Zbornik okoljskega simpozija 2007

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv

in nove energetske usmeritve EU

Z B O R N I K

Mestna občina Celje

Celje, 2007

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU2

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

620.97(082)502.174.3(082)

OKOLJU prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetskeusmeritve EU / [avtorji Tomaž Fatur ... et al.]. - Celje : Fitmedia, 2007

ISBN 978-961-6283-27-4

1. Fatur, Tomaž233929984

ZbornikOkolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. Zanjo: mag. Vanesa Čanji

Urednica: Natalija Črepinšek

Pokrovitelj: Mestna občina Celje

Avtorji: mag. Tomaž Fatur, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Peter Novak, mag. Silvo Škornik, Franc Beravs, mag. Jani Turk, mag. Hinko Šolinc, dr. Silvo Žlebir, dr. Gregor Gregorič, dr. Jože Rakovec, mag. Djordje Žebeljan, mag. Damjana Raner, Drago Pavlič, Dušan Jug, Janez Peterman, dr. Imre Czinkota, dr. Andras Kovacs, Bojan Voh, Marijan Kraljič, mag. Boris Selan, Andrej Klemenc, Cvetko Kosec, dr. Niko Samec, Gorazd Jamnik

Oblikovanje: Branko Vovk

Lektura: Martina Vozlič

Grafična priprava: Andrej Mohorič

Tisk: Eurograf Velenje

Celje, julij 2007

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU 3

Vsebina

Bojan Šrot, župan Mestne občine CeljePRIJAZNI DO OKOLJA, PRIJAZNI DO LJUDI ........................... 4

Janez Podobnik, minister RS za okolje in prostorZA VEČJO UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV SO POTREBNE SPODBUDE ........................................................... 5

dr. Romana Jordan Cizelj, Odbor za industrijo, raziskave in energijo pri parlamentu EUVIZIJA EVROPSKE ENERGETSKE POLITIKE JE IZOBLIKOVANA ........................................................................... 8

STROKOVNI PRISPEVKI Trendi in ukrepi podpore na področju energetike v Sloveniji

mag. Tomaž Fatur, Institut Jožef StefanLETNI ENERGETSKI PREGLED Z VIDIKA ANALIZE NEP ..... 13

prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakultetaPROBLEM OGREVANJA OZRAČJA V SLOVENIJI: STANJE, NAPOVEDI IN VPLIV NA ENERGETIKO ..................25

prof. dr. Peter Novak,Visoka šola za tehnologijo in sisteme Novo mestoOKOLJE IN ENERGIJA V SLOVENIJI – ZAKAJ TAKO IN NE DRUGAČE?POGLED V LUČI NAPOVEDANIH PODNEBNIH SPREMEMB ............................................................33

mag. Silvo Škornik, Ministrstvo za gospodarstvoPODPIRANJE PROIZVODNJE ELEKTRIKE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ..........................................45

Franc Beravs, Ekološki sklad Republike Slovenije, j.s.NOVI INSTRUMENTI PODPORE INVESTICIJAM NA PODROČJU RAVNANJA Z ENERGIJO NA EKOLOŠKEMU SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE .................50

mag. Jani Turk, Ministrstvo za okolje in prostorSPODBUJANJE UČINKOVITE RABE IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ...............................................54

STROKOVNI PRISPEVKI Ključni izzivi

mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostorUČINKOVITA RABA IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – VITALNI RAZVOJNI IZZIV SLOVENIJE .....................................61

dr. Silvo Žlebir, dr. Gregor Gregorič, Agencija RS za okoljedr. Jože Rakovec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikoVETRNI IN SONČNI POTENCIAL V SLOVENIJI ......................69

mag. Djordje Žebeljan, mag. Damjana Raner, Holding Slovenske elektrarne d.o.o.VELIKE ENERGETSKE DRUŽBE TER PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ............................................... 74

Drago Pavlič, Esotech d.d.SODOBNE TEHNOLOGIJE OSKRBE Z ENERGIJO - PRIMER BIOPLINA .........................................................................80

Dušan Jug, IREET d.o.o.POVZETEK ŠTUDIJE: ANALIZA POTENCIALA BIOPLINSKE NAPRAVE V SAVINJSKI REGIJI .........................90

Janez Peterman, Energetika Celje JP, d.o.o.TERMIČNA OBDELAVA ODPADKOV V TOPLARNI CELJE .......................................................................92

prof. Imre Czinkota, Szent István University Gödöllődr. Andras Kovacs, KUKK K+F Ltd., BudimpeštaESEJ O RAZVOJU OKOLJA IN PODEŽELJA PRI PROIZVODNJI IN UPORABI ALTERNATIVNIH GORIV Z VIDIKA KEMIJSKEGA INŽENIRJA ............................98

Bojan Voh, Premogovnik Velenje d.d.PRVA VELIKA SONČNA ELEKTRARNA V SLOVENIJI! ...... 104

Marijan Kraljič, Nafta Geoterm d.o.o.PRIMER PRAKTIČNE UPORABE GEOTERMALNE ENERGIJE V LENDAVI ................................. 111

STROKOVNI PRISPEVKI Akcijski načrt energetske učinkovitosti in lokalni energetski koncepti

mag. Boris Selan, Ministrstvo za okolje in prostorAKCIJSKI NAČRT ENERGETSKE UČINKOVITOSTI .............. 117

Andrej Klemenc, Slovenski E-ForumPODNEBNE SPREMEMBE IN ENERGETSKI PAKET EU – IZZIV ZA LOKALNO ENERGETIKO V SLOVENIJI ................127

Cveto Kosec, Ministrstvo za gospodarstvoNOV PRAVILNIK O METODOLOGIJI IN OBVEZNIH VSEBINAH LOKALNIH ENERGETSKIH KONCEPTOV TER PRIROČNIK ZA IZDELAVO LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ....................................................130

dr. Niko Samec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvoODPADKI KOT ALTERNATIVNI VIR ENERGIJE ....................138

Gorazd Jamnik, Istrabenz Gorenje, d.o.o.KAKO PRIVABITI ZASEBNI KAPITAL V INVESTICIJE V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE .............................................. 148

Okrogla miza:EKONOMSKI VIDIK INVESTICIJ V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE - KJE JE EKONOMIČNOST? ........................153


UVODNI NAGOVORI

Okolju v zadnjih letih namenjamo vedno več časa, misli in energije. Znanstveniki iz celega sveta nas opozarjajo, da smo s svojim ravnanjem skorajda prestopili mejo dobrega okusa, potrebnega za sožitje z naravo. Ledeniki se topijo, veter podira strehe, reke in morja poplavljajo, grozijo nam plazovi, proizvajalci naprav za hlajenje si veselo manejo roke. Najbolj črnogledi si zato povsem lahko predstavljajo popolno okoljsko kataklizmo, ki nas ne bo doletela enkrat v daljni prihodnosti, pač pa že čez dvajset, trideset let. Ker pa nedvomno drži ljudska, da je zvoniti po toči prepozno, lahko za okolje rečemo, da je, kar je. In da se našega uničevalnega nagona do narave za nazaj ne da več preprečiti. Zato je še toliko bolj pomembno, da si za prihodnost postavimo takšne cilje, ki bodo privedli do večje energetske učinkovitosti. Dela je za vse nas enako. Tisti, ki smo se z okoljskimi ukrepi in projekti ukvarjali že v preteklosti, ga bomo morda nekoliko lažje opravili. Vsi pa moramo slediti istim ciljem, energetskim ter okoljskim usmeritvam Evropske unije in se seveda veliko, veliko učiti iz pri-merov dobrih praks.

Mestna občina Celje projekte, ki so povezani z odgovornim ravnanjem z okoljem in s tem posledično tudi večjo energetsko učinkovitostjo, pripravlja in uspešno uresničuje že celo desetletje. Imamo Cen-tralno čistilno napravo, gradi se Regionalni center za ravnanje z odpadki, na odlagališču v Bukovžlaku že sedaj deluje mala plinska elektrarna, v nastajajoči toplarni bodo kot energenti uporabljeni obnovljivi viri energije. Smo občina, ki v Sloveniji najbolje skrbi za svoje gozdove. Sredi glavne mestne vpadnice je svoj prostor pod soncem ohranilo drevo, ki se ponaša z nazivom drevo leta v Sloveniji. Ljudje so postali po-zorni na vsako spremembo v okolju in so pripravljeni dati svoj glas tudi za drevo, ki mu grozi, da bo padlo pod vplivom kapitala. In navsezadnje že četrto leto prav v Celju prirejamo izjemno obiskane in odmevne okoljske simpozije, ki nam dajejo odgovore, kako bo potrebno k reševanju odprtih vprašanj na okoljskem področju pristopati v prihodnje in kateri bodo državni ukrepi podpore na tem tako aktualnem področju. Veliko se lahko seveda naučimo iz primerov dobrih praks. Na tem simpoziju jih bo mogoče spoznati kar nekaj. Zato so takšna srečanja odlična priložnost, da si zastavimo cilje in se ubrano podamo na isto pot, ki jo moramo nujno prehoditi, če hočemo, da se črnoglede bojazni nikoli ne bodo uresničile.

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje

PRIJAZNI DO OKOLJA, PRIJAZNI DO LJUDI


Evropska komisija je januarja objavila dokument z naslovom »Energetska politika za Evropo«, v kate-rem je podala smernice za oblikovanje nove evropske energetske politike. Devetega marca letos so pred-sedniki držav in vlad na zasedanju Sveta EU to energetsko politiko soglasno podprli. S tem so postavljene nove usmeritve energetske in okoljske politike za EU do leta 2020 in naprej.Jasno so določeni cilji na področju obnovljivih virov energije, in sicer bodo v celotni energetski oskrbi na ravni EU do leta 2020 ti viri dosegli 20 % delež. Cilji za posamezne države članice pa bodo določeni naknadno. Poleg tega je določen cilj, najmanj 10 % delež biogoriv, ki velja tako na ravni EU, kot za vsako državo članico posebej. S temi sklepi sta energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije uvrščeni med najpomembnejša področja za dolgoročno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zagotavljanje za-nesljivosti energetske oskrbe, s pomembnim vplivom na dvig konkurenčnosti gospodarstva in zaposlo-vanja.Cilji so izredno ambiciozni. Pomenijo velik izziv za države članice, za podjetja, ustanove in posameznike. V dokumentih je jasno navedeno, da ciljev ne bomo mogli doseči, če ne bomo bistveno povečali učinko-vitosti pretvorbe in rabe energije oziroma zmanjšali porabe energije. Poleg tega bomo morali tudi pov-sem spremeniti naše ravnanje z energijo. Razvijati bo potrebno nove tehnologije na vseh področjih, od naprav za večjo energetsko učinkovitost, preko proizvodnje biogoriv druge generacije in vozil na vodik, do stacionarne uporabe gorivnih celic. Za doseganje napovedanih ciljev bo Evropska komisija v letošnjem letu pripravila osnutke več novih di-rektiv, ki bodo dokončno sprejete v letu 2008. Omenim naj le direktivo o obnovljivih virih, ki bo zajemala vse obnovljive vire, tako tiste za pogon vozil, kot za proizvodnjo toplote in električne energije. Kakšen bo vpliv energetskega paketa na slovensko energetsko politiko? Najprej bomo morali spre-jeti nov Nacionalni energetski program, ki bo določil cilje s področja energetske učinkovitosti in obno-vljivih virov energije po posameznih sektorjih, nato pa še operativne programe za doseganje teh ciljev. Tukaj lahko omenim, da je pripravljen osnutek Operativnega programa energetske rabe lesne biomase, ki ga bomo javnosti predstavili v kratkem.V Sloveniji so v zadnjih petih letih v primarni energetski rabi obnovljivi viri energije udeleženi z 10 do 12 %, odvisno od hidroloških razmer v posameznem letu, saj predstavlja vodna energija, ki jo izkoriščamo v hidroelektrarnah, nekaj manj kot polovico tega deleža, ostalo pa predstavljajo lesna biomasa in drugi ob-novljivi viri energije. Potenciali večje izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji so precejšnji. Predvsem bi lahko bistveno bolje izrabili lesno in drugo biomaso, geotermalno energijo, energijo sonca in tudi vetra. Z večjo izrabo obnovljivih virov energije lahko znatno pripomoremo k doseganju zelo zahtevnega cilja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v skladu s Kjotskim protokolom. V zadnjih desetih letih smo priča izredno hitremu razvoju tehnologij za izrabo obnovljivih virov ener-gije, vendar se njihova razširjenost, cena in uporaba še ne morejo primerjati s tehnologijami za uporabo fosilnih goriv, zato so za njihovo večjo uporabo potrebne spodbude. V Sloveniji imamo vzpostavljen sistem različnih spodbud: subvencije, višje odkupne cene električne energije, proizvedene iz obno-vljivih virov energije, ugodni krediti, pa trgovanje z emisijskimi kuponi. Izrabo obnovljivih virov energije spodbujamo tudi z ugodnimi krediti Eko sklada, saj vsak kredit zaradi bistveno nižje obrestne mere v

ZA VEČJO UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV SO POTREBNE SPODBUDE


primerjavi s krediti komercialnih bank pomeni posredno subvencijo, ki se odraža v nižjih anuitetah pri od-plačilu kredita. Ugodnost skladovih kreditov je dobro prepoznana pri uporabnikih, vendar za določene naložbe v obnovljive vire energije še ne predstavlja zadostne spodbude, zato je interes za subvencije, ki lahko dosežejo tudi do 40 % in več upravičenih stroškov naložbe, bistveno večji kot za ugodne kredite. Spodbude oziroma subvencije za ukrepe učinkovite rabe energije in za uvajanje obnovljivih virov ener-gije za občane pa naše ministrstvo, kot že vrsto let do sedaj, dodeljuje tudi letos. Razpis iz meseca marca vključuje spodbude za kotle na lesno biomaso, sončne kolektorje in toplotne črpalke za ogrevanje pro-storov. Objavljen pa je bil tudi razpis za večje večstanovanjske stavbe, in sicer za tri namene: za zmanj-šanje toplotnih izgub, za vgradnjo delilnikov in za hidravlično uravnoteženje ter vgradnjo termostatskih ventilov. Tudi letos bomo nadaljevali s subvencioniranjem študij izvedljivosti, energetskih pregledov in lokalnih energetskih konceptov. Ti razpisi so še v pripravi.Omeniti moramo tudi program »Energetsko svetovanje za občane« (ENSVET), ki je namenjen svetova-nju ter dvigu informiranosti in ozaveščenosti občanov za smotrno ravnanje z energijo in izrabo obnovlji-vih virov energije. V okviru projekta je v sodelovanju z občinami organizirana mreža svetovalnih pisarn. Trenutno v 35 svetovalnih pisarnah deluje preko 60 svetovalcev. Svetovanje o učinkoviti rabi in izrabi obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, ki je za občane brezplačno, je postalo pomembna pomoč tudi vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo svoj denar vlagati v zmanjšanje rabe in obnovljive vire energije. V letu 2006 je bilo v Sloveniji za občane podanih skoraj 6.000 konkretnih nasvetov v obliki pisnih poročil ter preko 300 predavanj in lokalnih informativno promocijskih prispevkov. Eko sklad pa s kreditiranjem okoljskih naložb nadaljuje politiko ugodnih obrestnih mer in ohranja-nja vrednosti namenskega premoženja. V letu 2007 je Ekološki sklad RS za okoljske kredite namenil 20 milijonov EUR, od tega polovico sredstev za kreditiranje občanov. Načrtovana obrestna mera za posojila pravnim osebam in samostojnim podjetnikom je trimesečni EURIBOR + 0,3 %, za posojila občanom pa je določena fiksna letna nominalna obrestna mera 3,9 %.Sklad bo v letu 2007 vzpostavil nov finančni instrument za spodbujanje okoljskih naložb v obliki ka-pitalskih vložkov. S to novo obliko spodbujanja naložb želimo nadaljevati s pristopi, ki so bili izvedeni v okviru uspešnega projekta GEF »Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira« in jih razširiti tudi na druga področja izrabe obnovljivih virov energije. Na ta način želimo doseči bistveno večji prodor teh sistemov v slovenski prostor. S kapitalskimi vložki, ki jih bo Eko sklad predvidoma pričel dodeljevati v drugi polovici leta 2007, želimo spodbuditi naložbe, za katere izvedbo samo ugoden kredit ne zadošča. Gre za zagotovitev začetnega kapitala v dejavnostih, kjer je najprimernejša spodbuda za investitorja porazdelitev tveganja. Sklad bo kapitalske vložke v prvi fazi, do konca leta 2008, dodeljeval pretežno družbam, ki se bodo ukvarjale s proizvodnjo in distribucijo toplote iz lesne biomase. Skupni obseg sredstev, ki bodo v letih 2007 in 2008 namenjena za kapitalska vlaganja, znaša 1,67 milijona EUR in je zagotovljen v proračunu RS za leto 2007.To so strnjene informacije o ukrepih, ki jih izvajamo letos. Kako pa se bomo učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije posvetili v bodoče? Na to vprašanje odgovarja Resolucija o nacionalnih razvojnih pro-jektih za obdobje 2007 – 2023, ki smo jo na vladi sprejeli konec lanskega leta.Med največjimi projekti v resoluciji je projekt »Trajnostna energija in ekonomija vodika«, katerega nosilno ministrstvo je okoljsko ministrstvo. Cilji projekta so:• uveljavljanjeobnovljivihvirovenergije,• aktivnosti,usmerjenevučinkovitoraboenergije,• infrastrukturazavodikovoekonomijoinvozilanovegeneracije,• spodbujanjerazvojainprenosatehnologij.Pri obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije ne gre za velike novosti. Nadaljevali bomo z ukre-pi, ki jih že danes izvajamo, nekatere ukrepe pa bomo še intenzivirali. Bistvena novost pri nas in tudi v svetu pa je razvoj in uvajanje vodikovih tehnologij. Slovenija se pridružuje najbolj razvitim državam, ki so na tem področju že aktivne. S pomočjo uporabe vodika bomo premostili nekatere težave, ki se poja-vljajo pri izkoriščanju obnovljivih virov energije. Uporaba vodika kot goriva za pogon vozil nam omogoča širšo uporabo obnovljivih virov energije v prometu, saj lahko vodik proizvajamo tudi iz tistih obnovljivih virov, ki sicer za uporabo v prometu niso ustrezni. Po drugi strani pa razvoj novih tehnologij predstavlja neslutene možnosti za slovensko industrijo.


Prvi del konkretizacije resolucijskega projekta »Trajnostna energija in ekonomija vodika« predstavlja t.i. razvojna prioriteta »Trajnostna energija«, ki je sestavni del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Ta program bomo izvajali v obdobju od 2007 do 2013 ob znatni finančni pod-pori (do 85 %) iz Kohezijskega sklada EU. Program je trenutno v fazi usklajevanja z Evropsko komisijo. Razvojna prioriteta Trajnostna energija se osredotoča na tri glavna investicijska področja: • naenergetskoučinkovitoobnovoingradnjonizkoenergijskihinpasivnihstavbvjavnemsektorju,• povečanjeučinkovitostirabeelektričneenergijevvsehsektorjihin• nasodobnedistribuirane(lokalne)sistemezaenergetskooskrbospoudarkomnauporabiobnovljivih

virov energije ter soproizvodnji toplote in električne energije. V podporo tem področjem so predvideni demonstracijski in vzorčni projekti ter intenzivno ozaveščanje, informiranje, usposabljanje in energetsko svetovanje.Za razvojno prioriteto “Trajnostna energija” bo v sedmih letih namenjeno okoli 190 milijonov EUR, in sicer 160 milijonov iz Kohezijskega sklada EU in 30 milijonov iz državnega proračuna. Predvidevamo, da bodo prva sredstva iz evropskih skladov na voljo proti koncu leta 2007 oziroma v začetku 2008. Dotaknimo se še energetske učinkovitosti, ki je eden izmed glavnih mehanizmov za zmanjševanje emisij, za zmanjševanje uvozne odvisnosti in tudi za povečevanje deleža obnovljivih virov energije. Poleg tega so ukrepi za povečevanje energetske učinkovitosti razmeroma poceni, vsaj v primerjavi z gradnjo novih, dodatnih kapacitet za oskrbo z energijo. Dodatna prednost je, da jih lahko zelo hitro izvedemo in da v večini primerov zanje ne potrebujemo nikakršnih upravnih dovoljenj. Najcenejša, najhitreje izvedljiva poleg tega pa okoljsko in drugače najbolj sprejemljiva elektrarna je tista, ki proizvaja “NEGA watte”. To je ukrep, ki pri enakem izhodnem učinku povzroča prihranke električne energije (varčne žarnice, energetsko učinkoviti elektromotorni pogoni in podobno). Poleg same “elek-trarne”, takšen ukrep ne povzroča potreb po gradnji novih daljnovodov.Po ocenah Evropske Komisije in različnih mednarodnih, slovenskih in drugih nacionalnih študij ekonom-ski potencial za energetsko učinkovitost v industriji znaša 20 %, v zgradbah pa dvakrat toliko. To je eko-nomski potencial, kar pomeni, da se nanaša na ukrepe oziroma investicije, ki se zaradi prihrankov pri energiji povrnejo v svoji življenjski dobi. Ta izračun predpostavlja današnje stanje tehnologij, njihove da-našnje cene in današnje razmeroma nizke cene energije. V primeru višjih cen energije in cenejših, boljših tehnologij, oboje se nam obeta že v bližnji prihodnosti, pa je ta potencial bistveno večji. Teh ukrepov investitorji zaenkrat ne izvajamo v zadostni meri, to velja tako za industrijo, storitveni sektor, gospodinjstva, transportni sektor kot tudi državo samo in lokalne skupnosti.Ta prevelika pasivnost porabnikov energije ni izključno slovenski problem, ampak širši evropski. Tega se dobro zaveda tudi Evropska Komisija, zato je v evropskem akcijskem načrtu energetske učinkovitosti, med mnogimi drugimi ukrepi, predvidela tudi spremembo Smernic za dodeljevanje državnih pomoči za okolj-ske projekte, saj trenutno veljavne smernice ne dopuščajo dodeljevanja državnih pomoči za ukrepe ener-getske učinkovitosti, ki se skozi prihranke pri stroških energije povrnejo hitreje kot v petih letih. V bodoče bodo države članice lahko subvencionirala tudi takšne ukrepe oziroma projekte. Žal pa to še ne pomeni, da bomo v posameznih članicah energetski učinkovitosti namenjali dovolj pozornosti in seveda sredstev.Dodatno spodbudo ukrepom za povečevanje energetske učinkovitosti bo prinesla tudi napovedana ze-lena davčna reforma. Zelena davčna reforma bo v osnovi premaknila obdavčenje dela na obdavčenje energije. Evropska Komisija je pripravila teze za razpravo o zeleni davčni reformi, ki so trenutno v javni obravnavi, pripombe lahko preko spletne strani podamo vsi. Sama priprava in izvajanje zelene davčne reforme pa je še stvar prihodnosti.Spoštovani,energetska odvisnost pomeni politično odvisnost. Povedano še drugače: energetska samostojnost po-meni tudi politično samostojnost. Ta samostojnost pa ima poleg vzdrževanja ekonomske in socialne sta-bilnosti še posebno dodano vrednost v čistem okolju. Zato je tako pomembno prizadevanje različnih in-stitucij, da tudi preko področja energije uresničujejo politično samostojnost, zmanjšujejo onesnaževanje okolja in globalno segrevanje ozračja zaradi učinkov tople grede.

Janez Podobnik,minister RS za okolje in prostor


Tudi na evropskem nivoju, ne le v posameznih državah članicah, je razprava o energetski politiki bolj živa kot kdajkoli. Na žalost nas je k ponovnem razmisleku o pomenu energije moral vzpodbuditi neprijeten dogodek, kot je bil spor med Rusijo in Ukrajino o ceni zemeljskega plina v začetku leta 2006. Takrat smo bili soočeni z nekaterimi težavnimi vprašanji, pred katerimi si ni bilo moč zatisniti oči. Kako preprečiti nastanek kriz, povezanih z oskrbo energije? Kako spodbuditi raznolikost oskrbe? Kako kar najbolje voditi dialog s sosedi, tranzitnimi državami in dobaviteljicami energije? Kako zagotoviti konkurenčen in trajno-sten razvoj EU?

Ob iskanju odgovorov se je izkazalo, da smo udeleženci od lokalnih do svetovnih ravni odvisni drug od drugega. To velja za nas, ki sooblikujemo politike, za tiste, ki te politike izvajajo, kot tudi za ljudi, ki svojo kakovost življenja občutijo glede na izvajajoče se politike. Energetika v EU dobiva novo podobo. Jasno se kaže potreba po skupni evropski energetski politiki, kjer bi EU kot celota spodbujala varno, trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo. Učinkovita in dolgotrajna rešitev je torej ena sama: skupen evropski odziv. Pri tem se moramo zavedati nečesa: če želimo ohraniti visok življenjski standard ter blaginjo posa-meznika, EU na te izzive ne sme zgolj odgovoriti, temveč mora biti vodilna pri iskanju rešitev.

S tem namenom je Evropska komisija marca 2006 izdala Zeleno knjigo, imenovano “Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo”. Dokument predstavlja okvir skupne evropske energetske politike ter podaja predloge in možnosti, ki bi lahko služili kot njena podlaga. Izpostavlja šest ključnih področij, na katerih je treba ukrepati, da bi se odzvali na izzive, s katerimi se soočamo. Med področja, ki jih Zelena knjiga omenja, sodijo konkurenčnost in notranji trg z energijo, solidarnost, diverzifikacija mešanice energetskih virov, trajnostni razvoj, inovacije in tehnologija ter zunanja politika.

Kvantitativni cilji, ki jih za dosego ciljev trajnosti, konkurenčnosti in varnosti energetske oskrbe EU ome-nja Zelena knjiga, so precej ambiciozni, a uresničljivi. 20 % zmanjšanje porabe primarne energije do leta 2020, 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, zagotavljanje 20 % skupne mešanice energetskih virov EU iz obnovljive energije in zagotavljanje vsaj 10 % deleža bio-goriv v celotni porabi biogoriv bencina in dizelskega goriva za prevoz v EU so glavni med njimi. Evropski parlament je v svojem dokumentu postavil še bolj zahtevne cilje, med njimi zahtevo po obvezujočem cilju 25 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020, 30 % zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 ter 50 % deležu iz obnovljivih virov energije do leta 2040.

Obsežna javna razprava, ki jo je spodbudila “Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo”, je dokazala potrebo po novem pristopu k evropski energetski politiki, ki bi temeljil na konkre-tnejših predlogih ter ukrepih na evropski kot tudi na nacionalni ravni. Rezultat je energetski sveženj, ki ga je Evropska komisija objavila 10. januarja 2007. Energetski sveženj sestavlja več dokumentov, ki obrav-navajo različna področja, od vzpostavitve notranjega energetskega trga, dolgoročnega zmanjševanja iz-pustov toplogrednih plinov in Sistema trgovanja z emisijami (ETS), energetske učinkovitosti, obnovljivih

VIZIJA EVROPSKE ENERGETSKE POLITIKE JE IZOBLIKOVANA


virov energije, Evropskega strateškega tehnološkega energetskega načrta, fosilnih goriv z nizkimi izpusti CO2 pa do jedrske energije in mednarodne energetske politike.

Naj bodo naši načrti še tako ambiciozni, brez ustrezne implementacije na nacionalni ravni ne bo šlo. Nacionalna raven pa je neločljivo povezana z lokalnimi ravnmi, sodelovanjem na lokalnem nivoju v po-samezni državi članici kot tudi s čezmejnim regijskim sodelovanjem. Dejstvo je, da naše politike in od-ločitve oblikujejo tudi mnenja, priporočila in zakonodajni predlogi iz Bruslja. Na srečo vpliv nikakor ni enostranski. Gre za vzajemno delovanje, temelječe na sodelovanju. Pa je temu res tako? Imate občutek, da ste vpleteni in seznanjeni z odločitvami, ki se pripravljajo in sprejemajo na evropski ravni? Tega se bomo morali naučiti in tudi sama vas vabim k sprotnemu spremljanju ter sooblikovanju dokumentov, ki jih pripravlja Evropska komisija, ter obravnavata Evropski svet in parlament. Le vaš pravočasen odziv lahko ima težo in doprinese h končni obliki sprejetega besedila.

Za konec naj vas seznanim z nekaterimi predlogi, ki jih na področju energetike trenutno pripravlja Evrop-ska komisija. V okviru Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost bo do konca leta 2007 narejen prvi seznam proizvodov, za katere bodo veljali ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti, vzporedno se načrtuje tudi revizija direktive o označevanju električnih naprav oz. izdelkov (vodni grelci ...). Glede na to, da prometni sektor prispeva kar 30 % izpustov CO2 v Uniji, Komisija v kratkem načrtuje tudi spremembo trenutno neučinkovite zakonodaje na področju avtomobilskih gum ter pripravo direktive o čistih vozilih, razmišlja pa tudi o oblikovanju sistema trgovanja z emisijami za emisije letalskega prometa.Septembra letos lahko pričakujemo še skupek dokumentov o liberalizaciji energetskih trgov, pregled direktive o sistemu trgovanja z emisijami, vzpostavitev zavezujočih ciljev emisij CO2 za evropsko avto-mobilsko industrijo ter vzpostavitev skupnih tehnoloških pobud (JTIs) na področju aeronavtike, vodika in gorivnih celic.Novembra 2007 bo predvidoma objavljen še en dokument iz energetskega svežnja, in sicer Strateški energetski tehnološki načrt. Namen načrta, ki bo predvidoma sprejet ravno v času slovenskega pred-sedovanja EU v prvi polovici 2008, je razviti evropsko vizijo na področju inovacij in raziskav ter ustvariti kritično maso za konkurenčnost EU v svetovnem merilu. Do konca letošnjega leta po napovedih Komisije lahko pričakujemo tudi predlog o delitvi 20 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov med 27 državami članicami EU, pregled državnih pomoči na področju okolja ter direktivo o obnovljivih virih energije.

Pred dokončnim oblikovanjem omenjenih dokumentov ste vabljeni k sodelovanju v številnih razpravah po državah članicah, opozorila pa bi vas predvsem na spletni forum Evropske komisije, kjer lahko trenu-tno poveste svoje mnenje o obnovljivih virih energije ter podate predloge k Zeleni knjigi o tržnih inštru-mentih za okolje. Tovrstna javna razprava o Strateškem energetskem tehnološkem načrtu se je zaključila pred nekaj dnevi, 13. maja.

Kot vidite, je vizija evropske energetske politike vse bolj izoblikovana, v skladu z njo pa nastaja vse več konkretnih načrtov in akcij. Vsi so usmerjeni k istim ciljem: okolju prijazni uporabi energije oz. trajnostne-mu razvoju, konkurenčnosti in varnosti oskrbe z energijo. Ne gre pozabiti, da naša naloga ni le uresniče-vanje teh ciljev, ampak - kot sem že omenila - tudi njihovo sooblikovanje.

dr. Romana Jordan Cizelj,Odbor za industrijo, raziskave in energijo pri parlamentu EU


Udeleženci 4. okoljskega simpozija v Celju, 17. in 18. maja 2007, v novi dvorani Tehnopolisa.


STROKOVNI PRISPEVKI

Trendi in ukrepi podporena področju energetike v Sloveniji


Rado Porenta in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj v prvi vrsti, v drugi dr. Niko Samec, Janez Peterman in Vesna Tripkovič.

Mag. Jani Turk in Franc Beravs


Letni energetski pregled (LEP) je namenjen spre-mljanju izvajanja energetske politike v Sloveni-ji. Svoja izhodišča ima v sprejetih zakonskih in programskih dokumentih. Pregled izvajanja za-stavljenih ciljev - opredeljeni so v Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) in so v soglasju s politikami EU, predvsem iz Zelene knjige o za-nesljivosti energetske oskrbe in ključnih direktiv ter z drugimi mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Slovenija - je osredotočen na leto 2005, nekateri komentarji pa se nanašajo tudi na kasnej-še dogodke. LEP za leto 2005 je drugo tovrstno poročilo, ReNEP predvideva vsakoletno spremlja-nje izvajanja energetske politike.

Poročilo dopolnjuje in nadgrajuje druga letna poročila s področja energetike: Statistični letopis energetskega gospodarstva in Statistični letopis RS, ki sta predvsem zbornika podatkov ter Letno poročilo o stanju energetike Agencije za energijo RS, ki se posveča predvsem področjema oskrbe z zemeljskim plinom in z elek-trično energijo ter analizam, povezanim s funkcijo regu-latorja. Letni energetski pre-gled je poročilo vlade o izva-janju energetske politike.

Vsebina poročila je, podob-no kot v poglavju o izved-benih mehanizmih ReNEP, razvrščena po vsebinskih sklopih, skladno s cilji ener-getske politike; ti so:

1. konkurenčnost energet-skih podjetij, gospodar-stva in države,

2. zanesljivost pri zagota-vljanju energetskih stori-tev,

LETNI ENERGETSKI PREGLED Z VIDIKA ANALIZE NEP

mag. Tomaž Fatur,Institut Jožef Stefan

3. zmanjšanje vplivov na okolje.

Posamezne operativne cilje in pojave v energetiki spremljamo s kazalci in najprej predstavljamo širši kontekst, zastavljeni cilj in sedanjo stopnjo dose-ganja cilja, prikazano in razloženo je stanje leta 2005, navedene pa so tudi najvplivnejše dejavno-sti ali dogodki koledarskega leta.

EnERgETsKa bilanca in glaVni Kazalci

1. Skupna oskrba z energijo je v Sloveniji v letu 2005 znašala 7,32 Mtoe (307 PJ) in je bila za 2,7 % višja kot v letu 2004. Od leta 2000 se je v povpre-čju letno povečevala po 2,9 %.

2. Proizvodnja primarne energije v Sloveniji je bila v letu 2005 s 3,50 Mtoe (146 PJ) za 1 % višja kot eno leto prej. To je posledica rekordne pretvorbe jedrske energije zaradi uvedbe 18 mesečnega go-rivnega ciklusa. Po drugi strani je bilo leto 2005 hidrološko manj ugodno, kar je vplivalo na 15 % nižjo pretvorbo hidroenergije.

3. Struktura oskrbe z energenti na ravni primarne energije je bila leta 2005 sledeča: nafta in deri-vati 33,7 %, trdna goriva 20,9 %, jedrska energija 20,9 %, zemeljski plin 14,1 % in obnovljivi viri in odpadki 10,7 %. Glede na leto 2004 se je povečal delež jedrske energije, ter minimalno delež ze-meljskega plina, zmanjšala pa sta se deleža obno-vljivih virov in trdnih goriv.

21,4%

21,6%

20,9%

18,2%

14,7%

36,0%

33,7%

33,7%

37,4%

39,4%

13,0%

14,0%

14,1%

23,6%

24,2%

19,5%

19,9%

20,9%

14,6%

15,3%

11,9%

11,7%

10,7%

6,0%

6,1%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

SLO, 2000

SLO, 2004

SLO, 2005

EU 25, 2003

EU 15, 2003

Struktura oskrbe z energijo [%]

Trdna goriva Nafta in derivati Zemeljski plin Jedrska energija Obnovljivi viri

Primerjava strukture oskrbe z energijo v Sloveniji in EU


4. Rast končne porabe energije je v letu 2005 znašala 2,0 %1, kar je malo manj od povprečne letne rasti v obdobju 2000-2005 (2,2 %). K rasti je največ prispevalo povečanje porabe tekočih goriv (v letu 2005 rast 2,6 %) in električne energije (rast v letu 2005 1,6 %). Rast porabe tekočih goriv je višja od rasti v obdobju 2000-2005 (1,5 %), rast porabe električne energije pa je nižja (3,9 %).

5. V strukturi končne porabe energije predstavljajo tekoča goriva skoraj polovico, natančneje 48 % skupne končne energije, sledijo električna energija z 22 %, zemeljski plin s 15 %, obnovljivi viri z 9 % ter daljinska toplota s 4 %. Premog v končni rabi predstavlja le še 1,6 %. Deleži so praktično enaki kot leta 2004.

6. V sektorski razdelitvi končne porabe energije predelovalne dejavnosti in gradbeništvo predsta-vljajo 35 %, promet 31 %, ostali sektorji, vključno z gospodinjstvi pa 34 %. Delež industrije in prometa se povečuje na račun ostalih sektorjev.2

7. Značilnosti oskrbe in porabe energije za leto 2005 v primerjavi z gibanji v letih 2000-2005 kažejo:

• oskrbazenergijonaprebivalcasejeleta2005povečalaza2,4%,povprečnaletnarastvobdobju2000-2005 pa je bila 2,7 %,

• končnaporabaenergijenaprebivalcarastepočasnejekotprimarnaporabaenergije:leta2005sejepovečala za 1,7 %, v zadnjih petih letih pa za 2,0 %,

• proizvodnjaelektričneenergijenaprebivalcasejevzadnjemletuznižalaza1,3%,vzadnjihpetihletihpa je v povprečju dosegala letno rast 2,0 %,

• letnarastporabeelektričneenergijejeodleta2000vpovprečju3,9%,vletu2005pajebila1,6%.

Letni stopnji rasti oskrbe z energijo in končne porabe energije za obdobje 2000-2005 sta višji, kot sta bili predvideni po ReNEP (za oskrbo z energijo je bila predvidena 2,0 %, dosežena 2,9 % rast, za končno pora-bo energije pa je bila predvidena 1,9 %, dosežena pa 2,2 % rast3). Višja rast je posledica višje rasti porabe v termoenergetskih objektih ter višje rasti porabe energije v industriji (tako električne energije kot goriv) ter porabe tekočih goriv v prometu.

1 Rast energetske rabe končne energije je leta 2005 znašala 2,0 %, skupna rast rabe končne energije (za energetsko in neenergetsko rabo končne energije) pa 2,2 %.

2 SURS je ob objavi statističnih podatkov za leto 2005 popravil tudi podatke za nazaj. Za leto 2004 je bil iz ostale rabe velik del porabe zemelj-skega plina prestavljen v sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. To je vplivalo na sektorsko razdelitev končne porabe energije, ki je po novih podatkih sledeča: predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 33 %, promet 30 % in ostali sektorji 37 %.

3 Energetska in neenergetska raba končne energije.

Oskrba z energijo

-1,0%

0,0%

1,0%

2,0%

3,0%

4,0%

5,0%

6,0%

7,0%

2001

Letn

a ra

st o

skrb

e z

ener

gijo

[%

]

EU 25 EU 15 SLOVENIJA

Končna raba energije

-2,0%

-1,0%

0,0%

1,0%

2,0%

3,0%

4,0%

5,0%

Letn

a ra

st k

ončn

e ra

be e

ner

gije

[%

]

EU 25 EU 15 SLOVENIJA

2002 2003 2004 2004/00 2001 2002 2003 2004 2004/00

Primerjava letnih rasti oskrbe z energijo in končne rabe energije v Sloveniji in EU


Energetska bilanca 2000-2005 (vir: IJS, podatki: SURS)

Energetska bilanca2000 2001 2002 2003 2004 2005 2005/2004 2005/2003 2005/2000

POVPREČNA LETNA RASTDomača proizvodnja [Mtoe] 3,124 3,210 3,356 3,290 3,461 3,495 1,0% 3,1% 2,3%

Trdna goriva 1,115 1,058 1,160 1,184 1,201 1,173 -2,3% -0,5% 1,0%

Nafta 0,002 0,001 0,001 0,022 0,001 0,000 - - -

Zemeljski plin 0,006 0,005 0,005 0,005 0,005 0,004 -20,0% -10,6% -7,8%

Jedrska energija 1,241 1,370 1,440 1,357 1,422 1,533 7,8% 6,3% 4,3%

Vodna in vetrna energija 0,330 0,326 0,285 0,254 0,352 0,298 -15,3% 8,3% -2,0%

Geotermalna energija 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 - - -

Drugi obnovljivi viri in odpadki 0,430 0,450 0,465 0,468 0,480 0,487 1,5% 2,0% 2,5%Neto uvoz [Mtoe] 3,236 3,314 3,433 3,670 3,726 3,841 3,1% 2,3% 3,5%

Trdna goriva 0,243 0,209 0,306 0,309 0,356 0,339 -4,8% 4,7% 6,9%

Tekoča goriva 2,286 2,319 2,319 2,344 2,443 2,502 2,4% 3,3% 1,8%

Surova nafta 0,160 0,005 0,005 -0,001 -0,001 0,000 - - -

Naftni proizvodi 2,126 2,314 2,314 2,345 2,444 2,502 2,4% 3,3% 3,3%

Zemeljski plin 0,820 0,939 0,906 1,003 0,994 1,028 3,4% 1,2% 4,6%

Električna energija (0,113) -0,153 -0,098 0,014 -0,067 -0,028 -58,2% -24,3%Skupna poraba primarne energije [Mtoe] 6,360 6,75 6,86 6,93 7,13 7,32 2,7% 2,8% 2,9%

Trdna goriva 1,359 1,44 1,55 1,50 1,54 1,53 -0,3% 1,2% 2,4%

Nafta in derivati 2,289 2,37 2,30 2,33 2,41 2,47 2,7% 2,9% 1,5%

Zemeljski plin 0,825 0,94 0,91 1,01 1,00 1,03 3,3% 1,2% 4,6%

Ostalo (1) 1,887 1,99 2,09 2,09 2,19 2,29 4,7% 4,6% 3,9%

Proizvodnja električne energije [TWh] (2) 13,624 14,466 14,600 13,821 15,272 15,117 -1,0% 4,6% 2,1%

Jedrske elektrarne 4,761 5,257 5,528 5,207 5,459 5,884 7,8% 6,3% 4,3%

Hidro in vetrne elektrarne 3,834 3,796 3,313 2,957 4,095 3,461 -15,5% 8,2% -2,0%

Termo elektrarne 5,029 5,413 5,759 5,657 5,718 5,772 0,9% 1,0% 2,8%

Proizvodne kapacitete [MWe] (7) 2.631 2.899 2.943 2.969 2.965 2.991 0,9% 0,4% 2,6%

Jedrske elektrarne 656 656 656 656 656 656 0,0% 0,0% 0,0%

Hidro in vetrne elektrarne 860 906 949 973 974 979 0,5% 0,3% 2,6%

Termo elektrarne 1.115 1.337 1.338 1.340 1.335 1.356 1,6% 0,6% 4,0%

Povprečni faktor obremenitve [%] (3) 59,1% 57,0% 56,6% 53,1% 58,8% 57,7% -1,9% 4,2% -0,5%

Poraba goriv v termoelektrarnah [Mtoe] (4) 1,356 1,492 1,567 1,466 1,512 1,514 0,1% 1,6% 2,2%

Premog 1,277 1,372 1,463 1,374 1,405 1,411 0,4% 1,3% 2,0%

Tekoča goriva 0,010 0,032 0,014 0,012 0,008 0,009 12,5% -13,4% -2,1%

Zemeljski plin 0,062 0,072 0,065 0,052 0,070 0,065 -7,1% 11,8% 0,9%

Geotermalna energija - - - - - - - - -

Biomasa 0,007 0,016 0,025 0,028 0,029 0,029 0,0% 1,8% 32,9%Neenergetska raba energije [Mtoe] 0,111 0,135 0,117 0,172 0,210 0,224 6,7% 14,1% 15,1%

Skupna končna poraba energije [Mtoe] (6) 4,453 4,623 4,655 4,757 4,858 4,956 2,0% 2,1% 2,2%

Premog 0,081 0,064 0,102 0,087 0,078 0,080 2,6% -4,1% -0,2%

Tekoča goriva 2,223 2,330 2,276 2,310 2,336 2,396 2,6% 1,8% 1,5%

Zemeljski plin 0,633 0,667 0,656 0,703 0,730 0,739 1,2% 2,5% 3,1%

Električna energija 0,905 0,940 1,005 1,037 1,079 1,096 1,6% 2,8% 3,9%

Toplota 0,195 0,197 0,185 0,189 0,195 0,195 0,0% 1,6% 0,0%

Obnovljivi viri energije in odpadki 0,416 0,425 0,431 0,431 0,440 0,450 2,3% 2,2% 1,6%Emisije CO2 [Mt CO2] 14,30 15,23 15,31 15,04 15,47 - - - -Kazalci Prebivalstvo [milijon] 1,99 1,99 2,00 2,00 2,00 2,00 0,3% 0,2% 0,1%

BDP [milijard SIT 1995] 2.981 3.060 3.166 3.250 3.394 3.530 4,0% 4,2% 3,4%

BDP [milijard EUR 1995] 19,47 19,99 20,68 21,22 22,16 23,06 4,0% 4,2% 3,4%

Skupna primarna poraba /BDP [toe/MSIT 1995] 2,134 2,205 2,165 2,132 2,100 2,074 -1,2% -1,4% -0,6%

[toe/MEUR 1995] 327 338 332 327 322 318 -1,2% -1,4% -0,6%

Skupna primarna poraba/prebivalca [kgoe/preb.] 3.196 3.388 3.435 3.471 3.569 3.655 2,4% 2,6% 2,7%

Proizvodnja elektrike/prebivalca [kWh/preb.] 6.845 7.262 7.316 6.922 7.647 7.546 -1,3% 4,4% 2,0% Emisije CO2/prebivalca [kg CO2/preb.] 7.187 7.647 7.670 7.534 7.748 - Uvozna odvisnost [%] 50,9% 49,1% 50,1% 53,0% 52,3% 52,5% 0,3% -0,5% 0,6%

Delež tekočih goriv v končni porabi energije [%] 49,9% 50,4% 48,9% 48,6% 48,1% 48,3% 0,5% -0,2% -0,6%

(1) Jedrska energija, vodna in veterna energija, neto uvoz električne energije in ostali energetski viri.(2) Proizvodnja na generatorju (manjše enote na pragu)(3) Proizvodnja električne energije / (Proizvodne kapacitete * 8760 h)(4) Vsa poraba goriva v termoelektrarnah vključno s porabo goriv za proizvodnjo toplote za prodajo v termoelektrarnah-toplarnah in v enotah soproizvodnje (5) Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah / Poraba goriv v termoelektrarnah(6) Brez neenergetske rabe in goriv za transformacije v ind. SPTE (za proizv. električne en. in prodane toplote)(7) Dejanska moč


Vsi pokazatelji rabe in oskrbe z energijo kažejo na gibanja, ki so slabša od pričakovanj energet-ske politike. To pomeni, da dosedanji mehanizmi energetske politike niso dosegli pričakovanih učinkov. V prihodnje se je potrebno osredotočiti na izvajanje mehanizmov za usmerjanje porabe energije za izboljšanje konkurenčnosti, zaneslji-vosti in okolja.

KonKuREnčnosT

8. Ključni razvojni izziv slovenske energetike osta-ja visoka energetska intenzivnost. Kazalec ener-getske intenzivnosti, meri porabo energije pri ustvarjanju enote produkta (dodane vrednosti) in kaže na to, kakšna je struktura in kako učinko-vito gospodarstvo izrablja energijo. Energetska intenzivnost se v Sloveniji izboljšuje, napredek v zadnjem letu je boljši kot v večletnem obdobju.

9. Leta 2005 se je energetska intenzivnost porabe primarne energije izboljšala glede na predhodno leto za 1,2 % (v obdobju 2000 do 2005 se je letno v povprečju izboljšala za 0,6 %), intenzivnost porabe končne energije pa se je v zadnjem letu izboljšala za 1,9 % (od 2000 do 2005 pa za 1,2 % letno).

10. Slovenija še vedno zelo zaostaja za povpre-čjem EU-25. Izboljšave pa so tudi prepočasne, saj bi ob upoštevanju sedanjih gibanj potrebovali več kot 60 let za izenačitev z EU-15. V EU pa je pred-videna nova dinamika zaradi izvedbe Akcijskega načrta s področja energetske učinkovitosti EU, in sicer letno izboljšanje energetske intenzivnosti v EU za 1,8 % (na primarni ravni). To pa pomeni, da bo nujna tudi nova dinamika v Sloveniji, da bo do-segla primerljivo konkurenčnost z EU.

11. Sektorska slika kaže na dve kritični točki, kjer poraba energije narašča hitreje od rasti dodane vrednosti, to sta promet in industrija; obenem kaže tudi na pozitiven razvoj v široki rabi (go-spodinjstva in storitve). Leta 2005 je bilo v okviru industrije izrazito poslabšanje v energetski inten-zivnosti v treh panogah predelovalnih dejavnosti: proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (DI), proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (DJ) in proizvodnji vlaknin, papirja, založništvu in tiskar-stvu (DE). Zgovoren je podatek, da te tri panoge porabijo 60 % energije, ustvarijo pa 28 % dodane vrednosti v predelovalni dejavnosti. Za razlago neučinkovitosti rabe energije v Sloveniji je po-memben tudi podatek o izrazito visoki energetski

Sprememba energetske intenzivnosti končne porabe energije v letih 2004 in 2005 ter povprečne letne stopnje rasti od leta 2000 do 2005

2,8%2,1%

4,1%

1,9%

-2,2%

-0,7%

10,5%

-1,5%

-1,9%

-0,4%1,6%1,7%2,4%

0,2%

-1,3%-1,2%

-0,6% -1,2%

2,7%

2,0% 2,0%

3,9%

1,7%

0,6%

-3%

-2%

-1%

0%

1%

2%

3%

4%

5%

6%

7%

8%

9%

10%

11%

Uvoznaodvisnost

Energetskaintenzivnostprimar. rabe

Energetskaintenzivnostkoncne rabe

Primarnaenergija naprebivalca

Končnaenergija naprebivalca

Proizv. el.en. na

prebivalca

Rast porabeel. en.

Delež el. en.v končni

porabi en.

Spre

mem

ba k

azal

ca [%

/let

o]

2004/032005/04Povpr. 2005/00


intenzivnosti v prometu: pri tem kazalcu je Slove-nija slabša od povprečja novih članic EU-10.

Energetska intenzivnost kaže pozitivne tren-de, vendar je doseženo znižanje prepočasno, da bi se zaustavila prehitra rast porabe energi-je v sloveniji v razmerju glede na bruto domači proizvod. Potrebno je zagotoviti, da se bodo izvajali mehanizmi za zniževanje energetske intenzivnosti.

12. Poraba električne energije. Vsi kazalci o porabi električne energije kažejo na postopno umirja-nje porabe po letih skokovite rasti (rast v obdo-bju 2000-2005 se je znižala na 3,7 %, v obdobju 2000-2004 4,5 %), rast porabe pa še vedno ostaja visoka. Po podatkih SURS se je poraba leta 2005 povečevala le v industriji, široka potrošnja pa naj bi izkazovala negativen trend. Statistične negoto-vosti so pri sektorski porabi energije večje zaradi določenih metodoloških sprememb v zadnjem letu. Visoka rast porabe električne energije je posledica visoke gospodarske rasti brez izbolj-šav energetske intenzivnosti in ker se ukrepi za učinkovito rabo električne energije ne izvajajo v obsegu, predvidenem v ReNEP. Leta 2006 sprejeta Direktiva o učinkovitosti končne rabe energije in energetskih storitvah zahteva od držav članic z

načrti ReNEP primerljive napore na področju učin-kovite rabe energije.

13. Trg z električno energijo se je postopoma od-piral od leta 2001. Leta 2005 je imelo možnost izbire dobavitelja 97.025 odjemalcev (leta 2004 94.297 odjemalcev) ali po številu 11,1 % vseh od-jemalcev oz. po deležu energije 75,2 % porabljene električne energije v Sloveniji (leta 2004 77,9 %). Leta 2005 je dobavitelja zamenjalo 4701 upraviče-nih odjemalcev, kar predstavlja 4,8 % upravičenih odjemalcev ter 1 % porabe električne energije na distribucijskem omrežju. Trg z zemeljskim plinom se je v Sloveniji začel odpirati leta 2003. Leta 2005 je bilo 9.354 upravičenih odjemalcev, kar je po šte-vilu 8,36 % vseh odjemalcev (8,42 % v letu 2004). Stopnja odprtosti trga pa je znašala 90 % kar je za 3 odstotne točke več kot leto poprej.

12. Za Slovenijo je značilen velik tržni delež naj-večjih proizvajalcev električne energije. Največji proizvajalec je imel po moči 69,7 % delež na trgu električne energije, največji trije proizvajalci pa 88,4 %. Koncentracija v panogi je nekoliko dru-gačna, če je tržni delež opredeljen s proizvodnjo električne energije. Po tem kriteriju je bil tržni de-lež največjega proizvajalca 63,6 %, treh največjih proizvajalcev pa 91,1 %. Tudi na področju zemelj-

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

Estonija

Litva

Slovašk

a

Češka

Latvija

Poljska

Madža

rska

Slovenija

Malta

Finska

CiperGrči

ja

Portugals

ka

Španija

Švedsk

a

Belgija

Velika

Brit

anija

EU -25

Nizoze

mska

Luksem

burgIta

lijaEU-15

Francij

a

Nemčij

aIrs

ka

Avstri

ja

Dansk

a

Ener

gets

ka in

tenz

ivno

st p

orab

e pr

imar

me

ener

gije

[toe

/mio

EU

R95

]

199520002004

Energetska intenzivnost porabe primarne energije v državah članicah EU


skega plina so značilni veliki tržni deleži pri posa-meznih dobaviteljih.

15. Podobno kot v drugih sistemih je tudi v Slo-veniji že izvedena ločitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja (SOPO) od drugih dejavno-sti. Sistemski operaterji distribucijskih omrežij so zaenkrat od drugih z dejavnostmi ločeni le raču-novodsko. Ni pa še pravne ločitve in ločenih orga-nizacijskih funkcij, ki jih zahteva druga direktiva o elektroenergetskih trgih, katere zahteve so bile leta 2004 prenesene v Energetski zakon; izvedba je predvidena do 1. julija 2007.

16. V letu 2005 je bilo na organiziranem trgu z ele-ktrično energijo prodanih 39,025 MWh, kar je za 86,1 % manj kot leta 2004. Delež električne ener-gije, prodane na organiziranem trgu, je v tem letu znašal 0,3 % celotne slovenske porabe energije

17. Cene električne energije so eden izmed indika-torjev integracije trga. Čim bolj se cene notranjih trgov z električno energijo razlikujejo med seboj, manjša je integracija med trgi. Za cene električne energije v EU je pomemben kazalec cena na nem-

ški borzi EEX. Primerjava s povprečnimi letnimi ce-nami prodane električne energije na slovenskem in nemškem dnevnem trgu pokaže, da so bile leta 2003 povprečne cene na Borzenu za 23 % višje od povprečnih cen EEX, leta 2004 so bile povprečne cene električne energije višje le še za 1 %, v letu 2005 pa so bile cene za 5 % nižje od povprečnih cen na EEX.

V sloveniji delovanje trga z električno energijo še ni v celoti konkurenčno, kar se kaže v visoki koncentraciji proizvajalcev energije, nizkem obsegu trgovanja na organiziranem trgu in majhnem obsegu zamenjave dobaviteljev.

18. cene električne energije za industrijske odjemalce so se od leta 2000 do leta 2004 real-no zmanjševale, leto 2005 pa je prvo leto, ko so se cene realno povečale. Za tarifne odjemalce (go-spodinjstva) so se realne cene v obdobju 2000 – 2005 znižale. Primerjava s povprečjem EU-25 po-kaže, da so cene v Sloveniji nižje. Za gospodinjske odjemalce so bile leta 2005 glede na povprečje EU-25 cene nižje za 23 %, glede na kupno moč pa so bile v Sloveniji cene višje za 5 %. Za industrijske

Prispevek posameznih sektorjev k skupni rasti porabe električne energije 2000-2005

1,4%

3,6%2,8%

-0,5%

0,6%2,5%

-1,7%

0,5%

167

4

-61

350302

-214

257

-6 -3 -13

10 8

-68

1.682

462

-11%

-10%

-9%

-8%

-7%

-6%

-5%

-4%

-3%

-2%

-1%

0%

1%

2%

3%

4%

2004/03 2005/04 2005/00

Ute

žena

letn

a ra

st p

orab

e [%

/leto

]

-400

-200

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2200

2400

2600

Spre

mem

ba p

orab

e el

. en.

[GW

h]

Promet

Energetski sektor

Drugi porabniki

Gospodinjstva

Predelov. dej. in grad.

1,51% 3,74%3,91%SKUPAJ


odjemalce so se leta 2005 cene približale povpre-čju EU-25 in so bile nižje le še za 9 %.19. Realna cena zemeljskega plina je v letu 2005 tako za industrijske kot tarifne odjemalce (gospo-dinjstva) rasla bolj izrazito kot pretekla leta. Pri-merjava s povprečjem EU-25 pokaže, da so bile v letu 2005 cene zemeljskega plina v Sloveniji pod ravnijo cen držav EU-25, tako pri industrijskih kot tudi tarifnih odjemalcih. Glede na kupno moč pa so cene zemeljskega plina pri tarifnih odjemalcih za 38 % višje od povprečja EU-25.4

20. V Sloveniji je najcenejša toplota pridobljena iz lesne biomase (polena, briketi, sekanci) in toplota pridobljena z uporabo toplotnih črpalk. Daljinska toplota je tudi poceni način ogrevanja, vendar le v Ljubljani in Velenju. V tem trenutku je najdražja to-plota pridobljena iz ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina, enako drago pa je daljinsko

4 Za industrijo so upoštevane cene za porabniško skupino Ie-1 (cene brez DDV).

BE

CZ

DK

DE

GR

ES

IE

IT

MA

NL

AU

VB

EU25

EU15

ES

FRCY

LV

LT

LU

HUPL

PT

SI-05

SK

FI

SE

SI-04

SI-03SI-02

SI-01 SI-00

40%

60%

80%

100%

120%

140%

160%

50% 60% 70% 80% 90% 100% 110% 120% 130% 140% 150%Industrija

Gos

podi

njst

va

Primerjava cen električne energije med državami EU za julij 2005

ogrevanje v krajih, kjer se kot osnovno gorivo za pridobivanje daljinske toplote, uporablja zemelj-ski plin

cene električne energije za industrijske odje-malce so se leta 2005 prvič po letu 2000 real-no dvignile, medtem ko so se cene za tarifne porabnike v celotnem obdobju 2000-2005 realno zniževale, zaradi zasledovanja makro-ekonomskih ciljev: zadrževanje rasti cene za-radi obvladovanja inflacije. sedanje cene za tarifne porabnike ne odražajo stroškov, niti tržnih gibanj in dajejo neustrezne impulze glede porabe.

zanEsljiVosT

21. odvisnost države od uvoza energije je bila leta 2005 z 52,5 % le malo večja kot leta 2004 (52,3 %). Nihanja se pojavljajo zaradi hidroloških


razmer. Dolgoročno se povečuje uvoz trdnih in tekočih goriv ter zmanjšuje izvoz električne ener-gije. Odvisnost od uvoza goriv je v Sloveniji še ne-koliko slabša kot v povprečju EU 25; tam je v letu 2003 znašala 49,5 %.

22. struktura uvoza energije se ne spreminja bistveno. Slovenija v celoti uvaža tekoča goriva, uvozi več kot 99 % plinastih, trdnih goriv pa 22 %. Po sektorjih je odvisnost od uvoza največja v pro-metu, in sicer 99 %, pri toploti za ogrevanje znaša 70 %, v predelovalnih dejavnostih pa 53 %.

23. odvisnost od uvoza pri domači proizvodnji električne energije znaša 5,7 %, z upoštevanjem samo polovice proizvodnje NEK pa 7,1 %. Ob upo-števanju izvoza polovice proizvodnje jedrske elek-trarne na Hrvaško je Slovenija statistično gledano neto izvoznica električne energije, in sicer v dele-žu 2,3 %. V kolikor se omenjeni izvoz ne upošteva, je Slovenija neto uvoznica električne energije, in sicer v višini 18,9 % potrebne električne energije.

24. Poraba energije v Sloveniji narašča, poveču-je se tudi uvoz energentov. stroški za uvožena goriva in električno energijo so bili leta 2005

401,5 mlrd SIT ali 10,6 % celotnega uvoza RS in 6,1 % bruto domačega proizvoda. Delež uvoza naftnih derivatov je bil 7,1 % celotnega uvoza. Po-večujejo se tveganja, povezana z odvisnostjo od uvoza, predvsem občutljivost na hitro rast cene naftnih derivatov.

25. zadostnost kapacitet. Ocene kažejo, da so obstoječe proizvodne zmogljivosti za proizvo-dnjo električne energije v Sloveniji v tednih najve-čjih obremenitev v zimskih mesecih nezadostne v primeru hujše havarije v sistemu in je v tem času zanesljivost obratovanja v Sloveniji odvisna od uvoza.

26. Kakovost električne energije. Podatki o komercialni kakovosti in napetostni kakovosti v Sloveniji so dokaj razpoložljivi in rezultati primer-ljivi s povprečjem analiziranih držav EU. V Slove-niji zaenkrat še nimamo objavljenih kakovostnih podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo predvsem glede neprekinjenosti dobav. Zaenkrat še ni dosežena stopnja objektivnega poročanja in ukrepanja v zvezi z zagotavljanjem kakovosti oskrbe z električno energijo.

98,9%

69,5%

53,2%

67,1%

1,1%

30,5%

46,8%

32,9%

94,3%5,7%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Promet

Ogrevanje

Industrija

Daljinska toplota

Proizvodnja el.energije

Deleži [%]

Uvoz Domače

Odvisnost Slovenije od uvoza glede na namen rabe energije leta 2005


11,21,41,61,8

22,22,42,62,8

3

48 50 52 2 4 6 8 10 12

Teden: zima 2006 - 2007

GW

Proizvodne zmogljivostiv državi

Zanesljive razpoložljivezmogljivosti

Zanesljive razpoložljivezmogljivosti minus sistemske storitve

Tedenska neto konica

Tedenska neto konicav izrednih razmerah

Vir: ETSO

11,21,41,61,8

22,22,42,62,8

3

48 50 52 2 4 6 8 10 12

Teden: zima 2006 - 2007

GW

Proizvodne zmogljivostiv državi

Zanesljive razpoložljivezmogljivosti

Zanesljive razpoložljivezmogljivosti minus sistemske storitve

Tedenska neto konica

Tedenska neto konicav izrednih razmerah

Vir: ETSO

Kazalci zadostnosti kapacitet za proizvodnjo električne energije v Sloveniji od novembra 2006 do marca 2007

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

2000 2001 2002 2003 2004 2005

Sred

stva

[mio

EU

R]

URE OVE Tuje donacije

Financiranje URE in OVE v obdobju 2000-2005

27. Konec leta 2005 so rezerve naftnih derivatov zadoščale za 90-dnevno porabo. V Sloveniji je bilo uskladiščenih 64 % rezerv, preostali del v Nemčiji in Italiji.

oKoljE

28. Leta 2005 se je obseg posojil Ekološkega skla-da RS za učinkovito rabo energije (uRE) znatno povečal v primerjavi z letom 2004, nepovratna in-


vesticijska sredstva, ki jih podeljuje za ta namen MOP (Sektor za aktivnosti URE in OVE) pa ostajajo v podobnem obsegu kot leta 2004. Skupni znesek pomoči zaostaja bistveno za načrti ReNEP. Ukrepi so pretežno usmerjeni v področje učinkovite rabe toplotne energije. Povečanje sredstev Ekološkega sklada je predvsem posledica prioritete prepre-čevanju podnebnih sprememb v ReNPVO iz leta 2005.

29. skupni obseg spodbud na področju uRE je v letu 2005 obsegal 350 mio siT. Doseženih je bilo 22 gWh prihrankov energije in posledič-no zmanjšanje emisij co2 za 7,1 kt. Realizacija RenEP je bila manj kot 3,9 %: načrtovanih je bilo 8,1 mlrd nepovratnih sredstev za spodbu-janje uRE in s tem doseženo 10 % povečanje energetske učinkovitosti (kar lahko ocenimo na 571 gWh prihrankov energije na leto v sek-torjih široka raba in industrija). zgovoren je tudi podatek, da je letošnjih učinkov spodbud v primerjavi s prihranki, ki jih bo letno zahte-valo izpolnjevanje Direktive 2006/32/Es, le 7,1 %.

30. Delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije, se znižuje. Leta 2005 je bil dosežen le 24,1 % delež, torej je Slovenija oddaljena še za 7,5 odstotne točke od cilja 33,6 % po Direktivi 2001/77/ES. Razlogov je več: proi-zvodnja električne energije iz obnovljivih virov

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Del

ež [

%]

60

70

80

90

100

110

120

130

140In

deks

Hidroelektrarne nad 10 MW Male hidroelektrarne do 10 MW

Les in druga trdna biomasa Deponijski plin in plin iz čistilnih naprav

Cilj Slovenije po Direktivi 2001/77/ES Indeks rasti proizvodnje električne energije iz OVEIndeks rasti bruto porabe električne energije

se v Sloveniji povečuje zelo počasi. Doseganje zastavljenega cilja dodatno otežuje dejstvo, da je proizvodnja hidroelektrarn, ki v Sloveniji prevla-dujejo, zelo odvisna od padavin. Še večji problem pri doseganju zastavljenega cilja predstavlja hitra rast porabe električne energije v zadnjih letih, s povprečno letno rastjo 4 %, presega 1,7 % letno rast proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije.

31. Delež obnovljivih virov v primarni bilanci je bil leta 2005 10,5 % ali za 1-odstotno točko nižji kot leto prej. Glede na stanje leta 2000 (11,9 %) je očitna dolgoročna težnja k zmanjševanju deleža obnovljivih virov energije tudi v primarni bilanci, kljub povečevanju uporabe OVE. Ključen razlog je, da je rast uporabe OVE počasnejša od rasti porabe primarne energije. (Povprečna letna rast uporabe OVE je bila 0,3-odstotna in rast porabe primarne energije 2,9-odstotna v obdobju 2000–2005).

30. soproizvodnja toplotne energije se v Slo-veniji povečuje pri praktično nespremenjenih ka-pacitetah. Neugodno je dejstvo, da se je povečala predvsem proizvodnja električne energije v so-proizvodnji v enotah z nizkim izkoristkom. Odku-pne cene so ugodno vplivale predvsem na nove enote SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja ter na nekaj investicij v enote SPTE na osnovi obno-vljivih virov energije. Zaradi nezadostne podpore

Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v bruto porabi energije


6,3 %11,6 %

6,410,5

5,99,9

26,0

21,216,9

9,0

2,73,7-0,2

6,38,6

3,11,1

8,87,5

-1,7

4,1

8,3

5,8 3,2

1,0

3,27,6

10,0

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%La

tvij

aŠv

edsk

aFi

nsk

aA

vstr

ija

Por

tuga

lska

Dan

ska

Esto

nij

aSl

oven

ija

Litv

aIt

alij

aŠp

anij

aFa

nci

jaEU

15

EU 2

5G

rčij

aP

oljs

kaSl

ovaš

kaN

emči

jaC

iper

Mad

žars

kaČ

eška

N

izoz

emsk

aIr

ska

Bel

gija

Luks

embu

rgV

elik

a B

rita

nij

aDel

ež O

VE

v os

krbi

s p

rim

arn

o en

ergi

jo [

%]

-30%

-20%

-10%

0%

10%

20%

30%

Pov

preč

na

letn

a ra

st p

roiz

vodn

je O

VE

[%]Delež OVE 2000

Delež OVE 2004Letna rast OVE 04/00

Primerjava držav EU glede deleža OVE v oskrbi z energijo v letih 2000 in 2004 in povprečne letne rasti proizvo-dnje energije iz OVE od 2000 do 2004

0

5

10

15

20

25

30

2001 2002 2003 2004 2005 2006 01-06

Nov

e ka

paci

tete

[MW

]

Zemeljski plin Deponijski plin Bioplin Biomasa

Nove kapacitete za soproizvodnjo toplote in električne energije od leta 2001 do 2006 po virih energije


pa ni izvedb novih enot v industriji, sistemi se celo opuščajo.

31. Emisije toplogrednih plinov (TGP) se v za-dnjih letih izrazito povečujejo le v prometu. V ši-roki rabi se zmanjšujejo. V energetskem sektorju, ki predstavlja največji vir od leta 2001, vztrajajo na malenkost nižjih emisijah kot v baznem letu. V industriji je bil v letu 2004 po večletnih, pribli-žno konstantnih emisijah opažen porast emisij. Skupne emisije TGP zaradi energetske rabe goriv so bile v letu 2004 malo nad ravnijo baznega leta 1986. Glede na leto 2003 so se povečale, kar ni skladno z doseganjem ciljev Kjotskega protokola in Operativnega programa. V obdobju 2000-2004 pa so se emisije v povprečju letno povečale za 1,9 %, največ v energetskem sektorju 3,4 %, pro-metu 3 % in industriji 1,1 %, medtem ko so se v široki rabi zmanjšale za 1,9 %. Za doseganje obve-znosti države bo potrebno dosledno izpolnjeva-nje sprejetih programov zniževanja emisij toplo-grednih plinov.

32. V letu 2006 je bil pripravljen Državni na-črt razdelitve emisijski kuponov za obdobje 2008-2012. Delež emisij CO2, ki so jih v letu 2004 emitirali zavezanci za emisijsko trgovanje, je bil v

sektorju termoelektrarne in termoelektrarne to-plarne 100 %, v sektorju toplarne 94 %, v sektorju industrije pa 73 %. Shema trgovanja z emisijami pokriva 50 % emisij CO2 v Sloveniji.

33. Emisije žveplovega dioksida – daleč največji vir je zgorevanje goriv v termoenergetskih objek-tih (84 %) – so se v zadnjih letih močno znižale. Znižanje se pričakuje tudi v prihodnje z izvedbo načrtovanih ukrepov čiščenja dimnih plinov, zato se pričakuje, da bo Slovenija izpolnila mednaro-dne obveznosti.

34. Emisije dušikovih oksidov so v letu 2004 pre-segale ciljne emisije iz NEC direktive za leto 2010 za 12,5 kt. Glede na leto 2003 so se povečale zara-di večje porabe tekočih goriv v prometu. Za dose-ganje ciljnih emisij bo potrebno izvajanje številnih ukrepov, med katerimi so najpomembnejši: uva-janje novih vozil, ki izpolnjujejo strožje standarde EURO, izvedba primarnih in sekundarnih ukrepov na velikih kurilnih napravah in industrijskih ku-rilnih napravah zaradi zaostritve zakonodaje ter prilagajanja najboljšim razpoložljivim tehnikam, pomembna pa je tudi tehnološka prenova sektor-ja proizvodnje električne energije in toplote.

0%

50%

100%

150%

200%

1986

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

1986

2000

2004

TREND DELEŽ

Emis

ije-

tren

d [1

98

6=

10

0%

]

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

EnergetskisektorIndustrijaPromet

Storitveingospodinjstva

IndustrijaEnergetskisektor

PrometStoritveingospodinjstva

SKUPAJ

Del

ež[%

]

0%

50%

100%

150%

200%

1986

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

1986

2000

2004

TREND DELEŽ

Emis

ije-

tren

d [1

98

6=

10

0%

]

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

EnergetskisektorIndustrijaPromet

Storitveingospodinjstva

IndustrijaEnergetskisektor

PrometStoritveingospodinjstva

SKUPAJ

Del

ež[%

]

Gibanje skupnih emisij iz energetike in emisije po sektorjih v baznem letu 1986 in v letih od 1990 do 2004 ter deleži posameznih sektorjev v baznem letih 1986, 2000 in 2004


PROBLEM OGREVANJA OZRAČJA V SLOVENIJI: STANJE, NAPOVEDI IN VPLIV NA ENERGETIKO

prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

izvlečekV prispevku je podan povzetek najnovejših ugo-tovitev IPCC, ki je letos izdal novo poročilo, o na-ravnih in antropogeno povzročenih klimatskih spremembah. Predstavljene so že opazovane spremembe v ozračju, oceanih in kriosferi in pre-gled projekcij razvoja podnebja v prihodnosti. Nove ugotovitve o odzivu rastlin in tal na ogre-vanje kažejo, da bo velikost podnebnih spre-memb v bodočnosti večja, kot smo predvidevali v preteklosti. Predstavljene so tudi že opazovane podnebne spremembe v Sloveniji v zadnjih dese-tletjih in projekcije razvoja podnebja v Evropi in pri nas. V Sloveniji pričakujemo upadanje količine padavin poleti, kar predstavlja posledice večjega števila suš z negativnimi učinki na kmetijstvo na dostopnost vodnih virov.Ključne besede: opazovane podnebne spre-membe, IPCC, scenariji, Slovenija

abstractThis paper provides summary of IPCC current scientific understanding of the natural and an-thropogenic drivers of changes in global climate; an overview of observed changes in the climate system (including the atmosphere, oceans and cryosphere) and their relationships to physical processes and; and overview of projections for future climate changes. New knowledge which considers how plants and soils react to a warming world suggests that future climate change will be even greater than previously thought. A summary of observed climate changes in Slovenia in the last decades is given and future projections for some European regions and Slovenia are disscussed. Summer precipitation reduction in Slovenia is ex-pected to have severe effects, e.g. more frequent droughts, with considerable impacts on agricul-ture and availability of water resources.Key words: observed climate change, IPCC, sce-narios, Slovenia

1. uVoD

Podnebje odločilno vpliva na stanje in razvoj eko-sistemov, vodne vire, pridelavo hrane, proizvo-dnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost in tudi na zdravje ljudi. Podnebje žal ni stalnica, še zlasti ne v zadnjih desetletjih, ko smo priča vse bolj očitnemu spreminjanju podnebja (Luterbacher in sod., 2004). Mnenje klimatologov je, da se bodo spremembe podnebja nadaljevale še bolj izrazito, saj bo prišlo do sprememb v celo-tnem podnebnem sistemu, ki ga sestavljajo ozra-čje, hidrosfera, del zemeljskega površja, pokritega z ledom in snegom, biosfera in njihovi medsebojni vplivi. Pri tem ne gre le za zviševanje temperature zraka, tal in oceanov, temveč tudi za spreminjanje vlažnosti zraka, oblačnosti, padavinskih vzorcev, jakosti in pogostnosti meteoroloških pojavov (megla, snežna odeja, nevihte) in vremenskih ujm. Posledice podnebnih sprememb utegnejo močno vplivati na naravne ekosisteme in povročati tudi velike škode v gozdarstvu (EEA, 2004; Schröter in sod., 2005).

Človek vse hitreje prek izpustov toplogrednih pli-nov (TGP) spreminja sestavo ozračja, s spremenje-no rabo tal in sekanjem gozdov pa tudi značilnosti zemeljske površine. Na primer vsebnost CO2 je danes v atmosferi najvišja v primerjavi z zadnjimi 650.000 leti. TGP povzročajo učinek tople grede, in ker povečujemo njihovo vsebnost v ozračju, s tem zmanjšujemo prepustnost ozračja za sevanje površja. Kar povzroča dvig temperature površja, je torej povečani učinek tople grede.

2. noVE ugoToViTVE PRVE DEloVnE sKuPinE (Wg1) MEDVlaDnEga PanEla za PoDnEbnE sPREMEMbE (iPcc)

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) že od leta 1990 periodično izdaja poročila o pod-nebnih spremembah. Četrto (IPCC AR4) bo izdano v treh delih leta 2007. Vsa IPCC poročila temeljijo na recenziranih znanstvenih člankih in podajajo najnovejša znanstvena spoznanja o stanju pod-nebnega sistema in o predvidenih njegovih spre-membah v bodočnosti, o vplivih že opazovanih in bodočih podnebnih sprememb na naravo in druž-bo, o ranljivosti in prilagajanju na te spremembe in o možnih načinih blaženja podnebnih sprememb ter o ekonomskih in tehnoloških vidikih blaženja.


Zaradi človekove aktivnosti vsebnost CO2 v ozra-čju že 200 let stalno narašča. Povečevanje vsebno-sti CO2 je večje kot kdajkoli v zadnjih 2000 letih, približno 2 ppm na leto in vsebnost je najvišja v primerjavi z zadnjimi 650.000 leti. Sevalni prispe-vek, kot posledica povečanja koncentracij TGP od leta 1750 do danes, je ocenjen na okrog 2,3 Wm-2, kar je najmanj 5-krat več, kot so naravne spre-membe, npr. sončeve aktivnosti. Samo v zadnjih 10 letih se je vpliv CO2 na sevalno bilanco povečal kar za 20 %.

Ogrevanje planeta je nedvoumno: ogreva se zrak, oceani, topita se led in sneg, gladina morij pa se viša. Naraščanje temperatur na kopnem in v oceanih od leta 1906 do 2005 (100 let) zna-ša 0.74±0.18oC. Najizrazitejši dvig (dvakrat večji kot v 100 letih) je v zadnjih 50 letih, kar 0,13oC na desetletje. Ocean se je ogrel vsaj do globine 3000 m. Topljenje ledu in raztezanje morske vode je že povzročilo dvig morske gladine. V drugi polovici 20. stoletja je bil trend okrog 1,8 mm na leto, po letu 1993 pa je narastel na 3,1 mm na leto.

Temperature na Arktiki naraščajo dvakrat hitreje kot drugod po svetu. Satelitska opazovanja kaže-jo, da se je po letu 1978 arktični led krčil za 2,7 % na desetletje, poleti pa kar za 7,4 % na desetletje. Permafrost na Arktiki se je na povšini ogrel za do 3oC po letu 1980 in na severni hemisferi je od leta 1900 do zdaj že 7 % manj sezonsko zmrznjenih tal.

V povezavi z višanjem temperature zraka in tem-perature površine oceanov se je povečala vla-žnost zraka. S tem so povezane povečane pogo-stnosti obilnih padavinskih dogodkov, tudi tam, kjer je zabeležen trend zmanjševanja letne koli-čine padavin. Opazovane spremembe količine in prostorske razporeditve padavin so bolj raznolike kot spremembe temperature. Globalno se je letna količina padavin nad kopnim v obdobju 1901 do 2004 povečala za 11-21 mm na 100 let, regionalno pa so trendi zelo različni. Navkljub globalnemu povečanju padavin, se je pogostnost suš poveče-vala, predvsem kot posledica spremenjene splo-šne cirkulacije zraka. Te spremembe se odražajo v okrepljenih zahodnih vetrovih in premiku lege polarne fronte. Okrepljeni zahodni vetrovi vpliva-jo na prenos oceanskih zračnih mas nad kontinen-te. Tako lahko zahodni deli kontinentov postajajo toplejši kot vzhodnješi, kar je še posebej očitno v

zimskem času. Bolj sušno postaja po letu 1970 in sicer najbolj v Sahelu, Sredozemlju, J Afriki in J Azi-ji. Bolj mokro pa postaja na vzhodu S in J Amerike na S Evrope in v S ter osrednji Aziji.

Najverjetneje je kot posledica povečane vsebnosti CO2 v ozračju in tudi v površinskih vodah, izmerje-no tudi zakisljevanje površinskega sloja oceanov, saj se je povprečna vrednost pH znižala za 0,1 v zadnjih 200 letih. Spreminja se tudi slanost morja v posameznih oceanskih bazenih, saj se spreminja vodni cikel.

Za nekatere dele podnebnega sistema pa še ni tr-dnih dokazov o statistično značilnih spremembah. Tako na primer ni opaziti posebnih sprememb na Antarktiki, kjer pa primankuje tudi meritev. Ravno tako ni jasnih znakov, da bi se bistveno spreminjalo kroženje oceanov. Premalo je dokazov, da bi lahko trdili, da se spreminjajo značilnosti tornadov, toče, neviht ipd. Navkljub izboljšanju meteoroloških meritev, ostaja glede ugotovitev o spremembah klimatskega sistema še precej znanstvenih nego-tovosti, saj nekatere regije nimajo dovolj gostih mrež opazovalnic, pa tudi satelitske meritve še niso na voljo za dovolj dolgo časa.

3. PREDViDEni RazVoj globalnEga PoDnEbja V TEM sTolETju

Kako se bo podnebni sistem odzval na različne naravne in človekove vplive, najpogosteje ugo-tavljamo z različnimi modeli splošnega kroženja (MSC), v katere kot ključni vhodni podatek vsta-vljamo različne scenarije izpustov TGP. IPCC upo-rablja štiri skupine scenarijev (A1, A2, B1 in B2), ki se razlikujejo v družbeno-gospodarskem razvoju v prihodnosti in zlasti v izpustih in končnih vseb-nostih TGP in aerosolov v ozračju. Skupina scena-rijev A1 predstavlja hiter in globalen gospodarski razvoj, scenariji A2 predvidevajo raznolik svet s hitro rastjo prebivalstva. Skupina scenarijev B1 predstavlja nagel preobrat v gospodarskih struk-turah v smeri oskrbovalnega in informacijskega gospodarstva, manjše porabe surovin ter vpeljave čistejših in učinkovitejših tehnologij. Pri scena-rijih B2 so v ospredju krajevne rešitve za zmerno gospodarsko rast, socialno enakost in okoljsko trajnost. Najpogosteje analiziramo dve skupini scenarijev - A2 in B2. Različni modeli splošnega kroženja se na spremembe sestave ozračja od-zovejo različno, kar kaže na negotovost projekcij


podnebnih sprememb za prihodnost. Z naraščajočo vsebnostjo TGP raste tudi bodoča stopnja ogrevanja (Slika 1). Pri vsebnosti TGP 750 ppm CO2 ekvivalenta zgornja meja ocenjenega globalnega dviga tem-perature planeta preseže mejo 7oC.

Za naslednjih 20 let lahko z veliko gotovostjo priča-kujemo nadaljnje dviga-nje globalne temperature za 0.2oC na desetletje. Do konca stoletja pa je dvig globalne temperature od-visen od našega obnašanja oziroma ustalitve vsebno-sti CO2 v ozračju. V najbolj-šem primeru bo to +1,7oC (glede na obdobje 1961 do 1990), če pa bomo nadaljevali z naraščanjem emisij TGP pa bo to povprečno kar +4oC z zgornjo mejo 6,4oC (Slika 2).

Slika 1: Razponi povečanja temperature planeta (glede na pred-industrijski čas) v odvisnosti od količine toplogrednih plinov v ozračju (izražene v CO2 ek-vivalentih).

Slika 2: IPCC napovedi dviga globalne temperature (2007)

Glo

baln

o og

reva

nje

na p

ovrš

ju (°

C)

6,0

2,9°C

3,8°C

4,4°C

5,4°C

6,4°C

5,0

4,0

3,0

2,0

1,0

0,0

-1,.0

1900 2000Leto

2100

A2A1BB1obveza, da ohranimostalno sestavo ozračja20, stoletje

B1 A1T

B2 A1B

A2

A1FI

Regionalni vzorci ogrevanja bodo odstopali od zgoraj navedenih povprečij. Kopno in severne geografske širine se bodo ogrele bistveno bolj, kot to kaže globalno povprečje (EEA, 2005a in


2005b). Spreminjali se bodo regionalni vremenski vzorci in ekstremi. Navkljub globalnemu poveča-nju padavin, se bo pogostnost suš povečevala, predvsem kot posledica spremenjene splošne cir-kulacije zraka. Zato bo prišlo do preporazdelitve padavin, zlasti močno bo zaradi suše v poletnem času prizadeto Sredozemlje (Eisenreich, 2005). Manjši ledeniki bodo izginili, snega bo manj, zato bo deloval tudi pozitivni povratni učinek preko zmanjšanega albeda površja.

Morska gladina se bo v povprečju dvignila za vsaj 30 cm, v najslabšem primeru pa za 58 cm. Četudi bi močno zmanjšali emisije TGP, se bo morje dvi-govalo vsaj še do leta 2300. Dvig morske gladi-ne ne bo povsod enak. Morja se bodo še naprej zakisljevala, pH lahko še pade za do 0.35, kar bo pomenilo topljenje karbonatnih sedimentov v pli-tvih vodah. Morskega ledu bo vse manj, tako na Arktiki kot Antarktiki. Poleti morda na Arktiki celo popolnoma izgine.

Vse več bo obilnih padavin in vročinskih valov. Slednji bodo intenzivnejši in trajali bodo dalj časa. Tropskih cikonov bo morda manj, bodo pa bistve-no močnejši in uničujoči. Pot premikanja različnih

neurij, sedaj pogostih v tropskem pasu, se bodo pomikala proti severu (Goodess, 2005).

4. oPazoVanE in PREDViDEnE sPREMEMbE PoDnEbja V sloVEniji

Slovenija je podnebno raznolika dežela, na kar še zlasti vplivata njen razgibani relief in lega med Alpami, Sredozemljem in Panonsko nižino. Glede podnebnih sprememb Slovenija seveda ni izjema. Analiza dolgoletnih meteoroloških meritev kaže številne spremembe podnebnih značilnosti, še posebej pa naraščanje temperatur zraka. Modelni izračuni nam omogočajo tudi napovedi razvoja podnebja v bližnji in tudi oddaljeni prihodnosti.

Povprečna letna temperatura zraka se je v Slove-niji v zadnjih 50 letih (od 1956 do 2005) statistič-no značilno povečala za 1,4±0,6° Celzija, najbolj v mestnih okoljih (Maribor, Ljubljana) in manj na podeželju (slika 3). Podnebne spremembe so tudi v Sloveniji najbolj očitne v zadnjih desetletjih. Zadnje res hladno leto pri nas je bilo leto 1978, najtoplejše do zdaj pa leto 2000. Rekordno vroče in sušno je bilo poletje 2003 in tudi jesen 2006 in zima 2006/2007 sta bili pri nas najtoplejši, od

povp. letna temp. ↑↑povp. T veg. obdobja ↑povp. najvišja dnevna T ↑povp. najnižja dnevna T ↑↑absolutna najvišja T ↑absolutna najnižja T ↑↑št. dni z T min ≤ 0°C ↓št. dni z T maks ≥ 25°C ↑dolžina rastne dobe (T > 5°C) ↑povp. rel. vlaga ob 7h ↓povp. rel. vlaga ob 14h ↓povp. trajanje sonč. obsevanja ↑↑št. jasnih dni ↑št. oblačnih dni ↓letna višina padavin ↓št. dni s snežno odejo ↓št. dni s padavinami ≥ 1 mm ↓št. dni z nevihto ↓št. dni z meglo ↓

Slika 3: Sprememba letne temperature zraka in letne količine padavin na različnih lokacijah v Sloveniji (1956-2005)

Slika 4: Smer spremembe nekaterih me-teoroloških spremenljivk v Sloveniji v za-dnjih 15 letih (1991-2005)

+1%

2,0 1,9 1,9 1,7 1,71,5 1,4

1,2 1,2

0,6

1,21,4

Sprememba letne Tzraka (v °C) in količine padavin v 50 letih(1956-2005)

+7% +4%

-7%

-7%

-6%-9%

-21% -17%

-14%

-7%-5%

SLOVEN

IJA

PORTO

ROŽ

KOČEVJE

POSTO

JNA

RATEČE

S. GRA

DEC

M. SO

BOTA

CELJE

LJUBLJA

NA

N. M

ESTO

MA

RIBOR

ČRNO

MELJ


kar merimo temperaturo zraka v Sloveniji (ARSO, 2006). Analiza mesečnih vrednosti je pri tempe-raturi zraka za vso Slovenijo pokazala izrazitejše ogrevanje v poletnem času in najmanjše v jesen-skih mesecih. Višje temperature zraka prinašajo v Slovenijo tudi vse pogostejše in intenzivnejše vro-činske valove. Ti se v zadnjem desetletju pojavlja-jo izrazito bolj zgodaj kot v preteklosti, že konec maja in v juniju.

Časovne spremembe letne količine padavin na ve-čini območij Slovenije niso statistično značilne (sli-ka 3), z izjemo Kočevja in Rateč, kjer pa je v zadnjih 50 letih zaznati statistično značilno upadanje pa-davin (-17 ± 10% in 21 ± 14% ). Opažamo upadanje količine padavin v prvi polovici leta in naraščanje v drugi polovici. Padavinski režimi imajo v večini obravnavanih krajih v zadnjih 15 letih v povprečju maksimum padavin v oktobru. Izjema sta Maribor in Murska Sobota, ki še vedno ohranjata maksi-mum padavin v juniju. Rahlo narašča tudi intenzivnost nalivov. Čeprav letna količi-na padavin v Sloveniji zna-čilno še ne upada, pa beleži-mo vse pogostejše poletne suše. Od devetih hudih suš v Sloveniji v zadnjih 40 letih (1967, 1971, 1983, 1992, 1993, 2000, 2001, 2003, 2006) jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih (Sušnik, 2006).

Iz meritev meteoroloških spremenljivk je torej mo-goče jasno razbrati, da se podnebje tudi v Sloveniji razmeroma hitro spreminja, zato je logično vprašanje, kaj nas čaka v prihodnje. Ker se v Sloveniji prepletajo podnebni vplivi Alp, Sredo-zemlja in Panonske nižine, si najprej poglejmo rezultate regionalnih simulacij za vse tri regije za scenarij A2 (slika 4). Do konca stoletja je dvig temperature zraka opazen v vseh treh regijah in v vseh mesecih leta. Najbolj izrazit dvig je v poletnih mesecih, prednjači avgust. Najmanši

dvig temperature je pričakovati pomladi in jeseni. Sprememba količine padavin je bolj variabilna, če-prav gre v vseh treh regijah pričakovati bistveno manj padavin poleti, pozimi pa bi bila količina pa-davin nekoliko večja kot danes. Najbolj prizatedo naj bi bilo Sredozemlje.

Če združimo rezulate za Slovenijo, ugotovimo, da naj bi bili vsi štirje letni časi toplejši, zima za 3,0 do 5,1oC (ansambelska ocena 3,5oC), pomlad 2,9 do 5,7oC (ansambelska ocena 3,3oC), poletje 4,1 do 8,6oC (ansambelska ocena 5,0oC), in jesen za 3,6 do 5,7oC (ansambelska ocena 4,2oC), 1 do 6,5 oC. Rela-tivna količina padavin naj bi se pozimi povečala od 0 do 26 % (ansambelska ocena +20 %), spomladi je razpon od povečanja za 2 % do zmanjšanja za -29 % (ansambelska ocena +8 %), poleti zmanjšala za od 26 do 44 % (ansambelska ocena –17 %), jeseni pa zmanjšala za 2 do 13 % (ansambelska ocena –2 %). Regionalni modeli so še precej neenotni glede

Slika 5. Dvig temperature zraka do konca stoletja (v oC zgoraj) in relativna sprememba količine padavin do konca stoletja (v % spodaj) po mesecih za tri evropske regije (Alpe, Sredozemlje in srednjo Evropo) na osnovi si-mulacij z različnimi regionalnimi modeli (PRUDENCE, 2005)

ALPE SREDOZEMLJE SREDNJA EVROPA

ALPE SREDOZEMLJE SREDNJA EVROPA


relativne spremembe količine padavin spomladi, poleti naj bi se te močno zmanjšale.

5. VPliVi KliMaTsKih sPREMEMb na EnERgETiKo

Klimatske spremembe so tesno povezane z ener-getiko, predvsem z rabo fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin), ki emitirajo toplogredne pline (predvsem CO2 in metan). Raba fosilnih goriv prispeva največji delež k ustvarjanju podnebnih sprememb, podnebne spremembe pa bodo tudi povratno vplivale na ceno in razpoložljivost ener-getskih virov in energije v končni obliki.

Globalna posledica klimatskih sprememb v ener-getiki bo povečanje efektivnih cen fosilnih goriv zaradi vse večjega vključevanja eksternih stroškov v obliki obdavčitev ali omejevanja emisijskih kvot. Zaradi tega se bodo povečale cene vsem, tudi ne-fosilnim energijskim virom, ker se bo povečalo povpraševanje po njih. Ta učinek bo Sloveniji ote-žil oskrbo z energijo. Naš delež na svetovnem trgu je namreč premajhen, da bi vplivali na globalna gibanja. Slovenija se bo morala trendom na trgu energije prilagajati, saj je izrazit uvoznik energije. Globalni trendi oskrbe z energijo imajo velik vpliv na vse sektorje slovenskega gospodarstva. Kon-kurenca za energijo bo zaradi rastočega povpra-ševanja vedno večja, kar bo vplivalo na rast cen uvožene energije.

Svetovni trendi kot trendi v Sloveniji glede struk-ture porabe primarnih energentov so zaenkrat negativni, saj se predvideva povečanje deleža fosilnih goriv, zlasti zemeljskega plina. Svetovno in naše gospodarstvo bo postalo bolj občutljivo na rast in nihanje cen energije ter bolj odvisno od motenj pri dobavi energije. To dejstvo opravi-čuje razmišljanja o uporabi domačega premoga in nadaljevanju rabe jedrske energije, s čemer bi zmanjšali odvisnost od uvoza energije in rizičnost dobav (Kajfež-Bogataj in sod., 2006).

Podnebne spremembe bodo dvignile tudi ceno zemeljskega plina iz treh razlogov: veliki distri-bucijski stroški (transkontinentalni plinovodi, gosta in razvejana ‘kapilarna’ mreža plinovodov do končnih porabnikov), eksternih stroškov kli-matskih sprememb in politične nestabilnosti v plinskih regijah. Preučiti bo treba možnosti za klimatsko in ekološko neoporečno uporabo pre-

moga iz domačih premogovnikov (sekvestracija dimnih plinov) s ciljem zmanjševanja odvisnosti od uvoženih virov.

Klimatske spremembe ne bodo neposredno vpli-vale na ceno jedrske energije in zato bo ta pred-stavljala bistven delež pri proizvodnji elektrike še vsaj 20-30 let. Klimatske spremembe ne bodo ne-posredno vplivale na ceno in dobavo hidroenergi-je, zato bo ta vsaj še 20 let najpomembnejši obno-vljivi vir energije, čeprav utegnejo imeti klimatske spremembe neposredne učinke na pridobivanje hidroenergije prek spremenjenih pretokov. Pre-učiti bo potrebno možnosti za povečevanje aku-mulacij.

Obnovljivi viri (razen hidroenergije) v celoti pri-spevajo k energijski bilanci približno 1 %. S stališča globalne ali nacionalne energijske bilance niso po-membni, so pa bistvenega pomena za zmanjševa-nje porabe fosilnih goriv. Enako kot hidroenergija so tudi vir, ki ni odvisen od uvoza. Podobno kot hidroenergija iz malih elektrarn so ostali obnovlji-vi viri tudi pomembni v posebnih okoliščinah (go-spodarske krize, vojne). Najpomembnejši obno-vljivi viri v Sloveniji so biomasa, sončna energija, geotermalna energija in energija vetra.

Slovenija je bogata z biomaso in njena raba se hi-tro povečuje, predvsem zaradi državnih spodbud in uvajanja nove tehnologije (vaške toplarne). V Sloveniji pridobivamo biomaso v gozdovih, zato je pridobivanje biomase odvisno od podnebnih sprememb predvsem od tega, kako se bodo le-te odrazile na gozdnih ekosistemih. Problematika je zelo kompleksna in ne sodi v področje energetike. Zaradi pomena biomase kot obnovljivega vira pa bi jo bilo treba temeljito obdelati s strani biotehni-ške in gozdarske stroke.

Energije vetra v Sloveniji še ne izkoriščamo. Hitro-sti vetra so zaenkrat v Sloveniji premajhne za re-snejše investicije v vetrne elektrarne. Pri njihovem planiranju pa bi bilo treba med projektne kriterije vnesti tudi analizo delovanja v spremenjenih po-gojih zaradi klimatskih sprememb. Pričakujemo, da se bodo osnovni zunanji parametri za delova-nje vetrnih elektrarn spremenili zaradi klimatskih sprememb (roža stalnih vetrov, hitrost ekstremnih vetrov).


Sončna energija se v Sloveniji izkorišča v manj-ši meri za ogrevanje sanitarne vode s pomočjo sončnih kolektorjev. Pričakujemo, da klimatske spremembe na to ne bodo imele bistvenega vpli-va. Enako velja za geotermalno energijo.

Klimatske spremembe bodo vplivale tudi na dru-ge energetske aspekte, ki niso neposredno vezani na posamezne vire energije, ampak so predvsem povezani s porabo in distribucijo energije. Po-membna sta zlasti dva vidika: ogrevanje in še zla-sti ohlajevanje (klimatizacija) bivalnih prostorov in vplivi na elektroenergetski sistem kot celoto.

Zaradi klimatskih sprememb se bo v Sloveniji povečala povprečna letna temperatura, povečali pa se bodo tudi temperaturni ekstremi (vročin-ski valovi). Oboje bo vplivalo na porabo energije, zlasti električne. Zimska poraba se ne bo bistveno spremenila, pač pa pričakujemo velik porast letne porabe. Tradicionalna gradnja stavb v Sloveniji (ki se odraža tudi v gradbeniških standardih in pred-pisih), je namreč prilagojena hladnemu podnebju (toplotna izolacija, velike nezasenčene steklene površine, obrnjena na sončno lego, slabo prezra-čevanje). To velja tako za stanovanjsko gradnjo kot za javne prostore (šole, bolnišnice, domovi za ostarele, hoteli, podjetja). Lahko pričakujemo velik porast uporabe klimatskih naprav in s tem obremenitev elektroenergetskega sistema.

Če bi se vsa gospodinjstva opremila s klimatskimi napravami (tako kot so že opremljena z ogrevalni-mi napravami), bi to pomenilo približno 2.000MW potreb po novih kapacitetah v smislu električne moči (približno trikratna električna moč JE Krško oziroma približno toliko, kot je trenutno celotna poraba v Sloveniji med konicami). Poudariti je tre-ba, da bo ohlajevanje zaradi specifične tehnolo-gije bremenilo porabo predvsem električne ener-gije, medtem ko ogrevanje bremeni predvsem porabo različnih goriv (kurilno olje-nafta, bioma-sa). Morebitni ekonomski prihranek pri ogrevanju v zimskih mesecih bo zato mnogo manjši kot po-rast stroškov za ohlajevanje v poletnih mesecih, tako na individualnem kot na nacionalnem nivoju. Da bi zmanjšali potrebe po ohlajevanju prostorov, bi bilo treba gradbeniške standarde in predpise prilagoditi spremenjenim klimatskim pogojem.

Klimatske spremembe lahko vplivajo tudi na ele-ktroenergetski sistem kot celoto in sicer na dva

načina: s povečanjem števila prekinitev na pre-nosnem omrežju in povečanjem verjetnosti za preobremenjenost in posledično razpad sistema. Število in obseg prekinitev na prenosnem omrež-ju se lahko poveča zaradi povečanega števila eks-tremnih vremenskih dogodkov in njihovih posle-dic (viharji, žled, poplave, plazovi). Verjetnost za razpad sistema (električni mrk) v večjem obsegu pa se povečuje kot posledica povečanega števila prekinitev na prenosnem omrežju (predvsem vi-sokonapetostni daljnovodi) in preobremenjenosti prenosnih in proizvodnih zmogljivosti zaradi po-večane porabe v primeru daljših vročih obdobij (vročinskih valov).

6. sKlEPi

Podnebne spremembe so lahko resen problem za vsako državo, še zlasti ker obstoječi mednarodni dogovori, npr. Kyotski sporazum, najverjetneje ne bodo zaustavili naraščanja izpustov toplogrednih plinov. Analize časovnih sprememb podnebnih spremeljivk v Sloveniji zadnjih 50 let dokaj zane-sljivo kažejo, da se nam podnebje že spreminja. Manj zanesljive so napovedi za prihodnost, čeprav ne gre dvomiti o še nadaljnjem povečevanju tem-perature zraka.

Posledice sprememb podnebja bodo vplivale na vsa področja našega delovanja, saj bo prišlo do sprememb v živi in neživi naravi. Še posebej nas lahko skrbi vse ekstremnejše vreme, ki je tudi po-vezano z globalnim ogrevanjem in nas lahko kot majhno državo zelo prizadene. Klimatske spre-membe so tesno povezane z energetiko, pred-vsem z rabo fosilnih goriv. Ta prispeva največji delež k ustvarjanju podnebnih sprememb, pod-nebne spremembe pa bodo tudi povratno vpliva-le na ceno in razpoložljivost energetskih virov in energije v končni obliki.


7. liTERaTuRa

ARSO, 2006. Agencija Republike Slovenije za okolje http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/podnebje/

Bergant K., Kajfež-Bogataj L. 2004. Nekatere metode za pripravo regionalnih scenarijev podnebnih sprememb. Acta agriculturae slovenica, 83 – 2: 273-287.

EEA, 2004. Impacts of Europe’s changing climate: an indicator-based assessment, EEA Report No 2/2004, 107 pp.

EEA, 2005a. European Environmental Outlook. EEA Report No. 4/2005, 85 pp.EEA, 2005b. Vulnerability and adaptation to climate change in Europe.

EEA Technical report No 7/2005, 79 pp.Eisenreich, S.J. 2005. Climate Change and the European Water Dimension, European Commission-

Joint Research Centre, Ispra, Italy. 253 pp.Giorgi, F., Bi, X.Q. and Pal, J., 2004. Mean, interannual variability and trends in a regional

climate change experiment over Europe. II: climate change scenarios (2071-2100). Climate Dynamics, 23(7-8): 839-858.

Goodess, C., 2005. STARDEX – Downscaling climate extremes, UEA, Norwich.Houghton, J. T., in sod., 2001: Climate change 2001: The scientific basis. Cambridge: Cambridge

University Press. 752 str. http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/index.htm IPCC, 2007. Climate Change 2007. The Physical Science Basis - Summary for Policymakers.

Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. IPCC Secretariat.

Kajfež - Bogataj, L., Bergant, K., 2005. Podnebne spremembe v Sloveniji in suša. Ujma (19): 37-41. Kajfež-Bogataj, L., Bergant, K., 2005. Kakšno bo podnebje v Sloveniji v tem stoletju? Ujma (19):218-223. Kajfež-Bogataj, L., Bergant, K, Ravnik, M, Črepinšek, Z., 2006. Podnebne spremembe in nacionalna

varnost v Sloveniji : Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) “Znanje za varnost in mir 2004- 2010”. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2006. 78,s.

Luterbacher, J., Dietrich, D., Xoplaki, E., Grosjean, M. and Wanner, H., 2004. European seasonal and annual temperature variability. Trends and extremes since 1500. Science 303, pp. 1499–1503.

Maracchi, G., O. Sirotenko, and M. Bindi, 2004. Impacts of present and future climate variability on agriculture and forestry in the temperate regions: Europe. Climatic Change, 70(1), 117–135.

Mitchell, T. D., 2003: Pattern scaling: An examination of the accuracy of the technique for describing future climates. Climatic Change 60: 217-242.

PRUDENCE, 2005. Prediction of Regional scenarios and Uncertainties for Defining EuropeaN Climate change risks and Effects. Final Report (http://prudence.dmi.dk)

Räisänen, J., Hansson, U., Ullerstig, A., Doscher, R., Graham, L.P., Jones, C., Meier, H.E.M., Samuelsson, P. and Willen, U., 2004. European climate in the late twenty-first century: regional simulations with two driving global models and two forcing scenarios. Climate Dynamics, 22(1): 13-31.

Schröter,D., Cramer, W., Leemans, R., Prentice, I.C., Araujo, M.B., Arnell, 2005. Ecosystem service supply and vulnerability to global change in Europe. Science, 310(5752): 1333-1337.

Sušnik, A., 2006: Vodni primanjkljaj v Sloveniji in možni vplivi podnebnih sprememb. Magistrsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

Stern, N. 2006. The Economics of Climate Change. The Stern Review. Cambridge University Press. Available for download at http://www.hm-treasury.gov.uk/index.cfm.


Kaj so ugoToVili in sKlEnili na sVETu in V Eu?

Ko danes razmišljamo o energiji in okolju v Slo-veniji, ne moremo mimo nekaterih mednarodnih ugotovitev in sklepov, ki so bili predstavljeni sve-tovni in slovenski javnosti. Naj jih na kratko pono-vimo:– Sternovo poročilo ugotavlja, da so klimatske

spremembe na osnovi sedanjih znanstvenih spoznanj največja napaka tržnega gospo-darstva, kar jih je človeštvo doživelo (1).

– Film Al Gora »Neprijetna resnica« je neprijetno zdramil številne kulturnike, politike in gospo-darstvenike na svetu.

– Poročilo strokovnjakov francoski vladi o klimat-skih spremembah predlaga 4-kratnozmanjša-nje emisije CO2 v Franciji (2).

– Sporočilo OZN in delovnih skupin IPPC vladam na svetu je: ukrepati je potrebno takoj (3, 4).

– Predsedniki vlad članic EU so v mesecu marcu 2007 sprejeli sklepe za spremembo energetske in okoljske politike v EU25, in sicer: do leta 2020 je potrebno: za 20 % zmanjšati rabo primarne energije, to je fosilnih goriv; za 20 % zmanjšati emisije toplogrednih plinov in povečati delež obnovljivih virov energije v primarni energij na 20 % (5) – naša oznaka: politika 5 × 20.

Nismo prepričani, da se politiki in gospodarstve-niki v Sloveniji zavedajo, kako daljnosežni in mate-rialno zahtevni so zadnji sklepi. Toda že v Sterno-vem poročilu je rečeno, da bi lahko z 1 % deležem BDP v naslednjih 20 letih zaustavili naraščanje segrevanja Zemlje pri 2-3 stopinjah, oziroma kon-centracije CO2 pri 550 ppm. Če ne bomo ukrepali, je pričakovati letno izgubo BDP med 5 - 20 %.

V sloveniji bi to pomenilo, da bi za ustavljanje klimatskih sprememb morali letno nameniti približno 297 miljonov € (1 % od 29.736 miljo-

OKOLJE IN ENERGIJA V SLOVENIJI – ZAKAJ TAKO IN NE DRUGAČE?POGLED V LUČI NAPOVEDANIH PODNEBNIH SPREMEMB

prof. dr. Peter Novak,Visoka šola za tehnologijo in sisteme Novo mesto

nov €, kolikor je bil bDP v letu 2006 - su Rs). če so naši politiki ob sprejemanju teh obveznih sklepov mislili resno, bomo videli že v nasle-dnjem rebalansu proračuna Rs za leto 2008.

Seveda pa obstajajo tudi drugačna razmišljanja nekaterih znanstvenikov o nastajajočih podneb-nih spremembah, ki menijo, da segrevanje Zemlje ni odvisno samo od emisij toplogrednih plinov. Vendar je ta del znanosti za sedaj v manjšini (6). Večina krivi za segrevanje Zemlje in sedanje pod-nebne spremembe emisije CO2, zato moramo na Zemlji zmanjšati njegovo emisijo v ozračje v nasle-dnjem 20 - 30 letnem obdobju za 80%.

V nadaljevanju bomo skušali prikazati, kaj prak-tično pomenijo sklepi Sveta EU za Slovenijo in pokazali usmeritev, ki bi nam zagotavljala zane-sljivo oskrbo z energijo in izpolnjevanje sprejetih obveznosti.

Naloga ni lahka. Njena realizacija je mogoča le z učinkovito rabo energije, najširšo uporabo obno-vljivih virov energije ali/in jedrske fisije. Po dose-danjih analizah tehnološkega razvoja fuzija do tega časa ne bo tehnično izvedljiva.

Ponovno moramo tudi ugotoviti, da je nadaljna uporaba jedrske tehnologije vezana na prolifera-cijo materialov za izdelavo jedrskega orožja, zato je ta tehnologija omejeno dostopna deželam v razvoju, poleg tega pa zaloge uranove rude niso neskončno velike. Zaradi tega je nadaljni razvoj jedrskih elektrarn v svetu in pri nas še pod vpra-šajem.

Na drugi strani pa je potrebno poudariti, da je količina sončnega obsevanja, ki prihaja na Zemljo (okoli 120 TWlet/leto), desettisočkrat večja od sedanje letne potrebne energije vsega člo-veštva (7). Povečati uporabo sončne energije v vseh njenih pojavnih oblikah in z njo pokriti naše potrebe je izziv, ki se danes postavlja pred člove-štvom. Tehnologija za uporabo sončne energije je tehnološko bistveno bolj obvladljiva in za večino človeštva okolju bolj prijazna, kot raba jedrske energije.

Slovenija ima v energetiki svojstven položaj. Tri energetsko najbolj učinkovite države Švica, Ja-ponska in Danska imajo po glavi prebivalca le ne-kaj odstotkov višjo rabo energije, kot pri nas, pri


porabi elektrike smo skoraj izenačeni, le družbeni proizvod v Sloveniji je 3 do 4 krat nižji. Manjkata nam torej znanje in kapital, da bi dodana vrednost dosegla pri enaki rabi energije vrednosti razvitih dežel v svetu. za nadaljni razvoj torej ne po-

trebujemo več energije, temveč več pameti. Kritično je stanje pri porabi elektrike, saj smo na enoto BDP na neslavnem tretjem mestu in nad povprečjem EU 25 (slika 1). Njena rast pa se nada-ljuje (slika 2).

Slika 1. Potrebna elektrika na enoto BDP v EU 25 (17)

Slika 2. Rast porabe elektrike v Sloveniji ( vir: Energetski letopis RS, 2004)

Potrebna elektrika za enoto BDP (vir: Key world energy statistics 2004, IEA)

0,000,200,400,600,801,001,20

ESTONIA

ČEŠKA

SLOVENIJA

FINSKA

ŠVEDSKAEU 25 ZDA

ŠPANIJA UK

ITALIJ

A

FRANCIJA

AVSTRIJAIR

SKA

DANSKA

Države

kWh/

1000

$95

kWh/k$95

Rast porabe elektrike v Sloveniji

60007000800090001000011000120001300014000

1979

1981

1983

1985

1987

1989

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

leta

pora

ba v

GW

h/a


Če želi Slovenija postati energetsko učinkovita, manj odvisna država od uvoza energije in izpolniti zahteve po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in rabe primarne energije, potem mora:• zmanjšati(zamenjatizOVE)sedanjoravenpo-

trebne primarne energije za 20 % ali ~ 60 PJ/leto,

• zmanjšatiporabogorivvprometusspremem-bo politike do javnih prometnih sistemov,

• zmanjšatiravenporabegorivvširokirabi(npr.vstavbah za 30 % v naslednjih 6 letih z uvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije, predvsem to-plotno sanacijo obstoječih stavb),

• zagotoviti»ničelno rast porabe elektrike« ob sočasni tehnološki obnovi sistema (elektrarn, transformatorskih postaj in daljnovodov),

• s subvencijami omogočiti razvoj tehnologij inuporabo OVE, ki sicer tržno še niso konkurenč-ne (vetra, sonca, biomase in še posebej geoter-malne energije),

• nastalivišekprimarneenergije (po izvedbivseh ukrepov v prometu in široki rabi) preu-smeriti v industrijo za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

PoglED na DosEDanjE REzulTaTE V sloVEniji

Prva razprava o učinkoviti rabi energije sega v daljno leto 1962, ko je Gradbeni center Sloveni-je, pod vodstvom g. Jožeta Jana, organiziral prvo posvetovanje o učinkoviti rabi energije v stavbah in optimalni toplotni zaščiti v Jugoslaviji.(8) Leta 1973 smo na pobudo Laboratorija za ogrevalno in sanitarno tehniko FS (LOS FS) uspeli prvič op-timizirati toplotno izolacijo za Štepanjsko naselje v Ljubljani. Kljub dokazanim prednostim so tedaj optimalno ekonomsko izolacijo 8 cm zmanjšali na 5 cm in zgradili prvo naselje z izolacijo nad mini-malno predpisano vrednostjo (9). To je bil preboj pri toplotni zaščiti stavb, ki so jih gradili stano-vanjski skladi. Energetska kriza 1973 je šla mimo Jugoslavije brez posebnih posledic. Leta 1975 smo pričeli z raziskovalnim projektom Sončna energija in ga uspešno zaključili tri leta kasneje. Leta 1977 smo po znani elektro-energetski krizi v Sloveniji pripravili znano rdečo knjižico z naslovom »Pro-gram ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije«(10). Program je bil za tedanje čase odlično sestavljen in ga lahko še danes v celoti uporabljamo, saj ni bil nikoli realiziran. V letih 1979 do 1981 je Ljubljan-

ska banka za dan varčevanja, 31. oktobra, izdajala znano knjižico 100+1, 100+2, 100+3 ukrepi za var-čevanje, avtorja P. Novaka (11). Šele leta 1984 smo uspeli v Sloveniji sprejeti »Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode« (12), ki je pomenil tedaj ve-lik napredek, saj so se po predpisu zmanjšale to-plotne izgube stavb za 30 %. Predpis je tvoril tudi osnovo za serijo jugoslovanskih standardov JUS U.J5.600 (13), 510, 520, 530, ki so povzeli slovenske zahteve in jih uveljavili v celi Jugoslaviji leta 1987. V standardu je že bilo tudi priporočilo za njegovo evalvacijo po petih letih, kjer naj bi se toplotna zaščita ponovno zaostrila za 30 % (leta 1992). Po spremembi družbenega reda je tema učinkovite rabe energije prišla v drugi plan. Leta 1996 je Dr-žavni zbor RSsprejel »Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo« (ReSROE, 14). Po uvodu se resolucija prične z učinkovito rabo ener-gije in zelo dobro povzema tedanje usmeritve v svetu. Predvideva izdajo ustreznih predpisov, uva-ja energetsko svetovanje, agencijo za učinkovito rabo energije in potrjuje usmeritev za izstop iz jedrske energetike. Na osnovi te resolucije je bila pripravljena za Ministrstvo za okolje in prostor strokovna podlaga za tehnični predpis o dopu-stnih toplotnih izgubah stavb (15) v začetku leta 1998 in pripravljen čistopis predpisa. Predpis je zaostril toplotno zaščito na priporočilo, ki je bilo že v JUS standardu. Žal zaradi nekaterih okoliščin ni bil nikoli izdan. Nato smo v letu 1999 sprejeli nov Energetski zakon, ki v poglavju 3 dobro opre-deli energetsko politiko in v 13. členu predpiše izdajo Nacionalnega energetskega programa v roku 18 mesecev po sprejetju zakona. Žal smo sprejeli Nacionalni energetski program le v obli-ki resolucije z več kot 3-letno zamudo. Energetski zakon je bil do danes petkrat dopolnjen in zaradi neizdanih predpisov le delno realiziran. V njej je izjemno pomembna tabela 13, ki jo povzemamo, in v kateri se zrcali vse licemerstvo slovenske poli-tike do učinkovite rabe energije in OVE.

Nadalje v resoluciji piše: »Finančna sredstva za izvedbo programov na letnem nivoju znašajo 14,0 milijard tolarjev. Skupni stroški programov (za učin-kovito rabo energije in OVE) v obdobju 2004 do 2010 znašajo 98,0 milijard tolarjev.Finančna sredstva, navedena pod subvencijami za URE in OVE, bi se v odvisnosti od finančnega instru-menta dodeljevala kot neposredne subvencije v obli-ki ugodnih kreditov s subvencioniranjem investicij v


URE do 30 % in s subvencioniranjem obrestne mere oziroma kot olajšave pri plačevanju CO2 takse.Za uresničitev ambicioznih ciljev energetske politi-ke bo treba v obdobju 2004-2010 za spodbujevalne programe za URE in OVE zagotoviti znatna finančna sredstva (Tabela 13). S subvencioniranjem investicij za URE do 30 % in za OVE do 40 % bomo spodbudili občane, gospodarske družbe in javne ustanove, da bodo zagotovile glavnino potrebnih investicijskih sredstev.« V tabeli so bila navedena sredstva v času spreje-manja enaka pobrani taksi za emisije CO2, saj je bila ravno taksa osnova za predlog Sveta za var-stvo okolja RS DZ za povečanje sredstev v te na-mene.

Le malo od tega, kar je napisanega in v sprejetega v DZ, se je uresničilo, saj niso bili podani ekonom-ski pogoji. Zato se lahko resnično sprašujemo, kako bomo uresničili obveze, sprejete marca letos.

Med tem časom so v EU sprejeli vrsto novih direk-tiv, standardov in v posameznih državah tudi nove predpise na področju učinkovite rabe. Tudi pri nas smo pričeli sprejemati CEN standarde in se zgledo-vati po njih. Rezultat tega je bila izjemna zamuda pri novem predpisu za učinkovito rabo energije v stavbah, saj je izšel šele leta 2002 in to na drugih, bolj kompliciranih osnovah. Predpis je minimalno zaostril toplotno zaščito, saj se je občutno zvišala zunanja projektna temperatura in rezultat je bil praktično enak, kot v prejšnjem predpisu (sl. 3).

»Tabela 13: Ocena finančnih sredstev, potrebnih za izvajanje programov URE in proizvodnjo toplote iz OVE – povprečna letna sredstva za obdobje 2004 – 2010 (v 1000 SIT/€)

Subvencije za URE skupaj, od tega: 8.100.000Gospodinjstva 5.100.000Storitveni in javni sektor 1.500.000Mala in srednja podjetja 1.500.000Subvencije za OVE skupaj, od tega: 3.900.000Lesna biomasa 1.750.000Bioplin 500.000Sončna energija 600.000Toplotne črpalke 50.000Geotermalna energija 1.000.000Demonstracijski projekti 150.000Informativni programi URE&OVE 100.000Svetovalni programi 300.000Priprava in evalvacija programov 240.000

Mednarodni projekti 60.000Razvojni projekti 60.000Priprava in izvajanje predpisov 40.000

Skupno programi 12.950.000 (54.093,39 €)

Stroški izvajanja programov 1.050.000 (4.381,57 €)

Skupni letni stroški programov 14.000.000 (58.420,96 €)«

Zaradi te, 11 letne zamude pri sprejemanju ostrej-ših predpisov o toplotni zaščiti, smo v tem obdo-bju zgradili 51,2 miljona m3 bivalnih stavb in 11,2 miljona m3 industrijskih stavb (~ 17 % vsega fon-da). Zaradi slabše izolacije smo vgradili za cca. 320 MW več moči in sedaj letno porabimo za gretje cca. 482 GWh/leto toplote oziroma 41.450 ton več, kot bi bilo to potrebno.

Ker še sedaj nimamo novega predpisa, ki bi pred-pisoval gradnjo energetsko učinkovitih stavb, se slaba gradnja nadaljuje tudi po letu 2002. Del stroke in vladnih služb, ki so vpletene v pripravo predpisov, bo moral prevzeti vsaj moralno odgo-vornost za neracionalno rabo energije v stavbah v Sloveniji v zadnjem desetletju.V nadaljevanju bomo pokazali na nekaj možnosti, kako politiko »5 x 20« uresničiti in kakšni bodo stroški.

sTaVbE so najVEčji RuDniK goRiVa V sloVEniji

V Sloveniji smo v 45 letih (1955 – 2000) zgradili 55,7 miljonov m2 stanovanj, 1,4 milj. m2 poslovnih stavb, 5,4 milj. m2 stavb za gostinstvo (vključno s hoteli) in trgovino, 6,5 milj. m2 stavb za zdravstvo, šport in izobraževanje, 5,5 milj. m2 stavb za pro-met in druge aktivnosti ter 8,9 milj. m2 stavb za proizvodnjo (16).Zgoraj navedene stavbe lahko razdelimi v tri ve-like skupine:• stanovanjskestavbespovršino55,7milj.m2

• poslovne inostalestavbespovršino18,9milj.m2

• industrijskestavbespovršino8,9milj.m2

Torej imajo vse stavbe skupaj površino 83,5 milj. m2 in volumen 309,5 milj. m3 (Slika 4).


Specifična letna energija za gretje B = Qh/Au

0102030405060708090

P P+1 P+4

izbrana vrsta stavbe

kWh/

m2a

Bdop Bmin Bmax.3

Volumetrične transmisijske toplotne obremenitve

0246810121416

0 0,5 1 faktor oblike m-1

volu

met

rične

obr

emen

itve

W/m

3

SLO 02 ZRN 95 ZRN 02A EEB LEBPEB

Slika 3: Primerjava predpisov in potrebne energije za gretje standardno in dobro toplotno zaščitenih stavb (eno do pet etažnih); EEB – energetsko učinkovite stavbe; LEB nizko energ. stavbe; PEB – pasivne stavbe; Bdop – do-voljeno po starem predpisu; Bmin – dov. po predpisu iz 2002 in Bmax.3 - izgube stavb z optimalno izolacijo, ki bi morala biti predpisana: razmerje je 2,5 do 5 : 1.

Slika 4: Delež posameznih tipov stavb, zgrajenih v obdobju 1955 -2000 (16)

Delež stavb po namenu, zgrajenih v obdobju 1955 do 2000

66%2%7%

8%1%

5%11%

stan. admin. trg.gost. zdr.šp.izo. promet drugo industrija


Na osnovi poznanih načinov gradnje in različnih analiz je bila izdelana ocena o minimalni potrebni količini toplote za gretje teh stavb, ki je prikazana v Tabeli 1.

Obdobje 1955-2000 1955-1970 1971-1980 1981-2000Potr. topl. za ogr. TJ/leto TJ/leto TJ/leto TJ/letoStanov. stavbe 23.161 6.940 7.583 8.638Admin. stavbe 544 127 146 271Trg. gost. stavbe 5.159 867 2.441 1.851Zdr. šp. izob. stavbe 2.748 907 920 921Prometne stavbe 328 091 75 162Druge stavbe 1.638 334 411 893Industrijske stavbe 9.117 2.764 3.984 2.369Skupaj 42.695 12.030 15.560 15.105

ostala raba 2003 v Tj 73922 Promet 2003 v Tj 59291 Električna energija 20693 Električna energija 594 Lignit 175 Tekoča goriva 58697 Rjavi premog 74 Motorni bencin 33700 Les in lesni odpadki 8508 JET in avio bencini 1072 Tekoča goriva 27922 Plinsko olje 23925 Kurilno olje ( EL ) 27822 Petrolej 100 Plinasta goriva 9333 Zemeljski plin 5971 Tekoči naftni plin 3362 Daljinska toplota 6906 novi viri 500

Tabela 2: Potrebna energija v široki rabi in prometu v letu 2003 (18)

Tabela 1. Ocena potrebne toplote za gretje stavb v Sloveniji, zgrajenih od leta 1955 do 2000.

Deleži zmanjšanja toplotnih izgub po času gradnje, maksimalni scenarij, skupaj 6,3 PJ

31%

34%

35%

1955-1970 1971-1980 1981-2000

Slika 5: Deleži zmanjšanja toplotnih izgub pri izolaciji vsega starega stavbnega fonda

Če sedaj pogledamo bilanco potrebne energije v široki rabi za leto 2003 (Tabela 2), ugotovimo, da je računska ocena zadovoljiva, saj je bila statistična poraba v široki rabi brez elektrike 44 161 TJ.

Izračunali smo tudi možno zmanjšanje po-rabe goriv s povečano toplotno izolacijo in zamenjavo stekla v oknih ter nastale stroške v vsem stavbnem fondu (slika 5, 6), medtem ko so stroški pri minimalni sanaciji prikazani na sliki 7.

Primerjava potrebne energije za gretje dobro toplotno zaščitenih stavb (dokazano s prak-tično izvedbo v ZRN), ki smo jih prevzeli tudi kot izhodišče za izračun stroškov pri nas.


Obstoječa stavba Toplotno sanirana stavbaLetna potrebna toplota: 242 kWh/m2/leto 49 kWh/m2/leto 25 kWh/m2/leto Stroški sanacije: 110 €/m2 213 €/m2

Razlika: pri toploti: 1 1:5 1:10pri stroških: 1 : 1,94

Ob upoštevanju tesnenja oken, ki naj bi znižalo se-danjo propustnost na polovico (strošek pa je zane-marljiv) in brez zamenjave stekla v oknih dobimo

celotne prihranke toplote za ogrevanje in znižanje emisij CO2 za analizirane primere (izolacija stavb + zmanjšanje infiltracije):

Slika 6: Ocena stroškov za toplotno sanacijo vsega stavbnega fonda v Sloveniji

0

250

500

1000

1500

2 000

2 500

Stroški v mio €

1955-1970 1971-1980 1981-2000 1955-2000

Obdobja gradnje

Stroški za toplotno sanacijo vsega stavbnega fonda

stan.jav.skup.industrijaSkupaj

0

200

400

600

800

1000Stroški v mio €

1955-1970 1971-1980 1981-2000 1955-2000

Obdobja gradnje

Stroški pri sanaciji stavbnega sklada v minimalnem obsegu

stan.

jav.skup.

industrija

Skupaj

Slika 7: Ocena stroškov za minimalni obseg toplotne sanacije stavbnega fonda v Sloveniji


– Sanacija vsega fonda: Prihranek na toploti: 15,06 PJ/leto (40.000 toe) in 882 Gg CO2 (v dese-tem letu aktivnosti) ali 70,4 % vsega potrebne-ga znižanja emisij po Kjotskem sporazumu.

– Sanacija v maksimalnem obsegu: Prihranek na toploti: 12,91 PJ/leto (30.566 toe) in 756 Gg CO2 (v desetem letu aktivnosti) ali 60,3 % vsega po-trebnega znižanja emisij.

– Sanacija v minimalnem obsegu: Prihranek na toploti: 7,51 PJ/leto (17.934 toe) in 440 Gg CO2 (v desetem letu aktivnosti) ali 35,1 % vsega po-trebnega znižanja emisij.

Moč ogrevalnih naprav bi se znižala za cca. 2790 MW (približno enako moči vseh elektrarn v Slove-niji) v prvem in za 1390 MW v zadnjem primeru. Primerjava stroškov na enoto prihranjene toplote za ogrevanje pa nam da naslednji rezultat: – Stroški za toplotno izolacijo vsega stavbnega

fonda so 4,3 €c/kWh; pri letnem vlaganju cca. 228 mio €/leto (55 miljard SIT/leto) skozi obdo-bje vseh 10 let (1/3 vlaganj izgradnjo avtocest).

– Stroški za toplotno sanacijo vsega stavbnega fonda, razen oken so 1,8 €c/kWh; pri letnem vla-ganju cca. 87,3 mio €/leto (21 miljard SIT/leto).

– Stroški za toplotno sanacijo po maksimalnem scenariju brez sanacije oken pa so 2,0 €c/kWh; pri letnem vlaganju cca. 54 mio €/leto (13 mi-ljard SIT).

To je manj od pobrane takse na CO2 v letu 2004 (~58 mio €). Izračun dokazuje visoko ekonomič-nost takega početja. Če k tem sredstvom prišteje-mo še prihranek na stroških za gorivo, ki so pri se-danji ceni kurilnega olja ~0,7 €/kg v 10 letu že med 28 in 13,9 mio €, odvisno od intenzivnosti sanacije stavb, dobimo pravo sliko takih ukrepov.

socialni učinKi ToPloTnE sanacijE sTaVb

Ob upoštevanju, da predstavljajo materialni stro-ški cca. 50 %, odpade druga polovica na delo. Na osnovi tega lahko ugotovimo, da bi lahko s temi aktivnostmi, pri letnih stroških za kvalificira-nega delavca v gradbeništvu v letu 2007 cca. 750 €/mesec, oziroma 9000 €/leto, zaposlili za dobo 10 let naslednje število delavcev:v prvem primeru: 228,0 mio € /2 x 0,009 =~ 12.670 delavcevv drugem primeru: 87,3 mio €/2 x 0,009 = ~ 4.860 delavcevv tretjem primeru: 54,0 mio €/2 x 0,009 = ~ 3.000 delavcev

V Sloveniji primanjkuje delovnih mest za starejše osebe brez visokih kvalifikacij. Ena izmed možno-sti za njihovo zaposlitev je dopolnilna izobrazba in zaposlitev pri obnovi starih, slabo izoliranih stavb. Kot sledi iz zgornjega izračuna, bi ta dela omogo-čila več tisoč novih zaposlitev za naslednjih 10 let. Pri tem bi imeli naslednje koristi: močno bi zmanj-šali porabo goriv za gretje in emisije škodljivih pli-nov, zmanjšale bi se socialne podpore nezaposle-nim, zmanjšala bi se energetska uvozna odvisnost, prihranjeni denar pa bi se porabil doma za plačilo dela in materiala ter za razvoj. zakaj te možnosti ne želimo izrabiti, nam ni jasno.

Nove cene goriva v letu 2007 ekonomski izračun bistveno izboljšajo. Zgoraj navedeni rezultati nas privedejo do zaključka, da je nabolj smotrno postopno izolirati celoten sklad stavb v Sloveniji. Sredstva, ki se nabirajo danes s takso na CO2 več, kot zadoščajo za realizacijo maksimalnega scena-rija (~58 mio €). Z njimi bi lahko pokrili tudi letne materialne stroške v primeru, da se odločimo za celovito sanacijo celotnega sklada stavb in prite-gnemo 50 % finančnih sredstev s strani lastnikov stavb.

Državi Sloveniji bi se to povrnilo v obliki inten-zivnega zaposlovanja v gradbeni obrti širom po Sloveniji. Zmanjšal bi se odliv kapitala v tujino z nakupi potrošniških dobrin s kratko življensko dobo. Bistveno bi se povečala kakovost ter življen-ska doba sklada starih stavb in s tem tudi njihova realna tržna vrednost. Vlaganja v toplotno zašči-to stavb so dolgoročna vlaganja in bodo koristila predvsem prihajajočim generacijam.

Pri 785.000 stanovanjih s površino 58 miljonov m2 in približno enakem številu poslovnih in in-dustrijskih objektov v Sloveniji so možnosti za učinkovito rabo energije in uporabo OVE izjemno velike in lahko pomenijo “new deal” za gradbeno in industrijo grelnih naprav ter žalost za prodajal-ce nafte, plina in elektrike, predvsem pa za nove zaposlitve za več tisoč delavcev letno … ČE BOMO TAKO HOTELI?

uPoRaba obnoVljiVih ViRoV EnERgijE

Šele toplotno sanirane stavbe postanejo primerne tudi za uporabo sončne energije za ogrevanje. Z njo lahko v bodoče še dodatno zmanjšujemo po-


rabo fosilnih goriv, česar nismo upoštevali v naši analizi. Ocene potenciala OVE so v Sloveniji različne, vendar so v naslednjem redu velikosti (Tabela 3).

Potrebna primarna energija je bila leta 2004 v Sloveniji cca. 298,4 PJ/a ali 7,127 Mtoe. Na osnovi gornjih podatkov lahko zaključimo, da je teoretični potencial OVE ~ 688 krat (520,8 krat, brez GE) večji od seda-njih potreb, tehnični potencial pa je ~ 74 (33,8 brez GE) večji od naših potreb po primarni energiji.

Vir OVE Sedanja raba* Tehnični potencial Teoretični potencialEnergija sonca 0,001 >10 000 93 000Energija biomase 18,66 >40 62 300Energija voda* 13,65 >32 ~70Energija vetrov 0 >11 ~30Energija oceanov Nimamo 0 0Geotermalna energija 0,18 12 000? 50 000?SKUPAJ 32,49 >22 093 >205 400

Tabela 3: Slovenski potencial obnovljivih virov v PJ/a (1015J/a) = 0,278.103 GWh/a

Viri: APE 2002, NEP 2003, Energotech 2005, SU RS 2005.

Slovenija je torej v bodočnosti lahko energetsko neodvisna in brez emisij ogljika. Vprašanje je le, kakšna bo cena te neodvisnosti?Sedanji delež OVE je 10,5 % celotne primarne energije ali 29,84 PJ. Kratkoročni cilj v EU je, da bi bil delež OVE v vseh članicah 12 % do leta 2012 in 20 % do 2020. Kaj to pomeni za Slovenijo?

RazVoj oVE V sloVEniji Do 2020, Da bi zaDosTili PoliTiKi »5x20«

Pri predpostavki, da ostane celotna količina potrebne primarne energije enaka, 20 % znižanje porabe fosilnih goriv pa bi dosegli z OVE (s tem bi so časno znižali tudi emisije TGP za 20%), moramo v letu 2020 pokrivati z njimi najmanj 60 PJ/leto. To pomeni podvojitev sedanje rabe OVE (30 PJ ali o,713 Mtoe energije iz novih OVE).Kako bi lahko to dosegli? Na osnovi sedanjih tehnoloških dosežkov to pomeni vgradnjo:~ 3 mio m2 SSE za toploto; letni izplen: 500 kWh/a,m2, letno novih 200 000 m2; Pridobljena energija: 1500 GWh/a ali ~ 5,4 Pj~ 1,3 mio m2 sončnih celic; letni izplen ~ 200 kWhe/m2, letno novih 100.000 m2; Pridobljena energija: 260 GWhe/a ali ~ 0,94 Pj~ 120 vetrnic a 2,5 MW = 300 MW; 1000 h/a obratovanja z nominalno močjo Pridobljena energija: 300 GWhe/a ali ~ 1,8 Pj~ 13 geotermalnih elektrarn a 30 MW z 7000 h/leto obratovanja – Pridobljena energija: 2730 GWhe/a ali ~ 9,8 Pj~ več naprav za uporabo biomase za 100 % povečani letni posek: na 2,6 mio m3 do 2020 Pridobljena energija: 3330 GWh/a ali ~ 12 Pj

Skupaj pridobimo 29, 94 PJ in smo torej blizu cilja 30 Pj.

Pri 785 000 stanovanjih v Sloveniji to pomeni vgradnjo 4 m2 sprejemnikov sončne energije in 1,7 m2 sončnih celic na stanovanje. Seveda pa je lahko scenarij tudi drugačen, vendar moramo upoštevati, da je električna energija kritični vir, zato je ravno delež elektrike v tem scenariju velik. Geotermalna energija je poudarjena, ker predstavlja pasovno elektriko, ki jo drugače nimamo na razpolago.


EKonoMija in KaPiTal za TaK RazVoj

Ocena investicij v zgoraj predlagane sisteme je naslednja: – SSE – sprejemniki sončne energije ~ 450 mio €– PV – sončne elektrarne ~ 1 040 mio €– Vetrnice ~ 300 mio €– Geotermalne elektrarne ~ 975 mio €– Biomasa (toplota, elektrika, plin) ~ 624 mio €

Skupaj do 2020: ~3 389 mio €

Za ~ 30 PJ energije iz OVE v letu 2020 je letni vlo-žek 260,7 mio €/leto za naslednjih 13 let. To je pri-bližno enako 1 % BDP iz leta 2006. Po dosedanjih informacijah imamo do leta 2013 na razpolago za trajnostno energetiko ~ 193 mio € iz strukturnih skladov ali cca. 27 mio €/leto, to je ~10 x manj. V proračunu za stimulacijo vlaganj, kot jih predvide-va sprejeta resolucija, ni predvidenih sredstev. V resoluciji je bilo predvideno za OVE 16,26 mio €, ki jih v proračunu do sedaj nikoli ni bilo, kljub vestno pobrani taksi za TGP.

Kaj sedaj? Kako s proizvodnjo elektrike?

Za pokrivanje potreb po električni energiji do leta 2020 (predvidena moč v primeru klasičnih elek-trarn 3000 MW, letna proizvodnja ~ 15 000 GWh/leto v letu 2020) planiramo izgradnjo nove elek-trarne Šoštanj 6 z močjo 600 MW, ki bo zamenjala stare elektrarne in pri enaki porabi premoga pro-izvedla bistveno več elektrike. Izgradnja 400 MW plinsko-parne elektrarne v Trbovljah na domači in uvoženi premog (nova tehnologija z možnostjo sekvestracije CO2) bi bila z ozirom na obstoječo infrastrukturo pametna rešitev. Izgradnja nove JE moči 650 MW (varni reaktor) bi lahko postala re-alnost v naslednjem desetletju, če bomo rešili, pri nas ali v EU, skladiščenje visokoradioaktivnih od-padkov, sicer ni izgledov za njeno gradnjo. Po tem predlogu bi eno tretjino elektrike pridobi-vali iz OVE, za ostali del bi bila še vedno potrebna fosilna goriva.

ali sMo PRiPRaVljEni na sPREMEMbo EnERgETsKEga sisTEMa?

Na sliki 8 je prikazan sedanji, okolju neprijazen energetski sistem. V njem imamo relativno malo konverzij in veliko nosilcev energije, ki med seboj tekmujejo in onesnažujejo okolje.

Na sliki 9 (str. 44) je prikazan energetski sistem, ki je okolju prijazen, saj ima le tri nosilce energije, ki zamenjujejo vse dosedanje. To so: elektrika, me-tan (plinasto gorivo) in metanol ( tekoče gorivo – oksidirani metan). Vsi trije so v primeru, da so pripravljeni s pomočjo sončne energije, za oko-lje prijazni in neškodljivi. Metan - ch4 in metanol – ch3oh sta v končni fazi sintetični gorivi, prido-bljeni iz solarnega vodika in ogljika iz biomase. Njuna dobra lastnost je, da lahko izkoriščata ob-stoječo infrastrukturo in imata 4 vodike, vezane na en sam ogljik. Tak sistem lahko nastaja postopno z opuščanjem premoga in nafte ter s postopnim uvajanjem etanola iz biomase, ki bi ga nato zame-njal metanol iz solarnega vodika in biomase.

zaKljučEK

Poznamo tehnologije za prehod na energetiko z malo ogljika. Nimamo vizije za družbeno-eko-nomske spremembe (kako stran od potrošni-štva). Nimamo volje za gospodarjenje z okoljem (za usklajeni, sonaravni razvoj). Z vlaganji smo še vedno vezani na klasično energetiko. Nimamo še načrta, kako bomo izpolnili obveze, podpisane v začetku marca 2007. Ne obvladujemo večine no-vih tehnologij za široko uporabo OVE. OVE so eko-nomsko nekonkurenčni, dokler ne bomo interna-lizirali okoljskih stroškov, ki jih povzroča uporaba fosilnih goriv.

literatura1. Stern review2. Faktor four3. IPPC 24. IPPC 35. EU council march 2007-05-106. UK Chanel 47. Solar researc8. GCS Simpozij 19649. P. Novak: Možemo li izolirati zgrade na eko-

nomski način, Kongres KGH Vol. II-1, str.49-50, Beograd,1973;

10. Program ukrepov za racionalizacijo prido-bivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, SRS, Republiški komite za energeti-ko, Ljubljana, maja 1977;

11. P. Novak: 100 +1; 100+2, 100+ 3 načinov varče-vanja z energijo, Ljubljanska banka, Ljubljana, oktober 1989, 1990, 1991


Toplota

Elektrika

Tekoča goriva

PlinBiomasa, trdna gor.

Slika 8: Obstoječi energetski sistem: imamo najmanj pet nosilcev energije, ki med seboj na trgu konkurirajo in okolju niso prijazni

12. Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode, UL SRS, št. 31 – 11. X. 1984

13. JUS U.J5.600, Toplotna tehnika v gradbeni-štvu, Tehnične zahteve za projektiranje in gradnjo stavb, Pravilnik št. 07-93/29, UL SFRJ, Št. 10/87

14. DZ RS: Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, UL RS, Štev. 9 – 16. II. 1996;

15. vvv

16. P. Novak: Analiza vpliva toplotne zaščite stavb na emisijo CO2, Študija za Termo Škofja Loka, marec 2003.

17. Key World Energy Statistics, IEA, 200418. Resolucija o Nacionalnem energetskem pro-

gramu /ReNEP/(Ur.l. RS, št. 57/2004)19. Energetski zakon, UL 27 -200720. P. Novak: Kako do novih delovnih mest?


Slika 9: Okolju prijazen - sonaravni energetski sistem, katerega osnovo tvorijo: sončna energija, zrak (O2), voda in planetarna energija.


Energija je temelj sodobnega človekovega življe-nja. Zato nam je tako težko sprejeti dejstvo, da se je končal čas zanesljive preskrbe in poceni ener-gije. Znašli smo se pred zahtevno nalogo, kako poiskati rešitve ali vsaj omiliti posledice pretečih podnebnih sprememb, povečane uvozne odvi-snosti in rasti cen energentov. Stremimo k razvo-ju, ki bi zadovoljeval naše sedanje potrebe, brez ogrožanja možnosti, da bodo lahko zadovoljile svoje potrebe tudi prihodnje generacije.

Uporaba energije je glavni razlog podnebnih sprememb. V EU povzročamo z rabo energije 80 % izpustov toplogrednih plinov. Rastoče, nestabilne cene in problemi pri dobavi, predstavljajo tvega-nja zaradi prevelike energetske odvisnosti od naf-te in zemeljskega plina. Zaradi trajne rasti porabe električne energije, se problemi le še poglabljajo.

Energetska politika, ki lahko ponudi odgovore, mora biti ambiciozna, učinkovita in dolgoročna. Zajeti mora vsakogar. Cilj v EU je zagotoviti trajno-stno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Zastavljen cilj je možno doseči z liberalizacijo in vzpostavitvijo enotnih notranjih trgov z električ-no energijo in plinom, spodbujanjem učinkovite rabe energije, povečanjem izrabe obnovljivih vi-rov energije in razvojem novih tehnologij, s kate-rimi bo mogoče nadomestiti nafto in plin.

Razlogi, zaradi katerih je potrebno povečati izra-bo obnovljivih virov energije, so:– obnovljivi viri energije lahko pomembno vpli-

vajo na znižanje izpustov toplogrednih plinov,– povečanje deleža obnovljivih virov energije po-

meni bolj trajnostno rabo virov, krepi zaneslji-vost oskrbe z zniževanjem uvozne odvisnosti,

– z nadaljnjim razvojem tehnologij in izboljšavami v praksi pričakujemo, da bo na daljši rok postala izraba obnovljivih virov energije tudi ekonom-sko konkurenčna fosilnim virom energije.

PoDPiRanjE PRoizVoDnjE ElEKTRiKE iz obnoVljiVih ViRoV EnERgijEmag. Silvo Škornik, Ministrstvo za gospodarstvo

Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v na-ravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, kot so energija vodotokov, vetra, sonca, biomase in geotermalna energija.

V Republiki Sloveniji je, kot drugod po Evropi, energetika gospodarska dejavnost. Ker električni trg še ni popolnoma liberaliziran, in ker cene ener-gije ne vključujejo vseh eksternih stroškov, ni real-no pričakovanje, da bo trg sam poskrbel za večje vključevanje obnovljivih virov energije v proizvo-dnjo elektrike.

Na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije je pot do konkurenč-nosti še precej daljša, kot pri ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov ter pri biogorivih. Zaradi tega povsod po svetu podpirajo proizvodnjo zelene elektrike, če želijo njen obseg še povečati.

Namen tega prispevka je na kratko predstaviti, kako to delamo v Sloveniji, si odgovoriti na vpra-šanje, ali se je to v preteklosti uspešno izkazalo za doseganje zastavljenih ciljev in razmisliti, kaj je potrebno spremeniti za v prihodnje.

cilji REPubliKE sloVEnijE glEDE obsEga PRoizVoDnjE ElEKTRiKE iz obnoVljiVih ViRoV

Z Direktivo 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju proizvodnje električne ener-gije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo je bil sprejet pravni okvir za zagotovitev, da bi se potenciali obnovljivih virov energije bolje izkoriščali. V Direktivi si je EU posta-vila za cilj (indikativen-nezavezujoč), da v letu 2010 kar 22,1 % vse elektrike proizvede iz obnovljivih virov energije. Glede na naravne in druge možno-sti so bili v direktivi za posamezne države članice določeni tudi nacionalni cilji, katerih doseganje bi bilo potrebno za uresničitev skupnega cilja.

Slovenija se je EU priključila po sprejemu zgornje direktive. V predpristopni pogodbi je bil določen cilj, da bo v Sloveniji v letu 2010 33,6 % električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energi-je. Ta cilj je zapisan tudi v Resoluciji o Nacional-nem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04). Takrat zapisani cilji niso izgledali visoki, ker je bilo v letu 2001 30.4 % električne energije, proi-zvedene iz obnovljivih virov. Zadnji uradni podat-


ki za leto 2005 pa kažejo, da je bilo samo še 24.2 % električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Če danes pogledamo na zastavljeni cilj, ko rast proizvodnih kapacitet za elektriko iz obnovlji-vih virov ne sledi rasti porabe električne energije, vidimo, da je zastavljeni cilj visok, do leta 2010 ver-jetno nedosegljiv.

Ker cilji v Direktivi 2001/77/ES niso zavezujoči, to za Slovenijo ne bo imelo posledic. So se pa razme-re za naslednje obdobje (do leta 2020) bistveno spremenile. Na spomladanskem vrhu je Evropski svet sprejel sklep, da je potrebno zagotoviti, da bo leta 2020 v EU 20 % energije v skupni porabi proi-zvedene iz obnovljivih virov. Za dosego tega bodo določeni zavezujoči nacionalni cilji, ki jih bodo morale države članice doseči, ob istočasni obve-znosti, da zagotovijo vsaj 10 % delež biogoriv za transport. Deleža za biogoriva se bo morala vsaka država držati, pri odločitvi glede deleža obnovlji-vih virov, uporabljenih za proizvajanje električne energije ali za ogrevanje in hlajenje, pa bo lahko vsaka država prosto upoštevala svoje možnosti in prioritete, da bi dosegla skupni nacionalni cilj.

Do sedaj so bili cilji za elektriko in biogoriva iz ob-novljivih virov v direktivah iz leta 2001 in 2003 ne-zavezujoči, medtem ko jih za področje ogrevanja in hlajenja sploh ni bilo. Za naprej je predvidena direktiva, ki bo zajela vse obnovljive vire.

Pri določanju nacionalnih ciljev bo Evropska komi-sija upoštevala potenciale v posamezni državi čla-nici in različnost v gospodarski moči (Fair burden sharing), da ne bi bile posamezne države preko-merno obremenjene. Postopek, kako bo Evropska komisija določila nacionalne cilje, še ni znan, bodo pa pogajanja zelo pomembna, ker nas je zadnja izkušnja naučila, da moramo biti pri pogajanjih o ciljih zelo previdni. Po zadnjih uradnih podatkih za leto 2005 je bil delež obnovljivih virov v porabi primarne energije 10.5 % (leta 2001 je bil delež še 11.5 %).

PoDPiRanjE PRoizVoDnjE zElEnE ElEKTRiKE V sloVEniji

Po veljavni ureditvi določa način spodbujanja električne energije iz obnovljivih virov Energetski zakon. Ta določa, da dobi status kvalificiranega proizvajalca proizvajalec, ki proizvaja električno energijo z nadpovprečnim izkoristkom pri so-

proizvodnji toplote in električne energije, ali če izkorišča obnovljive vire energije. V skladu z ener-getskim zakonom je vlada z dvema uredbama predpisala pogoje za pridobitev statusa kvalifici-ranega proizvajalca električne energije in pravila za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev.

Sistemski operaterji so dolžni odkupiti vso elek-trično energijo kvalificiranih proizvajalcev priklju-čenih na njihova omrežja po ceni, ki jo vsaj enkrat letno določi vlada s sklepom. Kvalificirani proizva-jalci se lahko tudi odločijo, da vso ali del električne energije sami prodajo, za prodano količino pa jim pripada premija. Tudi to izplačajo sistemski ope-raterji. Sredstva za plačila se zbirajo iz naslova do-datka k omrežnini.

Gre za tako imenovan Feed-in sistem podpiranja proizvodnje zelene elektrike, ki ga v posameznih različicah uporabljajo v večini držav EU, in ki se je do sedaj izkazal kot najbolj primeren. V zadnjih letih je dal odlične rezultate v Nemčiji, Španiji in na Danskem.

Za električno energijo, ki jo proizvedejo iz obno-vljivih virov energije ali v kogeneraciji z nadpov-prečnim izkoristkom, lahko proizvajalci v skladu z Uredbo o izdajanju potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 121/05) zahtevajo izda-jo potrdila o izvoru, kar je urejeno po zahtevah di-rektiv 2001/77/ES in 2004/8/ES. Potrdila lahko po proizvajalčevem pooblastilu zahtevajo tudi trgov-ci, posredniki ali zastopniki na trgu z električno energijo. Potrdila izdaja Agencija RS za energijo.

Zaradi zaostajanja za ciljem iz Nacionalnega ener-getskega programa in zaradi obveznosti, ki jih bomo imeli v Sloveniji za področje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov do leta 2020, je potrebno ugotoviti, zakaj se investitorji ne odločajo za naložbe v nove elektrarne. Največji problem predstavljajo:

– Z investicijskega vidika je problem ekonomič-nost. Potrebne so visoke investicije, zaradi male donosnosti pa je vračilna doba zelo velika. Med-tem ko so pomemben odločitveni moment pri vetru, fotovoltaiki in geotermalni energiji visoki investicijski stroški, so pri izrabi biomase in pri sočasni proizvodnji elektrike in toplote veliki tudi obratovalni stroški. Njihovo gibanje v pri-


hodnosti lahko predstavlja neznanko, ki pove-čuje investicijsko tveganje.

– Investitorje ovirajo tudi zapleteni in dolgotraj-ni administrativni postopki, ker se je potrebno pred realizacijo naložbe obrniti na toliko na-slovov. Največjo oviro predstavljajo postopki za pridobitev okoljskih dovoljenj in postopki in stroški za priključitev kvalificirane elektrarne na omrežje.

– Pri malih enotah, ki bi jih lahko postavili posa-mezniki, je problematično, da si morajo zaradi tega urediti status po Zakonu o gospodarskih družbah, da lahko uveljavljajo stroške. Drugače tega ne morejo uveljavljati, hkrati pa morajo plačevati dohodnino.

Na Ministrstvu za gospodarstvo razmišljamo o no-vih rešitvah in potrebnih spremembah. Pripraviti moramo rešitev, da bi odpravili probleme ekono-mičnosti investicij v elektrarne za izrabo obnovlji-vih virov in v nove visoko učinkovite kogeneracije. Za reševanje problemov pri umeščanju objektov v prostor in možnih davčnih olajšav, pa bo potreb-no medresorsko usklajevanje tudi z ministrstvi, pristojnimi za okolje in finance.

V zvezi s trenutno shemo za spodbujanje proi-zvodnje elektrike iz obnovljivih virov je Evropska komisija proti Sloveniji sprožila postopek številka C 07/2005. Glede na dejstva:– da se proizvodnja zelene elektrike podpira iz

dodatka za omrežnino, katerega višina se dolo-či v soglasju z vlado;

– da so sistemski operaterji v večinski državni la-sti in na njihove stroške ne delujejo proste tržne zakonitosti, komisija ugotavlja, da gre za obliko parafiskalnih sredstev, ki jih dobijo proizvajalci zelene elektrike in zato predstavljajo državno pomoč. Te pomoči Slovenija pred vstopom v EU Evropski komisiji ni priglasila, kot je določe-no z evropskimi predpisi. Ker Evropska komisija Sloveniji odločbe o tej zadevi še ni poslala, kaj več o tem, kaj konkretno bo morala Slovenija narediti, še ni mogoče reči.

V Sloveniji želimo povečati interes za vlaganja v elektrarne na obnovljive vire in v soproizvodnjo z nadpovprečnim izkoristkom. Zato bomo v letu 2007 pripravili predpise za novo shemo podpira-nja proizvajanja zelene elektrike. Shema bo mora-la biti skladna z zgornjo odločbo Evropske komi-sije in Smernicami skupnosti o državni pomoči za

varstvo okolja, ki določajo tudi smernice za držav-no pomoč v energetskem sektorju. Že pred spre-jemom dokončne ureditve v zvezi s shemo, bomo v postopku pre-notifikacije poskusili bodočo shemo uskladiti z Evropsko komisijo. Dodatne ne-znanke nam povzročajo namere Evropske komisi-je, da se v tem letu prenovijo Smernice skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja in namera, da bi na osnovi analize vseh obstoječih sistemov za podpiranje proizvodnje zelene elektrike v drža-vah članicah pripravili predlog harmonizirane sheme za celo EU.

Tudi iz tega razloga se je Slovenija, s podpisom Skupne izjave o sodelovanju pri razvoju in pospe-ševanju sistema odjema zelene elektrike (Feed-in system), za povečanje uporabe obnovljivih virov energije pri proizvodnji elektrike, januarja 2007 priključila pobudi Nemčije in Španije. Na medna-rodni konferenci o obnovljivih virih energije leta 2004 v Bonnu sta se vladi Španije in Nemčije odlo-čili, da do takrat neformalno sodelovanje formal-no uredita. Oktobra 2005 sta vladi v Madridu pod-pisali skupno izjavo o sodelovanju na področju »Feed-in« sistema za spodbujanje uporabe OVE za proizvodnjo električne energije. Nemčija in Špani-ja sta povabili Slovenijo, da se jima pridruži ter da posreduje svoje izkušnje, ki smo si jih pridobili s »feed-in« shemami v času od leta 2002 do danes. Podpis Skupne izjave opisano sodelovanje dviga na nekoliko višjo raven ter bo omogočil podpisni-cam, da kot »zainteresirano telo« sodelujejo tudi pri delu drugih energetskih forumov v EU.V skupni izjavi so zapisane ugotovitve:a) da je povečevanje uporabe obnovljive energije

osnovnega pomena za trajnostni razvoj na dr-žavni in svetovni ravni,

b) da obnovljiva energija nudi pomembne načine zmanjšanja onesnaževanja okolja, zagotavlja-nja raznovrstne in zanesljive dobave energije ter omogoča dostop do energije, kar je po-membno za izkoreninjenje revščine,

c) da je zgorevanje fosilnih goriv največji vir toplo-grednih plinov in da je treba te izpuste zmanj-šati, da bi omilili škodljive učinke spreminjanja podnebja in dosegli cilje Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja z dne 9. maja 1992.

Na podlagi dosedanjih izkušenj podpisnice sku-pne izjave poudarjajo, da je sistem odjema zele-ne elektrike eden od najprimernejših sistemov za


pospeševanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov.

Če bi Evropska komisija predpisala harmonizacijo na tem področju, preden bi se trg za električno energijo popolnoma liberaliziral in zaživel kot enotni notranji trg, z uvedbo nepreizkušenega modela, bi to lahko povzročilo veliko nezaupanje investitorjev. S tem bi bili cilji glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, postavljeni za leto 2020, resno ogroženi.

načEla noVE uREDiTVE sPoDbujanja PRoizVoDnjE zElEnE ElEKTRiKE

Da bi se ločilo stalno poseganje v Energetski za-kon, zaradi pogostih sprememb na področju pro-izvajanja elektrike iz obnovljivih virov in sopro-izvodnje, bo smiselno pripraviti poseben zakon o kvalificiranih proizvajalcih električne energije. Zakonska teža ciljev na področju kvalificirane proizvodnje električne energije, bo lahko dala pomemben signal, da gre tudi za javni interes, hkrati pa bo možno postaviti pravni okvir za za-gotavljanje dolgoročne varnosti investitorjev in s tem spodbuditi investiranje.

Zakon bo moral v skupnih določilih določiti:– cilje dinamično po letu in deležih proizvodnje

elektrike iz obnovljivih virov in v soproizvodnji,– način pristopa do omrežja (»Shallow« princip),– določitev meril za izračun višine primerne

spodbude,– določitev obveznosti udeležencev na trgu in

način zajemanja sredstev za podporo,– določitev morebitnih obveznosti SODO in

Agencije za energijo,– določitev pravil o izdajanju potrdil o izvoru.

Posebna določila o proizvodnji elektrike iz obno-vljivih virov:– določitev za elektriko, iz katerih elektrarn velja

obvezen odkup na obnovljive vire (Feed-in sis-tem),

– določitev obdobja, ko za določene kvalificirane elektrarne ni potrebno napovedovati proizvo-dnje in nositi stroškov izravnave,

– določitev, da je center za izravnavo tudi po pre-teku statusa kvalificiranega proizvajalca dolžan odkupiti ponujeno električno energijo po tržni ceni, zmanjšani za njegove stroške pokrivanja odstopanj,

– določiti primere, ko bi bila primerna tudi inve-sticijska pomoč.

Posebna določila za elektriko v soproizvodnji:– za elektriko iz mikro in mini soproizvodnje velja

obvezen odkup (Feed-in sistem), večja proizvo-dnja je na trgu,

– določitev postopka certificiranja soproizvo-dnje,

– do obratovalne pomoči bodo upravičene samo nove ali pretežno nove elektrarne, ki bodo iz-polnjevale pogoje glede minimalnega P/H (power to heat) razmerja in prihranka primarne energije.

zaKljučEK

Smisel podpiranja katerekoli gospodarske dejav-nosti je v potrebi, da se doseže določen ekonom-ski, socialni ali okoljski cilj. Prevelika podpora kva-lificiranim proizvajalcem električne energije, ki bi jih tako osvobodila konkurenčnih pritiskov trga, bi lahko znižala njihov interes po zniževanju lastnih stroškov in po optimizaciji poslovanja. Če ne bo poskrbljeno za pravilna razmerja v podpiranju različnih tehnologij proizvodnje električne ener-gije iz obnovljivih virov, lahko to ustavi razvoj in komercializacijo posamezne tehnologije na račun tistih tehnologij, ki zaradi sheme postanejo eko-nomično bolj privlačne.

Za preoblikovanje sistemov podpor obstaja nekaj temeljnih načel, ki jih je potrebno upoštevati:– Shema mora natančno določiti upravičence do

podpore.– Mora biti učinkovita, ne sme zniževati interesa

prejemnika podpore, po zniževanju stroškov in povečevanju proizvodne učinkovitosti.

– Mora biti dobro uravnotežena glede koristi, ki jih prinaša, in stroškov, ki jih povzroča.

– Mora biti praktična, njen nadzor in izvajanje ne smeta povzročati prevelikih administrativnih stroškov.

– Mora biti transparentna.– Mora biti časovno omejena.


Viri:

De Larderel, Jacqeline Aloisi; Appertr Olivier: Refor-ming Energy Subsidies, United Nations Publi-cation, Oxford, UK, 2002

Direktorat za energijo: Poročilo RS Evropski ko-misiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbuja-nju proizvodnje električne energije iz obno-vljivih virov energije, Ljubljana, februar 2006

Letni energetski pregled za leto 2005-Končno po-ročilo, naročnik: Ministrstvo za gospodarstvo, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, IJS-DP-9467, Ljubljana, 2007

Smernice skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (Uradni list C 037, 3.2.2001)

mag. Silvo Škornik


noVi insTRuMEnTi PoDPoRE inVEsTicijaM na PoDRočju RaVnanja z EnERgijo na EKoloŠKEMu sKlaDu REPubliKE sloVEnijEFranc Beravs,Ekološki sklad Republike Slovenije, j.s.

uVoD

Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad (Eko sklad), od svoje ustanovitve leta 1994 spodbuja okoljske naložbe predvsem z dajanjem ugodnih kreditov. Prejemniki kreditov so pravne osebe in občani. Kreditni pogoji so ugodnejši od tržnih. Za občane do 10 let in za pravne osebe do 15 let je obrestna mera nižja od najugodnejše ponudbe domačih in tujih komercialnih bank, stroški obde-lave vloge in sklenitve pogodbe so bistveno nižji, odplačilna doba pa daljša.

Nameni kreditiranja so določeni v skladu z Nacio-nalnim programom varstva okolja in Nacionalnim energetskim programom. Tako Eko sklad kreditira naložbe v infrastrukturo varstva okolja državnega in lokalnega pomena, v naprave in tehnologije varstva okolja, v tehnologije in izdelke, ki zmanjšu-jejo obremenjevanje okolja, naložbe v izrabo ob-novljivih virov energije in ukrepe učinkovite rabe energije ter naložbe povzročiteljev obremenitve okolja za prilagoditev predpisanim zahtevam. V zadnjih dveh letih daje sklad prednost naložbam v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, saj za te namene ponuja kredite v višini 90 % priznanih stroškov naložbe.

Svojo spodbujevalno vlogo na področju okoljskih investicij želi Eko sklad nadgraditi z novim finanč-nim instrumentom v obliki kapitalskih vložkov. Ključna vloga novega finančnega instrumenta Eko sklada bo spodbujanje naložb, za katere zgolj ugodni krediti ne predstavljajo zadostne spod-bude, hkrati pa presegajo obseg, v katerem lah-ko država zagotovi nepovratno sofinanciranje iz proračuna. Gre za trajen vir sredstev, ki omogoča optimalno izrabo javnih sredstev, saj se država vključuje v lastniško strukturo financiranih podje-

tij le za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za uspešen zagon dejavnosti.

1. soDEloVanjE PRi izVajanju PRojEKTa »oDPRaVljanjE oViR za PoVEčano Rabo bioMasE za DaljinsKo ogREVanjE«

Eko sklad, j.s. je sopodpisnik projektnega doku-menta Sklada za Svetovno okolje (Global Envi-ronment Facility, v nadaljevanju: GEF) SVN/01/G31/A/1G/99 in je določen kot finančni posrednik ter upravljalec kapitalskih naložb sklada za ener-getsko izrabo biomase, ki bo oblikovan iz kupnin od prodaje kapitalskih naložb države iz sredstev projekta. V upravljanje Eko sklada prenaša Repu-blika Slovenija tudi vse nadaljnje kapitalske nalož-be sklada za energetsko izrabo biomase, ki bodo pridobljene z vložitvijo namenskih proračunskih sredstev, ki se oblikujejo iz kupnin od prodaje ka-pitalskih naložb.

Namen projekta GEF je bil odstraniti ključne ovire za izboljšano in povečano izrabo lesne biomase kot energetskega vira v Sloveniji in s tem spod-buditi naraščanje njenega deleža v energetski bilanci države, uravnotežiti financiranje podob-nih projektov v prihodnje, obenem pa tudi pod-preti trajnostni razvoj domačega gospodarstva z ustvarjanjem novih možnosti zaslužka in zaposli-tve. Težišče projekta je bila izgradnja sistemov za daljinsko ogrevanje z lesno biomaso (DOLB), ki so jih številne občine opredelile kot ugodno alterna-tivo sistemu ogrevanja na fosilna goriva. Cilj pro-jekta pa je bil olajšati financiranje oziroma izgra-dnjo najmanj 3 do 5 projektov DOLB do leta 2006 ter pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo za izvedbo naslednjih dvajset projektov.

V obdobju od junija 2004 do decembra 2006 je bilo v okviru projekta GEF financiranih osem pro-jektov DOLB. Družbe, ki so projekte izvedle, so za izvedbo naložb pridobile 475,45 mio SIT kapital-skih vložkov Republike Slovenije ter za enak zne-sek nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor. Večina projektov je prejela tudi ugodne kredite s strani Eko sklada, v skupnem znesku 425,98 mio SIT.

Eko sklad bo tudi v letih 2007 in 2008 zagotavljal opravljanje storitev vodenja sklada za biomaso in nadzora nad kapitalskimi vložki države v podje-


tja, ki bodo izvajala dejavnost oskrbe z energijo. V letih 2007 in 2008 se bodo začeli postopki za odprodajo lastniških deležev države v prvih dveh podjetjih, ki upravljata z novimi sistemi daljinske-ga ogrevanja na lesno biomaso. To sta Energetika projekt, d.o.o., Vransko in JKP Komunala Kočevje, d.o.o., Kočevje. V letu 2007 pa se Eko sklad aktivno vključuje v upravljanje novih družb, ki so še prido-bile sredstva projekta GEF. Gre za družbe, ki bodo upravljale z naložbami v Ločah pri Poljčanah, Lu-čah ob Savinji, Mozirju, Solčavi in Črnomlju.

2. DoDEljEVanjE KaPiTalsKih VložKoV

V letu 2007 načrtuje Eko sklad vzpostavitev no-vega finančnega instrumenta, ki bo zagotavljal zagonska sredstva družbam, ki bodo vlagale sred-stva v okoljske naložbe. V tem letu Eko sklad načr-tuje tudi izvedbo prvega javnega vabila k oddaji ponudb za vlaganje sredstev Eko sklada v kapital-ske naložbe varstva okolja. Pred tem morajo biti sprejeti ustrezni predpisi in pripravljeni vsi pogoji za uvedbo in uporabo tega instrumenta za po-speševanje okoljevarstvenih naložb v prihodnje. S to novo obliko spodbujanja naložb, predvsem v izrabo obnovljivih virov energije in tudi v ukre-pe učinkovite rabe energije, želimo na Eko skladu nadaljevati s pristopi, ki so bili izvedeni v okviru projekta GEF in jih razširiti tudi na druga področja izrabe obnovljivih virov energije. Na ta način že-limo doseči bistveno večji prodor teh sistemov v slovenski prostor in dokazati, da pridobljene izku-šnje iz projekta GEF lahko pripomorejo k tehnični in ekonomski optimizaciji projektov izrabe ob-novljivih virov energije. Sedanja trdno določena struktura financiranja v projektu GEF je onemo-gočala radikalno poseganje v pripravo in izvedbo projektov s strani projektne skupine GEF in so bile večkrat potrebne kompromisne rešitve z vključe-nimi lokalnimi akterji. S skrbno izbiro potencialnih projektov, njihovo tehnično in ekonomsko opti-mizacijo želimo pokazati, da je možno tudi pri teh projektih izrabe obnovljivih virov doseči takšne rezultate, ki bi v bodoče zanimali in pritegnili tudi druge zasebne vlagatelje.

Na ta način bo Eko sklad skladno s politiko Evrop-ske unije, cilji Lizbonske strategije in Akcijskim načrtom okoljskih tehnologij za Evropo, poleg dejavnosti kreditiranja razvijal tudi druge, bolj tvegane naložbene mehanizme za podporo ra-zvoju in trženju okoljskih tehnologij. Okoljske

tehnologije predstavljajo pomemben most med Lizbonsko strategijo in trajnostnim razvojem, ker hkrati prispevajo k ekonomski rasti, izboljšujejo okolje in varujejo naravne vire. Nove in inovativne okoljske tehnologije prispevajo k ekonomski rasti na različne načine. Ker zmanjšujejo stroške varstva okolja, omogočajo »več varstva okolja za manj de-narja« oziroma doseganje predpisanih okoljskih standardov na cenejši način. Na ta način privarče-vane finančne vire lahko plasiramo kjerkoli drugje v gospodarstvu. Okoljske tehnologije pomagajo pri razbijanju vzročne povezave med onesnaževa-njem okolja in rabo naravnih virov ter gospodar-sko rastjo, kar omogoča gospodarstvu na daljši rok večji obseg rasti, ob spoštovanju omejitev zaradi okoljskih standardov. To pa je bistvo trajno-stnega razvoja. Za zamenjavo na trgu obstoječih tehnologij z novimi »okoljskim tehnologijami« pa so velikokrat potrebna tudi določena zagonska sredstva iz javno finančnih virov v obliki kapital-skih vlaganj, poroštev, garancij in tudi subvencij. Evropska komisija je z namenom spodbuditve držav članic EU za večja vlaganja v okoljske tehno-logije, s čimer bi prispevali k hitrejši implementa-ciji Lizbonske strategije in Strategije trajnostnega razvoja, pripravila in v letu 2004 objavila poseben akcijski plan o okoljskih tehnologijah »Enviro-nment Technology Action Plan« - ETAP. V okviru tega dokumenta je predvidena uvedba različnih podpornih mehanizmov, med katere spadajo tudi kapitalske naložbe, ki bi lahko predvsem malim in srednjim podjetjem pomagale pri prodoru okolj-skih tehnologij na skupni evropski trg.

Republika Slovenija je v proračunu za leto 2007 že zagotovila 1,67 milijonov EUR, za povečanje namenskega premoženja Eko sklada za spodbuja-nje izrabe obnovljivih virov energije s kapitalskimi vlaganji. Ta sredstva bodo namenjena pospeševa-nju dejavnosti, ki imajo izrazito pozitivne učinke na okolje, v Sloveniji pa sploh niso dovolj razvite.

Kratkoročni cilji uvedbe novega finančnega in-strumenta so tri naložbe Eko sklada v mala in sre-dnja podjetja letno, s katerimi bomo v prvih letih izvajanja kapitalskih vlaganj podprli predvsem izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na le-sno biomaso, pridobivanje električne energije s pomočjo bioplina iz živalskih in drugih organskih odpadkov, proizvodnjo električne energije s foto-voltaičnimi sistemi in naložbe v druge inovativne okoljske tehnologije.


Glede na dejstvo, da se letos zaključuje mednaro-dni projekt odpravljanja ovir za večjo izrabo lesne biomase za daljinsko ogrevanje, ki je vpeljal in uveljavil podobne finančne instrumente in spod-budil večje število potencialnih projektov, bo Eko sklad s kapitalskimi vlaganji v prvi fazi do konca leta 2008 investiral izključno v družbe, ki se bodo ukvarjale s proizvodnjo in distribucijo toplote iz lesne biomase. Skupni obseg sredstev, ki bodo v letih 2007 in 2008 namenjena kapitalskim vlož-kom, bo 1,67 mio EUR, skupna vrednost treh do petih naložb, ki jih bo s tem spodbudil Eko sklad, pa bo predvidoma dosegla 6,25 do 8,35 milijonov EUR.

3. izVajanjE sTRoKoVnih nalog sPoDbujanja učinKoViTE RabE EnERgijE in izRabE obnoVljiVih ViRoV EnERgijE

V novembru je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona in objavljen v Uradnem listu št. 118, dne 17. novembra 2006. Zakon v 15. členu uvaja dodatek za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabo obnovljivih vi-rov energije na vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v Republiki Sloveniji. Višino dodatka določi Vlada RS. Prav tako vlada v treh mesecih po sprejetju tega zakona predpiše vrsto in obseg programov, ki se financirajo iz tega do-datka. Dodatek na porabljeno električno energijo se vplačuje na poseben račun Ekološkega sklada RS. Za upravljanje in razpolaganje z zbranimi sred-stvi je pristojno ministrstvo, pristojno za okolje, strokovne naloge v zvezi s tem opravlja Ekološki sklad RS.

Te, z zakonom določene nove naloge v danem tre-nutku ni moč opredeliti ne po vsebini in ne po ob-segu, lahko pa bistveno vplivajo na delo Eko skla-da v letu 2007. Glede na dejstvo, da smo v zadnjih dveh letih naše kreditiranje v veliki meri usmerili v naložbe v učinkovito rabo energije in izrabo ob-novljivih virov energije, saj predstavljajo približno 70 % vseh v tem obdobju danih kreditov, bi bilo smiselno v pripravi vrste in obsega programov vključiti kreditiranje teh naložb s še bolj ugodnimi pogoji, v kolikor bi za to porabili del na novo zbra-nih sredstev iz dodatka. Dodatna možnost spod-bujanja tistih ukrepov, s katerimi bi lahko dosegali najboljše učinke v pogledu zniževanja emisij to-plogrednih plinov, pa bi bila kombinacija subven-

cioniranja in kreditiranja naložb. Na ta način bi in-vestitorjem poenostavili pridobivanje sredstev za pokrivanje finančnih konstrukcij investicij, saj bi z eno prijavo in eno dokumentacijo lahko pridobili nepovratna in ugodna kreditna sredstva.

4. sofinanciRanjE PRoMocijsKE DEjaVnosTi

Temeljni cilj te dejavnosti je navezati stike in se-znaniti z dejavnostjo in ponudbo Eko sklada vse potencialne kreditojemalce v državi ter spodbu-diti njihov interes za izvajanje različnih naložb v varstvo okolja, učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije.

Težišče sofinanciranja te dejavnosti je usmerjeno v podporo programov kreditiranja občanov kakor tudi uvajanja novega finančnega instrumenta v obliki kapitalskih vlaganj. Občani predstavljajo vedno pomembnejšo kategorijo v strukturi kredi-tojemalcev Eko sklada in so zato pomembna ciljna skupina.

Ta dejavnost poteka predvsem v obliki različnih promocijskih projektov, ki jih Eko sklad, na pod-lagi izvedenega javnega razpisa, sofinancira z namenom informiranja, izobraževanja, ozave-ščanja in promoviranja naložb v varstvo okolja, v nove in v praksi uspešno preizkušene tehno-logije in izdelke varstva okolja. Projekti pa se iz-vajajo v različnih oblikah, kot so: objave različnih strokovnih prispevkov, radijske predstavitvene in kontaktne oddaje, oblikovanje in izdaja publikacij ali priročnikov in drugih tiskanih ali elektronskih gradiv, izvedba informativnih ali svetovalnih de-lavnic (pretežno na temo izrabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije), izvedba se-minarjev in konferenc. Ocenjujemo, da so učinki takšnih projektov zelo ugodni, glede na vložena sredstva (ta predstavljajo največ 49 % upravičenih stroškov projekta) in ob upoštevanju, da gre za krepitev partnerskega odnosa med Eko skladom in različnimi nosilci projektov, ki so tako nevladne organizacije kot tudi zasebne družbe.

5. zaKljučEK

Preoblikovanje namenov kreditiranja, s poudar-kom na ukrepih za zmanjševanje emisij toplogre-dnih plinov, oblikovanje ustreznih obrestnih mer in drugih kreditnih pogojev ter večji poudarek


kreditiranju občanov je ob ustreznih promocij-skih aktivnostih doseglo svoj namen, saj je inte-res investitorjev dosegel nivo, ko povpraševanje po ugodnih kreditih Eko sklada presega njegovo ponudbo.

Poleg tega je preusmeritev težišča kreditiranja od pretežno infrastrukturnih projektov varstva oko-lja v naložbe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, poleg povečanega interesa potencialnih kreditojemalcev pokazala tudi na to, da za dolo-čene inovativne tehnologije na področju ravnanja z energijo, kakor tudi na drugih področij varstva okolja, ugodni krediti ne predstavljajo zadostne spodbude, zato se na Eko skladu vzpostavlja nov finančni instrument v obliki kapitalskih vložkov.

Dr. Peter Novak, Jože Volfand in Franc Beravs


SPODBUJANJE UČINKOVITE RABE IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

mag. Jani Turk,Ministrstvo za okolje in prostor

uVoD

Leta 1990 je bil prvič uveden program spodbuja-nja investicij za učinkovito rabo energije (URE) in izrabo obnovljivih virov energije (OVE); leta 1991 ga je nadaljevala tudi vlada nove Republike Slo-venije. V letih od 1990 do 1993 so bile naložbe na podlagi javnih razpisov Ministrstva za gospodar-ske dejavnosti (MGD) podprte z znižanjem obre-stnih mer, večino projektov pa je prek Ljubljanske banke kreditirala Svetovna banka. Z ustanovitvijo Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije so posojila za znižanje obrestnih mer za naložbe v varstvo okolja prešla v pristojnost le-tega, MGD je začel s programom spodbujanja investicij za iz-rabo OVE z nepovratnimi sredstvi, za izvajanje dr-žavne politike na področju URE pa je bila v začet-ku leta 1995 kot organizacija v sestavi Ministrstva za gospodarske dejavnosti ustanovljena Agencija za učinkovito rabo energije (AURE). V letu 2001 preideta obe področji (URE in OVE) v pristojnost Ministrstva za okolje in prostor, z letom 2002 pa postane AURE pristojna tudi za izvajanje progra-mov spodbujanja izrabe obnovljivih virov energi-je, soproizvodnje toplote in električne energije ter izdajanje odločb o statusu kvalificiranega proizva-jalca električne energije. Z ozirom na pridobljene pristojnosti na področju obnovljivih virov energije postane AURE tudi izvršilna agencija za izvajanje projekta GEF. Leta 2005 je bila AURE ukinjena, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije in obnovljive vire energije v okviru Direktorata za evropske zadeve in investicije Ministrstva za oko-lje in prostor (MOP) je v celoti prevzel naloge na področju URE in področje toplote iz OVE.

1. nacionalni EnERgETsKi PRogRaM in sPoDbujEValni MEhanizMi za sPoDbujanjE uRE in oVE

Slovenija se zaveda izredne pomembnosti dose-ganja strateških ciljev energetske politike, ki so: zanesljivosti energetske oskrbe, konkurenčnosti energetskih trgov in še posebej čim manjšega vpli-va energije na okolje. Ob tem pa niso zanemarljivi tudi pozitivni vplivi trajnostnega energetskega ra-zvoja na tehnološki razvoj energetske opreme in storitev, regionalni razvoj in zaposlovanje.

Ti strateški cilji so vodili k pripravi Nacionalnega energetskega programa, ki ga je slovenski parla-ment sprejel leta 2004. Pri oblikovanju energet-skega programa so bili upoštevani tudi ambici-ozni cilji Republike Slovenije glede zniževanja emisij toplogrednih plinov. Kljub planirani visoki stopnji rasti bruto domačega proizvoda smo se z ratifikacijo Kjotskega protokola namreč zavezali, da bomo do leta 2010 glede na referenčno leto 1986 znižali emisije toplogrednih plinov za 8 %.

Zapisani cilji Nacionalnega energetskega pro-grama na področju trajnostnega energetskega razvoja so:• povečanje učinkovitosti rabe končne energije

do leta 2010 glede na leto 2004: – v industriji, storitvenem sektorju in prometu

za 10 %;– v stavbah (razen v industriji) za 10 %;– v javnem sektorju za 15 %;

• podvojitevdeležaelektričneenergijeizsoproi-zvodnje do leta 2010 glede na leto 2000;

• dvigdeležaobnovljivihvirovenergijena12%do leta 2010, kar vključuje: – povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z

22 % v letu 2002 na 25 % v letu 2010;– dvig deleža električne energije iz OVE z 32 %

v letu 2002 na 33,6 % v letu 2010– doseganje deleža biogoriv v prometu na 5,75

% v letu 2010.

Za dosego ciljev Nacionalnega energetskega pro-grama izvaja država množico različnih aktivnosti:• informiranje,ozaveščanjeinusposabljanjepo-

rabnikov energije, investitorjev in drugih ciljnih skupin,

• energetskosvetovanjezaobčane,• spodbujanjeizvajanjasvetovalnihstoritev,• spodbujanjeinvestiranjavUREinOVE.


Glavni finančni instrumenti so: • dodeljevanjenepovratnihsredstevizdržavne-

ga proračuna oziroma nudenje posojil s sub-vencionirano obrestno mero za investicije,

• zagotavljanje ugodnih odkupnih cen za elek-trično energije, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije oziroma v soproizvodnji električ-ne energije in toplote iz fosilnih goriv z visokim izkoristkom

• oprostitveplačilaCO2taksevprimeruizvajanjadoločenih ukrepov,

• oprostitevtrošarinzabiogoriva.

2. sPoDbujanjE inVEsTicij za oVE za PRaVnE osEbE in saMosTojnE PoDjETniKE PosaMEzniKE

V skladu z evropsko zakonodajo na področju do-deljevanje finančnih spodbud se vsa dodeljena sredstva štejejo kot državna pomoč, če prejemni-ki delujejo na trgu, kot npr. gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Področje dodeljevanja okoljskih pomoči je opredeljeno v Smernicah Skupnosti o dovoljenih oblikah držav-ne pomoči na področju varstva okolja (Commu-nity Guidelines on State Aid for environmental protection OJ C 37, 3.2.2001). V skladu s 7. točko imenovanega dokumenta se državne pomoči na področju varstva okolja dodeljujejo splošno za vsa področja, razen za področja, ki so pokrita z lo-čenimi smernicami, kot npr. pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, za gospo-darske družbe iz sektorja kmetijstva in ribištva in podobno.

Pogoj nujnosti pomoči je prvi kriterij pri preso-ji združljivosti državne pomoči. Za zagotovitev izpolnjevanja pogoja nujnosti državne pomoči mora prosilec dokazati, da ukrepa oz. investicije ne more izvesti brez državne pomoči. Bistveno je torej, da finančna konstrukcija še ni v celoti zaprta oziroma ni zaprta v tistem delu, kjer obstaja mo-žnost predvidenega sofinanciranja, in se projekti, ki bodo finančno podprti s strani države, še ne izvajajo.

Višina državne pomoči v obliki nepovratnih sred-stev za projekte za proizvodnjo toplote iz OVE v skladu z okoljskimi smernicami znaša v splošnem do 40 % upravičenih stroškov investicij, pri čemer pomenijo upravičeni stroški investicij tiste pove-čane stroške investicij, ki omogočajo izrabo obno-

vljivih virov energije in s tem bistveno prispevajo k zniževanju emisij toplogrednih plinov v primerjavi s stroški klasične proizvodnje energije iste moči.

V okviru rednih letnih razpisov so bili podprti ukrepi za izrabo geotermalne in sončne energije, energije okolice in energetska raba lesne bioma-se. Razpisi za spodbujanje energetske izrabe lesne biomase so se v okviru MOP/AURE izvajali od leta 2002 do vključno 2005, za ostale obnovljive vire pa do leta 2004. Skupno je bilo dodeljenih skoraj 4 mio € državnih pomoči in izvedeno 91 investicij v skupni investicijski vrednosti več kot 12 mio €.

3. sPoDbujanjE DaljinsKih sisTEMoV na lEsno bioMaso V oKViRu PRojEKTa gEf

Analize so v preteklosti pokazale, da je za večjo uporabo lesne biomase v Sloveniji potrebno od-praviti predvsem institucionalne in finančne ovire ter izboljšati informiranje in ozaveščanje. Slove-nija je v ta namen pridobila nepovratna sredstva Sklada za svetovno okolje (Global Environment Facility - GEF) za projekt »Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira« v skupnem znesku 4,3 milijone dolarjev, za spod-bujanje rabe lesne biomase in s tem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Celoten projekt v vre-dnosti 11,8 milijonov dolarjev (nepovratna sred-stva GEF ter sredstva naše države, občin, investi-torjev) se izvaja od leta 2002 in bo zaključen v letu 2007. Cilj projekta je olajšati financiranje oziroma izgradnjo najmanj 3 do 5 projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ter pripraviti ustre-zno projektno dokumentacijo za izvedbo nasle-dnjih projektov.

Model finančne podpore je bil dokaj nov. Za fi-nančno pomoč je bilo izbranim projektom daljin-skega ogrevanja na lesno biomaso na voljo 2,5 milijonov dolarjev sredstev v obliki kapitalskih vložkov države v gospodarsko družbo, ki bo pro-jekt izvedla. Dodatna sredstva je zagotovila Repu-blika Slovenija, in sicer 2,5 milijonov dolarjev v to-larski protivrednosti v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna ter 2,5 mio dolarjev v tolarski proti-vrednosti ugodnih kreditnih sredstev Ekološkega sklada Republike Slovenije. Ti trije finančni viri so omogočali kritje približno 75 % investicijskih stro-škov, 25 % investicije pa so zagotovile bodisi obči-ne bodisi strateški partnerji. Kapitalske vložke RS


Slika 1: Sistemi daljinskega ogrevanja

Pred 2002

GEF 2004 - 2006

bodo po približno petih letih prodali, tako da bo ta denar preko Ekološkega sklada Republike Slo-venije ponovno investiran v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.

V okviru GEF projekta je bilo v obdobju junij 2004 - december 2006 financiranih osem projektov da-ljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB), in sicer Vransko, Kočevje, Črnomelj Mozirje (osnovna šola in Podrožnik), Luče, Solčava ter Loče v občini Slovenske Konjice. Družbe, ki so projekte izvedle, so za izvedbo naložb pridobile 1.984.000 € kapi-talskih vložkov Republike Slovenije ter 1.984.000 € nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor. Večina projektov je prejela tudi ugodne kredite s strani Ekološkega sklada Republike Slo-venije.

Ob zaključku izvajanja GEF projekta se bo število tovrstnih sistemov v Sloveniji več kot podvojilo, odstranjene bodo ključne ovire, pripravljene so študije izvedljivosti za 33 novih sistemov, pri če-mer interes za tovrstne ogrevalne sisteme še ve-dno narašča.

4. sPoDbujanjE uRE V gosPoDinjsTVih

Nabor ukrepov v URE se je v časovnem obdobju precej spreminjal. Do leta 2002 so bili podprti ukrepi tesnjenja oken, nastavitve gorilnikov za kurilne naprave in vgradnje oken ter zamenjave stekel. V letih 2003 in 2004 je bil predmet spodbu-janja izolacija podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem, izolacija fasade, zamenjava in ob-nova oken, v letu 2005 izolacija večstanovanjske stavbe, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema v obstoječi večstanovanjski stavbi, od te-daj pa izolacija večstanovanjske stavbe, hidravlič-no uravnoteženje ogrevalnega sistema v obstoje-či večstanovanjski stavbi ter sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto.

5. sPoDbujanjE oVE V gosPoDinjsTVih

Nepovratna sredstva se dodeljujejo za vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov, fotovol-taičnih sistemov za proizvodnjo elektrike ter spe-cialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, na polena, pelete in sekance, do


leta 2005 pa tudi za toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode.

V obdobju od 2002 do 2006 je bila skupno podprta vgradnja 948 kuril-nih naprav na lesno biomaso, 1.873 solarnih sistemov z več kot 12.000 m2 sprejemnikov sončne energije, vgradnja 1.988 toplotnih črpalk za sanitarno vodo, vgradnja 282 toplo-tnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov ter vgradnja 14 fotovolta-ičnih sistemov.

6. noVi PRogRaMi

V letu 2005 smo začeli s pripravo programa »Trajnostna energija«, ki je sestavni del Operativnega pro-grama razvoja okoljske in prometne infrastrukture, s katerim želi MOP na področje URE in OVE dodati tudi sredstva evropskih skladov. Pro-gram »Trajnostna energija« predsta-vlja implementacijo Nacionalnega energetskega programa (NEP) na področju učinkovite rabe energije in okolju prijazne proizvodnje s cilji za-gotavljanja zanesljivosti energetske oskrbe, varstva okolja, dviga konku-renčnosti in zaposlovanja. Vrednost programa »Trajnostna energija« v naslednji evropski finančni perspek-tivi, v obdobju 2007- 2013 znaša 188 mio EUR, od tega 158 mio € iz evrop-skega kohezijskega sklada. Glavnina finančnih sredstev bo namenjena finančnim spodbudam za investiranje v projekte URE in OVE v javnem sektorju, inovativnim lokal-nim energetskim sistemom ter učinkoviti rabi ele-ktrične energije.

V pripravi je tudi Program razvoja podeželja, ki tako v 1. kot 3. osi omogoča izvedbo ukrepov za investicije v URE in OVE. Poleg dosedanjih aktiv-nosti, ki so bile usmerjene v zagotovitev dodatnih prihodkov od osnovne dejavnosti kmetijcev, se novi program usmerja bolj široko na podeželje in spodbuja tudi podjetništvo na podeželju, pri če-mer je možno uvajati tudi ukrepe URE in OVE.

Slika 2: Sofinanciranje kurilnih naprav

0

50

100

150

200

250

300

350

2002 2003 2004 2005 2006

Šte

vilo

pod

prtih

ukr

epov

Sekanci Peleti Polena

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2002 2003 2004 2005 2006

Šte

vilo

pod

prtih

ukr

epov

TČ - sanitarna voda Solarni sistemiTČ - ogrevanje prostorov Fotovoltaika

Slika 3: Sofinanciranje ostalih ukrepov v gospodinjstvih

Zakonske osnove na področju javno-zasebnega partnerstva, ki smo jih sprejeli s koncem leta 2006, omogočajo še en način financiranja investicijskih projektov, in sicer pogodbeno financiranje. Ta na-čin financiranja omogoča izvedbo najmodernejših energetskih investicij, ne da bi razpolagali z lastni-mi finančnimi sredstvi, saj le-ta zagotovi zunanja institucija oziroma pogodbenik. Ta prevzame na-črtovanje, financiranje, vgradnjo in praviloma tudi obratovanje naprav za dobavo toplote, medtem ko naročnik, ki je običajno javni sektor, vložena sredstva povrne s plačilom za dobavo energije.


zaKljučEK

Dosedanji rezultati na področju URE in izrabe OVE so spodbudni. Razviti so različni programi na po-dročju informiranja, ozaveščanja in usposabljanja porabnikov, energetskega svetovanja, spodbuja-nja izvajanja svetovalnih storitev ter spodbujanja investiranja z različnimi finančnimi instrumenti. Veliko zanimanje za investiranje v OVE, ob držav-nem proračunu, ki iz leta v leto ostaja na isti ravni in ne sledi projekcijam, navedenim v Nacionalnem energetskem programu, se odraža v vse manjšem obsegu izvajanja programov investiranja z nepo-vratnimi sredstvi. Zadnji razpis za spodbujanje investicij pri pravnih osebah in samostojnih pod-jetnikih posameznikih za izrabo geotermalne in sončne energije ter energije okolice je bil izveden v letu 2004, za energetsko rabo lesne biomase v letu 2005, v letu 2006 sta bila izvedena le še razpi-sa za gospodinjstva, razpis za gospodinjstva v letu 2007 je bil omogočen šele, ko so bila združena vsa sredstva na postavkah OVE državnega proračuna za leti 2007 in 2008, kljub temu pa so razpisana sredstva zadoščala le za eno odpiranje vlog.

V pripravi so novi programi spodbujanja – Ope-rativni program razvoja okoljske in prometne in-frastrukture ter Program razvoja podeželja. Oba programa sicer zagotavljata sredstva s pomočjo evropskih skladov, vendar pa bo v obeh prime-rih potrebno zagotoviti tudi sredstva državnega proračuna. Za določene ciljne skupine, kot npr. gospodinjstva pa bo potrebno zagotoviti še do-datne vire, v kolikor se bo izkazalo, da so programi spodbujanja investiranja z nepovratnimi sredstvi potrebni tudi vnaprej.


STROKOVNI PRISPEVKI

Ključni izzivi


mag. Hinko Šolinc

Marijan Kraljič


• EK je pripravila sveženj »Energija za spreminjajo i se Svet«, v katerem je energetiko prvi v ve ji meri povezala s podnebnimi spremembami,

• sveženj je na spomladanskem zasedanju potrdil Svet EU, • dolo a niz ambicioznih ciljev glede emisij toplogrednih

plinov, energetske u inkovitosti in obnovljivih virov energije, cilj predlogov pa je tudi ustvariti popoln notranji trg za energijo ter okrepiti u inkovito zakonsko ureditev,

• sestavljen je iz krovnega dokumenta in iz ve drugih dokumentov, izmed katerih naj omenimo le Akcijski na rt za energetsko u inkovitost in Renewable energy roadmap

Uinkovita raba energ

ijeEnergija za spreminjajo i se Svet

UČINKOVITA RABA IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – VITALNI RAZVOJNI IZZIV SLOVENIJE

mag. Hinko Šolinc,Ministrstvo za okolje in prostor

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

DIREKTORAT ZA EVROPSKE ZADEVE IN INVESTICIJE

Sektor za aktivnosti u inkovite rabe in obnovljivih virov energije

U inkovita raba in obnovljivi viri energije –vitalni razvojni izziv Slovenije

mag. Hinko Šolinc

4. okoljski simpozij “Okolju prijazna uporaba energije”Celje, 18. maj 2007


• po sprejetju mednarodnega sporazuma o okviru za obdobje po letu 2012: zmanjšanje emisij iz razvitih držav za 30 % do leta 2020,

• enostranska zaveza EU: do leta 2020 bomo znižali emisije toplogrednih plinov glede na leto 1990 za najmanj 20 odstotkov,

• nacionalni cilji za delež zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bodo dolo eni naknadno.


ijeCilji s podroCilji s podro ja zmanjja zmanjšševanja emisijevanja emisij

• Predsednik EK José Manuel Barroso: “... Energy policy was a corearea at the start of the European project. We must now return it to centre stage. ... We must act now, to shape tomorrow's world".

• Komisar za okolje Stavros Dimas: “... Today, we have agreed on a set of ambitious, but realistic targets which will support our globalefforts to contain climate change and its most dire consequences. I urge the rest of the developed world to follow our lead, match ourreductions and accelerate progress towards an internationalagreement on the global emission reductions".

• Komisar za energijo Andris Piebalgs: "If we take the right decisionsnow, Europe can lead the world to a new industrial revolution: thedevelopment of a low carbon economy. Our ambition to create a working internal market, to promote a clean and efficient energy mixand to make the right choices in research and development willdetermine whether we lead this new scenario or we follow others.“


ije

Izjave ob predstavitvi energetskega paketaIzjave ob predstavitvi energetskega paketa



ijeenergije vpliv na podnebne spremembeenergije vpliv na podnebne spremembe

Vir: EUROBAROMETER, http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm

Zavedanje, da ima proizvodnja in poraba Zavedanje, da ima proizvodnja in poraba

• pove anje energetske u inkovitosti za 20 % do 2020,

• doseganje 20 % deleža obnovljivih virov energije v celotni energetski oskrbi EU,

• doseganje vsaj 10 % deleža biogoriv do leta 2020 v Evropski Uniji in v vsaki lanici posebej,

• prvi in tretji cilji se nanašata tako na celotno EU, kot na vse države lanice, drugi cilj, to je deležOVE, pa velja za celotno EU,

• nacionalni cilji bodo dolo eni do konca leta 2007.


ije

Cilj s podroCilj s podro ja energetikeja energetike



ije

Podpora minimalnemu delePodpora minimalnemu deležžu OVEu OVE


je EK predstavila že oktobra 2006, zaradi svoje pomembnosti je del energetskega svežnja; po obsegu razmeroma kratek, po vsebini pa izredno širok; postavlja okvir politik in ukrepov za realizacijo 20 % var evalnega potenciala:

– vrsta zakonodajnih predlogov, ki bodo pripravljeni v naslednjih letih– dosledno izpolnjevanje zahtev veljavnih direktiv s podro ja URE, tako pri

napravah ki porabljajo energijo kot pri stavbah (minimalne energetske lastnosti za nove in prenovljene stavbe, gradnja stavb z zelo nizko porabo energije) in tudi na podro ju energetskih storitev

– zmanjševanja izgub pri proizvodnji, prenosu in distribuciji el. energije– obsežen paket ukrepov za izboljšanje energetske u inkovitosti na podro ju

prometa (u inkovitost porabe goriva avtomobilov, razvoj trgov za istejša prevozna sredstva, zagotavljanje primernega tlaka v pnevmatikah,izboljšanje u inkovitosti mestnih, železniških, pomorskih in letalskih prevoznih sistemov, sprememba vedenjskih vzorcev v prometu)

– zahteva primerne in predvidljive cenovne spodbude


ijeAkcijski naAkcijski na rt za energetsko urt za energetsko u inkovitostinkovitost



ije

Do leta 2010:• URE v vseh sektorjih rabe energije: pove anje za 10%• URE v javnem sektorju: pove anje za 15 %• soproizvodnja: podvojitev obsega proizvodnje

elektri ne energije• OVE v primarni energiji: dvig deleža z 8% na 12%

* OVE za toploto: dvig deleža z 22% na 25%* OVE za elektriko: dvig deleža z 32,0% na 33,6%* OVE v prometu: delež 5 % (2 % v letu 2007)

NOVI CILJI V 2008

Nacionalni energetski program: Nacionalni energetski program: cilji za URE in OVEcilji za URE in OVE


ije

Vpliv energetske uVpliv energetske u inkovitosti na nakup inkovitosti na nakup gospodinjskih aparatovgospodinjskih aparatov



Primarna energija Uinkovita raba energ

ije

• rast porabe PE 2,8 %/a oziroma 15% (2000-2005)

• pove anje porabe zemeljskega plina 25%, nuklearna energije 24%, trdnih goriv 13%, OVE 13%, teko a 8%, HE -10%, OVE + HE 3%

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

2000 2001 2002 2003 2004 2005

Prim

arna

ene

rgija

(100

0 to

e)

Obnovljivi viri in odpadkiHidro energijaNuklearna energijaZemeljski plinTeko a gorivaTrdna goriva

OVE v primarni energiji Uinkovita raba energ

ije

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2000 2001 2002 2003 2004 2005

Prim

arna

ene

rgija

(100

0 to

e)

Hidro energijaObnovljivi viri in odpadki



ijeMoMožžni deleni deležž OVE v SlovenijiOVE v Sloveniji

410 373 339 308 293 278 26428,5

31,6

44,9

81,9

05

1015202530

3540

45

50

dele

ž O

VE (%

)

primarna energija (PJ)

OVE (PJ)

30-3525-30

20-2515-20

10-155-10

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 Nosilno ministrstvo je MOPPredmet projekta:• Uveljavljanje OVE• Aktivnosti URE• Infrastruktura za vodikovo ekonomijo in vozila nove

generacije• Spodbujane razvoja in prenosa tehnologijCilji za prvi dve to ki sta v NEP (le do 2010, novela)Ocenjena vrednost projekta: 4 mrd €


ijeProjekt Trajnostna energija in ekonomija vodika



ijeVpliv klimatskih sprememb na porabo Vpliv klimatskih sprememb na porabo energije energije


Varianta A – priložnost za Slovenijo– dolo itev visokih ciljev, – popolno prestrukturiranje “sektorja”, – velika za etna vlaganja, – razvoj in uporaba novih tehnologij, – dolgoro no bomo izvoznik tehnologij.

Varianta B – grožnja za Slovenijo– neambiciozni cilji, – vlaganja kot do sedaj, – bomo uvoznik tehnologij.

Cena doseganja ciljev? Uinkovita raba energ

ije


VETRNI IN SONČNI POTENCIAL V SLOVENIJI

dr. Silvo Žlebir,dr. Gregor Gregorič, Agencija RS za okolje

dr. Jože Rakovec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

uVoD Sončno sevanje ima posebno mesto med obno-vljivimi viri energije - je primaren vir obnovljive energije. Sončna energija se akumulira v tleh (v povprečju se absorbira cca. 170 W/m2). Le pribli-žno 1 % prejete sončne energije se zaradi dife-rencialnega ogrevanja Zemlje pretvori v kinetič-no-vetrno energijo. Približno 30 % prejete sončne energije se porabi za izhlapevanje vode; manjši del te energije (padavine v povirjih rek) je mogoče izkoristiti v hidroelektrarnah. Del energije se po-rabi za fotosintezo in jo je posredno, z uporabo biomase, mogoče izkoristiti. Obnovljive vire energije je torej mogoče izkori-ščati na različne načine. V tem prispevku obrav-navamo naravni potencial, ki v Sloveniji obstaja za izkoriščanje vetrne in sončne energije.

VETRnE RazMERE

Krajevne vetrne razmere je možno dobro oceni-ti le z lokalnimi meritvami. S postavitvijo dovolj visokega merilnega stolpa (vsaj 10 m) in v dovolj dolgem obdobju (nekaj let) dobimo sliko krajev-nih vetrnih razmer, kakršnih (v pogledu kakovosti) ne more zagotoviti nobena od znanih računskih metod. Veter je krajevno zelo variabilna spre-menljivka, nanj močno vplivajo reliefne značil-nosti okolice, naravne ovire, objekti in vremenski procesi v vseh prostorskih skalah. Vse te vplive je nemogoče upoštevati pri računskem približku, zato mora vsaka odločitev za investicijo v infra-strukturo za izkoriščanje vetrne energije temeljiti predvsem na lokalnih meritvah. Ker pa mnoge investitorje (in tudi zainteresirano javnost) zani-ma, katera področja so vsaj potencialno primer-na za izkoriščanje vetrne energije, je smiselno z uporabo računskih metod izdelati karto vetrnega potenciala - t.i. vetrni atlas. Naj pa še enkrat pou-darimo, da vetrni atlas (zlasti njegova neposredna,

“točkovna” uporaba) nikakor ne more nadomestiti lokalnih meritev.

Slovenija je bila že vključena v izdelavo vetrnega atlasa za srednjo Evropo (Dobesch in Kury, 1997). Metode pri izdelavi tega atlasa so bile povzete po že prej izdelanem vetrnem atlasu Evrope (Troen in Petersen, 1991), ki pa se je osredotočil pred-vsem na severozahodni del Evrope. Za Slovenijo (in tudi gorske predele Avstrije in Slovaške) se je ta metodologija izkazala za neprimerno; temeljila je na uporabi meritev in “prenosu” merjenih vredno-sti na druge lokacije na podlagi računske obrav-nave vpliva reliefa in ovir v okolici. Izkazalo se je, da v izrazito razgibanem reliefu (globoke doline, strma pobočja) in kompleksnih vetrnih režimih (burja) ob relativno redki merilni mreži ta metoda ne deluje. Sicer je statistično-empirična uporaba merskih vrednosti za izdelavo kart vetrnih razmer lahko uspešna, če imamo dovolj gosto merilno mrežo in če predvidimo vse vetrne režime nad obravnavanim območjem. Eden zadnjih uspešnih primerov uporabe take metode je Interreg projekt Alpine Windharvest (Schaffner in Remund, 2005), v sklopu katerega je bila izdelana karta vetrnih razmer za območje Alp. Pri tem so uporabi stati-stične prostorske interpolacije sledili še empirični popravki na območjih posebnih vetrnih režimov (grebeni, globoke doline in kanjoni, široke doline in ravninski predeli, obalna območja).

Mi smo se pri oceni vetrnih razmer odločili za al-ternativno metodo - uporabo dinamičnega mo-deliranja. V tem primeru pri izračunu ne upošteva-mo meritev, temveč polje vetra (kot tudi vse ostale vremenske procese) poskušamo računalniško simulirati. Pri tem uporabimo enako orodje kot se uporablja za napovedovanje vremena - numerični model; pri nas je v uporabi model z imenom ALA-DIN. V posebni konfiguraciji model lahko uspešno simulira tudi lokalne vremenske razmere (Žagar in Rakovec, 1999). Namesto v aktualne globalne računalniške vremenske napovedi smo simulacijo “ugnezdili” v polja analiz vremenskih situacij za obdobje 1994-2001, ki jih je izdelal Evropski cen-ter za srednjeročne prognoze vremena. Tako smo dobili 8-letno računsko klimatologijo vetrovnih polj. Izkazalo pa se je, da je pri uporabi računal-niškega modela za simulacijo vseh vremenskih procesov prišlo do znatnih sistematičnih napak, ki so povezane z obravnavo površja v tovrstnem računalniškem modelu. To težavo smo poskusili


rešiti z uporabo računskega prilagajanja polja ve-tra površju, pri čemer se upošteva le en fizikalni zakon (ohranitev mase - uporaba t.i. kontinuitetne enačbe). Pri tem smo uporabili model AIOLOS (ki je sicer le eden od mnogih tovrstnih modelov; La-las, 1996) v računski mreži s prostorsko ločljivostjo 1 km. S tem je v veliki meri opredeljena tudi repre-zentativnost rezultatov; ne moremo pričakovati, da bodo rezultati vsebovali prostorske variacije vetrnih razmer s prostorsko skalo, manjšo od ne-kaj kilometrov.

Primerjava merjenih in simuliranih vrednosti na lokacijah merilnih postaj iz mreže ARSO je na sliki 1. Iz slike je razvidno, da sicer ni pomembnejših sistematičnih odstopanj; vpliv nadmorske višine na povprečno hitrost vetra je pri simulaciji korek-tno reproduciran. Nakazan pa je problem burje na Primorskem - povprečno hitrost vetra na postaji Dolenje pri Vipavi model precej podceni. Žal za to obdobje nimamo podatkov iz drugih merilnih točk na območjih, kjer burja pomembno vpliva na

vetrne razmere; kaže pa, da je ta vpliv podcenjen, kar je večja pomanjkljivost modelskih rezultatov. Rezultat - karta povprečnih hitrosti vetra na višini 50 m nad tlemi - je na sliki 2.

sončni PoTEncial

Ker je sončna energija pomemben parameter oko-lja, so se z njo pri nas začeli kvantitativno ukvarjati že v 60 letih prejšnjega stoletja. Pred več kot dvaj-setimi leti je izšla publikacija Sončno obsevanje v Sloveniji – trajanje in energija (Hočevar in sod., 1982) Od takrat so v seriji Klimatografija Slovenije, ki jo sedaj izdaja Agencija Republike Slovenije za okolje – ARSO (pred tem pa jo je izdajal njen pred-hodnik – Hidrometeorološki zavod – HMZ), več-krat izšli pregledi o izmerjenih vrednostih trajanja sončnega obsevanja: za obdobje 1961–1990 in ob-dobje 1971–2002 (Ovsenik–Jeglič in Dolinar, 2004). V teh publikacijah je bila poleg trajanja objavljena še energija sončnega obsevanja za Ljubljano, kaj več o energiji pa ne. Razlog je v tem, da do pred

Bilje

Bovec

Brnik

Celje

DolenjeIskrba

Koper

Kredarica

Krško

Krvavec

Lisca

Ljubljana

MB-let

MalkovecMaribor

MurskaSobotaNovo mesto

Podčetrtek

Pokljuka

Portorož

PostojnaPtuj

Radenci

Rateče

Rogaška

Rogla

Šmartno

Vnajnarje

0 1 2 3 4 5 6

meritev (m/s)

0

1

2

3

4

5

6

mod

el (m

/s)

Slika 1: Primerjava simuliranih in merjenih povprečnih hitrosti vetra - obdobje 1994-2001


kratkim meritev sončne energije pri nas skoraj ni bilo, daljši niz obstaja le za Ljubljano. Iz trajanja sončnega obsevanja je energijo mogoče oceniti z uporabo fizikalno matematičnega modela (Hoče-var in Rakovec, 1977) ali pa z uporabo empirične li-nearne zveze, t.i. Angstromove formule. V Sloveniji še danes ni dovolj podatkov o izmerjenem global-nem sončnem obsevu (sončni energiji, vpadli na horizontalno ploskev, npr. v uri, dnevu), da bi lahko kar na podlagi meritev z interpolacijo narisali kar-to sončne energije pri tleh. Merilnih mest je sicer precej več kot včasih (več kot dvajset) – vendar pa so nizi relativno kratki (pribl. 10 let), predvsem v za-četnem obdobju meritev je v arhivu tudi precej na-pak. Potrudili smo se, da smo vse razpoložljive po-datke iz arhiva ARSO kritično preverili. Kljub temu smo morali primerno izbirati vhodne podatke in jim prilagajati načine izračunavanj, da smo dobili zadovoljivo reprezentativne rezultate. Tu so nam izkušnje izpred desetletij, ko smo računali po la-stnem modelu, prišle še kako prav. Modul za raču-nanje senc pa je plod lastnega znanja in razvoja.

V okviru projektne naloge smo testirali model ME-TEONORM; podoben model je bil uporabljen za

izdelavo evropskega atlasa sončnega obsevanja (ESRA, 2000). Model vsebuje lastno bazo mete-oroloških podatkov (trajanje sončnega obseva-nja, temperatura, vlažnost in količina padavin), s pomočjo katerih empirično oceni slabitev ob prehodu sončnega sevanja skozi ozračje. Obsta-ja možnost dodajanja lokalnih podatkov (sicer za Slovenijo model ne bi bil uporaben - v njegovi bazi so podatki o trajanju sončnega obsevanja za zgolj dve meteorološki postaji). Ob primerjavi mo-deliranih in merskih vrednosti pa se je izkazalo, da model sistematično preceni difuzno sevanje. Zato so bili modelski rezultati popravljeni glede na ugotovljena odstopanja.

Digitalni model reliefa v visoki resoluciji nam omogoča, da lahko dokaj natančno obravnavamo lokalni vpliv reliefa na bilanco sevanja. Slovenija je namreč precej gorata in hribovita in v vsakem njenem delu so bodisi bolj bodisi manj prisojne ali osojne lege. Zato je poleg globalnega obse-va (torej obseva horizontalnih tal) pri nas precej pomemben tudi kvaziglobalni obsev različno na-gnjenih tal; zaradi prisojne lege so lahko vrednosti kvaziglobalnega obseva tudi do 20 % višje glede

0 m/s

2 m/s

4 m/s

6 m/s

Slika 2: Karta simuliranih povprečnih hitrosti vetra 50 m nad tlemi (model AIOLOS, obdobje 1994-2001)


Slika 3: Vpadni kot sonca določa, ali in kako je določeno območje osenčeno (vir: Kastelec in sod., 2005).

Slika 4: Kvaziglobalno letno sončno obsevanje v Sloveniji (vir: Kastelec in sod., 2005)

na vodoravna tla, vrednosti na osojah pa so lah-ko seveda veliko nižje. Poleg naklona reliefa pa je potrebno upoštevati tudi sence. Nekatere lege so močno osenčene in tam je lokalna napaka približ-ka energije sončnega obsevanja, narejena na pod-lagi zgolj klimatoloških podatkov, precej velika. Tudi difuzno sevanje je odvisno od prostorskega

kota, s katerega difuzna svetloba obseva tla. Na sliki 3 so skicirani vplivi reliefa na osenčenost, ki so bili upoštevani pri izračunu.

Na sliki 4 je karta letnega kvaziglobalnega sonč-nega obsevanja v Sloveniji. Sicer so dnevne vre-dnosti globalnega in kvaziglobalnega obseva se-


veda precej večje poleti kot pozimi (poleti okrog 20 MJ/m2 dnevno oz. okrog 700 MJ/m2 mesečno, pozimi tudi manj kot 5 MJ/m2 dnevno in manj kot 100 MJ/m2 mesečno). Skupne letne vsote pa se gibljejo nekje med 3000 MJ/m2 in 6000 MJ/m2; v izrazito osenčenih legah lahko tudi precej manj; geografsko so razlike namreč lahko precejšnje. Iz-stopajo posamezni predeli z več energije, kot npr. Primorska, od koder se v ozkem pasu območje z več sončne energije razteza tudi na širše območje Dolenjske in Posavja ter ravninski del Podravja in Pomurja (zanimivo: to se pokriva s prevladujočimi vinogradniškimi območji Slovenije).

ViRi

Dobesch H., Kury G., 1997, Wind atlas for the Cen-tral European Countries, Zentralanstalt fuer mete-orologie und geodynamik, Dunaj, 105 str.

ESRA, 2000 Schramer, K. in J. Greif, 2000: The Eu-ropean Solar Radiation Atlas. Ecole des Mines de Paris. (vol 2: xii+296 str..)

Hočevar, A., Rakovec, J., 1977, General models of circum–global and quasi–global radiation on hills of simple geometrical shapes. Part I, Theoretical consideration. Arch. Meteorol. Geophys. Bioclima-tol., Series B 25, str. 151–164.

Hočevar, A. in sodelavci, 1980: Razporeditev po-tenciala Sončeve energije v Sloveniji. VDO Bioteh-niška fakulteta, VTOZD za agronomijo, (Ljubljana), 69 str.

Kastelec, D., Rakovec, J. in Zakšek, K., 2005: Oson-čenost Slovenije. FMF, BF, ZRC SAZU - interno po-ročilo; v pripravi je tiskana izdaja.

Lalas, D. P., 1996: Introduction to Athin. V: Lalas, D. P. and Ratto C. F. (urednika): Modelling of atmo-spheric flow fields, World Scientific, Singapore etc. 1996, 753 str.

Mortensen, N. G., L. Landberg, I. Troen, 1990, 1999, Wind Atlas Analysis and Application Program (WASP), Risø National Laboratory, Roskilde, Dan-ska

Ovsenik–Jeglič, T. in M. Dolinar, 2004: Trajanje sončnega obsevanja: analiza trajanja sončnega obsevanja v Sloveniji in globalno sončno obseva-

nje v Ljubljani: 1971–2002. Klimatografija Sloveni-je. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in ener-gijo, Agencija RS za okolje, xxix + 43 str., pril.

Schaffner, B. in Remund, J. (urednika), 2005, Alpi-ne Space Wind Map. Alpine Windharvest Report Series, Report No. 7-2; http://www.sbg.ac.at/pol/windharvest

Troen, I., E. L. Petersen, 1991: European Wind Atlas, Risoe National Laboratory, Risoe , Danska, 1991

Zakšek, K., Podobnikar., T., Oštir, K., 2005: Solar ra-diation modelling. Computers & Geosciences 31, str. 233–240.

Žagar, M., J. Rakovec, J., 1999, Small scale surface wind prediction using dynamical adaptation. Tel-lus vol. 51, str. 489-604


VELIKE ENERGETSKE DRUŽBE TER PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

mag. Djordje Žebeljan,mag. Damjana Raner, Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

uVoD

Slovenska porabe električne energije še zmeraj narašča po višji stopnji, kot smo nekoč predvi-devali. V letu 2006 je ta stopnja znašala 3,6 % in predstavlja resno zahtevo po hitrem ukrepanju na področju postavitve novih proizvodnih kapacitet. Primanjkljaj, ki ga moramo zapolniti, je vsako leto večji in predstavlja resno skrb pri zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Rast porabe energije in rast bruto domačega proi-zvoda (BDP) nista več v tesni linearni soodvisnosti, zato ker narašča delež BDP, ustvarjen s storitveni-mi dejavnostmi (prodaja znanja, ipd), ki ne potre-bujejo večjega vložka energije. Napovedovanje bodočih potreb po energiji je tako povezano z različnimi scenariji razvoja družbe kot celote in postaja vedno bolj kompleksno.

Za Slovenijo kot tudi za večino ostalih držav uvoz-nic energentov velja, da mora zmanjšati enostran-sko navezanost industrije na uvožene energetske surovine in se naučiti shajati z realno manjšimi količinami energije, kot je je bilo na voljo do sedaj. Temeljna usmeritev na področju OVE, ki izhaja iz Nacionalnega energetskega programa, je dosega-nje 12-odstotnega deleža OVE v primarni energiji, kar je v skladu z Direktivo 2001/77/ES. Na podro-čju električne energije to pomeni dvig deleža električne energije iz OVE na 33,6 % do leta 2010. Pri tem ne smemo pozabiti na nedavno sprejet obvezujoč cilj na ravni EU, v skladu s katerim naj bi EU do leta 2020 dosegla 20 % delež OVE v celotni porabi energije.

1. PRoizVoDnja in PoRaba ElEKTRičnE EnERgijE V sloVEniji

Statistični podatki kažejo, da Republika Sloveni-ja vsako leto več kot polovico svojih energetskih

potreb pokrije z uvoženimi viri energije. Domača letna proizvodnja primarnih virov energije (pre-mog, hidro energija, nuklearna toplota in ob-novljivi viri energije) ne zadošča niti za polovico slovenskih potreb po energiji, kar pomeni, da je vsakoletna energetska odvisnost Republike Slo-venije zelo visoka in se je v preteklih letih gibala med 48,2 in 52,4 odstotki. Domača proizvodnja primarne energije je po neuradnih podatkih v letu 2006 znašala 144,8 PJ, kar je 1,2 % manj kot v predhodnem letu. Proizvedena količina doma-če primarne energije pokrije 47,17 % vse načrto-vane primarne energetske oskrbe, neto uvozna odvisnost Republike Slovenije pa je znašala 50,8 %. Največji delež 41,0 % prispeva jedrska toplota, sledijo ji trdna goriva (34,0 %), obnovljivi viri ener-gije (15,1 %), hidro energija (9,7 %) in zemeljski plin (0,1 %).

SLIKA 1: Struktura domače proizvodnje primarne energije v letu 2006

Z domačo proizvodnjo trdnih goriv bo lahko Re-publika Slovenija v letu 2006 pokrila 78,3 % vse načrtovane oskrbe s trdnimi gorivi, medtem ko bodo naftni proizvodi in zemeljski plin zagoto-vljeni skoraj v celoti iz uvoza.

Za proizvodnjo električne energije se v Sloveniji uporabljajo vse oblike primarnih energentov ozi-roma virov. Leta 2005 je jedrska elektrarna proi-zvedla 41 odstotkov vse v Sloveniji proizvedene električne energije, 34 odstotkov so je proizvedle termoelektrarne in 25 odstotkov hidroelektrarne.

zadostnost proizvodnje je ocena o tem, ali v sistemu obstajajo zadostne proizvodnje zmoglji-

Vir: Trpin 2006.


vosti ter ali so načrtovane nove elektrarne, tako da pokrijejo pričakovano pasovno porabo elek-trične energije kot tudi vršne potrebe, upošteva-joč realne možnosti uvoza električne energije. Za zanesljivo oskrbo so ključnega pomena domači viri, katerih pomanjkanje je mogoče nadomestiti z energijo iz drugih sistemov, vendar uvoz in njego-vo stalno povečevanje ne predstavljata dolgoroč-ne rešitve za zagotovitev zanesljive oskrbe. Analize trenutnega stanja kažejo, da je zanesljivost oskrbe z električno energijo v Sloveniji ogrožena, in da se bo takšno stanje v prihodnosti še poslabšalo. Ker je izgradnja elektrarn investicijsko in projektno zahteven in dolgotrajen proces, je nujno, da Slo-venija čim prej uvede ukrepe, ki bodo pospešili investicije v izgradnjo novih proizvodnih virov.

Investitor mora pri svoji odločitvi upoštevati pred-vsem razpoložljivost energetskega vira in stro-šek njegovega pridobivanja. Čeprav ima pri do-ločenem proizvodnem obratu podjetje zadostna sredstva za proizvodnjo električne energije, so potrebne še dodatne investicije v infrastrukturo, ki omogoča proizvodnjo in prenos goriva v elek-trarno. Drugo pomembno vprašanje je tudi doba-vitelj energetskega vira (npr. zemeljskega plina). V naslednjih 30 letih bi se naj uvoz zemeljskega plina v države OECD početveril, kar pa bi naj do-bro izkoristile države izvoznice zemeljskega plina, ki bodo z iskanjem rente povzročile dolgoročno negotovost pri dobavi zemeljskega plina.

Ključno vprašanje investitorja v elektrarno na fo-silna goriva je stopnja spremembe med ceno ele-ktrične energije ter med ceno goriva, ki omogoča le-to proizvodnjo; ta razlika predstavlja neke vrste maržo (spark spread). Velikost marže se razlikuje

od tipa elektrarne, saj je za elektrarno v pasu za-želena velika marža, da lahko elektrarna obratuje neprestano in si tako pokrije visoke stroške kapi-tala, ki se razporedijo na veliko število obratoval-nih ur. Pri proizvajanju konične energije pa imajo elektrarne višje stroške goriva, vendar obratujejo manjše število ur, ki morajo pokriti stroške kapi-tala. Prednost elektrarne v konici je, da si lahko proizvodnjo prilagodi, tako da obratuje v času, ko je marža ugodna. Takšno prilagajanje pa zahteva seveda ne le tehnološko fleksibilnost na spremi-njajoče se cene, ampak fleksibilnost v dobavi go-riva (IEA 2003, 30).

Evropska komisija se ne bo vmešavala v odločitve posameznih članic, ko se bodo odločale, katere vire za pridobivanje energije bodo uporabile. Močno pa bo podpirala razvoj obnovljivih ener-getskih virov. Koliko denarja bodo članice EU lah-ko črpale iz evropskega proračuna za raziskave, ki naj bi povečale izkoriščanje obnovljivih ener-getskih virov, je že objavljeno v okviru razpisov 7. okvirnega programa za leto 2007.

2. sMERnicE Eu na PoDRočju oVE

Evropska unija ima na voljo veliko ukrepov za reše-vanje okoljskih, varnostnih in konkurenčnih vpra-šanj na energetskem področju. Ti ukrepi obsegajo na primer Direktivo 2001/77/ES za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih vi-rov, ki določa minimalni indikativni cilj 12 % bruto nacionalne porabe energije do leta 2010 in zlasti cilj 22,1 % deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, v skupni porabi ele-ktrične energije v Skupnosti do leta 2010, pa tudi obnovljeno Strategijo za trajnostni razvoj ter Zele-

2003 2004 2005indeks

2004/2003indeks

2005/2004Hidroelektrarne 2.650 3.603 3.036 136,0 84,3Termoelektrarne 4.551 4.545 4.601 99,9 101,2Jedrska elektrarna 4.957 5.211 5.613 105,1 107,7Mali kvalificirani proizvajalci 333 476 417 142,9 87,6skupna proizvodnja v Rs 12.491 13.835 13.667 110,8 98,8Uvoz 3.996 4.885 9.326 122,1 190,9skupaj 16.487 18.720 22.993 113,5 122,8

Tabela 1: Proizvodnja električne energije – v GWh

Vir: Agencija za energijo (http://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id_informacija=722&id_meta_type=29&type_informacij


na knjiga o evropski strategiji za trajnostno, kon-kurenčno in varno energijo, s katero se je začela razprava o nadaljnjih ukrepih EU, ki so potrebni za reševanje naraščajočih izzivov nastajajočega energetskega trga EU.

Vendar pa se zdi, da ključna zakonodajna ureditev EU na tem področju ne uspe razrešiti trenutnih izzivov energetskega trga EU, ali pa ne ponuja primernih ukrepov in orodij za njihovo učinkovi-to razreševanje. Prav zato se z novim energetskim paketom, katerega cilje so potrdili tudi voditelji vlad in držav članic EU, poskuša narediti korak v smeri večje učinkovitosti evropske zakonodaje in mehanizmov za doseganje novih ambicioznih ci-ljev na energetskem področju.

Na Evropskem svetu, ki je potekal 8. in 9. marca 2007, so tako voditelji držav članic EU v zvezi s ciljem za obnovljive vire dosegli dogovor glede ciljev za obnovljive vire. Podprli so namreč am-biciozen obvezujoč cilj za doseganje 20 % deleža obnovljivih virov energije v celotni energetski po-rabi EU do leta 2020. Prav tako so podprli obvezu-joč minimalni cilj za 10 % delež biogoriv v celotni transportni porabi EU do leta 2020. Pri tem so po-udarili, da je obvezujoča narava tega cilja odvisna od trajnostne proizvodnje in dostopnosti druge generacije biogoriv.

Dogovorili so se tudi, da bodo v tem okviru do-ločeni individualni cilji za posamezne države čla-nice, ki bodo upoštevali različne pogoje v državah, vključno s trenutnim deležem obnovljivih virov in sestavo energetske me-šanice. Določitev nacionalnih ci-ljev za obnovljive vire na podro-čjih električne energije, gretja in hlajenja ter biogoriv bo v rokah držav članic. Voditelji so se za-vzeli tudi, da Evropska komisija še v tem letu predstavi zakono-dajni predlog za novo obsežno direktivo o rabi obnovljivih virov energije.

Zdaj torej Evropsko komisijo čaka težko delo pri iskanju pravega pristopa k razdelitvi bremena za doseganje teh ambicioznih obvezujočih ciljev med države

članice ter pri določanju nacionalnih ciljev za po-samezne države. Pričakujemo lahko, da bo ključni del pogajanj o metodologiji razdelitve bremen za doseganje zmanjševanja emisij in 20 % deleža ob-novljivih virov potekal tudi med slovenskim pred-sedovanjem EU v prvi polovici leta 2008.

3. oVE in DRugi EnERgETsKi ViRi V sloVEniji

Za Slovenijo kot tudi za večino ostalih držav uvoz-nic energentov velja, da mora zmanjšati enostran-sko navezanost industrije na uvožene energetske surovine in se naučiti shajati z realno manjšimi količinami energije, kot je je bilo na voljo sedaj. Zato je najbolje, da že danes začnemo razmišljati o tem, katere oblike industrije bo treba opustiti ali preusmeriti, ker so energetsko preveč potratne, in kako pripraviti ljudi na zmanjšano porabo energi-je v vsakdanjem življenju. Ideal ekološko usmerje-ne proizvodnje bi bila proizvodnja, ki minimizira odpadke, negativne učinke uporabe proizvodov na okolje in uporabo energije.

Iz Poročila Slovenije Evropski komisiji o implemen-taciji Direktive 2001/77/ES o spodbujanju proizvo-dnje električne energije iz obnovljivih virov za leto 2006 izhaja, da se delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije, zato ker se poraba električne energije povečuje hitreje kot pridobivanje, po letu 2000 zmanjšuje (slika v na-daljevanju).

Vir: Poročilo Slovenije Evropski komisiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES za leto 2006

Slika 2: Delež proizvodnjr električne energije iz obnovljivih virov energije v bruto porabi energije


Delež električne energije, pridobljene iz obnovlji-vih virov energije, se je zaradi hitrejše rasti pora-be električne energije kot proizvodnje električne energije iz OVE zmanjšal z 31,7 % v letu 2000 na 29,1 % v letu 2004, ter na 27,6 % v letu 2006.

Temeljna usmeritev na področju OVE, ki izhaja iz Nacionalnega energetskega programa, je dosega-nje 12-odstotnega deleža OVE v primarni energiji, kar je v skladu z Direktivo 2001/77/ES. Na podro-čju električne energije to pomeni dvig deleža električne energije iz OVE na 33,6 % do leta 2010. Pri tem ne smemo pozabiti na nedavno sprejet obvezujoč cilj na ravni EU, v skladu s katerim naj bi EU do leta 2020 dosegla 20 % delež OVE v celotni porabi energije.

Razvoj alternativnih energetskih virov in poveča-nje raznolikosti uporabljenih energetskih virov (diverzifikacija uporabljenih energetskih vi-rov) v Sloveniji sta za nas življenjska nujnost, ne le razvojna opcija. Uporaba alternativnih energet-skih virov (sončna energija, razvoj malih hidro-elektrarn, gorivnih celic, uporaba geotermalne energije itd.) nas bo pripravila na nujne velike spremembe v energetski politiki, na zelo verje-tne energetske krize itd., kar nas bo spremljalo v tretjem tisočletju. Seveda pa ima vsak energetski vir svoje prednosti kot tudi slabosti in bi nas torej prekomerna uporaba enega vira vedno znova in znova pripeljala do negativnih ekonomskih, okolj-skih ali narodnogospodarskih vplivov.

Slovenija se močno opira na lastne energetske vire, med katerimi so najpomembnejša prav vodna in rudna bogastva. Raziskave so pokazale, da imamo v Sloveniji premoga (lignit) dovolj še najmanj za naslednjih 40 let. Ker je slovenski premog ekolo-ško neprimeren za energetsko rabo, bo treba tudi

v prihodnjih letih del trdnih goriv (rjavi premog, črni premog, koks in antracit), naftne derivate in zemeljski plin zagotoviti iz uvoza. Raba domačega premoga (lignit, rjavi premog) se je zožila le na ve-lika kurišča s čistilnimi napravami in to predvsem za pridobivanje električne energije in toplote. Za sisteme daljinskega in lokalnega ogrevanja se kot ustrezen domači obnovljivi vir energije čedalje bolj uveljavlja lesna biomasa (lesni ostanki v lesni industriji in les iz gozda) še zlasti na lokacijah, kjer so izrazite naravne danosti (gozdnatost, kmetij-stvo, industrija, obrt, turizem).

Slovenija ima zelo omejene lastne vire zemeljske-ga plina, zato je v celoti odvisna od tujih virov ze-meljskega plina. V letu 2005 je bilo največ, kar 57 odstotkov zemeljskega plina dobavljenega iz Ru-sije, 33,7 odstotka iz Alžirije, 9 odstotkov iz Avstrije in 0,4 odstotka Italije. Pri plinu so proizvodni viri oddaljeni, zato ima pri delovanju plinskega trga velik pomen transport do porabnikov. Veliko ener-gije je tako treba vložiti v poenotenje načel dosto-pa do plinovodov (cena in način transporta plina) in preglednost stroškov transporta. Slovenija je na sredini transportnih poti zemeljskega plina (Alžiri-ja, Rusija), zato smo zelo odvisni od organizacije in cene transporta. Poraba plina pri nas raste, zato je treba graditi dodatne plinovode (Kranjec 2004c).

Ne glede na trenutno slovensko porabo zemelj-skega plina pa je glede na dolgoročne načrte v energetiki potrebno upoštevati, da se bodo naše potrebe po zemeljskem plinu precej povečale. Pri tem je mišljeno povečano povpraševanje po zemeljskem plinu predvsem pri proizvodnji elek-trične energije. Zemeljski plin bo nadomestil po-rabo tistih energentov, ki so bili bolj obremenilni za okolje (nafta in njeni derivati, premog – stare proizvodne tehnologije), vendar še kljub temu

KRiTERiji PREMog zEMEljsKi Plin oVEVarnost dobave ++ + (+)Konkurenčnost + ++ -Cenovno tveganje + - ++Okolje - + ++Fleksibilnost sistema + ++ (-)

Tabela 2: kvalitativna primerjava energetskih virov

Opombe: (+) V splošnem se pričakuje visoka varnost dobave, vendar pri sončnih in vetrnih elektrarnah lahko pričakujemo nestabilno dobavo. (-) Fleksibilnost je velika pri biomasi, delno pri hidroenergiji, ne pa pri vetrni in sončni energiji. Vir: Pfaffenberger in drugi 2005, 5.


ni rešen problem uvozne odvisnosti od vhodne-ga inputa ter s tem odvisnost od svetovnih cen zemeljskega plina. Ta problem bi se dalo rešiti z večjo uporabo OVE, vendar tudi OVE imajo svoje prednosti kot slabosti.

Slovenske reke imajo različne stopnje izkoriščeno-sti za energetske namene. Skoraj popolnoma je že izkoriščena reka Drava, na reki Savi je projekt gradnje novih hidroelektrarn že v izvajanju, pre-cej je izkoriščena tudi reka Soča. Reka Mura pa na slovenskem ozemlju še nima postavljene niti ene hidroelektrarne, s čimer se uvršča med najbolj perspektivne bodoče projekte z vidika energet-skega potenciala. Reka je za pridobivanje električ-ne energije primernejša, če je sprememba pretoka med letom majhna in če je zanesljivost predvide-vanja pretoka v posameznih dobah velika. Od slo-venskih rek ima Drava najbolj izravnane pretoke in je zato v primerjavi z rekami dinarskega področja potrebna najmanjša prostornina zbiralnega jeze-ra. Drava spada med visokogorske reke, ki imajo največji pretok pozno spomladi in v začetku pole-tja, ko se v gorah tali sneg, in najmanjšega pozimi, ko je vse zamrznjeno. Sava je srednje-gorska reka, ki ima dva maksimuma: spomladi in jeseni, Soča pa je primorska reka, saj ima največji pretok v dobi zimskega deževja.

Delež uporabe drugih oVE pri proizvodnji ele-ktrične energije ima v svetu le majhen delež v celotni proizvodnji. OVE predstavljajo sicer velik potencial, vendar je bila njihova uporaba zaradi slabše ekonomike manjša. Pričakujemo lahko, da bo tehnološki napredek vodil do zmanjšanja stro-škov pri tej proizvodnji. Problem pri uporabi OVE pa še ostaja v tem, da sta energetska vira sonce in veter premalo zanesljiva (časovna spremenlji-vost moči) in zaradi velikih razdalj med proizvo-dnjo in potrošnjo električne energije je potrebno

postaviti prenosno in distribucijsko omrežje, kar poviša stroške celotne investicije. Velike razdalje so značilne predvsem za vetrne elektrarne, ki so postavljene ponavadi na manj poseljenih vetrov-nih območjih (Pfaffenberger 2005, 3).

neomejena trajnost in velik potencial sta glavni značilnosti obnovljivih virov energije. Po-membna lastnost je tudi njihova enakomernejša razporeditev, brez »spoštovanja« geopolitičnih in državnih mej, brez tveganj dobave goriva in stroškov prevoza ter manjša ranljivost za terori-stične napade. Niso pod vplivom stroškov goriva in tveganj, povezanih z nihanjem cen; obenem za-poslujejo več ljudi na enoto proizvedene energije. Energija vetra, biomasa, sončna in geotermalna energija ter energija oceanov obetajo, da bodo ob tehnološkem napredku, podpori državne ener-getske politike in večji komercialni uporabi po-stajale vse bolj pomembne in v drugi polovici 21. stoletja postale temeljni svetovni vir. Na začetku 21. stoletja obnovljivi energetski viri v deležu sve-tovne energetske proizvodnje in porabe sicer ni-majo pomembnejšega deleža, vendar bi naj OVE po mnenju strokovnjakov do leta 2020 postali popolnoma tržno konkurenčni konvencionalnim energetskim virom. V obdobju 2020 – 2030 pa že napovedujejo množičen prehod k rabi OVE v drža-vah razvoja. Ukinjanje podpore rabi fosilnih goriv in upoštevanje zunanjih (okoljskih, zdravstvenih, socialnih) stroškov naj bi pomembno prispevalo k upadu konkurenčnosti fosilnih goriv (Plut 2004, 100-101). Pomembno je postaviti elektrarne tja, kjer bodo vplivi na okolje najmanjši.

Potencial za OVE v Sloveniji obstaja, je pa na tem področju tudi precej ovir. Poročilo Slovenije Evrop-ski komisiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES identificira naslednje:

Slika 3: primer polja vetrnih elektrarn


– hidro • zelo dolgi postopki za pridobitev koncesije

za uporabo vode v energetske namene,– veter

• nasprotovanjedelazainteresiranihjavnosti,– lesna biomasa

• problematika drugih potencialnih uporab-nikov lesne biomase, predvsem proizvajalci lesnih plošč,

• neprimernostmehanizma fiksnih odkupnihcen, saj se cena lesne biomase na trgu spre-minja oziroma povečuje,

– bioplin • pogostonasprotovanjelokalneskupnosti,

– geotermalna • nepoznavanjetehnologijeinvisokacenavr-

tin, zlasti poskusnih.

sEznaM ViRoV in liTERaTuRa

(1) IEA – International Energy Agency. 2003. Po-wer Generation Investment in Electricity Markets (Energy Market Reform). Paris: OECD.

(2) Pfaffenberger, Wolfgang and Maren Hille (Bre-mer Energie Institut, Germany). 2005. The ge-neration game. PEI – Power Engineering Inter-national, March 2005. Essex, United Kingdom. Str. 3

(3) Tuma, Matija in Mihael Sekavčnik. 2004. Ener-getski sistemi – Preskrba z električno energijo in toploto. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakul-teta za strojništvo.

(4) Kranjec, Samo. 2004c. Doinstalacija HE Moste: Vlaganja se bodo izplačala (intervju z Anto-nom Koseljem, SEL). Finance – priloga Okolje. Objavljeno 5.9.2004.

(5) Agencija za energijo (http://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id_informacija=722&id_meta_type=29&type_informacij= )

(6) Trpin, Dušan. 2006. Energetska bilanca Republi-ke Slovenije 2006. Ministrstvo za gospodarstvo.

mag. Djordje Žebeljan


SODOBNE TEHNOLOGIJE OSKRBE Z ENERGIJO – PRIMER BIOPLINA

Drago Pavlič,Esotech d.d.

PoVzETEK

V prispevku je prikazana tehnologija pridobivanja bioplina iz organskih odpadkov. Obravnavan je konkreten projekt, ki je v fazi izgradnje v podje-tju Koto d.d.. Inovativne rešitve in storitve Esote-cha globalno prispevajo na področju energetike k usmerjanju v pridobivanje energije na okolju prijazen način, k povečevanju energetske ozave-ščenosti in učinkovitosti, k uporabi alternativnih virov energije ter varčni rabi energije, na področju ekologije pa pripravi in ustreznemu čiščenju voda, čiščenju zraka ter okolju primerni izrabi odpadkov. V samem prispevku je podan poudarek na sami zasnovi tehnologije ter projektiranih parametrih. Prav tako je prikazana navezava na obstoječo či-stilno napravo z novim anaerobnim filtrom. Sama tehnologija je snovana skupaj z izkušenimi stro-kovnjaki iz Švedske, ki je med bolj naprednimi de-želami tega področja.

nEKaj o DRužbi EsoTEch D.D.

Na podlagi dolgoletnih izkušenj in novih znanj na področju implementacije projektov v ener-getiki in ekologiji, pri pridobivanju električne in toplotne energije ter čiščenju ozračja in voda, se v podjetju Esotech d.d. nenehno prilagajamo no-vim tržnim okoliščinam. Spremembe so namreč na našem področju vedno intenzivne, potrebe po nenehnih izboljšavah in inovativnem pristopu pa nujnost. Pri tem je okoljska zavest in upoštevanje najnovejših standardov (tako tehničnih, okoljskih kot poslovnih) na pomembnem mestu v podjetju.Esotech je podjetje z dolgoletno tradicijo, ki se je v zadnjih desetih letih usmerilo v obvladovanje vi-sokih tehnologij na področje energetike in ekolo-gije. Kot vodilno podjetje v slovenskem ekološkem grozdu deluje z viri znanj pri 2000 strokovnjakih na področju okoljskih in energetskih tehnologij iz univerz, inštitutov in podjetij, kar podjetju omo-

goča globalno povezovanje in zagotavljanje naj-boljših dosegljivih tehnologij. Poleg Slovenije je podjetje aktivno tudi na trgih jugovzhodne Evro-pe in Kitajske.Poslanstvo podjetja ESOTECH, d.d. je ustvarjanje boljšega sveta za vse nas. Z obvladovanjem naj-sodobnejših rešitev, internacionalizacijo in stro-kovnim delovanjem na lokalni ravni omogočamo našim kupcem izboljšanje delovanja njihovih pro-cesov in istočasno minimalen vpliv na okolje.

Prav tako se v podjetju Esotech zavedamo pome-na standardov in standardizacije, zato vključuje-mo svoje sodelavce v razne tehnične odbore pri SIST in s tem aktivno sodelujemo pri snovanju slo-venske standardizacije, kakor tudi pri prevzema-nju evropske. Pri tem imamo možnost takojšnjega seznanjanja z novostmi in prenosa le-teh v prakso pri snovanju novih projektov.

uVoD

Problematika ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki je znana že vrsto let, koliko uspešno pa so se je lotevali na območju evropskih držav, pa je bilo odvisno zlasti od ekonomske razvitosti posamezne države. Ekonomska razvitost je tudi bila gonilo za vzpostavljanje in pogon sistema od zajema, obdelave in predvsem izrabe bio-razgra-dljivih odpadkov. V zadnjih petindvajsetih letih se je strokovno in tehnično zelo razvila aerobna obdelava bio-razgradljivih odpadkov, zlasti loče-no zbranih frakcij. Nastalo je tržišče za komposte, ki pa se iz leta v leto manjša tako zaradi kakovosti pridobljenih kompostov kot tudi zaradi stroškov njihove izdelave. Za tako imenovane komposte, pripravljene iz mešanih komunalnih odpadkov, so že zelo kmalu ugotovili, da imajo vrsto neustreznih lastnosti, ki lahko vplivajo na kakovost prehrambenih izdelkov vključno z neposrednimi in posrednimi zdravstve-nimi učinki. Do podobnih sklepov so prišli tudi za blato iz komunalnih čistilnih naprav, ki je vrsto let veljalo za dobro gnojilo. Možnosti za koristno izrabo so se kazale na področju umetne priprave zemljin, ki jih lahko pripravimo za trg le z vnaprej določeno sestavo in za specifično aplikacijo na definiranem območju, na primer za rekultivacijo degradiranih površin ali za prekrivne sloje klasič-nih odlagališč odpadkov. Postopki anaerobne obdelave bio-razgradljivih odpadkov so bili zaradi bolj prefinjenje procesne


opreme, zahtevnejšega vodenja procesa in večje občutljivosti mikroorganizmov omejeni pred-vsem na obdelavo blata pri večjih komunalnih či-stilnih napravah. Cilj uvajanja tovrstnih tehnologij je bil zlasti zmanjšanje stroškov električne energi-je in stabilizacija blata pred aplikacijo na kmetij-skih površinah. Anaerobna obdelava industrijskih organsko močno obremenjenih odpadnih vod je bila namenjena zlasti predobdelavi pred aerobno fazo čiščenja, proizvodnja bioplina pa je bila stran-skega pomena. Večji pomen je začela dobivati anaerobna ob-delava bio-odpadkov s Kjotskim sporazumom o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, z varčeva-njem primarnih energentov in zaradi uveljavlja-nja zahtevnih higienskih veterinarskih predpisov. Slednji so v svojo regulativo vključili vrsto bio-razgradljvih odpadkov, postavili stroge higienske zahteve pri prevzemu in predobdelavi ter določili omejitve glede možnosti in pogojev za izrabo produktov aerobne ali anaerobne obdelave biolo-ško razgradljivih materialov. Od teh biološko razgradljivih odpadkov, ki jih v prvi stopnji ureja veterinarska zakonodaja, pred-stavljajo posebno skupino stranskih živalskih pro-izvodov:• kategorije3

– organski kuhinjski odpadki iz velikih kuhinj hotelov, restavracij, gostiln, bistrojev, proi-zvodnih obratov in javnih objektov, kot so šole, vrtci, kasarne, domovi upokojencev, iz gospodinjstev ter

• kategorije2– vse snovi živalskega izvora, ki se zbirajo pri

čiščenju odpadnih vod iz klavnic (razen klav-nic, kjer se odstranjujejo snovi s specifičnim tveganjem) ali iz predelovalnih obratov ka-tegorije 2, ki se zbira pred sitom z odprtino 6 mm, ki zagotavlja, da trdni delci v odpadni vodi, ki gredo naprej, niso večji od 6 mm; vključno s snovmi iz presejanja, snovmi iz odstranjevanja peska, mešanicami masti in olj, gošč in snovi, odstranjenih iz odvodov iz teh prostorov.

Ti odpadki, zlasti veliko-kuhinjski odpadki, pravi-loma niso končali na odlagališčih. Vrsto let so bili predvsem hrana za prašiče, dokler zanje niso ne-dvoumno dokazali visokega tveganja za prenos okužb s prašičjo kugo in slinavko/parkljevko; ne-nazadnje so se pojavila obolevanja živali z BSE.

Po drugi strani so lahko bio-razgradljivi odpadki, vključno z veliko-kuhinjskimi odpadki, tudi prena-šalci bakterij, gliv, virusov in parazitov. Podobno velja tudi za maščobe iz lovilnikov ma-ščob in flotate, saj se v praksi ni mogoče izogniti tveganju glede prisotnosti snovi živalskega izvora. Primerjalni izračuni ukrepov zaradi tveganj in bistveno strožjega nadzora nad celotnim pre-hrambenim ciklusom so pripeljali do odločitve za uvedbo drastičnih ukrepov pri ravnanju s takoi-menovanimi stranskimi živalskimi proizvodi (SŽP), ki veljajo znotraj celega prostora EU.

Kaj jE bioPlin

Bioplin nastaja v več različnih vrstah procesov. Lahko obstaja v obliki plina, zajetega na odlagali-ščih, nastalega iz biološko razgradljivih odpadkov – kar z okoljskega vidika ni zelo učinkovito – ali pa je proizveden v gnilišču. Ravnanje je odvisno od vrste obravnavanih odpadkov. Bioplin je mogoče narediti iz gospodinjskih ali kmetijskih odpadkov, kot so gnojevke in odpadki od spravila pridelkov. Bioplin je mogoče obdelati v majhnih samostojnih obratih za bioplin na kmetijah ali v skupnih in cen-traliziranih obratih. Ti obrati, ki so jih največ razvi-jali na Danskem, lahko istočasno obdelajo različne vrste odpadkov, predvsem gnoj in gnojevko, po-mešano z različnimi drugimi organskimi odpad-ki. Obrati, namenjeni za proizvodnjo bioplina, so učinkovit način za obdelavo bioloških odpadkov iz kmetijstva in industrije, poleg tega velikost teh obratov omogoča učinkovito uporabo vsebine energije v odpadkih.

sTanjE V Eu na PoDRočju PRoizVoDnjE EE iz bioPlina

Trenutno so cenovna stanja energentov na trgu (predvsem nafta in zemeljski plin) na dovolj viso-kem nivoju, uporaba bioplina je postala aktualna kot ekonomsko sprejemljivi (obnovljivi) vir energi-je. Vprašanje energetskega izkoriščanja bioplina ne zadeva le proizvodnjo energije, ampak tudi ravnanje z odpadki in okoljske vidike. Približno polovica evropskih odpadkov se preprosto odla-ga na odlagališča. Približno dve tretjini bioplina se uporabita za proizvodnjo električne energije, tre-tjina pa za proizvodnjo toplote. Proizvodnja ele-ktrične energije iz bioplina leta 2004 se ocenjuje na 14,9 TWh. Obstajajo velike možnosti za znatno rast na področju te tehnologije.


Letne stopnje rasti za proizvodnjo električne energije iz bioplina so v zadnjem desetletju visoke in znašajo 24 % leta 2002, 13 % leta 2003, 22 % leta 2004 in 15 % leta 2005.

sTanjE glEDE oRgansKih oDPaDKoV V sloVEniji

Na osnovi tujih izkušenj in podatkov o količinah organskih kuhinjskih odpadkov in njihove aplika-cije ocenjujemo, da v slovenskem prostoru nastaja med 45.000 in 50.000 tonami organskih kuhinj-skih odpadkov iz gostinske dejavnosti in drugih obratov za prehranjevanje prebivalstva letno. Ocene temeljijo na številu prenočitev, prispevkih restavracij, drugih večjih obratov za prehranjeva-nje prebivalstva, gostiln in bistrojev, in sicer se ko-ličine, preračunano na prebivalca, gibljejo med 22 do 25 kg/preb./leto, pri čemer je upoštevan tudi ocenjen prispevek turistične dejavnosti. Če pred-postavimo, da zbirno območje osrednje Sloveni-je pokriva okoli 500.000 prebivalcev, in da lahko zajamemo okoli 70 % nastalih odpadkov, lahko računamo na vhodne količine okoli 8.000 ton od-padkov letno, tekoče do poltekoče konsistence z okoli 20 % suhe snovi. Vsebina iz lovilnikov maščob in flotati iz proizvo-dnega sektorja imajo v odvisnosti od predobdela-ve od 5 – 25 % suhe snovi; delež maščob je pravi-

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Elec

trici

ty fr

om b

ioga

s [G

Wh]

DE UK

IT ES

FR AT

NL DK

BE GR

IE PT

SE LU

FI PL

CZ SI

HU EE

SK LA

LT

Slika 1: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz bioplina v državah članicah EU-25 od leta 1990 do 2005

Vir: Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic

loma visok, lahko pa so prisotne tudi druge lahko razgradljive organske snovi v odvisnosti od izvora. Ocenjujemo, da naj bi v prihodnosti v kofermenta-cijo sprejeli skupno količino okoli 2500 t vsebine lovilnikov maščob in flotatov letno.

PRojEKT PRoizVoDnjE bioPlina

KOTO d.d. je že od nekdaj v našem prostoru vo-dilna družba na področju zbiranja, transporta in predelave stranskih živalskih proizvodov, in sicer v proizvodni količini preko 200 ton dnevno.Ker je dejavnost zbiranja kuhinjskih organskih odpadkov na nek način dopolnitev investitorje-ve ponudbe na trgu, in ker le-ti predstavljajo tudi zanimiv energetski potencial, se je KOTO d.d. od-ločil, da pristopi k zbiranju in predelavi organskih odpadkov do bioplina, ki vsebuje znatne količine metana. Le-tega je kot takšnega možno uporabiti za proizvodnjo pare ali pa kot gorivo za plinski mo-tor za proizvodnjo ''zelene'' električne energije.V tem trenutku poteka izgradnja pilotne naprave za proizvodnjo bioplina s pomočjo anaerobne fermentacije 8000 ton/leto kuhinjskih odpadkov. Naprava je zasnovana tako, da jo bo glede na tr-žne zmožnosti in trende v prihodnosti brez večjih težav možno nadgraditi in usposobiti tudi za po-večano količino organskih odpadkov ter stranskih živalskih produktov kategorije 2 in 3.


S projektom je predvidena koli-čina proizvedenega bioplina 1,8 mio m3/leto, medtem ko imajo sami digestorji zmogljivost 4220 m3/dan, anaeorobni filter za odpa-dne vode pa 820 m3/dan. Predvi-dena skupna dnevna proizvodnja je 5040 m3 bioplina z vsebnostjo metana cca. 67 % in energetsko vrednostjo 33960 kWh/dan.

oPis TEhnoloŠKih PosToPKoV na PRojEKTu PRiDobiVanja bioPlina

sprejem organskih kuhinjskih odpadkov

Organski kuhinjski odpadki (OKO), ki se bodo z vozili dovažali v KOTO, bodo stehtani na tehtnici. OKO se pri povzročiteljih odpadkov zbirajo v 50 l sodčkih in v njih dostavljajo predelovalcu OKO. Sodčki se bodo iz transportnih vozil na zunanji razkladni ploščadi praznili na vibro transporter v zalogovniku za razkladanje OKO, ki se nahaja na južni strani obrata. OKO bodo po vibro transpor-terju drseli v korito polžnega transporterja, ki jih bo transportiral v kontejner, s pomočjo katerega jih bodo odvažali v notranjost objekta v postopke predpriprave- zalogovnik, kamor se bodo dovaža-li tudi flotati in mešanica olj in masti.

Predpriprava (Predhodna obdelava)

Na lokaciji KOTO investitor že razpolaga s tehno-logijo, ustrezno za predpripravo odpadkov. Nova linija bo vzpostavljena z povezavo obstoječih na-prav in s prilagoditvijo cevnih vodov in vključitvijo novih črpalk.Ta nova linija bo popolnoma ločena od linije pre-delave SŽP kategorije 1 in bo tako tudi povezana z novo bioplinsko napravo, katere izgradnja že poteka. Tehnološki objekt je opremljen z vso potrebno opremo in tehnologijo, kot so sprejemna posoda, transporterji, zalogovniki, drobilniki, sterilizator, razvod pare. Skupni substrat se bo nadalje predelal na bivši liniji predelave ostružne masti, ki zajema tran-sporterje, magnet ter mlin. Substrat bo po polžu transportiran preko magneta, kjer bodo odstra-njeni morebitni kovinski delci in nato na drobilec,

kjer se bo substrat zmlel na delce maksimalne ve-likosti 50 milimetrov. Na koncu te linje se nahaja zalogovnik, kjer se bo hranil zmlet substrat. Mleti substrat se bo nato s črpalko prečrpaval v obsto-ječi hidrolizer, kjer bo potekala toplotna obdelava zmletega substrata. Postopek predelave surovine po metodi 1 se bo odvijal v hidrolizerju pri tempe-raturi min. 1330C ter absolutnem tlaku min. 3 bare, v trajanju 20 minut, in sicer saržno.Toplotno obdelano surovino se bo iz hidrolizer-ja, v obstoječem objektu na lokacijo bioplinske naprave, natančneje do zadrževalnega reaktorja, s črpalko transportiralo po novo izvedenem tlač-nem cevovodu.

zadrževalni reaktor oz. zalogovnik

Sterilizirano surovino je potrebno pred anaerobno fermentacijo ohladiti in ustrezno razredčiti. S tem se preprečujejo toksični efekti prostega amoniaka v fermentatorju (digestorju), ki se začnejo opažati pri koncentraciji amoniaka ca. 2000 ppm v dige-storju. Količine surovine in pa razredčevalne vode za različne obratovalne kapacitete bioplinske na-prave so za omenjeni objekt posebej izračunane ter definirane in opredeljene v projektu.Torej, sterilizirana surovina se iz hidrolizerja v ob-stoječem obratu prečrpa v zadrževalni reaktor na lokaciji bioplinske naprave, v katerega se dodaja tudi voda za razredčitev. V tem rezervoarju poteka tudi hidroliza. Razredčena surovina ima tempera-turo 48 – 52°C, pač odvisno od količine dovedene vode. S pomočjo toplotnega izmenjevalca se vse-bina zalogovnika segreje na 55°C. Surovino skozi toplotni izmenjevalec poganja ''chopper'' črpalka

Slika 2: Principielna shema bioplinskega postrojenja


Slika 3: Tloris bioplinskega postrojenja

(z nožem) oz. bo za sekljanje uporabljena poseb-na in-line naprava v cevovodu pred črpalkami, kar hkrati pospešuje dezintegracijo surovine na manj-še delce. Predvidena kapaciteta toplotnega izme-njevalca je 25 kW in je dimenzioniran na kapaci-teto naprave 8000 ton/leto. V zadrževalni reaktor se ob vhodni surovini (le – ta je sterilizirana) in pa vodi dovajajo bakterije iz digestorja, ki služijo kot cepivo in pospešujejo hidrolizo.Zadrževalni reaktor ima naslednje karakteristike:Premer: 6.0 mVišina rezervoarja (tot.): 6.5 mVišina cilindrična: 5.7 mVolumen rezervoarja: 168 m3

(Efektivni volumen: 160 m3)

Izdelan je iz nerjavečega jekla. Opremljen je s počasi tekočim motor-reduktorskim mešalom, ki preprečuje sedimentacijo in nastanek površin-skega maščobnega sloja. Ker fermentatorji (dige-storji) za optimalno delovanje konstantno potre-bujejo vhodno surovino, proizvodnja in sprejem surovine v tovarno pa poteka le 5 dni tedensko,

ta reaktor predstavlja tudi količinsko izravnavo vhodnih surovin. Dimenzioniran ja za cca. 3 dni zadrževalnega časa.Zaradi možnosti nizkih pH vrednosti vstopne su-rovine je reaktor priključen na razvod proizvede-nega bioplina, kar onemogoča vstop zraka (kisi-ka), ki bi pospeševal korozivnost.

Digestorji in proizvodnja bioplina

Ker bo obremenitev bioplinske naprave od zago-na postopoma naraščala (skladno s tržno dejavno-stjo investitorja) proti 8000 tonam surovine letno, sta zaradi optimalnega delovanja naprave in pa proizvodnje bioplina, predvidena dva digestor-ja (fermentatorja), vsak volumna 500 m3. Takšna konfiguracija bo omogočila zaporedno obratova-nje digestorjev do dosežene kapacitete 4000 ton/leto, kasneje pa bosta obratovala paralelno.Organske obremenitve digestorjev ter predvide-ne količine proizvedenega bioplina iz 8000 ton kuhinjskih odpadkov letno so razvidne iz nasle-dnje tabele:


Slika 4: Pogled od spredaj na bioplinsko postrojenje

Dnevno se iz zadrževalnega reaktorja v vsak di-gestor prečrpa 25,2 m3 razredčene surovine. To se izvaja v sekvencah po 2,1 m3 na vsaki dve uri. Pred polnitvijo digestorjev se enaka količina prečrpa tudi iz digestorjev v ohlajevalni oz. varnostni reak-tor. Digestorja sta dimenzionirana na obremeni-tev 2269 kg organskega materiala/dan. Skladno z navedenim se v digestorju predvideva hidravlični zadrževalni čas cca. 16 dni, kar je razmeroma dolg zadrževalni čas za termofilni proces, kjer so zadr-ževalni časi običajno med 10 in 13 dnevi. Tako je omogočena zelo visoka stopnja konverzije organ-ske surovine do substrata, hkrati pa tudi določena rezerva za sprejem eventuelno povečanih količin surovine (recimo ob turističnih konicah).Digestorji bodo izdelani iz emajliranega jekla in izolirani. Opremljeni bodo s počasi tekočim motor-reduktorskim mešalom, ki preprečuje sedimen-tacijo in pa nastanek površinskega maščobnega sloja. Dodatno so digestorji zaradi vzdrževanja procesne temperature opremljeni s cirkulacijskim sistemom, ki je priključen na toplotni izmenje-valec, ki je na sekundarni strani napajan z vročo vodo iz toplotne črpalke.

ton/leto kg/dan SS% kg SS/dan % org Kg org/dan Gasprod. Gasprod. 365 d m3CH4/d m3 gas/d

Surovina 8000 21.918 23 5.041 90 4.537 2.450 3.769Razdred. voda 10.400 28.493V bioplinsko napravo 18 400 50.411 10 5.041 90 4 537 2.450 3.769

Dimenzije digesterja (DG1, DG2):Premer: 8.6 mVišina rezervoarja (tot.): 9.9 mVišina cilindrična: 8.8 mVolumen rezervoarja: 533 m3

(efektivni volumen: 424 m3)

ohlajevalni (varnostni) reaktor

Fermentirana surovina se iz digestorjev v ohlaje-valni oz. varnostni reaktor, ki je identičen obema digestorjema in je hkrati tudi priključen na njun plinski razvod. Tako je omogočena rekuperacija rezidualnega bioplina, in sicer predvidoma cca. 450 m3/dan, kar ustreza moči 122 kW.V tem reaktorju se fermentirana surovina ohladi, kar je potrebno, da se prepreči izhajanje amoniaka v atmosfero. Reaktor je opremljen s cirkulacijskim sistemom, ki je priključen na toplotni izmenjeva-lec moči 50 kW, ki je na sekundarni strani sprejema hladno vodo iz zbirne strani toplotne črpalke, ki ima hladilno kapaciteto 50 kW.Kontrola reziduov bo potekala z vzorčenjem pre-bavnih ostankov, odvzetih med skladiščenjem v ohlajevalnem reaktorju.


Slika 5: Potek montaže digesterjev in varnostnega reaktorja

Slika 6: Stranski pogled na bioplinsko postrojenje

Dimenzije ohlajevalnega rezervoarja (CT1):Premer: 8.6 mVišina rezervoarja (tot.): 9.9 mVišina cilindrična: 8.8 mVolumen rezervoarja: 533 m3

(efektivni volumen: 424 m3)

fermentirani ostanki

V tem projektu je v prvi fazi predvideno, da fer-mentirani kuhinjski odpadki po interni kanalizaciji odtekajo na obstoječo čistilno napravo tehnolo-ških odpadnih vod v predvideni količini 50 m3/


dan, in sicer na mehansko kemično predčiščenje (roto sito in flotacija), kjer se bodo čistili skupaj s procesnimi tehnološkimi odpadnimi vodami iz celotnega kompleksa Koto d.d., nato pa na novo predvidenem anaerobnem filtru, ki je predviden v sklopu bioplinske pilotne naprave.

anaerobni filter

Anaerobni filter je namenjen biološkem čiščenju visoko obremenjenih odpadnih vod. V principu je to digestor, ki je napolnjen z nosilnim medijem z veliko specifično površino 100-120 m2/m3, na kateri rastejo bakterije in mikroorganizmi, ki so-delujejo v procesih čiščenja. Tako je omogočeno, da ne prihaja do izpiranja teh mikroorganizmov iz anaerobnega filtra. Običajni učinki takšnega čiščenja so cca. 90 % na BPK5 in cca. 80 % na KPK, stranski produkt takšnega postopka pa je ponov-no bioplin, ki običajno vsebuje cca. 80 % metana. Običajno na 1 kg odstranjenega KPK nastane 0,35 m3 metana, v predvidenem projektu to pomeni produkcijo bioplina 821 m3/dan (80 % metana). Z namestitvijo anaerobnega filtra se bo tako po-sledično tudi bistveno zmanjšala obremenitev obstoječe biološke čistilne naprave tehnoloških odpadnih voda.Anaerobni filter ima naslednje karakteristike:

Premer: 8.6 mVišina rezervoarja (tot.): 5.5 mVišina cilindrična: 4.3 mVolumen rezervoarja: 270 m3

(efektivni volumen: 200 m3)Volumen polnila: 120 m3

(aktivna površina polnila 120 m2/m3)

Za zmanjševanje vsebnosti žvepla v bioplinu je predviden membranski kompresor (Q=40 l/min), ki ima razvod do vseh reaktorjev. Majhna količina zraka (1-3 % glede na nastalo količino bioplina) se dodaja v vsakega izmed rezervoarjev.

Razvod bioplina

Nadtlak proizvedenega bioplina v digestorjih, ohlajevalnem reaktorju in anaerobnem filtru je maksimalno 50 mbar. V normalnem obratovanju bo pri 45 mbar začel obratovati pospeševalni (bo-oster) ventilator za plin, ki bo delal, dokler tlak v sistemu ne bo padel na 10 mbar. Odveden bioplin je nasičen z vodno paro. Najprej ga vodimo na od-

stranjevanje pene in nato v plinski hladilnik, kjer se odstrani tudi večji del vode. Preostanek vode se odstrani na ciklonu. S plinskim merilnikom preto-ka se meri tudi količina nastalega bioplina. Bioplin nima posebnega hranilnika, ampak se »skladišči« v rezervoarjih, kjer tudi nastaja. Skupni prosti volumen v vseh rezervoarjih znaša cca. 400 m3, kar zadošča za cca. 2 urno produkcijo bioplina pri polni obremenitvi naprave.Bioplin se s pomočjo pospeševalnih ventilatorjev (dp=125 mbar) dovaja po cevovodu do porabni-kov, kot sta plinski motor (kogeneracija za proi-zvodnjo električne- 526 kW in toplotne energije) ali v kasnejši fazi predviden plinski kotel (druga faza).Viški proizvedenega bioplina se kurijo na bakli, ki bo nameščena na lokaciji proizvodnje bioplina ... Skupna predvidena dnevna proizvodnja bioplina znaša 5040 m3/d z vsebnostjo metana 67,4 %, kar ustreza energetskemu potencialu 33960 kWh/d odnosno moči 1415 kW, kar je enako 3,4 m3 kuril-nega olja. Gledano kot celota pa bo proizvedeni bioplin ponujen alternativni vir energije, ki bo na-domeščal 1240 m3 kurilnega olja letno.

Električna energija

Za potrebe napajanja novonameščene tehnološke opreme ter ostalih električnih porabnikov (splošna poraba ...) se predvidi dovod iz obstoječe transfor-matorske postaje, ki je bila pred kratkim zgrajena. Inštalirana moč novopredvidenih naprav je 196 kW, konična moč pa 157 kW. NN stikalni blok bi-oplinske naprave se namesti v MCC prostoru elek-tro kontejnerja. Zvezno regulirani pogoni so krmi-ljeni preko frekvenčnih - vektorskih regulatorjev z vgrajenim industrijskim filtrom in prilagojeni za regulacijo črpalk in pogonov mešal. Regulatorji so nameščeni v stikalnih blokih, ki so opremljeni z ventilatorskimi filtri za ustrezno hlajenje.

KoncEPT in RazPoREDiTEV objEKToV

Manipulacija z vhodno surovino in pa vodnim delom masne bilance se izvaja v reaktorjih, ki so nameščeni na novem betonskem podstavku. Ti reaktorji so opisani v prejšnjih poglavjih tega član-ka, v grafičnih prilogi je prikazana tudi umestitev le-teh v prostor.Periferna strojna oprema (črpalke armature,..), ki služi namenu manipuliranja z vodnim in surovin-skim delom, je nameščena v tipskem kontejnerju


A1 – strojnica. Vsa periferna oprema, ki je name-njena manipulaciji s proizvedenim bioplinom, je izvedena v eksplozijsko varni izvedbi in (se?)na-mesti v ločenem tipskem kontejnerju A2 – plinska strojnica.

uPRaVljalni sisTEM

Za potrebe nadzora in upravljanja sistema proi-zvodnje bioplina je predvidena nova operaterska postaja, kjer bo nameščen nadzorni sistem (PLC Siemens S7-300 in SCADA WinCC), ki se s pomo-čjo Etherneta integrira tudi v obstoječe omrežje KOTO. Na vseh aktivnih elementih bodo prigra-jene naprave, ki bodo omogočale avtomatsko vodenje procesa. Prav tako bo na vseh mestih pri-grajena ustrezna merilna oprema za spremljanje parametrov, kakor tudi za samo vodenje procesa.

zaKljučEK

Projekt pridobivanja bioplina v družbi Koto je med največjimi v Sloveniji. Projekt je v fazi izgradnje in še kako bo zanimivo med samim poskusnim obratovanjem (predvidoma meseca julija) kakor tudi kasneje med rednim obratovanjem izvajati kontrolne meritve, ki bi nam po pričakovanjih naj potrdile projektne pogoje. S tovrstnimi projekti si podjetje Esotech utira pot na novo področje ob-novljivih virov, ne samo na vode (hidroelektrarne), kjer ima podjetje največ referenc v vlogi izvajal-skega inženiringa. Kot zanimivost je povedati, da je poleg proizvodnje toplote in električne energi-je bioplin uporaben tudi kot transportno gorivo. Npr. na Švedskem že skoraj 800 avtobusov vozi na bioplin, več kot 4500 avtomobilov pa uporablja gorivo iz mešanice bencina in bioplina ali zemelj-

Slika 7: Izsek iz nadzorno upravljalnega sistema postrojenja


skega plina, od lani pa se tako gorivo uporablja tudi za vlak.Pri tem velja opozoriti, da le četrtina držav EU v zadostni meri podpira razvoj bioplina. Upajmo, da bo tudi Slovenija kmalu med njimi.

Viri:

– projektna dokumentacija Esotech d.d.: Bioplin-ska naprava- PZI, št. 778/2006

– Lea Lavrič- Koto- Bioplin, prezentacija Sejem energetike, 17. 5. 2006

– poročilo o stanju na področju OVE – EU- Komisi-ja, 2005

– Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic

– internetne spletne strani

Drago Pavlič


Termoelektrarna Šoštanj je kot naročnik študije želela pridobiti informacijo o možnostih in ekono-mičnosti postavitve bioplinske naprave v Savinjski regiji. Z izrabo obnovljivih virov energije (v nada-ljevanju OVE) v energetske namene lahko TEŠ poleg zmanjševanja negativnih vplivov na okolje povečuje varnost energetske oskrbe, prispeva k ohranjanju domačih energetski virov, ustvari nova delovna mesta in prispeva k stabilnemu energet-skemu razvoju.

naMEn in cilj nalogE

Je bil analizirati potencial surovin za proizvodnjo bi-oplina na izbrani lokaciji ter ocenjena velikost BPN. Predlagana je bila lokacija BPN in izrabe bioplina glede na optimalno izrabo proizvedene energije s soproizvodnjo toplote in elektrike (v nadaljevanju SPTE) ter možnosti odlaganja stranskih produktov. Ob tem je bil upoštevan tudi okoljski vidik pridobi-vanja bioplina. Ob koncu študije je bila analizirana ekonomska upravičenost naložbe v BPN in podane smernice za nadaljevanje projekta.

VsEbina nalogE

Bioplin lahko pridobivamo skoraj iz vseh organskih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika: fe-kalij domačih živali, energetskih rastlin, kuhinjskih odpadkov, odpadkov živilske industrije, klavniških odpadkov ter ostankov zelenega odreza. Ti od-padki se s postopkom anaerobne fermentacije pretvorijo na bioplinski napravi v bioplin, stranski produkt procesa pa je t.i. fermentirana gnojevka. Na področju Savinjske regije na relativno majh-nem območju obstaja pisana paleta surovin oz. substratov:• kokošjignojizdvehfarmkokošinesnicvGorici

pri Slivnici in Mozirju,• govejignoj izštevilnihkmetijpodročjaSavinj-

ske regije,

POVZETEK ŠTUDIJE: ANALIZA POTENCIALA BIOPLINSKE NAPRAVE V SAVINJSKI REGIJI

Dušan Jug,IREET d.o.o.

• energetske rastline iz velikih hmeljarskih inostalih kmetijskih površin Spodnje Savinjske doline, Celja in Šentjurja z okolico,

• odpadnosadjeizhladilnicSlominMejanaPo-nikvi ter sadjarstva Mirosan,

• klavničniodpadkiizdvehklavnic-IhaninCelj-ske mesnine,

• odpadnahrana,zbranasstraniPUPSauberma-cherja in javnega podjetja Javne naprave Celje ipd.

V študiji smo s pomočjo Kmetijsko gozdarske služ-be iz Celja in opravljenih analiz statističnih podat-kov in anket na kmetijskih gospodarstvih: • zbralikoličineživinskihgnojilnakmetijah,• zbralipovršine,ki jihobdelujejonatehkmeti-

jah in bi bile na voljo za gnojenje z gnojilom iz BPN,

• ugotovili pripravljenost rejcev za sodelovanjepri oddajanju živinskih gnojil na BPN in sejanje energetskih rastlin za potrebe BPN,

• ugotovili pripravljenost kmetovalcev za sode-lovanje pri sofinanciranju BPN.

Prav tako smo kontaktirali vse imetnike substratov, ki so potrdili načelno sodelovanje pri projektu.

REzulTaTi

• Iz anket med kmetovalci smo ugotovili, da jih je 94 % pripravljenih sodelovati pri proizvodnji zelene elektrike in 67 % biti solastnik BPN.

• Napodlagizbranihkoličinsubstratovsmougo-tovili teoretični izplen bioplina, izraženega v moči bioplinske naprave, ki znaša 1,7 MW inšta-lirane elektro moči ob izkoristkih SPTE modu-lov, ki jih navajajo dobavitelji.

• Ugotovili smo dovolj razpoložljivih površin vhmeljarski regiji s stališča dovoljenega nanosa fermentirane gnojevke.

• Napravljeni izračuni ekonomskih kazalnikovupravičenosti SPTE z izrabo bioplina so pokazali:• da jedobovračanjamočdosečiod9do16

let,• dasoboljekonomičnevečjenaprave,• dajepritrenutnihodkupnihcenahelektrič-

ne energije pogoj za ekonomsko upraviče-nost BPN uporaba kosubstratov.

zaKljučEK oz. ugoToViTVE

Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da bi bilo smiselno postaviti dve BPN na lokacijah:


• VGoricipriSlivnicikmetijskoBPNvelikostioko-li 400 kW, ki bi predelovala samo substrate iz kmetijstva ob pogoju spremenjene odkupne cene zelene elektrike,

• VArji vasiobMlekarniCeleiakomunalnoBPNvelikosti okoli 1,5 MW, ki bi predelovala mešane komunalne odpadke.

Mediji so 4. okoljski simpozij pozorno spremljali.


TERMIČNA OBDELAVA ODPADKOV V TOPLARNI CELJE

Janez Peterman,Energetika Celje JP, d.o.o.

VRsTa naPRaVE in Razlogi za izgRaDnjo

Termična obdelava komunalnih odpadkov v To-plarni Celje predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, pripravljenih v Centru za ravnanje z od-padki v Celju - CERO. Omogoča energijsko izrabo lahke frakcije (LF) preostanka komunalnih odpad-kov po ločenem zbiranju (PO) in s tem proizvodnjo toplotne in električne energije. Lahka frakcija (pa-pir, karton, plastika, folije, tekstil, les) se izloči v sis-temu mehansko biološko obdelave – MBO (slika 1)

in predstavlja, skupaj z blatom – BČN iz centralne čistilne naprave - CČN, gorivo za kurilno napravo v Toplarni. Na osnovi pravilnika o ravnanju z odpadki se ku-rilna naprava Toplarne Celje opredeli kot sežigal-nica, ki omogoča termično obdelavo nenevarnih odpadkov s soproizvodnjo energije.

Osnovni razlogi za izgradnjo Toplarne Celje so predvsem energijska izraba odpadkov za po-krivanje dela energetskih potreb v mestu Celje, izpolnjevanje strogih zahtev glede vsebnosti bio-razgradljivega ogljika v odloženih odpadkih na odlagališču nenevarnih odpadkov po letu 2008 in odstranjevanje blata iz centralne čistilne naprave Celje.Za odstranjevanje blata je izbran sosežig, katere-ga omogoča dovolj visoka kurilna vrednost pred-obdelanih odpadkov, ki so nosilni energent. S sežigom blata bo bistveno zmanjšan njegov volu-men, TOC bo v preostanku po sežigu manjši od 3 %, izkoriščena bo energija, ki je vezana v blatu, iz-

Slika 1: Toplarna Celje kot sestavni del projekta Centra za ravnanje z odpadki – CERO faza II

Ločeno zbiranje

II. faza

Električna intoplotna energija

ločenozbrani

odpadki

ostanki(pepel,

žlindra, …)

prevzemnikiposameznih

reciklatov

predelava

trg

blato

sortirnica

kovine

kompostarna

LF TF

biorazgradljiviodpadkiPMKO

MBO

CCN - Celje

ToplarnaCelje

odlagališče

CERO


vedena bo sterilizacija, skratka zmanjšan bo vpliv na okolje. Sežig je primeren predvsem zato, ker je analiza blata pokazala, da ga zaradi nekoliko povi-šane vsebnosti težkih kovin ni možno neposredno uporabiti v druge namene.

Investitor naprave za termično obdelavo nene-varnih komunalnih odpadkov, v sklopu katere je predvidena tudi namestitev dveh vročevodnih kotlov skupne moči 27 MW, kurjenih z zemeljskim plinom, je Mestna občina Celje. Potrebna sred-stva za izgradnjo objektov in naprav za termično obdelavo odpadkov v višini 18.627.607 EUR/brez DDV/ prispevajo s 70 % EU,15 % RS in 15 % MOC.

osnoVni PoDaTKi o naPRaVi za TERMično obDElaVo

V proces termične obdelave vstopa letno oko-li 20.000 ton pred-obdelanih odpadkov ( PO ) in 5000 ton blata iz čistilne naprave (BČN) skupne povprečne kurilne vrednosti do 16 MJ/kg. Termič-na moč kurilne naprave znaša 15 MW, moč proi-zvedene električne energije pa 2 MW. Električna energija se bo dovajala v distribucijsko omrežje, toplotna energija pa uporabljala v sistemu daljin-skega ogrevanja mesta Celje.

Postopek termične obdelave PO in BČN poteka v naslednjih stopnjah:

– transport in doziranje PO in BČN v kurilno na-pravo v razmerju 4:1,

– stopenjsko zgorevanje odpadkov in odvajanje pepela,

– ohlajevanje dimnih plinov in s tem izkoriščanje med procesom sproščene toplote v smislu pro-izvodnje toplotne in električne energije,

– čiščenje dimnih plinov glede na vsebnost ško-dljivih snovi v dimnih plinih.

Celoten postopek termične obdelave PO in BČN je shematično prikazan na sliki 2.

Na osnovi primerjave okoljskih, tehnoloških in ekonomskih kriterijev je bil kot najbolj primeren postopek termične obdelave izbran modularni sežig na rešetki. Ta tehnologija je ena izmed al-ternativ klasične tehnologije sežiga na rešetki in je primerna za sežig manjših letnih količin (do 50-tisoč ton) odpadkov v obliki LF, kakor tudi za so-sežig pred-obdelanih odpadkov in blata iz čistilne naprave. Zgorevanje poteka v dveh stopnjah, v primarni in sekundarni komori, kot je shematsko prikazano na sliki 3.

Dvostopenjski sežig

Proizvodnja pare

Čiščenje

dimnih plinov

Kontrola, nadzor,

monitoring

PO +BČN

Ostanki čiščenja

Električna energija

Toplota

Ostanki

zgorevanja

D I

M N I K

Slika 2: Shematski prikaz procesa


V primarni komori poteka proces zgorevanja s pri-manjkljajem zraka (cca. 70 % teoretično potreb-nega), zato prevladujejo pirolitično-uplinjevalni procesi. Pri tem se razvijejo velike količine dimnih plinov, ki potujejo v sekundarno komoro, kjer po-polnoma zgorijo ob dovajanju ustreznih količin sekundarnega in po potrebi terciarnega zraka. Temperatura plinov, ki zapuščajo primarno komo-ro, običajno znaša med 650 in 850 ˚C, saj se velik del generirane toplote porabi za endotermne pi-rolitične procese. Heterogeno dogorevanje trdnih ostankov odpadkov mora biti zagotovljeno proti koncu gibljive rešetke, kjer dovedena količina zraka zadostuje za popolno oksidacijo trdnega ogljika.

V sekundarni komori prevladuje temperatura do 1200˚C, kar ob intenzivnem mešanju s sekundar-nim zrakom in zadostnim časom zadrževanja (pre-ko 2 sekundi) zagotavlja popolno zgorevanje vseh organskih snovi, vključno z eventualno nastalimi polikloriranimi bifenili (PCB), polikloriranimi di-benzo dioksini (PCDD), polikloriranimi dibenzo furani (PCDF) in policikličnimi aromatskimi oglji-kovodiki (PAH) v primarni komori.

Izbrano tehnologijo zgorevanja odlikuje zelo kon-troliran proces zgorevanja in nizka emisija prahu v dimnih plinih, kar ugodno vpliva na zmanjšanje možnosti katalitičnih procesov (De-Novo sinteza) nastanka škodljivih snovi (težke kovine, dioksini in

pregrevalnik parni kotel grelnik vode

odpepeljevanje

transporter sekundarna komora

primarna komora

PO+BČN

Slika 3: Shema modularnega zgorevalnega sistema z rešetko

furani) med ohlajanjem dimnih plinov ter manjše količine ostankov po čiščenju dimnih plinov.

Čiščenje dimnih plinov zajema izločanje delcev, dušikovih oksidov, kislih plinov (SO2, HCl in HF) in eventualno prisotnih organskih snovi ter tež-kih kovin. Sistem čiščenja je zasnovan v treh sto-pnjah:

– polsuha adsorpcija z apnenim mlekom za izlo-čanje kislih plinov,

– vrečasti filter za izločanje delcev,– koks adsorber za izločanje organskih snovi

(PCDD/F) in eventualno prisotnih nekaj težkih kovin, (npr. Hg).

Za zmanjševanje emisije dušikovih oksidov je predvidena recirkulacija dimnih plinov in razprše-vanje amoniaka v vroče dimne pline temperature (SNCR). Sistem čiščenja dimnih plinov, shematično prikazuje slika 4.

S postopkom termične obdelave se zagotovi vsebnost TOC v pepelu in žlindri pod mejno vre-dnost za inertne odpadke (vsebnost TOC manj kot 3 %). Na ostale lastnosti pepela in žlindre s termično obdelavo nimamo vpliva, odvisne so predvsem od sestave goriva. Pepel in žlindra pra-viloma predstavljata inerten oziroma nenevaren odpadek, ki ga lahko odložimo na odlagališču za nenevarne odpadke.


Slika 4: Shema sistema čiščenja dimnih plinov

Water

dimni plini

vrečasti filter koks adorber

polsuha adsorpcija voda

silos hidratiziranega apna

dimnik

Produkti čiščenja dimnih plinov zaradi povišane vsebnosti kovin in soli sodijo med nevarne odpad-ke, zato jih prevzema pooblaščeni zbiralec nevar-nih odpadkov, ki jih v skladu s predpisi predela ali odloži na odlagališču nevarnih odpadkov. Nasiče-ni koks iz koks adsorberja se termično regenerira v kurilni napravi, vodi se nazaj v primarno komoro, kjer pomešan z odpadki zgori.

sisTEM za PRoizVoDnjo ElEKTRičnE in ToPloTnE EnERgijE

Glavne komponente sistema za proizvodnjo ener-gije so parni kotel s pregrevalnikom pare, parna turbina z generatorjem. Postopek je naslednji: napajalna voda se v kotlu upari in v pregrevalniku pregreje na zahtevano temperaturo, pregreta para se vodi skozi parno turbino, ki poganja električni generator. Para, ki izstopa iz turbine, kondenzira v kondenzatorju, od koder se vodi v sistem priprave vode, in s pomočjo napajalne črpalke ponovno v kotel. Za hlajenje kondenzatorja se za manjše eno-te navadno uporablja zrak. Del pare se uporabi za proizvodnjo vroče vode za potrebe daljinskega ogrevanja, preko toplotnega prenosnika.

Z uporabo najnovejše tehnološke opreme (BAT), ki bo primerljiva z najboljšimi izvedbami naprav za termično obdelavo komunalnih odpadkov v Evropi, bodo izpolnjene vse zahteve in določila Zakona o varstvu okolja, podzakonskih aktov in DIREKTIVE 2000/76 EC, o sežigu odpadkov.

1.1 Poraba materiala in energije

Predvidena poraba materialov in energije za pred-viden čas obratovanja 8000 ur letno je podana v spodnji tabeli.


1.2 Odpadki po termični obdelavi : količine

Pepel in žlindra 2200 t/lFiltrski ostanki do 1200 t/l Nasičeni koks do 120 t/l

Pepel in žlindra ne sodita med nevarne odpadke, zato je možno odlaganje na odlagališču ali upora-ba v gradbeništvu (če bo izkazan interes).Filtrski ostanki predstavljajo produkt čiščenja di-mnih plinov in vsebujejo povišane vrednosti ko-vin in soli, zato spadajo med nevarne odpadke. Za odstranitev bodo poskrbeli prevzemniki ali predelovalci odpadkov, ki so usposobljeni in po-oblaščeni za upravljanje storitev v zvezi z nevar-nimi odpadki. Nasičen koks iz koks adsorberja bo obravnavan enako kot filtrski prah.

1.3 Emisije v zrak in vodo

Emisije v zrak iz sežigalne naprave bodo manjše od dopustnih vrednosti, določenih z BREF doku-mentom o sežigu odpadkov, ki so bistveno niž-je od dovoljenih vrednosti, podanih v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu. Trditev temelji na rezultatih poskusne-ga sežiga, izvedenega v pilotni kurilni napravi z identično tehnologijo zgorevanja, kot je izbrana za Toplarno Celje.

Odpadne vode nastopajo v sistemu za proizvo-dnjo energije in bodo speljane v kalužno jamo, po potrebi (na osnovi meritev) nevtralizirane in ohla-

jene ter odvedene v kanalizacijsko omrežje. Mete-orne vode bodo preko zadrževalnika, v katerega se bodo stekale preko lovilcev olja in usedalnikov, odvedene v vodotok Hudinja.

1.4 Vpliv na obremenitev okolja

Lokacija toplarne je na severovzhodnem robu me-sta Celja, na območju, ki je v planskih dokumentih določen za industrijsko cono. Izgrajena površina toplarne bo 2000 m2, površina zemljišča, na kate-rem bo stal objekt toplarne z vsemi pripadajočimi napravami, pa je 1,5 ha. Na omenjenem območju, ki je sicer v bližini Cinkarne, je bivalna kakovost nizka, poseljenost je temu primerno redka. Priča-kovani vplivi na obremenitev okolja so v skladu z okoljevarstvenimi standardi in zahtevami okolj-skih predpisov za tovrstne naprave.

1.5 Preprečevanje nesreč oziroma posledic eko-loške nesreče

Preprečevanje nesreč bo zagotovljeno z upošte-vanjem predpisov, ki določajo načine upravljanja s tovrstnimi napravami in ravnanja z nevarnimi snovmi. Predvidena je tudi izgradnja protipožar-ne zaščite, prilagojene vrsti naprave; definirana je v Elaboratu protipožarne zaščite, ki je sestavni del tehnične dokumentacije. Pod navedenimi po-goji je možnost, da bi prišlo do ekološke nesreče, majhna. Uspešno in varno obratovanje bo zago-tovljeno z elektronskim vodenjem procesov ter

Opis EM Normativ Enota/letno Letna poraba1. Gorivo 3.125,0 t/leto 25.000– preostanek odpadkov po MBO– dehidrirano blato iz čistilne naprave

kg/hkg/h

2.500,0625,0

t/letot/leto

20.0005.000

2. Dopolnilno gorivo– zemeljski plin m3/h 64,58 m3/leto 516.0003. Električna energija kWh/h 0,86 kWh/leto 6.8804. Tehnološka voda m3/h 2,00 m3/leto 16.0005. Komprimiran zrak m3/h 15,00 m3/leto 120.0006. Aditivi (1) 125 t/leto 1.000– Raztopina amoniaka (25%)– Kalcijev hidroksid– Aktivni koks

kg/hkg/hkg/h

10100

15

t/letot/letot/leto

80800120

(1) Aditivi so namenjeni čiščenju dimnih plinov

Tabela 1: Predvidena poraba materialov in energije


emisijskim monitoringom, ki bo omogočal trajne meritve naslednjih parametrov:– ogljikov monoksid CO,– dušikovi oksidi NOx, posebej še N2O– vsebnost kisika O2

– žveplovi oksidi SO2

– vodikov klorid HCl– vodikov fluorid HF– skupni organski ogljik TOC– živo srebro Hg– vsebnost vlage v dimnih plinih– skupni prah– temperatura dimnih plinov– absolutni tlak dimnih plinov– pretok suhih dimnih plinov

Na osnovi očitkov in elektronskega procesiranja podatkov bo v primeru zaznanih neustreznih vre-dnosti postopek sežiga po izdelanem protokolu samodejno ustavljen.

1.6 Prenehanje delovanja naprave

Po izteku življenjske dobe, ki znaša 25 let, prene-hanje in razgradnja naprav za termično obdelavo odpadkov/ IPPC naprave/ ni predvidena. Izdelana bo strokovna ocena ter na njeni osnovi opravljena rekonstrukcija naprave.

1.7 Pozitivni učinki

Z realizacijo projekta Toplarna Celje bodo doseže-ni naslednji učinki:– količina odloženih odpadkov na deponijo v Bu-

kovžlaku se bo zmanjšala za 65 %,– na ekološko primerni način bo s sežigom rešen

problem blata iz komunalne čistilne naprave,– toplota, pridobljena s sežigom, bo izkoriščena

v kogeneraciji za proizvodnjo elektrike in to-plote. Pridobljena toplota bo izkoriščena za po-trebe daljinskega ogrevanja v Celju. Električna energija bo delno izkoriščena za lastne potrebe, viški pa plasirani v distribucijsko omrežje.

Z okoljskega vidika bodo pozitivni vplivi nasle-dnji:– dosežen bo neto prihranek fosilnega goriva

– zemeljskega plina v količini cca. 549.036 m3/leto

– zmanjšala se bo količina TGP in TOC (manj kot 3%).


ESEJ O RAZVOJU OKOLJA IN PODEŽELJA PRI PROIZVODNJI IN UPORABI ALTERNATIVNIH GORIV Z VIDIKA KEMIJSKEGA INŽENIRJA

prof. Imre Czinkota,Szent István University Gödöllő

dr. Andras Kovacs,KUKK K+F Ltd., Budimpešta

noVa sPoznanja, PRiDobljEna iz sloVEnsKEga DRžaVnEga PoRočila

Državna poročila o izvajanju omenjenih direktiv podajajo vpogled v prizadevanja držav članic. Slovensko poročilo2 predvideva precej skromen trg za biodizel, le četrtino količine, ki jo je mogo-če izračunati na podlagi podatkov o porabi dizla (10.000 t/leto proti več kot 40.000 t/leto). Zdi se, da niti dodeljeno območje ni podatek, ki bi bil pazljivo preverjen. Na površini 3500 ha z odličnim pridelkom v višini 4 t/ha bi proizvodni potencial ob polnem estrahiranju vsebnosti olja zadoščal za proizvodnjo 5880 t/leto. Ob tem se nam zasta-vlja vprašanje, ali bo manjkajočo količino mogoče nadomestiti z bioetanolom (podatek se ne sme razkriti), ali bo Slovenija morala najti dodatna ob-močja za gojenje rastlinskega olja, ali bo morala uvažati surovino za biodizel ali pa biodizel. Obsta-ja pa še ena možnost, tj. povezovanje s sosednjimi državami z namenom raziskovanja možnosti pro-izvodnje semen.

Vendar pa so te številke le teoretične. Pridelek se-men je veliko manjši od tega, zmogljivosti ekstra-hiranja olja pa so omejene s tehničnimi pogoji. Bili smo zelo zaskrbljeni zaradi načrtov proizvodnje olja, ki vključujejo zgolj mletje brez estrahiranja topila. Vse omenjeno pa v praksi pomeni zmanj-šanje domače proizvodnje precej pod količino 3000 t/leto, kar je premalo, da bi bilo izvajanje dejavnosti ekonomsko upravičeno. Ker prihajamo iz tujine, ne moremo kritično oceniti pravilnosti teh podatkov, vendar pa lahko udeležence konfe-rence zaprosimo, da dvakrat preverijo podatke in vzpostavijo stik s pristojnimi organi.

Pravno ozadje in finančna podpora sta za razvoj biodizla pozitivna, saj je ta oproščen trošarine do višine 25 % glede na odstotek biokomponent v gorivih. Predvidevamo, da so na tej osnovi priza-devanja za izgradnjo objekta za proizvodnjo bio-dizla ambiciozna in nekako neustrašna.

Objavljeno je bilo, da bosta leta 2008 naftna ra-finerija Nafta Lendava in avstrijska družba CMB Maschinenbau & Handels, skupaj zgradila rafine-rijo za biodizel z zmogljivostjo 60.000 t/leto, ki

2 Poročilo o rabi biogoriva v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji; pregled podatkov za Republiko Slovenijo v skladu s prvim odstavkom 4. člena direktive 2003/30/ES za poro-čevalsko leto 2005

uVoD

Zakaj se pri razmišljanju o izboljšanju življenja v podeželskih področjih novo pridruženih držav EU, zlasti v Sloveniji in na Madžarskem, osredotočamo na tehnologijo biodizla? Razlog za to je popol-na politična podpora, ki je odobrena z direktivo 2003/30/EC Evropskega parlamenta in Evropske komisije1, katere cilj je povečanje deleža biogoriv v skupni porabi fosilnih goriv na 5,75 odstotka do leta 2010 z načrtom, da bi do leta 2020 ta delež narasel na 10–20 %. Na trenutni stopnji razvoja avtomobilskih goriv na osnovi obnovljive energije so etanol in metilni estri maščobnih kislin (bio-dizel) postali le proizvodi v skupni porabi količin bencina in dizla.

Perspektivo predstavlja napoved švedskih poli-tikov glede popolne nadomestitve fosilnih av-tomobilskih goriv s komponentami obnovljivih virov energije do leta 2020.

Ekonomska realnost pa je nekje vmes. Zgodovina proizvodnje fosilnih avtomobilskih goriv je dolga več kot 100 let, medtem ko se je zanimanje za ob-novljiva goriva povečalo šele v zadnjem desetle-tju. Pri razmišljanju o prihodnosti in možnostih pa ne smemo pozabiti, da so fosilna goriva zamenjala rastlinske in živalske surovine zaradi ekonomskih razlogov. Zato mora biti ekonomsko tudi ozadje proizvodnje, ki bi se, čeprav le delno, preusmerila k bolj obnovljivim komponentam v fosilnih gorivih.

1 O.J.Eu, L123/42, 8. maj 2003


bo stala 22,2 milijona evrov. Glede na isti vir bo to pomenilo 88 % proizvodnje v Sloveniji in 1 % v EU. Zasebna podjetja naredijo vse, kar se jim zdi pri-merno, da pridejo do zakonitega dobička. Skrb pa morajo pokazati vladni predstavniki pri preverja-nju upravičenosti subvencij, ki se odobrijo za nek projekt! To trditev pojasnjuje primer v naslednjem odstavku.

noVa sPoznanja, PRiDobljEna na MaDžaRsKEM

Po direktivi 2003/30/EC je to trg za 70.000 t/leto, vendar pa je v državnih ciljih, podanih z vladno uredbo 2233/2004, določena le količina 30.000 t/leto. Zaradi nekdanjega pomanjkanja vladne pod-pore obstoječi obrati nudijo spoznanja za anali-zo z vidikov podeželskega razvoja. Zmogljivost obrata v obratovanju znaša 3500 t/leto, medtem ko je zmogljivost obrata, ki ne obratuje že od leta 1993(!), 18.000 t/leto. Trg biodizla napreduje; izve-deli smo za več kot 20 napovedi o načrtih za vlaga-nje v obrate za biodizel z zmogljivostjo v obsegu 10–200.000 t/leto. To dejstvo dokazuje, da gre de-nar vlagateljev v sektorje, kjer je dobiček višji od povprečnega. Pri tem pa ni treba, da so vlagatelji tudi strokovnjaki na tehničnem področju.

Na podlagi obrata z zmogljivostjo 3500 t/leto smo spoznali, da je za zanesljive izdelke standardne kakovosti potrebna ustrezna tehnologija. Ta je edini znani obrat, ki namesto običajne uporabe dveh obratuje v treh fazah reakcije in usedanja. Obrat z zmogljivostjo 18.000 t/leto pa ne obratuje že od leta 1993. V načrtu je, da bi se prenovila na zmogljivost 25.000 t/leto, saj je tehnologija pro-izvodnje med 15-letnim mirovanjem zastarela. Pridobljena spoznanja opozarjajo na učinkovito rabo in nadzor denarja, porabljenega iz proračuna Skupnosti. Spoznanja prav tako kažejo, da lahko dobiček ustvarjajo le delujoči obrati, če zanemari-mo obrate, ki ne ustvarjajo ničesar drugega razen stroškov (za hipoteko, varovanje, vzdrževanje itd.) in rje. Nemški proizvajalci so zaustavili rast proi-zvodnje biodizla, prodaja biodizla pa je od začet-ka leta upadla za skoraj 50 %, saj si vlada ne more privoščiti izpada precejšnjih prihodkov od davka na fosilno dizelsko gorivo.

ElEMEnTi PoDEžElsKEga RazVoja V scEnaRijih za bioDizEl

Zaradi opisanih spoznanj je treba poudariti, da mora biti naložba v biodizel podobna praksi vla-ganja v kateri koli drug ekonomski sektor. Rezultat naložbe mora biti obrat, ki ustvarja dobiček za vlagatelja. Ta dobiček pa se mora ustvarjati v do-ločenem časovnem obdobju,3 da je konkurenčen drugim možnostim s podobno ali z boljšo stopnjo donosnosti. Na voljo je veliko dobrih razprav in predavanj s področja ekonomije, vendar pa no-bena izmed njih ne izhaja s stališča podeželske-ga prebivalstva, ki večinoma nima veliko finanč-nih sredstev. Ob upoštevanju struktur finančnih podpor in pogojev za kredite lahko svetujemo le, da v študiji izvedljivosti namenite posebno poglavje analizi možnosti povečanja sredstev. Za trajnostno rast podeželskega prebivalstva lahko priporočimo le povezovanje v zadruge. Da bi se izognili slabostim prisilnih zadrug iz zadnjih nekaj desetletij, morajo te povezave delovati na podlagi konzorcijev, ki so bolj podobne »podeželskim del-niškim družbam«. Lokalne razmere in kultura lah-ko tvorijo osnovne smernice za oblikovanje takih družb. Pri trenutnem projektu smo proizvajalcem semen za rastlinsko olje priporočili, naj oblikujejo tako družbo za mletje, nadaljnji razvoj pa struktu-rirajo na osnovi dobičkov omenjene družbe.

Vlagatelji vedo, da morajo opraviti analizo izve-dljivosti. Našli smo nekaj primerov, pri katerih so bili zaradi pomanjkanja znanja zgrajeni obrati, ki se bodo bodisi v bližnji prihodnosti zaprli ali pa bodo potrebna dodatna sredstva za preobliko-vanje v take obrate, ki bodo vlagateljem prinašali dobiček. Zanos ne more nadomestiti strokovnih naložbenih tehnik. Potencialna napaka je misti-ficiranje vloge vladnih subvencij in podpornih sredstev Skupnosti. Izogibati se je treba gradnji tovarne za biodizel le zaradi pozitivnih naložbe-nih razmer, ki bi nastale zaradi vladnih podpornih sredstev. Prepričani smo, da mora biti naložba tr-dna brez vsakršnih javnih podpornih sredstev. Če je odločitev za naložbo povezana zgolj s črpanjem javnih sredstev, se to najverjetneje konča podob-no kot v primeru omenjenega obrata z zmogljivo-stjo 18.000 t/leto. V tem primeru ni šlo za ničesar drugega kot za zlorabo javnega denarja, ki je bil tako preusmerjen v zasebne žepe, ter nastanek

3 Glejte definicije o donosnosti naložb v učbenikih za ekonomijo.


dodatnih izgub za Skupnost prek finančnih insti-tucij. Javni denar se sme porabiti zgolj za izboljšanje blaginje skupnosti.

Poleg pogosto omenjanih koristi obnovljivih virov energije našo filozofijo glede dejavnosti pri ra-zvoju biodizla podpirajo tudi motivi glede razvo-ja podeželja. S pridružitvijo EU se je morala naša regija soočiti s preveliko proizvodnjo hrane, kar je povzročilo kampanjo opuščanja.

V nadaljevanju so podatki za Madžarsko, vendar pa avtorji menijo, da bi lahko s preučitvijo podeže-lja drugih vzhodnoevropskih držav v primeru vseh pravkar pridruženih novih demokracij prišli do po-dobnih ugotovitev. Na Madžarskem je 700.000 ha površin pokritih z ambrozijo. Trenutno je ambro-zija znana kot vzrok za najagresivnejše alergije. Na Madžarskem vsaka šesta ali sedma oseba trpi zaradi simptomov senenega nahoda. A. K.4 porabi 60–100 evrov na mesec za nakup zdravil. Če vse to seštejemo, bi s temi stroški lahko pokrili gra-dnjo obratov za biodizel s skupno zmogljivostjo, s katero bi pokrili najmanj trikratno količino dol-goročnih slovenskih potreb. Z uporabo sredstev, ki so zdaj porabljena za socialne podpore brez-poselnemu podeželskemu prebivalstvu, bi lahko vsako leto zgradili dodaten obrat z zmogljivostjo, ki bi lahko pokrila dolgoročne slovenske potrebe. K tema dvema pomembnima navideznima pri-spevkoma k pozitivni bilanci na makroekonomski ravni pa bi lahko prišteli še neposredne stroške za zdravstvene in psihiatrične storitve, posredne stroške urejanja zemljišč, pozitiven premik v priča-kovani življenjski dobi ter življenjske razmere po-deželskega prebivalstva. Na drugi strani bilance pa mora vlada oceniti pomanjkanje prihodkov od zbranih trošarin.

Katero surovine izbrati? To je tema dneva. Veliko ljudi obtožuje proizvajalce goriv na osnovi obno-vljive energije, da povzročajo veliko lakoto med revnejšimi narodi. Ta argument se ponavlja med slogani civilnih gibanj, ki se ukvarjajo z določenim delom celotnega spektra varstva okolja. Na žalost pa smo ugotovili, da ima veliko vodij in sodelavcev civilnih gibanj interese na področju ekonomskih dejavnosti, povezanih s civilnim povezovanjem, ter na tej osnovi nasprotujejo vsem drugim pobu-dam, namesto da bi vsa ta področja upoštevali kot

4 Glejte opombo št. 1.

potencialne komponente kompleksnega načrta delovanja. Ob ponovnem pregledu elementov izbiranja določenih oz. skupine določenih surovin lahko priporočimo le oceno prevladujočih razmer v študiji izvedljivosti. Glede debate o izbiri soje, repnih semen ali sončnic pa moramo poudariti, da obstaja skoraj tisoč različnih vrst rastlinskih olj, ki so primerna za proizvodnjo biodizelskega goriva. V naši regiji nekateri samooklicani stro-kovnjaki prisegajo na uporabo repnih semen, saj naj bi tako evropske norme lahko razkrile ameri-ške proizvajalce soje na podlagi jodovega števila in klavzul o GSO. Ameriška praksa pridelovanja je potrdila, da gre pri omejevanju na podlagi jodove-ga števila zgolj za primer tržnega diskreditiranja, pridobljena spoznanja pa kažejo, da je za pode-želsko prebivalstvo določene regije najbolje, da goji oljno rastlino, ki je v skladu s kmetijskimi in z ekonomskimi razmerami te regije. Prisilno gojenje repnega semena na področjih z veliko sonca in s suhimi razmerami, ki so primerne za sončnice, bi bilo v primeru Madžarske povsem napačna stra-tegija. Naše eksperimentalno delo je potrdilo, da so sončnice skoraj tako primerne za proizvodnjo biodizla kot repna semena. Zakaj skoraj? Zato ker je treba lastnosti pretoka v hladnih razmerah nad-zorovati ali z deparafinizacijo surovin ali z ustre-zno tehniko aditiviranja. Glede na usodo stranskih proizvodov sta lahko obe možnosti dobičkonosni. Nekateri ekonomisti podeželja ne uporabljajo iz-raza stranski proizvod, ampak govorijo o dvojnih proizvodih. Nedavne razprave o usodi heksana, običajnega topila za ekstrahiranje preostalega olja iz zmletih oljnih pogač, so nas privedle do razmi-šljanja o rešitvi tega primera v bližnji prihodnosti na podlagi ločevanja sveže zmletih oljnih pogač za prehrano ljudi in za oskrbo industrije biodizla z estrahiranimi količinami olja. Obseg izgube dobič-ka, ki ga ustvarimo z zanemarjanjem preostalega olja v zmleti oljni pogači, je prikazan na sliki 1, s prikazom vpliva količine na stroške. Vedno je tre-ba upoštevati, da je najpomembnejši odhodek pri proizvodnji biodizla ravno strošek za surovino.

Praksa, uporabljena v Avstriji, je pokazala, da lah-ko manjši obrati ostanejo konkurenčni, če med surovine za biodizel vključijo rabljeno olje. Prvaki razvoja podeželja pa lahko nasprotujejo uporabi rabljenega olja iz fritez, jedilnega olja in/ali odpa-dnega olja iz kuhinj restavracij in živilskopredelo-valnih obratov. Kot je prikazano na agroekološki shemi, lahko ustrezen obrat za biodizel oba vira


pretvori v avtomobilsko gorivo, vendar pa se pri vsaki surovini uporabijo specifične tehnološke razmere. Tudi čista rastlinska olja si niso podobna, rabljena olja pa poleg tega vsebujejo tuje mate-riale, ki se vanje vnesejo s sestavinami hrane, in pri uporabi tvorijo s kemijsko transformacijo olja/masti pri visokih temperaturah pod vplivom kisika in kovin, ki delujejo kot katalizatorji. Za učinkovit biodizel morajo biti v obratu sprejeti ukrepi za obravnavo teh surovin, pri čemer se ločijo tiste komponente, ki delujejo proti ustrezni in natančni transestrifikaciji ter rafiniranju proizvoda. Upo-števati je treba, da je proizvodnja goriv, ki niso v skladu s specifikacijami, podobna metanju denar-ja skozi okno. Primerna surovina za biodizel mora vsebovati proste maščobne kisline in polarne komponente, ki delujejo kot naravni emulgatorji. Proste maščobne kisline pri običajni bazično kata-lizirani pretvorbi biodizla tvorijo milnice in vodo. Milnice so površinsko aktivna sredstva, zaradi katerih je rafiniranje proizvoda težko. V primerih dolgega obdobja stika med biodizlom in milnico se tvorijo kompleksne želatinaste strukture, po-dobno kot pri masti za podmazovanje, v katerih se nepovratno izgubijo velike količine biodizla. Voda zaustavi reakcijo transestrifikacije, kar vodi v količino pretvorbe, ki je nižja od ustrezne. Vzorec pravilne predpriprave je prikazan na sliki 2.

Transesterifikacija je enostavna reverzibilna reak-cija (TG: triglicerid, MeOH: metanol, FAME: biodi-zel, GL: glicerol). TG + 3MeOH FAMe + GL

Pogoji ravnotežja narekujejo, da je po običajnih poteh predelave mogoče uporabiti pristop dveh korakov. V prvem koraku je pretvorba 80-odsto-tna, medtem ko se v drugem izboljša na 98–99 %. Reakcijski čas je dolg, ker reagent in katalizator tvo-rita drugačno tekoče stanje kot substratno rastlin-sko olje. Oviro prenosa stanja lahko premagamo na dva načina. Pri procesu Biox se glicerol ohranja v istem stanju, zato je za učinkovito pretvorbo po-trebna shema dveh korakov. Za premik ravnotežja proti določenim omejitvam se običajno uporabijo veliki presežki reagenta. Pri tehniki, ki smo jo raz-vili mi, pa se prenosu stanja izognemo s topilom, ki v enem stanju ohranja vse elemente reakcije ra-zen glicerola, z izločitvijo elementa obratne reak-cije premika ravnotežja proti želeni smeri pa nam je proces uspelo realizirati v le enem koraku. Za dosego tega smo uporabili tudi nekaj inženirskih

sredstev. Ta razvoj je na stopnji demonstracije, la-stništvo patentov pa je bilo preneseno na družbo Quicksilver Ltd. iz Velike Britanije.

Na podlagi novih spoznanj na področju prakse rafiniranja nafte potrjujemo nadvlado hidroge-nizacije komponent rastlinskih olj/masti v oglji-kovodike, ki so kakovostnejši tudi od najboljših dizlov. Proces, ki ga je v 80. letih prva patentirala družba Canmet iz Kanade, še ni pripravljen za ko-mercialno izkoriščanje. Po nekaterih napovedih naj bi take obrate gradile družbe Neste, Conoco in druge, vendar pa so bili roki predaje v obrato-vanje večkrat preloženi. Zmogljivost takih obratov naj bi znašala vsaj 150.000 t/leto. Enako velja tudi za tovarno biodizla Axens, ki je bila napovedana, vendar pa še vedno ni začela obratovati. Njena zmogljivost naj bi bila še večja, saj že zmogljivost demonstracijskega obrata znaša 400.000 t/leto. Naši poskusi na tem področju kažejo, da je razlog za poskušanje doseganja zelo visokih zmogljivosti izvedljivosti v preprečevanju združevanja triglice-ridnih struktur. Proces je difuzen, težavno združe-vanje aktivnih mest in udeležencev reakcije pa je glavna ovira pri upravljanju.

Enako pomembno je, da se pozornost nameni teh-niki rafiniranja proizvoda. Pri običajnih tehnikah dvakratnega mešanja surovega biodizla z vodo, čemur sledi izkoriščanje gravitacijskega usedanja v tekočem stanju, so za tak obrat potrebne ogro-mne količine. Enako je mogoče trditi za običajno transestrifikacijo. Industrijske dejavnosti z večjim številom manjših reaktorjev in s podobnim števi-lom vsebnikov za usedanje z 10- do 15-krat večjo prostornino kažejo na dejavnost proizvodnje bio-dizla. Za premagovanje koloidnih kemijskih sred-stev se uporabljajo učinkovite naprave za zdru-ževanje – primer procesov Lurgi – ali učinkoviti centrifugalni ločevalniki – kot sta tehniki BDI in AT med drugimi ponudniki tehnologije. Naše ekspe-rimentalno delo je potrdilo, da tudi manjši obrati, ki si ne morejo privoščiti uporabe centrifugalnega ločevalnika, lahko imajo korist od protitočnega ra-finiranja surovega biodizla.

Recikliranje metanola, ki se ne izvaja v manjših obratih za biodizel, je prav tako neprimerno glede izvedljivosti in okolju prijaznega ravnanja. Izpust presežnega metanola v odpadno vodo ali v tok glicerola je treba obsoditi. Manjše tovarne si ne


bodo mogle privoščiti niti ukvarjanja s pridobitvi-jo, kot je stranski proizvod glicerol.

ElEMEnTi agRoEKologijE

Izraz agroekologija je bil skovan v industrijski eko-nomiji. Osnova pa je ekologija kot vrsta znanosti, ki se ukvarja s preučevanjem sožitja med živo in neživo naravo. Za naš primer smo grški koren »oikos« prevedli v madžarski jezik kot »okos«, kar pomeni pametno. Kot se je izrazil R. White: Industrijska ekologija preučuje tokove materiala in energije v industrijskih in komercialnih dejav-nostih ter njihov vpliv na okolje, odkrivanje virov, ekonomijo, politiko in družbo. Zato se povezuje s tradicionalno judovsko poslovno ekologijo: del zasluženega dobička je treba porabiti za izboljša-nje stanja v naši skupnosti. To je ključ, s katerim se akterjem razvoja podeželja želi priporočiti, naj (tudi) pri pripravi projekta biodizel upoštevajo vse na tem mestu navedene elemente.

18000

23000

28000

33000

38000

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

1 t-ból előállítható érték, Ft

pogácsa olajtartalma,%

Koncept agroekološkega projekta predstavlja kompleks za proizvodnjo biodizla, kjer se surovi-na vnaša po treh kanalih: čisto rastlinsko olje, eks-trahirano olje, običajno odpadno olje, neobičajno odpadno olje. Treba je poudariti, da se za primar-ni vir surovine upoštevajo sortirana semena. Ker obrat za biodizel proizvaja stranske (dvojne) pro-izvode, ki jih je mogoče uporabiti pri nadaljnjih procesih, obrat pa potrebuje tudi dovod snovi na osnovi stranskih (dvojnih) proizvodov, so bili upoštevani tudi biokemijski procesi (fermentacija, naravni plin, kompostiranje) in objekti za proizvo-dnjo energije. Glede na obseg in lokalne razmere je projekt trajnosten. Linijo glicerola je mogoče dalje razviti za proizvodnjo tehničnih in farma-cevtskih proizvodov. Linijo za fermentacijo je prav tako mogoče razviti na naslednje nivoje, tudi na nivo, ki presega količino proizvodnje biodizla s proizvodnjo in z ločevanjem goriva etanola.

Slike:

Slika 1: Večja količina olja, puščenega v pogači, pomeni večjo izgubo.

Slika 1a: Mletje

Obseg in tehnologija sta pomembna pri stroških za surovine.

oil (30%)

seed (45%)

cake (15%)


Slika 2: S pravilno predpripravo ločimo polarne in proste maščobne kisline.

viscosity@40 oC, mm2/s

2022

2426

2830

3234

0 1 2 3 4relative S/F

Extent of reasonable pretreatmentFFA: <0.1 mg KOH/gGums and polars separated

feedstock: sunflower oil

assortedseeds

FURNACE+

CHP

O II.il-

HOT WATER

ELECTRICITY

residueblender

PRODUCT:soil improver

Cake

PRODUCT:BIODIESEL

PRODUCT:glycerol

STEAM

PRODUCT: alcohol

Oil-I.

Oil-III.

Oil-IVsludge

hulls+hay

frying stocks

Marc

excrement grape seed

Fermentation

biogas+

compostingdistillation

refining

pressing

extraction

crush


PRVA VELIKA SONČNA ELEKTRARNA V SLOVENIJI!

Bojan Voh,Premogovnik Velenje d.d.

V tridesetih letih hitrega razvoja in izgradnje manj-ših fotovoltaičnih naprav se je v vodilnih državah v dejavnosti fotovoltaike (v EU: Nemčija (predvsem po letu 2003), Španija, Portugalska, Nizozemska, Avstrija, v svetu Japonska, ZDA in v drugih) pojavil močan trend izgradnje sončnih elektrarn. Vzrok za porast je zagotovo pomanjkanje surovinskih vi-rov, višanje cen energentov in velika odvisnost od naftnih derivatov in ostalih fosilnih goriv, na kar se razvite države hitro odzivajo z izgradnjo novih energetskih virov.

Po podatkih predsednika združenja Evropske fo-tovoltaične industrije g. Winfrienda Hoffmana je 63 % svetovne fotovoltaike postavljene v Evropi, od tega kar 57 % v Nemčiji.

Panoga fotovoltaike je ena izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospodarskih panog, kjer povpraševanje presega ponudbo.

Potrebe po energiji, predvsem električni, postaja-jo večje iz dneva v dan. Manjšanje zalog fosilnih goriv in vedno večje onesnaževanje Zemlje je spodbudilo Evropsko unijo k strategiji povečeva-nja izrabe obnovljivih virov energije (OVE), med njimi tudi fotovoltaike (PV). Kot članica EU, se je tudi Republika Slovenija zavezala povečati delež uporabe vseh OVE v svoji energetski bilanci, ki bo 20 % porabljene električne energije.

Obnovljiva energija je danes deležna tržne in politične pozornosti. Proizvodnja in namestitev izdelkov se v svetovnem merilu povečuje tudi 30 % letno. Direktna pretvorba sončne energije v ele-ktrično poteka v sončnih celicah, združenih v fo-tonapetostne sisteme. Prednost takšnih sončnih elektrarn (SE) je tudi v tem, da v glavnem ne potre-bujejo novih zazidalnih površin ali večjih posegov v naravo, saj jih lahko vgrajujemo tudi v zgradbe in na strehe. V praksi tujih držav (predvsem Nemčija, ZDA idr.) je pomembno izkoriščanje sekundarnih zemljišč: industrijsko degradiranih, v sanaciji, opu-ščenih tovarniških, vojaških in drugih lokacij. To nameravamo storiti tudi pri izgradnji prve velike sončne elektrarne v Velenju.S podporo velikih gospodarskih subjektov, prven-stveno akterjev iz energetike (HSE idr.) in v sodelo-


vanju z znanstveno raziskovalnimi institucijami in industrijo lahko tudi slovenska energetika aktivno prične zasledovati cilje EU Bele knjige za zagoto-vitev ciljev izgradnje kapacitet obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaike.

Temeljni argumenti, ki govorijo v prid izgradnje fotovoltaičnih objektov:– Zagotovljena življenjska doba več kot 25 let.– Povečane potrebe po energiji, ki jih lahko sonč-

na energija nadomesti brez dodatnih okoljskih problemov.

– Izgradnja dodatnih energetskih potencialov (brez porabe fosilnih energentov in uvozne od-visnosti).

– Proizvodnja električne energije brez spremen-ljivih cen, brez obremenitev in velikih stroškov vzdrževanja.

– Uporaba sekundarnih površin, streh in neupo-rabljenega prostora za ekonomsko učinkovito rabo.

– Varčevanje z energetskimi surovinami za druge namene uporabe in za potomce ter izraba suro-vinskih virov, ki so lahko dostopni (silicij).

– Zmanjševanje emisij CO2 in škodljivih sestavin pri zadovoljevanju energetskih potreb.

– Solarni generatorji (moduli) so primerni za reci-klažo brez velikih problemov.

– Optimiranje energetskih omrežij, izboljšanje lo-gističnih poti preskrbe ter pozitivni učinki pri se-zonskih vplivih proizvodnje električne energije.

Poleg neposrednih ekonom-skih koristi, ki jih lahko ugo-tavljamo na podlagi proi-zvedene električne energije ter doseženih subvencioni-ranih cen s strani države, je potrebno upoštevati tudi promocijsko, izobraževalno in zaposlovalno strategijo, ki v tej analizi ni ovrednotena.

Na podlagi smernic evrop-ske tehnološke platforme, so pomembni vplivi rasti trga fotovoltaike na: zmanj-ševanje stroškov izgradnje za vse komponente PV sis-temov, rast nacionalnega tržišča, razvoj nacionalne industrije in storitev (sistem-

ski integratorji – ponudniki za dobavo in izgradnjo kapacitet), sprejemanje ključnih akterjev in skupin javnosti ter ciljnih skupin kupcev. V ta del se vklju-čuje tudi Premogovnik Velenje in njegovo podje-tje HTZ Velenje.

Izvedene so tehnične analize (izbira tipa in optimi-ranje velikosti sončne elektrarne, določitev loka-cije, lege, naklona, priključitve na omrežje, ocena vrednosti investicije ter izračun napovedane koli-čine proizvodnje električne energije). Pri predlo-gu za izbor in velikost lokacije so upoštevani vsi pomembni dejavniki (plant design), predvsem pa ekonomski, tehnični ter okoljski in arhitekturni parametri.

Z ekonomsko analizo in izračuni, s prikazom po-membnih parametrov ekonomske upravičenosti projekta. Podane so smernice, potrebne za odloči-tev investitorja glede izvedbe investicije.

Poleg ekonomske koristi letne proizvodnje, ki znaša 1.151 MWh, je pomemben tudi prispevek okoljskih koristi. Zmanjšali bomo CO2 emisije za 1000 ton/letno, kar v praksi predstavlja absorpcijo 100 ha velikega gozda.

Pri tem poudarjamo razvoj v dejavnosti fotovolta-ike v Velenju. V podjetju HTZ Velenje, I.P., d.o.o., ki je povezana družba v Poslovnem sistemu Premo-govnika Velenje, in del Holdinga slovenskih elek-


trarn. Hkrati s tem tudi ponujamo lastni potenci-al, predvsem zmogljivosti, ki smo jih razvili pod blagovno znamko SONELEX, za načrtovanje, pro-jektiranje, izgradnjo in upravljanje (vzdrževanje) sončnih elektrarn. Za zagotavljanje fotovoltaičnih modulov je v Velenju vzpostavljena proizvodnja le-teh v podjetju Bisol s kapaciteto 15 do 20 MW/letno.

Za dosledno izvedbo zastavljenega projekta so vanj vključeni: – HSE Invest, – Premogovnik Velenje, – HTZ Velenje, Bisol, – Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, – Elektro Celje, – MO Velenje,– zunanji strokovnjaki pri postavitvah velikih

sončnih elektrarn.

Iz navedenega je razvidno, da gre za mešano pro-jektno skupino, kjer sta izkoriščena domače zna-nje in tuje izkušnje.

Izbor optimalne lokacije za postavitev polja sonč-nih elektrarn v Sloveniji je bil definiran v investicij-skem elaboratu, ki vsebuje sledeče sklope:•Navedbavsehpotencialnih lokacij, inovredno-tenje ključnih karakteristik, ovrednotenje po bi-stvenih parametrih in izdelava primerjalne analize posameznih objektov, rangiranje in izbor lokacij na podlagi kvantitativnih ocen.•Izdelavatehničnihanaliz(izbiratipainoptimira-nje velikosti sončne elektrarne, določitev lokacije, lege, naklona, priključitve na omrežje, ocena vre-dnosti investicije ter izračun napovedane količine

proizvodnje električne energije); pri predlogu za izbor in velikost lokacije bodo upoštevani vsi po-membni dejavniki (plant design), predvsem pa ekonomski, tehnični ter okoljski in arhitekturni parametri.– Izdelava ekonomskih analiz z izračuni in pri-

kazom pomembnih parametrov ekonomske izvedljivosti projekta, potrebnih za odločitev investitorja za izvedbo investicije. V ekonomski analizi bo posebej izvedena analiza občutljivo-sti z najpomembnejšimi dejavniki, ki imajo naj-večji vpliv na višino in tveganost investicije.

– Izračun zmanjšanja CO2 emisij in drugih pozitiv-nih okoljskih in makroekonomskih parametrov, na podlagi napovedi – ocene proizvodnje ele-ktrične energije z izkoriščanjem obnovljivega, čistega vira, energije sonca.

– Promocijski in znanstveni projekt, ki vključuje znanje in izkušnje v Sloveniji ter praktične izku-šnje v tujini.

PRojEKT VEliKE sončnE ElEKTRaRnE 1 MWP

Predlagani projekt Postavitev prve slovenske VSE – Velike sončne elektrarne do 1 MWp (0,99 MWp) je skladen z evropsko Belo knjigo v strategiji pro-mocije, zagotavljanja in uresničevanja OVE – Ob-novljivih virov energije. Prav tako podpira glavne cilje energijske politike v EU ter na nacionalnem nivoju v smislu ciljev Zelene knjige.

Razvojno tehnično področje HTZ Velenje je pod blagovno znamko SONELEX usmerjeno v sistem-sko integracijo pri izgradnji sončnih elektrarn od načrtovanja, projektiranja, izgradnje in elektro vzdrževanja. Realizacija projekta bo zahtevala

Sončna elektrarna – Arcont, Gornja Radgona Proizvodnja modulov – Bisol, Velenje


Zgradba poli-kristalnega fotovoltaičnega modula podjetja Bisol iz Velenja

Hitro testiranje modulov na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani

okoli 5.500.000 € po začetnih ocenah in odvisno od izbrane variante. Predvidevamo, da ima projekt zna-čaj regijskega projekta, s katerim se bo nosilec s prijavo želel uvrstiti v Regionalni razvojni program Sa-vinjske regije 2007-2013. Predlagana in opisana oblikovna rešitev sončne elektrarne je:

Varianta postavitve podvariantaVrednost investicije (mio SIT/ mio €)

Prihodek / letno (mio SIT/ mio €)

Povrnitev v letih (nom.)

Ploskahorizontalnapostavitev

na zemljišču 1.318 oz. 5.5 79,64 / 0,332 17,5


PRVa VEliKa sončna ElEKTRaRna V sloVEniji

Prva velika sončna elektrarna bo postavljena v Šaleški dolini na območju pridobivalnega prostora Pre-mogovnika Velenje, kar je primerljivo z vodilnimi projekti velikih solarnih parkov in elektrarn v Nemčiji, ki jih največ postavljajo na zemljiščih sekundarne veljave: zapuščena vojaška in industrijska zemljišča, deponije ipd.

Projekt se je pričel v letu 2006 in je lahko dokončan v aprilu 2008. Moč električnega generatorja bo pred-vidoma v okviru do 1 MWp:

Tip/Moč PV modula [Wp] Skupno število modulov Skupna moč elektrarne [Wp]165 6048 997.920175 5706 998.550215 4650 999.750

-7,000,000.00

-6,000,000.00

-5,000,000.00

-4,000,000.00

-3,000,000.00

-2,000,000.00

-1,000,000.00

0.00

1,000,000.00

2,000,000.00

3,000,000.00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

Leto

Skupni stroški

Prihodki

Odhodki

Kumulativni denarni tok

Den

arni

tok

(EU

R)


Velika sončna elektrarna bo postavljena v boga-to sončno obsevani Šaleški dolini, ki po podatkih Meteorološkega zavoda RS dosega do 1390 kWh/m2 v desetletnem obdobju (1990-2000).

Tehnični podatki:Površina: cca. 3 ha (po zadnjih podatkih cca. 21.000 m2)instalirana moč: do 1 MWp (997.920 – 998082 Wp)Pričakovana proizvodnja letno: oskrba okoli 350 gospodinjstevŠtevilo PV modulov: 6.048 (5706, 5454) mono ali polikristalnih modulov, 7,9 km skupna

dolžina)Konstrukcijske rešitve: 16,5 km dolžina (povezovalni elementi s samonosilnimi moduli),

statična oz. gibljiva aluminijasta (lahka) konstrukcija (variantno z eno/dvo-osnimi sledilniki)

Razsmerniki: dva razsmernika moči 2 x 500 kW. Fotonapetostni generator je na razsmernik priključen preko štirih glavnih DC razdelilnih enot.

Transformatorji: srednje napetostni transformator, ki transformira napetost raz-smernikov 400 V, 50 Hz v napetost 20 kV, 50 Hz.

Temelji: Točkovni; pasovni, cca. 12.000 temeljnih pritrditev;Variantno: candock plavajoči sistem na jezeru

Velika sončna elektrarna bo prav tako privarčevala letno primerljivo s konvencionalnimi viri energije 1000 ton CO2 letno, kar ustreza absorbciji okoli 100 ha rastočega gozda.

Lokacija VSE na območju Premogovnika Velenje


Projekt v nadaljnji fazi – sončna cesta na območju MO Velenje


PRIMER PRAKTIČNE UPORABE GEOTERMALNE ENERGIJE V LENDAVI

Marijan Kraljič,Nafta Geoterm d.o.o.

V ožjem centru mesta Lendava pa nastaja povsem drugačen geotermalni sistem, ki se bo uporabljal za ogrevanje večjega dela mesta. V tem sistemu se bo termomineralna voda po odvzemu toplote vračala nazaj v proizvodni vodonosnik. Proizvo-dno-reinjekcijski geotermalni sistem v Lendavi bo izgrajen do konca letošnjega leta in bo v prvi fazi omogočil izkoriščanje 5 MWt in drugi fazi 10 MWt toplotne energije.

2. osnoVni objEKTi PRoizVoDno-REinjEKcijsKEga sisTEMa V lEnDaVi

V ožjem centru Lendave so že izgrajeni naslednji objekti proizvodno-rekreacijskega geotermalne-ga sistema:

– Proizvodna geotermalna vrtina Lendava-2g (Le-2g)

– Geotermalno-plinska kotlovnica– Površinski toplovodni sistem

V fazi izgradnje pa je:

– Reinjekcijska geotermalna vrtina Lendava-3g (Le-3g)

– Površinski reinjekcijski sistem– Sistem za monitoring proizvodnega vodono-

snika

2.1. Proizvodna geotermalna vrtina le-2g

Proizvodna geotermalna vrtina Le-2g je izvrtana do globine 1503,6 m. Vrtina je prevrtala sedimen-te gline in peska (v intervalu do globine 800 m) in sedimente laporja in peščenjaka (v intervalu od 800 m do končne globine). Na osnovi pridobljenih podatkov pri geološki spremljavi vrtanja (master-log) in izvedenih karotažnih meritvah (EK-log) je bilo ugotovljeno, da se najboljši vodonosniki ter-momineralne vode nahajajo v intervalu od 800 - 1200 m in vodonosniki z manjšo prepustnostjo v intervalu od 1200 m do končne globine.

Zato se je po končanem vrtanju vrtina zacevila z jeklenimi cevmi v celotnem intervalu vrtine s tem, da so v intervalih vodonosnikov od 800 m do končne globine vgrajene slotirane cevi (cevi z izre-zanimi vzdolžnimi odprtinami), ki omogočajo do-tok termomineralne vode v vrtino. Po večkratnem aktiviranju vrtine je bila ugotovljena proizvodnost vrtine 1,07 l/s, po vsakem metru znižanja nivoja

1. uVoD

Na območju SV Slovenije obstajajo ugodni naravni pogoji za izkoriščanje energije, ki je uskladiščena v notranjosti zemeljske skorje - geotermalne ener-gije. Po grobi oceni je na območju SV Slovenije uskladiščenega okrog 65 % celotno razpoložljive-ga geotermalnega potenciala Slovenije.

Za uporabo so najbolj primerni hidrotermalni sis-temi, pri katerih je prenosnik toplote iz zemeljskih globin do površine zemlje termalna ali termomi-neralna voda. Termalna/termomineralna voda je akumulirana v podzemeljskih ležiščih (vodono-snikih), predvsem v dobro prepustnih peskih ali peščenjakih takoimenovane Mura formacije, od globine 600 do 1200 m. Vodonosniki Mura forma-cije so razprostranjeni na relativno velikih povr-šinah in vsebujejo nizkomineralizirano termalno vodo, ki je tehnološko primerna za črpanje. Tem-peratura vode v vodonosnikih je od 50 do 80oC in je odvisna od geotermalnega gradienta območja ter globine vodonosnikov.

Na območju SV Slovenije so bila ležišča termalnih/termomineralnih voda Mura formacije raziskana v obdobju, ko je Nafta-Lendava na tem območju izvajala geološke, geofizične in rudarske raziskave z namenom odkritja nahajališč surove nafte in ze-meljskega plina.

Tedaj odkrita ležišča termalnih/termomineralnih voda so bila tudi osnova za izgradnjo številnih prekmurskih zdravilišč in športno-rekreacijskih centrov (Moravske toplice, Banovske toplice, Ter-me Lendava …). To so tudi danes največji porabni-ki geotermalne energije oziroma termomineralne vode v Sloveniji, s skupno toplotno močjo proi-zvodnih geotermalnih vrtin okrog 17 MWt. V njih se termomineralna voda predvsem uporablja za balneološke in športno-rekreacijske namene.


vode v vrtini (sl.1). Temperatura vode na ustju vr-tine je odvisna od proizvodnosti vrtine (sl. 2). Prav tako je bilo ugotovljeno, da je pridobljena termo-mineralna voda nizke mineralizacije z majhnimi količinami raztopljenega plina (CO2).

Zniž

anje

niv

oja

vode

v v

rtin

i (m

)

Proizvodnost vrtine (l/s)

Proi

zvod

nost

vrt

ine

(l/s)

Temp. na ustju vrtine Le-2g ( c)

Z dodatnim aktiviranjem in po potrebi stimula-cijski obdelavi vrtine bo iz vrtine Le-2g možno pridobivati do 50 l/s termomineralne vode s tem-peraturo 72oC.

Tako bo zagotovljena izredno visoka toplotna moč in energetska zmogljivost vrtine, in sicer:

– pri Δt 30oC; Pt = 6 MWt, kar zagotavlja 50 MWh/letno in lahko nadomesti 4,75 mio Sm3 zemelj-skega plina letno,

– pri Δt 50oC; Pt = 10 MWt, kar zagotavlja 84 MWh/letno in lahko nadomesti 7,92 mio Sm3 zemelj-skega plina letno.

2.2. geotermalno - plinska kotlovnica

Geotermalno-plinska kotlovnica je izgrajena v ne-posredni bližini proizvodne geotermalne vrtine Le-2g, v kletnih prostorih poslovne stavbe NAFTA-Geoterm.

Kotlovnica je opremljena z naslednja opremo:

– rezervoarjem za termomineralno vodo, kapaci-tete 50 m3,

– toplotnimi izmenjevalci: 1 × 2,70 MWt, 1 × 0,45 MWt, 1 x 0,17 MWt in pri porabnikih toplote: 1 × 1,0 MWt, 1 × 0,50 MWt,

– plinska kotla: 2 × 1,320 MWt,– primarnim in sekundarnim cirkulacijskim siste-

mom z računalniško vodeno regulacijo.

Sistem je nastavljen tako, da potrebno toploto prednostno zagotavlja termomineralna voda iz vrtine Le-2g in se plinska kotla vključujeta le v primeru okvare geotermalnega sistema ali more-bitne potrebe pri zagotavljanju konične porabe toplote (izredno nizkih zunanjih temperaturah).

2.3. Površinski toplovodni sistem

Za medsebojno povezavo vrtine, kotlovnice in porabnikov so izgrajeni toplotno izolirni plastični cevovodi, skupne dolžine 3200 m.S tem je omogočena dobava toplote do posame-znih porabnikov v sistemu primarnega ali sekun-darnega tokokroga in ogrevanje 30 000 m3 stano-vanjskih in poslovnih objektov.

2.4. Reinjekcijska geotermalna vrtina le-3g

Z namenom izgradnje energetsko obnovljive-ga in ekološko neoporečnega sistema so v teku priprave za izgradnjo reinjekcijskega sistema. Z izgradnjo reinjekcijskega sistema in vračanje pri-dobljene termomineralne vode, v proizvodni vo-donosnik bo:


– omogočeno vzdrževanje energetskega poten-ciala proizvodnega vodonosnika v celotnem obdobju izkoriščanja in

– preprečeno onesnaževanje površinskih vodo-tokov z ekološko oporečno termomineralno vodo.

Osnovni, najzahtevnejši objekt reinjekcijskiega sistema je geotermalna reinjekcijska vrtina, ki mora imeti izredno dobre injekcijske lastnosti ozi-roma mora biti izgrajena tako, da se lahko čez njo s čim nižjimi tlaki v proizvodni vodonosnik kontinu-irano vtiskuje celotna količina pridobljene termo-mineralne vode iz proizvodne vrtine.

To je možno doseči le z dobro strokovno pripravo in izvedbo projekta, od določitve optimalne loka-cije reinjekcijske geotermalne vrtine do vgradnje primerne globinske opreme.

Tako je že na osnovi hidrogeoloških študij in izde-lanih hidrodinamičnih in termodinamičnih mode-lov določena optimalna lokacija reinjekcijske ge-otermalne vrtine Le-3g, okrog 700 m severno od vrtine Le-2g. Prav tako je izdelan celotni projekt vrtine Le-3g z natančno določenim programom vrtanja, karotažnih meritev, cevitev, cementacij, peščenega zasipa in programom aktiviranja vrti-ne.

Dobra injektivnost vrtine Le-3g bo, razen z opti-malno lokacijo vrtine, dosežena z ustrezno teh-nično izvedbo vrtine, in sicer z vgradnjo zaščitnih cevi primernih premerov, natančno identifikacijo proizvodnih vodonosnikov, vgradnjo specialnih filtrov in peščenega zasipa ter intenzivnim aktivi-ranjem vrtine.

2.5. Površinski reinjekcijski sistem

Razen reinjekcijske geotermalne vrtine je potreb-no izgraditi tudi površinski reinjekcijski sistem, ki sestavlja:

– zbirni rezervoar za povratno termomineralno vodo,

– filterski sistem,– injekcijska črpalka,– povezovalni cevovodi in– merilno-regulacijski sistem.

S tem bodo zgrajeni vsi potrebni objekti za vzpo-stavitev popolno zaprtega primarnega tokokroga: proizvodno ležišče, proizvodna vrtina, površinski proizvodno-reinjekcijski sistem, reinjekcijska vrti-na, proizvodno ležišče (sl. 3).

Sl. 3

sistem za monitoring proizvodnega vodono-snika

Z namenom vzpostavitve sistema za monitoring proizvodnega vodonosnika bodo na približni oddaljenosti 2000 m okrog proizvodno-reinjek-cijskega sistema usposobljene in opremljene 3 opuščene naftno-plinske vrtine.Monitoring proizvodnega vodonosnika bo zaje-mal:

– Kontinuirano spremljavo tlakov, temperatur in pretokov v proizvodni in reinjekcijski vrtini.

– Kontinuirano spremljanje tlakov in temperatur v treh opazovalnih (monitoring) vrtinah.

– Občasno vzorčenje in analize pridobljene ter-momineralne vode.


Izmerjeni oziroma vsi pridobljeni podatki bodo osnova za:– izračune hidrodinamične, termodinamične in

energetske obnovljivosti sistema,– optimalizacijo celotnega geotermalnega siste-

ma.

Z vzpostavitvijo monitoringa proizvodnega vodo-nosnika bo omogočeno ugotavljanje morebitnih sprememb v primarnem proizvodno-reinjekcij-skem tokokrogu in morebitno pravočasno ustre-zno ukrepanje, kar je osnova za dolgoročno opti-malno eksploatacijo celotnega sistema.

3. zaKljučEK

V SV Sloveniji se že nekaj desetletij termalna in ter-momineralna voda uporabljata v balneološke in športno-rekreacijske namene.

S povečanjem cene konvencionalnih energentov tako geotermalna energija postaja vse bolj konku-renčna tudi za ogrevanje. Pravilno izgrajeni hidro-termalni sistemi omogočajo odjem geotermalne toplote brez negativnih posledic za okolje oziro-ma proizvodnjo obnovljive, zelene energije.

Prvi vzorčni sistem za izkoriščanje geotermalne energije, kjer se bo odvzemala toplota iz popol-noma zaprtega primarnega tokokroga, se gradi v ožjem centru Lendave.

Po povečanju proizvodnih zmogljivosti geoter-malne vrtine Le-2g ter dogradnji površinskega reinjekcijskega sistema in reinjekcijske vrtine Le-3g bo izgrajen sistem toplotne moči 10 MWt, kar bo zadostovalo za ogrevanje večjega dela mesta Lendave in za uporabo na nižjem temperaturnem nivoju v rastlinjakih, ribogojnicah in toplotnih čr-palkah.

Popolnoma zaprti primarni tokokrog in vzpo-stavljeni sistem monitoringa bo omogočil dol-goročno izkoriščanje tega obnovljivega, okolju prijaznega vira energije. Temu bo vsekakor sledila izgradnja tudi drugih podobnih sistemov v Slove-niji. S tem bo bistveno zmanjšana emisija toplovo-dnih plinov v afmosfero, kar je dolgoročna strate-ška usmeritev Slovenije in EU.


STROKOVNI PRISPEVKI

Akcijski načrtenergetske učinkovitosti in lokalni energetski koncepti


Minister Janez Podobnik na improvizirani novinarski konferenci.

dr. Silvo Žlebir


AKCIJSKI NAČRT ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

mag. Boris Selan, Ministrstvo za okolje in prostor

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

DIREKTORAT ZA EVROPSKE ZADEVE IN INVESTICIJESektor za u inkovito rabo in obnovljive vire energije

Akcijski na rt energetske u inkovitosti

mag. Boris Selan

4. Okoljski simpozij “Okolju prijazna uporaba energije”Celje, 17. in 18. maj 2007


ije

• Strateški cilji Slovenije in EU za u inkovito rabo energije (URE)

• Direktiva o u inkovitosti rabe kon ne energije in energetskih storitvah

• Izhodiš a za Akcijski na rt energetske u inkovitosti

VSEBINA REFERATA



ije

ENERGETSKA INTENZIVNOSTENERGETSKA INTENZIVNOSTV EUV EU--25 V LETU 200325 V LETU 2003

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

Estonija

Litva

Slovašk

aeš

ka

Latvija

Poljska

Madža

rska

Slovenija

Malta

CiperGr ija

Finska

Portuga

lska

Belgija

Velika

Brit

anija

Španija

Švedsk

aEU 25

Nizoze

mska

EU15Ita

lija

Francij

a

Lukse

mburg

Irska

Nemija

Avstri

ja

Dansk

a

Ener

gets

ka in

tenz

ivno

st [k

oe/0

00EU

R95

]

9


ije

• zanesljivost oskrbe z energijo

• konkuren nost oskrbe z energijo

• varovanje okolja

STRATEŠKI CILJI ZA PODRO JU ENERGETIKE



ije

• zanesljivost oskrbe z energijo • konkuren nost oskrbe z energijo• varovanje okolja

• konkuren nost gospodarstva• tehnološki razvoj• odpiranje novih delovnih mest• pospeševanje regionalnega razvoja• izboljšanje bivalnega udobja in delovnih pogojev

STRATEŠKI CILJI ZA TRAJNOSTNI ENERGETSKI RAZVOJ


ije

Do leta 2010:

• URE v vseh sektorjih rabe energije: pove anje za 10%

• URE v javnem sektorju: pove anje za 15 %

• kogeneracija: podvojitev obsega proizvodnjeelektri ne energije

CILJI SLOVENIJE ZA UCILJI SLOVENIJE ZA U INKOVITOINKOVITORABO ENERGIJE RABO ENERGIJE -- PO NEPPO NEP



ije

• cilj EU: dose i 20 % prihranka primarne energije do leta 2020 - prihranek 60 milijard EUR letno

• scenarij “brez dodatnih ukrepov”: dvig s 1725 Mtoena 1900 Mtoe v letu 2020

• cilj EU pomeni: z dodatnimi ukrepi znižati PPE s sedanjih 1725 Mtoe na 1520 Mtoe (nivo porabe v 1990) do leta 2020

• razširjena definicija energetske u inkovitosti: vklju ena tudi pretvorba primarne v kon no energijo

• cilj “– 20 %” velja tudi za posamezno državo lanico

CILJI EVROPSKE UNIJE ZA ENERGETSKO U INKOVITOST


ije

• Direktive o minimalnih zahtevah o energetski u inkovitosti proizvodov (3) in o energijskem ozna evanju gospodinjskih aparatov in drugih proizvodov (10)

• Direktiva o energetski u inkovitosti stavb, 2002

• Direktiva o okoljski zasnovi proizvodov, ki rabijo energijo, 2005

• Direktiva o u inkovitosti rabe kon ne energijein energetskih storitvah, 2005

DIREKTIVE EU ZAENERGETSKO U INKOVITOST



ije

• veliki potenciali za prihranke energije v vseh sektorjih rabe energije: 17 % - industrija, 22 % - gospodinjstva, 14 % - promet

• ukrepi na strani rabe energije pove ujejo zanesljivost oskrbe in znižujejo emisije CO2

• obstaja potreba, da se liberalizacija trga z energijo dopolni s trgom storitev na strani porabe energije

• distributerji in trgovci z energijo naj bi prevzeli svoj del odgovornosti za okoljske u inke njihovih produktov

• razvoj trga integralnih energetskih storitev (energija + tehnologija)

DIREKTIVA O U INKOVITOSTI RABE KON NE ENERGIJE

IN ENERGETSKIH STORITVAHU

inkovita raba energije

• energija, ki se dobavlja oziroma distribuira kon nim porabnikom

• vklju eni vsi sektorji rabe kon ne energije razen:

- podjetja, vklju ena v trgovanje z emisijami CO2

- letalski in mednarodni pomorski promet

- oborožene sile v dolo eni meri

PODRO JA RABE ENERGIJE, NA KATERA SE DIREKTIVA NANAŠA



ije

• države lanice morajo dose i v javnem sektorju nadpovpre ne prihranke energije

• javni sektor vzor ostalim sektorjem glede energetske u inkovitosti

• javni sektor mora izpolniti vsaj dve od zahtev:- uporaba finan nih instrumentov za var evanje z

energijo- nakup energetsko u inkovite opreme in vozil- izvedba energetskih pregledov in predlaganih

ukrepov- nakup in najem energetsko u inkovitih stavb

OBVEZNOSTI ZA JAVNI SEKTOR (PRILOGA 6)


ije

• države lanice si zastavijo okvirni cilj, da bodo v 9 letih (2008-2016) kumulativno prihranile 9 % energije

• bazno leto: povpre je porabe energije brez korekcij v 5 letih pred pri etkom izvajanja direktive

• pri prihrankih elektri ne energije se upošteva faktor 2,5

• upoštevajo se lahko tudi prihranki energije, doseženi z ukrepi od leta 1995 naprej

KVANTITATIVNI CILJI



ije

Države lanice lahko zavežejo D&T, da:

• zagotovijo konkuren ne energetske storitve za njihove kon ne porabnike

• zagotovijo neodvisne energetske preglede ali izvedbo ukrepov za dvig energetske u inkovitosti

• prispevajo v sklade za energetsko u inkovitost v skladu z ocenjenimi stroški za izvajanje energetskih storitev in energetskih pregledov

• aktivnosti D&T ne smejo negativno vplivati na razvoj drugih tržnih akterjev: ESCO, svetovalci, projektanti, montažerji, …….

VKLJU EVANJE DISTRIBUTERJEV IN TRGOVCEV Z ENERGIJO


ije

• zagotavljanje merjenja porabe elektrike, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in toplote sanitarne vode vsem kon nim porabnikom z individualnimi merilniki, ki natan no podajajo koli ino in potek porabe energije

• obra un stroškov, izveden na osnovi dejanske porabe in prikazan transparentno po posameznih segmentih

• informiranje porabnikov o: trenutnih cenah in dejanski porabi, primerjavi sedanje porabe s predhodno, okoljskih vplivih, ukrepih URE, kontaktnih informacijah, itd.

MERITVE, OBRA UN ENERGIJE, INFORMIRANJE KUPCEV



ije

• vzpostavitev sistema za usposabljanje, certificiranjein/ali akreditiranje izvajalcev energetskih storitev, energetskih pregledov in drugih ukrepov za URE

• vzpostavitev neodvisnih in kvalitetnih programovenergetskih pregledov za vse kon ne porabnike

• odprava pravnih ovir za vzpostavitev pogodbenegazniževanja stroškov za energijo

DRUGE OBVEZNOSTI DRŽAV LANIC (1)


ije

• ustanovitev sklada za energetsko u inkovitost

• imenovanje neodvisnega organa ali agencije zanadzorovanje in preverjanje prihrankov energije terkoordinacijo energetsko u inkovitih javnih naro il

DRUGE OBVEZNOSTI DRŽAV LANIC (2)



ije

• sprejem direktive: 13.12.2005

• objava direktive v UL ES: 27.4.2006

• rok za prenos direktive: 17. 5. 2008

• 1. Akcijski na rt energetske u inkovitosti: 30.6.2007

• pri etek obveznosti za prihranke energije: 1.1.2008

ROKI DIREKTIVEU

inkovita raba energije

• opredelitev cilja države glede prihrankov energije za:* obdobje 2008 - 2016 * obdobje 2008 - 2010

• seznam ukrepov s prihranki energije po sektorjih (gospodinjstva, storitveni sektor, industrija, promet

• seznam horizontalnih in ve sektorskih ukrepov s prihranki energije

• posebni ukrepi za javni sektor (priloga 6 DES)

• ukrepi na podro ju informiranja (7. len DES)

VSEBINA AKCIJSKEGA NA RTA ZA ENERGETSKO U INKOVITOST



ije

• povpre na letna poraba energije brez STE 2001-2005: 46,2 TWh (STE okoli 16,8 % celotne KE)

• kumulativni prihranek (2008-2016): 9 % oziroma 4,2 TWh (povpre no 462 GWh na leto)

• doseženi prihranek energije (MOP, Eko-sklad) v letu2005: 27 GWh (5,8 % letnega cilja po DES)

• kumulativni prihranek (2008-2010): cca 2 % oziroma 924 GWh – 67% povpre ne intenzivnosti

CILJNI PRIHRANKIENERGIJE ZA ANEU


ije

Razvojna prioriteta “Trajnostna energija”

• sredstva za URE in OVE: 188 mio EUR (160 mioEUR iz Kohezijskega sklada)

• dva investicijska programa z URE: * energetska sanacija in trajnostna gradnja javnih

stavb* u inkovita raba elektri ne energije

• sredstva za spodbude za URE: 86,8 mio EUR

• prihranki energije: 620 GWh oz. 0,37 % na leto

• zmanjšanje emisij CO2: 312 kt / leto

U INKOVITA RABA ENERGIJE V OP RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE

INFRASTRUKTURE 2007 - 2013


PODNEBNE SPREMEMBE IN ENERGETSKI PAKET EU – IZZIV ZA LOKALNO ENERGETIKO V SLOVENIJI

Andrej Klemenc,Slovenski E-Forum

Z nedavno potrditvijo ambicioznih ciljev Evropske unije na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije do leta 2020 s strani Evropskega sveta se končuje obdobje, ko so bila prizadevanja za ohranjanje relativne sta-bilnosti podnebja, bolj učinkovito proizvodnjo in rabo ter večjo rabo obnovljivih virov energije po eni strani predvsem politična retorika, po drugi strani pa “nišna” dejavnost raziskovalcev, entuzi-astov in pionirjev. S tem, ko bodo ti cilji v kratem postali tudi operativno obvezujoči, bodo svojo pravo težo dobile tudi sedaj veljavne smernice o podpori soproizvodnji električni in toplotni ener-giji, povečani energetski učinkovitosti v zgrad-bah, izboljšanje energetske učinkovitosti končne energije in energetskih storitev, povečanju deleža električne energije iz obnovljivih virov itd. Zdaj gre oz. bo šlo zares. Obveznosti bo potrebno dis-kurzivno, zakonodajno, upravno in insitucionalno preoblikovati v razvojne priložnosti, nova delovna mesta, tržne niše, nove produkte in nove zgodbe o solidarnosti. To bodo morali čimprej spoznati tudi ključni odločevalci v Sloveniji – in to ne le na ravni države, temveč tudi na ravni občin in novo-nastajajočih pokrajin. Če se bomo zanašali na to, da se bodo kar same od sebe pojavile neke nove tehnologije, potem večine teh tehnologij pri nas ne bo, vsaj pravočasno ne. Poleg tega se nove teh-nologije brez ustreznih institucionalih sprememb, tudi tistih, ki determinirajo ravnanja potrošnikov, praviloma “ne primejo”. In bomo ostali obsojeni na to, da bomo rešitve iskali v povečanju tistega, kar že imamo in zaradi česar nas že danes hudo boli glava.

Razvojne priložnosti bodo mogoče brez reza s kontinuiteto – predvsem kar zadeva vključevanja tako vseh proizvodnih kot tudi vedno večjega dela eksternih (okoljskih in socialnih stroškov) pridobi-vanja, pretvorb, transporta in distribucije energije

v ceno. Na osnovi stroškovno in okoljsko podce-njene energije ne bo mogoče doseči evropskih ciljev, še manj pa zagotoviti uravnotežen in kva-liteten razvoj Slovenije. Energija bo morala dobiti pravo ceno, ki bo vključevala tudi okoljske stroške, ne da bi se zaradi tega skupna stopnja davčnih obremenitev podjetij in posameznikov povečala. To je verjetno eden on največjih izzvov za politike jutrišnjega dne. Da bomo z energijo nehali ravnati kot so nekdaj v srednjeveških mestih ravnali z od-padki in iztrebki, se bo poleg tega moralo marsi-kaj spremeniti v glavah in srcih vseh nas. Sočutni bomo morali postati ne le do naših rjavih temveč tudi do severnih medvedov, saj bo neobčutljivost za to, da jim talimo habitat rezultirala v uničenju globalnih ekosistemov, ki podpirajo obstoj naše civilizacije. Posloviti se bomo morali od predstav o oskrbi z (električno) energijo kot socialni stori-tvi ter ob spoznavanju vse bolj pisane ponudbe tržnih produktov spoznati tudi načine, kako si čimbolj učinkovito in okolju prijazno zagotoviti energetske storitve tudi onstran tega, kar nam bo kot izoliranim in vselej premalo informiranim potrošnikom ponujala tržna propaganda. Zato bomo vedno bolj krvavo potrebovali organizacije in institucije, ki nas bodo ščitile kot potrošnike kot tudi organizacije, ki nam bodo znale posredovati zamolčane informacije in nam svetovati pri naših izbirah, ne da bi bile odvisne od tega ali onega podjetja.

V stoletju podnebnih sprememb se bodo zlasti mesta soočila z izzivom obvladovanja vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov. Prepuščanje iniciative individualnim tržnim pre-ferencam prilgajanja podnebnim spremembam oz. vedno bolj prevročim poletjem nas utegne predvsem v mestih drago stati, saj bo po vsej ver-jetnosti pripeljalo do razpada centralnih sistemov oskrbe z energijo v najbolj kritičnih trenutkih, da o estetski degradaciji mest in težavah s hrupom, ki jih povzročajo običajne klimatske naprave, niti ne govorimo. Če vsi hkrati stopimo na prste, nihče ne vidi bolje! Tej grožnji bi se lahko na običajen način izognili le s presežnim investiranjem v proizvodne in prenosne kapacitete centraliziranih sistemov oskrbe z električno energijo, vendar bi bilo naro-dnogospodarsko pogubno zgraditi še dve ali tri nove jedrske ali velike premogovne elektrarne. Zato velja bolj pogumno razmišljati o decentralizi-ranih rešitvah, ki integrirajo učinkvito rabo in rabo obnovljivih virov energije s celostno zasnovo, viso-


ko kvalitetno izvedbo ter rabo inteligentnih infor-macijsko-energetskih sistemov za zagotavljanje energetskih storitev na ravni zgradb. Energetsko učinkovite inteligentne stavbe, ki za optimalno zagotavljanje energetskih storitev uporabljajo več virov in tehnologij za “proizvodnjo” električne energije, toplote in hladu ter se na ravni električne energije povezujejo v inteligentno distribucijsko omrežje, so ena ključnih razvojnih niš v Sloveniji in bi morale imeti pomembno mesto v strategi-jah upočasnjevanja in prilagajanja podnebnim spremembam, doseganja ciljev EU energetskega paketa, tehnološkega razvoja, javno-zasebnega partnerstva in odpiranja novih delovnih mest. V osnovi vse to dobro pokriva strateški razvojni program Trajnostna energija z ekonomijo vodika.

Pri tem imajo mesta preko lokalnih energetskih konceptov, prostorske politike, zelenih javnih na-ročil, javno zasebnega partnerstva in programov svetovanj in vzpodbud v rokah kar precej platna, če bodo že škarje še vnaprej v rokah države oz. EU. Vsaka nova javna stavba bi tako morala biti ovre-dnotena tudi po kriterijih dologoročnih stroškov zagotavljanja primerne bivalne oz. delovne tem-perature, osvetljenoti in zagotavljanja energije za delovaje aparatov in strojev. In sicer ne na osnovi današnjih cen energije in energentov, temveč na podlagi ocene cenovnih trendov, ki jih narekuje vedno večje povpraševanje po vedno bolj red-kih enostavno dostopnih fosilnih virih ter cene dovoljenj za emitiranje CO2. Po drugi strani pa bi morala predvsem mesta že danes razmišljati o možnostih daljinskega hlajenja kot realni opciji za zagotovitev stroškovno in okoljsko (kar naj bi bilo v prihodnje vse bolj eno in isto) ter nenazdanje tudi estetsko veliko bolj privlačne alternative za zagotavljanje primernega bivalnega oz. delovne-ga okolja, kot pa ga lahko zagotovi individualna vgradnja klimatskih naprav. Mesta, ki jim bo poleg tega uspelo z ozelenitvijo streh in fasad, z umiri-tvijo osebnega prometa ter s fontanami omiliti učinek “toplotnega otoka”, pa bodo v bližnji priho-dnosti imela konkurenčno prednost pred mesti, ki se bodo dušila v prometu in pražila v vročini.

Prizadevanja za učinkovito proizvodnjo in rabo ter upravljanje z energijo v Sloveniji do sedaj niso bila ravno v ospredju gospodarsko-političnih oz. razvojno-političnih razprav. Po svoje je to razumlj-vo, če pomislimo na to, da smo mlada država, ki je šele nedavno postala polnopravna članica Evrop-

ske zveze in je šele včeraj vstopila v okvir Evrop-ske monetarne unije. Če bomo hoteli zgodbo o uspehu nadaljevati, pa kar zadeva energijo nič več ne bo smelo biti tako, kot je bilo. Za jutrišnji novi dan ne bo dovolj, da je danes dovoljeno sa-njati o izboljšanju kakovosti energetskih storitev ob zmanjšanju negativnih vplivov proizvodnje in rabe energije in zaustavitvi z ravnanji ljudi pov-zročenega segrevanja ozračja v tem stoletju na 2 C. Najti bomo morali pogum, da se soočimo tudi z neprijetno resnico naših potrošniških izbir in ravnanj in od politikov zahtevali, da se soočijo z neprijetno resnico desetletij zamolčanih lokalnih in globalnih stroškov, nastalih na podlagi iluzije o svetu, v katerem bo energija tako poceni, da se njene porabe ne bo splačalo meriti.

Državni zbor je pred tremi leti že zmogel pogum, da je od vlade za podporo učinkoviti rabi in rabi obnovljvih virov energije zahteval dvakrat več sredstev, kot jih je le-ta v ta namen predvidela v okviru Nacionalnega energetskega programa. Žal DZ po tistem ni več zmogel moči, da bi ob vsako-kratnem sprejemanju proračuna, ki mu ga je pre-dložila vsakokratna vlada, vztrajal pri zahtevi, da se podore za učinkovito rabo in rabo obnovljivih virov energije temeljito povečajo.

Na srečo pa v Sloveniji nimamo le nekaj okoljskih in tehnoloških entuziastov, ki so navkljub vsemu vztrajali pri razvoju in širjenju konceptov in tehno-logiji učinkovite proizvodnje in rabe (obnovljivih) virov energije, temveč tudi precej institucij, ki so pridobile izkušnje preko sodelovanja v EU projek-tih URE in OVE ter podjetnikov, ki so pravočasno zaznali globalne razvojne trende trajnostnega razvoja. Tako v Sloveniji danes znamo narediti ne le številne toplotno-izolacijske materiale, ener-getsko učinkovita okna, energetsko varčne (go-spodinjske) aparate, sodobne kotle na lesno bio-maso itd., temveč znamo zgraditi tudi energetsko učinkovite hiše, male in velike hidroelektrarne ter postajamo tudi eden od pomembnih proizvajal-cev foto-napetostnih modulov v Evropi. Za večino teh rešitev so na voljo ugodni krediti Ekološkega sklada, v zelo omejenem obsegu in višini ter z neredno frekvenco pa tudi nepovratna sredstva države. Če bomo državljani/-ke znali prepričati politiko, da bo te dosežke vzeti kot temeljne ka-mne za zgodbo o uspešnem tranostnem razvoju Slovenije, potem bo doseganje uvodoma omenje-nih ciljev sicer vse prej kot lahka naloga, ki pa jo


bomo sprejeli kot dolžnost, ki jo bomo z užitkom opravljali v korist tistih, od katerih smo dobili ta mali, a kulturno, krajinsko in biotsko zelo pester košček sveta v preužitek.

Cvetko Kosec

Med odmorom


NOV PRAVILNIK O METODOLOGIJI IN OBVEZNIH VSEBINAH LOKALNIH ENERGETSKIH KONCEPTOV TER PRIROČNIK ZA IZDELAVO LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

Cveto Kosec,Ministrstvo za gospodarstvo

– pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo,

– pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje ener-getskega stanja in s tem tudi stanja okolja,

– oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja,

– izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, pri čemer je s kratkoročno energetsko politiko definirano obdobje petih let, z dolgoročno pa obdobje desetih let,

– spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja.

LEK je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko ure-sničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko s tem doseže.

Cilji izdelave in izvedbe LEK so na primer lahko:– učinkovita raba energije na vseh področjih,– povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obno-

vljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin itd.),

– zmanjšanje obremenitve okolja,– spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in

električne energije,– uvajanje daljinskega ogrevanja,– zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire

energije,– zmanjšanje rabe končne energije pri vseh sku-

pinah porabnikov,– uvedba energetskih pregledov javnih in stano-

vanjskih stavb,– uvedba energetskega knjigovodstva in mene-

džmenta za javne stavbe,– uvedba energetskega svetovanja, informiranja

in izobraževanja.

DEfinicija izRazoV

Lokalni energetski koncept oziroma LEK: je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupno-sti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvo-dnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije (definicija iz energet-skega zakona). Izraz »lokalni energetski koncept«

Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja nov Pravil-nik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov ter priročnik za izdelavo teh lokalnih energetskih konceptov. Oba doku-menta bosta sprejeta in objavljena v letošnjem letu. Predloga obeh dokumentov sta objavljena na spletni strani Direktorata za energijo (http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/).

Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK) celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe lokalne skupnosti. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj lokalne skupno-sti na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. LEK je namenjen povečevanju osve-ščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Ob-sega analizo obstoječega stanja na področju ener-getske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (stanovanja, industrija, obrt, javne stavbe itd). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov ener-gije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v lokalni skupnosti. Predlagani projekti sočasno prinesejo tudi zmanjševanje emi-sij in onesnaženosti okolja. LEK zajema akcijski na-črt, kjer so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih LEK začrta.

LEK tako omogoča:– izbiro in določitev ciljev energetskega načrto-

vanja v lokalni skupnosti,


je uvedel energetski zakon, sicer je pa to sinonim za izraz »občinska energetska zasnova«, ki se prav tako uporablja.

Lokalna skupnost: je tista teritorialna skupnost, v kateri se na najnižji ravni pojavljajo določene skupne potrebe prebivalstva, ki jih je mogoče reševati le skupno. Lokalne skupnosti so naravne skupnosti, ki so nastale s svojim zgodovinskim ra-zvojem. Lokalne skupnosti ločimo na: temeljne lo-kalne skupnosti (občine) ter širše lokalne skupno-sti, ki pa se po svetu različno imenujejo (province, okrožja, pokrajine, deželni okraji, regije). Po Zako-nu o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 100/2005) so občine temeljne samoupravne lokalne skupnosti.

Akcijski načrt: je načrt aktivnosti lokalne skupnosti na področjih oskrbe z energijo, URE, izrabe OVE, osveščanja in izobraževanja ter na področju pro-meta za obdobje veljavnosti LEK. Vsebuje načrt aktivnosti, terminski načrt ter finančni načrt. V načrtu aktivnosti se na kratko opredeli posame-zna aktivnost, opredeli se odgovorni za izvedbo. V finančnem načrtu se opredeli načrt financira-nja posamezne aktivnosti. V terminskem načrtu se opredeli terminski načrt izvajanja posamezne aktivnosti.

Lokalna energetska agencija (v nadaljevanju: LEA): institucija, ki je zadolžena za promocijo in pospe-ševanje izboljševanja energetske učinkovitosti ter uvajanja obnovljivih virov energije na določenem zaokroženem območju. Na območjih, ki so pokrita z LEA, le-ta prevzame izvajanje LEK.

Koordinator projektov OVE in URE: oseba, ki je za-dolžena, je za pomoč LEA pri izvajanju posame-znih projektov iz akcijskega načrta lokalne sku-pnosti.

Energetski menedžer: je nosilec izvajanja akcijskega načrta LEK, vkolikor na območju lokalne skupnosti ni lokalne energetske agencije.

Delovna skupina: skupina, ki sodeluje z energet-skim menedžerjem pri izvajanju LEK. Oblikuje se v primeru, ko na območju lokalne skupnosti ni lo-kalne energetske agencije.

Glavni nosilec izvajanja LEK: oseba/institucija, ki je odgovorna za izvajanje akcijskega načrta LEK. To je bodisi lokalna energetska agencija bodisi ener-

getski menedžer. Prevzame izvajanje LEK, ko je le-ta izdelan.

Usmerjevalna skupina: je skupina, ki izdeluje LEK, vkolikor ga lokalna skupnost izdeluje sama oziro-ma skupina, ki usmerja izdelovalca LEK, vkolikor lokalna skupnost za izdelavo LEK sklene pogodbo z zunanjim izdelovalcem.

Biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakci-ja industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravna-nju z odpadki.

Lesna biomasa: k lesni biomasi uvrščamo gozdne ostanke (vejevje, krošnje, debla majhnih preme-rov ter manj kakovosten les, ki ni primeren za na-daljnjo industrijsko predelavo), ostanke pri indu-strijski predelavi lesa (žaganje, krajniki, lubje, prah itd.) in kemično neobdelan les (produkti kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že upo-rabljen les in njegovi izdelki).

Daljinska toplota: je centralno, v toplarni, sistemu soproizvodnje toplote in električne energije ali kot odpadna toplota v industrijskem procesu pro-izvedena toplota. Daljinska toplota je porabnikom dostopna preko omrežja daljinskega ogrevanja.

Kotlovnica: prostor, v katerem so nameščeni kotli, namenjeni proizvodnji toplote za potrebe oskrbe stavbe ali sklopa bližnjih stavb s toploto.

Primarna energija: je energija, ki je skrita v nosil-cih energije – energentih (v nafti, plinu, premogu, lesu).

Sekundarna energija: je energija, ki smo jo dobili s pretvorbo iz primarne energije (na primer, ele-ktrična energija iz premoga v termoelektrarni). Upoštevane so izgube pri pretvorbi.

Končna energija: je energija, ki jo dobi uporabnik. Upoštevane so izgube pri prenosu.

Koristna energija: je energija za zadovoljevanje po-treb uporabnika, na primer toplota na električni kuhalni plošči. Upoštevane so izgube pri pretvorbi električne energije v toplotno.


Soproizvodnja toplote in električne energije (v na-daljevanju: SPTE) ali kogeneracija: kogeneracijski sistemi so sistemi, ki sočasno pridobivajo iz istega primernega energetskega vira tako električno kot toplotno energijo. Za te sisteme je značilen visok izkoristek.

Toplogredni plini: so plini, ki preprečujejo sevanje toplote iz Zemlje v vesolje in zato povzročajo se-grevanje ozračja in s tem učinek tople grede. To-plogredni plin je na primer ogljikov dioksid (CO2). Raba energije: proizvodnja, transformacija, distri-bucija in uporaba vseh vrst energije.

Izvajanje LEK, izvajalec LEK: se nanaša na realizacijo ukrepov, predlogov in projektov, ki so definirani v akcijskem programu LEK.

Izdelovanje LEK, izdelovalec LEK: se nanaša na izde-lovanje LEK, na organizacijo, ki posname, analizira stanje v lokalni skupnosti ter izdela končno poro-čilo oziroma elaborat LEK.

Energijski račun: predstavlja stroške porabe ener-gentov za ogrevanje gospodinjstev v določenem časovnem obdobju.

naMEn in cilji PRiRočniKa

Namen priročnika je pripraviti izdelovalcem lokal-nih energetskih konceptov poenotena navodila glede obveznih vsebin lokalnih energetskih kon-ceptov. S predpisano vsebino in postopki izdelave lokalnih energetskih konceptov želimo doseči, da bodo izdelani LEK čim bolj kakovostni in bodo kot takšni pripomogli k dejanski izvedbi ukrepov v praksi.

Cilj priročnika so kakovostni LEK, ki bodo lokalnim skupnostim čim bolj približali ukrepe s področij oskrbe, učinkovite rabe energije, izrabe obnovlji-vih virov energije, prometa ter s področja izobra-ževanja in osveščanja občanov.

LEK se v skladu s 17. členom Energetskega zako-na (Ur.l. RS, št. 26/2005) izdela vsaj vsakih deset let. Aktivnosti v akcijskem načrtu naj se ažurirajo vsaj vsakih pet let oziroma vsakič, ko pride do ka-kršnihkoli sprememb, ki vplivajo na njihovo izva-janje. Aktivnosti je potrebno ažurirati tudi vsakič, ko se pojavijo nove možnosti izvajanja ukrepov na območju občine, ki jih v času izdelave LEK ni

bilo mogoče predvideti. Za sprotno ažuriranje akcijskega načrta je odgovoren glavni nosilec iz-vajanja LEK.

REfEREnčna zaKonoDaja

Priročnik upošteva skladnost vsebine s slovensko in evropsko zakonodajo:

– Energetski zakon (EZ-UPB1); Uradni list RS, št. 26/2005; 15. 3. 2005

17. člen: Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskr-be z energijo in te dokumente usklajevati z naci-onalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije.

Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme LEK, s katerim določi način bodoče oskr-be z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let.

Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih ener-getskih konceptov predpiše minister, pristojen za energijo. Skladnost lokalnega energetskega kon-cepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja.

Poleg naloge iz prvega odstavka, so lokalne sku-pnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energet-skim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja.

65. člen: Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije izva-ja država s programi: izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbu-janjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblika-mi spodbud.

66. člen: Lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih vi-rov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih lokalnih energetskih konceptov. Za izva-


janje teh programov lahko lokalna skupnost pri-dobi državne spodbude, če ima izdelan LEK.

– zakon o spremembah in dopolnitvah ener-getskega zakona (EZ-B); Uradni list RS, št. 118/2006; 17. 11. 2006

38. člen: Odgovorna oseba lokalne skupnosti se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 2.000 evrov, če lokalna skupnost pravočasno ne sprejme ener-getskega koncepta (drugi odstavek 17. člena).

41. člen: Lokalna skupnost ali več lokalnih skupno-sti skupaj sprejme LEK iz 17. člena zakona najpo-zneje do 1. januarja 2011. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejme mestna občina ali več mestnih občin skupaj LEK najpozneje do 1. januarja 2009.

68.a člen: Pri graditvi novih stavb, katerih uporab-na tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekon-strukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti al-ternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri ka-teri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih

virov energije,– soproizvodnja,– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če

je na voljo,– toplotne črpalke.

Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.Obstajajo pa izjeme, v katerih omenjene študije izvedljivosti ni potrebno izdelati. Ena od izjem so tudi stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu.

– Resolucija o nacionalnem energetskem pro-gramu (ReNEP); Uradni list RS, št. 57/2004; 27. 5. 2004

Nacionalni energetski program (v nadaljnjem besedilu: NEP) je dokument koordiniranja priho-dnjega delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo i z oskrbo energije?) ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja

oskrbe z energenti in električno energijo k zane-sljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z ener-gijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehaniz-me za spremembo razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje.

Cilji in mehanizmi energetske politike Slovenije so združeni v tri stebre trajnostnega razvoja: zane-sljivost oskrbe z energijo, konkurenčnost oskrbe z energijo ter vplive ravnanja z energenti in energi-jo na okolje.

ReNEP opredeljuje LEK kot temeljni planski do-kument, ki v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravna-nje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov (obnovljivi viri, odpadna toplota iz industrij-skih procesov, odpadki ipd.), zagotavlja zmanjša-nje vplivov na okolje in nenazadnje zmanjšuje jav-ne izdatke. V pripravo in izvajanje LEK je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do ob-čanov, nevladnih organizacij in drugih.

ReNEP navaja, da večina večjih mest nima izde-lanih oziroma posodobljenih LEK. Te največkrat pripravijo pred večjimi odločitvami (izgradnja plinskega omrežja, daljinskega ogrevanja na bi-omaso). Nedosledno pa je izvajanje, spremljanje izvajanja in dopolnjevanje programov. Zato je nujno, da izdelava LEK postane obvezna.

– zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1); Uradni list RS, št. 39/2006; 13. 4. 2006

Eden izmed ciljev varstva okolja, ki so zapisani v 2. členu tega zakona, je tudi zmanjšanje rabe ener-gije in večja izraba obnovljivih virov energije, kar je tudi osrednja tematika lokalnega energetskega koncepta. Posreden vstop te tematike je tudi v 12. členu, po katerem morata država in občina spod-bujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečujejo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja in tiste pose-ge v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije.

Bolj konkretno vstopa tematika lokalnega ener-getskega koncepta v ZVO preko programov in na-črtov s področja varstva okolja, ki so opredeljeni v tretjem delu zakona in sicer v 38. členu ZVO je


opredeljen program varstva okolja občine ali ob-činski program varstva okolja (OPVO):

»Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, ob smiselni uporabi določb 35., 36. in 37. člena tega zakona.«

»Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v na-sprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja.«

Sestavine lokalnega energetskega koncepta vsto-pajo v občinski program varstva okolja.

– zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt); Uradni list RS, št. 33/2007; 13. 4. 2007

V ZPNačrt LEK ne vstopa neposredno. Posredno vstopa preko 19. člena, v katerem so definirane strokovne podlage prostorskega načrtovanja. Ena izmed strokovnih podlag prostorskega načrtova-nja je tudi LEK.

Posredno preko tematik, ki jih LEK zajema, le-ta vstopa tudi v dosedanje občinske prostorske akte: strategijo prostorskega razvoja občine in prostor-ski red občine. Tako mora občina, na primer po 65. členu ZUreP-1, ko določa merila in pogoje za urejanje prostora, navesti tudi »merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zve-zi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov«. Tukaj je potrebno dodati, da se navede-ni ZUreP-1 še naprej uporablja za spreminjanje in dopolnjevanje ter dokončanje postopkov pripra-ve občinskih prostorskih aktov, ki so že bili javno razgrnjeni in se skladno z določbami ZPNačrt (98. in 103. člen) nadaljujejo in končajo po določbah ZUreP-1.

Posredno je LEK vključen tudi v naslednje člene ZPNačrt:– 4. člen (načelo trajnostnega prostorskega ra-

zvoja)– 73. člen (načrtovanje opremljanja stavbnih ze-

mljišč)– 74. člen (program opremljanja stavbnih ze-

mljišč)– 76. člen (obračunsko območje)

– Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (ReNPVO); Uradni list RS, št. 2/2006, 6. 1. 2006

NPVO je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posa-meznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. Cilji in ukrepi so opredeljeni v okviru štirih področij, in sicer: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja ter od-padki in industrijsko onesnaževanje.

– občinski programi varstva okolja (oPVo)

Zakon o varstvu okolja v 106. členu določa, da mora mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, vsaj vsako četrto leto pripraviti in javno objaviti poročilo o stanju okolja.

V dokumentu, ki ga je Ministrstvo za okolje in pro-stor pripravilo občinam v pomoč priprave poroči-la o stanju okolja (Priporočila ministra za pripra-vo občinskih programov varstva okolja (OPVO), 2006), je natančneje opredeljena zahtevana vse-bina teh poročil. Poročilo o stanju okolja je osnova za pripravo OPVO. Eden od sestavnih delov OPVO je tudi povzetek analize stanja z oceno trendov. V analizo stanja in oceno trendov pa vstopa tudi lokalna energetska zasnova, ki je navedena kot eden od sestavnih delov dokumenta v poglavju o energetiki.

– Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Energy Performance of buildings Directi-ve); 2002/91/ES

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb zajema zahteve, ki bodo vodile do zagotavljanja zaneslji-vosti oskrbe z energijo ter do doseganja ciljev iz Kyotskega protokola, kar se v velikem delu po-kriva tudi s cilji lokalnih energetskih konceptov. Direktiva je bila v Evropskem parlamentu in Svetu evropske unije sprejeta 16. decembra 2002; veljati je pričela 4. januarja 2003, 4. januar 2006 pa je bil rok za prenos zahtev direktive v pravni red držav članic. Velja dodatno 3-letno obdobje za popolno uveljavitev nekaterih zahtev (izdajanje energet-


skih izkaznic, pregledi kotlov in klimatskih siste-mov) pod določenimi pogoji.

Cilj direktive je energetska učinkovitost zgradb ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih po-gojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškov-ne učinkovitosti spodbujati izboljšanje energijske učinkovitosti stavb v Skupnosti.

Glavne zahteve direktive so naslednje: izračun celovite energetske učinkovitosti stavb, določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti za nove stavbe in večje obstoječe stavbe v prime-ru večje prenove, energetsko certificiranje stavb ter redne preglede kotlov in klimatskih sistemov v stavbah.

Eden od pomembnejših členov te direktive je prav gotovo 5. člen, ki je z zadnjim Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zako-na (Ur.l. RS, št. 118/2006) že prenesen v slovensko zakonodajo. Člen govori o tem, da morajo pri no-vih stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 države članice zagotoviti, da se pred začetkom gradnje prouči in upošteva tehnična, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov.

Zaradi kompleksnosti celotne direktive jo v slo-venski pravni red prenašamo kar s tremi zakoni: z zakonom o varstvu okolja glede rednih pregledov kotlov, z zakonom o graditvi objektov glede me-todologije izračuna minimalnih zahtev o energet-ski učinkovitosti stavb ter z energetskim zakonom glede preostalih zahtev.

– Direktiva o učinkovitosti rabe končne ener-gije in energetskih storitvah ter o razvelja-vitvi Direktive sveta 93/76/Egs; 2006/32/ES

Direktiva je bila v Evropskem parlamentu in Svetu evropske unije sprejeta 5. aprila 2006; veljati je pri-čela 25. aprila 2006, države članice pa jo morajo v celoti prenesti v svoj pravni red najkasneje do 17. maja 2008, nekatera določila pa so morale že pre-nesti do 17. maja 2006.

Direktiva zahteva od držav članic sprejetje stro-škovno učinkovitih, izvedljivih in razumnih ukre-pov za varčevanje z energijo. Direktiva določa, da države članice sprejmejo in imajo za cilj doseči splošen nacionalni okvirni cilj varčevanja z ener-

gijo, ki za deveto leto uporabe te direktive znaša 9 %, doseže pa se prek energetskih storitev in drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinko-vitosti.

Države članice morajo zagotoviti, da bo javni sek-tor v okviru te direktive služil kot zgled. Javni sek-tor mora prevzeti izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, s poudar-kom na gospodarskih ukrepih, ki zagotavljajo naj-večje prihranke energije v najkrajšem obdobju.Vsaka država članica mora v skladu s to direktivo prvi akcijski načrt energetske učinkovitosti (EEAP) predložiti najkasneje do 30. junija 2007, drugega najkasneje do 30. junija 2011 ter tretjega najkasne-je do 30. junija 2014.

– Direktiva o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notra-njem trgu z energijo in o spremembi Direk-tive 92/42/Egs; 2004/8/ES

Ob upoštevanju možnih koristi soproizvodnje v smislu varčevanja s primarno energijo, prepreče-vanja izgub v omrežju, zmanjšanja emisij, zlasti to-plogrednih plinov, je spodbujanje soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki temelji na rabi koristne toplote, prednostna naloga Skupnosti. Zato sta Evropski parlament in Svet Evropske skupnosti sprejela Direktivo 2004/8/ES Evropskega parla-menta in Sveta, ki govori o spodbujanju soproi-zvodnje električne energije in toplote ter o ustre-znih ukrepih za zagotovitev boljše izkoriščenosti soproizvodnje električne energije in toplote.

Namen te direktive je povečati energetsko učin-kovitost in izboljšati zanesljivost oskrbe z obliko-vanjem okvira za spodbujanje in razvoj soproi-zvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki temelji na rabi koristne toplote in prihrankih primarne energije na notranjem ener-getskem trgu ob upoštevanju posebnih nacional-nih okoliščin, zlasti glede podnebnih in gospodar-skih razmer.

Direktiva določa, da soproizvodnja električne energije in toplote deluje z visokim izkoristkom, če je prihranek primarne energije večji od 10 %. Splošni cilj te direktive je določitev metode za iz-računavanje količine električne energije iz soproi-zvodnje in potrebnih smernic za njeno izvajanje.


Direktiva nalaga državam članicam izdelavo ana-lize o nacionalnem potencialu za uporabo sopro-izvodnje z visokim izkoristkom, vključno z mikro soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Analiza mora identificirati celotni potencial porabe kori-stne toplote in hladu, ki je ustrezen za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, kakor tudi razpoložljivost goriv ter drugih energijskih virov za uporabo v soproizvodnji. Vključevati mora tudi ločeno analizo ovir, ki bi lahko preprečile realiza-cijo nacionalnega potenciala za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

V skladu z direktivo morajo države članice prvič najpozneje do 21. februarja 2007, nato pa vsaka štiri leta oceniti napredek pri povečanju deleža soproizvodnje z visokim izkoristkom.

– Direktiva o spodbujanju proizvodnje elek-trične energije iz obnovljivih virov energi-je na notranjem trgu z električno energijo; 2001/77/ES

Direktiva 2001/77/ES, ki je bila sprejeta 27. 9. 2001, govori o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notra-njem trgu z električno energijo. Pri tem so dolo-čena tudi pravila za zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omrežij. Pri tem morajo upravljalci preno-snih omrežij zagotoviti prenos električne energije iz OVE in soproizvodnje. Države članice pa morajo vzpostaviti pravni okvir za zagotovitev odkupa EE iz OVE in soproizvodnje.

Bistveni člen te direktive, ki se nanaša na proizvo-dnjo električne energije iz OVE in soproizvodnje, je člen 7:1. Države članice sprejmejo brez poseganja v

zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omre-žij potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljalci prenosnih omrežij in upravljalci dis-tribucijskih omrežij na svojem območju jamčijo za prenos in distribucijo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Lah-ko pa zagotovijo tudi prednosten dostop elek-trične energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije do omrežij. Pri razporejanju proizvo-dnih obratov upravljalci prenosnih omrežij dajo prednost proizvodnim obratom, ki uporabljajo obnovljive vire energije, kolikor to omogoča delovanje nacionalnega sistema električne energije.

2. Države članice vzpostavijo pravni okvir ali zah-tevajo, da upravljalci prenosnih omrežij in upra-vljalci distribucijskih omrežij izdelajo in objavijo svoja standardna pravila za pokrivanje stroškov tehničnih prilagoditev, kot so priključki na omrežje in okrepitev omrežja, ki so potrebna za vključitev novih proizvajalcev, ki oddajajo električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije v povezano omrežje.

5. Države članice vzpostavijo pravni okvir ali zah-tevajo, da upravljalci prenosnih omrežij in upra-vljalci distribucijskih omrežij izdelajo in objavijo svoja standardna pravila za delitev stroškov sis-temskih naprav, kot so priključki na omrežje in okrepitve, med vsemi proizvajalci, ki imajo od njih koristi.

Ostala evropska zakonodaja s področja energeti-ke:– Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta

in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razve-ljavitvi Direktive 96/92/ES,

– Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razve-ljavitvi Direktive 98/30/ES,

•–Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije to-plogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES,

– Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parla-menta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (Besedilo velja za EGP),

– Sklep Komisije 2006/770/ES z dne 9. novem-bra 2006 o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 1228/2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (Bese-dilo velja za EGP),

– Uredba Sveta (ES) št. 1223/2004 z dne 28. junija 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede datuma uporabe nekaterih določb za Slovenijo,

– Direktiva Sveta 2004/67/ES o ukrepih za zago-tavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim pli-nom,

– Uredba (ES) št. 1775/2005 Evropskega parla-menta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o po-gojih za dostop do prenosnih omrežij zemelj-skega plina (Besedilo velja za EGP).


aKTiVnosTi loKalnE sKuPnosTi Po sPREjETju lEK

Ko izdelovalec LEK pripravi končno poročilo, sle-di sprejetje LEK na občinskem oziroma mestnem svetu. Ko svet potrdi vsebino LEK, ta postane za občino obvezujoča, kar pomeni, da je občina dol-žna izvajati ukrepe, navedene v akcijskem načrtu. Občina naj najprej imenuje osebo, ki bo odgovor-na za izvajanje ukrepov; to je lahko lokalna ener-getska agencija, lahko pa je energetski menedžer, ki ga imenuje župan občine. Po preteklih izkušnjah je večja učinkovitost izvajanja LEK zagotovljena preko lokalnih energetskih agencij, saj so imeno-vani energetski menedžerji običajno preobreme-

njeni in zato funkcije energetskega menedžmenta enostavno ne morejo opravljati.

Občina mora vsako leto pripraviti poročilo o izva-janju ukrepov iz akcijskega načrta in ga posredo-vati ministrstvu, pristojnemu za energijo. Poleg tega mora biti tema »Izvajanje lokalnega energet-skega koncepta« redna točka na sejah mestnega/občinskega sveta vsaj dvakrat letno. Pri rednih letnih poročanjih ministrstvu mora občina prilo-žiti tudi fotokopije zapisnikov sej, na katerih se je obravnavala tema iz sprejetega LEK. Občina lahko del ukrepov, ki so navedeni v akcijskih programih, izvede sama. Za tiste ukrepe, za katere občina nima ustreznega kadra in ostalih sredstev, naj poi-šče ustrezno usposobljene zunanje izvajalce.

Registracija udeležencev


ODPADKI KOT ALTERNATIVNI VIR ENERGIJE

dr. Niko Samec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Ostanki odpadkov kot alternativni vir energijeOstanki odpadkov po lo enem zbiranju lahko predstavljajo pomemben alternativni vir energije s pozitivnim u inkom na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (CO2, CH4) .

Snovna izraba

postopek energijske izrabe

produkt

potrošnja

proizvodnja

primarna energija

Emisija CO2

odpadekdeponija

sekundarni produkt

ostanki

Emisija CO2

Emisija CH4

reciklirana energija

Odpadki kot alternativni vir energije

N. Samec

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvoKatedra za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo

LABORATORIJ ZA ZGOREVANJE IN OKOLJSKO INŽENIRSTVOSmetanova, 17, SI-2000 Maribor

OKOLJU PRIJAZNA UPORABA ENERGIJE KOT IZZIVIN NOVE ENERGETSKE USMERITVE EU, CELJE 2007


Poenostavljena shema postopka energijske izrabe na osnovi zgorevanja

zgorevanje – sežig

o iš eni dimni plini

para

zrak za zgorevanje

ostanek komunalnih odpadkov –

ne/predobdelan

ostanki po iš enju dimnih

plinovpepel, žlindra

mehanska energija

elektri na energija Ee

postrojenje energijske izrabe

toplotna energija QT

kogeneracija

Kurilna vrednost odpadkov

%100/T

eTe Q

E

Notranja energija odpadkov je izražena s kurilno vrednostjo Hi , ki je odvisna predvsem od sestave. Od kurilne vrednosti pa je odvisno razmerje proizvedene toplotne in elektri ne energije

Hi

Te /


Kemijska analiza povpre ne sestave komunalnih odpadkov

30vlaga

0,8klor

25pepel

0,2žveplo

10 MJ/kgkurilna vrednost Hi

1dušik

16kisik

3vodik

24ogljik

masni %snov

Ultimativna kemijska analiza vzorca povpre ne sestave komunalnih odpadkov brez predhodne obdelave

Primer povpre ne sestave komunalnih odpadkov

Povpre na struktura komunalnih odpadkov oziroma odpadkov iz naselij brez lo enega zbiranja in reciklaže je podobna za ve ino EU držav

9%

25%

31%

5%

5%

7%

13%5%

anorganskesnovibiorazgradljivesnovipapir in karton

kovine

tekstil

steklo

plastika


Vpliv plastike na kurilno vrednost odpadkov

Najve ji vpliv na kurilno vrednost odpadkov ima delež plastike, ki pa se v preostanku odpadkov z uvajanjem Uredbe o lo enem zbiranju in Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, zmanjšuje.

3,1plastika

7,1papir

7,9steklo

13,9jeklo

74,1aluminij

energija (kW/kg)snov

Porabljena energija pri proizvodnji embalaže iz razli nih snovi

Vpliv lo enega zbiranja in reciklaže na kurilno vrednost odpadkov

Lo eno zbiranje posameznih frakcij in izvajanje uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo neposredno vpliva na koli ino, sestavo in kurilno vrednost preostanka komunalnih odpadkov, ki se lahko zniža ali zviša.

10 9,5 7,5 12 20

0

20

40

60

80

100

120

neobdelanikomunalni

odpadki

10% papirja in50% stekla

50% papirja,plastike, stekla

50% papirja,plastike,

stekla, kovin,bio-odp

lo evanje lahkein težke frakcije

kurilna vrednostizlo enoostanek


Sestava produktov zgorevanja pri zgorevanju odpadkov

SEŽIG-ZGOREVANJE

+

ODPADKI

organski del odpadkov(C, H, O, N, Cl, F, S)

anorganski del odpadkovnegorljive snovi + kovine(Cd, Tl, Hg, Sb, As, Pb,

Co, Cu, Mn, Ni, V, Sn, ...)

ZRAK(N2, O2, Ar)

PRODUKTI ZGOREVANJAdimni plini

CO2, H2O, N2, O2, SO2, HCl, HF, NOx, delci + sledi nekaterih kovin in njihovih

spojin)pepel in žlindra

(mineralne snovi, kovine in njihovestabilne spojine)

POPLONO ZGOREVANJE

PRODUKTI ZGOREVANJAdimni plini

CO2, CO, HC, H2O, N2, O2, SO2, HCl, HF, NOx, delci, PNZ (PCB, PCP,PAH, PCDD, PCDF) + sledinekaterih kovin in njihovih spojin)

pepel in žlindra(mineralne snovi, organske spojinekovine in njihove stabilne spojine)

NEPOPLONO ZGOREVANJE

Masna bilanca sežiga 1 t surovih komunalnih odpadkov

sežig –zgorevanje

zrak: 6400 kg

N2 5000 kg

O2 1340 kg

CO2 1,5 kg

Ar 58,5 kg

surovi (nepredalni) komunalni odpadki 1000 kg

Dimni plini: 7150 kg

CO2 880 kg

H2O 609 kg

O2 760 kg

N2 4900 kg

SO2 0,45 kg

HCl 0,5 kg

TOC 0,05 kg

pepel: 250 kg

CO2 emisija: 0,880 kg/kg

CO2 emisija z upoštevanjem 85% biodiverzibilnosti : 0,132 kg/kg


Količina CO2 pri zgorevanju različnih goriv

0

20

40

60

80

100

120

140

160

rjavi prem og EL olje zem eljskiplin

odpadki suh les

kg(C

O2)

/GJ

Količina CO2 pri zgorevanju različnih goriv z upoštevanjem bio-diverzibilnosti

0

20

40

60

80

100

120

140

160

rjavi premog EL olje zemeljski plin odpadki suh les

kg(C

O2)

/GJ


Primerjava emisij CO2 pri proizvodnji elektri ne energije s fosilnimi gorivi

261 oz 50%

456 oz 63%

686 oz 72%

komunalnih odpadkov

264

525

720

950

g CO2/kWhe

EL olje

premog

zemeljski plin

prihranek CO2 z uporabo

komunalni odpadki

zemeljski plin

EL olje

premog

vrsta goriva

V primeru deponiranja komunalnih odpadkov je glede na emisijo metana (CH4) prihranek emisije CO2 (v smislu

ekvivalenta) še toliko ve ji!

Primer toplarne toplotne mo i 5 MW

Varianta 1: Toploto zagotovimo s sežigom

ostankov odpadkov (16 MJ/kg) v

sežigalnici

Varianta 2: Toploto zagotovimo s sežigom

zemeljskega plina v kotluin

odpadke odložimo na deponijo


Primerjava variant glede emisij CO2

Varianta 1:• zagotovljena toplotna mo 5

MW (odpadki)• sproš ena koli ina CO2 znaša

2500 kg oziroma 550 kg(upoštevana 85% biodiverzibilnost CO2)

• zmanjšana potreba po deponijskem prostoru (odložimo samo pepel)

Varianta 2:• zagotovljena toplotna mo 5 MW

(zemeljski plin)• sproš ena koli ina CO2 znaša

1400 kg • sproš ena koli ina metana v

deponijskem plinu znaša 78 kg kar ekvivalentno pomeni 1600 kg CO2

• skupna emisija toplogrednih plinov znaša 3000 kg CO2

cca 80% zmanjšanje

Ekvivalent energije za 1 t komunalnih odpadkov

500 kWh elektri ne energije1 t KO je ekvivalentna1 t lignita1 t KO je ekvivalentna

200 kg EL olja1 t KO je ekvivalentna30 t vro e vode (130 – 180 oC)1 t KO je ekvivalentna

2,5 t pare (400 oC, 40 bar)1 t KO je ekvivalentna

energija (kW/kg)snov

Ekvivalent energije pri zgorevanju 1 t komunalnih odpadkov kurilne vrednosti 10 MJ/kg


Zaklju ek

• postopki termi ne obdelave odpadkov ne predstavljajo le tehnike odstranjevanja odpadkov ampak s stališ a vplivov na okolje ugoden na in pridobivanja energije

• produkti sežiga odpadkov imajo znatno manjši toplogredni u inek kot metan, ki je vsebovan v deponijskem plinu

• pridobljena energija s sežigom odpadkov zmanjšuje potrebo po uporabi fosilnih goriv za proizvodnjo te energije in s tem emisijo CO2, ki bi nastala z zgorevanjem fosilnega goriva

Prihranek CO2 v primerjavi z lignitom

1 t lignita 800 kg CO2

1t KO 130 kg CO2

prihranek CO2 670 kg

TEŠ porabi letno okoli 4 mio t lignita in proizvede okoli 3,2 mio tCO2

V SLO imamo okoli 0,5 mio t komunalnih odpadkov za sežig s katerimi bi lahko v ekvivalentu nadomestili 0,5 mio t lignita in

zmanjšali emisijo CO2 za 12% iz TEŠ

Leta 1996 je bila v SLO po IPPC metodi izra unana emisija CO2okoli 15 mio t po Kijotskem protokolu moramo zmanjšati emisijo

CO2 za 8 % kar znaša 1,2 mio t

Z zgorevanjem odpadkov bi dosegli okoli 32% redukcijo te koli ine oziroma 2,5% celotne emisije CO2 v SLO


Sestava surovih dimnih plinov

68,985N2

100

0,015polutanti

10O2

8,5H2O

12,5CO2

%snov

Sestava dimnih plinov pri zgorevanju komunalnih odpadkov s 100% presežkom zraka

iš enje dimnih plinov


KAKO PRIVABITI ZASEBNI KAPITAL V INVESTICIJE V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Gorazd Jamnik, Istrabenz Gorenje, d.o.o.

uVoD

Investicije v obnovljive vire energije so lahko manjšega obsega in manjše kompleksnosti ali pa večjega obsega večje kompleksnosti, kot je reci-mo investiranje v infrastrukturne objekte za pri-dobivanje energije iz obnovljivih virov.

V prvem delu bo predstavljena dejavnost družbe Istrabenz Gorenje, ki obsega investiranje v pro-izvodnjo in prodajo oplemenitene biomase kot obnovljivi vir energije. Takšne investicije so raz-meroma manjšega obsega (do nekaj milijonov evrov) in s tem primerne za financiranje na pod-jetniški način.

V drugem delu pa bo predstavljeno projektno financiranje kot primerna oblika financiranja ve-likih infrastrukturnih projektov v obnovljive vire energije. Predstavljena bo z vidika potrebnih de-janj za privabljanje zasebnega kapitala v tak način financiranja. Predstavljen bo tudi primer spodbu-janja investicij v izrabo biomase za proizvodnjo energije.

PREDsTaViTEV DEjaVnosTi isTRabEnz goREnja na PoDRočju obnoVljiVih ViRoV EnERgijE

Poglavitne dejavnosti družbe predstavljajo razvoj, načrtovanje in upravljanje projektov na področju proizvodnje in trgovanja z električno energijo, proizvodnje in trženja obnovljivih virov, razvoja celovite energetske storitve ter drugih povezanih projektov.

Družba je organizirana kot holdinška skupina in opravlja dejavnost holdinga – aktivno koordinira in upravlja naložbe v hčerinska podjetja z vidika večanja dodane vrednosti ter zmanjševanja tve-ganj. Novi programi in projekti se v začetni fazi razvijajo in vodijo v okviru družbe. Ko postanejo finančno samostojni, lahko prerastejo v hčerinsko podjetje.

V letu 2006 so aktivnosti družbe potekale na treh področjih:1. Razvoj:

– razvojne storitve za hčerinska podjetja, pred-vsem na področju proizvodnje in trgovanja z elektriko,

– razvoj storitev za vzdrževanje in ponudbo in-vesticijskih dobrin ter inženiring v energetiki.

2. Trgovanje in proizvodnja oplemenitene bioma-se (OBM), vzpostavitev celotne verige, ki zaje-ma lastno ali nadzorovano proizvodnjo, logisti-ko ter prodajo oplemenitene lesne biomase ob učinkovitem obvladovanju cenovnih in količin-skih tveganj.

3. Energetske storitve, predvsem svetovanje in ob-vladovanje dobav za učinkovito rabo energije.

Glavni strateški cilj družbe na področju OBM je:»Obdržati položaj največjega proizvajalca in trgov-ca z oplemeniteno biomaso v Republiki Sloveniji in povečevati svoj proizvodni in tržni delež v državah jugovzhodne Evrope.«

Z aktivnim trgovanjem z biomaso je družba Istra-benz Gorenje pričela v drugi polovici leta 2004. Letna rast prodanih količin znaša v povprečju več kot 80 %.

Portfelj biomasnih izdelkov:– izdelki lastne blagovne znamke Forest:

• lesnipeleti(vvrečahpo15kg,velikihvrečahpo 1.200 kg in v razsutem stanju),

• lesnibriketi(vkartonastihškatlahpo20kgin10 kg),

• lesnooglje(vvrečahpo3kg),• briketilesnegaoglja,• drva(vvrečahpo15kg).

2004 2005 2006Količine oplemenitene biomase v tonah 6.056 12.667 22.057Prihodki od prodaje oplemenitene biomase v EUR 814.627 1.861.572 3.608.801


– izdelki ostalih blagovnih znamk, kot so cepljena polena v razsutem stanju.

Oplemeniteno biomaso družba prodaja pred-vsem na italijanski trg. Za družbo postaja vedno pomembnejši avstrijski trg, ki je imel v letu 2006 v prodaji enako težo kot slovenski. Družba se je tudi uspešno prebila na nemški trg, ki postaja najhitre-je rastoči in največji trg oplemenitene biomase v Evropi.

Prodaja

HR10 %

IT50 %

SI15 %

Ostale4 %

AT13 %

DE9 %

Največji delež pri prodaji po blagovnih skupinah imajo briketi, sledijo mu oglje in drva. Trgovina z lesnimi peleti je bila v letu 2006 zanemarljiva, saj proizvajalci niso imeli razpoložljivih kapacitet za prosti trg.

Briketi75 %

Oglje15 %

Drva8 %

0 %Peleti

1 %

PREDsTaViTEV TRga obM

Trdno drži, da je trg OBM v strmem porastu v vseh državah EU. V splošnem dosega rasti potrošnje, ki presegajo 10 %. Slednje je predvsem posledica cenovne ugodnosti OBM in ukrepov, ki izvirajo iz nacionalnih politik posameznih držav.

S širjenjem znanja in dostopnostjo ter nižanjem cen tehnologije za rabo OBM postaja raba OBM vse bolj razširjena in ekonomsko atraktivna. Zara-di specifik posameznih držav, je razširjenost OBM od države do države različna tako po penetraciji kot po načinu rabe.

Slovenski trg je v primerjavi z ostalimi EU trgi na področju OBM v začetni fazi razvoja. Glede na ve-likost trga je ponor OBM v Sloveniji za gospodinj-stva omejen. Velike možnosti in potencial se kaže v izkoriščanju OBM v energetske namene.

Prodaja lesnih peletov v Sloveniji postaja vedno bolj zanimiva zaradi visoke cene nafte. Kar zade-va lesnih briketov je prodaja dokaj ugodna, ker je ljudem kot produkt bolj prepoznaven, saj so lesni briketi substitut drvom za kurjenje.

OBM so povsem konkurenčni fosilnim gorivom, saj poleg občutno nižje cene omogočajo enako udo-bje in enostavnost uporabe. Dostava in hramba peletov je enaka kot pri ELKO (cisterne, rezervoar-ji). Kot energent omogočajo enako avtomatizacijo, zato sta potrebno delo in nadzor za obratovanje enaka kot pri kurilnih napravah na ELKO,

Peleti na kratek rok niso neposredni substitut ekstra lahkemu kurilnemu olju, saj je za uporabo peletov za ogrevanje potrebna posebna oprema. Zato do sedaj tudi ni opaziti nikakršne korelacije med ceno peletov in ELKO.

Obseg trga oplemenitene biomase je v letu 2006 nadaljeval že prej začrtano smer strme rasti v vseh državah EU. Poleg porasta obsega je v letu 2006 prišlo tudi do porasta cen OBM. Cene so celo tako narasle, da je bila maloprodajna cena pele-tov, merjena na enoto energije, skoraj enaka ceni energije iz ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO).

S širjenjem znanja in dostopnostjo ter nižanjem cen tehnologije za rabo OBM, postaja raba OBM vse bolj razširjena in ekonomsko privlačna. Poleg


ekološke primernosti ponuja tudi večjo zaneslji-vost, saj so viri blizu potrošnikov. Slednje bo imelo vedno večji pomen, saj so porast cen in porabe v letu 2006 spodbudile ravno težave z oskrbo s pli-nom v Nemčiji in Italiji.

Po mnenju strokovnjakov in na podlagi doseda-njih izkušenj lahko pričakujemo nadaljevanje str-me rasti rabe peletov in briketov na območju EU. Rast porabe bodo še dodatno spodbudile zaveze EU k rabi obnovljivih virov energije in pa razmero-ma visoke cene fosilnih goriv.

Vloga DRžaVE PRi sPoDbujanju inVEsTicij V obnoVljiVE ViRE EnERgijE

Pretežni del bodočih investicij v obnovljive vire energije bo imel naravo infrastrukturnih investicij. Infrastrukturne investicije pogojujejo drugačen način financiranja in obvladovanja tveganj kot se uporablja pri navadnem podjetniškem financira-nju investicij. Uvodoma je bila predstavljena de-javnost družbe Istrabenz Gorenje, ki je v glavnem financirana na podjetniški način.

Potreba po različnem načinu financiranju izhaja predvsem iz velikosti in dolgoročnosti projektov. Financiranje takih projektov bo po večini zahteva-lo strukturirano financiranje s podrobno opredeli-tvijo pogodbenih razmerij in razdelitvijo tveganj. Projektno financiranje je tak način financiranja, ki je posebna oblika financiranja dolgoročnih pro-jektov v energetiki s pomočjo zasebnega kapitala, katerega motiv je predvsem ekonomski.

Projektno financiranje kot tako potrebuje aktivno delovanje institucionalnega okolja za privabljanje zasebnega kapitala. Institucionalno okolje more poskrbeti, da je splošno okolje primerno za vpelja-vo takega načina financiranja. Kako se tega lotiti je odvisno od dejavnikov, ki vplivajo na privlačnost vključevanja zasebnega kapitala v financiranje in-frastrukturnih projektov na projektni način.

V Sloveniji deluje več dejavnikov, ki vplivajo na splošno okolje za vključevanje zasebnega sektor-ja v financiranje projektov v obnovljive vire ener-gije.

Za nekatere dejavnike lahko rečemo, da delujejo pozitivno. Med glavnimi so omejeni viri financira-nja s strani proračuna. Tradicionalni način finan-

ciranja infrastrukturnih projektov, katerih večina bodo tudi investicije v obnovljive vire energije, je omejen in to govori v prid temu, da bo vlada v pri-hodnje bolj zainteresirana za vključevanje zaseb-nega kapitala. Podoben ali posledični dejavnik je povečana politična pripravljenost k spodbujanju zasebnega kapitala v financiranje takih projektov.Nekateri dejavniki pa otežujejo vključevanje zasebnega kapitala v financiranje investicij v obnovljive vire energije. Eden od poglavitnih je pomanjkanje strateških usmeritev države za vključevanje zasebnega kapitala v financiranje. Za zasebni kapital predstavlja to kar veliko tveganje, saj niso jasno opredeljeni konceptualni okviri za partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem. Pomanjkanje strateških usmeritev države za spod-bujanje financiranja v obnovljive vire se kaže tudi v pomanjkanju kadrov kot institucij, ki bi poten-cialnim investitorjem nudili kvalitetno svetovanje pri pripravi projektov. Posledični dejavnik je tako pomanjkanje izkušenj na tovrstnih projektih.

Za povečevanje investiciji v obnovljive vire finan-ciranja bo potrebno partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem. Privrženost vlade tej obliki fi-nanciranja je eden od kritičnih faktorjev, na osnovi katerega potencialni investitorji in kreditorji oce-njujejo, kakšna je ekonomska in finančna upravi-čenost projekta.

Obseg in vrsta podpore, ki jo bo država nudila za te projekte, je odvisna od trenutnega državnega tveganja, ekonomske upravičenosti projekta ter pomembnosti projekta za državo. Razmerje med podporo in naštetimi dejavniki je premo soraz-merno, saj z večjim tveganjem, slabšo upraviče-nostjo in večjo pomembnostjo projekta zasebni investitor zahteva večjo podporo države za vstop v projekt.

Potrebne podpore so nefinančne in finančne. Med nefinančnimi so predvsem tiste, ki bodo zmanjše-vale zgoraj omenjene negativne dejavnike:– Oblikovanje strategije vključevanja zasebnega

kapitala v financiranje obnovljivih virov ener-gije. Eden od predpogojev države, ki si želi biti uspešna pri privabljanju investitorjev in kredi-torjev v financiranje investicij v obnovljive vire energije, je oblikovanje strategije, s katero bo jasno in nedvoumno potrdila svoj interes za pri-vabljanje zasebnega kapitala.


– Vzpostavitev primerne institucionalne podpore za pripravo projektov. Izkušnje držav kažejo na to, da je vzpostavitev kredibilne in učinkovite institucionalne podpore predpogoj za uspešno izvajanje privabljanja zasebnega kapitala.

Med finančnimi podporami so predvsem različne vrste državnih garancij ali finančnih podpor. Tu gre predvsem za posredne finančne garancije di-rektno od državnih institucij ali državnih finančnih agentov (agencije, SID itd). S takimi garancijami lahko postane projekt bolj atraktiven za zasebni sektor.– Neposredne garancije državnih agentov (agen-

cije, Eko sklad, SID itd),– jamstva glede odkupnih tarif (t.i. feed-in tarif),– neposredni krediti državnih agentov pod bolj-

šimi pogoji od tržnih.

Druge oblike podpore so:– davčne olajšave,– zagotovitev resursov, npr. zemlje, regulacija do-

stopa do obnovljivih virov (les) itd,– Zagotovitev dodatnih virov prihodkov,– dolgoročne pogodbe o prodaji električne ener-

gije.

Primer: Vloga države pri spodbujanju investicij v uporabo biomase za proizvodnjo energije

Navkljub naporom, ki jih vlagajo državne in med-narodne institucije, cena fosilnih goriv še vedno ne odseva vseh eksternih stroškov, ki nastanejo zaradi njihove rabe. Tako so emisijske dajatve in cena emisijskih kuponov še vedno daleč pod real-no vrednostjo eksternih stroškov. Ne samo, da so fosilna goriva pogosto izvzeta iz takšnih shem ali iz shem dodatnih obdavčitev, pogosto so fosilna goriva celo posredno ali neposredno subvenci-onirana (npr. premog). Posledično je biomasa, ki običajno vključuje večino eksternih stroškov v končno ceno energije, depreviligirana in pogosto nekonkurenčna v primerjavi s fosilnimi viri.

Iz tega jasno sledi, da bo profitno naravnani za-sebni sektor ob pomanjkanju drugih spodbud (in vkolikor izključimo pogosto manj pomembni etični aspekt) najverjetneje izbral fosilna goriva. Zato da postane biomasa atraktivna za zasebni sektor, se mora država vključiti in posredno ali ne-posredno stimulirati rabo biomase. Možni sta dve poti: neposredna prek neposrednih nepovratnih

pomoči ali posredna prek obremenjevanja cene fosilnih goriv z dodatnimi stroški. Prva je najver-jetneje politično in gospodarsko sprejemljivejša, saj ne postavlja nobene panoge v slabši položaj, le izboljšuje položaj nekaterih panog (biomase).

Izkušnje so pokazale, da lahko izkoriščanje bioma-se razdelimo v grobem na dve področji:– proizvodnja toplote za ogrevanje,– proizvodnja električne energije.

Proizvodnja toplote (predvsem iz biomase) se je pokazala kot cenovno tržno konkurenčna. Nav-kljub temu, kar so pokazale izkušnje iz sosednjih držav (Avstrija, Italija, Nemčija), je potrebna znatna pomoč s strani države za razmah tega področja.

Na drugi strani je proizvodnja električne energije iz OVE sama po sebi običajno povsem ekonomsko neupravičena. Kot lahko vidimo iz spodnje tabele, so proizvodne cene bistveno nad tržnimi, ki se do-sežejo večinoma z izrabo fosilnih goriv. To težavo se lahko rešuje s sistemom feed-in tarif (odkupnih cen za električno energijo iz biomase).

Approximate breakeven prices per MWh

solar 500 – 550 €biogas 140 – 170 €solid biomass 90 – 110 €wind 60 – 70 €small HPP 45 – 70 €Market price – base – 1 year ago

42 €

Market price – base – today

78 €

Sistem feed-in tarif se je v Evropi pokazal kot učin-kovit sistem ciljnega spodbujanja izrabe biomase. Res je, da smo leta 2002 sprejeli Uredbo o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, vendar veljavne tarife ne odsevajo zahtev trga in niso osnovane na neki dolgoročni strategiji spod-bujanja biomase.

Zagotovo velja konsenz, da je v Sloveniji bioma-sa eden izmed najperspektivnejših OVE, vendar kljub temu in navkljub pozitivnim učinkom, ki bi ga energetsko učinkovitejše izkoriščanje biomase


prineslo, ima Slovenija bistveno nižje odkupne cene električne energije iz biomase kot sosednje države. Medtem ko znašajo v Avstriji in Italiji in po novem tudi na Hrvaškem odkupne cene za električno energijo iz biomase okrog 150 €/MWh, znaša v Sloveniji odkupna cena zgolj 94 €/MWh. Rezultat tega je, da Slovenija večino energetske biomase izvozi in posledično izgublja tako mo-žnosti za dosego kjotskih ciljev kot tudi možnosti za zaposlitve in dodano vrednost, ki jo ustvarja vedno hitreje rastoči sektor OVE:

Glede na navedeno ne bi bilo nič nenavadnega, če bi podjetje, še posebej takšno kot je Istrabenz Gorenje, ki ima sedež 300 m od državne meje, z delom poslovanja pobegnilo iz neprijaznega in-stitucionalnega okolja lastne države in postavilo

na primer kogeneracijo na biomaso v sosednji, za OVE bistveno bolj dojemljivi državi.

Vkolikor želi Slovenija omogočiti razvoj področja biomase na svojem ozemlju, mora:– finančne spodbude za biomaso vsaj izenačiti s

sosednjimi državami (Hrvaška je dober zgled, da nižji BDP nima omejitev),

– poenostaviti pridobitve ustreznih dovoljenj za izgradnjo energetskih objektov na biomaso

– ter z dajanjem vzora (preusmeritve energe-tike javnega sektorja - državna uprava, šole, zdravstvo, vojska – na biomaso) pomagati pri premoščanju ovir, ki jih imajo vlagatelji pri umeščanju energetskih objektov na biomaso v družbeno okolje.

Dušan Jug


Okroglo mizo je vodil jože Volfand; naslov ji je dal programski svet simpozija. Okolju prijazna upora-ba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU z dodatnim izzivom Kje je ekonomičnost? Lah-ko bi začel s prvim, uvodnim izzivom, ki ga je po-nudil Hinko Šolinc - problema z ekonomičnostjo obnovljivih virov energije sploh ne bi bilo, če bi zvišali cene energije, saj so zdaj v enem delu sveta nerealne, v drugem delu sveta pa realne. Zato ker so cene energije takšne, da so investicije neeko-nomične in se pričakuje podpora države, predla-gam, da je naš ključni izziv naslednji: investicije v OVE so in bodo potrebne, ekonomičnost skorajda vseh virov OVE pa je vprašljiva. Vsi po vrsti priča-kujejo, da bo država ustrezno ukrepala, dvignila zagotovljene cene in da bo v državi nekdo bolje usklajeval in usmerjal vse tisto, kar se dela na po-dročju investicij v OVE.Predlagam, da najprej lociramo problem pri tistih, ki se srečujejo s to problematiko, investirajo v OVE in se srečujejo tako s finančnimi težavami kot z državno politiko zagotovljenih cen in ekonomič-nosti virov.Ko smo govorili o pripravah na okroglo mizo, je bilo slišati zanimivo stališče, kje lahko dosežemo ekonomičnost obnovljivih virov energije oziroma kaj bi bilo treba v Sloveniji storiti, da bi bile investi-cije v OVE upravičene?nemac: Kot je bilo rečeno z obeh strani, s tiste, ki postavlja pogoje, pa tudi s stališča investitorjev, se investicije v OVE ne splačajo, ker so fosilna gori-va prepoceni. To so izredno kakovostna goriva v omejenih zalogah in materi Zemlji ne plačujemo za enkratnost zanje. Plačujemo samo direktne

OKROGLA MIZA:EKONOMSKI VIDIK INVESTICIJ V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE - KJE JE EKONOMIČNOST?

Sogovorniki: mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor, Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, mag. Djordje Žebeljan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o., prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologijo in sisteme Novo mesto, Lidija Živčič, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Bojan Voh, Premogovnik Velenje, Vladimir Bizjak, Komunala Kočevje, Matjaž Malovrh, ZRMK Holding d.d. Moderator: Jože Volfand

stroške za izrabo. Glede na to, da je to svetovni problem, je težko dvigniti cene in vključiti v te stroške takoimenovane eksterne stroške. Imamo drugo možnost. Obnovljivim virom energije, vsak izmed njih pomeni drugo zgodbo, tako sončna energija, biomasa itd., gre za razpršene vire, je treba določiti take odkupne cene in pogoje, da se tistemu, ki je pripravljen prevzeti rizik za naložbo, le-ta splača vsaj na ravni vlaganja v trajne nalož-be. Mislim na sklade, državne obveznice itn. To je minimum, da lahko vse obnovljive vire energije spravimo na enako raven. Če se bo v bodoče ta trg razvil, se bodo tehnologije izpopolnile in sčasoma same postale konkurenčne fosilnim gorivom. Ne-katere ovire bo treba odpraviti.Volfand: Naložbe se torej ne izplačajo. To ste po-vedali tudi v Velenju, kjer ste pred veliko naložbo v prvo sončno elektrarno. Zakaj ste se pa potem odločili?Voh: Za dva cilja gre: eden je promocijski, drugi šolsko učni. Pričakujemo, da bo mogoče iz tega naslova zaslužiti nekaj denarja. Vendar na ta denar ne računamo, v Premogovniku Velenje računamo predvsem na to, da se bo cena električne energije v doglednem času začela pozitivno spreminjati.Volfand: Ampak, to nima veliko zveze z ekono-mijo.Voh: Najbrž ima, ker pričakujemo, da bo mogoče iz tega naslova zaslužiti nekaj denarja. Vendar na ta denar ne računamo, v Premogovniku Velenje računamo predvsem na to, da se bo cena električ-ne energije v doglednem času začela pozitivno spreminjati. Na osnovi bilanc stanja in uspeha že-limo dokazati državi in tudi nam, da se to splača.Volfand: Vendar vaša analiza glede investicije tudi jasno kaže, da se vlaganje v sončno energijo ne splača.Voh: Brez podpore investiciji ne.Volfand: Vaše mnenje o biomasi, gospod Bizjak, je nekoliko drugačno, čeprav nekateri v Sloveniji pravijo, da je tudi biomasa z vidika ekonomičnosti problematična.bizjak: Sistem daljinskega ogrevanja, prva faza, ki jo imamo trenutno v Kočevju, je ekonomična zgolj pogojno. Brez pomoči države ne gre. Taki sistemi so brez nepovratnih sredstev neizvedljivi. Ko smo se odločali za to, smo imeli obstoječi sistem in glavne kotlovnice na kurilno olje. Drugo dejstvo pa je, da smo sredi gozda in je lesnih ostankov ogromno. Zavedali smo se, da se bo cena nafte zelo dvigala, da bo to potegnilo za sabo tudi ceno lesne biomase. Upoštevati pa je treba, da bo raz-


merje med ceno lesne biomase in nafto vedno ob-stajalo. Če se cena lesne biomase preveč podraži, se porabniki odločajo za prehod na kurilno olje. Govorim o teh dveh, ker plina v Kočevju nimamo. Ekonomično je, da je država pomagala financirati projekt. Če primerjam cene ogrevanja, ki so zdaj na osnovi lesne biomase in če bi imeli samo kuril-no olje, kot smo ga imeli prej, bi bila ta cena dosti višja. Ni pa toliko ekonomična, da bi bil projekt zanimiv za družbenike, ki hočejo svoj denar ople-menititi, ker imamo za pokrivanje stroškov tako vi-soko ceno, če bi pa sprejeli kakšnega družbenika, ki hoče imeti čisti dobiček od tega, pa sploh.Volfand: Ali vse to, kar zdaj v Sloveniji počnemo z biomaso, pomeni, da so vsi ti projekti neekono-mični, če država ne bo pomagala z nepovratnim denarjem?bizjak: Gotovo. Poleg ekonomičnosti je treba upoštevati še eno dejstvo - varovanje okolja, ki je tudi velikega pomena. V Kočevju tega projekta brez podpore države ni.Volfand: Kolega Malovrh, kakšni so vaši pogledi in izkušnje?Malovrh: Tudi drugi, sekundarni učinki, so po-membni. Kočevje je zdaj neodvisno z oskrbo z gorivom, ker - naj se nafta podraži ali ne, nanje ne vpliva. Varnost občanov je. Opažamo pa osnovni problem: ljudje so ozaveščeni, hočejo, težava je denar. Mi vodimo projekt samogradnje, da zbere-mo štirideset ljudi na predstavitev, petnajst jih pa to lahko uresniči. Potem ko so iskali ponudbe to-varniških dobaviteljev, je cena padla pod njihovo realno ceno samo zato, da so uspeli pridobiti tak projekt. Bojim se, da so obnovljivi viri tudi interes dobaviteljev, proizvajalcev po zaslužku, večjem, kot je dovoljen, če sem lahko malo nesramen. Na-prave za obnovljive vire so tudi predmet zasluž-karstva.Volfand: Gospa Lidija Živčič, vi menite, da denar ne predstavlja ene in edine težave. Direktor po-membnega slovenskega podjetja je med drugim rekel: ko govorimo o malih elektrarnah, se zgodi, da potencialni investitor prej umre, preden dobi vsa dovoljenja.živčič: V našem društvu so ljudje seznanjeni z obnovljivimi viri energije, težave pa se začno, ko začno zbirati dovoljenja. Ko jih čez nekaj mese-cev pokličem, ugotovim, da je volja za vlaganje upadla. Dokler bo ta država zahtevala dvajset dokumentov za to, da se postavi neka fotocelica na strehi, tudi zasebniki ne bodo imeli interesa. Še

ekonomski vidiki so, eden so delovna mesta - do določene mere.Volfand: Dr. Novak, kako bi lahko postali obnovlji-vi viri energije ekonomični?novak: Z več uporabe pameti. Nam manjka pa-meti na najvišjih mestih, saj nekatere stvari, ki smo jih zapisali leta 1977 v rdeči knjižici, veljajo v celoti še danes, pa je minilo že 32 let. Kopijo bom dal ko-legu Šolincu, ki tega še ni doživel. Hočem poveda-ti: Slovenija ne potrebuje več energije, ampak več pameti, da bi postali obnovljivi viri bolj ekonomič-ni. Prvič, v stavbah smo že zamudili enajst let, ker ni bil sprejet predpis o povečani toplotni zaščiti. Toplotno zaščitene stavbe lahko uporabljajo ob-novljive vire, ne samo za toplo vodo, ampak tudi za ogrevanje z uporabo nizkotemperaturnih siste-mov, toda vse stavbe, ki jih danes gradijo takoime-novani »investitorji«, gradijo z minimalno zaščito in to predstavlja živo katastrofo. Za sprejetje take-ga predpisa je potrebnih zgolj pet minut. Pripravil sem ga deset let nazaj, lansko leto smo ga ponov-no ponudili, še danes ga nimamo, ker se preveč ukvarjamo z nekaterimi evropskimi zadevami, kot da res ne bi imeli lastne pameti.Drugič, za obnovljive vire, kot so male hidroelek-trarne, vetrne in sončne elektrarne, nas nihče ne sili, da tako komplicirano pripravimo vso doku-mentacijo, kot smo si jo zamislili. Ni res, da nas Evropa sili v komplicirane postopke. Res je to, da smo si sami zagrenili življenje. Kakšne papirje mo-rate priskrbeti za to, da dobite tisoč evrov pomoči. Vse mogoče zadeve je treba narediti. Nekdo mi je rekel, ne potrebujemo več tistih 14 milijard, ker jih ne bomo mogli razdeliti, saj nas je premalo. Moj odgovor je bil, da bi ga sam razdelil v treh mese-cih. Treba je zaupati ljudem, da bodo denar upora-bili pravilno in če ga ne bodo, imamo 35 energet-skih svetovalcev, ki lahko opravijo kontrolo, kazen pa je plačilo dvojne cene. Ko smo začeli dajati poudarek obnovljivim virom, je bila Slovenija največji proizvajalec sprejemni-kov sončne energije v Jugoslaviji. Na Balkanu smo gradili največje sisteme, potem pa smo zaradi po-litike cen fosilnih goriv spravili to industrijo na dno in jo skušamo sedaj ponovno usposabljamo.Glede sončnih celic, ki so se razvile v Velenju, vsa čast kolegom, ki so postavili tovarno, pa nas sedaj čaka druga faza, to je proizvodnja silicija, in nove tehnologije, ki prihajajo in nam bodo prinašale do-biček. Treba se je dogovoriti s finančnim ministrom, kako bomo stvari v bodoče uravnavali. Ni problem Ministrstvo za gospodarstvo, najmanjši problem je


Ministrstvo za okolje in prostor, prvi problem v Slo-veniji je Ministrstvo za finance. Ker stvari tam niso dorečene in urejene,so neizvedljive.Volfand: Vseeno bi vas nekaj prosil: Slovenija bo zdaj morala v skladu z energetskimi usmeritvami EU sprejeti načrt, kar zadeva OVE. Katerim obno-vljivim virom bi morali dati z vidika interesantnosti investitorjev in z vidika ekonomičnosti prednost? Kje lahko Slovenija v prihodnjih letih najhitreje dobi določen delež obnovljivih virov? Kateri viri so lahko najbolj atraktivni?novak: Slovenija bi se morala odločiti, da nameni takso za CO2 pt pt za subvencioniranje obnovljivih virov. To je bilo predlagano, sprejeto, Ministrstvo za finance je to briskiralo. Moje osebno mnenje je, da so ti viri sprejemniki sončne energije za toplo vodo, za ogrevanje ob sočasni sanaciji stavb, ki nam bo dala 10.000 novih delovnih mest. S tem istočasno rešujemo dva problema: delovna me-sta, manjšo rabo energije, manjše emisije CO2 in nove tehnologije na stavbah. Drugo področje, ki pa ga danes skoraj nihče ni omenil, je geotermal-na energija. Slovenija je izjemno bogata s plitvo in globoko geotermalno energijo. In to je eden na-ših najbolj pomembnih virov za jutrišnji dan. Na-ložba je nekoliko večja, toda rentabilnost visoka. Imeli smo projekt, ki smo ga morali odpovedati, žal, zaradi kapric investitorja in vlade, ki se nista zmenila. Tako bi danes lahko imeli petmegavatno oziroma večmegavatno elektrarno na biotermal-no energijo.Volfand: Kaj pa je manj atraktivno med vsemi temi viri?novak: Poznamo težave z malimi hidroelektrarna-mi, ni pa razloga, da jih ne bi gradili. Pri vetrnicah imamo deset, dvajset zanesenjakov, ki prepreču-jejo vse. Imamo Naturo 2000, za katero bomo pre-dlagali njeno spremembo, ki je zasedla vsa mesta, ki bi se logično še lahko uporabila za postavitev vetrnic v Sloveniji pa jih ne smemo postavljati. Sami sebi delamo škodo. In tretja je izjemno ele-gantna rešitev, to je biomasa, trenutno pa so cene tiste, ki onemogočajo zelo široko uporabo. Ne po-zabiti biomase, skoraj tretjino tistega, kar manjka, bi lahko dobili. Toda, dragi tovariši in gospodje, sam sem tedaj, ko smo začeli to uveljavljati, javno rekel - les so znali kuriti stari Slovani, mi moramo iz lesa narediti več. Daljinska ogrevanja so bila na-rejena po vzoru avstrijskih in pod vplivom avstrij-skih konceptov. Če bi pa mi gradili večje naprave, kjer bi najprej dobili elektriko, odpadna toplota pa bi bila uporabljena za ogrevanje, bi danes več

ali manj delali vsi rentabilno. Menim, da je treba v Sloveniji narediti dve veliki napravi za uporabo lesne biomase, to je bodoča termoelektrarna v Tr-bovljah, ljubljanska toplarna in v tistih mestih, kjer imamo velike možnosti za napravo za daljinsko ogrevanje z biomaso, kot je Kočevje, pa mogoče Črnomelj in še kdo. Če imajo ceno megavatne ure vsi naši sosedje po 150 eur, je mi ne moremo imeti le 90 eur. To je stvar enega samega človeka, da se o tem odloča. Za to ne potrebujemo ne znanosti in ne študije.Volfand: Gotovo je Holding Slovenskih elektrarn zainteresiran, da se na tem področju veliko naredi. Prej ste izrekli zanimiv stavek, da se zavzemate za distribucijo in proizvodnjo. Kaj to pomeni in ka-kšna je tu politika holdinga?žebeljan: Pri obnovljivih virih imamo včasih ob-čutek, da dobavitelji opreme na tem področju ne-upravičeno služijo. Na holdingu želimo uresničiti rentabilne projekte. Poskusili bomo sanirati daljin-sko ogrevanje. Rekli smo država, država, država, pa še enkrat država. Državi moramo povedati, kaj želimo, če ona želi toliko odstotkov tega in tega, točno s številkami. Ključno je, da se ve, kakšne pogoje potrebuje kapital, da stvar steče. Kar pa zadeva dvajsetih papirjev, tudi mi imamo težave z eno elektrarno, ampak spet, če se nekdo fokusira v to, kaj hoče, bo tudi v imenu majhnega človeka za določen denar znal pridobiti tistih dvajset papir-jev. Če pa prepustimo, da to dela le ena oseba, bo potrebovala res dvajset let, saj ji to ni služba, am-pak hobi. Podjetja so tista, ki se morajo zavedati, kako pripraviti šest metrov papirja. Ključno je, da želijo investitorji speljati stvar do konca. Kot hol-ding vidimo, da je to potrebno. Kar se ekonomike tiče, v Sloveniji primanjkuje 30 odstotkov električ-ne energije. Nimamo na razpolago veliko novih lokacij. Kaj se da narediti? Nekaj lahko dosežemo samo z učinkovito uporabo obstoječih lokacij ali z iskanjem novih malih lokacij, in to koordinirano, ker če tega ne bo, ne bo optimalnega vpliva.Volfand: Če govorimo o kapitalu in interesih inve-stitorjev, kaj je lahko v tem času glavni problem?nemac: Kapital se vedno dobi. Bom dal primer sončnih elektrarn, ki je v primerjavi z drugimi ob-novljivimi viri očitno spodbuden. Cene niso tako slabe. V zadnjih dveh letih imamo pri sončnih elektrarnah stoodstotno rast trga, pri geotermalni energiji tega ni. Očitno so cene za geotermalno energijo preslabe in konkretnih investitorjev ne dajejo. Lahko teoretiziramo, da je to zelo donosen in dober vir energije. Investitorja zanima, ali se mu


to res splača ali ne. Za primer sončnih elektrarn se poleg klasičnih investitorjev, ki so se doslej pojavi-li na elektroenergetskem področju, energetskega podjetja predvsem, pojavil zelo širok krog investi-torjev, od zasebnikov, privatnih, trgovskih podje-tij, ki na tem področju energetike doslej niso bili prisotni. Če obstajajo ustrezni pogoji, denar ni problem.novak: Prvič, Slovenija ima 30 odstotkov hidro potenciala neizkoriščenega v megavatih in ni no-bene dileme za vlaganja, ki jih mora HSE narediti. Ima dovolj kapitala. Če kupuje staro premogovno elektrarno nekje v Romuniji ali Bolgariji, potem ima tudi kapital za izgradnjo elektrarn na Muri in Savi in še akumulacijo, kjer je potrebna.žebeljan: Holding želi izvesti investicije v hidro potencial, toda vedeti moramo, če se holdingu na-roči izjemno občutljivo ravnanje z okoljem, nenor-malno občutljivo, mi se pa zavedamo, da je treba z okoljem ravnati pravilno in z njim gospodariti, se je treba stvari pravilno lotiti. To zahteva svoj čas in tisto, kar pogrešam od uradne politike, je tudi naša širitev v Bolgarijo. Gre za nakup potencialne energetske lokacije za fosilna goriva, ki bodo še aktualna, ker v Sloveniji lokacij ni ali so zelo red-ka. Pogrešam osebno tri do pet stavkov ključnih temeljev energetske politike.Šolinc: Žal jih ne bom povedal. Strinjati se moram z večino vsega, kar so kolegi pred mano povedali. Žal tudi s tem, da nimamo temeljev energetske politike na eni ali petih straneh. Dokument, ki obravnava objekte z imeni elektrarn, je že preveč konkreten, premalo strateški in predolg. Ključni temelji, ki jih nimamo, ne bi smeli vsebovati niti besede tolar niti besede evro niti besede kilova-tna ura niti kilovat, ampak bi morali biti bolj široki, tako široki, da ne bi bili odvisni od nobene vlade, od nobenega državnega zbora in da bi bil stood-stotni konsenz, da so dobri za naslednjih trideset in več let. Žal jih nimamo.Volfand: Zakaj ne?Šolinc: Ker jih ni nihče naredil in sprejel.žebeljan: Energetska politika ni del volilne politi-ke. Ni mogoče vsake štiri leta menjati energetske politike.Šolinc: Dokler je program dela energetskega mi-nistrstva odvisen od koalicijske pogodbe, nismo presegli tega, kar je pravkar rekel kolega Žebeljan. Mogoče bomo te temelje dobili zdaj, ko bomo evropsko energetsko politiko na nek način pre-našali v naš upravni red. Kar zadeva papirjev, jih je res preveč. Vetrnih elektrarn sploh ne moremo

spraviti v prostor. Sami sebi smo si kot država na glavi, da ne bom kaj grdega rekel. Za malo hidro-elektrarno res trajajo postopki več let. Na srečo se da sončne kolektorje postaviti brez papirjev.Malovrh: Soglasje je potrebno tam, kjer ga zahte-va spomeniško varstvo. Drugače pa ni potrebno nobenega dokumenta, zahvaljujoč spremembi zakona o graditvi objektov.Šolinc: Tudi sončna elektrarna, kolega Nemac bi rekel, da je preveč dovoljenj za sončno elektrarno, kljub vsemu jih je obvladljivo malo. Ne dvajset, osem do deset papirjev imamo, ampak to je ob-vladljivo, prav tako se jih lahko pridobi v razumlji-vem roku. Je pa tudi res, pa to ni opravičilo, zaradi katerega imamo toliko dovoljenj, da tam, kjer je cena dovolj visoka, kjer obstaja elektrarna na bio plin, ne predstavlja težave prav nobeno dovolje-nje. Tam pa investitorji, ki se ukvarjajo z investici-jami, ker je cena dovolj visoka, z lahkoto pridobijo dovoljenja, čeprav jih je strahovito veliko.Kar zadeva cen subvencij, so res nižje kot v so-sednjih državah, nekatere so razmeroma dobre. Tega ne bi komentiral, navsezadnje cene elektrike niso v pristojnosti našega ministrstva. Bi pa pove-dal dve dejstvi: eno je splošni očitek, ki ga vsi oči-tamo Nemčiji, da so oni s svojo zelo visoko ceno odkupili električno energijo, kar povzroča to, da proizvajalci opreme ne spustijo cene, ker nemški trg absorbira vse posledice, ki jih v svetu naredi-mo po tisti visoki ceni in se trg ne more oblikovati. Drugo dejstvo so mi zaupali španski potencialni investitorji za vetrne elektrarne pri nas, ko so re-kli: vsaka cena vetrne elektrike je dobra, ker nam, kot tistim, ki elektrarne gradimo, dajo proizvajal-ci sami različne cene. Ko damo povpraševanje za 80 kilovatov vetrnih elektrarn, točno vedo, zaradi česa to sprašujemo in cena za Nemčijo je več kot dvakrat višja kot cena za Indijo. Oni vračunajo 10 do 12-odstotni donos, vedo, kakšni so stroški gra-dnje in cene se lahko razlikujejo.Kar zadeva ukrepov, bi jih na splošno komentiral. Pred kratkim smo bili na ekskurziji, ki jo je britan-sko veleposlaništvo organiziralo v Londonu, kjer smo gledali tehnologije, ki za nas niso več znan-stvena fantastika, vse to poznamo. Gledali smo mehanizme, ki jih imajo Angleži, tudi mehanizmi niso nobena novost in je edini now how, ki nam ga lahko Angleži dajo. Vse drugo znamo in se za-vedamo.Z dr. Novakom se moram tudi strinjati. Mogoče ne ravno s Trbovljami, z vsem drugim pa. Celo njego-vi prva in druga točka sta prva točka, vse je pamet,


z majhnim dodatkom, ki pa nikakor ni zanikanje, fotovoltaika je mogoče bolj pomembna za nas, kot to morda izgleda na prvi pogled. To je odvisno od tega, kako fotovoltaiko razumemo. Dokler jo kupujemo kot Siemens, ni tako pomembna, kot se zdi. Ko pa bo na njej pisalo Ruše, bo postala izre-dno pomembna tudi za nas, čeprav potencial krat-koročno ni tak, da bi lahko ujeli vso elektriko. Dol-goročno je pa potencial fotovoltaike tak - samo južno obrnjenih streh in fasad v Sloveniji je dovolj, da proizvedemo nekajkratno količino električne energije, ki jo v Sloveniji kupujemo z upošteva-njem tega, da sije sonce samo tisoč ur na leto.Na vsak način se strinjam z geotermalno energijo. To je edina stvar, kjer se mogoče ne morem stri-njati s kolegom Nemcem, da je za to, da nimamo električne energije iz geotermalne energije, kri-va cena odkupa. Pri tej energiji se pojavi druga težava: ni samo cena, ampak rizik. Geotermalna elektrarna pomeni, kot če bi imel vetrno elek-trarno, kjer bi moral najprej 80 metrov visok stolp postaviti za milijon evrov, potem pa zlesti na vrh in pogledati, če tam slučajno kaj piha. Zaradi tega so potencialni investitorji v težavah, ne samo pri nas - ker je rizik. Investitorji so zainteresirani, cena električne energije je dovolj visoka, če bi nekdo lahko jamčil, tukaj bo stoosemdesetstopinjska voda. Te težave se zavedamo in bomo poskusili z denarjem iz kohezijskega sklada. Če bi bila ena, bi tudi za drugo investitorji ugotovili, da je rizik ob-vladljivo majhen. Zaenkrat se zdi, da je rizik ena izmed ključnih težav. Nočem komentirati, ali je cena 16 tolarjev za geotermalno energijo prenizka ali previsoka, ampak tudi cena 25 tolarjev ne bo zagotovila, da bi zasebni investitor raskiral za to, do kakšne vode bo prišel.nemac: Imam repliko na to: seveda mora cena upoštevati tudi rizik. To, da bomo imeli eno vrtino, je nesmiselno. To je dokazano. Eno vrtino imamo v Ljutomeru, kjer smo telovadili že leta nazaj okoli tega, 4000 metrov globine, temperatura 170 sto-pinj C, izkazalo se je, da donosnost vrtine je, pa v bistvu ni itn., da so različni pogledi na zadevo. Tudi prof. Novak je projekt predstavljal, in za katerega je trdil, da bi bil dober, pa se ga je Petrol odpovedal. Bi bil ali pa ne bi bil. Tudi gospodarski riziki morajo biti skozi ceno vključeni. Narobe je, ko govorimo, da imamo poceni elektriko iz termoelektrarn, pa potem zapiramo rudnike iz proračuna, da imamo poceni energijo iz jedrskih elektrarn, pa potem to spet zapiramo ali pa bomo zapirali iz proračuna. Zdaj, ko smo oblikovali sklad, v katerega plačuje-

mo trideset let del cene za to, da bomo lahko jedr-sko elektrarno zaprli in poskrbeli za radioaktivne odpadke, to je v bistvu minimalna cena električne energije. To velja za vse termo objekte in za vse hidroelektrarne. Če imamo spodnjesavsko verigo in dva vira denarja, enega za plačevanje izgradnje elektrarn, drugega za infrastrukturo, ki je pov-zročena zaradi gradnje, težko govorimo, da so te cene med sabo primerljive in da smo zelo proti temu, ko govorimo, ja, saj cene OVE so umetno subvencionirane in jih umetno dvigamo na neko raven, vendar je to edini način. Ne vem, zakaj HSE ne bi kupil elektrarne v Bolgariji, če je ta naložba bolj donosna, kot vlaganje v hidroelektrarno na Spodnji ali Srednji Savi. To je povsem normalna podjetniška odločitev. Dokler ni enakovrednih pogojev za obnovljive vire energije, da bosta rizik in donos enaka, bodo odločitve ostajale takšne, kakršne so. Trideset odstotkov električne energi-je moramo uvažati, pa kljub temu holding izvaža energijo in je to povsem običajno: v določenih trenutkih izvaža po višji ceni in kupuje na drugem trgu po nižji. Enako je z nakupom elektrarn in z od-tokom našega lesa v Avstrijo in Italijo, če so pogoji tam boljši kot pri nas. S sprejetjem instrumentov, cen moramo to uvideti in sprejeti stvari, da bomo obrnili tokove.̀žebeljan: Tudi tistega, za kar porabimo električno energijo, očitno ne znamo dobro unovčiti. Ener-getska intenzivnost je velika težava. Ne gre samo za to, da bomo preživeli.Šolinc: Evropska unija si ni zadala cilja, da bo konkurenčna na nizkocenovnih velikoserijskih ki-tajskih izdelkih. Če je to naš cilj, smo propadli jutri zjutraj. Cilj Evropske unije je, da bo konkurenčna na visokotehnoloških izdelkih in da bodo Kitajci vedno za nami in potem je skoraj vseeno, koliko energija stane za te izdelke, ker vsebujejo veliko znanja. In ni problem, da delamo aluminij v Talu-mu. Problem je, v kakšni obliki in po kakšni ceni ta aluminij izvozimo. Izvozimo palice, stebre in plo-čevino. To je majhen korak naprej od golega in-gota. Japonci tudi izvažajo aluminij, pa imajo vse uvoženo: premog, rudo, vse, pa v tujino izvažajo, ampak najcenejši košček aluminija, ki ga izvozijo, je v uri ali v walkmanu neka kljukica. Tisti košček je najcenejši, vsi drugi so dražji. Mi pa to izvozimo v štangah.Voh: Pri nas gledamo dobre primere v Španiji in Nemčiji. Na začetku je treba neko stvar podpreti. Iz tega nastanejo delovna mesta. Govorimo, da se fotovoltaika letno povečuje za 42 odstotkov. To


pomeni, da bo enkrat prišlo tudi do konkurenčne cene. Tisto, kar sem pokazal do leta 2010, pomeni, da bo ta sončna energija konkurenčna kateri koli energiji danes. Zato sem rekel, da država ne bo denar dala za vsako tako stvar, ampak da gre za določeno promocijo. Če bomo igrali na te karte, potem je treba vložiti 10 milijonov evrov. Mora-mo narediti javni razpis in reči, za 150 kilovatov ali mogoče še več. Vemo, kje je tista točka, ki pomeni prelom. Prelom je dvostranski, ena stran cenitev, druga pa zmanjševanje določene podpore. Kako se pa vidi kakovost? Ocenjevalci ocenjujejo samo po realiziranih projektih. Vsi lahko na veliko govo-rimo, a če ne bo nobene realizacije, pomeni, da smo vse narobe delali. Na to stvar moramo gledati tako, da ne delamo zahtevnih postopkov in pred-pisov zato, da bomo nekoga držali.Volfand: Kaj pa bo MOP spodbujal?Šolinc: Ko ste se omejili na MOP, ste istočasno povedali dva primera električne energije. Kar se tiče MOP, bo spodbujal tisto, kar je najbolj realno, v najkrajšem času bomo tukaj spodbujali tri stvari. Ena je energetska sanacija stavb. Če bi imeli sklad za regionalni razvoj na MOP, bi lahko dajali denar fizičnim osebam. Stavbe so prvo, druga je učin-kovita raba električne energije v vseh sektorjih. In tretji so sistemi za lokalno energetsko oskrbo, se pravi daljinski sistemi na lesno biomaso, na geotermalno in sončno energijo. In tu ne bomo naredili neumnosti in bomo spodbujali proizvo-dnjo električne energije. To so bistvene stvari za začetek. Potem bomo nadaljevali z denarjem, ko-likor ga bo na razpolago, s spodbujanjem ukrepov pri občanih, se pravi biomaso, sončni kolektorji za ogrevanje prostorov.Volfand: Včeraj in danes se je precej govorilo o neusklajenosti na ravni države, ne samo finančni, ampak tudi politični, o povezovanjih itn. Morda kdo ve, koliko investicij v Sloveniji v tem trenutku poteka v OVE?Šolinc: Najprej bi morali definirati, kaj je investici-ja. Ne moremo vedeti, ker se na mesec proda 200 do 300 kotlov na biomaso in hkrati take količine sončnih kolektorjev. Tega podatka za gospodinj-stva zagotovo ne more nihče poznati na pamet. Pri tem, kar ste vprašali, pa pridemo v konflikt, ki se je pokazal v tem, koliko papirjev potrebujemo za eno posamezno in malo sončno elektrarno. Strinjam se, da jih je zdaj preveč. Ampak, ko pa ne potrebujemo nobenega papirja s strani države, pa kar naenkrat tudi dobro usklajena država ne more

več vedeti, koliko se jih naenkrat gradi in koliko je zgrajenih.Malovrh: Upam si trditi, da je ta trenutek 2700 in-vesticij v gospodinjstvih.Volfand: Iz česa izhajate?Malovrh: Iz prijav. Druga zgodba: kdo pozna od-govor na vprašanje, kaj je javno zasebno partner-stvo? Skušam odgovoriti z vidika gospodinjstva. Če mi ponudi država 125 evrov po kvadratnem metru kolektorja, moram dodati še najmanj 2000 do 5000 evrov, da se bom odklopil od elektrike, nafte, plina, se pravi, da ima subvencija samo ta učinek. Gledati moramo psihološko, da davko-plačevalci za vsak evro, ki ga država ponudi iz proračuna, vedo, kam se postaviti v vrsto. Primer: pred šestimi, sedmimi leti smo regulirali oljne go-rilnike za pičlih takratnih 5000 tolarjev, pa se je morala agencija skoraj odseliti, ker je zunaj stalo 5000 uporabnikov. S temi subvencijami tega ne znamo izkoristiti. To nam pada vsak dan bolj in za leto 2008 trdim, če ne bo rebalansa proračuna za subvencije za OVE, to pomeni konec. V letu 2008 ne bo mogel več nobeden od občanov računati na en sam evro. Ko sprožimo ta plaz, da začnejo ljudje prositi za subvencije, da si v družinskem proračunu naredijo prostor za investicijo 600, 700, 800 tisoč tolarjev, potem so subvencije, ko se od-ločim, pomembne. Gre za dolgoročne programe. Nemci delajo desetletni program - 10.000 streh, milijon kvadratnih metrov kolektorjev. Nemci delajo desetletne programe, ki so neodvisni od vlade, ker so tako zapisani, da jih nobena vlada ne more spremeniti. Tu se gradi strategija in mi pre-malo mislimo na to. Tudi današnja razprave gre v glavnem v gradnjo kapacitet, koliko bo kdo za-služil ali ne bo, ljudje o tem ne razmišljajo. Ljudje reagirajo pri vsaki spremembi cene s prehodom na nabavo novih naprav. In kaj se nam je zgodilo? S podražitvijo nafte smo kar na lepem ugotovili, da je elektrika najcenejši vir ogrevanja. Ali veste, kakšne težave imamo energetski svetovalci, da ljudi prepričamo, da temu ni tako? In takoj je bil poln časopis reklame o marmornatih radiatorjih. To so posledice enostranskih hitrih in z interesi in lobiji podprtih odločitev pri načrtovanju energet-ske politike na področju široke rabe. In široka raba porabi, prof. Novak, popravite me, tretjino vse energije v Sloveniji.novak: Ko sem rekel, da je finančni minister manj-kal, sem mislil, da bi moral biti tu na prvem mestu, kajti če naredimo narodnogospodarski račun in če bomo imeli 20 odstotkov OVE doma v letu 2020, je


to že v desetem letu prihranek, da ni treba državi izdati za uvoženo gorivo kar 14 milijonov evrov letno. Pomeni, da država lahko da 14 milijonov evrov subvencij brez vsakih težav za OVE in bo samo profitirala, samo na ničli bo. Tu je račun, ki nekomu manjka in zato se mi zdi, da je pomemb-no, da na to opozorimo.Kar se tiče geotermalne energije ne vztrajam na njej zato, ker jo imamo, ampak zato, ker poleg elektrike, ki jo lahko proizvajamo v pasu in do-polnjujemo OVE, dobimo še ogromno odpadne toplote za zimske vrtove. Lahko razvijamo vrtno gospodarstvo v Prekmurju, Pomurju v enormni količini in z zelenjavo zaslužimo dvakrat toliko kot z elektriko, če bomo to znali. In to je naša možnost razvoja tistega dela, ker je v zemlji dovolj toplote. Dokazano. In Petrol ni odstopil od pogodbe, mi nismo dobili 6 milijonov evrov iz Evrope zato, da bi poskusili, ampak zato, ker se je z vlado skregal zaradi 2,5 tolarjev marže. To je problem.nemac: Če je cena elektrike nizka, je zadeva jasna. Za porabnika je cenejše kot kurilno olje. Njega ne zanimajo sekundarni, okoljski in drugi proble-mi. Če imamo taka nelogična razmerja, je nekaj narobe in je treba nekaj narediti na dolgi rok, da bo imela elektrika, kot eden najžlahtnejših virov energije, ustrezno ceno.Pozitivno pa je to, da se pripravlja zakon o OVE in upam, da bo, podobno kot v Nemčiji, postavil osnove, ki bodo trajale tako dolgo za OVE, da se bodo lahko objekti amortizirali in da bo postavil tudi cenovna razmerja za geotermalno, hidro, in vetrno energijo na ustrezne višine. To bo investi-torjem spodbuda, da se bodo odločali za inve-sticije, če se jim splača. Drugače delajo to samo entuziasti.Druga zadeva pa je, da direktiva za učinkovito rabo energije zahteva oblikovanje sklada. To bi morali na ministrstvu ustrezno izkoristiti in mo-goče nakanalizirati denar iz CO2 takse v ta sklad in ga mogoče dati Ekološkemu skladu RS, ki ne bo dajal samo subvencije, obrestne mere, ampak v povezavi z nepovratnimi subvencijami. In to čez vse leto, ne pa en mesec na leto.Malovrh: Kdo je neumen? Tisti, ki ustvarja take pogoje, da lahko tako razmišljamo. Ne bom ga imenoval, bi ga pa rad videl do konca posveta na prvem mestu.cizelj: Bil sem na posvetu Kmetijsko-gozdarske zbornice RS, na katerem je bil tudi strokovnjak iz bavarske zbornice in nam je razlagal, kako velike subvencije dobivajo kmetije, ki gredo v lastno

proizvodnjo električne energije, 60 odstotkov dobijo od države za zgraditev elektrarne za svoje potrebe. Koliko pa dejansko dobimo pri nas?nemac: Zdaj nič, ampak kmetijstvo v okviru svo-jega regionalnega razvoja ima v predlogu za vse OVE, da bodo lahko kmetje prejemali do 40 od-stotkov nepovratnih subvencij. To je predvideno že v letošnjem letu, ko bo ta instrument stekel, bo to možno za vse OVE, razen malih hidroelektrarn.Malovrh: Opozoril bom na to, kar je kolega Kosec rekel o koordinaciji med ministrstvi. Ko smo delali na programu biomase, se na začetku nikakor ni-smo mogli uskladiti med MOP, GEF projektom in Ministrstvom za gospodarstvo. Tam smo slišali, ja, saj dajemo za čiščenje, to je naš vložek v tehno-logijo itn., nihče pa ni vedel, kmet ni vedel, da se lahko tam dobi itd. In ko je GEF ugasnil, se bojim, da so ostale samo še tiste subvencije oziroma da na Ministrstvu za gospodarstvo še niso ugotovili, da je tu vir ugasnil. Skratka, koordinacija med mi-nistrstvi, finančnim, okoljskim, energetskim, tudi zdravstvenim, je odpovedala. Ampak za to imamo vlado, ki mora to urediti.fajfar: Vsako ministrstvo nekaj dela, koordinacije ni in investitorji ne vedo, na katero ministrstvo naj se obrnejo za konkretno subvencijo.Šolinc: Na nobeno.fajfar: Na drugi strani pa Kjotski sporazum. To je samo govoričenje, kup debate, administracije, po-žiranje davkoplačevalskega denarja.britovšek: Zelo podrobno smo pogledali te za-deve in izkazalo se je, glede na to, da je biomasa težko dosegljiva, da se ne splača. Povsod so se po-javljale rdeče številke. V projektni dokumentaciji je bilo samo 17 anketirancev, od tega se jih je 13 iz-razilo za in te stvari ne gredo skupaj. Ko smo vpra-šali, ali se lahko uporabi tudi lubje, je bil odgovor, da pri tako majhnih ne. In trikrat se je v projektni dokumentaciji pojavilo opozorilo, da je treba na višjem nivoju preveriti to, ono, tretje. Ko gledamo razpoložljivo biomaso v Sloveniji, ugotovimo, da je bilo veliko spodbud s strani lesne industrije, da je treba našo biomaso izkoristiti za kaj drugega kot samo za kurjavo.Še to bi omenila, na borzi je bilo lani prodanih 700 kubikov biomase. Če obiščete internetno stran Kmetijsko gozdarske zbornice RS, boste ugotovili, da imamo majhne kmetije, ki imajo le dva do tri hektarje gozda. Če se poigramo s številkami, ugo-tovimo, da je Slovenija zelo, zelo gozdnata, in se postavlja vprašanje, ali bodo ti mali kmetje to tako počistili, da bo prišlo zaradi pretirane uporabe do


spremembe pri izkoriščanju gozdov. Pojavlja se tudi vprašanje biodiverzivitete, energije in vsega tega. Najbrž ni bilo integralnega pristopa in tudi dr. Bogatajeva je včeraj omenila, kaj bo z gozdovi, če bo manj padavin.Kosec: Slišali smo, kakšne napore vlaga svet v osveščanje prebivalcev, da bi že otroke v šoli pri-pravili na razmišljanje, kar zadeva porabe energi-je. Ta del je še sprejemljiv, ampak država je spet odpovedala. Kaj se mi je zgodilo: znan proizva-jalec avtomobilov je dal pred kratkim na trg nov model in v salonu sem povprašal za ceno. Cena za isti model avtomobila z 2,0 dizelskim motorjem je enaka bencinskemu s 3,2 kubične prostornine in skoraj s 100 konji večjo močjo. Vprašal sem, ali je to napaka, pa so rekli, ne ni, ampak bencinskega je teže prodati. Mislim, da komentar ni potreben.nemac: Ne morem se strinjati, da so drugi ele-menti, ki jih je zasledovalo Ministrstvo za finance, ki tudi meni v moji službi povzročajo največje te-žave. Lahko pa rečem, da so bili potrebni koraki v preteklih 15 letih in zdaj so novi kriteriji za vstop v OECD pred drugimi elementi razvoja posameznih sektorjev, četudi je to energetika, pomembnejši zato, da živimo v urejenem okolju, primerljivim razvitemu svetu.Na drugi strani se tudi ne morem strinjati s tem, da je vsega kriv samo finančni minister. Kaj pa, če

je kriva šibkost lobiranja na strani sektorjev, ki so predstavljeni na tej okrogli mizi. Minister za finan-ce ne bo nikoli imel toliko denarja, kot ga zahte-vajo sektorji. Uspeva samo najboljši lobist. Če TE Šoštanj ne plačuje CO2, je mogoče skozi lobiranje dosegla, česar ne bi smela. Rešitev je treba iskati v osveščanju in vodilnih procesih lobiranja.Kar je rekel dr. Novak v zvezi z novimi delovnimi mesti pri obnovi stavb, to pri socialni politiki se-danje ali prihodnje vlade pomeni nova delovna mesta za uvožene delavce. Ne vem pa, če je to naš cilj. Vsekakor to ni dosti dober argument in bo tre-ba najti še kakšnega drugega, kot so samo nova delovna mesta.Klemenc: Nastopil je trenutek, ko bo treba res reči, da s cenami električne energije tako ne gre več naprej. Treba je razmišljati o tem, ukiniti davek na plače, povečati davek na elektriko in trošarino na bencin. Če drugo leto ne bo subvencij za OVE, koliko ljudi bo protestiralo pred parlamentom in koliko jih bo protestiralo pojutrišnjem, če se upo-števa predlog g. Faturja za zvišanje cene elektrike? Vsi participiramo električno energijo kot socialno storitev, ki naj nam jo zagotavlja država. Vzorec, ki ga je osvojila moja generacija in generacija mo-jih staršev. Če tega vzorca ne zamenjamo, bo zelo težko.

Okrogla miza


Utrinki s simpozija ...

Zbornik okoljskega simpozija 2007

Documents

Transcript of Zbornik okoljskega simpozija 2007