Zveza dru¥Œtev gluhih in naglu¥Œnih Slovenije Iz sveta Obvestilo...

download Zveza dru¥Œtev gluhih in naglu¥Œnih Slovenije Iz sveta Obvestilo uredni¥Œkega odbora Glasilo Iz sveta

of 36

  • date post

    13-Feb-2020
  • Category

    Documents

  • view

    1
  • download

    0

Embed Size (px)

Transcript of Zveza dru¥Œtev gluhih in naglu¥Œnih Slovenije Iz sveta Obvestilo...

  • Iz sveta tišine Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

    Letnik XXXVII, št. 11, november 2016 ǀ ISSN 1318-139

    Praznovanje dneva slovenskega znakovnega jezika

    Piknik kostanja in mošta v Prekmurju

    Zlato hruško

    Nepozaben izlet na grad Riegersburg

    107. rojstni dan

  • Obvestilo uredniškega odbora Glasilo Iz sveta tišine pripomore h kulturni istove- tnosti in zgodovini gluhih, naglušnih, gluhoslepih ter oseb s polževim vsadkom, zato so vsi prispevki zelo pomembni.

    Vljudno vas vabimo, da soustvarjate naše glasilo Iz sveta tišine. Svoje prispevke s priloženimi fo- tografijami pošljite na e-naslov: urednistvo.ist@ zveza-gns.si.

    Če se vam zdi naše glasilo zanimivo in ga želite brezplačno prejemati, nam pišite na e-naslov: urednistvo.ist@zveza-gns.si ali pa svoje ime, pri- imek ter naslov sporočite na naslov: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Drenikova 24, 1000 Ljubljana.

    Glasilo IST je dosegljivo tudi v virtualni obliki, na naslovu: www.zveza-gns.si.

    Uredništvo

    Pošiljanje pisnega in slikovnega gradiva za glasilo IST Prijazna spodbuda našim piscem

    BESEDILNE DATOTEKE Besedila naj bodo napisana v računalniškem pro- gramu Word. Besedila, poslana v programu PDF ali skenirana, bomo zavrnili, z izjemo vabil, di- plom, dopisov, priznanj itd.

    SLIKOVNE PRILOGE Pri fotografiranju je za objavo dobre fotografi- je treba upoštevati naslednje nastavitve na po- sameznih napravah: če so digitalne fotografije posnete s fotoaparatom, izberite nastavitev kakovosti slike HQ (3072 x 2304) ali SHQ (3072 x 2304).

    Nekateri profesionalni fotoaparati imajo za nastavitev kakovosti slike črko L (Large). Tovr- stne fotografije so običajno v formatu .jpg, kar ustreza zahtevam našega glasila. Če pošiljate skenirane predloge, resolucijo (kakovost sli- ke) nastavite na 300 dpi, širina pa naj bo vsaj trinajst centimetrov. Tako skenirano predlogo shranite v formatu jpg. Če nimate kakovostne- ga optičnega čitalnika, vam priporočamo, da nam v uredništvo pošljete izvirno predlogo. Fotografije, ki ste jih naložili s svetovnega sple- ta, naj imajo ločljivost vsaj 1200 x 900 točk, datoteka pa naj bo velika vsaj 440 KB. Fotografije ne smejo biti prilepljene v Wordov dokument, ampak jih pripnite k svoji elektron- ski pošti. Fotografije in besedila, ki ne ustrezajo navodi- lom, bomo prisiljeni zavrniti oziroma jih obja- viti brez fotografij.

    Uredništvo

    Izdajatelj: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Drenikova 24, Ljubljana, telefon: 01/500 15 00, telefaks: 01/500 15 22 Spletna stran: www.zveza-gns.si Urednik: Adem Jahjefendić, Namestnica urednika: mag. Tina Grošelj, groseljt@zveza-gns.si Uredniški odbor: Franc Forštner, Aleksandra Rijavec Škerl, Tine Jenko, Robert Žlajpah Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje: ARTMEDIA Tisk: Tiskarna DTP Uredništvo si pridržuje pravico do objave, neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s poslanstvom in prostorskimi možnostmi glasila. V posameznih primerih mnenja posameznikov ne izražajo obvezno tudi mnenja ZDGNS. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim privoljenjem. Anonimnih prispevkov oziroma prispevkov, ki žalijo čast drugih, ne objavljamo. Glasilo je brezplačno in v javnem interesu, zaradi česar na podlagi 8. točke 26. člena Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS št. 89/98) ni zavezano plačilu DDV-ja. Izhaja v nakladi 3.700 izvodov. Fotografije na naslovnici: Knjiga Žiga Špaget nagrajena z Zlato hruško (foto Božidar Subotić), Nepozaben izlet na grad Riegersburg (foto Uroš Prinčič), Piknik kostanja in mošta v Prekmurju (foto Alojzij Gregor), Praznovanje Dneva slovenskega znakovnega jezika (foto Sašo Letonja), Matilda Serec praznovala 107. rojstni dan

    Izdajo in tisk glasila sofinancirata Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organi- zacij v Republiki Sloveniji (FIHO) ter Ministrstvo za kulturo. Stališča Zveze društev gluhih in naglu- šnih Slovenije ne izražajo stališč FIHO.

    mailto:urednistvo.ist%40zveza-gns.si?subject= mailto:urednistvo.ist%40zveza-gns.si?subject= http://www.zveza-gns.si http://www.zveza-gns.si

  • 3

    Uvodnik

    Resolucija o znakovnih jezikih

    Evropski parlament je konec novembra z močno večino podprl Resolucijo o znakovnih jezikih in poklicnih tolmačih za znakovni jezik. Resolucija poudarja pomen znakovnega jezika za dostop do informacij, koriščenja različnih storitev, dostopa do zaposlovanja, izobraževanja in vrste drugih po- membnih vidikov vsakdanjega življenja. Izpostavlja tudi pomen in vlogo dobro usposobljenih tolma- čev za znakovni jezik. Resolucija še ni obvezujoč pravni akt, nakazuje pa smernice, v katerih bo de- loval evropski parlament. Šele čas bo pokazal, ali bo njena vsebina pozneje oblikovana tudi v direk- tivo. Med sopodpisniki resolucije je tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes.

    Kvalificirani in poklicni tolmači za znakovni jezik

    Resolucija v prvem delu poudarja potrebo po kva- lificiranih tolmačih znakovnega jezika. Da bi lahko tolmači nemoteno opravljali svoje delo, jim je tre- ba zagotoviti formalno usposabljanje (univerzite- ten ali podoben študij), stalno poklicno izpopol- njevanje ter uradno priznanje poklica. Ob tem se podpisniki resolucije zavedajo, da je tolmačenje znakovnega jezika poklicna storitev, ki zahteva ustrezno plačilo.

    Pravica do informiranosti

    Resolucija v posebnem delu govori tudi o dosto- pnosti in poudarja, da morajo imeti gluhi, gluho- slepi in naglušni državljani dostop do enakih infor- macij in komunikacije kot slišeči (s tolmačenjem za znakovni jezik, podnaslavljanjem, samodejnim zapisom govora ipd.). S to resolucijo se zavežejo tudi k večji dostopnosti političnega procesa, kot so volitve, javni posveti in drugi morebitni dogodki. Ker postaja internet čedalje pomembnejši medij, je tudi na tem področju treba zagotoviti tolmače- nje in podnaslavljanje. V izrednih razmerah (obo- roženi spopadi, humanitarne krize, naravne ne- sreče ipd.) je treba okrepiti podporo in s tem čim hitrejšo informiranost zgoraj omenjenih skupin s tolmačenjem znakovnega jezika ter z dostopnimi pisnimi informacijami o nesrečah v realnem času.

    Dostopnost in prilagajanje

    Enak dostop do sodnega varstva za gluhe, gluho- slepe in naglušne državljane je treba zagotoviti z ustrezno usposobljenimi in poklicnimi tolmači za znakovni jezik. Zlasti na sodišču in v pravnih po- stopkih je treba zagotoviti prisotnost specializira- nih tolmačev za znakovni jezik.

    Pomemben je zapis resolucije, ki govori v prid po- samezniku na način, da ta lahko zahteva ukrepe za primerno prilagoditev, čeprav je obveznost glede dostopnosti že izpolnjena. Zagotavljanje tolmače- nja za znakovni jezik tako pomeni bodisi ukrep za zagotovitev dostopnosti bodisi za primerno prila- goditev. To bo uporabnikom znakovnega jezika v veliko korist, saj se je primerna prilagoditev v pra- ksi rada zamenjala za kakšen drug ukrep.

    Izobraževanje in zaposlovanje

    Resolucija daje velik pomen programom zgodnje- ga ukrepanja, kar pomeni, da je treba zagotoviti okolje, v katerem bodo gluhi in naglušni otroci pri- dobili življenjska znanja in spretnosti, z jezikovnimi kompetencami vred. Ta del vključuje tudi ozave- ščanje staršev, ki bodo lahko sprejemali ozavešče- ne odločitve v najboljšem interesu svojih otrok. Resolucija poziva države članice, naj spodbujajo učenje znakovnega jezika na enak način kot učenje tujih jezikov.

    Le usposobljeni tolmači kot učno osebje znotraj iz- obraževalnega sistema lahko zagotovijo primerno šolsko uspešnost gluhih otrok in mladih, saj dolgo- ročno pripomorejo k višji izobrazbi in nižji stopnji brezposelnosti. Ob tem so tudi zapisali pomemb- nost dvojezičnih učbenikov s kretnjami in učnega gradiva v dostopnih oblikah in jezikih. Načelo svo- bode gibanja v EU je treba zagotoviti tudi gluhim, gluhoslepim in naglušnim, zlasti v okviru programa Erasmus in sorodnih programov mobilnosti, ter poskrbeti, da udeleženci ne bodo nesorazmerno obremenjeni s tem, da bi si morali sami priskrbeti potrebno tolmačenje. Enak dostop do zaposlova- nja, izobraževanja in usposabljanja pomeni spre- jeti ukrepe za primerno prilagoditev, med katere spada tudi zagotavljanje poklicnih tolmačev za znakovni jezik.

    Sprejem pri predsedniku RS ob dnevu slovenskega znakovnega je- zika 2015 (Foto: Daniel Novakovič/STA)

  • 4

    Uvodnik

    Institucije Evropske unije

    Institucije EU morajo biti zgled najboljše prakse glede zagotavljanja primerne prilagoditve in do- stopnosti svojemu osebju, izvoljenim uradnikom in praktikantom ter v odnosu do državljanov EU, kar pomeni tudi zagotavljanje tolmačenja znakov- nega jezika. Ob tem so dodali, da je lahko podna- slavljanje in samodejni zapis govora alternativen, a enakovreden in potreben ukrep za naglušne, ki ne uporabljajo znakovnega jezika, to pa velja tudi za zaposlene v institucijah EU z vidika zagotavljanja razumnih prilagoditev.

    Resolucija poziva institucije, naj pri storitvah tol- mačenja, ki jih zagotavljajo za potrebe institucije, tolmačem za znakovni jezik uradno priznajo enak status kot tolmačem govornega jezika (dostop do

    tehnološke podpore, pripravljalno gradivo, doku- menti ipd.).

    Poziv gre tudi Eurostatu, naj zagotovi, da bodo institucijam EU posredovani statistični podatki o gluhih, gluhoslepih in naglušnih uporabnikih zna- kovnega jezika, da bodo lahko bolje opredeljeva- le, izvajale in analizirale svoj