Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Vodovod za Onkološki inštitut se je malo...

Število objav: 22Tisk: 22Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 1Andrej Možina: 0Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 0Otroška srčna kirurgija: 0bela napotnica: 0zdravstvo: 22združenje zdravstvenih ...: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 13. 5. 2016

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Avtotransplantacija srca

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000 Stran: 20 Površina: 85 cm2

Rubrika, Datum Priloga; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:7

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

PovzetekPri bolniku z malignim tumorjem na srcu je prof. dr. Tomislav Klokočovnik, dr. med., predstojnik KO za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana, z ekipo uspešno izvedel avtotransplantacijo srca. Srce je izrezal ter tumor odstranil zunaj prsnega koša, rekonstruiral manjkajočo steno

Tisk Naslov Bodite pozorni na simptome srčnega popuščanja

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Novi tednik Celje; 146.000 Stran: 34 Površina: 653 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 12. 5. 2016

Stran v zbirki:10

Avtor Šol. S.

Teme zdravstvo

Povzetek...lahko nabira tudi okoli pljuč ali prosto v trebuhu,« pojasnjuje Andreja Strmčnik, dr. med., specialistka interne medicine na Kardiološkem oddelku Splošne Celje. Za bolnike s srčnim popuščanjem je značilno tudi pogostejše nočnobolnišniceodvajanje urina. Pri napredovanju bolezni je pri ljudeh mogoče opaziti nehoteno...

Tisk Naslov Kaj bomo v prihodnosti še delali na javni račun

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Delo; 141.000 Stran: 5 Površina: 887 cm2

Rubrika, Datum Mnenja; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:13

Avtor Marjan Česen

Teme zdravstvo

Povzetek...dražjih!) zdravstvenih tehnologij. Ker bo predrago, če bodo v zdravstvu vsi želeli delali vse, bo potrebna delitev dela mspecializacija izvajalcev, zlasti . Dobro opredeljena mreža in znane (merljive) povprečne delovne obremenitve bolnišniczdravstvenih delavcev bodo omogočile določati vrednost agregatne ponudbe javnih...

Tisk Naslov Po aferi Radan bolj natančni pri vpisovanju podatkov

Zaporedna št.4


Rubrika, Datum Kronika; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:15

Avtor Mihael Korsika

Teme zdravstvo

PovzetekZaslišanje prič Medicinska sestra ne ve, kdo je zbrisal vpis na temperaturnem listu, daje bolnik A. L. dobil zdravilo propofol Ljubljana - V nadaljevanju sojenja zdravniku Ivanu Radanu, ki mu tožilstvo očita, da je iz morilske sle ubil šest bolnikov, so bile včeraj zaslišane medicinske

Tisk Naslov Kmalu strožje nad kadilce

Zaporedna št.5


Rubrika, Datum Aktualno; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:16

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

PovzetekMinistrstvo za zdravje se je resno lotilo priprave novega zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, med drugim tudi zato, ker se je kljub že precej strogi zakonodaji in prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, v zadnjih letih delež kadilcev pri nas spet povečal. Nova zakonodaja, kije bila v javni

3

Tisk Naslov Po treh letih se težko vsega spomniš

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Svet24; 118.000 Stran: 10Površina: 1.156 cm2


Stran v zbirki:19

Avtor Milka Krapež

Teme zdravstvo

PovzetekMEDICINSKE SESTRE, ki so delale v intenzivni enoti nevrološke klinike ob Ivanu Radanu, se marsičesa o bolnikih, ki naj bi jim ta zdravnik po trditvah obtožnice skrajšal življenje, ne spomnijo več. Na včerajšnji glavni obravnavi proti Radanu jim je predsednik sodnega senata pomagal s

Tisk Naslov Gantar vidi izziv (tudi) v Ženevi

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000 Stran: 3 Površina: 202 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:20

Avtor M. E. , M. K.

Teme zdravstvo

Povzetek...zdravstveni organizaciji, vendar je "zadeva še zelo nedorečena". V političnih vrstah je zakrožila informacija, da naj bi Tomaž Gantar, nekdanji direktor splošne v Izoli, nato pa piranski župan in v premierskem mandatu Alenke bolnišniceBratušek minister za zdravje, v kratkem zapustil poslanske vrste. O novem delovnem mestu...

Tisk Naslov UKC: s prijavo in tožbo nad izbirni postopek

Zaporedna št.8



Stran v zbirki:21

Avtor STA

Teme zdravstvo

PovzetekUKC: s prijavo in tožbo nad izbirni postopek Zapleti glede razpisa, na podlagi katerega je bil imenovan novi generalni direktor UKC Ljubljana, in postopka izbire kandidatov, se očitno še niso zaključili. Maja Potokar in Zvonko Hočevar, ki juje razpisna komisija izločila, saj da ne izpolnjujeta

Tisk Naslov Izrezali tumor in rekonstruirali srce

Zaporedna št.9


Rubrika, Datum Zdravje; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:22

Avtor L. O.

Teme zdravstvo

PovzetekSRČNA KIRURGIJA V UKC Ljubljana so po 30 le tih opravili drugo avtotransplantacijo srca. Pri 50-letni bolnici so nedavno odkrili tumor na srcu. Potrebna je bila hitra operacija, ki jo je opravil prof. dr. Tqmislav Klokočovnik, predstojnikKliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC

Tisk Naslov Vodovod za Onkološki inštitut se je malo pocenil

Zaporedna št.10



Stran v zbirki:23

Avtor N. K.

Teme zdravstvo

PovzetekVodovod za Onkološki inštitut se je malo pocenil Vodovod Onkološkega instituta se je s slabih sedmih milijonov evrov zDDV na koncu pocenil na 5,7 milijona evrov z DDV, so včeraj sporočili z ministrstva za zdravje. Izvajalec njegove sanacije Kovinar Kočevje je vsa dela izvedel v pogodbenem roku, so

4

Tisk Naslov Nekdanji minister Keber na čelo RKS?

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Večer; 96.000 Stran: 1 Površina: 160 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:24

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

PovzetekVsi trije kandidati izpolnju jejo pogoje, imen za zdaj ne želijo razkriti Konec junija naj bi slovenski Rdeči križ dobil novega predsednika. Kandidacijska komisija, vodi jo predsednik mariborskega RK Alojz Kovačič, je že preverila tri kandidate. Toliko je namreč bilo prijav na javni poziv RKS.

Tisk Naslov Bivši SDK dispečerjem, kaj pa galerija?

Zaporedna št.12


Rubrika, Datum Maribor regija; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:26

Avtor Jana Juvan

Teme zdravstvo

PovzetekNeuradno je odločitev padla, maja bodo zaceli iskati izvajalce za preureditev prostorov SDK za nov dispečerski center. Bodo lahko sobivali z UGM? JANA JUVAN Včeraj je postalo dokončno jasno, da bodo več kot desetletje skoraj povsemprazni prostori nekdanjega SDK na Trgu Leona Štuklja vendarle

Tisk Naslov maribor: Dispečerji v SDK, usoda UGM nejasna

Zaporedna št.13


Rubrika, Datum Naslovna stran; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:27

Avtor J. A. J.

Teme zdravstvo

PovzetekOdločitev, da bo v nekdanjih prostorih SDK nov dispečerski center, naj bi bila že dokončna. Na ministrstvu za zdravje nameravajo še ta mesec izvesti javno naročilo in prostor do jeseni obnoviti. V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) so ogorčeni, več let so si prizadevali rešiti prostorsko stisko s

Tisk Naslov Diete in sočutje do telesa

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Družina; 61.000 Stran: 15 Površina: 262 cm2


Stran v zbirki:28

Avtor Bratož Vidmar

Teme zdravstvo

Povzetek...trudim z nekakšno spomladansko prečiščevalno kuro. Zvečer sem utrujena od vsega in nimam moči še za šport. Špela Da, to težavo pogosto srečam tudi v svoji . Težava je ponavadi večplastna. Preveč poenostavljeno bi ambulantibilo reči, da gre le za vprašanje šibke volje ali premalo znanj a o prehrani. Seveda obstajajo...

Tisk Naslov "Alkohol je politično trši oreh kot tobak."

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Mladina; 56.000 Stran: 48Površina: 1.124 cm2


Stran v zbirki:31

Avtor Staš Zgonik

Teme zdravstvo

Povzetek...Zgonik Foto: Borut Kranjc Zdravnica, ki se je po končanem študiju na medicinski fakulteti in enoletni praksi v Južni Ameriki odločila, da se bolj kot v vidi na področju javnega zdravja, že vrsto let vodi oddelek ministrstva za bolnišnicizdravje, katerega poglavitna naloga je preprečevanje škode, ki si jo z neodgovornimi...

5

Tisk Naslov 8 dni/teden

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Mladina; 56.000 Stran: 8 Površina: 865 cm2

Rubrika, Datum 8 dni na teden; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:33

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...pa so slovaške obmejnovarnostne službe streljale nanje. Ranjena je bila sirska begunka, ki jo je krogla zadela v ledvico in sojo reševali v bližnji . Podobno, le da v precej večjem obsegu, se po podatkih nevladne bolnišnicičlovekoljubne organizacije Human Rights Watch dogaja na turško-sirski meji. Kljub temu...

Tisk Naslov KJE IN KAKŠNI DODATKI

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Finance; 55.000 Stran: 10 Površina: 706 cm2

Rubrika, Datum Komentarji in odmevi; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:35

Avtor Marko Pahor

Teme zdravstvo

Povzetek...odstotkov vseh izplačil dodatkov, povprečno izplačilo pa je le malenkost pod delovno uspešnostjo. Najvišji dodatek zastalno pripravljenost je prejel direktor , in sicer prek 11 tisoč evrov. Med preostalimi desetimi največjimi bolnišniceprejemniki dodatka za stalno pripravljenost pa najdemo izključno sodnike in tožilce,...

Tisk Naslov Razkroj družbe in nova ''etika"

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000 Stran: 11 Površina: 829 cm2

Rubrika, Datum 7. val; 13. 5. 2016

Stran v zbirki:37

Avtor Silva Križman

Teme zdravstvo

PovzetekZakaj si prvega mesta na vrhovnem sodišču ne želi nihče? t eseni se bo predsedniku vrhovnega sodišča Branku I Masleši iztekel šestletni mandat. Za novega ne 1 kandidira. To ni nič neobičajnega, vsak ima pravico, da svoje življenje upravlja tako, kot želi. Skrb vzbujajoče pa je, da za to mesto,

Tisk Naslov V petih izmenah 581 postelj

Zaporedna št.19

Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 37.000 Stran: 4 Površina: 236 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 12. 5. 2016

Stran v zbirki:38

Avtor Rituper Nana A. Rodež

Teme zdravstvo

Povzetek...predvidevanega. Zato je zavarovalnica razliko namenila za izvajanje dodatnega zdravstvenega programa v razvojnih

in dodatne zaposlitve nevrofizioterapevtov. Takrat je dobila tudi Splošna Murska Sobota ambulantah bolnišnicasredstva za nevrofizioterapevta. A. Nana Rituper Rodež ...

Tisk Naslov Zlati znak za Emo Mesarič

Zaporedna št.20

Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 37.000 Stran: 9 Površina: 45 cm2


Stran v zbirki:39

Avtor Unknown

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , zdravstvo

PovzetekZlati znak za Emo Mesaric V počastitev dneva medicinskih sester in dneva babic bo na današnji slovesnosti Zbornice - Zveze na Bledu najvišje priznanje zlati znak prejela tudi Ema Mesaric, diplomirana medicinska sestra iz murskosoboškeenote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S svojim

6

Tisk Naslov Finančni rajh

Zaporedna št.21

Medij; Doseg Naš čas; 11.000 Stran: 8 Površina: 218 cm2


Stran v zbirki:40

Avtor Špela Kožar

Teme zdravstvo

Povzetek...bil vzgojno-izobraževalni sistem brezplačen, ker sije lahko vsakdo postavil hiško, ker je imel vsakdo zdravstveno zavarovanje. Zdaj pa imamo zdravstveno za brezdomce. Ki sprejema tudi tiste zaposlene, ki si ambulantozdravstvenega zavarovanja ne morejo privoščiti. ...

Tisk Naslov Zanesljiv temelj za obstoj in razvoj

Zaporedna št.22

Medij; Doseg Naš čas; 11.000 Stran: 7 Površina: 547 cm2


Stran v zbirki:42

Avtor Tatjana Podgoršek

Teme zdravstvo

Povzetek...Zanesljiv temelj za obstoj in razvoj Obnova in energetska sanacija Topolšica eden najpomembnejših Bolnišnicemejnikov v blizu 100-letnem obstoju - Vrednost naložbe 6,6 milijona evrov - Jeseni mednarodna akreditacija Tatjana Podgoršek...

Avtotransplantacija srcaPri bolniku z malignim tumorjem na srcu je prof. dr. Tomislav Klokočovnik, dr.med., predstojnik KO za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana,

z ekipo uspešno izvedel avtotransplantacijo srca. Srce je izrezal ter tumorodstranil zunaj prsnegakoša, rekonstruiral manj-kajočo steno preddvora zbiološkim materialom terpopravljeno srce vsadilnazaj v prsni koš. Opera-cijo so opravili s pomočjozunajtelesnega krvnegaobtoka v normotermiji,srce pa operirali v posodi zledom zunaj prsnega koša.Maligni tumorji srca in nji-hovo operativno zdravljenjeniso pogosti, operacije paso lahko tudi tehnično izje-mno zahtevne, saj je treba

odstraniti tumorsko tkivo le do te mere, da je črpalna funkcija srca še mogočain zadovoljiva. Vseeno pa se s takšnimi operacijami lahko podaljša življenjeprizadetih bolnikov in se zagotovi njegova kakovost. Prvo uspešno avtotran-splantacijo na svetuje leta 1986 opravil prof. dr. Miro Košak, dr. med.

*Bmbwbp^^^^bWBb\

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 20

Površina: 85 cm2 1 / 1

Slovenske novice 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000 Kazalo

Stran: 20

Površina: 85 cm2

7

Bodite pozorni na simptomesrčnega popuščanjaNevarna bolezen, ki jo ljudje prepoznozaznajoSrčno popuščanje je eno

tistih obolenj, o katerem sev javnosti še vedno ne govo-ri dovolj, zato so ljudje po-sledično manj osveščeni onjegovi nevarnosti. Podatkikažejo, da gre pri srčnempopuščanju za motnjo de-lovanja srca, ki prizadeneogromno ljudi. V Slovenijinaj bi bilo približno 40 ti-soč takšnih bolnikov, naCeljskem približno dva ti-soč. To so neuradni podatkizdravnikov na podlagi pre-gledov bolnikov. Natančne-ga registra, iz katerega bibilo razvidno število ljudis srčnim popuščanjem, na-mreč ni.

Popuščanje srca je bilo ve-dno povezano s starejšimi,vendar je med bolniki tudiveliko mlajših, težava je le,da ljudje pravočasno ne pre-poznajo simptomov, ki kaže-jo na to bolezen. To pomeni,da obiščejo zdravnika, ko sebolezen že razvije oziromadrugače zapisano - prepo-zno. Kljub temu da zdravilaza srčno popuščanje obstaja-jo in so tudi zelo učinkovita,je delovanje srca že okrnjeno.Vas duši?

Srčno popuščanje je prav-zaprav skupek bolezenskihznakov in simptomov, ki jihima bolnik, kadar njegovosrce ne zmore več zadostnoprekrvaviti organov in tkiv.»Pri oslabljeni krčljivosti srč-ne mišice, ko srce ne moreprečrpati dovolj krvi, pridedo zadrževanja vode v tele-su. Bolnik občuti zadihanostin utrujenost - sprva pri na-poru, nato pri vedno manjšihobremenitvah. V napredovalidobi bolezni ima težko sapotudi pri mirovanju. Olajšanjeobčuti v sedečem položaju,zato so težave pogostejše po-noči. Bolniki opažajo oteka-nje delov spodnjih okončin,tekočina se lahko nabira tudiokoli pljuč ali prosto v tre-buhu,« pojasnjuje AndrejaStrmčnik, dr. med., speci-alistka interne medicine naKardiološkem oddelku Splo-šne bolnišnice Celje.

Za bolnike s srčnim po-puščanjem je značilno tudipogostejše nočno odvajanjeurina. Pri napredovanju bo-lezni je pri ljudeh mogočeopaziti nehoteno hujšanje inupad skeletnih mišic, mučijojih tudi zaprtje, bolečine vtrebuhu in predvsem duše-nje. To so znaki in simptomi,ki so zelo resni in opozarjajona to, da je čas za za odhod kzdravniku. V primeru, ko bol-nika prizadene sicer redkejšain zelo huda oblika bolezni- akutno popuščanje levegadela srca - pride do hudegadušenja, ko se tekočina nabe-re tako hitro, da dobesednozalije pljučne mešičke.Dejavniki tveganja

Takšna bolezen srca lahkonastane zaradi ostalih obo-lenj. Največkrat zato, ker jesrčna mišica prizadeta zara-di bolezni koronarnih arte-

rij, ki prehranjujejo srce. »Čeje bolezen huda, lahko pridedo miokardnega infarkta, kodel srčne mišice odmre, zatose ta del srca ne krči ali seboči neustrezno,« dodajaStrmčnikova. Veliko tve-ganje za nastanek srčnegapopuščanje je nezdravljenvisok krvni tlak.

»Če je krvni tlak dlje časaneurejen, se srce dolgo časaobremenjuje in iztiska kriv aorto, glavno odvodnoarterijo. Ko je obremenitevprehuda, začne popuščati,«še razlaga zdravnica. Tudibolezni srčnih zaklopk soponavadi dolgo časa prikritein se težave pokažejo šele zleti. Obstajajo tudi primeri,ko do srčnega popuščanjaprivedejo zdravila, toksiniali virusi. Tako se lahko toobolenje razvije po kemote-rapiji ali vnetju srčne mišice.Dejavnika tveganja sta tudipitje alkohola in kajenje.Spremembaživljenja

Zdravniki morajo, če su-mijo, da gre za srčno popu-ščanje, pri bolniku opravitiosnovne laboratorijske pre-iskave krvi in urina, slikov-ne preiskave in EKG. S temianalizami namreč izključijodruge bolezni, ki lahko pov-zročijo enake simptome. Po-membni so podatki o krvnemtlaku, delovanju ledvic in šči-tnice. V laboratorijskih prei-skavah je zadnja leta možnodoločiti poseben tako imeno-vani marker, ki je povišan privseh bolnikih s srčnim popu-ščanjem, vendar je ta preiska-va draga in ni na voljo v vsehzdravstvenih domovih.

Ključna preiskava je ul-trazvok srca, pri katerem iz-merijo velikost srčnih votlin,globalno krčljivost srca, oce-nijo motnje krčenja srčne mi-šice in delovanje zaklopk terosrčnika ter začetnih delovO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Novi tednik Celje 12.05.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 146.000

Stran: 34




Stran: 34

Površina: 653 cm2

8

aorte. Na podlagi preučitveteh izvidov lahko zaključijo,ali gre za srčno popuščanje,in določijo ustrezno terapi-jo. Pri zdravljenju srčnegapopuščanja niso pomembnasamo zdravila, ampak spre-memba življenjskega sloga inopuščanje slabih življenjskihnavad. Hkrati je pomembentudi ustrezen nadzor nad

krvnim tlakom in morebitnosladkorno boleznijo.

SŠolFoto: SHERPA

Zdravila dokazano podaljšujejo preživetje in lajšajotežave. V zapletenih primerih je možen tudi operativniposeg. Hudo prizadetost srčnih zaklopk je namreč mo-žno zdraviti le kirurško, in sicer z menjavo obolele srčnezaklopke. Skrajni ukrep ob zelo hudi obliki te bolezni jetudi presaditev srca.

Na srčno popuščanje je osebje Splošne bolnišnice Celje s Koronarnim klubom Celje opozarjalo minulipetek. Ob stojnici, ki so jo ob letošnjem evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju pripravili vavli celjske bolnišnice, so obiskovalcem predstavili tveganje za nastanek tega obolenja, načine zdravljenjain preventivno delovanje posameznika. Merili so jim tudi krvni tlak in krvni sladkor. V predavalnici Koro-narnega kluba Celje je bilo zatem tudi predavanje o tej bolezni.

Andreja Strmčnik, dr. med., spe-cialistka interne medicine naKardiološkem oddelku Splošnebolnišnice Celje.

Bolniki s srčnim popušča-njem morajo biti pozornipredvsem na vnos tekočinv telo, o čemer se morajoposvetovati z zdravnikom.Nujen je tudi nadzor vno-sa soli (2 grama na dan =1 čajna žlička) in telesneteže. Porast teže za več kotdva kilograma v dveh dnehje lahko namreč znak srč-nega popuščanja oziromazadrževanja vode v telesu.Zdravniki bolnikom svetu-jejo tudi redno rekreacijo,trikrat tedensko polurnozmerno vadbo, pri katerinaj bi srčna frekvenca okoli70 odstotkov maksimalne.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 146.000

Stran: 34




Stran: 34

Površina: 653 cm2

9

Merjenje krvnega sladkorja je tisto, ki lahko nakaže, da srce ne deluje pravilno.

Srčno popuščanje zdravniki delijo na dve vrsti: srčnopopuščanje z oslabljeno krčljivostjo srčne mišice (sisto-lično srčno popuščanje) in srčno popuščanje z ohranjenokrčljivostjo srčne mišice.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 146.000

Stran: 34




Stran: 34

Površina: 653 cm2

10

Kaj bomo v prihodnostiše delali na javni račun

Reforma zdravstva Možnosti dolgoročne javnofinančnevzdržnosti javnega sistema zdravstvenega varstva

Evropska komisija nas jenedavno opozorila nanaraščanje javnega dolgain priporočila, naj več

pozornosti posvetimo tudi jav-nofinančni vzdržnosti. V okvirureformnega programa in progra-ma stabilnosti je finančni ministerže napovedal vrsto ukrepov narazličnih javnih področjih. Mednjimi je tudi zdravstvena refor-ma skupaj z dolgotrajno oskrbo.V tem prispevku nas zanimajomožnosti dolgoročne javnofinanč-ne vzdržnosti javnega sistemazdravstvenega varstva v obstoječihrazmerah.

Pred razmišljanji o možnih kon-kretnih spremembah v zdravstvuomenimo še nekaj posebnostiokolja. Živimo v majhni državiin javna poraba bo pri nas vednoprevelika. Zato si moramo priza-devati, da bomo na vseh javnihpodročjih vselej dajali prednostkvaliteti pred kvantiteto, kajti »nasSlovencev je malo, zato moramobiti boljši od drugih« (AntonTrstenjak). Druga težava je dejstvo,da nam še ni uspelo oblikovatirazvojne vizije in uresničljivihstrateških ciljev države, ki bi zadaljše obdobje utrdili želeni urav-noteženi odnos med ekonomskouspešnostjo in družbeno solidar-nostjo. Zdaj smo ukleščeni medprvim in drugim. Pri spreminjanjuzdravstva je treba nenehno mislitina to, da ni države, ki bi zmoglana javni račun zadovoljevati vsezdravstvene potrebe prebivalstva.Zato si bomo težko privoščiliizpeljavo zdravstvene reforme izzdravstvenih potreb prebivalstva(od spodaj navzgor - induktivno),pač pa bolj varno iz razpoložljivihjavnih sredstev (od zgoraj navzdol- deduktivno).

V nadaljevanju navajam podro-čja zdravstva, na katerih naj bibile, po mojem mnenju, ustreznespremembe ključne za uspešnozdravstveno reformo v sedanjemčasu. Pri njej gre za težavno iska-nje odgovorov na vprašanja: kajbomo v prihodnosti še delali najavni račun, kdo in kako bo delalter po čem bomo delali. Pomemb-no je, da ohranimo nediskrimi-

natorno dostopnost zavarovanihoseb do pravic iz obveznega zdra-vstvenega zavarovanja (OZZ) innjegovo javnofinančno vzdržnost.

Takšna področja so:

1. Varovanje in krepitev zdravja(preventiva). Večja skrb in odgo-vornost za krepitev in ohranitevzdravja vsakogar in vseh je medvečjimi »notranjimi rezervami« vzdravstvu. Ljudi bo treba vzgojitiin motivirati za to, da bo njihovaodločitev za zdrav način življenjasestavni del celovite odgovorno-sti za lastno življenjsko usodo.»Pravico do zdravja« moramo zatotesno povezati tudi z dolžnostjodo njega vključno s strokovnoutemeljenim samozdravljenjem.Zdravstvena vzgoja bi moraladobiti pomembno mesto v učnihprogramih vseh šol na vsehstopnjah. Dolgoročno je zanesljivobolje, da se najprej spoprimemo zvzroki individualne odločitve zanezdravo življenje in vsaj z mo-ralno odgovornostjo za njegovenegativne posledice na zdravju.Morda se bomo v prihodnosti mo-rali celo vprašati, ali je zdravljenjeposledic očitne zlorabe pravice dozdravja res vselej vredno javnegadenarja.

2. Košarica pravic iz OZZ. Vrazpravah o zdravstveni reformiso zelo redki, ki si upajo omenitimožnost kritičnega pregledaobsega in vsebine pravic iz OZZz namenom, da dosežemo novo,socialno znosno porazdelitevzdravstvenih tveganj med javniin zasebni sektor. Obolevnostsodobnih razvitih družb, ki sehitro starajo, zahteva tudi novejavnozdravstvene prioritete. Neka-tere dosedanje pravice iz OZZ se znjimi morda ne ujemajo več in bijih lahko omejili ali celo izločili.Vsekakor se moramo zavzeto lotitipregleda pravic, in to ločeno ponaslednjih vsebinskih sklopih:zdravstvene storitve (poglavitnisklop), zdravila in medicinski pri-pomočki, nezdravstvene storitveter denarne dajatve (zadnje spa-dajo v socialno varstvo). Pozornomoramo proučiti tudi solidarno-

stni vidik vsebine, obsega m mo-žnosti javnega financiranja novegajavnega zavarovanja za celostnodolgotrajno oskrbo (in morda tudipaliativno oskrbo?).

3. Mreža javne zdravstvene služ-be. Več pozornosti si zasluži tudienakomerna geografska porazdeli-tev človeških in materialnih zmo-gljivosti v mreži javne zdravstveneslužbe. Ta naj omogoča bolnikomoptimalno fizično dostopnost dopravočasne zdravstvene pomoči.Potrebne kadrovske zmogljivostiv mreži morajo biti zelo natanč-no določene, saj le proizvodnitvorci (delo, delovne priprave,material) v delovanju povzroča-jo stroške, ki jih plačnik javnihzdravstvenih programov priznain plača. Sedanje stanje v mrežikaze na kadrovsko podhranjenostosnovne zdravstvene dejavnosti,ki je temelj zdravstva. V mrežibomo v prihodnosti verjetnodoživljali spremembe. Za zdra-vstvene obravnave bomo imeli navoljo vedno več novih, domnevnobolj učinkovitih in uspešnih (patudi vse dražjih!) zdravstvenihtehnologij. Ker bo predrago, čebodo v zdravstvu vsi želeli delalivse, bo potrebna delitev dela mspecializacija izvajalcev, zlasti bol-nišnic. Dobro opredeljena mrežain znane (merljive) povprečne de-lovne obremenitve zdravstvenihdelavcev bodo omogočile določativrednost agregatne ponudbejavnih zdravstvenih programov.To bo javnemu plačniku olajšalonačrtovanje vsakoletnih potreb-nih finančnih sredstev za njihovoplačevanje.

4. Zdravstvena dejavnost. Greza tipično delovno intenzivnodejavnost visoko usposobljenihzdravstvenih delavcev. Tudi priopravljanju javnih zdravstvenihprogramov je nekaj »notranjihrezerv«, ki jih lahko izkoristimo,preden bomo iskali dodatni denar.V tem prispevku priporočamo lenekaj razmišljanj o možnih aktiv-nostih, in sicer: dolgoročno načr-tovanje kadrovskih potreb; šolanjein usposabljanje zdravstvenihO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 887 cm2

11

delavcev (skrajšati in intenzivira-ti?); le nujno potrebno zaposlova-nje, spoštovanje delovnega časa inrazumnih povprečnih delovnihobremenitev, uporaba optimalnihstrokovnih standardov (vnašanjenovih tehnologij šele po prvihevalvacijah uspešnosti?), sodelova-nje med izvajalci, skrb za kakovostin varnost zdravstvene obravnave,stimulativno nagrajevanje; pro-blemi čakalnih dob in absentizmabolnikov; možni »paradni konji«slovenske medicine in mednaro-dna delitev dela; jasna razmejitevin strog nadzor nad mešano javno-zasebno zdravstveno dejavnostjo(tekočo in naložbeno) v mreži; ob-vladovanje konflikta interesov inkorupcijskih tveganj; ukrepanje vprimeru »bega možganov«; nalogestrokovnih združenj zdravstvenihdelavcev.

5. Zdravstveno zavarovanje infinančna sredstva. Proces reformezdravstva se bo vrtel okoli iskanjanovega denarja za zdravstvo(javnega ali zasebnega). Tega bozdravstvo v prihodnosti pravgotovo potrebovalo. Vprašanjeje, komu ga vzeti zdaj, saj ga tudidrugim primanjkuje. Glede namoč narodnega gospodarstva vslovenskem zdravstvu nimamotako malo denarja. Res paje, daga bo vedno premalo. Zdravstvoje finančno nenasitno, saj so tudizdravstvene potrebe neomejene.Za korektno oceno, koliko javnegadenarja primanjkuje zdaj, moramonajprej proučiti stroške: opravlje-no delo, zdravila in medicinskipripomočki, oprema, material,nezdravstvene storitve in denarnedajatve, nepotrebni obiski prizdravniku, prihranki optimizacijestrokovnih in poslovnih procesov,oblike plačevanja zdravstvenihprogramov (prospektivne, retro-spektivne), tekoče spremljanjeposlovnih rezultatov, učinkovitfinančni nadzor in še kaj. In kjenaj iščemo nov denar? Brezpogoj-no plačevanje prispevkov za OZZ,dodatne davčne obremenitve pooceni države, »prave« javne cenepravic iz OZZ, zasebna sredstva(neposredno doplačevanje iz žepaali posredno prek pravih dodatnihPZZ) ipd.

6. Upravljanje in vodenje. Da vzdravstvu že desetletja zanemar-jamo menedžersko profesiona-lizacijo, se je zelo jasno pokazalov sedanji ekonomski in finančnikrizi. V enakih razmerah poslu-jejo nekateri javni zdravstvenizavodi še vedno dobro, drugi tone-jo v večjih ali manjših izgubah.

Naraščajoči stroški zdravstvenihobravnav in relativno vse manjjavnega denarja za zdravstvozahtevajo v prihodnosti tudi vsebolj učinkovito (korporativno!)upravljanje in vodenje poslovnihprocesov. Ustrezno šolanje inusposabljanje javnega zdravstve-nega menedžmenta naj bi bilozato med prioritetami zdravstvenereforme. Organizacijski sistemi soupravljani in vodeni hierarhično(demokratično ali avtokratično),upravljavski impulzi potekajov smeri sistem-podsistem. Najopozorimo na načelo, da odgovor-nosti menedžerjev za negativneposledice njihovih odločitev nimogoče delegirati. Tudi od dobrostrokovno usposobljenih mene-džerjev, ki so predani doseganjuciljev vsega zdravstva, in relativnoneodvisnih zdravstvenih institucijsmemo pričakovati učinkovito inuspešno zdravstvo. Ali na kratko,upravljajo in vodijo naj tisti, ki toznajo.

In prav na koncu. Opisani, zmerno»restriktivni« model zdravstvenereforme je smiseln le, če bomopodobno ravnali tudi na vseh dru-gih primerljivih področjih javnegasektorja, kar bo na koncu koristilotudi gospodarstvu.

Prispevek je mnenje avtorjain ne izraža nujno stališča uredništva.

POVEZANE VSEBINE*§* delo.si/mnenja

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 887 cm2

12

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 887 cm2

13

Po aferi Radan bolj natančni pri vpisovanju podatkovZaslišanje prič Medicinska sestra ne ve, kdo je zbrisal vpis natemperaturnem listu, daje bolnik A. L. dobil zdravilo propofolLjubljana - V nadaljevanjusojenja zdravniku Ivanu Rada-nu, ki mu tožilstvo očita, daje iz morilske sle ubil šest bol-nikov, so bile včeraj zaslišanemedicinske sestre, ki so v časuspornih smrti delale na inten-zivnem oddelku nevrološkeklinike.Mihael Korsika

Potem ko je v ponedeljek na soje-nju zdravniku Ivanu Radanu pri-čala timska medicinska sestra naintenzivnem oddelku nevrološkeklinike Petra Šanc, ki je nadreje-nim prijavila po njenem mnenjunenavadno visok odmerek zdra-vila propofol v primeru bolnikaA. L., je včeraj na prostor za pričestopila še medicinska sestra TjašaVolek, ki je na dan smrti skrbela zatega bolnika.Ce bolnik prejema zdravilo,ga je treba vpisati»Čudno mi je bilo, da zdravniksam nastavlja črpalko za dovajanjezdravila,« se je spominjala Volko-va, ki je nato na temperaturni listvpisala, daje A. L. prejel propofol.Prav tako se ji je zdelo nenavadno,da je zdravilo v bolnika teklo priveliki hitrosti, čeprav se ne spo-minja več natančno, kolikšna je tabila. Ko se je čez nekaj časa vrnilado bolnikove postelje, je ugotovi-la, daje nekdo s korektorjem zbri-sal njen vpis. Po njenih besedah jetakoj opozorila, naj se ne briše, čebolnik prejema zdravilo. »Tako some učili,« je dodala. Čez korektu-ro je ponovno vpisala zdravilo inse za krajši čas posvetila drugemu

bolniku. Ko je naslednjič prišla kA. L., je bil vnos propofola znovaizbrisan, zato je še enkrat opo-zorila na doslednost vpisovanjain ponovno zapisala zdravilo, jevčeraj zatrdila Volkova, ki sicer nivedela, kdo je njene vnose splohizbrisal.

Ko ji je tožilka Katarina Ber-gant povedala, da je bil po ugoto-vitvah forenzikov pod korekturole en zapis, ne dva, kot trdi ona,je odgovorila, da je bila do danesprepričana, da je zdravilo vpisaladvakrat. Kakšen odmerek je zapi-sala, se ne spominja več. Krimi-nalisti so sicer ugotovili, daje bilapod korekturo zapisana številka10, kar bi po pojasnilih Volkovepomenilo, da je bolnik prejemal10 mililitrov zdravila na uro. Nasodnikovo vprašanje, ali bi bil tonenavadno visok odmerek, je od-govorila nikalno.

Na prostor za priče je včeraj sto-pil tudi duhovnik, ki je pri bolni-ku pred smrtjo opravil maziljenje.Opazil je, da je Radan med obre-dom nekaj namignil sestri, nato jeta na črpalki infuzije nekaj nasta-vila. Kaj je nastavila, ne ve. Ta do-godek mu je, kot je dejal, »obležalna duši«. Na vprašanje, zakaj semu je zdelo sumljivo, je odgovo-ril, da je takrat prvič opazil, da jezdravnik med obredom namignilsestri, naj nekaj naredi pri črpalki.Duhovnik sicer ni prepričan, ali seje to zgodilo prav pri bolniku A. L.ali morda pri katerem drugem.

Vnovično zaslišanjeavstrijskega izvedencaSojenje se bo nadaljevalo v pone-deljek, ko bo predvidoma znova

zaslišan avstrijski izvedenec Wol-fgang Kroll, specialist za anestezi-ologijo in intenzivno medicino, kije po pregledu medicinske doku-mentacije za vseh šest bolnikov, kinaj bi jih Radan umoril, ugotovil,daje zdravljenje do trenutka, ko jebila sprejeta odločitev, da bolnikuni več pomoči ter da se mu le šelajša bolečine, potekalo po načelihmedicinske stroke. Zaradipomanj-kljive dokumentacije, ki jo Radanutemeljuje s pomanjkanjem medi-cinskih sester v okviru paliativne-ga zdravljenja, pa se izvedenec nimogel v celoti izreči o postopkihpaliativnega zdravljenja. Iz doku-mentov, ki jih je imel na voljo, ponjegovih besedah ni razvidno, dabi Radan pripomogel k skrajšanjuživljenja teh bolnikov.

Literatura po Krollovih besedahpriporoča, da so po začetku palia-tivnega zdravljenja, ko bolniku niveč pomoči, postopki dobro doku-mentirani, vse to z namenom, dabi bilo pozneje že iz dokumentaci-je razvidno, ali je šlo za ustreznozdravljenje ali umor. Da z vpisova-njem podatkov ni bilo vse v redu,kažejo tudi nova navodila medi-cinskim sestram, ki jih je kliničnicenter določil po izbruhu afere. Koso pred afero sestre v temperatur-ni list vpisovale zdravila, ki jih jebolnik prejel, so namreč zdravilovpisale le pod določeno uro, zatoiz dokumentacije ni bilo jasno, alije bolnik na primer dobil zdraviloob 15. uri ali ob 15.59. »Zdaj mora-mo vpisovati tudi minute,« je vče-raj kot priča povedala medicinskasestra Nina Špoljarič.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 364 cm2

14

mmmmmm\m^k^kWlmmmmmmm^^k^k^k^k^k^mmm

Vpis zdravila v temperaturni listje bil dvakrat izbrisan, je na sojenjuIvanu Radanu povedala medicinska sestra. Foto Leon Vidic

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 364 cm2

15

Kmalu strožje nad kadilceMinistrstvo za zdravje se je resnolotilo priprave novega zakona oomejevanju tobačnih izdelkov,med drugim tudi zato, ker se jekljub že precej strogi zakonodajiin prepovedi kajenja v zaprtihprostorih, v zadnjih letih deležkadilcev pri nas spet povečal. Novazakonodaja, kije bila v javni raz-pravi do 7. aprila in s katero bomoizpolnili zahteve lani sprejeteevropske direktive, mora veljati šeta mesec. Predlog zakona vključujeprepoved oglaševanja in razsta-vljanja tobačnih izdelkov, uvedbolicence za njihovo prodajo, enotnoembalažo in zdravstvena opozorilater prepoved arom in regulacijodrugih, ne le tobačnih izdelkov.Med te sodijo tudi e-cigarete, kijih marsikdo uporablja za zmanj-

ševanje ali odvajanje od kajenjatobačnih izdelkov, ker je med zago-vorniki teh nikotinskih preparatovpovzročil plaz ogorčenja.

In kaj meni stroka? Pulmolo-ginja doc. dr. Mihaela Zidarn sepridružuje mnenju Nacionalne-ga inštituta za javno zdravje, omorebitni koristnosti e-cigaret zaodvajanje od kajenja pa je zapisala:»Teoretično bi bile elektronskecigarete dober pripomoček za po-moč pri opuščanju kajenja. Glavnaprednost pred drugimi oblikaminadomeščanja nikotina je to, da priuporabi e-cigaret nikotin relativnohitro pride do receptorjev v mož-ganih, kar je sicer slabost drugihoblik nikotinskih nadomestkov.Vendar bi bilo za ta namen nujno,da so e-cigarete registrirane kot

zdravilo, enako, kot so registriraniin s tem tudi nadzorovani drugipripomočki za pomoč pri opušča-nju kajenja. Uporaba v ta namen,recimo, ni smiselno, da je daljšaod 12 tednov. Verjetno obstajavzrok, da se nobena farmacevt-ska hiša ni odločila, da razvijetakšen pripomoček. Vzroki, zakajnobeno farmacevtsko podjetjene trži takšnega pripomočka, miniso poznani, predvidevam pa, daje pomemben vzrok dejstvo, dapri vdihavanju snovi ni mogočepredvideti dolgoročnih posledicza zdravje. Sicer bi bilo mogočepričakovati, da bi bile elektronskecigarete tržno uspešen produkttudi za farmacevtska podjetja, ki sesicer ukvarjajo s proizvodnjo in tr-ženjem nikotinskih nadomestkov.«

• (JbigpTet^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^pm^pl^^^9^kc^ *4^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_saj vselyPHH^škodyivihprimesi in poročajo manj

za _B_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_I„. , . _vfl___i_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_He-cigarete so -* <4__M_M__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__I

kar ~~_fl__^__^__^__^__^__^__^__^__^__l_^__^__ls uporabe ,_■ iM^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^KEm^M^M^M^M^Mmv _^__H__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^B_S__^__^__^_I

se bodospremembam na trgu <«^_ __i__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__l

mkrmW^ _H_^_^_^___^_^___^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_izdelkov m% _^_^r )t__^__^__^_M^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__

do ~A.^M^m^m^m^m^m^KK^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^m^k

skupin,so

z nikotinomt^pfc _^__^__^__^__^__^__^__I^^^^^^^b^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Imožnosti -^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hz nikotilton^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^L^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^|

zdravstveno zarad^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^He-cigaret

v prostoru

na škode _A^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^U

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 344 cm2

16

Po treh letih se t <

MEDICINSKE SESTRE, ki so delalev intenzivni enoti nevrološke klinikeob Ivanu Radanu, se marsičesa obolnikih, ki naj bi jim ta zdravnik potrditvah obtožnice skrajšal življenje,ne spomnijo več. Na včerajšnjiglavni obravnavi proti Radanu jim jepredsednik sodnega senata pomagal

s temperaturnimi listi, kjer sozapisani podatki o vitalnih funkcijahin o dajanju zdravil.

F""

■: ' /^^^^

Bolniški duhovnik Tone Bri-I njovc, kije na oddelek hodilvečkrat na teden, osebnihpomislekov ni želel razlagati predsodiščem.

Milka Krapež, foto: arhiv Svet24 ; Facebook

Sestre so vse po vrsti, pri-čalo pa jih je pet, poveda-le, da se niti obrazovbolnikov ne morejo

spomniti, saj gre skozi njihovoddelek toliko bolnikov, daje kaj takega nemogoče. Tudivseh pisav na temperaturnihlistih niso mogle razbrati.

Tožilka, sodni senat in zago-vornik so jih spraševali o njihovihpristojnostih, kdo zdravilo predpiše,kdo predpiše količino in hitrost, s ka-tero bolnik zdravilo prejema (gre zazdravila, kijih bolniki dobivajo vžilo),ter tudi, kdo vpisuje vse te podatke

na temperaturni list. Sestre so pove-dale, da zdravila in vse v zvezi z nji-mi predpiše zdravnik, nastavijo pajih one, pa tudi vpisujejo jih. »Prej«,so rekle (to je pomenilo pred dogod-

ki v zvezi z domnevnimi umori), sovedno vpisovale samo uro. Če je bilanapisana številka osem, na primer,je to pomenilo, da je bolnik zdravilodobil kadarkoli med osmo in devetouro. Zdaj, torej potem ko seje zgodi-

I Navzoči so na obravnavislišali tudi, kako je sknjigo morfija, kako sose vpisovali podatki o

porabljenih ampulah.

5sester

je pričalo na včeraj-šnji obravnavi. Vse

po vrsti so povedale,da se ne spominja-jo več niti obrazov

bolnikov.

■' JflMflA ■ V

ImBBBbh^BBBBBBBBBB^^BBHBBI I II n

■^■Bs^^)^fl^flfl8^^fl^l^S^H^iS^flB

■ffjflV^^JffJBflffjVPSHBjj^ ■"-iJKrV^^vS .-i?^ -'- "=jjK^9P^pr- ?^:;/""' C "'-^>^^ ;

ežko VSEGA SPOMNIŠ

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Svet24 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 118.000

Stran: 10

Površina: 1.156 cm2 1 / 3



Stran: 10

Površina: 1.156 cm2

17

la afera dr. Radan, pa morajo vpiso-vati vse, tudi minute, da se natančnove, kdaj je bolnik neko zdravilo dobil.

»TEGA NE MOREMRAZUMETI!«

Tudi o tem, kakšen odnos je imelRadan do bolnikov, so vse dejale, daje bil njegov odnos zelo sočuten, ra-zumevajoč, enkraten. Dober odnos jeimel tudi do sodelavcev in sester. Enaod njih je povedala še, da je bil odnosmed njimi in Radanom bolj sproščenkot pri drugih zdravnikih. Čeprav so zvsemi korektno sodelovale. Nekaj se-ster tudi ni zaznalo, da bi količina inhitrost zdravila, ki ga je dobil posa-mezni bolnik, odstopali od običajnih.Če bi se sestri karkoli od tega zazdelo

čudno, bi zdravnika vprašala. Ena odsester je deja la, da vse te zgodbe pre-prosto ne razume, da ne more dojeti,da se »vse to« res dogaja.

KDO JE PISAL IN KDO BRISAL?Pri enem od bolnikov naj bi bilo

na temperaturnem listu vpisano, da jedobil zdravilo za pomiritev (propofol),vendar je to nekdo s korektorjem izbri-sal. Sestra, ki je zdravilo vpisala, ne ve,kdo je to izbrisal. Se pa spominja, dajepodatek ponovno vnesla na tempera-turni list, vendarje bil spet izbrisan. To-žilka je povedala, da so forenzični stro-kovnjaki ugotovili, da to ne drži, da jebil podatek vpisan samo enkrat.

K istemu pacientu so v času, ko jebilo pričakovati njegovo smrt, prišli

na obisk svojci. Prišel je tudi duhov-nik, ki gaje poklical Radan. Sestre soo tem, kje je kdo stal, povedale pre-cej nasprotujoče si zgodbe, podobnokot v eni od prejšnjih obravnav svojcitega bolnika in tudi sestre, ki so priča-le prej. Po nekaterih izjavah naj bi Ra-dan stal ob vznožju pacientovega leži-šča, po drugih bližje glavi, spet po tre-tjih pri monitorjih. Kaj točno seje obtem bolniku, sloje za A. L. , dogajalo,iz včerajšnjih pričanj ni bilo jasno. Enaod sester je namreč povedala, da stase ji zdeli količina in hitrost, s kateroje bolnik dobival zdravilo, nenavadni.Ker pa je to zdravilo na temperaturnilist vpisala sama, vrednosti pa so bilepopolnoma normalne, je vzrakuobvi-selo vprašanje, kateri od podatkov sopravi. Poleg tega pa tudi, ali je bolnikisto zdravilo dobil dvakrat ali samo en-krat. Da o tem, kdaj naj bi ga dobil, nitine govorimo. Ena sestra se spomni, daje bila že noč, druga pa, da je bilo šesvetlo. Duhovnik Tone Brinjovcje pravtako dejal, daje bilo svetlo.

DUHOVNIK NI VEDEL, ZAKATEREGA BOLNIKA JE ŠLO

Sicer pa je duhovnik najprej po-vedal, da se ne spomni, za kateregabolnika je šlo. Tja naj bi hodil več-krat na teden, saj je umrljivost natem oddelku razmeroma visoka.Tako da je možno, da je bil to drug

»Ena odmedicinskihsester,medvčerajšnjimpričanjem

Odnos med namiin zdravnikomIvanom Radanomje bil bolj sproščenkot pri drugihzdravnikih.

L in -•~ M " ' "' ~-j2K. J^rf^^BlBESBW"!—■--- -'"-^^^e^HBBgVfl

iBlrBl^BlrBlBlaBlHBlaflaBlH]flHflllf£%- BBjBBjj i./ BBBBBBBBBBBBBBBBH JBBBBBBBBBBBBBBBBBBjhBjI

j^BmUmiMmnm

Prihodnji tedentri obravnave

Glavna obravnava vzadevi Radan se bonadaljevala v pone-deljek, 16. maja, kobo pred sodni senatznova stopil avstrijskiizvedenec dr. Wolf-gang Kroll. Prihodnjiteden bodo namrečkar tri obravnave, vokviru katerih lahkopričakujemo tudi za-nimivo soočenje dveh

kliničnih psihologov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 10




Stran: 10


18

bolnik. Spomnil se je namreč, da najbi Radan eni od sester pokimal, tapa je potem nekaj urejala okrog na-prav ob postelji. Tožilka je duhovni-ka pozvala, naj pove, kakšni dvomiso ga obhajali, kar naj bi povedal vpreiskavi in kar je hotel sam pove-dati, da bi imel čisto vest. Duhov-nik pa je pojasnil, da so bili to oseb-ni pomisleki in da jih ne bi razlagalpred sodiščem. Odvetnik Krstič gaje še enkrat vprašal, ali ve, za katere-ga bolnika je šlo. Duhovnikje pono-vil, da ne ve. Vedel je le, da je šlo zamoškega. Niti tega ni vedel, daje tabolnik pozneje umrl.

NEJASNOSTI PRI MORFIJUIN NOVI OBRAZCI

Po dveh ali treh letih je bolj ču-dno, če se medicinska sestra, kidela v intenzivni terapiji, kjer je stal-no ob bolnikih (skrbi za več bolni-kov), spomni vseh obrazov in poče-tja vseh kolegov in kolegic. Ena odsester je tako povedala, da seje do-godkov spomnila, ko ji jih je opisalkriminalist.

Navzoči so na obravna-vi slišali tudi, kako je s knjigomorfija, kako so se vpisovalipodatki o porabljenih ampu-lah. Če so ampulo morfija pri-pravili vnaprej, pa ga bolnikpotem ni potreboval (ampu-lo z zdravilom je treba razredčiti v fi-ziološki raztopini), so jo zavrgli. Te-oretično bi se lahko zgodilo marsi-kaj: da so nekaj ampul tako pripra-

vili, pa so jih potem zavrgli; ali pa sojih vpisali dvakrat, a ni nihče prever-jal, ali se podatki o izdanih zdravilih

(gre za narkotike, za katere velja po-seben način izdajanja) in preostalihv šefu sploh skladajo. Tako ne morebiti jasno, ali je bolnik morfij sploh

dobil. Vse te stvari so menda v UKCLjubljana zdaj uredili. Poleg tega souvedli posebne obrazce, ki jih mo-rajo zdravniki izpolniti, ko se odlo-čijo, da zdravljenje nekega bolnikani več smiselno, ker je njegovo sta-nje tako, da lahko pričakujejo edi-nole smrt. Tudi teh obrazcev prej nibilo. Zdravniki so se dogovorili in toje bilo vse. Ena od sester je še pove-dala, da nikoli ni slišala, da bi Radanza nekega bolnika predlagal, da biga rešili muk. Šlo naj bi le za lajša-nje bolečin.

Bor j-■» / ■ -^-— — ■■■• - .. ,'«3"'' ■—_BBB* —»^B i / > \ElB / ■ -•—---,■ /tl^V^_^ F

m Kaj točno se je ob tembolniku, šlo jeza A. L.,dogajalo, iz včerajšnjih

pričanj ni bilo jasno.

»Ena odmedicinskihsester,medvčerajšnjimpričanjem

Vse te zgodbepreprosto nerazumem. Nemorem dojeti,da se vse to resdogaja.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 118.000

Stran: 10




Stran: 10


19

POLITIKA / ZDRAVSTVO

Gantar vidiizziv (tudi)v Ženevi

Poslanec DeSUS Tomaž Gan-tar nam je potrdil, da obstajanekaj možnosti, da bi dobilzaposlitev v Svetovni zdrav-stveni organizaciji, vendar je"zadeva še zelo nedorečena".V političnih vrstah je zakrožila infor-macija, da naj bi Tomaž Gantar, nek-danji direktor splošne bolnišnice vIzoli, nato pa piranski župan in vpremierskem mandatu Alenke Bratu-šek minister za zdravje, v kratkemzapustil poslanske vrste. O novemdelovnem mestu naj bi se dogovarjals Svetovno zdravstveno organizaciji(SZO), ki ima sedež v Ženevi, a namje dejal, da ni še nič dorečenega.Gantar tudi poudarja, da je navajenna bolj operativno delo, kot je pos-lansko, in torej ne skriva, da si želispremembo.

V koalicijskih vrstah se spominjajo,da ga je pred časom zanimalo tudivodenje ljubljanskega kliničnegacentra, vendar ministrica za zdravjeMilojka Kolar Celarc nad to možnos-tjo ni bila navdušena. Prav tako si jeob sestavljanju sedanje vlade DeSUSprizadeval, da bi Gantar ponovnoprevzel vodenje zdravstvenega resor-ja. V SMC so ta predlog zavrnili, karnaj bi utemeljili z Gantarjevim odsto-pom z ministrskega položaja leto dniprej. Spomnimo, da je kot razloge zaodstop navedel absolutno premajhnomoč znotraj vladne koalicije, diame-tralno nasprotna stališča koalicijskihpartneric glede zdravstva, lobije, kida otežujejo delo ministrstva...

V slovenskem uradunimajo informacijVodja slovenskega urada Svetovne

zdravstvene organizacije MarijanIvanuša nam je pojasnil, da ni Gan-tarja nikoli seznanjal s prostimi mes-ti v SZO, niti nima informacije, da najbi se tam zaposlil. »Vsa prosta delov-na mesta so objavljene na spletnistrani, razen za delovna mesta vodjeurada SZO za posamezno državo,kjer gre praviloma za interne preza-poslitve višjih uradnikov.« Urad SZOv posamezni državi pa je v postopekzaposlovanja posameznega kandida-ta po besedah Ivanuše vključen, kogre ravno za zaposlitev v tem uradu.Nekateri naši viri poudarjajo, da po-govori s SZO o novi Gantarjevi zapo-slitvi potekajo prek zunanjega minis-trstva, na čelu katerega je prvak De-SUS Kari Erjavec (Gantar je tudieden od treh podpredsednikov stran-ke upokojencev). A nam Erjavec tegani potrdil. Kot je dejal, je z Gantarje-vimi pogovori s SZO seznanjen, indodal, da ima ta v tej organizacijisvoje kontakte še iz časov, ko je bilminister. x me, nkVečkrat kritičen doministrice za zdravjePo nekaterih namigih iz političnih vrstbi se odhoda Tomaža Gantarja v tujinonedvomno razveselila ministrica zazdravje Milojka Kolar Cerarc. Čeprav jev DeSUS mogoče slišati, da ji ta kotpredsednik parlamentarnega odboraza zdravstvo pogosto priskoči na po-moč, pa ni skrivnost, daje do dela mi-nistrice tudi zelo kritičen. Pred časomjo je na primer posvaril pred zanaša-njem na zamudno analizo zdravstvene-ga sistema. Po njegovem je bila ključ-na težava, zaradi katere reformni pre-dlogi doslej niso bili sprejeti, pomanj-kanje politične volje in ne analiz.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 202 cm2

20

UKC: s prijavo in tožbonad izbirni postopek

Zapleti glede razpisa, na podlagi kate-rega je bil imenovan novi generalni di-rektor UKC Ljubljana, in postopka izbi-re kandidatov, se očitno še niso zaklju-čili. Maja Potokar in Zvonko Hočevar,ki ju je razpisna komisija izločila, sajda ne izpolnjujeta razpisnih pogojev,sta se odločila izpodbijati postopke.Potokarjeva se je obrnila na KPK, kjerso informacijo potrdili, a več informa-cij za zdaj ne morejo dati. Hočevar pabo za dokazovanje svojega prav upo-rabil sodne poti. Kot je pojasnil, odUKC ni prejel utemeljitve, da ne izpol-njuje pogojev, pač pa samo obvestiloo neimenovanju. Iz zapisnika ni razvi-dno, na podlagi česa so ocenili, da neizpolnjuje pogojev. V UKC včeraj nisoželeli razkriti, na podlagi katerih razlo-gov je razpisna komisija ocenila, dakandidata ne izpolnjujeta pogojev. Za-deve niso komentirali, ker tečejo prav-ni postopki. x sta

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 53 cm2

21

SRČNA KIRURGIJA

Izrezali tumor mrekonstruirali srce

V UKC Ljubljana so po 30 letih opravili drugo avtotran-splantacijo srca.

Pri 50-letni bolnici so nedavno od-krili tumor na srcu. Potrebna je bilahitra operacija, ki jo je opravil prof.dr. Tqmislav Klokočovnik, predstoj-nik Kliničnega oddelka za kirurgijosrca in ožilja UKC Ljubljana, z ekipo.Tumor so izrezali in po besedah To-mislava Klokočovnika se gospa po-čuti odlično.

Posega so se lotili tako, da je ki-rurg srce izrezal iz prsnega koša intumor odstranil. Ker je bil tumor ze-lo velik, je del srca manjkal; manjka-jočo steno preddvora srca je rekon-struiral z biološkim materialom, kiga sicer uporabljajo za rekonstrukci-jo srčnih zaklopk in pri drugih pose-gih. »Popravljeno« srce je nato po-novno vsadil v prsni koš. Operacijoso opravili s pomočjo zunajtelesnegakrvnega obtoka, pri čemer so pa-cientki med operacijo vzdrževalinormalno telesno temperaturo, srcepa so operirali v posodi z ledom zu-naj prsnega koša.

Tako avtotransplantacijo srca jeprvi na svetu uspešno opravil lju-bljanski kardiokirurg prof. dr. MiroKošak leta 1985, a so takrat na 19stopinj Celzija ohladili celo telo pa-cienta, je pojasnil Klokočovnik. Po30 letih je bila to druga avtotran-splantacija srca, ki so jo izvedli vUKC Ljubljana, saj so tumorji nasrcu in njihovo operativno zdra-

vljenje zelo redki. »Nikoli pa še nis-mo videli tako velikega tumorja,« jepovedal.

Na vprašanje, zakaj niso pacientkiraje presadili srca umrlega daroval-ca, je Tomislav Klokočovnik pojas-nil, da je bil tumor žal maligen, raka-va bolezen pa ni združljiva s presa-ditvijo organov.

Operacije malignih tumorjev srcaso tehnično zelo zahtevne, saj sesme odstraniti le toliko tumorskegatkiva, da je črpalna funkcija srca šemogoča in zadovoljiva. S takšnimioperacijami lahko bolniku uspešnopodaljšajo življenje in mu zagotovijo

kakovost življenja. Poseg, ki so gaizvedli, je zahtevnejši od presaditvesrca umrlega darovalca, saj tam ved-no odvzamejo nekoliko več tkiva,tukaj pa zaradi rezov rezerve v tkivuni oziroma je tkiva manj in ga je tre-ba ustrezno prilagoditi, je pojasnilkirurg.

Ekipo, ki je operirala pacientko,so sestavljali prof. dr. Tomislav Klo-kočovnik, prvi asistent asist. dr. Ma-tija Jelene, anesteziolog Dean Pire,inštrumentarki Dora Jurčič in Mag-dalena Hrovat ter perfuzionistkaBoža Matušek, so sporočili iz UKCLjubljana. x lo

Um^Mm^Mm^MmMm^MmwM^Mm^Bm& / '--T- J[bVbVbVbVb1■■^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^BBBBBBBBHgp^'^.*, » tŠT. išf^BBBBBBBBJBBB^B^B^B^B^B^LHi^^^BB^lB^B^^^^^^^Ê iHIPbBbIb^b^b^b^b^b1b^b^b^b^bb^b^bHbb09b^b^b^^b^b^b^bhb^^W»HPqIv '^ÎbH

TLÎ&bBb1bW BK. *B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^HPP^ ' (EbB^B^bHbvIIbbI^B^H i KsP"^ ** -"MWBBB^^ t|SB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^^^^^^^l^^l^^î^BB^H^^Bil^V^ ' '^' fik^^^^^^^K

■^^^^HHHBSBI^bmbhbmbHbI^^^ •**#- tKB mmm

Srce so operirali v posodi z ledom. či UKC Ljubljana

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 13




Stran: 13

Površina: 250 cm2

22

Vodovod za Onkološkiinštitut se je malo pocenil

Vodovod Onkološkega instituta se je sslabih sedmih milijonov evrov z DDVna koncu pocenil na 5,7 milijona evrovz DDV, so včeraj sporočili z ministrstvaza zdravje. Izvajalec njegove sanacijeKovinar Kočevje je vsa dela izvedel vpogodbenem roku, so dodali, predajoin končni obračun pa so že opravili.Znesku, ki ga je zahteval novi vodo-vod, je treba sicer prišteti še 0,4 mili-jona evrov, kolikor je stala nova proti-požarna zaščita. Da tudi ta v prosto-

rih, ki jih je gradil propadli SCT, ni us-trezna, se je pokazalo ravno ob obnovivodovoda. Ta trenutno deluje, kot jetreba, je včeraj zatrdila v. d. generalnedirektorice Onkološkega inštituta Zla-ta Štiblar Kisič, bodo pa morali vprihodnje doreči še njegovo vzdrževa-nje. Koliko bo stalo, za zdaj še ni zna-no. Na poti do novega vodovoda se jesicer večkrat zapletlo, cena, ki je tudipo pocenitvi precej višja od prvotnihocen vrednosti del, je zbujala številne

pomisleke. Zaradi podaljšanja del jeKovinar Kočevje pred časom zahtevalodškodnino, ob sumih glede cene innizanja podizvajalcev pa so obnovovodovoda pod drobnogled pred ča-som vzeli kriminalisti Nacionalnegapreiskovalnega urada. Vprašanja so setakrat med drugim zastavljala zlasti ovlogi Medicoengineeringa, podizvajal-ca Kovinarja Kočevje, ki je bil podizva-jalec tudi v ponudbi Tamesa, edinegakonkurenta na razpisu. x nk

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 81 cm2

23

Nekdanji minister Keber na čelo RKS?Vsi trije kandidati izpolnjujejo pogoje, imen za zdajne želijo razkritiKonec junija naj bi slovenski Rdečikriž dobil novega predsednika. Kandi-dacijska komisija, vodi jo predsednikmariborskega RK Alojz Kovačič, je žepreverila tri kandidate. Toliko je namrečbilo prijav na javni poziv RKS. Neuradnosmo izvedeli, da naj bi za predsednikaRKS kandidiral tudi Dušan Keber, nek-danji minister za zdravje. Keber nam jekandidaturo potrdil in pojasnil, da se zata korak ni odločil sam, ampak so ga po-klicali iz vodstva RKS in ga povabili hkandidaturi. Kdo sta njegova sokandi-data, za zdaj ostaja neznanka. V RKS sose namreč dogovorili, je pojasnila zako-nita zastopnica in podpredsednica RKSIrena Nečemer, da bodo vse tri kandida-te podrobneje predstavili javnosti, ko boo njih odločil glavni odbor.

MA «~fl. [ -EHB j _______

Rdeči križ Slovenije ima za nedoločen čas 170 zaposlenih in 14.000 prostovoljcev.Foto: Andrej PETELINŠEK

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 160 cm2

24

Bivši SDK dispecerjem, kaj pa galerija?Neuradno je odločitev padla, maja bodo zaceli iskatiizvajalce za preureditev prostorov SDK za novdispečerski center. Bodo lahko sobivali z UGM?JANA JUVANVčeraj je postalo dokončno jasno, dabodo več kot desetletje skoraj povsemprazni prostori nekdanjega SDK naTrgu Leona Štuklja vendarle namenje-ni novemu dispečerskemu centru inne Umetnostni galeriji Maribor (UGM).Na ministrstvu za zdravje so nam sicerdejali, da z mariborsko občino sode-lujejo in iščejo alternativno lokacijo,"vendar za zdaj nismo našli prosto-rov, ki bi bili vsaj enakovredni loka-ciji na Trgu Leona Štuklja in ki bi bilitakoj vseljivi". Rok za selitev so si po-stavili že za letošnjo jesen, neuradnosmo tudi izvedeli, da je njihova odlo-čitev tako zdaj že dokončna. "Projektiso tako rekoč pripravljeni, usklajuje-jo se še zadnje podrobnosti glede in-formacijskih poti in povezav ter s tempovezanih zahtev. Po terminskemplanu je predvideno javno naročilo vmesecu maju ter poleti začetek obnovez zaključkom v jeseni 2016," so nam šesporočili iz zdravstvenega resorja Mi-lojke Kolar Celarc.

Fištravec:Logično, ne pa optimalnoDa bo v nekdanjem SDK že jeseni dis-pečerski center, je ministrica za zdrav-je dejala že ob zadnjem obisku vlade vMariboru, 9. marca. Na njeno napo-ved so se takrat ostro odzvali v UGM,saj si galerija že več let prizadeva rešitilastno prostorsko stisko s selitvijo pravv nekdanji SDK (Služba družbenegaknjigovodstva), o tem so vodilni naobčini ob istem vladnem obisku celogovorili z zdaj že odstopljeno ministri-co za kulturo Julijano Bizjak Mlakar.Njej, županu Andreju Fištravcu in pre-mieru Miru Cerarju so v UGM napisaliprotestno pismo, z najožjimi podporni-ki so aprila priredili še protestni shod.

Kot kaže, niso bili slišani. Di-rektorica UGM Breda Kolar Slugaje dokončno odločitev o dodelitviprostorov dispečerstvu ocenila kot"katastrofalno". Prav včeraj so, ne

vedoč o dokončni odločitvi, iz UGMposlali javno pismo, v katerem so opo-zorili, da v mesecu dni prizadevanjza ureditev problema niso dobili no-benega odgovora od oblasti - niti odmestne niti od državne. Premierjain župana so tako še enkrat pozvali

k ureditvi prostorske problematikegalerije.

Tudi župan o dokončni odločit-vi včeraj še ni bil uradno seznanjen.V njegovem kabinetu so nam našte-li deset lokacij v Mariboru, ki so jihkot alternativo ponudili ministrstvuza zdravje, in še tri prostore v državnilasti. "Ministrstvu smo ponudili dovoljalternativnih lokacij, kamor bi lahkoselili dispečerski klicni center. Vendarpa na dokončno odločitev države, čese bodo odločili za selitev v SDK, nemoremo vplivati. Ocenjujemo, dasmo naredili vse, kar je v naši moči,"pravi Fištravec. Odločitev za selitev vSDK je zanj "logična, ne pa optimal-na" zaradi nasprotovanja lokalne sk-upnosti, UGM in MOM, ki je galerijopri prizadevanjih za selitev v te pros-tore sicer podpirala. "Država bi lahkoprisluhnila lokalnim potrebam indispečerski center umestila v več ne-zasedenih prostorov v mestu, ki so vnjihovi lasti. Vsekakor pa kot županpozdravljam vse aktivnosti, ki v mestopripeljejo nova delovna mesta. Bi panam zagotovo bilo bolj v interesu, dabi bila zgradba v centru mesta namen-jena lokalni skupnosti." V novem dis-pečerskem centru bo sicer zaposlenih60 ljudi.

Kulturni resor za sobivanjeNi pa rečeno, da se galerija na najve-čji trg v mestu ne bo selila. Glede navelikost stavbe SDK na ministrstvuza kulturo namreč ne vidijo ovire pritem, da bi dispečerstvo in galerija vnjej sobivala. "Glede na kvadraturostavbe ocenjujemo, da bi ta za dogle-dno prihodnost lahko ponudila pro-

store tako dispečerskemu centru kottudi UGM, zato upamo, da se bodo de-ležniki uspeli dogovoriti o tem ali papredlagali drugo ustrezno rešitev," sonam sporočili. Bredi Kolar Sluga sezdi takšna pobuda popolnoma "ne-strokovna in povsem neresna do našedejavnosti". "To je slabo razumevanjeurbanizma in nespoštovanje volje pre-bivalcev. Gre za hitro rešitev, ki kaže,kako so v naši vladi sposobni reševatiprobleme. Kako se o tem, kje bo galeri-ja, lahko odloči ministrstvo za zdrav-je in preusmeri celotno investicijo vdrugo stran? Žal tako načrtujemo pro-jekte v naši državi," nam je razočaranodejala direktorica UGM.

Na ministrstvu po drugi stranizatrjujejo, da si ves čas prizadevajo"za ureditev nujno potrebnih pros-torov UGM", upravljavca nekdanjestavbe SDK da so v preteklosti takovečkrat "seznanili s svojimi stališči".In da bodo "glede na izjemen pomenUGM v skladu s svojimi pristojnost-mi in možnostmi vsekakor dejavnosodelovali pri reševanju njenega pros-torskega vprašanja". Kaj konkretno topomeni, niso pojasnili.

Ker bo dispečerski center torejprvi v prostorih SDK, pa bi se mu obmorebitni pridružitvi galerija moralaprilagoditi. Na ministrstvu za zdravjenamreč vidijo sobivanje z galerijo "teo-retično možno, v kolikor bi se umešča-la v preostali del stavbe, torej visokidel". Za dispečerski center bodo sicerpotrebovali približno 700 kvadratnihmetrov površin. Kot so pojasnili, zacenter potrebujejo 400 do 450 kvadrat-nih metrov, a je treba prostore, namen-jene dispečerstvu, od preostalih tudiločiti na način, da je zagotovljena us-trezna varnost in kontrolirani dostopi.

lokacij, deset občinskihI in tri državne, so v občiniI "% ponudili za dispečerski| center

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 17




Stran: 17

Površina: 589 cm2

25

Tudi dispečerji proti selitviSelitvi na Trg Leona Štuklja nasprotujejo tudi v sedanjem mariborskem dis-pečerskem centru. "Žalosti nas dejstvo, da nas niso vprašali za mnenje. Gledena to, da so vse službe v sistemu zaščite in reševanja v Mariboru na Cestiproletarskih brigad 21, se nam zdi, da je to bolj ustrezna lokacija, tukaj jetudi zgrajena komunikacijska infrastruktura," nam je dejal Aleksander Jus,glavni zdravstvenik organizacijske enote nujne medicinske pomoči v Zdra-vstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, ki izvaja regijsko dispečerskoslužbo. Sistem dispečerstva namerava ministrstvo za zdravje sicer preure-diti, saj ga trenutno poleg Maribora izvajajo le še v Ljubljani in na Obali, paše to po oceni ministrstva ni dispečerstvo v pravem smislu besede, ker ga obdrugih nalogah opravljajo zdravstveni delavci sami, ki za to niti niso ustre-zno usposobljeni. Dispečerstvo bodo tako poenotili in ga naredili varnejšegaza paciente in zdravstveno osebje, pravijo, zato potrebujejo nove prostore. "Zmanjšo dograditvijo smo prepričani, da bi se to dalo urediti tudi na aktualnilokaciji. Preko občine smo ministrstvu podali tudi naše videnje organizacijedispečerskega centra, 2010. je bilo podpisano celo pismo o nameri med MOMin ministrstvom o dograditvi prostorov na naši lokaciji. Izdano je bilo tudiže gradbeno dovoljenje. A realizacije projekta nato ni bilo," je še povedal Jus.

A^^^ I I^jT fl^^B^B <^.L JjL^*i^ I Ltf^Y^fl^B << U V^_jj^_ fc _a__^__Tl Url l_^__^HiSP e "T 1 ._^^T\ _^_l-1_.H

_PM_^__ s*~**~- _Bi flflflrn 'BBBBB^tT f 1_i^^_^_^_! M^^t^i I l_^^fl___tAi i r^nlft

':- /~~_P__J_|V

Po najbolj optimističnem scenariju bi lahko v spodnjem delu stavbe delali dispečerji, v zgornjem pa kulturniki. Foto: Janko RATH

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 17




Stran: 17

Površina: 589 cm2

26

MARIBOR: Dispečerji v SDK, usoda UGM nejasna

Odločitev, da bo v nekdanjih prostorih SDK nov dispečerski center, naj bi bila že dokončna. Na ministrstvu za zdravje name-ravajo še ta mesec izvesti javno naročilo in prostor do jeseni obnoviti. V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) so ogorčeni, večlet so si prizadevali rešiti prostorsko stisko s selitvijo prav v te prostore, čemurje bil naklonjen tudi župan Andrej Fištravec. Taodločitev zdaj ocenjuje kot "logično, a ne optimalno". Trdi, da so za dispečerstvo ponudili 13 drugih lokacij v Mariboru. Selitvi naTrg Leona Štu kija nasprotujejo tudi v zdajšnjem dispečerskem centru na Cesti proletarskih brigad. In kaj bo zdaj z galerijo? Naministrstvu za kulturo vidijo možno rešitev v sobivanju obeh institucij v istih prostorih. A za direktorico UGM Bredo Kolar Slugaje ideja "nestrokovna in povsem neresna do naše dejavnosti", (jaj) Foto: Janko RATH

/

':_^_H_P^_tf^i 'flrsi _* """ I MH ' 1 tisi—mBBBBIti L ■*■ '""ifl—BV"' j-^ii r-ii iti

: ,£^v »*aai_ ~T^fi^0^lW^_ffiBtf .jdB^B^TT j^^^HHL^Tni^ I j_^L^_T_^ I _*irfl_B^ iMI **cJ 1B 1

_^____Š_bB_I_n__I BTfltt— !_«_— J-B«_flWBBBB_B

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 275 cm2

27

Diete insočutje do telesaKako naj zdravo shujšam?K*"%«

Pri medicini dela so mi ugotovili po-višan holesterol in tudi sladkor je bilmalo čez mejo. Moja zdravnica mi jepriporočila dieto, in dobro vem, damoram tudi shujšati. To znanje pa mine pomaga dosti, ker sem diete že večlet preizkušala in se ob tem počutimslabotno, tako da sem skoraj obupala.Zdaj se trudim z nekakšno spomladan-sko prečiščevalno kuro. Zvečer semutrujena od vsega in nimam moči šeza šport. ŠpelaDa, to težavo pogosto srečam tudi v svojiambulanti. Težava je ponavadi večpla-stna. Preveč poenostavljeno bi bilo reči,da gre le za vprašanje šibke volje ali pre-malo znanj a o prehrani.

Seveda obstajajo splošna priporočila(»diete«) za zdrav življenjski slog. Tudikakšen komercialni klub ali sodelovanjes trenerjem v bližnjem fitnesu obrodisad, vendar mame (sploh s podeželja) tomorda manj uporabljamo. Imamo boljfitnes v naravi.

Čarovnija se skriva v znanju o presno-vi. Če jo hočemo ohraniti na visoki ravni(večja poraba kalorij iz maščobnih oblogzaradi tvorbe dodatnega mišičja, ki pora-blja energijo iz maščobnih zalog) ter pre-prečiti napade lakote, je potreben zado-sten vnos beljakovin ter hrana z nizkimglikemičnim indeksom. Zaužiti moratevečje število dovolj majhnih obrokov,dovolj presnovno nevtralnih tekočin(voda, čaji) in se ravno prav gibati, da seboste malo zadihali in prepotili vsak danpol urice ter ob tem celo uživali. Raznehitre shujševalne in prečiščevalne kurepa lahko - ne rečem, da vedno - presno-vo celo upočasnijo, in ko se končajo,kmalu izzveni tudi njihov učinek napostavo in počutje.

Lotiva pa se morda korenine težave,ki jo slutim v vašem vprašanju, in sicer

odnosa do lastnega telesa. Pogosto je vozadju prikrito zaničevanje svojega žen-skega telesa, priganjanje le-tega, vzbujajose občutki krivde, če uživam s telesom.Za notranji občutek »morala bi to, ne bismela onega«, čemur se naša naravnačloveška potreba po svobodi oziromatežnja, da bi zadihali, začutili življenje zvsem svojim bitjem, naravno upira. »Se-veda, z voljo je treba premagati ta odpor,to težnjo h grehu«, bi si morda rekli, a jerazlika med voljo kot pravo spodbudo involjo kot nasiljem.

Telo je tempelj Svetega Duha in s tegavidika menim, da je~prav, da začutimonjegove potrebe in ga prav negujemo. Čese tega nismo naučili doma, v mladosti,je zdaj čas, da si dovolimo to početi, rav-

no zdaj. Dober začetek je morda ples obglasbi, kaj mislite?

Prvo vprašanje ni: Kaj »bi morala«?Marveč: Kaj potrebujem ravno zdaj -moje telo in moja duša? Kaj potrebujem,po potrebi povem bližnjim in si vzamemčas zase. Zagotovim sebi in svojemu te-lesu, kar potrebujem.

Tako boste bolj trajno in naravno tudishujšali in uredili sladkor in prej ali slejholesterol ter se počutili dobro v svojemtelesu. Ne bo več želje po »prehranskihgrehih«, ki so pokazatelj notranjega na-silja nad sabo.

Pridnost matere in žene se v nekaterihkrajih še vedno ocenjuje po urejeni hiši,cvetju in vrtu. Seveda »smete« obdelo-vati vrt ali kar koli želite, in le dajte, čeuživate v tem ... Še pomembneje pa je, daobdelujete svoj »notranji vrt«.

ZAČUTIMO POTREBETELESA IN GA PRAVNEGUJMO.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Družina 15.05.2016 NedeljaDržava: Slovenija

Doseg: 61.000

Stran: 15


Družina 15.05.2016 NedeljaDržava: Slovenija


Stran: 15

Površina: 262 cm2

28

»Alkohol je politično tršioreh kot tobak.«Dr. VesnaKerstin Petrič,zdravnicaDr. Vesna Kerstin Petrič, vodja sektorja za krepitev zdravja naministrstvu za zdravje, o državni regulaciji tobaka, alkohola in konoplje

Piše: Staš Zgonik Foto: Borut Kranjc

Zdravnica, ki se je po končanemštudiju na medicinski fakultetiin enoletni praksi v Južni Ame-riki odločila, da se bolj kot v bol-nišnici vidi na področju javnega

zdravja, že vrsto let vodi oddelek ministrstvaza zdravje, katerega poglavitna naloga je pre-prečevanje škode, ki si jo z neodgovornimiodločitvami in ravnanji ljudje povzročajo sa-mi. Njihov novi protikadilski zakon čaka naobravnavo v vladi. Želeli bi si tudi zaostrova-nja zakonodaje na področju alkohola, a je tov Sloveniji precej Sizifovo delo. Nikakor pane želijo nič slišati o legalizaciji uporabe ko-noplje za rekreativno uporabo.

Kako ste sprejeli nedavno novico o uspehihnevrologov na ljubljanski Pediatrični kliniki prizdravljenju epilepsije s kanabinoidi?� Vsak uspeh v zdravstvu je dobra novica.Skrbi pa me, da bodo uspehi pri lajšanjusimptomov epilepsije spet izzveneli kot pro-mocija konoplje kot univerzalnega zdra-vila. Želim si, da bi se bolj zavedali tveganj,kijih konoplja prinaša. Zelo smo zainteresi-rani za to, da bi se strokovna javnost z vpra-šanjem medicinske uporabe konoplje ukvar-jala čim več, predvsem z vidika informira-nosti bolnikov. Jasno je, da ljudje s hudimiboleznimi s slabo prognozo posežejo povsem, za kar upajo, da jim bo potencialnolahko pomagalo. Tudi sama bi pojedla moče-rada, če bi mislila, da me bo to rešilo. Ne zdipa se mi sprejemljivo, da mlad človek opustionkološko zdravljenje in umre zaradi skorajpovsem ozdravljivega raka, ker se pod priti-skom okolja odloči za zdravljenje izključno skonopljo. Na Onkološkem inštitutu poznajokar nekaj takih primerov.

Zakaj je alkohol legalen, konoplja pa ne? Alije z vidika škodljivih družbenih učinkov obehsnovi to upravičeno?� Konoplja ima psihoaktivne učinke, njenauporaba pa je povezana z večjim tveganjemza duševne in druge bolezni, nesreče in nenazadnje tudi odvisnost. Ne gre samo zapotencialno škodo za zdravje. Regulacija jepotrebna tudi zaradi preprečevanja izkori-ščanja predvsem odvisnosti in dvomljivihkoristnih učinkov za večje povpraševanje.Ampak pravkar ste opisali alkohol. Tudi tobakpovzroča odvisnost. Zakaj konopljo obravna-vati strožje?� Da sta alkohol in tobak dovoljeni drogi,je dejstvo. Konoplje se v populaciji uživamanj kot tobaka in alkohola, preprosto zato,ker je prepovedana, ne zato, ker je nevar-nejša. Ljudje vendarle večinoma spoštujejozakonodajo. Politično je prepoved alkoholain tobaka trenutno praktično nemogočedoseči. V ozadju je ogromna industrija, kijepopolnoma legalna. Dopustili smo, daje zelo

škodljiv izdelek postal legalen. In zdaj sku-šamo to škodo popraviti. Nobenega razlogani, da bi za rekreativno uporabo legalizirališe konopljo. S tem ne bi dosegli, da bi mladimanj posegali po konoplji, temveč obra-tno. Uživanje konoplje ni brez zdravstve-nih in družbenih posledic. Kanadski razisko-valci na primer ugotavljajo, da so redni uži-valci konoplje v povprečju nižje na družbenilestvici, imajo v povprečju nižje plače, mednjimi je več nezaposlenih.Spet opisujete alkohol.� Absolutno tudi za alkohol velja enako.Ampak ali moramo zaradi napake, ki smo jostorili z alkoholom, narediti napako še napodročju konoplje? Prizadevanja za legali-zacijo konoplje so del globalne kampanje,od katere si nekateri obetajo velike finančnekoristi, pa najsi gre za proizvajalce ali padržavo, ki bi s tem pridobila nov vir troša-rin. Dejstvo je - več bo rabe konoplje, več bonegativnih posledic uporabe in z njimi pove-zanih stroškov. Kdo bo sprejel odgovornostza to? Danes nas škoda zaradi tobaka in alko-hola stane nekajkrat več, kot znašajo pri-hodki od trošarin, pa je kljub temu še vednoslišati glasove, da bi na primer upad številakadilcev pomenil težave za proračun.Je to slovenska realnost?

� Naš predlog novega zakona o omejeva-nju tobačnih izdelkov je dobra priložnost zapreizkus slovenske realnosti. Bo argument,da vsak dan zaradi posledic kajenja v pov-prečju umre deset ljudi in da stroški za nji-hovo zdravljenje načenjajo vzdržnost jav-nega zdravstva, pomembnejši od argumen-tov nekaterih interesnih skupin?Ima ministrstvo za finance pomisleke? Je za-radi proračunskih skrbi kdaj težko sprejematijavnozdravstvene ukrepe?� Logičnoje, da ministrstvo, kije pristojnoza proračun, skrbi zmanjšanje prilivov. Nakoncu pa bo šlo za politično odločitev. Kotzdravnica nimam prav nobene dileme. Samojezim in razburjam se lahko, da ljudje nevidijo, kakšno strašno ceno plačuje družbaza te prilive v proračun.Torej vam na ministrstvu za finance povzroča-jo težave?� Tega nočem reči. Vsak državni usluž-benec se pač ukvarja s svojim področjem.Družba kot celota pa se mora odločiti, pokateri poti bo šla. Ne gre samo za ministr-stvo za finance, tukaj je tudi recimo gospo-darsko ministrstvo, ministrstvo za kmetij-stvo, šolstvo ... takšne odločitve usklajujemoresorji, odloči pa politika.Skratka, vlada nikakor ni enotna glede uvaja-nja nove protikadilske zakonodaje?� Obstajajo pomisleki. Pomisleki, ki jih jene nazadnje plasirala tobačna industrija. Tasi zelo prizadeva prepričati odločevalce, dabi uvajanje višjih cen in enotne embalažebrez blagovnih znamk za tobačne izdelkevodilo v povečevanje obsega črnega trga.

»Škoda zaradi tobakain alkohola nas stanenekajkrat več, kot znašajoprihodki od trošarin, paje kljub temu še vednoslišati glasove, da bina primer upad številakadilcev pomenil težave zaproračun.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Mladina 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 56.000

Stran: 48




Stran: 48


29

To je bilo z izkušnjami iz drugih držav več-krat demantirano. Črni trg bo vedno obsta-jal, nobenih dokazov pa ni, da bi predlaganiprotitobačni ukrepi prispevali k njegovemupovečevanju.Zakaj se delež kadilcev od leta 2007, ko je bilsprejet veljavni protikadilski zakon, pa do da-nes ni zmanjšal?� Sprva se je zmanjšal, nato pa je počasispet začel lesti navzgor. V tem času namrečrazen zviševanja cen ni bilo kakšnih drugihnovih ukrepov. Je pa prav zviševanje cen vzadnjih letih pripomoglo k temu, da seje šte-vilo kadilcev med mladimi zmanjšalo in daseje znižala starost, pri kateri začnejo kaditi.Prav tako seje zmanjšalo število pokajenihcigaret.Je bila leta 2007 sprejeta zakonodaja učinko-vita? In če ni bila, ali je nadaljnje zaostrovanjeres prava smer?

� Je bila učinkovita. S prepovedjo kaje-nja v zaprtih javnih prostorih smo kore-nito zmanjšali izpostavljenost s tobačnimdimom onesnaženemu zraku. Po ocenahSvetovne zdravstvene organizacije bi lahkododatni ukrepi, kijih uvajamo, v samo petihletih prispevali k 25-odstotnemu upadudeleža kadilcev. Predlagani ukrepi delujejo.Najpomembnejši so trije: popolna prepovedoglaševanja, kamor sodi tudi uvedba eno-tne embalaže, kontinuirano zviševanje cenin omejevanje dostopnosti z omejitvijo mestprodaje, starosti nakupa in kajenja v zaprtihin drugih prostorih.Ampak zakaj potem zakonu iz leta 2007 niuspelo zmanjšati deleža kadilcev?� V tem obdobju je tobačna industrijausmerila promocijo kajenja predvsem v žen-ske, na primer z lepo oblikovanimi škatli-cami in dolgimi, tankimi cigaretami. To, da

je delež kadilcev enak kot pred desetimi leti,gre predvsem na račun povečanja številakadilk. Prav tako seje redno kršila zakono-daja glede oglaševanja in promocije tobač-nih izdelkov, pa tudi glede prodaje mlajšimod 18 let. Zato uvajamo licence.Zakaj starostne omejitve dodatno ne zvišate,recimo na 21 let?� Če upoštevamo, kako se razvijajo člove-ški možgani, bi bilo dobro, da ljudje vsaj do25. leta starosti ne bi uživali drog. Dlje koodlašaš s kajenjem, manjša je verjetnost,da boš sploh začel kaditi. Kljub temu nismorazmišljali, da bi starostno omejitev doda-tno zvišali. 18 let je pri nas določena meja zaodraslost, ko samostojno odločaš o svojemživljenju. Iz lastne izkušnje vem, da v marsi-čem odrastemo dosti kasneje.Če je cena tako učinkovit ukrep za zmanjševa-nje števila kadilcev, zakaj preprosto ne dvig-nemo cene na 10 evrov na škatlico?� En sam ukrep nikoli ne deluje. Potrebnasta široka paleta različnih ukrepov in nji-hovo postopno zaostrovanje. Ljudje se navsak predpis in na vsako ceno sčasoma nava-dijo. Poleg tega bi ob kakršnemkoli poskusudrastičnega povišanja cene tobačnih izdel-kov »treščili« ob druge resorje, ki bi znalipovedati, da bi tako neproporcionalno zvi-šanje cen povzročilo množično kupovanjetobačnih izdelkov v sosednjih, cenejših drža-vah. Tak ukrep bi verjetno res vodil v pove-čan obseg črnega trga.Ali ne bo imela uvedba enotne embalaže po-dobnega učinka? Kadilci, sploh tisti ob me-ji, bodo verjetno pogosteje kupovali cigarete vsosednjih državah?� Res ne vem, kaj pri enotni embalaži botako posebna ovira za kadilca. Še vedno sibo lahko omislil svojo priljubljeno znamko,samo v bolj »nagravžni« škatlici bo. Nakadilce ta ukrep nima prav nobenega vpliva.Vpliv pa ima predvsem na nove kadilce.Avstralci so s podatki dokazali, da enotnaembalaža zmanjša privlačnost tobačnihizdelkov za mlade.Zakaj je treba elektronske cigarete izenačiti stobačnimi izdelki, čeprav nimajo, razen nikoti-na, s tobakom nič skupnega?� To niso neškodljivi izdelki. Obstaja vrstadokazov, da uporaba elektronskih cigaretpri mladih, ki na ta način razvijejo odvisnost

i i*

Psička dr. Vesne Kerstin Petrič ima sladkorno bolezen in potrebujeredne odmerke inzulina, zato jo večkrat spremlja v službi.

»Kot zdravnica nimamprav nobene dileme. Samojezim in razburjam selahko, da ljudje ne vidijo,kakšno strašno cenoplačuje družba za te prilivev proračun.«O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 56.000

Stran: 48




Stran: 48


30

od nikotina, lahko vodi v kajenje tobaka. Ceželimo zmanjšati kajenje v družbi, si eno-stavno ne moremo privoščiti, da bi akt kaje-nj a spet spustili v kontekste, iz katerih smoga uspešno odstranili. Zato je nujno, da pre-povemo uporabo v zaprtih prostorih, da pre-povemo oglaševanje, da mora biti na izdel-kih ustrezno zdravstveno opozorilo, damora obstajati starostna meja za nakup ...Kadilca, ki se odloči, da si bo pomagal inzmanjšal ali opustil kajenje tobaka in ga, čeže ne more povsem prenehati, nadomestil zelektronsko cigareto, pa vsekakor ni mogočeobsojati. Zagotovo je to pametna poteza.Zakaj pa so potrebne trošarine na elektronskecigarete?�• Trošarine so v pristojnosti ministrstvaza finance in pomenijo predvsem nov vir zaproračun. Za nas pa je vseeno pomembno,da dvig cen, ki jih prinese uvedba troša-rin, zmanjša cenovno dostopnost, zlasti zamlade.Kako ste zadovoljni z odnosom slovenskedružbe do alkohola? Ta še naprej ostaja druž-beno sprejemljiv, športni prenosi so še vednopolni oglasov za pivo.»■ Alkohol je politično vsekakor trši orehkot tobak. Na področju tobaka se je okolileta 2000 mobilizirala celotna družba, ogro-mno je bilo nevladnih organizacij, ki so se

ukvarjale s to tematiko. Prav tako so stvariprecej bolj enostavne z vidika škodljivostiza zdravje, ki je pri kajenju povsem jasna,pri alkoholu pa se je dolga leta veliko raz-

pravljalo o pozitivnih vplivih zmernih koli-čin na zdravje. Poleg tega je seveda Evropaeden največjih proizvajalcev in porabnikovalkohola, kar posledično pomeni, daje natem področju mnogo teže doseči političnosoglasje. Od proizvodnje in prodaje alkohol-nih pijač živi ogromno ljudi.Pojavljajo se celo tendence po omilitvi zakono-daje in znižanju obdavčitve.

� Nedavno smo se morali boriti proti temu,da bi vnovič dopustili točenje alkohola našportnih prireditvah. In to se je dogajaloravno takrat, ko je v Slovenijo z nakupomPivovarne Laško prišel Heineken. Kdor tukajne vidi povezave, je slep. Od tako imenova-nega Kebrovega zakona leta 2003 naprej žalni bilo več velike pripravljenost za zaostro-vanje zakonodaje. Ali so bili zdravstveniministri na položaju premalo časa ali pa zaukrepe enostavno niso imeli politične pod-pore. Veliko pa nam je uspelo narediti spomočjo prometne zakonodaje, saj je vožnjapod vplivom alkohola postala mnogo boljdružbeno nesprejemljiva. Statistika kaže, dase odstotek z alkoholom povezanih nesrečzmanjšuje.Kakšne ukrepe bi si še želeli?� Najučinkovitejši ukrepi so enaki kot pritobaku: zvišanje cene, omejevanje dosto-pnosti in prepoved oglaševanja. Alkohol jev Sloveniji čisto preveč poceni. Trenutno zzanimanjem opazujemo Škotsko, ki si pri-zadeva za dvig minimalne dovoljene ceneza enoto alkohola. To je rešitev, kije poten-cialno zanimiva tudi za Slovenijo, saj bi z njo»prizadeli« izključno cene cenenega alko-hola, ki se uporablja za opijanje, hkrati parecimo ne bi škodovali našim vinarjem, ki siprizadevajo za visoko kakovost vin. x

»Ravno takrat, ko je vSlovenijo z nakupomPivovarne Laško prišelHeineken, smo se moraliboriti proti temu, da bivnovič dopustili točenjealkohola na športnihprireditvah. Kdor tukaj nevidi povezave, je slep.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 48




Stran: 48


31

fmm ,M______f ■■■ |ppp" _.^^^^t_\fm-W-W-m Ww^^^_J^ti_f_m_W_^_^_^_^_^_W_^_M_W_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_w m ___»m_K_Wk__m __^H i"*^ _______^_\\\\\\W W_WBJ__M_^_ti___^_^_^_^_^_^_W—\^^^^^^^^^^^^^^-^-m ___________——9_____^^^_i L_^^____^^__b^!^Z^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^W 1^^^^^

|tffl0.^^^^^^^^^^^H8^^^ffi|^^^^Hfl Protest

Vft^^^^^^^^^^^^l^vSI^Ii državnim zborom / Foto:BorutKra J

J^^^^^^^^^^^KMU^______w /^^».^""""v^^^^^^^^^H

Tone Peršak, še v vlogi državnegasekretarja na obisku v Stari elektrarni |^H^^^B^|^^^V(J_3|

v / Nada ' V^^^^K.

Piše: Peter Petrovčič

Minister za kulturoPremier Miro Cerar je državnemu

_boru v izvolitev predlagal novega mini-stra za kulturo, dosedanjega državnegasekretarja na ministrstvu, Toneta Perša-ka. Gre za nekdanjega poslanca,' županaobčine Trzin, predsednika Društva slo-venskih pisateljev in tudi soavtorja t. i. pi-sateljske ustave, dokumenta, kije bil pr-vič objavljen že leta 1988 in je vseboval te-ze za novo slovensko ustavo.

Predsednik vrhovnegasodiščaPretekli petek se je iztekel rok za

vložitev kandidatur za mesto predsedni-ka vrhovnega sodišča, za mesto prvegamoža rednega sodstva, ki ga je doslej za-sedal Branko Masleša. Sodni svet ni pre-jel niti ene prijave. Kdo ve, morda je ra-zlog v tem, daje SDS z dosedanjim pred-sednikom tretje veje oblasti in sodstvomnasploh brezkompromisno obračunava-la, vse odkar se je začelo sojenje v zadeviPatria. Če je tako, potem je zdaj čas za ve-selje Janševih podpornikov, ki redno de-monstrirajo pred ljubljanskim sodiščem.

Ni človeka, ni problemaSamoorganizirana skupina prosil-

cev za azil, delovna skupina za azil Pro-tirasistične fronte brez meja in Social-ni center Rog so pripravili piknik pod ge-slom »Ni človeka, ni problema«. Tako ge-slo so izbrali zato, ker se ljudje, ki so zbe-žali pred vojno in pred različnimi oblika-mi preganjanja, v Sloveniji srečujejo z dr-žavnim ustrojem, katerega poglavitni ciljsta odvračanje in odstranjevanje prosil-cev za azil z vsemi mogočimi ukrepi ponačelu »ni človeka, ni problema«. S pi-knikom so želeli javno opozoriti na nehu-mane razmere, s katerimi se srečujejo kotprosilci za mednarodno zaščito, in na re-striktivnost azilne politike v Sloveniji.

Je človek, ni problema?Britanski premier David Cameron

je sporočil, da bo Velika Britanija spreje-la dodatne begunske otroke brez sprem-stva, ki so trenutno v begunskih tabori-ščih na celini, v Evropi. Velikodušno? Ni-ti ne. Cameron oziroma vlada je bila v toprisiljena zaradi odločne in dolgotrajnekampanje mednarodnih humanitarnihorganizacij ter opozicije oziroma laburi-stov, ki so zahtevali, naj Velika Britanijasprejme 3000 dodatnih begunskih otrok.

Mrtev človek, ni problemaMorda je sicer res onemogočena

t. i. balkanska pot, ki je begunce vodila tudiprek Slovenije v obljubljeno Evropo, a be-gunci so našli nove poti. Ena od teh jih vodiprek madžarsko-slovaške meje, kjer pa so

slovaške obmejnovarnostne službe strelja-le nanje. Ranjena je bila sirska begunka, kijo je krogla zadela v ledvico in sojo reševaliv bližnji bolnišnici. Podobno, le da v precejvečjem obsegu, se po podatkih nevladnečlovekoljubne organizacije Human RightsWatch dogaja na turško-sirski meji. Kljubtemu da Turčija uradno z odprtimi roka-mi sprejema begunce iz Sirije, je realnostna meji drugačna, kar razkrivajo nedavnoobjavljeni posnetki do smrti pretepenih inustreljenih sirskih beguncev. To so sevedastorili turški varnostni organi.

Vrednost begunskegaživljenjaEvropska komisija, ki je s Turči-

jo sklenila dogovor o zadrževanju begun-cev v Turčiji, pa je predlagala spremem-bo azilnega sistema. In sicer z namenomO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 56.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 865 cm2

32

»bolj poštenega in učinkovitejšega sistemaporazdelitve prošenj za azil med članice«, kibi omogočil razbremenitev najbolj obre-menjenih držav. Ker pa je že zdaj jasno, danekatere države članice EU (in teh bo ve-dno več) beguncev ne bodo želele spreje-mati, naj bi novi azilni sistem predvidevaltudi finančno kazen za te, »malopridne«države. Za vsakega begunca, ki ga državane bi želela sprejeti, bi morala plačati 250tisoč evrov »solidarnostnega« prispevka,ki naj bi ga dobile z begunci najbolj obre-menjene države.

Konec premirjaV Siriji se je medtem izteklo zača-

sno premirje, največji dosežek medna-rodnih prizadevanj za končanje večletnevojne v Siriji med režimom Bašarja Al Asa-da in uporniškimi skupinami. V času pre-mirja je bilo sicer precej manj žrtev naeni in drugi strani ter med civilisti. V pe-tih letih, odkar v Siriji traja državljanskavojna, je bilo ubitih skoraj 300 tisoč ljudi,števila ranjenih, pregnanih in ljudi, ki so

pobegnili iz države, tako ali tako ni mogo-če prešteti.

TTIPPotem, ko je javnost dobila vpogled

v nekatere tajnosti v tajnem čezatlant-skem trgovinskem sporazumu med EU inZDA (TTIP), je slovenska vlada (točnejedržavni sekretar na gospodarskem mini-strstvu Aleš Cantarutti) zagotovila, da bouradna slovenska politika še naprej pod-pirala pogajanja o TTIP-ju, vendar ne bopristajala na zniževanje številnih evrop-skih standardov, kijih predvideva spora-zum.

Narodni odpadnikČeprav verjetno ni resnega dvo-

ma, daje zamejski zgodovinar Jože Pirje-vec zaveden Slovenec (ali morda prav za-to), gaje publicist Boštjan M. Turk v eniizmed kolumn označil za »renegata«, na-rodnega odpadnika. Ker naj bi si prepo-zno poslovenil ime. Zaradi razžalitve je

bil Turk pravnomočno obsojen, potem pagaje vrhovno sodišče oprostilo. Ker so gas tem »formalno razbremenili vsake krivdeza storjeno dejanje«, so podporo Pirjevcu vposebni izjavi izrazili njegovi sodelavci inpoznavalci njegovega dela. Zadnje, kar bilahko očitali akademiku Pirjevcu, pravijo,je pomanjkanje pripadnosti slovenstvu inSloveniji. Oznaka »odpadnik/renegat«,četudi jo vrhovno sodišče prepoznava kotneproblematično, je po njihovem mnenjuv primeru akademika Pirjevca absurdnain krivična. Slovensko javnost zato pozi-vajo, naj »moralno podpre enega od najvi-dnejših slovenskih intelektualcev v zamejstvuin enega najbolj odločnih zagovornikov Slo-vencev in slovenstva v Italiji, v Trstu in naPrimorskem«.

Vreme na LampedusiLampedusa 16-20 °C, Kos 17-24 °C,

Lezbos 15-26 °C, Budimpešta 13-19 °C,Ljubljana 12-18 °C, Logatec 9-16 °C, Ido-meni 12-18 °C, Ankara 9-26 °C, ManusIsland 27-28 °C, Nauru 27-28 °C

Foto tednaSkisova tržnica, »največja kultumo-zabavna prireditev za mlade, ki temelji na

promociji slovenske kulture in kulinarike«, Kardeljeva ploščad, LjubljanaFoto: Bojan Stepančič

___________■___. J_____________^ *W%M _^m 4__-__________^_r^_t V^____# _h» >l *^^^_____________________________________________ii ______________________________!__r3SWl__. _J*iW* ,> T^-P______fBBi i mn^K.*I^R --Bm^Bk J fluvi^ _R>^______n^ft^ * ______■____!- A_a^_K___il__B-_fc____________________________________________H _______________________________IBBi^^T rJlSil mvwlB__\lB__\_^S^^^m_________________FV__Fi^^______k_7___t M " "^ Um J______L ;_______ _^_---------------b_--H(-i.'-------------L <l 4--ni 4________t_, ■ ■■__. £1 l_______________m m!^_____l__UUUUUtMWmmHUUwMM-' -___r^Lrte _F._N^fll& _____ MMUJt _. * Si *^_———————————————__W——————________________________________T____________R.rV # j t ■*>■■■«» W w_W¥* l¥-*' "-________» t^p» w W_rt_________r^_____\ ___■ 4^____________H*_. ______■ J3* jF___^_____^________^^^jR_r^____PVw JVHlP^iB

y^^^^^^HH^^2<^^Hj^^||^^^Hfl^^^^E^^^^^|

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 865 cm2

33

KJE IN KAKŠNI DODATKIKo je spletni medij podcrto.

si sredi aprila, natančneje18. aprila 2016, objavil po-datke o plačah in dodatkih

funkcionarjev in vodilnih javnih usluž-bencev, sem sklenil tudi sam nareditinekaj analize teh podatkov in nekajpovzetkov. Kot boste bralci lahkovideli iz rezultatov, so dodatki v jav-nem sektorju dokaj množičen pojav,vrednostno pa, z izjemo nekaterih de-lov javnega sektorja, niso velik pojav,saj pomenijo le nekaj odstotkov vsehizplačil javnega sektorja.

Originalni članek in povezavo dopodatkov o višini plač in dodatkovfunkcionarjev in vodilnih uslužbencevv javnem sektorju med letoma 2010in 2014 najdemo na naslovu (https://podcrto. si/objavljamo-visino-plac-in-dodatkov-vodilnih-usluzbencev-v-jav-nem-sektorju-med-leti-2010-2014).Podatke so pridobili skladno s pravilidostopa do podatkov javnega značajain jih dali prosto na voljo za nadaljnjeanalize. Ker so podatki zanimivi, semna njih naredil nekaj osnovne anali-ze, ki jo povzemam v tem prispevku.Glede na omejitev prostora in da neustvarjam dodatne zmede, pa sem sepri tem omejil na leto 2014. Čeprav sopodatki anonimni, omogočajo dokajnatančno identifikacijo posameznihzaposlenih, vendar sem se v tej analizitemu izognil.

Dodatke, ki so predmet te analize,ureja uredba o enotni metodologiji inobrazcih za obračun in izplačilo plačv javnem sektorju (Uradni list RS, št.14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10,67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14,24/14, 52/14, 59/14, 24/15 in 3/16). Vpodatkih, ki so na voljo, je poleg brutoplače na voljo 63 različnih izplačil,med njimi za položajni dodatek, dežur-stva, delovno uspešnost, dodatno deloter različna izplačila iz skupine izplačilC - dodatki.

Najprej nekaj splošnih informacij.Za leto 2014 so na voljo podatkiza 4.445 javnih uslužbencev. Vpovprečju je znašala mesečna brutoplača za navedene zaposlene malopod dva tisoč evrov (največ nekolikonad 3.200 evrov). Vsaj enega izmedmožnih dodatkov k plači je prejelo47 odstotkov javnih uslužbencev vbazi, vsi dodatki skupaj pa pome-

nijo približno pet odstotkov. Ce seomejimo le na prejemnike dodatkov,jim dodatki pomenijo približnodeset odstotkov vseh izplačil, priposameznikih pa lahko to pomenitudi blizu ali celo čez polovico vsehizplačil. Rekorder pri tem v letu 2014je pomočnik direktorja enega izmedzdravstvenih zavodov, kije bil zapo-slen mesec dni in prejel eno meseč-no plačo malo pod dva tisoč evrovter slabih šest tisoč evrov dodatka zadelovno uspešnost. Med takimi, kiso bili zaposleni vse leto, je več z do-datki kot s plačo prejel direktor ne-kega drugega zdravstvenega doma,kije poleg slabih 2.500 evrov plačeprejemal nekaj vec kot enak znesekdodatka za dodatno delo.

Večina prejemnikov (dobrih 60odstotkov) dodatkov je dobivala leen dodatek, največ pa pet različnihdodatkov, in sicer sta bila to direktorin strokovni direktor javnega zavoda:največ iz dodatnega dela in delovneuspešnosti, poleg tega sta dobila tudidodatke za delo v nedeljo, med pra-zniki in ponoči. Sicer pa so prejemni-ki izmed 63 v bazi dobili 21 različnihdodatkov. Med prejemniki več kotenega dodatka se daleč najpogoste-je, v več kot petini primerov, pojavikombinacija stalne pripravljenosti indežurstva.

Najpogostejši dodatek je tisti za de-lovno uspešnost; prejela ga je dobratretjina vseh, ki so dobili kak dodatek,oziroma slabih 17 odstotkov vseh javnihuslužbencev iz baze (glej tabelo Do-datki). Ta dodatek je tudi vrednostnonajvečji, saj zajema skoraj 38 odstotkovmase vseh dodatkov, ter v povprečjunajvišji, saj znaša na letni ravni v pov-prečju dobrih 2.300 evrov, največ padobrih 17 tisoč evrov - takšen dodatekje prejel direktor ene izmed agencij inpomeni slabo tretjino njegovih brutoprejemkov. Po obsegu, množičnosti inpovprečnem izplačilu sledi dodatek zastalno pripravljenost; prejemala ga ječetrtina vseh prejemnikov dodatkovoziroma dobrih 13 odstotkov vseh jav-nih uslužbencev iz baze. Vrednostnopomeni skoraj 30 odstotkov vseh izpla-čil dodatkov, povprečno izplačilo pa jele malenkost pod delovno uspešnostjo.Najvišji dodatek za stalno pripravljenostje prejel direktor bolnišnice, in sicerprek 11 tisoč evrov. Med preostalimi

desetimi največjimi prejemniki dodatkaza stalno pripravljenost pa najdemo iz-ključno sodnike in tožilce, ki imajo po-leg tega dodatka tudi razmeroma visokedodatke iz dežurstev, skupaj pa jim do-datki pomenijo 25 in več odstotkov vsehbruto izplačil v analiziranem letu.

Zanimivo je morda še pogledati, kakose plače in dodatki razlikujejo gledena tip proračunskega izplačevalca. Na-tančna tipologija je lahko zelo komple-ksna zadeva, za potrebe te analize semnaredil grobo tipologijo, kot je prikaza-na v tabeli z vrsto izplačevalca. Kot jerazvidno iz tabele, se povprečne plačemed posameznimi tipi izplačevalcev nerazlikujejo dramatično, a ne pozabimo,da gre pri naših podatkih izključno zaizplačila vodilnim, torej direktorjem,namestnikom, pomočnikom direktor-jev in podobno.

Najvišje povprečne plače izplačujejo vraziskovalnih ustanovah (IJS, Kemijskiinštitut in podobno), razmeroma viso-ke so tudi v sodstvu ter na direktoratihin v drugih organih. Vlada, državnizbor in kulturne ustanove izplačujejonajnižje plače. Glede vseh dodatkov sonajviše zdravstvene ustanove, sledijoraziskovalni zavodi. Oboji glavninododatkov izplačajo kot delovno uspeš-nost. Sodstvo in tožilstvo tesno sleditas povprečnimi dodatki, pri čemer sopri njih daleč na prvem mestu dodatkiza stalno pripravljenost in dežurstva.Skupaj z dodatki so zaposleni v sod-stvu in tožilstvu tudi med najboljeplačanimi javnimi uslužbenci v bazi. Vvseh drugih vrstah ustanov so ti dodat-ki v povprečju precej nizki, tudi zaraditega, ker jih prejema le majhen deležtam zaposlenih.

Predstavljeni podatki kažejo, da jepopravljanje prihodkov javnih usluž-bencev dokaj razširjen pojav, a v ne-katerih delih javnega sektorja bolj kotv drugih. Po tem, ko so izplačila do-datkov pretresla nekatere dele, namrazkritje teh podatkov kaže, da bi bilotreba revizijo dodatkov narediti širše,v celotnem javnem sektorju. Sistemplač v javnem sektorju, Id dopušča inspodbuja tako množično zatekanje kraznim popravkom, očitno ne deluje.Zato je skrajni čas, da se temeljitoprenovi.

■ Marko Pahor je profesor na ekonomski fa-Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 706 cm2

34

kulteti.■ Komentarji izražajo stališča avtorj ev, in nenujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni,ali uredništva Financ.Sistem plač v javnem sektorju,ki dopušča in spodbuja takomnožično zatekanje k raznimpopravkom, očitno ne deluje.Zato je skrajni čas, da setemeljito prenovi.

Gostujoči komentarMarko Pahor

[email protected]. si _^^^^^^^^^^_

____________ >^I_hk!^_______v

_^____________________________________i _^_^_^_^_^_&

Povprečna letna izplačila po vrsti izplačevalcav evrih

Tip izplačevalca Bruto Bruto Delovna Dežurstva Stalna Skupajletna dodatki uspešnost pripravlje- izplačilaplača skupaj nost

Vlada in predsedstvo 21.969 87 78 0 0 22.055

Državni zbor 23.322 0 0 0 0 23.322

Lokalnasamouprava 22.981 384 282 0 2 23.365

Uradiin drugi organi 26.173 642 392 O 0 26.815vlade in ministrstev

Sodstvo in tožilstvo 27.656 1.523 1 329 961 29.180

Izobraževalna ustanova 23.510 683 554 1 1 24.193

Kulturna ustanova 22.006 771 459 2 20 22.776

Raziskovalni zavod 29.131 1.597 1.038 O 0 30.727

Zdravstvena ustanova 23.656 2.579 1.759 4 41 26.234

Ustanova zasocialno 22.885 626 397 0 31 23.511varstvo

Drugi javni zavodi 22.978 1.000 675 0 32 23.978

Vira: podcrto.si in lastna analiza

Dodatkiv evrih

Dodatek Skupni znesek Število Povprečni znesekprejemnikov (letno)

Delovna uspešnost 1.718.778 736 2.335

Stalna pripravljenost 1.367.151 593 2.305

Dežurstvo 457.824 426 1.075

Položajni dodatek 275.597 186 1.482

Dodatno delo 206.963 129 1.604

Dodatek za magisterij ali doktorat 188.462 588 321Dodatek za dvojezičnost 131.049 101 1.298

Dodatek za mentorstvo 83.796 129 650

Dodatek za stalnost 45.312 22 2.060

Drugi dodatki (11 dodatkov) 87.082 256 340Vir: l]ttps7 7 po3crto. si/objavlja mo-visiuo-plac-iivd^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 706 cm2

35

Zakaj si prvega mesta na vrhovnem sodišču ne želi nihče?

Razkroj družbe in nova "etika"t eseni se bo predsedniku vrhovnega sodišča BrankuI Masleši iztekel šestletni mandat. Za novega ne1 kandidira. To ni nič neobičajnega, vsak ima pravico,

da svoje življenje upravlja tako, kot želi. Skrb vzbujajočepa je, da za to mesto, ki bi moralo biti v normalni državikarierni izziv za marsikaterega sodnika, na prvem razpisuprav nihče ni pokazal nobenega zanimanja.

Kje so vzroki, da se v sodstvumesta prvega med enakimiotepajo vsi in raje ostajajo enakimed enakimi? Prvi vzrok jezagotovo položaj sodstva vdržavi. Delitev oblasti insamostojnost sodne veje sta le.pravljici za otroke, katerim neverjame bolj ali manj nihče. Kajtivsakega ali vsako, ki bo zbral(a)pogum in se morebiti leprijavil(a) na ponovljen razpis,čaka mukotrpna parlamentarnarazprava, kakšne spodnjice visijona njegovem (njenem) balkonuin ali so vzorčki v skladu združbenim redom, s kom jeizmenjal(a) kakšno besedo naobletnici mature ali mednakupovanjem na tržnici, ali jekdaj morebiti sodil(a) bežnemuznancu poslančevega bratranca vsedmem kolenu in kako ...Zadeva je še toliko boljzapletena, če kandidati sodijo vgeneracije, ki so morale v prvemrazredu osnovne šole predzačetkom pouka vstati inzrecitirati: "Za domovino, s Titomnaprej".

Takšen je, nekoliko karikirano,politični diskurz v naši državi, kobeseda nanese na sodstvo. Dalečod tega, da je v sodstvu vse vnajlepšem redu in da so vsisodniki brezmadežni. Pa je tobrezpogojno mogoče trditi za vsepolitike, naj bodo levi, desni,sredinski, koalicijski aliopozicijski? Po drugi strani paprav oni določajo pravila igre,sprejemajo in spreminjajozakonodajo, čeprav mnogi odnjih od prava ne obvladajo nitičrke in po štiriletnem vedrenju vparlamentu potonejo vzgodovinsko pozabo.

Nezanimanje za nekatere

funkcije - ne samo za mestopredsednika vrhovnega sodišča -je, žal, zrcalna slika razkrojadružbe in uveljavljanja nove"etike", ki vodi ... kam? Poglejmomalo v ožji krog sodelavcevpredsednika vlade Mira Cerarja,pravnika, ki je na zadnjih volitvahprepričal ljudi predvsem spriseganjem na etiko in moralo.Pustimo ob strani vse afere, vkatere so bili vpleteni ministri(ce)iz njegove ekipe. Nekatere je tostalo položaja, druge je le oplazilokot rahel piš vetra, ker so zaCerarja preveč dragoceni, da bi sejim odrekel. Kaj že sporoča s tem?

In kaj sporoča s tem, ko ima vvladi generalnega sekretarja, kine priznava slovenskegapravnega reda? Da je ironija ševečja, je Darko Krašovec prednastopom funkcije generalnegasekretarja bil sodnik naljubljanskem delovnem insocialnem sodišču, zdaj pa -upajmo da v prostem času -verjetno ne brezplačno tu pa tamkoga zastopa na sodišču. In semu je v enem primeru zazdelo,da mora zahtevati izločitev vsehslovenskih sodišč, sodnikov insodnic, ker da so kontaminiraniin pristranski. Vrhovno sodišče jenjegov predlog zavrnilo kotabsurden in kot rezultatpopolnega nepoznavanja vlogesodnika in sodišča, a morda boKrašovec, ko se mu bo iztekel šeta izlet v politiko, ponovno postalsodnik. Torej del sistema, ki ga nepriznava, mu pa reže relativnodebele rezine kruha. Toda očitnoje tudi on za Cerarja dragocenost,ki je ne gre izgubiti.

Pa poglejmo še nekoliko izvenplotov sodstva. Še ena od funkcij,ki ne diši prav veliki množici, je

mesto generalnega direktorjazavoda za zdravstvenozavarovanje. Samo Fakin, kizavod trenutno vodi začasno, biga še naprej, a politika ga noče.Vršilka dolžnosti direktoriceonkološkega inštituta ZlataŠtiblar Kisič, ki je dobilapozitivno mnenje sveta zavoda,že nekaj mesecev čaka soglasjevlade. A kaj, ko ji ministrica zazdravje Milojka Kolar Celarc ninaklonjena. Očitno ima rajetakšne, ki prikorakajo voperacijske dvorane z grožnjamiodpovedi kirurgom. Pacienti, kiprav na onkološkem inštitutunajbolj potrebujejo umirjenookolje in razumevajoče osebje,ministrici niso mar. Morda pa(zasebno) ni še nikoli spremljalanikogar v to ustanovo in ne ve,kakšno težo ima tam vsakabeseda in še večjo težo to, kako jeizrečena.

Prihodnji meseci bodo pokazališe en obraz politike. Letos indrugo leto se izteka mandatšestim od devetih ustavnihsodnikov. Nove sicer predlagapredsednik države, potrjuje pa jihparlament, in tudi v teh primerihbodo razprave verjetno zelopodobne kot pri kandidatu alikandidatki za predsednikavrhovnega sodišča. O vseh bo pačodločila večina, in če bo vprihodnjem mandatu drugačna,bodo pod še večjim političnimpritiskom kot sicer.

Naša država bo kmalupraznovala 25. rojstni dan.Vendar se, namesto da bi sepočasi bližala zrelim letom, ševedno ukvarja s pubertetniškimimozolji, še vedno se bolj kot vprihodnost ozira v preteklost indela vse, da bi bilaneobremenjenim generacijamčim manj privlačna. In jim vsakdan znova vsiljuje vzorce, ki sesploh ne bi smeli nikdar pojaviti,kaj šele se razvijati in postatiprevladujoči.

SILVA KRIŽMAN

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 13.05.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 829 cm2

36

' ' ljHS !i'l»"'" - iS*** **

HHH^HHHBfiB^HlHnifili!, j3»^_^_HBHhm«

_B_l_M_S_M_l_BBB__M_B_S_^_^_M_^_^_^_&_fci_^

Nezanimanje za nekatere funkcije - ne samo zamesto predsednika vrhovnega sodišča - je, žal,zrcalna slika razkroja družbe in uveljavljanjanove "etike", ki vodi ... kam?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 829 cm2

37

Zdravstveno letovanje otrok v Baski 2016

V petih izmenah 581 posteljPred sprejemom novega pravilnika je letovalo 200 pomurskih otrok več

Za zdravstveno letovanje otrok, šolar-jev in mladostnikov iz Pomurja je zaletos v petih izmenah razpisanih 581postelj, prav toliko, kot jih je bilo navoljo lani. Glavni koordinator 12-dnev-nega zdravstvenega letovanja otrok vOtroškem počitniškem domu v Baski,ki ga finančno večinoma pokriva Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS), je Društvo prijateljev mladineMurska Sobota (DPMMS), letovanje paorganizira skupaj z DPM Gornja Radgo-na, DPM Ljutomer in Društvom za na-predek kulture za otroke Lendava. Vsa-ko društvo poskrbi za organizacijo inzbiranje prijav po posameznih uprav-nih enotah v svojih izmenah. Za otro-ke z območja Murske Sobote sta pred-videni dve izmeni, in sicer od l. do 12. inod 12. do 23. julija, za gornjeradgonskeotroke od 23. julija do 3- avgusta, za lju-tomerske otroke od 3. do 14. avgusta inza lendavske od 14. do 25. avgusta.

Pravilnik, ki velja že tretje leto, do-loča, da se lahko prijavijo otroci inmladostniki od 5- do 18. leta, pogoj paje, da so bili od začetka januarja 2015do konca januarja 2016 pogosto bolniin večkrat hospitalizirani ter da imajov medicinski dokumentaciji za to vsajdva ustrezna zapisa. Osebni zdravnikpa otrokom izda napotnico za zdra-vstveno letovanje.

Ekonomska cena letovanja je 350evrov za 12 dni, od tega zdravstvena za-varovalnica krije 252,40 evra, razliko paprispevajo starši ali donatorji. Za zdra-

Lani niso nikogar od upravičencevzavrnili, je povedal Bojan Nemec.FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV

vstveno letovanje pomurskih otrok jeiz blagajne zdravstvene zavarovalnicenamenjenih 147 tisoč evrov. Na DPMiščejo tudi druge donatorje in prek raz-ličnih dobrodelnih akcij vsako leto ševeč otrok odpeljejo na morje ali jim po-magajo plačati vsaj del letovanja. Otro-ci lahko gredo na letovanje tudi samo-plačniško, v tem primeru plačajo polnoceno, vendar na DPM-ju pomagajo is-kati tudi donatorje. Vsako leto je samo-plačnikov do deset odstotkov.

V lanskem letu je bilo za obmo-čje Murske Sobote zagotovljenih 277mest, to pa je zadostovalo potrebam,več težav so imeli v preostalih uprav-

nih enotah. Še posebno je izstopalaGornja Radgona, saj je bilo tam en-krat več prijav otrok, ki so izpolnje-vali pogoje, kot prostih mest. Prija-vljenih je bilo 193 otrok, odobrenihpa so imeli le 100 postelj. Kot nam jepovedal Bojan Nemec, sekretar DPMMS in dolga leta ravnatelj v Otroškempočitniškem domu v Baski, so jim lanipomagali tako, da so otroke prerazpo-redili po drugih izmenah in pomaga-li iskati sponzorje in donatorje, da nibilo treba nikogar zavrniti.

Potem ko so pred dvema letomauvedli novi pravilnik, se je številootrok, ki jih lahko odpeljejo na leto-vanje, zmanjšalo. Iz Pomurja je šlo nazdravstveno letovanje v minulih dvehletih 200 otrok letno manj, čeprav sose socialno-ekonomske razmere po-slabšale. Se pa vse bolj angažirajo raz-lična podjetja in organizacije ter dru-štva, ki z različnimi akcijami otrokomomogočijo letovanje - brezplačno alipa del stroškov pokrijejo starši.

Predlani, ko so začeli veljali zao-streni pogoji, je porabil ZZZS za zdra-vstveno letovanje otrok 314 tisočevrov manj od predvidevanega. Zatoje zavarovalnica razliko namenila zaizvajanje dodatnega zdravstvenegaprograma v razvojnih ambulantah indodatne zaposlitve nevrofiziotera-pevtov. Takrat je dobila tudi Splošnabolnišnica Murska Sobota sredstva zanevrofizioterapevta.A. Nana Rituper Rodež

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vestnik Murska Sobota 12.05.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 37.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 236 cm2

38

Zlati znak za Emo MesaricV počastitev dneva medicinskih sesterin dneva babic bo na današnji slove-snosti Zbornice - Zveze na Bledu naj-višje priznanje zlati znak prejela tudiEma Mesaric, diplomirana medicinskasestra iz murskosoboške enote Naci-onalnega inštituta za javno zdravje. Ssvojim dolgoletnim zdravstvenovzgoj-nim delom je pomembno prispevala kpromociji zdravja na terenu in s temdvignila pomen zdravstvene nege tudipri ustvarjanju zdravih javnih politik.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 37.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 45 cm2

39

Žabja perspektiva ,

Finančni rajhŠpela KožarRevščina je protiustavna. To dejstvo potrjuje več členov slovenskeustave, pa vendar jim ne sledimo oziroma, bolje rečeno, jim poli-tika ne sledi. Nerazumljivo se zdi, da z enim zamahom porušimotisto, kar smo gradili od konca druge svetovne vojne in bi lahkobil model za Evropo - socialna država. Ne, raje se prilagajamoevropskemu neoliberalnemu modelu.Družba ne obstaja, pomemben je le posameznik, je dejala Mar-garet Thatcher. Na tej maksimije gradila svojo vladavino, se spe-Čala z Ronaldom Reagonom, in ? Njun poljub smrti živimo danes.Drži, ko smo se odločili za plebiscit, smo se odločili za prehod v ka-pitalizem, kar si premalokrat priznamo, a po drugi strani je tudikapitalistična ureditev lahko takšna ali drugačna, odvisna torej oddelovanja države same. In kako deluje naša? Tako, da imamo popetindvajsetih letih dve Sloveniji - večinsko, za katero zakoni, dav-ki parkirni listki, čakalne vrste veljajo, in ono drugo. Državljane,ki ob nenadni bolezni, smrti v družini ali odpovedi delovnega raz-merja ne zmorejo več preživljati sebe in svoje družine, in one druge.S kolegico pripravljava dokumentarni film o revščini v Sloveni-ji, statistiko podrobneje spremljam že dve leti in eden zadnjih po-datkov: 56 tisoč slovenskih otrok je revnih! Nakar mi poznavalkarazmer na terenu navedeno komentira: Polovica Slovenije živi napragu revščine!Prag revščine je 600 evrov. Največ revnih je med upokojenci, šeposebej med vdovami nad 65. let, torej med državljani, ki so dela-li, da bi zdaj, na jesen življenja - ne mogli dostojno živeti.Ljudi, ki imajo toliko premoženja kot polovica celotnega revne-

ga sveta skupaj, je zgolj za en avtobus. Tretji rajh prejšnjega sto-letja je finančni rajh tega stoletja. Vojno je nasledilo umiranje naobroke. In nekateri spet živijo življenje, nevredno človeka - spetnimajo za hrano in oblačila, zase ali za svojega otroka.Še en statistični podatek mi odzvanja v glavi: socialna varnost zavse revne bi znesla manj kot 2 % svetovnega BDP. Perverzno.Da, odločitev za revščino je načrtovana, sistemska. Ničesar nimaopraviti s posameznikovo nesposobnostjo, čeprav je delavec kajhitro označen za takega. Gre za odločitev politike in ne odločitevdržavljanov, vsaj dokler ti aktivno ne posežejo v spreminjanje za-konodaje. A kaj, ko tudi to ne pomaga. Rušenje nekega sistemapomeni vsesplošno revolucijo, ne zgolj vložitev enega ali dveh refe-rendumov. Komu se da, kdo je za?Vendar je lahko opatija vse prej kot nedolžna; zaradi nje lahkodržavo tudi izgubimo. Države, kot vemo, niso trajne tvorbe in Slo-venci smo se očitno rodili na srečni strani zgodovine, da smo sekot narod sploh uspeli obdržati, A uspeli smo zato, ker smo biliena skupnost, ne dve. Še naša generacija je čutila vez z domo-vino, kaj pa mladi danes? Veljajo za izgubljeno generacijo, ki vSloveniji ne vidi prihodnosti.Zgolj v petindvajsetih letih. Da, državo lahko zelo hitro izgubiš.Zavidam vsem, ki so živeli večino časa v socializmu; ker je bilvzgojno-izobraževalni sistem brezplačen, ker sije lahko vsakdopostavil hiško, ker je imel vsakdo zdravstveno zavarovanje.Zdaj pa imamo zdravstveno ambulanto za brezdomce. Ki spreje-ma tudi tiste zaposlene, ki si zdravstvenega zavarovanja ne more-jo privoščiti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Naš čas 12.05.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 11.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 218 cm2

40

Zanesljiv temelj za obstoj in razvojObnova in energetska sanacija Bolnišnice Topolšica eden najpomembnejših mejnikovv blizu 100-letnem obstoju - Vrednost naložbe 6,6 milijona evrov - Jeseni mednarodnaakreditacijaTatjana PodgoršekTopolšica, 6. maja - 6. maj

2016 bo v zgodovini BolnišniceTopolšice zapisan kot eden naj-pomembnejših mejnikov v nje-nem skoraj 100-letnem obstoju.Tega dne so namreč na slovesno-sti predali svojemu namenu te-meljito obnovljen in energetskourejen objekt Planika, v kateremizvajajo celotno medicinsko de-javnost bolnišnice. Dela so po-tekala skoraj 4 leta, vrednost na-ložbe je - po za zdaj znanih po-datkih - blizu 6,6 milijona evrov.Od tega je bolnišnica pridobila1,2 milijona evrov evropskega

denarja, drugo je zagotovila sa-ma. Za ta namen seje dolgoroč-no zadolžila za 2 milijona evrov.Direktor bolnišnice, primarij Le-opold Rezar, je pridobitev ozna-čil za zanesljiv temelj za obstojin razvoj, ki pa mu bodo pravovsebino s svojim delom moralidati zaposleni. »Glede na izka-zano dejavnost, iznajdljivost inpožrtvovalnost, je kolektiv medobnovo dokazal, daje sposobenizrabiti vse prednosti, ki jih se-daj nova podoba bolnišnice po-nuja. Skupaj z lepim naravnimokoljem bomo to izrabili v duhunašega slogana V objemu ljudiin narave.«

Sprejeli velik izziv inse pogumno podali nanegotovo pot

Ob tej priložnosti je LeopoldRezar povedal, da segajo prveideje o obnovi celotnega bolni-šničnega kompleksa v leto 2008.Njena rešitev pa se je ponudila

z razpisom za možnost pridobi-tve evropskega denarja za ener-getsko sanacijo javnih ustanov.Junija 2010 so z ministrstvomza zdravje podpisali pogodbo.Ko je julija 2012 prevzel vode-nje bolnišnice, je bil postavljenpred težko nalogo: ah in pod ka-kšnimi pogoji je projekt, kije žezamujal, še možno izvesti. Kakr-šnakoli možnost kot ta, ki so joizbrali, je bila ne glede na težkerazmere nesprejemljiva, kajti ...»če bi bolnišnico prepustili njeniusodi, bi to pomenilo postopnousihanje dejavnosti in na koncuprenehanje njenega obstoja.« Za-radi dotrajanosti stavbe namreč- tako Rezar - ni bil ogrožen lenjen razvoj, ampak tudi temeljnoposlanstvo bolnišnice, ki je naj-starejša zdravstvena ustanova,namenjena zdravljenju pljučnihbolezni v državi in tudi na obmo-čju nekdanje Jugoslavije.

Tri leta in pol delaliskoraj na gradbišču

Po Rezarjevih besedah so zapo-sleni tri leta in pol živeli .ter de-lali skoraj na gradbišču. Kmalupo začetku del se je namreč po-kazalo, da je objekt precej boljdotrajan, kot je kazalo prvotno.Tako so poleg energetske sana-cije opravili še nujna investicij-sko vzdrževalna dela, zamenjalipreperelo električno napeljavo,vodovodno in notranje ter zuna-nje kanalizacijsko omrežje. Ure-dili so centralno prezračevanjein klimatizacijo bolnišnice, za-menjali okna, streho, obnovilipročelje. Bolniške sobe so razši-

rili za širino balkonov in tako pri-dobljen prostor porabili za sani-tarije v bolniških sobah. Večinasob je triposteljnih s priključk-om za TV, na voljo je internetnoomrežje, nova so svetila, stropi,ogrevalna telesa ... »Največ so zvlaganji pridobili bolniki, saj jeod zdaj njihov bivalni standardbistveno boljši, zaposleni imajosedaj boljše delovne pogoje.« Pobesedah Leopolda Rezarja da-nes radostno sprejemajo pozitiv-ne odzive lokalnega okolja, ki jesvoje zadovoljstvo izrazilo koneclanskega leta z izjemno uspešnodonatorsko akcijo bolnišnici zanakup sodobne električne poste-lje. Največja nagrada pa je zanjezadovoljstvo bolnikov. Rezar seje ob tej priložnosti zahvalil za-poslenim in vsem, ki so jim po-magali pri velikem izzivu. Verja-me, da bodo v sodelovanju z mi-nistrstvom za zdravje »zakrpali«še naložbeno luknjo, v jeseni pamed drugim načrtujejo še prido-bitev mednarodnega certifikata.

Zadovoljstvo ob pomembnipridobitvi za kraj Topolšico, ob-čino Šoštanj, predvsem pa zabolnike je izrazil tudi župan Ob-čine Šoštanj Darko Menih. Ponjegovih besedah uresničujejoskupne projekte z roko v roki.Mednje sodi tudi obnova vileBreda in objekta Smrečina, kidanes kvarita videz zdraviliškegakraja. Marko Škoberne, predse-dnik uprave družbe Esotech Ve-lenje, kije bil pri projektu vodilniizvajalec del, pa je bolnišnici iz-ročil donatorski ček v vrednosti5.000 evrov. •

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 11.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 547 cm2

41

Obnovljen in energetsko urejen objekt Planika sta svojemu namenu predala Leopold Rezar (prvi zdesne) in Darko Menih.

Med ogledom sodobnih bolnišničnih prostorov

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 11.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 547 cm2

42

Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Vodovod za Onkološki inštitut se je malo...

Documents

Transcript of Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Vodovod za Onkološki inštitut se je malo...