Zlato je gnoj,

gnoj je zlato.

(Sre~ko Kosovel, Integrali)

2005

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:53 Page 1

GNOJEVKA V KMETIJSTVU

"Zlato je gnoj, gnoj je zlato", je `e v Integralihzapisal znani slovenski pesnik. Kot mnoginapredni kmetje, se je tudi mladi pesnik `edavno zavedal pomena gnoja, sicer ga ne biena~il z zlatom. Z zlatom, iz katereganenazadnje klije zlato klasje, ki nam dajevsakdanji kruh...Vsak umen gospodar ve, da brez ustreznegagnojenja ni pridelkov. Zemlja daje toliko,kolikor vanjo vlo`i{.

Gnojevka je stalni spremljevalec `ivinoreje inpoljedelstva. Zaradi tesne povezanosti zonesna`evanjem okolja, ji namenjamo iz dnevav dan ve~ pozornosti. V minulem ~asu smo tudiv Sloveniji sprejeli uredbo, ki predpisujeravnanje z gnojevko, obravnava vnos nevarnihsnovi in rastlinskih hranil v zemljo.

Iz krme preide prek `ivali 75 do 90 odstotkovhranilnih snovi neposredno v gnojevko, zatokrogotok sklenemo tako, da gnojevko vrnemona kmetijske povr{ine kot gnojilo.

Gnojevka je, potem ko je ustrezno obdelana,odli~no dognojevalno sredstvo in ekolo{koneopore~en vir nujno potrebnih hranil vpoljedelstvu.

Ob nepravilni uporabi pa je lahko gnojevkatako okolju kot kmetovalcem tudi nevarna. Neustrezno skladi{~enje, obdelava ali odlaganje`ivalskega gnoja in gnojevke, utegnejo resnozastrupiti zrak, vodo in zemljo. Spomnimo sevdorov gnojevke v podtalnico, mno`i~nihpoginov rib, smradu...

Vsebina:

AERATOR 4

POTOPNI ME[ALNIK 6

PREVOZNI ME[ALNIK 7

VRTLJIVA KRTA^A 7

STRGALNIK GNOJA 8

DOGNOJEVALNIK 10

POL@NI SEPARATOR 11

KARDANSKI GENERATOR 11

oblikovanje: ^ufer-Rubins

fotoliti: B&T, Bled

tisk: Medium d.o.o., @irovnica

Avgust 2005

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:53 Page 2

NA^INI OBDELAVE GNOJEVKE

Gnojevko pred odlaganjem na polja skladi{~imo in obdelujemo na anaerobni in aerobni na~in.

Anaerobna obdelava gnojevkeRazkroj gnojevke v anaerobnih bazenih poteka s pomo~jo bakterij, ki za obstoj ne potrebujejo kisika. Anaerobna obdelava traja najmanj pol leta. Najhitreje poteka v toplem vremenu, ni`je temperature paupo~asnijo in podalj{ajo ~as dozorevanja. Hitre temperaturne spremembe (toplotni udar) gnojevkoza~ne naravno me{ati. Hladnej{i del gnojevke se s povr{ja spusti na dno, toplej{i pa se dvigne napovr{je. Ko se zaradi me{anja ali temperaturnih sprememb zgornji filtrirni sloj predre, se za~nejospro{~ati strupeni in eksplozivni plini:

• ogljikov sulfid je med vsemi plini najbolj strupen. Je te`ji od zraka in `e pri nizkih koncentracijah povzro~a zmedenost, izgubo zavesti, kr~e, paralizo dihal in posledi~no smrt.Kriti~ne koncentracije se zlahka dose`ejo nad jamami za gnojevko, posebno med ~rpanjemneobdelane gnojevke iz bazena. Pri nizkih koncentracijah ga prepoznamo po zna~ilnem vonjupo gnilih jajcih, pri vi{jih pa se vonja ne da ve~ prepoznati in tako dolo~iti prisotnost tegaizredno nevarnega strupa

• ogljikov dioksid je plin brez vonja, te`ji od zraka, zato se nahaja v slojih tik ob povr{ini gnojevke. Velika koncentracija lahko povzro~i izgubo zavesti in posledi~no smrt zaradizadu{itve

• amoniak je rezek plin, ki je la`ji od zraka. Dra`i o~i in plju~a. Ve~je koncentracije povzro~ijo kihanje in slinjenje

• metan je brez vonja in je la`ji od zraka. Pri ve~jih koncentracijah je eksploziven, zato kajenje in delo z iskre~imi napravami brez dodatnega prezra~evanja v bli`ini jame za gnojevko nidovoljeno.

Slabosti anaerobne obdelave: • v bazenih se ustvarja smrad, ki se spro{~a v okolje• potrebni so veliki bazeni• du{i~na vsebnost gnojila se delno izgubi• tvorba strupenih in eksplozivnih snovi

Aerobna obdelava gnojevkeRazkroj gnojevke v aerobnih bazenih poteka s pomo~jo dovajanja zraka. Aerobne bakterije soob~utljive za pomanjkanje kisika, zato gnojevko dnevno ve~krat preme{amo in zagotavljamo stalendovod zraka. Ob zadostni koli~ini kisika aerobne bakterije razgrajujejo gnojevko v anorganske snovi,predvsem v ogljikov dioksid in vodo in se pri tem razmno`ujejo. Metan in amoniak se ne spro{~ata,zato obdelana gnojevka bistveno manj smrdi ali pa smradu sploh ni. Nevarni u~inki ogljikovegadioksida in vodikovega hidrogena pa se zaradi me{anja in prezra~evanja zelo zmanj{ajo.Obdelava gnojevke v aerobnih bazenih je intenzivnej{a od obdelave v anaerobnih. Proces se zaklju~i`e v enem do dveh mesecih, zato so bazeni lahko manj{i.

CELOVITA OBDELAVA GNOJEVKE

V podjetju TIBA smo pripravili projekt celovite obdelave gnojevke, ki obsega:• sistem za mehansko in biolo{ko obdelavo gnojevke z aeratorjem• sistem za mehansko obdelavo gnojevke s potopnim me{alom• podsistem za izpiranje kanalov v hlevu; gnojevko odvedemo v bazen, kjer jo

mehansko in biolo{ko obdelamo• sistem ~i{~enja hodnikov s strgalom• sistem za separiranje trdnega dela gnojevke; trdni del je mogo~e preprosto odlagati s

trosilnikom ali kompostirati in ga uporabiti v vrtnarstvu in cvetli~arstvu, teko~i delgnojevke pa vrnemo v bazen, kjer jo dokon~no aerobno obdelamo

• sistem za odlaganje gnojevke in dognojevanje polj in travnikov; s tem zmanj{amo potrebo po umetnih gnojilih.

Po ve~letnih izku{njah z napravami za obdelavo gnojevke, se vztrajno trudimo z raz{iritvijokmetijsko ekolo{kega programa, ki `e obsega {iroko podro~je delovanja.

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:53 Page 3

4

• obdelana gnojevka manj smrdi • gnojevka postane homogena in lahko teko~a • gnojevka ob pravilnem polivanju bistveno manj za`iga rastja in

prepre~uje rast kislih trav

AERATORNaprava za zra~enje, me{anje, izpiranje inpre~rpavanje gnojevke

Aerator je naprava za vpihovanje zraka in homogeniziranje gnojevke. Sistem za izpiranjeomogo~a ~i{~enje hlevskih kanalov in pre~rpavanje gnojevke. Aeracijska ~rpalka je name{~ena v zbirnem bazenu za gnojevko in je opremljena zinjektorjem. Pri pretoku gnojevke skozi injektor se ustvarja podtlak in omogo~a dovod zrakav gnojevko. Kisik iz zraka oksidira amoniak in omogo~a delo aerobnih bakterij, kirazgrajujejo organske snovi. V gnojevki se gnitje organskih snovi bistveno zmanj{a.

No`, name{~en na vstopu v ~rpalko, razseka kepe gnoja, ostanke krme in vlaknate vklju~kein s tem prepre~uje ma{enje ~rpalke. Gnojevka postane lahko teko~a me{anica teko~ine intrdnih snovi.Z iztekanjem iz razpr{ilne cevi se v bazenu ustvarja mo~an tok, ki gnojevko me{a inprepre~uje nastanek usedlin.Napravo uporabljamo tudi za izpiranje hlevskih kanalov z obdelano gnojevko in pre~rpavanjegnojevke v cisterne.

Vsi sestavni deli aeratorja so robustni in izdelaniiz materialov, odpornih na gnojevko.

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:53 Page 4

5

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:53 Page 5

6

• trdna korozijsko odporna konstrukcija• navpi~ni pomik me{alnika s pomo~jo vitla• tiho delovanje

POTOPNI ME[ALNIKNaprava za me{anje gnojevkev obto~nih kanalih

Me{alnik je pritrjen na nosilno ogrodje, to pa je vpeto v navpi~na vodila, ki omogo~ajospreminjanje globine me{anja.

Delovanje je krmiljeno s pomo~jo krmilne omarice. Z izbirnim stikalom izbiramo med ro~nimin avtomatskim na~inom delovanja. Programska ura omogo~a ~asovno programiranje vklopain trajanja delovanja. Z glavnim stikalom odklopimo napravo iz omre`ne napetosti.

Sistem - slalomKanali in skladi{~e gnojevke pod hlevom so povezani v obto~ni sistem. V enem od kanalov jepostavljena pregradna stena z odprtino, v katero je vstavljen me{alnik. Me{alnik pre~rpavagnojevko iz enega prekata kanala v drugega. Tako se nivo v enem prekatu dvigne in gno-jevko potiska s potisno mo~jo hidrostati~nega tlaka po obto~nem sistemu.

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:54 Page 6

7

• vrtenje v obe smeri• intenzivno me{anje ob mali porabi elektri~ne energije• preme{ana gnojevka je homogena in lahko teko~a • izdelan iz kvalitetnih materialov, odpornih na gnojevko in obrabo

PREVOZNI ME[ALNIKNaprava za me{anje gnojevkeskozi re{etke

Me{alnik za gnojevko omogo~a me{anje v kanalih. S pomo~jo ro~negavitla me{alnik skozi re`o re{etk spustimo v kanal. Debelina pomi~negadela me{ala je 25 mm. Intenzivnost me{anja {e pove~amo z nihanjemme{alnika.Me{alnik je opremljen s cevjo za dovod vode v obmo~je me{anja.Izdelan iz kvalitetnih materialov, obstojnih na gnojevko in obrabo.

• odstranjuje zajedavce• odstranjuje umazanijo• pozitivno vpliva na po~utje `ivali

VRTLJIVA KRTA^ANaprava za nego `ivali

@ivali se v naravi drgnejo ob drevesa in s tem ~istijo paraz-itov. To zanje ni samo nujna, ampak tudi prijetna aktivnost. V hlevu ~lovek poskrbi za nego `ivali najla`je z namestitvi-jo vrtljive krta~e.Vrtljiva krta~a je naprava za nego `ivali, ki ne glede na nji-hovo velikost, temeljito opravlja svoje delo. Ko se krava pribli`a napravi, s trupom potisne krta~o navz-gor in s tem spro`i vklop naprave. Odstranjuje odve~nodlako in s tem pove~uje udobje v poletnih mesecih.Oblikovana je tako, da dose`e in temeljito o~isti skorajvsak del telesa.^as delovanja krta~e je nastavljiv. Po kon~ani negi oziromapo nastavljenem ~asu se naprava samodejno ustavi.Vrtljivo krta~o lahko preprosto pritrdite na steber, re{etke,vrata ali steno.

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:54 Page 7

8

• manj{a poraba nastilja• hitrej{a priprava vimen za mol`o• ~ist hlev - ~isto govedo

STRGALNIK GNOJANaprava za ~i{~enje gnoja

Strgalnik za gnoj je naprava za spravilo gnoja in ~i{~enje re{etk v hlevih s prosto rejo. V~istem hlevu je bolj{e zdravstveno stanje in po~utje govedi, kar prispeva k ve~ji proizvodnjioziroma prireji. ^isti hodniki so varnej{i in zmanj{ujejo nevarnost zdrsa govedi.Z vgradnjo strgalnika boste prihranili ~as, denar in delo ter obrabo traktorja ali nakladalnika.Napravo lahko vgradimo v skoraj vsak obstoje~ hlev za prosto rejo. [irina je prilagojena hod-niku in je do 3,5 m. Strgalnik je zanesljiv in ne potrebuje veliko vzdr`evanja. Hitrost pre-mikanja strgala je nizka, zato imajo `ivali dovolj ~asa da se umaknejo.

Preizku{eno preklopno Vstrgalo je projektirano zatransportiranje velikihkoli~in gnoja na do 3,5 m{irokih hodnikih. V oblikastrgalnika zbira gnoj v sredini in ne potrebujebo~nega vodenja.Pri povrat-nem gibu se strgalnikavtomati~no sklopi in nevra~a gnoja po hodniku.Mimo sklopljenega strgalni-ka lahko vozimo s traktor-jem, ne da bi gapo{kodovali.

Strgalo s pre~no postavljenima lopaticama omogo~a ~i{~enje tal od samega za~etkahodnika. Pri povratnem gibu se lopatici dvigneta in ne vra~ata gnoja po hodniku. Vrtljivopritrjeni lopatici se prilagajata podlagi. Vi{ina strgala je prilagojena tipu gnoja. Nizka izvedbaje primerna za bolj teko~ gnoj, vi{ja pa za gostej{i gnoj.

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:54 Page 8

9

Strgalo za re{etke ~isti gnoj pri pomikanju v obeh smereh. Nizka zaobljena oblika prepre~uje po{kodbe parkljev. Stranska krila ~istijo kote hodnika v enismeri. Oblikovana so tako, da prepre~ujejo, zapletanje repov. Pri povratnem hodu pu{~ajodovolj prostora parkljem in repom. Pre~no postavljene ~istilne lopatice temeljito opravljajodelo. Opremljene so z gumo, ki zmanj{uje obrabo hodnika

Pogon

Strgalnik je opremljen z napravo za samodejno vklapljanje, s katero lahko programiramo ter-mine ~i{~enja, ko so ti najmanj mote~i. Na koncu hodnika se strgalo ustavi in obrne smergibanja.

Pogon z vitlom je dimenzioniran zadolgotrajno obratovanjeRobustno ohi{je omogo~a monta`ovitla v razli~nih polo`ajih. Pogon z jek-leno vrvjo ne potrebuje velikovzdr`evanja. Omogo~a tiho delovanjein obratovanje pri ekstremno nizkihtemperaturah okolice.

Hidravli~ni pogon se lahko enostavno namesti v nov ali starej{i objektHidravli~ni cilinder je pritrjen na letev, ki se pomika naprej in nazaj in s tem potiska strgalo.

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:54 Page 9

10

• zmanj{ano je {irjenje smradu• enakomerno odlaganje na kmetijske povr{ine

DOGNOJEVALNIKNaprava za odlaganje gnojevkena kmetijske povr{ine

Osrednji del je razdelilnik, ki gnojevko enakomerno dovaja v vse razvodne cevi. Trdi delci vgnojevki se v njem lo~ijo. Vlaknate delce sistem no`ev razre`e, da ne povzro~ajo ma{enjacevi. Razvodne cevi so prosto spu{~ene na povr{ino. Gnojevka iz njih odteka neposredno vzemljo in ne zasmraja okolice.

Po uporabi dognojevalnik preprosto sklopimo v transportni polo`aj. Roke s pomo~johidravli~nih cilindrov zlo`imo bo~no ob cisterno, razdelilne cevi pa dvignemo navpi~no.Transportna {irina dognojevalnika omogo~a prevoz po javnih cestah.Dognojevalnik je izdelan robustno iz materialov odpornih na gnojevko in obrabo. Prigradimoga lahko na vsako cisterno za gnojevko. K osnovni opremi spadajo tudi razvodni hidravli~niventili in hidravli~ne cevi.

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:54 Page 10

11

• z uporabo separatorja zmanj{amo stro{ke obdelave gnojevke

• z lo~evanjem pospe{imo biolo{ko obdelavo gnojevke

POL@NI SEPARATORNaprava za lo~evanje trdnih delcev iz gnojevke

Pol`ni separator je namenjen lo~evanju trdnih delcev iz gnojevke. Tako pridobljen material je primerenza kompostiranje. Kompost uporabljamo lahko kot steljo v hlevu ali kot kvalitetno organsko gnojilo.S separiranjem zmanj{amo koli~ino trdnih delcev v gnojevki, hkrati pa se spro{~a manj smradu.Potrebni zbirni bazeni za gnojevko so lahko manj{i. Separirani material vsebuje 30% do 50% trdnihdelcev. Vsi elementi separatorja so izdelani iz materialov odpornih na gnojevko.

• kardanski traktorski vhod• robustna izvedba• zanesljivo delovanje

KARDANSKI GENERATORNaprava za proizvodnjo elektri~ne energije

Kardanski generatorji so namenjeni oskrbi kmetij z elektriko v primerih, kodrugi viri elektri~ne energije niso dosegljivi. Za delovanje kot pogonski motoruporabimo traktor, s katerim dose`emo visok nivo uporabnosti tudi nalokacijah, kjer je dostop ote`en. Transport poteka s pomo~jo traktorja, sajnosilci generatorja ustrezajo traktorskim priklju~kom za kmetijskoobdelovalne stroje.

Kardanske generatorje na kmetijskih posestvih uporabljamo na to~nodolo~enem mestu za pogon molznih strojev, puhalnikov in drugih naprav,lahko pa jih, preko posebnega stikala, priklju~imo neposredno na internohi{no napeljavo in tako z elektri~no energijo napajamo vse potrebe posestva.Seveda je od namena uporabe odvisna mo~ (od 8 do 16 kVA) in na~innapajanja (enofazno 230 V ali trifazno 400 V).

Opremljen je s priklju~no omarico, z merilnikom napetosti, varovalko in EUROvti~nico.

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:54 Page 11

TIBA ELEKTROMOTORJI d.o.o.Bravni~arjeva ulica 20

SI-1117 LjubljanaTel.: +386 1 51 99 107, 51 91 447, Fax: +386 1 51 91 349

E-mail: info@tiba.si; http://www.tiba.si

prospekt-2005-07.qxd 28.7.2005 15:54 Page 12