ZUNANJI VIDEZ, KLJU Č DO POSLOVNEGA USPEHA · • poslovni ugled • poslovni bonton. ABSTRACT The...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Magistrsko delo Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

sistemov

ZUNANJI VIDEZ, KLJUČ DO POSLOVNEGA USPEHA

Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Urška Šubert

Kranj, april 2009

ZAHVALA Bili so ob meni, ko je sijalo sonce, bili so ob meni, ko je padal dež, podnevi, ponoči, v mislih vedno in povsod. Spremljali so me ob vzponih, me bodrili ob padcih, se veselili mojih uspehov, mi vlivali pogum in nudili oporo ob trenutkih šibkosti. Veliko ovir in preprek se je našlo na poti do cilja, vsak na svoj unikaten način so mi vztrajno pomagali odstranjevati in premagovati eno za drugo. Prenesli so marsikatero nejevoljo in trmaste muhe, vztrajno so zaupali vame, me poskušali razumeti in preprosto niso obupali. Nekateri so me občasno jezili, spet drugi mirili, tretji navduševali in četrti nasmejali, prav vsi pa so mi na celi poti do cilja metali žarke optimizma, dobre volje in ljubezni, ki so pripomogli, da je moje magistrsko delo zasijalo v polni luči. Vsem, ki ste s svojo prisotnostjo, moralno oporo in nepopisno predanostjo spremljali moj študij, se iz srca zahvaljujem. Poseben žarek zahvale namenjam mentorju red. prof. dr. Marku Ferjanu za nesebično pomoč in svetovanje pri izdelavi magistrske naloge. S svojo potrpežljivostjo, razumevanjem in posredovanjem svojega bogatega znanja me je znal na pozitiven način motivirati ter usmeriti na pravo pot. S svojim profesionalnim in strokovnim pristopom je sijoč zgled človeške odličnosti. Zahvala naj sije tudi vsem domačim, za vso moralno oporo in pomoč v času študija. Še posebej se zahvaljujem hčerki Kaji, ki je z neverjetnim razumevanjem vedno znala razumeti moje študijske obveznosti in mi z nasmehi polepšala vsak dan posebej. Žarek zahvale gre tudi vsem sodelavkam in sodelavcem za nesebično pomoč pri raziskavi. Vaša opora in spodbuda me je spremljala v nevihtah študijskega obdobja in mi nudila varno zatočišče. In tu je še nešteto drugih posebnih ljudi, ki niso omenjeni, a vseeno sestavljajo moj mozaik življenja, so kot biseri, zaradi katerih je vsak moj dan sijoč in bleščeč in brez katerih tudi mene – takšne ne bi bilo.

POVZETEK

V današnjem času se vedno bolj potrjuje pregovor »Obleka naredi človeka«. Človek se prvotno predstavi z obleko in urejenostjo, kar mnogokrat pove več kot dobro premišljen in vnaprej pripravljen govor. Poslovna urejenost pa je tudi osrednja problematika, na katero se osredotočam v svojem magistrskem delu.

Pri ustvarjanju prvega vtisa osebni videz in govorica telesa pomenita kar 55-odstotni delež. Od tega sta lahko odvisni posameznikova finančna in karierna prihodnost. Danes v poslovnem svetu ni časa niti prostora za druge priložnosti. Prepričati, prodati in uspeti moramo že v prvo. S primernim poslovnim oblačenjem in vedenjem prispevamo k poslovni podobi ter večji učinkovitosti in uspešnosti nekega podjetja ali organizacije.

Poglavitno vprašanje oz. osrednja naloga raziskovalnega dela je raziskati vejo neverbalne komunikacije, oblike neverbalnega komuniciranja, področja poslovnega bontona in kulture ter opredeliti pomen oz. vpliv le-teh na poslovno uspešnost posameznega osebnega finančnega svetovalca oz. svetovalke za lizing (v nadaljevanju: svetovalec). Posledično temu se kaže vpliv na splošno vzdušje med sodelavci in poslovno uspešnost celotnega podjetja oz. finančne družbe.

Raziskovalne metode vključujejo prvotni teoretični del, kjer so pojasnjeni osnovni pojmi, vrste, načini in pa oblike komunikacije. Natančneje je predstavljena osnovna zunanja podoba poslovne ženske in moškega. Opredelila pa sem tudi osnovna teoretična načela in pravila uporabe poslovnega bontona ter kulture.

V drugem, raziskovalnem delu sem na samem začetku postavila 5 hipotez: 1) Med zunanjim videzom svetovalca in ugledom, ki ga uživa med svojimi sodelavci, obstaja povezanost. 2) Med zunanjim videzom svetovalca in njegovim uspehom obstaja povezanost. 3) Med ugledom svetovalca, ki ga uživa med sodelavci in njegovim poslovnim uspehom obstaja povezanost. 4) Med posameznimi elementi zunanjega videza in zunanjim videzom obstaja povezanost 5) Med upoštevanjem pravil poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca obstaja povezanost.

Vprašanja anketnega vprašalnika se nanašajo na ugled svetovalca med

sodelavci, na poznavanje in upoštevanje kodeksa poslovnega oblačenja, na zunanji izgled posameznega svetovalca, na poznavanje in upoštevanje poslovnega bontona ter poslovno uspešnost vsakega posameznika.

Prejete odgovore sem obdelala s pomočjo grafov in tabel. V analizo sem vključila Pearsonov koeficient korelacije, ki mi je omogočal potrditi oz. ovreči zastavljene hipoteze. Ocenjevala sem povezanost med zunanjim izgledom in ugledom, med zunanjim videzom in poslovnim uspehom, med ugledom in poslovnim uspehom, med zunanjim videzom in posameznimi elementi zunanjega videza in korelacijo med upoštevanjem pravil poslovnega bontona ter poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca.

Upoštevajoč rezultate sem prišla do ugotovitve, da neverbalni komunikaciji v

poslovnem svetu pripisujemo pomembno mesto. Njena uporaba v poslovnem okolju je izrednega pomena za uspešnost posameznega svetovalca kot tudi za podjetje oz. finančno družbo, ki jo le-ta zastopa. Tudi pomena poslovnega bontona ne gre zanemariti, saj ima prav tako vplivno moč na uspešnost poslovanja.

KLJUČNE BESEDE • poslovna podoba svetovalca • poslovni uspeh • poslovni ugled • poslovni bonton

ABSTRACT

The proverb: “Clothes makes a man” is nowdays increasingly confirming. The man is initially presented with a suit and outside appearance, which often tells us more than well-thought and in advance prepared speech. Business appearance is the main issue, which I am focusing on in my master’s work. When we are creating the first impression, personal appearance and body language share the 55-percent. The individual financial and career future may depend on it. Nowdays is not the time nor the place in business world for other opportunities. There for we must convince, sell and succeed the first time. With an appropriate business dressing and behaviour we contribute to the business image and increase the effectiveness and efficiency of an enterprise or organization. The main question and the central issue of the research is to explore non-verbal communication branch, forms of nonverbal communication, areas of business manners, culture and business netiquette and also to define the meaning or influence they have on business success of each individual personal financial adviser (below: adviser). Consequently this shows the impact on the overall atmosphere among colleagues and business success of the entire company or financial corporation. Research methods include the original theoretical part, which explains basic concepts, types, methods and the forms of communication. Presented is the basic external female and male personal outside appearance. I also defined the basic theoretical principles and rules for the use of business manners and netiquette. The second part of the research I set up 5 hypotheses at the very beginning: 1) Between the external personal appearance and a reputation the adviser enjoys

among their colleagues, there is a connection. 2) Between the external personal appearance and a business success of each

individual adviser, there is a connection. 3) Between personal reputation, each individual adviser enjoys among their

colleagues and his/her personal business successs, there is a connection. 4) Between the individual elements of the personal appearance and the adviser’s

outside personal appearance, there is a connection. 5) Between the taking into account the rules of business netiquette and business

success of each adviser, there is a connection. Questions included in the survey questionnaire are based on reputation each adviser has among her/his colleagues, on knowledge and observance of business dress code, on the external personal appearance of each individual adviser, on knowledge and observance of business netiquette and on business success of each individual adviser.

The answers I received I analysed with the assistance of graphs and tables. Analysis included Pearsonov correlation coefficient, which allowed me to confirm or invalidate basic/original hypotheses. I evaluated the correlation among the external appearance and reputation, the external appearance and business success, the reputation and business success, the external appearance and the appearance of individual elements and the correlation between taking into account the rules of business netiquette and business success of each adviser. Taking into account the

results, I came up to the conclusion, that nonverbal communication has in business world very important place. Its use in the business environment is extraordinary important for the business success of each adviser, as well as financial company or corporation he/she represents. The importance of culture, manners and business netiquette should not be neglected, since it has also influential power on business success. KEYWORDS • business appearance of the adviser • business success • business reputation • business netiquette

KAZALO 1. Uvod 1

1.1. Opredelitev problema 1

2. Teoretični del 3 2.1. Pomen in opredelitev komunikacije v organizaciji 3 2.1.1. Namen in vloga poslovne komunikacije v organizaciji 3 2.1.2. Vrste komunikacije 4 2.1.3. Oblike komunikacije 6 2.1.4. Komunikacijska struktura 7 2.1.5. Načini komunikacije 7

2.2. Poslovna podoba 17

2.2.1. Higiena poslovnega človeka 19 2.2.2. Poslovna ženska 21 2.2.3. Poslovni moški 26 2.2.4. Pomen poslovne urejenosti 31 2.2.5. Energija in skladnost poslovne podobe 32 2.2.6. Oblikovanje in cilj oblikovanja poslovne podobe 33 2.2.7. Pričakovani rezultati 34 2.2.8. Pravila poslovnega oblačenja 34 2.3. Poslovni bonton 39 2.3.1. Spoštovanje osebnega prostora 40 2.3.2. Pravilno pozdravljanje in rokovanje 41 2.3.3. Bonton pri razgovorih in sestankih 44 2.3.4. Telefoniranje 46 2.3.5. Olika med sodelavci 46

3. Raziskovalni del 49 3.1. Namen raziskovalnega dela 49 3.2. Hipoteze 49 3.3. Metode raziskovalnega dela 50

4. Rezultati raziskovalnega dela 53

5. Zaključek – sklep 69 5.1. Testiranje hipotez 69 5.2. Ugotovitve 76 5.3. Nasveti za spremembe 79

6. Literatura in viri 82

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo

Urška Šubert: Zunanji videz, ključ do poslovnega uspeha stran 1

1. UVOD 1.1. OPREDELITEV PROBLEMA

Sodobni svet nam te dni omogoča lepo življenje. Misel je precej privlačna in besede polne optimizma. Tudi v poslovnem svetu je tako. Še nikoli namreč ni bilo toliko možnosti doseči toliko uspeha tako v poklicnem kot tudi osebnem pogledu. Zakaj je temu tako? Danes smo precej bolj seznanjeni in osveščeni na več področjih poslovanja. Znanje, zamisli in odkritja so dostopna vsepovsod in vsakomur, ki jih je voljan izrabiti. V kolikor pa se val informacij in zamisli širi ter deli med ljudmi, pa je korist še toliko večja.

Za znanje je v splošnem znano, da se nenehno kopiči, se razplaja in ne

usahne. Dostopno je prav vsakomur in z vsakim novim »odjemalcem« se le še dodatno množi. Vsak še tako majhen drobec znanja razkriva zveze in medsebojne povezave z ostalimi področji znanja ter se tako pospešeno širi in bogati. Tako tudi sleherni preboj v znanju ustvarja nove priložnosti in nove izzive.

Gonilna sila, ki tiči za kopico znanja in širjenjem tehnologije, je

tekmovalnost. Le-ta je trenutno najbolj neusmiljena, silovitejša in ustvarjalnejša kot kdajkoli. Intenzivnost pa se iz dneva v dan le še stopnjuje. Pravijo, da je posel vojna. Prav imajo. Vendar pa ne gre za običajno vojskovanje in osvajanje ozemlja ter ljudi, temveč gre za poslovno bojevanje. Cilj poslovne tekmovalnosti je namreč odkriti hitrejše, boljše in cenejše načine zadovoljevanja strank v primerjavi z drugimi, konkurenčnimi podjetji. Tekma je nenehno v teku. Preživijo pa le najboljši. Drobne razlike v pristopu, spretnosti in znanju lahko prinesejo velikanske razlike v zaslužku in dosežkih. Zato je pomembno pridobiti si in razviti tiste »zmagovite konice« na posameznem področju, ki vas ločijo na resnično uspešne ali samo povprečne. Kdor se zaveda, spozna in doume te brezčasne resnice, je v neznanski prednosti pred tistimi, ki ne vedo.

Thomas Henry Huxley je v svoji knjigi Liberalna vzgoja zapisal

takole:»Šahovnica je svet, šahovske figure pojavi vesolja, pravila igre pa tisto, čemur pravimo na ravni zakona. Naš protiigralec je skrit, vendar vemo, da vselej igra pošteno, pravično in potrpežljivo. Obenem pa nikdar ne prezre naših napak in nam nikdar ne odpušča neznanja.«

Tudi Goethe je podal zanimivo misel: »Narava ne razume šale: vselej je

tankovestna, resna; vselej ima prav, napake in zmote zagreši samo človek. Tistega, ki je ne zna ceniti, prezira, prepušča pa se in razodeva svoje skrivnosti samo sposobnim, čistim in resnicoljubnim.«

Poleg omenjenega znanja in spoštovanja preverjenih zakonov, ki vladajo v poslovnem svetu, pa ima pomembno vlogo tudi komunikacija. Komunikacija predstavlja nek začetek medsebojnega poslovnega sodelovanja. Zato je zelo pomembno, da poleg odličnega poznavanja svoje stroke obvladujemo tudi vse tehnike poslovnega komuniciranja. Gre namreč za medsebojno vez, ki povezuje tako ljudi kot tudi organizacije. Poslovno komuniciranje se je namreč razvilo zaradi potreb delitve dela in omogoča, da sistem delitve dela sploh funkcionira (Ferjan, 1998, str.7).



Moč, oblika in način komuniciranja pogojujejo naš poslovni uspeh. Predvsem neverbalno obnašanje je zelo močno komunikacijsko sredstvo. Da bi bili čimbolj uspešni na tržišču, kjer tekmovalnost iz dneva v dan narašča, moramo poznati vpliv neverbalnih sporočil in gojiti svoj občutek za neverbalno komunikacijo. To pa je tudi osrednje področje, ki ga želim v svojem magistrskem delu podrobneje preučiti.

Namen magistrske naloge je raziskati področje poslovnega komuniciranja, natančneje neverbalnega poslovnega komuniciranja. Osredotočili se bomo predvsem na problem zunanjega videza in poslovne urejenosti ter njihov dejanski vpliv na poslovni uspeh. Ključno vprašanje oz. cilj naloge je raziskati in ugotoviti, koliko pozornosti svetovalci posvečajo in namenijo neverbalni komunikaciji, to je zunanjemu videzu, poslovni urejenosti in seveda, kako to vpliva na poslovni uspeh. Hkrati raziskava vključuje tudi poslovni bonton, uporabo le-tega in posledično vpliv na poslovno uspešnost.

Poglavitni cilj raziskave je ugotoviti, kolikšen vpliv imata neverbalna komunikacija in poslovni bonton na poslovni uspeh posameznega svetovalca. Hkrati pa bomo s pomočjo rezultatov lahko ugotovili, koliko pozornosti svetovalci posvečajo elementom zunanjega videza, poslovni urejenosti in poslovnemu bontonu oz. kolikšno mero pomembnosti jim pripisujejo.

Metode, s katerimi bomo skušali priti problemu do dna, bodo v prvem delu predvsem teoretične narave. S pomočjo literature so pojasnjeni osnovni pojmi neverbalne komunikacije v poslovnem komuniciranju in osnovna pravila poslovnega bontona.

V praktičnem delu raziskave bomo odgovore poiskali z uporabo metode anketiranja, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika, ki bo vseboval konkretna vprašanja o neverbalni poslovni komunikaciji, o posameznih elementih zunanjega videza in osnovnih načelih poslovnega bontona. Pridobljeni podatki bodo služili za nadaljnjo obdelavo. Analiza in rezultat prejetih odgovorov bo ponazorjena grafično, tj. s pomočjo tabel in grafov. Stopnjo medsebojne povezanosti posameznih elementov zunanjega videza, poslovnega bontona in poslovne uspešnosti pa nam bo razkril in podal Pearsonov koeficient korelacije.



2. TEORETIČNI DEL 2.1. POMEN IN OPREDELITEV KOMUNIKACIJE Komuniciranje je ena temeljnih lastnosti Homo Sapiensa. V psihološkem in sociološkem pogledu človek ne bi bil človek, če ne bi sporočal svojih misli, opažanj in spoznanj ljudem okoli sebe. Ljudje smo socialna bitja, ki za svoj osebni razvoj potrebujemo stalno medsebojno komunikacijo.

Sam pojem komunicirati (lat. communicare) ima prvotni pomen »napraviti nekaj skupno, deliti s kom«. Danes pa je komunikacija opredeljena kot sporočilo, ki ga prva oseba pošlje drugi z namenom, da bo vplival na prejemnikovo vedenje. Med potekom se odvija proces kodiranja in dekodiranja sporočila, tj. proces pretvorbe misli, čustev, namenov, stališč v take znake, da jih bo prejemnik pravilno razbral in razumel, kaj smo mu želeli sporočiti.

Pozorni moramo biti na razliko med sporočanjem in komuniciranjem. Ta dva

pojma se razlikujeta predvsem v tem, da je sporočanje enosmerno, torej poteka v smeri od sporočevalca do naslovnika. Pri komunikaciji pa govorimo o dvosmernem procesu, kjer je sporočevalec tudi naslovnik in naslovnik tudi sporočevalec. Komunikacijo lahko opredelimo kot nepretrgan proces, v katerem vsi udeleženci sprejemajo, pošiljajo in interpretirajo sporočila oz. simbole, ki imajo določen namen. Dvosmernost se nanaša na povezanost s sočasno medsebojno zaznavo in hkratno medsebojno izmenjavo sporočil. Komunikacijski proces

Osnovni elementi komunikacijskega procesa so oddajnik, sprejemnik, sporočilo in komunikacijski kanal. Oddajnik oddaja sporočilo preko komunikacijskega kanala do sprejemnika. Sprejemnik je oseba, ki to sporočilo preko komunikacijskega kanala sprejme. Sporočilo je tisto, kar se o določeni stvari sporoči oz. kar oddajnik želi prenesti sprejemniku. Lahko je verbalno ali neverbalno. Komunikacijski kanal pa je pot, po kateri potuje sporočilo od oddajnika do sprejemnika.

Pri komunikaciji je zelo pomembno to, da sta oddajnik in sprejemnik na enaki valovni dolžini. Le tako so sporočila zabeležena v taki obliki, da so razumljiva obema in da uporabljata enak komunikacijski kanal, saj le tako lahko oddajata in sprejemata medsebojna sporočila. Občasno lahko prihaja tudi do napak, težav, ki so običajno posledica neprimerno oblikovanega sporočila, napačno izbranega komunikacijskega kanala, motenj v kanalu ali celo razlik v kodiranju in dekodiranju sporočil.

2.1.1. NAMEN IN VLOGA POSLOVNE KOMUNIKACIJE V ORGANIZACIJI

Poglavitni smisel, strategija oz. politika vseh organizacij je doseganje zastavljenih in želenih ciljev. Da bi le-te dosegli, se v organizaciji kot tudi med organizacijami vzpostavi skupno sodelovanje, sporočanje, odgovarjanje, z drugimi besedami poslovno komuniciranje. Poslovno komuniciranje poteka navzven v zunanje okolje in znotraj med deli in funkcijami organizacije. Udeleženci komuniciranja pa so pošiljatelji in prejemniki.



Znanja o komuniciranju niso le ena izmed mnogih veščin, ki jih bolj ali manj obvlada vsakdo, kdor deluje v organizaciji. Strokovna znanja in osebna nadarjenost v današnjem poslovnem svetu niso dovolj, saj ne zagotavljajo složnega sodelovanja. Poslovno komuniciranje tako predstavlja temeljno tkivo, ki povezuje udeležence v organizaciji in med organizacijami. Gre za ciljno dejavnost, namenjeno doseganju za organizacijo koristnih ciljev.

Cilji morajo biti predvsem dosegljivi, izzivni in merljivi. Poleg ciljev pa je

pomembno omeniti tudi strategijo komuniciranja, ustrezni način (izbrana oblika) komuniciranja, dejavnosti (pravila, načrti) in sredstva (čas, materialna in nematerialna sredstva) za ustrezno komuniciranje.

Cilji in strategija so sestavni del politike komuniciranja, ki se lahko razlikuje

po posameznih delih in raznih dejavnosti organizacije, ima pa tudi časovne razsežnosti. Obstaja namreč temeljna politika – je najbolj trajna in obsega sestavine komuniciranja, ki jih organizacija zlepa ne spreminja. Pomembna sestavina so smotri, najbolj trajni cilji komuniciranja, ki si jih zastavi organizacija, in merila uspešnosti za merjenje uspešnosti vseh dejavnosti komuniciranja. Razvojna politika je srednjeročna in obsega usklajene načrte posameznih komunikacijskih dejavnosti organizacije. Opredeljuje pa tudi razporeditev zmožnosti oz. sredstev organizacije med posamezne dejavnosti komuniciranja. Tekoča politika obsega sedanje obdobje, denimo leto dni in uresničuje načrte razvojne politike (Možina et al, 2004, str. 16-18).

V primerjavi z ostalimi vrstami komuniciranja ima poslovna komunikacija nekaj posebnosti, in sicer:

• poslovna komunikacija ima praktični namen; tj. doseči zastavljen konkretni cilj, ki ga ima sporočevalec. Prav zaradi konkretnosti cilja je uspešnost poslovnega komuniciranja mogoče meriti s stopnjo doseganja cilja sporočevalca;

• poslovna komunikacija odgovarja na konkretna vprašanja; uresničuje konkreten cilj v konkretnih okoliščinah. V sedanjih razmerah so udeleženci v poslovnem procesu zelo obremenjeni z informacijami najrazličnejših vrst. Zato je v poslovnem komuniciranju nujna posebna pozornost učinkovitosti sporočil;

• s poslovno komunikacijo želimo ustvariti dober vtis; sporočevalec si prizadeva na prejemnika sporočila narediti dober vtis. Sporočevalec mora za vsakega prejemnika sporočila razviti ustrezen stil sporočanja. Pomembno ni samo, kaj povemo, ampak tudi na kakšen način povemo;

• poslovna komunikacija mora biti prilagojena prejemniku sporočila; naloga sporočevalca je podajati informacije in sporočila v razumljivi obliki;

• poslovno komuniciranje je ekonomično; čas je denar, zato morajo biti poslovna sporočila kratka, jasna, natančna in predvsem nedvoumna (Kavčič, 2002, str. 61-63).

2.1.2. VRSTE KOMUNIKACIJE

Med vrste poslovne komunikacije prištevamo interno komunikacijo, eksterno komunikacijo, krizno komuniciranje, tržno komuniciranje in multimedijsko sporočanje. • Interna komunikacija v organizaciji omogoča pretok informacij med

zaposlenimi od zgoraj navzdol in obratno. Vsaka ideja in vsak predlog je slišan



in se obravnava enakovredno. Tak način komunikacije zaposlene stimulira, jih motivira, daje jim občutek pomembnosti in v zameno si organizacija pridobi lojalnost delavca, ki se z organizacijo identificira, je informiran in izobražen. Odnosi med zaposlenimi so iskreni in pozitivni. Strategijo internega komuniciranja je potrebno načrtovati za vsako organizacijo posebej, saj je organizacijska kultura vsakega podjetja drugačna od ostalih.

• Eksterna komunikacija poteka med zaposlenimi in javnostjo. Pomemben je

vpliv javnosti na delo v organizaciji. Način komuniciranja o vsebinah in sporočilih imenujemo »odnosi z javnostjo«. Strokovnjaki tega področja se držijo in delujejo v skladu s splošnim dolgoročnim načrtom organizacije. Z uporabo številnih tehnik in metod dela skušajo ustvarjati pozitiven vtis v javnosti. Ponekod so za odnose z javnostjo odgovorni zaposleni ali poslovodstvo, predvsem v večjih organizacijah pa so za to delo odgovorni posebni oddelki za odnose z javnostmi. Le-ti skrbijo za pravilno promocijo podjetja z uporabo sredstev javnega obveščnja, pazijo, da morebitne izrečene izjave ne škodujejo odnosom z javnostjo, poskušajo izboljšati dojemanje želene podobe organizacije v javnosti.

• Krizna komunikacija negativno vpliva na varnost zaposlenih in organizacije.

Gre za nezaželene in nenačrtovane procese, ki trajajo omejen čas. Občutiti je močan časovni pritisk, saj mora vodstvo odločitve sprejemati v naglici in obvladovati prenašanje sporočil znotraj in izven organizacije. Krizno urejanje medsebojnih odnosov zajema krizno načrtovanje, krizno komuniciranje in pokrizno urejanje odnosov.

Predkrizno komuniciranje predvideva potencialne krizne razmere, opredeljuje učinkovitost komunikacijskih poti in pripravlja potrebne informacije za morebitno krizo. Medkrizno komuniciranje temelji na izbiri ustrezne strategije, npr. strategija priznanja dejstev, strategija pravne pomoči, strategija molka, strategija umika ali napada in strategija iskanja vzrokov za krizo. Na osnovi strategij se naredi načrt, ki vsebuje: ▪ opis situacije kriznih razmer; ▪ določitev osebe, zadolžene za krizno komuniciranje (dolžnosti, pristojnosti); ▪ določitev javnosti (notranje, zunanje), pripravo naslovov in načinov komuniciranja, vire, sporočila, sredstva, prostor, navodila za uporabo pripomočkov, informacije in ostale potrebne podatke. Komuniciranje po krizi analitično preverja, kaj se je zgodilo, kako dalje in prizadeti javnosti podaja sporočila ter informacije. Najbolj nevtralno presojo oz. analizo lahko izvede neodvisna skupina. Le-ta oceni, kako je organizacija prebrodila krizo in kako uspešno je bilo komuniciranje pred, med in po krizi. 1. Tržno komuniciranje uporablja predvsem organizacija za komunikacijo s kupci.

To komuniciranje je neločljiv del oz. sestavina tržne ponudbe podjetja, ki obsega naslednje elemente: • izdelke in storitve, • pogoje trženja (cena, plačilni rok, popust, jamstvo, ipd.), • tržne poti (lastne in tuje, tržnike in logistiko),



• tržno komuniciranje, ki obsega oglaševanje, pospeševanje prodaje, publiciteto in osebno prodajanje.

2. Multimedijsko sporočanje Ko govorimo o multimedijski javnosti, imamo v

mislih večje število posameznikov, ki sicer medsebojno niso povezani, čeprav zveze med njimi vendarle obstajajo ob pomoči elektronskih medijev kot so radio, televizija, internet, ipd. Ti mediji v govornem delu temeljijo predvsem na retoriki in dialogiki. Vezani so na specifičnost formalnega govornega položaja, kar pomeni, da so definirani z institucijo (radio,televizija), hkrati pa je njihovo sporočanje javno. Iz tega razloga njihova govorna situacija neredko zahteva posebna, posebej določena jezikovna sredstva, kot so npr. natančni govorni obrazci za vodenje dnevnih sporočil oz. dnevnika, branje vremenskih sporočil ali poročil o stanju na cestah, ipd.

Zaradi ekonomsko-tržnega odnosa, v kakršnem so ustvarjalci programov, je jezikovna raba kar najbolj približana željam in okusu povprečnega poslušalca. Le tako ga je moč zadržati pred sprejemnikom. Zato je tudi zahteva poslušalcev in gledalcev po prilagoditvi govornega, glasbenega in slikovnega dela programa njihovim potrebam in sposobnostim povsem upravičena. V samem procesu se od oglaševalca oz. oblikovalca glasu zahteva najprej analiza potrošnikovih potreb in šele nato poznavanje jezikovnih in nejezikovnih možnosti, ki preko slušnega prenosnika omogočajo zadovoljitev ponudb. Kombinacija jezikovnega in nejezikovnega mora biti za poslušalca zanimiva, medijski dražljaj pa tako močan, da ga odvrne od drugih možnih dražljajev. Vsak dražljaj mora biti jasno razviden in umeščen v oglas na tisto mesto, kjer je njegov učinek največji (Možina et al, 2004, str. 23-32). 2.1.3. OBLIKE KOMUNIKACIJE

Znana komunikologa, Richard Dimbleby in Graeme Burton (vir: More than words an introduction to communication (1995)), komunikacijo ločujeta v štiri kategorije, in sicer glede na udeležbo ločita notranjo, zunanjo, medosebno, skupinsko in množično komunikacijo. Notranja komunikacija je osnova za vse ravni komuniciranja. Poteka takrat, ko komuniciramo sami s seboj bodisi v mislih ali na glas, kot bi se pogovarjali s kako drugo osebo. Od te ravni je odvisno nadaljnje razumevanje sprejetih sporočil, način in oblika dojemanja le-teh. Medosebna komunikacija poteka med dvema osebama, kadar se pogovarjata iz oči v oči. Tako se oblikujejo medosebni odnosi. Z medosebno komunikacijo pridobivamo informacije in podatke o sogovorniku in si na podlagi teh izoblikujemo mnenje. Skupinska komunikacija poteka med skupinami. Vedenje v majhnih skupinah je drugačno od vedenja v parih. Je korak naprej od medosebnega komuniciranja, kljub temu da se tu ta še vedno odvija. V skupini se izoblikuje množica medosebnih odnosov. Večja ko je skupina, več možnih interesov se pojavlja. Zato se tudi velike skupine vedejo drugače od majhnih. Mnogokrat pride do grupiranja iz drugačnih razlogov kot pri majhnih skupinah.



Množična komunikacija se nanaša na veliko število prejemnikov in uporabnikov. Zahteva več kodiranja in je bolj kompleksna. Značilna je za velike organizacije, kjer je prisotno komuniciranje in sodelovanje med večjimi skupinami, z namenom doseči zastavljen skupni cilj. 2.1.4. KOMUNIKACIJSKA STRUKTURA

Komunikacijska struktura nam ponazarja zgradbo posameznih komunikacijskih povezav med osebami oz. kaže ustaljeni potek komunikacije med različnimi osebami. Pogoj za komunikacijsko strukturo je medsebojno druženje več oseb kar nekaj časa. Ločimo pet osnovnih vrst komunikacijske strukture, in sicer: krog, veriga, ipsilon(Y), kolo (zvezda) in mreža (popolna povezanost). Pri krogu potekajo sporočila od enega člana do drugega v krožnem zaporedju. Pri verigi poteka sporočanje v ravni liniji po določenem zaporedju članov. Ipsilon izraža visoko hierarhijo, saj je center od določenih članov oddaljen bolj kot od drugih. Pri kolesu je en član center in ima nalogo povezovati vse ostale člane. Pri mreži »vsak z vsakim« je značilna nehierarhičnost, kjer imajo vsi enake pravice odločanja. 2.1.5. NAČINI KOMUNIKACIJE

Tako besedna kot nebesedna komunikacija imata v procesu komuniciranja pomembno vlogo. V odnosih z ljudmi je zelo pomembno, kako vsebino podamo in šele nato kaj povemo. Učinkovita in uspešna komunikacija je odvisna od učinkovitega pošiljanja in od učinkovitega prejemanja sporočil. Glede na obliko komuniciranja ločimo dva načina komunikacije, in sicer besedno (verbalno) in nebesedno (neverbalno).

Slika 1: Načini komuniciranja (vir: Možina, 1998)

Ne moremo trditi, da so neverbalna sporočila preprosta zamenjava za jezik. Razlike med obema oblikama sporočanja so prevelike, da bi ena oblika lahko povsem zamenjala drugo. Razumevanje neverbalnih sporočil in reagiranje nanje poteka ponavadi mnogo bolj avtomatsko in neposredno kot pri verbalnem



sporočanju. Zelo na hitro lahko interpretiramo izraz na obrazu partnerja. Proces dekodiranja sporočil je pri razbiranju izraza na obrazu skoraj povsem nezaveden. Verbalna sporočila moramo pozorno spremljati, biti moramo zavestno dejavni pri njihovem oblikovanju in dekodiranju. Prav to je razlog, da za razumevanje verbalnih izjav potrebujemo veliko več časa kot za razumevanje neverbalnih sporočil. Prav tako potrebujemo tudi več časa za to, da najdemo ustrezen odgovor na verbalna sporočila (Ule Nastran M., 2005, str. 194). Poleg omenjenega obstajajo še druge razlike med verbalnim in neverbalnim sporočanjem. Raziskave neverbalnega komuniciranja so namreč potrdile sledeče:

• neverbalna sporočila dojemamo bolj verodostojno od verbalnih in jim bolj zaupamo;

• neverbalna sporočila so filogenetsko in ontogenetsko starejša (v prvem letu se v pogovoru z dojenčkom zanašamo izključno na neverbalna sporočila);

• neverbalna sporočila so čustveno močnejša (prava umetnost je skriti svoje resnične občutke in čustva);

• neverbalna sporočila imajo bolj univerzalen pomen, čeprav obstajajo tudi v tem načinu komuniciranja medkulturne razlike. Izrazi na obrazu so najbrž najbolj univerzalni signali prav zaradi svoje pomembnosti v komuniciranju iz oči v oči. Čim bolj so neverbala sporočila biološko določena, tem bolj spontana in univerzalna so (simbolna neverbalna sporočila so običajno naučena in ponavadi izražajo lokalne pomene, vezane na subkulture, skupine, pare);

• neverbalna sporočila so kontinuirana in ciklična. Geste in telesni gibi prehajajo drug v drugega brez začetka in konca. Zato se zdi, da so bolj naravni del našega bivanja v svetu in zdi se, da so fizični podaljšek telesa. Besede, še zlasti, ko so napisane in nepovezane s telesom, doživljamo pogosto manj osebno in svoje. Neverbalno komuniciranje lahko hkrati uporablja več kanalov, verbalno komuniciranje pa je omejeno na en sam kanal v določenem času. Če je sporočilo poslano po več kanalih hkrati, je vpliv intenzivnejši (Ule Nastran, 2005, str.195).

Verbalna komunikacija

Verbalna komunikacija za sporazumevanje uporablja besede. Besede izražamo pisno ali govorno. Govorno komuniciranje je hitro, vsa dodatna pojasnila lahko dobimo v trenutku. Slabost govornega sporočanja se pokaže takrat, ko pri sporočanju sodeluje večje število ljudi. Čim več ljudi je vpletenih, večja je možnost, da se v komuniciranju pojavi neurejenost (entropija). Sporočilo, ki doseže prejemnika, se lahko močno razlikuje od poslanega sporočila. Pri govorni komunikaciji uporabljamo jezik, ki je sistem povezanih znakov, značilen za skupino ljudi. Govor pa je uporaba tega sistema z glasovnimi oblikami ali drugačnimi znaki, npr. kretnjami. Človek uporablja zelo veliko besed (razviti jeziki preko 100.000), ki večinoma simbolizirajo splošne pojme oz. več stvari, lastnosti in pojavov hkrati.

Pisno komuniciranje odlikuje trajnost, jasnost, nazornost in preverljivost, vendar pa povratna informacija poteka počasneje kot pri govornem. Pošiljatelj sporoči prejemniku v eni uri govorjenja precej več informacij kot pa v eni uri pisanja. Govorjenje je hitrejše od pisanja, toda pisna komunikacija je veliko bolj natančna kot



govorna. Pisno komuniciranje poteka preko pisem, časopisov, revij, oglasnih plošč in mnogih drugih naprav, zlasti elektronskih in optičnih. Te naprave prenašajo pisna sporočila z zapisano besedo, s simboli, risbami, barvami ali kako drugače. Tako pošiljatelju in prejemniku ostane dokumentiran zapis sporočila, ki ga lahko hranita neomejeno dolgo. Pisne komunikacije so običajno bolj dodelane, logične in jasne kot govorne. Pošiljatelj praviloma premisli, kaj bo napisal, saj zapis sporočila priča, da je bilo poslano z jasno določeno vsebino in nič drugače. Kljub temu pa pošiljatelj ne ve zagotovo, ali je prejemnik sporočilo dobil in ali ga je razumel tako, kot si je sam želel. Neverbalna komunikacija

Nebesedno sporazumevanje je vsako sporazumevanje, ki ne vključuje besed ali simbolov. Razvojno je starejša od besedne komunikacije. Pisava je stara nekaj tisočletij, govorica nekaj desettisočletij, nebesedno komuniciranje pa toliko kot človeški rod. Vključuje vse človeške čute: vid, voh, sluh, okus in tip. Poleg čutov pa so pomembni še prostor, čas in predmeti. Izražanje neverbalne komunikacije je veliko težje obvladljivo kot izražanje verbalne komunikacije. Potrebne so vaje in samokontrola. Ujemanje verbalnega z neverbalnim in vsebine z odnosom pri komuniciranju imenujemo skladnost komuniciranja. Skladnost vsega naštetega omogoča sprejemniku, da nedvoumno in brez popačenj sprejme sporočilo od oddajnika.

V poslovnem komuniciranju le na videz prevladuje besedno komuniciranje

(pisno in govorno). Raziskave kažejo, da ima neposreden pomen besed v povprečnem poslovnem razgovoru komaj 7-odstotni delež, zvok (ritem, glasnost, dinamika govora) 38-odstotni delež, kar 55-odstotni delež pa pripada nebesednemu (neverbalnemu) komuniciranju. Slednje obsega t.i. govorico telesa (držo, kretnje, mimiko, pogled), prostor in čas, otip in vonj, ipd.

Slika 2: Deleži sestavin v komuniciranju (vir: Možina, 1998)

Za racionalne sestavine prevladuje besedno komuniciranje, za emocionalne sestavine je delež nebesednega komuniciranja tudi 93-odstoten. Poslovno



komuniciranje kajpak nikdar ni samo racionalno. Sproščen nasmeh ali pozorna drža sta lahko vredna več kot tisoč besed.

Besedno sporočanje znamo obvladovati, zlepa ne napišemo kaj, česar ne bi

hoteli. Pa tudi zareče se nam le poredkoma. Nebesedno komuniciranje pa je dosti težje obvladovati, kar pomeni, da manj vešči udeleženec izda marsikaj, česar ne bi hotel, dovolj ozaveščen udeleženec pa izve tako mnogo več kot iz izrečenih ali zapisanih besed. To pomeni, da je besedno komuniciranje dosti bolj zanesljivo in manj tvegano od nebesednega. Kdor slednjega ne obvlada, vedno znova tvega, da ne obvladuje dobre polovice sporočil, ki jih daje, ali da ne razume dobre polovice sporočil, ki jih prejema. Prav tako obstaja tveganje, da bo vešč prejemnik opazil neskladje med besedno in nebesedno vsebino sporočila, kar seveda bistveno prizadene verodostojnost sporočanja. Tveganje je tem večje, ker je nebesedno sporočanje mnogo manj poznano kot besedno. Isti vidni vtis, isti zvok, isti vonj, isti otip lahko različnim prejemnikom pomeni nekaj povsem različnega.

Zaznavanje nebesednih sporočil je močno odvisno tudi od kulturnega ozadja

prejemnika sporočila. Prikimavanje je lahko le vljudnostna kretnja, bela barva lahko pomeni žalovanje, točnost je lahko neznana vrednota. Zaradi individ. in kulturnih razlik pri dojemanju nebesednih sporočil je večji del brez vrednosti: opisovanje in naštevanje, kaj pomenijo posamezne kretnje, barve, vonji, razdalje, odnos do časa in še kaj.

Na pomen nebesednega sporočila lahko sklepamo z večjo gotovostjo le, če

prejemnika oz. pošiljatelja dobro poznamo, če se moramo vživeti vanj in če dobro poznamo kulturne značilnosti okolja, kjer poteka komuniciranje. Pomaga torej spoznavanje in vživljanje (Možina et al, 1998, str. 47-49).

Nekateri ljudje so pri prepoznavanju in interpretiranju neverbalnih sporočil

bolj vešči kakor drugi. Značilno je, da so bolj izrazni neverbalni sporočevalci tudi bolj vešči prejemniki in interpretatorji neverbalnih sporočil drugih. Sposobnost prepoznavanja narašča s starostjo, vajo, izkušnjami, odvisna pa je tudi od poklica in osebnostnih značilnosti.

Kot kažejo raziskave, ljudje z odprtim slogom mišljenja in kognitivno širino

tudi bolje prepoznavajo in interpretirajo neverbalna sporočila kot ljudje z dogmatskim načinom mišljenja oz. zaprtim slogom mišljenja. Značilne razlike se kažejo tudi po spolu. Raziskave kažejo, da ženske bolje interpretirajo neverbalna sporočila. Ne zato, ker jih je narava bolje opremila za to vlogo, ampak zato, ker kultura zahteva od njih večjo stopnjo razumevanja in empatičnosti do drugih (Ule Nastran M., 2005, str.202).

Zelo težko natančno določimo, katerih stvari smo se naučili in katere smo

podedovali. Ni vse naše vedenje podedovano, po drugi strani pa ne moremo trditi, da smo se vsega naučili. Darwin je mislil, da uporabljamo vse podobne izraze na obrazu ob podobnih dražljajih, ne glede na kulturne in druge razlike. Svoje mnenje je skušal dokazati z osnovo evolucijskega razvoja. Vendar sta v začetku petdesetih let našega stoletja dva znanstvenika, Bruner inTaquiri, po tridesetih letih raziskave ugotovila, da med ljudmi ni prirojenih, nespremenljivih reakcij, ki spremljajo določena čustvena stanja (Trstenjak, 1991).



Štirinajst let pozneje pa so trije znanstveniki Ekman, Friesen in Sorenson ugotovili, da najnovejše raziskave potrjujejo Darwinovo nekdanjo teorijo. To je obenem dokaz, da se ljudje izražanja čustev ne naučijo in da ta niso odvisna od okolja, v katerem živijo. Kljub vsemu pa so ostale raziskave pokazale, da smo ljudje res podedovali nekaj osnovnih telesnih reakcij. Torej imamo že ob rojstvu kar dobro osnovno govorico telesa. Svoji okolici lahko pokažemo, kakšni so naši osnovni občutki, ne da bi se prej tega naučili.

Na kratko bi lahko povzeli, da današnje nebesedno sporazumevanje izvira iz nagona, nekaj je naučenega in nekaj pridobljenega s ponavljanjem oz. oponašanjem. Človek pa vsekakor za sporazumevanje uporablja več načinov.

Obstajajo različne razlage in vzroki za večje zaupanje ter odvisnost ljudi od

neverbalnih kanalov komuniciranja pri interpretiranju in reflektiranju sporočil. Najprepričljivejše razlage in argumenti so naslednji: 1. Notranje smo izvorno pozorni na neverbalne znake in ekspresije. Ta pozornost

je verjetno rezultat filogenetske in ontogenetske primarnosti neverbalnega znakovnega sistema.

2. Zaradi večje spontanosti neverbalnega izražanja bolj zaupamo v verodostojnost neverbalnih kot verbalnih znakov.

3. Neverbalni znakovni sistem nam ponuja več možnosti za razkrivanje psiholoških in čustvenih informacij o udelžencih komuniciranja.

4. Neverbalno kumuniciranje je posebej primerno za vodenje medosebnih odnosov.

5. Neverbalno komunicuranje ima odločilno in bistveno vlogo pri razjasnitvi verbalne vsebine sporočil. Dosedanje raziskave kažejo, da so neverbalni signali z več vidikov odločilni za predelovanje, interpretiranje, pomnenje in priklic medosebnih sporočil. Neverbalni signali upravljajo z nepogrešljivimi kontekstualnimi pogoji za sprejemanje sporočil, in sicer: • neverbalni znaki usmerijo pozornost k viru sporočila. Primarna vloga

predvsem mimike oči in obraza je pritegniti in zagotoviti pozornost poslušalcev;

• spremljanje mimike obraza in gibanja ust govorca lahko poveča razumevanje, ker prejemniku poveča možnost za identificiranje besed, ki jih govorec izgovarja. Obenem pa ritmična sinhronizacija in koordinacija govorčevega vokalnega toka z drugim in njegovimi neverbalnimi znaki ter sinhronizacija teh znakov z neverbalnimi znaki poslušalcu pomagajo k razumevanju verbalnih sporočil;

• neverbalni znaki podpirajo semantično in sintaktično raven komuniciranja in s tem povečajo razumevanje in pomnenje sporočil. Na semantični ravni na primer emblemi in ilustratorji semantično dopolnjujejo verbalne izraze na kakšnem specifičnem področju pogovora ali razširijo pomen izrazov na širše področje. Na sintaktični ravni pa z neverbalnimi znaki, kot so prikimavanje, pogledi, oskrbujejo verbalni govor z ločili, ki ločijo jezikovno vsebino v izgovorjene stavke. Neverbalni signali pa nimajo koristnega učinka samo na miselno predelovanje sporočil. Že vsakdanji govor «videti je verjeti» govori o pomenu neverbalnih sporočil v medosebni interakciji in opozarja tudi na to, kako jezikovni slog vpliva na prepričljivost sporočil. Med razlogi za učinkovitost in primarnost vizualnih sporočil je tudi ta, da so vidni znaki bolj semantično razlikovalni, posebej v prenašanju čustvenih in motivacijskih informacij. Te informacije prenašajo hitreje kot verbalna sporočila (Ule Nastran, 2005, str.203).



V poslovnem komuniciranju se kaže izogibati vsemu, kar bi zmanjševalo učinkovitost komuniciranja in sem gotovo sodi neskladje v komuniciranju tako med oblikami komuniciranja pri enem udeležencu kot med naravnanostjo udeležencev med seboj. Zato svetujejo prilagajanje oblik in načinov komuniciranja, »zrcalno« komuniciranje po zgledu drugih udeležencev nekakšno mimikrijo v komuniciranju, ki zadeva:

• Telo: podobno držo, podobne kretnje, podoben ritem dihanja. • Govorico: podobno višino zvoka, podobno glasnost, podobno hitrost in

ritem. • Izražanje: podobne strokovne besede, splošne izraze; podobno nebesedno

izražanje. • Drugo: Zanimanje za sogovornika, vživljanje vanj, aktivno poslušanje,

pritrjevanje; ne preveč različen slog oblačenja; primerna drža in razdalja, itd. Nebesedno komuniciranje obsega vsa nebesedna sporočila, namenjena kateremukoli človeškemu čutu, zato bomo v nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavili oz. obravnavali govorico telesa, osebni videz in urejenost, vlogo prostora in časa ter drugo. Govorica telesa V zadnjih nekaj letih se je pojavila nova znanost, ki jo imenujemo govorica telesa oz. kinezika. Sloni na govoru brez besed, tudi na značilnostih obnašanja posameznika. Obsega vsako refleksno ali nerefleksno gibanje kateregakoli dela telesa ali pa celega telesa, ki na tak način oddaja svoje čustveno stanje zunanjemu svetu.

Poznavanje telesne govorice in njeno razumevanje nam pomaga pri

spoznavanju našega telesa. Ko začnemo prejemati signale, ki jih razumemo, začnemo takoj tudi sami oddajati nešteto drobnih sporočil. Družba nas je naučila, da zbiramo posamezne delce in sestavljamo osnovne podatke, vendar to počnemo podzavestno.

Če jih želimo zavestno obravnavati, potem je nevarno, da jih napačno uporabljamo in razlagamo. Velikokrat se zgodi, da postane vse le še težje, če začnemo o tem premišljevati. Če želimo stvari obdelati zavestno in z razumom, ni rečeno, da bomo v tem bolj uspešni, kot če bi vse skupaj prepustili podzavesti.

Med poslovnim komuniciranjem so sogovorniki drug drugemu v središču pozornosti. Kar dojemajo, je pestrejše od besed. Če odštejemo obleko in obutev, pričesko in ličila, nakit in vonjave, ostaja še vedno sogovornikovo telo, ki ima nad 550 mišic. Pravijo, da obsega govorica telesa okrog 700.000 izrazov, kar pomeni skoraj 100-krat več kot pa besednjak nekega izobraženega človeka. Govorica telesa obsega proksemiko (položaj in gibanje ljudi v prostoru, držo in hojo ljudi), gestiko (kretnje rok, nog in glave) in mimiko (izraz obraza,oči).

1. Proksemika (položaj in gibanje ljudi v prostoru) Prostor:

• ljudje si lastimo bližnji prostor in odganjamo vrinjence;



• primerne razdalje za zaupen poslovni razgovor, službeno sporazumevanje, javen nagovor so v različnih kulturah različne, vendar določene;

• vdor preko nevidnih meja vselej otežkoča dogovarjanje. Hoja:

• široki zamahi rok kažejo samozavest; • hitra hoja, veliki koraki, zamahi rok, dvignjena brada kažejo samozavest,

napihnjenost in tudi narejeno poslovnost; • sklonjena glava, zamišljena hoja, roke na hrbtu sporočajo zamišljenost, željo

po miru, nemotenosti; • brce v prazno kažejo na trenutno togoto, razdraženost ali razočaranje; • hoja z rokami v pasu pa nam sporoča prekipevajočo dejavnost in naivnost.

Stoja:

• slonenje na hiši ali avtomobilu nam daje vtis lastništva; • dviganje na prste enkrat ali večkrat pomeni negotovost, ošabnost in

oblastnost. Sedenje:

• če oseba jaha stol in ima roke na naslonjalu daje občutek premoči in vzvišenosti nad okoljem;

• če oseba sedi na prednjem robu sedala, daje vtis pripravljenosti na odhod ali na akcijo, kot neke vrste odklanjanje;

• če nekdo sedi z malo razprtimi koleni in stopali na tleh, daje vtis kot da zbrano spremlja razgovor in je naravnan k cilju;

• če ima nekdo noge ovite okoli stola, daje vtis negotovosti in iskanja opore; • noge, pomaknjene nazaj, pomenijo napadalnost in neke vrste odklanjanje; • naslon nazaj in roke za tilnikom pa kažejo na sproščenost, oseba se počuti

kot gospodar položaja. 2. Gestika (kretnje rok, nog in glave) Noge:

•••• prekrižane noge pri sedenju kažejo na čakanje, previdnost in zadržanost; •••• nenadno križanje nog pa pomeni neke vrste odpor, kritično točko.

Roke:

• široke / ozke kretnje kažejo na gotovost / negotovost; • prekrižane roke na prsih za moškega pomenijo čakanje in odklanjanje, pri

ženski pa iskanje varstva, materinstvo; • roke oprte v boke kažejo na postavljanje, vzvišenost in ogorčenost; • roke ob bokih pomenijo sproščenost, včasih tudi ošabnost; • razprte roke kažejo na dobrodošlost, kot vabilo in zaupanje; • roke navzgor / naravnost navzdol pomenijo pritrjevanje, nevtralnost -

zanikanje; • krčevit prijem za mizo ali za drugo roko pomeni tremo, skrito napadalnost ali

jezo, obvladano moč; • kratek dotik sogovornikove podlahti, kazalec na ustih ali hiter dvig roke je

kretnja prekinjanja, oseba želi priti do besede.



Rame: • dvignjene rame kažejo na strah in grozo; • spuščene rame dajejo vtis bremena odgovornosti; • oglate rame pa kažejo pripravljenost na odgovornost.

Prsti in dlani:

• iztegnjen kazalec kaže vtis premoči in poučevanja; • če oseba s prstom drgne brado ali nos, daje občutek negotovosti,

premišljuje; • prst na ustih pomeni kratko zadrego in dolgo zamišljenost; • udarec z dlanjo po čelu kaže na domislico, važno misel; • mlahav in vlažen stisk roke daje občutek odvratnosti in nesimpatičnosti; • stisk roke z desnico, pokrit z dlanjo levice pa kaže na narejeno prisrčnost -

gre za »politikarski stisk« roke; • kratek dotik sogovornikovih prsi je pozdravna kretnja predvsem med prijatelji

(moški); • drgnjenje in mletje rok pomeni hitro privoščljivost, kratko zadovoljstvo in

radost. 3. Mimika (izrazi obraza in oči) Oči:

• širjenje in ožanje zenic pomeni zanimanje, nezanimanje oz. nejevoljo; • pogled v oči pomeni samozavest, odkritost in trdnost; • pogled mimo daje občutek negotovosti, zamišljenosti in ošabnosti; • pogled navzdol kaže na nezanimanje in ponižnost; • mežikanje pomeni živčnost in pritrjevanje; • spuščanje in stiskanje vek kaže na jezo in zamišljenost; • dviganje obrvi pomeni nejevernost in začudenje; • umikanje pogleda kaže na strah, neodkritost in slabo vest; • kratek pogled v oči in potem vstran pa si razlagamo kot tehtanje predlogov

oz.zanimanje. Usta:

• napete mišice čeljusti, stisnjene ustnice in brada potisnjena naprej pomenijo upornost;

• če brada omahne navzdol, je oseba presenečena, kaže strah in grozo; • sproščena in negibna usta pomenijo preverjanje in tehtanje; • vidni zgornji zobje, rahlo odprta usta in pogled v oči kaže na »vljudnostni

nasmeh-kako ste kaj?«; • spodnja ustnica med zobmi pomeni podrejenost in sramežljivost; • odprta usta kažejo na začudenje ali znamenje prekinjanja, oseba hoče priti

do besede; • cmokanje z jezikom kaže na samozadovoljstvo in občudovanje; • dvignjen kot ust pa priča o ošabnosti in cinizmu (Možina, 1998, str. 50-51).

Prvo pravilo na področju drže in gibanja je pokončnost. Pokončnost odseva notranjo naravnanost človeka, dobro vpliva na njegovo razpoloženje in daje pomembno sporočilo sogovornikom. Je zavestna in ne sama po sebi. Tudi gestike in mimike pa tudi vsega neverbalnega komuniciranja se je najlažje naučiti s pozornim



opazovanjem drugih in samega sebe. Pomembno je odkriti lastne navade in se jih otresti. Posebej nevarne so živčne kretnje, katerih se ne zavedamo, sogovornika pa zelo motijo. Prijazen in pokončen človek, ki se sproščeno smehlja, daje vtis naravne sproščenosti, dasiravno malo pretirava pri kretnjah. Posebej pomemben je pogled, ne glede na to, ali imamo enega ali več sogovornikov. S sogovorniki namreč stalno navezujemo stik in beganje z očmi daje vtis nemira in slabe vesti. Sogovornika je mogoče gledati samo v eno oko, zato si nekateri izberejo raje sredino čela. Osebni videz in urejenost

Pri opazovanju sogovornika se pogosto osredotočimo na obraz in oči, pa nemara še na roke, skratka bolj zgovorne dele telesa, ki pa pokrivajo le 10 % vidne površine sogovornikovega telesa. Vse drugo pokrivajo oblačila, lasje in brada. Teh 90 % vidne površine telesa naj seveda prispeva svoje k učinkovitosti komuniciranja. To pa pomeni, naj bodo primerni vsebini komuniciranja in okolju, kjer poteka komuniciranje ter drugim udeležencem v komuniciranju. Primernost sicer ni merljiva, vendar jo sami zase zaznavamo kot dobro počutje, ki je osnova dobrega komuniciranja. Pri drugih udeležencih pa kaže upoštevati kulturne dejavnike in pričakovanja, ki jih prinašajo v proces komuniciranja (Možina, 1998, str. 54).

Poslovni človek kaže svojo zanesljivost s svojo osebno urejenostjo in s

stilom oblačenja. Da se lahko nanj zanesemo, nam neverbalno kaže že s tem, kako je osebno urejen in kakšno obleko nosi. Za oboje so predpisi, ki naj bi jih poslovneži upoštevali, da bi bili še bolj uspešni. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da uspeh ne bo izostal, če pri urejenosti in oblekah upoštevamo vse, kar je klasično. Mlajšim je to zelo težko dopovedati. Pravijo: »Če izgleda kot iz škatlice, potem ima tudi urejeno podstrešje!« Včasih so take trditve nerealne, saj se o tem kaj hitro prepričamo, ko začnemo s poslovnežem sodelovati. Vendar vzorec, ki ga nosimo v sebi, odloča o tem, kako bomo človeka presodili in spoštovali.

Pri obleki sta pomembna dva dejavnika, in sicer elegantnost (lepe, skladne

oblike in barve) in urejenost, negovanost. Ker obojega pod pritiskom poslovnega življenja dostikrat ni mogoče doseči v največji meri, naj prva skrb vselej velja negovanosti in šele nato elegantnosti. Z večjo ali manjšo mero obojega je mogoče opredeliti štiri osnovne tipe urejenosti.

Slika 3: Štirje osnovni tipi urejenosti (vir: Možina, 1998)



Urejenost pa ne velja samo za obleko. Negovana pričeska, urejena ali gladko pobrita brada, urejeni nohti in zobje, brezhibna čistoča in duh po svežem so okvir, brez katerega so težave v poslovnem komuniciranju neizbežne. Če ni tega, nas ne prepričajo niti najdražja obleka, čevlji, težak nakit ali ličila. Po svoje spada v urejenost tudi zmerna prilagojenost modi. Človek, ki se iz lagodnosti že dve desetletji oblači docela enako, je najbrž nedomiseln ali nedejaven ali pa celo oboje.

Prav je tudi upoštevati, da si prvi vtis o zunanjščini sobesednika napravimo

zelo hitro, v prvih petih sekundah. Nato pa ga počasi in sorazmerno dopolnjujemo. Po petih minutah vemo o sogovornikovem videzu komaj za polovico več kot po petih sekundah. Odstopanja od povprečja, nenavadna pričeska in brada, nenavaden kroj in barva obleke ter še kaj zagotovo imajo vpliv na prvi vtis, zato je pomembno, da pri sogovorniku ne sprožijo neugodnega stereotipa. To pa je tudi razlog za zadržanost in klasičnost oblačil med poslovnimi ljudmi.

Vloga prostora in časa

Uporaba prostora se kaže v odnosu do soljudi, predvsem v občutku za

njihovo bližino ali oddaljenost. Vsak človek ima prostorske zahteve. Tudi živali si v naravi označujejo in potem zagrizeno branijo “svoja območja”. Podobno ravnamo ljudje – pravimo: to je moja soba, to je naše tržišče, to so naše gore. Iz raziskav o območjih, ki si jih v svojih mislih in občutkih lastimo, in o komuniciranju je nastal pojem proksemika.

Ljudje v komuniciranju zavzemamo mesebojne razdalje, ki so značilne za vsebino in za družbeni okvir komuniciranja. Poznamo štiri osnovna področja oz. razdalje, v katerih deluje človek. To so intimna, osebna, družbena in ljudska (javna) razdalja. • Intimna (osebna) razdalja je lahko enaka ničli (do 0,4 m): tukaj govorimo o

resničnem stiku. Do takega stika prihaja predvsem, kadar komuniciramo z otroki, med zaljubljenci ali zelo dobrimi prijatelji. Občasno tudi v poslovnem komuniciranju staknemo glave, kadar gre za vsebino, ki ni za nepoklicana ušesa. Kadar sta dva človeka v tesni bližini, sta to storila hote in se tega tudi popolnoma zavedata. Precej čudno in moteče pa se v naši kulturi počutimo, kadar pride do stika med dvema moškima, kar na primer v arabskih deželah ni nič nenavadnega.

• Območje osebne meje (0,4 do 1,5 m) je zelo pomembno. V tej razdalji smo lahko zaupni, namenjena je razgovorom v dvoje – tako v pisarni kot v javnosti. Še vedno daje nekaj zasebnosti, ta pa ne pomeni intimnega odnosa. Pri tej razdalji se moramo že potruditi, da se z rokami dotaknemo sočloveka.

• Družabno območje (1,5 do 4 m): na tej razdalji poteka velik del poslovnega komuniciranja med ljudmi, ki se poznajo le malo ali celo nič. Denimo za konferenčno mizo, na sestanku, v gruči, ki se pogovarja stoje; vendar če stopimo le korak ali dva iz gruče, nas ta ne šteje več medse.

• Javno območje (4 do 8 ali več metrov): značilno je za komuniciranje na predstavitvi, konferenci, seminarju. Je učinkovito, vendar lahko brezosebno.

Neskladno razdaljo v komuniciranju občutimo moteče: intimne vsebine ne

razglašamo na nekaj metrov daleč, s poslovnim partnerjem, ki ga poznamo le bežno, ne tiščimo glave vkup. Če komuniciramo z veliko skupino, za katero bi bile običajne razdalje za javno območje, pa stopimo izza govorniškega pulta med udeležence in jim govorimo, smo prešli v družabno območje, kjer je občutek o



neposrednosti komuniciranja mnogo močnejši. Seveda pa je občutek za razdalje v komuniciranju močno odvisen od kulture okolja (Možina, 1998, str.57). Prostor pomeni še marsikaj. Velikost poslovnih prostorov je v različnih kulturah močno različna. V Evropi merijo pomembnost managerja po številu oken, ki jih ima v pisarni. V arabskem svetu so pisarne zelo majhne, saj je običajno, da so si poslovni partnerji zelo blizu. Za komuniciranje primerna prostornost seveda vpliva na pohištvo, razsvetljavo in še marsikaj. Prostor pomeni tudi barve, obloge sten in tal, zavese, zvočno izolacijo, klimatizacijo in razsvetljavo … Şvojo vlogo v nebesednem komuniciranju imajo tudi predmeti, ki govorijo o poslovnem partnerju in njegovi organizaciji. Območje predmetov je nadvse prostrano in sega od avtomobilov, poslovnih letal do komunikacijske in računalniške opreme, pisalnega pribora ter seveda osebnih predmetov – slik, spominkov, trofej, priznanj, fotografij … Vse to ima svoj glas in svoje sporočilo. Pretehtati velja vedno znova in znova za vsako priliko posebej, katere sestavine bodo učinkovitost komuniciranja povečevale in katere ne. Pomembna sestavina poslovnega komuniciranja tudi čas. So poslovni partnerji, domači ali tuji, ki jim čas ne pomeni veliko. Ne mudi se jim ali pa namenoma zbujajo tak vtis. So takšni, ki so točni na minuto in takšni, ki vselej zamudijo četrt ure. Nekateri ne pozabijo na noben termin, druge je potrebno nenehno opozarjati. Pri tem ne gre le za osebnostne razlike. Čas ima posebno izpovedno moč v poslovnem komuniciranju čez meje kultur. Oblik in odtenkov ter kombinacij v nebesednem komuniciranju je preveč, da bi bilo mogoče vsako posebej ovrednotiti in oceniti vnaprej. Pomeni oblik in vsebin neverbalnega komuniciranja se spreminjajo v času, v okoliščinah, v različnih kulturah – od človeka do človeka, od skupine do skupine. Presojati je potrebno vedno znova in znova. Pri tem imajo izkušnje in dober občutek pomembno vlogo. Najkoristnejša je zmerna zadržanost, pazljivo opazovanje, presojanje ter primerjanje. Poslovna praksa je na tem področju edina šola. Poslovnež naj bi se zavedal svojih glavnih značilnosti v nebesednem komuniciranju. Nekaj mu povedo tisti, ki so mu blizu in ki jim zaupa, največ mora odkrivati sam. Spominja se, kaj se je dogajalo, se skuša videti z očmi drugih udeležencev v komuniciranju, tehta svoje uspehe in napake, se vedno znova uči. Tudi tehnična sredstva so pri tem dragoceni pomočniki, zlasti amaterske video kamere so na področju nebesednega komuniciranja odprle poslovnim ljudem čisto nove dimenzije v snovanju in obvladovanju komuniciranja. Nadvse pomembno je iskati prave kombinacije vsebin in oblik komuniciranja, saj so med njimi lahko občutne sinergije, lahko pa tudi slabo vplivajo druga na drugo (Možina, 1998, str. 58). 2.2. POSLOVNA PODOBA

Videz je močan komunikator. Raziskave kažejo, da pri ustvarjanju prvega vtisa videz in govorica telesa pomenita kar 55-odstotni delež, to pa velja na vseh področjih življenja. Od tega sta lahko odvisni posameznikova finančna in karierna prihodnost. Prvi vtis, ki ga poslovnež naredi s svojo zunanjostjo, ima velik vpliv na njegovo nadaljnjo uspešnost.



Kadar govorimo o celotnem zunanjem videzu posameznika, potem so vključeni tudi vsi modni dodatki, ličenje obraza, itd. Tudi ličenje ima svojo sporočilnost in namen. Gre predvsem za prikrivanje estetsko neprijetnih delov našega obraza. Lahko so to prirojene »napake«, pridobljene kasneje (brazgotine, poškodbe) ali celo posledice zakona gravitacije, ko nam vse začne vleči navzdol, dobimo povešene očesne veke, podbradek ... Drugi namen uporabe ličil pa je ta, da povečamo, poudarimo estetsko prijetne dele našega obraza. Ne glede na vse zakonitosti mode o oblačenju, barvah, modnih dodatkov, bradah, kravatah, nakitu, ličenju, pa naj ne bi nikoli pozabili na dve zelo pomembni besedi, ki sta: mera in okus. Lepo je tisto, kar ugaja. Merila za lepoto se spreminjajo s časom, s poudarjanjem in pomembnostjo različnih oblik, elementov telesa, obraza človeka, spreminjanjem pomembnosti različnih predmetov pri oblačenju ali modnimi dodatki, z modnimi smernicami … Zato pravega in edinega recepta za vse večne čase ni in ga nikoli ne bo.

Eleganca in estetska prefinjenost katerega koli objekta v obliki in barvi. V

velikosti, barvah in oblikah naj bi to bila celota, v kateri ne bi nič pritegnilo posebne pozornosti, temveč bi to bila le skladnost in harmonija prisotnih oblik in barv. Estetika je nauk o lepem in grdem. Estetska vzgoja nas uči ravno to, kako bi znali razlikovati lepo od grdega. Estetsko obnašanje pa je iskanje lepote.

V zasebnem življenju, v normalnih medsebojnih odnosih, nimamo pravice prepovedati ali zahtevati od drugih, da se oblačijo po naših pravilih, željah in okusih, razen če si te pravice ne vzamemo kot starši, vzgojitelji, učitelj in skrbniki … Čeprav bi bilo včasih veliko bolje, da si takšno »pravico« pridobimo s poučevanjem, svetovanjem, priporočanjem, svojim vzorom drugim kot pa z zahtevami.

Ko gre za zunanji videz ljudi v poslovnem življenju, smo dolžni upoštevati in se prilagajati priporočilom, pričakovanjem in celo zahtevam, ki temeljijo na dognanjih o vplivu zunanje podobe na uspešnost posameznika, skupin, delovnih organizacij in s tem celotne družbe. Razlog je tudi to, da v poslovnih priložnostih in poslovnih dogajanjih nismo več »zasebni«, temveč smo istočasno predstavniki svojega tima, svoje delovne organizacije, institucije, posebno še v stiku s tujci pa tudi predstavniki svoje dežele. Ob vseh poslovnih druženjih pa je naše oblačenje tudi viden znak našega odnosa do tistih s katerimi komuniciramo, do svojega delovnega mesta, funkcije ali svojega položaja. Oblačenje samo ima kar nekaj namenov in funkcij, osnovne in najvažnejše pa so tri: • Udobnost in zaščita je prva funkcija našega oblačenja. Pomeni usklajenost in

prilagoditev vremenskim razmeram (dež, sneg, mraz, sonce, vročina) z načinom oblačenja (materiali, modeli, barve) glede na geografska področja, v katerih se nahajamo.

• Prikazovanje ali »paradiranje« je druga funkcija in namen našega oblačenja. Vključene so modne zapovedi, prisotne so modne smernice, statusni simboli (oznake, etikete) ne glede na to, da se nekatere smernice spreminjajo iz sezone v sezono, iz leta v leto, nekatere pa ostajajo enake kar nekaj let ali celo desetletja. Zanimivo je, zakaj se nekatere modne zapovedi (v splošni prepoznavnosti) vračajo že po nekaj desetletjih. Razlogi za to so očitni, saj trgovina, industrija, kreatorstvo in obrt na tem področju deluje s polno paro. Pojavljajo in izginevajo hlačni zavihki, izmenjuje se širina in ozkost oblačil, klobuki ja, pa zopet ne, enako velja za krzno, dolga / kratka krila …



• Moda je posledica političnih, ekoloških dognanj in ekonomskih gibanj v svetu. Njihovi vplivi se pri napovedovanju vsake prihajajoče mode čutijo že vnaprej. Dokazi raziskovanj o izumiranju nekaterih živalskih vrst na našem planetu so vplivali na uveljavitev novih zakonov. Tako so te izumirajoče vrste živali zakonsko zaščitene. Ustvarjalci mode so morali prisluhniti ali pa so bili prisiljeni sprejeti in se podrediti vsesplošnim pravilom v prid zaščite nekaterih vrst živali.

2.2.1. HIGIENA POSLOVNEGA ČLOVEKA Higiena celotnega telesa in popolna urejenost posameznika sta postali v današnjem času ne le pričakovani, temveč zahtevani kategoriji za vsakega kultiviranega posameznika. K dolžnostim vsakega sodobnega in poslovnega človeka spada tudi skrb za zdravje in čistočo. Čistoča in zdravje sta tesno povezana, morda celo neločljiva, poleg pa sodi tudi nega. Redno, vsakodnevno umivanje, prhanje ali kopanje naj bi bilo samoumevna navada in nujna potreba vsakogar, ne le zaradi drugih, temveč predvsem zaradi sebe. Lasje so kot okvir pri sliki. Lahko so okras, lahko polepšajo ali pa skazijo vtis celotnega videza osebe. Ne glede na gostoto, redkost, dolžino, delno pomanjkanje las, na obliko pričeske, pa čeprav modno »skuštrane«, si glavo moramo umivati redno, vsaj dvakrat tedensko. Lasje namreč zelo hitro prevzamejo in zadržijo vonj okolja, zakajenih prostorov, tobaka, vonja po hrani … Neprijeten vonj potu, cigaretnega dima in izločene maščobe lasišča je eden prvih, ki ga zaznamo pri ljudeh, žal pa vonja svojih las in lasišča sami nikoli ne zaznamo pravočasno. Poškodbe las in lasišča so pogosto posledica bolezni ali oslabelosti organizma, nezdravega načina življenja in nepravilne prehrane. V kolikor sumimo na obolelost lasišča, takoj poiščemo pomoč pri strokovnjaku, specialistu, zdravniku dermatologu. Enako velja tudi za prhljaj. V današnjem času imamo na voljo različne preparate, ki uspešno odpravljajo prhljaj z lasišča, zato prhljaj pomeni le nevšečnost in nenegovanost oz. nezanimanje za lasišče. Tudi izpadanje las je vsakdanji del našega življenja, kar je treba razumeti in sprejeti. Vendar lahko z ustrezno nego lasem kljub temu podaljšamo življenjsko dobo in jim izboljšamo kakovost. Moški naj svoje delne plešavosti nikakor ne prekrivajo s česanjem las v vse možne smeri na glavi, saj s tem le še bolj vzbujajo pozornost drugih. Če si lase barvamo, potem naj bi to delali redno in pravočasno, dokler še ni viden lasni narastek. Za redno barvanje las, za dolgoletno prikrivanje sivine, uporabljamo tiste barve, ki so najbližje naši naravni barvi las, kar velja tako za poslovne ženske kot tudi za poslovne moške. Obraz je komunikacijski center človeka. Na njem so najbolj vidni izrazi sprejemanja in izražanja čustev, najbolj je zgovoren, prvi pritegne pozornost drugih, ves čas je v ospredju, na vpogled vsem, tudi nam. Koža je zaslon vsakega posameznika, na katerem se vidijo vse spremembe v našem organizmu, vidi se način življenja, disciplina ali nedisciplina, vse, kar se dogaja z nami od telesnih do čustvenih doživetij. Sledove na koži pustijo vsa doživljanja, od jeze, veselja, žalosti, skrbi do staranja. Nanjo vplivajo tudi spremembe hormonalnega in nevrovegativnega sistema. Za zdrav in negovan videz kože je potrebno zdravo življenje in predvsem veliko kvalitetnega spanca. Hrana naj



bo redna in ne preveč enolična, tako da vsebuje vse potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale za svojo obnovo. Poleg hrane pa je priporočljiva tudi ogromna količina tekočine in gibanje na svežem zraku. Preparate oz. dekorativno kozmetiko uporabljamo glede na tip svoje kože. Enako velja tako za moške kot za ženske. Niti dekorativna niti preparativna kozmetika nista več razkošje ali privilegij le nekega sloja žensk, temveč je nega s kozmetičnimi izdelki enostavno potreba in zahteva današnjega časa. Nega ni več ritual, temveč del vsakdanjosti obeh spolov. Osnovni namen ličenja je prikrivanje estetsko neprijetnih delov na obrazu ter poudarjanje estetsko prijetnih delov obraza. Ob tem je pomembno naglaševanje osebnega sloga, lastne osebnosti in individualnosti. Pri ličenju je nujno potrebno upoštevati mero in okus, saj s premočnimi in neprimernimi barvami dosežemo negativen učinek. Prav tako sledimo svojim letom, priložnostim in počutju. Brada, brki so nekaterim moškim v okras, toda le pod pogojem, da so lepo negovani, pristriženi, urejeni in čisti. Urejenost in čistost pomeni vsakodnevno šamponiranje in čiščenje po vsakem zaužitem obroku hrane. Pri odločitvi o nošenju brade ali brkov je treba upoštevati tudi obliko obraza in ne le slediti modnim smernicam. Mnogokrat ravno neskladnost med obliko obraza in brki ali brade vzbuja različne pomisleke in celo zmotne zaključke o nosilcih le-teh. Predvsem so moški z neprimerno izbranimi in nenegovanimi bradami včasih tudi povod za posmeh ali začudenje. Pri odločitvi o nošenju brkov ali brade upoštevamo tudi delovno mesto ali položaj v poslovnem življenju moškega. Nekatera delovna mesta oz. nekateri delodajalci zahtevajo odkrit, čist in jasen celoten videz obraza. Od sodobnega poslovnega moškega, ki ne nosi brkov ali brade, se pričakuje redno, vsakodnevno britje. Vodice ali emulzije po britju naj imajo diskreten, nevsiljiv vonj, ki se ujema z vonjem, izbranim za tip določenega moškega, in dezodorantom, katerega uporablja. Usta oz. vonj ustne votline naj bo vedno svež, sprejemljiv za nas in za naše sogovornike. Neprijetnega vonja svoje ustne votline žal sami ne zaznamo pravočasno. Najpogostejši razlog za zadah je neredna in nepravilna prehrana, neuravnovešena prebava, cigarete, neredno čiščenje zob (če je možno po vsakem zaužitem obroku hrane). Uporaba zobnih nitk za čiščenje zob po zaužiti hrani postaja že nuja, posebej za priložnosti, ko ne moremo uporabiti krtačke in kreme za zobe. Zobne kreme, ustne vode, pršila ublažijo in odstranjujejo neprijeten ustni zadah. Da bi preprečili neprijeten zadah, se predvsem pri poslovnih kosilih izogibamo določenim jedem (česen, čebula, pikantna hrana), ki imajo močan vonj. Prav tako se poskušamo izogibati kajenju in pitju alkohola. Roke imajo takoj za obrazom največjo izrazno moč. S svojo gibljivostjo privlačijo pozornost in poglede drugih. Redno, zelo pogosto umivanje rok preprečuje prenašanje bakterij. Po umivanju si roke namažemo z zaščitno kremo, saj preprečuje prenos bakterij in izsuševanje kože, jo mehčajo in naredijo gladko. Pri različnih opravilih, gospodinjskih delih, vrtnarjenju ali pranju avtomobila zaščitimo roke z ustreznimi rokavicami. Tudi pozimi nosimo rokavice, da nas ščitijo pred mrazom in razpokano ter suho kožo. Tako bodo roke tople in prijetne na otip, ne samo nam, ampak tudi vsem ostalim, s katerimi se bomo rokovali.



Tako pri moških kot tudi pri ženskah naj bodo nohti zdravi, vedno čisti in pravilno negovani, pravočasno krajšani in oblikovani. Pri ženskah so dovoljeni nekoliko daljši nohti, vendar je potrebno tudi pri dolžini in obliki ter morebitnem lakiranju nohtov upoštevati mero in okus. Če si lakiramo nohte na rokah, pazimo da lak ni okrušen. Barva laka pa naj se ujema z barvo garderobe. Roke, na katerih je preveč prstanov ali zvenečih zapestnic, so videti okorne in preobremenjene, pa naj bo to pri moškem ali ženski. Noge. Z rednim umivanjem nog preprečujemo glivična obolenja nog. Kar pomeni, da ni dovolj samo jutranje prhanje, temveč še dodatno večerno umivanje. Z umivanjem spodbujamo krvni obtok, ki izboljšuje naše celotno počutje, in zmanjšujemo neprijetni vonj potu. Dezodoranti za noge v obliki pršil, krem ali pudrov nevtralizirajo vonj zaradi potenja nog in preprečujejo razkrajanje potu. Pri močnejšem potenju nog so priporočljivi tudi preparati, ki jih po nasvetu farmacevtov dobimo v lekarnah. Problem potenja rešujemo tudi z obutvijo, ki naj bo poleti platnena in po možnosti bolj odprta, v drugih letnih časih pa usnjena in ne plastična. Menjanje nogavic se priporoča vsaj dvakrat dnevno, odvisno od načina življenja in nošenja obutve. Za noge, ki se zelo močno potijo, so primerne bombažne nogavice, pozimi lahko volnene, nikakor pa ne sintetične. Poleg redne pedikure, ki ne sodi le k negi, temveč je pomembna tudi za zdravje nog in celotno počutje, poskrbimo, da bodo stopala in pete na nogah vedno gladke. V kolikor ženska lakira nohte na nogah, naj se lak ujema z barvo na rokah. Za sodobno, poslovno žensko je depilacija nog nujna v vseh letnih časih. Telo, čistost telesa in celotne zunanjosti, tudi oblačil posameznika, je v današnjem času pričakovana nujnost in obveznost. Telo naj bo negovano, torej vedno čisto, glede na vrsto kože pa se priporoča tudi uporaba mleka, kreme in emulzij za telo. Za nego telesa poleg rednega umivanja uporabljamo dezodorante, ki se na telo, pazduhe in intimne dele telesa nanašajo takoj po prhanju in umivanju. Dezodoranti so lahko v obliki kreme, razpršil, stika. Preprečujejo in nevtralizirajo neprijeten vonj potu, ki se v stiku z bakterijami že po krajšem času izločanja začne razkrajati. Antiperspiranti so sredstva, ki preprečujejo izločanje potu kar nekaj ur, nekateri močnejši antiperspiranti celo do 24 ur. Uporabljamo jih le lokalno, torej pod pazduhami. Vonjave, ki jih uporabljamo ne glede na vrsto sredstev za nego telesa, naj bodo vedno uglašene. Depilacija pazduh pri ženskah je dandanes popolnoma samoumevna, ne samo zaradi bolj estetskega videza, temveč je ta del telesa gojišče bakterij. Poleg različnih depilatorjev lahko uporabljamo za odstranitev dlačic brivnik. Enako velja za depiliranje intimnih delov telesa. 2.2.2. POSLOVNA ŽENSKA

Obleka govori. Izbira obleke, dodatkov in vseh detajlov, ki so del videza poslovne ženske in njenega imidža, ima pomembno vlogo v sodobnem svetu, kjer je izgled prevzel vodilno vlogo zaznavanja ljudi in je ključni za prvi vtis pri sogovorniku. Zgodi se, da ste obleko izbrali napačno in pustili vtis, katerega si niste želeli, za kar imate malokrat priložnost srečanje ponoviti in še redkeje boste lahko popravili prvi vtis, ki ste ga pustili za seboj. Zato je skrbno izbrana obleka, primerna priložnosti ali osebi, s katero se boste srečali in poklicu, ki ga ta oseba opravlja, lahko odločilnega pomena za uspešno izpeljan sestanek ali srečanje.



Poslovni slog se skozi čas ni dosti spremenil in še vedno veljajo dokaj ustaljene smernice, v zadnjem času pa so dovoljeni tudi bolj sproščeni načini oblačenja. Vendar brez pretiravanja, z okusom in v okviru naše starosti in postave. Poslovni stil mora biti podrejen poslu in ne osebnim željam ter modnim zapovedim. Kar je še težje za mlade podjetnice, ki šele vstopajo v poslovni svet in se zapovedan poslovni stil zelo razlikuje od njihovega osebnega stila.

Vsaka poslovna ženska, ki se giblje v poslovnem krogu, kot so finance,

prodaja, pravo in ekonomija nasploh (računovodja, komercialist, manager, agent zavarovalniških družb), mora spoštovati kruta modna pravila. Velja zapoved “sivih ovratnikov”, kar pomeni, da morajo biti oblačila klasičnih krojev in nevpadljivih barv.

Pri ženskah je manj več. Za ženske je najpogosteje v uporabi kodeks, ki

zapoveduje enobarvne kostime in komplete v sivih, črnih, rjavih in drugih nevtralnih barvah oz. tonih. Bluze in srajce so lahko v beli ali kakšni drugi pastelni barvi, po možnosti brez vzorcev in brezhibno zlikane. Urejeni lasje in nevpadljiva pričeska sta pika na i za korekten poslovni videz. Poslovna ženska je danes bolj izobražena, sposobnejša in uspešnejša, z vsem tem pa predvsem močnejša. Poslovna ženska naj nosi:

• kostime in komplete z elegantnimi hlačami, • Bluze in srajce, za katere ni nujno, da so preveč resne. • Obleke pod suknjičem, konvencionalne ali ne, odvisno od priložnosti. • Obleke, bluze in srajce z različnimi izrezi okoli vratu. • Barve, ki so modne, toda ne preveč napadalne. • Nogavice, ki so gladke oz. neupadljivih vzorcev. • Črne, resne čevlje. • Majice z dolgimi rokavi, puloverje z V-izrezom. • Visoke škornje in krajšimi kralačami. • Krila in hlače iz rebratsega žameta.

Nikakor pa naj ne nosi:

• Previsokih pet, več kot 5 cm. • Prekratke obleke in krila, krajše od dveh prstov pod koleni. • Preveč nakita. • Sandale, ki odkrivajo velik del stopal in prstov. • Vpadljive vzorce. • Majice z napisi.

Vsako podjetje si lahko odredi lastna pravila oblačenja, toda ta se zanesljivo

ne smejo preveč razlikovati od standardov v danem momentu. Naša družba prehaja v privatizacijo, vse več tujih podjetij odpira delovna mesta pri nas, domača podjetja pa s hitrimi koraki menjajo svojo vizualno podobo, ki jo prilagajajo zahodu.

V kolikor se giblješ v poslovnih krogih, kjer je dovoljen nekoliko bolj sproščen poslovni stil, je presoja in izbira obleke prepuščena zaposlenim. Lahko pokažejo svoj individualni stil, ki pa je še vedno v okviru poslovnih omejitev oblačenja. Elementi prepoznavnosti poslovne ženske so v večini podobni moškim, vendar veljajo drugačna pravila. Ženske, ki hočejo uspešno prodreti v poslovnem svetu, ki je še vedno domena moških, morajo biti še bolj poučene o psihologiji



razmišljanja moških. Morajo poudarjati že ugotovljena dejstva, da lahko nemoteno dosegajo poslovni uspeh in si pridobivajo avtoriteto. Večina uspešnih menedžerk ima na osnovi svojih izkušenj že izdelano določeno strategijo za uspeh. Vsaka uspešna ženska trdi, da je dosegla optimalen uspeh na področju neverbalne komunikacije s klasično obleko in z določenimi elementi zunanjega videza. Tako vsaka poslovna ženska ohrani svoj slog, ki poudarja njeno poslovnost, samozavest, ambicijo in moč. Izbira barv Za skladno pojavo je nujno, da izberemo oblačila, ki se ujemajo z barvo naše kože. Slabo izbrane barve nas lahko naredijo starikave in poudarijo črte in gube, medtem ko bi lahko z izbiro primernih barv dosegli ravno nasprotno: mladosten in zdrav videz. Ličenje Količino nanesenih ličil je potrebno vedno prilagoditi priložnosti, za katero se ličimo – preveč ličil poudari linije obraza in ustvari grob videz. Čez dan zato uporabljamo manj ličil in svetlejše odtenke, za večerne priložnosti, ko je (naravne) svetlobe manj, pa se lahko naličimo intenzivnejše in uporabimo tudi temnejše odtenke. Premajhna oblačila Oblačila, ki so pretesna, poudarijo vse, kar je na telesu odvečnega. Podobno velja za oblačila, ki se do popolnosti ne prilegajo telesu. Vedno je potrebno kupovati oblačila, pri katerih noben element ni prevelik ali premajhen. V kolikor na trgu ni moč kupiti oblačil, ki bi bila primerne velikosti naši postavi, je bolje, da poiščemo šiviljo, ki bo sešila oblačila po meri našega telesa. Roke Negovane roke so eden od najpomembnejših znakov, po katerem prepoznamo urejeno osebo in k urejenim rokam sodijo tudi lepi nohti. Nohte lahko izrazito polepšamo s primernim lakom, a če se ta odlušči, je to velik modni in estetski prekršek. Če nimamo dovolj časa za nego nohtov, je bolje, da si jih sploh ne lakiramo, ampak zgolj pazimo in negujemo kožo na rokah. Z odluščenim lakom namreč sporočamo okolici, da za lasten videz skrbimo le občasno. Pričeska Pričeska je tako izpostavljen element našega videza, da je pogosto med najpomembnejšimi dejavniki, ki prispevajo k temu, kakšen prvi vtis pustimo pri ljudeh. Ljudje namreč pogosto poenostavimo stvari in o izobrazbi, položaju v družbi, starosti, načinu življenja in podobnem sklepamo kar iz prvega vtisa, tudi iz pričeske. To sicer ne pomeni, da imamo prav, a gre za popolnoma podzavestno ravnanje, s katerim selektivno sprejemamo informacije o svojem okolju. Poskrbimo, da si o nas ne bodo mislili, da smo neurejeni in zato redno obiskujmo frizerja. Čevlji Tudi čevlji so ogledalo naše osebnosti. Čevlji morajo biti čisti, negovani, urejeni in v skladu z oblačili, ki jih nosimo. Nikoli ne smemo kazati prstov na nogah, ker to buri moško domišljijo, prav tako pete ne smejo biti višje od petih centimetrov. Kupujemo čevlje temnejših barv, črna barva je najbolj primerna za kombinacijo k obleki.



Pas Podobno kot za čevlje, velja tudi za pas. Vedno mora biti skladen s čevlji, torbico in ostalimi oblačili. Še posebej je potrebno biti pozoren na to v obdobjih, ko so modni pasovi videti kot bi jih kupovali pri najcenejšem ponudniku manjvrednih modnih dodatkov. Taki pasovi ne gredo v vsako oblačilo, zato velja pri izbiri še večja pozornost. Ročna ura Biti mora tanka in s številkami, dopustne so razne kreacije, vendar naj bo bližje klasični uri. Vredno je investirati malo več denarja, saj je naša ura vedno v vidnem polju sogovornikov, ko se rokujemo, ko jemo in ko pišemo. Nakit Poleg poročnega prstana je dovoljeno nositi še en prstan, nikakor pa ne več kot dva. Zapestnica ni zaželena, sploh pa ne taka, ki pri premikanju roke žvenklja. Verižice so zaželene, najlepša in najboljša naložba je enovrstni niz biserne ogrlice, ki ustreza vsemu ostalemu nakitu. Obvezni so uhani, ker je potrebno skriti mečice pred bujno domišljijo moških. Uporaba brošk je zaželena za različne prireditve. Nakit naj bo kvaliteten, kar sicer ne pomeni, da mora biti zelo drag. Nikakor pa ne sme biti kič. Šali, rute So dodatki, ki pristajajo vsaki ženski, le pri nošenju in zavezovanju je potrebno uporabiti znanje ter domišljijo. Barvno pravilno izbrana ruta je pika na i in služi kot dodatek pri suhoparnih kostimih. Nogavice Pri poslovnih ženskah so obvezne poleti in pozimi, ženska ne sme kazati kože na nogah tako kot moški. Najbolje, da izberemo gostoto pletenja glede na letni čas. Najprimernejše so nogavice v kožni barvi. Dopustne so tudi druge barve in vzorci, vendar v meji klasike. Nogavice ne smejo biti izzivalne. Ženske, ki jim rade zatekajo noge ali imajo bolezni ožilja, naj si kupijo kvalitetne nogavice, ki masirajo in tesno oprijemajo noge. S tem preprečimo pekočo bolečino, to pa omogoča, da se lahko bolj posvetimo sogovorniku. Uniforma Običajno je dvodelna enobarvna ali dvobarvne kombinacije. Poslovne ženske brez posredovanja svetovalcev za oblačenje hitro ugotovijo, da se najbolje počutijo v enobarvnih kostimih, to pa pomeni, da s to obleko dosežejo največji možni učinek poslovnosti, da jih moški svet upošteva. Največjo avtoriteto daje in tudi najbolj uporabna je uniforma temno modre barve. Suknjič Podoben naj bo kot pri moških, le da je nekoliko bolj oprijet. Pod suknjičem lahko nosimo bluzo ali pa top, odvisno od kroja in temperature, v kateri se bomo gibali. Zato se kupuje tudi za zimski čas srednje debele materiale. Ugotovili so, da je za žensko, ki bo vodila sestanek, najbolje, če obleče suknjič temnejše rdeče barve. Od ženske, ki nosi takšen jopič, vsi pričakujejo, da bo spregovorila in vsi pričakujejo, da govori. Krilo Naj ne bo tesno oprijeto in naj ne veže čez boke. Prav tako ne sme imeti razporka nad kolenom. Najkrajša dolžina krila za strogi poslovni svet je dva do tri centimetre



pod kolenom. Krilo naj bo zaključeno s pasom, v katerega je po možnosti napeljan pas. Barvno naj bodo krila temnejša kot suknjiči ali bluze. V strogem poslovnem svetu mora ženska nositi obvezen krilni kostim. Primerna barva je temno modra ali temno siva. Hlače Moda je dosegla, da so hlače sprejemljive za ženske tudi v poslovnem svetu. V nekaterih državah še vedno niso priporočljive. Hlače ne smejo biti pretesne ali prozorne, saj se robovi spodnjih hlač ne smejo videti. Zato je priporočljivo nošenje tangic. Pri hlačah je več možnosti za modne detajle, da se preko njih izraža evrošik stil. To so široke hlačnice, široki pasovi in razporki na hlačnicah. Pod hlačami vedno nosimo nogavice ali dokolenke. Tričetrtinske hlače lahko oblečemo na športna poslovna srečanja. Kratke hlače za ženske niso zaželene v poslovnem svetu niti na športnih prireditvah. Bluze Ne smejo biti iz prozornega materiala in ne bolj odprte kot do višine pazduhe. Za poslovne pogovore imamo vedno oblečene le dolge rokave in dekolte največ do višine pazduhe. Material naj bo zračen in kvaliteten ter naj se ne mečka. Najboljša je svilena bluza. Bluza naj sega v dolžino vsaj do bokov. Enodelna obleka Je priporočljiva, če ima spredaj gumbe, je visoko zaprta, z dolgimi rokavi in dolžino pod koleni. Ker poslovnost prisega na uniforme, je zaželen nad obleko še suknjič. Pri oblekah se izogibamo volančkom, izstopajočim vzorcem, ekstravagantnosti, prozornim materialom in visokim dekoltejem. Plašč Je obvezen del ženske garderobe. Barve in kroje vsako leto narekuje moda. Kroji naj bodo klasični, plašč naj sega čez krilo. Zaželjene so temnejše barve. Pisalo Pisalo je vsem na očeh in opozarja na vaš imidž, zato je vredno zanj odšteti nekaj več denarja. Peresa kakovostnejšega in višjega cenovnega razreda bodo pustila vtis poslovne in organizirane poslovne ženske. Poslovna torba Vsaka poslovna ženska naj bi imela dve usnjeni torbi. Eno torbo za svoje osebne stvari, druga torba je za poslovne dokumente. Ženska torbica je odraz njene organiziranosti. Barva, oblika in velikost – vse je pomembno. Brez pomislekov je črna barva najprimernejša izbira. Torbica mora biti funkcionalna in elegantna. Velikost torbice naj bo primerna telesni višini ženske, saj prevelika torbica ženske manjših postav naredi še manjše, torbica pa izgubi vso eleganco. Izbira poslovnega kovčka oz. aktovke naj poteka v enakih okvirih kot izbira torbice. V kolikor nosite poslovni kovček in torbico istočasno, naj bosta medsebojno vsaj barvno usklajena. Spodnje perilo Ob posebnih, bolj sproščenih priložnostih je sicer možno, da si omislimo prosojnejša oblačila, skozi katera je videti res elegantno in posebnim priložnostim namenjeno spodnje perilo. Sicer pa je uhajanje naramnic modrčkov ali tangic izza



oblačil izjemno neokusen modni prekršek. Zato je potrebno pri nakupu spodnjega perila biti pozoren na velikost in obliko. Preozko spodnje perilo ali tako, ki ne nudi dovolj opore (modrček), so resna kršitev modnega reda in miru, še posebej v poslovnem svetu. Ženska oblačila za posebne priložnosti Ob posebnih priložnostih, kot so svečane večerje in praznovanja, lahko ženske zažarijo v vsem svojem sijaju. S tem je mišljen malce bolj dekoltiran zgornji del, dolga obleka in z okusom izbran nakit. Ob teh priložnostih se nosijo rokavice. Prstani so v rokavicah, vidne so le zapestnice. Rokavice se snamejo samo pri hranjenju in se položijo na koleno zraven prtiča. V kolikor niste prepričane, kakšno obleko obleči, pokličite gostitelja in ga povprašajte o primernosti oblačila. Če se ne oblečete primerno, se ni potrebno opravičevati vsakemu posebej. Priložnostim neprimerna oblačila Na delovnem mestu poslovne ženske niso primerna pretirano okrašena oblačila, prekratka krila, majice brez rokavov, pregloboki dekolteji, usnjena krila, hlače ali karkoli svetlečega. Tudi če posamezno podjetje nima pravil poslovnega oblačenja, je dobro, da se zavedamo, kako se je najprimerneje obleči. 2.2.3. POSLOVNI MOŠKI

Moški naj bo športno eleganten. Marsikdo misli, da ima moški manj težav pri filozofiji oblačenja, vendar mora uspešen poslovni moški prav tako poskrbeti za nekaj malenkosti, ki oblikujejo njegovo zunanjo podobo.

Tudi moški morajo upoštevati in spoštovati osnovna pravila poslovnega oblačenja. Izjema so petki, ki jim z drugimi besedami pravijo “dress down Friday”. To je dan, ko poslovnež ne pričakuje poslovnih partnerjev in nima pomembnejših sestankov. Takrat je dovoljeno bolj ležerno oblačenje, manj formalno, brez kravate in suknjiča. To nikakor ne pomeni športne garderobe, tako da športne majice brez ovratnika, kratke ali bermuda hlače, športni copati, odprte sandale ali celo natikači, niso primerni. Športna garderoba je namenjena le športnim aktivnostim. V visokem podjetništvu velja pravilo oblačenja, ki mu pravimo “Buisness Smart”. Gre za najvišjo obliko dnevnega formalnega oblačenja in ima precej stroga merila. Poleg službe javnih uprav, ministrstev, na sodiščih, v odvetniški pisarni, v borzno posredniški hiši in podobno, takšna forma poslovnega oblačenja velja tudi za vodilne zaposlene v upravah malih in srednjih podjetij ter za tiste, ki vodijo velike poslovne sisteme. Baretka Baretke se nosijo k jaknam, dežnim ali zimskim plaščem in so z njimi barvno usklajene. Navadno so baretke temnih barv, črne in temno sive, primerne pa so tudi baretke z drobnimi vzorci, kot so karo, tvid ali ribja kost, ki nimajo preveč poudarjenih barv, je pa zato izbor lažji in večji. Brada Brada naj bi bila vedno najprej prilagojena obliki obraza in z obliko ter dolžino v skladu z delovnim mestom, položajem ali funkcijo moškega. Ne glede na obliko brade naj bi bila ta vsakodnevno negovana, lepo oblikovana in jasno zarisanih oblik.



Brezrokavnik Brezrokavniki se lahko nosijo ves dan in so bolj sprejemljivi od puloverjev. K formalni, klasični obleki sodijo telovniki istih barv in materialov kot je obleka. V barvi je lahko nekaj odtenkov razlike, toda še vedno naj bodo v isti barvni družini. Pri bolj sproščenih kombinacijah suknjiča in hlač je lahko telovnik barvno usklajen s suknjičem in hlačami. Pleteni ali športni brezrokavniki so namenjeni za prosti čas in športne aktivnosti. Cut (cutaway) Cut je svečano moško oblačilo med frakom in temno obleko. Prednost tega svečanega oblačila je v tem, da se lahko nosi za posebne priložnosti, predvsem za diplomatska srečanja tudi v dnevnem, ne samo v večernem času. Cut sestavljajo črtaste hlače, enoreden temen suknjič s spredaj zaokroženimi vogali, bela srajca, siv ali bel telovnik in siva kravata. Kravato krasi in pridržuje biserna kravatna igla. Čepica Čepica s ščitnikom ni primerna za nošenje k elegantnim oblačilom in za poslovne priložnosti, ampak je namenjena za prosti čas k športni garderobi. Izbor barv je velik, vendar naj bodo barve prilagojene naši starosti in priložnosti. V zaprtih prostorih snamemo čepico iz glave. Čevlji Čevlji naj ustrezajo priložnosti in slogu oblačenja. Barve čevljev naj bodo vedno v skladu s hlačami (obleko). Model čevljev naj bo prilagojen letnemu času. Čevlji naj bodo kakovostni, predvsem usnjeni, vedno očiščeni ter dobro vzdrževani, nikoli z vidno obrabljenimi petami. Za čevlje veljajo pravila:

• Lakasti čevlji se nosijo le k svečanim oblekam. • K smokingu se nosijo gladki čevlji. • Športni copati so namenjeni izključno za prosti čas in športne aktivnosti. • Sandali in natikači so primerni le za prosti čas.

Dežni plašč Dežni plašč poslovnega moškega naj bo eleganten, narejen iz kakovostnih materialov. Barve naj bodo nevtralne vse od svetlih pa do temnih in tudi črnih. Dežni plašči s pasom so mnogokrat neprimerni za nošenje prek poslovne obleke, ne sodijo pa k smokingu ali fraku. Dežnik Dežnik, namenjen poslovnemu moškemu, je temnejše barve, enobarven, če pa ima vzorce, so le-ti zelo diskretni, geometrijskih oblik. Dežniki z vtisnjenim logom različnih blagovnih znamk so za službene priložnosti poslovnih moških neprimerni. Frak Frak je najbolj svečano moško oblačilo; imenujejo ga tudi “velika slavnostna obleka”. Rezerviran je le za svečanosti, premiere, bankete, velike plese … Suknjič ima zadaj dva kraka (oblika lastovkinega repa), ki sežeta do kolen. Srajca je vedno bela, zraven sodi še bel brezrokavnik na dvoredno zapenjanje in bel metuljček. Ob fraku so nogavice in čevlji vedno črni, čevlji so lakasti. Kadar je moški oblečen v frak, je njegova spremljevalka oblečena v svojo najbolj svečano obleko, tj. večerno obleko.



Hlače Dolžina moških hlač naj bi segla do čevljev. Sprednji del hlačnic se dotika čevljev in na njih pravzaprav leži. Hlače iz džinsa ali širokega rebrastega žameta, usnjene hlače in “pumparice” ne sodijo v pričakovano poslovno oblačenje moškega. Klobuk Klobuk naj bo tako kot čepica prilagojen obliki obraza in glave moškega, ki ga nosi ter priložnosti, za katero ga nosi. Barvno naj bi bil usklajen s plaščem, jopičem ali dežnim plaščem. Moški sname klobuk ob vstopu v zaprt prostor, pri pozdravljanju ter rokovanju. Ob rokovanuju je pri snemanju klobuka leva roka usmerjena malo v levo stran. Kravata Kravata je nepogrešljiv del moške garderobe, saj zavzema osrednje mesto v celotni pojavi moškega, ne glede na to, ali je njegov slog oblačenja bolj konservativen, formalen ali športen, klasičen ali modern. Kravata je lahko izraz individualnosti, kreativnosti ali osebnosti vsakega posameznika. Za vodilne uslužbence in poslovneže z daljšim stažem (ti so običajno zrelih let) so primerne bolj “resne” kravate. Karirastim ali vzorčastim moškim oblekam se podajajo enobarvne ali vzorčaste kravate. Pri izbiri kravate se najpogosteje prilagajamo barvi srajce. Pisane kravate se ne nosijo k pisanim srajcam. Enobarvnim srajcam se podajo barvno usklajene enobarvne ali vzorčaste kravate. Pisana kravata se najlepše poda enobarvni srajci, enobarvna kravata pa se poda pisani srajci. Duhoviti vzorci so sprejemljivi le za sproščeno, nekonvencionalno oblačenje. Vidni, širši del zavezane kravate sega le do pasu, ne glede na način vezanja kravate. Ne glede na trende modnih zapovedi naj širina kravatnega vozla ne bi bila širša od brade nosilca te kravate. Metuljček Metuljček je obvezen del pri fraku (bel) in smokingu, kjer pa je lahko različnih barv (vendar enake barve kot široki nagubani pas Kummerbund). Metuljčki bolj živahnih barv in vpadljivih vzorcev se nosijo ob neformalnih priložnostih k neformalnim oblekam. Nakit Nakit je pri poslovnih moških zrelih let ob profesionalnem oblačenju dokaj omejen: prstan (znak čustvene in statusne pripadnosti) in zapestna ura (ki ni nikoli samo uporabna stvar, temveč je sočasno tudi nakit). Okrasne in obenem praktične so igle ali sponke za kravato. Kravatna sponka je dolga približno tri četrtine širine kravate. Višina pritrjene kravatne sponke je malo nad sredino kravate. Pri moških, ki nimajo izraženega trebuha, je to spodnji rob grodnice. Biser ali “kamenček” na kravati je tudi primerna osvežitev poslovnega moškega oblačila. Oznake za pripadnost klubom ali združenjem v obliki značk (če niso prevelike), se nosijo na reverju suknjiča. K nakitu moškega sodijo tudi manšetni gumbi. K nakitu poslovnega moškega ne sodijo uhani in zapestnice. Nogavice Vzorčne nogavice pripadajo različni športni ali neformalni garderobi. Ob konvencionalnem oblačenju se priporočajo enobarvne nogavice temnejših barv (vse do črne), prilagojene so barvi hlač in čevljev. Vedno segajo vsaj do sredine goleni.



Svetle nogavice sodijo k svetli obleki, bele nogavice so namenjene športni obutvi in športnim aktivnostim. Naramnice Nadomeščajo pas pri hlačah, ne nosijo se hkrati s pasom. Vedno so prekrite s suknjičem ali drugimi deli garderobe. Obleka Pri poslovni obleki je poudarek vedno na kakovosti. Formalne in konvencionalne obleke so decentnih barv. Kroji so dokaj klasični, ne sledijo trenutnim muham. Zapenjanje suknjiča je dvoredno ali enoredno. Pri dvorednem zapenjanju sta ob hoji zapeta oba gumba. Ko moški sede, si lahko suknjič odpne; ko vstane, si takoj zapne vsaj en gumb. Pogoste so tudi kombinacije različnih barv suknjiča in hlač. Pri tem pazimo na usklajenost materialov, barv in vzorcev. Pri moških poslovnih oblekah ni ekstravagance niti v detajlih niti v vzorcih. Oblačila iz džinsa ne sodijo k moškim poslovnim oblačilom. Pas Pri pasu je pomembna dobra kakovost. Najpogosteje so to usnjeni pasoivi, ki po barvi in modelu pristajajo k hlačam, čevljem in drugi garderobi. Sponka na pasu naj ne bi bila preveč vpadljiva. Pas se vedno nosi v pasu in ne pod trebuhom. Plašč Najbolj praktični so elegantni enobarvni plašči. Če so vzorčasti (karirasti, ribja kost), naj vzorci ne bodo preveč vpadljivi. Za poslovne moške so najprimernejši enobarvni zimski plašči: črni, temno sivi, temno modri ali v barvi kamelje dlake. Vetrovke in usnjeni plašči niso primerni za poslovno oblačenje. Pulover Če delovno mesto moškega ni vezano na pisarno, potem je del njegove garderobe lahko tudi pulover, barvno seveda usklajen z drugimi oblačili, po možnosti krojen z V-izrezom. V to ne sodijo športni puloverji, pretirano pisani ali kričečih barv ter vpadljivih vzorcev. Vedno naj bodo umirjenih barv in vzorcev. Za kakršnekoli večerne ali druge družabne dogodke, za poslovne sestanke ali poslovna srečanja so puloverji nesprejemljivi. Primerni so za športna ali druga nekonvencionalna druženja. Robec Za osebno higieno lahko poslovni moški sicer uporablja papirnate robčke, toda ne vedno. Tudi ob prehladih ima poleg papirnatih robcev še robec iz blaga. Najpogosteje so to enobarvni robci s tankim robom različnih barv. Materiali robcev so tanki in fini. Rokavice Usnjene rokavice so lahko podložene s krznom, flanelo ali sintetično podlago, barvno pa naj bi bile v skladu s plaščem in jopičem. Ob rokovanju in ob vstopu v zaprt prostor moški vedno sname rokavice. Smoking Smoking je svečana moška obleka črne ali temno modre barve. Vzdolž zunanje strani hlačnic poteka črn svilen trak (galon), suknjič pa ima črn svilen šalovratnik. K



smokingu se nosi bela srajca ali srajca svetlih pastelnih barv, na kateri so gumbi lahko prekriti s papsulo. Metuljček in široki pas Kummerbund sta iste barve. Primerni so tudi manšetni gumbi. Čevlji so črni, gladki, lahko tudi lakasti. Srajca Srajca naj bo dovolj velika, da se ob nošenju suknjiča iz rokava vidi skoraj centimeter manšete srajčnega rokava. Med vratom in ovratnikom je vsaj nekaj milimetrov prostora. Pisane, kariraste, flanelaste srajce in srajce poudarjenih barv so primerne za prosti čas in ne ustrezajo konvencionalnemu poslovnemu oblačenju. Srajce z gumbom na konicah srajčnega ovratnika niso primerne za moške, ki imajo kratek in širok vrat ter že nakazan ali izražen podbradek. Ovratnik drugačne barve kot celotna srajca ali enobarven ovratnik pri črtasti srajci pritegneta preveč pozornosti. Srajca je barvno vedno v skladu z obleko ali suknjičem. Kravato prilagajamo srajci, ne srajco kravati. Šal Šal naj bi med seboj barvno povezoval plašč, dežni plašč ali jopič z obleko. Lahko je v kontrastni – seveda ustrezni barvi. Materiali šala so vse od svilenih do volnenih. Vzorci naj ne bi bili preveč vpadljivi, če pa so, so to najpogosteje geometrijski vzorci, črte ali drobni vzorci. Enobarvni šali naglasijo eleganco. Torba, poslovni kovček Vsi izdelki naj bodo iz kakovostnega usnja, umirjenih nevpadljivih barv in enostavnih oblik. Žepni robček Žepni robček mnogokrat daje moškim oblekam živahnost in vedrino. Barve žepnega robčka naj se ujemajo z barvo kravate ali metuljčka ter srajce. Robček lahko zložimo na več načinov (trikotni, pahljačasti, vodoravni). Nosimo ga v naprsnem žepu. Nikoli pa naj ne bo vpadljiv niti po velikosti niti po barvi. Vonjave Vonjave izbiramo glede na tip moškega, njegovo starost, delovno mesto, položaj in celo poklic. Pri vseh kozmetičnih izdelkih (dezodorantih, vodicah po britju, kremah, emulzijah in parfumih) uporabimo isti vonj. Vedno jih nanašamo na sveže umito kožo. Glede na sestavo parfumskih kompozicij imamo v moški parfumeriji šest glavnih enot, in sicer: • 1. Parfumska enota: naravna, pristaja dinamičnemu, impulzivnemu, praktičnemu

in športnemu moškemu, ki potrebuje uspeh pri delu in zlahka premaguje težave. • 2. Parfumska enota: lesno-usnjena, ustreza čustveno spremenljivi osebnosti,

avantgardnemu moškemu, ki ima rad rutinsko delo in se izogiba problemom ter konfliktom.

• 3. Parfumska enota: začinjena, pristaja dinamičnemu, nekonvencionalnemu moškemu, ki ima rad vse, kar je nenavadno in moderno. Estetiki daje prednost pred funkcionalnostjo, ustrezata mu akcija in delo.

• 4. Parfumska enota: orientalna, ustreza mirnemu in zadržanemu moškemu, ki ne mara povprečnosti in odklanja plitve ljudi. Rad ima ovalne in okrogle oblike, pogumen je pri odločitvah, kadar je sam ogrožen.

• 5. Parfumska enota: chype, ustreza stabilni osebnosti, elegantnemu, racionalnemu in tradicionalnemu moškemu. Tak moški ima rad preproste oblike, rad komunicira z ljudmi in probleme rešuje preprosteje.



• 6. Parfumska enota: fougere (aromatična), ustreza čustveno stabilnemu, konvencionalnemu in elegantnemu moškemu, ki ceni vse, kar je posebno in ima trajno vrednost. Odlikuje se po dobrem okusu, notranjem miru in gotovosti.

Osebni avtomobil Avtomobil je del osebne opreme poslovnega človeka. Od nekdaj velja, da po obleki sodimo človeka; poslovnega človeka vse bolj sodimo tudi po avtomobilu. Avtomobil ni le eno izmed meril pri presojanju poslovnega človeka, temveč tudi podjetja ali organizacije, kjer je zaposlen. Avtomobili so del podobe podjetja v javnosti, kot so poslopja, pisarne, dokumenti ... Poslovni ljudje se zato pogosto vozijo v dražjih in bolj prestižnih avtomobilih, kot bi si jih izbrali sami. Kot posameznike bi jih celo obtožili postavljaštva, če bi si tak avto privoščili za zasebno rabo. Povsod po svetu smejo zato poslovneži uporabljati službeni avto tudi za zasebne namene. Za to plačajo odškodnino in davek, sicer pa je kilometrov za službo praviloma nekajkrat toliko kot za zasebno uporabo. Avtomobil je torej sestavina tako osebne podobe poslovneža in managerja kot njegovega podjetja ali druge organizacije. Tudi tu velja načelo zmernosti in elegance, vsako odstopanje zbuja v poslovni sredini pomisleke in sume. Zato se po poslih ne vozimo v težkih terenskih avtomobilih, čeprav bi bili morda najbolj varni, in tudi ne v modno oblikovanih športnih avtih. Ne vozimo se v ekonomičnem, majhnem avtomobilu in ne v dragocenem, ekskluzivnem avtu, pač pa večinoma v avtomobilih zgornjega srednjega in ne spodnjega vrhnjega razreda, skratka v sorazmerno tradicionalnih in ne posebno opaznih avtih.

V današnjem življenju nič ni prepuščeno naključju. Spontanost počasi izginja. Vse je vnaprej premišljeno z namenom doseganja zastavljenih ciljev. Tudi izbira poslovne obleke je visoko namenska in je postala oblika poslovnega komuniciranja. Obleka namreč pove veliko o nas. Izraža našo samozavest, samospoštovanje, odnos do podjetja, v katerem smo zaposleni oz. ga predstavljamo, odnos do poslovne stranke, s katero se sestanemo in je tudi odsev našega splošnega gledanja na vlogo, ki jo predstavljamo kot podjetnik. V odsevu so skrita pomembna sporočila o nas, kot so vrsta dela, ki ga opravljamo, položaj, ki ga zastopamo na hiearhični lestvici v podjetju, družbeno socialni stan in nenazadnje tudi poznavanje pravil poslovnega bontona. Ko stopimo v prvi stik s poslovno stranko, naredimo prvi vtis, ki je velikokrat temelj za gradnjo in oblikovanje vseh nadaljnjih poslovnih odnosov. Napačen vtis je težko popraviti. Zato je pomembno vsak sestanek s poslovno stranko obravnavati resno, s polno odgovornostjo in spoštovanjem ter z jasno začrtanim ciljem, katerega želimo doseči. Na teh osnovah in primerno situaciji oz. okolju, v katerem se bomo s stranko sestali, s skrbno izbranim oblačilom lahko odsežemo prvi, zaupanja vreden, vtis in s tem lažje upamo na uspešno sklenjen posel. V splošnem bi lahko rekli, da običaji oz. “nenapisana pravila” poslovnega oblačenja niso odvisna, od kod in iz kakšnega kulturnega ali socialnega okoliša prihajate, pač pa so to le globalne smernice za izbor formalne obleke vsakega uspešnega podjetnika/-ce. Formalna obleka je soznačnica za slog oblačenja, ki so ga v poslovnem svetu prevzeli ljudje na vseh položajih na mednarodni ravni. 2.2.4. POMEN POSLOVNE UREJENOSTI

Večini podjetij je še vedno tuja miselnost: imeti za izgradnjo poslovnega sloga svojih zaposlenih strokovnega sodelavca ali stilista. Pri tem se je potrebno zavedati, da pri poslovnem videzu ni pomembna le estetika in naravna lepota,



temveč podoba, ki je v skladu s poslovno in oblačilno kulturo določenega delovnega okolja. S tega vidika je svetovanje izkušenih strokovnjakov še posebej dobrodošlo, v večini primerov celo nujno.

Povsem nedopustno pa je podcenjevanje videza za tiste, ki jim zunanji izgled predstavlja bistven del vsakdanjega poklicnega komuniciranja in delovanja: komercialisti, prodajalci, svetovalci, direktorji, javni in bančni uslužbenci, zastopniki in referenti ter tisti, ki delajo na področju javnih nastopov. Skratka, vsi tisti, ki so v neposrednem stiku s strankami, zaposlenimi ali javno predstavljajo svoje podjetje.

Zunanji videz v poslovnih krogih močno vpliva na izzid poslovnih pogovorov. Neverbalna oblika sporazumevanja lahko podpre vsebino našega sporočila ter prepričljivo zaupanje v naše delovno okolje. Posrečenost povezave med notranjim izžarevanjem (zadovoljstvo in samozavest) in zunanjim videzom (urejenost) se kaže v skladni podobi, ki izžareva moč in v opazovalcu ali sogovorniku vzbuja občutek zaupanja.

Da bi posamezniki na raznih poslovnih položajih, poleg znanja in strokovnosti, s svojo zunanjo urejenostjo posredovali tudi ustrezna vizualna sporočila, morajo uporabljati takšne barve, oblačila in modne dodatke, s katerimi lahko ta svoj cilj dosegajo. Posrečenost povezave med notranjim izžarevanjem in zunanjo podobo se kaže v skladni podobi, ki izžareva odločnost in moč ter v sogovorniku vzbuja občutek varnosti, zaupanja in spoštovanje. V poslovnem svetu velja spoštovati pravila o oblačenju in tudi vsa pravila neverbalnega sporazumevanja. So dokaj jasna, včasih mogoče celo malce omejena, ampak vedno odvisna od posameznikovega delovnega področja oz. od oblačilne kulture poslovnega okolja.

Najbolj stroga pravila veljajo v bančništvu, v pravosodju, pri komercialistih ter borznih posrednikih. Nekoliko manj “uniformizirano” podobo si lahko privoščijo zaposleni na delovnih mestih s pogostimi stiki s straniami, npr. agenti, posredniki in predstavniki raznih farmacevtskih, kozmetičnih in podobnih podjetjih, pa tudi trgovci, distributerji, tajnice, referenti in prosvetni delavci. Največ svobode pri izgradnji osebnega sloga imajo tisti raziskovalci in ustvarjalci, ki delajo na področju medijev: novinarji, fotografi, uredniki, režiserji, napovedovalci, pa tudi vsi ostali umetniki. 2.2.5. ENERGIJA IN SKLADNOST POSLOVNE PODOBE

Izgradnja uspešne poslovne podobe zahteva od stilista visoko mero življenjske in strokovne izkušenosti ter poznavanje posebnih oblikovalskih tehnik. Uspešna poslovna podoba mora biti z ene strani usklajena s poslovnim položajem posameznika, z druge strani pa z njegovimi značajskimi in telesnimi značilnostmi. Posrečenost razumevanja povezave med notranjim in zunanjim izžarevanjem se kaže v načinu, kako s svojim videzom govorimo o sebi. Ta govorica dejansko izraža, kdo smo in kakšni smo, v poslovnem svetu določa tudi našo vrednost.

Formalna poslovna obleka, primerna za delovno mesto s pogostimi stiki s strankami, mora biti urejena, vendar ne preveč stroga. Specifičnost izžarevanja takšne podobe v sogovorniku ne sme zbuditi občutek manjvrednosti, temveč spoštovanje in zaupanje. Prav zato je pravilna izbira ustreznih barv in stilov oblačil zahtevno strokovno delo.



V visokih poslovnih krogih, v katerih je zunanja podoba vodilnih kadrov povezana z bolj strogimi in temnejšimi barvami, celostna podoba izžareva moč. Na delovnih mestih, na katerih so pogosti stiki s strankami in končnimi uporabniki, lahko deluje takšna podoba prestrogo.

Pri izgradnji uspešne podobe moramo upoštevati tudi posameznikove telesne značilnosti, pri katerih veljajo dokaj stroga pravila. Pri poslovnem oblačenju se izogibamo detajlom, ki lahko sogovornikovo ali opazovalčevo pozornost usmerijo namesto v obraz v telo. Pravilno oblečena oseba mora delovati skladno in brez izstopajočih detajlov.

Nujno je, da ženske same čim bolje obvladajo vsakdanjo nego in ličenje obraza. Čedalje bolj se od njih pričakuje, da tudi za razne poslovne priložnosti same izbirajo poslovna oblačila. Stiliranje za poslovne nastope in priložnosti pa še vedno lahko prepustijo svojemu osebnemu stilistu, frizerju in vizažistu.

V skladu z značilnostmi poslovne urejenosti žensk, strogost in uniformiranost podobe lahko nekoliko omehčajo in “poženstvenijo” s primernim načinom ličenja obraza, z uporabo zanimivih barvnih kombinacij z elegantnimi modnimi dodatki (nakit, ročna ura, telefon, rute), kot tudi z diskretno nalakiranimi nohti. Takšna podoba bo izrazitejša, predvsem pa elegantna, ugledna in poudarjeno privlačna. 2.2.6. OBLIKOVANJE IN CILJ OBLIKOVANJA POSLOVNE PODOBE

Zaposleni so ogledalo podjetja, zato morajo svojo zunanjost dojemati in uporabljati kot del komunikacijskega procesa, s katerim predstavljajo poleg sebe tudi interese in podobo celotnega podjetja. Mnogo oblikovalcev zunanje podobe s svojim pristopom ponuja priložnost za tiste, ki želijo za oblikovanje svoje poslovne podobe ali svojih zaposlenih uporabiti strokovnjaka, da z njegovimi nasveti in v sodelovanju z drugimi strokovnjaki najdejo ustvarjalne načine za lažje in bolj uspešno oblikovanje svoje poslovne zunanjosti. Poleg nasvetov, ki jih dajejo v obliki najrazličnejših osebnih svetovanj za ženske in moške, lahko sledijo njihovim zamislim in pristopom pri ličenju in stiliranju obraza tudi na različnih delavnicah oz. tečajih. Za podjetja in strokovno opredeljene skupine poleg osebnih svetovanj ponujajo tudi razne seminarje, na katerih lahko udeleženci pridobijo ali nadgradijo svoje znanje iz najrazličnejših področij urejevanja poslovne podobe.

Zaradi kompleksnosti poslovne podobe in značilnosti posameznih delovnih okolij se program, obseg in oblika sodelovanja določi na podlagi vnaprejšnjega dogovora s posamezniki ali predstavniki podjetja. Podane informacije in želje pomagajo pri pripravi ponudbe, ki bo prilagojena željam ali specifičnim potrebam posameznika ali skupine.

Cilj svetovanja je izgraditi dobro izražen poslovni slog, odkrivanje posameznikovih (p)osebnih potencialov, razvijanje njegovih analitičnih in primerjalnih sposobnosti za prepoznavanje in smiselno uporabo ustreznih barv ter sestavljanje koordinirane in praktične garderobe.

Pri izgradnji uspešne poslovne podobe se upoštevajo predvsem tista pravila poslovnega oblačenja, s katerimi se dosežejo primernost in ustreznost podobe. Na podlagi posameznikovih pozitivnih telesnih značilnosti in uporabo raznih



oblikovalskih tehnik, se zgradi dobro izražen poslovni slog, ki poudarja in izraža tudi njegov poslovni položaj. Obenem je v skladu z njegovim delovnim področjem in z oblačilno kulturo njegovega delovnega okolja.

Pri določanju ustreznega stila in sloga oblačenja se iščejo, udejanjajo in

razvijajo spretnosti in sposobnosti za prepoznavanje ter uporabo pozitivnih oblikovalnih elementov – ustreznih krojev, modnih dodatkov v skladnih tonih in materialih. Vedno se ohranja posameznikova izvirna notranja lepota. Posrečenost povezave med notranjim (samozavest) in zunanjim videzom (urejenost) se kaže v skladni poslovni podobi, ki izžareva čisto in pozitivno energijo. 2.2.7. PRIČAKOVANI REZULTATI

Pristop s strani strokovnjakov omogoča tistim, ki bi hoteli samostojno graditi svojo podobo, da po svetovanju začnejo sami čim bolj dosledno, vztrajno, pogumno in ustvarjalno preizkušati ter uporabljati pridobljeno znanje. Če pa jim to ne gre od rok, je najbolje, da se odločijo za daljši proces usposabljanja v obliki tečajev in delavnic. Za sezonsko izbiro pomembnejših kosov oblačil in modnih dodatkov dalje uporabljajo svojega osebnega stilista ali svetovalca.

Po svetovanju o poslovni podobi bo vsak posameznik znal oceniti stanje svoje kože, izbrati izdelke za nego kože, prepoznati (p)osebne potenciale svojega obraza in jih primerno poudariti z ličenjem. Poleg tega bo znal precediti, katera od barv mu najbolj pristaja in ustreza delovnemu mestu. Z nasveti o krojih in vrstah oblačil bo lažje razumljiva zakonitost optičnega oblikovanja telesa z raznimi oblikovalnimi elementi oblačil in modnimi dodatki ter ustvarjanje poslovnega sloga v skladu s poslovnimi običaji delovnega okolja.

2.2.8. PRAVILA POSLOVNEGA OBLAČENJA • Poskrbite za to, da bodo oblačila in modni dodatki, tako obutev kakor torbica,

vedno čisti in urejeni. • Poskrbite za lastno urejenost, za svojo rekreacijo, ki preprečuje nalaganje

maščob na telesu, za negovano telo, za urejen in lepo naličen obraz, urejene roke in nohte ter urejeno frizuro in negovano lasišče.

• Izogibajte se prekratkim krilom in pretesnim oblačilom ter predolgim ogrlicam, ki usmerjajo pogled v vaš dekolte.

• Ostanite zvesti klasičnemu poslovnemu stilu tudi takrat, kadar vas zamikajo novi modni trendi.

• Ličite se čim bolj naravno. • Na delovnem mestu vedno nosite hlačne nogavice, gole noge si lahko privoščite

le v prostem času. Enako velja za gola ramena. • Nakit in modni dodatki naj bodo klasični in nevpadljivi. • Obutev mora biti čista in polirana, pete pa vzdrževane in neponošene. • V prihajajočih in obstoječih trendih preveč pozornosti namenjamo cenenim

trendovskim torbicam. Neizpodbitno pravilo pa je, da je kvalitetna torbica, ki sovpada s stilom, ki ga nosimo, enkratna pika na i.

• Če narava dela zahteva, da s seboj prinašate večje količine dokumentov, si privoščite usnjeno poslovno aktovko oz. poslovni kovček.

• Poslovno garderobo kupujte po principu preprostosti in elegantnosti.



• Izbira tekstilnega materiala mora biti povsem primerna trenutnim vremenskim razmeram oz. letnemu času.

Določanje osebnega sloga

Za dober izgled je potrebno nositi oblačila, ki so primerna za vsakega posameznika, ki ga dopolnjujejo psihično in hkrati izražajo osebnost posameznika ter njegov osebni slog. Oblačila morajo biti primerna priložnosti in družbi. Najpomembnejše je uskladiti modne trende in hkrati najti pravo mero svojega sloga. V zadnjih letih nas mnoge revije, televizijske oddaje in knjige poučujejo o barvah in slogu, ozirajo se na barvo las, polti in oči. Težava se pojavi pri ustrezni izbiri obleke. V pomoč nam je lahko modni svetovalec, stilist, vendar je pri izbiri stilista zelo pomembno, kakšen slog izžareva sam. Če je stilist provokativen, oblečen neobičajno in ima npr. modre lase, včasih njegove sposobnosti niso tako vsestranske, da lahko kakovostno in na videz lepo obleče poslovnega človeka. V kolikor pa je stilist urejen in izžareva eleganco, športno ali pa enostavno nek svoj umirjen slog, mu veliko lažje zaupamo in se mu prepustimo.

Najosnovnejše pri stylingu je seveda najti oblačilo, ki ustrezno poudarja obliko telesa (telesne linije) ali pa navidez preoblikuje obliko telesa, v kolikor je to potrebno. Primerno izbrana oblačila bodo naravne linije telesa podaljšala, skrajšala, zožala, itd. Da lahko v popolnosti izrazimo svoj slog, je potrebno razmišljati o oblačilih, pričeski, določitvi ustreznega make up-a, barvah, krojih, materialih in dodatkih, ki naj sovpadajo z barvo, višino in obliko telesa ter potezami obraza.

Izbiramo lahko med več slogi, in sicer med elegantnim, klasičnim, športnim, evrošik, inovativnim, romantičnim ipd. Ni nujno, da se usmerimo le v en slog, lahko jih med seboj tudi združujemo, vendar s pravo mero okusa in predznanja o kombiniranjih.

Klasični slog

Ta slog je značilen za srednjevisoke osebe z dobro uravnoteženimi

potezami, torej z lepo razporejenimi linijami telesa in konzervativnim pogledom na življenje. To sicer ne pomeni, da oseba z drugačnim načinom razmišljanja ali neskladno postavo ne more imeti klasičnega sloga. Klasični stil je najbolj sprejemljiv za strogi poslovni svet.

Ženske so v današnjih časih svobodnejše pri klasično elegantnem oblačenju in se odločajo za oblačila, ki izražajo njihovo osebnost. Vzpon po karierni lestvici še dodatno povečuje izbiro med različnimi oblačili, kljub temu pa konzervativnost ostaja prednostna. Njen čut za modo nikoli ne sme nadvladati nad poklicnimi sposobnostmi. Že sam pogled na tako osebo potrjuje, da določene barve in videz krepijo njeno verodostojnost in stopnjujejo videz moči. Da je enakovredna in enakopravna moškim, dokazuje konzervativna poslovna obleka oz. kostim. Prav tako pa tudi barve, kot so temno modra, kamelja, rjava in siva povečujejo njeno verodostojnost in morajo sestavljati dobršen del garderobe ženske s klasičnim slogom. Čevlji imajo maksimalno petcentimetrsko peto, torbica je elegantna. Ženske s tem stilom so primerno in vedno naličene.



Ljudi s klasičnim slogom tudi okolica dejansko vidi kot konzervativne osebe, saj mora slog sovpadati z načinom obnašanja in navadami človeka. Poklici, primerni za klasični slog, so: zaposleni na upravah in občinah, pravniki in medicinci, politiki in vladni uslužbenci, učitelji in nepremičninski agenti. Priložnosti, premerne za klasični slog: obisk cerkve, sestanek v šoli, meščanski dogodki, seje upravnega odbora, politični sestanti, ipd. Klasičen slog pa je primeren tudi za “obvezne” in družabne prireditve oz. priložnosti, kot so npr. koktejl zabave, večerje, gledališče, predavanje, pogreb, govor in druge predstavitve. Dramatični slog

Ta slog naj bi predstavljala vitka in visoka oseba, z živahnimi in jasnimi barvami, z oglato koščenimi potezami obraza in določeno izumetničenostjo. Ljudje nižje rasti, žal ne morejo nositi dramatičnega sloga. Dramatično lahko poenostavimo s splošnim videzom t.i. visoke mode. Ženske s tem stilom delujejo dramatično s privdihom nenavadne preteklosti. Prepoznavne so z nenavadno velikim nakitom, ruto ali kakšnim detajlom, ki so si ga prisvojile od babice. Kroji oblek so nenavadni, bolj zaprti kot odprti. Čevlji in torbice sovpadajo k stilu. Ličenje prav tako deluje dramatično, vendar okusno. Parfumi so orientalski.

Videz visoke mode ustreza redkim osebam. Čar dramatičnosti je prav v tem, da je določen kot poseben po linijah in kroju. Ravno zaradi tega se le redki najdejo v tem slogu. Idealen primer dramatičnega sloga je dobro znana pevka in igralka Cher. Njej dramatični slog odlično pristaja in tudi sama se najde v tem slogu.

Dramatičen slog ni primeren za vse priložnosti. Priložnosti oz. poklici, kjer je primeren, so: modna in umetnostna industrija, vodje posameznih oddelkov v prodajalnah, lastniki butikov, notranji oblikovalci, kreatorji, stilisti in vizažisti, promotorji, osebe za stike z javnostjo, medijske osebnosti, ipd.

Ti nosilci dramatičnega sloga si ga lahko izberejo tudi ob običajnih priložnostih, kot so npr. športne prireditve, pikniki, nakupovanje, rekreacijske in sprostitvene dejavnosti. Dramatičen slog je primeren tudi za družabne in obvezne prireditve oz. priložnosti, kot so npr. koktejl zabave, večerje, kino, poroka, predavanja, itd. Naravni slog

Temu slogu ustreza visoka oseba, z atletsko ali močno postavo, ki se najraje oblači običajno in uživa v neformalnostih. Ljudi, ki so rojeni z atletskimi, močnejšimi postavami in močnimi kostmi, ki so mišljenjsko zelo konzervativni in formalni, je veliko. Višina in oblika postave naj ne bi narekovali ustreznega sloga. Prav vsak človek si včasih zaželi neformalni, običajni slog. Veliko zaposlenih žensk se veseli dni, ko se lahko oblečejo popolnoma običajno. Za slavnostne in svečane priložnosti ta slog ni ustrezen. Izberejo lahko le klasičnega ali dramatičnega.

Naravni stil prisega na naravne materiale. Nosijo se preproste praktične

obleke, z zelo malo nakita, udobni čevlji ali natikači, torbica je velika malha. Pričeske so naravne, prosto padajoče, uporablja se zelo malo ličila.



Poklici, ki ustrezajo naravnemu slogu so: zaposleni v šolstvu – učitelji, ne pa tudi ravnatelji, storitveno usmerjeni poklici, prodajalci in delavci, ki imajo opravka z miselnim delom.

Naravni slog je ustrezen za športne prireditve, piknike, rekreacijske

dejavnosti, vrtnarjenje, nakupovanje in druge sproščujoče dejavnosti. Prav tako tudi za “obvezne” prireditve in priložnosti, kot so npr. prireditve na počitniških območjih, restavracijah, prireditve namenjene družinam, ki so bolj preproste. Inovativni slog Ženske imajo vedno znova nove ideje in so ustvarjalne. Ta stil kažejo z nenavadno kombinacijo različnih materialov naenkrat (hlače iz usnja, pleten pulover in žameten plašč). Nosijo velike aktovke. V večini primerov gre za suhe ženske. Naličijo se malo in diskretno, poudarjajo le en detajl. Parfumi so sadni – osvežilni. Stil je primeren za inovativnost pri delu, razvoj artiklov in marketing. Romantičen stil Ženske tega stila so po duši romantične in s svojim izgledom zapeljujejo nasprotni spol, ne da bi imele izključno te namene. Rade imajo prozorna oblačila, čipke, oprijete obleke z volančki, veliko zanimivega nakita, kodraste visoke frizure, čevlje s paski in visokimi petami, so izrazito salicene. Torbice so nežne in manjše, prav tako je nežen tudi parfum. Ženske tega stila se običajno pojavljajo v poklicih kozmetičarke, manekenke, v poklicih s področja mode in v svobodnih poklicih. Evrošik stil Gre za sodoben stil s poudarkom na klasiki. Modni detajli so vgrajeni v monotono klasiko (razporek na hlačnicah, različni pasovi, okrasne rute in šali, posebna oblika ur in nakit, novi in vpadljivi dizajni ženskih torbic). Evrošik stil je primeren predvsem za ženske do petinpetdesetega leta in še zmeraj deluje mladostno s sledenjem mode. Gre za tako imenovan stil “starejše gospe pomladi” in je kot stil oblačenja sprejemljiv za prav vse poklice.

Z opisom različnih slogov smo spoznali kar nekaj osnovnih pravil o oblačenju. Lahko izbiramo tudi po dva sloga, primerna našemu poklicu in osebnosti. Pomembno je, da osvojimo neka osnovna pravila glede sestave garderobe in izbora oblačil, ki se najbolj prilegajo telesu in postavi.

Pomembno se je zavedati lastnih osebnostnih značilnosti. Vsi smo bili rojeni z določenim videzom, določeno postavo in telesom. Razumevanje in sprejemanje samega sebe, ustrezne barve, kroji, materiali in dodaki ustvarjajo popolnost. Tako ustvarjena čudovita in unikatna kombinacija izžareva osebnost in kreativnost. Obleka za uspeh Pravijo, da je uspeh v privatnem in družbenem življenju močno odvisen od posameznikovega videza in nastopa. Ljudje namreč na podlagi zunanjih znakov sklepajo o posameznikovi notranjosti. Obleka nam prav tako kot izrazi obraza, telesna drža, način hoje, gibi rok, sposobnost za dobro besedno izražanje in še



mnogo ostalih vedenjskih lastnosti, sporoča prve informacije o človeku in nam omogoča postavljanje domnev o njegovih sposobnostih ter osebnostnih lastnostih. Prvi vtis, ki ga navadno dobimo že po prvih sekundah, pogosto odločilno vpliva na naš odnos do drugih ljudi. Oblikuje se na podlagi njihovega videza in splošnih značilnosti njihovega sloga oz. tega, kar se nam zdi, da izžarevajo. Pri vsem tem imajo odločilno vlogo barve oblačil, slog oblačenja, vedenjske značilnosti ter govorica telesa. Od figovega lista kot simbola skrivanja in pokrivanja, je obleka skozi čas pridobivala na funkcijah. Postajala je vse bolj način razkazovanja moči in družbenega položaja, razodevala je pripadnost določeni skupini in hkrati uvrščala ljudi v določene kalupe. Izražala je stopnjo razvitosti, razredno in versko pripadnost, kasneje pa je postala tudi politično obarvana. Dolžina krila se npr. po nekaterih raziskavah ravna po uspešnosti gospodarstva. Kratka krila se pojavijo v času visokega narodnega proizvoda, dolga pa v obdobju gospodarske krize. Obstaja tudi trditev, da ni bilo vojne, ki ne bi pustila opaznih vplivov na modo. Nekoč je bilo modno oblačenje domena visokega plemstva. Z vzponom množične družbe in potrošniške kulture pa je svoj vpliv razširilo skoraj na vse družbene sloje. Tako je npr. demokratizacija mode kavbojk, športnih copat in trenirk močno vplivala na poenotenje socialnih položajev. O modi lahko slišimo povsem nasprotujoče si reke, od tega, da »človeku, ki ima veliko v sebi, ni treba nič na njem« (Goethe), pa do že obrabljenega, da »obleka dela človeka« (francoski rek). Kako močan ima lahko vpliv na življenje posameznice, je nekoč z besedo orisal tudi Cavalli: »Ena obleka vam lahko spremeni življenje, lahko ste videti usodno privlačne in moški se vam ne bodo mogli upreti.« Ljudje si želimo, da nas drugi vidijo take, kakršni želimo biti (in kakršni pogosto nismo), želimo poudariti svoje vrline in skriti svoje napake. Včasih pa se želimo predstaviti tudi popolnoma drugačne. Stil oblačenja je na nek način individualni izraz določene osebe, izraz posameznikove osebnosti, domiselnosti in originalnosti. Skrbna izbira oblačil je pomembna že zato, ker z vsakim navidez nepomembnim detajlom oseba nekaj sporoča. Tudi ko želi posameznik z obleko dokazati, da je skromen, je njegovo sporočilo močno in večpomensko. Tako lahko rečemo, da človek brez stila ne obstaja oz. obstaja le tisti, ki ga je določil kot takega. Zdi se, da smo vse bolj obremenjeni s svojim videzom, ki nam ga z vsakodnevnim prikazovanjem skozi množične medije vsiljuje družba, v kateri živimo. Na osnovi tega kar vidimo, slišimo, občutimo in preberemo, si ustvarimo lastne podobe o lepotnem idealu sodobne kulture. Komfort ali visoke petke? Konzervativnost ali izzivalnost? Alternativa ali modni trendi? Kaj usmerja naše vedenje v postopku izbiranja med neskončnimi možnostmi? Merila obstajajo, a kdo nam jih konec koncev postavlja. Pomembno je predvsem zadovoljstvo s svojo samopodobo. Zato naj bo vsak po svoje, svojega stila krojač. Kje se torej skriva trik? Predstavljajmo si, kaj želimo doseči in katera obleka nam bo najbolj pomagala v tem primeru. Za trenutek razmislimo, kakšno sporočilo bo prejela oseba ki jo bomo srečali, z obleko ki jo mislimo obleči. Ali pošiljamo sporočilo, ki si ga želimo? In najpomembnejše, ali se počutimo dobro v obleki, ki smo si jo sami izbrali?



Vizualiziraj sebe kot uspešnega, ki stvari izpelje do konca. In potem veš, katera je prava obleka za to priložnost. Ta obleka bo dala občutek samozavesti, posledično bo pomagala doseči zastavljene cilje in zadovoljstvo bo neizbežno. Tako z malo prakse človek dojame moč obleke (M. Černe, 2008). 2.3. POSLOVNI BONTON

Slovenija prihaja z globalizacijo v stik z razvitimi državami, ki imajo že desetletja v vrtcih in šolah programe o lepem vedenju. Uspešni poslovneži v tujini se kot odrasle osebe ne ukvarjajo več z osnovami pozdravljanja, predstavljanja, primernega oblačenja, ipd., ker so se vsega naučili že v rani mladosti. Svojo energijo raje vlagajo v potrebna znanstvena, gospodarska in politična znanja, da lažje dosegajo želene uspehe.

Marsikateri poslovnež meni, da je olikano vedenje zapletena veščina. Mnogo podrobnih pravil, kakršna veljajo v visoki družbi, diplomaciji in na kraljevskih dvorih. Glede na to, da to ni okolje, v katerem deluje, ga takšna pravila ne zanimajo. Pa vendar je olikano vedenje za povprečno razgledanega človeka najbolj naravna stvar na svetu. Olika temelji na peščici osnovnih pravil in večino teh smo se že zdavnaj naučili, potrjujeta jih zdrava pamet in občutek. Manjka nam le temeljna logika olike: zakaj naj se vljudno vedemo, kdo presoja olikanost, kako izbiramo najbolj olikano možnost?

Vsak človek ima svoje vrednote, ki mu služijo kot osnova za presojanje, kaj je prav in kaj ne, kaj je lepo in kaj grdo, kaj pošteno in kaj krivično. Temu etničnemu presojanju sledi bolj ali manj moralno ravnanje, delovanje in početje. Ljudje presojajo naše ravnanje po svojih merilih in občutkih. Tehtajo, ali jim prinaša korist ali škodo, ali je pošteno in pravično. Če se jim zdi pošteno in koristno, povrh pa jim je še všeč – tedaj pravijo, da je olikano. Olikano je vedenje, ki se drugim zdi koristno, pošteno in jim je všeč.

Poslovni bonton je povezan z razvojem človeške kulture in je neločljiv del našega obnašanja v okoliščinah, ki jih določa cilj poslovnega uspeha. Poslovno obnašanje je vedno tudi del predstavitve sebe in sočasno tudi predstavitev delovne organizacije, v kateri smo zaposleni. S poznavanjem standardiziranih oblik poslovnega obnašanja in obvladovanjem poslovnega protokola, poslovni ljudje izražajo medsebojno upoštevanje in spoštovanje ter poudarjajo učinkovitost poslovanja. Z dogovorjenimi pravili vedenja se uspešno izogibamo nesporazumom, približevanje med poslovnimi partnerji iz različnih kulturnih okolij je hitrejše in uspešnejše. Poslovno vedenje je enoten jezik vseh poslovnih ljudi in vodi k medsebojnemu razumevanju in kompatibilnosti poslovnih partnerjev iz različnih delov sveta, z različnimi kulturnimi, zgodovinskimi, verskimi in drugimi značilnostmi (Kneževič, 2006, str. 128).

Razumevanje in upoštevanje pisanih in nepisanih pravil kontaktiranja v poslovnem svetu dokazuje življenjsko in strokovno zrelost partnerjev, hkrati pa prinaša osebno zadovoljstvo in poslovni uspeh. Poslovno obnašanje vsakega posameznika se ne pričakuje le navzven, zunaj matičnega podjetja, delovne organizacije, v tujini ali v svetu, temveč predvsem in najprej doma v lastnem delovnem okolju.



V poslovnem delovanju vse bolj stremimo k odličnosti. Odličnost v poslovnem smislu ne pomeni le odličnosti izdelka ali storitve. Z različnimi merili preverjamo pričakovane kakovosti izdelkov, ki jih ponujamo na trgu, odličnost pa pomeni preseganje pričakovane kakovosti izdelka ali storitve.

Identiteta je prepoznavnost organizacije in posameznikov v njej je vezana na poslanstvo te organizacije. Je njen odsev, je obsežen del njenega ugleda, lahko rečemo, da je njena osebna izkaznica. V identiteto delovne organizacije sodi organizacijska kultura, ki zajema: • pravila obnašanja, • medčloveške odnose, • etiko, • moralo, • norme. Trajne vrednote za ocenjevanje celotnega lika skupin, delovnih organizacij in družb so: • moralne norme, • omika, • medsebojni odnosi, • obnašanje do poslovnih partnerjev (strank) iz našega in drugih poslovnih okolij.

Pot za uresničevanje teh vrednot je podana v pisni obliki zbranih in izbranih načel, pravil in zahtev. Že dosežen ugled, celo že doseženo kakovost in poslovno odličnost si lahko zavarujemo in zagotovimo s takimi pisnimi oblikami zbranih pravil ter z izdelanimi kodeksi. Oblikovanje kateregakoli kodeksa poklicne etike je potreba, prispevek, prednost pri doseganju dolgoročnih ciljev in obstoju ter nadaljnjem razvoju vsake delovne organizacije (inštitucije, zavoda). Dviguje ugled in kakovost ter pozitivno prepoznavnost same družbe, organizacije, interesnih ali poklicnih skupin.

Kodeks je zapis ali zbirka splošnih in temeljnih načel ter izhodišč, etičnih in moralnih pravil obnašanja, osnovnih smernic, ki urejajo medsebojne odnose zaposlenih in odnose do tistih, s katerimi ob svojem delovanju prihajamo v neposredne stike.

Kodeksi temeljijo na vrednostnem sistemu družbe in države, ob upoštevanju splošnih načel humanosti, kulture, spoštovanja človekovega dostojanstva, njegovih temeljnih pravic in svoboščin, upoštevajoč načela civilizacije.

Pri poslovnem delu nenehno stopamo v medsebojne odnose drug z drugim. Ti pa so toliko bolj intenzivni, kolikor bolj smo zaradi organizacije ali vsebine dela povezani med seboj. S povezanim delom ustvarjamo razmerja, kar sodi v kulturo medosebnih odnosov, ki pa je odvisna od naše lastne, osebne kulture. Kultura vsakega posameznika je vedno osnova za kulturo tima, skupine in podjetja. (Kneževič, 2006, str. 131)

2.3.1. SPOŠTOVANJE OSEBNEGA PROSTORA

Pri rokovanju je nujno potrebno spoštovati in upoštevati odmaknjenost od sogovornika v razdalji 50 centimetrov. Pri krajši razdalji in ob približevanju bi se



sogovornik lahko počutil ogroženega. Prevelika ali premajhna razdalja oz. oddaljenost pri rokovanju negativno vpliva na prvi vtis. Človeka ob pristopu k nam ne sprejmemo, če se ni držal spoštljive varnostne razdalje. Obstaja več pasov človeka; strokovnjaki so jih razdelili v naslednje: • INTIMNI PAS meri 45 centimetrov od boka. Vanj spustimo tiste, ki jih imamo

najraje. To so ljubimci, možje, otroci, starši, mogoče tudi zaupanja vredni prijateljii ali sodelavci. Če v ta prostor stopi nekdo, ki ni zaželen, nastane odpor. To pa pokažemo tako, da se začnemo potiti, srčni utrip se nam poveča in začnemo se odmikati s telesom in očmi.

• OSEBNI PROSTOR se nahaja v razdalji 45 – 120 centimetrov. V ta prostor spuščamo tiste, s katerimi se rokujemo, svoje znance, sodelavce in poslovne partnerje. Ta prostor moramo upoštevati v delovnem okolju, kjer je več delovnih mest skupaj, pri posedanjih za mizo in v javnih prostorih.

• SOCIALNI PAS se nahaja na razdalji 120 – 360 centimetrov od telesa. To razdaljo imamo najraje, ko se gibamo po ulici in v tej razdalji se najbolje počutijo predavatelji.

• JAVNI PAS pa je razdalja nad 360 centimetrov. To je pas javnih govorcev na odrih pred veliko množico. Pri tej razdalji se počutijo varni in jim beseda lažje teče (Dreo, 2003, str. 34)

V kolikor oddaljenosti pri različnih priložnostih ne bi upoštevali, se v nas samih

sproži obrambni mehanizem, ki vpliva na povečanje srčnega utripa, poveča se hitrost dihanja, začnemo se potiti in naša koncentracija pade. Najbolj kritična meja prehoda je iz osebnega v intimni pas. Ljudje se počutijo napadene in doživijo šok. Telo se pripravi na obrambo, kot nekdaj v pradavnini pred napadom živali ali pa pri nesreči, ko zaradi nastalega šoka manj krvavimo. Šok dobesedno preprečuje telesu prehitro izkrvavitev. Te reakcije so v nas in obujajo v naši podzavesti spomin na neprijetne situacije. Zaradi ogroženosti pri svojih mejah je človek sposoben marsičesa, tudi ubijanja, zato je občutek ogroženosti, ki ga imajo ljudje okoli nas, zelo pomemben. Če jih ne ogrožamo, je to lepa priložnost za boljše poznanstvo. 2.3.2. PRAVILNO POZDRAVLJANJE IN ROKOVANJE Pozdravljanje

Pozdravljanje je osnova bontona. Ni dolžnost, temveč pravica. Že po starem

običaju je pozdravljanje lepo in vljudno. Prav zaradi tega raje pozdravimo desetkrat kot le enkrat. Odzdraviti je obvezno. Velikokrat se zgodi, da pozdravimo, nazaj pa ne dobimo odgovora. To je lahko žaljivo, zato pozdravimo še dva do trikrat in se tako prepričamo, da pozdravljeni noče odgovoriti. Prekinemo s pozdravljanjem in se s takimi ljudmi ne obremenjujemo, ker je nekaj narobe z njimi in ne z nami. Ponavadi so to ljudje, ki mislijo, da so nekaj več, kot so ostali. Ta pojav večkrat srečamo v slovenskih vodstvenih strukturah. V kolikor ni kriv njihov ego, so lahko drugi vzroki. Če čutite, da morate to razčistiti, je dobro, da k človeku pristopite in ga povprašate o vzroku z zadostno mero prijaznosti in uglajenosti (Dreo, 2003, str. 38)

Pozdravljamo jasno, glasno in pozdravljenega vedno pogledamo v oči. Občasno tudi prikimamo. Tako potrjujemo, da se poznamo, izrečemo prijazno besedo in pustimo dober vtis. Pozdravljanje je v marsičem podobno predstavljanju. Najbolj preprosta oblika je bežen pozdrav na cesti. Pozdravimo, kot je krajevna navada in kakršen je čas: “Dobro jutro,” “Dober dan,” “Dober večer.” Pozdravi tisti, ki



znanca prvi opazi, ne glede na razvrstitev. Cigareta v ustih, roke v žepu in žvečilni gumi ne spadajo k oliki pozdravljanja. Če nosimo klobuk, ga odkrijemo z levico do višine rame in se takoj spet pokrijemo. V kolikor nas kdo ne opazi, bodisi zaradi gneče bodisi lastne zamišljenosti, mu tega ne zamerimo.

V kolikor pozdravljamo večjo skupino ljudi – na prostem ali pod streho,

vljudno pozdravimo z nagibom glave pri vstopu. Če gre za manjšo skupino, se obnese tudi pozdrav vsem: “Dober večer vsem skupaj!” Temu sledi posamično pozdravljanje.

Spoštljivo spontano pozdravljanje kaže srčno kulturo posameznika, ki pozna pravila bontona, ki so obratna od pravil bontona pri rokovanju: • Podrejeni pozdravi nadrejenega: ne prisiljeno, ne priliznjeno in s strahom,

pokazati je treba samozavest. • Moški prvi pozdravi žensko. • Mlajši vedno pozdravi starejšega. • Vedno pozdravi tisti, ki stopi v prostor. • Pozdravljanje neznancev: v čakalnicah, na sprehodih, na stopnišču, v dvigalu

in malo naseljenih krajih pozdravimo, kot je to veljalo v preteklosti. • Pozdravi tisti, ki prisede ali pristopi; bodisi k neznancu ali znancu ( Dreo, 2003, str.39). Velja pravilo: pozdravljanje je vljudno in olikano. Odzdravljanje je dolžnost. Poslavljanje

Oditi brez pozdrava je zelo neolikano, predvsem pri manjših družbah. V

kolikor odhajamo v skupini, je poslavljanje preprosto, kar vsevprek. Včasih tudi stisnemo roko, rečemo kako ljubeznivo besedo: “Lepo vas je bilo srečati.” Zgodi se, da koga prezremo, nikakor pa ne smemo pozabiti na gostitelja, sklicatelja ali vodjo sestanka.

Brez slovesa in potiho se odpravimo le iz zelo velikih skupin, kjer nas nihče prav posebej ne bo pogrešal. Vendar tudi takrat poskusimo poiskati gostitelja, se zahvaliti in posloviti ter neopazno oditi. Rokovanje

Rokovanje so si izmislili ljudje v davnih časih. Ponujena roka je pomenila

spravo in prijateljstvo. Kasneje je rokovanje postalo privilegij: v fevdalnih časih je smel le kmet svobodnjak podati roko graščaku in ga pogledati v oči. Orožja so se spremenila, človeška čud pa ne, tako je rokovanje ostalo kot znak sprave, soglasja, sklenjenega posla, pozdrava ali slovesa.

Rokovanje pa je postalo tudi del olike in zanj veljajo temeljna pravila razvrstitve. Pravila so ohlapnejša v službi, kjer ima nemara kdaj prednost velika razlika med položaji, pa tudi v okoliščinah, ko je natančno zaporedje težko iskati. V Evropi se rokujemo pri predstavitvi, pri temeljitejšem pozdravljanju, tudi pri slovesu. Sicer pa ponavadi takrat, kadar želimo potrditi soglasje, kadar pokopljemo spor ali nasprotovanje, kadar se pogodimo za posel ali kadar sklepamo bratovščino. Večina tega seveda lahko opravimo tudi brez rokovanja (Tavčar, 1997, str. 25).



Pri rokovanju je zanimiva ugotovitev, da ljudje podzavestno postavljajo levo roko v različne nivoje roke osebe, s katero se rokujejo. S tem to osebo postavljajo v odnos, ki ga želijo imeti. • Z vami želijo biti prijatelji: z levo roko oprijemajo vašo roko ali dlan, zapestje ali

vse do komolca. • Želijo biti v nadrejenem položaju: z levo roko oprijemajo vašo roko od komolca,

zgornjega dela roke do trepljanja po ramenu. • Neomajno močan ego: iztegnjena izravnana roka za rokovanje in dlan obrnjena

v tla. Kdor se tako rokuje, napoveduje, da vedno obvelja njegova. Če nasprotnikovo dlan izravnamo v pokončen položaj, mu damo vedeti, da smo mu enaki. Tako spreminjanje drže roke omaja samozavest.

• Na pol sklenjeni prsti: kadar se rokujemo, morajo biti prsti zravnani in skupaj, da objamete nasprotno roko s celo dlanjo.

• Omahujoča dlan: stisk roke naj bo srednje močan, da se čuti. S tem pokažemo, da smo stabilni in samozavestni.

• Premočan stisk roke: tak stisk zna biti neprijeten in celo boleč, sploh če druga oseba nosi prstan.

• Ob določenih priložnostih oz. v poklicih, kjer je dovoljeno rokovanje s stiskom zapestja in ne dlani zaradi umazanih rok. To je enako spoštljivo kot samo rokovanje.

• Rokovanje preko mize: je nespoštljivo in neprimerno. • Poljubljanje na lica in objemanje: tega v strogem poslovnem svetu ni. Izjema so

čustveni narodi, kjer je to del kulture (Srbi, Rusi). Poljubljanje pa je del voščil in čestitk tudi v slovenskem prostoru, vendar se poljublja izključno z dotiki lic, brez šobljenja in cmokanja.

• Poljubljanje roke: tega po bontonu ni več. • Rokovanje z rokavicami: v današnjem času se je dovoljeno rokovati zunaj z

rokavicami na rokah. V zaprtem prostoru je potrebno rokavice sneti. • Sedeče rokovanje: pri rokovanju vedno vstanemo in pozdravimo, to je odraz

spoštovanja. • Križanje rok: roke se načeloma ne smejo križati. Pri rokovanju z večjim številom

ljudi upoštevamo pravilo hierarhije ali smer urinega kazalca. • Zavrnitev rokovanja: tukaj govorimo o največjem nespoštovanju in žalitvi, ko

ponujena roka obvisi v zraku. • Rokovanje med hojo: v tem primeru obstanemo in ponudimo roko, le tako se

namreč lahko vzpostavi tudi kontakt z očmi (Dreo, 2003, str. 37)

Rokujemo se vedno stoje. Pristopimo k osebi na razdalji 45 centimetrov in iztegnemo roko. Zgornji del roke naj bo iztegnjen pod kotom 75˚ glede na telo, spodnji del roke pa naj tvori z zgornjim delom roke kot 90˚. Z desno nogo stopimo naprej ali pa stojimo z nogama skupaj. Druga roka lahko sproščeno visi ob telesu. Desna roka primerno stiska roko partnerja, partnerja gledamo v oči, spregovorimo prijazno besedo, povemo ime in priimek ter se nasmehnemo. Ob upoštevanju teh nasvetov je rokovanje lahko spontano, prisrčno in sproščeno, kar daje posebno noto prvemu vtisu in srečanju. Kdo komu prvi ponudi roko?

Po najnovejšem bontonu, ki temelji na trendih poslovnega sveta, se pri

rokovanju, pozdravljanju in predstavljanju upošteva hierarhična lestvica. Upoštevati je potrebno odnos kupec - prodajalec, kjer kupec v podjetje prinaša denar in delo, iz



tega razloga je po hierarhični lestvici višje od direktorja podjetja. V kolikor hierarhija ni prisotna ali pa je neznana, se upoštevajo pravila bontona. Idealno je, če vse skupaj deluje naravno in spontano. Uspešni poslovnež mora poznati osnove bontona in se partnerjem, ki pravil ne poznajo, prilagaja čim bolj naravno. • Žeska prva poda roko moškemu pri družabnih prireditvah: ona namreč odloča, s

kom se bo rokovala. Le malokateri poslovni moški ali ženska sta poučena o tem, zato je to najpogostejša napaka pri rokovanju.

• Nadrejeni odloča, s kom se bo rokoval: nikoli ne ponujajte roke nadrejenemu, ko pridete z dopusta ali ko pridete na razgovor za službo.

• Starejši ponudi roko mlajšemu. • Rokovanje v skupini: moški – moški, ženska – ženska: tudi tukaj večkrat prihaja

do napak. V družbi se prvo rokujejo ženske z žensko, nato ženske z moškimi in nazadnje moški z moškimi. Rokujemo se največ dvakrat na dan, ob prihodu in ob odhodu.

• Rokovanje gostitelj - gost: na prireditvah in sprejemih se najprej rokujemo z gostiteljem in šele nato z gosti. Za mizo se rokujemo v smeri od gostitelja na desno (pri poslovnih srečanjih ali pogostitvah).

Velja pravilo: Vedno sprejmemo ponujeno roko za rokovanje! (Dreo, 2003, str. 38) 2.3.3. BONTON PRI RAZGOVORIH IN SESTANKIH Olika pri poslovnem razgovoru Pri poslovnem razgovoru gre za izmenjavanje sporočil. Beseda da besedo, misel enega nadgrajuje misel drugega. Za poslovni razgovor sta potrebna vsaj dva udeleženca. Vsak poslovni razgovor ima nek cilj. Načrtujemo tudi sestavine strategije za doseganje tega cilja: • vsebino razgovora – informacije, dokaze; • način razgovora – prijateljski s starim znancem ali zapet z novim konkurentom; • urejenost razgovora – sestavine, potek, čas in kraj; • sredstva, ki omogočijo razgovor – materialna (stroški, potovanja,

telekomunikacije) in nematerialna (znanje, zavzetost, naklonjenost). Glavne sestavine si uredimo v mislih in zapišemo le kratek opomnik. Učinkovit poslovni razgovor ima uvod, jedro in sklep. V uvodu se s sogovornikom uskladimo glede ciljev in doseganju le-teh. V jedru posredujemo informacije in dokaze, jih prilagajamo, sprejemamo in zavračamo. V dobrem poslovnem razgovoru se pojavi vrsta novih spoznanj, koristnih obema. V sklepu pa na kratko povzamemo, kaj smo se dogovorili oz. kaj ostaja odprto. Od dobrega poslovnega razgovora odhajata zadovoljna oba udeleženca.

Ne pozabimo, da je razgovor dvogovor, kar pomeni, da ne govorimo sami. Sogovorniku pustimo do besede oz. še več, ponavadi je bolje, da več poslušamo, saj takrat prejemamo, medtem ko govorimo, le dajemo. Zavzeto poslušanje je vrlina in zahtevno opravilo. Če lagodno poslušamo, imamo malo od razgovora. Če kritično poslušamo, vrednotimo tisto, kar slišimo. Če pa aktivno poslušamo, resnično sodelujemo v razgovoru. Predvsem je pomembno poslušati do konca, brez



prekinjanja sogovornika. Zavzetost sogovornik čuti, ceni aktivno in zameri lagodno poslušanje.

Med aktivnim poslušanjem dajemo sogovorniku vedeti svoje občutke in

stališča – s kretnjami, obrazom, pogledom. Sproti potrjujemo (“Ja.”, “Aja!” in še kaj) da slišimo, sprejemamo, vrednotimo, pritrjujemo in se čudimo. Razgovor zares niso samo besede.

Da bi poslušali, sprašujemo. Vprašanja zaprtega tipa so za sogovornika dosti manj sprejemljiva in vljudna kot pa vprašnja odprtega tipa. Slednja mu dajejo možnost, da pove svoje. Dostikrat sama prinesejo stališča in dogovore, ki bi jih sicer morali predlagati s svoje strani. Seveda ni olikano zastavljati usmerjena, navajajoča vprašanja, s katerimi sogovorniku podtikamo stališča in odločitve. Nihče ne mara manipuliranja.

Pomembna sestavina razgovora je čas. Že ob samem začetku se je dobro

dogovoriti o obsegu in trajanju razgovora. Tako se lahko dogovarjamo v zahtevnem ritmu in končamo ob dogovorjenem času.

Najpomembnejše je, da se na podlagi dane besede tudi ravnamo, dogovore izpolnjujemo, ne pozabljamo na obljube in sprejete obveznosti. Kdor dogovorjenega ne spoštuje, goljufa sogovornika in je figa mož. V poslovnem svetu je izrečena beseda prav tako zavezujoča kot pogodba s sedmimi pečati. Fakini, prevaranti in pocestni mešetarji sicer uplenijo kakšno kratkotrajno korist – v resnem poslovnem svetu zanje ni mesta. Poštenost je pač temelj vsake olike (Tavčar, 1997, str. 33).

Olika pri poslovnem sestanku

Poslovni sestanek je neke vrste poslovni razgovor, v katerem sodeluje majhna skupina ali pa celo samo dva sogovornika. Veljajo povsem enaka pravila kot za poslovni razgovor.

Ljudje se v skupinah običajno vedemo drugače kot posamič. Vsaka skupina namreč terja od članov, da se vedejo bolj ali manj skladno. To posledično lahko vodi do slabše kakovosti odločanja. Posamično tvegamo dosti manj kot pa v skupini. V kolikor se kdo v skupini zameri, naleti na močan odpor in postane zunanji nasprotnik. Delovanje na sestankih je običajno dolgotrajno in okorno, hkrati pa zaradi številčnosti udeležencev precej drago. Iz tega razloga so zelo pomembne priprave na sestanek. Za 1 uro kvalitetnega in produktivnega sestanka porabimo najmanj 3 do 5 ur priprav. Potrebno je pazljivo izbirati udeležence, pravočasno uskladiti termine in varčno načrtovati potek od začetka do konca sestanka. Zato je uspešen sestanek tisti, s katerega udeleženci odhajajo zadovoljni, ker so vsak zase prejeli manjše ali večje koristi. Dober poslovni sestanek naj bi izpolnil pričakovanja udeležencev. Zadovoljni bodo pa le v primeru, če bo sestanek privlačen, koristen in pošten. Optimalno število udeležencev kvalitetnega poslovnega sestanka je od 5 do 9. S pomembnejšimi udeleženci je dobro uskladiti termin in kraj sestanka. Na podlagi želja in možnosti se sestavijo pisna vabila, ki vsebujejo vse pomembne elemente, in sicer: kdo sklicuje sestanek, kdo ga bo vodil, kdaj in kje se bo sestanek odvijal, kdaj je predviden zaključek sestanka, katere so glavne teme obravnave, kdo in koliko časa bo vodil



posamezno temo in kdo so povabljeni udeleženci. Vljudno je udeležence povabiti pravočasno, jim izročiti gradiva, da se lahko primerno pripravijo in dan ali dva pred sestankom preveriti, če pridejo vsi povabljeni.

Vodja sestanka udeležence pričaka in posamično pozdravi. Točno ob uri prične s sestankom in skrbi, da učinkovito poteka. Razprava ne sme uhajati iz smeri. Potrebno se je držati “rdeče niti” razgovora in časovnega razporeda. Vodja udeležence tudi usmerja, jih vodi in preprečuje spore. Žal se najbolj težavni udeleženci sestanka niti ne zavedajo svojega neolikanega vedenja. Vodja že med sestankom sproti snuje sklepe in kvaliteta sestanka je odvisna prav od teh sklepov. Zato vodja skuša doseči, da sklepe predlagajo udeleženci sami. Prav tako ni dobro, da je razprava končana predčasno, saj bi se nekateri udeleženci lahko počutili prikrajšane (Tavčar, 1997, str. 34). 2.3.4. TELEFONIRANJE

V današnjih časih je poslovno življenje brez mobilnih telefonov nemogoče. So blagoslov in hkrati nadloga. Glede na to, da s sogovornikom nimamo osebnega stika, telefoniramo z večjo zavzetostjo, z nasmehom. Sogovornik brž občuti našo dobronamernost, zavzetost in ljubeznivost. Sogovornika kličemo vedno v času uradnih ur, izjema so posebni dogovori.

Ob osebnih srečanjih predstavlja neverbalna komunikacija 55 %, besedna 7

%% in ton glasu 38 % vseh komunikacij. To razmerje se pri telefonskem pogovoru bistveno spremeni. 88 % komunikacije predstavlja ton glasu in le 12 % vsebina besed. Naše razpoloženje in odnos do povedanega se odražata skozi ton glasu. Ton glasu prodira v našo podzavest in naša čustva, zato pri telefoniranju hitro zaznamo pozitiven ali negativen odnos. To je tudi vzrok, da se pri reševanju problemov lahko zelo skregamo. Poslovno sodelovanje preko telefona vzpostavlja tudi močne nevidne vezi. Možno je celo trditi, da je telefon neviden obraz podjetja.

Telefoniranje mora biti hitro in učinkovito tudi zato, ker stroškovno ni poceni.

Vsak telefonski pogovor je sestavljen iz priprave, uvoda, jedra, zaključka in obveznosti do dogovorjenega (Dreo, 2003, str. 79).

Ko kličemo, vedno prvo pozdravimo in se nato predstavimo. V oliki

poslovnega telefoniranja ima zelo pomembno vlogo tajnica. Če smo do nje ljubeznivi in korektni, se nam bo po svojih močeh obilno oddolžila. Dostikrat kaže tajnici na kratko obrazložiti zadevo, saj nam le tako lažje pomaga. Ko se oglasi sogovornik, ga pozdravimo in prvo preverimo, ali ima čas za razgovor, koliko in kdaj – morda čez uro ali dve. Nevljudno je vdreti v sogovornikovo delo in njegove obveznosti. Tudi ko kličemo domov, pazimo na formalnost. Če obljubimo, da bomo poklicali nazaj, to vedno tudi storimo, sicer se zamerimo. 2.3.5. OLIKA MED SODELAVCI Prav nobenega razloga ni, da znotraj samega podjetja ali organizacije ne bi veljala olika, kakršno priznavamo v zasebnem življenju, zunaj podjetja ali organizacije. V podjetju ali organizaciji prebijemo velik del svojega časa in ni nam vseeno, kako. Zato je pametno, da se ravnamo po temeljnih načelih olike.



Olikano vedenje v razmerjih med sodelavci in sodelavkami, kolegi in kolegicami šteje tisto vedenje, ki: • drugim ne škoduje, ampak koristi; • ne odbija, ampak je všečno; • ne vzbuja občutka krivice, ampak velja za pošteno.

Pri takšnem vedenju si je najbolj pametno pomagati s pravili o prednostih –

ženska pred moškim, starejši pred mlajšim, prišlek ali gost pred domačim in seveda višji pred nižjim po položaju.

Upoštevati je potrebno tudi vrednote, ki veljajo v posameznem okolju, kulturi –

vendar se ne odpovedujemo lastni pokončnosti. Skušamo se videti z očmi, presojati z razumom in ljudi okoli nas občutiti s srcem. Za rahločutnost, razumevanje in obzirnost pač ni nadomestila.

V podjetju ali organizaciji se ljudje uveljavljamo, rinemo tja, kamor nas ženejo interesi in kjer nikoli ni prostora za vse. Prepogosto se zgodi, da koga potacamo, odrinemo s komolci, spotaknemo ali še kaj hujšega. Pravijo, da bi se štelo med zvezde vsako podjetje, ki bi tako zagnano in vneto tekmovalo s konkurenti, kakor to počnemo med seboj ljudje v podjetju. Neolikano in nemoralno tekmovanje dolgoročno vselej škoduje tistemu, ki ga začenja in tistim, ki ga povzemajo, še najbolj pa podjetju (Tavčar, 1997, str. 47). Olika v podjetju ali organizaciji zadeva tudi razmerja med moškimi in ženskami. Nadrejenost moških se umika enakopravnosti – ženske so kraljice in predsednice vlad, ministrice in načelnice, direktorice in svetovalke. Načelo emancipacije, pridobitve enakopravnega položaja velja enako za moške kakor za ženske. Enakopravnost naj ne potisne v pozabo žlahtnih razlik, prislovnične ženske rahločutnosti, prilagodljivosti, topline, strpnosti in vestnosti. Ne pokoplje naj vljudnosti, pozornosti, obzirnosti, voljnosti pomagati, galantnosti v odnosu sodelavcev do sodelavk in v odnosu sodelavk do sodelavcev. Uniformirani svet ni lep, različnost kaže ne le priznavati, temveč tudi negovati. Naravna privlačnost med spoloma se ne more končati pri vratih podjetja. So pa seveda meje. Ničkoliko managerjev, moških in žensk, si vsako leto zapravi položaj in osebni razvoj z nespametnimi ljubezenskimi razmerji in aferami. Zato storimo bolje, da pustimo ljubezenska razmerja pred vrati podjetja, nepreklicno in brez izjeme. Še nedolžen flirt ali spogledljivost lahko postaneta v rokah tekmeca ali tekmice uničujoče orožje (Tavčar, 1997, str. 48). V podjetju ima vsak svoje interese, od najvišjega managerja do izvajalcev preprostih del. Interesi se včasih skladajo, včasih so mimobežni, dostikrat pa si nasprotujejo. Nasprotja interesov so racionalna in koristna. V kolikor pa postanejo neobvladljiva, se lahko prelevijo v spore. Ti so negativna čustvena razmerja med zaposlenimi in povzročajo propad olike.

Spori ne nastajajo slučajno in nenadoma. Imajo vzroke, pogosto prikrite ali daleč v preteklosti. Okoliščine sprožijo spor, ki se postopoma razvije iz nasprotja, se plazovito krepi in razrašča ter redko ugasne sam od sebe. Spori lahko tlijo dolga leta in strupijo ozračje v organizaciji. Prevladujejo negativna čustva, kot so jeza, nezaupljivost, mržnja, strah, odpor, napadalnost in maščevalnost. Izidi so škoda na



stvareh, poškodbe ljudi, razburjenje in nizka storilnost, zavrto komuniciranje, odhajanje dobrih kadrov, zavrto napredovanje in osebni razvoj poslovodij ter sodelavcev, pa še kaj bi se našlo (Tavčar, 1997, str. 55).



3. RAZISKOVALNI DEL

3.1. NAMEN RAZISKOVALNEGA DELA

Poglavitni namen celotne raziskave je bil zbrati podatke in ugotoviti naslednje: 1. kakšen ugled med svojimi sodelavci uživajo posamezni svetovalci; 2. v kolikšni meri so svetovalci seznanjeni s kodeksom poslovnega oblačenja oz.

kako bi ocenili njihovo poznavanje ter upoštevanje le-tega; ali bi bilo potrebno v podetjju organizirati dodatno izobraževanje in osveščanje svetovalcev na to temo;

3. na podlagi ocen sodelavk ugotoviti, kolikšno pozornost posamezni svetovalec posveča posameznim elementom zunanjega videza (urejenosti obleke, urejenosti obutve, skladnosti barv, nakitu, modnim dodatkom, osebni higieni, negi obraza, vonju in urejenosti poslovnih pripomočkov);

4. v kolikšni meri so na podlagi ocenjevanja sodelavk svetovalci seznanjeni z osnovnimi pravili poslovnega bontona in ali bi bilo na tem področju potrebno uvesti dodatno izobraževanje;

5. v kolikšni meri poznavanje poslovnega bontona svetovalci upoštevajo pri opravljanju svojega dela, naj si bo to v kontaktu s sodelavci, strankami ali nadrejenimi,

6. na podlagi ocen sodelavk prikazati oz. opredeliti, kakšen poslovni uspeh uživa posamezni svetovalec glede na ustvarjen promet v preteklem letu. Ocena temelji na opažanju sodelavk in ne konkretnih številkah.

Vsi zbrani podatki služijo kot osnova in pomoč pri ugotavljanju stopnje vpliva

zunanjega videza oz. elementov zunanjega videza na ugled med zaposlenimi in na poslovno uspešnost posameznega svetovalca. Hkrati bomo ugotavljali tudi povezanost oz. stopnjo vpliva poslovnega bontona na poslovno uspešnost posameznega svetovalca. Poskušali bomo opredeliti in oceniti stopnjo jakosti povezave med posameznimi dejavniki.

Zunanja podoba ali zunanji izgled je v precejšnji meri odvisen od posameznih

elementov zunanjega videza, kot so obutev, obleka, pričeska, osebna higiena, nakit, modni dodatki, vonj in poslovni pripomočki. Iz tega razloga bomo ugotavljali tudi jakost povezanosti med naštetimi posameznimi elementi zunanjega videza. Če povzamemo, želimo z raziskavo ugotoviti in dokazati jakost vpliva ter povezanosti zunanjega videza in poslovnega bontona svetovalca na njegov ugled, poslovno uspešnost in ostalimi elementi zunanjega videza. 3.2. HIPOTEZE

Na samem začetku raziskovalnega oz. praktičnega dela magistrske naloge smo si zastavili 5 hipotez (trditev), katerih resničnost smo dokazovali s pomočjo anketnega vprašalnika. Hipoteze si sledijo takole: Hipoteza 1: Med zunanjim videzom svetovalca in ugledom, ki ga uživa med svojimi sodelavci, obstaja povezanost. Hipoteza 2: Med zunanjim videzom svetovalca in njegovim uspehom obstaja povezanost.



Hipoteza 3: Med ugledom svetovalca, ki ga uživa med sodelavci in njegovim poslovnim uspehom, obstaja povezanost. Hipoteza 4: Med posameznimi elementi zunanjega videza in zunanjim videzom obstaja povezanost (elementi zunanjega videza: čista in zlikana obleka/kostim, čisti in sijoči čevlji/obutev, skladnost barv obleke/ skladnost barv srajce in kravate/kostima in bluze, modni dodatki, nakit, osebna higiena, nega obraza …). Hipoteza 5: Med upoštevanjem pravil poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca obstaja povezanost. 3.3. METODE RAZISKOVALNEGA DELA

Za zbiranje podatkov, uporabljenih pri raziskovalni nalogi, smo uporabili metodo anketiranja. Anketni vprašalnik je bil sestavljen z namenom slediti ciljem in zastavljenim hipotezam. Vsa vprašanja so bila zaprtega tipa, kar olajša delo anketiranim pri izpolnjevanju in hkrati omogoča lažjo analizo ter interpretacijo prejetih odgovorov. Vsako vprašanje je na podlagi večstopenjske lestvice (npr.: popolnoma nobene pozornosti, malo pozornosti, srednja/zmerna pozornost, solidna pozornost, maksimalna pozornost) anketiranim omogočalo kolikor se da natačno izraziti svoje mnenje oz. podati lastno oceno. Vsebinsko je anketni vprašalnik zajemal naslednja področja: • vprašanja, s pomočjo katerih smo skušali pridobiti informacije, ocene in mnenja

anketiranih sodelavk, ki vsakodnevno sodelujejo z ocenjevanimi svetovalci, glede pomena zunanjega videza, posameznih elementov zunanjega videza, poslovnega bontona in vplivu le-teh na ugled,

• nekaj generalnih vprašanj o starosti, spolu in stopnji izobrazbe, • vprašanje o časovnem statusu na tem delovnem mestu, • vprašanja, ki so temeljila predvsem na opazovanju anketiranih sodelavk glede

konkretnih detajlov zunanjega videza posameznega svetovalca.

Raziskava je potekala v organizaciji oz. finančni družbi, kjer sem zaposlena. Čas izvajanja anketiranja je bil zaradi postopnega ocenjevanja vsakega posameznega svetovalca nekoliko daljši. Anketirani smo za ocenjevanje imeli na razpolago mesec november in december 2008. Skupno je bilo med sodelavke Backup officea razdeljenih 5 anketnih vprašalnikov. Backup office je oddelek, ki nudi informacije strankam, zaposlenim, svetovalcem in nadrejenim. Vsi zaposleni v tem oddelku smo v stalnem kontaktu z vsemi svetovalci. Neposreden stik s svetovalci nam omogoča možnost realnega ocenjevanja. Glede na to, da nas je bilo skupno 5 anketiranih in 20 ocenjevanih svetovalcev, rezultati niso bili pomanjkljivi. Do popolnosti je bilo izpolnjenih vseh 5 anketnih vprašalnikov z vsemi odgovori. Izločanje ni bilo potrebno, zato smo za raziskavo uporabili vsa vprašanja in vse anketne vprašalnike.

Izmed prejetih petih odgovorov oz. ocen (lestvica vrednosti odgovorov je bila pri vsakem posameznem vprašanju opredeljena in vrednost vsakega odgovora posebej navedena), smo pri vsakem vprašanju in za vsakega svetovalca posebej izločili najboljšo in najslabšo oceno. Od preostalih treh smo izračunali povprečno vrednost s pomočjo matematičnih funkcij računalniškega orodja MS Office Excel, ki nam je v nadaljevanju predstavljala objektivni rezultat oz. povprečna ocena posameznega vprašanja za posameznega svetovalca. Rezultate smo ponazorili v tabelarični in grafični obliki.



Pri dokazovanju resničnosti zastavljenih hipotez oz. natančneje povezanosti dveh spremenljivk smo kot pomoč uporabili statistično funkcijo računalniškega orodja MS Office Excel, ki omogoča izračun Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Le-ta nam je služil za merjenje jakosti korelacije oz. medsebojne stopnje povezanosti. Pearsonov korelacijski koeficient zavzema vrednosti med –1 in 1. Pri pozitivnem predznaku je povezanost med spremenljivkami takšna, da večjo vrednost, ki jo ima enota x, tem večjo vrednost ima enota y oz. nadpovprečnim vrednostim x ustrezajo nadpovprečne vrednosti y. Pri negativnem predznaku koeficienta pa gre za negativno korelacijo, kar pomeni, da nadpovprečnim vrednostim x ustrezajo podpovprečne vrednosti y ali obratno. Jakost medsebojne povezave oz. korelacije je interpretirana glede na številčno vrednost koeficienta, in sicer so možne vrednosti korelacijskega koeficienta sledeče:

• do 0,20 interpretiramo kot neznatno korelacijo ali zanemarljivo korelacijo, • med 0,20 in 0,40 kot rahlo ali šibko korelacijo, • med 0,40 in 0,70 kot srednje močno korelacijo, • ter med 0,70 in 0,85 kot močno korelacijo, • pri koeficientu nad 0,85 govorimo o zelo močni korelaciji (Kožuh, 2003, str.

101-104).

Za lažje razumevanje in pomen celotne raziskave naj omenim še to, da je raziskava potekala v finančni družbi, ki ne želi biti imenovana. Vse osebe in numerični podatki so realni in točni, vendar zaradi tajnosti in zaupnosti niso prikazani v prepoznavni obliki. Pri anketiranju smo sodelovale prav vse sodelavko Backup office. Vse smo ženskega spola, dve iz starostne skupine od 20 do 30 let in tri pripadnice starostne skupine od 30 do 40 let. Dosežena stopnja izobrazbe petih (5) anketiranih Izmed petih (5) anketirnih sodelavk Backup office-a, ima ena opravljeno in dokončano srednjo šolo, ena dokončano višjo šolo in preostale tri dokončano visoko/univerzitetno šolo.

Slika 4: Stopnja izobrazbe anketiranih

Dosežena stopnja izobrazbe anketiranih

1

13

1. Srednja š ola

2. Dokončana viš ja š ola

3. Dokončanavis oka/univerzitetna š ola



Čas opravljanja dela na tem delovnem mestu. Pri opravljanju dela v Backup office-u imata najdaljši stalež dve anketirani sodelavki (anketirani), ki opravljata delo že več kot 3 leta, dve sta na tem delovnem mestu zaposleni v časovni dobi med 1 in 3 leti, ena sama izmed anketiranih pa opravlja delo na tem delovnem mestu manj kot 1 leto. Vse sodelavke oz. anketirane pa so vsak dan v neposrednem osebnem stiku z vsemi svetovalci.

Slika 5: Delovna doba anketiranih v Backup office-u Vsi ocenjevani svetovalci so bili v anketnem vprašalniku navedeni poimensko. Od skupno 20 svetovalcev/k je bilo 12 moških svetovalcev in 8 ženskih svetovalk, prav vsi pa opravljajo delo svetovalca za lizing v tem podjetju že več kot dve leti. Zaradi zaupnosti podatkov poslovanja finančne družbe, svetovalci v nalogi niso navedeni poimensko, temveč so označeni kot SV1, SV2 ... Prav tako tudi statistični podatki o ustvarjenem prometu pri sklepanju lizing poslov v preteklem letu za posameznega svetovalca niso številčno navedeni zaradi zaupnosti. Le-ti so sicer realni, ampak prikazani le v odstotnem deležu.

Čas opravljanja dela na tem delovnem mestu (čas sodelovanja s svetovalci)

1

2

2

Manj kot 1 leto

Med 1 in 3 leti

Več kot 3 leta



4. REZULTATI RAZISKOVALNEGA DELA Rezultati raziskave, pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega sestava, opis in vsebina je navedena v poglavju “Metode raziskovalnega dela” in obdelani s funkcijami računalniškega orodja MS Office Excel, so sledeči: 1.) Stopnja ugleda (po oceni sodelavk Backup office-a), ki ga uživa posamezni svetovalec med svojimi sodelavci

Lestvica ocenjevanja ugleda svetovalcev med sodelavci je petstopenjska, in sicer: 1 = Svetovalec ne uživa popolnoma nobenega ugleda. 2 = Svetovalec uživa ugled le med redkimi sodelavci. 3 = Stopnjo ugleda lahko označim kot »zmerno«. 4 = Med večino sodelavcev ima svetovalec kar dober ugled. 5 = Svetovalec med sodelavci velja za izjemno uglednega. Iz grafa je razvidno, da si je najvišjo stopnjo ugleda med sodelavci pridobil svetovalec SV13, edini je dosegel najvišjo oceno 4.7. Sledi mu svetovalec SV20 z oceno 4.3 in za njim trije svetovalci (SV10, SV11 in SV17) z enako oceno 4.0. Najslabše ocenjeni pa je svetovalec SV1, ki si je prislužil oceno 2.0. Vsi ostali so enakomerno porazdeljeni med ocenami 2.0 in 4.0. Povprečna ocena vseh svetovalcev in njihovega ugleda med ostalimi sodelavci v podjetju znaša 3.4.

Slika 6: Ugled svetovalcev med ostalimi sodelavci 2.) Opredelitev poznavanja kodeksa poslovnega oblačenja, upoštevajoč zunanji videz in vsakdanji izgled, za vsakega posameznega svetovalca. Je na tem področju potrebno dodatno izobraževanje oz. svetovanje?

Ugled, ki ga svetovalec uživa ostalimi med sodelavci

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Svetovalec

Sto

pn

ja u

gle

da



Lestvica ocenjevanja poznavanja kodeksa poslovnega oblačenja svetovalcev je petstopenjska, in sicer: 1 = Zelo slabo poznavanje kodeksa poslovnega oblačenj. 2 = Slabo poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja. 3 = Srednje poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja. 4 = Dobro poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja. 5 = Odlično poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja.

Na podlagi ocenjevanja anketiranih je skupno sedem (7) svetovalcev dobilo najvišjo oceno 4.0. To pomeni, da je njihovo poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja dobro. Nihče si ni prislužil najvišje možne ocene 5.0, kar bi pomenilo, da odlično obvladuje področje poslovnega oblačenja. Trije (3) svetovalci so bili ocenjeni z oceno 2.7, se pravi med slabim in srednjim poznavanjem kodeksa poslovnega oblačenja. Povprečna ocena oz. stopnja poznavanja kodeksa poslovnega oblačenja vseh svetovalcev je 3.5.

Slika 7: Poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja Podano je bilo dodatno vprašanje – bi bilo po mnenju in oceni anketiranih na tem področju potrebno uvesti dodatno izobraževanje in osveščanje svetovalcev o osnovnih pravilih in kodeksu poslovnega oblačenja? Rezultati so sledeči:

Ocene so bile sicer podane za vsakega svetovalca posebej, vendar skupen rezultat kaže na to, da po mnenju anketiranih za tri petine (60 %) svetovalcev velja, da na tem področju ne potrebujejo dodatnega znanja in izobraževanja. Preostali dve petini (40 %) pa bi si na tem področju lahko nekoliko razširili svoje znanje.

Poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Sv e tov ale c

Sto

pn

ja p

ozn

avan

ja k

od

eksa



Slika 8: Izobraževanje o poslovnem oblačenju 3.) Pozornost, ki jo posamezni svetovalec za lizing namenja naštetim elementom poslovnega videza (A – H)

Pri vseh vprašanjih (A do H) so odgovori razvrščeni na podlagi petstopenjske lestvice in sicer pomenijo naslednje: 1 = Svetovalec ne posveča popolnoma nobene pozornosti. 2 = Svetovalec posveča malo pozornosti. 3 = Svetovalec posveča zmerno pozornost (srednjo). 4 = Svetovalec posveča solidno pozornost. 5 = Svetovalec posveča maksimalno pozornost.

A) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo zlikani obleki/ kostimu

Zanimivo je, da so pri tem vprašanju odgovori oz. ocene podane s strani anketiranih precej zgoščene med stopnjo 3.0 in 4.0, kar pomeni, da po oceni anketiranih večina svetovalcev in svetovalk namenja zmerno do solidno pozornost čisti in zlikani obleki/kostimu. Oceno za več kot solidno pozornost so si prislužili štirje (4) svetovalci, nihče pa ni prejel ocene manj kot 3.0, ki pomeni zmerno (srednjo) pozornost. Povprečna ocena vseh svetovalcev je 3.72.

Slika 9: Pozornost, posvečena obleki

P o z o r n o s t , k i jo s v e to v a lc i n a m e n i jo č is t i in z l ik a n i o b le k i/k o s t im u .

0 ,0

0 ,5

1 ,0

1 ,5

2 ,0

2 ,5

3 ,0

3 ,5

4 ,0

4 ,5

5 ,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

S v e to v a l e c

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti

Iz o b r a ž e v a n je n a p o d r o č ju p o s lo v n e g a o b lače n ja

4 0 %

6 0 % D A

N E



B) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo čistim in sijočim čevljem

Opazimo, da je najvišjo stopnjo oz. najboljšo oceno dosegel svetovalec SV20, in sicer 4.7, kar pomeni, da svoji obutvi posveča skorajda maksimalno pozornost. Oceno 4.3 sta dobila dva (2) svetovalca, in sicer SV8 in SV19. Sledijo svetovalci SV8, SV10 in SV13 z oceno 4.0. Vsi našteti namenjajo svoji obutvi solidno pozornost. Ostali so prejeli nižje ocene, kar pomeni, da jim obutev in videz le-te ni najpomembnejši. Temu ne posvečajo pretirano pozornost temveč skrbijo, da je njihova obutev urejena in nekje v mejah zlate sredine. Dva izmed svetovalcev pa za obutev namenjata le drobec pozornosti, tako da je na njunih nogah moč opaziti vse drugo kot pa sijaj in čistočo. Povprečna ocena vseh svetovalcev glede čistoče čevljev je 3.62.

Slika 10: Pozornost, posvečena čevljem C) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo skladnosti barv obleke/srajce in kravate/kostima ter bluze

Na podlagi ocen anketiranih je moč razbrati, da veliko pozornosti usklajenosti in barvnim kombinacijam posvečata predvsem svetovalca SV7 in SV15, ki sta dosegla povprečno oceno 4.7. Sledijo jima svetovalci SV10, SV11, SV18 in SV20, ocenjeni z oceno 4.3. To pomeni, da precejšnjo pozornost posvečajo tudi barvnim odtenkom pri oblačilih. Medtem ko za svetovalca SV17 tega žal ne bi mogli trditi, saj je ocena glede pozornosti, ki jo namenja barvni usklajenosti svojih oblačil 2.3.Tukaj je govora o nekoliko bolj skromni pozornost. Za malenkost boljši rezultat sta dosegla SV5 in SV6, in sicer 2.7. Vsi ostali svetovalci so bili ocenjeni z ocenami med 3.0 in 4.0. Povprečje vseh svetovalcev znaša 3.6.

Pozornost, ki jo svetovalci namenijo čistim in sijočim čevljem

0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Svetovalec

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti



Slika 11: Usklajenost barv Č) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo modnim dodatkom (pas, ruta, robček) Pri modnih dodatkih je v samem vrhu in ospredju svetovalec SV18, ki modnim dodatkom posveča posebno pozornost in je zato ocenjen s stopnjo 4.7. Sledi mu svetovalec SV7 z oceno 4.3. Najslabše ocenjen svetovalec je SV1 z oceno 1.7, za katerega modni dodatki očitno nimjo nobene vrednosti in jim iz tega razloga tudi ne namenja nikakršne pozornosti. Enako velja za svetovalce SV5, SV17 in SV19; vsi so namreč ocenjeni z oceno 2.0. Vsi ostali svetovalci se gibljejo med ocenami 2.5 in 4. Povprečna ocena vseh skupaj je 2.9, kar ni preveč navdušujoč rezultat za poslovno ekipo.

Slika 12: Modni dodatki

Pozornost, ki jo svetovalci namenijo modnim dodatkom (pas, šal, rute ...)

0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Svetovalec

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti

Pozornost, ki jo svetovalci namenijo skladnosti barv (srajca/obleka, bluza/kostim)

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Svetovalec

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti



D) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo nakitu (prstan, verižica, ura, manšetni gumbi, kravatna igla) Pri nakitu je opazen močan upad pozornosti. Le dva izmed svetovalcev SV7 in SV18 sta ocenjena kot svetovalca, ki nošenju nakita posvečata solidno pozornost. Pravo nasprotje je svetovalec SV1, ki nošenju nakita ne posveča popolnoma nobene pozornosti in si je prislužil oceno 1.0. Skromno pozornost mu posveča po opažanjih anketiranih tudi svetovalec SV17 z oceno 2.0, takoj za njim pa sledita svetovalca SV3 in SV6 z oceno 2.3. Oceno 2.7 so si prislužili svetovalci SV8, SV14, SV15, SV19 in SV20. Vsi ostali svetovalci se gibljejo med ocenama 3.0 in 4.0. Povprečna ocena vseh svetovalcev je najnižja od vseh povprečnih ocen anketnega vprašalnika, in sicer ima vrednost 2.8.

Slika 13: Pozornost, posvečena nakitu

E) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo osebni higieni (pričeska, brada, brki)

Osebna higiena kot odraz nekega samospoštovanja je nujna ne le pri poslovnem človeku, ampak pri slehernem posamezniku. Glede na to, da imajo svetovalci vsak dan osebne stike in kontakte s strankami, je osebna higiena še posebej pomembna in ji je potrebno posvečati precej pozornosti. Odstotki kažejo, koliko pozornosti osebni higieni posvečajo naši svetovalci. Skorajda maksimalno pozornost osebni higieni posvečata svetovalca SV7 in SV18, po mnenju anketiranih za oceno 4.7. Sledita jima SV2 in SV10 z oceno 4.3, takoj za njima pa SV4, SV11, SV16, SV17, SV19 in SV20 vsi z oceno 4.0. Najnižjo oceno v tej kategoriji si je prislužil svetovalec SV1, in sicer oceno 2.3, kar pomeni, da osebni higieni ne posveča posebne pozornosti. Za njim sledi svetovalec SV5 z oceno 2.7. Vsi ostali svetovalci se gibljejo med oceno 3.0 in 4.0.V povprečju pa se pozornost posvečena osebni higieni giblje okoli ocene 3.7, kar pomeni srednjo do solidno pozornost.

Pozornost, ki jo svetovalci namenijo nakitu (prstan, verižica, ura, kravatna igla, manšetni gumbi)

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

SV

1

SV

2

SV

3

SV

4

SV

5

SV

6

SV

7

SV

8

SV

9

SV

10

SV

11

SV

12

SV

13

SV

14

SV

15

SV

16

SV

17

SV

18

SV

19

SV

20

Sve tova le c

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti



Slika 14: Osebna higiena F) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo negi obraza (zobje, obraz, ličila)

Nega obraza je prav tako pomembna kot osebna higiena. Dostikrat je namreč prvi osebni kontakt narejen z očmi oz. obrazom. Po mnenju anketiranih in njihovi oceni je minimalno pozornost moč zaslediti pri svetovalcu SV1, ki si je zaslužil oceno 2.3, kar pomeni, da posveča negi svojega obraza malo pozornosti in to je moč opaziti navzven. Za malenkost višjo oceno si je prislužil svetovalec SV5, in sicer 2.7, kar pomeni, da se raven pozornosti, ki jo posveča negi svojega obraza, približuje srednji meji. Edini svetovalec, ki se je povzpel nad oceno solidne pozornosti je svetovalec SV7, ki si je prislužil oceno 4.3. Kar nekaj je svetovalcev z oceno 4.0, in sicer SV2, SV10, SV11, SV17, SV18, SV19 in SV20. Vsi ostali svetovalci se gibljejo med ocenama 3.0 in 4.0. Povprečna ocena vseh skupaj pa znaša 3.6.

Slika 15: Nega obraza

Pozornost, ki jo svetovalci namenijo negi obraza (zobje, obraz, ličila)

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Svetovalec

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti

Pozornost, ki jo sv e tov alci name nijo ose bni higie ni (priče ska, brada, brki)

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Sve tova le c

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti



G) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo vonju (deodorant, parfumi) Vonj je pomemben dejavnik pri osebnem kontaktiranju. Iz tega razloga so anketirane sodelavke ocenjevale pri svetovalcih/-kah tudi to kategorijo oz. ta dejavnik. Rezultati so bili sledeči: najslabšo oceno 2.3 so dobili svetovalci SV1, SV5 in SV14. Tem svetovalcem očitno ni kaj dosti mar za vonjave, ki se širijo okoli njih. Svetovalca SV3 in SV8 jim tesno sledita, kar pomeni, da se ne razlikujejo prav dosti. Najboljšo oceno pa si delijo svetovalci SV7, SV10 in SV18, ki so si prislužili oceno 4.3. S 4.0 se lahko pohvalijo tudi svetovalci SV9, SV17 in SV20. Vsi ostali se gibljejo v območju zlate sredine med ocenami 3.0 in 4.0. Povprečje vseh svetovalcev v tej kategoriji je 3.4.

Slika 16: Vonj H) Pozornost, ki jo svetovalci namenijo urejenosti poslovnih pripomočkov (aktovka, pisala, kalkulator, rokovni …)

Pravijo, da je urejenost, čistoča in organiziranost mize, omar in poslovnih pripomočkov dober pokazatelj, kako redoljubna oseba smo. Tako urejenost, kot jo kažemo na delovnem mestu, tako kažemo tudi doma in povsod drugod. Pa si poglejmo, kako so bili glede redoljubnosti ocenjeni svetovalci. Svetovalec SV1 je posebna kategorija, prislužil si je oceno 1.7, kar pomeni da mu urejenost in čistoča delovnega okolja ni prioriteta. Nasprotje sta svetovalca SV7 in SV10, ki jima urejenost očitno dosti pomeni, saj sta si prislužila oceno 4.3. Nekoliko manj, pa vseeno dovolj pozornosti urejenosti posvečajo svetovalci SV11, SV14, SV15, SV17 in SV18, ocenjeni so bili s 4.0. Vsi ostali svetovalci se gibljejo med ocenama 3.0 in 4.0, izjema je le še svetovalec SV5 z oceno 2.7, ki žal spada v kategorijo manjše do srednje pozornosti, namenjene urejenosti poslovnim pripomočkom. Povprečje vseh pa tokrat znaša 3.5, kar pomeni, da se pozornost, usmerjena na red in urejenost poslovnih pripomočkov, giblje med zmerno do solidno.

Pozornost, ki jo sve tovalci namenijo vonju (deodorant, parfum)

0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0

SV

1

SV

2

SV

3

SV

4

SV

5

SV

6

SV

7

SV

8

SV

9

SV

10

SV

11

SV

12

SV

13

SV

14

SV

15

SV

16

SV

17

SV

18

SV

19

SV

20

Sv e tov ale c

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti



Slika 17: Urejenost poslovnih pripomočkov 4.) Stopnja seznanjenosti in osveščenosti svetovalcev z osnovnimi pravili poslovnega bontona (pozdravljanje, rokovanje, prostor …). Je na tem področju potrebno dodatno izobraževanje? Odgovori so razvrščeni na podlagi petstopenjske lestvice, in sicer pomenijo naslednje: 1 = Poslovni bonton je svetovalcu popolna neznanka. 2 = Svetovalec je seznanjen le z najosnovnejšimi pravili poslovnega bontona. 3 = Poznavanje in uporabo bontona pri svetovalcui lahko označimo kot »srednje«. 4 = Svetovalec pozna večino izmed načel poslovnega bontona. 5 = Svetovalec obvladuje poslovni bonton do potankosti. Uporaba in poznavanje poslovnega bontona na podlagi teh rezultatov niti ni “tabu” tema. En sam svetovalec, tj. SV1, je bil ocenjen kot slabši poznavalec in uporabnik poslovnega bontona in si je prislužil oceno 2.7. Med velike poznavalce poslovnega bontona pa lahko uvrstimo svetovalce SV3, SV11 in SV20, saj so si prislužili oceno 4.3. Takoj za njimi sledijo svetovalci SV2, SV10, SV13, SV14, SV15 in SV18 z oceno 4.0. Vsi ostali si delijo ocene od 3.0 do 4.0. Povprečje celotne skupine znaša 3.6.

Pozornost, ki jo svetovalci namenijo urejenosti poslovnih pripomočkov (aktovka, pisala)

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

SV

1

SV

2

SV

3

SV

4

SV

5

SV

6

SV

7

SV

8

SV

9

SV

10

SV

11

SV

12

SV

13

SV

14

SV

15

SV

16

SV

17

SV

18

SV

19

SV

20

Svetovalec

Sto

pn

ja p

ozo

rno

sti



Slika 18: Poznavanje poslovnega bontona 5) Poslovno obnašanje posameznega svetovalca za lizing. Stopnja upoštevanja poslovnega bontona pri opravljanju svojega dela, naj si bo to v kontaktu s sodelavci, z nadrejenimi ali s strankami. Odgovori so razvrščeni na podlagi petstopenjske lestvice, in sicer pomenijo naslednje: 1. Poslovni bonton se mu zdi popolnoma nepomemben, zato ga tudi nikoli ne upošteva. 2. Le redko se pri opravljanju dela opazi upoštevanje pravil in načel poslovnega bontona. 3. Poslovni bonton je čutiti v neki »srednji« meri, ne povsod in ne ves čas. 4. Skoraj ves čas poslovanja je opaziti upoštevanje pravil poslovnega bontona. 5. Poslovni bonton je zanj izrednega pomena, nepogrešljiv in obvezen pri opravljanju poklica

tako med sodelavci kot strankami. Zanimiva je primerjava uporabe poslovnega bontona v odnosu do različnih oseb. Nihče izmed svetovalcev nima enakega odnosa do sodelavcev, nadrejenih in strank. Se pravi - v različnih družbenih krogih uporablja drugačno mero poslovnega bontona. Poglejmo si primer SV2, do sodelavcev uporablja neko srednjo mero bontona (3.0), se pravi ne povsod in ne ves čas. V odnosu do nadrejenih je stopnja uporabe poslovnega bontona narasla na 4.0, kar pomeni, da skoraj ves čas poslovanja upošteva pravila poslovnega bontona. V odnosu do strank pa stopnja bontona naraste že na 4.3, kar pomeni, da se bliža spoznanju, da je poslovni boton nepogrešljiv in skorajda obvezen pri opravljanju poslovnih obveznosti. V tem primeru torej stopnja postopoma narašča ali pa ostaja enaka, kot v primeru SV5. Tak vzorec se pojavlja v večini primerov. Obrnjen primer se kaže pri SV15, kjer je stopnja poslovnega bontona med sodelavci najvišja, v odnosu do nadrejenih in do strank pa enaka in nižja. Se pravi stopnja upoštevanja poslovnega bontona postopoma pada. Če pogledamo povprečje, je moč opaziti ponovno naraščanje, saj je povprečna stopnja uporabe poslovnega bontona v odnosu do sodelavcev enaka 3.5, odnosu do nadrejenih naraste povprečje na 3.7, v odnosu do strank pa celo na 3.9.

Seznanjenost in osveščenost svetovalcev z osnovnimi prav ili poslovnega bontona

0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Svetovalec

Sto

pn

ja z

nan

ja



Slika 19: Uporaba poslovnega bontona

6.) Razvrstitev svetovalcev glede na uspešnost poslovanja. Merilo uspešnosti predstavlja ustvarjen promet v preteklem letu. Ocena temelji na subjektivnem mnenju anketiranih in ne na podlagi konkretnih, realnih številk. Ocenjevalna lestvica je petstopenjska, in sicer od 1 do 5, kjer 1 pomeni “porazno poslovanje” in 5 pomeni “odlično poslovanje”. Glede uspešnosti poslovanja v preteklem letu smo se anketirane na podlagi subjektivnega mnenja in osebnega opazovanja odločile kot kaže graf. Maksimalno oceno 5.0 je dosegel svetovalec SV13, sledita mu SV2 in SV20 z oceno 4.7, za njima pa SV3, SV8, SV10 in SV11 vsi z oceno 4.0. Najslabše ocenjen je bil svetovalec SV1 z oceno 2.0. Tudi SV19 in SV14 z oceno 2.7 ne blestita v ospredju. Vsi ostali so ocenjeni med 3.0 in 4.0. Povprečje vseh svetovalcev je ocena 3.5, kar predstavlja neko srednjo do dobro oceno za celotno skupino. Vse ocene temeljijo na mnenju anketiranih in ne na konkretnih realnih številkah.

Uporaba poslovnega bontona v odnosu do sodelavcev, nadrejenih in strank

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10 SV11 SV12 SV13 SV14 SV15 SV16 SV17 SV18 SV19 SV20

Svetovalec

Sto

pn

ja u

po

rab

e b

on

ton

a

Bonton v odnosu do sodelavcev Bonton v odnosu do nadrejenih Bonton v odnosu do strank



Slika 20: Ocena poslovanja 9.) Katera barva obleke/kostima je pri svetovalcih najpogostejša? Po opažnju anketiranih je najpogostejša barva obleke, opažena pri svetovalcih, črna barva; takega mnenja so tri izmed anketiranih. Dve anketirani pa na podlagi svojih opažanj trdita, da je najpogostejša barva kostima ali obleke siva barva. Vse ostale barve so ostale neopažene.

Slika 21: Najpogostejša barva obleke/kostima

Uspešnost poslovanja po oceni anketiranih

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

SV1SV2

SV3SV4

SV5SV6

SV7SV8

SV9SV10

SV11SV12

SV13SV14

SV15SV16

SV17SV18

SV19SV20

Svetovalec

Sto

pn

ja u

speš

no

sti p

osl

ova

nja

Najpogostejša barva obleke/kostima pri svetovalcih

2

00

3

0Siva

Modra

Rjava

Črna

Drugo …



10.) Katera barva srajce/bluze je pri svetovalcih najpogostejša? Pri moških srajcah oz. ženskih bluzah je prevladujoča barva bela, takega mnenja so tri anketirane. Ena izmed anketiranih trdi, da je najpogostejša videna barva svetlo siva, spet druga pa je mnenja, da med srajcami in bluzami prevladujejo barvaste.

Slika 22: Najpogostejša barva srajce/bluze 11.) a) Katere vrste čevljev/obutev najpogosteje opazite na nogah moških svetovalcev? Pri čevljih, ki naj bi jih najpogosteje nosili moški svetovalci za lizing je odgovor enoglasen, in sicer vseh pet anketiranih trdi, da so najpogosteje opaženi in nošeni usnjeni moški čevlji.

Slika 23: Čevlji svetovalcev

Najpogostejša barva srajce/bluze pri svetovalcih

3

0

1

1

0

Bela

Svetlo modra

Svetlo siva

Barvasta

Drugo …

Čevlji, ki jih najpogosteje opazimo pri svetovalcih

5

0 0

Usnjeni čevlji

Lakasti čevlji

Drugo …



b) Katere vrste čevljev/obutev najpogosteje opazite na nogah svetovalk? Tako kot pri moških, je tudi pri ženskah mnenje vseh petih anketiranih enoglasno, in sicer so najpogosteje opaženi čevlji na nogah svetovalk za lizing ženski salonarji.

Slika 24: Čevlji svetovalk 12.) Kakšna dolžina pričeske je pri svetovalkah pogostejša? Glede pričeske ženskih svetovalk je mnenje anketiranih nekoliko deljeno. Štiri izmed anketiranih trdijo, da je najpogostejša opažena pričeska pri ženskih svetovalkah srednje dolga pričeska, do ramen. Ena izmed anketiranih je mnenja, da med svetovalkami prevladujejo dolgi lasje. Nobena izmed anketiranih sodelavk pa se ni odločila za kratko pričesko.

Slika 25: Dolžina pričeske

Čevlji, ki jih najpogosteje opazimo pri svetovalkah

5

00

0 0

Usnjeni

Lakasti

Gležnarji

Salonarji

Drugo …

Dolžina pričeske, ki jo največkrat zasledimo pri svetovalkah

4

1

0

Kratki lasje

Srednje dolgi lasje(do ramen)Dolgi lasje



13.) Kaj opažate pri moških svetovalcih glede brade, brk oz. poraščenosti po Obrazu? Koliko svetovalcev nosi brado, brke? Pri opazovanju poraščenosti svetovalcev so si anketirane delile enako oz. zelo podobno menje. Po opažanju štirih anketiranih namreč večina svetovalcev ne nosi niti brk in niti brade, so redno obriti in neporaščeni. Ena izmed anketiranih je zasledila, da večina svetovalcev nosi 1-2 dni staro brado. Vse pa so mnenja, da so brki in brada pri svetovalcih le redkost.

Slika 26: Brada in brki pri svetovalcih 14.) Opazite pri svetovalcih in svetovalkah prenasičenost z nakitom (ura, verižica, uhani, prstan)? Opažanja glede nakita so prav tako precej enotna, štiri izmed anketiranih so namreč mnenja, da imajo vsi svetovalci, tako moški kot ženske, zmerno mejo okusa glede nošenja nakita. Le ena je mnenja, da je nakit na svetovalcih (moških) redkost.

Slika 27: Nošenje nakita

Koliko svetovalcev nosi brado, brke?

4

00

1

Večina svetovalcev se redno brijein so brez brk ter brade

Večina svetovalcev nosi skrbnonegovane brke

Večina svetovalcev nosi skrbnonegovano brado

Večina svetovalcev nosi 1-2 dnistaro brado

Pren as iče nos t z n ak ito m

4

0

1

0

Sve tovalci/ke običajno pre tiravajo z nak itom

Sve tovalci/ke im ajo zm erno m ejo g le de n akitaPri svetovalcih/kah le redko opa žam no šenje nak ita

Drugo …



15.) Promet, ki ga je realno dosegel posamezni svetovalec v obdobju 01.01.2008 do 31.12.2008. Na podlagi realnih podatkov, izraženih v odstotkih, so razlike med posameznimi svetovalci več kot očitne.Vodilno mesto si je prislužil svetovalec SV20, ki po odstotnem deležu presega vse ostale, in sicer je ustvaril v letu 2008 skupaj 19,16 % skupnega prometa. Sledi mu svetovalec SV3 z 12,94 %, nato SV11 z 10,75 %, SV2 z 10,51 % in SV10 z 7,81 %. Najmanjši prispevek k skupnemu prometu je prispeval svetovalec SV4 s skromnim 0,59 %, sledita mu SV16 (0,96 %) in SV12 (0,98 %), nato pa še SV6 (1,02 %), SV7 (1,08 %) in SV9 (1,56 %). Vsi ostali so v letu 2008 ustvarili med 2,0 % pa tja do 5,5% skupnega prometa. Številke so izražene v odstotkih zaradi stroge zaupnosti podatkov.

Promet v letu 2008

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

Svetovalec

Pro

met

(v

%)

Promet (v %) 3,18 10,51 12,94 0,59 3,41 1,02 1,07 3,07 1,56 7,91 10,75 0,98 4,02 5,47 3,19 0,96 2,51 3,91 3,78 19,16

SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10 SV11 SV12 SV13 SV14 SV15 SV16 SV17 SV18 SV19 SV20

Slika 28: Promet posameznega svetovalca



5. ZAKLJUČEK – SKLEP 5.1. TESTIRANJE HIPOTEZ Hipoteze, postavljene na samem začetku raziskovalnega dela, smo s pomočjo Microsoft Office orodja Microsoft Excel preverili in ugotovili njihovo resničnost. Za natančnejše rezultate bomo uporabili statistično metodo Pearsonov korelacijski koeficient, s katero bomo lahko ugotovili povezanost med dvema spremenljivkama. Pearsonov korelacijski koeficient omogoča merjenje jakosti korelacije oziroma stopnje povezanosti. Natančneje – Pearsonov korelacijski koeficient zavzema vrednosti med –1 in 1. Jakost korelacije oz. medsebojne povezanosti je interpretirana glede na številčno vrednost koeficienta, in sicer vrednosti korelacijskega koeficienta: • do 0,20 interpretiramo kot neznatno korelacijo ali zanemarljivo povezanost, • med 0,20 in 0,40 interpretiramo kot rahlo ali šibko korelacijo, • med 0,40 in 0,70 interpretiramo kot srednje močno korelacijo, • nad 0,85 pa interpretiramo kot močno korelacijo. V obravnavanem primeru je predmet raziskave vpliv zunanjega videza na poslovno uspešnost posameznega svetovalca, vpliv na njihov ugled in pa vpliv poslovnega bontona na poslovno uspešnost vsakega posameznika. Hipoteza 1: Med zunanjim videzom svetovalca za lizing in ugledom, ki ga uživa med svojimi sodelavci obstaja povezanost. Testiranje 1 Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Ugled svetovalca 2 3,333 3,667 3,667 3 2,667 3,667 3,667 3 4

Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Ugled svetovalca 4 3 4,667 3,333 3,667 3 4 3,333 3,333 4,333

Tabela 1: Ocena anketiranih glede zunanjega izgleda (videza) in ocena ugleda, ki ga svetovalci uživajo med sodelavci Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,44256, kar pomeni, da je korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom in ugledom, ki ga svetovalec uživa med sodelavci, srednje močna. Torej povezanost obstaja. Hipoteza 1: DRŽI (povezanost med zunanjim izgledom in ugledom, ki ga svetovalec uživa med svojimi sodelavci, obstaja in je celo srednje močna, kar potrjuje zastavljeno hipotezo) Hipoteza 2: Med zunanjim videzom svetovalca in njegovim uspehom obstaja povezanost.



Testiranje 2


Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Poslovna uspešnost 3,18 10,51 12,94 0,59 3,41 1,02 1,07 3,07 1,56 7,91


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667


Tabela 2: Ocena anketiranih glede zunanjega izgleda (videza) in poslovna uspešnost vsakega posameznega svetovalca za lizing, glede na ustvarjen promet v letu 2008 Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,32139, kar pomeni, da korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom in poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca glede na ustvarjen promet v letu 2008 obstaja, vendar je rahla oz. šibka. Hipoteza 2: DRŽI (povezanost med zunanjim videzom in poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca glede na ustvarjen promet v letu 2008 je rahla oz. šibka). Glede na to, da je povezanost šibka oz. rahla, obstaja možnost, da bi se v primeru spremenjenih pogojev ali v primeru drugačnih pojavov, npr. pri večjem številu svetovalcev ali večjem številu anketiranih, korelacijski koeficient spremenil. Lahko bi se zmanjšal, kar pomeni, da povezanost ne bi več obstajala ali nasprotno – koeficient bi se povečal, kar pomeni da bi prerasel v srednje ali celo zelo močno korelacijo. Žal teh domnevanj z gotovostjo ne moremo trditi, lahko se osredotočimo le na obstoječe stanje, tj. sklep, da korelacija obstaja. S tem je naša hipoteza potrjena. Hipoteza 3: Med ugledom svetovalca, ki ga uživa med sodelavci, in njegovim poslovnim uspehom obstaja povezanost. Testiranje 3 Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Ugled svetovalca 2 3,333 3,667 3,667 3 2,667 3,667 3,667 3 4

Poslovna uspešnost 2 3,333 3,667 3,667 3 2,667 3,667 3,667 3 4


Ugled svetovalca 4 3 4,667 3,333 3,667 3 4 3,333 3,333 4,333

Poslovna uspešnost 4 3 4,667 3,333 3,667 3 4 3,333 3,333 4,333

Tabela 3: Ocena anketiranih glede ugleda svetovalca, ki ga uživa med svojimi sodelavci, in poslovno uspešnostjo vsakega posameznega svetovalca, glede na ustvarjen promet v letu 2008 Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,44485, kar pomeni, da je korelacija oz. povezanost med ugledom svetovalca in poslovno uspešnostjo, srednje močna. Torej povezanost obstaja.



Hipoteza 3: DRŽI (povezanost med ugledom svetovalca, ki ga uživa med svojimi sodelavci, in poslovno uspešnostjo, obstaja, in je celo srednje močna, kar potrjuje našo zastavljeno hipotezo) Hipoteza 4: Med posameznimi elementi zunanjega videza in zunanjim videzom obstaja povezanost (elementi zunanjega videza: čista in zlikana obleka/kostim, čisti in sijoči čevlji/obutev, skladnost barv obleke/ skladnost barv srajce in kravate/kostima in bluze, modni dodatki, nakit, osebna higiena, nega obraza ...). Opomba: Pri dokazovanju in analiziranju Hipoteze 4 smo računali Pearsonov korelacijski koeficient med zunanjim videzom svetovalca in povprečno oceno vseh elementov zunanjega videza (čista in zlikana obleka/kostim, čisti in sijoči čevlji/obutev, skladnost barv obleke/ skladnost barv srajce in kravate/kostima in bluze, modni dodatki, nakit, osebna higiena, nega obraza, vonj in urejenost poslovnih pripomočkov). Pri izračunu povprečja smo ocene zaokroževali tako kot vse doslej, in sicer na 3 decimalke natančno. Da bi še dodatno potrdili izračun in medsebojno povezanost, smo dodatno izračunali še Pearsonov korelacijski koeficient med zunanjim videzom svetovalcev in pa vsakim posameznim elementom zunanjega videza, in sicer (a) Čista in zlikana obleka/kostim, (b) Čisti in sijoči čevlji, (c) Usklajenost barv obleke in srajce/bluze in kostima, (č) Modni dodatki, (d) Nakit, (e) Osebna higiena, (f) Nega obraza, (g) Urejenost poslovnih pripomočkov in (h) Vonj. Testiranje 4 Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Elementi zun.videza 2,222 3,63 3,222 3,556 2,519 3,037 4,37 3,296 3,556 3,963


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Elementi zun.videza 3,778 3,259 3,407 3,259 3,667 3,333 3,148 4,296 3,185 3,778

Tabela 4: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in ostalimi elementi zunanjega videza (čista in zlikana obleka/kostim, čisti in sijoči čevlji, usklajenost barv obleke in srajce/bluze in kostima, modni dodatki, nakit, osebna higiena, nega obraza, urejenost poslovnih pripomočkov, vonj) Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,74396, kar pomeni, da je korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in povprečjem elementov zunanjega videza (čista in zlikana obleka/kostim, čisti in sijoči čevlji, usklajenost barv obleke in srajce/bluze in kostima, modni dodatki, nakit, osebna higiena, nega obraza, urejenost poslovnih pripomočkov, vonj) močna. Torej povezanost obstaja. Testiranje 4a - Čista in zlikana obleka/kostim Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Čista/zlikana obleka 3 4 3,667 3,667 3 4 4,333 3,667 3,667 4,333




Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Čista/zlikana obleka 4 3,333 3,667 3,667 4 3,333 3 4,333 3,333 4,333

Tabela 4a: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza –čista in zlikana obleka/kostim Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,68780 pomeni, da je korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementom zunanjega videza –čisto in zlikano obleko/kostimom, po lestvici Pearsonovega koeficienta srednje močna. Se pravi povezanost obstaja. Testiranje 4b - Čisti in sijoči čevlji Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Čisti/sijoči čevlji 2,667 3,667 3,667 3,667 3 2,667 4,333 4 3,667 4


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Čisti/sijoči čevlji 3,667 3,333 4 3,333 3,667 3,667 3 4,333 3,333 4,667

Tabela 4b: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza –cistimi in sijočimi čevlji. Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,73327 je tokrat nekoliko višji in pomeni, da je korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementom zunanjega videza – čistimi in sijočimi čevlji, po lestvici Pearsonovega koeficienta močna. Tudi tokrat povezanost obstaja. Testiranje 4c - Usklajenost barv obleke in srajce/kostima in bluze Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Usklajenost barv 3 3,667 3,667 3,667 2,667 2,667 4,667 4 3,667 4,333


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Usklajenost barv 4,333 3 3,333 3,667 4,667 3 2,333 4,333 3 4,333

Tabela 4c: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – usklajenost barv obleke in srajce/kostima in bluze Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,084269 je po lestvici Pearsonovega koeficienta še višje in kaže na to, da je korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementom zunanjega videza – usklajenostjo barv obleke in srajce/kostima in bluze močna. Tudi med tema dvema elementoma povezanost obstaja.



Testiranje 4č - Modni dodatki Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Modni dodatki 1,667 3,667 3 3,333 2 2,333 4,333 3 3 3


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Modni dodatki 3,333 2,667 3 2,667 3 3 2 4,667 2 2,667

Tabela 4č: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – modnimi dodatki Med tema dvema elementoma je Pearsonov koeficient r = 0,78698, kar po lestvici Pearsonovega koeficienta uvrščamo med močne korelacije. Tako ugotavljamo, da tudi povezanost med zunanjim videzom svetovalcev in elementom zunanjega videza – modnimi dodatki obstaja. Testiranje 4d - Nakit Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Nakit 1 3,333 2,333 3,333 1,667 2,333 4 2,667 3,333 3


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Nakit 3 3,333 3 2,667 2,667 3 2 4 2,667 2,667

Tabela 4d: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – nakitom Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,61492 je tokrat nekoliko nižji in kaže na to, da je po lestvici Pearsonovega koeficienta korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementom zunanjega videza – nakitom srednje močna. Tudi tokrat korelacija oz. povezanost obstaja. Testiranje 4e - Osebna higiena Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Osebna higiena 2,333 4,333 3,333 4 2,667 3,667 4,667 3,333 3,333 4,333


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Osebna higiena 4 3,667 3 3,333 3,667 4 4 4,667 4 4 Tabela 4e: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – osebno higieno



Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,48379 je tokrat še nižji od prejšnjega izračuna, kar pomeni, da je korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementom zunanjega videza – osebno higieno srednje močna. Tudi tukaj pa povezanost vendarle obstaja. Testiranje 4f - Nega obraza


Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Nega obraza 2,333 4 3 3,333 2,667 3 4,333 3 3,667 4


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Nega obraza 4 3,667 3,667 3,667 3,667 3,333 4 4 4 4

Tabela 4f: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – nego obraza Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,41723 je po lestvici Pearsonovega koeficienta tokrat še nižje, pa vendar tudi to korelacijo oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementom zunanjega videza – nego obraza, lahko interpretiramo kot srednje močno. Torej tudi med tema dvema elementoma povezanost obstaja. Testiranje 4g - Urejenost poslovnih pripomočkov Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Poslovni pripomočki 1,667 3 3,667 3,667 2,667 3,333 4,333 3,333 3,667 4,333


Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Poslovni pripomočki 4 3 3,667 4 4 3,333 4 4 3,333 3,333

Tabela 4g: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – urejenostjo poslovnih pripomočkov Tokrat lahko izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,53126 po lestvici interpretiramo kot srednje močno korelacijo oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementom zunanjega videza – urejenostjo poslovnih pripomočkov. Kot v prejšnjih primerih tudi tokrat med tema dvema elementoma povezanost obstaja. Testiranje 4h – Vonj Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Zunanji videz 3 4 3,667 4 2,667 2,667 4 4 3,667 4

Vonj 2,333 3 2,667 3,333 2,333 3,333 4,333 2,667 4 4,333




Zunanji videz 4 3 3,333 3,667 3,667 3,333 3 4 2,667 3,667

Vonj 3,667 3,333 3,333 2,333 3,667 3,333 4 4,333 3 4

Tabela 4h: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – vonjem Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,38044 pa je tokrat po lestvici Pearsonovega koeficienta najnižji od vseh prejšnjih korelacij in pomeni, da je korelacija oz. povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementom zunanjega videza – vonjem rahla oz. šibka. Kljub šibkosti pa povezanost vendarle obstaja. Hipoteza 4: DRŽI (Povezanost med zunanjim videzom svetovalca in elementi zunanjega videza (čista in zlikana obleka/kostim, čisti in sijoči čevlji, usklajenost barv obleke in srajce/bluze in kostima, modni dodatki, nakit, osebna higiena, nega obraza, urejenost poslovnih pripomočkov, vonj) obstaja. Trditev smo dokazali z izračunom Pearsonovega koeficienta med zunanjim videzom in povprečno oceno vseh navedenih elementov zunanjega videza. Hkrati pa smo dokazovali povezanost oz. korelacijo med zunanjim videzom in vsakim posameznim elementom zunanjega videza. Prav vsi izračuni, za vsak posamezni element zunanjega videza, so kazali, da povezanost oz. korelacija obstaja. Ti izračuni oz. stopnje povezanosti so se gibale po Pearsonovi lestvici med šibko in močno korelacijo, kar potrjuje tudi končno dejstvo oz. analizo, da korelacija med zunanjim videzom in povprečjem vseh elementov zunanjega videza obstaja in je po jakosti srednje močna. Na podlagi vseh izračunov lahko tudi Hipotezo 4 potrdimo. Hipoteza 5: Med upoštevanjem pravil poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca povezanost obstaja. Testiranje 5 Svetovalec SV1 SV2 SV3 SV4 SV5 SV6 SV7 SV8 SV9 SV10

Poslovni bonton 2,778 3,778 3,889 3,778 3,556 3,222 4,111 4,111 3,556 3,778

Poslovna uspešnost 2 3,333 3,667 3,667 3 2,667 3,667 3,667 3 4


Poslovni bonton 4,111 3,222 3,889 4,111 3,889 3,333 3,222 3,778 3,778 4,111


Tabela 5: Ocena anketiranih glede upoštevanja poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo vsakega posameznega svetovalca, glede na ustvarjen promet v letu 2008 Izračun Pearsonovega koeficienta r = 0,45704, kar pomeni, da korelacija oz. povezanost med upoštevanjem poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo obstaja. Glede jakosti jo po lestvici uvrščamo med srednje močno. Hipoteza 5: DRŽI (povezanost med upoštevanjem poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo obstaja in je celo srednje močna, kar potrjuje našo zastavljeno hipotezo)



5.2. UGOTOVITVE

V raziskavi smo želeli analizirati in nekoliko podrobneje predstaviti področje poslovne komunikacije, predvsem neverbalne komunikacije, področje poslovnega bontona in seveda odgovoriti na vprašanje oz. uganko - zunanji videz in njegov dejanski vpliv na poslovno uspešnost. Vzporedno pa tudi poslovni bonton in njegov vpliv na poslovno uspešnost posameznega svetovalca za lizing.

Ugotavljali smo, koliko pozornosti posamezni svetovalci posvečajo zunanjosti, se pravi elementom zunanjega izgleda, od obleke, čevljev, osebne higiene, vonja pa vse do urejenosti poslovnih pripomočkov. Hkrati pa smo ugotavljali moč oz. vpliv slednjih na poslovno uspešnost. Enako analizo smo naredili tudi na področju poslovnega bontona. Zanimalo nas je, kolikšen vpliv ima uporaba poslovnega bontona na poslovno uspešnost posameznega svetovalca. Ugotavljali smo, ali svetovalci morebiti potrebujejo dodatno svetovanje oz. organizirano šolanje na področju poslovnega bontona in na področju neverbalne komunikacije, natančneje zunanjega videza.

Namen oz. glavni cilj celotne raziskave je bil opredeliti in dokazati, v kolikšni meri in ali sploh elementi zunanjega videza (čista in zlikana obleka/kostim, čisti in sijoči čevlji, usklajenost barv obleke in srajce/bluze in kostima, modni dodatki, nakit, osebna higiena, nega obraza, urejenost poslovnih pripomočkov, vonj) dejansko vplivajo na poslovno uspešnost posameznega svetovalca in seveda v kolikšni meri. Ugotavljal smo tudi, v kolikšni meri je zunanji videz v povezavi s posameznimi elementi zunanjega videza. V raziskavo smo vključili tudi poslovni bonton v povezavi s poslovno uspešnostjo. Vzporedno z raziskavo pa smo prišli tudi do odgovorov na vprašanja: Koliko pozornosti svetovalci dejansko posvečajo in namenjajo elementom neverbalne komunikacije ali natančneje, koliko pomembnosti pripisujejo zunanjemu videzu, urejenosti in uporabi poslovnega bontona. Z metodo anketiranja, kjer smo sodelovale izključno ženske s srednješolsko, višjo in pa visoko/univerzitetno izobrazbo v stroati okoli 30 let, smo ugotovili, da imajo zunanji videz, urejenost in obleka pomembno vlogo pri ugledu in uspešnosti tako med sodelavci kot v stiku z ljudmi. Kar nekaj svetovalcev (četrtina) uživa ugled med sodelavci in so hkrati med najuspešnejšimi med svetovalci po ustvarjenem prometu. Prav tako jih tretjina dobro pozna pravila poslovnega oblačenja (dress code). Po mnenju anketiranih za 60 % svetovalcev velja, da ne potrebujejo dodatnega izobraževanja na področju poslovnega oblačenja. Velika večina svetovalcev posveča zmerno do solidno pozornost čisti in zlikani obleki/kostimu, enako velja tudi za čevlje/obutev. Tudi pozornost, posvečena usklajenosti barv obleke, je pri svetovalcih opazna kot zmerna do solidna, medtem ko modnim dodatkom svetovalci ne posvečajo pretirane pozornosti. Pri nakitu so si mnenja deljena, nekaj svetovalcev (četrtina) namenja nakitu precejšnjo pozornost, za petino pa je nakit popolnoma brez pomena in temu posledično mu ne namenjajo veliko pozornosti. Osebna higiena je pri večini svetovalcev na pomembnem mestu, le redki (sedmina) temu ne posvečajo veliko pozornosti. Nega obraza je prav tako precej pomembna za večino svetovalcev. Število svetovalcev, katerih raven nege obraza je na nizkem nivoju, se giblje okoli desetine. Pri vonju je moč opaziti razlike, nekateri svetovalci (tretjina) vonju namenjajo precejšnjo pozornost, medtem kot drugim (četrtina) vonj ne predstavlja nobenega pomena. Enakomernost pa je moč zaslediti pri oceni o urejenosti poslovnih pripomočkov. Po oceni anketiranih večina



svetovalcev posveča precej pozornosti urejenosti svojih poslovnih pripomočkov. Tudi s poznavanjem in osveščenostjo s pravili poslovnega bontona je seznanjena večina svetovalcev. En sam svetovalec je seznanjen le z najosnovnejšimi pravili poslovnega bontona. Pri uporabi pravil poslovnega bontona pa smo prišli do zanimive ugotovitve. Stopnja uporabe bontona se pri posameznem svetovalcu namreč razlikuje od človeka do človeka. V odnosu do sodelavcev je stopnja bontona nižja v primerjavi s stopnjo bontona v odnosu do nadrejenih oz. do strank. Nihče izmed ocenjevanih svetovalcev nima enake ocene oz. ne uporablja enako mero poslovnega bontona za vse tri skupine ljudi (sodelavce, nadrejene, stranke). Pri ustvarjenem prometu smo prišli do presenetljivih rezultatov, in sicer petina svetovalcev ustvari večino letnega skupnega prometa (60 %). Še posebna izjema je eden izmed svetovalcev, katerega delež je skoraj 20 % ustvarjenega skupnega prometa. Kot zanimivost smo z raziskavo ugotovili, da je najpogostejša barva obleke črna, barva srajce/bluze bela,da pri moških prevladujejo usnjeni čevlji, pri ženskah pa salonarji. Med ženskami prevladuje srednje kratka pričeska, med moškimi pa je opazno vsakodnevno britje. Tudi nošenje nakita je po oceni anketiranih v mejah normale. Vse zastavljene hipoteze smo s pomočjo Pearsonovega korelacijskega koeficienta dejansko tudi potrdili, in sicer: • Pri Testiranju 1 smo izračunali, da je vrednost Pearsonovega korelacijskega

koeficienta enaka r = 0,44256, kar pomeni, da povezava med zunanjim izgledom in ugledom, ki ga svetovalec uživa med svojimi sodelavci obstaja in je celo srednje močna.

• Pri Testiranju 2 je izračun Pearsonovega korelacijskega koeficienta enak • r = 0,32139, kar pomeni, da korelacija oz. povezava med zunanjim videzom in

poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca obstaja, vendar je njena jakost le rahla oz. šibka.

• Pri Testiranju 3 je izračun vrednosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta enak r = 0,44485, kar pomeni, da korelacija med ugledom svetovalca, ki ga uživa med svojimi sodelavci in poslovno uspešnostjo obstaja in jo po lestvici ocenjevanja lahko opredelimo kot srednje močno.

• Pri Testiranju 4 je izračun vrednosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta • r = 0,74396, kar pomeni, da je korelacija oz. povezava med zunanjim videzom

svetovalca in elementi zunanjega videza močna, kar potrjuje obstoj povezanosti. • Pri Testiranju 4a smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,68789, kar pomeni, da povezava med zunanjim videzom in elementom

zunanjega videza - čisto/zlikano obleko obstaja in je tokrat srednje močna. • Pri Testiranju 4b smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,73327, kar lahko interpretiramo, da povezava med zunanjim videzom in

elementom zunanjega videza - čistimi/sijočimi čevlji obstaja in ta povezava je močna.

• Pri Testiranju 4c smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,84269, kar pomeni, da povezava med zunanjim videzom in elementom

zunanjega videza - usklajenost barv obleke/kostima in srajce/bluze obstaja in je prav tako močna.

• Pri Testiranju 4č smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,78698, kar lahko interpretiramo, da povezava med zunanjim videzom in

elementom zunanjega videza - modni dodatki obstaja in je tudi tukaj po lestvici ocenjevanja opredeljena kot močna.



• Pri Testiranju 4d smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,61492, kar lahko interpretiramo, da je povezava med zunanjim videzom in

elementom zunanjega videza – nakitom, po lestvici ocenjevanja srednje močna, kar nam potrjuje dejstvo, da povezava obstaja.

• Pri Testiranju 4e smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,48379, kar pomeni, da povezava med zunanjim videzom in elementom

zunanjega videza - osebno higieno obstaja in je prav tako tudi tukaj po lestvici ocenjevanja opredeljena kot srednje močna.

• Pri Testiranju 4f smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,41723, kar lahko interpretiramo, da je povezava med zunanjim videzom in

elementom zunanjega videza - nego obraza tudi tukaj ocenjena kot srednje močna, kar pomeni, da povezava obstaja.

• Pri Testiranju 4g smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,53126, kar lahko interpretiramo, da povezava med zunanjim videzom in

elementom zunanjega videza - urejenost poslovnih pripomočkov obstaja in je kot v prejšnjih primerih ponovno srednje močna.

• Pri Testiranju 4h smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient • r = 0,38044, kar lahko interpretiramo, da povezava med zunanjim videzom in

elementom zunanjega videza - vonjem sicer obstaja, vendar gre tokrat za rahlo oz. šibko povezavo.

• Pri Testiranju 5 smo izračunali, da je Pearsonov korelacijski koeficient po lestvici ocenjevanja r = 0,45704, kar lahko razumemo in interpretiramo, da povezava med uporabo poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo obstaja in je srednje močna.

Na podlagi prejetih odgovorov anket, rezultatov in izračunov lahko z gotovostjo

trdimo, da je poslovno komuniciranje, natančneje poslovna neverbalna komunikacija v današnjih časih in današnjem poslovnem okolju izrednega pomena. Zunanji izgled in urejenost vsakega posameznika sta zelo močna faktorja, ki igrata pomembno vlogo pri poslovni uspešnosti. Hkrati pa ne gre zanemariti tudi poslovnega bontona, ki prav tako prispeva k boljšim poslovnim dosežkom. Torej je zunanji videz ključ do poslovnega uspeha? S pomočjo raziskovalnih metod smo potrdili kar nekaj hipotez, ki potrjujejo zastavljeno vprašanje. Ljudje namreč na podlagi zunanjih znakov sklepajo o posameznikovi notranjosti. Obleka, nam prav tako kot izrazi obraza, telesna drža, način hoje, gibi rok, sposobnost za dobro besedno izražanje in še mnogo ostalih vedenjskih lastnosti, sporoča prve informacije o človeku in nam omogoča postavljanje domnev o njegovih sposobnostih in osebnostnih lastnostih. Prvi vtis, ki ga navadno dobimo že po prvih nekaj sekundah, pogosto odločilno vpliva na naš odnos do drugih ljudi. Oblikuje se na podlagi njihovega videza in splošnih značilnosti njihovega sloga oz. tega, kar se nam zdi, da izžarevajo. Pri vsem tem pa odločilno vlogo igrajo barve oblačil, slog oblačenja, vedenjske značilnosti in govorica telesa. Zato so vsi element neverbalne komunikacije izrednega pomena na vseh področjih človekovega delovanja. 5.3. NASVETI ZA SPREMEMBE Med sestavine kulture življenja vključujemo kulturo obnašanja, kulturo bivanja, kulturo izražanja oz. govora in kulturo prehranjevanja, kulturo pitja, kulturo umetnosti in tudi kulturo oblačenja. Standardi našega videza so v določenem obdobju tudi izraz naše socializacije. Oblačenje ima kar nekaj namenov in funkcij.



Osnovna in prva funkcija ter namen oblačenja je naša zaščita in udobje, kar pomeni usklajenost in prilagoditev vremenskim razmeram. Druga funkcija in namen oblačenja je razkazovanje ali “paradiranje”, pri čemer so vključene modne smernice, modne zapovedi, statusni simboli … Eden od namenov oblačenja je tudi dostojnost, spodobnost. Bolj ko postajamo “brezspolna” družba, bolj je to prisotno pri zahtevah etike in različnih predpisov, ki so dani predvsem za formalna druženja in poslovne obveznosti, za poslovno življenje. Spreminjanje prej elitne kulture v množično zajema tudi kulturo oblačenja. Zunaj tega so le zapovedi, dane za formalna druženja, srečanja in dogodke. Na celoten vtis, ki si ga o posamezniku posredno ali neposredno ustvarijo drugi ljudje, vpliva tudi njegov videz. S svojim videzom vsakdo izraža svoj odnos do sebe, do položaja ali delovnega mesta, do različnih dogodkov in do ljudi, s katerimi komunicira posredno ali neposredno. Čistost in urejenost vsakega posameznika je nekaj povsem samoumevnega. Sestavni del zunanjosti so tudi čistost oblačil, higiena celega telesa, lasišča … Nevtralno oblačenje ne obstaja. Vse, kar oblečemo, ima svoje sporočilo. Nekatera sporočila govorijo za nas, druga proti nam. Z načinom oblačenja naj v poslovnem življenju ne bi potencirali svojih spolnih oznak. Spolna in seksualna sporočila, podana z načinom oblačenja in obnašanja, so v poslovnem svetu neprimerna. Osnova za primerno oblačenje sta predvsem okus in mera. Obleka naredi človeka, ta rek velja še danes, še posebej to velja pri poslovnem oblačenju. Prvi stik s človekom je vizualen in še predno spregovorimo, dobi sogovornik veliko informacij, ki močno vplivajo na nadaljnji razvoj dogodkov, zato bi vsak poslovnež moral upoštevati osnovne zapovedi poslovne mode. Prav zanimivo je mnenje nekaterih strokovnjakov na področju estetike in kulture obnašanja ter oblačenja, ki pravijo, da mora biti sodobni poslovni bonton oblačenja in obnašanja biblija vsakega uspešnega poslovneža. Res je, da moda postaja vse bolj sproščena, vendar osnovne zapovedi poslovnega kodeksa oblačenja ostajajo. Nekatera podjetja imajo nekoliko bolj ohlapna pravila kodeksa oblačenja, spet druga podjetja, ki se ukvarjajo predvsem s financami, pravom, ekonomijo in revizijo, pa prakticirajo zapoved “sivih ovratnikov”. Za ženske je najpogosteje v uporabi kodeks, ki zapoveduje enobarvne kostime in komplete v sivih, črnih in drugih nevtralnih tonih. Bluze in srajce so lahko v beli ali kakšni drugi pastelni barvi, po možnosti brez vzorcev in brezhibno zlikane. Urejeni lasje in nevpadljiva pričeska sta pika na i za korekten poslovni videz. Poslovna ženska mora namreč ohraniti svoj slog, ki poudarja njeno poslovnost, samozavest, ambicijo in moč. Zato obleka poslovne ženske ostaja klasična in kot taka dominantna. Piko na i pa osebnemu značajo postavijo predvsem živahni in igrivi modni dodatki. Le-ti naj bodo skrbno izbrani, saj podobo zaokrožijo v celoto , ki jo želimo predstaviti javnosti. Za moške marsikdo misli, da je filozofija oblačenja manj težavna, vendar mora vsak uspešen poslovnež prav tako poskrbeti za nekaj malenkosti, ki oblikujejo njegovo zunanjo podobo. Obvezen kos je seveda klasična obleka, pozimi temnejših tonov in poleti lažjih materialov ter svetlejših odtenkov. Tudi srajca naj bo nevtralna.



Tistim z več okusa je dopustno tudi eksperimentiranje z bledo rumeno, svetlo vijolično ali kako drugo živo barvo. Poleg obleke sodijo tudi kakovostni čevlji, vedno brezhibno zloščeni in elegantnega modela z nogavicami v enakem tonu. Kravata poslovnemu človeku pomeni dodano vrednost, zato je pomembno, da se jo vsak moški nauči pravilno zavezati. Prav tako pa je pri prvem vtisu izrednega in odločilnega pomena tudi poslovno obnašanje. Kriljenje z rokami ni primerno, gledamo sogovornika v oči. Pomembno je namreč pustiti vtis, da smo samozavestni in stabilni, zato se je pametno izogibati močni gestikulaciji. Le-ta namreč kaže na čustveno vznemirjenost posameznika. Obleka izraža našo samozavest, samospoštovanje, odnos do podjetja v katerem smo zaposleni oz. ga predstavljamo, odnos do poslovne stranke, s katero se sestanemo, in je tudi odsev našega splošnega gledanja na vlogo, ki jo predstavljamo kot poslovnež. V odsevu so skrita pomembna sporočila o nas, kot so vrsta dela, ki ga opravljamo, položaj, ki ga zastopamo na hierarhični lestvici v podjetju, družbeno socialni stan in nenazadnje tudi poznavanje pravil poslovnega bontona. Ko stopimo v prvi stik s poslovno stranko, naredimo prvi vtis, ki je velikokrat temelj za gradnjo in oblikovanje vseh nadaljnih poslovnih odnosov. Napačen vtis je zelo težko popraviti. Zato je pomembno vsak sestanek s poslovno stranko obravnavati resno, s polno odgovornostjo in spoštovanjem ter z jasno začrtanim cijem, katerega želimo doseči. Na teh osnovah in primerno situaciji oz. okolju, v katerem se bomo s stranko sestali, s skrbno izbranim oblačilom lahko dosežemo prvi vtis “zaupanja vreden” in s tem lažje upamo na uspešno sklenjen posel. Priložnost, ob kateri se bomo s poslovno stranko sestali, je dodatna smernica za izbor poslovne obleke. Z napačno izbiro namreč lahko dosežemo nasprotne učinke od želenih. S tujko se neprimerni izbor oblačila poimenuje tudi “overdressed” oz. “underdressed”. Kar v direktnem prevodu pomeni “pre-oblečeni” , kar v pogovornem jeziku pomeni “načičkati se”. Underdressed pa pomeni “pre-malo oblečeni”. V splošnembi lahko rekli, da običaji oz. “nenapisana pravila” poslovnega oblačenja niso odvisna od kod in iz kakšnega kulturnega ali socialnega okoliša prihajamo, pač pa so le-to globalne smernice za izbor formalne obleke vsakega uspešnega poslovneža.



6. LITERATURA IN VIRI 1. Birkenbihl V. (1992): »Trening uspešnosti. Ustvarjajte si svojo resničnost sami«, Sledi, Žalec. 2. Brajša P. (1994): »Managerska komunikologija«, Gospodarski vestnik, Ljubljana. 3. Covey S.R. (1994): »7 navad zelo uspešnih ljudi«, Mladinska knjiga, Ljubljana. 4. Denny R. (1997): »Kaj moram vedeti? O motivaciji za uspeh«, Gospodarski vestnik, Ljubljana. 5. Dreo Z. (2003): » Pot v poslovni svet«, IZZA, Slovenska Bistrica. 6. Drucker P. (2001): » Managerski izzivi v 21. stoletju«, Gospodarski vestnik, Ljubljana. 7. Drucker P. (2004): » O managementu«, Gospodarski vestnik, Ljubljana. 8. Einseidler S. (2004): »Izdajalska nebesedna komunikacija«, Obrtnik št.10, str. 26-27. 9. Ferjan M. (1998): »Poslovno komuniciranje«, Moderna organizacija, Kranj. 10. Florjančič J., Fejan M. (2000): »Management poslovnega komuniciranja«, Moderna organizacija, Kranj. 11. Gross S. (2001): »Umetnost inteligentnega sporazumevanja. Izostrite občutek za medčloveške odnose«, DZS, Ljubljana. 12. Kavčič B. (2004): »Osnove poslovnega komuniciranja«, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 13. Kim S.H. (2001): »1001 način, kako motivirati sebe in druge, da dobite, kar želite imeti«, Tuma, Ljubljana. 14. Kožuh B. (2003): » Statistične metode v pedagoškem raziskovanju«, Filozofska fakulteta, Ljubljana. 15. Kristančič A., Osterman A. (1999): »Individualna in skupinska komunikacija«, Združenje svetovalnih delavcev, Ljubljana. 16. Mihaljčič Z., Mihaljčič – Šantl L. (2000): »Poslovno komuniciranje«, Jutro, Ljubljana. 17. Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A. (1998): »Poslovno komuniciranje«, Obzorja, Maribor. 18. Musek J., Pečjak V. (2001): »Psihologija«, Educy, Ljubljana. 19. O Hara G. (1994): »Enciklopedija mode«, DZS, Ljubljana. 20. Pease A. (1986): »Govorica telesa«, Mladinska knjiga, Ljubljana. 21. Popovič M., Zajc Mimi (2000): «Vstop v poslovni svet«, Gospodarski vestnik, Ljubljana. 22. Russell P. (1992): »Ustvarjalni manager«, Alpha center, Ljubljana. 23. Tavčar M. (1997): »Preprost poslovni bonton«, Novi forum, Ljubljana. 24. Tavčar M. (2000): »Kultura, etika in olika managementa«, Moderna organizacija, Kranj. 25. Tracy B. (2002): »100 zlatih zakonov uspešnosti«, Vernar Consulting, Ljubljana. 26. Tracy B. (1996): »Pot do uspeha«, Vernar Consulting, Bled. 27. Trček J. (1994): »Medsebojno komuniciranje in kontaktna kultura«, Didakta, Radovljica. 28. Trojnar F. (1998): »Vizija uspeha«, Consulting, Maribor. 29. Trstenjak A. (1991): »Za človeka gre«, Obzorja, Maribor. 30. Ule M. (2005): »Psihologija komuniciranja«, Knjižna zbirka Psihologija vsakdanjega življenja, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.



SPLETNI VIRI • http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran. 05.12.2008 • Suša, B. http://www.retorika-kls.net/nebesednakomunikacija.htm 29.11.2008 • Žaler, J. (članek 4.8.2008) http://www.planet-lepote.com/zaposlitev_kariera

/urejenost_na_delovnem_mestu 03.12.2008 • Fasink, K. http://www.lepotainstil.net/LepotainStil/zenske/index.htm 02.12.2008. • Bačkai, E. http://www.odkrijsvojstil.si/podjetja.html 02.12.2008 • Dr. sc. Kandare, A. http://ss-ri.hr/RRneverbalna.htm 29.11.2008 • Černe, M. (članek 25.5.2008)

http://vzajemci.com/vz_article.php?ArticleID=13309 17.12.2008



PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik KAZALO SLIK Slika 1: Načini komuniciranja 7 Slika 2: Deleži sestavin v komuniciranju 9 Slika 3: Štirje osnovni tipi urejenosti 15 Slika 4: Stopnja izobrazbe anketiranih 51 Slika 5: Delovna doba anketiranih v Backup office-u 52 Slika 6: Ugled svetovalcev med ostalimi sodelavci 53 Slika 7: Poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja 54 Slika 8: Izobraževanje o poslovnem oblačenju 55 Slika 9: Pozornost posvečena obleki 55 Slika 10: Pozornost posvečena čevljem 56 Slika 11: Usklajenost barv 57 Slika 12: Modni dodatki 57 Slika 13: Pozornost posvečena nakitu 58 Slika 14: Osebna higiena 59 Slika 15: Nega obraza 59 Slika 16: Vonj 60 Slika 17: Urejenost poslovnih pripomočkov 61 Slika 18: Poznavanje poslovnega bontona 62 Slika 19: Uporaba poslovnega bontona 63 Slika 20: Ocena poslovanja 64 Slika 21: Najpogostejša barva obleke/kostima 64 Slika 22: Najpogostejša barva srajce/bluze 65 Slika 23: Čevlji svetovalcev 65 Slika 24: Čevlji svetovalk 66 Slika 25: Dolžina pričeske 66 Slika 26: Brada in brki pri svetovalcih 67 Slika 27: Nošenje nakita 67 Slika 28: Promet posameznega svetovalca 68



KAZALO TABEL Tabela 1: Ocena anketiranih glede zunanjega izgleda in ocena ugleda, ki ga svetovalci uživajo med sodelavci

69

Tabela 2: Ocena anketiranih glede zunanjega izgleda in poslovna uspešnost vsakega posameznega svetovalca za lizing, glede na ustvarjen promet v letu 2008

70

Tabela 3: Ocena anketiranih glede ugleda svetovalca, ki ga uživa med svojimi sodelavci, in poslovno uspešnostjo vsakega posameznega svetovalca, glede na ustvarjen promet v letu 2008

70

Tabela 4: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in ostalimi elementi zunanjega videza (čista in zlikana obleka/kostim...)

71

Tabela 4a: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – čista in zlikana obleka/kostim

72

Tabela 4b: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza - čistimi in sijočimi čevlji

72

Tabela 4c: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – usklajenost barv obleke in srajce/ kostima in bluze

72

Tabela 4č: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – modnimi dodatki

73

Tabela 4d: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – nakitom

73

Tabela 4e: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – osebno higieno

73

Tabela 4f: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – nego obraza

74

Tabela 4g: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza – urejenostjo poslovnih pripomočkov

74

Tabela 4h: Ocena anketiranih glede zunanjega videza svetovalcev in elementom zunanjega videza - vonjem

75

Tabela 5: Ocena anketiranih glede upoštevanja poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo vsakega posameznega svetovalca glede na ustvarjen promet v letu 2008

75



PRILOGA1 – ANKETNI VPRAŠALNIK Spoštovani! Sem študentka podiplomskega študija na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. V okviru magistrske naloge izvajam raziskavo o vplivu zunanjega videza finančnega svetovalca/ke na poslovno uspešnost. Z anketnim vprašalnikom želim ugotoviti ali zunanji videz vpliva na uspešnost poslovanja posameznega svetovalca/ke oz. kateri izmed elementov zunanjega izgleda imajo vpliv na poslovni uspeh. Iz tega razloga vprašanja natančno preučite in poskušajte odgovoriti kar se da natančno. Zbrani podatki so namenjeni izključno magistrskemu delu. Anonimnost je zagotovljena. Za Vaše sodelovanje in čas se Vam iskreno zahvaljujem!

ANKETNI VPRAŠALNIK – Zunanji videz, ključ do poslovnega uspeha 1.) Kakšen ugled po vaši oceni uživa posamezni svetovalec/ka med svojimi

sodelavci? Pomen odgovorov:

1 = Svetovalec/ka ne uživa popolnoma nobenega ugleda 2 = Svetovalec/ka uživa ugled le med redkimi sodelavci

3 = Stopnjo ugleda lahko označim kot »zmerno« 4 = Med večino sodelavcev ima svetovalec/ka kar dober ugled 5 = Svetovalec/ka med sodelavci velja za izjemno uglednega



2.) Na podlagi vsakodnevnega opazovanja opredelite poznavanje kodeksa poslovnega oblačenja, upoštevajoč vsakdanji izgled oz. zunanji videz, za vsakega/o posameznega/o svetovalca/ko. Menite, da bi na tem področju bilo potrebno dodatno izobraževanje oz. svetovanje?

Pomen odgovorov: 1 = zelo slabo 2 = slabo 3 = srednje 4 = dobro 5 = odlično



3.) Kolikšno pozornost (po vaši oceni) posamezni svetovalec/ka za lizing namenja spodaj naštetim elementom poslovnega videza. SV1 –svetovalec, ki je tud v vseh ostalih vprašanjih pod SV1.

Pomen odgovorov: 1 = popolnoma nobene pozornosti 3 = zmerno pozornost (srednjo) 2 = malo pozornosti 4 = solidno pozornost 5 = maksimalno pozornost



4.) Ocenite po lastni presoji v kolikšni meri so svetovalci/ker seznanjeni/e in osveščeni/e z osnovnimi pravili poslovnega bontona (pozdravljanje, rokovanje, prostor,…). Menite, da bi na tem področju bilo potrebno dodatno izobraževanje? Pomen odgovorov: 1 = poslovni bonton mu/ji je popolna neznanka 2 = seznanjen/a je le z najosnovnejšimi pravili poslovnega bontona 3 = poznavanje in uporabo bontona lahko označimo kot »srednje« 4 = pozna večino izmed načel poslovnega bontona 5 = poslovni bonton obvladuje do potankosti



5. ) Na podlagi vsakodnevnega sodelovanja in opažanja ocenite, kakšno je poslovno obnašanje posameznega svetovalca/ke za lizing oz. v kolikšni meri upošteva poslovni bonton pri opravljanju svojega dela, naj si bo to v kontaktu s sodelavci, z nadrejenimi ali s strankami. Pomen odgovorov:

1. Poslovni bonton se mu/ji zdi popolnoma nepomemben, zato ga tudi ne upošteva. 2. Redko se pri delu opazi upoštevanje pravil in načel poslovnega bontona. 3. Poslovni bonton je čutiti v neki »srednji« meri, ne povsod in ne ves čas. 4. Skoraj ves čas poslovanja je opaziti upoštevanje pravil poslovnega bontona. 5. Poslovni bonton je zanj/o izrednega pomena, nepogrešljiv in obvezen pri

opravljanju poklica tako med sodelavci kot strankami.



6.) Po lastni presoji rangirajte svetovalce/ke glede na uspešnost poslovanja. Merilo uspešnosti predstavlja ustvarjen promet v preteklem letu. Rang ocen je od 1 (pomeni »porazno poslovanje») do 5 (pomeni »odlično poslovanje«). Ocena naj temelji na vaši oceni in vašem opažanju in ne na podlagi konkretnih, realnih številk.

7.) Kot pojasnilo k raziskavi potrebujem še vaše osebne podatke in sicer: (obkroži)

a) SPOL

1.) Ženski 2.) Moški

b) STAROST

1.) 20 – 30 let 2.) 30 – 40 let 3.) 40 – 50 let

c) DOSEŽENA STOPNJA IZOBRAZBE

1.) Srednja šola 2.) Dokončana višja šola 3.) Dokončana visoka/univerzitetna šola



d) Čas opravljanja dela na tem delovnem mestu (čas sodelovanja s svetovalci/ami) 1.) Manj kot 1 leto 2.) Med 1 in 3 leti 3.) Več kot 3 leta

8.) Morda bolj kot zanimivost, obkrožite še naslednje najbližje odgovore: Katera barva obleke/kostima je pri svetovalcih/kah najpogostejša?

1.) Siva 2.) Modra 3.) Rjava 4.) Črna 5.) Drugo ………. Katera barva srajce/bluze je pri svetovalcih/kah najpogostejša?

1.) Bela 2.) Svetlo modra 3.) Svetlo siva 4.) Barvasta 5.) Drugo………..

Katere vrste čevljev/obutev najpogosteje opazite na nogah svetovalcev? 1.) Usnjeni čevlji 2.) Lakasti čevlji 3.) Drugo………….

Katere vrste čevljev/obutev najpogosteje opazite na nogah svetovalk? 1.) Usnjeni 2.) Lakasti 3.) Gležnarji 4.) Salonarji 5.) Drugo…….

Kakšna dolžina pričeske je pri svetovalkah pogostejša?

1.) Kratke lase 2.) Srednje dolge (do ramen) 3.) Dolgi lasje

Kaj opažate pri moških svetovalcih glede brade, brk oz. poraščenosti po obrazu. Koliko svetovalcev nosi brado, brke … 1.) Večina svetovalcev se redno brije in so brez brk ter brade 2.) Večina svetovalcev nosi skrbno negovane brke 3.) Večina svetovalcev nosi skrbno negovano brado 4.) Večina svetovalcev nosi 1-2 dni staro brado Opazite pri svetovalcih/kah prenasičenost oz. prenasičenost z nakitom (ura, verižicam, uhani, prstani)? 1.) Svetovalci/ke običajno pretiravajo z nakitom 2.) Svetovalci/ke imajo zmerno mejo glede nakita 3.) Pri svetovalcih/kah le redko opažam nošenje nakita 4.) Drugo …

ZUNANJI VIDEZ, KLJU Č DO POSLOVNEGA USPEHA · • poslovni ugled • poslovni bonton. ABSTRACT The...

Documents

Transcript of ZUNANJI VIDEZ, KLJU Č DO POSLOVNEGA USPEHA · • poslovni ugled • poslovni bonton. ABSTRACT The...