4.7 Gesla S-Ţ
Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat
www.kontiranje.si
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Dunajska cesta 21,
1000 Ljubljana
Brezplačna modra številka: 080 80 92
Urednik: Mihael Sket, [email protected]
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
2
Kazalo
4.7.1 Samostojni podjetniki posamezniki ............................................................................................................... 3
4.7.1.1 Vlaganje v poslovni prostor, ki je del stanovanjske hiše ........................................................................... 62
4.7.1.2 Zapiranje s.p. in terjatve ............................................................................................................................ 65
4.7.1.3 Zaloge in enostavno knjigovodstvo s.p. .................................................................................................... 67
4.7.2 Sejem............................................................................................................................................................ 69
4.7.3 Sluţbeno potovanje ...................................................................................................................................... 76
4.7.3.1 Plačilo goriva za vozilo zaposlenega s sluţbeno kartico v povezavi z obračunom kilometrine ................ 96
4.7.3.2 Knjiţenje potnih stroškov in sluţbene poti zaposlenega in direktorja na več lokacijah ............................ 98
4.7.4 Software ..................................................................................................................................................... 100
4.7.4.1 Nakup licence za uporabo programske opreme iz EU za eno leto .......................................................... 108
4.7.4.2 Izdelava lastne spletne strani in dolgoročna sredstva .............................................................................. 109
4.7.5 Sponzorstvo ................................................................................................................................................ 110
4.7.6 Stavbna pravica .......................................................................................................................................... 117
4.7.7 Stečaj .......................................................................................................................................................... 129
4.7.8 Storno računa ............................................................................................................................................. 160
4.7.9 Štipendija ................................................................................................................................................... 162
4.7.10 Takse ........................................................................................................................................................ 170
4.7.11 Tečajne razlike ......................................................................................................................................... 177
4.7.12 Trgovsko blago ........................................................................................................................................ 181
4.7.13 Trošarine .................................................................................................................................................. 210
4.7.14 Uporabnina ............................................................................................................................................... 227
4.7.15 Upokojenci ............................................................................................................................................... 234
4.7.16 Varovanje ................................................................................................................................................. 243
4.7.17 Vinjeta ...................................................................................................................................................... 245
4.7.18 Vzdrţevanje ............................................................................................................................................. 252
4.7.19 Vzorci ....................................................................................................................................................... 268
4.7.20 Zasebnik ................................................................................................................................................... 280
4.7.21 Zavarovanje .............................................................................................................................................. 297
4.7.22 Znamke .................................................................................................................................................... 303
4.7.23 Zunajbilančna sredstva in obveznosti ...................................................................................................... 306
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
3
4.7.1 Samostojni podjetniki posamezniki
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Uvod
Definicija
Podjetnik po Zakonu o gospodarskih druţbah je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja
pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik je odgovoren za svoje
obveznosti z vsem svojim premoţenjem.
Vpis v register
Samostojni podjetnik posameznik se je pred začetkom opravljanja dejavnosti dolţan vpisati
v Poslovni register Slovenije. V skladu s 52. členom Zakona o finančni upravi se samostojni
podjetnik posameznik vpiše v davčni register po uradni dolţnosti. Vpis izvede finančni urad
na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.
Omejitve pri vpisu
Od 01.01.2016 naprej v skladu s 10.a členom ZGD-1 podjetnik ne bo mogla postati oseba, ki:
1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper
gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper
premoţenje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco
ministrstva, pristojnega za pravosodje;
2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev
obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu
neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeleţena v kapitalu kapitalske druţbe,
ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev
obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu
neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za
delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi
prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
4
5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeleţena v kapitalu druţbe z omejeno
odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja
finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pravne podlage za računovodenje
Za samostojne podjetnike posameznike se glede vodenja poslovnih knjig in evidenc,
sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil,
uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske druţbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski
računovodski standard 30, slovenski računovodski standardi in pravilnik o poslovnih knjigah
in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
Računovodski vidik
Zakon o gospodarskih družbah
ZGD-1
Temeljna izhodišča za vodenje poslovnih knjig pri samostojnem podjetniku določa Zakon o
gospodarskih druţbah. Za podjetnike v osnovi veljajo enaka splošna pravila računovodenja
kot za druţbe in sicer:
- druţbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s
zakonom o gospodarskih druţbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko
razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako
poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo;
- poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne
določa drugače. Vse druţbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za
glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma,
pristojnima za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in
skupine kontov od 00 do 99;
- najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk
v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem;
- če se nad druţbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan
pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
5
Enostavno knjigovodstvo
Izjemoma lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v
skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:
- da povprečno število delavcev ne presega tri,
- da so letni prihodki niţji od 50.000 EUR,
- da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in
zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne
opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.
Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi
na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.
Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o
dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem
normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.
Normiranec
Tretja moţnost glede vodenja poslovnih knjig je po normiranih odhodkih. Podjetniku ni
potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini
ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih
odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.
Obvestilo DURS
Zavezanci morajo v skladu s Pravilnikom poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za
fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig
(dvostavno ali enostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki) ob začetku poslovanja
obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci
morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ
najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani
sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
6
Dvostavno knjigovodstvo
Slovenski računovodski standardi
Samostojni podjetniki posamezniki prav tako kot gospodarske druţbe za računovodenje
uporabljajo slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS). SRS so razdeljeni na
standarde, ki urejajo gospodarske kategorije (Standardi I), standarde zunanjega
računovodskega poročanja (standardi II) in standarde posebnosti za organizacije
v posameznih dejavnostih (Standardi III). Standardi I obravnavajo metodiko vsebinskega
izkazovanja posameznih gospodarskih kategorij (opredmetenih osnovnih sredstev, zalog,
terjatev, prihodkov, odhodkov, itd), standardi II obravnavajo metodiko oblikovnega
predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem poročanju (oblike bilance stanja, izkaza
poslovnega izida in podobno za zunanje poslovno poročanje). Standardi III pa obravnavajo
posebnosti računovodenja v organizacijah posameznih vrst in tako imamo poseben SRS tudi
za samostojne podjetnike.
SRS 30
Slovenski računovodski standard 30 – računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih
posameznikih, je povezan z Uvodom v Slovenske računovodske standarde in okvirom SRS
ter s Slovenskimi računovodskimi standardi od 1 do 17 ter 20 do 23. Samostojni podjetniki
posamezniki navedene standarde uporabljajo neposredno pri pripoznavanju, odpravi
pripoznanja, merjenju in vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in
izkazovanju prihodkov, odhodkov, poslovnega izida, denarnih tokov ter gibanja kapitala.
Poleg določb navedenih standardov pa podjetniki dodatno upoštevajo še določila SRS 30.
Pravila za pripoznavanje, začetno računovodsko merjenje, prevrednotovanje in odpravljanje
pripoznanj so za samostojne podjetnike enaka kot za ostale organizacije. SRS 30 opredeljuje
le tiste posebnosti, ki so značilne za samostojne podjetnike.
Računovodske usmeritve
Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju
opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Ţe
sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
7
Osnovna sredstva
Osnovno sredstvo se v skladu s SRS 1 – opredmetena osnovna sredstva, lahko pridobi z
nakupom, lastno izdelavo, zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom in
podobno, lahko pa tudi s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, kot to določa
SRS 30.
Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi
kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve
ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva.
Vrednost opredmetena osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja
iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila in ne sme
presegati poštene vrednosti sredstva. Ugotavljanje nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev, pridobljenih na druge načine, je določeno v SRS 1 in
SRS 2.
Modeli vrednotenja
Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo
računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model revaloriziranja.
Izbrano usmeritev uporablja za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Model
revaloriziranja organizacija lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.
Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po njegovi
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi
oslabitve. Upoštevanje oslabitev sredstev je obvezno.
Pri modelu revaloriziranja je treba zemljišča in zgradbe razvidovati po revaloriziranem
znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan revaloriziranja, zmanjšana za vsak kasnejši
amortizacijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve.
Revaloriziranje mora biti dovolj redno, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno
od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilance stanja. (Več o tem pri
geslu Nepremičnine)
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
8
Poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti so tudi kratkoročne obveznosti do zaposlenih (razen do
podjetnika), obveznost za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po
davčnem obračunu in obveznosti za prispevke za socialno varnost podjetnika.
Stroški dela
Če podjetnik zaposluje delavce, za knjigovodske namene uporablja splošni SRS 13 – Stroški
dela in stroški povračil. Podjetniki pa niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne
pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški
podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki
so opredeljeni v predpisih (na primer v Zakonu o dohodnini).
Podjetnikov kapital
Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov stvarnega
premoženja, presežkov iz prevrednotenja in čistega poslovnega izida. Dnevno se lahko tudi
spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku
denarnih sredstev v gospodinjstvo.
Negativni kapital
Podjetnikov kapital je negativen, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v
poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja. To pomeni, da upniki financirajo tudi njegovo
gospodinjstvo.
Poslovni izid
Poslovni izid podjetnika kot razlika med prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali
negativni čisti poslovni izid in se od poslovnega izida družb razlikuje za neobračunane
stroške dela podjetnika. Poslovni izid vključuje torej tudi plačilo za opravljeno delo
podjetnika v okviru opravljanja dejavnosti.
Denarna sredstva
Podjetnik lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Podatke o pretokih med svojim
podjetjem in gospodinjstvom razkriva v okviru predpisane skupine podjetnikovega kapitala.
Če za knjiženje pretokov v gospodinjstvo in iz njega ni ustreznih knjigovodskih listin, jih mora
sestaviti sam.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
9
Knjigovodske listine
Podjetnik sestavlja knjigovodske listine tudi za knjiţenje stroškov (električne energije,
ogrevanja, beljenja in podobnega), posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo, če svojih
sredstev ne izkazuje v poslovnih knjigah, jih pa hkrati uporablja za poslovne in zasebne
namene. Notranja temeljnica stroškov je pisni obračun stroškov, ki se nanašajo na uporabo
zadevnega sredstva (ustrezni del stroškov), in s prikazom načina obračunavanja posamezne
vrste stroškov.
(Vir: Slovenski računovodski standardi 2016, Uradni list št. 95/2015, dostopno na PISRS)
Letno poročilo
Rok za sestavo
Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po
koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Poslovno leto se lahko razlikuje od
koledarskega leta
Predloţitev
Podjetniki, razen podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z
upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta
poslati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoţenjskem in finančnem poslovanju ter
poslovnem izidu za drţavno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne,
raziskovalne in davčne namene.
Sestavine letnega poročila
Letno poročilo podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za majhne druţbe, je v skladu s
60. členom Zakona o gospodarskih druţbah sestavljeno vsaj iz:
- bilance stanja, in
- izkaza poslovnega izida.
Letno poročilo samostojnih podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za mikro druţbe, je
prav tako sestavljeno iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, vendar pa je členitev
izkazov poenostavljena. Členitev najdete v prilogi II k SRS 30.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
10
Bilanca stanja
Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano
stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za
katera se sestavlja.
Izkaz poslovnega izida
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno
prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.
Členitev izkazov
Členitev bilance stanja podjetnika je odvisna od njegove velikosti v skladu s SRS 20 – Oblike
bilance stanja za zunanje poslovno poročanje. Pri podjetniku se v okviru obveznosti do virov
sredstev drugače izkazuje kapital (glej SRS 30). Podjetnik sestavlja izkaz poslovnega izida,
kot je določen v SRS 21 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje, pri čemer se
ne uporabljata postavki davek iz dobička in odloţeni davki. Poslovni izid kot razlika med
prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali negativni čisti poslovni izid, če je odhodkov
več kot prihodkov.
Izkaz denarnih tokov
Srednje veliki oziroma veliki podjetnik sestavi tudi izkaz denarnih tokov v skladu s SRS 22 –
Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje.
Izkaz gibanja kapitala
Srednje veliki oziroma veliki podjetnik sestavi tudi izkaz gibanja kapitala v skladu s SRS 23 –
Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje.
Revizija
Revizija letnih poročil samostojnih podjetnikov ni predpisana.
Poslovne knjige
O poslovnih knjigah po novem nimamo več samostojnega računovodskega standarda, pač pa
določila najdemo med pravili skrbnega računovodenja (PSR, vir SIR). Uporaba pravil
skrbnega računovodenja ni obvezna, je pa priporočljiva.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
11
Vrste poslovnih knjig
PSR 2 - Poslovne knjige (računovodski razvidi) poslovne knjige deli na glavno knjigo in
pomoţne knjige. Pomoţne poslovne knjige so analitične evidence (razčlenjevalni razvidi) in
druge pomoţne knjige. Samostojni podjetnik s sklepom opredeli, katere poslovne knjige bo
vodil. Zagotoviti mora vpogled v poslovne knjige tako, da so razvidni časovno zaporedje
vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige (dnevnik knjiţenja) in spremembe sredstev,
obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov, razvrščene po ustreznih kontih.
Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne
konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov,
kupcev, dobaviteljev in tako naprej. Druge pomoţne knjige, na primer register opredmetenih
osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa
dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige.
Katere poslovne knjige mora samostojni podjetnik obvezno voditi?
Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomoţnih pa samo, če se verodostojni podatki,
ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomoţnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register
opredmetenih osnovnih sredstev pa je obvezen.
Knjigovodske listine
Knjigovodske listine po novem obravnavajo pravila skrbnega računovodenja – PSR 1 (vir
SIR). Njihova uporaba ni obvezna, je pa priporočljiva.Knjigovodske listine so praviloma v
posebni določeni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva,
obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Uporabljajo se za zapisovanje poslovnih
dogodkov ter prenašanje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov.
Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati
poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
Vrste listin
Knjigovodske listine so lahko izvirne ali izpeljane. Izvirne knjigovodske listine se sestavljajo
na kraju in v času nastanka poslovnih dogodkov, izpeljane pa v knjigovodstvu na podlagi
izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s preknjižbami v poslovnih knjigah, na primer zbirniki
ali razdelilniki.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
12
Vsebina listin
Izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih sestavljajo na kraju in v času njihovega
nastanka osebe, ki sodelujejo pri njih. Organizacija v svojem splošnem aktu opredeli vsebino
vsake vrste knjigovodskih listin. Te naj vsebujejo najmanj:
- identifikacijsko oznako ter zaporedno številko listine,
- podatke o izdajatelju in o odgovornih osebah,
- podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin,
- datum ali obdobje nastanka poslovnega dogodka,
- podatke o poslovnem dogodku,
- v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,
- opredelitev oseb, pooblaščenih za zagotavljanje resničnosti in verodostojnosti knjigovodskih
listin,
- sestavine, ki so glede na vrsto listine predpisane z veljavnimi predpisi.
(vir: Pravila skrbnega računovodenja (2016), Slovenski inštitut za revizijo, dostopno na
spletni strani SIR).
Knjigovodske listine se sestavljajo za knjiţenje:
- prihodkov (tudi prihodkov iz usredstvenja lastnih proizvodov in storitev),
- stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (stroškov kurjave, elektrike, vode,
telefona, sprotnega in investicijskega vzdrţevanja ter podobnih),
- pretokov v gospodinjstvo in iz njega, če ni ustreznih listin, ter
- stroškov nabave kmetijskih pridelkov, če prodajalec ni dolţan izdati ustrezne listine.
Enostavno knjigovodstvo
Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo
merilom iz zakona o gospodarskih druţbah, ki smo jih na začetku ţe predstavili. Pri tem
upoštevajo SRS 30, razen rešitev, ki se nanašajo na poslovne knjige v enostavnem
knjigovodstvu.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
13
Posebnosti enostavnega knjigovodstva:
- drugačne poslovne knjige,
- podjetnik lahko ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s
popisom,
- stroški amortizacije se lahko izkaţejo kar v izkazu poslovnega izida,
- poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida,
- terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika med
stanjem popisanih sredstev in obveznosti.
Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so:
- knjiga prihodkov in odhodkov,
- evidenca terjatev do kupcev,
- evidenca obveznosti do dobaviteljev,
- knjiga ostalih terjatev,
- knjiga ostalih obveznosti in
- register opredmetenih osnovnih sredstev.
Evidenca pretokov
Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in
drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, voditi evidenco
knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v
gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.
Vsebina evidence
Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko
knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika
podjetja. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Evidenca knjigovodskih listin se
zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali
statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
14
Izjema
Če fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih
listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi.
To pomeni, da lahko samostojni podjetniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo
podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom
(konto 919) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoţenja (konto 918).
Posebna evidenca
V skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost, morajo samostojni podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko
dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi
tudi evidenco nabave in porabe pijač in ţivil.
Evidenca pijač
Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje
podatke:
- nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto,
- zaporedno številko knjiţenja,
- datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi,
- količino vsakokratne nabave,
- nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen,
- datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah.
5. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost
Vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost, poleg zakona o gospodarskih druţbah in slovenskih računovodskih
standardov določa tudi Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične
osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/06, 52/07, 21/13 in 101/15).
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
15
Obvestilo FURS
Zavezanci morajo v skladu s tem pravilnikom o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig
(dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni
organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi
sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra
tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig
ne sme spremeniti.
Posebna evidenca
V skladu s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost, morajo samostojni podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko
dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi
tudi evidenco nabave in porabe pijač in ţivil.
Evidenca pijač
Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje
podatke:
– nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto,
– zaporedno številko knjiţenja,
– datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi,
– količino vsakokratne nabave,
– nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen,
– datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah.
Šteje se, da je pijača porabljena takrat, ko zavezanec enoto izprazni. Iz evidence mora biti
razvidno začetno stanje na dan 1. januarja, vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31.
decembra.
Evidenca živil
Evidenca nabave in porabe ţivil se vodi po nabavni vrednosti in mora vsebovati naslednje
podatke:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
16
– zaporedno številko,
– datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi,
– nabavno vrednost iz knjigovodske listine.
Poraba ţivil se ugotavlja sproti na podlagi dnevno izdanega dokumenta o izdaji oziroma
porabi posameznega ţivila. Iz evidence mora biti razvidno začetno stanje na dan 1. januarja,
vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31. decembra.
Nahajališče evidenc
Evidenci nabave in porabe pijač in ţivil morata biti vedno v gostinskem obratu. Zavezanec za
vodenje evidenc mora zagotoviti, da so evidence dostopne, tudi ko sam ni navzoč v
gostinskem obratu.
Stroški porabe
Stroški porabe ţivil in pijač se ugotavljajo mesečno na način, določen s slovenskimi
računovodskimi standardi.
Evidenca pretokov
Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, razen tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z
upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo voditi evidenco knjigovodskih listin
pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in
iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.
Vsebina evidence
Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko
knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika
podjetja. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Evidenca knjigovodskih listin se
zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali
statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe.
Izjema
Če fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih
listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi.
To pomeni, da lahko samostojni podjetniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
17
podatke na kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom
(konto 920) in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoţenja (konto 910).
Gotovinsko poslovanje
Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način
dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, za zasebnike
ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolţni vplačevati prejete gotovine na
transakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z
izvajalcem plačilnega prometa.
Negotovinsko poslovanje
Glede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba,
ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun
pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420,00
EUR. To pa ne pomeni, da ji fizična oseba – kupec, ne sme plačati v gotovini višjega zneska.
Normirani odhodki
Pogoji za normiranca
48. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), določa, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne
osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona,
če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne
presegajo 50.000 EUR ali če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri
zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno
zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, če ni z
drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.
Priglasitev
Davčni zavezanec opravi priglasitev v skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku
najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predloţitev obračuna
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
18
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega
zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja
dohodnino.
Novi zavezanec
Prav tako lahko priglasi upoštevanje normiranih odhodkov tudi zavezanec, ki je na novo
začel z opravljanjem dejavnosti, v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je
začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta. Priglasitev za
ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov zavezanec opravi hkrati ob
predloţitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register
oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.
Ne šteje se, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred
priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov:
1. ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih
pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;
2. ustanovil druţbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;
3. prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na druţbo, s pridobitvijo
lastniškega deleţa, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali
4. začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.
V primerih iz prejšnjega odstavka se v prihodke štejejo tudi:
1. prihodki zavezanca, doseţeni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,
2. prihodki druţbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
3. prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in
4. prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca, doseţeni v obdobju iz
tretjega in šestega odstavka tega člena. Za prihodke oseb iz prejšnjega stavka se upoštevajo
prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
19
Prenehanje normiranca
Zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogoja glede višine
prihodkov iz dejavnosti, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki
jih je dolţan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov. Zavezanec pa lahko preneha uporabljati normirane odhodke ne glede na višino
prihodkov, če o tem obvesti davčni organ v roku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja
davčni postopek.
Vodenje evidenc
V skladu s 3. členom Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične
osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko vodijo zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od
dohodka, doseţenega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, le
evidenco izdanih knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in druge evidence po
predpisu, ki ureja njihovo organizacijo oziroma področje, na katerem delujejo.
Zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost, mora
poleg evidenc iz prejšnjega odstavka voditi tudi evidence, potrebne za pravilno in pravočasno
obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost
Splošna pravila
Gotovinsko poslovanje
Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način
dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, za zasebnike
ne velja več. To pomeni, da zasebniki niso več dolţni vplačevati prejete gotovine na
transakcijske račune, kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z
izvajalcem plačilnega prometa.
Negotovinsko poslovanje
Glede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba,
ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun
pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420,00
EUR. To pa ne pomeni, da ji fizična oseba – kupec, ne sme plačati v gotovini višjega zneska.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
20
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma od 15. dne po objavi v
Uradnem listu, datum objave v Uradnem listu je 17.3.2013, omejuje gotovinsko plačevanje
na 5.000,00 EUR, omenjeno pa velja tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje
blaga, kot tudi za dejavnost prodaje storitev.
6. Kontni okvir in kontni načrt
Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga
pripravi Slovenski inštitut za revizijo (vir SIR). Podjetnik ga ustrezno razčleni, pri čemer
lahko upošteva tudi priporočen kontni načrt za gospodarske druţbe, samostojne podjetnike
posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva
in invalidske organizacije, ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo
decembra 2015 in se uporablja od 01.01.2016.
Kakšne so bistvene razlike med kontnim okvirom in načrtom za gospodarske družbe in za
samostojne podjetnike?
Od 01.01.2016 velja enotni kontni okvir in kontni načrt za gospodarske druţbe in samostojne
podjetnike, pri čemer pa se nekateri konti uporabljajo samo za gospodarske druţbe, drugi pa
samo za samostojne podjetnike. Bistvene razlike so naslednje:
1. samostojni podjetnik uporablja določene specifične konte, kot na primer za stroške
prispevkov za socialno varnost podjetnika, obveznosti za plačilo prispevkov za socialno
varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika in podobno,
2. podjetnik ima za knjiţenje odhodkov na voljo samo eno različico izkaza poslovnega izida,
ki je enaka različici I pri gospodarskih druţbah in tako se konti poslovnih odhodkov in
nabavne vrednosti prodanih materiala in blaga nekoliko razlikujejo,
3. konti, ki se nanašajo na podjetnikov kapital, se razlikujejo od kontov kapitala v
gospodarskih druţbah;
4. podjetnik lahko prosto prenaša sredstva iz podjetja v gospodinjstvo in obratno, čemur so
namenjeni posebni konti v razredu 9,
5. podjetnik v razredu 8 samo ugotovi in prenese poslovni izid, ni pa kontov za razporeditev
dobička na različne sestavine kapitala, kot pri druţbah,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
21
6. namesto davka od dohodkov pravnih oseb podjetnik ugotavlja davek od dohodka,
doseţenega z opravljanjem dejavnosti, ki ga ne izkazuje v razredu 8,
7. podjetnik pri dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naloţbah nima kontov za naloţbe v
delnice in deleţe druţb v skupini, pridruţenih druţb in skupaj obvladovanih druţb,
8. tudi pri dolgoročnih in kratkoročnih posojilih podjetnik nima kontov za prejeta in dana
posojila druţbam v skupini, pridruţenim druţbam in skupaj obvladovanim druţbam,
9. v skupini kontov 09 podjetnik ne izkazuje terjatev za odloţeni davek.
Davčni vidik
Dohodek iz dejavnosti
Osnovna pravila za obdavčitev samostojnih podjetnikov določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
v poglavju o dohodku iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, doseţen z
neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja
dejavnosti.
Dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov
Davčna osnova
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, je
seštevek dejanskih prihodkov, zmanjšanih za normirane odhodke v višini 80%. V tem primeru
torej davčni zavezanec ne more uveljavljati nobenih dodatnih stroškov, tudi ne prispevkov za
socialno zavarovanje zavezanca, plač zaposlenih in podobno.
Davčna stopnja
Od dohodka iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, se dohodnina za
davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji 20 % in se šteje kot dokončen davek (torej
se ne všteva v letno davčno osnovo).
Izračun dohodnine
Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se opravi
z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga opravi zavezanec sam
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
22
Davčne olajšave
Davčni zavezanec, ki ugotavlja dohodek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov, ne
more uveljavljati davčnih olajšav, vključno s prenosom neizkoriščenega dela olajšav iz
preteklih obdobij, za:
- vlaganja v raziskave in razvoj,
- za zaposlovanje,
- za zavezanca invalida,
- za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,
- za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačuje kot delodajalec,
- za donacije in
- za investiranje.
Novost v letu 2015
Zakon o spremembah zakona o dohodnini - novela ZDOH-2N
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50 z dne 4. 7. 2014 je bil objavljen Zakon o
spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N), ki začne veljati naslednji dan po objavi,
uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015.
Spremembe na podlagi novele ZDoh-2N se nanašajo na 3. točko III. poglavja Zakona o
dohodnini – ZDoh-2, ki določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov.
S spremembo 48. člena se dviguje prihodkovni limit, ki je določen kot pogoj za ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako se za ta sistem lahko priglasi
zavezanec, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, in po spremenjeni
določbi tudi zavezanec v primeru, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi
prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presega 100.000 eurov in
je bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno
najmanj pet mesecev.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
23
Nadalje se s spremembo 59. člena ZDoh-2 dviguje višina normiranih odhodkov pri
ugotavljanju davčne osnove iz 70 % na 80 % davčno priznanih prihodkov.
Vir:Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije, 11.07.2014
Vprašanja in odgovori v zvezi z opredelitvijo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov – novela ZDoh-2N
V zvezi s spremenjenim tretjim odstavkom 48. člena ZDoh-2 davčne zavezance zanima:
- ali je določbo, po kateri mora biti pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet
mesecev, moţno razumeti tako, da se kot to osebo lahko šteje samozaposleno osebo
(samostojni podjetnik posameznik – s.p., zasebnik in druga fizična oseba, ki samostojno
opravlja dejavnost), ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (15. člen Zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2), ali pa mora biti pri fizični osebi, ki
opravlja dejavnost, zaposlena še ena oseba, ki je zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno
najmanj pet mesecev. Če mora imeti zavezanec za izpolnjevanje tega pogoja zaposleno še eno
osebo, se dodatno postavi vprašanje, ali mora biti zavezanec tudi sam obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovan za polni delovni čas, ali pa lahko opravlja dejavnost iz naslova katere ni
zavarovan za polni delovni čas.
Za osebo, ki je pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 obvezno zavarovana za polni delovni čas
neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje tudi sam zavarovanec, fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, kakor tudi vsaka druga oseba, ki je pri zavezancu zaposlena za polni delovni čas,
če zavezanec sam ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas iz
naslova opravljanja te dejavnosti.
- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje tudi oseba, ki
je zaposlena pri zavezancu in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust), ter
je pri zavezancu obvezno zavarovana za polni delovni čas v skladu z ZPIZ-2.
Za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje oseba, ki je zaposlena pri
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
24
zavezancu ali sam zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in nastopi materinski in
starševski dopust (porodniški dopust).
- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec
oziroma zaposlena oseba, ki je (samo)zaposlena za 4 ure, za 4 ure pa prejema pokojnino.
Ta oseba se ne šteje za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za polni delovni čas.
- ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje zavezanec
oziroma zaposlena oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za
socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi dela s
krajšim delovnim časom zaradi starševstva (dodatna zavarovalna podlaga 072 ali 074).
Ta oseba se ne šteje za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za polni delovni čas.
V zvezi s spremembo prihodkovnega limita se postavlja vprašanje glede prenehanja
izpolnjevanja pogojev iz tretjega in šestega odstavka 48. člena ZDoh-2. V štirinajstem
odstavku 48. člena ZDoh-2 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki dve zaporedni
predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev iz tretjega ali šestega odstavka tega člena,
izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in
pričeti voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolţan voditi
za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec je na
podlagi priglasitve pričel z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov prvič za davčno leto 2013. Za davčno leto 2013 je presegel prihodkovni limit
50.000 evrov. V primeru, da bo zavezanec tudi za davčno leto 2014 presegel prihodkovni
limit 50.000 evrov, vendar v vsakem posameznem letu manj kot 100.000 evrov, se postavlja
vprašanje, ali bi ta zavezanec moral v skladu s štirinajstim odstavkom 48. člena ZDoh-2
izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za
davčno leto 2015 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Prihodkovni limit se preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo
za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
25
upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej
preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji veljavni pred spremembo novele
ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih,
veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi
navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu
2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet
mesecev.
Vir: Pojasnilo FURS, št. 4212-6631/2014-2 z 12. 8. 2014
Dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov
Davčna osnova
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in
odhodki, doseţenimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če zakon ne določa drugače. Za
ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih
oseb, če Zakon o dohodnini ne določa drugače.
Stroški podjetnika
Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca in
jih zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek. Stroški, ki se
nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo pod pogoji in do višin, kot veljajo za
delojemalce, in sicer:
- stroški v zvezi s sluţbenimi potovanji,
- stroški prehrane med delom,
- stroški prevoza na delo in z dela,
- stroški dela na terenu.
Nepriznani odhodki
Kot odhodek se v skladu s 55. členom Zakona o dohodnini ne priznajo:
1. davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem
dejavnosti (na primer davek od premoţenja, davek na dediščine in darila),
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
26
2. dohodnina po tem zakonu,
3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z
zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,
4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.
Prenosi sredstev
Davčna pravila za prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom vsebuje 50. člen
Zakona o dohodnini, ki določa, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev štejejo tudi
prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov
denarnih sredstev.
Stvarno premoţenje
Stvarno premoţenje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot
je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na
prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoţenje, preneseno iz gospodinjstva v
podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to
stvarno premoţenje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. To
pomeni, da se pri prenosu stvarnega premoţenja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca, za
izkazane vrednosti stvarnega premoţenja, oblikujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve.
Če se od stvarnega premoţenja obračunava amortizacija, se za stroške amortizacije
zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v dobro poslovnih prihodkov.
Za prenos stvarnega premoţenja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne
šteje pridobitev sredstev od tretje osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.
Primerljive trţne cene
Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za
transakcije med povezanima osebama. V tem primeru pa se kot podlaga za ugotovitev višine
dohodka uporabljajo primerljive trţne cene. Metode za določanje primerljive trţne cene so
opredeljene v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
27
Ali lahko samostojni podjetnik kot fizična oseba svojemu podjetju zaračunava najemnino za
uporabo lastnih prostorov za opravljanje dejavnosti?
Samostojni podjetnik ne more sklepati najemne ali kupoprodajne pogodbe sam s seboj kot
fizično osebo. To izhaja tudi iz pojasnila DURS, št. 4212-36/2008, z dne 01.08.2008, kjer je
pojasnjeno, da je v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah podjetnik fizična oseba, ki na
trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in ker
lastnikovo podjetje nima pravne osebnosti, ne more z nosilcem dejavnosti sklepati
dvostranskih pravnih poslov (npr. najemne pogodbe, kupoprodajne pogodbe, pogodbe o
zaposlitvi itd.).
Prenehanje dejavnosti
Kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, se pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi
prenehanje opravljanja dejavnosti, razen prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca
v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prinesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob
začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te
nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.
V skladu s 146. členom ZDoh-2 pa se ob prenehanju opravljanja dejavnosti poleg ţe
omenjenega za prihodek ne šteje prihodek, doseţen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz
podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. januarjem 2005.
Več o tem v posebnem poglavju o prenehanju dejavnosti.
Preoblikovanje podjetnika
V določenih primerih preoblikovanja samostojni podjetnik lahko zahteva, da se za odtujitev
oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:
1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja
zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmoţnosti za delo ali upokojitve v
skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka in so izpolnjeni
določeni pogoji;
2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o
gospodarskih druţbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni določeni
pogoji.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
28
Davčne olajšave
Pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov
in odhodkov lahko davčni zavezanec uveljavlja naslednje davčne olajšave v skladu z 61. do
66.a členom ZDoh-2:
- olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (v višini 100% zneska vlaganj v raziskave in
razvoj),
- olajšavo za zaposlovanje (za osebe, mlajše od 26 let in starejše od 55 let),
- olajšavo za zaposlovanje invalidov,
- olajšavo za zavezanca invalida,
- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,
- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (od vključno leta 2013 tudi za
zavezanca),
- olajšavo za donacije in
- olajšavo za investiranje (40% investiranega zneska v določeno opremo in neopredmetena
dolgoročna sredstva).
Olajšava za investiranje
V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2J) lahko
zavezanec od 01.01.2012 uveljavlja zniţanje davčne osnove v višini 40% investiranega
zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja
Za opremo se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na
hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO VI.
Za neopredmetena dolgoročna sredstva se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na
nepremičninah ter druge podobne pravice.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
29
Olajšava za raziskave in razvoj
Zavezanec lahko uveljavlja zniţanje davčne osnove v višini 100% zneska, ki predstavlja
vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove. Priznana
so vlaganja v:
1. notranje raziskovalno - razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno
razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno – razvojne
dejavnosti zavezanca;
2. nakup raziskovalno – razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi
osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije).
Olajšavi za raziskave in razvoj ter za investiranje se izključujeta, torej samostojni podjetnik ne
more uveljavljati obeh olajšav za nabavo iste opreme.
Olajšava za zavezanca invalida
Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje
invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja zniţanje davčne osnove v višini 30%
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali
zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za
vsak mesec opravljanja dejavnosti.
Ostale olajšave
Poleg navedenih olajšav lahko samostojni podjetnik uveljavlja še druge olajšave, ki jih določa
Zakon o dohodnini v členih od 61 do 66:
- olajšavo za zaposlovanje,
- olajšavo za zaposlovanje invalidov,
- olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,
- olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in
- olajšavo za donacije.
Prav tako lahko zavezanec v davčnem obračunu uveljavlja tudi splošno olajšavo zase in
posebno olajšavo za vzdrţevane druţinske člane.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
30
Davčna stopnja in akontacija davka
V letnem davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseţenega z opravljanjem
dejavnosti, se davek iz dejavnosti izračuna na podlagi dohodninske lestvice, kot jo določa
Zakon o dohodnini.
Rok za oddajo
Davčni obračun samostojni podjetnik posameznik sestavi za koledarsko leto in predloţi
davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če rok za oddajo
poteče na dela prost dan, se prestavi na prvi naslednji delovni dan.
Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva
Samostojni podjetniki pogosto vlagajo v opredmetena osnovna sredstva, katerih lastniki so,
vendar pa le-teh ne izkazujejo v poslovnih knjigah. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali se lahko
takšna vlaganja izkazujejo v poslovnih knjigah kot vlaganja v opredmetena osnovna sredstva
v tuji lasti in ali so odhodki, povezani s takšnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi davčno
priznani ali ne?
V nadaljevanju predstavljamo strokovno razlago Slovenskega inštituta za revizijo in pojasnilo
DURS, ki sta si bistveno različna. Prvo pravi, da si samostojni podjetnik posameznik, ki za
doseganje prihodkov uporablja opredmetena osnovna sredstva, ki so v lastni njega kot fizične
osebe, lahko pripozna stroške, ki se nanašajo na uporabo sredstva za podjetniško dejavnost,
na podlagi pisnega obračuna stroškov. Obračun stroškov mora imeti naravo verodostojne
knjigovodske listine in je tako podlaga za pripoznanje sorazmernih stroškov v poslovnih
knjigah (na primer ustrezni del stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in
investicijskega vzdrţevanja in podobno). Podlaga za takšno ravnanje je v Slovenskem
računovodskem standardu 14, ki določa, da se stroški materiala in storitev pripoznavajo na
podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.
Kljub temu, da se strinjamo z omenjeno strokovno razlago, pa podajamo tudi pojasnilo
DURS, ki pa govori nasprotno, da takšni stroški niso davčno priznani. Upamo, da si bo bralec
tako laţje ustvaril svoje mnenje.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
31
Pojasnilo DURS
Iz pojasnila DURS, št. 4212-4452/2011, z dne 12.01.2012 izhaja, da če samostojni podjetnik
poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga uporablja za opravljanje
dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v poslovni prostor štejejo za
davčno nepriznane odhodke
DURS svoje stališče pojasnjuje tako, da podjetnik v skladu z Zakonom o gospodarski druţbah
– ZGD-1 ločeno vodi knjige in ugotavlja poslovni rezultat (podjetnikov dohodek) za svoje
podjetje. Iz navedenega predpisa izhaja, da je vodenje poslovnih knjig obvezno, razen pod
točno določenimi pogoji, ter da se poslovne knjige vodijo za podjetje (poslovno sfero).
Poslovne knjige se lahko vodijo le na podlagi ustreznega evidentiranja poslovnih dogodkov
(knjigovodskih listin). Računovodstvo malih samostojnih podjetnikov ureja Slovenski
računovodski standard 39 (2006), ki povzema pravila računovodskega obravnavanja
poslovnih dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem
obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih SRS (2006), pri
tem pa je potrebno upoštevati tudi 5. točko Uvoda k SRS (2006); tj. temeljne računovodske
predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja.
Določila SRS
Na podlagi 6. točke Uvoda k SRS (2006) samostojni podjetniki sredstva pripoznajo v
računovodskih razvidih, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njih povečale
gospodarske koristi in če imajo ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Pri tem
je opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS 1 (2006) sredstvo, ki ga ima samostojni
podjetnik v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri
ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške
namene in ga bo po pričakovanjih uporabljal v te namene v več kot enem obračunskem
obdobju. Tudi osnovno sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti kot fizična oseba in ga
uporablja pri opravljanju dejavnosti, tako izpolnjuje pogoje za pripoznanje po določbah
računovodskih standardov, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njega povečale
gospodarske koristi in če ima ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
32
Poslovni prostor
Izhajajoč iz navedene opredelitve so na primer izpolnjeni vsi pogoji, da se poslovni prostor v
lasti fizične osebe, ki opravlja dejavnost in ga uporablja za dejavnost, pripoznana kot osnovno
sredstvo in zato vlaganj v ta sredstva ni ustrezno obravnavati kot vlaganja v osnovna sredstva
v tuji lasti. Podjetje fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in fizična oseba nimata ločene
pravne osebnosti. Ker ne gre za ločeni pravni subjektiviteti, se pravno formalno sredstva, ki
jih ima v lasti fizična oseba, ne glede na to, ali jih uporablja v privatni ali poslovni sferi,
obravnavajo kot last fizične osebe. Ko fizična oseba iz svojega podjetja financira vlaganje v
lastna opredmetena sredstva, ki niso zavedena v poslovnih knjigah podjetja, torej ne gre za
vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti
Prenos v podjetje
Če gre na primer za poslovni prostor, ki ustreza definiciji opredmetenega osnovnega sredstva
iz SRS (2006) 1.1. in sta izpolnjena pogoja za pripoznanje le tega po SRS (2006) 1.7., je po
določbah SRS (2006) treba evidentirati spremembo uporabe poslovnega prostora
oziroma prenos iz privatne v poslovno sfero, pri tem pa način evidentiranja poslovnega
dogodka ni obvezen. Če ima samostojni podjetnik sicer vzpostavljen sistem poslovnih knjig
in knjigovodskih listin v skladu s SRS (2006), se za prenose sredstev med gospodinjstvom in
podjetjem lahko vzpostavi enak način evidentiranja prenosov iz privatne v poslovno sfero kot
velja za evidentiranje vseh drugih poslovnih dogodkov. Smiselno je, da samostojni podjetnik,
ki sicer vodi register opredmetenih osnovnih sredstev, v vzpostavljenih pomoţnih evidencah
evidentira tudi opredmetena osnovna sredstva, prenešena iz gospodinjstva v podjetje.
ZDoh-2
Obveznost ločevanja med poslovno in privatno sfero fizične osebe izhaja tudi iz 50. člena
ZDoh-2, ki opredeljuje prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom in njihovo davčno
obravnavo.
Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za
opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne sfere) v
podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v
podjetje podjetnika, temveč predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se
nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
33
privatnosti (zasebnosti), zato se davčno ne priznajo kot odhodki. Za davčno nepriznane
odhodke štejejo tudi vsi ostali stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor (tj. stroški
električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za stroške, ki nastajajo pri
uporabi sredstva, ki je v privatni (zasebni) sferi podjetnika. Veljavna davčna ureditev torej
razlikuje dohodke, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem
organiziranem podjetju, od ostalih dohodkov fizične osebe, ki jih ta dosega v okviru svojega
gospodinjstva. Tako se z vidika davčnega priznavanja odhodkov stroški vlaganj v sredstva, ki
so v privatni sferi, ne morejo obravnavati kot da gre za stroške vlaganj v sredstva, ki so v
poslovni sferi.
Ali mora samostojni podjetnik v poslovnih knjigah evidentirati tudi poslovni prostor, če ta
predstavlja le eno sobo (na primer pisarno) v hiši ali stanovanju? Po kakšni vrednosti naj
evidentira takšen prostor? Ali je potem amortizacija tega prostora davčno priznan odhodek?
Kot izhaja iz omenjenega pojasnila DURS, je treba vsako osnovno sredstvo evidentirati v
poslovnih knjigah, če ţeli samostojni podjetnik uveljavljati kakršne koli stroške oziroma
vlaganja, ki se nanašajo na osnovno sredstvo. Če gre na primer za en prostor v okviru hiše ali
stanovanja, se evidentira sorazmerni del glede na celotno nepremičnino. Ker se prenosi
sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom štejejo za transakcije med
povezanimi osebami, se uporabi primerljiva trţna cena. Amortizacija takšnega poslovnega
prostora predstalja davčno priznane odhodke, vendar če je bilo stvarno
premoţenje pridobljeno med opravljanjem dejavnosti, se za stroške amortizacije hkrati
pripoznajo tudi prihodki iz naslova brezplačno pridobljenega sredstva in je davčni učinek
enak nič.
Del stanovanja kot poslovni prostor
Samostojni podjetnik, ki opravlja računovodske storitve, uporablja za opravljanje dejavnosti
dve sobi v privatni hiši in ločene sanitarije. Hišo je pridobil pred začetkom opravljanja
dejavnosti in znaša njena trţna vrednost na dan 01.01.20X2 150.000,00 EUR. Del poslovnih
prostorov glede na velikost v m2 predstavlja 20% celotne hiše, kar znaša 30.000,00 EUR. Do
konca leta 20X1 poslovni prostor ni bil evidentiran v poslovnih knjigah, samostojni podjetnik
pa je uveljavljal sorazmerni del obratovalnih stroškov za ogrevanje, elektriko, vodo in
komunalne storitve. Glede na omenjeno pojasnilo DURS je podjetnik na dan 01.01.20X2
evidentiral sorazmerni del nepremičnine v poslovne knjige. Amortizacijo bo obračunaval po
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
34
stopnji 3% letno. Obratovalne stroške evidentira med poslovne odhodke v višini 20% od
vrednosti računov za celotno hišo, za kar si sestavi interno knjigovodsko listino. Strošek
elektrike za januar 20X2 tako znaša 20,00 EUR, strošek ogrevanja 50,00 EUR, strošek vode
in odvoza odpadkov pa 6,00 EUR. V mesecu maju 20X2 je zamenjal okna in prebelil
poslovne prostore. Za zamenjavo oken je prejel račun v vrednosti 1.500,00 EUR brez
obračunanega DDV, za beljenje pa račun v znesku 330,00 EUR brez obračunanega DDV
(obrnjena davčna obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1).
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos dela zgradbe v podjetje po začetku
opravljanja dejavnosti
30.000,00 021 918
2. TEM Mesečni obračun amortizacije 75,00 431 035
3. TEM Obratovalni stroški za mesec januar 76 919
elektrika 20 402
Ogrevanje 50 402
Komunalne storitve 6 419
4. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo oken – deli
nepremičnin
1.500,00 021 220
Samoobdavčitev s skladu s 76.a členom
ZDDV-1
330 160 260
5. PRAČ Prejeti račun za beljenje poslovnega prostora
– stroški vzdrţevanja
300 412 220
Samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
66 160 260
Akontacije davka
Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se v skladu z 298. členom Zakona
o davčnem postopku za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine
od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka.
Način plačevanja
Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Če znesek predhodne
akontacije presega 400 EUROV, se plača v mesečnih obrokih, sicer pa v trimesečnih. Obroki
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
35
dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v
desetih dneh po dospelosti.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih zavarovancev (mednje štejemo samostojne
podjetnike, ki opravljajo dejavnost) se obračunajo in plačajo do 15. v mesecu za pretekli
mesec.
Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v letu 2013
(od oddaje davčnega obračuna za leto 2012 do oddaje davčnega obračuna za leto 2013)
Oprostitev plačila PIZ
Zavarovanci – samozaposlene osebe, so v skladu s 15. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 v prvih
12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma
evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove.
V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka
delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove. Navedeno
v skladu s pojasnilom DURS, št. 4251-340/2013-3 01-610-00, z dne 13. 2. 2013, velja samo
za samozaposlene osebe, ki so se prvič vpisale v kateri koli register samostojnih dejavnosti po
01.07.2013.
Osebe, ki so bile ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku šolskega
leta, v katerem je začel veljati ta zakon, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo
samostojno dejavnost. Rok za uskladitev statusa se je za osebe , ki so bile dne 31.12.2012 na
šolanju in so na ta dan opravljale samostojno dejavnost, podaljšal do 31.12.2015.
Samostojni podjetnik po temeljnici knjiţi mesečne prispevke za socialno zavarovanje in
plačilo le teh.
Samostojni podjetnik je v letu 2016…
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun prispevkov zavezanca 1.047,29 484 267
2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega 1.047,29 267 110
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
36
računa samostojnega podjetnika
Zavarovalna osnova od 1.1.2014 naprej
V skladu z 2. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov dobiček
zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani
obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter zniţanje in povečanje davčne
osnove, preračunan na mesec. Tako ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove se
zniţa za 25%. V prehodnem obdobju 2014 in 2015 se ugotovljen dobiček za ugotovitev
zavarovalne osnove v letu 2014 zniţa za 30 % in v letu 2015 za 28 %.
Minimalna osnova
Če dobiček zavarovanca ne preseţe 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na prejšnji odstavek 60% povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček ne preseţe 90%
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90%
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Prehodno obdobje
V letu 2014 do 2017 bo prehodno obdobje glede določitve najniţje zavarovalne osnove in
sicer bo najniţja osnova za plačilo prispevkov (razen za prispevke za zdravstveno
zavarovanje) v letu 2014 minimalna plača, v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne
plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler
ne doseţe zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2016 znaša 56 %, v
letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec.
Vstop v zavarovanje
Za zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje po 01.01.2014, je zavarovalna osnova 60%
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, razen če so
bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni
podlagi (torej kot samozaposlene osebe). V prehodnem obdobju od leta 2014 do leta 2017 je
zavarovalna osnova naslednja:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
37
v letu 2014 minimalna plača, ki je veljala za leto 2013 (torej 783,66 EUR);
v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec in nato se v letih 2016 in 2017 ta odstotek povečuje za dve odstotni
točki letno (torej v letu 2016 znaša 56%, v letu 2017 pa 58%).
Zdravstveni prispevki
V skladu z 51. členom ZZVZZ se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo od bruto
osnove za pokojninsko zavarovanje, ki pa ne sme biti niţja od 60% zadnje znane povprečne
letne plače v Republiki Sloveniji. Navedeno velja od 01.02.2014. Torej ne glede na to, če bo
samostojni podjetnik v skladu z ZPIZ-2 plačeval prispevke od minimalne plače, bo
zdravstvene prispevke moral plačevati minimalno od 60% povprečne plače (razen za mesec
januar 2014).
Maksimalna osnova
Najvišja zavarovalna osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec.
Dopolnilna dejavnost
Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, mesečno plačajo prispevek za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zavarovanje za poškodbo pri delu in
poklicno bolezen. Skladno s 1. odstavkom 143. člena ZPIZ-2 se prispevek za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje plača v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Navedeni zneski so
določeni s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS,
št. 95/2014), ki določa, da mesečni znesek pavšalnega prispevka od 01.01.2015 dalje znaša
31,85 eurov. Osnova za plačevanje zdravstvenega prispevka pa v skladu s 55.a členom
ZZVZZ od 01.02.2014 znaša 25% povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec
oktober predhodnega koledarskega leta, stopnja pa 6,36%. Tako bo v letu 2016 znašal pavšal
za zdravstveno zavarovanje 24,50 eurov mesečno, za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa
v višini 0,53 % od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za mesec
oktober predhodnega koledarskega leta in za obračunsko obdobje od januarja 2016 dalje
mesečni prispevek znaša 8,17 EUR.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
38
Prijava na M12
Samostojni podjetniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost oziroma opravljajo dejavnost kot
postranski poklic, so od 01.02.2014 dolţni vloţiti prijavo v zdravstveno zavarovanje na
obrazcu M12. V zdravstveno zavarovanje se vključijo s podlago 050, razlog za zavarovanje je
šifra 10. Če so registrirali dejavnost pred 1.2.2014 se na M-12 obrazec vpiše datum pričetka
1.02.2014, če so registrirali dejavnost po 1.2.2014 pa se na M-12 obrazec vpiše dejanski
datum registracije dejavnosti .
Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika
Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika je mogoče na različne načine:
- prenehanje dejavnosti zaradi upokojitve,
- prenehanje dejavnosti zaradi smrti samostojnega podjetnika,
- prenehanje dejavnosti zaradi trajne nezmoţnosti za delo,
- prenehanje dejavnosti s prenosom na drugo fizično osebo,
- preoblikovanje dejavnosti v druţbo,
- prenehanje dejavnosti z osebnim stečajem,
- prenehanje dejavnosti s prisilno poravnavo,
- drugo.
Od vrste prenehanja so odvisni tudi postopki prenehanja in davčna obravnava prenehanja.
Postopek prenehanja dejavnosti
Priglasitev prenehanja dejavnosti pri pristojnem uradu
ZGD
V skladu s 75. členom Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1) mora podjetnik prenehanje
opravljanja dejavnosti prijaviti na AJPES (oziroma preko VEM točk, ki se nahajajo tudi na
upravnih enotah, na območnih obrtnih zbornicah, območnih gospodarskih zbornicah, davčnih
uradih ali preko internetnega portala e-VEM, če ima digitalno potrdilo, s katerim se lahko
identificira) najmanj tri dni pred prenehanjem. Poleg tega mora podjetnik vsaj 15 dni pred
prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh Ajpes objaviti, da bo prenehal
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
39
opravljati dejavnost in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Poleg
objave na spletnih straneh Ajpes lahko podjetnik tudi na druge načine obvesti o prenehanju
dejavnosti (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih).
Izbris po uradni dolţnosti
AJPES po uradni dolţnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije:
1. na podlagi obvestila registrskega organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v
kapitalsko druţbo,
2. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič
podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloţi izjavo, da bo
nadaljeval zapustnikovo podjetje,
3. na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v
skladu z zakonom, ki ureja stečaj,
4. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal
podjetniku opravljati dejavnost, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, ker je ugotovil, da
podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene
druge dejavnosti,
5. drugo.
Odjava iz obveznega zavarovanja
Podjetnik se z dnem prenehanja dejavnosti odjavi iz obveznega zavarovanja na Zavodu za
zdravstveno zavarovanje z obrazcem M1/M2. Prispevke za zadnji mesec, ko je bil še
zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti, plača v roku 15 dni po koncu meseca, v katerem
je prenehal z opravljanjem dejavnosti.
Končni obračun DDV
V skladu z 8. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) se za dobavo blaga,
opravljeno za plačilo, šteje tudi zadrţanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih
pravnih naslednikov, ko preneha opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, če je bila za to
blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga.
Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre
za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vloţek v podjetje, se šteje, da dobava blaga ni bila
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
40
opravljena. V tem primeru se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika
prenosnika.
Davčna osnova
V primeru zadrţanja blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti davčno osnovo predstavlja
nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku
zadrţanja blaga.
Kako se izračuna lastna cena proizvodov, ki jih ima zasebnik na zalogi ob prenehanju
dejavnosti?
Lastna cena blaga se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi
o vodenju poslovnih knjig zasebnikov. Slovenski računovodski standard 4 – Zaloge,
opredeljuje zoţeno lastno ceno, ki obsega proizvajalne stroške v oţjem pomenu (proizvajalni
stroški, ki nastajajo v procesu proizvajanja), posredne stroške nakupovanja in posredne
stroške splošnih sluţb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov izposojanja; če
obsega tudi stroške izposojanja, govorimo o polni lastni ceni.
Roki za predloţitev
V primeru prenehanja identifikacije za namene DDV je davčni zavezanec dolţan predloţiti
obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je
prenehala identifikacija za namene DDV. Za določene primere pa veljajo posebni roki za
predloţitev obračuna DDV in sicer
- davčni zavezanec, ki mu preneha status podjetnika ali zasebnika z dnem začetka postopka
osebnega stečaja, mora predloţiti obračun DDV najpozneje v 60 dneh po poteku davčnega
obdobja;
- davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave oziroma postopek
likvidacije, mora predloţiti obračun DDV davčnemu organu v 20 dneh po poteku davčnega
obdobja;
- ob končanju postopka likvidacije oziroma stečajnega postopka mora davčni zavezanec
predloţiti obračun DDV na dan poteka davčnega obdobja;
- v primeru smrti davčnega zavezanca mora pooblaščenec za zastopanje ali pravni naslednik
davčnega zavezanca ali skrbnik njegovega premoţenja, kot je določen v skladu z zakonom, ki
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
41
ureja davčni postopek, obračun DDV predloţiti davčnemu organu v 60 dneh po smrti
davčnega zavezanca.
Davčno obdobje
Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne postopek prisilne poravnave, postopek
likvidacije ali stečajni postopek, se davčno obdobje konča na dan pred začetkom postopka
prisilne poravnave, postopka likvidacije ali stečajnega postopka. Ob končanju postopka
likvidacije se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoţenja
oziroma na dan pred sprejetjem sklepa o končanju postopka prisilne likvidacije. Ob končanju
stečajnega postopka se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o končanju
stečajnega postopka. V primeru smrti davčnega zavezanca se davčno obdobje konča z dnem
smrti davčnega zavezanca. Če se opravljanje dejavnosti po smrti davčnega zavezanca
nadaljuje, se davčno obdobje konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti tega davčnega
zavezanca.
Odbitek DDV
Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune
za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoţeno blago.
Kljub navedenemu pa lahko davčni zavezanec v zadnjem obračunu DDV upošteva tudi
račune, ki jih je prejel po koncu davčnega obdobja, če se dobave blaga oziroma storitev
nanašajo na davčno obdobje pred prenehanjem dejavnosti. Na primer računi za elektriko,
telefon, komunalne storitve, računovodstvo in podobno, ki jih davčni zavezanec prejme za
koledarski mesec praviloma v začetku naslednjega meseca po mesecu, na katerega se
nanašajo
Dodatni podatki
Davčni organ pri zadnjem obračunu DDV običajno zahteva tudi dodatne podatke glede
obračuna DDV od zalog in osnovnih sredstev oziroma dokazila, da davčni zavezanec na dan
prenehanja dejavnosti ni razpolagal z zalogami materiala, blaga ali proizvodov in da v registru
osnovnih sredstev ni imel nobenega osnovnega sredstva, ki bi ga prenesel v gospodinjstvo in
bi še imelo trţno vrednost.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
42
Davčni obračun akontacije davka od dohodka iz dejavnosti
Zakon o davčnem postopku v 296. členu določa, da se v primeru prenehanja opravljanja
dejavnosti obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti (torej z dnem, ki je zapisan na sklepu o
izbrisu iz poslovnega registra).
Smrt zavezanca
V primeru smrti davčnega zavezanca se ločeno izračuna akontacija dohodnine od dohodka iz
dejavnosti za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca in za obdobje, ki se
začne s prvim dnem po smrti davčnega zavezanca in konča z dnem prenehanja opravljanja
dejavnosti
Statusno preoblikovanje
V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
druţbe, se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki ureja
gospodarske druţbe, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja
podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega
preoblikovanja podjetnika v sodni register.
Rok za predloţitev
Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predloţiti
davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja, za katero mora predloţiti
davčni obračun (torej v 60 dneh od prenehanja opravljanja dejavnosti). Ne glede na prejšnji
stavek davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu
davčnega leta, predloţi davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60
dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja. V primeru postopka prisilne
poravnave sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za
davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave.
Rok v primeru smrti
V primeru smrti davčnega zavezanca se mora predloţiti davčni obračun davčnemu organu za
obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
43
zavezanca, in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po
dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti. Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega
dneva davčnega obdobja, ki je koledarsko leto, še ni prišlo do prenehanja opravljanja
dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, se predloţi davčni
obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi za to obdobje in za vsako
morebitno naslednje obdobje koledarskega leta, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja
dejavnosti, in sicer do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
Davčni zavezanec je umrl 15.10. 2010. Do 31.12.2010 še ni bil končan postopek prenehanja
dejavnosti. V tem primeru je potrebno narediti 1. davčni obračun za obdobje od 01.01.2010
do 15.10.2010 (rok za oddajo je 60 dni, torej 14.12.2010), 2. davčni obračun za obdobje od
16.10.2010 do 31.12.2010 (rok za oddajo je 31.03.2011) in 3. davčni obračun za obdobje od
01.01.2011 do dneva prenehanja dejavnosti (rok za oddajo je 60 dni od dneva prenehanja).
Preoblikovanje v druţbo
Davčni zavezanec predloţi davčni obračun za obdobje do dneva statusnega preoblikovanja
davčnemu organu v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni
register. Obvezna priloga davčnemu obračunu je sklep o prenosu podjetja in akt o ustanovitvi
druţbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Davčni zavezanec po obračunskem dnevu
statusnega preoblikovanja ne sestavi več davčnega obračuna, razen v primeru, ko po
obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega
davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem
primeru predloţi zavezanec tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti na zadnji dan koledarskega leta, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega
preoblikovanja podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka za redne davčne
obračune, ki je 31. marec. Tak davčni obračun se po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni
register popravi tako, da se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po
obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer v 30 dneh po vpisu
statusnega preoblikovanja v sodni register
Datum preoblikovanja podjetnika je 30.11.2010. Če je izveden vpis statusnega preoblikovanja
podjetnika v sodni register do 31. marca 2011, se ne oddaja več davčni obračun za obdobje od
01.12.2010 do 31.12.2010. Če do tega dne ni izveden vpis v sodni register, mora davčni
zavezanec predloţiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
44
obdobje od 01.12.2010 do 31.12.2010 najkasneje do 30.04.2011. Nato pa se tak davčni
obračun v roku 30 dni od vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register popravi, pri čemer
se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu
statusnega preoblikovanja.
Zaključni davčni obračun
V zaključnem davčnem obračunu izkaţe podjetnik vse prihodke in odhodke, ki se nanašajo na
poslovanje do dneva prenehanja dejavnosti, poleg tega pa mora upoštevati tudi morebitne
prenose sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. 51. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) namreč
določa, da se kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, pri ugotavljanju davčne osnove
šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti, razen:
- prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je
zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti;
- prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je
prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te
nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.
Prenos sredstev v gospodinjstvo
Odtujitve sredstev se štejejo za transakcije med povezanimi osebami, zato je treba ugotoviti
razliko med knjigovodsko in trţno vrednostjo sredstev. Če je trţna vrednost sredstev, ki se
prenašajo v gospodinjstvo, višja od knjigovodske vrednosti, se mora za izračunano razliko
izračunano razliko povečati davčna osnova pri izračunu akontacije davka od dohodkov iz
dejavnosti. Če je trţna vrednost niţja od knjigovodske vrednosti, to ne vpliva na davčno
osnovo. Navedeno se ugotavlja za neopredmetena sredstva, nepremičnine ter opremo in druga
opredmetena osnovna sredstva. Pri nepremičninah je običajno potrebna uradna cenitev
vrednosti, ki jo opravi pooblaščeni cenilec vrednosti, ni pa to zakonsko predpisano in lahko
davčni zavezanec uporabi tudi druga dokazila o trţni vrednosti.
Prenehanje dejavnosti
Davčni zavezanec je prenehal z opravljanjem dejavnosti dne 30.11.2010 zaradi zaposlitve. Na
dan prenehanja dejavnosti je imel v svojih poslovnih knjigah nepremičnino – mehanično
delavnico, ki jo je prenesel iz gospodinjstva v dejavnost ob začetku opravljanja dejavnosti, v
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
45
vrednosti 20.000,00 EUR, osebno motorno vozilo, ki ga je kupil v okviru dejavnosti in znaša
knjigovodska vrednost 6.000,00 EUR in zaloge materiala, ki znašajo 500,00 EUR.
Za mehanično delavnico torej ne rabi ugotavljati razlike med trţno in knjigovodsko
vrednostjo, za osebno motorno vozilo pa mora, pri čemer lahko uporabi na primer
informativno trţno vrednost po Eurotax ali ponudbo za odkup pri preprodajalcu in podobno.
Recimo, da znaša trţna vrednost vozila 6.500,00 EUR, torej mora za 500,00 EUR povečati
davčno osnovo v obračunu akontacije davka od dohodka iz dejavnosti pod zaporedno št. 3.1 –
povečanje prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami. V bilanci stanja, ki je
priloga k davčnemu obračunu, izkaţe vozilo v vrednosti 6.000,00 EUR in tudi v izkazu
poslovnega izida razlika v znesku 500,00 EUR ni prikazana. Za zaloge materiala se ne
ugotavlja razlika med trţno in knjigovodsko vrednostjo, jih je pa treba upoštevati pri končnem
obračunu DDV
Investicijska olajšava
Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za
katero je izkoristil davčno olajšavo za investiranje, prej kot v treh letih po letu vlaganja,
oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z davčno priznanimi amortizacijskimi
stopnjami, ki jih določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let,
mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz
dejavnosti, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega
dolgoročnega sredstva
Posebna davčna obravnava
Ne glede na prejšnji odstavek pa zavezanec v skladu s 4. odstavkom 51. člena ZDoh-2 lahko
zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne
šteje:
1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja
zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmoţnosti za delo ali upokojitve v
skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem besedilu:
novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:
a) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji,
b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
46
sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z
upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi
izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti,
oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je prenehal z
opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi
rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do
prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o
gospodarskih druţbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji
pogoji:
a) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident,
b) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in
obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi
sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se
izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju
podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z
opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi
prišlo,
c) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je
oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju
oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za
zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja
dejavnosti ne bi prišlo,
d) fizična oseba se zaveţe, da bo svoj deleţ v pravni osebi, pridobljen s statusnim
preoblikovanjem, obdrţala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.
Davčna obravnava se prizna, če je priglašena pri davčnem organu, kjer je zavezanec vpisan v
sodni register, najpozneje do roka za predloţitev davčnega obračuna in so izpolnjeni zakonski
pogoji.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
47
Neizpolnjevanje pogojev
Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po
prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz naslova
prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim
odstavkom 51. člena ZDoh-2 niso šteli za prihodke. Če pride v obdobju petih let po
prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega
odstavka 51. člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za
prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe, razen če je šlo
za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja
dejavnosti umrl.
Prenos dejavnosti na naslednika
Samostojni podjetnik je izpolnil pogoje za upokojitev in dejavnost bo nadaljeval njegov sin.
Pri tem imata dve moţnosti:
1. davčno nevtralni prenos dejavnosti na naslednika;
2. sin registrira dejavnost, oče mu proda opremo, nepremičnino, zaloge in drugo po dogovoru,
nato oče preneha z opravljanjem dejavnosti.
Izbira je odvisna predvsem od tega, kaj se jima z ekonomskega vidika bolj splača. Postopek
davčno nevtralnega prenosa je zahtevnejši in naslednik mora še pet let po prenosu poročati o
izpolnjevanju določenih pogojev iz 51. člena ZDoh-2. Po drugi strani pa se ohranijo
morebitne davčne olajšave za investiranje iz obdobja zadnjih treh let pred prenosom
dejavnosti, ni obdavčitve z dohodnino zaradi razlike med knjigovodsko in trţno vrednostjo
nepremičnin in opreme, ni potrebno obračunati DDV od prodaje opreme in zalog nasledniku
in nato čakati na povračilo DDV in podobno.
Prenos izgube
Ali se lahko s postopkom prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo prenese tudi davčna
izguba?
V skladu s 60. členom ZDoh-2 izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma
pravno osebo, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
48
Primer prenehanja dejavnosti zaradi upokojitve
Samostojni podjetnik je dosegel pogoje za upokojitev, zato se je odločil, da bo prenehal
opravljati dejavnost. Na dan izbrisa iz poslovnega registra dne 31.03.2011 ima v bilanci stanja
naslednja sredstva in obveznosti:
- nepremičnina (mizarska delavnica) po knjigovodski vrednosti 15.000,00 EUR
- oprema (stroji in orodja) po knjigovodski vrednosti 3.000,00 EUR
- terjatve do kupcev v vrednosti 1.500,00 EUR
- denarna sredstva na poslovnem računu v vrednosti 400,00 EUR
- kratkoročne aktivne časovne razmejitve v vrednosti 100,00 EUR
- podjetnikov kapital v vrednosti 19.100,00 EUR
- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v vrednosti 300,00 EUR
- druge kratkoročne obveznosti v vrednosti 600,00 EUR
Obračun DDV
Podjetnik je bil zavezanec za DDV s trimesečnim davčnim obdobjem. Končni obračun DDV
sestavi za obdobje 01.01.2011 do 31.03.20X1 in ga odda najkasneje do 30.04.20X1. Mizarska
delavnica ni predmet DDV, ker je bila kupljena med opravljanjem dejavnosti z 2% davkom
na promet nepremičnin. Za opremo je najel cenitev vrednosti, iz katere izhaja, da je nabavna
vrednost podobne opreme 2.000,00 EUR, kar je osnova za obračun DDV po splošni stpnji. V
končni obračun DDV lahko upošteva tudi prejete račune v mesecu aprilu 20X1, ki se nanašajo
na dobave blaga in storitev do 31.03.20X1, kot na primer prejeti račun za elektriko za mesec
marec 20X1 v znesku 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Obračun akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti
Samostojni podjetnik mora v roku 60 dni od prenehanja opravljanja dejavnosti predloţiti
obračun davka od dohodkov iz dejavnosti za obdobje od 01.01.20X1 do 31.03. 20X1 – torej
do 30.05.2011. V davčnem obračunu upošteva vse prihodke in odhodke v skladu s predpisi,
prav tako pa mora povečati davčno osnovo za razliko med knjigovodsko in trţno vrednostjo
sredstev, če je slednja višja. V našem primeru mora torej ugotoviti trţno vrednost
nepremičnine in opreme, za kar je najel cenilca vrednosti. Na podlagi cenilnega zapisnika je
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
49
trţna vrednost nepremičnine 17.000.00 EUR, kar je za 2.000,00 EUR višje od knjigovodske
vrednosti in trţna vrednost opreme 2.000,00 EUR, kar pa je za 1.000,00 EUR niţje od
knjigovodske vrednosti
Samostojni podjetnik torej v davčnem obračunu poveča davčno osnovo za 2.000,00 EUR iz
naslova razlike v vrednosti nepremičnine, razlika v vrednosti opreme pa ne vpliva na davčni
obračun. K davčnemu obračunu mora priloţiti tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida na
31.03.20X1. V bilanci stanja izkaţe vsa sredstva in obveznosti po knjigovodski vrednosti, v
izkazu poslovnega izida pa tudi ne upošteva razlike med knjigovodsko in trţno vrednostjo
nepremičnine in opreme.
Primeri knjiţenja za samostojne podjetnike posameznike
PRIMER 1: Knjiženje prenosa nepremičnine ob začetku opravljanja dejavnosti
Samostojni podjetnik je začel opravljati dejavnost (zaključna dela v gradbeništvu) s
01.02.20X9. Ker za svojo dejavnost potrebuje skladišče, je med opredmetena osnova sredstva
ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel gospodarsko poslopje, katerega je zgradil kot
fizična oseba leta 2000. Gospodarska vrednost skladišča v skladu s cenitvenim poročilom
znaša 30.000 EUR. Za vrednotenje zgradbe je podjetnik izbral model nabavne vrednosti.
Dobo koristnosti zgradbe je ocenil na 40 let in obračunava mesečno amortizacijo.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Samostojni podjetnik ob začetku opravljanja
dejavnosti prenese skladišče med opredmetena
osnovna sredstva
30.000,00 021 902
2. TEM Mesečni obračun amortizacije 62,50 431 035
PRIMER 2: Knjiženje prenosa opreme ob začetku opravljanja dejavnosti
Samostojni podjetnik je začel opravljati dejavnost (taxi službo) s 01.03.20X9. Za ta namen je
ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel v svoje podjetje osebno vozilo, ki ga je kupil
novembra 20X8 za 15.000,00 EUR (gospodarska vrednost vozila). Dobo koristnosti vozila je
ocenil na 5 let.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
50
1. TEM Samostojni podjetnik ob začetku opravljanja
dejavnosti prenese vozilo med opredmetena
osnovna sredstva
15.000,00 040 902
2. Mesečni obračun amortizacije 250,00 432 050
PRIMER 3: Knjiženje prenosa nepremičnine med opravljanjem dejavnosti
Samostojna podjetnica je začela opravljati dejavnost (frizerske storitve) leta 20X6 v najetih
poslovnih prostorih.
Različica 1:Pridobitev nepremičnine pred začetkom opravljanja dejavnosti
Leta 20X9 je prenesla del lastne stanovanjske hiše v podjetje in je prostore preuredila za
opravljanje dejavnosti. Stanovanjsko hišo je podedovala leta 20X2. Ocenjena vrednost
prostorov, ki so bili preneseni v podjetje, znaša 25.000,00 EUR. Podjetnica bo poslovne
prostore vrednotila po modelu nabavne vrednosti. Za ureditev prostorov (preureditev
vodovodnih napeljav, elektrike, pleskanje, itd.) je podjetnica plačala račun izvajalcu storitev
v višini 6.000 EUR z obračunanim DDV po splošnji stopnji. Podjetnica je zavezanec za DDV.
Ocenjena doba koristnosti poslovnih prostorov je 50 let.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos dela zgradbe v podjetje po začetku
opravljanja dejavnosti.
25.000,00 027 918
2. TEM Prejeti račun za ureditev prostorov, obveznost
do dobavitelja
6.100,00 220
Povečanje vrednosti zgradbe 5.000,00 027
Odbitni DDV 1.100,00 160
3. TEM Usposabljanje prostorov za uporabo 30.000,00 021 027
4. TEM Mesečni obračun amortizacije 50,00 431 035
Različica 2: Pridobitev nepremičnine po začetku opravljanja dejavnosti
Podjetnica je v letu 20X8 zgradila prizidek k lastni stanovanjski hiši in prizidek na
01.03.20X9 na podlagi ocenjene vrednosti prenesla v podjetje. Ocenjena vrednost prizidka
znaša 30.000,00 EUR. Podjetnica bo poslovne prostore vrednotila po modelu nabavne
vrednosti. Dobo koristnosti poslovnih prostorov je ocenila na 50 let.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
51
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos dela zgradbe v podjetje po začetku
opravljanja dejavnosti
30.000,00 021 918
2. TEM Mesečni obračun amortizacije 50,00 431 035
V kolikor samostojni podjetnik poslovni prostor vključi v poslovne knjige po začetku
opravljanja dejavnosti, poslovni prostor pa je pridobil oziroma zgradil v času opravljanja
dejavnosti, se prenos osnovnega sredstva obravnava kot brezplačno pridobljeno sredstvo,
strošek amortizacije pa se prizna kot odhodek pod pogojem, da so za znesek obračunane
amortizacije povečani dolgoročno odloţeni prihodki (pojasnilo DURS, št. 4212 36/2008, z
dne 01.08.2008). Ker se v knjigovodstvu prihodki iz tega naslova posebej ne evidentirajo
priporočamo, da samostojni podjetnik vodi posebno evidenco o davčnih prihodkih iz naslova
prenosov stvarnega premoţenja iz gospodinjstva v podjetje med opravljanem dejavnosti.
PRIMER 4: Knjiženje prenosa nepremičnine iz dejavnosti v gospodinjstvo
Samostojni podjetnik je med opravljanjem dejavnosti prenesel nepremičnino – gostinski lokal
iz podjetja v gospodinjstvo, ker ga več ne potrebuje pri opravljanju dejavnosti. Knjigovodska
vrednost gostinskega lokala znaša 90.000,00 EUR. Od tega nabavna vrednost 100.000,00
EUR in popravek vrednosti iz naslova amortiziranja 10.000,00 EUR. Zgradbo je vrednotil po
modelu nabavne vrednosti. Tržna vrednost nepremičnine po cenilnem zapisniku znaša
120.000,00 EUR.
Različica 1: Nepremičnina je bila prenesena iz gospodinjstva v podjetje pred začetkom
opravljanja dejavnosti
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Samostojni podjetnik prenese zgradbo iz
podjetja v gospodinjstvo po knjigovodski
vrednosti
90.000,00 902 035
2. TEM Izločitev zgradbe iz poslovnih knjig 100.000,00 035 021
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
52
Opomba: Na kontu 902 ostane saldo v dobro v znesku 10.000,00 EUR kot razlika med
nabavno in knjigovodsko vrednostjo ob izločitvi zgradbe, ki še naprej predstavlja začetni
podjetnikov kapital
Različica 2: Nepremičnina je bila prenesena iz gospodinjstva v podjetje med opravljanjem
dejavnosti, vendar pridobljena s strani fizične osebe pred opravljanjem dejavnosti.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Samostojni podjetnik prenese zgradbo iz
podjetja v gospodinjstvo po knjigovodski
vrednosti
90.000,00 918 035
2. TEM Izločitev zgradbe iz poslovnih knjig 100.000,00 035 021
Opomba: Knjiženje bi bilo enako tudi v primeru, če bi bila nepremičnina, pridobljena s strani
fizične osebe med opravljanjem dejavnosti, prenesena v podjetje med opravljanjem
dejavnosti.
Različica 3: Nepremičnino je kupilo podjetje med opravljanjem dejavnosti
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Samostojni podjetnik prenese zgradbo iz
podjetja v gospodinjstvo po knjigovodski
vrednosti
90.000,00 918 035
2. TEM Izločitev zgradbe iz poslovnih knjig 100.000,00 035 021
Opomba: V vseh treh primerih se transakcija v skladu z Zakonom o dohodnini šteje za
transakcijo med povezanimi osebami, zato mora podjetnik v davčnem obračunu povečati
davčno osnovo za razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo, torej za 30.000,00 EUR.
PRIMER 5: Primer prenosa gotovine iz gospodinjstva v dejavnost (na poslovni bančni
račun)
Samostojni podjetnik je ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel iz gospodinjstva na svoj
poslovni bančni račun 5.000,00 EUR.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
53
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Prenos denarnih sredstev iz gospodinjstva na
poslovni bančni račun
5.000,00 110 902
PRIMER 6: Primer knjiženje prehoda iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo
Samostojni podjetnik je z novim letom prešel iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo.
Podjetnikov kapital po zadnji bilanci stanja znaša 150.000,00 EUR.
Različica 1: Knjiženje kapitala na ustrezne različne konte kapitala, pri čemer podjetnikov
dohodek iz preteklih let znaša 120.000,00 EUR, davek od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti 20.000,00 EUR in prenosi vrednosti stvarnega premoženja med
opravljanjem dejavnosti 50.000,00 EUR.
Opomba: Davek od dohodka iz dejavnosti se od 01.01.2013 ne izkazuje ločeno, pač pa
podjetnik izkaže neto dohodek na kontu 935.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. OTV Otvoritvene knjiţbe pri prehodu na dvostavno
knjigovodstvo – kapital – stvarno premoţenje
50.000,00 918
- podjetnikov dohodek 100.000,00 935
Različica 2: Kapitala ni bilo mogoče ustrezno razčleniti.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. OTV Otvoritvena knjižba pri prehodu na dvostavno
knjigovodstvo – kapital
150.000,00 902
Opomba: Prikazano je samo knjiženje kapitala, zato temeljnica ni usklajena.
PRIMER 7: Primer knjiženja dviga gotovine (iz poslovnega računa)
Samostojni podjetnik je dvignil gotovino iz svojega poslovnega računa v znesku 400,00 EUR.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
54
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TRR Dvig gotovine iz poslovnega računa 400,00 919 110
PRIMER 8: Primer knjiženja prenosa gotovine iz dejavnosti (iz poslovnega računa) v
gospodinjstvo (na privatni račun)
Samostojni podjetnik je prenesel denar iz svojega poslovnega bančnega računa na privatni
račun v znesku 2.000,00 EUR (namen ni pomemben).
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Prenos denarnih sredstev iz poslovnega
bančnega računa na privatni račun
2.000,00 919 110
PRIMER 9: Primer knjiženja prenosa gotovine iz dejavnosti (iz blagajne) v gospodinjstvo
Samostojni podjetnik je kupcu – fizični osebi izdal račun za opravljene storitve v višini
1.220,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Kupec je račun plačal v gotovini.
Podjetnik je denar prenesel v svoje gospodinjstvo.
Različica 1: Samostojni podjetnik vodi blagajniško knjigo
Št. Dok Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdan račun za opravljanje storitve, terjatve do
kupca
1.220,00 120
Prihodki od prodaje storitev 1.000,00 760
Obveznosti za obračunani DDV 220,00 260
2. BLP Plačilo računa z gotovino 1.200,00 100 120
3. TEM Prenos denarnih sredstev v gospodinjstvo 1.220,00 919 100
Različica 2: Samostojni podjetnik ne vodi blagajniške knjige
Št. Dok Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdan račun za opravljanje storitve, terjatve do
kupca
1.220,00 120
Prihodki od prodaje storitev 1.000,00 760
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
55
Obveznosti za obračunani DDV 220,00 260
2. TEM Prenos denarnih sredstev v gospodinjstvo 1.220,00 919 120
PRIMER 10: Knjiženje plačila pogostitve poslovnega partnerja z gotovino samostojnega
podjetnika
Samostojni podjetnik je z gotovino plačal račun za pogostitev poslovnega partnerja
(reprezentanca) v znesku 60,00 EUR.
Različica 1: Obveznost do dobavitelja se zapre v dobro konta 919 – pritoki in odtoki denarnih
sredstev
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za reprezentanco, obveznost do
dobavitelja
60,00 417 220
2. PRAČ Samostojni podjetnik je račun plačal s svojim
denarjem
60,00 220 919
Različica 2: Poenostavljeno knjiženje v dobro konta 919 – pritoki in odtoki denarnih sredstev
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za
reprezentanco
60,00 417 919
Opomba: Priporočamo, da podjetnik za pretoke, ki se nanašajo na gotovinska plačila računov
s strani podjetnika, povračila stroškov podjetnika in podobne, uporabi poseben analitični
konto in jih tako loči od "pravih" denarnih pretokov, kot so dvigi in pologi gotovine in prenosi
denarnih sredstev iz oziroma na bančni račun podjetja.
PRIMER 11: Knjiženje povračila stroškov samostojnega podjetnika
Samostojni podjetnik si po opravljeni službeni poti izdela obračun potnih stroškov. Za
določitev višine povračil stroškov na službeni poti uporabi Uredbo o davčni obravnavi
povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za službeno pot nad 12 ur mu
tako pripada dnevnica v višini 21,37 EUR in kilometrina za 200 prevoženih km v višini 0,37
EUR na prevoženi kilometer v znesku 74,00 EUR. Povračil stroškov na službeni poti si
podjetnik posebej ne izplačuje
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
56
Različica 1: Preko konta pretokov
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Obračun stroškov podjetnika na sluţbeni poti 95,37 919
Dnevnica 21,37 486-D
Kilometrina 74,00 486-K
Opomba: Konta 486–D in 486-K predstavljata analitična konta v okviru povračil stroškov
podjetnika za dnevnice in kilometrino. Lahko bi se vsa povračila stroškov podjetnika knjižila
tudi na konto 486.
Različica 2: Preko ostalih kratkoročnih poslovnih obveznosti
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun stroškov podjetnika na sluţbeni poti 95,37 285
Dnevnica 21,37 486-D
Kilometrina 74,00 486-K
2. TEM Izplačilo potnih stroškov iz poslovnega
bančnega računa
95,37 285 110
Opomba: Menimo, da je knjiženje na konto 285 nekoliko sporno, kajti to bi pomenilo, da
podjetnik izkazuje obveznosti do samega sebe. Praviloma se vse transakcije med podjetjem in
podjetnikom kot fizično osebo evidentirajo znotraj razreda 9 – podjetnikov kapital.
PRIMER 12: Knjiženje preplačila davka
Samostojni podjetnik plačuje mesečno akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti na podlagi
davčnega obračuna preteklega leta v višini 500,00 EUR. Akontacijo davka plačuje iz
poslovnega bančnega računa. Na podlagi davčnega obračuna za tekoče leto podjetnik
ugotovi davčno obveznost v višini 4.000,00 EUR.
Različica 1: Knjiženje mesečnih obveznosti preko konta 263
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obveznosti za plačilo akontacije davka od
dohodka iz dejavnost za januar
500,00 935 263
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
57
2. TRR Plačilo akontacije davka iz poslovnega
bančnega računa
500,00 263 110
4. TEM Obveznosti za plačilo akontacije davka od
dohodka iz dejavnost za december
500,00 935 263
5. TEM Terjatev za preveč plačane akontacije
davka od dohodka iz dejavnosti
2.000,00 (935)162
Različica 2: Knjiženje plačanih akontacij na terjatve do države
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Plačilo akontacije davka od dohodka iz
dejavnost za januar
500,00 162 110
2. TRR Plačilo akontacije davka od dohodka iz
dejavnost za februar
500,00 162 110
3. TEM Akontacija davka od dohodka iz dejavnosti
po davčnem obračunu
4.000,00 935
Obveznosti za plačilo akontacije davka od
dohodka iz dejavnost za december
500,00 263
Poračun plačanih akontacij za 11 mesecev 5.500,00 162
Terjatev do drţave za preveč plačane
akontacije davka
2.000,00 162
Opomba: Tudi ta način knjiženja plačanih akontacij je možen, vendar podjetnik težje
spremlja pravočasnost plačevanja akontacij, ker med letom ne izkazuje obveznosti za zapadle
akontacije
PRIMER 13: Knjiženje obveznosti za plačila davka od dohodka iz dejavnosti
Samostojni podjetnik plačuje mesečno akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti na podlagi
davčnega obračuna preteklega leta v višini 500,00 EUR. Akontacijo davka plačuje iz
poslovnega bančnega računa. Na podlagi davčnega obračuna za tekoče leto podjetnik
ugotovi obveznost za plačilo davka od dohodka iz dejavnosti v višini 7.000,00 EUR.
Različica 1: Knjiženje mesečnih obveznosti preko konta 263
Št. Dok. Besedilo Znesek V V
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
58
breme dobro
1. TEM Obveznosti za plačilo akontacije davka od
dohodka iz dejavnost za januar
500,00 935 263
2. TRR Plačilo akontacije davka iz poslovnega
bančnega računa
500,00 263 110
4. TEM Obveznosti za plačilo akontacije davka od
dohodka iz dejavnost za december
500,00 935 263
5. TEM Obveznosti za doplačilo premalo plačane
akontacije davka od dohodka iz dejavnost
1.000,00 935 263
Različica 2: Knjiženje plačanih akontacij na terjatve do države
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Plačilo akontacije davka od dohodka iz
dejavnost za januar
500,00 162 110
2. TRR Plačilo akontacije davka od dohodka iz
dejavnost za december
500,00 162 110
4. TEM Akontacija davka od dohodka iz dejavnosti po
davčnem obračunu
7.000,00 935
Obveznosti za plačilo akontacije davka od
dohodka iz dejavnost za december
500,00 263
Poračun plačanih akontacij za 11 mesecev 5.500,00 162
Obveznosti za doplačilo premalo plačane
akontacije davka od dohodka iz dejavnost
1.000,00 263
PRIMER 14: Knjiženje uporabe osebnega vozila, evidentiranega v poslovnih knjigah, za
privatne namene
Samostojni podjetnik ima med osnovnimi sredstvi tudi osebno vozilo, ki ga uporablja tako za
službene kot tudi za zasebne namene. Čez leto vodi evidenco o uporabi vozila, iz katere so
jasno razvidni prevoženi kilometri za službene in zasebne namene in na podlagi te evidence
konec leta izloči sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo na zasebno uporabo vozila. Delež
zasebne uporabe na podlagi evidence znaša 30%.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
59
Celotni letni stroški za osebno vozilo so znašali:
amortizacija 5.000,00 EUR
gorivo 3.000,00 EUR
zavarovanje 600,00 EUR
vzdrţevanje 800,00 EUR
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška amortizacije 1.500,00 (432),919
2. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška goriva 900,00 (402),919
3. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška zavarovanja 180,00 (415),919
4. TEM Sorazmerno zmanjšanje stroška vzdrţevanja 240,00 (412),919
PRIMER 15: Obračun prispevkov za nosilca dejavnosti
Samostojni podjetnik obračuna prispevke za socialno varnost od zavarovalne osnove, ki znaša
1.288,31 EUR. Skupni znesek prispevkov tako znaša 492,14 EUR. Prispevke plača najkasneje
do 15. v mesecu za pretekli mesec, v enakem roku je dolžan pristojnemu davčnemu organu
predložiti obračun prispevkov preko spletne aplikacije e.davki.
Različica 1: Zbirno knjiženje prispevkov za socialno varnost
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun prispevkov zavezanca 492,14 484 267
2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega
računa s.p
492,14 267 110
Različica 2: Analitično knjiženje prispevkov za socialno varnost
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun prispevkov zavezanca 313,71 484-P 267-P
- prispevki za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje
173,28 484-
ZZ
267-
ZZ
- prispevki za zdravstveno zavarovanje 2,58 484-S 267-S
- prispevki za starševsko varstvo 2,57 484-Z 267-Z
2. TEM Plačilo prispevkov zavezanca iz transakcijskega 492,14 110
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
60
računa samostojnega podjetnika
313,71 267-P
173,28 267-
ZZ
2,58 267-S
2,57 267-Z
Opomba: Priporočamo analitično knjiženje posameznih vrst prispevkov, kot so prispevki za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, prispevki za
starševsko varstvo in prispevki za zaposlovanje, da podjetnik lažje usklajuje stanje v glavni
knjigi z davčnimi evidencami.
PRIMER 16: Knjiženje ugotovitve poslovnega izida (dobička) pri malem samostojnem
podjetniku
Samostojni podjetnik je v obračunskem obdobju izkazal 500.000,00 EUR poslovnih
prihodkov, 25.000,00 EUR ostalih prihodkov, 450.000,00 poslovnih odhodkov, 30.000,00
EUR finančnih odhodkov in 7.000,00 EUR ostalih odhodkov. V obračunu davka od dohodka
iz opravljanja dejavnosti ob upoštevanju določil Zakona o dohodnini je samostojni podjetnik
izkazal davčno osnovo v višini 42.000,00 EUR in obračunal davek od dohodka iz opravljanja
dejavnosti v višini 14.568,00 EUR. Med letom je plačal davek od dohodka iz dejavnosti v
višini 6.000,00 EUR in plačane akontacije knjižil na konto 162.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1a. TEM Ugotovitev poslovnega izida – prenos
prihodkov
525.000 76-79
1b. TEM Ugotovitev poslovnega izida – prenos
odhodkov
487.000 70 -75
1c. TEM Ugotovitev podjetnikovega dohodka -
dobiček
38.000 800
2. TEM Ugotovitev čistega podjetnikovega dohodka –
dobička
38.000 800 801
3. TEM Podjetnikov dohodek obračunskega obdobja 38.000 801 935
4. TEM Obračunani davek od dohodka iz dejavnosti 14.568 935 263
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
61
5. TEM Poračun med letom plačanih akontacija davka
iz dejavnosti
6.000 263 162
Vir: Slovenski inštitut za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana (http://www.si-
revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf)
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
62
4.7.1.1 Vlaganje v poslovni prostor, ki je del
stanovanjske hiše
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Samostojni podjetnik si bo v garaţi stanovanjske hiše, katere lastnik je kot fizična oseba,
uredil delavnico za opravljanje dejavnosti. Pri tem bo zamenjal okna, vrata, preuredil
inštalacije, prepleskal stene in zamenjal talno oblogo. Investicijo ţeli izpeljati tako, da bo imel
v okviru dejavnosti priznane stroške vlaganj in nato tudi vse tekoče obratovalne stroške.
Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga
uporablja za opravljanje dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v
poslovni prostor štejejo za davčno nepriznane odhodke. To izhaja tudi iz pojasnila DURS, št.
4212-4452/2011, z dne 12. 1. 2012. V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi
samostojni podjetniki sredstva pripoznajo v računovodskih razvidih, če je verjetno, da se bodo
v prihodnosti zaradi njih povečale gospodarske koristi in če imajo ceno ali vrednost, ki jo je
mogoče zanesljivo izmeriti. Pri tem je opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS 1
sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način
obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju
v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljal v te namene v več kot
enem obračunskem obdobju. Tudi osnovno sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti
kot fizična oseba in ga uporablja pri opravljanju dejavnosti, tako izpolnjuje pogoje za
pripoznanje po določbah računovodskih standardov, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti
zaradi njega povečale gospodarske koristi in če ima ceno ali vrednost, ki jo je mogoče
zanesljivo izmeriti. Torej mora samostojni podjetnik garaţo prenesti med opredmetena
osnovna sredstva, predenj začne z vlaganji za preureditev v poslovni prostor. V navedenem
primeru namreč vlaganj ne more izkazovati kot vlaganja v tuja opredmetena osnovna
sredstva, ker je lastnik on sam kot fizična oseba in gre torej s pravnega vidika za vlaganje v
lastna opredmetena osnovna sredstva. Za prenos garaţe iz gospodinjska v dejavnost zadošča,
da si samostojni podjetnik vzpostavi podobno evidenco, kot je register osnovnih sredstev, na
primer kot evidenco opredmetenih osnovnih sredstev, prenesenih iz gospodinjstva v podjetje.
Vlaganja nato evidentira kot dele nepremičnin in jih amortizira v skladu z Slovenskimi
računovodskimi standardi, za davčne namene pa upošteva davčno priznane amortizacijske
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
63
stopnje. Glede davčno priznanih obratovalnih stroškov je priporočeno, v kolikor je mogoče,
da si zagotovi ločene račune za elektriko, ogrevanje, vodo in podobno. Če to ni mogoče in se
računi za tekoče obratovalne stroške glasijo na fizično osebo, lahko samostojni podjetnik
sprejme sklepe, iz katerih je jasno razviden deleţ po posameznih vrstah stroškov, ki se nanaša
na dejavnost in se stroški mesečno knjiţijo na podlagi knjigovodske listine (interne
temeljnice).
Podjetje iz gospodinjstva v dejavnost prenese garažo, katere vrednost znaša 10.000,00 EUR.
Nato prejme račun za vgradnjo oken in zamenjavo vhodnih vrat v znesku 8.000,00 EUR (DDV
po splošni stopnji od gradbenih storitev se obračuna v skladu s 76.a členom ZDDV-1). Dobo
koristnosti poslovnega prostora oceni na 40 let, pri čemer znaša stopnja amortizacije 2,5%.
Ker je del nepremičnine prenesel iz gospodinjstva v podjetje po začetku opravljanja
dejavnosti, vendar je nepremičnino pridobil pred začetkom opravljanja dejavnosti, je
amortizacija davčno priznan strošek. Samostojni podjetnik uporablja za ogrevanje hiše in
poslovnega prostora skupno kurilnico in oceni, da znašajo stroški ogrevanja za poslovni
prostor 20% od celotnih stroškov ogrevanja, ki znašajo 100,00 EUR mesečno (o evidentiranju
stroškov ogrevanja sprejme sklep). Za stroške elektrike zagotovi ločen račun za poslovni
prostor, ki znaša 24,40 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos dela zgradbe v podjetje po začetku
opravljanja dejavnosti
10.000,00 027 910
2. PRAČ Prejeti račun za ureditev poslovnega prostora,
obveznost do dobavitelja
8.000,00 027 220
- obračun in odbitek DDV 1.760,00 160 260
3. TEM Usposobitev prostorov za uporabo 18.000,00 021 027
4. TEM Mesečni obračun amortizacije 37,50 431 035
5. TEM Mesečni strošek ogrevanja v skladu s
sklepom
20,00 402 919
6. PRAČ Prejeti račun za električno energijo,
obveznost do dobavitelja
24,40 220
- stroški energije 20,00 402
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
64
- odbitni DDV 4,40 160
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
65
4.7.1.2 Zapiranje s.p. in terjatve
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Samostojni podjetnik posameznik v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti sestavi
zaključni davčni obračun akontacije davka od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja
dejavnosti (torej na dan, ki je zapisan na sklepu o izbrisu iz poslovnega registra). Poleg
davčnega obračuna pa sestavi tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.
Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predloţiti
davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja, za katero mora predloţiti
davčni obračun (torej v 60 dneh od prenehanja opravljanja dejavnosti). V zaključnem
davčnem obračunu izkaţe podjetnik vse prihodke in odhodke, ki se nanašajo na poslovanje do
dneva prenehanja dejavnosti, poleg tega pa mora upoštevati tudi morebitne prenose sredstev
iz podjetja v gospodinjstvo. 51. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da se kot
odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, pri ugotavljanju davčne osnove šteje tudi
prenehanje opravljanja dejavnosti, razen:
- prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je
zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti;
- prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je
prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te
nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.
Odtujitve sredstev se štejejo za transakcije med povezanimi osebami, zato je treba ugotoviti
razliko med knjigovodsko in trţno vrednostjo sredstev. Če je trţna vrednost sredstev, ki se
prenašajo v gospodinjstvo, višja od knjigovodske vrednosti, se mora za izračunano razliko
povečati davčna osnova pri izračunu akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti. Če je trţna
vrednost niţja od knjigovodske vrednosti, to ne vpliva na davčno osnovo. Navedeno se
ugotavlja za neopredmetena sredstva, nepremičnine ter opremo in druga opredmetena
osnovna sredstva. Pri nepremičninah je običajno potrebna uradna cenitev vrednosti, ki jo
opravi pooblaščeni cenilec vrednosti, ni pa to zakonsko predpisano in lahko davčni zavezanec
uporabi tudi druga dokazila o trţni vrednosti.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
66
Glede izdelave bilance stanja in izkaza poslovnega izida Slovenski računovodski standardi ne
določajo nobenih posebnosti, tako da samostojni podjetnik posameznik izkaze pripravi na
podlagi standarda 39 – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih
posameznikih, in splošnih računovodskih standardov. SRS 37, ki sicer velja za podjetja v
stečaju ali likvidaciji, se za prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne uporablja.
Izkaz poslovnega izida se torej pripravi za obdobje od prvega dne koledarskega leta, pa do
dneva prenehanja dejavnosti, bilanca stanja pa se pripravi na dan prenehanja dejavnosti. V
bilanci stanja se tako izkaţejo:
- vsa osnovna sredstva, ki se bodo prenesla v gospodinjstvo,
- vse terjatve, ki do dneva prenehanja še niso bile plačane,
- vse zaloge blaga, materiala, proizvodov in ostalega, ki so ostale na dan prenehanja
dejavnosti in se bodo prenesle v gospodinjstvo,
- denarna sredstva na poslovnem računu,
- vse obveznosti, ki niso bile plačane do dneva prenehanja,
- ostalo.
Samostojni podjetnik posameznik lahko tudi po izbrisu dejavnosti iz poslovnega registra
prejme plačila od kupcev na podlagi izdanih računov, plačuje račune dobaviteljem, plača
dajatve in podobno. Ne sme pa več izdati nobenega računa. Zato ni nobene potrebe, da bi
moral pred izdelavo končne bilance stanja zapreti vse terjatve in obveznosti s pretoki in
odtoki denarnih sredstev iz gospodinjstva.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
67
4.7.1.3 Zaloge in enostavno knjigovodstvo
s.p.
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Iščem rešitve pri samostojnih podjetnikih, ki vodijo enostavno knjigovodstvo. Imam stranko,
ki je registrirana pod šifro 74.100-oblikovanje,aranžerstvo,dekoraterstvo. Poleg te
registracije ima še veliko drugih v skupini 13.990-proizvodnja drugje nerazvrščenih
tekstilij,bižuterije,pokrival,izdelkov iz slame in 14.190-trgovina na drobno. Ima svojo trgovino
in prodaja na stojnicah. Izdela hlače,krilo,zapestnico,torbo.
Vodimo:
1. blagovno knjigovodstvo
2. materialno knjigovodstvo pa ne vemo kako je z vodenjem, kakšni so pogoji zanj. Ali
zadostujejo normativi?
Če beremo SRS 39, se zaloge ugotavljajo s popisom. Če ugotovimo, da je registrirana kot
trgovina, za katero ima blagovno knjigovodstvo, temu sledi tudi da ima materialno, da skozi
material ugotovimo izdelke. Ali je razlika oziroma pogoj za vodenje materialnega
knjigovodstva:
- registracija podjetnika,
- prodaja znanemu kupcu, torej gledano kot knjiženje takoj strošek,
- prodaja neznanemu kupcu-izdelki ostajajo v zalogah?
Na ta vprašanja iščem odgovor. Problem je v tem, če ne bo imela materialnega knjigovodstva
bo dobila kazen, če se bo delalo nekaj kar ni potrebno, pa je izguba časa in denarja.
Odgovor:
SRS in drugi predpisi, ki urejajo vodenje računovodstva za samostojne podjetnike ne urejajo
ničesar posebnega glede vodenja poslovnih knjig v odvisnosti od vrste dejavnosti, ki jo
opravljajo. Kot navajate vas SRS 39 pri vodenju zalog napotuje na moţnost, da le te ob koncu
poslovnega leta ugotavljate s popisom in na takšen način ugotovite zalogo blaga in materiala,
ki ni bila prodana v davčnem obdobju in tako ne more biti strošek oziroma odhodek
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
68
poslovnega leta. Samostojni podjetniki lahko s sklepom določajo svoje računovodske
usmeritve, kar pomeni da se lahko sami odločijo na kakšen način vodijo blagovne in
materialne evidence. Moţno je knjiţenje stroškov blaga in materiala direktno med odhodke
davčnega obdobja in potem ob koncu poslovnega leta s popisano zalogo blaga in materiala, ki
ni bila prodana ustrezno zmanjšanje stroškov materiala oziroma nabavne vrednosti prodanega
blaga. Pri tem pa je potrebno zagotavljati vsaj minimalno evidenco oziroma informacije o
tem, da je bilo nabavljeno blago oziroma material nabavljen za potrebe opravljanja dejavnosti
in ne zasebne namene oziroma osebno porabo.
Pri manjših samostojnih podjetnikih, kjer je potrebno racionalno ravnati tudi pri porabi časa
za administriranje in vodenja računovodstva, si lahko omislite zelo enostavne evidence, ni
nujno, da se vodijo materialne kartice, saj tega SRS ne predpisujejo. Pri proizvodnji različnih
drobnih izdelkov se lahko posluţujete označevanja prejetih računov v povezavi z izdanimi
računi, kadar se delajo izdelki na primer za določenega kupca in po našem mnenju je to z
davčnega vidika zadostna informacija za zagotavljanje evidence o poslovno potrebnih
stroških oziroma odhodkih. Pri proizvodnji izdelkov za neznanega kupca oziroma na zalogo
pa se lahko uporabijo normativi oziroma interne listine o porabi določenih materialov na
primer v enem mesecu. Za izdelke, ki ob zaključku poslovnega leta ostanejo v zalogi pa je
vsaj ob popisu zalog potrebno narediti minimalno kalkulacijo lastne cene izdelkov, ki so na
zalogi in sicer najmanj morajo biti le ti ovrednoteni po neposrednih stroških materiala in
neposrednih stroških storitev. Takšna kalkulacija pa ni potrebna samo zaradi ustrezne
ugotovitve davčne osnove v poslovnem letu, ampak je to tudi koristna informacija za
samostojnega podjetnika, da lahko ustrezno oblikuje cene svojih izdelkov.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
69
4.7.2 Sejem
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Sejem je gospodarska prireditev, kjer se razstavlja ali prodaja blago ali storitve. Potencialne
stranke lahko na sejmu primerjajo ponudbe različnih ponudnikov in naveţejo stike s
potencialnimi kupci oziroma dobavitelji. Razstavljajočim podjetjem gre za stik s strankami,
prepoznavnost ponudbe, za dobiček in za izmenjavo informacij. Sejmi se delijo na
univerzalne in strokovne. Izvorno so sejmi bili namenjeni direktnemu trţenju, moderni sejmi
pa imajo predvsem funkcijo informiranja.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Sejemske storitve
Plačila za udeleţbo na sejmih predstavljajo za podjetje stroške storitev (konto 417). Storitve v
zvezi z udeleţbo na sejmih običajno vključujejo prijavnino, objavo v sejemskem katalogu,
uporabo razstavnega prostora, električni priključek, čiščenje in podobno.
Sejemska oprema
S sejmi je običajno povezan tudi nakup ali najem sejemske opreme. Nakup sejemske opreme
za podjetje predstavlja opredmeteno osnovno sredstvo, ki se amortizira v skladu z ocenjeno
dobo koristnosti. Sejemska oprema, katere posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem
obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari
drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne
presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material. Če ima podjetje lastno ali najeto
sejemsko opremo, so s tem lahko povezani tudi stroški prevoza, postavitve, vzdrţevanja in
podobno.
Stroški osebnih storitev
Poleg zaposlenih na sejmih pogosto sodelujejo tudi razne hostese, ki jih podjetje lahko plača
preko posredniških organizacij (dijaki in študenti), podjemnih pogodb in podobno (konto
418).
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
70
Vzorci
Na sejmih je običajno tudi, da se podjetje predstavi s svojimi proizvodi ali trgovskim blagom,
ki jih deli potencialnim kupcem kot poslovne vzorce. Več o poslovnih vzorcih najdete v
članku Vzorci.
DAVČNI VIDIK
Storitve zavezancem
Kraj opravljanja storitev, vključno s pomoţnimi, s področja kulture, umetnosti, športa,
znanosti, izobraţevanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s
storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki so davčni zavezanci, je
kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedeţ svoje dejavnosti. Če so storitve opravljene stalni
poslovni enoti davčnega zavezanca, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima davčni
zavezanec stalno poslovno enoto. Splošno pravilo velja tako za naročnike znotraj Skupnosti,
kot tudi za naročnike iz tretjih drţav.
Storitve nezavezancem
Kraj opravljanja storitev, vključno s pomoţnimi, s področja kulture, umetnosti, športa,
znanosti, izobraţevanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s
storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, je
kraj, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo.
Vstopnine
Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene,
izobraţevalne, zabavne in podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomoţnimi
storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, kjer te
prireditve dejansko potekajo.
Ali je potrebno za različne vrste storitve, ki jih zaračuna organizator sejma, na primer
uporaba razstavnega prostora, najem sejemske opreme, električni priključek, objava v
sejemskem katalogu, prijavnina in podobno, upoštevati različna pravila glede obdavčitve z
DDV?
Sodišče ES je v sodbi C-114/05, z dne 09.03.2006 (Gillan Beach Ltd) povedalo, da se
sejemske storitve obravnavajo kot enotna storitev in ne na primer uporaba prostorov po
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
71
pravilu za nepremičnine, ostale sejemske storitev pa po pravilu, ki velja za storitve s področja
kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraţevanja, zabavnih in podobnih prireditev, kot so
sejmi in razstave.
Stopnja DDV
Sejemske storitve, razen vstopnin, so obdavčene po splošni stopnji DDV. Vstopnine za sejme
so v skladu s 7. točko priloge I k ZDDV-1 obdavčene z niţjo stopnjo DDV.
Sejemsko blago
Kljub določilu 9. člena ZDDV-1, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi
prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec
v drugo drţavo članico, pa to ne velja v primeru začasne rabe blaga na ozemlju druge drţave
članice za obdobje, ki ne presega 24 mesecev, če bi se za začasni uvoz enakega blaga iz tretje
drţave lahko uporabil postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.
Evidenca o blagu
V skladu s 2. odstavkom 85. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec voditi evidenco o blagu,
ki ga je odposlal ali odpeljal, sam ali druga oseba za njegov račun, z ozemlja Slovenije v
drugo drţavo članico, za sejemske namene (torej kot razstavne eksponate, blago za prodajo ali
kot oprema sejemske stojnice in podobno). Vsebino posebne evidence določa 149. člena
PZDDV in mora vsebovati naslednje podatke:
zaporedno številko vpisa;
številko in datum listine;
zbirno vrednost blaga v eurih z listine;
količino blaga, navedenega v listini;
kratek opis blaga;
vrsto transakcije (namen začasne rabe blaga, kot na primer: sejem, razstava, ipd.);
namembna drţava članica, v katero je blago odpeljano oziroma odposlano;
datum odpošiljanja blaga;
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
72
datum dejanskega prejema blaga, ko se blago vrne v Slovenijo, ali datum prodaje blaga,
če se blago ne vrne v Slovenijo;
količina blaga in kratek opis blaga, ki se ne vrne v Slovenijo.
Kako je obdavčena prodaja blaga na sejmu v drugi državi članici Unije?
Obdavčitev prodaje blaga na sejmu v drugi drţavi članici Unije je odvisna od tega, ali je
kupec davčni zavezanec ali nezavezanec. Če je kupec davčni zavezanec z ID številko za
DDV, potem je prodaja blaga oproščena v skladu s 46. členom ZDDV-1. Če pa je kupec
končni potrošnik, potem je dobava blaga obdavčena v skladu z 20. členom ZDDV-1, kot velja
za prodajo blaga na daljavo. Pri tem je prodaja do določenega skupnega zneska v
posameznem koledarskem letu obdavčena s slovenskim DDV, nad določenim skupnim
zneskom pa z DDV drţave članice, kjer poteka sejem. Mejne vrednosti so po drţavah
določene različno in so objavljene na spletni strani Evropske komisije, gibljejo pa se od cca.
35.000 EUR pa vse do 100.000 EUR. Slovenski davčni zavezanec pa ima tudi moţnost, da se
prostovoljno identificira za namene DDV v drugi drţavi članici Unije, še predenj je dosegel
omenjene mejne vrednosti prometa.
Vzorci blaga
Na sejmih se v promocijske namene pogosto delijo tudi vzorci blaga. Brezplačno dajanje
poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v
prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo, se v skladu s 2. odstavkom
7. člena ZDDV-1 ne šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo in torej ni predmet
obdavčitve z DDV.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Račun za sejemske storitve
Podjetje prejme račun za udeležbo na Obrtnem sejmu v Celju (račun vključuje prijavnino,
sejemski katalog, sejemski prostor in električni priključek) v znesku 3.660,00 EUR z
obračunanim DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za udeleţbo na sejmu 3.660,00 220
neto vrednost storitve 3.000,00 417
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
73
odbitni DDV 660,00 160
PRIMER 2: Udeležba na sejmu in avansni račun
Podjetje po predračunu plača delni avans za udeležbo na Obrtnem sejmu v Celju v znesku
2.440,00 EUR, za kar prejme avansni račun (DDV obračunan po splošni stopnji v prejetem
avansu znaša 440,00 EUR). Po zaključenem sejmu prejme račun za opravljeno storitev v
znesku 3.660,00 EUR z obračunanim po splošni stopnji ter odštet že obračunani DDV po
avansnem računu v znesku 440,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Plačilo avansa za udeleţbo na sejmu 2.440,00 132 110
2. PRAČ Avansni račun za udeleţbo na sejmu 440,00 160 295
3. PRAČ Prejeti račun za udeleţbo na sejmu 3.660,00 220
odbitni DDV 660,00 160
neto vrednost storitve 3.000,00 417
zmanjšanje odbitnega DDV po avansnem
računu
440,00 (160) (295)
4. TEM Prenos plačanega avansa 2.440,00 220 132
5. TRR Plačilo preostale obveznosti po računu za
udeleţbo na sejmu
1.220,00 220 110
PRIMER 3: Udeležba na sejmu v tujini
Podjetje prejme račun za udeležbo na sejmu v Franciji v vrednosti 4.000,00 EUR brez
obračunanega DDV (samoobdavčitev v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1).
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za udeleţbo na sejmu v tujini 4.000,00 417 221
samoobdavčitev v skladu s 25. členom
ZDDV-1
880,00 160 260
PRIMER 4: Najem sejemske opreme
Podjetje prejme račun za najem sejemske opreme v znesku 732,00 EUR z obračunanim DDV
po splošni stopnji.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
74
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za najem sejemske opreme 732,00 220
neto vrednost storitve 600,00 413
odbitni DDV obračunan po splošni stopnji 132,00 160
Opomba: Menimo, da lahko podjetje namesto na konto 413 – najemnina, strošek knjiži tudi
na konto 417 – stroški sejmov.
PRIMER 5: Nakup sejemske opreme
Podjetje, ki se pogosto udeležuje sejmov doma in v tujini, naroči izdelavo sejemske opreme in
za to prejme račun v vrednosti 6.000,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Amortizacijska stopnja je določena na 20% letno.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za sejemsko opremo 6.100,00 220
neto vrednost opreme 5.000,00 040
odbitni DDV obračunan po splošni stopnji 1.100,00 160
2. TEM Mesečni obračun amortizacije 83,33 432 050
PRIMER 6: Organizacija sejma v Sloveniji
Podjetje izda račun za udeležbo na sejmu v Ljubljani davčnemu zavezancu iz Italije. Znesek
računa brez obračunanega DDV znaša 2.000,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za udeleţbo na sejmu vrednost
sejemskih storitev
2.000,00 121 761
PRIMER 7: Izdan račun za sejemske vstopnice
Podjetje izda račun za 10 vstopnic tujemu davčnemu zavezancu za obrtni sejem v Celju.
Znesek računa z obračunanim DDV po nižji stopnji znaša 219,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. IRAČ Izdani račun za sejemske vstopnice 219,00 121
neto vrednost sejemskih vstopnic 200,00 761
obračunan DDV po niţji stopnji 19,00 260
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
75
PRIMER 8: Prodaja blaga na sejmu v Italiji
Slovenski davčni zavezanec se je udeležil sejma v Italiji, kjer je prodajal tudi blago davčnim
zavezancem in končnim potrošnikom. Za prodano blago je izdal račun v znesku 300,00 EUR
(brez obračunanega DDV po splošni stopnji). Račun je bil plačan v gotovini.
– prodaja davčnim zavezancem
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga na sejmu - neto
vrednost blaga
300,00 100 763
– prodaja končnim potrošnikom
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga na sejmu - neto
vrednost blaga
366,00 100
Neto vrednost blaga 300 763
Obračunan DDV po splošni stopnji 66,00 260
Opomba: Skupna vrednost vseh tovrstnih dobav blaga v Italiji v koledarskem letu ni presegla
dovoljenega limita, ki v Italiji znaša 35.000 EUR, davčni zavezanec pa se v Italiji tudi ni
prostovoljno registriral.
Uporabljeni konti:
040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti
050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu
763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
76
4.7.3 Službeno potovanje
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Sluţbeno potovanje je potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih nalog
oziroma obveznosti po nalogu delodajalca oziroma pri delodajalcu neposredno nadrejenega
delavca.
PRAVNI VIDIK
Povračila stroškov v zvezi s sluţbenimi potovanji so pravica zaposlenih, ki izhaja iz zakona o
delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb za posamezne dejavnosti.
Predpisi, ki določajo zneske povračil stroškov (med nje sodijo tudi povračila stroškov na
sluţbenih potovanjih) in drugih prejemkov ter pogoje, pod katerimi so zaposleni v
gospodarstvu upravičeni do njih, so:
- Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št: 42/02) z dopolnitvami in spremembami,
- Kolektivne pogodbe dejavnosti (objavljene v različnih uradnih listih), sklenjene na podlagi
zakona o kolektivnih pogodbah (Ur.l. RS, št. 43/06),
- Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač (Ur.l. RS št. 62/08),
- Uredba o povračilu stroškov za sluţbena potovanja v tujino (Ur.l.RS št.38/94) z
dopolnitvami in spremembami, če se KPdej sklicuje nanjo,
- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja
(Ur.l.RS št. 140/06) z dopolnitvami in spremembami, če se KPdej sklicuje nanjo,
- Zakon o določitvi minimalne plače (Ur.l.RS št. 13/2010).
Določbe delovnopravnih predpisov o zneskih nekaterih povračil in drugih prejemkov so
precej raznolike, zneski upravičenj po kolektivni pogodbi so v nekaterih primerih različni,
zato je smiselno, da se plačilo povračil stroškov in drugih prejemkov v podjetju uredi z
internim aktom (pravilnikom o računovodstvu, sklepom), čeprav je direktna uporaba
zunanjega predpisa tudi moţna. Zakon o kolektivnih pogodbah v 5. členu določa, da se
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
77
delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, pri sklepanju kolektivnih pogodb na oţji
ravni dogovorijo o pravicah in pogojih, ki so za zaposlene ugodnejši.
Zato je potrebno pri izplačevanju povračil stroškov in drugih prejemkov zaposlenim izhajati
iz:
- notranjega akta podjetja, ki naj določa pravila obračunavanja in izplačevanja povračil
stroškov in drugih prejemkov,
- KPdej, ki za posamezne vrste izplačil določa pravila in obračunavanje, razen če se sklicuje
na drug predpis (na primer na davčno uredbo, na KPPI, na zakon o višini povračil stroškov, ki
velja za javni sektor, ali na kaj drugega),
- KPPI ter
- Zakon o delovnih razmerjih, ki določa pravice samo v splošnem.
Če so pravice iz kolektivne pogodbe, zakona ali internih aktov podjetja ugodnejše od davčno
priznanih zneskov, so zneski nad tistimi iz davčne uredbe obremenjeni s prispevki za socialno
varnost in dohodnino.
Predpisi, ki določajo dajatve pri povračilih stroškov in drugih prejemkov, so naslednji:
- Zakon o dohodnini (Ur.l.RS št. 117/09) s spremembami in dopolnitvami,
- davčni uredbi in
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (Ur.l.RS 5/96) s spremembami in dopolnitvami.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Kot to določa SRS 12 in kontni okvir za gospodarske druţbe so povračila stroškov
zaposlenim v zvezi z delom stroški storitev. Med stroški povračil na sluţbenih potovanjih se
pojavljajo predvsem naslednji stroški: dnevnice, kilometrine, stroški nočitev, stroški prevoza
z javnimi prevoznimi sredstvi, stroški parkirnin in cestnin, stroški za vstopnice, stroški
pogostitve poslovnih partnerjev...
Splošna pravila obračunavanja stroškov za sluţbena potovanja v drţavi in v tujini podjetja
praviloma uredijo v svojem internem aktu. Pravila, ki urejajo obračunavanje in izplačevanje
povračil stroškov na sluţbenih potovanjih v drţavi in na sluţbenih potovanjih v tujini, so
lahko takšna:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
78
- za sluţbeno potovanje v drţavi in v tujini se lahko upravičencu izplača akontacija v znesku
predvidenih stroškov, ki morajo biti v nalogu za sluţbeno potovanje natančno razčlenjeni,
- akontacija za povračilo stroškov sluţbenega potovanja v drţavi ali v tujini se zaposlenemu
obvezno nakaţe na njegov transakcijski račun,
- akontacija se ne izplača, če upravičenec iz neupravičenih razlogov ni predloţil obračunov
prejšnjih sluţbenih potovanj v predpisanem roku ali ni poravnal obveznosti v zvezi z njimi,
- nalog za sluţbeno potovanje zaposlenemu podpiše predstojnik oziroma druga pooblaščena
oseba,
- nalog za sluţbeno potovanje se izda v pisni obliki, izjemoma se lahko v nujnih primerih
odredi sluţbeno potovanje tudi ustno, telefonsko ali elektronsko; v takem primeru se pisni
nalog izda najkasneje v 2 dneh po odhodu upravičenca na sluţbeno potovanje,
- obračun stroškov, nastalih na sluţbenem potovanju in morebitni ostanek sredstev se
predloţita pristojnemu zaposlenemu naslednji dan po potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po
njem; pristojni zaposleni je dolţan vso dokumentacijo v zvezi s sluţbenim potovanjem predati
finančni sluţbi podjetja v 7 dneh po prejemu obračuna,
- obračun se opravi na osnovi izvirnih dokazil o stroških, ki jih je potrebno priloţiti nalogu za
sluţbeno potovanje, na katerem so obračunani stroški sluţbenega potovanja,
- potnemu nalogu je potrebno priloţiti poročilo o opravljenem sluţbenem potovanju,
- opravljene delovne ure na sluţbenem potovanju se obračunajo na osnovi poročila o
sluţbenem potovanju.
Za pravilno računovodsko obravnavo stroškov sluţbenega potovanja je potrebno upoštevanje
SRS 21.7., ki pravi, da so izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih listine, ki se
sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka, sestavljajo pa jih osebe, ki sodelujejo pri
nastanku le teh. Tako nalog za sluţbeno potovanje in obračun potnega naloga ni obrazec, ki bi
bil zakonsko predpisan. Podjetje samo v svojem splošnem aktu opredeli vsebino vsake vrste
knjigovodskih listin (tudi vsebino in obliko naloga za sluţbeno potovanje).
Knjigovodske listine se kontrolirajo, da se zadosti načelu resničnosti, torej da kaţejo podatki
v njih dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in
odhodkov. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaţe, da lahko
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
79
strokovno usposobljena oseba, ki ni sodelovala v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi
popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.
Zato je praviloma obvezna priloga naloga za sluţbeno potovanje poročilo o opravljenem
sluţbenem potovanju. Način predloţitve, vsebino in obliko takšnega poročila o opravljenem
sluţbenem potovanju podjetje uredi v svojem internem aktu.
DAVČNI VIDIK
Med povračili stroškov za sluţbena potovanja štejemo naslednja povračila stroškov:
- dnevnice za sluţbena potovanja v drţavi,
- dnevnice za sluţbena potovanja v tujini,
- povračila stroškov prenočevanja na sluţbenih potovanjih v drţavi,
- povračila stroškov prenočevanja na sluţbenih potovanjih v tujini,
- povračila stroškov prevoza na sluţbenih potovanjih v drţavi,
- povračila stroškov prevoza na sluţbenih potovanjih v tujini,
- povračila drugih stroškov na sluţbenih potovanjih v drţavi in
- povračila drugih stroškov na sluţbenih potovanjih v tujini.
* Uredba o povračilu stroškov za sluţbena potovanja v tujino (Ur.l.RS 38/94, 63/94, 24/96,
96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 16/07 in 30/09, 21/12)
** Podpisniki KPPI so uporabili rešitev iz 130. člena Zakona o delovnih razmerjih, po kateri
se velikosti povračil stroškov, ki jih ima delavec na sluţbenih potovanjih pri opravljanju del
in nalog iz pogodbe o zaposlitvi, ki niso določena v kolektivni pogodbi, določijo z izvršilnim
predpisom. V praksi se za določanje velikosti takšnih povračil stroškov zaposlenih uporablja
Uredba o povračilu stroškov za sluţbena potovanja v tujino, čeprav velja le za javne
usluţbence in funkcionarje v organih drţavne uprave, pravosodja in v Vladi Republike
Slovenije.
Kako določimo velikost in upravičenost povračila stroškov na službenem potovanju
zaposlenim v podjetju ?
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
80
Pri določanju upravičenosti in velikosti povračil stroškov zaposlenim na sluţbenem potovanju
v Sloveniji ali v tujini najprej preverimo, kako imamo povračila stroškov urejena v internem
aktu podjetja. Hkrati moramo preveriti, da so povračila v internem aktu usklajena z
minimalnimi zneski povračil stroškov, ki jih določa kolektivna pogodba (kolektivna pogodba
dejavnosti, KPPI), saj so povračila stroškov določena v kolektivni pogodbi pravica
zaposlenih, ki jo lahko izterjajo po sodni poti. Maksimalne zneske povračil stroškov
zaposlenim na sluţbenem potovanju navzgor omejuje Uredba o davčni obravnavi povračil
stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih moramo ob izplačilu povračil
stroškov zaposlenim prav tako preveriti, saj so to maksimalni zneski, ki jih smemo
zaposlenim izplačati kot povračilo stroškov na sluţbenem potovanju brez plačila dodatnih
dajatev (dohodnine in socialnih prispevkov).
Dnevnice za službena potovanja v državi
Dnevnica je povračilo za prehrano na sluţbenem potovanju. ZDR določa, da mora delodajalec
zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju del in nalog na
sluţbenem potovanju.
Glede višine izplačanih dnevnic je potrebno pogledati v KPdej in KPPI. Podjetje lahko
izplača zneske dnevnic po kolektivni pogodbi ali po davčni uredbi, kar pomeni, da je potrebno
upoštevati pravila za izplačevanje po davčni uredbi. Posebej je pri določanju višine dnevnice
potrebno paziti, če KPdej določa kakršnokoli zmanjšanje dnevnice samostojno ali pa se pri
dnevnicah v drţavi sklicuje na davčno uredbo, saj je lahko razlika ne le v izplačilu, pač pa
tudi v davčni obravnavi izplačane dnevnice. Večina KPdej določa velikosti dnevnic v
velikosti določenih z davčno uredbo, nekatere pa tako kot so višine dnevnic določene za javni
sektor (na primer KP ţelezniškega prometa).
KPPI v 17. členu določa, da dnevnica za sluţbena potovanja v Sloveniji znaša:
Ti zneski se ujemajo z zneski v davčni uredbi. Delodajalci, ki izplačujejo dnevnice po KPPI,
upoštevajo tudi njen 20. člen, ki pravi, da delodajalci izplačujejo povračila stroškov v zvezi s
sluţbenimi potovanji, kot jih določa ta kolektivna pogodba, vendar na način, da se ne vštevajo
v davčno osnovo za plačilo dohodnine in ne vštevajo v osnovo za plačilo prispevkov.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
81
Če KPdej na primer ne določa zmanjšanja dnevnice v primeru, da je zajtrk zagotovljen, je
zaposleni upravičen do enakega zneska dnevnice, kot če prehrana ni organizirana, kar pa
davčno pomeni, da je razlika med izplačano dnevnico in davčno priznano dnevnico
obremenjena z dohodnino in prispevki.
Nekaj pravil, ki jih je potrebno upoštevati pri obračunavanju in izplačevanju dnevnic za
sluţbeno potovanje:
- dnevnica in regres za prehrano se izključujeta, razen če gre zaposleni na potovanje po tistem,
ko je ţe delal najmanj polovico polnega delovnega časa na svojem delovnem mestu, preostali
del delovnega časa pa je na sluţbenem potovanju in prejme pripadajoči del dnevnice,
- dnevnica in brezplačna prehrana na sluţbenem potovanju se izključujeta, če so na sluţbenem
potovanju stroški prehrane všteti v ceno druge storitve, ta pa je plačana, ali pa mu jih poravna
organizator; v takšnem primeru zaposleni nima pravice še do povračila dnevnice, saj bi bili
stroški za vso prehrano na sluţbenem potovanju poravnani dvakrat,
Predpisi podrobneje ne urejajo, kakšni dokumenti so potrebni za izplačilo dnevnic, je pa v
davčni uredbi nedvoumno zapisano, da morajo biti stroški povračil na sluţbenem potovanju
dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Zaposleni je tako upravičen do povračila
stroškov dnevnice v drţavi, če potuje na osnovi potnega naloga. Vsi ostali stroški na sluţbeni
poti (stroški prevoza, prenočevanja in drugi morebitni stroški na sluţbenem potovanju) se
dokazujejo z računi.
Posebnost v zvezi z obračunavanjem neobdavčenih zneskov dnevnic določenih v tretjem
odstavku 4. člena davčne uredbe je, da se, če je narava dela takšna, da se opravlja preteţno
zunaj sedeţa delodajalca na območju Slovenije in se delodajalec vsak dan vrača v kraj, kjer
prebiva, v osnovo za davek od dohodka iz delovnega razmerja ne všteje povračilo stroškov
prehrane med delom do velikosti in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu davčne uredbe.
Skladno s to določbo se namreč delavcem, ki opravljajo delo, katerega narava je takšna, da se
opravlja preteţno izven sedeţa delodajalca in se delavec vsak dan vrača v kraj, kjer
prebiva, za davčne namene ne obravnava kot sluţbeno potovanje. Takšna dela opravljajo
gradbeni delavci, serviserji, vozniki motornih vozil, trgovski potniki, akviziterji, gozdarji,
poljedelci in drugi.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
82
Davčna uredba podrobneje ne določa, katera dela spadajo v takšna vrsta del, niti kaj je
razumeti za preteţno opravljanje dela zunaj sedeţa delodajalca. Po našem mnenju je potrebno
izhajati iz opisa delovnega mesta, sistematizacije delovnih mest, pogodbe o zaposlitvi,
kolektivne pogodbe ali drugih internih aktov podjetja.
Povračila stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v državi
ZDR določa, da mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri
opravljanju del in nalog na sluţbenem potovanju.
Glede višine izplačil stroškov prenočevanj v drţavi je potrebno preveriti v KPdej. Pravila in
zneski izplačil stroškov prenočevanja v podjetju so lahko urejeni skladno s pogoji v kolektivni
pogodbi ali skladno s pogoji v davčni uredbi. Pri tem je potrebno paziti, ali kolektivna
pogodba, po kateri se ravnamo, določa kakšne posebne pogoje pri izbiri prenočišča (na primer
kategorijo hotela) ali pa se sklicuje na davčno uredbo. Razlika je zaradi tega lahko v izplačilu
in njegovi davčni obravnavi. V večini KPdej je urejeno tako, da se prizna znesek po računu,
ki ga odobri delodajalec, ali pa tako, da se prizna znesek do velikosti dejanskih stroškov.
Običajna praksa je, da se stroki prenočevanja na sluţbenem potovanju v drţavi zaposlenim
povrnejo v znesku po predloţenem računu za prenočevanju v hotelu, ki ga odobri
delodajalec. Glede na to, da je določilo zapisano tako, da znesek računa za stroške
prenočevanja odobri delodajalec, daje delodajalcem moţnost, da v svojih internih aktih
opredelijo kolikšne stroške prenočevanja bodo zaposlenim priznavali (določi se kategorija
hotela ali največ do določenega % od zneska hotela s petimi zvezdicami).
Če račun za prenočevanje delodajalec poravna neposredno hotelu, je primerno, da se kopija
računa vseeno priloţi k obračunu potnega naloga, saj nam na ta način urejena poslovna
dokumentacija prihrani čas pri morebitni kontroli davčnega inšpektorja ali revizorja.
Povračila stroškov prevoza na službenih potovanjih v državi
ZDR določa, da mora delodajalec zaposlenemu zagotoviti povračila stroškov, ki jih ima pri
opravljanju del in nalog na sluţbenem potovanju.
Glede višine izplačil povračil stroškov prevoza na sluţbenih potovanjih v drţavi je potrebno
preveriti zneske določene s KPdej. Zneske lahko izplačujemo po pravilih zapisanih v
kolektivni pogodbi ali po pravilih zapisanih v davčni uredbi. KPdej v glavnem določajo, da se
na sluţbenem potovanju v drţavi povrnejo stroški javnega prevoznega sredstva v velikosti
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
83
dejanskih stroškov ali pa kilometrina, če delojemalec uporablja svoj avto. Različne kolektivne
pogodbe določajo višino kilometrine na različne načine, lahko je določena v višini 30% 95-
oktanskega bencina, lahko je v višini 0,37 evra za vsak prevoţeni kilometer skladno z davčno
uredbo.
V potnem nalogu mora biti ob izdaji določeno, kašen način prevoza se odobri. Če pride do
spremembe, bi morala biti sprememba naknadno odobrena in obračun ustrezno popravljen.
Pri obračunu potnega naloga je potrebno priloţiti izvirne vozovnice za javni prevoz, lahko
skupaj z računom zanje, in tudi morebitne druge dokumente, če je potrebno (vinjete, parkirne
listke in podobno).
Če račun za prevoz (na primer letalsko vozovnico) plača delodajalec neposredno prevozniku,
je primerno, da se kopija takšnega računa priloţi k potnemu nalogu, da se laţje najde
povezava med potnim nalogom in računom (seveda je dovoljeno takšne povezave urediti tudi
kako drugače).
Pri obračunu kilometrine lahko upoštevamo razdalje med posameznimi kraji, kot izhajajo iz
seznamov razdalj objavljenih v različnih medijih (na primer na spletni strani AMZS), lahko
pa po dejansko prevoţenih kilometrih. V primeru, da obračunavamo kilometrino po dejansko
prevoţenih kilometrih je smiselno v internem aktu (pravilniku) navesti katere cestne povezave
se upoštevajo (najkrajše, najhitrejše..).
Zaposleni ima pravico tudi do povračila drugih stroškov, ki so povezani s prevozom na
sluţbenem potovanju, na primer cestnin, parkirnin, nadomestila za uporabo tunelov, trajektov,
mostov, prevoza s taksijem in podobno.
Po 5. členu davčne uredbe se povračila stroškov prevoza na sluţbenem potovanju v drţavi ne
všteje v davčno osnovo do velikosti dejanskih stroškov prevoza z javnimi prevoznimi
sredstvi, za prevoz z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene
ali za najem osebnega avtomobila. Pogoj za to, da se povračilo stroškov prevoza na
sluţbenem potovanju v drţavi ne všteje v davčno osnovo je, da je sluţbeno potovanje
dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidno, da je
delodajalec odobril vrsto prevoza.
V 5. členu davčne uredbe je še določeno, da se za povračila stroškov prevoza na sluţbenem
potovanju v drţavi štejejo povračila taks (letaliških taks, stroški peronskih kart in podobnih),
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
84
povračilo stroškov goriva, če se uporablja sluţbeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo
stroškov prevoza in prenosa stvari oziroma prtljage. Iz tega lahko razumemo, da so pri
prevozu na sluţbenem potovanju, za katerega je bila odobrena uporaba lastnega prevoznega
sredstva, neobdavčena tudi povračila stroškov za cestnine in parkirnine ter stroški prevoza in
prenosa stvari oziroma prtljage.
Dnevnice za službena potovanja v tujini
Dnevnica je povračilo za stroške prehrane na sluţbenem potovanju. ZDR v 130. členu določa
obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju
del in nalog na sluţbenem potovanju.
Glede višine izplačil dnevnic za sluţbena potovanja v tujini je potrebno pogledati v KPdej.
Podjetje ima moţnost izplačevanja dnevnic za sluţbena potovanja v tujini glede na velikosti
določene v internem aktu, v kolektivni pogodbi ali pa glede na zneske določene v davčni
uredbi za tujino ali po uredbi. Uredba za tujino ureja povračilo stroškov za sluţbena potovanja
v tujino za javne usluţbence in funkcionarje v drţavnih organih, upravah samoupravnih
lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih
zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki drţavnega proračuna ali
proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Za zaposlene v gospodarstvu se načeloma ta
uredba ne uporablja, temveč se za davčne namene upošteva uredba o davčni obravnavi
povračil stroškov, ki drugače ureja število ur na sluţbeni poti za ugotovitev dnevnice, vendar
pa se tudi za to davčno uredbo uporablja priloga iz uredbe za tujino (v prilogi so navedene
višine dnevnic po drţavah in mestih). V gospodarstvu bomo torej najprej ugotovili število ur
na sluţbeni poti ter odstotek pripadajoče dnevnice po 4. členu uredbe o davčni obravnavi
povračil stroškov, višino dnevnic pa prebrali v prilogi k uredbi za tujino. Tako ugotovljeno
dnevnico bomo potem ustrezno zniţali, če so bili na poti zagotovljeni obroki, in sicer kot
določa 6. člen uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov. Le če v kolektivni pogodbi za
delodajalca piše, da se dnevnice obračunajo pod pogoji in na način, kot velja po uredbi za
tujino, bomo dnevnice obračunavali tudi po pogojih iz te uredbe (drugače se obračunavajo
glede na ure).
Kdaj se službeno potovanje v tujino začne in kdaj se konča?
Uredba za tujino tega podrobneje ne določa, po našem mnenju pa je to čas odhoda in vrnitve
na dom oziroma v drugo običajno dnevno prebivališče zaposlenega, od koder se praviloma
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
85
vozi na delo (stalno ali začasno prebivališče, sluţbeno stanovanje). V čas sluţbenega
potovanja v tujino se šteje tudi čas, ki ga zaposleni prebije na potovanju v Sloveniji.
Stroški sluţbenega potovanja v tujino se zaposlenemu povrnejo v valuti obračuna potnega
naloga za sluţbeno potovanje ali v domači valuti.
Valuta obračuna je valuta drţave oziroma ene od drţav, v katero oziroma v katere se sluţbeno
potuje, če gre za drţave, katerih valute so na dnevni tečajni listi za komitente Banke
Slovenije, oziroma valuta iz priloge uredbe, to je ameriški dolar ali evro. Za preračun stroškov
iz valut drţav, ki niso na dnevni tečajni listi za komitente Banke Slovenije, se uporabi tečaj iz
tečajnice referenčnih tečajev ECB oziroma tečajnice Banke Slovenije za valute, za katere
ECB ne objavlja dnevnih referenčnih tečajev. Če zaposleni delodajalcu predloţi za potrebe
obračuna potnega naloga za sluţbeno potovanje v tujino dokazilo o zamenjavi valute, kjer ni
na razpolago ustreznih tečajev in je iz njega mogoče ugotoviti menjalno razmerje, se izkazani
tečaj zamenjave pri obračunu upošteva.
Vsi stroški sluţbenega potovanja v tujino se preračunajo v valuto obračuna po referenčnem
tečaju, in sicer dnevnice po referenčnem tečaju na zadnji dan sluţbenega potovanja, preostali
stroški, nastali v tujini, pa po referenčnem tečaju na dan nastanka stroška oziroma na dan
izdaje listine, ki ga izkazuje. Valuta obračuna za posamezno sluţbeno potovanje v tujino je
lahko samo ena, vendar se stroški, izkazani oziroma nastali v Sloveniji in kilometrina
obračunajo in izplačajo v evrih.
Dnevnice za sluţbena potovanja v tujino so za posamezne drţave in mesta določene v prilogi
uredbe za tujino.
Kjer se kolektivne pogodbe ali akti delodajalca sklicujejo direktno na obračun dnevnic pod
pogoji iz uredbe za tujino, prav tako za vse javne usluţbence in javni sektor, se dnevnice iz
priloge obračunajo v višini:
- nad 14 do 24 ur: cela dnevnica,
- nad 10 do 14 ur 75 % dnevnice.
Dnevnica za potovanje do 10 ur torej ni več predvidena (velja od 7.7.2012), in sicer le za
javni sektor in za tisti del gospodarstva, ki se v svojih aktih opira na pogoje, kot veljajo za
uredbo za tujino.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
86
Kjer se kolektivne pogodbe ne sklicujejo na neposredno rabo uredbe za tujino, se v
gospodarstvu obračunajo dnevnice po pravilih iz kolektivne pogodbe in internih aktov
podjetja ter pogodb o zaposlitvi skladno z 2. odstavkom 4. člena Uredbe o davčni obravnavi
povračil stroškov v davčno osnovno ne vštevajo dnevnice:
- nad 14 do 24 ur cela dnevnica,
- nad 8 do 14 ur 75% dnevnice in
- nad 6 do 8 ur 25 % dnevnice.
Zneski po uredbi za tujino se ustrezno zmanjšajo, če je na sluţbenem potovanju zagotovljena
brezplačna prehrana ali če jo plača delodajalec posebej. Pri zmanjševanju zneskov se upošteva
pravilo o številu obrokov, katerim je namenjena posamezna dnevnica. Pri sluţbenem
potovanju v tujino se šteje, da zaposlenemu pripadajo za odsotnost
- nad 14 do 24 ur trije obroki in
- nad 10 do 14 ur dva obroka.
Če so zaposlenemu na sluţbenem potovanju v tujini zagotovljeni vsi obroki, ki mu pripadajo
za posamezno vrsto sluţbene odsotnosti v tujini, bi prejel za pokrivanje morebitnih drugih
stroškov na sluţbenem potovanju le 20% pripadajoče dnevnice glede na čas sluţbene
odsotnosti. Navedeno so pogoji iz uredbe za tujino, ki pa jih davčna uredba ne vsebuje.
Po uredbi za tujino se zneski pripadajoče dnevnice se popravijo tako, da se obračuna pri
odsotnosti
- nad 14 do 24 ur za zagotovljeni brezplačni zajtrk 10% in za brezplačno kosilo oziroma
večerjo po 35% dnevnice iz prvega odstavka 7. člena uredbe za tujino,
- nad 8 do 14 ur za zagotovljeni brezplačni zajtrk 15% in za brezplačno kosilo oziroma
večerjo po 40% pripadajoče dnevnice iz drugega odstavka 7. člena uredbe za tujino.
Kdaj se šteje, da je zaposlenemu na službenem potovanju zagotovljen brezplačni obrok?
Menimo, da takrat, kadar delodajalec poravna stroške tega obroka posebej po računu ali pa so
ţe vključeni v kakšni drugi storitvi (na primer v kotizaciji za udeleţbo na seminarju,
hotelskem računu za nočitev z zajtrkom, hotelskem računu za polpenzion ali polni penzion, v
računu za udeleţbo na kongresu in v drugih podobnih primerih.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
87
Davčni vidik dnevnic za tujino
Davčna uredba (t.j. Uredba o davčni obravnavi višin povračil stroškov in drugih dohodkov iz
delovnega razmerja) za določitev višine davčno priznanih dnevnic za sluţbena potovanja v
tujino napotuje na neposredno rabo priloge k uredbi za tujino (seznam drţav).
Po 4. členu davčne uredbe se v davčno osnovo ne vštevajo dnevnice za odsotnost
- nad 14 do 24 ur do zneska za posamezno drţavo oziroma območje, določeno v prilogi 1
uredbe za tujino,
- nad 8 do 14 ur do 75% zneska za posamezno drţavo oziroma območje, določeno v prilogi 1
uredbe za tujino,
- nad 6 do 8 ur do 25% zneska za posamezno drţavo oziroma območje, določeno v prilogi 1
uredbe za tujino.
Če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v tujini vključujejo tudi plačilo zajtrka, se
znesek dnevnice za sluţbeno potovanje, ki traja
- nad 8 do 14 ur zmanjša za 15%,
- nad 14 do 24 ur zmanjša za 10%.
Uredbi sta glede zmanjšanja povračila stroškov zaradi organiziranega zajtrka usklajeni, če so
organizirani drugi obroki hrane (kosilo in/ali večerja) pa davčna uredba ne predvideva
zmanjšanja višine zneska predvidene dnevnice.
Pravica zaposlenih, ki izhaja iz uredbe za tujino po kolektivnih pogodbah, je manjša od
zneskov, ki jih kot maksimalne še ne obdavčene dovoljuje davčna uredba.
Zneski dnevnic za tujino
Višino dnevnic za posamezno drţavo ureja Uredba o povračilu stroškov za sluţbena
potovanja v tujino. Zneski dnevnic so določeni v evrih ali ameriških dolarjih. Po zadnjih
spremembah in dopolnitvah Uredbe so dnevnice za posamezne drţave določene v naslednjih
velikostih:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
88
Povračila stroškov prenočevanja na službenih potovanjih v tujini
ZDR določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov v zvezi z
delom med katera spada tudi povračilo stroškov prenočevanja na sluţbenih potovanjih v
tujini.
Glede velikosti izplačil je potrebno preveriti v KPdej. Pravila in zneski izplačil so lahko
določeni v kolektivni pogodbi ali po uredbi za tujino oziroma po davčni uredbi. Podjetje
lahko uporabo pravil določi v svojih internih aktih ali pa sledi pravilom direktno iz osnovnega
pravnega vira (kolektivne pogodbe, davčne uredbe).
Stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v tujini se zaposlenemu povrnejo v znesku
plačanega hotelskega računa. Podlaga za izplačilo je račun, ki glasi na zaposlenega ali na
podjetje.
Če je račun za prenočevanje plačal delodajalec direktno hotelu, je smiselno kopijo računa
priloţiti k potnemu nalogu ali pa na obračunu potnih stroškov zabeleţiti številko računa.
Takšna interna organizacija odlaganja poslovne dokumentacije nam ob morebitni kontroli
olajša preverjanje ujemanja dejanskega sluţbenega potovanja s potnim nalogom.
Po 6. členu davčne uredbe se povračilo stroškov prenočevanja na sluţbenem potovanju v
tujino ne všteje v davčno osnovo do velikosti dejanskih stroškov prenočevanj, če je to
dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Drugih pogojev (na primer glede kategorije
hotela) za izvzemanje povračila stroškov prenočevanja iz obdavčitve davčna uredba ne
določa.
Tako se pri obračunu stroškov prenočevanja pravzaprav ne more zgoditi, da bi se vštevali v
davčno osnovo za obračun dohodnine in prispevkov za socialno varnost, če so dokumentirani
s potnim nalogom, ki ga je odobril delodajalec in v skladu z dejanskim računom za nočitev.
Povračila stroškov prevoza na službenih potovanjih v tujini
ZDR določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov v zvezi z
delom. Med te stroške spadajo tudi stroški prevoza na sluţbenih potovanjih v tujini.
Glede obveznosti delodajalca o višini povračil stroškov prevoza na sluţbenih potovanjih v
tujini mora delodajalec preveriti kakšne so njegove obveznosti po KPdej. Moţnosti je tako kot
pri vseh povračilih več, lahko se uporabljajo zneski po kolektivnih pogodbah ali zneski po
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
89
uredbi za tujino ali po davčni uredbi. Najpogostejša je določba, da se upošteva uredba za
tujino.
Če je zaposlenemu na sluţbenem potovanju v tujini po odredbi predpostavljenega odobrena
uporaba lastnega avtomobila, se znesek povračila določi na podlagi kilometrine. Kilometrina
se povrne v višini 30% cene litra 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina za vsak
prevoţeni kilometer in to ne glede na število prevoţenih kilometrov (velja za javni sektor in
tiste kolektivne pogodbe dejavnosti, ki se sklicujejo na uredbo za tujino), sicer pa največ do
0,37 EUR za prevoţeni kilometer, kot določa davčna uredba.
Če je račun za prevoz ali račun za najem vozila na sluţbenem potovanju v tujini plačal
delodajalec, je smiselno kopijo takšnega računa priloţiti k obračunu potnega naloga, saj si
tako olajšamo delo pri morebitni kontroli revizorja ali davčnega inšpektorja, ki ţeli preveriti
povezavo med nastalimi stroški in potnimi nalogi.
Pri določanju notranjih pravil v podjetju je priporočljivo upoštevati pravila iz uredbe o
povračilu stroškov v tujini, da se
- zaposlenemu le izjemoma povrnejo stroški letalskega prevoza v višjem razredu od
ekonomskega, kadar gre za nujno potovanje, ki ga ni bilo mogoče vnaprej natančno načrtovati
in zato potovanje v ekonomskem razredu iz objektivnih razlogov ni moţno,
- če se sluţbeno potuje z vlakom ali z ladjo povrnejo stroški ţelezniškega oziroma ladijskega
prevoza v prvem razredu po potrebi s spalnikom oziroma kabino, kadar potovanje traja več
kot 12 ur.
14. člen uredbe za tujino določa še, da se na podlagi predloţenega računa obračunajo tudi
drugi prevozni in preostali stroški, ki nastanejo pri sluţbenem potovanju v tujino in sicer:
- stroški uporabe javnega prevoza ali taksija v kraju sluţbenega potovanja,
- stroški za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage,
- poštni, telegrafski in telefonski stroški, ki so nujni pri opravljanju sluţbenega potovanja,
- stroški za najem osebnega avtomobila, če je to ekonomsko ugodneje,
- takse (letališke takse, peronske karte in podobno),
- parkirnine, cestnine in podobni stroški, če se uporablja lastno vozilo,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
90
- izdatki za gorivo, parkirnine, cestnine in podobne stroške, če se uporablja sluţbeno vozilo.
V 5. členu davčne uredbe je določeno še, da se za povračila stroškov prevoza na sluţbenem
potovanju v tujini štejejo tudi naslednja povračila:
- taks (letaliških taks, stroškov peronskih kart in podobno),
- stroškov goriva, če se uporablja sluţbeno vozilo, cestnine in parkirne ter
- stroškov prevoza in prenosa stvari oziroma prtljage.
Iz te določbe je razumeti tudi, da so pri prevozu na sluţbenem potovanju v tujini, za katero je
bila odobrena uporaba lastnega avtomobila, neobdavčena tudi povračila za cestnine,
parkirnine in druge podobne stroške prevoza in prenosa stvari in prtljage. Zaposleni ima
pravico do povračil stroškov, ki se ne vštevajo v njegovo davčno osnovo za obračun
dohodnine in socialnih prispevkov, če ima račun, ki ga dobi na cestninski postaji, pri nakupu
vinjete v tujini, za parkiranje, uporabo tunela in podobno.
Povračila drugih stroškov na službenih potovanjih v tujini
ZDR v 130. členu določa obveznost delodajalca, da zaposlenemu zagotovi povračila stroškov,
ki jih ima pri opravljanju različnih del in nalog na sluţbenem potovanju. Med njimi najdemo
tudi druge stroške, ki jih ima zaposleni pri sluţbenem potovanju v tujini kot so stroški
reprezentance, zdravstvenega zavarovanja na sluţbeni poti v tujino.
Glede velikosti povračil je potrebno preveriti, kako določa višino takšnih povračil KPdej.
Moţnosti so različne, najpogosteje se uporablja uredba za tujino.
Uredba za tujino namreč določa še moţnost povračila nekaterih drugih stroškov, ki jih lahko
ima zaposleni na sluţbenem potovanju (za zdravstveno zavarovanje, reprezentanco).
- med dejanskimi stroški in stroški, ki se obračunajo pristojnemu nosilcu obveznega
zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, če gre za nujne zdravstvene storitve v
drţavah članicah EU in Evropskega gospodarskega prostora,,
- med dejanskimi stroški in stroški, ki se obračunavajo pristojnemu nosilcu obveznega
zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, če gre za nujne zdravstvene storitve v
drţavah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene meddrţavne pogodbe,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
91
- med dejanskimi stroški in priznanimi stroški, ki jih največ do velikosti (ustreznega deleţa)
povprečne cene takšnih zdravstvenih storitev v Sloveniji obračuna pristojni nosilec obveznega
zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, kadar gre za nujne zdravstvene storitve v
drţavah, ki niso zajete v prejšnjih dveh alinejah.
Povračilo stroškov v obsegu iz prejšnjega odstavka se zaposlenim lahko zagotovi tudi s
sklenitvijo posamičnega ali skupinskega zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v
tujini ali pa se zaposlenemu povrnejo stroški zavarovalne premije plačane za individualno
zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco za enako tveganje, ki si ga zaposleni uredi
sam in zanj predloţi ustrezen račun.
16. člen uredbe za tujino določa še, da se stroški sluţbenega potovanja v tujino, ki jih je
zaposlenemu poravnal gostitelj, ne povrnejo.
Davčna uredba stroškov zdravstvenih storitev oziroma zdravstvenega zavarovanja v primeru
sluţbenega potovanja v tujini ne ureja, vendar je mogoče iz njihove vsebine vseeno razbrati,
da gre za stroške, ki jih je dolţan pokriti delodajalec oziroma urediti zaposlenemu ustrezno
zavarovanje, da do takšnih stroškov ne bi prišlo.
Stroški reprezentance na sluţbenem potovanju v tujini se zaposlenemu povrnejo na podlagi
predloţenega računa ob obračunu potnega naloga. Po našem mnenju bi bilo primerno, da se
takšni stroški odobrijo ţe ob izdaji potnega naloga in napotitvi zaposlenega na sluţbeno
potovanje v tujino (čeprav v praksi to vedno ni izvedljivo).
Način plačila stroškov
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku po spremembah, ki veljajo od 27.12.2011
dalje, v 23. a. členu določa, da podjetja, samostojni podjetniki in zasebniki svojim zaposlenim
povračil stroškov v zvezi s sluţbenimi potovanji ne smejo več izplačevati v gotovini, ampak
jim jih morajo nakazovati na njihove transakcijske račune pri bankah in hranilnicah. Potni
stroški se smejo izplačevati v gotovini le, če gre za potne stroške v tistih primerih, ki so
navedeni v 2., 4. in 5. točki 107. člena Zakona o dohodnini (na primer v društvih, zbornicah in
podobno, če članom ni bil plačan dohodek za opravljeno delo na podlagi vabila ali poziva).
Primeri poslovnih dogodkov
PRIMER 1: Službeno potovanje v državi z izplačanim predujmom
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
92
Zaposleni je bil napoten na službeno potovanje v državi (udeležil se je strokovnega kongresa,
ki je trajal tri dni). Za povračilo stroškov na službenem potovanju je prejel akontacijo
stroškov v višini 200 EUR na transakcijski račun. Direktor je zaposlenemu odobril uporabo
zasebnega avtomobila. Zaposleni je bil odstoten od 6.30 ure prvega dne do 19:00 ure tretjega
dne službenega potovanja. Po vrnitvi iz službenega potovanja je zaposleni predložil obračun
službenega potovanja in podjetje mu je izplačalo razliko na njegov transakcijski račun pri
banki.
Obračun sluţbenega potovanja:
Obračun sluţbenega potovanja:
3 x polna dnevnica (3 x 15,02) 45,06
Stroški nočitve brez zajtrka po predloţenem računu 142,00
Vinjeta 55,00
Kilometrina (526 km x 0,37) 194.62
Skupaj stroški sluţbenega potovanja 436,68
- prejeti predujem 200,00
Razlika za izplačilo na TRR zaposlenega 236,68
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Izplačilo predujma za sluţbeno potovanje 200,00 165 110
2. TEM Obračun stroškov sluţbenega potovanja,
dnevnice
45,06 414
Nočitev 142,00 414
Vinjeta 55,00 414
Kilometrina 194,62 414
obveznost do zaposlenih 436,68 255
3. TEM Pobot terjatve do delavca z obveznostjo do
delavca
200,00 255 165
4. TRR Nakazilo razlike stroškov po potnem nalogu za
sluţbeno potovanje na TRR
236,68 255 110
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
93
PRIMER 2: Službeno potovanje v državi – izplačilo po zaključku potovanja
Po zaključku službenega potovanja je zaposleni predložil obračun potnega naloga iz katerega
je razvidno, da mu pripadajo dnevnice v višini 30,04 EUR, stroški prenočevanja v višini 72,00
EUR, stroški prevoza z vlakom v višini 19,65 EUR, stroški za taxi višini 3,16 EUR in stroški
reprezentance v višini 89,50 EUR. Podjetje je zaposlenemu vse stroške povezane s službenim
potovanjem nakazalo na njegov transakcijski račun pri banki.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun stroškov sluţbenega potovanja,
dnevnice
30,04 414
Nočitev 72,00 414
vozovnica za vlak 19,65 414
taxi 3,16 414
račun za reprezentanco 89,50 417
obveznost do zaposlenih 214,35 255
2. TRR Plačilo obveznosti do zaposlenega po potnem
nalogu za sluţbeno potovanje na TRR
214,35 255 110
PRIMER 3: Službeno potovanje v tujino – predujem v tuji valuti
Delavec je bil napoten na službeno potovanje na Hrvaško. Potovanje je trajalo tri dni.
Delavec je prejel akontacijo stroškov službenega potovanja v višini 5.000,00 kun v
protivrednosti v evrih po prodajnem tečaju poslovne banke z nakazilom na njegov
transakcijski račun. Po zaključku službenega potovanja je delavec predložil račun za 2
nočitvi po hotelskem računu v višini 370,00 kun, račune za cestnine v višini 115,00 kun in
račune za parkirnine v višini 16,00 kun. Delavcu je bila odobrena uporaba službenega vozila
in pogostitev poslovnih partnerjev z večerjo ob podpisu pomembne pogodbe. Račun za
večerjo je znašal 2.500,00 kun.
Prodajni tečaj poslovne banke na dan nakazila akontacije potnih stroškov zaposlenemu je
znašal 7,3 HRK za 1 EUR. Po zaključenem potovanju je podjetje obračunalo stroške
sluţbenega potovanju po prodajnem tečaju poslovne banke na dan zaključka sluţbenega
potovanja po tečaju 7,2 HRK za 1 EUR.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
94
Obračun stroškov sluţbenega potovanja:
stroški nočitve po računu 370,00 HRK
dnevnice 576,00 HRK
cestnine 115,00 HRK
parkirnine 16,00 HRK
račun za pogostitev 2.500,00 HRK
SKUPAJ STROŠKI 3.577,00 HRK
_______________________________
VIŠEK AKONTACIJE 1.423,00 HRK
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Nakazilo 5.000 HRK po tečaju 1 EUR = 7,3 HRK
na transakcijski račun zaposlenega
684,63 165 110
2. TEM Obračun potnega naloga račun za prenočevanje
(370,00 HRK po tečaju 1 EUR = 7,2 HRK)
51,39 414
dnevnice 576,00 HRK po tečaju 1 EUR = 7,2
HRK
80,00 414
račun za cestnine 115,00 HRK po tečaju 1 EUR =
7,2 HRK
15,97 414
račun za parkirnine 16,00 HRK po tečaju 1 EUR =
7,2 HRK
2,22 414
račun za pogostitev 2.500,00 HRK po tečaju 1
EUR = 7,2 HRK
347,22 417
poračun predujma za stroške sluţbenega
potovanja
496,80 165
3. TRR Vračilo preveč izplačanega predujma 1.423,00
HRK po tečaju 1 EUR = 7,3 na transakcijski račun
podjetja
transakcijski račun 194,93 110
zmanjšanje terjatve za predujem za sluţbeno
potovanje
187,83 165
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
95
obračun tečajnih razlik 7,10 777
Uporabljeni konti:
100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev
101 – Devizna sredstva v blagajni
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
165 – Ostale kratkoročne terjatve
255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja
414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
777 – finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
96
4.7.3.1 Plačilo goriva za vozilo zaposlenega s
službeno kartico v povezavi z obračunom
kilometrine
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Naš delavec je šel s svojim osebnim vozilom na službeno pot v tujino (nabava trg.blaga). Na
poti je polnil gorivo s plačilno kartico podjetja in nam nato predložil račun za gorivo (račun
glasi na naše podjetje z vsemi popolnimi podatki). Gorivo je delavec plačal s plačilno kartico
podjetja. Zanima nas, kako naj obračunamo potni nalog. Ali lahko po potnem nalogu
obračunamo strošek goriva, čeprav je delavec koristil svoje osebno vozilo? Potem bi s
plačilom goriva preko TRR (s plačilno kartico) delno zapirali ta potni nalog. In ali lahko
hkrati z gorivom obračunamo še kilometrino, do katere pa je delavec dejansko upravičen (ker
ni uporabljal službenega vozila)?
Kot ţe v vprašanju sami ugotavljate je delavec plačal s plačilno kartico podjetja svoje osebne
stroške, gorivo za svoje osebno vozilo, ki ga je sicer res uporabljal v sluţbene namene. V
primeru, da delavec za sluţbene namene uporablja svoje lastno osebno vozilo mu je
delodajalec dolţan za uporabo privatnega vozila za sluţbene potrebe povrniti stroške
kilometrine. Kilometrina je nadomestilo zaposlenemu za uporabo lastnega vozila za sluţbene
potrebe iz katere zaposleni krije tudi stroške porabljenega goriva na sluţbeni poti z lastnim
vozilom. Zato je potrebno ne glede na to, da račun glasi na podjetje, to plačilo računa
obravnavati kot vračilo stroškov kilometrine zaposlenemu. Druga moţnost pa je, da to
obravnavate kot terjatev do zaposlenega. Potni nalog obračunate in knjiţite tako, kot vam
narekuje zakonodaja, obračunate mu dnevnice, kilometrino in morebitne druge stroške, ki jih
je imel zaposleni na sluţbenem potovanju. Pri izplačilu potnega naloga mu znesek za gorivo,
ki ga je plačal s sluţbeno kartico odtegnete in mu nakaţete razliko.
Knjiţite lahko na dva načina:
- račun za gorivo 255/220, na tak način po knjiţenju potnega naloga na kontu 255 izkazujete
samo še del kilometrine in ostalih stroškov, ki jih je potrebno zaposlenemu še izplačati,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
97
- račun za gorivo 165/220, ko poknjiţite potni nalog in izkaţete obveznost na kontu 255,
obveznost do zaposlenega zmanjšate s knjiţenjem pobota terjatve in obveznosti do
zaposlenega 255/165.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
98
4.7.3.2 Knjiženje potnih stroškov in
službene poti zaposlenega in direktorja na
več lokacijah
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Imamo primer osebe, ki je doma v Velenju, zaposlen pa je za polni delovni čas v podjetju A v
Celju, kjer je direktor. Pri plači se mu obračunava prevoz na delo iz Velenje do Celja in
nazaj.
Ista oseba je uradno pooblaščena za opravljanje vseh funkcij direktorja oz. vodenja podjetija
B iz Velenja in podjetja C iz Kopra. Na vseh treh podjetjih je prisoten večkrat na teden,
največkrat na vseh treh v istem dnevu. Zadeve, ki jih ureja (podpisovanje pogodb, odobritev
dela delavcev, sestanki) so vse evidentirane in jih je možno brezpogojno dokazati na podlagi
dokumentacij in prisotnih oseb.
Zanima me kako se pri njemu pravilno obravnava knjiženje poti na delo in službene poti in
sicer na primer; ta oseba gre iz Velenja, kjer je doma do Celja v podjetje, kjer je zaposlen in
je tam nekaj ur (prevoz na delo Velenje-Celje), potem gre podpisati oz. urediti določene
zadeve v podjetje B v Velenje, kjer je prisoten nekaj ur, nato gre nazaj v Celje(službena pot
Celje-Velenje-Celje), je tam nekaj ur in gre domov (prevoz na delo Celje-Velenje). Ali je to
problem, če gre vmes nazaj v Velenje? Kaj pa če kdaj ne gre nazaj v Celje in ostane v
Velenju? Včasih pa gre zjutraj od doma iz Velenja v podjetje B v Velenju za nekaj ur
(službena pot da ali ne?)in nato v podjetje C v Koper in se zvečer v poznih urah iz Kopra vrne
domov v Velenje (prevoz na delo ali službena pot?) .
Prosim vas za pojasnilo kako naj tej osebi knjižimo prevoz na delo (0,18 evra/km) in kako
službeno pot (0,37 evra/km) ter morebitne dnevnice, da bi bilo knjiženje iz davčnega in
računovodskega vidika pravilno.
Odgovor:
Pri računovodski in davčni obravnavi prevoza na delo in sluţbenih poti direktorja, ki to
funkcijo opravlja v več podjetjih in na več lokacijah, je pomembno, da imate v svojih internih
aktih (na primer pravilniku o računovodstvo) zapisano kdaj se šteje, da je direktor na sluţbeni
poti. Ob izdaji in obračunu potnih nalogov je potrebno upoštevati pravila iz SRS tako, da so
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
99
listine verodostojne, kar pomeni, da lahko oseba ki ni sodelovala pri poslovnem dogodku
prepozna in oceni pravo naravo poslovnega dogodka.
Kilometrina za prevoz na delo (0,18 evra/km) se obračunava za dejansko opravljene prevoze
na delo in iz dela (iz običajnega prebivališča do sedeţa podjetja oziroma drugega kraja – na
primer poslovalnice – kjer direktor delo opravlja). Kilometrina za opravljeno sluţbeno pot se
obračuna kadar direktor iz sedeţa podjetja s svojim osebnim vozilom potuje za namene
delovanja druţbe v kraj sluţbenega potovanja, kjer mora opraviti določeno nalogo za podjetje.
V primerih , ki jih navajate, ko direktor ne pride na sedeţ druţbe, ampak se kar od doma
odpelje na sluţbeno pot, ker je to ekonomsko upravičeno bodisi zaradi racionalne izrabe časa
ali skrajšanja sluţbene poti, se mu obračuna sluţbena pot ţe od doma in ne od sedeţa
podjetja. Po našem mnenju se v takšnih primerih, ko se sluţbena pot prične od doma ali
zaključi direktno domov iz kraja sluţbenega potovanja, brez vmesnega prihoda na sedeţ
podjetja, obravnava v celoti kot sluţbena pot in direktorju za takšne dneve ne pripada prevoz
na delo (v eno ali v obe smeri, odvisno od situacije). Da ne bi imeli teţav pri davčni obravnavi
povračil stroškov prevoza na delo in iz dela ter povračil stroškov sluţbenega potovanja je
potrebno upoštevati naslednje pravilo: če se zaposleni odpravi na sluţbeno potovanje med
delovnim časom z delovnega mesta, se mu stroški prevoza na delo in iz njega za ta dan
priznajo, kilometrina pa se mu prizna od delovnega mesta do kraja sluţbenega potovanja.
Pri obračunu dnevnic za sluţbena potovanja je potrebno upoštevati interne akte, kolektivno
pogodbo in Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne
vštevajo v davčno osnovo. Upoštevati pa je potrebno tudi, ali v primerih, ki jih navajate, ko
vaš direktor opravlja funkcije direktorja še v dveh drugih podjetjih, dejansko gre za sluţbene
poti za potrebe poslovanja vašega podjetja ali morebiti za sluţbeno pot po pogodbi o
poslovodenju za podjetje B ali podjetje C.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
100
4.7.4 Software
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Software je tujka za računalniško programsko opremo, ki predstavlja razne računalniške
programe, brez katerih računalnik sploh ne more delovati in druge uporabniške programe.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Knjiţenje
V poslovnih knjigah software običajno evidentiramo na kontih neopredmetenih dolgoročnih
sredstev, s tem povezano pa stroške na kontih amortizacije, vzdrţevanja ter prevrednotovalne
poslovne odhodke (oslabitev). V zadnjem času pa se vse bolj pogosto pojavlja tudi moţnost
najema programske opreme, lahko v obliki klasičnega najema ali finančnega oziroma
poslovnega najema.
Premoţenjske pravice
Kadar nakup računalniške opreme (softwera) vključuje tudi določene osnovne programske
pakete, ki zagotavljajo osnovno uporabo kupljene opreme (brez teh računalnik sploh ne more
delovati), vse skupaj lahko knjiţimo na kontih opredmetenih osnovnih sredstev (npr.
Windows XP). Ločeno na kontih neopredmetenih dolgoročnih sredstev oziroma
premoţenjskih pravic pa vodimo kupljeno programsko opremo za posebne namene (npr. za
računovodstvo, za grafično oblikovanje, izdelavo arhitekturnih načrtov, celovit informacijski
sistem poslovanja, itd.).
Spletna stran
Spletna stran podjetja, ki izhaja iz lastnega razvoja in je za notranji ali zunanji dostop, je
notranje ustvarjeno neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokaţejo a) izvedljivost strokovnega
dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo; b) namen dokončati projekt
in ga uporabljati ali prodati; c) zmoţnost uporabljati ali prodati projekt; č) verjetnost
gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projekta ali za sam projekt
ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost; d) razpoloţljivost tehničnih,
finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
101
e) sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med
njegovim razvijanjem.
Odhodki
Kadar pa spletna stran sluţi zgolj predstavitvi in reklamiranju podjetja, oziroma njegovih
proizvodov, niso izpolnjeni pogoji iz SRS 2.13, glede verjetnosti gospodarskih koristi. V
takem primeru je potrebno vse stroške obravnavati kot odhodke obdobja.
Doba koristnosti
Vrednost programske opreme kot neopredmetenega sredstva prenašamo med stroške v
odvisnosti od tega, ali ima končno dobo koristnosti ali ne. Če ji lahko določimo končno dobo
koristnosti, takšno dolgoročno sredstvo amortiziramo, sicer pa prevrednotujemo zaradi
oslabitve.
Do 500 EUR
Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo
kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.
Vzdrţevanje
Vzdrţevanje programske opreme spada med stroške storitev vzdrţevanja, kar knjiţimo na
konto 412. Če se račun izda za daljše časovno obdobje (na primer za koledarsko leto),
podjetje stroške razmejuje preko konta 190 – kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki.
DAVČNI VIDIK
Davčno priznana amortizacija
V skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb znaša najvišja letna amortizacijska
stopnja za računalniško, strojno in programsko, opremo 50%.
DDV
Kot izhaja iz Priloge I a k ZDDV-1, spada dobava programske opreme in njeno posodabljanje
med elektronsko opravljene storitve. Za elektronsko opravljene storitve davčnim
zavezancem velja splošno pravilo iz 25. člena ZDDV-1, da so obdavčene tam, kjer ima
prejemnik storitev svoj sedeţ. Kraj opravljanja elektronskih storitev osebi, ki ni davčni
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
102
zavezanec, je kraj, kjer ima izvajalec storitev sedeţ svoje dejavnosti. Uporabi se splošna
davčna stopnja..
Posebno pravilo
Kraj opravljanja elektronskih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedeţ ali stalno
oziroma običajno prebivališče zunaj Unije, je kraj, kjer ima ta oseba sedeţ, stalno oziroma
običajno prebivališče.
Ali se od nabave programske opreme v tujini plača davčni odtegljaj v skladu s ZDDPO-2?
Kadar se računalniški program kupi za lastno rabo (brez pravice do nadaljnje prodaje ali
razvoja programa), gre za navadno kupnino, od katere se davčni odtegljaj ne obračuna in ne
gre za plačilo premoţenjske pravice. Pomembno merilo za presojo, ali gre za plačilo
licenčnine, je ravno to, ali lahko izdelek prenesemo na drugo osebo, prodamo, podarimo ali pa
tega ne moremo storiti. Če ne moremo, potem ne gre za licenčnino. Iz prakse vemo, da
računalniškega programa običajno sami niti ne moremo prenesti na drug računalnik, ker je
zaščiten in potrebujemo licenčno kodo. Torej je nekdo pred nami kupil pravico do
distribuiranja tega izdelka in se hoče zaščititi, da se izdelek ne more nekontrolirano prenašati
na druge osebe.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Programska oprema – neopredmeteno sredstvo
Podjetje se odloči za nakup programa za vodenje kadrovskih evidenc in obračunavanje
dohodkov iz delovnega razmerja zaposlenim. Prejme račun za osnovno verzijo programa v
znesku 2.440,00 EUR, ostali stroški prilagajanja programa naročniku pa se zaračunajo
posebej. Tako prejme še račun za 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Podjetje sklene z dobaviteljem programske opreme vzdrževalno pogodbo za obdobje 10 let in
obračunava amortizacijo po stopnji 10% letno. Drugo leto januarja prejme račun za letno
vzdrževanje programske opreme v znesku 1.640,00 EUR z obračunanim DDV po splošni
stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za software 2.440,00 220
neto vrednost 2.000,00 003
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
103
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 440,00 160
2. PRAČ Prejeti račun za prilagoditve 610,00 220
neto vrednost 500,00 003
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 110,00 160
3. TEM Obračun amortizacije za 1 leto 250,00 430 008
4. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje 1.460,00 220
neto vrednost 1.200,00 190
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 264,00 160
5. TEM Mesečni prenos na stroške vzdrţevanja 100,00 412 190
PRIMER 2: Najem programske opreme
Podjetje vzame v najem programsko opremo za vodenje računovodstva. S podjetjem
najemodajalcem sklene pogodbo o najemu, ki vključuje sprotno prilagajanje zakonskim
spremembam, arhiviranje ter zaščito podatkov na spletnem strežniku za vrednost 3.660,00
EUR letno. Račun za najemnino za leto 20X1 prejme januarja 20X1 in stroške razdeli na 12
mesecev.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za letno najemnino 3.660,00 220
neto vrednost 3.000,00 190
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 660,00 160
2. TEM Mesečni prenos na stroške najema 250,00 413 190
PRIMER 3: Nakup programske opreme skupaj z računalnikom
Podjetje prejme račun za nakup prenosnega računalnika z operacijskim sistemom Windows v
vrednosti 597,80 EUR z obračunanim DDV po splošni stočnji (vrednost brez DDV znaša
490,00 EUR).
Različica 1: Kot opredmeteno osnovno sredstvo (letna amortizacijska stopnja znaša 50%)
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za računalniško opremo,
obveznost do dobavitelja
597,80 220
neto vrednost računalniške opreme 490,00 040
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
104
odbitni DDV obračunan po splošni stopnji 107,80 160
2. TEM Mesečni obračun amortizacije 20,42 432 050
Različica 2: Kot material (prenos v uporabo in takojšen odpis)
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za prenosni računalnik 597,80 220
zaloga drobnega inventarja 490,00 320
odbitni DDV, obračunan po splošni davčni
stopnji
107,80 160
2. PRAČ Prenos v uporabo in takojšen odpis 490,00 404 320
Svetujemo, da podjetje za evidentiranje računalniške opreme uporablja 1. različico, ker se
sicer lahko dogaja, da bo nabavna vrednost računalniške opreme enkrat višja in enkrat niţja
od 500 EUR in podjetje ne bo imelo enotnega načina evidentiranja. Za davčne namene se
podjetju kot odhodek ob prenosu opredmetenega sredstva v uporabo v skladu s 6. odstavkom
33. člena ZDDPO-2, ne glede na obračunano amortizacijo, prizna odpis celotne nabavne
vrednosti, če ta ne presega 500 EUR.
PRIMER 4: Nakup programske opreme manjših vrednosti
Podjetje prejme račun za antivirusni program v znesku 183,00 EUR z obračunanim DDV po
splošni davčni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za antivirusni program 183,00 220
neto vrednost programa 150,00 407ali 419
obračunan DDV po splošni stopnji 33,00 160
Opomba: V skladu s SRS 2 se neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne
presega 500 EUR, lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.
PRIMER 5: Nakup programske opreme v tujini preko interneta
Podjetje prejme račun od tujega davčnega zavezanca iz Francije za nakup programske
opreme v vrednosti 3.000,00 EUR.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
105
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za programsko opremo iz
tujine
3.000,00 003 221
samoobdavčitev z DDV po splošni stopnji 660,00 160 260
PRIMER 6: Prodaja programske opreme v Sloveniji
Podjetje, ki je izdelalo programsko opremo za vodenje računovodstva, izda račun
slovenskemu davčnemu zavezancu za nakup programske opreme v vrednosti 1.830,00 EUR z
obračunanim DDV po splošni stopnji. S kupcem sklene tudi vzdrževalno pogodbo, za kar mu
izda račun za letno vzdrževanje v vrednosti 488,00 EUR z obračunanim DDV po splošni
stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo 1.830,00 120
neto vrednost proizvoda 1.500,00 760
obračunan DDV po splošni stopnji 330,00 260
2. IRAČ Izdani račun za vzdrţevanje programske
opreme
488,00 120
neto vrednost storitve 400,00 291
obračunan DDV po splošni stopnji 88,00 260
3. TEM Mesečni prenos kratkoročno odloţenih
prihodkov
33,33 291 760
PRIMER 7: Prodaja programske opreme v tujino davčnim zavezancem
Podjetje, ki se ukvarja s programiranjem, proda programsko opremo tujemu davčnemu
zavezancu v Avstrijo v vrednosti 2.600,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo, da DDV
ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1).
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tujino 2.600,00 121 761
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
106
PRIMER 8: Prodaja programske opreme v Unijo osebam, ki niso davčni zavezanci
Podjetje izda račun za prodajo programske opreme osebi, ki ni davčni zavezanec, v Nemčijo.
Vrednost računa z obračunanim DDV po splošni stopnji znaša 1.098,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tujino 1.098,00 121
neto vrednost programske opreme 900,00 761
obračunan DDV po splošni stopnji 198,00 260
PRIMER 9: Prodaja programske opreme v tretje države osebam, ki niso davčni zavezanci
Podjetje izda račun za programsko opremo osebi, ki ni davčni zavezanec, v Srbijo. Vrednost
računa znaša 500,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo, da DDV ni obračunan v
skladu s 1.k točko 30.d člena ZDDV-1).
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za programsko opremo v tretjo
drţavo
500,00 121 761
PRIMER 10: Spletna stran, namenjena promociji podjetja
Podjetje prejme račun za izdelavo spletne strani, ki je namenjena promociji podjetje, v znesku
6.100,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Prejme tudi račun za registracijo
domene v znesku 122,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Sklene tudi vzdrževalno
pogodbo za spletno stran, za kar mesečno prejme račun v znesku 610,00 EUR z obračunanim
DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za izdelavo spletne strani 6.100,00 220
neto vrednost storitve 5.000,00 419
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 1.100,00 160
2. PRAČ Prejeti račun za domeno 122,00 220
neto vrednost domene 100,00 419
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 22,00 160
3. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje 610,00 220
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
107
stroški vzdrţevanja 500,00 412
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 110,00 160
PRIMER 11: Spletna stran, namenjena internetni prodaji
Podjetje prejme račun za izdelavo spletne strani v znesku 24.400,00 EUR z obračunanim
DDV po splošni stopnji. V tem primeru gre praviloma za sorazmerno velik začetni vložek, pri
čemer pa bodo prihodki pritekali v daljšem časovnem obdobju, zato je treba vrednost
investicije knjižiti na neopredmetena sredstva in amortizirati v času dobe koristnosti (na
primer 5 let).
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Prejeti račun za izdelavo spletne strani 24.400,00 220
premoţenjske pravice 20.000,00 003
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 4.400,00 160
2. TEM Mesečni obračun amortizacije 333,33 430 008
Opomba: Davčno priznana stopnja amortizacije neopredmetenih sredstev znaša 10% letno,
zato je treba za davčne namene voditi ločene evidence o obračunu amortizacije.
Uporabljeni konti:
003 – Premoženjske pravice
008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja
040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti
190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki
404 – Odpis drobnega inventarja in embalaže
430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev
432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov
413 – Najemnine
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
108
4.7.4.1 Nakup licence za uporabo
programske opreme iz EU za eno leto
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Podjetje prejme račun od tujega dobavitelja iz EU za nakup licence za uporabo programa za
spremljanje avtoprevoznikov za obdobje enega leta. Znesek računa brez obračunanega DDV
znaša 1.200,00 EUR. Podjetje razmeji stroške storitev na 12 mesecev in ob pridobitvi opravi
samoobdavčitev po splošni stopnji DDV.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za programsko opremo iz
tujine
1.200,00 190 221
PRAČ Samoobdavčitev po splošni stopnji DDV 264,00 160 260
TEM Mesečni prenos licence na stroške storitev 100,00 419 190
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
109
4.7.4.2 Izdelava lastne spletne strani in
dolgoročna sredstva
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Zaposleni v podjetju izdelajo spletno stran za promocijo podjetja in delno za prodajo blaga
preko spleta. Ali je potrebno takšno spletno stran evidentirati kot neopredmeteno dolgoročno
sredstvo?
Neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če a) je
verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in b) je mogoče njegovo
nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Verjetnost prihodnjih gospodarskih koristi, povezanih z
neopredmetenim sredstvom, se oceni z uporabo utemeljenih in podprtih predpostavk, ki so
najboljša ocena uprave o gospodarskih okoliščinah v dobi koristnosti tega sredstva.
Izdelava spletne strani znotraj podjetja le teţko izpolnjuje pogoje za pripoznanje, ker je teţko
dokazati verjetnost prihodnjih gospodarskih koristi in predvsem teţko zanesljivo izmeriti
nabavno vrednost takšnega sredstva. Praviloma ima razvoj neopredmetenega sredstva dve fazi
in sicer fazo raziskovanja in fazo razvijanja. Stroškov faze raziskovanja podjetje ne sme
vključiti v vrednost neopredmetenega sredstva ampak le tiste, ki so nastali v fazi razvoja. Če
teh dveh faz ne more natančno ločiti, je to ţe razlog, da neopredmetenega osnovnega sredstva
ni mogoče pripoznati. Vsekakor si mora podjetje v skladu s SRS natančno opredeliti merila za
morebitno usredstvenje neopredmetenega sredstva (spletne strani), pogosteje pa stroški
bremenijo kar odhodke obdobja, ko so nastali.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
110
4.7.5 Sponzorstvo
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Sponzorstvo (sponzoriranje, reklamiranje, oglaševanje) je pogodbeni odnos med sponzorjem
in sponzoriranim. V takšni pogodbi se sponzor zaveţe nameniti določena sredstva (lahko
finančna ali v kakšni drugačni obliki kot opravljene storitve, blago) za svoje reklamiranje
oziroma promocijo v javnosti, sponzorirani pa se zaveţe, da bo z nasprotno storitvijo izvedel
določene aktivnosti v smeri reklamiranja sponzorja.
Sponzor s sponzorsko pogodbo prispeva sredstva za promocijo svojega imena, blagovne
znamke, svojih proizvodov ali storitev oziroma svoje celostne podobe v javnosti.
Sponzorirani se na osnovi takšnega odplačnega poslovnega odnosa pojavlja v različnih
reklamnih sporočili v časopisih, radiu, televiziji, reklamnih panojih, internetu .
RAČUNOVODSKI VIDIK
Računovodsko se pri sponzorju obravnavajo takšne storitve kot reklamne storitve in se
knjiţijo v skupini 417 – stroški sejmov, reklame in reprezentance. Če je sponzorirani pravna
oseba, samostojni podjetnik, društvo ali zavod, se prejeta sredstva računovodsko obravnavajo
kot prihodki od storitev (pri gospodarskih druţbah in samostojnih podjetnikih v skupini 760 –
prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu).
DAVČNI VIDIK
Za sponzorja je reklamiranje poslovni odhodek, ki zniţuje davčno osnovo pri obračunu davka
od dohodkov pravnih oseb, saj je reklamiranje poslovno potreben odhodek skladno z 29.
členom ZDDPO-2. Ključni element z vidika obdavčitve poslov sponzorstva je določitev
posamezne vrste storitve sponzorja z natančnim popisom načina in obsega izvedbe, ter
navedena vrednost proti storitev, ki jih v zameno za to opravi sponzorirani (oglaševanje,
promocija, marketinški projekt).
Če sponzorirani davčni zavezanec za davek na dodano vrednost na izdanem računu za
reklamne storitve skladno s pogodbo o sponzoriranju zaračuna DDV po predpisani stopnji,
ima sponzor na podlagi takšnega prejetega računa pravico do odbitka tega obračunanega
davka kot svojega odbitnega davka (ob izpolnjevanju ostalih splošnih pogojev za odbitek v
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
111
skladu z ZDDV-1). Če je sponzorirani pravna oseba (gospodarska druţba, samostojni
podjetnik), je za opravljeno storitev dolţan izstaviti račun. Pri osebi (pravni ali fizični), ki je
sponzorirana, so prihodki po sponzorski pogodbi obdavčljivi prihodki. Pri sponzoriranih
pravnih osebah se ti prihodki vključujejo v njegovo davčno osnovo pri obračunu davka od
dohodkov pravnih oseb, pri sponzoriranih fizičnih osebah se ti dohodki (prejeta sredstva po
sponzorski pogodbi) štejejo kot dohodek doseţen z opravljenim delom (poslom, dejavnostjo)
ter se vštevajo v osnovo za plačilo dohodnine.
Z vidika davka na dodano vrednost gre pri sponzorskih pogodbah za opravljanje ekonomske
dejavnosti sponzoriranega, ki je tako pri pravnih osebah kot fizičnih osebah obdavčeno z
davkom na dodano vrednost. Če sponzorirani ni identificiran za namene DDV, se storitve
reklamiranja po sponzorski pogodbi štejejo v limit 50.000 EUR v obdobju 12 mesecev, po
preseţku katerega je vstop v sistem obračuna DDV obvezen. Do preseţenega praga 50.000
EUR (mali davčni zavezanec) sponzorirani ne obračuna davka na dodano vrednost v skladu s
1. odstavkom 94. člena ZDDV-1.
Kakšna je razlika med sponzorstvom in donacijo?
Za razliko od sponzorstva je donatorstvo (donacija) neodplačen in nekomercialen dogovor pri
katerem donator (dajalec donacije) za svojo donacijo (podarjeni znesek, ugodnost, storitev,
blago) ne pričakuje nobenega povračila oziroma protistoritve. Namen donacije je finančna
podpora splošnih druţbenih koristi, kot so humanitarni, športni, znanstveni, ekološki in drugi
dobrodelni nameni. Več o donacijah najdete v članku Donacija.
Kaj je davčno ugodnejše, sponzorstvo ali donacija?
Sponzorstvo je po vsebini reklamna storitev, ki je z vidika davka od dohodkov pravnih oseb v
celotnem znesku davčno priznan strošek, saj gre za stroške, ki so neposreden pogoj za
opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti skladno z 29. členom ZDDPO-2.
Donacije so v skladu z 9. točko 30. člena ZDDPO-2 davčno nepriznani odhodki, vendar pa so
donacije lahko davčna olajšava v skladu z 59. členom ZDDPO-2 in sicer pod določenimi
predpisanimi pogoji in v omejenem znesku.
Glede na to, da sponzorstvo v celotnem znesku in brez omejitve (zneska in pogojev) zniţuje
davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, je sponzorstvo davčno
ugodnejše od donacij.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
112
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Sponzorska pogodba podjetja s športnim društvom zavezancem za obračun
davka na dodano vrednost
Podjetje je sklenilo sponzorsko pogodbo s športnim društvom v letnem znesku 10.000,00
EUR. Športno društvo je zavezanec za obračun davka na dodano vrednost in podjetju izstavi
račun v enkratnem znesku v vrednosti 12.200,00 EUR, od tega 2.200,00 EUR DDV. Po
pogodbi o sponzoriranju športno društvo podjetje reklamira na dresih igralcev, na vseh
svojih športnih prireditvah in v prostorih športnega društva. Podjetje plača račun športnemu
društvu v valutnem roku iz transakcijskega računa pri banki.
a.) Knjiženje pri plačniku sponzorskih sredstev (uporabljeni kontni načrt za gospodarske
družbe)
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. P-
RAČ
Prejem računa za reklamne storitve skladno s
pogodbo o sponzoriranju - obveznost do
dobavitelja
12.200,00 220
stroški reklame 10.000,00 417
terjatev za odbitni davek na dodano vrednost 2.200,00 160
2. TRR Plačilo računa športnemu društvo po pogodbi o
sponzoriranju
12.200,00 220 110
b.) Knjiženje pri prejemniku sponzorskih sredstev (uporabljeni kontni načrt za društva)
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. I-
RAČ
Račun za reklamne storitve skladno s pogodbo
o sponzoriranju - terjatev do kupcev, razen
članov
12.200,00 120
prihodki od storitev 10.000,00 706
obveznost za obračunani davek na dodano
vrednost
2.200,00 262
2. TRR Prejem plačila po pogodbi o sponzoriranju na 12.200,00 110 120
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
113
transakcijski račun
PRIMER 2: Sponzorska pogodba podjetja s turističnim društvom malim davčnim
zavezancem
Podjetje je sklenilo sponzorsko pogodbo s turističnim društvom v letnem znesku 5.000,00
EUR. Turistično društvo ni zavezanec za obračun davka na dodano vrednost, saj svojo
dejavnost financira pretežno iz sredstev občine in prostovoljnih prispevkov svojih članov ter
krajanov in podjetij v kraju (donacije). Po pogodbi o sponzoriranju turistično društvo
podjetje reklamira na svojih prireditvah (razstavah, srečanjih, proslavah in drugih
priložnostnih prireditvah). Turistično društvo izda račun v znesku 5.000,00 EUR. Podjetje
plača račun turističnemu društvu v valutnem roku iz transakcijskega računa pri banki.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. P-
RAČ
Prejem računa za reklamne storitve skladno s
pogodbo o sponzoriranju - obveznost do
dobavitelja, stroški reklame
5.000,00 417 220
2. TRR Plačilo računa turističnemu društvo po pogodbi
o sponzoriranju
5.000,00 220 110
PRIMER 3: Podjetje sponzorira športno društvo za ritmično gimnastiko s pisarniškim
materialom
Podjetje za proizvodno papirja sklene z društvom ljubiteljev vokalne glasbe pogodbo o
sponzoriranju, v kateri se zavezuje, da bo društvu dalo v zameno za reklamne storitve na
športnih prireditvah pisarniški papir v vrednosti 2.440,00 EUR. Podjetje ima zaloge
proizvodov vodene po metodi zožene lastne cene in društvu dobavi papir v vrednosti 2.000,00
EUR. Lastna cena papirja je 2.000,00 EUR. Ko podjetje izroči papir društvu, izda račun in
obračuna davek na dodano vrednost po splošni stopnji, hkrati prejme račun za vrednost
opravljenih reklamnih storitev v vrednosti 2.440,00 EUR. Društvo ne obračuna davka na
dodano vrednost saj se financira pretežno z donacijami in dotacijami občine in zaradi tega ni
zavezanec za davek na dodano vrednost. Podjetje medsebojno pobota dobavljeni papir za
opravljene reklamne storitve društva.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
114
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdaja računa športnemu društvu po pogodbi o
sponzoriranju za dobavljeni papir, terjatev do
kupca
2.440,00 120
prihodki od prodanih proizvodov 2.000,00 760
obračunani davek na dodano vrednost 440,00 260
2. PRAČ Prejem računa za reklamne storitve po
sponzorski pogodbi,obveznost do dobavitelja,
stroški reklamnih storitev
2.440,00 417 220
3. TEM Medsebojni pobot terjatve in obveznosti do
društva
2.440,00 220 120
PRIMER 4: Podjetje sponzorira judo klub z uporabo kombija
Podjetje je z lokalnim judo klubom sklenilo pogodbo o sponzoriranju, v kateri je opredelilo
medsebojne pravice in obveznosti. Judo klub se je zavezal reklamirati podjetje na svojih
prireditvah, na koledarjih, dresih in športnih srečanjih, podjetje v zameno da na razpolago
kombi, ki ga judo klub potrebuje za prevoz tekmovalcev na športna tekmovanja ob vikendih.
Pogodbena vrednost sponzorske pogodbe je 5.000,00 EUR, saj stranki dogovorita, da je cena
dnevnega najema 50,00 EUR. Ob koncu vsakega meseca podjetje na podlagi evidence o
dejanskem koriščenju kombija klubu izda račun za koriščenje kombija v tekočem mesecu.
Društvo podjetju skladno z določili pogodbe izda 2 računa v dveh polletnih zneskih.
Medsebojne terjatve in obveznosti podjetje in klub pobotata. Judo klub velik delež sredstev za
delovanje kluba pridobi s sponzoriranjem zato je zavezanec za davek na dodano vrednost.
V tekočem mesecu je klub koristil kombi 8 dni: 8 x 50,00 EUR = 400,00 EUR
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdaja računa judu klubu po pogodbi o
sponzoriranju za uporabo kombija v tekočem
mesecu - terjatev do kupca
488,00 120
prihodki od prodanih storitev 400,00 760
obračunani davek na dodano vrednost 88,00 260
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
115
2. PRAČ Prejem računa za reklamne storitve po
sponzorski pogodbi - obveznost do dobavitelja
3.660,00 220
odbitni davek na dodano vrednost 660,00 160
stroški reklamnih storitev 3.000,00 417
3. TEM Medsebojni pobot terjatve in obveznosti do
društva*
488,00 220 120
*Podjetje in klub pobote urejata mesečno, tako kot podjetje izdaja račune.
PRIMER 5: Podjetje sponzorira atletinjo, ki ima status športnice
Podjetje je sklenilo z atletinjo, ki ima status športnice pogodbo o sponzoriranju. Športnica se
zavezuje, da bo na svojih športnih oblačilih nosila ime podjetja in da bo na vseh športnih
prireditvah objavljen njen sponzor na reklamnih plakatih. Podjetje se zaveže po pogodbi
športnici plačati znesek 3.000,00 EUR na njen transakcijski račun pri banki. Športnica ima za
zagotavljanje sredstev za svojo športno dejavnost registrirano dejavnost kot samostojna
podjetnica posameznica in za sponzorska sredstva po pogodbi izstavi račun. Ker ni zavezanka
za davek na dodano vrednost, saj ne presega letnega prometa obdavčljivih prihodkov nad
50.000,00 EUR, izstavi račun v vrednosti 3.000,00 EUR in davka na dodano vrednost ne
obračuna.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun samostojni poklicni športnici po
pogodbi o sponzoriranju, stroški reklamnih
storitev
3.000,00 417 220
2. TRR Izplačilo sponzorstva samostojni poklicni
športnici iz transakcijskega računa podjetja
3.000,00 220 110
Uporabljeni konti:
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
260 – Obveznosti za obračunani DDV
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
116
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
630 – Proizvodi v lastnem skladišču
700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
117
4.7.6 Stavbna pravica
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
PRAVNI VIDIK
Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.
Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uţivati
nepremičnino. Običajno se uporablja v primeru gradnje poslovnega prostora na tujem
zemljišču, pri čemer je lastništvo nad zgradbo ločeno od lastništva nad zemljiščem – izjema
od načela enotnosti zemljišča in objekta.
Trajanje
Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.
Nastanek
Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla (pogodbe o
ustanovitvi stavbne pravice), iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še
zemljiškoknjiţno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba mora biti sklenjena v pisni
obliki.
Vsebina pogodbe
Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati:
ime lastnika nepremičnine,
zemljiškoknjiţno oznako nepremičnine,
natančen opis stavbne pravice,
čas trajanja stavbne pravice in
nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.
Prenehanje
Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris stavbne pravice se lahko
zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
118
Predčasno prenehanje
Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik
nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju. Lastnik nepremičnine
lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila
ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega. Sodišče ob prenehanju stavbne
pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku
stavbne pravice.
Posledice prenehanja
S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine. Lastnik
nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo,
ki ne sme biti manjše od polovice povečanja trţne vrednosti nepremičnine.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Pridobitev stavbne pravice podjetje praviloma evidentira med neopredmetenimi sredstvi, če
so za to izpolnjeni pogoji iz Slovenskega računovodskega standarda 2 – Neopredmetena
sredstva.
Pogoji za pripoznanje
Stavbna pravica kot neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci
stanja, če:
1. je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in
2. je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.
Vrednost
Stavbna pravica, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti
po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi nevračljive nakupne dajatve ter vsi
neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstva za nameravano uporabo (na primer davek
na promet nepremičnin, stroški vpisa v zemljiško knjigo in podobno).
Amortizacija
Knjigovodska vrednost stavbne pravice se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se
začne, ko je neopredmeteno sredstvo na razpolago za uporabo (praviloma je to z vpisom v
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
119
zemljiško knjigo). Za neopredmetena sredstva se praviloma uporablja enakomerno časovno
amortiziranje. Ker je stavbna pravica dana za določeno obdobje, iz tega izhaja tudi doba
amortiziranja. Če je torej stavbna pravica dana za 50 let, znaša stopnja amortiziranja 2
odstotka letno. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot
strošek oziroma poslovni odhodek tega obdobja.
Stavbna pravica v bilanci stanja
ZGD-1 in SRS 20 določata, da se pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se
na podlagi SRS 2 pripoznavajo in merijo kot neopredmetena sredstva, v bilanci stanja
izkazujejo v postavki zemljišča in zgradbe. To pomeni, da bomo stavbno pravico na kontih in
v registru izkazovali kot neopredmeteno sredstvo, zanjo uporabljali SRS 2, le v bilanci stanja
jo bomo izkazovali skupaj z opredmetenimi osnovnimi sredstvi.
Odprava pripoznanja
Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in iz
bilance stanja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo
nikakršne gospodarske koristi. Stavbno pravico je potrebno po poteku časa, za katerega je bila
ustanovljena, izločiti iz poslovnih knjig. Enako velja tudi za zgradbo, ki je bila zgrajena na
tujem zemljišču, ker po poteku stavbne pravice preide v last lastnika zemljišča.
DAVČNI VIDIK
DDV
Stavbna pravica je obdavčena v skladu s 14. členom Zakona o davku na dodano vrednost kot
storitev odstopa premoţenjske pravice. Obdavčena je tako ustanovitev stavbne pravice, kot
tudi prenos stavbne pravice. Stopnja davka na dodano vrednost je splošna davčna stopnja.
Pojasnilo DURS
Dilemo, ali gre pri stavbni pravici za dobavo blaga ali storitev, odpravlja tudi pojasnilo
DURS, št. 42301-1/2007-4, z dne 21.1.2008, ki pravi, da se od 1. januarja 2007, ko se je začel
uporabljati ZDDV-1, prenos stvarnih pravic obravnava kot opravljanje storitev in ne več kot
dobava blaga.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
120
Kaj pa če je lastnik zemljišča fizična oseba, ki podjetju podeli stavbno pravico?
Če stavbno pravico podeli lastnik nepremičnine, ki ni zavezanec za DDV, je promet obdavčen
z Zakonom o davku na promet nepremičnin po stopnji 2%.
Davčna osnova
Davčna osnova je v skladu s 36. členom Zakona o davku na dodano vrednost vse, kar
predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel
dobavitelj od kupca za dobavo blaga oziroma storitev.
Vstopni DDV
Glede pravice do odbitka DDV velja splošno pravilo iz 63. člena Zakona o davku na dodano
vrednost, ki določa, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je dolţan plačati
ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil
oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
Amortizacija
Če podjetje izkazuje pridobljeno stavbno pravico med neopredmetenimi dolgoročnimi
sredstvi, se mu v skladu s 33. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb amortizacija
prizna kot odhodek v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega
amortiziranja in najvišjo amortizacijsko stopnjo 10%, ki velja za druga vlaganja.
Pri določitvi amortizacijske stopnje mora podjetje upoštevati določila slovenskih
računovodskih standardov, po katerih je stopnja amortiziranja odvisna od dobe koristnosti
neopredmetenega sredstva, kar pa je v primeru stavbne pravice praviloma enako dobi, za
katero je stavbna pravica ustanovljena. Torej strošek amortizacije ne bo davčno priznan po
stopnji 10%, če iz pogodbe izhaja, da je bila stavbna pravica ustanovljena za na primer 20 let
in je torej pričakovana doba koristnosti 20 let.
Povezane osebe
Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s
povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve. Prihodki
se upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih trţnih cen, odhodki
pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih trţnih cen.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
121
Dohodnina
V primeru, da je lastnik zemljišča, na katerem se ustanovi stavbna pravica fizična oseba, je
dohodek iz naslova stavbne pravice obdavčen po Zakonu o dohodnini, ki pa ne vsebuje
posebne obravnave dohodka, ki ga zavezanci dosegajo iz transakcij pri ustanovitvi, prenosu
oziroma prenehanju stavbne pravice. Iz pojasnila DURS, št. 42301-1/2007, z dne 25.1.2008
izhaja, da bi bilo moţno dohodke iz tovrstnih transakcij, glede na njihovo vsebino,
obravnavati po dveh poglavjih zakona o dohodnini in sicer kot dobiček iz kapitala ali kot
drugi dohodek.
Pojasnilo DURS
Lastnik zemljišča ustanovi stavbno pravico na ime druge osebe. Ločiti je potrebno dve
situaciji:
a) stavbna pravica se ustanovi na nepozidanem zemljišču:
1. Imetnik stavbne pravice lastniku zemljišča plačuje solarij (v enkratnem znesku ali
obročno). Solarij se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in sicer ne glede na
to kdo solarij plačuje (prvi ali naslednji imetnik stavbne pravice, če je bila stavbna pravica
prenesena na drugega).
2. Imetnik stavbne pravice zgradi objekt na zemljišču. Solarij, ki ga plačuje lastniku
zemljišča, se obdavči kot navedeno pod točko (i) zgoraj. Ko stavbna pravica preneha in
imetnik zgradbo odsvoji lastniku zemljišča, je imetnik stavbne pravice zavezanec za
dohodnino od dobička iz kapitala (opomba avtorice: če je fizična oseba). Davčna
osnova se ugotovi kot razlika med vrednostjo zgradbe ob pridobitvi in vrednostjo zgradbe
ob odsvojitvi (brez zemljišča).
b) stavbna pravica se ustanovi na pozidanem zemljišču:
Imetnik stavbne pravice lastniku zemljišča plačuje solarij (v enkratnem znesku ali obročno).
Izhajamo iz predpostavke, da se solarij nanaša tako na zemljišče, kot tudi na zgradbo, kar
pomeni, da naj bi se solarij razdelil na dva dela (del, ki se plačuje za zemljišče in del, ki se
plačuje za zgradbo).
Del solarija, ki se plačuje za zemljišče, se obdavči kot drug dohodek po 105. členu ZDoh-2.
Če dogovorjeni solarij za zemljišče ni znan, predlagamo, da se izhaja iz predpostavke, da je
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
122
bila prenesena stavbna pravica za pozidano zemljišče za dobo 99 let (maksimalna doba po
Stvarno-pravnem zakoniku), in solarij predstavlja na letnem nivoju 1/99 trţne vrednosti
zemljišča na dan ustanovitve stavbne pravice (oziroma trţna vrednost zemljišča ob
ustanovitvi stavbne pravice/99/12, če se solarij plačuje mesečno). Na tak način izračunana
ocenjena vrednost solarija predstavlja tudi trţno vrednost solarija za zemljišče, ki se uporabi
kadar dogovorjeni solarij ne presega navedene vrednosti.
Del solarija, ki se plačuje za zgradbo, se obdavči kot dobiček iz kapitala. Ko se stavbna
pravica ustanovi, se šteje, da je lastnik nepremičnine odsvojil zgradbo imetniku stavbne
pravice (brez zemljišča) in je kot tak zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala. Davčna
osnova se ugotovi kot razlika med vrednostjo zgradbe ob pridobitvi in vrednostjo zgradbe ob
ustanovitvi stavbne pravice (brez zemljišča). Vrednost zgradbe ob pridobitvi se ugotavlja na
enak način kot v drugih primerih pridobitve zgradbe. Vrednost zgradbe ob ustanovitvi stavbne
pravice je enaka trţni ceni zgradbe ob odsvojitvi.
Povzetek pojasnila
Iz pojasnila DURS torej izhaja sledeče:
1. plačilo nadomestila za stavbno pravico na zemljišču fizične osebe je obdavčeno kot drugi
dohodek v skladu s 105. členom Zakona o dohodnini. Podjetje ob nakazilu fizični osebi
plača davčni odtegljaj po stopnji 25%, fizični osebi pa se dohodek vključi v letno
dohodnino in obdavči po dohodninski lestvici;
2. če se stavbna pravica ustanovi na pozidanem zemljišču fizične osebe, je plačilo
nadomestila obdavčeno delno kot drugi dohodek (del, ki se nanaša na zemljišče) in delno
kot dobiček iz kapitala (del, ki se nanaša na zgradbo);
3. ob prenehanju stavbne pravice, ko se zgradba odsvoji lastniku zemljišča, to ni več
predmet obdavčitve z dohodnino za lastnika zemljišča – fizično osebo.
PRIMER 1: Mesečno zaračunavanje stavbne pravice
Podjetje, lastnik zemljišča, s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dovoli gradnjo bencinske
črpalke na svojem zemljišču. Pogodba je sklenjena za obdobje 20 let in vpisana v zemljiško
knjigo. Nadomestilo za stavbno pravico se plačuje mesečno na podlagi izdanih računov v
znesku 2.440,00 eur z obračunanim DDV po splošni davčni stopnji.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
123
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za stavbno pravico, kratkoročne
terjatve do kupcev
2.440,00 120
prihodki od prodaje storitev 2.000,00 760
obveznost za plačilo DDV 440,00 260
2. TRR Plačilo računa na TRR. 2.440,00 110 120
Knjiţenje pri prejemniku računa:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za stavbno pravico, kratkoročne
obveznosti do dobavitelja
2.440,00 220
stroški najemnin 2.000,00 413
terjatve za odbitni DDV 440,00 160
2. TRR Plačilo računa dobavitelju iz TRR. 2.440,00 220 110
Opomba: Menimo, da je plačilo nadomestila za stavbno pravico še najbližje stroškom v zvezi
z najemninami, zato smo uporabili konto 413 – najemnine.
PRIMER 2: Enkratno plačilo stavbne pravice
Podjetje sklene pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice s fizično osebo – lastnikom zemljišča,
za obdobje 30 let. Nadomestilo se plača v enkratnem znesku v vrednosti 150.000,00 eur.
Davek na promet nepremičnin in stroške vpisa v zemljiško knjigo po pogodbi plača podjetje.
Davek na promet nepremičnin znaša 2% od vrednosti pogodbe, kar je 3.000,00 eur. Račun
odvetnika za pravno svetovanje in pripravo pogodbe znaša 1.830,00 eur z obračunanim DDV
po splošni davčni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice,
premoţenjske pravice
150.000,00 003
kratkoročna obveznost do lastnika zemljišča 112.500,00 285
obveznost za davčni odtegljaj 37.500,00 265
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
124
2. PRAČ Prejeti račun za pravno svetovanje in
pripravo pogodbe, obveznost do odvetnika
1.830,00 220
premoţenjske pravice 1.500,00 003
terjatev za odbitni DDV 330,00 160
3. TEM Odločba za plačilo davka na promet
nepremičnin.
3.000,00 003 266
PRIMER 3: Obročno plačilo stavbne pravice
Podjetje sklene pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice s fizično osebo – lastnikom zemljišča,
za obdobje 30 let. Celotna vrednost nadomestila znaša 150.000,00 eur. Nadomestilo se
plačuje v letnih obrokih in sicer do konca januarja za tekoče leto. Davek na promet
nepremičnin v skladu s pogodbo plača podjetje. Davek na promet nepremičnin znaša 2% od
vrednosti pogodbe, kar je 3.000,00 eur.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice -
premoţenjske pravice
150.000,00 003
druge dolgoročne poslovne obveznosti (do
lastnika zemljišča)
150.000,00 989
2. TEM Prenos na kratkoročne obveznosti 5.000,00 989
kratkoročna obveznost do lastnika zemljišča 3.750,00 285
obveznost za davčni odtegljaj 1.250,00 265
3. TEM Odločba za plačilo davka na promet
nepremičnin
3.000,00 003 266
PRIMER 4: Stavbna pravica od občine za ureditev parkirišča
Podjetje sklene z občino pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na zemljišču, na katerem si
lahko uredi parkirišče, za obdobje 20 let. Občina mesečno izdaja račune za stavno pravico v
znesku 244,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje prejme od izvajalca del
račun za ureditev parkirišča (površinska obdelava in asfaltiranje – gradbene storitve) v
znesku 30.000,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji, ker gre za obrnjeno
davčno obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Za obračun amortizacije se upošteva doba
koristnosti 20 let in tako znaša letna amortizacijska stopnja 5%.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
125
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun od občine za stavbno pravico,
obveznost do dobavitelja
244,00 220
stroški najemnin 200,00 413
terjatev za odbitni DDV 44,00 160
2. PRAČ Prejeti račun za ureditev parkirišča - zgradbe,
vrednotene po modelu nabavne vrednosti in
obveznost do dobavitelja
30.000,00 021 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
6.600,00 160 260
3. TEM Mesečni obračun amortizacije 125,00 431 035
Opomba: Za davčne namene je najvišja amortizacijska stopnja za zgradbe 3%, zato mora
podjetje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb izločiti del odhodkov iz naslova
amortizacije v znesku 600,00 EUR in bo kot odhodek priznana v naslednjih davčnih obdobjih
ali pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva.
PRIMER 5: Gradnja nepremičnine na zemljišču v lasti fizične osebe
Lastnik podjetja sklene s svojim podjetjem pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na
zemljišču, na katerem bo podjetje zgradilo poslovne prostore, za obdobje 30 let. Nadomestilo
za stavbno pravico znaša 85.000,00 EUR, stroški vpisa v zemljiško knjigo pa 5.000,00 EUR
brez obračunanega DDV. Podjetje začne amortizirati premoženjsko pravico iz naslova
stavbne pravice takoj po vpisu v zemljiško knjigo. Gradnja poslovnega prostora nato traja 2
leti in ob usposobitvi za uporabo je do konca trajanja stavbne pravice še 28 let, zato podjetje
oceni dobo koristnosti zgradbe na 28 let in obračunava letno amortizacijsko stopnjo v višini
100/28=3,57%. Skupna vrednost prejetih računov za gradnjo zgradbe znaša 252.000,00 EUR
brez obračunanega DDV po splošni stopnji, ker gre za obrnjeno davčno obveznost v skladu s
76.a členom ZDDV-1.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. POG Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice 85.000,00 003 989
2. PRAČ Prejeti račun za stroške vpisa v zemljiško 5.000,00 003 220
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
126
knjigo
3. TEM Mesečni obračun amortizacije stavbne
pravice
250,00 430 008
4. PRAČ Prejeti računi za gradnjo zgradbe,
nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi
252.000,00 027 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
55.440,00 160 260
5. TEM Prenos zgradbe med sredstva, razpoloţljiva
za uporabo – vrednotenje po modelu nabavne
vrednosti.
252.000,00 021 027
6. TEM Mesečni obračun amortizacije zgradbe 750,00 431 035
7. TEM Odprava pripoznanja stavbne pravice po
poteku obdobja trajanja
90.000,00 008 003
8. TEM Odprava pripoznanja zgradbe po poteku
obdobja trajanja stavbne pravice.
252.000,00 035 021
PRIMER 6: Nadomestilo za povečanje tržne vrednosti nepremičnine
V pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice je določeno, da po koncu trajanja lastnik plača
imetniku stavbne pravice nadomestilo v višini polovice povečanja tržne vrednosti
nepremičnine. V skladu s cenilnim zapisnikom znaša tržna vrednost povečanja nepremičnine
100.000,00 eur, polovica torej 50.000,00 eur. Podjetje plača tudi 2% davek na promet
nepremičnin.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za nadomestilo, terjatev do
lastnika nepremičnine
50.000,00 120
davek na promet nepremičnin 1.000,00 266
prevrednotovalni poslovni prihodki 49.000,00 769
2. TRR Priliv na bančni račun iz naslova nadomestila
ob prenehanju stavbne pravice.
50.000,00 110 120
Opomba: Promet je oproščen plačila DDV v skladu s 7. točko 44. člena zakona o davku na
dodano vrednost, ki določa, da je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
127
in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, predenj so
objekti prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve
leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.
Primer 7: Prodaja zemljišča s stavbno pravico
Podjetje A ima stavbno pravico na zemljišču podjetja B in je na tej podlagi na zemljišču
zgradilo poslovni prostor. Naknadno je na podlagi pogodbe o prodaji in računa kupilo še
zemljišče za vrednost 40.000,00 EUR + 22% DDV. Podjetje ima v celoti pravico do odbitka
DDV. Zemljišče bo vrednotilo po modelu nabavne vrednosti. Pri prodajalcu zemljišča
(naložbena nepremičnina) znaša nabavna vrednost zemljišča ob prodaji 50.000,00 EUR.
Na podlagi pojasnila DURS, št. 4230-623183/2013-2 z dne 11.12.2013 je prodaja zemljišča,
na katerem je objekt, ki je na podlagi podeljene stavbne pravice v lasti kupca, obdavčena kot
prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča, zato je treba upoštevati določbe 8. točke 44. člena
ZDDV-1 in torej obračunati DDV po splošni davčni stopnji.
Knjiženje pri podjetju A – kupcu zemljišča
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za zemljišče, na katerem je
stavbna pravica
48.800,00 220
odbitni DDV 8.800,00 160
zemljišče 40.000,00 020
Knjiženje pri podjetju B – prodajalcu zemljišča
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za prodajo zemljišča –
naloţbene nepremičnine
48.800,00 120
nabavna vrednost zemljišča 50.000,00 010
prevrednotovalni poslovni odhodki 10.000,00 720
- obračunani DDV 8.800,00 260
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
128
Uporabljeni konti:
003 – Premoženjske pravice
008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja
021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti
035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
413 – Najemnine
430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev
431 – Amortizacija zgradb
769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki
989 – Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Vir: Slovenski inštitut za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana (http://www.si-
revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
129
4.7.7 Stečaj
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Stečaj je ukrep, ki ga lahko predlaga dolţnik skladno s pogoji predpisanimi z Zakonom o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, njegov
osebno odgovoren druţbenik, upnik ali Javni jamstveni sklad in preţivninski sklad Republike
Slovenije, če ugotovi, da je zaradi insolventnosti nadaljevanje dolţnikovega poslovanja v
nespremenjenem obsegu škodljivo, ker se z njim zmanjšuje dolţnikovo premoţenje ter s tem
tudi moţnost za poplačilo upnikov in druţbenikov iz preostanka stečajne mase.
PRAVNI VIDIK
Dolţnik, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, je insolventen:
če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem
znesku, ki presega 20% zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno
objavljenem letnem poročilu,
če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo
izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60
dni, in takšno stanje traja na dan pred vloţitvijo predloga za začetek stečajnega
postopka,
če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v
Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni
poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,
pri dolţniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene
prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali
poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:
a) s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali
poenostavljene prisilne poravnave,
b) s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom
postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
130
c) z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določen v načrtu finančnega
prestrukturiranja.
če za več kot dva meseca zamuja:
a) s plačilom plač delavcev do višine minimalne plače ali
b) s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati
hkrati s plačilom plač in takšno stanje traja na dan pred vloţitvijo predloga za začetek
stečajnega postopka.
če predlog za stečaj vloţi delavec iz razloga, ker več kot tri mesece ni prejel plače vsaj
v višini minimalne plače ali ker delodajalec v tem istem obdobju zamuja s plačilom
davkov in prispevkov od plač in
če vloţi predlog za stečaj dolţnik – pravna oseba sam. Če sredstva na dolţnikovem
računu ne zadoščajo za plačilo predujma, in upravitelj oceni, da njemu poznano
dolţnikovo premoţenje ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka,
lahko pozove upnike, da znesek predujma plačajo sami. Če zneska predujma nihče od
upnikov ne plača, sodišče na predlog upravitelja izda sklep o izbrisu dolţnika iz
sodnega registra.
Da bi se podjetje lahko izognilo morebitnemu stečajnemu postopku lahko dolţnik predlaga
postopek preventivnega prestrukturiranja, kar je zakonska moţnost, ki jo uvaja novela
ZFPPIPP-F veljavna od 7.12.2013. Več o uvedbi, pogojih in posledicah postopka
preventivnega prestrukturiranja najdete v članku Prisilna poravnava.
Dolţnik je insolventen, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti
v skupnem znesku, ki presega 20% zneska vseh obveznosti, ki jih je dolţnik izkazal v letnem
poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo obveznosti v plačilo ali če je vrednost
njegovega premoţenja manjša od vsote obveznosti in tudi, če je prenesena in sprotna izguba,
ki je ni moţno pokriti iz prenesenega dobička ali rezerv, ţe dosegla polovico osnovnega
kapitala. Če dolţnik problema insolventnosti ne more rešiti, če ga lastniki nočejo
dokapitalizirati ali če je postopek prisilne poravnave neuspešen, upnikov pa v celoti ne bo
mogoče poplačati, se ţivljenjski ciklus podjetja zaključi s stečajem.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
131
Namen stečajnega postopka je unovčenje vsega premoţenja stečajnega dolţnika in poplačilo
terjatev upnikov ter dokončno prenehanje vseh dolţnikovih pravnih razmerij oziroma
dolţnika samega
Predlog in začetek stečajnega postopka
O začetku stečajnega postopka odloča sodišče na osnovi predloga, ki ga sodišču poda po
zakonu upravičeni predlagatelj. Predlog o začetku stečajnega postopka dolţnika mora
vsebovati poleg podatkov o dolţniku še formalni zahtevek za začetek stečajnega postopka ter
dokazila o plačilu sodne takse in predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
Predlog mora praviloma vsebovati tudi dokaze, da je dolţnik postal insolventen. Predujem za
kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je namenjene kritju naslednjih stroškov:
stroški objav na spletnih straneh AJPES v zvezi s postopkom,
stroški stečajnega upravitelja v zvezi z izdelavo otvoritvenega poročila
in drugi morebitni stroški, če se stečajni postopek zaključi brez razdelitve.
Predlogu za začetek stečajnega postopka ni potrebno prilagati dokazov o insolventnosti, če
stečaj predlaga dolţnik sam. Če stečaj predlaga upnik je potrebno opisati dejstva in
okoliščine, ki potrjujejo verjetnost njegove terjatve in priloţiti listine, iz katerih je razviden
obstoj terjatve in več kot dvomesečna zamuda s plačilom le te
Z novelo ZFPPIPP-E se uvaja tudi moţnost oprostitve plačila začetnega predujma za kritje
začetnih stroškov stečajnega postopka v dveh primerih:
S takšno novo ureditvijo se krepijo pristojnosti upnikov v postopkih zaradi insolventnosti, saj
jim je na ta način omogočeno, da sami poskrbijo za vodenje stečajnega postopka, a so ga v
tem primeru tudi dolţni financirati. V primeru, da nihče od upnikov sredstev za pokritje
začetnih stroškov stečajnega postopka ne zagotovi, bo stečajni dolţnik enostavno izbrisan iz
registra. Lahko pa bodo upniki kadarkoli kasneje zahtevali uvedbo stečaja dolţnika v primeru
najdenega premoţenja stečajnega dolţnika in za vodenje takega stečaja zaloţili potrebne
stroške stečajnega postopka
Sodišče
Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik, dolţnik pa njegovemu predlogu nasprotuje,
sodišče razpiše narok, na katerem izvede dokaze o dolţnikovi insolventnosti. V takšnem
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
132
primeru se na naroku pretehtajo upnikovi argumenti za začetek stečajnega postopka in
dolţnikov argumenti proti uvedbi stečajnega postopka in na njihovi podlagi nato sodišče izda
sklep o začetku stečajnega postopka ali pa predlog za njegov začetek zavrne
Začetek stečajnega postopka
Stečajni postopek se začne s sprejetjem sklepa pristojnega sodišča in z njegovo hkratno
objavo na spletnih straneh AJPES. Začetek stečajnega postopka mora biti razviden tudi iz
dolţnikovega imena, zato se dolţnikovi firmo doda pripis "v stečaju" in se vpiše v sodni
register. Dolţnik ohrani svojo matično številko, davčno številko in identifikacijsko številko za
DDV.
Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem, ki se skupaj s sklepom o
začetku stečajnega postopka objavi na spletnih straneh AJPES. Z oklicem sodišče obvesti
upnike o začetku stečajnega postopka in jih pozove, da v roku treh mesecev po objavi oklica
prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajno maso.
Glavni organ v stečajnem postopku je sodišče (sodnik posameznik), v njem pa sodelujeta
še stečajni upravitelj in upniški odbor, ki se ustanovi le na zahtevo upnikov. Stečajni
upravitelj je na to funkcijo imenovan le, če ima strokovni izpit in dovoljenje za njeno
opravljanje. V stečajnem postopku je dolţnikov zakoniti zastopnik in vodi njegove posle.
Stečajna masa
Stečajna masa se oblikuje od dneva objave sklepa sodišča o uvedbi stečajnega postopka.
Stečajno maso sestavlja vse premoţenje dolţnika na začetku stečajnega postopka (s
premoţenjem so mišljena vsa njegova sredstva v aktivi bilance stanja), povečuje pa jo vse
premoţenje, ki ga stečajni upravitelj doseţe z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase.
V stečajnem postopku namreč lahko stečajni upravitelj daje premoţenje dolţnika v najem,
nalaga denarna dobroimetja, izpodbija pravna dejanja in nadaljuje s poslovanjem po začetku
stečajnega postopka, ter tako povečuje sredstva stečajnega dolţnika.
Ob uvedbi stečajnega postopka se lahko stečajna masa le oceni na osnovi trenutnih
knjigovodskih evidenc, natančneje pa se ugotovi med stečajnim postopkom po izvedbi
dejanskega popisa dolţnikovega premoţenja in njegovem ovrednotenju ter sestavitvi
računovodskih izkazov, ki jih mora dolţnik v stečaju oziroma stečajni upravitelj sestaviti po
stanju na dan začetka stečajnega postopka.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
133
Upniki v stečajnem postopku
V stečajnem postopku se oblikuje več stečajnih mas, ki so namenjene poplačilu različnih vrst
upnikov. Upniki stečajnega dolţnika so različnih vrst, zato je tudi njihov poloţaj v stečajnem
postopku različen. Upnike v stečajnem postopku lahko razdelimo na naslednje skupine:
upniki z nezavarovanimi prednostnimi terjatvami,
upniki z nezavarovanimi podrejenimi terjatvami,
upniki z nezavarovanimi navadnimi terjatvami,
upniki z zavarovanimi terjatvami (ločitveni upniki),
izločitveni upniki in
upniki s terjatvami, ki se poplačajo kot stroški stečajnega postopka (upniki stečajne mase).
Razvrstitev upnikov in njihovih terjatev v posamezno skupino je pomembna zaradi vrstnega
reda poplačil le teh iz stečajne mase.
Upniki z nezavarovanimi prednostnimi terjatvami so zaposleni, ki imajo na dan začetka
stečajnega postopka terjatve iz naslova neizplačanih plač in nadomestil plač za zadnje tri
mesece pred začetkom stečajnega postopka, odškodnin za poškodbe, ki so povezane z delom,
in za poklicne bolezni, odpravnin za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega
postopka, plač in nadomestil plač za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka
odpovednega roka, če jim je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka,
odpravnin, če jim je stečajni upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo
zaradi začetka stečajnega postopka ali med stečajnim postopkom postalo nepotrebno, pa tudi
davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati skupaj z naštetimi
izplačili. Prednostne terjatve so tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki
jih mora dolţnik obračunati in plačati v skladu s predpisi in ki so nastale v zadnjem letu pred
začetkom stečajnega postopka
Upniki z nezavarovanimi podrejenimi terjatvami so upniki, katerih terjatve se plačajo šele
po plačilu drugih nezavarovanih terjatve do dolţnika
Vse nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene, so navadne, upniki pa
stečajni upniki z nezavarovanimi navadnimi terjatvami.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
134
Ločitveni upniki so tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane z ločitveno pravico, takšni
upniki imajo pravico do ločenega poplačila iz določenih dolţnikovih stvari.
Izločitveni upniki so tisti upniki, ki imajo pravico do izločitve in vračila stvari, ki ne
pripadajo stečajnemu dolţniku.
Upniki stečajne mase so upniki, katerih terjatve praviloma nastanejo po začetku stečajnega
postopka (na primer zaradi nadaljevanja poslovanja stečajnega dolţnika) ter se poplačajo kot
stroški stečajnega postopka prednostno in v celoti
Prijava terjatev upnikov
Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolţnika, ki so
nastale do začetka stečajnega postopka.
V stečajnem postopku je prijava terjatve obvezna, če ţeli biti upnik udeleţen v razdelitveni
masi. Če stečajni upnik svoje terjatve ne prijavi ali če zamudi predpisani rok za njeno prijavo,
izgubi pravico do njenega uveljavljanja v stečajnem postopku. Zato morajo (drugače kot pri
prijavljanju terjatev v postopku prisilne poravnave) svoje terjatve prijaviti tudi ločitveni in
izločitveni upniki pa tudi tisti, za katerih terjatve tečejo pravdni postopki.
Stečajni upniki prijavijo svoje terjatve zaradi njihovega poplačila iz razdelitvene stečajne
mase. Prijaviti jih morajo v 3 mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če
je stečajni postopke nadaljevanje prisilne poravnave in so upniki svoje terjatve prijavili ţe v
postopku prisilne poravnave, jih ni potrebno prijavljati ponovno
Upniki prijavljajo v stečajno maso svoje v plačilo zapadle terjatve v znesku glavnice in
obresti (pogodbenih in zamudnih), obračunanih do dneva začetka stečajnega postopka. Od
1.1.2011 ob prijavi terjatev v stečajno maso ni potrebno več plačati sodne takse, kot je bila to
praksa v preteklosti in se zaradi visokih stroškov taks upniki pri manjših zneskih terjatev niso
odločali za prijavo le teh v stečajno maso, saj to ni bilo ekonomsko upravičeno.
Pobot terjatev
Stečajni upniki, ki imajo do stečajnega dolţnika tudi obveznosti, lahko le te medsebojno
pobotajo. V stečajnem postopku se lahko skladno z ZFPPIPP pobotajo vzajemne terjatve
upnika in dolţnika, nastale do dne začetka stečajnega postopka, tudi če do tega dne še niso
zapadle v plačilo, nedenarne terjatve se lahko pobotajo z denarnimi. Pobotna izjava, ki je
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
135
obligacijskem zakoniku obvezna, v stečajnem postopku ni nujna, a je vendarle potrebna. 261.
člen ZFPPIPP namreč določa, da se pobot opravi na dan začetka stečajnega postopka, izjavo o
opravljenem pobotu pa je potrebno poslati stečajnemu upravitelju v roku 3 mesecev od
začetka stečaja, torej v istem roku, kot velja za prijavo terjatev
ZFPPIPP ne dovoljuje špekulativnih pobotov na škodo drugih upnikov, izrecno pa
prepoveduje dva primera nedovoljenega pobota:
če je bila upnikova terjatev pridobljena s cesijo v obdobju do 6 mesecev pred dnem
uvedbe stečajnega postopka do njegovega začetka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti,
da je dolţnik insolventen (v takem primeru je cesija izpodbojna),
če gre za pobot terjatve proti dolţniku, nastale pred začetkom stečajnega postopka, z
dolţnikovo terjatvijo po začetku stečajnega postopka
Poloţaj dolţnika v stečajnem postopku
Sodišče lahko v času od uvedbe do začetka stečajnega postopka omeji pravice dolţnikovih
pooblaščenih oseb za opravljanje poslov (plačilni promet, sklepanje pogodb ipd), če oceni, da
bi lahko prišlo do zmanjšanja stečajne mase in oškodovanja upnikov.
Z dnem začetka stečajnega postopka preidejo vsa pooblastila poslovodnega organa,
zastopnika in organov upravljanja dolţnika na stečajnega upravitelja. Stečajni upravitelj
mora najkasneje naslednji dan po začetku stečajnega postopka izvajalce plačilnega prometa,
pri katerih ima stečajni dolţnik odprte račune, obvestiti o začetku stečajnega postopka.
Naloga stečajnega upravitelja je, da deluje v interesu upnikov in ne sme dovoliti, da bi bili
določeni upniki prednostno poplačani na škodo ostalih upnikov, ki so v razmerju do dolţnika
v enakem poloţaju
V času stečajnega postopka mora stečajni upravitelj pripravljati redna poročila o poteku
stečajnega postopka in jih predlagati sodišču ali upniškemu odboru. Stečajni upravitelj prejme
za svoje delo nagrado skladno z določbami ZFPPIPP. Delo lahko opravlja kot fizična oseba
ali v pravnoorganizacijski obliki kot odvetnik ali podjetnik. Stečajni upravitelj je dolţan prav
tako sestavljati računovodske izkaze in davčne obračune.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
136
Poslovanje dolţnika med stečajnim postopkom
Stečajni postopek naj bi se praviloma opravil hitro, saj se le tako lahko prepreči nadaljnje
zmanjševanje stečajne mase in s tem moţnosti poplačila za upnike stečajnega dolţnika.
Praviloma sme dolţnik med stečajnim postopkom nadaljevati le opravljanje ţe začetih nujnih
poslov, če jih kot takšne opredeli sodišče na predlog stečajnega upravitelja in s soglasjem
upniškega odbora. Vendar pa ZFPPIPP pod določenimi pogoji dopušča tudi moţnost
sklepanja novih poslov, če na predlog stečajnega upravitelja in s soglasjem upniškega odbora
sodišče takšno sklepanje novih poslov dovoli na osnovi ocene, da bi takšno nadaljevanje
poslovanja omogočilo doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoţenja kot poslovne celote,
namesto, da bi se prodali posamezni deli, ki jo sestavljajo.
Ker pa se z nadaljevanjem opravljanja dejavnosti stečajni postopek ne sme podaljševati, mora
stečajni upravitelj takoj začeti z aktivnostmi za prodajo premoţenja kot poslovne celote.
ZFPPIPP v svojih določbah ne govori o prodaji dolţnika kot pravne osebe, ampak o prodaji
celote premoţenja, ki se uporablja pri opravljanju posameznih poslov iz dolţnikove
dejavnosti. Prodaja premoţenja kot poslovne celote ne pomeni nujno prodajo vsega
dolţnikovega premoţenja hkrati, ampak je lahko to tudi prodaja posameznega sklopa oziroma
posameznih sklopov premoţenja.
Kadar se v okviru stečajnega postopka proizvodnja oziroma poslovanje nadaljuje, mora
stečajni upravitelj mesečno sestavljati poročila o poslovanju, poročilu pa prilagati mesečne
bilance stanja in izkaze poslovnega izida.
Poloţaj zaposlenih pri stečajnem dolţniku
Z dnem začetka stečajnega postopka in objavo sklepa o začetku stečajnega postopka na
spletnih straneh AJPES lahko stečajni upravitelj zaposlenim, katerih delo je zaradi uvedbe
stečajnega postopka postalo nepotrebno, odpove pogodbe o zaposlitvi s 15-dnevnim
odpovednim rokom. Delavcem, ki jim delovno razmerje preneha pripadajo odpravnine
skladno s pravili iz 108. člena Zakona o delovnih razmerjih
Plače in nadomestila plač v času odpovednega roka, odpravnine in dajatve, ki jih mora
izplačevalec obračunati ob izplačilu, imajo status prednostnih nezavarovanih terjatev in se
prednostno poplačajo iz splošne razdelitvene mase
Prednostno se iz splošne razdelitvene mase poplačajo tudi:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
137
plače in nadomestila plač za zadnjih 6 mesecev pred začetkom stečajnega postopka,
odškodnine za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter
neizplačane odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja pred začetkom stečajnega
postopka, kot so zaposlenim pripadle skladno z zakonom o delovnih razmerjih.
Zaposleni, ki jim v stečajnem postopku preneha delovno razmerje, delodajalec pa jim še ni
poplačal zgoraj naštetih prednostnih terjatev imajo po zakonu o Jamstvenem in preţivninskem
skladu Republike Slovenije zajamčeno pravico do poplačila dela svojih terjatve do
delodajalca v velikosti 3 neto minimalnih plač kot nadomestilo za neizplačane plače oziroma
nadomestila plač za zadnje 3 mesece pred prenehanjem delovnega razmerja in ene neto
minimalne plače kot nadomestilo za neizplačane odpravnine.
V takšnem primeru Jamstveni sklad kot prednostni upnik prijavi terjatve do stečajne mase,
terjatve zaposlenih do delodajalca pa se ustrezno zmanjšajo.
Stečajni upravitelj odloči tudi katerim zaposlenim zaradi začetka stečajnega postopka delovno
razmerje ne bo prenehalo, ker je njihovo delo v času stečajnega postopka še potrebno. V
stečajnem postopku je namreč potrebno opraviti celoten popis premoţenja, sestaviti začetno
stečajno bilanco, zagotoviti aţurno računovodstvo, skrbeti za izterjavo dolţnikovih terjatev in
unovčitev njegovega premoţenja. Poleg naštetih opravil so nekateri delavci potrebni tudi
zaradi nadaljevanja in dokončanja nujnih poslov ter morebitnega nadaljevanja opravljanja
dejavnosti stečajnega dolţnika.
Plače zaposlenih v času stečajnega postopka so tekoči stroški stečajnega postopka, zato se
prednostno in v celoti poravnajo iz oblikovane splošne stečajne mase.
Poplačilo upnikov
Stečajni upravitelj s prodajo dolţnikovega premoţenja oblikuje stečajno maso. Iz stečajne
mase se najprej pokrijejo stroški unovčevanja dolţnikovega premoţenja, iz preostalih sredstev
oziroma iz posebne razdelitvene mase se poplačajo ločitveni upniki, katerih terjatve in
ločitvene pravice so priznane.
Ko se iz posebne razdelitvene stečajne mase poplačajo še zavarovane terjatve ostane splošna
razdelitvena stečajna masa, iz katere se najprej poplačajo stroški stečajnega postopka.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
138
Preostanek splošne razdelitvene stečajne mase je namenjen poplačilu upnikov z
nezavarovanimi terjatvami.
Vrstni red plačevanja terjatev iz splošne razdelitvene stečajne mase določa ZFPPIPP v 359.
členu:
prednostne terjatve,
navadne terjatve,
podrejene terjatve
Zaključek stečajnega postopka
Ko so končana vsa opravila v stečajnem postopku in ko je opravljena končna razdelitev,
stečajni upravitelj sodišču predloţi končno poročilo o svojem delovanju in s tem se stečajni
postopek zaključi. Sodišče na osnovi končnega poročila stečajnega upravitelja in mnenja
upniškega odbora izda sklep o zaključku stečajnega postopka, ki se objavi na spletnih straneh
AJPES.
Namen stečajnega postopka ni le poplačilo upnikov ampak tudi prenehanje stečajnega
dolţnika kot pravne osebe. Zato se pravnomočni sklep o zaključku stečajnega postopka vpiše
v sodni register in s tem vpisom dolţnik kot pravna oseba preneha obstajati.
V nekaterih posebnih primerih se lahko stečajni postopek zaključi zelo hitro, če se v postopku
ugotovi, da je stečajna masa neznatne vrednosti ali da stečajna masa ne zadošča niti za stroške
stečajnega postopka. Tak postopek se opravi na predlog stečajnega upravitelja in po mnenju
upniškega odbora. Kaj se šteje za neznatno stečajno maso ZFPPIPP ne določa in določitev
prepušča v presojo organom v stečajnem postopku. V takšnih primerih se premoţenje
stečajnega dolţnika uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka, morebitni preostanek
premoţenja pa se prenese na Republiko Slovenijo.
Zoper stečajni postopek brez razdelitve stečajne mase upnikom lahko ugovarja upnik v
naslednjih primerih:
če meni, da je vrednost premoţenja stečajnega dolţnika ocenjena prenizko,
če meni, da so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko,
če je verjetno, da spada v stečajno maso premoţenje, ki ni bilo upoštevano ali
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
139
če je verjetno, da bi bilo mogoče z izpodbijanjem dolţnikovih dejanj povečati premoţenje,
ki spada v stečajno maso.
Ureditev računovodstva po ZGD-1 in SRS (2016) po velikosti podjetja predpisuje posebna
pravila za majhne kapitalske druţbe. Pregled posebnosti v članku z naslovom Ureditev
računovodstva po ZGD-1 in SRS (2016) po velikosti podjetja.
Prav tako je v tabeli 1 v članku predstavljeno tudi, kako je računovodstvo po ZGD-1 in SRS
(2016) urejeno za mikro podjetja.
DAVČNI VIDIK
Splošno načelo obdavčitve z davkom na dodano vrednost, predpisano v 3. členu Zakona o
davku na dodano vrednost, je da se davek na dodano vrednost plača od vsake dobave blaga in
storitve, uvoza in pridobitve blaga iz druge drţave članice EU, torej od vseh transakcij, ki jih
opravijo davčni zavezanci, identificirani za namene DDV. Davek na dodano vrednost se tako
plačuje tudi od transakcij, ki so opravljene v postopkih stečaja, likvidacije in prisilne
poravnave.
Za obračunavanje davka na dodano vrednost pri stečaju veljajo nekatere posebnosti. Te se
nanašajo predvsem na določanje davčnih obdobij, na predlaganje obračunov DDV, ki so
lahko krajša od običajnih, na predlaganje obračunov DDV ter na popravljanje davčne osnove
in obračunanega DDV.
Za obračunavanje davka na dodano vrednost v postopku stečaja so pomembna naslednja tri
obdobja:
obdobje do vključno dneva pred začetkom stečajnega postopka,
obdobje stečajnega postopka in
zaključek stečajnega postopka.
Posebno pravilo glede določanja davčnega obdobja za davčne zavezance v stečajnem
postopku je določeno s 5. točko 89. člena ZDDV-1: "Za davčnega zavezanca, nad katerim se
začne postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije ali stečajni postopek, se davčno
obdobje konča na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, postopka likvidacije ali
stečajnega postopka."
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
140
Davčno obdobje za obračun davka na dodano vrednost je tako lahko krajše od koledarskega
meseca oziroma trimesečja, če se stečajni postopek začne oziroma konča sredi "običajnega"
davčnega obdobja davčnega zavezanca.
V primeru, da je začetek stečajnega postopka podjetja 10. julij 2013 , mora stečajni upravitelj
za mesec julij , če je podjetje mesečni davčni zavezanec, oddati dva davčna obračuna DDV.
Prvi obračun DDV se nanaša na obdobje od 1. do 9. julija 2013, ko podjetje še ni bilo v
stečaju. Drugi obračun DDV zajema transakcije, obračunani in odbitni DDV podjetja v
stečaju, to je za obdobje od 10. do 31. julija 2013.
Tudi rok za predloţitev obračuna DDV pri stečaju ZDDV-1 je v 7. in 8. točki 88. člena
določen drugače kot pri običajnem poslovanju davčnih zavezancev:
"Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet stečajni postopek, je dolţan predloţiti
obračun DDV davčnemu organu najpozneje v 60 dneh po poteku davčnega obdobja,
Ob končanju stečajnega postopka mora davčni zavezanec predloţiti obračun DDV na dan
poteka davčnega obdobja".
Obdavčitev dobav v času stečaja
Glavna naloga stečajnega upravitelja v stečajnem postopku je prodaja dolţnikovega
premoţenja. Ko stečajni upravitelj prodaja premoţenje stečajnega dolţnika, opravlja dobave
blaga skladno s 3. členom ZDDV-1, kar je še izrecno določeno v 10. členu P-ZDDV-1, ki
pravi, da se dobave blaga in storitev, opravljene v stečajnem postopku, štejejo za obdavčljive
dobave blaga in storitev. Tako je potrebno v stečajnem postopku od vsake prodaje blaga ali
storitve, opravljene v času od začetka do konca stečajnega postopka, obračunati DDV po
predpisani stopnji. Redno za vsako davčno obdobje mora predloţiti davčni upravi obračun
DDV, hkrati pa ima v tem obdobju tudi pravico do dobitka DDV po prejetih računih skladno s
splošnimi pravili predpisanimi v ZDDV-1.
Prodaja premoţenja stečajnega dolţnika kot poslovne enote
V stečajnem postopku lahko stečajni upravitelj proda stečajnega dolţnika kot poslovno enoto
ali proda del njegovega premoţenja kot poslovno enoto kot to ureja ZFPPIPP. Pri prodaji
premoţenja stečajnega dolţnika kot poslovne enote ne gre za obdavčljivo transakcijo po
ZDDV-1 ampak le to obravnavamo kot prenos podjetja ali dela podjetja skladno z 10. členom
ZDDV-1 ter 8. in 9. členom P-ZDDV-1.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
141
Davčni poloţaj upnika v stečajnem postopku
Za upnike v stečajnih postopkih je glede obdavčitve z DDV pomembna predvsem določba 39.
člena ZDDV-1, ki daje upniku pravico, da si popravi obračunani DDV, ki mu ga dolţnik v
stečaju ni plačal. Tretji odstavek 39. člena ZDDV-1 namreč določa, da lahko davčni
zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, popravi (zmanjša) znesek
obračunanega DDV na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem
postopku. Brez dokazila o poplačilu – to je sklepa sodišča ali izvlečka iz njega – upnik
obračunanega DDV ne sme zmanjševati.
Če davčni zavezanec – upnik – kasneje prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo
blaga oziroma storitve, v zvezi s katero je uveljavljal popravek davčne osnove v skladu z 39.
členom ZDDV-1, mora od prejetega zneska obračunati DDV. Takšne situacije so v stečajnih
postopkih v praksi zelo redke.
Od 20.10.2011 lahko na podlagi novele ZDDV-1E davčni zavezanci hitreje popravijo
obračunani DDV od terjatev do svojih kupcev, in sicer na podlagi novega četrtega odstavka
39. člena zakona. Nova točka določa, da smejo zavezanci za stečajne postopke, za katere je bil
sklep o začetku postopka izdan po 1. januarju 2011, popraviti (zmanjšati) znesek
obračunanega DDV od priznanih terjatev. S to novo določbo lahko zavezanci bistveno prej
popravijo (zmanjšajo) obračunani davek na dodano vrednost, pogoj za zmanjšanje
obračunanega DDV pa je prijava terjatev in priznanje terjatev s strani stečajnega upravitelja.
Dokončno popravimo razliko v obračunanem davku na dodano vrednost ob poplačilu oz. ob
zaključku stečajnega postopka, saj če davčni zavezanec upnik pozneje prejme plačilo ali delno
plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve, v zvezi s katero je uveljavljal popravek
davčne osnove v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZDDV-1, mora od prejetega zneska
obračunati DDV.
Obračun davka od dohodkov pravnih oseb v stečajnem postopku
V času stečajnega postopka in ob zaključku stečajnega postopka mora stečajni upravitelj
davčnemu organu za stečajnega dolţnika v predpisanih rokih predloţiti tudi obračun davka od
dohodkov pravnih oseb, kar določa ZDDPO-2 in Zakon o davčnem postopku.
Stečajni dolţnik mora sestaviti obračun davka od dohodkov pravnih oseb na dan pred
začetkom stečajnega postopka. Ta obračun sestavi za obdobje od začetka zadnjega
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
142
koledarskega oziroma poslovnega leta, če se razlikuje od koledarskega, do dneva pred
začetkom stečajnega postopka. Za to obdobje mora sestaviti tudi računovodske izkaze, ki so
priloga davčnega obračuna: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz gibanja kapitala.
Rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb je 30 dni od začetka stečajnega
postopka. Ta obračun mora stečajni dolţnik sestaviti ne le zaradi morebitne ugotovitve
obveznosti za davek, temveč tudi zato, da bo lahko drţava kot upnica prijavila neporavnani
del svojih terjatev iz naslova davčnih obveznosti stečajnemu upravitelju. Ne glede na to, da
mora stečajni dolţnik AJPES predloţiti podatke za potrebe statistike šele v 3 mesecih po
začetku stečajnega postopka, mora za potrebe davčnega obračuna pripraviti računovodske
izkaze ţe v 30 dneh po začetku stečajnega postopka.
V času trajanja stečajnega postopka stečajni dolţnik predlaga obračune davka od dohodkov
pravnih oseb za posamezno davčno obdobje oziroma poslovno leto, le prvi davčni obračun
sestavi za obdobje od začetka stečajnega postopka do konca koledarskega oziroma
poslovnega leta. V teh obdobjih je potrebno davčnim obračunom prilagati tudi poročila
stečajnega upravitelja.
Vsak stečajni dolţnik v stečaju je dolţan na podlagi 5.odst. 368. člena ZDavP-2 sestaviti tudi
končni davčni obračun, ki je zadnji davčni obračun v stečaju. Davčni obračun se sestavi na
dan pred potrditvijo načrta končne razdelitve in predloţi na davčnemu organu v 15. dneh od
potrditve načrta. Če se konča stečaj brez razdelitve upnikom, se davčni obračun sestavi na dan
pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Po ZGD-1 mora stečajni dolţnik sestaviti zaključne računovodske izkaze (bilanco stanja in
izkaz poslovnega izida) po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka, torej na dan
pred objavo sklepa o začetku stečajnega postopka na spletnih straneh AJPES. Računovodske
izkaze sestavi skladno s pravili računovodenja po splošnih SRS in pravili v svojih internih
aktih (pravilniku o računovodstvu). Rok za predloţitev zaključnih računovodskih izkazov z
ZGD-1 ni predpisan, vendar metodološko navodilo AJPES-1 o predloţitvi letnih poročil in
drugih podatkov gospodarskih druţb, zadrug in samostojnih podjetnikov
posameznikov določa trimesečni rok.
V zaključnih računovodskih izkazih morajo biti v skladu s kolektivno pogodbo in
individualnimi pogodbami obračunane tudi plače zaposlenih. Zaposleni imajo namreč v
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
143
stečajnem postopku poloţaj upnikov, zato morajo imeti natančne podatke o obračunanih in
neizplačanih plačah, ki so njihove terjatve.
Stečajni upravitelj mora na podlagi popisa po stanju na dan začetka stečajnega postopka
sestaviti otvoritveno oziroma začetno stečajno bilanco po pravilih iz SRS 39. Med stečajnim
postopkom je dolţan stečajni upravitelj zagotoviti vodenje poslovnih knjig v skladu z
računovodskimi standardi in sestavljati predpisane računovodske izkaze. Računovodske
rešitve v podjetjih, ki so v stečaju ureja poseben SRS 39. Ta predpisuje načine vrednotenja in
merjenja računovodskih postavk v začetni stečajni bilanci, posebnosti vrednotenja in merjenja
računovodskih postavk med stečajnim postopkom in po njem ter hrambo računovodskih
izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije.
Začetna stečajna bilanca
Stečajni upravitelj je dolţan v 4 mesecih po začetku stečajnega postopka sestaviti začetno
bilanco stanja in pri njeni sestavitvi upoštevati pravila vrednotenja in merjenja računovodskih
postavk, ki jih ureja SRS 39. Pred sestavitvijo začetne stečajne bilance je potrebno popisati
vsa sredstva in obveznosti stečajnega dolţnika
Začetna stečajna bilanca stanja temelji na zaključni bilanci na dan pred začetkom stečajnega
postopka, vendar praviloma ni enaka, saj je pred njeno sestavo potrebno izvesti popis sredstev
in obveznosti do njihovih virov (kar pri sestavitvi zaključne bilance ni zakonsko predpisano),
pomembna razlika pa je tudi v načinu vrednotenja in merjenja posameznih računovodskih
postavk. Pri izdelavi zaključne bilance na dan pred začetkom stečajnega postopka običajno
podjetje pri sestavljanju računovodskih izkazov ravna skladno s splošnimi SRS, ki veljajo za
delujoča podjetja. V začetni stečajni bilanci pa mora stečajni upravitelj ţe upoštevati dejstvo,
da ne gre več za delujoče podjetje, ampak da bo podjetje prenehalo poslovati oziroma bo
bistveno skrčilo obseg svojega poslovanja. Zaradi tega se premoţenje stečajnega dolţnika v
začetni bilanci stanja izkaţe po likvidacijski metodi oziroma po vrednostih, za katere je realno
pričakovati, da jih bo mogoče iztrţiti s prodajo. Prav zaradi tega je dolţnikovo premoţenje
lahko v začetni stečajni bilanci ovrednoteno bistveno drugače kot v zaključni bilanci
(običajno so vrednosti precej manjše).
Oblika bilance stanja med stečajnim postopkom je predpisana v SRS 39.35 in se uporabi tudi
pri sestavitvi začetne stečajne bilance stanja.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
144
Podrobna pravila glede vrednotenja, merjenja in izkazovanja sredstev in obveznosti do
njihovih virov v začetni bilanci stanja ureja SRS 39 v točkah od SRS 39.4 do SRS 39.21.
V stečajnem postopku se pri vrednotenju premoţenja stečajnega dolţnika pojavljajo nekatere
posebnosti, med njimi predvsem likvidacijska vrednost sredstev, ocenjena likvidacijska
vrednost sredstev, trţna vrednost finančnih naloţb in čista iztrţljiva vrednost finančnih
naloţb.
Ocenjena likvidacijska vrednost sredstev je ocenjena vrednost sredstev, ki jo ugotovi
stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj lahko za ocenitev likvidacijske vrednosti sredstev
pooblasti pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti sredstev.
Likvidacijska vrednost je ocenjena vrednost čistega pritoka denarja, doseţenega pri
likvidaciji oziroma stečaju podjetja z udenarjenjem njegovih sredstev ali obveznosti do
njihovih virov. Odvisna je od trţne vrednosti sredstev in obveznosti do njihovih virov, stopnje
uresničitve te vrednosti, neposrednih in posrednih likvidacijskih stroškov, časa udenarjenja
(likvidacijskega časa) ter diskontne stopnje zaradi odloga udenarjenja likvidiranih sredstev ali
obveznosti do njihovih virov.
Trţna vrednost finančne naloţbe je vrednost te naloţbe, po kateri jo je mogoče prodati na
dan začetka postopka.
Čista iztrţljiva vrednost naloţb, zalog in terjatev je ocenjena prodajna vrednost, po kateri je
naloţbe, zaloge in terjatve mogoče prodati oziroma udenariti, zmanjšana za stroške prodaje
oziroma udenarjenja.
ZFPPIPP določa, da mora stečajni dolţnik pri ocenjevanju vrednosti premoţenja, ki sestavlja
stečajno maso, pridobiti oceno trţne ali likvidacijske vrednosti, ki jo izdela pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti. Izjemoma lahko vrednost hitro pokvarljivega blaga, netrţnih zalog in
rabljene opreme, katerih skupna vrednost je manjša od 10.000,00 EUR, ter vrednostnih
papirjev in blaga, s katerim se trguje na organiziranem trgu, oceni stečajni upravitelj sam.
Začetna stečajna bilanca mora zagotoviti pregled nad dolţnikovim premoţenjem, ki se všteva
v stečajno maso ter nadzor nad potekom stečajnega postopka. Iz predpisane oblike začetne
stečajne bilance je razvidno, da mora dolţnik vanjo vključiti vse svoje premoţenje, tudi tisto,
do katerega imajo upniki posebna upravičenja (na primer ločitvene in izločitvene pravice), pa
tudi tisto, ki ni njegovo, vendar je ob začetku stečajnega postopka v njegovem skladišču.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
145
Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se ovrednotijo po ocenjeni
likvidacijski vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva, obremenjena s stranskimi pravicami
se izkaţejo posebej. Prav tako se izkaţejo posebej tudi opredmetena osnovna sredstva,
pridobljena s finančnim najemom. Ob upoštevanju predpostavke, da bo podjetje v bliţnji
prihodnosti prenehalo s poslovanjem, se dolgoročno razmejeni stroški razvijanja, naloţbe v
dobro ime in druge dolgoročno razmejene postavke ne izkaţejo. Naloţbe v koncesije, patente,
licence in blagovne znamke se izkaţejo samo v primeru, da jih je mogoče prodati
Finančne naloţbe v kapital drugih podjetij se ovrednotijo po trţni oziroma čisti iztrţljivi
vrednosti. Terjatve se ovrednotijo po pogodbeni ali čisti iztrţljivi vrednosti. Finančne naloţbe
in terjatve v tujih valutah se preračunajo v evre po tečaju Banke Slovenije na dan začetka
stečajnega postopka. Tako finančne naloţbe kot terjatve se izkaţejo kot kratkoročne ne glede
na njihov dejanski rok zapadlosti v plačilo, saj mora stečajni upravitelj vse premoţenje
stečajnega dolţnika čim prej udenariti.
V začetni bilanci stanja se čisto premoţenje kot pozitivna razlika med sredstvi in obveznostmi
do njihovih virov ne izkaţe kot kapital, ampak kot obveznost do lastnikov, negativna razlika
pa kot izguba med sredstvi začetne bilance. Zaradi tega se finančne naloţbe v odkupljene
lastne delnice oziroma deleţe ne izkaţejo. Terjatve za nevplačani vpisani kapital se izkaţejo
po pogodbeni vrednosti.
Zaloge surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaţe, nedokončane proizvodnje,
gotovih proizvodov in trgovskega blaga se ovrednotijo po čisti iztrţljivi vrednosti, razen
tistih, ki jih bo podjetje uporabilo pri morebitnem nadaljevanju proizvodnje. Slednje se
ovrednotijo po SRS 4 – Zaloge.
Neiztrţljivi kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki se ne izkaţejo.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve in rezervacije se praviloma ne izkaţejo. Izkaţejo se le
morebitne obveznosti, ki so do začetka postopka ţe nastale ali pa je gotovo, da bodo nastale
med njim.
Vse obveznosti se ne glede na rok zapadlosti v plačilo izkaţejo kot kratkoročne. Obveznosti v
tujih valutah se preračunajo po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije na dan začetka stečajnega
postopka. V plačilo nezapadle obveznosti, ki se ne obrestujejo, se enako kot takšne terjatve
diskontirajo.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
146
Obveznosti v začetni bilanci stanja se izkazujejo po posebnih pravilih glede na poloţaj
upnikov v stečajnem postopku. Ločeno se izkaţejo obveznosti do navadnih, ločitvenih in
izločitvenih upnikov, ter obveznosti do upnikov, pobotane v času postopka. Prijavljene
terjatve upnikov, ki so prerekane, se izkaţejo posebej. Obveznosti do upnikov, ki svojih
terjatev v stečajno maso ne prijavijo pravočasno, se ne izkaţejo. Takšni upniki so namreč
pravico do poplačila svojih terjatev iz stečajne mase izgubili, zato so obveznosti do njih
brezpredmetne.
Obveznosti se praviloma izkaţejo v zneskih, ki so usklajeni z zneski prijavljenih terjatev
upnikov. Obveznosti, ki do sestavitve začetne bilance še niso usklajene s prijavljenimi
terjatvami upnikov, se izkaţejo v vrednostih, ki jih oceni stečajni upravitelj.
Obveznosti do zaposlenih se izkaţejo skladno s kolektivno pogodbo in individualnimi
pogodbami. Zaposleni imajo v stečajnem postopku poloţaj upnikov, zato jim je potrebno
zagotoviti podatke o obračunanih in neizplačanih plačah, ki so njihove terjatve v stečajni
masi.
Terjatve in obveznosti, ki se z dnem začetka stečajnega postopka sicer pobotajo, se v začetni
bilanci izkaţejo ločeno
Začetna bilanca stanja se razlikuje od bilance stanja delujočega podjetja tudi po tem, da se v
njej izkaţe le čisto premoţenje oziroma izguba stečajnega dolţnika. V njej se ne izkaţe
kapital in izguba kot njegov popravek, ampak le obveznost do lastnikov v primeru ko so
sredstva večja od obveznosti do njihovih virov brez kapitala, oziroma izguba zmanjšana za
kapital, kot je bil izkazan v zaključni bilanci stanja pred začetkom stečajnega postopka, če so
obveznosti do virov sredstev brez kapitala večje od sredstev. Na takšen način premoţenje v
začetni stečajni bilanci kar najbolj realno prikazuje pričakovano stečajno maso, ki bo predmet
kasnejše delitve.
Računovodstvo med stečajnim postopkom
Kako vodi poslovne knjige družba v stečajnem postopku?
SRS 39 ureja posebnosti glede vrednotenja in merjenja računovodskih postavk med stečajnim
postopkom in hkrati določa, da podjetje vodi poslovne knjige in sestavlja računovodske
izkaze v skladu s tem standardom in ob upoštevanju ostalih splošnih standardov.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
147
Po splošnih računovodskih standardih se tako vodijo v stečajnem postopku zaloge,
uporabljene za dokončanje proizvodnje (SRS 4), terjatve nastale med postopkom (SRS 5),
finančne naloţbe, nastale med postopkom (SRS 3) in obveznosti, nastale med postopkom
(SRS 9). Stroški, odhodki in izdatki, ki nastanejo med postopkom, se izkaţejo skladno s SRS
12, 13 in 14.
V plačilo nezapadle obveznosti, ki so bile v začetni bilanci izkazane po diskontirani vrednosti,
se ovrednotijo po diskontirani vrednosti na dan sestavitve posamezne bilance stanj v času
stečajnega postopka. Obresti od obveznosti iz financiranja in poslovanja se izkaţejo skladno s
pogodbo oziroma zakonom.
SRS 39 ureja dve posebnosti pri sestavljanju bilance med stečajnim postopkom:
pozitivna razlika med vrednostjo udenarjenega stečajnega premoţenja in njegovo
vrednostjo v začetni stečajni bilanci se izkaţe kot čisti prihodek od udenarjenja tega
premoţenja, negativna razlika pa kot čisti odhodek iz udenarjenja tega premoţenja,
izid poslovanja med postopkom je dobiček ali izguba, nastala med postopkom, ki
neposredno poveča ali zmanjša obveznost do lastnikov izkazana v začetni bilanci stanja.
V stečajnem postopku se sredstva praviloma ne prevrednotujejo, pa tudi amortizacija se ne
obračunava. Le izjemoma, če se v stečajnem postopku nadaljuje proizvodnja, lahko sodišče
na predlog stečajnega upravitelja odloči, da se opredmetena osnovna in neopredmetena
sredstva amortizirajo in prevrednotijo. Pozitivni učinek prevrednotenja sredstev je v takšnem
primeru skladno s 39.30 revalorizacijska rezerva, ki je sestavni del obveznosti do lastnikov.
Podjetje v stečajnem postopku vodi poslovne knjige po enakem kontnem okviru kot pred
začetkom postopka, vendar tako, da skladno s posebnimi pravili vrednotenja in izkazovanja
računovodskih postavk ne uporablja vse predpisanih kontov. Ne uporabljajo se konti
dolgoročnih finančnih naloţb, terjatev in posojil, kratkoročnih časovnih razmejitev, drugih
prihodkov in odhodkov ter kontov kapitalskih postavk, dolgoročnih obveznosti in rezervacij.
Podjetje pa dodatno uporablja naslednje skupine kontov:
09 – Izguba v začetni bilanci,
75 – Čisti odhodki za udenarjenje stečajnega ali likvidacijskega premoţenja in drugi odhodki,
78 – Čisti prihodki za udenarjenje stečajnega ali likvidacijskega premoţenja in drugi
prihodki,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
148
80 – Dobiček ali izguba, ugotovljen(a) v času postopka,
81 – Prenos dobička ali izgube, ugotovljene(ga) v času postopka,
90 – Obveznosti do lastnikov,
91 – Obveznosti do izločitvenih upnikov,
92 – Obveznosti do ločitvenih upnikov,
Tudi pri tem kontnem okviru velja, da podjetja sama za svoje potrebe oblikuje tri in
večmestne analitične konte v okviru teh predpisanih skupin.
Ker stečajni postopek običajno traja daljše časovno obdobje mora podjetje v stečaju skladno s
SRS 37 sestavljati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter izkaz udenarjenja premoţenja
najmanj vsake 3 mesece, pogosteje pa v primeru, če tako zahteva sodišče ali drug organ,
pooblaščen z zakonom, ki ureja insolventnost podjetij.
Podjetje, ki mu stečajni senat dovoli nadaljevanje proizvajanja in opravljanja drugih sprotnih
poslov, sestavlja mesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in udenarjenje premoţenja
ter mesečni izkaz denarnih tokov do 10. v tekočem mesecu po stanju na zadnji dan prejšnjega
meseca.
Podjetje sestavi zaključno bilanco, izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoţenja ter izkaz
denarnih tokov na dan, ko so končana vsa opravila iz stečajnega postopka.
Računovodskih izkazov za namene drţavne statistike in javne objave v stečajnem postopku ni
potrebno sestavljati in predlagati AJPES-u.
Upnik v razmerju do stečajnega dolţnika
Za upnika je zelo pomembno, da redno spremlja eObjave o insolvenčnih postopkih na
spletnih straneh AJPES-a, zato da pravočasno reagira v svojem nabavno-prodajnem oddelku,
predvsem pa v financah in računovodstvu. V kolikor ugotovi, da se je nad njegovim kupcem
začel stečajni postopek, upnik:
v svojih poslovnih knjigah izvede pobot terjatev in obveznosti do stečajnega dolţnika in o
tem obvesti stečajnega upravitelja (glej 261. člen ZFPPIPP),
v roku 3 mesecev od začetka stečaja prijavi svoje terjatve (glej 59. do 60. člen ZFPPIPP),
prijave mu ni treba storiti zgolj v primeru, če je prijavil svoje terjatve v postopek prisilne
poravnave, pa je bila le-ta neuspešna in se je nadaljevala s stečajem. V nekaterih izjemnih
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
149
primerih velja enomesečni rok za prijavo terjatev (npr. za odškodnine zaradi odpovedi
najemne pogodbe). V kolikor s prijavo zamudi ali prijave ne opravi, je izgubil svoje
terjatve,
na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka v svojih poslovnih knjigah dokončno
odpiše terjatve, v obračunu DDV-O preveri ustreznost obračunanega davka na dodano
vrednost v delu za katerega je morebiti prejel poplačilo, ki ga je ob uvedbi stečajnega
postopka lahko po pogojih iz 39. člena ZDDV-1 zmanjšal (za stečajne postopke po 1.
januarju 2011) ali zmanjša obračunani DDV (za stečajne postopke uvedene pred 1.
januarjem 2011), za zneske v katerih ni bil poplačan, v obračunu DDV-O ustrezno
uveljavlja popravek obračunanega davka na dodano vrednost v delu, v katerem ni bil
poplačan, v obračunu DDPO pa uveljavlja davčno priznavanje odhodka za nepoplačane
terjatve v delu, kot se mu v preteklih letih odhodki niso priznali.
Primeri poslovnih dogodkov
PRIMER 1: Računovodski izkazi v stečajnem postopku
Bilanca stanja družbe na dan pred začetkom stečajnega postopka
AKTIVA PASIVA
Dolgoročno odloţeni stroški
razvijanja
1.500,00 Vpoklicani kapital 60.000,00
Nepremičnine 450.000,00 Prenesena izguba 35.000,00
Oprema 150.000,00 Kapitalske rezerve 40.000,00
Oprema,vzeta v finančni
najem
50.000,00 Izguba poslovnega leta 25.000,00
Dolgoročne finančne naloţbe 60.000,00 Rezervacije 30.000,00
Zaloge surovin in materiala 25.000,00 Dolgoročne finančne
obveznosti
Zaloge nedokončane
proizvodnje
55.000,00 (prejeta posojila poslovne
banke)
80.000,00
Dolgoročne terjatve do
kupcev
95.000,00 Dolgoročne obveznosti iz
finančnega
Kratkoročne terjatve do 25.000,00 najema 50.000,00
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
150
kupcev
Nevplačani vpoklicani kapital 4.000,00 Kratkoročne finančne
obveznosti
Aktivne časovne razmejitve 500,00 (prejeta posojila poslovne
banke)
250.000,00
Kratkoročne obveznosti do
dobaviteljev
205.000,00
Kratkoročne obveznosti do
zaposlenih
141.000,00
SKUPAJ 916.000,00 SKUPAJ 916.000,00
Podjetje je skladno s pravili v SRS 39 sestavilo začetno stečajno bilanco oziroma otvoritveno
stečajno bilanco ob tem pa upoštevalo naslednje popravke:
Pooblaščeni cenilec je ocenil, da je likvidacijska vrednost nepremičnine 350.000,00 EUR,
likvidacijska vrednost opreme pa 40.000,00 EUR.
Dolgoročne finančne naloţbe predstavlja 100 delnic delniške druţbe, katerih trţna
vrednostna dan sestavitve otvoritvene stečajne bilance je 500,00 EUR za eno delnico,
skupščina delniške druţbe je sprejela sklep o izplačilu dividende 20,00 EUR na delnico.
Na osnovi popisa je bil ugotovljen primanjkljaj zalog surovin 1.000,00 EUR, ki je bil nato
zaračunan odgovorni osebi v znesku 1.200,00 EUR.
Med kratkoročnimi terjatvami je stečajni upravitelj ugotovil, da so terjatve v znesku
25.000,00 EUR ţe zastarane in v znesku 8.000,00 EUR neizterljive, ker upniki ne
obstajajo več.
Dobavitelji z navadnimi terjatvami do poteka roka za prijavo terjatev v stečajno maso niso
prijavili terjatev v višini 18.000,00 EUR.
Med obveznostmi do zaposlenih jih je 60.000,00 EUR iz naslova neizplačanih plač v
zadnjih 3 mesecih pred začetkom stečajnega postopka, prispevkov za socialno varnost
delodajalca je 9.600,00 EUR in neizplačanih odpravnin v znesku 25.000,00 EUR.
Stečajni upravitelj je prerekal navadne terjatve upnikov v znesku 15.000,00 EUR.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
151
Med terjatvami navadnih upnikov je terjatev v vrednosti 10.816,00 EUR, ki se po pogodbi
ne obrestuje, v plačilo pa zapade v roku 2 let po začetku stečajnega postopka; vodilna
obrestna mera je 4%.
Dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz financiranja (posojil) so zavarovane s hipoteko
na nepremičnini.
Med kratkoročnimi terjatvami in obveznostmi jih bo za 15.000,00 EUR pobotanih na dan
začetka stečajnega postopka.
AKTIVA PASIVA
Nepremičnina pod
hipoteko
350.000,00 Obveznosti do izločitvenih
upnikov
50.000,00
Oprema 40.000,00 Obveznosti do ločitvenih upnikov 330.000,00
Oprema v finančnem
najemu
50.000,00 Obveznosti do zaposlenih -
prednostne terjatve
94.600,00
Zaloge surovin in
materiala
24.000,00 Obveznosti za prerekane terjatve
upnikov
15.000,00
Zaloge nedokončane
proizvodnje
55.000,00 Obveznosti do navadnih upnikov 202.584,00
Terjatve do kupcev 72.000,00 Obveznosti za pobotane terjatve
upnikov
15.000,00
Terjatve za vpoklicani
kapital
4.000,00
Druge terjatve 3.200,00
Pobotane terjatve 15.000,00
Finančne naloţbe 50.000,00
Izguba 43.984,00
SKUPAJ 707.184,00 SKUPAJ 707.184,00
Pojasnila postavk izkazanih v začetni bilanci stanja:
1. Nepremičnine in oprema so izkazane po ocenjeni vrednosti.
2. Vrednost zalog surovin in materiala je zmanjšana za ugotovljeni primanjkljaj pri popisu in
znaša 24.000,00 EUR (25.000,00 – 1.000,00).
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
152
3. Terjatve do kupcev 90.000,00 EUR sestavljajo:
dolgoročne terjatve do kupcev + 95.000,00 EUR
kratkoročne terjatve do kupcev + 25.000,00 EUR
pobotane terjatve – 15.000,00 EUR (izkazane posebej)
zastarane terjatve – 25.000,00 EUR
neizterljive terjatve – 8.000,00 EUR
skupaj 72.000,00 EUR
4. Druge terjatve v znesku 3.200,00 EUR sestavljata terjatev do zaposlenega v višini
1..200,00 EUR in terjatev do delniške druţbe za dividende v znesku 2.000,00 EUR.
5. Finančna naloţba je ovrednotena po trţni vrednosti 100 delnic po 500,00 EUR je
50.000,00 EUR.
6. Dolgoročna in kratkoročna posojila poslovne banke so zavarovana s hipoteko na
nepremičnini, zato se vsa posojila do banke izkaţejo v skupnem znesku 330.000,00 EUR
kot obveznost do ločitvenega upnika.
7. Obveznosti za prerekane terjatve v vrednosti 15.000,00 EUR se izkaţejo posebej.
8. Obveznosti do upnikov z navadnimi terjatvami sestavljajo:
obveznosti do dobaviteljev + 205.000,00 EUR
terjatve, ki jih upniki niso pravočasno prijavili – 18.000,00 EUR
prerekane terjatve upnikov, ki se izkaţejo posebej – 15.000,00 EUR
terjatve upnikov, ki bodo pobotane in se izkaţejo posebej – 15.000,00 EUR
zmanjšanje terjatve navadnega upnika zaradi diskonta – 816,00 EUR
navadne terjatve zaposlenih (141.000,00 – 94.600,00) + 46.400,00 EUR
skupaj 202.584,00 EUR
V nadaljevanju stečajnega postopka je podjetje iz začetne stečajne mase oblikovalo:
posebno stečajno maso v vrednosti nepremičnine pod hipoteko 350.000,00 EUR in
splošno stečajno maso v vrednosti preostalega premoţenja 248.200,00 EUR (707.184,00
– 350.000,00 – 50.000,00 – 15.000,00 – 43.984,00 = 248.200,00)
Stečajni upravitelj je nepremičnino, obremenjeno s hipoteko uspel na draţbi prodati za
380.000,00 EUR. Iz kupnine oziroma posebne razdelitvene mase je najprej pokril stroške, ki
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
153
so nastali v zvezi s prodajo nepremičnine v znesku 12.500,00 EUR, iz preostanka kupnine je
poravnal ločitvene upnike (posojilo banki) v vrednosti 330.000,00 EUR. Preostanek posebne
razdelitvene mase v znesku 37.500,00 EUR je prenesel v splošno stečajno maso, ki tako
znaša 285.700,00 EUR
V času stečajnega postopka je podjetje izvedlo naslednje aktivnosti:
opremo v finančnem najemi vrnilo najemodajalcu,
dokončalo proizvodnjo, pri tem porabilo vse surovine in material, ter proizvode prodalo po
prodajni vrednosti 100.000,00 EUR in obračunalo 20.000,00 EUR davka na dodano vrednost,
finančno naloţbo prodalo za 45.000,00 EUR ter
izterjalo vse terjatve v skupni vrednosti 79.200,00 EUR (72.000,00 + 4.000,00 + 3.200,00)
Skupaj udenarjeno premoţenje splošne stečajne mase 244.200,00 EUR
Splošna razdelitvena masa po unovčenju celotnega premoţenja stečajnega upnika tako
znaša 281.700,00 EUR ( 244.200,00 + 37.500,00).
Iz splošne razdelitvene mase podjetje v stečaju najprej poravna stroške postopka:
plače zaposlenim skupaj z vsemi dajatvami 6.500,00 EUR,
stroške stečajnega upravitelja 8.000,00 EUR,
druge sprotne stroške 4.500,00 EUR,
obračunani DDV od prodanih proizvodov 20.000,00 EUR
= skupaj 39.000,00 EUR
Ostanek splošne razdelitve mase 242.700,00 EUR ( 244.200,00 – 39.000,00) zadošča za
poravnano vseh prednostnih terjatev zaposlenih v vrednosti 94.600,00 EUR, zato je lahko
stečajni upravitelj pripravil načrt razdelitve preostanka splošne razdelitvene mase (148.100,00
EUR) med upnike z navadnimi in prerekanimi terjatvami. Po seznamu znašajo navadne
terjatve 202.584,00 EUR in prerekane 15.000,00 EUR, skupaj torej 217.584,00 EUR
Razmerje med preostankom splošne razdelitvene mase in zneskom vseh terjatev navadnih
upnikov je 0,6807 ( 148.100,00/217.584,00), kar pomeni, da je podjetje lahko poravnalo
68,07% terjatev. Ker še niso vse terjatve priznane, je za enak odstotek prerekanih terjatev
rezerviralo sredstva za njihovo kasnejše poplačilo. Podjetje je tako poravnalo 137.898,92
EUR navadnih terjatev in rezerviralo 10.201,08 EUR sredstev za prerekane terjatve.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
154
Ob predpostavki, da je podjetje premoţenje v celoti unovčilo v prvem trimesečju po začetku
stečajnega postopka, je podjetje na podlagi realiziranih poslovnih dogodkov v teku stečajnega
postopka sestavilo naslednji izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoţenja med stečajnim
postopkom:
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V STEČAJNEM POSTOPKU
Čisti prihodki od prodaje v času stečaja + 100.000,00
Sprememba vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov - 55.000,00
Kosmati donos iz poslovanja 45.000,00
Stroški materiala – 24.000,00
Stroški dela – 6.500,00
Dobiček iz poslovanja podjetja 14.500,00
Stroški obresti * – 1.500,00
Dobiček iz rednega delovanja 13.000.00
Prihodki od udenarjenja nepremičnine 30.000,00
Odhodki od udenarjenja finančne naloţbe – 5.000,00
Stroški postopka ** – 25.000,00
Dobiček, nastal v času postopka 13.000,00
*V znesku obresti so obračunane obresti, ki so se natekle v času stečajnega postopka in
obresti, ki se nanašajo na diskontirano terjatev.
**Stroški postopka so stroški unovčenja nepremičnine (12.500,00 EUR), stroški stečajnega
upravitelja (8.000,00 EUR) in drugi sprotni stroški (4.500,00 EUR).
IZKAZ DENARNIH TOKOV V STEČAJNEM POSTOPKU
Prejemki pri udenarjenju premoţenja 504.200,00
Prejemki pri udenarjenju terjatev iz začetne bilance 79.200,00
Prejemki pri udenarjenju finančne naloţbe iz začetne bilance 45.000,00
Prejemki pri udenarjenju nepremičnine iz začetne bilance 380.000,00
Prejemki pri delovanju v času postopka 120.000,00
Prejemki pri prodaji proizvodov med postopkom (z DDV) 120.000,00
Razpoloţljiva denarna sredstva 624.200,00
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
155
Izdatki pri delovanju v času postopka 31.000,00
Izdatki za plače 6.500,00
Izdatki za dajatve 20.000,00
Izdatki za sprotne stroške 4.500,00
Izdatki v zvezi s postopkom 20.500,00
Izdatki za stečajnega upravitelja 8.000,00
Izdatki za stroške udenarjenja nepremičnine 12.500,00
Razpoloţljiva denarna sredstva za poplačilo upnikov 572.700,00
Izdatki za plačila ločitvenim upnikom -330.000,00
Izdatki za izplačila prednostnih terjatev zaposlenih - 94.600,00
Izdatki za izplačila drugim upnikom z navadnimi terjatvami -137.898,92
Rezervirana denarna sredstva za izplačila upnikom s prerekanimi terjatvami 10.201,08
Bilanca stanja ob koncu prvega koledarskega trimesečja:
AKTIVA PASIVA
Nepremičnina pod
hipoteko
0,00 Obveznosti do izločitvenih upnikov 0,00
Oprema 40.000,00 Obveznosti do ločitvenih upnikov 0,00
Oprema v finančnem
najemu
0,00 Obveznosti do zaposlenih -
prednostne Terjatve
Zaloge surovin in
materiala
0,00 0,00
Zaloge nedokončane
proizvodnje
0,00 Obveznosti za prerekane terjatve
Upnikov
Terjatve do kupcev 0,00 15.000,00
Terjatve za vpoklicani
kapital
0,00 Obveznosti do navadnih upnikov 64.685,08
Druge terjatve 0,00 Obveznosti za pobotane terjatve
upnikov
Pobotane terjatve 0,00 0,00
Finančne naloţbe 0,00 Obveznosti za obresti 1.500,00
Denarna sredstva 10.201,08
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
156
Izguba 30.984,00
SKUPAJ 81.185,08 SKUPAJ 81.185,08
Po nadaljevanju stečajnega postopka je stečajnemu upravitelju uspelo prodati še opremo po
ocenjeni vrednosti 40.000,00 EUR. Ob predpostavki, da so vsi spori v zvezi s prerekanimi
terjatvami zaključeni in da so te terjatve v celoti priznane, ter da znašajo obresti, ki so natekle
v času postopka še 3.000,00 EUR in dokončno ugotovljeni stroški stečajnega postopka še
4.000,00 EUR in da ni drugih odprtih vprašanj, lahko stečajni upravitelj sestavi računovodske
izkaze in načrt končne razdelitve preostanka stečajne mase.
Razdelitvena stečajna masa 50.201,08
Poravnava dela v postopku priznanih
terjatev
iz rezerviranih sredstev 10.201,08
Poravnava stroškov stečajnega
postopka
4.000,00
Preostanek razdelitvene stečajne
mase
46.000,00
AKTIVA PASIVA
Denarna sredstva 50.201,08 Obveznosti za v postopku priznane
terjatve
15.000,00
Izguba 36.484,00 Obveznosti za še ne poravnane navadne
terjatve upnikov
64.685,08
Obveznosti za obresti 3.000,00
Obveznosti za stroške stečajnega
postopka
4.000,00
SKUPAJ 86.685,08 SKUPAJ 86.685,08
Stečajni upravitelj sestavi še zaključni izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoţenja ter
zaključni izkaz denarnih tokov ter sestavi načrt končne razdelitve stečajne mase:
- Razdelitvena stečajna masa 50.201,08
- Poravnava dela v postopku priznanih terjatev
iz rezerviranih sredstev 10.201,08
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
157
- Poravnava stroškov stečajnega postopka 4.000,00
Preostanek razdelitvene stečajne mase 46.000,00
Neporavnanih obveznosti do upnikov je še za 72.484,00 EUR ( 86.685,08 – 10.201,08 –
4.000,00), preostala razdelitvena masa pa znaša 46.000,00 EUR. Iz nje bo poravnanih 63,46%
(46.000,00/72.484.00) obveznosti do upnikov.
V prikazanem zgledu so bili ločitveni upniki in zaposleni s prednostnimi terjatvami poplačani
v celoti, upniki z navadnimi terjatvami delno in za druţbenike ni ostalo nič.
PRIMER 2: Stečaj dolžnika, popravek obračunanega DDV in odpis terjatve pri upniku
Podjetje A d.o.o. je v letu 2009 podjetju B d.o.o. prodalo blago v vrednosti 10.000,00 EUR in
obračunalo 20% DDV v znesku 2.000,00 EUR. V letu 2011 je bil za podjetje B d.o.o.
zaključen stečajni postopek, ki je postal pravnomočen dne 15.3.2011. Podjetje A d.o.o. je
svojo neporavnano terjatev v vrednosti 12.000,00 EUR pravočasno prijavilo v stečajno maso.
Na osnovi delitve stečajne mase je podjetje A d.o.o. prejelo terjatev poplačano v znesku
3.600,00 EUR. Za neplačano terjatev v višini 8.400,00 EUR lahko podjetje A d.o.o. popravi
obračunani davek na dodano vrednost in tako zmanjša svojo obveznost do države v višini
1.400,00 EUR v obračunu davka na dodano vrednost v mesecu marcu 2011.
Po prejemu pravnomočnega sklepa sodišča podjetje A d.o.o. ugotovi:
poplačani del terjatve znaša 3.600,00 EUR, od tega DDV 600,00 EUR
nepoplačani del terjatve znaša 8.400,00, od tega DDV 1.400,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAC Račun za dobavo blaga -terjatev do kupca 12.000,00 120
-prihodki od prodaje blaga 10.000,00 762
-obveznost za DDV 2.000,00 120
2. TEM Oblikovanje popravka vrednosti terjatve
(80% terjatve se odpiše)*, -povečanje
prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, -
popravek vrednosti terjatve zaradi
oslabitve
9.600,00 721 129
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
158
3. TEM Odpis dela terjatve po sklepu o zaključku
stečajnega postopka
8.400,00 129 120
4. TEM Popravek obračunanega DDV po sklepu o
zaključku stečajnega postopka, -zmanjšanje
obveznosti za DDV, -povečanje
prevrednotovalnih poslovnih prihodkov
1.400,00 (260),
769
5. TRR Nakazilo iz stečajne mase
-povečanje sredstev na transakcijskem
računu
3.600,00 110
-zmanjšanje terjatev do kupcev 3.600,00 120
6. TEM Odprava preveč oblikovanega popravka
vrednosti zaradi oslabitve ob uvedbi
stečajnega postopka
-odprava popravka vrednosti terjatev 1.200,00 129
-povečanje prevrednotovalnih poslovnih
prihodkov
1.200,00 769
* ob stečaju podjetja B d.o.o. je podjetje A d.o.o. ocenilo, da bo izgubilo 80% svoje
neizterjane terjatve in zato oblikovalo popravek vrednosti v velikosti 80% celotne terjatve.
Rok za popravek obračunanega DDV v primeru dolţnikovega stečaja zakonsko ni predpisan.
Drugi odstavek 39. člena ZDDV-1 predpisuje le trenutek, pred katerim popravka
obračunanega davka ne smemo narediti. Pri stečaju moramo tako počakati, da postane sklep
sodišča o zaključku stečajnega postopka pravnomočen. Niti v ZDDV-1 niti v P-ZDDV-1 pa ni
določen rok, do katerega je še dovoljen popravek davčne osnove. Menimo, da je v takšnem
primeru potrebno upoštevati zastaralne roke, ki jih v zvezi s plačili, odmero in vračili davka
določa 125. člen ZDavP-2 in je 5 let.
Uporabljeni konti:
110 –Denarna sredstva na računih, razen deviznih
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
260 – Obveznost za obračunani DDV
721 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
159
naložb in naložbenih nepremičnin
762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu
769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki
Vir: Slovenski inštitut za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana (http://www.si-
revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
160
4.7.8 Storno računa
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Storno računa pomeni, da predhodno izdan račun prekličemo oziroma storniramo. Razlog je
lahko pomotoma izdan račun napačnemu podjetju, izdan račun brez dokazila o dobavi blaga
ali opravljeni storitvi, izdan račun, ki ga kupec zavrne s pravno podlago, in podobno. Storno
računa uporabimo običajno takrat, ko napake ni mogoče popraviti z dopolnilnimi dokumenti
(dobropisom ali bremepisom).
RAČUNOVODSKI VIDIK
Storno računa v računovodstvu knjiţimo na iste konte kot smo knjiţili račun, le da so
zneski s predznakom minus. Tako v poslovnih knjigah vzpostavimo stanje, kot da računa
sploh ne bi knjiţili – ga izničimo.
DAVČNI VIDIK
Z davčnega vidika je potrebno posebno pozornost posvetiti stornu izdanih računov, saj na ta
način poleg prihodkov običajno zniţujemo tudi davčne obveznosti. Na eni strani storno
izdanega računa vpliva na višino davčnih prihodkov, na drugi strani pa na obveznost za
obračunan davek na dodano vrednost. Zato poskrbimo, da imamo pri stornu računa ustrezne
priloge in dokazila, zakaj je do tega prišlo.
Če je podjetje ţe poslalo račun kupcu, ga lahko stornira le, če je kupec z dopisom vrnil izvirni
račun in je njegovi zavrnitvi mogoče ugoditi. Sicer mora podjetje za popravek obračunanega
DDV prejeti pisno izjavo kupca, da je popravil odbitek vstopnega DDV.
Primeri poslovnih dogodkov:
Podjetje je izdalo kupcu račun za naročnino na strokovno revijo v znesku 109,50 EUR z
obračunanim DDV po nižji stopnji, čeprav je kupec naročnino na revijo predhodno pisno
odpovedal. Prejemnik računa je račun za naročnino z dopisom zavrnil.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. IRAč Izdani račun za naročnino 109,50 120
Neto vrednost naročnine 100,00 760
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
161
Obračun DDV po niţji stopnji 9,50 260
2. IRAČ Storno izdanega računa za naročnino (109,50) 120
Neto vrednost naročnine (100,00) 760
Obračunan 9,5% DDV (9,50) 260
Opomba: Za popravek obračunanega DDV v tem primeru zadošča, da imamo pisno zavrnitev
računa s strani naslovnika, ki si ga tako očitno ni upošteval kot vstopni DDV.
Podjetje kupcu zaračuna popravilo izdelka v znesku 244 EUR z obračunanim DDV po splošni
stopnji. Kupec račun zavrne z obrazložitvijo, da je izdelek še v garanciji in predloži dokazilo.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. IRAč Izdani račun za popravilo 244,00 120
Neto vrednost popravila 200,00 760
Obračun DDV po splošni stopnji 44,00 260
2. IRAČ Storno izdanega računa za popravilo (244,00) 120
Neto vrednost naročnine (200,00) 760
Obračunan DDV po niţji stopnji (44,00) 260
Uporabljeni konti:
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
260 – Obveznosti za obračunani DDV
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
162
4.7.9 Štipendija
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Štipendija je denarna pomoč za šolanje, ki jo podeljuje drţava, podjetje, druţbe, skladi in
druge organizacije dijakom srednjih šol, študentom višjih in visokih šol, fakultet, akademij ter
študentom podiplomskega magistrskega in doktorskega študija doma in v tujini. Temeljna
oblika štipendiranja je kadrovsko štipendiranje dijakov in študentov. Kadrovske štipendije
podeljujejo organizacije in delodajalci skladno s svojimi kadrovskimi potrebami.
Področje štipendiranja v Sloveniji ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip -1 ,Ur.l. RS št. 56/2013
z dne 2.7.2013), ki v 8. in 12. členu določa, da se kadrovska štipendija lahko dodeli
drţavljanom Republike Slovenije (pa tudi drugim osebam naštetim v 12. členu zakona), ki ob
prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 22 let, ter
upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraţevanja
oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraţevanja niso starejši od 27 let,
in v Republiki Sloveniji ali tujini niso:
- v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
- niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
- poslovodne osebe gospodarskih druţb ali direktorji zasebnih zavodov.
Kadrovske štipendije delodajalci dodeljujejo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje,
določene v splošnih aktih delodajalca.
Pravni akt, ki ureja razmerja med podjetjem in štipendistom, je pogodba o štipendiranju, ki je
običajno sklenjena v pisni obliki in ureja medsebojne pravice in obveznosti štipendista in
podjetja. Takšna pogodba običajno zajema naslednja določila:
trajanje pogodbe,
vrsto študija in trajanje študija,
višino štipendije,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
163
obveznosti štipendista (opravljanje izpitov, predloţitev potrdil o šolanju in opravljenih
izpitih, opravljanje prakse, minimalni čas sklenitve delovnega razmerja v podjetju),
pravice in obveznosti štipendista v primeru prekinitve pogodbe v primeru, če le to odpove
štipendist ali če jo odpove podjetje,
obveznosti štipendista do podjetja, če prekine študij in podobno.
Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) nalaga vsem štipenditorjem v Sloveniji, da morajo redno
poročati o podeljenih štipendijah Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije. Poročati
morajo vsi, ki podeljujejo štipendije po drugih predpisih in ne po Zakonu o štipendiranju, med
drugim torej:
- delodajalci, ki podeljujejo kadrovske ali druge štipendije,
- samostojni podjetniki,
- javni in zasebni zavodi in fundacije,
- občine,
- organi drţavne uprave,
- in drugi.
V letu 2015 morajo štipenditorji poročati dvakrat – do 15. septembra 2015 je potrebno oddati
podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015, do 31.12.2015 pa za šolsko oziroma
študijsko leto 2015/2016.
Štipenditorji morajo poročati preko posebne spletne aplikacije. Za prijavo v aplikacijo mora
imeti zaposleni ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od
pristojnih organov.
V spletno aplikacijo je potrebno vnesti naslednje podatke za vsakega štipendista:
- štipendistu (ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča)
- šolanju (kje se šola, izobraţevalna ustanova in program, vrsta in področje izobraţevanja,
letnik in status)
- štipendiji.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
164
Poročanje je obvezno in za prekršek opustitve poročanja so zagroţene globe od 150 do 600
EUR.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Stroški po pogodbah s štipendisti (dijaki srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol) se
pripoznajo kot strošek obračunskega obdobja, na katero se nanašajo v skladu s sklenjeno
pogodbo. Štipendije se običajno študentom nakazujejo mesečno na transakcijske račune pri
bankah ali hranilnicah. Izplačevanje kadrovskih štipendij v gotovini ni dovoljeno. Štipendije
se običajno izplačuje mesečno, vendar je moţen tudi drugačen način izplačila (če se izplača v
enkratnem znesku za daljše obdobje, je potrebno razmejevanje stroškov skladno s pogodbo
oziroma glede na šolsko oziroma študijsko leto in poslovno leto v podjetju).
DAVČNI VIDIK
Višina kadrovske štipendije zakonsko ni predpisana, predpisana pa je minimalna kadrovska
štipendija v primeru, ko delodajalci uveljavljajo sofinanciranje kadrovskih štipendij skladno z
69. členom ZŠtip-1. 70.člen ZŠtip-1 določa, da kadrovska štipendija, ki jo delodajalec
uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti niţja od drţavne štipendije brez dodatkov za četrti
dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Štipendija navzgor ni omejena, je pa v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) v 106. členu naslednje
določilo:
"V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija,
izplačana za mesečno obdobje osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni
ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine
minimalne plače povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva
minimalna plača kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo."
Štipendija, ki presega v tej določbi predpisan znesek, se všteva v davčno osnovo za
dohodnino v višini, ki presega ta znesek. Za študij v Sloveniji se tako v osnovo za dohodnino
všteva del mesečnega zneska štipendije, ki presega mesečni znesek minimalne plače za
določeni mesec. Za študij v tujini se v osnovo za dohodnino všteva del mesečnega zneska
štipendije, ki presega 160% mesečnega zneska minimalne plače za določeni mesec.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
165
Davčno priznani odhodki
Glede davčnega priznavanja stroškov štipendije z vidika davka od dohodkov pravnih oseb je
potrebno upoštevati določilo 29. člena ZDDPO-2, ki pravi, da se za ugotavljanje davčne
osnove davka od dohodkov pravnih oseb priznavajo le odhodki, potrebni za pridobitev
prihodkov.
Da bi lahko stroške štipendiranja upravičili kot poslovno potreben strošek oziroma odhodek je
potrebno v podjetju zagotoviti naslednje:
kadrovske štipendije se običajno podeljuje skladno s trenutnimi in predvsem bodočimi
potrebami po zaposlenih v podjetju. Te potrebe se izkazujejo v poslovnem načrtu ali
kakšnem drugem internem aktu podjetja (sistematizacija delovnih mest), z dolgoročno
politiko podjetja ter tudi s trenutno poslovno dejavnostjo podjetja, ki lahko ţe nakazuje
smer bodočega razvoja podjetja in s tem povezane potrebe po kadrih,
prav tako je pomembno, da se kadri, ki jih podjetje štipendira, izobraţujejo na tistih šolah
in programih, na katerih bodo pridobili znanja, s katerimi bodo potem pripomogli k
razvoju podjetja, od katerega je štipendist prejel štipendijo.
Iz prakse dela davčne uprave izhaja, da je potrebno poleg ustreznosti smeri študija in
dejavnosti podjetja upoštevati še naslednji pogoj: v pogodbi o štipendiranju mora biti
dogovorjena doba, za katero se je štipendist dolţan zaposliti pri podjetju štipenditorju.
Kaj je potrebno upoštevati pri podeljevanju štipendije?
V pojasnilu DURS, št. 4210-140/2010-2 z dne 27.10.2010 v zvezi z davčnim priznavanjem
stroškov štipendiranja davčni organ pojasnjuje:
"Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS št. 117/06, 56/08,
76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) v prvem odstavku 29. člena določa temeljno načelo priznavanja
odhodkov, in sicer se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev
prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Nadalje v drugem odstavku tega člena ZDDPO-2
določa, da odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov ob izpolnjevanju posameznih
pogojev, in sicer če:
niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
imajo značaj privatnosti,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
166
niso skladni z običajno poslovno prakso.
S tretjim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 zakonodajalec pojasnjuje, da odhodki niso skladni z
običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na
pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi in okoliščinami, razen
odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi
drugih izrednih nepogostih dogodkov. Za tako opredeljene odhodke, ki niso skladni z
običajno poslovno prakso, se zahteva, da se obravnavajo in presojajo posamično.
To pomeni, da se v primeru, ko je eden od navedenih treh pogojev izpolnjen, odhodki davčno
ne priznajo. Določeni pogoji in podlage za dodeljevanje kadrovskih štipendij (t.j. ureditev
štipendiranja v splošnih aktih delodajalca in opredelitev medsebojnih razmerij, pravic in
obveznosti iz naslova štipendiranja v pogodbi o štipendiranju) predstavljajo tudi podlago za
pripoznavanje pravic oziroma obveznosti iz naslova štipendiranja v poslovnih knjigah
zavezanca ter za pripoznanje odhodkov v izkazu poslovnega izida oziroma davčnem obračunu
zavezanca.
Tako se štipendija, ki jo delodajalec izplačuje študentu ali dijaku za študij, ki je povezan s
poslovanjem podjetja, študent oziroma dijak pa se bo na podlagi pogodbe o štipendiranju po
koncu študija v podjetju zaposlil, lahko upošteva kot davčno priznan odhodek delodajalca,
vendar pod pogojem, če bo izplačana v višini, ki je skladna z običajno poslovno prakso
posamezne dejavnosti.
Po določbi 10. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06,
125/08, 110/09 in 43/10) morajo zavezanci za davek navesti vsa dejstva, na katere opirajo
svoje zahteve, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Štipenditor bo tako
moral v primeru, če bo štipendijo izplačal v višjem znesku kot je običajno za posamezen
študij, za namene davčnega priznavanja odhodkov predloţiti davčnemu organu dokazila, s
katerimi bo utemeljil višino štipendije."
Prijava kadrovskih potreb ni več obvezna, zato lahko podjetja svoje potrebe po kadrih in
razpise za štipendije objavijo v internih glasilih, preko spletnih strani ali drugih javnih občil
ali pa jih celo sploh ne objavijo, a kljub temu izberejo ustreznega štipendista. Ko podjetje
izbere kandidata, ki ga bo štipendiral, z njim sklene pogodbo o štipendiranju, v kateri se
uredijo pravice in obveznosti štipendista in podjetja.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
167
Kljub temu, da prijava oziroma razpis kadrovskih štipendij ni zakonsko predpisan, pa lahko
podjetja razpišejo štipendije tudi preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje
(odslej Sklad). Sklad na podlagi Zakona o štipendiranju izvaja neposredno in posredno
sofinanciranje kadrovskih štipendij (več informacij najdete na http://www.sklad-
kadri.si/kadrovske/), preko katerega podjetjem in ostalim upravičenim organizacijam
sofinancira 50% dodeljene štipendije, vendar največ do višine 30% minimalne plače.
Sklad na začetku vsakega leta najprej objavi javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po
kadrovskih štipendistih, ki jih nato objavi v skupnem zbiru na spletni strani sklada. V
nadaljevanju nato sklad objavi še javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij
neposredno delodajalcem, na katerega se prijavijo delodajalci z ţe izbranimi potencialnimi
štipendisti. Na podlagi razpisnih pogojev ob izpolnjevanju pogojev iz razpisa in sklenitvijo
pogodbe s štipendistom in Skladom podjetje pridobi pravico do delnega sofinanciranja
štipendije. Sklad podjetju povrne del stroškov štipendije (50% oziroma največ 30%
minimalne plače) na osnovi zahtevka in dokazil o izplačilu, ki ga podjetje pošlje Skladu.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Primer štipendije brez obveznosti davčnega odtegljaja
Podjetje in študent ekonomije sta sklenila pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5
let. Študent prejema štipendijo v višini 400,00 EUR mesečno, vsakega 5. v mesecu za tekoči
mesec na svoj transakcijski račun pri banki.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun štipendije 400,00 483 285
TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun
študenta
400,00 285 110
PRIMER 2: Primer štipendije sofinancirane iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in
štipendiranje
Podjetje in študent ekonomije sta sklenila pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 3
let. Podjetje je sklenilo z Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendiranje pogodbo o
sofinanciranju kadrovske štipendije. Študent prejema štipendijo v višini 400,00 EUR mesečno,
vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec na svoj transakcijski račun pri banki. Podjetje enkrat
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
168
mesečno vloži zahtevek za delno vračilo štipendije v višini 200,00 EUR in prejme nakazilo na
transakcijski račun.
Različica 1:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun štipendije 400,00 483 285
2. TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun
študenta
400,00 285 110
3. TRR Sofinanciranje štipendije – nakazilo po
zahtevku
200,00 110 768
Različica 2:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun štipendije, obveznost do štipendista 400,00 483 285
Obračun štipendije – terjatev do sklada 200,00 164 768
2. TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun
študenta
400,00 285 110
3. TRR Sofinanciranje štipendije – nakazilo po
zahtevku
200,00 110 164
PRIMER 3: Primer štipendije z obveznostjo davčnega odtegljaja
Podjetje je sklenilo s študentom arhitekture pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5
let za študij v Sloveniji izven kraja stalnega prebivališča, v višini 1.001,58 EUR neto. Podjetje
nakaže študentu štipendijo na transakcijski račun pri banki vsakega 1. v mesecu za pretekli
mesec.
Izračun davčne osnove:
Neto štipendija: 1.000,00 EUR
Neobdavčena višina štipendije: 790,73 EUR*
Davčna osnova: 209,27 EUR
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
169
*Ker je 209,27 EUR neto znesek z dohodnino obdavčene štipendije, bruto štipendija 281,13
EUR (209,27/75*100) in dohodnina od 279,03 EUR osnove znaša 69,76 EUR (279,03*25%).
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Obračun štipendije 1.069,76 483
Obveznost do študenta 1.000,00 285
Obveznost za dohodnino 69,76 266
2. TRR Nakazilo neto zneska štipendije 1.000,00 285 110
Plačilo dohodnine 69,76 266 110
*790,73 je znesek trenutno veljavne minimalne plače
PRIMER 4: Štipendija za študij v tujini
Podjetje je sklenilo s študentom arhitekture pogodbo o štipendiranju za čas študija za dobo 5
let za študij v tujini, v višini 900,00 EUR neto. Podjetje nakaže študentu štipendijo na
transakcijski račun pri banki vsakega 1. v mesecu za pretekli mesec. Ker pogodbena vrednost
štipendije ne presega 160% (790,73 *1,6 = 1.265,17 EUR) minimalne plače, kot to določa 1.
točka 106. člena ZDoh-2, od štipendije ni potrebno obračunati nobenih dajatev.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun štipendije 900,00 483 285
TRR Nakazilo štipendije na transakcijski račun
študenta
900,00 285 110
Uporabljeni konti:
164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij
483 – Štipendije dijakom in študentom
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije,…)
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
170
4.7.10 Takse
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Taksa je oblika zbiranja prihodkov drţave, ki sega daleč v zgodovino. Takse so poznali ţe v
suţnjelastniških časih (v Rimu in Atenah), ter kasneje v fevdalnih drţavah. Takse so se
najprej pojavile kot sodne takse, takse za vstop v svetišča, kamor so se prinašali darovi za
bogove, takse za uporabo vode …
Skozi zgodovino se je pojavljajo veliko različnih vrst taks za raznovrstne namene. Tako kot
drugi finančni inštrumenti ima danes pojem taksa zelo širok pomen in nima splošno veljavne
vsebine. Obstaja več različnih definicij taks. Ne glede na to za kakšno vrsto taks gre, pa imajo
takse naslednje značilnosti:
takse niso cene, ker njihovo višino ne regulira trţišče, ampak organ oblasti, ki takso določi
s pravnim aktom (zakonom, predpisom, uredbo),
takse so delno nadomestilo za stroške javnih storitev, ki jih je naročil koristnik storitve
prostovoljno,
takse so drţavni prihodki, ki predstavljajo denarno nadomestilo za storitve, ki jih drţavni
organi nudijo fizičnim in pravnim osebam.
Takse so denarni prihodki drţave. Ena bistvenih značilnosti taks je, da obveznost plačila takse
ni omejena le na drţavljane drţave, ki takšno obveznost predpisuje, ampak pri taksah velja
teritorialno načelo. Prihodki od taks sluţijo financiranju javnih potreb in so deklarativni
prihodki drţave. Obvezniki plačila taks so fizične in pravne osebe. Vendar pa se takse v
nekaterih svojih značilnostih bistveno razlikujejo od davkov. Takse so namreč po definiciji
nadomestilo za storitev, ki jo drţava nudi obvezniku plačila takse. Taksa je prihodek drţave,
ki jo fizične in pravne osebe plačajo prostovoljno, vendar je ta prostovoljnost precej relativna:
če hoče na primer drţavljan registrirati vozilo, mora plačati takso, z neregistriranim vozilom
se ne sme voziti; vendar pa je takso potrebno plačati šele, ko drţavljan poda vlogo za
registracijo vozila.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
171
Element prisile pri plačilu takse se izraţa v tem:
obveznost plačila takse in njeno višino je določil drţavni organ,
neke pravice in dejanja se lahko izvedejo le, če obveznik za plačilo takse, sproţi določen
postopek in
da se neplačane takse lahko izterja prisilno.
PRAVNI VIDIK
Obveznost plačila taks v Sloveniji urejata predvsem Zakon o sodnih taksah (Ur.l RS št.
20/2004 z dne 4.3.2004) in Zakon o upravnih taksah (Ur. L. RS št. 8/2000 z dne 31.1.2000).
Poleg sodnih in upravnih taks poznamo še druge takse (kot na primer turistična taksa, poţarna
taksa, taksa za odstranjevanje izrabljenih vozil, taksa za obremenjevanje voda ..), katerih
obveznost in višina je predpisana v ustreznih pravnih virih.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Za plačnika takse je taksa skladno s SRS strošek drugih storitev, ki se računovodsko
evidentira v skupini 419 – Stroški drugih storitev, kadar predstavljajo plačilo za neko
opravljeno storitev javnega organa (tak način knjiţenja je redkejši). Nemalokrat pa takse niso
direktno povezane z opravljeno storitvijo, temveč imajo bolj značaj dajatve (na primer
različne takse za obremenjevanje okolja, cestne takse in podobno), zato jih knjiţimo kot druge
stroške v skupini 48. V kolikor je taksa le ena sestavina kalkulacije nam zaračunane storitve
ali dobave (npr. porabljena voda glede na količino, storitev komunalnega podjetja in morebiti
še taksa), v tem primeru takse ne knjiţimo posebej, ampak celoten nam zaračunan strošek
knjiţimo v enem znesku na ustrezen konto (npr. na stroške porabe vode, na komunalne
storitve in podobno).
Kadar odvetniki ali druga podjetja (na primer komunalna podjetja) ali podjetniki zaračunavajo
takso v svojem imenu za tuj račun, zaračunano takso računovodsko obravnavajo kot druge
kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun in jih izkaţejo v okviru skupni 245 – Druge
kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun. Te obveznosti se zmanjšajo, ko se taksa
plača prejemniku takse (občinski ali drţavni proračun).
Odvetniki pri opravljanju odvetniških storitev za svoje stranke zaloţijo tudi plačilo sodne
takse. Pri računovodskem obravnavanju zaloţenih taks za svoje stranke zaloţeno takso
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
172
računovodsko obravnavajo kot drugo kratkoročno terjatev v skupini 165 – Druge kratkoročne
terjatve in ko stranki takšno takso zaračunajo, takse računovodsko ne obravnavajo kot
prihodek ampak zmanjšanje drugih kratkoročnih terjatev.
DAVČNI VIDIK
Takse z davkom na dodano vrednost niso obdavčene, saj so takse prihodki drţavnih organov,
ki skladno 5. točko 5. člena ZDDV-1 niso zavezanci za davek na dodano vrednost in se
storitve drţavnih organov ne štejejo med transakcije obdavčljive po ZDDV-1.
Skladno z 5. točko 36. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo za obračun davka na dodano, kadar
gre za po zakonu obdavčljive transakcije vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse, uvozne
in druge dajatve, razen DDV.
Vendar pa 6. točka 36. člena ZDDV-1 določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo zneski, ki
jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v
imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke.
Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti
morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij. Kar pomeni, da odvetnik ali komunalno
podjetje, ki svojemu kupcu zaračuna na računu za svojo storitev tudi sodno oziroma
komunalno takso, od le te ne obračuna davka na dodano vrednost, vendar mora voditi
podrobne evidence o tem, da gre za dajatev, ki se pobira za drţavni oziroma občinski
proračun.
Za podjetje oziroma podjetnika je plačilo takse (sodne, upravne, komunalne ..) davčno
priznan strošek skladno s pravili glede pripoznavanja stroškov in odhodkov v SRS in skladno
z 29. členom ZDDPO-2, v kolikor gre za stroške oziroma odhodke, ki so neposreden pogoj za
opravljanje dejavnosti oziroma so posledica opravljanja dejavnosti.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Podjetje plača sodno takso direktno sodišču
Podjetje ima terjatve do svojega kupca v višini 4.500,00 EUR, ki jih kupec kljub številnim
pozivom ni plačal. Podjetje naroči odvetniku, ki podjetje zastopa, da vloži zoper dolžnika
izvršbo. Odvetnik pošlje podjetju poziv za plačilo sodne takse v višini 40,00 EUR. Po
uspešnem zaključku izvršbe odvetnik izstavi račun za svojo opravljeno storitev v znesku
244,00 EUR, od tega po splošni stopnji obračunani davek na dodano vrednost v znesku 44,00
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
173
EUR. V izvršilnem postopku podjetje prejme plačilo v znesku 5.145,00 EUR, od tega znaša
4.500,00 EUR glavnica, 200,00 EUR stroški odvetnika, 4,00 EUR sodna taksa in 405,00
zamudne obresti.
Različica I
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Plačilo sodne takse po pozivu odvetnika za
vloţitev izvšilnega postopka
40,00 480* 110
2. PRAČ Prejem računa za odvetniške stroške
obveznost dod obavitelja 244,00 220
odbitni DDV 44,00 160
stroški odvetniških storitev 200,00 416
3. TRR Plačilo po izvršilnem postopku
prejem denarja na transakcisjki račun 5.145,00 110
zmanjšanje terjatve 4.500,00 120
prihodki od zamudnih obresti 405,00 777
storno odvetniški stroškov (200,00) (416)
storno sodne takse za izvršbo (40,00) (480)
* sodno takso lahko obravnavamo tudi kot storitev javnega organa in jo knjiţimo v skupini
419 – Stroški drugih storitev.
Različica II
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Plačilo sodne takse po pozivu odvetnika za
vloţitev izvršilnega postopka
44,00 480 110
2. PRAČ Prejem računa za odvetniške stroške obveznost
do dobavitelja
244,00 220
odbitni DDV 40,00 160
stroški odvetniških storitev 200,00 416
3. TRR Plačilo po izvršilnem postopku, prejem denarja 5.145,00 110
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
174
na transakcijski račun
zmanjšanje terjatve 4.500,00 120
prihodki od zamudnih obresti 405,00 777
prihodki iz naslova stroškov v zvezi z izvršbo
(odvetnik + sodna taksa)
240,00 768
Različica I je dopustnejša, kadar je postopek izvršbe in uspešno opravljena izvršba realizirana
v enakem poslovnem obdobju, vendar strokovno boljša je rešitev po različici II, saj tako
ZGD-1 kot SRS prepovedujejo pobotavanje postavk prihodkov in odhodkov. Podjetje pa se
sicer samo odloči kako knjiţiti in spremljati stroške in prihodke, ki jih ima v zvezi z izterjavo
spornih in teţje izterljivih terjatev (podatki o stroških izterjave so namreč za poslovodstvo
tudi zelo pomemben podatek pri sprejemanju poslovnih odločitev).
PRIMER 2: Odvetnik založi sodno takso in jo skupaj s svojo storitvijo zaračuna stranki
Podjetje ima terjatve do svojega kupca v višini 4.500,00 EUR, ki jih kupec kljub številnim
pozivom ni plačal. Podjetje naroči odvetniku, ki podjetje zastopa, da vloži zoper dolžnika
izvršbo in zanj založi tudi sodno takso v znesku 40,00 EUR. Po uspešnem zaključku izvršbe
odvetnik izstavi račun za svojo opravljeno storitev v znesku 200,00 EUR in založeno sodno
takso v znesku 40,00 EUR, obračunani davek na dodano vrednost po splošni stopnji od
odvetniške storitve v znesku 40,00 EUR. Skupni znesek računa odvetnika je 280,00 EUR.
Knjiţenje pri odvetniku:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Plačilo sodne takse iz transakcijskega računa,
zmanjšanje sredstev na transakcijskem računu
40,00 110
terjatev za zaloţeno sodno takso 40,00 165
2. IRAČ Izdani račun za odvetniške storitve (vloţitev
izvršilnega predloga), terjatev do kupca
280,00 120
prihodki od storitev 200,00 760
zmanjšanje terjatve za zaloţeno sodno takso 44,00 165
obveznost za obračunani DDV 44,00 260
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
175
Knjiţenje pri naročniku izvršbe:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejem računa za odvetniško storitev in zaloţeno
sodno takso, obveznost do dobavitelja
284,00 220
odbitni DDV 44,00 160
stroški odvetniških storitev 200,00 416
stroški sodne takse za izvršilni postopek 40,00 480
PRIMER 3: Račun komunalnega podjetja z obračunano okoljsko takso
Komunalno podjetje podjetju A d.o.o. izstavi račun za porabljeno vodo po števcu v skupnem
znesku 16,03 EUR. Struktura računa je naslednja:
porabljena voda (osnova za DDV) – 14,52 EUR
okoljska dajatev – 0,28 EUR
obračunani DDV (po nižji stopnji) – 1,38 EUR.
Knjiţenje pri komunalnem podjetju:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za dobavo vode - terjatev do
kupca
16,18 120
prihodki od storitev 14,52 760
obveznosti za pobrano okoljsko dajatev 0,28 266
obveznost za obračunani DDV 1,38 260
Knjiţenje pri podjetju A d.o.o.:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejem računa za porabljeno vodo, obveznost
do dobavitelja
16,18 220
odbitni DDV 1,38 160
stroški komunalnih storitev 14,80 419
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
176
Uporabljeni konti:
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
165 – Ostale kratkoročne terjatve
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
260 – Obveznost za obračunani DDV
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev
419 – Stroški drugih storitev
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki
777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
177
4.7.11 Tečajne razlike
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Tečajne razlike se pojavljajo pri sredstvih in obveznostih, ki so izraţene v tuji valuti.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Terjatve
Terjatve, izraţene v tuji valuti, se v skladu s slovenskim računovodskim standardom 5 na dan
bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke
(konto 777), zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne odhodke (konto 746).
Kratkoročni dolgovi
Kratkoročni dolgovi, izraţeni v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo
valuto. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke (777), zmanjšanje
kratkoročnih dolgov pa redne finančne prihodke (745).
Dolgoročni dolgovi
Dolgoročni dolgovi, izraţeni v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo
valuto. Povečanje dolgoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke, zmanjšanje
dolgoročnih dolgov pa redne finančne prihodke.
Ali mora podjetje za preračun v domačo valuto obvezno uporabiti referenčni tečaj Evropske
centralne banke (ECB), ki ga objavlja Banka Slovenije, ali lahko tudi katerega drugega?
Z valutnim tečajem je v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi mišljen srednji tečaj
Banke Slovenije, ki pa ga je nadomestil referenčni tečaj ECB, iz utemeljenih razlogov pa se
lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke.
Denarna sredstva
Prevrednotenje denarnih sredstev, kot so gotovina v blagajni, denar na računih pri banki in
podobno, se opravi le v primeru denarnih sredstev, izraţenih v tujih valutah, če se po prvem
pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali
zmanjša prvotno izkazano vrednost; vendar se v prvem primeru pojavi redni finančni
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
178
prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi (konto 775), v drugem primeru pa redni finančni
odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi (konto 743), ne pa prevrednotovalni finančni prihodek
oziroma prevrednotovalni finančni odhodek.
Finančne naloţbe
Preračuni finančnih sredstev, izraţenih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo
v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraţenih v tujih valutah, se
pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.
1. Tako se finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
prevrednotijo konec leta po referenčnem tečaju ECB in se razlike knjižijo na prihodke
oziroma odhodke.
2. Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti prek kapitala, se konec leta prav tako
prevrednotijo po referenčnem tečaju ECB in se tečajne razlike pripoznajo v razredu 9 –
Presežek iz prevrednotenja.
3. Finančne naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti, pa se ne prevrednotujejo zaradi
tečajnih razlik.
DAVČNI VIDIK
Za davčne namene se tečajne razlike priznajo kot davčni prihodki in odhodki, če so
obračunane v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Primeri knjiženj:
PRIMER 1: Obveznosti do dobaviteljev v tujini
Podjetje prejme račun od tujega dobavitelja izven EU za 50.000,00 USD na odloženo plačilo.
Ob uvozu je bil referenčni tečaj ECB Banke Slovenije 1 EUR = 1,4706 USD. Tako znaša
obveznost 34.000,00 EUR. Ob plačilu je znašal prodajni tečaj pri poslovni banki 1 EUR =
1,4400 USD.
Št. Dok Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za dobavo blaga 34.000,00 650 221
2. TRR Nakazilo za nakup deviznih sredstev 34.722,22 165 110
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
179
3. TEM Nakazilo v tujino – poraba deviznih
sredstev
34.722,22 165
plačilo dobavitelju 34.000,00 221
finančni odhodki za tečajne razlike 722,22 745
PRIMER 2: Terjatve do kupcev v tujini
Podjetje izda račun za prodajo proizvodov v Švico v švicarskih frankih v znesku 30.000,00
CHF na odloženo plačilo. Na dan izdaje računa je znašal tečaj 1 EUR = = 1,5000 CHF. Na
bilančni presečni dan se terjatev preračuna po referenčnem tečaju ECB, ki znaša 1 EUR =
1,5300 CHF. Ko kupec plača račun, znaša tečaj 1 EUR = = 1,5100 CHF.
Št. Dok Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za prodajo proizvodov v tujino. 20.000,00 121 761
2. TEM Obračun tečajnih razlik na bilančni presečni
dan – terjatev znaša 19.608,00 eur.
392,00 (121),
746
3. TRR Plačilo računa od kupca iz tujine, priliv na
bančni račun
19.867,55 110
zmanjšanje terjatve do kupca 19.608,00 121
pozitivne tečajne razlike 259,55 777
PRIMER 3: Dolgoročno posojilo v tuji valuti
Podjetje je v začetku leta 20X9 najelo dolgoročno posojilo pri domači poslovni banki v višini
200.000,00 švicarskih frankov. Na dan najema posojila je znašal referenčni tečaj ECB 1 EUR
= 1,4850 CHF. Posojilo se začne vračati šele v letu 20X0. Na bilančni presečni dan podjetje
preračuna vrednost posojila po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki znaša:
Različica 1: 1 EUR = 1,5200 CHF
Št. Dok Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Prejem dolgoročnega posojila na bančni
račun
134.680,00 110 972
2. TEM Preračun dolgoročnega posojila na bilančni
presečni dan znaša 131.579,00 eur – knjiţenje
3.101,00 (972),
775
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
180
tečajnih razlik.
Različica 2: 1 EUR = 1, 4600 CHF
Št. Dok Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Prejem dolgoročnega posojila na bančni račun 134.680,00 110 972
2. TEM Preračun dolgoročnega posojila na bilančni
presečni dan znaša 136.986,00 eur – knjiţenje
tečajnih razlik.
2.306,00 741 972
PRIMER 4: Devizni račun
Podjetje ima na deviznem računu pri banki 150.000,00 USD. Nakupni tečaj je znašal 1 EUR
= 1,4700 USD. Referenčni tečaj ECB na bilančni presečni dan znaša 1 EUR = 1,5100 USD.
Št. Dok Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. Zst. Začetno stanje 102.040,82 112
2. TEM Tečajne razlike na bilančni presečni dan –
vrednost denarnih sredstev znaša 99.337,75
EUR.
2.703,07 (112),
743
Uporabljeni konti:
112 – Devizna sredstva na računih
741 – Odhodki iz posojil, prejetih od bank
743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti
745 – Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
746 – Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
972 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
181
4.7.12 Trgovsko blago
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Kadar govorimo o trgovskem blagu, mislimo na nabavljene ali uvoţene proizvode, ki so v
nespremenjenem stanju namenjeni nadaljnji prodaji.
Nabavna cena in nabavna vrednost
Nabavna vrednost blaga je skladno s SRS 4 količinska enota zaloge blaga, ki se ob začetnem
pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, sestavljeni iz nakupne cene, uvoznih in drugih
nevračljivih nakupnih dajatev ter neposrednih stroškov nabave. Med nevračljive nakupne
dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se
zmanjša za dobljene popuste.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Sestavine nabavne cene trgovskega blaga so:
- vrednost po obračunih dobavitelja,
- dajatve (ki se ne povrnejo) v okviru nabavne cene,
- neposredni (odvisni) stroški nabave.
Nevračljive dajatve po SRS 4 so:
- carina pri uvozu,
- davek na dodano vrednost, ki ga ni mogoče šteti kot odbitnega, in
- morebitne druge dajatve pri nabavi.
Neposredni stroški nabave
Neposredni stroški nabave so:
- prevozni stroški,
- stroški nakladanja,
- stroški prekladanja in razkladanja,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
182
- stroški prevoznega zavarovanja,
- stroški posebej zaračunane embalaţe,
- stroški spremljanja blaga,
- stroški storitev posredniških agencij in
- podobni stroški nabave, ki bremenijo kupca.
Neposredni stroški nabave so tisti, ki nastanejo od mesta prevzema do mesta uskladiščenja, če
bremenijo kupca (trgovinsko gospodarsko druţbo) in jih povzročajo drugi.
Neposredni odvisni stroški nabave
Če v trenutku oblikovanja cene niso znani dejanski neposredni stroški nabave, se lahko
obračunajo tudi v načrtovanih povprečnih velikostih. Te se določijo v odstotku od nabavne
vrednosti ali pa v znesku na mersko enoto. Načrtovani neposredni stroški nabave, ki jih
povzročijo drugi, se knjiţijo v dobro pasivnih časovnih razmejitev, dejansko nastali
(dokazujejo jih knjigovodske listine kot računi prevoznikov, špediterjev, tovorni listi in
druge) pa v breme kratkoročnih časovnih razmejitev.
Med obračunskim obdobjem (v letu dni) lahko iz primerjave med zneski obračunanih
(predvidenih) neposrednih stroškov nabave in zneski dejansko nastalih neposrednih stroškov
nabave ter na podlagi načrtov oziroma pričakovanj na primer mesečno spreminjamo prej
načrtovano stopnjo oziroma znesek neposrednih stroškov nabave. Na koncu leta moramo
razlike s konta časovnih razmejitev poračunati z zneski na kontih poslovnih odhodkov (z
nabavno vrednostjo prodanega materiala in blaga).
Vrednotenje zalog
Zaloge blaga lahko podjetje vodi po nabavnih ali prodajnih cenah odvisno od računovodske
usmeritve zapisane v njegovih aktih. V pravilniku o računovodstvu podjetje tudi opredeli
izbrano metodo vrednotenja zalog: po metodi zaporednih cen (FIFO) ali metodi tehtanih
povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen.
Tako kot pri ostalih vrstah zalog je tudi zaloge trgovskega blaga potrebno prevrednotiti zaradi
oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztrţljivo vrednost. Čista iztrţljiva
vrednost je ocenjena prodajna cena, doseţena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
183
stroške, potrebne za to, da pride do prodaje. Razlogi za zniţanje vrednosti zalog trgovskega
blaga so predvsem:
- iztrţljiva vrednost zaloge blaga je niţja od nabavne,
- zalog ni mogoče prodati zaradi spremembe prodajnega programa (to velja zlasti za -
prodajalne),
- zaloge so poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja oziroma neodkritih napak pri
prevzemu v skladišče,
- ni prišlo do izvedbe pogodbenega dogovora po predvideni prodajni vrednosti.
Vrednost zalog blaga je potrebno odpisati (oslabiti) pri vsaki postavki ali skupini podobnih
postavk posebej. Oslabitev zalog blaga poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s
kratkoročnimi sredstvi in zmanjša vrednost zalog blaga, če se vodijo po nabavnih cenah.
Oslabitev zalog blaga povečuje prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi
sredstvi in zmanjšuje vrednost zalog blaga in vračunano razliko v ceni, če se zaloge vodijo po
prodajnih cenah. Če pa se zaloge vodijo po prodajnih cenah z vračunanim DDV, je pri
oslabitvi vrednosti takšnih zalog potrebno tudi zmanjšanje DDV v takšnih zalogah.
SRS določajo, da se predvideni in preseţni kalo pri blagu knjiţi med poslovne odhodke
(nabavna vrednost prodanega blaga). Kalo tako zmanjšuje zalogo blaga in povečuje nabavno
vrednost prodanega blaga. Davek na dodano vrednost obračunan od preseţnega kala pa
evidentiramo v skupini 480 – dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov.
DAVČNI VIDIK
Promet blaga je obdavčen z davkom na dodano vrednost kot to določa ZDDV-1. Predmet
obdavčitve z DDV so naslednje transakcije povezane z blagom:
- promet blaga v Sloveniji,
- pridobitev blaga iz EU in
- uvoz blaga.
Pri prodaji blaga je podjetje dolţno obračunati DDV po predpisani stopnji in drugih pogojih
predpisanih z ZDDV-1 (zavezanec za DDV, obdavčen promet blaga, nastanek obdavčljivega
dogodka). Ob nakupu blaga si sme podjetje davčni zavezanec upoštevati odbitni DDV na
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
184
podlagi splošnih pravil iz ZDDV-1 in izpolnjevanju predpisanih pogojev (opravljanje
obdavčljive dejavnosti, poslovna raba blaga, prejem ustrezne knjigovodske listine).
Pri ravnanju z blagom med transportom in skladiščenjem prihaja do primanjkljajev blaga
zaradi kemičnih in fizičnih lastnosti blaga (razsip, razlitje, poškodovanje, uničenje in
podobno). Takšne primanjkljaje štejemo za normalne izgube pri blagu. Na osnovi pravilnika o
izvajanju ZDDV-1 so primanjkljaji in uničenja blaga zaradi kala blaga neobdavčeni v
dejanskem obsegu nastalega primanjkljaja blaga, če le ti ne presegajo običajnega kala, ki ga
določi strokovno zdruţenje in ga objavi v Uradnem listu RS. Takšni pravilniki določajo v %
normalni kalo za posamezne skupine blaga.
Trgovska podjetja imajo pri nabavi blaga skladno z ZDDV-1 pravico do upoštevanja
odbitnega davka na dodano vrednost v obračunu DDV. Skladno z ZGD-1 in SRS morajo tud
trgovska podjetja najmanj enkrat letno s popisom ugotoviti dejanske ali finančne razlike v
zalogah blaga, odvisno od tega, kako vodijo poslovne knjige. Če trgovsko podjetje vodi
zaloge blaga razčlenjeno po vrstah blaga, potem tudi popisne razlike ugotavljajo in
obravnavajo razčlenjeno po vrstah blaga. V nekaterih manjših trgovinah na drobno (trafike,
cvetličarne, mali prodajalci ipd.) je takšno razčlenjeno ugotavljanje običajno nemogoče, saj
takšne trgovine ne vodijo razčlenjenih evidenc blaga (nimajo analitičnih kartic blaga) ampak
morda členijo zaloge le na skupine blaga po stopnjah obračunanega davka na dodano vrednost
(blago brez DDV, blago po zniţani stopnji in blago po splošni stopnji). V takšnih trgovskih
podjetjih se ugotavljajo in obravnavajo popisne razlike le vrednostno (po davčnih stopnjah).
Pri ugotavljanju primanjkljajev se DDV ne obračunava od normalnega kala, ki ga določi
pristojno zdruţenje za trgovino pri gospodarski zbornici s posebnim pravilnikom. Zaradi tega
je priporočljivo, da trgovska podjetja vodijo razčlenjene evidence blaga najmanj po skupinah
blaga iz takega pravilnika.
Od primanjkljajev blaga in od preseţnega kala mora trgovsko podjetje obračunati in plačati
DDV po predpisani stopnji. Davčna osnova je v primeru primanjkljajev in preseţnega kala
vrednost blaga, ki bi jo podjetje doseglo na trgu v času uporabe za neposlovne namene.
Skladno z 2. točko 36. člena ZDDV-1 je davčna osnova pri prometu blaga v zasebne in druge
namene nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga, v katero ni vštet DDV oziroma lastna
cena blaga. Obveznost za obračun DDV nastane v davčnem obdobju, v katerem je nastal
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
185
obdavčljiv dogodek. Ker se pri primanjkljajih in preseţnem kalu ne ve, kdaj sta dejansko
nastala, se šteje, da je promet blaga nastal na dan ugotovitve primanjkljaja ali preseţnega kala.
Neidoče blago
Kadar trgovsko podjetje neidočemu (nekurantnemu) blagu zmanjša vrednost, zmanjšanje
vrednosti blaga ni zavezano v obračunu DDV, saj ima podjetje še vedno blago na zalogi (sicer
manj vredno blago, ki je še vedno namenjeno prodaji). Če trgovsko podjetje ne najde kupca
za neidoče zaloge (odkupiti jih ni pripravljeno niti podjetje, ki se ukvarja z odkupom
odpadnega blaga) in jih zato uniči, mora obračunati DDV. Ker pa DDV obračuna od trţne
vrednosti, ki je ni, znaša obračunani DDV nič. Podjetje mora v primeru uničenja
nekurantnega blaga zagotoviti še dokaze, da je bilo blago dejansko uničeno (popis količin,
zapisnik komisije, fotografije).
Davčno nepriznani odhodki
Davek na dodano vrednost obračunan od preseţnega kala in preseţni kalo nad obsegom, ki ga
določi strokovno zdruţenje, je skladno z ZDDPO-2 davčno nepriznan odhodek podjetja.
Davčno priznani odhodki
Prevrednotenje zalog blaga zaradi oslabitve je skladno z ZDDPO-2 davčno priznan odhodek.
Povezane osebe
Pri prodaji in nabavi blaga med povezanimi osebami je potrebno upoštevati še davčno
zakonodajo, ki ureja poslovanje med povezanimi osebami. Odhodki se namreč priznavajo le
do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih trţnih cen. Prihodki morajo biti za davčne
potrebe izkazani najmanj v višini primerljivih trţnih cen.
Primeri poslovnih dogodkov
V praksi lahko podjetja izbirajo med različnimi moţnostmi knjiţenja zalog blaga. Podlage za
knjiţenje so različne za knjiţenje zalog blaga v glavni knjigi in knjiţenje zalog blaga v
analitičnih evidencah. Pri evidentiranju zalog blaga in njihovega gibanja je pomembno, da so
analitične evidence zalog blaga usklajene z evidencami zalog blaga v glavni knjigi. Nekatera
knjiţenja se tako opravijo na osnovi prejetih računov dobaviteljev, določene knjiţbe pa na
podlagi internih prejemnic materiala. Razlike in odstopanja, ki se ob tem pojavljajo se
izkazujejo na kontih skupine 659, 290 in 224.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
186
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Zaloge blaga v skladišču po nabavnih cenah brez uporabe kontov obračuna
nabave blaga
Podjetje A d.o.o. prejme od svojega dobavitelja podjetja B d.o.o. račun za prevzeto blago v
skladišču v vrednosti 18.300,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost od prometa
blaga po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o. je zavezanec za davek na dodano vrednost in
podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka celotnega vstopnega davka na dodano vrednost. Ob
prevzemu blaga v skladišče podjetje A d.o.o. k nabavni vrednosti blaga doda 2% neposrednih
stroškov nabave blaga za stroške prevoza. Kasneje podjetje A d.o.o. prejme račun prevoznika
za to blago v višini 366,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost od prometa
storitev po splošni stopnji.
1. različica: knjiženje po prejetem računu za blago direktno na zalogo blaga v skladišču
1 = račun dobavitelja za blago 18.300,00
1a – vstopni DDV račun za blago 3.300,00
1b = račun dobavitelja za blago 15.000,00
2 + 2% neposrednih stroškov nabave 300,00
3 = prejeti račun od prevoznika blaga – obveznost do dobavitelja 366,00
3a – vstopni DDV 66,00
3b = prejeti račun od prevoznika blaga – neposredni stroški nabave 300,00
4 = nabavna vrednost blaga (1+2) 15.300,00
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za blago 18.300,00 220
- odbitni DDV 3.300,00 160
- nabavna vrednost blaga 15.000,00 660
2. OBR Obračun nabave blaga – vračunani odvisni
stroški
300,00 660 290
3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 366,00 220
- odbitni DDV 66,00 160
- obračunani neposredni stroški nabave 300,00 290
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
187
blaga
2. različica: knjiženje po prejetem računu za blago preko konta 224 – obveznosti do
dobaviteljev za nezaračunano blago in storitve
1 = dobavnica dobavitelja za blago 15.000,00
1a + 2% vračunanih stroškov prevoza 300,00
1b = nabavna vrednost blaga (15.000,00 + 300,00) 15.300,00
2 = prejeti račun od dobavitelja za ţe prevzeto blago 18.000,00
2a – vstopni DDV 3.000,00
2b = prejeti račun za blago 15.000,00
3 = prejeti račun od prevoznika blaga – vračunani stroški prevoza 300,00
3a – vstopni DDV 60,00
3b = prejeti račun od prevoznika blaga – obveznost 360,00
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. OBR Obračun nabave blaga – obveznost za
nezaračunano blago
15.000,00 224
- vračunani neposredni stroški nabave blaga 300,00 290
- nabavna vrednost blaga 15.300,00 660
2. PRAČ Prejeti račun za blago 18.300,00 220
- odbitni DDV 3.300,00 160
- nabavna vrednost blaga 15.000,00 224
3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 366,00 220
- odbitni DDV 66,00 160
- obračunani neposredni stroški nabave
blaga
300,00 290
Druga različica knjiţenja je v praksi zelo uporabna v primeru ločenega knjiţenja analitičnih
evidenc trgovskega blaga nepovezano s knjiţbami v glavni knjigi. Uporaba vmesnega konta
224 omogoča kontrolo nad tem, kaj je bilo na zalogo blaga dejansko uskladiščeno in knjiţeno
v analitičnih evidencah in za katere dobave blaga smo račun dobavitelja ţe prejeli. Saldo na
kontu 224 v breme ali dobro nam hkrati izkazuje neusklajenost med analitičnimi evidencami
zalog blaga in zalog blaga knjiţenih v glavni knjigi. Takšen način knjiţenja je zelo uporaben
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
188
tudi v mnogih primerih avtomatskega knjiţenja v sodobnih avtomatiziranih programih, saj
nam prav saldo na kontu 224 omogoča nadzor nad tem ali smo v določenem obdobju
poknjiţili vse knjigovodske listine, ki smo jih v podjetju prejeli.
3. različica: knjiženje na podlagi podatkov iz blagovnega knjigovodstva in na obveznosti za
nezaračunano blago, prejeti računi na konte zalog
Naročimo blago za 15.000,00 EUR, planirano stroške prevoza 300,00 EUR. Dejansko
dobavitelj blaga zaračuna le 200,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRE Nabava blaga po prejemnici 15.000,00 660 224
- odvisni stroški nabave materiala 300,00 660 224
2. PRE Obračun nabave blaga 15.300,00 224 659
3. PRAČ Prejeti račun za nabavo blaga 18.300,00 220
- fakturna vrednost blaga 15.000,00 650
- odbitni davek na dodano vrednost 3.300,00 160
4. PRAČ Prejeti račun za prevoz 244,00 220
- fakturna vrednost prevoza 200,00 651
- odbitni davek na dodani vrednost 44,00 160
5. TEM Poračun razlike na kontu 224 100,00 651, (702)
- zmanjšanje stroškov blaga 100,00 651, (702)
Ta različica je primerna za računalniško podprte poslovne procese, kjer se podatki iz
naročilnice prenesejo direktno v podatke na prejemnici in se torej nabava obremeni za
načrtovane ali pogodbeno dogovorjene zneske, kasneje prejeti računi na vrednost= obračun
blaga pa praviloma nimajo vpliva oziroma dajejo nabavni sluţbi dodatno takojšnjo
informacijo o razlikah med naročenim in dejansko zaračunanim. Daje torej neke dodatne
informacije za notranje potrebe poročanja, kontrole, naknadne analize.
PRIMER 2: Zaloge blaga v skladišču po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna
nabave blaga
Podjetje A d.o.o. je od podjetja B d.o.o prejelo račun za trgovsko blago v vrednosti 61.000,00
EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o. je davčni
zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka celotnega
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
189
vstopnega davka na dodano vrednost. Na osnovi preteklih izkušenj in izračuna povprečnih
odvisnih stroškov nabave blaga za preteklo poslovno leto za to skupino trgovskega blaga,
podjetje vračuna 4% neposrednih stroškov nabave blaga. Kasneje prejme račun prevoznika
za dostavo blaga v višini 2.440,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni
stopnji.
1 = račun dobavitelja za blago – obveznost 61.000,00
1a – vstopni DDV 11.000,00
1b = račun dobavitelja za blago – nabavna vrednost blaga 50.000,00
2 = nabavna vrednost blaga 50.000,00
2a + 4% vračunanih neposrednih stroškov nabave blaga 2.000,00
= nabavna vrednost blaga (50.000,00 + 2.000,00) 52.000,00
1 = račun dobavitelja za prevoz blaga – obveznost 2.440,00
1a – vstopni DDV 440,00
1b = račun dobavitelja za prevoz blaga – neposredni stroški nabave 2.000,00
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za blago 61.000,00 220
- odbitni DDV 11.000,00 160
- nabavna vrednost blaga 50.000,00 650
2. OBR Obračun nabave blaga – nabavna vrednost
blaga
52.000,00 660 659
- vračunani predvideni neposredni stroški
nabave blaga
2.000,00 651 290
3. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga 2.440,00 220
- odbitni DDV 440,00 160
- obračunani neposredni stroški nabave
blaga
2.440,00 220
PRIMER 3: Zaloge blaga v skladišču po prodajnih cenah in njihova prodaja
Podjetje A d.o.o. je kupilo od podjetja B d.o.o. 100 kosov trgovskega blaga v vrednosti
3.660,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje B d.o.o.
je zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico do odbitka
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
190
celotnega vstopnega davka. K nabavni vrednosti blaga podjetje doda 2% neposrednih
odvisnih stroškov nabave blaga. Kasneje prejme račun prevoznika za dostavo blaga v višini
100,00 EUR. Podjetje prevoznik ni zavezanec za davek na dodano vrednost. Podjetje vodi
zaloge po prodajnih cenah in pri sestavljanju nabavne kalkulacije upošteva 10% razlike v
ceni. Podjetje vodi zaloge po metodi zaporednih cen (FIFO). Podjetje je v obračunskem
obdobju prodalo kupcem 50 kosov blaga v vrednosti 1.705,00 EUR + 22% davek na dodano
vrednost.
Kalkulacija cene blaga:
račun dobavitelja 3.660,00
- odbitni DDV 660,00
- nakupna vrednost blaga 3.000,00
+ vračunani stroški prevoza blaga 100,00
= nabavna vrednost blaga 3.100,00
+ 10% vračunane razlike v ceni 310,00
= prodajna vrednost blaga 3.410,00
Izračun nabavne vrednosti prodanega blaga:
- prodaja 50 kosov po ceni 34,10 EUR za kos = prodajna vrednost 1.705,00 EUR
- obračun DDV (20 % od 1.705,00 = 341,00 EUR
- terjatev do kupca 2.046,00 EUR (1.705,00 + 341,00)
- nabavna vrednost prodanega blaga = 50 × 31,00 = 1.550,00 EUR
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za blago 3.660,00 220
- odbitni DDV 660,00 160
- nabavna vrednost blaga 3.000,00 650
2. OBR Obračun nabave blaga – vračunani
predvideni stroški nab.blaga
100,00 651 290
- zaloga blaga 3.410,00 660
- zaloga blaga - obračun 3.100,00 659
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
191
- zaloga blaga – vračunana razlika v ceni 310,00 669
3. PRAČ Dobaviteljev račun za prevozne stroške –
obveznost do dobavitelja
100,00 290 220
4. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca - obveznost
za obračunani DDV
374,10 260
- prihodki od prodaje blaga 1.705,00 762
- terjatve do kupca 2.079,10 120
5. OBR Obračun prodaje blaga – nabavna vrednost
prodanega blaga
1.550,00 702
- vračunana razlika v ceni 155,00 669
- zmanjšanje zaloge blaga 1.705,00 660
PRIMER 4: Zaloga blaga v prodajalni po maloprodajnih cenah in njihova prodaja
Trgovsko podjetje A d.o.o. od podjetja B d.o.o. prejelo 60 kosov blaga in račun zanj v
vrednosti 12.200,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji.
Podjetje B d.o.o. je zavezanec za davek na dodano vrednost in podjetje A d.o.o. ima pravico
do celotnega odbitka vstopnega davka. Neposredni stroški nabave blaga so stroški prevoza in
znašajo 610,00 EUR po prejetem računu prevoznika zavezanca za davek na dodano vrednost.
Podjetje sestavi nabavno kalkulacijo blaga, pri kateri upošteva 20% razliko v ceni in davek
na dodano vrednost po splošni stopnji. V obračunskem obdobju podjetje proda svojim kupcem
blago v skupni vrednosti 5.124,00 EUR za gotovino, kar je tretjina nabavljene količine.
Kalkulacija cene blaga:
račun dobavitelja 12.200,00
- odbitni DDV 2.200,00
- nakupna vrednost blaga 10.000,00
+ vračunani stroški prevoza blaga 500,00
= nabavna vrednost blaga 10.500,00
+ 20% vračunane razlike v ceni 2.100,00
= prodajna vrednost blaga 12.600,00
+ 22% davka na dodano vrednost 2.772,00
= maloprodajna vrednost v prodajalni 15.372,00
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
192
Izračun nabavne vrednosti prodanega blaga:
- prodaja 20 kosov po ceni 210,00 EUR za kos = prodajna vrednost 4.200,00 EUR
- obračun DDV (22% od 4.200,00 = 924,00 EUR
- terjatev do kupca 5.124,00 EUR (4.200,00 + 924,00)
- nabavna vrednost prodanega blaga = 20 x 175,00 = 3.500,00 EUR
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za blago 12.200,00 220
- odbitni DDV 2.200,00 160
- nabavna vrednost blaga 10.000,00 650
2. OBR Obračun nabave blaga – vračunani
predvideni stroški nab. blaga
500,00 651 290
- zaloga blaga 15.372,00 663
- zaloga blaga - obračun 10.500,00 659
- zaloga blaga – obračunani DDV 2.772,00 664
- zaloga blaga – vračunana razlika v ceni 2.100,00 669
3. PRAČ Dobaviteljev račun za prevozne stroške –
obveznost do dobav.
610,00 220
- odbitni DDV 110,00 160
- obračunani neposredni stroški nabave 500,00 290
4. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca 5.124,00 120
- prihodki od prodaje blaga 4.200,00 762
- obveznost za obračunani DDV 924,00 260
5. OBR Obračun prodaje blaga – nabavna vrednost
prodanega blaga
3.500,00 702
- vračunani DDV 924,00 664
- vračunana razlika v ceni 700,00 669
- zmanjšanje zaloge blaga 5.124,00 663
PRIMER 5: Zaloga blaga po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna nabave blaga–
prejem blaga iz uvoza
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
193
Podjetje A d.o.o. je od svojega dobavitelja iz Srbije nabavilo blago v vrednosti 25.000,00
EUR. Ker je dobavitelj iz Srbije, je za blago potrebno opraviti carinski postopek uvoza blaga.
Za blago je potrebno plačati uvozne dajatve – carino po stopnji 7% in DDV po splošni
stopnji. Carinska uprava pošlje obračun carinskih dajatev in obračunanega DDV ob uvozu
blaga v Slovenijo v skupni vrednosti 7.635,00 EUR (znesek carine je 1.750,00 EUR, znesek
DDV od uvoženega blaga znaša 5.885,00 EUR). Blago do skladišča dostavi špediter, ki za
svojo storitev in posredovanje pri uvozu blaga izstavi račun v vrednosti 1.220,00 EUR z
vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji. Podjetje razpolaga z vso
potrebno dokumentacijo (EUL, obračun carinske uprave, račun dobavitelja in račun
špediterja), da lahko pripravi obračun in pravilno ugotovi nabavno ceno nabavljenega blaga.
1 = račun dobavitelja za blago 25.000,00
2 + račun Carinske uprave 7.635,00
2a - odbitni DDV pri uvozu 5.885,00
2b = carinske dajatve 1.750,00
3 = račun špediterja 1.220,00
3a - odbitni DDV 220,00
3b = vrednost storitve špediterja 1.000,00
4 = skupaj neposredni stroški nabave (2b + 3b) 2.750,00
5 = nabavna vrednost blaga (1+4) 27.750,00
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za blago 25.000,00 650 221
2. OBR Obračun carinskih dajatev in DDV ob uvozu
blaga v Slovenijo
7.635,00 261
- carina 1.750,00 651
- odbitni DDV 5.885,00 160
3. PRAČ Dobaviteljev račun za prevozne stroške –
obveznost do dobav.
1.220,00 220
- odbitni DDV 220,00 160
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
194
- obračunani neposredni stroški nabave 1.000,00 651
4. OBR Obračun nabave blaga 27.750,00 224 659
PRIMER 6: Zaloga blaga po nabavnih cenah z uporabo kontov obračuna nabave blaga–
pridobitev blaga iz EU
Trgovsko podjetje je od svojega dobavitelja iz Nemčije nabavilo blago po nabavni vrednosti
75.000,00 brez obračunanega davka na dodano vrednost. Podjetje glede na pretekle izkušnje
vračuna 3% odvisnih stroškov. Naknadno prejme račun za prevoz in nakladanje ter
razkladanje blaga v višini 2.440,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po
splošni stopnji. Podjetje knjiži na konte obračuna nabave blaga na podlagi prejetega računa
in na zalogo blaga po podatkih blagovnega knjigovodstva na podlagi prejete dobavnice
blaga. Podjetje obračuna tudi davek na dodano vrednost od pridobitve blaga iz Skupnosti in
si prizna odbitni DDV. Podjetje v obračunskem obdobju proda celotno količino nabavljenega
blaga z 20% razliko v ceni. Celotno količino blaga izvozi v države izven Skupnosti. Ob koncu
leta podjetje poračuna saldo na kontu vračunanih odvisnih stroškov nabave blaga s konti
poslovnih odhodkov (nabavno vrednostjo prodanega blaga).
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V
dobro
1. PRE Zaloga blaga v skladišču 75.000,00 660 224
2. PRE Vračunani odvisni stroški blaga v
skladišču
2.250,00 660 290
3. PRAČ Prejeti račun dobavitelja za pridobitev
blaga iz Skupnosti
75.000,00 224 221
4. TEM Obračun DDV od pridobitev iz
Skupnosti
16.500,00 160 260
5. PRAČ Prejeti račun za prevoz, nakladanje in
razkladanje blaga
2.440,00 221
- vračunani odvisni stroški nabave blaga 2.000,00 290
- odbitni DDV 440,00 160
6. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca -
prihodki od prodaje blaga na tujem trgu
92.700,00 121 763
77.250,00 702/711 660
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
195
8. TEM Uskladitev kontov vračunanih odvisnih
stroškov blaga
250,00 (702)/(711)
290
PRIMER 7: Prodaja blaga iz skladišča
Trgovsko podjetje ima na zalogi 100 kosov blaga po nabavni vrednosti 52.000,00 EUR. V
obračunskem obdobju je prodalo domačemu kupcu 50 kosov blaga po prodajni vrednosti
45.000,00 EUR in obračunalo davek na dodano vrednost po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. IRAČ Prodaja blaga – terjatev do kupca 54.900,00 120
- prihodki od prodaje blaga 45.000,00 762
- obveznost za obračunani DDV 9.900,00 260
2. TEM Zmanjšanje zalog blaga 26.000,00 702/711 660
PRIMER 8: Nakup blaga s pavšalnim nadomestilom
Trgovsko podjetje nabavi od kmeta, ki ima dovoljenje za pavšalno nadomestilo jabolka: Cena
za odkup jabolk znaša 5.000,00 EUR. Trgovec mora skladno z ZDDV-1 obračunati 8%
pavšalnega nadomestila in kmetu plačati znesek povečan za pavšalno nadomestilo v višini
5.400,00 EUR, Pavšalno nadomestilo si trgovsko podjetje poračuna kot odbitni davek na
dodano vrednost v obračunu DDV in sicer v davčnem obdobju v katerem je račun kmetu
plačan.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejem obračuna od kmeta in obračun
pavšalnega nadomestila– obveznost do kmeta
5.400,00 220
- zaloga trgovskega blaga 5.000,00 660
- odbitni DDV (pavšalno nadomestilo) 200,00 160
2. TRR Plačilo kmetu iz transakcijskega računa
podjetja
5.400,00 220 110
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
196
PRIMER 9: Vračilo neustreznega blaga dobavitelju
Trgovsko podjetje na podlagi reklamacije, ker blago ne ustreza po količini in kvaliteti, vrne
blago domačemu dobavitelju. Dobavitelj mu za vrnjeno vrednost blaga izda dobropis v višini
1.830,00 EUR z davkom na dodano vrednost po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejem dobropisa za vrnjeno blago
dobavitelju – obveznost do dobavitelja
(1.830,00) (220)
- zaloga trgovskega blaga (1.500,00) (660)
- odbitni DDV (330,00) (160)
PRIMER 10: Vračilo neustreznega blaga tujemu dobavitelju iz Skupnosti
Trgovsko podjetje na podlagi reklamacije, ker blago ne ustreza po količini in kvaliteti, vrne
blago tujemu dobavitelju. Dobavitelj mu za vrnjeno vrednost blaga izda dobropis v višini
5.000,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejem dobropisa za vrnjeno blago
dobavitelju – obveznost do dobavitelja
(5.000,00) (221)
- zaloga trgovskega blaga (5.000,00) (660)
- zmanjšanje odbitka vstopnega DDV in
obračunanega DDV
(1.100,00) (160) (260)
PRIMER 11: Prenos blaga med skladišči
Trgovsko podjetje blago iz veleprodajnega skladišča prenese v prodajalno. Zaloge v
veleprodajnem skladišču vodi po nabavni vrednosti, v prodajalni na drobno po prodajni ceni
z vračunanim davkom na dodano vrednost. Nabavna vrednost blaga v skladišču je 10.000,00
EUR. Prodajna vrednost z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni stopnji je
13.420,00 EUR. Dosežena razlika v ceni je po dogovoru izkazana v celoti kot razlika, ki jo je
dosegla prodajalna. Premiki blaga znotraj podjetja se evidentirajo na podlagi internih
knjigovodskih listin (medskladiščnice) in niso zavezani obračunu davka na dodano vrednost.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
197
Ker gre v tem primeru za prenos med različnima vrstama skladišč (maloprodajno in
veleprodajno) se premik poknjiži tudi v glavni knjigi.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Premik blaga v prodajalno
- zaloga trgovskega blaga v prodajalni 13.420,00 663
- zaloga trgovskega blaga v skladišču 10.000,00 660
- razlika v ceni v prodajalni 1.000,00 669
- vračunani DDV 1.420,00 664
PRIMER 12: Prenos blaga med skladišči
Trgovsko podjetje, ki ima več lokacijsko ločenih skladišč prenese blago po nabavni vrednosti
3.600,00 EUR iz enega skladišča v drugo skladišče. Zaloge vodi po nabavni vrednosti in v
glavni knjigi ne vodi ločenih evidenc po skladiščih. Premik med skladišči se evidentira na
podlagi medskladiščnice v analitičnem blagovnem knjigovodstvu. V glavni knjigi ni potrebe
po knjiženju takšnega poslovnega dogodka, ker se vrednost zaloge blaga ne spremeni,
spremeni se samo lokacija zaloge.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Premik blaga iz enega skladišča v drugo
skladišče
- zaloga trgovskega blaga v skladišču A 3.600,00) (660)
- zaloga trgovskega blaga v skladišču B 3.600,00 660
PRIMER 13: Primanjkljaj blaga, ki presega dovoljeni kalo – zaloge podjetje vodi po
prodajnih cenah brez DDV
V trgovskem podjetju je inventurna komisija ugotovila primanjkljaj 10 kosov blaga. Vseh 10
kosov blaga je primanjkljaj, ki presega dovoljeni kalo predpisan s pravilnikom združenja.
Prodajna cena enega kosa blaga je 50,00 EUR. Vračunana razlika v ceni tega blaga je 10%.
Vrednost ugotovljenega primanjkljaja:
prodajna vrednost blaga (10 × 50,00) 500,00 EUR
vračunana razlika v ceni 50,00 EUR
= nabavna vrednost primanjkljaja 450,00 EUR
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
198
+ DDV (22% od 450,00 EUR) 99,00 EUR
SKUPAJ 549,00 EUR
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V
dobro
1. TEM Ugotovljeni primanjkljaj blaga – nabavna
vrednost
- vračunana razlika v ceni 450,00 70DN,71DN
50,00 669
500,00 660
2. TEM Obračun DDV od primanjkljaja, ki presega
dovoljeni kalo
99,00 480DN 260
PRIMER 14: Primanjkljaj blaga, ki presega dovoljeni kalo – zaloge podjetje vodi po
prodajnih cenah z vračunanim DDV
V prodajalni podjetja vodijo blago po vrstah. Pri skupini živila je popisna komisija ugotovila
primanjkljaj v nabavni vrednosti 3.000,00 EUR. Pri tej skupini živil podjetje vračuna 10%
razlike v ceni in obračuna davek na dodano vrednost po znižani davčni stopnji, da dobi
prodajno ceno blaga. Iz pravilnika o normalnem kalu za to vrsto dejavnosti in to skupino
blaga izhaja, da je dovoljeni kalo 3% od nabavne vrednosti v obračunskem obdobju
nabavljenega blaga. V obračunskem obdobju je podjetje nabavilo v skupini živila blago po
nabavni vrednosti 50.000,00 EUR.
Izračun DDV od primanjkljaja nad normalnim
nabavna vrednost primanjkljaja 3.000,00 EUR
+ vračunana razlika v ceni (10%) 300,00 EUR
prodajna vrednost brez DDV 3.300,00 EUR
+ DDV (9,5% od 3.300,00) 313,50 EUR
vrednost zaloge blaga 3.613,50 EUR
Normalni kalo: 1.500,00 EUR (3% od 50.000,00 EUR)
Preseţni kalo: 1.500,00 EUR (3.000,00 - 1.500,00 EUR)
DDV od preseţnega kala (9,5%): 142,50 EUR
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
199
dobro
Ugotovljeni primanjkljaj blaga
- nabavna vrednost davčno priznani del –
dovoljeni kalo
1.500,00 70/71
- nabavna vrednost davčno nepriznani del
– preseţni kalo
1.500,00 70DN/71DN
- vračunana razlika v ceni 300,00 669
- vračunani DDV (9,5%) 313,50 664
- zaloga v skladišču 3.613,50 663
2. TEM Obračun DDV od primanjkljaja, ki
presega dovoljeni kalo
142,50 480DN 260
PRIMER 15: Presežki pri blagu
Popisna komisija je v trgovskem podjetju ugotovila pri blagu A (po splošni davčni stopnji)
3.000,00 EUR, pri blagu B (po znižani davčni stopnji) 850,00 EUR. Podjetje vodi blago po
prodajni ceni z vračunano razliko v ceni. Razlika v ceni pri blagu A je 15% in pri blagu B
10%.
Izračun sestavin ugotovljenega preseţka
Vsebina Stopnja Blago A
(22 %
DDV
Stopnja Blago B
(9,5 %
DDV
SKUPAJ
PRESEŢEK: 3.000,00 850,00 3.850,00
a.) v preseţek vračunani
DDV
18,0328% 540,98 8,6758% 73,74 614,72
b.)v preseţek vračunana
razlika v ceni (osnova
za izračun = preseţek -
DDV
13,0435% 320,74 9,0909% 70,57 391,31
nabavna vrednost
preseţka
2.138,28 705,69 2.843,97
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
200
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V dobro
1. TEM Povečanje zalog
blaga za
ugotovljeni
preseţek
2.843,97 (70,71)
- vračunana
razlika v ceni
blaga A
320,74 669A
- vračunana
razlika v ceni
blaga B
70,57 669B
- vračunani DDV
22%
540,98 664A
- vračunani DDV
9,5%
73,74 664B
- zaloga v
prodajalni
3.850,00 663
PRIMER 16: Odpis uničenega trgovskega blaga
Popisna komisija je v trgovskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo na drobno in vodi zaloge po
prodajnih cenah z vračunanim DDV, ugotovila, da je pijači obdavčeni po splošni stopnji
davka na dodano vrednost potekel rok trajanja. Komisija je predlagala, de se pijača odpiše in
uniči.
Po splošnem pravilu velja, da se pri odpisih blaga obračunava DDV, ker pa je pri uničenju
blaga, tržna vrednost (davčna osnova ) nič, je DDV nič (0 x 22% = 0). Prodajna vrednost
pijače za odpis je 500,00 EUR.
Kalkulacija:
vrednost pijače po ceni z vračunanim DDV 500,00 EUR
- vračunani DDV 90,16 EUR
- vračunana razlika v ceni (22,5 % od nabavne cene) 75,28 EUR
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
201
= nabavna vrednost blaga 334,56 EUR
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Odpis neuporabnega blaga – nabavna
vrednost
334,56 70,71
- vračunani DDV 90,16 664
- vračunana razlika v ceni 75,28 669
- zaloga blaga 500,00 663
PRIMER 17: Uničenje zalog v prodajalni in zahtevek do zavarovalnice
V prodajalni je poplavilo del prodajnih prostorov in uničilo večjo količino izdelkov na
prodajnih policah. Komisija je ugotovila da znaša škoda z vračunanim davkom na dodano
vrednost po znižani davčni stopnji 15.000,00 EUR. Podjetje vodi zaloge po prodajnih cenah z
10% vračunano maržo. V poplavah poškodovano trgovsko blago so komisijsko uničili in
kasneje od zavarovalnice prejeli sklep o delni povrnitvi škode v višini 13.000,00 EUR.
Zavarovalnica je odškodnino nakazala na transakcijski račun podjetja.
Izračun
vrednost uničenega trgovskega blaga po ceni z vračunanim 9,5 % DDV 15.000,00
-vračunani DDV (8,6758%) 1.301,37
-vračunana razlika v ceni (9,775 % od 15.000,00 – 1.301,37) 1.339,04
=vrednost blaga za nadomestitev 12.359,59
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Odpis neuporabnega blaga – nabavna
vrednost
12.359,59 70,71
- vračunani DDV 1.301,37 664
- vračunana razlika v ceni 1.339,04 669
- zaloga blaga 15.000.00 663
2. TEM Sklep zavarovalnice o povrnitvi nastale
škode
13.000,00 165 786
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
202
3. TEM Nakazilo odškodnine 13.000,00 110 165
Analitične evidence pri blagu
Namen
Analitične evidence, ki jih lahko imenujemo tudi pomoţne poslovne knjige dopolnjujejo
konte glavne knjige in zagotavljajo podrobnejše podatke o stanjih in gibanjih posameznih vrst
blaga po količini in vrednosti. Take evidence imenujemo tudi analitične blagovne evidence.
Usklajevanje
Analitične evidence blaga je potrebno najmanj na dan bilance stanja in inventurnega popisa
blaga uskladiti s konti zalog v glavni knjigi. Priporočljivo je vmesna usklajevanja narediti ţe
večkrat med poslovnim letom (na primer vsaj enkrat mesečno). Predvsem je potrebno
zagotavljati dovolj pogoste in aţurne kontrole prejemnic blaga v skladišče s konti zalog blaga
v glavni knjigi, da ne prihaja do različnega upoštevanja popustov, odvisnih stroškov nabave
blaga in drugih sprememb ter odstopanj. Vsota zalog blaga po posameznih analitičnih
karticah blaga mora biti enaka zalogi blaga v določenem skladišču. Vsota vseh istovrstnih
skladišč blaga se mora ujemati s stanjem na kontih glavne knjige.
Metode vrednotenja
Slovenski računovodski standardi za vrednotenje zalog blaga dovoljujejo uporabo različnih
metod vrednotenja blaga. Če se cene na novo nabavljenih količinskih enot blaga iste vrste
razlikujejo od količinskih enot v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin
uporabljajo naslednje metode:
- metoda zaporednih cen (FIFO)
- metoda tehtanih povprečnih cen ali
- metoda drsečih povprečnih cen.
Pri uporabi metode tehtanih povprečnih cen in metode drsečih povprečnih cen v praksi prihaja
do nekaterih nejasnosti oziroma nelogičnosti ter nerazumevanja razlik med obema metodama.
Kadar govorimo o tehtanih povprečnih cenah, je vedno govora o tem, da povprečno ceno
izračunamo tako, da imajo posamezne vrednosti, ki vstopajo v izračun povprečja različne
ponderje oziroma različno teţo.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
203
Metoda tehtanih povprečnih cen se od metode drsečih tehtanih cen razlikuje predvsem v tem,
da se pri metodi tehtanih povprečnih cen, v obračun vedno zajema celotno obdobje do
trenutka obračuna in je tako v tem pogledu vezana na časovni interval (to je obdobje
obračuna), med tem ko se pri metodi drsečih tehtanih upoštevajo zgolj enote, ki so v
določenem trenutku razpoloţljive za porabo ali odtujitev.
Če namreč pri metodi drsečih tehtanih cen ne ravnamo tako (da pri porabi zalog blaga
upoštevamo zgolj enote, ki so v določenem trenutku razpoloţljive za porabo ali odtujitev) se
namreč zgodi, da imamo na zalogi količino 0, vrednost zaloge pa lahko kljub temu izkazuje
neko negativno ali pozitivno vrednost, kar pa niti vsebinsko niti matematično ni sprejemljivo.
PRIMER 18: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi FIFO
Trgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga ima na začetku leta 20X9 na
zalogi 50 hladilnikov po nabavni ceni 750,00 EUR. Poslovni dogodki povezani s prodajo in
nakupom hladilnikov si v obračunskem obdobju sledijo tako:
25. 1. 20X9 prodaja 30 hladilnikov
27. 2. 20X9 nakup 50 hladilnikov po nabavni ceni 800,00 EUR
10. 3. 20X9 prodaja 35 hladilnikov
16. 4. 20X9 nakup 20 hladilnikov po nabavni ceni 770,00 EUR
25. 5. 20X9 prodaja 40 hladilnikov
Značilnost metode FIFO, ki jo imenujemo tudi metoda zaporednih cen, je da se pri gibanju
zalog trgovskega blaga upošteva takšno zaporedje, da se najprej porabijo tiste zaloge, ki so
bile najprej nabavljene. To pa pomeni, da se poraba zalog trgovskega blaga obračunava po
prvih dejanskih cenah, končna zaloga trgovskega blaga pa po zadnjih cenah.
Temeljnica
Količin
a v
kosih
Količin
a v
kosih
Količina
v kosih
Cena za
kos v
EUR
Vrednost
v EUR
Vrednost
v EUR
Vrednost
v EUR
Prejem Izdaja Zaloga V breme V dobro Saldo
Začetno
stanje
50 750,00 37.500,00
1. 30 20 750,00 22.500,00 15.000,00
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
204
izdajnica
2.
prejemnica
50 70 800,00 40.000,00
55.000,00
3.
izdajnica
20 750,00 15.000,00
15 35 800,00 12.000,00
28.000,00
4.
prejemnica
20 55 770,00 15.400,00
43.400,00
5.
izdajnica
35 800,00 28.000,00
5 15 770,00 3.850,00 11.550,00
SKUPAJ 70 105 55.400,00
81.350,00
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V dobro
1. IZD Izdaja trgovskega blaga
iz skladišča
22.500,00
702 660
2. PRE Prevzem trgovskega
blaga v skladišče
40.000,00
660 220
3. IZD Izdaja trgovskega blaga
iz skladišča
27.000,00
702 660
4. PRE Prevzem trgovskega
blaga v skladišče
15.400,00
660 220
5. IZD Izdaja trgovskega blaga
iz skladišča
31.850,00
702 660
PRIMER 19: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi drsečih povprečnih cen
Trgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga ima na začetku leta 20X9 na
zalogi 50 hladilnikov po nabavni ceni 750,00 EUR. Poslovni dogodki povezani s prodajo in
nakupom hladilnikov si v obračunskem obdobju sledijo tako:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
205
25. 1. 20X9 prodaja 30 hladilnikov
27. 2. 20X9 nakup 50 hladilnikov po nabavni ceni 800,00 EUR
10. 3. 20X9 prodaja 35 hladilnikov
16. 4. 20X9 nakup 20 hladilnikov po nabavni ceni 770,00 EUR
25. 5. 20X9 prodaja 40 hladilnikov
Za metodo drsečih povprečnih cen je značilno, da se ob vsakem prejemu blaga v skladišče
izračuna nova drseča povprečna nabavna cena kot razmerje med celotno vrednostjo zaloge
trgovskega blaga z vrednostjo novega prejema in celotnim številom kosov trgovskega blaga
na zalogi s številom novo nabavljenih kosov. Drseča povprečna nabavna cena trgovskega
blaga se stalno spreminja, zato se tudi imenuje drseča povprečna cena. Izdaja zaloge
trgovskega blaga se tako pri tej metodi vrednotenja zalog obračunava (razknjiţi) po zadnji
drseči povprečni ceni, prav tako je tudi končna zaloga trgovskega blaga ovrednotena po zadnji
drseči povprečni ceni.
Temeljnica
Količin
a v
kosih
Količin
a v
kosih
Količina
v kosih
Cena za
kos v
EUR
Vrednost
v EUR
Vrednost
v EUR
Vrednost
v EUR
Temeljnica
Prejem Izdaja Zaloga Cena za
kos v
EUR
V breme V dobro Saldo
Začetno
stanje
50 750,00 37.500,00
1.
izdajnica
30 20 750,00 22.500,00
15.000,00
2.
prejemnica
50 70 800,00 40.000,00
55.000,00
3.
izdajnica
35 35 785,71 27.499,85
27.500,15
4.
prejemnica
20 55 770,00 15.400,00
42.900,15
5. 35 20 780,00 27.300,00 15.600,15
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
206
izdajnica
SKUPAJ 70 100 55.400,00
77.299,85
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V dobro
1. IZD Izdaja trgovskega blaga
iz skladišča
22.500,00
702 660
2. PRE Prevzem trgovskega
blaga v skladišče
40.000,00
660 220
3. IZD Izdaja trgovskega blaga
iz skladišča
27.499,85
702 660
4. PRE Prevzem trgovskega
blaga v skladišče
15.400,00
660 220
5. IZD Izdaja trgovskega blaga
iz skladišča
27.300,00
702 660
PRIMER 20: Vrednotenje zalog trgovskega blaga po metodi tehtanih povprečnih cen
Trgovsko podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo tehničnega blaga, ima na začetku leta 20X9 na
zalogi 50 hladilnikov po nabavni ceni 750,00 EUR. Poslovni dogodki povezani s prodajo in
nakupom hladilnikov si v obračunskem obdobju sledijo tako:
25. 1. 20X9 prodaja 30 hladilnikov
27. 2. 20X9 nakup 50 hladilnikov po nabavni ceni 800,00 EUR
10. 3. 20X9 prodaja 35 hladilnikov
16. 4. 20X9 nakup 20 hladilnikov po nabavni ceni 770,00 EUR
25. 5. 20X9 prodaja 40 hladilnikov
Pri uporabi metode tehtanih povprečnih cen moramo ob vsakem prejemu trgovskega blaga v
skladišče izračunati novo tehtano povprečno nabavno ceno, ki je enaka razmerju med
vrednostjo začetne zaloge trgovskega blaga z vrednostjo vseh novih nabav in številom kosov
trgovskega blaga v začetni zalogi z vsemi novo nabavljenimi kosi. Izdaja trgovskega blaga se
tako ovrednoti po zadnji tehtani povprečni nabavni ceni. Podrobneje glejte opis tehnike
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
207
obračuna porabe ter pasti te metode pri članku material. To metodo odsvetujemo, saj ob
nepravilni rabi vodi v negativno ali pozitivno stanje zalog (vrednostno), četudi je količina
zaloge enaka nič.
Temeljnica
Količin
a v
kosih
Količin
a v
kosih
Količina v
kosih
Cena
za kos
v
EUR
Vrednost
v EUR
Vrednost
v EUR
Vrednost
v EUR
Prejem Izdaja Zaloga V breme V dobro Saldo
Začetno
stanje
50 750,00
37.500,00
1.
izdajnica
30 20 750,00
22.500,00
15.000,00
2.
prejemnica
50 70 800,00
40.000,00
55.000,00
3.
izdajnica
35 35 775,00
27.125,00
27.875,00
4.
prejemnica
20 55 770,00
15.400,00
43.275,00
5.
izdajnica
35 20 774,17
27.095,95
16.179,05
SKUPAJ 70 100 55.400,00
76.720,83
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V dobro
1. IZD Izdaja trgovskega
blaga iz skladišča
22.500,00
702 660
2. PRE Prevzem
trgovskega blaga v
skladišče
40.000,00
660 220
3. IZD Izdaja trgovskega
blaga iz skladišča
27.125,00
702 660
4. PRE Prevzem 15.400,00 660 220
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
208
trgovskega blaga v
skladišče
5. IZD Izdaja trgovskega
blaga iz skladišča
27.095,95
702 660
PRIMER 21: Odškodnina za izgubo blaga na poti
Podjetje prejme račun za prevoz blaga, ki ga je kupilo od dobavitelja. Dobaviteljev račun za
10 kosov blaga znaša 1.220,00 EUR z vračunanim davkom na dodano vrednost po splošni
davčni stopnji. Od prevoznika prevzamemo 8 kosov blaga. Ker 2 kosa manjkata, ju
zaračunamo prevozniku.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejem računa za 10 kosov blaga 1.220,00 220
- zaloge (8kos) 800,00 650
- odbitni DDV (za 8 kos) 176,00 160
- terjatev do prevoznika (za 2 kosa nimamo
pravice odbitka vstopnega DDV, saj blago ni
bilo uporabljeni za namene obdavčljivih
transakcij)
244,00 165
Za moţne različice knjiţenja glejte informacije v članku Odškodnina.
Uporabljeni konti:
100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
121 – Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
221 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v tujini
260 – Obveznost za obračunani DDV
290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki
650 – Vrednost blaga po obračunih dobaviteljev
651 – Odvisni stroški nabave blaga
659 – Obračun nabave blaga
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
209
660 – Blago v lastnem skladišču
663 – Blago v lastni prodajalni
664 – DDV, vračunan v zalogah blaga
669 – Vračunana razlika v cenah zalog blaga
702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga
762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu
763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
210
4.7.13 Trošarine
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Trošarine so vrsta prometnih davkov oziroma davkov na porabo, ki se plačujejo od alkohola
in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem
besedilu: trošarinski izdelki), ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo.
Obračunavanje in plačevanje trošarin določa Zakon o trošarinah (Ur.l.RS, št. 47/2016 – ZTro-
1). Prenovljeni Zakon o trošarinah prinaša pomembne posodobitve in vsebinsko prenovo
obstoječe zakonodaje. Odpravlja nekatere administrativne ovire na področjih, kjer so tveganja
za nedovoljena ravnanja nizka ter uvaja nove postopke, na področjih kjer so tveganja za
nedovoljena ravnanja visoka. Prinaša nekatere poenostavitve za davčne zavezance in
prijaznejšo ureditev za male proizvajalce piva, vina in ţganja. Zakon se začne uporabljati 1.
avgusta 2016.
Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije
ali vnesenih z ozemlja drţav članic Evropske unije v Slovenijo ali trošarinskih izdelkov, ki se
uvozijo v Evropsko unijo.
Trošarinska obveznost
Trošarinska obveznost nastane, ko so:
1. trošarinski izdelki proizvedeni v Sloveniji;
2. trošarinski izdelki uvoţeni v Unijo;
3. trošarinski izdelki vnešeni z ozemlja drugih drţav članic oziroma Unije v Slovenijo.
Trošarinska obveznost se lahko ob določenih pogojih prenese od proizvajalca oziroma
uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika.
Kdaj nastane obveznost za obračun trošarine?
Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za
sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se šteje:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
211
1. vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata
oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni:
2. drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika
trošarinskih izdelkov,
3. carinskemu skladišču (razen prosto carinski prodajalni),
4. prosto carinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter
5. vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega
dovoljenja.
Uvoz
Pri uvozu trošarinskih izdelkov, ki se sprostijo v porabo, se trošarina obračuna in plača, kot da
bi bila uvozna dajatev, razen, če je plačilo trošarine odloţeno v skladu z Zakonom o
trošarinah. Pri uvozu trošarinskih izdelkov se plačilo trošarine odloţi, če je za njih takoj po
vnosu v Unijo dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek,
postopek carinskega skladiščenja (razen skladiščenja v prosto carinskih prodajalnah), uvoza
zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza, ali
so vnešeni v prosto carinsko cono.
Odlog plačila
Plačilo trošarine se odloţi, če:
1. se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem skladišču;
2. so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika;
3. se trošarinski izdelki gibljejo pod pogoji, določenimi z Zakonom o trošarinah.
Gibanje pri odlogu
Trošarinski izdelki se v Sloveniji lahko gibljejo pod reţimom odloga plačila trošarine:
1. iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče;
2. iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in izjemoma iz obrata
oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče;
3. iz trošarinskega skladišča v izvoz;
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
212
4. pri uvozu v obrat oproščenega uporabnika;
5. pri uvozu v trošarinsko skladišče.
Trošarinski izdelki se med Slovenijo in drugimi drţavami članicami lahko gibljejo pod
reţimom odloga plačila trošarine v skladu s pogoji, ki so določeni v 2. odstavku 7. člena
Zakona o trošarinah.
Trošarinski dokument
Gibanje trošarinskih izdelkov pod reţimom odloga plačila trošarine je dovoljeno samo, če jih
spremlja trošarinski dokument. Pošiljatelj, ki odpremlja trošarinske izdelke pod reţimom
odloga plačila trošarine v drugo drţavo članico, mora zapečatiti tovorke ali prevozno
sredstvo, če le-tega pristojni carinski organ v skladu z veljavno zakonodajo pripozna kot
primernega za zapečatenje. Navedeno velja za vsako gibanje trošarinskih izdelkov med
Slovenijo in drugimi drţavami članicami, tudi če je zanje z zakonom predpisana trošarina po
stopnji 0% ali v znesku 0 eurov.
EMCS
Za namene spremljanja gibanj v reţimu odloga plačila trošarine med drţavami članicami
Evropske Unije je od 1.1.2011 obvezna uporaba elektronskega trošarinskega
dokumenta (e-TD). Gospodarskim subjektom je za te namene na voljo informacijski sistem
EMCS, ki omogoča poslovanje z elektronskimi trošarinskimi dokumenti. Elektronski
trošarinski dokument izpolni in predloţi v sistem EMCS pošiljatelj trošarinskih dokumentov v
drţavi članici, iz katere so ti izdelki odpremljeni. Po prejemu trošarinskih izdelkov pa mora
prejemnik v namembni drţavi članici zaključiti gibanje trošarinskih izdelkov s predloţitvijo
Poročila o prejemu v sistemu EMCS.
Trošarinsko skladišče
Proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov pod reţimom odloga plačila se lahko
opravlja le v trošarinskem skladišču, za katerega delovanje je carinski organ izdal trošarinsko
dovoljenje.
Kdo lahko zaprosi za trošarinsko dovoljenje?
Trošarinsko dovoljenje
Za trošarinsko dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
213
1. neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki v skladu s
predpisanimi pogoji in ima sedeţ v Sloveniji;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma prisilnega prenehanja;
5. predloţi instrument zavarovanja plačila trošarine;
6. ima v lasti ali najemu proizvodni prostor oziroma skladišče oziroma drug prostor za
skladiščenje ali proizvodnjo trošarinskih izdelkov, organiziran in opremljen tako, da
omogoča varno proizvodnjo, skladiščenje, prejemanje in odpremo trošarinskih izdelkov
ter pravilno merjenje količin teh izdelkov,
7. izpolnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih
izdelkov.
Obveznosti imetnika
Imetnik trošarinskega dovoljenja mora:
1. zagotoviti ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču; nadzirati vse
postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem trošarinskih izdelkov; ugotavljati
izgube oziroma primanjkljaje; raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju
trošarinskega skladišča;
2. zagotoviti vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
3. voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in evidenco gibanja
trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter nadzornemu carinskemu organu
predloţiti mesečni obračun trošarine ter mesečni popis zalog;
4. obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo
trošarinskega dovoljenja;
v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in
delovanja novih trošarinskih skladišč, zaprositi carinski organ za spremembo trošarinskega
dovoljenja.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
214
Vračilo trošarine
Pravico do 100-odstotnega vračila plačane trošarine ima:
1. imetnik trošarinskega skladišča, ki je trošarinske izdelke, ki so ţe bili sproščeni v porabo v
Sloveniji, vnesel v trošarinsko skladišče;
2. oseba, ki je izvozila trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v Sloveniji;
3. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih je porabila za
namene iz 72. in 97. člena Zakona o trošarinah;
4. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila kot
sestavino za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;
5. oseba, ki je trošarinske izdelke prodala v skladu s predpisanimi pogoji osebi iz 15. in 17.
člena Zakona o trošarina brez obračunane trošarine, sama pa jih je nabavila po ceni z
vključeno trošarino;
6. trgovec, ki je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih umaknil s
trţišča, ker so postali neuţitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom
davčnega organa;
7. proizvajalec trošarinskih izdelkov izven reţima odloga za proizvedene trošarinske izdelke
na zalogi, za katere je plačal trošarino, vendar so postali neuţitni oziroma neuporabni in
so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa;
8. oseba, ki je utekočinjeni zemeljski plin, ki je ţe bil sproščen v porabo v Sloveniji, vnesla v
omreţje zemeljskega plina.
Plačevanje trošarine
Alkohol
Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega
alkohola.
Trošarinska osnova
Trošarinska osnova za vina, druge fermentirane in vmesne pijače je količina trošarinskih
izdelkov, merjena v hektolitrih; za pivo in etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola
na en hektoliter.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
215
Znesek trošarine
Trošarina se plačuje v višini:
I. 12,10 EUR za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva;
II. 0 EUR za en hektoliter mirnega vina;
III. 0 EUR za en hektoliter penečega vina;
IV. 0 EUR za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;
V. 132,00 EUR za en hektoliter vmesnih pijač;
IV. 1.320,00 EUR za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega
alkohola.
Oprostitve
Uporaba alkohola in alkoholnih pijač je oproščena trošarine, če se uporablja kot surovina v:
1. proizvodnji zdravil, opredeljenih z zakonom, ki ureja področje zdravil, razen za vodno-
alkoholne mešanice,
2. proizvodnji kisa iz tarifne oznake 2209 00;
3. proizvodnji ţivil, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladnih izdelkih iz tarifne
oznake 1806 ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov oziroma, pri drugih
ţivilskih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov;
4. v proizvodnji neprehrambenih izdelkov;
5. v proizvodnji arom in brezalkoholnih pijač, katerih vsebnost alkohola ne presega 1,2
vol.%.
Tobačni izdelki
Trošarina se plačuje od cigaret, cigar in cigarilosov, in tobaka za kajenje.
Trošarinska osnova
Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma
kilogram izdelka oziroma milimeter tekočine v polnilu. Trošarina za cigarete se plačuje kot
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
216
specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1.000 kosov in kot proporcionalna trošarina,
ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.
Znesek trošarine
Trošarina za cigarete se določi v odstotku od tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret,
specifična trošarina pa v višini 20 % od skupne davčne obremenitve cigaret v razredu tehtane
povprečne drobnoprodajne cene, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh
cigaret. Od 1. julija 2012 znaša specifična trošarina 30 %, od 1. oktobra 2012 znaša 40 %, od
1. januarja 2013 pa 50 % od skupne davčne obremenitve cigaret v razredu tehtane povprečne
drobnoprodajne cene.
Trošarina za cigarete se določi tako, da znaša:
najmanj 60% tehtane povprečne drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret, sproščenih v
porabo, vendar najmanj 106 EUR za 1.000 kosov cigaret iz razreda tehtane povprečne
drobnoprodajne cene cigaret.
Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine iz prejšnjega odstavka določi
Vlada Republike Slovenije na osnovi tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret, ki velja
na dan 1. januarja za tekoče leto. Če se ugotovljena tehtana povprečna drobnoprodajna cena
cigaret razlikuje od tiste, po kateri sta izračunana veljavni znesek specifične trošarine in
veljavna stopnja proporcionalne trošarine, za manj kot 20 %, vladi ni treba prilagoditi zneska
specifične in stopnje proporcionalne trošarine.
Drobnoprodajna cena je cena, ki jo določi proizvajalec imetnik trošarinskega dovoljenja
oziroma davčni zastopnik oziroma pooblaščeni ali začasno pooblaščeni prejemnik oziroma
uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.
Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena.
Kaj je potrebno storiti v primeru spremembe trošarine?
Sprememba trošarine
Skladno z Zakonom o trošarinah in Uredbo o določitvi zneska specifične in stopnje
proporcionalne trošarine za cigarete, so dolţne osebe, ki imajo zunaj trošarinskih skladišč na
zalogi cigarete:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
217
1. opraviti popis zalog cigaret in sestaviti zapisnik o popisu cigaret po vrstah, količinah in
vrednostih in ga predloţiti carinskemu organu, ki je krajevno pristojen glede na sedeţ
plačnika, najpozneje 15. dan po popisu;
2. plačati razliko trošarine po predloţenem obračunu najkasneje 60. dan po popisu.
Osebe, ki morajo opraviti popis zalog in plačati trošarino so:
1. proizvajalci in uvozniki, ki imajo cigarete na zalogi izven trošarinskega skladišča;
2. trgovci in gostinci, ki imajo zaloge cigaret.
Energenti in električna energija
Trošarina se plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko
gorivo ali gorivo za ogrevanje. Zakon o trošarinah v 88. členu natančno opredeljuje, kaj se
šteje za energente.
Trošarinska osnova
Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina
energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti, kot je
določeno pri posamezni trošarini. Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma
kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi +15 stopinj C.
Pravica do vračila
Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v
gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v ţelezniškem prometu ter ţičnic in
strojev ter naprav na smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do
vračila trošarine v višini 50% povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje
za pogonski namen v obdobju, za katero se zahteva vračilo trošarine.
Posebna evidenca
V skladu z Odredbo o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko-
komercialni namen (Uradni list RS, št. 40/1999 in 38/2001), mora upravičenec količino
mineralnega olja, za katero uveljavlja vračilo trošarine, dokazati z računi o nabavi ter s
podatki o namenu porabe, ki jih mora voditi v posebni evidenci. V posebni evidenci mora
upravičenec navesti:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
218
1. vrsto in število strojev;
2. tehnične podatke o motorju stroja ter podatek proizvajalca o povprečni porabi goriva na
uro delovanja motorja;
3. po datumih vpisane ure delovanja motorja;
4. količino mineralnega olja po datumu nabave.
Zahtevek za vračilo
Upravičenec vloţi zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do zadnjega
dne tekočega meseca za pretekli mesec na obrazcu TRO-I z ustreznimi dokazili. Carinski
organ vrne trošarino v višini 50% dejansko plačane trošarine za porabljeno količino
mineralnega olja v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za vračilo.
2. Za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s
traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 70% trošarine, ki je predpisana za
plinsko olje za pogonski namen. Več o tem v članku Kmeti.
3. Za energente, katerim je dodano biogorivo, ima upravičenec pravico do vračila plačane
trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deleţu dodanega izdelka,
vendar največ 5%.
4. Za plinsko olje, ki se dokazljivo porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, imajo
kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedeţ v Uniji ali drţavah članicah
Efte – pravico do vračila dela plačane trošarine. Vračilo se določi v višini razlike med
zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezni koledarski mesec ugotovi minister, pristojen
za finance, in najniţjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Energetske direktive (od
01.01.2010 najniţji dovoljen znesek znaša 330 EUR za 1000 litrov).
Pogoji
Šteje se, da je plinsko olje porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen, če je
porabljeno za:
1. prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi
vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z
največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, ali
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
219
2. prevoz potnikov, linijski ali izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kakor jih
določa Pravilnik o ES-homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02, 80/04,
75/05, 86/06 in 82/07).
Evidence in zahtevek
Upravičenec za vračilo trošarine od pogonskega goriva je dolţan voditi evidence o nakupu in
porabi plinskega olja. Vračilo plačane trošarine uveljavlja na podlagi pisnega zahtevka, ki ga
vloţi pri carinskem organu, in dokazil o registraciji vozila, za pogon katerega je bilo plinsko
olje porabljeno, ter računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za
zadevno vozilo, carinski organ pa glede na okoliščine primera lahko zahteva predloţitev še
drugih dokazil. V imenu in za račun upravičenca lahko vloţi vlogo tudi njegov pooblaščenec,
ki se mora na zahtevo carinskega organa izkazati s pisnim pooblastilom. Zahtevek za vračilo
trošarine se lahko vloţi za nakup plinskega olja za pogon v posameznem koledarskem mesecu
ali v posameznem koledarskem trimesečju ali v posameznem koledarske letu. Vračila ni
mogoče zahtevati za gorivo, kupljeno z gotovino. Pristojni carinski organ odloči o zahtevku
v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka in izvede vračilo plačane trošarine v 15 dneh po
vročitvi odločbe o vračilu. Glejte tudi opombo na koncu članka.
Računovodski vidik
1. Knjigovodstvo trošarinskega zavezanca
Izdani račun
Trošarinski zavezanec mora za vsako sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo izdati račun
oziroma drug dokument, ki izkazuje odpremo trošarinskih izdelkov. Pri trošarinskih izdelkih,
ki so odpremljeni oproščenemu uporabniku, mora biti na računu oziroma drugem
dokumentu navedeno, da gre za odpremo brez plačila trošarine na podlagi dovoljenja
oproščenega uporabnika z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja. Trošarinski
zavezanec mora izdati račun oziroma drug dokument v dveh izvodih. Prvi izvod mora dati
prejemniku trošarinskih izdelkov. Drugi izvod, kot tudi druge dokumente, ki so pomembni za
določitev višine trošarinske obveznosti, pa zadrţi in hrani v skladu z Zakonom o trošarinah.
Knjigovodske evidence
Trošarinski zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za
obračunavanje in plačevanje trošarine, še posebej pa o:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
220
1. izdelanih količinah trošarinskih izdelkov;
2. količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, v skladiščih ali v drugih
poslovnih prostorih;
3. prodanih količinah izdelkov, za katere je bila plačana trošarina po predpisanih stopnjah;
4. prodanih količinah izdelkov, za katere ni bila plačana trošarina;
5. količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo;
6. količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine odpuščeno;
7. zneskih obračunane in plačane trošarine.
Uvoznik
Trošarinski zavezanec-uvoznik je dolţan v svojem knjigovodstvu zagotoviti predvsem
podatke o: uvozu trošarinskih izdelkov, zalogi trošarinskih izdelkov, odpremi trošarinskih
izdelkov ter o obračunu in plačilu trošarine.
Hramba dokumentacije
Trošarinski zavezanec mora hraniti izdane in prejete račune, trošarinske dokumente,
dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, iznosu, vnosu, nakupu, prodaji, dokumente, na
podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune trošarine in vse knjigovodske
listine, ki se kakor koli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje, odpošiljanje, prejemanje,
hrambo, nakup, prodajo, prevoz, izvoz oziroma uvoz, iznos oziroma vnos trošarinskih
izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po poteku leta, na
katero se te listine nanašajo. Ob izpolnjevanju določenih pogojev je moţna hramba tudi v
elektronski obliki.
Zaloge
V skladu s Slovenskim računovodskim standardom 4 – Zaloge, se količinska enota zaloge
materiala in trgovskega blaga ob začetnem pripoznanju vrednoti po nabavni ceni, ki jo
sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški
nabave. Če torej nastopi obveznost za obračun trošarine pri nabavi trošarinskih izdelkov, se
trošarina šteje v nabavno vrednost zaloge blaga oziroma materiala. Če ob nabavi podjetje
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
221
uveljavlja odlog plačila trošarine, se lahko trošarina vključi v vrednost zaloge blaga takrat, ko
nastopi obveznost obračuna.
Podjetje prejme račun za trošarinske izdelke iz Anglije in jih uskladišči v trošarinsko
skladišče. Obveznost za obračun trošarine še ni nastala, zato se nabavna vrednost ne poveča
za znesek trošarine. Nato podjetje proda trošarinski izdelek iz trošarinskega skladišča kupcu
v Sloveniji, pri čemer nastopi obveznost za obračun trošarine. Za znesek trošarine se poveča
nabavna vrednost blaga. To pomeni, da je blago v trošarinskem skladišču ovrednoteno po
nabavni vrednosti brez vključene trošarine (ločen analitični konto), nato se knjigovodsko
prenese na drug analitični konto zalog, kjer se vrednost zalog poveča za obračunano
trošarino in se ob prodaji prenese na poslovne odhodke iz naslova nabavne vrednosti
prodanega blaga.
Terjatve in obveznosti
Terjatve in obveznosti iz naslova trošarin knjiţimo na konte razreda 16 – Druge kratkoročne
terjatve in 26 – Obveznosti do drţavnih in drugih inštitucij. Kadar podjetje od drţave zahteva
vračilo trošarine, to knjiţi na konto 162 – Druge kratkoročne terjatve do drţavnih in drugih
inštitucij. Ko pa podjetje izkaţe obveznost za plačilo trošarine, uporabi konto 261 –
Obveznosti za DDV, carino in druge dajatve od uvoţenega blaga, če gre za trošarino od
uvoţenega blaga, v ostalih primerih pa konto 266 – Druge kratkoročne obveznosti do
drţavnih in drugih inštitucij.
1. Davek na dodano vrednost in trošarine
Davčna osnova za DDV
36. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da se v davčno osnovo
vštevajo, če ţe niso všteti:
1. trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV;
2. postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih
dobavitelj ali izvajalec zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve.
DDV se torej obračuna in plača tudi na znesek trošarine. Pri tem je pomembno, kdaj nastopi
obveznost za obračun trošarine. Če na primer ob uvozu trošarinskega izdelka podjetje
izpolnjuje pogoje za odlog plačila trošarine, se trošarina ne vključi v davčno osnovo. Se pa
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
222
vključi kasneje, ko nastopi obveznost za plačilo trošarine (na primer pri sprostitvi blaga v
prost promet).
PRIMER 1: Trošarinsko skladišče
Podjetje prejme račun za trošarinske izdelke (etilni alkohol) iz Anglije v vrednosti 10.000,00
EUR in jih uskladišči v trošarinsko skladišče. Obveznost za obračun trošarine še ni nastala,
zato se nabavna vrednost ne poveča za znesek trošarine. Nato podjetje proda trošarinski
izdelek iz trošarinskega skladišča kupcu v Sloveniji po prodajni ceni 6.100,00 EUR z
obračunanim DDV po splošni stopnji (nabavna vrednost pred obračunom trošarine znaša
3.000,00 EUR). Podjetje obračuna trošarino v znesku 500,00 EUR. Za znesek trošarine se
poveča nabavna vrednost blaga.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za trošarinske izdelke od tujega
dobavitelja
10.000,00 650 221
obračun in odbitek DDV 2.200,00 160 260
2. TEM Obračun nabave blaga za trošarinsko
skladišče
10.000,00 660-T 659
3. IRAČ Izdani račun za blago iz trošarinskega
skladišča kupcu v Sloveniji
6.100,00 120
5.000,00 762
1.100,00 260
4. TEM Prenos blaga iz trošarinskega skladišča v
veleprodajno skladišče
3.000,00 660-V 660-T
obračun trošarine 500,00 660-V 266
5. TEM Obračun nabavne vrednosti prodanega blaga 3.500,00 702 660-V
Opomba: Podjetje vodi zalogo v trošarinskem skladišču na posebnem analitičnem kontu 660-
T, kjer nabavna vrednost ne vsebuje trošarine. Ob prodaji prenese zalogo na veleprodajno
skladišče in obračuna trošarino (analitični konto 660-V).
PRIMER 2: Obračun trošarine pri vnosu blaga v Slovenijo
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
223
Podjetje, ki ni v režimu odloga plačila trošarine, pridobi trošarinske izdelke iz drugih držav
članic Unije. Prejeti račun za nabavo blaga znaša 20.000,00 EUR. Trošarinska obveznost
nastane ob vnosu izdelkov v Slovenijo in znaša 4.000,00 EUR. Podjetje obračuna DDV po
splošni stopnji si ga prizna kot odbitni DDV.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. PRAČ Nabava trošarinskih izdelkov v Uniji 24.000,00 650
obveznost do tujega dobavitelja 20.000,00 221
obveznost za trošarino 4.000,00 266
samoobdavčitev z DDV 5.280,00 160 260
PRIMER 3: Sprememba trošarine pri cigaretah
V skladu z Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska specifične in stopnje
proporcionalne trošarine za cigarete se je dne 1.4.2011 spremenila trošarina za cigarete.
Trgovsko podjetje, ki prodaja tudi cigarete, je imelo na dan 31.3.2011 na zalogi cigarete, zato
je bilo dolžno popisati zalogo cigaret in plačati razliko trošarine. Spremenjena višina
trošarine za cigarete je od 1.4.2011 znašala:
1. specifična trošarina 20,4000 EUR za 1000 kosov cigaret
proporcionalna trošarina pa 45,1515% od drobnoprodajne cene zavojčka cigaret
Če je drobnoprodajna cena zavojčka 20 cigaret nižja od 2,64 EUR, se ne glede na prej
napisano plačuje trošarina v višini 80,0000 EUR za 1000 kosov cigaret.
Podjetje na podlagi popisa količin cigaret izračuna razliko trošarine s pomočjo pripomočka
za izračun, ki je objavljen na spletni strani Carinske uprave Republike Slovenije. V
pripomoček se vnašajo količine cigaret po vrstah cigaret v 1000 kosih (na primer če je zaloga
80 škatlic po 20 cigaret, to znese 1000 kosov in v stolpec za količino podjetje vnese 1,6 pri
ustrezni vrsti cigaret). Tako izračunana razlika znese 260,00 EUR. Skupno povečanje
drobnoprodajnih cen pa znese 600,00 EUR.
Različica 1: Povečanje vrednosti zalog v prodajalni – vrednotenje po nabavnih cenah
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, obveznost 260,00 663 266
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
224
za plačilo trošarine
2. TRR Plačilo trošarine 260,00 266 110
Različica 2: Povečanje vrednosti zalog – vrednotenje po drobnoprodajnih cenah z DDV
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, 600,00 663
obveznost za plačilo trošarine 260,00 266
povečanje vračunanega DDV v zalogah 100,00 664
povečanje vračunane razlike v ceni 240,00 669
Različica 3: Razlika trošarine direktno v odhodke (če podjetje nima možnosti razliko
trošarine vključiti v vrednost zaloge cigaret)
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun razlike trošarine za cigarete, obveznost
za plačilo trošarine
260,00 266
nabavna vrednost prodanega blaga 260,00 702
PRIMER 3: Vračilo trošarine od pogonskih goriv
Podjetje, ki opravlja registrirano dejavnost avtoprevozov blaga, za mesec marec 2011 prejme
račun za nabavo pogonskega goriva (plinskega olja) v vrednosti 3.600,00 EUR z
obračunanim DDV po splošni stopnji. Količina nabavljenega goriva pri tem znaša 2.800
litrov. Višina vračila za mesec marec 2011 znaša 18,05 EUR za 1000 litrov plinskega olja,
kar za 2.800 litrov znese 50,54 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za pogonsko gorivo 3.600,00 220
neto vrednost goriva 3.000,00 402
odbitni DDV po splošni stopnji 600,00 160
2. TEM Mesečni zahtevek za vračilo trošarine,
zmanjšanje stroškov energije
50,54 (402)
terjatve do drţave za vračilo trošarine 50,54 162
PRIMER 4: Vračilo trošarine za industrijsko-komercialni namen
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
225
Gradbeno podjetje prejme račun za nabavo mineralnih olj za pogon gradbenih strojev v
vrednosti 9.760,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Podjetje vloži mesečni
zahtevek na obrazcu TRO-I z vsemi dokazili za vračilo trošarine za mineralno olje, ki se
porabi za pogon strojev v gradbeništvu. Znesek zahtevka za mesec april 20X1 znaša 1.700,00
EUR. Carinski organ dejansko prizna vračilo trošarine za 1.600,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za mineralna olja 9.760,00 220
neto vrednost energenta 8.000,00 402
odbitni DDV po splošni stopnji 1.760,00 160
2. TEM Mesečni zahtevek za vračilo trošarine,
zmanjšanje stroškov energentov
1.700,00 (402)
terjatve do drţave za vračilo trošarine 1.700,00 162
3. TEM Popravek vračila trošarine na podlagi
priznanega vračila
100,00 (162)
402
4. TRR Prejeto vračilo trošarine na bančni račun 1.600,00 110 162
Uporabljeni konti:
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
402 – Stroški energije
Vračilo trošarine za proizvodnjo električne energije z lastnimi agregati
V skladu s 97. členom Zakona o trošarinah velja oprostitev na celoten znesek trošarine za
energente, ki jih osebe pri opravljanju dejavnosti porabijo za proizvodnjo električne energije.
Upravičenci do oprostitve plačila trošarine za energente so tudi osebe, katerih osnovna
dejavnost ni proizvodnja električne energije, a v določenih okoliščinah (npr. izpad električne
energije zaradi motenj v oskrbi z električno energijo) z lastnimi agregati proizvajajo
električno energijo, ki jo porabijo za pokrivanje lastnih potreb – za opravljanje svoje
osnovne dejavnosti, za katero potrebujejo nemoteno dobavo električne energije. Kot
proizvajalci električne energije so trošarinski zavezanci za električno energijo za pokrivanje
lastnih potreb.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
226
Proizvajalci električne energije morajo pred oddajo zahtevka za vračilo trošarine pri krajevno
pristojnem carinskem uradu glede na sedeţ druţbe vloţiti prijavo v register trošarinskih
zavezancev, v primeru da v registru še niso priglašeni ter obrazec za obračun trošarine od
proizvedene električne energije.
Zahtevek za vračilo trošarine (obrazec ni predpisan) se skupaj z dokazili (račun za nabavljeno
pogonsko gorivo, podatki o porabi energentov in proizvedeni električni energiji) vloţi pri
krajevno pristojnem carinskem uradu kot mesečni zahtevek (do zadnjega dne tekočega
meseca za pretekli mesec) ali kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
227
4.7.14 Uporabnina
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
PRAVNI VIDIK
Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa, je pa povezana z uporabo oziroma
koriščenjem nepremičnine, opreme in podobno ter se za uporabo plačuje določeno
nadomestilo, govorimo o uporabnini.
Najemnina
Za razločevanje med najemnino in uporabnino si lahko pomagamo s 73. členom Pravilnika o
izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki določa, da je temeljna značilnost pogodbe o
najemu oziroma zakupu nepremičnin, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno
obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen
del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.
Uporabnina
O uporabnini torej govorimo, ko lahko hkrati več oseb uporablja isto nepremičnino ali
opremo (npr. športni objekti), ali ko je plačilo vezano na uporabo (npr. število kopij pri
fotokopirnem stroju) in podobno.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Prihodki od storitev
Podjetje, ki daje nepremičnine ali opremo v uporabo, izkazuje doseţene prihodke med
prihodki od najemnin (konto 765). Menimo namreč, da je uporabnina po vsebini še vedno
najemnina, le za namene obdavčitve z davkom na dodano vrednost se razlikujeta. Tako se
lahko podjetje samo odloči, če ţeli "pravo" najemnino knjiţiti ločeno od uporabnine, kar
lahko stori s pomočjo analitičnih kontov.
Stroški
Podjetje, ki prejme račune za uporabnino nepremičnin ali opreme, izkazuje stroške med
stroški najemnin (konto 413). Tudi v tem primeru pa se lahko podjetje samo odloči, če ţeli
stroške "prave" najemnine knjiţiti ločeno od stroškov uporabnine, kar lahko stori s pomočjo
analitičnih kontov.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
228
DAVČNI VIDIK
Obdavčitev z DDV
Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa nepremičnin, je pa povezana z uporabo
oziroma koriščenjem nepremičnine, pri čemer to predstavlja njen postranski oziroma
spremljajoči del ( na primer: uporaba športnih objektov, rezervacija mize v restavraciji,
postavitev prodajnega avtomata znotraj nepremičnine, uporaba WC…), je obdavčitev odvisna
od vsebine storitve.
Niţja stopnja DDV
Po niţji stopnji se DDV v skladu z 41. členom ZDDV-1 in Prilogo I plačuje od uporabe
športnih objektov ter dajanja nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih
nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih
nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične
objekte.
Splošna stopnja DDV
Po splošni stopnji se DDV obračunava od vseh drugih storitev uporabe, ki ne predstavljajo
najema oziroma zakupa in niso obdavčene po niţji stopnji.
Pojasnilo DURS
Pri razločevanju, kaj se šteje za najem nepremičnine, ki je oproščen plačila DDV in kaj ne, si
lahko pomagamo tudi s pojasnilom DURS, št. 4230-120/2007-2, z dne 5.12.2007, na temo
obdavčitve najema dvorane za organizacijo predavanja. Iz pojasnila izhaja, da je pri določitvi
narave obdavčljive transakcije treba biti pozoren na vse okoliščine, v katerih je določena
transakcija opravljena. Treba je torej preveriti, ali je glavni predmet določene posamezne
pogodbe in s tem sklenjenega posla, pasivna uporaba prostorov ali zemljišča nepremičnine
proti plačilu, vezanemu na potek časa, ali opravljanje storitve, ki bi jo bilo mogoče opredeliti
drugače, ali ima storitev navadno za posledico samo pasivno aktivnost dajanja na razpolago
nepremičnine, ali vključuje tudi veliko število komercialnih aktivnosti, kot je npr. nadzor,
upravljanje in stalno vzdrţevanje s strani izvajalca storitev, priprava drugih objektov itd. Na
podlagi sodne prakse Sodišča ES v pojasnilu zaključujejo, da pojem "najem nepremičnin" iz
2. točke 44. člena ZDDV-1 zajema transakcije:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
229
s katerimi druţba sočasno z različnimi pogodbami do preklica dodeli druţbam, s katerimi
je povezana, pravico uporabe na isti nepremičnini proti plačilu nadomestila,
plačilo je določeno predvsem na podlagi uporabljene površine,
glavni predmet pogodbe je pasivna uporaba prostorov ali zemljišča nepremičnine proti
plačilu,
plačilo je vezano na potek časa,
plačilo ni vezano na opravljanje storitve, ki bi jo bilo mogoče opredeliti drugače (kot je
pravica do uporabe zemljišča za golf, pravica uporabe mostu proti plačilu cestnine,
pravica postavitve avtomatov za cigarete v gospodarske prostore).
Najem dvorane
Glede na navedeno je v pojasnilu zaključeno, da je najem dvorane za predavanje obdavčen z
DDV po splošni stopnji, ker je davčni zavezanec vzel dvorano v uporabo za določen dan, ob
tem pa mu je bila nudena tudi tehnična izvedba. V tem primeru tako niso izpolnjeni vsi pogoji
za oprostitev DDV (ne gre samo za pasivno uporabo nepremičnine, ni sklenjena najemna
pogodba za daljše obdobje, višina plačila ni sorazmerna s trajanjem in kaţe še na nudenje
nekaj več, kot zgolj samo prostor, izključitev, drugih,…).
Bančni avtomat
Tudi v primeru namestitve bančnega avtomata gre po mnenju Ministrstva za finance za
dajanje prostora v uporabo oziroma koriščenje za postavitev bančnega avtomata znotraj tega
prostora in se obračuna DDV po splošni stopnji.
Dohodnina
V skladu s 75. členom Zakona o dohodnini je dohodek iz oddajanja premoţenja v najem
dohodek, doseţen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem. Za oddajanje premoţenja
v najem se šteje:
1. vsako oddajanje premoţenja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim
najemodajalec prepusti najemniku določeno premoţenje v uporabo ali mu prepusti
pravico do uporabe premoţenja, najemnik pa mu je zato dolţan plačati ustrezno
najemnino ali drugo nadomestilo;
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
230
2. drugi primeri uporabe premoţenja, kadar tisti, katerega premoţenje uporablja nekdo drug
ali ima pravico do uporabe premoţenja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da od
njega zahteva opustitev določenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrševati na svojem
premoţenju, prejme ustrezno nadomestilo, če zakon ne določa drugače.
Z vidika dohodnine torej ni pomembno, ali gre za najem ali uporabo, če je prejemnik dohodka
fizična oseba, je dohodek obdavčen z dohodnino. Dohodnine pa se ne plačuje od oddajanja
premičnin v najem, razen oddajanja opreme, bivalnika ali prevoznega sredstva v najem.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Najem seminarske dvorane
Podjetje, ki organizira seminar, je najelo seminarsko dvorano za 100 ljudi. Prejeti račun za
najem/uporabo dvorane znaša 610,00 eur z vračunanim DDV po splošni stopnji. V primeru
najema seminarske dvorane je težko razmejiti, ali gre za najem ali uporabo. Z vidika zakona
o davku na dodano vrednost gre za uporabo, ki je obdavčena z DDV po splošni stopnji, z
računovodskega vidika pa običajno govorimo o najemu in prejeti račun knjižimo na stroške
najemnin.
Knjiženje pri najemojemalcu:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za najem dvorane, obveznost do
dobavitelja
610,00 220
strošek najema/uporabe dvorane 500,00 413
odbitni DDV po splošni stopnji 110,00 160
Knjiženje pri najemodajalcu:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za najem dvorane, terjatev do
kupca
610,00 120
prihodki od najemnin 500,00 765
obračunan DDV po splošni stopnji 110,00 260
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
231
PRIMER 2: Najem fotokopirnega stroja
Podjetje ima v najemu fotokopirni stroj, za katerega plačuje mesečno najemnino v višini
200,00 eur brez DDV in uporabnino od vsake posamezne kopije, kar znaša za mesec oktober
150,00 eur brez DDV. Skupna vrednost računa tako znaša 357,00 eur in obračunan DDV po
splošni stopnji v znesku 77,00 eur.
Knjiženje pri najemojemalcu:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za najem fotokopirnega stroja,
obveznost do dobavitelja
427,00 220
strošek najema opreme 200,00 413-N
strošek uporabe opreme 150,00 413-U
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 77,00 160
Knjiženje pri najemodajalcu:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za najem fotokopirnega stroja,
terjatev do kupca
427,00 120
prihodki od najemnin 200,00 765-N
prihodki od uporabnin 150,00 765-U
obračunan DDV po splošni stopnji 77,00 260
PRIMER 3: Uporaba športne dvorane
Športno društvo, zavezanec za DDV, daje v najem enkrat tedensko športno dvorano podjetju,
katerega zaposleni jo uporabljajo za rekreacijo. Mesečna najemnina športne dvorane znaša
109,50 eur z obračunanim DDV po nižji stopnji.
Knjiženje pri najemodajalcu:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za najem športne dvorane, terjatev 109,50 120
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
232
do kupca
prihodki od najemnin 100,00 765
obračunan DDV po niţji stopnji 9,50 260
Knjiženje pri najemojemalcu:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za najem športne dvorane,
obveznost do dobavitelja in davčno nepriznani
stroški storitev.
109,50 413-
DN
220
Opomba: V skladu s 3. odstavkom 39. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za boniteto ne
štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod
enakimi pogoji, kot je med drugim uporaba prostorov za oddih in rekreacijo. Takšni odhodki
pa niso davčno priznani v skladu s 30. členom ZDDPO-2.
PRIMER 4: Uporaba spletne programske aplikacije
Podjetje prejme račun za mesečni najem programa na spletu za vodenje računovodstva v
znesku 240,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za uporabo spletne aplikacije,
obveznost do dobavitelja
244,00 220
stroški najemnin 200,00 413
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 44,00 160
PRIMER 5: Najem parkirišča
Podjetje je za izvedbo prireditve na dan, ko trgovsko podjetje ni bilo odprto, najelo parkirišče
(asfaltirano ploščad). Trgovsko podjetje je za uporabo parkirišča (nepremičnine) izdalo
račun v znesku 244,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Knjiženje pri najemodajalcu:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
233
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za najem parkirišča, terjatev do
kupca
244,00 120
prihodki od najemnin in uporabnin 200,00 765
obveznost za obračunani DDV 44,00 260
Knjiženje pri najemojemalcu – uporabniku:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za uporabo parkirnega prostora,
obveznost do dobavitelja
244,00 220
stroški najemnin 200,00 413
odbitni DDV 44,00 160
PRIMER 6: Najem vodnega avtomata
Podjetje prejme račun za najem vodnega avtomata v znesku 18,00 EUR z obračunanim DDV
po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za najem vodnega avtomata,
obveznost do dobavitelja
18,30 220
stroški najemnin 15,00 413
odbitni DDV 3,30 160
Uporabljeni konti:
413 – Najemnine
765 – Prihodki od najemnin
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
234
4.7.15 Upokojenci
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. Č. RS št. 96/12) določa
zavarovance – fizične osebe, ki se morajo obvezno pokojninsko zavarovati. Takšne fizične
osebe so predvsem delavci v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, druţbeniki in kmetje.
V nekaterih primerih se morajo pokojninsko in invalidsko zavarovati tudi osebe na nekaterih
drugih podlagah kot so drugo pravno razmerje, posebni primeri zavarovanja in v primeru, ko
to določajo drugi predpisi. Takšni primeri so predpisani v 18. do 20. členu ZPIZ-2.
Fizične osebe, ki so skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno
pokojninsko zavarovane po izpolnitvi z zakonom predpisanih pogojev, pridobijo pravico do
pokojnine. Pokojnina je lahko:
starostna,
predčasna,
invalidska,
vdovska,
delna vdovska,
druţinska in
delna.
ZPIZ-2 je na področju upokojevanja in opravljanja dejavnost prinesel pomembno novost:
upokojenci, ki poleg prejemanja pokojnine opravljajo še dejavnost, se morajo namreč prav
tako vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ZPIZ-1 je namreč dopuščal
pod določenimi pogoji, da so upokojenci prejemali celotno pokojnino in hkrati opravljali še
dejavnost kot popoldanski s.p.. Takšne moţnosti ZPIZ-2 ne pozna več in Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo v primeru, da se upokojenec, ki opravlja dejavnost
in se do konca leta 2013 ne bo sam prijavil v zavarovanje, to storil po uradni dolţnosti s 1.
januarjem 2014 in mu ustavil izplačevanje pokojnine.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
235
Vendar pa ZPIZ-2 po novem določa, da imajo upokojenci moţnost opravljati dejavnost in
zadrţati izplačilo polovice pokojnine, če se kot zasebniki zavarujejo vsaj za polovico polnega
delovnega časa.
Lahko pa se upokojenci zavarujejo tudi za daljši čas, a se jim v tem primeru izplačuje
sorazmerno manjša pokojnina. Ponovno zavarovani upokojenci lahko tako prejemajo
pokojnino v odstotku od odmerjene pokojnine, ki je različen glede čas opravljanja dela v
okviru opravljanja dejavnosti in sicer:
50 % pokojnine, če delajo 4 ure dnevno ali se zavarujejo za 20-24 ur tedensko,
37,5 % pokojnine, če delajo 5 ur dnevno, ali se zavarujejo za 25-29 ur tedensko,
25 % pokojnine, če delajo 6 ur dnevno ali se zavarujejo za 30-34 ur tedensko, in
12,5 % pokojnine, če delajo 7 ur ali se zavarujejo za 35-39 ur tedensko.
Za čas zavarovanje morajo upokojenci plačevati prispevke za socialno varnost od
sorazmernega dela zavarovalne osnove, ki za leto 2013 in 2014 znaša najmanj polovico
minimalne plače. Več o pokojninskih osnovah najdete v članku Plače in v članku
Samostojni podjetniki posamezniki.
ZPIZ-2 pod enakimi pogoji kot zgoraj opisano nudi moţnost, da ponovno sklenejo delovno
razmerje ali opravljajo poslovodno funkcijo v lastnem podjetju (v sorazmernem delovnem
času in delnem izplačilu pokojnine).
Upokojenci smejo sklepati podjemne in avtorske pogodbe, pogodbe o prokuri in
poslovodenju, lahko so imenovani na različne funkcije v zasebnih in javnih pravnih osebah,
lahko opravljajo delo upraviteljev, cenilcev, strokovnih izvedencev in po spremembah zakona
o urejanju trga dela lahko pod določenimi pogoji opravljajo vsakovrstna začasna in občasna
dela, ne da bi takšni prejemki na navedenih podlagah vplivali na izplačilo njihove pokojnine.
Začasna in občasna dela
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je začel veljati 12. aprila 2013, je uvedel novo
obliko dela in sicer začasno ali občasno delo ali trajnejše omejeno delo upravičenca.
Upravičenec za takšno vrsto dela je lahko le upokojenec, ki ni pridobil pravice do dela
starostne ali predčasne pokojnine skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in se v sorazmernem delu izplačuje zavarovancu v sorazmerju s skrajšanjem ur
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
236
opravljanja dela (upokojenec, ki v določenem deleţu ur ostane v delovnem razmerju).
Določbe o začasnem ali občasnem delu so pričele veljati 1. julija 2013.
Upokojenci lahko opravljajo začasno ali občasno delo na osnovi pogodbe o opravljanju
začasnega ali občasnega dela, kot posebnega pogodbenega razmerja, ki ga skleneta
delodajalec in upokojenec. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo vsa splošna pravila iz
Zakona o delovnih razmerjih kot so: prepoved diskriminacije, prepoved spolnega in drugega
nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, pravica do odmora in počitka ter
odškodninska odgovornost. Tudi pri sklepanju pogodbe o začasnem ali občasnem delu med
delodajalcem in upokojencem je potrebno spoštovati predpise iz področja varnosti na
delovnem mestu in zdravja. Če pride do spora med upokojencem in delodajalcem na podlagi
tako sklenjene pogodbe, je za reševanje sporov pristojno delovno sodišče.
Pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojenca mora vsebovati najmanj
naslednje podatke:
naziv, sedeţ, matično in davčno številko delodajalca,
ime, priimek, rojstni datum, matično in davčno številko upokojenca,
vrsto dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
predvideno številu ur začasnega ali občasnega dela,
datum sklenitve pogodbe,
urno postavko za opravljeno delo in
predvideni skupni znesek dohodka.
Zakonska omejitev opravljanja začasnega ali občasnega dela je predpisana in sicer sme biti
največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščene ure se ne morejo prenašati v naslednji
koledarski mesec. Predpisana je tudi višina najniţje urne postavke, ki znaša 4,20 EUR,
največji znesek dohodka upokojenca v posameznem koledarskem letu ne sme presegati
6.300,00 EUR. Oba predpisana zneska se usklajujeta skladno z rastjo minimalne plače v
Republiki Sloveniji.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
237
ZUTD-A določa tudi omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se v posameznem
koledarskem mesecu lahko opravi in sicer v odvisnosti od števila zaposlenih delavcev pri
delodajalcu, ki z upokojenci sklepa takšne pogodbe.
To število je enako številu vseh pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas (za določen ali
nedoločen čas) na dan, ko delodajalec z upokojencem sklene pogodbo o opravljanju
začasnega ali občasnega dela. Omejitve pri delodajalcih so glede na število zaposlenih pri
delodajalcu naslednje:
0 delavcev največ 60 ur,
od vključno 1 do 10 delavcev največ 100 ur,
več kot 10 do vključno 30 delavcev največ 150 ur,
več kot 30 delavec do vključno 50 delavcev največ 400 ur,
več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev največ 750 ur,
in nad 100 delavcev največ 1.050 ur.
Pri nekaterih delodajalcih so predpisane tudi določene izjeme od teh omejitev in sicer:
pri nevladnih organizacijah (pravnih osebah zasebnega prava in društvih), ki delujejo v
javnem interesu, je omejitev do dvakratnika ur glede na število zaposlenih delavcev in
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, je pri predhodnem posvetovanju s
socialnimi partnerji, je maksimalno število ur 1.500 za največ tri mesece (o tem odloča
ministrstvo za delo).
Delodajalec ima še naslednje z zakonom predpisane dolţnosti:
za upokojence je dolţan voditi evidenco prihoda in odhoda na delo ter zagotavljati
evidenco o opravljenih urah začasnega ali občasnega dela,
upokojencu mora zagotoviti izplačilo dohodka za opravljeno delo v koledarskem mesecu
najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu (izjemoma, če je število opravljenih ur
začasnega ali občasnega dela manjše od 10 in upokojenec nadaljuje z delom pri istem
delodajalcu mu sme delodajalec izplačati honorar za opravljeno delo za oba meseca hkrati,
vendar najkasneje do 18. v mesecu v naslednjem mesecu),
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
238
od prejemkov izplačanih upokojencu mora obračunati posebno dajatev v višini 25 % od
bruto prejemka v posebnem obračunu, ki ga davčnemu organu predloţi na dan izplačila
dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo,
dajatev je delodajalec dolţan plačati na dan izplačila dohodka z nakazilom v proračun
Republike Slovenije in sicer v poseben proračunski sklad predpisan z 129. členom Zakona
o uravnoteţenje javnih financ, ki je namenjen za štipendiranje študentov skladno z
Zakonom o štipendiranju.
V primeru, da delodajalec krši posamezne določbe ZUTD-A, ki ureja začasno ali občasno
delo, so zagroţene globe in sicer v členih od 176. do 176.c (globe znašajo od 500 do 1.000
EUR za odgovorno osebo in od 3.000 do 6.000 EUR za pravno osebo).
RAČUNOVODSKI VIDIK
Stroški začasnega in občasnega dela upokojencev se skladno s SRS 14.27 štejejo med stroške
storitev in jih zato računovodsko obravnavano v okviru skupine 418 – Stroški storitev fizičnih
oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje.
DAVČNI VIDIK
Začasno ali občasno delo kot posebno pogodbeno razmerje, ki se sklepa med delodajalcem in
upokojencem, ki ima status upokojenca v Republiki Sloveniji se opravlja po civilno pravni
pogodbi in dohodek iz tega naslova se davčno obravnava kot dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Davčna osnova dohodka
iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili
stroškov in bonitetami, ki jih skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 zmanjšan za
normirane stroške v višini 10 %. Po določbah desetega odstavka 127. člena ZDoh-2 se
akontacija iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača po stopnji 25 %.
Osebe, ki v okviru kakšnega drugega pogodbenega razmerja opravljajo delo za plačilo, so
skladno z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, pri opravljanju tega dela obvezno
zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni:
če na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16. členu ZPIZ-2 in
kadar se plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila
dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
239
Iz tega naslova se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanj po stopnji 8,85 %.
Osnova za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja je vsako posamezno plačilo za
opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja. Zavezanci za
plačilo tega prispevka so pravne in fizične oseb pri katerih zavarovanec iz druge alineje
prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 dosegajo dohodke (prvi odstavek 154. člena ZPIZ-2). Po
pojasnilu Ministrstva za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti se upokojenci pri
opravljanju začasnega ali občasnega dela zavarujejo za posebne primere zavarovanja po
navedeni določbi, zato mora delodajalec ob izplačilu dohodka obračunati in plačati prispevek
za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %.
Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo, so pri tem delu, skladno s 34. členom
ZUTD-A, zavarovani za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 12. točki 17. člena Zakona
o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pravne in fizične osebe, pri katerih ti
upokojenci delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki v letu 2015
znaša 4,63 evrov mesečno in se usklajuje enkrat letno, glede na podatek o povprečni slovenski
plači.
Od 1. februarja 2014 so skladno z zadnjimi spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju prejemniki dohodkov iz naslova začasnega in občasnega dela
zavezani plačilu prispevka za zdravstvo po stopnji 6,36% od bruto dohodka.
Novela ZZVZZ-M namreč širi krog oseb, ki so obvezno zavarovani za primer poškodbe pri
delu in poklicne bolezni. Obveznot zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni
nastopi z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za delo oziroma storitve, na
podlagi katerega oseba prejema plačilo, in preneha z dnem prenehanja tega pravnega
razmerja. Prijava za zavarovanje se vloţi pri pristojnem ZZZS na obrazcu M12, ki jo mora
vloţiti delodajalec, pri katerem oseba dela po pogodbi o začasnem in občasnem delu.
Po pojasnilu Ministrstva za finance, glede na to, da se začasno ali občasno delo opravlja po
civilnopravni pogodbi, obstaja po določbah Zakona o posebnem davku na določene prejemke
tudi obveznost izplačevalca dohodka za obračun in plačilo 25 % posebnega davka od
posameznega bruto izplačila. Tako je veljalo od 1.7.2013 do 26.7.2013, saj je bila z ZUTD-B
v Ur.l. RS št. 63/2013 objavljena sprememba, ki od 27.7.2013 ukinja plačilo posebnega davka
na določene prejemke od začasnega in občasnega dela upokojencev.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
240
V 27. e členu ZUTD-A pa je predpisana posebna dajatev od dohodkov za začasno ali občasno
delo upokojencev. Od prejemkov, izplačanih iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega
dela delodajalci obračunajo dajatev v višini 25 %. Zavezanec za plačilo te dajatve je
delodajalec. Obračun dajatve od začasnega ali občasnega dela se odda skupaj z obračunom
davčnega odtegljaja za dohodke po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja – obrazec
REK-2.
Delodajalec, ki je plačnik davka, mora na dan izplačila dohodka za začasno ali občasno delo
upokojenca davčnemu organu dostaviti REK-2 obrazec. Na zbirnem obrazcu izplačevalec
izbere vrsto dohodka 1516- dohodek iz začasnega ali občasnega dela, na individualnem REK-
obrazcu pa izbere vrsto dohodka 1230-preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.
Obdavčitev dohodka iz začasnega ali občasnega dela od 1.1.2015 naprej je naslednja:
Akontacija
dohodnine se
izračuna od
dohodka
zmanjšanega za
10% normiranih
stroškov
Prispevek za
zdravstvo
(osnova je bruto
dohodek)
Prispevek PIZ Prispevek ZZ
delodajalca za
posledice
poškodbe pri
delu in poklicne
bolezni
Dajatev od
začasnega ali
občasnega
dela
25% 6,36% 8,85% 4,63 EUR 25%
V breme
delojemalca
V breme
delojemalca
V breme
delodajalca
(osnova za
izračun je
dohodek)
V breme
delodajalca
(osnova za
izračun je
dohodek)
V breme
delodajalca
(osnova za
izračun je
dohodek)
Primeri poslovnih dogodkov
PRIMER 1: Obračun in izplačilo upokojencu po pogodbo o začasnem ali občasnem delu
Podjetje je z upokojencem sklenilo pogodbo o začasnem ali občasnem delu. Urna postavka
določena v pogodbi je 5,00 EUR. Upokojenec je v tekočem mesecu opravil 50 ur. Delodajalec
mu obračuna dohodek od začasnega ali občasnega dela, obračuna vse predpisane dajatve in
nakaţe njegov honorar na njegov transakcijski račun pri banki. Na dan nakazila neto
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
241
honorarja poroča davčnemu organu na predpisanih obrazcih in plača tudi vse prispevke in
davke.
Obračun dohodka:
50 ur × 5,00 EUR = 250,00 EUR
6,36% prispevek za zdravstvo 15,90 EUR
10 % normirani stroški 25,00 EUR
davčna osnova za dohodnino 209,10 EUR
akontacija dohodnine (25 % od 209,10) 52,28 EUR
neto prejemek upokojenca
(250,00 − (15,9+ 52,28))
Obračun dajatev delodajalca:
Davčna osnova 250,00 EUR
Prispevek PIZ (8,85 % od 250,00) 22,13 EUR
Prispevek ZZ (pavšal) 4,63 EUR
Dajatev od začasnega ali občasnega dela (25 % od 250;00) 62,50 EUR
Skupaj davki in prispevki delodajalca 89,18 EUR
Skupaj stroški delodajalca za začasno ali občasno delo 339,21 EUR
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun začasnega ali občasnega dela po pogodbi
z upokojencem - stroški storitev
250,00 418
- obveznost za zdravstveni prispevek upokojenca 15,90 262
- obveznost do upokojenca 181,82 285
- obveznost za akontacijo dohodnine 52,28 265
2. TEM Obračun prispevkov in davkov delodajalca po
pogodbi za začasno ali občasno delo z
upokojencem - prispevek PIZ
22,13 418
- pavšalni prispevek ZZ 4,63 418
- dajatev od začasnega ali občasnega dela 62,50 418
- obveznosti za prispevke izplačevalca od 26,76 262
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
242
začasnega ali občasnega dela
- obveznosti za posebno dajatev od začasnega ali
občasnega dela
62,50 266
3. TRR Izplačilo po pogodbi o začasnem ali občasnem
delu z upokojencem iz transakcijskega računa
339,21 110
- neto nakazilo upokojencu 181,82 285
- plačilo zdravstvenega prispevka upokojenca 15,90 262
- plačilo akontacije dohodnine 52,28 265
- plačilo prispevkov delodajalca (PIZ,ZZ) 26,76 262
- plačilo posebne dajatve delodajalca od začasnega
ali občasnega dela
62,50 266
Uporabljeni konti:
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
262 – Obveznosti za prispevke
265 – Obveznost za davčni odtegljaj
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki
bremenijo podjetje
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
243
4.7.16 Varovanje
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Varovanje je storitev, ki je v sodobnem poslovnem in zasebnem ţivljenju izrednega pomena.
V poslovnem svetu so storitve varovanja potrebne na različnih področjih: varovanje objektov
in sprejemno varnostna sluţba, varnostna sluţba v prodajalnah, varovanje prevozov denarja in
drugih pošiljk, varovanje prireditev, varovanje in nadzor na daljavo.
RAČUNOVODSKI VIDIK
V računovodskem smislu je varovanje strošek storitve pri prejemniku storitve in prihodek od
storitev pri izvajalcu storitve varovanja. Pri samem opravljanju storitve varovanja se
pojavljajo še številni drugi poslovni dogodki povezani s storitvijo varovanja (investiranje v
opremo za nadzor in varovanje, potrošni material potreben za izvajanje varovanja ipd.).
Primeri poslovnih dogodkov:
Knjiženje pri podjetju A d.o.o.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. IRAČ Izdani račun za dobavo opreme za nadzor in
varovanje
50.000 120 762,760
2. IRAČ Izdani račun za mesečno storitev varovanja 300 120 760
3. TEM Plačilo računa za dobavo opreme 50.000 110 120
4. TEM Plačilo računa za mesečno storitve varovanja 300 110 120
Knjiženje pri podjetju B d.o.o.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za dobavo opreme za nadzor in
varovanje
50.000 040 220
2. PRAČ Prejeti račun za mesečno storitev varovanja 300 419 220
3. TEM Plačilo računa za dobavo opreme 50.000 220 110
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
244
4. TEM Plačilo računa za mesečno storitev varovanja 300 220 110
Uporabljeni konti:
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu
040 – Oprema in druga opredmetena dolgoročna sredstva
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
419 – Stroški drugih storitev
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
245
4.7.17 Vinjeta
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
PRAVNI VIDIK
Zakon o cestninjenju (ZCestn, Uradni list RS, št. 24/2015), ki je začel veljati 25.04.2015,
ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoţeni razdalji ali glede na določen čas uporabe
cestninskih cest. Vinjeta je nalepka, ki ob predpisani namestitvi na vozilo, katerega največja
dovoljena masa ne presega 3.500 kg, dokazuje, da je bila za vozilo plačana cestnina za
uporabo cestninskih cest za določen čas. Vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za
obdobje posameznega koledarskega leta, šest zaporednih mesecev, en mesec ali sedem
zaporednih dni (letna, polletna, mesečna in tedenska vinjeta).
Cestnino plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi vinjeto
za ustrezen cestninski razred in veljavno vinjeto na predpisan način nalepi na sprednje
vetrobransko steklo vozila.
Vrste vinjet
Nakup in predpisan način uporabe vinjete v Sloveniji omogoča voţnjo vozila, katerega
največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso
priklopnega vozila, po vseh cestah, ki jih določa Zakon o javnih cestah, in sicer v naslednjem
obdobju:
1. letna vinjeta: v koledarskem letu, ki je označeno na vinjeti, in v decembru predhodnega
leta ter v januarju naslednjega leta;
2. mesečna vinjeta: od dneva nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko, en mesec
po dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem
mesecu takšnega dneva ni;
3. tedenska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob nakupu vinjete.
4. polletna vinjeta: se uporablja samo za enosledna motorna vozila (motorna kolesa) s
priklopnim vozilom ali brez njega, in sicer v obdobju od dneva nakupa vinjete do preteka
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
246
dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa vinjete, oziroma do preteka
zadnjega dneva v šestem mesecu, če v šestem mesecu takšnega dneva ni.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Potni stroški
Potni stroški v zvezi s sluţbenimi potovanji se v skladu s Slovenskim računovodskim
standardom 15 – Stroški dela in stroški povračil zaposlencem, obravnavajo kot stroški
storitev.
Pripoznavanje
Slovenski računovodski standard 14 – Stroški materiala in storitev določa, da se stroški
storitev pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi
gospodarskimi koristmi.
Stroške cestnin oziroma vinjet torej evidentiramo med stroški storitev, pri čemer vinjete za
sluţbena vozila knjiţimo na konto 419 – stroški drugih storitev, vinjete za privatna vozila pa
med povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom na konto 414.
Časovne razmejitve
Ker nakup letne vinjete pomeni plačilo cestnine za koledarsko leto vnaprej, moramo stroške
ustrezno razmejevati v skladu s SRS 12 – Kratkoročne časovne razmejitve. Gre torej za
kratkoročno odloţene stroške, ki predstavljajo usredstvene (aktivne) časovne razmejitve.
Kratkoročno odločeni stroški so ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in
še ne vplivajo na poslovni izid. Predvsem moramo biti pozorni, če na primer konec
koledarskega leta kupimo vinjeto za sluţbeno vozilo, ki bo veljala za prihodnje koledarsko
leto. Takšen račun knjiţimo na konto aktivnih časovnih razmejitev 190 – Kratkoročno
odloţeni stroški oziroma odhodki in v naslednjem letu postopno ali v enkratnem znesku
prenašamo med stroške storitev.
DAVČNI VIDIK
Dohodnina
Skladno z drugim odstavkom 5. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in
drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/2008) se
za povračilo stroškov na sluţbenem potovanju šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
247
takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če se uporablja sluţbeno
vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma
prtljage. Omenjeno velja, če so stroški dokumentirani s potnim nalogom in z računi. Iz
potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.
Mnenje MF
Glede tega je Ministrstvo za finance izdalo mnenje št. 421-177/2008, z dne 8.7.2008, po
katerem se povračilo nakupa vinjete, ki ga delodajalec izplača delojemalcu, ki ga napoti na
sluţbeno potovanje z lastnim avtomobilom, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja, in sicer pod pogojem, da je dokumentirano s potnim nalogom (iz katerega je
razvidno, da je na sluţbenem potovanju smiselna uporaba cestninske ceste) in z računom.
Delavcu se v koledarskem letu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov nakupa ene
letne in največ dveh polletnih vinjet.
Opomba: Ker polletne vinjete za avtomobile ne obstajajo več, menimo, da se lahko pojasnilo
uporablja tako, da letni strošek za nakup vinjet ne sme presegati cene letne vinjete.
Dodatno pojasnilo DURS
V zvezi s tem pa je bilo izdano še pojasnilo DURS, št. 4200-88/2008-2, z dne 30.7.2008, v
katerem dodatno pojasnjujejo, da se obravnava nakup vinjete v skladu z mnenjem MF, če je
bila vinjeta nabavljena na dan sluţbenega potovanja ali kadarkoli pred sluţbenim potovanjem.
Povračilo stroškov vinjete se torej zaposlenemu ne všteva v davčno osnovo tudi, če je
zaposleni za svoj avtomobil ţe nabavil vinjeto, kasneje pa je bil s tem avtomobilom napoten
na sluţbeno potovanje, na katerem je smiselna uporaba cestninske ceste.
Vinjeta in boniteta
Iz omenjenega pojasnila MF izhaja tudi, da v primeru, ko zaposleni uporablja sluţbeno vozilo
z vinjeto tudi v zasebne namene, vinjeta ne predstavlja dodatne bonitete za zaposlenega, pač
pa je nakup vinjete ţe vključen v davčno osnovo, ki velja v skladu s drugim odstavkom 43.
člena Zakona o dohodnini za uporabo vozila za privatne namene.
Kdaj je strošek za nakup vinjete davčno priznan odhodek?
V skladu s 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se za
ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
248
tem zakonu. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede
na dejstva in okoliščine izhaja, da:
1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;
2. imajo značaj privatnosti;
3. niso skladni z običajno poslovno prakso.
Glede davčnega priznavanja odhodkov za nakup vinjete torej velja splošno pravilo, pri presoji
pa si lahko pomagamo tudi s predhodno omenjenimi pravili dohodninske zakonodaje. Če se
strošek za nakup vinjete ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, je
praviloma davčno priznan odhodek. Če pa se nakup vinjete obravnava kot boniteta, je izdatek
prav tako priznan davčni odhodek pod pogoji iz 30. člena ZDDPO-2.
ZDDV-Stopnja obdavčitve
V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) so cestnine obdavčene s splošno
stopnjo DDV.
Vstopni DDV
Glede pravice do odbitka vstopnega DDV moramo upoštevati 63. člen ZDDV-1, ki na
splošno določa obseg pravice in sicer ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je
dolţan plačati, odbije DDV, ki ga je dolţan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma
storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih
obdavčenih transakcij.
Omejitve odbitka DDV
Pri tem pa ne smemo spregledati omejitev pravice do odbitka iz 66. člena ZDDV-1, ki pa
davčnemu zavezancu prepovedujejo odbiti vstopni DDV od osebnih avtomobilov ter
motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem,
razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanja
v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje
programa usposabljanja iz voţnje v skladu z veljavnimi predpisi, ter kombiniranih vozil za
opravljanje dejavnosti javnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih
izključno za prevoz pokojnikov.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
249
Vstopni DDV
Nakup vinjete predstavlja plačilo za uporabo cest, kar lahko opredelimo kot plačilo za storitev
tesno povezanih z vozili. Torej je pravica do odbitka vstopnega DDV odvisna od tega, za
katero vrsto vozila je bila vinjeta nabavljena. Če gre na primer za tovorna vozila, katerih
dovoljena masa ne presega 3.500 kg, potem ima podjetje pravico do odbitka vstopnega DDV.
V skladu z zakonom pa podjetje nima pravice do odbitka vstopnega DDV od vinjet za osebna
vozila, razen ko gre za vozila, s katerimi podjetje opravlja dejavnost prevozov potnikov in
blaga, jih oddaja v najem ali zakup, uporablja v avtošolah za izvajanje programa
usposabljanja iz voţnje in podobno.
PRIMER 1: Nakup letne vinjete za službeni vozili
Podjetje je v mesecu januarju 20X4 kupilo dve letni vinjeti za službeni vozili. Ena je za
tovorno vozilo do največje dovoljene mase , druga pa za osebno vozilo. Cena vinjete za
tovorno vozilo znaša 220,00 EUR z obračunanim 22% DDV, cena vinjete za osebno vozilo pa
110,00 EUR z obračunanim 22% DDV. Vinjeto za tovorno vozilo je kupil zaposleni z
gotovino, vinjeto za osebno vozilo pa direktor s službeno plačilno kartico. Podjetje račune za
cestnino mesečno prenaša med stroške cestnin.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Kratkoročne obveznosti za povračilo stroškov
zaposlenemu za nakup vinjete za tovorno vozilo
220,00 255
- kratkoročno odloţeni stroški 180,33 190
- odbitni davek na dodano vrednost 39,67 160
2. PRAČ Račun za nakup vinjete za osebno vozilo;
obveznost do izdajatelja plačilne kartice
110,00 285
- kratkoročno odloţeni stroški 110,00 190
3. TEM Mesečni prenos na stroške cestnin 24,20 190
- strošek cestnine za tovorno vozilo 15,03 419
- strošek cestnine za osebno vozilo 9,17 419
Opomba: Med poslovnim letom ni obvezno, da podjetje mesečno razmejuje stroške cestnin.
To je pomembno predvsem ob zaključku poslovnega leta in izdelavi obračuna poslovnega
izida ter obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
250
PRIMER 2: Letna vinjeta za privatno vozilo
Podjetje zaposlenim, ki so pogosto napoteni za službeno pot s privatnim vozilom in je
smiselna uporaba cestninske ceste, priznava en krat letno povračilo za nakup letne vinjete, pri
čemer mora zaposleni k obračunu potnih stroškov predložiti račun za nakup vinjete. Na tej
podlagi je zaposleni predložil obračun potnih stroškov za službeno pot iz Maribora v
Ljubljano v skupnem znesku 213,18 EUR – znesek kilometrine znaša 92,50 EUR, polovična
dnevnica znaša 10,68 EUR in račun za letno vinjeto znaša 110,00 EUR. Podjetje obračun
potnih stroškov izplača na bančni račun zaposlenega.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun potnih stroškov – obveznost do
zaposlenega
213,18 255
- kilometrina 92,50 414
- dnevnica 10,68 414
- vinjeta 110,00 414
2. TRR Izplačilo potnih stroškov na bančni račun
zaposlenega.
213,18 255 110
Opomba: Podjetje mora zagotoviti analitično evidenco o plačanih vinjetah zaposlenim za
posamezno koledarsko leto.
PRIMER 3: Tedenska vinjeta za privatno vozilo
Podjetje zaposlenim, ki so občasno napoteni za službeno pot s privatnim vozilom in je
smiselna uporaba cestninske ceste, priznava povračilo za nakup tedenske vinjete, pri čemer
mora zaposleni k obračunu potnih stroškov predložiti račun za nakup vinjete (v skladu z
internim pravilnikom lahko zaposleni predloži tudi račun za nakup letne vinjete, vendar se mu
v vsakem primeru prizna samo znesek v višini tedenske vinjete). Na tej podlagi je zaposleni
predložil obračun potnih stroškov za službeno pot iz Ljubljane v Koper v skupnem znesku
103,38 EUR – znesek kilometrine znaša 77,70 EUR, polovična dnevnica znaša 10,68 EUR in
račun za tedensko vinjeto znaša 15,00 EUR. Podjetje obračun potnih stroškov zaposlenemu
nakaže na bančni račun.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
251
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun potnih stroškov – obveznost do
zaposlenega
103,38 255
- kilometrina 77,70 414
- dnevnica 10,68 414
- vinjeta 15,00 414
2. TRR Izplačilo potnih stroškov na bančni račun
zaposlenega.
103,38 255 110
Uporabljeni konti:
100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
419 – Stroški drugih storitev
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
252
4.7.18 Vzdrževanje
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
S pojmom vzdrţevanje običajno razumemo aktivnosti, s katerimi se zagotavlja, da neko
sredstvo nemoteno deluje v skladu z namenom uporabe in/ali zakonskimi predpisi.
RAČUNOVODSKI VIDIK
V računovodstvu se srečujemo z vzdrţevanjem v naslednjih primerih:
- vzdrţevanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev,
- vzdrţevanje zemljišč in zgradb (lastnih ali v finančnem oziroma poslovnem najemu),
- vzdrţevanje naloţbenih nepremičnin,
- vzdrţevanje opreme, nadomestnih delov in drobnega inventarja,
- drugo.
Investicijsko vzdrţevanje
Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo
nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.
Tekoče vzdrţevanje
Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo
nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.
Redni servis
Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih
sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.
Nadomestni deli
Kadar podjetje samo pravi določena vzdrţevalna dela, lahko nabavi tudi samo nadomestne
dele, storitev popravila pa opravijo zaposleni. Nadomestni deli, namenjeni popravilom ali
vzdrţevanju, se obravnavajo kot material za vzdrţevanje, ki se ob nabavi prenese v vrednost
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
253
zalog materiala, po vgraditvi pa se njihova vrednost zmanjša v breme stroškov materiala. Več
o tem najdete v članku "Nadomestni deli".
Razmejevanje stroškov
Podjetje lahko stroške večjih vzdrţevalnih del tudi razmejuje znotraj poslovnega leta, da so
medletne bilance bolj realne. Pri tem lahko stroške vzdrţevanja vračunava vnaprej preko
pasivnih časovnih razmejitev (konto 290) ali razmejuje po dejanskem nastanku preko aktivnih
časovnih razmejitev (konto 190).
Kdaj se šteje, da vlaganja v osnovna sredstva povečujejo njegove prihodnje koristi?
Vlaganja v osnovna sredstva povečujejo njegove bodoče koristi v primerjavi z ocenjenimi ob
nakupu sredstva, če povečujejo uporabno vrednost sredstva (če na primer s strojem v
prihodnje naredimo več izdelkov ali enako količino izdelkov v krajšem času ali za
proizvodnjo potrošimo manj materiala, če pri zgradbi dogradimo nekaj, česar prej ni bilo, kot
na primer predelne stene, jo naredimo bolj energetsko učinkovito z dodatno izolacijo,
vgradimo dodatni vir ogrevanja, na primer toplotno črpalko itd.). Nasprotno pa ne gre za
vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi, če se na primer zamenja nekaj, kar je pred tem ţe
obstajalo, če se je opravil večji remont sredstva, ki je bil nujno potreben za nadaljnjo uporabo
sredstva in se doba koristnosti sredstva ali uporabna vrednost pri tem nista spremenili itd.
Vsekakor je priporočljivo, da si podjetje določi interna pravila glede razmejevanja med
stroški tekočega vzdrţevanja in investicijskim vzdrţevanjem na primer tako, da določi
vrednostno mejo, nad katero se sploh ugotavlja, z kakšno vrsto vlaganj gre. Do tega mejnega
zneska pa se vsi stroški knjiţijo na tekoče vzdrţevanje.
DAVČNI VIDIK
DDPO
Za presojo, ali so stroški vzdrţevanja davčno priznani, podjetje upošteva 29. člen Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki,
potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev
prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
- niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;
- imajo značaj privatnosti;
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
254
- niso skladni z običajno poslovno prakso.
Za dokazovanje, da je nek strošek vzdrţevanja poslovno potreben, je zelo pomembno, da iz
računa jasno izhaja, za kakšno vrsto vzdrţevanja je šlo (natančna specifikacija storitve) in na
katero opredmeteno osnovno sredstvo, neopredmeteno sredstvo, drobni inventar in podobno
se vzdrţevanje nanaša (na primer pripis zaporedne številke iz registra osnovnih sredstev).
Ali so stroški vzdrţevanja osebnega vozila, ki ga zaposleni uporablja tudi za zasebne namene,
davčno priznani odhodek?
Uporaba osebnega vozila za zasebne namene predstavlja boniteto, ki je obdavčena po Zakonu
o dohodnini. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa določa, da se stroški bonitet
priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, če so obdavčeni z dohodnino. V primeru
obračuna bonitete za osebno vozilo so tako davčno priznani tudi vsi stroški, ki se nanašajo na
vzdrţevanje osebnega vozila.
Obdavčitev z DDV
Storitve vzdrţevanja so v skladu s 25. členom Zakona o davku na dodano vrednost obdavčene
tam, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme storitve, sedeţ svoje dejavnosti. Če so te storitve
opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedeţ svoje
dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno
enoto. Če takega sedeţa ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer
ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.
Kraj opravljanja storitev vzdrţevanja, ki jih prejme oseba, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer
ima izvajalec storitev sedeţ svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene iz stalne poslovne
enote izvajalca, ki ni v kraju, kjer ima izvajalec sedeţ svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh
storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno poslovno enoto.
Davčni zavezanec – avtoprevoznik, s sedeţem dejavnosti v Sloveniji, je imel okvaro
tovornega vozila v Franciji, kjer je bilo opravljeno tudi popravilo s strani francoskega
davčnega zavezanca. V navedenem primeru se šteje, da je kraj opravljanja Slovenija, ker ima
prejemnik storitve – avtoprevoznik, sedeţ svoje dejavnosti v Sloveniji. Pri tem ni več
pomembno, ali je vozilo odpeljal iz Francije ali ne.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
255
Nepremičnine
Ko gre za storitve vzdrţevanja na nepremičninah, velja posebno pravilo, da je kraj opravljanja
storitev vzdrţevanja tam, kjer se nepremičnina nahaja.
Hrvaški davčni zavezanec opravi storitve vzdrţevanja na nepremičnini, ki je v lasti
slovenskega davčnega zavezanca. Kraj opravljene storitve je na Hrvaškem in ne v Sloveniji,
kjer ima sedeţ naročnik storitve. Zato se obračuna hrvaški davek na dodano vrednost.
Stopnja DDV
DDV od storitev vzdrţevanja se obračunava in plačuje po splošni stopnji od davčne osnove,
razen ko gre za obnovo in popravila stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih
za trajno bivanje, ki se obdavči po niţji stopnji DDV. Niţja stopnja DDV se uporablja tudi za
čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev.
Samoobdavčitev
DDV mora v skladu s 76. členom Zakona o davku na dodano vrednost plačati vsak davčni
zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV,
katerima se opravijo storitve vzdrţevanja (razen vzdrţevanja nepremičnin), če te storitve
opravi davčni zavezanec, ki nima sedeţa v Sloveniji.
DDV mora v skladu s 76.a členom zakona o davku na dodano vrednost plačati tudi davčni
zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu opravi gradbena dela
(vključno s popravili, čiščenjem, vzdrţevanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z
nepremičninami), davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji. Med čiščenje
kot gradbena dela spada v skladu s pojasnilom DURS, št. 4230-356/2009-1, le čiščenje
novogradenj pred prevzemom.
Upravljavci nepremičnin
Pravilo obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 ne velja, kadar gradbene storitve
naroča davčni zavezanec preko oseb, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun. V tem
primeru DDV obračuna izvajalec storitev. Davčni zavezanec, upravljavec nepremičnine, mora
zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega
DDV od teh transakcij. Zneske, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
256
povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika, vodi v svojem
knjigovodstvu kot prehodne postavke.
Odbitek DDV
Z vidika Davka na dodano vrednost moramo biti pozorni na določilo 66. člena ZDDV-1, ki
omejuje pravico do odbitka vstopnega DDV od osebnih avtomobilov ter goriv, maziv,
nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih z njimi, razen od vozil, ki se uporabljajo za
opravljanje dejavnosti prevozov s taksiji, dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo,
vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz voţnje v skladu z
veljavnimi predpisi ter kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in
posebnega linijskega prevoza in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz
pokojnikov. Med storitve, tesno povezane z naštetimi sredstvi, štejemo tudi storitve
vzdrţevanja.
Vzdrţevanje tujih nepremičnin
Dohodnina
Če podjetje vzdrţuje poslovni prostor, ki ga ima v najemu od fizične osebe, mora biti pozorno
tudi na določila iz Zakona o dohodnini, ki opredeljujejo, kaj se šteje za obdavčene dohodke
fizičnih oseb. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja med najemnikom in najemodajalcem
natančno urejena v najemni pogodbi (tudi glede morebitnih vlaganj, vzdrţevanja in podobno).
Če ima podjetje kot najemodajalec pravico, da si preuredi poslovni prostor po lastnih potrebah
ali se morda z najemodajalcem sporazumeta, da bo le-ta namesto najemnine vloţil sredstva v
obnovo nepremičnine, je to lahko obdavčeno z dohodnino.
Najemnina
Če je v najemni pogodbi določeno, da podjetje kot najemojemalec vloţi določena sredstva v
obnovo nepremičnine, ki je v lasti fizične osebe in se vloţena sredstva štejejo kot vnaprej
plačana najemnina za določeno obdobje, potem je znesek vlaganj potrebno obdavčiti kot velja
za dohodke iz oddajanja premoţenja v najem.
Vzdrţevanje tujih sredstev
Če pa podjetje vlaga v poslovni prostor, ker ima sklenjeno najemno pogodbo za daljše
časovno obdobje in tovrstna vlaganja predstavljajo naloţbo v tuja osnovna sredstva, ki jo bo
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
257
podjetje amortiziralo, v skladu s pojasnilom DURS, št. 4236-46/2006-2, z dne 21.12.2006, v
trenutku vlaganj ne nastopi obveznost za obdavčitev z dohodnino, ampak šele po izteku
najemne pogodbe, če ni dogovorjeno, da najemodajalec najemniku plača vrednost vloţenih
sredstev, ovrednotenih po takratni pošteni vrednosti. V tem primeru je fizična oseba kot
lastnik nepremičnine prejela dohodek v naravi, od katerega mora najemodajalec plačati
dohodnino po stopnji 25%, kot velja za druge dohodke.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER 1: Popravilo fotokopirnega stroja
Podjetje prejme račun za popravilo fotokopirnega stroja v višini 122,00 EUR z obračunanim
DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za popravilo stroja,
obveznost do dobavitelja
122,00 220
neto vrednost storitve 100,00 412
odbitni DDV, obračnan po splošni
stopnji
22,00 160
PRIMER 2: Nakup nadomestnega dela in popravilo v lastni reţiji
Podjetje kupi nadomestni del za stroj in samo opravi popravilo. Znesek računa za nadomesti
del znaša 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji. Popravilo opravi zaposleni
vzdrţevalec.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za nadomestni del,
obveznost do dobavitelj
610,00 220
neto vrednost materiala 500,00 403
odbitni DDV, obračnan po splošni
stopnji
110,00 160
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
258
PRIMER 3: Popravilo stroja opravi tuj davčni zavezanec
Podjetju opravi popravilo tiskarskega stroja podjetje – davčni zavezanec iz Nemčije. Pri tem
izda račun za popravilo v višini 2.500,00 EUR brez obračunanega DDV.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za popravilo iz EU, obveznost
do tujega dobavitelja
2.500,00 412 221
samoobdavčitev v skladu s 25. členom
ZDDV-1
550,00 160 260
PRIMER 4: Popravilo tovornega vozila v tujini
Davčni zavezanec – avtoprevoznik, s sedeţem svoje dejavnosti v Sloveniji, je imel okvaro
tovornega vozila v Franciji, kjer je bilo opravljeno tudi popravilo s strani francoskega
davčnega zavezanca. Delavec je račun v vrednosti 400,00 EUR brez obračunanega DDV
plačal s sluţbeno kartico.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ prejeti račun za popravilo tovornega vozila v
tujini, stroški, vzdrţevanja in obveznost do
izdajatelja kartice
400,00 412 285
samoobdavčitev v skladu s 25. členom
ZDDV-1
88,00 160 260
PRIMER 5: Servis osebnega vozila
Podjetje prejme račun za redni servis na sluţbenem osebnem vozilu. Znesek računa je 360,00
EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za servis osebnega vozila
(DDV se ne odbija).
360,00 412 220
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
259
PRIMER 6: Popravilo osebnega vozila in odškodnina
Podjetje prejme račun za popravilo sluţbenega osebnega vozila, ki je bilo poškodovano v
prometni nesreči. Vrednost popravila znaša 900,00 EUR z obračunanim DDV po splošni
stopnji.
Različica 1: Zavarovalnica povrne znesek v višini 800,00 EUR (brez odbitne franšize).
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila
(ni pravice do odbitka DDV)
900,00 412 220
2. TEM Terjatev do zavarovalnice 800,00 165 786
3. TRR Nakazilo odškodnine na TRR 800,00 110 165
Različica 2: Zavarovalnica nakaţe direktno dobavitelju znesek odškodnine v višini 800,00
eur. Podjetje plača samo razliko.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila
(ni pravice do odbitka DDV)
900,00 412 220
2. TEM Zapiranje obveznosti v višini odškodnine,
ki jo plača zavarovalnica.
800,00 220 786
3. TRR Plačilo razlike dobavitelju 100,00 200 110
PRIMER 7: Popravilo osebnega vozila v tujini
Slovenskemu davčnemu zavezancu se pokvari osebno vozilo v Avstriji. Avstrijski davčni
zavezanec opravi popravilo vozila in izda račun za 300,00 EUR brez obračunanega DDV.
Račun zaposleni plača z gotovino, za kar mu podjetje vrne denar iz blagajne.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za popravilo osebnega vozila v
tujini,
300,00 412 285
samoobdavčitev v skladu s 25. členom
ZDDV-1 (podjetje nima pravice do odbitka
66,00 412 260
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
260
DDV, zato se povečajo stroški
vzdrţevanja).
2. BLAG Izplačilo zneska za plačilo popravila vozila
zaposlenemu.
300,00 285 100
PRIMER 8: Popravilo prenosnega telefona
Podjetje prejme račun za popravilo prenosnega telefona v znesku 244,00 EUR. Podjetje je
prenosni telefon ob nabavi knjiţilo kot takojšen odpis drobnega inventarja, vendar ima
evidenco o drobnem inventarju v uporabi, s katero dokazuje davčno potrebne odhodke
popravil.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za popravilo telefona,
obveznost do dobavitelja
244,00 220
neto vrednost storitve 200,00 412
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 44,00 160
PRIMER 9: Vzdrţevanje programske opreme
Podjetje prejme račun za letno vzdrţevanje programske opreme v mesecu januarju v znesku
3.600,00 EUR z obračunanim DDV. Zaradi realnosti in primerljivosti vmesnih poslovnih
izidov podjetje strošek razmeji po mesecih, kar znaša 250,00 EUR mesečno.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje programske
opreme, obveznost do dobavitelja
3.660,00 220
strošek vzdrţevanja 1. meseca 250,00 412
kratkoročno odloţeni stroški 2.750,00 190
odbitni DDV obračunan po splošni
stopnji
660,00 160
2. TEM Mesečni prenos na stroške vzdrţevanja 250,00 412 190
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
261
PRIMER 10: Redno letno vzdrţevanje proizvodne linije
Podjetje mesečno vračunava stroške vzdrţevanja za redni letni servis proizvodne linije.
Predvideni stroški so ocenjeni na 5.400,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji.
Podjetje v mesecu septembru prejme račun za opravljeno storitev vzdrţevanja v znesku 7.320
EUR z DDV, DDV je 1.320 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Vnaprej vračunani stroški vzdrţevanja 450,00 412 290
2.-8 . TEM …
9. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje proizvodne
linije, obveznost do dobavitelja
7.320,00 220
prenos vnaprej vračunanih stroškov 3.600,00 290
razlika stroškov za prvih 8 mesecev in 9.
mesec
900,00 412
kratkoročno odloţeni stroški 1.500,00 190
odbitni DDV, obračunan po splošni
stopnji
1.320,00 160
10-
12
TEM Mesečni prenos na stroške vzdrţevanja 500,00 412 190
PRIMER 11: Vzdrţevanje lastnih poslovnih prostorov
Podjetje v lastnih poslovnih prostorih zamenja dotrajan parket na hodniku in v pisarnah.
Znesek računa za delo in material znaša 5.000,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni
stopnji. Storitev je bila opravljena proti koncu poslovnega leta, vendar podjetje ni vnaprej
mesečno vračunavalo stroškov.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za vzdrţevanje lastnih
poslovnih prostorov,
5.000,00 412 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a
členom ZDDV-1
1.100,00 160 260
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
262
PRIMER 12: Čiščenje poslovnih prostorov
Podjetje prejme račun za redno mesečno čiščenje poslovnih prostorov v skladu s pogodbo v
znesku 300,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za čiščenje poslovnih
prostorov, obveznost do dobavitelja
305,00 220
Stroški vzdrţevanja 250,00 412
odbitni DDV, obračunan po splošni stopnji 55,00 160
PRIMER 13: Tekoče vzdrţevanje zgradbe
Podjetje je v poslovnem objektu opravilo več vzdrţevalnih del in sicer:
zamenjava vodovodnih inštalacij – prejeti račun od dobavitelja v znesku 5.000,00 EUR
(DDV, obračunan po splošni stopnji v znesku 1.100,00 EUR ni obračunan na podlagi 76.a
člena ZDDV-1;
obnova sanitarij (zamenjava keramičnih ploščic, dobava in montaţa umivalnika in wc
školjke) – prejeti račun od dobavitelja v znesku 2.000,00 EUR (DDV, obračunan po splošni
stopnji, v znesku 440,00 EUR ni obračunan na podlagi 76.a člena ZDDV-1);
pleskanje prostorov – prejeti račun od dobavitelja v znesku 1.000,00 EUR (DDV, obračunan
po splošni stopnji, v znesku 220,00 EUR ni obračunan v skladu s 76.a členom ZDDV-1);
struţenje in lakiranje parketa – prejeti račun od dobavitelja v znesku 800,00 EUR (DDV,
obračunan po splošni stopnji, v znesku 176,00 EUR ni obračunan v skladu s 76.a členom
ZDDV-1);
čiščenje prostorov ob dokončanju del – prejeti račun od dobavitelja v znesku 488,00 EUR z
obračunanim DDV po splošni stopnji
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo vodovodnih
inštalacij
5.000,00 412 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom 1.100,00 160 260
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
263
ZDDV-1
2. PRAČ Prejeti račun za obnovo sanitarij 2.000,00 412 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
440,00 160 260
3. PRAČ Prejeti račun za pleskanje
prostorov
1.000,00 412 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
220,00 160 260
4. PRAČ Prejeti račun za struţenje in lakiranje
parketa
800,00 412 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
176,00 160 260
5. PRAČ Prejeti račun za čiščenje, obveznost do
dobavitelja
480,00 220
odbitni DDV po splošni stopnji 88,00 160
neto vrednost storitve 400,00 412
Opomba: Med čiščenje kot gradbena dela, za katera v skladu s 76.a členom ZDDV-1 velja, da
DDV plača prejemnik storitve, spada v skladu s pojasnilom DURS, št. 4230-356/2009-1, le
čiščenje novogradenj pred prevzemom.
Deli opredmetenih osnovnih sredstev
PRIMER 14: Zamenjava strešne kritine
Podjetje je zamenjalo dotrajano streho na lastnih poslovnih prostorih, ki jih je kupilo pred
osmimi leti. Po 1. 1. 2006 vodi dele nepremičnin, ki imajo različne dobe koristnosti, ločeno.
Vrednost zamenjave strešne kritine po računu dobavitelja znaša 20.000,00 EUR brez
obračunanega DDV po splošni stopnji. Podjetje je prosilo za pomoč pooblaščenega cenilca, ki
je ocenil, da je znašala vrednost strehe pred osmimi leti, ko je podjetje kupilo nepremičnino,
5.000,00 EUR. Podjetje je nepremičnino amortiziralo po stopnji 3% in tako je popravek
vrednosti za staro streho ob zamenjavi znašal 1.20,00 EUR.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
264
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za zamenjavo strešne kritine,
obveznost do dobavitelja, del
opredmetenega osnovnega sredstva –
nepremičnine
20.000,00 021 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
4.400,00 160 260
2. TEM Odprava pripoznanja stare strehe 5.000,00 021
popravek vrednosti zgradb zaradi
amortiziranja
1.200,00 035
prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi
z opredmetenimi osn. sr.
3.800,00 720
Kot je opredeljeno v pojasnilu 5 k uvodu v SRS 2006 – Deli opredmetenih osnovnih sredstev,
podjetju pred 1. 1. 2006 ni bilo potrebno dele opredmetenih osnovnih sredstev z različnimi
dobami koristnosti voditi ločeno. Vendar pa v primeru, da po 1. 1. 2006 nabavi del tega
opredmetenega osnovnega sredstva, se nova nabava lahko izkazuje kot del osnovnega
sredstva, hkrati pa se za sorazmerni del zmanjša vrednost obstoječega opredmetenega
osnovnega sredstva – odpravi pripoznanje ocenjene preostale knjigovodske vrednosti
nadomeščenega dela opredmetenega osnovnega sredstva, ne glede na to, ali je bil
nadomeščeni del amortiziran posebej.
Vzdrţevanje nepremičnin v najemu
PRIMER 15: Manjša vzdrţevalna dela v najetih prostorih
Podjetje ima pravico v skladu z najemno pogodbo opraviti manjša vzdrţevalna dela, kot so
pleskanje sten, brušenje in lakiranje parketov, obnova sanitarij in podobno. Podjetje tako
prejme račun za pleskanje sten v znesku 1.500,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni
stopnji.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
265
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za manjša vzdrţevalna dela v
najetih prostorih,
1.500,00 412 220
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
330,00 160 260
PRIMER 16: Zamenjava centralne kurjave v najetih prostorih
Podjetje ima s fizično osebo sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, v kateri sta se
najemnik in najemodajalec dogovorila, da bo najemnik obnovil centralno kurjavo (peč in
instalacije). Podjetje prejme račun za obnovo centralne kurjave v znesku 18.300,00 EUR brez
obračunanega DDV po splošni stopnji. Doba koristnosti je ocenjena na 15 let.
Različica 1: V najemni pogodbi je dogovorjeno, da bo v primeru prekinitve najemnega
razmerja najemodajalec najemniku povrnil vrednost vloţenih sredstev, ovrednotenih po
takratni pošteni vrednosti. Najemno razmerje se je prekinilo po desetih letih in poštena
vrednost vlaganj na podlagi cenilnega zapisnika znaša še 4.800,00 EUR z vključenim DDV
po splošni stopnji (knjigovodska vrednost pa 6.000,00 EUR).
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za obnovo centralne kurjave,
obveznost do dobavitelja
18.000,00 220
vlaganja v nepremičnine v tuji lasti 18.000,00 026
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
3.960,00 160 260
2. TEM Mesečni obračun amortizacije 100,00 434 036
3. IRAČ Izdani račun najemodajalcu za pošteno
vrednost vloţenih sredstev, terjatev do
najemodajalca
4.880,00 120
prevrednotovalni poslovni prihodki 4.000,00 769
obveznost za obračunani DDV 880,00 260
4. TEM Odprava pripoznanja usredstvenih
stroškov naloţb v tuje nepremičnine,
18.000,00 026
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
266
izločitev nabavne vrednosti
izločitev popravka vrednosti 12.000,00 036
prevrednotovalni poslovni odhodki 6.000,00 720
Različica 2: V najemni pogodbi ni dogovorjeno, da bo v primeru prekinitve najemnega
razmerja najemodajalec najemniku povrnil vrednost vloţenih sredstev, ovrednotenih po
takratni pošteni vrednosti. To pomeni, da bo v skladu z zakonom o dohodnini najemodajalec
prejel dohodek v naravi – povečano vrednost nepremičnine in bo takratna poštena vrednost
vlaganj obdavčena z vidika dohodnine kot drugi dohodek. Podjetje kot izplačevalec bo tako
dolţan obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25% od poštene vrednosti vlaganj,
torej od 4.800,00 EUR. S tem bodo najemodajalcu nastali dodatni stroški!
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za obnovo centralne kurjave,
obveznost do dobavitelja
18.000,00 220
usredstveni stroški naloţb v tuje
nepremičnine
18.000,00 026
samoobdavčitev v skladu s 76.a členom
ZDDV-1
3.960,00 160 260
2. TEM Mesečni obračun amortizacije 100,00 434 036
3. TEM Odprava pripoznanja usredstvenih
stroškov naloţb v tuje nepremičnine,
izločitev nabavne vrednosti
18.000,00 026
izločitev popravka vrednosti 12.000,00 036
prevrednotovalni poslovni odhodki 6.000,00 720
4. TEM Obračun akontacije dohodnine od drugih
dohodkov v naravi
1.600,00 480 265
Uporabljeni konti:
003 – Premoţenjske pravice
021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti
035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja
044 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
267
054 – Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki
412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem
720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki
786 – Prejete odškodnine
Vir: Slovenski inštitut za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana (http://www.si-
revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf)
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
268
4.7.19 Vzorci
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicije
Vzorci so brezplačno trgovsko blago ali proizvodi, ki so namenjeni kupcem ali potencialnim
kupcem kot promocijski material (na primer ob predstavitvi novih izdelkov, izdelkov na
novih trgih, za namene pospeševanja prodaje določenih izdelkov in podobno).
Med vzorce lahko štejemo tudi razstavne eksponate, ki se nahajajo v prodajalnah, poslovnih
prostorih ali drugje, kjer so na razpolago za ogled kupcem oziroma potencialnim kupcem.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Podjetje lahko za poslovne vzorce nameni trgovsko blago, ki ga vodi na kontih zalog blaga,
proizvode, ki jih vodi na kontih zalog proizvodov ali zaloge materiala, če je ţe ob prejemu
vedelo, da gre za poslovne vzorce in ne za prodajno blago.
Razstavni eksponati
Razstavne eksponate podjetje praviloma še naprej vodi na zalogah proizvodov ali blaga in jih
knjiţi med odhodke, ko so prodani (običajno po niţji ceni) ali uničeni, če niso več primerni za
prodajo. Priporočamo, da podjetje proizvode ali blago s prenosnico prenese na posebno
skladišče in jih evidentira ločeno od proizvodov in blaga za prodajo. V glavni knjigi lahko
razstavne eksponate prav tako knjiţi na posebne analitične konte znotraj kontov zalog
proizvodov (skupina 63) in blaga (skupina 66) ali pa tudi ne, odvisno od potreb in internih
pravil knjiţenja.
Ali lahko podjetje razstavne eksponate, ki se bodo predvidoma uporabljali dlje časa (več kot
leto dni), knjiži med opredmetena osnovna sredstva?
Če se kot razstavni eksponat uporabi proizvod ali blago iz zaloge, ki ga bo podjetje kasneje
lahko prodalo, ni primerno knjiţenje med opredmetena osnovna sredstva, ampak ostane med
zalogami proizvodov oziroma blaga. Če se za izdelavo razstavnega eksponata poleg zaloge
proizvodov oziroma blaga uporabi tudi določen potrošni material in naroči delo zunanjega
izvajalca, lahko podjetje potrošni material knjiţi med stroške materiala, storitev izvajalca med
stroške drugih storitev, blago oziroma proizvod pa prav tako ostane na zalogah za morebitno
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
269
kasnejšo prodajo. Menimo, da bi le izjemoma lahko razstavni eksponat evidentirali med
opredmetena osnovna sredstva, če gre res za dalj časa trajajočo uporabo in je izdelan (samo)
za namene razstavitve. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkaţemo tudi take vrste
vzorcev, ki so proizvodi podjetja, izdelani prilagojeno namenu razstave (z nekaterimi
drugačnimi elementi kot jih imajo izdelki za prodajo, npr. s prozornim ohišjem, da kupci
vidijo delovanje aparata). V opredeljevanju vzorca, ali gre za blago ali za osnovno sredstvo je
potrebno vedno upoštevati opredelitev sredstva po SRS in jih primerjati z našim namenom
uporabe vzorca. Zato naj spomnimo, opredmeteno osnovno sredstvo je v skladu s SRS 1
sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali
opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po
pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju.
V nekaterih izjemnih primerih je moţno stroške vzorcev šteti v nabavno vrednost osnovnega
sredstva (recimo vzorce, izdelane v fazi preizkušanja opreme, štejemo med neposredne
stroške pridobitve). Stroški izdelovanja vzorcev se lahko celo pripoznajo kot neopredmeteno
sredstvo, kadar so ti stroški sestavni del stroškov razvoja, ki jih lahko pripoznamo kot
neopredmeteno sredstvo po SRS 2.2 in 2.13. Tudi v nekaterih drugih primerih je moţno
vzorce med neopredmetena sredstva (glej tudi MRS 38), kadar kupimo na primer recepte,
formule, modele, vzorce, prototipe, ki nam sluţijo pri naši redni proizvodnji novih
proizvodov.
Kako računovodsko vrednotiti razstavne eksponate, ki jih bomo prodali po nižji ceni, kot sicer
prodajamo redne proizvode ali blago?
Proizvodi in blago, ki jih izkazujemo med zalogami, in jih nameravamo kasneje prodati, so
začetno vrednoteni po njihovi stroškovni ali nabavni ceni, vendar se ob uporabi za namene
razstave tudi delno poškodujejo, obrabijo, izgubijo svojo prvotno brezhibnost. So rabljeni,
morebiti ţe tudi delno zastareli ali "iz mode", zato jih ne moremo prodati po enaki ceni kot
nove, nemalokrat jih moramo prodati pod knjigovodsko vrednostjo. V takem primeru nam
dajejo računovodski standardi (glej SRS 4.6, 4.19 do 4.24) podlago za prevrednotenje zalog.
Knjigovodsko vrednost zalog torej lahko zmanjšamo (v času, ko sluţijo namenu vzorca ali ob
koncu namena vzorca, torej pred prodajo, obvezno pa na bilančni presečni dan), za razliko pa
pripoznamo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z obratnimi sredstvi (v skupini 72),
od takega zniţanja vrednosti zalog pa ni potrebno obračunati davka na dodano vrednost.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
270
DAVČNI VIDIK
Neposlovna raba
V skladu s 7. členom Zakona o davku na dodano vrednost se za dobavo blaga, opravljeno za
plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne
namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali
kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če
je za to blago, ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka
DDV.
Poslovni vzorci
Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pa se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne
šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim
kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo.
Kako naj podjetje presodi, ali gre za razumne količine ali ne, zakon ne določa. Razumna
količina je odvisna od vrste izdelkov in okoliščin posameznega primera (komu in na kakšen
način se daje). Pomembno je, da ima podjetje uporabo vzorcev opredeljeno v pravilniku in da
zagotavlja evidence o tem, koliko, kje in kdaj je porabilo vzorcev ter za kakšen namen.
Pojem "vzorec"
V praksi je problem, ker v zakonodaji nikjer ni opredeljeno, kaj se šteje za vzorce. Sodišče
evropskih skupnosti je v zvezi z navedeno problematiko v sodbi C-581/08 z dne 30.
septembra 2010 podalo svojo opredelitev, po kateri je vzorec reklamni primerek izdelka,
katerega namen je promocija njegove prodaje in ki omogoča, da se lahko ocenijo značilnosti
in kakovost tega izdelka, ne da bi prišlo do končne potrošnje, ki ni neločljivo povezana s tako
promocijsko akcijo. Pojma "vzorec" ni mogoče omejiti z nacionalnimi predpisi kar na splošno
na reklamne primerke, dane v obliki, ki ni na voljo za prodajo, ali na samo prvi primerek iz
serije enakih reklamnih primerkov, ki jih davčni zavezanec da istemu prejemniku, ne da bi ti
predpisi omogočali upoštevanje narave izdelka, ki ga predstavljajo, in edinstvenega
gospodarskega konteksta vsake transakcije, v katerem se razdeljujejo ti reklamni primerki.
Davčni status prejemnika vzorcev (ali je davčni zavezanec ali ne) pri tem nima vpliva.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
271
Glede na določila Zakona o davku na dodano vrednost se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti,
da bo trgovsko blago, ki se nameni za poslovne vzorce, v takšni obliki, da ni mogoče, da bi ga
kupci prodajali?
Če se daje kot vzorec brezplačno blago, ki se hkrati tudi prodaja, mora imeti oznako "Ni za
prodajo". Napis je lahko na blagu, na embalaţi ali na obvezni deklaraciji, če gre za uvoţeno
blago. Ne glede na našo zakonodajo pa je Sodišče Evropskih skupnosti reklo, da vzorcev ni
pravilno omejiti samo na reklamne primerke, dane v obliki, ki niso na voljo za prodajo. To bi
pomenilo, da se mora reklamni izdelek razlikovati od izdelka, ki se prodaja, kar pa v
določenih primerih ni mogoče, ker glede na naravo nekega izdelka vzorec ne ustreza natančno
končnemu izdelku, če ni hkrati v njegovi končni obliki (na primer glasbeni izdelki v obliki
zgoščenk). Vprašanje pa je tudi, kakšen smisel ima omejiti prodajo vzorcev, saj če vzorec
proda davčni zavezanec, od prodajne vrednosti plača davek na dodano vrednost. Torej ne
pride do neobdavčitve končne potrošnje, razen morda v redkih primerih, ko bi vzorec prodala
oseba, ki ni davčni zavezanec.
Naslednja dilema je, ali je lahko neobdavčena dobava vzorcev, kadar ista oseba prejme več
enakih reklamnih izdelkov, ali se lahko kot dajanje vzorcev opredeli le prvi dani predmet.
Tudi to je odvisno od narave izdelka, ki ga vzorci predstavljajo, in od tega kako jih prejemnik
uporabi. Pri določenih izdelkih namreč šele uporaba več enakih reklamnih primerkov
prejemniku omogoči, da preizkusi izdelek v celoti oziroma da se prepriča o njegovi
učinkovitosti (na primer razne kreme, prehranski dodatki, itd.).
Davčna osnova
Pri dobavah poslovnih vzorcev, kadar niso izpolnjeni pogoji za neobdavčitev, davčno osnovo
predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v
trenutku uporabe, razpolaganja ali zadrţanja blaga.
Odbitek DDV
Ob nabavi poslovnih vzorcev ima podjetje pravico do odbitka DDV v skladu z splošnimi
pravili iz 62. in 63. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem
obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma
carinske deklaracije za uvoţeno blago in če je to blago uporabil oziroma bo uporabil za
namene svojih obdavčenih transakcij.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
272
Pridobitev iz EU
Ker dajanje poslovnih vzorcev v Sloveniji ni obdavčeno z davkom na dodano vrednost,
prejemnik – slovenski davčni zavezanec ne opravi samoobdavčitve.
Pojasnilo MF
Pojasnilo MF, št. 423-24/2007, z dne 23.11.2007 v zvezi s pridobitvijo blaga brez plačila iz
druge drţave članice pravi, da davčni zavezanec, ki ima sicer sedeţ podjetja v drugi drţavi
članici, v Sloveniji opravi tako imenovano "fiktivno" pridobitev blaga za potrebe svojega
podjetja, pri čemer je v drugi drţavi članici opravil t.im. "fiktivno" dobavo blaga, ki je bila
oproščena plačila DDV v tej drţavi članici. Za te namene se mora tak davčni zavezanec
identificirati za namene DDV v Sloveniji in obračunati DDV od davčne osnove v skladu s 4.
odstavkom 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Pravica do odbitka DDV bo
odvisna od nadaljnje rabe tega blaga. Menimo, da v primeru brezplačne dobave poslovnih
vzorcev, ko so izpolnjeni pogoji iz 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost in se takšna
dobava ne šteje za dobavo blaga v smislu obdavčitve z DDV, tuji dobavitelj ne rabi
identificirati za DDV v Sloveniji.
Ali je dajanje poslovnih vzorcev lahko povezano tudi z obveznostjo za obračun dohodnine?
Dohodnina
V določenih primerih je dajanje poslovnih vzorcev lahko povezano z dohodnino. Zakon o
dohodnini določa, da je dohodek iz zaposlitve tudi boniteta, ki predstavlja vsako ugodnost v
obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu
druţinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Za boniteto pa
se ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem
pod enakimi pogoji. Bonitete, ki se ne zagotavljajo redno ali pogosto, se ne vključijo v davčno
osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Tudi ne gre za
boniteto, če zaposleni prejme vzorec kot kupec ali potencialni kupec (ne na podlagi
zaposlitve) pod enakimi pogoji, ki veljajo za vse ostale kupce oziroma potencialne kupce.
Tudi v ostalih primerih, ko so prejemniki vzorcev fizične osebe, ki pa niso zaposleni, je treba
morebitno obdavčitev presojati z vidika podlage za prejem vzorca. Če gre prvenstveno za
razmerje med prodajalcem in kupcem oziroma potencialnim kupcem, potem menimo, da ni
osnove za obdavčitev z dohodnino.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
273
Primer 1: Proizvodi kot vzorci
Podjetje, ki proizvaja kozmetiko, izdela serijo proizvodov za namene promocije v obliki
poslovnih vzorcev. Lastna cena 1000 kosov vzorcev znaša 50,00 EUR. Podjetje ima izdelan
pravilnik glede rabe poslovnih vzorcev in vodi evidenco o porabi po zastopnikih. V mesecu
maju je razdelilo 70.000 kosov vzorcev, kar znaša 3.500,00 EUR.
Različica 1: I. različica izkaza poslovnega izida
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Poraba poslovnih vzorcev, drugi poslovni
odhodki (vzorci)
3.500,00 703
zmanjšanje zaloge proizvodov 3.500,00 630
Različica 2: II. Različica izkaza poslovnega izida
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Poraba poslovnih vzorcev, stroški prodajanja
(vzorci)
3.500,00 712
zmanjšanje zaloge proizvodov 3.500,00 630
Primer 2: Trgovsko blago kot vzorci
Trgovsko podjetje se je odločilo promovirati novo vrsto blaga. Embalažo je opremilo z
napisom "Ni za prodajo" in vzorce poslalo svojim kupcem in potencialnim kupcem. Namen
akcije je pisno dokumentiralo in vodi evidenco o poslanih vzorcih in odzivu strank na akcijo.
Nabavna vrednost tako razdeljenega blaga znaša 6.500,00 EUR (brez DDV), vrednost
posameznega komada pa 65,00 EUR.
Različica 1: I. različica izkaza poslovnega izida
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun poslovnih vzorcev, drugi poslovni
odhodki (vzorci)
6.500,00 703
zmanjšanje zaloge blaga v lastnem skladišču 6.500,00 660
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
274
Različica 2: II. različica izkaza poslovnega izida
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Obračun poslovnih vzorcev, drugi stroški
prodajanja (vzorci)
6.500,00 712
zmanjšanje zaloge blaga v lastnem skladišču 6.500,00 660
Primer 3: Nakup poslovnih vzorcev
Podjetje pri tujem dobavitelju iz Skupnosti kupi poslovne vzorce za svoje trgovske potnike, ki
so manjših dimenzij kot izdelki za prodajo in pakirani v prenosnih torbah. Prejeti račun od
dobavitelja znaša 4.000,00 EUR brez obračunanega DDV. Ker to niso vzorci v smislu 7.
člena Zakona o davku na dodano vrednost, podjetje ob pridobitvi obračuna DDV –
samoobdavčitev in knjiži na zaloge materiala. Ob izročitvi zastopnikom ne obračuna DDV,
ker gre za uporabo za lastne potrebe znotraj podjetja.
Različica 1:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun od tujega dobavitelja, zaloge
materiala in obveznost do dobavitelja
4.000,00 300 221
samoobdavčitev z DDV 880,00 160 260
2. PRAČ Prejeti račun za prevoz, obveznost do
dobavitelja
244,00 220
odvisni stroški nabave materiala 200,00 301
odbitek DDV 44,00 160
3. TEM Obračun nabave materiala – vzorcev 4.200,00 310 309
4. TEM Izdaja vzorcev trgovskim potnikom,
zmanjšanje zaloge materiala – vzorcev
4.200,00 310
drugi stroški materiala 4.200,00 407
Različica 2: Razmejevanje stroškov poslovnih vzorcev
Trgovski potniki morajo v skladu s pravilnikom vzorce uporabljati najmanj 6 mesecev, zato
podjetje stroške razmeji preko konta časovnih razmejitev.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
275
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun od tujega dobavitelja, zaloge
materiala in obveznost do dobavitelja
4.000,00 300 221
samoobdavčitev z DDV 880,00 160 260
2. PRAČ Prejeti račun za prevoz, obveznost do
dobavitelja
244,00 220
odvisni stroški nabave materiala 200,00 301
odbitek DDV 44,00 160
3. TEM Obračun nabave materiala – vzorcev 4.200,00 310 309
4. TEM Izdaja vzorcev trgovskim potnikom,
zmanjšanje zaloge materiala – vzorcev
4.200,00 310
drugi stroški materiala 1/6 700,00 407
Kratkoročno odloţeni stroški 5/6 3.500,00 190
5. TEM Mesečni prenos na stroške 700,00 407 190
PRIMER 4: Brezplačno pridobljeni poslovni vzorci
Podjetje prejme račun od domačega dobavitelja za 1000 kosov glasbenih zgoščenk po ceni
4,00 EUR brez obračunanega DDV po splošni stopnji, zraven pa je dobavitelj dobavil tudi 50
glasbenih zgoščenk brezplačno kot poslovne vzorce.
Različica 1: Podjetje vzorcev ne knjiži v poslovne knjige
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za blago, obveznost do
dobavitelja
4.880,00 220
nabavna vrednost blaga 4.000,00 650
odbitni DDV 880,00 160
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
276
Različica 2: Podjetje knjiži v poslovne knjige tudi brezplačno prejete vzorce
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za blago, obveznost do
dobavitelja
4.880,00 220
nabavna vrednost blaga 4.000,00 650
odbitni DDV 880,00 160
Zaloga reklamiranega materiala in drugi
prihodki, povezani s poslovnimi učinki
200,00 310 768
2. TEM Poraba poslovnih vzorcev, drugi stroški
materiala in zmanjšanje zaloge materiala
200,00 407 310
Menimo pa, da tak način knjiţenja brezplačno prejetih vzorcev ni primeren, saj umetno
povečujemo prihodke in kasneje ob delitvi vzorcev še odhodke. Namen brezplačno prejetih
vzorcev je najbrţ brezplačno nadaljnje razdeljevanje vzorcev, zato v računovodskih izkazih
ne bi smeli imeti vrednostnega učinka. Ker pa je prav, da jih evidentiramo, zato da imamo
tudi evidenco in dokazila o brezplačni nadaljnji delitvi (predvsem iz vidika DDV), jih lahko v
knjigah izkaţemo tudi po simbolični vrednosti, kot to zahteva program za vodenje knjig (na
primer na posebni šifri artikla zgoščenka-vzorec, cena posamičnega artikla pa je 0,01 €).
Eventuelno bi jih lahko izkazovali tudi na izvenbilančnih kontih, saj njihova nabava ne
prinaša niti bodočih gospodarskih koristi (kar je pogoj za pripoznanje sredstva) niti
obveznosti.
PRIMER 5: Razstavni eksponat – pohištvo
Podjetje ima v pohištvenem salonu razstavljeno blago – razstavne eksponate, ki jih kasneje
proda po znižani ceni. Blago iz zaloge blaga v skladišču prenese na zaloge blaga v trgovini (v
analitičnih evidencah vodi blago na posebnem skladišču). Nabavna vrednost blaga znaša
500,00 EUR. Po določenem času podjetje blago iz razstavnega eksponata proda po znižani
ceni.
Različica 1: Prodajna cena je višja od nabave cene in znaša 732,00 EUR z obračunanim
DDV po splošni stopnji.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
277
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos blaga iz skladišča v trgovino 500,00 663 660
2. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga – eksponata 732,00 120
prihodki od prodaje blaga 600,00 762
obračunan DDV po splošni stopnji 132,00 260
3. TEM Zmanjšanje zaloge blaga v trgovini in poslovni
odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida)
500,00 702 663
Različica 2: Prodajna cena je nižja od nabavne cene in znaša 360,00 EUR z obračunanim
DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos blaga iz skladišča v trgovino 500,00 663 660
2. IRAČ Izdani račun za prodajo blaga – eksponata 732,00 120
prihodki od prodaje blaga 600,00 762
obračunan DDV po splošni stopnji 132,00 260
3. TEM Zmanjšanje zaloge blaga v trgovini in poslovni
odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida)
500,00 702 663
Opomba: Če podjetje že ob prenosu blaga med poslovne vzorce ve, da bo prodajna cena nižja
od nabavne, hkrati odpiše vrednost blaga v breme konta 702 do vrednosti, ki se pričakuje, da
bo dosežena s prodajo.
Različica 3: Razstavni eksponat ni več primeren za prodajo in se uniči.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos blaga iz skladišča v trgovino 500,00 663 660
3. TEM Zmanjšanje zaloge blaga v trgovini in poslovni
odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida)
500,00 703 663
PRIMER 6: Razstavni eksponat – kopalnica
Podjetje ima v salonu keramike postavljene različne razstavne eksponate, ki prikazujejo
ureditev kopalnic. Pri tem vzame iz zaloge blaga v lastnem skladišču kopalniško opremo (kad,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
278
umivalnik, straniščno školjko, keramične ploščice in ostali pomožni material), storitev
izdelave pa naroči pri zunanjem izvajalcu. Blago, ki ga bo kasneje lahko prodalo po znižani
ceni, prenese s prenosnico na skladišče vzorcev, v glavni knjigi pa na posebni analitični konto
(vrednost blaga brez obračunanega DDV znaša 600,00 EUR). Blago, ki se z vgradnjo v
razstavni eksponat potroši, podjetje z izdajnico razknjiži med odhodke (vrednost znaša 150,00
EUR), storitev zunanjega izvajalca pa med stroške drugih storitev (vrednost storitve znaša
488,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji). Blago se kasneje proda za 366,00 EUR
z obračunanim DDV po splošni stopnji.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos blaga na zalogo vzorcev v trgovini na
podlagi prenosnice
600,00 663-V 660
2. TEM Prenos materiala na druge poslovne odhodke (I.
različica izkaza poslovnega izida)
150,00 703 660
3. PRAČ Prejeti račun za storitev izdelave eksponata,
obveznost do dobavitelja
488,00 220
stroški drugih storitev 400,00 419
odbitni DDV 88,00 160
4. IRAČ
I
zdani račun za prodajo blaga iz eksponata,
terjatev do kupca
366,00 120
prihodki od prodaje blaga 300,00 762
obračunan DDV po splošni stopnji 66,00 260
5. TEM Nabavna vrednost prodanega blaga iz
eksponata
600,00 702 663-V
Opomba: Konto 663-V predstavlja analitični konto zaloge blaga v trgovini za razstavne
eksponate.
Uporabljeni konti:
190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki
300 – Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev
301 – Odvisni stroški nabave surovin in materiala
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
279
407 – Drugi stroški materiala
419 – Stroški drugih storitev
630 – Proizvodi v lastnem skladišču
660 – Blago v lastnem skladišču
663 – Blago v lastni prodajalni
702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga
703 – Drugi poslovni odhodki
712 – Stroški prodajanja
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
280
4.7.20 Zasebnik
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Med zasebnike štejemo samostojne podjetnike posameznike in druge zasebnike, ki opravljajo
poklicno dejavnost ali druge neodvisne dejavnosti. O samostojnih podjetnikih posameznikih
pišemo v posebnem članku Samostojni podjetniki posamezniki, tukaj pa so obravnavani ostali
zasebniki. Fizične osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost, so odvetniki, notarji, poklicni
športniki, samostojni novinarji, zasebni zdravstveni delavci, kulturni delavci in podobni.
Fizične osebe, ki opravljajo druge neodvisne dejavnosti, pa so fizične osebe, ki opravljajo
kmetijsko in gozdarsko dejavnost.
Registrski organ
Registrski organ za druge zasebnike praviloma ni AJPES, pač pa so se dolţni registrirati
oziroma vpisati v prepisano evidenco glede na njihovo dejavnost. Odvetniki se registrirajo pri
odvetniški zbornici, notarji pri notarski zbornici, poklicni športniki pri Ministrstvu za šolstvo
in šport, samostojni novinarji in kulturni delavci pri Ministrstvu za kulturo, zasebni
zdravstveni delavci pri Ministrstvu za zdravje, itd.
Pregled registrskih organov za druge zasebnike:
odvetniki – Odvetniška zbornica (Imenik odvetnikov)
notarji – Notarska zbornica (Imenik notarjev)
izvršitelji – Ministrstvo za pravosodje (evidenca izvršiteljev)
zasebni zdravstveni delavci – Ministrstvo za zdravje (register zasebnih zdravstvenih
delavcev)
zasebni športni delavci in poklicni športniki ter zasebni vzgojitelji in učitelji – Ministrstvo
za šolstvo in šport
samostojni novinarji in samozaposleni v kulturi – Ministrstvo za kulturo
zasebni raziskovalci – Javna agencija za raziskovano dejavnost RS
detektivi – Detektivska zbornica (Evidenca detektivov)
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
281
ribiči in fizične osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji – Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
sobodajalci – Ajpes
Poslovni register
V poslovni register so vpisani vsi zasebniki, razen fizične osebe, ki opravljajo druge
neodvisne dejavnosti, kot so fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko
dejavnost.
Davčni register
Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v Poslovni register Slovenije, se vpiše v
davčni register po uradni dolţnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz
Poslovnega registra Slovenije. Druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in niso vpisane v
Poslovni register Slovenije (AJPES), na podlagi 52. člena Zakona o finančni upravi predloţijo
finančnemu uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti v osmih dneh po začetku
opravljanja dejavnosti. Fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne
gozdarske dejavnosti, prav tako opravijo priglasitev pri pristojnem finančnem uradu.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Poslovne knjige
Zasebniki, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, vodijo poslovne knjige le za davčne
namene, ali pa se odločijo za ugotavljanje osnove za davek iz dejavnosti na podlagi
normiranih odhodkov, če za to izpolnjujejo določene pogoje.
V skladu s 31. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) so zasebniki za davčne
namene dolţni voditi poslovne knjige in evidence. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih
davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, določa vrste in način vodenja
poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
Omenjeni pravilnik določa, da se za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, glede vodenja
poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do
poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske druţbe, v delu, ki se
nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 39, slovenski računovodski standardi
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
282
in pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo
dejavnost.
Knjigovodstvo
Zasebniki morajo o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig ( dvostavno ali enostavno
knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najkasneje v osmih
dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig
obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno
leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.
Fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne gozdarske dejavnosti, se
odločijo, ali bodo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljali na osnovi katastrskega
dohodka ali na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov in o tem obvestijo davčni organ.
Dvostavno knjigovodstvo
SRS 30
Zasebniki, ki vodijo poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, pri tem
upoštevajo Slovenski računovodski standard 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih
podjetnikih posameznikih ter kot dopolnitev splošne slovenske računovodske standarde za
tiste poslovne dogodke, ki jih SRS 30 posebej ne obravnava. Določila SRS 30 so podrobneje
predstavljena v geslu Samostojni podjetniki.
Ali morajo zasebniki, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, izdelati letno poročilo in ga
predložiti na AJPES oziroma kam drugam?
Zavezanci za sestavitev letnega poročila po ZGD-1 in s tem po SRS 30 so podjetniki in drugi
zasebniki, razen tistih, ki ugotavljajo osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti na podlagi
normiranih odhodkov. Letno poročilo po SRS 30 obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega
izida.
Kontni okvir
Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje zasebnik sam na podlagi predpisanega Enotnega
kontnega okvira, ki je objavljen v Uradnem listu. Zasebnik ga ustrezno razčleni, pri čemer
lahko upošteva tudi priporočen kontni načrt za gospodarske druţbe, samostojne podjetnike
posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
283
zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki ga je sprejel strokovni svet
Slovenskega inštituta za revizijo.
Enostavno knjigovodstvo
Zasebniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo
merilom iz zakona o gospodarskih druţbah. Pri tem upoštevajo SRS 30, razen rešitev, ki se
nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu.
Zasebniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo
merilom iz zakona o gospodarskih druţbah. Pri tem upoštevajo SRS 39, razen rešitev, ki se
nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu.
73. člen Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1) določa, da lahko podjetnik (opomba: velja
tudi za druge zasebnike) izjemoma vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega
knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil
dveh od teh meril:
da povprečno število delavcev ne presega tri,
da so letni prihodki niţji od 50.000 eurov,
da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in
zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. To velja tudi za podjetnika, ki začne
opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri
delavce.
Posebnosti enostavnega knjigovodstva:
drugačne poslovne knjige,
podjetnik lahko ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s
popisom,
stroški amortizacije se lahko izkaţejo kar v izkazu poslovnega izida,
poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida,
terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika
med stanjem popisanih sredstev in obveznosti.
Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
284
knjiga prihodkov in odhodkov,
evidenca terjatev do kupcev,
evidenca obveznosti do dobaviteljev,
knjiga ostalih terjatev,
knjiga ostalih obveznosti in
register opredmetenih osnovnih sredstev.
Normirani odhodki
Zasebniki ne vodijo poslovnih knjig, če se odločijo za ugotavljanje osnove za davek od
dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov in za to izpolnjujejo določene pogoje
(glejte Davčni vidik). Kljub temu pa v skladu s 1. odstavkom 3. člena Pravilnika o poslovnih
knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vodijo
evidenco knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev . Navedeno pa ne velja za
fizične osebe, ki so nosilci osnovne kmetijske oziroma osnovne gozdarske dejavnosti.
V evidenco knjigovodskih listin se vpisujejo knjigovodske listine, ki dokazujejo poslovne
dogodke v zvezi s prihodki, pripoznanimi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi
ali zakonom, ki ureja dohodnino. Evidenca knjigovodskih listin mora vsebovati:
zaporedno številko vpisa,
datum vpisa,
številko knjigovodske listine,
datum knjigovodske listine,
opis poslovnega dogodka,
znesek iz knjigovodske listine,
znesek pirhodkov po SRS ali Zdoh in
znesek popravka prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in
povečanja).
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
285
Evidenca lahko vsebuje tudi druge podatke. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Z
zaporedno številko, s katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino
in jo v takem vrstnem radu priloţiti k evidenci. Za knjigovodsko listino, ki se vpisuje v to
evidenco, se šteje listina, ki izpričuje poslovni dogodek in se sestavi praviloma na kraju in ob
času njegovega nastanka. Evidenca izdanih knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na
dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z
dnem takšne spremembe.
Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati zaporedno številko osnovnega sredstva,
vpisanega v evidenco, opis osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti
datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve, podatke o listini o pridobitvi oziroma
izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. V evidenco osnovnih sredstev
se vpisujejo vse prejete listine, ki se nanašajo na nabavo osnovnih sredstev, in tiste, ki
vplivajo na povečanje nabavne vrednosti, v skladu s slovenskim računovodskim standardom
39. Za pridobitev oziroma odtujitev osnovnega sredstva se šteje tudi prenos iz gospodinjstva
lastnika podjetja v podjetje oziroma iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja.
Evidence za DDV
Zasebniki, ki so se odločili za ugotavljanje osnove za davek od dohodka iz dejavnosti na
podlagi normiranih odhodkov ter tiste fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost, za katere se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi
pavšalne ocene dohodka in so davčni zavezanci za davek na dodano vrednost, morajo voditi
tudi evidence, potrebne v skadu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje DDV.
Evidenca pretokov
Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, razen tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z
upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo voditi evidenco knjigovodskih listin
pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in
iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje.
Vsebina evidence
Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko
knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika
podjetja. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Evidenca knjigovodskih listin se
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
286
zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali
statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe.
Izjema
Če fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, zagotavljajo podatke iz evidence knjigovodskih
listin transakcij v poslovnih knjigah na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi.
To pomeni, da lahko zasebniki v svojem dvostavnem knjigovodstvu zagotovijo podatke na
kontu pretokov denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom (konto 919)
in kontu prenosov vrednosti stvarnega premoţenja (konto 918).
Gotovinsko poslovanje
Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal način
dvigovanja gotovine in vplačevanja gotovine na transakcijski račun zasebnika, ne velja več.
To pomeni, da zasebniki niso več dolţni vplačevati prejete gotovine na transakcijske račune,
kakor tudi ne obračunati vplačil in izplačil najmanj enkrat mesečno z izvajalcem plačilnega
prometa.
Negotovinsko poslovanje
Glede obveznega nakazovanja plačil na transakcijske račune pa velja, da mora fizična oseba,
ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve nakazati na račun
pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo presega 420 EUR.
To pa ne pomeni, da ji kupec ne sme plačati v gotovini višjega zneska. Zasebnik pa sme z
gotovino, ki jo je prejel recimo od iztrţka, plačati s plačilnimi nalogi na bančnem ali poštnem
okencu obveznosti do dobaviteljev v neomejenem znesku. Več o omejitvah gotovinskega
poslovanja glejte pri geslu Denar.
Zastaranje
Terjatve iz naslova izdanih računov zasebnikov, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, v
skladu s 346. členom Obligacijskega zakonika zastarajo v petih letih.
DAVČNI VIDIK
Dohodnina
V skladu s 46. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za dohodek iz dejavnosti šteje
dohodek, doseţen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
287
rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške,
kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne
dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoţenja in premoţenjskih pravic. Izključen je
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katerega veljajo posebna
določila o obdavčitvi. Prav tako je izključen tudi dohodek iz oddajanja premoţenja v najem in
iz prenosa premoţenjske pravice.
Davčna osnova
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se lahko ugotavlja na dva načina:
1. z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov
2. z upoštevanjem normiranih odhodkov
Dejanski prihodki in odhodki
Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseţenimi v
zvezi z opravljanjem dejavnosti, če zakon ne določa drugače. Za ugotavljanje prihodkov in
odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če Zakon o dohodnini
ne določa drugače. Prihodki in odhodki se upoštevajo ob njihovem nastanku.
Prihodki
Med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso
neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek
teh poslov.
Stroški zasebnika
Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zasebnika in jih
zasebnik plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek. Stroški, ki se
nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo pod pogoji in do višin, kot veljajo za
delojemalce (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega
razmerja), in sicer:
stroški v zvezi s sluţbenimi potovanji,
stroški prehrane med delom,
stroški prevoza na delo in z dela,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
288
stroški dela na terenu.
Nepriznani odhodki
Kot odhodek se v skladu s 55. členom Zakona o dohodnini ne priznajo:
1. davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem
dejavnosti (na primer davek od premoţenja, davek na dediščine in darila),
2. dohodnina po tem zakonu,
3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z
zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,
4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.
Prenosi sredstev
Davčna pravila za prenose sredstev med podjetjem in gospodinjstvom vsebuje 50. člen
Zakona o dohodnini, ki določa, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev štejejo tudi
prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov
denarnih sredstev.
Stvarno premoţenje
Stvarno premoţenje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot
je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na
prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoţenje, preneseno iz gospodinjstva v
podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to
stvarno premoţenje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. To
pomeni, da se pri prenosu stvarnega premoţenja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca, za
izkazane vrednosti stvarnega premoţenja, oblikujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve.
Če se od stvarnega premoţenja obračunava amortizacija, se za stroške amortizacije
zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v dobro poslovnih prihodkov.
Za prenos stvarnega premoţenja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne
šteje pridobitev sredstev od tretje osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
289
Normirani odhodki
48. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne
osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini 80 %
ustvarjenih prihodkov, če:
priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in
njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu
pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 eurov ali
če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po
pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z
zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena
oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, če ni z drugimi določbami
tega člena ali zakonom drugače določeno.
Davčna stopnja
Akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance, ki so obdavčeni na podlagi
normiranih odhodkov, znaša 20 % in se šteje kot dokončen davek (ne gre v letno dohodnino).
Akontacija dohodnine se za davčno leto določi v višini dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
ki se ne všteva v letno davčno osnovo, po zadnjem obračunu akontacije dohodnine oziroma
dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Akontacija dohodnine se plačuje na podlagi zadnjega
davčnega obračuna v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Izračun dohodnine
Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se opravi
z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga opravi zavezanec sam.
Davčne olajšave
Davčni zavezanec, ki ugotavlja dohodek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov, ne
more uveljavljati davčnih olajšav, vključno s prenosom neizkoriščenega dela olajšav iz
preteklih obdobij, za:
vlaganja v raziskave in razvoj,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
290
za zaposlovanje,
za zavezanca invalida,
za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,
za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačuje kot delodajalec,
za donacije in
za investiranje.
Novost v letu 2015
Zakon o spremembah zakona o dohodnini - novela ZDoh-2N
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50 z dne 4. 7. 2014 je bil objavljen Zakon o
spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N), ki začne veljati naslednji dan po objavi,
uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015.
Spremembe na podlagi novele ZDoh-2N se nanašajo na 3. točko III. poglavja Zakona o
dohodnini – ZDoh-2, ki določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov.
S spremembo 48. člena se dviguje prihodkovni limit, ki je določen kot pogoj za ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako se za ta sistem lahko priglasi
zavezanec, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, in po spremenjeni
določbi tudi zavezanec v primeru, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi
prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presega 100.000 eurov in
je bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno
najmanj pet mesecev.
Nadalje se s spremembo 59. člena ZDoh-2 dviguje višina normiranih odhodkov pri
ugotavljanju davčne osnove iz 70 % na 80 % davčno priznanih prihodkov.
Vir:Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije, 11.07.2014
Vprašanja in odgovori v zvezi z opredelitvijo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov – novela ZDoh-2N
V zvezi s spremenjenim tretjim odstavkom 48. člena ZDoh-2 davčne zavezance zanima:
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
291
ali je določbo, po kateri mora biti pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet
mesecev, moţno razumeti tako, da se kot to osebo lahko šteje samozaposleno osebo
(samostojni podjetnik posameznik – s.p., zasebnik in druga fizična oseba, ki samostojno
opravlja dejavnost), ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (15. člen
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2), ali pa mora biti pri fizični
osebi, ki opravlja dejavnost, zaposlena še ena oseba, ki je zavarovana za polni delovni čas
neprekinjeno najmanj pet mesecev. Če mora imeti zavezanec za izpolnjevanje tega pogoja
zaposleno še eno osebo, se dodatno postavi vprašanje, ali mora biti zavezanec tudi sam
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas, ali pa lahko opravlja
dejavnost iz naslova katere ni zavarovan za polni delovni čas.
Za osebo, ki je pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 obvezno zavarovana za polni delovni čas
neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje tudi sam zavarovanec, fizična oseba, ki
opravlja dejavnost, kakor tudi vsaka druga oseba, ki je pri zavezancu zaposlena za polni
delovni čas, če zavezanec sam ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni
delovni čas iz naslova opravljanja te dejavnosti.
ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje tudi
oseba, ki je zaposlena pri zavezancu in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški
dopust), ter je pri zavezancu obvezno zavarovana za polni delovni čas v skladu z ZPIZ-2.
Za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje oseba, ki je
zaposlena pri zavezancu ali sam zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in
nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust).
ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje
zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je (samo)zaposlena za 4 ure, za 4 ure pa prejema
pokojnino.
Ta oseba se ne šteje za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za polni delovni čas.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
292
ali se kot oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, lahko šteje
zavezanec oziroma zaposlena oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila
prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni
dohodek zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (dodatna zavarovalna
podlaga 072 ali 074).
Ta oseba se ne šteje za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za polni delovni čas.
V zvezi s spremembo prihodkovnega limita se postavlja vprašanje glede prenehanja
izpolnjevanja pogojev iz tretjega in šestega odstavka 48. člena ZDoh-2. V štirinajstem
odstavku 48. člena ZDoh-2 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki dve zaporedni
predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev iz tretjega ali šestega odstavka tega člena,
izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in
pričeti voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolţan voditi
za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec je na
podlagi priglasitve pričel z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov prvič za davčno leto 2013. Za davčno leto 2013 je presegel prihodkovni limit
50.000 evrov. V primeru, da bo zavezanec tudi za davčno leto 2014 presegel prihodkovni
limit 50.000 evrov, vendar v vsakem posameznem letu manj kot 100.000 evrov, se postavlja
vprašanje, ali bi ta zavezanec moral v skladu s štirinajstim odstavkom 48. člena ZDoh-2
izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za
davčno leto 2015 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Prihodkovni limit se preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo
za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej
preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji veljavni pred spremembo novele
ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih,
veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi
navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu
2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet
mesecev.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
293
Vir: Pojasnilo FURS, št. 4212-6631/2014-2 z 12. 8. 2014
Obračun prispevkov za socialno varnost
Zasebniki spadajo med zavezance, ki nimajo plač, vendar so kljub temu dolţni plačevati
prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalne ali druge
osnove, določene v skladu s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
če z zakoni ni drugače določeno. Plačujejo tudi prispevek za obvezno zdravstveno
zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od
katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena (samozaposlene osebe) ZPIZ–2, se obvezno zavarujejo
osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno dejavnost ali drugo
dovoljeno dejavnost.
Zavarovalna osnova od 1. 1. 2014 naprej
V skladu z 2. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov dobiček
zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani
obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter zniţanje in povečanje davčne
osnove, preračunan na mesec. Tako ugotovljen dobiček za ugotovitev zavarovalne osnove se
zniţa za 25 %. V prehodnem obdobju 2014 in 2015 se bo ugotovljen dobiček za ugotovitev
zavarovalne osnove v letu 2014 zniţal za 30 % in v letu 2015 za 28 %.
Minimalna osnova
Če dobiček zavarovanca ne preseţe 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na prejšnji odstavek 60 % povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček ne preseţe 90 %
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90 %
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Prehodno obdobje
V letu 2014 do 2017 bo prehodno obdobje glede določitve najniţje zavarovalne osnove in
sicer bo najniţja osnova za plačilo prispevkov (razen za prispevke za zdravstveno
zavarovanje) v letu 2014 minimalna plača, v letu 2015 54 % zadnje znane povprečne letne
plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
294
ne doseţe zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2016 znaša 56 %, v
letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec.
Vstop v zavarovanje
Za zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje po 01.01.2014, je zavarovalna osnova 60 %
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, razen če so
bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni
podlagi (torej kot samozaposlene osebe). V prehodnem obdobju od leta 2014 do leta 2017 je
zavarovalna osnova naslednja:
v letu 2014 minimalna plača, ki je veljala za leto 2013 (torej 783,66 EUR);
v letu 2015 54 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec in nato se v letih 2016 in 2017 ta odstotek povečuje za dve odstotni
točki letno (torej v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa 58 %).
Zdravstveni prispevki
V skladu z 51. členom ZZVZZ se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo od bruto
osnove za pokojninsko zavarovanje, ki pa ne sme biti niţja od 60 % zadnje znane povprečne
letne plače v Republiki Sloveniji. Navedeno velja od 01.02.2014. Torej ne glede na to, če bo
samostojni podjetnik v skladu z ZPIZ-2 plačeval prispevke od minimalne plače, bo
zdravstvene prispevke moral plačevati minimalno od 60 % povprečne plače (razen za mesec
januar 2014).
Maksimalna osnova
Najvišja zavarovalna osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec.
Glede primerov knjiženja po sistemu dvostavnega knjigovodstva se uporabljajo primeri, ki se
nahajajo v članku Samostojni podjetniki posamezniki ter informacije v članku Samostojni
podjetniki posamezniki.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
295
Davčne olajšave
Pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov
in odhodkov lahko davčni zavezanec uveljavlja naslednje davčne olajšave v skladu z 61. do
66.a členom ZDoh-2:
olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (v višini 100% zneska vlaganj v raziskave in
razvoj),
olajšavo za zaposlovanje (za osebe, mlajše od 26 let in starejše od 55 let),
olajšavo za zaposlovanje invalidov,
olajšavo za zavezanca invalida,
olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraţevanju,
olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (od vključno leta 2013 tudi za
zavezanca),
olajšavo za donacije in
olajšavo za investiranje (40% investiranega zneska v določeno opremo in neopredmetena
dolgoročna sredstva).
Več o olajšavah najdete v članku Samostojni podjetnik in v članku Investicija (regionalne
davčne olajšave).
Olajšava za investiranje
V skladu z Zakonom o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja zniţanje davčne osnove v višini
40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu
vlaganja.
Za opremo se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na
hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO VI. Zavezanec lahko za leta 2009 do 2013 uveljavlja
zniţanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
296
emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki
ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V.
Za neopredmetena dolgoročna sredstva se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na
nepremičninah ter druge podobne pravice.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
297
4.7.21 Zavarovanje
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Zavarovanje je pravni posel, pri katerem se z zavarovalno pogodbo zavarovalec zavezuje, da
bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da
bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu
tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega. Dogodek, glede na katerega se
sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne
volje pogodbenikov.
RAČUNOVODSKI VIDIK
V računovodskem smislu stroške zavarovanja štejemo med stroške storitev. V skupini
kontov 415 knjiţimo zavarovalne premije za zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev in
drugih naloţb, zalog in drugega premoţenja, odgovornosti in tudi oseb (premije za
zavarovanje delavcev pred posledicami nesreč pri delu pri pravni osebi, nezgod pri
opravljanju rednih delovnih nalog za pravno osebo tudi drugje, na poti od stanovanja do
delovnega mesta in pri vračanju domov, pri opravljanju dolţnosti po nalogu pravne osebe, kot
so udeleţba na sestankih, sluţbena potovanja in podobno).
Ţivljenjsko zavarovanje
V praksi poznamo več vrst ţivljenjskega zavarovanja, kot so naloţbena ţivljenjska
zavarovanja, managerska ţivljenjska zavarovanja, ţivljenjsko zavarovanje z udeleţbo v
dobičku, istočasno s plačilom ţivljenjskega zavarovanja se plačuje še del nezgodnega
zavarovanja in podobno. Za pravilno računovodsko in davčno obravnava premij ţivljenjskega
zavarovanja je zato potrebno temeljito preučiti sklenjeno zavarovalno pogodbo in nato
poiskati rešitev ali rešitve za konkretni primer.
V osnovi gre pri ţivljenjskem zavarovanju za periodična plačila v daljšem časovnem obdobju
in v primeru doţivetja po preteku zavarovanja prejme zavarovalec tako nabrana in
oplemenitena sredstva vrnjena. Podjetja sklepajo za svoje zaposlene, poslovodje in druge
osebe ţivljenjska zavarovanja iz različnih razlogov, tudi kot jamstvo za svoje posle in obstoj
podjetja ali kot jamstvo pri zadolţevanju. Upravičenec do izplačila je lahko tako zavarovalec
kot zavarovanec.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
298
Pri večini ţivljenjskih zavarovanj plačuje zavarovalec premije v mesečnih ali letnih obrokih
za obdobje praviloma nad 10 let ali pa plača neki znesek kot enkratno vplačano premijo.
Zavarovalec je udeleţen pri vsakoletnem dobičku različnih vrst zavarovanj zavarovalnice po
kriterijih, ki jih sprejme zavarovalnica. Vsakoletni deleţ udeleţbe se pretvori v dodatno
zavarovalno vsoto iz naslova donosa, ki se izplača ob nastopu zavarovalnega primera skupaj z
izplačilom zavarovalne vsote ţivljenjskega zavarovanja.
Računovodski vidik ţivljenjskega zavarovanja
V takšnem primeru se plačane premije ţivljenjskega zavarovanja ne obravnavajo kot strošek
oziroma odhodek podjetja, saj izpolnjujejo pogoje iz SRS 3.8 za pripoznanje naloţbe:
verjetno je, da bodo od plačanih premij pritekale gospodarske koristi, nabavno vrednost take
naloţbe pa je mogoče zanesljivo izmeriti. Ker se bodo premije plačevale za daljše obdobje od
enega leta oziroma pričakujemo donos iz take naloţbe v obdobju daljšem od enega leta, jih
skladno z določili standarda obravnavamo kot dolgoročno naloţbo.
Plačila premij zavarovanja knjiţimo v skupini 068 – druge dolgoročne finančne naloţbe,
razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, nakazilo za doţivetje pa kot
zapiranje te dolgoročne terjatve oziroma naloţbe ter donos iz naloţbe med finančne prihodke
v skupini 773 – finančni prihodki iz drugih naloţb.
DAVČNI VIDIK
Upravičenec je zavarovalec
Ni davčnih posledic po Zakonu o dohodnini.
Upravičenec je zavarovanec
V primeru, da je upravičenec zavarovanec, se plačilo zavarovalne premije zaposlenemu
obravnava kot boniteta.
V primeru, da se zavarovalna pogodba spremeni tako, da upravičenec za izplačilo zavarovalne
vsote postane fizična oseba, je potrebno znesek finančne naloţbe v trenutku spremembe
pogodbe preknjiţiti med odhodke podjetja in zaposlenemu takšno plačilo zavarovalne premije
zanj obravnavati kot boniteto, ter obračunati in plačati vse z zakonom predpisane dajatve.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
299
PRIMER 1: Knjiženje življenjskega zavarovanja – upravičenec je podjetje
Podjetje za svojega poslovodjo z zavarovalnico sklene življenjsko zavarovanje za dobo 10 let.
Zavarovalna premija zapade v plačilo vsako leto 15. januarja za tekoče leto in znaša 2.500,00
EUR. Po poteku zavarovalne dobe prejme podjetje na svoj transakcijski račun 28.375,00
EUR iz naslova življenjskega zavarovanja svojega poslovodje.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Nakazilo premije 1. leto 2.500 068 110
2. TRR Nakazilo premije 2. leto 2.500 068 110
11a TRR Zavarovalnica podjetju nakaţe naloţena
sredstva skupaj z donosom
28.375 110
11b TRR Zapiranje naloţbe 25.000 068
11c. TRR Donos naloţbe (finančni prihodki) 3.375 773
PRIMER 2: Knjiženje življenjskega zavarovanja – upravičenec je zaposleni
Podjetje za svojega poslovodjo z zavarovalnico sklene življenjsko zavarovanje za dobo 10 let.
Zavarovalna premija se plačuje mesečno in znaša 100,00 EUR na mesec. Poslovodja prejema
bruto plačo v višini 5.000,00 EUR. Podjetje mu ob izplačilu plače upošteva plačano
zavarovalno premijo življenjskega zavarovanja kot boniteto in mu od zneska premije
obračuna vse z zakonom predpisane davke in prispevke. Poslovodja uporablja tudi službeno
vozilo za zasebne namene, boniteta iz naslova uporabe službenega vozila znaša 250,00 EUR
mesečno, pripada mu malica v višini 5,00 EUR na dan.
Obračun dajatev:
Bruto plača 5.000,00
Boniteta zavarovalna premija 100,00
Boniteta uporaba vozila 250,00
Bruto osnova 5.350,00
Prispevki delojemalca (22,10%) 1.182,35
Dohodnina (po lestvici) 1.301,16
Prispevki delodajalca (16,10%) 861,35
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
300
Neto plača 2.866,49
Malica (20 x 5,00) 100,00
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TRR Plačilo mesečne premije 100,00 473 110
2. TEM Bruto plača 5.000,00 470 250
3. TEM Obračun plače 5.000,00 250
Neto plača 2.866,49 251
Prispevki iz bruto plače – prispevki
delojemalca
1.182,35 253
Davek od plač – akontacija dohodnine
delojemalca
1.301,16 254
4. TEM Povračila stroškov prehrane 100,00 473 255
5. TEM Obračun prispevkov na bruto plačo – prispevki
delodajalca
861,35 474 258
PRIMER 3: Prejem računa za zavarovalno premijo za opredmetena osnovna sredstva
Podjetje je prejelo na podlagi pogodbe o zavarovanju račun za letno zavarovalno premijo
24.000,00 EUR za zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev. Nato vsak mesec bremeni
stroške zavarovanja prek kontov časovnih razmejitev za 1/12 plačanega zneska
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za zavarovalno premijo 24.000 190 220
2. TRR Plačilo računa za zavarovalno premijo 24.000 220 110
3. TEM Mesečni znesek letne zavarovalne premije (1/12
od 24.000, knjiţenje vsak mesec)
2.000 415 190
PRIMER 4: Knjiženje računa za zavarovanje zgradbe proti vlomu, požaru in v primeru
drugih naravnih nesreč
Podjetje je v mesecu maju z zavarovalnico sklenilo pogodbo o zavarovanju svoje poslovne
zgradbe za primer, vloma, poţara, poplave in nekaterih drugih škodnih primerov. Zavarovalna
polica je sklenjena za 1 leto od 10. maja tekočega leta, do 10. maja naslednjega poslovnega
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
301
leta. Podjetje prejme račun za zavarovalno premijo v višini 3.500,00 EUR in jo plača v
valutnem roku iz transakcijskega računa podjetja. Podjetje pri knjiţenju računa za
zavarovalno premijo razdeli stroške premije na tekoče poslovno leto in prihodnje poslovno
leto tako, da upošteva v tekočem letu 8/12 stroškov premije v višini 2.333,33 EUR in 4/12
premije knjiţi na aktivne časovne razmejitve v višini 1.166,67 EUR
Knjiţenje v tekočem poslovnem letu
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. PRAČ Prejeti račun za zavarovalno premijo –
obveznost do zavarovalnice
3.500,00 220
Stroški zavarovalnih premij tekočega
poslovnega leta
2.333,33 415
Razmejitev stroškov zavarovalne premije
prihodnjega poslovnega leta
1.166,67 190
2. TRR Plačilo računa za zavarovalno premijo 3.500,00 220 110
Knjiţenje v naslednjem poslovnem letu (običajno v mesecu januarju)
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prenos razmejenih stroškov zavarovalne
premije med stroške obdobja
1.166,67 415 190
Uporabljeni konti:
250 – Kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače
251 – Kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač
253 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in nadomestil plač
254 – Kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil plač
255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja
258 – Obveznosti za prispevke izplačevalca
415 - Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne
premije
470 – Plače zaposlencev
473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z njega, za prehrano,
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
302
za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev
474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov
zaposlencev
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
303
4.7.22 Znamke
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Definicija
Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno imensko vrednostjo, drţavo in poštnim
podjetjem, ki jo je izdalo. Sodi v kategorijo poštnih vrednotnic, saj se uporablja za
označevanje plačila poštnih storitev na pošiljkah. Ena od glavnih pojavnih značilnosti poštne
znamke je perforacija ali luknjanje, ki omogoča laţje in hitrejše ločevanje poštne znamke iz
prodajne pole.
Poštne znamke so lahko redne ali priloţnostne.
Redne poštne znamke
Redne poštne znamke so enostavnejše izvedbe (cenejši papir, manj barv ali ena sama) in
manjše velikosti, v prodaji in uporabi so daljše časovno obdobje. Tiskajo se v velikih
nakladah in večkrat (ponatisi).
Priloţnostne poštne znamke
Priloţnostne poštne znamke so namenjene zaznamovanju pomembnih obletnic, svetovnih in
domačih dogodkov ter prikazovanju različnih motivov iz sveta narave, športa, osebnosti ....
Praviloma so bolj zahtevne izvedbe (boljši papir, večbarvni tisk) in so večje velikosti. Tiskajo
se samo enkrat v manjših nakladah.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Znamke se računovodsko obravnavajo kot strošek storitev v okviru skupine konta 419 –
stroški drugih storitev. Če podjetje kupi večjo količino poštnih znamk in jih uporabi šele v
daljšem časovnem obdobju, jih računovodsko obravnavamo kot krattkoročne časovne
razmejitve in jih do trenutka porabe evidentiramo v skupini 192 – vrednotnice.
DAVČNI VIDIK
Poštne znamke so skladno s 5. točko 44. člena ZDDV-1 oproščene plačila DDV. Vse poštne
storitve pa niso oproščene. Oproščene so le univerzalne poštne storitve po Zakonu o poštnih
storitvah, ker tako določa 17. točka 1. odstavka 42. člena ZDDV-1. Obdavčene pa so npr.
storitev pošiljanja s povratnico, odkupnino, vrednostna pisma, paketi nad 10 kg, poslovni
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
304
paketi in storitve na poslovni paket (npr. odkupnina, dostava ob določeni uri) ter mnoge
druge. Obdavčene so tudi naslovljene publikacije (npr. pošiljanje naslovljenih glasil in revij).
Primer poslovnega dogodka:
PRIMER 1: Nakup večje količine poštnih znamk
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1a PRAČ Prejeti račun za znamke 870,00 220
1b PRAČ - znamke na kratkoročnih časovnih
razmejitvah
870,00 192
2 TRR Plačilo računa za znamke iz transakcijskega
računa podjetja
870,00 220 110
3 TEM Poraba 1.000 znamk – prenos med stroške 290,00 419 192
PRIMER 2: Nakup poštnih znamk pri poštnem okencu z gotovino
Podjetje A je kupilo 100 znamk v vrednosti 0,29 EUR za znamko. Račun za znamke je bil
plačan z gotovino iz blagajne.
Različica I:
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1a PRAČ Prejeti račun za znamke 29,00 220
1b PRAČ - stroški poštnih storitev 29,00 419
2 TEM Pokrivanje računa za znamke iz blagajne 29,00 220 100
Različica II:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1 TEM Knjiţenje izdatka po blagajni za poštne
storitve
29,00 419 100
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
305
Uporabljeni konti:
192 – Vrednotnice
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
419 – Stroški drugih storitev
160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
306
4.7.23 Zunajbilančna sredstva in obveznosti
Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev
Slovenski računovodski standardi uporabljajo pojem zunajbilančna sredstva in obveznosti,
Zakon o gospodarskih druţbah govori o zabilančnih sredstvih in obveznostih, v praksi
uporabljamo tudi izvenbilančna sredstva in obveznosti, ta izraz uporablja tudi Zakon o
računovodstvu. Vse našteto je isto, v vseh primerih gre za taka sredstva in obveznosti, ki jih
izkazujemo zunaj ali izven bilance stanja oziroma za bilanco stanja. In tako se v tej povezavi
pojavljajo potem še zunajbilančni ali izvebilančni ali zabilančni konti, kamor ta sredstva in
obveznosti knjiţimo, in pa zunajbilančni razvid, kakor imenujejo standardi poslovno knjigo,
ki bi naj zajemala knjiţenje poslovnih dogodkov, ki jih ne izkazujemo v računovodskih
izkazih.
Kaj so zunajbilančna sredstva in obveznosti? To so sredstva in obveznosti, ki ne izpolnjujejo
pogojev za pripoznanje po splošnih določilih SRS, torej jih ne moremo izkazati kot sredstva
in obveznosti v bilanci stanja. Na zunajbilančnih kontih se lahko pojavljajo postavke, ki
neposredno na postavke v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida ne vplivajo, lahko pa
vsebujejo zelo pomembne poslovne informacije bodisi za odločanje bodisi računovodjem za
njihovo prihodnje evidentiranje, kontroliranje, informiranje, tudi načrtovanje in ocenjevanje
bodočih stanj in dogodkov. Postavke na zunajbilančnih kontih lahko čez nekaj časa po
nastopu novih poslovnih dogodkov postanejo bilančna sredstva in obveznosti, lahko se
njihova višina poveča ali zmanjša, lahko pa ugasnejo.
Praviloma na zunajbilančnih kontih izkazujemo pogojna sredstva in pogojne obveznosti. V
praksi pa se na zunajbilančnih kontih najde še marsikaj, kar računovodje nismo vedeli kje
pribeleţiti, a smo to hoteli, da se sled ne zgubi, da se ne zgubi neka informacija ali da se nanjo
ne pozabi, čeprav bi v te namene morebiti bilo bolje uporabljati razred 5, ki velja kot prost, to
pomeni, da lahko vanj knjiţimo vse, kar ţelimo in potrebujemo za našo organizacijo, pa ni
zajeto na bilančnih kontih.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
307
Pogojne obveznosti
Po računovodskih standardih je pogojna obveznost
- moţna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj je odvisen od (ne) pojavitve
enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki se ne obvladujejo v celoti, ali
- sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da
bo za njeno poravnavo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali ker
njenega zneska ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti.
V kolikor bi namreč bili izpolnjeni pogoji za pripoznanje, bi takšno obveznost izkazali bodisi
kot rezervacijo bodisi kot dolg.
Pogojno sredstvo pa je moţno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj je
odvisen od (ne) pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki ga (jih)
organizacija ne obvladuje v celoti.
Primeri pogojnih obveznosti:
obveznosti iz pogodb o pristopu k dolgu,
neizkoriščen del kredita.
Kako se pogojne obveznosti razlikujejo od rezervacij in od obveznosti?
Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo
po predvidevanjih poravnavale v prihodnjem, čeprav negotovem trenutku, vendar pa je
njihovo velikost mogoče zanesljivo oceniti. Kot vidimo, se od pogojnih obveznosti zelo malo
razlikujejo, med pogojnimi obveznostmi in rezervacijami je zelo tanka črta. Razlikujejo se
zgolj v tem, kako zanesljiva je ta računovodska ocena, kako zanesljivo se da bodisi izmeriti
znesek bodisi ugotoviti verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov.
Največja stopnja gotovosti in zanesljivosti pa je pri obveznosti, zanjo je predpostavka za
pripoznanje prav ta, da obstaja verjetnost, da bo potreben odtok gospodarskih koristi.
Pojasnimo razliko med pogojno obveznostjo, rezervacijo in obveznostjo s praktičnim
primerom. Vzemimo, da je Mama podjetje d. o. o. dala poroštvo za najeto bančno posojilo
družbe Hči podjetje d. o. o. s hipoteko. To poroštvo je za Mama podjetje d. o. o. zgolj pogojna
obveznost, zato je ne izkaže v bilanci, temveč na izvenbilančnih kontih ter v pojasnilih k
računovodskim izkazom, saj je to le možna obveza, ni pa verjetno, da jo bo treba kdaj
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
308
poravnati. Če se poslovanje obrne v smer, da posojila Hči podjetje d. o. o. ne bi več mogla
odplačevati oziroma bi zašla v likvidnostne težave in bi nastopila verjetnost, da bo Mama
podjetje d. o. o. to obveznost morala poravnati, postane to rezervacija. Rezervacija torej
pomeni obstoj verjetnosti, da bo prišlo do odtoka gospodarskih koristi. V trenutku, ko bi
banka pozvala Mamo podjetje d. o. o., da plača obveznost namesto Hči podjetje d. o. o., sicer
bo unovčila hipoteko, pa se ta dogodek spremeni v obveznost, to je dolg.
Pogojna obveznost Rezervacija Obveznost (dolg)
Mama da poroštvo za
hči, ki je najela
posojilo
Hči ima teţave z odplačevanjem
posojila, obstaja verjetnost, da bo
posojilo morala odplačati mama
Banka pozove mamo, da
poravna obveznost
namesto hčere
Zunajbilančna sredstva in obveznosti v bilanci stanja
Bilanca stanja
PSR 2 določa, da se postavke zunajbilančnega razvida vnašajo v bilanco stanja, vendar za
seštevkom bilančnih postavk. Če pogledamo statistične izkaze stanja, vidimo, da je postavka
zabilančna sredstva za seštevkom sredstev, za aktivo, zabilančne obveznosti pa se nahajajo ob
koncu pasive. Zabilančna sredstva in zabilančne obveznosti nimajo vpliva na vsoto aktive
in pasive, torej ne vplivajo na bilančno vsoto.
Če pogledamo bilanco stanja, kot je predpisana s shemo po ZGD, ali bilanco stanja, kot jo
predpisuje SRS 20, v teh bilančnih shemah ni vrstice za zabilančna sredstva niti za zabilančne
obveznosti. Zakaj tako?
V shemi ZGD zunajbilančnih postavk ni, ker jih ni v direktivi, od koder je shema prepisana in
ker jih ni v ZGD, jih ni v SRS. Ne glede na to, je moţno glede na določilo PSR 2.15 postavke
v bilanci stanja razširiti še za zunajbilančna sredstva in zunajbilančne obveznosti (bilanca
stanja v širšem pomenu), ni pa to nujno. Namreč niti direktive, niti mednarodni niti slovenski
standardi tega ne zahtevajo, zahtevajo pa najmanj njihovo razkritje. Zabilančna sredstva in
obveznosti torej
a) izkaţemo v svoji ločeni vrstici v razširjeni bilančni shemi in/ali
b) pojasnimo v pojasnilih k računovodskim izkazom oziroma v razkritjih v letnem poročilu, in
sicer
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
309
– v ločenem poglavju zabilančna sredstva in obveznosti ali
– na mestu (pri sredstvu ali obveznosti), na katero se zabilančne postavke nanašajo (npr.
hipoteke pri nepremičninah, izdane menice pri obveznostih).
Popolnoma vseeno je, kje jih bomo izkazali in razkrili, pomembno pa je, da tega ne opustimo,
saj tako zahtevajo tako evropski kot slovenski predpisi in ker gre za pomembne informacije
uporabnikom računovodskih poročil, še posebej ko gre za primere pogojnih obveznosti, ki
lahko v naslednjem trenutku postanejo obveznost druţbe in s tem se bonitetna slika podjetja
bistveno spremeni.
65. člen ZGD-1 določa, da je kot zabilančne potencialne obveznosti treba izkazati obveznosti
iz poroštev in drugih jamstev, ki niso izkazane kot obveznosti v bilanci stanja. Te potencialne
obveznosti je treba razčleniti po vrstah jamstev z navedbo morebitnih stvarnih jamstev.
Ločeno je treba izkazati obveznosti iz naslova poroštev in drugih jamstev do druţb v skupini.
Kot razberemo iz zakonskega besedila, za ustrezno pojasnilo zabilančnih obveznosti ne
zadošča zgolj ena dodatna vrstica v bilančni shemi, temveč je za z zakonom skladno razkritje
potrebno bodisi zabilančnih obveznostih nameniti toliko vrstic, kot je vrst poroštev in
jamstev, ali pa temu nameniti ločeni odstavek v pojasnilih. Da se ne bi izgubljala izrazna moč
bilance stanja in da se bilančna shema ne bi preveč razširila, priporočamo drugo moţnost.
V zvezi s poročanjem o zunajbilnačnih sredstvih in obveznostih v računovodskem poročilu
naj omenimo še obvezno poročanje za vse druţbe po 4. točki 2. odstavka 69.člena ZGD-1, to
je o skupnem znesku pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti
podatki pomembni za oceno finančnega poloţaja druţbe, ter po 12. točki 3. odstavka 69. člena
ZGD-1 za srednje in velike druţbe, ki zahteva pojasnilo o vrsti in poslovnem namenu operacij
druţbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na druţbo. To razkritje je potrebno,
če so tveganja ali koristi, ki iz njih izhajajo, pomembni in če je razkritje teh tveganj ali koristi
nujno za oceno finančnega stanja druţbe. Po istem členu pa morajo vse druţbe, ne glede na
svojo velikost, poročati o višini obveznosti, zavarovanih s stvarnim jamstvom. V obeh členih
zakona torej lahko razberemo, da je nujno računovodsko poročanje o izvenbilančnih
(pogojnih) obveznostih, potrebno pa je tudi poročanje poslovodstva v poslovnem poročilu, saj
mora med drugim razkriti vsa bistvena tveganja in negotovosti, ki jim je druţba izpostavljena.
To sedaj ne pomeni, da bomo na primer o danih jamstvih za posojila povezane druţbe
nadrobno poročali tako v računovodskem kot tudi poslovnem poročilu, dovolj je nadrobno
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
310
poročanje na enem mestu, na drugem pa le omeniti, da smo poročali tam in tam. Bistveno pa
je, da tega poročanja ne izpustimo.
Morebiti ni odveč omeniti še to: ni potrebno razkrivanje vsega, kar smo knjiţili na
izvenbilančnih kontih, razkrivamo zgolj dana poroštva, jamstva ter druge pogojne obveznosti
in pogojna sredstva.
Knjiženje na zunajbilančnih kontih
Konti in knjiţenje
Knjiţenje zunajbilančnih sredstev in obveznosti izvajamo na kontih v okviru predpisane
skupine 99 – Zunajbilančni konti.
Konti od skupine 990 do 994 so aktivni zunajbilančni konti, konti 995 do 999 pa pasivni
zunajbilančni konti. Vsako zunajbilančno sredstvo ali obveznost knjiţimo v enakem znesku v
breme in v dobro, torej na aktivni in pasivni zunajbilančni konto oziroma na par dveh kontov,
tako da v okviru zunajbilančnih kontov vedno ohranjamo bilančno ravnovesje. Zato si glede
na vrsto pogojnega sredstva ali pogojne obveznosti vedno odpiramo dva zunajbilančna konta,
kamor potem knjiţimo dogodke v zvezi s tem.
Po priporočenem kontnem načrtu Slovenskega inštituta za revizijo uporabljamo
naslednje konte:
Aktivni zunajbilančni konti
990 – Najeta, izposojena in zakupljena (tuja) sredstva
991 – Menice in drugi vrednostni papirji, prejeti za zavarovanje plačil
992 – Blago, prejeto v komisijsko in konsignacijsko prodajo
993 – Vrednotnice, izdane za obračunavanje znotraj organizacije
994 – Drugi aktivni zunajbilančni konti
Pasivni zunajbilančni konti
995 – Lastniki najetih, izposojenih in zakupljenih sredstev
996 – Dolžniki, ki so zavarovali plačila z menicami in drugimi vrednostnimi papirji
997 – Obveznosti iz blaga, prejetega v komisijsko in konsignacijsko prodajo
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
311
998 – Nominalna vrednost vrednotnic, izdanih za obračunavanje znotraj organizacije
999 – Drugi pasivni zunajbilančni konti
Primeri knjiženja poslovnih
Podjetje prejme od strateškega dobavitelja delovni stroj na reverz, ki ga uporabi kot razstavni
eksponat v dvorani ob vstopu v podjetje. Vrednost stroja oceni na 7.000,00 EUR, po treh
mesecih razstave bo stroj bodisi vrnilo dobavitelju bodisi odkupilo in prodalo.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Prevzem stroja na reverz 7.000,00 990 995
2. TEM Vračilo stroja lastniku 7.000,00 995 990
Podjetje najame fotokopirni stroj v vrednosti 9.000,00 EUR v poslovni najem. Ker ga mora
ob koncu leta popisati in popisne liste vrniti najemodajalcu in ker tudi sam dela inventuro,
želi najeta sredstva popisati ločeno od lastnih (po računovodskih standardih ne bi bilo
potrebno evidentiranje na izvenbilančne konte, saj ne gre za pogojno sredstvo).
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prevzem fotokopirnega stroja v poslovni
najem
9.000,00 990 995
Podjetje ob prodaji trgovskega blaga od kupca A zahteva 3 lastne bianco menice za
zavarovanje plačil.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prevzem treh menic v zavarovanje plačil, ocena
poslov je 10.000 evrov
10.000,00 991-A 996-A
2. TEM Uskladitev stanja zavarovanih terjatev s
stanjem odprtih terjatev do oseba A na bilančni
presečni dan
2.000,00 996-A 991-A
Podjetje mora dobavitelju B izstaviti menico v višini 15.000,00 EUR za zavarovanje plačila.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
312
1. TEM Izdaja menice 15.000,00 994-B 999-B
2. TEM Ker je podjetje svojo obveznost plačalo,
prejme menico vrnjeno
15.000,00 999-B 994-B
Podjetje najame bančno posojilo v višini 10.000,00 EUR, za jamstvo da hipoteko nad
nepremičnino, katere knjižna vrednost je 28.317,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Pogodba o zastavi nepremičnine 10.000,00 994 999
Podjetje za najem bančnega posojila zastavi svoje naložbe v delež odvisnega podjetja.
Vrednost najetega posojila je 30.000,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Pogodba o zastavi naloţb 30.000,00 994 999
Družba A da banki jamstvo za zavarovanje bančnega posojila povezane družbe B, in sicer
hipoteko nad lastno nepremičnino (knjižbe enake ne glede na vrsto danega jamstva). Pogojne
obveznosti so nastale pri družbi A in ne pri posojilojemalki družbi B, zato velja knjiženje za
osebo A:
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Pogodba o zastavi 10.000,00 994 999
2. TEM Na podlagi IOP obrazca na bilančni presečni
dan uskladitev pogojnih obveznost z dejanskim
stanjem dolga druţbe B
2.000,00 999 994
Podjetje ima odobreno posojilo v višini 10.000,00 EUR, ki ga lahko koristi postopoma. Do
bilančnega presečnega dne je koristilo 8.000,00 EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Pogodba o odobritvi posojila 10.000,00 990 995
2. TRR Nakazilo banke 8.000,00 110 272
3. TEM Uskladitev odobrenega posojila na nekoriščen
saldo (nečrpane posojilne linije)
8.000,00 995 990
Proti družbi kot dolžniku potekajo tožbe v višini 20.000,00 EUR.
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.
Konti, knjiţbe, protiknjiţbe
4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov
313
Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro
1. TEM Odprte toţbe 20.000,00 994 999
Podjetje prejme garancije: investicijske garancije izvajalcev za opravljene investicije v višini
50.000 EUR ter prejete garancije za dobro opravljeno storitev dobaviteljev v višini 14.000,00
EUR.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Prejete investicijske garancije 50.000,00 9940 9990
2. TEM Prejete garancije za dobro opravljene
storitve
14.000,00 9941 9991
Priporočamo knjiţenje na analitične konte po vrstah garancij, lahko tudi po partnerjih, ki so
izdali garancije.
Podjetje odpiše terjatev do osebe B, ki je šla v stečaj. Podjetje terjatve v višini 500,00 EUR
nima zavarovane in ocenjuje, da nima možnosti poplačila. Ker se v davčnem obračunu
odhodek za odpis terjatev prizna šele po zaključenem stečajnem postopku, podjetje rezervira
bodoči davčni odhodek v svojih knjigah, da uveljavi znižanje davčne osnove v letu zaključka
stečaja.
Št. Dok. Besedilo Znesek V
breme
V
dobro
1. TEM Odpis terjatve ob začetku stečajnega postopka 500,00 721-
DN
120
2. TEM Terjatve v stečajnem postopku 500,00 994 999
3. TEM Stečajni postopek je zaključen, podjetje
uveljavlja odhodek v davčnem obračunu
500,00 999 994
Podjetje bi lahko knjiţenje izvedlo tudi v okviru razreda 5, ali pa v kakšni drugi evidenci in ne
nujno na bilančnih kontih. Če bi šlo za pomembnejše zneske, bi bilo potrebno knjiţiti
odloţene davke.
Top Related