Zlet 2009 v Pomurju

Taborniki fetival v Ljubljani znova odlien

Tema meseca: Financiranje v ZTS

Zlet 2009 v Pomurju

Taborniki fetival v Ljubljani znova odlien

Tema meseca: Financiranje v ZTS

2 maj-junij

Novice

3

Uvodnik3

Kazalo

Foto: Bla Verbi

Zlet 2009 v PomurjuBesedilo v nadaljevanju je povzeto po predstavitvi Zleta, ki so ga pripravili v Zvezi

tabornikov Pomurja.Kratko in jedrnato: reka Mura, ekoloke delavnice, raziskovanje in eksperimenti, obnov-

ljivi viri energije, krajinski park Goriko, obmoja Nature 2000, endemiti, ogledi bioplinarne, istilne naprave, folklora, etnografija, rokodelske delavnice (slamokrovstvo, lonarstvo, kovatvo, ciglarjenje, bujranje na Muri), plesi, kostumi likov - pozvain, borovo gostuvanje, mlini in brodi na Muri, glasbene etno delavnice (cimbale, bajs), pomurska kuhinja in vi-narstvo (enologija), romska kultura in romski muzej, verska vekulturnost, gradovi in dvorci ter najrazlineje vrste porta.

Programski poudarki so na edinstvenem programu in aktivnostih (medkulturnost - Romi, Madari, Hrvati, Avstrijci, neokrnjena narava, kulturna dediina, obiaji ...), veliko tevilo delavnic, ki jih pripravijo drugi, novi naini podajanja izkuenj mladim (sistem nabave hrane - Techuana), catering za osebje.

Ve podjetij e ponuja svoje sodelovanje pri organizaciji Zleta, sodelovati pa si elijo tudi mladinske organizacije in razlina drutva. Ker bo Zlet prvi v Pomurju, je zainteresiranost ire javnosti veja.

Lokacija ponuja neokrnjenost, razgibanost in veliko monost programskih aktivnosti. Kot zletni prostor je predvideno portno letalie v neposredni bliini Murske Sobote, ki omogoa dostopnost z vsemi prevoznimi sredstvi. Preostale predvidene lokacije so Domanjevci na Gorikem, Bodislavci v Prlekiji, Lendava na skrajnem jugovzhodnem delu Prekmurja ter seveda tevilne druge lokacije.

V Pomurju trenutno deluje ve kot 200 tabornikov. Od tega je okrog 50 tabornikov sta-rostne skupine PP, RR in gre. Naa majhnost pa je naa prednost. Vsak pozna vsakega, vsi sodelujejo pri vsem. Prihaja do neposrednih izmenjav. Imamo ve izkuenih in izobraenih tabornikov, ki sodelujejo v razlinih organizacijskih strukturah ZTS. V svojih vrstah imamo tudi ve univerzitetno in podiplomsko izobraenih ljudi, ki s svojim strokovno-znanstvenim delom pomagajo pri razvoju tabornitva.

Zanite razmiljati o Zletu e danes. Tabor bo vsak mesec poskrbel za nove informacije. Tudi Tabor bo tam. Ni razloga, da ne bi bilo tudi tebe!

Ale Cipot, urednik

11 GG delavnica17 Intervju z Vilette ibej

20 Tabor na obisku v Mengu

24 Nedeljski izlet na Pokljuki

30 Taborniki fetival v Ljubljani

32 Tema meseca: Financiranje v ZTS

4 maj-junij

Pikapolonica Alea

Pikapolonica je majhen hro z rdeimi pokrovkami in rnimi pikami. Ima veliko sorodnic polonic, ki so razlinih barv in imajo razlino tevilo pik. Kadar na travniku srea kakno, hitro pretej njene pike. e jih nateje sedem, je pred teboj prav pikapolonica, ki je prastar simbol za sreo. Lahko ji tudi zaeli dober dan, saj pravijo, da razume loveko govorico. Pikapolonica prinese sreo predvsem takrat, kadar ti nepriakovano prileti na dlan. Takrat poakaj, dokler ne odleti z roke, in si pri tem nekaj zaeli.

4 maj-junij

5

VesnaNono nebo - zvezde in ozvezdjaIGRA

V jasni noi lahko na nebu vidimo na tisoe zvezd, ki so raztresene vsepovsod in vsepovprek po nebu. V davnih asih so zvezde ljudem predstavljale uganko, ki so jo reili s pomojo svoje domiljije. Majhne rumene pikice na nebu so zaeli povezovati v obrise in vzorce, ki so jih kasneje tudi poimenovali. Tem obrisom in vzorcem danes pravilno pravimo ozvezdja. Prvi naj bi ozvezdja zaeli poimenovati starodavni kmetje, ki so na pojav doloenega ozvezdja na nebu in njegovo lego vezali posamezna poljska opravila. S pomojo ozvezdij so se orientirali tudi mornarji. e je vihar zanesel ladjo z njene poti, je kapitan samo pogledal v zvezdno nebo, po katerem se je orientiral, in nael pravo smer. Stari Grki so veino ozvezdij pojasnjevali z zgodbami iz svoje mitologije. Tu je zgodba o Velikem medvedu:

Mogonemu Likaonu se je rodila udovito lepa herka Kalisto. Z boginjo lova, Artemido, je lovila po velikih gozdovih Arkadije. Vsemogoni bog Zeus se je zaljubil v lepo, plano Kalisto. V samoti velikih arkadskih gozdov je ez as Kalista rodila sina, ki ga je imenovala Arkas. Toda Zeusova ena, boginja Hera, je vse to videla. Zgrabila je nesreno Kalisto za lase in jo treila na zemljo. Kalista se je zaela spreminjati v medvedko in ko se je popolnoma spremenila, se je Hera zadovoljna vrnila na Olimp. Kalista se je mnogo let skrivala v gozdovih, neko pa so jo lovci le obkolili in e se ji je blial mo z naperjenim kopjem. Medvedka se je zavedla, da stoji pred njo lastni sin Arkas in jo poskua ubiti. Dvignila se je na zadnji taci, da bi s sprednjima objela svojega otroka, toda Arkas ni mogel v zveri prepoznati svoje matere in e je hotel vrei kopje vanjo. Z Olimpa pa je zagledal ta strani prizor Zeus in prepreil zloin. Pograbil je medvedko in Arkasa ter z njima zletel v vesolje. Oba je pri-trdil na nebo, kjer sveti Kalista kot ozvezdje Veliki medved (Veliki voz), Arkas pa kot zvezda Arktur v ozvezdju Bootes ali Pastir. Hera pa ni nehala sovraiti Kaliste. Ko jo je opazila na nebu, je znova vzkipela stara jeza. Spustila se je navz-dol, se potopila v svetovno morje do samega boga Okeana in njegove ene Tetis. Potoila jima je, kako jo je Zeus varal in zahtevala, naj kaznujeta Kalisto - zdaj ozvezdje Medved, da se ne sme potopiti in ohladiti v morju, kar lahko store druge zvezde vsak veer, ko se skopljejo in osvee. Okeanos in Tetis sta ustregla Heri in nobeno ozvezdje, ki od blizu obkroajo Severnico, naj-manj pa Veliki medved, ne dosee morja na horizontu.

Vsa pomembneja ozvezdja lahko najdemo na posebnih zvezd-nih kartah. In zakaj ne bi tega storili tudi na vodovem sreanju? Skupaj se odpravite na blinji hrib, s seboj vzemite zvezdno karto in opazujte arobno nono nebo. Zagotovo se tam skrivajo nova ozvezdja, za katera e nihe ne ve imena ...

6 maj-junij

Tako so se sonnega sobotnega popoldneva tudi lani voda Komarji s svojo vodnico Nino odpravili na bivak. Oglejte si, kako so se znali.

Bivakiranje in ivljenje v naraviDnevi so se e opazno podaljali, sonce nas tudi e prijetno greje, drevesa so pognala liste - pozni pomladanski dnevi nas kar vabijo, da gremo ven na sprehod. Tudi taborniki bomo vse ve asa preivljali zunaj na razlinih pohodih, lovih na lisico, tisti malce bolj pogumni pa se bodo podali tudi na svoj prvi bivak.

Marko je nabral 4 dovolj visoke ravne palice, s katerimi je podprl bivak. Nato je poiskal e 10 ma-jhnih rogovil, ki jih je s svojim epnim noem opiil ter tako izdelal kline za bivak.

Vodnica Nina se je odloila, da bo svoj vod presenetila s ajem iz gozdnih rastlin. Pri nabiranju sestavin je zelo previdna, saj ve, da so nekatere rastline strupene.

Vsak je s seboj na bivak vzel st-vari, ki jih bo potreboval. Vsi so s seboj prinesli otorko, vrv, spalno vreo, podlago za spanje, jedilni pribor, menako, baterijsko svetilko in epni no.

Marku je pri postavitvi bivaka pomagala Kristina, ki je najprej z vrvjo seila skupaj vse otorke, pri tem pa je pazila, da so epi otork obrnjeni navzdol in da na stikih med otorkami ni odprtin. Sedaj nap-enja bivak z napenjalnim vozlom, ki ga je naredila na vrvi, ki poteka po slemenu.

Za hitro pokvarljivo hrano, ki jo doma hranimo v hladilniku, iga koplje hladilnik. Mleko in hrenovke bodo tako poloili v hladno luknjo v tleh in jih pokrili z vejami, da bo hrana ostala hladna.

7

Petra

IGRA

Verjetno si od starejih tabornikov e slial marsikatero prigodo in zabavno zgodbico z bivaka in marsikdo ti lahko potrdi, da je bivak ena najbolj nepozabnih stvari pri tabornikih. e samo to, da spi sredi gozda v otoru, ki si ga sam pripravil iz otork ali celo naravnih materialov, je velika dogodivina. e pritejemo e skrivnostno pot na bivak, na ognju peene hrenovke in twiste ter dobro drubo, ve, da bivaka nikakor ne sme zamuditi!

Mija je poskrbela, da do njihove hrane ne bodo prile ivali, tako, da je ivila za-vila v otorko in dvi-gnila na drevo.

Ela za cel vod pripravlja gola.

N i ka i z d e l u j e tr inonik, na kat-erega bodo z rogov-ilo obesili kotliek z golaem.

Ker nesrea nikoli ne poiva, so Komarji s seboj vzeli tudi popoln komplet prve pomoi in ga obesili na vidno mesto.

Gal je izkopal ognjie ter ga obloil s kamenjem, da ne bi z ognjem po nesrei zanetili poara. Sedaj postavlja ogenj pir-amido, da bo lahko nad njo Ela skuhala gola.

8 maj-junij

Alea

dr. Simona Strgulc - Krajek

Ta b o r n i k i iz voda Volkci so se odloili, da pojdejo na bivak. Vodnik Marko j im je pripravil potne znake, k i j ih bodo pripeljali do prostora za bivak, kjer jih bo poakal. Sledite potnim znakom in pomagajte Volkcem najti pravo pot!

Se ti je e kdaj zgodilo, da si se na lep sonen dan s potepanja po travnikih vrnil z nenavadnimi pekoimi lisami in mehurki na koi? Le od kod so se vzeli? Nekatere rastline imajo na svoji povrini laske s tekoino, ki rastlino varuje pred rastlinojed-ci. Ena najbolj znanih takih rastlin je kopriva, ki s svojimi kot igla ostrimi laski prebode koo in vanjo iztisne draeo tekoino. e nas opee kopriva, to zautimo takoj. e pa s kratkimi hlaami tekamo po travnikih, kjer raste navadni rebrinec, ali pa na top-lih travnatih pobojih poivamo preblizu jesenkov, tudi lahko dobimo opekline. Te se pojavijo kasneje in samo takrat, ko je bila koa po stiku z omenjen-ima rastlinama izpostavljena soncu. Rebrinec je na niinskih travnikih v Sloveniji zelo pogost, zato nekaj previdnosti v poletnih mesecih ne bo odve.

Nenavadne opekline

Labirint Ura Moe

Reitev na strani 7.