Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Tik pred koncem leta so na ministrstvu za zdravje...

Število objav: 17Tisk: 17Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 0Andrej Možina: 0Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 0Otroška srčna kirurgija: 0bela napotnica: 0zdravstvo: 17združenje zdravstvenih ...: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 1. 12. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Neverjetna moč glasbe v medicini

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Zdravje; 177.000 Stran: 18 Površina: 430 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 1. 12. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor Ivo Belan

Teme zdravstvo

Povzetek...da se je že večkrat izkazalo, da lahko glasba pomaga preprečiti resne zaplete med boleznijo, izboljšati pacientovo splošno počutje in skrajša bivanje v . Piše: Ivo Belan, dr. med. Poleg standardne terapije se je izkazalo, da bolnišniciima glasba koristne učinke pri zdravljenju migrenskih glavobolov. Bolniki so...

Tisk Naslov Upanje

Zaporedna št.2



Stran v zbirki:7

Avtor Alenka Mirt

Teme zdravstvo

Povzetek...rut, s svojci pod rokami, brez svojcev, z nasmehi, brez nasmehov. Letališka zgradba, polna terminalov, polna ljudi. Ki čakajo. Pred laboratorijem. Pred . Za kemoterapijo. Za obsevanje. Vsi nosijo isto zgodbo, z različnimi ambulantamiepizodami. Vsi gredo skozi iste strahove, upanja, hrepenenja, jezo, sanje. In vsi...

Tisk Naslov Po načelu aktivne humanosti

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Zdravje; 177.000 Stran: 28Površina: 2.770 cm2


Stran v zbirki:13

Avtor Tina Kralj

Teme zdravstvo

Povzetek...več Človek z veliko začetnico ... Kako so se razmere med brezdomci spremenile v zadnjem desetletju, odkar jih spremljate? To še nekoliko bolj vidimo v za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Gre za čedalje več ljudi, ambulantiki so še včeraj imeli urejeno življenje, prek noči pa povsem propadli in ostali brez...

Tisk Naslov Sem za pravično porazdelitev bremena

Zaporedna št.4



Stran v zbirki:14

Avtor Danica Rotar

Teme zdravstvo

Povzetek

...2015 se počasi izteka in medtem, ko mnogi že razmišljajo o obdarovanjih, mi dovolite, da sama izrazim HVALEŽNOST. Rada bi se zahvalila vsem zdravnikom , ki dneve in noči neutrudno pomagate družinske medicinemigrantom na meji in v zbirnih centrih po državi. Spomnimo se prvega vala beguncev, ki so jim zdravniki pomagali večinoma...

Tisk Naslov Čarobni organ

Zaporedna št.5



Stran v zbirki:16

Avtor Julia Petra Ujawe

Teme zdravstvo

Povzetek...rdečilo potem potuje v črevo, kjer ga bakterije »popleskajo« še z rjavo barvo. Bernard Aserkoff, dr. med., z gastroenterološkega oddelka bostonske splošne , pravi, da normalno iztrebljanje ne obstaja, samo povprečnobolnišnice. Povprečno je torej, da se iztrebite enkrat ali dvakrat dnevno; nekateri to počnejo pogosteje,...

3

Tisk Naslov Pomembne so potrebe bolnikov

Zaporedna št.6



Stran v zbirki:17

Avtor Silva Žontar

Teme zdravstvo

Povzetek...indeksa (Gi).Toje preiskava, s katero se ugotovi pretočnost krvi skozi večje arterije na nogah in rokah. Meritve bi opravljale patronažne sestre v matičnih , o rezultatih pa bi obveščali diabetologa dr. Camleka v zdravstvenih domovihSkofji Loki. Takšna meritev traja okoli 20 minut in če bi moral to vse opravljati zdravnik diabetolog,...

Tisk Naslov Kako zmanjšati škodo zaradi poznih diagnoz

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 18 Površina: 885 cm2


Stran v zbirki:19

Avtor Diana Zajec

Teme zdravstvo

Povzetek...vedenju) in kljub možnosti takojšnje preverbe zdravstvenega stanja, če se zgodi, da zaščita ostane pozabljena - s testiranjem. To je mogoče opraviti v za anonimno in brezplačno testiranje na omenjeni kliniki, pri osebnem ambulantizdravniku ali na katerem od testirnih mest, za katera se najpogosteje odločijo moški,...

Tisk Naslov Kdaj vključitev spolne vzgoje v šolski kurikul?

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 18 Površina: 278 cm2


Stran v zbirki:20

Avtor Diana Zajec

Teme zdravstvo

PovzetekIzzivi V 2016. začetek testiranja nosečnic - V pripravi nova strategija, za vse spolno prenosljive bolezni Ce si v dvomih, se testiraj - test ali je v organizmu virus hiv, ki ga je z danes res učinkovitim zdravljenjem mogoče povsem obvladati in preprečiti njegovo širjenje. Takšen je nasvet

Tisk Naslov Kar je res, je res, nori smo!

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Zarja; 117.000 Stran: 30 Površina: 247 cm2


Stran v zbirki:21

Avtor Majda Juvan

Teme zdravstvo

PovzetekZ vsakim dnem, z vsakim dokazom, da nimamo svoje pameti, se Slovenija bolj pogreza v morečo mlakužo svoje majhnosti in nepomembnosti. V svetu, ki je vse prej kot prijazen, v svetu, kjer vsak, ki ima minuto časa - s papežem na čelu - govori o tretji svetovni vojni, nekateri naši kot podlasice

Tisk Naslov Boli, da bi palec kar odrezal!

Zaporedna št.10



Stran v zbirki:23

Avtor Milka Krapež

Teme zdravstvo

PovzetekOperacija po klasični ali samoplačniški metodi? Izbočena prva stopalnica (hallux valgus) je najpogostejša deformacija stopala. Nadloga, ki postaja čedalje bolj moteča in tudi boleča, je pogostejša pri ženskah. Rešitev je operacija. Za odpravo deformacije s kirurškim posegom obstaja

4

Tisk Naslov Europarkova donacija za zdravje otrok in mladostnikov

Zaporedna št.11



Stran v zbirki:24

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

PovzetekČezmerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih sta čedalje večji problem tudi pri nas, in to bo skušal spremeniti projekt Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog. Vodja programa prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med., specialistka na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor,

Tisk Naslov Končno dodatni (in hitrejši) pregledi

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 4 Površina: 378 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 1. 12. 2015

Stran v zbirki:26

Avtor Nina Knavs

Teme zdravstvo

Povzetek...bolnikom v prihodnje vendarle dostopnejši. Tik pred koncem leta so na ministrstvu za zdravje in zdravstveni blagajni dosegli dogovor, po katerem bodo in koncesionarjem plačevali dodatno petino teh pregledov oziroma prvihbolnišnicamobiskov. Dodatni milijoni so na voljo Po trenutnih ocenah bi lahko velik del zastojev...

Tisk Naslov Previsok davek

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Vzajemna; 110.000 Stran: 39 Površina: 419 cm2


Stran v zbirki:27

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...tudi do zapletov in se pogosteje konča s smrtjo. V Sloveniji je smrtnost v zdravljenih bolnikov s bolnišnicipnevmokokno pljučnico več kot 10-odstotna, pri starostnikih je še višja. Zaradi pnevmokokne pljučnice je pri nas sprejetih v približno 6000 bolnikov na leto, od tega jih je od 60 do 70 odstotkov starejših... bolnišnico

Tisk Naslov Aids, beseda s prizvokom smrti

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 5 Površina: 699 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 1. 12. 2015

Stran v zbirki:29

Avtor D.R. , Anja Hreščak

Teme zdravstvo

PovzetekČetudi je testiranje na okužbo z virusom HIV preprosto, brezplačno in gaje mogoče opraviti tudi pri osebnem zdravniku in četudi je zgodnje odkritje ključno pri (o)zdravljenju, se posamezniki zanj ne odločajo pogosto ANJA HRESCAK Ze nekaj let velja, da aids ni smrtna bolezen, pač pa kronična

Tisk Naslov Deset let ambulante "kratkega roka"

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 17 Površina: 512 cm2

Rubrika, Datum Maribor; 1. 12. 2015

Stran v zbirki:31

Avtor Jana Juvan

Teme zdravstvo

Povzetek... Tako so namreč mislili ob ustanovitvi za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, a seje pokazalo, daje ambulantepotreba po oskrbi teh ljudi čedalje večja JANA JUVAN "Padel sem v komo. Pobrali so me...

5

Tisk Naslov "Popustila je temeljna preventiva"

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 12 Površina: 760 cm2

Rubrika, Datum Zdravje; 1. 12. 2015

Stran v zbirki:33

Avtor Alenka Ožbot

Teme zdravstvo

Povzetek...posebno mesto družinski zdravniki. Za diagnozo okužbe je namreč poleg dejavnikov tvegana treba prepoznati tudi glavne klinične slike okužbe s hiv. Zdravnik ima pri tem še posebej pomembno vlogo, ker bolnika družinske medicinenajbolje pozna in mu lahko zgodaj priporoči testiranje na hiv. Ima vlogo strokovnjaka zdravstvene...

Tisk Naslov Napeti živci in sproščena morala

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11.000 Stran: 19 Površina: 314 cm2


Stran v zbirki:34

Avtor Darja Kocbek

Teme zdravstvo

Povzetek...največjo vladno stranko SMC nečastno kot umik Mramorjeve mini davčne reforme je bilo dogajanje okrog odstopa začasnega generalnega direktorja največje v državi ljubljanskega kliničnega centra (UKC) Andreja Baričiča, bolnišniceki je bil še pred kratkim tudi najboljši kandidat SMC za zasedbo tega položaja za polni...

Neverjetna močglasbe v mediciniVeliko kirurgov med operacijami v operacijski sobi predvaja tiho glasbo. Vsi tikirurgi trdijo, da glasba sprošča napetost kirurške ekipe in tudi pomaga, dase pacienti sprostijo, ko čakajo na anestezijo. A ne le kirurgi. Matthevv Lee,dr. med. z rehabilitacijskega centra na inštitutu Rush v New Yorku pravi, da seje že večkrat izkazalo, da lahko glasba pomaga preprečiti resne zaplete medboleznijo, izboljšati pacientovo splošno počutje in skrajša bivanje v bolnišnici.Piše: Ivo Belan, dr. med.

Poleg standardne terapije se je izkazalo, daima glasba koristne učinke pri zdravljenjumigrenskih glavobolov. Bolniki so poslu-

šali svojo priljubljeno glasbo. Nedonošenčki inotroci, rojeni z nizko porodno težo, ki so bili vsakdan izpostavljeni pomirjujoči vokalni glasbi, soostali v enoti za intenzivno nego v povprečju le

11 dni v primerjavi s kontrolno skupino, ki je naintenzivni negi 16 dni.

KAKO GLASBA POMAGA?Nekatere študije kažejo, da lahko zniža visok

krvni tlak, izboljša bazalni metabolizem in hit-rost dihanja ter s tem zmanjša fiziološke odzivena stres. Glasbena terapija se izkaže kot posebejučinkovita na treh ključnih medicinskih področjih:

I • Bolečine, anksioznosti in depresijeGlasba Bacha, van Beethovna, Brahmsa ali

sproščujočega džeza je pomagala ženskam prilajšanju bolečin pri porodu. Bolniki z rakom sepogosto prepuščajo težkim mislim in se umikajov svoje bolniške sobe, nekateri celo nočejo go-voriti z zdravniki ali medicinskimi sestrami. Glasbapomaga vzpostaviti lažjo komunikacijo in spod-buja bolnike, da boljše sodelujejo pri zdravljenju.

>£ • Duševne, čustvene in fizične težaveV Šoli Ivvmount v Rockvillu (ZDA), kjer

skrbijo za mlade z razvojnimi težavami, od ču-

stvenih motenj pa do hujših motenj v razvojuter avtizma in učnih težav, opažajo uspeh, kiga dosega dodatna terapija petja in plesa. Tedejavnosti pomagajo otrokom, da se naučijoobveznega gradiva in usvajajo učne načrte.Zanimivo je, da večina resno prizadetih otrokobičajno ignorira druge vrste stimulacije, naglasbo pa se odzivajo.

•3 • Nevrološke bolezniIzkušnje in poročila nekaterih zdravnikov

kažejo, da se bolniki, ki trpijo za različniminevrološkimi boleznimi, ne morejo govoriti inse premikati, pogosto pozitivno odzivajo naglasbo in začnejo brundati ali celo poplesa-vati. Učinek glasbe pri teh bolnikih je odličen.Dobri odzivi na glasbo so še posebej razvidnipri bolnikih, ki so bili žrtve kapi in so visokestarosti.

Seveda se koristi glasbe ne omejujejo le nabolnike. Glasba lahko zagotovi užitek, zabavoin prijetno sprostitev in zdaj, kot kaže, tudi večzdravja v vsakdanjem življenju.

Glasba ni čarobna, vendar je lahko bodisi vbolnišnici ali doma, za mlade in stare, močnozdravilo, ki pomaga vsem nam.

Spletna trgovina za zdravo življenjeOdslej je mogoče prek naše spletne strani trgovina.zdravje.si ku-povati v naši novi spletni Trgovini za zdravo življenje. Ponujene sovam zanimive knjige, zdravilni pripomočki, izdelki za prijeten domin vrt, za osebno nego, pa tudi ezoterični izdelki in umetniške slikeiz energijske galerije. Ob vsaki knjigi in izdelku je natančen opis, obizdelku, ki vzbudi vašo pozornost, pa je skoraj vedno mogoče najtitudi članek, ki vam omogoča lažjo odločitev za morebitni nakup. Izbi-ra knjig in izdelkov se veča vsak teden.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zdravje 01.12.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 177.000

Stran: 18

Površina: 430 cm2 1 / 1


Doseg: 177.000 Kazalo

Stran: 18

Površina: 430 cm2

6

UpanjeOnkološki inštitut je mesto. Mesto polno ljudi.Majhnih, velikih, polnih, vitkih, z lasmi, brez las, zrutami, brez rut, s svojci pod rokami, brez svojcev,z nasmehi, brez nasmehov. Letališka zgradba,polna terminalov, polna ljudi. Ki čakajo. Predlaboratorijem. Pred ambulantami. Za kemoterapijo.Za obsevanje. Vsi nosijo isto zgodbo, z različnimiepizodami. Vsi gredo skozi iste strahove, upanja,hrepenenja, jezo, sanje. In vsi svojci doživljamo isto.Prepričana sem.

Nekaj izmenjanih besed nahodnikih ti natančno pove,da smo vsi na istem bregu.

Trpimo. Ni druge besede.Ampak med vsemi bolniki, ki

jih srečujem, nisem opazila mrkihobrazov. Nisem opazila mračnihpogledov in težkih misli. Vsi bolni-ki pridejo tja z namenom, da bi sepozdravili. »Ni plana B,« pravi mojfant. Ni, res ga ni. Le en načrt je. Inta je ozdravljenje.

Če malo posediš z bolniki, tiz veseljem pripovedujejo svojezgodbe. Le poslušati moraš znati.Tako sem spoznala gospo s Pri-morskega, ki pride vsak torek nakemoterapijo, z barvnim klobuč-kom s krajcarji. Nikoli ga ne sname.Zelo ji pristoji. Je obilna gospa, kiima tako močno karizmo, dajo za-čutiš takoj, ko vstopi v čakalnico.

Prvič, ko sem jo videla, je pri-povedovala zgodbo iz svoje vasi.Povedala je, da hodi vsako sončnodopoldne v vaški lokal kvačkat inpopit kavo. Da je to njen ritual. Pritem opazuje ljudi in se malo tudijezi. Rekla je: »Ma oštja, najbolj mejezijo ženske, ki so zdrave in seukvarjajo s samimi neumnostmi.Kaj bi dala, da bi bila na njihovemmestu in bi bilo testo, ki ne vzhaja,moj edini problem.« In pove, da ješla nekega dne znova na kavo inkvačkanje, ko je srečala soseda, ki

ji je rekel: »Ja, kaj se pa tako šemiš

s tem klobukom?!« Pravi, da jo jeprijela sveta jeza. Tako sveta, da gaje mahnila okoli ust. Presenečenjezazijal vanjo, ko je ta odvrgla svojklobuk in pokazala svojo golo glavo in zasikala vanj: »Šemim,kaj? Raka imam, ti kreten!« in si klobukpoveznila nazajna glavo.

Moški jeprebledel inodšel dalje

»Prvič semudarila kogarkoli,« je nadaljevala svojo zgodbo, »in dobro mi jedelo.« Vsi v čakalnici smose zasmejali. Takšno očiščenje jebilo. Pa jo vpraša soborka na se-dežu: »Pa v cerkev kaj hodite?«Primorka jo je pogledala z velikimiočmi: »Po kaj pa? Toliko sem prosi-la Boga za milost in zdravje, da mije raka vrnil dvakrat ...«Takratsmovsi utihnili,

»Le to bi rada, da še kdaj pose-dim pred svojo hišo, brez hudihmisli o bolezni, da nastavim obrazsoncu in se sprehodim po svojihnjivah, da zaspim v blaženem miruin vem, da je boj za menoj.« Vsi sovedeli, o čem govori.

Druga je bila mati drobnegain krhkega dekleta, starega nek-je nad 30 let, z modro ruto okoli

glave. Ta ni govorila. Le držala seie svoie mame in obračala oči k

tlom. Mama jo je ves časspraševala, če jo zebe,

če je žejna, če bozmogla. Gledali

smo stran. Pre-več je bolelo.Ne bi smelobiti tako. Če že,vsaj nasprotno.

Moja prija-teljica Maja, ki je

zaradi raka izgubilaočeta, meje vprašala,

ali na onkološkem srečamveliko znancev. O ja, Maja, srečam,toliko, da me boli srce. Nasmehnilase je. »Povsod je,« mi je rekla, »tarak, povsod.«

Ko smo prišli prvič na onkolo-škega septembra letos, je moj očesrečal dobrega znanca, ki je po-vedal, da se zdravijo on, njegovažena in njegov oče. Vsi trije hkrati.In imajo isti termin za kemoterapi-jo.

Jaz sem srečala mamo hčer-kinega sošolca. Mlajšo od mene.Močno sva se objeli.

Srečala sem znanko iz podjetja,s katerim delamo.

Sošolko mojega nekdanjegamoža.

Mesto znancev. Z istim ciljem.Če cilj sploh je.

Našo družino je bolezen dohi-tela letos avgusta. Nepričakovano.Nam spodsekala noge, odvzelazrak in nas povezala na način, kotsi ne bi nikoli mislila. Pa smo bili žeprej povezani. A zdaj smo zveza-ni z upanjem. Ki je močnejše odvsega.

Upanja vam podarjam. Vsemvam. Ki veste, skozi kaj gremo.Vsem vam, ki menite, da se vamkaj takšnega ne more zgoditi. Dase to dogaja drugim. Upanja vamdajem. Da ne boste klonili. Če sevam bo zgodilo. Če se bo zgodi-lo vašim ljubim. Tistim, ki ste v istizgodbi ..., ponujam čuteče srcein prijazne objeme. Ker je to vse,kar potrebujete, da se prebijeteskozi. Za vse drugo poskrbi me-dicina. Vsi pa potrebujemo lju-bezen, oporo, podporo, objeme,poljube, pogovore. Potrebujemodrug drugega.

Upanje naj bo! Srčno upanje.In ne bojte se tistih, ki so zboleli.

Pogovarjajte se z njimi. Spijte kavoz njimi. Obiščite jih. Hvaležni vambodo. Potrebujejo vas. Ne bežitestran. Vi ste zdravi. Vi boste že pre-nesli.

Upanja!

' ' Za vse drugoi poskrbi medicina.

Vsi pa potrebujemoljubezen, oporo, pod-

poro, objeme, poljube,pogovore. Potrebuje-

mo drug drugega —

Piše: Alenka Mirt

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 417 cm2

7

■ intervju Ninna Kozorog, zdravnica, računalniška programerka, matematičarka inJjj&tiAA/fŠjfefei

- rj^j^HHSulgggjjlzjJuj. f laaaaati^raazZ

'mmMMMMm&m Wmm\\\ a\ 'HaaaaaaaaH /M' '.JHkz**!* JHH f i/kiij^^^^^^^^^K .jfc. Ammmmm\mW m^mmmml AmMMMMMMMMmAm^...........................HhL^^miHik MmmmmmMmWmMMMmW' jMMMMMMMMMMMMMmt.Amm\mm\mmimF' .^^^^^^^^H^....^..zazazazazazazHK^Ht MMMMmT^M^mF Am^^^m^f^l^m^mMM.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 28

Površina: 2.770 cm2 1 / 6



Stran: 28

Površina: 2.770 cm2

8

Res je takšna, kot smo si jopred pogovorom zamislili.Nasmejana, dostopna, zeloneposredna, prava Ninna(z dvema n-jemal). Prišla jepo dežurstvu in dodatnempopoldanskem sestanku, patega ni bilo niti videti niti čutiti.Sonček pač, kot ji pravijomariborski brezdomci. NinnaKozorog, nasmeji se tudi naHumijevo Ninno, je posebnamlada ženska, s katero se,tudi kritično, a z optimizmom,

poslavljamood starega invstopamo vnovo leto.

Piše: Tina KraljFoto: Peter Irman

Vaša mama je pediatrinja. Kako vasje zaznamovalo, da ste odraščaliv zdravniški družini? Raziskaveso namreč pokazale, da so otrocizdravnikov pogosto zelo prikrajšani -za čas, ki ga lahko preživijo s starši ...Mislim, da meje to zaznamovalo s pozitivnega

i/idika, saj sem že pri odločanju za študij vedela,kakšno je življenje zdravnika. Mama me sicer ni-koli ni spodbujala pri odločitvi za medicino, prejnasprotno, a sem jo kljub temu sprejela. In za delov zdravstvu seje odločil tudi moj brat. Zakaj pravmedicina? Ker mi to delo ponuja možnost ude-janjiti svoj altruizem. Pa tudi vedno se mi je zdelazelo zanimiva.

Vendar vam ni »zadostovala«. Kaj jebotrovalo odločitvi za vzporedni študijin zakaj prav kombinacija medicinein računalništva (FERI, Fakultetaza elektrotehniko, računalništvo ininformatiko Maribor)?(smeh) Kot vedno pravim, imamo levo in des-

no polovico možganov, sama pa sem študirala zavsako po malem. Krivično bi bilo reči, da medicina

ni zahteven študij, vendar me je že od gimnazijeprivlačilo tudi računalništvo, zato se mi v resnicini zdelo nič posebnega, če oboje združim. In ressem oba študija lahko združevala - če je bilo vmedicini ogromno faktografije, je bil študij na FE-Rl-ju toliko bolj logičen.

Kako so se kolegi študentje inprofesorji odzivali na to kombinacijo?Zelo sem hvaležna kolegom na FERI-ju, s kate-

rimi sem se vedno lahko dogovorila za menjavo vskupini ali zamik testa, da sem tako lažje združeva-la oba študija. Tudi z vsemi profesorji na tej fakul-teti sem imela resnično dobre izkušnje. Žal tegane morem reči za vse profesorje na medicinski fa-kulteti. Tam je še vedno utrjeno splošno prepriča-nje, da medicina zahteva celega človeka, in semtežko razložila, da z dodatnim študijem manj nisinič manj »cel človek«, kvečjemu še bolj cel . . .

Zakaj znotraj medicine ravnonevrologija?Ker se mi je to zdela prava izbira za povezo-

vanjem svojega medicinskega in računalniškegaznanja. Nevrologijo v prihodnosti čaka silovit ra-zvoj in tudi zato me privlači.

Kako vidite svojo profesionalnoprihodnost v slovenskem zdravstvu?Upam, da se mi bo po končani specializaciji od-

prla kakšna možnost raziskovalnega dela, da bomlahko uporabila vse znanje, ki ga imam, torej ne lestrogo medicinsko. Ne bi rada ostala v le eni veji.

Pa vam znanje na več področjih mordaže zdaj pride prav?Pri vsakodnevnem delu žal prav nič, razen

takrat, ko »crkne« kakšen tiskalnik (smeh). Slove-nija nima pravih delovnih mest za vse nas, ki smomultidisciplinarni. V službi sem le specializantkanevrologije.

Ali so vam vaša izobrazba in izkušnjev Sloveniji v prid oziroma drugače -se k(d)aj bojite, da vas bodo mordazavračali prav zato, ker znate preveč,če pustiva ob strani, da ste ob tem šeženska?Vedno je lažje nekomu, ki je povsem povpre-

čen in sledi množici. Ne pravim, da sem nadpov-prečna, dejstvo pa je, da se s svojim multidiscipli-narnim znanjem od te množice razlikujem. In tozna biti težava, ja. Vendar me za naprej ne skrbi,tako ne bi nikamor prišla.

Razmišljate o odhodu v tujino?Ja, tudi o tem razmišljam. Vendar upam, da se

bodo pri nas odprle možnosti za delo, ki združujeveč različnih znanj. Če se ne bodo, bom sevedasledila svojim ciljem.Ti so lahko uresničljivi že zeloblizu, v sosednji Avstriji.

Ste tekmovalni?Ne morem reči, da nisem, vendar svojo tekmo-

valnost preizkušam na športnem področju. Radapreverjam, kako dobro znam udariti z loparjempo žogici pri badmintonu ali kdo me lahko prehitina kolesu.Tekmovalnost na strokovnem področjuse mi zdi skrajno nestrokovna.

Izhajate iz prve generacije študentovmariborske medicinske fakultete. Zakajniste šli študirat v Ljubljano in kakomočno je rivalstvo med mariborskimiin ljubljanskimi študenti medicine terpotem tudi zdravniki?Ko sem se odločala za študij, me je pritegnil

program v Mariboru, kjer so obljubljali več prak-tičnega dela in študij po finskem modelu. Pa tudiv samo mesto sem se takoj zaljubila.

Sicer mladi zdravniki kolege iz Ljubljane dobre-osprejmemo, enako kot oni nas. Res pa je znanorivalstvo med starejšimi kolegi iz obeh mest, fakul-tet in kliničnih centrov. Sama verjamem, da zreliljudje vedno najdejo pot za sodelovanje, ne gledena to, od kod prihajajo. Res pa je tudi to, da namsistem v tej naši mali državi omogoča kupčkanje.Zato menim, da potrebujemo nacionalno strate-gijo, ki bi nas bolj silila k sodelovanju.

S kolegom Jurico Ferenčina sta želeta 2008 v okviru študija medicineraziskovala korupcijo v zdravstvu vSloveniji. Kaj sta ugotovila in kakobi svoja dognanja lahko povezali zzdajšnjim stanjem?Takrat sva želela dokazati, da na zdravstve-

nem področju ni več korupcije kot na drugihpodročjih. Zagovarjala sva tezo, da če lahko na-takarju ali frizerki za dobro opravljeno storitevdamo napitnino ali darilce, zakaj naj bi bilo toprepovedano, ko za nas dobro poskrbi zdravnik.Pozneje seje seveda izkazalo, da ne govorimo leo kakšnih kavah ali čokoladah za zahvalo. Obža-lujem, da so odločitve in dejanja posameznikovpovzročili škodo celotnemu zdravništvu pri nasin tudi nam, ki zdaj začenjamo svoje aktivno delov zdravstvu. Želim si, da bi ljudje vedeli, da nismovsi zdravniki takšni.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 28




Stran: 28


9

Kaj je vaše vodilo pri delu z bolniki?Bolnika strokovno, korektno in prijazno obde-

lati v danem časovnem okviru.Torej biti dostopnain hkrati zelo strokovna. Res pa je, da sistem tegapogosto ne omogoča, pa tudi, da znajo bolniki tomejo prestopiti - ko ob ponujenem prstu zagra-bijo za roko in hočejo še več.

Kaj je pri vasemdelu najteže, kajvas kot zdravniconajbolj bremeni?Najbolj se bojim ne

zaupanja ljudi, bolnikov.Številni že na pregled pridejcnezaupljivi, v strahu pred morebi-tnimi zdravnikovimi napakami. Nihčepa ne pomisli, da je tudi nas strah, ali bomo vsevedeli, sprejeli vse ustrezne in pravilne odločitve.Premalo je zavedanja, da seje motiti človeško, tudipri zdravnikih. Saj se vendar ne motimo zanalašč,ali ker smo leni. In zelo obremenjujoče je delatipod takšnim pritiskom. Da ne bo pomote - ne pri-čakujem, da naj bi nas bolniki gledali kot bogove vbelem. Morda pa nam vendarle lahko zaupajo, dase v času dolgoletnega študija in potem speciali-zacije nekaj stvari le naučimo . . .

Kako je nastajalo društvoHumanitarček?Humanitarček je leta 2010 nastal kot odgovor

skupine prijateljev na slabe izkušnje v drugih hu-

manitarnih društvih. Nekega dne smo se ob kavispraševali, ali mora pri nas humanitarno društvores delovati le napol transparentno, in odgovorilismo si, da ne in da bomo mi delali drugače. Dru-štvo Humanitarček je ustanovilo pet ljudi. Zdajnas je več, nekoliko smo se tudi zamenjali, vendarostajamo na začrtani poti.

V Humanitarčku načeloma ne zbiratedenarja. Zakaj takšna odločitev?Zdelo se nam je, da glede na krizne razmere, v

katerih smo se zbrali v društvu, številni, ki bi sicerradi pomagali, pa nimajo denarja za to, potrebujejonačin in pomoč, kako to narediti. V resnici je lahkozelo preprosto in transparentno: če pospravim svo-jo omaro z oblačili, lahko pomagam nekaj ljudem ...

Denarja za svoje delovanje ne zbiramo. Člana-rine nimamo, tudi tekoče stroške poravnamo izlastnih žepov. Pri tem bomo vztrajali, dokler bo šlo.Tudi pri projektu omogočanja toplih obrokov zastarostnike, ki je izjema in v okviru katerega zbiramodenar, gre vsako nakazilo v celoti in izključno le za

tople obroke. To je akcija Star sem, a jem, v okvi-ru katere zagotavljamo tople obroke za

ljudi, starejše od 75 let, ki živijo samiin si ne zmorejo več skuhati ali

plačati toplega obroka. Tenato naročimo pri lokalnihponudnikih, ki našim sta-rostnikom v okviru našegaprojekta topel obrok do-stavijo trikrat tedensko inob praznikih.

Zakaj ne vsak dan?Ugotovili smo, da je bolje

zagotoviti dostavo hrane čimdlje, torej dve leti, kot za pol krajši

čas. Pa tudi, da so porcije dovolj velike,da jih je mogoče razdeliti prek dveh dni.

Kako najdete starostnike, kipotrebujejo tovrstno pomoč?Prek območnih socialnih služb, pa tudi naša

mreža seje v teh nekaj letih široko razvejala in zamnoge nam povedo naši člani, podporniki, neka-kšni ljudski informatorji. Seveda potem pri vsakiosebi stanje preverimo.

Pri tej akciji resnično lahko pomagavsak med nami, tudi tisti, ki nis(m)o steh območij. Kako?Vse informacije boste našli na naši spletni stra-

ni www.humanitarcek.com. Cena enega obroka

je 2,75 evra. Ko naberemo dovolj sredstev za dveleti, poravnamo znesek za starostnika, ki je ogro-žen in na našem seznamu.

Zakaj filozofija nezbiranja finančnihsredstev pri drugih projektih? Vendarlevečina ljudi najlaže in najhitreje danekaj denarja ...Res je. Decembra, ko so ljudje bolj radodarni,

mi številni ponujajo denar, češ naj sama nakupim,kar naši uporabniki potrebujejo. Vendar vsakogarzavrnem, naj to stori sam. Če ponuja deset evrov,s katerimi naj bi kupila deset zobnih ščetk, naj tostori sam in nam jih prinese.

Ampak to je teže, potem tvegate, daostanete brez...Gre za načelo aktivne humanitarnosti. Vsakdo,

ki to seveda finančno zmore, se lahko usede za ra-

čunalnik in nakaže denar. Mi spodbujamo dejanja,akcijo. In lahko povem, da nas je velikokrat pre-senetilo, kako težko se nekateri spravijo k nakupustvari za druge, čeprav gredo v resnici nekajkrattedensko v trgovino in bi jih kupili mimogrede.

Vas to res čudi? Saj smo vendarnagnjeni h komoditeti ...Pravzaprav ne. A čeprav nam je že marsikdo

predlagal, da bi na naši spletni strani vzpostavilinekakšen program, spletno trgovino, prek katerebi torej vsak, ki želi darovati, kupil stvari, ostajamoglasni zagovorniki in podporniki »aktivne« pomoči.

Decembra smo. Znova je čas za vašotako rekoč paradno akcijo 30 dni za 30srčnih dejanj.Res je. 2e prvo leto je bil odziv na to idejo iz-

jemen, lani pa smo doživljali pravi bum. Na Face-booku smo imeli več kot 2000 sledilcev, pri čemerne govorim o tistih, ki so nas »le« všečkali, ampaktistih, ki so na našem zidu objavili posnetke svo-jih srčnih dejanj ter se nam oglasili po elektronskipošti in v zasebnih sporočilih. Zato zdaj pravimo,da je naša akcija postala nekakšno decembrskogibanje drobnih srčnih dejanj, ki so izvedljiva pov-sod, v službi, doma, kjer koli, ne glede na stanje natekočem računu. V resnici gre po večini za dejanja,

ki so pravzaprav samoumevna, ki bi morala bitivsakdanja, pa jih ne naredimo. Na primer - dan,ko se odločimo, da bomo prijazni prav do vseh,tudi tistih, ki nas jezijo. Ali dan, ki ga namenimostarejšim ljudem. To pomeni pomoč pri nošenjuvrečk starejši sosedi, obisk dedka, prijazen klepets starostnikom v domačem okolju. Imamo tudi

mmtJ ArnJSAm. ~lPf ž:iii.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 28




Stran: 28


10

dan, ki je namenjen oproščanju - datorej nekaj nekomu oprostimo in tetudi povemo.

Torej so akcije povečini povezane zmedosebnimi odnosiin njihovo krepitvijo?Tako je. Zlasti z odnosom, ki

(naj) ga imamo s starejšimi, inva-lidi, drugačnimi ...

Kako bodo letos potekalibrezplačni objemi?Po vsej Sloveniji. Začeli bomo 22. decembra

ob pol petih popoldne, vsi hkrati v več različnihmestih po državi. Delili bomo objeme mimoido-čim in tako širili toplino.

Kako se lahko vključimo v akcijo 30 dniza 30 srčnih dejanj?Zelo preprosto. Vsak večer na naši Facebook in

spletni strani napišemo, kaj je dejanje prihodnje-ga dne. To ne pomeni, da je treba opraviti pravvsa in da vam bomo sledili kot nekakšnapolicija. Vsak se odloči, kolikor zmorein želi. In lani so nam mnogi potarnali, da jim je žal, da so za akcijo izvedeli šele konec meseca

Kako to napolni vaš december?Zelo. Res so moji decembri prav s to akcijo

zelo naporni, a jih imam zelo rada. Pravzaprav jeto dvoje kar povezano.

Posebna skupina društvaHumanitarček so takoimenovani MS Humijioziroma osebe z multiplosklerozo. Kdo so to in kako

jim pomagate preostaliHumiji?Prek svojega dela sem spoznala šte-

vilne bolnike z multiplo sklerozo. Potem smo jihnekako vzeli pod okrilje našega društva. Lani smoob pomoči pokrovitelja iz vrst farmacije tudi orga-nizirali skupen dogodek, namenjen ozaveščanjuo multipli sklerozi. Zavedanju, da osebe s to bo-leznijo ne prepoznaš, ko skupaj z drugimi, deni-mo, klepeta ob kavi. Ker med nami ni razlik, ker sotudi oni prav tako lahko aktivni člani naše družbe.

Brezdomci so na neki način vaši žeod začetka študija. Naša Sončica vampravijo.Res je. Stanujem pri Magdalenskem parku in

vsako jutro grem mimo njih. Zanimajo me njiho-ve zgodbe, zbiram jih že skoraj desetletje, in že odnekdaj vem, da je dan mogoče polepšati tudi zdrobnimi stvarmi. Na primer s študentskimi boni,ki jih je mogoče zamenjati za kakšen sendvič. Se-veda niso bili vsi odzivi pozitivni, ampak tudi vsi»domni« ljudje, tisti, ki imamo svoj dom, nismo

enaki. Nekateri se odzovejo tako, drugi drugače,enako je z brezdomci. Nekaterim sendvič ogrom-no pomeni, drugim nič.

(Z)godbe z roba. Kdaj bodo izšle, kdajjih bomo lahko brali?Upala sem, da mi bo to uspelo že letos. Vendar

ima tudi moj dan le 24 ur, zato se ni izšlo. Raču-nam, da jih bom lahko Izdala najpozneje čez letodni.

Kako se vas te zgodbe dotikajo in kajvas je najbolj presunilo?Mislila sem, da se me bo vse to vsako leto manj

dotaknilo, pa ugotavljam, da se me vsako letobolj. Morda zato, ker vsak dan znova ugotavljam,kako tanka je meja med tem, da se tu in zdaj po-govarjamo ob kavi, in tem, da bo jutri vse druga-če. Pa tudi to, na koliko dejavnikov v življenju, kiodločajo o tem, ne moremo vplivati.

Svoje stiske predelujem na različne načine,predvsem prek športa. Vendar si kljub temu pus-tim, da se me dotakne. Tisti trenutek, ko se me nebo več, se bom umaknila, saj takrat ne bom večČlovek z veliko začetnico . . .

Kako so se razmere med brezdomcispremenile v zadnjem desetletju,odkar jih spremljate?To še nekoliko bolj vidimo v ambulanti za ose-

be brez zdravstvenega zavarovanja. Gre za čeda-lje več ljudi, ki so še včeraj imeli urejeno življenje,prek noči pa povsem propadli in ostali brez vsega.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 28




Stran: 28


11

Opozarjate tudi na skrito, prikritobrezdomstvo. Za kaj gre, kdo so tiprikriti brezdomci?To so zlasti ženske, ki se selijo od moškega do

moškega, ker potrebujejo streho nad glavo. Patudi moški, ki se selijo od kolega do kolega zaradienakega razloga. Gre za ljudi, ki prek dneva delu-jejo tako rekoč normalno, zvečer pa nimajo kam.

Kako jim pomagati?To je treba vprašati odločevalce v Ljubljani . . .Kaj pa vam sami povedo? Kaj bipotrebovali, kakšno spodbudo?Težava je, da jih večina niti ne prizna, da so

nekako izpadli iz sistema. In če tega človek neprepozna, ne pride po pomoč. Vendar bi se obtem vrnila h klasičnim brezdomcem, torej ljudemna ulici. V nasprotju s pogostim splošnim prepri-čanjem niso vsi zasvojeni ali alkoholiki, ki tako intako ne želijo delati. Nikakor. Med njimi jih je veli-ko, ki bi radi delali, ki iščejo službo. Ampak kdo bozaposlil človeka, ki ima enega od obeh prijavljenihstalnih naslovov, ki jih vsi v Mariboru poznamo?Vprašanje je treba rešiti sistemsko.

Od kdaj kot prostovoljka sodelujete vambulanti za osebe brez zdravstvenegazavarovanja, ki deluje v okviruNadškofijske Karitas v Mariboru?Že nekaj let, vodim pa jo od lanskega januarja

dalje. Prav minuli mesec (30. novembra) smo zaz-namovali desetletnico delovanja.

Kdo hodi v to ambulanto?Predvsem vsi ljudje brez osnovnega zdravstve-

nega zavarovanja, to so azilanti, prosilci za azil,Romi, brezdomci, propadli podjetniki ... Velikoimamo tudi tistih, ki sicer imajo osnovno zdra-vstveno zavarovanje, a živijo na socialnem robu insi ne morejo privoščiti doplačila terapij, ki sodijov dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Na primerkronični bolniki s povišanim krvnim tlakom, slad-korno boleznijo, ki bi za svoje mesečno zdravlje-nje morali doplačati 50 ali 60 evrov, pa že takoživotarijo z 250 evri pokojnine. Mislim, da je tovprašanje, ki ga moramo razrešiti na državni ravni.Gre za ljudi, ki ne sodijo niti k nam niti v sistem,potrebujejo pa pomoč.

Kakšne so potrebe vaših bolnikov?Prihajajo s povsem enakimi težavami kot vsi

drugi k svojim družinskim zdravnikom, le da našipridejo k nam pozno, ko so že v zelo slabem sta-nju, ko je res hudo.

Kdo lahko pride, morate koga zavrniti?Načeloma ne zavrnemo nikogar, razen tistih, k'

imajo urejeno zdravstveno zavarovanje.

Tudi ti prihajajo k vam?Tudi. Pri nas pač ni čakalne vrste ... (smeh) A

imamo sistem, kako jih prepoznati in poslati tja, ka-mor sodijo. Pa ne gre toliko za to, da jih ne bi želelipregledati, takšno ravnanje od nas zahteva zakon.

Kako je odprta ta ambulanta, kolikozdravnikov vas dežura v njej in kolikobolnikov dnevno ali tedensko pride?Vsak dan. Preglede izvajamo po urniku po-

poldne ali dopoldne. Enkrat do dvakrat me-sečno pride tudi zobozdravnik. V prihodnjenameravamo vzpostaviti sistem specialističnihambulant, letos smo uspešno končali projektsistematičnih pregledov naših stalnih bolnikov,to so zlasti mariborski brezdomci.

V petletnem zajetem obdobju do septembraletos je bila naša glavarina 2461 bolnikov. V regi-stru prostovoljcev zdravnikov je 42 zdravnikov,5 zobozdravnikov in 1 okulistka, trenutno je ak-tivnih 19 zdravnikov, 2 zobozdravnika in 1 oku-

listka. Število bolnikov niha glede na sezonskaobolenja.

Kako ljudem v okviru ambulantepomagate še drugače?Kerje ambulanta pod okriljem Nadškofijske Ka-

ritas, pri vsakem novem bolniku poleg ugotavlja-nja njegovega zdravstvenega stanja preverjamotudi, zakaj se je znašel pri nas, zakaj je izključen izzdravstvenega sistema. Nato zanj s pomočjo soci-alne in pravne službe iščemo možnosti, kako ga vsistem vrniti. Prav to je namreč naš dolgoročni na-men, zmanjševanje števila naših bolnikov, ki bi jimpomagali nazaj do zdravstvenega zavarovanja, nenjegovo povečevanje.

Na kakšen način izbirate pomočipotrebne ali drugače - kako ste se učiliin se učite prepoznati tiste, ki pomočpotrebujejo in želijo, kako pogosto paste ob tem razočarani, ker vas tudi kdozavrne?Jaz pravim, da pomoči potrebne vedno prepoz-

naš po očeh. Velikokrat se v okviru društva srečamoz ljudmi, za katere nam preverjeni viri povedo, da

Ninna Kozorog je zlata maturantka Gimnazije Celje Center. Po končani gimnaziji leta 2004 seje odločila za študij medicine, in sicer skupaj s prvo generacijo študentov Medicinske fakulteteUniverze v Mariboru. V drugem letniku je vpisala vzporedni študij na Fakulteti za elektrotehniko,računalništvo in informatiko (FERI), smer programska oprema. Pred skorajšnjo doktorico mate-matike in magistra bioinformatike sta še dve leti kroženja v okviru specializacije iz nevrologije.Humijeva Ninna je predsednica humanitarnega društva Humanitarček in vodja ambulante zaosebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja Nadškofijske Karitas Maribor. Zgodbe sloven-skih brezdomcev od Kopra do Murske Sobote je zbrala v knjigi, ki bo izšla prihodnje leto. Svojoenergijo sprošča skozi adrenalinske športe in kolesarjenje - kolo ima spravljeno kar v spalnici,zna pa se tudi umiriti ob knjigi, morju, v gorah ali na mirnih sprehodih. Je kofetarica z vsem srcem.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 28




Stran: 28


12

pomoč nujno potrebujejo, pa jo potem zavrnejo.In vedno je takšno zavrnitev težko sprejeti. Vendarmoramo spoštovati tudi takšno osebno odločitev.Res pa pomoč tudi njim nekoliko »vsilimo« z našodecembrsko akcijo postavljanja skrivnih božičnihdreves, pod katerimi so darilca . . ,

Sicer pa to, kdo potrebuje in želi pomoč, iz-vemo hitro, saj se pogovarjamo zelo neposred-no. Seveda ob tem vedno poskrbimo za zaščitoosebnih podatkov, tudi pri fotografijah smo zeloprevidni. Mislim, da smo s takšnim pristopom vnašem okolju vzpostavili dobro zaupanje, ki gaohranjamo tudi zdaj, potem ko smo letospostali zelo medijsko izpostavljeni.

Kako doživljate Slovencein dobrodelnost, pa tudiprostovoljstvo? Kakodobra je ta povezava?Decembra bo vsa Slovenija

zelo dobrodelna. Tako kot povsod drugje po svetu, nič drugačninismo. Vendar se ta humanitarnostpotem do sredine januarja razpolovi in dekonca prvega meseca skoraj povsem upade. Oprostovoljstvu pa imam mešano mnenje. Prav vzadnjih mesecih, pri pomoči beguncem, ki zdajprehajajo našo državo, smo pogosto opaziliprostovoljstvo iz neke samopromocije, ker je topač zdaj nekakšna moda, ne pa zaradi notranjihvzgibov. Kar nenadoma so izrazito humanitarnipostali tisti ljudje, ki so še včeraj zmerjali »do-mače« brezdomce. Morda bo kdo ocenil, davzgibi niso pomembni, da šteje le dodaten parrok. Vendar ni tako. To se pozna. Zato v društvunimamo nobene omejitve, ampak spodbuja-mo k aktivnemu prostovoljstvu tiste in takrat,ko to začutijo.

Danes (na začetku novembra) svase dobili nekoliko pozneje kot sprvanačrtovano, ker ste po dežurstvu vslužbi imeli še sestanek glede pomočibeguncem. Kako sodelujete pri temin kakšno je vaše mnenje o zdajšnjibegunski krizi?Na teren odhajam kot humanitarka, zdravnica

in predstavnica civilne zaščite. Ter kot Ciovek. Žeod vsega začetka poudarjam, da smo vsi ljudje, ins tega vidika tudi pomagam, ne glede na lastnomnenje o vsem skupaj. Dejstvo je, da problem jein da ob pomanjkanju vseevropske strategije skrbza gladek tranzit prek države temelji predvsem nanevladnih organizacijah.

Kakšna je Ninna Kozorog, kako bi sesami opisali?Ninna z dvema n, ki je zelo radovedna, ne

zmore biti pri miru niti pet minut in ji po žilah tečekava. Takšna sem bila že kot otrok- naprej mejegnala radovednost, od nekdaj me zanima ogrom-no stvari, zelo veliko sem brala.

Kaj spravi Ninno v slabo voljo?Zagotovo, če mi zjutraj zmanjka časa za kavo

(smeh)! Pri ljudeh pa dokazovanje svojega prav,ne glede na posledice, ozkoglednost, pa tudi

onemogočanje drugega brez pravegarazloga, zanalašč. Sicer pa mislim, da

sem precej pozitivna osebnost.

Koliko časa vam sploh ostane za stvari,ki jih radi počnete (le) zase?Veste, si ga kar vzamem. Sicer pa tudi številne

akcije, ki jih izvajamo v okviru Humanitarčka, ču-tim kot svoj hobi.

Svojo življenjsko filozofijo oziroma svoježivljenjske mejnike ste si dali tetovirati.Tako imate kar na lastni koži (z angleškimiizrazi) zapisane besede zaupanje, upanje,sanje, vera, moč. Še kaj manjka?Bomo videli, kaj bo prineslo življenje. Ned-

vomno bi me najbolj ponazarjala svoboda,

za katero sem sprva mislila, da bo na vrsti pokončani specializaciji. Vendar zdaj menim, dabo prostor zanjo šele takrat, ko se bom zaresv celoti prenehala obremenjevati z mnenjemdrugih. No, zagotovo še načrtujem, da bo ne-koč na levem prstancu vtetovirana brezmej-nost {ang. infinitv).

Ali se je odnos okolice - tako tistih,ki potrebujejo pomoč, kot drugih- do vas v tem letu, ko ste postalizelo prepoznavni po vsej Sloveniji,spremenil?Zdaj zagotovo vsi vedo, da sem res Ninna z

dvema n (smeh). Mislim, da so pred tem tudi

nekateri moji sodelavci mislili, da gre v resniciza tipkarsko napako! Sicer pa ml je medijskaprepoznavnost prinesla predvsem sposob-nost, da zdaj bolj in lažje ločim med velikimi inmajhnimi ljudmi. Veliki so - ali pa smo - tisti,ki sočloveku ob uspehu sežemo v roko. Majhnipa tisti, ki ob tem hitro vržejo pod noge še dvepoleni ... Ampak, tako pač je in naučila semse to sprejemati. Pomembno je, kaj je z mojoprepoznavnostjo pridobilo naše društvo. Ne leobčutno več podpornikov in nekaj donatorjev,zlasti so nas spoznali tisti, ki potrebujejo našopomoč.

. I V Sloveniji je: registriranih 4015

, I brezdomcev. V Lju- 1

bljanijihje nekaj več kot700, v Mariboru 459,

"I torej glede na velikost' i mesta občutno več ~ L

'~kot v prestolnic' *"

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 28




Stran: 28


13

Sem za pravičnoporazdelitevbremenaLeto 2015 se počasi izteka in medtem, ko mnogi že razmišljajo oobdarovanjih, mi dovolite, da sama izrazim HVALEŽNOST. Rada bise zahvalila vsem zdravnikom družinske medicine, ki dneve in nočineutrudno pomagate migrantom na meji in v zbirnih centrih po državi.Spomnimo se prvega vala beguncev, ki so jim zdravniki pomagalivečinoma brez dodatne pomoči in ob svojem rednem delu, neredkotudi z opremo iz lastne ambulante, s svojimi zaščitnimi sredstvi invečinoma brez ustreznega toplega obroka.

A prvi val je odšel in za njim prihajajo ved-no nove skupine, med katerimi je še večpotrebnih pomoči. Zaščitna oblačila in

tehnično opremo večinoma zagotavljajo lo-kalni zdravstveni domovi. Posamezen zdravnikdružinske medicine dnevno oskrbi povprečnoveč kot 100 bolnikov, vključno z otroki in no-sečnicami. Da bi delo potekalo čim bolj učin-kovito, so se povezali s policijo in organiziralidispečersko službo za obravnavo nujnih stanj.Vpeljati so morali tudi sistem sodelovanja invključevanja rednih služb nujne medicinskepomoči.

Ob največjih naporih, ki jih zdravniki dru-žinske medicine vlagate v zdravstveno obrav-navo beguncev, pa redno zagotavljate tudizdravstveno oskrbo lokalnih prebivalcev. Sa-moorganiziranost zdravstvenih služb je torejvredna vse pohvale. Morda pa bi bilo smisel-no uskladiti obremenitve, ki so jim izpostav-ljeni zdravstveni delavci. Tako ekipe ob večjihobremenitvah (ob prihodih in odhodih večjihskupin beguncev) delajo po več ur zdržemain na nekaterih območjih celo neprekinjeno12 ur. Po drugi strani pa nekatere ambulante

in zdravstveni domovi sploh niso vključeni vzagotavljanje zdravstvene pomoči beguncem.V posameznih lokalnih okoljih so naredili raz-pored, na podlagi katerega morajo zdravstve-ni delavci obvezno prihajat pomagat v spre-jemne centre, ponekod pa zdravnike kličejo

na dom in jih sprašujejo, kdaj (po možnostizunaj svojega delovnega časa) lahko pridejo»na obveznost«. Nedorečena je tudi vključe-nost specializantov družinske medicine v skrbza begunce, saj so ponekod namreč vključeni,drugje ne. Vsekakor bi bilo v prihodnje trebarazmisliti o enakomernejši porazdelitvi breme-na zagotavljanja zdravstvene pomoči begun-cem oziroma o morebitni vključenosti vsehzdravnikov v Sloveniji. Nekateri so celo pre-dlagali, naj se k delu pritegnejo vsi zdravniki sstrokovnim izpitom, torej tudi tisti, ki so brez-poselni. Jasno, javno, transparentno in enotnobi morali organizirati tudi sistem morebitneganagrajevanja za opravljeno delo.

Med zdravniki je slišati precej razprav o tem,ali je prav, da se v izrednih razmerah zdravstvoorganizira lokalno oziroma ali ne bi bilo boljšeomogočiti sistemske ureditve ter natančno do-reči, kaj kdo dela, kje in koliko časa. Prav tako bimorali sistemsko doreči, kako poteka obravna-va bolnikov v ambulantah družinske medicine,kadar so njihovi izbrani zdravniki odsotni zaradidežuranja v nastanitvenem centru za begunce.Potrebno bi bilo zgodnejše koordiniranje zdrav-stvene pomoči z vključevanjem zdravstvenihdelavcev zunaj redne mreže, na primer z med-narodnimi humanitarnimi organizacijami, kotso Zdravniki brez meja, Karitas in Rdeči križ,morda celo z vključevanjem vojaške sanitetneslužbe.

Piše: doc. dr. Danica RotarPavlic, dr. med.

Takšne situacije brez dvoma zahtevajo hitroprilagajanje, odzivanje in usklajevanje od zgo-raj navzdol. Tako je Ministrstvo za zdravje RS 30.

1 0. 201 5 vsem slovenskim javnim zdravstvenimzavodom poslalo dopis, v katerem jim je spo-ročilo, da je zaradi posebnih okoliščin, ki jihpovzroča množični prihod migrantov, in zaradipotrebe po smiselni uporabi ukrepov, poveza-nih s sprejemom in oskrbo migrantov, izdaloSklep o aktiviranju načrta dejavnosti Ministrstvaza zdravje RS ob potresu (št. 183-37/2015/266),na podlagi katerega so izdali navodilo izvajal-cem zdravstvenih dejavnosti glede razpore-janja zdravstvenih delavcev in opreme gledena izkazane potrebe na terenu. Dopisu sta bilapriložena še seznam kontaktnih oseb ter spre-jemnih in nastanitvenih centrov, pa tudi navo-dilo za plačilo zdravstvenim zavodom v zvezi zobravnavo migrantov.

Ob koncu še enkrat izrekam zahvalo vsemzdravnikom družinske medicine, ekipam nujnemedicinske pomoči in vsem zdravstvenim de-lavcem, ki ste ob začetku begunske krize na lo-kalnih ravneh organizirali pomoč. Občudujemvašo predanost ob nadaljnjem zagotavljanjuustrezne in pravočasne zdravniške oskrbe vsempomoči potrebnim ljudem, ne glede na njihovstatus, spol, starost, raso in veroizpoved.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 444 cm2

14

Čarobniorgan

Nase telo je naravnost veličasten »stroj«, a prepogostopozabimo na pomembne dele, ki sestavljajo celoto.Pozabimo, da se pod tistim, kar je vidno na prvi pogled, skrivacel kup procesov in opravil, ki jih naše telo skupaj s svojimisestavnimi deli opravlja prav brez predaha.Pomislite, da vsako sekundo ledvice čistijo vašokri in vsak vdih skrbno predelajo pljuča. Vsakegakivija se loti vaš želodec in vsak sendvič ali ocvrtkrompirček delata zgago v vaših prebavilih. Sipredstavljate, kako se skremžijo, ko zagledajo,kaj ste jim spet pripravili za predelavo?

Piše: Petra Julia Ujawe

O tem govori tudi knjiga Giulie Enders Ča-

robno črevesje, ki uspešno razbija vse tabu-je, povezane s tem čudovitim organom, ki

je skozi čas utrpel ne le ugled prezrtega organa,pač pa o njem zelo, zelo neradi govorimo. Se večkot to, zaradi črevesja nas je pogosto sram. Avto-rica piše o treh »ceveh«, ki so ključni sestavni delinašega telesa. Prva cev je naše ožilje z osrednjim»vozlom« - srcem, druga se razteza pocelem tele-su s svojimi živci in gre po hrbtu do možganov, kiso njen glavni vozel, tretja cev pa je naš prebavnisistem, s črevesjem vred. Prvi dve »cevi« sta de-ležni odobravanja in sta pogosto tematiki pogo-vorov, medtem ko se črevesju, skupaj z njegovimiaktivnostmi in zvoki, rajši izognemo.

PRAVILNO KAKANJEKnjiga, ki buri duhove po svetu, je torej zdaj na

voljo tudi pri nas. V njej se lahko, recimo, naučite,kako pravilno kakati in kaj vaše telo v tistem časupravzaprav počne. Če smo čisto pošteni, o tem nih-če prav rad ne bere in vsi malce zardevamo, kadarbeseda nanese na ta del življenja, med drugim patudi skrbno pazimo, da nam v kakšni nepravi situ-aciji ne uide kakšen nenadzorovan plin. Saj veste,prdci jim rečemo po domače. To se v družbi pač nepočne. Če je kolcanje ali kihanje nekaj povsem spre-jemljivega, to nikakor ne velja za zvoke, ki prihajajo»od zadaj«. A kot mora kolcanje ven, mora tudi plinven. Če vam je kakšen stric kdaj v glasnem krohotuodvrnil, da je to pač zdravo, je imel še kako prav.

Nemška avtorica seje pisanja o tem prezrtemorganu lotila, ker je na svojem zdravju ugotovila,da je naše splošno zdravje nepretrgoma pove-zano s tem, kar pojemo. To je pravzaprav opaziladobesedno na lastni koži, ko je v najstniškemobdobju opazila najprej eno rano, potem pa celkup nepojasnjenih ranic. Včasih so seji pojavljalecelo na obrazu in noben zdravnik ji ni znal po-magati. Danes, ko je mlada avtorica, ki šteje ko-maj 25 let, sama zdravnica, meni, da jo je najbržnapadel nevrodermatitis. Ranicam je sčasomanaredila konec, ko je prilagodila svojo dieto.

In zakaj je tako pomembno, kako kakamo?Ker je to način, kako se naše telo »znebi« vsehodpadnih in neželenih snovi. Čisto preprosto.

■ PRAVI POLOŽAJ

Morda ste to že kje prebrali, pa vendar je tako preprost »trik« in pomembno znanje,da ga moramo ponoviti. Znanstveniki so namreč ugotovili, da je običajno sedenjena stranišču vodilo h kar več kot dvakrat daljšemu in manj učinkovitemu iztreblja-nju kot čepenje. Zakaj? Ker je naše telo oblikovano tako, da seje pri sedenju odpr-tina popolnoma odprla, Če čepite oziroma so vaša kolena višje od vaših kolkov, jeodprtina bolj odprta, iztrebljanje pa lažje in bolj učinkovito. Zato ne bodite srame-žljivi in si k stranišču primaknite pručko ali kaj podobnega, da si olajšate delo!

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 74




Stran: 74

Površina: 882 cm2

15

t .

Če tega ne počnemo dovolj učinkovito, to po-meni, da so v našem telesu še vedno »smeti«.Še več, če se prepogosto zadržujemo, »ustrahu-jemo« notranjo mišico zapiralko, in ker pride doslabe komunikacije med notranjo in zunanjomišico zapiralko, lahko pride do nepričakova-nega in vsekakor neželenega zaprtja.

Z opazovanjem blata veliko izvemo o zdrav-ju naših prebavil. Naravna barva našega blataje rjava do rumeno-rjava. Zakaj je vedno tako,čeprav nismo pojedli ničesar rjavega? Vsako se-kundo se v našem telesu razgradi več kot 2 mili-jona krvničk (prav toliko jih hkrati tudi nastane),katerih rdečilo najprej postane zeleno, potempa šele rumeno. To rdečilo potem potuje v čre-vo, kjer ga bakterije »popleskajo« še z rjavo bar-vo. Bernard Aserkoff, dr. med., z gastroentero-loškega oddelka bostonske splošne bolnišnice,

pravi, da normalno iztrebljanje ne obstaja, samopovprečno. Povprečno je torej, da se iztrebiteenkrat ali dvakrat dnevno; nekateri to počnejopogosteje, drugi redkeje; celo trikrat ali štirikratdnevno ali pa vsak drugi dan. Dokler vam ni ne-udobno ali neprijetno, je vsakršno iztrebljanjelahko povprečno, če le ne gre za zaprtost ali dri-sko, kar pa tako ali tako ni povprečno.

Hrana naj bi po mnenju strokovnjaka potre-bovala približno tri dni, da se premakne od vašihust do stranišča. Vseeno pa je barva pomemb-na, sploh, če gre za drastično spremembo. Če

je blato črne barve, je to lahko znak morebitne

notranje krvavitve. Ne prestrašite se takoj; čejeste pripravke, ki višajo raven hemoglobina vkrvi (železove dodatke ipd.), je črno blato lahkoposledica tega. Blato, kije črno zaradi krvavenja,je tudi bolj lepljivo in zelo neprijetnega vonja.Svetle barve je blato, ki ima morda težave s čre-vesnimi bakterijami. Kot pri vsakem primeru jenajbolj pomembno, če je barva izrazito drugač-na od običajne. Prav tako se blato obarva rdeče,če ste jedli veliko rdeče pese ipd.

Poznamo sedem vrst oblik blata, ki jih naj-dete v okvirčku. Najpomembnejše je, da se priiztrebljanju ne napenjate preveč, da ne boli, kokakate ali pa kar teče iz vas, in da je blato v rjavihodtenkih.

B OBLIKE BLATA jTIP 1 : Ločeni »bobki«, ki jih težko izločimo.TIP 2: Oblika klobase, a vseeno »bobkasta«

oziroma grudičasta.TIP 3: Oblika klobase z razpokami na povr-

šini.TIP 4: Oblika klobase ali kače, gladko in

mehko.TIP 5: Mehke grudice z ostrimi robovi, ki

jih zlahka izločimo.TIP 6: Puhkasti koščki z nejasnimi robovi,

kašasto blato.TIP 7: Vodeno, brez trdnih koščkov, popol-

noma tekoče.Vlaknine se nagibajo k lepljenju blata indelujejo kot lepilo, ki blato drži skupaj,namesto v kosih. Če je blato mehkejše,skoraj spominja na drisko, je to lahkopovezano z laktozno intoleranco ali ume-tnimi sladili ali pa je reakcija na fruktozoali gluten. Idealno gledano, naj bo vašeblato podobno obliki 4, a tudi 3 in 5 stadober znak.

ft Zdravjeiz pipe

Redno pitje vode, kot to pri-poroča zdravnik F. Batmanghelidjv knjigi Telo kliče po vodi, nam

f TEIO wi KU"«. SmiSt^Sm^mr™ ""■"'■ *'"" ST " I

lahko omili marsikako težavo,denimo vrsto različnih bolečin za-radi razjede na želodcu ali dva-najstniku, pri vnetju črevesa alislepiča, bolečine pri revmatičnemartritisu, v ledvenem delu hrbteni-ce, v vratu, pri angini pektoris, gla-vobolu, pa visok krvni tlak, holes-terol . . .

Knjiga je razburkala industrijozdravil.

K rednemu pitju nas vzpodbujainformirani kozarec. Opustimovodo iz plastičnih steklenic, nato-čimo si jo iz vodovoda v kozarec,ki vpliva na vodo tako, da ta po-stane skorajda izvirska.

Izbirate lahko med tremi kozar-ci; vsak ima še dodatno barvnoinformacijo, ki vpliva na čakre.Modri je namenjen vsesplošnirabi, zeleni naj bi pomagal hujšatiin rdeči pomirjati.

Cena knjige: 19,90 €Cena kozarca: 29,90 €

Naročite v spletni trgovinitrgovina.zdravJe.si ali pokličite

Nevo 051/307 777.Poštnino v decembru plača ,ARA založba.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 74




Stran: 74

Površina: 882 cm2

16

Pomembne sopotrebe bolnikovTudi sama je sladkorna bolnica, zbolela je po upokojitvi. Rojena je v SkofjiLoki, v enajstčlanski družini, in je že od nekdaj imela čut za stiske starihljudi in tudi drugih. Leta 2002 je prevzela vodenje Društva diabetikov ŠkotjaLoka in kmalu uvidela, da mora biti program oblikovan tako, da se njegovihdejavnosti lahko udeležujejo vsi diabetiki, še zlasti starejši. Želela je omogočitidostopnost programov društva prav vsem članom, ne glede na to, iz kakooddaljenega kraja so prihajali.

Povezala seje z zdravnikom diabetologomTomažem Camlekom, dr. med., in se pos-vetovala glede tega, kaj narediti, da bodo

bolniki svojo bolezen bolje obvladovali. V dru-štvu so se tako usmerili v preventivna predava-nja in omogočili dostop do njih širšemu krogudiabetikov z organiziranimi avtobusnimi prevo-zi iz obeh dolin, tako Poljanske kot tudi Selške.Že prvega takšnega predavanja seje udeležilo185 bolnikov s sladkorno boleznijo, kar je bil zazačetek res lep uspeh.

PRIDOBIVANJESREDSTEV ZA ULTRAZVOK

Pozneje je več pozornosti posvetila starejšimdiabetikom, torej tistim nad 60 let. Stopila je v stiks patronažno službo Selške in Poljanske doline.Prosila jih je za pomoč in vse so se vključile v dru-štvo, da so bile tako iz prve roke seznanjene z de-lovanjem. Zontarjeva pa je razmišljala naprej, kajbi lahko še ponudili bolnikom - svojim članom.Posvetovala seje z diabetologom in patronažnimisestrami in prišli so do zaključka, da bi bila nabavaultrazvočnega doplerja zelo koristna pri izvajanjumeritev gleženjskega indeksa (Gi).Toje preiskava,s katero se ugotovi pretočnost krvi skozi večjearterije na nogah in rokah. Meritve bi opravljalepatronažne sestre v matičnih zdravstvenih domo-vih, o rezultatih pa bi obveščali diabetologa dr.Camleka v Skofji Loki. Takšna meritev traja okoli20 minut in če bi moral to vse opravljati zdravnikdiabetolog, bi terjalo vse preveč njegovega dra-gocenega časa.

Od besed k dejanjem: začela je pridobivatidenar od donatorjev in leta 201 2 so ultrazvok žezačeli uporabljati na območju Selške in Poljanskedoline. Meritve gleženjskega indeksa so brezplač-ne in se jih lahko po predhodnem dogovoru ude-

ležijo tudi diabetiki iz Škofje Loke. Poudarja, da ses tem pravočasno odkrivajo morebitni zapleti prisladkorni bolezni, kot je diabetična noga. To seji zdi še posebej pomembno zaradi tega, ker jeSlovenija po raziskavah zelo na repu držav gledezapletov pri sladkorni bolezni, kot na primer di-abetično stopalo, pa tudi število amputacij nog jeodločno previsoko. Omenjeni društveni programje z uspehom predstavila tudi na sprejemu pri dr.Danilu Turku, takratnem predsedniku, ob 55-letni-ci Zveze društev diabetikov Slovenije.

DELO S STAREJŠIMIDelo s starejšimi diabetiki pa je posebno poglav-

je njenega prostovoljnega dela. »Ko sem videla sta-rejše, njihovo nemoč in težave, s katerimi se soočajo,meje globoko ganilo.« Se posebej težko je starejšimbolnikom s sladkorno boleznijo, ki nimajo nikogar,da bi zanje poskrbel. Zato je zelo veliko razmišljala,kaj bi tej skupini njihovih članov lahko ponudili kotdruštvo.

Najprej so bile to kreme za nego stopal. Negastopal pri diabetiku je pomembna, da koža ostanemehkejša in ne prihaja do razpok in ran ter je pre-krvitev boljša. Tako diabetik hitreje zazna vse spre-membe v stopalih. Vsako leto so dvakrat starejšečlane tudi odpeljali na pedikuro, intojimjevsemveliko pomenilo. Starejši namreč živijo zelo osam-ljeno, vsak dan so v napetosti, kako bo »s cukrom«.Bolezen napreduje, in vdani v usodo si rečejo, dabodo zaradi nečesa pač morali umreti. »Vendar ninujno tako, da bi moralo priti do tistih najhujšihzapletov, ki so posledica nezdravljene sladkornebolezni, na primer srčni infarkt, odpoved ledvic,slepota, izguba nog in okvara živčevja.«

Večkrat je koga od bolnikov vprašala, ali imapotrošni material za merjenje sladkorja v krvi.Ugotovila je, da sami to le redko uporabljajo. Zato

jim je v okviru društva dostavljala tudi testne li-stiče. Pri pomoči diabetikom je izhajala iz potrebbolnikov, pri tem pa je vedno poiskala mnenjediabetologa. Ne pozabi omeniti, da je tudi on vsedelo v društvu opravljal prostovoljno.

POMEMBEN JE SOCIALNI DELZdaj je že osmo leto predsednica Nadzornega

odbora Zveze društev diabetikov Slovenije. Tes-no sodelujejo s strokovno službo in pomagajodruštvom tudi pri kandidiranju na razpisih FIHO.Zelo jim je namreč v interesu, da bi bilo vsako dru-štvo pri tem čim uspešnejše. Silva Zontar društvaspodbuja k temu, da bi v svoj program poleg mer-jenja sladkorja in preventivnih dejavnosti uvrstilatudi socialni del. Večina tega najprej ne razume,a jim razloži, kako potrebno je, da bolniki pri ob-vladovanju sladkorne bolezni nekaj dobijo tudiv materialnem smislu, če si sami finančno težkoprivoščijo. To so na primer mazila za stopala, testnilističi za merjenje sladkorja, obdarovanje za novoleto in podobno. Iz svojih izkušenj, ko je še več ho-dila po terenu, namreč ve, kako hvaležno ljudje,

ki živijo osamljeno življenje in so odmaknjeni odtoka dogajanja, sprejmejo vsako pozornost in po-moč. Sami zagotovo ne bodo prišli po to pomoč.»Ko pa se z njimi pogovarjaš večkrat, jim lahkopredlagaš ali jih vprašaš, s čim bi jim kot društvopomagali.« Silva Zontar si je namreč še kot pred-sednica Društva diabetikov Škofja Loka prizade-vala za to, da seje s člani čim več pogovarjala in jebila z njimi v čim bolj neposrednem stiku.

9mmm\m * -

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 177.000

Stran: 26




Stran: 26

Površina: 448 cm2

17

Kako zmanjšati škodo zaradi poznih diagnozHiv in aids 30 let po odkritju prvega primera navoljo odlična zdravila, a pri nas le redki na testiranjeDanes po svetu živi 557 milijo-nov obolelih zaradi enega odtreh virusov (hiv, hepatitisa Bin hepatitisa C), ki se prenaša-jo s tveganimi spolnimi odno-si oziroma z okuženo krvjo. Vtej kvoti je oseb s hivom 37 mi-lijonov, pri nas, kjer to diagno-zo postavijo 40- do 50-krat naleto, približno 600. Bolezen žedolgo ni več usodna; ključniproblem so tisti, ki imajo hiv, atega ne vedo.DlANA ZAJECZato je samoumevno, da sodob-na medicina, ki ima v rokah resučinkovita zdravila za obvladova-nje hiva, nemočna pa je zaradi ševedno vse prepogosto prepoznougotovljene bolezni, poziva k testi-ranju.

»Vsaka nova okužba s hivom jepreveč in odveč, vsaka smrt zaradinje je absolutno preveč in povsemodveč. Smrt novorojenčka zaradite okužbe bi bila katastrofa. Sti-gma zaradi hiva pa je danes nedo-pustna,« poudarja prof. dr. JanezTomažič s klinike za infekcijskebolezni in vročinska stanja na lju-bljanskem UKC. Ob tem opozori,da je prav stigma, ki je posledicanepotrebnega strahu in nedopu-stnega neznanja, nemalokrat kri-va za napačno ravnanje, ki mu jetreba napraviti konec - naj bo tov zobozdravniških ordinacijah (iznekaterih ljudi s hivom še vednoodslavljajo) ali med osebami s tve-ganim spolnim vedenjem, ki se neodločijo za testiranje, čeprav vedo,da bi se z odkritjem in zdravljenjemokužbe močno zmanjšala možnostnjenega širjenja in usodnih posle-dic tega.

Zakaj ne kažeodlašati s testiranjemŠtevilo oseb s hivom sicer naraščatudi pri nas, a Slovenija se še uvr-šča med države, ki dobro obvladu-jejo to epidemijo. Zatakne se pritestiranju; čeprav je brezplačnoin anonimno, se zanj odločajo leredki, kljub vedenju, da prepoznoodkrite okužbe še vedno lahkopovzročijo smrt.

Pri veliki večini okužba z viru-si hiv, hepatitisa B in hepatitisa C

dolgo poteka povsem nezaznavno,nakar, kot opozarja prof. dr. Moj-ca Matičič s klinike za infekcijskebolezni in vročinska stanja, preidev kronično bolezen - aids ali kro-nično vnetje jeter, posledično vcirozo in raka na jetrih, povzročilahko tudi smrt. Problem je, ker seto dogaja kljub kopici informacij omožnostih učinkovite zaščite (kiseveda vključuje izogibanje tvega-nemu vedenju) in kljub možnostitakojšnje preverbe zdravstvenegastanja, če se zgodi, da zaščita osta-ne pozabljena - s testiranjem. Toje mogoče opraviti v ambulanti zaanonimno in brezplačno testiranjena omenjeni kliniki, pri osebnemzdravniku ali na katerem od testir-nih mest, za katera se najpogoste-je odločijo moški, ki imajo spolneodnose z moškimi, med katerimi jepojavnost hiva najbolj pogosta.

»Tvegano spolno vedenje, šeposebej med moškimi, ki imajospolne odnose z moškimi, in me-njavanje pribora za injiciranje drogdanes sodita med dobro znane na-čine prenosa okužb, ki se jim lahkozavestno izognemo. V preteklostipa ni bilo tako. Ste morda kadar-koli pred letom 1993 prejeli kri alikrvne pripravke? Ste bili kadarkoliizpostavljeni neprofesionalnemutetoviranju ali prebadanju kože alisluznic oziroma pirsingu? Ste mo-goče poskusili njuhati drogo, pačeprav samo enkrat v življenju? Čenekdo na katero od teh vprašanjodgovori pritrdilno, obstaja verje-tnost, da je bil izpostavljen bodisivirusu hiv bodisi virusoma hepati-tisa B ali C,« opozarja prof. Matiči-čevain doda, da v nobenem prime-ru ne kaže odlašati s testiranjem.

Ne nazadnje velja, daje bistvene-ga pomena zgodnje odkritje okuž-be, saj je z zdravljenjem mogočepreprečiti njen nadaljnji prenos.Kot dodaja prof. Tomažič, so tudiletos objavljeni rezultati večletnemulticentrične raziskave nespor-no dokazali, da je osebo s hivomtreba začeti zdraviti čim prej: »Zatose je doktrina spremenila in z zdra-vljenjem začnemo takoj, ko posta-vimo diagnozo. Poleg tega so zdajna voljo nova zdravila, tako ime-novani zaviralci virusnega encimaintegraze, ki so učinkovitejša invarnejša od prejšnjih.«

Preboj v mediciniin kratki stiki v praksiPrav tako se je velika prelomnicazgodilapri zdravljenju hepatitisa C,saj nova zdravila, ki so od avgustana voljo tudi pri nas, »omogočajo,da bomo v prihodnje lahko poz-dravili skoraj vsakega bolnika, prikaterem bolezen še ni dokončnookvarila jeter. Živimo v zgodovin-skem trenutku, saj je zdravljenjehepatitisa C postalo najučinko-vitejše protivirusno zdravljenje vcelotni medicinski zgodovini,« jenad najnovejšimi raziskovalnimiodkritji, ki z umestitvijo v kliničnoprakso že tlakujejo pot k ozdravitvivelike večine teh kroničnih viru-snih obolenj, navdušena MojcaMatičič.

V sivi coni, ki pri skrbi za zdravjeslovenstva pri teh nalezljivih obo-lenjih še vedno zavzema bistvenoprevelik prostor, v katerem se ne-odkrita bolezen brez zdravljenjaposlabša, prav tako ostanejo odpr-te vse poti za širjenje okužbe, asist.dr. Nena Kopčavar Guček opozarjana vlogo zdravnikov splošne oziro-ma družinske medicine. Od nedav-nega je namreč tudi v osnovnemzdravstvu, pri izbranem osebnemzdravniku, mogoče opraviti tovr-stno diagnostiko, ki je po njenemprepričanju logična in dobrodošladopolnitev dosedanjih možnostizgodnje diagnostike na sekundar-ni ravni zdravstvenega varstva, te-stiranja v skupnosti in drugih ob-časnih akcij testiranja. Pri tem paopozori, da so testi, ki jih izvajajona primarni ravni zdravstvenegavarstva, zgolj presejalni. »Za potr-ditev diagnoze sta nujni ustreznainterpretacija rezultatov in napoti-tev k infektologu.«

Poleg tega ne kaže pozabiti napomanjkljivosti; tako denimo vsizdravniki družinske medicine nisodovolj dobro seznanjeni z vsemimožnostmi testiranja na okužbe shivom in hepatitisoma B in C, karpa je zaradi čim zgodnejšega od-krivanja, pravočasne obravnave inučinkovitosti zdravljenja ključno.Poleg tega izkustva v praksi potrju-jejo, da stigmatizacija oseb s hivomše ni del pozabljene preteklosti.

Dogaja se namreč, da občasnotudi posamezni zdravstveni de-lavci niso sposobni poskrbeti zaenakopravno obravnavo oziroma

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 01.12.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 885 cm2

18

za korekten odnos do pacientov shivom - čeprav ti po besedah NeneKopčavar Guček ne pomenijo ne-varnosti ne za druge paciente ne zazaposlene v zdravstvu. Ali, kot do-daja Janez Tomažič: »Stigmatizaci-ja oseb s hivom oziroma njihovadiskriminacija v katerikoli oblikije nehumana in je med drugim po-sledica neukosti, zato ni le odveč,ampak je povsem nedopustna.«

PREPOZNO NA TESTIRANJEPri nas diagnozo hiv postavijo od 40- do 50-krat na leto, večinoma mo-škim, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki so najbolj ogrožena oziromaranljiva skupina glede prenosa okužbe s hivom. Več kot polovica se jih zatestiranje odloči pozno, ko je imunski sistem že načet, dobra četrtina natestiranje pride z že razvito boleznijo.

J_Â% m v

.mmmmm\\\\\\\\\\\\\m\\k^^^^^^^^^^^^^^K

,^flEiii^P^P^^^Hn$ /-*mmmmmJ-\. W^^BmTwK^^^^^BMS^33kmMMMMMMMWsKL. \aW-^-\\ÂÂÂÂÂÂÂ\

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~L-^-^m^g^g^g^g^M^mg^g^g^ZS

Pri nas živi 600 oseb s hivom oziroma aidsom, po ocenah pa je še vedno približno 150 posameznikov, ki za to svojo zdravstveno tegobo ne vedo, saj se niso testirali - in tu se slovenskamedicina, ki ima sicer na voljo vsa najnovejša in res učinkovita zdravila, vrti v krogu. Foto Aleš Černivec

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 885 cm2

19

Kdaj vključitev spolne vzgoje v šolski kurikul?Izzivi V 2016. začetek testiranja nosečnic - V pripravi nova strategija, za vse spolno prenosljive bolezniCe si v dvomih, se testiraj -test pokaže, ali je v organiz-mu virus hiv, ki ga je z danesres učinkovitim zdravljenjemmogoče povsem obvladati inpreprečiti njegovo širjenje. Ta-kšen je nasvet infektologov, kise zavedajo, kako pomembnoza omejitev širjenja hiva, virusačloveške imunske pomanjklji-vosti, je pravočasno testiranjein, kadar je test pozitiven, ta-kojšnje zdravljenje.DlANA ZAJECČeprav je testiranje pri obvladova-nju hiva oziroma aidsa ključno, sepri nas za ta korak odločijo redki,le 18 ljudi na tisoč prebivalcev, karSlovenijo uvršča v zadnjo četrtinooziroma tako rekoč na rep evrop-skih držav, opozarja Evita Leskov-šek z nacionalnega inštituta za jav-

no zdravje.Morda je krivo tudi preslabo po-

znavanje vseh možnosti za testira-nje, ki je anonimno - kar je bistve-no, kajti aids je, tako Leskovškova,»povezan z veliko stigmo, splohv Sloveniji, kjer je nasploh nestr-pnost do drugačnih široko razpro-stranjena«.Bela lisa šolskega kurikulaKer so rezultati zdravljenja na tempodročju zelo dobri, tudi po medna-rodnihprimerjavah, stamedglavni-mi izzivi izboljšanje ozaveščenostio zaščiti pred spolno prenosljivimiboleznimi in pravočasno ukrepa-nje, kadar zaščita iz kakršnegakolirazloga spodleti. Kot vse kaže, boprihodnje leto zaživelo tudi testira-nje nosečnic. Tovrstne pobude nisonove in predlog je zdaj vendarle na-red, trenutno je v interni obravnavina ministrstvu za zdravje, po prido-

bitvi mnenj ustreznih strokovnihzdruženj bo o tej novosti razpravljalše zdravstveni svet.

Komisija za aids, ki deluje v sklo-pu resornega ministrstva, pripravljanovo petletno strategijo za obvlado-vanje hiva oziroma aidsa (zdajšnjavelja le še do konca leta), ki jo bodoletos, skupaj z ukrepi, razširili se nadruge spolno prenosljive okužbe,tudi hepatitis.

Predvsem pa bi bilo dobro, dabi redni sestavni del šolskega ku-rikula spet postala spolna vzgo-ja. Kot opozarja Evita Leskovšek,si za uvedbo tega prizadevajo želeta, a žal neuspešno - »čepravmladi zelo malo vedo o drugihspolnih boleznih in čeprav vseprepogosto pozabljamo, da je enaod posledic prebolevanja katereod teh bolezni tudi nezmožnostzanositve«.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~-

A^g^L \ -^MR^F^^\\\\\\\\\ M^M^M^. \^ .—^—kA^A^A^———. 4^^

<* -_ ' .-i A

Kmalu bo tudi pri nas zaživelo testiranje nosečnic na hiv, ki v organizem lahko pride prek sluznic ali z vnosom oku-žene tekočine v kri, medtem ko se s solzami, slino, znojem ali komarjevim pikom ne prenaša. Foto Shutterstock

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 278 cm2

20

Kar je res, je res, nori smo!Z vsakim dnem, z vsakim do-

kazom, da nimamo svoje pa-meti, se Slovenija bolj pogreza vmorečo mlakužo svoje majhnostiin nepomembnosti.

V svetu, ki je vse prej kot pri-jazen, v svetu, kjer vsak, ki imaminuto časa - s papežem na čelu- govori o tretji svetovni vojni,nekateri naši kot podlasice čaka-jo na priložnost za svojo majhnodomačo vojno. Na primer: zaradibližnjega referenduma o družin-skem zakoniku bosta 7.evnikovain Prime za katoličane tako po-memben adventni čas spremenilav politično kampanjo. Delata se,kot da ne poznata nobenega gejaali lezbijke, nobene istospolnedružine. Seveda jih poznata. Sajjih vsi. Če jih pa res ne, bi moralabiti tiho kot miši. Saj ljudje, ki ni-majo pojma, kje in s kom živijo, nebi smeli drugim solili pameti! Kerpač nimajo pojma.

A pri nas smo nori in brez la-stne pameti. Kakšen vodja se ve-dno najde. Janša bi recimo pre-povedal burke. Z zakonom. Slišalje, da nekaj podobnega poskušajotudi drugje. Verjetno upa, da smože pozabili, kako je leta 2006 kotpredsednik vlade v Savdski Ara-biji novačil tuje investitorje. Ta-krat ga ne burke in ne islam nisomotili. Denarje denar. Prav dostiga očitno ni nabral, pa čeprav jebila z njim tudi Urška, takrat šeBačovnik. Kdo ve, ali jo je peljaltudi v kakšno džamijo. Če jo je, sebo spomnil, kako se je morala za-viti v ruto. Iz spoštovanja do nji-hove vere in hrama. Glede na to,da v zadnjem času tudi doma obi-skuje verske obrede, verjetno ve,da tudi k naši maši ni mogoče vkopalkah. Pač iz spoštovanja donaše vere in božjega hrama.

Če pa komu vendarle še manjkakak kamenček v mozaiku za na-daljnje klanje, naj počaka na knji-go Igorja Omerze. Že nekaj časaga niso vabili v osrednje medije.Zdaj bo spet priložnost. Kot božjidar mu je na mizo padla Repeto-va biografija Milana Kučana. Žepiše. Kučana je našel čisto pov-sod. Med vsemi možnimi krti,špijoni, barabami in lopovi. Pov-sod tam, kjer ga Repe ni iskal. Ali

pa ga pač ni našel. Res je, ni nampomoči. Samo da se nam ni trebaukvarjati s pravimi izzivi.

Zadnjič sem naletela na proslavoob 24-letnici padca Vukovarja. Nevem, kaj vse so drug z drugim po-čeli Hrvati v dneh in tednih prednjo, a proslava je bila nekaj, kar bisi naši levi, desni, in če je še ka-kšen vmes, morali nujno ogleda-ti. Samo napovedovalec in pesmi.Niti enega politika, ki bi nabijal,kakšni domoljubni heroji so našiin kakšni naciklerokomunisti sovaši, niso pripustili na oder. Delo-valo je slavnostno in pieletno. Paje Vukovar zelo huda in žalostnazgodba, ki bo še dolgo delila. A nena proslavi. Celo Hrvati so zmogli.

Mi pač ne. Komu mar za dobro-bit in prihodnost Slovenije. Poli-tik hoče oblast, vpliv in denar tu-kaj in zdaj. Begunska kriza je pra-vi božji dar. Vsaka naša vlada bizmrznila. Vsaka! Mar je Brusljuza Slovenijo. A nič zato. Razme-re so pravi raj za opozicijo in stre-ljati je treba z vsemi topovi. Vseprav pride. Burke, Kučan, Omer-za, tudi Teljak ne more bili pravdaleč.

A meni je vsega dovolj. Pa kajnaj pričakujemo od teh. ki ne vi-dijo dlje od lastne riti? Ena samapreračunljivost. Komu mar, kaj jeres, še manj, kaj bo jutri. Nabijemtega, podkupim onega, s plače6000 tisoč preskočim na 20.000...

Tn potem se nam dogajajo bari-čiči, jazbeci, ravniki, bavčarji, zi-darji, narati, mišici in politiki, kijih je negativna selekcija že takozdesetkala, da mnogi po nogira-nju iz domače politike ne more-jo ne v Bruselj ne za svetovalce v"blazno ugledne mednarodne in-stitucije. Večina bivših ministrov,predsednikov propadlih strank,poslancev je menda med njimi.Vsaj tako pravijo.

Če je to res, nam marsikaj poveo teh institucijah. A, žal, tudi oliU in naši prihodnosti. Pa še to:Baričič je bil v. d. direktorja UKCpribližno pet mesecev. Za ta časbo pokasiral približno 15 tisočevrov neto. Kakšnih 15 povpreč-nih plač medicinske sestre! In nič,čisto nič se mu ne bo zgodilo. Paše recite, da nismo nori!

fSjJv čE BABA NIMAgW—\ METLE, PA Z JEZIKOM POMETA

1_ ~ _~~~f~_^ PSE: MAJDA JUVAN, [email protected]

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zarja 01.12.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 117.000

Stran: 30




Stran: 30

Površina: 247 cm2

21

Operacija po klasični ali samoplačniški metodi?

Izbočena prvastopalnica

(hallux valgus)je najpogostejša

deformacija stopala.Nadloga, ki postajačedalje bolj moteča

in tudi boleča, jepogostejša pri

ženskah. Rešitev jeoperacija. Za odpravo

deformacije s kirurškimposegom obstaja

veliko načinov. Katerije pravi, je odvisno

od tega, kako hudaje težava, koliko je

bolnik star in kaj želi zoperacijo doseči.

Tekst: MILKA KRAPEŽ,foto: MATEJA J.

POTOČNIK IN ARHIV DR.BOŠTJANA MLAKARJA

Mnogi mislijo, da je iz-bočena prva stopalni-ca »kazen« za nošnjo

ozkih čevljev, ki imajo za povrhše visoke pete. A to ne drži. Vsasvetovna literatura razlaga, da jededna. Seveda pa ozki čevlji invisoke pete pri tem niso v po-moč, ravno narobe. Enako ve-lja, če so čevlji trdi in nepravil-ne velikosti. Palec se začne vsebolj odmikati vstran. Ob notra-njem delu stopala, ob palcu, pase (na to vpliva tudi pritisk če-vlja, čeprav ni ozek) zaradi pri-tiska najprej pojavita oteklina inrdečina, sledi zadebelitev kostiin mehkih tkiv. Bolečina posta-ja čedalje hujša, omejena je tudigibljivost. Zaradi te deformacije,ki se pogosto pojavlja samo naeni nogi, se razvijajo tudi druge

na drugih prstih, nastajajo bolečiotiščanci; palec in drugi prst selahko prekrižata. Z leti je stopalovse širše, palec vse bolj rine poddruge prste, otiščanci se pojavi-jo tudi na podplatu. Nekaj časasicer pomagajo razna mazila inzdravila proti bolečinam ter se-veda mehki in udobni čevlji, todato deformacije ne bo odpravilo;razvijala se bo še naprej in po-stajala čedalje hujša.

Edina možnost je operaci-ja. Edina možnost, da se težaveznebite, je torej operacija. Teh-

nik je zelo veliko. Katero vam bozdravnik priporočil, je odvisnood tega, kako huda je deformaci-ja, koliko ste stari, pa seveda šeod vrste drugih stvari, ki jih mo-rajo zdravniki za večjo varnostbolnikov upoštevati. Večinomapa prežagajo palčno kost in jo zžico, vijaki, ploščicami (alente-zami) namestijo v pravilen polo-žaj. Alenteze je večinoma trebačez šest do dvanajst mesecevodstraniti s ponovno operacijo.Operacija traja od 30 do 90 mi-nut, okrevanje pa je kar dolgo-trajno. Na operirano nogo še ne-

■aaaBBv -/ Vaaz"za^.aaaaaaaaaaaaaaz.aaaaaaaV/ StiBaaaaaaaaaaaaaaaaaaž. %

1 I "~~~^t \± E \^rm J-fc I _Tfc X

>aaaa.B^^^. tSjMI _^.,T.,^SîaaaaaaaaaaaaaaaS.a^B^H

aaaaaaaaaaaaaaaaaâaa.a.a^..a^^^î^.aaaaaaH.aaaal aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaK

W^m\\m\¥I^^^mm\mmmmm\\m\\\,'' - "~ ,-ii

-■ """"l — M\¥mm\m '.^^Î^BABBBBBBÎl................Hfe.^ll..^ll...........fl

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 117.000

Stran: 48




Stran: 48

Površina: 803 cm2

22

kaj časa ni dobro stopiti, boleči-ne so lahko hude.

Pri nas je možna tudi drugačnaoperacija po metodi dr. Sakača.Dr. Sakač sicer sam ne operiraveč, vendar je svoje metode nau-čil dr. Boštjana Mlakarja, ki zdajtake operacije opravlja že štiri le-ta. Z njim smo se pogovarjali, včem se ta operacija razlikuje odklasične, kaj stori drugače in ka-ko se to pozna pri okrevanju.

>£elo pogosta deformacija.»Za hallux valgus obstaja vsajsto vrst operacij,« je povedal dr.Mlakar. »Gre za velik, pogost pro-blem. Očitno je, da nobena odoperacij ni idealna, zato so vednoiskali nove rešitve. Dr. Sakač sejesvoje metode domislil, ko je ope-riral diabetična stopala in frak-ture stopalnih kosti, pri katerihlahko odmre glavica stopalnice.Običajna metoda je bila, da sopalec na nogi preprosto amputi-rali. Palec pa je ključen za stabil-nost in hojo. Zato je pomislil, dabi odstranil samo odmrlo glavi-co, drugo tkivo palca pa pustil.Ugotovil je, da lahko bolniki po-tem normalno hodijo, kljub temu

daje med kostmi vrzel, vendar jonadomešča tkivo, mišice okrog.Iz tega je prišla ideja, da bi prihalluxih, ko je glavica povsem iz-pahnjena in osteoartrotsko spre-menjena, naredil enako. S temodstranimo nevarnost nadaljnjihosteoartrotskih sprememb in bo-lečin v sklepu. Dr. Sakač je od-večno kost in glavico stopalniceodstranil. Bolniki so po operacijilahko hodili brez težav.«

Dr. Mlakar je razložil, da primanj izraženih halluxih ne od-stranijo glavice, temveč grčo, kinastaja na kosti in najbolj boli,odpilijo s posebnim dletom, dajekost spet gladka. Slabost te teh-nike je, da kirurg palca ne morenarediti povsem ravnega. Odpra-vljena pa je osnovna težava: bo-lečina, ki nastane zaradi pritiska.

IVasična operacija. Ta je, kotrečeno, nekoliko drugačna. Dr.Mlakar je povedal, da se z reza-njem kosti in pritrjevanjem do-seže, da je stopalnica spet rav-na. Slabost te metode pa je, daje boleča in je okrevanje dostidaljše. Potrebni so vijaki oziro-ma žica, da se prerezana kost v

približno šestih tednih spet zara-ste. To pomeni, da šest tednovna to nogo ne smeš stopiti, kerse lahko vijak zlomi. Pri metodipo dr. Sakaču pa lahko takoj pooperaciji stopiš na nogo, ker senima kaj zlomiti, saj ni ne vijakovne žic. Okrevanje je hitrejše, bo-lečine pa so manjše.

Kako dolgo traja, da lahko žen-ska stopi na nogo, nas je za-nimalo. Dr. Mlakar: »Ne gledena to, katero operacijo narediš,okrevanje kar traja. Prvih 14 dnije treba res ležati, možni so lekrajši sprehodi do kopalnice aliza kuhinjsko mizo, vendar od-svetujemo, da bi bili kaj dosti nanogah, ker sicer noga oteče inzaradi tega bolj boli. Je pa res,da ženske težko prepričamo, dav resnici počivajo, ker operaci-ja po dr. Sakaču očitno premalo

boli, ce se lahko tako izra-zim. To se vidi, ko pridejopo 14 dneh, da jim pobere-mo šive. Tiste, ki so bile ve- '-''liko na nogah, imajo otečenonogo, šivi se ugreznejo globljein jih je zato težje povleči ven.Zdravila proti bolečinam pravi-loma jemljejo od tri do pet dni.Tudi po tem, ko šive izvlečemo,svetujemo okrog deset tednovbolniške. Vsak pa se sam odlo-či, koliko je potrebuje, glede nato, kakšen poklic opravlja. Nogoje treba postopno obremenjeva-ti. Tudi kasneje začeti s krajšimisprehodi in spremljati, kako jihnoga prenese. Če je zvečer ote-čena, je bilo aktivnosti preveč.Zelo koristno je plavanje. No-čemo pa, da so bolniki čisto primiru, ker to ni dobro za mišice.Problem pri klasičnih operacijahje ravno ta, da ne smeš stopiti nanogo, med mirovanjem pa miši-ce atrofirajo, kar je treba potem sfizioterapijo popraviti. Operacijapo dr. Sakaču ni nič čudežnega,je pa bistveno manj boleča, manjinvazivna in tudi izzove manj za-pletov, ker so uvedeni vsi možnivarnostni ukrepi. Dela se v lokal-ni anesteziji, ki je manj nevarnaod splošne. Ne uporabljamo no-benih električnih aparatov, žageali brusilke. Vse se dela s poseb-nim dletom, brez tolčenja, le zmočjo kirurgovih mišic, kar je zabolnika precej manj neprijetno.Površina kosti, ki jo obdelamo,je toplotno popolnoma nepo-škodovana. Bolnik od nas odidebrez bergel, ni tveganja za ven-sko trombozo. To je tudi vzrok,zakaj je ta metoda, čeprav se iz-vaja samoplačniško, med bolnikiprecej popularna.«

Hallux valgus se sicer pojavljana obeh nogah, vendar selahko tudi samo na eni. Lahkoga imajo tudi moški. Operacijonavadno opravljajo na eni nogi(ne na obeh hkrati). Ko po dvehtednih vidijo, kako se ena nogaceli, lahko operirajo tudi drugo.Mnogi mislijo, da se deformacijaponavlja. Vendar se izjemnoredko. Za operacijo druge nogese bolniki zelo različno odločajo.Ni redko, da se po prvi, klasičnioperaciji odločijo za drugopo metodi dr. Sakača. Bolnikpotrebuje dobro informacijo.Zato je prav, da gre tudi kortopedu in sliši njegovo mnenje.In še to, operacija po metodi dr.Sakača stane 800 evrov (za enonogo). Dr. Mlakar ima ordinacijov Ljubljani, operira pa v Brežicahin Mariboru.

/9

i I..? ji ,

t - /s i fHp N^ Mmr \ •»,. Dr. Boštjan Mlakar

m\\\WW\t^ ' a^VzBBB

■BBBP^

/

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 117.000

Stran: 48




Stran: 48

Površina: 803 cm2

23

Europarkova donacija zazdravje otrok inmladostnikovČezmerna prehranjenost in debelost priotrocih in mladostnikih sta čedalje večjiproblem tudi pri nas, in to bo skušal spre-meniti projekt Šola za zdravo prehranje-vanje in življenjski slog. Vodja programaprim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.,specialistka na Kliniki za pediatrijo UKC

Maribor, pravi, da bo delovna skupina vanjvključila številna področja - od telesne aktiv-nosti in pediatrične zdravstvene oskrbe dopsihološke in informacijske podpore. Ker seproblematike zavedajo tudi v mariborskem

nakupovalnem središču Europark, so pred krat-kim za zagon projekta darovali 15.000 evrov, sklad pa bodo na-

polnili še z delom izkupička od prodaje okolju prijaznih nakupovalnih vrečk.Tako lahko vsak obiskovalec nakupovalnega središča prispeva v dobro-delni sklad za Kliniko za pediatrijo UKC Maribor, vrečke pa so na voljo zanakup do 24. decembra v informacijski pisarni.

BNs^&fitŠ^ •m^Bmm\WAm\

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 117.000

Stran: 77




Stran: 77

Površina: 79 cm2

24

ZDRAVSTVO / FINANCIRANJE

Končno dodatni(in hitrejši) pregledi

Po mesecih prerekanj, čemunameniti dodatne milijone,so se zdravstvene oblastivendarle dogovorile za plači-lo dodatnih prvih pregledov.Bolniki naj bi tako lažje prišlido diagnoze pri specialistihali do drugega pregleda, kiga potrebujejo pred začet-kom zdravljenja./ Nina Knavs

Prvi pregledi, s tem pa diagnoza inpravočasno zdravljenje, bodo bolni-kom v prihodnje vendarle dostopnejši.Tik pred koncem leta so na ministr-stvu za zdravje in zdravstveni blagajnidosegli dogovor, po katerem bodo bol-nišnicam in koncesionarjem plačevalidodatno petino teh pregledov oziromaprvih obiskov.

Dodatni milijoni so na voljoPo trenutnih ocenah bi lahko velik delzastojev odpravili v prihajajočem letu.Za skrajševanje čakanja na prve pre-glede bo za zdaj na voljo največ osemdodatnih milijonov.

Na ministrstvu za zdravje so potrdi-li, da bodo spremembe vključili v do-kumente, ki urejajo financiranje zdrav-stva. »To pomeni več pregledov kolka,kolena, pregledov s CT in magnetnoresonanco,« našteva vršilec dolžnostigeneralnega direktorja ZZZS Samo Fa-

kin. A po njegovih besedah m nujno,da bodo v vseh primerih res opravili zapetino več pregledov, kot jih je prvot-no predvideval plačani program. Če jihbodo v neki bolnišnici na primer opra-vili le za desetino več, jih bodo plačalile toliko. Ponekod namreč ni težava lev pomanjkanju plačanih pregledov,ampak tudi v drugih okoliščinah, naprimer pomanjkanju specialistov.

So zaostritve res nujne?Pogajanja, ki so pripeljala do dodatne-ga denarja za krajšanje čakalnih dob,je sprožil nedavni delodajalski »upor«

v skupščini Zavoda za zdravstveno za-varovanje (ZZZS). Člani skupščine izvrst delodajalcev so sredi novembrazavrnili rebalans proračuna, ki nipredvideval dodatnega denarja za ta

namen, je bil pa zato usklajen z vlado.Spor se je začel v začetku letošnjegaleta. Na zdravstveni blagajni so želelitakrat s 16 še nerazdeljenimi milijonievrov plačati dodatne preglede in ope-racije, vlada pa je tak predlog zavrnila.Sklenila je, da bo dodaten denar, ki sev blagajno steka zaradi okrevanja gos-podarstva in s tem višjih prispevkov,porabljen za dvig priznanih cen zdrav-stvenih storitev za 2,12 odstotka. Bol-nišnice so tako dodaten denar dobile,izboljšale poslovanje in se rešile deladolgov, ne da bi morale na ta računzdraviti več bolnikov. Poteza delodajal-cev, s katero so zavrnili ta načindeljenja denarja, je sicer veljala za tve-gano, saj bi lahko otežila financiranje

zdravstva v letošnjem in prihodnjemletu. Vseeno pa je na koncu obrodilasadove. Osem milijonov evrov za kraj-šanje čakalnih dob je kompromis medvladnimi zahtevami in pilotnimi pre-dlogi zdravstvene blagajne.

Predsednik skupščine ZZZS, JožeSmole iz Združenja delodajalcev Slo-venije, je kompromisa vesel, a se spra-šuje, ali so za poteze v dobro bolnikovres nujne zaostritve. Če bi dogovor ododatnih pregledih dosegli že prej, bise lahko začele čakalne dobe že skraj-ševati, tako pa so se letos še podaljše-vale: »Več kot 111.OOO čakajočih na prvepreglede ni nič krivih, da imamo v Slo-veniji organizacijo zdravstva, kakršnaje. Tudi za delodajalce, ki jih predsta-vljam, pa čakalne dobe prinašajo do-datne stroške. Ljudje so zaradi čakanjana diagnozo in zdravljenje pogostejena bolniški.« Smoleta tako čudi, da sose v skupščini ZZZS, kjer so na primertudi predstavniki sindikatov in upoko-jencev, na koncu leta za usmerjanjedenarja v krajšanje čakalnih dob dos-ledno zavzemali le delodajalci. x

11.032bolnikov je v začetkunovembra predolgo čakalo naprve preglede, kažejo podatkiNacionalnega inštituta zajavno zdravje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 01.12.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 378 cm2

25

Nasvet: po treh mesecih čakanjanazaj k osebnemu zdravnikuBolniki, ki se obračajo na mariborskegazastopnika pacientovih pravic ViktorjaPilingerja, imajo pogosto težave zaradidolgega čakanja na specialista. »Za bol-nika je katastrofa, če mora na prvi pre-gled čakati dlje od pol leta, kolikor zna-ša najdaljša dopustna čakalna doba.Med čakanjem nihče niti ne ugotovi,kaj se z njim dogaja. Pri prvih pregle-dih zato sploh ne bi smelo biti čakalnih

dob. Šele ko so opravljeni, se pokaže, '

kakšno in kako hitro zdravljenje bolnikpotrebuje.« Pilinger bolnike tako opo-zarja na možnost, da gredo po treh me-secih čakanja nazaj k zdravniku, ki jimje izdal napotnico. Zdravnik bo vnovičpreveril, kakšno je njihovo zdravstvenostanje, če se je poslabšalo, pa bo po po-trebi zvišal stopnjo nujnosti. V takšnemprimeru bodo bolniki na vrsti prej.

i-. 1 t-**?™" "IT" " —■——■——■ ■— ■■ ■' "— » — * — " "- ' -""T; J "* L - - ' - - frflN. fW**^

Dolgo čakanje na prvi obisk pri specialistu in s tem na diagnozo lahko odložizačetek zdravljenja, s tem pa ga tudi oteži. O Matej Povše SEST'"

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 378 cm2

26

Pljučnica

Previsok davek

Pljučnica prizadene po svetu približno 450milijonov ljudi na leto in terja približno 4 mi-lijone smrtnih žrtev. Je smrtno nevarna okuž-ba dihal in je eden glavnih vzrokov smrtno-sti povsod po svetu.Včasih so zdravniki za to bolezen rekli, da jeposlednja spremljevalka starih ljudi in po-gosto jo tudi imenujejo »prijateljica starih«.Bila je namreč zadnje, kar so doživeli, saj jeterjala visok davek. Skrajšala je še zadnje tr-pljenje obolelih.Življenjske razmere so danes bistveno bolj-še, a pred pljučnico še vedno nismo varni,opozarja stroka. Pri neozdravljivo bolnih inpri starejših ljudeh, zlasti kadar so prisotnetudi druge bolezni, je pljučnica pogosto ne-posreden vzrok smrti.Na možnosti preprečevanja in zmanjšanja šte-vila pogosto nepotrebnih okužb in zapletov,ki sledijo, so v luči svetovnega dneva pljuč-nice, 18. novembra, opozorili tudi zdravstve-ni strokovnjaki, Društvo za boj proti rakuin drugim kroničnim boleznim ko-RAK.siin Društvo pljučnih in alergijskih bolnikovSlovenije.

Stik s pnevmokokiPri pljučnici pride do vnetja v pljučih, zara-di katerega se pljučni mehurčki napolnijo stekočino ali gnojem, kar povzroči nenadno

visoko vročino, kašelj, mrzlico, pospešenoin oteženo dihanje, pospešen srčni utrip terzbadajočo bolečino v prsnem košu. Pri sta-rejših od 65. leta pnevmokokna pljučnicapogosteje vodi tudi do zapletov in se pogo-steje konča s smrtjo.V Sloveniji je smrtnost v bolnišnici zdravlje-nih bolnikov s pnevmokokno pljučnico večkot 10-odstotna, pri starostnikih je še višja.Zaradi pnevmokokne pljučnice je pri nassprejetih v bolnišnico približno 6000 bolni-kov na leto, od tega jih je od 60 do 70 odstot-kov starejših od 65 let.Starejši lahko pridejo v stik s pnevmokokina različne načine. Lahko so sami nosilci injih tudi prenašajo na druge, na primer v do-movih za ostarele. Do prenosa bakterij lah-ko pride tudi med druženjem z majhnimi otro-ki, zlasti vnuki. Ker pa prav majhne otrokepoleg starejših najbolj ogrožajo pnevmokok-ne okužbe, je zaščita s cepljenjem za starejšeše toliko bolj smiselna.

S STAROSTJO NARAŠČA ...Prof. dr. Matjaž Jereb s Klinike za infekcij-ska obolenja in vročinska stanja UKC Lju-bljana je povedal, da je pnevmokokna okuž-ba vzrok za kar polovico vseh zunajbolniš-ničnih pljučnic. »Pnevmokoki so bakterije,ki jih v svoji nosno-žrelni sluznici po neka-

terih podatkih nosi skoraj 70 odstotkov lju-di, ne da bi se tega sploh zavedali. Bakterijajim ne povzroča težav, dokler se v telesu neustvarijo razmere, ko se bakterije aktivirajoin povzročijo okužbo, med drugimi lahkopnevmokokno pljučnico. Zaradi s starostjopovezanega popuščanja imunskega sistemaso med najbolj ogroženimi tudi starejši od65 let, poleg njih pa še kronični bolniki ssladkorno boleznijo, kronično obstruktivnopljučno boleznijo ali astmo ter ljudje z os-labljenim delovanjem imunskega sistema.Med starejšimi so bolj ogroženi tudi srčno-žilni bolniki, bolniki s kroničnimi bolezni-mi jeter, kadilci in alkoholiki.«

Visoka zaščita,malo posledicStroka priporoča cepljenje vsem, ki jih pnev-mokokne okužbe posebej ogrožajo, torej sta-rejšim od 65 let, kroničnim bolnikom z bo-leznimi pljuč, srca in ledvic, z nekaterimi bo-leznimi krvi ali krvnih organov, diabetikom,osebam z imunsko pomanjkljivostjo, zdrav-ljenim s kemoterapijo ali radioterapijo, bol-nikom z rakom, osebam brez vranice, po pre-saditvi kostnega mozga ali notranjih organov.»Med tistimi boleznimi, ki jih s cepljenjemlahko zanesljivo preprečimo, slovijo pnevmo-kokne bolezni kot glavni vzrok smrti. Žal zmožnostjo cepljenja ljudje niso dovolj sezna-njeni in na področju ozaveščanja bi morališe veliko narediti,« zagotovlja dr. Marko Vu-drag, predsednik Društva za boj proti rakuin drugim kroničnim boleznim.Stroka priporoča cepljenje med vsem letom,cepiva so varna in ne morejo povzročiti okuž-be, zaradi tega imajo tudi zelo malo nežele-nih učinkov. Reakcije po cepljenju so pravi-loma le lokalne z rdečino na mestu ceplje-nja, blago povišano telesno temperaturo inblago utrujenostjo.

POZOR! ■

Tveganje za pnevmokokno pljučnico seže pri starejših od 50 let močno poveča,in sicer:• 11-krat večje tveganje za bolnike s kro-

ničnimi pljučnimi obolenji,• 6-krat večje tveganje za astmatike,• 4-krat večje tveganje za kadilce,• 3-krat večje tveganje za diabetike,• 5-krat večje tveganje za srčno-žilne bol-

nike.

besedilo: LARA KUHAR inŠPELA VERBIČ MIKLIČ

*■ Ogroženi so predvsem starejši po 65. letu in najmlajši.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vzajemna 01.12.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 110.000

Stran: 39


Vzajemna 01.12.2015 TorekDržava: Slovenija


Stran: 39

Površina: 419 cm2

27

Aids, beseda s prizvokom smrtiČetudi je testiranje na okužbo z virusom HIVpreprosto, brezplačno in gaje mogoče opraviti tudipri osebnem zdravniku in četudi je zgodnje odkritjeključno pri (o)zdravljenju, se posamezniki zanjne odločajo pogostoANJA HRESCAKZe nekaj let velja, da aids ni smrtnabolezen, pač pa kronična nadzoro-vana bolezen. Četudi se je spremem-ba v zdravstveni kvalifikaciji zgodilanedavno, se je ta proces začel, ko jebilo v sredini devetdesetih jasno, daso zdravila za obvladovanje te bo-lezni učinkovita, in so okuženi spo-znali, da je z napredkom medicinenjihovo življenje kljub okužbi rešeno."Strah pred okužbo tako že nekaj letni močan faktor, ki bi preprečeval,da se bolezen ne bi širila," poudar-ja Miha Lobnik, ustanovitelj društvaLegebitra, kjer se ukvarjajo tudi s sve-tovanjem in informiranjem v zvezi zboleznijo. "Pa še ta strah, ko je še bilprisoten, je deloval neko kratko ča-sovno obdobje, potem pa popustil.Zdravorazumske odločitve, denimo ozaščiti, nikdar niso spontane odločitvein dejstvo je, da preventiva ne glede nato, kako preprosta je, posega v posa-meznikovo življenje, v njegove navadein zato ne deluje," pravi. Tudi v tem greiskati vzroke za neobvladovanje oziro-ma pomanjkljivo obvladovanje širje-nja te bolezni.

V Sloveniji je po ocenah strokov-njakov od 150 do 200 okuženih ljudi,ki bolezni še nimajo diagnosticirane,saj se niso testirale. V zadnjem desetle-tju so v Sloveniji HIV potrdili pri 418ljudeh, lani pri 48, večinoma, v 44 pri-merih, pri homoseksualcih. Sicer pa naKliniki za infekcijske bolezni in vro-činska stanja Univerzitetnega klinič-nega centra Ljubljana (UKCL) zdravijopribližno 600 ljudi.

Testira se jih zelo maloDejstvo je, da je okužba s HIV ozdra-vljiva, če jo diagnosticirajo in hkratizačnejo zdraviti v prvih štirih urah pookužbi, poudarja izr. prof. dr. Janez To-mažič iz Klinike za infekcijske bolezniin predstojnik Katedre za infekcijskebolezni in epidemiologijo na Medi-cinski fakulteti. "Toda več kot 90 od-stotkov vseh pride k nam, ko že imajo

načet imunski sistem, ko je število nji-hovih belih krvničk že zelo nizko," jedodal. V Sloveniji smo že nekaj let narepu evropskih držav po številu te-stiranj, saj se testira 18 ljudi na 1000prebivalcev, pravi Evita Leskovšek izNacionalnega inštituta za javno zdrav-je. Še zlasti ženske zamujajo s testiranjiin diagnozo, saj ne pričakujejo okužbe,ki je v veliki meri - a ne povsem - ome-jena na homoseksualne moške. Stro-kovnjaki in svetovalci v Legebitri sicersvetujejo, da naj bi se posameznik, kiima dokaj razburkano spolno življenje,testiral po vsakem desetem zamenja-nem spolnem partnerju oziroma vsa-kega pol leta.

Testiranje je možno opraviti navseh zavodih za transfuzijsko medi-cino po Sloveniji, na ljubljanski Klini-ki za infekcijske bolezni in vročinskastanja pa tudi pri izbranem osebnemzdravniku. Nasprotno Lobnik znotrajgejevske skupnosti opaža celo priza-devanja posameznikov, da razkrije-jo okužene z namenom, da "se drugilahko še naprej obnašajo, kot jih jevolja, ne da bi se ozirali na zaščito".

Spolno vzgojo v šole!Četudi je torej testiranje preprosto,brezplačno in dostopno, pa se, kotkaže, posamezniki zanj ne odločajo.Morda zaradi strahu ali stigme, raz-mišlja Tomažič. O tem, kako hudaje stigma, zgovorno priča naslednjiprimer, ki ga je navedel; četudi vsakosnovnošolec ve povedati, kako sevirus prenaša, in četudi je neizpod-bitno dejstvo, da se z običajnimi so-cialnimi stiki virus nikakor ne moreprenesti, posamezniki svojo okužboskrivajo, tudi v intelektualni sferi, kjerbi nemara pričakovali drugače. "Mojprijatelj, HlV-pozitiven, je univerzi-tetni profesor. Niti na kraj pameti mune pade, da bi to razkril," je navedel."Stigma bo ostala, preprosto zato, kerje beseda aids prehuda in ima prevečgenskega spomina in prizvok smrti,"

je dodal."Nekateri gredo celo na krvodajal-

ske akcije s figo v žepu; vedo, da tamza potencialne krvodajalce prever-jajo tudi okuženost s HIV. Vsako letotako na novo odkrijejo pet ali več ljudi,okuženih s HIV, ki so v osnovi prišlina transfuzijo," je opisal. "Tudi to jepovezano s stigmo," se strinja Leskov-škova. "V Sloveniji smo še vedno zelonestrpni, ne samo do HlV-pozitivnih,ampak do okuženih z vsemi spolnoprenosljivimi boleznimi, celo do te-stiranj, še zlasti vruralnih območjih,"je pristavila.

Vsekakor bi uvedba spolne vzgojev šolski kurikulum pomagala takopri destigmatizaciji bolezni in oku-ženih kot pri promociji testiranj. Vgeneracijah mlajših ljudi sicer ni bilodrastičnih sprememb v spolnem ve-denju ali kakšnih tveganih obnašanj,opažajo strokovnjaki. Četudi so zdajmladi prej spolno aktivni, so bolj od-govorni kot nekdaj, kar 75 odstotkov,kažejo raziskave, jih navaja, da so sepri prvem spolnem odnosu zaščiti-li s kondomom. A nevarnost utegne-jo predstavljati nove prakse, ki bodok nam verjetno prišle iz tujine, opo-zarja Tomažič. V Londonu so denimozelo priljubljene "party drugs" ali "clubdrugs", torej tako imenovane klubskedroge in pod njihovim vplivom mladiprakticirajo tako imenovani "chem--sex", opisuje. "Predvsem zaradi tehse je v Londonu pa tudi v Berlinu v za-dnjih letih drastično povečala okuže-nost s spolno prenosljivimi boleznimiin ta način življenja bo prišel tudi knam," opozarja.V Sloveniji jepo ocenahstrokovnjakovod 150 do200 okuženih ljudi,ki bolezniše nimajodiagnosticirane

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 01.12.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 699 cm2

28

Presejanje nosečnic na okužbe s HIVŽe prihodnje leto bi v Sloveniji lahko zaživel program presejanja nosečnicna okužbo z virusom HIV, je povedala Janja Križman Miklavčič z ministr-stva za zdravje. Testiranje bo potekalo skupaj z ostalimi testi, ki jih nosečni-cam redno opravijo v prvem tromesečju nosečnosti. "Presejanje nosečnic jeopredeljeno v nacionalni strategiji za razvoj zdravstva, predlog te strategijeje v obravnavi na ministrstvu in v času obravnave podrobnejših informacijne bi dajala," je dodala.

"To so tri težke črke"Ameriški zvezdnik Charlie Sheen je pred kratkimjavno priznal, da je HlV-pozitiven. "Rad bi javno pri-znal, da sem res HlV-pozitiven. To so tri težke črke,"je 50-letnik, ki se je vrsto let boril z odvisnostjood drog in alkohola, razkril v oddaji Today Show.Preden je izvedel za diagnozo, je najprej mislil, daima tumor, kajti imel je hude glavobole, za katere ninašel razlage. Igralec se je odpovedal drogam, dejalpa je, da bo mogoče to javno priznanje razlog, dapreneha tudi z alkoholom. Sheen je za okužbo vedelže štiri leta, o njej pa je zdaj javno spregovoril, kerima dovolj izsiljevanja. V zadnjih letih naj bi bil ljudem, ki so za njegovookužbo vedeli in so ga izsiljevali, da bodo skrivnost razkrili javnosti, izpla-čal približno deset milijonov dolarjev za molk. Povedal je tudi, da je nemo-goče, da bi virus prenesel še na koga, četudi mu ni povsem jasno, kako se jez njim okužil sam.

Prvi holly woodski zvezdnik, ki je javno spregovoril o okužbi s HIV, jebil Ročk Hudson, ki je umrl leta 1985, star 59 let. Zelo odmevno je bilo tudirazkritje košarkarja Earvina Magica Johnsona leta 1991, ki je zaradi tegazapustil profesionalno košarko, a se je kasneje na igrišča vrnil. Magic sedanes posveča ozaveščanju javnosti o tej bolezni, saj želi ljudem pokazati,da okužba z virusom ne pomeni nujno smrti. Ni pa imel te sreče pevec skupi-ne Queen Freddie Mercury, kije istega leta kot Johnson priznal, daje okužen,nekaj mesecev pozneje pa izgubil bitko in umrl. Leta 1995 se je podobno zgo-dilo raperju Eazy-E-ju, kije zadnje mesece pred smrtjo posvetil ozaveščanjujavnosti o bolezni, (dr)

m m———————————^ m m_^_m_^_^_^_^_^_^_^mr J-J?^

l£B£^_9_Wj_\ y vT~ "~ j^^flHFjH

m^m^R-mM^A^-mM^Am-*-^ rW^m\m

Četudi so mladi zdaj prej spolno aktivni, so bolj odgovorni kot nekdaj, kar 75 odstotkov, kažejo raziskave, jih navaja, da so se priprvem spolnem odnosu zaščitili s kondomom.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 108.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 699 cm2

29

Deset let ambulante kratkega rokaTako so namrečmislili ob ustanovitviambulante za osebe brezzdravstvenega zavarovanja,a seje pokazalo, dajepotreba po oskrbi teh ljudičedalje večjaJANA JUVAN"Padel sem v komo. Pobrali so me naavtobusni postaji popolnoma povo-ženega. Pet dni sem bil v nezavesti. Znjihovo pomočjo sem potem prišel ksebi," pripoveduje Bojan Filipič, ki gasrečamo v Karitasovi ambulanti zaosebe brez obveznega zdravstvenegazavarovanja s posvetovalnico. "Tukajsi vedno dobrodošel, stojijo ti obstrani. Hvala jim, da so tako spoštlji-vi do nas in da imajo toliko volje. Čejih ne bi bilo, tudi nas ne bi bilo. Vsajmene. Rešili so mi življenje," hvaležnododa. Podobno pove Zlatko Kurtovič,ki trenutno živi v zavetišču za brez-domce. "Našli so me popolnoma alko-holiziranega, noge me nikamor nisonesle. Peljali so me v UKC. Tam so mirekli, da je ambulanta zame tukaj. Zelosem zadovoljen. Smo kot ena družina.Dobil sem tableto, ki mi je odgovarja-la. Zdaj že lahko hodim brez palice."

To sta le dva izmed okoli 500 bol-nikov, ki letno obiščejo ambulanto vStrossmayerjevi 15. Oktobra je minilodeset let, odkar so odprli svoja vratapod vodstvom zdravnika Aleksan-dra Dopliharja, pionirja na podro-čju pro bono zdravstva v Sloveniji, kije prvo takšno ambulanto s posveto-valnico leta 2002 odprl v Ljubljani."Gospodarska situacija je zagotovilastalen neusahljiv dotok novih in novihstrank. Propadli obrtniki in njih dru-žinski člani, odpuščeni delavci, ki soostali brez zdravstvenega zavarovanja,brezdomci, Romi in priseljenci v am-bulanti iščejo pomoč ne samo v zdra-vstvenih, ampak tudi v socialnih indrugih stiskah," razlaga Doplihar.

Številni brez zavarovanjaDanes vodi ambulanto zdravnica

Ninna Kozorog, ki opaža, da je s po-glabljanjem socialno-ekonomske krizevedno več bolnikov, ki imajo sicerurejeno osnovno zdravstveno zava-rovanje, vendar nimajo dopolnilne-ga zavarovanja. "Ker so na socialnemrobu, si sami ne zmorejo doplačevatiza terapijo. Ti mesečni stroški namrečpri nekaterih samo za zdravila po-menijo po 60 evrov. Za nekoga z 250evri prihodkov je to zelo veliko. Ti nesodijo v našo ambulanto, ne zmorejopa slediti zahtevam javnega zdravstve-nega sektorja. To je bazen, ki ga bomomorali razširiti, če se ne bo spremeni-la zakonodaja," opozarja Kozorogova.In kaj najpogosteje pesti njihove bolni-ke? "To so ljudje kot vsi drugi. Boleznizato niso drugačne - prehladi, bolečinev prsnem košu, veliko je tudi psihičnihtežav," pove Kozorogova. Lani so za-znali porast števila obolelih za gripo,zato poskušajo letos svojo populacijočim bolje precepiti.

Za četrtino več bolnikovNa splošno so lani zaznali porast šte-vila bolnikov za kar 26,6 odstotka.Tudi letos se ta trend nadaljuje. Šte-vilni kronični bolniki torej potrebu-jejo njihovo oskrbo, a vse pogostejenimajo zavarovanja, s katerim bi imelidostop do zdravljenja. So pa v zadnjemletu zmanjšali število napotitev k spe-cialistom za okoli 19,3 odstotka, karpomeni tudi prihranek za zdravstvenoblagajno. Ta odstotek želijo še poveča-ti, zato vse svoje bolnike dvakrat letnopozovejo, naj jih obiščejo na sistemat-skem pregledu. "Po eni strani vsake-mu novemu uporabniku ponudimo tapregled, po drugi strani tudi brezdom-ce v zavetišču, ki so naši tipični bolni-ki, dvakrat letno povabimo na nanj.Tako čim hitreje odkrijemo morebitnetežave," razlaga Kozorogova. Struktu-ra njihovih bolnikov je zelo pestra.Najmlajši je bil star dva meseca, naj-starejši 83 let, povprečno so stari 49,7leta. Redki imajo samo eno diagnozo,največ jih ima tri do pet.

48 prostovoljnih strokovnjakovV naslednjem letu želijo še zmanjšatištevilo napotitev k specialistom tudi

z lastnimi specialističnimi ambulan-tami. "Naročevali bomo paciente, kiniso nujni, glede na specialista, ki botisti dan vodil ambulanto. Tako bomoimeli svojo internistično, kardiolo-ško, nevrološko, pediatrično, gineko-loško, psihiatrično ambulanto. Imamoveliko specialistov, zato lahko tudi ne-nujne težave rešimo ambulantno," ra-zloži Kozorogova. Ne gre namreč zgoljza urgentne bolnike, za katere državav vsakem primeru poskrbi, kot je po-vedal tudi Damijan Jagodic z ministr-stva za zdravje. "Nihče ne ostane breznujne zdravstvene pomoči. Zavedamopa se tega manka pri nezavarovanihosebah," priznava Jagodic.

Ministrstvo namenja del denar-ja za delovanje ambulante, za letos sozagotovili okoli 9000 evrov. Še okoli7500 evrov je zagotovila občina, 5300FIHO, 9000 Zavod za zaposlovanje,2100 evrov pa so zbrali od donatorjev,kot nam je povedal Boštjan Cvetic,koordinator socialnih programov priNadškofijski karitas Maribor. Skupnotorej razpolagajo z okoli 33.000 evri,kar zadošča za zaposlitev medicin-ske sestre in pokritje osnovne zalogezdravil. Dvainštirideset zdravnikov inšest zobozdravnikov v ambulanti sicerdela izključno prostovoljno.

"Delate dobra dela, ki bi jih sicer, čebi bili drugačni časi, morala država,"je zdravnikom prostovoljcem včerajdejala varuhinja človekovih pravicVlasta Nussdorfer. "Ljudje, ki nesebič-no pomagajo, ne morejo in ne smejonadomestiti države. Ta na plečih naj-šibkejših ne sme štediti. Teh zgodb nebi smelo biti, ko pa pravimo, da smopravna in socialna država," je položi-la odločevalcem na srce. "Vsi si želimo,da ob 20. obletnici ne bi več bili tu. A vto pravljico ne verjamem," je pomenlji-vo sklenila Kozorogova. Tudi Dopliharupa, da bo ambulanta v prihodno-sti tolažba le še za peščico ljudi, saj sezaveda, da bo v določeni meri vednopotrebna, četudi so ob ustanovitvi mi-slili, da bo projekt zgolj kratkega roka.Teh zgodb ne bismelo biti

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 17




Stran: 17

Površina: 512 cm2

30

Prvi dan 30 srčnih dejanjDanes se začne decembrska "verižna akcija" 30 dni za 30 srčnih dejanj, skatero društvo Humanitarček odkriva človečnost v ljudeh. V akciji lahkosodeluje kdorkoli in kjerkoli. Vsako jutro bodo do konca meseca na spletnistrani www.humanitarcek.com objavili eno dobrodelno dejanje, ki ga bodovsi sodelujoči tisti dan izvedli. Kot pravi vodja Humanitarčka Ninna Kozo-rog, ne gre za zbiranje denarja, temveč nečesa, kar ima vsak. En dan bodopodarjali nasmehe pa objeme, en dan se nihče od sodelujočih ne bo smeljeziti na nikogar, morda bodo pomagali starki čez cesto, morda brezdomcupodarili šal... "Akcije bodo zelo različne. Vmes je tudi nekaj takšnih, s kateri-mi bomo spomnili na posebne marginalne skupine. Namen definitivno nizbiranje denarja, ampak nečesa, kar ima vsak doma. Danes je na vrsti gesloImeti rad," nam je povedala. Gre torej za akcijo, s katero želijo decembruvrniti čarobnost, ki sta jo odvzela materializem in kapitalizem, (jaj)

Brezdomec Bojan Filipič in zdravnica Ninna Kozorog (Sašo Bizjak)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 17




Stran: 17

Površina: 512 cm2

31

Nenavadno je, da se po 30 letih od začetka aidsaepidemija še vedno širi, pravi infektolog Janez Tomažič

"Popustila je temeljna preveritiva"Aids je še vedno neozdravljiva bolezen, vendarpa je ob pravočasnem in vseživljenjskemzdravljenju postala kronična obvladljivaokužba. Po več kot 30 letih od začetka tebolezni in vseh informacijah o okužbi jenenavadno, da se epidemija še vedno širi, praviinfektolog Janez Tomažič s Klinike za infekcijein vročinska stanja UKC Ljubljana.

� Kako pogosta je okužbaz virusom hiv v Sloveniji?

"Tudi v Sloveniji se širi,vendar je epidemija še ve-dno majhna - manj kot eiiokužen na 1000 prebivalcev.Zaskrbljujoče pa je, da jemed moškimi, ki imajospolne odnose z moškimi,približno štiri odstotkeokuženih. Glede na podatkeNacionalnega inštituta zajavno zdravje je bilo v Slo-veniji v obdobju 2005-2014skupno 431 primerov novihdiagnoz okužbe s HIV. Let-no število prijavljenih pri-merov pa se je gibalo odnajnižjega 33 v letu 2006 donajvišjega 55 v letu 2011. Vprimerjavi z večino državEvropske unije imamo re-lativno malo novih okužb,leta 2013 sta med 30 evrop-skimi državami le dve po-ročali o nižji prijavni in-cidenci kot Slovenija. Prinas trenutno živi približno600 ljudi, okuženih z viru-som hiv, predvidevamo pa,daje še od 150 do 200 takih,ki za okužbo ne vedo.Večina novih diagnoz je vskupini moških, ki imajospolne odnose z moškimi."

� Kdaj je tveganje za pre-nos okužbe največje?

"Največje' je v začetnemali v poznem obdobjuokužbe, ko je koncentracijavirusa v telesnih tekočinahvelika. Okužena oseba naj-pogosteje prenese virus nadruge osebe v prvih mesecihpo okužbi, ker je takrat naj-bolj kužna, ne ve za svojo

okužbo in ima pogosto ne-zaščitene spolne odnose,lahko tudi z več spolnimipartnerji."

� Kako to, da se kljubdobremu ozaveščanjuokužba v Sloveniji še vednoširi?

"Okuži se lahko kdorkoli,neodvisno od spola, starostiin spolne usmerjenosti,vendar številke kažejo, dajeokužba neprimerno pogo-steje prisotna med moški-mi, ki imajo spolne odnosez moškimi. Zaradi učinko-vitega zdravljenja, 'sodob-nega načina življenja' (novespolne prakse, rekreacijskedroge ...) in verjetno tudizaradi še vedno prisotnehude stigmatizacije je meddoločenim deležem tehskupin ljudi popustila te-meljna preventiva; ne upo-rabljajo kondomov in lubri-fikantov, predvsem pri anal-nih odnosih, in ne poznajo'hiv statusa' partnerja(jev).Porašča tudi pojavnost dru-gih spolno prenosljivihokužb, kot so sifilis, gono-reja, nespecifični uretritis ingenitalni herpes, ki po-večujejo možnost prenosavirusa. Posebej pa je zas-krbljujoča pogosto poma-njkljiva celostna obravnavaoseb s spolno prenosljivimiokužbami v Sloveniji, še po-sebej moških, ki imajo spol-ne odnose z moškimi. Zgo-dnje odkrivanje oseb,okuženih s hiv (pogostejšetestiranje predvsem najboljizpostavljenih ljudi) in zgo-

dnje zdravljenje okuženihljudi je poleg promocije boljodgovornega obnašanjaprioriteta v boju proti aidsu.Zdravljenje je namrečodlična oziroma najučinko-vitejša preventiva. Pri lju-deh, ki se uspešno zdravijo,je za več kot 90 odstotkovzmanjšano tveganje za pre-nos okužbe na spolnegapartnerja."

� Nov način preprečeva-nja okužbe s hiv je pro-fUaksa pred izpostavitvijo(PrEP). Za kaj gre?

PrEP je pomemben novnačin preprečevanja okužbes hiv, ki počasi prihaja izraziskovalnega področja vvsakdanje življenje. Gre zatako imenovani 'kemičnikondom', ko oseba polegvarne spolnosti zaščitnoprejema protiretorvirusnazdravila (dve učinkovini veni tableti) in mora biti podnadzorom zdravnika. Tovr-stna preventiva se uveljavljazlasti za ključne skupine, prikaterih je tveganje zaokužbo zelo veliko. Nedav-no sta bili zaključeni dveevropski raziskavi, katerihrezultati kažejo, da je PrEP

pri najbolj izpostavljenihosebah lahko učinkovit v 86odstotki ti. Pred nekaj dnevije Francija kot prva in dosedaj edina evropska državauvedla tovrstno preventivo vsvoj nacionalni javnozdrav-stveni preventivni program,ki se financira iz zdravstve-ne blagajne, in je tako PrEPna voljo za določene ključneskupine prebivalstva."

� Kdaj je priporočljivotestiranje na okužbo shiv?

"Testiranje je priporočlji-vo pri osebah z dejavnikitveganja za okužbo, oseba-mi z diugimi spolno pre-nosljivimi okužbami, hepa-titisom B in C ter ob in-dikatorskih boleznih, kot sopasovec, huda diseboreja,oralna kandidoza, oralna la-sasta levkoplakija, nejasnavročina in hujšanje ter po-navljajoče se okužbe. Če sopri osebi, ki jo testiramo,presejalni testi pozitivni, te-ga nikoli ne povemo preis-kovancu, vedno je treba na-rediti še potrditvene teste inšele na to bolniku povemorezultat testiranja. "

� Kako zdravimo to kro-nično bolezen?

"Aids je bolezen, ki jo ssedanjimi terapevtskimipristopi na moremo pozdra-viti, lahko pa pomembnovplivamo na njen potek in joiz bolezni z veliko smrtno-stjo iti s številnimiogrožajcčimi zapleti spre-menim^ v obvladljivo kro-nično bolezen z zadovoljivokakovostjo življenja. Pred-pogoj je redno, vsakodnev-no in doživljenjsko uživanjeustreznih zdravil. Temelj us-pešnega zdravljenja je bol-nikovo sodelovanje pri zdra-vljenju, zato je zelo pomem-bno, da mu razložimo po-membnost zdravljenja in daO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Primorske novice 01.12.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 760 cm2

32

ga prilagodimo posamezne-mu bolniku. Umrljivostokuženih ljudi se sicer zma-njšuje, vendar pa je še vednovečja od umrljivosti vsplošni populaciji. Naraščapa delež smrti, ki niso ne-posredno povezane z aid-som in so predvsem pos-ledica srčno -žilnih ali raka-vih bolezni ter bolezni je-ter."

� Kako pomembna je vlo-ga družinskih zdravnikovpri obravnavi bolnikov zaidsom?

"Za obravnavo bolnikov s

aidsom so poleg infekto-logov, epidemiologov, mi-krobiologov in drugihzdravstvenih delavcev nuj-no potrebni tudi drugi spe-cialisti, med drugim imajoposebno mesto družinskizdravniki. Za diagnozookužbe je namreč poleg de-javnikov tvegana treba pre-poznati tudi glavne kliničneslike okužbe s hiv. Zdravnikdružinske medicine ima pritem še posebej pomembnovlogo, ker bolnika najboljepozna in mu lahko zgodaj

priporoči testiranje na hiv.Ima vlogo strokovnjakazdravstvene vzgoje, kinajširšemu krogu ljudi lah-ko posreduje informacijo,da se hiv okužba lahko zgo-di vsakemu, ki se tveganoobnaša."

� Se ljudje težko odločijoza testiranje?

"V Sloveniji se ljudje redkoodločajo za testiranje, zato jepotrebna večja aktivnostvseh slovenskih zdravnikov vsodelovanju z nevladnimiorganizacijami in celotno

družbo. Nevladne organiza-cije (Legebitra, DIH, ŠkucMagnus) imajo zelo pomem-bno vlogo in so pri nas zelodejavne: organizirali so tes-tiranje na hiv, hepatitis B inhepatitis C izven zdravstve-nih ustanov, tako da je povsej Sloveniji možno testi-ranje v skupnosti, poleg tegapa imajo pomembno vlogopri ustreznem informiranjutovrstne populacije in delu-jejo široko preventivno."

ALENKA OŽBOT

Po najnovejših ocenah Svetovne zdravstvene orga-nizacije je na svetu 37 milijonov ljudi z okužbo HIV350 milijonov je kronično okuženih z virusom he-patitisa B in 170 milijonov z virusom hepatitisa C. Žaljih veliko ne ve, med njimi kar tri četrtine okuženih zvirusom hepatitisa C, da so okuženi, saj lahko vrsto letpo okužbi živijo brez kakršnihkoli znakov bolezni.Prepozno odkrita okužba je glavni razlog, da aidsu invirusnima hepatitisoma B in C v svetu še vedno vsakoleto podležeta dva in pol milijona ljudi.

~~mmmmmwn_ffl8B§~¥8-$~]^^^^^™*« 1^"'CT«<Bt i ' 1 i

■SfflJHflHfiBifllfi^^HB' ■«& **^^^^^^^^^^^^^^^Îe' —■^ s&Mvrag m—~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~m_—r • -"-<<3&<Lli————————————————————— — ————** "> r iw4!Hm\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\~\~\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\wm **" 1 ittiB—~~~~~~~~~B_~—~~~~~~~~~~~F%£L B* 1 jajKjiM_ÂÂÂ——W^~%~_~~~~mAAE~m-— m. " ! 1bs1B"Hs ~m^mWmmmAsm], . .

m - £SZm%^SA_3%~^^k^k^kW_W-f-WkWm

__^kW_m_WL -^$ty^_^_^k^k^km-ZJ*'*Sk \__W^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^km_k

v% **&_. *■ vS^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k__^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k_^ ■* "Sjij, -n* v^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B

. '■; 'fflv?^^^mBSm~mmmm~~~~~~',':s&~\ffllKÂM&8BK^BBtt^^^^^m■^^^^^^HmHiliv" 4, <hhiw^HMm&1119Hhg9HHHJJHHJanez Tomažič

■"iri^M^^^^îiiilji >< *^ÂA~~~mW'~^~~~WAAw^^^^^^^^ÂI~$^wii^^^Â

~\\\\\\\\\\%^\wÂvÂ^3BekAÂ\ " tWT v

~fAf^^vÂ^SS^SSS3kÂT, ' tAy ~*

*&LÂlmAvSmwk AAvAs^^Â^K^KiS^ÂAÂAÂAnÂAÂmi

Z aidsom živimo že več kot tri desetletja. Pristojni na svetovnidan boja proti tej bolezni svarijo pred tveganimi vedenji, kilahko prispevajo k širjenju pandemije. Ta je svet zaznamovalabolj kot katera druga bolezen.

Svetovni dan boja proti aid-su, 1 . december, zaznamujerdeča pentlja.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 50.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 760 cm2

33

SLOVENIJA TA TEDEN

Napeti živciin sproščena morala

Darja Kocbek

Stolček finančnega ministra Duša-na Mramorja, najpomembnejšega mini-stra v levosredinski vladi Mira Cerarja, seje v tem tednu zamajal. Mramor je mo-ral umakniti tri davčne zakone, s kateri-mi je nameraval izvesti mini davčno re-formo. Uradno jih je v vsega treh tednihpo predstavitvi umaknil iz postopka nazahtevo gospodarstva, dejansko pa je bilv to prisiljen, ker ni dobil podpore Stran-ke modernega centra (SMC), kije največjastranka vladne koalicije. To je tudi stran-ka, v katere kvoto sodi finančni minister.Dušan Mramor tako za davčno reformoni dobil podpore stranke, ki ga je pred do-brim letom dni postavila za ministra.

Preden je sporočil, da davčne za-kone umika na zahtevo gospodarstva, jena poslovni konferenci v Portorožu so-delujočim zabrusil, da je najbolje, »da gre-mo vsi tukaj in tisti, ki sodelujemo pri ra-zličnih anketah, na psihiatrijo«. Ta izja-va kaže, da je Mramor, ki je v javnosti si-cer profesorsko zadržan in zelo previden,saj se nikomur noče zameriti, že zelo nakoncu z živci. Če držijo informacije no-vinarjev časopisa Finance, ki namigujejo,da je odločitev o umiku davčnih zakonovsprejel po protestu enega najbogatejšihSlovencev, nekdanjega predsednika upra-ve idrijske družbe Kolektor Stojana Pe-triča, ki ne skriva političnih ambicij, pro-blem močno presega Mramorja.

Stojan Petrič je namreč od letoš-njega poletja prek podjetja FMR lastnikDela, ki je največja in s tem najbolj vpli-vna časopisna hiša v državi. Tako zdaj nedeluje več le kot eden od najbolj znanihin vplivnih gospodarstvenikov v državi,četudi je uradno upokojen, ampak tudikot medijski mogotec. Časopisno hišoDelo sta v prejšnjem desetletju že zlora-bljala politika in njen lastnik finančno-

trgovsko-pijačarski holding PivovarnaLaško. Tako domnevno Petričevo nada-ljevanje te prakse ne bi bilo nikakršna no-vost, prej pojasnilo, zakaj se je kot nekdo,ki se z mediji do zdaj ni ukvarjal, Delosploh odločil kupiti.

Še bolj odmevno in za največjo vlad-no stranko SMC nečastno kot umik Mra-morjeve mini davčne reforme je bilo do-gajanje okrog odstopa začasnega gene-ralnega direktorja največje bolnišnice vdržavi ljubljanskega kliničnega centra(UKC) Andreja Baričiča, ki je bil še predkratkim tudi najboljši kandidat SMC zazasedbo tega položaja za polni mandat.

Iz ljubljanskega kliničnega centra sože prejšnji teden sporočili, da je Baričičodstopil in dal odpoved, a ta je to novi-co v ponedeljek, ko se je sestal svet UKC,ki je pristojen za imenovanje in razreši-tev generalnega direktorja in ga vodi pred-stavnik vlade Tomaž Glažar, označil zanovinarsko raco. V torek je Baričič natovendarle nepreklicno odstopil in od-stopno izjavo nemudoma poslal ministriciza zdravje Milojki Kolar Celarc, da bi jiprihranil novo blamažo.

Baričiča je Kolar Celarčeva, ki medministri sodi v kvoto SMC, namreč vsedo konca odločno podpirala. Njeno pod-poro je Baričič imel še teden dni potem,ko ji je predsednik vlade Miro Cerar prekmedijev sporočil, da njegove podpore za-radi neprimernih izjav (ne zaradi spornihposlovnih povezav) nima več. Že predtem so prihajale v javnost informacije, dapredlog sveta UKC za potrditev «\ndre-ja Baričiča za generalnega direktorjaUKC s polnim mandatom na vladi ne ča-ka zgolj zato, ker mu nasprotujeta koali-cijski partnerici upokojenska strankaDesus in socialni demokrati, ampakpredvsem zato, ker se mu je odrekla tu-

di SMC. Struja,i<i Baričiča ne podpira, jev SMC zmagala, ko je svojo odločitev spo-ročil predsednik vlade in prvak strankeMiro Cerar.

Najbolj verjetna razlaga čudnega ve-denja Baričiča je po mnenju poznavalcevta, daje s prestavitvijo svojega odstopa po-skušal pomagati SMC iz zagate. Omo-gočil ji je, da bo imela nekoliko več časa,da najde novega kandidata za začasnegageneralnega direktorja UKC.

Takšne igrice so strašljive, saj ne greza nekoga, ki bi vodil kakšno obrobnodržavno agencijo, ampak bolnišnico, ka-mor prihajajo ljudje takrat, ko so bolni innajbolj ranljivi, zato je zaupanje zanjo klju-čnega pomena. A politike v SMC bolj za-nima 450 milijonov evrov, kolikor na le-to obrne UKC.

Prav zaradi takšnih igric UKC žedve leti nima generalnega direktorja s pol-nim mandatom in pooblastili. Zaupanjedržavljanov v UKC je močno načeto pred-vsem zaradi afer, ki so v veliki meri po-sledica sporov in prerivanj med zdravni-ki in vodilnim osebjem nasploh. Če usta-nova, kot je UKC, dalj časa nima vodstvas polnim mandatom in polnimi poobla-stili, imajo interesne skupine in posa-mezniki s sebičnimi interesi čedalje več-jo moč in razmere postanejo vse boljneobvladljive.

V takšnih razmerah so vodilnomesto pripravljeni sprejeti zgolj kadri brezustreznih znanj in izkušenj, vendar pookusu interesnih skupin. Nekoga takšnegabo zdaj očitno poskušala najti SMC. Tu-di za položaj finančnega in zdravstvene-ga ministra v sedanji vladi sposobni inkredibilni kandidati ne čakajo v vrsti. TehCerar ni imel na voljo niti tedaj, ko še nipogoltnil vseh predvolilnih obljub o no-vi etični politiki.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorski dnevnik 28.11.2015 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 11.000

Stran: 19


Primorski dnevnik 28.11.2015 SobotaDržava: Slovenija


Stran: 19

Površina: 314 cm2

34

Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Tik pred koncem leta so na ministrstvu za zdravje...

Documents

Transcript of Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Tik pred koncem leta so na ministrstvu za zdravje...