Zbornik občine Destrnik

foto Majda Kunčnik

Destrnik 2006

Destrnik čas, ljudje, dogodki

Uredniški odbor: TjašaMrgoleJukič,glavnainodgovornaurednica MiranČeh MetkaKajzer MarijaHernjaMasten FrancPukšič BrankoŠirec BrankoZelenko

Lektoriranje: mag.DarjaGabrovšekHomšak

Prevajanje: Ontario JanjaKogej

Oblikovanje: s.kolibri

Tisk: Grafis,Požeg

Založila: ObčinaDestrnikCIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(497.4 Destrnik)(082)

DESTRNIK : čas, ljudje, dogodki / [uredniški odbor Tjaša Mrgole Jukič ... et al.]. -

Destrnik : Občina, 2006

ISBN 961-238-717-6 1. Mrgole Jukič, Tjaša

227592704

Zavsebinočlankovodgovarjajoavtorji.


Kazalo 7FrancPukšič Zborniku na pot

9 TjašaMrgoleJukič Uvodna beseda

12 FrancPukšič,AntonKovačec Občina Destrnik

36 AndrejLapanje Termalna vrtina Jan-1/04 v Janežovcih

50 MojcaVomerGojkovič Antične najdbe iz okolice Destrnika

68 MarijaHernjaMasten Sveti Urban pri Ptuju. Prepis iz rokopisa Simona Povodna

82 PolonaVidmar Kiparska oprema cerkve svetega Urbana v Destrniku

94 MarijaHernjaMasten Vasi in prebivalci območja Destrnik v popisih zemljiškega gospostva Gornji Ptuj

112 NatašaMajeričKekec Župani občine Destrnik

134 IrenaMavričŽižek Občina Destrnik med nacistično okupacijo 1941–1945

158 NadaJurkovič Zgodovina osnovne šole v luči kronike (1878–1910)

170 DragoSkurjeni Kronika Osnovne šole Destrnik

184 NatašaKolar “ Sv. Urban je narodno zaspan”, “Sv. Urban tudi gre na dan”. Društva v Destrniku med letoma 1900 in 1941

200 LjubicaŠuligoj Občina Sveti Urban pri Ptuju od konca 19. stoletja do okupacije leta 1941

224 MetkaKajzer Društva v Destrniku od 1929 do 2005

242 BrankoOblak Hranilnica in posojilnica sveti Urban pri Ptuju – Destrnik

250 NatašaMajeričKekec Okrajna opekarna v Janežovcih

264 MonikaRoškar “ To pa se je tak fotografiralo, ka se je Jakob ali pa Mima dol pokrila …”

284 MiraJerenec Zaslužne osebnosti Destrnika

310 JakobEmeršič Leopold Volkmer v očeh Antona Martina Slomška in drugih

320 MilanKos Gospod Mihael Valdhuber.Njegovo duhovno in pastoralno delo, obnova cerkve in sakralnih prostorov

330 IgnacHorvat Slovo. Pesem, napisana pred odhodom v vojno

332 RobertErichKramberger Zgodovina družine Kramberger iz Svetega Urbana v Slovenskih goricah

Uvodnika

Zborniku na potZgodovina slovenske državnosti je stara malodane 1400 let, še starejša pa je naselitev ljudi v naših krajih. Zgodovina cerkve svetega Urbana in s tem tudi kulturnega in duhovnega razcveta v naših krajih sega 500 let nazaj. Občina Destrnik se je ob praznovanju 500. obletnice cerkve in več kot 800. obletnice omembe kraja v čast vsem generacijam pred nami ter vsem sedanjim prebivalcem in zanamcem odločila to zgodovino obeležiti z zbornikom, ki bo ostal del naše kulturne dediščine.Zbornik je vsebinsko bogat. Z velikim razumevanjem in znanjem so ga napisali avtorji, ki so gradivo poiskali doma in v tujini. Prispevki uglednih strokovnjakov iz širše domovine in domačinov pričajo o pogumu in zanosu ljudi, ki so tukaj živeli, ustvarjali in krojili razvoj doma in tudi širše po svetu. Takšni ljudje so bili in so še danes v naših krajih. Občina Destrnik danes meji na Mestno občino Ptuj ter na občine Lenart, Trnovska vas, Duplek in Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Občina šteje 2615 prebivalcev in se razprostira na 35.000 km2. Vanjo je vključenih 17 vasi, ki segajo od Pesniške doline prek grebenov v Rogozniško dolino. Po osamosvojitvi je občina vključevala tudi Trnovsko vas in Vitomarce, danes pa deluje kot samostojna Občina Destrnik.

7



Uvodna besedaZbornik je zbir del, ki jih napišejo različni avtorji, strokovnjaki z različnih področij o nekem kraju, o človeku ali izbrani temi. Na predlog župana Franca Pukšiča so se občinski možje odločili izdati zbornik, torej zbir različnih prispevkov o prostoru, ki se danes imenuje Občina Destrnik. Praznovanje 500. obletnice fare pa je dogodek, ki je še dodatno vzbudil zavedanje o zgodovini kraja, njegovih ljudeh in dogodkih. Danes je zbornik pred nami. Snovati smo ga začeli jeseni leta 2004, ko smo se prvič zbrali in imenovali uredniški odbor. Sestavljali smo ga: Miran Čeh, Metka Kajzer, Marija Hernja Masten, Franc Pukšič, Branko Širec, Branko Zelenko in Tjaša Mrgole Jukič. Pisana druščina z različnimi znanji in izkušnjami, vsi pa z istim ciljem: septembra 2006 želimo imeti knjigo, na katero bomo ponosni vsi skupaj in vsak občan občine Destrnik posebej. Cilj, ki smo si ga zastavili, je bil izdati lično in privlačno knjigo, s tako mikavno tematiko, da bo vsak bralec našel nekaj zanimivega zase in da bo knjiga v vsakem domu našla svoje mesto. Zbornik upraviči svoj obstoj, če ga ljudje berejo, ne kot roman, po vrsti in na mah, temveč počasi, s premislekom, spoznanji …, in kadar ga uporabljajo raziskovalci, ki avtorje citirajo. Eden od ciljev zbornika je bil zapisati vse, kar se dogaja okrog nas, z namenom, da ne gre v pozabo. To je pomemben cilj, ki se ga zavedamo. Tudi zato nastajajo knjige.

Uvodnika

9

Komunalna, cestna in telekomunikacijska infrastruktura v občini so na nadpovprečni ravni v primerjavi z drugimi primerljivimi kraji v Sloveniji. V občini delujejo: osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom z zobozdravstveno ambulanto, 14 društev ter 33 obrtnikov in podjetnikov.Imeti svojo občino pomeni biti v družbi, v kateri si sam odgovoren za svoja dejanja, in imeti priložnost načrtovati svojo prihodnost. To priložnost smo v zadnjih 15 letih tudi v največji meri izkoristili in občino razvili v eno izmed lepših v Slovenskih goricah.Strategija razvoja občine sloni na turizmu, kmetijstvu, dopolnilnih dejavnostih in drobnem gospodarstvu. V prihodnosti bo osrednja točka razvoja rekreacijsko-turistični center v Janežovcih. Center bo stal v neokrnjeni naravi sredi travnikov in gozdov, svojim gostom pa bo lahko ponudil termalno vodo in zdravilno glino. Vsi snovalci razvoja naše občine smo prepričani, da je zgraditev tega centra pravi in najpomembnejši projekt za stoletje, ki se je začelo komaj pred dobrimi petimi leti.Zbornik je zapis prehojene poti, vendar vam želimo pogled usmeriti v prihodnost. Prehodili smo dolgo in težko pot. Uspešno smo premagovali ovire, zato tudi v prihodnost zremo z odločno voljo in medsebojno slogo. Zahvala za zbornik občine Destrnik gre vsem avtorjem, uredniškemu odboru, sponzorjem, oblikovalcu, tiskarju in vsem neimenovanim, ki so zbornik soustvarjali. Prvemu zborniku občine Destrnik želim, da najde pot do vsake naše domačije in vsakega našega sokrajana, kjer koli že živi na tej zemeljski obli.

Franc Pukšič, vaš župan in poslanec v DZ RS

8



Človek je izumil pisavo iz potrebe – zapisoval je čas (kdaj), imena (kdo), dogodke (kaj) … in ni pomišljal, da bi zapisoval z namenom, da bi nekoč vedeli … Te potrebe se ljudje zavedamo od renesanse dalje, komaj kratek čas zgodovine človeštva. Prav zato je raziskovanje preteklosti tako skrivnostno, saj so viri, bolj ko silimo v preteklost, redkejši. Toda le z njihovo pomočjo izvemo, kako so ljudje živeli nekoč. Danes, v dobi digitalizacije, interneta …, lahko prek malih zaslonov spremljamo Carterja, kako odkriva Tutankamonovo grobnico, ali spremljamo trojansko vojno, se sprehajamo po Kreti ... Zgodovina velikih dogodkov je v filmski obliki nazorno in mikavno predstavljena, vsem na očeh. Toda zgodovina je tudi zgodovina malih ljudi, ne le vladarjev, zgodb naših vojn, ne le trojanske, in sprehod mimo naših sosedov, ne le po kraju prve evropske civilizacije. Ta naša zgodovina ni nič manj pomembna, za nas, ki živimo tu, je pomembnejša. Zakaj? Ker le tako začutimo svoje korenine, začutimo, da smo pomembni, ker živimo na za nas pomembnem prostoru, ker živimo ob za nas pomembnih ljudeh, kjer se dogajajo za nas pomembne stvari, kjer mi ustvarjamo pomembne dogodke. In to dobro dene. Preteklost, sedanjost in prihodnost so prepletene bolj, kot se zavedamo. In mi smo vanje ujeti. Vse, kar sem napisala, je že preteklost, in kar mislim napisati, prihodnost. Iz preteklosti tvorimo sedanjost in iz obeh snujemo prihodnost. Zakaj torej zbornik? Prav zato! Želeli smo zapisati, kaj počnemo in kako, pa tudi, kar vemo ali smo izvedeli o preteklosti. Védenje o naših koreninah nam bodri duha in krepi samozavest, dviguje samopodobo in lepša življenje. Res pa je tudi: kar je zapisano, ostane. Zavedati se preteklosti, živeti v sedanjosti in snovati prihodnost – to je knjiga Destrnik–čas,ljudje,dogodki.Zato je prav, da smo zapisali svojo zgodovino – za nas in za prihodnje rodove.

Tjaša Mrgole Jukič, odgovorna urednica

10


12


13

Občina Destrnik

13

FrancPukšičAntonKovačec

FrancPukšič,univ.dipl.inž.el.,župan,poslanecvDZObčinaDestrnik

AntonKovačec,referentzaokoljeinprostorObčinaDestrnik

UDK352(497.4Destrnik)

Ključnebesede:Občina Destrnik, Slovenske gorice, demografski kazalci, občinska uprava, upravna politika, predstavitev naselij v Občini Destrnik,

gospodarstvo in infrastruktura, družbene dejavnosti

12


14


15

Občina Destrnik

Občina Destrnik

IZVLEČEKAvtorja predstavljata občino Destrnik, ki meri 34,4 km˛ in ima 2699 pre-bivalcev. Občina je bila ustanovljena z Zakonom o občinah ter o določitvi njihovih območij leta 1994. V sedmih poglavjih so predstavljeni upravna politika, sestava občinskih organov, gospodarski in infrastrukturni projekti, izvedeni v občini v zadnjih letih.

Destrnik Municipality

ABSTRACTThe authors have presented the municipality of Destrnik, which is 34.4 km˛ big, has 2699 inhabitants and was founded in 1994 according to the Establishment of Municipalities and Municipal Boundaries Act and by the determination of the newly founded areas. The seven chapters describe public administration, mu-nicipal bodies and the economic and infrastructure projects carried out in the municipality of Destrnik in the recent years.

Die Gemeinde Destrnik

SYNOPSISDie Autoren haben die Gemeinde Destrnik vorgestellt, die sich über 34,4 km2 erstreckt, 2699 Einwohner zählt und nach dem Gesetz über Gemein-den im Jahr 1994 und der Bestim-mung ihres Umfangs gegründet wurde. In sieben Kapiteln werden die Verwal-tungspolitik, die Zusammensetzung der Organe in der Gemeinde und die wirtschaftlich – infrastrukturellen Projekte, welche in der Gemeinde in den letzten Jahren ausgeführt wurden, vorgestellt.

SPLOŠNI PODATKI

PosprejemuZakonaolokalnisamoupravileta1993inzukinitvijokomunalnegasistema,pokateremjebilaRepublikaSlovenijarazdeljenana62občin,jebilaleta1994vSlovenijiustanovljenaprvamreža147občin.TedanjaKrajevnaskupnostDestrnikjespadalavObčinoDestrnik-Trnovskavas(Vitomarci).Leta

1998jebilaustanovljenadrugamreža192občininObčinaDestrnik-Trnovskavassejerazdelilavtrinoveobčine.TakojeDestrniknapodlagiZakonaoustanovitviobčinterdoločitvinjihovihobmočijpostalsamostojnaObčinaDestrnik.

Občinajetemeljnasamoupravnalokalnaskupnost,kivokviruustaveinzakonovsamostojnourejainopravljasvojezadeveinizvršujenaloge,kisonanjoprenesenezzakoni,zasvojeobmočje,vkaterosovključenanaselja,kisopovezanasskupnimipotrebamiininteresiprebivalcev.ObčinoDestrniksestavlja17naselij:Desenci,Des-trnik,Drstelja,Dolič,Gomila,Gomilci,Janežovci,JanežovskiVrh,Jiršovci,Levanjci,LočkiVrh,Placar,StrmecpriDestrniku,Svetinci,Vintarovci,ZasadiinZgornjiVelovlek.

ObčinaDestrnikmeri34,4km2,imapa2566prebivalcevin904hišneštevilke.1SedežobčinejevVintarovcih50,2253Destrnik.

ObčinaDestrniksodimedtistaobmočja,kisoekonomskošibkejša,imajostrukturneproblemevkmetijstvuinrelativnovisokonezaposlenost(166registriranihbrezposelnihosebleta2002).Kljubvsemujeobčinazanimivazainvesticijskavlaganja.Polegnaravnegaokoljaimadokajštevilnekulturnespomeniketermožnostizarekreacijoinzakvalitetnošolanjeotrok.VobčiniDestrniksekakovostživljenjaizboljšuje,sajimaneokrnjenonaravnookoljeindobrorazvitoinfrastrukturo.Vrtecobiskuje41otrok,osnovnašolaima253učencev.2OsnovnašolaDestrnikjedobilapriznanjezanajboljvarčnošolovSloveniji.ZanjennadaljnjirazvojjepomembnabližinamestaPtuj.

DRUŽBENOPOLITIČNO OKOLJE IN PODOBA OBČINEVsakdrugimesecizhajaobčinskoglasiloObčan,kiobčaneobveščaotekočihinaktualnihzadevahindogodkihvobčini.Vobčinijezgrajenkabelskirazdelilnisistem,zatojemožnatakojšnjapriključitevnaomenjenoomrež-je;vkratkembovzpostavljentudi24-urnidostopdointerneta.Občinajevregijiprepoznavnainsiprizadevazgraditipozitivenimidž.

1PodatkiStatističnegauradaRSizleta2002.2InternipodatkiObčineDestrnik(ravnateljOŠ).

16


17

OBČINSKA UPRAVAObčinaimaobčinskoupravo,kjerprofesionalnodelajodirektorupraveMiranČeh,SandraLangerholc,kiježupanovasvetovalkazapravnezadeve,MetkaKajzer,kijesvetovalkazadružbenedejavnosti,inSonjaMahoričkotračunovodkinja.Kupravisoditudirežijskioddelek,kjerdelajoAntonKovačec,kijereferentzaokoljeinprostor,terAleksanderPerhačinAndrejKrepekkotstrojnika.

UPRAVNA POLITIKA OBČINA DESTRNIK 2003–2006Občinskisvetšteje11svetnikov.Vmandatu2003–2006jebilnaneposrednihvolitvah10.novembra2002zažupanaizvoljenFrancPukšič,Vintarovci43c,začlaneobčinskegasvetapasobiliizvoljeni:JanezIrgl,Janežovci6c,JožefFlajšman,JanežovskiVrh14,IvanSlukan,ZgornjiVelovlek23a,BrankoŠirec,Vintarovci51,IvanKaro,Vintarovci18,VenčeslavKramberger,LočkiVrh6,IrenaBauman,Jiršovci48a,SrečkoVrečar,Drstelja48,BrankoZelenko,Gomilci8,MarjanTašner,Dolič36,inJankoVolgemut,Svetinci35.ZapodžupanajebilizvoljenBrankoZelenko.

Občinskisvetimaizvoljenihnekajstrokovnihkomisijinodborov.Vtemmandatudelujejo:

•Volilnakomisija,predsednikjeBorisBajec,

•Komisijazamandatnavprašanja,predsednikjeVenčeslavKramberger,

•Odborzagospodarstvointurizem,predsednikjeMarjanTašner,

•Odborzainfrastrukturo,planinfinance,predsednikjeSrečkoVrečar,

•Odborzašolstvo,kulturo,socialoindruštva,predsednikjeBrankoŠirec,

•Odborzapožarnovarnostincivilnozaščito,predsednikjeJanezIrgl,

•Strukturno-pravnakomisija,predsednikjeJožeFlajšman.

Zavsakonaseljejeustanovljenvaškiodbor.Vodijogapredsednikioziromapredsedniceintiso:vDesencihJankoDominko,vDestrnikuAnicaVajt,vDoličuIvanNipič,vDrsteljiZdenkoZorec,vGomiliJanezCaf,vGomilcihBrankoZelenko,vJanežovcihAlojzCaf,vJanežovskemVrhuCirilKoser,vJiršovcihIrenaBauman,vLevanjcihJožeMohorič,vLočkemVrhuAntonFlajšman,vPlacarjuAlojzAnžel,vStrmcuMarjanLenart,vSvetincihFrancKumer,vZgornjemVelovlekuJožicaSemnički,vVintarovcihIvanHauptmaninvZasadihVinkoHorvat.

ObčinskisvetObčineDestrnikjena5.redniseji10.maja1999sprejelOdlokouporabigrbainzastaveObčineDestrnik.OdlokjebilobjavljenvUradnemvestnikučasopisaObčan.3

AvtorlikovnihinbarvnihpravilzaoblikovanjegrbainzastavejelikovnikDaniloMuršec.Tapravilaso:

• grb

Osnovnaoblikagrbajeoblikaščita,spolkrožnimaizrezomanaleviindesnistrani.Zgornjirobščitajeizbočen.Spodnjidelgrbajezelenebarve,zgornjidelrumene.Obroba,kiniobvezna,jerumenebarveinširoka1/85višine.

Vodilnibarvigrbastarumena(zlata)inzelena,strehenavedutisordeče,stenestavbsobele.Barvnisestavustvarimočnobarvnokombinacijo,kijesveža,živahnainnaravnaterkrajuinprostoruprimerna.

BlazonjerazdeljensstilnovedutoDestrnika(pogledzjužnestrani).Horizontalavedutejenačrti,kije2/85višinepodspodnjimadelomaizrezov,inločujegrbnadvapovršinskoenakadela.

•zastava

Oblikazastavejevznanemrazmerju1:2,5.Podolžinijerazdeljenanadveenakipolji.Zgornjepoljejerumenebarve,spodnjepazelene.Nakoncuprvepetinezastavejegrbobčine,kijevisok35%širinezastave.Poravnanjenanavideznočrto,kiločiprvoindrugopetinozastave.

Opredelitevprocesnihbarvgrbainzastave:rumenaHKS3,zelenaHKS65,rdečaHKS13.

OBČINSKI PRAZNIKObčinskisvetObčineDestrnikjena5.redniseji10.maja1999sprejelOdlokoobčinskempraznikuObčineDestrnik.OdlokjebilobjavljenvUradnemvestnikučasopisaObčan.4

ObčinskipraznikObčineDestrnikje25.maj,danžupnegazavetnikasvetegaUrbana(žegnanje).PapežUrbanI.,kijeumrl25.majaleta230vRimu,veljazazavetnikavinogradnikov,viničarjev,vina,sadjarjev,protimrazu,neurjuinstreliterprotipijanosti.

3OdlokouporabigrbainzastaveObčineDestrnik,Uradnivestnik,št.4/1999.

Slika 1: Uradni grb in zastava občine Destrnik

Slika 1: Člani občinskega sveta z upravo in županom leta 2003 (Foto Langerholc, vir: arhiv občine Destrnik)

4OdlokoobčinskempraznikuObčineDestrnik,Uradnivestnik,št.4/1999.

Občina Destrnik

18


19

ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA OBČINE OBČINA SVETI URBANObčinaDestrnik–vstarejšihzapisihjezapisanakotDesternikinsšestarejšimimenomSvetiUrban–imašedanesskorajpovsemenakemeje,kakorjihjedobilaobsvojiustanovitvileta1849.RazprostirasesevernoodPtuja,delomapoširokemhrbtuSlovenskihgoricznajvišjotočkoprisvetemUrbanu,delomapogričevjuMestnegaVrhainpozgornjidoliniRogoznice.SegatudinazahodnidelspodnjePesniškedoline.

Leta1937jeimelaobčina Sveti Urban2691prebivalcev,673hiš,576posestnikov,79kočarjevin15najemni-kov.Merilaje3347,30ha,odtegajebilonjivinvrtov1107,43ha,travnikovinpašnikov874,18ha,vinogradov122,28ha,gozdov870ha,sadovnjakov308,30hainpreostalega65,42ha.Prebivalcisoseukvarjalispoljedel-stvom,živinorejoinsadjarstvom(največsogojiližlahtnajabolka).Močnojebilorazvitovinogradništvo,kijebilopopojavutrtneušiobnovljenoinzasajenoznovimisortamipretežnobelegavina.Ševsedošestdesetihlet20.stoletjasonanižjihlegahgojiliprecejsamorodnešmarnice.Območjejeimeloznatnepovršinemešanihgozdov.Domačinisoživino,sadje,vinoindrvaprodajalinaPtuj.5

Danesimaobčina17naselij.Gibanještevilaprebivalcevjepodanovtabeli1.Tabela 1: Število prebivalcev v letih od 1937 do 2005

Leto Št.preb.

1937 2.691

1985 2.539

1995 2.532

2005 2.699

Vir: Statistični podatki in uradne evidence občine

RAZVOJ TERITORIALNE UREDITVE PO DRUGI SVETOVNI VOJNIZakonoupravnirazdelitviLRSlovenije(UradnilistLRS,št.62/46)jeozemljeSlovenijerazdelilnavečjeregionalneenoteoziromaokrožja.DestrnikjebiluvrščenvMariborskookrožje,vkaterojespadalokrajPtuj,kijeimel91krajev,mednjimitudiDestrnik.DanašnjaobčinaDestrnikjetakratzajemalanaslednjekraje:09.Destrnik,23.Janežovci,24.Jiršovci,30.Levanjci,77.TrnovskiVrh,84.Vintarovci.Vsakizmednjihjeimelmanjšoupravnoenoto–Krajevniljudskiodbor.

Kmalusejepokazalaprevelikaupravnarazdrobljenostinleta1952jeizšelZakonoustanovitviobčinskihljudskihodborov(UradnilistFLRJ,št.22/52)innatošeZakonrazdelitviLRSlovenijenamesta,okrajeinobčine(UradnilistLRSlovenije,št.11/52).OkrajPtujjebilrazdeljennadvemestniobčini,PtujinOrmož,in25občinskihljudskihodborov,medkaterimijebiltudiLjudskiodborDestrnik.

Novaspremembajenastalassprejetjemnoveustave9.aprila1963(UradnilistSRS,št.19/63),kosobiliuki-njeniobčinskiljudskiodboriinustanovljeneskupščineobčin.Upravnosoobčinevobdobju1962–1965spadalekokrajem.Kosobilinatoleta1965ukinjeniokraji,jepostalaskupščinaobčinetemeljnadružbenopolitičnaskupnost.DestrnikjespadalvSkupščinoobčinePtuj.OdlokoustanovitvikrajevnihskupnostivobčiniPtuj(UradnivestnikokrajaMaribor,št.2/65)jedoločil,dasevobčiniPtujustanovi23krajevnihskupnosti,medkaterimijebilatudidestrniška;PtujinOrmožstaostalamestniobčini.KrajevnaskupnostDestrnikjebilaustanovljenaza17naselij,kitudidanessestavljajoobčino,topaso:Desenci,Destrnik,Dolič,Drstelja,Gomila,

Gomilci,Janežovci,JanežovskiVrh,Jiršovci,Levanjci,LočkiVrh,Placar,StrmecpriDestrniku,Svetinci,Vinta-rovci,ZasadiinZgornjiVelovlek.

Občinesobilekotdružbenopolitičneskupnostiukinjene,kojebil3.oktobra1994sprejetZakonoustanovitviobčinterodoločitvinjihovihobmočij(UradnilistRS,št.60/94).Občinskeskupščinesoprenehaledelovati1.januarja1995,kosovnovoustanovljenihobčinahzačelidelovatiobčinskisveti.

PREGLED PREDSTAVNIKOV, KI SO DELOVALI V ORGANIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI OD 1965 DO 2003Krajevna skupnost 1965–1992

Odustanovitvekrajevneskupnostileta1965doleta1974,kojebilspremenjennjenstatut,jeimelapredsednikainsvet.PredsednikkrajevneskupnostijebilJanezSokizVintarovcev3,namestnikpredsednikasvetapaFrancOgrinc,JanežovskiVrh45c.

Pospremembistatutajekrajevnaskupnostpolegsvetaimelašeskupščinokrajevneskupnosti.PoodstopuFrancaSokainzaradibolezniFrancaOgrincasofunkcijopredsednikasvetakrajevneskupnostidoleta1992opravljali:AntonŠafranko,Vintarovci47a,MatijaZorecst.,Vintarovci48,inFrancSimeonov,Vintarovci49b.Delopred-sednikaskupščinekrajevneskupnostisoopravljali:HugoŠneberger,Placar18,ErvinStöger,Vintarovci45c,JanezIrgl,Janežovci6c,inMarjanZelenik,JanežovskiVrh43a.

Krajevna skupnost Destrnik 1993–1996

SkupščinakrajevneskupnostiDestrnikje7.marca1993sprejelastatut,kijekotorganedoločal:svetkrajevneskupnosti,župana(kijebilposprejemuZakonaolokalnisamoupravinasejisvetakrajevneskupnosti2.februarja1995preimenovanvpredsednikasveta)innadzorniodbor.

Naneposrednihvolitvahžupanakrajevneskupnostiinčlanovsvetakrajevneskupnosti,kijihjerazpisalaskup-ščinaza16.maj1993,sobiliizvoljeni:zažupanaFrancPukšič,Vintarovci43a,začlanesvetakrajevneskupnostipa:RozikaMuršič,Destrnik41,JožefKorošec,Desenci1,IvanPožegar,Dolič43b,JanezZupanič,Drstelja4,VeronikaMihelič,Gomila10b,BrankoZelenko,Gomilci8,FrancČernezel,Janežovci11a,MilanZver,JanežovskiVrh37,FrancFürbas,Jiršovci62,FrancKramberger,Levanjci12,VenčeslavKramberger,LočkiVrh6,AlojzAnžel,Placar43,RudolfMurko,Svetinci39,JanezKocmut,StrmecpriDestrniku3,IvanKaro,Vintarovci18,AntonPotrč,Zasadi12,inMirkoPresečki,ZgornjiVelovlek22a.

PoizvolitviFrancaPukšičazažupanaobčineDestrnik-TrnovskavasjepredsedovanjesvetukrajevneskupnostiprevzeldoiztekamandataFrancČernezel.Svetkrajevneskupnostiještel17članov.

KrajevnaskupnostjeimelasedežvVintarovcih50,2250Destrnik.

Krajevna skupnost Destrnik 1996–1998

Organodločanjaovsehzadevahjebilvokvirunalogkrajevneskupnostisvetkrajevneskupnosti.Nanepo-srednihvolitvah31.marca1996jebilovsvetizvoljenih17članov:OtmarArnuš,Destrnik38a,MarijaMarkuš,Desenci6a,MarjanTašner,Dolič36,FranjoLacko,Drstelja21,AndrejKrepek,Gomila3,BrankoZelenko,Gomilci8,JulijanaČernezel,Janežovci11a,CirilKoser,JanežovskiVrh21a,MaksKranjec,Jiršovci20,ViktorŽampa,Levanjci20,VenčeslavKramberger,LočkiVrh6,AlojzAnžel,Placar43,JanezKocmut,StrmecpriDestrniku3,RudolfMurko,Svetinci39,BrankoŠirec,Vintarovci53,AntonPotrč,Zasadi11,inIvanSlukan,ZgornjiVelovlek23a.

PredsedniksvetakrajevneskupnostijebilBrankoŠirec,Vintarovci53.

Občina Destrnik - Trnovska vas 1995–1998

ObčinajeobsegalaobmočjakrajevnihskupnostiDestrnik,TrnovskavasinVitomarci.

Organiobčinesobiliobčinskisvet,župan,nadzorniodborinobčinskavolilnakomisija.5KrajevnileksikonDravskebanovine,Ljubljana1937,str.518–519.

Občina Destrnik

20


21

Naneposrednihvolitvahvobčinskisvet4.decembra1994invdrugemkrogu18.decembra1994zažupanajebilzažupanaizvoljenFrancPukšič,Vintarovci43c,začlaneobčinskegasvetaizKrajevneskupnostiDestrnikpa:JanezŽampa,Levanjci10,BrankoZelenko,Gomilci8,VenčeslavKramberger,Ločkivrh6,JožefKorošec,Desenci1,MarjanZelenik,JanežovskiVrh43a,MartaKaučič,Vintarovci45b,MiranČeh,Gomila16(včasumandatagajezamenjalJožefFlajšman,JanežovskiVrh14)inAntonZelenik,Vintarovci36(včasumandatagajezamenjalAntonKramberger,Svetinci19).

SedežobčinejebilvTrnovskivasi38,2254Trnovskavas.

PredsednikobčinskegasvetajepostalpoodstopunajprejizvoljenegaIvanaLovrenčičaizTrnovskevasiVenčeslavKrambergerizkrajevneskupnostiDestrnik.

PodžupanjajebilaJulijanaČernezel,Janežovci11a,izkrajevneskupnostiDestrnik.

Občinskisvetještel16članov.

Občina Destrnik 1999–2002

Organiobčinesobiliobčinskisvet,županinnadzorniodborobčine.

Naneposrednihvolitvah22.novembra1998jebilzažupanaizvoljenFrancPukšič,Vintarovci43c,podžupanjebilBrankoZelenko,Gomilci8.Občinskisvetještel9članov.Začlaneobčinskegasvetasobiliizvoljeni:BrankoŠirec,Vintarovci53,OtmarArnuš,Destrnik38a,BrankoZelenko,Gomilci8,AlojzAnžel,Placar43,SrečkoVrečar,Drstelja48,JanezIrgl,Janežovci6c,RudolfMurko,Svetinci39,MarjanTašner,Dolič36,inIvanSlukan,ZgornjiVelovlek23a.

SedežobčinejebilvVintarovcih50,2253Destrnik.

PREDSTAVITEV NASELIJ OBČINE DESTRNIK DESENCI DemografskaslikanaseljaTabela 2: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine

Naselje Prebivalci Gospodinjstva Družine skupaj moški ženske skupaj povprečnavelikost

Desenci 34 15 19 12 2,8 10Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeležinazahodnemrobuPesniškedolinenanadmorskivišini225mingasestavljatadvazaselka.VnaseljujenovgasilskidomProstovoljnegagasilskegadruštvaDesenci.Obnjemsopovršinezarekreacijoinpoletneprireditvenaprostem.Naseljejeodobčinskegasrediščaoddaljeno4km.Hišesopretežnopritlične,enostavnihoblikinnaravnihstruktur(opeka,les).Številoprebivalcevsejevminulih65letihprepolovilo.Prebivalciseukvarjajospoljedelstvominživinorejo,zakarimajoidealnemožnostizaradilege.

DESTRNIKDemografskaslikanaseljaTabela 3: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Destrnik 192 93 99 56 3,4 50Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeležinagričihspogledomnaPesniškodolinoinspadakobčinskemusredišču.Ležinanadmorskivišini355m.Razdrobljenojevvečzaselkov.Številoprebivalcevsejegledenastanjeizleta1937povečalo,čepravjebilonajvečjeleta1961,vendarkljubtemusodivobmočje,kijedemografskoogroženo(enakokakorcelotnaobčina).Naseljeima67stanovanjskihobjektov,kisorazličnostari.Podobakrajasejepredvsempoletu1967spremenila,cimpranehišejezamenjalaopečnagradnja.Ohranjenihjetudinekajprimerkovstarekmečkearhitekture.Naseljepredstavljasrediščeobčine,prepoznavnopajepocerkvi,kijesedanjopodobodobilaleta1888;vnaseljusošegasilskidom,zdravstvenaambulanta,prodajalnezživili,skmetijskimrepromaterialominzgradbenimmaterialomtergostinskiobrat.

Prebivalstvoseukvarjazvinogradništvom,spoljedelstvominživinorejopalezalastnepotrebenaobrobjunaselja.Vobčinskemsrediščujenekajstoritvenihdejavnosti,kibi jihbilotrebarazširiti.Naseljepotrebujeparkirnamesta,kijihbotrebašezgraditi(okolicakmetijsketrgovine,trgovinezživili,zdravstvenegadoma,gasilskegadoma,cerkve).

DOLIČ DemografskaslikanaseljaTabela 4: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Dolič 156 78 78 53 2,9 49Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

Razseljenonaseljeležinagričihnanadmorskivišini300m,obregionalnicesti,kigasekanadvadela,injele1kmoddaljenoodobčinskegasredišča.Podolinidelitanaseljehudourniškipotokingozd,južnopadodatnodržavnacesta.Poletu1967sozaselkimočnospremenilisvojopodobo.Starelesenehiše,kritesslamo,sozamenjalenove,zgrajenezopeko,nizkopodkleteneinvisokopritlične.Vnaseljujenekajhiš,obkaterihsoposodobljenakmetijskagospodarskaposlopja.Zaselke,kisogostejeposeljeni,bibilosmiselnozdružitivureditvenaobmočja.Nekajkmetijseukvarjazživinorejo,sicerpasokmetijskepovršineboljprimernezasadjarstvoinvinogradništvo.Prebivalcisedodatnoukvarjajošezraznimidejavnostmi.Naseljeimaurejenocestnoomrežje.

DRSTELJA DemografskaslikanaseljaTabela 5: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Drstelja 178 90 88 55 3,2 52Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeserazprostirapogričihindelnovvišjemDrsteljskemVrhu,nanadmorskivišini280m.Številopre-bivalcevvzadnjih65letihnenehnoupada.Nadaljnjeupadanjeprebivalstvajenujnoustaviti.Intereszunanjih

Občina Destrnik

22


23

investitorjevjerazvojindividualnestanovanjskegradnje.Ugodnevinorodnelegebotrebazasaditizvinskotrto,kmetijamvRogozniškidoliniomogočitirazvoj,obnovitizapuščeneribnikeinomogočitiizletniškiturizem.

GOMILA DemografskaslikanaseljaTabela 6: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Gomila 72 35 37 19 3,8 22Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeležinasevernemgričupovodjapotokaRogoznicananadmorskivišini340m.Številoprebivalcevjevzadnjih65letihnihalo,vendarsejegibalonavzgor;danesjeprebivalcevtolikokotpred65leti.Zaradiugodnelegeinugodnecestnepovezavejevelikinterespoširitvistanovanjskegadelanaselja.Vnaseljujetudinekajpočitniškihobjektov.Prebivalciseukvarjajossadjarstvom,vinogradništvom,živinorejoinpoljedelstvomzalastnepotrebe.Stanovanjskezgradbesovnaseljurazporejenelevoindesnooblokalnicesti.Smiselnobijihbilozdružitivureditvenoobmočjeinjihomejitiprotikmetijskimpovršinam,obrobnimkmetijampaomogočitinjihovnadaljnjirazvoj.

GOMILCIDemografskaslikanaseljaTabela 7: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Gomilci 54 30 24 15 3,6 12Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeležinaprvihgričihnadPesniškodolinonanadmorskivišini285m.Izanalizestanjaprebivalcevzadnjih65letugotavljamo,daješteviloprebivalcevnenehnonihalo,asejegibalonavzgor;danesjevrahlemporastu.Rastprebivalstvajerealnagledenanoveindividualnestanovanjskeenotevnaselju.Naseljeimadvazaselkainnekajrazpršenegradnje.Prebivalstvoseukvarjaskmetijskoinobrtnodejavnostjo.Vobehzaselkihjesmiselnozgraditinovestanovanjskeenote.Naseljenimavečjihkompleksovkmetijskihpovršin,kibijihbilotrebavarovati.Ugodnevinorodnelegesonaobrobjunaselja.

JANEŽOVCI DemografskaslikanaseljaTabela 8: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Janežovci 108 55 53 33 3,3 34Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeležipretežnonaobrobjupovodjapotokaRogoznica,delnopavpoložnemgričevju,nanadmorskivišini250m.Številoprebivalcevjevzadnjih65letihnaraščaloinsejepovečaloskorajzaenkrat.Močnosejespremeniltipnaselja.Kmetijesoostalenaobrobjunaselja.Znotrajnaseljajeizvedenaprenovavindividualnastanovanjainizpopolnjenasstoritvenodejavnostjo.Proizvodnjaopekejepredletizamrla.Podjetje,kijeizkoriščaloglinokope,le-tehnisaniraloskladnozzakonodajoinsprejetiminačrtiizkoriščanja.

Vnaseljunačrtujemorazvojturizmainstoritvenihdejavnosti,individualnogradnjopaleznotrajnaselja.

JANEŽOVSKI VRH DemografskaslikanaseljaTabela 9: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Janežovskivrh 227 107 120 75 3,0 62Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeserazprostiraodrobapovodjapotokaRogoznicadoslemenagričevjanadRogozniškodolinonanad-morskivišini320–350m.Dolinskideljeprimerenzapoljedelstvo.Nagričevjusougodnevinorodnelege,delnaseljajepokritzgozdovi.Prebivalciseukvarjajospoljedelstvom,živinorejoinvinogradništvom.Delnaseljatvoriobčinskosredišče.Strjenezaselkebosmiselnopovezativureditvenaobmočja,mejnezaselkepavuredit-venaobmočjavečvasi.Vbližnjiokolicišolejepredvidenagradnjarekreacijskegasrediščaingradnjaparkirnihprostorov,vdolinskemdelumedjavnopotjoinregionalnocestopamanjšeobrtnecone.

JIRŠOVCIDemografskaslikanaseljaTabela 10: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Jiršovci 229 108 121 70 3,3 64Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeleživRogozniškidoliniinserazprostiralevoindesnopogričevjunapovprečninadmorskivišini270m.Naseljejeveliko,poselitevjeraztresenapredvsempogričevju.Prebivalcisevnižiniukvarjajospoljedelstvom,nagričevjupazživinorejo,vinogradništvominsadjarstvom.

Vminulih65letihješteviloprebivalcevpadloskorajzaenotretjinoinupadašenaprej.Številostarejšihpre-bivalcevjevečjeodštevilamlajših,karjezaskrbljujoče.Prebivalstvotegazaselkajeekonomskoinzaraditegatudisocialnoboljšibko.

Dabizaustavilinadaljnjenegativnogibanjeprebivalstvavnaselju,botrebaureditizemljiščazazazidavo.Interestujihvlagateljevjevtemtrenutkuugoden,intotakozaindividualnostanovanjskogradnjokotzamanjšoobrtnostoritvenodejavnost.Predvsemmlajšipopulacijibibilotrebazagotovitirekreacijskemožnosti.

LEVANJCIDemografskaslikanaseljaTabela 11: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Levanjci 146 65 81 39 3,7 41Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeleživdoliniPesnice,lemanjšidelserazprostirapoobronkihbližnjihgričev.Ležinanadmorskivišini225m.Vzadnjih65letihješteviloprebivalcevnihalo,vendarjedanesenakokotpredšestimidesetletji.Naseljejeizrazitokmetijskoinvdolinijužnoodlokalnecestenipredvidenaširitev.Potrebneširitvejetrebapredvideti

Občina Destrnik

24


25

samozarazvojkmetij,kisonatemdeluvasiizrazitomočne.Kmetijesozemljiškopovezanevvelikkmetijskikompleks,kijenatemobmočjuobdelaninurejen.

LOČKI VRH DemografskaslikanaseljaTabela 12: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


LočkiVrh 172 76 96 51 3,4 48Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeležinasevernemgričevjuPesniškedoline,napovprečninadmorskivišini320m.Prebivalciseukvarjajospoljedelstvom,živinorejoinvinogradništvomzalastnepotrebe.Ekonomskoinsocialnostanjeprebivalstvajeskromno.Analizeštevilaprebivalcevvzadnjih65letihkažejonanenehnoupadanje.

Posameznehiše,odmaknjeneodprometnic,soopuščene.Natehobmočjihsokmetijskazemljiščavednoboljzaraščena,karjeposledicagozdnemeje,kiobkrožanaselje.Naseljesevidnorazvijalevdelu,kijebližjisrediščuobčine.Skozinaseljepotekalokalnacesta,kivzadnjemčasuvlivaupanjevrazvojnaselja.Vnaseljejenujnopripeljatimladedružine.Zatojetrebapredvidetistavbnazemljiščaobprometnicah,oddaljenaopuščenastavbnazemljiščapaspremenitivkmetijska.

PLACAR DemografskaslikanaseljaTabela 13: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Placar 240 123 117 86 2,8 72Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeserazprostiravdoliniRogozniceinnabližnjemgričevju.Ležinapovprečninadmorskivišini280m.Prebivalciseukvarjajospoljedelstvom,živinorejoinvinogradništvom.Naseljeimavečzaselkovinnedajevidezakoncentriraneganaselja.Analizaštevilaprebivalcevzadnjih65letkaže,daprebivalstvonenehnoupada.

VdoliniobregionalnicestiizsmeriPtujajenaseljetipičnostanovanjsko–prevladujejonovogradnje.Južnoodregionalnecestejedolinakmetijskihzemljišč,kijojetrebakmetijskoboljeizrabiti.Severnoodregionalnecestesovečjemožnostizaposelitevobjavnihpoteh,kjerjezgrajenakomunalnainfrastruktura.Podvznožjemgričevjasozemljiščapredvidenazaobrtnocono.Delnaselja,kimejinanaseljeJanežovci,jeperspektivnona-menititurističnemurazvoju.

SVETINCI DemografskaslikanaseljaTabela 14: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Svetinci 154 71 83 46 3,4 45Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeserazprostiravPesniškidoliniinsevernopogričevju.Ležinapovprečninadmorskivišini265m.Prebivalciseukvarjajospoljedelstvominživinorejo.Številoprebivalcevrahloniha,nipazabeleženavečjastagnacija.

Nižinskidelvasijekmetijskourejen.Višinskidelinaseljanimajougodnihmožnostizakmetovanje,zatojetukajmoženrazvojindividualnestanovanjskegradnje.

STRMEC PRI DESTRNIKU DemografskaslikanaseljaTabela 15: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


StrmecpriDestrniku 34 20 14 13 2,6 11Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

Naselje ležinarazgibanemdelugričevjanadRogozniškodolinonanadmorskivišini360m.Prebivalciseukvarjajossadjarstvom,vinogradništvominživinorejo.Analizakaže,daješteviloprebivalcevvzadnjih50letihrahloupadlo.

Naseljejemanjšeinimaomejenemožnostizaširitevnapodročjuindividualnestanovanjskegradnje.

ZGORNJI VELOVLEK DemografskaslikanaseljaTabela 16: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


ZgornjiVelovlek 85 42 43 29 2,9 24Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeležinazahoduspodnjePesniškedolinepretežnonagričevju;povprečnanadmorskavišinaje260m.Prebivalciseukvarjajospoljedelstvominživinorejo.Številoprebivalcevjevzadnjih65letihvztrajnopadalo.

Dabipreprečilinadaljnjeupadanještevilaprebivalstva,bimoralitipičnorazpršenogradnjopovezativureditvenaobmočja.Zaradilokacijenaseljazatonipredvidenrazvojobrtnihcon.Zaradivečjegakompleksagozdovnaenistraniinurejenihkmetijskihzemljiščvdolinahnadrugistranijerazvojmogočleobjavnihpotehvzaselkih.

VINTAROVCI DemografskaslikanaseljaTabela 17: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Vintarovci 370 181 189 118 3,1 103Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

NaseljeležidelnovdoliniRogozniceindelnonagričevju;povprečnanadmorskavišinaje365m.Prebivalciseukvarjajozrazličnimidejavnostmi(poljedelstvo,živinoreja,sadjarstvo,vinogradništvo).Analizaštevilapre-bivalcevkaže,dajevzadnjih65letihprebivalstvorahlonaraslo,čepravjebilovpreteklostiprebivalcevvečkotdanes.Delnaseljaspadavobčinskosredišče.

Vintarovcisoenoizmedvečjihnaselijinimajorazličnerazvojnepotrebe.NižinskideljepredvidenzakmetijskoproizvodnjoobkomasacijizemljiščRogozniškedoline.ZaselkePodpršak,OjstrovecinVintarovskiVrhjetrebapovezativureditvenaobmočja.Vsrediščuobčinejetrebapovečatiparkirnepovršine,razvitistoritvenoobrtin

Občina Destrnik

26


27

povečatištevilonovogradenj,vnaseljupaureditizelenepovršinezakolektivnorabo(sprehajalne,kolesarskeinjahalnepoti).

ZASADIDemografskaslikanaseljaTabela 18: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine


Zasadi 45 25 20 14 3,2 12Vir: Statistični urad – popis prebivalstva 2002

Naseljeležisevernoodobčinskegasrediščanagričunapovprečninadmorskivišini330m.Številoprebivalcevjevzadnjih65letihmočnonihalointrenutnoraste.Naseljejemajhnoinprostorskoomejeno.Izmedvsehnaselijvobčinijeedino,kiserazprostiraleobenicesti.Nekočraztresenagradnjasesedajkoncentrira,dabisenaseljelahkoboljeinsmotrnejeinfrastrukturnoopremilo.Vnaseljunebomogočerazvitiobrtneconealiindustrije,večjihkmetijskihobratovalipodobnihdejavnosti.Razvojnemožnostisovbiološkemsadjarstvu,manjšistoritveniinturistično-rekreacijskidejavnosti.6

GOSPODARSTVO IN INFRASTRUKTURA OBČINE PROMET IN CESTE Območjeobčinejescestnimomrežjemdobroprepredeno.IzPtujaprotiLenartuvodiregionalnacestapoRogozniškidolinizodcepomdosrediščaobčine.LokalnocestnoomrežjepovezujePesniškodolinoododceparegionalnecestevSvetincihdoregionalnecestevPacinju,vRogozniškidolinipaododceparegionalnecestevJanežovcihdomejezobčinoLenartvJiršovcih.Znotrajobčinepovezujejolokalnecestenaseljassrediščemobčineinnavzvenvsosednjeobčine.Povasehjerazpredenoomrežjejavnihpoti,nekateremednjimisoneka-tegorizirane(poljskepotimedpoljiingozdnepogozdovih).Nekateriobčaniuporabljajodosvojihdomovtudislužnostnepoti.Doleta1974sobilevsecestešeblatne(ilovnate),leredkesobileposutezgramozom.Leta1974jetakratnemuvodstvukrajevneskupnostiuspelovObčiniPtujpridobitidelsredstevzamodernizacijocesteskozinaseljeJanežovskiVrh-DestrnikdoGomilcevintakopovezatisrediščetakratnekrajevneskupnostiizobehdolinzasfaltnocesto.Delsredstevzatoizboljšavosozagotovilikrajevnaskupnostinkrajani.

SledilajemodernizacijaregionalnecestePtuj–Lenartvtrehdelih:

•vskupniakcijiKSDestrnikinKSGrajenajebilaleta1978moderniziranamejnalokalnacestavZgornjemPlacarjuinDrstelji;

•leta1980jebilamoderniziranalokalnacestaVelovlek–Svetinci;Pesniškadolinajebilatakopovezanazasfaltnocestovsmerikrajevnegasredišča,sosednjokrajevnoskupnostjoTrnovskavasintakratnimobčinskimsrediščeminmestomPtuj;

•vletih1984–1986jebilamoderniziranalokalnacestaJanežovci–Jiršovci;takojetudiRogozniškadolinadobilaasfaltnopovezavoskrajevnimsrediščemtermestomaPtujinLenart.

Leta1988jebilamoderniziranacestačezzaselekOjstrovecinnaseljeZasadi.

Stemsobileprioritetneinnajboljprometnoobremenjenecestemodernizirane.Sočasnosovposameznihvasehmodernizirali4,5kmkrajevnihcest.

Poletu1989jepotekalavečjamodernizacijacestnihodsekovznaslovom“Jesen92”.SredstvasozagotavljaliKrajevnaskupnostDestrnik,ObčinaPtujinobčanisami,slednjizdenarjemindelom.Moderniziranihjebilo14kmcestnaobmočjukrajevneskupnostiDestrnik.

Leta1996jepotekalavečjaobnovacestnegaomrežja,imenovana“Poletje96”.ObčinaDestrnik-Trnovskavas,KrajevnaskupnostDestrnikinobčanisoskupajzagotovilisredstvainasfaltiralivečkot13kmcestnegaomrežjapovaseh.

VčasuobčineDestrnik-Trnovskavassobilimoderniziranicestniodsekivnaseljih:

•JanežovskiVrh:Šel–Irgl–Simonič,•Jiršovci:odcepprotiArnušu,•LočkiVrh:Krajnc–Kos–Cvetko,Furst–Brumen,•povezavaVintarovci–Lisičjak–StrmecpriDestrniku–Jiršovci.

Poletu1996smovobčiniDestrnikmoderniziralicestneodsekevvaseh:

•Dolič:Kramberger–Marinič,

•Destrnik:šola–pokopališče,Arnuš–Slanič–Horvat,gasilskidomDestrnik–Kos,

•Janežovci:Vilčnik–Karo,

•JanežovskiVrh:Hameršakovakapela–Horvat,Irgl–Toš,

•Jiršovci:preplastitevcesteodLCprotiČučkudoodsekapriBrunčiču,

•Placar:rekonstrukcijacestiščaBelec–Sevrovakapela,

•Vintarovci:Hameršakovakapela–Sok,Simonič–Rojko,Repič–Mlakar.

6Podatkisopovzetipovirih,kijihhraniarhivobčineDestrnik.RazvojniprogramObčineDestrnik2002–2006(arhivobčine,september2003). Slika 3: Po končanem asfaltiranju so občani sami urejali bankine in brežine (foto: Anton Kovačec, arhiv občine Destrnik)

Občina Destrnik

28


29

Značilnostvsehmodernizacijponaseljihjebila,dasoobčanidoleta1996samiprispevalipolovicopotrebnihsredstev.

Danessovsepovezovalnecestemodernizirane.Gramoznesoostalelecestevredkonaseljenihzaselkihinkategoriziranecestedomanjšihskupinhiš.

NapotokuRogoznicasobilivzadnjihdesetihletihzgrajenitrijenoviploščatimostovi,insicervJanežovcih,VintarovcihinJiršovcih.TemeljitoobnovošečakamostvJiršovcih.7

ELEKTRIKA PrvaelektrifikacijavobčinijebilaizvedenavdeluRogozniškedoline.Prvizidantransformatorvobčinijebilzgrajenleta1949vvasiJanežovciskupajzvisokonapetostnimomrežjeminsejenapajalizPtuja.GlavniuporabnikjebilatakratOpekarnaJanežovci.

Doleta1978jebilozgrajenihskupajsedemtransformatorskihpostaj,insicervGomilcih,Gomili,JanežovskemVrhuinSpodnjemPlacarju(tisobilizidani)tervLevanjcihinZgornjemVelovleku,kjerstabilažejamborskatransformatorjaizželeznekonstrukcije.Nizkonapetostnoomrežjejebilorazvejanopovaseh.Včasuprvihelektrifikacijsoelektrikopretežnozarazsvetljavouporabljalapremožnejšagospodinjstva.Poletu1975sejeporabaelektričneenergijestrmodvignila.Zgrajenoomrežjenivečzadoščalozanaraslepotrebe.Doleta1988jeElektroPtujobpomočikrajanovzgradil19novihrazdelilnihpostajinpovečalzmogljivostvisokonapetostnihomrežijterrazširilinposodobilnizkonapetostnoomrežjeskorajdovsakegagospodinjstva.

Poletu2003jebilazgrajenapostajazzemeljskimdaljnovodomvDestrnikuinvZgornjemVelovleku.Vtemčasustabilazgrajenatudidvapovezovalnavisokonapetostnadaljnovoda,kizelektričnoenergijooskrbujetauporabnikemedlokalnimiizpadialiobnovamiizsmeriLenartainPtuja.8

JAVNA RAZSVETLJAVA Občinskosrediščejedobiloprvojavnorazsvetljavoleta1977.SvetilkesoosvetljevalecestoodosnovnešoledogasilskegadomavDestrniku.Razsvetljavajebilapredšolo,cerkvijo,stanovanjskimblokom,trgovino,občinskostavbo(takratKS),gostilnoingasilskimdomom.

IstoletojejavnarazsvetljavaosvetljevalacestovnaseljuLevanjciodJanezaŽampedoFrancaŽampe.Zgradilisojovaščanizlastnimisredstvi,dabibilaosvetljenaavtobusnopostajališčeincesta,pokaterisonosilimlekonazbiralnico.

Leta1980soobčaninaselijJiršovciinGomilazgradilijavnorazsvetljavo,kijeosvetljevaladveavtobusnipo-stajališči.

Slediljepremordoleta1988,kosojavnorazsvetljavosofinanciraliobčanidelovvasiDolič,GomilciinSvetinci.OsvetljevalajeavtobusnopostajališčeinpotidogostilneinzbiralnicemlekavGomilcih.

Leta1989soizgradnjojavnerazsvetljavesofinanciraliobčanivasiJanežovci.Osvetljenojebilokrižiščelokalneinregionalnecestezavtobusnimpostajališčem,znotrajnaseljapadelregionalne,lokalneinkrajevnecestevsedotrgovineKokol.

PotemzgledusosedelalotilitudiobčaniSvetincev.Razsvetljavosodobilinakrižiščuregionalnecestezlokalno,naavtobusnempostajališčuinobdelihobehcest,obkaterihživijo.

ObregionalnicestivPlacarjusoobčanijavnorazsvetljavozgradilileta1990.

Doleta2005sojavnorazsvetljavozgradiliševDesencih,vJanežovskemVrhu,vDrsteljiinvLočkemVrhu,razširilipasojovVintarovcihodgostilneGrozldopokopališčainnatodoArnoševih(Vintarovci31).SledilajegradnjavZasadih,DoličuinGomili.Javnorazsvetljavopaželijoimetitudivdrugihvasehobčine,kjerješenimajo.

PRESKRBA Z VODO PovečletnemprizadevanjuFrancaSimeonova,nekdanjegapredsednikasvetakrajevneskupnostiDestrnik,sozačeligraditiprimarnivodovodPtuj–Pacinje,kisejerazcepilšeprotiJuršinceminvsmeriDestrnikapoPesniškidolinidoGočove.

KrajevnaskupnostDestrnikjeprvalastnasredstvavložilaleta1980,kojebilzgrajenprimarnicevovoddoSpodnjegaVelovleka(krajevnaskupnostRogoznica).OsnovnicevovoddosrediščaobčineDestrniksmogradilidoleta1986.

PrvihpetgospodinjstevsejenajavnivodovodpriključilovnaseljuZgornjiVelovlek(zaselekVrensko)leta1981.Vsrediščeobčinejevodaizjavnegavodovodapriteklapozimileta1985/1986.

Leta1985jebilDestrnikvelikogradbišče.GradilismoprečrpališčevSvetincih,vodohranvSpodnjemLočkemVrhuinvodohranvDestrniku(Ojstrovec).VvasehDestrnik,JanežovskiVrh,Vintarovci(del),ZasadiinSvetinci(del)sogradilisekundarnovodovodnoomrežje.Kojebilozgrajenotoomrežje,soobčanizačeligraditihišnevodovodnepriključke.Dne29.novembra1985jebilauradnaotvoritevvodovodavDestrniku.NaotvoritvisogasilciProstovoljnegagasilskegadruštvaDestrnikizhidrantapredgasilskimdomomspustiliprvelitrevode.Vodapajevhišnevodovodnepriključkepriteklaspomladileta1986.

Vtempetletnemobdobjusoprimarneinsekundarnejarkenanašemobmočjukopalibrigadirjimladinskihdelo-vnihbrigadSlovenskegoriceizraznihkrajevtakratnedržaveJugoslavije.VvasiLevanjcisopriizkopujarkazasekundarnivodovodleta1983sodelovaletudibrigadirkeiztakratneSovjetskezveze.

Stempagradnjavodovodanaobmočjuobčinešenibilakončana;nadaljevalasejevmanjšemobsegu.

Leta2005jejavnivodovodnisistemzagotavljalmožnostpriklopanavodovodvsemgospodinjstvomvobčini.Večinagospodinjstevjeuporabljalatavirvode.Vzadnjihsušnihobdobjihnašihgospodinjstevnipestilopomanj-kanjevodezagospodinjskeinsanitarnenamene,predletipasogasilcivsušnihobdobjihmoralirednodovažativodozagospodinjskenameneinživino.

VSvetincihjebilobprečrpališčuzgrajenglobinskivodnjak.9

TELEFONIJA Destrnikjeimelleta1975induktorsko(ročno)telefonskocentralo,zatojebilomogočeklicatilevdelovnemčasupošte,sicerpajebiltelefondosegljivsamonapolicijskipostajivVintarovcih(53),OpekarnivJanežovcih

7Virpodatkov:arhivobčineDestrnik.8Virpodatkov:arhivobčineDestrnik.

Slika 4: Skupinski posnetek domačinov z “malo folkloro” na zaključni prireditvi MDB v Destrniku leta 1985 (Foto Kosi, arhiv občine Destrnik)

9Virpodatkov:arhivobčineDestrnik.

Občina Destrnik

30


31

(18)innadržavnemposestvuvPlacarju(14).Prekročnecentralejebilatelefonskazvezavzpostavljenaspošto,osnovnošolo,matičnimuradominKmetijskozadrugovDestrnikutergostilnoMarinič.

Doleta1980krajaninisoimeliposebnegainteresazatelefonskepriključke.Interessejezačelvečatipoletu1980.CentralavDestrnikujedovoljevaladvajsetpriključkovintisobilirazdeljeniinteresentomvneposrednibližinipošte.

Vletih1982–1984jepotekalaprvaorganiziranagradnjatelefonskegaomrežjavPesniškidolini.Telefonskepri-ključkejedobilo16gospodinjstevvnaseljihDesenci,Gomilci,LevanjciinZgornjiVelovlek.Omrežjesogradilikrajaniskupajznaročnikiinkrajevnoskupnostjo.PrvepriključkesodobilivDesencihinZgornjemVelovleku(poenega)terLevanjcih(dva).Preostalisomoralinapriključitevpočakatišeletodni,dajepoštarazširilacentralo.

Leta1986jesteklaorganiziranaakcijagradnjetelefonskegaomrežjaskupajssosednjimakrajevnimaskupnostmaRogoznicainGrajena.Telefonskepriključkejedobilo18gospodinjstevvnaseljihDrstelja,JanežovciinPlacar.

Leta1988jebilorazdeljenihšenekajindividualnihpriključkovdopolnezasedenosticentraleinrazvojtelefonijesejevDestrnikuustavil.

Leta1999jepostalinteresobčanovtakovelik,dasoseorganiziranolotiliizgradnjetelefonijevvsakovas.Akcijisejepriključilo150gospodinjstev.Planiranojebilo,dadelfinančnihsredstevprispevatatudikrajevnaskupnostinobčinaizsredstevzanerazvitaobmočja.Izdelanjebilprojekt,zgrajenisobiliprostorizakončnotelefonskocentralo.Začelisopolagatizemeljskekablovode.Cenematerialovpasoobinflacijivrtoglavonaraščaleinvpo-gajanjihspoštonibilovidetikoncaakcijeinplačevanjapogodbenihobveznosti.ObčanisoupravičenoizsililipogovorspredstavnikiobčinePtujinPoštevMariborušelepoblokadidostopavzgradbopoštevPtuju.Potehdogodkihstabiladoločenaskrajnacenazatelefonskipriključekinčasdokončanja.Vsisodelujočiinnekaterinoviinteresentisopriključkedobilipozimileta1991inspomladileta1992.

Tejakcijijesledilašeenamanjšainpotrebesobilezadovoljene.

Vletih2001in2002jebiloobmočjeobčinespetgradbišče.Vsizračnitelefonskikablisobilipoloženivzemljoskupajshišnimipriključkiinkabelskimtelevizijskimsistemom.Daneslahkoponosnozapišemo,daimamotelefonskoomrežjeskupajskabelskimomrežjemnapeljanodovsakehiševobčini.10

POKOPALIŠČE Doleta1787jevLočkemVrhu,namestudanašnjegapokopališča,stalapodružničnacerkevsvetegaBolfenka.PodrlisojoinvečinomaterialazvozilivTrnovskovas,kjersoleta1789postavilinovocerkev.Naruševinahstaresodomačinipostavilikapelico,kijeleta1827postalamrtvašnica.StemsostaropokopališčepricerkvisvetegaUrbanavnaseljuDestrnikzaprli.Pokopališčesejerazprostiralonadokajravnemgornjemdeluindokajstrmopadajočemsevernempobočju.Pretežnidelpokopališčajebilobdanskamnitimobzidjem,kigajemočnonačelzobčasa.Grobnapoljanisobilaurejenavravnevrste,kardanespovzročavelikotežav.Leta1968jebildelobzidjaobnovljen,venemnjegovemdelupazgrajenanovaograjaizbetonskihstebrovinžičnemreže.Vletih1977–1979jebilazgrajenanovaograjanadobstoječimkamnitimobzidjem,kijebilodotalporušeno.Severnidelpokopališčajebilvtemčasumočnozapuščen.Vsipokopisobilivzgornjem,ravninskemdelu.Krajani,kisoimelisvojepokojnepokopanenapobočju,sospominskaobeležjavečinomapreneslinaprostamestavgornjemdelupokopališča,nekateripasogrobnapoljaopustili.MedrekonstrukcijocestemimopokopališčavnaseljeLočkiVrhjebilacestaskrižiščemvnaseljeVintarovcispeljanaprekdelaspodnjegadelapokopališča,kijebilopuščeninporaščenzdrevjem.Slediljegrobposegvbrežinoinnapobočjusobilestrojnoizdelaneterasezapredvidenoširitevpokopališča.Žalpaizvajaleczemeljskihdelvstrmejšemdelupobočjaniupoštevalširineterasintakotadelpokopališčašedanesnemoreslužitisvojemunamenu.

Poletu1970jerazvojstanovanjskegradnjesegeltudinanašeobmočje.Prejprostornedolgehišesozamenjaleškatlaste,kinisoprimernezaležanjepokojnikavdomačihišidopogreba.Mestnapokopališčasogradilavečjemrliškeveže,sledilasojimpokopališčanapodeželjuindestrniškonibiloizjema.Krajevnisvetnikisoiskalikraj,kjerbivežicastala.Kerprostorazunajpokopališčanibilomogočedobiti,sorazmišljaliogradnjivežena

severnemdelupokopališčanadcestovLočkiVrh,kjerjebilošenekajravnegazemljišča,potrebenpabibilmanjšiposegvbrežino.Leta1995sobilinarejeninačrtizamrliškovežo.Gradnjasejezavleklavleto1996.Krajjedobilvežicozadvekrsti,skupnimposlovilnimprostorom,kijeogrevan,manjšokuhinjoindrugimifunkcio-nalnimiprostori.Kerjepokopališčeoddaljenoodcerkve,zemljiščepacerkveno,jebilodogovorjeno,dabodoverskiobredipotekalivposlovilnemdeluvežice.Takovežicaposkoraj10-letnemobratovanjuslužinamenu.Vtemčasujebilaobcestiprotipokopališčusaniranabrežina,cestasamaparazširjenainzgrajenprvipločnikvDestrniku.Leta2004jebilobnovljenšedelobzidjanadstaroOzvatičevodomačijo.

KANALIZACIJA Nekočsoobpomanjkanjuvodegospodinjetrikratuporabilevodo,predensojozlilestran.Vodojebilomarsikjepogričihtrebanositiindomačinisoznjogospodarilipreudarno.

Splošenrazvojinvodovodnisistemstaomogočilavečjoporabovodeinstemopustitevvodnjakov,mlakincisternzavodo.Stakimpotratnimravnanjemjeprecejonesnaženevodezačelonekontroliranoodtekativnaravo.Od-plakeizstranišč,pralnihstrojev,kuhinjsonačelekoreninskisestavgornjegaustrojazemljin.Vodevzapuščenihvodnjakihsonašlenovapota.Vnaravoizpuščenaonesnaženavodajezamakalapropustnoplastzemljindoplastiiloviceinlaporja.Takojevnašihkrajihnastalanovatežava:kamsfekalnovodo,daneboplazenjazemljininstihijskegauničevanjaokolja?

ObgradnjitelovadnicepriosnovnišolivDestrnikusmovkrajuzgradiliprvočistilnonapravo.Danessonanjopolegšolepriključenitudiobjektiodšoledopokopališča.Čistilnanapravajezačelaobratovatileta2003.

Leta2002jebilizdelanidejninačrtzagradnjokanalizacijskegaomrežjazacelotnoobmočjeobčineDestrnikvtrehrazličnihvariantah.

VgradnjijekanalizacijskisistemobregionalnicestiodšolemimoTrglavčnikovihinZelenkovihvdolinodoPravdičevegamostu,kjerbozgrajenadrugačistilnanapravavobčini.

Zagradnjokanalizacijesezanimajotudivdrugihstrjenihnaseljihobčine.11


Slika 5: Spominsko obeležje na pokopališču v Destrniku avgusta leta 2004 (foto: Anton Kovačec,

arhiv občine Destrnik)


Občina Destrnik

32


33

VZDRŽEVALNA DELA V DOLINI ROGOZNICEDolinaRogoznicescelotnimpovirjemjesestavnideljužnegaobmočjaSlovenskihgoric.

RogoznicajelevipritokDrave.IzviranaobmočjuŽikarcvSlovenskihgoricah,podPtujempaseizlivavlevobrežnidrenažnijarekobPtujskemjezeru.VzgornjemtokutečemimonaselijRogoznica,Jiršovci,Drstelja,Vintarovci,Janežovci,Placar,KicarinŽabjak.Vspodnjem,ravninskemdelutečeskoziindustrijskoconoPtuja,natopaskozinaseljiBrstjeinBudina,kjerseizlivavdrenažnijarek.PredizgradnjoHEFormin(SrednjaDrava2)sejenatemmestuRogoznicaizlivalaneposrednovDravo.

VzgornjemdelutokaRogoznicenaobmočjuSlovenskihgoricsodolinepovprečnoširoke1km.Tlasolahka,srednjetežkaintežkazboljalimanjizraženoglinastoprimesjo.Naselja,razenposameznihkmetij,sopomaknjenanarobdolineinvgričevje.ObstrugiRogoznicepotekacesta,kijeedinaprometnapovezavasPtujem,sicerpajedolinanamenjenapredvsemkmetijstvu.

CelotnopovodjerekeRogoznicedoBudineobsega35,33km2,odtegaje10%vobčiniLenart,60%vobčiniDestrnikin30%vobčiniPtuj.

ObvisokihvodahRogoznicavečkratletnoprestopibregoveinpoplaviobdelovalnepovršine,cestoterstanovanj-skeingospodarskeobjekte,intopredvsemvnaseljihJiršovci,Vintarovci,JanežovciinPlacar.PogostostpoplavsejepovečalapoizvedbiregulacijenagorvodnemdeluvobčiniLenart.

Vsakoletnepoplavepovzročajoneposrednoškodovkmetijstvuinnainfrastrukturnihobjektih.Posrednoješkodazaradineurejenihrazmermnogovečja,sajonemogočavsakoracionalnogospodarskokmetovanjeinpovzročastrahotnozaostajanjecelotnedoline,opuščanjeobdelavezemljišč,zapuščanjedomovinsocialnoproblematičnostdelaprebivalstva,kiševztrajavtakihrazmerah.

Odvodniinmelioracijskijarki,kisobilizgrajenivpreteklostizaosušitevmokrotnihzemljiščinzaodvodpada-vinskihvodzzalednihpobočij,nisoustreznovzdrževani.Zatojepretočniprofilmočnozmanjšan,vstrugahjevelikonaplavinterdrevesneingrmovnezarasti.ProblematičnisopredvsemiztočniodsekijarkovvRogoznico,kisoponekodvzrokzapoškodbebrežin,drugodpapopolnomazasutiznaplavinamiinzaraščeni.

Rogoznica,kijenatemodsekuneregulirana,močnomeandrira,strugajemestomapovsemplitva,polnanaplavininmočnozaraščena.Navečmestihjepreusmerjenavštevilnenevzdrževanemlinščiceinpoplavljavečkratletno,vendarpačiščenjestrugeRogoznicenizajetovtemprojektu.

VneposrednibližiniRogoznice,kjerjepodtalnicavisokainpravilomarednovsakoletnopoplavljazemljišča,sozamočvirjenitravnikiznizkophvrednostjo,pravilomapodph5,5.Titravnikisovečinomaeno-alidvokosni,včasihselahkokrmauporabilezasteljo.Manjkakovostnotravinjezmočvirskotravnorušoonemogočakako-vostnokmetovanje,kivnašihrazmerahšeedinoomogočaekonomičnokmetovanje.

Poplavljanjepovršinpogostoonemogočagnojenje,kijenujnozakakovostnoobdelavopovršin.Vzadnjihletih,kososepogojizakmetovanješezaostrili,pajevsevečpovršinneobdelanih.

VporečjupotokaRogoznicajezatokljubravninskemuobmočjuinpogojnozelorodovitnizemlji,kiomogočarelativnocenejšekmetovanje,dostipropadajočihkmetij,intokljubtemu,dasokmetijevpovprečjubistvenoboljzaokroženeinpredvsemtudivečje,kotjepovprečjevSloveniji.PoocenikmetijskesvetovalneslužbejepovprečnavelikostkmetijevzgornjeminsrednjemtokuRogozniškedolinevečjakot6hazemljišč,kipravilomaležijovneposrednibližinikmetije.

ZemljiščavobmočjupotokaRogoznicasonapedosekvencinekarbonatnekamenine.Vzgornjemdelupotokaprevladujemešanicalitotamnijskegaapnencainapnenegapeščenjaka,spodnjidelimageološkelastnosti,značilnezaDravskoinPtujskopolje.Debelinausedlinjevpovprečju20m.Zemljiščasozaobdelavosrednjetežkazdovoljhumusa,zaizboljšanjerodovitnostipajepotrebnopolegapnenjašezaložnognojenjesfosforjeminkalijem.Dasozemljiščapogojnoizrednorodovitna,dokazujejoposameznikmetje,kidosegajonasvojihurejenihpovršinahrekordnepridelkepritravinju,koruziinpšenicitertudiprisladkornipesi,zakaterosozaradiodsotnostitežkihkovinvzemljibistvenoboljšerazmerekotnaprimervsosednjipesniškidolini.

ObčinaDestrnikjeobsodelovanjupristojnihministrstevRepublikeSlovenijejeseni2002začelainspomladi2003končalavzdrževalnadelapričiščenjuvodotokovenkratnegaposega.Skupajjebiloobnovljenihinizkopanih

14.480mjarkov,obnovljenihvečcevnihpropustovnadovoznihpotehinskupajspodjetjemVGPDravaPtujzavarovanihvečzajednasamistrugipotokaRogoznicazvtokijarkov.

Saniranazemljiščasodaneskmetijskoobdelana.Upravičenostvzdrževalnihdelpažedajevidnedonose.PokončanihsanacijskihdelihnasamistrugipotokaRogoznica,kišetrajajo,inkomasacijizemljiščbozastavljeniciljpopolnomaupravičilvloženasredstva.12

DRUŽBENE DEJAVNOSTI ŠOLSTVO IN IZOBRAŽEVANJEObčinaDestrnikimapopolnodevetletnoosnovnošolo.Leta1998jebilobstoječišolskiobjektdograjen,staridelpaprenovljen;dodatnojebilazgrajenanovavečnamenskatelovadnica.Šolajeenergetskovarčnainsodobnoopremljena,sajsosodobnespecializiraneučilniceopremljenezustreznimididaktičnimipripomočki,obogatenešesprezračevanjem,kijedigitalnoreguliranoznadgradnjocentralneganadzornegasistema.OŠDestrnikjebilarazglašenazaenergetskovarčenobjektvSlovenijiinjetakoprejelaprvonagradoMinistrstvazagospodarskedejavnosti,Agencijezaučinkovitoraboenergije(AURE)inGospodarskegavestnika.

OŠDestrnikobiskuje253učencevv16oddelkih.VsedmemrazredudevetletkenadaljujejovtejšolišolanjetudiučenciizTrnovskevasi.OsnovnašolavDestrnikujedoleta2000izvajalaprogramosemletnegašolanja,sšolskimletom2001jezačelauvajatidevetletniprogramšolanja,zakarsozagotovljenipogoji.Poprojektudevetletneosnovnešolesozačelidelativšolskemletu2001/02,insicervpetihoddelkih–vtrehprvihrazredih(namatičnišoliinvdvehpodružnicah)invdvehoddelkihsedmegarazreda(tusovključenisedanjiučencipetegarazreda).Dodatnaizobraževanjasoučitelji,kisodelujejovnovemprogramu,žeopravilioziromajihšeopravljajo.

ZDRAVSTVO IN SOCIALNE ZADEVEZapotrebeobčanovdelujevkrajuDestrnikzasebnazdravstvenaambulanta,kakorježepredvojnodelovalaambulantadr.JožetaPotrča.AmbulantaFrancaŠuta,dr.med.,delujedvakrattedensko.Ambulantajeustreznoopremljenainnudizdravstvenestoritveobčanom,ki jimjenatanačinprihranjenapotnaPtuj.Prisotnostzdravnikavkrajudvigakakovostživljenja,sajzdravnikskrbitudizapreventivoobčanov,vglasiluObčanobjavljarazličnezdravniškenasveteterpripravljapredavanjainsodelujepriorganiziranjuhumanitarnepomoči.

SKRB ZA KULTURNO DEDIŠČINO, DRUŠTVA IN CIVILNO SAMOINICIATIVOObčinaskrbizaohranjanjespomenikovspodročjanaravneinkulturnedediščine.Naravnodediščinopredstav-ljajoohranjenenaravnedobrinegozdinvodotoki.PomembennaravnispomeniksotudirastiščamočvirskegatulipananazemljiščihobPesnicimedreguliranostrugoPesniceinsevernimobrobnimjarkom.

Vobčinijenekajgomilnihgrobišč.Večjidelkulturnozgodovinskedediščinepredstavljasakralnadediščina,torejcerkev,križiinkapelice.Spodročjaetnološkedediščinenajdemonekajohranjenihspomenikovljudskegastavbarstva,kijihbotrebaustreznozaščititiinurediti.SeznamzaščitenekulturnedediščineobčineDestrnikzajema:domačijovZasadih(Zasadi3),cerkevsvetegaUrbanavDestrniku,gomilnagrobiščavGomilcih,Gomili,ZgornjemVelovleku,DrsteljiinPlacarju(dve),hišovDestrniku(Destrnik11),ReševspomenikvVintarovcih,rojstnohišodr.JožetaPotrčavVintarovcih,domFrancaOsojnikavDesencih,viničarijovDestrniku(Destr-nik6),PihlerjevokapelicovLevanjcih,kužnoznamenjevLočkemVrhu,znamenjivDesencihinJanežovcih,BezjakovoinVeršičevokapelicovZgornjemVelovleku,RašlovoinBenkovokapelicovSvetincih,PukšičevoinHauptmanovkapelicovDestrniku,SeverjevokapelovPlacarju,GrabarjevokapelicovDrstelji,Gaiserjevo


Občina Destrnik

34


35

kapelicovJiršovcih,KosovokapelicovLočkemVrhu,domačijiŽampavLevanjcih,ElsbaherjevštokvPlacarjuinspomenikpadlimvprvisvetovnivojnivVintarovcih.

DRUŠTVA Vobčinijedruštvenoživljenjezelobogato.Živahnadejavnostdruštevbogatikulturniutripobčineinzdružujekrajane,kiseuspešnovključujejovrazvojobčine.

DruštvavObčiniDestrnikso:13PGDDestrnik,PGDDesenci,TurističnodruštvoDestrnik,KulturnodruštvoDestrnik,ŠportnodruštvoDestrnik,ŠportnodruštvoPlacar,LovskadružinaDestrnik,DruštvokmeticDestrnik,DruštvoupokojencevSvetiUrban,KrajevnaorganizacijaRdečegakriža,DruštvomladihDestrnik,DruštvovinogradnikovinsadjarjevOsrednjeSlovenskegorice.

TURIZEMObčinaimazarazvojturizmaneokrnjenenaravnepokrajinskeznačilnosti,ohranjendelkulturnedediščine,možnostizalov,pohodništvo,kolesarstvo,jahanjeinaktivnopreživljanjeprostegačasa,ponudbokakovostnihvininkulinaričnihposebnosti,tradicionalneprireditve(občinskipraznik,blagoslovkonjev,majskeigre/igresšaljivimznačajeminvključitvijostarihopravil/,kmečkipraznik/prikazstarihobičajevvpovorki/).

SkoziobčinopotekaSrednjeslovenskogoriškavinsko-turističnacesta(VTC13).Vobčiniaktivnodelaturističnodruštvo.Vsklopudruštvastatudidveetnografskiskupini,KorantiinLjudskepevke.VokvirulovskegaturizmajedejavnaLovskadružinaDestrnik.

Napodročjuturizmajevobčinivelikoodprtihpriložnosti.Občinavidisvojerazvojnemožnostipravvtejsmeri,zatosoprihodnjemurazvojutepanogeposvetilivsopozornost.

TakosejeporodilatudizamiselorazvijanjuturističneoziromazdraviliškedejavnostinaobmočjuJanežovcev.TavasležipretežnonaobrobjuporečjapotokaRogoznica,delnopavpoložnemgričevju,nanadmorskivišini250m.Tukajjepotekalaproizvodnjaopeke,kipajepred35letizamrla.Občinanačrtujevopuščenihglinokopihrazvojturističneconeinjevtanamenodkupilazemljišča,kjersoopuščeniglinokopiinkjerbodojavnepovršinedobilesvojnamenzarekreacijoinrazvojturističneganaselja.

NaložbeniprojektGaja–TermeJanežovci(Gaja–SpaResortJanežovci)jezasnovankotzdraviliškoinwellnessturističnonaseljespetimizvezdicami.Izgradnjaturističneganaseljajepredvidenanaizrednodobrologističnodostopnilokaciji(vbližinimejezAvstrijo,MadžarskoinHrvaško),vseverovzhodniSloveniji,vpomirjujočemnaravnemokoljunaseljaJanežovci.

Odmaknjenostobmočjaodmestnegaživljenjaomogočaizbranemukrogubodočihuporabnikovpozitivnospre-memboživljenjskegaslogainokolja.Celostnaureditevinpodobaprojektatemeljitanatesnipovezanostiznaravoinetnološkimielementipokrajinevsofisticiraniobliki,kigostomomogočapopolnoudobjeinromantičnoinsproščenodoživetjetradicije.

Vokviruprojektajenazazidljivemzemljiščuvelikosti82.089m2predvidenaizgradnjaturističneganaseljavobsegu157sobvhoteluvisokekategorije(petzvezdic),30apartmajevvdepandansahvoblikitipičnihhiš(kothotelskiapartmaji)ter42apartmajskihenotvapartmajskemnaselju.Skupajtorej229nastanitvenihenotsskupajpribližno500ležišči,vsevisokekakovostnekategorije(petzvezdic).Načrtovaneprogramskevsebinesozasnovanenazdraviliškiinwellnessdejavnostizmočnimvključevanjemnaravnihdanostiinvrelcazdravilnenaravnetermalnevode,kijenatejlokaciji.

Celotnaocenjenainvesticijskavrednostprojektaznaša38,52mioEUR(brezDDV,kijesicernevtralnafinančnakategorija)inzajematudiocenjenovrednostzemljiščainvrtinetermalnevode.

ProjektjevpartnerstvuinpopogodbizObčinoDestrnikzasnovaladružbaHosting,d.o.o.,izLjubljane,kijespecializiranazanačrtovanje,razvojinupravljanjeturističnihprojektovinuveljavljenatakovSlovenijikotvmednarodnemokoljuJVEvrope.

POVZETEKAvtorjastapredstaviladanašnjoobčinoDestrniknapodlagistatističnihpodatkov.Predstavitevobsegasedemsklopov.Splošnipodatkikažejo,dameriobčina34,4km2inima2699prebivalcev.Drugopoglavjepredstavljaobčinskoupravo.Vpoglavjuoupravnipolitikisonavedeniorganiinkomisije,kidelujejovobčini.ZgodovinskipregledupravnoteritorialnegarazvojaobsegaobdobjeodstareobčineSvetiUrban,prekobdobjapodrugisvetovnivojni,razvojakrajevneskupnostidosamostojneobčine.VpoglavjuonaseljihvobčiniDestrniksonakazanerazvojnetežnjezaposameznekraje.Šestopoglavjeprikazujegospodarstvoininfrastrukturoobčine,pričemersopodrobnoobdelananaslednjapodročja:cestnoprometnepovezave,oskrbazvodo,regulacijaRogoznice,elektrika,telefonija,javnarazsvetljava,kanalizacijainpokopališče.

SUMMARYTheauthorshavedescribedthepresentmunicipalityofDestrnikonthebasisofstatisticaldata.Thepresentationcomprisesofsixcomplexes.Generaldatashowthatthemunicipalityis34.4km2bigandhas2699inhabitants.Thesecondchapterpresentsthemunicipalityadministration.Thechapteronadministrationpolicypresentstheactivemunicipalauthoritiesandcommissions.Thehistoricalreviewoftheadministrativeterritorialde-velopmentincludestheperiodoftheformermunicipalityofStUrban,theperiodaftertheSecondWorldWarandthedevelopmentofthelocalcommunityuptothepresentindependentmunicipality.InthechapterdealingwiththesettlementsofthemunicipalityofDestrnik,thedevelopmentaspirationsofindividualsettlementsaredescribed.Thelastchapterputsforwardtheeconomyandinfrastructureofthemunicipality,whereroadtraffic,watersupply,theimprovementoftheRogoznicabrookcourse,electricity,telecommunication,streetlighting,sewagesystemandthecemeteryaredescribedindetail.

ZUSAMMENFASSUNGDieAutorenhabendieheutigeGemeindeDestrnikanhandvonstatistischenAngabenvorgestellt.DiePrä-sentationumfasstsechsKapitel.AllgemeineAngabenzeigen,dassdieGemeinde34,4km2großistund2699Einwohnerhat.ImzweitenKapitelwirddieGemeindeverwaltungvorgestellt.ImKapitelVerwaltungspolitiksinddieOrganeundKommissionenaufgeführt,dieinderGemeindetätigsind.DergeschichtlicheÜberblickderverwaltungsterritorialenEntwicklungumfasstdieZeitvonderaltenGemeindeSt.Urbanus,überdenZeitraumnachdemzweitenWeltkrieg,derEntwicklungderOrtsgemeinschaftbishinzurselbstständigenGemeinde.ImKapitelOrtschafteninderGemeindeDestrnikwerdendieEntwicklungstendenzendereinzelnenOrtschaftenaufgezeigt.DasletzteKapitelzeigtdieWirtschaftslageunddieInfrastrukturderGemeinde,wobeidieStraßen-Verkehrslage,dieWasserversorgung,dieRegulierungdesBachesRogoznica,dieElektrizität,dieTelefonie,dieStraßenbeleuchtung,dieKanalisationundderFriedhofgenauerbehandeltwerden.

13Vokvirupredstavitveobčinesodruštvalenavedena,sajsopredstavljenavsamostojnemprispevkuvtemzborniku.

Občina Destrnik

36


3737

Termalna vrtina Jan-1/04 v Janežovcih

36


AndrejLapanje

mag.AndrejLapanje,univ.dipl.inž.geol.Geološ[email protected]

UDK556.3:550.82(497.4Janežovci)

Ključnebesede:hidrološka in geološka struktura, vrtina, termalna voda

38


39

UVOD

ObčinaDestrnikimavsvojihrazvojnihprioritetahnavisokemmestuzapisanopospeševanjeturističnedejavnosti.Takosejeporodilazamisel,dabipreučilimožnostirazvijanjazdraviliškedejavnostinaobmočjuJanežovcev.ŽupanFrancPukšičjenapodlagiinformacijstegaprostorapredlagal,dasena

območjuopuščenegaglinokopavdolinipotokaRogoznicaizvrta1000mglobokaraziskovalnavrtina,skaterobiraziskaligeotermičnipotencializbranelokacijeinzajelitermalnovodo.Dajebilazamiselutemeljena,do-kazujeobstojTermPtuj,kiizkoriščajotermalnovodoizglobinmed895min1064mle5,5kmjugozahodnoodpredlaganelokacije.

PonaročiluObčineDestrnikjetakoleta2002GeološkizavodSlovenijeizdelalhidrogeološkeinstrukturno--geološkeosnovezazajemtermalnevode(Lapanjeidr.,2002)vJanežovcih(občinaDestrnik).Vtehosnovahsmopredlagaliizdelavo800mglobokeraziskovalno-kaptažnevrtineJan-1naobmočjuopuščenegaglinokopavJanežovcih.

Leta2004jeObčinaDestrniknapodlagijavnegarazpisapridobilafinančnasredstvazaizvedboraziskovalnevrtine.NarazpisuzaizvajalcejebilonatokotizvajalecvrtalnihdelizbranopodjetjeGeoprojekt,d.d.,kijevrtanjevrtinezaupalopodizvajalskemupodjetjuGeoid-Beroš,d.o.o.,sHrvaške.Strokovnoinlogističnopod-porojeizvajalGeoprojekt,d.d.Kotizvajalecspremljevalnihdel(spremljavavrtanja,črpalnipreizkus)jebilizbranGeološkizavodSlovenije.

Vrtinajebilaizvrtanamed17.septembromin12.novembrom2004zvrtalnimstrojemWirthB3Adokončneglobine824m.Delasopotekalakontinuirano,brezprekinitev,24urnadan.VrtinaJan-1/04jebilaizvrtanarotacijskoskotalnimdletomspomočjobentonitno-polimerneizplakepredpisaneviskoznosti.

Medvrtanjemsmozodvzemnimintervalom5mspremljalilitološkosestavonavrtanihsedimentov,odvzelipasmotudištirijedrazasedimentacijskeinpaleontološkeanalizetermeritvetermičneprevodnosti.Pokončanemvrtanjusobilevvrtiniopravljenekarotažnemeritve.Zinterpretacijopopisovnavrtanine,napredkovvrtanjainkarotažnihmeritevsobilidoločenifiltrskiodsekiinprogramcevitve.Pokončanihvrtalnihdelihinaktiviranjuvrtinejebilizvedenčrpalnipreizkus,kijetrajal10dniinkatereganamenastabilaugotovitevhidravličnihlastnostivrtineindimenzioniranječrpalke.Medčrpanjemsmoodvzelitrivzorcevodezadoločitevkemijskihparametrovtermalnevode.AnalizesobileopravljenevlaboratorijihZZVMaribor.

VprispevkubomnakratkoopisalgeološkelastnostiobmočjatertehničneinproizvodneparametrevrtineJan-1/04,naosnovikaterihselahkoprojektiranjenaizraba(izkoriščanjetermalnevode).

GEOLOŠKA ZGRADBA OBMOČJA MED PTUJEM IN DESTRNIKOM IN HIDROGEOLOŠKA PROGNOZA Splošnegeološkelastnostiobmočja,vkateremležijoJanežovci,sooznačenespojavljanjemglinastih,meljastih,peščenihinprodnihsedimentov,kisoseodlagalivterciarjuznotrajMurskedepresijePanonskegabazena.Po-dročjePanonskegabazenajenastalospogrezanjemingubanjempredterciarnepodlage.Vspodnjemdelusosedimentišemorski(Panonskomorje),navzgorpasenamestomorskihsedimentovpojavljajosedimenti,nastalivpolslanemjezeru,sladkovodnemjezeruternatovdeltnihinrečnihsistemih,kisoznaplavinamizasipaliome-



IZVLEČEKNa območju opuščenega glinokopa, v dolini potoka Rogoznica, so izvrtali 1000 m globoko raziskovalno vrtino in raziskali geometrični potencial izbrane lokacije z namenom izkoriš-čanja termalne vode. V prispevku so opisane geološke lastnosti območja ter tehnični in proizvodni parametri vrtine Jan-1/04, na osnovi katerih se lahko projektira njena izraba (izkoriš-čanje termalne vode).

Thermal Borehole Jan-1/04 in Janežovci

ABSTRACTIn the area of the abandoned clay pit in the valley of the Rogoznica brook, a 1,000 metre deep research borehole was drilled and geometrical potential of the chosen location was researched for the purpose of exploitation of the thermal water. In the present article, the author describes geological charac-teristics of the area as well as techni-cal and manufacturing parameters of the Jan-1/04 borehole, on the basis of which the use of the borehole (the use of thermal water) can be planned.

Thermal-bohrung Jan-1/04 in Janežovci

SYNOPSISIm Gebiet der stillgelegten Lehm-grube im Tal des Baches Rogoznica wurde 1000m tief gebohrt, um das geometrische Potenzial des gewählten Standortes zu erforschen, mit der Absicht, Thermalwasser zu nutzen. In dem Beitrag beschreibt der Autor die geologischen Eigenschaften des Gebiets sowie die technischen- und die Produktionsparameter der Bohrung Jan-1/04, aufgrund derer man ihre Nutzung (die Nutzung von Thermal-wasser) projektieren kann.

40


41

Napodlagizbiranjapodatkovizštevilnihštudijinpodatkovovrtinah,izvrtanihvširšiokoliciJanežovcev,smovfaziizdelavestrokovnihosnovleta2002izdelaliprognozniprofilvrtine.Zaprvih200mglobinesmoupoštevalipodatkeonajbližjivrtiniDev-1/99(Desenci),zaglobinedo410mpodatkeovrtiniMo-1/58,odglobine410dokoncapapodatkeovrtiniGb-1/87.

Prognozniprofilvrtinejebilnaslednji:

•odpovršjadoglobine5mjerazvitapresedimentiranafluvialnakvartarnaglina(Q),kisojoizkoriščalivglinokopu;

•odglobine5mdoglobine770msmopričakovalisedimenteMurskeformacije,kijihsestavljajoprodne,peščeneinglinasteplasti;

•vvišjihdelih,doglobine190m,najbinastopaleplastigline,menjajočsesplastmidebelegačistegaprodainvmanjšimerispeskom;vtakihplastehjezajetapitnavodazvrtinoDev-1stemperaturoiztekajočevode15°C;

•odglobine190mdoglobine770msmopričakovalimenjavanjeprevladujočihglinastihplastiznekajplastmiproduktivnegapeskainproda;

•odglobine770mdo800msmopričakovalirazviteprevladujočelapornateplastiLendavskeformacije(peščeneplastisopodrejene).

IdejnazasnovaglobokevrtinezazajemtoplevodenaobmočjuobčineDestrnikjepredvidevalazajemtermalnevodevpeščeno-prodnihplastehMurskeformacijevglobinimed400in800m.Spomočjopodatkovmeritevtemperaturvsosednjihvrtinahinizračunovtemperaturenapodlagiprognoznegaprofilasmoizračunalipri-čakovanotemperaturonaglobini400m,kinajbibilamed27in30°C,naglobini800mpasmopričakovalitemperaturomed39in47°C.Temperaturazvrtinozajetevodejeodvisnaodpoložajaprepustnihplasti,vkaterihjevodadejanskozajeta,inodmešalegarazmerja(zmesnetemperature)dotokovvodeizrazličnoglobokoležečihzajetihvodonosnihplasti.Pričakakovalismo,dabopoložajvodonosnihplastitakšen,dabomožnozajetizado-stnokoličinovode(približno10l/s)zzmesnotemperaturomed31in36°C.

VRTANJE IN AKTIVACIJA VRTINE LETA 2004Vrtinosmozačelivrtati17.septembra2004.Vrtanjezauvodnozaščitnocevjebiloopravljenostežkimvrtalnimdrogovjem,stabilizatorjeminskotalnimdletompremera171/2 (444,5mm)doglobine33,5m.Poopravljenemvrtanjujebilavrtinazacevljenaszaščitnocevjopremera133/8˝(340mm)doglobine32,8m.Medprostormedpremeromvrtanjaincevitvijojebilzacementirans2.300kgcementnemešanice.Medvrtanjemsobiliodvzetivzorcinavrtaninematerialanavibracijskemsitunavsakih5mnapredkavrtanjaoziromatudiboljpogostonamestihheterogenelitološkesestave.Medvrtanjemsobiliodvzetitudištirjevzorcijederzasedimentološkeinpaleontološkeraziskave.Vzorci,težkipribližnopo1kg,sobilizapakiranivplastičnevrečke,nakaterihjebilaoznačenaglobina,terodpeljanivlaboratorijvLjubljano.

Slika 1: Vrtalni stroj na delovišču v opuščenem glinokopu v Janežovcih


njenodepresijo.MurskadepresijaseraztezamedPohorjemnaseverozahodu,Bočem,PtujskogoroinHalozaminajugovzhoduterLendavskimigoricamiinGoričkimnavzhodu.Murskadepresijajezapolnjenasterciarnimiinkvartarnimisedimenti.ZaradiprelamljanjainselektivnegapogrezanjajeznotrajMurskedepresijenastalovečstrukturnihenot.NapodlaginekajletnihgeofizikalnihraziskavjeDjurasek(1988)povzel,dasiodseveraprotijugumedMurskoSobotoinOrmožemvterciarnipodlagisledijonaslednjestrukturneenotezosmivsmerijugozahod–severovzhod:

•Murskosoboškimasivoziromaantiforma(nekateriavtorjigaimenujejotudiSoboškiprag),

•Ptujsko-ljutomerskasinklinalain

•Ormoško-selniškaantiforma.

JanežovciležijonaprehoduizMurskosoboškegamasivavPtujsko-ljutomerskosinklinalo(vpadprotijugovzho-du).Izrazitopovečevanjedebelineterciarnihsedimentovvsmeriodseverozahodaprotijugovzhodujeposledicagubanjavterciarju,kigajespremljalopremikanjeobLjutomerskemprelomu.NaobmočjuvrtinevJanežovcihjeglobinapredterciarnepodlageocenjenana1800m.

ZaširšepodročjeseverovzhodneSlovenijejetorejvterciarjuznačilnaenotnasedimentacijaklastičnihsedimentov(glina,melj,pesek,prod)zredkimiapnenčastimigrebeni.Terciarneplastisosestavljenerazmeromaenostavno;povečinisopoložnonagnjeneprotijuguoziromajugozahodu,zatoprihajajoprotijugunapovršjevsemlajšeinmlajšeterciarneplasti.OkolicoPtujagradijonajmlajšeplastipliocenskestarosti.ZaSlovenskegorice,kjersoterciarnisedimentiraziskanipredvsemvvrtinah,jeosnovozarazdelitevlitostratigrafskihenotdaloelektro-karotiranjevrtin.Spomočjoelektrokarotažnihmeritevsoločilitrilitostratigrafskeenote.VečinomiocenskihsedimentovsopoimenovaliMurskosoboškaformacija,kiobsegasedimentespodnjegamiocena.Tosomeljastlapor,meljevecinpeščenjak;prevladujemeljevec.

Lendavskoformacijozgornjemiocenskestarostivspodnjemdelusestavljasivlapor,navzgorpadrobno-dosrednjezrnatsljudnatpesek,peščeno-glinastlaporinpeščenaglina.Vpeskusovložkipeščenjakainlečeproda.Zrnainprodnikisovglavnemkremenoviterizdrugihmetamorfnihinmagmatskihkamin.Vnajvišjemdeluseizmenjujejoplastiglinenegalaporjainzaglinjenegapeska.

MlajšeplastisestavljajoMurskoformacijo,kiobsegasedimentezgornjegadelazgornjegamiocenainpliocena.Pliocenskisedimenti,kisestavljajoMurskoformacijo,sobilirazvitivklastičnemrazvojuspeskom,prodom,vložkiglineinpeščenjaka.Vspodnjemdelusemenjujegostozbitprodspeskomsplastmipeščenjaka,laporjaingline,vzgornjemdelupaseizmenjujejoprod,pesekinglinasteplasti(ŽlebnikinRogelj,1973).DebelinaMurskeformacijejenaobmočjumedPtujeminMoravcivSlovenskihgoricahzelospremenljiva:vvrtiniHa-1/58vTur-niščupriPtujujenjihovaglobina1645m,vvrtiniKo-1/58vKoračicah1309m,vvrtiniMo-1/58vMoravcihše1190m,vvrtiniGb-1/87vGabrnikupale430m.NasplošnosedebelinaMurskeformacijezmanjšujevsmeriodjugovzhodaprotiseverovzhodu.Vsmeriseverovzhod–jugozahodmedDvorjanamiinBišečkimVrhomsevernoodDestrnikanapovršinitudiizklinja.

ZazajemtermalnevodejezanimivapredvsemMurskaformacija,kijosspodnjestraniomejujetakoimenovanihorizont“b”(Djurasek,1988).Globinohorizonta“b”naobmočjuvrtinevJanežovcihocenjujemona770m.Murskaformacijavsebujedebeleplastipeskainprodaspeskom,kijezeloporozeninprepusten.

Dalahkopričakujemopojavtoplevodenaobmočjusedimentnihbazenov,kotjeMurskadepresija,morajobitiizpolnjeninaslednjitrijepogoji:daobstajakrovnaizolacijskaplast,kivarujegeotermičnisistempredprehitrimoddajanjemtoplote,dasopodtokrovnoplastjoporozneinzavodoprepustnekamnineterdaskoznjekroži(na-pajanje)insesegrevapodzemnavoda.Zajemtermalnevodevterciarnihsedimentihjetorejmogočtam,kjerjeizpolnjenakombinacijaugodnihlitoloških,hidrogeološkihingeotermalnihlastnosti.Znotrajpaketaterciarnihsedimentovmorajobitivodonosniki(prodiinpeskioziromakonglomeratiinpeščenjaki),kimorajobitiprekritizizolatorskimiterciarnimisedimenti(glinastiinlapornatisedimenti).Podzemnavodavvodonosnihsedimentihsemoranapajatispovršja.Pokazaloseje,dasovsitrijepogojiizpolnjenilevspodnjemdeluMurskeformacije.SlabšivodonosnikisosicertudivzgornjemdeluLendavskeformacije,vendarbimoralabitizatovrtinaprecejgloblja.Izdatnosttehplastipajebistvenomanjša,pravtakojevprašljivonapajanjetehvodonosnikov,respaje,dajetemperaturazaradivečjeglobinevišja.Menimo,dazatozajemtermalnevodevLendavskiformacijiekonomskoniopravičljiv.

42


43

20l/s(13.novembra2004ob12.50)insenatopostopomašepovečevala,15.novembra2004pajeznašala35l/s.Aktiviranjejetudipritemrežimupotekalovpodobnihciklusihsprekinitvamido15.novembrado13.15.

Pokončanemaktiviranjuinmeritvahdvigavodnegladinejebilodrogovjeizvlečenoin16.novembra2004jebilazvrtalnimdrogovjemkontroliranaprostaglobinavrtine.Dnovrtinejebilougotovljenocelopodglobinozacevitvenaodseku,kjerjebiloodvzetojedro,karpomeni,dasemedaktiviranjemnadnuvrtinenisedimentiralpesekizvodonosnihslojev.Nazačetkuvsakegaciklačrpanjasejevodaskalila,sprvajebilazelokalna,14.in15.novembrapasejekalnostvodežemočnozmanjšala.Aktiviranjesmokončali,kosejevodažeponekajminutahčrpanjaočistila.Naosnovirezultatovopisanegapostopkaaktivacijejerazvidno,dajebiloupravičenopodaljšatičasaktiviranja(daljšičasaktivacije,kotjebilpredvidenvprogramu)indajebilaaktivacijauspešna.

ČRPALNI POSKUS NA VRTINI JAN-1/04Poprogramujebilpredviden10-dnevničrpalniposkus.Dne17.novembra2004jebilavvrtinovgrajena15KVpotopnačrpalkaGrundfosSP46-10,maksimalneizdatnosti16l/s.Črpalkajebilavgrajenanaželeznihcevehpremera113mm(obložnecevi)naglobino62,20m.Naglobino75mjebilavgrajenamerilnasondaEltrazazveznomerjenjegladinepodzemnevode,temperatureinelektričneprevodnosti.Dne19.novembra2004ob14.35sejezačelčrpalniposkusnavrtiniJan-1/04.Gladinapodzemnevodepredčrpanjemjebila20,0mpodustjemvrtine.Črpanjejebiloizvedenokotstopničastiteststremirazličnimikoličinamičrpanja.Povprečnakoličinačrpanjavcelotnemobdobjučrpanja(10dni)jebila7,62l/s.Naustjevrtinejebilvgrajenelektronskišteveczaspremljavočrpanekoličinemedtestiranjemvrtine.

Prvakoličinačrpanja(Q1)jebilapovprečno4,45l/szznižanjemgladinepodzemnevodezaΔs1=15m,toje35mpodustjevrtine.Temperaturavodesejeustalilapri25,2°C,električnaprevodnostvodejebila440μS/cm.Črpanjejetrajalodo21.novembra2004do13.30.

Drugakoličinačrpanja(Q2)jebilapovprečno7,1l/s.ZnižanjegladinepodzemnevodejebiloΔs2=27,4m,toje47,4mpodustjevrtine.Temperaturavodesejeustalilapri27,4°C,električnaprevodnostjebila438μS/cm.Črpanjejetrajalodo23.novembra2004do13.50.Predkoncemčrpanjadrugekoličinejebilaistegadne,torej23.novembra,ob13.40odvzetaprvaserijavzorcevvodezakemijskoanalitiko.

Tretjakoličinačrpanja(Q3)jebilapovprečno8,9l/s.ZnižanjegladinepodzemnevodejebiloΔs3=39,3m,toje59,3mpodustjevrtine.Temperaturavodesejeustalilapri28,0°C,električnaprevodnostjebila448μS/cm,pHpa7,77.Črpanjejetrajalodo29.novembra2004do13.45.Dne26.novembra2004ob13.20jebilaodvzetadrugaserijavzorcevvodezakemijskoanalitiko,predkoncemčrpanja29.novembra2004ob10.00pašetretjaserijavzorcevvodezakemijskoinsanitarnoanalitikovobseguanalitikezanovivodnivir(D-analiza).

Rezultati10-dnevnegastopenjskegapreizkusanavrtiniJan-1/04sopokazali,dajeobupoštevanju20-odstotneekstrapolacijenadnajvečjočrpanokoličino(8,9l/s)možnoizkoriščati10,6l/spodzemnevodepriznižanjuΔs20%=55,4m(gladinapodzemnevode75,4mpodustjemvrtine).Gledenaznatnonaraščanjeizgubvvodo-nosnikuvodvisnostiodvečjekoličinečrpanjainizgubvvodnjakuterstempovezanozmanjšanjeučinkovitostivodnjakajepredlagananajvečjakoličinačrpanjado8,0l/szmožnostjokratkotrajnih(do6urtrajajočih)povečanjdo12l/s.Prikoličiničrpanja8,9l/ssejegladinapodzemnevodenavideznostabilizirala.

VvrtiniJan-1/04jevodonosniksestavljenizvečplasti(polzaprtvodonosnik,vkateremsevodaizcejatudiizpolprepustnihplastimeljaindrobnegapeska),zatojezelotežkopravilnoizračunatinjegovehidravličnelastnosti.Kljubtemulahkospomočjoanalizepodatkovčrpalnegapreizkusainanalizedvigovanjagladinetermalnevodepokončanemčrpanjuizračunamoredvelikostikoeficientavodoprepustnosti,kipredstavljapovprečjevsehplasti.PodatkesmoanaliziralipoThiemovihinLoganovihstacionarnihmetodahinJacobovinestacionarnimetodi.PodatkeodvigusmoobdelalisTheisovometodo.Ocenaredavelikostikoeficientavodoprepustnostijepomembnasstališčaugotavljanjazmogljivostivodonosnika(kolikovodelahkočrpamoizvodonosnika,nedabiseprehitropraznil).

Vtabelisonavedeneizračunanevrednostipovprečnegakoeficientaprepustnosti.Vrednostisegibljejomed1in7⋅10-6m/s.


Počakanju,potrebnemzastrjevanjecementa,jebilprevrtancementničep,vrtanjepasejenadaljevalozdletompremera121/4 (311mm)doglobine318,5m.Poprojektujebilapredvidenavgradnjatehničnezaščitnecevido300m,obpogoju,dasegapetacevitvevglinastoplast.Kerjebilnaglobini300mnavrtanprod,jebiltaodsekvrtinepoglobljendoomenjeneglobine.Predcevitvijojebilkanalvrtineponovnoobdelan,pravtakopajebilazamenjanatudiizplaka.Vrtinajebilazacevljenaszaščitnimicevmipremera95/8˝(244,4mm)od0,0do315,5m,natopazacementiranapovsejdolžini.Porabljenihjebilo15.000kgpredpisanecementnemešanice.Tudipotejcementacijijebilpoustreznemčakanjucementničepprevrtan.

Vrtanjezaproizvodnozaščitnocevsejenadaljevalozdletompremera81/2 (216mm),insicerodglobine318,5mdokončneglobinevrtanja820m(brezjedrovanja).KarotažnemeritvesmovvrtiniJan-1/04izvedli30.oktobra2004priglobinivrtine800mšepredvgraditvijoproizvodnezaščitnecevi.Karotiranjebilnecevljeniodsekvrtineod315mdo794m.Izmerjenisobilinaslednjiparametri:aktivnostnaravnihžarkovgama,temperaturainelektričnaprevodnostizplake,kratkaindolganormalnaelektričnaupornost,lateralnaupornost,lastnipoten-cialintočkovnaupornost.Aktivnostnaravnihžarkovgamajebilamerjenatudiskozistenouvodneintehničnezaščitnecevidoustjavrtine.Zaradipregosteizplakejebilodklonvrtineizmerjenleodustjadoglobine348m.Odnalitjaizplakedokoncameritev(12ur)sejegladinaizplakevvrtiniznižalaodustjanaglobino20m.Napodlagikarotažnihmeritev(naglobinipribližno787mjebilaugotovljenaplastdrobnegaproda)inpregledazad-njihizpirkovjebilasprejetaodločitev,dasevrtinapoglobido820m.Vrtinajebilazacevljenasslepocevitvijo7˝(178mm)naodsekuod280,47do820,0m.Predvgrajevanjemjebilgledenarezultatevrtanjainkarotažnihmeritevizdelanprogramcevitve,kijetočnodoločalodsekevgradenjpolnihinfiltrskihcevi.

Vsamemprojektuzaizdelavovrtine(Benčekidr.,2002)cementacijaproizvodnezaščitnecevinibilapredvidena,vendarpasosenaodsekumed316in407mpojavilerazličnodebeleplastičistihprodovstemperaturovodemed20in22°C.Kerbisepričrpanjuboljogretevodeizglobljihplastivodaohlajala,jebiloodločeno,dasepricevitviscevjo7˝odsekmed280in420mzacementira.Pritempostopkujebilauporabljenaposebnakošara,vgrajenanazunanjistranicevi,kijezapiralamedprostormedzaščitnocevjoinizvrtanimdelomvrtineinpreprečevalacementnimasi,dabizalilavesmedprostornaodsekumed280in820m.Porabljenihjebilopribližno2.500kgpredpisanecementnemešanice.Slediloječakanjenastrjevanjecementainprevrtavanjeprotipovratnegaventilaincementnegačepa.

Filtrisobilivgrajeninapetihodsekihodglobine608,85do816,00m.Vvrtinojebiloskupajvgrajenih9filtrskihcevivskupnidolžini94,5m.Razporedfiltrskihcevijebildoločennapodlagipregledavzorcevnavrtanegamaterialainkarotažnihmeritev.Filtrisobilinarejenivoblikipodolgovatihrežširine3mmindolžine18cm.Navsakicevije28vencev,vvsakemvencujedevetrež.Skupnapovršinarežje1.225m2.Perforacijafiltrskihcevidosega2,3%.

Pozacevitviincementacijiproizvodnezaščitnecevipremera178mmjebiloskoziceviodvzetozaključnojedronaodsekuod820do824m.

Poodvzemuzaključnegajedraseje10.novembra2004začeloaktiviranjevrtine.Najprejjebilavrtinaizpranaskozišobepodpritiskomsčistovodoodustjadodna.Natojebilanaslednjidan,11.novembra2004,namestih,kjersobilivgrajenifiltri,skozidrogovje27/8˝včrpana10-odstotnaraztopinanatrijevegahipoklorida,intovvsakemfiltrnemodsekuustreznakoličina.Skupnakoličinauporabljeneraztopinehipokloridajeznašala1.000l.Povčrpanjuhipokloridajebilovrtalnodrogovjedvignjenodoglobine500minvrtinaizpranasčistovodo;takojespecifičnotežjahladnejšavodaodrinilaraztopinohipokloridavvodonosneplasti.Sledilisoizvlečenjedrogovja,vgradnjaizlivnecevizventilom,namestitevdifuzorja(sapnica)zastisnjenzraknakoncudrogovja,ponovnavgradnjadrogovjadoglobine50minzatesnitevustjavrtine.

Dne12.novembra2004sejezačeloaktiviranjezvčrpanjemstisnjenegazraka(165l/szrakapritlaku25bar)skozidrogovje(“centričniairlift”).Črpanjejepotekalosprekinitvami,dasmopovzročilihidravličnesunkevrežimu:30minčrpanja,nato10minprekinitve.Dne13.novembra2004ob9.25jepritakemrežimu(sapnicenaglobini50m)iztekalo11l/svode.Vodajebilaobkoncučrpalnegaciklažedokajčista,zatojebilrežimspre-menjentako,dasosepovečalikoličinačrpanjainhidravličnisunki.

Drogovjessapnicojebilopoglobljenodoglobine196minčrpanjeprinovemrežimujepotekalood13.novembra2004od12.uredalje.Prebojnitlakstisnjenegazrakajeznašal17bar(170mvodnegastolpcanadsapnico),delo-vnitlakkompresorjamedčrpanjempa14bar.Pritakemrežimuseječrpanakoličinanajprejpovečalanaprek

44


45

TermalnavodavJaneževcihjetipaNa-Ca-HCO3injevtempodobnavodiizvrtineP-2/88vTermahPtuj.Prisot-nostCa2+inMg2+ionovvvodinakazuje,dajegenetskovezananaplitvejšedeleMurskeformacije.Tapodobnostjeleporazvidnasslike2.

Tabela 2: Kemijske analize termalne vode v vrtini Jan-1/04

Datumodvzema 23.11.2004 26.11.2004 29.11.2004

Na+(mg/l) 54 56 55

K+(mg/l) 1,7 1,8 1,6

Ca2+(mg/l) 29 27 27

Mg2+(mg/l) 11 11 11

Cl-(mg/l) 1,5 1 0,9

NO3-(mg/l) <2 <2 <2

SO42-(mg/l) 2,4 2,5 2

HCO32-(mg/l) 300 310 300

TDS(mg/l) 402 412 400

SiO2(mg/l) 30,3 30,3 –

pH(pri25°C) 7,6 7,77 7,6

T(°C) 27,4 28,0 28,0

Tipvode Na-Ca-HCO3 Na-Ca-HCO3 Na-Ca-HCO3

NaspodnjemdiagramupodajamopregledizračunanihgeotermometrovizkemijskihanalizvodeizvrtineJan-1/04tervrtinP-1/73inP-2/88vTermahPtuj.Spomočjouporabekombinacijegeotermometrovlahkorazločujemovoderazličnegaizvora.Razvidnoje,dastavodiizJanežovcevinizvrtineP-2/88sorodni.

Slika 2: Relativna primerjava izračunanih geotermometrov

Dne23.marca2005,štirimesecepokončanjučrpalnegapreizkusa, jebilavvrtiniJan-1/04priJanežovcihizvedenatermokarotažnameritevvmirujočemstanju.Predmeritvamivvrtininibilonikakršnihposegovod3.decembra2004,toje109dni.Temperaturosmomeriliprispuščanjumerilnesondeshitrostjodo3m/minvsedoglobine817m.Nasliki3soizrisaneizmerjenetemperaturenavsak1mglobine.Nivovodejebil19,8mpodustjemvrtine.


Tabela 1: Pregled izračunanih koeficientov prepustnosti

Koeficientprepustnosti(m/s)

Thiemovametoda 5,70do6,70⋅10-6

Loganovametoda 3,99⋅10-6

Jacobovametoda 1,74⋅10-6

Theisovametoda(dvig)1 1,03do4,00⋅10-6

Pridimenzioniranjuoptimalnegaizkoristkavrtinejetrebaocenitidopustnokoličinočrpanjapokriterijukritičnehitrostiinzmogljivostivodonosnika.Pokriterijukritičnevstopnehitrostivodeocenjujemo,prikaterikoličiničrpanjabiizvodonosnikavvrtinozačeliprihajatidelciinbisepovečalakorozijafiltrov(Q=S*v).Ocenjenahitrost(v),prikaterisepojavipeskanje,je0,03m/s(Driscoll,1986).Gledenaizračunvstopnihhitrostijemogočeizvrtinečrpati36,8l/s,karpasevedanirealno,kerteganedopuščajohidravličnelastnostivodonosnika.Zmoglji-vostvodonosnikapribližnoocenimosSichardtovoformulo,kipravi,dajezmogljivostvodonosnika(vl/s)enakaDK1/2/15.ČeprivzamemokoeficientvodoprepustnostiK=4,0⋅10-6m/s,znašaocenjenazmogljivost12,6l/s,priK=1,0⋅10-6m/spaznašaocenjenazmogljivostvodonosnika6,4l/s.Predvidevamo,dajerealnavrednostzmog-ljivostizvrtinoJan-1/04zajetihvodonosnihplastivobmočjumedtemavrednostma.

REZULTATI RAZISKOVALNO-KAPTAŽNE VRTINE JAN-1/04Vrtinajeprevrtalaplasti,kisestavljajoMurskoformacijo.Vzgornjemdelunasjepresenetilapredvsemglobina,nakaterisoseprenehalepojavljatidebeleplastiproda,nasičenegashladnejšovodo.Prognoziranajebilameja190m,vresnicipasmozadnjoprodnatoplastprevrtališelenaglobini407m.Odpovršjadoglobine407mseizmenjujejoprod(prevladuje),pesekinglinasteplasti.Vspodnjemdelusemenjujegostozbitprodspeskomsplastmipeščenjaka,laporjainmuljevca.Naosnovimakroskopskegapregledanavrtanineinjeder,naosnoviinterpretacijekarotažnihmeritevinzaradiodsotnostimikro-inmakrofosilovpredvidevamo,dajevrtinaostaladokončneglobine824mvsedimentihMurskeformacije.Zbitostsedimentovjevspodnjemdeluvrtinežepre-cejšnja,zatojeprepustnostdokajmajhna.PrognoziranamejamedMurskoinLendavskoformacijonaglobini770najtakonebibiladosežena.

Naodvzetihjedrihnavrtanihsedimentovjebilaizmerjenatudivelikosttoplotneprevodnostiponestacionarnimetodigrelnežice.Povprečnetoplotneprevodnostivzorcevsedimentovizrazličnihkamninsonaslednje:

•363,00–366,20m:1,89W/m∙K,

•625,60–629,22m:1,97W/m∙K,

•822,00–824,00m:1,87W/m∙K.

Izmerjenevrednostitoplotneprevodnostisopričakovanezanastopajočolitološkosestavosedimentovinkamnininsorazmeromanizke.Jasnekorelacijevrednostitoplotneprevodnostizlitološkosestavoniopaziti.Razlikemedtoplotnimiprevodnostmivrazličnihglobinahsozanemarljive,zatodomnevamo,datemperaturazglobinonaraščaenakomerno(gradienttemperaturejekonstanten).

Medčrpalnimpreizkusomsmoodvzelitrivzorcevodezaanalizokemijskesestave.Prvivzorecjebilodvzet23.novembra2004pripretoku7l/sintemperaturivode27,4°C,drugaserijavzorcevjebilaodvzeta26.novem-bra2004pripretoku8l/sintemperaturivode28,0°C,zadnji,tretjivzoreczadoločitevkemijskihparametrovvrazširjenemobsegupajebilodvzetzadnjidančrpalnegapreizkusa,torej29.novembra2004.

Vodajeevolucijskegaznačajainjeznačilnazaobmočje,kijeblizunapajalnegaobmočja(vodakažeznačilnostiprocesovpreperevanjanatrijevihplagioklazovinmedsebojnegadelovanjavodeinprikamnine–ionskiizme-njevalniprocesi).Povišanavsebnostkremenice(30mg/l)jeznačilnazavodezdaljšimčasomzadrževanjavpodzemljuinglobokocirkulacijo.Skupnamineralizacija(vsebnostvvodiraztopljenihsnovi)jeokoli400mg/l,karuvrščatermalnovodovJanežovcihmedsrednjemineraliziranevode.VprimerjavistermalnovodonaPtujujevodanižemineralizirana.

46


47

LITERATURA1.Benček,R.,Lapanje,A.,Šlander,M.,2002:Rudarskiprojektgeotermalneraziskovalno-

-kaptažnevrtineJan-1vJanežovcih.19str.,5pril.Geot,d.o.o.,Ljubljana.

2.Djurasek,S.,1988:Strukturnakartapohorizontubinpreglednakartapodlageterciarja.Rokopisnikarti.ArhivGeološkegazavodaSlovenije.

3.Driscoll,F.G.,1986:GroundwaterandWells.SecondEdition.1089str.,JohnsonDivision,St.Paul,Minnesota,ZDA.

4.Lapanje,A.,Bavec,M.,Rajver,D.,Marinko,M.,2002:Hidrogeološkeinstrukturno--geološkestrokovneosnovezatermalnovrtinovJanežovcih(občinaDestrnik).16str.,7pril.GeološkizavodSlovenije,Ljubljana.

5.Lapanje,A.,Rajver,D.,Hoetzl,M.,Matoz,T.,Marinko,M.,Medić,M.,Skaberne,D.,Jelen,M.,Rifelj,H.,Rman,N.,2005:Poročilooizvedbiraziskovalno-kaptažnevrtineJan-1/04.26str.,16pril.ArhivGeološkegazavodaSlovenije,Ljubljana.

6.Žlebnik,L.,inRogelj,J.,1973:PoročiloorezultatihraziskavtermalnevodevPtuju.24str.,17pril.ArhivGeološkegazavodaSlovenije.


Potektemperaturejezanimiv,kerkaženavplivprecejanjavodepostolpcuvrtinenavzdol.Termogramjenamrečkonveksenodglobine275mdoglobine785m.Zgorajvodastemperaturo19,5°C,karjenormalnozatoglobino,vstopavvrtinoizokoliškeformacijezaradinepopolnecementacijenazožitvicevitvetersezaradirazlikevgostotiprecejanavzdolvsedoglobineokoli785m,kjerseskozifiltrevodseku785–816mizgubljavokoliškokamninskoformacijo.Geotermičnigradient,izračunanbrezupoštevanjakonveksnegadeladiagrama,znaša34,86mK/m.Zupoštevanjemizmerjenihtoplotnihprevodnostikamnin,kisobilejedrovanevtrehodsekih,smoizračunalipovršinskogostototoplotnegatokaq.Taznašazalokacijovrtine66±19mW/m2injenižjaodizračunanezavrtinopriGabrnikuGb-1/87,kjersmoizračunalivrednost79mW/m2.Predvidevamo,dajevzrokzanižjitoplotnitokvelikadebelinaprodnatihsedimentov,kisonalokacijiJanežovcevrazvitidoglobine407m.

KAKO NAPREJ?IzvrtineJan-1/04selahkočrpa8l/stermalnevodestemperaturo28°C.Kemijskeanalizevodeiztevrtinesopokazale,davodaustrezapogojemzapitnovodovvsehpreiskanihparametrihrazengledetemperature,kijeprevisoka.Kakovostinkoličinatermalnevodezadoščatazazačetekrazvojakaterekolidejavnosti,povezanezizkoriščanjemvoda,bodisitermalnegakopališča,rekreacijskegacentraalimedicinskegaterapevtskegacentra.VrtinaJan-1jepokazalatudi,dajemogočenaširšemobmočjuopuščenegaglinokopavJanežovcihzvrtinoglobine300mvprodihpliocenskestarosti(Pl)zajetitudivečjekoličinepitnevode(večod10l/s).

Slika 3: Termokarotaža vrtine Jan-1/04 dne 23. marca 2005

48


49


ZUSAMMENFASSUNGDieGemeindeDestrnikhatsichmitderAbsicht,dieTourismusförderungzubeschleunigen,dazuentschlossen,dasssieimGebietderstillgelegtenLehmgrubeimTaldesBachesRogoznicaeine1000mtiefeForschungsboh-rungvornimmt,umdasgeometrischePotenzialdesgewähltenStandorteszuerforschenundThermalwasserzuschöpfen.

JanežovciliegtamÜbergangvomMurska-Sobota-MassivindiePtuj-Ljutomer-Synklinale(EinfallgegenSüdosten).DieausgeprägteDickedertertiarenSedimentevonNordwestennachSüdostenistdieFolgeeinerFaltungimTertiar,welchevoneinerBewegungamLjutomerbruchbegleitetwurde.ImBohrungsgebietinJanežovciwirddieTiefedesvortertiarenUntergrundesauf1800mgeschätzt.

DasThermalwasserinJanežovciistvomTypNa-Ca-HCO3undähneltsomitdemWasserderBohrungP-2/88inderThermePtuj.DieAnwesenheitvonCa2+undMg2+IonenimWasserweistdaraufhin,dassesgenetischanseichtereTeilederMurformationgebundenist.

AusderBohrungJan-1/04können8l/sThermalwassermiteinerTemperaturvon28°Cgepumptwerden.Che-mischeAnalysendieserBohrunghabengezeigt,dassdasWasserdenAnforderungenanTrinkwasserinallendurchgeführtenUntersuchungenentspricht,außerderTemperatur,diedafürzuhochist.QualitätundQuantitätdesThermalwassersgenügenfürdenBeginnwelcherTätigkeitauchimmer,diemitderNutzungvonWasserverbundenist,seieseinThermalbad,einRekreationszentrumodereinTherapiezentrum.DieBohrungJan-1zeigteauch,dassesimbreiterenGebietderstillgelegtenLehmgrubeJanežovcimiteinerBohrungin300mTiefeimKiesausdemPliozänzeitalter(P1)möglichist,größereMengenTrinkwasserzuschöpfen(mehrals10l/s).

POVZETEKObčinaDestrniksejeznamenompospeševanaturističnedejavnostiodločilanaobmočjuopuščenegaglinokopavdolinipotokaRogoznicaizvrtati1000mglobokoraziskovalnovrtino,skaterobiraziskaligeotermičnipotencializbranelokacijeinzajelitermalnovodo.

JanežovciležijonaprehoduizMurskosoboškegamasivavPtujsko-ljutomerskosinklinalo(vpadprotijugovzho-du).Izrazitopovečevanjedebelineterciarnihsedimentovvsmeriodseverozahodaprotijugovzhodujeposledicagubanjavterciarju,kigajespremljalopremikanjeobLjutomerskemprelomu.NaobmočjuvrtinevJanežovcihjeglobinapredterciarnepodlageocenjenana1800m.

TermalnavodavJaneževcihjetipaNa-Ca-HCO3injevtempodobnavodiizvrtineP-2/88vTermahPtuj.Prisot-nostionovCa2+inMg2+vvodinakazuje,dajegenetskovezananaplitvejšedeleMurskeformacije.

IzvrtineJan-1/04selahkočrpa8l/stermalnevodestemperaturo28°C.Kemijskeanalizevodeiztevrtinesopokazale,davodaustrezapogojemzapitnovodovvsehpreiskanihparametrihrazengledetemperature,kijeprevisoka.Kakovostinkoličinatermalnevodezadoščatazazačetekrazvojakaterekolidejavnosti,povezanezizkoriščanjemvoda,bodisitermalnegakopališča,rekreacijskegacentraalimedicinskegaterapevtskegacentra.VrtinaJan-1jepokazalatudi,dajemogočenaširšemobmočjuopuščenegaglinokopavJanežovcihzvrtinoglobine300mvprodihpliocenskestarosti(Pl)zajetitudivečjekoličinepitnevode(večod10l/s).

SUMMARYForthepurposeofpromotingtourismactivitiesintheareaoftheabandonedclaypit,themunicipalityofDestrnikhasdecidedtodrilla1,000metredeepresearchboreholewhichwouldenabletheexpertstoexplorethegeothermicpotentialofthechosenlocationandcapturethethermalwater.TheJanežovcisettlementissituatedonthetransitoftheMurskaSobotamountainrangetothesynclinalvalleyoftheareabetweenPtujandLjutomer(incidencetowardssoutheast).AdistinctiveincreaseofTertiarysedimentsindepthfromnorthwesttowardssoutheastisaconsequenceofthetectonicmovementsaccompaniedbythemovementsnexttotheLjutomerjoint.IntheareaoftheboreholeinJanežovcithedepthofthepre-Tertiarysurfaceisestimatedto1,800metres.

ThethermalwaterinJanežovciisoftheNa-Ca-HCO3typeandisthussimilartothewaterfromtheP-2/88boreholeinthePtujThermalSpa.ThepresenceofCa2+andMg2+ionsinthewaterprovesthatitisgeneticallyboundtotheshallowpartsoftheformationoftheMurabasin.

8l/softhermalwaterwiththetemperatureof28°CcanbepumpedfromtheJan-1/04borehole.Chemicalanalyseshaveprovedthatthewatermeetstherequirementsofdrinkingwaterinallresearchedparametersbuttemperature,whichistoohigh.Thequalityandthequantityofthethermalwateraresufficientforthestartingofanyactivityconnectedwiththeexploitationofthewater,eitherasathermalbathingsite,recreationalcentreoramedicalandtherapeuticcentre.TheJan-1boreholehasalsoshownthatinthebroaderareaoftheaban-donedclaypitofJanežovciinthegravelfromthePliocenage(Pl),itisalsopossibletocapturelargerquantitiesofdrinkingwater(morethan10l/s)ina300metredeepborehole.

50


5151

Antične najdbe iz okolice Destrnika

50


MojcaVomerGojkovič

MojcaVomerGojkovič,univ.dipl.arheol.,muzejskasvetovalkaPokrajinskimuzejPtuj

UDK904(497.4Destrnik)“652”

Ključnebesede:Destrnik, arheološka najdišča, gomila, najdbe, pokopi, pogrebni običaji

52


53


Prostor,kigapokrivaobčinaDestrnik,jenekočpripadaldelurimskegacesarstva,provinciPanoniji.Vbližinijepotekalastarodavnarimskacesta,kijepovezovalaseverneinvzhodnekrajezItalijoinnajbližjimcentrom,takratzelopomembnoPetoviono.

Arheološkenajdbesobileodkritemedtopografskimipreglediinnekaterimiizkopavanji.Vgričevnatemsvetudestrniškeobčinejemnogorimskodobnihgomil,medkaterimijihjenekajšenedotaknjenih,nekajsistematičnoraziskanih,velikopaizropanih.Zaradiodmaknjenostiodglavnihprometnihpotisomorebitnearheološkeostalineostaleneraziskane,večkratpatudinepoznane,sajzaradiobilicearheološkegadelanatrasahavtocestinvelikihgradbiščvvečjihmestihstrokovnjakipooblaščeneslužbesemredkozaidejo,lastnikizemljiščpaoposameznihnajdbahiznepoučenostionjihovempomenuneželijoobvestitipristojnih.

Vmnogihletihpajevendarlebiloodkritihnekajnajdb,predvsemvletih,kojeSlovenskegoricepodolgeminpočezprehodilarheologPokrajinskegamuzejaMariborStankoPahič.1Kljubskromnemušteviluodkritihnajdiščsonajdbevnjihpomembne,sajpotrjujejodejstvo,dajebilonekočnaseljenocelotnoozemljeseverovzhodneSlovenije.

ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA V OBČINI DESTRNIKDRSTELJA

•Gomilovgozdusoneznanciprekopali.Kateremuarheološkemuobdobjupripada,nibilomogočeugotoviti(Tušek 1982, 207).

GOMILA•Tunajbibilinajdenikeltskinovci(Klemenc, Saria 1939, 23. Pahič, ANSl 1975, 315).

•Vdolinicisevernopodvasjojevgozdusedempretežnonepoškodovanihantičnihgomil;venijebilleta1962odkritgrobsčrepinjami(PokrajinskimuzejMaribor,inv.št.A2.5872).Vzhodnoodnjihsovgozdušetriskupinepodvegomili,večinomažerazkopane.Odnajdbjeznanihlenekajčrepinj(Pahič 1965, 16. Isti, ANSl 1975, 315. Isti 1985, 226. Slika 1).

GOMILCI•Vgozdu,nasevernemvznožjugrebenaGomilcivzhodnoodcestePtuj–Trnovskavas(slika 2),obcesti

izDesencevjeskupinatrehantičnihgomil(Klemenc, Saria 1936, 6, 88),odkaterihjebilaenaleta1962odkopana(Pahič 1962–64, 14. Isti 1965, 16 ss. Isti, ANSl 1075, 315).Ohranjenevelikostigomilso:premer5,5–8,2m,višina0,3–1,0m.

1S.PahičjeizdelalkompletenseznamnajdiščinnajdbzaseverovzhodnoSlovenijo,kisobileznanedotakrat(Pahič1972).2PonovejšihpodatkihvPokrajinskemmuzejuMaribordaneszaloženo.


IZVLEČEKPrispevek obravnava arheološke najdbe, ki so bile odkrite med topograf-skimi pregledi in nekaterimi izkopa-vanji. V gričevnatem svetu Destrnika je mnogo rimskodobnih gomil, med katerimi jih je nekaj še nedotaknjenih, nekaj sistematično raziskanih, veliko pa izropanih. V prispevku skušamo podati podobo tega dela Slovenskih goric v času, ko je to območje spadalo pod rimsko upravo.

Roman Findings from the Vicinity of Destrnik

ABSTRACTThe contribution deals with the archaeological findings discovered on conducting topographical examina-tions during certain excavations. In the hilly areas of Destrnik there are many burial mounds from the Roman Age among which some have still been untouched, some have been systemati-cally researched and many of them have been robbed. In this contribution we will present the image of this part of the Slovenske gorice hills in the time the area was under Roman ad-ministration.

Altertümliche Funde aus der Umgebung von Destrnik

SYNOPSISDer Beitrag berichtet über archäolo-gische Funde die man während der Ausgrabungen und topographischen Untersuchungen entdeckt hat. In der hügeligen Landschaft von Destrnik gibt es viele Hügelgräber aus der römischen Zeit. Einige der Gräber sind noch unerforscht, andere wurden schon systematisch erforscht und viele der Gräber wurden geplündert. Mit dem Beitrag versuchen wir diesen Teil des Gebietes Slovenske gorice (Win-disch Büheln) vorzustellen und zwar während der römischen Zeit.

54


55

8.sivkastkoničastloneczvisokimobodominkoničnimvratom,okrašenzvtisizobategakoleščka;višina22,5cm,obsegoboda18,8cm,premerustja10cm,premerdna8,2cm;inv.št.R10.650(t. 2: 1);

9.jajčastoovalensivorjavlonec,okrašenzvrezanimivalovnicamipodvratominpoševnimigostimičrtamipotrupu;višina20,5cm,obsegoboda18,2cm,premerustja15,6cm,premerdna9,4cm;inv.št.R10.648(t. 2: 2);

10.fragmentidrugihposod:sivegapladnjaznizkimipoševnimistenamiinravnimdnom,loncadomačeizdelaveiztemnosiveporozneglineinrumenosivkasteposodevazasteoblike;inv.št.R10.657.

Slika 3: Gomilci, profil in tloris gomile 2

Slika 4: Gomilci, pogled na odkopani rimski grob v gomili 2 (foto: S. Pahič)

Slika 5: Gomilci, gomila 2, keramični predmeti iz žganega groba


Gomila 2: Prisondiranjugomile2(premer5,5m,višina0,4m)jebilleta1962odkritžganrimskodobnigrob.3Vnekdanjatla,1,05mpodsedanjimvrhom,jebilaizkopana0,45mglobokapravokotnajama,velika0,80x1,20m.Rahlooblodnojamejeprekrivalažganinaspepelominraztresenimikoščicami.Vjužnemdelugroba jebilavžganini fragmentiranafibula,okrasnazaponka.Napepel jebilopoloženihšestvečinomacelihposod(vrč,lonec,skodelica intrijekrožniki) innekajraztresenihčrepinjraznihposod.Nazemljiobpepelujeležalrazbitlonecspreveznjenimpokrovom(slika 3).Grobnajamajebilanatozasutainprostorzgrobomprekritzdanesše0,55mvisokogomilo,kimerivpremerusicersamo5,5m.Grobsodivobdobje1.stoletjainprvepolovice2.stoletja(slika 4).

Najdbe (slika 5):1.dellokazgumbombronastefibulezohranjenoperesovinoinkosomigle;sprednjidellokajeokrašen

zvrezanimobrnjenimtrikotnikom,vkateremstaobstranehvtisnjenipiki,zgorajpajevrezanniztrikotnikov;ohranjenadolžina3cm,višina2,4cm;inv.št.R10.656(slika 6; t. 1: 1);

2.rumenkastvrčznizkimvratom,diskastonogoinovalnimročajem;višina28,3cm,obsegoboda16,5cm,premerustja5,8cm,premerdna7cm;inv.št.R10.651(t. 1: 2);

3.rjavkastkoničenpokrovsčepastimdržajem;premer14,5cm;višina4,5cm;inv.št.R10.649(t. 1: 3);

4.rdečkastabikoničnaposodasprofiliranimizvihanimrobom,povratukanelirana;višina7,4cm,obsegoboda13,3cm,premerustja12,9cm,premerdna6,2cm;inv.št.R10.652(t. 1: 4);

5.rdečkastkrožnik,temnordečebarvan;višina4cm,premerustja10,5oziroma13,6cm,premerdna5,6cm;inv.št.R10.653(t. 1: 5);

6.rdečkastkrožnik,temnordečebarvan;višina4,3cm,premerustja10,8oziroma13,6cm,premerdna6cm;inv.št.R10.654(t. 1: 6);

7.rdečkastkrožnik,temnordečebarvan;višina4,3cm,premerustja10,6oziroma14,1cm,premerdna6cm;inv.št.R10.655(t. 1: 7);

3NajdbeizžganegagrobasovPokrajinskemmuzejuPtuj(inv.št.R10.648-10.657).

Slika 1: Gomila, lega gomil (po Pahiču)

Slika 2: Gomilci, lega gomil (po Pahiču)

56


57

Tabla 2 (T. 2): Gomilci, Gomila 2. Grob: 1-2 keramika. M. 1-2 = 1 : 2.


Tabla 1 (T. 1): Gomilci, Gomila 2. Grob: 1 bron, 2-7 keramika. M. 1 = 1 : 1; 2-7 = 1 : 2.

58


59

ČASOVNA OPREDELITEV NAJDBČasovnosenajdbeuvrščajovčasmirnegarazvojaNorikainPanonijedovdoraMarkomanovleta169.Vtemobdobjujebilopokopavanjevgomilahznačilnozatopokrajino.PosodesobilenajverjetnejeizdelanevPeto-vioni,sajSlovenskegoricenimajozalončarstvoprimernegline.Oblikakeramike(Gomilci,gomila2)kažeznakepredrimsketradicije;obpokopujedobilopredvsemdomačeuporabnoposodjenovo,kultnofunkcijo.Medtoposodjesodijoloncizgrobnofunkcijožar,kotpridatkisobileuporabljeneposode,zlastitrinožneskodeliceinpokrovi.Izdelanesoizgline,mešanezgrobimpeskom,sočrnikastoinrjavkastopečene,spretežnohrapavopovršino,zarazlikoodtipičnoantičnekeramikeizfinoprečiščenerdečealisivegline.Takiposodistaloneczglavničastimokrasom(t. 2: 2)inbikoničnaposoda(t. 1: 4),kiimataceloporoznopovršino.Visoklonecjajčastoovalneoblike(t. 2: 2)imapoševnoizvihaninzaobljenozaključenrobustja.Okrašenjezgostovrezanimičrti-cami(glavničastokras),kisestavljajodelomavrhnjivodoravnipasvzporednihvalovnicinnatostrnjenokrasnavpičnihoziromarahlopoševnihčrtpotrupu(Schmid 1929, 78. Bónis 1942, 35 ss. Petru 1958–59, 18 ss).5Posodasširokoodprtino(t. 2: 2)imasledovedodatnegavrtenja,okrašenajezvodoravnimižlebički(Bónis 1942, t. 22: 15/1).6Teposodesoimeleponavaditudipripadajočpokrov(t. 1: 3).Profiliran,posebejizdelankoničnivratzostroizvihanimrobomustjaimalonec(t. 2: 1)zizrazitojajčastoovalnolinijotrupanadkonkavnoupognjenimspodnjimdelom,kijeokrašensčrtamioglatihjamickotizrazitopoznokeltskimokrasnimmotivom.Okrasjebilizdelanzvtisizobategakoleščka.TatippogostonastopanaPtuju,kjersopravteposodevečinomaizdelaneizkrhkesiveglineinpredstavljajoočitniizdelekpetovionskihdelavnic (Vomer Gojkovič 1993, t. 14: 1. Istenič 1999.7 Žižek 2004, kat. št. 43, 46–48, 95).Rumenkastvrčznizkimvratom,diskastonogoinovalnimročajemsepojavljaskozivserimskoobdobjetudivPetovioni8(Kujundžić 1982, t. 29: 12. Istenič 1999).9

Številnazvrstfineantičnekeramikesordečikrožnikiznavzdolzapognjenimrobomustja.Slovenskogoriškenajdbesodijovskupinokrožnikovbreznapisov,kisepojavljažev1.stoletju(Egger 1914, sl. 53, 60),ajetrajalaševpoznoantiko(Bónis 1942, 49, t. 21: 40/4. Ista 1957, 43. Mikl Curk, 1977, t. 8: 4, t. 16: 3. Istenič 1999).10Časovnoizviraizdrugepolovice1.stoletjainjebilašev2.stoletjumočnorazširjena,takodalahkoslovensko-goriškenajdbepravtakoohlapnoopredelimonadrugopolovico1.stoletjainprvopolovico2.stoletja.VgrobnicelotivGomilcihbisetoujemalosfragmentomfibuleinovalnimloncemzglavničastimokrasom,medtemkopodolgovat,nekolikovrečastvrčkaženazgodnje2.stoletje.

FragmentbronastefibuletipaAlmgrensodiksplošnorazširjenipanonskioblikiločnefibulezdvemavozlomanalokuintrikotnopredrtonogo,kijetušenekolikoploščatopodaljšanainokrašenazvrezanimmotivom(Kovrig 1937, 107, t. 1: 7).TemutipujenajbržpripadalfragmentizGomilcev.

TačasovnaopredelitevuvrščagrobvcvetočeobdobjezgodnjeantikedovdoraMarkomanov.KersonajdbeizpoznejšihstoletijvSlovenskihgoricahredke,lahkodomnevamo,dapomenipohodMarkomanovprotiItaliji,kateregažrtevjepostalaSolva,nepatudiPetoviona,tistovelikospremembovantičninaselitviSlovenskihgoric,kijepovzročilaopustošenjedežele(Pahič 1965, 47).

Najdbeizraziskanegomile2priGomilcihsodijovzgodnje2.stoletjeinsopridatkiženskegagroba.

5Takeposodesopojavljajotudivpetovionskihlončarskihdelavnicah(VomerGojkovič1993,t.5:1).6Vpetovionskihlončarskihdelavnicah(VomerGojkovič1993,t.6:1)setatippogostopojavljatudivoblikitrinožnika.PotipologijiJ.

IsteničevesoditatipskledktipuSKL1(Istenič1999,144,sl.133,t.3:7).Datacija:2.stoletje.7PotipologijiJ.IsteničsoditatiploncevktipuLG3,medgrobe,navretenuizdelaneloncespečatnimokrasom,narejenimzzobatim

koleščkom(Istenič1999,138,sl.130,t.68:3,t.131:9,t.142:7,t.150:4).Datacija:drugapolovica1.stoletjainprvapolovica2.stoletja.8TipvrčaizGomilcevjeizrednopogostravnovPetovioni(Bónis1942,199ss.MiklCurk1996,t.9:1),takodagalahkopresojamokot

lokalnovarianto.9VrčtipaVE12variaimavrečastooblikovantrupinravnodno(Istenič1999,125s,t.87:10,t.123:7).Datacija:od(drugepolovice)1.

stoletjado3.stoletjaoziromadozačetka4.stoletja.10Skodelice,kiposnemajosigilatneskodeliceoblikeConsp43oziromaDrag.35,soobupoštevanjuoblikedna,kijedvignjenoprotisredini,

najbližjetipuPTS.1.2(Istenič1999,96s,t.146:5–7).Datacija:konec1.stoletjainprvapolovica2.stoletja.


JANEŽOVCI•Obrobugozda južnoodcestePtuj–Jiršovci je9m

širokain1mvisokagomilassledovikopanjavsredini.Nedalečzahodnoodnjenaobronkuješeenagomilaspremerom12minvišino1,2m,vsrediniglobokoraz-kopana.Onajdbahnipodatkov.Časovnapripadnostjeneznana(Pahič 1960–61, 258. Isti 1965, 20. Isti, ANSl 1975, 315).

•Naterasivzhodnegapobočja(MestniVrh)jevgozdugrobiščeštirihsploščenihgomilspremeromdo12invišinodo0,6m.Onkrajkolovozaješeenadozdevnagomila.Časovnapripadnostjeneznana(Pahič 1960–61, 258).

PLACAR•Najdenajebilakamnitasekira (Klemenc, Saria 1936,

26. Pahič, ANSl 1975, 316).4

•Navzhodnempobočjugrebenajevgozdupetdelomapoškodovanihrimskodobnihgomil.Severnoodnjihjevgozdušeenanepoškodovanagomila,druga,manjša,pajevgozdunasevernempobočju(Pahič 1960–61, 258).

•Nahrbtugrebena,kiseizpodMestnegaVrhaspuščasevernovdolinoRogoznice,jevgozdunepoškodovanaposamičnagomila(premer12m,višina1,1m)izne-znanegačasa (Pahič 1962–64, 189. Isti 1965, 22).

•Naobronkusevernegapobočjajevgozdu5mširokain0,3mvisokanepoškodovanagomila.Časovnapri-padnostneznana(Pahič 1962–64, 258).

•Sondiranjeruševinnanekdanjihnjivah(=Škofca),kjernajbibilanajdenarimskaopeka(Klemenc, Saria 1936, 70), leta1962niodkrilodrugegakotostalinesrednjeveškihstavb (Pahič 1962–64, 166).

ZGORNJI VELOVLAK•NavrhugozdnegagrebenavzhodnonadpotokomRogoznicovgozdustadvenepoškodovanirimskodobni

gomili;premer10m,višina0,3–0,5m(Pahič 1962–64, 167. Isti 1965, 29).

•NavrhugrebenanadpotokomRogoznicojevgozdugrobiščepetihgomilvdvehvrstah.Obevzhodnistavsredinirazkopani.Nekolikovišjenagrebenustavgozdušedvenepoškodovanigomili,narazkopanihmestihvokolicipajebilamordašekatera.Premergomiljedo10m,višinado0,8m.Polegi,oblikiingledenabližinoantičnihstavbvŠkofcipodgrebenomsoverjetnoantične(Pahič 1962–64, 244).

4NajdbohraniPokrajinskimuzejPtuj.

Slika 6: Gomilci, gomila 2, bronasta fibula, okrasna zaponka

60


61

redkejše.Večinagomilležinagričevnatemsvetu,naslemenihgričev,napobočjihalivznožjih,nekajgomilpajetudivravnini,največkratnadnudolin.

Gomile,nasutezemeljskegmote,sobilenajpreprostejša,najtrajnejšainhkratitudidovoljopaznaoblikagroba,kijepoudarjalaposameznikainnjegovpomenvtedanjidružbi.Pokojnikasoupepelilinagrmadah(ustrini)inostankepokopalinakuriščusamem,vbližinikurišča,kijeostalozunajgomile,invneposrednibližinikurišča,kijebilopodgomilo.Njegoveostankespridatkiinžganinovredsodalivžaroinpokopalivprostovkopanogrobnojamoalivgrobnokonstrukcijo–grobnico.Ponekodsobiliostankikalciniranihkostipokojnikainvognjudeformiranipridatkidanivgrobnojamo,napolnjenozžganino,brezžare.

Vnoriško-panonskihgomilahsobiliizključnožganiinnajvečkratposamičnipokopirazličnihoblik:

•preprostgrobnapovršini(sežganekostiinpridatkisobilirazsutipopovršini);

•preprostgrobzžaro(ostankisežganihkostisobilivžari,kijebilaskupajspridatkipoloženavplitkogrobnojamo);

•grobvjami(ostankiizkuriščasobiliskupajssežganimikostmiinpridatkipoloženivplitkogrobnojamookroglealipravokotneoblike);

•grobskamnitooblogo(ostankiizkuriščasobiliskupajssežganimikostmipokojnikainpridatkipoloženinatlainobdaniskonstrukcijokamnitihplošč);

•grobzokroglokamnitooblogoinpsevdokupolo(ostankisežganihkostiinpridatkisobilipoloženinatlainobdanizokroglokamnitooblogo);

•grobnicaizplošč(ostankisežganihkostiinpridatkisobilipoloženinatlainobdanizvečjimikamnitimiploščami);

•zidanaokroglagrobnicaskupolo(vkamnitihokroglihkomorahjebilposebenprostorzapridatkeinzaostankepokojnika);

•zidanapravokotnagrobnica(vzidanogrobnicosopoložilisežganeostankepokojnikainbogatepridatke);

•posebnostsogomilespepelnicami,vkaterihsobilipepelpokojnikainpridatki.

POGREBNI OBIČAJIOdnos,kisogaimeliRimljanidomrtvih,jebilmešanicastrahuinspoštovanja.Pogreb,kisosegaudeležilivsidružinskičlani,skupajzmani,12jebiledennajboljsvečanihobredov.

Koječlanrimskedružine,obkroženznajbližjimisorodniki,začelumirati,sogapoložilinagolatla,edenizmednjegovihnajbližjih(navadnonajstarejšisin)ješespoljubomujelnjegovzadnjidihinmuzrokozatisniloči.Prisotnisotakojzačeliglasnoklicatiumrlegapoimenu(conclamatio).

Domačeženskealimoški,napravljenivposebnooblekozatopriložnost,sozačelipripravljatipokojnikanapokop.Umilisogastoplovodoinganamazalizdišavnimioljitergaodelivslavnostnaoblačila,vendarjesmelbitisamopravirimskidržavljanodetvtogo.Podjeziksomupoložilinovčič,tanajbislužilkotplačilobajeslov-nemubrodarjuHaronu,kijeprevažalumrlečezpodzemnorekoStiks.13Pokojnikasonatopoložilinamrtvaškiodertergaizpostavilivatriju,kjersogapustililežatitridosedemdni(revežasopokopališeistegadne).Okrogmrtvecasogoreleoljenkenasvečnikih,nanjsopolagalikiteinvenčkecvetja.Vznamenježalovanjasougasniliogenjvdomačemognjišču,ženskesosemenjavaleobmrliču,dabigaobjokovale,vnavalihjokapasosipulilerazpuščenelase,trgaleoblekoinsebilepoprsih.Taobrednažalovanjasobilanekakšnoplačilozadolgsmrti.Nadvhodsopripelicipresinevejicekotznamenjesmrtiinprižgalisvečeinbakle.

12Medbožanstvi,kisojihčastilivdomačemkrogu,sobilitudibogovidušumrlih(diimanes),duhoviprednikov,kisojihmoralipoverovanjučastiti,doklersinisopridobilinjihovenaklonjenosti.Rimljanisobilinamrečtrdnoprepričani,dabizačeledušeumrlih,česejihnebispomnilizdaritvamiinskrbelizanjihovegrobove,nemirnotavati,doklersenebispremenilevzleduhove.Zatojevsakdanvsadružinazmolilamolitev.

13Dušaumrlega,takosoverjeli,kinebiimelanovcazaplačilo,nebimoglavonostranstvoinbisetorejzgubljenapotikalavmedsvetu.Nele,dategasvojemubližnjemunihčeniželel,temvečsoseljudjetudisilnobalimaščevanjapokojnega.


POKOPAVANJE IN POGREBNI OBIČAJIPokopavanječloveškegatrupla(skeletnipokop)alimrtvečevegapepela(žganipokop)vgrobjevmnogihkulturahpovezanozobredji,hkaterimsoditudipolaganjeraznihpredmetovvgrobaliobenj.Prviskeletnipokopisodokazanizaneandertalca–včasihsobilatemunamenjenatudimajhnagrobišča.Tanačinpokopavanjajepre-vladovalševbronastidobi.Žganipokoppajemogočeugotavljativposamičnihprimerihžeodmlajšekamenedobedalje.

Krajpokopajebilodvisenodverskihpredstav;umrlesopokopavalivnaselbinah,večkratpodtlemihišalizunajnaselbin,vgrobiščih.

Vkamenidobisopokojnenajpogostejepokopavalivčepečilegi;umrlegasozagreblizboljalimanjmočnoktelesupritegnjeniminogami.Pojavljasetudiiztegnjenaleganahrbtu.Vnekaterihkulturahsopokopavalitako,dasobiligroboviobrnjenivdoločenostranneba.

Rimljanisosvojemrtveobičajnosežigali,včasihpasonjihovatruplatudizagreblivzemljo(inhumirali),karjezaradivplivakrščanstvapoznejepostalosplošnoinceloobveznopravilovvsejsrednjeveškikrščanskiEvropi,skorajvsedodanašnjihdni.

Umrlimsodajalissebojvgrobrazličnepredmete,pridatke.Tosobilinjihovaosebnalastnina,poslovilnidarovitertudipredmetikultamrtvihinžrtvenidarovizabogove.Prvipokopispridatkisodokazanizaneandertalce.Običajjebil,dasoumrlimpolagalivgrobovenakitindelenoše.PriRimljanihjebilazeloobičajenpridatekoljenka,majhnakeramičnalučka,simbolneumrljivostidušeinnjenegavečnegaživljenja.

Taobičajsejeohranilskozivsaobdobjavvsehkulturahdoprivzemakrščanstva.Grobnipridatkivsekakorpomenijoenonajpomembnejšiharheološkihpričevanj,kajtivsipredmeti,kisojihdaliumrlemussebojvgrob,soprišlivzemljosočasno.

POKOPAVANJE V GOMILAHVseverovzhodnemdeluSlovenije,predvsemnaobmočjuSlovenskihgoric,somedarheološkimispomenikinajboljštevilnagomilnagrobišča,kisolahkoizprazgodovinskegaalitudiizrimskegaobdobja.Velikavečinagomilnihgrobiščsejeohraniladodanašnjihdnikotenkratna,izvirnainzanimivaoblikapokopa.Tosodanesnajboljvidniarheološkispomenikivprvotnilegi.Gomilenaodprtihinobdelovalnihpovršinahsovečinomapoškodovanealicelozravnane,ohranilepasosepredvsemvgozdovih,kjerjedanespravtakovelikopoško-dovanihgomil,delnozaradikrčenjagozdovingradnjegozdnihcest.Velikogomilsopoškodovalipredvsemiskalcizakladov,kinestrokovnokopljejovgomileinvečinonajdenihpredmetovbreznajdiščnihpodatkovprodajajoamaterskimzbirateljemstarin.

Pokoppodgomilamisejeprvičpojavilvbakrenidobivjužnoruskihstepah,vsrednjeevropskemprostorupasejeuveljavilpoprodoruindoevropskihplemen.Vvelikihgomilahjebilponavadiensamgrob.Vzačetkujebilžgan,poznejepaprevladujeskeletni.Vbronastidobijebilpokoppodgomilamisplošenpojav.Vpoznibronastidobisejetradicijapokopavanjapodgomilamiprekinilainjeponovnozaživelavstarejšiželeznidobi.ŽganipokoppodvelikimigomilamisejeprinasuveljavilnaprostoruseverovzhodneSlovenije,patudivseverozahodniHrvaški,SpodnjiAvstrijiinzahodniMadžarski.Prostortehželeznodobnihgomiljeenakprostoru,kjersougotovljenepoznejšegomileizrimskegačasa,imenovanenoriško-panonskegomile.PoprodorunanašeozemljevmlajšiželeznidobisoKeltiprenehalipokopavatipodgomilami,vendarsejetanačinpokopaohranilševmlajšiželeznidobi.PorimskizasedbiseverovzhodnegadeladanašnjeSlovenijesepokoppodgomilamiponovnopojavljakotenaizmedznačilnihoblikpokopavanjaumrlih.Odsredine1.stoletjadokonca2.stoletjajebilotakopokopanodomačeprebivalstvotehkrajev.

Gomilesolahkovvečjihskupinahod25do5gomil,lahkosovmanjšihskupinahzdvema,tremialipetimigomilami,sopatudiposamičnegomile.Večinomaimajopremerdo6minvišinodo1,5m,večjealimanjšeso

11VečozgodovinskemozadjupojavapokopavgomilahvseverovzhodniSlovenijiPahič1965,48ss,isti1972.

11

62


63

LITERATURA1.ANSl1975,ArheološkanajdiščaSlovenije,Ljubljana.

2.Bónis,E.1942,DiekaiserzeitlicheKeramikvonPannonien.–DissertationesPannonicaeII/20.

3.Bónis,E.1957,IntercisaII.–ArchaeologiaHungarica,SN36,43.

4.Egger,R.1914,AusgrabungeninNorikum1912/13.–JahresheftedesÖsterreichischesarchäologischenInstitutesinWien17,Beiblatt,1914,5–86.

5.Istenič,J.1999,Poetovio,zahodnagrobiščaI,II.–Katalogiinmonografije32,33.

6.Klemenc,J.–Saria,B.1936,BlattPtuj,Beograd–Zagreb.

7.Klemenc,J.–Saria,B.1939,BlattRogatec,Beograd–Zagreb.

8.Kovrig,I.1937,DieHaupttypenderkaiserzeitlichenFibelninPannonien.–DissertationesPannonicaeII/4

9.Kujundžić,Z.1982,Petovijskenekropole.–Katalogiinmonografije20

10.MiklCurk,I.1977,NovoizFormina.–Arheološkivestnik27,135–183.

11.MiklCurk,I.1996,ArheološkivirikvlogiženevrimskemPtuju.–Ptujskizbornik6,Ptuj,157–188

12.Pahič,S.1960-61,Janežovci,Mestnivrh,Placar,ZgornjiVelovlek.–Varstvospomenikov8,258.

13.Pahič,S.1962-64,Gomilci,PlacarpriPtuju,ZgornjiVelovlek.–Varstvospomenikov9,14.

14.Pahič,S.1965,AntičnegomilevSlovenskihgoricah.–Časopiszazgodovinoinnarodopisje1,10–60.

15.Pahič,S.1972,Novseznamnoriško-panonskihgomil.–RazpraveSAZUVI1/2,Ljubljana.

16.Pahič,S1985,Gomila.–Varstvospomenikov27,226.

17.Petru,P.1958-59,OkvirnačasovnaintipološkaklasifikacijagradivaizjužnenekropolevBobovnikupriKranju.–Arheološkivestnik9–10,13–26.

18.Schmid,W.1929,DerTöpferofeninGleisdorf.–JahresheftedesÖsterreichischesarchäologischenInstitutesinWien25,Beiblatt.

19.Tušek,I.1982,Drstelja.–Varstvospomenikov24,207.

20.VomerGojkovič,M.1993,Lončarsko-opekarskadelavnicavrimskiobrtniškičetrtinaPtuju.–Ptujskiarheološkizbornik,Ptuj,449–480.

21.Žižek,I.2004,Katalogpredmetov.–Rimljani,steklo–kamen–glina,124–144.


Nadanpokopasejeoblikovalapovorka,kijenosilapokojnikaskozimestovsedoprostora,kjersomrtvegasežgalialipokopali.Povorkosoorganiziralilibitinarii,kisoseukvarjalispogrebnimisvečanostmi.14Vzačetkusosepogrebnesvečanostiodvijaleponoči(dasoncenebipotemneloobpogledunamrtvega),kmalusojihpre-maknilinadan.15Pogrebjebilpriložnostzarazkošnosvečanost.Načelupogrebnegasprevodasobiligodci.Čistospredajsohodilipiskači,sledilisoflavtisti,hornistiintrobentači.Zanjimisošlibaklonosciinžalovalkezrazpuščenimilasmi,kisomedsebojtekmovalivžalovanju.Ženskesonosilebutarelesa,prepojenegazdišečimismolami,inzvisokimi,glasnimivzklikiizražalebolečinozaumrlim.

Zanjimisošliigralci,kisozmimikoprikazovalilastnostiumrlega,inpokojnikovivarovanci,kisopredstavljalinjegovorodbino.Obrazesosipokrivalizvoščenimiposmrtnimimaskami,kisopredstavljalepotezeprednikov;16nosilipasotudinjihovooblekoinorožje,karjedajalovtis,dasostanovalcionegasvetavstali,dabipričakaliprišleka.17Vsprevodusodeklamiralinaeniae,pesmi,kisopoveličevalevrlineindogodkeizživljenjapokojnika,inpesmihvalnicevsemumrlim.Nosilazmrtvim,kijeležalnanjihodkrit,vsemnaočeh,soneslinajbližjivspremstvučrnooblečenihliktorjevssimboličnopovezanimisnopišibjainsekirico,imenovanimi fasces cum securim,kotznamenjioblasti.Šelenatojeslediladružinaumrlegavžalničrnini,ženskebrezvsakeganakitainsspuščenimilasmi.Sestra,ženainmatisobileodetevrjavoštolo.

Končnojepovorkakrenilaizmestadogrmadeobpotimedgrobovi.18Grmadajebilapripravljenanarazličnenačine.Najboljenostavnajebilabustum,izkopanajama,napolnjenazlesom,nakateregajebilopoloženotruploskupajznosili.Nagrmadososvojcipogostometalinakitinpredmete,kisopripadalipokojniku,alihrano,kijojeimelposebejrad.Prastarobičajjebil,dasomrtvemušeposlednjičodprliinzaprliočiinmudališezadnjipoljub.Natojenajbližjisorodnikprižgalgrmado.Vplapolajočiogenjsoprisotnimetalicvetjeindišave.Truplo,posutozdišavami,jepočasigorelo.Sorodnikisomoraliostatiobgrmadi,doklernipopolnomazgorela.Žerjavicosopogasilizvinom.Sežganekostisosorodnikizbrali,opralivvinuinjihpoložiliskupajzdišavnimoljemalimedomvžaro.19Ostankesonatopreprostopokrilizzemljo.Medpogrebomsosvojcipoužilitudislovesenobedinizlilipitnodaritevbogovom(libatio),natopaobrednorazbiliposodjeingazmetalivgrobnojamo.Popokopusomoralibitivsipogrebciobrednoočiščeni.Pokončanemobredusejedružinaločilaodpokojnikazobrednimpozdravom.

Todatudišeposmrtisvojcinisopozabilinapokojnika.Žepoosmihdnehsonagrobprinesliobed,manum,zaumrlega.Narazličnespominskednevesosezbralinagrobu,muprineslicvetjeindarila,njegovspominpapo-častilisslovesnimobedom,kinajbigaspetprivedelvkrognajdražjih.Zatorejsoporinilivgrobnojamocevkoinmuponjejspuščalipijačoinjedačo.

Čeječlandružineumrlvtujiniinnjegovegatruplanisomogliprepeljatidomov,somupostavilikenotaf–prazengrob.

Pokopališčasobilanedotakljivainzavarovanasstrogimikaznimi.Pripadalasotakorekočduhovomumrlih.Groboviinnagrobnikisobiliobičajnovgrobnihparcelah,označenihznagrobnimispomeniki:nagrobnikiznapisiinupodobitvamipokojnikov,prizorovizpokojnikovegaživljenjaaliupodobitvamibogovoziromamitov.Pokopališčejebilozavarovanozograjo.

14ZaRimljanejebilonepredstavljivo,danebiimelislovesnegapogreba.Poznalisoceloposebnazdruženja,imenovanacollegia funeraticia,kisozagotavljalavsemsvojimčlanomdostojenpokop.15Ševzgodnjiantikisoobičajnopokopavalitruplareveževinotrok,umrlihvnajzgodnejšemotroštvu,obsojusveč,brezsežigainsredinoči.16Spominnaprednikesoohranjalizvoščenimiportretnimimaskami,kisojihobesilinastene.Maskesozvestoupodabljaleobrazpokojnika.

Polegtegasoseenkratnaleto,medpraznikimrtvih,obpitnihdaritvahzbralinanjihovihgrobovihinjimdarovalihrano,pijačo,cvetjeindrugo.

17Obsmrtidružinskegačlanasosetakomani(njegovipredniki)udeležilipogreba;predstavljalisojihtudiigralci,kisonosilivoščenemaskeprednikov.

18Takosonosilitruplodomestasežigaalipokopa.Tojemoralobitipostrogihrimskihpredpisihzunajnaselbine(zakonopokopihnaznamenitihdvanajstihtablicah).

19Pripokoputruplasopokojnikazavilivslavnostnorjuho,mrtvaškiprt,ingapoložilidirektnovskopanojamo,vlesenokrstoalivkamnitsarkofag.

64


65

Umrlimsodajalissebojvgrobrazličnepredmete,pridatke.Tosobilinjihovaosebnalastnina,poslovilnidaroviterpredmetikultamrtvihinžrtvenidarovizabogove.Taobičajsejeohranilskozivsaobdobjavvsehkulturahdoprivzemakrščanstva.Grobnipridatkivsekakorpomenijoenonajpomembnejšiharheološkihpričevanj,kajtivsipredmeti,kisojihdaliumrlemussebojvgrob,soprišlivzemljosočasno.Pokopališčasobilanedotakljivainzavarovanasstrogimikaznimi.Pripadalasotakorekočduhovomumrlih.

SUMMARYInthepasttheareaofthemunicipalityofDestrnikbelongedtoapartoftheRomanEmpire,theRomanprov-inceofPannonia.Nearby,therewasanancientRomanroadlinkingthenorthandeastsitestoItalyandtothenearestcentre,namelyatownofconsiderableimportance,Poetovio.

Thearchaeologicalfindingswerediscoveredduringtopographicexaminationsandsomeexcavations.InthehillyareaofthemunicipalityofDestrniktherearemanyburialmoundsfromtheRomanAge,amongwhichfewarestilluntouched,othershavebeensystematicallyresearchedandmanyhavebeenrobbed.Duetotheremotenessfromthemaintrafficways,possiblearchaeologicalremainshaveremaineduninvestigatedandoftenalsounrecognised.Thisisduetothefactthattheexpertsoftheauthorizedserviceseldomcometosuchsitesbecauseoftheamountofarchaeologicalworktheyperformontheroutesofthehighwaysandlargerbuildingsitesinbiggercities.Besidesthis,thelandownersdonotwishtoinformtheauthoritiesofthefindingsduetotheirlackofknowledgeforrecognitionoftheimportanceofsuchfindings.

Nevertheless,inthepreviousyearsquiteafewfindingshavebeendiscovered,mostlyintheyearswhenStankoPahič,thearchaeologistoftheRegionalMuseumMaribor,wanderedthroughthehillsofSlovenskegoriceandthoroughlyexaminedthem.

Inspiteofthesmallnumberofthediscoveredsites,thefindingstheycontainareimportantsincetheyconfirmthefactthattheentireareaofnortheastSloveniawaspopulatedinthepast.

The archaeological findings in the municipality of Destrnik Drstelja -aburialmound,indefinitetimeoforigin

Gomila - thefindingsincludeCelticcoins,andagroupofsevenburialmounds(wherein1962aburialmoundwithshardswasdiscoveredinoneofthem)aswellasthreegroupsconsistingoftwoburialmoundseach;

Gomilci - agroupofthreeRomanburialmounds,ofwhichburialmoundno2wasexcavatedin1962.AcremationgravefromtheRomanAgewasdiscovered.Arectangulargravepitwascoveredbyburningsofashesandsmallscatteredbones.Inthesouthpartofthegravetheburningscontainedafragmentedfibula.Sixpiecesofmostlyundamagedpottery(jug,pot,cupandthreeplates)wereplacedontheashandfragmentsofvariouspiecesofpotterywerescatteredabout;nexttotheasheswasabrokenpotwithanoverturnedlid.Theburialmoundisdatingfromthefirstcenturyandthefirsthalfofthesecondcentury.

Janežovci - twoburialmoundswithmarksofdigginginthemiddle;theburialplaceoffourflattenedandonesupposedburialmound.Thetimeoforiginoftheburialmoundsisnotknown.

Placar - thefindingofastoneaxe;agroupoffivepartlydamagedburialmoundsfromtheRomanAge,twoindividualmoundsandtwoundamagedindividualmoundsofunknownorigin.In1962theruinswereprobed(=Škofca)andatthissiteabrickofRomanoriginwassupposedlyfound.Theremainsofthemedievalbuildingswerealsodiscovered.


POVZETEKProstor,kigapokrivaobčinaDestrnik,jenekočpripadaldelurimskegacesarstva,provinciPanoniji.Vbližinijepotekalastarodavnarimskacesta,kijepovezovalaseverneinvzhodnekrajezItalijoinnajbližjimcentrom,takratzelopomembnoPetoviono.

Arheološkenajdbesobileodkritemedtopografskimipreglediinnekaterimiizkopavanji.Vgričevnatemsvetudestrniškeobčinejemnogorimskodobnihgomil,medkaterimijihjenekajšenedotaknjenih,nekajsistematičnoraziskanih,velikopaizropanih.Zaradiodmaknjenostiodglavnihprometnihpotisomorebitnearheološkeostalineostaleneraziskane,večkratpatudinepoznane,sajzaradiobilicearheološkegadelanatrasahavtocestinvelikihgradbiščvvečjihmestihstrokovnjakipooblaščeneslužbesemredkozaidejo,lastnikizemljiščpaoposameznihnajdbahiznepoučenostionjihovempomenuneželijoobvestitipristojnih.

Vmnogihletihpajevendarlebiloodkritihnekajnajdb,predvsemvletih,kojeSlovenskegoricepodolgeminpočezprehodilarheologPokrajinskegamuzejaMariborStankoPahič.Kljubskromnemušteviluodkritihnajdiščsonajdbevnjihpomembne,sajpotrjujejodejstvo,dajebilonekočnaseljenocelotnoozemljeseverovzhodneSlovenije.

Arheološka najdišča v občini DestrnikDrstelja: prekopanagomila,časovnoneopredeljena.

Gomila:najdbakeltskihnovcevinskupinasedmihgomil(venijebilleta1962odkritgrobsčrepinjami)teršetriskupinepodvegomili.

Gomilci:skupinatrehantičnihgomil,odkaterihjebilagomila2leta1962odkopana.Odkritjebilžganrimsko-dobnigrob.Pravokotnojamojeprekrivalažganinaspepelominraztresenimikoščicami.Vjužnemdelugrobajebilavžganinifragmentiranafibula.Napepeljebilopoloženihšestvečinomacelihposod(vrč,lonec,skodelicaintrijekrožniki)innekajraztresenihčrepinjraznihposod;obpepelujeležalrazbitlonecspreveznjenimpo-krovom.Grobsodivobdobje1.stoletjainprvepolovice2.stoletja.

Janežovci:dvegomilissledovikopanjavsredini;grobiščeštirihsploščenihterenadozdevnagomila.Časovnapripadnostgomiljeneznana.

Placar:najdbakamnitesekire;skupinapetihdelomapoškodovanihrimskodobnihgomilinšedveposamičnigomiliterdvenepoškodovaniposamičnigomili,izneznanegačasa.Leta1962sosondiraliruševine(=Škofca),kjernajbibilanajdenarimskaopeka.Našlisoostalinesrednjeveškihstavb.

Zgornji Velovlak:dvenepoškodovanirimskodobnigomili;grobiščepetihgomilvdvehvrstah,odkaterihstadvevsredinirazkopani.Vbližinišedvenepoškodovanigomili,narazkopanihmestihvokolicipajebilamordašekatera.

Pokopavanje v gomilah in pogrebni običajiVseverovzhodnemdeluSlovenije,predvsemnaobmočjuSlovenskihgoric,somedarheološkimispomenikinaj-boljštevilnagomilnagrobišča,kisolahkoizprazgodovinskegaaliizrimskegaobdobja.Velikavečinagomilnihgrobiščsejeohraniladodanašnjihdnikotenkratna,izvirnainzanimivaoblikapokopa.Vnoriško-panonskihgomilahsobiliizključnožganiinnajvečkratposamičnipokopirazličnihoblik.

Odnos,kisogaimeliRimljanidomrtvih,jebilmešanicastrahuinspoštovanja.Umrlegasopoložilinamrtvaškiodertergaizpostavilivatriju.Pogrebasoseudeležilivsidružinskičlani.Vsprevodusopokojnikanosiliskozimestovsedoprostora,kjersomrtvegasežgalialipokopali.Medpogrebomsosvojcipoužilislovesenobedinizlilipitnodaritevbogovom,natopaobrednorazbiliposodjeingazmetalivgrobnojamo.Posmrtisvojcinisopozabilinapokojnika;narazličnespominskednevesosezbralinagrobu,muprineslicvetjeindarila,njegovspominpapočastilisslovesnimobedom.

66


67

Archäologische Funde in der Gemeinde DestrnikDrstelja - umgegrabenesHügelgrab,zeitlichundefiniert;

Gomila-FundorteinigerkeltischenMünzenundGruppevonsiebenHügelgräbernundnochdreiGruppenvonjeweilszweiHügelgräbern(ineinerderGruppenentdeckemanimJahre1962einGrabmiteinemScher-benhaufen);

Gomilci - GruppevondreiHügelgräbern;dasHügelgrab2wurdeimJahre1962ausgegraben.EswurdeeinBrandgrabgefundenausderrömischenZeit.DierechteckigeGrubewarbedecktvonBrandrückständen,AscheundüberallfandmanverstreuteKnöchelchen.IndemsüdlichenTeildesGrabesfandmanindenBrandrück-ständeneinefragmentarischeFibel.AufderAschelagensechsgrößtenteilsunzerbrocheneGeschirrstücke(Krug,Topf,TasseunddreiTeller)undeinigeverstreuteGeschirrscherben;nebenderAschelageinzerbrochenerTopfmitumgekipptemDeckel.DasGrabstammtausderZeitzwischendem1.JahrhundertunddererstenHälftedes2.Jahrhunderts.

Janežovci - zweiHügelgräbermitGrabungsspureninderMitte;Grabstättemitvierflächigenundeinemschein-baremHügelgrab.EsistunbekanntauswelcherZeitdieGrabstättestammt.

Placar - FundorteinerSteinaxt;GruppevonfünfteilweisebeschädigtenHügelgräbernausderRömerzeit,nochzweieinzelneHügelgräberundzweiunbeschädigteeinzelneHügelgräberausunbekannterZeit.ImJahre1962sondiertemandieTrümmer(=Škofca),womanangeblichrömischeZiegelsteinegefundenhat.EswurdenauchÜberrestevonmittelalterlichenBauwerkengefunden.

Zgornji Velovlek - zweiunbeschädigteHügelgräberausRömerzeit;GrabstättemitfünfHügelgräbernverteiltinzweiReihen.ZweivondenHügelgräbernsindinderMitteaufgebuddelt.InderNähebefindensichnochzweiunbeschädigteHügelgräber.ManvermutetesgibtnochweitereHügelgräberinderUmgebung.

Die Beisetzungsrituale in den Hügelgräbern und die BestattungssittenImnordöstlichenTeilSloweniens,vorallemindemGebietSlovenskegorice(WindischBüheln),bestehendiemeistenDenkmälerausGrabstättenderHügelgräbernundzwarsowohlausvorgeschichtlicherZeitwieauchausderRömerzeit.DergrößteTeildieserGrabstättenistbisHeuteerhaltenundstellteineeinmalige,originelleundinteressanteArtderBestattungdar.Indennorisch-pannonischenHügelgräbernwurdendieVerstorbenenmeistensvorherverbranntunddannwurdensieeinzelnbegrabenundzwaraufunterschiedlicheArt.

DasVerhältnisderRömerzudenTotenwareineMischungausAngstundRespekt.DerVerstorbenewurdeaufdieTotenbahregelegtunddannsetztemanihnindemInnenhofaus.ZudemBegräbniskamenalleFami-lienmitglieder.IndemLeichenzugtrugmandenTotendurchdieganzeStadtbiszuderStellewosiedenTotenverbranntenunddannbestatteten.WährenddesBegräbnisseshabendieHinterbliebeneneinefestlicheMahl-zeitzusichgenommenunddasTrankopferfürdieGötterausgegossen.DanachhabensierituelldasGeschirrzerbrochenundesinsGrabgeworfen.NachdemTodwurdederTotenichteinfachvergessen,sondernmanversammeltesichbeimGrabanverschiedenenGedenktagenundbrachteBlumenundGeschenkefürdieTotenmit.ZumGedenkenandenTotenhatmaneinefestlicheMahlzeitvorbereitet.

DenVerstorbenenhatmanverschiedeneGegenstückeundGrabbeigabenmitinsGrabbeigelegt.MeistenswardasihrpersönlicherEigentum,AbschiedsgeschenkeaberauchGegenstückedesTotenkultsundOpfergaben.DiesesRitualwurdedurchdieZeitundKulturenerhaltenbiszurderAnnahmedesChristentums.

DieGrabbeigabensindsicherlicheinsderwichtigstenarchäologischenFundstücke,dennalleGegenständewurdengleichzeitigmitdemTotenindieGräbergelegt.


Zgornji Velovlek - twoundamagedburialmoundsfromtheRomanAge;thesiteoffiveburialmoundsplacedintwolines,ofwhichtwointhemiddlearedugup.Nearby,therearetwoadditionalundamagedburialmounds,andtheremightbesomeadditionalburialmoundsontheexcavatedsitesinthevicinity.

The process of inhumation and burial ritualsInthenortheastofSlovenia,mostlyintheareaoftheSlovenskegoricehills,themostnumerousarchaeologicalmonumentsareburialgroundswhichcouldoriginatefromthePrehistoricTimesaswellasfromtheRomanAge.Themajorityoftheburialsiteshavebeenpreserveduntilthepresentdayasaunique,originalandinterestingformofburying.InNoric-Pannonianburialmoundsthedeceasedwereexclusivelyburntandmostlyburiedindividuallyinvariousways.

TheattitudeoftheRomanstowardsthedeadwasamixtureoffearandrespect.Thedeceasedwereplacedonacatafalqueandexposedintheatrium.Allfamilymembersattendedtheinhumation.Intheprocessionthedeceasedwerecarriedthroughthetowntotheplacewheretheywerecrematedorburied.Duringtheinhumationtherelativesconsumedasolemnmealandpouredtheritualbeverageonthegroundasasacrificetothegods.Theyalsoperformedaritualofbreakingthepotterywhichwasthenthrownintothegravepit.Therelativesdidnotforgettheirdeceasedbutgatheredbytheirgravesonvariousmemorialdays,broughtthemflowersandgiftsandpaidhomagetotheirmemorywithsolemnmeals.

Thedeceasedwereburiedwithdifferentobjectsandgravegoods.Theseweretheirpersonalbelongings,farewellgiftsaswellasobjectsofthecultofthedeadandsacrificegiftsforthegods.ThisritualhadbeenpreservedthroughalltheperiodsinallculturesuntiltheacceptanceofChristianity.Gravegoodsnodoubtrepresentoneofthemostimportantarchaeologicaltestimonies,astheartefactsputinthegravewiththedeceasedwereplacedinthegroundsimultaneouslyandrepresentavitalevidenceoftheperiod.

ZUSAMMENFASSUNGDasGebiet,aufdemsichheutedieGemeindeDestrnikerstreckt,gehörteseinerzeitzumrömischenReichundzwarzuderProvinzPannonien.InderNähebefandsicheinealtertümlicherömischeStrasse,diedienördlichenundöstlichenOrtschaftenmitItalienunddennächstliegenden,damalssehrwichtigemZentrum–Petoviono,verbundenhat.

DiearchäologischenFundeentdecktemanwährenddertopographischenUntersuchungenundAusgrabungen.InderHügellandschaftderGemeindeDestrnik,befindensichzahlreicheHügelgräber-genanntauchGrabhügelausderrömischenZeit.Einigesindnochimmerunerforscht,anderewurdensystematischerforscht,vielederGräberwurdenabergeplündert.AufGrundderAbgeschiedenheitvondenHauptverkehrsstrassen,sindeinigemöglichearchäologischeFundenochimmerunerforschtodersogarunentdeckt.DerGrunddafürsinddievielenFundediemanaufdenStreckenführungenoderaufgrößerenBaustelleninGroßstädtenentdeckt.DieFachleuteunddiedafürzuständigeBehördekommennurseltenindieseGegendunddieGrundstückseigentümerhabenwegenihrerUninformiertheit,keinEigeninteressediezuständigeBehördeüberdieFundezuinformieren.

WährenddervielenJahrewurdentrotzallemeinigeFundeentdeckt,besondersdann,alsderArchäologedesLandesmuseumsMaribor(Marburg),StankoPahič,dieHügellandschaftSlovenskegorice(WindischBüheln)nachallenRichtungendurchstreifte.TrotzderbescheidenenAnzahlderentdecktenFunde,sinddieFundstückediemandarinentdecktesehrwichtig,dennsiebestätigendieTatsache,dassFrüherdasganzenordöstlicheGebietSloweniensbesiedeltwar.

68


6969

Sveti Urban pri Ptuju

Prepis iz rokopisa Simona Povodna

68


MarijaHernjaMasten

MarijaHernjaMasten,višjaarhivskasodelavkaZgodovinskiarhivnaPtuju

[email protected]

UDK262.2(497.4Destrnik)„18“949.712Destrnik„18“:929PovodenS.

Ključnebesede:gradič Svetinci, imenski seznam vikarjev in župnikov, zgodovina župnije, župnija svetega Urbana, Simon Povoden

70


71

Sveti Urban pri Ptuju - Prepis iz rokopisa Simona Povodna

VZgodovinskemarhivujerokopisptujskegahistoriografaSimonaPovodna(1753–1841)znaslovomZgodo-vinažupnijmariborskegaokrožjainsekovskeškofije1833 /Hauptpfarrliches Geschichtenbuch 1833 worin manche Denkwürdigkeiten Theils von der Stadt Pettau, Theils auch von andern dem hiesigen Kreisdecanates

untergeordneten Pfarreyen, derselben Urkunden und Stiftungen wörtlich enthalten zu lesen sind …/ssignaturoZAP70,R-42.1VrednostPovodnovihštevilnihdel(okrog40,vsevrokopisih)je,dajevnjihzbralinohranilraznovrstneinbogatelokalnezgodovinskepodatke,kisenanašajonaPtujinširšeobmočjeslovenskeŠtajerske.Pritemjeuporabljalvire,kisobilitakratšeohranjeni,danespajihniveč.ZgodovinažupnijjePovodnovoriginalnirokopisinjeedenredkih,kisoseohranilinaPtuju,sajjihvečinohraniŠtajerskideželniarhivvGradcuinmujihjePovodensampodaril.

Povodennipisalvslovenskemjeziku,pačpajebilnaklonjenpreporoditeljskimidejam,skaterimigajeseznanilLeopoldVolkmer,včigarbližinijePovodenživelodleta1784naprej.Koseje30.novembra1803prisvetemUrbanusestalodevetduhovnikovpodNaratovimvodstvom,dabiorganiziralidelozaizboljšanjeslovenskegajezika,jebil–kotdomnevaIlešič–mednjimitudiSimonPovoden.SlovenščinojeučilŠmigoca2inMatjašiča,poznejšegaIlirca,3injimaprišolanjuvsestranskopomagal.

Vnavedenemrokopisujenastraneh42–47zapisožupnijisvetegaUrbana,kigaobjavljamovprepisuinprevodu.Povodensejepriopisuposameznihžupnijincerkveomejilnapisnevireinstanje,kigajeobobiskuposameznihžupnijnašel,zatotukajdodajamolekrajšizgodovinskipregled,kipojasnjujePovodnovzapis.

KrščanstvojenaobmočjuSlovenskihgoricizpričanovpozniantiki,sajjebilaokolileta300rimskaPetovionasedežškofije,kipasepoletu381neomenjaveč.OstalapajepražupnijasvetegaJurijanaPtuju,intokotglavnamisijonskapostojankasalzburškenadškofijenatemobmočju,kijesvojeposlanstvoopravljalatudinaozemljuSlovenskihgoric.Antičnacerkvenaorganizacijajesicerpropadla,ohranilopasejepokristjanjenoprebivalstvo.Dravajebilaželeta796določenazamejomedobmočjemoglejskegapatriarhatainsalzburškenadškofije,karjeleta811potrdilKarelVeliki.OzemljemedDravoinMuro,kizajematudiSlovenskegorice,jespadaloktakoimenovanemuspodnještajerskemuarhidiakonatu,poznejeimenovanemuarhidiakonatmedDravoinMuro.Tukajjedo12.stoletjanastalopetpražupnij,kisevpoznemsrednjemvekuvčasovnemzaporedjuvpisnihvirihomenjajotakole:Jarenina,Radgona,Ptuj,MariborinVelikaNedelja.4NajstarejšajeJareninainjebilaustanovasalzburškihnadškofovoziromabenediktinskegasamostanavAdmontu.PosestvSlovenskihgoricahjenadškofijasamostanupodarilaleta1139inadmontski5samostanjepostalzemljiškimejašptujskežupnije.ŽupnijasvetegaJurijanaPtujujepisnoizpričanaleta1188,kojeomenjennjenžupnikAlbert.Podnjenopri-stojnostsosodilikasnejšivikariatisvetegaOžbaltanaPtuju,svetegaLovrencavJuršincih,svetega Urbana,svetegaRupertainsveteMarjeteterbeneficiatinkaplanaprisvetemLovrencunaDravskempolju.Mednjimiseželeta1100omenjakapelaprisvetemUrbanu,sedanjacerkevpajebilazgrajenaleta1518.KrajSvetiUrbansejeprvotnoimenovalSvetinci,kakorsejeimenovalakrajevnaobčina(prejistoimenskiurbarialniurad),kijeobsegaladvekatastrskiobčini,SvetinceinDestrniškiVrh.Nakatastrskimapiizleta1824jecerkevževrisanavkatastrskoobčinoDestrniškiVrh.6

1ZAP70,R-42.Rokopissoobdelovaliprof.AntonKlasinc,BrankoVnuk,kijeprepisalvelikdeltekstaingaodstopilarhivu,terMarijaHernjaMasten,kigajeuredila.

2Jurkovič,N.:JanezKrstnikLeopoldŠmigoc–pisecprvetiskanevzhodnoštajerskeslovnice.V:Cirkulane–SvetBelanov,Cirkulane2005,str.413-418.

3Skrabar,V.:SimonPovoden.V:ČZN,l.XXVIII,1/1933,str.228.4Mlinarič,J.:Župnijasv.Benediktavsrednjeminnovemvekudokonca18.stoletja.V:Stopinježivljenja,zbornikobčineBenedikt,Benedikt,

2004,str.74.5Admont,krajvAvstriji,okrajLiezen.6Janisch,J.:Topographisch-statistischesLexikonvonSteiermarkmithistorischenNotitzenundAnmerkungen,Bd.III,Graz1885,str.1158.

Sveti Urban pri PtujuPrepis iz rokopisa Simona Povodna

IZVLEČEKPrispevek je transkribiran in preveden tekst iz rokopisa ptujskega histori-ografa, kurata Simona Povodna, z naslovom Zgodovina župnij maribor-skega okrožja in sekovske škofije 1833 /Hauptpfarrliches Geschichtenbuch 1833 worin manche Denkwürdig-keiten Theils von der Stadt Pettau, Theils auch von andern dem hiesigen Kreisdecanates untergeordneten Pfarreyen, derselben Urkunden und Stiftungen wörtlich enthalten zu lesen sind …/, ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju v Rokopisni zbirki s signaturo ZAP 70, R-42 in obravnava zgodovino župnije svetega Urbana v Destrniku.

St Urban near PtujTranscription of the manuscript by Simon Povoden

ABSTRACTThe contribution is a transcribed and translated text of the manuscript by Simon Povoden, the curate and a historiographer of Ptuj, entitled ‘The History of the Maribor county parishes and the Sekava diocese 1833’ /Hauptpfarrliches Geschichtenbuch 1833 worin manche Denkwürdig-keiten Theils von der Stadt Pettau, Theils auch von andern dem hiesigen Kreisdecanates untergeodneten Pfarreyen, derselben Urkunden und Stiftungen wörtlich enthalten zu lessen sind…/, which is kept by the Histori-cal archives of Ptuj in the Collection of Manuscripts under the shelfmark ZAP 70, R-42 and deals with the history of the St. Urban parish in Destrnik.

St. Urban bei PettauAbschrift aus dem Monoskript von Simon Povoden

SYNOPSISDieser Beitrag ist transkribiert und übersetzt aus dem Manuskript des Geschichtsschreibers Simon Povoden aus Ptuj (1753-1841) mit dem Titel: Zgodovina župnij mariborskega okrožja in sekavske škofije 1833 /Hauptfarrliches Geschichtenbuch 1833 worin manche Denkwürdig-keiten Theils von der Stadt Pettau, Theils auch von andern dem hiesigen Kreisdecanates untergeordneten Pfarreyen, derselben Urkunden und Stiftungen wörtlich enthalten zu lesen sind…/ Das Manuskript verwahrt das Geschichtsarchiv in Ptuj mit der Signatur ZAP 70, R-42. Es bein-haltet die Geschichte der Gemeinde Sv.Urban (St.Urban).

72


73

wohlehrwürdigeJohannFerdinandSchumig,welchervon1675bis1698PfarrherrinSt.Urbangewesenist,den13.Aprilgestorbensey.

–AndreasGollob1698bis1699,befördertnachSt.MargarethenbeyMeretinzen.

–LaurentiusZeball1699bis1712,hinterließ,eheernochnachSt.Oswaldenkam,seinenNachfolgerninSt.UrbaneineneigenthümlichenMayerhofmiteinerWiese,undAckerzurewigenNutzniessung.–JakobFerrar1712bis1730,übersetzetnachSt.Os-waldenbeyPettau.

–GeorgKoinz1730bis1739trattindenSeraphischenKapuzinerorden,unddadieProfeßablegungzuheiligenKreutzinKroatienbereitsvorüberwar,resignirteKoinzam27.August1740diePfarreSt.Urban.

–JosephKoinz12dessenBruderfolgte1740bis1760allhierpfarrendbautedenPfarrhof13,undchronographisirteselbenmitdieserAufschrift,soAllenInwohnendenallesHeilwünschet:

BeneDICtasIthabItatIo,qVaM IosephVsKoInzsIbI,posterIsqVehVIVsparoChIaepastorIbVsposVerat.SaLVsaDeooMnIbVsIntrantIbVs,etEXeVntIbVsInCoLIseIVs.1747.15

IndasneuePfarrhaustratt1760einOswaldusKrona-beth-16vogel,undstarb1773.

–SimonGollob1773bis1783seinesTodes.

–MartinScharuga1784bis10.MaydesnähmlichenJahres,woeraneinerunglücklichenKniewundesehrjunginsGrabsank.

–MathiasOmuletz1784bis1798,einfrommerSeelenhirt,dessenAndenkendadurchverewigetist,weilereinenZuschuß17zurErgänzungseinerPfarrs–Congruapr.91fl.24xr.C.M.lebendnichtnurerwirket,sondernauchsterbendeinimmerwährendes18LampenlichtzurKirche,einChoralamt,Todtenoffiz,undMessefürseineigenesSeelenwohlgestiftethat.Omuletzbleibtauchdarumunvergeßlich,nachdemerseinenpfarrlichenTemplzuverschönernanfieng,undseinemallbeliebtenHilfspriesterLeopoldVolkmerGelegenheitgabauchdie

nagrobnik,kiimanapisinpravi,dajebilčastivredniJohannFerdinandSchumigod1675do1698župnikprisv.Urbanuinjeumrl13.aprila.

–AndrejGollob,1698–1699,premeščenksv.MarjetipriMuretincih.

–LavrencijZeball,1699–1712,jenatoslužbovalprisv.OžbaltunaPtuju.Svojemunaslednikujeprisv.Urbanuzapustilvvečniužitekpristavo,travnikinnjivo.

–JakobFerrar,1712–1730,prestavljenksv.OžbaltunaPtuj.

–JurijKoinz,1730–1739,jevstopilvserafskikapucinskisamostan,inkerjebilčaszapodajanjezaobljubeprisv.KrižunaHrvaškemžemino,jeKoinzžupnijozapustil27.avgusta1740.

–JožefKoinzjebilbratgornjegaterjetukajslužbovalod1740do1760.Zgradilježupniščeinjevkronogramuvsemkrajanomzapisal:

BeneDICtasIthabItatIo,qVaM IosephVsKoInzsIbI,posterIsqVehVIVsparoChIaepastorIbVsposVerat.SaLVsaDeooMnIbVsIntrantIbVs,etEXeVntIbVsInCoLIseIVs.1747.35

(Blaženonajboprebivališče,kigaježupnijizgradilJožefKoinczavsesvojenaslednike.BlagoslovodBogavsem,kivstopajovtohišoinizstopajoiznje.36)

Vnovožupnišče jezanjimprišel leta1760OžbaltKronabethvogel,kijeumrlleta1773.

–SimonGollob,1773–1783,jebiltukajdosmrti.

–MartinScharuga,1784do10.majaistegaleta,kojeumrlzelomladzaradinekenesrečneranenakolenu.

–MatijaOmuletz,1784–1798,zelopobožendušnipastir,kisejezavečnozapisalvzgodovinostem,dajecerkvenopremoženjeoplemenitilza91gld24krkonvencijskevrednosti,kijihjekotštiftopodarilzavečnolučvcerkviterkoralno,pogrebnoinmašozasvojdušniblagor.Omuletzpaboostalznantudipotem,dajedalpolepšaticerkev,dajedalsvojemunadvsepriljubljenemucerkvenemupomočnikuLeopolduVolk-merjupriložnost,dajesmeldeželskefantepoučevati

11Povodenjezarazmakvtekstuvednonaredildaljočrto.12Številnebesedesopodčrtanessvinčnikomintuposebejniso

označene.13PopravljenoinbesedaPfarrhofnapisanatanjšeterpodčrtanas

svinčnikom.14ZakronogramjePovodenssvinčnikompotegnilštirilinije,v

katerejezapisaltekst.Nakoncuvrsticejeznakspiko.15Vkronogramusozvelikozapisanečrke,kivseštevkudajoletnico,

kijojenekdoobstranizapisalssvinčnikom.16Spacanalipopravljentekst,slaboberljiv.17Popravljeno.18Nadmječrticazapodvojitev.

34JohannRipserjebilmestnikomisarinžupnik,njegovnagrobnikjevžupnijskicerkvisvetegaJurija.Nanjemjepsalm131,14:Tojemojepočivališčezavedno,tubomprebival,kersemsigazaželel:11.8.1644.

35Vkronogramusozvelikozapisanečrke,kivseštevkudajoletnico1747.

36Akademikudr.JožetuMlinaričusezahvaljujemzapomočpriprevodu.


Pag. 42

St. Urban bey Pettau7

DieKirchedesheiligenUrbans,welchervomJahre223bis230aufdempäbstlichenStuhlesaß,istringsumhermitvielen,fruchtbarenWeingebirgenumgeben,schierinderMitteeinesfelsichtenHügelsgelagertrichtetsieihreBlickeaufalleGegendendahin,undrufetdiePilgerzurAndachtheran.HatmandieHöheerstiegen,diereineLuftgeathmet,undsichzuTheilbereitet,soistdasHerzdestomehrgeöfnetdemallgütigenSchöpferpreisenzukönnen,obschonerunsnichtbloßhier,sondernauchandererOrtenmitseinerAllgewarterfreuet.

Wernunrastendeinwenigsichumsieht,erschauetbaldandersudöstlichenHohlkelledesvordernKir-chentheilszweyJahrszahlen,1518,und1768:dieersteZahldeutetohneZweifelaufdenUrsprung,diezweytedagegenentwederaufeineErweiterung,odersonstigeÄenderungdiesesdemheiligenUrbanusgewidmetenTempels,welcheranfänglichnachPettauzurHauptkirchefilialiretwar,dannaber1596amOswaldenPernauerschonseinenOrtskuratenhatte.DessenungeachtetmagernochimmerinderStadtgewohnethaben,undgiengeinziganSonn-8,undFesttagenzurFilialab,damitderdortige,bestimmte9Gottesdienstabgehaltenwurde.ErstspäterhinfiengPernauerbeySt.Urbanzuwohnen,auchdaselbstsichzuverköstenan,undsofieldieVerköstung,alsselber1618imHerrnentschlief,alsFolgederSelbstständigkeitaufeinenjedenseinerNachfolger.Weshalbensienochjetzt,umsichtheilsselbsten,theilsdenKaplan,theilsihrunentbehrlichesFamulitiumnährenzukönnen,vonihrenPfarrsgemein-dennebst80fl.30xr.auchdieStolgebühren,Most-undGetreidkollecturenabzunehmenberechtigetsind.

WelchenWeltpriesternachPernauersAbsterbenderdamahligeCollatorhujusbeneficiiJohannRipsernachSt.Urbanstellte,bemerkendiepfarrlichenProtokollenicht:wohlabermeldetdas10inhabendeTaufregisterzuSt.LorenzinWindischbücheln,daßam27.Novem-ber1624,undam7.März1625exvicariatuS.UrbaniTaufpathenzurTaufederKindergekommensind.EinBeweis,oderdochderleyVermuthung

Pag. 43

alswäreindenbesagtenJahrenbeySt.UrbannochkeinVicariusnachgefolget.HierbleibtnuneineLücke,welcheauszufüllendieBehilfemangeln.–11WeitersbezeügeteininPettauvorhandenerGrabstein,daßder

Stran 42

Sv. Urban pri Ptuju

CerkevsvetegaUrbana,kijebilpapežodleta223do230,obdanazrodovitnimivinskimigriči,stojivsrediniskalnegavrhainserazgledujepoširniokolicitervabiromarjekpobožnosti.Kosmosepovzpelinavrh,senadihalisvežegazrakainsedelnopripravili,takojesrcetolikoboljodprto,dalahkohvalivsemogočnegaStvarnika,čepravnasnerazveseljujessvojomilostjoletukaj,temvečtudivdrugihkrajih.

Koseogledamo,vidimonasprednjistranicerkve,najugovzhodnemžlebiču,dveletnici:1518in1768.Prvajenedvomnozačetek,drugapakaženajbržnarazširi-tevalisprememboprigradnjicerkve,kijeposvečenasvetemuUrbanu.CerkevjebilanajprejpodružnicaptujskežupnijskecerkvesvetegaJurija,1596paježeimelasvojegakrajevnegakurataOžbaltaPernauerja.KuratjevtemčasunajbržstalnobivalšenaPtujuinjekUrbanuprihajallevnedeljoinobprazničnihdneh,dajeopravilslužbobožjo.ŠelekasnejesejePernauerzastalnopreselilkUrbanu,kjersejesampreživljalinkjerjeleta1618tudiumrl.To,dasejesampreživljal,jenatoprešlonavsenjegovenaslednike,zaradičesarimažupnikšesedaj(1833)pravicodoplačila80gldin30kr,33pobiranjaštolnine,moštainžitnenabirke,dalahkovsajdelnospodobnoživi.

KogajezaPernauerjemtakratniptujskižupnikJohannRipser34imenovalzaduhovnika,župnijskiprotokolinenavajajo.Pačpanajdemovpisvkrstniknjigiprisv.LovrencuvSlovenskihgoricah(Juršinci),dasoizvikariataprisv.Urbanu27.novembra1624in7.marca1625krstnibotriprineslihkrstuotroke.Mordagrezadokazaliledomnevo,

Stran 43

davomenjenihletihprisv.Urbanunibilostalnegavikarja.

Tukajostajazaradipomanjkanjavirovdoločenapraz-nina.DaljenajdemonaPtujuvcerkvenizidvgrajen

7Naslovjepodčrtan.8Voriginalustanamestopomišljajadvečrtici.9Nadmječrtazadvojnim.10Okrajšavads.

**Transkripcijanesledizapisupovrsticahvoriginalu,temvečjeprilagojenaobjavi.

33Gldjeokrajšavazadenarnoenotogoldinar,krzakrajcar.

74


75

Febr.1818-2000flaufheiligeMessen,damitsieeinjeweiligerOrtsVikaralljährlichlesenmöchte.Gemein-den,welcheunterseinerObhuthstehen,sindfolgende:Destinzendorf26mitDestinberg:Desternigberg mitKrivetschjak,Starinschag-und

Pag. 45

Triventschanberg:

–DollitschendorfmitDollitschenberg,Gobeschag-Hasen–undWratvenschenberg:

–GomilzenbergmitGommillaundGrajenaberg:–Hir-schendorfmitHirschenberg,RitzinundGajaberg:

– Janschendorf mitGroß,undkleinJanschenberg,Ku-meschack-Lackoscheg-undSliber-Rakoschagberg:

–Juvanzendorfmit Juvanzen-undKaprivjakberg:–LotschitschdorfmitLotschitschberg:

–Platzerdorf mitPlatzerberg,Breünerschag,Schmer-Stadt-undDobrenaberg:

–Sassadaberg: – SvetinzenmitSagajaberg:–Ster-metzberg:

– Ternovetzberg mitKamenschag:Skrinjadorf,undSkrinjaberg:

–Tristeldorf mitDristelberg:

–Villovlagdorf mitUntervillovlag,undStrotschain:

–Winterdorf mitPetschjag-Podberschag-Rodovlag-undWinterberg.

DieDorfschaften,Häuser,undSeelenderPfarreSt.Urbanwerdenunsdestobekannter,jegenauerwirallenachberührtenOrtenocheinmahl inBetrachtungziehen:

Destinzenzählet 14Hausnumern Seelen152.

Desternig 44Hausn(umern) Seelen139.

Gomilzaberg 18dto Seelen50.

Dollitschen 42dto dto145.

GomillaberghatindieserPfarrenur 2dto dto12.

Hirschendorf 66dto dto198.

Janschendorf 19dto dto112.

Janschenberg 54dto dto188.

Lotschitschberg 80dto dto220.

Platzern 46dto dto210.

Sassadaberg 15dto dto40.

Stermetzberg 18dto dto46.

Tristeldorf 42dto dto224.

jihvsakoletodarujedomačivikar,2000gld.Kraji,kispadajovžupnijskopristojnost,so:DestinciinDestinskiVrh,Destrniški Vrh/Krivečjak,Starinšakin

Stran 45

Trivenčanski“Krivetschjak, Starinschag Triventschan-berg”/

Dolič: DoličkiVrh/Gobešak,/Zajčjak,/Bratvenševvrh“Gobeschag, Hasen, Wratvenschenberg.”

Gomilski Vrh zGomiloinGrajenskiVrh

Jiršovci:JiršovskiVrh/Ricin“Ritzin”inGrajaberg/

Janežovci:VelikiinMaliJanežovskiVrh/Remešak,Lackošek,Sliber,Rakošak“Remeschack, Lackoscheg, Sliber, Rakoschagberg/

Juvanci vas: zJuvanci/Kaprivjek“Kaprivjakberg”/

Ločič: LočkiVrh

Placar:PlacarskiVrh,RjavšakinvrhoviŠmec,MestniinDobrena “Braunerschag Schmez, Stadt, und Dobrena-berg”/

Zasadiski vrh

Svetinci:ZagajskiVrh

Strmec:Stermetzberg

Trnovski Vrh:Kamenšak,SkrinjaršekinSkrinjiVrh“Skrinjadorf, und Skrinjaberg”

Drstelja:DrstelskiVrh

Velovlak – vas:SpodnjiVelovlakin “Strotschain”

Vintarovci: Pečjak,Podberšak,Rodovlak“Petschjag, Podberschag, Rodovlag” inVintarovskiVrh

Vasi,hišeinštevilodušvžupnijisv.Urbanasona-slednje:

Imevasi Številohiš Številoduš

Destinci 14 152

Destrnik 44 139

GomilceVrh 18 50

Dolič 42 145

GomilskiVrh 2 12

Jiršovci 66 198

Janežovci 19 112

JanežovskiVrh 54 188

LočkiVrh 80 220

Placar 46 210

ZasadskiVrh 15 40

26Krepkonatisnjenaimenasovoriginalupodčrtana.Obrobujenatejinnaslednjistranipripisprof.Klasinca:vasiinnaseljatervrhovi.


LandknabenfürdenGymnasialunterrichtvorbereiten19zukönnen.Hiemitgeschahes,

Pag. 44

daßsichVieleausseinenSchülernbiszumpriesterlichenStandeemporzuhebenvermochten.

–JohannMarvelack1798bis1817,begünstigetvonderVogtey,undBezirksherrschaftOberpettaufeyerteeram4.Julii1813d(a)sJubeljahrseinesPriesterthums,warBaccalaureusTheologiae,undentschlummerte20alseinbetagterGreisden17.Jänner1817.

–AntonKoroschackseit1817bis1840.21EinManvollgutenWillens:esläßtsichalsohofen,daßselber,daereigeneRealitätenbesitzet,seinmageresVikariatzuverbessernnichtunterlassenwerde.

DieseVerbesserungwäreumsobilliger,weildiepfarrlicheGemeindeohnehinschonManchesgethanhatte:sieschuf1819mit520flC.M.eineOrglzuihrerKircheSt.Urban;–koncurrirtesammt22demPatron,unddominie1820zurHerstellungdespfarrhöflichenDachstuhls:–ließ1822zweyThurmglocken,diegrößeremit16–diekleinereabermit2Centen,fünfPfundneugiessen,auchdenGlockenstuhldarzumit1600flC.M.verfertigen:ließ1827denKirchenpflasterlegen,unddesobrigenFriedhofesGemäuer23frischanführen.–ImJahre1829entstandd(a)sgegenwärtigeSchulhausnebstdenWirtschaftsbautenderMeßnerey.–1830erlangte24dasjetzigeGotteshauseineaufgemauerteSchutzwand,–1832endlichwurden96fl.C.M.ausderKirchenkasseerhobenumsiebeyderThurmstiege,unddesinnernBodensverwendenzukönnen.Hierauserhelletgenug,wiewenigdieEingepfarrtenbisherihremSäckelhin-sichtlichderkirchlichenBedürfnißegeschonethatten,kannwohldervermöglichePfarrherrseinervollenPerseschonen,wennJedermanneinebessereDotazionwegenderingehabtenPfründevonihmerwartet?

AlleNachfolgerwerdeneinemsolchenVorfahrer,derPflichtenzuerfüllen,undWohlthatenzuspendenweißewigDanken;aberauchewigbethen,–fürdenselbenbethen,wiefürjenegebethetwird,derenStiftungennachSt.Urbangemachtsind.Diezwovorzüglichstenwillichhieranführen:JakobPläschnieggvonPernt-halGültenbesitzerinFriedauvergabted(e)d(ato)251.August1811.–1000fl.ColmannVertschitschdagegengewesenerPfarrherrzuSt.Lorenzlegirted(e)d(ato)1.

injihpripravljatizaštudijnagimnaziji.Rezultattegapoučevanjajebil,

Stran 44

dasoštevilninjegoviučencikasneje lahkopostaliduhovniki.

–JohannMarvelack,1798–1817,jespodporoodvetništvainokrajnegosposkeGornjiPtujpraznoval4.julija1813zlatomašo,biljebakalavreatteologije37injeumrlkotstarec17.januarja1817.

–AntonKoroschack,1817–1840,človek,polndobrevolje,zatorejlahkosklepamo,kerjeimelnekajlastnegapremoženja,dajesvojemurevnemuvikariatuizdatnopomagal.

Teizboljšavesobiletolikoboljpohvalne,sajježetudisamažupnijamarsikajpostorila.Takosoleta1819zasvojocerkevkupiliorglevvrednosti520gldkonvencijskevrednosti.Spomočjogospoščinesoleta1820obnoviližupnijskoostrešje.Leta1822jedalulitidvazvonova,velikega,kijeimel16centov,inmanjšega,težkega2centainpetfuntov,obnovljenpajebilnosilnistolzazvonovevzvoniku,vvrednosti1600gldkonvencijskevrednosti.Leta1827jevcerkvipoložiltlak,napo-kopališčupajedalobnovitizid.Poleggospodarskegaposlopjamežnarijejebila1829zgrajenašola,1830sookrogcerkvesezidalizaščitnizid.1832soizcerkveneblagajnedvignili96gldkonvencijskevrednostizapo-pravilostopnicvzvonikuinpopravilonotranjihtal.Iztegasevidi,dažupljaninisoskoparili,kojebilotrebaprispevatizacerkev,najbržpajekvsemumnogopri-spevaltudibogatižupnik.

Alibibilomožnoodžupnikapričakovatizacerkevšeboljšoprebendo,kakorjojepodarilnataknačin?

Zatakegapredhodnikabodovsinaslednjižupnikiiz-polnilidolžnost,segaspomnilivmolitviinsezahvalilizanjegovedarove.Molilipabodotudizatiste,kisopricerkvisv.Urbananaredilisvoještiftneustanove.Tukajbomnavedelledvazeloimenitna.JakobPläschnieggvonPernthal,lastnikimenjaOrmož,jedaroval1.avgusta18111000gld.KolomanVertschitsch,duhovnikprisv.Lovrencu,je1.februarja1818dalzavečnemaše,kinaj

19SsvinčnikompodčrtanoLeopoldVolkmer,LandknabeninGymnasialunterricht.

20Nadmječrticazapodvojitev.21Najbržjebilaštevilka40pripisanakasneje.22Nadmječrticazapodvojitev.23Popravljeno.24Popravljeno.25Zapisanovokrajšaviddo. 37Nekočprvastopnjaakademskečastinavseučiliščih.

76


77

auch1705einOpferderPettauerischenFeuerbrünstegewordenseyn.

Denksteinemit Inschriften fand ichzwey.1ensamWengarthausedesHerrschaftverwaltersFillaferaNo36:Anno.Dni.M.CCCC.XXXVIII.An.Der.heilige.Drey.Kunigtag.Starb.Der.Edl.Herr’.Herr’.Friederich.Von.Pettau.Obrister.Dem.Gott.gnadig.Sey.29

2tensanderwestlichenSeitedesgrossenKirchenthorsistzulesen:Siniteparvules,etnoliteeosprohibere,admevenire:talium

Pag. 47

estenimregnumcoelerum.Math.19.14.Dieserschrift-licheTextausdemEvangelistenMathäusentlehnetzeigtdieBegräbnißeinesKindesan,dasderGregoritschischenRitterFamiliegehörendzuSvetinzengestorbenist30.FranzErnst,undJohannChristophGregoritschRittervonBüchelhofbesaßendasGutBüchelhofen,wieauchdieGültSvetinzen.DieseGültmit27Pfundenwurdeden19.Dezember1664um10.000fl.geschätzet,undspäter1676sammt31 jenerdesJohannMichaelvonKoinzkhymit20PfundenzumKatasterbeansagt,anJacobGrafenvonLeslieverkauftumbeydeerstandeneGültenseinerFideikommißherrschaft32Oberpettaueinverleibenzukönnen.

SoschwanddieserEdelsitzSvetinzennähmlich,allwoJohannMaximilianVaterderobberührtenGebrüderseit2.April1653steyermarkischerLandstandeinstensgewohnethatte,ausderPfarreSt.Urban:esschwandenaberauchihreeinstigenFilialen,weilzuunsrerliebenFraueninWurmberg,undzuSt.WolfgangbeyWischselbstständigeKuratienentstandensind.

vodiliprižupnijisv.JurijanaPtujuintakosood1684in1705postaležrtevvelikihptujskihpožarov.

Vžupnijistadvakamnitaspomenika.

Prvijenavinogradniškihišištevila36,kijelastFillafere,upraviteljaptujskegospoščine.

Spomenikimanapis: Anno. Dni. M. CCCC. XXXVIII. An. Der. heilige. Drey. Kunigtag. Starb. Der. Edl. Herr’. Herr. Friederich. Von. Pettau. Obrister. Dem. Gott. gnadig. Sey.38

Drugijenazahodnistranivelikihcerkvenihvrat,kjerberemo:

Sinite parvules, et nolite eos prohibere, ad me venire: talium39

est enim regnum coelerum. Math. 19. 14.

(Pustiteotročičkeinnebranitejimpritikmeni,kertakihjenebeškokraljestvo.Mt19,14)

Stran 47

TanapisizevangelijapoMatejukaženasmrtnekegaotrokaizviteškerodbineGregoričevizSvetincev.FrancErnstinJanezKrištofGregoritsch,vitezaizSpuhlje,staimelaimenjiSpuhljainSvetinci.Imenjejedajalo27funtov,19.decembra1664jebiloocenjenona10000gld.1676stabilaposestJanezaMihaelaKoinzkhyjaz20napovednimifuntiinSvetinciprodanaJakobugrofuLeslieju,kijeobeposestivključilvsvojofidejkomisnogospoščinoGornjiPtuj.TakojeplemiškidvorecvSve-tincihkotsamostojnaposestizginil.

Nekočpajeizžupnijesv.UrbanaJanezMaksimilijan,očeprejomenjenihbratov,od2.aprila1653prisostvovalštajerskemudeželnemuzboru.

Pravtakoježupnijaizgubiladvesvojipodružnici,insicersv.MarijonaVurberkuinsv.BolfenkpriBišu,kistapostalisamostojnikuraciji.

29Narobujepripisprof.Klasinca:NagrobnikFriderikaPtujskega(+1438).

30Odrgnjenapapirinpisava.31Nadmječrticazapodvojitev.32Nadmječrticazapodvojitev.

38TojeopiszanagrobnikFriderikaIX.,gospodaPtujskega,kijebilpoukinitvidominikanskegasamostananaPtujuprepeljanksv.Urbanu.Prim.MarijaHernjaMasten,VasiinprebivalciobmočjaDestrnikvpopisihzemljiškegagospostvaGornjiPtuj,vtemzborniku,str.95.

39Drugavrsticaježenastrani47.


Villovlag oberesDorf 21dto dto124.

Juvanzendorf 32dto dto188.

Lotschitschdorf 27dto dto187.

Svetinzen 41dto dto147.

Grajenaberghat allhiernur 7dto dto30.

Winterdorf 85Hausnum. Seelen250.

Ternovetberg 61 254.

Dasichin denpfarrlichen 734Häusern nur2920

Menschenauffinden,seit1828abermehreregeboren,alsgestorbensind,sokanndiejetzigeMenschenzahlauf3000sicheransetzetwerdenmitEinrechnungderzwölfDörfer,welchedie80abgängigeSeelengegendieobigen2920inAusgleichungbringen.

Pag. 46

Vogtey,undBezirksobrigkeitinderPfarreUrbanistOberpettau,einkleiner,unbedeutenderTheilderGra-jenaundGomillabergsdagegenwirdbezirksweisevonWurmbergbesorget.–Grundherrschaftendarinsind:Dornau,Ebensfeld,Puchenstein,Friedau,Deutsch-landsberg,Seggau,Wildenstein,GößinObersteyr,Hausenbach,Landschaftskataster,FreyhofundStadt-pfarrgültPettau.–IhreGränzunggegenAufgangderSonneerstrecketsichandiePfarrenSt.Andrä,undSt.LorenzinWindischbücheln,gegenAbendandemVikariatzurheiligenMariainWurmberg,gegenMittaganSt.Peter,undPaulinPettau,gegenMitternachtendlichanSt.Ruprecht,undWolfgangbeyWisch.

DieHauptbächeinnerhalbderbesagtenGränzungsinddieRogosnitz,undPeßnitz:beydedurchfließeneinenTheildieserPfarrey,undhabeninihremSchooßekeinenUrsprungihresGewässers27.UnterdenGebirgen,welcheallseitigemporragen,behauptetderStermetzinseinernatürlichenHöhedenVorrang,stehetauchangutenWeinreben,anversteinertenSchnecken,Mus(ch)eln,undandernderleyPetrificatenallenüb-rigenniederstehendenHügelngarnichtsnach.Ritzing,Gomilla,Stadtberg,undLotschitschdorfhabenvonderPfarrkircheeinezweystündigeEntfernung,folglichistdahinderweitesteVersehgang,wenneinKrankermitdenSterbsakramentenbesorgetwerdenmuß.ÄltereMatrikelnder28getauften,Todten,undGetrautenfindensichhiernicht,ausservomJahre1705,wosieLaurentiusZeballordentlichzuführenbegann.DiefrühernProtokollescheinetmanbeyderHauptpfarregeführetzuhaben,undsomögensietheils1684,theils

VrhStrmec 18 46

Drstelja 42 224

Velovlekzgornjavas 21 124

Juvancivas 32 188

Ločičvas 27 187

Svetinci 41 147

GrajenskiVrh 7 30

Vintarovci 85 250

TrnovskiVrh 61 254

Skupaj 734 2920

Odleta1828sejihrodiveč,kotjihumre.Takobidanes(1833)številoprebivalstvalahkoocenilina3000.Čepriračunamokdvajsetimvasem80duš,setonekakoizenačisštevilom2920.

Stran 46

Župnijasv.UrbanaspadapodokrajnogosposkoPtujskigrad,kiimanadnjotudiodvetništvo.ZamanjšidelGrajeneinGomilskegaVrhajepristojenokrajgospošči-neVurberk.Sosednjezemljiškegosposkeso:Dornava,Ravnopolje,Puchenstein,Ormož,Deutschlandsberg,Seggau,Wildenstein,samostanGöß,Hausenbach,deželnikataster,svobodnidvorPtujinimenjemestnežupnijePtuj.

Župnijamejinavzhodunažupnijosv.Andražainsv.LovrencavSlovenskihgoricah,nazahodunavikariatsv.MarijepriVurberku,najugunasv.PetrainPavlanaPtuju,naseverunasv.Rupertainsv.BolfenkapriBišu.

GlavnapotokaznotrajžupnijestaRogoznicainPesnica.Obatečetaskozidelžupnijskegaozemlja,vendarnimatatukajnobenegaizvira.Medvrhovi,kisedvigujejonavsehstraneh,jenajvišjiStrmec,kiizstopa,intamrasteodličnavinskatrtanaokamnelihpolžih,školjkahindrugihkamninah.Ritzing,Gomila,MestniVrhinvasLočičsoodcerkveoddaljenidveuri,karjeizrednotežko,čejevtehnajoddaljenejšihkrajihbolnik,kibigabilotrebaoskrbetisposlednjimizakramenti.Župnijanimastarejšihmatičnihknjigkrstov,umrlihinporok.

Šeleodleta1705jihjeLavrencijZeballzačelrednoinnatančnovoditi.Starejšezapisnikesonajverjetneje

27Popravljenoinnekolikospacano.28Odrgnjenapapirinpisava.

78


79


Slika 1: Povodnov Prepis

80


81

(1730-1739),JožefKoinz(1740-1760),OžbaltKronabethvogel(1760-1773),SimonGollob(1773-1783),MartinScharuga(1784),MatijaOmuletz(1784-1798),LeopoldVolkmer,whotaughtcountrysideboys,preparingthemforfurthereducation,thenJohannMarvelack(1798-1817),andAntonKoroschack(1817-1840)whoperformedvariousrenovationsofthechurcharchitecture,purchasedtheorgans,bells,orderedtherenovationofthechurchwallandhadtheschoolbuilt.TworeligiousinstitutionsownedbyJakobPläschnieggvonPernthal,theowneroftheOrmožestateandbyKolomanVertschitsch,apriestofStLaurenceparish.ThenamesofplacesbelongingtotheStUrbanparishandthenumberofhousesandsoulsarestatedinthemanuscript.TheStUrbanparishwasofficiallyundertheauthorityofthePtujCastleowners,whoalsohadtheadvocateshipintheparish.Twotombstonesarealsomentioned,namelythetombstoneofFriedrichIXtheLordofPtuj,whodiedin1438,andatombstoneofachildfromtheGregoričlineage,theownersoftheSvetincimanor,whichwasoncethecentreofthemunicipalityandthelandregistryoffice.

ZUSAMMENFASSUNGDieserBeitragisttranskribiertundübersetztausdemManuskriptdesptujerGeschichtsschreibersSimonPovo-den(1753-1841)mitdemTitel:Zgodovinažupnijmariborskegaokrožjainsekavskeškofije1833 / Hauptfarrliches Geschichtenbuch 1833 worin manche Denkwürdigkeiten Theils von der Stadt Pettau, Theils auch von andern dem hiesigen Kreisdecanates untergeordneten Pfarreyen, derselben Urkunden und Stiftungen wörtlich enthalten zu lesen sind…/PovodenbeschreibtdieGeschichteunddieSehenswürdigkeiteninallenPfarreienderUntersteiermark(Štajerska).DasManuskriptverwahrtdasGeschichtsarchivmitderSignaturZAP70,R-42.AufdenSeiten42-47istderEintragüberdiePfarreSv.Urban(St.Urban).

Esistnachgewiesen,dassdasChristentumaufdemGebietSlovenskegorice(WindischBüheln)schonseitderSpätantikevorhandenwar.DieExistenzderPfarreSv.Jurij(Hl.Georg)inPtujistschriftlichnachgewiesenundzwarschonimJahre1188.UnterdieZuständigkeitderGemeindegehörtenspäterentwickeltenVikariaten,zuihnengehörteauchSv.Urban(St.Urban).Kovačicführtweitersan,dassdieKapellebeimSt.UrbanschonimJahre1100erwähntwurde.

DiejetzigeKirchewurdeimJahre1518gebautunddannimJahre1768ausgebaut.1596hattedieKircheihreneigenenKuratenundzwarwardasOžbaltPernauer;verstorben1618.GenanntwerdenfolgendePriester:JohannFerdinandSchumig(1675-1698),AndrejGollob(1698-1699),LavrencijZeball(1699-1712),JakobFerrar(1712-1730),JurijKoinz(1730-1739),JožefKoinz(1740-1760),OžbaltKronabethvogel(1760-1773),SimonGollob(1773-1783),MartinScharuga(1784),MatijaOmuletz(1784-1798),LeopoldVolkmerunterichtetedieLandknabenundbereitetesiefürdieweitereSchulungvor.JohannMarvelack(1798-1817),AntonKoroschack(1817-1840)sorgtfürzahlreicheBauarbeiten,erbesorgteineOrgel,Glocken,repariertdieKirchenmauer,1829bautereineSchule.ErwähntwerdenzweiStifteundzwarvonJakobPläschnieggvonPernthal,HerrvondemBesitzOrmožundvonKolomanVerschitsch,PriestervonSv.Lovrenc(St.Lorenz).

GenanntwerdenauchOrte,diezuderPfarreSv.UrbangehörenundgenanntwirdauchdieZahlderHäuserundderMenschenseelen.DiePfarreSv.UrbangehörteverwaltungsmäßigzuderHerrschaftPettau,dieauchdieRechtsanwaltschaftüberdiePfarrehatte.

ErwähntwerdenzweiGrabsteineundzwarvonFriderikIX,demFronherrenvonPettau;gestorben1438undvoneinemKindausderFamilieGregorič,diedieEigentümerdeskleinenSchlossesSvetinciwaren,daseinstdasZentrumderGemeindewarundauchdieurbarialeDienststelle.

POVZETEKPrispevekjetranskribiraninprevedentekstizrokopisaptujskegazgodovinopiscaSimonaPovodna(1753–1841)znaslovomZgodovinažupnijmariborskegaokrožjainsekovskeškofije1833 /Hauptpfarrliches Geschichtenbuch 1833 worin manche Denkwürdigkeiten Theils von der Stadt Pettau, Theils auch von andern dem hiesigen Kreisdecanates untergeordneten Pfarreyen, derselben Urkunden und Stiftungen wörtlich enthalten zu lesen sind…/.PovodenjepopisalzgodovinoinkrajevneznamenitostivvsehžupnijahnaŠtajerskem.RokopishraniZgodovinskiarhivnaPtujussignaturoZAP70,R-42.Nastraneh42–47jezapisožupnijisvetegaUrbana.

KrščanstvojenaobmočjuSlovenskihgoricjeizpričanoodpozneantike.ŽupnijasvetegaJurijanaPtujujepisnoizpričanaleta1188,podnjenopristojnostpasosodilikasnejerazvitivikariati,mednjimitudisveti Urban.Kovačičnavaja,daseomenjakapelaprisvetemUrbanuželeta1100.

Sedanjacerkevjebilazgrajenaleta1518indograjenaleta1768.Leta1596jeimelasvojegakurataOžbaltaPer-nauerja,kijeumrlleta1618.Navedenisonaslednjiduhovniki:JohannFerdinandSchumig(1675–1698),AndrejGollob(1698–1699),LavrencijZeball(1699–1712),JakobFerrar(1712–1730),JurijKoinz(1730–1739),JožefKoinz(1740–1760),OžbaltKronabethvogel(1760–1773),SimonGollob(1773–1783),MartinScharuga(1784),MatijaOmuletz(1784–1798),LeopoldVolkmer,kijepoučevaldeželskefanteinjihpripravljalzanadaljnješolanje,JohannMarvelack(1798–1817)inAntonKoroschack(1817–1840),kijeopravilštevilnegradbeneobnove,nabavilorgleinzvonove,popravilcerkvenizid,leta1829zgradilšolo.Omenjenistadveštiftniustanovi:JakobaPläschnieggavonPernthala,lastnikaimenjaOrmož,inKolomanaVertschitscha,duhovnikaprisvetemLovrencu.

Navedenisokraji,kispadajokžupnijisvetegaUrbana,sštevilomhišinduš.ŽupnijasvetegaUrbanajeupravnospadalapodokrajnogosposkoPtujskigrad,kijeimelanadnjotudiodvetništvo.

Omenjenastadvakamnitanagrobnika,insicerFriderikaIX.,gospodaPtujskega,kijeumrlleta1438,inna-grobnikotrokaizrodurodbineGregorič,kijebilalastnicagradičaSvetinci.Gradičjebilnekočsrediščeobčineinurbarialniurad.

SUMMARYThecontributionisatranscriptionandtranslationofthemanuscriptbyaPtujhistoriographer,SimonPovoden(1753-1841)entitled: /Hauptpfarrliches Geschichtenbuch 1833 worin manche Denkwürdigkeiten Theils von der Stadt Pettau, Theils auch von andern dem hiesigen Kreisdecanates untergeodneten Pfarreyen, derselben Urkunden und Stiftungen wörtlich enthalten zu lessen sind…/ PovodenrecordedthehistoryandthesightsoftheplaceinalltheparishesoftheStyriaregion.ThemanuscriptispreservedbytheHistoricalArchivesofPtujundertheshelfmarkZAP70,R-42.ThereisarecordoftheSt.Urbanparishonpages42-47.

IntheareaofSlovenskegoricehillsChristianityhasbeenattestedfromasearlyastheRomanTimes.TheStGeorgeparishofPtujwasrecordedinwrittenformin1188andthelaterdevelopedvicarships,amongthemStUrban,wereunderitsauthority.KovačičallegesthatachapelnearStUrbanwasmentionedasearlyas1100.Thepresentchurchwasbuiltin1518andcompletedin1768.In1596theparishhaditsowncurate,OžbaltPernauerwhodiedin1618.Thefollowingpriests,whoservedintheparish,arelisted:JohannFerdinandSchu-mig(1675-1698),AndrejGollob(1698-1699),LavrencijZeball(1699-1712),JakobFerrar(1712-1730),JurijKoinz


82


8383

Kiparska oprema cerkve svetega Urbana v Destrniku

82


PolonaVidmar

dr.PolonaVidmarPokrajinskimuzejPtuj

UDK726.591(497.4Destrnik)

Ključnebesede: cerkev, oltar, sveti Urban

84


85


Vdrugipolovici18.stoletjasocerkevsvetegaUrbanaopremilistreminovimioltarji:cerkvenemuzavetnikuposvečenimvelikimoltarjem,MarijinimoltarjemvsevernistranskikapeliinKriževimvjužnistranskikapeli.Oltarniansambeljenastalsočasnoinkotdeloistihmojstrov.Baročnioltarjisopravilomadelo

vsajtrehmojstrov–mizarja,kijeizdelaloltarnoarhitekturo,kiparja,kijeizdelalkipe,inslikarjaoziromapo-zlatarja,kijekipeposlikalinpozlatil.Delovalisokotsamostojniobrtnikiinnisosmeliprevzematideldrugega,sajsotosankcioniralestrogecehovskeorganizacije.Naročilojeponavadiprevzeledenodnjih,velikokratslikar,innajeldrugadvakotpodizvajalca.1Naročniki–župniki,cerkveniključarjialiposvetninaročniki–sosezazasnovooltarjaponavadiodločilinapodlagipredloženerisbealimodela.Zasnoveoltarjasoizrisalislikarjialikiparji,kisosipritempomagalispredlogami.2ZaoltarniansambelvcerkvisvetegaUrbanavvirihšenibilonajdenoimenobenegaodobrtnikov,kisogaizdelali.Kakorboprikazanovnadaljevanju,jenapodlagistilnihznačilnostiinprimerjavmogočelefiguralnoplastikonaoltarjihsprecejšnjoverjetnostjopripisatimariborskemukiparjuJožefuHolzingerju,medtemkoostajatamizarinpozlataranonimna.

ZasnovaoltarjevsvetegaUrbana,sveteMarijeinsvetegaKrižajezelosorodna.Nastaveknadoltarnomenzoječlenjenzdiagonalnovprostorpostavljenimastebromainpilastroma.Stebriinpilastristojijonavisokihpostamentih,navišinikaterihjeprostortudizakipa,kistanavsakemoltarjuspremljalafigurovosrednjiniši.Bazestebrovsopozlačene,pravtakotudikanelurevspodnjitretjinistebrov.Stebriinpilastriimajopozlačenekapitele.Variacijemedvelikimoltarjeminobemastranskimaoltarjemasovpeljanevspodnjemdelu,kjersevelikioltarrazširi,takodajeustvarjenprostoršezadvakipa,invvolut-nihatikah,sajjetistanavelikemoltarjuzaprta,takodaustvarjastenozapostavitevfigureBogaOčeta,medtemkoseatikinastranskiholtarjihprilagajataoknomanadzidnimvencemvkapelah:skoziodprtiatikipresevasvetlobainožarjatamnameščenisrcizmističnosvetlobo.

VelikioltarsvetegaUrbanadajesedajdokajne-navadnopodobo,sajjeočitno,dasepostavitevoltarnemenzestabernakljeminpostavitevkipovnanjemrazlikujetaodprvotnegastanja.

1Resman2005,str.81.OdnosemedobrtnikijedobroopisalUrošLubejnaprimerumuljavskegaoltarja.Njegoveugotovitvenapodlagiarhivskihpodatkovsicerveljajozasedemdesetaleta17.stoletja,vendarsecehovskapravilatudiv18.stoletjunisobistvenospremenila,takodajihsmemoupoštevatitudizaomenjenoobdobje.Glej:Lubej1998.

2Resman2005,str.83.Slika 1: Veliki oltar (foto: Polona Vidmar)


IZVLEČEKO arhitekturi in opremi župnijske cerkve svetega Urbana v Destrniku najdemo v literaturi le krajše omembe. Pričujoči prispevek je posvečen ovred-notenju oltarjev in drugih kiparskih stvaritev, ki bogatijo cerkveno notra-njost. Prispevek temelji na umetnost-nozgodovinskih metodah, predvsem preučevanju stilnih značilnosti in primerjav s sorodnim štajerskim gradi-vom, saj doslej še niso znani pisni viri, ki bi pričali o ustvarjalcih in naročni-kih cerkvene opreme.

Sculptural and Architectural Furnishing of the St Urban Church in Destrnik

ABSTRACTOn the architecture and sculptural furnishing of the parish church of St Urban in Destrnik, there can be found but shorter remarks. The present con-tribution is dedicated to the evalua-tion of the altars and other sculptural creations enriching the interior of the church. The contribution is based on the methods pertaining to the History of Art, mainly on the studying of the style characteristics and comparison to the related material in the Styria region, as until the present day there have been no records which would mention the creators and the patrons of the church architecture.

Die bildhaue-rischen Elemente in der Kirche des hl. Urban (Sv. Urban) in Destrnik

SYNOPSISMan findet nur sehr wenig Literatur über die Architektur und die Ausstat-tung der Kirche des hl. Urban (Sv. Urban). Dieser Beitrag umschreibt genau alle drei Altäre und andere Plastiken, die in der Kirche zu sehen sind. Die Autorin beschreibt die stilistischen Elemente der Kirche und dann vergleicht sie diese Elemente mit anderen Werken, der schon bekannten Künstler. Auf dieser Art versucht sie herauszufinden, wer waren die Meis-ter, die die Kirche des hl. Urban (Sv. Urban) ausgestattet haben und wer waren die Auftraggeber.

86


87

Figuriapostolovsotedajpremakniliprotisrediščuoltarjapredpilastra.AlojzZorattijevprvipolovici20.stoletjaohišjepo-novnomarmoriralinpozlatildeleoblačil.

StranskioltarsvetegaKrižapozasnovispominjanavelikioltar.Osrednjanišajenadomeščenasploskovitooltarnoslikospro-spektovGolgoteinJeruzalema,prednjopajeplastičnooblikovankrižsfiguroKrižanega.PredstebriščeoltarnearhitekturestapostavljenifiguriMarijeinJanezaEvangelista,kisezbaročnopatetičnimigestamiobračatakJezusu.Čezvsrediniprekinjenogredojespeljansegmentnilok,kikompozicijskouokvirjaJezu-sovotelo.Navolutahatikeseditaputta,medtemkojevnjenemperforiranemosrednjemdelunameščenogorečesrcevvencuoblakovinsojužarkov.Sklenjenvenecoblakovprekinjataleoperutničeniangelskiglavici.Prienemodrestavriranjoltarjevstamoralibitizamenjaniobesrcinastranskiholtarjih.NaKriževoltarbinamrečsodilostrnjemovitogorečesrce,ki jesedajnameščenonaMarijinemstranskemoltarju.Fiziognomijainmimikaobrazov,držatelesingubanjeoblačilkipovsveteMarijeinsvetegaJanezaspominjajonafigurenavelikemoltarju.Večjashematičnostvnjunemmodeliranjupabikazalanato,danistadelomojstroveroke,ampakvvečjimeridelavniškiizdelek.Naogredjuoltarjajeohranjenihšenekajprvotnihornamentov,pravtakopajeprvotnatudikovanaograja,kijenekdajzapiralabožjigrob.Zmotivommrežeinakantovimilistiokrašenaograjajeodličenizdelekkovaškeobrti18.stoletja.

MarijinstranskioltarjependantKriževegaol-tarja,ledajenanjemosrednjanišazasnovanakakornaoltarjusvetegaUrbana.Vosrednjonišo jevstavljenmlajšikipsveteMarije,kispominjanaskulpturegraškegakiparjaJakobaGschielaizpetdesetihlet19.stoletja.NahajališčeprvotnegaMarijinegakipaniznano.KMarijiseobračatasvetaAnainsvetiJoahim.Tuditiskulpturikažetaznačilnostidelavnice,ki jeizdelalakipenaUrbanovemoltarju,vendarsepredvsemsvetaAnassvojolabilnodržožeprecejoddaljujeodmojstroveroke.NajbržstatakoAnakakortudiJoahimdelavniškodelo.NaMarijinemoltarju jeohranjenihšemanjdekorativnihelementovkakornaUrbanoveminKriževemoltarju.Sprednjostranicomenzezapiraenakakovanaograjaiz18.stoletjakakormenzoKriževegaoltarja.KotostanekenegaodrestavriranjpajetrebaomenititudicvetličnoposlikavovnišizaMarijinofiguro.Upodobljenecvetlicetemeljijonamarijanskisimboliki.Njihov

ploskovitivzorecspominjanacvetličnevzorcereformatorjaumetneobrtivdrugipolovici19.stoletjaWilliamaMorrisa.PodobnozasnovanjebiltudiomenjenivzorecvnišizakipomsvetegaUrbana.

Slika 3: Oltar svetega Križa (foto: Boris Farič)

Slika 4: Oltar svete Marije (foto: Boris Farič)


Oltarnamenzajebilasprvapomaknjenavprostorprezbiterija,takodajebilmednjoinoltarnokulisomogočprehod.Dekorativneoblikenatabernakljusiceršekažejonapozno18.stoletje,vendarjesedanjitabernakeljnajbržnastalšelev19.stoletju.Zgodnjemu19.stoletjuoziromaobdobjupostbarokagrepripisatitudifigurisvetegaMihaelainsvetegaFlorijana,kistabilisprvaoltarnikompoziciji,dodanimedenimodrestavratorskihposegov.Enemutakihposegovlahkopripiše-motudidekorativnepalmeteindeteljičasteornamentenaogredju.Čeodvzamemonavedenemlajšeelemente,sepribližamopodobioltarja,kakršenjebilzasnovanvdrugipolovici18.stoletja.Ugotovimo,daješlozaploskovittipoltarja,kisejessvojokompozicijoprilagodilsteniprezbiterija.Stebriščenastavkajeskrčenonadvastebraindvapilastra,profiliranoogredjeneizstopa,ampakpotekavzporednozoltarnostenoinjeprekinjenonasredini,kamorsegaokvirosrednjeniše.Volutnaatikajebrezbaldahina.KiparjeoltaropremilzosrednjofigurosvetegaUrbanavosrednjiniši,stranskimakipomasvetegaPetrainsvetegaPavla,figuroBogaOčetavvencuoblakovinangelskihglavicvatikiinfiguramakerubov,kiflankirataatiko.Istikiparskidelavnicismemopripisatitudifiguriangelovobtabernakljuinnekatereputte,čepravsenjihovaseda-njapostavitevneujemasprvotno.Figurerazodevajoveščokiparskoroko.KipsvetegapapežaUrbanastojivizrazitemkontrapostu,vdesnicidržigrozd,kijepostavljenvsimetralofigure,zlevicopadržipape-škopalico.Resniobrazmučlenijostarčevskegube.Njegovooblačilovdrobnihvzporednihgubahpadaprotitlom,lenaredkihmestihsetkaninaločiodtelesainumirjenozavihra.Baročnorazgibanojeletelosvetegapapežavserpentinastemobratu,kipajeublažensširokimplaščem.PapeževpogledjebilnekdajusmerjenvfigurosvetegaPetra,kimujepogledvračal.ZigropogledovmedsvetimUrbanominapostolomajebiltakoustvarjenkompozicijskitrikotnik.FiguriapostolovsvetegaPetrainsvetegaPavlastaboljumirjeni.Njunistarčevskiglavistausmerjeninavzgor,gubenjunihoblačilsopravtakoshematičnovzporedne,vendarustvarjajovečjegladkepovršine.UmirjenajetudisedečafigurablagoslavljajočegaBogaOčetazzemeljskokroglov levici.Spremljagapetoperutničenihangelskihglavic.Večbaročnegapatosazasledimovrazgibanihmla-deniškihfigurahkerubov,kiklečitanavolutah.Gubanjunjunihoblačilsepribližujejotudioblačilaklečečihangelovobtabernaklju.Ločujejoseodangelskihtelesinvtrdostoječihušesastihoblikahsvobodnovihrajo.Puttov,kisedajsedijoaliklečijoobtabernaklju,niizdelalamojstrovaroka,sopanajbržnastalisočasnoinvistikiparskidelavnici.EnakoveljatudizaoperutničeneangelskeglaviceobBoguOčetu.Ohišjeoltarjajebilosprvamarmoriranoinpozlačeno,figurepapolihromiraneinpo-zlačene.Vpoznem19.stoletjusoohišjeprebarvalizbelooljnobarvo,oblačilafigurdopolnilizreliefnimiborduramiinjihdelnokolorirali,nišozaUrbanovofiguropaposlikalizgrozdiintrtnimilistivdekora-tivnemvitičevju.

Slika 2: Kip svetega Urbana na velikem oltarju (foto: Boris Farič)

88


89

figurah,naspodnjihrobovihoblačilpajekiparustvarilzanjznačilnetrdozalomljeneinlijakastoodprtegube;pravtakšnelahkovidimonaomenjeniupodobitvisvetegaKarlaBoromejskegaizcerkvecelestink,patudinakipusvetegapapežaGregorjaVelikeganavelikemoltarjuvSpodnjiVoličini.KipasvetegaPetrainPavlastane-kolikoboljrazgibana,zgestamirokširšeposegatavprostor,draperijanjunihoblačilpapadavvečjihploskvah;tudiobrobovihnjunihoblačilopazimolijakastoodprtegube.GubesovidnetudinaoblačiluBogaOčeta,kivnekolikolabilnidržisedivatiki.Največbaročnegapatosajekiparvdihnilfiguramakerubov,kiseditanavo-lutahatike.Ssugestivnimikretnjamirokpolnoplastičnoposegatavprostor.Njuniogrinjaliprostoplapolatavtrdihušesastihzavojih.Angelaimatanežnimladeniškitelesi,njunaozkaobrazaimatazaHolzingerjaznačilnoovalnooblikovanibradi.FigurenastranskiholtarjihprisvetemUrbanusoboljshematičneodtistihnavelikemoltarju.ZafigurenaKriževemoltarjubišesmelireči,dajujeizdelalomojstrovodleto,sajstanjunidržidokajprepričljivi,Marijinkippaustvarjazdržoingestikulacijoskorajekstatičnorazpoloženje.VnasprotjuznjimastafigurisveteAneinsvetegaJoahimanaMarijinemoltarjutolikoboljshematični,dajusmemoprejpripisatipomočnikuoziromadelavnicikakorsamemumojstru.MarijiinJanezuEvangelistusorodnefigurejeHolzingerizdelalzastranskeoltarjevSpodnjiVoličini.

OnaročnikuoltarnegaansamblavcerkvisvetegaUrbanalahkoleugibamo,sajarhivskivirionaročiluoziromaoprejemuplačilazaizvedbonisoznani.Ohranjenepogodbepričajo,dajeHolzingerdelalponaročilužupnikovintudiplemstva,kijeimelopatronataliodvetništvonadcerkvami,denimogrofjeHerbersteinisHrastovcanadcerkvijosvetegaRupertavSpodnjiVoličini.TakojeohranjenapogodbamedžupnikomprisvetemRupertuinHolzingerjem,kisejemaja1760zavezal,dabodoseptembrapostaviloltarsveteNotburge,insicertakokipar-skikakortudimizarskidel9(oltarnoarhitekturo).DveletikasnejejekiparsklenilpogodbozErnestomgrofomHerbersteinom,lastnikomHrastovcainodvetništvanadcerkvijosvetegaRuperta,otem,dabopopredloženiskiciinpodogovorjenihmerahizdelalvelikioltarzacerkevsvetegaRuperta.10Vletih1766in1767pajekiparpotrdilprejemplačila,kistamugagrofingroficaHerbersteinizplačalazaizdelavoprižnicevisticerkvi.11TudioltarjiprisvetemUrbanusonajverjetnejenastaliponaročilužupnikaalicerkvenegaodvetnika.Leta1760jebilžupnikštiridesetletniOžbalt(Oswaldus)Kronabethvogl,rojenvžupnijisvetegaRuperta(mordapravvSpodnjiVoličini,čepravjebiložupnijsvetegaRupertavsalzburškidieceziprecej).Ževečkratomenjenivizitatorjepou-darilnjegovevrlineinpobožnost.12OdvetništvonadcerkvijopajebilovrokahgospoščinePtuj,katerelastnikjebilmedletoma1737in1762KarlKajetangrofLeslie.13Zanesljivpodatekonaročnikuoltarjevpabibilosevedamogočedobitilenapodlagipisnegavira.

OdkipovvcerkvisvetegaUrbana,kinisonastalivHolzingerjevidelavnici,jetrebaomenitipostbaročneskulpturesvetegaMihaelainsvetegaFlorijanazvelikegaoltarjatersvetegaSebastijana,kijepostavljennaneogotskokon-zolovsevernistranskiladji.Njihovirezbarjisoposnemalibaročnoizročilofigurvkontrapostuzrazviharjeniminagrbančenimioblačili,vendarvnjihpogrešamonekdanjodinamičnost,naobrazihnivečnotranjegažara,figureleshematičnorazkazujejočustvenost.Enakonedinamičneinbrezpraveganotranjegaživljenjasotudineogotskeskulpturevcerkvi.Nekolikoosamljenajefigurakraljevehčeremučenicezmečemvrokah(svetaBarbaraalisvetaKatarina),kistojinakonzolivstranskiladji.KotparlahkoopredelimosvetegaJožefazlilijoinmalimJezusomvnaročjutersvetoAnozMarijo.Obastapostavljenanakonzoli,kistaobogatenizvgotskitradicijiizrezbarjenimaangelomaznapisnimatrakovomavrokah.ZasvetegaAlojzijapanisoizdelalilekonzole,temvečsogapostavilivnekakšnoneogotskonišo,okrašenozbaldahinominfialami.TirolskimojsterFranzSchmalzlizkrajaSt.UlrichamPillerseejeobkoncu19.stoletjaizdelalskulpturiSrcaJezusovegainSrcaMarijinega,kisojunamestilinakonzolioboltarMarijinegavnebovzetjavsevernistranskiladji.TaoltarsestavljatalenastenonaslikanaslikaMarijeVnebovzeteinnamenzopostavljentabernakeljneobaročnihoblik.Vnasprotjusstereo-

9“…samtbildhauerundTischlerarbeit”.Citiranopo:Vrišer1992,str.215.10Vpogodbistasedogovorilazapostavitev“…einenNeuenHochAltarmitbildhauerundTischlerarbeithnachdemhiezugemachtenRiss

undverabredtenMassenMitMöglichstenFleissbisEndeMaydisesjahreszuverförtigen.“Citiranopo:Vrišer1992,str.215.PogodbizaoltarsveteNotburgeinvelikioltarvVoličinidokazujeta,dajeHolzingervobehprimerihprevzelodgovornostzakiparskainmizarskadela,medtemkodeležslikarjaoziromapozlatarjaniomenjen.Zomemboskiceoziromanačrtazavelikioltarjetudipotrjeno,dagajezasnovalkipar,nepamordapozlatar.

11Vrišer1992,str.215.12Mlinarič1987,str.192.13OltarjivcerkvisvetegaUrbananebibiliedinodelo,kigajenaročilgrofKarlKajetan.Vpetdesetihletih18.stoletjajedalnamrečpostaviti

oltarsvetegaHenrikavpodružničnicerkviMarijeTolažnicevŽetalah(gl.PolonaVidmar,Odkaplanovdoknezov,ŽetaleinŽetalancinekočindanes,Žetale2004,str.179–198),ssoprogoMarijoTerezijo,rojenokneginjoEggenberg,pastadalapravtakovpetdesetihletih18.stoletjaponovnozgraditiinopremitiMarijinocerkevvErnovžu.KipezaernovškeoltarjestaizdelalazelocenjenagraškakiparjaFilipJakobStraubinVidKöniger(gl.HorstSchweigert,DiePfarrkircheunddasEggenbergerMausoleuminEhrenhausen,Salzburg1996).


Arhivskiviri,kibipričaliočasunastankatermojstruindelavnici,vkaterijebilizdelanansambeltreholtarjev,doslejnisoznani.Gledenastilneznačilnostioltarnearhitektureinkipovbioltarjedatiralivšestdesetaleta18.stoletja.ZanjihovonatančnejšodatacijopajedragocenanavedbavvizitacijskemzapisnikuarhidiakonatamedMuroinDravoizlet1760do1764.VizitatorjecerkevsvetegaUrbanaobiskal18.in19.avgusta1760inzapisal,dajevnjejpetoltarjev:svetegaUrbana,blaženedeviceMarije,svetegaKriža,sveteAneinsvetegaSebastijana.PosvečenisobilivelikioltarterstranskaoltarjasveteAneinsvetegaSebastijana.Navelikemoltarjujebiltabernakelj.Vizitatorjenavedel,dasovsioltarjipreskrbljenizvsempotrebniminlepookrašeni.3Zadnjonavedbobitežkopovezaliskakšnimistarejšimioltarji,prednikile-teh,kisovcerkvisedaj,zatomenim,dasmemoupravičenodomnevati,dasovzapisnikunavedenioltarjisvetegaUrbana,deviceMarijeinsvetegaKrižaistovetnististimi,kijihvcerkvividimodanes.Vizitatorjevaomemba,dajevelikioltarposvečen,oltarjadeviceMarijeinsvetegaKrižapane,biutegnilakazatinato,dastabilazadnjadvaleta1760šepovsemnova.Sklepamotorejlahko,dajeoltarniansambelnastaltikpredletom1760.

Kotnačinidentifikacijeavtorjevpajenavoljoleprimerjavazdrugimištajerskimioltarjidrugepolovice18.sto-letja.NajbližjadestrniškimoltarnimfiguramsodelamariborskegakiparjaJožefaHolzingerja(1735–1797),karjeugotovilžeSergejVrišer.VrišerjeHolzingerjusprvapripisallevelikioltardestrniškecerkve,4natošeKriževoltar,5vendarmenim,danemorebitidvoma,dajetudiMarijinoltarnastalvnjegovidelavnici.

JožefHolzinger,kisejepoVrišerjevemmnenjušolalvdelavniciJožefaStraubavMariboru,jebilzdelomobilnozaložen.Njegoveoltarjenajdemovštevilnihštajerskihcerkvah.Čejepravilnadomneva,dasooltarjileta1760žestali,jihjetrebauvrstitimedzgodnjaHolzingerjevadela,nastalakmalupotem,kojemarcaleta1758kupilhišoskiparskimipravicamipokojnegaJožefaStrauba.6VrišerjemedHolzingerjevanajzgodnejšadelauvrstilkipenadesnemstranskemoltarjuvBrezjupriMariboru,zakateregajeoltarnoarhitekturozasnovalšeStraub,naročilopanajbizaradinjegovesmrtidokončalHolzinger(okolileta1757),terplastikevelikegaoltarjavJo-žefovicerkvivSlovenskiBistrici,kateregazasnovajepravtakošeStraubovodelo(1757/1758).7HolzingerjevosamostojnozgodnjedelopajepetoltarjevvžupnijskicerkvisvetegaRupertavSpodnjiVoličini,nastalihvletihmed1760in1766.8Leta1766jemeddrugimustvarilvelikioltarzacerkevcelestinkvMariboru,kijesedajvžupnijskicerkvinaZgornjiPolskavi.

OmenjenazgodnjaHolzingerjevadelasoprimerljivaskipinaoltarjihvcerkvisvetegaUrbana,primerljivepasotudioltarnearhitekture.ZapetoltarjevvVoličinijeznačilno,daimajopodvaalištiristebre,kinosijopro-filiranoogredje.Ogredjejenadosrednjonišoprekinjeno,vrholtarjapapočivanavolutah.Kipisorazvrščenivosrednjiniši,medstebri,nagrediinvsrediniatike.Tabernakljistojijosamostojno,obstranehpasoobogatenisklečečimifiguramiangelovinputtov.GretorejzaenakooltarnoarhitekturokotvcerkvisvetegaUrbana.Podobnisotudidekorativnielementi,predvsempozlačenidelinakapitelih.TudipozlačenekanelurevspodnjitretjinistebrovsepojavljajonatreholtarjihvcerkvisvetegaUrbana,patudinaoltarjusveteNotburgevVoličinitervnekolikovariiraniizvedbinanekdanjemvelikemoltarjucerkvecelestinkvMariboruinnaoltarjusvetegaMartinavKamnici(tajebilizdelanokrogleta1767).Primerjavamedomenjenimioltarjipapokaževelikerazlikevizvedbitabernakljev,sajjetistivcerkvisvetegaUrbanavelikoskromnejšioddrugih.Kakorjebiložeomenjeno,jetabernakeljvelikegaoltarjavUrbanovicerkvimlajšioddrugihdelovoltarja.Vendartuditaniohranjenvsvojicelovitosti,ampakjeodžagannavrhuinspodajinoropandelanekdanjegaokrasja.Prvotnega,Holzingerjevegatabernakljanivečmogočerekonstruirati,takotudinijasno,kjestabilanameščenaangela,kistaklečalaobtabernaklju;celokonzoli,nakaterihklečitasedaj,staneobaročni.Opisanazasnovaoltarnearhitekturepasenepojavljalenaoltarjih,opremljenihzzgodnjimiHolzingerjevimikipi,temvečjeprecejsplošnoznačilnazapoznobaročneoltarje.Zaidentifikacijoizvajalcevsozatopomembnejšeznačilnostimodelacijeoltarnihfigur.FigurasvetegaUrbanajeumirjenlikpapežavzrelihletihskarakternozgubanimobrazom,kakršnesepriHol-zingerjevihsvetnikihvečkratpojavljajo,denimovfigurisvetegaKarlaBoromejskeganažeomenjenemnekda-njemvelikemoltarjucerkvecelestinkvMariborualikipuistegasvetnikananekdanjemvelikemoltarjucerkvesvetegaAlojzijavMariboru(sedajvKostrivnici).Oblačilosvetegapapežapadavdrobnočlenjenihvzporednih

3Mlinarič1987,str.190.4Vrišer1992,str.216.5Vrišer1997,str.103.6Vrišer1997,str.99.7Vrišer1997,str.103.8Vrišer1997,str.18.

90


91

LITERATURA:1.Janisch1885:JosefAndreasJanisch,Topographisch-statistischesLexikonvonSteiermark

mithistorischenNotizenundAnmerkungen,3.del,Gradec1885.

2.Lubej1998:UrošLubej,Mojstramuljavskegaoltarja–JernejPluembergerinJanezJakobMönhardt,CerkevMarijinegaVnebovzetjanaMuljavi–konservatorskiposegi,Res.PublikacijeRestavratorskegacentraRepublikeSlovenije,Ljubljana1998,str.64–85.

3.Mlinarič1987:JožeMlinarič,ŽupnijenaslovenskemŠtajerskemvvizitacijskihzapisnikiharhidiakonatamedDravoinMuro1656–1774,ActaEcclesiasticaSloveniae9,Ljubljana1987.

4.Resman2005:BlažResman,Kiparstvodrugepolovice17.stoletjanaKranjskem,Almanachinslikarstvodrugepolovice17.stoletjanaKranjskem,Ljubljana2005,str.75–88.

5.Vrišer1992:SergejVrišer,BaročnokiparstvonaslovenskemŠtajerskem,Ljubljana1992.

6.Vrišer1997:SergejVrišer,JožefHolzinger,Maribor1997.

POVZETEKVdrugipolovici18.stoletjasocerkevsvetegaUrbanaopremilistreminovimioltarji:cerkvenemuzavetnikuposvečenimvelikimoltarjem,MarijinimoltarjemvsevernistranskikapeliinKriževimvjužnistranskikapeli.Oltarniansambeljenastalsočasnoinkotdeloistihmojstrov.ZaoltarniansambelvcerkvisvetegaUrbanavvirihšenibilonajdenoimenobenegaodobrtnikov,mizarja,kiparjainpozlatarja,kisogaizdelali.NapodlagistilnihznačilnostiinprimerjavssočasnimioltarjinaŠtajerskempajemogočefiguralnoplastikonaoltarjihsprecejšnjoverjetnostjopripisatimariborskemukiparjuJožefuHolzingerju,medtemkoostajatamizarinpozlataranonimna.Grezapoznobaročneoltarjeploskovitegatipa,kisessvojokompozicijoprilagajajosteniprezbiterijaoziromakapel.Stebriščenastavkajeskrčenonadvastebraindvapilastra,profiliranoogredjeneizstopa,ampakpotekavzporednozoltarnostenoinjeprekinjenonasredini,kamorsegaokvirosrednjeniše.Volutneatikesobrezbaldahina.KiparjevelikioltaropremilzosrednjofigurosvetegaUrbanavosrednjiniši,stranskimakipomasvetegaPetrainsvetegaPavla,figuroBogaOčetavvencuoblakovinangelskihglavicvatikiinfiguramakerubov,kiflankirataatiko.OsrednjanišaoltarjasvetegaKrižajenadomeščenasploskovitooltarnoslikosprospektomGolgoteinJeruzalema,prednjopajeplastičnooblikovankrižsfiguroKrižanega.Predstebriščeoltarnearhitek-turestapostavljenifiguriMarijeinJanezaEvangelista.MarijinstranskioltarjependantKriževegaoltarja,ledajenanjemosrednjanišazasnovanakakornaoltarjusvetegaUrbana.VanjojevstavljenmlajšikipsveteMarije,kispominjanaskulpturegraškegakiparjaJakobaGschielaizpetdesetihlet19.stoletja.KMarijiseobračatasvetaAnainsvetiJoahim.Gledenastilneznačilnostioltarnearhitektureinkipovbioltarjedatiralivšestdesetaleta18.stoletja,vendarlahkoponavedbahvvizitacijskemzapisnikuarhidiakonatamedMuroinDravoizlet1760do1764,dasovsioltarjipreskrbljenizvsempotrebniminlepookrašeniindastranskaoltarjašenistabilaposvečena,sklepamo,dajeoltarniansambelnastaltikpredletom1760.OltarjisonastaliponaročilužupnikaOžbaltaKronabethvoglaaliKarlaKajetanagrofaLeslieja,kijekotlastnikgospoščinePtujposedovalodvetništvonadcerkvijosvetegaUrbana.CerkevkrasijošepostbaročneinneogotskesvetniškefiguretervtehnikifiguralnekeramikeizdelanifigurisvetegaCirilainsvetegaMetoda.


tipnimineogotskimiskulpturamipapozornostpritegnetakeramičniplastikisvetihškofovv(skoraj)naravnivelikosti.Kipa“apostolovSlovanov”svetegaCirilainMetodastanastalaokrogleta1900.SvetinadškofMetodspapirnimzvitkomvdesnicijepostavljenlevooboltarjuMarijinegavnebovzetja,svetiCirilpadesnoobnjem.VCirilovilevicijeknjiga,vkaterismemoprepoznatiSvetopismo,kigajeprevedelvstaroslovanskijezik.Kipastaizdelanavtradicijipoznogotskefigurativnekeramike.PosebnonatančnojeizdelanooblačilosvetegaCirila,sajjevbordurinjegovegaplaščamogočeprepoznativreliefuupodobljenesvetniškefigure.

ZacelovitprikazgradnjeinopremljanjacerkvesvetegaUrbanabodopotrebnenadaljnjeraziskave.Žeobravnavakiparskeopreme,predvsemoltarnegaansamblaizdrugepolovice18.stoletja,panakazujejo,dasenemoremostrinjatizJanischevougotovitvijo,da“cerkevtakonazunanjščinikakortudivnotranjščinivsebujelemalozanimivega”.14

14Janisch1885,stolpec1158.

Slika 5: Sveti Metod (foto: Polona Vidmar)

92


93

ZUSAMMENFASSUNGDieKirchedeshl.Urban(sv.Urban)wurdeinderzweitenHälftedes18.JahrhundertsmitdreineuenAltärenausgestattet:großerAltar,gewidmetdemSchutzheiligen,AltarindernördlichenSeitenkappelle,gewidmetderhl.Maria,undderKreuzaltarindersüdlichenSeitenkapelle.AlledreiAltäreentstandengleichzeitigundsinddieArbeitdergleichenMeister.BisHeuteweistmannichtdieNamenderHandwerkerundzwardesTischlers,BildhauersunddesVergolders,diedieseAltäregebauthaben.AufGrundderstilistischenElementeunddesVergleichsmitanderenAltäreninderUntersteiermark(Štajerska),kannmandiePlastikmitsehrgroßerWahr-scheinlichkeitdemBildhauerJožefHolzingerausMaribor(Marburg)zuweisen.DerTischlerundderVergolderbleibenjedochanonym.EshandeltsichhierumFlachaltäreausderZeitdesSpätbarocks,diesichmitihrerKompositionderWanddesPresbyteriumsbzw.derKapellenanpassen.EsgibtzweiSäulenundzweiWandpfeiler,dasRahmenholzdrängtnichtindenVordergrund,sondernverläuftparallelzurderWanddesAltars.InderMitteistesunterbrochenundhierbefindetsichauchdasHerzstückdesAltars.DieSkulpturenhabenkeineBaldachine.InderMittedesgroßenAltarsstehtdieHauptfigurundzwarderhl.UrbanundzweiSeitenfiguren,derhl.Petrusundderhl.Paulus.MansichtauchdieFigurvondemGottvater,umgebenmiteinemKranzausWolkenundKöpfenvonkleinenEngelnundaufbeidenSeitenstehteinCherub.InderMittedesKreuzaltarsbefindetsichdasBildmitdemMotivderGolgathaundJerusalems.VordemBildbefindetsicheinePlastikundzwareinKreuzmitdemGekreuzigten.VordenSäulenstehtdieFigurderhl.MariaunddieFigurJohannesderEvangelist.DerseitlicheAltarderhl.MariaistdasGegenstückdesKreuzaltarsnurdassinderMittekeinBildist,sonderneinejüngereFigurderhl.Maria.DieseSkulpturähneltdenSkulpturendesBildhauersausden19.Jahrhundert,JakobGschielausGraz.ZweiFigurensindzuderhl.Mariazugewandtundzwardiehl.Annaundderhl.Joachim.AufGrunddesArchitekturstillesderAltäreundderFiguren,könntemanbehaupten,dasssieausdensechzigerJahrendes18.Jahrhundertsstammen.JedochkönnenwiraufGrundderAngabenausderVisitati-onsniederschriftdesArchidiakonszwischenderMurundderDrau,zwischendenJahren1760und1764-dassalleAltäremitdemnötigenversorgtsindundauchschöngeschmücktsindunddassdiezweiseitlichenAltärenochnichtgeweihtwordensind-schlussfolgern,dassdieAltärekurzvor1760entstandensind.DenAuftragfürdieAltäregabderPfarrerOžbaltKronabethvoglundKarlKajetan,GrafvonLeslie,derdieHerrschaftüberPettauhatteunddieRechtsanwaltschaftüberSt.Urban.DieKircheschmückennochandereFigurenderHeiligenausderZeitdesSpätbarocksundNeugotikwiezumBeispieldieFigurvomhl.Kyrillundhl.Methode.


SUMMARYInthesecondhalfofthe18thcenturytheStUrbanchurchwasequippedwiththreenewaltars:theHighaltardedicatedtothechurchprotector-StUrban,StMary’saltarinthenorthside-chapelandtheCrossaltarinthesouthside-chapel.Thealtarensemblewascreatedsimultaneouslyandistheworkofthesamegroupofmasters.Nonamesofthecraftsmen,cabinet-makers,sculptorsorgilderswhocarvedthealtarensemblehavebeenfoundinanyofthesourcesoftheStUrbanchurch.However,onthebasisofthestylecharacteristicsandthecomparisonswiththecontemporaryaltarscarvedintheStyriaregion,itispossibletoascribethestatuesatthealtarswithgreatprobabilitytoasculptorfromMaribor,JožefHolzinger,whilethecabinet-makerandthegilderremainanonymous.Thealtarsaredesignedinthelate-Baroquestyle,areoflowrelieftype,andtheircompositionsareadaptedtothepresbyteryandthechapels.ThecolonnadeofthepedestaloftheHighaltarisreducedtotwopiersandtwopilasters,theprofiledbeamsdonotstandoutbutrunparalleltothealtarwallandareinterruptedinthemiddlewheretheframeworkofthecentralnicheextends.Voluteattichasnocanopy.ThesculptorfurnishedtheHighaltarwithembeddingthecentralfigureofStUrbaninthecentralniche,addingthesidestatuesofStPeterandStPaul,afigureofGodtheFatherwithawreathofcloudsandangelicheadsintheatticandthefiguresofcherubsflankingtheattic.ThecentralnicheoftheCrossaltarissubstitutedbyaflataltarpaintingdepictingGolgothaandJerusalemandinfrontofitthefullyshapedcrosswithafigureoftheCrucifiedChristisplaced.InfrontofthecolonnadeofthealtararchitecturethefiguresofStMaryandStJohntheEvangelistareplaced.TheStMary’ssidealtaristheCrossaltarpendant,yettheydifferintheformerhavingthecentralnichedesignedsimilartothenicheattheHighaltar.AminorstatueofStMaryisembeddedintheniche,whichremindsusofthesculpturesofJakobGschiel,thesculptorfromGrazfromthe1850s.ThestatuesofStAnaandStJoachimarefacingtowardsStMary.Accordingtothecharacteristicsofthestyleofaltararchitectureandstatues,thealtarscouldbedatedinthe1860s,butwecanconcludefromtheextractsinthevisitationminutesofthearchdeaconshipbetweentheMuraandtheDravariversfrom1760to1764,thatallthealtarshadallthenecessaryattributesandarewelldecorated.Besidesthat,hementionsthesidealtarswerenotconsecrated,andthealtarensembleoriginatesfromjustbefore1760.ThealtarswerecommissionedbythepriestOžbaltKronabethvogelorbyKarlKajetan,thecountofLesliewho,astheLordofPtuj,ownedtheadvocateshipoverStUrban.Thechurchisalsoadornedbythepost-baroqueandneo-Gothicsaintlyfiguresandinaddition,thefiguresofStCyrilandStMethodiuscreatedinthetechniqueoffiguralceramicsareapartofthefurnishing.

94


9595

Vasi in prebivalci območja Destrnik v popisih zemljiškega gospostva Gornji Ptuj

94


MarijaHernjaMasten,višjaarhivskasodelavkaZgodovinskiarhivnaPtuju

UDK949.712Destrnik„568/1754“

Ključnebesede: prebivalci, zemljiško gospostvo Gornji Ptuj, stara imena vasi

MarijaHernjaMasten

96


97


UVOD

LenekajkilometrovodPtuja,nacestiprotiLenartuvSlovenskihgoricah,stojinanajvišjemkopcuoddalečvidnacerkevsvetegaUrbanavDestrniku.DomačiniinokoličanivSlovenskihgoricahrečejokrajuUrbanpožupnempatronusvetemUrbanu,krajanepaimenujejopodomačeVrbajnčani.Stemimenom

poimenujejovsekrajaneobčineDestrnik.Krajjebilpozakonuoobčinahizleta1850občinaSvetiUrbanvSlovenskihgoricah–Destrnik,predtempaganajdemovokviruobčineSvetinci.1Kersejetežkoomejitinadanašnjiobsegobčineinpritempisatiopreteklihstoletjih,semvprispevkuvzelakotokvirobmočježupnijesvetegaUrbana.

SLOVENSKE GORICE OD POSELITVE DO SALZBURŠKE ZAŠČITEPreteklostslovenskogoriškegaobmočjaseskozizgodovinskaobdobjaprepletasposelitvijoinmigracijamiraz-ličnihljudstev.Rodovitnainklimatskougodnalegagričevnategasvetajenudilaljudemprimerne,predvsempavarnejšerazmerezanaselitev.Onjihoviprisotnostinamgovorijoarheološkenajdbe.Izrokrimskihosvajalcevjeobmočjeprešlovzahodnogotske,avarskeinslovanskeroke.

PopremikuLangobardovvnovodeželoItalijoleta568sosenaobmočjePodravjainobronkevzhodnihSlo-venskihgoric,HalozterDravskegainPtujskegapoljazačelinaseljevatislovanskiprebivalci.Slovenskiprednikisosisvojedomoveustvarjalinamestih,kisonekočžebilaposeljena.Žesampoglednavasislovenskogoriškihgričevdokazuje,dasoseliščaizvarnostinastalanavišjeležečihdelih,sajsosenovoselciizogibaliravninskihdelov,kisobiliprevečizpostavljeninevarnostim.

NaseljevanjenaozemljemedŠčavnicoinPesnicodoDravesejev9.in10.stoletjuustavilo,sajsovtekrajevdrliMadžari.PorazdelitvifrankovskedržavemedsinoveLudvikaPobožnegajeleta826ozemljeAvarovterVzhodnekrajineKarantanijeinZgornjePanonijedobilLudvikNemški(prevzelleta826).Vzhodnofrankovskoozemljeobmejinibilostabilno,sajsogazasedliOgri,inšelepozmaginadnjiminaLeškempoljuleta955sejenatomejanemškedržaveboljustalilainpremaknilanavzhod.ObrambnipasjezajemalprostorodDonavedoJadranskegamorja,kamorjekotpomembenobrambnidelspadalatudiPodravskaoziromaPtujskamarkazobmočjemSlovenskihgoric.

OzemljeSlovenskihgoricjebiloodleta860lastsalzburškenadškofije,kijelestežavovarovalamejo.Poogrskihvpadihv12.in13.stoletjujesalzburškemunadškofuKonraduI.(1106–1147)uspelosklenitimirzOgri(1127in1131).2ZazavarovanjeozemljajebilnaPtujunanovopozidanstariinporušenigrad.Varovanjemeje,ozemljainpodložnikovjenadškofpodelilsvojimministerialom,gospodomPtujskim.3

1Bračič,V.,ProstorskirazvojupravneinsamoupravnerazdelitvenaobmočjuseverovzhodneSlovenije.V:ČZNNV,letnik49,2/1979,str.315.

2Kos,Gradivo,zv.4,št.88,105,109,ŽivljenjenadškofaKonrada(VitaChunradiarchiepiscopi,c.18).Prim.tudi:Dopsch,GeschichteSalzburgs,BandII,str.1146.

3Štih,P.,Salzburg,Ptujinnastanekštajersko-madžarskemejevdanašnjiSloveniji.ZČ,leto50,št.4,1996,str.535–543.


IZVLEČEKVasi in kraji v današnji občini Des-trnik so bili od srednjega veka pa vse do zemljiške odveze v sklopu velike zemljiške gospoščine Gornji Ptuj. Prve omembe krajev najdemo v listini iz leta 1286 in v salzburškem urbarju štajerskih posesti iz leta 1320, Destr-nik pa se prvič omenja leta 1398 kot Terstenik. Po urbarju gospostva Gornji Ptuj iz leta 1495 so navedene vasi in imena podložnikov ter enako po popisu hišnih lastnikov iz leta 1754. V zaključku je predstavljen dvorec Svetinci, ki je bil upravno središče današnje občine Destrnik.

The Villages and the In-habitants of the Destrnik Area - in the Registers of the Landown-ers of Upper Ptuj

ABSTRACTFrom the Middle Ages to the abolish-ment of feudalism the villages and sites of the present Destrnik municipal-ity belonged to the Upper Ptuj estate. The first records of these places are found in a document dating from 1286 and in the Salzburg land regis-ter of the Styrian estates dating from 1320. The document also contains the first record of Destrnik, first men-tioned in 1398 under the name of Ter-stenik. According to the land register of the Upper Ptuj estate from 1495, the names of villages and bondmen are registered and in a similar manner the register of the house owners from 1754 was constructed. In conclusion, the Svetinci manor, which was the administrative centre of the municipal-ity of Destrnik, is presented.

Dörfer und Bewohner des Gebietes Destrnik-aus dem Inven-tarverzeichnis der Herrschaft Ober Pettau

SYNOPSISDie Dörfer und Orte in der heutigen Gemeinde Destrnik, gehörten vom Zeitalter bis zur Grundentlastung, unter die Grundherrschaft Ober Pettau. Die erste Erwähnung der Orte finden wir in der Urkunde aus dem Jahr 1286 und in dem Salzburger-Ur-barium aus dem Jahr 1320 (beinhaltet den Besitzt der Untersteiermark). Der Ort Destrnik wird zuerst erwähnt als Terstenik (1398). In dem Urbarium von Ober Pettau (1945) werden alle Namen der Dörfer und Untertanen aufgelistet, aber auch die Hausbesitzer (Zählung 1754). Am Ende wird auch der Schloss Svetinci vorgestellt, das eins das Verwaltungszentrum der heu-tigen Gemeinde Destrnik war.

98


99

Lovrenc(Juršinci),natopotekadaljedoŠčavniceinogrskemejeterodnjedoDrave.ZnotrajozemljaležitatudiSrediščeinOrmož.Ozemljejelastsalzburškecerkve,inkdordobivtemobmočjuvfevdozemlje,galahkodobileodnjeinnikogardrugega.MejanadrugistraniDravejeistovetnazmejodeželskegasodišča,inčepravjetadelozemljaHartnidPtujskidobilvfevdodavstrijskegavojvode,spadakljubvsemuvsalzburškoposest.”7

PRVE KRAJEVNE OMEMBE Zadnjaformulacijaopravicipodeljevanjazemljeizhajaizsporaleta1286,kijenastalmedsalzburškimnadško-fominFriderikomPtujskim.KraljRudolfjedalFriderikuPtujskemugospoščinoPtujzadveletivnajem(1279).Tajojezatemželelobdržatikotlastnoposestinjeznadškofomzačelfajdo,8vendarsejemoraluklonitipravnirazsodbicesarjaRudolfainnadvojvodeAlbrehtainvrnitinadškofu13desetinskihvasiinvinogradev26vaseh.VlistinioporavnavisFriderikomPtujskimjesalzburškinadškofRudolf16. decembra 1286 zapisalvsespornevasi,mednjimiDolič–Tragossendorf,Janežovci–Jannsdorf,Vintarovci –Wintersdorf,Jiršovci –HirschendorffinVelovlek–Dobromüezel.9

Najtukajnavedemonekajdosedajznanihzgodnejšihnavedbkrajevvpisnihvirih.10VečinomasonavedenivurbarjuzasalzburškoposestokrogPtujaizleta1322invurbarjuzauradPtujzaposestokrogPtujaizleta1495.11

Dolič–Tragossendorf,1286.12Vurbarjuizleta1322senavajavillaDragoessendorfvelGruentelinleta1441pergDolitsch.GorninskiregisterzaSvetiUrbaniz1597navajakrajkotObergruendperginDollitscherSupp,GruentlpergoderBratholschnetsch,vregistručinžnegažitapasenavajakotGrundldorffoderDollitsch.ZatojezgodovinarMatejSlekovecdomneval,dasejekrajevnoimespremeniloizGruentlvDolitschoziromaDolič.13

Desenci (starejšaoblikaDestinci)–Zdeztanczen,1322.1433Destanzen,1441imKlainenimGrossenDestntecz.Popisvurbarjuizleta1477navaja,dasoDestincenapadliMadžariinizropalivsepremoženjeinživino:“zuDestanzendasganczdorffallesiresguetsvndviechsdurchdyeVngernberaubt.”14

Slika 2: Listina iz leta 1286, v kateri se salzburški nadškof Rudolf poravna s Friderikom Ptujskim in v kateri so prvič pisno omenjeni Dolič, Janežovci, Vintarovci, Jiršovci in Velovlek (ZAP, FKS, Listina 1286, dec. 16., šk. 2)

7ZAP,FKS,šk.31,UrbarsalzburškeposestiokrogPtujainvmarki,1322.Prim.:Pirchegger,H.,DieUntersteiermarkinderGeschichteihrerHerrschaftenundGülten,StädteundMärkte,München1962,str.60–61.

8Fajda:vojna,boj(nem.Fehde).Mišljenisospopadimedfevdalci.Prim.:Vilfan,S.,Novomeškimestniprivilegijizleta1365,Novomesto1365–1965,Prispevkizazgodovinomesta,Maribor-Novomesto1969,str.100.

9Lang,A.,DieSalzburgerleheninSteiermarkbis1520,I.Teil.Graz1937,str.56–57.10Navajamlenekajprvihomembkrajevnihzapisov.Podrobnejšenavedbesov:J.ZahninP.Blaznik.11ZAP,FKS,šk.31,UrbarzasalzburškoposestokrogPtuja,1322,inšk.32,UrbarzauradPtuj,1495.12Blaznik,P.,HistoričnatopografijaslovenskeŠtajerskeinjugoslovanskegadelaKoroškedoleta1500.Zv.A–M,Maribor1986,str.155.Zv.

N–Ž,Maribor1988.Zv.I,str.155(daljeBlaznik).13Kos,M.,MejaprotiOgrskiinHrvatskivštajerskemPodravju.V:Ptujskizbornik1969,str.83–91.Navajaprimerjalnovsekrajedanašnje

destrniškeobčine.Zahn,J.,OrtsnamenbuchderSteiermarkimMittelalter,Wien1893,str.138(daljeONB).14ONB130;BlaznikI/135.


ZEMLJIŠKA POSEST GOSPODOV PTUJSKIH KrajidanašnjeobčineDestrnik,Svetinci,Des-trniškiVrh,Destinci,LočičzLočkimVrhom,Levanjci (Juvanci),ZgornjiVelovlak,Dolič,Jiršovci,Vintarovci,Janežovci,JanežovskiVrhinDrstelja,sobilistoletjasestavnidelzemljiškegospoščine.Ozemlje,kigajesalzburškanadškofijadalav12.stoletjuvfevdgospodomPtujskim,jihjeskupajzlastnimiposestmipovzdignilomednajmočnejšerodbinenaŠtajerskem,dasokasnejetudisamidajalivzakupsvojeposestiinsojimbilipodložnigospodjeWatzler,Hol-lenekinPesniški.Zatojeposestnainlastniškazgodovinaprejnaštetihkrajevdestrniškegaob-močjado19.stoletjaenakazgodovinigospoščineGornjiPtuj.

ZemljiškagospoščinaGornjiPtuj(OberPettau),včasihimenovanatudiPtujskigrad,4jeimelaposestnaobmočjuseverno,severovzhodnoinvzhodnoodPtujapodolinahGrajene,RogozniceinPesnice,poSlovenskihgoricahinpospodnjemPtujskempolju,odkodersosestekaledajatvepodložnikov,inlastnodeželskosodišče,kijedelilopravicosvojimpodložnikom.Popopisusalzburškeposestiizleta1286jesegaloozemljeptujskegadeželskegasodiščaodPtujainnjegovegamestnegapomirja5vsedoogrskemeje,nadrugistraniDravepadoMiklavžanaDravskempoljuinizlivaDravinjevDravo.Leta13226pravineznanipisar,dajezapisalmejeinpravicesalzburškecerkve,mestaPtujingospoščinePtujtako,kakorsosejespomnilistariljudje,innavaja,“damejapotekaodgraduVurberkprotiPesnicivSveti

4VstarejšihzapisihnajdemoptujskozemljiškoposestznemškimimenomOberPettau(GornjiPtuj),pogostopajeimenovanatudisamoGrundherrschafftPettau(ZemljiškagosposkaPtuj)aliPtujskigrad.

5Pomerij,pomirje,obmirje:zaokroženoobmočjepristojnostinekegasodišča,vtemprimeruptujskegamestnegasodišča,kijeimelonižjopristojnostkotdeželskosodišče.Prim.:Vilfan,S.,PravnazgodovinaSlovencevodnaselitvedozlomastareJugoslavije,Ljubljana1961,str.166;SSKJ,Ljubljana1995,str.910.

6Naslednjiopismejanajdemovurbarjuizleta1597intretjegavurbarjuizleta1680.

Slika 1: Upodobitev na starem katastrskem operatu Destrniški Vrh s svetim Urbanom in Svetinci leta 1824 (ZAP, Zemljevidi in načrti, k. o. Destrniški Vrh št. 450, Svetinci št. 569)

100


101

napadunaSpodnjiVelovlak,kijepožganinizropan:“dasdoorfNyderWoloblaeckistdurchdyeVngernganczverprenntvndberaubt.”1478–ZgornjiVelovlakOberWolofnack.26

Vintarovci–Wintersdorf,16. 12. 1286.Urbariz1322navajavkrajuštirinajsthub.Natozasledimokrajrazličnozapisan:1441Wyntderdorf,1441Wunderdorf,1492Bintersdorff,1495Wintersdorff.27

Leta1322,kojebilsestavljenurbarzasalzburškeposestiokrogPtuja,jebilonaštetih26vasiin308kmetij5domcev.Odtehsoimelisalzburškivojakivfevdu4kmetijein5domcev.Županisoimelivlasti52kmetij,Wolf-hardizPtujapa2.Skupnosonašteli551/2kmetijpustihinnenaseljenih.Za14kmetijsodomnevali,dabodošelevprihodnostizmožneplačevatidajatve,180kmetijpajenaseljenihinslužijo,kakornavajaurbar:“Zaradivelikegasiromaštvainpomanjkanjamnogikmetjenedajejopredpisanihdajatevvceloti,temvečsamodelno.Nekaterinezmorejonobenihplačil,vendarjihpustimo,dabiljudjenezapustiliposestev.”28

DESTRNIŠKO OBMOČJE ZEMLJIŠKE POSESTI GORNJI PTUJ DO ZEMLJIŠKE ODVEZEPosmrtiFriderikaIX.Ptujskega(6.januarja1438),kijeumrlbrezmoškihpotomcev,jebilaposestrazdeljenamednjegovisestriAnogroficoSchaunberginNežoStubenberško.SvakSchaunbergjepodedovalgradništvoindeželskosodišče,mitninoindesetinookrogmesta,uradinVičavo.Deželniknezmujepodeliluradmaršalazvsemiprihodki.SchaunbergiinStubenbergisosmeliuporabljaligrbPtujskih,narobeobrnjenosidroinzmaja.Salzburškinadškofjeobtejpriložnostipridobilnazajzemljiškigrofijskiurad.Odtakratnaprejjesalzburškinad-škofzemljiškogospoščinoGornjiPtujinuraddeželskegasodiščadajalvzakuphitrosemenjajočimnajemnikom.Takehitremenjavezakupnikomnisodajalepovodazaspore,kakršnejesalzburškanadškofijaimelazgospodiPtujskimi.Todatakarešitevjebilazelokratkotrajna,sajsoPtujleta1479zasedliMadžari.MedmadžarskozasedbomestaPtujdoleta1490jeupravljalinpoveljevalnaptujskemgraduJakobZekel,madžarskikraljevinamestnikzaPtujinRadgono.PoKorvinovismrtileta1490sogospoščina,gradinmestoPtujprišlinazajvlastdeželnegakneza.

Povodennavaja,dajenašelnavinogradniškivilishišnoštevilko38,kijebilalastupraviteljagospoščineGornjiPtujFillaferre,napis,kipravi,dajeleta1438nadansvetihTrehkraljevumrlmaršal,plemenitigospodFriderikPtujski.Bogmubodiusmiljen:“Anno. Dni. M. CCCC. XXXVIII. An. Der. heilige. Drey. Kunigtag. Starb der Edl. Herr’. Herr. Friederich. Von. Pettau. Obrister. Dem. Gott. gnadig. Sey.”29

NagrobnikzadnjegagospodaPtujskega,FriderikaIX.,jebil71letvgrajenvtohišo.ZdekretomcesarjaJožefaII.jebil2.februarja1785ukinjendominikanskisamostannaPtuju.VnjemsobilipokopanigospodjePtujski,Schaunbergi,Stubenbergi,StellingiinKastllbergerji.Poukinitvisonjihovekrsteizkopaliinjihpokopalivsredinicerkvenegadvorišča.Nagrobnikesorazbilialipasojihporabilizagradbenimaterial.ZaukinitvenegakomisarjajebildoločentakratnizakupnikgospoščinePtujskigradKerzonintajedalnagrobnikzadnjegaptujskegagospodaodpeljatikSvetemuUrbanutergavgraditinazunanjostran“neke”hiše.Leta1856jebilsposredovanjemknezaDietrichsteinaprepeljannazajnaPtujinpostavljennaptujskigrad,kamorsodi,sajjebilgrad“zibelkainsedežteslavneviteškerodbine.”30CelotnoobmočjejespadalokokrajnemuglavarstvuPtujskigrad,kijezažupnijoopravljalotudiodvetništvo.LedelGrajeneinGomilejespadalpodgospoščinoVurberk.V19.stoletjujebilastrukturaposestišezelonespremenjena,prodanihjebilolenekajmanjšihposestnihdelov.

VurbarjugospostvaGornjiPtujizleta1495 sonaštetevasi,dajatveinpodložnikizakraje,kispadajodaneskDestrniku.Vsižupanisobilitakoimenovanidvohubni.Najnavedemonekajimeniztegazgodnjegavira.31

Dolič–die sup zu Grüntl imasedeminpolhubinnaslednjepodložnike:ŠtefanBrunsatz,župan,slepiPraßnickh,Wallannt,Jurij,Miklavževsin,LenartNemetz,Obrannko,JakobTschernetz,Kristan,Sunkovsin.

26ONB509;BlaznikII/455.27BlaznikII/468.28ZAP,FKS,šk.31,UrbarsalzburškeposestiokrogPtujainvmarki,1322,fol.27.29ZAPR-42,SimonPovoden:Zgodovinažupnijmariborskegaokrožjainsekovskeškofije1833/HauptpfarrlichesGeschichtenbuch1833

worinmancheDenkwürdigkeitenTheilsvonderStadtPettau,TheilsauchvonanderndemhiesigenKreisdecanatesuntergeordnetenPfarreyen,derselbenUrkundenundStiftungenwörtlichenthaltenzulesensind../

30StLA,HSolim2506,Hönisch:Geschichtedes1230gegründeten1785aufgelassenenDominikanerKlosterszuPettau,f.111–114.31ZAP,FKS,šk.32,UrbaruradaPtuj1495,gospoščinaPtujskigrad,orig.vŠDA:StockurbarPettauB50,N.126.


Destrnik (starejšaoblikaDesternik)seomenjavlistiniizleta1398kotTerstenik,vurbarjugospostvaPtujleta1492pakotDesternikh.15

DrsteljazimenomDrizdel,1320.Vaeiztoneshabent.ApudcivitatemcircaDrizdel6urnasviniiurismontani.1627.7.1412sevkrajuDrystelnavajavinograd,odkateregasedajegornina.17

Janežovci –Janschendorf,16. 12. 1286.VkopijiprepisaistelistinevGradcusenavajakotJohannsdorf,vurbarju1322villaJannsendorfinleta1495Jannsendorf.18

Janežovski Vrh –Jansdorferperg,4. 5. 1307.19

Jiršovci–Hirzendorf,HirtzendorfsonavedenivkopijiprepisaistelistinevGradcu16. 12. 1286,1322Hierz-zendorf,1440Hirczendorf,1470Hierssdorf.20

Levanjci –villaYbantzen,1322.1464Ybansdorf.Urbarizleta1477navaja,dajevvasišestnajstpolovičnihhub,odtegasojihosemizropaliinpožgaliMadžari(Ywanzehatxvihalbhueben,vnderdensinddurchdyeVngernVIIIverprent,aberallirsguetsberaubt).21

Ločič, 1320.Navaja,daimajoChrautenpergercavLočičušesthub.22

Svetinci –Zwetinczn,1320.KonradizObraernaimavSvetincihštiriinpolhube(ChunradusdeObraernhabetinZwetincznhubas41/2).23Daljejevlistiniiz1320navedeno,daimaNikolajvSvetincihhubo,EberhardizOrmožapaštiriinpolhube.Istegaletanajdemonavedbo,daima“FrizeldeMaierhofhabetinZwaetinczenhubas31/2.”24VkrajuSvetincijeizpričanmanjšigradič.1321sekrajomenjazimenomWaetinzzen.25

Velovlek–Dobromuezzel,16. 12. 1286.Urbarizleta1322ganavajakot“villaWoloblagBobromizelvelOberWoloblakh”.Leta1433stanavedenaoba,SpodnjiinZgornjiVelovlakUrbarizleta1477poročaomadžarskem

15ONB130;BlaznikII/379navajaDestrnikpodSvetiUrban.16Kos,M.,Urbarjisalzburškenadškofije,SrednjeveškiurbarjizaSlovenijo1.Ljubljana1939,str.91(daljeKos).17ONB149;BlaznikI/176.18ONB278;BlaznikI/302.19BlaznikI/302.20ONB265;BlaznikI/315.21ONB286;BlaznikI/424.22BlaznikI/445.23BlaznikII/360.24BlaznikII/380–381.25ONB473.

Slika 3: Kraji, poimenovani v urbarju salzburške posesti leta 1322 (ZAP, Urbar salzburške posesti 1322, FKS šk. 3)

102


103

STANJE PO POPISU HIŠ IZ LETA 1754Bližjidanašnjemučasujepopishišnihposestnikovnapodlagištetjaizleta1754.32

Popisjezajelvsehiše,velikostposesti,kisejeločilanacelohuboalikmetijo,polovično,tričetrtinskoaličetr-tinsko.Zaosebenjakeoziromagostačesoštelitistepodložnike,kinisoimelinepremičnin.Popishišizleta1754zagospostvoPtujobsega81strani,nakoncujesumarnik.Ptujskagospoščinajeimelapotempopisu44vasiinvinogradniškihvrhovsskupno780podložniki.OdtegajebiloenajstvasizdanašnjegaobmočjaDestrnikasstrukturo,kakorjoprikazujepreglednica.Vskupnemkazalusopoimenskonavedenelevasi,nepatudiposameznivinskivrhovi.Gledenazemljiškorazdrobljenostjevposameznivasiinvinskemvrhulahkoimelopodložnikeinviničarjevečzemljiškihgospostev.Tukajnavajamletiste,kisobilipodložnigospoščiniGornjiPtuj.GorninskoposeststaimelanaobravnavanemobmočjušesamostanGöss,kijeimel13viničarjevvLočkemVrhu,inJakobErnestCerroni,kijeimel22viničarjevvDoliču,Kamenšaku,LočkemVrhu,PodvinskemVrhu,Rudolfšaku,SkrinjaVrhu,TrnovskemVrhu,ČrmljenskemVrhuinBišečkemVrhu.

Tabela 1: Popis hiš leta 175433

Celi 3/4 1/2 1/4 Kajžar,gostač, Imekraja kmet kmet kmet kmet sogornik Skupaj

Vintarovci 1 6 2 10 19

Placar 3 4 3 10

Dolič 1 2 4 11 18

Destinci 11 10 21

Jiršovci 8 1 2 16 27

Janežovci 2 9 3 11 25

Levanjci 17 12 29

Ločič 1 3 1 1 6

Svetinci 3 11 2 10 26

SpodnjiVelovlek 1 2 11 15 29

ZgornjiVelovlek 1 7 2 8 18

skupaj 6 23 75 18 107 228

Vintarovci–WinterdorffJurijRojkostarejši,FilipKrampreger,AndrejB(V)ezjak(Weßiakh),JurijRojko(Roikhoml.),ŠtefanDokle(Dokhlä),ŠtefanToplak(Topläckh),GregorRoikho,UrbanMele(Mälle),AntonŠvarc(Schwarz),ŠtefanTopläckh,AntonČuš(Tschutsch),JanžeKolarič(Kolläritsch),AndrejAlt,UrbanSatler,Katarina,vdovapoAntonuDobingerju,SimonFerenc(Ferenz),ValentinWeßiäkh,BoštjanStanko(Stänkho),LovrencMurko(Murkho).34

Dolič–Dollitschen dorffJakobMunda,AntonKramperger(Krämperger),JožefČuš(Tschutsch),VidecSimonič(Simmonitsch),JakobMerkuš(Märkusch),MihlFric(Friz),JernejHrovat(Hrouäth),JanžeHrovat(Hrouäth),AugustinJevnik(Jeu-näkh),AntonGollob,NikolajVedernak(Wedernägg),JakobPaško(Pässkho),NežaBrumen(Wrumerin),JurijFric(Früz),MihlMele(Mälle),PavelLah(Laach),UršaGolob(Gollobin).

32StLA,LAAAntiquumI,Häuserzählung,OberPettau,fasc.37,38,39.KopijavZAPvFKS,šk.36.33ZAP,FKS,šk.36,štetjehiš1754;izpisanesovasizadestrniškoobmočje.34Zaprepissoimenaposlovenjena,priimkipasoprevedeni;voklepajujeoriginal.PredvsempriimkisčrkoW(Wrumen)sosekasnejelahko

razvilivVrumenaliBrumen,BezjakaliVezjak.EnakoveljazapriimekHrouath,kisejerazvilvHrovatoziromaHorvat.


Zgornji Velovlek –die sup zu Oberboloblachimasedemhub:Štefan,župan,Rozman,Štefan,Vinkovsin,GregorSabitz.

Hierssnndorff – Jiršovciimajotrinajsthub:MartinSneider,župan,MartinRajko,Andrej,podložnikSebingerja,Jakob,Petrovsin,ŠtefanLuthko,Andrej,Mihaelovsin,ŠtefanRoyko,Meitzen,JanžePyercss,Valent,Martin,Malyjevsin,Bradetz,Lubkovsin.

Vintarovci– Winntersdorf imajoštirinajsthub:županNedelko,Gregor,Štefanovsin,GregorLaich,Gregor,Mauritzevbrat,Peter,“Bat”Štefana,PeterSlaky,ŠtefanPusarinPeter.

ZaradibližinemejezOgrskojebilovokoliciPtuja(Podvinci,Prvenci,Strelci,Zalmanci,Mostje,Oblakiindrugod)mnogostrelskihdvorcev.Strelcisoimelivfevdumanjšedvorce,kmetijeinvasi,bilisopovsemalidelnooproščeniplačevanjadajatevindavščin,moralipasoopravljativojnoinobrambnodolžnostzasvojegagospoda.Naobravnavanemobmočjupoznamostrelski dvorec Placar–Dy schutzen in Platzern:UlrikSchutz,Ambrož,HansHunger.

Janežovci– Janschendorf imajosedeminpolhub:županJakob,JanžeMundof,UrbanPuklperger,GregorLach,AndrejNofakh,Andrej,Martinovbrat,ŠtefanMurollt,KristanZwennger,Jurij,Meithanovsin,JanžeMeithinn,JanžeSuppanisth,JanžeMauko.

Destinci –Destanntzenimajosedeminpolhub:županŠtefan,Lenart,Sorkovsin,Burko,AndrejRaschl,JanžeRaschl,ŠtefanTscherncko,Janže,Crissanovsin,Gregor,Dannkovsin,JakobMynndorf,JanžeFelko,Matej,županovsin.

Levanjci – Ybanntzen imajodevetinpolhub:županBradetz,UrbanBradetz,PeterKrall,Martin,Meithanovsin,Jakob,Urbanovsin,Ulrik,Tschernikovsin,Matej,Finkovsin,JurijRus,PeterSinko,JakobSchutz,PeterStarkh,MatejWesiackh,Auguštin,Jurkovsin,Janže,Brumtzevsin.

Spodnji Velovlek–Niederboloblach imaosemhub:županPeter,Matej,Nikolajevsin,Rupert,Gregorjevsin,GregorWulkh,MatejKucher,MartinTra,JakobJenusch,MatejSwartz,JakobSwartzl.

ZagospoščinoGornjiPtujhraniptujskiarhivdvaoriginalnaurbarja,insicerizlet1597in1677.Pourbarjuizleta1597jeimelaptujskagospoščinaskupno34vasi,kjerjepobiraladesetinovnaravi,denarnedajatveintlakotergorninoiz40vrhov.Osrednjideldohodkovjegospoščinapridobivalapravizvasi,kisodijodanesvobčinoDestrnik.

Slika 4: Popis posesti Gornji Ptuj v urbarju iz leta

1597 za Destrniški Vrh (ZAP, R- 23 Urbar

gospoščine Gornji Ptuj iz leta 1597, fol. 151).

104


105

Drstelja–TristldorffAndrejTumpl,JernejTumpl,JanžeMele(Mälle),LovrencStres(Stress),UrbanRojko(Roikho),LukaMurko(Murkho),FilipHameršek(Hämerschekh),LovrencMiklavčič(Miklautschitsch),MihaelB(V)ahel(Wachell),TomažAlt,MartinŠkrobec(Scrobetz),AndrejZorec(Sorez),JakobDokl(Dokhl).

SpodnjiVelovlek–Unter WollouleggdorffMatejVojsk(Voiskh),JakobPihler(Püchler),AntonBezjak(Wesiakh),MatejRibič(Ribitsch),MatejŠeruga(Scherugä),JožefKuhar(Kucher),JanžeLah(Laäch),JanžeČeh(Tscheech),MartinČeh(Tschech),JanžeRukla(Rukhlä),KolomanČuš(Tschusch),JožefČuš(Tschuch),MatejJager(Jäger),MatejSaukho,SimonJurhan(Jurchän),ValentinŠešerko(Schescherkho),ValentinWeiß,PeterHorvat(Hrouath),KolomanVojsk(Voiskh),AntonPihler(Pichler),ValentinTobijas(Tobiäß),AndrejTobijas(Tobiäß),AndrejRojko(Roikho),JernejKoradi(Korädy),LukaŠešerko(Schescherkho),FilipČuš(Tschusch),GregorZavec(Sauez),MartinSaukho,AndrejZelenko(Sellenkho).

LočkiVrh– Lotschitschberg:lastnikposestijebilJakobErnstCerroni35

UrbanVenko(Wenckho),JurijSenekovič(Senekhouitsch),JanžeJančič(Jännschitsch),MatijaPolič(Pollitsch),MihaelNedelko(Nedelkho),JožefBreznik(Wreßnigg),AndrejB(V)enko(Wenckho),JanžePihler(Pichler),MatijaLipko(Lippkho),VidVerderbern,JožefŠaron(Schäron).

TrinajstvinogradnikovvLočkemVrhujeimelsamostanGöss.Pripadalisomu:ŠtefanKocmut(Kozmuth),gostačpriJožefuHermanu,JurijZorko,gostačpriMatejuJagru,AndrejMajcen(Maizen),AndrejIleš(Illesch),JanžeBelec(Wöllez),JurijKramperger,JanžeKrajnc(Creinz),PavelMak(Makh),PavelPoheim,PongracMlinarič(Millernitsch),MartinSatler(Sattler),FlorijanVedernjak(Wedernakh),VidPravlič(Praulitsch).

ČrmljenskiVrh–Tschermelberg SimonRigent,BalažRajnko(Rainkho),JurijKrajnc(Creinz),VidFras(Fraß),VidDoklec(Dokhlez).

Gobošek–GoboschegbergGera,ženaJakobaSimoniča(Sümänitsch),Marina,ženaAndrejaMeleta,JanžeBratec,JernejSollenkhober,SimonŠtefko(Steffkho),JurijZorec(Sorez).

Viničarji in gostači, ki so imeli hiše:DestinskiVrh–DestinzenbergMarina,ženaŠtefanaVoršiča,LenkaHolcinVidZorec.

DragoviškiVrh–Dragovitschberg, Gaiaberg TomažReberc,LukaMele(Mälle),Marina,ženaAntonaKumra,GregorKumer,MatejBele(Wellä).

DoličkiVrh–GrundlbergLukaPafko(Päffkho),UršaSimonič(Sumänitschin).

HaßenbergGregorKrajnc(Kreünz),VidCizerl(Züßerl),Urša,ženaJožefaMahoriča(Machoritsch).

VelikiJanežovskiVrh–Janschenberg der grosseHerrschafftoberPettauweinzerlJohannAdamPürkher,MartinRübitsch.

MaliJanežovskiVrh–Janschenberg der der andreJurijSunkho,JurijVerhenič(Verchänitsch),Joh.Jos.Leebenthall,MatejKocmut(Kozmueth),JurijKajsersperger(Kaysersperger),JakobPukšič(Pugschitsch),Margareta,ženaJožefaGašpariča(Cäspäritsch),MatejKukovec(Kukhovez),gospodN.Mueths’haimb,MatejBrenčič(Wrentschitsch),UrbanKežlan(Käschlan).

Ločič–Lotschitsch MatejJurhan(Jurchann),GregorJekome(Jekhomä).

35StLA,LAAAntiquumI,Häuserzählung,1754,fasc.36/16.


Destinci–DestinzendorffLukaDajnko(Dainko),JanžeGomilšek(Gomillschekh),KolomanČeh(Tschech),SimonKajzersperger(Kayser-sperger),GregorZelenik(Sellenigg),JurijBračič(Wrätschitsch),AndrejKuhar(Kuchär),JožefZelenik(Sellenigg),JakobPukšič(Pugschitsch),SimonŠvarc(Schwarz),LovrencKrižan(Krüschän),JakobHrovat(Hrouath),MatejFekonja(Fekhonä),OžbaltHolc(Holz),SebastijanŠketa(Sgethä),AndrejKolarič(Kolläristsch),JakobVrumen,GregorFridl(Früdl),vdovaMarinaArnoš(Arnoschinwittib),GregorReš(Reß).

Jiršovci–Hirschen dorffMartinKolläritsch,ValentinČeh(Tsech),JanžeSimoničmlajši(Sumänitschjunger),JanžeSimoničstarejši(Sumänitschalter),MatejStres(Stress), JožefRojko(Roikho),MihlSimonič(Sumänitsch),OžbaltBraček(Wrätshekh),LovrencMele(Mälle),JanžeMälle,UrbanBezjak(Wesiäkh),MartinMele(Mälle),GregorŠuc(Schuz),PavelKolarič(Kollaritsch),ValentinZelenko(Sellenkho),MarinaRojko,JernejSatler,JakobBezjak(Wesiäckh),UrbanKokol(Kokhol),OžbaltPirš(Pürsch),JernejMurschitsch,SebastijanOsebeth,LukaMele(Mälle),JurijRibič(Rübitsch),BlažPreložnik(Preloschnigg),KolomanKrižanec(Krüshänez),TomažKramperger.

Janežovci– JanschendorffNikolajVoršič(Vorschitsch),JanžeZelenik(Sellenigg),MatejMele(Mälle),GregorIrgl(Jörgl),OžbaltSimonič(Sümänitsch),JanžeČuš(Tshusch),JakobBezjak(Weßiäkh),MihlZorec(Sorez),JakobMunda(Mundä),UrbanRašl (Räschl),GregorVoršič(Vorschitsch),GregorNajvirt (Neuwürth), JožefSimonič(Sümonitsch), JurijKrefl(Kreffl),JakobIrgl(Jörgl),SimonŠalamun(Schällämun),SimonŠkofič(Skhoffitsch),JernejKrokošak(Krokhoschäkh),NikolajHorvat(Hrouath),JanžeAnžel(Anschell),MatijaGsellman,JožefRojko(Roikho),JanžeSimonič(Sümonitsch),MatejIrgl(Jörgl),MartinZorec(Sorez).

Levanjci– Juvanzen dorffFilipIvanič(Juänitsch),UrbanKajsersperger(Kaysersperger),JožefKaysersperger,BlažMoharič(Moharitsch),JakobFric(Früz),MartinSimoničmlajši(Sümanitschderjunge),JurijBračič(Wrätschistch),TomažToplak(Topläkh),MatejBračič(Wrätschitsch),JurijBrumen(Wrumen),MartinPukšič(Pugschitsch),VidFric(Früz),OžbaltŠalamun(Schällamun),OžbaltPukšič(Pugschitsch),MartinSimoničstarejši(Sumänitschalte),PeterBezjak(Wesiäkh),GregorMarkež(Märkesch),JanžeSunko(Sunkho),Marina,vdovapoSunkhu,AndrejKlemen-čič(Clementschitsch),KatarinaSimonič(Sumänitschin),MihaelMakeš(Mäkesch),VidHabjanič(Habiänitsch),BlažJurič(Juritsch),GregorHorvat(Hrouath),JurijHorvat(Hrouath),KolomanŠirjanec(Schurianez),GregorBraček(Wrätschekh),UrbanKlemenčič(Clementschitsch).

Ločič– LotschitscAntonČuček(Tschutschekh),UrbanŠketa(Shgethä),SebastijanČeh(Tschech),MatejDominko(Dominkho),KolomanČeh(Tschech),JožefPotočnik(Pototschnigg).

ZgornjiVelovlek–Ober VollouleggMihlB(V)enko(Wenkho),JernejKelc(Källez),UrbanZorčič(Sortschitsch),GašperOserčki(Oßertschkhi),IlgoArnoš(Arnosch),JakobKovačič(Kouatschitsch),JakobLacko(Läzkho),JanžeArnoš(Arnosch),JurijBrumen(Wrumen),MatejŠtebih(Stepich),PeterKrefl(Kreffl),UrbanVilčnik(Viltschnigg),MarkoKajsersperger(Kay-sersperger),MartinBezjak(Wesßiäkh).

Placar–Pläzerndorff

MartinAnžel(Anschell),JurijHameršek(Hammerschegg),JakobVilčnik(Viltschnigg),JanezNüss,MartinŠeruga(Scherugä),AndrejIvec(Jueez),AndrejSajko(Seukho),MihaelGraber(Gräber),JurijRedik(Rädikh),JurijBezjak(Weßiäkh).

Svetinci–Suetinzendorff JurijHorvat(Hrouath),MihaelTašner(Taschner),SimonKauc(Kauz),JakobŠuen(Schuen),TomažBraček(Wrätschekh),JanžeRajšp(Reisp),GregorArnoš(Arnosch),AndrejTašner(Taschner),AntonFirbas(Fürbass),LukaMele(Mälle),MihlKuhar(Kucher),MatejMatjašič(Mätheäschitsch),AndrejRajšp(Reisp),BlažPravdič(Prauditsch),MartinPobratinič(Powrätinstchitsch),VidKavčič(Kautschitsch),JakobHojnik(Hoinigg),AndrejKos(Kooß),TomažKajsersperger(Kaysersperger),LovrencKoren,IlgoRojko(Roikho),ŠtefanJurhan(Jurchän),NežaMälle–vdova,MatejŠtebih(Stepich),LukaPihler(Pichler),MarinaHorvat(Hrouätin).

106


107

ZA ZAKLJUČEKDasekrajDestrnikdolgočasaniuveljavilkotupravnosredišče,veljapripisatitemu,dajebilv Svetincih manjši dvorec.Dvorecjestalvistoimenskemkraju,kijedolgočasaopravljalfunkcijoupravnegacentra.Želeta1507jepostal lastnikgradičaSvetinciinštevilnihposestivSlovenskihgoricahinptujskiokoliciLukaKövendiSzékely/Zekel(1500–1574),ormoškibaron.39KojebilaoporokaočetaJakobaZekela17.marca1506potrjena,jenaslednjeletodeželniknezkotdedičapotrdilLuko,kijedobilvlast,vdednifevdalivzajem40številneposesti,mednjimiormoškoposest,Borl,Središče,posestiindvorcenadesnembreguDravepriPtujuodBregadoširšeokoliceVidmainPodlehnika.LukajezdružilpodedovanoinvfevddanoposestvnovozemljiškogospostvossedežemnaTurnišču,karjejasnorazvidnoobnjegovipoznejšiprodaji.MedgradičiinposestmivokvirudeželnoknežjihinsalzburškihdednihfevdovpasonaštetiZamušani,Muretinci,Gajevci,Gorišnica,Svetinci pri Svetem Urbanu,mnogivinogradiindrugo.41

Slika 5: Popis podložnikov v Vintarovcih v urbarju iz leta 1597 (ZAP, R- 23 Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz leta 1597, fol. 7v – 8)

39Hozjan,A.,Vojaknakrajini.PrispevekkbiografijiLukeKövendiSzékelyja/Zekela,baronaormoškega(1500–1574).V:OrmožskozistoletjaV,Ormož2005,str.227–245.

40Zajem(nem.Leihe)jenajširšaoznakazapodelitevzemljedrugemu,prikaterisipodeliteljpridržidoločenedelelastninskepravice.Prim.:Vilfan,S.,PravnazgodovinaSlovencevodnaselitvedozlomastareJugoslavije,Ljubljana1961,str.71.

41Hozjan,A.,Vojaknakrajini.PrispevekkbiografijiLukeKövendiSzékelyja/Zekela,baronaormoškega(1500–1574).V:OrmožskozistoletjaV,Ormož2005,str.227–245,posebej241.


PacinjskiVrh–PaßingbergUrša,hčiAntonaAbrama(Abrämb),IlkoArnoš(Arnosch),Urša,hčiAntonaAbrama(Abrämb),Gera,ženaValentinaPetka(Petteg),JakobLacko(Läzkho),VidMele(Mälle),JernejCizerl(Züßerl),JakobOstrožnik(Ostroschnigg).

PlacarskiVrh–PlazerbergGospodplemenitiFilipitsch,gospoddr.Prešern(Preschern).

Rudolfšak–Rudolphlagenberg MarkoHerman(Hörman),SebastijanČeh(Tschech),UrbanVraček(Wrätschegg),MatejŠalamun(Schallamun),SimonKajsersperger(Kaysersperger),PeterDominko(Dominkho),TomažOmulec(Omullez).

VintarovskiVrh–WintterdorffbergSimonSimonič(Sumänitsch),TomažGolnar(Gollnar),MatejArnoš(Arnosch),UrbanMele(Mälle),UrbanŠalamun(Schallamun),KolomanKurbos(Kirwaß),SebastijanČeh(Tschech),JakobMurko(Murkho),GregaŠalamun(Schallamun),PavelBezjak(Weßiakh),Gera,ženaJanžaZorca(Sorez),MartinDobinger,JakobSever(Seuer).

Destrnik,gornji–Terstenig der oberGregorToplak(Topläkh),MatejGergorec(Gregorez),GašperDajnko(Dainkho).

Destrnik,srednji–Terstenig der mittereValentinHorvat(Hrouath).

Destrnik,spodnji–Terstenihg der vntere JurijB(V)enko(Wenkho),AndrejIlošič(Illoschitsch).

18.stoletjejevposestnemingospodarskempogleduprineslonekaterespremembe.Številnikmetjesoželeliročneinnaturalnedajatveprigosposkizodkupomspremenitivdenarne.Ptujskagospoščinajedolgovztrajalapriopravljanjuročneinvoznetlake,sajjedelovnosilopotrebovalazaobdelovanjepredvsemvinogradniškeposesti.Takovsedozadnjeganisodovolilireluicijezavoznotlako.Vseznamurobotnihvoženj1773–1777somoralikmetjeizDestincev,Plohl,Gomilšak,Čeh,Kajsersperger,Zelenik,Bračič,Kuhar,Zelenik,Pukšič,RajkoinKuher,opraviti13voženjvGradec.Čejebilavožnjakrajša,denimoledoCelja,jemoralkmetopravitidvedoRadgonealiMaribora.36Stransportomlesa,vinaindrugihkmetijskihpridelkovsijegospoščinazagotavljalaredenvirdohodkovodkmetijskihpridelkov.Šeleta1833gospoščinapodložnikomizZgornjegaVelovlekanidovolilaodkupatlake,sajjetaznašalazacelegakmetarento8gld,6voženjin30delovnihdni,polovičnakmetijajeplačala4gldinjeopravila30dnidela.Dvornidekretizleta1824jesicerdovoljevalodkuptlake,vendarlevsoglasjuzgospoščino.Odredbajepredpisala,dalahkocelikmetplača156voznihaliročnihdnitlaketako,dasezaračunavaenavožnjazadvadelovnadneva.Popreračunugospoščinejebilkoeficientpremajheninkmetomnisodovolilispremenitinaturalnetlakevdenarno.TudiSvetincisoleta1834poskusilizodkupom,vendarjetudinjihovposkusostalneuspešen.37Vednopogostejšemigracijevmesta,odhodmladihvuksobilivzrokzafluktuacijoizokrožjazemljiškegospoščine.

PoPovodnovinavedbijebiloleta1833vžupnijisvetegaUrbana734hišin2916duš.38

36ZAP,ZGPtujskigrad,šk.44,Seznamirobotnihvoženj1773–1777.37ZAP,ZGPtujskigrad,šk.43;S-82/8-Svetinci.38ZAP,R-42,Povoden,str.45–47.Povodenjepripisal,dasejepoletu1828številoprebivalcevpravgotovopovečalovsajna3000.

108


109

POVZETEKSlovenskegoricesobilezaradiugodneinvarnelegezgodajposeljene.Poletu568sosenaobmočjePodravjainobronkevzhodnihSlovenskihgoric,HalozterDravskegainPtujskegapoljazačelinaseljevatislovenskipredniki.Mejnoozemljejebilonestabilnozaradiogrskihvpadovinmejasejeustalilašelepoletu955insepremaknilanavzhod.Odleta860jebiloozemljeSlovenskihgoriclastsalzburškenadškofije.Poogrskihvpadihv12.in13.stoletjujesalzburškemunadškofuKonraduI.uspelosklenitizOgrimir,naPtujujebilnanovopozidanstariinporušenigrad,varstvonadozemljempajebilozavečstoletijdanogospodomPtujskim.TakosobilikrajidanašnjeobčineDestrnik,Svetinci,DestrniškiVrh,Destinci,LočičzLočkimVrhom,Levanjci(Juvanci),ZgornjiVelovlak,Dolič,Jiršovci,Vintarovci,Janežovci,JanežovskiVrhinDrstelja,stoletjasestavnidelzemljiškegospoščineGornjiPtuj,imenovanetudiPtujskigrad.

Zemljiškogospostvojeimeloposestnaobmočjuseverno,severovzhodnoinvzhodnoodPtujapodolinahGraje-ne,RogozniceinPesnice,poSlovenskihgoricahinpospodnjemPtujskempolju,odkodersosestekaledajatvepodložnikov,inlastnodeželskosodišče.Mejedeželskegasodiščasookvirnoznanepopopisusalzburškeposestiizleta1286,mnogoboljnatančnopaizleta1322.

Vsporuleta1286,kijenastalmedsalzburškimnadškofominFriderikomPtujskim,sovlistinizdne16.decembra1286prvičpisnoomenjenevasiDolič,Janežovci,Vintarovci,JiršovciinVelovlek.Zapreostalekrajejenarejenpregledprvihpisnihomemb:Desenci1322,Destrnik1398,Drstelja1320,JanežovskiVrh1307,Levanjci1322,Ločič1320,Svetinci1320.Leta1322jebilsestavljenurbarzasalzburškeposestiokrogPtuja,kjerseomenjajovsezgorajnavedenevasi.

Posmrtizadnjegaptujskegagospodaleta1438sejedelilavelikazemljiškaposest.SalzburškinadškofjeobtejpriložnostipridobilnazajzemljiškoposestGornjiPtujinuraddeželskegasodiščatergadajalvzakuphitrome-njajočimsenajemnikom.Medmadžarskozasedbovletih1479–1490jeposestupravljalJakobZekel,madžarskikraljevinamestnikzaPtujinRadgono.PoKorvinovismrtileta1490sogospoščina,gradinmestoPtujprišlinazajvlastdeželnegakneza.

PourbarjugospostvaGornjiPtujizleta1495sonaštetevasi,dajatveinpodložnikizakraje,kispadajodaneskDestrniku.ZagospoščinoGornjiPtujhraniptujskiarhivdvaoriginalnaurbarja,insicerizlet1597in1677.

Podrobnejejepredstavljenpopishišnihlastnikovzaobravnavanoobmočjeizleta1754.Zakrajejeizdelanapreglednica,podložnikipasopoimenskonavedeni.

Destrniknibilvednoupravnosredišče,sajjebilvSvetincihmanjšidvorec,kateregalastnikisobiliodleta1507Szekelyi,leta1654MaksGregorič,natonjegovasinova.Leta1676jeSvetincekupilptujskigrofJakobLeslieinjihzdružilssvojoposestjo.Kojesvetinskigradičizgubilsvojpomen,sejezačelohitrejerazvijatisrediščeDestrnik,intookrogcerkvesvetegaUrbana.


Lukovinaslednikisopočasiizgubljaliposestiinsozaradidolgovnajprejprodalimanjšaimenja.KotnaslednjegalastnikaSvetincevnajdemoleta1654MaksaGregoriča,kijeimelposestvBrstjuinhišonaPtuju.Svetincisobiliocenjenis27funtiimenjskerente,lovom,ribolovom,desetinoinvinogradi.Gregoričjezašelvfinančnetežaveinjemoralleta1656zastavitilastnohišonaPtuju,sajjemoralplačativelikdavčnizaostanekvvišini650fl.Samjeprosilptujskimestnimagistrat,danadražbiprodaptujskohišo.Zemljišča,kisospadalakdvorcu,lovnoinribolovnopravico,vinograde,hube,činžodmošta,desetinoingorninskepraviceodposestiSvetincistapodedovalasinovaFrancErnestinJanezKrištofGregorič,vitezaizSpuhlje.Posestjebila19.decembra1664ocenjenana10.000gld.42Dvorecjebillesen,patudizocenitvijonistabilanajboljzadovoljna.Leta1676sobiliSvetinciskupajzimenjemJanezaMihaelavonKoinzkhyjaz20funtiimenjskerenteprodanigrofuJakobuLeslieju.43TajeobeposestivključilvsvojofidejkomisnoposestGornjiPtuj.Takojeta,sicermajhnaposestprenehalaobstajati.Včasihpajebiladokajpomembna,sajjebilizžupnijesvetegaUrbana,kamorsoSvetincispadali,tudiMaksGregorič.Od2.aprila1653jebilčlanštajerskegadeželnegazboravGradcu.44

Kojesvetinskigradičizgubilsvojpomen,sejezačelohitrejerazvijatisrediščeokrogcerkvesvetegaUrbana,šoleingostilne.UradnopajeostaloimekrajevneobčineSvetinci,kakorsejepoprejimenovalurbarialniurad,kijeobsegaldvekatastrskiobčini,SvetinceinDestrniškiVrh.45

42Gld=goldinar=8šilingov=20srebrnihnovcev.43ZAP,R-40,Povoden,MeščanskačitankaII,1825,str.166–168:SvetinciinusodaGregoričev.44ZAP,R-42,Povoden,str.47.45Janisch,J.,Topographisch-statistischesLexikonvonSteiermarkmithistorischenNotitzenundAnmerkungen,Bd.III.Graz1885,str.1158.

110


111

ZUSAMMENFASSUNG DasGebietSlovenskegorice(WindischBüheln)wurdewegendergünstigenundsicherenLageschonsehrfrühbesiedelt.NachdemJahr568,fingendieslowenischenVorfahrenmitderBesiedelungdesDraugebietes,desVorlandesdesöstlichenTeilsvonSlovenskegorice(WindischBüheln),desGebietesHalozeunddesDrau-undPettauerFeldes.WegenderungarischenEinfällewardasGrenzgebietziemlichunstabilunddieGrenzestabilisiertesicherstnachdemJahr955undbewegtesichnachOsten.Seit860wardasGebietSlovenskegorice(WindischBüheln)dasEigentumvonErzbistumSalzburg.NachdenungarischenEinfällenim12.und13.JahrhunderterlangtederSalzburgerErzbischofKonradI.eineFriedensschließungmitdenUngaren.ImPettaubautemanaufsNeuedasalteundzerstörteSchloss.DenSchutzüberdasGebietbekamenfürmehrereJahrhundertedieHerrenvonPettau.DamitwurdendieOrteSvetinci,Destrniškivrh,Destinci,LočičzLočkimVrhom,Levanjci(Juvanci),Zg.Velovlak,Dolič,Jiršovci,Vintarovci,Janežovci,JanežovskiVrhundDrstelja,zueinemBestandteilderHerrschaftOberPettau,genanntauchPettauerSchloß.

DieHerrschafthatteihrenBesitzauchindemGebietennördlich,nordöstlichundöstlichvonPettau,indenTälernGrajena,RogoznicaundPesnicaindemGebietenSlovenskegorice(WindischBüheln)undPtujskopolje(PettauerFeld).AusallendiesenGebietensammeltensichdieAbgabenderUntertanenundesgabhieraucheinLandesgericht.DieGrenzendiesesLandesgerichtessindungefährbekanntundzwaraufGrunddesInventar-verzeichnissesdesSalzburger-BesitzesausdemJahre1286undnochgenauerausdemJahre1322.

AufGrunddesKonfliktesausdemJahr1286,zwischendemSalzburgerErzbischofundFriderikvonPettau,sindinderUrkundemitdemDatum16.Dezember1286,zumerstenmalschriftlichdieOrteDolič,Janežovci,Vintarovci,JiršovciundVelovlekerwähnt.FürdieweiterenOrtewurdeeinÜberblickdererstenschriftlichenErwähnungenerstellt:Desenci1322,Destrnik1398,Drstelja1320,Janežovskivrh1307,Levanjci1322,Ločič1320,Svetinci1320undzwarimJahre1322alsdasUrbariumzusammenstelltwurdeundzwarfürdenSalzbur-ger-BesitzrundumPettau,woalleobengenanntenDörfereingetragensind.

AlsderletztenHerrvonPettau,1438gestorbenist,kameszurgroßenTeilungdesGrundbesitzes.DerSalzbur-gerErzbischofbekambeidieserGelegenheitdenBesitzOberPettauunddasAmtdesLandesgerichteswiederZurück.DenBesitzhaterdannweiterandieschnellwechselndenMieterverpachtet.WährendderungarischenBesetzung1479-1490verwaltetedenBesitzJakobZekeli,derungarischeköniglicherStellvertreterfürPettauundGornjaRadgona(BadRadkersburg).NachdemTodevonKorvinimJahre1490,gingendieHerrschaft,dasSchlossunddieStadtPettauwiederindenBesitzdesLandesfürstesüber.

LautdemUrbariumderHerrschaftOberPettauausdemJahre1495,wurdenalleDörfer,AbgabenundUntertanenderOrteaufgezählt,dieHeutezumDestrnikgehören.DasGeschichtsarchivPtujbewahrtzweiOriginalurbariumsderHerrschaftOberPettauaufundzwarausdenJahren1597und1677.

NochgenauersinddieHausbesitzerausdiesemGebietaufgelistet(Zählung1754).FürdieOrteexistierteineÜbersichtunddieUntertanensindallenamentlichgenannt.

DestrnikwarabernichtimmereinVerwaltungszentrum,dennindemOrtSvetincigabeseinkleinesSchloss.DerSchlossbesitzerwardieFamilieSzekely(1507)unddannimJahre1654wurdezumBesitzerdeskleinenSchlossesMaksGregoričundnachihmseinebeidenSöhnen.1676kauftedasSchlossGrafvonPettau,JakobLeslieundvereinigtedasSchlossmitseinemanderenBesitz.AlsdaskleineSchlosslangsamanseinerBedeu-tungverlorenhatte,fingsichDestrnikimmerschnellerzueinemZentrumzuentwickelnundzwarrundumdieKircheSv.Urban(St.Urban).


SUMMARYTheSlovenskegoricehillshavebeensettledearlyduetotheirfavourableandsafegeographicalposition.After568,theDravaRegionandthehillsidesoftheeasternpartoftheSlovenskegoriceandHalozehillsaswellastheplainsDravskopoljeandPtujskopoljewerebeingsettledbytheSloveneancestors.TheborderlandwasinstableduetotheHungarianincursionsandtheborderwasestablishedonlyafter955andalsomovedtowardsthewest.Since860theareaofSlovenskegoricewasthepropertyoftheSalzburgarchdiocese.AftertheHungarianincursionsinthe12thand13thcentury,theSalzburgarchbishopKonradIsuccessfullyestablishedpeacewiththeHungarians.InthetownofPtujtheoldanddemolishedcastlewasrebuiltandtheguardianshipoverthelandwasgiventotheLordsofPtuj.ThusthesitesofthepresentmunicipalityofDestrnik,namelySvetinci,Destrniškivrh,Destinci,LočičwithLočkivrh,Levanjci,Dolič,Jiršovci,Vintarovci,Janežovci,JanežovskivrhandDrstelja,haveforcenturiesbeenacomponentpartofthelandownedbytheLordsofUpperPtuj,alsocalledthePtujCastle.

ThePtujCastleestatecomprisedofthelandsnorth,northeastandeastofPtuj,includingthevalleysofGrajena,RogoznicaandPesnica,theSlovenskegoricehillsandthelowerPtujskopolje,wherethebondmenwereobligedtosettlethetributestotheLordsofPtuj.BesidesthisthelordsofUpperPtujalsoownedtheprovincialcourt,thebordersofwhicharerecordedintheregisteroftheSalzburgpropertyfrom1286andmoreexactfrom1322.

Thedisputearisingin1286betweenSalzburgarchbishopandFriedrichofPtuj,wasfollowedbyadocumentdatingfromDecember16th,1286,wherethevillagesDolič,Janežovci,Vintarovci,JiršovciandVelovlekarere-cordedinwrittenformforthefirsttime.Theremainingsiteshavebeenexaminedfortheirfirstwrittenrecords:Desenciwerefirstmentionedin1322,Destrnikin1398,Drsteljain1320,Janežovskivrhin1307,Levanjciin1322,Ločičin1320,Svetinciin1320.In1322thelandregisteroftheSalzburgpropertyforthePtujsurroundingswasconstituted,wherealltheabove-mentionedvillagesarestated.

ThedeathofthelastLordofPtujin1438wasfollowedbythepartitionofthegreatlandproperty.Onthisoc-casion,theSalzburgarchbishopregainedthelandpropertyofUpperPtujaswellastheadministrationofficeofthelandcourt,whichheletoutonleasetovarioustenants.DuringtheHungarianoccupationfrom1479-1490,theestatewasmanagedbyJakobZekeli,theHungarianregentresponsiblefortheareasofPtujandRadgona.AfterthedeathofKingMatijaKorvinin1490,theauthorities,theCastleandthetownofPtujwereagainundertheruleofthesovereignprince.

InthelandregisterofUpperPtujfrom1495thevillages,tributesandbondmenarelistedforthesiteswhicharetodayapartofthemunicipalityofDestrnik.ThePtujarchiveskeeprecordsoftwooriginallandregistersdatingbackto1597and1677forthedominationofUpperPtuj.

Forthestudyareathereisadetailedrecordofthehouseownersdatingfrom1754.Thesitesarelistedinatableandthebondmenarestatedbytheirfullnames.

Destrnikhasnotalwaysbeentheadministrativecentre,asthisrolewasperformedbyamanorinSvetinciownedbytheSzekelyfamilysince1507,in1654byMaksGregoričandlaterbyhissons.In1676SvetinciwereboughtbythePtujcount,JakobLesliewhojointthesitetohisestate.WhentheSvetincimanorlosthisfunction,theDestrnikcentre,namelythesitesinthevicinityoftheStUrbanchurch,begantodevelopfaster.

112


113113

Župani občine Destrnik

112


NatašaMajeričKekecZgodovinskiarhivnaPtuju

[email protected]

UDK352.075(497.4Destrnik)“1849/1941“

Ključnebesede:občinska uprava, župan, občina, Destrnik, Desenci, Dolič, Drstelja, Gomila, Janežovci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Ločki Vrh, Ločič,

Levanjci, Placar, Svetinci, Vintarovci, Zgornji Velovlek

NatašaMajeričKekec

114


115

ZGODOVINSKI RAZVOJ POMENA BESED ŽUPA IN ŽUPAN

Župankotpredstojnikobčinesepojavljavstarocerkvenislovanščini(županъ)injenazivzaplemenskegapoglavarja,kneza.Tudivhrvaškeminsrbskemjezikupoznajopoimenovanježupān,vukrajinskemjezikupomenibesedažupánpredstojnikokrožja,pravtakovčeškemjeziku.Vpraslovanskemjezikujebila

besedažupanъizpeljanaizbesedežupa,kijepomenilaokrožje,področjeenegaplemena.1

ŽupanjenastalkotspecifičnaoblikanižjegastarešineprijugozahodnihSlovanih,kijeprevzelvodilnovlogoprinaseljevanjuinpriprehoduizrodovno-plemenskeskupnostivnaselbinsko.Pojemžupanjetesnopovezanspojmomžupa.Župajepomenilanaselitvenoozemlje,zaokroženzemljepisniokoliš,kisejepravilomarazvilvupravnoozemlje.Kozemeljskižupijespadaltistisvet,kisogačlaniskupnostiobdelovalialiuporabljalizapašoživine.ŽupepriSlovencihsobilezaradigeografskihznačilnostiboljrazdrobljenekotpridrugihjužnihSlovanih.2

Vzgodnjemfevdalizmu(okrogleta1000)sonamestoprejšnjeenealivečsvobodnihsoseskvokviružupenastaleštevilnevasisstalnimobdelovalnimsvetom.Izrazžupajeponekodpreskočilnasosesko,ponekodnaskupinovasi,kisonastalevokvirustarežupe.Županjepostalpredstojnikfevdalnegauradazavečnaselij.Pravilomapaseježupanrazvillevstarešinososeske.Prvotnojebilžupanpodzemljiškimgospostvomoproščendajatevinjeimeldvehubi;drugojeuživalzasvojtrudinnibilsamopobiralecdajatevzemljiškegagospoda.Vnoviupraviteritorialnegagospostva(zemljiškegagospostva)sejebesedažupanpreneslanavaškestarešine,besedažupapanaposameznevasialiskupinovasi.Do13.stoletjajebilvaškižupanobenemorganzemljiškegagospostvainorganvaškesamouprave.3

RAZVOJ OD PRVE POLOVICE 18. STOLETJA DO LETA 1849 Zemljiškegosposkesomoraleopravljatilokalneupravneposleponavodilihokrožnihuradov.Kerpasobilezelorazdrobljene,sozapotrebenabornegasistemanaŠtajerskemleta1779rajeustanoviliupravnenaborneokraje.Teritorialnaosnovazanjihovooblikovanjesobiležupnije.Upravonabornihokrajevsozaupalizemlji-škimgospostvomoziromanjihovimuradnikombrezplačila.Uradnikgospostva,kijeizvrševalzadevevzveziskonskripcijo,4sejeimenovalkomisar,njegovuradpakomisariatnabornegaokraja.Kerjebilatafunkcijapo-vezanasfinančnimistroški,sosejegospostvaželelaznebiti.Državajimjegovorila,najsištejejovčast,dajimjezaupanatakopomembnanaloga.5Naborniokrajisopolegprejomenjenenalogeopravljališecivilnosodstvoinsodstvovprestopkih,nabor,razglašanjezakonovindrugihpredpisovternadzornadnjihovimizvajanjem,skrbzastatistiko,gradnjocest,policijskeposle,zdravstveninadzor,izdelavokatastra,odločanjevsporihmedposliinnjihovimigospodarji,odleta1787pasobilikomisarjinabornihokrajevtudišolskinadzornikiinpo-biralcidavkov.6Konskripcijskikomisarjisomoralinapodlagipatentazdne28.junija1777postavitivkrajihalizdruženihokoliših(zaobojesouporabljaliizrazštevnioddelek)rihtarjaindvekrajevnistarešini.Njihova

1MarkoSnoj,Slovenskietimološkislovar,Ljubljana1997,str.767.2SergejVilfan,PravnazgodovinaSlovencev,Ljubljana1961,str.52–53.3Pravtam,str.99–218.4Vpisvvojaškiseznam,rekrutiranje,novačenje,Slovartujk,Ljubljana,2002,str.604.5JožeŽontar,StrukturaupraveinsodstvanaSlovenskemodsrede18.stoletjadoleta1848,Ljubljana1998,str.121in126.6Pravtam,str.136.



IZVLEČEKAvtorica je želela raziskati, kdo so bili župani, ki so v 19. in 20. stoletju vodili občinsko upravo na področju današnje občine Destrnik. Na tem področju so obstajale naslednje občine: Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja, Gomila, Janežovci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Ločki Vrh, Ločič, Levanjci, Placar, Svetinci, Vintarovci in Zgornji Velovlek. Poudarjen je čas od prvega zakona o občinah leta 1849, ko so obstajale majhne krajevne občine, do Kraljevine Jugoslavije, ko so se vse te majhne občine leta 1933 na podlagi novega zakona združile v večjo občino. Članek se zaključi z drugo svetovno vojno.

The Mayors of the Municipality of Destrnik

ABSTRACTThe author wanted to research the municipality administration and the mayors in the area of the present municipality of Destrnik in the 19th and 20th century. In this area there were the following municipalities: Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja, Gomila, Janežovci, Janežovski vrh, Jiršovci, Ločki Vrh, Ločič, Levanjci, Placar, Svetinci, Vintarovci and Zgornji Velovlek. She focuses on the period from 1849 when the first Act on Municipalities was issued, and when minor local municipalities existed, to the time of the Kingdom of Yugoslavia when, on the basis of the new Act, issued in 1933, all the local municipalities were joined into one big municipality. The contribution is concluded with the time of the Second World War.

Die Bürgermeister der Gemeinde Destrnik

SYNOPSISDie Autorin wollte herausfinden, wer waren die Bürgermeister, die die Gemeindeverwaltung der heutigen Gemeinde Destrnik geleitet haben und zwar während des 19. und 20. Jahrhunderts. Auf diesem Gebiet gab es die Gemeinden: Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja, Gomila, Janežovci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Ločki Vrh, Ločič, Levanjci, Placar, Svetinci, Vintarovci und Zg.Velovlek. Es fängt mit dem ersten Gemeindegesetz 1849 an, als es kleine Ortsgemeinden gab, bis zum Königreich Jugoslawien als diese kleinen Ortsgemeinden im Jahr 1933 vereint wurden in eine größere Gemeinde. Der Beitrag endet mit der Zeit des 2. Weltkriges.

116


117

TudipritejobčinisoopravljaliponovnomeritevkatastrskeobčineinkotžupansejepodpisalMihaKolarič(MichaelKollaritsch),kotobčinskisvetnikpaJakobBenko(Wenko).16

VkrajevniobčiniDrstelja (TRISTELDORF)someritevopravljali10.novembra.Občinajeimela40hišin191prebivalcev.Podpisnikisobili:FilipŠtos(PhilippStoss),župan(Richter),FlorjanDoklovič(FlorianDoklowitsch),zaprisežnik(Geschworene),BlažFras(BlasiusFrass),priča,TomažSimonič(ThommasSimonitsch),posestnik,JožefČeh(JosepfTscech),posestnik,inJakobŠteger(JacobStöger),pričazaimenapodpisnikov(Nahmensfer-tiger).17

VkrajevniobčiniJanežovski Vrh (JANSCHENBERG)18someritevopravljali11.novembra.Občinajeimela40hišin157prebivalcev.Podpisnikisobili:BolfenkŠamperl(WolfgangSchamperl),župan,SimonRašl(Raschl),pričainposestnik,BartolomejRašl(BartholomeRaschl),pričainposestnik,FrancSivkoterFrancFuks(Fuchs),posestnik.

VkrajevniobčiniJanežovci (JANSCHENDORF)19someritevopravljali21.avgusta,podpisnikisobili:AndrejRašl(AndreRaschl),župan,Jožef(Joseph)Graber,županobčinePlacar(Platzerdorf),TomažOsojnik,(ThomasOssoignig),zaprisežnikinposestnik,inAndrejŠeruga(AndreScheruga),posestnik.Občinajeimela19hišin104prebivalce.

VkrajevniobčiniJiršovci (HIRSCHENDORF)20jebilameritevopravljena12.novembra.Podpisnikisobili:UrbanKolarič(Holleritsch),županinposestnik,MatijaMaleg(MathiasMallegg),zaprisežnikinposestnik,BlažSimonič(BlasSimonitsh),zaprisežnikinposestnik,FrancBezjak(Wesiagg),posestnik,FrancMuršec(Mur-shetz),posestnik,MatjažLešnik(MatheLeschnig),posestnik,ValentinSajko(WalentinSaiko),posestnik,JanezŠamperl(JohannSchamperl),posestnik,terFrancKocmut(Kotzmuth)inMatijaLetnik(MathiasLettnigg),pričizaimenapodpisnikov.Občinajeimela58hišin230prebivalcev.

VkrajevniobčiniLevanjci (IUVANZEN/JUVANZEN)21someritevzaizdelavokatastraopravljali23.avgusta,kososepodpisaliArnej(Arne)Kaisersbergerkotkrajevnižupan(OrtsRichter)terprisednikiJurijGregorec(GeorgGregoretz),FrancBračič(Wratschitsch),FrancBrumen(Wrumen),AntonGomilšek(Gomilschek),JožefBrunčič(JosepfWrumschitz)inMartinSimonič(Simonitsh),kotpričizaimenastapodpisanaAndrejMahorič(AndreMachoritsch)terJanezMatjašič(JohannMadiarschitz).Občinajeimela35hišin166prebivalcev.

VkrajevniobčiniLočki Vrh (LOTSCHITSCHBERG)22jebilameritevzakatasteropravljena29.julija,podpisnikipasobili:BolfenkKožuhar(WolfgangKoschucher),posestnikinžupan,zaprisežnikiFrancFirbas(Fürbas),po-sestnik,MartinČeh(Tscech),posestnik,AntonCvetko(Zwetko),posestnik,inkotpričazaimenaJanezSimonič(JohannSimonitsh),posestnik.Občinajeimela18hišin76prebivalcev.

VkrajevniobčiniLočič23(LOTSCHITZDORF)24jebilameritevjeopravljena10.junija,podpisnikipasobili:BlažVeršič(Blasius/BlasWersitz),župan,TomažŠketa(Thomas/TomasSketta),MatijaŠketa(Mathes/MathiasSketta)inLovrencPihler(LorenzBichler)kotodbor(Ausschus)terMatijaToplek(MathiasTobleck),verjetnotudičlanodbora.Občinajeimela30hišin149prebivalcev.

VkrajevniobčiniSvetinci (SVEDINZEN)25jebilameritevopravljena23.avgusta,podpisnikipasobili:BolfenkMarkež(WolfgangMarkes),župan,JurijMatjašič(GeorgMadiaschich),JakobŠuen(JacobShuen)inJožefRajšp(JosefReisp)kotprisednikiterVidArnuš(WaitArnusch)inJanezZelenko(JohannSelenko)kotpričizanjihovaimena.Občinajeimela42hišin195prebivalcev.

16ARS,AS177,Franciscejskikataster,fasc.134.17ZAP,Franciscejskikataster,šk.1,ovoj6.18ZAP,Franciscejskikataster,niurejeno.19ZAP,Franciscejskikataster,niurejeno.20ZAP,Franciscejskikataster,šk.1,ovoj12.21ZAP,Franciscejskikataster,šk.2,ovojbrezšt.22ZAP,Franciscejskikataster,šk.3,ovoj25.23DaneskrajLočičnespadavobčinoDestrnik,ampakvobčinoTrnovskavas.24ZAP,Franciscejskikataster,šk.2,ovoj24.25ZAP,Franciscejskikataster,šk.3,ovoj50.


nalogajebila,dakomisarjemjavljajovsespremembevzveziskonskripcijo.Sširjenjemnalogkomisarjevsosevečalenalogerihtarjev(priprega,dajatvezavojaštvo,cestnatlaka,skrbzavarnost,redinmir).Zasvojedelorihtarjinisoprejemaliplačila.7

Izkrajev(števnihoddelkov)sosezadavčnenameneizoblikovaledavčneobčine,pokaterihsonatosestavilikataster(zatoimenovanetudikatastrskeobčine).Načeludavčneobčinejebilrihtar,kijepredvsempobiraldavkezadržavoinzatodobivaldoločenonagrado.8Oblikovalisojihponačelu,dahišeinzemljišča,kijihjeobsegalštevnioddelek,tvorijoobčino.Kerpasobilištevnioddelkipremajhni,sozdružilivobčinovečkrajev,takodaještelanajmanj40do50hiš.Imeobčinesejeravnaloponajvečjemkrajuvnjej.Takostaponekodvzporednoobstajalažupanstarevaškeskupnostiinrihtarnoveupravnedavčneobčine.9NaŠtajerskemjetasistemostalvveljavidoleta1848.

ResničnoobčinskoupravovavstrijskihdeželahsouvedlišeleFrancozi.Zzdružitvijokatastrskihobčinsoustvariliobčinskaozemlja–komune.Načeluvečjihjestalžupan(maire),načelumanjšihpasindik.Tempredstojnikomsobilidodeljenisvetniki.PoodhoduFrancozovsoAvstrijciukiniliorganizacijokomun,nisopatehupravnihenotpopolnomaodstranili.Pravilomasorazlikovalimedglavnimiobčinami(Hauptgemeinde)zavečjakrajevnaobmočjainpodobčinami(Ortsgemeinde)zamanjšakrajevnaobmočja.Načeloglavneobčinesopostaviližupanaalinadžupana(Oberrichter),načeloenealivečpodobčin(katastrskihobčin)papodžupanaalirihtarja.Vsakapodobčinanajbiizvoliladvaodbornika,kibisodelovalapodžupanovimvodstvompriobčinskihzadevah.Delokrogteobčinskeupravejebilzeloskromen.Višjirihtarjisoopravljalidržavnenaloge,kijimjihjenalagalaokrajnagosposka,rihtarjivpodobčinahpasoskrbelizakrajevnezadeveterprevzemalifunkcijožupanovstarevrste.Vbistvusobiliizvršilniorganokrajnihgosposkoziromaokrajnihkomisariatov.10Možnostizasamostojnodelovanjeinodločanjevobčinisobileminimalne,sajsozemljiškigospodjeobčinenadzorovali,takodasobilinosilciposameznihnalogvobčiniboljnjihoviizvršilniorganikotpapredstavnikiobčine.11

NapodročjudanašnjeobčineDestrniksovprvipolovici19.stoletjaustanovilimajhnekrajevneobčine(OrtsGemeinde).Priizdelavifranciscejskegakatastraleta1824somoraližupani(OrtsRichter)sodelovatispopisnokomisijoinpokazatimejeobčine,dasolahkoizdelalikataster.12Takratsobilekatastrskeobčineenakovelikekotkrajevneobčine.ObčinesospadalepodPtujskiokraj(OberpetttauBezirk),tapapodMariborskookrožje(MarburgerKreis).MeritevjeopravilgeometerIgnatzThumleta1824,polegžupanovjepodpisanokrajniko-misarJožefŠmigoc(JosefShmigoz).NapodročjudanašnjeobčineDestrniksobilenaslednjekrajevneobčine:13DesencizGomilci,DestrnikzZasadi,Drstelja,DoličzBratonekom,Janežovci,JanežovskiVrh,JiršovcizGajamiinGomilo,Levanjci,Ločič,LočkiVrh,Placar,ZgornjiVelovlek,Svetinci,Strmec,VintarovcisPodpršakominVintarovskimVrhom.

KatastrskaobčinaDesenci (DESTINZEN)14jemejilanazahodunaDolič,naseverunaSvetince,navzhodunaVitomarce(Vitmannsdorf)inHvaletince(Hvaletizen),najugupanaLevanjce.Leta1839soopravljaliponovnomeritevkatastra(zaradipritožbe)intakratjebilkotžupanprisotenFrancZelinik(Zellenig).15Občinajeimela13hišin71prebivalcev.

KrajevnaobčinaDestrnik (TESTERNIGBERG),skupajzZasadi,jemejilanaseverunaLočkiVrh,nazahodunaVintarovce,najugunaJanežovskiVrhinDolič,navzhodunaSvetince.Občinajeimela26hišin84prebivalcev.

7Pravtam,str.134.8BožoGrafenauer,LokalnasamoupravanaSlovenskem,Lj.2000,str.94.9Pravtam,str.136.10JožeŽontar,UpravaŠtajerske,Koroške,KranjskeinPrimorja1747/1848.V:Priročnikiinkarteoorganizacijskistrukturido1918,Graz-

Klagenfurt-Ljubljana-Gorizia-Trieste1988,str.89–90.11Grafenauer,str.96–97.12Vsedopisespodpisižupanovsonalepilinazadnjostrankatastrskihmap.ZakatastrskeobčineDestrnik,Desenci,DoličinZgornji

VelovlekvZgodovinskemarhivunaPtuju(ZAP)nihrbtnihstranikatastrskihmap.13CarlSchmutz,HistorischTopographischesLexikonvonSteyermark,Graz,1822.14Leta1822seobčinaDesenci(slovenskoDestinca)šeniomenjalakotobčina,kotobčinepasobileomenjeneGomilaberg(Gomila,kije

imela19hišin81prebivalcev,spadalajevokrajVurberg,kfarisvetegaUrbanaterhgospostvuGornjigrad(Ptujskigrad)),Gomilzenberg(občinaGomilci,kijespadalavokrajPtuj(Oberpettau),hgospostvuGornjigradinfarisvetegaUrbana,imelapaje11hišin53prebivalcev)terSasadaberg(občinaZasadi,spadalakfarisvetegaUrbana,hgospostvuGornjigradtervokrajPtuj)inStermetzberg(Strmec,občinaokrajaPtuj,farasvetegaUrbanatergospostvaDornava,RavnopoljeinGornjigrad,imelaje15hišin61prebivalcev).Vseomenjeneobčineleta1824nisoimelekatastrskihmap.GlejSchmutz.

15ArhivrepublikeSlovenije(ARS),AS177,Franciscejskikataster,fasc.135.

118


119

občinskihorganovinizvajanjupolicijskeganadzora.Kotobčanisobilipriznanitistiprebivalciobčine,kisobililastnikihišealiposestva,kisovobčiniopravljaliobrtalikakdrugpoklic,tertisti,kisobilikottakšniodobčineformalnopriznani.Uslužbenci,učiteljiinduhovnikisobili“pripadniki”tisteobčine,vkaterisodelali.Članiobčinskegaodborasobiliizvoljeniizmedobčanovzadobotrehlet.Sestatisosemoralidvakratnaleto.Zasklepejebilapotrebnaprivolitevtretjineodbornikov.Županjemoralvoditiobčinokotmoralnaoseba,vodiljeupravnezadeveincivilnopravo.Spremoženjemobčinejemoralgospodaritikotdobergospodar.

Nalogežupanasobile:razglašanjezakonovindrugihpredpisov,vodenjeevidenceobčanovintujcev,skrbzanaborterobčinskemeje,zamirinvarnost(splošnavarnost,premoženjskainpožarnavarnosttervarstvopredelementarniminesrečami),skrbzauboge,služinčad,zatrgovino,skrbzazdravstvenostanjeobčanov,vzdrževanjecest,poti,mostov,pobiranjedavkov,skrbzašolstvo.

Čepravjebilonačelozakona,dasestavljavsakakatastrskaobčinakrajevnoobčino,tonibiloizvedeno,kermajhneobčinenisobilesposobneopravljatisvojihnalog(pojavilesoseugotovitve,dabiobčinepotrebovalevsaj2000prebivalcev,daobčinskiodboriinžupaninisosposobniopravljatisvojihnalog,davelikožupanovneznabratiinpisati,vendarsoseobčinebalezdružitve,kerbipotemdrugeobčineimeleoblastnadnjimi31).Noveobčinesotemeljilepravilomanazdružitvivečkatastrskihobčininstemnazdružitvivečsoseskvenoupravno(politično)občino.Zaobčinskegapredstojnikajeobveljalizrazžupan.Večjesobiletežaveprinazivuzaustreznoupravnoenoto,vendarsejenakoncuuveljavilabesedaobčina.32

Prvevolitvesopotekalebrezposebnosti, leponekodsejepojavilupor,kersožupaninob-činskisvetovalcipriseglipovolitvahvcerkvi,kjersoobljubili,dabodoizpolnjevalineleob-činskezakone,ampaktudidruge,zatososeljudjebali,datopomenipristaneknaponovnopodložništvo.Konecoktobraleta1849sobileprvevolitvekončane.

Sodelovanjeprebivalstvavsmisluustavenajbipotekaloprekavtonomnihkrajevnihobčin,vendarsobiledošestdesetihletpopolnomapodrejenedržavnemuvodstvu.Decembraleta1851,kosejezačelabsolutizem,sijevladapri-držalapotrjevanjeobčinskihpredstojnikov.Kojepoteklaprvamandatnadoba,sovolitveopustiliinpodaljšaliobstoječimzastopstvommandat.Uveljavilosejenačelo,daimaobčinastrogoomejendelokrogindasemorarazvijativskladuzdržavnooblastjo.Naslednjeletosoodpravilijavnostrazpravobčinskihzastopstev.33

Slika 2: Občinski red za deželo Štajersko z dne 2. maja 1864 (ZAP, Varia, šk. 3, ovoj 42)

31Gragenauer,str.107.32PravniterminologMatejCigalejekoturednikslovenskeizdajeDržavnegazakonikauveljavilbesedoobčina,kijeizpodrinilabesedisoseska

insrenja.Glej:Vilfan,str.449.33Vilfan,str.451–452.


VkrajevniobčiniVintarovci (WINTERDORF mit Wintersberg)26jebilameritevzakatasteropravljena17.julija.Kotpodpisnikisonavedeni:MartinToplak(Toplag),županinposestnik,JurijBračič(GeorgWratschitsch),za-prisežnikinposestnik,JakobFric(JacobFritz),zaprisežnikinposestnik,JanezDoklovič(JohannDoiklowitsch),zaprisežnik,kotpričizaimena(Nahmenfertiger)pastanavedenaMiha(Michael)MurkoinUrbanKrefl.Občinajeimela65hišin261prebivalcev.

KrajevnaobčinaZgornji Velovlek (OBER VOLLULEGG)27 jemejilanaseverunakatastrskiobčiniDoličinLevanjci,navzhodunakatastrskeobčineSpodnjiVelovlek,KicarinRogoznico,nazahodupanakatastrskiobčiniJanežovciinJanežovskiVrh.Občinajeimela23hišin115prebivalcev.

ČAS PO MARČNI REVOLUCIJI (PO LETU 1848)AvstrijskinotranjiministergrofStadionjepripravilosnutekzakonaoustanovitviobčin,28naosnovikateregajecesarFrancJožef17.marca1849izdalZačasnizakonoobčinah.29Načelategazakonasoostalaskorajnespre-menjenavveljavidorazpadaavstro-ogrskemonarhije.Potemzakonujekatastrskaobčinasamostojnakrajevnaobčina,30čepaobčinenimajodovoljsredstevzaopravljanjesvojihnalog,selahkozdružijovenokrajevnoobčino.Občinajeimelazagotovljenosamoupravovsvojihnotranjihzadevah,torejpriupravljanjupremoženja,postavitvi

Slika 1: Prisega župana iz sredine 19. stoletja (ZAP, Varia, šk. 8, ovoj 106)

26ZAP,Franciscejskikataster,šk.3,ovoj58.27CarlSchmutz,gesloOberVollulegg.28SergejVilfan,PravnazgodovinaSlovencev,Ljubljana,1961,str.450.29ProvisorischesGemeindegesetz,KaiserlichesPatentvom17.März1849,MOP,šk.317.30NaŠtajerskemsobileobčinesestavljeneizpovprečnodvehkatastrskihobčin.VladimirBračič,Prostorskirazvojupraveinsamoupravne

razdelitvenaobmočjuSVSlovenije.V:Časopiszazgodovinoinnarodopisje,2/1978,str.273.

120


121

Posledicazdružitvevečkatastrskihobčinjebilanovaobčina(Ortsgemeinde)SvetiUrban(St.Urbani),kijezdružilakatastrskiobčiniSvetinci(Svetinzen)inDestrnik(Desternigberg).47Županobčine48jebilpodpisankotobčinskipredstojnik/predsednik(GemeindeVorstand),tojebilJanezMarinič(JohanMarinitsch),kotodbornikipasosepodpisaliAlojzČeh(AloisSchech),FrancHorvat(FranzHorvath)inJožefBračič(JosefWratschitsch).

ObčinaDesenci(slovenskoDestinci)49jebilasestavljenaizkatastrskeobčineDesenciinkatastrskeobčineGo-milci(Gomilzen),občinaDrstelja50jeostalanespremenjena,pravtakoobčinaDolič,51kjerjekotžupan(avgustaleta1878)omenjenLovrencHorvat(Horvath),52občinaJiršovci53jebilasestavljenaizkatastrskihobčinGomilainJiršovci,občinaJanežovci(slovenskoJanževskives)54jebilasestavljenaizkatastrskeobčineJanežovskiVrh(Janschenberg/Janžovskivrh)terkatastrskihobčinJanežovciinPlacar(Placerje/Platzern),občinaLevanjci55izkatastrskihobčinLevanjciinZgornjiVelovlak(Obervelovlak),občinaLočič56paizkatastrskihobčinLočičinLočkiVrh(Lotschitschberg);nespremenjenajebilaobčinaVintarovci/Vinterovci.57Leta1893jevasJanežovskiVrhspadalakobčiniSvetiUrban58innekJanežovcem.Občinskipredstojnikisouradovalivnemškemjeziku,zatojeneimenovani“narodni”mladeničnapadelstareobčinskemoževobčiniSvetiUrban,keruradujejovnemškemjeziku.59

Občinajebilapostaremavstrijskemzakonuorganizacijavsehprebivalcevobčine.VpropagandniknjižiciKmetskedelavskezveze60lahkopreberemo,davobčinidotakratniprišlodobesedeljudstvo,ampaklebogatitrgovci,gostilničarji,posestnikiinškrici.61Zaradivolilnegasistema62sejetemuprimernozobčinskimpremoženjemtudigospodarilo:“Župansenismatralzazastopnikainvaruhavsehobčinarjev,ampakzazastopnikaonih,kisogaizvolili,torejzazastopnikapeščicenajbogatejšihobčinskihmogotcev.”63Občinenisoskrbelenitizazakonskopredpisaneobveznosti.Tosejezlastipokazalomedprvosvetovnovojno,kojebilaobčinskaupravavrokahbogatihklerikalnihposestnikov.Njihovaedinaskrbjebilaoprostitiodvojaškeslužbesinovebogatihklerikalnihposestnikov,varovatibogatekmetepredrekvizicijo64terpodpisovativojnaposojila.Občinebimoralepozakonuposkrbetizahlapceindekle,kosopostalinezmožnizadelo,vendarsobiliprepuščeniberačenjuodhišedohiše,doklernisoumrlivkakemhlevualinacesti.Podobnosejegodilorevnimvdovaminsirotam.65

ČAS KRALJEVINE JUGOSLAVIJEPorazpaduavstro-ogrskemonarhijejeneposredninadzornadobčinamiprešelnanarodnooziromadeželnovlado(1918–1919).Priobčinskihvolitvahjebildotedanjisistemdavčnegacenzusazvolilnimirazredidokončnoodpravljenzzakonomleta1922.66Volitisoimelipravicovsimoški,starinajmanj21let,državljaniKraljevineSHS,česoimelivsajenoletorednobivališčevobčini.Zaodbornikasosmelibitiizvoljenimoški,starinajmanj24let,kisoimelivobčinistalnobivališčenajmanjdveleti.Gledenašteviloprebivalcevobčinejebilovzakonu

47JosefAndr.Janisch,Topografisch-statistischesLexikonvonSteiermark,Graz1885,gesloSt.Urban.48ARS,AS177,Franciscejskikataster,fasc.134,Protokol,17.avgust1878.49Janisch,gesloDestinzen.50Pravtam,gesloTristeldorf.51Pravtam,gesloDolitschen.52ARS,franciscejskikataster,št.ovoja162,k.o.Dolič,Obračunskiprotokolkatastrskegadohodkazal.1878.53Janisch,gesloHirschendorf.54Pravtam,gesloJanschendorf.55Pravtam,gesloIuvanzen.56Pravtam,gesloLotschitschdorf.57Pravtam,gesloWinterdorf.58SpecialnirepertorijkrajevnaŠtajerskem,Dunaj1893.59ČasopisŠtajerc,letnikIV,leto1903,str.7.60JurijSkopec,Vbojzaobčino,PropagandnaknjižicaKmetskedelavskezveze,Ljubljana1921.61Gosposkičlovek.V:MarkoSnoj,Slovenskietimološkislovar,str.637.62Občinskiodborsovolilitrijerazredi.Vprvemrazredusovoliligospodjeinnajbogatejšiposestniki,vdrugemrazredubogatiposestniki,

trgovci,gostilničarjiinpodobni,vtretjemrazredupapreostalidavkoplačevalci(vendarsamoplačevalcidirektnihdavkov).Takojebilavelikavečinaljudstvabrezvolilnepravicezaobčino.Vsakrazredjevolilenakošteviloodbornikov.V:Skopec,str.7.

63Pravtam,str.7.64Vvojnizasega,prisilniodkup(npr.živinezavojsko)aliodvzembrezodškodnine.V:Velikislovartujk,Ljubljana,str.986.65Skopec,str.8.66Ur.l.pokrajinskeupravezaSlovenijo,št.31,1.4.1922,str.213,ZakonovolitvahvobčinskazastopstvavSloveniji.


Popadcuabsolutizmasoponovnooživelanačelazačasnegazakonaizleta1849,kisobilazajetatudivnovemzakonu,kijeizšel5.marca1862invkateremsobilanapisanaleokvirnadoločila,kijihjedveletipoznejedo-polnilobčinskired34zadeželoŠtajerskoinkijeostalzmanjšimispremembamivveljavidonovezakonodajepoprvisvetovnivojni.

Osnovnepotezeobčinskeupraveponovizakonodajisobile:občinskizastop(Gemeindevertretung)jebilsestavljenizobčinskegaodbora(Gemeindeausschuss)kotnajvišjegaorganakrajevneobčine,kijeimelpravicosklepanjainnadzornadpredstojništvom,terobčinskegapredstojništva(Gemeindevorstand)kotizvršilneoblasti.35Občinskiodborjegledenaštevilovolivcevštelod8do30članov.36Mandatodborainpredstojništvajebilpravilomatrileta.Občinskizastopjepostavilobčinskiodborizmedsvojihčlanovinjebilsestavljenizžupana(Gemeindevor-steher)ternajmanjdvehsvetnikov.

Zakonrazlikujemedlastniminprenesenimdelokrogomobčin.Lastnidelokrogsopredstavljalenaslednjedejavnosti:1.upravljanjeobčinskegapremoženja,2.skrbzavarnostosebinimetja,3.skrbzaobčinskeceste,potiinmostove,4.nadzornadtrgovanjemzživili,skrbzasejmeintrge,posebejpanadzornadcenoinmero,5.zdravstveninadzor,6.nadzornadslužinčadjoindelavci,7.nravstveninadzor,8.skrbzaubogeindobrodelnezavode,9.stavbniinpožarninadzor,10.skrbzašolskestavbe(dasegradijo,vzdržujejoinplačujejo),11.po-sredovanjepriporavnavidvehsprtihspomočjoizvoljenihobčanov,12.prodajapremičnihstvarinadražbi.37Prenesenidelokrogsopredstavljalirazglašanjezakonov,pobiranjeneposrednihdavkovterskrbzanabor.38

Občinajebilapodrejenanadzorudeželnegazboraaliodbora,priprenesenihobveznostihpadeželnivladi.Deželnavladajeimelatudipravicorazpustitiobčinskozastopstvo.Svojestroškejeobčinakrilaizlastnegapremoženjaalizdokladaminaneposrednedavkeintrošarine.Obveznostivprenesenemdelokrogupasobilesprotidoločenezzakoni.39

Zakonjedoločaldvekategorijiprebivalcevobčine:občani(Gemeindemitglieder)intujci.Občanisobilialiobčinskipripadniki(Gemeinde-Angehörige),tosobilitisti,kisoimelivobčinidomovinskopravico(župniki,uradniki,upokojenioficirji,odvetniki,notarji,javniučitelji),alisoobčani(Gemeindegenossen),topasobilitisti,kivobčininisoimelidomovinskepravice,imelipasovnjejobdavčenohišo,posest,obrtalidohodke.40

Občinskevolitvesosepoletu1861periodičnoponavljalevsakatrileta.Vmanjšihobčinahsodostikratpre-vladaleosebnepovezave,vvečjihpajebilpravivolilnibojmedstrankami.41Obuvedbiobčin(leta1850)jebiladeželaŠtajerskarazdeljenanatriokrožja–kresije(Graško,MariborskoinBruško).ObmočjesedanjeRepublikeSlovenijejebilovključenovMariborskookrožje,kijebilorazdeljenonašestokrajnihglavarstev.OkrajPtujjebilsestavljeniz79občin.NapodročjudanašnjeobčineDestrniksobileobčine(takratnapoimenovanja)Desnice(verjetnoDesenci),Derstela,Dolič,Janežovci,Jirsovci,Levajnce,Ločič,Svetince,Vintarovce.42VposameznihobčinahvokrajuPtujježivelopovprečno563ljudi.43

Sredisedemdesetihletjebilžupanmajhneobčine44DrsteljaMartinMurko,45očeslovenskegaizobražencainslavista,profesorjaMatijeMurka.Občinskapisarnajebilakarprinjihdoma.Prinjihsobiletudisejeobčinskihsvetovalcev.Otrocisoraznašalirazglaseinpozivepohišah.Pisarniškodelojeopravljalrevenkmet,kijeimelnekajrazredovsrednješole.Pomagalisotudisinovi,zlastimedštudijem,prireševanjupoizvedb,pisanjuživin-skihpotnihlistovinpotnihlistovzaobčane.Murkovočejeznalpravilnopisatinemškopisavoinsejevgoticitudipodpisoval.46

34GemeindeOrdnungundGemeindeWahlordnungfürdasherzogthumSteiermark,2.mai1864,ZAP,Varia,šk.3,ovoj42.35JožeŽontar,UpravaŠtajerske,Koroške,KranjskeinPrimorja1747/1848,str.103.36DeželniobčinskiredzaŠtajerskov13.členudoločavobčinizmanjkot100volivci,dajeobčinskiodborsestavljeniz8ali9odbornikov,če

jevolivcev100–300,jeodbornikov12,čejevolivcev301–600,jeodbornikov19,čejevolivcev601–1000,jeodbornikov24,inčejevobčinivečkot1000volivcev,jeodbornikov30.

37Deželniobčinskired,24.člen.38Grafenauer,str.114.39Vilfan,str.451–452.40Deželniobčinskired,1.člen.41Grafenauer,str.130.42Pravtam,str.136.43Pravtam,str.138.44MatijaMurko,Spomini,Ljubljana1951,str.9.Občinajeimelasamo52hišnihštevilk.45Verjetnojebilžupanok.leta1875,kojesinMatija,star14let,obiskovalnižjogimnazijo.46Murko,str.11–12.

122


123

IzproračunaobčineSvetiUrbanzaleto1928razberemo,dajeimelaobčinadohodkeizprihodkovodribnikovintekočihvodvvišini50dinterodobčiniprepuščenelovskezakupninevvišini500din.Izdatkiobčinesoznašali13.195,62din.ObčinskisvetzžupanomMihoRašlomterobčinskisvetovalciAlojzCizerl,AlojzJanuš,FrancFurstinEdvardMariničterobčinskiodbornikiIvanRazbornik,AntonIrgl,JanezČehinTomažZeleniksosklenili,daboobčinazapokritjeprimanjkljajapobirala200-odstotnoobčinskodokladonahišnonajemnino,250-odstotnoobčinskodokladonapreostaledirektnedavke(razennatiste,kisopozakonuprostiobčinskihdoklad)ter150-odstotnodokladonatrošarinoodvinainvinskegamošta.OblastniodborMariborskeoblastijemoralnatopotrditiizdatketervišinodoklad.Tabela 1: Dohodki občin leta 192876

Izdatkiobčinsobilinavedeninaistemobrazcu,insicer:

1.Predviden(dozdevni)primanjkljaj(nedostatek)tekočegaleta;

2.Zaohranitev,uporaboinupravoobčinskegapremoženja(a.zaobdelovanjezemljišča,b.zaohranitevposlopij,c.zadokuppremičnegablaga,č.zadavčneinpristojbinskenamene,d.zazavarovalnepremije);

3.Zasplošnouporabo(a.letniprejemkiobč.načelnika,b.letniprejemkiobč.svetovalcev,c.letniprejemkiobč.pisarja,č.letnaplačaobč.posla,d.odškodninazapotnestroške,e.letnanajemninauradnihprostorov,f.čiščenje,kurjava,osvetljavaobč.prostorov,g.pisarniškepotrebščineintiskovine,razglasi,koleki,poštnina,h.pohištvo,zakoniki,knjige);

4.Zapodjetja(a.zamostnotehtnico,b.zapoljedelskestroje);

5.Zavarnostnoredarstvo(a.zavarnostneinnočnečuvaje,b.zaogledneobhode);

Občina

Desenci77

županFrancČeh

Drstelja78

županJakobBezjak

Dolič79

županJožefHauptman

Janežovci80

županJakobPotočnik

Jiršovci81

županFrancFuks

Levanjci82

županTomažČuš

Ločič83

županJanezSenekovič

Vintarovci84

županLeopoldMarkež

Sv. Urban85

županMihaRašl

Dohodki vDIN

–dozdevnipribitektekočegaleta 145,35–lovskazakupnina 65,00


–dozdevnipribitektekočegaleta 1.500,00–lovskazakupnina 70,00

–dohodkiizobčinskegazemljišča 700,00–lovskazakupnina 150,00



–dozdevnipribitektekočegaleta 4.050,00–pašnina 400,00–lovskazakupnina 210,00

–lovskazakupnina 170,00

–prihodkiodribnikovintekočihvod 50,00–lovskazakupnina 500,00

SkupajvDIN

210,35

600,00

1.570,00

850,00

1.605,00

400,00

4.660,00

170,00

550,00

76ARS,AS93,OblastniodborMariborskeoblasti,Proračuniobčinzal.1928.77Pravtam,fasc.102,spis5906.78Pravtam,fasc.102,spis1980.79Pravtam,fasc.102,spis3842.80Pravtam,fasc.105,spis9131.81Pravtam,fasc.105,spis2645.82ARS,AS93,OblastniodborMariborskeoblasti,fasc.106,spis6194.83Pravtam,fasc.106,spis6195.84Pravtam,fasc.115,spis3837.85Pravtam,fasc.114,spis65.


tudidoločenošteviloodbornikov.67Povolitvahobčinskegaodborajebilotrebaizvolitižupana.Županasovoliliizmedobčinskihsvetnikovzvečkotpolovicoglasovnavzočih(prisotnihjihjemoralobitinajmanjpolovica).

Šenaprejsoobstajaleobčine,oblikovanevobdobjuavstro-ogrskemonarhije.NapodročjuokrajaPtujsobileleta1921občineDestinci(109),68Dolič(182),Drstelja(227),Janežovci(384),Jiršovci(371),Levanjci(263),Ločič(322),SvetiUrban(538)inVintarovci(284).69

Zustanovitvijooblastileta1922jeprešelnadzornadobčinaminavelikežupane,kisoopravljalinalogeobčeuprave.Področjelokalnesamoupravestadosprejetjazakonaoobčinahleta1933urejalaZakonooblastniinsreskisamoupravi70terZakonoobčiupravi.71

Pošestojanuarskidiktaturi(leta1929)jeoblastvseobstoječeobčinskeupraverazrešila,novežupanesoimenovalitedajšedelujočivelikižupanioblasti.Sestavainpristojnostobčinskihupravstaostaliisti.72

Premoženjeobčinejebilosestavljenoizobčinskihzemljišč,hiš,naprav,denarnihzaloginobčinskihdavkov.Tidavkisosepobiralivoblikidokladnadržavneneposredne(direktne)davke.Občanisomoraliopravljatitlako(zaraznajavnadelazaobčinskepotrebe)inplačevatiužitnino(daveknaživljenjskepotrebščine).Občinetudinisoimeleneposredneganadzoranadšolami(zatestaskrbelideželaindržava),moralesolevzdrževatišolskestavbe.73

Proračunobčinejebilvglavnemnačrtobčinskegagospodarstvazaletodninaprej.Obsegatijemoralvseizdatkeinprihodkeobčine,kijihjebilomogočepredvideti.Čepravjebilproračunvbistvunekopredvidevanje,jeoblastželela,dajerealen.Pravtakoježelela,dajeuravnovešen,karpomeni,dasobiliizdatkikritizdohodki(kakorjetodoločal96.členzakonaoobčinahizleta1933).Brezteganačelajeproračunizgubilvsakršnovrednost.74Majhneobčinesoimelevtemobdobjuvečizdatkovkotprihodkov.Svojedohodkeinizdatkesomoralevpisativposebneobrazce,imenovane“Proračunobčine”,vkaterejeobčinapotemsamopripisalavrednost.Vrstado-hodkovježebiladoločena:

I. Prilivtekočegaleta;

II. Dohodekizobčinskegapremoženja:zakupninaodzemljišč,pašnina,dohodkiizobčinskegazemljiščaitd.,prihodkiodribnikovintekočihvod,najemninaodposlopij,obrestiodnaloženihglavnic;

III. Dohodkiizpodjetijobčin:mostnetehtnice,poljedelskistroji;

IV. Dohodkiizpristojbininodredb:pristojbinazatržnastojišča,zadomovinskoinmeščanskopravico,zaogledživine,zaogledmesta,zaogledmrličev,pristojbinagostilninpivniczatočenječezuro,pristojbinazaodvozkomunalnihodplak;

V. Dohodkiizsamostojnihobčinskihdavkov:najemnivinarji,daveknapse;

VI. Dohodkiizdenarnihglob;

VII. Dohodkiizprostovoljnihdarovinsporočil:občiniprepuščenalovskazakupninatersporočilaindrugadarila;

VIII. Subvencijezaceste;

IX. Dohodkiizposojilnajetihodobčine;

X. Dohodkiizprodajepremoženja:odprodajezemljiščterdvignjenihhranilnihvlog;

XI. Drugidohodki(pripregledanihobračunihobčintarubrikanibilanikoliizpolnjena).75

67Vobčinahzmanjkot500prebivalcijebilodoločenih7odbornikov,vobčinahzmanjkot1000prebivalcipa9odbornikov.68Številkevoklepajihpomenijošteviloprebivalcev.69Grafenauer,str.189.70Ur.l.pokrajinskeupravezaSlovenijo,št.49,15.5.1922.SlovenijajebilarazdeljenanaLjubljanskoinMariborskooblast;oblastisobile

sestavljeneizsrezov,sreziizobčin.71Ur.l.pokrajinskeupravezaSlovenijo,št.49,15.5.1922.72Ur.l.LjubljanskeinMariborskeoblasti,št.5,str.32,Zakonospremembizakonovoobčinahinoblastnihsamoupravah.73Skopec,str.47in50.74SlužbenilistKraljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.50,24.6.1939,Navodilazasestavoobčinskihproračunov,str.494.75ARS,AS93,OblastniodborMariborskeoblasti,Proračuniobčinzal.1928,natisnjeniobrazec,kigajeizpolnilavsakaobčinaposebej.

124


125


6.Zasejemskoredarstvo;

7.Zapožarnoobrambo;

8.Zazdravstvenooskrbo(a.prispevekzaokrajnega(distriktnega)zdravnika,b.zababico;c.zamrliškegaoglednika,č.zaoglednikaživineinživinozdravnika,d.zaizolacijske(samotne)prostoreinrazkuževanje,e.zaobčinskopokopališče,f.zakonjederca,g.zaodvozfekalij);

9.Prispevekobčinskeblagajnekblagajnizareveže(ubožnizaklad);

10.Stroškizacesteinvodnepoti(cestneinvodnestavbe)terpromet(a.zanovecesteinmostove,b.zavzdrževanjecestinmostov,c.plačacestarju,č.prispevekzapoštointelegrame,d.zacestnetable);

11.Zapoljedelstvo(a.zapoljskečuvaje);

12.Zabogočastje,pouk,prosvetoinumetnost(a.prostovoljniprispevkizacerkevincerkveneprireditve,b.prispevkizaljudskešole);

13.Zapodpore,prispevkizadruštvainustanove;

14.Zavojaškenamene;

15.Zaobčinske,okrajne,deželneindržavnozborskevolitve;

16.Zaobčinskedolgove(a.zaobresti,b.zaporavnavo);

17.Zapomnožitevobčinskegapremoženja(a.nakupzemljišč,b.nakupdržavnihpapirjev,c.vlogaprikreditnihzavodih);

18.Zaposojilainpovračljivedenarnepodpore;

19.Privremenskihdogodkihinizrednihsilah;

20.Zadrugezadeveinsicer…(prostozadopisat).

Tabela 2: Izdatki občin leta 192886

86ARS,AS93,OblastniodborMariborskeoblasti,Proračuniobčinzal.1928,fasc.odA–Ž.

Izdatkiletniprejemkiobč.načelnika300,prejemkizaobč.pisarja40,pisarniškepotrebščine100,pohištvo,zakoniki,knjige100 540,00zazdravnika46,konjederca30 70,00vzdrževanjecest,mostov 500,00zašolopriSv.Urbanu 2636,58zaRK30,zarevnisklad100 130,00zanabor,spremstvorekrutov 50,00zavolitve 100,00

ObčinaDrstelja

PrimanjkljajvDIN

3.426,58

SkupajvDIN

4.032,58

Višinadavkovv%

Izdatkiletniprejemkizaobč.načelnika100,pisarniškepotrebščine200,nakupzakonikov,knjig200 500,00zazdravnika 30,00zavzdrževanjecest,mostovterplačacestarja 101,00zašolopriSv.Urbanu 1761,26zabednisklad50,zaRK500 100,00zanabor 60,00zavolitve 60,00zavremenske,naravnenesreče 100,00

ObčinaDolič

PrimanjkljajvDIN

1.142,00

SkupajvDIN

2.712,00

Višinadavkovv%

100%dokladenaneposrednedržavnedavke,

100%dokladenatrošarinoodvinskegamošta

Izdatkiprimanjkljajtekočegaleta 3000,00zaobdelovanjeobč.zemljišča30,zadavčneinpristojbinskedohodke40 70,00prejemkiobč.načelnika150,svetovalcev100,pisarja50,potnistroški100,čiščenje,kurjava,svečava50,zakoniki,knjige200 650,00zazdravnika80,mrliškegaoglednika20 100,00zanovecesteinmostove983,08,vzdrževanjecestinmostov1200 2183,08zašolopriSv.Urbanu 7283,76zaubožniskladMariborskeoblasti 250,00zanabor,spremstvorekrutov 100,00zavolitve 100,00

ObčinaJanežovci

PrimanjkljajvDIN

12.960,84

SkupajvDIN

13.810,84

Višinadavkovv%

200%občinskedoklade

400% dokladenadirektnedavke

200% dokladenatrošarinoodvinainvinskegamošta

ObčinaJiršovci

PrimanjkljajvDIN

6.646,50

SkupajvDIN

8.251,50

Višinadavkovv%

350%dokladenadirektnedavke


Izdatkiprejemkiobč.načelnika250,obč.svetovalcev20,obč.pisarja100,obč.posla50,letnanajem-ninaprostorov110,pisarniškepotrebščine200,knjige,uradnilisti124 854,00prispevekzazdravnika94,95,oglednikaživineinživino-zdravnika5,zaizolacijskeprostoreinrazkuževanje15,zakonjederca50 164,95vzdrževanjecestinmostov 1538,00zašolopriSv.Urbanu 4328,00zašolovVurbergu 1175,00zaRK20,zadomzazaščitodeklet20 40,00zanabor 50,00zavolitve 100,00

Izdatkiletniprejemkizaobč.načelnika300,obč.svetovalce40,pisarja60,posla40,čiščenje,kurjavainsvečavaprostorov40,pisar-niškepotrebščine,tiskovine,koleki,poštnina200,zakoniki,knjige200 920,00zazdravnika152,zaizolacijskeprostoreinrazkuževanje50,konjederca100 302,00zagradnjonovihcestinmostov 2200,00zašolopriSv.Urbanu 9124,60zaubožnisklad 150,00zavojaškezadeve 100,00izredniizdatki 742,70

ObčinaLevanjci

PrimanjkljajvDIN

13.099,30

SkupajvDIN

13.499,30

Višinadavkovv%

430%naobčinskedoklade

Izdatkizadavčneinpristojbinskedohodke 25,00letniprejemkizazaposlene:obč.načelnik75,obč.sveto-valci0,obč.pisar100,prevoznistroški200,pisalnepotrebščine105,zakonikiinknjige120 600,00zdravstvenaoskrbaprebivalstva 350,00stroškizacesteinmostove 700,00zašolopriSv.Urbanu 3989,36zapopisprebivalstva 100,00zarevnevojaškeobveznike 60,00zavolitve 100,00zavremenske,naravnenesreče 100,00zaubožnisklad 60,00

ObčinaDesenci

PrimanjkljajvDIN

5.874,00

SkupajvDIN

6.084,36

Višinadavkovv%

450% dokladenaneposrednedržavnedavke,

150%dokladenatrošarinoodvinainvinskegamošta

126


127

ObčinaVintarovci

PrimanjkljajvDIN

9.211,35

SkupajvDIN

9.381,35

Višinadavkovv%

200%dokladenahišnonajemnino



Izdatkiprimanjkljajtekočegaleta 500,00letniprejemekobč.načelnika350,potnistroški100,pisarni-škepotrebščine100,pohištvo,zakoniki,knjige100 650,00zazdravnika82,49,zaizolacij-skeprostoreinrazkuževanje25,zakonjederca100 207,49prispevekobč.blagajnekubožnemuskladu 3000,00zavzdrževanjecest 768,22zašolopriSv.Urbanu 4185,00zaRK 20,00zanabor 50,00

Izdatkiletniprejemkiobč.načelnika400,čiščenje,kurjava,svečava35,pisarniškepotrebščine100,pohištvo,zakoniki,knjige120. 655,00zapožarnoobrambo 500,00zazdravnika134,70,zakonjederca50 184,70zavzdrževanjecest 4000,00zašolopriSv.Urbanu 8127,26zavremenskenesreče 26,75

ObčinaLočič

PrimanjkljajvDIN

8.833,71

SkupajvDIN

13.493,71

Višinadavkovv%


100%natrošarinoodvinainvinskegamošta

IzdatkiObčinaSv. Urban87

PrimanjkljajvDIN

12.645,62

SkupajvDIN

13.195,62

Višinadavkovv%

200%nahišnonajemnino

250%naostaledirektnedavke

150%natrošarinoodvinainvinskegamošta

Majhnepodeželskeobčinesoporabilezaosebneizdatkeadministrativnegaosebjaenotretjinosvojihcelotnihdohodkov,zapisarniškepotrebščine,kurjavoinrazsvetljavopa8,4%celotnegaobčinskegaproračuna,tojeskorajtoliko,kotsogaporabilezagradnjoinpopravilozgradbterpopravilocest.Hkratipajebilazanemarjenaskrbzaizobraževanje,sanitarno-zdravstvenepotrebe,zlastipazapospeševanjekmetijstvainživinoreje,zakarsoporabilikomaj2%proračuna.Dabidobileobčinevirzapokritjetehneproduktivnihizdatkov,sopovečaledokladeindavčnabremena.Takoje26%vsehobčinvKraljeviniSrbov,HrvatovinSlovencevimelodokladenadavkedo300%,48,6%občinjeimelodokladodo1000%,17,8%občinjeimelodokladodo2000%,4%občinpajeimelodokladonad2000%.Zaraditegajeministerzafinanceodredil,damorajoobčinskeupraveizvestinaslednjeukrepe:najprejrevidirativseosebneizdatkeinjihznižatinanajnižjomerotako,daodpustijovsene-potrebneosebe(predvsemjihjepozival,najukinejozaposlovanjezanagrajevanjeterzaposlovanjeosebnihinstrankarskihprijateljev).Največjopozornostmedizdatkinajbinamenjaliureditviinvzdrževanjucest,zdravju,prosveti,zlastipakmetijstvuinživinorejikotnajvažnejšimadejavnikomazagospodarskiinkulturninapredeknaroda.Vsotaodmerjenedokladeleta1929nismelabitivečja,kotjebilaodmerjenaleta1928,občinskaupravasejemoralapotruditi,dabiseodstotekcelozmanjšal.Innenazadnje,izvestijebilotrebarevizijovsehobčinskihtaksintrošarin,danebinjihovavišinaškodljivovplivalanaproizvodnjoinprometzlastnino(imovinami).Kršitevteuredbeseještelazatežkokršitevdržavnihkoristiinjebilanajstrožjekaznovana.88

87Zatoobčinonisemdobilapodatkovovišiniizdatkov.88Ur.l.LjubljanskeinMariborskeoblasti,št.14,9.2.1929,str.120,Uredbaministrazafinancegledeumnegaobčinskegagospodarstva.

Slika 3: Izvleček iz zapisnika seje občinskega odbora občine Sveti Urban89

Pripregledovanjuobčinskihproračunovzaleto1928jeoblastniodborMariborskeoblastispoznal,dagospodar-jenjeinposlovanjeobčinnistapovsemvredu.Tudiizsamihobčinsoprihajalepritožbe,danjihovoposlovanjenivskladuzzakonom.Revizijesopokazale,danekatereobčinevodijosvojeknjigeskrajnopomanjkljivoinuporabljajoprisvojemdeluknjigeintiskovino,kinibilavečvskladuzustavo.Zatojejanuarjaleta1929Ob-lastniodborpovabilvsežupane,blagajnike,tajnikeindrugečlaneobčinskegaodboranatečaj,kjerbidobilina-


89ARS,AS93,OblastniodborMariborskeoblasti,Proračuniobčinzal.1928,fasc.114,spisšt.65.

128


129

vodila,kakosepravilnovodijoobčinskogospodarstvo,občinskapisarnaindrugiobčinskiposli.Tečajjepotekal19.in20.januarjavrestavracijiMiheBrenčiča,mestnegažupananaPtuju.Ssebojsomoraliprinestiblagajniškidnevnikobčine,blagajniškidnevnikblagajnezareveže(ubožnegazaklada), inventurniseznamobčinskegapremoženja,vložnizapisnik,občinskomatico90terknjigosejnihzapisnikov.Natečajusopregledaliobčinskeposlovneknjigeterposlušalipredavanjionačelihobčinskegaračunovodstvainotemeljnihpojmihorganizacijeobčinskepisarne.91

KOMASACIJA OBČINNoviZakonoobčinah92jecelovitourejalorganiziranostobčin,pogojezanjihovooblikovanje,njihovepristojnostibibilevezanenapodročjesamoupraveinizvajanjenalogobčeuprave.Ciljzakonajebilpoenotitiorganiziranostinpristojnostobčinteroblikovativelikeobčine,kibodosposobnessvojimidohodkiizvajatištevilnenalogeterhkratidobroupravljativseprenesenenalogeobčeuprave.Novizakonjedoločal,damorajoimetiobčinekotsamoupravnatelesanajmanj3000prebivalcev,takriterijpasejesmelprekršitile,česotozahtevaleterenskerazmerealidrugiupravičenirazlogi.Zzakonomjebilodoločeno,damoraimetiobčinanasvojemsedežupri-mernoindostojnozgradbozaobčinskoupravo.

Temeljniorganodločanja(sklepanjainnadzora)jebilobčinskiodbor.Številočlanovjebilopogojenosštevilomprebivalcev.93Odborjebilizvoljenssplošnim,enakim,neposredniminjavnimglasovanjemzatrileta.Volilniredjedoločaljavnoglasovanjeinprivilegiranjenajmočnejšekandidatneliste,kijetudidobiladvetretjiniod-borniškihmest.Občinskevolitveponovemjebanodredilza15.oktober1933.Zaobčinskegaodbornikajebillahkoizvoljenvsak,kijeimelvolilnopravicoinjebilstarnajmanj25let.Naprvisejisovsiizvoljenipodpisaliprisego,kisejeglasila:“JazN.N.prisegamnaedinegaBoga,dabomkraljuindomovinizvest,dasebompripo-slovanjudržalustaveindržavnihzakonov,dabomčuvaldržavnoinnarodnoedinstvo,dabomdolžnostsvojegazvanjatočnoopravljalinvestnozastopalinbranilsamoupravneindržavnekoristi.TakomiBogpomagaj.”

Zakonjedoločal,dajenosileczmagovalnelistepostaltudipredsednikobčinskegaodborakotpredsedujočiinnadzorniorgan.Predsednikobčinejevodilobčinskoupravo(sestavljenoizpredsednikainčlanovkotizvršilnikolegijskiorganobčinskegaodbora),ki jeimelanalogo,daneposrednoupravljazobčinskimpremoženjem,sestavipredlogobčinskegaproračunainobčinskihdavkovterupravljadrugefinančnezadeve,pripravljasklepezaobčinskiodbor,ustanavljaobčinskapodjetjainnadzorujenjihovoposlovanjeterizrekakaznizaprekrškespodročjaobčinskepristojnosti.Najvažnejšanalogapredsednikaobčinepajebilaizvajanjesklepovobčinskegaodborainuprave.

Zakonjepodrobnodoločalnalogeobčinepriskrbizagospodarski,socialniinkulturnirazvojnjenegaobmočjainpriopravljanjunalogkrajevnepolicije.Občinajemoralaskrbetizajavnovarnostinred,zanadziranjeobratovanjagostinskihlokalovintujcev,zazatiranjenalezljivihbolezni,zavarnostjavnegaprometa,začistočoinvzdrže-vanjecest,mostov,rekinpotokov.Graditiinvzdrževatijemoralaobčinskecesteterdrugekomunalneobjekte,podpiratisocialnoogroženeobčane,skrbetizazdravstvenezadeve,pospeševatigospodarstvozustanavljanjeminpodpiranjemrazličnihkmetijskihzadruginhranilnic,izdajatigradbenadovoljenja,skrbetizavarnostpredpožariindrugiminesrečami,širitiinpospeševatiprosvetozzidanjemšol,ustanavljanjemknjižnicinčitalnic,prirejatigospodarskeingospodinjsketečaje.

OBČINA SVETI URBANNapodlaginovegazakonaoobčinahizleta1933jeprešelnadzornadobčinamineposrednonasreske(okrajne)načelnike,kisolahkoprisostvovalisejamobčinskihodborov,imelipravicokadarkolipregledatidelovanjeobčinskihorganovinpravicopreprečitinjihovouveljavitev,česougotovili,dasonjihovisklepivnasprotjuzzakonodajo.Občinskiodborisosevprimerunesoglasjazzahtevamisreskeganačelnikainbanalahkopritožili


90Knjiga,vkaterisovpisanivsiobčani,kiimajodomovinskopravicovobčini.91ARS,AS93,OblastniodborMariborskeoblasti,fasc.95,ovojXI/3,Okrožnica,spisšt.22.081/28.92SlužbenilistKraljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.35,29.4.1933.93Občinskiodborjeimel18odbornikovvobčinizdo3000prebivalci,24odbornikovvobčinis3000–5000prebivalci,vobčinis5000–8000

prebivalcibibilo30odbornikovinvobčinahzvečkot8000prebivalci36odbornikov.

ministruzanotranjezadeve.Zakonoobčinahjepovzročil,dasejezačelapospešenakomasacijaobčin,vendarsobilepremaloupoštevaneteritorialnelastnosti.Vseobčinesodobilestalensedež,mnogetudinovoime.

NapredlogbanaDravskebanovinezdne7.septembra1933innaosnovi138.in139.členaZakonaoobčinahter190.členaZakonaonotranjiupravijevladaizdalauredboodružitviobčin.VsrezuPtujjebilamednovo-ustanovljenimiobčinamitudiobčinaSvetiUrban,94sestavljenaizdotedanjihobčinoziromanjihovihdelov:občineSvetiUrban(DestrnikzZasadiinSvetinci),občineDesenci(zGomilci),občineDolič,občineDrstelja,občineJanežovci(zJanežovskimVrhominPlacarjem),občineJiršovci(zGomilo),občineLevanjci(zZgornjimVelovlakom),katastrskeobčineLočkiVrhizobčineLočičterobčineVintarovci.95PredsednikobčinejebilJožeZelenik,delovodjapaIvanKlemenčič.96Vproračunuzaleto1936/37jeobčinapobiralanaslednjedavke:75%dokladanavsedržavneneposrednedavke,trošarine(od100lvina100din,odhlstopnjealkoholašpiritainžganja5din,odllikerja,ruma,konjaka,penečihvinindrugihluksuznihpijač5din)intaksepoodobrenihtarifahalipoodobrenemproračunu.97

Tabela 3: Preglednica občin in njihova poimenovanja za obdobje 1822–1893

Občina ali kraj 182298 182499 1885100 občina, kraj 1893101 občina, kraj

Destrnik St. Urban (Sv.Vrban) Sct. Urbani (658preb.) (Desternigberg)102 Desternigberg Desternigberg(Desternik) Desternigberg, Svetinzen Janschenberg, Sasadi, Swetinzen

Desenci Destinza103 Destinzen Destinzen(Destinci) Destinzen (125preb.) Destinzen Destinzen, Gomilzen Gomilzen

Dolič Dollinze Dollitsch Dolitsch(Dolič) Dolitschen(158preb.)

Drstelja Drstelle Tristeldorf Tristeldorf (Drstelja) Tristeldorf 104(225preb.)

Janežovci Janshokiverss Janschendorf Janschendorf(Janžovskives) Janschendorf(415preb.) Janschendorf Janschendorf Janschenberg Platzern Plazern(Placeri)

Janežovski Vrh Janshsokiverh Janschenberg – –

Jiršovci Hiršofze Hirschendorf Hirscendorf (Jiršovci) Hirschendorf(433preb.) Hirschendorf Hirscendorf Gomila Gomila

Levanjci Iuvanzen Iuvanzen Juvanzen (Juvance) Juvanzen (311preb.) Juvanzen Juvanzen OberVolovlak(Zg.Volovjak) OberVelovlek

Ločki Vrh Lotsčhitzkyverch Lotschitschberg – –

Ločič Lotschitsch Lotschitzdorf Lotschitschdorf(Ločič) Lotschitschdorf (417preb.) Lotschitschdorf Loschitschberg Lotschitschberg(Ločkivrh) Loschitschdorf

Placar Platze105 – – –

Svetinci Svetinze Swedinzen – –

Zgornji Velovlek GorneVolloleg OberVollulegg – –

Vintarovci Vinterofze Winterdorf Winterdorf (Vinterovca) Winterdorf (325preb.)

94Občinajeimela2691prebivalcev,njenapovršinajemerila3417ha.V:ZAP,MOP,šk.317,Združitevobčinvptujskemsrezu.95SlužbenilistKraljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.73,12.9.1933,UredbaospojitviobčinvDravskibanovini.96VelikiadresarMaribora,Celja,PtujainobčinbivšeMariborskeoblasti,Maribor1935,str.319.97SlužbenilistKraljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.36,2.5.1936,str.384,Banoveuredbe.98CarlSchmutz,HistorischTopografischesLexiconvonSteyermark,Graz1822.Uporabljenisoslovenskiizrazizaimenakrajev,kotso

originalnozapisanivnemškipisavi,razenpriobčiniDestrnik.99ZAP,Franciscejskikataster.100JosefAndr.Janisch,Topografisch-statistischesLexikonvonSteiermark,Graz,1885.Voklepajusouporabljenislovenskiizrazizaimena

krajev.101SpecialnirepertorijkrajevnaŠtajerskem,Dunaj1893.102Schmutz.ObčinajevslovenskemjezikupoimenovanakotDestinca,karjeverjetnopomota,sajimaistoimekrajDesenci.103Schmutz.Niobčina.104Občinskipredstojnikl.1905jebilJakobBezjak(Wezjak).V:KažipotposlovenskemŠtajerskem,ObčeslovenskoobrtnodruštvovCelju,

leto1,1905.105Schmutz.Verjetnogrezanapako,dajoomenjakotobčino,kerkasnejetonibilanikoli.

130


131


Slika 4: Karta občine Destrnik danes111

ČAS OKUPACIJETakaupravnarazdelitevjeostalavveljavišeprvemeseceokupacije.Julija1941pajeokupatoruvedellastnisistemzvečjimispremembami.Odpravljenisobiliokrajiinuvedenaokrožja.ŠefcivilneupravezaŠtajerskojerazpustiljugoslovanskeobčinskeodboreterimenovalsvoježupane,kisobilipredvsemnemškiuradnikialidomači“volksdeutscherji”,zeloredkopasobilitoSlovenci.106PolitičnikomisarptujskegaokrožjaFritzBauerjeoktobra1941izdaluredboopreimenovanjuobčin.ObčinaSvetiUrbansejepreimenovalavobčinoWinterdorf.Obsegalajevasi:Desenci(zGomilci),Dolič,DestrniškiVrh,Drstelja,JanežovcisPlacarjem,JanežovskiVrh,JiršovcizGomilo,Levanjci,SvetincizZasadi,LočkiVrh,Vintarovci.Velikaspremembajebilapreimenovanjeskorajvsehvasi(tabela4).

Tabela 4: Preglednica občin in njihova poimenovanja za obdobje 1928–1943

Občina ali kraj 1928107 1937108, občina,kraji 1943109 – občina,kraji(novaimena)

Sveti Urban Sveti Urban

Destrnik – – Urbaniberg

Desenci Destinci – Zahent

Dolič Dolič – Gründl

Drstelja Drstelja – Tristeldorf

Janežovci Janežovci – Braunerhof

Janežovski Vrh – – Braunerberg

Jiršovci Jiršovci – Hirschendorf

Levanjci Levanjci – Lakendorf

Ločki Vrh – – Schachenberg

Ločič Ločič Spadakobčini Schachendorf Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah SpadakobčiniDornberg (TrnovskaVas)

Placar – – Platzern

Svetinci – – Neusetzeberg

Zgornji Velovlek – – Oberochsenau

Vintarovci Vintarovci – Winterdorf

Sveti Urban110(2691preb.)Desenci,Destrnik,Dolič,Drstelja,Gomila,Gomilce,Janežovci,JanežovskiVrh,Jiršovci,Levanjci,LočkiVrh,Placar,Svetinci,Vintarovci,Zasadi,ZgornjiVelovlek

WinterdorfUrbaniberg,Zehent,Gründl,Tristeldorf,Braunerhof,Braunerberg,Hirschendorf,Gomila(Lebern),Lakendorf,Schachenberg,Platzern,Neusetzeberg,Satzen(Sasadi),Oberochsenau,Lebring(Gomilzen),Winterdorf

VIRI IN LITERATURA1.ArhivrepublikeSlovenije,fondi:

–Franciscejskikataster,–VelikožupanstvoMariborskeoblasti,Oddelekzanotranjezadeve,–OblastniodborMariborskeoblasti,Obračuniobčin.

2.ČasopisŠtajerc,letnikIV,leto1903.

3.GemeindeOrdnungundGemeindeWahlordnungfürdasherzogthumSteiermark,2.mai1864.

4.ProvisorischesGemeindegesetz,KaiserlichesPatentvom17.März1849.

5.SlužbenilistkraljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.35,29.4.1933,št.73,12.9.1933.

6.SlužbenilistkraljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.50,24.6.1939.

7.UradnilistpokrajinskeupravezaSlovenijo,št.31,1.4.1922inšt.49,15.5.1922.

8.UradnilistLjubljanskeinMariborskeoblasti,št.14,9.2.1929inšt.5,17.1.1929.

9.VerordnungsundAmtsblattdesChefsderZivilverwaltunginderUntersteiermark,nr.24,Grazam26.Avgust1943,VerordnungüberdieBezeichnungderGemeinden,KatastralgemeindenundOrtschafteninderUntersteiermark.

10.ZgodovinskiarhivnaPtuju,fondi:–Franciscejskikataster,–MestnaobčinaPtuj,–Varia.

11.Bračič,V.,1978.ProstorskirazvojupraveinsamoupravnerazdelitvenaobmočjuSVSlovenije,ČZN2/1978.

12.Grafenauer,B.,2000.LokalnasamoupravanaSlovenskem,Ljubljana.

13.Janisch,J.A.,1885.Topografisch-statistischesLexikonvonSteiermark,Graz.

14.KažipotposlovenskemŠtajerskem,ObčeslovenskoobrtnodruštvovCelju,leto1,1905.

15.KrajevnileksikonDravskebanovine,1937,Ljubljana.

16.Murko,M.,1951.Spomini,Ljubljana.

17.Schmutz,C.,1822.HistorischTopographischesLexikonvonSteyermark,Graz.

18.Skopec,J.,1921.Vbojzaobčino,PropagandnaknjižicaKmetskedelavskezveze,Ljubljana.

19.Snoj,M.,1997.Slovenskietimološkislovar,Mladinskaknjiga,Ljubljana.

20.SpecialnirepertorijkrajevnaŠtajerskem,1893,Dunaj.

21.VelikiadresarMaribora,Celja,PtujainobčinbivšeMariborskeoblasti,1935,Maribor.

22.Velikislovartujk,2002,Cankarjevazaložba,Ljubljana.

23.Vilfan,S.,1961.PravnazgodovinaSlovencev,Ljubljana.

24.Žontar,J.,1988.UpravaŠtajerske,Koroške,KranjskeinPrimorja1747/1848.V:Priročnikiinkarteoorganizacijskistrukturido1918,Graz-Klagenfurt-Ljubljana-Gorizia-Trieste.

25.Žontar,J.,1998.StrukturaupraveinsodstvanaSlovenskemodsrede18.stoletjadoleta1848,ArhivrepublikeSlovenije,Ljubljana.

106Grafenauer,str.262.107ARS,AS87,VelikožupanstvoMariborskeoblasti,Oddelekzanotranje

zadeve,šk.27,spis1081,Občinskiproračunzal.1928.108Krajevnileksikondravskebanovine,Ljubljana1937.109ZAP,MOP,šk.317,VerordnungsundAmtsblattdesChefsder

ZivilverwaltunginderUntersteiermark,nr.24,Grazam26.Avgust1943,VerordnungüberdieBezeichnungderGemeinden,KatastralgemeindenundOrtschafteninderUntersteiermark,Seznamobčin,katastrskihobčininkrajevSpodnjeŠtajerske.

110Leta1935jebilpredsednikobčineJožeZelenik,delovodjapaIvanKlemenčič.V:VelikiadresarMaribora,Celja,PtujainobčinbivšeMariborskeoblasti,Maribor,1935,str.319.

111Dostopnonanaslovu:http://www.gov.si/loksam/htm/18/0.htm.

132


133


POVZETEKVlogažupanasejeskozizgodovinorazvijalainspreminjala.Najprejjebilplemenskipoglavar,potemstarešinasoseskealisamoenevasi,kasnejepredstojnikfevdalnegaurada.V18.stoletjusonapodročjukrajevalištevnihoddelkovnastavilazemljiškagospostvažupane,imenovanerihtarji,kisomoralisporočatiovsehspremembah.Zadavčnenamenejedržavakasnejeoblikovaladavčneobčine,načelukaterihsobilirihtarji,kisopobiralidavkezadržavo.PoodhoduFrancozovsoAvstrijciohranilinjihovorazdelitevdeželnaobčine,stemdasoraz-likovalimedglavnimiobčinamiinpodobčinami.Načelumajhnihobčin(Orstgemeinde)sobilirihterjiinpodvaodbornika,kistapomagalarihterju.Tirihterjisoskrbelizakrajevnezadeveterizvrševalinaloge,kisojimjihnaložileokrajnegosposke.Obpopisuparcelzaizdelavofranciscejskegakatastrasosežepodpisaližupanimajhnihobčin.NapodročjudanašnjeobčineDestrnikjihjebilo11(Destinzen,Testernigberg,Tristeldorf,Janschenberg,Janschendorf,Hirschendorf,Iuvanzen,Lotschitschberg,Lotschitdorf,Svedinzen,WinterdorfinOberVelovlek).Avstrijskaoblastjeprvizakonizdalaleta1849,izpopolnilapagajeleta1862.Občinskaupravajebilasestavljenaizobčinskegaodbora(Gemeindeausschuss)inobčinskegapredstojništva(Gemeindevorstand).Občinskiodborjebilsestavljenizžupanaternajmanjdvehsvetnikov.Nalogeobčinesobile:upravljanjeobčinskegapremoženja,policijskavarnostosebinstvari,skrbzaceste,mostoveinreke,zdravstveninadzor,nadzornadtrgovanjem,cenamiinutežmi,skrbzaubogeindelanezmožne,skrbzašolskestavbe,skrbzapožarnovarnost.Kersobileobčinepremajhnezanormalnodelovanje,sojihsrediosemdesetihletzdružili(običajnodvekatastrskiobčini).NoveobčinesobileSvetiUrban,Desenci,Drstelja,Dolič,Jiršovci,Janežovci,Levanjci,Ločič,Vintarovci.TakaoblikaobčinjeostalanespremenjenatudivčasustareJugoslavije.VečjaspremembasejezgodilazZakonomoobčinahleta1933,kososeodločili,dazdružijovsetemajhneobčinevenoveliko.NovaobčinasejeimenovalaSvetiUrban.Okupatorjenekajčasapustilureditevtakšno,kotjojenašel,natopajepreimenovalobčinoSvetiUrbanvobčinoWinterdorfterspremenilvečinokrajevnihimenvobčini.

SUMMARYTheroleofamayorwasdevelopingandchangingthroughoutthehistory.Atfirstthemanagementwasperformedbyatribalchief,thenaneighbourhoodsuperiororavillagesuperior,andlaterbyaheadofthefeudaloffice.Inthe18thcenturythelandlordsappointedthemayorscalled‘rihtar’whowereresponsiblefortheareaorfornumeratedsectionsandwereobligedtoreportonallthechanges.Forthepurposesoftaxationthestatelaterformedtaxmunicipalitieswhichhadamayor(‘rihtar’)atthehead,whowasresponsibleforcollectingthestatetaxes.AftertheFrenchhaddepartedfromtheSlovenearea,theAustrianspreservedthedivisionofthelandtomunicipalitiesanddistinguishedbetweenthemainmunicipalitiesandminorsubsidiarymunicipalities.Attheheadofminormunicipalities(Orstgemeinde)thereweremayors(‘rihtar’)andtwomembersofthecommitteewhohelpedthemayor.Themayors(‘rihtars’)wereobligedtoseetothelocalmattersandexecutethetaskssetbythelocallords.OnregisteringtheparcelsoflandfortheestablishmentoftheFranciscocadastre,thelatterwasalreadysignedbythemayorsofminormunicipalities.IntheareaofthepresentDestrnikmunicipalitytherewere11municipalities(Destinzen,Testernigberg,Tristeldorf,Janschenberg,Janschendorf,Hirschendorf,Iuvanzen,Lotschitschberg,Lotschitdorf,Svedinzen,WinterdorfandOberVelovlek).TheAustrianauthorities

issuedthefirstactonmunicipalitiesin1849andcompleteditin1862.Themunicipalityadministrationcon-sistedofthemunicipalityboard(Gemeindeausschuss)andthemunicipalitydirectorate(Gemeindevorstand).Themunicipalityboardconsistedofamayorandatleasttwocouncillors.Themunicipality’sresponsibilitieswerethemanagementofthemunicipality’sassets,providingpolicesecurityforpeopleandobjects,managementoftheroads,bridgesandrivers,healthcontrol,controlovertrading,pricesandweights,careforthepoorandthoseunabletowork,managementoftheschoolbuilding,careforthefiresafety.Sincethemunicipalitiesweretoosmallfornormalfunctioning,theywerejoint(usuallyintotwocadastremunicipalities)untilthemiddleofthe1980.Thenewmunicipalitieswerethefollowing:StUrban,Desenci,Drstelja,Dolič,Jiršovci,Janežovci,Levanjci,Ločič,Vintarovci.SuchformofmunicipalitiesremainedunchangedeveninthetimeoftheSocialistRepublicofYugoslavia.AgreaterchangewasbroughtaboutbytheissueoftheMunicipalityActin1933whenitwasdecidedthatallminormunicipalitiesbejointintoonemunicipality.ThenewmunicipalitywascalledStUrban.TheGermansallowedsucharrangementforsometime,butlaterrenamedtheStUrbanmunicipalitytoWinterdorfandchangedthemajorityoftheplacenamesinthemunicipality.

ZUSAMMENFASSUNGDieRolledesBürgermeistersveränderteundentwickeltesichdurchdieGeschichte.ZuerstgabesHäuptlinge,danachDorfältesteundspäterkanntemanschonAmtsvorsteher.Im18.JahrhundertstelltedieHerrschaftBürgermeisterein-genannt„richtar“.Diese„richtar“musstenIhnenüberalleVeränderungeninderGemeindeBerichterstatten.WegenderSteuer,bildetederStaatspäterSteuergemeinden,diedemStaatSteuergezahlthabenundanderSpitzewarerneutein„richtar“.NachdemAbzugderFranzosen,habendieÖsterreicherdieGemein-deteilungderFranzosenbeibehalten,jedochgabesabdanneinenUnterschiedzwischenderHauptgemeindeundderUntergemeinde.AnderSpitzederkleinenOrtsgemeindenwarenein„richtar“undzweiAusschussmitglieder,diedem„richtar“geholfenhaben.DieAufgabendes„richtar“-swaren:SorgeumOrtsahngelegenheitenunddieBefolgungderAnweisungenderHerrschaft.WährendderAufzählungvonGrundstückenfürdieEntstehungdesGrundkatasters,unterschriebenschonBürgermeisterderkleinenGemeinden.AufdemGebietvonDestrnik,gabes11Gemeinden(Destinzen,Testernigberg,Tristeldorf,Janschenberg,Janschendorf,Hirschendorf,Iuvanzen,Lotschitschberg,Lotschitdorf,Svedinzen,WinterdorfundOberVelovlek).DieGemeindeverwaltungsetztesichausdemGemeindeausschussunddemGemeindevorstandzusammen.IndemGemeindeausschusswarenderBürgermeisterundzumindestzweiGemeinderäte.DieAufgabenderGemeindewaren:VerwaltungdesGemein-devermögens,PolizeischutzvonPersonenundGegenständen,VerantwortungfürStraßen,BrückenundFlüsse,VerantwortungfürdenGesundheitszustand,KontrolleüberdemHandel,PreisenundLasten,VerantwortungfürdieArmenundArbeitsunfähigen,VerantwortungfürdasSchulgebäude,Feuerschutz.WeildieGemeindennichtrichtigfunktionierthabendennsiewarenjazuklein,hatmansieMittederachtzigerJahreVereint(meistenzweiKatastralgemeinden).EsentstandensomitneueGemeindenundzwar:Sv.Urban,Desenci,Drstelja,Dolič,Jiršovci,Janežovci,Levanjci,Ločič,Vintarovci.DieseFormvonGemeindenbliebunverändertauchimaltenJugoslawien.MitdemGemeindegesetz1933,alsmanbeschlossenhatte,alldiesekleinenGemeindenineinegroßeGemeindezuvereinen,kamesnatürlichzugroßenVeränderungen.DieneuegroßeGemeindenanntesichSv.Urban.DieBesatzungsmachthatdieseRegelungzuerstsogelassenunddanachhatmandieGemeindeSv.Urban(St.Urban)umbenanntindieGemeindeWinterdorf.ManveränderteauchdiemeistenOrtsnameninderGemeinde.

134


135135

Občina Destrnik med nacistično okupacijo 1941–1945

134


IrenaMavričŽižek,prof.zgod.,muzejskasvetovalkaMuzejnarodneosvoboditveMaribor

UDK94(497.4Destrnik)“1941/1945”

Ključnebesede:druga svetovna vojna, žrtve, okupatorska uprava, narodnoosvobodilni boj

IrenaMavričŽižek

136


137

KrajidanašnjeobčineDestrnik1vSlovenskihgoricahsobilipreddrugosvetovnovojnovključenivobčinoSvetiUrbanvptujskemsrezu.ObčinasejerazprostiralapojugozahodnemdelugričevnatihSlovenskihgoricinjezajemalazahodnidelspodnjedolinerekePesniceterzgornjodolinopotokaRogoznice.Ob-

segalaje16katastrskihobčin,popopisuprebivalstvazdne31.marca1931jevnjihživelo2691prebivalcev.Največljudi,kar318,jebilovkrajuPlacar,najmanj,le43,pavkrajuGomilce.Preddrugosvetovnovojnosejeprebivalstvovdolinahukvarjalospoljedelstvominživinorejo,naprisojnihlegahgričevjapassadjarstvominvinogradništvom.Posocialnistrukturijebilovobčini576posestnikov,79kočarjevin15najemnikov.2Prodajadrv,živine,mlečnihizdelkov,sadjainvinanaptujskemtrgujetukajšnjimljudemprinašaladodatenvirzaslužka.MalikmetjeinkočarjisosiskromendohodekpoiskalivsezonskemdeluvopekarnivJanežovcihterprigradnjivojaškihbunkerjevvdoliniPesnice.3

PrednacističnookupacijonaobmočjudanašnjeobčineDestrniknidelovalasamostojnakrajevnaskupinaŠvabsko-nemškekulturnezveze(Kulturbund).PokrajinskemuobmejnemuuraduvGradcu(Gaugrenzlandamt)jevmrežosvojihzaupnikovvomenjeniobčiniuspelopridobitilegostilničarjaMariničainkrojaškegamojstraSimoniča.4

Pristopktrojnemupaktu25.marca1941jeodmevaltudimedprebivalciSlovenskihgoric.Dneveprednacistič-nimnapadomnaJugoslavijojeslovenskogoriškoprebivalstvopreživelovstrahuinnegotovosti.Dne1.aprilasoprenehalespoukomvsešole,vnaslednjihdnehsosledilivpoklicirezervistovvjugoslovanskovojsko,zapotrebevojskepasomobiliziralitudivozoveinvprežnoživinoprikmečkemprebivalstvu.PreddrugosvetovnovojnovDestrnikunibilovojaškihutrdb.ObrambnalinijabetonskihbunkerjevterprotipehotnihinprotitankovskihovirjepotekalapodoliniPesnice.Zgrajenajebilavletih1939in1940znamenom,dabipreprečilaprodornemškihvojaškihenotdoMariborainPtujassevera.Večinabunkerjevjebilapoplavljena,redkeposadkemož,slabopre-skrbljenezobleko,hranoinorožjem,panisobilesposobnenuditivečjegaodporaprotitedajdobroopremljeniinizurjeninemškivojski.5Nemškimvojakomjeuspelo8.aprila1941brezvečjihspopadovzasestiDestrnikinokoliškekraje.Ljudjesonemškegaokupatorjasprejelizrazličnimiobčutki.Vnemškemvojnemujetništvusejeznašlo33možizdestrniškeobčine.Mednjimijebiltudidr.JožePotrč,zdravnikizJanežovcev,sekretarokrožnegakomitejaKomunističnepartijeSlovenije(KPS)naPtuju.Nemcisogazajelisskupinoptujskihprosto-voljcevvbližiniCelja12.aprila1941,kosejevračaldomovizNovegamesta,kamorjeodšelskupajsFrancemOsojnikomindrugimiptujskimiprostovoljci7.aprilapodvodstvomJožetaLacka.6Kratkotrajnaaprilskavojnajezahtevalasvojkrvnidavektudimedprebivalcidestrniškeobčine.Dne10.aprila1941jevbojihpriVidmuv

1DanašnjoobčinoDestrniksestavlja17zaselkovoziromavasi:Desenci,Destrnik,Dolič,Drstelja,Gomila,Gomilci,Janežovci,JanežovskiVrh,Jiršovci,LočkiVrh,Levanjci,Placar,StrmecpriDestrniku,Svetinci,Vintarovci,ZasadiinZgornjiVelovlek.

2KrajevnileksikonDravskebanovine,Ljubljana1937,str.518in519;vobčinoSvetiUrbanvSlovenskihgoricahsospadalikraji:Desenci,Destrnik,Dolič,Drstelja,Gomila,Gomilce,Janežovci,JanežovskiVrh,Jiršovci,Levanjci,LočkiVrh,Placar,Svetinci,Vintarovci,ZasadiinZgornjiVelovlek.

3OpekarniškiobratvJanežovcihjebilustanovljenleta1928.Delovaljevokviru“TvrdkeVidicindrug”ssedežemvLjubljani.LastnikobratajebilljubljanskiposestnikintrgovecAntonDežman.

4ArhivMuzejanarodneosvoboditveMaribor,VertrauensmännerlistederUntersteiermark,Gaugrenzlandamt;dalje:AMNOM.5Zelenko,A.,RupnikovalinijanaKoroškeminŠtajerskem,VojnimuzejLogatec,Vojnozgodovinskizbornik14,Logatec2003,str.37in38.6AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K10/1,VerzeichnisderindeutscherKriegsgefangenschaftbefindlichen

KriegsgefangenenderGrossgemeindeWinterdorf,LandkreisPettau,30.Oktober1941;Kreft,B.,Življenjezačloveka,Potretdr.JožetaPotrča,Maribor1970,str.31in32;Rojic,V.,Spomininaosvobodilniboj,Skoziviharjevlepšoprihodnost,Ptuj1981,str.221in222;dalje:Rojic,Spomini;Šuligoj,L.,ŽivljenjskainrevolucionarnapotFrancaOsojnika-Kostje,brošuraFrancOsojnik-Kostja,Ptuj1986,str.14.Dr.JožePotrčjevsaštiriletavojnepreživelvtaboriščihvojnihujetnikov,nekajčasajebiltudivtaboriščuMühlberganderElbe.



IZVLEČEKAvtorica v svojem prispevku obravna-va kraje nekdanje občine Sveti Urban (danes Destrnik) med drugo svetovno vojno. V prispevku je obdelala okupa-torsko upravo in narodnoosvobodilni boj tukajšnjega prebivalstva. Prispevek se končuje z imenskim seznamom žrtev druge svetovne vojne na območju nekdanje občine Sveti Urban v Sloven-skih goricah.

The Municipality of Destrnik during the Nazi Occupation from 1941 to 1945

ABSTRACTIn the contribution the author deals with the sites of the former municipal-ity of St Urban (the present Destrnik) during the Second World War. She has included the administration of the German Occupiers and the National Liberation Struggle of the local people of Destrnik. The contribution is concluded with a nominal list of the victims of the Second World War in the area of the former municipality of St Urban in Slovenske gorice.

Die Gemeinde Destrnik während der nazistischen Besatzung 1941 – 1945

SYNOPSISDie Autorin behandelt in ihrem Be-itrag die Ortschaften der Gemeinde St. Urbanus (heute Destrnik) während des zweiten Weltkrieges. Im Beitrag beschreibt sie die Verwaltung der Besatzungsmacht und den Kampf um die nationale Befreiung der hiesigen Bevölkerung. Der Beitrag endet mit einer Namensliste der Opfer aus dem Gebiet der ehemaligen Gemeinde St. Urbanus in der Slowenischen Hügel-landschaft namens Slovenske gorice während des zweiten Weltkrieges.

138


139

kigajeizdajalukinitvenikomisarzaSpodnjoŠtajerskoMaksHruby.Meddruštvijebilozodločbošt.36zdne15.oktobra1941prvoukinjenoDruštvokmečkihfantovindeklet.Njemusosledilašedruga:Fantovskiodsek,Katoliškidom,Pevskodruštvo,Krajevnakmečkazveza,Prostovoljnogasilskodruštvo,Gospodarskoinbralnodruštvo(prosvetnodruštvo),SokolskačetainPodružnicasadjarskegainvrtnarskegadruštvazaSlovenijo;kotzadnjajebilazodločbošt.186zdne25.avgusta1942ukinjenaHranilnicainposojilnicavDestrniku.MedokupacijosoNemcinanovoustanovililegasilskodruštvoterSadjarskoinvrtnarskodruštvoVintarovci,kijeobustanovitviprevzelopravilaDeželnegavrtnarskegadruštvaSüdmarkizGradca.13OddenarnihzavodovjemedvojnodelovalaleRaiffeisenkasseVintarovci.DenarnizavodjevodilEdvardMarinič,njegovnamestnikjebilAlojzBračičizJanežovcev,članiupravnegaodborapasobiliJožefMahoričizGomile,FrancBelecizVinta-rovcevinJanezŽampaizLevanjcev.14

OkupatorjezaplenjenodruštvenoincerkvenoposestterposestaretiranihinzaprtihpripadnikovodporniškegagibanjapredalvupravljanjepooblaščencudržavnegakomisarjazautrjevanjenemštvavMariboru.ZazaplenjenoposestjeskrbelglavnioddelekV–poljedelstvoingozdarstvo.ZasedemposestevzobmočjadanašnjeobčineDestrnik,katerihskupnapovršinajeznašala61,57ha,jeskrbelaVišjaupravaPtuj(OberverwaltungPettau),kijojemedokupacijovodilvišjiupraviteljArthurUlitzkasPtuja.15

Konecaprila1941sonacistinaSpodnjemŠtajerskemukinilivsejavneknjižnice,hkratipasozačelivelikoakcijouničevanjaslovenskihknjig.ZažgalisoučiteljskoinšolarskoknjižnicoljudskešolevDestrniku,kistaimeliskupajokrog830knjig.Polegknjigsouničilitudicelotenšolskiarhivteršolskokronikozašolskoleto1940/41.UčiteljiciAvgustiKirbišjeuspelorešitiinskritilenekajmladinskihknjigizšolarskeknjižnice.16Podobnousodostadoživelitudibogatiknjižnicisokolskečeteinbralnegadruštva.Večinoknjigsozažgali,nekajknjigpaječlanomobehdruštevuspeloposkritinasvojihdomovih.17

Aprila1941sonacistinaSpodnjemŠtajerskemzačelizaretacijaminarodnozavednihSlovencev,kibijihoviralipriponemčevanjudežele.IzkrajevdanašnjeobčineDestrnikjebilovSrbijoinnaHrvaškoizgnanih13oseb.Žes5.transportom20.junija1941jebilaizseljenaučiteljicaAnaIvančič,z10.transportom3.julija1941EmaPotrčzotrokomainsvojimistarši,z21.transportom19.julija1941delavkaFrančiškaKranjc,ključavničarKarlPavelkaterviničarkaFrančiškaStrgarzotroki.KotzadnjijebilizDestrnikaz22.transportom20.julija1941izseljenkmetMarkoHašič.Vsiizgnanci,razenKarlaPavelke,sovojnovihropreživeliinsosepoosvoboditvivrnilidomov.18

PriponemčenjuslovenskegaprebivalstvanaSpodnjemŠtajerskemjeimelavodilnovlogoŠtajerskadomovinskazveza(ŠDZ).Ustanovljenajebila10.maja1941sposebnoodredbošefacivilneupravenaSpodnjemŠtajerskemdr.SiegfriedaUiberreitherja.Imelajenalogo,dazajame “vse ljudi, ki se priznavajo k führerju in velikonemškemu rajhu”.19PovalupropagandnihzborovanjnaSpodnjemŠtajerskemsood17.do25.maja1941sprejemaliprijavezavstopvŠDZ.ViktorJabornik,vodjakrajevneskupineŠDZVintarovci,je26.maja1941poročal,dasejevŠDZprijavilo1726ljudi,vvermanšaft138invnemškomladino197oseb.20VečinaprebivalstvasejeprijavilavorganizacijozaradistrahuingroženjpredizselitvijoinzapiranjemzavednihSlovencevvječeintaborišča,delprebivalstvapajepreslepilanacističnasocialnademagogijao “boljšem življenju brez revščine”.ZasprejemvŠDZstabilipomembnipolitičnainrasnaocenaprosilca,kijujeprejelodsprejemnekomisije.Političnoocenojepo-navadipredlagalvodjakrajevneskupine,kijetudinajboljepoznalkrajevnerazmere,rasnoocenopajepodalrasnipreiskovalec.Zocenamasonacistihoteliizločitivse“Nemcem sovražne osebe”,rasnoneustreznimelementompa “onemogočiti vključitev v nemško ljudsko skupnost”.21Posebnasprejemnakomisijajeprebivalcedestrniškeobčine

13AMNOM,Objavekomisarjazaukinitevdruštev,organizacijinzdruženjnaSpodnjemŠtajerskem.14AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf.Vnadzornisvetdenarnegazavoda,kigajevodil

JožefZelenikizLevanjcev,sobiliimenovaniAntonHergaizVintarovcev,JohannVertičizZgornjegaVelovleka,AlojzToplakizDesencev,AntonRemihizPlacarja,KarlGraberizJiršovcev,FrancZagoršekizJanževskegaVrha,AntonBezjakizDrsteljeterAlojzCvetkoizSvetincev.

15AMNOM,Liegenschafts-VerzeichnisderH.A.IV,Standvom15.März1943,str.17.16ArhivSlovenskegašolskegamuzeja,Dokumentacijskazbirka,DržavnaljudskašolaSvetiUrban–Destrnik;dalje:ASŠM,Državnaljudskašola.17Pravtam.18AMNOM,VerzeichnisderausderUntersteiermarkausgesiedeltenPersonenundderBetriebe,welche,durchdieDienstelledesdeutschen

Volkstumsbeschlagnahmtwurden;usodaključavničarjaKarlaPavelkenamniznana.19Ferenc,Nacistična,str.747.20AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf,Erfassungsliste.21Ferenc,Nacistična,str.749in750.

HalozahpadelFrancToplakizVintarovcev,vnemškemvojnemujetništvuvNemčijipastaleta1941preminilaAntonHorvatizZgornjegaVelovlekainFrancIrglizJanežovskegaVrha.7

Kratkotrajnonemškovojaškoupravoje14.aprila1941zamenjalacivilna.Nemškiokupatorjevprvihmesecihvojnepustilstarojugoslovanskoupravnorazdelitev;14.aprilajerazpustilobčinskeodbore,izvoljenenazadnjihobčinskihvolitvahleta1938,terimenovalnoveuradujoče župane.VobčiniSvetiUrbanvSlovenskihgoricahsonacistiodstavilidotedanjegažupanaAntonaHergo.ZažupanasonajprejimenovaliEdvardaMariniča,kasnejepaježupanskeposleprevzelRudolfTerglavčnik.8Pookupatorjevemštetjuprebivalstva29.novembra1942jevobčiniSvetiUrban,kijeobsegala34,16km2,živelov634gospodinjstvih2653oseb,karjepredstavljalo2,5%vsegaprebivalstvavptujskemokrožju.Največ,kar2368ali90,2%,sejihjeukvarjaloskmetijstvom,vindustrijiinobrtijebilozaposlenih113osebali4,3%,zaslužekvtrgoviniinprometujenašlo20osebali0,7%,gospodinjskoslužbojeopravljalo24osebali0,9%,vjavnislužbijebilo34osebali1,3%,brezzaposlitvepajebilo67osebali2,6%vsegaprebivalstvavobčini.Posocialnistrukturijebilokar71,5%kmetov–samostojnihgospodarjevkmetij,9,9%delavcev,17%služinčadi,0,9%uradnikovin0,7%uslužbencevternameščencev.9Prebivalstvojebilozelorevno,naseljasobilaraztresenapogričevju,vobčinipanibiloelektrike.10

Nemškiokupatorjeslovenskemunarodunameniletničnouničenje.Vpičlihpetihletihjehotelpopolnomaponemčitideželoinljudi.Najprejjedoslednoodstranilvseslovenskenapisenajavnihustanovahterposkrbelzaponemčenjeimennašihkrajev;vsetonajbidalodeželizopetnemško lice.Žekonecaprila1941ješefcivilneupravenaSpodnjemŠtajerskemdr.SiegfriedUiberreitherizdalodredbo,dajetrebakrajepoimenovatizimeniizKrajevnegaimenika(Ortsverzeichnis),kistagaleta1940pripraviladr.ManfredStrakaindr.WilhelmSattlerskupajssodelavcigraškegaInštitutazajugovzhodnonemštvo.Krajesovečinomapreimenovaliskrajevnimiimeniizavstro-ogrskemonarhije,novespremembepasosledilejesenileta1943,kosovvečinikrajevukinilisvetniškoobliko.11ObčinoSvetiUrbansoNemcinajprejpreimenovalivSanktUrban,leta1943pavWinterdorfpokrajuVintarovci.Preostalekrajedanašnjedestrniškeobčinepasomedvojnopreimenovalitakole:

Kraj Leta1941 Leta1943

Desenci Destinzen ZehentDestrnik Desternigberg UrbanibergDolič Dolitschen GründlDrstelja TristeldorfGomila LebernGomilce LebringJanežovci Janschendorf BreunerhofJanežovskiVrh Janschenberg BreunerbergJiršovci HirschendorfLevanjci Juvanzen LakendorfLočkiVrh Lotschitschberg SchachenbergPlacar PlatzernSvetinci Swetinzen NeusetzerbergVintarovci WinterdorfZasadi Sasadi SatzenZgornjiVelovlek Obervelovlek Oberochsenau12

Takojpouvedbicivilneuprave,srediaprila1941,sonacistirazpustilivsaslovenskadruštva,združbeinorga-nizacije,njihovopremoženjepasozaplenilivkoristnemškegarajha.NaobmočjudanašnjeobčineDestrnikjebiloukinjenih10društev.Njihovaimenasobilaobjavljenavposebnemrazglasnemlistu(Bekanntmachungen),

7ZgodovinskiarhivPtuj,fondVojnaškoda,šk.40in79;dalje:ZAP.8AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf,infasc.K18/2,mapaOrtsgruppeWinterdorf,Amt

Volksbildung.9AMNOM,ErgebnissederBevölkerungsbestandsaufnahmeinderUntersteiermarkvom29.November1942,str.51,dalje:Ergebnisse.10AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf.11Ferenc,T.,NacističnaraznarodovalnapolitikavSlovenijivletih1941–1945,Maribor1968,str.731in732;dalje:Ferenc,Nacistična.12OrtsverzeichniszurGemeindegrenzkartevonUntersteiermark,MiesstalundÜbermurgebiet,Graz1940,str.38;Verordnungs-und

AmtsblattdesChefsderZivilverwaltunginderUntersteiermark,Graz,Nr.24,26.Avgust1943,str.170in171.


140


141

Dokončnihčlanovjebilo7ali0,4%;prejelisordečeizkazniceinpredstavljali“kristalizacijsko jedro”ŠDZ.Za-časnihčlanovjebilo1378ali78,9%.Dobilisozeleneizkaznice,svojopripadnost “führerju in velikonemškemu rajhu”pasomoralissvojimdelomšeledokazati.Mladih(DeutscheJugend),rojenihmed1.januarjem1925in31.marcem1927,jebilovkrajevniskupini43ali2,5%.Prejelisoposebnapotrdila(Dienstausweis).VŠDZnibilosprejetih318osebali18,2%.ZunajŠDZjeostalo13nemškihdržavljanov(Reichsdeutsche)ter8članovnacističnestrankeNSDAP.24ČlanstvovŠDZjeodločaloodržavljanstvu.NacistisoganaSpodnjemŠtajerskemdokončnouredilispomladileta1942.DokončničlaniŠDZsodobilistalnodržavljanstvo,začasničlanipadržavljanstvonapreklic.VkrajevniskupiniŠDZVintarovcijedobilostalnonemškodržavljanstvo20ljudiali0,8%,državljanstvonapreklicjeprejelo2205osebali83,1%,zaščitencevnemškegarajhajepostalo425ljudiali16%.Vkrajevniskupinisoživelituditrijetujci–ItalijanindvaHrvata.25

Odpodeljenegadržavljanstvasobileodvisnetudipraviceindolžnostiprebivalcev.Državljaninapreklicsomoraliopravljatiobveznodržavnodelovnoslužbo(Reichsarbeitsdienst).Moški,članiŠDZinstariod18do45let,sobiliobveznikivermanšafta.IzkrajevneskupineŠDZVintarovcisobilivključenivšturmšt.3in4,obašturmapastabilavključenavSturmbannI,tapavStandartoPtujsever(PettauNord).26Vokviruvermanšaftasosemožjeurilivvojaškihborbenihveščinahvduhunacističneideologije,odspomladileta1942pajihokupatorzačeluporabljatizabojprotipartizanom.Poleti1944sonacistivpoklicaliizkrajevneskupineŠDZVintarovci67mož,članovvermanšafta;dodelilisojihalarmnikompanijiterjihposlalinajužnomejonemškegarajhavbojproti “banditom”.27Odpoletja1942somoške,rojenemedletoma1908in1928,postopomamobiliziralivnemškovojsko.NabornikrajzamobiliziranceizDestrnikainokoliškihkrajevjebilPtuj.PrvirekrutiizPtujasoodšlinavojaškourjenjevgarnizijoKufsteinnaTirolskože21.julija1942.Mednjimijebilotudi11fantovletnika1923izkrajevneskupineŠDZVintarovci,karjepredstavljalo2,2%vsehvpoklicanihizptujskegaokrožja.28OodhoduprvihrekrutovvnemškovojskoizPtujajeporočaltudiŠtajerskigospodar.Meddrugimjezapisal: “…na slavnostno okrašenem trgu pred nemško hišo so se zastopniki vojske, države, organizacije Steirischer Heimatbund in občinstva poslovili z lepimi govori od teh mladih vojakov. S cvetjem okrašeni mladeniči, ki so s petjem in vriskanjem oživeli mesto in okolico, so v spremstvu godbe veselo korakali proti kolodvoru, prebivalstvo jih je pa veselo pozdravljalo…”.29Večinafantovsejevletih1942in1943odzvalapozivomvnemškovojskotertakozaščitilasvojedružinepredpreganjanjem.Leta1944sosenaobmočjudanašnjeobčineDestrnikpojaviliprvidezerterjiiznemškevojske.Spomladileta1944jenavzhodnifrontiiznemškevojskepobegnilFrancMariničizLočkegaVrha.Priključilseje1.jugoslovanskibrigadi,ustanovljenivSovjetskizvezi,teršeistegaletapadelvbojihzaosvoboditevJugoslavije.30Poleti1944jenemškiokupatorzačelpreganjatisorodnikedezerterjeviznemškevojske.Zodločbamašt.565in566,kijujedo20.februarja1945pripravilozveznovodstvoŠDZ,stabilaizkrajevneskupineŠDZVintarovciodpeljanavTaboriščezakazenskeposebnedelovneobveznikevStrniščepriPtujuJanezinTerezijaFras.Nemcisonaod-ločbozapisali,dajenjunsinJanezodšel12.septembra1944prostovoljnok“banditom”terniizkoristilmožnostiamnestijeinsenivrnildomov.NatančnegaštevilavsehSlovencev,kisopadlikotpripadnikinemškihoboroženihsilza“führerja in rajh”zobmočjadanašnjeobčineDestrnik,šenimamo.Podoslejzbranihpodatkihjevnemškivojskipadlo50fantovinmož.PrvamednjimistabilaizVintarovcev:IvanVojsk,kijepadelvzačetkunovembra1942nabojiščuvTuniziji,inLeopoldŠtumberger,kijebilubitfebruarja1943navzhodnifronti.31

MedokupacijosobilikrajinekdanjeobčineSvetiUrbanvSlovenskihgoricahvključenivkrajevnoskupinoŠDZVintarovci(OrtsgruppeWinterdorf).PodrejenajebilaOkrožnemuvodstvuŠDZPtuj,tapazveznemuvodstvussedežemvMariboru.Avgusta1941jebilarazdeljenana3celicein19blokov,leta1942paseješteviloblokovpovečalona20.PrvacelicajezajelaobmočjeVintarovcev,Jiršovcev,Drstelje,PlacarjainJanežovcev.Razdeljenajebilana8blokov.Vnjejježivelo1317prebivalcev.Celicojedozačetkaavgusta1942vodilAntonRemih,po-sestnikizPlacarja.DrugacelicajepokrivalanaseljaDestrnik,Desence,SvetinceinLočkiVrh.Štelaje6blokovs738prebivalci.MedokupacijojecelicovodilJohannBelec,posestnikizVintarovcev.Tretjacelica,kamorso

24AMNOM,Ergebnisse,str.39.25Pravtam.26AMNOM,BefehlsblattderBundesführungdesSteirischenHeimatbund,Juli1943,Folge7,str.185;dalje:Befehlsblatt.27AMNOM,Steierland,SoldatenzeitungdesGauesSteiermark,AusgabefürSteiermark,Nr.7,August1944,str.5;dalje:Steierland,

Soldatenzeitung.28NemškamobilizacijaSlovencevvdrugisvetovnivojni,Zbornik,Celje2001,str.44.29PrvirekrutinemškevojskeizSpodnjeŠtajerske,Štajerskigospodar,letnikII,št.30,25.julij1942,str.6.30AMNOM,Kartotekažrtevdrugesvetovnevojne.31Pravtam.

pregledalavdnehod7.do10.julija1941.Varhivskemgradivunimamoohranjenegaporočilaošteviluoseboziromadružin,kisosezvrstilepredsprejemnokomisijo.Ohranjenisolepodatkiorasnioceni,kijojeprejelotukajšnjeprebivalstvo.Največprebivalcev,kar72%,jedobilorasnoocenoIII(povprečno)–prevladovalisomanjizravnanimešancispretežnodinarskimdeležeminzvidnimivzhodnimiznamenji;rasnoocenoII(dobro)jedobilo12%prebivalcev,16%prebivalcevkrajevneskupineŠDZVintarovcipajebilospoznanihzarasnoneustreznetersoprejeliocenoIV.Posameznitipirassobilipriprebivalstvuzastopanitakole:nordijskarasaz18,5%,falskarasas3,5%,dinarskarasas47%,zahodnas3%,vzhodnas14%,vzhodnobaltskas17%inneevropskaz1%.22IzohranjenegaporočilaJohannaLoidla,vodjekrajevneskupineŠDZVintarovci,kigajeposlal12.novembra1941naokrožnovodstvovPtuj,izvemo,dajejeseni1941vkrajevniskupiniživelo2733ljuditerdajebilovŠDZsprejetih1352oseb.23Leta1942jebiloporezultatihštetjaprebivalstvazdne29.novembra1942vŠDZ1385osebali51,94%vsehprebivalcev,kisoživelinaobmočjukrajevneskupineŠDZVintarovci.

22ZAP,fondMestnaobčinaPtuj1941–1945,šk.18,ovojSt.HB.–spisovnogradivo1941;Ferenc,T.,VirionacističniraznarodovalnipolitikivSloveniji1941–1945,Maribor1980,str.257in260.

23AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf,dopis.


Slika 1: Zbirni seznam prijavljenih ljudi za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo v krajevni skupini Vintarovci (vir: Arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor)

142


143

nemškopisatiingovoriti90oseb(3,4%),vendarjele31oseb(1,2%)nemščinodejanskotudiuporabljalovvsakdanjemživljenju,175oseb(6,6%)jeznalonemščinosamogovoriti,nepapisati,1183oseb(44,6%)jenem-ščinopomanjkljivoobvladalo,kar1174oseb(44,2%)panemščinesplohniznalo.43Ponemčevanjeslovenskegaprebivalstvasejezačelovotroškihvrtcihinšolah.Pomnenjunacistovsobileteustanove “poroki za uresničitev jezikovnega načrta. Z nemškimi šolami stoji ali pade germanizacija na Spodnjem Štajerskem.” 44NaobmočjudanašnjeobčineDestrnikpreddrugosvetovnovojnonibilootroškegavrtca.Okupatorgajeodprlšelekonecdecembra1941.Prostorezanjjenajprejhotelureditivprvemnadstropjužupnišča,dokončnopajevrtecsvojeprostoredobilnašoli.OtroškivrtecjevodilaBertaSimonič,polegnjepasekotpomožnaotroškavrtnaricaomenjatudiKristinaSkoliberizDestrnika.Obiskotrokvvrtcujebilzadovoljiv;maja1944jevrtecobiskovalo49otrok,njihovoštevilopasejevčasužetveinvelikihpoljskihdelpovečalona60.45Priponemčevanjuspodnještajerskegaprebivalstvasonacistinajvečpričakovaliodšolstva.Vsešolevptujskemokraju–mednjimitudiljudskašolavDestrniku–soprenehalespoukom1.aprila1941.Poodredbibanskeupravezdne9.aprila1941součencizaradiizjemnihrazmerprejeliletnaspričevala,datiranas1.aprilom.ObprihodunaSpodnjoŠtajerskosonacistiukinilivseslovenskešole,slovenskeučiteljepaodpustilizdela.Šolekotizključnonemškeustanovesoodprlišelepoprihodunemškihučiteljev.NasedemrazredniljudskišolivDestrnikusovzadnjempredvojnemšolskemletu1940/41za492šoloobveznihotrokskrbeliAdalbertinFrančiškaBožič,46AnaIvančič,JelkaJaklič,Avgu-staKirbiš,GenovefaKovač,ElizabetaPetrič,EmaPotrčterAlojzPihler,kijebiltudiupraviteljšole.47Konecaprila1941stabiliučiteljiciEmaPotrčinAnaIvančičpoklicaninat.i.tečajprešolanja– “Umschulungskurs”vkapucinskisamostannaPtuj.Odtamstabiliokrog10.majaprepeljaninagradBorl,njunaprevzgojapasejeponekajdnehspremenilavnavadnojetništvo.IzpostavavarnostnepolicijeinvarnostneslužbenaPtujujepopopisnihpolah,kistajihmoralipredložiti,zapisalazaEmoPotrč,aktivnočlanicoštudijskegaodsekaUčiteljski pokret priptujskemučiteljskemdruštvu,“da je Tržačanka, ki se je preselila na Štajersko po 1. januarju 1914, da je njen mož dr. Potrč znan komunist, ki se nahaja v ječi, in da bo družina izseljen a” ,zaAnopa,“da je čista Slovenka – čičin ter da prešolanje pri njej ne pride v poštev”.48ZBorlastabiliAnainEmaodpeljanivmeljskovojašnicovMaribor,odtampaizseljenivSrbijo.EmaPotrčsejenajprejnaselilavkrajuGrašnica,decembra1941sejepreselilanaHrvaškovNoviMarof,kjerjeostaladoosvoboditve.Tamsejevključilavodporniškogibanje;medokupacijonibilavslužbi.AdalbertinFrančiškaBožičstasepredokupatorjemumaknilanaDolenjskoinmedokupacijonistabilazaposlena.49GenovefaKovač-ŽenkajeodšladomovkmaterivPoljčane.Vdomačemkrajusejeavgusta1941vključilavOsvobodilnofronto(OF),postalajeokrožnakurirka.Poizdajijojeokupator13.novembra1941aretiralvMariboru.PosedmihmesecihzaporavmariborskihsodnihzaporihsojoNemciaprila1942prepeljalivkoncentracijskotaboriščeRavensbrück,kjerjedočakalasvobodo.50AlojzPihlerinElizabetaPetričstaodšlavPtuj.Alojzjebilnajprejvprivatnislužbi,jeseni1943jebilimenovanzaupraviteljaljudskešolevSvetiMarjetinižePtuja(danesGorišnica),sredimarca1944pajebilpremeščenzaupraviteljanaljudskošolovŽetale,kjerjeostaldoosvoboditve.Elizabetajebilavesčasokupacijezaposlenavprivatnislužbi.JelkaJakličsejepredokupatorjemumaknilavLjubljano;tamsejevključilavOFterkasnejeodšlavpartizane.AvgustaKirbišjeuspešnoopravila“izpit iz nemščine” ,t.i.“Wiedereinsetzung”,terostalašenaprejvučiteljskislužbi.Najprejjepoučevalanadomačišoli,odnovembra1942dokoncajanuarja1943jebilazaprtavptujskihsodnihzaporihinnaBorlu,natopajebilakotučiteljicadokoncamarca1945zaposlenanaljudskišoliGamlitzpriWildonuvAvstriji.51MedokupacijoješolonajprejvodilnadučiteljViktorJabornikizRottenmanna,ponjegovipremestitvivOrmožjevodstvošolejeseni1941prevzelErichWonderizNeuhausa.Polegnjegasovšolskemletu1941/42našolipoučevaliAnnaHartlebizScheiflinga,MargareteKarnerizJannersdorfa,ElisabethaTardyizRiegersburga

43AMNOM,Ergebnisse,str.45.44Ferenc,Nacistična,str.791.45AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf,dopis,4.december1941,Kindergarten,Winterdorf

15.Mai1944;Steierland,SoldatenZeitung,Nr.7,August1944,str.5.46VŠolskikronikiosnovnešoleDestrnikstazanjunavedeniimeniIvaninMarija.47ASŠM,Državnaljudskašola;ŠolskakronikaosnovnešoleDestrnik,str.5in6.48ArhivzgodovinskegaoddelkaPokrajinskegamuzejaPtuj,fasc.Landrat,VprašalnepoleslovenskihučiteljevodA–Žvptujskemokraju;

dalje:AZG,PMP.49ASŠM,Državnaljudskašola;ZAP,fondOkrajniljudskiodborPtuj,Prosvetniodsek,leto1946,šk.45,Karakteristikeinživljenjepisi

učiteljev;dalje:fondOLOPtuj,šk.45,Karakteristike.50Ostrovška,M.,Kljubvsemuodpor,1.knjiga,Maribor1981,str.266in267.GenovefaKovač-Ženkajebilapredvojnasodelavkadr.Jožeta

Potrča,JožetaLackainSagadinovih.Nadomunjenematerejebilaleta1941javkazailegalce.NjenoilegalnoimejebiloŽenka-Nada.51ASŠM,Državnaljudskašola;ŠolskakronikaosnovnešolevDestrniku,str.5in6;ZAP,fondOLOPtuj,šk.45,Karakteristike.

spadalanaseljaDolič,Levanjci,ZgornjiVelovlekinJanežovskiVrh,jeimela5blokovin637prebivalcev,vodiljojeJanezŽampaizLevanjcev.32NajprejjekrajevnoskupinoŠDZVintarovcivodilučiteljViktorJabornik,vodjaljudskešolevDestrniku,kijebilhkratizačasnotudivodjauradazasocialnoskrbstvo(AmtfürVolkswohlfahrt).33PonjegovipremestitvinamestodirektorjameščanskeinobrtnešolevOrmožuje12.septembra1941vodstvokrajevneskupineprevzelorožniškistražmojsterJohannLoidl,vodjaorožniškepostajevVintarovcih.Predpri-hodomnaSpodnjoŠtajerskoježivelvkrajuNestelbach(ZgornjaŠtajerska).Krajevnoskupinojevodildosvojesmrti7.junija1942.34VpoletnihmesecihjebilovodstvokrajevneskupinezakratekčaszaupanonadučiteljuLeopolduTschollu,upraviteljušoleizTrnovskevasi.35Dne1.oktobra1942jenalogekrajevneskupineprevzelnadučiteljEmilUnger.36Ponjegovemodhoduvnemškovojskokonecfebruarja1943jebilsredimarcazavodjokrajevneskupineimenovanučiteljErichScholze.37VodstveniuradI(FührungsamtI–organizacijska,šolskainpersonalnavprašanja)jenajprejprevzelnadučiteljFritzSchehl,kijevodiltudimladinovokvirumladinskegaurada(AmtJugendführung).38MladinaizkrajevneskupineŠDZVintarovcijebilavključenavGefolgschaftšt.41,kijeskupajzVitomarci(št.42),Dornavo(št.43)inCerkvenjakom(št.44)tvorilaStammIX.39Nalogepro-pagande,tiskainkulturevokviruvodstvenegauradaII(FührungsamtII)sobilenajprejzaupanematurantuAdamuWalterjuizGradca,zaposlenemunadestrniškišoli,kasnejepaRudolfuTerglavčniku,mesarjuingostil-ničarjuizDestrnika.TajepoodhoduFritzaSchehlaprevzeltudivodenjeVodstvenegauradaI.Uradzavojaškousposabljanje(AmtWehrerziehung)jenajprejvodilFrancMarinič,trgovecingostilničarizDestrnika,natopaposestnikFrancLerchbaumer.Zavodenjeuradazakmetijskopolitiko(AgrarpolitischesAmt)jebilzadolženkmetJožefZelenikizLevanjcev.Aprila1942jeuradprevzelJohannVeber,posestnikizPlacarja,kijemedvojnovodiltudiuradzasocialnoskrbstvo.Delovnopolitičniurad(ArbeitspolitischesAmt)jebilmedokupacijozaupanAntonuSimoniču.VodstvoženskegauradajenajprejprevzelaučiteljicaElisabethaTardy,natoCecilijaStefančič,spomladileta1944pasovodenjeuradapredaliotroškivrtnariciBertiSimonič.40Zaljudskoizobraževanje(AmtVolksbildung)jebilamedokupacijozadolženaučiteljicaLiselottePayer.Znjenimdelomvuradupanibilzado-voljenvodjakrajevneskupineErichScholze.Vporočilu,kigajeposlal22.januarja1943vodjiokrožnegauradazaljudskoizobraževanjeRudolfuRibitschuvPtuj,jezapisal, “da je bilo delo sodelavke Payer na področju ljudskega izobraževanja zelo pomanjkljivo. Jezikovne tečaje je morala organizirati in izpeljati učiteljica Hartleb, ki je ustanovila tudi glasbeno skupino.” Vporočilu15.junija1943pajeporočal, “da opravlja le najnujnejše delo, že leto dni ni vnesla v vaško knjigo (Dorfbuch) nobene besede, v krajevni skupini pa ni ustanovila niti pevskega zbora ...”41

KrajevnaskupinaŠDZVintarovcijeimelasvojeslužbeneprostorevposlopjužupniščavDestrniku.Vprvemnadstropjuhišejebilo5sob.Uporabljalisojih:vodstvokrajevneskupine,nemškamladinainženskiurad.VpritličjužupniščajeimelasvojeprostoreorganizacijaMutterundKind,kuhinjasshrambopajebilanamenjenazakuharsketečaje,kijihjezatukajšnjeprebivalstvoorganiziralženskiuradmedletom.VermanšaftinuradzasocialnoskrbstvostaimelasvojeprostorevDestrnikuvhišišt.14,kijebilalastAntonaŽlahtiča,trgovcainposestnikaizBarislavcev.Vdestrniškemkatoliškemdomupasosemedokupacijovvelikidvorani,kijeimelatudigledališkioder,zvrstilavsazborovanjaŠDZ,velikiapeli,gledališkepredstave,nastopipevskihzborovingodbternajrazličnejšapredavanja.42

Nacistejepriponemčevanjuslovenskegaprebivalstvačakalovelikodela.Obzačetkuokupacijeso“pomanjkljivo znali nemščino”leredkistarejšiljudje,kisoslužilikotvojakivavstrijskivojski.Toješeposebejveljalozapre-bivalcedestrniškeobčine.Popopisuprebivalstva29.novembra1942jevkrajevniskupiniŠDZVintarovciznalo

32AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf,Organisationsplan.33AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf,FragebogenfürViktorJabornik;

rojenjebil13.marca1895vkrajuKallwangnaŠtajerskem,članNSDAP.34AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K10/7,mapaŠolskezadeve.35Pravtam;LeopoldTscholljebilvodjakrajevneskupineŠDZVitomarci.Vodiljojedo28.februarja1943,kojebilslužbenopremeščen.36AMNOM,Befehlsblatt,Dezember1942,Folge12,str.10;EmilUngerjebilpredprihodomnaSpodnjoŠtajerskovodjaceliceNSDAPv

okrožjuFeldbach.37Pravtam,April1943,Folge4,str.87;ErichScholzejebilrojen9.februarja1902vkrajuHoltendorf,članNSDAPodleta1933.Pred

prihodomnaSpodnjoŠtajerskojebilvodjapropagandevkrajevniskupiniKaltwasservokrožjuLübenvSpodnjiŠleziji.38AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf,Organisationsplan.NadučiteljFriedrichSchehlje

prišelnaSpodnjoŠtajerskoizGradca.Konecmaja1941jebilpremeščennašolovVelikoNedeljo.Polegvodenjatešoleje15.februarja1943prevzeltudivodenjekrajevneskupineŠDZVelikaNedelja.Februarja1944jebilvpoklicanvnemškovojsko.

39AMNOM,Befehlsblatt,März1944,Folge3,str.66.40AMNOM,fondSt.HB.KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf,Organisationsplan,infasc.K18/2,mapa

OrtsgruppeWinterdorf,AmtVolksbildung.41AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K18/2,mapaOrtsgruppeWinterdorf,Bericht.42Pravtam,VerzeichnisüberdieDienstellederOrtsgruppeWinterdorf,St.Urban,2.Oktober1941.


144


145

poročiluorožnikovnajbištelacelookoli60mož,pajeuničilapoštoinmočnopoškodovalaobčinskiinmatičniurad.Vakcijisopartizanizaplenili2000rajhovskihmarktervečješteviloživilskihkart.63PartizanisoponovnopreskrbovalnoakcijovPlacarjuopravili9.decembrazvečer.Zaplenilisohranoinpijačo,tukajšnjemuprebivalstvupapripravilipolitičnimiting.64Vpoznihvečernihurah12.decembrajeskupinapartizanovobiskalaprebivalceLevanjcev.NamitingusodomačinompojasnilipomenOFinciljenarodnoosvobodilnevojne.65NaslednjidansotrijepartizanivLočkemVrhuprisilnomobiliziralienegadomačina.66Manjšeakcijesosenadaljevaletudispomladileta1945.

NARODNOOSVOBODILNI BOJDestrnikzokoliškimikrajijebilvprvihdvehletihvojneenoizmedžariščuporaprotiokupatorjunaobmočjuSlovenskihgoric.Prvi,kijeprineselglasoustanovitviOFnadestrniškoobmočje,jebilkmetJožeLackoizNovevasi.Zaosvobodilnogibanjejepridobilsvojastaraznanca,predvojnako-munistaFrancaOsojnika,kmetaizDesencev,inključavničarjaFrancaRajšpaizDoliča.Skupajsose21.julija1941udeležilisestankaOFvNovivasipriPtuju.Nasestanku,kigajevodilMilošZidanšek,članPokrajinskegakomitejaKPSzaseverovzhodnoŠtajersko,kijepotekalnarobugozdanaGojčičevidobravimedNovovasjoinŽabjakom,sobilipoloženitemeljizanadaljnjirazvojOFvptujskemokolišu.Udeležencisosedogovorilizazbiranjeorožja,mobilizacijovpartizane,izvajanjesabotažnihakcij inpridobivanječlanovzaOF.67FrancOsojnikjevprvihmesecihokupacijerazpre-delmrežosodelavcevOFpovasehSlovenskihgoric.Naobmočjusedanjedestrniškeobčinemu jeuspelopridobitizaodporniškogibanjetrdnesodelavce,kijihjenašelmednekdanjimičlaniDruštvakmečkihfantovindekletvDoličuinDestrniku.VDoličujezaOFpridobilkmetaAlojzaKrambergerjaindelavcaVincencaFrica,vLevanjcihJožetaZelenika,predsednikaDruštvakmečkihfantovindeklet,vPlacarjupredvojnegakomunistakovačaJožetaFrasaterFrancainMarijoPotočnik.VVintarovcihsejevodporniškogibanjevključilazavednadružinaključavničarjaErnestaRešastremisinovi.Najboljaktivenmednjimijebil

63Pravtam,BandenmeldungenUntersteiermark,8.Dezember1944.64Pravtam,BandenmeldungenUntersteiermark,11.Dezember1944.65Pravtam,BandenmeldungUntersteiermark,14.Dezember1944.66Pravtam,BandenmeldungUntersteiermark,15.Dezember1944.67Rojic,Spomini,str.222.PolegLacka,OsojnikainRajšpasosesestankaudeležiliše:FrancČuček,ZvonkoSagadin,RudiŽnidarič,Miha

Anžel,LeopoldVoda,KarelArnuš,FrancPeršoninAlojzLovrenčič.

inWilhelmineKrischnitz.52Všolskemletu1942/43jeupraviteljpostalEmilUnger.53Vzačetkumarca1943jevodenješoleprevzelErichScholze,upraviteljšoleizMajšperka,terjovodildokoncavojne.Polegomenjenihučnihmočisonašolikrajšialidaljšičaspoučevališe:GertrudeHolzer,FritzSchehl,ChristineMaier,LiselotePayerinLiseloteRiess.54Učitelji,kisoprišliizAvstrije,sovsebinopoukaprilagodilinacističnivzgojiinponem-čevanju.Največčasasonamenilizgodovininacističnegagibanja,poznavanjuživljenjaindelaAdolfaHitlerja,petjunacističnihpesmi,vojaškimborilnimveščinamteručenjunemščine.Slovenskagovoricamedučencijebilavšolistrogoprepovedana.Zmladinosoravnalisurovo;pretepalisojozavsaknajmanjšiprekršek,jopredzračniminapadizapiralivšolskoklet,samipaseskrivalivbližnjemgozdu.55

MedvojnosoNemciobzimskihvečerihpripravljaliposebnejezikovnetečajezaodrasle.PonacističnihnačrtihbisemoralivsiSpodnještajercinaučitinemščinevtrehalištirihletih.ZaizpeljavojezikovnihtečajevvkrajevniskupiniŠDZVintarovcijebilazadolženavokviruuradazaljudskoizobraževanjenajprejučiteljicaLisselotePayer,odjeseni1943paupraviteljšoleErichScholze.Nemščinovtečajihsopoučevaliučiteljiizdestrniškešole,odjeseni1942pajimjepridelupomagaltudidomačinJohannVeberizPlacarja.Leta1941jebilovkrajevniskupiniorganiziranih10jezikovnihtečajev,kisejihjeudeležilo495oseb,nemščinopasopoučevaleučiteljiceAvgustaKirbiš,ElisabethaTardyinAnnaHartleb.Vvelikijezikovniakciji1943/44,kijezajelavsoSpodnjoŠta-jersko,jebilovkrajevniskupiniŠDZVintarovciizpeljanih12jezikovnihtečajev,obiskovalojihje541tečajnikov,150osebpajebilovključenihvučenjenemščinenadomu.56Vželji,dabisespodnještajerskoprebivalstvočimprejnaučilonemščine,sonacistileta1942tudivDestrnikuustanovili“ljudsko knjižnico”.VodilajojeučiteljicaChristinePfingstner;novembra1944jeimelaknjižnica95bralcev.57

ZavarnostinrednaobmočjudanašnjeobčineDestrnikjemedvojnoskrbelaorožniškapostajavVintarovcih.PodrejenajebilaorožniškemuoddelkuvLenartu,le-tapaOrožniškemuokrožjuPtujinnaprejOrožniškemuglavarstvuvMaribor.Sprvajebilamajhna,sajjeimelaledvaorožnikaindvapomožnapolicista.Protikoncuvojnepaseješteviloorožnikovpovečalonapet.Dojunija1942jojevodilorožniškistražmojsterJohannLoidl,ponjegovismrtipajevodstvopostajeprevzelorožniškistražmojsterLeopoldEgger.58PonapaduborcevSloven-skogoriškečetenaorožniškopostajo7.junija1942soNemcivzačetkuoktobra1942sedežorožniškepostajepreneslivžupniščevDestrnik.Poslopjepostajesoobdalizbodečožicoterpripostojankizgradilibunker.59Zapomočorožnikomjebilajesenileta1942ustanovljenadeželnastraža(Landwacht).Vanjosobilivključenido-mačini,kisopodvodstvomorožnikovponočipatruljiralipoterenuinvarovalinemškeustanove.Poseznamuzdne18.decembra1943jebilovdeželnostražoizdestrniškeobčinevključenih36mož,kisobilioboroženispetimipuškamiin240naboji.60Omanjšihsabotažnihakcijah,političnihnastopihternapadihnanemškepo-stojanke,kisojihizvedliborciSlovenskogoriškečete,jeorožniškapostajaporočalaželeta1942,znovapajeseni1944.Medakcijami“banditov”,kakorpartizaneimenujejoorožnikivsvojihporočilih,jebilonekajzaplembinpolitičnihmitingov.Prvimitingjeorožniškapostajaprijavila4.oktobra1944.PotekaljevPlacarjupriPtuju,nanjempasejezbralo25ljudi.Medudeležencijebilotudisedemšolarjev.Priredilagajeskupina6partizanovinenepartizanke,kisobilioblečenivsrbskeinvermanskeuniforme,oboroženipaspuškami,pištolamiinročnimigranatami.Orožniškoporočiložalnenavajaimenahiše,vkaterijepotekalmiting.61Večjopreskrbovalnoakcijoso“banditi”izvedlivnočina4.novembervPlacarju.Kakorjeporočalaorožniškapostaja,jeskupina10parti-zanov,oblečenihvsrbskeuniformeteroboroženihspištolami,izpraznilatamkajšnjotrgovino.Priodhodusonaletelinaorožniškozasedo,vnelsejespopad,vkateremjebilenpartizanubit,dvapaujeta.62MedtukajšnjimprebivalstvomjeodmevalpartizanskinapadnaorožniškopostajovDestrnikuvvečernihurah6.decembra1944.Napadnapostajoniuspel,sajjebilaorožniškapostojankazeloutrjena,močnapartizanskaskupina,po

52AMNOM,DerAufbaudesSchulwesensinderUntersteiermark,Graz1941,str.107.53AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3,mapaOrtsgruppeWinterdorf.54ASŠM,Državnaljudskašola;AZGPMP,fasc.Landrat,AmtlicheNachrichten1941–1945;55AŠSM,Državnaljudskašola.56AMNOM,fondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K18/2,mapaOrtsgruppeWinterdorf–AmtVolksbildung.57Pravtam,LeserkreisderBücherei;učiteljicaChristlPfingstnerjebilaoddecembra1943zadolženatudizapisanjevaškeknjige(Dorfbuch).58AMNOM,fasc.OrožniškookrožjePtuj,mapaOrožniškapostajaVintarovci.LeopoldEggerjebilrojen8.novembra1897vkrajuFohnsdorf

vokrožjuJudenburg.NaSpodnjoŠtajerskojeprišel20.junija1942izkrajaLeutschachizokrožjaLeibnitz.ČlanNSDAPodleta1938.59AMNOM,fasc.OrožniškookrožjePtuj;AZGPMP,fasc.TopografskipodatkiiznarodnoosvobodilneborbezaobčiniDestrnikinJuršinci;

dalje:Topografskipodatki.60AMNOM,fasc.OrožniškookrožjePtuj,Land-undStadwacht.61AMNOM,fasc.OrožniškoglavarstvoMaribor,BandenmeldungenUntersteiermark,6.Oktober1944.62Pravtam,BandenmeldungenUntersteiermark,5.November1944.


Slika 2: Poslovilno pismo bratov Franca in Antona Horvata iz Gomilcev pri Destrniku. Kot talca sta bila ustreljena v Mariboru 2. oktobra 1942 (vir: Arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor)

146


147

naorožniškopostajojemočnovznemiriltamkajšnjevodstvokrajevneskupine,patudinemškegaokupatorjavptujskemokrožju.VodjašoleErichWonderje7.junija1942vporočiluodogodkumeddrugimzapisal:“Posebno pa moram poudariti, da sta se v zadnjem času šolski obisk in razpoloženje prebivalstva izredno poslabšala. Predvideva se, da je to povezano z napadom, ki se je zgodil. Po mojem opažanju kaže del prebivalstva zelo malo sočutja ob smrti obeh orožnikov.”75PooblaščeneczašolstvovptujskemokrožjujenaslednjidanporočaluraduzašolstvoprišefucivilneupravenaSpodnjemŠtajerskemnaslednje:“Jasno je, da je napad, prvi takšne vrste v ptujskem okrožju, v celotnem kraju sprožil razburjenje. Tudi učiteljstvo, šola, v kateri stanujejo, je v bližini orožniške postaje, je zaradi tega napada vznemirjeno. Zato me je šolski vodja prosil za zaprtje šole za nekaj dni, vsaj dokler ne bo zaključena policijska preiskava in dokler v kraju zopet ne nastopi mir. /…/ Prosil me je, da ga do vpoklica v nemško vojsko ne pošljem več nazaj v Destrnik. Novi vodja šole v Destrniku Tscholl bo prevzel /... / tudi vodstvo krajevne skupine in upam, da je primeren mož, ki bo na tem nemirnem območju naredil red.”76

SodelovanjeprebivalcevdestrniškeobčinezOFinzborciSlovenskogoriškečeteniostaloprikritonemškemuokupatorju.OsojnikovoženoIvankoaliHano,kakorsojoklicalidomačini,jeokupatoraretiralže5.junija1942,njegovosestroMarijonaslednjidan,materAnopa10.junija.Konec junija jih je izptujskihsodnihzaporovprepeljalnaBorl,odtampa22. julija interniralvkoncentracijskotaboriščeAuschwitz,kjerstaHanainAnakončalivkrematorijskihpečeh.77ZOsojnikovimisoNemcizaprli tudidelavcanadomačijiAntonaPernekatergaposlalinagradBorl.PonapadunaorožniškopostajovVintarovcihsoNemci7. junija1942aretiraliErnestaReša,čeztridnipanjegovoženoGero.PotjujevodilaizptujskihzaporovnaBorl,odtampavkoncentracijskotaboriščevMauthauseninAuschwitz,kjerstapre-minila.MirkovoženoMatildosoNemciaretirali10.julijaterjoustreli30.julija1942vCelju.Vnočina25.julijsoNemciizvedlihajkopoSlovenskihgoricahpoukazudr.Machule.Vnjejsosodelovalimariborskiinptujskigestapovci,oblečenivpartizane,terorožnikiizorožniškihpostajizSlovenskihgoric.Vakcijisozažgalitridomačije,mednjimitudiReševo.78

PopadcučetevMostju8.avgusta1942sejeokupatorzverinskozneselnadparti-zanskimisodelavci.Podstreliokupatorjasozobmočjadanašnjedestrniškeobčinepadli:IvaninMarijaČuš,JožeinMarijaFras,FrancinAntonHorvat,Vinkoin

75AMNOM,fond.St.HB.,KreisführungPettau,fasc.K10/7,Šolskezadeve.76Pravtam.77AMNOM,PtujskapriporniškaknjigaI,1.6.1942–2.7.1943;dalje:Ptujskapriporniškaknjiga;KoncentracijskotaboriščeAuschwitz

Birkenau,Zbornik,Maribor1982,str.520in521.78AMNOM,Ptujskapriporniškaknjiga.

Vinko,kijebiltikpredvdoromokupatorjaptujskiokrožnisekretarSKOJ-a.VGomilcihstaseaktivistomOFpriključilabrataAntoninFrancHorvat.ZosvobodilnimgibanjemsosodelovališeOlgaČehizJanežovcev,NežainTerezijaKolednik,AnaJanušizJanežovskegaVrhaterJanezKocmutizStrmcapriDestrniku.68

Želeta1941jepostalOsojnikovdomvDesencihtrdnapostojankapolitičnihaktivistov.OsojnikovamatiAna,ženaIvankainsestraMarijasoskrbelezanjihovovarnost,jihoskrbovaleshranoterdajaleprispevkezaOF.Varnozatočiščenadomačijijenovembra1941našeltudiJožeLacko,potemkosejeumaknilvilegalo,decembrapasemujenadomačijipridružiltudiFrancKramberger.Vsitrije,Osojnik,LackoinKramberger,soobiskovaliznancepoSlovenskihgoricahterprinjihorganiziralimanjšesestankeOF.Februarja1942soseoglasilitudipriFrancuFuksuvZgornjemVelovleku,zbranimljudempasopojasnilipomennarodnoosvobodilnegagibanja.69Marca1942jeFrancOsojnikodšelnasedežPKKPSzaŠtajerskovSvetiVidpriRogaškiSlatini,kjerjeporočalouspehihOFvptujskemokrožju.DomovsejevrnilzMimoKovač-Barčko,aktivistkoizzasavskihrevirjev,kijepostalatudinovasekretarkaptujskegaOkrožnegakomiteja(OK)KPS.SvojeprvosrečanjezOsojnikominprihodvDesencejeMimaKovač-Barčkavspominihopisalatakole:“… Z Osojnikom sem se spoznala in prvič srečala na Pokrajinskem komiteju marca 1942 /…/ Bil je lep, še hladen, spomladanski dan, pripravljen kot nalašč za pot. /…/ Razdaljo med vasjo nad Rogaško Slatino, kjer je tedaj deloval PK za Štajersko, in Desenci, vasjo blizu Urbana pri Ptuju, /…/ sva prehodila z Osojnikom peš. /…/ Ceste nisva iskala. Šla sva dobesedno čez drn in strn. Osojnik se je zanesel na svojo orientacijo, jaz pa /…/sem se prepustila njegovemu vodstvu. Vso pot nisva skoraj nič govorila. /…/ Osojnik je bil sploh redkobeseden človek /…/ pozneje, ko sva pri delu postala dobra tovariša, /…/ pa sem spoznala, da je domovala v navidez trdi grči krepka volja, a silno mehko srce. Tisto noč sem ostala pri Osojnikovih. K njim sem se tudi pozneje še večkrat vračala in prihajala sem domov.”70

NaOsojnikovemdomuvDesencihsočlaniptujskegaOKKPSvzačetkuaprila1942ustanoviliPtujskivod.BorcisogaimenovaliSlovenskogoriškačeta,medljudstvompasejeuveljaviloimeLackovačeta.Zdestrni-škegaobmočjasovčetoprvivstopilibratjeMirko,VinkoinKostjaReš,kisoseobvelikinočivrnilizdelavAvstriji.Vinkojepostalprvikomandirčete.JunijaseječetipriključiltudiFrancOsojnikterprevzelvodstvo.71NadestrniškemobmočjuseječetanajpogostejezadrževalanaOsojnikovidomačijivDesencihinnadomačijiReševihnahribuOjstrovcuvVintarovcih.OčeErnestjepartizanompopravilnekajpušk,matiGerapajeborceoskrbovalashrano.VvelikooporočetijebilFrancRajšp,kijepartizanompopravljalorožjeterjihspremljalnapohodih.VZgornjemVelovlekusoseborcičeteoglašalipriFrancuinTerezijiSimoničterpriJanezuinMarijiČuš.GospodinjaMarijajepožrtvovalnopodpiralaodporniškogibanje.Nanjenemdomusobilipogostisestankiaktivistov,vnjenizidanicivGradiščakupasoborcivečkratprenočevali.PrenočiščeinhranosodobilitudipribratihFrancuinAntonuHorvatuvGomilcih.VDrsteljistavarnozavetjepartizanomnudilidomačijiFrancaPolancainJakobaGrabnerja,napodstrešjuŠtegerjevedomačijepasoimeliaprila1942tudiskladiščeorožja.VLevanjcihsoseborcičetezatekalikJožetuZeleniku,vPlacarjupahkovačuJožetuFrasu;prinjemjebiloskladiščezahrano.VJanežovcihsoimelipostojankopriOlgiČeh,vopuščeniopekarnipavpečehskritoorožje.VStrmcupriDestrnikusovečkratprenočilivzidaniciFrancaPihlerja,prihajalipasotudikJanezuKocmutu,OzmecuinVaudovim.72

Dosvojegatragičnegapadca8.avgusta1942vMostjuječetaizvedlavrstomanjšihoboroženihakcijnaobmočjuzahodnegadelaSlovenskihgoric.NaobmočjudestrniškeobčinejemedprebivalcinajboljodmevalnapadnaorožniškopostajovVintarovcihvnočina7.junij.BorcičetesoposkušalirešitizaprtesodelavceFrancaRajšpainnjegovoženoMarijoterVincencaFrica.VnapadustabilaubitavodjaorožniškepostajeJohannLoidlinorožnikJanezZemljič.Zaprtihsodelavcev,kijihjeokupatoraretiral6.junija1942,četiniuspelorešiti.73Okupatorjihježeprednapadomodpeljalvptujskesodnezapore.FrancaRajšpajeustrelilvCelju23.junija1942,njegovoženoMarijoterVincencaFritzapajeposlalvkoncentracijskotaborišče,kjerstapreminila.74Partizanskinapad

68AZGPMP,Topografija,ZapiskiiznarodnoosvobodilneborbeizobčinDestrnikinJuršinci,AMNOM,fasc.607,VidaRojic,OFvPtujskemokolišuleta1941;Rojic,V.Slovenskogoriškačeta,Ptuj1967,str.41–43;dalje:Rojic,Slovenskogoriškačeta;Rojic,V.,UporneSlovenskegorice,Tednik,l.XXXI,št.9,2.marec1978,str.7.

69Rojic,V.,UporneSlovenskegorice,Tednik,l.XXXI,št.9,2.marec1978,str.7,inšt.18,11.maj1978,str.9.70Kovač-Zupančič,M.-Barčka,SpomininaSlovenjegoriškočeto,PtujskizbornikII,Ptuj1962,str.11–14.71Rojic,Slovenskogoriškačeta,str.16–23.PolegReševihinOsojnikasobilivčetiše:ZvonkoSagadin,AlojzZavecinIvanPetrovičsPtuja,

JanezPukšičizKicarja,JanezČehizCerkvenjaka,DragoStojkoizMotepriLjutomeruinFrancKnezizRenkovcevpriVidmuobŠčavnici,7.avgusta1942pastasečetikotzadnjapriključilaFrancKrambergerinJožeLacko.

72Pravtam,str.41;Rojic,UporneSlovenskegorice,Tednik,l.XXXI,št.26,7.julij1978,str.7.73Rojic,Slovenskogoriškačeta,str.34in35.74Pravtam,str.59.


Slika 3: V nemški hajki v noči na 25. julij 1942 so gestapovci požgali Reševo domačijo na hribu Ojstrovcu v Vintarovcih (vir: Arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Ptujska knjiga pripornikov I)

148


149

MrtvegaOsojnikasonacistinaslednjidanpripeljalivPtujnasedežgestapatergapostavilipredzidBrenčičevehišenaogledptujskimnemčurjem.83PoveljnikVarnostnepolicijeinVarnostneslužbenaSpodnjemŠtajerskemUntersturmführerMackjenaštabnihrazgovorihvMariboru11.januarja1943poročalnaslednje:“… po uničenju bande v Ptuju je vodja bande Osojnik križaril po okraju in si prizadeval, da bi se v okolici Ptuja formirala nova banda. Storil je razna nasilja. Dne 29. decembra 1942 je uspelo obkoliti Osojnika v neki hiši in ker se je skušal upirati, je bil ustreljen ...” 84Poveljnikredarstvenepolicije“Alpenland”pajevsvojemporočilu18.januarja1943zapisal: “… V okrožju Ptuj vlada po ustrelitvi vodje bande Osojnika prav tako mir …”85

Okupatorjevterorjeohromilodporniškogibanje.Znovajenaobmočjudestrniškeobčinezaživelospomladileta1944.AktivistominpartizanomjeuspelozaosvobodilnogibanjeponovnopridobitidružinoHorvatizGomilcev.Jesenileta1942soNemcidružinohudoprizadeli,sajsoustrelilsinovaFrancainAntona,kistabilapovezanazborciSlovenskogoriškečete.86VJanežovcihjesejevOFznovavključilaOlgaČeh,vLevanjcihJožeZelenik,vSvetincihNežaFric,vZasadihTomažZelenik.VZgornjemVelovlekusosevodporniškogibanjevključiliTerezijaBreznik,JanezDruzovič,AlojzSemnicki,AntoninOlgaKovačec,vDrsteljipatudidružinaPodgoršek.87Poleti1944soterenciizDornave,VladoinMirkoPeteršič,MirkoČuš,MartinŽgečinAntonHrga,vZgornjemVelovlekuzgradilidvabunkerja;prveganadomačijiTerezijeBreznik(Markežove),drugegapavlistnjakudomačijeAntonaKovačca.88Leta1944sopoSlovenskihgoricahaktivistizačeliustanavljatikrajevneodboreOF.Dne4.septembra1944jebilustanovljenodborOFvLevanjcih.Šestčlanskiodbor,kijezajelobmočjeLevanjcev,ZgornjegaVelovlekainDesencev,jevodilJožeZelenikizLevanjcev.ČlaniodborasopostaliJanezVolgemutinAlojzPihlerizLevanjcevterAntonKovačec,ŠtefanSemnickiinTerezijaBreznikizZgornjegaVelovleka.89Jeseni1944jebilustanovljenkrajevniodborOFzaDestrnik.Ustanovnisestanek,kigajesklicalJanezŠtrafela-Don,jepotekalvhišiOlgeČehvJanežovcih.IzvolilisopetčlanskiodborOF,kijezajelobmočjeDestrnika.SekretarkaodborajepostalaOlgaČeh-Minka.Polegnjesobilivodborimenovaniše:AntonKolarič,kovačizŽabjaka,AlojzBračič,JanezPotrčinFrancČeh,vsiizJanežovcev.Vtejsestavijeodborobstajalvsedoosvoboditve.Članiodborasozakurirje,terenceinpartizanezbiralihrano,obutev,obleko,sanitetnimaterialterpobiralidenarneprispevkezaOF.Polegtegapasomedprebivalstvomširilipartizanskitisk,kigajesPohorjaprinašalJanezŠtrafela-Don.90KrajevniodborOFjebilustanovljentudivJiršovcih,vodilpagajeAntonSlodnjakizJuršincev.91PrekozemljadanašnjeobčineDestrnikjeodleta1944potekalakurirskapotJanežovci–Svetinci–LočkiVrh–Trnovskavas–Biš.KurirskepotistaopravljalakurirjaJožeZelenik-TomažizZasadovpriDestrnikuinJožeČehizJanežovcev.KurirskepostojankesobilepriOlgiČehvJanežovcih,TomažuZelenikuvZasadihinJanezuHorvatuvTrnovskivasi.IzTrnovskevasijepotkurirjevvodilaprotiLenartuinVoličini.Kurirjastaaktivistomraznašalapošto,partizanskoliteraturo,letakeinsanitetnimaterial.92

Konecaprila1945soDestrniknajprejzapustilenemškeučiteljice,otroškavrtnaricainuradnicanaobčini.ZadnjinemškivojakiinorožnikisoDestrnikinokoliškekrajezapustili8.maja1945.ZnjimijekrajzapustiltudiupraviteljšoleinvodjakrajevneskupineŠDZErichScholze.93Prišlajesvoboda.

MedvojnostanaobmočjuDestrnikainokoliškihkrajevizgubilaživljenje102domačinaoziroma3,8%vsegaprebivalstva:izJiršovcev18,Drstelje15,Vintarovcev15,Placarja12,ZgornjegaVelovleka8,JanežovskegaVrha4,Destrnika5,Desencev4,Doliča4,Strmca3,Gomile3,Janeževcev3,Zasadov2,Gomilcev2,LočkegaVrha2terpoedenizSvetincevinLevanjcev.Vpartizanskihenotahjepadlo6oseb,medaktivistiOFstapadli2osebi,medtalcijebiloustreljenih16oseb,vnemškivojskijepadlo50vojakov,venotahvermanšaftajepadla1oseba,medrezervistijugoslovanskevojskesoživljenjeizgubile3osebe,vkoncentracijskihtaboriščihjeumrlo10oseb,civilnihžrtevjebilo10,štiriosebepasoizgubileživljenjevpovojnihpobojih.94

83Šuligoj,L.,ŽivljenjskainrevolucionarnapotFrancaOsojnika-Kostje,brošuraFrancOsojnik-Kostja,Ptuj1986,str.19.84ZbornikdokumentovinpodatkovoNOVjugoslovanskihnarodovVI/5,Ljubljana1960,dokumentšt.118,str.389.85Pravtam,dokumentšt.124,str.412.86Rojic,V.,UporneSlovenskegorice,Tednik,l.XXXII,št.5,8.februar1979,str.9.87Pravtam.88Pravtam,št.9,8.februar1979,str.5.89AZGPMP,Topografija,ZapiskiiznarodnoosvobodilneborbeizobčinDestrnikinJuršinci.90Pravtam.91Rojic,V.,UporneSlovenskegorice,Tednik,l.XXXII,št.5,8.februar1979,str.9.92AZGPMP,fasc.Topografija,TopografskipodatkiizNOBzaobčiniDestrnikinJuršinci1941–1945.93ASŠM,Državnaljudskašola.94AMNOM,Kartotekažrtevdrugesvetovnevojne;AZGPMP,fasc.Življenjepisi,izjaveA–Ž;ZAP,fondVojnaškoda,šk.35,36,40,79in82.

FrancPolanec,FrancinTerezijaSimonič,JakobGrabarinJanezKocmut.NekajsodelavcevinnjihovihdružinskihčlanovzdestrniškegaobmočjajeokupatorposlalvkoncentracijskataboriščaMauthausen,Dachau,RavensbrückinAuschwitz.Iztaboriščsenisovrnili:FrancinMarijaKocmut,AnaJanuš,FrancZorecterFrancPotočnik.79Okupatorniprizaneselnitinajmlajšim.Skupajzaretiranimisorodnikijeotrokeodpeljalvceljskookoliškošolo.Izdestrniškegaobmočjasobiliodpeljani:Aleksander,Erna,RomanainViktorRajšp,OlgaOsojnikterDragica,Janko,MatildainOlgaReš.HčerkoMarijeOsojnik,4-letnoOlgico,soskupajzdrugimiotrokirazkazovalipoceljskihulicah.Naprsisojipripelilepenkoznapisom“Ich bin eine Banditentocher”,karjepomenilo“Sem hči bandita”.DragicaReš,najmlajšainedinapreživelaodReševedružine,jevsvojihspominihzapisala: “Bilo mi je 11 let, ko se je pričela vojna. /.../ Neko nedeljo v juniju 1942, ko smo bili ravno pri kosilu, so prišli … Očeta so odvlekli kar od mize. /…/le nekaj dni zatem so odpeljali tudi mater /…/ ostala sem sama z Mirkovimi otroki in zatekli smo se k starim staršem, včasih pa tudi k sosedovim. Naš dom so namreč zapečatili in postali smo tujci na lastni zemlji in domačiji! Nemcem vse to ni bilo dovolj. Lotili so se tudi nas, otrok. Mene, Mirkove otroke, petletnega Janka, triletno Matildo in leto in pol staro Olgo, so naložili nekega dne na kamion. Odpeljali so nas na ptujsko žandarmerijsko postajo in nato v Celje. Znašli smo se skupaj z Rajšpovimi, Zavčevimi, Hreničevimi in Lackovimi otroki. Jaz “starejša” sem postala varuh otrokom brata Mirka.”80OtrokesovšolirasnopregledaliterjihodpeljalivtaboriščeFrohnleitenpriGradcu.OdtampasojihtransportiralivtaboriščaCoburg,Neustift,Saldenburg,SeligenporteninKnitelfeld.81

IzbojavMostju8.avgusta1942,kjerjeokupatorjupoizdajiuspelouničitičeto,stasepolegJožetaLackarešilatudiMirkoRešinFrancOsojnik.Mirkonimogelpreboletiizgubesvojihnajdražjihtersije12.avgusta1942vZasadihvzelživljenje.FrancsejezatekelprekJanežovskegaVrhanaVičavovzapuščenolopoposestnikaSel-majerja,kjermujeOlgaMegličobvezalarano.ČeznekajdnijeodšelskupajzMimoKovač-BarčkovSvetiVidpriRogaškiSlatini,kjerstaSergejuKraigherjuporočalaopadcučeteterokupatorjevemterorjunaptujskemob-močju.IzSvetegaVidajeFrancodšelnaPohorjetersepriključilRuškičeti.PostaljepartizanKostjainpolitičnikomisarčete.SPohorjaseješenekajkratvrnilnaptujskoobmočje.NaeniizmedtakšnihpotisogaNemcipoizdajipresenetilitergaustrelilinadomačijiFrancaKrambergerjavKrčevinipriVurberku29.decembra1942.82

79Rojic,Slovenskogoriškačeta,str.62.80“Ukradeniotroci”,Katalogkrazstavi,PokrajinskimuzejPtuj1979.81Pravtam.82Rojic,Slovenskogoriškačeta,str.74–77.


Slika 4: Otroci z območja Destrnika in Trnovske vasi v mladinskem taborišču med vojno (vir: Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor)

150


151

AntonHORVAT(1914–1942),Gomilci,kmečkisin.Vdomačemkrajusejevključilvnarodnoosvobodilnogiba-nje.Nemcisogaaretirali27.avgusta1942ingaskupajzbratom2.oktobra1942vMariboruustrelilikottalca.

FrancHORVAT(1906–1942),Gomilci,kmečkisin.ZbratomAntonomsejevključilvnarodnoosvobodilnogibanje.Okupatorgajearetiral27.avgusta1942inga2.oktobra1942vMariboruustrelilkottalca.

JanezKOCMUT(1914–1942),Strmec,kmet.Leta1941sejevključilvnarodnoosvobodilnogibanje,biljesodelavecSlovenskogoriškečete.Nemcisogaaretirali19.septembra1942terga4.novembra1942vMariboruustrelilikottalca.

FrancPOLANEC(1880–1942),Drstelja,kmet.Biljesodelavecodporniškegagibanjavdomačemkraju.Nemcisogaaretirali8.septembra1942inga2.oktobra1942vMariboruustrelilikottalca.

VinkoPOLANEC(1910–1942),Drstelja,kmečkisin.Biljesodelavecnarodnoosvobodilnegagibanja.Nemcisogaaretirali3.septembra1942terga2.oktobra1942vMariboruustrelilikottalca.

FrancRAJŠP(1901–1942),Dolič,ključavničar.Leta1941sejevključilvdomačemkrajuvodporniškogibanje,biljetesensodelavecSlovenskogoriškečete.Nemcisogaaretirali7.junija1942inga23.junija1942vCeljuustrelilikottalca.

MatildaREŠ(1914–1942),Zasadi,gospodinja.Leta1942sejevključilavosvobodilnogibanje.Okupatorjojearetiral10.julija1942injoustrelil30.julija1942vCeljukottalko.

FrancSIMONIČ(1884–1942),ZgornjiVelovlek,kmet.Biljesodelavecodporniškegagibanja.Nemcisogaustrelili2.oktobra1942vMariborukottalca.

TerezijaSIMONIČ(1897–1942),ZgornjiVelovlek,kmetica.Sodelovalajezosvobodilnimgibanjem;okupatorjojeustrelil2.oktobra1942vMariborukottalko.

GeraVAUDA(1885–1942),Drstelja,preužitkarica.ZaradisodelovanjazOFsojoNemciaretirali8.julija1942terjo30.julija1942vCeljuustrelilikottalko.

Padli kot pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja, aktivisti OF

FrancPOTOČNIK(1901–1945),Placar,kmet.Leta1941sejevključilvnarodnoosvobodilnogibanje.Nemcisogaaretirali27.junija1942,poizpustitviizzaporaleta1943sejeponovnovključilvodporniškogibanje.Ponovnosogaaretirali10.februarja1945tergaodpeljalivmariborskesodnezapore.Pogrešanobbombardiranjumariborskekaznilnice2.aprila1945.

MarijaPOTOČNIK(1888–1945),Placar,gospodinja.Bilajesodelavkaodporniškegagibanja.Medokupacijojebilazaprtavptujskihsodnihzaporih.Umrlajezaposledicamimučenjaaprila1945vPlacarju.

Umrli v koncentracijskih taboriščih

VincencFRIC(1911–1942),Svetinci,kmet.Obokupacijisejevključilvnarodnoosvobodilnogibanje;sodelovalzborciSlovenskogoriškečete.Okupatorgajearetiral7.junija1942tergaodpeljalvkoncentracijskotaboriščeMauthausen,kjerjepreminil1.decembra1942.

AnaJANUŠ(1922–1943),JanežovskiVrh,posestniškahči.Bilajesodelavkaodporniškegagibanja.Nemcisojoaretiraliavgusta1942terjoodpeljalivkoncentracijskotaboriščeAuschwitz,kjerje8.maja1943umrla.

FrancKOCMUT(1871–1943),Strmec,kmet.Biljesodelavecnarodnoosvobodilnegagibanja.Okupatorgajearetiral7.oktobra1942tergaodpeljalvkoncentracijskotaboriščeMauthausen.Umrlje4.februarja1943.

MarijaKOCMUT(1874–?),Strmec,kmetica.Podpiralajeodporniškogibanje.Nemcisojoaretirali7.oktobra1942terjoodpeljalivkoncentracijskotaboriščeAuschwitz,kjerjeumrla.

AnaOSOJNIK(1872–1942),Desenci,kmetica.NjendomjebilvarnapostojankapolitičnimaktivistominborcemSlovenskogoriškečete.Okupatorjojearetiral9.junija1942terjoodpeljalvkoncentracijskotaboriščeAuschwitz.Umrlaje16.novembra1942.

IvankaOSOJNIK(1910–1942),Desenci,gospodinja.Leta1941jezačelasodelovatizodporniškimgibanjem.Okupatorjojearetiralvzačetkujunija1942terjokonecavgustaodpeljalvkoncentracijskotaboriščeAuschwitz,kjerje28.decembra1942preminila.

95Vseznamusozajeteosebe,kisonazačetkuvojne,toje6.aprila1941,živelevobčiniSvetiUrbanvSlovenskihgoricahoziromasoimeledomovinskopravicovomenjeniobčini.SeznamjenarejennaosnovidokumentacijeŽivljenjepisižrtevdrugesvetovnevojnevarhivuMuzejanarodneosvoboditveMariborinŽivljenjepisovpadlihvPokrajinskemmuzejuPtujternaosnovipodatkovožrtvah,kisonavedenevfonduVojnaškodazaomenjenekrajevZgodovinskemarhivuPtuj.Zatrudinpomočpripripraviseznamasezahvaljujemg.JanezuŽampiizLevanjceving.AntonuHorvatuizZasadov.


ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIKPadli v starojugoslovanski vojski

AntonHORVAT(1900–1941),ZgornjiVelovlek;posestnik.Kotrezervistjugoslovanskevojskejeumrl25.novembra1941vvojnemujetništvuvNemčiji.

FrancTOPLAK(1913–1941),Vintarovci,posestniškisin.Kotrezervistjebilleta1941mobiliziranvjugoslovanskovojsko;ubitjebil10.aprila1941vspopadupriVidmupriPtuju.

FrancIRGL(1900–1941),JanežovskiVrh,posestnik.Kotrezervistjugoslovanskevojskejeumrlleta1941vvojnemujetništvuvNemčiji.

Padli v enotah NOV

IgnacČRNEZL(?-1944),Jiršovci,delavec.Kotpripadnikvermanšaftajebiljeseni1944zajetvZgornjiSavinjskidolini;priključilsejepartizanominpadelkonecleta1944vbojihnaobmočjuMozirja.

FrancMARINIČ(1922–1944),LočkiVrh,kmečkisin.Prisilnojebilmobiliziranvnemškovojskoleta1943inposlannavzhodnofronto.Aprila1944gajezajelaRdečaarmada,vstopiljev1.jugoslovanskobrigado,ustanovljenovSovjetskizvezi.Padelje8.novembra1944bojihprivasiOtokvSremu.

FrancOSOJNIK-Kostja(1900–1942),Desenci,mlinarinkmet.Obokupacijisejevključilvnarodno-osvobodilnogibanje,seleta1942priključilSlovenskogoriškičeti,popadcučetejeodšelnaPohorje,kjersejevključilvRuškočetoinpostalnjenpolitičnikomisar.Padelje29.decembra1942vKrčevinipriVurberku.

KostjaREŠ(1928–1942),Vintarovci,delavec.ObprihoduokupatorjajezapustilosnovnošoloterodšelskupajzbratomaMirkominVinkomvAvstrijo,kjersosezaposlilivtovarnikovinskihizdelkovvKapfenbergu.Marca1942sosevrnilidomovtersevzačetkuaprila1942priključiliSlovenskogoriškičeti.Padelje8.avgusta1942vMostju.

Mirko(Miroslav)REŠ(1917–1942),Zasadi,ključavničarskipomočnik.IzspopadavMostjusejevrnilvdomačikraj,12.avgusta1942jeizobupa,kersomuNemciodpeljalistarše,ženoinotroke,končalsvoježivljenjevZasadih.

VinkoREŠ(1921–1942),Vintarovci,pekovskipomočnik.BiljeprvikomandirSlovenskogoriškečete.PadeljevMostju8.avgusta1942.

FerdinandSIMONIČ(?),Vintarovci,zidar.Padeljevpartizanih.

Talci

JakobČUČEK(1914–1942),Drstelja,kmet.Sodelovaljezodporniškimgibanjem,ustreljenjebilkottalec.

JanezČUŠ(1896–1942),ZgornjiVelovlek,kmet.Obokupacijisejevključilvnarodnoosvobodilnogibanje,sodelovaljezborciSlovenskogoriškečete.Nemcisogaaretirali14.avgusta1942terga2.oktobra1942vMariboruustrelilikottalca.

MarijaČUŠ(1885–1942),ZgornjiVelovlek,kmetica.PodpiralajeborceSlovenskogoriškečete;okupatorjojearetiral14.avgusta1942injoskupajzmožem2.oktobra1942vMariboruustrelilkottalko.

JožeFRAS(1888–1942),Placar,kovač.ObokupacijisejevključilvOF,okupatorgajearetiralterga2.oktobra1942vMariboruustrelilkottalca.

MarijaFRAS(1889–1942),Placar,gospodinja.Podpiralajeosvobodilnogibanje,okupatorjojearetiralter2.oktobra1942vMariboruustrelil.

JakobGRABER(1914–1942),Drstelja,posestnik.Obokupacijisejevključilvnarodnoosvobodilnogibanje;Nemcisogaaretirali14.avgusta1942inga4.novembra1942vMariboruustrelilikottalca.

95

152


153

RudolfGRANDOŠEK96(1924–1945),Placar,posestniškisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,izginilje3.marca1945vCelovcu.

AlojzHAMERŠAK(1921–1943),LočkiVrh,kmečkidelavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojihjulija1943.

DominikHOLC(1924–1944),Jiršovci,posestniškisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje16.februarja1944vbojihnavzhodnifronti.

IvanHORVAT(1914–1945),Placar,posestnik.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko.Padeljeleta1945vbojihpriHamburgu.

SimonKOVAČIČ(?),Jiršovci,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešan17.septembra1943vbojihnaČeškoslovaškem.

JanezKRAMBERGER(1922–1944),Jiršovci,mizar.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešan26.decembra1944vbojih.

ViktorLEBER(1915–1944),Placar.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje22.avgusta1944vbojihvRomuniji.

AntonLEOPOLD(1919–1944),Drstelja,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanaprila1944vbojihprikrajuKrečnaKrimu.

FrancLEŠNIK(?),Jiršovci,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojihnavzhodnifronti.

AntonLOVREC(?),Jiršovci,trgovskipomočnik.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanjunija1943vbojihvAfriki.

AlojzLUBEC(1919–1943),Destrnik.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojihseptembra1943vFranciji.

FrancMAHORIČ(1925–1944),Janežovci,posestniškisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje24.marca1944vbojihnaBaltiku.

AntonMARKEŽ(1919–1943),ZgornjiVelovlek,posestniškisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljejanuarja1943vbojihzaStalingrad.

KonradMATJAŠIČ(1915–1944),Jiršovci,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljeoktobra1944vbojihvRegensburgu.

AndrejPETROVIČ(1914–1945),Destrnik,viničar.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanaprila1945vbojihprikrajuMünchendorfvNemčiji.

LudvikPINTARIČ97(1923–1945),Vintarovci,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje30.januarja1945vbojihvNemčiji.

IvanPODGORŠEK(1921–1943),Gomila,trgovskipomočnik.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojih19.maja1944vRusiji.

KonradPODGORŠEK(1923–1943),Gomila.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljeleta1943vbojihprikrajuŽitomirvRusiji.

VincencPOLANEC(1923–1945),Drstelja,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje21.februarja1945vbojihnaPoljskem.

JanezPUKŠIČ(1922–1945),JanežovskiVrh.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljeneznanokjevbojih26.marca1945.

AntonRODOŠEK(1925–1944),ZgornjiVelovlek.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanavgusta1944vbojihvFranciji.

97NaspominskiploščijezanjnavedenpriimekPinterič.

MarijaRAJŠP(1914–1943),Dolič,gospodinja.Njendomjebildopoletja1942postojankaborcevSlovenskogoriškečete.Nacistisojoaretirali7.junija1942terjoodpeljalivkoncentracijskotaboriščeAuschwitz,kjerjeleta1943preminila.

ErnestREŠ(1888–1942),Vintarovci,ključavničar.BiljesodelavecSlovenskogoriškečete.Okupatorgajearetiral7.junija1942tergaodpeljalvkoncentracijskotaboriščeMauthausen.Preminilvtaborišču30.avgusta1942.

GertrudaJeraREŠ(1892–1943),Vintarovci,gospodinja.Njendomjebildopoletja1942postojankasodelavcevodporniškegagibanjainborcevSlovenskogoriškečete.Nemcisojoaretirali10.junija1942terjo22.julijaodpeljalivkoncentracijskotaboriščeAuschwitz,kjerjeumrlaleta1943.

FrancZOREC(1896–1945),Placar,kmet.Sodelovaljezodporniškimgibanjem.Nemcisogaaretirali28.septembra1942ingaodpeljalivkoncentracijskotaboriščeDachau.Umrljezatifusom7.maja1945.

Padli v nemški vojski

FrancARNUŠ(1919–1944),ZgornjiVelovlek,posestniškisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljeleta1944vbojihvRusiji.

AlojzBELA(?),Jiršovci,posestniškisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojih.

IvanBEZJAK(1918–1944),Vintarovci.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje25.maja1944vbojihvItaliji.

JanezBEZJAK(1917–1944),Jiršovci,kovač.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljemaja1944vbojihvFranciji.

FrancBEZJAK(1919–?),Janežovci.Julija1942jebilprisilnomobiliziranvnemškovojsko,izginiljevbojihvRusiji.

MatijaBEZJAK(?–1945),Jiršovci,kmečkisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje1.februarja1945vbojihnaČeškoslovaškem.

LeopoldBRUNČIČ(1920–1945),Vintarovci,zidar.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanleta1945vbojihvNemčiji.

AlbinCAF(1917–1944),Drstelja,kmečkisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljeleta1944vbojihvNemčiji.

AlojzČEH(1922–1944),Destrnik,kmečkisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,umrlje6.junija1944zaposledicamiran,dobljenihvbojihvNemčiji.

IvanČEH(?),Jiršovci,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojih.

JožefDVORŠAK(1919–1944),Drstelja.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešannovembra1944vbojihnaFinskem.

FrancFLAJŠMAN(1920–1943),Dolič.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljejeseni1943vbojihvRusiji.

FricFEKONJA(1922–?),Vintarovci.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojih.

IvanGOLOB(1922–1944),Vintarovci.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljevbojihnavzhodnifrontileta1944.

IvanGOLOB(1921–1944),Jiršovci,kmečkisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje16.septembra1944vbojihnavzhodnifronti.

IvanGREGOREC(?),Drstelja,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanmaja1945vbojih.

96NaspominskiploščijezanjnavedenpriimekGrandušek.


154


155

VIRI1.AMNOM–ArhivMuzejanarodneosvoboditveMaribor:

FondSt.HB.,KreisführungPettau,fasc.K11/3inK18/2;

BefehlsblattderBundesführungdesSteirischenHeimatbundes,leto1941,1942in1943;

DerAufbaudesSchulwesensinderUntersteiermark,Graz1941;

ErgebnissederBevölkerungsbestandsaufnahmeinderUntersteiermarkvom29.November1942;

Liegenschafts-VerzeichnisderH.A.IV.Standvom15.März1943;

OrtsverzeichniszurGemeindegrenzkartevonUntersteiermark,MiesstalundÜbermurgebiet,Graz1940;

Verordnungs-undAmtsblattdesChefsderZivilverwaltunginderUntersteiermark,Graz,Nr.24,26.August1943;

VerzeichnisderausderUntersteiermarkausgesiedeltenPersonenundderBetribe,welchedurchdieDienststelledesdeutschenVolkstumsbeschlagnahmtwurden;

Kartotekaživljenjepisovžrtevdrugesvetovnevojne;

Zbornikdokumentovinpodatkovonarodnoosvobodilnivojnijugoslovanskihnarodov,Ljubljana1960,dokumentašt.118in124.

2.ASŠM–ArhivSlovenskegašolskegamuzejaLjubljana:

Dokumentacijskazbirka,DržavnaljudskašolavSvetemUrbanu–Destrniku.

3.ZAP–ZgodovinskiarhivPtuj:

FondVojnaškoda,šk.35Janežovci,Placar,Drstelja;šk.36Gomila,Jiršovci,Strmec;šk.40LočkiVrh,Levanjci,Desenci,Levanjci,ZgornjiVelovlek;šk.79Destrnik,Dolič,Gomilce,JanežovskiVrh,Svetinci,Zasadi;šk.82Vintarovci.

FondOkrajniljudskiodborPtuj,Prosvetniodsek,leto1946;šk.45,Karakteristikeinživljenjepisiučiteljev.

4.AZGPMP–ArhivZgodovinskegaoddelkaPokrajinskegamuzejaPtuj:

Fasc.Topografija,ZapiskiizNarodnoosvobodilneborbeizobčinDestrnikinJuršinci1941–1945inTopografskipodatkiiznarodnoosvobodilneborbezaobčiniDestrnikinJuršinci.

LITERATURA1.Ferenc,Tone,NacističnaraznarodovalnapolitikavSlovenijivletih1941–1945,

Maribor1968.

2.Ferenc,Tone,VirionacističniraznarodovalnipolitikivSloveniji1941–1945,Maribor1980.

3.KrajevnileksikonDravskebanovine,Ljubljana1937.

4.NemškamobilizacijaSlovencevvdrugisvetovnivojni,Zbornik,Celje2001.

5.Kreft,Bratko,Življenjezačloveka.Potretdr.JožetaPotrča,Maribor1970.

IvanSEVER(1920–1944),Drstelja,kmečkisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje28.oktobra1944vbojihvHolandiji.

MaksSOK(1920–1945),Vintarovci,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje12.januarja1945vbojihpriVaršavinaPoljskem.

IvanSTRGAR(?),Jiršovci,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojih.

FrancŠUENml.(1925–1944),Dolič.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljeleta1944neznanokje.

LeopoldŠTUMBERGER(1923–1943),Vintarovci,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje21.februarja1943vbojihnavzhodnifronti.

AntonTOPLAK(1920–1944),Placar.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljeleta1944vbojihvFranciji.

JanezTOPLAK(?),Vintarovci.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padeljevbojihneznanokje.

FrancVILČNIK(?),Jiršovci,posestniškisin.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešanvbojih.

KonradVODA(1920–1943),Drstelja,krojaškipomočnik.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje25.januarja1943vbojihnavzhodnifronti.

MartinVODA(1917–1943),Drstelja,delavec.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,pogrešan16.junija1943vbojihnavzhodnifronti.

IvanVOJSK(1923–1942),Vintarovci.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje5.decembra1942vbojihvTuniziji.

FrancZAGORŠEK(1926–1945),Drstelja,krojač.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje2.marca1945vbojihnazahodnifronti.

AntonŽAMPA(1926–1944),Placar.Biljeprisilnomobiliziranvnemškovojsko,padelje22.decembra1944vbojihnaSlovaškem.

Padli v enotah Vermanšafta

FrancGOLOB(1905–1942),Vintarovci,kmet.Padeljejeseni1942vbojihnaPohorju.

Civilne žrtve

MartinBENKO(?–1942),Desenci,kmet.Ubitjebiljunija1942vDesencih.

JakobKOLARIČ(1889–1945),Gomila,sodar.Ubitjebil10.aprila1945vGomili.

JanezLEOPOLD(1904–1943),Drstelja,viničar.Umrljevptujskibolnišnici2.junija1943zaposledicamistrelnihran,kijihjedobilnaprisilnemdelu.

AnaLESJAK(1899–1941),Janežovci.Usmrčenajebila25.junija1941vHartheimuvAvstriji.

AntonREMIH(1879–1942),Placar,posestnikinorožnik.Ubitjebil6.avgusta1942.

MihaelREPEC(1939–1945),Jiršovci,šolar.Življenjejeizgubilobeksplozijigranate9.maja1945vJiršovcih.

MarijaREPEC(1933–1945),Jiršovci,šolarka.Življenjejeizgubilaobeksplozijigranate9.maja1945vJiršovcih.

AlbinZOREC(1923–1945),JanežovskiVrh,poljedelec.UbitjebilobbombardiranjuPtuja17.marca1945.

IvanaZOREC(1914–1941),Placar.Usmrčenajebila25.junija1941vkrajuFeldhofpriGradcu.

JanezŽAMPA(1894–1942),Levanjci,posestnik.Ubitjebil6.avgusta1942.

Povojni poboji

JanezGRABAR(?–1945),Jiršovci.Ubitjebilpoleti1945.

KarlGRABAR(?–1945),Jiršovci.Ubitjebilpoleti1945.

AlojzPERKO(?–1945),Destrnik,sadnitrgovec.Ubitjebiljunija1945.

RudolfTERGLAVČNIK(?–1945),Destrnik.Ubitjebiljunija1945.


156


157

siteswereGermanized,10societiesweredissolvedandmoreover,theGermansstrivedforafastGermanizationoftheSlovenepopulationaswell.Duringtheoccupation13peopleweredeportedfromthesitesofthepresentDestrnikmunicipalitytoCroatiaandSerbia.

InthefirsttwoyearsoftheSecondWorldWarDestrnikwithitsvicinitypresentedoneofthecentresoftheresistanceintheareaofSlovenskegorice.IntheareaoftheDestrnikmunicipalitytheResistanceMovementwasledbyapeasantFrancOsojnikfromDesenciandtwolocksmithsFrancRajšpfromDoličandErnestRešfromVintarovci.InthebeginningofApril1942themembersofthePtujDistrictCommitteegatheredatFrancOsojnik’shouseandestablishedthefirstPartisanBattalionintheareaofSlovenskegorice,calledPtujskivod(thePtujDetachment).ThefighterscalleditSlovenjegoriškačeta(theSlovenskegoriceBattalion),butamongthelocalstheBattalionwasknownasLackovačeta(theLackoBattalion).TheBattalionexecutedmanyminorarmedoperations,yettheinhabitantsoftheDestrnikmunicipalityrememberedtheattackatthearmedpoliceforcestationofVintarovcion7June,1942asthemostimportant.ThestrugglersoftheBattalionmadeanattempttorescuetheimprisonedcollaboratorsFrancRajšp,hiswifeMarijaandVincencFritz.FollowingthedefeatoftheBattalionon8August1942theOccupierpunishedthePartisancollaboratorsinthecruellestway.16hostagesfromtheareaoftheDestrnikmunicipalitydiedundertheshotsoftheOccupierand10inhabitantsofthismunicipalityneverreturnedfromtheconcentrationcamps.TheOccupier’soppressionparalysedtheResistanceMovement,whichwasrevivedintheareaoftheDestrnikmunicipalityinthespringof1944.Duringthewar102inhabitantsoftheDestrnikmunicipalitylosttheirlives.

ZUSAMMENFASSUNGDieOrtschaftenderheutigenGemeindeDestrnikwarenwährendderBesatzungszeitTeilder„ÖrtlichenGruppedesSteirischenHeimatbundesVintarovci“imLandkreisPtuj.DieörtlicheGruppe,welchein3Zellenund20Blocksaufgeteiltwar,führtenwährendderBesatzung:ViktorJabornik,JohannLoidl,LeopoldTscholl,EmilUngerundErichScholze.NachderVolkszählungam29.November1942waren1385Personen,oder51,94%allerBewohnerimLandkreisderheutigenGemeindeDestrnik,MitgliederdesSteirischenHeimatbundes.DiedeutschenBesatzungsmächtesorgtensofortnachihremEinzugindieUntersteiermarkfürdieEindeutschungderslowenischenOrtsnamen,lösten10VerbändeaufundwolltendieslowenischeBevölkerungsoschnellwiemöglichgermanisieren.AusdenOrtschaftenderheutigenGemeindeDestrnikwurdenwährendderBesatzungs-zeit13PersonennachSerbienundnachKroatienumgesiedelt.

DestrnikmitseinerUmgebungwarwährenddererstenzweiKriegsjahreeinBrennpunktdesWiderstandesgegendieBesatzungsmächteimGebietderSlowenischenHügellandschaftSlovenskegorice.DieWiderstandsbewegungwurdeinderGemeindeDestrnikvondemBauerFrancOsojnikausDesenci,demSchlosserFrancRajšpausDoličunddemSchlosserErnestRešausVintarovciverbreitet.AnfangApril1942gründetendieMitgliederdesPtujerKreiskomiteesimOsojnikhausinDestrnikdenerstenPartisanentruppderSlowenischenHügellandschaft,denPtujerZug.DieKämpfernanntenihn„TruppderSlowenischenHügellandschaft“(Slovenskogoriškačeta),unterderBevölkerungjedochsetztesichderName„LackosTrupp“durch.DerTruppführteeineReihekleinererbewaffneterAktionenaus,aberbeidenBewohnernderGemeindeDestrnikfandderAngriffaufdieGendarme-riestationinVitomrarciam7.Juni1942,inderdieKämpferversuchten,dieMitarbeitervonFrancRajšp,seineFrauMarijaundVincencFritzzuretten,denmeistenAnklang.NachdemFalldesTruppsam8.August1942ließdieBesatzungsmachtihrenZornbestialischandenVerbündetenderPartisanenaus.UnterdenSchüssenderBesatzungsmachtfielen16GeiselnausdemGebietderGemeindeDestrnik,weitere10BürgerausdiesemGebietkamennichtmehrausdenKonzentrationslagernzurück.DerTerrorderBesatzungsmachtbrachtedieWiderstandsbewegungzumErliegen,imGebietderGemeindeDestrnikerwachtesieerstwiederimFrühjahr1944.WährenddesKriegesverloren102BewohnerderGemeindeDestrnikihrLeben.

6.Ostrovška,Milica,Kljubvsemuodpor,1.knjiga,Maribor1981.

7.Rojic,Vida,UporneSlovenskegorice,Tednikleto1978in1979.

8.Rojic,Vida,Slovenskogoriškačeta,Ptuj1967.

9.Ukradeniotroci,Katalogkrazstavi,PokrajinskimuzejPtuj1979.

10.ZelenkoAleš,RupnikovalinijanaKoroškeminŠtajerskem,VojnimuzejLogatec,Vojnozgodovinskizbornikšt.14,VojnimuzejLogatec,Logatec2003.

POVZETEKKrajidanašnjeobčineDestrniksobilimedokupacijovključenivKrajevnoskupinoŠtajerskedomovinskezvezeVintarovcivptujskemokrožju.Krajevnoskupino,kijebilarazdeljenana3celicein20blokov,somedokupacijovodili:ViktorJabornik,JohannLoidl,LeopoldTscholl,EmilUngerinErichScholze.Popopisuprebivalstva29.novembra1942jebilovŠtajerskodomovinskozvezovključenih1385osebali51,94%vsehprebivalcev,kisoživelinaobmočjudanašnjedestrniškeobčine.NemškeokupacijskeoblastisotakojpoprihodunaSpodnjoŠtajerskoposkrbelezaponemčenjekrajevnihimen,razpustileso10društev,slovenskoprebivalstvopasohotelečimprejponemčiti.IzkrajevdanašnjeobčineDestrnikjebilomedokupacijoizseljenihvSrbijoinnaHrvaško13oseb.

DestrnikzokoliškimikrajijebilvprvihdvehletihvojneenoizmedžariščuporaprotiokupatorjunaobmočjuSlovenskihgoric.OdporniškogibanjesonaobmočjudestrniškeobčineširilikmetFrancOsojnikizDesencev,ključavničarFrancRajšpizDoličainključavničarErnestRešizVintarovcev.Vzačetkuaprila1942sonaOsoj-nikovemdomuvDesencihčlaniptujskegaOkrožnegakomitejaustanoviliprvopartizanskočetovSlovenskihgoricahPtujskivod.BorcisojoimenovaliSlovenskogoriškačeta,medljudstvompasejeuveljaviloimeLackovačeta.Četajeizvedlavrstomanjšihoboroženihakcij,medprebivalcidestrniškeobčinepajenajboljodmevalnapadnaorožniškopostajovVintarovcih7.junija1942.BorcičetesoposkušalirešitizaprtesodelavceFrancaRajšpa,njegovoženoMarijoinVincencaFritza.Popadcučete8.avgusta1942sejeokupatorzverinskozneselnadpartizanskimisodelavci.Podstreliokupatorjajezobmočjadestrniškeobčinepadlo16talcev,izkoncen-tracijskihtaboriščpasenivrnilo10krajanovstegaobmočja.Okupatorjevterorjeohromilodporniškogibanje.Znovajenaobmočjudestrniškeobčinezaživelospomladileta1944.Medvojnostaizgubilaživljenje102pre-bivalcadestrniškeobčine.

SUMMARYDuringtheoccupation,thesitesofthepresentmunicipalityofDestrnikwereincludedintheLocalUnitoftheStyrianNationalAssociationofVintarovciinthePtujcounty.Thelocalunitwasdividedto3cellsand20blocks,whichwereledduringtheoccupationby:ViktorJabornik,JohannLoidl,LeopoldTscholl,EmilUnger,andErichScholze.Afterthepopulationregistrationon29November1942,1385people,or51.94%ofallthepopulationlivingintheareaofthepresentDestrnikmunicipalitywereincludedintheStyrianNationalAssociation.SoonafterthearrivaloftheGermanoccupationauthoritiesattheLowerpartofStyria,theSlovenenamesofthe


158


159159

Zgodovina osnovne šole v luči kronike (1878–1910)

158


NadaJurkovič,arhivskasvetovalkavpokojuZgodovinskiarhivnaPtuju

UDK373.3(497.4Destrnik)„1878/1910“

Ključnebesede:šolska kronika, gradnja šole, predmetnik, imena učiteljev, všolani kraji

NadaJurkovič

160


161


UVOD

PriSvetemUrbanu,današnjemDestrniku,najbiponavedbahEtbinaBojca1želeta1716delovalaprostovoljnazasebnašola,enorazrednicapajebilaustanovljenaleta1776.Ustanovilesojoobčine,gospoščiniPtujskigradinVurberkinbilajepodpatronatomptujskemestnežupnije.Poukjepotekalvstarilesenimežnariji

injebilvzačetkuprostovoljen.Splošnašolskaobveznostjebilauzakonjenaleta1774sSplošnošolskonaredbo.Takojebilouzakonjenoobveznošolanjeod6.do12.letastarosti.Zapodeželskešolejeveljalodoločilo,dasootrocizaradipomočiprikmečkihopravilihlahkoizostajaliodpoukaalipasogaobiskovalilevzimskihmesecih.Zaosnovnošolskoizobraževanjesoobstajaletrivrstešol,insicernormalke,glavnešoleintrivialke.Normalkesobilevzorčnešolevdeželnihglavnihmestih,vvečjihmestihsobileglavnešole,napodeželjutrivialke.Takratsoosnovnošolodopolnjevalenedeljskeponavljalnešolezveroukom,kjersobrezplačnopoučevaliduhovniki.Leta1869jezačelveljatidržavniosnovnošolskizakon,skaterimjeljudskašolapostaladržavnaindeželnaustanova.Ustanovljenisobilikrajevni,okrajniindeželnišolskisveti,kisoskrbelizanemotenpotekdelovanjašolevsaknasvojiravni.Učiteljisoseštiriletaizobraževalinaučiteljiščih.Tudiženskesopostaleenakopravneinnisoučileleročnihdel,sajsoseizobraževalenaženskihučiteljiščih.Šolojevodilučitelj,kijedobilnazivnadučitelj.Šolesomoraleimetitudiknjižnicezaučiteljeinposebejzaučence.Obveznesobiletudiučiteljskekonference,insicerdomače,sepravizaučiteljeposameznešole,inokrajne,nakaterihsosesestajaliučiteljivsehšolvokraju.Nakonferencahsoreševaliprobleme,kisonastajaliobdelu,vednopajeedenodučiteljevpripraviltudipredavanje,največkratzvzgojnotematiko.Uvedenajebilatuditelesnavzgoja.Kerpapodeželskešolevzačetkunisoimeletelovadnic,sooblepemvremenutelovadilinaprostem,sevedalevprimernihletnihčasih,torejspomladi,poletiinjeseni.

Porazpaduavstro-ogrskemonarhijeleta1918smoSlovencidobilinovodržavo,KraljevinoSrbov,HrvatovinSlovencev.Takojeleta1929izšelzakon,kijepoenotilosnovnošolstvozavsodržavo.Uvedeljeskupnipoukzadečkeindeklice,kjerpasorazmeredovoljevale,najbibililočeni.Zakonjeuvedelrazredeinoddelketernovnačinocenjevanja.VčasuAvstrijejebilanajboljšaocenaenica,ponovempapetica.Šolasejeimenovalanarodnašola;razdeljenajebilanaštiriletnonarodnoinštiriletnovišjonarodnošolo.Napodeželjusorednoosnovnošoloobiskovaliotrocišestlet,7.in8.razredpalepozimi,sepraviodnovembradomarca.Državajeskrbelazaustanavljanješolinzaplačeučiteljev,občinepasomoraleposkrbetizazemljišče,šolskepotiinšolskevrtove.Nalogekrajevnihšolskihsvetovsobilezidanjeinvzdrževanješolternabavaopremeinučnihpripomočkov.2

Povojnisozaradipomanjkanjaučiteljevosemletnošolskoobveznostskrajšalizaenoletointakoleta1946uza-konilisedemletnoobveznošolanje.Šolajebilatorejsestavljenaizštirihrazredovosnovnešoletertrehrazredovvišjeosnovnešole.Poštiriletniosnovnišolisoučencilahkonadaljevališolanjevtriletnivišjiosnovnišolialivtriletninižjigimnaziji,nadaljevalipanatovpetletnivišjigimnaziji.Želeta1953sospetuvedliosemletnoob-veznošolanje,šolskoobveznostpauzakonilizaotrokeod7.do15.letastarosti.3

1Bojc,E.,DoneskihgradivuzazgodovinošolstvanaobmočjusedanjeobčinePtuj,Poetovio–Ptuj69–1969,Zbornikrazpravobtisočdevetstoletnici,ZaložbaObzorja,Maribor1969.

2Ciperle,J.,Vovko,A.,ŠolstvonaSlovenskemskozistoletja,Ljubljana,Slovenskišolskimuzej,1987,str.71in72.3Pravtam,str.97.

Zgodovina osnovne šole v luči kronike (1878–1910)IZVLEČEKV prispevku je na podlagi ohranjene šolske kronike orisana zgodovina šole pri Svetem Urbanu, današnjem Destrniku. Dopolnjena je s podatki iz Šolske popisnice in Školskega lista, ki sta bila predpisana obrazca za šole v času Kraljevine Jugoslavije.

The History of St Urban Primary School Reflected by the Chronicle (1878-1910)ABSTRACTIn the contribution the history of the primary school of St Urban, the present Destrnik, is outlined on the basis of the preserved school chronicle. It is supplemented by the data taken from the School’s List of Inventory and the School Paper, which were obligatory forms for the schools to complete in the time of the Kingdom of Yugoslavia.

Die Geschichte der Grundschule (1878-1910)SYNOPSISDer Beitrag beinhaltet die Geschichte der Grundschule beim St. Urban. Die Geschichte der Schule wurde erhalten mit Hilfe von der Schulchronik und den Angaben aus „Šolska popisnica“ und „Školski list“ (während der Zeit des Königreichs Jugoslawien).

162


163

OBDOBJE OD 1776 DO 1870 Kosoleta1776vstarimežnarijiodprlišolo,jebilpoukprostovoljen.Obiskovalogajeod70do80učencev,poletipaletretjinateh.PrviučiteljjebilJakobPlohl(1776–1780),kijebilistočasnotudiorganistinmežnar.Kotučiteljjedobivalzbirco37mericžitater27mericin1/4mericeajde.Prostovoljnozbircopajedobivalkotmežnarinorganist,insicervino,klobase,jajca,seno,slamoinpredivo.Vsetonajbiznašalopovprečno800goldinarjev.Mežnarijajebilastara,lesena,sslamokritastavbazvelikoučilnicoinsstanovanjemzaučitelja,kinivečustrezalazahtevaminjojebilotrebapodreti.GradbenakomisijapodvodstvomtakratnegaupraviteljaPtujskegagraduJanezaŠmigoca5sejesestalaštirikrat,vendargradnjenisokončali.Načrtovalisonadstropnostavbozdvemaučilnicamavnadstropju,vendarzatonisoimelidovoljdenarja.CelopreprostipodeželskitesarFrancŠuen,kijevodilgradnjo,sejezavzemalzanadstropnostavbo,vendarkomisijatepotrebeniupoštevala.Stroškigradnježalnisoznani,domnevamopa,dasopatron,gospoščiniinobčineprispevalivenakemdeležu,insicerprvadvavdenarju,občinepavmaterialu.Takosoleta1823naistemmestu,kotjebilaprejmežnarija,zgradilinovošolo,enorazrednico.Večpodatkovotem,kakšnajebilatastavba,nimamo.Vemopa,dajebilaparcelaozkainstemjebilobsegstavbeomejen.

Podatkioučiteljih,kisopoučevalivtejšoli,sopovzetipokroniki(voklepajupriposameznemučiteljustanavedeniletiprihodainodhoda):JakobPlohl(1776–1780),FrancDenk(1780–1817),JurijLašanc(Laschanz,1818–1829),AntonŠmer(Schmer,1830–1859),FrancSchrei(1862–1869)inJožefHorvat(1869–1879).PolegtehsozačasnopoučevališeJanezRojko,FrancSchrei(1859–1862,kojedobilstalnozaposlitev)inJurijWohlmuth.

Kerjebilootrokvednoveč,jebilapotrebnašedrugaučnamoč,takoimenovanipomočnikučiteljaalipodučitelj.Natančnihpodatkovžalni,ohranilasoselenaslednjaimena:JožefSchmidinger(1832),Zinauer,Zedermann,MatijaOrnik(1843–1845in1847–1848),JanezSimonič(1846),FrancTomanič(1849in1850),VincencKocmut(1852–1854),JakobKocmut(1855),MatijaMurko(1856in1857),JanezIrgl(1858in1859)terJanezKos(1860–1862).Vkronikistaposebejomenjenadvaučitelja,FrancDenkinAntonŠmer.Denkjebildoberpedagoginorganist.Vspominsejevtisnil,kerjevnesrečnihletih1813in1814vaščaneurilvorožjuterjihpripravljalzaobrambo.Urilisosenasejmišču,kisegajeodtakratdržalvzdevek“eksercirplac”.Ženesobilesevedanejevoljne,dasomožječaszapravljaliznekakšnimurjenjem,namestodabidelali,insosespravilenaubogegaučitelja,kisejeprednjihovojezoskrilvzvonik!Sicerpajebilvnetučitelj,plemenitmožingorečdomoljub.DrugiomembevredenučiteljjebilAntonŠmer,odličenšolnikinglasbenik,zelopriljubljeninspoštovan.Delovaljeskorajtridesetlet.KnezoškofijskisekovskiordinariatvGradcugajeleta1852imenovalza“vzornegaučitelja”intukajšnjošolopovzdignilv“vzornošolo–Musterschule”.Odleta1859dosmrtileta1864jepoučevalvmestnišolinaPtuju.

OmenitimoramošeLeopoldaVolkmerja,kijebilrojen13.oktobra1741vLjutomeru.KotduhovnikjedelovalnaDestrnikudosmrti7.februarja1816.Volkmerjapoznamopredvsemkotpesnika.Dostikratjenadomeščalučitelja.Zanadarjenedečkejeuvedelposeben,lahkobireklidodatenpoukzapredmete,kisojihsicerpoučevaliv3.raz-redunormalketerv1.in2.razredugimnazije.Takojemarsikaterišolardobilpodlagozanadaljnješolanje.

ŠolskinadzornaŠtajerskemjeimelsekovskiordinariatvGradcu,podelitviškofijpalavantinskiordinariatvMariboru.NadzorjeopravljalmestnižupniknaPtujukotokrajnišolskinadzornikzavesokraj,zavsakposameznikrajpajebildoločenvsakokratnižupnik.Političnišolskinadzor,sepravikrajevnonadzornoslužbo,jevečkotpolstoletjaimeladružinaMarinič.Dejavenjebiltudišolskikonkurenčniodbor,pozneješolskisvet.KotčlanisoomenjeniJanezMariničodSvetegaUrbana,kijebilpredsednik,MatijaKorošakizVintarovskegaVrha,kijebilnamestnikpredsednika,terčlanaMatijaKolaričizJiršovcevterFrancSimoničizLevanjcev.

VprvemdelukronikejeomenjentudiFrancKramberger,kijepodatkezaprvidelkronikeposredovalnad-učiteljuJožefuHorvatu.Krambergerjebilrojen6.oktobra1810vSvetincihpriKorenovemmlinunaPesnici.ŠolojeobiskovalpriSvetemUrbanu,poznejeještudiral,prišelkoturadniknaOgrskoinsezaposlilpriknezuSchaumburguLippejuvSlavonijivkrajuSlatina,kjerježiveldosvojesmrti.Ponaključjujebilotoposestvolastdružine,katereprednikisobilinekočlastnikinjegovegadomačegakraja.TojebilrodLesliejevinSzekelyev.GrofSzekelyjeimelv15.stoletjugospoščino“Trnova”inposest“Mindszent”,slovenskoSvetinci.KrambergerjevarhivugraduvSlavonijinašelspiseoMindszentupriSvetemUrbanu,svojemrojstnemkraju,kjerjenekočstalgradič.

5JanezŠmigocjeleta1812napisalprvotiskanovzhodnoštajerskoslovnico.HranijoDomoznanskioddelekKnjižniceIvanaPotrčanaPtuju.


Leta1958jeizšelsplošnizakonošolstvu,kijeuzakonilosemletnoosnovnošolokotedinooblikoobveznegaosnovnegašolstva.Gimnazijesopostaleštiriletne,klasičnesobileukinjene.Nastalesopopolneosemletkeinštiriletnepodružničnešole.4

Slika 1: Prva stran šolske kronike šole pri Svetem Urbanu

4Pravtam,str.98.

164


165

OBDOBJE OD 1879 DO 1910 Dne1.septembra1879jebilzanadučiteljaimenovanJanezKocmut,kerjebildotedanjinadučiteljJožefHorvatpremeščenvLjutomer.Spetsozačelirazmišljationovišoli.GradbenikTolazzisPtujajezatrjeval,dasozidovišoledovoljmočnizanadgradnjo.ŽupnikAntonKocuvanbizaprimernoodškodninoodstopildelcerkvenegavinograda.PriŠtajerskihranilnicibizaprosilitudizaposojilovvišini6.000goldinarjev.Nasejikrajevnegašolskegasvetadne25.aprila1880sosprejelisklep,danačrteinpredračunizdelainženirScheiblsPtuja,začelisozbiratitudigradbenimaterial.Dne15.avgustajebilnačrtpredložen,insicerzaštiriučilnice,tristanovanjazaučiteljetersobozamežnarja.Predračunjeznašal8.700goldinarjev.Okrajnišolskisvetjenačrtinpredračunsprejel.Zaradislabihzidovsoseodločilizanovogradnjo,nezanadzidavo.Takoso15.julija1881starostavboporušiliin18.julijazačeligraditinovo.“Polir”jebilDominko,zanjimJesih,gradnjopajenadzorovalinženirScheibl.Medgradnjojebilpoukvžupnišču,kjerježupnikKocuvanodstopilposelskosobo.Tukajjepoukpotekalod23.majado7.novembra,kososepreselilivprostorenovešole.Dajebilanovašolazgrajenatakohitro,jebilapredvsemzaslugaJanezaMariničaingradbenegaodbora.Sevedasoprigradnjisodelovaletudidrugeobčine.Vnovišolisobileštiriučilnice,stanovanjezanadučitelja–kuhinjaintrimanjšesobe,enasobazaučitelja,enazapodučiteljaterstanovanjezamežnarjasposebnimvhodom.Nesamo,dasoleta1881dobilinovošolo,ampakjepoodlokucesarsko-kraljevegadeželnegašolskegasvetazdne26.januarja1882(štev.odloka7826)šolaizdvo-razrednicepostalatrirazrednica.Všolskemletu1881/82jebilo505šoloobveznihotrok,poukpajeobiskovalole287otrok.Obiskjebilslabzaradipomanjkanjaprostorainzatoizostankovnisosankcionirali.Kopajebilazgrajenanovašola,stanježalnibilobistvenodrugačno.Takojebilovšolskemletu1882/83453šoloobveznihotrok,poukpajihjeobiskovalole286.Porazširitvišolevtrirazrednicojebilobiskv2.in3.razreduzeloslab.Nadučiteljnavaja,dakrajevnišolskisvetpriobravnaviizostankovnipokazaldovoljresnosti,zatosejeneobis-kovanjepoukanadaljevalo.Zaradipomanjkanjaprostorašolaniimelasvojegavrta,pačpajeimelnadučiteljvsvojemvrtu,kijebilodšoleoddaljen10minut,tudidrevesnicointamjedečkepoučevalsadjarstvo.Našolisobilitrijeučiteljiinpoučevanjejebilorazdeljeno.NadučiteljJanezKocmutjepoučeval2.razred.Imelje25urtedensko.Polegtegajepoučevalpetjevvsehtrehrazredih.UčiteljJožefJuvanjepoučevalv3.razredupo28urtedensko,v2.razredujepoučevalšerisanje.PodučiteljJožefBezjakjepoučevalv1.razredu,insicer22ur,v2.in3.razredupajepoučevaltelovadbo.Polegtegajebilzadolženzašolarskoknjižnico.Veroukv1.razredujepoučevalžupnikFrancZmazek,v2.in3.razredupakaplanJakobZupanič.

Zodlokomcesarsko-kraljevegadeželnegašolskegasvetazdne12.julija1888(štev.odloka3824)jetrirazrednicapostalaštirirazrednica.Takosodobilitudidvanovaučitelja,insicerŠijancainKrivcakotzačasnapodučitelja.Kotzanimivostnajnavedem,dajeleta1890naučiteljskikonferencipredavalpotujočiučiteljMatjašič,sicerdomaizSakušaka.Naslovpredavanjajebil“Sadjerejasposebnimoziromnadrevesnicevšolskemvrtu”.

PosmrtigospeHorvatoveleta1878ročnihdelniučilnihče.Leta1891jedobilaslužbozačasneučiteljicegospo-dičnaLjudmilaPlaper.Poučevalajev2.razredu,insicer23urtedensko.Ročnadelajepoučevalapodveurinatedenv2.,3.in4.razredu.Kojebilaleta1893Plaperjevapremeščena,jojezamenjalagospodičnaClotildePirich.Poučevalajev1.razreduterročnadelavpreostalihrazredih.

Leta1896stazgorelagospodarskoposlopjeinstanovanjedrugegaučiteljanavzhodnistranizgradbe,zatosonačrtovaliprizidek.Vendarjebilo–kotževpreteklosti–zauresničitevteganačrtatrebapočakatinekajlet.Leta1901sonasejikrajevnegašolskegasvetarazpravljaliorazširitvi.Svetjepostallastnikpokopališkeparceleinjeprivolilvzamenjavo.ŽupnikJanezTomaničjezahteval1mprostorazapotpovsejdolžinivinograda.Krajevnišolskisvetjesklenil,najgradbenikKrambergersPtujapripravinovnačrt,kinajbivsebovalnaslednjespremem-be:vstarišolijetrebaprestavitistranišča,vhodv1.razrednajbozjužnestrani,nadučiteljevostanovanjenajbopovečanozadotedanjomežnarjevosobo,kjerbotrebavgraditidveokni.Nadučiteljevostanovanjeboimeloposebenvhodinsvojestranišče.Župnikusonamestometraprostorazapotnamenilipolmetraodvzhodaprotizahoduinpolmetraodseveraprotijugupovsejdolžinivinograda.

Kotposebendogodekjekronistzapisal,dastaleta1906naučiteljiščuvGoricimaturiralinadučiteljevahčiMarijaKocmutterhčiučiteljaBezjakaAna.PrvajedobilaslužbovMajšperku,drugapriSvetemVidupriPtuju.

TudipriSvetemUrbanujeenoletopoučevalasuplentkaEmilijaPožegar,insicerod1907do1908.Kopajemaja1910naredilastrokovniizpit,jenašolidobilastalnozaposlitev.


OBDOBJE OD 1870 DO 1879 Napodlagiuredbeministrstvazaukinbogočastjezdne12.julija1869(štev.uredbe6299,16.člen)ješolapostaladvorazrednaljudskašola.Čepravsošolozgradilileta1823,kronistugotavlja,dajepotrebnatemeljiteprenove.Stavbajebilasicerzidanainpokritazopeko,vendarjebilalepritlična,vnjejpasobilevelikaučilnica(dolžina8,35m,širina3,72m,višina3,05m),kuhinjazodprtimognjiščem,učiteljevostanovanje(enavečjainenamanjšasoba)terpodstrešnasobica,kijenibilomogočeogrevatiinkijebilapoletipodučiteljevostanovanje.Obkuhinjijebilašeenamajhnasobica,kijojezastanovanjeuporabljalmežnar.Podšolskozgradbojebilleenkletniprostor,polegšolepajestaloleseno,sslamokritogospodarskoposlopje,kijeimelopoleghlevaindrvarnicešedvamajhnakletnaprostora.

Všolskemletu1869/70jebilošoloobveznih421otrok.Poukjeobiskovalo232otrok,odtega132dečkovin100deklic.Leta1874jebilošoloobveznihotrokpravtako421,poukpajihjeobiskovalole274.Čezpetletjebilošoloobveznihotrok414,poukjihjeobiskovalože348.Številoučencevsejepovečalozaradiizvajanjanovegazakona,patudizaradi“prijateljskegaprigovarjanjanadučiteljastaršemopomembnostiinpotrebnostipouka”,kotjezapisalJožefHorvat.Odsotnostodpoukasodvakratmesečnoobravnavalinakrajevnemšolskemsvetu.Vzrok,dajenisoobravnavalipopredpisih,jevtem,dastabiliobeučilniciprenapolnjeniinpravzapravnitinibiloprostorazavse.Zatotudikazninibilomogočeizrekati.

Kljubtemudaješolapostaladvorazredna,jeimelaleenoučilnico.ZatosovnovozgrajenihišiJanezaRašlavVintarovskemVrhuobcestizaOjstrovecnajelisobozaučilnicoza1.razred.Vendarjetotrajalolenekajčasa,natojeRašlzahtevalsobozase,inkerjeodšelšepodučitelj,jenadučiteljučilobarazredavšoli.NaenergičnoprizadevanjeokrajnegašolskeganadzornikaRannerjasejekrajevnišolskisvetodločilinleta1877najelsobovnovozgrajeniVeršičevihišivJanežovskemVrhu56.Pravtakosodobilinovoučnomoč,FrancaGrohmanna,absolviranegaučiteljskegakandidataizMaribora.Naslednjeletosejepokazalapotrebapotretjemučiteljuinnoviučilnici,stempasozačelirazmišljatiorazširitvišole.Zaradipomanjkanjaprostoraobobstoječišoliterzaradivečslabihletininelementarnihnesrečvletih1877in1878pakljubnujnipotrebigraditinisozačeli.

OkrajnišolskisvetPtujje27.maja1875potrdilšolskiokolišzanaslednjekraje:Destrnik,Zasadi,Svetinci,Desenci,Gomilce,Dolič,Jiršovci,Gaje,Janežovci,JanežovskiVrh,Placar,Levanjci,ZgornjiVelovlak,Ločič,LočkiVrh,TrnovskiVrh,Strmec,Drstelja,GrajenščakinVintarovci.TikrajisospadalivobčineSvetiUrban,Desenci,Dolič,Jiršovci,Janežovci,Levanjci,Ločič,TrnovskiVrh,Drstelja,GrajenščakinVintarovci.Pošolskimaticizačasod1878do1879sotikrajiimeli493učencev,odtega245dečkovin248deklic.

Včasupredletom1870jepoukpotekalpoustnimetodi,poletu1870pastabiliuvedenimetodibranjainpisanja.Prviučninačrtjebilpredloženleta1872.Drugiučninačrtjepotrdilokrajnišolskisvet14.novembra1876.Tretjiučninačrtjebilrazdeljenpomesecihingajepravtakopotrdilokrajnišolskisvetleta1877.Najnavedemotudiučbenike,kisojihtakratuporabljali.TosobiliSlovenskiabecednik,Prvoberilo,Drugoberilo,Prvaslovensko-nemškaslovnica,Drugaslovensko-nemškaslovnica,I.,II.,III.,inIV.računicapodr.MočnikuterZačetnicag.Mikložiča,vadničnegaučiteljavMariboru.PolegtehsouporabljališeMaliinVelikikatekizemterZgodbesvetegapisma.ZarisanjesouporabljaliGrandauerjeverisalnepodlagezarisanjenatablo,zageometrijopana-vodilazageometrijskooblikoslovjezaljudskešoledr.Močnika.

Šolskiredjebildoločenzodredbozdne20.avgusta1870.Šolskoletojetrajalo46tednov,začeloseje2.novembrainkončalo15.septembra.Odleta1878sejepoukzačenjal15.oktobraterkončevalkonecseptembra.Poukjetrajalod9.do12.uredopoldneterod1.do3.urepopoldne.Zanimivoje,dasobiličetrtkipoukaprostidnevi,obsobotahpajebilrednipouk.Zanimivojetudito,dasobileglavnepočitnicevednojeseni,včasuspravilapoljskihpridelkovintrgatve,karjebilozapodeželješeposebejpraktično.Šolskanaznanilasobilarazdeljenaštirikratletno.Napredlogkrajevnegašolskegasvetainpoodobritviokrajnegašolskegasvetasoimeliotrocidvakratnatedenšolskomašoinštirikratnaletosvetospovedinobhajilo.

NadučiteljevaženagospaElizabetaHorvatjepoučevalaženskaročnadela.ZatosejedodatnoizobrazilanadvomesečnemobrtnemtečajuvMariboru.Žalpajeleta1878umrla,kojerazsajalaepidemijakoz.

Vsakoletososlovesnopraznovalirojstnidaningodcesarjaincesarice.Cesarjevrojstnidansopraznovali18.avgusta,cesaričingodpa19.novembra.Najprejsobiliotrociprisvetimaši,pomašisozapelihimno,potempasoučiteljirazložilipomentegapraznovanjaintakobudilipripadnostcesarskihišiinljubezendonje.

NadučiteljJožefHorvatjepisanjedogodkovzakronikozaključil6.aprila1879.

166


167

DODATEKNekajpodatkovsmodobiliizŠolskepopisniceinŠkolskegalista,kijuhraniZgodovinskiarhivnaPtuju.Šolskopopisnico6,kijebilauradniobrazeczašole,je31.decembra1923izpolnilšolskiupraviteljRudolfKocmut,kijeleta1913nasledilJanezaKocmuta.Leta1923jebilašolapetrazrednajavnaosnovnašolassedežemvdavčniobčiniJanežovskiVrh45,spadalapajevpolitičnoobčinoSvetiUrban.Všolanikrajisobili:Destrnik,Zasadi,Svetinci,JanežovskiVrh,Desenci,Gomilce,Dolič,Gaje-Jiršovci,Gomila,Janežovci,Placar,Levanjci-GornjiVelovlak,LočkiVrh,Ločič,TrnovskiVrh-Strmec,Drstelja,VintarovciinGrajenščak(odhišneštevilke51do94).IzŠolskepopisnicepovzemamonekaterepodatke,pomembnezašolo.

KotlastnicajebilavzemljiškoknjigovpisanaŠolskaobčinaSvetiUrban,insicerželeta1884.Šolskegavrtaintelovadniceleta1923šenibilo,kernibiloprimernegazemljišča.Zodlokomokrajnegašolskegasvetaizleta1921jebilcelodnevnipoukv3.,4.in5.razredu,poldnevnipav1.in2.razredu.Leta1923sozačasnouvedlinerazdeljendopoldanskipouk.Poučevalisonaslednjepredmete:slovenskiinsrbohrvaškijezik,računstvoinmerstvenooblikoslovje,čitanje,pisanje,verouk,prirodopis,prirodoslovje,kmetijstvo,zemljepis,zgodovino,petje,risanje,telovadboinženskaročnadela.

ZakonskopredpisanobrazecjebiltudiŠkolskilist7,kijebilnatisnjenvcirilici.Tuditegaje6.aprila1929izpolnilšolskiupraviteljRudolfKocmut.Povzemamokratkokronologijozgodovinešole:

1776 enorazrednica

1823 zgradilasejenovašola,ševednoenorazrednica

1869 razširjenavdvorazrednico

1882 razširjenavtrirazrednico

1888 razširjenavštirirazrednico

1914–1924 gradilasejenovašola

1921 postalapetrazrednica

1922 postalašestrazrednicazenovzporednico

1929 začasnauvedbavzporednicek2.in3.razredu

1935 (naknadnivpis!) uvedbavzporednicek2.in3.razredu

Prviučninačrtjebilpredlaganinsprejetleta1870.Odleta1878sobilevsakprviponedeljekvmesecuučiteljskekonference.Šolskiredizleta1870jedoločalzačetekpouka2.novembrainkonec15.septembra.Spremembajenastalaleta1878,kosejezačetekpoukapremaknilna15.oktoberintemuprimernokonecna30.september.

Slika 2: Tloris prvega nadstropja šole

6Šolskapopisnicaštev.34,OsnovnašolavSv.Urbanu,ZgodovinskiarhivnaPtuju(ZAP),fondŠolstvo.7Školskilistštev.34,DržavnanarodnašolaSv.Urban,ZAP,fondŠolstvo.


Čepravjekronikavcelotinapisanavnemškemjeziku,jesporedproslaveob60-letnicivladanjacesarjaFrancaJožefanapisanvslovenščini.Praznovanjejebiloleta1908.Začelosejesslavnostnomašovcerkvi,potemsoučencizučiteljiterdrugiljudjeodšlivšolo,kjerjebilslavnostnookrašeni3.razredpripravljenzaproslavo.PodcesarjevoslikojebilnapisV spomin na 60 letni vladarski jubilej.Naproslavisobilinavzočivsiučenci.Sporedšolskeslavnostijebiltak:

1.Koračnica.Igragramofon.

2.Slavnostnigovor.Govorig.nadučiteljKocmut.

3.1.kiticaces.pesmi.Pojovsiučenci.

4.Slavnostnadeklamacija“Obdemantnemjubileju”.Govori6učencevin6učenk4.razreda.Prizadnjemdelupesmivenčaučenkacesarjevkipzlovorjevimvencem.

5.Pesem“FrancJožefI.”.Pojoučenci4.razreda.

6.“Štajercsenaklanjacesarju”.Govoriučenec2.razreda.

7.“Avstrijamoja”.Pojoučenci3.razreda.

8.“Otrokovacesarskapesem”.Govoriučenec1.razreda.

9.J.Žirovnik:“Cesarjevdan”.Govoriučenec3.razreda.

10.“Živi,svitlicesarnaš”.Govoriučenka3.razreda.

11.Zadnjakiticacesarskepesmi.Pojovsiučenci.

12.Vtrajnispominserazdeleces.podobe,kisosenabavileizprostovoljnihprispevkovobčanov.

13.Koračnica.Igragramofon.

Učitelji,kisopoučevalivletihod1879do1910,sobili:JanezKocmut(1879–1910),FrancGrohmann(1879),veroučitelji JožefSlavič(1879–1880), JanezBohanec(1880–1882),MihaelŠmid(1882) inMartinKolenko(1882),AntonVindiš(1882),SebastijanKrajnc(1882),FrancSkaza(1882),FrancZmazek,župnik,učilverouk(1882–?),kaplanJakobŽupanec(1882–1887),JožefJuvan(1883–?),JožefBezjak(Wesiag,1884–1908),FrancBrinar(1885–?),GeorgVaupotič(1887–?),kaplanVincencKolar(1887–1891),FriderikŠijanec(1888–1890),AlojzKrivec(1888–?),JanezHauptman(1890–?),AntonKlajnšček(1890–?),LjudmilaPlaper(1891–1893),VincencŠerona(1891–1893),kaplanAntonPintarič(1891–1893),kaplanJohannJodl(1893–1895),ClotildePirich(1893–?),JanezGeršak(1893–1894),JožefLovrec(1894–1903),župnikJanezTomanič(1895–?),JernejŠtabuc(1895–1897),kaplanJanezKansky(1897–1899),kaplanJanezKozoderc(1899–1905),VincencOkorn(1903–1904),FrancFink(1904–1908),kaplanJožefPoplatnik(1905–?),EmilijaPožegar(1907–1908,zastalnood1910),FrancŠegula(1907–?),EdvardČeh(1908–?).

Kronikaobsega451rokopisnihstrani.Prvidel,dostrani53,jepisalnadučiteljJožefHorvatinzajemačasodzačetkovdo1879.Sevedajezačetkešolepovzelpopripovedovanju,odleta1870papovirih.Njegovodelojena-daljevalnadučiteljJanezKocmut,kijepisanjezaključilleta1910.Zanimivisonaknadnivpisissvinčnikom,insicernaplatnicahkotkazalokstranem:stran76:26.januar1882trirazredna,stran161:12.julij1888razširjenavštirirazredno,stran309:navodilozastarostnidodatek,stran379:novposlovnik.Napredzadnjemlistujesčrnilomvpis:Obletnicašole250let–1768–1968.1913sobiliizdelaninačrtizanovogradnjoOŠvDestrniku.Dokončnoizgrajena3.etapašolevletu1924.

Drugaknjigakronike,vkaterijebilozapisanonadaljevanjedogajanjavzvezisšolonaDestrniku,žalniohra-njena.Nastalaječasovnapraznina,sajodleta1910do1945nimamopodatkov,kisošekakopomembnizarazumevanjetakratnegačasainzarazvojšolstva.

168


169

POVZETEKPrispevekpredstavizgodovinošolepriSvetemUrbanu,današnjemDestrniku,vlučiohranjenešolskekronike.VuvodustapredstavljenašolskazakonodajainstanješolvskloputedanjeAvstro-Ogrske.Predstavljenisopo-membnidogodkizaustanovitevinrazvojšoletertuditežave,kisospremljalenaporezagradnjoustreznejšešolskestavbe.Naštetisotudivsiučitelji,kisopoučevalinašoliodleta1776do1910.Kernaslednjaknjigašolskekronikežalniohranjena,smopodatkevdodatkudobilivŠolskipopisniciinŠkolskemlistu,obveznihobrazcihzašole,izpolnjenihvletih1923in1929.

SUMMARYThecontributionpresentsthehistoryoftheschoolofStUrban,thepresentDestrnik,inthelightofthepreservedschoolchronicle.Intheintroduction,theschoollegislationandtheconditionofschoolsinAustria-Hungaryarepresented.Theauthoralsopresentsimportantdatesregardingthefoundationanddevelopmentoftheschoolaswellastheproblemswhichaccompaniedtheeffortsfortheconstructionofamoresuitableschoolbuilding.Alltheteachersworkingatschoolfrom1776to1910arealsolisted.Sincethenextbookofschoolchroniclehasunfortunatelynotbeenpreserved,wehaveacquiredthedatafromtheSchool’sListofInventoryandtheSchoolPaper,theobligatoryformsforschoolstocomplete,from1923and1929.

ZUSAMMENFASSUNG DerBeitragstelltdieGeschichtederGrundschulebeiSt.Urban,heutigemDestrnikvorundzwaraufderBasisdererhaltenenSchulchronik.InderEinleitungwerdendieGesetzgebungunddieLagederSchulenvorgestelltundzwaralsdiesesGebietnochzuÖsterreich-Ungarngehörte.EswerdenauchwichtigeEreignissevorgestellt,diesehrvielzurGründungundderEntwicklungderSchulebeigetragenhaben.EswerdenaberauchProblemeaufgezählt,diewährenddesBauseinesmehrgeeignetenSchulgebäudesentstandensind.EssindauchalleLehreraufgezähltdieaufdieserSchuleunterrichtetenundzwarwährend1776bis1910.WeildasnächsteBuchderSchulchronikleidernichterhaltenist,habenwirdieAngabenausder„Šolskapopisnica“und„Školskilist“entnommen.HierbeigehtesumPflichtformularefürSchulen.DieseFormularewurdenimJahr1923und1929ausgefühlt.


Počitnicesotrajaleod1.septembrado15.oktobra.Novincesosprejemaliobvelikinoči.PoukženskihročnihdeljeprvapoučevalaElizabetaHorvat,nadučiteljevasoproga.Leta1879soustanoviliprvošolskoknjižnicoinkupilinajpotrebnejšaučila.Všolskemletu1879/80jerazsajalaživinskakuga.Poukaenmesecnibilo,všolisobivalivojaki,kisoskrbelizared,dasebolezennebiširila.

Šolosozačeligraditileta1914.Zaradivojnesodokončaliledvarazreda.Kerjebilnadučiteljvpoklicanvvojsko,jevodenješoleprevzelanjegovasoprogaKarolinaKocmut.PomagalajijeučiteljicaMarijaRapoc,kijepoznejepostalaravnateljicagospodinjskešole“Vesna”vMariboru.Obeučiteljicistapoučevali,delilipodporoženam,katerihmožjesobilivpoklicani,terdelilikartezasladkorinkruh.Leta1916jeprišlasPtujatretjaučnamoč(žalimeninavedeno),dokončalisotretjoučilnicoinleta1919šečetrto.Ponadučiteljevivrnitvisogradnjona-daljevaliinleta1924jebilastavbazgrajena.Imelajesedemučilnic,enopisarno,enkabinet,stanovanjazavseučiteljeinvsepotrebnepritikline.Gradnjajestalaokrog400.000takratnihdinarjev.

Kerseježalohranilaleprvaknjigašolskekronike,smokotdopolnitevkzgodovinišoleuporabilišeohranjenoŠolskopopisnicoinŠkolskilist.

VIRI IN LITERATURA1.ŠolskakronikašoleSvetiUrbanpriPtuju1878–1910.

2.Šolskapopisnicaštev.34zaosnovnošolovSv.Urbanu,ZgodovinskiarhivnaPtuju(ZAP),fondŠolstvo.

3.Školskilistštev.34zadržavnonarodnošoloSv.Urban,ZAP,fondŠolstvo.

4.JožeCiperle,AndrejVovko,ŠolstvonaSlovenskemskozistoletja,Ljubljana,Slovenskišolskimuzej,1987.

5.KrajevnileksikonDravskebanovine,Ljubljana1937.

6.EtbinBojc,DoneskihgradivuzazgodovinošolstvanaobmočjusedanjeobčinePtuj.V:Poetovio–Ptuj69–1969,Zbornikrazpravobtisočdevetstoletnici,ZaložbaObzorja,Maribor1969.

170


171171

Kronika Osnovne šole Destrnik

170


DragoSkurjeni,prof.šp.vzg.,ravnateljOŠDestrnik-Trnovskavas

UDK373.3(497.4Destrnik)“1945/2005”

Ključnebesede:osnovna šola, Destrnik, Trnovska vas, Vitomarci, šolska zakonodaja, šolska kronika, šolske aktivnosti, učiteljstvo

DragoSkurjeni

172


173

Zgodovina Osnovne šole Destrnik

OBDOBJE 1945–1955

Po9.maju1945sosezačelenoveskrbi.“Trebajebilopoprijetizadelo.Kernibilonobenegaslovenskegaučitelja,jeprevzelaskrbzašoloKarolinaKocmut,kijebilažedesetletvpokoju.NjenmožRudolfKocmut,tudiupokojeninadučitelj,paješelnaobčino.”1

Šolskastavbajebilavzeloslabemstanju,vratainoknasobilarazbita,ljudjesoprihajaliinodnašaliuporabnestvari.Predšolskimposlopjemjebilvelikkuppapirja,sajsoNemcizažgaliknjige,slovenskokronikoinšolskomatico.

Tudidomačinisosevključilivobnovoinpopravilošole,zatosoorganiziralimiting.Izsredstev“črneblagajne”(šolskoleto1952/53)soodličnjakomobkonculetarazdelilisvinčnike.

Vsakoletosopotekalamanjšaobnovitvenadela,kisobilaodvisnaodfinančnihzmožnostišole.Pravtakosonabavljaliučnepripomočke.

ObenergičnemnastopuKarolineKocmutjebilponovnovzpostavljenred.Kljubslabimrazmeramso28.majazačelispoukom.Vpisanihjebilo494otrok.Novošolskoletosejezačelo15.oktobra1945.Všolskemletu1945/46jebilauvedenasedemletnašolskaobveznost.

Dne26.decembra1945jebilsklicanobčnizborzaustanovitevknjižnice.Prinabiralniakcijisonabrali15knjigin3457DINzanabavonovihknjig.MladinajebilanaročenanamladinskalistaCicibaninPionir.

Vsiučiteljisobilivčlanjenivsindikatinsoimelirednesestanke,večinaučencevpajebilavčlanjenavpionirskoorganizacijo.

Dne14.januarja1946soustanovilikmetijskonadaljevalnošolozamladinood14.do18.leta,kijojeobiskovalo45dečkovin46deklic.Poukjepotekaltrikrattedensko(zgodovina,zemljepis,računstvo,slovenščina,gospodar-stvoingospodinjstvo).MarcasopriSvetemUrbanuizvedliagrarnoreformo.Šolajedobila12arovzemlje.2

1ŠolskakronikaOsnovnešoleDestrnik,knjiga2,šolskoleto1945/46,str.14,(dalje:Šolskakronika).2Isto,str.18–22.

Slika 1: Stara šola (vir: arhiv OŠ Destrnik)

Kronika Osnovne šole Destrnik

IZVLEČEKAvtor je v prispevku prikazal zgodo-vinski prerez Osnovne šole Destrnik v času od konca druge svetovne vojne do leta 2005 s posebnim poudarkom na prenovi šole. Zapisane so dejavnosti, ki potekajo na šoli, in pripisani sezna-mi zaposlenih.

The Chronicle of the Destrnik Primary School

ABSTRACTThe article presents a historical profile of the Destrnik Primary School from the end of the Second World War up to 2005, in which the author puts special emphasis on the renovation of the school. The author has described the activities in progress at school and included the lists of the employees.

Chronik der Grundschule Destrnik

SYNOPSISDer Autor macht einen Querschnitt durch die Geschichte der Grundschule Destrnik von der Zeit des zweiten Weltkrieges bis zum Jahr 2005 mit besonderer Betonung auf der Erneue-rung der Schule. Außerdem beschreibt er die Aktivitäten, die an der Schule ablaufen und führt Listen der Ange-stellten auf.

174


175

Rednosoizvajalipregledešoleinšolskegadela.Nadzorsoizvajali:FranjoSebert,KarlŠepec,StaneStanič,JanezKrsenjuk,FrancHribernik.Leta1950ješoloinšpiciralašekomisijaCKKPJizBeograda.

Upraviteljicešolesobile:KarolinaKocmut,EmaPotrč,GenovefaKovač.

Zaposleni11:KarolinaKocmut,EmaPotrč,AlicaGolobar,FrančiškaČučulovič,IvanaFric,MarijaPodgoršek,NikolajAntauer,StankoLovrič,GenovefaKovač,RozalijaUrbančič,MarijaKralj,AnicaKotnik,AlbinRehberger,IvanSmolej,JožicaIglar,MajdaŠalamun,RajkoIglar,KaticaDeberšek,IvankaGrešnik,BertaCestnik,IvankaHočevar,MaraPelcl,IvankaŠilec,VeronikaKrižič,MilkoBatagelj,AnicaRebernak,FrancOgrinc,VeraMeglič,DanicaPlaninšec,NežikaBandur.12

1955–1965Številootrokjevtemobdobjunaraščalo.

Šolskastavbajebilakljubmanjšimpopravilomševednovslabemstanju.Predvsemnanajvišjistopnjijeobčutnoprimanjkovaloučbenikovinučil.Zaučiteljskoinpionirskoknjižnicosonabaviliprecejknjig.

Dne9.maja1956,nadanzmage,soizvedliprvipomladanskikros.13

Pojavljatisosezačelepotrebepospremembivšolskemsistemu.“Posklepu6.rednesejeSvetazašolstvoLRSzdne2.julija1957jebilpredpisanzačasnipredmetnikinzačasniučninačrtza1.,2.in3.razredobveznihosemletnihšolvSloveniji.Tanačrtnajbibilprvikorakkpostopnemuuresničevanjušolskereformevobveznišoli–najvažnejšidogodekvšolstvusploh.”14Hospitacijskirazredjebilstemukinjen.

Všolskemletu1959/60jebilvpetemrazreduprvičuvedenučniprogramponovemučnemnačrtuzvsemismernicamireformiranešole.15

Reformašolejeprineslauvedbotujegajezika–nemščine(1959/60)inangleščine(1960/61).

ObkoncušolskegaletasobiliučenciocenjeniponovemZakonuoosnovnišoli,zatosolahkonapredovalikljubnegativnioceni.16

Novembra1962jebilašolapreimenovanavOsnovnošoloBratjeRešDestrnik.

TakratsoosmirazredzačeliobiskovatitudiučenciizTrnovskevasi.17

Zaučenceosmihrazredovjebilaorganiziranapraksavproizvodnempodjetju.Učencisojoizvajalivrazličnihpodjetjih.Takososeseznanjalisproizvodnjoinspoznalidelozatekočimtrakom.

Učencisoselahkovključevalivrazličnezunajšolskedejavnosti(šah,kolesarstvo,dramskikrožek,pevskizbor).

“MladinskipevskizborjeposnelatudiekipasodelavcevRadiaPtujinMaribor.”18

Strokovnoučiteljskoknjižnicosopreuredilivšolskemletu1963/64.Pionirskiinmladinskiknjižnicistaknjigepodariladr.JožePotrčinpodjetjeVinkoRešsPtuja,kijeprevzelopatronatnadšolo.19

Všolskemletu1964/65sodokončnourediliigriščeindelavnicozatehničnipouk.

Dne9.aprila1964ješolskiodborsprejelinpotrdilprvistatutšole.PotrdilastagatudidelovnikolektivinodborSkupščineobčinePtuj.“Šolajetakodobilaprvisamoupravniakt,delovnikolektivpajepostalnosilecsamo-

11Stemsomišljenivsizaposlenidelavcišole:učitelji,strokovnidelavci,spremljevalcigibalnooviranihotrok,tehničnoosebjeinkasnejetudizaposlenivvrtcu.

12Šolskakronika,knjiga2,1945–1955,str.18–99.13Isto,šolskoleto1955/56,str.102.14Isto,šolskoleto1957/58,str.119.15Isto,šolskoleto1959/60,str.134.16Isto,139.17Isto,šolskileti1961–63,str.153.18Šolskakronika,knjiga3,šolskoleto1963/64,str.3.19Isto,str.6.


Šolskiokolišsejevšolskemletu1947/48nekolikospremenil.OtrocizdelaDrsteljesozačeliobiskovatipouknaGrajeni.3

Všolskemletu1948/49souvedlimlečnokuhinjo.4

Šolskiobiskjebilizrednoslab.Predvsemvzimskihmesecihjezaradislabeobutveinoblekeostalodomavelikootrok,vspomladanskihmesecihpajebilvzrokizostankovizkoriščanjeotrokzadelo.Slabobisk,telesnazane-marjenost,alkoholizem,slabidružinskiodnosi,pomanjkanješolskihpripomočkov,različnebolezni(škrlatinka,tifus)inoddaljenostsobilivzrokizaslabučniuspeh.

“Nivo,nakateremjebiladestrniškašolaleta1948,jerodilsklepdom.učiteljskegazbora,dasepolegtakratizvedeneenergičneinbrezobzirneoperacijevrnitvenesposobnihotrokvnižjerazrede–vbodočeobkoncuvsakegašol.letavpravvsehrazredihstriktnoinpedantnoizvedeinternakolektivnaocenaučencevpocelo-kupnemučiteljskemzboru,alivsajpo4članskikomisiji,kinajjotvorijorazredniučitelji,učiteljinižjegainvišjegarazredateršol.upravitelj.”5

Navsehproslavahobdržavnihpraznikihindrugihslovesnostihsopionirjinastopalinaskupnihininternihproslavah(29.novem-ber,novoleto,8.marec,27.april,1.maj,25.maj)popredpisihinuradnihnavodilih.Napred-večervsehdržavnihpraznikovsopionirjivspremstvusvojihučiteljevkresovaliinprepevalidomoljubnepesmi.6

“Vmesecunovembru1952sejenavsehosnovnih insred-njihšolahuvedelnovpredmeto družbeno moralni vzgoji»moralka«.”

Vokvirušolesovšolskemletu1952/53 začeli izvajati dvatečaja:tečajRdečegakrižaingospodinjskitečaj.7

“Dne18.maja1953součencisprejelivJanežovcihTitovoštafetoinjonašipionirjiodneslivPtuj.”8

“SvetzaprosvetoinkulturoLRSjenasvojem7.zasedanjusklenil,dasevvsehšolahuvedeenkratmesečnoŠportnidan.”9Učiteljskizborjeposkrbel,dasobilišportnidnevipestriinvednorazlični.

Učiteljstvosejeidejnoinstrokovnoizpopolnjevalonasvojihdomačihučiteljskihkonferencah,sestankih,uči-teljskihzborovanjih,prisektorskihnastopih.

Nazboruvolivcev17.oktobra1954jebilustanovljenšolskiodbor,vkateregajebiloizvoljenih14članov.Sodelo-valnajbipriupravljanjušole,sezanimalzasocialnainzdravstvenavprašanjaterzagospodarskostanješole.10

3Isto,šolskoleto1947/48,str.39.4Isto,šolskoleto1948/49,str.45.5Isto,šolskoleto1949/50,str.48.6Isto,šolskoleto1952/53,str.76.7Isto,str.81–82.8Isto,str.79.9Isto,šolskoleto1953/54,str.89.10Isto,šolskoleto1954/55,str.93.

Slika 2: Pouk leta 1948 (vir: arhiv OŠ Destrnik)

176


177

venskiustvarjalci:FranceBevk,JosipRibičič,AntonIngolič,TonePavček,NadaGaborovič,MimiMalenšek,JanezŠvajncer,KristinaBrenkova.

Učencisoseševednoaktivnovključevalivinteresnedejavnosti.Organiziranisobiliroditeljskisestanki.

Zavseučencešolesobiliorganiziranizdravniškipreglediinbesežiranjeterzobozdravstvenipregledi.Pregledesoopravilidr.MilanCarli,dr.Udovičindr.Petrovič.

Nadzoršolesoizvajali:StaneHorvat,BrankoRajšter,StaneStanič,MilenaTomažej,ToneLorger,FrancKavčič,SlavkoZafošnik,GabrijelaSorman,JanezPucko,FrancHuber,Jurša,Lovrečec,Praček,Švajger,Babič.

Zaposleni:FrancOgrinc,KarloKrivec,MiroTramšek,MartaKrivec,EditaPlaninc,RudiLenart,MarijaSakel-šek,MarijaPečnik,MarijaStöger,ErikaHolc,KristinaToplak,IvanMarkež,IvanGalun,MarijaLešnik,ReginaHorvan,ElzaGalun,MartaPislak,IvankaOgrinc,DušanPrimožič,RudiLešnik,PeterPečnik,DanielaOlup,SlavicaJanžekovič,BrankoMramor,MarijaDvoršak,VeronikaKirbiš,MarijaSimonič,MilkaUrbanija,RudiOlup,BrankoŠirec,FeliksMajerič,MarijaLončar,EmilŠtumberger,ErikaŠafranko,MarijaMurko,LidijaSkok,AnicaKlajderič,MarijaBrumec,ErikaZorec,LidijaVastič,SonjaLešnik,BožaHorvat,MarjanRobin,MarijaGolob,ElizabetaHauptman.30

1975–1985Številootrokjevtemobdobjupostopomaupadalo.NašolistadelovaladvaoddelkamalešolevokviruVVOPtuj.31SprejetjebilnovZakonoosnovnišoli(spoudarkomnaspremembahpravilnikaoocenjevanjuučencevvosnovniinsrednjišoli)terPravilnikoorganizacijidopolnilnegapoukavOŠ.Novostisobilepriocenjevanjuvzgojnihpredmetov.Tisoseocenjevalizocenamizelouspešno,uspešno,manjuspešno(ZU,U,MU),podobnosejeocenjevalovedenje(vzorno,primerno,manjprimerno).32

Všolskemletu1976/77jeravnateljevanjeprevzelBorutPredan.Rednostasesestajalaaktivarazredneinpredmetnestopnje.Staršesonaroditeljskihsestankihingovorilnihurahrednoseznanjalizuspehinjihovihotrok.33

Všolskemletu1979/80jeprvičizšlošolskoglasiloSončnigrič,ustanovljenojebilotudišolskošportnodruštvo(ŠŠD).34

Popotrebisoopravljalimanjšaadaptacijskadelanazgradbišole.Šolasejeveselilavelikepridobitve–vodovoda,35noveopremezašolskokuhinjo,didaktičnihučil,pripomočkovinnabaveračunalnikov.Asfaltiralisoigriščeinpoligonzaprometnopreventivo.36Učiteljisosenenehnostrokovnoizpopolnjevalinaseminarjih,aktivih,delavnicahipd.Všolijebilorganiziranoddelekpodaljšanegabivanja.37

Učencisoobšoliurejalicvetličniinzelenjavnivrttermanjšisadovnjak.Sodelovalisovakcijahzbiranjasekun-darnihsurovin,urejališolskookolicoinigrišča,pobiralisosadjeprizasebnikih.VsvojihakcijahsobiliaktivnitudiMČRK,kisodelovalivsklopuKORK-a.38

Všolijebilamanjšatrgovina,vkaterisolahkoučencikupilizvezkeindrugešolskepripomočke;kasnejejebilapreurejenavknjižnico.39Prvičjebilorganizirankulturniteden,vokvirukateregasopotekalevsakodnevneprireditve.Vtemšolskemletusoizvedliprviobrambnidan.40

Všolskemletu1984/85stabilaprvičizvedenasmučarskiinplavalnitečaj.Podanjebilpredlogustanovitelja,dabikOsnovnišoliDestrnikpriključiliOsnovnošoloTrnovskavas,todazaradipolitičnihrazlogovtonibiloizvedeno.41

30Šolskakronika,knjiga3,šolskaleta1965–75,str.19–83,inMatičnaknjigazajavneuslužbenceintehničnoosebjeII/1.31Isto,šolskoleto1975/76,str.88.32Isto,str.90.33Isto,šolskoleto1976/77,str.100in102.34Isto,šolskoleto1979/80,str.133in136.35Isto,šolskoleto1977/78,str.113.36Isto,šolskoleto1980/81,str.149.37Isto,str.145.38Isto,knjiga4,šolskoleto1981/82,str.6.39Isto,šolskoleto,1982/83,str.12.40Isto,str.10in13.41Isto,šolskoleto1984/85,str.27–28.


upravljanjanašoli.”NašolisodelovaliPionirskaorganizacija,ZSMS,PRK.Januarja1964jebilaorganiziranaŠolazastaršeinuvedlisogovorilneure.20

Zaučencesoorganiziraliizleteinuvedlihospitacijskirazred.

Učiteljisonenehnoizpopolnjevalisvojeznanjenarazličnihtečajih,seminarjih,konferencah(modelarskitečaj,tečajslovenskegajezika,tehniškadejavnost,tečajzauporabovizualnihpripomočkovintečajzapoučevanjeskupinskegapouka).

PonašemšolskemokolišujepotovalaTitovaštafetainleta1965prvičtudiKurirčkovapošta.

Nadzoršolesorednoizvajalisvetovalci:FrancHribernik,KarelŠepec,KarlPodhostnik,BrankoRajšter,AlbinLugarič,JanezPulko,ToneLorger,StaneStanič,StaneHorvat,MilenaTomažejinJanezPučko,25.maja1965pašerepubliškiprosvetniinšpektortov.Mehora.

Zaposleni:MarijaKralj,VeraMeglič,DanicaPlaninšec,VeronikaKrižič,MilkoBatagelj,BertaCestnik,AnicaFerlan,FrancOgrinc,KaticaRogina,KaticaJakopič,IvankaOgrinc,IvanMarkež,ZofijaPolanec,AnicaŠprah,MarijaPerger,KarloKrivec,PeterPečnik,EmilŠtumberger,MiroTramšek,MarijaKocjan,MartaKrivec,MarijaKostanjevec,EditaPlaninc,RudiLenart,MarijaSakelšek,AlbertPogorevc,MarijaPečnik,JankoMarinič,MarijaMarkež,OtilijaZelenik,MilkaUrbanija,MarijaStöger.21

1965–1975Vzačetkušolskegaleta1965/66jebilovpisanih479otrok,kisobilirazporejeniv14oddelkov.22

Šolskastavbajebilapotrebnatemeljiteobnove.Všolskemletu1966/67ješolaprejelasredstvazaadaptacijo.23Takratsozačelipoučevatiponovihučnihnačrtih.Tegaletajebilaprvičorganiziranamalašola,učniprocespasoizvajalevzgojiteljicesPtuja.24

Ob200-letniciustanovitvešole(1967/68)jepotekalaslavnostnaotvoritevprenovljenešole.Šolajebilavcelotiopremljenassodobnimistoliinmizami.SpominskoploščonapročeljujeodkrilpredsednikSOPtujFranjoRebernak.ProslavojeneposrednoprenašalaradijskapostajaPtuj.NavzočisobilišenovinarjiTednika,VečerainVestnikatersnemalecRTVLjubljana.25Tegaletasopedagoškidelavciprekinilidelozaradinezadovoljstvazosebnimidohodki.26

Všolskemletu1968/69sobilevšolstvuuvedenenekatereorganizacijskespremembe.SprejetjebilpopravekoziromadopolniloZakonaoosnovnišoli–ravnateljajeimenovalaobčinskaskupščina.Učenci1.razredanisomoglinapredovatiznegativnooceno.Učenci5.,6.,7.razreda,kisoimelienoalidvenegativnioceni,soimelipravicodopopravnegaizpita.27

Všolskemletu1970/71sosezačeleaktivnostizaprehodnapetdnevniteden.ElementarkesouspešnoopravileseminarzapoučevanjeMOM,matematikosozačelipoučevatiponovemprogramuMOM.Šolosovsakoletoposodabljali.Tošolskoletosoučilniceopremilišezzavesami,kiomogočajozatemnitevinuporaboavdiovizu-alnihsredstev.28Kasnejesodokončnourediliknjižnicoinprostorzadodatnopomoč.Delučilnicsopreuredilivkabinete,sajjebilvšolskemletu1973/74uvedenkabinetnipouk.Oblikovanjebiltudisvetstaršev,skaterimsosestaršiaktivnovključilivdeloinživljenješole.29

Vtemobdobjusovokviruučneganačrtapripravljaliizleteinpoučneekskurzijezaučenceinučitelje.Učencisosevtemobdobjuudeleževalitudirazličnihtekmovanj(tekmovanjezapokalbratovReš,revijapevskihzborov,šah,rokomet,matematičnotekmovanje).ObzaključkihIngoličevebralneznačkesootrokeobiskaliznanislo-

20Isto,str.5.21Šolskakronika,knjiga2,str.100–158,knjiga3,str.1–18,inMatičnaknjigazajavneuslužbenceintehničnoosebjeII/1.22Šolskakronika,knjiga3,šolskoleto1965/66,str.19in22.23Isto,šolskoleto1966/67,str.28.24Isto,str.31.25Isto,šolskoleto1967/68,str.37.26Isto,33–34.27Isto,šolskoleto1968/69,str.46–47.28Isto,šolskoleto1970/71,str.59.29Isto,šolskoleto1973/74,str.73–74.

178


179

Všolejebilza5.razreduvedenprojektPetraprislovenskemjeziku,matematikiintehničnivzgoji.Kotnovostsejepojavilonapovedanospraševanjezaučence.Izpopolnjevanjepedagoškihdelavcevsejeizaktivovpreusmerilovštudijskeskupinezaposameznerazredeinpredmete.48

Našolisopotekalamanjšaobnovitvenadela.Adaptiralisopodstrešje,urediliučilnicozatehničnipouk,obnovilielektričnonapeljavoinločilikuhinjoodpreostalihprostorov.Vokvirufinančnihsredstevsobilanabavljenadidaktičnasredstvainučila.

Učencisoaktivnosodelovalinaproslavah,kisojihzmentorjipripravljaliobpomembnihpraznikih.

ZaučencejebilskupajspodjetjemOntariosPtujaorganizirantečajtujegajezika(nemščineinangleščine).ŠolajeizvajalaprojektaUpanje2000inEKOteden.Organiziralaješportne,kulturneinnaravoslovnednevevskladuzučnimnačrtom.

Učencisoseudeleževalinajrazličnejšihtekmovanj(športnih,zaVegovoinCankarjevopriznanje,Mladiteh-niki,Veselašola,šiškarijada,šah,kolesarstvo,računalništvo,bralnaznačka,Turizmupomagalastnaglava…).Ustvarjalnisobilitudipriraziskovalnihnalogah.

Vpouksosevključevalenoveoblikedela:nivojskipouk,diferenciacija,integriranipoukinprojektnoučnodelo.

Uspešnostabiliizvedenizimskainletnašolavnaravi.ZaosmošolcejebiloorganiziranopoklicnousmerjanjeinogledobrtnegasejmavCelju.

MladiustvarjalcisosvojeizdelkeprikazalivšolskemglasiluSončnigrič.

Zanimanjezabranjejenaraščalo,sajjebilapionirskaknjižnicazelodobroobiskana.Otrocisozveseljempri-sluhniliurampravljic.UčencisoseudeležiliMedobčinskegaknjižnegakviza.

ObzaključkihbralneznačkesootrokeobiskalislovenskiknjiževnikiIvoZorman,MilenaBatičinVitanMal.

NekakopoustaljeninavadisoseotrociudeleževaliKurirčkovepošte,ŠtafetemladostiintradicionalnegapohodavMostje.

Zdravniškepregledejerednoizvajaldr.Udovič,zobozdravniškepadr.Antonovič.Zelovzpodbudnajebilaugotovitev,dasejestanjezobovjapriotrocihizboljševalo.Vkasnejšihletihsejepostopomaizboljševalotudizdravstvenostanje.

Svetovalci,kisovtemobdobjuobiskališolo,sobili:BrankoRajšter,IvanBabič,FrankoFlorjančič,DragoŠuligoj,Hren,Huber,KarloKrivec,FranciPožgan,IvanGaluninpredstojnikZavodazašolstvomag.AlojzŠirec.

Zaposleni:MartaKrivec,MarijaMurko,MartaPislak,MarijaStöger,LidijaVastič,MarijaBrumec,SonjaLešnik,MarijaGolob,BrankoŠirec,ErikaMaurič,MilenaŠirec,DragoSkurjeni,MarjanaKopušar,AlenkaFerk,VidaGajser,DragicaPešakovič,BojanaKolenko,MarjetaKosi,JožicaPetek,PeterVurcer,MarijaArnuš,IrenaHunjet,JelicaCafuta,AntonGoznik,JelkaBezjak,SonjaStepanov,JožicaZorko,IvankaKramberger,MiraTežak,DarjaZadravec,ZlatkaDolenc,IrenaVodušek,StankaIvanuša,TatjanaIntihar,MartaŠilak,FrancUrbanija,MilenaAnžel,RozalijaMarkež,IrenaCvetko,LjudmilaDuler,MilkaUrbanija,SonjaJanžekovič,MarjanaŠterbal,MilenaPuhar,SlavicaGerič,JericaCizerl,VlastaNendl,TatjanaPlohl,JožicaHorvat,ZofijaFras,LilijanaPisar,MarijaCvetko,ElizabetaNovak,IvanRožman.49

1995–2005Šolskazgradbajebilaneprimernazakakovostnoizvajanjepouka,zgraditijebilotrebatelovadnico,sajjeotrocisplohnisoimeli.Zatoso21.junija1996položilitemeljnikamenzagradnjoprizidkakšoliinizgradnjotelovad-nice.Dne15.marca1996staizšladvanovazakona,ZakonošolstvuterZakonoorganizacijiinfinanciranjuvizobraževanju.50

48Isto,šolskoleto,1993/94,str.117in119–120.49Isto,šolskaletaod1985–1995,str.1–137,inMatičnaknjigazajavneuslužbenceintehničnoosebjeII/1.50Isto,knjiga5,šolskoleto1995/96,str.144in146.


Vtemobdobjusejevšolahzačelopoklicnousmerjanjezaučence8.razredov.Učence7.in8.razredovsotestiralidelavcizavodazazaposlovanje.

Učencisobilinaročeninarevije,kisotakratizhajale(Ciciban,Pionir,Kurirček,Pionirskilist,Mladina).Ak-tivnosobilivključenivinteresedejavnosti,vvelikemštevilusoseudeleževalištevilnihtekmovanj.Spomočjomentorjevsoučencipripravilištevilneproslaveinsodelovalinanjih.

Obzaključkihbralneznačkesojihobiskali:MilenaBatič,BrankoRudolf,AnčkaŠumenjak,JanezŠvajncer,MiroslavSlana,KarolinaKolmanič,BorisFrelih,SlavkoJug,AntonIngolič.

Zaradislabihhigienskihrazmersobiliotrocinagnjenikmnogimobolenjem,bilisopodhranjeniinneodporni.Zdravstvenostanjeotrokjebilozelozaskrbljujoče.Gledenasocialnostrukturoprebivalstvasonekateriučenciprejemalibrezplačnomalico.

Zdravniškepregledejerednoizvajaldr.Udovič,zobozdravstvenepadr.ZdenkoAntonovič.

Nadzornaddelomšolesoizvajali:FrancKumer,BrankoRajšter,LudvikBrumec,FrankoFlorjančič,IvanBabič,IrenaTomažej.

Zaposleni:KarloKrivec,MartaKrivec,IvankaOgrinc,EmilŠtumberger,ErikaŠafranko,IvanGalun,ElzaGalun,MarijaMurko,MartaPislak,BrankoŠirec,MarijaStöger,LidijaVastič,MarijaBrumec,SonjaLešnik,MarijaGolob,BožaHorvat,MarjanRobin,FridaŠešek,AlojzŠešek,PavlinaMajnik,MarijaDešman,BorutPredan,JasenkaFerk,MajdaSkok,DragoSlukan,LojzkaMeglič,ErikaMaurič,AlenkaZorko,RudiKrižanič,NadaMilošič,MiraMijačevič,VlastaMlinarič,DragoSkurjeni,MarjanaKopušar,JožeFoltin,JožicaPetek,MarkoMihelič,VladoČuš,AlenkaFerk,VidaGajser,DragicaPešaković,MartaŠilak,BojanaKolenko,MarjetaKosi,PeterVurcer,AlojzMikša,LjudmilaDuler,NežkaGašparič,MarinkaVinko,VlastaNendl,IrenaCvetko,FrancUrbanija,MilenaAnžel,RozalijaMarkež,MilenaŠirec,JanezCizerl,MiranLubej,MilanŠilak,GenovefaLenart,MarinkaVinko,ElizabetaHauptman,MilkaUrbanija,LizikaNovak.42

1985–1995Številootrokješevednoupadalo,poukjepotekalvdvehizmenah.

Šolajevšolskemletu1986/87svečanopraznovala220-letnicoobstoja.Začelesoserazpraveonovihšolskihokoliših.ŠoliBratjeRešnajbisepriključilapodružničnaOŠTrnovskavas,kijesedajpodružnicaOŠToneŽnidaričPtuj.43

Dne1.septembra1988jeravnateljstvoprevzelaMartaKrivec.Dne9.junija1989sonašoliproslaviliprvidanšole.Učencisovtemšolskemletumnožičnozbolelizazlatenico,izvedenasobilapredavanjazastarše,uvedenesobileposebnehigienskerazmere.44

Všolskemletu1990/91sosezgodilevelikepolitičneprelomnice(osamosvojitev) inspremembevšolstvu.Spremenilasejezakonodaja:dobilismonovzakonoMDR,novZOFVIvOŠ,kolektivnopogodboinzakonozavodih.Dne1.aprila1991sošolepostalejavnizavodi.Staršisodalipobudozaskrajšanjeimenašoleinšolaseje22.novembra1991preimenovalavOŠDestrnik.45UvedenajebilanovaoblikafinanciranjaprogramovA(osnovniprogram)inB(nadstandardniprogram).VtemšolskemletustaprenehalidelovatiPOinZSMS.46

Všolskemletu1991/92jebilouvedenoeksternopreverjanjeznanjaizmatematike,slovenskegajezikainiz-birnegapredmeta.Všolisoprešlinatriocenjevalnaobdobja,steklesopripravenapodaljšanoopismenjevanjeinopisnoocenjevanje.Postavljenisobilinovinormativizapedagoškedelavce(22ur)innovasistematizacijazatehničnoosebje.47

Marca1994sostekleintenzivnepripravezagradnjotelovadniceinprizidka(pripravanačrtaindokumentacije).

42Šolskakronika,knjiga3,str.1–151,knjiga4,str.1–33,inMatičnaknjigazajavneuslužbenceintehničnoosebjeII/1.43Šolskakronika,knjiga4,šolskoleto1986/87,str.41in45.44Isto,šolskoleto1988/89,str.60,62in65.45Isto,96.46Isto,šolskoleto1990/91,str.79,82,84–85.47Isto,šolskoleto1991/92,92–95.

180


181

Všolskemletu2001/02smov1.in7.razreduzačeliuvajatidevetletko.57

Vzgojno-izobraževalnodelovdevetletkijepotekalouspešno.Učiteljisopoučevaliučinkovito,učniproces,učnasnov,metodeintehnologijasobilizelopreudarnoizbrani,sajsobiliučencipripoukusproščeniinmotivirani.

Pozitivnoocenosoučitelji izrekliprojektuopisnegaocenjevanja,učenjutujih jezikovnarazrednistopnji,vključevanjuučencevvoddelekpodaljšanegabivanjainvarstvavozačevterprisotnostišportnegapedagoganarazrednistopnji.

Všolskemletu2002/03sejeOsnovnašolaVitomarcipriključilaOsnovnišoliCerkvenjakkotmatičnišoli.VtemšolskemletustanašolipotekalasimpozijaoLeopolduVolkmerjuinMatijiMurku.58

Všolskemletu2004/05jebilsprejetsklepzamenjavotujegajezikavprviindrugitriadidevetletke.Vtemšolskemletuješoloobiskalministerzašolstvoinšportdr.MilanZver.Tojebilnjegovprviuradniobisknaosnovnišoli,odkarjeprevzeltoministrstvo.59

Organiziranisobilikulturni,naravoslovni,športniintehniškidnevi,vkateresobiliučenciaktivnovključeni.Svojeznanjesoučencipokazalinaštevilnihtekmovanjih,kjersodosegaliinšedosegajoleperezultate.Šolajeorganiziralafinalnotekmovanjevskokihzmaleprožneponjave(leta2003)inpolfinalnodržavnoprvenstvovmalemnogometuzastarejšedeklice(leta2005).

ŠolajevključenavprojektaZdravašolainSivačaplja.UčenciinučiteljisosodelovalinaFestivaluvzgojeinizobraževanjavCeljuinnaDnevihizobraževanjavLjubljani.

ŠolskoglasiloSončnigričjeponovnozačeloizhajati.

Obzaključkihbralneznačkesmovtemobdobjugostili:BorisaA.Novaka,EvoŠkofičMaurer,NežoMaurer,AndrejaRozmanainPrimožaSuhodolčana.

Šolaseaktivnovključujevživljenjeindelovobčini.Naprireditvahučencisodelujejoskulturnimprogramom.

Zaposleni:MartaKrivec,MarijaMurko,MarijaStöger,LidijaVastič,SonjaLešnik,MarijaGolob,ErikaMaurič,MilenaŠirec,DragoSkurjeni,MarjanaKopušar,AlenkaFerk,VidaGajser,DragicaPešakovič,BojanaKolenko,JelicaCafuta,SonjaStepanov,JožicaZorko,IvankaKramberger,JankoMarinič,StankaKocmut,IrenaVodušek,MarjanaŠterbal,LilijanaPisar,FrancUrbanija,IrenaCvetko,LjudmilaDuler,SonjaJanžekovič,ZofijaFras,DarjaZadravec,VesnaHavlas,MiraAnderlič,NatašaZemljič,MarijaVindiš,MilanKunčič,IvankaPetrovič,KarmenIvančič,AngelcaFras,MajdaDrumlič,MilenaMeznarič,HildaBedrač,AlenkaŠtrafela,FeliksSlaček,AnicaMohorič,NinaHolc,KarlVurcer,MilenaZagoršek,MarijaKumer,NatašaŠtumberger,SašaPavlič,Vik-torijaMurko,BrigitaKovačič,VilmaFras,MarjanaGomzi,UrškaKostanjevec,DamjanPihler,AndrejaBurina,CvetkaMauko,PetraVrečar,DanielaSpevan,StankaDrobnak,JožicaRatek,JasnaMarin,JožicaVek,MarjanaRojko,AleksandraStromajer,SuzanaKlasič,NadaJeza,JanjaKronvogel,MelaniKos,LidijaZrim,DanicaSatler,MitjaKrajnc,PeterMajerič,BoštjanCaf,MilanMatijevič,BrankoBohanec,IvanRožman,DaniloKlajnšek,VesnaKabaj,KatjaGajzer,GorazdVoglar,JeanBohorč,ValentinaVrhovšek,LidijaKodrič,DanicaPolič,MilenaPetek,JasminaCaf,SonjaJanžekovič,KristinaKumer,MarijaCvetko,BrankoLah,JelkaSlemenšek,NatašaWelle,ČrtomirMatejek,AndrejaMlakar,KatjaKriže,MartinaArnuš,LidijaAnzelc,TamaraUrbanija,IztokHrastar,AndrejaAnžel,BredaPisar,MarjetaPetrovič,NatašaRantaša,JulijaPreac,MaruškaVekjet,TanjaLovrec,MojcaPerič,MajdaKunčnik,MatejaMiklošič,BrigitaMatjašič,MirjamPleteršek,ŠtefkaVidovič,MajaNerat,MojcaHribar,KarlMajer,NivesSkamlič,MojcaHrovat,MarijaPrstec,AlešMarđetko,DragoPrelog,NatalijaPaternost,AleksandraBraček,ErnestKokot,StankaPožegar.60

57Isto,šolskoleto2001/02,str.26.58Isto,šolskoleto2002/03,str.75in109.59Šolskakronika,knjiga7,šolskoleto2004/05,brezstrani.60Šolskakronika,knjige4,5,6,7,inMatičnaknjigazajavneuslužbenceintehničnoosebjeII/1.


Všolskemletu1996/97jeravnateljstvoprevzelDragoSkurjeni.Velikopozornostiposvečastrokovniinoseb-nostnirastivsehzaposlenih,sajsezaveda,dajedoberučiteljzadovoljenučitelj.Vzpodbujajihkstrokovnemuizpopolnjevanju.

VtemšolskemletustašoloobiskalatakratnipredsednikdržaveMilanKučaninstarostašportainzdravegaduhaLeonŠtukelj.51

Všolskemletu1997/98stasešoliDestrnikpriključilišepodružničnišoliTrnovskavasinVitomarci.ŠolasejepreimenovalavJavnivzgojno-izobraževalnizavodOŠDestrnik-Trnovskavas-Vitomarci.Istegaletaseješolipriključiloddelekmalešole.Vtemletujebilouvedenofakultativnopoučevanjeangleškegajezikainračunalni-štvatervarstvovozačev.Polegzimskeinletnešolevnaravijebilaučencemponujenašemožnostpridobivanjanovihznanjvcentrihšolskihinobšolskihdejavnosti.52

Svečanoodprtjetelovadnice,prizidkainobnovljenegastaregadelašolejebilo12.septembra1998.SlavnostnigovornikisobilitakratnasekretarkanaMinistrstvuzašolstvoinšportTeaValenčič,ravnateljDragoSkurjeniinžupanFrancPukšič.53“Obtakopomembnemdogodku,kotjeotvoritevšole,smoizdalipublikacijoznaslovomNAŠEŠOLESKOZIČAS.VnjejsokronološkopredstavljenipomembnejšidogodkivseodnastankaprostovoljnezasebnešolepriSv.Urbanu(l.1716)padodanašnjihdni.”54

Slika 3: Nova šola (Foto Langerholc, 1998)

Našolijevšolskemletu1999/00potekalosnemanjeradijskeoddajeRadiaPtujOtroškivrtiljak.Gostjesobilinekdanjiučencinašešole:pesnikAlešŠteger,pevkaSimonaPučkoinpesnicaSuzanaArnuš.55

Všolskemletu2000/01součenciizTrnovskevasiponovnozačeliobiskovatipouknapredmetnistopnjivDes-trniku.Našolosovtemšolskemletuprvičsprejeligibalnooviranoučenko.56

51Isto,šolskoleto1996/97,1–9in12.52Isto,šolskoleto1997/98,str.10in17–18.53Isto,šolskoleto1998/99,str.21.54Isto,str.24.55Isto,šolskoleto1999/00,str.81–82.56Isto,knjiga6,šolskoleto2000/01,str.124–125in156.

182


183

POVZETEKVprispevkujepredstavljenakronikaOsnovnešoleDestrnikvobdobjuod1945do2005.Obravnavaničasjerazdeljennaobdobjapodesetlet.Vkronikisopodanipodatkiostanjušolskezgradbe,izvajanjurazličnihšol-skihinobšolskihdejavnosti,zdravstvenemstanjuučencev,izobraževanjuinizpopolnjevanjuučiteljev.Največjaprelomnicazanašošolojebiloleto1998,kojebiloodprtjeprenovljenešole,njenegaprizidka,telovadniceinvrtca.Šolajeenergetskovarčna,vsiprostorisoprezračevani.Vgrajenajetudidigitalnaregulacijaznadgradnjocentralneganadzornegasistema.Vseprezračevalneinklimatskenapravesoopremljenezenotamizavračanjeenergijeizodpadnegazrakavvišino.Prenovljenadestrniškašolaskakovostnokadrovskozasedboinzvsemdidaktičnimmaterialomnudiidealnemožnostizaučenje.

SUMMARY ThearticleconsistsoftheDestrnikPrimarySchoolchronicleintheperiodfrom1945to2005.Thediscussedperiodhasbeendividedintodecades.Thechroniclecomprisesofthedataontheconditionoftheschoolbuilding,theexecutionofvariousschoolandadditionalschoolactivities,thehealthconditionofthepupilsandteachertraining.Themostimportantmilestoneoftheschoolwasundoubtedlytheyearof1998,whenwewitnessedtheinaugurationoftherenovatedschool,itsextensions,thegymnasiumandtheday-carecentre.Theschoolsavesonenergyconsumptionandalltheroomsareventilated.Theschoolhasalsoanin-builtdigitalregulationwiththeupgradingofthecentralcontrolsystem.Allventilationandairconditioningappliancesareequippedwithunitsforrestoringtheenergyfromwasteairintoahigherlevel.Withallitsdidacticmaterialandqualityoftheteachingpersonnel,therenovatedDestrnikPrimarySchoolofferstheidealconditionsforeducationandcareforthewell-beingofitspupils.

ZUSAMMENFASSUNGImBeitragwirddieChronikderGrundschuleDestrnikimZeitraumvon1945bis2005vorgestellt.DieserZeitraumwirdinZeiträumeá10Jahreaufgeteilt.InderChronikwerdenAngabenüberdenStanddesSchulgebäudes,überdieAusführungverschiedenerschulischerundaußerschulischeAktivitäten,denGesundheitszustandderSchülersowieüberdieBildungundFortbildungderLehrerangegeben.DergrößteWendepunktfürunsereSchulewardasJahr1998–dieEröffnungderrenoviertenSchule,ihresAnbaus,derTurnhalleunddesKindergartens.DieSchuleistenergiesparsam,alleRäumewerdengelüftet.EsistaucheinedigitaleRegulierungmiteinerNeuversiondeszentralenÜberwachungssystemseingebautworden.AlleLüftungs-undKlimaanlagensindmitRückgabe-einheitenfürdieEnergieausderAbluftindieHöheausgestattet.DierenovierteGrundschuleinDestrnikmitausgezeichnetenLehrkräftenundallendidaktischenMaterialenbietetidealeVorraussetzungenzumLernen.


LITERATURA1.ŠolskakronikaOsnovnešoleDestrnik:

Knjiga2,odosvoboditvedošolskegaleta1961–63,Knjiga3,odšolskegaleta1963/64došolskegaleta1980/81,Knjiga4,odšolskegaleta1981/82došolskegaleta1995/96,Knjiga5,odšolskegaleta1996/97došolskegaleta2000/01,Knjiga6,odšolskegaleta2000/01došolskegaleta2003/04,Knjiga7,odšolskegaleta2003/05došolskegaleta2004/05.

2.MatičnaknjigazajavneuslužbenceintehničnoosebjeII/1.

KRATICE/KRAJŠAVECK–Centralnikomite PRK–podmladekRdečegakriža

DOM–domačega RTV–radiointelevizija

KORK–KrajevnaorganizacijaRdečegakriža SO–skupščinaobčine

KPJ–KomunističnapartijaJugoslavije ŠOL.–šolski

LRS–LjudskarepublikaSlovenija ŠŠD–Šolskošportnodruštvo

MČRK–mladičlaniRdečegakriža U–uspešno

MDR–medsebojnodelovnorazmerje VVO–vzgojno-varstvenaorganizacija

MOM–modernamatematika ZOFVI–Zakonofinanciranjuvzgojeinizobraževanja

MU–manjuspešno ZSMS–ZvezasocialističnemladineSlovenije

OŠ–osnovnašola ZU–zelouspešno

PO–Pionirskaorganizacija

ZAHVALAZapripravopodatkovseiskrenozahvaljujemLilijaniPisarinAndrejiMlakar.ZahvalagretudiAlešuMarđetkuzazgodovinskoobdelavopodatkovinBojaniKolenkozalektoriranjebesedilainslovničnenapotke.

184


185185

“ Sv. Urban je narodno zaspan”,

“ Sv. Urban tudi gre na dan”

Društva v Destrniku med letoma 1900 in 1941

184


mag.NatašaKolar,muzejskasvetovalkaPokrajinskimuzejPtuj

[email protected]

UDK061.22/.23(497.4Destrnik)“1900/1941”

Ključnebesede:Sveti Urban v Slovenskih goricah, gospodarska, izobraževalna, telesnovzgojna in kulturna društva

NatašaKolar

186


187

“Sv. Urban je narodno zaspan”, “Sv. Urban tudi gre na dan” - Društva v Destrniku med letoma 1900 in 1941

Zuveljavitvijopravicedosvobodnegazdruževanjasovhabsburškimonarhijinastalapolitična,narodnainnarodnoobrambna,izobraževalna,kulturno-prosvetna,umetniška,znanstvena,delavska,humanitarnainpodpornadruštva,telovadneorganizacijeinšportnadruštvaterdrugadružabnadruštva.1Naslovenskem

ozemljujeznačilnadvojnostpriustanavljanjudruštev,kistajopovzročiliideološkastrankarskainnacionalnadiferenciacijaprebivalstva.ObslovenskihdruštvihsonaKranjskeminnaSpodnjemŠtajerskemdelovalašenemškadruštva,naPrimorskempaitalijanska.Poletu1867sejeustanavljanjedruštevmočnorazmahnilo.VdruštvihsoSlovencirazvijaliinutrjevalipolitičnoinnarodnozavestterdvigovalidružbeno,kulturnoinizobrazbenoravenslovenskeganaroda.SrediščepolitičnegainkulturnegadelovanjaSlovencevsobilečitalnice,kjersejezbiralanarodnozavednainteligenca.Kjerpačitalnicnibilo,sonjihovovlogoprevzeladrugadruštva(politična,delavskaprosvetna,narodnoobrambna,bralnainizobraževalna).

Temudružabnemurazvojusenisoizognilinitinaptujskemobmočju.Življenjskiutripvsakegamesta,kraja,trgaalivasiseviditudipodelovanjudruštevvnaselju.NičdrugačenibilovDestrnikuoziromapriSvetemUrbanuvSlovenskihgoricah,sajsodelovalavkrajumedletoma1900in1941številnadruštva,kisopopestrilavsakdanjikljudi,vnjihpasokrepilitudislovenskonarodnozavest.

Gospodarskobralnodruštvo2jebilopriSvetemUrbanuustanovljenovnedeljo,27.aprila1902.NaustanovnemobčnemzborujevkulturnemprogramumladeničMartinČehnavdušenorecitiralpesem“Rojakom”,mladenkaPoloncaHameršakpapesem“VprašaščemusemSlovenka”.SlavnostnigovorjeimelčastitigospodFrancGo-milšekodSveteBarbarepriPtuju(Cirkulane),insicervduhuSlomškovegareka:“VrliSlovenci,svetaverabodinamluč,materinjezikbodivamključdozveličanskenarodneomike!”.Vdruštvosejevčlanilo126oseb.ZapredsednikasoizvolilikmetaJožetaKaisersbergerja,začlaneodborapaVinkaSimoniča,JanezaBezjaka,JožetaČeha,JanezaKozoderca,AlojzaKosa,FrancaBelcainAlojzaHameršaka.Medposameznimitočkamijeprepevalandraškipevskizbor.3Društvojevprvemletusvojegadelovanjapridobilo380različnihknjig,nekaterihpovečizvodov.Obknjigahsoimelitudičasopiseindrugeperiodičneizdaje:podesetizvodovSlovenskegagospodarjainNašegadoma,petizvodovDomoljubainpoenizvodMira,Glasnika,Narodnegagospodarja,SlovenskegaučiteljaterSvetnika.161članovsijeizposodilo1147knjigin659časnikov.Literaturososičlaniizposojalitako,dasojobralipoobčinah,drugazadrugo.Najboljsobralivečerniceindobrepovesti.PolegčlanovsodruštvumeddrugimipodariliknjigetudiSlovenskamatica(10knjig),Ciril-Metodovadružba4(30knjig)inžupnikJanezTomanič(80knjig).KaplanJanezKozodercjepoklonildruštvuomarozahramboknjig.Knjižnicadruštvajeleta1907štelaže400knjig,izposodilosijihje700članov.5Vokvirusvojedejavnostijedruštvoprirejalotudirazličneveselice,igreinizobraževalnapredavanja.Takojeimelnaprvemrednemobčnemzboru15.februarja1903potujočiučiteljZupancpredavanjeosadjarstvuinvinogradništvu.6PredavanjanatotemojeimelZupanc

1ES,2/1987,str.351.2IvanBratkovprispevkuTakoježivelamojadolina(Kmečkiglas,št.36,28.8.1969,prilogaPisananjiva,str.139)piše,dasevUrbanu

vzačetku20.stoletjašenidalogovoritiorazvitemkulturnemživljenju,ampakleonjegovihzametkih.PozaslugitakratneganarodnozavednegakaplanaPodplatnikajebiloustanovljenoGospodarskobralnodruštvo.“Kaplanjemendašelz“garčjekom”odhišedohiše,zbralstareMohorjeveknjigeinuredilvsvojisobi,dasosijihljudjelahkoizposojevali.”PozapisuIvanaBratkasovdruštvuprirejalitudiigre,kotsta“Kmetinfotograf”in“Močuniforme”.Uprizarjalisojihleobpoletnihnedeljskihpopoldnevihnaprostem,kervkrajunibilodvorane.

3Slovenskigospodar,št.18,1.5.1902,str.5.4IvanBratkoomenja,dasobileknjigeMohorjevedružbezelopomembnezaširjenjesplošneizobrazbeintudizastrokovnoznanjevsehvrst.

Leta1907jeprišlovžupnijo133zbirkaliokrog500knjig.Župnijajetakratštela3200duš.Kmečkiglas,št.36,1969,str.139.5Slovenskigospodar,3.1.1907,str.3.6Slovenskigospodar,19.3.1903,str.5.

“Sv. Urban je narodno zaspan”, “Sv. Urban tudi gre na dan”Društva v Destrniku med letoma 1900 in 1941

IZVLEČEKAvtorica v prispevku predstavlja delo-vanje društev pri Svetem Urbanu v Slovenskih goricah oziroma Destrniku med letoma 1900 in 1941.

“St Urban’s National Awareness is Asleep”, “St Urban Comes to Light”Destrnik Societies Between 1900 in 1941

ABSTRACTThe article presents the activities of the societies at St Urban in Slovenske gorice or Destrnik, between 1900 and 1941.

“St. Urban ist national-müde”, “St. Urban kommt auch zu Tage”Vereine in Destrnik zwischen den Jahren 1900 und 1941

SYNOPSISDie Autorin stellt in ihrem Beitrag die Arbeit der Vereine bei Sankt Urban in den Windischen Bühlen bzw. in Destrnik zwischen den Jahren 1900 und 1941 vor.

188


189

1938jedobilazvezapoložajsamostojneorganizacije.FantovskiodsekisoveljalizaudarnomočslovenskegadelaJugoslovanskeradikalnezajednice(JRZ);pogostosonastopalinastrankinihprireditvahinmanifestacijah.18

Zvezadekliškihkrožkovjezačelajunija1935ponovnodelovatikotposebenodsekProsvetnezveze.Vokvirudekliškihkrožkovsobilituditelovadniodseki,kisogojilitelovadnovzgojo,sepripravljalinavečjenastope,zlastizamednarodnikatoliškimladinskitaborvLjubljanikonecjunija1938.Zvezadekliškihkrožkovjeoživljalaizročilonekdanjihorlic.Posebnopozornostsoposvečalistanovskivzgojivsmislusocialnegasistemakrščanskegasolidarizma.

Organizacijskostabiliobezvezivdrugipolovicitridesetihlet20.stoletjarazdeljeninaobeslovenskiškofiji,znotrajtehpanapodzveze,okrožjainžupnije.Številčnostaobezvezivokviruprosvetno-kulturneintelesnovz-gojnedejavnostipredstavljaliudarnomočklerikalnestrankenaSlovenskem,karsejezlastikazalonastrankinihtaborih,manifestacijah,cerkvenihslavnostihinprireditvah.19

MedkatoliškimidruštvistabilapriSvetemUrbanuFantovskiodsekinMarijinodruštvo.Obedruštvistaobutrjevanjukrščanskevzgojerazvijalitudikrščanskokulturo,skupajsouprizorilimarsikateroodrskodelo.Zamno-gostranskokulturnodejavnostpriSvetemUrbanusonapobudožupnikaRazvodnikavtridesetih letih20.stoletjazačelizidatifarnidomzdvoranoindrugimiprostori,kisogaodprlileta1937.20Fantovskiodsekjenabinkoštnonedeljo,5.junija1938,uprizorilvnovemfarnemdomudveigri,“KmetHerod”in“Pravicasejeizkazala”.21

Prostore v domu so za svojo dejavnostuporabljalatudidrugadruštva,predvsemzauprizarjanjeigerinkoncerte,sajsodotedajčlaniurbanskihdruštevigralinašol-skemodrualivkateremdrugemprostoruvnaselju,kipajezrazmahomdružabnegaživljenjapostalpremajhen.

Številneprireditveinkoncertisobiliorga-niziranivečinomaobnedeljah. Takosotudi3.maja1936pripravilipevskikoncertzuprizoritvijoVodopivčeveoperete“Kovačevštudent”ingadopolnilizizbraniminarodnimipesmimi.22

MedliberalnousmerjenimidruštvipriSvetemUrbanustabilavtridesetihletih20.stoletjaobGospodarskembralnemdruštvu,kjerstabilaaktivnaučiteljaŽenkaKovačinMirkoMajcen,šesokolskačetaterDruštvokmečkihfantovindeklet.

NajstarejšatelovadnaorganizacijanaSlovenskemjebilJužnisokol,ustanovljen1.oktobra1863vLjubljani,kjerjedelovaldorazpustaleta1867.NjegovodelojenadaljevalletopoznejeustanovljeniLjubljanskisokol,kijebilmatičenzavsasokolskadruštva.VslovanskihdeželahhabsburškemonarhijejebiloustanavljanjesokolskihdruštevodgovornadelovanjenemškenacionalističnetelovadneorganizacijeTurnverein.Dodevetdesetihlet

18ES,3/1989,str.86.19ES,2/1988,str.188.20Podatkeodelovanjukrščanskihdruštevvtridesetihletih20.stoletjapriSvetemUrbanumijeljubeznivoposredovalgospodJanezŽampaiz

Levanjcev,zakarsemuzahvaljujem.21VSlovenskemgospodarjuso1.6.1938nastr.7najaviliuprizoritviobehiger.22Slovenskigospodar,29.4.1936,str.7.

Slika 1: Članice Marijine družbe pri Svetem Urbanu v Slovenskih goricah; trideseta leta 20. stoletja (last: Anton Zelenik, Vintarovci)


natoševečkrat.7NatemobčnemzborusočlanidruštvazapredsednikaizvolilikmetaJožetaKaisersbergerja,zapodpredsednikaVinkaSimoniča,zablagajnikaJanezaBezjaka,zatajnikaJožetaČeha,zaknjižničarjaJanezaKozoderca,začlaneodborapaAlojzaHameršaka,FrancaBelcainAlojzaKosa.ZaširitevčlanstvajeGospo-darskobralnodruštvovSlovenskemgospodarjuvabilonovečlaneznaslednjimbesedilom:“Urbančani! Komur je še količkaj za blagor domovine ter prebiranja krščanskih knjig in časopisov, ta naj ne zamudi priložnosti vpisati se kot ud, da ne bo več: ‘Sv. Urban je narodno zaspan’, ampak ‘Sv. Urban tudi gre na dan’.” 8Naobčnemzboru24.januarja1909sodejali,dajedruštvoleta1908delalodobro,knjižnicapajebilazeloobiskana.Privolitvahjebilponovnoizvoljenstariodbor,lenamestogospodapodpredsednika,kisejeizselilizžupnije,jebilizvoljengospodkaplanMalajner.Občnemuzborujesledilopredavanjeodvehtakratglavnihtemah,odenarjuinčasopisju.9

Društvojeorganiziralorazneprireditveobrazličnihpriložnostihinpraznikih.Vnedeljo,9.junija1907,jeprirediloGospodarskobralnodruštvoveselicozgledališkoigro,petjeminprostozabavo.10VgostilniČeh-Pölcljeimelodruštvo13.oktobra1909zabavnivečersšaloigro,šaljivopoštoindrugimitočkami.11Igro“Vagabundi”,kisojouprizorili16.februarja1930,sijeogledalovelikodomačinovintudidrugihobiskovalcev.12Društvojeorganiziraloobmaterinskemdnevu6.aprila1930popoldannašolskemodrudeklamacijoinigro“Lurškapastirica”.13

UrbančanisovskrbizaboljšeizobraževanjeingospodarskirazvojsvojegaobmočjaobGospodarskembralnemdruštvuželeliimetišekakšnodruštvoveč,skaterimbilahkoponudilisvojimkrajanommožnostdopolnilnedejavnosti,noveganačinadela,pridobivanjaznanjaindodatnegazaslužka.Dne1.maja1904,letritednepoustanovitviosrednjegaslovenskegaštajerskegadruštvanaPtuju,je27čebelarjevvgostilniJožefaColnarjavGomilcih14ustanovilozaobmočjetedanjihžupnijSvetiUrban,SvetiBolfenk(Trnovskavas)inSvetiAndraž(Vitomarci)prvopodružnicoslovenskegačebelarskegadruštvazaŠtajersko.14Prvipobudnikinorganizatorustanovitveosrednjegadruštvaternjegoveprvepodružnicejebilpriznaničebelarskimojster,predavatelj,pisecčebelarskegapriročnika“Čebeloreja”terdrugihstrokovnihrazpravinčlankov,slovenskirodoljubIvanJurančič.VprvemodboruosrednjegadruštvainprvepodružnicesobiličebelarjiJožeZelenikizLevanjcev(predsednik),IvanJurančič(namestnikpredsednika),IvanSrelec,nadučiteljpriSvetemAndražu(tajnik),inJožefBezjak,nadučiteljpriSvetemUrbanu(blagajnik).ČlanodborajebiltudigostilničarJožefColnar.15

MedobemasvetovnimavojnamasosevokvirujugoslovanskedržavevSlovenijistrankarskanasprotjazelostopnjevala,njihoverazprtijesobilevidnetudivjavnemživljenju.Političnodelovanjejebilorazdeljenonaliberalniinklerikalnitabor,enakopajeveljalozanjunadruštva.

TelesnovzgojnadruštvasobilaorganiziranavJugoslovanskisokolskizvezi,poletu1929pavSokoluKraljevineJugoslavije,vSlovenskiorlovskizvezi,po1937vZvezifantovskihodsekovtervdekliškihkrožkih,kisodelo-valipodokriljemklerikalnihkulturno-prosvetnihdruštevdookupacijeleta1941.16Dekliškikrožkiinfantovskiodsekisovtridesetihletih20.stoletjanapodeželjuskrbelizamnožičnotelesnovzgojoterzaprebujonarodne,državneinsocialnezavesti.17

VokvirudruštevkatoliškeProsvetnezvezesoporazpustujugoslovanskeOrlovskezvezedecembra1929začeliustanavljatifantovskeodsekeindekliškekrožke,kisoseukvarjalipredvsemsšportom.Prosvetnazvezajebilassvojimidruštvirazpuščenaleta1933.VokviruKatoliškeakcijesodelovalifantovskiodsekiindekliškikrožkidoleta1935,kosoponovnoobnoviliProsvetnozvezo.Oktobra1937soustanoviliosrednjokatoliškoorganizacijoZvezofantovskihodsekovssedežemvLjubljani.Društvonajbibilopopravilihnepolitično,skrbelonajbizanravno,umskointelesnovzgojoterzautrjevanjenarodneinsocialnezavesti.Tojebilaorganizacija,vkaterisovžupnijahnapodeželjuprevladovalikmečkiinkmečko-obrtnisloji,vmestihpadelavsko-obrtnisloji.Leta

7Slovenskigospodar,15.2.1906,str.4.8Slovenskigospodar,19.3.1903,str.5.9Straža,25.1.1909,št.11,str.2.10ŽalSlovenskigospodarzdne6.6.1907nastr.3neomenjanaslovaigreinpodrobnegapevskegaprograma.11Straža,22.10.1909,št.124,str.4.12Slovenskigospodar,26.2.1930,str.11.13Slovenskigospodar,2.4.1930,str.8.14100-letnicaustanovitveprvepodružniceslovenskegačebelarskegadruštvazaSpodnjoŠtajersko1904–2004(ur.FranjoRebernak).

ZgodovinskiarhivPtuj,Ptuj2004,str.9.15Pravtam,str.9.16ES,2/1987,str.354.17LjubicaŠuligoj,Narodnoprebudnoposlanstvodruštevnaptujskemobmočjumedsvetovnimavojnama.V:PtujskizbornikVI,Ptuj,1996(ur.

BojanTerbuc),str.651.

190


191

zanačelnikaMirkoMajcen,zanačelnicoAvgustaKirbiš.Telovadilojedo25članov,do20članicindo100otrokobehspolov.Prvinastopječetaimela21.junija1930,nastopipasoseponavljalidoleta1935.ČetajesodelovalavžupnihzletihnaPtuju,vLjubljaniinvZagrebu.NjenizastopnikisoseudeležilitudizletavPragileta1932.Sokolskačetaniimelasvojetelovadnice,kottelovadiščesouporabljalinekdanjesejmišče.Vokvirudruštvasodelovališeknjižnica,godbanapihalaindramskiodsek.GodboindramskiodsekjevodilnačelnikMirkoMajcen.Dramskiodsekjevšolskihprostorihpriredilvečigerinakademij.ČetajesodelovalazDruštvomkmeč-kihfantovindeklet,posebnopripredavanjihingledališkihigrah.ZnastopomrežimaJRZsozačetonastopilitežkičasi.NačelnikčeteMirkoMajcenjebilsredišolskegaleta1935/1936službenopremeščenzunajokraja.

Njegovaizgubajedruštvoohromila.Četajezatožejanuarja1939samazaprosilamatičnodruštvoPtujzaukinitev.Tosejezgodilo15.februarja1939.KnjižnicočetejenjenalastnicaZvezakulturnihdruštevMaribordodeliladruštvuZarjaizSveteMarjetenižePtuja(Gorišnica).ČlansokolskečetejebiltudiFrancOsojnik,kijesodelovalvdramskemodseku.26

25Sokolisotakoimenovalisvojpodmladekoziromaotroke.26NavedenizapisosokolskičetivSvetemUrbanujenapisalpospominuMirkoMajcenspripombo,dajebilarhivsokolskečetemeddrugo

svetovnovojnouničen.ZAP,fondRodbinskiinosebnifondi,šk.2,KomacRadoslav.

Slika 4: Telovadna vaja člana urbanske sokolske čete na drogu; trideseta leta 20. stoletja (fototeka Zgodovinskega arhiva na Ptuju)

Slika 5: Sokolska prireditev pri Svetem Urbanu v

Slovenskih goricah, vaja dece;25 trideseta leta

20. stoletja (fototeka Zgodovinskega

arhiva na Ptuju)

Slika 6: Sokolska prireditev pri Svetem Urbanu v Slovenskih goricah, vaja dečkov; trideseta leta 20. stoletja (fototeka Zgodovinskega arhiva na Ptuju)


19.stoletjasobilevospredjunarodnopolitičnenalogesokola.Reorganizacijadruštvaobkoncu19.stoletjajeomogočilasistematičnotelovadbo.VKraljeviniSHSsoseslovenska,hrvaškainsrbskaorganizacijazdružilevSokolskozvezoSrbov,HrvatovinSlovencev.Sedežzvezejebildo1929vLjubljani.Pouvedbikraljevedikta-turejebildecembra1929zzakonomustanovljenSokolKraljevineJugoslavije(SKJ)kotdržavnaustanova,vsedrugetelovadneorganizacijeindruštvaparazpuščena.SedežzvezesoizLjubljanepreselilivBeograd.GlavninamenSKJnibilavečtelesnavzgoja,temvečprizadevanjezačimboljmnožičnoširjenjevplivajugoslovanskeganacionalizmamedjugoslovanskomladino.Obstarihsokolskihdruštvih,kisodelovalavvečjihkrajih,sozačeliustanavljatitudivaškečete.Vnjihsejesokolskavzgojaomejilananekajpreprostihskupinskihvajinnakora-kanjevurejeniskupinimednastopinajavnihmanifestacijah.23

Uniforma(sokolskikroj)jebilaedenodpoglavitnihzunanjihznakovsokolstva,kisojočlanidruštevnosilinanajrazličnejšihnastopih,nakaterihsoseborilizaslovenskenarodnepravice.Sprvakrojnibilenoten,posameznaslovenskasokolskadruštvasouvajalanajrazličnejšeposebnosti.Najvidnejšideluniformejebilardečasrajca,simbolbojazanacionalnepravice.Sokolisonosilitudisuknjič,kijebilponavadiogrnjenlepreklevegaramena,sposebnimnamenom,dabiizstopalardečasrajca.Pokrivalojebilozelopomembendelsokolskeuniforme.VLjubljanisosepriJužnemsokolusprvaodločilizaklobukssokoljimperesom,poreformivsokolskihvrstahpajebilamedletoma1893in1919vveljaviokroglačepicapočeškemvzoru.Popolitičnireorganizacijisokolstvaleta1930sosokolinosilišajkačozrdečimdnominpripetimsokoljimperesom.Obuniformijebilsimbolsokolstvatudiprapor.24

VSvetemUrbanusosokolskočetoustanovilinaobčnemzborujanuarja1930vnavzočnostipredstavnikovmatičnegadruštvaPtuj.ZaprvegastarostojebilizvoljenAndrejRakuša,

Slika 2: Nastop članov sokolske čete (sokolov in sokolic) pri Svetem

Urbanu v Slovenskih goricah (fototeka zgodovinskega oddelka

Pokrajinskega muzeja Ptuj)

23ES,12/1998,str.146.24SokoliinorlinaŠtajerskem,KoroškeminPrekmurju.Katalog.MuzejNarodneosvoboditveMaribor,Maribor1993,str.14.

Slika 3: Sokolska četa Sveti Urban pri Ptuju, nastop dečkov; trideseta leta 20. stoletja (fototeka zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj)

192


193

Članidruštev,vkaterihsobiliaktivnitakomladikotstarejši,solahkobilitudišoloob-vezniotroci,kipasoselahkovčlanilitudivorganizacijoJadranskastraža.Vkralje-viniJugoslavijisijeorganizacijaJadranskastražaprizadevalazaspoznavanjejadranskeobale,njenrazvojinzapomorskoobrambo.Ustanovljenajebilaleta1922vSplitu,kjerjeimelasedežinosrednjidom.Prirejalajepredavanjainrazstave,izletenamorje,vzdr-ževalaobmorskaletoviščaindrugo.Imelajegrb,himnoinuniforme,njenogeslopajebilo:“Čuvajmonašemorje!”Podnadzoromprosvetnihoblastisejepošolahrazširilpod-mladekJadranskestraže,kinajbimladinodomoljubnoinnarodnoobrambnovzgajalterkrepilljubezendomorjainnarave.32Dosredinetridesetihlet20.stoletjasejepod-mladekrazširilnavečinošolvSloveniji,meddrugimjebiltudivšolipriSvetemUrbanuvSlovenskihgoricah.

Družabnaindrugadruštvasonastajalaizosebnihpotrebposameznikovinizgospodarskihpotreb,delovalapasotudizajavnodobroinzapomočprebivalstvu.Medtemidruštvisobilatudihumanitarna,podpornaindobrodelnadruštva,kisojihustanavljalitakovhabsburškimonarhijikottudivkraljeviniJugoslaviji.Huma-nitarnimdruštvompripadajoposvojidejavnostitudigasilskeorganizacije.ZapožarnovarnostnaobmočjuSvetegaUrbanavSlovenskihgoricahjeskrbeloProstovoljnogasilskodruštvoDesenci-SvetiUrban.PobudnikazaustanovitevdruštvastabilažupnikIvanRazvodnikinFrancČehizDesencev.ProstovoljnogasilskodruštvosoustanovilikmetjeizDesencev,IvajncevinLočičaleta1929.OdustanovitvedozačetkadrugesvetovnevojnejebilpredsednikdruštvaFrancČeh.33

32ES,4/1990,str.242.33PodatkeoustanovitvidruštvamijeposredovalgospodJanezŽampa,sajzatoobdobjegasilskakronikaniohranjena.

Slika 7: Člani Društva kmečkih fantov in deklet Sveti Urban v Slovenskih goricah; trideseta leta 20. stoletja (last: Anton Zelenik, Vintarovci)

Slika 8: Razglednica Svetega Urbana v Slovenskih goricah, 11. 12. 1938 (fototeka zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj)


NapodeželjujeimelopreddrugosvetovnovojnopomembnomestotudiDruštvokmečkihfantovindeklet(DKFID),naprednogibanje,prekkateregajekomunističnapartijauveljavljalasvojorevolucionarnodejavnost.Društvokmečkihfantovindekletjenastalonapobudokmečkevisokošolskemladine,kimedštudijemnipretrgalavezizvaškimživljenjem.Mladina–delovalisovakademskemklubuNjiva–sijeprizadevalazagospodarskiinpro-svetnidvigvasiinzaosamosvojitevizkoriščanegainzapostavljenegakmečkegačloveka.ZarazvojmladinskegakmečkegagibanjainzakrepitevstanovskezavestimedslovenskimkmečkimprebivalstvomstabilapomembnakongresaZvezejugoslovanskekmečkemladineinZvezeslovenskekmečkemladine,kistabilavLjubljanisep-tembraleta1923innakaterihsoovrednotiliveljavoinpomembnostkmečkegastanu.27

Društvakmečkihfantovindekletsozačeliustanavljatisreditridesetihlet20.stoletja.Bilasokulturno-prosvetnadruštva,kisomedsebojpovezalamladino.Zvezadruštevsejevprogramudelazavzemalazarešitevsocialnihproblemovnavasi,sajjugoslovanskadržavaniizpolnilapričakovanjkmetovoizpeljaviagrarnereforme.

Dabiohranilislovenskasrednjainmalokmečkaposestva,doseglivišjokulturnoravenvasiterpolitičnoinduhovnoosamosvojilikmečkomladino,jevodstvoZvezedruštevkmečkihfantovindekletsvojimčlanomomo-gočiloizobraževanjenarazličnihpodročjih(gospodarskih,kmetijskih,obrtnih,delavskihindrugih).28Društvasovzgajalasvoječlanevkmečkemduhuinvdržavljanskizavesti.Širilasozadružništvoinkmečkokulturo,prizadevalapasositudizasplošensocialni,gospodarskiinkulturninapredekslovenskegapodeželja.29

Delovanjedruštevkmečkihfantovindekletjebilogledenanaravodelaraznoliko.Kulturno-prosvetnemudeluinizobraževanjustabilinamenjenijeseninzima,kosodruštvaobedejavnostidopolnilašezzimskimišporti.Spomladiinpoletisoorganiziraliprireditvevkmečkihdelih;predstavljalisojihstekmamikoscev,grabljicinžanjic,kisosemnogokratzaključilezveličastnimipovorkami.

Zvezadruštevkmečkihfantovindekletjeimelatudisvojesimbole.Društveniznakjebilazelenaštiriperesnadeteljica,simbolsrečeinkmetstva.Zastavajebilazelena,zzelenoštiriperesnodeteljicovbelemkroguvsredini,navrhudrogapajebilapritrjenaponikljanakosa.Bilisotudidelnouniformirani.Naprireditvahsobiličlanioblečenivzelenosrajcoinzelenokravato,članicepavkroj“dečve–naglavnerutezizvezenimideteljicami”.Zahimnodruštevsoleta1933izbralibesedilopesmipesnikaGrišeKoritnika“Zeleniprapor”,kigajeuglasbilskladateljZorkoPrelovec.Zvezakmečkihfantovindekletsejefinanciralasamoizčlanarine,dodatnivirdo-hodkapajebiltudiizkupičekodkulturnihprireditev(igre,koncerti)terveselicvskloputekem.

Naptujsko-ormoškemobmočjujebilovtridesetihletih20.stoletjaustanovljenihenajstdruštevkmečkihfantovindeklet.Konecfebruarja1935sejezbralpriSvetemUrbanunapobudokmečkegasinaJožetaZelenikaizLevanjcevinšolskeganadučiteljaMirkaMajcnapripravljalniodborzaustanovitevDruštvakmečkihfantovindekletSvetiUrbanpriPtuju.Članipripravljalnegaodborasobili:predsednikJožeZelenik,podpredsednikJanezFurbas,blagajnikAntonSimoničintajnicaIrenaKocmut.Ustanovniobčnizbordruštvajebil28.avgusta1935.ZaprvegapredsednikajebilizvoljenJožefZelenikizLevanjcev,podpredsednikjepostalJanezHorvatizDesencev,blagajnikAntonSimoničizJanežovcev,tajnicapaIrenaKocmutizSvetegaUrbana.30JožeZelenikjevodildruštvodoleta1938,kosovodstvoodborarazširiliinpomladili.TakratjepostalpredsednikFrancŠven,podpredsednikjebilsprvašeJanezHorvatizDesencev,natopajetopostalMirkoReš,poznejšiborecLackovečete.Članiodborasobiliše:tajnikJožkoZelenik,blagajničarkaJulkaRašl,drugiodbornikipaAntonSimonič,AntonZelenik,JanezHorvat,JožefaCizerl,FrancToplak,FrancBračekinIvanaZelenik.VnadzornemodborudruštvastabilaAntonHrgainJanezVebru.Društvojevsvojempetletnemdelovanjupripraviloštiritekmekoscevingrabljictertekmožanjic.Vokvirudruštvajedelovalšedramskiodsek.Uprizorilisomanjšeigre,najboljpajeuspelaGolarjeva“VdovaRošlinka”,kisojoprvičigrali23.marca1936.31

DruštvokmečkihfantovindekletSvetiUrbanjeimelookrog40članov,medkaterimistabilatudiFrancOsojnikinJožeLacko,poznejšačlanaSlovenskogoriškečete.Bilastaaktivnačlana,govorilastanamarsikateridruštveniprireditvi.Društvosejeudeležilotudirazličnihprireditev,kisojihorganiziraladrugadruštvavptujskemokrožjualivdrugihokrožjihnaŠtajerskeminvPrekmurju.

27IrenaMavričinNevenkaKorpič,Društvakmetskihfantovindekletnaptujsko-ormoškemobmočju.Katalog.PokrajinskimuzejPtuj,Ptuj,1997,str.3.

28AnkaVidovičMiklavčič,Mladinamednacionalizmominkatolicizmom.KnjižnazbirkaKrt,Ljubljana1994,str.23.29Pravtam.30Gruda,1935,str.211.31Gruda,1936,str.71.

194


195

VIRI 1.Gruda,1935,1936.

2.Slovenskigospodar,1902,1903,1906,1907,1930,1936,1938.

3.Straža,1909.

4.ZgodovinskiarhivPtuj(ZAP),fondRodbinskiinosebnifondi,šk.12,KomacRadoslav.

5.PokrajinskiarhivMaribor(PAM),fondUkinitvenikomisarzadruštva,organizacijeinzdruženjanaSpodnjemŠtajerskem,tehničneenote:1/35,4/170,13/534,20/864,30/1284.

LITERATURA1.IvanBratko,Takoježivelamojadolina.V:Kmečkiglas,št.36,28.8.1969.

2.Društvo.V:EnciklopedijaSlovenije,2,Ljubljana,1987,str.348–356.

3.Fantovskiodseki.V:EnciklopedijaSlovenije,3,Ljubljana,1989,str.86.

4.Jadranskastraža.V:EnciklopedijaSlovenije,4,Ljubljana,1990,str.242.

5.IrenaMavrič,NevenkaKorpič,Društvakmetskihfantovindekletnaptujsko-ormoškemobmočju.Katalog.PokrajinskimuzejPtuj,Ptuj1997.

6.AnkaVidovič-Miklavčič,Mladinamednacionalizmominkatolicizmom.KnjižnazbirkaKrt,Ljubljana1994.

7.Sokol.V:EnciklopedijaSlovenije,12,Ljubljana,1998,str.146.

8.SokoliinorlinaŠtajerskem,KoroškeminPrekmurju.Katalog.MuzejNarodneosvoboditveMaribor,Maribor1993.

9.100-letnicaustanovitveprvepodružniceslovenskegačebelarskegadruštvazaSpodnjoŠtajersko1904–2004(ur.FranjoRebernak).ZgodovinskiarhivPtuj,Ptuj2004.

10.LjubicaŠuligoj,Narodnoobrambnoposlanstvodruštevnaptujskemobmočjumedsvetovnimavojnama.V:PtujskizbornikVI,Ptuj1996(ur.BojanTerbuc),str.643–664.


NaSlovenskemjebiladruštvenadejavnostprekinjenazzačetkomdrugesvetovnevojne,sajjeokupatorrazpustilvsaslovenskadruštvainzasegelnjihovopremoženje.NaSpodnjemŠtajerskemješefcivilneupravedr.Uiberreither16.aprila1941izdalposebnoodredbo,skaterojeimenovalukinitvenegakomisarjazadruštva,organizacijeinzdruženjazaimenovanoobmočje.PotejodredbisobilatakoukinjenatudidruštvavDestrnikuoziromapriSvetemUrbanu.

Društvokmečkihfantovindekletjebiloukinjeno15.oktobra1941.ZadnjipredsednikjebilFrancŠven(Schuen)izSvetegaUrbana,domaizDoliča.34

FantovskiodsekSvetiUrban-Vintarovcijebilrazpuščen30.oktobra1941.Pripadalisokrovniorganizaciji,FantovskemuodsekuPtuj.DruštvojebilovpisanovregisterokrajnegaglavarstvaPtuj.Obpopisuvprašalnika10.aprila1941jebilovdruštvu6članov.PredsednikjebilHergaban,Desternik21,tajnikFrancSimonič,SvetiUrban,JanežovskiVrh,blagajnikJanezKurbus,SvetiUrban,JanežovskiVrh.35

ProstovoljnogasilskodruštvoDesenci-SvetiUrbanjebiloukinjeno15.novembra1941,takratjeimelo30članov.Članiodborasobili:predsednikFrancČeh(Čech),SvetiUrban,Desenci3,tajnikAlojzHerga,SvetiUrban,JanežovskiVrh,blagajnikAntonKorošec,SvetiUrban,Desenci1.Odinventarjajeimelodruštvoobrazpustitvienobrizgalnozopremo.36

PevskodruštvoSvetiUrban-Vintarovcijebiloukinjeno15.novembra1941.Obukinitvijeimelodruštvo120notnihlistov(ročnonapisanihrazličnihpesmi)in21tiskanihnotnihzvezkovzaljudskepesmivvrednosti10rajhovskihmarkoziroma108dinarjev,kijihjeimelprisebiorganistMartinMarguč(Margutsch)vsedomaja1944,kojihjeodkupilodcivilneupraveza5rajhovskihmark.Društvojebiloustanovljenoznamenom,dasslovenskimiljudskimitercerkvenimipesmimivzpodbujainohranjaslovenskonarodnozavest.RegistriranojebilopriokrajnemglavarstvuPtuj.OdbanskeupravevLjubljanijedruštvodobilodovoljenjezadelovanje25.julija1936.Obpopisuvprašalnika10.aprila1941jeimelo24članov.PredsednikjebilMartinMarguč,SvetiUrban,Vintarovci56,tajnikainblagajnikanisoimeli.37

GospodarskobralnodruštvoVintarovcijebiloukinjeno1.decembra1941;vdruštvujebilotakrat40članov.VodborusobilipredsednikMartinMarguč,SvetiUrban,Vintarovci56,tajnikStanislavSlodnjak,Trnovskavas,TrnovskiVrh,blagajnikJanezHameršak(Hammerschak),SvetiUrban,JanežovskiVrh50.Obrazpustitvijeimelodruštvo360knjig.38

Številniarhividruštevsobilimeddrugosvetovnovojnouničeni,zatolahkooobstojuindelunekaterihdruštevizvemoleizzapisovukinitvenegakomisarjazadruštva,organizacijeinzdruženjanaSpodnjemŠtajerskemterizobjavvčasopisih,kisobileobčasnozeloskope.Obprispevkihvčasopisihlahkodejavnostdruštevdopolnimotudišezustnimiizročilidomačinov.TakojenastaltuditaprispevekodruštvihvDestrnikuoziromapriSvetemUrbanuvSlovenskihgoricahvobravnavanemobdobju.

34PAM,fond.Ukinitvenikomisarzadruštva,organizacijeinzdruženjanaSpodnjemŠtajerskem,tehn.enota1/35,zap.št.76.35PAM,tehn.enota4/170,zap.št.77.36PAM,tehn.enota20/864,zap.št.79.37PAM,tehn.enota13/534,zap.št.78.38PAM,tehn.enota30/1284,zap.št.80.

196


197

SUMMARYWiththeassertionoftherighttofreeassociation,theHapsburgmonarchywitnessedtheformationofvariouspolitical,nationalandnational-defence,educational,cultural,art,scientific,working,humanitarianandsupportsocieties,gymnasticsassociationsandsportssocietiesaswellasmanyothers.Thecentreofpoliticalandcultu-ralactivitiesoftheSloveneswastheso-calledreadingrooms,whereintellectuals,whowantedtoexpresstheirnationalawareness,wouldassemble.Wheretherewerenoreadingrooms,peoplecouldexpresstheirnationalawarenessbyassemblinginotherkindsofsocieties(political,working-educational,national-defence,readingandeducational).

Incareforbettereducationalandeconomicdevelopmentoftheirownregioninthepre-warperiod,theinhabitantsoftheStUrbanmunicipalityfoundedtheEconomicReadingSociety(on27thApril1902)andtheSubsidiaryoftheSloveneApiculturalSocietyfortheStyriaregion(on1stMay1904).

Duringtheinterwarperiod,whenSloveniawasapartoftheformerYugoslavia,theoppositionsamongtheSlovenianpoliticalpartieswereincreasingandtheirdiscordswerealsoreflectedinpubliclife.Politicalactivitywasdividedintoliberalandclericalcamps,andthesocietiesweredividedaccordingly.

ThegymnasticssocietieswereorganizedintheYugoslavianSokolAssociation,andafter1929,intheSokolSo-cietyoftheYugoslavianKingdom,afterwardsintheSloveneEagleAssociation,andafter1937,intheAssociationofBoys’SectionsandinGirls’Clubs,whichwereactivewithinculturalsocietiesuntiltheoccupationin1941.IntheStUrbanmunicipalitythecatholicsocietiesoftheBoys’SectionandMary’sSocietywereactive.Bothsocietieshave,besidesestablishingChristianeducation,alsodevelopedthecultureofChristianityandjointlystagedmanystageworks.

SlovenenationalawarenesswasencouragedandpreservedbySlovenefolkandclericalsongsbytheChoralSocietyofStUrban-Vintarovci,foundedon25thJuly1937.

Amongtheliberally-orientedsocietiesexistinginthe1930sinStUrban,therewerereadingsocieties,whichconsi-stedofactiveteachersŽenkaKovač,EmilMačušandMirkoMajcen,theFalconSquad(Sokolskačeta),foundedinJanuary1930andtheSocietyoftheBoysandGirlsintheCountryside,foundedon28thAugust1935.

Besidesthesocieties,whichconsistedofactivemembersofvariousage,schoolchildrencouldenroltheorgani-sationofJadranskastraža(Adriaticwatch)andinthe1930s,thechildrenoftheStUrbanprimaryschoolalsojoinedthisorganisation.

Theactivitiesorganisedbythesocietiesalsoincludedvariousfestivegatherings,gamesandeducationallectu-res.

Accordingtotheiractivity,theFire-fightersOrganisationisalsoconsideredahumanitariansociety.ThefiresafetyintheareaofStUrbaninSlovenskegoricewasensuredbytheVoluntaryFireBrigadeofDesencianditsvicinity,whichwasfoundedbythefarmersfromDesenci,IvajnciandLočičein1929.

TheactivitiesofthesocietieswereinterruptedatthebeginningofWorldWarII,whentheenemydissolvedallSlovenesocietiesandconfiscatedtheirassets.On16thApril1941,thechiefoftheciviladministrationUiberrei-ter,PhD,issuedaspecialdecreeintheLowerStyriaregion,whichappointedacommissionerfordissolvingthesocieties,associations,organisationsandclubsinthisarea.Bythisdecree,allsocietiesinStUrbanorDestrnikweredissolveduntiltheendof1941.

ThenumerousarchivesofthesocietiesweredestroyedduringWorldWarII,thereforewecanfindevidencefortheexistenceandactivitiesofsomesocietiesonlyinwrittenrecordsofthecommissioneraccountablefordissolvingthesocietiesandinnewspaperpublications,whichoccasionallycomprisedofbutafewwords.Besidesthepublicationsinnewspapers,therecordsoftheactivitiesofthesocietiescanbesupplementedalsobytheoraltraditionofthelocalpeople.ThusalsothiscontributiononthesocietiesofDestrnikorStUrbaninSlovenskegoricewaswritten.


POVZETEKZuveljavitvijopravicedosvobodnegazdruževanjasovhabsburškimonarhijinastalapolitična,narodnainnarodnoobrambna,izobraževalna,kulturno-prosvetna,umetniška,znanstvena,delavska,humanitarnainpod-pornadruštva,telovadneorganizacijeinšportnadruštvaterdrugadružabnadruštva.SrediščepolitičnegainkulturnegadelovanjaSlovencevsobilečitalnice,kjersejezbiralanarodnozavednainteligenca.Kjerpačitalnicnibilo,sonjihovovlogoprevzeladrugadruštva(politična,delavskaprosvetna,narodnoobrambna,bralnainizobraževalna).

UrbančanisovskrbizaboljšeizobraževanjeingospodarskirazvojsvojegaobmočjapredprvosvetovnovojnoustanoviliGospodarskobralnodruštvo(27.aprila1902)inPodružnicoslovenskegačebelarskegadruštvazaŠtajersko(1.maja1904).

MedobemasvetovnimavojnamasosevokvirujugoslovanskedržavevSlovenijistrankarskanasprotjazelostopnjevala,njihoverazprtijesobilevidnetudivjavnemživljenju.Političnodelovanjejebilorazdeljenonaliberalniinklerikalnitabor,enakojeveljalozanjunadruštva.

TelesnovzgojnadruštvasobilaorganiziranavJugoslovanskisokolskizvezi,poletu1929pavSokoluKraljevineJugoslavije,vSlovenskiorlovskizvezi,po1937vZvezifantovskihodsekovtervdekliškihkrožkih,kisodelo-valipodokriljemklerikalnihkulturno-prosvetnihdruštevdookupacije1941.MedkatoliškimidruštvistabilavSvetemUrbanuFantovskiodsekinMarijinodruštvo.Obedruštvistaobutrjevanjukrščanskevzgojerazvijalitudikrščanskokulturo,skupajpasouprizorilimarsikateroodrskodelo.

SlovenskonarodnozavestjesslovenskimiljudskimitercerkvenimipesmimivzpodbujaloinohranjalotudiPevskodruštvoSvetiUrban-Vintarovci,ustanovljeno25.julija1937.

MedliberalnousmerjenimidruštvipriSvetemUrbanustabilavtridesetihletih20.stoletjaobBralnemdruštvu,kjerstabilaaktivnaučiteljaŽenkaKovačinMirkoMajcen,šesokolskačeta,ustanovljenajanuarja1930,terDruštvokmečkihfantovindeklet,ustanovljeno28.avgusta1935.

Šoloobvezniotrocisoselahkovčlanilivdruštva,vkaterihsobiliaktivnitakomladikotstarejši,patudivorga-nizacijoJadranskastraža,katerepodmladekjebilvtridesetihletih20.stoletjatudivšolipriSvetemUrbanuvSlovenskihgoricah.

VokvirusvojihdejavnostisodruštvapriSvetemUrbanuprirejalarazličneveselice,igreinizobraževalnapre-davanja.

Medhumanitarnadruštvasodijoposvojidejavnostitudigasilskeorganizacije.ZapožarnovarnostnaobmočjuSvetegaUrbanavSlovenskihgoricahjeskrbeloProstovoljnogasilskodruštvoDesencizokolico,kisogaleta1929ustanovilikmetjeizDesencev,IvajncevinLočiča.

NaSlovenskemjebiladruštvenadejavnostprekinjenazzačetkomdrugesvetovnevojne,sajjeokupatorrazpustilvsaslovenskadruštvainzasegelnjihovopremoženje.NaSpodnjemŠtajerskemješefcivilneupravedr.Uiberreither16.aprila1941izdalposebnoodredbo,skaterojeimenovalukinitvenegakomisarjazadruštva,organizacijeinzdruženjazaimenovanoobmočje.Potejodredbisobiladokoncaleta1941ukinjenatudidruštvapriSvetemUrbanuoziromaDestrniku.

Številniarhividruštevsobilimeddrugosvetovnovojnouničeni,zatolahkooobstojuindelunekaterihdruštevizvemoleizzapisovukinitvenegakomisarjazadruštva,organizacijeinzdruženjanaSpodnjemŠtajerskemterizobjavvčasopisih,kisobileobčasnozeloskope.Obprispevkihvčasopisihlahkodejavnostdruštevdopolnimotudišezustnimiizročilidomačinov.TakojenastaltuditaprispevekodruštvihvDestrnikuoziromapriSvetemUrbanuvSlovenskihgoricahvobravnavanemobdobju.

198


199

SchulpflichtigeKinderkonntenVereinenbeitreten,indenensowohljungealsauchältereLeuteaktivwaren,aberauchderOrganisation„Adriawache“(Jadranskastraža),derenNachwuchsesindendreißigerJahrendes20.JahrhundertsauchinderSchulebeiSanktUrbanindenWindischenBühlengab.

ImRahmenihrerTätigkeitenveranstaltetendieVereinebeiSanktUrbanverschiedeneVolksfeste,SpieleundVorlesungen.

ZudenhumanitärenVereinenzählenauchdieFeuerwehrorganisationen.FürdenFeuerschutzaufdemGebietSanktUrbanindenWindischenBühlensorgtediefreiwilligeFeuerwehrDesencimitUmgebung,welcheimJahr1929vondenBauernausDesenci,IvajnciundLočičgegründetwurde.

MitBeginndeszweitenWeltkriegswurdendieVereinsaktivitätenaufdemGebietSloweniensbeendet,dadieBesatzungsmächtedieslowenischenVereineauflösten.DerChefderZivilverwaltungderUntersteiermarkDr.Uiberreitherveröffentlichteam16.April1941eineSonderverordnung,indererdenAuflösungskommissarfürVereine,OrganisationenundVereinigungenimgenanntenGebietnannte.GemäßdieserVerordnungwurdenbisEndedesJahres1941auchdieVereinebeiSanktUrbanbzw.Destrnikaufgelöst.

DieZahlreichenArchivederVereinewurdenwährenddeszweitenWeltkriegsvernichtet,deshalberfahrenwirvonderExistenzunddenAktivitäteneinigerVereinenurausdenNotizendesAuflösungskommissarsfürVereine,OrganisationenundVereinigungeninderUntersteiermarkundausPublikationeninZeitungen,welchegelegentlichsehrkurzgehaltenwurden.NebendenBeiträgenindenZeitungenkannmandasWissenüberdieAktivitätenderVereinenochdurchmündlicheÜberlieferungenderEinheimischenergänzen,soentstandauchdieserBeitragüberVereineinDestrnikbzw.beiSanktUrbanindenWindischenBühlenimbehandeltenZeitraum.


ZUSAMMENFASSUNGMitderDurchsetzungdesRechtsauffreieVereinigung,entstandeninderDonaumonarchiepolitische,National-undNationalbefreiungs-,Ausbildungs-,kulturelle,Schul-,Kunst-,Wissenschafts-,Arbeiter-,Humanitär-undHilfsvereine,SportorganisationenundanderesozialeVereine.DerMittelpunktderkulturellenTätigkeitderSlowenenwarendieVereine„Čitalnice“(SlowenischeKulturvereinezuderbesagtenZeit;dasWortselbstbede-utet„Leseraum“),wosichdienationalbewussteIntelligenzversammelte.Dort,woeskeinensolchenVereingab,übernahmendessenRolleandereVereinigungen(politische,Arbeiter-,Schul-,Nationalbefreiungs-,Lese-undBildungsvereine).

DieUrbanergründeten,ausSorgeumeinebessereBildungundWirtschaftsentwicklungihresOrtes,vordemzweitenWeltkrieg(am27.April1902)den„Wirtschaftsleseverein“(Gospodarskobralnodruštvo)und(am1.Mai1904)eineZweigstelledes„SlowenischenImkervereinsfürdieSteiermark“(PodružnicaslovenskegačebelarskegadruštvazaŠtajersko).

ZwischendenbeidenWeltkriegensteigertensichdieParteiunterschiedeinnerhalbJugoslawienssehrunddieStreitigkeitenzwischendenLagernwarenauchimöffentlichenLebensichtbar.DaspolitischeLebenwarindasliberaleunddasklerikaleLagergeteiltunddasgleichegaltauchfürderenVereine.

Sportvereinewarenindem„JugoslawischenSportverbandSokol“(Sokol=Falke)organisiert,nach1929im„SokoldesKönigreichsJugoslawien“,indem„SlowenischenSportverbandOrel“(Orel=Adler),nach1937im„Sport-verbanddesJungensektors“(Zvezafantovskihodsekov)undinMädchengruppen(dekliškikrožki),dieunterderFührungderklerikalkulturellenundSchulvereinebiszurBesatzung1941tätigwaren.KatholischeVereineinSanktUrbanwaren„DerJungensektor“(Fantovskiodsek)undder„Marijaverein“(Marijinodruštvo).BeideVereinesorgtennebenderFestigungderkatholischenErziehungauchfürdiechristlicheKulturundführtengemeinsamsomancheTheateraufführungauf.

DasslowenischeNationalbewusstseinunterstütztemitslowenischenVolks-undKirchenliederderGesangvereinSanktUrban–Vintarovci;erwurdeam25.Juli1937gegründet.

ZudenliberalorientiertenVereinenbeiSanktUrbanzähltenindendreißigerJahrendes20.Jahrhundertsnebendem„Leseverein“(Bralnodruštvo),indemŽenkaKovačundMirkoMajcenalsLehreraktivwaren,noch„DieSokoltruppe“,gegründetimJanuar1930,sowie„DerKlubderBauernjungenund–mädchen“(Društvokmečkihfantovindeklet),deram28.August1935gegründetwurde.

200


201201

Občina Sveti Urban pri Ptuju od konca 19. stoletja do okupacije leta 1941

200


dr.LjubicaŠuligoj,docentkavpokojuPedagoškafakultetaUniverzevMariboru

UDK352(497.4Destrnik)„1900/1941“949.712Destrnik„1900/1941“

Ključnebesede:Destrnik, društva, družbene razmere, geografske razmere, gospodarske razmere, kmečko vprašanje, komasacija, narodnost,

občina, politični okraj, politično opredeljevanje, stranke, Sveti Urban pri Ptuju, upravna ureditev, volitve

LjubicaŠuligoj

202


203


GEOGRAFSKA PODOBA

Medpodolžnimi,plečatimihrbtimladegaterciarnegagričevjaSlovenskihgoric,kidosegajovišinookoli400m(OjstrovecnaDestrniku378m),sodolge,aozkedoline,kisojihvrezalidravskiinmurskipritoki.TakšnistadoliniRogozniceinPesnice.Namanjšem,zahodnemdeluširokeinzamočvirjene

pesniškedolinesegričevjevlečevoblikislemenodseverozahodaprotijugovzhoduinsekončujezMestnimVrhomnadPtujem;svetvzhodnoodPesnicenekolikoizgubljavišino.Medtemkonazamočvirjenemobmočjuprevladujejotravnikiinpašniki,sonasušnihpredelihposameznenjivskepovršine,sadovnjakiinvrtovi.Gozdsedržistrmihsenčnihobmočij.Temeljnipečatdajeslovenskogoriškipokrajinivinskatrtapredvsemnavzhodupokrajineinvelikomanjvosrednjemdelu.

SkladnoznaravnimiznačilnostmioznačujeSlovenskegoricerazloženanaseljenost,izrazitanavinogradniškihobmočjih.Starikmečkidomovi,kritivečinomasslamo(navinogradniškihobmočjihposameznigosposkihrami),soizkazovalipodobonerazvitegaagrarnegaobmočja.

Domove(cimprane,sslamokritehiše,naprimernaGomiliinLočkemVrhu,pravekmetije,naprimernaStrmcupriDestrniku,terviničarije,hiškeizbruninilovice,kritesslamo,naLočkemVrhu)večinomaspremljamoposlemenih(“vrheh”)inmanjv“grabah”.1Slabonaseljenesosevedabilemokrotnedoline,zlastipesniška.TakšnojenaprimerrazloženonaseljeDesencinarobuPesniškedolinestravniki,sadnimdrevjemokrogdomačij,zvinogradi(tudisamorodnice)inviničarijaminagričihprotiDestrniku,kjersehišenavidezurbaniziranogru-častostrnejookolišoleincerkvesvetegaUrbana,zaščitnikaviničarjev.SicerpaDestrnikzzaselkiFrajovšakinStarinšakkoturadni sedežnekdanjeobčine Sveti Urban pri PtujuveljazarazloženonaseljenagričevnatihizrastkihSlovenskihgoric,kisetodpoložnospuščajoprotidolinipotokaRogoznica.

1KrajevnileksikonSlovenijeIV,PodravjeinPomurje(ur.RomanSavnik).Ljubljana1980,str.366.

Slika 1: Destrnik leta 1900; v levem kotu je kip svetega Urbana, zavetnika župnije (vir: SI ZAP 219/417, Zbirka razglednic)


IZVLEČEKAvtorica v omenjenem obdobju pred-stavlja upravno organiziranost občine, demografske razmere, narodnostno in politično opredeljevanje prebivalstva v povezavi z družbenogospodarskimi razmerami in s problemi v zvezi z nere-šenim kmečkim vprašanjem.

St Urban near Ptuj Munici-pality at the Break of the 20th Cen-tury Until the 1941 Occupa-tion

ABSTRACTThe author presents the administra-tive organization of the municipality during the above- stated period as well as demographical conditions, national and political definition of the popula-tion regarding social and economic conditions and the problems of the unsolved rural question.

Die Gemein-de St. Urban bei Pettau während der Wende des 20. Jahrhun-derts bis hin zur Besetzung im Jahre 1941

SYNOPSISDie Autorin stellt in dem Beitrag die Verwaltung der Gemeinde, die demo-graphische Situation, nationale und politische Bestimmtheit der Bewohner dar in Zusammenhang mit den gesell-schaftlich-wirtschaftlichen Verhältnis-sen und den ungelösten Problemen der Bauern.

204


205

Upravnapreureditevvtridesetihletihprejšnjegastoletjapajerazdelilatudiposameznekatastrskeobčineinnaselja.NaprimeruobčineSvetiUrbanpriPtujulahkozaprimerjavoopozorimotudinaposelitevobmočja(tabela1).6Tabela 1: Občina Sveti Urban pri Ptuju

Leto k.o. Številonaselij Prebivalcevnakm2

1880 3

1890 4

1900 3* 4

1910 4 106,5

1933 12** 16 78,8***

* Destrnik,JanežovskiVrh,Svetinci

** Destrnik,JanežovskiVrh,Svetinci,Zasadi

*** popopisuprebivalstvaleta1931

Občineseodštetjaprebivalstvaleta1890dokomasacijeobčinvletih1933in1934velikokratnisospremenile.

Po številu prebivalcev na km2 se je občina Sveti Urban pri Ptujumed112občinamiptujskegapolitičnegaokrajauvrščalana17.mesto.Predprvosvetovnovojnojebilaprisotnaagrarnaprenaseljenost:obzadnjemavstrijskemštetjuleta1910jenaobmočjuSlovenskihgoricživelovpovprečju87,8človekanakm2(vDoliču137,27,vLočkemVrhu89,2,vDestrniku86,3,vJanežovcih70,2).Čeprimerjamo,jenaslovenskogoriškemobmočjuleta1921živelo86,4človekanakm2,leta1931pa88,3(naSlovenskem82,5%podeželskegaprebivalstva,povprečnana-seljenost75ljudinakm2).7

MigracijskisaldosejespreminjaltudinaobmočjuobčineSvetiUrbanpriPtuju.

DEMOGRAFSKE RAZMERE IN NARODNOSTNO OPREDELJEVANJE PREBIVALSTVAGibanje prebivalstva v občini Sveti Urban pri Ptuju lahkospremljamoleskoziprizmonaravnihznačilnostitergospo-darskihindružbenihrazmervptujskempolitičnemokraju(leta193180.877ha5a62m2in69.081prebivalcev).Zatonaprimerupadanještevilaprebivalcevnavinorodnihobmočjihpovezujemoskrizovinogradništvanazačetku20.stoletjainposledičnozzadolževanjempodeželjatersspreminjanjemlastniškestrukture.Kmečko vprašanjekottemeljnisocialniproblemvokraju(poslediceprvesvetovnevojne,bolezni,nerešenaagrarnareforma,agrarnaprenaseljenost,industrijskanerazvitost,brezposelnost,posledicesvetovnegospodarskekrize,izseljevanje)sevsekakortesnoprepletazdemografskimirazmerami.Vgostonaseljenemokrajuzvisokimdeležempodeželskegaprebivalstva(leta192194,8%)sledimotudipočasnirastištevilaprebivalcev(od1880do1910porastza6,1%).Vaškesoseske,kikažejotrendrastiprebivalstva,tudibistvenoneizstopajo.Rastprebivalstvavokrajujebilaneznatnatudivletihod1910do1921.Deležrastijepripisatiševednopodeželju,vcelotnemokrajupaseješteviloprebivalcevbrezptujskemestneobčinecelozmanjšaloza0,7%.8

VSlovenskihgoricahjeintenzivnovinogradništvovplivalonavečjoposelitev(povprečno88ljudinakm2),naobmočjuširšihdolin,kjerjebilaizrabataltežavna(zamočvirjenost,poplavnoobmočje),paspremljamomanjšoobljudenost.Hkrativsoseskah,odrinjenihodprometnihpoti(LočkiVrh,Zasadi),sledimostagnacijivgibanju

6Gl.op.2,Splošnipregled,str.16–17,92–93,168–174.Gl.op.4,Specijalni.SpecialOrtsRepertoriumvonSteiermark,Wien1883,str.191–206.SpecialOrtsRepertorium,nanovopredelanporezultatihpopisaljudstvadne31.decembra1890,Wien1893,str.291–298.Leksikonobčin,kraljestevindeželzastopanihvdržavnemzboru,izdelanporezultatihpopisaljudstevdne31.grudna1900,IV.Štajerska,str.232–245.

7Pristatističnihpodatkihsomanjšaodstopanja.Gl.op.2,Splošnipregled,str.16–17,92–93,168–174.Gl.op.4,Specijalni.ZAP,Sreskonačelstvo,Ptuj,fasc.1,Podatkiljudskegaštetjazdne31.januarja1921.LeksikonDravskebanovine,Ljubljana1937,št.12.

8Pravtam,ZAP.Pravtam,Leksikon,str.12,499–500.Prim.FranZwitter,PrebivalstvonaSlovenskemod18.stoletjadodanašnjihdni;v:RazpraveZnanstvenegadruštvavLjubljani,Historičniodsek5,Ljubljana1936,str.96.


Peščeno-ilovnataprst,kidajeskromnepridelkekrušnihžit,mlečnagovedorejaintržiščunamenjenopitanogovedo,razvitosadjarstvo,samorodnicemedplemenitimitrtami,vinoslabšekakovosti,razredčenimešanigozdovi,kidajejosteljoindrvazaprodajo,oskrbazvodoizvodnjakovaliizvirkov(nošenjevodeizgrab)–sobileoznake občine Sveti Urban pri Ptuju.Hkratisobilikrajiprometnoslabopovezani(Drstelja,Gomila,Jiršovci,LočkiVrhdostopnizvozom)inodmaknjeniodkmetijskegatržišča.Destrnik,odPtujaoddaljen10km,sejepodvehkilometrihobčinskecestenavezovalnabanovinskocesto,kijevodilasPtujaprotiSvetemuLenartuvSlovenskihgoricah.VendarjePtujkotokrajnosrediščebrezindustrijskegarazvojainkottržiščeširokegakmetijskegazaledjanaokolicoskromnourbanovplival.2

UPRAVNO-TERITORIALNA UREDITEV OBČINEUpravnaorganiziranostptujskegapolitičnegaokrajajeizhajalaizupravnihreformvhabsburškimonarhijisredi19.stoletja.Upravnoorganiziranostobčin(sosesk)innjihovapooblastilajeurejalazakonodajaizleta1864;občine,dejanskomajhniokoliši,sopriizvajanjunekaterihizvršilnihpooblastilodgovarjaleOkrajnemuglavarstvunaPtuju.3

Bistvenihupravnopolitičnihspremembvjugoslovanskidržavinibilodoleta1933/34,kosobilenekdanjeobčineteritorialnopreurejene.Skomasacijosonastalemnogovečjeobčine,kotsobilepredreorganizacijo(vptujskempolitičnemokrajujebilozMestnoobčinoPtuj31občin).KobčiniSvetiUrbanpriPtuju,kijepredkomasacijo obsegala524ha(povelikostina47.mestumed112političnimiobčinamiptujskegaokraja),ponjejpa3.415ha78a23m2(povelikostina6.mestuvokraju),sospadalikrajiDesencizGomilci,Dolič,Drstelja,JanežovcisPlacarjem,JanežovskiVrh,JiršovcizGomilo,Levanjci,LočkiVrh,SvetincizZasadi,VintarovciinZgornjiVelovlek.4

Dodajmoše,dasonaselja,kjersobilasrediščažupnijvzadnjihstoletihinsoserazvilavagrarno-upravnemikro-centre,postalapokomasacijikotlokalnasrediščasedežinovihpolitičnihobčinvokraju,mednjimiDestrnik.ObmočjeobčinesejepovsemizenačilozobmočjemŽupnijskegauradasvetegaUrbanapriPtuju,kijezajemalobčinoSvetiUrbanpriPtujuterdeleobčinSvetiBolfenkvSlovenskihgoricahinGrajena(omenjenoobmočjetudišolskiokoliš).5

Slika 2: Propadajoča cimprana kočarska hiša na Ločkem Vrhu št. 13

(foto: Milko Rojs, 2005)

2Pravtam,str.387,399.SplošnipregledDravskebanovine.Ljubljana1939,str.173.SocialnoekonomskiinstitutvLjubljani,zbirkaštudijšt.2.Socialniproblemislovenskihvasi,I.zv.(IvoPirc,FranjoBaš),Ljubljana1938,str.68(vobčiniSvetiUrbanpriPtujujebiloleta1938200vodnjakov,vokrajučetrtinahigienskoustreznih).ArhivRepublikeSlovenije,AS(fasc.348,437),Stroke–industrijapostrokah;Srezi–industrijskestrokeA–Ž1(opekarnavJanežovcih,od1928“TvrdkaVidicindrug”ssedežemvLjubljani,lastnikljubljanskiposestnikAntonDežman).

3SpominskizbornikSlovenijeob20.obletniciKraljevineJugoslavije(ur.J.Lavrič,J.Mal,F.Stele).Ljubljana1939,str.109–127.4Gl.op.2,Splošnipregled,str.92–93.SpecijalnikrajevnirepertorijavstrijskihdeželIV.Štajersko.Izdelannapodlagipodatkovljudskega

štetja31.decembra1910,Dunaj1918,str.3,119–132.ZgodovinskiarhivPtuj(ZAP),MestnaobčinaPtuj(MOP),šk.št.287,dok.št.533/37in2625/37;šk.št.298.

5Gl.op.2,Splošnipregled,str.92–93(območjeŽupnijskegauradasvetegaUrbana,tudišolskegaokoliša,jezajemaloobčinoSvetiUrbanpriPtujuterdeleobčinSvetiBolfenkvSlovenskihgoricahinGrajena).ZAP,SreskonačelstvoPtuj,fasc.1,Spisekobčinvsrezuptujskemsstanjem10.12.1936.Pravtam,ZAPMOP,Seznamnovihzdruženihobčinvptujskemsrezu8.4.1937.ZAP,OsnovnašolaDestrnik,šk.št.23,Nadzorniškaporočila1929–1940,poročilozaleto1937.

206


207

komajza2,5%).NajvečjenazadovanjeprebivalstvaopažamovZasadih–za12,8%,vSvetincihza10,6%invJanežovcihza9,5%.

Medleti1890in1900jeopazentrend upadanja prebivalstvaza4,8%.Nazadovaloje10naselij,mednjimiJanežovskiVrhza29%,Janežovciza27%,ZgornjiVelovlekza18,3%,Zasadiza16,7%,Levanjciza11,8%inLočkiVrhza10,6%.Porastprebivalstvasekaževsedmihnaseljih,takovDoličuza13,2%invStrmcupriDestrnikuza8,2%.

Vdesetletjuod1900do1910jeopaznastagnacija prebival-stva. NazadovanjeprebivalstvazlastiizkazujejoStrmecpriDestrniku(za18,9%),Destrnik(za13,2%)inJanežovskiVrh(za12,9%).Največjorastprebivalstvazasledimopred-vsemvJanežovcih(za19,6%)invZgornjemVelovleku(za8,8%).

Trend upadanja in stagniranja v rasti prebivalstvaugotavljamozaobdobjemedletoma1910in1931,kosejeprebivalstvonatempodročjuzmanjšaloza2,5%(med1910in1921za3,5%).NajvečjenazadovanjeprebivalstvabeležimozlastivGomili–za24,5%,vStrmcupriDestrnikuza18,4%,vGomilcihza10,9%invDoličuza10,2%.Naporastpre-bivalstva(medletoma1921in1930za7,1%)najopozorimovJanežovcih(za16,1%)inDoliču(za10,2%).

Skozigovoricoštevilklahkospoznavamopolitičnoobčino(sosesko)SvetiUrbanpriPtujutudipodrugihkazalcih.Obštetjihprebivalstvapredprvosvetovnovojnoopozarjajostatističnipodatkitudinaštevilostanovanjskihbivališčinštevilodružinskihčlanov(tabela3).11

Tabela 3: Politična občina Sveti Urban pri Ptuju

Leto Št.prebivalcev Št.hiš

1880 431 126

1890 657 200

1900 606 182

1910 558 179

Vptujskempolitičnemokrajusoprevladovalepovprečno velike družine.VsodnemokrajuPtujzMestnoobčinoPtujsodružinevpovprečjuštele4,5člana(brezmestneobčine4,2).GledenamigracijeprebivalstvajebilonaprimervJanežovcih4,5družinskegačlana,vsosednjiRogoznicipa5,5.

Štetjaprebivalstvavhabsburškimonarhijirazkrivajotudi narodnostno opredeljevanje prebivalstva (popogovornemjeziku).PostatističnihpodatkihzaobčinoSvetiUrbanpriPtujuugotavljamo,dajebiloobmočjezneznatnimiodstopanjislovensko.Leta1880sosevobčiniizreklizaslovenskipogovornijezikvsiprebivalci.Desetletpoznejejebilo99,4%slovenskegaprebivalstva,zanemškipogovornijeziksoseizreklištirjeali0,6%.Leta1900jelenaJanežovskemVrhuživelenNemec(0,2%),99,8%pajebiloSlovencev(obzadnjemavstrijskemštetjusejevptujskempolitičnemokrajuopredelilozaslovenskijezikdobrih95%podeželskegaprebivalstva).12

Zastavljasevprašanjeotrdnostislovenskenarodnezavesti,sajjenemškikapitalogrožalslovenstvo.Vsekakorsejepodeželjevponemčevalnemvaluoklepalosvojihnarodnihkorenin–jezika,kulture;prebuja narodne zavesti jeslonelanaslovenskihdruštvih(Ciril-Metodovodruštvo–CMD,bralnadruštva).

11Gl.op.4,Specijalni.Gl.op.6,SpecialOrts.Prim.GemeindelexikonderReichsrateVertretennen,KönigreicheundLänderIV.,Steiermark,Wien1905,str.216.

12Gl.op.4,Specijalni.Gl.op.6,SpecialOrts.

Slika 4: Propadajoča cimprana hiša na Destrniku št. 6 (foto: Milko Rojs, 2005)


prebivalstva.9VposameznihkrajihnapasivnihobmočjihSlovenskihgoricugotavljamotudipovprečnonaseljenost,naprimervStrmcupriDestrniku,Gomilcih,DoličuinDesencih,karpovezujemosslabimiživljenjskimirazmerami,sezonskimizseljevanjeminzmajhnimnaravnimprirastkom.Spasivnih,agostonaseljenihokoliševsoljudjeodhajalinaobčasnodelo;služilisokruhpriPolancih,dekletaizSlovenskihgoricsosepozimikotpredicezaposlovalevMedžimurju.

Natančnejšivpogledvgibanjeprebivalstvavletihod1880do1931poposameznihnaseljihobčineDestrnikvzadnjihdesetletjihminulegastoletjanamponujanaslednjatabela.10

Tabela 2: Gibanje prebivalstva v občini Destrnik v letih 1880–1831

Prebivalstvoponaseljih 1880 PN 1890 PN 1900 PN 1910 PN* 1931

Desenci 61 –4,9 58 +3,4 60 +1,7 61 –8,2 56

Destrnik 177 +7,9 192 –8,9 175 –13,2 152 +5,6 161

Dolič 163 –3,1 158 +13,2 182 +3,2 188 –10,2 169

Drstelja 207 +8,0 225 +3,9 234 +4,9 246 –5,7 232

Gomila 80 +2,5 82 –1,3 81 +5,9 86 –24,5 65

Gomilci 61 +7,6 66 +1,5 67 +8,3 73 –10,9 65

Janežovci 106 –9,5 96 –27,1 70 +19,6 87 +16,1 73

JanežovskiVrh 232 +3,4 240 –29 209 –12,9 202 +9,9 204

Jiršovci 334 +4,9 351 –3,5 339 –4,2 325 –0,4 324

Levanjci 170 +13,3 196 –11,8 173 –9,9 156 –1,3 154

LočkiVrh 232 +15,9 276 –10,6 247 –2,1 242 / 242

Placar 304 +4,8 319 –6,3 299 +8,0 325 –3,7 313

StrmecpriDestrniku 54 +20,6 68 +8,2 74 –18,9 60 –18,4 49

Svetinci 199 –10,6 178 +2,2 182 –9,9 164 +2,4 168

Vintarovci 310 +4,7 325 +0,4 326 –8,3 299 +3,6 310

Zasadi 55 –12,8 48 –16,7 40 / 40 +3,1 46

ZgornjiVelovlek 116 –0,9 115 –18,3 94 +8,8 103 +6,4 110

PN*(prirastek,nazadovanjev%)

Zadesetletjeod1880do1890jena območju občine Sveti Urbanrazvidnarastprebivalstvaza4,4%.Porastuprebivalstvasledimovsedemnajstihnaseljih(StrmecpriDestrnikuza20,6%,LočkiVrhza13,3%,Gomila

9AntonMelik,Slovenija–geografskiopisII.Opisslovenskihpokrajin,2.zv.ŠtajerskasPrekmurjeminMežiškodolino.Ljubljana1957,str.297,362.Prim.VladoValenčič,PrebivalstvovSlovenskihgoricahvpreteklostiindodanes;v:SvetmedMuroinDravo(ur.ViktorVrbnjak),Maribor1968,str.335.

10Gl.op.1.Gl.op.2,Splošnipregled.Gl.op.8,FranZwitter.

Slika 3: V slabem stanju ohranjena kmečka hiša v Zasadih št. 3 (foto: Milko Rojs, 2005)

208


209

Tabela4prikazuje,kakosejemedsvetovnimavojnamaprebivalstvoopredeljevalo po maternem jeziku.

Tabela 4: Opredeljevanje prebivalstva po maternem jeziku med obema svetovnima vojnama

Št.prebivalcev Nakm2 Št.družin Št.druž.članov Državljanstvo jug. tujci neopredeljeniLeto1921 538 102,6 135 3,9 530 6 2

1931 579 110,4 143 4,1 578 1 /

Leta1921sosezaslovenskimaternijezikopredelilivsiprebivalci.Po gostoti naseljenosti sejeobčina leta 1921 uvrščalavokrajuna17.mesto,desetletkasnejena15.15

Slika 6: Podpisi mož in žena občine Drstelja v podporo majniški deklaraciji (vir: PAM, Izjave za majniško deklaracijo 1917–1918, I, št. 68/2)

Slika 7: Na seji občinskega odbora občine Vintarovci 15. maja 1918 so prisotni izrazili podporo majniški izjavi (vir: PAM, II, št. 405)

15Gl.op.7,ZAP,Podatkiljudskegaštetja,Izkazpolitičnihink.o.Mariborskeoblasti,stanjezač.leta1927.


Kakoprebujenajebilatazavest,namrazkrivajoodmevi na majniško izjavovletih1917in1918,kisodoseglitudiobčinoSvetiUrbanpriPtuju.

Vzadnjemobdobjuprvesvetovnevojne,kosejeptujskipolitičniokrajznašelvhudigospodarskikrizi,ljudjepaso,naveličanivojne,hlepelipomiru,sopodrejeninarodihabsburškemonarhijezahtevalisvojepravice–preureditevdržave.Inkojedr.AntonKorošecvposlanskizbornicidunajskegaparlamenta30.maja1917vimenuJugoslovanskegaklubapredložilzahtevopozedi-njenjuvsehjužnihSlovanovnatlehavstro-ogrskemonarhijevsamostojnodržavnotelopodžezlomhabsburško-lotarinškedinastije, jedogodekprinassprožildeklaracijskogibanje.

Spodpisizamajniškoizjavosoljudjeizražalisvojahotenjapomiruinupanjunaboljšečase,kobibili“gospodarjinasvojizemlji”podokriljemhabsbur-škegavladarja.Takoje151podpisnikovzapisalonaTrnovskemVrhu.Januarja1917sejenamajniškodeklaracijoodzvaldesetčlanskiobčinskiuradnaDrstelji,115podpisnikov(46,7%)pasejeizreklo“zazdružitevSlovanovvsamostojnodržavopodslavnovladohabsburškehiše”.Namajniškoizjavose jefebruarja1918ugodnoodzvaldevetčlanskiobčinskiodborSvetegaUrbana.

Istimesecjezahtevemajniškedeklaracijepodprlotudi173ženainmožizJanežovcev.PodobnojemajastorilobčinskiodborobčineVintarovci.13

Deklaracijskogibanjevptujskempolitičnemokrajujekljubostrimnasprotovanjemtukajšnjeganemštvapritegnilo23,6%podpisnikovgledenaštevilozbranihpodpisovnaslovenskemŠtajerskem.14Vsekakorjebilotopomembno dejanje v narodnem gibanju,zlastičepriopredeljevanjuprebivalstvanaPtujskemupoštevamonemško propagando,viničarskeodnose,zaostalosthaloškihinslovenskogoriškihkrajevtertamkajšnjoprisotnostnemškihlastnikov.

Močnemškegakapitalainpolitičnadejavnostnemškemanjšinenatemobmočjumedsvetovnimavojnamastanarekovaliutrjevanjenarodneidentitete–toposlanstvojeslonelonaslovenskihšolahindruštvih.

13PokrajinskiarhivMaribor(PAM),Izjavezamajniškodeklaracijo1917–1918,Actadeclarationifaventia,št.1–219(68/1,68/2,118),št.220–445(št.405).Dne22.2.1918pišeStražaoponemčenemžupanuvJiršovcih.LojzeUde,Slovenciinjugoslovanskaskupnost,Maribor1974,str.102.

14Pravtam.

Slika 5: Za majniško deklaracijo se je 24. februarja 1918 izrekel devetčlanski občinski odbor Svetega Urbana (vir: PAM, Izjave za majniško deklaracijo 1917–1918, II, št. 392)

210


211

naprimerobdržavnozborskihvolitvahleta1907indveletipoznejeobdežel-nozborskihvolitvah.21

Germanizacijska prizadevanja pred prvo svetovno vojno in moč nemškega kapitala med svetovnima vojnama nisoomajalislovenstvanaptujskempodeželju.Prebivalstvosejeoprijemaloljudske-ga izročila inzavestiopripadnostislovenskizemlji.

Podatki,kismojihnavedlizaobčinoSvetiUrbanpriPtuju, slednjepo-trjujejo.

GOSPODARSKE IN DRUŽBENE RAZMERENaobmočjuSlovenskihgoricjepoljedelstvo predstavljalopomembno kmetijsko vejo,sajjebilonacelotnemobmočju28,3%njiv,34,2%vrtovinsadovnjakovter24,6%travnikovinpašnikov.Vinogradniškihpovršin(9,7%)jebilovečnavzhodnihpredelih,tudido46%celotnepovršine(vobčiniSvetiUrbanpriPtuju4%vinogradov).V občini stabilapolegpoljedelstva in živinoreje razvita še sadjarstvo (žlahtnajabolka) in v manjši meri vinogradništvo.Trta,cepljenanaameriškepodlage(vnižjihlegahprecejšmarnice),nasopozarjanaprenovovinogradovnazačetku20.stoletja,kojebolezenvinsketrtepustošilapovinorodnihobmočjihokraja.Nakrizojeopozorildo-pisnikizSvetegaUrbanapriPtujujanuarjaleta1900,kojevSlovenskemgospodarjupisalosiromašenjukraja,propadanjulepihkmetij,zadolženihželarjih,ouničenih,anekočdonosnihvinogradih,opotrebinavajanjaljudinaumnogospodarjenje,kotnaprimerpriuvajanju“amerikanskihnasadov”.22

Todatudiugodnejšeletinekmetijskiproizvodnjinisoprinašalevečjegadonosa.Slovenskigospodarjeseptembraleta1908poročalodobrivinskiinsadniletinipriSvetemUrbanu,ledasepridelkiprodajajopo“sramotno”nizkiceniindasevkrajuustanavlja“neka”liberalnaposojilnica.23Izvozživine,sadja,vinaindrvješemedsvetovnimavojnamaomogočalaleobčinskaprometnica,kisejeprotiPtujunavezovalanabanovinskocestoII.reda.

Neugodnimgospodarskimrazmeramnazaostalempodeželjusosepridružilešenaravnenesreče.Kojejulijaleta1920točauničilavinograde,sadovnjakeindrugepoljščinevJanežovcih,Drstelji,Jiršovcih,Vintarovcih,DoličuinLevanjcih,jePtujskilistopozoriljavnostnapotrebnopomočprizadetim.24

Ptujskopodeželjesopestilešedrugetegobe.Pridelavavečjihkoličinsadjabizaptujskipolitičniokrajpomenilapomembengospodarskiprispevek(velikemožnostivSlovenskihgoricah),todazapora tržišč po letu 1918,tujakonkurenca,neorganiziraninzaposameznepasivne(slovenskogoriške,haloške)predelenedosegljivasadniinvinskitrg,vhudizimi1928/29prizadetosadjarstvoterposledice svetovne gospodarske krize sobilihudapreizkušnjazadomačeproizvajalce:pridelkisoostajalidomaalipasojihprodajaliponizkiceni.25

21Slovenskigospodar,28.2.1901/XXV,št.9,28.3.,št.13;30.1.1902/XXVI,št.5;1.8.1907/XLL,št.38;30.1.1908/XLII,št.5;4.3.1909/XLIII,št.9;13.5.,št.18,3.6.,št.22.

22Slovenskigospodar,25.1.1900/XXXIV,št.4.23Slovenskigospodar,24.9.1908/XLII,št.39.24Ptujskilist,4.7.1920/II,št.27.25Gl.op.3,str.339.Gl.op.7,Leksikon,str.499–500,in9,AntonMelik,str.250–252,260–261,372.ZAP,MOP,št.šk.262,dok.št.700.

Slika 8: Destrnik leta 1915; v Mariničevi gostilni se je zvrstilo več shodov in predavanj (vir: SI ZAP 219/437, Zbirka razglednic)


Demografskarazmerjapo komasaciji občin leta 1933 (popopisuprebivalstvaleta1931)soprikazanavtabeli5.

Tabela 5: Demografska razmerja po komasaciji občin (po popisu prebivalstva leta 1931)

Leto Št.prebivalcev Nakm2 Št.stanov.hiš Št.gospodinjstev Št.članovnagospodinjstva

1933 2692 78,8* 656 627 4,2**

* VSlovenskihgoricahpovprečnanaseljenost84,1človekanakm2

** VpolitičnemokrajuPtujpovprečno4,7družinskegačlana

VpolitičniobčiniSvetiUrbanpriPtujujebiloponavedenempopisu29hišizpraznjenih.Razmerjemedštevilomstanovanjskihhišingospodinjstviopozarjanamigracijeprebivalstvavobčini.Tajebilaponaseljenostipre-bivalstvana23.mestumed31občinamiptujskegapolitičnegaokraja.

Statistikatudikaže,dasejevobčinileta1931opredelilo za slovensko narodnost(pomaternemjeziku)2.675pre-bivalcev(99,4%),štirjepazanemško(0,2%).Vptujskempolitičnemokrajujebilobrezptujskemestneobčine97,0%slovenskegaprebivalstva,desetletpoznejepa98,6%in0,5%Nemcev(zmestnoobčino1,2%).16

Takojepodeželje na Ptujskem,kljubraznarodovalnimnemškimpritiskom,ohranilo svoje slovensko bistvo.Ptujskonemštvo,kigajedokoncaprvesvetovnevojnepredstavljalžupanmestneobčineJosefOrnig,jeskušalosŠta-jercem,svojimprotislovenskimglasilom,demagoškovplivatinaneukokmečkoprebivalstvoinmudokazovati,dajeizhodiznjegovegospodarskestiskevohranitvicelovitostištajerskedežele.17Štajerc,“najstrupenejšipro-tislovenskilist”,pisanvslovenskemspodnještajerskemnarečju,najbidosegelpredvsempodeželskeljudi,dabijihvzgajal,poučevalinseznanjalznovostmiobdelovanja,zmožnostmitrgovanjainpodobnim.Biljepoceničasopisinjezgospodarskoprisilodelodajalcevpridobivalnaročnike.Političnastrankarskanasprotja,nacionalna mlačnost in nemška demagogijasoljudipritegovaliklistu.Zgospodarskimigrožnjamijeptujski Štajercstrahovalkmečkegačloveka,kijevobupuiskalutehovpogubnišmarnici.Takosomnogaposestvaprehajalavnemškerokespomočjonemškihdenarnihzavodov.18

ŠtajerčevurednikKarlLinhart,nekdanjislovenskisocialdemokrat,jeodkritoizražalnemškahotenja.TakosonaprimernaenemodshodovposestnikovŠtajerčevestrankeleta1901priSvetemUrbanu,napredavanjuoumnemgospodarjenju,napadlitamkajšnjegakaplanain“klerikalce”,kisoimelivkrajumočnooporo.Podobenshodsoimelileta1908,kosozakrivičnekmečkedavkeobdolžiliklerikalneposlance.19

Takihnapadov,dejanskoprotislovenske gonje,jebilovrazličnihoblikahvobčiniveliko.Štajercjebranil“zasluž-ne”možeinobčinskepredstojnike,kiuradujejovnemškemjeziku,ternastopilprotislovenskimčasopisominustanavljanjunarodnihdruštevvkraju.Odločnojezagovarjalpotrebopoznanjunemškegajezikainseobrnilna“vrbanjskefante”zbesedami:“Kajbipočelidandanesslovenskisinovi,recimomašniki,učitelji,uradniki,…breznemškegagovora?ČeSlovenecnemškijeziktolikovraži,zakajsegatedajuči?…Soditeinneverjemitevsegavašemuenostranskomislečemuvodju…”20GonjejebildeleženzlastiSlovenski gospodar,kijeleta1901zapisal,dapravikristjaninSlovenecŠtajerca,kije“neumnevsebine”,anizkecene,nebonaročeval.SlovenskigospodarjenekajkrattudiopozarjalkrajaneobčineSvetiUrbanpriPtujuna“narodnomlačnost”injihspomnilna narodnoprebudno delo duhovnika Leopolda Volkmerja.Pozivaljekristjane–praveSlovence,najpustijoptujskenemškutarje,najsezdružijovbralneminpevskemdruštvu,najsegajopoSlovenskemgospodarjuinNarodnemdomuintakokrepijonarodnozavest.Glasilojetorejodvračaloljudiod“ptujskeganemčurskegalista”Štajerca,kiježelelodvrnitiljudiodkrščanskega–slovenskegaduha.“Čepravsmomalinarod,aimamoslavnesinove,zaradinekajnemčurjev,nebomozatajilisvojovero”jezapisalSlovenskigospodar30.januarja1902.Hkratijegrajaltisteobčinskepredstojnike,kisepovezujejosptujskimimogotcitersesramujejoslovenskegaporekla.Otakihpo-sameznikihinpritiskih štajercijancev v občini Sveti UrbanjepisalSlovenskigospodarpredvsemvpredvolilnemčasu,

16Gl.op.2,Splošnipregled,str.14,17,92–93,168–174.Gl.op.7,ZAP,Podatkiljudskegaštetjazdne31.1.1927,PregledoštetjuprebivalstvaDravskebanovinepostanjuopolnoči31.3.do1.4.1934.Vptujskempolitičnemokrajujebiloleta1921brezMOP97,0%Slovencev(193198,6%)in0,8%Nemcev(19310,5%),zMOPpajebiloSlovencev95,5%(193197,7%),Nemcevpa1,9%(19311,2%).

17Dr.StankoCajnkar,Mojemesto;v:63.izvestjeGimnazijeDušanaKvedravPtuju,Ptuj1969,str.185–186.18BogoTeply,NarodnostnoživljenjepriLenartuvSlovenskihgoricahpredprvosvetovnovojno;v:SvetmedMuroinDravo,str.483–484,

493.19Štajerc,29.1.1901/II,št.64.Slovenskigospodar,6.2.1908/XLII,št.6.20Štajerc,24.3.1901/II,št.6;16.6.,št.12;9.2.1902/III,št.3.

212


213

POLITIČNO ŽIVLJENJE V OBČINIVolilni rezultati,kinamponujajosplošnooznakopolitičnega opredeljevanja prebivalstva,sorelativenpokazatelj,todatemboljrazumljiv,čejih povezujemo z gospodarskimi in družbenimi razmerami.Slednjesmodoslejžespoznali,kojenaprimerŠtajerčevastrankademagoškogospodarsko“ozaveščala”ljudiinjihodvračalaodnarodnjaških“klerikalcev”;obvolitvahjeiskalaoporotudipriliberalnihučiteljih.Onasprotjihmedliberalniminklerikalnimtaborom,kisotudibilaprisotna,nampovejavnipolitičnishodpriSvetemUrbanupriPtuju24.avgusta1919,kososezborovalcizavzelizarešitevgospodarskihvprašanjinzarazpisobčinskihvolitev,kersomnogeobčinevodili“nezanesljivielementi”.31

Opredeljevanje prebivalstvasejezrcalilov strankarski dejavnosti, njihovih društvih, organizacijah in prireditvah spoli-tičnimozadjem.Sevedapajebilaekonomskastiskaljudivodiloprioddajanjuvolilnihglasov;vstrankarskihprogramihsoiskaliizhodizkrize.Zatojeomenjenedejavniketrebakompleksnopovezovatizvolilnimirezultatimedsvetovnimavojnama.TerezultatebomovptujskempolitičnemokrajuprimerjalnopovezovalizizidivolitevvobčiniSvetiUrbanpriPtuju.

Poudaritijetreba,da za volitve v konstituanto28.novembra1920nemškamanjšinavptujskempolitičnemokrajuniimelavolilnepravice.Volilisomoški,stari21letinvkrajunaseljeninajmanjšestmesecev.

Vvolilnibojsejenaptujskemobmočjupodalosedempolitičnihstrank,medkaterimijeSlovenskaljudskastranka(SLS)zatežavenpoložajkmečkihmnožicindelavcevkrivilazagovornikecentralizma–liberalnoJugoslovansko

31Ptujskilist,31.8.1919/I,št.22.

Slika 9: Otroci pred Krambergerjevo viničarsko hišo na Ločkem Vrhu pozimi leta 1963 (iz družinskega albuma)

Vokrajusevgospodarskokritičnihtridesetihletihminulegastoletjanivelikostoriloinkompleksinekultiviranihpoplavnihobmočijsoševednoobstajali(Pesniškadolina).Davčneobremenitvesotežilekmetijskeproizvajalce,predvsemmajhneposestnike(55%občinskadokladanazemljarinoinrentnino,20dinodgovedanadenimletom,10dinodprašiča).26

Objektivnerazmeresopripeljaleptujsko podeželje na pot družbenega razslojevanja.

Zapodeželjeptujskegapolitičnegaokrajastabiliznačilnizemljiškoposestniškastrukturainrazdrobljenost kmečke posesti. Prevladujoči majhni posestniki z2do5hazemlje(vokraju53,5%)nisomoglisledititujikonkurenci.Srednjikmetje,posebnospasivnihobmočij,sobiliobremenjenizdolgovi;skrbetisomoralizavelikedružine.Obupoštevanjudružinskihčlanovsejevokrajuleta1937skmetijstvomukvarjalonad83%ljudi(slovenskopovprečje60,3%),vobčiniSvetiUrbanpriPtuju89%.Nizkaproduktivnostinagrarnaprenaseljenoststaoteževaliživljenjenapodeželju.

Medenaintridesetimikomasiranimiobčinamiokrajajebilposestniški sloj najmočneje zastopan pri Svetem Urbanu pri Ptuju (Svetinci),intoz21,4%(priSvetemBolfenkuvSlovenskihgoricah15,8%,priSvetemLovrencuvSlovenskihgoricah6,2%,priSvetemAndražuvSlovenskihgoricah4,1%).27VSlovenskihgoricahpajebilovelikovinogradniškeposestivlastitrdnejšihkmetovizbližnjihsoseskalimeščanov.Tisolažeprišlidotržiščinsolahkouvajalitehnološkeizboljšave.Posledicajebilapomnožitevželarjevinnastajanjeviničarjev.Porazlastitvenihpostopkihpodrugisvetovnivojnilahkougotovimo,dasobilimedzemljiškimilastnikivobčiniSvetiUrbanpriPtujukmetjeiznižinskihpredelov,meščaniPtuja,SpodnjegaBregainMaribora.BilisolastnikiposestinaDrstelji,Gomili,vJanežovcih,Jiršovcih,Vintarovcih,naDestrniku,vSvetincih,Doliču,naLočkemVrhuinvDesencih.28

Kočarji ali želarji zmanjkot2hazemlje,občutnoobremenjenizdolgovi,so“natavrhu”delalikottežakinago-spodarjevizemlji,sajsenasvoji“krpi”zemljenisomoglipreživeti;mlajšisoodhajalinasezonskadelavdrugekraje.TehjebilovobčiniSvetiUrbanpriPtuju2,9%(priSvetemLovrencuvSlovenskihgoricah13,7%,priSvetemAndražuvSlovenskihgoricah11,3%inpriSvetemBolfenkuvSlovenskihgoricah4,2%).Socialnaplastnajemnikov(SvetiUrbanpriPtuju0,5%,SvetiAndražvSlovenskihgoricah4,3%,SvetiBolfenkvSlovenskihgoricah3,4%,SvetiLovrencvSlovenskihgoricah3,8%)jebilašibkejezastopana.Poddoločenimipogojisosetivezalinaposestnike,dabipreživelinakosuzemlje.Breztesobilipoljedelski delavci,kisoiskalizaslužekpriveleposestnikih,kmetihindrugod.VSlovenskihgoricahsoslednjizaslužilina“deri”ob10-urnemdelavniku10din.Zaprimerjavopovejmo,dajeleta1935vMestniobčiniPtujstalkilogramkruha3,25din,litermleka1–2din,kilogramsladkorja14–16din,kilogramzaseke14dininkilogrammesaokoli10din.29

Socialnanasprotjasosekazalatudinavidezuslovenskogoriškegapodeželja:zidani“gospočki”hrami,sslamokritecimpranehiše,cimpraneinilovnate(“butane”) viničarske bajte,podolinahkmečkidomovizgospodarskimiposlopjiter“blajtače”kočarjevsoopozarjalinadružbenaneskladjainrevščino.Osocialnistiskigovorijotudišolskanadzorniškaporočila.Nadzorniki,kisovtridesetihletihprejšnjegastoletjaobiskaliosnovnošoloSvetiUrbanpriPtuju,sougotovili,dašolanimavodeindajepotrebapošolskikuhinjivelika.Šolskiobisknibilza-dovoljiv,sajsootrocisiromašnihstaršev,oddaljeniodšole,izostajaliodpoukazaradideladoma.Otrocisobilislaboprehranjeni,mnogitudislaborazviti.30

26ZAP,MOP,šk.št.308,proračunMOPzaleto1941.27Prim.op.3,str.327.Gl.op.7,Leksikon,str.501–524(poštetjuprebivalstvaleta1931zaobčinoSvetiUrbanpriPtuju).28OkrajniLOMaribor–zaplembe–komisijazaagrarnoreformoPtuj1945–1964,Inventar,arhivskasignatura:ZAP78/17,uredilaKatja

Zupanič.Največjoposest(čez2ha)vk.o.Desenci,Janežovci,LočičjeimellastniksSpodnjegaBregapriPtuju.KurtElsbachersPtuja(industrijskiobratSimonHutter&Elsbacher)jebillastnikgozdavk.o.Janežovci,MestniVrh.PosojilnicaSvetiUrbanpriPtujujebilalastnica(nad2hazemlje)vk.o.Vintarovci,Levanjci.Prim.ToneZorn,NemškiindustrijskiobrativSlovenijileta1938/39–Poskussplošnegaorisa.Kronika,Časopiszaslovenskokrajevnozgodovinol/1972,str.35–36.

29ZAP,MOP,šk.št.282,dok.št.1826/35.Gl.op.9,prim.VladoValenčič,str.339.FranceKresal,Socialno-političniinmaterialnipoložajdelavcevvSloveniji1921–1924;v:RevolucionarnodelavskogibanjevSloveniji1921–1924,Ljubljana1975,str.58.

30Gl.op.5,ZAP,Osnovnašola.

214


215

Tabela 7: Rezultati volitev v Jiršovcih in pri Svetem Urbanu

SLS HSS Narodniblok SKS Komunisti SSJ Nemci

Jiršovci 86,9% 5,2% 1,6% 3,6% 0,5% 0,5% /

Sv.UrbanpriPtuju 84,2% 4,7% 3,5% 4,1% 1,2% / 1,2%

SLS je obdržala trden položajnaptujskempodeželjutudiob volitvah v mariborsko oblastno skupščino januarja leta 1927.ObskromnivolilniudeležbivokrajujeSLSvSlovenskihgoricahdoseglačez80%volilnihglasov.VposebniizdajijeSlovenec24.januarja1927poročalo“velikanskemporazu”socialistovinkomunistovtero“naspro-tnikihnaroda,kileženatleh.”35

V občini Sveti Urban pri Ptuju36sonavoliščuvJiršovcih(zaJanežovce,Jiršovce,Drsteljo,Vintarovce)zabeležili59,7%volilnoudeležbo,priSvetemUrbanupriPtuju(zaDesence,Dolič,Levanjce,SvetiUrban)pale36,8%udeležbo.VJiršovcihsejezaSLSopredelilo89,8%volivcev,priSvetemUrbanupriPtujupa85,4%(priSvetemAndražuvSlovenskihgoricah78,6%,vTrnovskivasi88,8%).Drugestrankesodobileznatnomanjglasov.Tabela 8: Število glasov za druge stranke

Socialisti Samostojnademokratskastranka SKS

Jiršovci 4,8% 4,8% 6,5%

Sv.UrbanpriPtuju 0,8% 5,0% 6,6%

Volivcisoseopredeljevalizaprograme,kisosedotikalikmečkegavprašanja.

Posledica neučinkovitega reševanja kmečkega vprašanja naPtujskemjebila,dasejekonecdvajsetihletprejšnjegastoletjazačelo spreminjati tudi politično opredeljevanje prebivalstva: na državnozborskih volitvah septembra 1927jebilozaznatiodmeve na (komunistični) Delavsko-kmečki republikanski blok (DKRB).Napodeželju,kjerjeSLSohranjalamočnopodporo,jepridobivanjesocialnoogroženihslojevzaDKRBorganiziranoteklopoindividualnipoti–rezultatidelovanjaštudenta medicine Jožeta Potrča iz Vintarovcev,priljudehznanegakotJužeka,sosepokazaliobvolitvahpriSvetemUrbanupriPtujuinnavoliščihvJiršovcih.

Poohranjenihvirihpovzemamo,dajePotrčnapredvolilnemshodusocialističnestranke27.julija1927pri“Belemkrižu”naPtujuutemeljevalprogramDKRB.VovadbiOkoliškegaoddelkadržavnestraženaPtujujezapisano,dajenashodu“komunizmanadutivisokošolecmedicineJosipPotrčodSv.UrbanapriPtujudelalrazdor”invrazpravisomišljenikom“namigoval”,najpristopijohkomunistom.Dne15.septembrajeokrajninačelnikzaradi“propagiranjakomunističnihidej”37predOkrajnimsodiščemnaPtujuzoperPotrčasprožilkazenskipostopek.KomunističnepredvolilneagitacijejePotrčaobremenilotudiporočilokomandirjaorožniškepostajeSvetiUrbanpriPtujuokrajnemunačelnikuzdne15.septembra1927,vkateremjenavedeno,dajeobdolženi“tajnoinosebnoodosebedoosebeagitiralzakomunističnostranko”indajetadobilavJiršovcih13,priSvetemUrbanupriPtujupa10glasov(zaDKRBjeglasovaltudiPotrčevoče).38KerjeJosipPotrčnazaslišanjupredsodiščem21.septembrautemeljil,dajenazborusocialistovle“razvijal”programuradnopotrjenegaDKRBinjebiloizpričano,daseniizrekelzaspremembopolitičnegastanjavdržavi,jebilpostopekustavljen.39

Državnozborski volilni rezultativptujskempolitičnemokrajunamsicergovorijoopolitičnineenotnosti,sajjebilovloženihosemkandidatnihlist.Ob61,8%volilniudeležbijeSLSdobilanajvečglasov(69,6%),intopredvsemnaPtujskempoljuinvSlovenskihgoricah.Hrvatskaseljačkastranka(HSS),prej(HRSS),kizakmeteniponujalare-šitve,znatnejšepodporeniimelaveč.OddaniglasovizaDKRB(1,4%)solemalozaostajalizasocialisti(1,8%).

35Slovenec,24.1.1927/LV,št.18a.36Pravtam.37DKRBzvezakomunistovinBernotoveJSDS.PokrajinskimuzejPtuj(PMP),ArhivZgodovinskegaoddelka,fasc.Antikomunistična

dejavnost,ZaslišbaJosipaPotrča(prepis).Prim.JožePotrč,Osocialističnietikiinmorali,Maribor1962,str.427.38Pravtam.PravilnoJiršovci.39Pravtam.


demokratskostranko(JDS),radikaleindelavskoJugoslovanskosocialnodemokratskostranko(JSDS).Napo-sledicevojne(draginje,menjavakrone,zadolževanje)sejeodzivalprogramliberalneSamostojnekmečkestranke(SKS)inponujalsocialnerešitve.

Povolilnihrezultatihvptujskempolitičnemokraju(volilnaudeležbajebila72,9%)jeSLS ohranila največji vpliv(36,6%),intopravnapodeželju.Izjemnepodpore(31,3%)jebilaSKSdeležnanapodeželju.

Na voliščih v Jiršovcih(zaDrsteljo,Janežovce,Jiršovce,Vintarovce)inpri Svetem Urbanu pri Ptuju (zaBišečkiVrh,Desence,Dolič,Levanjce,Ločič,SvetiUrban,Trnovskovas,TrnovskiVrh)sejenad70%volivcevopredelilotakole:32

•zaSLSvJiršovcih55%,priSvetemUrbanupriPtuju41,2%,

•zaSKSvJiršovcih35,8%,priSvetemUrbanupriPtuju51,1%.

SkromnepodporevolivcevsobiledeležneJDS,drobnomeščanskaNarodno-socialističnastranka,JSDS,Komu-nističnastrankaJugoslavije(KSJ):

•zaJSDSvJiršovcih6,5%,priSvetemUrbanupriPtuju1,9%(vokraju20,8%),

•zaKSJvJiršovcih0,4%,priSvetemUrbanupriPtuju2,2%(vokraju3%).

OdzivnaprogramKSJjebilposledicarevolucionarnihvplivovpoprvisvetovnivojni.

Vptujskempolitičnemokrajupasovolitve v Narodno skupščino leta 1923 (vptujskemsodnemokrajujebilaudeležba68,3%)opozorilenaglasove nemške manjšine(vpolitičnemokraju5,9%),kijespropagandoinmočjosvojegakapitalapridobivalavolivce.Nakmečkovprašanjevokraju(agrarnareforma)sejesprogramomnajboljodzvalaSLSins65,7%doseglanajvečjiuspeh.MočnopajeupadelvplivSKS(4,1%),zatopasonapodeželjupokazalivečjezanimanjezahrvaškorepublikanskokmečkostranko(Hrvatskarepublikanskaseljačkastranka,HRSS),kijepridobila11,5%volivcev.

Na območju občine Sveti Urban pri PtujujeSLSpridobilanajvečjopodporo:navoliščihvJiršovcih(zaDrsteljo,Janežovce,Jiršovce,Vintarovce)218glasov,priSvetemUrbanupriPtuju(zaBišečkiVrh,Desence,Levanjce,Ločič,SvetiUrban,Trnovskovas,TrnovskiVrh)pa403glasove.33

Tabela 6: Porazdelitev volilnih glasov v občini

JDS SLS SKS Komunisti SSJ HRSS Nemci

Jiršovci 0,8% 91,9% 1,7% 1,3% 1,7% 1,7% 0,8%

Sv.UrbanpriPtuju 1,2% 93,2% 0,7% 0,5% 0,5% 1,8% 1,8%

Vobčinijeneznatnopodporo(0,2%)dobilaNarodnaradikalnastranka(NRS).

Za parlamentarne volitve leta 1925sejestrankarskarazcepljenostkazalasštirinajstimikandidatnimilistami.Vptujskempolitičnemokraju(volilnaudeležbajebila70,3%)jeSLS,zlastispodporopodeželja, izšlakotzmagovalkas64,2%volilnihglasov.PokazalasejerazcepljenostvdelavskihvrstahinnekolikovečjiporastNarodnoliberalnegablokaternemškekandidatneliste.34

Na voliščih v Jiršovcih(zaJanežovce,Drsteljo,Jiršovce,Vintarovce)jevolilo63,3%upravičencev,priSvetem Urbanu pri Ptuju(zaDesence,Dolič,Levanjce,SvetiUrban)pa61,9%volivcev.

32VasilijMelik,Izidvolitevvkonstituantoleta1920;v:Prispevkizazgodovinodelavskegagibanja1962/III,št.1.Ptujskilist,14.11.1920/II,št.46,5.12.,št.49,12.12.,št.50.Prim.StatističkipregledizboranarodnihposlanikazaustavotvornuskupštinuKraljevineSHSizvršenih28.nov.1920.god.Podatkiseneujemajopovsem.

33Večdelavskihfrakcij(SocialističnastrankaJugoslavije,NeodvisnadelavskastrankaJugoslavijeilegalneKSJ).Tabor,23.3.1923/IV,št.66,25.3.1923,št.68.Prim.L.Kostić,StatistikaizboranarodnihposlanikaKraljevineSHSodržanih18.3.1923,DefinitivnirezultatipopisastanovništvaKraljevineSHS31.1.1921.

34Neznatnošteviloglasovzaposameznedrugestrankeninavedeno.Tabor,19.2.1925/VI,št.40.StatistikaizboranarodnihposlanikaKraljevineSHSodržanih8.feb.1925,Beograd1926.UradnilistKraljevineSHSLjubljanskeinMariborskeoblasti,29.12.1924,št.22.

216


217

Zazadnjeparlamentarne volitvepreddrugosvetovnovojno11.decembra1938podrobnejšihvolilnihrezultatovnimamonavoljo.Izpostavimolahkolepoglavitneznačilnostivolitevvptujskempolitičnemokraju;posebnihodstopanjpokrajihgotovonibilo.

Volitevsejevokrajuudeležilo68,2%volivcev(vbanovini68%).VladajočaJRZjepridobila88,6%glasov(vbanovini78,6%). Opozicijska Mačkova lista(ssreskimkandidatomJožefomLackom,kmetomizNovevasipriPtuju)jedosegla 11,2 %(vbanovini20,8%).Vpredvolilnemčasusosioblastiprizadevaleodvrnitivolivceodopozicije,vkaterososepovezalikomunisti,socialistiinkrščanskisocialisti,združenivljudskofrontnem gibanju.Volitvesotudipokazale,daopozicijanidobilapodporevkrajih,kjerjeimelaoporovvolivcihSLS.

Ovolilnemopredeljevanjuprebivalcevvobčini Sveti Urban pri Ptujulahkozapišemo,dastanjihovoravnanjenarekovalagospodarskastiskaindružbenazaostalost.Vstrankarskihprogramih,tudidemagoškoobarvanih,soiskaliizhodizkrize.Volitvesoopozoriletudinapolitično,strankarsko neenotnost, ki se je prenašala na društveno življenje vobčini.Neenakostpanibilavpridnapredkukraja.StrankarskoločevanjedruštevvobčiniSvetiUrbanpriPtujujebiložalprisotnotudivčasuvinogradniškekrizenazačetku20.stoletja,kosodemagoškonastopalištajercijanci(primerustanavljanjaliberalneposojilnice).46

VvizitacijskihporočilihožupnijisvetegaUrbanapriPtujuselahkoseznanimostamkajšnjimicerkvenimi društvi in nabožnim tiskom terdrugimidruštviinčasopisjem.Poprvisvetovnivojnijenaprimeršolanaklonjenospremljalacerkvenoživljenje,kisejekazalovdelovanjudruštev:BratovščinesvetegaRožnegavenca,BratovščineSvetedružine,PresvetegasrcaJezusainMarije,BratovščinevednegačeščenjainzlastiMarijinedružbe.47Slednjajes101članomleta1927šedaljeaktivnodelovala.Tegaletasovečješteviločlanovpritegniladruštva,takoBra-tovščinasrcaJezusovega(623),BratovščinasrcaMarijinega(467),BratovščinasvetegaRešnjegatelesa(115)inIII.redsvetegaFrančiška(67).48

Izporočilpovzemamo,dasejeučiteljstvonaprelomuvtridesetaletaprejšnjegastoletjavključevalovdeloBralnegadruštva,JugoslovanskematiceinpodružniceKmetijskegainčebelarskegadruštva;vnaslednjihletihjeposeglovdelodrugihstrokovnihdruštev(gasilskačeta,Podružnicasadjarskegainvrtnarskegadruštva,kijeorganiziralavečstrokovnihpredavanj).

Spremenjena politična razmerja v občini v tridesetih letih minulega stoletja,kososez legalnimi oblikami delovanja liberalnega tabora širili levičarski, komunistični vplivi,soseodražalatudivdruštvenemživljenju.

UgotovitvedekanijskevizitacijepriSvetemUrbanupriPtujuleta1940kažejonabrezbrižnostmladine,sajjebilledelvključenvcerkvenadruštva(našolijebilvšolskemletu1938/39organiziranMarijinvrtec).Poročiloizpo-stavljadeloDekliškeMarijinedružbe,kijesšolopripravilabožičnicozarevneučence.MeddejavnimidruštvistabilišedruštvisvetegaRožnegavencatersrcaJezusovegainMarijinega.VžupnijisodelovališeDružbakrščanskihdružin(vključenih40družin),III.redsvetegaFrančiškainApostolstvomožinfantov.Izomenjenegaporočilaizvemotudi,dajebilaustanovljenaKatoliškaakcijaindaFantovskiodsekniimelustreznegavodstva.

Cerkveni tiskjezbralvečnaročnikov:Slovenskigospodar(310),GlasnikSrcaJezusovega(50),Kmečkažena(45),Bogoljub(30)inSlovenec(10).NavedbionasprotnemDruštvukmečkihfantovindeklet(DKFID)priSvetemUrbanupriPtuju(številočlanovniznano)inoštevilunaročnikovdrugegačasopisja(mariborskivečernikJutra10,Domovina7,Jutro3,Kmetskilist2,Politika2)opozarjatanapolitičnanesoglasjavobčini.49

Porazpoložljivihvirihsklepamo,dajenasprotni tabor ob liberalnih učiteljih (MirkoMajcen,EmaMačusPotrč)dejavnonastopilvProsvetnemdruštvu,priSokoluinvDruštvukmečkihfantovindeklet.Gotovoje,dajevplivdr.JožetaPotrča,“zagrizenegaidejnegakomunista,vpropagandizelospretnega”,dosegelomenjenadruštva.50

Prosvetno društvozmanjšoknjižnicojessvojimkulturno-prosvetnimdelompritegnilovečsodelavcev,mednjimi“poljedelcaizDesenc,pristašaZvezedelovnegaljudstvaSlovenije”FrancaOsojnika,ključavničarjaErnestaRešaizVintarovcev,kovačaFrancaRajšpaizDoličainkovačaJožefaFrasaizPlacarja.51

46PAM,DerStillhaltekommissarfürVereine,OrganisationenundVerbändeinderUntersteiermark–Bekanntmachungen.15.12.1941jebilalikvidiranaHranilnicainposojilnicaSvetiUrbanpriPtujuinhkratizaplenjenehranilneknjižice.

47ŠkofijskiarhivMaribor,F61/16,poročilažupnikovobkanoničnivizitaciji.48Pravtam,F16,škofijskavizitacija1927.Sv.UrbanpriPtuju.Prim.op.5,ZAP,Osnovnašola,šol.leti1930/31in1938/39.49Pravtam,D-22/1940,poročilaodekanijskivizitaciji.Prim.op.5,ZAP,Osnovnašola,šolskoleto1938/39.50AS1551,Odd.I.,Okrajnaglavarstva–preganjanjekomunistov.Seznamikomunistov1919–1940,Kraljevinskabanskauprava–odd.II.1929–1939.51Pravtam.


VolilnerezultatevobčiniSvetiUrbanpriPtujuleta1927prikazujetatabeli9ain9b.40Tabela 9a: Volišče Jiršovci (Drstelja, Janežovci, Jiršovci, Vintarovci): volilna udeležba 66,9 %, oddani glasovi

SLS HSS SDS Nemci Komunisti

86,2% 2,4% 2,5% 1,5% 6,4%

Tabela 9b: Volišče Sveti Urban pri Ptuju (Desenci, Dolič, Levanjci, Sveti Urban): volilna udeležba 60,5 %, oddani glasovi

SLS HSS SDS Nemci Komunisti

80,2% 10,1% / 2,9% 5,9%

Socialistivobčininisodobilipodpore.Neznatnopodporosopoželiradikali(NRS).

Gledenastrankarskarazmerjavobčiniježupniklahkosvariltiste,kisoseopredeliliza7.,toje“komunistično”,volilnoskrinjico.41

Strankarskanesoglasjavdržavijepretrgalakraljeva diktatura.Velikižupanježe8.januarja1929MestnemumagistratunaPtujusporočilskleporazpustitviobčinskeupravevdržavi.

Volitve v državi leta 1931,kojelahkonastopilaleena(Živkovićeva)vladnalista,sopokazale,dasejeobab-stinenciopozicije(vptujskempolitičnemokrajunajmočnejšepozicijeSLS)udeležilovolitev38,7%volilnihupravičencev.42

Političnokrizovdržaviješenaprejpovzročalakraljeva diktatura.Nezadovoljstvoprebivalstvajepoglabljala svetovna gospodarska kriza.Tudipetomajske(javne)volitveleta1935,kisejihjevptujskempolitičnemokrajuudeležilo41,4%volivcev(vbanovini46,9%),nisopomirilenapetostivpolitičnemozračju.UspehdržavneJevtićevekandidatneliste(vokraju89,8%glasov)jemedprebivalstvomsprožilnegodovanje.ZatojeKraljevabanskauprava9.maja1935opozorilasreskanačelstvanaširjenjeneresničnihvestioponarejanjuvolilnihrezultatov:kerse“vnašazmedamedljudmi”,soobčinskiforumidolžninanjeodgovoriti.43Nedvomnosopetomajskevolitverazgibalepolitičnoživljenje:opozicijska združena listaVladkaMačkajevptujskempolitičnemokrajudosegla9,1%glasov(vbanovini14,8%).Legalnapriložnostzasodelovanjevopozicijisejetedajponudilalevici,kijepostalavokrajuakterkmečko-delavskegagibanja.Le-tojeobnerešenihdružbenihingospodarskihproblemihnaPtujskemdobilozagonvzadnjihtridesetihletihminulegastoletja.Naslednjeparlamentarnevolitvesožeopozorilenanovapolitičnarazmerjavokraju.

Javno opredeljevanje volivcev na občinskih volitvah 15. oktobra 1933jelahkosamozagotavljalo zmago vladne Jugos-lovanske nacionalne stranke (JNS). Tajeob69,4%volilniudeležbipridobilavkomasiranihpodeželskihobčinah68,7%glasov,kompromisnalistaJNS13,5%inopozicijska(zakaterojestalaSLS)27,8%.GledenapozicijeSLSnapodeželjupreduvedbokraljevediktaturevolilniizidinisorealni.Zaobčino Sveti Urban pri Ptujuvemosamo,dasejevolitevudeležilo63,5%upravičencevterdajevladna JNSzmagalaz59,2%glasovinsipridobila16odborniškihmest.44

Političnorazgibanostsovnesleobčinske volitve 25. oktobra 1936,takratževčasunovevladne koalicije Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ),vkaterojestopilaSLS.

V občini Sveti Urban pri Ptuju sejevolitevudeležilo71,7%volivcev.ZaJRZsejeopredelilo45,8%volilnihupravičencev,zakompromisnolistoJRZpa42,2%.Oodmevihnalistozdruženeopozicije,kijevokrajuzaradivplivovlevičarjevzadevalanaovire,niporočil.45

40ZAP,MOP,šk.št.266,dok.št.5,šk.št.268.Enotnost,5.8.1927/II,št.29.MariborskivečernikJutra,13.9.1927/I,št.109(povolilnirezultati,delavskiglasoviomejeninaPtuj,Rogoznico,SvetiUrbanpriPtuju).Prim.DelavskogibanjevSloveniji1918–1941,MurskaSobota1974,str.48.

41Enotnost,7.10.1927/II,št.38(Komunistična“pošast”priSv.UrbanupriPtuju).42MariborskivečernikJutra,26.10.1931/V(XII),št.243,9.11.,št.255.43KandidatnavladnilistizaptujskisrezposestnikingostilničarMihaelBrenčičizvoljenzanarodnegaposlanca.ZAP,MOP,šk.št.280,dok.

št.750/35.Prim.MariborskivečernikJutra,7.5.1935/IX(XVI),št.103,8.5.,št.104.Gl.op.3,str.102.KraljevinaJugoslavija,SlužbenilistKraljevebanskeupraveDravskebanovine,23.2.1935,št.16.Kos.,17.4.,št.31,29.4.,št.34A,5.6.,št.45.Kos.

44MariborskivečernikJutra,17.9.1933/VII(XIV).45ZAP,MOP,šk.št.284,dok.št.2029/36.MariborskivečernikJutra,27.10.1936/X(XVII),št.246.

218


219

VIRI IN LITERATURA1.ArhivRepublikeSlovenije,AS1551OddelekI,Okrajnaglavarstva–preganjanja

komunistov1919–1940,Kraljevskabanskauprava–oddelekI.1929–1939.AS,A–Ž1,Sreziinindustrijskestroke.AS,fasc.348,437,Stroke–industrijapostrokah.

2.DelavskogibanjevSloveniji1918–1941,MurskaSobota1974.

3.Enotnost,II/1927,št.29,38.

4.GemeindelexikonderimReichsrateVertretenen,KönigsreicheundLänderIV.Steiermark,Wien1905.

5.L.Kostić,StatistikaizboranarodnihposlanikaKraljevineSHS,održanih18.3.1923,DefinitivnirezultatipopisastanovništvaKraljevineSHS31.1.1921.

6.KrajevniLeksikonSlovenijeIV.PodravjeinPomurje(ur.RomanSavnik),Ljubljana1980.

7.KraljevinaJugoslavija,SlužbenilistKraljevinskebanskeupraveDravskebanovine,VI/1935,št.16Kos,31,34A,45Kos.

8.KraljevinaSHS,UradnilistLjubljanskeinMariborskeoblasti,IX/1927,št.4.

9.LeksikonDravskebanovine,Ljubljana1937.

10.MariborskivečernikJutra,I/1927,št.109;V(XII)/1931,št.243,255;VII(XIV)/1933,št.235,236;IX(XVI)/1935,št.103,104;X(XVII)/1936,št.246.

11.AntonMelik,Slovenija–geografskiopisII.Opisslovenskihpokrajin,2.zv.,ŠtajerskasPrekmurjeminMežiškodolino,Ljubljana1957.

12.MNOM–MuzejnarodneosvoboditveMaribor,VertrauensmännerlistederUntersteiermark.

13.PAM–PokrajinskiarhivMaribor,Izjavezamajniškodeklaracijo1917–1918,ActadeclarationifaventiaI.,II.DerStillhaltekommissarfürVereine,OrganisationenundVerbändederUntersteiermark,Bekanntmachung.

14.PMP–PokrajinskimuzejPtuj,ArhivZgodovinskegaoddelka,fasc.Antikomunističnadejavnost,Društvaindrugeorganizacije.

15.Prispevkizazgodovinodelavskegagibanja,III/1962,št.1.

16.Ptujskilist,I/1919,št.22;II/1920,št.27.

17.Ptujskitednik,XI/1959,št.35.

18.RazpraveZnanstvenegadruštvavLjubljani14,Historičniodsek5,Ljubljana1936.

19.RevolucionarnodelavskogibanjevSloveniji1921–1924,Ljubljana1975.

20.Slovenec,LV/1927,št.18a.

21.Slovenskigospodar,XXXIV/1900,št.4;XXXV/1901,št.9,13;XXXVI/1902,št.5;XLI/1907,št.38;XLII/1908,št.5,6,39;XLIII/1909,št.9,18,22.

22.SpecialOrtsRepertoriumvonSteiermark,Wien1883,1893.Leksikonobčin,kraljestevindeželzastopanihvdržavnemzboru,izdelanporezultatihpopisaljudstevdne31.grudna1900,IV.Štajerska.

23.SpecijalnikrajevnirepertorijavstrijskihdeželIV.Štajersko,Dunaj1918.

24.SplošnipregledDravskebanovine,Ljubljana1939.

25.SpominskizbornikSlovenijeob20-letniciKraljevineJugoslavije(ur.J.Lavrič,J.Mal,F.Stele),Ljubljana1939.

26.StatističkipregledizboranarodnihposlanikazaustavotvornuskupštinuKraljevineSHSizvršenihnadan28.nov.1920.godine,Beograd1921.

27.StatistikaizboranarodnihposlanikaKraljevineSHSodržanih8.feb.1925,Beograd1926.


Prisokolski četi,ustanovljenileta1930,jetelovadilotudido100otrok;društvojeimelodo25članovinčlanic.Priutrjevanjunarodnezavestijevelikostoriloučiteljstvo,šezlastiMirkoMajcen,načelniksokolov.Članisonastopalinažupnihzletih(1932vPragi),ustanovilisolastnoknjižnico,imelilastnogodbonapihalaterdramskikrožek.ZaradislužbenepremestitveMirkaMajcnajedruštvenodeloleta1939usahnilo.52

Spredavanji,tekmovanjikoscevinžanjicsejepredstavljaloDruštvo kmečkih fantov in deklet.Manifestativniznačajjedoseglatekmakoscev27.avgusta1939.ObprisotnostičlanovdruštvaizSvetegaJurijaobŠčavniciinsHajdinejeJožeLackonavzočimspregovorilopuntarskemduhuslovenskegakmetaterbojuzapravicedelavcevinkmetov.53

Društvo,ustanovljenoleta1935,jevodilJožeZelenikizLevanjcevinještelookoli40članov;večdruštvenihčlanovsejepridržavnozborskihvolitvahleta1938opredelilozaopozicijo.

Izzapisanegasledi,dasosestrankarska nasprotja usmerjala v društveni dejavnosti. Po prihodu okupatorja sejetavskladuzuničevanjem slovenstva lotilpregonov,uničevanjaslovenskihknjižnic,ukinjanjaslovenskihšol,društev,denarnihustanovinzaplembnjihovegapremoženjavpridSpodnjeŠtajerske.TakojebilotudivobčiniSvetiUrbanpriPtuju.54

Gospodarske,družbeneinpolitičnerazmerevobčinisoodsevalevčasuokupacije.

52Gl.op.46.SokolskodruštvoSvetiUrbanpriPtujujebiloukinjeno28.2.1942.Primop.5.,Osnovnašola,šolskoleto1938/39.ZAP,Rodbinskiinosebnifondi,ZbirkaKomacRadoslava(MirkoMajcenodruštvenemdelupriSvetemUrbanu).Gl.op.37,PMP,Društvaindrugeorganizacije.IvanKreft,TrisrečanjazLackompred20leti;v:Ptujskitednik,4.9.1959/XI,št.35.

53Gl.op.46.DruštvokmečkihfantovindekletSvetiUrbanjebiloukinjeno15.10.1941.Okupatorjevletih1941in1942ukinilše:Fantovskiodsek,Gospodarskobralnodruštvo(1.12.1941),Krajevnokmečkozvezo,Marijinodružbo,Pevskodruštvo(15.11.1941),Prostovoljnokrajevnopožarnobrambo,Sadjarskodruštvo.

54NacističnapropagandanaPtujskemjebilaokrepljenapoanšlusu(pričakovanjaoureditvikmečkegavprašanja).Propagandajevokrajudelovalaprekzaupnikov(Vertrauensmänner);priSvetemUrbanustabiladva(MuzejnarodneosvoboditveMaribor,VertraensmännerlistederUntersteiermark,izd.Gaugrenzlandamtzaptujskiokraj,“Vertraulich”).

Slika 10: S slamo krita cimprana kmečka hiša v Vintarovcih št. 12 (foto: Milko Rojs, 2005)

220


221

Objektivnerazmeresovplivalenarastinupadanjeprebivalstva:leta1910ježivelovobčini558ljudi,leta1921538,desetletpozneje579,pokomasacijiobčinpa2.692.

Kljubnemškimraznarodovalnimprizadevanjemjepodeželjeponarodnostnistrukturiostaloslovensko.Pre-bivalstvosejeoklepalomaternegajezika,svojekulture(vobčiniSvetiUrbanpriPtujujebiloleta19310,14%ljudinemškenarodnosti).Zaprebujanjenarodnezavestisovelikostorilaslovenskadruštva.Narodnazavednostsejepokazalameddeklaracijskimgibanjemvletih1917in1918,kojesteklozbiranjepodpisovzamajniškoizjavoJugoslovanskegaklubanaDunaju(ohranjenesodeklaracijskeizjavezaDrsteljo,Janežovce,SvetiUrbanpriPtuju,Vintarovce).

Medsvetovnimavojnamajeutrjevanjenarodnezavestislonelonamnogihdruštvih:vobčini,kjerjeimelanaj-večjooporoSlovenskaljudskastranka,jedelovalovečcerkvenihdruštev.Bralcesodoseglanabožnainliberalnaglasila.Vtridesetihletihminulegastoletjasosenekateriučiteljidejavnovključilivposameznaliberalnadruštva(Prosvetnodruštvo,Sokol,Društvokmečkihfantovindeklet),kamorsoseglitudilevičarskivplivi.Tisosekazalivobčinikonecdvajsetihletinvtretjemdesetletjuprejšnjegastoletja–obnerešenemkmečkemvprašanjuinposledicahsvetovnegospodarskekrizeterpodvplivomdr.JožetaPotrča,komunistainetikaizVintarovcev.

Specifičnedružbene,gospodarskeinpolitičnerazmerevobčiniSvetiUrbanpriPtujusoseodrazilesprihodomnemškegaokupatorja.

SUMMARYThePtujpoliticalcountywasregardedasanundevelopedruralarea,whereabout95%ofthepopulationlivedinthecountry.Until1933,theStUrbanmunicipalityextendedover524ha.andafterthecommassationofthemunicipalitiesitwasextendingover3400ha.Itwasthesixthbiggestmunicipalityinthecountybyitssize.AcharacteristicofthePtujcountrysidewasruraloverpopulation:onthelastAustrianpopulationregistrationin1910,therelivedover89peoplepersquaremeterandin1937over88peoplepersquaremeterintheStUrbannearPtujmunicipality.

Thesettlementandthemigrationsofthepopulationwereinfluencedbynaturalresources(greaternumberofpeoplesettledintheareaswherewinegrowingwaspossibleandafewernumberofpeoplesettledinwetareas),andaboveallthesocial-economicsituationinthecounty(winegrowingcrisis,theconsequencesoftheFirstWorldWar,diseases,industrialretardation,unorganisedagriculturalmarket,unsolvedagrarianreform,indebtedness,consequencesoftheworldeconomycrisisandemigration).

BesidesagricultureandstockbreedingtheinhabitantsoftheStUrbanmunicipalitymostlyengagedinfruitgrowingandtoalesserdegreealsowinegrowing(inthelowergeographicalpositionstherewasmuchself-sownvine);inaddition,theysoldfirewoodfromheterogeneousforests.Duetotrafficinaccessibilitythecropsmostlyremainedwithinlocalboundariesorweresoldatlowprices.

Theabove-mentionedcircumstancesledtosocialstratificationinthecountrysideofthePtujpoliticalcounty;over83%ofpeopletookupagriculture.Thelandownerswith2to5ha.oflandwerepredominant.ThegreatestnumberofthosewhocouldnotfollowforeigncompetitionwasintheStUrbanmunicipality(over21%).Middle-classfarmers,especiallyinthepassiveareas,weretroubledwithdebtsandhavingtocareforlargefamilies(in1931anaveragenumberof4.1membersperfamilywasrecordedintheStUrbanmunicipality).IntheStUrbanmunicipalitythepropertywasinthehandsofthefarmersfromthelowerregionsandthecitizensofPtuj,LowerBregandMaribor.Inordertosurvive,cottagersorironworkerswhoownedlessthan2ha.oflandalsoworked


28.SvetmedMuroinDravo(ur.ViktorVrbnjak),Maribor1968.

29.ŠkofijskiarhivMaribor,F61,D-22/1940.

30.Štajerc,II/1902,št.4,6;III/1902,št.3.

31.Tabor,IV/1923,št.66,68;VI/1925,št.40;VIII/1927,št.19.

32.LojzeUde,Slovenciinjugoslovanskaskupnost,Maribor1974.

33.UradnilistKraljevineSHSLjubljanskeinMariborskeoblasti,VI/1924,št.22.

34.ZAP–ZgodovinskiarhivPtuj,fondMestnaobčinaPtuj(MOP),šk.št.262,266,280,282,284,287,298,308;SreskonačelstvoPtuj,fasc.1;Rodbinskiinosebnifondi;sg.78/17,OkrajniLOMaribor–zaplembe–komisijazaagrarnoreformoPtuj1945–1964,Inventar.

POVZETEKPtujskipolitičniokrajjeveljalzaagrarnonerazvitoobmočje;napodeželjuježivelookoli95%prebivalstva.ObčinaSvetiUrbanpriPtujujedoleta1933obsegala524ha,pokomasacijiobčinpanad3.400ha.Povelikostijebilatedajvokrajunašestemmestu.Značilnostptujskegapodeželjajebilaagrarnaprenaseljenost:obzadnjemavstrijskemštetjuleta1910jevobčiniSvetiUrbanpriPtujuživelonakm2povprečnonad89ljudi,leta1937pavečkot88.

Naposelitevingibanjeprebivalstvasovplivalenaravneznačilnosti(večjaposelitevobintenzivnemvinogradni-štvuinmanjšanamokrotnemobmočju),predvsempagospodarskeindružbenerazmerevokraju(vinogradniškakriza,poslediceprvesvetovnevojne,bolezni, industrijskazaostalost,neorganizirankmetijskitrg,nerešenaagrarnareforma,zadolževanje,posledicesvetovnegospodarskekrizeinizseljevanje).

VobčiniSvetiUrbanpriPtujujebilopolegpoljedelstvainživinorejerazvitopredvsemsadjarstvo,vmanjšimeripatudivinogradništvo(vnižjihlegahprecejsamorodnice);mešanigozdovisodajalidrvazaprodajo.Zaradiprometnenedostopnostisopridelkiostajalidomaalipasojihprodajaliponizkiceni.

Zaradiomenjenihokoliščinsejenapodeželjuptujskegapolitičnegaokrajapojavilodružbenorazslojevanje;skmetijstvomsejeukvarjalonad83%prebivalstva.Prevladovalisoposestnikiz2do5hazmelje.Največtistih,kinisomoglisledititujikonkurenci,jebilovobčiniSvetiUrbanpriPtuju(nad21%).Srednjekmete,posebnospasivnihobmočij,sobremenilidolgoviinskrbzavelikedružine(leta1931jebilvobčiniSvetiUrbanpriPtujupovprečno4,1družinskičlan).VobčinisoimeliposestikmetjeznižinskihpredelovinmeščaniPtuja,SpodnjegaBregainMaribora.Dabiseposestnikipreživili,sojimbilinavoljokočarjialiželarjizmanjkot2hazemlje(vobčiniSvetiUrbanpriPtujujebiloteh2,9%).Brezzemljesobilipoljedelskidelavci,kisoiskalizaslužekprizemljiškemposestnikualikotsezonskidelavcidrugod.Odvoljegospodarjevsobilipovsemodvisniviničarji.

222


223

WegensolchenZuständekamesaufdemLanderundumdieStadtPettauzurgesellschaftlichenSchichtenbildung.MitLandwirtschaftbeschäftigtesichüber83%derBevölkerung.EsgabsehrvieleLandbesitzermit2-5HektarLand.InderGemeindeSt.UrbanlebteeingroßerTeil(21%)derLeute,diemitderausländischenKonkurrenzeinfachnichtSchritthaltenkonnten.DiemittlerenBauernausdenpassivenGebietenwarenstarkverschuldetundhattendazunochgroßeFamilien(1931hatteeineFamilieindieserGemeindeimDurchschnitt4,1Famili-enmitglieder).LandbesitzerinderGemeindewarenzumeistBauernausniedrigenGebietenundEinwohnerderStadtPettau,desGebietesSpodnjiBregundMarburg.Umzuüberleben,halfensolchenLandbesitzernKätner-Leutemitwenigerals2HektarLand(inderGemeindeSt.Urbangabes2,9%solcheLeute).OhneLandwarendieFeldarbeiterdieihrenVerdienstbeiLandbesitzernsuchtenoderarbeitetenalsSaisonarbeiteranderswo.GanzabhängigvonderLaunederHerrenwarenaberdieWinzer.

DieobjektivenZuständebeeinflusstendasWachstumunddieBevölkerungsabnahme:1910lebteninderGeme-inde558Leute,1921538Leute,zehnJahrespäter579undnachderVereinigungderGemeinden2692Leute.

TrotzderdeutschenAnstrengungen,bliebdasLand-betrachtetnachderNationalstruktur-slowenisch.DieBe-völkerunghieltfestanihrerMuttersprache,undKultur(inderGemeindeSt.Urbangabes19310,14%BewohnermitdeutscherNationalität).ZurErweckungdesNationalbewusstseinstrugensehrvieldieslowenischenVereinebei.DasNationalbewusstseinzeigtesichinderZeitderDeklarationsbewegungindenJahren1917und1918,alsmanmitderUnterschriftssammlungfürdieMaideklarationdesJugoslawischenVereinsinWien(esgibtnocherhalteneDeklarationsaussagenderOrteDrstelja,Janežovci,Sv.UrbanpriPtuju,Vintarovci),begonnenhatte.

WährendderzweiWeltkriege,sorgtenfürdieStärkungdesNationalbewusstseinsvieleunterschiedlicheVereine:inderGemeindeSt.Urban,wardiestärkstePartei,dieSlowenischeVolkspartei(Slovenskaljudskastranka)undesgabsehrvielekirchlicheVereine.DieLeserkonntensichinformierenmitHilfedergeistlichenundliberalenZeitschriften.IndendreißigerJahrendesvergangenenJahrhundertshabeneinigeLehrerineinzelnenVereinen(Prosvetnodruštvo-Bildungsverein,derSokol,Društvokmečkihfantovindeklet-VereinderLandesjungenundMädchen)sehraktivmitgearbeitet.AuchindiesenVereinenspürtemandenEinflussder„Linkshänder“.DieseEinflüssezeigtensichinderGemeinde,EndederzwanzigerJahredesvergangenJahrhundertsundzwarinderoffenenFrageüberLandwirtschaftundAuswirkungenderweltweitenWirtschaftskrise.NichtzuübersehenwarauchderEinflussvonDr.JožePotrč-KommunistundEthikerausVintarovci.

Sehrspezifischegesellschaftlich-wirtschaftlicheundpolitischeZuständeinderGemeindeSt.UrbanbeiPettauzeigtensichnatürlichmitderAnkunftderBesetzungsmacht.


forthelandowners(intheStUrbanmunicipalitytherewere2.9%ofsuchlandowners).Peoplewhoownednolandwereagriculturalworkerswhosearchedforworkwithlandownersorasseasonworkerselsewhere.Onlythevinedresserswerecompletelydependentonthewillofthelandowners.

Theobjectiveconditionsinfluencedthegrowthanddecreaseofthepopulation:in1910therelived558peopleintheStUrbanmunicipality,in1921ithad538inhabitants,tenyearslater579andafterthecommassationofmunicipalities,itconsistedof2692inhabitants.InspiteofGermanaspirationsfordenationalisation,thecoun-trysideremainedSlovene,intermsofitsnationalstructure.Thepopulationpreservedtheirmothertongueandtheirculture(in1931therewere0.14%ofpeopleofGermannationalityintheStUrbannearPtujmunicipality).TheSlovenesocietieshavedonemuchfortheawakeningofnationalawareness.Thiswasreflectedinthetimeofthedeclarationmovementbetween1917and1918whenthesignaturesgatheringfortheMayDeclarationwasinprogress,stimulatedbytheYugoslavClubinVienna(thedeclarationstatementsforthesitesofDrstelja,Janežovci,StUrbannearPtujandVintarovcihavebeenpreserved).

DuringtheinterwarperiodtheprocessofestablishingSlovenenationalawarenesswasdependentonmanysocieties:intheDestrnikmunicipality,wheretheSloveneNationalPartyhadthebiggestsupport,thereweremanyreligioussocieties.Thereaderswerereceivingreligiousaswellasliberalpapers.Inthe1930ssomeoftheteachershavevoluntarilyjoinedasactivemembersincertainliberalsocieties(theCulturalSociety,theSokolSociety,SocietyofBoysandGirlsattheCountryside)whichwereonmanyoccasionsinfluencedbytheideasoftheleft-wing.BesidestheunsolvedagrarianquestionandtheconsequencesoftheworldeconomycrisisandundertheinfluenceofJožePotrč,PhD,thecommunistandhumanistcomingfromVintarovci,theinfluencesoftheliberalswerealsoexhibitedinthemunicipalitytowardstheendofthe1920sandinthe1930s.

WiththepresenceofGermanoccupation,thespecificsocialandeconomicaswellaspoliticalconditionsintheStUrbannearPtujmunicipalityhavejustifiedtheirexistence.

ZUSAMMENFASSUNG DerpolitischeBezirkvonPtuj(Pettau)galtalsagrarischnichtentwickeltesGebiet;aufdemLandlebteungefähr95%derBevölkerung.DieGemeindeSt.UrbanbeiPettauumfasstebiszumJahr1933,524HektarundnachderVereinigungderGemeinden,3400Hektar.NachderGröße,lagdieGemeindedamalsindiesemBezirkandersechstenStelle.DasMerkmalldiesesländlichenGebieteswardieagrarischeÜberbevölkerung:nachderletztenösterreichischenVolkszählungausdemJahr1910,lebteninderGemeindeSt.UrbanbeiPettauaufeinemkm2über89PersonenundimJahr1937mehrals88Personen.

EinengroßenEinflussaufdieBesiedelungunddieBevölkerungsbewegunghattennatürlicheGegebenheiten(stärkereBesiedelungbeiintensiveremWeinbauundetwasschwächereBesiedelungaufnassemGebiet),vorallemaberdiewirtschaftlich-gesellschaftlicheZuständeindiesemBezirk(Weinbaukrise,Auswirkungendes1.Weltkrieges,Krankheiten,industrielleUnterentwicklung,einnichtorganisiertesLandwirtschaftsmarkt,ungelösteAgrarreform,Verschuldung,AuswirkungenderweltweitenWirtschaftskriseundAuswanderung).

NebendemLandbauundViehhaltungbeschäftigtensichdieBewohnerderGemeindeSt.UrbanvorallemmitObstbauundetwaswenigerauchmitWeinbau(inunterenGebietengabesHybridrebe);dievielenMischwälderwarenidealfürBrennholz–natürlichzumVerkauf.WeilaberdieseGebietenurschwerzugänglichwaren,bliebfastdieganzeErnteZuhauseodermanverkauftesiezueinemsehrniedrigenPreis.

224


225225

Društva v Destrniku od 1929 do 2005

224


MetkaKajzer,dipl.org.turiz.ObčinaDestrnik

[email protected]

UDK061.22/.23(497.4Destrnik)“1929/2005”

Ključnebesede:Destrnik, društva, 1929–2005

MetkaKajzer

226


227


UVOD

VobčiniDestrniksoleta2005aktivnodelovalanaslednjadruštva:ProstovoljnogasilskodruštvoDesenci,LovskadružinaDestrnik,KrajevnaorganizacijaRdečegakrižaDestrnik,ProstovoljnogasilskodruštvoDestrnik,KulturnodruštvoDestrnik,TurističnodruštvoDestrnik,DruštvoupokojencevSvetiUrban

Destrnik,DruštvokmeticDestrnik,DruštvovinogradnikovinsadjarjevosrednjeSlovenskegorice,Športnodru-štvoDestrnik,GasilskazvezaDestrnik,ŠportnodruštvoPlacar,DruštvomladihDestrnik,TenisklubDestrnik,ŠportnorekreacijskodruštvoUrban–Destrnik,ZdruženjelikovnikovpriUrbanuDestrnik.1

Izregistradruštevjerazvidno,dajevtemobdobjudelovalošenekajdruštev,kipasoprenehaladelovatiinsobilaizregistraizbrisana.Predstavljenasoletistadruštva,kisovodenavregistrudruštevpriUpravnienotiPtujnadan8.julija20052inkissvojimiaktivnostmiterprostovoljnimdelomohranjajoduhovnoinmaterialnodediščinoterkulturnoidentitetoobčine.

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DESENCILeta1929sokmetjeizvasiLevanjci,Desenci,Svetinci,VelovlekinLočičnapobudotakratnegažupnikaRaz-bornikainFrancaČehaizDesencevustanoviliProstovoljnogasilskodruštvoDesenci.PrvipredsednikdruštvajebilustanoviteljinpobudnikFrancČehizDesencev.3

ŽeistegaletajedruštvozgradilogasilskidomsstolpominkupilonovomotornobrizgalnoRosenbauerzopremozagašenje,kijošedaneshranijovgasilskemdomu.Leta1941jebilkupljenvprežnivozzaprevozopremeingasilcev.4

Vdruštvusejemednjegovimdelovanjemzamenjalokarnekajpredsednikov.ZaFrancemČehomjedruštvovodilOtmarSimoničizGomilcev,natojebilpredsednikJanezKrajncizDesencev.Od1973do1988jebilpredsednikdruštvaFrancRodež,od1989do1990AlojzToplak,leta1990MilanMuraj,od1991do2003paAntonŽampa.Leta2003jevodenjedruštvaprevzelJožeKorošec.5

Članidruštvasoleta1955kupiliprvovoziloznamkeLancia.Leta1956jebilrazvitnovgasilskiprapor.Vza-četkušestdesetihletpreteklegastoletjajebilakupljenanovamotornabrizgalnaRosenbauer,kišedanesslužisvojemunamenu.6

Leta1975jebilzgrajennovgasilskidomzdvorano,letopoznejeparazvittudimladinskigasilskiprapor.Obpraznovanju50.obletnicedruštvajebilkupljennovgasilskiterenskiavtomobilUAZ.Leta1981sokobstoječemudomudogradilišemanjšogaražo,čez10let,leta1991,pasozačeliobnavljatidom.Leta1992sokupilirabljenoavtocisternoTAM110,leta1994pašeavtomobilskoprikolicozapotrebemobilnostiinpripravljenostigasilske

1Zakonodruštvih,Ur.l.RS,št.60/1995.2Seznamdruštev,kisovpisanavregisterdruštevpriUpravnienotiPtujnadan8.7.2005.3Žampa,A.(2000,29.september).PredstavitevprostovoljnegagasilskegadruštvaDesenciodustanovitveleta1929do2000,Občan,8,

prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.5.4Pravtam,str.5.5PodatkeopredsednikihdruštvamijeposredovalJožeKorošec(ustnivir).6Žampa,A.(2000,29.september).PredstavitevprostovoljnegagasilskegadruštvaDesenciodustanovitveleta1929do2000,Občan,8,

prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.5.


IZVLEČEKAvtorica predstavlja šestnajst društev, ki so leta 2005 delovala na območju Destrnika. Podatki o društvih so iz registra, avtorica pa je sledila društvom od časa nastanka dalje. Pri nastajanju prispevka so ji pomagali tudi člani društev, za kar se jim zah-valjuje.

Societies in Destrnik from 1929 to 2005

ABSTRACTThe author presents sixteen societies which were in existence in 2005 in the area of Destrnik. The data on the societies are taken from a register which helped the author to follow the societies back to the time of their for-mation. In writing of the contribution she was assisted by the members of the societies for which she is very grateful.

Die Vereine in Destrnik zwischen den Jahren 1929 und 2005

SYNOPSISDie Autorin stellt 16 Vereine vor, die auf dem Gebiet Destrnik tätig waren. Die Angaben sind aus den Registern der Vereine. Die Autorin folgte den Angaben bis zur Gründung der Vereine. Bei dem Beitrag halfen der Autorin auch viele Vereinsmitglieder und sie bedankt sich herzlich für deren Hilfe.

228


229

Leta2004jezačelveljatinovzakonodivjadiinlovstvu,kijetudinaravovarstvenousmerjeninlovcezavezuje,daskrbijozaohranjanječisteinzdravenaraveterzaohranjanjeprostoživečihdivjadi.Vtanamenvsakoletoorganizirajočistilnoakcijo.

Leta2005jedruštvoštelo51članov.14

KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DESTRNIK PopripovedovanjuTinkeVršičizTrnovskevasinajbibilprviobčnizbordruštvaželeta1947.Društvojenatovečkratzakrajšičasprenehalodelovati.Pojavljajoserazličneletniceregistracij,insicer1952,1958in1961,indveimenipredsednikov,AlojzHergainFeliksMajerič.Zapiskiodelovanjudruštvasoohranjeniodleta1995dalje.

Leta1996jedruštvorazvilosvojprapor.DruštvosodelujezObmočnozvezoRdečegakrižaPtuj.Vdruštvurednospremljajosocialnerazmere,nudijopomočobčanomvprimerunaravnihindrugihnesreč,pomagajoostarelim,bolniminosamljenimosebam,vzpodbujajoinorganizirajokrvodajalskeakcijeinpodobno.

Odleta1991do2002jedruštvoizvajalobrezplačnomerjenjepritiskazaobčane,intodoleta1995vprostorihKrajevneskupnostiDestrnik,odustanovitveobčine,tojeodleta1995,pavobčinskisprejemnipisarni.ObčanomjepritiskmerilaMarijaŠtumbergervsakoprvonedeljovmesecuporanimaši.15

Slika 2: Petdeset let Lovske družine Destrnik leta 1996 (foto: Drago Murko; vir: arhiv društva)

14Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2005(arhivObčineDestrnik).

15PodatkeodelovanjudruštvamijeposredovalaMarijaŠtumberger(arhivObčineDestrnik).


opreme.Obpraznovanju70.obletniceobstojadruštva(1999)sopredalinamenunovogasilskovoziloPeugeotBoxerspreurejenoprikolicozaorodje.7

Leta2004jedruštvopraznovalo75.obletnicodelovanja.Obtejpriložnostisogasilskidomdogradiliinobnovili.

Društvojevesčasvelikovlagalovizobraževanjekadrov.Vokvirudruštvajebilazeloaktivnakulturnasekcija,kijenastopalazrazličnimiigrami;sekcijojevodilAlojzToplak.

Leta2005jedruštvoštelo124članov.8DanesjesestavnidelGasilskezvezeDestrnik.

LOVSKA DRUŽINA DESTRNIK LovskodružinoDestrnikjeleta1946ustanovilodevetlovcev,medkaterimijebiltudiIvanRazbornik,takratnižupnikfaresvetegaUrbana.Glavnaskrblovcevjebilagojitevdivjadi,varovanjenaravnegaokoljainpravilnogospodarjenjezdivjadjo.9

Vletihod1950do1955solovcivsakoletospomočjodomačinovuprizorililjudskoigro.

Lovcisosedobivalinaposvetihprilovcemnaklonjenihkmetihalivgostilnah,sajnisoimelilastnihprostorov.Leta1970sosipridobilidokumentacijozagradnjolovskegadomanaDrsteljiingazačeligraditišeistoleto.Vsadelasoopraviliprostovoljno.Lovskidomjebilzgrajenleta1975.10

Leta1982soselovciodločilizagradnjogospodarskegaposlopja.Vneposrednibližinilovskegadomasonaredilišeprostorzačiščenjedivjadi,posebenprostorzahladilnik,shramboinsanitarije.Zgradilisošeoborozavzrejofazanov.Vsakoletojihvloviščevložijookrog200.11

Vlovskidružiniskrbijozaizobraževanječlanov.Članidruštvalahkoopravijoizpitzalovskegačuvajainlovskegatehnika.Vsičlanipodpišejoetičnikodeks,kijeobenemzaprisegavsakegalovca.12

PrvipredsedniklovskedružinejebilKonradVela(1946–1962in1964–1980).Medletoma1962in1964jedružinovodilJankoDokl,od1980do1986paMarjanČeh.Od1986do2001jebilpredsednikKonradBezjak,odleta2001pajepredsednikalistarešinalovskedružineFeliksMajerič.13

Slika 1: Obnovljen gasilski dom v Desencih leta 2004 (foto: Jožef

Korošec; vir: arhiv društva)

7Pravtam,str.6.8Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2005

(arhivObčineDestrnik).9PodatkeodelovanjudruštvamijeposredovalFeliksMajerič(arhivObčineDestrnik).10Bezjak,K.(2000,29.september).LDDestrnikskozičas,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.10.11PodatkeodelovanjudruštvamijeposredovalFeliksMajerič(arhivObčineDestrnik).12Bezjak,K.(2000,29.september).LDDestrnikskozičas,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.10.13PodatkeopredsednikihdruštvamijeposredovalFeliksMajerič(arhivObčineDestrnik).

230


231

Društvojeobpraznovanju“Vrbenskegažegnanja”majavsakoletoprirejalotuditradicionalnovrtnoveselico.24DanesjedruštvosestavnidelGasilskezvezeDestrnik.

Predsednikdruštva jebilod1969do1975AntonZelenikizGomilcev,leta1975jebilpredsednikFerdinandBenkoizSvetincev,od1976do1979ponovnoAntonZelenik,od1979do1996JanezIrglizJanežovcev,od1996daljepajepredsednikMarjanZelenikizJanežovskegaVrha.25

Leta 2005 je društvo štelo 97članov.26

NapobudočlanaGasilskegadruštvaDestrnikOtmarjaSimoničaizVinta-rovcevjevokvirudruštvadelovalaGodba na pihala,kijebilaustanovljenaleta1998.Godbajeprenehaladelovatileta2004.Vseskoziještelapribližno25članov,starihod12do70let.Ob1.majusočlanigodbepovasehigraliprvomajskobudnico.27

KULTURNO DRUŠTVO DESTRNIK KulturnodruštvoDestrnikjebiloregistrirano17.avgusta1978.28

Predtemjedruštvodelovaložeodleta1937kotProsvetnodruštvobratovReš.Meddrugosvetovnovojnojemirovalo,povojnipaspetzaživelo–uprizarjalisoigre.Takratničlanisobilipredvsemučitelji.Društvojeimelosvojprosvetnidom,kisogačlanileta1982obnoviliterdogradiliklubskiprostorssanitarijamiinkuhinjo.29

Društvojeleta1999ostalobrezprostorov,sajjeobčinakulturnidomvrnilaCerkvizaradidenacionalizacijskegapostopka.Leta2004jeRimskokatoliškacerkevkulturnidomprodalanazajobčini,kigajetakojzačeladograjevatiinpreurejativsodobnokulturnodvoranosspremljajočimiprostori,kibodonamenjenidelovanjudruštev.

Predsednikdruštvajebilod1978do2005MilanŠteger.Leta2005jevodenjedruštvaprevzelBrankoŠirec.

Leta2005jedruštvoštelo67članov.Vnjegovemokvirusodelovalenaslednjesekcije:Destrniškioktetterstarejša,mladinskainotroškafolklornaskupina.30

Starejša folklorna skupinajebilaustanovljenaleta1984napobudotakratnihčlanovdruštva.PrvamentoricaskupinejebilaIvankaOgrinc.PopetihletihjevodenjeprevzelaAnicaToplak,ki jeustanovilašeotroškofolklornoskupino.AnicaToplakjestarejšofolklornoskupinovodiladesetlet,natojementorstvoprevzelaJelkaPšajd.Skupinajeob20.obletnicidelovanjapripravilanastop,kijebil6.novembra2004vvečnamenskidvoranivDestrniku.ZavidljivihdvajsetletvskupiniplešetaSuzanaVindišinAndrejZelenik.31

24Irgl,M.(2000,29.september).31letPGDDestrnikvbesediinsliki,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.4.25PodatkeopredsednikihdruštvamijeposredovalMarjanZelenik(ustnivir).26Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2005

(arhivObčineDestrnik).27PodatkeodelovanjugodbenapihalamijeposredovalMarjanZelenik(ustnivir).28RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.29PodatkeodelovanjudruštvamijeposredovalMilanŠteger(ustnivir).30Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjekulturnihprogramovzaleto2005(arhivObčineDestrnik).31Žampa,S.(2004,15.december).20letfolklorneskupinenaDestrniku,Občan,5,str.32.

Slika 4: Predstavitev Gasilskega društva Destrnik v sklopu praznovanja 7. občinskega praznika leta 2005 (foto: Nataša Žižek; vir: arhiv časopisa Občan)


Od1989do1997jebilapredsednicadruštvaMarijaŠtumbergerizJanežovskegaVrha,od1997do2002MarijaStögerizVintarovcev,odleta2002daljepaKlavdijaSlugaizLevanjcev.16

Vdruštvusoposebejponosninakrvodajalce,zlastinatisteposameznike,kisodarovalidragocenotekočinože20-do60-krat.17Leta2005jedruštvoštelo215članov.18

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DESTRNIK Vregisterdruštevjebilotodruštvovpisano14.marca1969.19

Napredlogustanovnihčlanovjebil6.januarja1969sklicanzborobčanov,nakateremjebilsprejetsklepoustanovitvidruštva.20

Članidruštvasospomočjokrajanovzačeligraditigasilskidom,kijebildokončanžeseptembra1970.Vgradnjojebilovloženihvečkot2.500prostovoljnihdelovnihur.Prviprapordruštvajebilrazvitleta1973injesvojemunamenuslužilvsedoleta1999,kojedruštvopraznovalo30.obletnicoobstojainobtejpriložnostirazvilotudinovprapor.21Gasilskodruštvojeleta1972nabaviloprviavtomobil–biljeznamkeDoot–,kigajeleta1975pro-daloinkupilovozilopodjetjaLandRover.Leta1980sozaradipomanjkanjaprostorovobstoječidomnadgradili.Tegaletasonabavilitudiavtocisterno.Leta1981sejedruštvoopremljalozagašenjezahtevnejšihpožarov,zatosonabavilipenilnasredstva,zaščitneobleke,dihalneaparate.22

Odleta1969pavsedodanessočlanidruštvasodelovaliprigašenjuvečkot120požarovinpomagalipridrugihelementarnihnesrečah.Ssvojopožrtvovalnostjosočlanidruštvatvegalitudisvojaživljenja.Januarjaleta1975jenapotinagašenjepožaraizgubilživljenjeustanovničlanJožefZelenik.23

Vzadnjihletihimajočlanidruštvaodjunijadooktobraenkrattedenskooperativnevaje.Namenvajjeustreznousposobitikaderzaoperativnodelovprimeruintervencijobgašenjupožarovalidrugihnesrečah.Istočasnosečlaniusposabljajotudizaradiudeležbenatekmovanjih.

Slika 3: Praznovanje 50. obletnice društva leta 1997

(Foto Langerholc; vir: arhiv društva)

16PodatkeopredsednikihdruštvamijeposredovalaMarijaŠtumberger(ustnivir).17Stöger,M.(2000,29.september).PredstavitevKORKDestrnik,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.9.18Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2005

(arhivObčineDestrnik).19RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.20Irgl,M.(2000,29.september).31letPGDDestrnikvbesediinsliki,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.3.21PodatkeodelovanjudruštvamijeposredovalMarjanZelenik(ustnivir).22Irgl,M.(2000,29.september).31letPGDDestrnikvbesediinsliki,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.3.23PodatkeodelovanjudruštvamijeposredovalMarjanZelenik(ustnivir).

232


233

Leta2002jevodenjedruštvaprevzelaDanicaPernat,kijespoznavanjemkulinarikeinvztrajnimdelomvelikopripomoglakpromocijidruštva.Vturističnemdomusouredilikuhinjo,občasnojepredturističnimdomomdelovalatudikmečkatržnica.SkupajzObčinoDestrniksoizbralinajizvirnejšespominkeobčine.Društvojevelikoprispevalokohranjanjukmečkiheksponatov,kisojihzbralivŠkarjakovemmuzeju,kijevzasebnilastidružineBrenčič.

PolegKmečkegapraznikainblagoslovakonjprirejadruštvošekolesarjenjainpohode.Leta2004jevodenjedruštvaprevzelIvanHauptman.

Društvoimasvojlogotip.Leta2005ještelo111članov.37Lanisovokvirudruštvadelovalenaslednjesekcije:LjudskepevkeUrbančanke,KurentiinAnsambelDinamika.

Sekcija Kurenti jebilaustanovljenaleta1998.VpustnemčasuodganjajozimoinkličejopomladterssvojiminastopipredstavljajoObčinoDestrnik.VsakoletoseskupajzučenciOsnovnešoleDestrnikudeležijopustnepovorke:zdrugimipustnimiskupinamiinlikisesprehodijopoDestrniku.

Skupina Ljudske pevke Urbančankejebilaustanovljena24.februarja2000znamenomoživljanjaljudskihpesmi,kipočasitonejovpozabo.Zaobogatitevinpopestritevna-stopovsomedsepovabilešeharmonikarjasfrajtonarico.Pevkeuporabljajopriročneinstrumente,kotso:lončenibas,glavnik,šef,kuhalnice,piščalkainribežoziromaperilnik(nanjsonekočpraliperilo).

Dne19.februarja2005sovvečnamenskidvoranipredstavilesvojoprvokasetoinzgoščenko.SkupinoUrban-čanksestavljajo:AnicaČeh(vodjaskupine),ElizabetaVajt,FrančkaBrumen,NežikaČeh,MarijaVoda,MarijaBrumeninMarijaZver,nafrajtonaricoigraStankoMušič.38

Ansambel Dinamikajekotsekcijapristopilkdruštvuleta2002.SsvojiminastopipredstavljaobčinopoSlovenijiinzunajnje.

Slika 6: Sodelovanje v povorki na Kmečkem prazniku leta 2001 (Foto Kosi; vir: arhiv društva)

37Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2005(arhivObčineDestrnik).

38Žampa,S.(2005,15.marec).Večerljudskepesmi,Občan,2,str.8.

Slika 7: Škarjakov muzej leta 2003 (foto: Janja Kogej)


Leta1996sejeosemfantovnapobudoMilanaŠtegerjaodločilozdružitisevDestrniški oktet.Članioktetasozizbranimipesmimipopestriliskorajvsakoprireditevvobčini.

Dne1.februarja2004sočlanioktetapripravili8.pevskivečervvečnamenskidvoranipriosnovnišolivDes-trnikuznaslovomPozimiparožicenecveto.Oktetjenastopalvnaslednjisestavi:prvatenorjaToneŽampainStankoBac,drugatenorjaJanezFridlinFrancKumer,baritonMilanŠtegerinIvanHauptman,basIvanPožegarinMarjanZelenik.32

Otroška in mladinska folklorna skupinastazačelidelovatileta2002.VodjaobehskupinjeMarkoPukšič.Dodanesstaskupinižemnogokratnastopilivobčini,ponašatapasetudisštevilniminastopipoSlovenijiinpreknjenihmeja.Skupinipleše-taizvirneljudskepleseizrazličnihslovenskihpokrajin,mentorpapolegtegaposvečaposebnoskrbšeglas-benispremljaviternabaviinšivanjuavtentičnihnošzamladeplesalce.

ObefolklorniskupinipodvodstvomMarkaPukšičapripravitavsakoletovečjokulturnoprireditev.PriorganizacijiprireditvejimapomagaDruštvomladihDestrnik.Leta2003sopripraviliprireditevOtrocizigroinplesnimikorakivjutrišnjidan,leta2004Ples,peseminigra,lanipaSplesnimikorakivprazničnedni.33

TURISTIČNO DRUŠTVO DESTRNIKUstanovniobčnizborTurističnegadruštvaDestrnikjebil16.maja1981vVintarovcihpriOtmarjuSimoniču,kijepostaltudipredsednikdruštva.Natemzborusosodelovali:OtmarSimonič,MijoBurina,BorutPredan,FrancSimeonov,ErvinStöger,MarijaMuršec,AlojzijaHauptman,JanezŽampa,JanezHauptmaninAntonKovačec.Prvičjebilodruštvoustanovljenoželeta1966.TedanjiiniciativniodborzaustanovitevdruštvajevodilFrancSimeonov.PredsednikdruštvajebilJanezŽampa.Kerdruštvonibiloaktivnoinseniprilagajalopravilomtedanjezakonodajeodelovanjudruštev,jebiloizbrisanoizregistra.PovečkratnemspodbujanjuAntonaPurgaizTurističnezvezePtujjebilodruštvoleta1981ponovnoustanovljeno.34

DruštvojebilovregisterdruštevpriUpravnienotiPtujvpisano7.septembra1981.35

DruštvoježevprvemletudelovanjaorganiziraloKmečkipraznik,kijepostalvsakoletnatradicionalnaprireditev.Vželjipolastnihprostorihsoželeta1982začeligraditiprizidekhgasilskemudomu,kisogadokončalivtrehletih.Leta1992jevodenjedruštvaprevzelaJožicaHorvat.Ob15.Kmečkempraznikujebilrazvitdruštveniprapor.Leta1997sejezačelsedajžetradicionalniblagoslovkonjev.IstoletojevodenjedruštvaprevzelIvanZorec.

Društvojenajprejdelovalovspodnjihprostorihturističnegadoma,leta1999pasejepreselilovzgornjeprostore.Vspodnjihprostorihdomadelujedaneszdravstvenaambulanta.36

32Žižek,N.(2004,20.februar).Pozimiparožicenecveto,Občan,1,str.16.33PodatkemijeposredovalMarkoPukšič(ustnivir).34Zorec,I.(2000,29.september).TurističnodruštvoDestrnik,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.7.35RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.36Zorec,I.(2000,29.september).TurističnodruštvoDestrnik,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.7.

Slika 5: Nastop otroške folklorne skupine na prireditvi S plesnimi koraki v praznične dni leta 2005 (foto: Marko Pukšič; vir: arhiv društva)

234


235

Ssvojimikulinaričnimiizdelki(pecivom,kruhomizkrušnepeči,domačimigibani-cami)navdušujejoobiskovalceodblizuindaleč.Rednoseudeležujejoseminarjevinpredavanj,obvečerihpamnogokratpripravljajodelavnice.

Leta2000jedruštvosodelovalostu-rističnimpodmladkomOsnovnešoleDestrnikpriizvedbiprojektaMedenesanje,zakarsoučencidobilisrebrnodržavnopriznanje.44

Odustanovitvedoleta2002jedruštvovodilaMarjanaMohorič,odleta2002daljepagavodiAlenkaGregorec.

Leta2005jedruštvoštelo48članic.45

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV OSREDNJE SLOVENSKE GORICEDruštvojebiloregistrirano17.marca1997.46

Ustanovničlanisobili:StankoPlut,IvanRašl,FrancLacko,AndrejRebernišek,BrankoUrek,FrancPaternost inAntonRebernišek.47Društvojebiloustanovljenopredvsemzato,dabipovezovalovinogradnikeinsadjarjenaobmočjuosrednjihSlovenskihgoricterjihizobraževalo.VdruštvojevključenihkarnekajpridelovalcevzobmočjaobčineDestrnik,zatopotekajopre-davanja,analizeinocenjevanjevina,predstavitveindegustacijenaobčinskihprireditvah.VsakoletopotekavčasumartinovanjazanimivaprireditevDanodprtihvratvinogradniškihkleti.

DruštvovinogradnikovinsadjarjevosrednjeSlovenskegoriceimasvojsedežvMestnemVrhu42,2250Ptuj.PredsednikdruštvaježeodustanovitveAndrejRebernišek.

Leta2004jedruštvoštelo136članov.48

Slika 9: Delavnica z naslovom Priprava na veliko noč leta 2005 (foto: Nada Zupanič; vir: arhiv društva)

44Mohorič,M.(2000,29.september).DruštvokmeticDestrnik,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.8.45Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2005

(arhivObčineDestrnik).46RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.47PodatkeoustanovitvidruštvamijeposredovalAndrejRebernišek(arhivObčineDestrnik).48Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2004

(arhivObčineDestrnik).

Slika 10: Sodelovanje na razstavi društev ob 5. občinskem prazniku leta 2003

(foto: Jasmina Bauman; vir: arhiv društva)


DRUŠTVO UPOKOJENCEV SVETI URBAN DESTRNIKDruštvojebiloregistrirano21.avgusta1987.39Ustanovniobčnizbordruštvajebil3.maja1987vgasilskemdomuvDestrniku.Priustanovitvisosodelovali:AlojzNovak,TunekMurko,AntonHorvat,BolfenkMuršec,MilikaZupaničinJanezJuričizPlacarja.

Obustanovitvijedruštvoštelo70članov,leta2005pajihjebilože353.40PrvipredsednikjebilAlojzNovak,kijedruštvovodildoleta1992.Razvilisotudidruštveniprapor.Odleta1993daljejepredsednicadruštvaJulijanaČernezel.Leta1995jedruštvorazvilonovprapor.

Društvojekarnekajkratmenjalosvojprostore.SprvasobilivprostorihKrajevneskupnostiDestrnik,natovblokuvDestrniku,kasnejevnekdanjidestrniškipoštiinkončnovkletnihprostorihObčineDestrnik,kjerjesedeždruštvašedanes.41

Društvoseukvarjaznaslednjimidejavnostmi:obiskinobdaritevnepokretnih,bolnihinstarejšihobčanov,so-delovanjeprizlatihporokah,raznadružabnasrečanjainsrečanjestarejšihnad70let,organiziranjepredavanjinekskurzij,sodelovanjenaraznihprireditvahvobčini,sodelovanjepričistilnihakcijah.

DRUŠTVO KMETIC DESTRNIKDruštvokmeticDestrnikjebilovpisanovregister17.februarja1997.42Predtemsokmečkeženedelovalevečkot20letkotaktivkmečkihžena.ZačetekorganiziranegadruženjakmeticnaDestrnikusegavleto1975,kojebilmedtrinajstimiaktivinaobmočjuobčinePtujustanovljentudiAktivkmečkihženaDestrnik.43

Članicesodelujejonarazstavahinprireditvah,kotsoobčinskipraznik,kmečkipraznik,majskeigre,srečanjestarejših,kolesarjenje,DobroteSlovenskihkmetijinpodobno.

39RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.40PodatkeodelovanjudruštvamijeposredovalaJulijanaČernezel(arhivObčineDestrnik).41Istivir.42RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.43PodatkemijeposredovalaMajdaKorošec(ustnivir).

Slika 8: Izlet v Gorenjo vas leta 2003 (foto: Franc Černezel; vir:

arhiv društva)

236


237

ŠPORTNO DRUŠTVO PLACAR Društvojebiloregistrirano27.decembra2000.54UstanovilisoganapobudoAlojzaAnžela,FrancaČučkainFrancaAnžela.Naustanovnemobčnemzborusopotrdilistatutinsimboldruštva;vsimbolustamotorzamo-tokrosinžoga.PredsednikdruštvajeAlojzAnžel.Društvojeleta2004štelo27članov.55

DRUŠTVO MLADIH DESTRNIK Društvojebiloregistrirano19.februarja2003.56Namendruštvajedruženje,spoznavanjeinmedsebojnosodelovanjemladih.Članidruštvasoaktivninarazličnihpodročjihvobčini.MladisesrečujejovkletnihprostorihObčineDestrnik,kjerpripravljajorazličnedelavnicezamladeintudizašolskeotroke:velikonoč-naotroškadelavnica,slikanjeskredaminaasfaltobdnevudržavnosti,slikanjenatekstil,slikanjenasteklo,božičnaotroškadelavnica.Zamladinoješeposebejpomembnošportnoudejstvovanje,zatoskrbijozarednešportnetreningesvojihčlanov,pripravljajopatudišportnatekmovanjavodbojkiinmalemno-gometu.Društvomladihjeskupajzmlajšoinstarejšofolklornoskupinopriredilokar

Slika 12: Člani sekcije za motokros leta 2003 (foto: Alojz Anžel; vir: arhiv društva)

54RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.55PodatkemijeposredovalAlojzAnžel(ustnivir).56RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.

Slika 13: Tabor Ciglenca leta 2003 (foto: Marko Pukšič; vir: arhiv društva)


ŠPORTNO DRUŠTVO DESTRNIKRegistriranojebilo27.januarja1999.49

UstanoviteljisobiliVenčeslavKramberger,FrancPukšič,MartinGrajinMatijaZorec.Društvodajevelikpou-darekrekreacijiobčanovinstrokovnivadbišolskemladine.50

Leta2005jedruštvoštelo87članov.Delovalesonaslednjesekcije:košarka(tekmovanjevrekreacijskiligi),šah(tekmovanjevtretjislovenskiligi),nogomet(rekreacijskavadba)insmučarjiskakalci(rekreacijskavadba).Vsklopusekcijsoorganiziralivečtekmovanjvobčinskeminrepubliškemmerilu.51

ČlanismučarskesekcijesovJiršovcihzgradilidveskakalnici.Vsakoletopriredijotekmovanjevsmučarskihskokihzapokalobčine.

Odustanovitvedoleta2005jebilpredsednikdruštvaVenčeslavKramberger.Januarja2005jevodenjedruštvaprevzelSrečkoVrečar.

GASILSKA ZVEZA DESTRNIKRegistriranajebila6.maja199952znamenomzagotovitvepožarnevarnostinapodročjuceleobčine.Vzvezostavključenidvedruštvi:ProstovoljnogasilskodruštvoDestrnikinProstovoljnogasilskodruštvoDesenci.Zvezaorganiziraraznatekmovanja,srečanjaveteranovgasilcev,pregledujehidrantnaomrežja,skrbizavzgojomladihvgasilskemduhuinpodobno.VsakoletuobtednupožarnevarnostipodelinagradeučencemOsnovnešoleDestrnikzanajboljšespisenatemopožarnegavarstva.Članompodeljujejogasilskaodlikovanjainnapre-dovanja.PredsednikzvezeježeodustanovitvedaljeJanezIrgl,njenpoveljnikpaMarjanIrgl.53

Slika 11: Ustanovni občni zbor društva leta 1999 (foto: Milan Rojs; vir: arhiv društva)

49RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.50PodatkemijeposredovalSrečkoVrečar(ustnivir).51Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovšportazaleto2005(arhivObčineDestrnik).52RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.53PodatkemijeposredovalJanezIrgl(ustnivir).

238


239

paintbal,namiznitenis,pohodništvo,kolesarjenje,ribolovindruge.ČlaniribiškesekcijesourediliribnikPečjakvVintarovcih,kjerorganizirajotekmovanjavribolovu.64

Leta2005jedruštvoštelo54članov.NjegovapredsednicajeMartaKaučič.65

ZDRUŽENJE LIKOVNIKOV PRI URBANU DESTRNIKDruštvojebiloregistrirano31.julija2002.VodjazdruženjajeVlastaToplak.66

Društvojebiloustanovljenoznamenompredstavitvekrajanaslikahakademskihslikarjevinkiparjevnakoloniji,kinajbibilaorganiziranavsakodrugoleto.67

Slikajenemapesemjebilmotosrečanjaudeležencev,kisonapovabilodružineMariničizDestrnikanekajdniustvarjalinalikovnemsrečanju.Prvarazstavajebila20.septembra2002,68drugapa24.septembra2004injetrajaladvadni.69OberazstavistapotekalivOsnovnišoliDestrnik.

Leta2002sosevabiluodzvaliakademskislikarjiJožeFoltin,RadoJerič,ManjaJerič,DarinaPavletičLorenčak,PavleSedejinKarenSoklič.Nadrugemsrečanju,leta2004,sosejimpridružilišeBogdanČobal,MilenaHouška-Pavlin,BojanKlančarinakademskakiparkaVlastaZorko.70

Slika 15: Ribnik Pečjak v Vintarovcih leta 2005 (foto: Nataša Žižek; vir: arhiv časopisa Občan)

Slika 16: Krajina iz Destrnika proti Vintarovcem (foto: Jože Foltin; vir: arhiv društva)

64PodatkemijeposredovalaMartaKaučič(ustnivir).65Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovšportazaleto2005(arhivObčineDestrnik).66RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.67LokalniprogramzakulturoObčineDestrnik2004–2007(arhivObčineDestrnik).68Kuhar,M.,inKajaH.(2002,27.september).Slikajenemapesem,Občan,8,str.15.69Žižek,N.(2004,15.december).Slikajenemapesem,Občan,8,str.8.70PodatkemijevpisnioblikiposredovalagospaTanjaMarinič(arhivObčineDestrnik).


nekajkulturnihprireditev:leta2003Otrocizigroinplesnimikorakivjutrišnjidan,leta2004Ples,peseminigra,leta2005paSplesnimikorakivprazničnedni.57

MladiorganizirajotudismučanjenaRogli,pustnozabavo,taborjenje,decembrapapripravijoprogramzanaj-mlajšeznaslovomSrečanjezBožičkom.58

Leta2005jebilovdruštvu67članov.59PredsednikdruštvajeMarkoPukšič.

TENIS KLUB DESTRNIKKlubjebilregistriran18.marca2004.60

Polegvadbeprirejatradicionalnimedobčinskiturnirvtenisuznaslovom+100letvparihmoški.Vsklopupraznovanjaob7.občinskempraznikujeklubleta2005pripravilrazstavoouspešniteniškikarieriUrškeJuričizPlacarja.61

Kluborganiziratečajtenisazaodrasleinmladino.VodjaklubajeMilanŠteger,leta2005pajebilovčlanjenih36ljubiteljevtenisa.62

ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO URBAN – DESTRNIKDruštvojebiloregistrirano20.februarja2004.63

UstanovljenojebilonapobudoMarteKaučič,MilanaZverainVladaSimoniča.Vdruštvojevčlanjenapopu-lacijavsehstarostnihskupin,od4do79let.Članidruštvaseukvarjajoznajrazličnejšimiaktivnostmi,kotso:

57PodatkemijeposredovalMarkoPukšič(ustnivir).58Žampa,S.(2005,15.marec).Aktivnostimladih,Občan,2,str.2.59Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2005

(arhivObčineDestrnik).60RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.61Žižek,N.(2005,13.julij).Izvedliturnirinprvenstvo,Občan,6,str.24.62Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovšportazaleto2005(arhivObčineDestrnik).63RegisterdruštevpriUpravnienotiPtuj.

Slika 14: Medobčinski turnir v tenisu leta 2005 (foto:

Nataša Žižek; vir: arhiv časopisa Občan)

240


241

POVZETEKVprispevkusopredstavljenadruštvanaobmočjuDestrnikaodnjihovegavpisavregisterpriUpravnienotiPtujpavsedoleta2005,kosopodatkivzetiizregistra.

Leta2005sovobčiniaktivnodelovalanaslednjadruštva:ProstovoljnogasilskodruštvoDesenci,Lovskadruži-naDestrnik,KrajevnaorganizacijaRdečegakrižaDestrnik,ProstovoljnogasilskodruštvoDestrnik,KulturnodruštvoDestrnik,TurističnodruštvoDestrnik,DruštvoupokojencevSvetiUrbanDestrnik,DruštvokmeticDestrnik,DruštvovinogradnikovinsadjarjevosrednjeSlovenskegorice,ŠportnodruštvoDestrnik,GasilskazvezaDestrnik,ŠportnodruštvoPlacar,DruštvomladihDestrnik,TenisklubDestrnik,ŠportnorekreacijskodruštvoUrban–Destrnik,ZdruženjelikovnikovpriUrbanuDestrnik.

Izregistradruštevjerazvidno,dajevtemobdobjudelovalošenekajdruštev,kipasoprenehaladelovatiinsobilaizregistraizbrisana.Predstavljenasoletistadruštva,kisobilavodenavregistrudruštevpriUpravnienotiPtujnadan8.julija2005.

SUMMARYThearticledescribesthesocietiesactive intheareaofDestrnikfromtheirentry intotheregisterof theAdministrationOfficeofPtujto2005,whenthedatawerecollectedfromtheregister.

In2005,thefollowingsocietiesofthemunicipalityofDestrnikhavebeenrecordedasactive:TheVoluntaryFiremenBrigadeofDesenci,TheHuntingSocietyofDesenci,ThelocalRedCrossOrganisationofDestrnik,TheTouristSocietyofDestrnik,TheSocietyfortheRetiredofStUrban-Destrnik,ThePeasantWomen’sSo-ciety,TheWinegrowers’andFruitgrowers’SocietyofthecentralpartoftheSlovenskegoricehills,TheSportsSocietyofDestrnik,TheFiremenAssociationofDestrnik,TheSportsSocietyofPlacar,TheYouthSocietyofDestrnik,TheTennisClubofDestrnik,SportsandRecreationSocietyofUrban-Destrnik,Artists’AssociationofUrban–Destrnik.

Accordingtotheregisterofthesocietiesandassociations,itisevidentthatinthisperiodafewadditionalsocie-tieshavebeenactivebuthaveceasedtoexistandhavebeendeletedfromtheregister.Thiscontributionincludesonlythosesocietiesandassociations,whichhavebeenregisteredinthesocietiesregisterattheAdministrationOfficePtujuntil8thJuly,2005.

ZUSAMMENFASSUNG DieserBeitragstelltdieVereineinDestrnikvor,diebeiderVerwaltungsbehördePtujeingetragensind.DerAuszugderVereinewurdeerstelltam8.7.2005undalledieseVereinesindnochHeuteaktiv.

VorgestelltwerdenfolgendeVereine:freiwilligeFeuerwehrDesenci,JägervereinDestrnik,örtlicheOrganisationRotesKreuzDestrnik,freiwilligeFeuerwehrDestrnik,KulturvereinDestrnik,FremdenverkehrsvereinDestrnik,SeniorenvereinSv.Urban-Destrnik,VereinderBäuerinnenDestrnik,VereinderWeinbauerundObstbauerOsrednjeSlovenskegorice,SportvereinDestrnik,FeuerwehrverbandDestrnik,SportvereinPlacar,JugendvereinDestrnik,TennisklubDestrnik,Sport-undErholungsvereinUrban-Destrnik,VerbandderbildendenKünstlerbeiUrban–Destrnik.

AufgrundihrerBemühungenundfreiwilligenArbeit,habendieVereinsmitgliedereinengroßenEinflussaufdieEntwicklungderlokalenGemeindeundzwarbesondersaufdenGebietenwieKultur,Humanitarismus,SportundTourismus.

AusdemVereinsregistergehthervor,dasszwischendenJahren1929und2005nocheinigeandereVereineaktivwaren,dieaberwährenddieserZeitmitihrerTätigkeitaufgehörthaben.AndereVereinewurdenumbenanntoderwurdenausdemRegistergelöscht.


LITERATURA1.Bezjak,K.(2000,29.september).LDDestrnikskozičas,Občan,8,prilogaIzživljenjain

delanašihdruštev,str.10.

2.Irgl,M.(2000,29.september).31letPGDDestrnikvbesediinsliki,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.3in4.

3.Kuhar,M.,inKajaH.(2002,27.september).Slikajenemapesem,Občan,8,str.15.

4.Mohorič,M.(2000,29.september).DruštvokmeticDestrnik,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.8.

5.Stöger,M.(2000,29.september).PredstavitevKORKDestrnik,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.9.

6.Zorec,I.(2000,29.september).TurističnodruštvoDestrnik,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.7.

7.Žampa,A.(2000,29.september).PredstavitevprostovoljnegagasilskegadruštvaDesenciodustanovitveleta1929do2000,Občan,8,prilogaIzživljenjaindelanašihdruštev,str.5,6.

8.Žampa,S.(2005,15.marec).Večerljudskepesmi,Občan,2,str.8.

9.Žampa,S.(2005,15.marec).Aktivnostimladih,Občan,2,str.2.

10.Žampa,S.(2004,15.december).20letfolklorneskupinenaDestrniku,Občan,5,str.32.

11.Žižek,N.(2004,20.februar).Pozimiparožicenecveto,Občan,1,str.16.

12.Žižek,N.(2004,15.december).Slikajenemapesem,Občan,8,str.8.

13.Žižek,N.(2005,13.julij).Izvedliturnirinprvenstvo,Občan,6,str.24.

VIRI1.Zakonodruštvih.Ur.l.RS,št.60/1995.

2.RegisterdruštevpriUpravnienotiPtujnadan8.7.2005.Pridobljenonaspletnistrani:http//www.upravneenote.gov.si/upravneenote/ostalo.ue?ue=ptuj

3.Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovorganizacijindruštevnapodročjuhumanitarnihindrugihdejavnostizaleto2004in2005.ArhivObčineDestrnik.

4.Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjeprogramovšportazaleto2005.ArhivObčineDestrnik.

5.Prijavanajavnirazpiszasofinanciranjekulturnihprogramovzaleto2005.ArhivObčineDestrnik.

6.LokalniprogramzakulturoObčineDestrnik2004–2007.ArhivObčineDestrnik.

7.Pisniviri:FeliksMajerič,MarijaŠtumberger,JulijanaČernezel,AndrejRebernišek,TanjaMarinič.ArhivObčineDestrnik.

8.Ustniviri:JožeKorošec,MarijaŠtumberger,MarjanZelenik,MilanŠteger,MarkoPukšič,MajdaKorošec,SrečkoVrečar,AlojzAnžel,MartaKaučič.

242


243243

Hranilnica in posojilnica Sveti Urban pri Ptuju - Destrnik

242


BrankoOblak,višjiarhivskistrokovnisodelavecZgodovinskiarhivnaPtuju

[email protected]

UDK334.732.2(497.4Destrnik)”1920/1947”

Ključnebesede:hranilnica in posojilnica, kreditne zadruge, Sveti Urban

BrankoOblak

244


245


ZADRUŽNO GIBANJE NA SLOVENSKEM PODEŽELJU

ZačetkizadružnegagibanjainstemnastanekprvihhranilnicinposojilnicnaSlovenskemsegajovdrugopolovico19.stoletja,največjiobsegpajetogibanjedoseglopoletu1900.ZadružništvosejerazvijalonapodeželjupoRaiffeisnovihvzorih.PravnapodlagazaustanovitevzadrugjebilavstrijskiZakonopri-

dobitnihingospodarskihdruštvihalitovarištvihizleta18731.NaŠtajerskemstaširilaidejezadružništvabrataVošnjak,kistabilazavednaSlovenca.Kreditnozadružništvosouvajalinarodnozavednikrogi,sajjesodelovanjevkreditnihzadrugahveljalozanarodnodolžnost.Napobudodr.JosipaVošnjakasozačeliustanavljatihranilnicepočeškemvzoru.DelojenadaljevalnjegovbratMihaelVošnjak,ptujskirojak,kijekotpraktikuresničevalJosipoveideje,zatogaštejemozaočetazadružništvanaSlovenskem.2VelikozaslugzauvajanjekreditnegazadružništvaimatudiJanezEvangelistKrek.Njegovezadrugesoimelenamenpomagatimalemukmetuterdvignitikmetijskoproizvodnjonapodeželju.TuditezadrugesodelovalepoRaiffeisnovihnačelih.

Kreditnezadrugesonastajalenanacionalniosnoviinsoreševaleslabpoložajslovenskegaprebivalstvanapodeželju.Ustanoviteljinovihzadrugsohotelidosečigospodarskosamostojnostinneodvisnostslovenskegakmeta.Množicikmetov,obrtnikovintrgovcevjekroničnoprimanjkovaloobratnegakapitala;zlastikmetjesosezadolževaliprizasebnikih,čepravsobileobrestizelovisoke.

Novavlogakreditnihzadrugseniizražalasmonaekonomskempodročju,temvečtudinakulturnem,sajsozadrugeposlovalevslovenskemjeziku.

Vslovenskemprostorujekreditnozadružništvomobiliziralomajhneprihrankeinjihznizkimiobrestmiplasiralomedkmeteinobrtnike.Prizadrugahsobilaposojilacenejšazaradisamopomočiinvzajemnosti,kinistapreneslivelikerazlikemedpasivnoinaktivnoobrestnomero.Velikpomenkreditnihzadrugjepoleggospodarsko-so-cialnihdejavnikovimeltudinacionalniinteres,sajsobilezadrugevslovenskihrokahinsobilenamenjenezafinančnoosamosvojitev.

VSlovenijistaserazvijaladvatipakreditnihzadrug,Schulze-DelitschevinRaiffeisnovzadružnisistem.3

Schulze-Delitschevsistemjebilnamenjenzlastimeščanskemusloju–obrtnikom,trgovceminmalimposestnikom.Kreditnazadrugajepoznaladvevrstideležev,glavneinopravilne.Posameznikjelahkoimelvečdeležev.Kolikordeleževjezadružnikimel,tolikoglasovjeimelnaobčnemzboru.Vvodstveneorganesobililahkoizvoljenisamoglavnideležniki.Območjedelovanjazadrugejebiloneomejeno.Dobičekjebilrazdeljenmedzadružnike.Vsakazadrugabimoralabitifinančnotrdnainbrezpomočiosrednjihbančnihustanov.

PriustanavljanjukreditnihzadrugnapodeželjusoprevladovalaRaiffeisnovanačela.Zadrugajeposlovalasamossvojimičlaniinvsisoimelienakepraviceindolžnosti,zatososelahkopotegovalizavodstvenamestavsičlani.Deležisobilinizki,vsakjelahkoimelsamoendelež,jamstvozadrugejebiloneomejeno.Območjedelovanjazadrugejebiloponavadiomejenonaenoobčino.Dobičekjebilobveznorazporejenvrezervnesklade.

Klubnačeluenotnostizadružnegagibanjasobilevsekreditnezadrugestrankarskoopredeljeneinsosezdruževalevrazličnezadružnezveze,kisoskrbelezarevizijskaopravilakreditnihzadruginzapospeševanjeposlovanjazadrugskreditiranjeminobrestovanjemvlog.PredprvosvetovnovojnojekreditnezadrugenaSlovenskem

1DržavnizakonikXXXV/1873.2Orožen,J.,Celjeinslovenskohranilništvo.Celje,1977,str.19.3Lazarevič,Ž.,Prinčič,J.,Zgodovinaslovenskegabančništva.Ljubljana,2000,str.26.


IZVLEČEKV prispevku so na kratko opisani za-četki in razvoj zadružnega gibanja na slovenskem podeželju. Med številnimi vrstami zadrug so imele največji pomen hranilnice in posojilnice, ki so bile steber ekonomske neodvisnosti in samostojnosti slovenskega kmečkega prebivalstva. Hranilnice so imele tudi veliko vlogo pri prebujanju nacionalne zavesti.

Hranilnica in posojilnica Sveti Urban pri Ptuju je bila ustanovljena leta 1920 in je delovala do okupacije, ko je bila likvidirana. Namesto nje je bila ustanovljen nemška Raiffeisenkasse Winterdorf. Leta 1947 je bila ta hra-nilnica ukinjena.

Savings and Loan Bank of St Urban near Ptuj - Destrnik

ABSTRACTThe contribution briefly describes the beginnings and the development of the movement of cooperative societies in the Slovene countryside. Among the numerous kinds of cooperative socie-ties the savings and loan banks were of greatest importance as they were the pillars of the economic independ-ence and autonomy of the Slovene rural population. Savings banks also had an important role in the awaken-ing of national awareness. The savings and loan bank of St Urban near Ptuj was established in 1920 and was in operation until German occupation when it was liquidated and German Raiffeisenkasse Winterdorf was founded instead. In 1947 the savings bank was abolished.

Die Sparkasse und Darlehens-kasse St.Urban bei Pettau - Destrnik

SYNOPSISDer Beitrag umfasst die Anfänge und die Entwicklung der Genossenschafts-bewegung auf dem Lande. Dir größte Bedeutung hatten zur dieser Zeit die Sparkassen und Darlehenskassen, denn sie waren die Stütze der öko-nomischen Unabhängigkeit und der Selbstständigkeit der slowenischen Bauern. Wichtige Rolle hatten sie auch bei Erweckung des Nationalbe-wusstseins. Die Spar- und Darlehen-skasse bei Pettau wurde 1920 gegrün-det und war bis zur Besetzung aktiv. Dann wurde sie aufgelöst und an ihrer Stelle entstand die deutsche Raiffeisen-kasse Winterdorf. 1947 wurde auch diese Sparkasse aufgelöst.

246


247

Obrestnamerazahranilnevlogejeznašala6%,zaposojilanaosebnikreditpa6,5%.

Predokupacijojezadrugaimela141zadružnikov.

Zadružnikovjebilovzačetkuleta1940192,konecletapa191.Denarniprometjeleta1940obsegal177.720,40dinprihodkovin176.103,86dinodhodkov,skupajpa343.824din.7Hranilnihvlogjebilo511.412din,izdanihjebilo163.546din.

HranilnicajedelovalavglavnemzaobčinoSvetiUrban,največčlanovjebiloiznaselijSvetiUrban,Placar,Drstelja,Svetinci, Jiršovci,LočkiVrh,JanežovskiVrh,TrnovskiVrh,Selce,Smolinci,Levanjci,Vurberg,Vintarovci, Desenci, Janežovci.8Varčevali sopredvsemkmetjepo-sestniki,varčevalcivdomačihranil-nicipasobilatudinekateradruštvaindobrodelniskladi(FarniubogipriSvetemUrbanu,Gospodarskobralnodruštvo,osnovnašola,MašnaustanovaSvetiUrban,Društvostarihvojakov,CerkvenopredstojništvoSvetiUrban,KrajevnišolskisvetVurberg,skladzavojnispomenik,Društvenidom)9.

Hranilnicainposojilnicajepreddrugosvetovnovojnoimelavlastivinogradvizmeri1,26haintravnikvizmeri1,42ha.Obdelovanjetegaposestvajeplačevalazadrugasama,mezdezaopravljenodelovvinogradusoznašale1.074din.Leta1945sopridelali600lvina,kigajepospravilRudiKocmut,šolskiupraviteljvpokoju.SenostravnikavLevanjcihsoprodalinalicitacijiinzanjiztržili760din.Zadružnazemljiščasobilaleta1946razlaščenapozakonuoagrarnireformi.

Vlogenahranilneknjižicesobilesorazmer-nomajhne:največjihjebiloza2.000din,segalepasonajvečdo5.000din.

ZadnjipredvojnipredsednikupravnegaodborajebilFrancČeh,zadnjitajnikpaMartinMarguč.

Nemškiokupator jehranilnicoleta1941likvidiralinnamestonjeustanovilnemškokreditnozadrugo.Vletihmed1942in1947sejehranilnicaimenovalaRaiffeisenkasse

7ZgodovinskiarhivPtuj,fondKreditnezadrugePtuj,škatlašt.1,ovojIII/2.8ZgodovinskiarhivPtuj,fondKreditnezadrugePtuj,Knjigahranilnihvlog1931–1947,št.3/1.9ZgodovinskiarhivPtuj,fondKreditnezadrugePtuj,Knjigahranilnihvlog1931–1947,št.3/1.


Računski zaključek hranilnice in posojilnice pri sv. Urbanu pri ptuju (Destrnik) za poslovno leto 1940.

združevalopetzadružnihzvez.ŠtajerskezadrugesosenajvečzdruževalevZvezoslovenskihposojilnicvCeljuinvZvezoslovenskihzadrugvLjubljani.Članstvojebiloobvezno.

VobdobjumedobemavojnamasobilekreditnezadrugezdruženevZadružnozvezovCelju,kijeusihala,tervZadružnozvezoinvZvezoslovenskihzadrugvLjubljani.ČlaniceceljskezvezesosevpretežnimeripriključileZvezislovenskihzadrugvLjubljani.

Največjirazmahinobsegposlovanjasozadrugedosegleobkoncudvajsetihlet,kojebilovkreditnezadrugevključenihcelo15%Slovencev.VSlovenijiskorajnibilokraja,kinebiimelsvojekreditnezadruge.Vzačetkutridesetihletjezadrugepretreslavelikagospodarskakrizainbeležilesovelikupadhranilnihvlog.Državajemoralakmečkoprebivalstvozaščititi.Moratorijnakmečkedolgoveleta1932jestanjekreditnihzadrugšepo-slabšal,sajsobilikmetjenajvečjinajemnikikreditov.Leta1936jezačelaveljatikončnaodredbaolikvidacijikmečkihdolgov.Kotodškodninosozadrugedobile50%kmečkihdolgovpovrnjenihodPrivilegiraneagrarnebanke,vsotasejeobrestovalapo3-odstotniletniobrestnimeri.Tazneseknajbibilizplačanvštirinajstihletih.Za25%dolgovsozadrugedobiledržavneobveznicepo3-odstotniletniobrestnimeri.Obveznicesoseizplačevalepoobrokihoziromazžrebanjemvdvajsetihletih.Preostalih25%razlikesomoralezadrugepokritiizlastnihrezervnihskladov.4Položajkreditnihzadrugsejezačelpotemukrepuizboljševati,razvojpajepospešilatudinaraščajočagospodarskakonjunktura.

Drugasvetovnavojnajedelovanjekreditnihzadrugprekinila.PozasedbinašegaozemljasoNemcinapodlagiodlokaizleta1941poslovanjekreditnihzadrugprepovedaliinjihnatolikvidirali.LikvidatorzanašekreditnezadrugejebilRaiffeisenverbandSteiermarkizGradca,kijenatoseptembra1941ustanovilsvoje“rajfajznovke”.Okupatorjeuvedelsvojozakonodajo,zamenjaldomačovalutozarajhovskemarke(Reichsmark,RM)inuvedelnižjoobrestnomero.Stemsohotelinapodeželjuizbrisativsesledislovenskegagospodarskegavpliva.

Pokoncuvojneleta1945sosamonekaterekreditnezadrugeobnovilesvojeposlovanje,pašetesobileodvis-neodZadružneinkmetijskebanke,kijeprevzelakreditiranjezadruginnadzornadnjihovimposlovanjem.Zadrugesoživotarile,doklernisoleta1946prešlevlikvidacijskipostopek.Dostavitisomoralelikvidacijskobilanconadan30.aprila1947terpregledvlogindolžnikov.Likvidiranistabilitudiobezadružnizvezi.NaptujskempodročjujekreditnezadrugelikvidiraloPoverjeništvozalikvidacijokreditnihzadrugpriMinistrstvuzafinanceLRSnaPtuju.5Poverjeništvojebiloustanovljenoseptembra1947injedelovalodomaja1949,kosobiledokončnoukinjenevsezadruge.PremoženjekreditnihzadrugjePoverjeništvopreneslonakreditneodsekeprikmetijskihzadrugah.

HRANILNICA IN POSOJILNICA SVETI URBAN PRI PTUJU (DESTRNIK)PriSvetemUrbanujebilaustanovljenahranilnicainposojilnicaleta1920.Ustanovniobčnizborzadrugejebil18.aprila1920vosnovnišoli.6Organizadrugesobilinačelstvo,nadzorstvoinskupščina.Upravneinnad-zorneorganesovoliličlanizadrugenaobčnemzboru.Glasovalnapravicajebilataka,dajeimelenčlantudienglas.

PrvinačelnikzadrugejebilFrancČeh,posestnikvDesencih,njegovnamestnikpaFrancBelec,posestnikvVintarovcih.Članinačelstvasobili:JožefPanič,župnikpriSvetemUrbanu,FrancKramberger,posestnikizTrnovskegaVrha,FrancPolanec,posestnikizDrstelje,MatijaHolc,posestnikizJanežovcev,JožefHauptman,posestnikizDoliča,JožefZelenik,posestnikizLevanjcev,AlojzHameršak,posestnikizLočiča,inJanezBezjak,posestnikizJiršovcev.

Občnizborjesprejeltudipravilazadruge.ZapisnikoustanovitvisooverilinaOkrožnemsodiščuvMariborujunijainjulijačlaninačelstvažupnikJožefPaničterposestnikiJožefHauptman,FrancPolanecinJožefZelenik.

Vzadružniregisterjebilahranilnicavpisana20.oktobra1920.ZadrugajebilačlanicaZadružnezvezevLjublja-ni,kjersoimeliodprttuditekočiračunzahranilnevloge.Zadružnazvezajeopravljalatudirevizijoposlovanjakreditnezadruge.

4Pravtam,str.126.5ZgodovinskiarhivPtuj,fondKreditnezadrugePtuj,škatlašt.1.6ZgodovinskiarhivPtuj,fondKreditnezadrugePtuj,škatlašt.1,ovojIII/1.

248


249

Acooperativesocietyperformeditsactivityonlyforitsmemberswhoallhadequalrightsandduties.Conse-quently,allmemberscouldrunforthemanagementposts.Theshareswerelow,eachmemberwasallowedtohaveonlyoneshareandthewarrantyofthecooperativesocietywasunlimited.Thescopeoftheactivitiesofthecooperativesocietywasusuallylimitedtoonemunicipality.Itwasobligatorytoallocatetheprofitofthesavingsbankstoreservefunds.ThecooperativesocietieswerejointtocooperativeassociationsandthesavingsbankofStUrbanwasamemberoftheLjubljanaCoperativeAssociation.

AtStUrbanasavingsandloanbankwasfoundedin1920.Thegeneralmeetingofthefoundersofthecooperativesocietywason18thApril1920inthepremisesoftheprimaryschool.Thebodiesofthecooperativesocietyweretheprincipal,thesupervisorybodyandtheassembly.Thescopeoftheactivitiesofthecooperativesocietywasmainlyaimedatperformingitsactivityinsidethemunicipalityborders.BeforeWorldWarII,thecooperativesocietyconsistedof200members.

In1941theGermansliquidatedthesavingsbankandfoundedaGermanloancooperativesocietyinstead.From1942to1947thesavingsbankwascalledRaiffeisenkasseWinterdorf.ThecooperativesocietywasliquidatedbytheCommissionforLiquidationofAgriculturalCooperatives,theMinistryofFinanceofPeople’sRepublicofSloveniainthetownofPtujin1947.

ZUSAMMENFASSUNGDerBeitragbeschreibtdieEntstehungderGenossenschaftsbewegungaufdemLande.DieBewegungbeganninSlowenienwährendderzweitenHälftedes19.Jahrhunderts.NebendenvielenGenossenschaftenentstandenaucheinigeLandsparkassenundDarlehenskassen,diesehrvielzuErhaltungderökonomischenUnabhängigkeitundLandesentwicklungbeigetragenhaben.DieSparkassenwarenzudieserZeitinslowenischenHändenundmitHilfevongünstigenDarlehenregtensiedielandwirtschaftlicheErzeugungan.EinegroßeRollehattensieauchbeiderStärkungdesNationalbewusstseins.NachdemPrinzipvonRaiffeisen,entstandenaufdemLandeKreditgenossenschaften.FürdieAusweitungderGenossenschaftenaufdemLande,warendiezweiBruderVošnjakverantwortlich.

DieGenossenschaftmachteGeschäftenurmitihreneigenenMitgliedernundallehattendiegleichenRechteundPflichten.AufGrunddieserGleichheitkonntesichjedesMitgliedumdieFührungspositionenbewerben.DieAnteilewarensehrkleinundjedesMitgliedhattenureinenAnteil.DieGarantiederGenossenschaftwarunbegrenzt.DieGenossenschaftbeschränktesichmeistensnuraufeineGemeinde.DerGewinnderGenossen-schaftflossindieReservefonds.DieGenossenschaftenverbündetensichzueigenenGenossenschaftsverbändenunddieSparkassebeiSt.UrbanwarMitglieddesGenossenschaftsverbandesinLjubljana(Laibach).

DieSparkasseundDarlehenskasseinDestrnikwurden1920gegründet.ZurerstenHauptversammlungkamesam18.04.1920indenRäumenderGrundschule.EsentstandenfolgendeOrgane:derVorstand,dieAufsichtunddieVersammlung.DerWirkungsbereichderGenossenschafterstrecktesichvorallemaufdasInnerederGemeinde.DieGenossenschafthattevordemKriegungefähr200Mitglieder.

DiedeutscheBesetzungsmachtschafftedieSparkasseimJahre1941abundgründetestattdessendiedeutscheKreditgenossenschaft.Zwischen1942und1947nanntesichdieSparkasseinDestrnik,RaiffeisenkasseWin-terdorf.

DieOrganisationfürAbschaffungderLandesgenossenschaften“Poverjeništvozalikvidacijokmečkihzadrug”desFinanzministeriumsderVolksrepublikSlowenien,schafftedieGenossenschaft1947,ab.


Winterdorf.Hranilnihvlogjebilo120.703RM,posojilnisoizdajalivvečjemobsegu,leza703RM.HranilnevlogejeokupatornalagalvsvojoosrednjobankovGradcu,zatojehranilnicadočakalakonecvojnezeloosiromašenainvslabemfinančnemstanju.

Oblikvidacijileta1947jeimelazadrugaše103.075dinvlog.Zadrugajeprijavilatudivojnoškodovvišini64.572dinarjev,kijenastalazaradimenjavedenarjaiznemškihmarkvdinarje.

ZadrugojelikvidiraloPoverjeništvozalikvidacijokmečkihzadrugpriMinistrstvuzafinanceLjudskerepublikeSlovenijenaPtuju.112hranilnihvlogvvišini93.927dinjeprešlonaHranilno-kreditnoslužbopriKmetijskizadrugiDestrnik.

POVZETEKPrispevekobravnavanastanekzadružnegagibanjanaslovenskempodeželju,kisejezačelopojavljativdrugipolovici19.stoletja.Medštevilnimizadrugamisonastaletudikmečkehranilniceinposojilnice,kisoimelevelikpomenpriohranjanjuekonomskeneodvisnostiinrazvojakmečkegapodeželja.Hranilnicesobilevslovenskihrokahinsovzpodbujalezugodnimiposojilikmetijskoproizvodnjo,velikpomensoimeletudiprinastankuslovenskenacionalnezavesti.NapodeželjusonastajalekreditnezadrugepoRaiffeisnovihnačelih.NapodeželjustazadružništvoširilabrataVošnjak.

Zadrugajeposlovalasamossvojimičlaniinvsisoimelienakepraviceindolžnosti,zatososelahkopotegovalizavodstvenamestavsičlani.Deležisobilinizki,vsakjelahkoimelsamoendelež,jamstvozadrugejebilone-omejeno.Območjedelovanjazadrugejebiloponavadiomejenonaenoobčino.Dobičekjebilobveznorazporejenvrezervnesklade.Zadrugesobilepovezanevzadružnezveze;hranilnicapriSvetemUrbanujebilatakočlanicaZadružnezvezevLjubljani.

PriSvetemUrbanujebilaustanovljenahranilnicainposojilnicaleta1920.Ustanovniobčnizborzadrugejebil18.aprila1920vosnovnišoli.Organizadrugesobilinačelstvo,nadzorstvoinskupščina.Zadrugajedelovalapredvsemvokviruobčinskihmej.Predvojnojeimelaokrog200članov.

Nemškiokupatorjehranilnicoleta1941likvidiralinnamestonjeustanovilnemškokreditnozadrugo.Odleta1942doleta1947sejehranilnicaimenovalaRaiffeisenkasseWinterdorf.

Zadrugojeleta1947likvidiraloPoverjeništvozalikvidacijokmečkihzadrugpriMinistrstvuzafinanceLjudskerepublikeSlovenijenaPtuju.

SUMMARYThecontributiondealswiththebeginningofthecooperativemovementintheSlovenecountrysidewhichfirstappearedinthesecondhalfofthe19thcentury.Amongnumerouscooperativesocietiesruralsavingsandloanbanksalsoappeared,whichwereofgreatimportanceforpreservingeconomicindependenceanddevelopmentoftheruralcountryside.ThesavingsbankswereintheSlovenehands,andtheyencouragedfarmyieldwithfavourableloans.Besidesthis,theywereveryimportantfortheformingofnationalawareness.Inthecountry-sidemutualloansocietiesoriginatedaccordingtotheRaiffeisenprinciples.InthecountrysidethecooperativesocietieswerespreadbytheVošnjakbrothers.

250


251251

Okrajna opekarna v Janežovcih

250


NatašaMajeričKekec

NatašaMajeričKekecZgodovinskiarhivnaPtuju

[email protected]

UDK061.5(497.4Janežovci)“18/19“:691.421

Ključnebesede:opekarna, Janežovci

252


253


RAZVOJ OPEKARSTVA

Odličnelastnostiopekarskegamaterialasobilecenjenežetisočletja.ArheološkeizkopaninenapodročjuPtujainokolicesonamodkrilevelikošteviloopekarskihdelavnic,kisonastaležekonec1.innaza-četku2.stoletja.OpekarskaobrtjebilapovezanasprihodomRimljanov,sajjebiloizdelovanjeopek

vezanonanovnačingradnjestavbvmestih.Žetakratsogledenauporaboločilizidake,strešnike,slemenjake,votlake,opekozaizdelovanjeobokov,peterokotnetlakovce,opečneploščepravokotne,kvadratneintrikotneoblikezatlakovanje.1

Opekosoizdelovaliročno.Izdelovanjesejeobičajnodelilovpoletnoinzimskodelo.Čezzimosonakopavaliinpripravljalimaterial,vzporednopažgaliopeko,oblikovanoinposušenočezpoletje.Opekarnesoimeleomejenodobavnoobmočjezaradioblikeprevozaintežkegatovora.Ležiščasurovinsobilapogostonakmetijskihzem-ljiščihinkmetjesosamipostavljaliročneobratezapokrivanjepotrebbližnjeokolice.Povpraševanjepoopekijebilonajvečjemedsezonogradenjinnibilovseletoenakomerno.ŽeleznicaingradnjazopekostaprispevalikmehaniziraniizdelaviopekevAngliji,naNizozemskeminvNemčiji.Veliknapredekjeleta1858prineslaHoffmanovakrožnapeč,kininudilaleracionalnegaizkoristkagoriva,temvečjeprispevalatudikporastuproizvodnježganihizdelkov.Napredeksejenadaljevalznaravnimsušenjemvodprtihsušilnihlopah.Zimskaprekinitevdelavobratihpaješevednoostala.

Glavnasurovinavopekarstvujeglina.Glinosenekočpridobivalizročnimizkopavanjem,kasnejegajenado-mestilostrojnoizkopavanjezbagrom.Predensoglinouporabilizapredelavo,sojoprepustilinaravnipredelavi.Stemsomišljenivplivisonca,dežja,mrazainnajmanjšihživihbitij,kisoglinopredelalavdobrorazkrojeno,zmehčanoinvlažnomaso.Tosodoseglizodležavanjemglinenaprosteminmočvirjenjem.Zmodernizacijosejepojavilazahtevapoukinitvinaravnepredelave.Hitropasejepokazalo,dasamostrojnapredelavanedaenakegarezultatakotnaravna,intakosozdružiliobepredelavi.Izkopanoglinosoprepeljalivzorilnico,kjersojolahkošedodatnovlažili.Popredelaviglinejesledilooblikovanje.Prikončnivelikostiizdelkovjebilotrebaupoštevatikrčenjeprisušenjuinžganju.Zaradinezadostnegarazkrajanjaglinenihsestavin,slabevezavene-plastičnihdelcevinslabegamešanjadelovnemasesoimeliproizvodihrapavepovršineingrobostrukturoterneenakotrdnost.Izdelkesooblikovaliavtomatskoalipolavtomatsko,karpomeni,dajemoraldelavecodvzetiizdelek,kigajestrojodrezal.

Ssušenjemsosurovimizdelkomodvzelivodo.Stemsodoseglitrdnostpolizdelka,dasogalahkozlagalivpeči.Prisušenjusejeizdelekskrčil.Vnaravnihsušilnicahsouporabljalisončnoenergijoinenergijovetra.Gledenavremenskerazmeresoseizdelkiposušiliv4–30dneh.Obstajalesotudikombiniraneinumetnesušilnice.Sušenjejemoralopotekatipriprimernitemperaturi,kroženjezrakaokolipolizdelkovpajemoralobitienakomerno.Dasodobiliglineniizdelkipotrebnomehanskotrdnost,sojihposušenjužgali.Požganjusodobilipotrebnotrdnost,barvoinnisobiliobčutljivinavlago.Suroveizdelkejebilotrebapostopomasegrevatidovisoketemperature(900–1250°C)injihnatopostopomaohladiti.

Poljskapečjepredstavljalanajenostavnejšinačinžganjaopeke.Zgrajenajebilaizštirihzidov,navrhunavadnoodprta,dnojebilotlakovanozopeko.Vdvehnasprotnihobodnihzidovihsobilavratazadovozinizvozizdelkov.Opekosozlagalinadnoindopolovicevišinepeči,pokonciinnavzkrižno,medsebojjebilaoddaljena1–2cm.Nadnusonapravilikanale,kisobilipovezanizodprtinamivobodnemzidu.Skoziteodprtinesokurili.Zzgornje

1IvanŽižek,OpekarstvoPetovione.V:Rimljani–steklo,glina,kamen.Katalogkrazstavi,Ptuj2004,str.100.


IZVLEČEKPredstavljena je zgodovina opekarne v Janežovcih pri Destrniku od nastanka leta 1948 do začetka osemdesetih let 20. stoletja, ko so obrat zaprli.

The County Brickworks in Janežovci

ABSTRACTThe author describes the history of the Janežovci brickworks near Destrnik from its establishment in 1948 to the beginning of the 1980s, when the fac-tory was closed down.

Bezirks- ziegelwerk in Janežovci

SYNOPSISDie Autorin beschreibt die Geschichte der Ziegelei in Janežovci bei Destrnik von ihren Anfängen bis Anfang der achtziger Jahre des 20. Jahrhunderts, als der Be-trieb geschlossen wurde.

254


255

opekarn,kisejezačelapodrugisvetovnivojni,uvedbamehanizacije,izgradnjasušilnicinrazširitevkrožnihpečiomogočilevelikporastvproizvodnjiopeke.Opekarskaindustrijasejemoralapreusmeritinaproizvodnjoopečnihelementov,novihpovelikostiinobliki.Posebenpomenpritemjeimelakombinacijaopečnihizdelkovzbetonom.Tielementisozahtevnejšipokakovosti,oblikiinvelikosti.Kpopolniorganizacijipasospadalešesodobnedelovnemetodeintemeljitoizobraževanjestrokovnegakadra.

NapodročjuPtujasopodrugisvetovnivojnidelovalazvezna,republiška,oblastnainlokalnapodjetja.Medlokalnapodjetjasospadalevseopekarnevptujskemokraju,tudiopekarnavJanežovcih.SamoopekarnavŽabjakujebilarepubliškopodjetjeinsejeimenovalaMariborskeopekarne,obratPtuj.5

NAKUP OPEKARNEOpekarnavJanežovcihjebilaustanovljenaževstariJugoslaviji,podrugisvetovnivojnipajebilaprepuščenarazpadanju.ZadnjilastnikopekarnejebilAntonDežman,živečnaAmbroževemtrgu60vLjubljani.OpekarnojeokrajPtujleta1948popolnomaobnovilinusposobilzaobratovanje.OkrajninarodniodborPtuj,OdsekzafinancejeposlalsporočilotajništvuOkrajnegaljudskegaodbora(OLO)ovišinidavkazaopekarnovJanežovcih.Naprvistraniovojajenapis:OpekarnaJanežovci–nakupopekarne6550.000din.7Tudivdrugihdopisihjepodatek,dajeOLOkupilopekarnovJanežovcih,kersoračunali,dabodolahkoodpeljaliopekarskestrojeiznekdanjeScharnerjeveopekarne.GlavnadirekcijaindustrijegradbenegamaterialaLRSpaodborustrojevnidovolilaodpeljati,kerjihjepotrebovalapriopremiopekarneDobrovovGoriškihopekarnah.Kasnejejevseenopopustilainjimdovolila,daodpeljejomaterialinstroje.8

PodjetjeOkrajnaopekarnaJanežovcipriPtujujeustanovilOLOPtujzodločbozdne5.julija1948.9FinančniodsekOLOPtujje28.julija1948izdalpotrdilooregistracijiOkrajneopekarneJanežovcipriPtuju.Stemsejeopekarnavpisalavregisterdržavnihgospodarskihpodjetij,kijihjevodilFinančniodsekOLOPtuj,upravno-operativnivoditeljpajebilIzvršniodbor(IO)OLOPtuj.Predmetposlovanjajebiloizdelovanjestrešne,zidneindrugihvrstopeke.OsnovnainobratnasredstvasobilasestavljenaizpremoženjanacionaliziranegapodjetjaVidic&co.insredstev,kibijihdoločilIOOLOPtuj.SedežinobratpodjetjastabilavJanežovcihpriPtuju.Podjetjeniimelonobenepodružnice,zastopalgajeIvanBajgot.10OLOjevopekarnoinvestiral1.500.000din.11

Podjetja,kisoizdelovalaopekovokrajuPtujleta1949(takoimenovanaindustrijagradbenegamateriala),sobilaOpekarnaŽetale,MariborskeopekarneKošaki,obratPtuj,OrmoškaopekarnaOrmož,OpekarnaSrediščeterOpekarnaJanežovci.OpekarnevŽetalah,SrediščuinJanežovcihsobilepoljske;zaopekarnetegatipajebiloznačilnoročnoizdelovanjeopeke.12

DELO V OPEKARNILeta1948jebilovopekarniskupno29zaposlenih,odtega1kvalificiranidelavec,4priučeni,22nekvalificiranihin1tehničnidelavec(odvsehzaposlenihle4ženske).13

Vobratujebilaizstareganeuporabnegastrojapredelanakrožnapeč,kijeizdelaladnevno6.000kosovopeke,leta1949pasopredvidevališeenstrojzaizdelovanjeopeke,takodabidoseglileta1949planiranoproizvodnjo2milijonakosovzidakov.Pogojzaproizvodnjojebilapogonskasilavoblikitraktorja,kisosigasposodiliodtraktorskebrigade.Tapobesedahvodjeopekarneg.Bajgotanivečmogelslužitikotpogonskistroj,kerjebilnamenjenzadrugestvari.Zatojebilonujnopotrebno,daseopekarnaelektrificira.Ravnateljstvookrajnihpro-izvodnihpodjetijPtujjeprosiloCentralnodirekcijozaelektrifikacijopriMinistrstvuzaindustrijoinrudarstvovLjubljanizadovoljenje,dapotegnejoelektričnidaljnovododrepubliškeopekarnevŽabjaku,kijebilaoddaljena

5ZAP,OLO,leto1950,šk.43,Poverjeništvozalokalnoindustrijoinobrt,razniseznamizal.1950.6VelikiadresarMaribora,Celja,PtujainobčinbivšeMariborskeoblasti,Maribor,1935,str.319.7ZAP,OLO,leto1948,šk.30,ovoj57,Odsekzafinance,Poročiloovišinidavka.8ZAP,OLO,leto1948,šk.50,ovoj1,spisi.9ZAP,OLO,leto1954,šk.11,ovoj40,Spremembevregistracijigospodarskihpodjetij,spisi.10ZAP,OLO,leto1949,šk.37,ovoj2,Evidencapodjetijzal.1949.11ZAP,OLO,leto1948,šk.50,ovoj1,spisi.12ZAP,OLO,leto1949,šk.37,Planskakomisija,Letnaporočilapodjetij.13Pravtam.


stranisoopekopokrilizzemljoalipeskom.Kojeopekazažarelainsejetovidelonazgornjemdelupeči,jebiložganjekončano.Krožnapečspadamedpečizneprekinjenimobratovanjeminpomičnimognjem.Topomeni,daizdelkimedžganjemmirujejo,ogenjpasepremika.“Zasluga”tepečije,dasejeopekarstvoindustrializiralo.Pečjesestavljenaizdvehvzporednihžgalnihkanalov,kistanaobehstranehspojenasprečnimkrožnimaliravnimhodnikom.Čimširšijekanal,temboljšijeizkoristektoplote.Vsakapolovicažgalnegakanalajeenakomora.Vstropužgalnegakanalasokurilneodprtine,kisonamenjenezadovodgoriva.Stropisobilivčasihvoblikioboka,zaradilažjegavlaganjapasozačelidelatiravnestrope.Zunanjiinnotranjizidovisoopečni.Dimnipliniseodvajajoskozidimneodprtine,kivodijovdimnik.Privlaganjuvpečjeveljalrek:“Dobrovloženoježenapolžgano.”Onačinuvlaganjasoodločalikrčenjeinstabilnostglinevognju,presekžgalnegakanala,kakovostkurivainmočvleke.Kosonekajkomoržgalnegakanalanapolnilizopeko,sozačelikuritiinopekosegrevati.Nekajvrstopekejepostajalovednoboljžarečih,komorepasopolnilidalje.Ogenj,kigajevlekelprepih,sejepomikalnaprejvsmeripolnihkomor.Kojebiltakomočan,dagajebilomogočevzdrževatizdodajanjemgorivaskozikurilneodprtine,sovratapečizaprli.

Opečniizdelkisozelotrdniindovoljtrdi,dajihlahkoob-delujemozorodjem.Sodobritoplotniinzvočniizolatorji,vsrkanovlagohitrooddajo.Vsetelastnostijihuvrščajomednajboljuporabengrad-benimaterial.2

ČAS OBNOVESlovenijajebilapodrugisvetovnivojnivtežkemgospodarskempoložaju.Medobnovo(doleta1947)soljudjesprostovoljnimdelomobnavljaliporušenodomovino.Leta1947sejezačelčaspetletk.Slovenijasejepospešenoindustrializiralainelektrificiralaznamenom,dapostavinanogegospodarstvo.Napredekinrazvojsoonemo-gočalemnogenevšečnosti.Kotglavneproblemelokalnegagospodarstvalahkoizpostavimonerednodostavljanjesurovin,obrabostrojevinnemogočonabavorezervnihdelov,pomanjkanjestrokovnegavodstva,pomanjkanjematerialnihsredstevzarazširitevpodjetij,pomanjkanječutaodgovornostivtransportu,prostoriobratovnisoizpolnjevalihigienskihinvarnostnihpogojev.MinistrstvozakomunalnezadeveLRSjevsakoletopripravilopro-izvodniplan,kipagazaraditehproblemovnisomoglivcelotiuresničiti.3Načelorentabilnostiindobičkajebiloukinjeno,podjetjasodelovalapopredpisihdržavnegaproračuna.4Kljubomenjenimproblemomsomodernizacija

2MartinČesen,AdiAmon,Tehnologijaopekarstva,Ljubljana1976.3ZgodovinskiarhivnaPtuju(daljeZAP),OkrajniljudskiodborPtuj(daljeOLO),leto1949,šk.37,ovoj4,Planskakomisija,spisizal.1949.4SlovenskakronikaXX.stoletja,Novarevija1996,str.93.

Slika 1: Načrt za opekarno po sistemu Hertrampf, ki je bila predvidena za lokacijo v Janežovcih (ZAP, Drava načrti, predal št. 1, ovoj 15)

256


257

vindustrijigradbenegamateriala.22PlanskakomisijajemoralaMinistrstvuzakomunalnezadeveneprestanopošiljatiporočilaoplanihinonjihovirealizacijiterizdelovatiprotiplane,korealizacijanibilaizvedljiva.

UpravnikopekarneIvanBajgotje31.avgusta1948poslalPlanskikomisiji“protiplan”proizvodnjezadrugopolletjeleta1948.Izdelalibilahko900.000surovihzidakovin600.000žganih.Pripisanojebilo,dajeplanmišljensstrojnoproizvodnjo.23Izletnegaporočilalahkorazberemo,dajebilaproizvodnjaopekarnerealizirana73,3-odstotno.

MinistrstvozakomunalnezadeveLRSjeposlaloOLOPtujokrožnicozaradidoločitveceneopeke.Okrožnicasejenanašalanavselokalneopekarnesstrojnimobratominkrožnopečjo.Izdopisalahkovidimo,kakšnovrstoopekesoizdelovaleopekarne:normalnizidaktervotlake1/1,2/1,4/1in6/1,opekarnavOrmožupajeizdelovalašestiskaniinvlečenistrešnikinbobrovecterstiskaniinvlečenižlebak.24

Zavsagospodarskapodjetja,tudizaopekarnovJanežovcih,jeskrbelaUpravaokrajnihproizvodnihpodjetijOLOvPtuju.Dne9.decembra1949jeIOOLOPtujsporočilptujskipodružniciNarodnebankeFLRJpodatke,dajedobilaopekarnaplanzaleto1950,kijepetkratvečji,kotjebilzaleto1949,indamorajozaizpolnitevplanazačetiizkopavatiglino,kijobodouporabilileta1950,ženovembraindecembraleta1949.Kerjezaraditegaopekarnazaposlilanovodelovnosilo,potrebujejovečdenarjazaplače.Prosilisopodružnico,najjimodobrifondplač.25OLOjeOpekarniJanežovcinovembrapriskrbeltudi400.000dinkredita.26Opekarnajeimelaleta1949kljubvsemuizgubovvišini46.000din.27

PoverjeništvozaindustrijoinobrtpriOLOPtujjebiloperativno-upravnivoditeljlezaindustrijskapodjetja,pristojenjebilzaizdajofinančnihplanovinzbirnikefinančnihplanovpodjetij,zadrugapodjetjapajemoralofinančneplaneizdelatiPoverjeništvozafinance.28

MinistrstvozakomunalnezadeveLRSjevdopisuzdne14.februarja1950pozvaloPoverjeništvozaindustrijoinobrtpriOLOPtuj,damorajovOpekarniJanežovciuvestidelovnenorme.OLOjemoralposlatina“normir-ski”tečaj(tečajzapravilnouvedboinpravilnokontrolonorm)nekajuslužbencev.PoverjeništvozaindustrijoinobrtjeobvestiloMinistrstvo,dasodotedajuvedlilenormozaodkopglineprizemljinajtršekakovosti,intanormaje4m3(nipanavedeno,alijemišljenonadanaliuro).29Dne10.aprila1950jeupravnikOkrajneopekarneJanežovcipostalUrbanToplak.30

Poslovanjeleta1950spetnipotekalobrezproblemov.VobratuvJanežovcihsoleta1950začeliizdelovatisuroveizdelke6.maja,prenehalipa16.oktobra,žgatipasojihzačeli19.junijainprenehali30.novembra.Kotvelikproblemjeupravnikizpostavilpomanjkanjedelavcev.Poplanubiopekarnapotrebovala42delavcev,imelapajihjele27.Vobratusobilizaposlenipredvsemmaliposestnikiinnajemnikizemljiščizokolice.Kojeprišelčaszapoljskadela,sodelavcipoprijelizadelonasvojihnjivahinnisoprišlinadelo.Tojepotemneugodnovplivalonaproizvodnjovopekarni.DabivobratuvJanežovcihsplohlahkozačelidelati,somoralivtemletunajetidelavceizKrajevnezadruge(KZ)Selce.Kotodškodninojimjeopekarnadolgovalaopeko.Opekarnesomaterial,kisogapotrebovale,pogostozamenjalezaopeko;našlasempodatek,dasoopekozamenjalezahrastovles.31

VelikproblemvobehobratihpodjetjaOkrajneopekarnePtujjebilanedisciplina,kipasejepodirektorjevihbesedahzačelaizboljševati.Jepabilovednovečdelavcevnabolniškemdopustuzaradimanjšihnezgod,kisosevednoboljmnožile.32

Leta1950sobilidolžnikiOkrajnihopekarnPtujzasebnikiinustanove:IndustrijalesenihproizvodovMaribor,JugoslovanskedržavneželezniceMaribor,KDZSelce,TelovadnodruštvoOrmož,VojnapoštaPtuj,OkrajnopodjetjezaprometzmesomPtuj,MehaničnatkalnicaPtuj,KrajevniljudskiodborLeskovec,MGPOrmož,OLO

22ZAP,OLO,leto1948,šk.34,Planskakomisija,Planizal.1948.23ZAP,OLO,leto1948,šk.34,Planskakomisija,spisi.24ZAP,OLO,leto1949,šk.37,ovoj4,Planskakomisija,spisi.25ZAP,OLO,leto1949,šk.50,ovoj4,Poverjeništvozalokalnoindustrijoinobrt,spisi.26ZAP,OLO,leto1949,šk.50,ovoj1,Poverjeništvozagospodarstvo,spisi.27ZAP,OLO,leto1949,šk.29,ovoj2,Poverjeništvozafinance,Dobičekpodjetijzal.1949.28ZAP,OLO,leto1950,šk.43a,Poverjeništvozaindustrijoinobrt,Finančniplanizal.1950.29ZAP,OLO,leto1950,šk.43a,Poverjeništvozaindustrijoinobrt,raznispisi.30ZAP,OLO,leto1954,šk.11,ovoj40,Spremembevregistrugospodarskihpodjetij,spisi.31ZAP,OLO,leto1952,šk.8,Zapisniksejekolegijadne17.10.1950.32ZAP,OLO,leto1951,šk.16,Zapisnikisejstrokovnegasveta.


odJanežovcevpribližno5km.VbližiniopekarnevJanežovcihbizgradilitransformator,kibizalagalzelektri-koopekarnoinokoliškevasi.Zgraditevtransformatorjaindaljnovodajebilaplaniranazaleto1949.DržavneelektrarneSlovenijesoposlaleRavnateljstvuokrajnihproizvodnihpodjetijdopis,dajimbonjihovobratvPtujupredložilnačrtezatransformatorskohišico,kibijopotemzgradilišeleta1948.14Avgustaistegaletasejezačelatudigradnjastrojnelopepriopekarni.15

PlanskakomisijaOLOvPtujuje3.septembra1948poslalanaprošnjoRavnateljstvaokrajnihproizvodnihpodjetijPtujpriPlanskikomisijiMinistrstvazakomunalnezadevepripredsedstvuvladeLRSdopis,alijilahkopriskrbijotraktor,kigapotrebujejozaobratovanje.Opekarnajesestavilastrojzaizdelavoopekeinbibilasposobnazaobratovanje,čimbidobilatraktor.Vsezoniizdelovanjaopekebitraktoruporabljalikotstrojnopogonskosilovobratu,zunajsezonepakotprevoznosredstvozaizdelke.PlanskakomisijaOLOPtujječezdvatednasporočila,dapotrebnegatraktorjanemorejozagotovitiindanajsipomagajonadrugnačin,daizpolnijoplanskenaloge.Nakakšennačin,panisonavedli.16

VzačetnifazisovopekarniJanežovciopekoizdelovaliročno,17kerpačnisoimelipotrebnegastroja.Planskakomisijajeizdelalaproizvodniplanzavseopekarnevokrajuzaleto1948.

Tabela 1: Proizvodni plan za opekarne leta 194818

Zidakiv000 Strešnikiv000 Podjetje Surovi Žgani Surovi Žgani

OpekarnaOrmož 2.000 1.500 1.100 1.000

OpekarnaJanežovci 1.000 1.000 – –

OpekarnaŽetale 500 400 – –

OpekarnaSredišče 400 300 – –

Skupaj 3.900 3.200 1.100 1.000

Leta1948sobilivečjiproblemipomanjkanjestalnihdelavcev,premajhnoštevilopotrebnihsušilnic,delavcinisoimeligumijastihškornjev,“blatopajevhladnihjutranjihurahškodljivozdravju”,delatisozačelinovidelavci,kidelušenisobilipriučeni,deževnovremejezelooviralodelooziromatakratsplohnisodelali,zaradipomanjkanjapotrebnegamaterialanibilomogočezlahkanapravitistrehzasušenjeopeke,delatinibilomogočetakodolgo,doklersepolja,kamorsopolagaliopeko,nisoposušila.Glavnaproblemaprivsehopekarnahstabilapomanjkanjedelavcevinpremajhnoštevilosušilnic.19Nobenaodopekarnleta1948niizpolnilaplana,kijimjebilpostavljen,poljskeopekarnenezaradislabegavremena,pomanjkanjakvalificiranihdelavcevinpotrebnegakuriva,strojnaopekarnavOrmožupajebilavzaostankuzaradipopravilapeči.20VletnemporočiluOkrajneopekarneJanežovcipriPtujujeupravniknakoncupripisal,daopekarnoobnavljajo,takodasovglavnemopravljaligradbenadela.21

MinistrstvozakomunalnezadeveLRSjevsakoletoizdelaloplanproizvodnje,kijebilpostavljennapodlagizmogljivostiobrata.Upravnikipodjetijsomorali–dabiplanizpolnilivsajdeloma–razdelitidelovdveizmeni,proučitiorganizacijotransporta,posplošitiracionalizacijskeizkušnjenekaterihobratov(racionalnoizkoriščanjeelektričneenergijegledenakonicevpotrošnji,mešanježaganjainpremogovegaprahuvglino,zmanjševanjeodpadkovpriglini,kurivuinžganihproizvodih)inorganiziratirazširitevžganjavpoljskihpečeh,sindikalnaorganizacijapajemoraladosečiznižanjeizostankovoddela.PomnenjuMinistrstvabinenehenbojzapreseganjednevnenormeterpospešenožganjeznedeljskimzlaganjemizpečidalanoveuspeheinpreseglapostavljenenorme

14ZAP,OLO,leto1949,šk.50,ovoj1,spisizal.1949.15ZAP,OLO,leto1949,šk.50,ovoj1,Poverjeništvozagospodarstvo,spisizal.1949.16ZAP,OLO,leto1948,šk.34,Planskakomisija,spisi.17Pravtam.18ZAP,OLO,leto1948,šk.34,Planskakomisija,spisi.19ZAP,OLO,leto1948,šk.34,spisi.20Pravtam.21ZAP,OLO,leto1948,šk.37,ovoj2,Planskaporočilazal.1948.

258


259

NASTANEK OPEKARNE ŽABJAK PRI PTUJU OpekarnavŽabjakujenastalaiznacionaliziranegapodjetjaAlbertaScharnerjazimenomOpekarnaincementniizdelki,obratastabilavRogozniciinZgornjiPristavi.43Želeta1942sojopartizanipožgali,strojisobiliuničeni,zgradbe,razendvehstanovanjskihhiš,sopogorele.PožganestrojeinstaroželezojeNOORogoznicaspravilvzačasnolopo.44OpekarnonaRogoznicijeimelatudidružinaCellotti(FranzinTerezija).45Dne26.septembra1945staseobeopekarnizdružili,podjetjepaseješenaprejimenovalopoScharnerju.46

OLOPtujjeustanovilopekarnovŽabjakuleta1947kotsamostojnopodjetje.OpekarnojevrepubliškoupravoprevzelaDirekcijagradbenegamaterialavLjubljani22.aprila1948.47PodjetjejeposlovalopodOkrajnimiope-karnamiPtujdoleta1949,kojeprešlovsklopMariborskihopekarnKošakikotnjihovobrat.Obratjeimel60zaposlenih,naletosoproizvedli500.000strešnikovin1.100.000zidakov.Obratjestaldalečodsvojegamatičnegapodjetjainjedejanskosamostojnogospodaril.Gledenaštevilozaposlenihinosnovnasredstvajeimelmožnosti,dapostanesamostojnopodjetje.Delovnikolektivniimelvpogledavposlovanjepodjetja,nimogelsoodločatiprivodenjupodjetja,tudinekontroliratiuspehovpodjetja,čepravbijihpotakratnihpredpisihlahko.OLOjezapisalvsklepuoosamosvojitvi,daimavsepogojeinmožnostiterpravico,daseosamosvoji.48OpekarnaŽabjakpriPtujujebilaustanovljenassklepomOLO26.februarja1954naskupnisejiokrajnegazborainzboraproiz-vajalcevnapredlogSvetazagospodarstvoOLO.Dejavnostpodjetjajebiloizdelovanjevsehvrstopeke,zidakov,votlakovinstrešnikovnaindustrijskinačinterprodajanjeizdelkovlastneproizvodnje.ZadirektorjaOpekarneŽabjakjebilimenovanIvanBajgot,kijebilpredtemdoleta1949direktorpodjetjaOkrajneopekarnePtuj.49

PRIPOJITEV K OPEKARNI ŽABJAK Vzačetkuleta1952sejezačelogovoritioosamosvojitviobrataOkrajnihopekarnPtujvJanežovcihpredvsemzaradinerentabilnosticelotnegapodjetja,velikerazdaljemedobemaobratoma(medJanežovciinOrmožemjebilovečkot32km),karjeoteževalo,čeneceloonemogočalokontrolonadposlovanjemposameznegaobratainonemogočalovsaksamoiniciativnirazvojobratovzaradinezdraveinzavirajočespojitve,zaradizaviranjapravil-negarazdeljevanjazaslužkakotposlediceizgubenegaobrata(Janežovci)innenazadnjezaradiželjedelavskegasvetaOpekarneOrmož.SvetzalokalnoindustrijopriOLOPtujje10.aprila1952Izvršnemuodborusporočil,dastaupravniodborindelavskisvetpodjetjaOkrajneopekarnePtujnasvojiskupniseji26.marca1952sklenila,daseobaobrataosamosvojita.Taspremembajebilaponjunihbesedahpotrebna,daseomogočineposrednovodstvodelovnihkolektivovpriupravljanjupodjetja,karjebilovtistemtrenutkunemogoče,predvsemzaradioddaljenostiobehobratov.SkupniupravijeuspelodvignitiopekarnovJanežovcihnastopnjo,kojesposobnasamostojnegaobratovanja.NastalibipodjetjiOpekarnaOrmožinOpekarnaJanežovcipriPtuju.DirektorOpekarneOrmožbibildotedanjidirektorVinkoFekonja,direktorOpekarneJanežovcipaIvanBajgot.Predmetobehobratovbibilaizdelavavsehvrstsuroveopekeinžganjesuroveopekevvsevrstežganeopeke,distribucijainprodajaopeke.Pristojnigospodarsko-upravniorganzaobepodjetjibibilOLOPtuj.Sedežobehpodjetijbibilnakrajuobratovanja.IzvršniodborOLOPtujjeproučiltapredlog25.aprila1952nasvojirednisejiinugotovil,daobratvJanežovcihvtrenutniorganizacijskioblikiinobekonomskihznačilnostihnisposobenzasamostojnoposlovanje.Predlagalje,najserazdružitevrešiskupajzvprašanjemopekarniškegaobrataŽabjak.Že23.junija1952jeSvetzagradbeneinkomunalnezadevepriVladiLRSposlaldopis,vkateremjepredlagal,daseobrataOkrajnihpekarnPtujosamosvojita.

OLOjedecembra1952moralrazveljavitisvojoodločbozdne12.julija1952oprenehanjudelovanjadržavnegagospodarskegapodjetjaOkrajneopekarnePtujssedežemvOrmožuinodločbooustanovitvipodjetjaOrmoškeopekarneOrmožtervzpostavitistanje,kotjebilopred12.julijem1952zato,kerodločbinistabilisprejetinapodlagisklepasejeOLO.ZistoodločbojebiloobratovanjevJanežovcihdonadaljnjegazaustavljeno.50

43ZAP,Zaplembe,leto1946,spisšt.497.44ZAP,Narodnaimovina,šk.11,ovojScharner.45ZAP,Zaplembe,leto1946,spis502.46ZAP,Narodnaimovina,šk.11,ovojScharner.47ZAP,OLO,leto1948,šk.34,Planskakomisija.48ZAP,OLO,leto1954,šk.3,ovoj15,OsamosvojitevopekarneŽabjak.49ZAP,OLO,leto1954,šk.5,spis4621/54–imenovanjedirektorjaopekarneŽabjak.50ZAP,OLO,leto1954,šk.11,ovoj40,spisšt.1054/54.


Ptuj,Poverjeništvozakomunalnezadeve,OkrajnaopekarnaRazvanjeindrugi.33UpnikiopekarnevJanežovcihpasobili:MariborskeopekarneMaribor,Mestneobrtnedelavnice,OkrajnipremogovnikiPtuj,PotrošniškazadrugaPtujinŽveplarnaPtuj.34

NASTANEK PODJETJA OKRAJNE OPEKARNE PTUJNapodlagiprijavePoverjeništvazalokalnoindustrijoinobrtpriOLOjePoverjeništvozafinance24.maja1950izdaloodločboozdružitviOkrajneopekarneJanežovcipriPtujuinOrmoškeopekarneOrmožvpodjetjeOkrajneopekarnePtujssedežemvOrmožu.35

Novembraleta1950jebilavelikproblemdistribucija.Upravnikjesporočil,dajevobratu300.000kosovopeke.ProsiljeKomiteVladeLRSzalokalnoindustrijo,daomenjenoopekorazvozijozapotrebeptujskegaokraja,kerjezaradipomanjkanjaprevoznihsredstev,oddaljenostiobrataodželezniškepostajeterbencinanemorejopošiljatipoželeznici.

Priproizvodnjizidakovjebilopomembnolepovreme,dasoselahkosušili,priproizvodnjistrešnikovpane,kersosesušilinadkrožnopečjo.

Sezonavopekarstvusejekončala,kojebilotakomrzlo,dasezidakinisovečsušili.Leta1950jebilotookrog21.oktobra.36UpravnikOkrajnihopekarnjebilVinkoFekonja.37

Žejanuarjaleta1950sovobehobratihizkopavaliglino.Posebenproblemjebilozapuščanjedelovnihmest.Delavcisozapuščalidelovnamestazaradiprenizkihplačintežkegadelaterzaradirezanjaživilskihnakaznic.Vpraksisejeuveljavilo,dasorezaliživilskenakaznicedelavcem,kisodelalivindustrijiinsoimelimanjzemlje,kotsojepotrebovalizavzdrževanjesebeindružine.Kerdelavcinisomoglikupovatihranenaprostemtrgu,soraješlidelathkmetu,prikateremsopoleghranedobiliševišjodnevnicokotvindustriji.38

Dne16.junijasovopekarnivJanežovcihzakurilivkrožnipečiinzačeližgatiopeko.Tegaletasejespetpojavilproblemvzvezizdistribucijoopeke.Glavniproblemjebilazadirektorjapodjetjacenazidakov,kijebilapre-visoka,zatosozasebnikiopekorajekupovaliprikmetihalidrugihizdelovalcih.Poljskeopekarnesoprodajaleopekopoceni3,30–3,50din.ObrataOrmožinJanežovcistaprodajalaopekopoceni,kisejeizoblikovalaizproizvodnecene,povečanesfaktorjem3,injetakoznašala6,49dinzakosopeke.Zatojedirektorpredlagal,dasevzamekotosnovazaizračunavanjecenenižjaenotnacena,kijeznašala1,40dinnakos,inbibilatakoprodajnacena3,90din.Pritakšnicenibidoseglitudipredvidenitržnidobiček.Predsedniksvetazalokalnoindustrijoinobrtterreferentzafinančnavprašanjastabilazadolžena,dapriuraduzacenepriskrbitaodobritevnoveprodajnecene.Nasprotnopajeostalfaktor3pricenizastrešnike.39

Oktobra1951poročadirektorOkrajnihopekarn,daseje1.novembraznižalacenazazidakeizobratavJanežovcihs4,50dinna3,90din,medtemkojezazidakeizobratavOrmožuostalastaracena.Opekarnajeimelaveliketežavezdostavopremogaoziromagasplohnidobivala,zatojezagrozila,dabovzelapremogizpremogovnikaVičanci.40ProdajazidakovizobratavJanežovcihjebilaleta1951zeloslabakljubznižaniceni,obratvOrmožupajeimeldovoljodjemalcev.Stapabiliobepodjetjivfinančnihtežavah.41

VopekarnivJanežovcihjebilproizvodniplansurovihzidakovzaleto1951doseptembradosežen65-odstotno,žganih50-odstotno.Velikizpadstapovzročiladeževnovremespomladiinpomanjkanjedelovnesile.

BrezpredhodnegapotrdilaMinistrstvazafinancezasebniobrtnikizapodjetjenisosmeliopravljatistoritev.KernaPtujunibilodržavnihobrtnihpodjetij,jenastalaliizpadproizvodnjealipatežavepriplačilupotrebnihstoritev.42

33ZAP,OLO,leto1951,šk.16,Poverjeništvozalokalnoindustrijoinobrt,Zapisnikizaključnihračunovzal.1950.34Pravtam,Zapisnikizaključnihračunov,bilancazal.1949.35OLO,leto1954,šk.5,ovoj30,spisi.36ZAP,OLO,leto1952,šk.8,Zapisniksejekolegijadne21.10.1950.37Pravtam,Zapisniksejekolegijadne28.10.1950.38Pravtam,ZapisniksejeStrokovnegasvetapriSvetuzalokalnoindustrijoinobrtOLO,20.1.1951.39Pravtam,ZapisniksejeStrokovnegasvetapriSvetuzalokalnoindustrijoinobrt,21.4.1951.40Pravtam,ZapisniksejeSvetazalokalnoindustrijoinobrtpriIOOLO,27.10.1951.41Pravtam,ZapisniksejeSvetazalokalnoindustrijoinobrtpriIOOLO,10.11.1951.42Pravtam,ZapisnikokonferenciSvetazalokalnoindustrijoinobrtzdne8.9.1951.

260


261

DirektorpodjetjajebilševednoAntonHlupič.Obaobratapodjetjastasamostojnovodilarealizacijo,planpro-izvodnje,stroškeposlovanja,dohodekinosnovnasredstva.ObratvJanežovcihješevednovodilobratovodja.

Leta1976sejepodjetjezdružilozOpekarnoKošakiizMariboravOpekarniškopodjetjeMAPMaribor,o.sol.o.,zdvemaTOZD-oma,insicerOpekarnoPtuj,o.sol.o.,inOpekarnoKošaki,o.sol.o.Združitevjebilazavestnaodločitevinposledicareferendumaobehkolektivovvsmisluboljšeganadaljevanjagospodarjenja.Osnovniciljisobili:delitevdelainožjaspecializacijaproizvodnje,enotennastopnatržišču,skupnaanalizatrga,skupnarazvojnapolitika,kineoviraproizvodnihprogramovobehpartnerjev,pocenitevproizvodnjeinizboljšanjetehnološkihpostopkov,ustvarjanjenoveproizvodnjeinpreusmeritevneustrezneproizvodnje.ObaTOZD-astadelovalapopolnomasamostojno.Skupneslužbesoopravljaletistadela,kisobilavinteresuobehpodjetij,nikolipanisosmelenegativnovplivatinadrugiTOZD.

Leta1976ještevilozaposlenihgledenaprejšnjeletonekolikopadlo(5delavcevmanj),vsehzaposlenihpajebilo153.Namanjšeštevilozaposlenihsovplivalevečjedelovneizkušnjezaposlenih.Podjetjejezaposlovalopred-vsemdelavceizSlovenskihgoric(60%vsehzaposlenih).Stemsoskušalivplivatinavečještevilozaposlenihiznajboljogroženihpredelovobčine,vsetopasejenegativnoodražalovstrokovniusposobljenostizaposlenih,kisobilipretežnoprekvalificiranioziromanekvalificiranidelavci.Sodobnatehnologijapajezahtevalavednoboljpopolnega,strokovnousposobljenegaproizvajalca,karsoskušalinadomestitizdodatnimšolanjemintečaji.

Proizvodnjasejegledenaleto1975povečalapriopečniproizvodnjiza38,6%.Problemvizdelovanjuopekesobilepredvsemneustrezneprodajneceneindajatvesamoupravnimskupnostim(prispevekzaizobraževalnoskupnost,zaraziskovanje,zasrednješolskicenter,vodniprispevekindrugo).Neurejenisobiliodnosimedpro-dajnimipogojivopekarstvu,zraslesocenetehnološkihgorivinelektričneenergije.Kersosepreusmerilinamontažneinpolmontažneelemente,sokljubmočnikonkurencinatržiščudoseglisolidnerezultate,kipaševednonisobilijamstvozahitrejšitehnološkirazvoj.

Proizvodniplanzaleto1976jebilzaopekarnoŽabjak10.000.000kosovinsogapresegliza9,7%,vobratuvJanežovcihpajebilplan3.000.000kosovinsogapresegliza4,4%.Tiporastisobilidalečnadrepubliškimpovprečjeminsobilimednajvišjimivtejpanogi.PodjetjeježelelopreusmeritiopečnoproizvodnjovobratuvJanežovcih,kjerjebilaproizvodnjanajprimitivnejšainzatonajboljvezananavremenskespremembe.Vodstvopodjetjanibilozadovoljnozostankomdohodkainnenehnoneenakomernorastjostroškovindružbenihdajatev.Naslednjeletosoželeliizkoristitimožnostizacenejšoinboljšoproizvodnjoinmaksimalnoizkoriščanjekapacitetterpreusmeritiproizvodnjonamontažnesistemezbetonom.53

Leto1980jebilozagospodarstvodokajtežavno.Izvestijebilotrebanotranjespremembevproizvodnji,pro-izvodnjouskladitizmožnostjodobavreprodukcijskegamateriala(železo,cement),predvsempaenergetskihvirov(mazut,nafta).Posledicatehspremembjebila,davdoločenihdelovnihorganizacijahnisobilivcelotidoseženiobsegiproizvodnje.Pomanjkanježelezanajugoslovanskemtrgujepovzročilo,dasostrojimirovali25delovnihdni,topajenegativnovplivalonafizičniinfinančniuspehposlovanjapredvsempriproizvodnjinosilcev,kisopredstavljaliskoraj70%vrednosticelotnegaprihodkaizneposredneproizvodnje.Proizvodnjaopekejebilauspešna.Lahkobibilašeboljša,čebibilazagotovljenakonstantnadobavagorivindanemožnostizarekonstrukcijozapovečanjeproizvodnihzmogljivosti,karbibistvenopocenilostroškenaenotoproizvoda.Cenaenergetskihvirovsejeneprestanovečala,intoza62%,medtempaseprodajneceneopekarskihproiz-vodovnisospreminjalevenakemrazmerju.Zadosegočimboljšihrezultatovjebilouvedenotriizmenskodelo,nepretrgomatudiobsobotah,nedeljahindržavnihpraznikih,takodasobilestrojnekapacitetepopolnomaizkoriščene.Kljubtemnaporomjimniuspelodosečiželenihrezultatov.Proizvodiopekarskepanogesobilipodvrženidružbenikontroli,kijojeopravljalrepubliškiZavodzacene.Opekarnajeposkušalanajtiizhodiztežkegagospodarskegapoložajazvarčevanjemzmaterialominenergetskimiviri,karjerodilopozitivnepremike.Večjopozornostsoželeliposvetitiizkoriščenostimaterialainproizvodnihnapravtervečjistorilnostipridelu,zmanjšatiizostankezdelainprekomernebolniškeizostanke,želelisovečjoangažiranostpridelu,potrebnabibilavečjaodgovornostslehernegačlanakolektiva.Širšadružbapajeimelanalogo,daprepovedivjanjecen,danerešujeustvarjanjadohodkanaračunneupravičenerasticen,zapiranjatrgainpodobnihukrepov.Cenesurovininenergijesobileprevisokeinneusklajenescenamilastnihproizvodov.54Leta1980jebilo157zaposlenih.Zaradi

53ZAP,SDK,Zaključniračuni,leto1976,šk.165,OpekarniškopodjetjeMAPMaribor,TOZDOpekarnaPtuj.54ZAP,SDK,Zaključniračuni,leto1980,OpekarnaPtuj,Poslovnoporočilokzaključnemuračunu.


DelavskisvetOpekarneŽabjakpriPtujuje18.junija1954sprejelsklep,daseobratOrmoškeopekarnevJa-nežovcihpriključikOpekarniŽabjakpriPtujuzimenomOpekarnaŽabjakpriPtuju,obratJanežovcizenimtekočimračunom,skupnimdelavskimsvetominupravnimodboromtertudisindikalnopodružnico,vsakobratpaboimelzasebnirentabilniračun.IstisklepjesprejeltudidelavskisvetOrmoškeopekarneOrmož29.junija1954.Dne1.julijajeOLOPtujizdalsklep,daOpekarnaŽabjakpriPtujuprevzameobratJanežovciodOrmoškeopekarnezvsemiosnovnimiterobratnimisredstvi,zvsemipravicamiinobveznostmi.Drobnegainventarjainmaterialazavzdrževanjeinčiščenjenisoprevzeli,tistivobratujepabilneuporaben.Vslabemstanjusobilatudipreostalaosnovnasredstva,takodajeopekarnaŽabjakimelazzagonomobrata300.000dinstroškov.Obenemsoprevzelitudivselistine.Obprenosuinizročitviobrata,karsejekomisijskozgodilo23.julija1954,sobilinavzočidirektorOrmoškeopekarnevOrmožuVinkoFekonja,računovodkinjaBertaLetonjainpredsednikdelavskegasvetaAvgustZadravec,zaOpekarnoŽabjakpasobiliprisotninjendirektorIvanBajgot,računovodkinjaNežkaOsenjakinpredsednikdelavskegasvetaFrancŽinko.51

Leta1954jeopekarnadosegla96-odstotniplan(3.300.000enotpoplanu,izdelalipasojih3.146.000).Leta1955sojimpovečaliplanza800.000kosov,insicerna4.100.000.

Proizvodnjaopekarnejezaostajalazapovpraševanjem.Kapacitetapodjetjajebila100-odstotnoizkoriščena,kersobilesušilnenapravezastarele.Čebiobnovilistrojniparkinpovečalisušilnenaprave,bilahkokapacitetošepovečali.Materialsoševednoizkopavaliročno,transportjebilprimitiven.Kercelotnaproizvodnjašenibilamehanizirana,sopotrebovalivečdelovnesileinpotrebnegajebilovečnapora.Leta1955jebildosežen103-odstotniplan(4.231.000kosov),intokljubslabemuvremenuinpomanjkanjuelektrike.PlanejepostavljaloRepubliškozdruženjezagradbenoindustrijo,prikrojenisobilizamehaniziraneobrate.Vdrugeokrajesoiz-važalizidakeinvotlake,strešnoopekopasozaradistalnegapomanjkanjaprodajalisamovptujskemokraju.Povpraševanjepoizdelkihjebilodostivečje,kotsojihlahkoproizvedli.Širokopotrošnjovokrajusozadovo-ljevali90-odstotno.NujnojebilotrebaobnovitiinpovečatizastarelesušilnicevobratuvŽabjakuinnanovopostavitisušilnicevobratuvJanežovcih.Takobilahkoslediliproizvodnjiopekarnzuvedbonovihizdelkov,naprimerstrešnikovinstropnjakov.52

Leta1965jedirektorpostalAntonHlupič.Poslovanjevpodjetjusejevodilozaobaobrataskupaj,leračunovodstvojezaradiboljšekontrolestroškovločenoevidentiraloproizvodnestroškesurovihizdelkov,končnegaprodajnegaproizvodainrealizacijo.VobratuvJanežovcihjedelonadziralobratovodja.Vodiljevsopotrebnoevidencozadelovnosiloinproizvodnjoterdostavljalvsapotrebnaporočilaupravipodjetja.Skladišče,prevozniparkindelavnicezarednovzdrževanjesobilienotnizaobaobrata.Tegaletajebilovpodjetjuvpovprečjuzaposlenih118delavcev,odtega36vJanežovcih.Ševednojebilogledenaproizvodnjozaposlenihprecejdelavcev.Vzrokzatojebilasorazmernonizkastopnjamehanizacijevtehnološkempostopku,predvsemvpreprostemnotranjemtransportupolizdelkov.Delavci,zaposlenivopekarstvu,sobiliizpostavljenivremenskimnevšečnostimintežjimdelovnimrazmeram(prideluskrožnopečjojebilo60°C).

Podjetjejeleta1965prodalovsesvojeizdelke,kljubznatnopovečaniproizvodnji.Natrgujepredvsemprimanj-kovalostrešneopeke.Gradbenapodjetjasozmanjšalaodjemproizvodov,zasebniodjemalcipasogapovečali.

VobratuvJanežovcihsoizdelovalilezidake.Leta1965jebilplansuroveproizvodnjedosežen103-odstotno,planžganeproizvodnjepa100-odstotno.Vtemletujebilnarejenkoraknaprejvproizvodnji(vprimerjavizletoma1963118%in1964112%)terdoseženvečjiodstotekčistegadobička.

Leta1974(7.maja)sejeorganizacijaznovaspremenila.Pozakonuoregistracijiinformiranjudelovnihorganizacijsejemoralopodjetjekonstituiratikotdelovnaorganizacija.Novoimepodjetjajebilo:OpekarniškopodjetjeMAPMaribor,o.sol.o.,TOZDOpekarnaPtujssedežemvŽabjaku.Predmetposlovanjajebilo:1.izdelovanjevsehvrstopekenaindustrijskinačin,2.dostavaopečnihizdelkovpoželjikupcanadoločenomestostransport-nimisredstvipodjetja,3.proizvodnjatočkovnovarjenearmaturezastropnenosilce,4.proizvodnjamontažnihelementovnaosnoviopekeinarmiranegabetona,5.trgovanjenamaloinvelikozgradbenimmaterialom,insicerzopečnimiizdelki,cementom,mavcem,apnom,cementnimiizdelki,kovinskimiproizvodizagradbeništvo,lesominlesnimiizdelki.

51ZAP,OLO,leto1954,šk.5,ovoj23,spis5025.52ZAP,Službadružbenegaknjigovodstva(daljeSDK),Zaključniračuni1953–1980,šk.12,ovoj167.

262


263

POVZETEK AvtoricaježelelaprikazatizgodovinoopekarnevJanežovcihpriDestrniku.Opekarnajenastalajulijaleta1948izobrata,kijestalnaistemmestuževstariJugoslaviji.ObratjeobnovilOLOPtujznovimimenomOkrajnaopekarnaJanežovcipriPtuju.Nazačetkusejespopadalaspomanjkanjemdelovnesile,pomanjkanjemmateriala,slabimvremenom.Organizacijasejeprvičspremenilaleta1950,kostasezdružiliopekarniOkrajnaopekarnaJanežovcipriPtujuinOrmoškeopekarneOrmožvpodjetjeOkrajneopekarnePtujssedežemvOrmožu.Vzačetkuleta1952sejezačelogovoritioosamosvojitviobratavJanežovcihpredvsemzaradinerentabilnosticelotnegapodjetja,velikeoddaljenostimedobratoma(večkot32km),karjeoteževalo–čeneceloonemogočalo–kontrolonadposlovanjemposameznegaobrata.DelavskisvetOpekarneŽabjakpriPtujujedne18.junija1954sprejelsklep,daseobratOrmoškeopekarnevJanežovcihpriključikOpekarniŽabjakzimenomOpekarnaŽabjakpriPtuju,obratJanežovci.Vzačetkuosemdesetihlet20.stoletjasoobratzaprli.

ABSTRACTTheauthorpresentsthehistoryofthebrickworksinJanežovcinearDestrnik.ThebrickworkswereestablishedinJuly1848atthesiteofaformerYugoslavfactory.ThefactorywasrenewedbyOLOPtuj(TheCountyPeople’sCommitteeofPtuj)whichgaveitanewname,namelyTheCountyBrickworksofJanežovcinearPtuj.Atthebeginningithadtodealwiththeproblemsoftheshortageofmanpowerandmaterial,andwithbadweather.Thechangeoftheorganisationtookplacein1950whentwobrickworks,namelytheCountyBrickworksofJanežovcinearPtujandtheOrmožbrickworks,joinedtheirpowers,intothecompanyofCountyBrickworksofPtujwithitsseatinOrmož.Inthebeginningof1952,therumourswerespreadthatthefactoryatJanežovciwasgoingtoattainindependence,mainlyduetotheunrewardingactivityoftheentirecompany,andalsotoagreatdistancebetweenthefactories(over32km),whichaggravatedifnotevenmadeitimpossibletocontrolthefunctioningofanindividualfactory.On18thJune1954,theworker’scounciloftheŽabjakBrickworksnearPtujreachedadecisionthattheOrmožBrickworksfactoryinJanežovciwillbejoinedtotheŽabjaknearPtujBrickworksunderthenameŽabjaknearPtujBrickworks,thefactoryofJanežovci.Inthebeginningofthe1980sthefactorywascloseddown.

ZUSAMMENFASSUNGDieAutorinbeschreibtdieGeschichtedesZiegelwerksinJanežovcibeiDestrnik.DasZiegelwerkentstandimJuli,1848.AufdieserStellegabesschonimaltenJugoslawieneinZiegelwerk.DasWerkwurdeerneuertundbekameinenneuenNamen„OkrajnaopekarnaJanežovcipriPtuju“(BezirksziegelwerkJanežovcibeiPettau).AnfangshattedasWerkSchwierigkeitenmitderfehlendenArbeitskraft,MaterialundschlechtemWetter.DasJahr1950brachtegroerkenentstanddasBezirksziegelwerkPtujmitdemHauptsitzinOrmož.AnfangsdesJahres1952entstandenGerüchte,dasssichdasWerkinJanežovciverselbstständigmöchteundzwarwegenderUnrentabilitätdesganzenUnternehmens.DerGrundfürdieunrentableArbeitwardiegroßeEntfernungzwischendenbeidenWerken(über32Km)unddeshalbgabesauchkeinerichtigeKontrolleübereinzelnesWerk.DerArbeiterratdesZiegelwerkesŽabjakbeiPettaubeschlossam18.Juni1954,dassmandasWerkinJanežovcidemZiegelwerkŽabjakanschließt.DerneueNamelauteteZiegelwerkŽabjakbeiPettau,dasWerkJanežovci.AnfangderachtzigerJahredes20.JahrhundertswurdedasWerkgeschlossen.


izrednegapovpraševanjapoopečnatihizdelkihsovsetudiprodali,razenpreklad,jepabilaprodajale-tehza20%večjakotpretekloleto.Zaradistabilizacijevgospodarstvujepodjetjeodstopiloodnameravaneinvesticijevproizvodnohalo,kitakratšenikazalanegativnihposledic.Žeobpolletjusosebali,dabostapovečanjecenreprodukcijskegamaterialainnjegovopomanjkanjezmanjšalapovpraševanjeponjihovihproizvodih.Obstojinrazvojstabilazagotovljenasamotistimpodjetjem,kibisepravočasnoinučinkovitoorganiziralavsmerivečjegauveljavljanjaekonomskihoziromatržnihzakonitosti.55

ObratvJanežovcihjebilzaprtleta1981,delavcisosepreselilivobratvŽabjaku.OpekarnaŽabjakješevednokopalaglinovglinokopihvJanežovcih.Občanisosepritoževali,dapovzročaodvozglinehrup,dvigujeprahvnaseljuindasejezaraditegapoškodovalocestišče.56Odopekarnestaostalasamodimnikindelzgradbe,vkaterisijedelavec,kisejevozilvopekarnoŽabjak,uredilstanovanje.DelstavbejeobnovilgospodNikoŽgeč,kijeizdelovallesnogalanterijo.Ostalesovelikejame,kinisobilesaniraneinsobilezaljudizelonevarne.57Vtehletihjebilokarnekajidej,kajnareditizobratomvJanežovcih.Naobmočjuobratasonameravaliurediticentralnoodlagališčeodpadkov.58PotemsejepojavilazamiselopreselitviopekarneizŽabjakavJanežovce.PobesedahdirektorjaOptePtuj,d.o.o.,gospodaMarjanaPiškabibilapreselitevpotrebna,kerješiritevPtujaopekarnoobkrožilasstanovanjskimihišami,potrebnapajebilatuditehnološkaposodobitev.59KasnejejeobčinaDestrnikodkupilaopustošenoopekarno.Naročilajeraziskovanjenapodročjuglinokopovinnaglobini800msonašlitermalnovodostemperaturo45°C.Porodilasejeidejaotermalnemkopališču.60Alijoboobčinauresničila,pašenigotovo.

OpekarnavJanežovcihjedolgokljubovalamnogimproblemominseposkušalauveljavitivkonkurencizveč-jimiobrati.Takokotvdrugihpanogahsosetudivopekarstvukonecsedemdesetihinvzačetkuosemdesetihlet20.stoletjazačelekazatiposledicepomanjkanjamaterialovinenergetskihvirov,zastarelihproizvodnihpro-cesov,obratinisomoglipovečatiproizvodnjeinzatonisokonkuriralidrugimproizvajalcem.PredvsemobratvJanežovcihjebilizrednozastarel,produktivnostjebilaminimalna,stroškiproizvodnjepazeloveliki.Vprašanjeje,alijebiloobratmogočerešitipredpropadom,sajjepomenilredenzaslužekzaokoliškoprebivalstvo.

VIRI IN LITERATURA1.ZgodovinskiarhivnaPtuju,Okrajniljudskiodbor1945–1957.

2.ZgodovinskiarhivnaPtuju,Službadružbenegaknjigovodstva,Zaključniračuni1955–1986.

3.ZgodovinskiarhivnaPtuju,UpravanarodneimovinePtuj1945–1951.

4.ZgodovinskiarhivnaPtuju,Zaplembe1945–1959.

5.MartinČesen,AdiAmon,Tehnologijaopekarstva,Ljubljana1976.

6.IvanŽižek,OpekarstvoPetovione:Rimljani–steklo,glina,kamen.Katalogkrazstavi,Ptuj2004.

7.ČasopisiDelo,Večer,mesečnikObčan.

55ZAP,SDK,Zaključniračuni,leto1980,OpekarnaPtuj,KomentarkdoseženimrezultatomzaI.polletje1980.56Občan,glasiloobčineDestrnik,letoII,št.7.57Občan,letoVI,št.10.58Janežovcizanaslednjetisočletje,Večer,28.9.1993,letoXLIX,št.225,str.11.59Opekarjisebodoselili,Delo,11.10.2001,XLII,št.237,str.7.60Surovineni,kerjanežovskiglinokopnibilnikolisaniran,Večer,30.10.2001,LVII,št.251,str.15.

264


265265

“ To pa se je tak fotografiralo, ka se je Jakob ali pa Mima dol pokrila …”

264


MonikaSimoničRoškar

MonikaSimoničRoškar,univ.dipl.etn.PokrajinskimuzejPtuj

UDK77.041(497.4Destrnik):929ŠilecJ.77.041(497.4Destrnik):929KrajncM.

Ključnebesede: fotograf, fotografija, fotograf Jakob Šilc

266


267

“To pa se je tak fotografiralo, ka se je Jakob ali pa Mima dol pokrila …”

UVOD

NaenemizmedmnogihslovenskogoriškihslemenseprotinebumogočnodvigujezvonikcerkvesvetegaUrbana,kissvojoimpozantnolegopritegujepogledtakosptujskeinvurberškestranikakortudiodSveteTrojiceinSvetegaAndražavSlovenskihgoricah.OkolicerkvejegručastonaseljeDestrnik,ki

jesrediščežupnije,pookoliškihslemenih,vmesnihdolinahinobrobuPesniškedolinepavpetnajstihvaseh1stojijoraztreseno,vgručahalivnizu(odvisnoodlege)domačijeprebivalcevvrbejnske fare.Gričevjeindolinekotpisanmozaikprekrivajorazličnezemljiškekategorije:njive,vinogradi,sadovnjaki,travnikiingozdovi.

Prvivtis,kigačlovekdobinatakoodvsehstranividno,pestroinrazgibanopokrajino,gaprivedetudinamisel,dasevpraša:“Lekakšennačinživljenjasejerazvilnatakoslikovitemobmočju?”

Čepravtudisamaskorajzdomačegaoknalahkovsakdanvdaljaviopazujemtopodobo,semdonedavnanažalostotemobmočjuvedelazelomalo.Sajponavadijetako,dasvetpreddomačimpragomslabopoznamo,našezanimanjejeusmerjenokoddaljenemu,tujemuin“eksotičnemu”.Predčasompamijeprijateljica,domačinkaizDestrnika,2vpogovoruponaključjuomenila,dajenaDestrnikuprednekajletiobiskaladružino,kihranifoto-grafskeplošče,kistajihposnelanjihovamamaoziromababicaMarijaKrajnc,rojenaŠilec,instariočeoziromapraded,MarijinočeJakobŠilecizLevanjcev.Ploščesijeogledala,fotografinjinsinAlojzoziromaSlavkopajijepovedal,karmujeotemostalovspominu.3Prijateljicamejevzpodbudila,najobiščemtoinšeenodružino,kistasivsorodu,inšekajvečizveminraziščemotejdružinskizapuščini.Vzpodbudosemzveseljemsprejelainzačelaraziskovati.

PREDSTAVITEV FOTOGRAFSKIH PLOŠČ FOTOGRAFA JAKOBA ŠILCA IN NJEGOVE HČERE MARIJE KRAJNC TER ZBIRANJE PODATKOV PotmejenajprejvodiladoCvetkeArnužnaDestrnik,kijeMarijinavnukinjaoziromaJakobovapravnukinja.Zaupalamijekartonskoškatlos27fotografskimiploščami,kijojeprednekajleti,obprodajihiše,kjerstaživelaMarijainJakobinjetudisamaodraščala,prineslavsvojdom,kjerživissvojodružino.Fotografskihploščsembilazelovesela,sajsemsenaterenuprvikratsrečalaznjimi.GospaArnuževamijepovedalatudinekajpodatkov,kijihjepopripovedovanjusvojegapokojnegaočetaIvanaoziromaJanezaizvedelaosvojibabiciinpradedku.Polegfotografskihploščmijezaupalatudinekajstarihdružinskihdokumentov(dvenotarskipismioziromaporočnipogodbi,šolskospričevalo,rojstnilist…),kisomi,kotsejeizkazalokasneje,pomembnodopolnili,pojasniliinpotrdilipodatkeizustnihvirov,kisemjihdobilanaterenu,dasemlahkonapisalavsajosnovnepodatkeoMarijineminJakobovemživljenju.KasnejesemvVintarovcihobiskalatudinjenosestričnoMajdoGraj,kimijepravtakozaupalašestfotografskihplošč,kijihhranikotzapuščinoposvojempokojnemočetuAlojzuoziroma

1Vasi,kipolegDestrnikašesodijovžupnijosvetegaUrbana,so:Desenci,Dolič,Drstelja,Gomila,Gomilci,Janežovci,JanežovskiVrh,Jiršovci(podrugisvetovnivojnisejeodtevasiločilzaselekStrmecpriDestrniku),Levanjci,LočkiVrh,Placar,Svetinci,Vintarovci,ZasadiinZgornjiVelovlek.

2Koomenjam“naDestrniku”ali“prisvetemUrbanu”,mislimnaširšeobmočjeokolivasiDestrnikoziromanacelotnožupnijosvetegaUrbanapriPtuju(ponekodjeomenjenotudiimeSvetiUrbanvSlovenskihgoricah)invsevasi,kispadajovanjo.

3Otehfotografskihploščahjeomenjenaprijateljica,JelkaPšajd,kustodinjaetnologinjavPokrajinskemmuzejuvMurskiSoboti,napisalačlanekMednjivoinkamero,kijebilobjavljenvNašiženi,Dediščina,PrilogaNašeŽene,leto7,št.12,1999,str.8–9.Kojeavtoricapisalačlanek,jebiledininajbližjisorodnikfotografinjeMimesinAlojzšeživ,zatosovnjempomembneinformacijeizprveroke,zakateresembilasamaprisvojemraziskovanjuprikrajšana.


IZVLEČEKV članku je predstavljenih triintrideset fotografskih plošč, zapuščina fotografa Jakoba Šilca in njegove hčere Marije Krajnc iz Levanjcev. Posnetki so ve-činoma nastali na območju župnije svetega Urbana pri Ptuju v prvi polo-vici 20. stoletja. Spoznamo tudi Jako-bovo in Marijino življenjsko zgodbo ter čas in prostor, v katerem sta živela in fotografirala.

“The Photographs Were Taken When Jakob or Mima Covered Themselves…”

ABSTRACTThe article presents thirty-three photo-graphic plates, the legacy of the pho-tographers, Jakob Šilc and his daugh-ter Marija Krajnc from Levanjci. The snaps were mostly taken in the area of the St Urban near Ptuj parish in the first half of the 20th century. We also learn about Jakob and Marija’s life stories as well as the time and the place in which they lived and took photographs.

„Da wurde so fotografiert, dass sich Jakob oder Mima zugedeckt hat…“

SYNOPSISIm Beitrag werden dreiunddreißig fotografische Platten, der Nachlass des Fotografen Jakob Šilec und seiner Tochter Marija Kranjc aus Levanjci, vorgestellt. Die Aufnahmen sind hauptsächlich in der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts im Gebiet der Gemeinde St. Urban bei Ptuj entstan-den. Wir lernen auch die Lebensge-schichte von Jakob und Marija, sowie auch den Zeitraum, in dem sie gelebt und fotografiert haben, kennen.

268


269

izenačiliskvalifikacijopoklicnifotograf.Idealslovenskihateljejskihfotografovjebilarealističnafotografija,vskladustedanjiminazoričimboljzvestanaravnipredlogi.Medmotivisoseobportretuuveljavilišekrajina,veduta,žanr,reportažnaindokumentarnafotografija.Ateljejskimojstrisopoznejesodelovalizamaterji,izjemomacelokotnjihovimentorji,todahkratisoodnjihprevzemaliposamezneslogovneinmotivneprvine.Repertoarsvojihstoritevsoponujalivoglasih,svojestvaritvesoopremljalizžigiinnapisiterdrugimipodatki,obveznosevedazimenommojstraoziromalastnikaateljeja.Vskladuzevropskiminormamisotudinašiateljejskifotografiiz-delovalislikerazličnihformatov.Fotografskipapirjebiltanek,zatosogalepilinakartonskopodlago,amaterjipasopuščalislikebreztrdepodlagealipasojihlepilivalbumeoziromanatanjširaznobarvnipapir.Dunajskagrafičnaindustrijajeponaročiluateljejevopremljalakartonezbesedilominokrasnimirisbami.Slikovnogra-divo,kijenastalonaSlovenskemdoprvesvetovnevojne,lahkopravpozaslugiteopremehitrorazvrstimopoimenihfotografovinkrajihnastanka.Največdelnašihateljejskihfotografovjeohranjenihvdružinskihalbumih,marsikajpajebilouničenomeddrugosvetovnovojno.Medleti1859in1919,všestdesetihletihodustanovitveprvegaateljejavLjubljani,jevrazličnihslovenskihkrajihdelovalavrstasposobnihpoklicnihfotografov,kisosvojestoritve(portreti,pokrajinskimotivi,fotografiranjearhitekture,notranjosticerkva…)propagiralivizlož-benihomaricahinzoglasivčasopisju.Medimenipoklicnihfotografov,kisodelovalinaSlovenskempredprvosvetovnovojnoinzapustiliobseženopus,jetudiJohannWinkler,kijedelovalnaPtuju.8

Kososekonec19.stoletjauveljavilesuheploščeinpreprostejšiaparati, jefotografiranjepostalodostopnoširšemukroguljudi.

FOTOGRAFIJA V ETNOLOŠKI VEDIFotografijesozaetnologaodličenslikovnivirindokument,kijeverodostojenposnetektakratneresničnostiindejanskegastanjaternačinaživljenja.Vnjihjesicertudinekajsubjektivnegazaradipogledazzornegakotafotografainželjeljudi(čegovorimooportretnifotografiji),dabibilinafotografijahvidetičimlepši,karpanezmanjšujenjihovevrednostikotetnološkegavira.

Fotografijesolahkozaetnologatudipredmetproučevanja,konaszanimajoprocesinokoliščinenastajanjafoto-grafij,tehničnemožnosti,delomapatudinačinživljenjafotografakotnosilcafotografiranjaterčasinprostor,vkateremjedelal.

Vpričujočemčlankusofotografskeploščeoziromakontaktnekopije(aliiznjihnarejenefotografije),kisoseohranilekotzapuščinafotografaJakobaŠilcainnjegovehčereMarijeKrajnc,predstavljenekotpredmetprouče-vanja,obenempatudikotslikovnivirindokument,kipomenizakmečkookolje,izkateregaizhaja,edinstven,zapodeželjezeloredekinbogatvirraznovrstnihinformacij.

NEKAJ DROBCEV IZ ČASA IN PROSTORA, S KATEREGA IZVIRAJO FOTOGRAFSKE PLOŠČE, S POUDARKOM NA OBLAČILNI KULTURIFotografskeploščesobileposneteverjetnoženaprelomu19.in20.stoletjatervobdobjudozačetkadrugesveto-vnevojne.Natemobmočjujevomenjenemobdobjuživelovečinomakmečkoprebivalstvo,kisejedelilonavečslojev:kmetje,želarji,kočarjiinviničarji.VečjekmetijesobilepredvsemvvasehnarobuPesniškedoline,pogričevjupasovečinomaživeliželarji,kisoimelimanjzemljekotkmetje,terkočarjiinviničarji,kisoživelikotnajemniki.Župnijajeimelavtemobdobju(konec19.stoletjainprvatretjina20.stoletja)okrog2.800prebivalcev;virizaleto19379navajajo,dajebilo2.691prebivalcev,673hiš,576posestnikov,1079kočarjevin15najemnikov.11Območjejeobsegalo3.347,30ha,odtegajebilo1107,43hanjivinvrtov,874,18hatravnikovinpašnikov,122,28havinogradov,870hagozdov,308,30hasadovnjakovin65,42hapreostalegazemljišča.Tipodatkipotrjujejo,dajebilokmetijstvooziromapoljedelstvoglavnivirpreživetja.Zanimivisotudiustnipodatki,kipravijo,dasejepokoncuprvesvetovnevojnenatemobmočjuzačelorazvijatisadjarstvo,kimutoobmočjenudiidealnenaravnemožnostizarazvoj.Ssadjarstvomsosezačeliukvarjatipredvsemželarji,kijimjeprodajasadjaprineslalepe

8MirkoKambič,FotografijanaSlovenskem.V:150letfotografijenaSlovenskem,katalograzstave,MestnagalerijaLjubljana,Ljubljana,1989,str.18–22.

9LeksikonDravskebanovine,Ljubljana,1937.10Mednjesoštetikmetjeinželarji.11Kotnajemnikisoverjetnomišljeniviničarji.


Slavku.ObnajinemsrečanjumijetudionapripovedovalaodružinipoočetovistraniinosvojihspominihnaJakobovoinMimino,sedajžeprodanodomačijo.

Kosemsikasnejevpisarniogledovalafotografskeplošče,semugotovila,dasomednjiminekaterebolj,nekateremanjpoškodovane;nekajsteklenihploščjebiloprelomljenih,nekateresobilesamomaloodlomljene,nane-katerihpasejezaradineustreznegahranjenja(neustreznatoplota,vlaga,mehanskepoškodbe)sčasomazačelaluščitiemulzija.Izročilasemjihmuzejskemufotografu,kijeiznjihnaredilkontaktnekopije4injihpreslikalzdigitalnimfotoaparatom,fotografskeploščepasemvrnilagospeArnuževiingospeGrajevi.

Kosemimelavrokahtriintridesetfotografijoziromakontaktnihkopijfotografskihplošč,kisemjihdobilanaDestrniku,semseznašlapredizzivom:Kajnajnaredimznjimi?Kakonajselotimdela?Kajnajbociljmojegastrokovnegaproučevanja?Kajosrednjipredmetmojegaproučevanja,stekleneploščealikontaktnekopije?Motivinanjih?Časinprostor,vkateremsonastali?MarijinainJakobovaživljenjskazgodba?

Naredilasemzasnovostrokovnegačlanka,kisemgakasnejevečkratspremenilaindopolnila,predvsemzato,kersejemojeznanjeoziromaobseginformacijizdnevavdanširil,delomapatudizato,kersemsestovrstnotematikosrečalaprvikrat.

Prebralasemnekajstrokovneliteratureotejtemi,kotetnologinjapasemselotilatudinajpomembnejšemetodevnašistroki,tojezbiranjapodatkovnaterenu.

Striintridesetimifotografijamivtorbisemobiskalanekajstarejšihdomačinovvvrbejnski fari,kisomiobogle-dovanjufotografijpovedalimarsikajzanimivega,čepravsezaradioddaljenostičasa,vkateremstaživelaMarijainpredvsemJakob,nisovečvelikospomnili.InformatorjisobilivečinomageneracijaMarijinihotrokinsejuspominjajolekotmajhniotrocialimladostniki.Kljubtemusozamenjihoveinformacijedragocenvirpodatkovonjimateročasuinprostoru,vkateremstaživela.

Kosemimelazbranevseprejomenjeneinformacije,kisemjihdobilapriinformatorjihinvrazličnihvirih,semimelatolikoznanja,dasemsivmislihustvarilazaokroženopodobooobravnavanitematikiinnarediladokončnozasnovo,kijoimačlanek,kijesedajpredvami.

KRATEK ORIS ZAČETKOV FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFIRANJA V EVROPI IN V SLOVENIJIZačetkifotografijesegajovobdobjekonecštiridesetihlet19.stoletja,kojeFrancozDaguerrejanuarja1839vnekemčasopisuobjavilčlanekosvojemizumu,kigajepoimenovaldagerotipija.5Časdagerotipijejetrajal,skupajznekaterimidrugimipostopki,kisobilirezultatdrugihizumiteljev,dookrogleta1860,kososeuveljavilemokrekolodijskeplošče,znjimipaenotnopoimenovanje:fotografija.SpojavomdagerotipijesoseprebivalcideželeKranjskeinnjeneprestolniceLjubljaneseznaniližezelozgodaj,sajječasopisCarniolia,kijeizhajalvnemščini,že18.februarja1839objavilčlanekoiznajdbigospodaDaguerraizPariza.Vistemčasopisujebildveletipozneje,10.maja1841,objavljentudičlanek,kateregaavtorjeomenjaldagerotipijovzveziznovimizumom,nastajajočimvMetliki,novicapajebilapovezanazimenomJanezaPuharja,kijebilpodoslejznanihpodatkihprvidagerotipistnaSlovenskem,veljapatudizaizumiteljafotografijenasteklo.6

Zrazširitvijodagerotipijeinnatofotografijezmokrimikolodijskimiploščamisejekmaluuveljavilnovpoklic:fotograf.Nekateripopotnidagerotipistiindrugifotografisoseustalilivdoločenihkrajihinsipostaviliateljeje.Žepredletom1860jetakonastalpojemateljejskegafotografa,kopasosepojavilitudiamaterskifotografi,tojebilonekakood1880dalje,kososenatržiščupojaviletakoimenovanesuhefotografskeplošče,7pasotapojem

4Kontaktanakopijajeneposredniodtisnegativa,kigadobimospomočjoposebnegafotografskegapostopka(SSKJ).5L.J.M.Daguerre,kijenadaljevalNiepceovodelo,jepripeljalpostopekdopraktičneuporabnosti.Dagerotipijapomeniizum,postopek

inslikeinobsegačasod1839dookrog1860.Slikajepozitivnasrebrniploščialinaposrebrenibakreniploščioziromapozitivinnegativobenem,odvisnoodkotaodbojnesvetlobe.Dagerotipijohitroprepoznamopomavričnobarvitihlisahobrobuslike(oksidacija).Pravilnoohranjenaslikajezaščitenassteklom.Ploščicajevloženavvzorčastoblago,baržun,usnje,obdanaskovinskimokviromalisamozalepljena,vloženavšatuljicoalitudine.Nekateredagerotipijesosrebrnosive,drugeobarvane(koloriranojestekloznotranjestranialislikasama).Vsakoslikoštejemozaredekunikat.Restavratorskeposegelahkoopravilestrokovnjak.MirkoKambič,Najstarejšifotografskipostopki.V:150letfotografijenaSlovenskem,katalograzstave,MestnagalerijaLjubljana,Ljubljana,1989,str.156.

6MirkoKambič,FotografijanaSlovenskem.V:150letfotografijenaSlovenskem,katalograzstave,MestnagalerijaLjubljana,Ljubljana,1989,str.12–13.

7Mokrikolodijsejeumaknilželatinastiemulziji,kijeohranilaobčutljivostzasvetlobotudivsuhemstanju.MirkoKambič,FotografijanaSlovenskem.V:150letfotografijenaSlovenskem,katalograzstave,MestnagalerijaLjubljana,Ljubljana,1989,str.25.

270


271

Domačinka,rojenaleta1922,sespominja:“Mladin diklinan nan je obleka dosti pomenila, samo ka smo si ne mogli dosti privoščiti. Mi smo meli pri kmeti ogon zemle, ka smo si posadili kromper. Potlan si hodo na delo za tisto, dvanajst dni za štiri redi. V jeseni smo ga pobrali, pa ga odali pri neken nemšken trgovci na Ptuji. S tistin sen se oblekla potli. Včasik smo dikline tak malo kan letele, ka smo se kej zmenile. Največ smo se pogovarjale o oblekah, ne pa o dečkih. Zgučale smo si, ka de si kera dala zašiti pa kak, včasik je kera povedala vün, včasih pa tüdi ne.” Kotmladodeklejenosilažeboljozka,gladka,čezkolenasegajočakrila,skakšnoguboobstrani.Bluzesobilerahlooprijete,imelesodolgealidokomolcevsegajočerokave,kisobilinaramahvčasihbolj,včasihmanjnabrani.Takimbluzamsoreklikafura.Nedopustnojebilonositikratkerokavealicelobluzebrezrokavov.Okolipasusovedno,tudikmaši,nosile atlasni fürtoh na rüče(predensošlekmaši,sogaopraleinzlikale).Tojebilnaprsnik,krojenpredpasnikizčrneatlasnesvile,segajočmaločezpolovicokrila,spodajpolkrožnozarobljen,čezramesobilenaramnice,kisobilenahrbtuprekrižaneinzgumbompripetekpasupredpasnika.Domačinkesespominjajo,dasodekletaprimašikartekmovala,kateraboimelavrokahlepšiinboljdišečšopekinkateriseboatlasni fürtohboljsvetil,sajsotofantjepridekletihradipogledali.Pozimisočezbluzonosilekratkejakneizdebelejšegablaga– štofa,okolipasosiogrnilepletenoogrinjalosivih,rjavihaličrnihodtenkov,kisomureklištrekani tihlinsogadodrugesvetovnevojnelahkokupilivtrgovini,potempaneveč,zatojezačelpočasiizginjatiizoblačilnekulture.Kosodeklicestopileizšole,soženosiležidanirobecoziromaruto,obnavadnihdnevihpanavadnobombažnoaliplatnenoruto,kisojoprednedeljskomašooprali,posušiliinpoštirkali.Nekočjebilonamrečzelopomembno,kakolepojestalarutaoziromakakoskrbnosijojedeklicaaliženskazvezala.

Starejšeženskesovobdobjumedobemavojnamahodileoblečenebolj“starinsko”,13karjepomenilo,dasonosiledaljša,dogležnjevsegajočanabranakrilainoprijetebluzeoziromakafure,medtemkosodekletainmlajšeženskenosilekrajšeinboljozkokrojeneoblekealikrila.

Omoškihinotroškihoblačilihseinformatorjinisovelikospomnili.14Omenilipaso,dasoimeliskromnaobu-vala.Otrocisopoletihodilivečinomabosi,pravtakotudiodrasliizrevnejšihdružin.Čevljesojimizdomačegasvinjskega,“taboljše”paizgovejegausnja,kisoganosilistrojitvečinomavusnjarnokSvetiTrojicivSlovenskihgoricah,izdelovalidomačičevljarji–šoštari,kisohodilikhišamnaštero,kupovalipasojihtudinasejmihnaPtuju.

ŽIVLJENJSKI ZGODBI FOTOGRAFA JAKOBA ŠILCA IN NJEGOVE HČERE MARIJE KRAJNCJakobŠilec,kisomudomačinirekliKöšovJakob,innjegovahčiMarijaŠilec,poročenaKrajnc,kisojopo-znalipodimenomKöšovaMimaaliKüška,staživelaobkoncu19.stoletjaoziromavprvipolovici20.stoletja.Spominšeživečihinformatorjev,domačinovizDestrnika,vtoobdobje(predokrogletom1930)nesegaalipaimajo(zaobdobjemedvojnama)lebeženspomin,sajsobilitakratotrocioziromamladostniki.Tojevzrok,daoJakobovemživljenjunevemoveliko,nekajvečpasopovedalioMimi.Dasemlahkoovsakemnapisalavsajkratekživljenjepis,podkrepljenznekajletnicamiinpomembnimipodatkiiznjunegaživljenja,somibilivpomočohranjenidokumenti,kisemjihdopolnilazustnimiviri.

JakobŠilecsejerodilleta1870materiNežiinočetuAlojzuŠilcu,posestnikomaizLočkegaVrhavžupnijisvetegaUrbana.Doleta1901,kosejeporočilzIvanoLenart,hčerkoKatarineinFrancaLenarta,posestnikovizLevanjcev,insepreselilnaženindom,nisemdobilanobenihpisnihpodatkov.PoustnihvirihnajbisenaDunajuizšolalzadavčnegaizterjevalca.Topotrjujetudidokument(pismo)izleta1906,kigajeJakobnaslovilnaPredsedstvocesarsko-kraljevedeželnefinančneupravevGradcu,vkateremprosi,dabigaponovnovzelivslužbodavčnegaizterjevalca,kijojevŠoštanju(Schönstein)innaPtuju(Pettau)opravljalmedletoma1901in1905,vendarjojezaradineutemeljenihoziromalažnihklevetizgubil.Alijeslužboponovnodobilaline,nevemo.Oobdobju,kojebilnaDunaju,dasijepridobilznanjezadavčnegaizterjevalca,nevemoničesar,izdokumenta,datiranega2.avgusta1906,palahkosklepamo,dajebilnaDunajužepredletom1901,kosejeporočilzIvano.Kdomujepomagal,dajeprišelnaDunaj,kakodolgojebiltam,kjejestanoval,kakodolgosejeizobraževalinsčimvsesejetamukvarjalinpreživljal,nevemo.Poustnihvirihnamjeznanoleto,da“seje

13Taizrazsozaopisoblekepriodsebestarejšihženskahuporabljaleinformatorke,kisobiletakratšedekliceinsejimjezdelo,dasostarejšeženske“starinsko”oblečene.

14Čeravnosofotografije,kisovključenevtekst,črno-bele,soodličenvirinformacijoziromapokazateljoblačilnekulture,zatosilahkoobnjihustvarimoprvivtistudiomoškiinotroškioblekivobravnavanemčasuinprostoru.


dobičke,zatosejenjihovživljenjskistandardprecejizboljšal.OmenjenirazvojsovzpodbudiletrgovskeoziromagospodarskepovezavemednovonastalimadržavamaKraljevinoJugoslavijoinRepublikoČeškoslovaško.Okrogleta1938najbipoustnihvirihstegaobmočjanaČeškoizvoziliokrog150vagonovsadja,predvsemjabolkintudihrušk,ternekajvagonovčešenj.Zadobljenidenarsoželarjizačeliodkmetov,zakateretakratnisobilinajboljugodničasi,vPesniškidolinikupovatizemljooziromatravnike.Zanimivojetudipričevanjedomačinov,kisespomnijo,dasoimelevečjekmetijehlapcaindeklo,nekatericeloveč,kisojimpomagalipridelunakmetiji.Čenibilodomačihotrok,soponekodimelitudipastirja.VelikodekeljevtevasiprišloizHaloz.Tosobilamladadekleta,kisokončalaosnovnošolo.Nakmetijisoživelaponekajlet,dasosikajzaslužila.Zdenarjemsosikupovalapredvsemoblekoinčevlje,kasneje,kosožerazmišljalaoprihodnosti,patudikakšenpripomočekzagospodinjstvo.Čeznekajletsosezaljubilain“šle kot mlade lastovice iz gnezda”,kotjeslikovitopripomnildo-mačininnadaljeval: “Dekla je bila pri hiši le tri, štiri leta, potem se je zaljubila, pa je že šla. Ko je bila stara 17, 18 let, je že šla kot lastovica iz gnezda. Oblekla se je, pa porihtala, ljubezen je nastopila, pa je šla. Gospodar je šel po drugo. Tako je teklo življenje. Nekatere so se poročile na želarijo, druge so postale kočarke ali viničarke.”Največkočarskihinviničarskihdružinjenamrečnastalopravizdekelinhlapcev.Zaprimerjavojezanimivpodatek,dasodekleinhlapcivtridesetihletih20.stoletjanaletozaslužili1.100din,priboljšihgospodarjihtudi1.200din.Zatadenarsosikupiliobleko;maloboljšaženskaoblekajestala300do350din,torejjedeklanaletozaslužilasamozatriobleke.Moškaoblekajevistemobdobjustalaod250do300dininveč.Ponekodsoodgospodarjadobilituditriparečevljevinšekakšnodarilo.

Oblačilnividez,torejobleka,jebilzelopomemben.Medkmečkimprebivalstvomjeoblekakazalapre-moženjskostanje,patudičlovekovznačajoziromanekatereznačajskepoteze:redoljubnost,skrbnost,temperamentinšekaj.Fantjesosivnedeljopricerkvialiobkakidrugislovesnostiogledovalidekleta,kakosobilaoblečena,patudidekletasoradapogledalazalepourejenimifanti.Vtistemčasusobilaindustrijskosešitaoblačiladražja,kotčesosiljudjeblagokupiliinjimjeoblekosešilašiviljaalikrojač.DomačinipriUrbanusometrskoblagokupovalivtrgovinizmešanimblagomnaDestrnikuinnaPtuju.Spominjajose,dasobilenaPtujunajboljznanetrialištiritrgovine,kjersokupovaliblago:trgovinaHavlek,vkaterisonajrajekupovaliHaložani,Zavrnik,vkaterisokupovalivečinomameščani,CviklinLenart,kjersokupovaliSlovenskogoričani.VokoliciDestrni-kajemedvojnamaživelokarnekajšivilj:AnicaZlatičvVelovleku,JericaHorvat,Ivanka-HanikaHedl,TerezijaMarkež,podomačeKolmečovaTrezikaizSvetincev,12HujkovaizPodvincevinnekašiviljaAltova.Verjetnojih jebiloševeč,vendarsedomačininjihovihimennespomnijoveč.Nekateremednjimisosešiviljskeobrtiiz-učileprimojstricahvGradcu.Čeznekajletsosesamekotizučenemojstricevrniledomov.Ssebojsoprineslekrojeizmeščanskegaokolja.Kersodomašivalezakmečkeljudi,sojihpoenostavileinoblekesešileizmanjkakovostnegablaga,sajsiboljšegakmečkiljudjenisomogliprivoščiti.Prinjihsoseučilašivatitudimladadekleta.Takoseješiriloznanješivanja.

12Poporokinivečšivala;poročilasejeznekimGregorécem.

Slika 1: Jakob Šilec (s svojimi starši?) v uniformi avstrijskega uradnika (davčnega izterjevalca?), fotografirano konec 19. ali v začetku 20. stoletja. Foto: Jakob Šilec ali s pomočjo samosprožilca (?). (To je najstarejša fotografija v proučevani družinski zapuščini; fotografska plošča se ni ohranila. Če je bila posneta z Jakobovo kamero, potrjuje domnevo, da je bil Jakob eden izmed prvih, ki je imel na obravnavanem kmečkem območju že na prelomu 19. in 20. stoletja svojo kamero.)

272


273

vtujiniprisluženimdenarjemobnoviladomačijo,sajjenaMarijiniinRudolfoviporočnifotografijiizleta1924,posnetinadomačemdvorišču,vozadjuževidetinovejšo,zopekokritostreho.

Slediobdobje,zakateregajeznanihževečpodatkov,nekajletnicinčedaljevečustnihvirov.InformatorjisonamrečgeneracijaMarijinihotrok,zatonjihovspominžesegavtoobdobje.

NekidomačinseJakobainMarijespominjatakole:“Gospod Šilec, ali po domače Köšov Jakob, je bil v svojem času v domači vasi in tudi pri Urbanu poseben mož. Bil je sposoben in prosvetljen in je pustil za seboj za domačo župnijo bogato zapuščino. Ljudje so ga spoštovali in cenili, našli pa so se tudi taki, ki so mu bili nevoščljivi. Za gospoda župnika, župana, učitelje in druge domačine, ki so cenili njegove sposobnosti, je bil avtoriteta, saj je veliko naredil na področju kulture. Sam se ga spomnim nekako od leta 1936 dalje, ko sem pričel mimo njihove hiše hoditi v šolo. Z njegovim vnukom Alojzom sva bila sošolca in prijatelja. Köšov Jakob je bil višje rasti, njegova drža je bila rahlo nagnjena naprej, bil je sivolas, ni bil plešast, imel je lepe, dolge, navzgor zavihane brke. Ko je v nedeljo šel k maši ali na kakšno drugo svečanost, mu v Levanjcih ni bilo para; posebno otroci smo občudovali njegov lepo krojeni lajbič z zlatimi gumbi, na katerem je imel pritrjeno verižico z uro in ‘cilinder’. On je dal nekaj na svojo ‘osebnost’! Tako je bilo le ob pomembnih dnevih, v vsakdanjem življenju pa ni izstopal od drugih. Še v tem času, ko se ga jaz spomnim,23 je fotografiral in delal fotografije ter popravljal ure in instrumente. Od starejših sem slišal, da je že pred prvo svetovno vojno fotografiral in sam izdeloval fotografije. Za tisti čas je bilo to za Levanjce in Vrbejnsko župnijo nekaj posebnega. Poslikal je skoraj vsako gostijo in pomembne dogodke v kraju in župniji. Ko smo se otroci mimo njihove hiše vračali iz šole, smo se skoraj vsak dan ustavili, ker je bila tam muzika. Jakob je poleti zunaj popravljal instrumente, ki smo si jih otroci z zanimanjem ogledovali in ga poslušali. Pihal je vanje, poskušal, če delujejo, in jih uglaševal. Tudi ko smo otroci poleti doma zunaj sedeli, smo ga radi poslušali. Otrokom pa nam je bila še posebej zanimiva njegova soba, zadnja hiška, ki je na srečo požar ni dosegel, saj bi bilo drugače njegovo življenje uničeno. Na stenah so visele razne slike, kipi, fotografije, instrumenti in ure. Na mizi so bili majhni izvijači in drugo orodje, ki ga je rabil za popravilo ur in instrumentov. V sobi je bilo tudi veliko drugih zanimivih predmetov in debele knjige z usnjenimi platnicami ter kovanimi robovi in vogali platnic. To je bila samo njegova soba, ki je bila delavnica, kjer je popravljal ure in instrumente in hkrati njegov bivalni prostor, v katerem je preživel večino časa. Spominjam se tudi, da smo ga večkrat videli ali srečali, ko se je z basom vračal proti domu. Pri vrbejnski pleh muziki je namreč igral bas. Poleg pihal in trobil pa je vedel popraviti tudi tamburice in violine: zamenjal je strune in jih oglasil in zalepil, če je bilo potrebno. Popravil je tudi kakšno harmoniko, vendar redko. Muzikanti na vasi so bili srečni, če so s svojim igranjem na poroki, košicnbalu, ko so luščili bučnice, ali ko so ličkali koruzo, pa za fašenk, ko so si sosedje pri nekom naredili ples in na hišnem plesu ali balu, zaslužili kakšen dinar. Če se jim je instrument pokvaril, so ga nesli h Köšu, da ga je za mali denar popravil. Tu okrog je bil edini mojster, ki je vedel popraviti instrumente na strune, trobila in pihala. Otroci pa smo nestrpno čakali dan, ko je imel gospod Köš rojstni dan ali god. Spominjam se, da je bila pred hišo velika lipa, okoli nje pa miza in klopi. Ob njegovem prazniku so se pod lipo zbrali muzikanti, ki so igrali na razne instrumente. Praznovanje je trajalo ves popoldan. Igrali so mu, ker so ga cenili, ker je bil mojster. Imel je majhen vinograd, zato je bilo vino vedno na mizi. Vaščani niso hodili k njemu kar tako na klepet, le če se je pokvarila ura, če se je kdo prišel fotografirat ob posebni priložnosti, in če se je kje našel še kakšen zlatnik. Gospod Köš je bil namreč zelo spreten gospod, ki je znal trgovati tudi z zlatom. Avstro-ogrska monarhija je v drugi polovici 19. stoletja izdala zlate kovance, ki so bili v obtoku, ko pa se je bližala prva svetovna vojna, so jih vzeli iz obtoka in jih zamenjali z navadnimi kovanci. Kdor je zadržal zlate kovance, je imel kasneje ‘bogastvo’, saj so imeli visoko ceno. Gospod Köš ve to kupiti, ve to prodati ali predelati; doma je topil zlato, imel pa je tudi stalne kupce, ki jim je prodajal zlato. Če se je pri kateri hiši našel kakšen zlatnik, so ga nesli k njemu, saj je zanj plačal več kot banka, denar pa so dobili na roko, kar je bilo za ljudi zelo pomembno. Imel je malo posestvo, želarijo, dva, tri hektarje zemlje, dve, tri krave, nekaj prašičev, vendar se za kmetovanje ni zanimal. Za kmetijo je v začetku skrbela žena in njena mama, ki je živela z njimi, po njuni smrti pa hčerka Mima, kasneje tudi njen mož Rudolf. Jakob je bil zelo vljuden mož, ki se ni izpostavljal in tudi ni veljal za vaškega posebneža, temveč je bil med ljudmi priljubljen. Dobro sem poznal tudi Marijo oz. Köšovo Mimo, kot so ji rekli domačini. Bila je pridna, delovna ženska, očetovega značaja. Z možem Rudolfom sta imela hčerko Zinko in sinova Alojza in Ivana.24 Živeli so na mali želariji. Družina je bila urejena. Marija in njen mož Rudolf sta si bila dobra. Mima se po zunanjem videzu oz. oblačenju in načinu obnašanja ni razlikovala od ostalih žensk v vasi. Tudi po načinu življenja ne. Bila je skromna, skrbela je za družino in delala na njihovi želariji. Ženske v vasi so jo sprejele kot sebi enako. Bila je prijazna in je z vsakim rada poklepetala. Po svojem očetu Jakobu pa je podedovala nekaj, kar jo je

23Rojenjebilleta1870,torejjebilkonectridesetihlet20.stoletjastarokrog65ali70let.24HčerkaZinkajebilarojenaleta1927,AlojzoziromaSlavkoleta1929,IvanoziromaJanezpaleta1935.Dne5.oktobra1926letasejima

jerodilsinStanko,kipajenažalostčeznekajdni,11.oktobra,umrl.Tapodateksemnašlazapisannahrbtnistranistaredružinskefotografije.


naDunajuhonorarnozaposlilpriobrtnikuzaizdelovanjeinstrumentov”.15Obrtnikjeverjetnoizdelovaltrobila,sajjeznano,dajeJakobkasneje,kojebilževpokojuinježivelvLevanjcih,verjetnozategaobrtnikasestavljaltrobila,zakaterajesestavnedeledobivalzDunaja.

Letodnipoporoki,natančneje15.12.1902,sejevLevanjcihIvaniinJakoburodilahčiMarija.Tudionjenemotroštvuoziromamladostinevemoveliko.Izohranjenegašolskeganaznanilaoziromaspričevala,kigajeizdalaŠtirirazrednasplošnaljudskašolapriSvetemUrbanu,jerazvidno,dajeMarijazačelaobiskovatitošolo5.11.1909indaje30.8.1912uspešnokončaladrugirazred.Vrubriki“podpisstarševalinjihnamestnikov”jevprvihtrehčetrtletjihpodpisanočeJakobŠilec,zazadnječetrtletjepaninobenegapodpisa.Tipodatkisozanimivi,sajnajbipoustnihvirihMarijazačelaobiskovatišolopriSvetemUrbanu,nadaljevalainkončalapanajbijovLeobnuoziromanaDunajuvAvstriji,kamorsejepreselilaksvojemuočetualipastatjaodšlaskupaj.VŠilčevidružinisejenamrečaprilaleta1911zgodilatragedija:vpožaru,kijezajeldomačijo,stabiliženaoziromamamaIvanainnjenamamaKatarinaLenart,16kiježivelaznjimi,takoopečeni,dastakasnejevptujskibolnišniciumrli.Zgorelajeskorajcelahiša,poustnihpodatkihpapožarnipoškodovalsobe,vkaterijebilaJakobovadelavnica.Izpisnihpodatkov17domnevam,dastaJakobinMarijapopožaruvLevanjcihostalanajmanjtakodolgo,dajeMarijakončaladrugirazredšole,kigajezačelaobiskovatijesenileta1911,potempastasemordakonecpoletjaalijeseni1912preselilavLeoben,dajeMarijatamzačelaobiskovatitretjirazred.ZakajsejeJakobodločil,daodideizLevanjcevvtujino?Aliniimeldenarjazaobnovopogoreledomačije,kerpoletu1905nivečdobilslužbedavčnegaizterjevalca?Jehotelubežatineprijetnimdogodkom,kisosezgodili?Kajsejevletih,kostabilaJakobinMarijavtujini,dogajalozdomačijo?Jebilaprazna?Kdojeskrbelzakmetijo,hranilživali,obdelovalzemljo?KakostanaslednjaletapreživelaJakobinMarija?KakodolgostaživelavLeobnuinkajjetampočelJakob?KdajstasepreselilanaDunajinsčimsejetamukvarjalJakob?Jebilzaposlenpriobrtniku,kijeizdelovaltrobilainpihala?KaterošolojeobiskovalaMarijainkateregaletajojekončala?18Natavprašanjanevemoodgovorov.Otemobdobjunamjeznanleustnipodatek,kipajenekakšenključzacelotnopričujočoraziskavo;MarijinsinAlojzjenamrečdejal,19da“jededekJakobženaDunajukupilfotoaparatoz.kameroinzačelfotografirati.Kojeopazil,daimahčiMarijaveseljeinspretnorokozaravnanjes“kamero”,jijepredalaparatinkupilmaterialzarazvijanjefotografij.”Tonajbibilogledenazgornjedomnevenekakovobdobjumedletoma1911in1920ali1921,20sajjeAlojzmeddrugimpovedaltudito,da“jededekJakobnaDestrnikuleta1920ali1921ustanovilpihalnogodbo,kijedelovaladozačetkadrugesvetovnevojneinkaterekapelnikjebil”.Tatrditevpajevna-sprotjuzdrugimustnimoziromarokopisnimvirom,21kitrdi,dajegodbopriSvetemUrbanuustanovilMartinSimonič(rojen1849,umrl1935).Zagotovopaje,daobstajafotografskaploščaoziromafotografija,nakaterijegodbanapihalazDestrnikainnakaterisoinformatorji–domačiniprepoznaliJakobaŠilcainMartinaSimoniča.GledenaletnicerojstvaoziromaJakobovoinMartinovostarostlahkodomnevamo,dabilahkobilafotografijaposnetaokrogleta1920(alinekajletkasneje),kostaseJakobinhčiMarijaverjetnopokoncuprvesvetovnevojnevrnilavrodneLevanjce.22Naslednjiverodostojnipodatek,kijebilomenjenžeprej,jenamrečnotarskopismooziromaženitnapogodbaizleta1924,kosejeMarijaporočilazRudolfomKrajncemizTrnovskegaVrha,kisejepoporokipreselilnanjendomvLevanjce.Topotrjuje,dastaseMarijazagotovo,verjetnopatudiočeJakob,vzačetkudvajsetihlet20.stoletjavrnilavLevanjce.VerjetnostaposvojemprihodudomovvLevanjcez

15TapodatekjekolegiciPšajdovidalJakobovvnukAlojzinjezapisanvprejomenjenemčlanku.VnadaljevanjubonavedenihšenekajpodatkovoJakobu,kijihjepravtakopovedalAlojzinjihnebomposebejcitirala.

16VMrliškimatičniknjigi1901–1913Ptuj–svetiJurij,kijohraniŠkofijskiarhivMaribor,semnašlapodatek,dajeKatarinaLenartumrla20.4.1911,stara75let,njenahčiIvanaŠilec,stara32let,patridnikasneje,torej23.4.1911.

17Zgorajomenjenošolskonaznanilooziromaspričevalo.Ohranjenpajetudidokument,notarskopismooziromaženitnapogodba,izdana21.5.1924,kostaseporočilaMarijaŠilecizLevanjcevinRudolfKrajncizTrnovskegaVrha.Obpodpisuomenjenepogodbesobilipolegženinainnevestenavzočitudiženinovistarši,očeJožefinmatiHelenaKrajnc,posestnikavTrnovskemVrhušt.59,innevestinočeJakobŠilecizLevanjcev.Vnjemjemeddrugimomenjeno,daje“MarijaŠilecleta1911sprisojilomdobilavečzemljiščoz.parcel,njenočeJakob,paodstopiodsvojehasnovanjskepravicedočetrtegadelaizprisojilnelistine16.11.1911”.Iztehpodatkovjerazvidno,dajebilaomenjenegaletaposest,katerelastnikastabilaodporokedalje,torejodleta1901,IvanainJakobŠilec,razdeljenazaradismrtienegaodpartnerjev,torejženeIvane.

18VtemobdobjusotudizunajSlovenijekotpodružnicedelovaledružbesvetegaCirilainMetoda.ImelesovlogokulturnegainnarodnoozaveščevalnegasrediščamedSlovenci,kisoživelivtujini.Njihovanalogajebilatudiustanavljanjezasebnihvrtcevinosnovnihšol.Leta1913jihjebilo284z18.224člani.DružbajemeddrugimdelovalatudivLeobnuinnaDunaju.(IlustriranazgodovinaSlovencev,ZaložbaMladinskaknjiga,Ljubljana1999,str.263).JemordatudiMarijavLeobnuinnaDunajuobiskovalaosnovnošolo,kijojeustanovilaomenjenadružba?

19GlejomenjeničlanekavtoriceJelkePšajd.20Tojebilonemirnoobdobjepredprvosvetovnovojno,mednjoinnekajletponjej,kistagaJakobinMarijaverjetnopreživelavLeobnuali

naDunaju.21RokopisSašaSimoničaizVintarovcev,kizbirapodatkeopihalnigodbinaDestrniku.JepotomecMartinaSimoniča.Tudinjegovdedek

OtmarinočeDušanstaigralavdestrniškipihalnigodbi.22FotografijobilahkoposnelaMarija.

274


275

oba prišla slikat. Dečki so se bol redko sami slikali. Bolj so se hodila slikat dikline, da so dale slike svojim fantom. One so mele dajatev, dečki pa sliko! Mima je imala leseno stojalo za kamero. Zgoraj je bil nek kovinski del, vijak, da se je dala na njega pritrjena kamera vrteti. Stojalo se je dalo zložiti. Ko je slikala, si je kamero vrtela. Tistemi, ka se je slika, je rekla: ‘Nasmete se prosim!’ Te pa se je skrila za tistin stojalon, pa prijela en štikl žice, ka je te tisto sprožila. Prej kak je sprožila, je neko steklo notri dala, pa nekaj ven potegnila. Potli je slike razvila v temnici, ka jo je mela v shrambi.”

PriŠilčevih,podomačeKöšovihoziromapriKrajnčevih,kisojimsosedje,kosejetjapriženilRudolf,reklitudiOrnigovi,soimelitudižrmlje,nakateresosisosedjehodilimletzrnjezamoko,inlesenonapravo– rolikozaluščenjesončničnihsemeninajdovekaše.Sosedsespominja,dasobiliOrnigovizelodobrisosedje,kisososedomradipomagali,česorabilikakršnokolipomoč.

OsvojemdedkuJakobuinmamiMarijiterosvojihspominihnaobdobjesvojegaotroštvainmladosti,kosoživeliskupaj,jeprednekajletivelikozanimivegapovedaltudiAlojzKrajnc:“Dedek je igral pri vrbenski pleh muziki. V godbi so igrali starejši moški. Vaje so imeli ob sobotah popoldan ali nedeljah dopoldan pri nas v Levanjcih na dvorišču. Tega se dobro spominjam, ker sem jim moral vedno na dvorišče nositi klopi. Dedek je na Dunaju kupil fotoaparat oz. kamero in začel fotografirati. Ko je opazil, da ima tudi hčerka veselje in spretno roko za ravnanje s kamero, ji je predal aparat, jo naučil fotografirati in izdelovati fotografije. Fotografirala je v glavnem ob nedeljah, saj je imela takrat največ časa. Spominjam se, da so bile pri nas cele vrste, ko so šli ljudje od maše.27 Kamera je bila vedno pripravljena, če ni bilo

27Verjetnojetatrditevprecejpretirana.Alojzjebiltakratnamrečšeotrok,kijedejanskostanjevidelnerealno,vendarsemujetakšnovtisnilovspomin.Ljudjenaterenusominamrečrekli,dajebilofotografiranjezanjepredragoinsiganisomogliprivoščiti,razenobposebnihpriložnostih.

Slika 2: Mladenka. Fotografirano verjetno pred prvo svetovno vojno. Foto: Jakob Šilec (?).

Slika 3: Sveta birma. Fotografirano na Šilčevem dvorišču v Levanjcih (?) med obema svetovnima vojnama. Foto: Jakob Šilec (?).


vzpodbudilo, da je poleg gospodinjstva in dela na kmetiji morala početi še nekaj drugega. Od drugih žensk se je razlikovala po tem, da je bila fotograf. Vsi ljudje tod okoli so jo poznali, tako kot njenega očeta Jakoba. Imela je leseno ohišje, da se je tam notri skrila.25 Poleg fotografiranja je delala tudi vence iz svežih rož; ljudje so vedeli - če je kdo umrl, so šli k Köšovi Mimi, ona je naredila venec, napisala je tudi trak s posvetilom in fotografirala pogreb, če so jo prosili. To dvoje je bilo njen hobi zraven družine in dela na gruntu. Mož ji je pri tem pomagal; če je bilo potrebno, ji je prinesel zelenje za vence, če je šla kam fotografirat, je namesto nje kaj postoril in podobno. Mima je imela doma na vrtu poleti veliko rož, tako kot tudi druge kmečke in želarske gospodinje. Na oknih pa so imele visoke pelargonije, ki so cvetele celo leto, poleti zunaj, pozimi pa za okni. Če je kdo umrl, so jih potrgali in prinesli Mimi, da je iz njih naredila venec. Poznali so jo tudi izven meja domače župnije, zato je delala vence tudi za pogrebe v sosednjih župnijah. Njeni venci so bili lepi, cena pa ni bila previsoka. Najpogosteje je fotografirala birme, včasih tudi prvo sveto obhajilo pri cerkvi, pogrebe, pa na gostijo je rada šla; tam se je rada tudi malo zadržala in poklepetala.”26

OJakobuinMimistavelikozanimivegapovedalatudinjunasoseda.Spominjatase,dajeJakob“radpotovalinniostaldolgonaenemkraju”.Polegfotografiranja,popravilainstrumentovinstenskihur,odkupainprodajezlatajebilaprodajamedudodatenvirzaslužka,sajjeimeldomavLevanjcihvelikčebelnjak.Sosedsespominja,dasootrocizeloradiobiskovaliJakobavnjegovisobi,sajjeimelvnjejshranjeneleseneposodezmedom: “Če si bija priden, te si med dobo. Na žlički. Deca smo rekli. ‘Mi smo prišli k Köši po med, če mate?’ Če je ne bilo meda, te si doba tiste pogače, da si jih liza, ka so ostale, če si peš na flejdrmašino med veja.” VJakobovisobijeobenistenistalastarapostelja,nadnjopajeviselazidnatapiserijazmotivomdvehsrnjakov“z glavami skup obrnjenih”.Nastenahsoviselefotografijemuzikantov.Nasprotiposteljejebilomajhnookno,nasprotivratpamiza,nakaterijeJakobpopravljalinstrumenteinstenskeure.Sosednadaljuje:“V sobi je meja tüdi pank za lotanje pa poliranje. Dostikrat so se po gostijah stepli, pa so se instrumenti spovujgnili pa spovihrali. Köš je to fse zravna, če pa je načik ne šlo, pa je vün vreza, pa drgoč takši del notri vdela, da se ni videlo, da je kaj popravleno pa zalotano. V krüšni peči ali pa na gašperli je segreva peglo. Meja je kak za kafe kühati male džezvice, ka jih je na tisto vročo peglo dja. V jih je meja nekej, ne ven če ne kositer, ka je vün vleva pa s tistin, ka je skoro rdečo bilo, zaleva tiste nove dele na instrumenti. Potli pa je tisto spolera z nekšo voščenko; takoj je zglada pa spolira. Köš nan je deci dovola, ka smo gledali, kak je dela, samo reka je: ‘Ka se ti nede kej na prste zalepilo!’ Deca smo poleg gledali, pa čakali, gda de ti med do. Ali pa si spomna: ‘Stric, dejte malo meda!’ Take mostače je meja, je pomiga ž jimi, pa smo deca že vedli: ‘Zej je Köš z barusami zmiga, te veš, ka lehko greš!’ Deca smo to vedli. V sobi je meja na navadni cimrmansko izdelani štalaži knige. Pa kakše debele knige z ornamenti iz slonovine na platnicah! Rad je čita. Deci nan je reka: ‘Bon van nekej prečita!’ Kake zgodbe, ka so bile notri, nan je pre-čita. Jakob je tüdi doma vedno nosa ketnco z vüro doli ravno prek po lajbiči. Frtošjače je ne nosa. Gda je kej popravla, si je čez kolena dja neko tkanino, da si je zaščita hlače. Neje hoda oblečeni po kmečko, nikoli, ker je on že meja tisto f sebi, kak more gospod hoditi oblečeni, ker je on negda bija davčni izterjevalec. Bil je take vrste človek. Ne hoštaplar, pač pa je hteja biti na neki način, po obleki, ločeni od ostalega prebivastva. Ljudje so ga obrejtali, ker je veda besedo postafti. Če pa je kumi ne pasalo, pa je reka: ‘Boš še moga v šolo malo hoditi ali pa neka prebrati negi!’ Jakob je bil zelo razgledani, drugače ne bi bil tako dober pri plehmuziki! Nekateri so mu pomagali pri popravilu instrumentov. Reka jin je: ‘Ja, če češ meti nareto, te mi pomagaj! To moreš tak nareti! Če pa boš ga pofora, te pa bova še enkrat razkopala, pa ma drgoč znavi začela delati.’ To so stari Šilec rekli. Neje bija odrezav ali pa grobi. Ka pa je reka, je moglo držati.”

TudinaJakobovohčerMimoimatasosedalepespomine:“Mimo so imeli ljudje radi! Bila je lüšna. Če je le mogla, ki je kej ošpičila. Vice je vedla, pa plesala je. Mlade je vičila plesati na lüšeji košic, pa gda so perje cejzali. Mima je mela gramofon, še od ateka. To je bila taka veka trompeta, zvočnik, doli pa ena mala kištica pa fedra. Gor je devala plesne plošče, te pa se je pomalen gnalo, ka je feder bila slaba notri. Te pa je enakomerno gnala, te pa si lehko plesa: ‘Jedno nogu sim, sim, jednu nogu tam,… Beba, te te rad mam!’ Tudi Mimin mož Rudolf je bil zraven. Tudi on je vedel povedati šalo. Samo Mima je bila bol spontana. Z fseh vetrov je fküp pobirala vice! Mima je tüdi slikala s kamero. Lidje so rekli: ‘Gremo se k Küški slikat!’ Jakob je bija Köš, Mima pa Küška. Mima te je postavila k mizi ali kakemi stoli, ki je ona spo-punla tisto sliko, ka bi to reka, ozadje. Tan si se lehko kcoj postava, pa si se z eno rokoj te maličko prijeja, ka si se lehko te malički naštima. Dikline so prišle lepo zrihtane. Ki je bilo te že bol javno, ka resen diklina pa fant skup hodita, sta se

25DomačinseMimespominjašekototrok,zatosemujenajboljvtisnilovspomin,kosejeMimaskrilazalesenoohišjekamere;JakobinMarijastaverjetnofotografiralazmanjšokamerooziromamehovko(formatfotografskeploščeje9x12cm).“Mehovkajebilalesenakamerazmehominčrnimplatnom,podkateregasejeskrilfotograf,dajeskozilečepreverilbodočiposnetek.Eksponiranjenatakikamerijepotekalotako,dajefotografzobjektivasnelpokrovčekingaspetpokril,kojebilafotografskaemulzijanaploščidovoljosvetljena.”(Ferlež,str.38)

26Včlanekjevključenihtudinekajdobesednihpričevanjinformatorjev,kisonapisanaležeče.Sogovornikisomipripovedovalivmešanicipogovornegajezikainenegaizmedslovenskogoriškihnarečij,kigagovorijonatemobmočju.Dapovedanonebiizgubilosvojepovednosti,jezikanisemspreminjalavknjižnijezik.

276


277

TojelenekajutrinkovizJakobovegainMiminegaživljenja,kisoseohranilivspominuljudi,kisojupoznali.Kljubtemudasopodatkiskromni,nampomagajo,dasilahkoustvarimovsajpribližnopodoboonjijusamihinonjunemživljenju.

Jakobjeumrlleta1941,Mimapadvajsetletkasneje,leta1961.

ZAPUŠČINA TRIINTRIDESETIH FOTOGRAFSKIH PLOŠČ Fotografijeoziromamotivinafotografijahinustnipodatkikažejonato,dajeJakobverjetnofotografiralintudisamizdelovalfotografiježepredprvosvetovnovojno.Mordaje(prvi?)fotoaparatkupilžepredletom1900,kojebilnaDunaju,kjersejeizobraževalzafinančnegaizterjevalca.Četadomnevadrži,jebilJakobtakratnatemobmočjuedenprvih,vsekakorpazeloredkih,kijeimelfotoaparat.Toješetolikoboljpomembno,kerježivelnapodeželjuinfotografiralkmečkeljudiinnjihovnačinživljenja.Ustnipodatkitudipravijo,dasoseknjemuinkasnejetudikMarijizaradiugodnejšecene,kotsojoimeliptujskifotografi,hodilifotografirattudiptujskimeščani.

Slika 6: Zakonca. Fotografirano med obema svetovnima vojnama. Foto: Jakob Šilec (?).

Slika 7: Družina. Fotografirano med obema svetovnima vojnama. Foto: Jakob Šilec (?).


doma mame, je tudi oče fotografiral, več pa ne. Špajzo smo imeli preurejeno v temnico, v kateri je mama izdelovala foto-grafije. Okno je bilo zazidano, petrolejka pobarvana z rdečo barvo, pred vrati pa je bil zvonec, da kdo ni ob nepravem času odprl vrat in bi v špajzo prišla svetloba. Mama je vse poslikane dogodke oz. ljudi dokumentirala: številčila si je fotografije in si zapisovala imena ljudi na posameznih fotografijah. Fotografirala je poroke, cerkvene praznike, in druge priložnostne dogodke v domači župniji, pri Sveti Trojici, v Trnovski vasi, pri Svetem Andražu in tudi na Ptuju. Fotografirat se je vozila s kolesom, veliko pa je tudi prepešačila. Na dogodke so jo vabili oz. obvestili tudi z dopisnico, na kateri sta bila napisana kraj in čas dogodka, ki bi ga naj fotografirala. Večkrat se je zgodilo, da jo je kdo prosil, da bi kaj fotografirala, ko je bila na njivi. Takrat je odhitela z njive, vzela kamero, fotografirala kar so jo prosili in zopet odhitela nazaj na njivo. Ob večerih so se sosede zbirale pri moji mami, se pogovarjale, pletle in pele, dedek pa jim je včasih na gramofonu predvajal plošče. Mama je sledila fotografskim smernicam. Družila se je z nekaterimi ptujskimi fotografi, enega je celo naučila razvijati fotografije. Na dvorišču pred hišo je imela postavljen ‘atelje’, kjer je fotografirala. Za ozadje je dodala kakšen kos pohištva, rože. Na dvorišču je fotografirala dopoldan, ker je bilo obrnjeno proti vzhodu, popoldan pa je fotografirala za hišo pod lipo, ki jo je osvetljevalo zahodno popoldansko sonce. Nikoli ni fotografirala v hiši, ker ni bilo primernega prostora. Fotografirala je do leta 1945. Med vojno skoraj ni fotografirala, ker ni imela fotografskega materiala, kar ga je imela, je hranila za nujne primere. Po koncu vojne ji je kamero vzela takratna povojna jugoslovanska oblast, pregledala in zaplenila je tudi fotografije oz. fotografske plošče. Kamero je kasneje dobila nazaj, vendar tako poškodovano, da je bila neuporabna.”28

28SpomineAlojzaKrajncasempovzelapoomenjenemčlankuavtoriceJelkePšajd.

Slika 4: Vojak avstrijske vojske z domačimi. Fotografirano pred prvo svetovno vojno ali med njo na Šilčevem dvorišču v Levanjcih (?). Foto: Jakob Šilec (?).

Slika 5: Vojak stare kraljeve jugoslovanske vojske. Fotografirano med obema svetovnima vojnama na Šilčevem oziroma Krajnčevem dvorišču v Levanjcih. Foto: Jakob Šilec ali Marija Krajnc.

278


279

Posameznefotografijejetežkooziromanemogočerazdelitinatiste,kijihjeposnelJakob,innatiste,kijihjeposnelahčiMarija.Domnevamolahko,dajetiste,nakaterihsoljudješe“starinsko”oblečeniinsoverjetnona-stalepredletom1920,najverjetnejeposnelJakob,kasnejepajezafotografskiaparatprijelatudiMarija.Nanekajposnetkihstacelooba,JakobinMarija,zatodomnevam,dastauporabilasamosprožilecalipajeposnetekznjunokameronaredilkdodrug.

Obtemsezastavljatudivprašanje,kjestaJakobinkasnejeMarijakupovalafotografskimaterial.NaPtujualivMariborualipastagadobivalaalicelosamakupovalavGradcualinaDunaju,kjerstaimelaprijateljeoziromaposlovnestike?Informatorjisenamrečspominjajo,dastaimeladomatemnico,vkateristasamarazvijalafoto-grafije.

Fotografskeploščemerijo9x12cm,karkaže,dasobileposneteskamerooziromamehovkoformata9x12cm.

Posnetkisosfotografskegaoziromatehničnegavidikadokajdobronarejeni,razennekaterih,kisopremaloizostreni,karjelahkoposledicanepravilnostivkamerialifotografoveganeznanja,nedoslednostialislabšegavida.Obtemnesmemopozabiti,daposnetkinisonastalivateljeju,temvečnaprostem,zatojebilofotografiranjeomejenooziromamogočeleobugodnihvremenskihrazmerah.

Slika 10: Otrok. Fotografirano med obema svetovnima vojnama. Foto: Marija Krajnc (?).

Slika 11: Družina Šilec - Krajnc; levo je Marija Krajnc, po domače Köšova Mima, v sredini sedi njen mož Rudolf Krajnc, poleg njega mimin oče Jakob Šilec, po domače Köšov Jakob, spredaj stoji Mimina in Rudolfova prvorojenka Zinka (rojena leta 1927). Fotografirano okrog leta 1930 na domačem dvorišču v Levanjcih. Foto: s pomočjo samosprožilca (?).


Nafotografijahsomotivi,posnetinadomačemdvoriščuinzahišo.Tokaže,daJakobinMarijanistaimelaateljeja,vendarstasezgledovalapofotografihvtistemčasu,kisogaimeli.Fotografijekažejo,dasejemoralJakobosnovfotografiranjanaučitiprinekempoklicnemfotografu.Toselepovidi,sajsoljudjeoziromaskupineljudilepopostavljenioziromaaranžiranipredkamero.Zravenjedodaltudikakšenkospohištva,rože,knjigo.Nanajzgodnejšihposnetkihjevozadjuvidnatudinastenonaslikanakulisaziluzionističnopokrajino,kijenamlajšihposnetkihnezasledimoveč.OsnovfotografiranjasejeodočetanaučilatudiMarija,kijihjekasnejesamaupoštevala.

Naohranjenihposnetkihsovečinomamotivisportretienegaalivečljudi,insicernajvečkratdružinskihčlanovdružinŠilecinKrajnc,zatolahkoanaliziramolesegmentnjunegadela.Informatorjisoprepoznalinekatereosebenafotografijah,skromnipasopodatkiotem,obkaterihpriložnostihsosefotografirali.Popražnjihalinedeljskihoblačilihlahkosklepamo,dasobilitoslovesnialiprazničnidogodki.Portretirancisorazvrščeniponekemdoločenemredu,naposnetkupanimogočeprepoznatidoločenegadogajanja,gibanjainrazpoloženja.Ljudjevvsakdanjidelovnioblekisozeloredki,ohranjeneganinobenegaposnetka,kibiprikazovalljudiobkmečkemalikateremdrugemopravilu,čepravstaJakobinMarija,kistafotografiralavkmečkemokolju,verjetnoposnelatudikakposnetekstovrstnimmotivom.PoustnihvirihstaJakobinMarijafotografiralatudizunajdomačegadvorišča,predvsemporoke,pogrebeinraznecerkveneindrugeslovesnosti,vendarvobravnavanidružinskizapuščininitovrstnihfotografij.

Slika 8: Pihalna godba pri Svetem Urbanu – Vrbejnska pleh muzika. Fotografirano okoli leta 1930 pred drvarnico pri Šilčevih v Levanjcih. Od leve proti desni stojijo: prvi je Janez Čeh, po domače Kukofčof Hanzek iz Vintarovcev, drugi z leve oziroma desne (?) je Franc Holc iz Vintarovcev, četrti je Franc Ilešič (?) iz Zasadov; z leve proti desni sedijo: Jakob Šilec, po domače Köšov Jakob, drugi je Martin Simonič, po domače Martin Jazbec, tretji je Majcen (?), nadučitelj pri Svetem Urbanu, četrti je Franc Simonič. Foto: Marija Krajnc? (Jakob Šilec je na fotografiji!).

Slika 9: Mladenka. Fotografirano konec dvajsetih let na Šilčevem oziroma Krajnčevem dvorišču v Levanjcih. Foto: Marija Krajnc (?).

280


281

INFORMATORJICvetkaArnuž,Destrnik39a,roj.1964,trgovka

AlojzFlajšman,Dolič34,roj.1930,zidar

MarijaFlajšman,Dolič34,roj.1925,gospodinja

MajdaGraj,Vintarovci41,roj.1955,socialnadelavka

TilikaHolc,Destrnik,sedajDomupokojencevPtuj,roj.1901,gospodinja

VeraKrajnc,Jiršovci22,roj.1941,upokojenadelavka

FrancMurko,Svetinci30,roj.1926,upokojenidelavecdržavnegaposestva

MarijaMurko,Svetinci30,roj.1922,gospodinja

MarijaMurko,Levanjci23,roj.1922,gospodinja

SašoSimonič,Vintarovci40,roj.1980,avtoklepar

FrancŽampa,Levanjci20,roj.1929,kmet

JanezŽampa,Levanjci10,roj.1929,kmet

VIRI IN LITERATURA1.Baš,Angelos,Slovenskoljudskoizročilo,CZ,Ljubljana,1980.

2.Bogataj,Janez,StosrečanjzdediščinonaSlovenskem,PrešernovadružbavLjubljani,Ljubljana,1992.

3.Dokumenti(notarskopismooziromaženitnapogodba,izdananaOkrajnemsodiščuvPtuju10.3.1901,innotarskopismooziromaženitnapogodba,izdanapriKazimiruBratkoviču,notarjunaPtuju,19.10.1925,Kupnapogodba,izdanapriOkrajnemsodiščunaPtuju24.10.1901,rojstnilisti,šolskospričevalo)inzasebnakorespondenca.OmenjenevirehraniCvetkaArnužnaDestrniku.

4.Ferlež,Jerneja,FotografiranjevMariboru1918–1941,KnjižnicaGlasnikaSED,Ljubljana,2002.

5.IlustriranazgodovinaSlovencev,ZaložbaMladinskaknjiga,Ljubljana,1999.

6.Kambič,Mirko,Kovič,Brane,Krečič,Peter,Stopetdeset(150)letfotografijenaSlovenskem,MestnagalerijaLjubljana,ArhitekturnimuzejLjubljana,Ljubljana,september1989.

7.LeksikonDravskebanovine,Ljubljana,1937.

8.KrajevnileksikonSlovenije,IV.knjiga,DZS,Ljubljana,1980.

9.Makarovič,Marija,OblačilnakulturavRožu,Mohorjevadružba,Celovec-Ljubljana-Dunaj,Celovec,1996.

10.Novak,Vilko,Slovenskaljudskakultura,DZS,Ljubljana,1960.

11.Pšajd,Jelka,Mednjivoinkamero.V:Našažena,Dediščina,prilogaNašežene,leto7,št.12,Ljubljana,1999,str.8–9.

12.Slovenskietnološkileksikon,uredilAngelosBašssodelavciuredniškihodborov,Ljubljana,2004.

13.Szabo,MagdolnaN.,PosnetkiamaterskegafotografaLajosaKönyejasHodoša.V:ZgodovinaHodošainKrplivnika,Lendava,2005.

14.Vrišer,Sergej,Uniformevzgodovini,Slovenijainsosednjedežele,Partizanskaknjiga,Ljubljana,1987.


ZAKLJUČEKVčlankuproučevanadružinskazapuščinafotografskihploščoziromaiznjihnarejenekontaktnekopijeinfoto-grafijeimajozelovelikpomenza vrbejnsko faroinzabližnjookolicoonstrannjenihmeja,sajnanjihrazberemomnogeznačilnostiinposebnostiiznačinaživljenjanatemobmočjuvtakratnemčasu,kibisicerodšlevpozabooziromajihnebinikolivideli.ObogatilesotudifototekoetnološkegaoddelkavPokrajinskemmuzejunaPtuju.Verjetnobiprimnogihdružinahvvrbejnski fariintudizunajnjenihmejanašlišeprecejfotografij,kistajihpo-snelaJakobinMima.Njihovestekleneploščesosicerizginilebogvekam,zatobijihzgotovostjolahkopripisalitemafotografomasamo,čebinanjihnašlikakšnepodobnostizzgorajobravnavanimialipabinjunoavtorstvopotrdillastnikfotografijealikdo,kibivedelkajvečpovedatiokontekstufotografije.

Kljubtemudavstrokovnemčlankuninajprimerneje,senavse,kibiimelikakšnofotografijo,kistajoposnelaomenjenafotografaalipatosamodomnevajo,obračamsprošnjo,dajoprinesejovmuzej,kjerjobomopre-fotografiraliinjimoriginalvrnili,sajbiznjododatnoobogatiliprejomenjenofototekoinzapuščinofotografaJakobaŠilcainhčereMarijeKrajnc.29

Pričujočičlanekoziromaraziskovanjeinterenskodelonaobmočjuvrbejnske farejepripomoglo,danatosliko-vitoobmočje,kigavidimskorajzdomačegaokna,sedajgledamzdrugačnimiočmi.Ponavadijetako,danekaj,karvsajmaloodbližepoznamoinimamonatotudilepespomine,zanasnivečtujeinsenamobpogledualisrečanjustistimvzdramijoprijetniobčutkiinčustva.Tudimeni,kosepocesti,kiobrobuPesniškedolinepeljeodSvetegaAndražaprotiPtuju,zjutrajpeljemvslužboinvdaljavi,čezvjutranjomegloovitoPesniškodolino,zagledamssoncemobsijaniDestrnikincerkevsvetegaUrbana.

ZastrokovnopomočprinastajanjupričujočegačlankaseiskrenozahvaljujemNadiJurkovič,StojanuKerblerjuindr.AndrejiVrišer,vsemspodajnavedeniminformatorjempatoplazahvala,dasomesprejelivsvojemdomuinsivzeličaszapogovor.

29Fototekolahkoobogatijotudidrugefotografije,kijihnistaposnelaomenjenafotografa,inbijihbilkdorkolipripravljenprinestinaetnološkioddelekvPokrajinskimuzejnaPtuju.

Slika 12: Jakob Šilec, po domače Köš oziroma Köšov Jakob. Fotografirano pred prvo svetovno vojno. Foto: s pomočjo samosprožilca (?).

282


283

ZUSAMMENFASSUNGImBeitragwerdendreiunddreißigfotografischePlatten,derNachlassdesFotografenJakobŠilecundseinerTochterMarijaKranjcausLevanjci,vorgestellt.DieAufnahmensindhauptsächlichindererstenHälftedes20.JahrhundertsimGebietderGemeindeSt.UrbanbeiPtujentstanden.JakobwarAnfangdes20.JahrhundertsaufdembehandeltenGebieteinerderWenigen,vielleichtauchderEinzige,derseineneigenenFotoapparathatte.ErwarberuflicherSteuereintreiber,dieAusbildungdafürbekamerinWien,woersich,nachmündlicherÜberlieferung,denerstenFotoapparatkaufte.NachderHochzeitmitIvanaLenartimJahr1901,zogerausdemgebürtigenLočkiVrhindasElternhausseinerFrauinLevanjci.EinJahrspäterbekamensieeinKind,ihreTochterMarija,beiderderVaterdieLiebezumFotografierenweckte.JakobundMarijamachtendiemeistenFotografieninderheimatlichenGemeinde,abersiewarenauchaußerhalbwohlbekannt.DieEinheimischen,diemeistensausdemBauernstandwarenundkeinGeldimÜberflusshatten,ließensichnurbeibesonderenGelegenheitenfotografieren,vorallemaufHochzeiten,FirmungenoderanderenFestlichkeiten.Seltenerfoto-grafiertensieBegräbnisse,einigederFotografiendokumentierenauchgesellschaftlicheEreignisseundLeute,welcheeinegemeinsameTätigkeitverband,wiezumBeispieldieMusik.OftmalskamendieLeuteauchzuihnennachHause,umsichfotografierenzulassen.WeilJakobundMarijakeinAtelierhatten,entstandendiemeistenAufnahmenaufdemheimischenHof.Beidebeherrschtenes,dieBilderzuentwickeln,wassieinderVorratskam-mererledigten,welchezueinerDunkelkammerumfunktioniertwurde.NebenderFotografieinteressiertensiesichnochfürvieleandereSachen;JakobwarleidenschaftlicherImker,erreparierteInstrumente,warMitgliedderBlaskapellevonDestrnikundkaufteregelmäßigGoldmünzen.MarijawarbeidenLeutendafürbekannt,dasssieausfrischenBlumenBlumenkränzefürBegräbnisseanfertigte.

Jakobstarb1941.Marijafotografierte,obwohlnurnochselten,nochwährenddeszweitenWeltkriegs.DieBehördederNachkriegszeitentnahmihrdenFotoapparatundgabihnihrspätersobeschädigtzurückt,dasssiedamitnichtmehrfotografierenkonnte.Siestarb1961.

Slika 13: Našemljeni muzikanti. Fotografirano med obema svetovnima vojnama. Foto: Marija Krajnc (?).


POVZETEKČlanekgovoriotriintridesetihfotografskihploščah,zapuščinifotografaJakobaŠilcainnjegovehčereMarijeKrajncizLevanjcev.PosnetkisovečinomanastalinaobmočjužupnijesvetegaUrbanapriPtujuvprvipolovici20.stoletja.Jakobjebilvzačetku20.stoletjanaobravnavanemobmočjuedenizmedredkih,mogočeceloedini,kijeimelsvojfotografskiaparat.Popoklicujebildavčniizterjevalec.IzobrazbozapoklicsijepridobilnaDunaju,kjernajbisipoustnihvirihkupilprvifotografskiaparat.PoporokizIvanoLenartleta1901sejezrodnegaLočkegaVrhapreselilnaženindomvLevanjce.LetodnikasnejesejimajerodilahčerkaMarija,kijijeočevzbudilveseljedofotografiranja.JakobinMarijastavečinomafotografiralavdomačižupniji,poznanapastabilatudizunajnjenihmeja.Domačini,kisobilivečinomakmečkegastanuinnisoimelidenarjavizobilju,sosefotografiralileobposebnihpriložnostih,predvsemnaporokah,obbirmahinkakšnidrugislovesnosti.Redkejestafotografiralapogrebe,nekajposnetkovpaprikazujetudidružabnedogodkeinljudi,kijihjepovezovalakakšnaskupnadejavnost,naprimerglasba.Pogostososeljudjehodilifotografirattudinanjundom.Večinaposnetkovjenastalanadomačemdvorišču,sajJakobinMarijanistaimelaateljeja.Obastabilaveščaizdelovanjafotografij,kistajihrazvijalavshrambi,preurejenivtemnico.Polegfotografiranjastasezanimalašezamarsikajdrugega;Jakobjebilstrastenčebelar,popravljaljeinštrumente,igraljevdestrniškipihalnigodbi,kupovalpajetudizlatnike.Marijosoljudjepoznalitudipotem,dajeizsvežihrožizdelovalapogrebnevence.

Jakobjeumrlleta1941.Marijajefotografirala,čepravzeloredko,šemeddrugosvetovnovojno.Povojnaoblastjijeaparatvzelainjigakasnejevrnilatakopoškodovanega,daznjimnimoglavečfotografirati.Umrlajeleta1961.

SUMMARYThearticledealswiththirty-threephotographicplates,thelegacyofthephotographers,JakobŠilcandhisdaughterMarijaKrajncfromLevanjci.ThesnapsweremostlytakenintheareaoftheStUrbannearPtujparishinthefirsthalfofthe20thcentury.Inthebeginningofthe20thcentury,Jakobwasoneofthefew,ifnottheonlyoneinthatarea,whohadhisowncamera.Hewasataxcollectorbyprofession.HewaseducatedinVienna,wherehealso,accordingtooralsources,boughthisfirstcamera.AftermarryingIvanaLenartin1901,JakobmovedfromhisnativevillageLočkivrhtohiswife’shomeinLevanjci.AyearlatertheirdaughterMarija,whowasinspiredbyherfathertobecomeaphotographeraswell,wasborn.JakobandMarijamostlytookphotographsintheirhomeparish,yettheywerewellknownbeyonditsboundariesaswell.Thelocalpeople,whoweremostlypeasantryanddidnothavemuchmoney,hadtheirphotographstakenonlyonspecialoccasions,whichwereusu-allymarriage,confirmationorsomeotherfestivity.SometimesJakobandMarijawouldalsotakephotographsoffuneralsandvarioussocialeventswhenpeoplegatheredforthepurposeofajointactivity,suchasmusic.UsuallypeoplecametoJakobandMarija’shometohavetheirphotographstaken.Mostofthephotographsweretakenintheirhomeyard,sinceJakobandMarijahadnostudio.Theywerebothexpertsindevelopingphotographsintheirpantry,whichwaslateronalteredintoadarkroom.Besidesphotography,theywereinterestedinmanyotherthings;Jakobwasadevotedbeekeeper,executedinstrumentsrepairs,playedintheDestrnikBrassBandandwasalsobuyinggoldcoins.Marijawasknownformakingfuneralwreathsfromfreshflowers.

Jakobdiedin1941.MarijacontinuedtakingphotographsduringtheSecondWorldWar,althoughnotveryoften.Thepost-warauthoritiesconfiscatedhercamera,whichwaslaterreturnedsoseverelydamagedthatshecouldnolongeruseit.Shediedin1961.

284


285285

Zaslužne osebnosti Destrnika

284


MiraJerenec

MiraJerenec,univ.dipl.zgod.,bibliotekarkaKnjižnicaIvanaPotrčaPtuj

[email protected]

UDK929(497.4Destrnik)

Ključnebesede:zaslužni posamezniki, biografije, Destrnik

286


287


UVOD

Kotjebilovpreteklostižeopaženoinzapisano,sodaleSlovenskegoricenašemunarodumnogaznamenitaimena.NekajtakihposameznikovjeizšlotudiizfaresvetegaUrbanaoziromaizkrajevdanašnjeobčineDestrnik.1Polegdestrniškihrojakov,kisossvojimimenomvsvetponeslitudiimesvojegarojstnega

kraja,sozakrajpravtakopomembnitisti,kisosemprišlioddrugod,asotukajživeliindelali.Nekatereodtehzaslužnihposameznikov–najsibodorojakialiprišleki–bomopredstavilivpričujočemprispevku.

Najboljzvenečaimena,povezanastemikraji,namdanesnisovečnepoznana.Vsismožeslišalio“večnemkaplanu”inpesnikuLeopolduVolkmerju,oslavistudr.MatijiMurkualijezikoslovcuprof.JosipuZeleniku.Kboljšemupoznavanjusozagotovopripomogle(daljšealikrajše)objave.MednjiminajposebejomenimtehtenprispevekbibliotekarjaJakobaEmeršiča,kijebilobjavljenvVolkmerjevemzborniku(1998)invkateremjeavtorcelovitopredstavilpomembnejšeosebnostifaresvetegaUrbana,2mednjimiduhovnikeinučitelje,slovničarjeinpolitike,pesnike,pisateljeindruge.

NaEmeršičevprispeveksemsedelnonaslonilapripisanjutegaprispevka,stemdasemžeznaniizborosebnostidopolnilaznovimiimeni,nekateraimenapasemtudiizpustila.3Osrednjikriterij,kisemgaupoštevalapriizboru,jerojstnikrajposameznikaoziromanjegovapomembnapovezavaskrajidanašnjeobčineDestrnik.Topomeni,dasemizbiralarojakeintuditiste,kisoprišlioddrugodtertukajživeliindelali.Zaradiboljšepreglednostisemjihvprispevkupredstavilapopodročjihdelovanja,znotrajpodročjapakronološko(poletihrojstva).

Polegosebnostiiz18.in19.stoletjaterizprvepolovice20.stoletjasemvpredstavitevvključilatudisodobnike,kisosizuspešnimdelomnarazličnihpodročjihpridobilijavnopriznanje.

Zželjo,dabiksodelovanjuprizbiranjupredlogovpritegniličimvečljudi,smojihkonecleta2004obpomočiObčineDestrnikvObčanu4povabiliksodelovanju,sposebnimdopisompasmoseobrnilišenadruštvavobčini.Žalnibilonobenegaodziva.Zapomočprizbiranjuinformacijsemzatozaprosilanekateredomačine,marsikdopasejevpismupredstavilkarsam.Svojepredlogeinpripombekizboruimenjepodaltudiuredniškiodborzapripravozbornikainstemsooblikovaldokončnopodoboprispevka.

Najnatemmestupoudarim,dasemsežeodzačetkasoočalazvrstopomislekovvzvezizobravnavanotemo.Zavedamse,dajeocenjevanjeuspešnostioziromazaslužnostikateregakoličlovekanehvaležnointveganopočetje,sajzatonimamosplošnopriznanihinveljavnihkriterijev.Tudizatoostaja–kljubvloženemutruduinpomočištevilnihposameznikov–prispeveknedokončaninnepopoln.Upam,dagabodobralcikljubtemusprejelidobrohotnoinrazumelinjegovtemeljninamen:predstavititisteposameznike,kisossvojimživljenjemindelompomembnosooblikovalikrajinnjegovoidentiteto.

1MeježupnijesvetegaUrbanasosevzgodovinispreminjale.Prvotnovečjažupnija(ustanovljenaleta1670)sejeleta1780zmanjšalazaradiustanovitvežupnijesvetegaBolfenka.DanašnjemeježupnijepasevglavnemprekrivajossedemnajstiminaseljidanašnjeobčineDestrnik.

2Emeršič,J.(1998).OsebnostifaresvetegaUrbana.Volkmerjevzbornik(str.136–164).Maribor:Slavističnodruštvo.3TakosejezaTonetaPeršaka,kisogavzadnjihletihzmotnoštelizarojakaizLočkegaVrha,izkazalo,davresniciizhajaizkrajazenakim

imenomvokoliciNegove,ingatorejnemoremoprištevatimedznaneDestrničane.Klubtemubilahkorekli,dajeskrajemvsajohlapnopovezan,sajje–kotpravisam–šekototrokzmaterjopolletaprebivalpridružiniSavecvDoliču(leta1958).Glej:KIP,ZapiskizazbornikDestrnik.PismoTonetaPeršaka,Trzin.

4Vabiloobčanom(2004,24.september).Občan,4,str.15.


IZVLEČEKAvtorica je v prispevku predstavila posameznike, ki so se rodili v krajih današnje občine Destrnik ali so tukaj živeli in so svojim življenjem in delom zapustili trajne sledi v kraju ali v širšem slovenskem prostoru. Predstav-ljeni so s kratkimi biografijami in v okviru področij, na katerih so si prido-bili posebne zasluge.

The Deserving Personalities of Destrnik

ABSTRACTIn the contribution the author pre-sents individuals born in the present municipality of Destrnik or those who lived here and left permanent traces in Destrnik or in the broader Slovene space with their life and work. These people are presented in short bio-graphies with the fields in which they acquired special credits.

Verdienstvolle Personen aus Destrnik

SYNOPSISDie Autorin schreibt über einzelne Per-sonen, die in der Gemeinde Destrnik geboren worden sind oder hier gelebt haben. All diese Personen haben sehr viel zu der Entwicklung der Gemeinde beigetragen. Vorgestellt werden ihre Biographien im Rahmen ihres Arbeits-gebietes.

288


289

Povojnisejeposvečalpolitičnemudelu.Osemletjezastopalptujskiokrajvrepubliškiskupščini(1945–1953)inbilposlaneczvezneskupščinezaptujsko-ormoškipredel.Vodiljerepubliškeorganezaprosveto,znanostinkulturoterzdravstvoinsocialnopolitiko,odleta1951jebiltudivodjajugoslovanskedelegacijevMednarodniorganizacijidelavŽenevi.

Velikojepisalodružbenopolitičnihvprašanjih,posebnopaoproblemihetikevsocializmu,ovprašanjihzdrav-niškegaetičnegakodeksa,oetičnivzgojivšoli.Govorilinpisaljeoproblemihdružinskegaživljenja,oenako-pravnostiženskinvzgojiotrok.Odločnojenastopalvbojuprotialkoholizmu.Objaviljevečkot270člankovinrazprav,zlastivdnevnemčasopisju.EdinaPotrčevarazprava,kijeizšlavknjižnioblikišezačasanjegovegaživljenja,jeknjižicaznaslovomOvaspitanjuomladinezaravnopravneodnoseuljubaviibraku(Beograd,1962).PoPotrčevismrtijeizšeltudizborniknjegovihrazpravOsocialističnietikiinmorali(Maribor,1972).7

Franjo Rebernak,politikingospodarstvenik8

RojstnahišaFranjaRebernakastojivVintarovcih,nekdanjemPod-peršaku.Kotpravi,jenanjošeposebejponosen,sajsovnjejdomovalirodovimarljivihinuspešnihželarjev,kisodosredine20.stoletjazvestoohranjalidružinskotradicijo.Šestnajstneposrednihpotomcevzadnjegauglednegaželarja,župana–reklisomu“vintarovškirihtar”–,sejeizšolalozazahtevnepoklice.Osemjihjebiloprosvetnihdelavcev,štirjezdravniki,dvainženirjaindvapravnika.

TudiFranjosijeizbralprosvetnipoklic.Radsespominja,daješekotgimnazijecvprvihmesecihpoosvoboditvivdomačemkrajupomagalučiteljicam,upraviteljiciKaroliniKocmut,EmiPotrčinŽenkiKovač,uvajatiinorganiziratislovenskipouknaurbanskišoli.

Ponekajletnempoučevanjunaosnovnišoli(Vitomarci,Markovci)innižjigimnazijinaPtujujeopravljalodgovornenalogevnovinarstvu,okrajnihupravnihorganihzaprosvetoinkulturo,državniupravi,vvladnislužbiSlovenije,predstavniškihtelesih,politikiingospodarstvu.Vdvehmandatnihobdobjih(1967–1974)jebilpredsednikptujskeobčine,natopadoupokojitvedirektorgostinskegapodjetjaHaloškibiser.

VprvemletunjegovegapredsedniškegamandatavobčiniPtujsoob200-letniciOŠDestrniksproračunskimdenarjemptujskeobčineobnovilišoloinprosvetnidom.Obobčinskemprazniku8.avgusta1973soob70-letnicirojstvanarojstnihišivVintarovcih47odkrilispominskoploščodomačinudr.JožetuPotrču.Dogodekjebilodmevenvvsejslovenskijavnosti.Ptujskaobčinskaskupščinajeobtejpriložnostisprejelaodlokoustanovitviskladazanagradeinskladazaštipendijeterjupoimenovalapodr.JožetuPotrču.Skladastabilaodpravljenavčasudružbenihspremembvzačetkudevetdesetihletprejšnjegastoletja.

Tojebiltudičas,kosijetedanjaptujskaobčinaprizadevalazaposodobitevtedajšepretežno–inmarsikješeizključno–makadamskihcestnasvojemobmočju.ObspominihnatedogodkejeFranjoRebernakzapisal:“Obzačetkunašegaobčinskegaskupščinskegamandata(1967)sobilevseregionalneinlokalnecestnevpadnicevPtujizsmeriVurberk,Lenart,Radgona,Ljutomer,Dornava,Videm,Dolena-Sela,Podlehnik,RogatecinSlovenskaBistrica,torejrazenizmariborske,ormoškeinvaraždinskesmeri,šemakadamske.TakojebilPtujedinomedtedanjimi62slovenskimiobčinskimisredišči,kiniimelneposrednesodobnecestnepovezavessvojimisosed-njimiobčinami(Lenart,Ljutomer,ŠmarjepriJelšah,SlovenskaBistrica).Dokoncamandata(1974)sobilevseomenjenevpadniceasfaltirane.Doresnejšihnesporazumovjeprišlopridoločanjuprednostizaposodobitevobehslovenskogoriškihcestnihpovezav:Ptuj–Destrnik–LenartinPtuj–Juršinci–Radgona.PodogovorumedSlovenijoinavstrijskoŠtajerskokonecšestdesetihletpreteklegastoletjajerepubliškiplanrazvojacestnegaomrežja(1969–1974)določilprednostposodobitvicestePtuj–Juršinci–Radgona,karjepripeljalodot.i.‘ptujske

7Gl.tudi:Potrčevovelikoizročilo(1984).Ptuj:Zgodovinskodruštvo;Kreft,B.(1970).Življenjezačloveka.Portretdr.JožetaPotrča.Maribor:ZaložbaObzorja.

8NaželjogospodaRebernakarojstnihpodatkovneobjavljamo.


Biografije

POLITIKA Dr. Lavoslav Gregorec (17.12.1839,SvetiUrban–22.10.1924,NovaCerkevpriCelju),duhovnikinpolitik

OsnovnošolojeobiskovalnaPtuju,vMariborupagimnazijoinbogoslovje.Promoviranjebilleta1864.

KotkaplanjeslužbovalvZrečah,RadljahoziromaMarenberguinpriSvetemRupertu(SpodnjaVoličina)vSlovenskihgoricah,kotprofesorteologijepavmariborskemsemenišču.Kerjezastopalslovenskenarodnostnezahteve,jebil42dnitudizaprt,leta1895pasomuvzeliprofesuroingaposlalikotdekanavNovoCerkevpriCelju.NekajletjeurejalSlovenskegagospodarjainSüdsteirischePostterbilpredsednikkatoliškegapolitičnegadruštva.

PoRaičevismrtijebilizvoljenzaposlancavdržavnemzboru,kjerjeza-stopalkmečkeobčinePtuj,RogatecinLjutomer.Želeta1887sejezavzelzaZedinjenoSlovenijoternaDunajusnovalslovanskozvezo,kinajbisepotegovalazanarodnostneinpolitičnepravice.Zavzemalsejezaenako-pravnostslovenščinevšolahinuradih,slovenskouniverzovLjubljani,varstvenizakonzamanjšineindrugo.

Izdal jevečsamostojnihpublikacij inbrošurspolitičnoinverskovse-bino.5

Dr. Jože Potrč(3.4.1903,Vintarovci–4.10.1963,Ljubljana),zdravnik,humanistinpolitik

“PotrčofJužek”sejerodilkotedenizmedštirihotrokkmetuinmlinarjuIvanuinženiMariji,rojeniPukšič.GimnazijojeobiskovalnaPtuju,medicinoštudiralvZagrebu6inleta1928diplomiralvGradcu.Postažuvmariborskiinljubljanskibolnišnicisejeodločilzapoklicljudskegazdravnikainleta1930odprlzasebnoordinacijovJanežovcih.Bilječloveksposluhomzapotrebemalegačloveka,zatojebilmeddomačinizelopriljubljeninspoštovan.Šedanessespominjajo,kakosejenamotorjuvozilksvojimbolnikomdalečvokoliškekraje.PoročilsejezEmo,mladoučiteljiconadestrniškišoli,skaterostasivJanežovcihustvariladomindružino.

Polegstrokovnegainpublicističnegadelagaježezgodajpritegnilatudipolitika.Želeta1924jepostalčlanKPJ,kijetedajdelovalavtajnosti.Kotaktivnegakomunistasogaleta1930obtožiliinpozakonuoza-ščitidržaveobsodilinadveletistrogeječe;prestajaljojevkaznilnicivPožarevcu.

Vojnaleta1941–1945jepreživelkotujetnikvtaboriščuMühlbergvNemčiji,vizgnanstvupasobilitudinjegovaženaindvaotroka.Tudivujetništvujedelalkotzdravnikinsissvojopožrtvovalnostjopridobilvelikugledmedsojetniki.

5Šlebinger,J.(1926).GregorecLavoslav.Slovenskibiografskileksikon,2.zvezek(str.257–258).Ljubljana:Zadružnagospodarskabanka.6ZaštudijmedicinesejeodločiltudimlajšibratOtmar,kijekotzdravnikdelalvmariborskisplošnibolnišnici.Meddrugosvetovnovojnoje

bilvojniujetnikvNemčijiinbiltamubitvbombnemnapadu.

290


291

Vtemčasujebilnanjegovopobudoizvedenreferendumovračanjuvlagateljemvjavnotelekomunikacijskoomrežje–referendumjebilpozitivnoizglasovan–,bilpajetudizeloaktivenpritemah,kisosenanašalenaboljšerazmerezaživljenjenapodeželju.

Leta2004jebilponovnoizvoljenzaposlancaSDSvDržavnemzboruRS.Dne3.decembra2004gajeVladaRSimenovalazadržavnegasekretarjazaSlovencevzamejstvuinposvetu.Tofunkcijojeopravljaldo30.novembra2005,kojenepreklicnoodstopilzaradinesoglasijzzunanjimministromnapodročjumanjšinskeproblematike.Od1.decembra2005jeponovnoposlanecvDržavnemzboru,člankomisijezaSlovencevzamejstvuinposvetu(biljetudipredlagateljzakonaoSlovencih,kiživijozunajmejaRS),članodborazadelo,družinoinsocialoterčlanodborazazunanjopolitiko.Posebejaktivenjeprisprejemanjudavčne,lokalneinsocialnezakonodaje.11

Dr. Milan Zver(25.5.1962,Ljubljana),ministerzašolstvoinšport

MilanZver,kijevzadnjihletihpostalznanajavnainpolitičnaosebnost,ženekajčasaspetprebivavJanežovskemVrhu,krajusvojegaotroštva.12OsnovnošolojeobiskovalvDestrniku,gimnazijopanaPtuju.Leta1987jediplomiralnaFakultetizasociologijo,političnevedeinnovinarstvonaljubljanskiuniverzi(danesFakultetazadružbenevede),kjersejezaposlilkotraziskovalecnapodročjupreučevanjazgodovine.Študijskosejeizpo-polnjevaltudinaUniverziKarlaFranzavavstrijskemGradcu.

Leta1990jemagistriralinosemletkasnejeuspešnozagovarjaldoktorskodisertacijoznaslovomAvtonomizempriSlovencih.Leta1992jezačasnoprekinilraziskovalnodeloinsezaposlilnaVladiRS.BilješefkabinetapodpredsednikavladeJožetaPučnika,zatempašefkabinetatakratnegaobrambnegaministraJanezaJanše.KasnejejebilzaposlenkotsekretarmestnegasvetanaMestniobčiniLjubljanainkotsvetovalecposlanskeskupineSDSvdržavnemzboru.Leta1999jepostalpredavateljinnosilecpredmetasociologijanavisokošolskeminuniverzitetnemprogramunaEkonomsko-poslovnifakultetiUniverzevMariboru.

Napisaljevelikopolitičnihanaliz,nekatereodnjihsobileobjavljenevzbornikuIn dan bo sijal: politične razprave (1996)tervknjigiSto let socialdemokracije na Slovenskem (1996).Objaviljevrstoizvirnihznanstvenihprispevkov,vdomačemalitujihjezikih(angleščina,nemščina,češčina).Leta2002jeizdalznanstvenomonografijo Demo-kracija v klasični slovenski politični misli.BiljeurednikzbornikareferatovinrazpravČlovekove pravice in svoboščine v tranziciji:primer Slovenija(1988)terzbornikaPučnikova znanstvena in politična misel (2004).

Dejavenjevstrokovnem,političnemindružbenemživljenju.JepredsednikdruštvaIvanCankar,članupravnegaodborahumanitarneorganizacijeVrtnica,biljetudičlanIzvršilnegaodboraSlovenskegapolitološkegadruštva.Odleta1992jevvodstvuSDS,biljenjenpodpredsednik,zdajpajepredsednikSvetaSDS.NamednarodnempolitičnemprizoriščusodelujevokviruEvropskeljudskestrankeinsstrokovno-političnimizdruženji,kotstaInternationalRepublicanInstitutinKonradAdenauerStiftung.JečlanmestnegasvetavLjubljani,vprejšnjemmandatujebiltudičlanDržavnegasvetaRepublikeSlovenije.13

Leta2004jeprevzelvodenjeMinistrstvazašolstvoinšport.

Branko Zelenko (9.3.1958,Ptuj),podžupanObčineDestrnik

OsnovnošolojeobiskovalvDestrniku.Leta1973sejevpisalnaSrednjostrojnointekstilnošolovMariboruinpomaturinadaljevalštudijnaVisokitehničnišoli(danesStrojnafakulteta)vMariboru,smerenergetika.Diplomiraljeleta1982.Medleti1982in1990jebilzaposlenvpodjetjuMetalnavMariboruinjedelovalnapodročjujeklogradnjekotprojektantinstatik,zadnjidveletikotvodjaprojektneskupinevbirojuzahidro-mehanskoopremo.

11ŽivljenjepisFrancaPukšiča.Pridobljeno17.1.2005sspletnestrani:http://www.destrnik.si/si/zupan.ZadodatnepodatkesezahvaljujemžupanuFrancuPukšičuinge.MetkiKajzer.

12Leiler,Ž.(2004,27.november).Portrettedna:MilanZver.Delo,Sobotnapriloga,276,str.3.13KIP,ZapiskizazbornikDestrnik.PodatkejeposredovaloMinistrstvozašolstvoinšport.


cestneafere’,zaradičesarsejerealizacijacestnegaprometanekolikozavlekla.Kottedanjipredsednikptujskeobčinesemrazumljivozagovarjaldoločilaplanskihdokumentov.”

FranjoRebernakjebilvsaletatudiljubiteljskoaktivenvštevilnihorganihožjeinširšeskupnosti,vstrokovnihindružbenopolitičnihorganizacijahindruštvih.Njegovastrastjepolegfilatelijeinvinogradništvatudičebelar-stvo,kijedružinskatradicijaoddrugepolovice19.stoletja.Kotčebelarjebildolgaletačlanptujskegadruštvačebelarjev,kotpoznavaleczgodovinečebelarskihorganizacijpasejevdomačemkrajuleta2004aktivnovključilvpraznovanje100-letniceustanovitveprveslovenskečebelarskepodružnicenaDestrniku.9Praznovanjejepo-tekalovsodelovanjuzObčinoDestrnikintamkajšnjimturističnimdruštvom,obtejpriložnostijebilaizdanatudijubilejnapublikacija,kijojenapobudoprireditvenegaodboraizdalZgodovinskiarhivnaPtuju.10

Franc Pukšič (24.11.1955,Ptuj),županobčineDestrnikinposlanecvDržavnemzboru

OsnovnošolojeobiskovalvDestrniku.Leta1973jekončalpoklicnošoloinsezaposlilvAEGTelefunkenvGradcu.NatedanjoVisokotehniškošolovMariborusejevpisalleta1976indiplomiralleta1980.Strokovniizpitizelektrotehnikejeopravilleta1990.

PoštudijujebilzaposlenvHidromontažiinTSNvMariboru,AgisunaPtuju,vKristaluvMariboruinCen-trovoduvLenartu.Polegdelovnihizkušenjvomenjenihpodjetjihimatudi10letpedagoškihizkušenjvSŠCPtuj,kjerjebilzaposlenkotprofesormatematikeinstrokovnoteoretičnihpredmetov.Leta2004jekončalšolozaravnatelje.

ZženoKristinointremiotrokiživivVintarovcih.

Političneaktivnosti

Leta1993jebilnaneposrednihvolitvah,kijihjerazpisalatakratnaSkupščinaKrajevneskupnosti(KS)Destrnik,izvoljenzapredsednikaKSDestrnik.Leta1994jepostalžupannoveobčineDestrnik-Trnovskavas,kijenastalaizne-kdanjihkrajevnihskupnostiDestrnik,TrnovskavasinVitomarci.Vtehletihsozačelipospešenograditivodovode,telefonskoomrežje,moderniziralisocesteinzačeligraditiosnovnošolonaDestrniku.Vitomarcisoprvičdobilipitnovodoizvodovodnegaomrežja.

Vletih1998in2002jebilFrancPukšičizvoljenzažupanaObčineDestrnik.Vobčinisodogradiliosnovnošolostelovadnico,zdravstvenidom,kabelskoomrežjevcelotniobčiniinmoderniziralivelikolokalnihcest.Vzadnjemman-datusobilenajpomembnejšenaslednjenaloge:izgradnjakulturnedvorane,modernizacijarežijskegaobrata,opremagasilskihdruštev,pridobitevzobneambulanteinskrbzarazvojdruštev.Najpomembnejšarazvojnatočkavobčinijepostalprojektrekreacijsko-turističnegacentravJanežovcih.

Doleta1994jebilFrancPukšiččlanDemokratovSlovenije,odleta1995pajefunkcionarvstrankiSDS,regijskipredsednikinčlanizvršilnegaodbora.Leta1996jebilizvoljenzaposlancavDržavnemzboruRSinbilpred-sednikpreiskovalnekomisijeooškodovanjudružbenegapremoženjavčasuprivatizacije.KotnajzanimivejšasomuostalavspominuzaslišanjapredsednikadržaveMilanaKučana(vfunkcijipredsednikaZKS),direktorjainčlanovupraveElana,Smelta,SCT-jainšemnogihdrugih.Njegovnajodmevnejšinastopvparlamentu,kijetrajalvečkottriure,jebilobsprejemanjuzakonaofinanciranjuobčin,komujeuspeloizboriti100%primernoporabo.

Leta2000jebilponovnoizvoljenzaposlancaSDSvDržavnemzboruRSinpostaljepredsednikkomisijezaodnosesSlovencivzamejstvuinposvetu.

9PodružnicajevnavezisprvimslovenskimčebelarskimdruštvomssedežemnaPtujupredstavljalasrediščeslovenskegačebelarskegagibanjanaŠtajerskem.

10Gl.publikacijoOb100-letniciustanovitveprvečebelarskepodružnicenaDestrniku(2004).Ptuj:Zgodovinskiarhiv.Urednikinsoavtor:FranjoRebernak.

292


293

napredek Urbanske šole.” 14Janezmlajšijebiltuditisti,kijeleta1860nadomačijinamestoprvotnelesenehiše,kritesslamo,sezidalnovohišoinhleve,kupilposestvostakoimenovanimštokominšehišicozgoricamipriSvetemAntonu.Posestvojepredsmrtjorazdelilmedsvoještiriotroke,takodajesinJanezdobildomačijo,Francpaposestvoprištoku.Janezunajmlajšemusoserodilištirjeotroci.NajstarejšisinFricještudiralinpostalkasnejesodninadsvetnikvLeobnu,domačijopajeprevzelsinEdvard.PoročilsejezJulko,rojenoRajh,kijeprišlaleta1918kotučiteljicakSvetemuUrbanuintuučiladoleta1935.Leta1927jeJulkaposvojihspominihinpospominihBarbarePerko,“kijekotdolgoletnauslužbenkaprihišidoživelažečetrtirod”,začelasestavljatidružinskokroniko,ZgodovinohišeMarinič,kiješedanesvdružinskilastiinjonadaljujeJulkinasnahaingospodinjanadomačijiIvankaMarinič.15

Franc Korošak (6.9.1831,Vintarovci–?),izdelovalecorgel

PokončanidomačišolisejenaPtujuučiltrgovstva,vMariboruinnaPtujupamizarstva.NaDunajusejeleta1861seznanilzorglarjemHessejem,sevtejobrtiizpopolnjevalvLjubljani,SalzburguinPragiinsenatokotizdelovalecorgelnaselilvRosenheimunaBavarskem.16

Marija Krajnc,roj.Šilec(1902,Levanjci–1961),kmeticainfotografinja

OsnovnošolojezačelavDestrniku,končalapajojevLeobnuinnaDunaju.PomaterinismrtisejenamrečpreselilakočetuJakobu,kisejenaDunajuizšolalzadavčnegaizterjevalca.Očesejehonorarnozaposlilpriobrtnikuzaizdelovanjeglasbenihinstrumentovinseprinjemizučilobrti.Toznanjejeuporabilpoupokojitvi,kosejevrnilvLevanjceinizdelovaltrobilaterpopravljalureininstrumente.IgratijeznalvečinstrumentovterbiltudičlanpihalnegodbevDestrniku.

ŽenaDunajujekupiltudifotografskokameroinzačelfotografirati.KersejeMarijaizkazalakotnadarjenainspretnafotografinja,jijeočekameropredalinkupilšematerialzarazvijanjefotografij.VnaslednjihletihsejeMarijaporočila,rodilaštiriotroke,fotografiranjapaniopustila.Obkmetovanjuinskrbizadružinojenašlašečas,dajedokumentiralaštevilneporoke,rojstvainslavjanaDestrniku,vTrnovskivasi,VitomarcihinnaPtuju,vseposnetkepasijetudishranjevalainštevilčila.Fotografiralajedoleta1945,povojnipajijenovaoblastzaplenilaopremoinnegativenasteklu.

Ponjenismrtileta1961jevelikofotografijizginiloaliseporazgubilo,nekajpajihšehranijodomačini.17

Slavko Krajnc(28.7.1929,Levanjci–9.5.2002),umetnokovaštvo

VmladihletihjepovplivomdedkaSlavkaKrajnca,kijebilglasbenikinpoprav-ljavecinstrumentov,nameravaltudisampostatiglasbilarinoditivukkmojstruvBerlin.Tonameromujepreprečilizbruhdrugesvetovnevojne,zatosejeleta1943usmerilvkovaštvo.PovajeniškidobiprimojstrugospoduCizerluvJane-žovskemVrhu,kjersejeizučilsplošnegakovaštva,jeprejelmojstrskospričevalo.PotgajezaneslavLjubljano,kjerjedelalvrazličnihpodjetjihinsodelovalprigradnjimostovinžičnic.Napodlagiizkušenjsejezačelukvarjatizumetnimkovaštvom,zakaterojeimelposebenčut,inleta1969postalsamostojniobrtnik.Ssvojimiprefinjenimiizdelkijeopremilvečcerkvainkulturnihspomenikov.18Odleta1985jedelonadaljevalvdomačemkrajuinleta1991pomagalustanovitipodjetjeUmetnokovaštvo,d.o.o.Zasvojedelojeleta1997dobilzlatoobčinskopriznanjeobčineDestrnik-Trnovskavas.19

14Horvat,J.(1879).Spomenicaurbanskešole.Rokopis,str.35–37.15ZapodatkeodružiniMariničsezahvaljujemgospeTanjiMarinič.16Horvat,J.(1879).Spomenicaurbanskešole.Rokopis,str.86–87.17Pšajd,J.(1999).“Letelajeznjive,vzelakamero,poslikalaljudiinzopetletelanazajnanjivo.”Včerajindanesenegakmetainkmetice.

Občan,4(8),6.18I.,C.(28.julij1988).Črniobrtivtisnilpečatumetnosti.Tednik,41,str.6(ssliko).19Šalamun,Z.(1997).Prejemnikiobčinskihpriznanj.Občan2(12),2–4.


VnaslednjihletihsejevželjipostrokovnemizpopolnjevanjuzaposlilvNemčiji,vAnsbachupriNürnbergu,kjerjedelovalkotprojektantnapodročjuenerge-tike.PovrnitvivSlovenijoleta1994sejezaposlilkotsamostojniprojektantzapodročjeogrevanja,prezračevanja,klimatizacijeinregulacijskihsistemovvzasebnempodjetjuMenergavMariboru.

PridogradnjiinmodernizacijiOsnovnešoleDestrnik(1996–1998)jesodelovalkotprojektantstrojnihinstalacijinvodilnadzorpriizvedbi.TaobjektjebilnaDnevihenergetikovvKopruleta2001izbrankotnajboljenergetskovarčenvSlovenijiinjedobilprvonagrado.KotprojektantjeaktivnosodelovaltudiprigradnjiZdravstvenegainKulturnegadomavDestrniku,opravljalpajetudinadzorprigradnjičistilnenaprave.

ZženoJožico,hčerkoJolandoinsinomMitjemživivGomilcih.

Političneaktivnosti

Leta1994jebilnalistiSDSizvoljenzasvetnikaobčinskegasvetanovoustanovljeneobčineDestrnik-Trnovskavas.Biljepredsednikstatutarnekomisijeinjevodilodborzainfrastrukturo.

Vletih1998in2002jebilizvoljenzasvetnikaobčinskegasvetaObčineDestrnikinbilimenovanzapodžupana.Biljepredsednikstatutarno-pravnekomisijeinčlanvečobčinskihodborov.Posebejjebilzadolženzapovezavoindelozvaškimiodbori.Leta2000jebiltudičlanskupščineKapitalskedružbe.

Venčeslav Kramberger (26.7.1956,Ptuj)

Pokončaniosnovnišolisejeizučilzastrugarjaoziromastrojnegatehnika,sezaposlilinsezačelvključevativdružbenopolitičnoživljenjevsvojemkraju.BilječlanSvetaKrajevneskupnostiDestrnikinpredsednikvaškegaodbora.Leta1994jebilizvoljenzačlanaobčinskegasvetaObčineDestrnik-Trnovskavasinbilnjegovpredsednik.OpravljaljetudifunkcijipredsednikagradbenegaodborazaizgradnjomrliškevežiceinpredsednikaŠportnegadruštvaDestrnik.SedajječlanobčinskegasvetaObčineDestrnik,raznihodborov,predsednikvaškegaodboraLočkiVrhinpredsednikobčinskegaodboraSDSDestrnik.

GOSPODARSTVO

Podjetništvo in obrtništvoJanez Marinič ml. (1817–1873),posestnikinšolskinadzornik

Mariničevisostaradestrniškadružina,kisejetukajnaseli-laževzačetku19.stoletja.Kotnampripovedujedružinskakronika,jebilprvitukajšnjigospodarJanezMarinič,kisejepriselilizSvetegaJurijaobŠčavnicipredletom1814.Družinasejevseodzačetkaukvarjalastrgovinozlesom,imelipasotudigostilnoinmesarijo.PrvetrigospodarjeomenjatudiJožefHorvatvSpomeniciurbanskešoleinpravi:“Omeniti se mora še tudi, da je više nego 50 let že krajno šolsko nadzorstvo v rodbini Marinič in da je šlo zaporedoma od očeta na sina in potem na vnuka. Ker so bili vsi trije Janezi, imenujem jih starega, mlajšega in najmlajšega. Vsem je bil prid šole jako pri srcu, a se mora priznati, da se je Janez mlajši najbolje trudil za razvitek in

Družina Marinič okoli leta 1910 (fotografija je v družinski lasti)

294


295

KljubpolitičnemuudejstvovanjusejeJanezŽampavglavnemukvarjalskmetovanjem.Usmerilisosepretežnovgovedorejo,prirazvojukmetijepasoodosemdesetihletnaprejnastrokovniravnisodelovalizustanovami,kotsoBiotehniškafakultetavLjubljani,KmetijskiinštitutSlovenije,VišjaagronomskašolavMariboruindrugimi.KonecosemdesetihletjeJanezvodenjekmetijepredalsinuAntonu,kljubtemupašenaprejaktivnospremljanjenrazvojinrazvojkmetijstvasploh.JeustanovničlaninčlannadzornegaodboravDruštvurejcevčrno-belegagovedaSlovenije,člankmetijskegaodborapriNoviSloveniji(NSi)insvetnikObmočneKmetijsko-gospodarskezbornice.

Vdomačemkrajusevključujevkulturnoindruštvenoživljenje.JeustanovničlanTurističnegadruštva(1978)indolgoletničlanterveteranGasilskegadruštvaDesenci(od1946).EnmandatjebilsvetnikvnovonastaliobčiniDestrnik-Trnovskavas.Odustanovitve(leta1991)jetudičlanSvetovnegaslovenskegakongresainPanevropskeskupnosti(ustanovljenaleta1993).ŽepetindvajsetletjecerkveniključarinčlanŽupnijskegapastoralnegasvetažupnijesvetegaUrbana.

ZNANOSTDr. Matija Murko (10.2.1861,Drstelja–30.3.1952,Praga),slavist,primerjalnislovstvenizgodovinarinetnograf

RodilsejenaDrsteljikotdrugorojeniotrok(oddevetih)malemukmetuMartinuinmateriLizi,rojeniKramberger.ŠolojezačelobiskovatipriSvetemUrbanu.NadučiteljJožefHorvatvšolskikronikiizleta1879omenjatribrate:Matijo,JanezainMihaelaMurka“izTrsteljskegavrha,kisokajpridnošoloobiskovaliinjakovrlonapredovali”.Dabisinačimboljepripravilnaštudijvgimnaziji,gajeočeposlalvčetrtirazrednemškeljudskešolenaPtuj,kjersejenaučilnemščine.Medleti1871in1880jeMatijanaPtujuinvMari-boruobiskovalklasičnogimnazijo,natojeodšelštudiratgermanistikoinslavistikonaDunaj.Kotodličenštudentsejeleta1886sštipendijoodpravilnaštudijskopotovanjepoRusiji,nakateremjespoznavaljezik,deželo,ljudiinkulturo.Povrnitvijepredavalruščinonauglednihvisokihšolah,obtempasejenadunajskiuniverzihabilitiralzadocentazaslovanskofilologijo.Leta1902jebilimenovanzarednegaprofesorjazaslovanskofilologijonauniverzivGradcu,kjerjeostal15let.KotuniverzitetniprofesorjeslužbovalševLeipzigu(1917–1920)innatovPragidoupokojitveleta1931.

VPragijenanovoorganiziralslovanskiseminarterizdajanjerevijeSlavia.BiljemedustanoviteljiSlovanskegainštitutavPragi,kijevzbujalzanimanjezaslovanskisvetvnajširšemoziruinsezanjdejavnozavzemal;medleti1932in1941jebiltudinjegovpredsednik.NjegovanajodmevnejšaakcijapajebilprvikongresslovanskihfilologovvPragileta1929,kisegajeudeležiloskorajpetstoznanstvenikov.

VečletsejeintenzivnoukvarjalzživoljudskopesmijomedHrvati,SrbiinmuslimaniinzbralbogatogradivosrbskeinhrvaškeepikevknjigiTragom srbsko-hrvatske narodne epike (1951).Sslovenskimljudskimpesništvomsejeukvarjalvmanjšimeri,vendarjevrazpraviVelika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami (1929)osvetlilpomeninpotekzbiranjaslovenskihljudskihpesmi.Svojeizsledkeinspoznanjajeobjavljalvštevilnihčasopisihinrevijahinjihtakopribližalširšemukrogubralcev.

Murkovoznanstvenodelojebilozeloširoko,saj jebilpriznanslavist,primerjalnislovstvenizgodovinarinetnograf.Zaradisvojegauspešnegaznanstvenegainpublicističnegadelajepostalčastnialiredničlanmnogihevropskihuniverzinznanstvenihustanov,nazadnjetudičastnidoktorljubljanskeuniverze(1951).

Leta1951soizšliMurkoviSpomini,izkaterihizvemovelikozanimivihpodrobnostionjegovimladostinaDr-stelji,nakaterojeohranilprijetnespominevseživljenje,ošolanjunaPtujuinvMariboru,oštudijskihletihnaDunajuinpotovanjupoRusiji,onjegovemznanstvenemdeluindruštvenemudejstvovanju,zanimivipastatudibibliografijainslikovnapriloga.


Milena Zelenik (14.2.1963,Ptuj),izdelkidomačeobrti

MilenaZelenikjedomačinkaizLočkegaVrha,kivdomačiobčininadaljujedolgoletnotradicijoizdelovanjapovoščenihrož.ZačetkitovrstneumetnostisegajokMarijiHedl(rojena1899)izVintarovcev,kiseježevprvipoloviciprejšnjegastoletjalotilaizdelovanjapovoščenihrož.Paraliziranaodsedmegaletastarosti,jenašlasvojživljenjskiizzivvizdelovanjunaprsnihporočnihšopkov,kisopostaliznanivširšemseverovzhodnemdeluSlovenijeinvPrekmurju.Zaizdelavosekanegacvetjaizpapirja,kisekasnejenamakavtekočiparafin,sijezDunajapriskrbelaposebnekovinskesekače,kijihpridelušedanesuporabljaMilenaZelenik.Pravijo,dajeMarijaHedlizdelalašopkezastonovihmašterzavelikoporokindrugihslovesnihpriložnosti.PonjenismrtivsedemdesetihletihprejšnjegastoletjajedelonadaljevalasosedaAntonijaZelenik,zanjpajenavdušilatudisnahoMileno,kisejerazvilavkakovostnomojstricoterdanesnadaljujetradicijo.Zvestaostajanarodnemuizročilu,sajsezaveda,dataza-puščinabogatidanašnjičasinprihodnost.

Zasvojedeloinizdelkejeleta2002odObrtnezborniceSlovenijedobilacertifikat,kigaZbornicaizdajazaohranitevizdelkovdomačeinumetnostneobrti.

Mileninišopki,kijihjevspominnaMarijoHedlpoimenovala“Mickinerože”,sopostaliznaniincenjenidalečnaokoli.Krasijomladoporočenceinzlatoporočence,pojavljajopasetudinaprireditvahkulturnegaindružbe-negaznačaja.

KmetijstvoJanez Žampa(20.5.1929,Levanjci),kmetinpolitik

RodbinaŽampaizhajaizSlovaške,vSlovenskegoricepajeprišlapredpribližnodvestoletiinsetukajustalila.Življenjenakmetijijenasilnoprekiniladrugasvetovnavojna,kijimjevzelagospodarja,JanezaŽampo.PovojnistadelonakmetijinadaljevalasinJanezinmamaIvana.Vželjipoizboljšanjutežkegapol-ožajakmetov,kisobilivtemčasubrezzdravstvenegainstarostnegazavarova-nja,sokrajanijanuarja1966JanezaŽampoizvolilizadelegatavSkupščinozazdravstvenozavarovanjekmetovSlovenije.Šeistoletojebilimenovanzapred-sednikaskupščineintofunkcijojeopravljaldokoncaleta1972.Mednjegovimmandatomseskupščinaniukvarjalasamossocialnimizadevami,pačpasijeprizadevalatudizagospodarskokoristkmetovnaSlovenskem.Kotnjenpred-sednikjebilJanezŽampasopredlagateljustanovitveZadružnezvezeSlovenijeinKreditno-hranilneslužbezaSRS.Medleti1969in1974jebilJanezŽampatudipredsednikSkupnostistarostnegazavarovanjakmetovvSRS.

PolegprizadevanjnapodročjusocialnegavarstvakmetovjeŽampaaktivnodelovaltudinadrugihpodročjih.Meddrugimjebilleta1967izvoljenzadelegataobčinePtuj,vsedemdesetihletihjebilčlanskupščineotroškegavarstvaSRS,vosemdesetihpaenmandatdelegatZdruženegadelaobčinePtujinčlanizvršnegaodboraSZDLPtuj.

Leta1975jebilustanoviteljinpredsednikprvemelioracijskeskupnostivSloveniji,kijedelovalavLevanjcih.Zmelioracijoinregulacijovodsoizboljšalimožnostizapridelavokmetijskihrastlinnazemljiščih,kiprejnisobilaprimernazaobdelovanje.

Leta1988jebilpobudnikustanovitveSlovenskekmečkezveze(SKZ)zaptujskoobčinoinnjenprvipredsednik(do1994).Letokasnejesejeorganizacijapreoblikovalavstrankoinvzačetkuleta1990vstopilavDemos(De-mokratičnaopozicijaSlovenije).ŽampajebilkotkandidatSKZnaDemosovilistiizvoljenzaposlancavzborobčinintakopostalčlanprveustavodajneskupščineRS.Leta1996jepostalčlanstrankeSlovenskihkrščanskihdemokratov(SKD),odleta2000paječlanstrankeNovaSlovenija(NSi).

296


297

ŠOLSTVOJanez Bezjak (18.4.1822,Destrnik–1905,Remšnik),učitelj

OsnovnošolojeobiskovaldomapriučiteljuŠmeru,delnopapriSvetemRupertu,kamorstasezmaterjopreselilazanekajlet.Njegovamatijebilaviničarkainsamskegastanu,zatosogapodprližupnikindomačagospodatergaposlalivMaribor,dabiseizšolalzaduhovnika.KljubnasprotovanjusijesamizbralpoklicučiteljainsezanjizšolalvGradcu.Učiteljskoslužbojeopravljalvrazličnihkrajih,nazadnjevRemšniku,kjerjepolegpoučevanjaopravljalslužboorganista,pesnikovalterzbiralnarodnoblago.21

Jože Horvat (7.2.1836,Zasadi–10.1.1893,Ljutomer),nadučitelj

JožeHorvatjebilmedleti1869in1879zaposlenkotučiteljvurbanskišoli,najboljpagapoznamokotavtorjaznamenite Spomenice urbanske šole izleta1879,kijepomembenvirzaraziskovanješolskeincerkvenezgodovi-ne,patudizgodovinekraja.Vnjejjezapisalživljenjepiseimenitnihmož(učiteljev,duhovnikovindrugih),kisobilitukajrojeniinzakaterejemenil,dasovživljenjudoseglipomembnamestainslužbe.Medomenjenimiživljenjepisinajdemotudinjegovega–odtamsmopovzelinekajpodatkov.22

Horvatjedomačošolokončalleta1846priučiteljuŠmeruinsenatovpisalvtretjirazredljudskešolevMariboru.Kermuježenaslednjeletoumrloče,zaradipomanjkanjasredstevšolanjanimogelnadaljevati.Namaterinoželjosejetedajoprijeldomačegadelainrokodelstva,poznejepamujevendarleuspelodokončatišolanjezaučitelja.KotpodučiteljjeslužbovalpriSvetemMartinupriVurberku,vVurberku,SvetemRupertuvSlovenskihgoricahinpriSvetemBolfenku,kotstalnonameščeniučiteljpapriSvetemDuhunadLučamiinvDestrniku,kjerjebilleta1874imenovanzanadučitelja.Leta1879jebilimenovanzanadučiteljaljudskešolevLjutomeru,kjerjeostaldosmrtileta1893.23

Ivan Kocmut(4.6.1848,Janežovskivrh–22.10.1932,OstrovecpriDestrniku),učitelj,pevovodjainorganist

Ževmladostijekazalposebnozmožnostzapetjeinglasbo,zatosogastaršidoločilizaučitelja.ŠolanjejezačelvdomačišolipriučiteljuŠmeru,realkojeobiskovalnaPtuju,vMariborupaseizšolalzaučitelja.KotučiteljjeslužbovalpriSvetiTrojicivSlovenskihgoricah,vHočah,RibnicinaPohorju,vDestrnikuinpriSvetemMartinuobPaki.Leta1879jebilimenovanzanadučiteljapriSvetemUrbanu.Biljetudisposobenpevovodjainorganistterjeuglasbilvečcerkvenihpesmi.24

Mirko Majcen (16.6.1890,SlovenskaBistrica–1.8.1977,Ptuj),učiteljinprosvetnidelavec

Osnovnošolo jeobiskovalvDestrniku,odkoder izhajatudinjegovadružina.PripravnicoinučiteljiščejeobiskovalvMariboruinleta1910maturiral.Kotučitelj jeslužbovalnaHajdini,naDestrniku(leta1934),naPtujuinpoosvoboditvispetnaPtuju,kjerjebilravnateljOŠMladikadoupokojitveleta1952.KotMaistrovborecjesodelovalvbojihzanašosevernomejo,meddrugosvetovnovojnopajebilzdružinoizgnanvSrbijoinsetampridružilNOB.

Dejavenjebiltudinakulturneminpolitičnempodročju.Nekajčasajebilupravnikptujskegagledališčatertudirežiserinigralec.SčlankisejeoglašalvPtujskemtednikuinsestavilKroniko gasilskega društva v Ptuju(1960).BiljepobudnikinprvipredsednikstanovanjskezadrugenaPtuju,kijevkrajuzgradilaprvidružbenistanovanjskiobjekt.Zasvojedelojeprejelštevilnapriznanjainnagrade.25

21Horvat,J.(1879).Spomenicaurbanskešole,str.70–71.22Pravtam,str.94–95.23Gl.tudiKovačič,F.(1926).Ljutomer.Zgodovinatrgainsreza(str.109–10).Maribor:Zgodovinskodruštvo.24Horvat,J.(1879).Spomenicaurbanskešole,str.138–139.25F.F.(1977,11.8.):SlovoodMirkaMajcena.Tednik,31,4.


Mag. p. Milan Holc (28.8.1946,Orešje),minoritinbiblicist

RodilsejevOrešjukotprviodštirihotrokkrojaškemumojstruinpolkmetuJožefuHolcu,kisejepokoncudrugesvetovnevojnepriselilizPlacarja,termateriMariji,rojeniBezjak.OsnovnošolojeobiskovalnaGrajeni,nižjogimnazijopanaPtuju.Medobveznimšolanjemjebilministrantpriminoritih,kjerjevzljubillatinski(inkasnejegrški)jezik,takodasejepodalvminoritskosemeniščeinkončalsrednjošolozmaturonaverskiklasičnigimnazijivZagrebu.Poodsluženemvojaškemroku(1967)sejevpisalnateološkofakultetovZagrebu,kasnejepaještudijnadaljevalvLjubljaniindiplomiralleta1973;želetoprejjebilvproštijskicerkvinaPtujuposvečenvduhovnika.

ŠtudijjenadaljevalnapapeškemBibličneminštitutuvRimuinnaHebrejskiuniverzivJeruzalemuterdosegelmagisterijizbibličnihznanosti.Odleta1979predavavRimunaPapeškiteološkifakultetisvetegaBonaventure(Seraphicum)bibličnohebrejščino,bibličnogrščinoinuvodvSvetopismo.VtemčasusejeobpredavateljskemdeluizpopolnjevalševsemitskilingvistikinaHebrejskiuniverziinnaÉcoleBibliqueetarchelogiqueFrancaisevJeruzalemu.

NjegovoakademskozanimanjeveljapredvsemSvetemupismu.Otempričavečkot40znanstvenihinpoljudno-znanstvenihčlankov,razprav,predavanjinocenterintervjuji,objavljenivtujihindomačihrevijahinzbornikih.NjegovnajvečjiprispevekzaslovenskobiblicistikopajezagotovosodelovanjeprinovemstandardnemprevoduSvetegapisma(Ljubljana,prvaizdaja1996).Izhebrejščineoziromaarmejščinejeprevedelpetknjig,polegpre-vodovpajenapisaltudiuvodeinopombeterjihopremilzreferencami.PolegprevajalskegainrevizijskegadelajezaslovenskiprevodizdelaltudipredlogoslovenskegaizrazjazadaritveinmerevStariinNovizavezi.

Obduhovniškeminznanstvenemdelumuostajašenekajčasazadelovanjenadrugihpodročjih,kotjenaprimerfilm–jepredsednikCineforumaSeraphicuma,kulturnegazdruženjazaštudijfilmografijepriomenjeniteološkifakulteti.Njegovavelikaljubezenpazagotovoostajatudidomačikraj,kamorseradinrednovrača.20

Dr. Ervin Maurič (6.10.1938,Gradec),ekonomist,univerzitetniprofesor

OsnovnošolojekončalvDestrniku,gimnazijopanaPtuju.NaEkonomskifakultetivLjubljaniještudiralekonomijo,kjerjeleta1964diplomiral.Leta1971jenaFakultetizadržavnevedeUniverzevGradcudoktoriralzdisertacijoSlovensko agrarno gospodarstvo v jugoslovanskem gospodarstvu,kijojeleta1976nostrificiralaUniverzavMariboru.Od1972jebilzaposlenkotasistent,od1983pakotdocentzapredmetpolitičnaekonomijanatedanjiVisokiekonomsko-komercialnišolivMariboru.Leta1993sejerednozaposlilnaVisokipravnišolivMariboru(danesjetoPravnafakulteta),kjerjeodleta1994nosilectudipripredmetuekonomikapodjetja.Leta1996jebilizvoljenvnazivizrednegaprofesorjazapredmetnopodročjeekonomsketeorije.Svojestrokovne inznanstveneprispevkeobjavljavrazličnihstrokovnihrevijahdomainvtujini.Sodelovaljepripisanjuvečineučnihpripomočkovinučbenikovspodročjaekonomsketeorije(političnaekonomija),kisoizšlinaEkonomsko-poslovnifakulteti,injesoavtorterredaktoručbenikaEkonomika podjetja za pravnike, kigapripravljaPravnafakultetaUniverzevMariboru.Leta1998jebilimenovanzaprodekanazaizobraževalnodejavnostPravnefakulteteUniverzevMariboru.ZdružinoživivVintarovcih.

20KIP,ZapiskizazbornikDestrnik,pismop.MilanaHolca,Ptuj.

298


299

nomijo,narodnogospodarstvoindrugo.ŽekotdijakjezačelzbiratigradivozazgodovinoPanonijeinNorika,kasnejepajepodvplivompreporodnegadelaJanezaN.Primicazačelzbiratiljudskepesmi,sestavljatiprimerjalnislovarslovanskihjezikovterpisati–polegnemških–šeslovenskepesmi.Razumeljeskorajvseevropskejezikeinsejelotilcelopisanjaturškeslovnicevnemškemjeziku.Njegovazapuščinaseniohranila.Samjeobjavillenekajzgodovinskihčlankov,zatopajeimeltolikovečjiosebnivplivnadijake,duhovnikeinučiteljevsvojemokolišu,meddrugiminaPetraDajnka,AntonaŠerfa,DavorinaTrstenjakainAntonaKrempla.31

Franc Ignac Zimmermann(26.7.1777,SlovenskaBistrica–28.9.1843),lavantinskiškof

RodilsejekotedenizmedpetihotrokpoštnemuupraviteljuFrancuinženiKajetani,rojeniMüller.Matimujeumrlaželeta1782,očepaletodnikasneje,zatogajeksebivzelstric,kiježivelpriSvetemUrbanu.TujeobiskovalšoloLeopoldaVolkmerjainseodnjeganavzelljubeznidoslovenskegajezikainvoljezaštudij.Svojegaučiteljasejespominjalvseživljenjeingaimenoval“vrednegaduhovnika”,kimujedalprvoveseljedoštudija.GimnazijoinlicejjeobiskovalvGradcu.Jeseni1794sejevpisalnapravnofakultetonaDunaju,letokasnejepaprestopilnateologijoinleta1799študijdokončalvGradcu.Leta1800jebilimenovanzakaplanavsvojemrojstnemkraju,SlovenskiBistrici,kjerjeostalsedemlet.KotžupnijskiindekanijskiupraviteljjeslužbovalševVuzenici,bilškofijskišolskinadzornikvŠentAndražu,župnikindekanvVidmuobSavi,leta1816pajebilimenovanzagubernijskegasvetnikainkanonikavGradcu.Leta1824gajesalzburškinadškofGruberimenovalzalavantinskegaškofa;todelojeopravljaldosvojesmrtileta1843.

Škofovskoslužbojeopravljalvčasunarodnegaprebujenjav19.stoletju,kostasekulturnaincerkvenazgodovinašetesnoprepletaliinsobilimnogokratduhovnikitisti,kisossvojimmnogostranskimdelovanjemmedpreprostimljudstvomskrbelizakulturnipreporodindvignarodnezavesti.ŠkofZimmermannjeobnastopusvojepastirskeslužbeizdalpastirskopismovslovenščini,kijebiloprvotevrstevlavantinskiškofiji,čepravjebilatažeodkonca18.stoletjapretežnoslovenska.Meddolgoletnoškofovskoslužbojepospeševalslovenskikulturnirazvojtako,dajevcerkviuvajaldomačobesedo,vslovenskihkrajihimelslovenskegovore,predoblastjozagovarjalenotenslovenskijezikinnaodločilnamestapostavljaldelavce,kisosodelovalivnarodnempreporodu.32

Franc Simonič(30.11.1803,Levanjci–15.4.1866,GajpriMariboru),duhovnik,rodoljub

RodilsejevkmečkidružiniočetuJurijuinmateriNeži,rojeniVilec.OsnovnošolojeobiskovalnaDestrniku,gimnazijovMariboru,natopavGradcuštudiralfilozofijointeologijo.BiljekaplanvBučkovcih,vKriževcihpriLjutomeru,vLučanah,MariboruinnazadnjekuratvGaju.ZapreporodnodelosejeogrelžekotdijakvGradcu.KotkaplanvBučkovcihsejezAntonomKremplom,kijebilvtemčasužupnikvMaliNedelji,trudilzaboljšeosnovnošolstvo,sajjebilprepričan,daresničnoprosvetnodelouspevalevdomačemjeziku.VLučanahjepoučevalslovenskeotrokevsešolskepredmetevslovenščini,podpiralnekateredijakeingraškoSlovenskodruštvo,razširjalslovenskeinilirskeknjigeinpodobno.PooceniJankaGlazerjasodiFrancSimoničmedtisteslovenskeduhovnike,kisossvojimiprizadevanjipodpiralislovstvenogibanje.33

Franc Kramberger(6.10.1810,Svetinci–27.6.1878,SlatinavSlavoniji)

JožeHorvatjepredstavilFrancaKrambergerjakotnekdanjegaučencaurbanskešolein“slavnegamoža”,kijezbralmnogogradivaozgodoviniSvetegaUrbana,kijihjeuporabiltudiHorvatpripisanjuspomeniceinšolskekronike.34

RodilsejevSvetincihnaKorenovemmlinunaPesnici.Pokončanidomačišoliinlatinskigimnaziji,kijojeobis-kovalvMariboru,VaraždinuinnaOgrskem,jepostaluradnikdružineSekelynaMadžarskem.Poupokojitvije

31Kidrič,F.(1933).PergerAlojz.Slovenskibiografskileksikon,5.zvezek(str.303–304).Ljubljana:Zadružnagospodarskabanka.32Richter,J.(1967).MladostnaletaškofaZimmermanna.Novapot,19(1–3),str.120–125.33Vrbnjak,V.(1967).SimoničFranc.Slovenskibiografskileksikon,9.zvezek(str.313–314).Ljubljana:SAZU.34Horvat,J.(1879).Spomenicaurbanskešole,str.37–39.


Marija Kralj (20.12.1901,Trst–april1980,Ljubljana),učiteljicainprosvetnadelavka

MarijaKraljjenadestrniškošoloprišladecembraleta1946.PredokupacijojedolgaletaslužbovalanasosednjišolipriVurbergu.26

Natukajšnjišolijepoučevalaprvirazred,zaradipomanjkanjaučiteljevvčasihcelopodvaoddelkanaenkrat.PopremestitvidotedanjegašolskegaupraviteljaRajkaIglarjajebilaleta195227imenovananamestošolskeupraviteljiceintodelojeopravljaladoupokojitve.Radisojoimelisodelavci,učenciintudikrajani,sajjebilaprijazna,uglajenainprisrčna.Domačinisešespominjajo,dajevhudihpovojnihletihnemalokratizsvojihoblekinperiladalaprišiviljiizdelatoblekozarevnešolarje.Koježeopravljaladeloupraviteljice,ješenaprejpoučevalaprvošolceinročnadelav7.in8.razredutervodilašolskodramaturškoskupino.

KotvečinatakratnegaučiteljstvasejetudiMarijaKraljaktivnovključevalavživljenjekrajainbiladušainsrcekulturno-prosvetnegaživljenja.Bilaječlanicaigralskeskupine,sodelovalajenarazličnihtečajih(naprimernatečajuRdečegakriža,kmetijsko-gospodarskemtečaju)inpredavanjihzakmečkomladinotervkulturnihakcijah.KotknjižničarkajeskrbelazaLjudskoknjižnico,kijebilapovojniponovnoodprtajanuarja1947.28

Zadolgoletnozaslužnodelonatukajšnjišolijeleta1961dobilaodlikovanjereddelassrebrnimvencem.29Upo-kojilasejeleta1963,posedemnajstletnemdelovnemstažu.30PoupokojitvijeodšlavLjubljano,kjerježivelassestramaElviroinDarinkoKraljdosvojesmrtileta1980.KljubtemujessrcemostalanaŠtajerskem,spremljalaživljenjenaDestrnikuterohranjalastikeskrajani.

Branko Širec(24.4.1948,DobrinapriŽetalah),profesorgeografije,ravnateljOŠGorišnica

Rodilsejevdelavsko-kmečkidružinivobčiniŽetale.OsnovnošolojeobiskovalvŽetalah,šolanjepanadaljevalnaptujskigimnaziji.PomaturisejevpisalnatedanjoPedagoškoakademijovMariboruinštudijkončalkotpredmetniučiteljgeografijeinzgodovine.KasnejeještudijnadaljevalnaPrirodoslovno-matematičnifakultetivZagrebuindiplomiralkotprofesorgeografije.

PrvodelovnomestoučiteljajedobilnaosnovnišolivDestrnikuleta1971.Tusijeustvarildružinoinsezastalnonaselil.Nadestrniškišolijepoučevaldoleta1985,kojeprevzelmestoravnateljanaOŠGorišnica.

NaDestrnikujeopravljalrazličnefunkcije.Leta1991jedelovalvpolicijskienotiinpostalveteranvojnezaSlovenijo.BiljezadnjipredsednikKSDestrnik(doleta1998),znastankomobčinepajevsaletaobčinskisvetnik.Vobčinivodiodborzašolstvo,socialoindruštva, jepoveljnikštabacivilnezaščite,polegtegapašepredsednikKulturnegadruštvaDestrnikinGasilskegadruštvaDestrnik.

KULTURA

Kulturni delavci in narodni buditelji v 19. stoletjuAlojz Perger (11.8.1776,SvetiUrban–14.4.1839,NoričkiVrhpriSvetemPetruvGornjiRadgoni),zgodovinar,leksikograf,narodnibuditelj

RodilsejepriSvetemUrbanu,kjerjebilnjegovočeJurijučiteljincerkovnik.PokončanigimnazijivMariboruještudiralfilozofijoinpravo.PostaljegraščinskiuradnikinkasnejegrajskioskrbniknaNoričkemVrhu.Njegovoznanstvenozanimanjejeobsegalozelorazličnapodročja:zgodovino,geografijo,numizmatiko,jezikoslovje,astro-

26ŠolskakronikaOŠvDestrniku1945–1963,str.28.27Pravtam,str.7528PredvojnaknjižnicaGospodarskegainbralnegadruštvajebilauničenamedvojno.29ŠolskakronikaOŠvDestrniku1945–1963,str.150.30Pravtam,str.158.

300


301

vduhovnika.KotkaplanjeslužbovalnajprejnaPtuju,leta1784pajeprišelkSvetemuUrbanu.Znjegovimpri-hodomješolstvo,kateregazačeteksegavleto1767,dobilonovpolet.Volkmerjevžupniščuustanovilposebnošolo,kijebilanaravninormalkeinprvihrazredovnižjegimnazije.Njegovošolojeobiskovalonekajznanihmož,mednjimizgodovinarinleksikografAlojzPergerinkasnejšilavantinskiškofFrancIgnacZimmermann.ZapotrebešolejeVolkmersprotinaročalknjigeinzbralbogatoknjižnico,kipažalniohranjena,sajsejemeddrugosvetovnovojnozanjoizgubilavsakasled.Medleti1799in1812jeslužbovalvVurberguinDvorjanah,poupokojitvipasejevrnilkSvetemuUrbanuintunadaljevalduhovniškoinpesniškodelodosmrtileta1816.NaVolkmerjevobivanjeindelopriUrbančanihnasdanesopozarjaspominskaplošča,kisojoob180.obletnicinjegovesmrti(leta1996)vzidalivžupnišče.

VočehsodobnikovjeVolkmerslovelkotučiteljinvzgojiteljmladine,patudikotpridigar,prviposvetnipesniknaslovenskemŠtajerskemterprevajalecinavtorcerkvenihpesmiinobrednihbesedil.39

Obseginvsebinonjegovegadeladanestežkonatančnoocenimo,sajjezapuščinaledelnoohranjena.40Skupajsejeohranilodesetrokopisovinštirjetiski.NajstarejšiznaniVolkmerjevtiskjeprevodpredpisanecerkvenepesmariceznaslovomPesme k tem opravili te svete meše s toj pesmoj pred predgoj (1783),sledijopadvojezičnamašnapesemDer Messgesang.Mešna pesem(1789),zahvalnapesemTe Deum laudamus(1795)inHvala kmetičkega stana ino tobačje trave(1807),kijeprviposvetnitisknaŠtajerskem.Volkmerjeveposvetnepesmi,ohranjenevrokopisu,jezaknjižnoizdajoleta1836znaslovomFabule ino pesmi pripravilAntonJanezMurko,nekajpajihjevključiltudiPeterDajnkovPosvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajarskem(1827).

PogledinaVolkmerjevodelososeoblikovaliizdvehnasprotujočihsistališč.MedtemkojeAntonMartinSlom-šekpoudarjalVolkmerjevpomenzaslovenskijezikovnipreporodvčasuponemčevalnegapritiskainvzgojnovrednostnjegovihbasni,jihjePrešerenostroobsodilinpopolnomazavrnilkotneslane,njihovemuizdajateljuAntonuJanezuMurkupanamenilepigramznaslovomIzdajavcu Vólkmera fabúl in pesem.PonovnozanimanjezanjegovoliterarnodelojevnovejšemčasuvzpodbudilaknjigaMajdePotrataPesništvo Leopolda Volkmerja(1994),obsimpozijunaDestrnikuleta1996pajeizšeltudiVolkmerjev zbornik (1998).

Matija Belec (1.9.1877,LočkiVrh–29.5.1952,BišečkiVrh),ljudskipesnikinpisatelj

MatijaBelec jebilbajtarskisin,ki jeobiskovalsamodomačoosnovnošolo;vsakdanjikruhsijeslužilzdelomvderi,zvečerinobpraznikihpajevzelvrokeperoinpisalpesmiinpovesti.Objavljaljihjevrazličnihčasopisih,meddrugimvDomovini.VčasihsejepodpisaltudizimenomMatijaBelecBolfanski.Vsamo-založbijeizdalpesniškezbirkeSolzna Avstrija(1916),Pevajoči slavec(1917)inPtica v prostosti (1920)terproznodeloSkrita sreča (1929).NatisniljihjetiskarW.BlankenaPtuju.Čepravsomusodobnikikotsamoukuočitalipomanjkljivopoznavanjeknjižnegajezika,41sovendarlepriznavalinjegovtalentinvrednostnjegovihpesmi,kisoizhajaleizkmečkegaokoljainizkaterihdostikratvejetapristnoobčutenjeinpravaljudskamodrost.42

Janko (Janez) Potočnik(26.12.1930,Strmec),pesnik

OtroštvojekotprvorojenecočetaAlojzainmatereMarije,rojeneČeh,preživelnadomačijinaStrmcuvdružbidvehmlajšihbratovinsestre.OsnovnošolojedokončalvDestrniku,natopasejeizučiltrgovskegapoklicanaPtuju.PoučnidobisejepoklicnopreusmerilinkončalSrednjokmetijskošolovMariboru,kasnejepadiplomiralnaVišjiagronomskišolivMariboruinobdelukončalšolanjenaBiotehničnifakultetivNovemSadunaoddelkuzavodilneinvodstvenekadrevkmetijstvu.Zaposlenjebilnarazličnihdelovnihmestihvkmetijstvu,šolstvuinpravosodju.

39Slomšek,A.M.(1853).LeopoldVolkmar,slavnipesnikSlovenskihgoric.Drobtinice,VIII,108–126.40Potrata,M.(1998):LeopoldVolkmer–začetnikposvetnegapesništvanaSlovenskem.Maribor:Kulturniforum.41Glonar,A.(1917).SolznaAvstrija.Ljubljanskizvon37(1917),557–558.42Zanimivaknjigaslovenskegakmeta(1930,4.november).MariborskivečernikJutra,251,3.


bilarhivarnagradurodbineSchaumburg-LippevSlavonijiintukajnašelstarelistine,kisopričaleozgodovinikrajevžupnijesvetegaUrbanainnajbiprišlezgraduSvetincivSlavonijovčasubegapredTurki.

Franc Toplak (2.9.1818,SvetiUrban–6.11.1904,Podgorci),duhovnik,rodoljub

RodilsejekmetomaJožefuinAni,rojeniSever.VMariborujezodličnimuspehomkončalgimnazijotersevpisalnabogoslovjevGradcu.KotkaplanjeslužbovalvkrajihvokoliciLjutomera(Jarenina,Cirkovce,Hoče,Svečina,Ljutomer),natopajebilkuratinkasneježupnikvSvetemLenartupriVelikiNedelji(Podgorcih).

Zbiraljeslovenskaimenarastlininrudninterljudskepregovoreinjihzapisalvštirinajstihrokopisnihknjigah.Ukvarjalsejetudizzvezdoslovjem.35

Jožef Zelenik (27.1.1846,Levanjci–8.2.1910,Ptuj),jezikoslovec,rodoljub

OsnovnošolojeobiskovalpriSvetemUrbanu,gimnazijovMariboruinvseučiliščenaDunaju.Postaljeprofesorjezikoslovjainbilvzgojiteljnajvišjegaavstrijskegaplemstva.

Povrnitvivdomačikrajjedelovalvslovenskihdruštvihingospodarskihustanovah.

ZdrugimislovenskimiveljakinaPtujujepomagalustanovitislovenskoposojilnoinhranilnodružbo–kotpro-tiutežnemškimdenarnimzavodom.Polegtegajevodilspodnještajerskočebelarskodruštvo,bilčlanokrajnegašolskegasvetaterčastničlanptujskeČitalnice,soustanoviteljpodružniceDružbesvetegaCirilainMetoda,slovenskegapevskegadruštvainSokola.36

Vspominnaslavnegarojakasovaščani28.novembra1986nanjegovirojstnihišivLevanjcihodkrilispominskoploščo.

Pavel Potočnik (18.11.1880,Destrnik–19.6.1934,Maribor),duhovnik,kulturnidelavec

GimnazijojeobiskovalnaPtujuterleta1901stopilvfrančiškanskired.VKamnikuinvLjubljaniještudiralbogoslovje.Kotduhovnikjeleta1907nastopilslužbovfrančiškanskiljudskišolivNovemmestuinnatovMa-riboru,kjersejeizkazalkotizvrstenorganizator,varuhtervoditeljkatoliškemladine.Ustanavljaljeprosvetnadruštvainjihpovezalvzvezoprosvetnihorganizacij,zunajcerkvenodelopajedopolnjevalzorganizacijamiverskegaznačaja.Biljeznantudikotbleščečcerkvenigovornik.37

Književnost Ivan Dragotin Šamperl (16.5.1815,Jiršovci–21.8.1836),pesnik

RodilsejevJiršovcihkmetuJanezuinženiMariji,rojeniWenko.Osnovnošolojeobiskovalvdomačemkraju,gimnazijovMariboru,natopasejevpisalnaštudijfilozofijevGradcu.PripadaljegraškemuliterarnemukroguinbilvelikprijateljStankaVraza.Razvojobetavnegalirskegapesnikajeprekinilanjegovaprezgodnjasmrt,sajješekotmladeničumrlzaradijetike.Njegovadela,kisoostalavrokopisih,sopotovalaskozirazličnerokeinsosedelomaizgubila,nekajpesmipasoobjaviliIvanMacun(Cvetjeslovenskigapesničtva,1850),KarelGlaser(Zgodovinaslovenskegaslovstva,1894–1898)terčasopisiKmetijskeinrokodelskenovice(1849,1850,1857),Slovenija(1849),Vedež(1849)indrugi.PravvletunjegovesmrtipajevGradcuizšlatudiknjigaA.Jaisazna-slovomNavuk v peldah,kijojebilI.D.Šamperlprevedeliznemščine.38

Leopold Volkmer (13.10.1741,Ljutomer–7.12.1816,Destrnik),duhovnik,vzgojiteljinpesnik

RodilsejevLjutomeruleta1741očetuAntonuinmateriMarijiAni,rojeniEbenreich.Kojebilstardesetlet,jevpožarupogorelanjegovarojstnahiša.Oče,trškičevljar,jeskupajznekajsotržaniodMarijeTerezijeizprosilpomočzapogorelce.Pravtapomočjeverjetnopripomogla,dastagastaršaleta1753lahkoposlalavgimnazijovVaraždin,kjersejeizkazalkotodličenučenec.PoznejejevGradcuštudiralteologijoinfilozofijoterbilposvečen

35ToplakFranc(1980).Slovenskibiografskileksikon,12.zvezek(str.313).Ljubljana:SAZU.36ProfesorJosipZelenik(1910,4.marec).Nekrolog.Sloga,9,str.1.37Služabnikioltarjainsvojeganaroda.PotočnikP.Pavel(1935).Koledardružbesv.Mohorja1935,83.38Lisac,L.A.ŠamperlIvan(Janez)Dragotin(1971).Slovenskibiografskileksikon,11.zvezek(str.575).Ljubljana:SAZU.

302


303

Marija Stöger(19.8.1943,Tibolci),zborovodkinja

GospaStögervodiDestrniškioktetvseodustanovitvesredidevetdesetihlet.JetudivodjapevskeskupineSpo-minčice,kidelujevokviruDPDSvobodanaPtuju,invodjamoškegapevskegazboraKDRogoznica.

Doupokojitveleta1996jebilazaposlenakotučiteljicaglasbenaOŠDestrnik.PoupokojitvijebilanekajčasapredsednicaKrajevneorganizacijeRdečegakriža(KORK)Destrnik,šedanespajenjenačlanica.

Jelka Pšajd(29.7.1973,Kranj),univ.dipl.soc.kulture,etnologijeinkulturneantropologije

Odleta1999jestrokovnainorganizacijskavodjaFolklorneskupineDestrnik(starejšaskupina).46Zdr.MarijoMakarovičjesodelovalapriraziskaviinizdelavifolklornihkostumovzaskupineizDestrnika,Rogatca,GornjihPetrovcev,ŠalovcevinMoščancev.Medleti2002in2005jebilatudistrokovnavodjaFolklorneskupineA.Ste-fanciosaizRogatca,priložnostnopaučištajerskeplesešefolklornoskupinoizGornjegaSenikavSlovenskemPorabjuinpišečlankezaradioMonošter.47

ZaposlenajekotkustodinjaetnologinjavPokrajinskemmuzejuMurskaSobota.Jeavtoricaštevilnihpri-spevkovvrevijah,katalogih,zbornikih,patudireferatovnaraznihsimpozijihinsrečanjihdomainnatujem.Napisalajedvemonografskideli:Poroka z borom, borovo gostüvanje (TDŠalamenci,2004)inŠe zdaj, na ta sveti den, moreš preklinjati? (PokrajinskimuzejMurskaSobota,2005).

Marko Pukšič(27.10.1982)

Odleta2002jevodjaotroškefolklorneskupinenaDestrniku,sicerpaještudentnaFakultetizaelektrotehnikoinračunalništvovMariboruterprorektorzaštudentskavprašanjainpredsednikŠtudentskegasvetaUniverzevMariboru.

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

GasilstvoFranc Simeonov (14.11.1929,ZgornjeVodale–6.12.2003),gasilec

RodilsejevobčiniSevnica,vtedanjoKSDestrnikpajeprišelleta1959kotkomandiroddelkamilice.ZženoAnicoinsinomBojanomsijeustvarildomvVintarovcihintuleta1982dočakalupokojitev.

Zagnanoinaktivnosejevključevalvživljenjekrajanamnogihpodročjih.BiljemedpobudnikiinustanoviteljiTurističnegadruštvaDestrnik.Leta1969jepomagalustanovitiProstovoljnogasilskodruštvoDestrnikinvsaletaostalnjegovzvestičlan.Medleti1982in1996jebilpredsednikGasilskezvezePtuj,natopapodpredsednikGasilskezvezeDestrnikinpredsednikSvetaPodravskeregije.Ssodelovanjemzgasilskimizvezamiindruštvivdrugihdržavahjepo-neselimekrajatudiprekmejadomovine.

Vletihod1977do1994jebilpredsednikSvetaKrajevneskupnostiDestrnikterčlanskorajvsehtedanjihodborovKS.

OpravljaljemnogefunkcijevtakratniobčiniPtuj.DesetletjebilpredsednikpolicijskegasindikatazaobmočjePtuja,kar30letpajebiltudiporotniknasodišču.

Zvečkottridesetletnimzagnanimdelomjebistvenopripomogelkrazvojuinnapredkukraja.48

46PrednjostaskupinovodiliIvankaOgrincinAnicaToplak.47ZaposredovanepodatkesezahvaljujemgospeJelkiPšajd.48Irgl,M.(2004):FrancuSimeonovuvspomin.Občan,1,9.UmrljeFrancSimeonov(2004).Občan,1,9.


Obpoklicnemdelusejevsaletaaktivnovključevalvrazličnepolitičneindruštveneorganizacije.Njegovanajveč-jaljubezenpasoostajaleknjige,botanikainpoezija.Spisanjempesmisejezačelukvarjatižekotsrednješolec,aktivnejepasejepisanjainjavneganastopanjalotilpoupokojitvi.JečlanliterarnegadruštvaljudskihpiscevprozeinpoezijepriZvezidruštevupokojencevSlovenijeLIKUS,članliterarnesekcijepriZvezikulturnihdruštevobčineSlovenskaBistricainaktivnenudeleženecliterarnihvečerovvdomačiknjižnici.SvojadelaobjavljavzbornikudruštvaLIKUS,InformatorjuDZSlovenskaBistrica,občasnopatudivBistriškiPanorami,ŠtajerskemtednikuindestrniškemObčanu.Rednonastopanaraznihsrečanjihinobčnihzborihdruštev,obsvojem75.rojstnemdnevupanameravaizdatitudipesniškiprvenecznaslovomŠepet jeseni.

NapisaljetudinekajpesmioDestrniku:Prišel sem po slovo, Spomin na mamoin Vračam se.43

Aleš Šteger (31.5.1973,Ptuj),pesnikinprevajalec

AlešŠtegersodidanesmedtistepesnikepostmodernedobe,kisosevslovenskijavnostižedodobrauveljavili.Vzgodovinoslovenskeliteraturesejezapisalssvojoprvopesniškozbirkoželeta1995,priznanjpasobiledeležnetudinjegovenaslednjezbirke.

OtroštvojepreživelnaDestrniku,kjerjeobiskovaltudiosnovnošolo,natopakončalgimnazijonaPtuju(naravoslovnausmeritev).NaFilozofskifakultetivLjubljaniještudiralprimerjalnoknjiževnostinnemščinoinštudijkončalleta1999.KotštudentjebilkulturniurednikTribune,objavljalpajevLiteraturi,NovirevijiinDialogih.Leta1995jeizšlanjegovaprvapesniškazbirkaŠahovnice ur,zakaterojeprejelnagradozanajboljšiliterarniprvenec.Zadrugozbirko,Kašmir(1997),jeprejelVeronikinonagradozapesniškoknjigoleta,zatretjo,Protuberance (2002),pajebilnominiranzanagradoPrešernovegasklada.ObjaviljetudipotopispoPerujuznaslovomVčasih je januar sredi poletja (1999)terpesniškizbirkiKnjiga reči (2005)inKamen(2005).Njegovadelasoprevedenavvečtujihjezikov,meddrugimitudivšpanščino,češčino,slovaščinoinbolgarščino.

Iznemščineprevajapoezijoinprozo.DelakoturednikknjižnezbirkeKoda,jepatudisoustanoviteljinčlanuredniškegaodboraknjižnezbirkeBeletrina;obezbirkiizhajatapriŠtudentskizaložbivLjubljani.Medleti1996in2004jebilsoustanoviteljinprogramskivodjamednarodnegafestivalamladeevropskepoezijeDnevipoezijeinvinavMedani.44

Ljubiteljska kulturaEmil Štumberger (7.1.1941,VišnjicanaHrvaškem–8.3.1981,Destrnik),ljubiteljskislikar

ŽekototrokjeostalbrezstarševinjeranomladostprebilvdomuvojnihsirotvPivki.OsnovnošolojeobiskovalvCirkulanah,kjersogasprejelisorodniki,učiteljiščepavMariboru;končalgajeleta1961.KotučiteljlikovnegapoukajeslužbovalnaDestrnikuinbiltukajleta1977ustanoviteljinorganizatorslikarskihsrečanj,kisosejihudeleževalištevilniljubiteljskiintudiakademskislikarji.Kotljubiteljskislikarsejesamzanimalpredvsemzakrajino.Svojemotivejezajemalnadestrniškemob-močjuterpodrugihkrajihSlovenskihgorictervokoliciCirkulan.Udeleževalseještevilnihslikarskihkolonijinsodelovalnaskupinskihrazstavah.45

43KIP,ZapiskizazbornikDestrnik,pismoJankaPotočnika,SpodnjaNovavaspriSlovenskiBistrici.Zapomočprizbiranjupodatkovsezahvaljujemg.BrankuZelenku.

44KIP,ZapiskizazbornikDestrnik,biografijaAlešaŠtegerja.ZaposredovanepodatkesezahvaljujemAlešuŠtegerju.45Cobelj,Š.(1988).LjubiteljskilikovnikiPtuja.Ptuj:Zvezakulturnihorganizacij.

Avt

or fo

togr

afije

: Jož

e S

uhad

olni

k

304


305

Marjan Šneberger(26.7.1946,Placar–11.1.2000,Ljubljana),radijskinovinarinnapovedovalec

MarjanŠnebergerjebilčlovek,kisenamjessvojovelikopredanostjoiniz-jemnimglasomvtisnilglobokovspomin.Svojokarieronaradiujezačelzgodaj,sajježekotosemnajstletnimladeničhonorarnodelalnaptujskiradijskipostaji.Medleti1967in1988jebilnovinarinnapovedovalecnaRadiuPtujtervoditeljglasbenihindrugihoddaj.Bil jenepogrešljivnaptujskeminšteverjanskemfestivaluinjevjavnostiveljalzanapovedovalca,kijetesnopovezanznarod-nozabavnoglasbo.

KotzunanjisodelavecjedelaltudinaRadiuŠmarjepriJelšah,leta1993pajepostalsoustanoviteljRadiaOgnjiščeinjeprinjemdelaldosmrti.Pripraviljevelikointervjujevzznanimiizvajalcinarodnozabavneglasbe,tudisSlavkomAvsenikominLojzetomSlakom.

Napisaljenekajlepihbesedilzanarodnozabavneinzabavneskladbe,kisojihizvajalipriznanislovenskipevci,kotsoOtoPestner,MartaZorealiIrenaVrčkovnik.MednajboljznanimisoDom si moj, Slovenija, Imejmo se radi, Na pragu skupnega življenja, Domače ognjiščein Spet bo to jutro sonce sijalo.

PripisanjuscenarijevjepomagaltudidobrodelniorganizacijiKaritasinvodilvseprireditveKlicdobrotevCelju.

Poročilsejeleta1972;vzakonustasemurodilasinovaMatjažinTomaž.Umrljeleta2000vLjubljaniinjepokopannaptujskempokopališču.51

DUHOVNI POKLICIJanez Razbornik(23.12.1885,Ljubno–9.7.1973,Celje),duhovnik,župnikprisvetemUrbanu

KotžupnikjenaDestrnikuslužbovalmedleti1927in1948.MeddrugosvetovnovojnojebilskupajskaplanomKarlomJašemizseljennaHrvaško,odkodersejevrnilpokoncuvojne,junija1945.

Vletih1934,1940–1941in1950jebiltudiprovizoržupnijesvetegaBolfenka,kitakratniimelasvojegažupnika.52

Upokojilsejeleta1952indosmrtiživelvLjubnem.

Karel Jaš(20.12.1901,ŠentiljpodTurjakom–28.3.1999,Maribor),duhovnik,kaplanprisvetemUrbanu

KarelJaš,kiseježevmladostiodločilzaduhovniškipoklic,jesvojodušnopastirskopotzačelvŽalcu,kjerjebilštiriletakaplan.NatojeprišelnaDestrnikintukajdelovalpetnajstlet.MeddrugosvetovnovojnojebilizgnannaHrvaškoinjedelovalvžupnijiKoprivničkiIvanec.PovojnisejevrnilvdomačikrajinpomagalvžupnijahvStrmcunadDobrnotervRazboruinŠmiklavžupriSlovenjGradcu.OdtamjeprišelvMariborinnaSlom-škovodijaškosemenišče,kjerjepoučevalangleščino,francoščinoinnemščino.Leta1968jepostalpredavateljnateološkifakultetivMariboru,kjerjeostaldoupokojitve.Zasvojedelojebilleta1976imenovanzačastnegakonzistorialnegasvetovalcamariborskeškofije.

Njegovnajvečjiprispevekjevidennapodročjuliturgičnegagibanja.ŽekotkaplannaDestrnikujepisalmolit-venike,slovenskemašnepriročnike,prevajalobredneknjigeinjihprirejalzaslovenskerazmere.Njegoveknjige,skaterimiježelelljudempribližaticerkveneobredeinmolitveinjihvzpodbuditihaktivnemusodelovanjuprinjih,sodanespoznanipodskupnimimenomLiturgija svetega Urbana.

NanjegovopetnajstletnodelovanjevDestrnikudanesspominjaspominskaploščanažupnijskicerkvi,kisojoUrbančaniodkriliobnjegoviželeznimašileta1996.53

51KIP,ZapiskizazbornikDestrnik,pismoEmeŠneberger,Ptuj.Glejtudi:Sivec,I.(2003).Najboljšimuzikanti.Del2(str.531).Kamnik:ICO.52Krajnc,I.(1990).SvetiBolfenkvSlovenskihGoricah(str.18).SvetiBolfenkvSlovenskihGoricah1790–1990.Trnovskavas:Župnijskiurad

Sv.Bolfenk.53Smej,J.(1999,18.april).Inmemoriam:Prof.KarelJaš(1901–1999).Družina16,str.21.


Janez Irgl(8.10.1951,Ptuj),gasilec

JanezIrglsevdomačemkrajuaktivnovključujevdejavnostinarazličnihpodročjihdružbenegaživljenja.ŽeodustanovitvedaljeječlanGasilskegadruštva(GD)Destrnik.Napodročjugasilstvajeopravljalrazličnefunkcije:

1972–1975jebilpodpoveljnikGasilskegadruštvaDestrnik,

1975–1979jebilpoveljnikGasilskegadruštvaDestrnik,

1979–1985jebilpoveljnikGasilskegacentraDestrnik,

1979–1995jebilpredsednikGasilskegadruštvaDestrnik,

1986–1995jebilpoveljnikZvezegasilskihdruštevObčinePtuj.

Odleta1998daljejepredsednikGasilskezvezeDestrnik.VečletjedelovalkotpredsednikZboraizvajalcevpožarneskupnostiObčinePtuj.VrstoletdelatudivRegijskemštabucivilnezaščitezaPodravje.

Medleti1987in1993jebilpredsednikSkupščineKrajevneskupnostiDestrnik,vrstoletpapodpredsednikSvetaKrajevneskupnostiDestrnikinčlanskorajvsehtedanjihodborovKSDestrnik.Odleta1999daljejesvetnikvObčinskemsvetuObčineDestrnikinaktivenvobčinskihodborihinkomisijah.

BiljesoustanoviteljTurističnegadruštvaDestrnikinŠportnegadruštvaDestrnik,jeaktivenčlanProsvetnegadruštvaDestrnikinčlansekcijepevskegazborategadruštva.

Leta1991jebilaktivenpriosamosvojitviSlovenijeinjevojniveteran.Že16.letojeporotniknasodišču.49

Radio in televizijaHelena Zorko, rojena Kocmut(10.12.1921,Destrnik–10.12.1976,Ljubljana),pionirkaRTV

HelenaZorkosejerodilavznaniučiteljskidružiniKocmut.PoopravljenitakratnimeščanskišolinaPtujuinenoletnitrgovskišolivMariborusejezaposlilavodvetniškipisarnivMariboru,kjerjedelalavsedozačetkadrugesvetovnevojne.Zaradisodelovanjaznarodnoosvobodilnimgibanjem,predvsemzLackovočeto,ježeleta1942okusilaptujskegestapovskezapore.Pokoncuvojnejedelalanajprejnamariborskemokrožnemkomiteju,vendarježekmaluprešlakljubljanskemuradiuinodtamknastajajočislovenskiteleviziji.

Kar30letjebilasodelavkaRTVSlovenijainupravičenospadamedpionirjeslovensketelevizije.Tojebilčas,kosejetelevizijašelerazvijalainjeimpro-vizacijanadomeščalapomanjkanjetehnikeinkadra.Bilajeprvatelevizijskatajnicarežijeinkasnejerežiserkadnevnegaprograma.Toodgovornodelojeopravljaladolgaleta,upokojitevpajedočakalakotvodjadnevnerežije.Zasvojedelojeprejelaštevilnapriznanjaintudidržavnaodlikovanja.

PolegodgovornegapoklicnegadelajevzornoskrbelazasinaMatjaža,ki jeuspešnokončalštudij inpostaluniverzitetniprofesor,terinvalidnomater,sajjimožZvoneZorko,kijebildolgaletadopisnikRadiotelevizijeSlovenijevAvstrijiinjeleredkoprihajaldomov,pritemnimogelvelikopomagati.

Kljubzaposlenostiinštevilnimobveznostimjeostalatesnopovezanassvojimrojstnimkrajeminnavezanananj.Vednojesanjalaotem,dasibonastaraletavhišinaOjstrovcu,najvišjitočkiDestrnika,uredilaprijetendomintuuživalazasluženipokoj.Prezgodnjasmrtjijetopreprečila.Umrlajetakorekočnatistidan,kojedobilasvojoprvopokojnino,stara55let.50

49KIP,ZapiskizazbornikDestrnik,biografijaJanezaIrgla.ZaposredovanepodatkesezahvaljujemgospeMetkiKajzer.50KIP,ZapiskizazbornikDestrnik,pismoZvonetainMatjažaZorka,Ljubljana.

306


307

ekonomSlovenskeminoritskeprovincesvetegaJožefa.Odleta2002jegvardijanminoritskegasamostanasvetegaPetrainPavlanaPtuju.

MilanKosjeduhovnik,kigapogostovidevamovdomačifari.Vzadnjihletihjezaradizdravstvenihtežavdo-mačegažupnikaMihaelaValdhuberjapastoralnoskrbelzažupnijosvetegaUrbana,ponjegovismrtipajenaprošnjoškofaFrancaKrambergerjadoprihodanovegažupnikapostalzačasniupraviteljžupnije.57

OSEBNOSTI PRVE IN DRUGE SVETOVNE VOJNEJože Hameršak (3.3.1895,SvetiUrban–18.8.1967,JavornikpriJesenicah),pisatelj

KotnajstarejšiizmedpetihotrokjenaDestrnikupreživelotroškaleta,predprvosvetovnovojnopasejedružinapreselilavLjubljano.KakoročeinobabratajebiltudiJožepopoklicuzidar,polegtegajeslikal,risal,zbiralznamkeinkolesaril.Prvosvetovnovojnojepreživelkotavstrijskivojaknaruskifrontiinvprostovoljnemujetništvu,drugopavtaboriščuvDachauu.Napisaljespo-minenaobevojni,kijihjekotodličengovornikkasnejepripovedovalnasvojihjavnihnastopihpredšolskomladino,njihoveobjavepanidočakal.Zaradisvojeizrednedokumentarnevrednostisospominiponjegovismrtiizšlivdvehknjigah:Skoz prvo svetovno(1994)inSkoz drugo svetovno (2003),vskrajšanioblikipatudivzborniku Dachau (1981).

Franc Osojnik – Kostja (26.8.1900,Janežovci–29.12.1942),prvoborec,ustanoviteljSlovenskogoriške–Lackovečete

RodilsejevželarskidružiniočetuFrancuinmateriAni,rojeniZorčič.OsnovnošolojeobiskovalpriSvetemUrbanu,natopasejeučilmlinarstvapristricuZorčiču.

PreddrugosvetovnovojnosejeaktivnovključevalvdelovanjedestrniškegaprosvetnegadruštvaterDruštvakmečkihfantovindeklet(DKFID).Zrevo-lucionarnomisijosejesrečalobdruženjuzdr.JožetomPotrčeminJožetomLackom,kistatudinajboljvplivalananjegovokomunističnoopredelitevsreditridesetihletprejšnjegastoletja.Pookupacijileta1941sejepridružilnarod-noosvobodilnemugibanjuterbilzJožetomLackomspomladileta1942medustanoviteljiSlovenskogoriške–Lackovečete,58kijebilaprvapartizanskaskupinavptujskemokraju.Četajeizvajalasabotažneakcijeinnapadenaokupatorjadoavgustaistegaleta,kojebilaizdanainuničenablizuMostja.IzbojasejeuspeloprebitiFrancuOsojniku,MirkuRešuinJožetuLacku.MirkoRešsijesamvzelživljenje,kojespoznal,dastavbojupadlaobanjegovabrata(VinkoinKostja),JožetaLackapasopoizdajiujeli,natopamučiliinubilinaPtuju.FrancOsojniksejepridružilRuškičetiinsitunadelimeKostja.PoustanovitviPohorskegabataljonajebilkotborecposlannaterenvSlovenskegorice,kjerjebilizdaninubitkonecleta1942.59

Pokopanjevskupnigrobnicinaptujskemmestnempokopališču.NanjegovoživljenjeindelonasdanesopozarjaspominskaploščananjegovemdomuvDesencih,ponjempastabilipovojnipoimenovanitudiOsojnikovacestanaPtujuterOsojnikovaulicavMariboru.

57KIP,ZapiskizazbornikDestrnik.PismoMilanaKosa,Ptuj.58ČetosopartizanskihdokumentiimenovalitudiPtujskivod,nemškiviripaLackovaoziromaOsojnikovačeta.59FrancOsojnik–Kostja(1986).Ptuj:KSFrancOsojnik.GlejtudiŠolskokronikoOŠvDestrniku1945–1963,str.9–10.


Stanislav Lorber(10.11.1918,SvetaAnavSlovenskihgoricah–27.11.2004,Maribor),duhovnik,župnikprisvetemUrbanu

Meddrugosvetovnovojnojebilvletih1943in1944interniranvStrnišče,natopasejepridružilpartizanominznjimisodelovaldoosvoboditve.PovojnijebilnaDestrnikukaplan(1945–1952),natopažupnikdoleta1971.KasnejejedelovalkotžupnikvžupnijisvetegaFlorjanapodBočem(1971–1975),kotduhovnipomočnikvPolzeli(1975–1981),duhovnikvRogaškiSlatini(1981–1982)teržupnijskiupraviteljinžupnikvŽičahdoleta1991,kosejeupokojil.54

Leta1995jeimelvžupnijisvetegaUrbana,vkaterijedelovalpetindvajsetlet,ponovitevnovemaše.

Mihael Valdhuber(11.5.1938,Kamnica–7.12.2004),duhovnik,župnikprisvetemUrbanu

RodilsejekotsinmalihkmetovizKamnicepriMariboru.Pokončanimaturisejeodločilzaduhovniškipoklicinbilposvečenleta1963.SprvajebilkaplanvSelniciobDraviinvRogaškiSlatini,leta1971pajeprišelkotžupnikksvetemuUrbanu.GospodMiha,kotsogaklicalifaraniinprijatelji,jebilzvestinpredanduhovnikterpraviprijateljotrokinmladine.Večkottridesetletjeskrbelzaduhovnorastsvojihfaranovterzazunanjopodobocerkveinsakralnihobjektovvžupniji.

Umrljepokratkiinhudiboleznikonecleta2004.

Elizabeta Toš, sestra Dora(8.11.1946,LočkiVrh),redovnica

OsnovnošolojeobiskovalavDestrnikuternatokončala3-letnošivalnošolo.Leta1966jestopilavsamostan,vredHčerakrščanskeljubezni(usmiljenke)vGradcuterposeminarju–noviciatudobilaimesestraDora.Leta1972jekončalasrednjomedicinskošoloinzačeladelatikotmedicinskasestra.Dvajsetletjedelalavgraškibolnišnici,potempajojepotzaneslavIstanbul,kjeržeosemnajstletdelavbolnišniciinambulanti,kijovodijosestre.55

Mirko Horvat (19.10.1949,Jiršovci),duhovnik

OtroštvojepreživljalvJiršovcihinVintarovcih,od7.do15.letapaskupajstremibrativDestrniku“naplacu”.Odločilsejezaduhovniškipoklic,billeta1976posvečenvduhovnikaintakopostalpoštiridesetihletihinpodrugisvetovnivojniprvinovomašnikvdestrniškižupniji.KotredovnikminoritjepetletdelovalvžupnijahDornavatersvetegaPetrainPavlanaPtuju,odleta1986pakotškofijskiduhovnikvstaremVelenju,priSvetemTomažupriOrmožu,vRibnicinaPohorju.SedajježupnikprisvetemFlorijanuvDoličutersoupraviteljžupnijesvetegaVidanadValdekom.56

Pater Milan Kos(8.8.1962,LočkiVrh),minorit

OsnovnošolojeobiskovalnaDestrniku,natopasejevpisalvzasebnošoloprisalezijancihvŽelimljahpriLjubljani.Keršolatakratnibilapriznanakotdržavna,jekotvečinadijakovvsakoletoopravljalizpitešenadržavnigimnazijinaPoljanahvLjubljani,kjerjetudimaturiral.

Leta1988jesslovesnimizaobljubaminaPtujupostalčlanminoritskegareda.ŠtudijteologijejenadaljevalnaTeološkifakultetivLjubljani,kjerjediplomiralleta1989.Konecjunija1990jebilvmariborskistolniciposvečenvduhovnika,novomašoprisvetemUrbanupajeslužil8.julija.

SprvajekotkaplanslužbovalvžupnijiVidempriPtujuinMariahilfvGradcu,medleti1992in2002pajevLjubljaniopravljalnalogekotprovincialnitajnikin

54ŠkofijaMaribor,škofijskiduhovniki(str.734).LetopisCerkvenaslovenskem(2000).Ljubljana:Nadškofija.55KIP,ZapiskizazbornikDestrnik.PismosestreDoreToš,Istanbul.ZapomočprizbiranjupodatkovsezahvaljujempatruMilanuKosu.56KIP,ZapiskizazbornikDestrnik,pismoMirkaHorvata,Dolič.

308


309

SUMMARYInthecontributiontheauthorpresentsindividualswhowereborninthepresentmunicipalityofDestrnikorlivedhereandearnedspecialcreditswiththeirworkinthefieldsofpolitics,economy,science,educationalsystem,cultureorsomeothersocialactivitiesfromthe18thcenturytothepresentday.AmongthemtherearefamouspeoplefromtheSlovenehistory,suchasLeopoldVolkmer,theSlavicistMatijaMurkooradoctorandahumanistJožePotrč,PhD.ThecontemporarydeservingpersonalitiesofDestrnikareMilanZver,PhD,theSloveneMinisterforEducation,FrancPukšič,amemberofthenationalassembly,andAlešŠteger,therenownedpoet.ManymoreindividualswhoselifeandworkremainunknownbythegeneralSlovenepublicareincludedinthiscontribution,astheyhave,however,vitallycontributedtotheshapingoftheimageandtheidentityofDestrnik.

ZUSAMMENFASSUNGIndemBeitragwerdenPersonenvorgestellt,dieinderGemeindegeborenwurdenoderhiergelebthabenundsichmitihrerArbeitverdientgemachthabenundzwaraufdemGebietderPolitik,Wirtschaft,Wissenschaft,Schulwesens,KulturundanderenwirtschaftlichenGebieten.DieAuflistungbeginntmitdem18.JahrhundertundendetHeute.UnterdiesenbekanntenPersonenfindenwirz.B.denDichterLeopoldVolkmer,denSlawistenDr.MatijaMurkooderdenArztundHumanistenDr.JožePotrč.UnterdenZeitgenossenfindenwirdenMinisterfürdasSchulwesen,Dr.MilanZver,denAbgeordnetenFrancPukšič,unddenDichterAlešŠteger.EswerdenauchvieleanderePersonenvorgestelltdiezwarderÖffentlichkeitnichtsobekanntsind,habenabersehrvielzurGestaltungundEntwicklungderGemeindeDestrnikbeigetragen.


LITERATURA IN VIRI1.CobeljŠ.(1988).LjubiteljskilikovnikiPtuja.Ptuj:Zvezakulturnihorganizacij.

2.Horvat,J.(1879)Spomenicaurbanskešole.SpominskaknjigazašoloSv.Urbana.Rokopis.

3.FrancOsojnik–Kostja(1986).Ptuj:KSFrancOsojnik.

4.KIP.ZapiskizazbornikDestrnik.Osebnebiografijeinpisma.

5.Krajnc,I.,Lovrenčič,I.,Emeršič,J.(1990).SvetiBolfenkvSlovenskihgoricah.Trnovskavas:ŽupnijskiuradSv.Bolfenk.

6.Kreft,B.(1970).Življenjezačloveka.Portretdr.JožetaPotrča.Maribor:ZaložbaObzorja.

7.LetopisCerkvenaslovenskem(2000),Ljubljana:Nadškofija.

8.Potrčevovelikoizročilo(1984).Ptuj:Zgodovinskodruštvo.

9.Potrata,M.(1998):LeopoldVolkmer–začetnikposvetnegapesništvanaSlovenskem.Maribor:Kulturniforum.

10.Slovenskibiografskileksikon(1925–1991).Ljubljana:Zadružnagospodarskabanka.

11.Šematizmilavantinskeškofije1920–1937.

12.ŠolskakronikaOŠvDestrniku1945–1963.

13.Volkmerjevzbornik(1998).Maribor:Slavističnodruštvo.

14.Časopisniviri:Delo2004,Drobtinice1853,Družina1999,KoledarDružbesvetegaMohorja1935,Ljubljanskizvon1917,MariborskivečernikJutra1930,Novapot1967,Občan1996–2005,Sloga1910,Tednik1988.

POVZETEKVprispevkusopredstavljeniposamezniki,kisoserodilivkrajihdanašnjeobčineDestrnikalitukajživeliinsissvojimdelompridobilizaslugenapodročjihpolitike,gospodarstva,znanosti,šolstva,kulturealidrugihdruž-benihdejavnostiod18.stoletjadodanašnjihdni.Mednjiminajdemoznaneosebnostiizslovenskezgodovine,kotsopesnikLeopoldVolkmer,slavistdr.MatijaMurkoalizdravnikinhumanistdr.JožePotrč,odsodobnikovpaministerdr.MilanZver,poslanecFrancPukšičalipesnikAlešŠteger.Predstavljenisošeštevilnidrugiposamezniki,katerihživljenjeindeloostajataboljskritaočemširšeslovenskejavnosti,pavendarsopravonipomembnopripomoglikoblikovanjupodobekrajainidentiteteobčineDestrnik.

310


311311

Leopold Volkmer v očeh Antona Martina Slomška in drugih

310


JakobEmeršič

JakobEmeršič,višjibibliotekarvpokojuKnjižnicaIvanaPotrčaPtuj

UDK929VolkmerL.821.163.6.09:929VolkmerL.

Ključnebesede:Leopold Volkmer

312


313


Pisanjeozaslužnihosebnostih jevečkratdokajtveganodelo.Vendarsetaka“biografskadejavnost”opravljažeodantikesem,takožepriEgipčanih,kjersopodrlialiuničilivsespomenikeosovraženegaaliodstranjenegafaraona,kisospominjalinanj,podobnopasejedogajalotudipristarihGrkihinRim-

ljanih.Najlepšiopisspominanaslavneosebnosti,naslavnemože,imamoževSvetempismu,vSirahoviknjigi,karjeuporabiltudiA.M.SlomšekvsvojemčlankuSlavarajnimrodoljubominutemeliteljemnašegaslovstva(Drobtinice6/1862,71–79).

LeopoldVolkmerjetipičenprimerosebnosti,naocenokateresovplivalidoločenadobaaliobdobje,literarnaaliideološkasmer,liberalnoaliklerikalnogledanje,čeuporabimstarestereotipe,mordacelopretiranopo-krajinskohvaljenjealipopolnoignoriranjenjegovegaimenavosrednjem,ljubljanskemprostoru.Naszanimalemimogrede,kajsopisalionjemSimonPovoden,Čelakovsky,kijezbiralpodatkeonašiliteraturi,kakosonanjgledali“Kranjci”in“Štajerci”,kakoosrednjiliterarnizgodovinarji(KarelGlaser,IvanGrafenauer,FranceKidrič,IvanPrijatelj,AntonSlodnjak,StankoJanež,JankoKosindrugi),MajdaPotratavmagistrskinalogiPesništvoLeopoldaVolkmerja(Maribor1994)tersevedaavtorjiVolkmerjevegazbornikaizleta1998,kijebilrezultatsimpozijaleta1996.Čepravsogatorejpredkakimidesetimiletiponovnoovrednotili,sovendarostalešeneraziskanelisetakoonjegovemdelovanjupriSvetemUrbanu,prisvetemOžbaltunaPtujualinaVurberku,ševednoseničneve,alisoohranjenekatereodnjegovihštevilnihrokopisnihpridig,kisobileraztresenepriduhovnikihpoSlovenskihgoricah,preslabojeobdelananjegovacerkvenapesem,objavevraznihmolitvenikihizsrede19.stoletjainšemarsikaj.Kakorkoliobrnemo,jetukaj,priSvetemUrbanualidanašnjemDestrnikuLeopoldVolkmertistaosebnost,okaterijevrednopovedatiševednokajnovega.ZatobiradimalopodrobnejepogledalinjegovoliterarnointudinarodnoprebudnodelozočmiprecejmlajšegaA.M.Slomška,kajti“pogledinaVolkmerjevoverzifikacijososeoblikovaliizdvehnasprotujočihsisodb,izPrešernovezavrnitveVolkmerjevihpesmivizdajiAntonaJanezaMurkainSlomškoveoVolkmerjevempomenuzaslovenskijezikovniprerodvčasumočnegaponemčevalnegapritiskainvzgojnivrednostinjegovihbasni.”(Potrata,str.26).VendarpabipravzaradidvotirnostiocenjevanjaVolkmerjanajprejpodalnekajmnenjnajboljznanihliterarnihzgodovinarjev.Izpustilsemobaprvabiografa,AntonaMurkainJožefaPajka,kistaobjavilaVolkmerjeveposvetnepesmi.

ŽeJosipMarnvJezičniku1885(str.7–9)označujeVolkmerjazobširnimicitatiizAntonaMurkainJožefaPajka.EnakosenatadvanaslanjaKarelGlaservsvojiobširniZgodovinislovenskegaslovstvav2.zvezku(1895),kopišeoVolkmerju.Označigazbesedami:“Jezikjeprecejponemčen,paimavendarnekaterezanimljiveposebnostislovenskeganarečjaokoloPtujanaŠtajerskem.”

IvanPrijateljpišeleta1920(vsrbskiizdaji)oVolkmerju:“Utovreme(1816)umrejedanodnajzaslužnijih,“derlustigeSängerderWindischenBücheln”uŠtajerskoj,LeopoldFolkmer(1741–1816),kojijedrugojpoloviniXVIIIvekakaoseoskisveštenikuglatkiminebezhumoranapisanimdidaktičnimbasnamapodražavaoLegerta,GlajmaiLesinga.Njegovepesmicebilesunadalekopoznate,injihsuveseliŠtajercivrlovoleliičestopevali.”EnakopozitivnopišePrijateljtudioSlomšku,čepravnekotoliteratu.

TudiFranceKidričgovori leta1929sorazmernovelikooVolkmerju, intozelopohvalno.Preberimonekajcitatov,sajjezarazlikoodpoznejših,celoSlodnjaka,širšiinboljrazumevajočdoliteratovslovenskihobrobnihpokrajin:

“Za1778jetudiobstojVolkmerjevegapisateljevanjanedvomnoizpričan,kernespadasemlenajstarejšanjegovapridiga,ampakmendatudinekajprevodovizcerkvenepesmarice.Niizključeno,daseješelesedajinvtejzveziizoblikovalavnjemželja,dabitudisposvetnopesmijovplivalnasvojerojake.Zdisepa,dajepesmarilVolkmer


IZVLEČEKAvtor navaja ocene o starejšem štajer-skem piscu in pesniku pesmi in basni Leopoldu Volkmerju, in to od Antona Murka do novejših literarnih zgodo-vinarjev, osredotoči pa se na Antona Martina Slomška in poda njegovo podobo slovenskogoriškega slavčka.

Za razliko od posmehljive Prešernove podobe ga Slomšek ocenjuje z vso spoštljivostjo. V njem odkriva pristnega ljudskega duhovnika, čigar pesmi so v Slomškovem času še zelo slovele.

Leopold Volkmer in the Eyes of Anton Martin Slomšek and Others

ABSTRACTThe author provides the reviews of an elder writer of fables and a poet from the Styria region, Leopold Volkmer, from Anton Murko to younger liter-ary historians. His article focuses on Anton Martin Slomšek and presents his image of a nightingale of the Slov-enske gorice hills.

In contrast to Prešeren, who presents it in a mocking manner, Slomšek values the nightingale with all due respect. Slomšek perceives Leopold Volkmer as a genuine people’s priest whose poems were still celebrated in the time of Slomšek’s life.

Leopold Volkmer in den Augen von Anton Martin Slomšek und Anderen

SYNOPSISDer Autor schreibt von Bewertungen, die der ältere steirische Schreiber und Dichter von Gedichten und Fabeln Leopold Volkmer von Anton Murko und neueren Literaturhistorikern be-kommen hat, konzentriert sich dabei aber auf Anton Martin Slomšek und zeigt uns sein Bild der „Nachtigall der Windischen Bühlen“.

Im Gegensatz zu der spöttischen Dar-stellung durch Prešeren, schätzt ihn Slomšek mit allem Respekt ein. In ihm entdeckt er einen echten Volksgeist-lichen, deren Gedichte zu Slomšeks Zeiten noch allseits bekannt und gern gehört und gelesen waren.

314


315

“Volkmerjevstandardsoljudskepopevke,vendarspadavslovstvenozgodovinopotem,kergajenanekaterihmestihprebil.Svojepesništvojemotivnoinverzifikacijskopostavilnaširokepodlageingaskušalpognatiodprakticizmavvišjidoživljajskisvet.Njegovatemeljnaznačilnost,da“nerazodevanobenenitidružbenokon-vencionalne(meščanske)nitiumetneliterarnestilizacije”(AntonSlodnjak),jebilahkratidobrainslaba.Slabajebilazato,kermunidajalanobeneoporeinplemenitilaokusa,dobrapa,kerjeohranilaprvinskoresničnost,vkaterijeVolkmerjevonajboljše.”

SplohnobenihpodatkovonjemnesrečamonitiprinovejšemJankuKosu(Pregledslovenskegaslovstva,Ljubljana1992).

PrešernovadokajprimitivensonetIzdajavcuVolkmerjevihfabulinpesemterzabavljivaglosaIzdajávcuVolk-merafabulinpesmipriSlomškunistanaletelanaodmev,sajVolkmerjuvsvojihDrobtincahizleta1853posebejposvetiobširenživljenjepisznaslovom“LeopoldVolkmar,slavnipesnikslovenskihGoric”,šeenkratpasegaspomnivletusvojesmrti,torejleta1862,pravtakovDrobtinicah,vprejomenjenemsestavku“Slavarajnimrodoljubominutemeliteljemnašegaslovstva”.Poglejmonajprejzadnjedelo,sajjevnekemsmislukratekdotedanjiliterarnipregled,kigazačnessvetimaCirilominMetodom,nadaljujesprotestanti,katerihdelozaslovenščinozelopovzdigne,intokljubtemudatokratpišekotlavantinskikatoliškiškof,nadaljujepanesamozosrednjimi,temvečtudizobrobnimislovenskimipokrajinamiintuzvzhičenimibesedamipišeoVolkmerju:

“Kdordomoljubovštajerskihnepozná,najnereče,dajevrodovitnihSlovenskihgoricahdomá.VrhveselihgorícpriSv.UrbanunadPtujemzelenagomilapokrivarajnegaVolkmerja,domačegapevcanašega.PreprostojeblagadušaVolkmerživelinvrlemladeničeučíl;preprostosoteklenjegovepesmi,vvisokemduhu,čeravnovlozniobleki;duhpaoživlja,pismenkamorí.GorečprijateljmladineinpasvojedragedomovinejeVolkmerssvojimipopevkamiSlovencebudíl,množilpobožnostinpoštensmehindajalsvojimrojakomvčednihpravljicahlepenauke,dobroslane,patudizabeljene.Dolgožeblaženimožvmaternizemljipočiva,šenjegovpesmisladkiglaspoSlovenskihgoricahodmevainpovzdigapobožjihhišahSlovencevpobožnost.Najvsakdomoljubvslavnemspominuživí,kioživljakakornašrajniVolkmervmičnihpopevkahsvojerojake.”

Slomšekjenapisalkarobilo“životopisov”,kijihlahkonajdemozbranevnjegovihizbranihspisihveniknjigi.OmenjenodelovDrobtincahizleta1853spadamedSlomškovevečjebiografskespise,čepravprinjemnebimogligovoritiobiografijivožjemsmislubesede.Slomšeknibilliterat,karsamizrecnopoudarja,temvečvzgojitelj,kivdoločenemsestavkunočespregovoritisuhoparnoosamiozkivsebini,temvečrazvijaobtemtudimoralnenauke,verskovzgajainosebnost,kijoobravnava,obravnavavsmisluizpolnjevanjakrščanskeganauka.Takolahkotaspis,kijebilvcelotiobjavljennajprejvDrobtincah,natopavSlomškovihspisih,vzamemopoddrobno-gledtergapredstavimo.

SlomšekzačnezdvemacitatomaizsvetegaPavlatersvetegaAntonaPuščavnikaoučenostiinponižnosti.

KotprvivirnavajaVolkmerjevživljenjepisAntonaMurkavMurkovihLeopoldaVolkmeraFabuleinPesmiizleta1836.Napake,kijihjezagrešilSlomšekpritemživljenjepisu,najbiizviraleizuporabljenihzapiskovšolskeganadzornikaKellnerja.Zanimivoje,daSlomšeknajprejpišeoVolkmerjuvdrugiosebiednine(gatika),kopaVolkmerpostaneduhovnik,papišeSlomšekvtretjiosebimnožinemoškegaspola(gaonika).SepavtekstuneprestanoprepletajobiografskipodatkiinSlomškovikrščanskinauki,takorekočfolklorniopistakratnihpri-micijvSlovenskihgoricah,vlogainslužbeduhovnikov;pišeonjihovemučenju,duhovnikoviskrbizamladino,oslovenskihinnemškihšolah,vlogišole,pridigah,spovedovanju,boleznihtertelesneminduševnemzdravju;zapišepripovedVolkmerjevegaučencainlavantinskegaknezoškofaIgnacijaZimmermannaourbanskemšolanju,govorioodnosumedslovenščinoinnemščino…Vsamživljenjepissenebomspuščal,sajsoVolkmerjapredSlomškomobdelovaližeprejomenjeniAntonJanezMurko,zanjimJožefPajek,poznejeFranceKidrič,AntonSlodnjak,MajdaPotrataindrugi,temvečbiizSlomškapodalnekajzanimivihpoudarkov,kikažejonjegovodnosdoVolkmerja,“staregaslavujaslovenskihgoric”.

ČevčasihgovorimooCankarjeviprozikotprepesnjeni,ritmičniprozi,lahkoenakorečemožeprejtudizaSlom-ška.PreberimostavkeovzgojiobVolkmerjevimladosti,kjersemohraniljezikiz1.izdaje;voglatemoklepajupojasnjujemdanesžetežkorazumljivealinerazumljivebesede:

“Kamorsemladodrevcenagne,boizrastlostarodrevo,inkakoršnodrevoizraste,divjealipožlahteno,takobotudinjegovsad.Kakovistariši,takoviotroci.…Rajnematerekošicevčernejzemljipočivajo,alimaternečednosti

vsajvtehletihboljizveseljaljudskegapesmarjanadoblikovanjeminiznagnjenjaduhovnikakpoučevanjukakorpaizmislinakakopotrebodokazovonoviusposobljenostislovenskegajezika.PrviizobraženiverzifikatorSlovenskihgoricsesicernibrigalnitizaPohlinanitizanjegovenasprotnike,ampakjepisalvsvojemnarečju,vendarmendaniimelnamena,dabitudiznovografikopokazalrazlikomed“Kranjci”invzhodnoštajerskimiSlovenci.”(str.199)

“PrimerjanjeVolkmerjevihpesmitehletzistobnimiVodnikovimitehitroprepriča,kajbibilutegnilnapravitimentor,kakorgajevZoisuimelVodnik,izpevcaSlovenskihgoric,kijeostalsicergostobeseden,banaleninnediscipliniran,pavendarimeltudidvevažniodliki:lahkotoverzifikacijeinsmiselzavsakdanježivljenjeintruddomačegačloveka.MedtemkojevsetakestvariVolkmerustnoinvprepisihdajalmedljudisvojeokolice,jemendanjegovtudiprevodhimne“TeDeumlaudamus”,kigajeSchütznatisnilvPtuju.”(str.347)

“Volkmerkljubvisokistarostininehaloblikovativverzih,kakorpričanaprimer“Slovoodmojegahrasta”,kijenastalo15.novembra1813.Glavnodelovtejdobipajebiloprepisovanjeinprirejanjepesmi,bodisidajihjepripravljalzatisk,bodisidajedelaltosamoizredoljubnostičloveka,kiseposlavlja.Zbirkapodnaslovom“Zmeszapevca”obsegavprvemdelu,pisanemv“farofisvetegaVerbanapriPtuji1814”,sedemintridesetštevilkinnakoncukazalopoabecednemredu.Polegposvetnihpesmijeimeltudi“lepovezanoknjigozzlatoobrezo,kijeobsegalacerkvenepesmizavsepraznikeinnedeljecelegaleta”.Vprozijeimelpolegpridigpripravljentudi“veskrščanskinaukvličnemrokopisu”.KojeVolkmerdne7.februarja1816umrl,jepredstavljalonjegovoliterarnoostalinopolegtiskanihstvariinrokopisov,kisobilivžupniščupriSv.UrbanunižePtuja,tudiževečprepisov,kisojihimelipolegmorebitnihizvirnihVolkmerjevihrokopisovprijateljislovenskihverzovmedMuroinDravo,kakornaprimer:FrancModrinjak,kijeVolkmerjevepesmitudiprenarejal;FrancCvetko,kijihjezbiralmordatudiizprerodnemisli;učiteljJožefŠtuhec,kijepomnoževalsvojozbirkonabožnihpesmi;AntonŠerf,učiteljvSredišču,kijezanekatereVolkmerjevepesmizložiltudinapeve.KmalupasozačeliiskatiinprepisovatiVolk-merjevetekstetudipredstavnikimlajšegeneracijemedMuroinDravo,kakorbodočiučiteljRegholecalibodočiduhovnikiPesserl,Košaritd.VsehposvetnihVolkmerjevihverzifikacijjebilonadosemdeset.

MnogiprepisiVolkmerjevihverzovpričajo,dabibilzanimanjezaslovenskeverzemedMuroinDravopospešil,kdorbibiliznjih,zlastiizbasni,kisopovečininarejeneponemškihalilatinskihpredlogah,kmalupoavtorjevismrtinapravilsmotrniizbor,taizborliterarnoočedilindalnatisniti.Sevedabibilmoraltostoritilenekdo,kijeimelboljizomikanokusodVolkmerja,naprimerModrinjak…”(str.688–698)

SlabšegaocenjujenjegovštajerskirojakAntonSlodnjakleta1934,kopiševPregleduslovenskegaslovstva:“Zlastiposlednjijeradzlagalsatiričnepesmiindomoljubneterjihjeprebiralsvojimprijateljem.TudiVolkmarsijeprizadevalpetivnarodnemduhupripovednepesmiinbasni,todanjegovepesmisorobateinljudskegaduhanipogodil.”(str.53–54).TudiSlomšek-AhacljevopesmaricoSlodnjakošvrkne,zlastiznavajanjemPrešernovegasatiričneganapisa,sicerpagazelopovzdigujekotnarodnostnegadelavca.VSlovenskemslovstvuizleta1968papravioVolkmerju,dabi“njegovim“fabulaminpesmim”pripisalifunkcijoinučinekkoroškihbukovniškihtekstov.Medtemkojeobtičalšeglobokovpoučnostiinsonjegoviverzizanimiviskorajlezaradinaravneinpreprostestvarnosti,redkihprebliskovljudskegahumorjainkomajzaznavnihčustvenihprebliskov…”

AlfonzGspanvMatičiniZgodovinislovenskegaslovstvaleta1957pišeonjemšekarkorektnopozgleduFrancetaKidriča,sajpravi,koprimerjaVodnikainVolkmerja:“Talentaobehsodobnikovsiprecejdržitamero,tudiobsegamotivovsebistvenonerazločujeta,vendarsejeVodnikobZoisovemvodstvutolikovzdignilnadprimitivnostinbanalnost,dajessvojimiverzilevplivalnapožlahtnjenjeljudskegaokusa,Volkmerpajeostalbrezvodstvabližeizdelkombukovnikovinvaškihgodcevkoumetnipoeziji...”(str.427).

KomunističnarežimskapiscaMiroslavRavbarinStankoJanež(Pregledjugoslovanskihknjiževnosti,Maribor1960)splohneomenjatanitiAntonaMurka,nitiSlomškainšemanjLeopoldaVolkmerja,čepravletoprejAntunBaracvdokajkratkijugoslovanskiknjiževnostigovorioVolkmerju(“LeopoldVolkmer,1741–1816,sastavljaojelirskepjesmepougledanjunanarodne;onesuodčestiprodrleiunarod.”),čepravneomenjanitiAntonaMurkanitiSlomška.

ŽeumrliliterarnizgodovinarJožePogačnikjevI.knjigiZgodovineslovenskegaslovstva(str.202)poudaril:“Topajebilzelonesrečenčaszapolstoletjastaropoezijo[Vokmerjevozbirko];Prešerenjojeoznačilzačenče,instemjebilaVolkmerjevausodazapečatena.”NatojeVolkmerjaoznačilzbesedami:


316


317

VSlomškovemberiluizleta1991soobjavljeniodlomkitegaspisa;dodajmolešenekajzanimivihdelovošoliizizvirneizdaje:

“…Dobrajenemškabesedadobra,inkdorsenjelotitivtegne,najnezamudi,paedinapotkpravisrečinji,kakornekterimislijo.LepoBoguslužiti,očetainmaterlepoimeti,cesarjuinodBogadanigosposkipokornbiti,svojedelodobroznati,svojedolžnostizvestodopolniti,križeintežave(Adamovjarm)voljnonositi,veseloživetiinsrečnovmreti:ovizlatinaukisočlovekuvelikopotrebnejkonemšina;onabodipridnimšolarjemnaveržek....”

Nadolgogovoritudioodnosumedtelesnimindušnimzdravljenjeminzaključuje:

“Kerstasitelesnoindušnozdraviloslovjevtolikemznanju,sobilisvojedniduhovnikitudipervitelesnizdraviteli,kakorsevsvetempismučita.Akoparavnovnašihčasihdušnipastirizdravnikomvnjihposlovanjesegatinimajo,jevenderdobroindostikratpotrebnovsilipomagati,kedartelesnegazdravitelablizoni,inselehkozamudipoprejkodoide.IztegavzrokasotudiučenVolkmermnogoverstnihrožzdravilnomočdobropoznali,tersovnalezljivihbetegih[boleznih]svojihkrajevtudizdravitelomdobersvetdaliposvojiskušnji,kervsakkrajsvoje

domačebolezni,patudisvojetečnelekeima,kterinisovsakemuznani,inkojeleonpozná,kterilastnostikrajainljudidolgoletvsvojiprevidnejpazki[opazovanju]ima,kakorzavseokolineskerbniVolkmer.

Sobiličastitlivgospodnavsekrajehvalevredendušnipastir,svetlisvečipodobni.Kterasvetiingreje,ljudioživljainove-seljuje,takosobilitudimladihdiakovalištudentovimenitenučitelinoče,karjenašemučastitemuVolkmeruposebnaslava.…”

InšeocenaVolkmerjevihdel:

“Njihbesedani scerdostivglajena,kerganibilo,kdorbiznjobillikal;pajezadostiprijaznaindomača,kakorsečujevSlovenskihgoricah.Noveslovniceinoblikvnjihovihpesmihnebodešnajdel,pazatolikolepšomno-žinozernovzdraveganaukainvenceslovenskegaduhazalihcvetlic.NibilomedSlovencistrasti,negerderazvade,neškodlivekrivovere,kterebinebiliskerbniVolkmerzapaziliinvkakempriložnejbasnitakonažgali,dasosekrivigerdobesramovaliinodvadili,nedolžnipavarvali.…PosebnehvalevrednesoVolkmeracerkvenepesmi,polnepobožnostiincerkvenegaduha,koješezdajSlovenciposebnoSekov-skeškofijeodvsihnajrajepojejo,kersovprostislovenšinipisaneinvsimrazumevne,dajihlahkoserceobčuti.…”

ObkoncuSlomšekzapiše:

“Svojeposlednednivlepemmiruživeti in sepripravlati zadolgo

inslabostihčereposvetunosijo,pokojnivslavoalinečast,jilepšajodikonebeško,alijimnožijomukopeklensko.Oh,najbiočetjeinmatereovoresnicoboljživospoznali,inzasvojodecotakoskerbeli,kakorrajnaVolkmerazasvojegasinaLeopolda!...Nipravsesvojegadelasramovati;najsibošiloališivanka,najsečasti,doklerpoštenočlovekaživi.Rokodelstvojezlataruda;instarišimočnogrešijo,kteriotrokelevvišejslužbotišijo…”

Tudionovihmašah,primicijah,sozanimivaSlomškovarazglabljanja:

“Torejnilepšegaobhajila,neboljveselegashodapoSlovenskemodsvetenovemaše.Vsadomačaduhovnikaseraduje,oddalečseverniznidejo[snidejo],rekoč:“Akotudipodplaterazdereš,novemašenezamudi!”Sosedjeinžlahtanaredenovemumašnikulepogostijo,terseveselijovGospodusreče,dajeizmednjihovesredesintolikočastitoslužbonastopilBoguposvečenegamašnika,kihočemedBogominljudstvomstati,indušamvnebesapomagati.

Vobednicopostavijonatrativkakemveselemsadunosniku[sadovnjaku]zelenešotorealiute,prinesósosedekovračev[puranov],racindrugepitaneperutine[perutnine],sosedjepabarigle[sode]aličutarevina.Mladenčipriprežejoverlekonjičke,kadarjegôstevcerkvopeljati,dekletapletejodopolnočivence,inžepredjutrovimsvitomvenčajoslovesnepodvoje[podboje];vsaoknainvratasovcvetju,kodar[kadar]novegamašnikazbelo-zelenimvencemnaglavi,častitaprocesiapeljá.Vsaokolicaveselegastrela[streljanja],zvonenjainpobožnegapetjadoni,skojimsesvetimašnistančastí.…”

Inšeprimerjavamedduhovnikominkmetom:

“…Kmetseimaspoljskimdelommočnoputiti[potiti],dušnipastirpavelikopremišlevati,moliti,pisatiinučiti,akohočesvojepoljepravobdelati,najbomubogatodobregarodilo,indajaloobilnoplačopriGospodu.Kmetujepotrebaojstregalemežainčertalanaoralu,duhovskemupastirjupareznega[resnega]svarilainojstregapokorila.Kmetmoratežkobranoimeti,mašnikpogostozašiboduhovskeoblastimodroprijeti,dagahudobijaterdovratnihnevžuga.Kmetpotrebujetoplegasoncainpohlevnegadežanasvojesejanje,mašnikpapobožnegaopravila,dasemubožjasetvalepovkorenini,kali,ozeleni,inžlahtnoblagopokaže.Dušnipastirmorapridižnico(leco)ljubitiinpocelednivspovednicisedeti,onajenjemubožjiskeden[j],vkojizavevnico[vejalnik]derži,terdobrozernjezanebeškožitnicoodplevela,ljuljkeinstoklasaloči,kibodevsnopičezvezanoinvogenjverženo.Kdortakonečini,inkakorzanikarnohlapčesvojdelzakople,njemubistokratboljebilo,najbilopatoalipapuškonosil,kakordajetolikonevarnoslužbonastopil,vkojisenamestnikubožjemuzaupa,tolikovelikoterjaodnja.

VsakafaraaliduhovnijajedragvinogradGospodavojskinihtrum,sercavernihsoterteJezusove,odsv.Duhavsajeneposončnihgoricahsvetekatolškecerkve;vsakmašniksovinogradnik,skojimsejeGospodpogodilinjimsvojvinogradvdušnodelodal.Potrebajeterteobrezovati,dobrokopati,pletiinvezati,dabotersježlahnogrozdjerodiloindalodobregavina.Kakobipaduhovnijadobregadovoljstorila,akonimajonjenivladarojstregavinjeka[vinjaka]božjebesede,neobezila[obešala]dušnetolažbezaranjenoserce?Leternjeinsrabotje[srobot]bopotakemvinograduraslo,kojegadušnipastirvšoliinvcerkviskerbnonekopljejo;ledivjegrozdjehudobijbodosercarodile,kojesevspovedniciskerbnoneobrežejoskozpravopokoroinresničnopoboljšanje.GospodBogpridevsvojvinograddobregasaduiskat,inčeganenajde,vzemevinogradnikomsvojodragolastino[last-nino],injodrugim,boljimdelavcomizroči;aličevinogradzapopravitini,gadazverinamzatreti,dasevpušavopremeni.–Overesnicemašnikmladpremišlujepopotuvsvojoodkazanoduhovnijo,terobudujeserčneželje,zvestdelavecbitivGospodovemvinogradu,senedelavstrašiti,nenasprotnikovbati;sajjeBogznjim.Vkratkemsedeloberznega[dejavnega?]služavnikabožjegapozna.Poljehvaliorača,tersjekopača,lepokeršanskodjanjevernihovčicpadušnegapastirja,kakorsohvalilinašegačastitegaLeopoldavsiverni,kterisojihpoznalialiimelisvojegaduhovskegaočeta.‘Ovisobilibrumenmašnik!’takošezdajmarsikaterababela[starka],mnogoterserec[starec]potistihkrajihgovori,vkojihsoLeopoldslužili…Volkmerasvetegovoricepanisobilesamozaglavosvetlesveče,marvečtudipšice[puščice]gorečezagrešnikovserca,tersokeršenikehudimnagonomoteleinjihvnelezadobro.Vernisojihzveseljemposlušali,patudiradiponjihsvoježivlenjeravnalineleveseliposlušiteli[poslušalci],negotudistoriteli[izvajalci]božjebesede.Pačpasoprazneplevebesedeljudi,kojepogostoimajoizcerkvegredé:‘Danessopalepopridigali!Takegapridgarašepanismoimeliitd.’Akoljudjenavsetoposvojistarinavadidelajoresniconegovore.Lečeljudjeodpridigetihogredó,vsizamišlenišemnogosolzovternejo,potemsovražnikurokopodajo,ptujeblagoodtrajtajo,slabetovaršijezapusté,zabožjerečipaoživijo,takosvojeučenikepravčasté,kterisojimlučpravepokoreprižgaliinpokazaliresničnegapoboljšanjapot.…”


318


319

POVZETEK KotprvivirnavajaVolkmerjevživljenjepisAntonaMurkavMurkovihLeopoldaVolkmeraFabuleinPesmiizleta1836.Napake,kijihjezagrešilSlomšekpritemživljenjepisu,najbiizviraleizuporabljenihzapiskovšolskeganadzornikaKellnerja.Zanimivoje,daSlomšeknajprejpišeoVolkmerjuvdrugiosebiednine(gatika),kopaVolkmerpostaneduhovnik,papišeSlomšekvtretjiosebimnožinemoškegaspola(gaonika).SepavtekstuneprestanoprepletajobiografskipodatkiinSlomškovikrščanskinauki,takorekočfolklorniopistakratnihpri-micijvSlovenskihgoricah,vlogainslužbeduhovnikov;pišeonjihovemučenju,duhovnikoviskrbizamladino,oslovenskihinnemškihšolah,vlogišole,pridigah,spovedovanju,boleznihtertelesneminduševnemzdravju;zapišepripovedVolkmerjevegaučencainlavantinskegaknezoškofaIgnacijaZimmermannaourbanskemšolanju,govorioodnosumedslovenščinoinnemščino…Vsamživljenjepisseavtorčlankanespušča,sajsoVolkmerjapredSlomškomobdelovaližeAntonJanezMurko,zanjimJožefPajek,poznejeFranceKidrič,AntonSlodnjak,MajdaPotrataindrugi,temvečjeizSlomškapodalnekajzanimivihpoudarkov,kikažejonjegovodnosdoVolkmerja.

SUMMARY AsthefirstsourcehementionsthebiographyofLeopoldVolkmerwrittenbyAntonMurkoinTheFablesandPoetryofLeopoldVolkmerfrom1836.ThemistakeswhichSlomšekhadmadeinthisbiographyarethoughttooriginatefromthenotesoftheschoolsupervisorKellner,whichSlomšekhadused.ItisinterestingthatSlomšekfirstaddressesVolkmerinamorepersonalway,asyou,butwhenVolkmerbecomesapriest,Slomšekaddresseshiminthethirdpersonplural-asthey.BiographicaldataandSlomšek’sChristianlessonsareconstantlyintertwining.SlomšekinawayproducesfolkloredescriptionsofthefirstmassesofnewlyordainedpriestsintheSlovenskegoricehills,oftheroleandtheserviceofthepriests.Heconcentratesontheirteaching,theircarefortheyouth.BesidesthathedescribesSloveneandGermanschools,theroleofschool,sermons,confessions,diseasesandphysicalaswellasmentalhealth.SlomšekalsorecordedastoryofaVolkmer’sdiscipleandtheprinceanddukeoftheLavantinediocese,IgnacijZimmermann,ontheurbanschooling,andtherelationshipbetweentheSloveneandGermanlanguages.Theauthorofthearticledoesnotdealwiththebiographyitself,sinceothershadalreadydiscussedVolkmerbeforeSlomšek,asAntonJanezMurkoandJožefPajekandafterSlomšekalsoFranceKidrič,AntonSlodnjak,MajdaPotrataaswellasmanymore,butherathersinglesoutcertainparts,whichreflecthisattitudetowardsLeopoldVolkmer.

ZUSAMMENFASSUNGAlserstebiografischeQuelle,inderwiretwasüberVolkmersLebenerfahren,giltdasWerk„LeopoldVolkmersFabelnundGedichte“ausdemJahr1836.DieFehler,dieSlomšekbeidieserBiografiebegangenhat,sollenangeblichausdenbenutztenAufzeichnungendesSchulinspektorsKellnerhervorgehen.Interessantist,dassSlomšekzunächstinderzweitenPersonSingularüberVolkmerschreibt(ihnduzt),alsVolkmerjedochPriesterwird,schreibtSlomšekinderdrittenPersonPlural,maskulinum(ihnihrzt).ImTextverflechtensichständigbiografischeAngabenundSlomšekschristlicheLehren,sozusageneineFolklorebeschreibungderdamaligenPrimizenindenWindischenBühlen,derRolledesPriesteramts;erschreibtüberihreLehren,ihreFürsorgefürdieJugend,überslowenischeunddeutscheSchulen,dieRollederSchule,Predigten,dieBeichte,überKrankheitensowieüberkörperlicheundgeistigeGesundheit;erschreibtdieErzählungvonVolkmersSchülerundlavantinischenFürstbischofsIgnacijZimmermannüberdieurbaneAusbildungnieder,sprichtüberdasVerhältniszwischenderslowenischenundderdeutschenSprache…DerAutordesBeitragsgehtnichtnäheraufdieBiografieein,daVolkmerschonvorSlomšekvonAntonJanezMurko,nachihmvonJožefPajekundspätervonFranceKidrič,AntonSlodnjak,MajdaPotrataundanderenbehandeltwurde.DerAutorgibtausSlomšeksWerkeinigeinteressanteAkzentewieder,welcheseineBeziehungzuVolkmerzeigen.

večnostsoseizPtujahsv.Urbanupreseliliksvojemuprijatlu,tedajnemufajmoštrukakorduhovnipomagavec,skojimstakakordvabrataživelainposvojimočibreztrudadelalauvinograduGospodovemu,doklerdajihGospodnaplačopozove.G.fajmoštersonedušliv[nadušljiv]biliinpovečdniležali,g.kaplanpa,čeravnoostarliv[ostarel],soveseloinradivsepoopravili,česarjebilapotreba.Samotenkastenanjujevsobahločila;inkernisog.fajmošterklicatimogli,soimelikamenvrobeczavit,kijenačavli[žeblju]polegposteljevisel.Sohotlig.kaplanaimeti,sonastenopotrkali,innajjebiloponočialipodnevihitrosobilipostreženiVolkmerkredi[pripravljeni]…RadisoVolkmernastaredniodsvojesmrtimarnvali[govorili?],kaktipopotnikodočetovehiše,kojiseveselobliža.‘Botevideli’,sovečpotov[večkrat]svojimprijatnikom[prijateljem?,znancem?]djali‘kedarbodemjazumerl,tistokratbogromelo[grmelo].’.Taprerokbajemedljudmislovelainšeslovi.Dveletiposvojidruginovimaši4.februaraalisvečana1816jenjimposlednadotekla.Kakorživelisotudilepo,mirnovGospoduzaspali.Snegjevejalindrapal[pikal],kososeljudješestdniposvečnicikpogrebushajali.Kadarsopamerličavzdignili,jezačelotakogrometi,dasosepogrebnikičudili,tersobesedeVolkmerapomnili,dabogromelo,kadarbojihpokopali.–Bogastvanisoimelisvojimzapustiti,palepspominnjihsvetihčednostindobrihdelmedSlovenciživi.Zapremoženjesenjihovidedičinisonapokopuderli,pamnogosolzahvaležnostisejezanjimipotočila.Rezankamennevem,čekinči[zaljša]Volkmerapokopališče,panjihlepepesmivenčajonjihovoimepriveselihSlovencihodnarodadonaroda.–KdonasbineželelpoVolkmerovoživeti,takosrečnoumretiinleposlovetimedrojakisvojimi.–Večnalučnajrajnemusveti,nampanjihovihsvetihčednostlepzgled.Bogdajpokojnemuvečenmir,Slovencompamnogopastirov,kakorsoVolkmerbili.”

Iztekstavidimo,dajeSlomšekpoznalVolkmerjaleizpripovedovanjainMurkovegazapisaintudinividelVolkmerjevegagroba.Nimamopapodatkovotem,alijeSlomšeksplohkdajobiskaltožupnijo,najsibomedsvojoškofovskoslužboaližeprej,sajjenažalostizginilastaražupnijskakronika,patudižupnijajeklavantinskiškofijispadalašeleodleta1859,torejtriletapredSlomškovosmrtjo.

LITERATURA1.M.Slomšek:LeopoldVolkmar,slavnipesnikslovenskihGoric.Drobtinice8/1853,

107–126;ZbranispisiIII1879,85–114;JosipMarn:Jezičnik23/1885,6–7,9(odlomka);Popotnik7/1886(25.nov.–10.dec.),št.22–23,str.343–346,359;Izbranispisi1924,223–229;Slomškovoberilo1991,225–229.

2.Ibid.Slavarajnimrodoljubominutemeliteljemnašegaslovstva.Slomšek.Drobtinice16/1862,71–79;ZbranispisiIII,3–12.

3.IvanPrijatelj:Slovenačkaknjiževnost.Beograd1920.

4.FranceKidrič:Zgodovinaslovenskegaslovstva.Ljubljana1929.

5.AlfonzGspan:Razsvetljenstvo.Zgodovinaslovenskegaslovstva.I.Ljubljana1956.

6.JožePogačnik:ZgodovinaslovenskegaslovstvaI.1968.

7.AntunBarac:Jugoslavenskaknjiževnost.Zagreb1959.

8.MajdaPotrata:PesništvoLeopoldaVolkmerja.Maribor1994.

9.Volkmerjevzbornik.Maribor1998.


320


321321

Gospod Mihael Valdhuber

Njegovo duhovno in pastoralno delo, obnova cerkve in sakralnih prostorov

320


MilanKos

PaterMilanKosMinoritskisamostansv.PetrainPavla,Ptuj

UDK929ValdhuberM.262.2(497.4Destrnik):929ValdhuberM.

Ključnebesede:g. Miha Valdhuber, sveti Urban, pastoralno delo, prenova cerkve

322


323

PASTORALNO DELO GospodMihaValdhuberjebilresničnoduhovnikvpravempomenubesede.Radjeimelduhovniškodružboinsejetrudil,dajebilnavzočnavsehsrečanjih(dekanijskih,škofijskih,nasrečanjihMarijinegadela…),kiduhovnikespodbujajokduhovnemuživljenjuinpastoralnemudelu.NjegovooznanjevanjeBožjebesedeinpodeljevanjezakramentovjebilozavzetoingoreče,kajtiizhajalojeizglobokevereinrednemolitve.

VvsehletihpastoralnegadelovanjaprisvetemUrbanusijeprizadevalzavzgojobogoslužnihsodelavcev,kisomubilitudivvelikopomoč.

MinistrantiVednojeimelmočnoministrantskoskupino.Hitrosozačeleministriratitudideklice,insicer24.oktobra1974.1MinistrantisobilirednonavzočipribogoslužjuinjihjegorečespodbujalkzvestislužbiinodločitvizatrajnosluženjeGospodu.Dne22.oktobra2000jebilovžupnijisrečanjevsehministrantov,kisokdajministriralidomačemužupniku.Bilonajbijihokrog120.Srečanjasejihjeudeležilovečkotpol.2VzadnjemobdobjujevodstvoministrantovinskrbzanjezaupalgospemaBetkiFrasinMajdiPetrič,kizelouspešnonadaljujetazastavljenodelo.

BralciIzvrstministrantovsejerazvilaskupinabralcev,kipribogoslužjuberejoBožjobesedo.Skupinasevednopomlajaintakolaikiopravljajodelo,kijimjezaupano.

PevciVčasudelovanjapokojnegažupnikajedomačestarejšepevcevodilorganistgospodSlavkoVesenjak,karpočnešedanes.Župnikjespremljaldeložupnijskegapevskegazboraingavesčastudispodbujal.

Vžupnijijebilleta1991ustanovljenotroškipevskizbor,kigajevodilaLidijaŠalamun.NaorglahgajenekajletkasnejezačelaspremljatiBernardkaŠalamun.Vželji,dabibilobogoslužjeoplemenitenospesmijo,sejetrudilzalepopesemprisvetihmašah.Izotroškegazborasejerazvilmladinskipevskizbor,kijevdomačižupnijiintudidrugodpožellepeuspehe.Sledilasopriznanjanaposameznihrevijah,nemoremopamimoprijateljstva,kigajezbornavezalzLukoDebevcemMayerjeminnjegovoskupinopevcevsolistovizArgentine,kiso(posameznoaliskupaj,vednopazzborom)večkratpelipribogoslužjuvdomačicerkvi.

Leta2002sejerodilnovotroškizborček,kigavodiSaraSambolec.

1Župnijskakronika,1974.2Župnijskakronika,2000.

Gospod Mihael ValdhuberNjegovo duhovno in pastoralno delo, obnova cerkve in sakralnih prostorov

IZVLEČEKPrispevek opisuje delo gospoda Mihae-la Valdhuberja, ki je kot 33. služboval pri svetem Urbanu. V prispevku so navedena njegova prizadevanja za vzgojo pastoralnih sodelavcev in obnovo cerkve.

Fr. Mihael ValdhuberEmphasis on his Spiritual and Pastoral work in St Urban Parish, the Renovation of the Church and the Sacral Premises

ABSTRACTThe contribution describes the work of Mihael Valdhuber who was the priest in service at St Urban for 33 years. In the contribution his efforts for the education of the pastoral colleagues and the renovation of the church are stated.

Herr Mihael ValdhuberEinige Schwerpunkte über die geistige und pastorale Arbeit in der Pfarre, die Erneuerung der Kirche und der Sakralräume

SYNOPSISDer Beitrag befasst sich mit der Arbeit von Mihael Valdhuber, der 33 Jahre in der Gemeinde Sv. Urban (St. Urban) tätig war. Der Autor beschreibt seine Be-mühungen um die Erziehung der pastoralen Mitarbeiter und um die Erneuerung der Kirche.

Gospod Mihael Valdhuber. Njegovo duhovno in pastoralno delo, obnova cerkve in sakralnih prostorov

324


325

medtednomksvetimaši,dasobilivprimernoogrevanihprostorih.Leta1973jeposkrbelzaprimernopečvcerkvi,kišedanesgrejeudeležencemašeobnedeljahinpraznikih.11

Dne28.maja1972jebilavelikaslovesnost–blagoslovdvehzvonov.PodjetjeFeralitizŽalcajevlilozvonovasveteMarije(tong,547kg)insvetegaJaneza(tonb,330kg),kijujeblagoslovilgeneralnivikargospodJožeMeškoizMaribora.Nakupzvonovsoomogočilifaraniinmednjimijebilokarlepoštevilobotrov.Opravljenajebilatudielektrifikacijavsehtrehzvonov.12

Leta1974jedalprebelitinotranjostcerkve.Vcerkvisopredtemobnovililučiinokna.Kipe,kinimajoumetniškevrednosti,sopreneslivženskoladjozadaj.Hkratisobileasfaltiranepotiokrogcerkve.Popravljalisotudistreho(novižlebovi,Marijinakapelajebilapokritazbobrovcem).13

Posmernicahdrugegavatikanskegakoncilajebilleta1978urejentudiprezbiterij.NačrtejeizdelalarhitektIvanBergantizLjubljane.Položenjebilnovpodterpostavljenanovdaritvenioltarinnovambon.Slovesnostposvečenjaje15.avgustaopravilškofdr.VekoslavGrmič.14

Leta1980sobileizdelanenoveklopiinzačelisopripravljatikorzanoveorgle.15Naantonovo,17.januarja1981,sonanjetudiprvičzaigrali.IzdelaljihjemojsterJenkoizLjubljane.16

Večjadelazaobnovocerkvesosekončalazobnovoostrešjainkritine.Delasopotekalaod24.julijado3.sep-tembra1989,kojemariborskiškofdr.FrancKrambergerdarovalzahvalnosvetomašoinblagoslovilopravljenodelo.17Sledilaješeobnovafasadenacerkvijunijainjulijaleta1990,jesenipacelotnestrehenažupnišču.18Pre-novazunanjostijebilakončanazobnovoinprekrivanjemzvonikajesenileta1991.19

Jesenileta1997sočlanirestavratorskedelavnicemariborskeškofijevcerkviodkriliinobnovilitrifreske.20

Odleta2000jepotekalaobnovazdenacionalizacijopridobljenegafarnega–Slomškovegadoma,kinajbivpri-hodnjeslužilverskiminkulturnimpotrebamžupnije.PosklepuškofijskegaordinariatavMariborujebildomleta2004prodanObčiniDestrnik,kijezagotovila,dalahkoprostorezasvojepotrebeuporabljatudižupnija.21

GospodValdhuberjedalpostavititudinekajznamenj,spomočjokaterihježupljaneopominjalnaslavnemožeiznašepreteklosti(KarelJaš,LeopoldVolkmer…).Čepravsejetrudilzaobujanjezgodovinskezavesti,jevednoznovatudiopozarjal,dajegospodarnašeprihodnostiBog.

Iznavedenegajerazvidno,dasejegospodMihaelValdhubervelikotrudilzaprenovocerkveinžupnijskihpros-torovvesčassvojegadelovanjaprisvetemUrbanu.Ktemulahkododamošeskrbzaobnovoverskihznamenjinkapelicvžupnijitermrliškevežice.Privsemtemsodomačiniobnjegovispodbudiopravilivelikoprostovoljnegadela.

11Župnijskakronika,1973.12Župnijskakronika,1972.13Župnijskakronika,1974.14Župnijskakronika,1978.15Župnijskakronika,1980.16Župnijskakronika,1981.17Župnijskakronika,1989.18Župnijskakronika,1990.19Župnijskakronika,1991.20Župnijskakronika,1997.21Župnijskakronika,2004.


Izredni delivec obhajilaVčasu,kotošenibilosamoumevno,jevpeljalslužboizrednegadelivcaobhajilainstempokazal,dasetrudiuvestismernice,ki jihjedajalaCerkev.MežnarAntonZelenikjedobildovoljenješkofijskegaordinariatavMariboruzaizrednegadelivcaobhajilaleta1973.3Takojebildomačemužupnikuvvelikopomočpredvsemobvelikihpraznikih,kopristopikobhajiluvečješteviloljudi.

ZdovoljenjemškofijskegaordinariatavMariborujebilocelodnevnočaščenjesvetegaRešnjegatelesarazdeljenonadvadneva.Tosta15.avgustpopoldanin16.avgustdopoldan.4Tojeposebnost,kijedrugežupnijenepoznajo.Kakšnirazlogisogapritemvodili,nipoznano.

Evharistijojepokojnižupnikvednoobhajalzglobokovero.Takojebiltudipredvsakosvetomašovspovednicinarazpolagozadelitevzakramentasvetepokore.

SamjebilčlanMarijinegadela.Duhovnosttegagibanjajebilamočnonavzočavnjegovempastoralnemdelu.TakojenastalamočnaskupinačlanovMarijinegadela.Prizadevalsijezanjihovoduhovnorastinjimomogočaludeležbonasrečanjih,seminarjih,duhovnihvajah…Pravizteskupineprihajajozavzetipastoralnisodelavciintuditisti,kiskrbijozamaterialnepotrebežupnije.

Kotduhovniksejetrudilzarednopoučevanjeveroukavsehotrokinresnopripravonaprvosvetoobhajiloinsvetobirmo.Praznovanjasvetihobhajilinbirmsogaizrednoosrečevala.PritemstamunekajčasapomagalikatehistinjiLidijaŠalamuninMilenaPintarič.

Občudovatijemogočetudivsakoletnoobiskovanjedružininblagoslovhišmedbožično-novoletnimiprazniki.Takosejeosebnosrečevalzvsemiprebivalcižupnijeingojiltesnestiketudiznekaterimi,kinazunajnisopri-padaliCerkvi.Vednosejeradudeleževaltudisrečanjposameznihdruštevinimelmnogeblagoslove.

Vidnajetudiskrbzaostareleinbolnetertiste,kisopotrebnipomoči.Obiskovaljihjepredpraznikiinjimdelilzakramente.Takoje19.marca1992ustanoviltudižupnijskoKaritas,kijeobustanovitvištelaosemčlanov.5Vgospodarskemposlopjusobilinaslednjeletourejeniprimerniprostori.Dne12.julija2003jebilavžupnijiustanovljenatudiKolpingovadružina.6

Od15.do23.marca1986jebilvžupnijiljudskimisijon,kisogavodililazaristi.7Naslednjimisijonsovodilipatrikapucini,insicerod3.do12.decembra1993.8Tudidrugačejeobpraznovanjihradpovabildrugeduhovnike,dasomaševali,pridigaliinspovedovali.

Vtemčasustabilitudidvenovimaši(leta1976gospodMirkoHorvatinleta1990paterMilanKos),kistagotovotudiduhovnisaddušnegapastirja.

Dobrosezavedam,daduhovnihinpastoralnihprizadevanjduhovnikavžupnijinimogočeopisativceloti,topazato,kermnogaostajajonašimočemnevidna.Nikolinimogočeopisativsehnaporov,žrtevintrpljenjaposamez-nika,kijihdarujezablagorvernikov,kisomuzaupani.Upam,dasonekateriizpostavljeni,gotovopanevsi.

SKRB ZA LEPOTO CERKVE IN SAKRALNIH OBJEKTOV V ŽUPNIJITakojpoprihodugospodaMihaelaValdhuberjavžupnijososezačelatudinjegovaprizadevanjazaurejenostcerkve,primernihprostorovzapoučevanjeveroukainsakralnihobjektovvžupniji.

Najprejjeuredilveroučnoučilnico,vkaterijezačelotrokepoučevativerouk.9Zdovoljenjemškofijskegaordi-nariatavMariboruzdne28.septembra1972(št.1084)jebilovzimskihmesecihdovoljenomaševativveroučniučilnici.10VzimskihmesecihjetakovesčassvojegadelovanjaprisvetemUrbanuomogočilvsem,kisoprihajali

3Župnijskakronika,1973.4Župnijskakronika,1971.5Župnijskakronika,1992.6Župnijskakronika,2003.7Župnijskakronika,1986.8Župnijskakronika,1993.9Župnijskakronika,1972.10Župnijskakronika,1972.

326


327

VIR1.Župnijskakronika.

POVZETEKGospodMihaelValdhubersijevčasusvojega33-letnegadelovanjaprisvetemUrbanuprizadevalzavzgojopa-storalnihsodelavcev.Takojeimelvednoskupinoministrantov,otroškizbor,kijepreraselvmladinskega,bralceberil,skupino,kisejeoblikovalaobMarijinemdelu,Karitas…Pozornostjeposvečaltudipastoraliotrokindelitvizakramentov.Tosolenekaterizunanjisadovipastoralnegadela.Vsehnimočzapisati,sajsomnogiskritinašimočem.

Vesčassejetuditrudilzaobnovocerkveindrugihsakralnihobjektov.Vcelotistabiliprenovljenizunanjostinnotranjostcerkve.Cerkevjedobilanoveklopi,dvazvonova…Njegovaskrbzalepotocerkvejevidnašedanes.

SUMMARYMihaelValdhuberhas,inhis33yearstimeofhisserviceatStUrban,strivedfortheeducationofthepastoralcolleagues.Thereforeheestablishedagroupofaltarboys;achildren’schoirwhichlaterbecameayouthchoir;agroupofreadersofScripturereadings;agroupformedbyMary’swork;andtheKaritascharitableorganisation,whichwereallactiveduringtheentiretimeofhisservice.Hedevotedspecialattentiontothepastoralofthechildrenandthegivingofthesacraments.Thesearebutfewexternalfruitsofhiswork.Allcannotbewrittendownasmanyarehiddentotheeyesofabeholder.

Healsoputalotofeffortintherenovationofthechurchandothersacralobjectsthroughtheentiretimeofhisservice.Theinterioraswellastheexteriorofthechurchhavebeencompletelyrenovated.Thechurchacquiredtwonewpews,twobellsetc.Hiscarefortheexteriorofthechurchhasremainedevidenttothisday.

ZUSAMMENFASSUNGHerrMihaelValdhubersetztesichwährendseiner33-jährigenArbeitinderPfarreSv.Urban(St.Urban),fürdieErziehungderpastoralenMitarbeiterbesondersein.EsgabinderPfarreimmereineGruppevonMinistranten,einKinderchordersichzueinemJugendchorentwickelte,esgabimmereineGruppevonFreiwilligenfürdieLesungenbeiderMesse,eineGruppevonLeutendessenLeitbilddieheiligenMariawarundesgabauchdieOrganisationKaritas.SeineZeitwidmeteeraberauchdenpastoralenKindernundderSpendungvonSakra-menten.DassindnureinigederAktivitätenseinerpastoralenArbeitinnerhalbderPfarre.Alleskannmanüberhauptnichtaufzählen,dennvielesbliebvorunsverborgen.

SehrvielhaterauchzurErneuerungderKircheundanderensakralenObjektebeigetragen.WährendseinerAnwesenheitwurdedieKirchekomplettvonihnenaberauchvondraußenrenoviert.DieKirchebekamneueKirchbänke,zweiGlocken,…

SeineSorgeundHingabefürdieKircheistHeutenochzusehen.

Slika 2: Mihael Valdhuber je prejel zlato občinsko priznanje za dolgoletno delo v fari (Foto Langerholc, 2002)

Slika 1: Birmanci v cerkvi svetega Urbana z domačim župnikom Mihaelom Valdhuberjem in mariborskim škofom dr. Francem Krambergerjem (Foto Langerholc, 2004)


Destrnik čas, ljudje, dogodkiNekateri poudarki v duhovnem in pastoralnem delu gospoda Mihe Valdhuberja v župniji ter obnova cerkve in sakralnih prostorov

foto: Majda Kunčnik

zapiski, spomini

330


331

rišli o prišli še razni so časiVojske tira vaje – vsi iz tet tehMeč nas slednji nabrušen krvaviSmrt pa se nam v obličje smehlja.

Vsi dragi veseli in mladi fantjeMi vsi izbrani za smrtno košnjoZapustit mi moramo brate in starše,In vzeti od ljubih domače slovo.

Tako odšli sin, ki sin sem desetiOd mala ste mi bili i zame pastiraŠe zadnji vas sami zdaj moram pustitiOditi na vojno pod dalno nebo.

Živite še dolgo nam ljuba vi matiTo prva je želja najljubša srcaNaj srečno vam daje ljubi Bog še živetiDobrote obilne naj on vam poda.

On naj poda spet ljube nas sineKateri se v vojni za domovino boriDevet naj sinov spet k vam se povrneKo minulo bode spet vojno bitje.

Srečno o srečno tazadnjokrat matiZdaj rečti vam moram tozadnje vaš sinZadnjokrat moram vam roko podatiIn iti zdaj moram iz totih krajin.

Zdaj bratje od vas se še moram odsloviti Podati vam vendar ne morem rokeŽe vsi sta pred menoj v vojno odšliZdaj brat pa deseti za vami že gre.

330


Sv. Urban 21. junija 1915

SlovoSpesnil Ig.Horvat

∗Imenavoklepajihsozapisanavizvirniku.

Gda vsi vkup se ne bomo tam našliKer v širni državi raztreseni smo.V oddaljenih krajih na zemljo nastljatliSkupno mo plavali v zlato nebo.

Torej si zdaj srečno še dajmoTo želijo najmlajši se bratecDevet nas zdaj brani cesarja domovinoDeseti pride še tja, kjer smo že mi.

Prej ko še moram v daljavo oditiOd rešitelja mojga še vzamem slovoAlojz Skoliber, ki rešil me je smrtiV zahvalo naj bode vam rajsko nebo.

Nesreča je menla me grob položitiZamahnila kosa že grozna je smrtIn vi pa ste srečno iz groba me rešliVpeljali me zopet na zemeljski vrt.

Zdaj srečno vsi skup ki ste mene poznaliSosedje prijatli in drugi ljudjeOstanite sploh srečni veseli in zdraviTo naj vam podajo le božje roke.

Na griču o cerkvica bela urbanskaNa te se oglednem z daljave nazajOd te zdaj odidem v mladosti življenjaZnabit se ne vrnem pa tebi nazaj.

Tako zdaj odidem od vseh odslovaniPrihodnost me žene v razširjeni svetZdaj idem odidem sin bratec desetiIn smrt bode mene zdaj jahala.

DružinaHorvatježivelavGomilcih5.Vdru-žinijebilodesetsinov.NajmlajšisinIgnac,kijekotzadnjiodšelvvojsko,jevslovonapisalpeseminobnjejizdelaldružinskigrb.Vgrbujepredstavilvsehdesetbratovzimeniinpo-klici,kisojihopravljali:

Jožef(Josef)∗jebilkmet.Padeljevprvisveto-vnivojni.Mihaeljebilzidar.DosmrtiježivelvGomilcih5.PokopanjevDestrniku.Janez(Johan)jebilmizar.ŽivelvTrnovskivasi54.TudionjepokopanvDestrniku.LeopoldjebilkmetinježivelvSvetincih28.Alojz(Alois)jebillončar.Francjebilusnjar(“ledrar”).Padeljevprvisvetovnivojni.TudiKarljebillončar.PokončanivojniježivelnaČeškem.Matija(Matias)jebilmizar.ŽiveljevJanežovskemVrhu,pokopanpajevDestrniku.Urbanjebiltrgovec.ŽiveljevGradcuinjetamtudipokopan. Ignac (Ignacius) ježelelpostatiduhovnik.

Ignacjepesemnapisalingrbizdelal,predenjekotzadnjitudisamodšelvvojsko.Takrat,leta1915,jebilšeštudent.Medvojnoještudijprekinil,povojnipasejezaposlilpribratuUrbanu.Umrljezelomladinštudijanido-končal.PokopanjevDestrniku.

Podatke indokumentspesmijo ingrbomnamjeposebejzatazbornikizročilgospodJanezHorvat,domavSvetincih26,ki jenečakbratovHorvat.SamjedokumentkotdružinskodediščinoprejelodstricaUrbanazaspomin.

332


333333

Zgodovina družine Kramberger iz Svetega Urbana v Slovenskih goricah

332


RobertErichKramberger

RobertErichKramberger,upokojeniravnateljpoklicnešoleMerangasse29,8010Gradec,Avstrija

334


335

UVODNA PRIPOMBA

Mojastaršastamoralažepoprvisvetovnivojni,leta1920,zapustitislovenskoŠtajersko.PreselilastasenaZgornjoŠtajerskoinkasnejeodšlavGradec.Vsesvoježivljenjestabilanavezananasvojodomovinoinvsakdanstapripovedovalaosorodnikihinznancih“doma”;kosejeprinasgovoriloo“domu”,se

tonikolininanašalonakrajbivanja,temvečzmerajnaPtuj,HalozealiSlovenskegorice.

Pravvčasu,kososemejevSrednjiEvropipostavljalenanovo,jeprišelvalpriseljencevvdanašnjoavstrijskoŠtajersko.Medštevilnimi,kisosepriselilivtakratnoAvstrijo,jebilotudinekajKrambergerjev.Mojočejetrdil,dapoznavse,kiživijovGradcu,indatočnove,odkodizhajajo.

KarzadevagenealogijonašedružineoziromagenealogijoKrambergerjev,morampriznati,danisemtakopod-kovan,kotjebilmojoče,indasemsestemzačelukvarjatirelativnopozno.

Vtemprispevkubomspregovorilpravoiskanjusoimenjakov.

ISKANJE PRIIMKOVČeiščemoseboalinaslov,pogledamvtelefonskiimenik.Pravtosemstoriltudi,kosemiskalosebespriimkomKramberger.VGradcusemvtelefonskemimenikunašel11soimenjakov.

IskalsemtudipocelotniAvstrijiinvtelefonskemimenikunašel87zapisov.SevedanasnajvečživinaŠtajerskem(vimenikujebilo41zapisov),paše17naDunajuin13vSalzburgu.

Danesvsakadružinanimastacionarnegatelefonskegapriključkainzatotudinivpisanavtelefonskiimenik.Velikojihimamobilnetelefone,kipanisozmerajvpisanivtelefonskemimeniku.

VslovenskemtelefonskemimenikunajdemopriimekKrambergerzagotovopogosteje.

Razmeromamladmedijinternetponujabistvenovečmožnostipriiskanjupriimkovinljudjeimajovečmožnosti,dasepredstavijo.Žepoprvihnekajstranehsembilzačuden,dajetoliko“znanih”Krambergerjev,kiseomenjajonainternetualisosepustilivnestinainternetnestrani.Našpriimeksevnemškemjezikuobravnava842-krat,inčevnesemobesedoKramberger,dobimo90.000omemb(ja,pravsteprebrali!).Nekateraimenasosevedanavedenadvakratalicelotrikrat,kljubtemupajetaštevilkaneverjetna.

V“našem”krogusenajdejotakorekočvsimožnipoklici.Predstavljajoseštevilnimanjši invečjiobrtniki,takovSlovenijikottudivAvstriji,inreklamirajosvojeproizvode.Krambergersepišejoštevilnizdravnikiinveterinarji.VelikoKrambergerjevjeumetnikov:odkrilsempevke,kiseukvarjajozrazličnimivrstamiglasbe,odtakih,pojejovoperah,dotistih,kiseukvarjajozzabavnoglasbo.Naletelsemnapisce,kipišejostrokovnoliteraturoalikritike.

Krambergerjiseukvarjajozrazličnimiznanostmi.Omenitiželimenoodosebnosti,kijeponeslanašpriimekdalečposvetu:tojehrvaškigeologinpaleontologDragutinGorjanovič-Kramberger(1856–1936).BilječastnidoktoruniverzevZagrebu.Napisaljevečkot230znanstvenihdel,kisobilaprevedenavštevilnejezike.

Omenitipabiželelšeenoosebo:dr.FrancaKrambergerja,mariborskeganadškofa.IzhajaizkrajaLenartvSlovenskihgoricah,karmijeomenilvosebnempogovoru.


IZVLEČEKPriimek Kramberger je na Štajerskem, tako v Avstriji kot v Sloveniji, pogost, kar lahko razberemo iz telefonskih imenikov in na internetu. Priimek izhaja iz območja južno od kraja Lenart v Slovenskih goricah, kjer je še danes eden izmed najpogostejših. Natančne raziskave, ki bi razjasnile, kako je ta priimek prišel na to območ-je, še niso bile opravljene.

Moji predniki izhajajo iz kraja Trnov-ski Vrh, ki spada v župnijo svetega Urbana.

The History of the Kramberger Family from St Urban in Slovenske gorice

ABSTRACTThe Kramberger surname is a common surname in the Styria region (in Austria as well as in Slovenia), which can be evident from the tele-phone directories and from the Inter-net. The surname originates from the area south of the town of St Lenart in the Slovenske gorice hills (hereinafter Lenart), where this surname is still among the commonest. A detailed research, which could clarify the occur-rence of the surname in this area, has not been executed yet.

My predecessors originate from the settlement of Ternovetzberg (Trnovski vrh), which is a part of the St Urban parish.

Geschichte der Familie Kramberger aus Sankt Urban in den Windischen Bühlen

SYNOPSISDer Name Kramberger kommt in der Steiermark (sowohl in Österreich als auch in Slowenien) öfter vor, wie man Telefonbüchern, aber auch dem Inter-net entnehmen kann. Er stammt aus dem Raum südlich von St. Leonhard in den Windischen Büheln, wo er auch heute noch am häufigsten vertre-ten ist. Exakte Forschungen, wie der Name in diesen Raum gekommen ist, wurden noch nicht gemacht.

Meine Vorfahren kommen aus Terno-vetzberg, einem Dörfchen, das nach St. Urban eingepfart ist.


336


337

Težjepajeodgovoritinavprašanje,kakosejetapriimekznašelnaobmočju,odkodernajbi,kotpredpostavljam,izhajalpriimekKramberger.GrezaobmočjejužnoodkrajaLenartvSlovenskihgoricah.

PovdorihMadžarovv9.in10.stoletju,kosobilenekaterevasipopolnomaprazne,brezprebivalcev,sofreisinškiškofjeoziromasalzburškinadškofjevSlovenskegoriceposlaliBavarcealiFranke,datepraznevasinaselijo.Tarazlagajerazumljivaintudivsaome-njenadejstvasopotrjena.NatakšennačinjelahkotudipriimekKrambergerprišelvtekraje.Sevedavem,dajetuditozgoljteorija.

MOJI PREDNIKIIskanjeprednikovmejevodilotudivŠkofijskiarhivvMariboru,kjersemvkrstnihknjigahžupnijesvetegaUrbananašelneposrednovejosvojihprednikov.

Zanimivoje,damojiprednikiženekajgeneracijživijovkrajuTrnovskiVrh,vhišahshišnimaštevilkama6in7,kjersosenekateriizmednjihtudirodili.

MojdedekFranc(Franz;onjembomšegovoril)sejerodilleta1848,njegovočeLovrenc(Lorenz)leta1822,njegovočeUrbanpaleta1799;družinskavejasešenadaljuje:Vid(Veit)jebilrojenleta1774,Jožef(Joseph)paleta1745.LetnicerojstvanisemnašelsamošezapraprapraprapradedkaJurija(Georg).

Pripoklicumojihstarševjemnogokratnavedenaoznaka“Berghold”.Vnekemštajerskemslovarjujetabesedarazloženakotizrazza“vinogradnika,kiimamedtrsjemposajenokoruzo,zelje,fižolinobrobovihobičajnobuče”.

NapokopališčupriSvetemUrbanu(Destrniku)semnaletelnaštevilnespomenikezmojimpriimkom;priimekKrambergerjeomenjentudinavojaškemspomeniku.

Kakozelopogostjenašpriimekvtehkrajih,opazimo,čeobiščemopokopališčeprisvetemBolfenkuvSlovenskihgoricah.NatempokopališčujeskorajdvaducataspomenikovspriimkomKramberger,nanjempapokopavajosvojepokojneštevilnedružine,kiživijovBišu,BišečkemVrhu,LenartuinTrnovskivasi.

DEDEK FRANCPredstavitivammoramKrambergerja,kijeodšelizTrnovskegaVrhapolnvelikihpričakovanjinvupanju,dabospoznalsvet;nakoncugajedoletelažalostnausoda.

ŽivljenjskazgodbamojegadedkaFrancaKrambergerja,kisejerodilleta1848vTrnovskemVrhu6,jedramatičnaintežka,celopretresljiva.ŠolojeobiskovalpriSvetemUrbanu,natosogastaršiposlali,dasejeizučilzakrojača.Tapoklicmuninajboljodgovarjal,želelsejeizučitizadrugpoklicintudinadarjenjebil.Očetovelastninenimogelpodedovati,sajjojepodedovalnjegovstarejšibrat.

Avstro-ogrskavojskajebilapoporazuvbitkipričeškemmestuHradecKrálové(Königgrätz)reformirana.Iskalisopodoficirje,kibiizobraževalimladevojake.TakokotštevilninjegovivrstnikisejetudiFrancnahitroodločilinodšelvdomačiregimentvMariboru,insicerv47.pehotnodivizijo(AOM).Vnjejjeslužil13let;vposlovilnilistinijelepozapisano:služiljezvesto,poštenoinčastno.Imelječinnarednika(komandanta),topajebilonajveč,karjelahkodosegelvojakbrezvišjeizobrazbevtakratniavstro-ogrskivojski.

SVETOVNA DRUŽINSKA KNJIŽICA KRAMBERGERJEVLeta1996mijeneznanazaložbaponudilaknjigoDas Kramberger-Weltbuch(SvetovnaknjižicaKrambergerjev).Začudilsemse:kajvseneobstaja?!Avstrijskatelevizijajemedocenjevanjemknjigomenilanekatereknjigetezaložbeinžalzaložbanidobilapravvelikopohval.Kotčlovek,kiseukvarjazrodoslovjem,sembilzainteresiranzavsaknamig,kibimiodprlnovepotipriiskanjusvojihprednikov.Takosemnaročilenizvodteknjige,insicerzaneverjetnih690ATS.Bralcembiradzagotovil,davnobenemprimeruneželimreklamiratiteknjige,ačebomvnadaljevanjupisalovelikidružiniKramberger,moramtoknjigovendarleomeniti.

AmeriškazaložbajevzadnjemdesetletjuprejšnjegastoletjaizdalaserijotakoimenovanihDružinskihknjižic(sevedajihježelelatudiprodatipoprimernihcenah).Zavedalsemse,daizAmerikenemorejopritinekanovaodkritjaomojihprednikihizEvrope,astvarmejekljubvsemuzanimala.

Inkajsemvknjiginašel?Pravtoželimnakratkoopisatibralcem.

Najprejnaslovknjige:Das Kramberger Familien-Weltbuch 1996(SvetovnadružinskaknjižicaKrambergerjev).Knjigajeregistriranapodštevilko537835.Vknjigijetudiimezaložbe,tojeFamily Heritage International(Med-narodnadružinskadediščina).Sledinekajvrsticdrobnegatiskainnatopodatek,dajebilaknjiganatisnjenavZDA(PrintedinUSA).

Prvih30straniseukvarjazzgodovinoAvstrijeinNemčije,priloženisotudinekateripreprostejšizgodovinskizemljevidi.Nanaslednjih15stranehjeopisannastanekimeninzapisankratekuvodvheraldiko(ševednobrezomembedružineKramberger).Sledi22straniznaslovidruštevinorganizacijpocelemsvetu,kibinamlahkopomagalepriiskanjunašihprednikov,naprimerHistoryCenterQuebec(Zgodovinskicenter,Quebec),IzposojamikrofilmovvmestuPhiladelphia,ArchivoNacionalMadrid(NacionalniarhivvMadridu),DeutscheZentralstellefürGenealogieLeipzig(NemškacentralazagenealogijovLeipzigu),BaptistChurchinNewZe-aland(BaptističnacerkevvNoviZelandiji),čeomenimsamonekatere.Navedenasoinformacijskamesta,kjerimajoseznamepotnikov,kisosepreselilivZDAodleta1904naprej,inpotnikov,kisosepreselilivAvstralijoodleta1826naprej.

Nanaslednjih27stranehsozapisaninaslovidružin,kinosijopriimekKramberger.

NaštetesoosebeizZDA,KanadeinAvstralije.NatosledijopodatkiizEvrope.VknjigisoomenjeniKrambergerjiizAvstrije,Nemčije,ŠviceinNizozemske.Nažalostjetotudivse.Bralecjenajverjetnejeopazil,daSlovenijaninavedena,čepravpravvSlovenijiživiverjetnonajvečKrambergerjev.MordabonovaizdajaSvetovneknjižice(čebosplohizšla)tonapakopopravila.

OD KOD PRIHAJAJO KRAMBERGERJI?NaslednikiKrambergerjevališeživečiKrambergerji,kiživijonaZgornjemŠtajerskemalidrugodpoAvstriji,senesprašujejo,kajpomeninjihovpriimekaliodkodizhaja.VerjetnoseenakodogajatudivSloveniji.

Priraziskovanjusvojegarodusetrudim,daodkrijemčimvečnamigovogenealogijiKrambergerjev.Čepona-ključjunaletimnasoimenjaka,gredovsamojaprizadevanjavtejsmeri.Čegapovprašam,odkodizhaja,dobimnajpogostejeodgovor,daževečnjegovihgeneracijživivistemkraju.Mojoče,kijebilzapriseženrodoslovec,jevečkratpripovedoval,daimajoskorajvsiKrambergerjidedkaalipradedka,kijeizhajalizSlovenskihgoric.

Nastanekinrazlagaimenanistaprevečtežka.

Bergerjepriimek,kijezelopogostnaZgornjemŠtajerskemtervAvstrijiinnaBavarskemsploh.Mogočeje,dajekakšenBergerbivalvjarku(ponemškoGraben)injetovodilokoblikiGrabenberger.DasebesedaGraben(jarek)vdialektuizgovoriGra mindasejegspremenilvk,jepravtakoverjetno(kolegicamijepovedala,davZgornjiAvstrijiobstajaoblikaGrabenberger).Upam,damibodoimenoslovcioprostilitolaičnorazlagoindasebodopoglobilitudivtaproblem.


338


339

pljučnebolezni.DružinaKrambergerstremiotrokijebilatakopremeščenavmestoRottenmann,kjerjebilomajhnookrožnosodišče.

Željezakoncevsežalnisouresničile.Kašeljsejenamrečposlabšal.Jasnojebilo,dajeKarolinezbolelazatu-berkulozoindajolahkorešisamošečudež.VsvojemobupujeimelFrancsamošeenoželjo:vrnitisevsvojodomovinovokrožjeMaribor.NjegovaželjasejeuresničilaindobiljeslužbopriokrožnemsodiščunaoddelkuzazemljiškoknjigovMariboru.FrancjevsakdanpešačilizuliceFärbergassedosodišča,hudobolnažena,kijemedtemrodilažepetegaotroka,pajeostajaladomasama.Sosedesojisprvapomagaleprioskrbiotrok,natopajihjepostalostrah,dabisetudioneokužile,insoseoddružinevidnodistancirale.Francniimelmožnosti,dabiskrbelzabolnoženoinmajhneotroke,sajnismelzanemarjatisvojegadelaprisodišču.TakosejenekenedeljeodpravilvTrnovskiVrh,odkoderjepripeljalšeneodraslohčersvojegabrata,dabiskrbelazabolnoženo.Taotrokjemoralresničnonosititežkobreme.

Vlastiimamdedkovožepnoknjižico,vkaterosijezapisovalsvojezapiske.Vtemodlomkujezapisano:

“MojaženaKarolinejedanes,10.aprila1895,umrlaob23.uri,mojahčerkaAmaliajeumrla28.aprilaob4.45zjutraj,mojnajstarejšisinFranzJosephjeumrl8.majaob11.45,najmlajšisinMaximilianježivelšeskorajletodniinjeumrl22.aprila1896ob3.30zjutraj,ževnovemstanovanjuvuliciBürgerstraße53.”

NaslednjisinJosephjesicerpreživel,vendarjetudionumrlzaradiistebolezni40letpozneje.Zdravjepravzapravostalsamodrugisin,mojočeKarel.

Tragedijapaseješenadaljevala.VsvojemobupuFrancnivedel,kajnajstori.Domastabiladvamajhnaotroka,sampajemoralvsakdanhoditinadelo.Vsetojebilozanjpreveč.Nekajletjezdržal,natopajeomagal.NahribuKalvarijapriMariborujenaredilsamomor.

Zakajpripovedujemtogroznozgodbo?Želelbilepovedati,danivsak,kijeodšelizvaškegaživljenjapriSvetemUrbanu,našelsrečevsvetu.

GRB KRAMBERGERJEV?VelikokratsomepovprašaliogrbuKrambergerjev.Kotkaže,imajonekaterisoimenjakizapiseogrbu.

Tudimedočetovimizapiskisemnaletelnaomembogrba.Grb?Inzakoga?

KotpisarnaokrožnemsodiščuvMariborujebilmojdedekmoraleninodgovorenčlovek.Nemoremsipredstavljati,dabisilistinoogrbupreprostoizmislil.Možnoje,dajeteksteno-stavnoprepisalizpredloge,kimujojedalsorodnik,znanecaliprijatelj.

V18.in19.stoletjujebildružinskigrbželjaštevilnihmeščanovinobrtnikov,verjetnoznamenom,dabisetakopovzpelivvišjedružbenesloje.DapajetakšnenačrtekovaluradnikpriokrožnemsodiščuvMariboru,kijeimelvelikedružinskeskrbi,skorajnimogoče.

Mojočejetolistinohranilmedsvojimiosebnimipapirjiinšelepredsmrtjojojeomenilvnekempogovoru.Papirmijenatotudipokazal,vendarjebilgledetegazeloskeptičeninkritičen.Zadevinipripisovalvelikegapomena.Menilje,dajebilovčasunoveromantike(19.stoletje)pačznačilno,dasomeščaniiskalisvojoidentitetovbiografijah,nekateripasotoizkoristiliinzačeliprodajatislike,grbealidružinskadrevesaprednikov.

TegazatonemorempotrditiintakotudinevztrajampriresničnostigrbadružineKramberger.Lahkopapriložimtekstinsliko,kigovoritaotem,kakšennajbibilvidetinašgrb.

Sprispevkomosvojempriimkuoziromaprednikih,kinosijozaresstar“štajerski”priimek,kiizviraizSlovenskihgoricinsejerazširildalečposvetu,biželelprisrčnopozdravitipradomovinoKrambergerjev.

Onjegovivojaškikarierinisemmogelizvedetiveliko.47.pehotnadivizijajebilastacioniranavglavnemmestuDalmacijeZadar,kasnejevmestuTrientinsevedavMariboru.Maternajezikavojakovvregimentustabilaslovenščinainnemščina.Francjeobvladalobajezika,pravtakotudimojoče,kijebil35letkasnejevpoklicanvistiregiment.

47.enotajev19.stoletjuaktivnosodelovalavštevilnihbojnihpohodih.Dedeksejeleta1878borilnabojiščihvBosni.Vnjegovihlistinahjeomenjenoodlikovanje,kinajbigadobilmedosvojitvijoSarajeva.

Potrinajstihletihsluženjavvojskiinnomadskegaživljenjabrezstalnegadomajeizstopilizvojskeinnjegovoizstopnolistinošedaneshranimvdružinskikroniki.

Takratnadomovinasejezvestimvojakomzahvalilatako,dasolahkopoodhoduizvojskenastopilislužbokotdržavniuradniki.Kotkaže,sobiledržavneslužbeizrednozaželenežetakrat,sajsejetudiFrancKrambergerodločilzatopot(nemorempareči,alisijeizbraltapokliczaradiprestižaalizaradiboljšegazaslužka).

DedekFrancjedobilslužbokotsodnipisar.Kosemtoizvedel,semsevprašal,zakajsodnipisar.Odgovorjelahkole:njegovapisavajebilanatančnainzgledna,čepravješolopriSvetemUrbanuobiskovallenekajletinnikolipravza-pravniobiskovalvišjihrazredov.Verjetnojetudipriregimentuopravljaldelopisarja,kijezasvojekolegepisalpisma.

PokrajšemčasunaokrožnemsodiščusogapremestilinaokrožnosodiščeGradecokoli-ca.ZapustitijemoralsvojoljubljenoSpodnjoŠtajerskoinsepreselitivGradec.

Nekajletjetukajživelsam,natopasijepoiskalpartnerko.Karhitrojenašelsvojoizbranko.Leta1887,kojebilstar39let,sejeporočilz22-letnokuharicoKarolineTatschlizLabotskedolinenaKoroškem.ZakoncaKrambergervmajhnemstanovanjunistabiladolgosama.Tamsoserodiliprvitrijeotroci:FrancJožef(FranzJoseph),KarelViljem(KarlWilhelm)inJožefEngelbert(JosephEngelbert).Izimenlahkosklepamo,dajededekFrancfavoriziralimenadružineHabsburg.Mojočejemenil,dajebildedekzmerajzvestprivrženeccesarjaFrancaJožefa.

Francseješedodatnoizobraževal.Ohranjenaimamspričevala,kipričajo,dajededekopravilizpitzasodnegauslužbenca,insicerzocenoodlično.Naobzorjupasosepokazaliprvioblaki–Karolinejevelikokašljala.Govoriloseje,dajiškodujeslabzrakmestaGradec.

V2.polovici19.stoletja jevnašideželi,šeposebejvmestih,razsajalanevarna,skorajneozdravljivabolezen–tuberkuloza.Ker jeKarolinekašljalavednobolj,jenjenmožzaprosilzapremestitevnaobmočjeZgornjeŠtajerske.Govoriloseje,dajezraktamizrednočistindaimazdravilneučinke,splohkadargreza



foto: Majda Kunčnik

Destrnik čas, ljudje, dogodkiDestrnik čas, ljudje, dogodki

Izid jubilejne publikacije so omogočili

GEOPROJEKT

NOVAKREDITNABANKAMARIBOR

POŠTNABANKASLOVENIJE

NOVALJUBLJANSKABANKA

GZL Projekt Geo

Zbornik občine Destrnik

Documents

Transcript of Zbornik občine Destrnik