*M17251112*

Narodna zgodovina

Dovoljeno gradivo in pripomočki:Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik.

Kandidat dobi ocenjevalni obrazec.Izpitni poli je priložena barvna priloga.

ZGODOVINA

Ta pola ima 16 strani (1–16), od tega 2 prazni.Barvna priloga ima 4 strani (17–20).

JESENSKI IZPITNI ROK

Ponedeljek, 28. avgust 2017 / 90 minut

Državni izpitni center

SPLOŠNA MATURA

NAVODILA KANDIDATUPazljivo preberite ta navodila.Ne odpirajte izpitne pole in ne začenjajte reševati nalog, dokler vam nadzorni učitelj tega ne dovoli.Prilepite kodo oziroma vpišite svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na tej strani in na ocenjevalni obrazec).Izpitna pola vsebuje 25 nalog. Število točk, ki jih lahko dosežete, je 60. Za posamezno nalogo je število točk navedeno v izpitni poli. Rešitve, ki jih pišite z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisujte v izpitno polo v za to predvideni prostor. Pišite čitljivo. Če se zmotite, napisano prečrtajte in rešitev zapišite na novo. Nečitljivi zapisi in nejasni popravki bodo ocenjeni z 0 točkami.Zaupajte vase in v svoje zmožnosti. Želimo vam veliko uspeha.

© Državni izpitni centerVse pravice pridržane.

Š i f r a k a n d i d a t a :

Izpitna pola 2

V siv

o po

lje n

e piši

te.

2/20 *M1725111202*

Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est PotentiaScientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia

*M1725111203* 3/20

Slovensko nacionalno preoblikovanje

1. Na začetku 20. stoletja je večina Slovencev živela v Avstro-Ogrski. Od sredine 19. stoletja dalje so zelo hitro oblikovali svojo lastno identiteto. Pri reševanju si pomagajte s sliko 1 v barvni prilogi.

Profesor na univerzi v Gradcu, Ludwik Gumplowicz, je leta 1906 zapisal:

Pravijo, da se dandanes otroci že rode bolj inteligentni, zdi se nam pa, da se godi isto z mladimi kulturnimi narodi. Ne potrebujejo več stoletij, da se dvignejo na višino starejših kulturnih narodov; danes se to zgodi neverjetno hitro. Za zgled takšnega hitrega kulturnega razvoja bi lahko navedli Slovence.

(Vir: Cvirn, J., in Studen, A., 2010: Zgodovina 3, str. 252. DZS. Ljubljana)

1.1. Utemeljite Gumplowitzevo trditev o hitrem kulturnem razvoju Slovencev.

1.2. Navedite dve društvi, ki sta začeli sistematično izdajati knjige v slovenskem jeziku.

1.3. Pojasnite pomen čitalnic.

(3 točke)

Slika 1: Vabilo k besedi v narodni čitalnici (Vir: http://www.dlib.si. Pridobljeno: 4. 3. 2015.)

2. Slovenske nacionalne in kulturne zahteve je med širše množice poneslo taborsko gibanje. Pri

reševanju si pomagajte s sliko 1 v barvni prilogi.

Obkrožite črki pred pravilnima trditvama, povezanima s taborskim gibanjem.

A Govorniki na taborih so zahtevali samostojnost Slovenije.

B Prvi tabor je bil organiziran avgusta 1868.

C Tabore so organizirali po vzoru podobnega gibanja Čehov.

D Prekmurci so se udeležili vélikega tabora v Murski Soboti.

(2 točki)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

4/20 *M1725111204*3. Med pomembne kulturne ustanove so se uvrstila gledališča. V Ljubljani sta redno delovali

slovensko in nemško gledališče. V nemško gledališče so radi hodili tudi Slovenci; to je eden prvih slovenskih humoristov Jakob Alešovec komentiral takole:

Gledališče – seveda le nemško, ker le to je nobel – se zelo obrajta. Loža v njem je prvo, kar si napravi tak trgovec ne toliko zase, kolikor za svojo rodbino. Če ima tak trgovec otroke, jih pošilja podnevi v nemško gledališče, in ker se doma tudi nemško kramlja, ni čuda, da že vse oddaleč smrdi po tujščini.

(Vir: Alešovec, J., 1911: Ljubljanske slike, str. 11. Katoliška bukvarna. Ljubljana)

3.1. Zakaj je Alešovec kritiziral Slovence, ki so obiskovali nemško gledališče?

3.2. Pojasnite, zakaj so lahko Slovenci tedaj brez težav spremljali predstave v nemškem jeziku.

3.3. Pomagajte si s sliko 1 v barvni prilogi in navedite ime društva, ki je v Ljubljani spodbudilo razvoj slovenskega poklicnega gledališča.

(3 točke) 4. Do konca 19. stoletja Slovenci vendarle še niso dobili vseh kulturnih in znanstvenih ustanov, ki bi

delovale v slovenskem jeziku.

Kranjski deželni zbor je leta 1898 sprejel tale sklep:

Deželnemu odboru se naroča: Obrniti se do c.kr. vlade z nujnim pozivom, da ustanovi v Ljubljani vseučilišče z bogoslovno, modroslovno in pravoslovno fakulteto ter jej sporoči, da je dežela Kranjska pripravljena prispeti k zgradbi poslopij, ki bodo v ta namen potrebna, z jednokratnim zneskom 50.000 gld.

(Vir: Vseučiliški zbornik, str. 185. Ljubljana, 1902)

4.1. Navedite današnje ime ustanove, za ustanovitev katere se je s sklepom, navedenim v zgornjem besedilu, zavzel kranjski deželni zbor.

4.2. Pojasnite, kako se je na takšne pozive odzvala cesarsko-kraljeva vlada na Dunaju.

(2 točki)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

*M1725111205* 5/20

5. Od konca 19. stoletja je na Slovenskem hitro napredovala industrializacija in ustanovljenih je bilo veliko novih podjetij, tudi večjih tovarn, ki so zaznamovale razvoj kraja v naslednjih desetletjih.

Povežite kraje in tovarne tako, da črke pred imeni tovarn iz desnega stolpca zapišete na ustrezna mesta pred imena krajev, v katerih so bile postavljene, v levem stolpcu.

_____ Celje A tovarna ribjih konzerv

_____ Tržič B papirnica

_____ Izola C tovarna mila

_____ Štore D tovarna čevljev

_____ Radeče E tovarna emajlirane posode

_____ Maribor F železarna

(3 točke) 6. Gospodarski razvoj je bil odvisen od hitrih prometnih povezav, tedaj zlasti od železniškega

omrežja.

Kakšne gospodarske posledice je prinesla železnica prebivalstvu?

(1 točka)

Slika 2: Železniški predor pri Jesenicah (Vir: http://www.dlib.si. Pridobljeno: 4. 3. 2015.)

7. Sredi 19. stoletja se je na Slovenskem sprožil velik val izseljevanja, ki se je raztegnil daleč v 20.

stoletje. Pri reševanju si pomagajte s sliko 2 v barvni prilogi.

Razporedite po vrsti celine, na katerih so stoletje po začetku izseljevanja živeli slovenski izseljenci, tako da na črto pred celino pripišete številke 1 do 3: številko 1 za celino z največ izseljenci in številko 3 za celino z najmanjšim številom izseljencev.

_____ Afrika

_____ Južna Amerika

_____ Severna Amerika

(1 točka)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

6/20 *M1725111206*Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju

8. Po kapitulaciji Avstro-Ogrske so se ob njenem razpadu začeli boji za meje med državami, ki so ostale na pogorišču nekdanjega cesarstva.

Sodnik in pisatelj Fran Milčinski, ki je sodeloval pri ustvarjanju nove države, je v svoj dnevnik dne 30. novembra 1918 zapisal:

Seja Narodne vlade. Srbski podpolkovnik razklada ob zemljevidu položaj na Koroškem: kaže le do Grabštajna iti in groziti Celovcu, ne pa zavzeti ga (…) Smodej sili, naj se zavzame Celovec, da dobimo upravo v svoje roke.

(Vir: Milčinski, F., 2000: Dnevnik 1914–1920, str. 406. Slovenska matica. Ljubljana)

8.1. Glede na zgornje besedilo navedite, proti kateri državi so slovenski prostovoljci z vojaškimi akcijami hoteli izsiliti čim ugodnejšo razmejitev.

8.2. Iz katerih vzrokov niso mogli zasesti vseh ozemelj, ki so jih želeli zavzeti?

8.3. Opišite, kako je bila določena meja na odseku, opisanem v zgornjem besedilu.

(3 točke) 9. Po prvi svetovni vojni je bilo s Slovenci večinsko ali delno poseljeno ozemlje razdeljeno med več

držav. Velik del Slovencev je ostal zunaj Kraljevine SHS, v sosednjih državah.

Na črto pred imeni krajev v levem stolpcu prepišite iz desnega stolpca začetno črko sosednje države, kateri je pripadel kraj. Pomagajte si s sliko 3 v barvni prilogi.

____ Pliberk

____ Bovec A Avstrija

____ Velikovec I Italija

____ Ajdovščina M Madžarska

____ Monošter

____ Gorica

(3 točke)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

*M1725111207* 7/20

10. Slovenci so dne 1. decembra 1918 vstopili v južnoslovansko državo, ki se je imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje pa Kraljevina Jugoslavija. Toda v državi so se, v nasprotju s pričakovanji številnih, kmalu pokazala nasprotja zaradi narodnih in verskih razlik.

Pri reševanju si pomagajte s preglednico 1.

Preglednica 1: Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara 1921. god. (Vir: http://www.sistory.si. Pridobljeno: 22. 2. 2015.)

10.1. Glede na preglednico 1 navedite, kateri jezik je uporabljalo največ državljanov in na

katerem mestu po rabi je bila slovenščina.

10.2. Kateri dve pisavi je uporabljala državna uprava?

(2 točki) 11. Na slovenski politični sceni sta glavno vlogo v začetnih letih nove države igrali Slovenska ljudska

stranka (SLS) in Jugoslovanska demokratska stranka (JDS). Izpolni tabelo spodaj z naslednjimi zapisi:

zagovornica centralizma, večinoma kmečko prebivalstvo, večinoma meščanstvo, zagovornica avtonomizma.

Volilna baza Odnos do državne ureditve

SLS

JDS

(2 točki)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

8/20 *M1725111208*12. V prvi Jugoslaviji sta bili v veljavi dve ustavi, prva v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,

druga v obdobju Kraljevine Jugoslavije.

Mi, Aleksander, prestolonaslednik, razglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je ustavotvorna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (…) v LXVII. redni seji dne 28. junija 1921. leta na Vidov dan sklenila in da smo potrdili Ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

(Vir: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:211. Pridobljeno: 22. 2. 2015.)

Mi, Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo ustavo kraljevine Jugoslavije.

(Vir: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:184. Pridobljeno: 22. 2. 2015.) Obkrožite črko pred izbrano ustavo.

A USTAVA KRALJEVINE SHS B USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE

S pomočjo enega od zgornjih besedil in s sliko 4 ali 5 v barvni prilogi v obliki krajšega razmišljanja navedite, kakšno ime se je uveljavilo za to ustavo; razložite, kako je bila ustava sprejeta; v katerih upravnih enotah je živela večina Slovencev v času veljavnosti te ustave; kakšne so bile možnosti za ustanavljanje političnih strank in kako je največja vladna stranka zagotavljala zadostno večino v skupščinskem glasovanju.

(5 točk)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

*M1725111209* 9/20

13. Največja težava prve Jugoslavije je bil nerešeni odnos med obema največjima narodoma v državi.

13.1. S pomočjo slike 5 v barvni prilogi navedite ime upravne enote, s katero naj bi Hrvati dobili več avtonomnih pravic.

13.2. Pojasnite, kako so na takšno preoblikovanje države reagirali slovenski politiki.

(2 točki) 14. Vstop Slovencev v novo državo je ponudil nove možnosti za gospodarski razvoj. Večji zagon je

dobila industrija, kmetijstvu pa je težave povzročala zlasti razdrobljena posestna struktura.

14.1. Glede na sliko 3 navedite, kolikšen delež kmetov je imel manj kakor pet hektarjev zemlje.

14.2. Pojasnite, s kakšnimi težavami v kmetovanju so se srečevali takšni kmetje.

(2 točki)

Slika 3: Posestna struktura v Sloveniji (Vir: Lazarević, Ž., 1997: Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji, str. 13. Modrijan. Ljubljana)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

10/20 *M1725111210*15. V nasprotju s kmetijstvom je slovenska industrija po vstopu v jugoslovansko državo doživela

skokovit razvoj.

15.1. S pomočjo slike 4 navedite, več kakor 35 % katerih industrijskih proizvodov so v državi proizvedla podjetja na Slovenskem.

15.2. Pojasnite, zakaj je na Slovenskem zaostajal razvoj živilske industrije.

15.3. Kateri dejavniki so slovenskemu delu države omogočali tako hiter industrijski razvoj?

(3 točke)

Slika 4: Delež slovenske industrije v jugoslovanski proizvodnji (Vir: Gabrič, A., in Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 159. DZS. Ljubljana)

16. Obdobje industrializacije je prineslo tudi hitrejše zaposlovanje žensk.

Katera od industrijskih panog je pritegnila največji delež ženske delovne sile?

(1 točka)

Slika 5: Maksim Gaspari: Predica, zaščitni znak tovarne BPT Tržič (Vir: Mohorič, I., 1960: BPT v Tržiču, priloga. BPT. Tržič)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

*M1725111211* 11/20

17. Po napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941 je njena vojska hitro kapitulirala. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na več okupacijskih enot, največji del ozemlja pa sta si prisvojili Nemčija in Italija.

Dne 13. t. m. je prispelo s posebnim vlakom preko Tarvisa (Trbiža) 415 koroških in salzburških učiteljev in učiteljic, da vodijo nemške jezikovne tečaje v novih pokrajinah. Na kolodvoru so bili deležni prisrčnih pozdravov.

(Vir: Dolenc, E., Godeša, B., in Gabrič, A., 1999: Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji, str. 87. Modrijan. Ljubljana)

V ponedeljek, 23. t. m. ob 19.30 bo priredilo Narodno gledališče v Operi prvi italijansko-slovenski literarni večer kot novo manifestacijo vzajemnosti in sodelovanja. (…) Tako se bo v znamenju poezije vzajemno prelivala italijanska in slovenska beseda.

(Vir: Dolenc, E., Godeša, B., in Gabrič, A., 1999: Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji, str. 88. Modrijan. Ljubljana) Obkrožite črko pred izbrano državo, ki je okupirala del slovenskega ozemlja.

A NEMČIJA B ITALIJA

Pomagajte si z enim od zgornjih besedil in s sliko 6 v barvni prilogi in v obliki krajšega razmišljanja navedite, katere pokrajine oziroma kateri del slovenskega ozemlja je zasedla ta država; kakšna je bila gospodarska razvitost zasedenega ozemlja, pojasnite okupatorjevo jezikovno politiko in kakšen odnos je imela okupacijska uprava do slovenskih izobražencev.

(4 točke)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

12/20 *M1725111212*18. Kakor drugod v okupirani Evropi so se tudi na Slovenskem razhajala mnenja tistih, ki so trdili, da

je treba vojno preživeti ob upoštevanju okupatorjevih zahtev, in tistih, ki so zagovarjali odpor proti njegovi politiki; večina teh se je pridružila Osvobodilni fronti.

TEMELJNE TOČKE OF 1. Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.

(Vir: Gabrič, A., in Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 170. DZS. Ljubljana)

18.1. Kakšni so bili cilji Osvobodilne fronte?

18.2. Pojasnite, zakaj je odporniško gibanje podpirala protifašistična koalicija.

(2 točki) 19. Med drugo svetovno vojno je bila zabrisana meja med frontami in zaledjem in posledice vojne je

močno občutilo tudi civilno prebivalstvo.

Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami.

A Zaradi lakote so Slovenci med vojno množično umirali.

B Zaradi vpoklica v vojsko je pod italijanskim okupatorjem primanjkovalo moške delovne sile.

C Zaradi pomanjkanja hrane so lahko ljudje kupovali le omejene količine osnovnih živil.

D Zaradi vojaških akcij je bilo požganih veliko stanovanjskih objektov.

E Madžarski okupator je izgnal v taborišča več kot četrt milijona Slovencev.

F Uničene prometne povezave so povečevale težave glede preskrbe prebivalstva.

(3 točke)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

*M1725111213* 13/20

20. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je bilo v njeni nekdanji okupacijski coni ustanovljeno Slovensko domobranstvo. Časopis Slovenec je 16. novembra 1943 objavil besede generala Leona Rupnika, ki so ga nemški okupatorji postavili za šefa pokrajinske uprave; pripadnike protipartizanskih enot je nagovoril takole:

Vi pa (…) ki ste se kljub temu, da ste bili od komunističnih tolovajev (…) obkroženi, junaško borili poldrugo leto, ste sedaj prvi sinovi ob robu groba stoječega slovenskega naroda, ki ste začutili pomoč velikega voditelja Evrope in zagledali zarjo novega življenja.

(Vir: www.dlib.si. Pridobljeno: 10. 3. 2015.)

20.1. S pomočjo zgornjega besedila pojasnite, zakaj so se domobranci borili proti enotam odporniškega gibanja.

20.2. Kakšna je bila usoda domobrancev po vojni?

(2 točki) 21. Slovenija je po drugi svetovni vojni postala ena od šestih republik Jugoslavije. Oblast v državi je

prevzela Komunistična partija.

Glede zunanjepolitične usmeritve je partijski in državni voditelj Josip Broz Tito omenil:

Prvi ukrep CK KPJ in naše vlade po osvoboditvi naše države na področju zunanje politike je bil prav v tem, da se Jugoslavija čim tesneje poveže s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije, in sicer tako gospodarsko kakor tudi politično in kulturno. Sklepanje pogodb o prijateljstvu in medsebojni pomoči, vsestransko sodelovanje in sklepanje različnih gospodarskih in drugih pogodb je bilo izvedeno na našo pobudo in nihče nas ni silil k temu.

(Vir: V. kongres Komunistične partije Jugoslavije, str. 140. Cankarjeva založba. Ljubljana, 1948)

21.1. Iz zgornjega besedila razberite, po kateri velesili se je zgledovala Jugoslavija.

21.2. Pojasnite, zakaj je bila prav ta država zgled novim oblastnikom v Jugoslaviji.

(2 točki)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

14/20 *M1725111214*22. Na volitvah novembra 1945, ki so utrdile oblast komunističnega voditelja Josipa Broza Tita, je

nastopila le lista Ljudske fronte Jugoslavije.

Ribničanka Olga Rudež Kosler je v svoj dnevnik po volitvah zapisala:

Pri volitvah so veliko goljufali. Pri vsaki skrinjici je stal opazovalec. 17. je Rene dobila obvestilo direktorja gimnazije, da ne sme opravljati izpita za četrti razred. Domnevamo, da je to njegovo maščevanje, ker Oskar ni vrgel kroglice v njegovo skrinjico.

(Vir: Rudež Kosler, O., 2001: Dnevnik Olge Rudež Kosler: utrinki iz slovenske zgodovine, str. 80. Samozaložba. Ribnica)

22.1. Razložite, zakaj je Olga Rudež Kosler volitve ocenila kot »goljufive«.

22.2. Pojasnite vzroke, zakaj na volitvah ni sodelovala politična opozicija.

(2 točki) 23. V nasprotju s tistimi, ki se niso strinjali z novo oblastjo, so nekateri poudarjali zlasti novosti, ki jih

je prinesel povojni čas.

23.1. Pojasnite, zakaj so številne ženske – v nasprotju z Olgo Rudež Kosler – povojne volitve občutile kot korak naprej v primerjavi s predvojnimi volitvami.

23.2. Zakaj na volitvah Komunistična partija ni nastopala samostojno?

(2 točki)

Slika 6: Volilna propaganda (Vir: Gabrič, A., in Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 184. DZS. Ljubljana)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

*M1725111215* 15/20

24. Poleg komunističnega prevzema oblasti je Jugoslavija po drugi svetovni vojni doživela še neko drugo spremembo. Zaradi te spremembe je nova oblast dobila podporo tudi med pripadniki manjših narodov v državi. Pri reševanju si pomagajte s sliko 7 v barvni prilogi.

24.1. Pojasnite, kakšna sprememba v državni ureditvi je tudi med Slovenci okrepila občutek, da se je njihov narodni položaj izboljšal.

24.2. Razložite, zakaj ozemlje okoli Kopra na sliki 7 v barvni prilogi ni obarvano v isti barvi kakor preostala Slovenija.

(2 točki) 25. Od leta 1945 dalje so slovensko in jugoslovansko politično sceno zaznamovali nekateri vidni

politiki.

Povežite politike in njihov pomen tako, da črke pred imeni politikov iz desnega stolpca zapišete na ustrezna mesta pred orise politikov v levem stolpcu.

_____ predsednik slovenske vlade 1967–1972, partijski »liberalec« A Boris Kraigher

_____ predsednik Slovenije v času osamosvajanja B Edvard Kardelj

_____ vodilni jugoslovanski komunistični ideolog C Jože Pučnik

_____ načrtovalec jugoslovanske gospodarske reforme v šestdesetih letih D Stane Kavčič

_____ disident, vodja koalicije Demos na volitvah leta 1990 E Edvard Kocbek

_____ predstavnik krščanskih socialistov v OF, pisatelj in pesnik F Milan Kučan

(3 točke)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

16/20 *M1725111216*

Prazna stran

V siv

o po

lje n

e piši

te.

*M1725111217* 17/20

Barvna priloga (k Izpitni poli 2)

Slika 1: Slovenske čitalnice, tabori in kulturna društva na začetku ustavne dobe (Vir: Slovenski zgodovinski atlas, str. 150. Nova revija. Ljubljana, 2011)

X priloga

V siv

o po

lje n

e piši

te.

18/20 *M1725111218*

Slika 2: Slovenci v svetu l. 1938 (Vir: Slovenski zgodovinski atlas, str. 177. Nova revija. Ljubljana, 2011)

Slika 3: Slovensko narodnostno ozemlje zunaj Kraljevine Jugoslavije (Vir: Gabrič, A., in Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 219. DZS. Ljubljana)

V siv

o po

lje n

e piši

te.

*M1725111219* 19/20

Slika 4: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Vir: Gabrič, A., in Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 151. DZS. Ljubljana)

Slika 5: Kraljevina Jugoslavija (Vir: Gabrič, A., in Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 152. DZS. Ljubljana)

X priloga

V siv

o po

lje n

e piši

te.

20/20 *M1725111220*

Slika 6: Okupacijska razdelitev Dravske banovine (Vir: Gabrič, A., in Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 166. DZS. Ljubljana)

Slika 7: Federativna ljudska republika Jugoslavija med letoma 1947 in 1954 (Vir: Slovenski zgodovinski atlas, str. 193. Nova revija. Ljubljana, 2011)