Zene na Dolenjskem nekoč in danes · založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za...
Transcript of Zene na Dolenjskem nekoč in danes · založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za...
G l a s i l o S o c i a l i s t i č n e z v e z e d e l o v n e g a l j u d s t v a o k r a j a N o
Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak petek. • * Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačlj iva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oz. 3 amer i ške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24
Stev. 9 (312) Loto VIL
NOVO MESTO, 2. MARCA 1956
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošt oprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 Pošti ~»« Telefon uredništva (D oprave at 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno* založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel.
Ob 8. m a r c u — mednarodnem d n e v u borbenih ž e n a
Zene na Dolenjskem n e k o č in danes 2e 46 let praznujejo napredne
fcene vsega sveta 8. marec kot 4an vseh tistih žena, ki se skup-Bo z vsemi naprednimi ljudmi truuijo, tia bi se zuoljaale ž ivljenjske prilike delovnim ljudem, oucneiu pa se zavzemajo Ba ravicne odnose med narodi, •a mir v svetu. Ko so pred 3U a... ... icti zene po svetu in pri aas pioslavljale S. marec sredi •ežkin Oorb, stavk, trpljenja, pic^anjanja in smrti, takrat ve-*iua prebivalcev Dolenjske •Ploh ni vedela za krvave in naporne borbe naprednih mimi k , moz, žena in mladine v raznih krajih države in po vsem •vetu.
V tistih časih so ž ive le žene Ha Dolenjskem te/ko živl jenje . Na kmetih revščina, neznanje, saosialost, premalo kruha in dela za š tev i lne družine. Možnosti zaslužka, posebno še za ženske, ni bilo skoraj, nobene. V nerazviti industriji na Dolenjskem je dobilo delo le majhno itevilo delavk, ki so delale pod selo težkimi pogoji in v večnem itrahu, da bodo zgubile še ta skromni zaslužek ter ostale na cesti. Celo šolani ljudje so morali po več let čakati , da so dobili delo. Sploh pa je bilo nadaljnje šolanje in izobraževanje dostopno več inoma le otrokom premožnih In vplivnih staršev. Od nikoder upanja na zboljšanje ž iv l jenjsk ih prilik, povsod samo trdo življenje , garanje, revščina, ter težka mi
sel, da daješ ž ivl jenje otrokom, ki bodo živel i prav tako težko ali pa še teže, brezupnejše Življenje. Dolenjske žene takrat niso vedele za 8. marec, za težnje naprednih žena in socialistov po vsem svetu, ki so se že dolgo borili proti krivicam in revščini. Vdano so trpele in v svoji nepoučenost i trdno zaupale besedam, da bo pač na drugem svetu bolje.
Ko pa je trpljenje le prekipelo in se je razplamtela na-rodno-osvobodilna borba, se Je dvignilo v upor tudi dolenjsko ljudstvo. V tej krvavi borbi na življenje in smrt so pokazale skromne, preproste, trpljenja vajene dolenjske matere in dekleta neverjetno odločnost, borbenost, požrtvovalnost in junaštvo. Tako kot po vsej Jugoslaviji je ta borba prekalila tudi dolenjske žene ter ustvarila iz nepoučenih, v usodo vdanih že-borke za svobodno, srečno domovino. Sleherna mati, starka ali dekle, ki je s hrano ali kako drugače, pa čeprav še tako skromno, pomagala partizanski vojski, se je s tem vključila v vrste naprednih, borbenih žena, v vrste graditeljev naše nove države. S tem so dolenjske žene storile odloči len korak: iz pol it ično pasivnih žena, ki so ž ive le samo za svoj dom in ki jih ni dotlej nihče poznal niti kaj več upošteval , so se razvile v napredne žene, ki jih pozna in spoštuje vsa
E E E B S I J J M B I I ' H M I M I « ^ ^ m m i P H i « mu
JllE STASiPOHAR j V vrste najboljših sinov na
te domovine sega smrt. V kratki dobi enega meseca smo izgubili v Beli krajini že tretjega borca NOB, Juleta Stam-jpoharja — nosilca partizanske-spomenice iz leta 1941.
Kot delavec-proletarec je ž e v rani mladosti spoznal težko Življenje delovnega ljudstva in preganjanje poštenih, naprednih delovnih ljudi v monarh'stični diktaturi stare Ju-aoslavije. Postal je revolucionar in s svojimi socialističnimi idejami oplodil stoletno borbo slovenskega ljudstva.
Hribar, Tone Suštaršič, Stane Smid, vsi predstavniki belokranjskih obč in , m n o ž i č n i h organizacij, JLA, metliška godba in številni znanci, so-borci in prijatelj;. Zadnje besede slovesa so mu izrekli Janez Vitkovič, Zvonko Hanzel, Viktor Svigelj in Tone Sobar.
Stane Selan
naša domovina. Osvobodilna borba je pričela osvobajati tudi dolenjsko ženo njene stoletne zaostalosti in drugih okov, ki so jo vezali. Tako so tudi one pričele praznovati 8. marec.
V letih vojne In po vojni so prišle do važnega spoznanja, da je naša usoda in naše ž iv l jenje odvisno predvsem od nas samih, od ustvarjalne volje vseh ljudi. Ce hočemo, da bodo naši otroci, pa tudi že mi, živeli bolje kot v starih časih, potem moramo trdo delati, se učiti in oprijeti novih pridobitev ter vsak po svojih močeh sodelovati pri skupnih naporih za boljše življenje. To velja v enaki meri za može in žene, posebno pa še za mladino.
Zene na Dolenjskem so v zadnjih 15 letih dokazale, da hočejo krepko sodelovali pri ustvarjanju boljših ž iv l jenjskih pogojev In pri izgradnji socializma. Toda pri tem imajo polno težav. Naša žena, pa naj je delavka, kmetica ali us lužbenka, ima dvojno obremenitev. V službi, pri delu mora delati enako kot moški, poleg tega pa jo čaka še vse gospodinjstvo in skrb za družino in otroke. Takrat, ko drugI počivajo, mora ona še vedno delati, če hoče da bo vse delo vsaj približno opravljeno. V takih razmerah je seveda silno otežkočeno aktivno politično In družbeno delo žena, saj si zelo težko utrgajo potrebni čas.
Kljub tem težavam pa srečujemo žene in žensko mladino na raznih predavanjih, tečajih, v društvih, odborih, sestankih, občinskih svetih, zborih volivcev, upravnih odborih podjetij In kmetijskih zadrug, v ljudskih odborih Itd., skratka povsod, kjer se kaj važnega dogaja. Od septembra pa do marca se je udeleži lo v n o v o m e š k e m okraju preko 4000 žena in deklet kme-tijsko-gospodinjskih tečajev In predavanj. V raznih organih oblasti in njihovih svetih je v našem okraju izvoljenih okoli 200 žena, ki zelo požrtvovalno in dobro delajo. V raznih od
borih v tovarnah, zadrugah, šo lah, društvih itd. pa deluje v novomeškem okraju nad 700 žena. Te števi lke nam kažejo veliko voljo in požrtvovalnost dolenjskih žena, ki kljub raznim težavam In močni delovni obremenitvi aktivno sodelujejo na vseh področjih družbene dejavnosti.
Bilo bi jih pa še več , če jim ne bi delala težav njihova dvojna obremenitev v poklicnem delu in v gospodinjstvu, pa tudi podcenjevanje in odrivanje žena, kar se pri nas še vedno dogaja. -Usmerjali ženo samo na dom, bi pomenilo obračati kolo a^voja nazaj. To pa je nemogoče. V bodoče bo vedno več žen$ delalo v industriji, kmetijski in drugi proizvodnji ter v raznih drugih poklicih, toda vsi-moramo skrbeti, da bomo ženam olajšal] drugo breme, to je gospodinjstvo. Zato učimo žene. kako naj z manj truda bolje gospodinjstvo, zato svetujemo, da naj možje fn otroci pomagajo gospodinjam pri domačih opravilih, zato bo v bodoče ljudska oblast dajala vedno večja sredstva za razvijanje sodobnega gospodinjstva in družbene pomoči zaposleni ženi. Kajti namen vsega tega je, pomagati delovni ženi, da z manj "truda In v krajšem času opravi gospodinjska dela, da se laže posveti delu v poklicu, lastni izobrazbi, vzgoji olrok ln družbenemu udejstvovanju.
Te žene, ki si danes v pogojih našega nerazvitega gospodarstva in zaostalega gospodinjstva utrgajo dovolj časa, da delajo še v raznih odborih, svetih in drugod r'v korist vseh, zas luži jo , od social ist ične skupnosti vse priznanje. Dolž nost vseh nas, celotne naše družbe pa je, da ženam pomagamo, da se zmanjša njihovo breme v gospodinjstvu, ce hočemo, da bo vedno v e č lena aktivnih, da jih bo vedno več Izvoljenih na razna odgovorna mesta v oblasti, družbenem upravljanju in drugod, ne da hI pri tem trpela njihova družina. To pa tudi hočemo in
moramo doseči , kajti brez aktivne udeležbe žena na vseh toriščih ne bomo mogli ustvariti boljšega ž iv l jenja in socializma.
Ko proslavljamo deseto leto v svobodi 8. marec, se zavedamo, da je bilo sicer že veliko storjenega, da je pa kljub temu življenje za delovnega č loveka, posebno pa za delovno ženo še vedno težko. Treba bo še trdega dela in skupnih naporov vseh poštenih ttržavljanov, mož, žena in mladine, da ho naša domovina postala bogata, razvita dežela, kajti le tako bo tudi sleherni družini In posamezniku omogočeno zadovoljno, lepo ž iv l jenje . Jugoslavija In tudi naša Dolenjska nista bogati, vendar pa imamo neizmerno bogastvo v naših ljudeh, v naprednih možeh in ženah, članih Social is t ične zveze, ki vedo. da je pred nami svetla bodočnost in da smo mi vsi kovači novega življenja; kajti od našega dela. truda In prizadevanja za skupnost je odvisna na*a sreča In sreča bodočih rodov. Ljudje, ki to vedo ln ki zavestno, z združenimi močmi gradijo novo življenje , ti ljudje so naše bogastvo, so naša' ustvarjalna sila. Lahko smo ponosni, da Je med njimi tudi na m o č e žena na Dolenjskem.
ing. Vilma PirkovlC
:>>3
SLEJK0PREJ JE IN OSTANE GLAVNI CILJ PROSVETNIH DRUŠTEV
i z o b r a ž e v a n j e l jud i P R V A R E D N A S K U P Š Č I N A O K R A J N E G A S V E T A
Z V E - E SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV O K R A J A J E BILA V N E D E L J O D O P O L D N E V NOVOMEŠKEM D O M U L J U D S K E PROSVETE. P O L E G D E L E G A T O V DRUŠTEV, P O V A B L J E N I H P R E D S T A V N I K O V OBCIN-
boljše pripraviti oz. voditi, saj se sestane^ o delegati druitev v take«! merilu le enkrat na ieto.
Tretjič: morda bi biLo prav, če bi uvodni referati im«l i
P r e d v o l i t v a m i d e l a v s k i h s v e t o v
Leta 1934 je bil med ustanovitelji društva Kmečkih fantov in deklet, prve napredne organizacije kmečke mladine in zametka bodočih osnovnih crganizacij KP. Leta 1939 je postal č l an Komunistične par-Ti r In bil v predvojnem času tudi član okrožnega komiteja KPS 2d Pelo krajino.
Ko so fašisti zasužnjili domovino, najdemo Juleta med prvim! organizatorji OF v Gradaeu in v okolnih vaseh, kjer je neumorno zbiral orožje in hrano za prve belokranjske partizane. Kljub bolezni je pomladi leta 1942 odŠPl r partizane in se vztrajno ter požrtvovalno boril do osvobo-ciive.
V svobodi je aktivno delal jta fzffractnjo ljudske oblasti in b'l v ratnih množičnih po-litičnrh organizacijah, vedno veder in tovariški do vsakogar. Z njegovo smrtjo smo iz-gvb'H dnhrrga sohorca. sodelavca in tovariša, žena Jelka Julček tu Olgi ca pa skrbnega moža <n očeta.
23 U 1956 smo ga poltio-Utvitao špnmtu na nftgovi zadni' pafri, SprtmlU N 0 ga tudi ljudski poslanci Janez
V tem tednu so se začele priprave za volitve novih delavskih svetov. V Mokronogu, Mirni in v Metliki so že imeli razširjene občinske sindikalne plenume, danes so se zbrali sindikalni funkcionarji in predstavniki polit ičnih organizacij v Šentjerneju In Kostanjevici, v nedeljo bo sindikalni plenum v Novem mestu, prihodnji teden pa ie v ostalih občinah. Volitve delavskih svetov so dogodek Izrednega pol i t ičnega pomena,
Počastimo 8. marec — mednarodni dan borbenih žena!
Organizaci je Soc ia l i s t i čne zveze čaka te dni h v a l e ž n a , naloga — pomagati pr i organizac i j i počas t i t ve 8. marca — praan:ka borbenih žena . O b č i n sk i odbori S Z D L ln krajevne organizacije naj poskrbijo za dostojno počas t i t ev tega dneva z akademijami , proslavami, pogosti tvami partizahsk h mater, žena ln vdov, z obiski par t i zanskih dru/.in in podobnimi akcijam:. Tako bo n. pr. v Novem mestu vsak terenski odbor S Z D L organiz i ra l Interne proslave t d r u ž a b n i m i večer i za žene , v vseh več j ih k ra j ih v obč in i pa bodo proslave: 7. marca zveče r bo g leda l i šče K D Dušan Jereb ponov lo v dvorani Doma L P v Novem mestu Tiemaver jevo dramo Mladost pred sod i ščem, pred nastopom pa bo kratka slovesnost v počas t i t ev dneva borbenih žena. B, marca bodo N n v o m e š č a n ! igral i Mladost pred sod i ščem v M e t l i k i . 11. marca bo pr i redi la
praznik za kolektiv In mejnik, ob katerem pregledujemo dosedanje uspehe delavskega samoupravljanja in delamo načrte za prihodnje delo.
V vseh podjetjih in organizacijah v Sloveniji morajo biti novi delavski sveti izvoljeni naj-
Predsednik Tito bo maja obiskal Francijo
V preteklem tednu so potrdili vesti, da bo predsednik Tito letos v maju mesecu obiska.l Francijo. Po obi sik u v Angliji bo ro drugji drzavn.ui obisk predsednika naše republike * Zahodni Evropi.
Letos sipomladj bo obiskal Jugoslavijo avscriijsflu kancler g. Raab.
kasneje do 30. aprila, razen gradbenih, gostinskih in turističnih obratov ter podjetij PTT. Priprave za volitve morajo biti zalo temeljite; sindikatom bodo v okraju pomagale zlasti organizacije Social ist ične zveze :n Zveze komunistov, da bomo pred volitvami v podjetjih dobro ocenili položaj in gospodarsko stanje pregledali vse skrite rezerve In neizrabljene možnosti za povečanje proizvodnje. Dosedanje izkušnje delavskega samoupravljanja nam bodo pri tem dragocena pomoli.
Naloge, ki nam jih nalaga uresničevanje naše nove gospodarske politike, nam jasno začrtujejo dolžnosti , ki so pred vsemi našimi delovnimi kolek-
(Nadaljevanje na 3. strani)
S K I H L J U D S K I H O D B O R O V I N Č L A N O V D O S E D A N J E - m a n j ponavl jan ' sp lošno z o a -G A O D B O R A S E J E S K U P Š Č I N E U D E L E Ž I L T U D I P R E D S E D N I K O K R A J N E G A O D B O R A S Z D L J O Ž E B O R S T N A R , P R E D S E D N I K O K R A J N E G A S V E T A Z A P R O S V E T O I N K U L T U R O V L A D O B E R C E . P R E D S E D N I C A O K R A J N E G A S V E T A Z A Š O L S T V O P R O F . E M A M U S A R , P R E D S E D N I K S V E T A Z A K U L T U R O I N P R O S V E T O P R I O B L O N O V O M E S T O P R O F . J A N K O J A R C , G L A V N I O D B O R R E P U B L I Š K E Z V E Z E S V O B O D I N P R O S V E T N I H D R U Š T E V P A J E Z A S T O P A L N J E G O V Č L A N A V G U S T J A Z B I N S E K .
N A S K U P Š Č I N I SO P R E G L E D A L I D E L O P R O S V E T N I H D R U Š T E V P O N J I H O V I Z D R U Ž I T V I V L A N S K I J E S E N I , P O R O Č A L I O U R E S N I Č E V A N J U N A P O T K O V J E S E N I Š K E G A K O N G R E S A S V O B O D I N P R O S V E T N I H D R U Š T E V . I Z M E N J A L I M I S L I O R A Z N I H P R O B L E M I H V D R U Š T V I H T E R L J U D S K O P R O S V E T N E M D E L U V N A Š I H K R A J I H , S P R E J E L I S K L E P E Z A N A D A L J N J E D E L O I N I Z V O L T L I N O V O D B O R I N N A D Z O R N I O D B O R O K R A J N E G A S V E T A .
Za uvod nekaj sp lošn ih ugotovitev in vt isov z nedeljske konference: opazovalci in udeleženci , se ob prenaglem zak l j u č k u konference nismo mog l i znebit i vt isa, da je b i lo to v a ž n o posvetovanje pretrgano nekje sredi n a j v e č j e p r ip rav l j e nosti delegatov d r u š t e v i n zastopnikov ostal ih forumov, da še izmenjamo m i s l i , n a č r t e , pobude in povemo to in ono, ka r je ostalo ne i z r ečeno . Zaradi t r i -č e t r t u r n e zamude ob zače tku in z a k l j u č k a kmalu po 13. u r i je bi lo razprav l|j a nje s k r č e n o na
n a j m a n j š o mero. Ce organizac i ja že p l a č a delegatom potne s t r o š k e in dnevnice, bi utrpela lahko tudi še s t r o ške za popoldanski razvoz delegatov v smer i , kamor ne vozi v lak , da se skupšč ina ne bi razš la , preden je zak l juč i l a delo.
D r u g i č : zaradi pomanjkanja časa je ostalo mnogo v a ž n i h v p r a š a n j neobdelanih: referati so j i h sicer omeni l i , delegati i n gostje pa niso imel i časa , da bi o nj ih povedali svole mnenje. Kaza lo bi zato p r i h o d n j i č tako v a ž e n posvet t e h n i č n o
» K a m e n n a k a m e n . . . p a l a č a «
Gospodarske razmere so dolenjskega človeka že zgodaj v zgodo-v ni prisilile, da je varčeval. V «ari Avstriji in v prcdaprilski Jugoslaviju so podjetnejši posamezniki .n politične stranke kar radi kovali j* te gospodarske nujnosti agrarne Dolenjske profite.. Kazlične hranilnice in posojilnice so .v prereklosri na Dolenjske«) res predstavljale obl'iko medseboj-ne gospodarje pomoči dolenjskega malega človeka, bile pa. so tudi S roko razDeti n uradno uzakonjeni kanali, po katerih ic nenehno tekel denar delovnega, človeka v pod;etn'.W e /epe. Naijbosj smo na Dolenjskem občutili zlo kapt-ta.ist enih hranilnic in posojilnic ob knzah: č e z noč so rzginiali-
globoko nezaupanje ljudi do de- Uspešno delo obeh Zadružnih voj pri Zvezi zadruzaih hrandme narn;h zavodov, da je Še v dese- hranilnic in posoplnic v Novem in pos;xiiJnic v Ljubljani, torej de-tem letu naše svobodne gospodar- mestu in Črnomlju dokazuje, da na*-, ki so ga vfiož le gospodarsko ske rasti bojazen pred morebitno je obstoj denarnega zavoda za močnejše pokraiiime, G o r e n j a , izgubo prihrankov najpomembnej- kreditiranje kmetijskega zadružni- štajerska. Seveda ipa mora raču-sa ovira v rasti socialiisdčnega Štva na Dolenjskem več kot upra- nati prvenstveno na lastne sle. varčevanja. vičen, saj vloge rastejo, hranilnica Hranilnica in posojilnica mora
* i t . , , , , in posoji n:ca pa bo odslej dolenj- poslovati ekspeditivno, brez ne-Ze rz teh dejstev lahko razbe- i i • r i . i . u i jTT" _« 1, „„„i * i , , . . sko kmet.istvo tudi dolgoročno potrebnega birokratskega zavlacei
remo. kako težke naloge .ma lani • r i n i ». • krcuiriraila. Posebne po-moci je :po
Svoboda v Rrš l j fnu slavnostno naši d<v!goleirn' prihranki, delničar akadem jo ob 1«. url. združeno z obletnico delovanla ».pnsk^ga pevskega zbora v RrSlilnu. Podobne prireditve pr'nravMa'n tUdI v vsr-b drugih dolenlskih občinah. Naj ne bo kollčkal večjega krala, kler se ne bi dostolno snomnill revohirn-narne borbe delovnih žena za ppoifonravnost ln svobodo č lo -vsttval
luninih zavodov pa niso bili po risri noč; nič revno'š-, Mbj jo /aOu/ke »debe'ih l e t« vedno pravočasno na'agab v p.nestva in stanovatiiska in RO*podarskl pn-s-lop-ja. Tako Je kaipur.^sričnemu rc/imu Otpalo škodovati *c doltO pred revoUii-iiio soc'a!.:sr,!čnemu varčevanju: b.mkrir! ;n i>oloimi hran 1 n i c in p »•••v 'tve vseh vrst so c* v-.\riii pri Do4oii/c»h t&krt
ustanovljena Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem mestu. Doslej je združevala 32 Članic-kmetiijskih zadrug na področju bivšega novomeškega okraja, na svojem občnem zboru v soboto 25. februarja letos pa sta se Zadružna hranilnica in posojilnica Novo mesto in ČrnomeVi spojili, tako da odseva niena dejavnost gospodarsko moč soc :aTsrčncga zadružništva v novih mejih novomeškega okraja. Občnega zbora sta se udeležila rudi Pavle Avbelj. /uropnik Zveze zadružnih hranilnic in posojilna, in Vikto>-Zupančič, olan republiškega odbora /i .bu/nih hranilnic in O O N O ^ I - V C .
olvi'ni zbor pa je vodil Tone P-'tc, po.lipredsed-iik O Z Z Novo me*ro.
Oflajroo si splošne '.Krofov it ve obeh poroc*i i« kasnejle razprav«:
trebno belokranjsko kmetijstvo. Na 4503 kmetijsko) gospodarstvih je le 260 gnojmčnih jam ali 2,6% kmetijskih gospodarstev ima gnojil ične jame. Vsakoletno izgubo enoja v Beli kraiim lahko primerjamo s 337 t č.'.'.kcga solitra. Da bj pa lahko zbrali primerna denarna sredstva za kreditiranu', ie treba povsod varčevat.. Pa ne doma, ro ni gospodarsko, kajti dinar se tako počasneje obrača, pač pa v hranilnih zavodih. Vse premalo ie v hranilnih zavodih malih vla-•.'.aie'ev. Hranilna služba ie služba civJIivn anega naroda, v naši tOtpodorskj rast; ima pa še posebne naloge; pri nas ne pomaga Oftva hran-lnce samo sosed •sosedi.'. amp.uk tudi pokrajina pokra" jinii. ZtOttato lloleisttO kmeti :stvo laiiko č p o s o j i l za svoy ratz-
vama. hkr.ui pa tudi zakonito in družbeno koristno. Dolenjsko kmerijstvo se bo rešjlo gospodarske zaostalosti le, če bo imelo visoko organizirano hranilno kre-dtno službo. Varčevanje ie še vedno gosnodarska nu'nost dolenjskega človeka, do-leniski kmet pa naj denar nalaga v svojo hranilnico in posojilnico, saj /dai ni pri nas več rako. da bi hratrlnice zaradi konkurence in kriz dniia drugo požirale in uničevale. Zato 'e viaka bojazen, da bo denar iz-•Tlrr1 kor v stari Avstriji in pred-ap'-lski Jiii(<vslaviiii. č'sto odveč.
De'egati so na občnem zboru i /vol i l i rudi nov ivravni, nadzorni in ponovni odbor, ter delegate ?A skuoščino. Zveze zadružnih hn.nUnk in pusopuic v Lnib-
nih , n a č e l n i h s ta l i šč z jeseni škega z d r u ž i t v e n e g a kongressL Svobod in prosvetnih d r u š t e v , pa več konkre tn ih v p r a š a n j , teme l j eč ih na ugotovitvah o k r a j nega prosvetnega fotuma, k i je v zadnjem času obdelal p rob le matiko d r u š t e v posamezmih o b čin. S krai.'šim, izčnpnejjšim re feratom bi p r idob i l i č a s za obš i rne j še razpravljanje, konk re t ne j ša problemat ika i n opozori lo na ugotovljene nepravilnost i oz. pomanjkl j ivost i dela v d r u š t v i h pa b i verjeitno sprož i lo š e ž i v a h n e j š e sodelovanje delegatov. *
*
Najprej je tov. Lojze Kas te l id prebral sklepe zadnjega o b č n e ga zbora i n p o r o č a l , kako so bih" i zv r šen i oz. kako se še u re sn i ču j e jo . Večji de l zastavljenih nalog je b i l I zvršen . Skupšč in i je postavi l v p r a š a nje, naj pove svoje mnenjo glede nadaljnjega izhajanja »Dolenjske p rosve te« , k i (je zad -njji čas v zastoju, k e r d r u š t v a i n posamezniki do l judskopro-svetne revije Dolenjske n i£0 ime l i pravi lnega razumevanja. ( V p r a š a n j e je ostalo odprto, ke r zaradi pomanjkanja časa n i h č e izmed delegatov n i uspel govor i t i o tem problemu.)
P o r o č i l o predsednika J o ž e t a Zamljena je zajelo predvsem, obdobjje po z d r u ž i t v e n e m k o n gresu na Jesenicah l n ukrepe, storjene v d r u š t v i h v okraju ob z d r u ž e v a n j u . P o n o v i l je bistvo nače l enotne prosvetne o rgan i zacije in r azč len i l o rganizac i j sko v p r a š a n j e okrajnega sveta Zveze Svobod i n prosvetn ih d r u š t e v , njegovo usmerjevalno po l i t i čno vlogo, naloge o b č i n skih svetov in d r u š t e v v k r a j i h , k i e r obč. svetov ni oz. verjetno tudi ne bo. Posebej je p o d č r r a l , da ostane glavna naloga d r u š t e v izobraževanje In vzgoja ljudi, mpdtem ko so ostale dejavnosti, d r u š t e v (dramatika, petje, foil-
(Nadaljevanje na 6. strani) |
VREME
Z A CAS OD 2. DO 11. M A R C A Odjuga ki se pričakuje v za
četku marca, bo trajala le kratek čas. Ostale dni bo prevladovalo hladno vreme z mrazom ponoči In pogostimi v e č i n o m a snežnimi padavinami. Suha o* jasna razdobja ne bodo d a l i š * kot 3 dni.
Vdor mrzlega vala <te prič** kuje v prvi polovici prihodnjo« ga tedna, obilne snežne ptdavl* ne pa v zadnjih dneh prihodnjega tedna.
(Napovod JBialad V . otfc
r Stran S I D O E E N J S K I E I S T t
Kaplan Jože Brtoncelj v Črnomlju ni zaželen, ker hujska otroke In noče vedeti, kje se neha vera in začne politika
»Danes BO pa na sestanku l judje, k i j i h navadno n i k o l i nI v i d e u , « so ugotavl ja l i nekateri u d e ^ ž e n c i o b č n e g a zbora S Z D L v Crnomi ju letos II . februarja. M a r s i k d o je p o m i s l i l : No , so pa e enkrat p r i š l i , verjetno j i h je s r e č a l a pamet , i n pod. S kakšnim namenom pa so se posameznik i ude lež i l i zbora Soc i a l i s t i čne zveze, pa se je hitro pokazalo, ko je nekdo izmed u d e l e ž e n c e v v razpravl janju sp rož i l v p r a š a n j e negativnega delovanja kaplana Br toncl ja v Č r n o m l j u . Ljudje v Crnomi ju vedo, da Ima kaplan v ž u p n -ftču vsak popoldan cel razred d i jakov in u č e n c e v osnovne š o le , kjer j i h pouču je razne predmete, da se v t ika v šo lske razmere in hujska uč e nc e proti u č i t e l j i c a m z iz javami kot n. pr . : »Jaz u&im iz l jubezni do otrok, uč i te l j ice pa samo za denar! <, da pripoveduje, kako »bodo vse uč i te l j i ce prej letele Iz Č r n o m l j a kakor jaz«. » P o vejte uč i te l j i c i , naj prestavi ure za k r o ž k e na osnovni šoli, ker v teh urah uč i m verouk in ga ne morem pres t av i t i« Itd.
Nekdo Izmed diskutantov na • b o r u pa se je oglas i l - takole :
"Kaj nas bo zdaj ta n e m š k i •oldat k o m a n d i r a l ? «
»Kaj, n e m š k i soldat? K a p l a n , pa n e m š k i so lda t?« je zavrelo po dvoran: .
Da , n e m š k i soldat. E n i so se čud i l i , drugi zgraža l i , tretji zahteval i , naj takoj zapusti Č r n o m e l j . K o so se ljudje pom i r i l i po p rvem razuml j ivem razburjenju Id ogorčen ju , je pros i l za besedo kapetan V i l k o Č r n i č . Povedal je, da je b i l kap lan Jože- Brtoncel j 20 mesecev n e m š k i vojak na zahodni f ront i . .
»Lažeš kot pes. nI res!« Je vpad la v besedo Ka ta r ina Rožič iz Č r n o m l j a .
Za besedo je zaprosila V l a d k a V a n o v i č . Povedala je, kako kap lan hujska šolske otroke in j i h odfeguje od uč i t e l j ev .
*To je prava p raš iča« , je spet 6trupeno usekala Rož ičevka , ko je V a n o v i č e v a nehala govori t i .
K e r poš ten i zborovalci niso megl i več p r e n a š a t i ža l j ivk in psovk Rož ičeve , je t o v a r i š Gojko predlagal , naj č lanski sestanek S Z D L takoj razčis t i
Letos za 21% večfi januarski izvoz
iz Slovenije Potdjet.ja LR Slovenije so iz vo
t l a v letošnjem januarju na tuja iržiiča blaga v skupni vrednost: 836 milijonov dinarjev, kar je za 21 odstotkov več kakor lani v tem času. Predvsem se je povečal izvoz imdu9trijski<h izdelkov, izmed katerih smo izvozili največ proizvodov barvaste metalurgije. Največ smo izvora! H v Italijo (za 160 milj-onov dinarjev), v A v strijo (za 109 milijonov dinarjev), v Švico (za 103 milijone d -narjov), v Veliko Britanijo. Nemčijo, nato na Poljsko, v Bolgarijo, Češlkosiovalko in Sovjetsko zvezo.
Sila - prvak Dolenjske Na Šahovskem prvenstvu Do
lenjske, ki je bilo zaključeno v sredo dopoldne, so se zmagovalci razvrstili takole:
1. Sila Mitja (Novo mesto) 10,5 lločk.
2. Ing. Volk Slavko (Kočevje* 10 točk.
3. Skerlj Tone ((Novo mestoi 9,5 točke.
njeno nesramno o b n a š a n j e , ža l j ivo za vse navzoče , Poveda l je l judem, kako Rož ičeva psuje navzoče , nakar so ljudje ogorčeno zahtevali , naj zapusti zborovanje. Predsednik delovnega predsedstva ing. Peternelj je v p r a š a l Rož čevo , naj pove. zakaj psuje in žali l judi na j av nem zborovanju, pa ni hotela glasno govor i t i . Poltho je le dejala: »Nas je p remalo!« Res, tak ih kot je Rožič Ka ta r ina 5n podobnih je pri nas povsod premalo, da bi karkoli pomenili. Ljudem je bi lo takoj jasno.
skr iva jo svoj h zvezkov, tisti n a m r e č , k i odhajajo od šo l ske ga pouka naravnost k verouku. K o se je uči te l j ica p r e p r i č a l a , da sk r iva jo v razredu tudi nekater i drugi zvezke pod obleko, sta se j av i l a dva izmed njih, vendar zvezkov nista hotela dat:- med svoje šolske s tvar i . K d o f orej vzgaja otrokom po-tuho, zahrbtnost in dvol ičnos t? Šola ne — k l icemerju j ih navaja dvo l ičnos t , k i jo takim otrokom vcepljajo izven šole.
Pa še tale primer: ko je pred dnevi uč i te l j ica Bogatajeva
s C E M T R A P I K A P L A N I J R T O N C E L J O T R O K E P R I
V E R O U K U ?
P r i v e r o u k u
n a v z o č ( - a ) :
16,1., Takole žigosa črnomaljski kaplan otrokom zvezke
za verouk, v katere pišejo otroci takšnele »naloge«: »Nekoč se je šla Suzana ko; nt in sta jo dva moža
napadla. Ta žena je zakričala na pomoč in moža sta tudi zakričala na pomoč. Ljudje so prišli na pomoč.«
da Rožičeva ni prišla na sestanek iz patriotizma, temveč zato, da bi motila zborovanje. Ker pa je bilo »njenih« premalo, nj: in »njenim« to seveda ni uspelo.
Česa črnomaljci Se niso pozabili
Res, Crnomal jcem ne gre v račun, da bi j i m »pas t i roval« človek, kj se je 20 mesecev boril v okupatorjevih vrstah^ N i so še pozabil i hudih vdorov Nemcev, pož iganja v M e t l i k i in po celi Bell krajini, bombard i ranja Č r n o m l j a in napad nemških š tuk na D r a g a t u š , ki ga je zakrivil prav duhovnik — izdajalec. Ni pozabljen požig meš č a n s k e šole v Crnomi ju , v srcih l judi je še vedno v r o č spomin na več kakor 3000 ž r t ev faš is t ičnega terorja iz Bele k r a j ine. In nič n i čudno , da Č r nomaljci zdaj od ločno zahtevajo, da kaplan Brtoncelj č i m p r e j pobere šila in kopita in gre iz Č r n o m l j a .
K o so ga šolski otroci nekega dne v p r a š a l i , če je res bil v n e m š k i vo j sk i , j i m ni nič odgovori l , dejal je le: »Vse u č i teljice bodo prej letele iz Čr nomlja kakor jaz. Povejte j i m , da u č m jaz iz l jubezni , u č i tel j i pa za denar! Uči te l j ic i Sulnovi pa povejte, da se bo že s l išala v veselem v e č e r u Radia L jub l jane« , in podobno. Seveda so otroci takoj naslednji dan to povedali svoj im uč i t e l j em.
Č u d n o je tud ;, da dijakinje, ki jih Instruira kaplan B r t o n celj matematiko, v šoli na j manj znajo. Uči te l j i ugotavl jajo, da Imajo učenc i , ki ne obi skujejo v e r o u Č n : h ur. bol jše vedenje kakor tisti , k i hodijo k verouku. Sicer pa to ni nič čudnega , če si ogledamo tale p r imer :
Uči te l j ica je pokl icala k tabl i u č e n k o ; ko je dekl ica pri jela teljica je opozori la u č e n k o , naj Izpod jopice padel zvezek. UČi-za kredo in začela pisati , ji je zvezek pobere, p u n č k a pa v jok. Vsa zardela je stala pred tablo ln zvezka ni pobrala ne odgovor i l a , zakaj ga nosi s k r t e g a pod obleko. Dekletce je joka joč odšlo v k lop , uč i te l j i ca pa le pohrala zvezek — b i l je od verouka . . .
K<\o uči otroke skr iva t i zvezke? Dekletce ga samo od sebe ni sk r i lo , saj tudi učenci ne
opozorila u č e n c a , zakaj n! napisal d o m a č e naloge, j i je odgovor i l : »Zato , ker sem moral k ve rouku .«
Takega zavajanja otrok poš ten i ljudje seveda ne bodo trpel i . Hujskanje otrok gre tako da leč , da je n. pr. ministrant I. K . , di jak 4. razreda gimnazije med poukom moralke, ko je profesor pr ipovedoval d i jakom o potovanju m a r š a l a T t a v E t i opijo ln Egipt, e n e r g i č n o protes t i ra l , da to ne soada v šolo, da je to politika(M).
Tnkih »»vernikov« se pošte-ni Črnomaljci sramujejo Podoben pr imer kakor 11. fe
bruarja se je ponovi l 20. februarja na sestanku Zveze borcev in rezervnih oficir jev. Ude lež lo se ga je nekaj l judi , k i nimajo prav nobenega st ika z Zvezo borcev, še manj pa z rezerv, of ic i r j i . K o je po dolgotrajnem razpravljanju o d r u š t v e n i h pro-blpmih nekdo omen'1 tudi škod l j ivo P ' * m r " e v o poče t je , je nekaj žensk — na jg l a sne j ša
med n j imi Je bi la K a r l i n a S k u -bic — zagnalo v ik in k r ik . Iste metode, isti namen: motit: sestanek, v r e š č a t i in k r iča t i . Kdo bo imel od tega korist? Sodnik za p r e k r š k e ; L i n a Skubic in nekaj njej podobn h bo dobilo zas luženo kazen.
Č r n o m a l j s k i vo l ivc i so na raznih sestankih dokazali svojo zavednost ln ne dovolijo n ikomur, da bj se spotikal ob zakonitost in soc a l is t ično moralo. Ljudje zato tudi obsojajo »delegacijo v e r n i k o v « , k i so jo predstavljal i P lu t Mar t in . K u r e Janez iz Sv ibn ika in Skubic Tone, n k i je obiskala predsednika O b L O Črnomel j s p r o š njo, da bi v p l i v a l na to. da bi kaplan ostal v mestu. T a k i h » č r n o m a l j s k i h vern ikov«, ki j i h je — mimogrede povedano — za dobr ih deset prstov, se sramujejo vsi pošten-' ve rn ik i , k i znajo ločiti poli t iko od vere !n ki so vsi zato. da kaplan B r t o n celj č i m p r e j Izgine Iz Č r n o m lja. »Delegaci jo č r n n m a l j s k h v e r n i k o v « so sestavlja!) raz la ščeni bivši boaatas. reakc'onar. eksnonent b ivšega pobeelp^a dekana Bi tnpr ja in č lovek. vs je za las ušel l i k v i d a c i j med N O R , ker je žalil partizane in jih strupeno sovraž i l , »Delegaci jo ve rn ikov« so sestavljali ljudje, k i niso Člani nobene organ za-cije, k i j ih ni na nobene v o l i tve in k i stoje ob strani vseh nanorov naš ih delovnih l jud : za graditev n a š e g a bol jšega ž iv ljenja.
• « Ob Br tonce l jev i delavnosti ln
hujskanju otrok se č loveku nehote v r i v a primerjava z delovanjem zloč inca , pobepleffa nov o m e š k e g a kaplana Volbanka in njegovih zapeljevani m l a d i ne v K A . Brtoncl jeva sfanat 'z i -ranost, njegovo zavajanje in hujskanje otrok in izDadi proti naši šoli so docela podobni metodam iz let okupaci 'e. M a r s ikater i p r i p a d n k nekdanjega Volbankoveea krožka danes p-ekl in ja z loč inskega kaolana. bodisi zato. ke r je imel zaradi njega posledice, bodisi zato, ker je po n ie^nvi sfan'p^iranocti zagreši l zloč 'ne (kot M i l a n Ž a gar iz S too ič al i Jože B e r k o -pee z V i n i c e . in dr,).
Mlad ino bomo obvaroval i , da bi šla no V o l b a n k o v h oziroma RrtoncTjevih stoomiah. P r e v e č smo nrestali da bi komurko l i dovn 1 ! evalv. o,?» b ; i7i«rq V al ver ska čus tva n a š i h l judi .
PREDLOG ZA OBVEZNO ZAV KOVANJE ŽIVINE Kot poroča »Lkonomska po l i
tika«, že del j časa razpravljajo, da bi pri nas uvedli obvezno zavarovanje živine, ki bi zajemalo zdravljenje bolne živine in odškodnino v premeru pogina ali prisilnega zakola. Lastniki zavarovane /.ivine bi v prvih dveh le-cih dobiti popolno povračilo za zdravljenje bolne živine in polovico vrednosti poginule aLi prisilno zaklane živine, pozneje pa bi eae zavarovanje razštHlo na celotno vrednost. To zavarovanje naj bi bilo izven Državnega za varovalnega zavoda. Po predračunih, ki jih je izdelala posebna komisija, bi premija za tako celotno zavarovanje znašala za krave 2,3 odstotka vrednosti, za konje in prašiče 5,2 odstotka in za ovce 6,5 odstotka. Po današnjih cenah živine bi znašalo to za konja 3.100 dinarjev, za krave 1.22C dinarjev, za ovce 190 dinarjev in za svinje okoli 460 dinarjev.
Predlog je se v r a ^ - i v i , kajti v zvezi! obveznega /..varovanja živine je treba poskrbeti tudi /a dovolj veterinarjev, m pripomočkov za zdrav!!enje živine.
Zasedanje Ljudske skupščine LRS
V torek 6. marca bosta ločeni seji obeh zborov Ljudske skupščine LR.S, ki bosta razpravljala o predlogu zakona o upravljan ju in zaišč-j zemljišč ter o predlogu zafram o upravi jamtu in gospoda; ntoj« z imovino 1/vš'ih agrarnih skupnosti. Republiški zbor bo poleg tega posebej še razpravljal o zakonskem predlogu o iizpremembah in dopolnitvah raznih zakonov s področja kulture, prosvete in telesne vzgoje. Oba zbora bosta tokrat tudi izvolila svoje funkcionarje, ker ie većini že porekla enoletna funkcici1 doba. Na »kupol seji obeh zborov bodo sklapaili tudi o raz-re^'tvi nekaterih sodnikov.
Naši zadružniki bodo šli na češko
Glavna zadružna zveza je dobila povabilo Zveze zadrug Češkos lovaške, naj jugoslovansko delegacija zadružnikov obišče njihovo državo. To vabilo so na§i zadružniki radi sprejeli. Cas obiska bo določen pozneje.
fyd tedna do tedna Predstavniki več ko sedem
milijonov članov KP Sovjetske •veze so se 14. februarja zbrali v veliki dvorani moskovskega Kremlja, da bi pregledali delo sovjetske partije po njenem XIX. kongresu 1952. in začrtali svoje bodoče naloge pri nadaljnji izgradnji socializma v Sovjetski zvezi in v boju za ohranitev miru na svetu, za uvaljev-Ijenje načel mirnega sožitija med narodi. Svoje tlelo so zaključili 26. februarja.
Odmev kongresa po svetu je bil zelo velik. Vsi dobronamerni, miru željni ljudje širom po svetu so pozdravili delo X X . kongresa K P SZ. Tovariš Tito, ki je kongresu poslal pozdravno pismo v imenu Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, je med drugim zapisal: »Prepričan sem, da bo Vaš kongres ne le velikega pomena na notranjem torišču na-dalljmje izgradnje in krepitve ZSSR, marveč tudi na zunanjepoli t ičnem torišču v smeri krepitve miru in mirnega obravnavanja raznih spornih vprašanj , ki s svojo ostrino in aktualnostjo še vzbujajo zaskrbljenost sveta in zaradi česar je potrebno, da se zbirajo in krepc vse napredne sile sveta, da bi preprečili nove vojne spopade in pustošenja s strahovitimi posledicami za vse človeštvo.«
Znači lno je, da je sadove X X . kongresa pozdravil tudi indijski ministrski predsednik Nehru.
Spričo pomanjkanja prostora, se bomo morali omejiti samo na najvažnejše sadove tega kongresa, ki so pomembni ne samo za notranji razvoj Sovjetske zveze, marveč tudi za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov.
Na kongresu so obsodili čc-ščenje osebnosti, vladavino enega samega moža — Stalina. Poudarili so, da č i š č e n j e osebnosti nima s socializmom nobenega opravka. S tem so hkrati malone docela obsodili politiko, ki so jo v Sovjetski zveri uveljavljali ravno v znamenju tega kulta osebnosti.
Po drugi strani so odobrili delo C K K P SZ, ki si je m o č n o prizadeval, da bi uveljavil lenl-nist ična merila v partijskem živl jenju, da bi razvil notranjo partijsko demokracijo in uresničil nače lo kolektivnega, skunnega vodstva prek uveljavljanja marks is t ično- lenln is t ična politike.
Važni so tudi novi nazori glede razvoja socializma. Te nazore je sicer utemeljil že Lenin, toda v zadnjih dvajsetih letih sploh niso prišli do izraza spričo proj imarksist ične teorije, da morajo vse deže le priti v socializem po e»iem in istem kopitu — tako kot Sovjetska zveza. Na X X . kongresu so poudarili, da so poti v socialnem razl ične, pač v skladu s posebnostmi vsake dežgle. Se večV nI nujno, so poudarili, da bi bilo\iveljav-ljenje teh oblik povezano z državljansko vojno. V nekaterih primerih bo moč priti v s«y ia -li7em tudi po parlamentarni poti. '
Važno je tudi, da se je kon-» gres postavil na stališče, da vojna ni neogibna in se m o č n o zavzel za uresničenje miroljubnega soži<|Ja med deže lami z različno družbeno ureditvijo.
X X . kongres je sprejel tudi nov program notranjega razvoja Sovjetske zveze, posebno še) smernice za sestavo novega petletnega plana, v Izpolnitev katerega bodo investirali 1791 milijard rabljev — toliko, kakor v dveh prejšnjih petletkah.
Kongres je sprejel še mnogo drugih pomembnih sklepov, ki vsi kažejo, da je na njem pri šla do izraza takšna smer, k i priča, da se |J!c začelo novo obdobje v razvoju Sovjetske zveze. Spričo vsega tega pomeni X X . kongres KPSZ velik pozitiven mednarodni dogodek, ki ho močno prišel do izraza v naporih, da bi nadalje izboljšal i mednarodno vzdušje , da bi dosegli, da bi se narodi in državo zbližali, da bi ustvarili trden, mir, ki si ga ljudje po vsem svetu tako zelo žele.
Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V
Dobro poroči lo , NOVEM MESTU:
s l a b a u d e l e ž b a
i n r a z p r a v a
V porotni dvorani s o d i š č a je bila v nedeljo, 26. februarja, obč i n s k a konferenca S Z D L za nov o m e š k o o b č i n o . U d e l e ž b a Izvoljenih delegatov Iz posameznih v a š k i h organizacij ni bila zado-
Z ZBOROVANJA PRAšlCE!$JCEV V KOSTANJEVICI:
C r n o p a s a s t i k r s k o p o l j s k i p r a š i č
j e p r i z n a n Crnopasasti ali krskopoljski
prašič zajema velik del področja novomeškega in bivšega krškega okraja. Kmetje se bavijo z vzretjanjem pujskov, ki jih prodajajo preko najmočnejš ih prašičjih sejmov v Sloveniji v Novem mestu in Brežicah ter na lokalnih sejmih. Kljub temu, da se na trgu prodajo crnopasasti prašiči dražje kot beli, ker imajo kupci iz vseh področij naše repubike in ostalih krajev naše države odl ične izkušnje z njimi, pa se je krškopoljskega prašiča v vzrejnem in selckoij-8kem delu dosedaj popolnoma zanemarjalo. Da se pogovori z živinorejci , s kmetijskimi strokovnjaki ln z veterinarji o stanju krškopoljskega prašiča in njegovi usodi, je OZZ Novo mesto priredila širše zborovanje i n a š i i e r e i c e v 19. II. 1956 v Kostanjevici. Zborovanja so se udeleži l i v velikem števi lu predstavniki vseh zadrug obeh okrajev, kjer vzrejajo krškopoljskega prašiča, zastopniki Glavne zadružne zveze. Veterinarskega zavoda Ljubljana, Kmetijskega inštituta LRS, Fakultete za agronomijo, veteri
narstvo in gozdarstvo Ljubljana. O L O Novo mesto in Trbovlje, OZZ Krlko in Novo mesto.
V petih referatih in ž ivahnem pogovoru, ki se je razvil po njih, smo ugotovili, da je krskopoljski prašič najbolj prila gojen našim razmeram, ker je skromen glede prehrane in jo izredno dobro izkorišča, je odporen, dobro ploden, ima odlično kvaliteto mesa in velik odstotek masti. To je prašič, ki je sposoben za intenzivno in ekstenzivno rejo in je v poskusih, ki sta jih izvedla Kmetijski inštitut Slovenije in Agronomska fakulteta, pokaza] tudi prednosti pred belim, oplemenjenim prašičem.
Vsi navzoči so potrdili žel jo rejcev, da je potrebno črnopa-sastrga prašiča ohraniti in ga izboljšati, ker je zlati kruh za del področja Dolenjske. Delo v prfš ičerej i bo potrebno seveda voditi načrtno preko kmetijskih zadrug. Zalo so vsi navzoči sprejeli tudi v e č sklepov, med
katerimi so najvažnejš i : Pri OZZ Krško—Trbovlje In
Novo mesto ter pri vseh zadrugah s tega področja je potrebno ustanoviti odbore za prašičerejo, ki naj takoj začnejo s selekcijo, z uvajanjem rodovnika, razporejevanjem merjascev itd.
Na posestvih Kmetijske šole Grm, Brezovica, Boštanj . Kle-v e v ž ali Družinska vas je treba organizirati vzrejna središča, ki bodo dobavljala kmetijskim zadrugam rodovniške merjasce in plemenske svinje;
Zaradi zaščite tega prašiča In solidarnosti v trgovanju naj kmetijske zadruge začnejo po-s lauioad nnfjauisn euiocjojs pujski preko organizirane zadružne trgovine. Ing. L . R.
voljlva. Delni vzrok za to Je bilo v e č i s t o č a s n i h konferenc v Novem mestu. Od 157 izvoljenih de. legatov je bilo n a v z o č i h 69, uprav i č e n o odsotn h pa Je bilo 20.
I z č r p n o p o r o č i l o o b č i n s k e g a iniciativ o e ga odbora, ki ga je prebral predsednik Ludvik Golob, Je zaje-lo celotno pro-ble-matiko, tako gospodarsko kot kulturno in polit č n o . D r u ž b e n o kritiko zas luž i nevarna komodnost v nekaterih podjetjih pri sprejemanju proizvodnih planov. Taki primeri so bili v Kremenu, Keramiki , opekarn: Zalog, v gradbenih podjetjih in še nekaterih drugih. Nasprotno pa so v Industriji obutve, Kemofarmaciji K r k a , Novolcsu in Navoteksu resno pretresli m o ž n o sti p o v e č a n j a proizvodnje in te m o ž n o s t tudi predvideli v p'anu. S Z D L zahteva, da se ta lagodnost posameznih podjetij odpravi ln zaostri v p r a š a n j e dviga produkcije kot glavne naloge proizvodnih podjetij ln kolektivov.
Organi delavskega samoupravljanja so n a j v e č k r a t premalo poznali problematiko podjetja, zato njihova vloga ni mogla biti zadostna. V vseh proizvodnih podjetjih Je treba takoj pr iče t i s p r i . pravami za volitve delavskih svetov n podrobno seznaniti ves kolektiv s problematiko podjetja.
Delo kmetijske zadruge Novo mesto Je p r e v e č trgovsko in premalo kmetijsko p o s p e š e v a l n o . K Z naj bi trgovske poslovalnice v mestu prepustila d r ž a v n i m trgovskim podjetjem In se v v e č j i me . r i posvet la p o s p e š e v a n j u kme-
O cenah umetnih gnojii 2
Vemo za ugovor, M ga bo »tavi l mars ika ter i kmetovalec. De ja l bo: kmetovalec v d r ž a vah , k i smo j i h naš t e l i , ima znatno več je pr idelke in zato tudi laže kupuje gnoj i la . Toda p rav v tem g rmu tiči zajec!
Večj i p r ide lk i v teh d r ž a v a h ao brezdvomno v v e l i k i mer i tudi posledica vel ike uporabe umetnih gnoj i l . Brez nj ih, pa naj bo na razpolago Še tol iko hlevskega gnoja, v sodobnem kmet i j s tvu , ne gre.
Celotna proizvodnost kme t i j s tva v S loveni j i Je izredno n izka . I zbo l j šan je proizvodnost i J<n pr ide lkov nI samo stvar kmet i jsko - t e h n i č n i h ukrepov, ampak lahko v popolnosti dos e ž e m o trajno izbo l j šan je proizvodnosti kmeti js tva samo s spremembo dosedanjih odnosov na vasi ob popolni uve l j av i tv i d r u ž b e n ' h pro izva ja ln ih sred-etev, s spremembo strukture pov r š i n , organizacijo prolzvodnle preko zadrug Itd., o č e m e r bo t reba še mnogo govor i t i , p re ra -IHinavaM, p r e p r i č e v a t i In Studirati-
V k m e t U s k o - t e h n l č n e ukrene •pada tudi uporaba umetn h gno j i l . T a ukrep, k i smo ga do
sedaj najbolj zanemari l! , lahko pr i p rav ' jnem r e š e v a n j u hi tro, ln najbolj gospodarsko dvigne hektarske pr idelke vseh naš :h posevkov. Po objavi novih cen umetnih gnoji l pa mars ikdo ne bo segel po n j ih . seveda samo v svojo škodo. "
Z r azč l en i tv i jo :n pregledom dosedanjih i zkušen i v uporabi gno l i l in rezultatov gnoj i ln ih poskusov v le t ih 1953, 1954 in 1955 v n o v o m e š k e m okraju, bomo skuša l i odgovori t i na v p r a šan je , aH se umetna gnoji la ko ristna in donosna ali ne.
I GnoHIno travniški poskusi v letu 1953:
Poskusi so b i l ; na celotnem p o d r o č j u n o v o m e š k e g a okraja na 18 t r avn ik ih . Po leg negno-jene pareeliee. k i Je vedno s lu žila za pr imerjavo rezultatov, se je na vseh parcelah gnoji lo v r a z l ' č n ' h m e š a n i c a h gnoji l \n sicer :
p rva parcel ica z n l t ramonka-lom ln superfosfatom.
druga z n i t ramonka lom ln k a li jevo soljo,
tretje g auperfosfatom ln kalijevo SOijO,
č e t r a 2 n i t ramonka lom, super-fo-fntom in ka l i jevo soljo.
G n o j i l je bi lo uporabl jenih : 200 kg n i t ramonkala . 500 kg su-perfosfata in 200 kg kal i jeve sol i na 1 ha.
Navadno p o v p r e č j e sena na teh poskusnih parcelah je bi lo v kg na 1 ha :
negnoieno: 2950, n i t ramonka l , superfosfat 4410 n i t ramonkal in ka l i j eva sol 3710, superfosfat ln ka l i j eva s o l 3810, n i t ramonka l , suoerfosfat in ka l i j eva sol 4960.
Rentabilnost i z r a č u n a j m o po sedanjih cenah gno j i l :
P r v a kombinac i l a : n i t ramonkal 200 kg krat 18 din Je 3600 din , su/oerfosfat . 500 k g krnt 12 d'n je 6000 d in , skupaj 9600 d inar iev .
Pr ide lek 3ena 4440 kg na 1 ha. raslika od negnojenega, odnosno več pridelanega sena I4f)n kg. Cena 1 kg več o rHelane^a sena zn8fta tore! 9fl0f» d in (stroŠkj gnojila) delleno I 1450 (več p r i delanega sena) je 6.3 din za 1 kg več oridelanesia sena.
D n i r a kombiua r i t a : n i t ramonka l 20r>iog krat 18 din je 36^0 din. k a ' i W a so! 200 k « k^at 13 din 'e 2f00 d in . skopal 6:>00 din .
Pridelek sena a«* 1 ha 3710 kg,
r az l ika od negnojenega 760 kg, cena sena, i z r a č u n a n a kot zgoraj p n p rvem pr imeru 8 . l0d in .
Tretja kombinacija: superfosfat 500 kg krnt -12 din je 6000 din, ka l i jeva s ol 200 kg krat 13 din je 2600 din, skupaj 8600 din .
P r ide lek sena na 1 ha 3810 kg, raz l ika med gnojenim 1n negno-jen im 860 kg, cena več pr idelanega sena 10 d in .
Č e t r t a kombinac i ja : n i t ramonka l 200 kg krat 18 d in je 3600 d in , superfosfat 500 kg krat 12 d in je 6000 din. ' k a l i j eva sol 200 kg krat 12 d in je 2400 d in , skupaj 12.000 din .
P r ide l ek sena na 1 ha 4960 kg . raz l ika do negnojenega 2010 kg, cena več pridelanega sena 5-5 d in .
II. Gnojilni travniški poskusi v letu 1951:
Poskusi so bili narejeni na 23 t r avn ik ih z is t imi ko l i č inami gnoji l na vseh p o d r o č j i h našega okraja.
Za raz l iko od p r e l š n j e g a leta so jc v tem letu gnoji lo v vseh m o ž n ' h k'ombinaeliah — 1. s samim d u š i č n i m gnoj i lom, 2. samo t superfosfatom, 3. samo s ka l i j evo eoljo, 4. z du*:čn im gnoj i lom in superfosfatom. 5. z d u š i č n i m gmoiiilom in ka l i jevo soljo, 8. s sune/fosfatom In k a li jevo soljo. 7. z d u š i č n ' m gnoj i l om, sriperfosfatom in ka l i jevo soljo, 8. negnojeAO.
ŽELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL
o r o i z v a i a IZ VSEH VRST SM
IN ELEKTR0 JEKLA:
V A L J A N E PROFILE od 5 mm do 75 mm J E K L E N E O D K O V K E do 4 t komadne teže U L I T K E od 0.5 kg do 20 ton po komadu KONČNE I Z D E L K E : — pnevmatsko orodje vseh vrst ln rezervne dele (od-
kopna kladiva, livarski nabijači , kladiva za č i ščenje in dletenje, brusilne stroje itd.)
— industrijske nože za lesno, papirno, tekstilno, tobačno ln kovinsko industrijo; nože za industrijo ognjevzdrž-nega materiala
— krožne žage in segmente za hladno rezanje kovin — kolesne dvojice za jamske ln gradbene vagonete — vzmeti — listnate in spiralne za avtomobile, vagone in
•troje — krogle ln cilpebse za mletje cementa ln rude — brzorezno orodje — strugarski noži, spiralne svedre,
rezkarje itd. iz standardnih vrst BRW, B R C in BRW 2 — valje za hladno valjanje kovin do 550 premera
VRSI USLPGE: M E H A N S K E O B D E L A V E — groba ln fina po naroči lu za
ulitk" In odkovke TERMIČNA O B D E L A V A — kaljenjp, poboljšanje , cemen
tiranje naročenih in poslanih komndov Informacije ln navodila za izbiro, obdel ivo, predelavo,
termično obdelavo ter uporabo naiih jekel. Strokovni tečaji za brusilce Industrljfkih nožev..
Na ra polago katalegi in prospekti.
RAVNE NA KOROŠKEM
tijske proizvodnje. V o b č i n i J« Izvoljenih za sedaj iS p o t r o š n i š k i h svetov s 114 č lani , od t*ga je na o b m o č j u mesta 16 svetov, izven mesta pa dva. Njihovo delo je v veliki meri odvisno od po . m o č i č l a n o v S Z D L .
V p o r o č i l u je bila tudi k r i t i č n a ocena dela vseh d r u š t e v in organizacij v obč 'ni . Mladinska orga, n zacija Ima premalo p o m o č i ostal ih organizacij, mladino bi mo» rali bolj smelo v k l j u č e v a t i v raz . ne organe d r u ž h c n e g a upravljanja. Zveza borcev je na s p l o š n o okrepila svoje delo, zlasti odkar so bili izvolieni krajevn odbori /.V,, katerih je v obč in i 24. N a obmo-čju o b č i n e Je tudi 19 ku l tur , n o - u m e t n i š k i h d r u š t e v . Pri delu jim manjka povezanost' in e n o t « nega usmerjanja. 47 slndikalnlb pociru/.iiii- na o b m o č j u o b č i n e z a . jema nad 4.800 č l a n o v . Pri usposabljanju č l a n o v za dru/beno sa. moupravSjanJe in strokovni dvig so sindikalne p o d r u ž n i c e doslej mnogo premalo š tor le.
P r e j š n j i o b č i n s k i odbori S Z D L so zelo zanemarili evidenco nad č l a n s t v o m ^ zaradi č e s a r Je spdajj t e ž k o dobiti t o č n o š t e v i l o č l a n o v . Po podatkih, ki j h je zbral obč insk i iniciativni odbor, zajema S Z D L v svoje vrste na o b m o č j u cele o b č i n e 4!).5 odstotka vseh volilnih u p r a v i č e n c e v . V mestu ja ta odstotek znatno v l j i , na po . d e ž e l j u pa n iž j i . N a j m a n j š i odstotek volilnih u p r a v i č e n c e v Je v S Z D L v vaseh L u t r š k o selo. Z d i . nja vas, Gornji Suh.-ulol, Ceroveo ln š e v nekaterih. V obč in i je 60 krajevnih organ zacij S Z D L . Za« radi a k t i v n e j š e g a dela bi kazalo nekatere m a n j š o organizacija z d r u ž i t i .
Razprava ni bila odraz o b š i r n o ln temeljite anal ze v p o r o č i l u nakazane problematike. Sukala se je predvsem o pasivnem zadrž a n j u nekaterih č l a n o v in n e č l a o nov do S Z D L in d r u ž b e n e g a rio. ga lan ja sploh. To se o p a ž a v e č « kr;.t pri ljudeh, ki prejemajo d r u ž b e n o p o m o č ali so v delovnem razmerju. Z vsemi temi J« treba o d l o č n e j e spregovorit . Na more biti dober u s l u ž b e n e c dan a š n j e drnibenc ureditve, kdo* ne spoznava družbjrnlh proble . mov. O njih pa se lahko p o u č i lfl) na sestankih S Z D L ln zborih vo*» livcev. Prav lako Je potrebno, da vsak, ki prejema d r u ž b e n o po« m o č , ve, od kod d r u ž b a jemija ta sredstva In s k a k š n ml proble* mi se ukvarja.
Da bi mladini d;il| mesto, ki jI pripada tako v proizvodnji koi v ostalih d r u ž b e n i h nalogah, bi btlo .pn-trelnm ustanoviti z b o r « mladih proizvajalcev, s e k c i j « mladih z a d r u ž n i k o v In p o d o b n « organizacije, kjer b. mladina do , bila v e č vpogleda v probleme t » ali one dejavnosti. Konferenca ] • osvojila sklep, da s e pri novem o b č i n s k e m odboru S Z D L osnujejo sekcije za posamezna d r u ž b e n a vprašanja, v p o r o č i l u prikazana, analiza stanla v o b č i n bo napo-ti'<> za delo vseh organizacij * b o d o č e .
Na koncu so delegati Izvolili Sfr* Planski o b č i n s k i odbor S Z D L , U č lansk i nadzoru odbor In 50 da« legatov za okrajno konferenco.
Ali |e v vašem podjetju, šolskem okolišu a!i terenu že pove.]enik Prešernove družbe? — na ni.
poskrbite zanj!
želod kot krmilo V tovarni olja v S lovensk i
Bistr ic i so to sezono p r IMall 25 vagonov želoda v kini . in a* svinje In drugo živino. Luščen , zdrobljen ln posušen ž e l o l )a dobra k rma . Vsebuje 7,! a sit! v a » liko šk roba . To je p rv i p-n'rr.ar
za žvviiuike k, i n" v n&ši d r ž a v i , i
Btev. 0 (312) » D O L E N J S K I L I S T « " S T R A N l '1
Za izboljšanje zdravstvene Mladinsko dvorano so dali službe v Metliki (Odprto pismo občinskemu ljudskemu odboru v Novem mestu}
Tovariš predsednik! Pišemo v ' Eno lero ie posluje zdravstveni nov. Tzmed vseh so vzeli neko zavarovanje 220.000 dinarjev. Ta teienu mladine. Ne bi bilo P°" <Jom v .Victiik. pod vodsivurn povprečje, po katerem bodo dela- znesek je pa v glavnem namenjen trebrio, da pišete javno; boste upravnega odbora s samostojnim li en mesec. Ce se bo izkazalo, da za ureditev zdravniške ambulan-finansij-aiijem. bvijjub prizadevanju bo ustanova s tem lahko poslova- te v Podzemlju. Ambulanto so upravnuka dr. Pečavarja in uprav- Ia bo os-tala pri tem, ie pa ne, začeli urejevati že lani v hiši, ki nega odbora za izboljšale zdrav- bodo morali cene zvišani kot so je last splošnega ljudskega presežene službe v občini Metlika po drugih zdravstvenih usta.no- moženja. Za ureditev ambulante ima ustanova vsakovrstne težave, vah. Prav tako se bodo dvignile si ie precej prizadeval upravni
Področje zdravstvenega doma v .cene storitvam v zobozdravstveni odbor Z D v Metliki, ravno tako MeniJki obsega metliško občino z ambulanti, ki ima skromen^ pro- ljudski odbor v Gradacu in pred-
stor v skladišču bivše trgovine. sednik Simonih. Vendar so se zi-Gradacem, celotni Zumberak, del Vivodine in del občine Ribnik. Dnevno obišče ambulaato povprečno 40 do 53 bolnikov. Poleg tega pa še obiski na domu podnevi in ponoči. Zdravstveni dom v Metliki ima dve srednje veliki •obi. V eni je splošna ambulanta, v druga pa pisarna in rentgenski
NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA V PODZEMJLU
darska dela neprimerna dolgo zavlačevala. Sedaj se je za ureditev dokončanjih del zavzel občinski
morda rekli. Toda potrebno je. da spregovorimo javno, ker delate veliko krivico mladini. V starti gimnaziiiji ste mladinsko dvorano izročili) — banki. Sve4 za šolstvo in Svert za kulturo in prosveto ObLO najbrže tega ne vadita mladina pa dobro čuti krivico. Zato pišemo v imenu mladine, prav tiste mladine, k! naj jo naša družba vzgaja v social ist ičnem duhu.
Lam je ustanovi mnogo poma1
gal z dotacijami Zavod sa social- začela poslovati takoj, ko bodo no zavarovanje v Crnomiju. K u - deia končana Poleg tega je v ob-pil ie za zdravstveni dom rent- čini le zdravstvena postaja na Su-
aparat. Poleg tega je v isti sobi genski aparat z vso potrebno o- horju, kamor prihajata zdravnik le vsak potek redna posvetovalni- premo ter nabavil razne insitru- iin med. sestra enkrat do dvsrkrat ca za matere, ki je ena najbolj mente za zobno ambulanto. Leto« tedensko. Vendar bo zdravstvena obiikanih v Beli krajini. Obljubi- so sprejeli od Zavoda za socialno postaja v Podzemlju najlepša te
vrste T občini Metlika. R. F.
- . . . in nas oi riban ov je ve-Ijudski odbor v Metliki, Zdrav- M f c o ^ w r a d 1 g , e d a H , u t k o v n e
stvena postaja v Podzemlju bo predVave. Zdaj se stekamo n9 hodniku v osnovni Šoli. pozimi pa sploh nimamo predstav« Da re^ le. 700 je predšolskih otrok k! nimajo ničesar — z Izjemo nekaj vsako 1 pi+tvh prireditev, ki jih oskrbi društvo.
»Zvedeli smo, da so za nas pi oni nje vendar enkrat preskr
beli dvorano za ftah, pionirsko knjižnico, igre, lutke in drugo zabavo. Pred tremi leti smo bili pri samem predsedniku občine, ki nam je obljubil, da zanesljivo dobimo dvorano čez eno leto . . . Ali so se zmotili na občini?« Tako pionir! Nič se niso zmotili, pionirček! Banka je prva. ona šteje denar — toda ne za mladino!
In mladinec, vajenec? » , . . pijem, da se v gostilni
segrejem. V internatu je dolgočasno, pusto, nič prijetnega*. Ali ni bila dvorana namenjena tudi doraščajoči mladini za mladinsko ljudsko univerzo, debatne večere , šah. predavanja Itd. za tiste, ki gredo danes svojo pot in p i j e jo . . . . ker Jim ničesar ne nudimo!?
NI treba omenjati, da Vzgojna svetovalnica za starSe nima prostora. Da, tudi za starše bi bila ta dvorana primerna.
Z OBČNEGA ZBORA SZDL IV. TERENA V NOVEM MESTU
I t Q Z . o n i k n a p i 6 ©
Dijaški internat v Metliki
fi so, da bo posvetovalnica dobila, opremo od Unicefa, pa doslej je ie n.. 2e sami prostori ambulante so nehigienski in za tak promet premajhni. V najMižnji okolici je Živinski sajem, tauo, da je vsakih Iti r i naj« dni pred ambulanto na cesti polno živine im vozov. Cesta tik pred ambulanto je ali zelo blatna ali zelo prašna, tla so iz navadnih desk in jih tudi ni mogoč e higiensko čistiti. Metlika liumo potrebuje nov zd.ravvtven: dom. V ta namen je bii že izbran prostor,' narejeni načrt in predračun, vendar je ostalo samo pri ob-ijubah.
TEŽAVE S PREVOZI Posebno vprašanje je tudi reš:J-
fki avto, ki je v sklopu zdravstvenega doma. Te rešilne avtomobile
dobil č m o m s i j 1945-46, žc ta-
PRED VOLITVAMI DELAVSKIH SVETOV
Preteki petek so se v pros-torih smernic, ki naj dvignejo gospo- 6Canl v Kostanjevico na g l e d a l i š k e hotela »Kandi ja« zbrali Člani IV. darstvo š e na v i š j o razvojno stop- predstave, rja hodijo gostovat pa terena na svoj letni o b č n i zbor. njo. Poudaril je, da se lahko dvig- Igralci iz Celja. Tudj mladmo smo Č e p r a v Je č l a n o v okrog 700, so ne k u y n a m o č p o t r o š n i k a edino v Novem mestu m o č n o p r i k r a j š a l i , hotelski prostori sprelel; le dese- tako, da predhodno p o v e č a m o saj že vsa leta no vojni ne naj« Uno teh ljudi. Med prisotnimi pa vrednost dinarja, ne pa p l a č o . — d e m 0 zanio primernih prostorov, smo opazili tudi predstavnike jav Vrednost dinarja pa Je m o č pove- Svojih prostorov tudi nima L j u d -neg a ž i v l j e n l a predsednika Okrož- čat i le s p o v e č a n o proizvodnjo, ska tehnilka Troje pomaniklltvo-nega s o d i š č a dr Marjana Pavli- Osrednje mesto predsednikovega sti ovira u s o e š n o rast in delo š o l -
ča predsednika Okrajne z a d r u ž n e p o r o č i l a so zavzeli lokalni gospo- stva v n o v o m e š k e m okraju: pro-zveze Viktorja Z u p a n č i č a in dru- darski problemi: na Dolenjskem štor . oprema, uč i la . Mnogo P 1 * ™ * ; ge, let so se u d e l e ž i l i o b č n e g a zbo- l n v samem Novem mestu ne mo- lo govorimo o kulturni p o s t r e ž b i
remo upati. d s bi ka.1 pomembn e j š e g a v b l i ž n l i b o d o č n o s t i nanovo zgradili, da se pa iz tega, k a r ž e imamo, marslkPi narediti. Tako bo tkalnica Novoteks a poveč a l a proizvodnjo le z notranlimi preureditvami in z b o l j š o organizacijo dela. Za dva m'lijona de-
ra svoje osnovne organizacije Dosedanji predsednik terenskega
odbora tov. Tone V a l e n t i n f l č le v I z č r p n e m referatu orisal gospodarski vzpon naše d r ž a v e doslej in naglasi! pomen novih ekonomskih
Navedena dejstva so bob ob steno pri naših odloćjlnih činitelj ih. Ce bo treba odpreti go-sUlndški lokal, podpreti z dvema milijonoma kegljaška društva, se bo našlo vse: prostori, denar, ljudje, funkcionarji — samo za mladino nič; naj počaka . . . » saj smo *se tudi mi vzgajali brez lutk, š aha . pa smo vseeno nekaj postali . . . « TaK odgovor dobiš, če drezaš, kamor bi ne smel. Da se razumemo: kegljaška društva so »baje« dobila dva milijona dinarjev od okraja! Res je, da se ne zganemo, če mirdina pilje, ne zganemo se, če si streže v obupu po življenju ne zganemo se, če je otrok lačen, zganemo pa se, če banka rabi prostor.
2.000 (reci dva tisoč) je mladine v Novem mestu ln nima niti ene dvoranice! Ostalih 5.000 meščanov pa se lahko zabava v 3 dvoranah, 2 kavarnah in tuca-tu gostilnah. Kje je tu SZDL, da tega problema ne vidi? Ko smo vprašali občinskega odbornika, kako je z zadevo, je rekel: »Občina se bo še dalje borila, da bo dobila mladina — dvorano!« (Ironija!)
Še to. Soba je bila namenjene tudi za vaje *naše gledal iške družine K U D »Dušan Jereb« Kuliturna zgodovina Novega mesta se bo ob zastoju gledališke dejavnosti za desetletnico osvoboditve ustavila in krepko bo usekala po tistih ljudeh, k1 mislijo, da z majhnimi »fičniki« že rešijo problem, in da z drob-
l ^ S ^ t ^ v ^ S r ^ i *P*# lahko kulturno hranirjo probleme terena, ki predstavlja znaten dei Novega mesta, sproti upnpino r e š u j e .
Občni zbor SZDL, IV terena Je Izvoli 9 novih č l a n o v upravnega odbora In imenoval v e č č l a n o v po-
viznih dinarjev, ki jih bo treba t r o š n i š k i h svetov za posamezne
(Nadaljevanje s 1. strani)
tivi. Prav zato je treba toliko skrbneje pregledati dosedanje gospodarstvo slehernega podjetja in organizacije, odvreči vse, kar je bilo slabo, pomanjkljivo in nesocialist ično, hkrati pa izkoristiti pridobljene izkušnje, na katerih bomo gradili naprej. Pri ocenjevanju bodimo strogi in načelni: ne zadovoLujmo se s površnimi ugotovitvami, da je delavsko samoupravljanje doseglo v državi lepe in vidne uspehe, da smo vsi za napredek in nadaljnji razvoj in podobno, temveč ugotovimo, ali je v naši tovarni, naši delavnici in na-
Lrat so bilj stari in potrebni te- šem podjetju res že v sleherne-me'jitega popravila. Enega od teh ga izmed nas prodrla zavest, da ie .ani dohila reševalna postaja, smo v imenu družbe upravljala
»ozjrorria zdravsi ve:i. h v Met- njenega premoženja, ne pa tiki. Prišel je tudi iz popravila, »lastniki«, ki delajo to. kar jim Kratko dobo ie vozil brez na- trenutno ugaja in kar prija ko-pak. 2e letos je bil v dvajsetih lektivu, čeprav skupnosti ne dneh Štirikrat v ?oprav,!u. kar je Pr»na5a nobenih, koristi! Prepri
znanile svoje č lane z bistvom volitev novih delavskih svetov,
dati za stroje, b 0 K r o j a š t v o Novem mestu lahko odprlo novo podjetje — konrekcilo o b l a č i l . — Prav tako bo Industrija obutve zač e l a Izdelovati o t r o š k e č e v l j e , brž ko bo dvisnila glavni trakt svoje zgradbe in tako pridobila nove prostore. M o ž n o s t i za gospodarski
n o v o m e š k e trgovine. V . B .
člane Prešernove družb* vpisuiejo vsi poverjeniki,
knltaarne in uprava
občinstvo Novega mesta. Današnje gledal išče v Novem mestu nima nobene gmotne podpore, da v moralni podpori sploh ne govorimo. Nihče ne more zahtevati od igralca, ki se nesebično žrtvuje, da bo večno delal in študiral igre na pošti, v gostilni, ob bučanju zvočndka v garderobi in ne vem kje še., medtem ko banka zasede dvorano za dopoldanske ure. Tudi
• v terj dvorani bi se osnovalo
Mladinsko gledališče, katerega! poslanstvo bi ne bila utopija, kot je utopija za nekatere ljudi vsa kultura v Novem mestu. Ia nsši gimnazijci, učKeloiščnik-T, vajenci? Ali ni kulturni š k a n dal, da vidi v iš ješolec le po eno aH dve predstavi na leto? 500 doraščajočih ljudi res nima ničesar, da ne govorimo o vsej i7.venšolski mladini, ki je prepuščena sama sebi.
Želeti bi bilo. da se nekateri odločilni činitelji malo bolj stvarno, brigajo za probleme mladine, potem se ne bo zgodilo, da nekateri iščejjo mistike pri — Dedku Mrazu.
Tovariš predsednik! N a č e l i smo problem, ki je zelo pereč , m ne bomo nehali prej, dokler mladina ne dobi tistega, kar j i pripada. Dvorana bi bila vedno zasedena z mladimi ljudmi ođ poldneva do večera in še de]j. Cc ne bo zasedena, jo vzemite nazaj! In več obresti boste imeli od mladine kakor pa od banke! Tega morda sedaj ne vidite, ker vzgoja je dolgotrajen proces. Morda ne veste, kaj pravi o tem prijatelj mladine — tovariš ' Tito? Nič ni čudnega, trn marsikdo ne pozna problemov mladine. Zadnjega občnega zbora Društva prijateljev mladine se ni udeležil nihče od zasiop-n;kov oblasti, političnih in drugih organizacij, čeprav smo J'J* . vabil; 15 (reci petnajst). Cas<uai Izjemi sta bili' ravnateljici u č i teljišča in gimnazije. Mi ne obtožujemo nikogar, ampak mladina vas obtožuje in to je nuji* obtožba! Tako je razumljivo, de je banka marsikomu bolj pil srcu kot pa mladina.
Da ne bomo samo ugotavlj) aH, zahtevamo v imenu mladine: Mladinsko dvorano — mladini, ki naj jo upravlja podpisano društvo, ki zahteva zase tudi sobo, obljubljeno že pred 3 leti.
Društvo prijateljev mladin« Novo mesto prav tako pa z vsemi novimi razvoj ima tudi farmacevtski labo- \f Ljubljani, TOftlŠiČCVO 9.
gospodarskimi ukrepi, ki jih r a ^ [ ^ ; , .
Važen posvet prosvetnih delavcev
moramo uresničiti , če hočemo zagotoviti dvig ž iv l jenjske ravni. Delavci, ki stanujejo v vasi, delajo pa v mestih, imajo prav na tem področju precej odgovornih
Obrti so se đ o s ' e j prizsdevaUe, da č i m p r e i postanejo industrija, kar pa J e drobni dejavnosti ln drobnim uslugam samo š k o d i l o . Na.iotip' .JlveJše m o ž n o s t i razvoja imajo pekarska, č e v l j a r s k a in mizarska obrt, morda pa bo treba
nalog. Zato jim bo organizacija misliti š e na ustanavljanje maHh pomagala, da bodo lahko tolma čili razne ukrepe, ki se že in ki se še bodo izvajali.
u s l u ž n o s t n i h podjetij. Vzporedno s hudo stanovanjsko stisko se č u t i vse v e č i a potreba po poslovnih trgovskih prostorih. Zato je Okraj , na trgovinska zbornica predlagala, Uradna konferenca upraviteljev
STOLETNA KORENINA Neža Lunder iz Zadnikov v
e l iko lašk i obč in i je slavili stoletnico rojstva. Navzlic ta ko čast i l j M starosti se mal N e ž a š e kar dobro počut i . 60- % ^^enT'i^n'^^žnunloil
da bj stanovanjski Investitorji po- in ravnateljev šol in prosvetnih t r 5 „ ? , - « £ v a n i ° ? v e z n o ° r a < i ; l i t"?1 ustanov okraja Novo mesto je bi-trgovmske prostore. Mestna obči- i . * t „«. * i . " -
)n S k r b e l a , d a KrkH^ r l p n . i r n l
bSi prvič zbrani upravitelji in
u J ^ A đ S S K . C t£ r a v n a t d i i ^ e n e g a okraja No-
prostore. Mestna o b č i - • bodo denarni h 2 4 - * 2 5 - februarja. Na nji so
v e l i k o l a š k i obč in i je slavila SoIeS " S S * ™ k e g a S k l a d a P ° "
ko čas t i l i ivi starosti se mati n o v a n 1 verižne graditve. Prostor ™ mesto in Črnomelj in občine' M*fe. «o L — ™ A „ + ; «n_ ? a ™ v e . stanovanje zgradbe Je Kostanjevica,
Na konferenco so bili povabi fe-
stalo ustanovo osemdeset tisoč di narjev. Koliko težav je biio zaradi tega s težkimi bolniki vedo le tiisri, ki imajo z njimi vsak dan aprav;iri. Z avtom, ki je bil brez tatare, so prpeljaji zdravnik in šofer bolnika invalida N O icz Ra-dovice, kier je s krv.ivečim želodcem čakal na prevoz t vlakom tri ure. Le vztrajnosti šoferja mora zanva. ti. da ie prišel še pravočasno v bollnico. Enak primer je bil t ženo, ki je imela vnetje možganske mrene, na prevoz z vlakom je čaka' šrir- ure in pol. V obeh priimcrih <o Me klicane na pomoč dru^e rešilne pos-ta'e. vendar brez odziva. Zdravstvena u-st.mova v Metliki mora dobiri dober rešilni a'vto, saj je to v korist ljudstvu.
čajmn se z odkrito delavsko besedo, ali je v našem podjetju upravljanje stvar vsakodnevne prakse od prvega do zadnjega delavca in nameščenca, ali pa imamo samoupravljanje zgolj na papirju, za konference in razne manifestacije. Natočimo si čistega vina in pregie mo račune ki jih polagajo pred nas dosedanji samoupravni organi podjetij in gospodarskih organizacij. Le tako bomo koristili tovarišem ln tovariSicam, ki jih bomo volili k«,t kandidate za bodoče člane delavskih svetov.
Na predvolilnih sestankih bodo sindikalne organizacije se-
letnlco poroke sta pa p r a z n o - njive. Seveda pa ne m o r e m 0 sa- . ' ~~ .:. 3™j~sTr . — r - V vala Terezija 1« France G r a - m ? graditi, ampak 1e treba sproti £1 tuch predsednik, m tajn^i ob-dišar iz Vel, Osolnika. Oba sta ? ^ Z J ^ \ ^ e » ] U D A \ K ^ U '
« J S n ^ on ^ S S n i e i K N ? n ^ t o ! d r e n « ^ s e u d e l e ž e obc'ine Crno-sveti, kot organi d r u ž b e n e g a m e iJ> Kostanjevica, Methka, Mih-upravljanja, racionalno uporablja- na, Ž u ž e m b e r k in Straža, li najemnine, so pogosto urelevali X T , . . . . komfortna stanovanja pri posa- Navzoči jo toplo pozdravih
se rodila pred 80. leti.
TURJAŠKA MLADINA SE NE BOJI TEŽAV
Mladina na Turjaku je prav delavna in mladinska organizacija navkljub raznim objektivnim t e ž a v a m lepo uspeva in napreduje. Člani mladinskega aktiva so se domenili, da bodo v tej sezoni uprizorili dvo
meznikih. Vzporedno z rastjo no- predsednika Okrajnega ljudskega vih naselij n a obrobju Novega me- ^ l K 0 r a Franca P'rknviča .'n norl-sta b 0 treba urediti tudi obrobno o a " T V J F ^ r i ' n a ! n c ~ : t n P£? kanalizacijo in vodovod. Prav ta- predsednika Viktorja Zupančiča, ko tudi dv.oje cestnih p r i k l j u č k o v Po uvodnem pozdravu je imela na avtocesto pri O t o č c u m Karte- -„f^-^. .. \TI • • i ljevem. reterat v »Vlogi in nalogi soci-
Posebn0 v p r a š a n j e , svojevrstno alisdčne sode« tov. Ema Muser, zamotano ln težko reSljivo Je predsednik Sveta za š o l s t v o OT.O. vprašanje prosvetne dejavnosti v T a k o j n a w ) j e ^ r e f g r a t ^ Novem mestu. Razprava Je obso-
ie d e l : vese lo igro in d r a m o . *2*J£& n <> k u ' * " ™ 0 i " ' r t v i l 0 J n D u 0 ^ „ „ r r r n o v o m e š k i prosvetni delavnosti, D e l a so se ž e lo t i l i . B a j se dogaja, da hodilo Novome-
Letošnje zbirke Prešernove družbe so izšle v 81.150 iz-
Na eni zadnjih sej je upravni vodih. Oglašujte v Koledar, od r razpravljal o zviKanio cen |<| j e najbolj razSirjena pu-xdr.iv»veni«n storitvam. V ta na- bud i j o _ obalna SkOZl men je dobri upravni odbor na . * mmmm n n n nnn pre.led pravilnike o cenah rori- VSJ letO. Cena 200.000. tev ia drugih zdravstvenih ura- 110.000 In 60.000 din.
Nudimo po ugodnih cenah koruzo v zrnu in klipu, koruzne izdelke, kurjo pito in vse vrste močnih krmil.
Kupujemo vse vrste kvalitetnega fižola.
Ž I T O 1 J U B U A N A
ga vodstva prosvetnih ustanov«, ki ga je imel načelnik tajništva za prosveto in kulturo LoJ7.e Kaste-lic. Po obeh referatih se je razvilo zelo živahno plodno razpravljanje.
Z decentralizacijo je šola s šolskimi odbori dobila družbeno u-prav!janje. Tov. predsednik Pi>r-kovič je ooudar'il, da je pravilno, da se šolski odhori ukvarjajo z materialnimi vprašanji. fwsebno zato. ker je v našem okraju ma-rer.ilno s r n;e prosvetnih ustanov še zelo oereče. Po.udarll ie. da ie zelo važna vr^oVia plat uč'telie-ve?a dela v šolskih odborih. *!e vedno se bile boi med srano in
novo miselnostjo. Nova tnselnost hitro napreduje. Šolskim odborom je treba na primeren način pokazati pravo pot tako, da bodo več storili za idejnost in uspehe na&h Šol,
Glede idejnosti prosvetnih delavcev je tov. predsednik poudaril, da se bodo morali prosvetni delavci, ki so dvolični, posloviti od poklica. V Črnomaljski gimnazija dobiva štipendijo dijak, ki se zaradi svojega osebnega življenja skiKcuje na vzgojutelja, ki ga poučuje, češ če je prosvetni delavec dvol-ičnež, zakaj ne bi bil tudi on. Tak vzgojitelj ne odgovarja samo pred narrni, ampak tudi pred sodiščem. Vloga prosvetnih delavcev v naši družbi je pozitivna in u-spešna. Rezultati so veliki. Mi tih mogoče ne vidiimo, ker se družba razvija. Uspebi pa kažejo, da mi napredujemo. Napredujemo hitreje kot drusje, ker imamo za utemeljitev graditve socializma polno moralnih in zgodovinsk.ih dejan), katere je skozi stoletia ustvarjal naš delovnš človek. Naša dolžnost pa je, da to posredujemo mladina.
Glede učn'h uspehov tako v o-snovnih kakor v srednjih šolah je konferenca ugotovilla, da se preveč poudarjalo objektivne težave, premalo pa subjektivne pomanjkljivosti in to zlasti pri mladem kadru Na vsak način bo treba učni načrt prilagoditi potrebam clanašniega življeaja in učenčevi
zmogljivost'.. Zahtevnost soAjdnegl učenca naj nam bo menilo.
Strokovno šolstvo se ie leta V leto izboljšuje, vendar so tu še ve" hke objektivne in subjektivne te« zave. Važna naloga vseh prosvetnih delavcev je, da našo mladino pravočasno usmerjajo v poklice.
Da je- učni u|->ch tako različen v posameznih šolah, je predvsem posledica neenotnega kriterija pri ocenjevanju. Vodstva prosvetnih ustanov bodo morala temu problemu posvetiti veojo pažnjo :U ne dovoljevati osebne samovolje.
Na uspeh I. polletija je vplival tudi šolski koledar, ki je l.X> soglasni izjavi vseh navzočih neprimeren. V I. polletju je delo? najlbolj intenzivno, obitfk. zlaota V kmečkih predeiih, je dober, zato so bili mnenia, da je bol'je, da je I. polletje daljše, kakor pa drugo.
Na uspeh vpliivaijo rudo materialni pogoji. V našem okraja moramo zgraditi še 61 stavb, če hočemo, da bodo vse prosvetne us>ramove imele svoje posrore. Ta ugotovitev na* uči, da moramo •a! vložiti veliko truda za gradnjo šolskih stavb, seveda bpmo morali reševati na'rprvo najtežja vprašanja in ro skrbno in gospoda nko.
Na zaključku konference, kateri je prisosirvoval tt>i?i republiški inšrkekror Mr-hmra, so sirve-iell sVlrre, ki naj bodo kažriot za nadalmje de o naših prosvetnih n.9Mnov tako v šolii, kakof rudi' izven nje.
Ing. Jože Levstik - Vid:
N E S R E Č E N D A N ZA DOLENJSKE AKTIVISTE SPOMIN NA 26. FEBRUAR 1943, KO SO PRI DOLNJI STRAŽI PADLI NAŠI DOBRI TOVARIŠI: JOŽE SLAK (SILVO), MAKS STRMECKI (ROK)
IN JOŽE P0VSP fie r.pkam prizanesljiva zima
leta 1942--r3 se Je bližala h kraju. Ves zimoki čas smo razvijah politični delavci na Dolenj-akem živahno politično delo po va^iih od Gorjancev do trebanjskih hribov, od ncmSke meje z a
fikocijanom pa do Žužemberka in Dolenjskih Toplic Utrjevali ln Sirili amo organizacije Osvobodilne fronte in naše Partije, bodrili ljudi ;n pripravljali za partizane mlade kmečke fante, lz katerih se je razvilo toliko hrabrih borcev Tiskali ln prenašali smo radijske vesti ter naio literaturo, Po nekaterih Uspelih vojaških .akcijah naših partizanskih enot, zlasti po uspeli akciji pri Dobu. se Je veča'a naša samozavest.
V tem času tudi sovražnik ni miroval. Posebno belogardist! eo postajali vse boli drzni 'n nevarni M*"ot»o naSIh d o b r h ljudi Je pad'o kot » t e v zahrbtnih pohodov domačih izdajalcev. Jti so vodir okupatorja vse vl i le in višje v naše terene. Treba
Je bilo povečati našo aktivnost, da bi mogli sproti uničevati sovražnikovo škodlj ivo delo.
Lepo tn suho vreme v drugI polovici februarja je bilo kot nalašč pripravno za dallše pohode Iz Jagodnlka in Runčeca za Hmeljnikom. k!er smo imeli nekaj najzveste lš ih hiš, smo Jo mahnili štirje aktivisti' novo-mešk^njj okrožja' rovarišici Meta Koš'rjeva In Mlca Amhroži-čeva, tov. Rok tn jaz prpko železnice za Mirno pečjo. Brezove rebri In Straškega hriba ter ponoči cez Krko v Poljansko dolino. Zavedna dolina pod Ko-čev*'tim Rogom kjer se 1e odigraval tako pomemben del nase narodnoosvobodilne borbe, je bila. tistikra» Je v s a v pomladnem rnzpoloženlu Zima *e Je umaknila v globoke hladne vrtače roških gozdov Le tu pa tam si še v'del v osolnlh legah bele snežne hiše. Na košenicah k| »o bile odprte soncu, so ie prikukale lz zemUe prve pomladne ovetke. Te pomladne
slike so vedno močno upllvale na razpoloženje partizanov. Pre-rajanje v p r i r o d i s m o „ ^ j i , w
sebj tudi ljudje Postajal, smo ŽIVI in pogumni, bili smo polni novih snovanj, smelih načrtov in trdne v e r e v končno zmaRo.
V takem razpoloženju smo tudi mi opravil, svoje delo Nad Poljanami v bre«u smo posedli zunaj na hlode in imeli sestanek z aktivisti podokrožja Toplice, Prisotni «o bil, tovariš Jože Ravbar (Gregor). Lojze Trt-nik-Matevž. Martin Iz Doline — Sribar ln še drugI Informiral) smo se med sebol o politični situaciji in napravili načrte novih politični'., m gospodarskih akoij v duhu smernic našega političnega vodstva. Izvršnega odbora OF.
Popoldne Je krenila naša četvorica skupaj s tov Greptoriem ftei hribe v smer' proti Novem mes-tu. Sil smo čez Rigi, kier smo obiskali staro znanko, tov. Sitarjevo. Ponudila nam je orehov in vina. Prelepo *ončno
vreme, dobro opravljeno delo in prijetna tovarišija. vse to nas je spravilo V zidano voljo. Posebno razpoložena in dovtipna sta bil tovariš Rok in tovariš i -ca Mica. Bistre misli so se kresale med dovtipi in smehom. Lahkega koraka smo jo mahali čez Bušinjc, Dolnje Sušice Se-lišče in Drganja sela. Tu smo stopili v znano partizansko hišo pri Krenovih in se malo odpočili- Krenova hčerka nam Je prinesla suhega sadja tn pijače. Ko se je nagibal dan k večeru, smo prišli nad vas Praproče, kjer smo se zaustavili na koncu vasi pri Forščekovih. Tu Je ostala Meta, ki je nameravala odtod organizirati stike z ljudmi iz Novega mesta. Ze v mrai ku smo se spuščali previdno proti cesti nad vas Potok, ki leži ob Krki. Pod vasjo nas Je prepeljal v t*mi s čolnom preko vode mlad brodnik Ce se ne motim. Je bil to Drgančev fant
Tako smo prišli v vas Sela, kjer smo Imeli pri Frankovih dogovorjen sestanek z aktivist; z leve strani reke Krke V hiši nas je že čakalo v vež- pri veliki mizi nekai domačih aktivistov: tovariš Franko, dva Iz Goršetove hiše tn še nekaj drugih. Kmalu so vstopili v hišo še tovariši , ki so prispeli od mirnopeške plati: Silvo, Slavka (Beceletova) in Jože fPovše). Pričeli smo delati Sestanek je Imel predvsem namen pregledati vrste najsposobnejših, nal-borbenejš ih in najnaprednejš ih
ljudi tega okoliša. Prisotnost dveh starih in Izkušenih borcev naše Partije, ko? sta bila tovariša Rok in Silvo, je dala našemu delu še posebno ideološko globino In težo.
Pozno v noč; smo zaključili sestanek ln imeli občutek, da smo dobro Izvršili svoje delo. Spominjam se še, kako sem se zapletel v da!j"i razgovor z Jožefom Slakom. Poznal sem ga kot človeka, ki je zrnsel iz sredine dolenjskega kmeta m ki se je prav posebno poglabljal v vprašanja naše vasi in v kmečko vprašnje sploh. Razvijal Je svoje zelo trezne ln ž iv l lenjske misli ln poglede na reševanje naših agrarnih problemov v osvobojeni domovini. Videlo se mu je. da resnično pozna življenje dolenjskega kmeta in da ga ima rad kot delovnega č loveka, ki mu 1e treba pomataM. da bi se dvignil Iz zaostalosti V osnovnih vprašanjih bodoče agrarne politike sva se prav zaradi njegovih realnih nogipdov na stvar zelo dobro skladala In se dogovorilo za lzmenlavanle misli. Razgovor *va končala v nalprisrčnelšnm vzriušlu..
Sredi trde noči smo se razšli Gregor in Slavka sta se od-nravUala Se to noč preko Krke Slavka se le kar nekam težko poslovila od nas, zlasti fte od mladega študenta JoŽ.e*a P o v š ° -'a. lepeea fanta z velikimi otožnimi očmi Sknoina ki Je ostala tostran Krke. se je podala proti Faleskinijevi opekarni.
Mladi Jože, ki je od nas vseh najbolj poznal ljudi in pota, naa je privedel v mrzli noči do opekarne. Oglasila smo se pri domačem hlapcu, ki je bil zaupen človek in ki je preskrbel za naše aktiviste nekaj kilogramov soli. Povabil nas je v svojo skromno izbo. da se malo po-grejemo. Zagotavljal je. da lahko mirne duše malo zadremije-mo ln nato rano zjutraj krenemo proti Dolnja Straži ter naprej v gozd. Dodal je. da Italijanov iz Straže ni videl že dva meseca.
Res smo legli po klopeh, mizj in stolih in naprosili hlapca, da nas pokliče ob petih zjutraj. Bilj smo močno utrujen: in takoj smo • zaspali- Morda smo spali kake štiri ure, ko nas je že prišel hlapec buditi. Tiho smo vstali in zapustili gostoljubno sobo. Zunaj smo se formirali v kolono po eden, na njeno čelo Da je spet stopil Jože, ki nas je hotel vod.iti do Dolnje Straže k svojim dobrim znancem na zajtrk. Za njim je stopal Silvo, v sredini Mica, za njo pa midva ? Maksom.
Bilo le lasno nebo, polno zvezd Jutranji zrak le bil oster in čfsto miren. Pred seboj smo videli nekaj lučk. ki so nam mežikale iz kmečkih hiš v Dolnji Straži Korakali smo čisto tiho v smeri ceste Novo mesto
-Ftraža Naenkrat 'e Mira za. držala svoja dva soseda Boka in Silva ter prisluhnila šumom od vasi:
»Fantje, s l iš im tiho govorjenje Italijanov v bližini! Počakajmo malo, da vidimo, kaj to porno* ni!«
Vsi smo prisluhnili. »Ne bodi paničar! T u jih nI
bilo že dva meseca«! je zavrnil Mico Jože in krenil naprej. Vsi smo korakali za njim in prispeli že skoraj na cesto Straža—i Novo mesto. Naenkrat poči č i sto iz bližine strel iz puške,
»Tovariši, naprej po cesti in za vasjo v hrib!« zakričj Jože.
»Nazal tovariši, proti opekarni« zavpijem jaz. Stekli smo vsi skupaj za njim še nekaj desetin korakov po cesti v smeri Novega mesta, kar se vsuje na nas strahovit ogenj iz pušk, mi* traljezov in minometov. Prileteli smo naravnost na sredino močne Italijanske zasede.
Prvi je bil zadet Silvo. Bil je ranjen ln ni mogel več naprej. Nekaj trenutkov za njim se je zrušil Jože Povše. smrtno zadet naravnost v glavo. Italijanski vojak: so planili iz zasede proti nam. Mico so zgrabili ž ivo V bližini To*et0 S laka, ki se je vrgel sam na bombo, poprej pa še zaklical: »Pozdravite mojo m a mo!« NI hotel ž!v pasti v sovražnikove roke.' Ko so prišli do njega Italijanski oficirji, so se odkrili in dali priznanje njegovemu herojs'vu
Midva z Maksom sva tekla • '•esle nazal naravnost nroti goz d i č k u za ooekarno Bila sva venon-io.- n ^ d •••••janitn o e n ^ m ,
(Nadaljevanje na 4. strani) j
•.Otroci ž iv i jo nadstropje n i ž e " >Spet imaš vse svoje Igrače
Razmetane po tleh!« se razjezite, ko vam otrokovi predmeti fcastavijo prtost p.ohod. Neraz-|>oloženi mu ukazete, naj takoj Vse spravi: na svoij prostor. Po-tnlslile pri tem, če sve prav s*o-»fili? Ne le, da niste prav storili, celo veliko 'kravicu s\e nai/edili t>trčku.
lišiti pedagog, ki je ugotovil, »da otroci ž ive nadstropje niže kot odraziti.« — Ce »e na *fcf«u*w JJU-vmemo še k uvodu članka, t|>-novimo, da ste storili otroku krivico zato, ker ste mu z jeznim ukazom podrli njegov fan tainjski svet, ste mu r|xlrli to, kar je tako vneto snoval in gradil, da DAM n: opazil, da je
Kako O, vats vziie-imirjevaio, ce b- vam kdo ukazal, da pospravite vse stvari z mize. Gotovo bi se uprli, da je miza vaš delovni prostor in da vam nihče ne sme prepovedati, da bi tu delali še naprej. Otroku pa so tla to,, kar je vam delovna mi-ea. Majhni, gibčni, nenehno ne-|qaj snujoči , pjutrebujejo za svoje izživljanje mnogo prostora, ln ker so hitno na Meh, je pod Ti i'hov delovni prostor, /ato je c|>bro označil otrokove navade
Dolenjski tečaj v nemškem mesečniku
V lanski julijski, š t e v i l k i fnesečni ika »Gle ichhe i t« — Das jBlatt der arbeitenden Frau ( » E n a k o s t « — list delovne ž e ne), ki ga v Bonnu (Zahodna N e m č i j a ) izdaja predsedstvo n e m š k e socialdemokratske stranke, je v rubriki »Pri nas na d e ž e l i « izšel zanimiv č l a n e k o p o t u j o č e m gospodinjskem t e č a j u v Sloveniji. Č l a n -kar opisuje pomen takih teč a j e v , prenos t eča ja iz A m -brusa v D o b r n i č , p o m o č O L O in okrajnega sveta za kulturo in prosveto v Novem mestu pri vodstvu t eča ja , zanimanje deklet in ž e n a za i z o b r a ž e v a nje in pod. Pod č l a n k o m je pripis »Iz N a š e žene« , nikjer pa ni povedano, da se to dogaja v Jugoslaviji. V isti š tev i lk i revije je objavljen tudi Članek o vzgoji otrok na Francoskem, vsi ostali č l a n k i in prispevki pa so iz ž iv l j enja tn dela n e m š k i h delavskih in k m e č k i h žena .
iapn izhod. To gotovo storili zato, ker se nste ppglobili v otrokovo igro. Zadnja lela oe te kip kot drugod v svetu tudi pri nas z veliiiko vnemo pedagogi, psihologi, mjentalm higieniki poskušajo približati otrokovi du-ševnost i razumeti otroka ter mu preko stiaiiiev pomagali da gre lepše skozi žvljenje. Prav zaradi te vneme •'erje'.no tudi imenujemo 20. Siole'jte — stoletje otroka.
Kaj vse sio znanstvenifoi ugotovili in kaj menl.to. bomo razpravljali v člankih ki bodo Š«J izšli. Danes ostanimo pru tem kar obeta naslov.
Otroku čist in miren prostor za igranje!
Sedaj, ko gornje veste, s'.ie morda sklenili, da ne bojte v ' jpioče tako kruto iztrgali otroka iz igre. Ne le to, tudi omogočili mu boste, da se bo lahko nemoteno in varno igral. 2e majhnemu otroka, ki bo silil iz posteljice 'n stajice, boste p n -praviiiH I ' ( l i č e k za igranje. Za to mu izoVlaj.te veliko, plosko blazino, s l ično tistim, ki jih imajo v telovadnicah. Oblecit^ jo kot pernico, da prevleko o-perete čim je i*m«" ">r aftk jo prevlečete s polivinilom ali voščenim platnom, ker pa je taka rprzsla, a se da laze čistiti, pokrijte pretko nj"» tanko odejo. Prostor, kjer je otrok večji del dneva, naj bo poki it s prepro-flo, da je otroiku topleje Ne dovolite nikomur, tudi otroku ne. da hodi s čevlj i , ki se jih drži blato, prah in mokrota s ceste
s tem pa tudi neštev i ln i bacili, po tem prostoru.
Ker ž ive ovrooi nizko pri tleh, mora biti tudi pohištvo za otifj-ka primerno majhno. Morda ugovarjate, da ne zmorete izdatka za to. Ce pa bi preračunali, .koliko vam oti(nk nehote poškoduje vaše mnogo dragocenejše pohištvo, bi uvideli, d i je boljl?, če dobi primerno ceneno pohištvo v svoj Iht. Nfteki stolčki , zlasti nizke pručice, kot jih vidite na naši sliki, so posebno pripravni. Troje pručic naij vam izdela mizar tako, da bo vsaka nekoliko manjša. Pospravljene ne bodo zavzelo mir J igo prostora, otrok pa ?ic bo mnogo ur zamot';.l z njimi. Na njih bo sedel; zvezal jih bo* predstavljale mu boo> vlefc; n i štavi! bo drugo vrh druge: sam «ehi «e rt*T r*»-»n. graditelj; spravljal bo vanje svoje igrače, deval spait p u n č k o . m"^vod'ca ;i fd
Ce mu ne moremo nabaviti trdi mizice. prit.rd:«mo v nekem kotu. ki ima pravo osvetlitev, na steno trioglatio dieško. Ko bo r--sel, bomo pomikal' đ e i k o na* v)z,gor toBko, da O? vedno prav vsoko. Otrok bo >ob tej ero-*taivni fntafoi delal naloee lahko Pe v osnovni šok. — izda+leik ro takšen proviizoričen kos p^ Vnštva* se torej 'izolača. Otrok bo pri igri tn delu na tej mizici imeil mir. odra-sl! ga nr> bomo preganjali, da rabimo mizo za na*e delo — in to je pra-tako važno.
igrače na) »<><oravf otrok sa.n
Ker smo otroku uredili delavni ali igralni kotiček, lahko
od njjega zahtevamo, da bo že v nani mladosti pospiavljal igrate sam. To mu oo zelo lahko, ce nam bo mizar napravili še omjuico, s l i čno toj na naši sJiki. Otrok igrače zelo nerad zlaga, v omarici pa ima mnogo prosuo-ra, da jih v predale le spravi. Omanica je zelo pripravna, ker predale i z v l e č e ' i n zapre, ne da bi si priščipnil prstke.
Ker je znano, da se manjši otroai igrajo cello 7 do 9 ur dnevno, je važno, da otroku po najboljš ih močeh omogočimo, da ta svoj čas kar najbolje izkoristi. Včasih bo za to potrebno le malo: raa^n gornjega mu pritrdimo na steno tablo, posta-vtjmo majhen l u | tovni oder, jtlo-lica pod okenskim prostorom bo hranila njegove igrače, pozneje šolske knjige itd.
K vsemu bi na kratko dodali fe, da mora biti ta prostor c'<>b.ro osvetljen, dobro ogrevan, da ga moramo dooro čistiti , pa-taiti, da ne bo pitepiha in vlage. Cim lepše bodo otroci živel i v svojem »pniitličju«, čim manj jih bomo s fairš ! +F<?ali :? »,<»»» r « n.M-
J V v s a k e m
gospodinjstvu potrebujemo:
Runo je naS veliki prijatelj . . .
L i k a l n a d e s k a
>; 's«* mmmmm \\ ,ve.m kotličku, iem legati uo njihova mladost. To pa je pogoj, da bodo znašli v srečne ln zadovoljne ljudi.
Kadar si nabavljamo za gospodinjstvo nove kose pohištva, je važno, da poizvemo, kaj pravi o njih sodobna znanost o gospodinjstvu. Vedeti moramo,' da se dandanes bavi z delom gospodinje in z načrti, kako bi ji olajšal , t ežaven poklic, mnogo strokovnjakov.
Medtem ko •imo doslej likale vedno tam, kjer je pač bil prostor, si bomo morda prej ali slej omislile pripravno likalno desko, ki naj ima s ledeče mere: postavljena .naj bo tako, da bo od tal oddaljena 86 cm, kar je za srednje veliko postave
Beseda, dve o psih, mačkah, ptičih in ribah
najprimernejša viš ina, če stoje likamo. Dolga naj bo od 130 do 150 cm. Kjer je v steno vzidana omara, — žal jih je i v mestu i na deželi še mnogo premalo — damo likalno desko izdelati tako, da jo vklopimo v omaro Potem je važno, da likamo t:3m, kjer nam bo svetloba padala z" leve strani, prav kot pri pisanju. O&i bomo manj utrujale, delo pa hkrati lepše opravile.
Mizar nam more izdelati tudi pripraven pripomoček za likanje rokavov. - Dolg je do 50 cm, širok pa 20 cm. Desko in ro-kavnik prev l ečemo z ostanki odej, preko nj.ih pa napnemo koteninasto krpo ali dele rjuh. Za likanje vezenih prtov, prt ič-
Razen zelenja in cvetja č l o veka najbolj povezujejo a prirodo nekatere živali , ki tudi dandanes še žive pretežno v stanovanju in bi jih v glavnem našteli vse, če bi spregovorili o p M h , mačkah, ptičih, ki ž ive v ketkah, in ribah v malih akvarijih
Čeprav pes ne spada v prostore, kjer več ide l ž iv imo, vendar pogosto naletimo na nje v stanovanjih, še bolj pogosto pa v bližini stanovanjskih zgradb kot pse čuvaje . •
Namen teh vrstic je zato, pregledati, če z naš imi živalmi prav ravnamo. Kjer je pes stal-
DOLG KLEPET
Predelojmo in o č i s t i m o š i v a n e odeje
Šivane odeje, (znane pod imenom, kovtri) uporabljamo mno^o !et, nekateri kar vse življenje»eno in Isto, dokler dobesedno ne razpade. Ker pa je pogled na tako fcamaščeno in potrgano odeio zelo neprijeten in se v njem nabere najrazličnejša nesnaga, ki io le s krtačenjem in stepanjem ne moremo očistiti, je zda.], v zimskem času prav, da jo predelamo in temeljito očistimo.
Odejo sparamo in vrhnje blago operemo ter zlikamo. Ker so verjetno o<li raztrgani ali kot pajčevma tanki, jih pokrpamo ali okrepimo tako, da prišijemo lepo oblikovane ogle in lepe kvadrata-»te krpe. Iz Šrinh letev sedaj naredimo okvir, ki naj bo velik kot blago odeje. Na vsakih 10 cm na-bijmo kaveljček, kamor nataknemo blago. Ko smo vse blago tako napeli, razprostremo čezenj
še stare krpe, da vata ali volna rje bo sillila skozi blago odeje. Ce pa bomo polnili odejo s puhom al. penem, ga napolnimo v inlet, kateremu smo prej naznačili primerno velike kvadrate. Po teh kvadratih zda| inlet preši jemo, da dobimo od 30 do 48 blazinic. Ob robu naredimo dva po 8 cm i roka robova. Ce bo odeja vsebovala vato, |o razprotremo po blagu, pokrijemo z ostanki blaga in vrhnjim klorom ali svilo. Na to blago smo že prej s krojaško kredo nansa'i, kje bomo prešili robove ln kvadrate. Sedaj po teh črtah šivamo vse dotlej, da je vsa odeja sesuta. Zdaj jo snamemo z o-kvira, podvihamo robove in jiih posijemo. Ce ie bila vsa odeja dobro napeta, ne bo na izgotov-Ijenj odeji nikjer blago vleklo. Ko jo bomo spet začeli uporabljati, bo izgledala kot nova.
no • stanovanju, Je predvsem potrebno, da ima svoj prostor, ktjer se hrani in kjer spi. Pe3 pri mizi in v posodah, kjer se h rana j o ljudje, ne srne jesti! Njegova posoda mora biti 'e zamj in jo tudi posebej umivamo. Skrbimo, da bo v miru jedel.
Ležišče naj Ima v mirnem kotičku, kjer ni prepiha in kjer nI preblizu peči im štedilnika. Nf* kamenitih tleh mu bomo pripravili zimnico iz l ičkanja, stare debele odeje, v hudi zimi tudi pokrivalo iz lažje odeje. V spalnicah pes ne sme imeti svojega ležišča, ker porabi preveč kisika, v spalnicah otrok pa še zlasti ne, da ne bi legel k otroku, kjer bi ga lahko celo zadušil.
KORISTNI
Četudi psa skrbno čistimo, nam zanese v stanovanje golazen, ki jo zlasti iz posteljnine težko spravimo. — Psi so tudi prenašale! pasjih glist, ki so nevarne človeku. Neredko so pasje gliste otroka in tudi odraslega tako hudo napadle, da je podlegel.
Čuvaji navadno prenočijo v pasji hišici , kjer naj imajo prav tako s lamnjačo . Pasja hišica naj nima dna na tleh, ker bo tako manj mrzla, ob nalivu je ne bo zamakalo, lažje jo tudi vzdržujemo čisto. V mrzlih zimah naj vendarle tudi čuvaji prenočujejo v hišah, ki so ogrevane, č« niso neobhodno potrebni na svojem »stražarskem mestu«. T a krat pa moramo zlasti paziti, d* ne prenočijo v pretoplem prostoru, ker bi se sicer podnevi prehladili in lahko podlegli pljučnici .
(Se nadaljuje)
kov, blazin, pregrnemo čez to še debelo flanelasto krpo, da vezenina lepo izstopi, ko jo zlikamo na levi strani.
H koncu rfaj pripomnimo, da je dokaz, če je gospodinja premalo skrbna že to, če člani družine nimajo perila, oblek, površnikov zlikanih. Res je, kar boste morda ugovarjale, da za to ni časa. Toda ugotovljeno je, da se perilo mnogo bolj maže. če ga oblečemo in uporabljamo nezlikanega. Ko si bomo uredile likalno desko, bo morda oostalo likanje prijetnejše opravilo, zlasti še, če b'! š lo delo s tem pripomočkom hitreje od rok.
— papir; č a s o p i s n i in ovojni,-za ovijanje, za kurjenje , za p o kr ivanje polic in drugo in za razne nepredvidene potrebe;
— pisemski papir, znamke in kuverte. Ce moramo k o m u n u j no kaj s p o r o č i t i , je zamudno, č e to š e l e nabavl jamo; . — pisalni pribor, kot je s v i n č n i k , pero, Č r n i l o , ravni lo . Ce je treba kaj pisati, se kje p o d pisati , kaj • z r a č u n a t i , brez tega ne gre;
— lepilo; skoraj vsak dan ga rabijo otroci za š o l o , ž e n a ali m o ž za to in'ono delo;
— pečatni vosek in pečat , k a d a r o d p o š i l j a m o p r i p o r o č e n a in vrednostna pisma ter pakete. S p e č a t n i m voakom tudi dobro zalijemo steklenice, č e naj bodo n e p r o d u š n o zaprte;
— krojaško kredo, bucike, e la stiko, š ivanke na zalogi, pletil-ke, centimeter — brez tega ne moremo s e š i t i nit i kaj novega, niiU pokrpat i kaj starega;
— najrazl ičnejše orodje, kot kladivo , k l e š č e , ž e b l j e , v i jake , žago, mizarsk i k l e j , pilo, dleto, pr ibor za krpanje z r a č n i c t* kolesa itd.
— vrvice, n a j r a z l i č n e j š e debel ine. Vsaka pride kdaj prav .
^— mavec, za razna manj te poprav i la v stanovanju al i na poslopju;
— čisti lna sredstva, kot Vim, smirkov papir , pralne p r a š k e , mi lo , k r t a č e , — brez nj ih na:ie stanovanje ne bo moglo biti Bisto;
— rezervno luč, če je ukinjen tok; s v e č a , baterija ali petro le j ka in v ž i g a l i c e morajo biti neš:-je, kjer j ih najdemo tudi v tlta m i ; rezervne varovalke in rt i -zervne ž a r n i c e , č e pregorijo;
— ovoje, r a z k u ž e v a l n a sred* stva, mazi la za rane in opekl ino, če se pr i delu l a ž j e ranimo att p o š k o d u j e m o ;
— vse tiste drobne priročno predmete, kater ih nakup ne p o - , men i vel ikega izdaitka, ki pa j i h iz pozablj ivost i doslej še n i smo nabavi l i , č e p r a v smo mora l i iti k sosedu na posodo ali celo opravi t i delo brez nj ih — seve^ da z mnogo v e č j i m naporom! |
Cenen recept
Srnin hrbet: 12'/« dkg masla, 1| dkg sladkorja, 2 jajci, ca VA 1
'mleka, 25 dkg moke. Vi zavitka pec.lnega Ln 'It zav. v a n i l n e g « p r a š k a 3 d'k.R Čokolade . Maslo sladkor ln Jajca penasto v m e š a m o . Kakao moko i.n pecilni' prašvlč dobro p r e m e š a m o in izmenoma M mlekom dodajamo zmesi. P e k a č a '1 »srnin hrbet« ali drugo podolgovato p e k e č o n a m a ž e m o , na d r o b n « potrosimo z drobtinicami in nal i -jemo testo vanjo Ohlaieno pec;vai poVjemo z Rlazuro, K.1 1o nare-d ;mo iz 15 dkg sladkorja in V« t vode. To kuhamo dokler se s ladkor ne p r i č n e v l e č i . 10 dkg č o k o lade z m e h č a m o na robu š t e d i l n i k ka z 2 dkg masla in d o d a j e m « slndkorlu Polijemo pecivo, vanj pa zataknemo na konice narezanijj olupljeni h mandljev.
NASVETI
»Samo trenutek počakajte, ljuba soseda, da skočim izklopit likalnik, potem vam povem še konec zgodbe.«
KRPANEC poljubne barve dobimo, če izvlečemo nitke iz blaga, ki je" iste barve in kvalitete kot oblačilo, ki ga hočemo pokrpati.
KAVNI NADOMESTKI so manj grenki, če jih pustimo, da se uležijo na suhem prostoru.
SIPE MATIRAMO povsod tam, kjer nam vlaga ali sonce uniči preveč zaves. To je koristno zlasti na kuhinjskih oknih, kjer hočemo zastretl nepoklicanim pogled v stanovanjski prostor. Vzorci ali črte in liki na okenskem steklu so mnogo lepši kot zaprašene in potrgane zavese.
Čiščenje tal Pregovor »Pod je ogledalo go
spodinje«, ima v sebi gotovo nekaj resnice, Malomarni gospodinji ni važno, če so tla stanovanja čista, temveč bo to delo opravila kar površno in na hitro. In vendar je treba tla č i stiti vsak dan. da bo stanovanje čisto Ln zdravo.
Vse stanovanjske prostore vsak dan skrbno pometemo, to se pravi, da z metlo ali omelom sežemo tudi v skrite kotičke: pod omare, postelje, v kote; pri tem odpremo okna, vrata pa naj ostanejo zaprta, da ne bo prepih dvigal prahu. Sredi tedna umijemo kuhinjo ali tisti
N A R E D I M O S A M E
Ves prostor je bil osvetljen s svetlobnimi raketami. Padala ln metala sva se na tla. Nad nama so sikali dolgi rafali. Ker so italijanski vojaki pritiskali za nama, sem dvakrat ustrelil na-aaj iz svoje male pištole. Pri padcu sem v temi izgubil še to edino orožje. Naenkrat sem za-&u; Maksov glas: »Jože, ranjen eem«. Ozrl sem se nazaj na levo in videl že dva italijanska vojaka pri njem. Streljanje je ra kratke trenutke prenehalo in a poslednjimi močmi sem tekel proti gozdu. Ponovno je začelo divje streljanje- Se danes ne vem, kjer sem vzel moč, da eem to vzdržal in kako se je moglo zgoditi, da nisem bil zadet na čistini več sto metrov, ko je stalno bruhal ogenj okoli anene in nad menoj. Na pol mrtev sem se zatekel v gozdiček »Brezje«, kjer kopljejo glino za opekarno.
Kakih petdeset metrov sem še prodrl v notranjost gozda in se ustavil tik za globeljo starega odkopa gline Zleknil sem se •redi robidovja pod malo smreko, ki je imela veje skoro do tal. Zvil sem se okoli debla in pritisnil č imbolj k zamrzli zemlji. Italijani so divje streljali v gozd. Ročne bombe so padale čisto v mojo bližino. Med streljanjem sem sl išal tuljenje pobesnelih italijanski) vojakov. Cutll sem jih v neposredni bližini. Popolnoma sem bil prepričan, da bodo v gostih strelcih pre'akplj mali gozdiček In me jnaJU. Nahajal »em se v nemo
gočem prostoru med Krko in cesto Straža— Novo mesto, od koder bi bil vsak umik preko dneva stoodstotno tveganje- Terena nisem poznal.
BIH so strašni trenutki čaka-nja, kdaj bo doletela še mene usoda mojih tovarišev. Zbegane misli so se mi bliskovito utn-njale. Kot na filmskem traku so se mi v zavesti odvijale slike iz mojega živl jenja: drobna doživetja iz rane mladosti, ljudje, ki sem jih srečaval , brat in sestra, s katerima sem trgal pe-tel inčke za Gorico v rojstnem kraju; vid.l sem zajčke, ki sem jih krmi! v šo lskem vrtu, videl ženo in dve hčerkici , ki sem jih zapustil same v Ljubljani, očeta in mamo ter njihovo zaskrbljenost ob našem slovesu ln še tisoč drugih dogodkov. Moia čutila so bila napeta do skrajnosti
Po okol iških cerkvah je zvonila sedma ura. Vstalo je krasno sončno jutro 26. februarja 1943. Nisem si upal pogledati sončnih pramenov, ki so prodirali skozi grmovje. Nisem si drznil pomisliti, da bi preživel ta nesrečni dan. In vendar bi tako rad še živel. Gledal sem žuželko, ki se je prebujala v travi ln s in ičko, ki je luščila semenko iz smrekovega storža. Zavidal sem tem živim bitjem, da niso ljudje ln da nimajo razuma, ki ga je č l o vek tako s trašno zlorabil.
Krik in vik italijanskih vojakov se je vse bolj oddaljeval. Ko je bila ura osem, sem jih še čutil na cesti in v va«i. Z a
radi čisto negotovega položaja se nisem nikamor ganil ves dan. Zavedal sem se, da me lahko reši edino noč. Vsak trenutek bi se lahko pojavila nova nevarnost, ki bi zapečati la mojo usodo. Polagoma se je okoli mene vse umirilo. Minute so tekle počasi, ure so bMe dolge kakor večnost.. Imel sem dovolj časa, da sem do kraja premislil o tovariših, ki so živi in mrtvi padli v sovražnikove roke.
Videl sem pred seboj podobo Jožeta, mladega nadebudnega študenta tehnike iz znane partizanske Povše tove hiše v Pod-borštu- Zrasel je v napredni hiši in se že zgodaj pridružil aktivnim borcem OF in Partije v Mirnopeškj dolini. Bil je sredi dela za narodno osvobodilno stvar in za blaginjo delovnih ljudi. Morda je prvič v ž iv l je nju vzljubil dekle, pa je moral pasti.
Videl sem Jožeta Slaka, enega najpri l jubljenejš ih partizanov na Dolenjskem, skromnega, borbenega, požrtvovalnega in zrelega človeka. Njegova osebnost je postala vzor nam vsem, ki smo Imeli priliko, da ga pobliže spoznamo. V prvih vrstah najodgovornejš ih tovarišev naše Partije je pripravljal Jože Slak poprej nerazgibane, pol i t ično zaostale množice dolenjskih kmetov za to, da so dale lz svoje srede vrsto prekrasnih borcev za svobodo. Jože je bil najsvetlejši vzor č loveka, ki je zrasel iz ljudstva; bil j e vedno ljudski
človek in je delal za ljudstvo do svojega poslednjega diha. Njegova posebna moč je bila v tem, da je kot kmečki sin dobro poznal korenine polit ičnega klerikalizma v zavesti slovenskega kmeta ia se odločno boril proti njem Z njegovim smelim nastopom kot bivši krščanski socialist v naši napredni javnosti, je doživela pred vojno klerikalna reakcija hud udarec.
Slišal sem glas ranjenega tovariša Roka, ki je padel v roke podivjanim Italijanom. Bila sva sošolca iz. gimnazije in stara prijatelja Spomnil sem se, kako sem z njim skupaj kot prvo-Solec v Krškem prvič preplaval Savo. Slišal sem ga čisto razločno, kako je imel v peti šoli pri s lovenšč in i predavanje, ki nas je vse vznemirilo. Poznal sem njegovo aktivno pol i t ično delo v Partiji že v srednji šoli sedem let prestajanja robije v Sremski Mitrovici, njegovo organizacijsko delo v Ljubljani in v Zasavju v letih do zloma stare Jugoslavije. Bil je eden najaktivnejš ih tovarišev v kmečko-deiavskem gibanju in v »Zvezi delovnega ljudstva«. Bil je Široko razgledan mož, ki je s svojim bogatim ideološkim znanjem izobraževal mlade komuniste ln jim v števi ln ih preda-njih in č lankih utrjeval in poglabljal revoluc.inoarno borbenost, Kako prijeten mi je bil spomin na najina skupna pota iz Runčeca v Smarjeto, čez V i nico v Skoc'an in naprej v Za-gradac. (Konec prihodnjič)
OTROŠKI SVITER IZ BLAGA iN VOLNE
Prav lepo lahko Izdelamo same otroški ali ženski svlter. Ce imamo na primer velik ostanek vol-nrnega blaga ali deftina, ukrojimo iz njega primerno velik telovnik, — če je ostanek manjš i .
možu ali sinu še prav dobro služil, če spletemo rokave, ki naj bodo iz take barve, kot je os-
lahko tudi le prednje dele aH samo hrbet, — ostale dele, to Je rokave, ovratnik, spodnje robove pa pletemo tz volne. Pri tem pazimo, da se barve blaga ln volne ujemajo. Take kombinacije so posebno uspele, če imamo krilo — otrok pa krilce ali hlačke — iz blaga, s kakršnim smo kombinirali sviter.
PREDELAJM0 MOŠKI TELOVNfK!
Od rnošike obleke, k! je že postala neuporabna, je morda ostal še cel telovnik, ki so jih še pred nekaj leti Izdelali k vsaki moški obleki. Tak telovnik bo
novna barva blaga. Dogotovljene rokave zlikamo, seš i jemo, v rokavnih izrezih telovnika pa odparamo podlogo tako, da rokav seš i j emo samo z blagom, to prelikamo, zatem pa z redkimi sivi poš i jemo še podlogo.
fl. 10 dkg masla. 15 dkR sladkorja, 10 dkg medu V4 l č r n e kave, Vi kg moke, 1 pecilni in vanllnl p r a š e k , limon ove luplnlce. l ž l i co cimeta. - Sladkor prekuhamo s meaetn. Moko s pecil praskom lm maslom nadrobimo, dodatno vse ostalo m meslmo, d« nastane gladko te«to . Zvaljamo ga. oblikujemo figurice ln » p e č e m o . Ohlajenega polijemo z ledom ln potrosimo s k o š č k i zdrobljenega sladkorja 7,a led dobro premeš a m o beljak s 13 dkg sladkorne moke tn nekoliko limoninega soka.
Za 500 din bo priel Lonec leta vsak Član Prešernove druibe 7 kn|fq. Poleg tega bo udeležen še pri velikem
nagradnem žrebanju.
prostor, kjer se največ zadržuj jemo. Vodi dodamo sodo alil pralni prašek.
V petek ali soboto poribamoj vsa tla, kjer je smrekov ladij-« ski pod. Zlasti mladim Dolenjk kam pa je treba reči, naj saj ne držijo tako strakopitno na-« čina ribanja, kot so ribale nji* hove stare matere. Ker so onei umivale več inoma kamenit ali steptan ilovnat pod, je bilo prav, da so po tleh pljusknila vodo, z metlo razmočile tla in kar stoje vodo s krpo pobrale* Deščičnat pod pa se tako ne da poribati! Hočeš nočeš mora gospodinja na kolena. Zmoči na | najprej toliko poda, kolikor A roko zlahka doseže, ga namili in s sirkovo krtačo zriba. S k r po pobere vodo, tla še splahnel ln mqčno zbriše. To ponavljal kos za kosom, da so vsa tla po* ribana. Menda ni treba posebej poudarjati, da pri tem postavi iz kuhinj" veže , aH sobe vse! manjše kose pohištva, kot so) stoli, klopi, zaboji, omarice, dal bo delo bolj natančno opravila« Pod naj se presuši v prepihu, zatem pa ga pogrnemo a tršim, papirjem, debelejšo ž a k -ljevino (da izgleda kot preproga} jo s pisanimi trakovi obrobimo) ali kuplienimi tekači. Vsak, ki bo prišel v tako očiščen prostor, bo na prvi pogled videl« da je pri hiši skrbna gospodinja,
Kamenit pod umijemo le po potrebi, zribamo pa ga samo v toplerh vremenu, da ne dobimo! v kolena prehlada. j
V sobah je danes tudi na na* Sem podeželju že mnogokje par* ketiran pod. Ko parket pomete* mo ln obrišemo t njega prah« ga skrtačlmo. Enkrat m e s e č n o — aH po potrebi — ga namaza* mo s parketno pasto zelo za* mozanega pa umijemo z benci* nom aH zdrgnemo ?. žleo. S par* ket.no pa^to mažemo in krta* č imo tudi tla, prepojena s Ut4 nežem aH lakirana z barvo.
, . - «
OTROŠKA MODROST Polna mamica: »Sinko, k o |
Iščeš po predalu!?« Tinč,' ,-r, da
zmerim vročino!« J ,
Stran 8 1
Novice iz Podzemlja in okolice Pogovor Novomeški taborniki v SS.6"1
slovodkinjo z a m e n j a l drug u s l u ž benec, saj jih je v Gradacu več.
V Podzemlju ima kmetijska t a d r u g a Gradac poslovalnico, ki pa j« vecknar zaprta, kar po- — . *• — vzroća negodovanje rtamkajJnijrlh Dokaj nezadovoljstva je tudi s porrosn'.kov. N.i namreč bolij ne- poslovanjem krajevne ž a g e v r o d i n o g a , če p r v i J e š pred trgovino, Gradacu. Ljudje se piitožujejo, pa najdeš vrata zaprta. Pošlo- da jiih je bivši ob&nsk.i 'ljudski v c d k n - a je v č a s u hudega mra^a zaprla .poslovalnico, k e r n i imela div za kurjavo, drugič pa je trgovina spet zaprta zaradi njene bolezni.
Miljenja sn io , da b i k medijska zadruga ljhko prcihrbt t d r v a tudi za poslovalnico v Podzemlju, v času bolezni © a naj b i po-
D E K L E T A V Š M 1 H E L U
S T R E M E P O I Z O B R A Z B I Z e n e k a j le t z a p o r e d je v S m i -
h e l u p r . N o v e m m e s t u t e č a j l t K ca z d r a v s t v e n o v z g o j o ž e n s k e m l a d . n e . L e t o s so „ga h o t e l ! p r i k l j u č i t i t e č a j e m R K v N o v e m m e s t u , na ž e l j o d e k l e t pa s m o teč a j p r i r e d i l i d o m a . V s o o r g a n i z a . c i j o j e p r e v z e l o t u k a j š n j e u č t e l j . • t v o , k i s i j e t e r e n r a z d e l i l o i n o s e b n o o b i s k a l o d e k l e t a po o k o l ic V a s t - h ln j i h p o v a b i l o n a t e č a j , v ta n a m e n so u p o r a b i t i Z i m s k e p o č i t n i c e . A k c i l a je u s p e l a ! n k t e č a j u se j e p r i g l a s i l o 18 c e k l e t , ki p r a v z z a n i m a n j e m s l e d i j o p r e d a v a n j e m u č t e l j l c .
T e č a j j e o t v o r i ! p o d p r e d s e d n i k O K r a i j n e g a o d b o r a R K iz N o v e g a m e s t a i n ž . Z o b e c , k i Je z b r a n i m r m a d e n k a m p r i k a z a l v a ž n o s t t a k e g a t e č a j a . KakJfuften bo k o n e c m a r c a , zato j e s n o v n e k o l i k o K r č e n a . T e č a j v o d i u č i t e l j i c a M a n j a M e t i k a s p o m o č j o o s t a l e g a u č i t e l j s t v a v k r a j u .
P o n o v n o m o r a m o p o h v a l i t i i m i h e l s k a in o k o l š k a d e k l e t a , k i K l j u b m r a z u in o d d a l j e n o s t i r e d n a o b i s k u j e j o p r e d a v a n j a . Z a v s a k n a p r e d e k so ze lo d o v z e t n a l n p r e d n j a č i j o p r e d m o š k m j so-vr&UMki,
odbor Gradac izročil odvetniku, ker da niso plačali žaganja lesa, sami pa trdijo, da jim je ta les na žagi! zmanjkal, odnosno tiiz-giniJ neznanokam. Prav tako se pritožujejo Čez uslužbenca na žagi,, ki da jih le zmerja, če vprašajo za les, ki so ga dalii v rezanje. •
Čudne vzgojne metode ima neka mati v Gradacu. Svojega ne
doraslega otroka je na .pustno nedeljo nabila, ker je menda vzel malo sladkorja in ga pojedel1.. Vpila je nad njiim, da mu bo sar-la rebra. Otrok je pobegnil od doma in se namenil spari na sosednem skednju, čeprav je bij prav tiste dni strupen mraz. To ie prepreči! sosed, k! je otroka <rzel v hišo. Mati se ni brigala, kje je otrok prenočili, pač pa je drugi dan znova vpila nad njim in so ga morali sosedje zaščititi pred njo. Otrok je bil samo v nogavicah, gologlav in brez suknje. Ne vemo, kje imajo taki roditelji srce. Javnost se zgraža nad takimi starši.
J . U .
V S E M G O Z D N I M P O S E S T N I K O M ,
k i ž e t e sekati les v g o z d a r s k e m letu 1956/1957!
Za področje okraja Novo mesto je določen rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja v času od 1. januarja do 3L. marca 1956. Tiskovine prošenj se dobe na pri- ' stojni občini, krajevnem uradu ali na revirnem nadzorstvu. ,
Prošnje je treba vložiti: 1. za drva za domaČo porabo (obrazec: mali format), 2. za tehnični les in trsno kolje za domačo porabo
ter ves les za prodajo (obrazec: veliki format). Prošenj, ki bodo vložene v tem roku, ni treba kol-
kovati. Okrajna uprava za gozdarstvo Novo mesto >lf»t>Ktm»KIIMIH<«HtH»IHIII>ttMWWtHHH ,IIM»»>t*m
8 0 - l e t n i c a p r o s t , g a s i l s k e g a d r u š t v a
v N o v e m m e s t u
Tako rekoč pred vratmi je že ta visoki jubilej. Društvo se nanj že marljivo pripravlja. Izvoljen je poseben pripravljal-
K U D M e d v e n j a k j e b i l o d e l a v n o
Č'mj K U D Med'vednijak v Drag. so , ,1,1 občni zbor. Na looru so ugorovilii uspehe dosežene v preteklem letu, razpravlja, i .pa so tudi o pomanjkljivo-etiih. Največ uspeha imajo igralska sekcija in tamburaški zbori. I elo .poteka ločeno po pododborih _ dirusrva, zaradi oddaljenosti vasi. Ig.ral.ika d.ružina na Travi je :ime'a v t preteklem letu več go-
požrtvovalni članici, učiteljici n a Travi, Vreček Nadi.
Pododbor v Podpreski je Imeti tudii več ;iger, vendar niso gosto-vaili drugod. Igralska in tamburaška sekcija sta dosegli .mnogo uspehov v kvaliteti. Pododfoor Podoreska zelo pogreša toy. Pej-nov'čevo, posebno ipa peski zbor, kj rje sedaj brez pevovod je. Zelo pohvalno je za društvo, da so za
•tov-amj v drugih krajih. Najbolj ' vse državne praznike pripravili u ; p o i a Jigra je bila Matajev Ma- pester kulturni spored. t"'a, ki so jo večkrat p o n o v i l i . Na kraju zbora so izvolili nov Tamburaška zibor je uspel v krxt- u p r a v n a odbor. Trdno smo prele em času toliko, da lahko nasto- p r i č a n i , da b d njihovo delo v tem pa n a vsaki prirediitvi. Na Tra- le tu se u i resnejše, v ponos i n v: imajo tudi ljudsko k n i & n k o , zaba.vo vsem pirebi'vailcern tet v k a t e r o č l a n i marljivo obiskujejo. razvedVsIo in kulturni dvig ravni Z a uspeh pripada v e l i k a z a s l u g a sa in ih članov društva.
Vsem, ki vprašujejo, koliko stane mali oglas v DOL E N J S K E M L I S T U :
Oglas, ki ima do 10 besed teksta, stane 160 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda pa še 12 dinarjev.
Oglas lahko naročite osebno v upravi lista v Novem mestu, lahko pat udi po pošti. V zadnjem primeru napišite ustrezno besedilo in priložite odgovarjajoči znesek v znamkah ter pošljite na naslov:
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA, NOVO MESTO poitni predal 33
Vsak, kdor želi pismeno naslov malega oglasa, naj priloži v znamkah 30 din za odgovor.
Naročniki DOLENJSKEGA LISTA imajo pri naročilu malega oglasa 50 odstotkov popusta.
ni odbor z vsemi potrebnimi pododbori. Celotna prireditev bo zelo obširna; sodelovala bo tudi okrajna gasilska zveza in tako bo vsa prireditev velik dolenjski gasilski festival.
V Dolenjskem listu bomo pri-občevali vse glavne novice o pripravah te velike in pomembne gasilske prireditve in tako podeželska društva vsega okraja sproti seznanjali s pripravami, ki se tičejo tudi njih. Tudi druge objave društva in OGZ, ki smo Jih predčasno prenehali objavljati, bomo spet poživili, tako da bodo vsa društva spet poučena z vsem delom OGZ. Zato vabimo vsa gasilna društva v okraju, da si Dolenjski list takoj .naroče, saj bodo na tak način najhitreje obveščeni o našem delu.
IZ R I B N I C E
N A D O L E N J S K E M
V ribniški dolini razsaja velika epidemija gripe ln zaradi tega je v Splošni ambulanti v Ribnici vsak dan nad sto novih bolnikov. V nekaterih družinah je tudi po več bolnikov, -te-
Vabimo podjetja, da prispe
vajo svoje izdelke za ve i iko
nagradno ž r e b a n j e za č l a n e
P r e š e r n o v e d r u ž b e . Zaradi
š i r o k e publ ikacije darova l
cev je to tudi ve l ikega pro
pagandnega pomena z a
podjetja
v Predgrađu Dve starejši ženski sta oni
dan šli iz zadružnega doma, kjer sta bili pri ktno predstavi. Med njima se je razvil tale pogovor:
»Na, poglej, koliko razvedrila ima današnja mladina. V naših mladih letih tega ni bilo. Oh, ko bi bila še kdaj mlada, to bi znala izkoristiti vse te možnosti za izobrazbo in razvedrilo. Ta film mi je prav ugajal«
»Vse je res, kar praviš,« je menila druga, »vendar ne morem razumeti današnje mladine. Med, vsakim odmorom drvi iz dvorane in se z ropotom spet 'vrača, ko film že vrtijo. Kaj misliš, malo drugače bi se pa lahko obnašali mladi ljudje. Morda se bodo kdaj tudi v tem poboljšali. Saj veš, kako je bilo pri prvih predstavah, ko so kar med predstavo kadili u d f c o r c m f , da se skoraj ni nič videlo od dima. To so sedaj že malo opustili. Drugod takih razvad sploh msem videla.«
»Veš, tega pa tudi ne razumem, da prodajajo v naši zadružni trgovini pokvarjeno moko, da je ni mogoče porabiti za peko kruha. Zakaj neki ne poiščejo krivca in ' ga pokličejo na zagovor. Pa to sem te mislila vprašati, zakaj nisi prišla zadnjič na sestanek zadružnic, ko je bil v zadružni pisarni?«
»Ja, kako naj pridem, ko pa zanj sploh vedela nisem. Saj me ni nihče obvestil. Kaj pa ste govorile na tem sestanku?«
> »O, veliko stvari. O gospodarstvu, naprednem kmetijstvu in še posebej o gospodinjstvu ter drugih podobnih zadevah. Skoda, da. nas je bilo tako malo. Drugič te bom jaz obvestila, le pridi! Zdaj pa lahko noč in spet drugič kaj.*
Rj.
D0HN3SK! OBVEŠČEVALEC KINO
•KRKA« — N O V O M E S T O : o d 2. & m a r c a : a m e r i š k i f i l m »Ka
dar ž e n e l j u b J o « . — O d 6. d o J . m a i c a ; a n g l e š k i fi-lm » M a g g l e « .
D O M J U A — N O V O M E S T O : o d 2. ck> 4. m a r c a : f r a n c o s k o - m e h i -6 k i f i l m » O h o l i « . — O d 6. d o 8. m a r c a : b i a z i l j s k i f i l m » R a z b o j n i k « .
Č R N O M E L J : o d I, d o 4. m a r c a : a v s t r i j s k i f t tm » Z a p e l j i v e z v e z
d e « . — a m 7. m a r c a : f r a n c o s k a ftdOl » . l e t n i k i « .
K O S T A N J E V I C A - 4. m a r c a : a v s t r i j s k i f i l m » J a z ln m o j a ž e n a « .
TRBBNJ1: 3. ln 4. m a r c a : a m e r i -s* 1 f i l m » Ž e n s k e p r i h a j a j o « . — F v e d s l a v l v n e d e l j o o b 14 ln 16.
M O K R O N O G : 3. In 4 m a r c a : a n -g l c s k . f t ] m » v e s e l i N o r m a n « .
Ž U Ž E M B E R K - 3. ln 4 m a r c a : JU* _ * o s k » v a n s k i rllm » K e - k e c « P O I . I C N T S K E T O P L I C E : 2 l n 4.
m a r c a : f r a n c o s k i f i l m » U m o r « . C H A D / v c ; 4. m a r ^ a : n e m š k i f i l m
» " v o j e h n « . — 7. m a r c a : f r a n c o s k i I l m : » D r ž a v n i s o v r a ž n i k š t . 1«,
D H A . G A T U S : 3 ln 4. m a r c a : f r a n -J r t s f , ! r n » P l a C l i e za s t r a h « , L O S K l P O T O K : J . l n 4. m a r c a :
a m e r i š k i f i l m » A m e r i c a n v P a r i z u « .
D < » l - . T O P L I C E : 2. m a r o a ; I r a n . COSK f i l m » U m o r « 4. m a r c a : J u -goR ovans.kt f i l m » A n g l i j a : J u g o s l a v i j a , ( t e k m a leta) P r e d s t a . v a ob I g . 3 0 u r l <
M A L I G G I \ s i
K M E T I J S K A Z A D R U G A P O D -JBOC.TE p r i K o s t a n l o v e i r a z p i s u j e m e s t o k n | ! F - , v o d J e N n s t o p s l u ž b e
t a k o i . P l a č a no d o g o v o i u P i s m e n e o o n u d b e p o s i n t e na gornji n a -i l o v
' ' [ ' ^ A M : r a d i o a p a r a t . m o « k o k o l o o k o p a i t u k l a h k e san i . k o b i lo , s t a r o j p f | , . m |pt (deset . m e s e c e v b r e l a * Potov* *e p r i ofč" k u r r a n f l U , R r e e Vrv 24. p S m l h e l p - N ^ v ^ m m e s t u
10. F r n » T M P . i A IMA 1* I * giib.H l o v s k i p o « l a z b e f a r svet lo -f l e v * b ^ r v e . s i | * | n « Ime C l s m -I s ' W a d n e Je b ' l o p n ^ n v N o v e m mr-s i t i v k o l o r i H I K r t o r o M e m k a 1 ve. n m r n » o b v e s t i ali m l « a v r n e v-, n a R r n d r , n a nas lov* P o ^ r -v l n « P - s n c L , > č n a Stev 12. p N o -
r n n r » 4 M d v o - s t n n o v - m l s k o h l i o v N«->'*em m e « » u nn C e s t i h e r o l e v Pf>mj'"he na c-v-'nv v n n r i v i l i s ta
p n O D A M N T T V O v P r * M 1 n u . — p , , zve i e nr ! K'>-n M i h n o ! ) K a r -
<j ellox-r> Hlpv 7 N " « " m e s t o
Mlnrflncl In mlnd lnke l V m a r c u bo 7 .a^H f l d'-'att p a d a l -
f/k.) g r m o i A e - r n o h i b p N i v i m - s t o f..<,.p,4".s bo t e č f > l v N o v e m m e i t u | H Šentjerneju, — V s e l l u b ' t e l j e kT«kčiub v i i a v ia tiU-te, Ju k n a j o
ve se l 1e d o p a d a l s t v a p r o s i m o , d a se p r i j a v i j o p r i B r a n e t u P a p e ž u a l i P a v p i s a r n i A o r o k l u b a v J e n k o v i u l i c i l -III ( s tara g i m n a z i j a ) .
P r v i s e s t a n e ^ p a d a l s k e g r u p e b o 5. m a r c a 1966 o b 18.30 v p r o s t o r i h A e r o k l u b a .
P r i j a v e za t e č a j v Š e n t j e r n e j u • p r e j e m a V i d a H l a d i n o v a , u s l u ž b e n k a T e l e k o m u n i k a c i j . - T e č a j p r i č n e v m e s e c u m a r c u .
V s t o p a j t e v nafte v r s t e , o k r e p i m o JAtevilo č u v a r j e v n e b a !
U p r a v a A e r o k l u b a .
Z A H V A L A Ob prerani smrli našega ljub
ljenega soproga ln očka JULIJA STAMPOHARJA
nosilca spomenice 1941, se zahvaljujemo vsem, *kt 90 nam v tem težkem trenutku stali ob strani, nam izrekli so-lalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZR. ki je pripravila tako lep pogreb, vsem darovalcem cvetja, govornikom za tople poelovilne besede, metliški godbi in prav vsem, ki sočustvujejo i nami. — Žalujoča žena Jelka t otroci in ostalo sorodstvo.
Iz novomeSke p o r o d n i š n i c e P r e t e k l i t e d e n i o v n o v o m e š k i
p o r o d n i š n i c i r o d i l e :
S t r n a d J u s t i n a If K r t i n e — dek l i c o K l r m e n r i č M a r t i n a z R a v n e g a - d'.*klleo. K o b e A m » e l a t V r h a p r , r>ol?u — d e č > k a . S e n l c « P o l d a i?. D o l . P o l ta — d e č k a . K r o v s S t a v k a | l r V ' \ 1 i c — d e č k a . B r e e a n t A n a iz P o i j a n c — d e k l i co, O b r a n o v i * 1 M. - i r l ja t K u ž l j a — rt"kl!eo, C u n k A n a iz B i r a n e v a t i — d e č k a , K o f a l t M a r i j a iz Se_
m l č a — d e k l i c o , S k e r l J M a r i j a i z N o v e g a m e s t a — d e k l i c o , Z r n A n i c a iz T r e b n j e g a — 2 d e k l i c i , H * u - A n t « n i J a iz L j u b l j a n e -• e o K a , S e R a T e r e z i j a iz V e l . O r e h -k a — de-cika, D i m A n a .iz T r b i n -ca — deftka, S k r u b e j P e p c a iz Š e n t j e r n e j a — d e č k a , Bevc- M I . k a iz N o v e g a m e s t a — d e č k a in d e k l i c o c e l i c Ida z L a z p r i V r S -n m sel..h — d e k l i c o . P a p e ž F r a n _ e iyka i M i r n e - d e k l i c o , Z a g o r e J o z e r a iz J a v o r o v ce - » d e k l i c o , S e n ' c a V a l e r i j a lz M e n i s k e v a s i - a e e k a , P o r ^ e k M i h a e l a Iz J u r -ne v a s i _ dc -k l l co , B o k a n T e r e z i j a z R e s e — d e č k a .
KRONIKA NESREČ
Z a k r a j S e k L u d v i k , s i n u p o k o j e n e ^ z d a r j a iz S t a r e g a t r g a . j e p r i s m u č a n j u p a d e l in" si p o š k o d o v a l d e s n o n o g o . M e d l e J o ž e , s i n p o s e s t n i k a i z N o v e g a m e s t a , te p r i t e l o v a d b - p a d e l In se u d a . -
n i v l e v o r o k o K o S a k A v g u s t , rnizairski v a j e n e c iz D r u ž neke v a s i , j e d o m a p a d e l in si p o š k o d o v a l l e v o n o š o . R e t e l J A n t o n , p o . sestni.k ,z J o l 6 k o v e c , si Je v g o z d u P , r l n n n r a v l j a n l u d r v z v e r i g o p o š k o d o v a l p r s t d e s n e r o k e S a j e -v l c N a đ a , i e n a V P t e r i n a r J a fz N o v e g a m e s t a . j e d o m a p a d l a i n »i p o f t k o d a v a l a i e v o n o g o S o p č i č M i r k o , s in s t r o j n e g a k o v a č a lz K a n l ž a n c e . j e p a d e l p r i s m u č a n j u l n si p o š k o d o v a l l e v o k o l e n o . P l u t M a t Ja , s i n p o s e s t n i k a Iz K r v a v & J e ^ a v r h a ge Je na vas! s m u č a l , prt t e m pa m u Je s k o č i l na h r b e t T o n e S k a r j a m m u p o š k o d o v a l d e s n o n o u o . P a v f t l č R u dol f , pos"fltnlk z V r h a , se Je d o m a p r i d e l u u s e k a l g s e k i r o v l e v o n o g o L e S n j a k C i r i l , s i n v l a -k o v o d i e Iz S m l h e l a . )e p a d e l n si p < i « k o < l o v a l d e s n o n o g o V o l f L e o p o l d , u p o k o l e n e c Iz S o t e s k e je d o m a p a d e l m si p o š k o d o v a l d e e n o n o g o Kapftn A n t o n a , v o j . n e g a I n v a l i d a iz K o t a , Je d r e v o p r i v o ž n j i o p l a z i l o m m u poSko-dova-lo d e s n o n o g o .
T u d i t a b o r n t i k l s o z a d n j e d n i p o č i t n i c d o b r o z r a b i l i . O r g a n i z i r a l i so k a r t r o j e t e k m o v a n j : s a n -k a š k e t e k m e za n a j m l a j š e č l a n e , Š a h o v s k i b r z o t u r n i r in p r v e n s t v o R G T v s a n k a n j u .
V p e t e k so se p r v i s s a n k a m i p o m e r i l i n a M a r o f u t a b o r n i k i , kJ so m l a j š i o d u let ln d e l a j o v D r u ž n i m ^ K l v e d k o v in č e b e l i c . P r o g a , k i s i c e r n i p r e v e č z a h t e v n a , Je b i l a n e k o l i k o r a z r i t a o d r a z l i č n i h v o z i l , t a k o d a Je m a r s i k a t e r i t e k m o v a l e c i z g u b i l o b l a s t n a d s a n k a m , i n za to s e v e d a t u d i
•i "-*• 'O je b i l o t r e b a p r e v o z i t i d v a k r a t . N a j b o l j š i č a s o d m e d v e d k o v j e d o s e g e l T i n e P a v l i n (iz v o d a G a m s ) V o z i l Je 95,8 s e k u n d . S l e de m u * B o r i s B l a ž o n ( J a s t r e b ) 102,5, J a n e z S a j e (Su lc ) 103,3 In d r u g i .
T u d i č e b e l ce so se d o b r o o d reza l e , saj j e m a r s i k a t e r i m e d v e d e k m n o g o k a s n e j e p r i š e L j n a c i l j k o t o n e . N a j b o l j š a j e b i l a M e t k a B e l e ( R o s n a k a p l j i c a ) 105,4, s l e d e p a j i : S l o b o d . m k a D i m i č ( Č e b e l a s v e t l o k r i l a ) 106.5, A h a č i č ( Č e b e l a s v e t l o k r i l a ) 106.8 in d r u g e .
M e d v e d k i i n č e b e l i c e so se Iz kazali: k o t z e lo d i s c i p l i n i r a n i t e k m o v a l c i N a v z l i c o t e ž k o č e n e m u d e l u s t a r t e r j e v n č a s o m e r i l c e v j e t e k m o v a n j e ze lo h i t r o p o t e k a lo. O r g a n i z a t o r Je p o s k r b e l , d a n i b i l o t r e b a č a k a t i n a v r s t n i r e d .
»
V s o b o t o so t a b o r n i k i Ime l i Š a h o v s k i b r z o t u r n i r v r o d o v i s o b v S t a r i g i m n a z i j i . T u r n i r s o r a z d e l i l i v d v a d e l a . R e z u l t a t i d r u g e p o l o v i c e so t i l e : 1. M a r j a n D o -b o v š e k 4 ";n p o l , 2. J o ž e D o b o v -
5ek 4, 3. M a r j a n P o t r č 3 i n p o l , 4 . - 5 . J a n k o G o l e š i n F i l i p R o b a r 3, 6. A n d r e j P e l k o 2, V i n k o B e l e 1. V p r v i p o l o v i c i j e t e k m o v a l o 8 t a b o r n i k o v , v d r u g i p a 7. P r i h o d n j i m e s e c n a m e r a v a j o p r i r e -d t i m o s t v e n i t u r n i r m e d v o d i .
N a j v e č j e z a n i m a n j e p a Je v l a d a l o ž e ves t e d e n za n e d e l j s k o p r v e n s t v o r o d u v s a n k a n j u . P r i j a v i l o se Je p r e s e n e t l j i v o v i s o k o Š t e v i l o t e i c m o v a l c e v , p r e d v s e m t a b o r n i k o v za v o ž n j o p o s a m i č . P r o ga , k i Je p o t e k a l a z M a r o f a s k o z i K o l o n i j o n a C e s t o h e r o j e v , j e b i l a v g l a v n e m t e m a v s e h p o g o v o r o v . N a n e k a t e r i h m e s t h b i b i l a u p o r a b n a ce lo za t e k m o v a n j e z b o b o m . N a o v i n k u p r i K l e m e n č i -č u so z g r a d i l i v i s o k n a s i p , t a k o da n i b i l o t r e b a n a o s t r e m z a v o j u s k o r a j n i č z a v i r a t i . M e d p o s a -m e z n k i Je z m a g a l J a n e z K o r o š e c , k i j e res l e p o p r e v o z i l p r o go. N a j b o l j š i č a s v p o s a m e z n i v o ž n i i j e n a tej p r o g i d o s e g e l J o ž e D o b o v š e k s č a s o m 41 j3. N a j b o l j š i č a s d v o j i c e Je : J o ž e D o b o v š e k — G r e g a H o č e v a r 44,5.
F a v o r i t i so o s t a H p r e « e j z a d a j , k e r so p r e v e č d i v j e v o z i l : l n j e s k o r a j v s a k o d l e t e l s s a n i . P o s e b n o z a n i m i v Je b i l z a d n j i k o s p r o g e t ik p r e d c i l j e m , k j e r so n a s ta le z a r a d i t r e n i n g o v g l o b o k e k o t a n j e , k i J i h n i b i l o m o g o č e z a s u t i . T u k a j j e b i l a p r a v a u m e t nos t o s t a t i n a s a n e h .
P r o g a za d e k l e t a Je p o t e k a l a p o T a v č a r j e v i c e s t i . T u k a j Je d o s e g l a n a j b o l j š i č a s p r o g e v d r u g i v o ž n j i M a j a K l e m e n č l č s 37,8, n a j
b o l j š i č a s d v o j i c p a A u e r s p e r g e r —
Ž a g a r s 84 s e k u n d a m » i (druga v o ž n j a ) .
R e z u l t a t i : D r u ž i n a z e l e n i h o t o k o v : 1. J a n e z K o r o š e c (Je len) 85,8, 2. L a d o S e l i š k a r ( J e ž ) 89,8, 3. A n d r e j P e n c a (Stre la ) 92,8. D v o j i c e : 1. " D o b o v š e k J . — H o č e v a r 91,4. 2. C o l a n č — K r a n j e c 94,3. 3. M i k e c — B l a ž o n 95,3.
D r u ž i n a j u t r a n j e z a r j e : 1. M a j d a K o ž u h ( L a s t o v k a ) 79,0, 2. M a j a K l e m e n č i č ( P l a n i k a ) ftl,8, 3. M a r i j a Ž a g a r ( C e š n j e v cvet ) 82.5. D v o j i c e : A u e r s p e r g e r — Ž a g a r 71,1, 2. G o d n k — S m i d 81.1, 3. B o s i l j k a J o v s n o v i č — B o g i c a J o v a n o v i č 81,2.
T u d i n e d e l j s k o p r v e n s t v o j e b i lo o d l i č n o p r i p r a v l j e n o i n j e p o t e k a l o b r e z z a s t o j a . V c e l e m t e k m o v a n j u se Je s a m o e n k r a t z g o d i l o , da je b i l a s i c e r k r a t k a p r o ga p r a z n a . T e h n i č n i v o d j a j e b i p r o f . D o b o v š e k . R a d i j s k o z v e z o m e d s t a r t o m i n c i l j e m je o r g a n i z i r a l t a b o r n i š k i v o d v e z i s t o v z U K V p o s t a j a m i , k i j i h je p o s o -d l a K o m a n d a d i v i z i j e J L A .
C . S .
N A V O D I L O
Kettejev drevored je bil zadnje dni prizorišče živahnih sankaških tekmovanj novomeških tabornikov
Še o prosvetnem delu v Karlovici O b j a v l j a m o o d g o v o r K U D » J o
s ip S t r i t a r « iz K a r l o v l c e n a č l a n e k , k i j e b i l o b j a v l j e n v n a š e m t e d n i k u l e tos 27. J a n u a r j a . T a k o l e p r a v i j o :
L P r i s t o p v d r u S t v o Je v s a k e m u p r o s t . D o b r o d o š e l n a m Je v s a k , k d o r I m a v e s e l j e za k u l t u r n o d e l o . P i s e c j e m n e n j a , d a n i so n a s T . u ž b c n l h p o l o ž a j i h l j u d j e , k i s o n a j v e č d o p r i n e s l i za n a p r e d e k K a r l o v i c e . S l u ž b e n i h m e s t k u l t u r n o d r u š t v o v e n d a r n i m a . V o d b o r u p a so l j u d l e , k ! J i h j e č l a n s t v o I zvo l i l o . z a n a p r e d e k k r a j a p a s m o d o p r i n e s l i v s i , v s a k p o s v o j i h m o č e h . T u d i č l a n s t v o v n a š e m K U D n i t a k o m a l o š t e v i l no , saj š t e j e d r u š t v o p r e k o 30 č l a n o v , k a r j e za t+k k r a j z a d o v o l j i v o . V n a š e m d r u š t v u so n a j bo l j a k t i v n i r a v n o k m e č k i č l a n i i n Č l a n i c e i n n i s o o v i r a n i p r i u d e j s t v o v a n l u s st'-ani v o d s t v a , k o t p i s ec o m e n j a . Č u d i m o se p a , z a k a j so se r a v n o n a j a k t i v n e j š i p r v i č l a n i , k i J i h p i s e c č l a n k a o m e n l a . p o p o l n o m a o d t e g n i l i .
2. D r a m s k a s e k c : i a je u p r i z o r i l a v l e t o š n l i s e z o n i ?.e d v e d r a m s k i d e l i . P o n o v i - l a Je 4 d e j a n k o » B e l e v r t n i c e « i n ocstav'f la n a o d e r S t i r l d e i a n k o » S t u d e n e c s o v r a š t v a l n s t u d e n e c s p r a v e « , k s r Je d o k a z , d a * ° č l a n i m o r a l i ž r t v o v a t i p r e -c e l u r m v e č e r o v , d a so s p r a v i l i Igro n a o d e r .
K d o r l e Se d e l a l v d r a m s k i s e k c i j i b o l a h k o r a z u m e l , d a z a h t e v a vsa'ka u p r i z o r i t e v m n o g o t"-uda, p o ž r t v o v a l n o s t i , d o b r e v o lte o d i g r a l c e v in p r i r e d i t e l j e v . N : h č e b i n e z m r z o v a l n a š t e t o v e č e r o v DO m r z l i h , n e z a k u r j e n : ; h d v o r a n a h z a r a d i "kozarca v i n a , , k o t n a m č l a n k a r o č i t a .
J . V d e c e m b r u l e b i l t u d i p r i nas t e č a l za p r a v i l n o r a v n a n i " z m e s n i n a m i oh ča<-u k o l i n . T e č a l a so se u d e l e ž i l a d e k l e t a i « naibo.11 o d d a l t e n i h k r a l e v . z last i p a ž e n e z m n o g o š t e v i l n o d r u ž i n o , k i so z
z a n i m a n j e m s l e d i l e v s a k e m u d o b r e m u n a s v e t u .
S e d a j se z b i r a j o 2—3krat n a t e d e n p r i p e v s k i h v a j a h , k j e r se s p e v s k i m s p o r e d o m p r i p r a v l j a j o za k u l t u r n i p r a z n i i k .
4. D a s m o i g r o l a h k o u p r i z o r i l i , j e b i l o t r e b a n a b a v i t i n o v e k u l i s e , i z p o s o d i t i s m o s i m o r a l i o b l e k e i n l a su l j e , n a b a v i t i š m i n ke , ž a r n i c e , p l a č a t i d v o r a n o i n p r e v o z i g r a l c e v , o d v e s t i t a k s e i n p o d o b n o . V s e p a s tane d e n a r , n i č e s a r n a m n i s o p o d a r i l i . In p i sec š e s p r a š u j e , k j e Je d e n a r . K o l i i k o s m o i m e l i d o h o d k o v , s e l a h k o v s a k p r e p r i č a p r i b l a g a j n l -č a r k i , k i s k r b n o v o d i tn z a p i s u j e vse p r e j e m k e i n i z d a t k e . I g r a n a m n | p r i n e s l a n i t i p o l o v i c o vsote , k i j e v č l a n k u o m e n j e n a . Vsaic l a h k o n a p r a v i b i l a n c o i n s p r e v i d i , k o l i k o s m o z a p U i .
V nedello tekmovanje dolenjskih gozdarjev
N a R e c l j e v e m h r i b u v N o v e m m e s t u se b o d o v n e d e l j o , 4. m a r ca , d o p o l d n e p o m e r i l i v s m u k u g o z d a r j i iz vse D o l e n j s k e . T e k . m o v a l i b o d o za F r i c o v p o k a l . P r i -f e t e k t e k i n o v a n j a ob 10. u r i d o p o l d n e . O b e t a se l e p a z i m s k a p r i r e d i t e v .
POPRAVEK Popravljamo tiskovno n a p a k o ,
k ; s e je vrinila v č l a n e k »Strokovni tečaj Gostinske zbornice«, ki je bil objavljen v 8. števtilki našega lista. Pravilno se mora Klatiti, da j e bila 2 5 - t i m u d e l e ž e n c e m p r i z n a n a s t r o k o v n a i z o b r a z b a p o i k v a l i f i c i r a n e g a g o s t i n s k e g a delavca, in ne samo petim, kot j e pomotoma n a v e d e n o .
S. K a r se t i č e k n j i ž n i c e Je v s e m z n a n o , d a s m o Jo š e l e d o b r o u s t a n o v i l i i n Je res š e b o r n a . N a o b č n e m z b o r u so č l a n i s k l e n i l i , d a se b o v b o d o č e ves d o h o d e k p o r a b i l z a n a b a v o n o v i h k n j i g ln o p r e m o g a r d e r o b e .
P r i p o m n j a m o , d a s m o v e s e l i v s a k e o b j e k t i v n e k r i t i k e l n d o b r i h n a s v e t o v , t o d a n e r e s n i c a nas b o l i . P r e d n o k d o k r i t i z i r a , na j se p r e j p r e p r i č a na p r a v e m m e s t u , č e to d r ž i .
O d b o r K U D » J o s i p S t r i t a r « K a r l o v i c a
ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
NA PODROČJU OBČINE NOVO MESTO
Stanovanja se dodeljujejo le na podlagi vloženih prošenji katere morajo prosilci vlagati pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto. Iz vloženih proženj sestavi stanovanjska komisija občasen seznam upravičenih pričakovalcev po vrstnem redu upravičenosti in sicer za toliko, kolikor predvideva za to dobo praznih stanovanj. Seznam bo objavljen pe potrditvi Sveta za stanovanjske zadeve ObLO na oglasni deski prt Občinskem ljudskem odbora Novo mesto.
Vse prosilce s tem obveščamo, da bo stanovanjska komisija npoStevala le prošnje, vložene po 1. septembru 1955. Zato naj prosilci, ki so vložili prošnje pred tem rokom, obnovijo svoje prošnje, ki so takse proste, sklicujoč se na že vložene prošnje.
Občinski ljudski odbor NOVO MESTO
Stev. 02/4-1078/1 25. 2. 1956
Načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve
Rajko Grimšič, 1. r.
Vso temeljno in podporno č l a n a r i n o vrne PreSernova d r u ž b a č l a n o m kolekt iva In zadrug v obl ik i cenenih knj ig . Zato pomngeite š i r i t i nanredno ljudsko knjigo 'n v p l a č a j t e temeljno in p o d «
parno č l a n a r i n o .
Z A H V A L A
Ob nenadni izgubi naše drage
M A R I J E F R I C E r o j . R 0 M A N I Č
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ji nudili pomoč, nam stali ob strani in nas tolažili ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice s primarijem dr. Koscem na čelu, ki ji je skušalo vrniti zdravje in ji lajšalo bolečine, črnomaljski rešilni postaji za hiter prevoz domov, s čimer ji je bilo omogočeno, da se je pred smrtjo po-, slovila od vseh svojih najdražjih. Toplo se zahvaljujemo kolektivu »Dolenjskega lista« za lep venec, enako tudi vsem ostalim darovalcem vencev in cvetja, s katerim smo prekrili prezgodnji grob drage pokojnice. Iskrena hvala vsem številnim vaščanom iz bl ižnje in daljne okolice, ki so s svojim obiskom ob mrtvaškem odru počastili spomin na njo. Vsem in vsakomur posebej naša globoka
zahvala!
Dol. Podgora, 22. februarja 1956. Žalujoče rodbine: Frice, Romanič, Rezek, Kremesec
ln ostalo sorodstvo.
SPORT IN TtLtSNAVZG03A O k r a j n o s m u č a r s k o p r v e n s t v o
T V D P a r t i z a n a v t e k i h i n s k o k i h
Z a d n j o n e d e l j o so se v Š e n t j e r n e j u z b r a l i s m u č a r j i s e d m i h d r u š t e v P a r t i z a n a v o k r a j u N o v o m e s t o P o l e g d o m a č i n o v so n a s top i l i š e t e k m o v a l c i iz N o v e g a m e s t a . Č r n o m l j a . M e t l i k e , Ž u ž e m b e r k a , T r e b n j e g a n O t o č c a . S k u p n o je n a s t o p i l o 39 t e k m o v a L c e v . s a m o 14 v t e k i h in 25 v s k o k i h .
N o v o z a p a d h s n e g je p r e c e j o v i r a l t e k m o v a l c e v t e k l b ln t u d i v s k o k i h . S e n t j e r n e j č a n l so p o k a zal i v e l i k o z a n m a n j e za s m u č a r -
• s k e a k o k e . saj se le z b r a l o o k r o g s k a k a l n i c e n a d 300 g l e d a l c e v .
O k r a j n i p r v a k i sO p o s t a l i v t e k i h :
M l a d i n c i — 2 k m : 1. G r u b i č I v a n . iz Š e n t j e r n e j a 12:03, 2. K r ž a n J a n e z lz S t r a ž e 12:56, 3. K o r e n F r a n c .z Ž u ž e m b e r k a 13:49.
M l a d n c l — 3 k m : 1. D a r o v e c A n t o n iz N o v e g a m e s t a 14:48, 2. S i m o n i č V t a d o iz Č r n o m l j a 15:24, 3 B e r u s I v a n lz N o v e g a m e s t a 15:47.
Člani — 5 k m : 1. D o k i S l a v k o iz N o v e g a m e s t a 27:11, 2. G l o n a r J o ž e lz N o v e g a m e s t a 27:24.
R e z u l t a t i s k o k o v n a 15-metrs ik l s k a k a l n i c i :
Č l a n i : i . B l a t n i k N a c e iz Š e n t j e r n e j a 13, 12.5 — 14.1.75 t o č k , 2. J e r e l e M a r j a n iz Š e n t j e r n e j a 11,50, 12 — 131 t o č k , 3. G e r b i č J o ž e lz M e t l i k e 11.5 — 128 t o č k .
M l a d i n c i : 1. G o l e š J a n k o , N o v o mes to , 12.50, 12.50 — 139 t o č k , 2. G o n f i e k R u d i , Š e n t j e r n e j , 11.50,
1*2 — 130.50 t o č k , 3. J u r e j e v č i f l Z l a t k o , Č r n o m e l j , 11.50, 11.50 — 129.50 t o č k .
P i o n i r j : 1. G u š t i n P e t e r , M e t l i k a , 11.50, 11.50 — 115.75 t o č k , 2. J e r e l e P e t e r , Š e n t j e r n e j , 8.59. 8 50 — 97 t o č k , 3. G o r i š e k J o ž e , S e n t -j r n e j , 8.50. 8.50 — 96.50 t o č i k .
N a j d l j e Je s k o č i l B o g o U r b a s iS Č r n o m l j a 13.50 m . p r v i č pa j e s lco-č i l s p a d c e m .
N a j b o l j š i t e k m o v a l c i b o d o n a s top i l : n a r e p u b l i š k e m p r v e n s t v u T V D P a r t i z a n a , k b o š e t a m e s e c .
J O
S I L A J E N A J R E S N E J Š I K A N D I D A T Z A P R V A K A
D O L E N J S K E
P I O N I R S K E S M U Č A R S K E T E K M E
I Z M A T I Č N I H U R A D C V
Novo mesto
P r e t e k l i t e d e n je b i l o r o j e n i h 11 d e č k o v In n d e k H c .
U m r l i so: T u r k o v i č A n g e l c a , o t r o k . 1 l e to . l z S u h e g a p o t o k a m* K o č e v j u , s t a m p o h n r J u l i j gos t i l n i č a r , 43 let . | | G r a d a c a . K a r . n i č n l k M i l k a , d r u ž i n s k a u p o k o -t - m k a , 72 let. iz Kočevja N o v l n n VTUTMU. p o o p o d i n j a , M ie*t, lz N o v e g a m e s t a .
P o r o č i l a i t a se: S o n n e n s c h e m K u r ; , z - d r a v u J t U K a r l o v c a , l n
K a s t p l l c D a r i n k a N o v e g a m e s t a .
f a r m a c e v t k a lz
KOČEVJE P r e t e k l i t e d e n so b i l i r o j e n i S
d e č k i i n 2 d e k l i c i .
U m r l a je S k r b i * r o l K r u l l e A n a g o s p o d n j a lz L l v o l d a .
P o r o č n i so se: K r a m j c F r n n l o . k n 1 ' i « o v o d 1 a , !n B e s a l I v a n k a m l e k a r s k a d e l a v k a , o b a iz K o č e v -1a. Pa.ne* K a r o l . p o l i e d e l e c iz F a re, i n M a i r l n c I v a n a , p o l j e d e l k « . i G o t e n o ,
N o v o m e š k i p i o n i r j i so v k r a t k e m č a s u ?e d r u g i č t e k m o v a l i n a s m u č e h Z a d n j o s o b o t o i e Je k o n č a l d r u g i e n o t e d e n s k i s m u č a r s k i t e č a j T e č a t n l k o v 1e b i l o 26. d v a j s e t i m Je p o s o d i l o s m u č i t u k a l š n j e D r u š t v o p r i j a t e l j e v m l a d i n e P a r t i z a n pa le d a l v o d n i k e
K H u b m r a z u so se t e č a j n i k i p o l n o š t e v l l n o z b r a l i n a M a r o f u . T e k m o v a n j a so se u d e l e ž i l : t u d i pionir,)) 12 g i m n a z i j e V s i s o n a s t o p i l i v t e k u i n s m u k u , n a j b o l j ši pa so t e k m o v a l i Š e v s l a l o m u P r o g e so b i l e z a r a d i p o l e d i c e p r e ce j t e ž k e v e n d a r so p i o n i r j i , p o s e b n o pa p i o n i r k e , pokazale v e l i k o p o g u m a tn v z t r a j n o s t i .
V t e k i h so b i l ! n a j b o l j š i n a s ! e d n 1 i : P i o n i r k e — I. r a z r . o s n o v n e l o l e — Soo m : I r e n k a G l o n a r 3:55
P i o n i r j i I. r a z r e d — 300 m : t. M a t e v ž T e š a * * 3:35. P i o n i r k e II. r a z r e d — 51M) m ; S l a v l c a S i m o n i č 5:50 P n l o n l r j l II. r n r r e d — 500 m : 1 B o J t l a n P a v l i * 4:33.
P ' o n l r k e ITI. r . r / r e d — 500 m : l . M i l e n a C a r m a n 5:08 P i o n i r j i lU. raore-d — m m t 1. J e r n e j
m :
K o s 3:24 P i o n i r j i I V . r a z r e d 800 m : 1 I v a n S v e t l i č l č 5:00.
P i o n i r j i g i m n a z i j e — 800 l L u k š i č 4:32
V s m u k u so b i l i n a j b o l j š i ; P i o n i r k e I r a z r e d : I r e n k a G l o n a r 12.05, p i o n i r j i I. r a z r e d : M a t e v ž T e s a r p i o n i r k e II. r a z r e d : M a l a G l o n a r 18 09 p i o n i r j i II. r a z r e d :
B o š t j a n P a v l i c 13.05. p i o n i r k e t U r a z r e d : M i l e n a C a r m a n 12.06. p i o n i r j i ITT r a z r e d ; J e r n e j K o s 11.08 p i o n i r j i I V r a z . : I v a n S v e t -l i č i č 12.05
S l a l o m Plor . t rJ i o s n o v n e š o l e : 1 J o ž e S m o d e i 14,07. 2. I v a n S v e t -l l č i č lfl.07 3 V i n k o R l f e l l 20.03
S l a l o m p l o n t r l t g i m n a z i j e : t. V i k t o r Z u n a n č i č I3.0fi D r a g o
7 n r » m č i č 14 ro 3. I . u k š i č 14,08. Z a r a d i u g o d n i h s n e ž n i h r a z m e r se le p r i č e ! t u d i t r e t j i s m u č a r s k i te *aj
Ž e l i m o d a b i t u d j o s t a l i h 60 o a r o v s m u č i , k i j i h Je d a l a o k r a j na z v e z a D r u A t v a o r M n t e l j e v m l a d i n e o s t a l i m d r u š t v o m v np<em o k r a j u , t a k o s m o t r n o u p o r a b i l i , kakor so J i h v N o v e m m e s t u .
D o l g o p r i č a k o v a n o p r v e n s t v o D o l e n j s k e se Je p r i č e l o , p r a v z a p r a v , č e h o č e m o b i t i d o s l e d n i , ž e p r e h a j a v z a k l j u č n o fazo. O d 13 k o l so d o s c d a i o d i g r a l i 10 k o l T u r n i r Je za i g r a l c e ze lo n a p o r e n , z a t o ni č u d n o , č e 'e b i l o v z a d n j i h k o l i h t u d i n e k a j s p r e g l e d o v . P o s e d a n j e m s t a n j u na t a b e l i I m a n a j v e č I z g l e d o v za o s v o M t e v p r v e n s t v a n o v o m e š k i ' d i u g o k a t e g o r -ntk M i t j a S i l a , k i 1e iz 10 k o l o a b r a l 8 l n p o l t o č k .
R e z u l t a t i p r v i h lo k o l :
I. kolo: tng V o l k : S i t a r , V l 8 -h o v i * : K o b l e r A v s e c : P r ' m c , M e s t e k : S k e r l J in F i n k : K a v -š e k vse "t : V i ; M o h a r : K r a n j c 1:0 ln D o k i : S i l a 0:1;
II kolo: i n g . V o l k : V l a h o v i č 1:0 K o b l e r : D o k i 1:0. S k e r l J : F i n k 1:0 S i l a : A v s e c 1:0. S i t a r : K a v š e k . P r i m e * M o h a r In K r a n j c • M e s t e k vse r e m i ;
III. 'kolo: D o k i : i n g . V o l k 0:1, A v s e c K o b l e r 0:1. M e s t e k : P r i m e • • : ! F i n k : K r a n j c 1:0, K a v š e k • S k e r l J 0:1. V l u h o v i č : S i t a r l n M o h a r : S i l a r e m i ;
I V . k o l o : S i t a r I S k e r l J . i n P r i m e : F i n k r e m i . K r a n i c : K a v š e k 0:1. Siila : M e s t e k 1:0. K o b l e r • M o h a r 0:t'. Ins. V o l k • A v sec 1:0. V l a h o v i č t D o k i 0:1:
V . k o l o : D o k i : S i t a r 0:1. F n k : S i l * Q; l , K a v š e k : P r i m e 0:1, S k e r l J
: K r a n j c 1:0, A v s e c : V l a h o v l C , M o h a r : i n g . V o l k lm M e s t e k : K o b l e r Vse r e m i :
V I . kolo: S i t a r j K r a n j c 1:0, S i l a : K a v š e k 1:0. K o b l e r : F i n * » 1:0. i n g V o l k : M e s t e k 1:0, V l a h o v i č : M o h a r 0:1, D o k i : A v s e o 1:0, P r i m e : S k e r l J r e m i ;
V I I . kolo: A v s e c : S i t a r 0:1, M e stek : V l a h o v i č 1:0, F i n k : i n g . V o l k 0:1. K a v š e k : K o b l e r 0:1. K r n n j c : P r i m e 0:1. M o h a r : D o k i In S k e r l l : S i t a r v s e r e m i ?
V I I I . k o l o : S i t a r : P r i m e 1 0, S i l a : K r a n j c 1:0. V l a h o v i č : F i n l C 1:0. D o k i : M e s t e k 1:0, A v s e c i M o h a r 0:1. K o b l e r j S k e r l l r e m i , Ipg. V o l k : K a v š e k p r e k .
I X . k o l o : M e s t e k : A v s e c 0:t, K r a n l c : K o b l e r 0:1. M o h a r : S i tar l n P r i m e : S i l a r e m i , F i n k I D o k i . K a v š e k : V l a h o v i č l n S k e r l J • Ing V o l k p r e k i n j e n o :
X . kolo: S i t a r : S i l a 0:1. K o . b l e r : P r i m e 0:1, i n g V o l k t K r a n j c 1:0. V l n h o v i č ': S k e r l J 0:1 D o k i : K a v š e k 1:0. A v s e c l F i n k 0:1 In M o h a r : M e s t e k 0:11
S f m J e p o 10. kolu; (v okJepajTI o r ~ k : n 1 p a r t M e l
S l a R i n p o l , 1mg Vo' .k 7 (2), S k e r l i 6 i n p o l (1). S i t a r , K o b l e r , P r i m e In M o h a r 6 i,n p o l . D o k i 4 l n p o l (1), M e s t e k 3 i n p o l :tt%.
F . M . ,
fetran « • D O C E N J S K I E I 8 T 1 Stev. • (SMf
SSejkoprej je in ostane g lavni
cilj prosvetnih d r u š t e v izobraževanje Hudi Prenos s prve strani
k l o r a ln pod.) namenjene že bolj razvedr i lu . Dalj časa se je s a d r ž a l tudi ob r a z č l e n j e v a n j u v p r a š a n j a č l a n s t v a v d r u š t v i h . D r u š t v e n i č lan je lahko vsak, • k i &i žeti r azš i r i t i svoje obzorje i n se udejstvuje v k a k r š n i k o l i dejavnosti d r u š t v a , pa č e p r a v se ob tem samo izobražu je . N i torej trena, da b i imela d r u š t v a samo godbenike, igralce, t amb u r a š e i n druge amaterje; i z o b r a ž e v a n j e mora zajeti č imveč l j u d i , k i so vs.i hk ra t i tudi č lan i d r u š t v a . Dat i l judem č im ši ršo izobrazbo in j i m pr ikazovat i r e s n i č n o soc ia l i s t i čno kul turo , J ih vodit i v njeno razumevanje, jpc d oži vijanje i n soustvarjanje, to naij bi b i l c i l j i z o b r a ž e v a l n e dejavnosti na š ih d r u š t e v . ' Z las t i b i morala d r u š t v a pr i tegoval i v svoje vrste mladino.
Ta jn ik okrajnega sveta Lojze Kasteliic je za predsednikom naniza l delegatom vrsto n a č e l n i h mis l i o delu in obl ikah dela t d r u š t v i h . Dejal je, da naj bo Interes sode lu joč ih izhodišče , tgradi tev social izma pa ci l j vsega tega dela. P r i tem naj predn jač i kval i te ta , k r i t i k a dela pa naj bo vzpodbudna in vzgojna. Ve&jii k ra j i morajo pomagati fnanjš im. Naš t e l je vrsto uspehov, k i j i h je ljudskoprosivetno delo zabelež i lo v zadnjem letu, opozor i l na potrebo t r d n e j š e povezave d r u š t e v s Soc ia l i s t i čno •vezo, nato pa je prebra l nekaj •o&k iz p rav i l Zve<ze Svobod in |>rosv. d r u š t e v .
Sledi lo je poroč i lo blagajne (Bogo Komel j ) . gospodarsko pot o ž i l o , medtem ko je N i k o P a v l i c poroča l o p o t u j o č e m k i n u in © j e g o v e m delu. V 15 s talnih k i no dvoranah v okrarju je 3200 s e d e ž e v ; lani je gledalo v teh divoramah predstave skoraj pol mi l i j ona l judi . Z 2 po tu joč ima k ino proiektonjema je okrajni odbor Ljudske prosvete p r i re d i l 220 predstav v 29 kra j ih , p r i č e m e r je imel nad 22.000 obiskovalcev. B i l o je tudi 30 predelav 5 s t rokovnimi in poučn imi f i l m i . Poleg m a n j š e r o č n e t i skarne in knjigoveznice je odb o r uredi l tudi foto laboratorij r a dela v lastni rež i j i .
Korefeirat o kn j i žn i cah j « i m e l Bogo K o m e l j . k i je dejal , d a je v okraj,u po nepopolnih podatk ih 40 l judskih kn j i žn i c z nad 21.400 knj igami . P r i r a s t k i v k n j i ž n i c a h pa so redki , das i rav-no je okr. svet l an i razdel i l pod e ž e l s k i m k n j i ž n i c a m za 392.500" d i n novih knj ig . Predlagal je vrs to ukrepov, o kater ih bomo v kra tkem v n a š e m tedniku posebej poroča l i zaradi aktualno-ati k n j i ž n i č a r s k e g a v p r a š a n j a v okra ju .
V e č s k r b i z a I d e j n o v z g o j o č l a n s t v a
Tz razpravl janja posnemamo naslednje g l a v n e j š e mis l i d i -•kuntan tov: Igranje zabavnih in p o u č n i h iger samo sebi nI namen — tudi z n j imi h o č e m o n a š e * l j u d i vzgajaiti, j i m kazat i n o v i čas i n varovat i pr idobi tve N O B . Pr i re janje iger na takozv. ceirkveme »prazn ike« , k i so nav a d n i de lavn ik i , nima s social i s t i čno miselnostjo, k i mora p rev ladova t i v naš ih d r u š t v i h , n i č skupnega. Odborn ikom i n č l a n o m d r u š t e v mora bi t i jasno, da paktiranje in »oglašanje s t a k i m i »prarzniki« zaradi morebitnega f i n a n č n e g a uspeha v blagajni d r u š t v a n i zd ruž l j ivo z nače l i soc ia l i s t i čne kul ture .
Idejmost se k a ž e pr i nekater ih d - u š t v i h v k a l čudn i luči . F o l k l o r n a skupina iz Pre loke je ime la čas na pr. za podoknice f u p n i k u za njegov godovni dan, »ni pa imela časa«, da b i »obde lovala na o b č i n s k e m prazn iku
na V i n i c i ! Drugje spet še vedno leze na dam razna p laža iz s tar ih m e ž n a r s k i h zalog, igrajo razne » Z a č a r a n e ženine« in pod., organizacije, prosvetni delavci in drugi pa ob tak ih pojavih ne pomagajo s pametnim nasvetom in predvsem s konkre tn im sodelovanjem. P r e malo je še budnosti , kaj je in kaj n i soc ia l i s t i čno , kar se igra, poje, govori in daje na odrih in pod. In vendar i m a j č d r u š t v a za tako vzgojo vsak hip neš t e to p r i ložnos t i . D r u š t v a zanemarjajo tudi redno pr i javl janje p r i reditev na t a j n i š t v o notr. zadev.
V s o p o m o č t e č a j e m i n o s t a l i m g l a v n i m o b l i k a m
i z o b r a ž e v a l n e g a d e l a ! Sle-jkoprej je in ostane po
glavi tn i ci l j dejavnosti vseh naših prosvetnih d r u š t e v izobraževanje ljudi. Zato morajo d r u štva i z o b r a ž e v a l n i m panogam svojega dela dajati popolno prednost, vso podporo in tudi materialna sredstva. Raz l ičn i tečaj i za i z b r a ž e v a n j e deklet, žena in gospodinj, predavanja, ljudske univerze, f i lmske predstave, kn j i žn ice , kmet i j sko-gospodarski tečasjj in pod. p r i reditve so o s n o v a tega i zob raževan j a . Tako naj n. pr. kn j i žn ica nadaljuje tam, kijer je šola nehala. Teča j bo nadaljeval pošolsko i zob raževan je , zak l j u č n a pr i redi tev t eča jn ikov ali t eča jn ic pa bo manifestacija njihove sposobnosti in p r ip rav ljenosti ; da s t ak im delom nadaljujejo tudi po teča ju . Ogromen pomen ima prikazovamje p o u č n i h in s t rokovnih f i lmov v kra j ih , kjer ni stalnih k ino dvoran. V e l i k o lahko napravi jo šole z diaprojektor j i .
Za vse to morajo vedeti tudi obč inski l judski odbori, k m e t i j ske zadruge, pcilitične in ostale organizacije, da bodo s skupnimi močmi in enotnim delom podpirale in razvijale izobraževalno drfnvnoet v svojem kraju. Igranje iger, prirejanre k o n certov, r a ^ i nastopi ; td . so drugotnega pomena, *o že bolj už ivan je k u l t u r n i h dobrin i n
razvedr i lo po t e ž k e m de lu — osnova za to pa je izobražen človek, k i bo vedel , da pomeni social izem lepši j u t r i š n j i dan, večj i kos kruha in bol jše ž iv ljenjske pogoje za n a š e g a delovnega č loveka . Ne moremo dovolj p o d č r t a t i , kako v a ž n a je p r i vsem tem delu prevzgoja č loveka , za katero so odgovorni vsi naš i komunis t i , social is t i , vse n a š e organizacije, ne pa samo prosvetna d r u š t v a . Vsa naša prizadevanja morajo bi t i usmerjena v to, da bo izobraževanje naših ljudi social ist ično, vseskozi napredno, da bo usmerjeno v neposredno odločanje pri razvoju n a š e skupnosti.
D o l ž n o s t c e n t r o v z a v e č j o p o m o č o k o l i š k i m k r a j e m Delegat Svobode K a n i ž a r i c a
ing. Branko Peternelj je v plodnem pr ispevku poudar i l vlogo kul t . prosvetnega dela med delavstvom v naš ih i n d u s t r i j skih k ra j ih oz. mestih. K o l e k t i v i moraiio oceniti delovno si lo. k i prihaja in odhaja z dela, svoje delavce morajo vzgaja t i , da bodo le- t i p r e n a š a l i na vas npioredno misel . P r a v v k o l ek t iv ih je tudi n a j v e č m o ž n o sti, da zaživi jo Svobode, da j i h delavci sami v z d r ž u j e j o in poskrbi jo za to, da ne bomo vedno ugotavljal i samo zimskega, »sezonskega« prosvetnega dela, nato pa 8 ali 9 -mesečni molk. Vsak izlet v naše zgodovinske kraje je treba združ i t i s prosvetnim — p o l i t i č n i m poslanstvom, t reba je poskrbeti, da bodo predavanja na l judskih univerzah ž iv l jen j ska , p r i v l a č r a . zanimiva .
O pomoči mestnih in delavsk ih d r u š t e v podeže l ju je bi lo v zadnjih le t ih precej razpravljanja, vendar na te r o m o č i v prtifeM še ne vid, :mo. Pr izdravi t i je treba zato pripravljenost k a -n i ž a r s k e Svobode, k i je uredba l u t k o v n i oder in hoče pr i red i t i lu+karski t eča j , nato pa nastopati po B e l i k r a i i n i in igrat i pionir jem in cicibanom. V N o vem me*$u bi b i l pogreben že dolgo p r i č a k o v a n i t eča j za r ež i
ranje, maskiranje in pod. gleda l i ško ustvarjalnost, pa se tu di o tem vse p r e v e č razpravl ja , manj — včas ih nič — pa nared i .
O b č i n s k i svoti naj bi zato poslej bolj sk rbe l i , da bi več ja d r u š t v a gostovala tudi v manjših k ra j ih , kjer ljudje le redkokdaj v id i jo dobro igro a l i s l i šijo lep koncert. Nj ihova naj bi b i l a tudi skrb za ustanovitev nekakega obč inskega prosvetnega fonda, kamor bi se stekala pomoč za i zobraževa lno delo d r u š t e v .
M e d ostal imi pametnimi predlogi s k u p š č i n e naj omenimo še predlog E. Jazbeca o ustanovitvi enoletnega pevovodskega tečaja v Novem mestu. Brez pe-vovodij bo težko razvijati pevska d r u š t v a , katerih pa je če-, dalje več . Manjša prosvetna d r u š t v a bi kazalo združ i t i (Stranska vas — 7 č lanov , sosednja B i r č n a vas pa ima K U D Par t i zan ; oboje bodo združ i l i v eno d r u š t v o s pr imernim naz i vom).
Delegat r epub l i ške Zveze tov. J a z b i n š e k je opozoril med d r u gim predvsem na okrepitev Izo b r a ž e v a l n e g a in vzgoinega dela v d r u š t v i h , na v k l j u č e v a n j e mladine v d r u š t v a in njihova vodstva, na več ie sodelovanje i z o b r a ž e n c e v v d r u š t v i h in na nujno potrebno zna tne j šo pomoč k n j i ž n i c a m .
«•
Pole>m ko je b i l r a z r e š e n s f a -r i odbor, so delegati i z v o l i l i 27 č l anov v novi plenum okrajnega sveta Zveze Svobod in prosvetnih d r u š t v i h in 3 -č lansk i ' nadzorni odbor, sekretariat pa je po skupšč in i i zvo l i l za nove«-ga predsednika okr. sveta Toneta Eeleta, *za podpredsednico prof. Tatjnno BeJopavlovič, za tajnika Lojzeta Kastelica in za blagajnika B. Komelja. S k ' e o i , k i jiih je sprejela s k u p š č i n a , bodo resno napotite za bodoče delo I judskcoroivetn ih organizacij v okraju, k i morajo č i m prej, k a k o r je dejal novi p redsednik, dohiteti usmehe v gospodarskem razvoju Dolenjske.
V Bel i krajini so dobil i lutkovno g l e d a l i š č e
D P D Svoboda v Kanižar ic i se je bilo tuđu vključilo v praznovanje tretjega občinskega praznika črnomaljske občine : prizadevni kanržarski rudarju so odprli lu t i kovno gledališče, k. je za sedaj prvo v Beli krajin:. Žr tvoval i so precej časa in truda, tako za i z delavo odra kot za vaie, saj je bilo treba začeti povsem znova in na nitkah viseče lutke niso hotele kar takoj ubogati težkih rudarjevih rok. Največ zaslug za novo belokranjsko lutkovno gledališče ima delavski svet rudnika, k i je prispeval vsa potrebna materialna sredstva, in požr tvova ln i direktor rudnika ing. Branko Pe-ternelj, ki je omogočil uresničiti večletno zamisel kanlžarske Svobode.
Otvoritvena predstava — -16. februarja v Kanižarici in 17. v
za sceno. Osnutke za lutke je i z delal partizanski slikar N i k o P i r -nat, iz lesa iztezal pa kipar Lojze LavriČ. Karton za kulise so p r i nesli kurirji s Štajerskega, barve so dobili i:z Trsta, kostume je pa izdelala iz blaga angleških padal Mirna Pajkova. Partizanske lutke so razveseljevale borbe brigad*.n prebivalstvo po vsej Beli krajini in še čez Kolpo tja do Delnic; sedaj jih hrani Muzej N O B v Ljubljani.
Nadal ju joč kulturno tradicijo* I«z hudih dni naše osvobodilne borbe bo lutkovno gledališke i z Kanižar ice s svojim zložil jiv.ra odrom ter z »Jurčkom« razveseljevalo Belokranjce, zlasti pa c i c i bane in pionirje. Čast rudarjem, ki so sklenili, da bodo še letos s pomočjo k uit u mop ros vernih svetov občine Črnomel j in okraja N o v o mesto organizirali splošni rečaj za lutkarje in tako pomagaJA širiti lutkovno umetnosti
T o k r a t : 8 4 4 r e š i t e v
Crnomiju — je i^re dno uspela Oder je izdelan skrbno, okusno in tehnično res izvrstno opremljen. Scena je bila pooolna, igralci pa so se do kraja potrudili. Nastopili so z igrico »Jurček .n trije razbojniki« — razbojniki ponazorit ie jo nacista, fašista in belogardista.
T a igrica ni bila izbrana kar tiavdan, ampak kot spomin na čase N O B . Belokranjski lutkarji hočejo nadaljevati delo zgodovin
skega partizanskega lutkovnega gledališča, k i so ga bil i leta 1944 ustano*vilj v Crmošnjicah člani centralne tehnike C K K P S . T o gledališče je nastopilo prav z Igrico »Jurček in trije razbojnik.;«; napisala jo je slikarka Alenka Gerlovič in naredila tudi načrte
N a nagradno k r i ž a n k o »6 let Dolenjskega lista« je do 25. februarja odgovori lo 844 bralcev našega l ista. 26. II. 1956 so b i l i i zž reban i naslednji r e š e v a l c i :
1. Mervar Milena, »Novoles*. Novo mesto, Ragovska 13. — 3.000 d in ;
2. Oblak Matija, učenec , Novo mesto, Kr i s t anova 11. — 2.000 dinarjev;
3. Repar Ana, D v o r 12., p. Žuž e m b e r k — 1.000 d in ;
4. Žagar Zđravko, Dom IKŠ— T A M , M a r i b o r 5., Tezno — dobi v polusnje vezano knj igo: R a -belais L . , Gargantua in Pan ta -gruel ;
5. Prus Anton, Črnomelj 21 — dobi knj igo: A . Daudet, Tanta-r i n iz Tarascona;
6. Kuhelj Alojz, Š m a r j e 18., p. Š e n t j e r n e j — dobi knj igo: J Augusta, L o v c i j amskih medvedov.
l i
KUD Stane Ker'n v Podbočju si je ustva/H*o osnovne pogoje za nadaljnjo Širšo kulturno prosvetno dejavnost
Pred nekaj dnevi so se zbrali čiani prosvetnega druš tva »Stane Kerin« v Podbočju na redni lemi občni zbor, k i je bi l prvi po u -stanovnem občnem zboru druirva. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, knj ižni čarja in režiserja je bilo razvidno, da je d r u š t v o v celoti upraviči lo svoj obstoj. Druš tvo je bilo ob u -stanovitvi brez finančnih sredstev, pa tudi brez ureiene prosvetne dvorane, kjer naj bi hilo središče
društvenega delovanja. Dvorano, k i je bila med vojno požgai ia , je domača K Z le zasilno obnovila, zato si je d ruš tvo ob ustanovitvi postavilo kot prvo in najvažnejšo nalogo: urediaa notranjost dvorane. V ta namen je pričelo d ruš tvo zbirati denarne pri |;evke in material. Iz poročila blagajnika je biio razvidno, da je d ruš tvo v dobrem letu oacoja investiralo v prosvetno dvorano nič mamj kot 556.361 din. T u ni vračunan les,
ki so ga kmetje dali brezplačno :m prostovoljne delovne ure požr tvovaln ih članov d ruš tva , kar bi zneslo zopet 100.000 diin
Zbrani denar je bi l uporaMjen za ureditev odra, za nabavo z a ves, za napeljavo elektrike, z* be-li.enje dvorane, za nabavo b'**:a za h orisan* ter za manjša mizarska, tesarska in zidarska dela. Vendar pa člani s stanjem kakr šno je, niso zadovoljni. Potrebno je še adaptirani d've sobi,, kjornaij b; h f a garderoba in knjižnic.", s či talnico, k i se še stiska v šolskih pios-torih. Nadalje je treba nabavam' reflektorje, primerne peči in druge rekvizite, k i so i gralski d ruž in i nujno gxvtrebnl.
Usrvainje.nl so osno'vni pogoji z 3
širšo kulrurnant-oisvetno dejavnost, uspehi pa so b:.H v pretek li sezoni je sprejel v svoj delovnj program kar zadovolj ivi . Upravni odbor celo vrsto predlogov posameznih čiamov. Upamo, da jch bo s pom o č i članstva rud; uresničil. O uspehih novega odbora pa drugič kaj vež. - ič .
Uvod v letošnje proslavljanje 75-letnice obstoja Prostovoljnega gasilskega društva v Dolenjskih Toplicah je bil nedavno občni zbor društva. Na sliki: delovno predsedstvo in del ude ležencev
R E Š I T E V K R I Ž A N K E »B L E T D O L E N J S K E G A L I S T A «
Vodoravno: 1, Pozen, 5. D u š a n * 10. zloba. 15. Ir, 16. Novo cnestOi 19, Igor, 20 reč , 21. beliti, 22. sosede, 24. A l , 25. teleta, 27. silen, 28. goden, 29. š k o r e c , 32. Z A . 33. korenje, 35. ari, 37. Dolenjski list. 42. otok, 43. ekonomija. 44. tr, 45. bob, 47. Andreja, 48. tri, 49. E r a zem, 52. Italijan, 54. rastem. 55. t i , 56. enaka.
Navpifno: 1. Piran, 2. orel, 3. en, 4. nobeden, 5 Dolenjska, 6. umit , 7. š e t a š . 8. asi. SKNOkola) T(esla), 11. lisica, 12. o g « , 13. b o d e ž i . 14. arena, 17. Velenje, 18. os, 23. ose. 25. torek, 26. L O , 28 golobar, 30. kolorit, 31. Rusija. 33. Kotor. 34. ekonom. 36. R K , 37. dober, 38. Ind, 39. Imeti, 40. tjale, 41. Drina, 44. trak, 46. -kes, 48. tja, 50. za. 5L M(atija) T(omc). 53. in .
Z a v s a k e g a d e l a v c a , k m e t a , i z o b r a ž e n c a k n j i g e P r e š e r n o v e d r u ž b e z a le to 1 9 5 7 .
Občni zbor PD v Novem mestu
Planinsko d r u š t v o v N o v e m mestu sporoča članom in vsem NovomeŠčanom, da bo imelo v torek 6. marca ob 7. uri zvečer v; Sindikalnem domu o b č n i zbor. Niamien planinskega druš tva ja planiimsio. tur: c:cna propaganda*
odkrvanj? in posredovanje k r a jevnih lepot in zanimivosti novomeškega Okol i ša delovnim l j u dem Doilenjsike in iz drugiih k r a jev naše domovine, zaito je ž e l e ni, da se občnega zbora udeleži č i m v e č prebivalcev ter zastopnikov delovnih kolektivov in množ i č n i h organizacij. Kaj t i le s š t e vilnimi člani in prijaitel'ji d ruš tva in v sodelovanju z delovnimi k o lektivi bo novomeško P D lahko uspešno poipr'ijelo za delo in uspešno izpolnjevalo svoje plemenite naloge v korist delovnemu človeku in v slavo naše prelepe dolenjske zemlje.
Načrti prosvetnega društva v Podzemlju P r e d k r a t k i m je b i l v P o d
z e m l j u l e t n i o b : n i zbor k u l t u rno p rosve tnega d r u š t v a , ka te rega se je u d e l e ž i l o lepo š t e v i l o č l a n o v . D r u š t v o v o d i r avna te l j n i ž j e g ; m n a z i j e tov a r i š Z o r n . O d e l u d r u š t v a je p o r o č a l t o v a r i š F r a n c M o l e k . M e d d r u g i m je p o u d a r i l , d a uč- i t e l j s tvo t a m k a j š n j e š o l e n u d i d r u š t v u v s e s t r a n k o p o m o č . P a č pa i m a d r u š t v o p r e m a l o i g r a l c e v za v e č j a o d r s k a del a , to pa o v i r a t u d i m a j h n a i n s labo o p r e m l j e n a d v o r a n a . N a v z l i c t e m u je d r u š t v o l a n i u p r i z o r i l o t r i igre , s . k a t e r i m i je t u d i gos tova lo v G r i b l j a h . P r i r e d i l i so t u d i iz le t n a G o r e n j s k o za d r u š t v e n e č l a n e .
T® ON @N@ I. zimski tabor Rodu gorjanskih tabornikov na Gorjancih
(januar 1956)
Ob razstavi učbenikov z a o s n o v n o š o l s k i b r a l n i p o u k o d T r u b a r j a d o P r a p r o t n i k a 1 5 5 1 - 1 8 6 9
•1. februarja 1956 je poteklo deset let od ustanovitve n o v o m e š k e Studijske k n j i ž n i c e . T a Jubilej je k n j i ž n i c a p o č a s t i l a z razstavo o s n o v n o š o l s k i h beril.
V č a s u svojega obstoja je k n j i ž nica priredila ž e mnogo lepih in Uspelih razstav, naj omenimo le Št ir i razstave partizanskega in nap i ednega tiska, Kettejevo razstavo, razstavo rokopisov, ki jih k n j i ž n i c a hran! razstavo d i j a š k i h rokopisov, listov in Trdinovo razstavo, d a ni*i ne omenimo skoraj Vsakoletnih P r e š e r n o v i h razstav in o b č a s n i h majhnih razstavic. Te Razstave so bile aH v telovadnici osnovne š o l e . v Š o l s k e m razredu, baraki pod Domom ljudske prosvete. v Sindikalnem domu. v Dom u J L A , v trgovskem lokalu podjetja Rog In zadnja v obnovljenem starem gimnazijskem poslopj u Sedania razstava pa je v lastnem domu — Studijski k n j i ž n i c i Jrtirama Jarca v Kresiji . Prvotni namen ustanove le bil da b| za •3«r?eto obletnico ustanovitve razstavili v P i e š e r n o v e m tednu 1956 k n i i ž n e redkosti, ki jih k n j i ž n i c a hrani. Ker pa Je naiš u«lulbenec prof. I. A n d o l l š e k po triletnem raziskovalnem delu zakljiičri' ° " o i o ra^joravo o o s n o v o š o l s k i h ab^ned-nlk'h Je kolekth' khjlttritce ikie-liti, da b 0 ralš i -jriredil rarslavo O s n o v n o š o l s k i h boril.
T a »rr/«*ava zavzema prsebno mesto v vrsti ra-/stav n a š e i IteSV-ve. nr le zaradi te?a. ker Je plod tri.letn"Kq znanstvenega dela. p a č pa predvsem zato. ker nam odkri je mare(fca1 noveaa ln marsika-ter"o stva" postavi na svoje me-tftn. RpzstaVo n o k a ž e . da niso bHl ebeer-dmki jzv'rno delo ampak le prirejeni po tu!'h vzor'h in da Ti^ meremn stovoriti o piscih abe-CP'tn'k->v. n»č oa le o orre leval -clh TV^rsIkate^i abecednik v bi t>l!;og"i*'H spiob ni bil z a b e l e ž e n tn r&zstava p o k a ž e v e č takih p r i
merkov, n. pr. Metelkova prireditev Mai elmerjevcga Abecednika," izdaje 1837, 1843 in 1845. Prav tako je razstavljen Musijev » N a v o d v bianje za mladost nedeljskih šol« , izdaja iz leta 1839 ah 1840, ki ga bibliografija ne pozna ln Je n a š izvod unikat. Enako hrani n a š a ustanova unikat Istega dela — č e trto Izdajo iz leta 1849. Med redke razstavljene knjige spada tudi B u -kvar za š o l e n a kmetiji; Graz 1825, 3. izdaja.
Razstava obsega ves nekdanji slovenski teritorij, medtem, ko se je do sedaj š t u d i j o abecednikih omejeval predvsem na b i v š o Kranjsko Razstava rma osem oddelkov: meiniki so ah že ustaljene dobe v slovenski k n j i ž e v n o s t i , važn i zgodovinski dogodki (Napoleonova Ilirija, M a r č n a revolucija) in pa trije o s n o v n o š o l s k i zakoni iz let 1774. lflOi in 1869. Razstava Je torej razdeljena: 1) Stoletja pred reformacijo. 2) Ucbenl'ki za bralni poim v dobi reformacije (1551 do ifion. 3) P r i p o m o č k i za bralni pouk 1600—1774, 4) U č b e n i k i za bralni pouk od prvega do drugega osnovn o š o l s k e g a zakona 1774—1806. 5) U č b e n i k i od -drugega o s n o v n o š o l skega zakona do Naooleonove Ilirije 180«—1809. 6) U č b e n i k ! za Napoleonove Iliri le 1809—1813. 7. U č beniki 1814—1848 In 8) U č b e n i k i !IH8—18(19. Obenem razstava po-udaria razvoj pravop'sa tn razvoj k n l ž i e g a lezika v zvezi Z borbo za enotni k n i l ž n l lezik. U č b e n i k i pa «;ri tudi obravnavani z m e t o d i č nega. !"terarnoestetskefTA. ie/lVov-netn In t e h n i č n e g a vidika. Eksponati so aH originali al! pa fotokopije, vseh ]i> 1M in sicer 117 knite odnosno fotokopll. IR fotografij Orireievalrev od Trubarla do Pra-nrotnika. 9 raziskovalcev od Marna do Mala in 6 blbVografov od C O D B do dr Mirka RnnlJa. T o l m a č k raz« , ! *vl ip zelo o b š i r e n in ZP.O-i č e n . Razstavljeno le b".o vse. kap Je dosegljivo, veliko slik prireje-
valcev bi bilo treba š e razstaviti, toda n i s 0 ohranjene, P r i doh.h z v e č izdajami Je bila razstavljena le prva izdaja, ostale pa so bile omenjene v t o l m a č u .
Prvotni n a č r t razstave je bU v e č j i in )e bila razstava pripravljena za več j i razstavni prostor. Ker pa smo se o d l o č i l i , da razstavimo pod lastno streho, č e p r a v je prostor m a n j š i . Je moralo polovico gradiva odpasti ln to predvsem katekizmi, ki so do okrog leta 1810 n a d o m e š č a l i berila. Kot dopolnilo abecednikov za bra.nje Je bila mladinska literatura, tudi ta Je monala odpasti zaradi tesnega prostora. Toda kljub temu Je razstava popolna In nima vrzeli, sai obsega celo Prekmurje. ki Je do sedaj v s p l o š n e m še najmani raziskano. Seveda š e marsikatera k n j i ž i c a na razstavi manjka, a Je nismo mogli razstaviti, ker ni ohranjena niti v enem izvodu K n i i ž n i c a si le Izposojala abeced nike. da Je pripravila fotokopije, od N U K . Celja. Murske Sobote do Tomaja. N , ? š a k n j i ž n i c a Ima ze lo mnogo beril in lahko trdimo, da ima za N U K v LJubljani najb o g a t e j š o zbirko. Da Je razstava tako lepo ii->Dela, gre hvala n a č r t nosti nabavne Dolitlke v Itiudil-ski knH*nlc4. ki tež i za tem. da si nabavi sleherni slovenski tekst Mnogo ias tU | za bogate zbirke nov o m e š k e š t u d i j s k e k n j i ž n i c e pa ima tudi IlubManskl antikvar Š t e fan Tausig. ki z veliko skrbio zbl rt redke tiske za n a š o ustanovo
Unamo, da bn v n a l k r a l š e m č a s u k n i ' ž n ' c a u r e đ U i v e ž o In da bo l lur l^a oblast tudi v b o d o č e knMžn'ct naklonlena — da bo dodelila u « t a n o v i š e sobo — zase deno po n^vatni stranki — ki 1e
uriejen* kot klin med H « taln'co in delovno sobo. Takrat pa bo k n i ' ž n i e a nnkazala InvnosM izbor svojih bogatih zakladov.
B. Komelj.
D V A M I L I J O N A V P L A M E N I H
Idir Beiaid iz L i l i a je igral na lotcriijii. K o jc v časopisih prebral, da ni nič zadel, je srečke pusri! na mizi in hčerka jih je skupaj z lupinami pomaranč v r gla v peč. V duugl .zdaji pa so časopisi (prinesli popravek napačno ciskanc Številke srečke in I d r je ugotovil, da je dobil dva m iijona frankov. Bilo je prepozno, kajti srečka je zgorela. D i -rekoilja loterije ga tolaži , da bo dobil denar, če se v letu dni n ih če ne oglasi s srečko.
Č I S T O P O A M E R I Š K O
Na nedavnem konRresu Indu-strijcev nylon perila v USA so seveda Izvolili tudi — »mis
spalna srajca« . . *
K O v S T A R I H Č A S I H
Pred sto in več leti je vsako večje mesto imelo svoje nočne čuvaje, k i so hodili po ulicah in bedeli nad premoženjem prebivalcev. Oboroženi so bi l i s helcbar-do, za pasom pa so imeli rog, da so v primeru ognja ali druge nesreče zatrobili in zbudil; ljudi.
V Podkorenu nad Kranjsko goro jc bil pa nedavno upokojen nočni čuvai Anton Košir, k i je tlo zadnjega časa hodil ponoči po vasi s helebardo in rogom. »Naša vas je več.noma lesena«, jc dejal dotoi.sniku »Vjesnika«, »lahko i z bruhne požar , zato nekdo mora čuti . Vsako noč hodim po vasi od desetih zvečer do prve zo re . . . Star sem 63 let, imam 32 let službe in je čas, da me kdo ' i inenja. Rad b. že spal ponoči
kott drugI.«
Pred gostovanjem celjskega gledališča
v Novem mestu Za z a g r e b š k o »Komedi jo« je
bi lo p re tek l i teden š e n t j a k o b s k o g leda l i šče drugo, k i je v m r t v i sezoni poživ i lo geda l i ško ž iv l j e nje dolenjske metropole. V kraitkem se bo predstavilo N o vomeŠčanom Cel jsko pokl icno g leda l i šče z en im na jbo l j š ih povojnih jugoslovanskih dol — z M a r i n k o v i č e v o » d o n i j o « , k i je v ' Ce l ju in L j u b l j a n i dož ive la prodoren uspeh. T o v a r i š Fedor G r a d i š n i k , dolgoletni vodfjn ce l j skega amaterskega g leda l i šča *n sedanii up ravn 'k poklicnega g'edaHŠča je sporočili, da so Celtiani pr i ipravl jcnl svojo gleda l i ško ku l tu ro nosredov;»+i tud: Dolenjski . K D D u š a n Jereb je ukrenil lo vse potrebno. d:i bo v kraitkem pr i š lo do gostovanja.
T. T .
T o v a r i š Z o r n je z las t i p o u d a r i l na loge d r u š t v a v bodoče . P r e d v s e m je t reba de lo d r u š t v a še p o j a č a t i . U p r i z o r i t i je t r eba š e v e č iger i n z m o r e b i t n i m d o b i č k o m i zpopo ln j e v a t i op remo d v o r a n e i n o d r a . P r i r e j a n j e d r u ž a b n i h v e č e r o v , o r g a n i z i r a n j e r a z n i h k r o ž k o v , p r e d a v a n j , p r edva jan j e p o u č n i h f i l m o v , p r i r e j a n j e i z le tov , gojenje v s e h v r s t š p o r t a , i z po ln i t ev k n j i ž n i c e z n o v i m i k n j i g a m i i n pod . naj bodo g l a v n a na loga d r u š t v a . V s e to i n v k l j u č i t e v v d r u š t v o č i m v e č č l a n o v , z l a s t i i z v r s t m l a d ine , so na o b č n e m z b o r u sp re j e l i k o t sk lepe . H k r a t i so sp re j e l i v d r u š t v o v e č n o v i h č l a n o v , k i so p r i p r a v l j e n i d e l a t i za d v i g k u l t u r e i n p ro sve te na v a s i .
K n j i ž n i c o bo v b o d o č e v o d i l a u č i t e l j i c a tov. S p r a j c a r -j eva . D o l o č i l i so t u d i n a č i n i zposo jan ja k n j i g i z k n j i ž n i ce. N a r e ž i s e r s k o š m i n k a r s k i t e č a j v M e t l i k o so p o s l a l i t r i t o v a r i š e , t ako d a ne bodo i m e l i
šentjakobčani so gostovali v Novem mestu V petek 26. februarja so go
stovali v Novem mestu č lan i Š e n t j a k o b s k e g a g leda l i šča iz Ljubl jane s Fodorovo komedijo Uspavanka .
Igraloi so za igra l i Izvrstno, b i lo j i h je res veselje gledati i n pos lu ša t i ; po igra lsk i plati so š t ev i lne gledalce vsekakor zadov o l j i l i . Ne moremo pa tega reči o Uspavank i sami. P l e h k i d v o m l j i v i dovtip'i iz časov k ra l j evo-ogrske h o n v e d š č i n e jn huzarš&i-ne in s ladka sentimentalnost (povrhu se to oboje v igr i še hudo tepe) je res premalo tudi za lahkotno komedijo, oziroma za gledalca, č e p r a v noče kaj več kot lahkotnega razvedr i la . Vsekakor pa S e n t j a k o b č a n e še v a bimo ln že l imo , da se nam predstavijo z bo l j šo komedijo in nam tako p o k a ž e j o svoje še bolijše igralsko kval i te te .
t e ž a v . I z v o l i l i so n o v u p r a v n i odbor z d o s e d a n j i m p redsedn i k o m F r a n c e m M o l k o m n a č e l u , p r a v t ako t ud i n a d z o r n i odbor . N o v e m u u p r a v n e m u odboru ž e l i m o v e l i k o uspeha v k o r i s t k u l t u r n e g a r a z v e d r i l a i n d v i g a i d e o l o š k e r a v n i p r e b i v a l s t v a tega o k o l i š a !
I. U .
O G L E
KONEC PRIJATELJSTVA V nekem danskem časopisu,
med ž e n i t v e n i m i sporočili, sta. srečna novoporočenca sporočila javnosti ma lce dvoumno noinco: »S to najino poroko se je končalo prijateljstvo, ki je trajalo še iz Šo l sk ih k l o p i . . . t
CARINIKOM POD NOS Trgovinska zbornica v V V i -
chiteju je za novo leto podarila uradnikom carinarnice prelepe bonbonjere, na katerih je pisalo: »Bolj Človeška\ je darovati, kakor jemati«.
BOG JE PRIŠEL Nekoč po prvi s ve tovn i v o j «
ni je neko hribovsko vasjo tf Bosni p re le te lo p r v o letalo. Stari Sukrija, ki je stal pred hlevom, je ves r a zbu r j en z a če l klicati sina:
»Camil, Camil, jojme! Hitro se. skrij na senik — bog se je pr ipe l j a l . ' « ,
K R A T K O IN JASNO »Kaj misliš, Evstahij, katero
delo je n a j l e p š e n a svetu?« »Oh, najlepše je delo bre*
dela!«
Divja mačka pri domačih zajcih
K o ie okrajni logar Pavel Frice iz MoČil pri Srarem trgu nekega večera doka] pozno prišel domov, je zasi ja l M dvorišču zajčje c v i -lenje. Z baterijo in ipuško jc hitro skoč'1 pogledat, kaj je. Zagledal ie precej nenaden prizor: v zajč-nico pod 9topn.,i?Čcm sc ie sijV.t/ila divja m.ičkn jn napadla staro plemensko zaikljo. S krogi jo jc zve-r n ' /a vedno pregnal skomine po zajčjem mesu, pa tudii zajklja je zaradi U . T V O V divje mačke kmalu poginila.
»Ljuhira, mislim, da pride zdravnik zaradi moje gripe!« ^