Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · rkudqmdpr gux@lqr yvdm suleol@qr vnxsdm ,phod vhp...

Število objav: 15Tisk: 15Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 0Andrej Možina: 0Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 0Otroška srčna kirurgija: 0bela napotnica: 0zdravstvo: 15združenje zdravstvenih ...: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 29. 10. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov ''Čutila sem dolžnost, da po lastni izkušnji pomagam staršem, ki jim otroci zbolijo Rrakom/

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Ognjišče; 225.000 Stran: 20 Površina: 981 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 1. 11. 2015

Stran v zbirki:7

Avtor Božo Rustja

Teme zdravstvo

Povzetek...Ljubljane takoj, ko lahko, takoj, ko končava s terapijo. Da tako ohranjamo družino vsaj približno skupaj. Imela sem privilegij, ker nisem hodila v službo. V sem videla strašne zgodbe. Ljudje so se na eni strani borili za življenje, bolnišnicina drugi pa za preživetje drugih družinskih članov. Zgubljali so službe. V bolnišnici...

Tisk Naslov Trenja zaradi zdravnika, ki ga ni

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 12 Površina: 258 cm2

Rubrika, Datum Slovenija; 29. 10. 2015

Stran v zbirki:8

Avtor Dejan Karba

Teme zdravstvo

Povzetek...ljutomerski zdravstveni dom, a župan Stanko Ivanušič želi, da jim ministrstvo izda soglasje za stalnega zdravnika in Razkrižju podeli koncesijo za specialista . DEJAN KARBA Prvega oktobra je minilo deset let, odkar družinske medicineje občina Razkrižje podelila koncesijo pediatrinji Božiči Cekovič Budinski. Poleg otrok iz občine...

Tisk Naslov Del zdravstvenega doma obnovili, vendar prizidka še ne bo

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 11 Površina: 418 cm2

Rubrika, Datum Ljubljana; 29. 10. 2015

Stran v zbirki:10

Avtor Andreja Žibret

Teme zdravstvo

Povzetek...40 parkirnin prostorov za zaposlene. Izboljšanje potresne varnosti Pri tokratni prenovi so se dela začela oktobra lani, končala pa prejšnji mesec. , v katerih so prenavljali, so nemoteno delovale na drugih lokacijah ZD Ljubljana, Ambulantepapienti so bili o tem pravočasno obveščeni. Najprej so izvedli energetsko...

Tisk Naslov Bolezni nastopijo mnogo prej

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Dnevnik - Nika; 128.000 Stran: 44 Površina: 713 cm2

Rubrika, Datum Priloga Nika; 28. 10. 2015

Stran v zbirki:12

Avtor Podbevšek Duša Bedrač

Teme zdravstvo

Povzetek...narediti distinkcijo med pojmi, ki se uporabljajo. O zdravstvenem turizmu govorimo, ko je glavni motiv za potovanje povezan z zdravljenjem, predvsem v z operativnimi posegi in drugimi Iztok Altbauer; foto: Jaka Gasar v&t bolnišnicahillr zdravstvenimi in zobozdravstvenimi storitvami. Praviloma...

Tisk Naslov Neustrezna in pomanjkljiva oblačila lahko povzročajo težave s sečili

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Dnevnik - Nika; 128.000 Stran: 33 Površina: 591 cm2

Rubrika, Datum Priloga Nika; 28. 10. 2015

Stran v zbirki:15

Avtor Bedrač Duša Podbevšek

Teme zdravstvo

Povzetek...mladenki razlagal, da so tangice premalo za mrzlo jesen; ali pa starejši upokojenki, naj gre na nedeljski izlet primerno oblečena. V dolgoletnih izkušnjah v delu ko se srečuješ z najbolj osnovnimi problemi se ti postavlja ambulantnemvprašanje ali ni to stvar razuma,« svetuje prof. dr. Lukanovič. Zdrav urin je čist, prozoren...

3

Tisk Naslov Revizija na revizijo ovira urgentni center

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 20 Površina: 535 cm2

Rubrika, Datum Celjsko; 29. 10. 2015

Stran v zbirki:17

Avtor Gordana Possnig

Teme zdravstvo

Povzetek...zapleta. Kar naprej se namreč vrstijo revizije glede izbire ponudnikov opreme in del na razpisih. Nekaj opreme vendarle dobili Nekaj opreme pa je celjska , kot je povedal strokovni direktor Franc Vindišar, le dobila. "Poleti bolnišnicaje bila dobavljena večina mobilne medicinske opreme, za katero je bil objavljen skupni...

Tisk Naslov Intenzivno iščejo rešitve

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Svet24; 58.000 Stran: 22 Površina: 483 cm2


Stran v zbirki:19

Avtor P.Š.

Teme zdravstvo

Povzetek... O IZGUBI pediatričnih v Selški in Poljanski dolini smo že poročali. Tematika še naprej razburja tamkajšnje ambulantprebivalce, tako še vedno intenzivno iščejo rešitve. Zupani občin...

Tisk Naslov Zdravstveni zurizem doma in po svetu

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Story; 49.000 Stran: 78 Površina: 490 cm2


Stran v zbirki:20

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...izjemno priljubljeno obliko zagotavljanja zdravstvenih storitev v tujih državah kjer so cene dostopnejše. Nižja cena za kakovostno storitev ali pa krajše zagotovo odločajo o tem, da se ljudje odpravijo na zdravljenje ali poseg čakalne dobev tujino, čeprav gre za države, ki niso vedno najlažje ali najhitreje transportno...

Tisk Naslov Poskrbite za večjo varnost otrok že od 5,97 EUR na leto.

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Story; 49.000 Stran: 71 Površina: 155 cm2


Stran v zbirki:21

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...počitnicami, v šoli, na fakulteti, doma in v tujini, 24 ur na dan. Pomembna prednost je tudi hitrost izplačila, saj po operaciji, zlomu, izpahu ali zdravljenju v ni treba čakati na izplačilo do konca zdravljenja. Starši, ki želijo bolnišniciotroku pomagati do hitrejšega zdravljenja tudi s homeopatskimi zdravili, lahko ob...

Tisk Naslov S sedanjo politiko sejemo revščino med stare

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Dolenjski list; 42.000 Stran: 19 Površina: 964 cm2


Stran v zbirki:24

Avtor Leskovšek M Svete

Teme zdravstvo

Povzetek...tako, je tudi upokojeni zdravnik dr. Božidar Voljč iz Griča pri Ribnici. Dokler je bil še zaposlen, je delal kot zdravnik in specialist , kasneje tudi kot direktor Kočevje in Ribnica in direktor Zavoda za družinske medicine zdravstvenih domovRS za transfuzijsko medicino, bil pa je tudi minister za zdravstvo v prvi slovenski vladi v samostojni...

4

Tisk Naslov Denar za reševanje življenj

Zaporedna št.11


Rubrika, Datum Zanimivosti; 29. 10. 2015

Stran v zbirki:25

Avtor Renata Žnidar

Teme zdravstvo

Povzetek...razvoju. Z zbranim denarjem bodo tako kupili profesionalni ultrazvočni inhalator in aspirator, ki ju za nemoteno in korektno delo nujno potrebujejo v svoji . K akciji je kot medijski pokrovitelj v letošnjem letu pristopil tudi naš ambulantičasopis. Renata Žnidar k r Ml Pi 1 Fundacija Svečka je lani preko...

Tisk Naslov V eni noči več kot tridesetkrat

Zaporedna št.12


Rubrika, Datum Iz naših občin; 29. 10. 2015

Stran v zbirki:26

Avtor M. Luzar

Teme zdravstvo

Povzetek... ZDRAVNIKI POMAGAJO BEGUNCEM Zdravstveni dom občanom zagotavlja storitve - Dodatna pri ambulantasprejemnem središču - V doslej okrog 160 beguncev BREŽICE - »Zdravstveni dom Brežice občane bolnišniciobravnava enako kot pred množičnimi prihodi tujcev in to pomeni, da...

Tisk Naslov Še o nadzoru v zdravstvenem domu

Zaporedna št.13


Rubrika, Datum Iz naših občin; 29. 10. 2015

Stran v zbirki:27

Avtor Boris Blaić

Teme zdravstvo

PovzetekPravni mnenji, ki ju je pridobila obema, nadzor dovoljujeta - V zdravstvenem domu zdaj predlagajo, naj nadzor opravi svet zavoda NOVO MESTO-Zgodba o nadzoru avtorskih, svetovalnih in podjemnih pogodb v Zdravstvenem domu Novo mesto še ni končana. Po tistem, ko vodstvo zavoda nadzornemu odboru

Tisk Naslov Zaživel je eRecept

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Celjan; 27.000 Stran: 24 Površina: 308 cm2


Stran v zbirki:28

Avtor Andreja Hohler

Teme zdravstvo

Povzetek...od 2. novembra dalje pa bomo v primarnem zdravstvu prešli v 'končno fazo'. Sekundarni in terciarni nivo zdravstva, kamor so uvrščene specialistične in , naj bi se projektu priključila najkasneje do februarja. Dvojno ambulante bolnišnicepredpisovanje Trenutno se izvaja 'vzporedna faza' predpisovanja in izdajanja zdravil...

Tisk Naslov Bo sporni Baričič res direktor UKC?

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Demokracija; 15.000 Stran: 26Površina: 1.362 cm2


Stran v zbirki:31

Avtor Vida Kocjan

Teme zdravstvo

PovzetekBo sporni Baričič res direktor UKC? Vida Kocjan, foto: Matic Stojs, Urban Cerjak, Gregor Pohleven V UKC Ljubljana smo spet priče političnemu in lobističnemu kadrovanju. Svet UKC je za generalnega direktorja izbral za to mesto skrajno spornega Andreja Baričiča, ki ga SMC podpira, SO in DeSUS pa ne.

"Čutila sem dolžnost,da po lastni izkušnji

pomagam staršem, ki jimotroci zbolijo za rakom."

»Bilo je davnega leta 1996, ko je naša, takrat dvein pol letna hčerka, tretji otrok po vrsti v družini,zbolela. Nekaj čudnega se je dogajalo, zdravnikiniso znali povedati, za kaj gre ... v meni pa črvsilnega strahu, daje nekaj hudo narobe ... Ponekaj neuspelih poskusih so postavili diagnozo:akutna limfoblastna levkemija ...šok, jok, strah,jeza, nemoč ...,« se začetka težke bolezni spominjamama Tatjana. Danes vodi društvo JonatanPrijatelj, ki združuje družine otrok z rakom.

Neža je bila tretji otrok, med njeno boleznijopa je v družino prijokal še četrti. Bolezenje bilo težko ugotoviti tudi zato, ker je

bila mama doma, saj je po tretjem otroku pus-tila službo. Zaradi levkemije seje otroku oslabilimunski sistem, a ker je mama bila doma zaradivsakega prehlada ali vročine ni šla k zdravnikupo bolniško. Potem je hčerko začela boleti kolk.To naj bi bil tipičen znak za levkemijo, a zdravnikiniso menili, da gre za to, ampak so iskali drugebolezni in jo zanje tudi zdravili. Nakar je Neža pos-tala apatična, ker je postalo že kar hudo. Ko staz mamo prišli na onkološki oddelek Pediatričneklinike, je zdravnica dejala, da je otrok en boj že

sam izbojeval. Ko so jo slikali, so že mislili, da ima

rakaste tvorbe povsod, a je zdravnica ohranilaoptimizem in pravilno domnevala, daje prišlo le'do usedanja limfoblastov.

Ko gre v življenju kaj narobe, gre zares narobe.Tako je bila v tistih dneh, ko je zbolela hčerka,njena zdravnica odsotna. Pa še ena zanimivost,

ki seje spominja mama: »Slutila sem, daje z otro-kom nekaj hudo narobe, a ko mi je zdravnica dalanapotnico, nisem hotela verjeti, da gre za težkostvar. Gojila sem nekakšno upanje, da je vsev redu, da so se zmotili. Deklici so dali tableto,bolečine so popustile, vročina je padla .... Toda toje trajalo samo en dan!«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Ognjišče 01.11.2015 NedeljaDržava: Slovenija

Doseg: 225.000

Stran: 20

Površina: 981 cm2 1 / 3


Doseg: 225.000 Kazalo

Stran: 20

Površina: 981 cm2

5

Od bolečin v kolku do prvega obiska na ontolo-giji je minilo štirinajst dni. »Ne veliko, če ne bi bilože prej stanje tako zaskrbljujoče,« dodaja mamain poudarja, daje imela Neža zelo slabo prognozo.Kemoterapija je prijela, kar je bila velika sreča. Šloje za resno bolezen, zato soji predpisali še obseva-nja. Otrok mora biti pri obsevanju čisto pri miru.»Sedaj pa vi razložite triletnemu otroku, da se nesme premakniti, ker gre za obsevanje glave! Dato zmore, mu naredijo nekakšno masko in ga sto masko 'pritrdijo' na mizo.« Nihče od staršev nismel biti pri njem, ker je sevanje škodljivo. V mamije kljuval dvom: kemoterapija ima toliko dobrih,pa tudi toliko slabih lastnosti. Kakšne posledicebo to pustilo v prihodnosti? Kaj, če ne bo moglaimeti otrok?

Bolezen otroka je pomenila boj. »Jaz s hčerkov Ljubljani, mož za preživetje družine, zraven padogovor, da z Nežo prihajava iz Ljubljane takoj,ko lahko, takoj, ko končava s terapijo. Da takoohranjamo družino vsaj približno skupaj. Imelasem privilegij, ker nisem hodila v službo. V bol-nišnici sem videla strašne zgodbe. Ljudje so sena eni strani borili za življenje, na drugi pa zapreživetje drugih družinskih članov. Zgubljali soslužbe. V bolnišnici je bila tudi punčka s kme-tov. Starša sta jo morala pustiti v bolnišnici inšla domov delat, da so imeli hrano za družino.Posebna zgodba je zgodba enoletnega fantka.Naša Neža se je zelo zbližala z njim. Najbrž jeimel že metastaze po celem telesu in je kljubzdravilom samo jokal. Enoletni otrok! Mama niveč vedela, kaj z njim, morala pa je na delo. Pro-sila naju je, da bi varovali njenega sinčka. Nežaje vzela tega otroka v svojo posteljico, ga božalain govorila z njim. In ta otrok je kakor po čudežuutihnil in se po daljšem času umiril. Med bolnimiotroki so se spletle neverjetne vezi. Morda samoše primer dvanajstletnega fanta. Izredno lepo jerisal in kar hodil je k Neži v sobo in ji risal. Žalsta oba omenjena fantiča umrla.«

"NISEM BILA SPOSOBNADOLGIH MOLITEV"V času bolezni je na preizkušnji tudi vera: »V

tistih trenutkih nisem bila sposobna dolgih moli-tev. Nekateri starši so naravnost jezni na Boga.Neka mama mi je dejala, da v tistem obdobju nizmogla zmoliti niti očenaša. Pri prošnji Zgodi setvoja volja, je odpovedala. Moja molitev v tistemčasu je bila zelo kratka: Bog, daj mi moči, da pre-nesem, kar si mi namenil. To je največ, kar sem vtistem trenutku zmoreš.

Včasih si na smrt utrujen od vsega. Tudi zatose nekaterih stvari sploh ne spominjam. Zanimivo

nrl

pa je, da sem v tistem času odlično spala. Najbržzaradi utrujenosti. Sredi bolezni je bilo razmišlja-nje, kaj bo z otrokom, kaj bo, če bo umrla, stra-hotno obremenjujoče. Morala sem preusmeritimisli drugam: Jaz jo bom vozila v bolnišnico, kzdravnikom ... drugo ni v moji moči,« se spominjamama.

Neža je bila še na vzdrževalni terapiji, ko sejerodila najmlajša hčerka. Neža je že pri treh letihzačela govoriti, da bomo imeli dojenčka. Najbrž sije ustvarila neki cilj, za katerega mora živeti. Zatotudi ni čudno, da sta z mlajšo sestro tako povezani.

Vsako leto v Sloveniji zboli za rakom 50 do 60otrok, tudi do 70. Ozdravljivost je precej odvisnaod vrste raka. »Rak, ki gaje imela Neža, je ozdra-vljiv v velikem odstotku, ker je zelo pogost in zatoraziskan. Drugače je pri manj pogostih vrstahraka.«

Tatjano je izkušnja spremljati bolnega otrokazaznamovala in želela je nekaj narediti za starše,ki se, podobno kot ona, soočajo s težko otrokovoboleznijo. »Takrat sem bila tako zelo sama v bol-nišnici. Nikogar ni bilo, s komer bi se lahko pogo-vorila ...iskala sem stike, naslove - pa nič. Želelasem priti tudi do duhovnika, pa se tudi to ni dalo.Nikjer kontakta, kaj šele, da bi te kdo vprašal, čekaj potrebuješ. Tiste mame, ki so kadile in sohodile 'na čik' in kavko pred staro pediatrijo, soimele večjo srečo, ker so se vsaj tam srečevale innavezale stike. Sama sem bila večino časa v sobi shčerkico, potem pa po najhitrejši poti proti domu(mnogokrat je bila tudi pot zelo zanimiva: po stari'cesti čez Trojane ...) k ostalemu delu družine.« Paje bila dolga pot po svoje tudi razbremenjujoča:»Velikokrat sem se po poti zjokala, da sem prišladomov kolikor toliko razbremenjena.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 225.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 981 cm2

6

Ko smo zdravljenje končali, meje po nekaj letihzačelo 'premikati'. Čutila sem se nekako dolžno, dabi staršem, ki stopajo po enaki poti, na neki načinpomagala. Spominjam se, da sem nekoč poklicalana pediatrijo in ponudila, da pridem, staršem kajpovem, jim pomagam vliti upanje. Pa je bil odgo-vor zdravnice predstojnice, da tega ne potrebujejo,da imajo tam zaposleno psihologinjo, na katero selahko obrnejo.«

JONATAN PRIJATELJ, DRUŠTVOSTARŠEV OTROK Z RAKOM»Potem sem nekega dne vendarle uspela napi-

sati članek o raku pri otrocih za takratno družin-sko revijo. Po tem meje poiskala mama, kije tudisama iskala pot, kako bi pomagali staršem. S tomamo sva se hitro dogovorili in sva odšli v Berlin(leta 2008) na mednarodno srečanje društev star-šev otrok z rakom. Od vsega, kar sem tam doži-vela, je bil najhujši pogled na zemljevid Evrope,kjer sta bili označeni samo Slovenija in Albanija,ki še nimata združenja za pomoč staršem. Ko svasedeli med tem kongresom v sobi, je ta mamarekla: »Hej, a bi midve ustanovili takšno društvov Sloveniji?«. Seveda, saj sem na to komaj čakala.Tako smo leta 2009 ustanovili Slovensko društvostaršev otrok z rakom.

Z velikim navdušenjem smo se vrgli na delo.Na onkološkem oddelku pediatrične klinike vLjubljani so nas podprli, dobro sprejeli in bilismo prepričani, da bomo super sodelovali. Vendarmoram po tolikih letih reči, da na oddelku nismonikoli prav zaživeli. Starši - kot da so zaprti v nevi-dno, a neprepustno kapsulo. Ko so na oddelku, nevidijo nič, ne slišijo nič .... samo ob otroku so odjutra do večera in še ponoči, če se da. So dobese-dno v vojnem stanju. Borijo se za življenje svojegaotroka in ne želijo, da jih v tem boju kdo moti alijim, bog ne daj, celo pomaga. Pravijo, da vse zmo-rejo in daje z njimi vse v redu. Dejstvo je, da takratpovsem pozabijo nase. Zlomijo se dostikrat šele,

ko je konec vsega, ko je zdravljenje za njimi, otrokpa ozdravljen. Nekateri starši nočejo niti slišati zaraka, ko je kdo od njih prebolel to bolezen. Zatomnogi ne želijo ali pa preprosto ne morejo v todruštvo.« Zato so člani društva pripravljeni priti inpredstaviti svoje delovanje tistim, ki se zanimajoza to. Kontaktni naslov je: [email protected].

Kaj počnejo v društvu? »Vsekakor manj, kot bisi želela. Staršem ponujamo svoje izkušnje, ramo,kjer se lahko zjočejo, svojo zgodbo, ki bi jim lahkovlila upanja ... lahko smo samo tiho in poslušamo,včasih jokamo .... in zdržimo njihovo jezo, bes, razo-čaranje, strah in žalost ... organiziramo 'dežurstvo'na onkološkem oddelku Pediatrične klinike inčakamo starše, ki bi želeli k nam na pogovor ....

Za starše organiziramo delavnice samopomoči,sprostitvene delavnice ali oboje združimo. Recimov Logarski dolini z Renato Roban (družinskaterapevtka) izvedemo delavnico in se hkrati zasproščanje učimo likanja' (polstenja volne). Orga-niziramo predavanja in delavnice na temo zdra-vega prehranjevanja, kako si pomagati v tej hudostresni situaciji. Za starše organiziramo ogledopernih in baletnih predstav. Najbolj obiskandogodek pa je vsako leto srečanje družin otrokz rakom, ki je že nekaj let zapored na dvoriščubožjepotne cerkve v Strunjanu. Kot bi se starši,ki imajo za sabo hudo življenjsko preizkušnjo, neželeli več pogovarjati o bolezni ....nekakšen piknikpa je varno zavetje, kjer se lahko sprostijo in pogo-vorijo o čisto vsakdanjih rečeh. Leta 2014 so nasvendarle tudi v javnosti prepoznali in 'nagradili'z naslovom 'Dobrotnik leta 2014' - po izboru revijeNaša žena.

Enkrat mesečno organiziramo supervizijepredvsem za starše, ki hodimo na oddelek. Sicerje pa skupina odprta in sprejmemo vsakogar, kibi želel priti. Naš supervizor je priznan psihotera-pevt mag. Miran Možina, ki nas z neverjetno potr-pežljivostjo, širokim znanjem in povsem ponižnovodi skozi naše nezaceljene rane. Neverjetno, kajvse še vedno izkopljemo iz sebe tudi po tolikoletih .... Uspešno smo sodelovali tudi s p. Christi-anom Gostečnikom, izjemnim psihoterapevtomin čudovitim človekom, neverjetno skromnimin ponižnim pred našimi izkušnjami,« sklenemama Tatjana, ki meni, da beseda tistih, ki so sesoočili z boleznijo raka pri svojih otrocih, staršempomeni še več kot beseda zdravnika, ki ni prebolelte bolezni ...pogovarjal seje: Božo RUSTJA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 225.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 981 cm2

7

Trenja zaradi zdravnika,- ki ga niRazkrižje brez zdravstvene oskrbe Občina za specialistaduMnske medicine namesto pediatra, ministrstvo se ne strinja

Razkrižje - Mala občina naobrobju države s približno1300 prebivalci je že pet me-secev brez zdravnika. S prvimnovembrom jim bo z zdravni-ki na pomoč priskočil ljutomer-ski zdravstveni dom, a županStanko Ivanušič želi, da jim mi-nistrstvo izda soglasje za stal-nega zdravnika in Razkrižjupodeli koncesijo za specialistadružinske medicine.DEJAN KARBAPrvega oktobra je minilo deset let,odkar je občina Razkrižje podelilakoncesijo pediatrinji Božiči Ceko-vič Budinski. Poleg otrok iz občineRazkrižje je pediatrinja, ki je umrlamaja, pokrivala dve osnovni šoli -OŠ Razkrižje in OŠ Stročja vas, kispada že v sosednjo, ljutomerskoupravno enoto, bila pa je tudi oseb-na zdravnica precejšnjemu deluodraslih občanov. Zupan StankoIvanušič pravi, da je imela skorajdva tisoč pacientov.Sporna zamenjava koncesijeKo je Božiča Cekovič Budinski spo-znala, da je težko bolna, si je po be-sedah župana začela prizadevati, dabi zaposlila zdravnika, zaradi česarje celo spremenila organizaqijskoobliko iz samostojnega podjetnikav družbo z omejeno odgovorno-stjo. »Ker pa jo je smrt, žal, prehi-tela in ker se koncesija nanaša na

ime zdravnika, je koncesijo trebapodeliti na ime novega zdravnika,«je povedal župan.

Občina v primeru smrti zdrav-nika koncesionarja ne sme samaizbrati novega zdravnika, temvečje za to pristojno ministrstvo zazdravje. Po predhodnih sestan-kih z občino Ljutomer, tamkaj-šnjim zdravstvenim domom inmurskosoboško enoto zavoda zazdravstveno zavarovanje je županIvanušič na ministrstvo poslalprošnjo za zamenjavo koncesije:pediatra bi Razkrižje zamenjaloza specialista družinske medicine.»To smo zaprosili zato, ker specia-listov pediatrov primanjkuje, lju-tomerski zdravstveni dom pa botudi lažje našel pediatra kot mi,ki bi z zdravnikom specialistomzadovoljili potrebe zlasti starejšihobčanov.«

Ljutomerski zdravstveni dom birazkriški zdravstveni postaji, praviIvanušič, po prenosu koncesij en-krat na teden zagotavljal pediatrain zobozdravnika.Ministrstvo še proučujeKljub temu da je občina Razkriž-je zagotovila vso potrebno infra-strukturo za potrebe delovanjazdravstvene postaje, poskrbeli paso tudi za pridobitev lekarne (toupravlja zasebnik iz Gornje Rad-gone), ki je po županovih besedahvezana na delovanje zdravnika,imajo zdaj zvezane roke. Ljutomer-ski zdravstveni dom bo s prvimnovembrom na Razkrižje sicer

dvakrat na teden poslal otroškegazdravnika, enkrat na teden pa dru-žinskega zdravnika in občina Raz-križje bo po napovedi Ivanušičaponudbo sprejela, »a obstaja boja-zen, da si ti zdravniki ne bi prizade-vali, da bi na Razkrižje hodilo čimveč pacientov, in da naj raje hodijov Ljutomer«.

»Proučujemo možnosti reši-tve in pridobivamo podatke, napodlagi katerih bo lahko sprejetaustrezna odločitev,« na vprašanje,kaj se utegne zgoditi z zdravni-kom na Razkrižju, odgovarjajo naministrstvu za zdravje. A eno jegotovo že zdaj, dodajajo: »Konce-sije ni mogoče zamenjati, saj greza dva različna programa.« Očitkežupana Ivanušiča o tem, da zavla-čujejo postopke, zavračajo: »Mipostopka zagotovo ne zavlačuje-mo, temveč proučujemo možnostirešitve nastale situacije v skupnozadovoljstvo vseh občanov občineRazkrižje.« Glede dolžine postop-ka so nam na ministrstvu razložiliše naslednje: »Občina Razkrižje jekonec septembra na naše ministr-stvo naslovila dopis, v katerem jenavedla, da se konstruktivno po-govarja z ZD Ljutomer in občinoLjutomer o reševanju zdravstvenepostaje Razkrižje. Čez en teden pasmo od občine Ljutomer prejelidopis, v katerem pojasnjujejo, daobčina Razkrižje v njem navaja ne-točna dejstva.«

____________________e *^h___S3_________________________________________I

Stanko Ivanušič Foto Iože Pojbič

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 29.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 258 cm2

8

Del zdravstvenega doma obnovili, vendar prizidka še ne boSanacija ZD Bežigrad Začetek gradnje prizidka odvisen od občine -VZD Ljubljana primanjkuje družinskihzdravnikov, pediatrov in radiologovLjubljana - V bežigrajskemzdravstvenem domu v Kržičeviulici so odprli prenovljene pro-store, predmet tokratne pre-nove pa ni bil načrtovani prizi-dek s podzemno garažo, ki birešil veliko prostorskih zagat intežav s parkiranjem.

ANDREJA ŽIBRETKot so povedali v ZD Ljubljana, jezačetek gradnje prizidka odvisenod prostih občinskih sredstev za tenamene. Znano je, da je občina dosredine avgusta zbirala prijave zaizdelavo projektne dokumentacijeza odstranitev in novogradnjo pri-zidka k bežigrajskemu zdravstve-nemu domu, pri čemer je merilo zaizbiro najnižja ponudbena cena.

Odstranili naj bi stari prizidek inga nadomestili z novim, pri čemerbi ohranili glavno stavbo objektain izvedli prilagoditev prehoda znovo vstopno avlo; v objekt naj biumestili tudi prostore za delovanjelekarne. Temu bi prilagodili pro-metno ureditev v okolici. V kletnietaži je predvidenih od 30 do 40parkirnin prostorov za zaposlene.Izboljšanje potresne varnostiPri tokratni prenovi so se dela zače-la oktobra lani, končala pa prejšnjimesec. Ambulante, v katerih soprenavljali, so nemoteno delovalena drugih lokacijah ZD Ljubljana,papienti so bili o tem pravočasnoobveščeni. Najprej so izvedli ener-getsko sanacijo objekta oziromafasade in v drugem nadstropju za-menjali okna. V drugi fazi so kon-čali statično sanacijo. Ojačali sozunanje stene ter stebre v prvemin drugem nadstropju, v preteklo-sti pa so že poskrbeli za ojačitvekleti in pritličja. S temi posegi se

potresna varnost objekta precejizboljšala. V tretji fazi so dokončali

obnovo drugega nadstropja, ki jezdaj prenovljeno v celoti. Gradbe-na dela je izvajalo ljubljansko pod-jetje NGD.

V ZD Ljubljana poudarjajo, daso med obnovo poskrbeli tudi zainvalide. V drugem nadstropju sona novo uredili sanitarije zanje.Dostop za invalide in gibalno ovi-rane je sicer urejen s klančino indvižno ploščadjo. Slepim so prila-gojena dvigala z reliefnimi tipka-mi. Kot pojasnjujejo, so pri prenoviupoštevali vse veljavne gradbene

predpise in pravilnike ter tehničnesmernice za zdravstvene objekte vskladu s pravilnikom o zahtevah zazagotavljanje neoviranega dostopa,vstopa in uporabe objektov v javnirabi ter večstanovanjskih stavb.Sanacija za 1,2 milijona evrovCelotna investicija, skupaj z enerrgetsko sanacijo, je stala 1,2 milijo-na evrov. Denar je v veliki Večinizagotovila občina, od tega je nekajveč kot 180 tisočakov za energet-sko sanacijo pridobila na javnemrazpisu za sofinanciranje operacijza energetsko sanacijo osnovnihšol, vrtcev, zdravstvenih domov inknjižnic v lasti lokalnih skupnosti,ki ga je na začetku leta 2013 razpi-salo ministrstvo za infrastruktu-ro. ZD Ljubljana pa je za pohištvov obnovljenih prostorih v drugemnadstropju iz lastnih sredstev pri-speval dobrih 168.000 evrov.

Sicer pa v ZD Ljubljana pravijo,da po najboljših možnostih ne-nehno vlagajo v obnovo objektovin opreme. V zadnjem obdobju stabili vidnejši obnovi v zdravstvenihdomovih na Fužinah leta 2012 inv Črnučah leto pozneje. Letos sopoleg obnove bežigrajskega zdra-vstvenega doma izvedli tudi adap-tacijo prostorov za fizioterapijo venoti Moste - Polje. Poudarjajo, daso vsi njihovi zdravstveni domovi

ustrezno opremljeni za invalide,gibalno ovirane ter gluhe in slepe.Vsi imajo tudi dvigala, razen enotev Jaršah, kjer pa je stavba pritlična.

V ZD Ljubljana je opredeljenihskoraj pol milijona pacientov,lani pa so našteli več kot 2,6 mi-lijona obiskov. Konec septembraso imeli 1415 zaposlenih, od tega416 zdravnikov in zobozdravni-kov. V tem javnem zavodu sicernajbolj primanjkuje zdravnikovdružinske medicine, pediatrov inradiologov.

Lastništvo prostorov ŽZDbrez komentarja .Potem ko je Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije Železniške-mu zdravstvenemu domu (ŽZD)že drugič delno odpovedal pogod-bo, ker nima občinske koncesije zaprimarno zdravstveno dejavnost inmora do novega leta najti rešitev zapaciente, so nam v ZD Ljubljana po-vedali, da ta zavod oziroma občinakot njegova ustanoviteljica že ne-kaj časa z ministrstvom za zdravjein zavarovalnico proučuje možnostpriključitve primarnih programovZZD. Ta ima v Ljubljani 18.217 opre-deljenih pacientov. Vprašali smo,kje bi izvajali te programe, glede nato, da je ŽZD od leta 2001 na pod-lagi pogodbe s Slovenskimi žele-znicami lastnik stavbe na Celovški,pred petimi leti paje po zunajsodniporavnavi, sklenjeni leta 2008, po-stal še lastnik poslovnih prostorovv pritličju in kleti stavbe nekdanježelezniške postaje v Šiški in zemlji-šča ob zgradbi ŽZD na Celovški.

V ZD Ljubljana so odgovorili, dabi bilo najbolj enostavno omenje-ne programe osnovnega zdravstvanadaljevati v okviru njihovega za-voda v prostorih ŽZD. Lastništvaprostorov pa ne želijo komentirati.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 418 cm2

9

____R_v^Celotna investicija, skupaj z energetsko sanacijo, je stala 1,2 milijona evrov. Foto Roman Šipi č

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 418 cm2

10

BOLEZNI NASTOPIJOMNOGO PREJPiše: Duša Podbevšek Bedrač

Zdravstveni turizem je vse bolj resen posel, tudi v Sloveniji, cesar se se kako zavedajo v naših naravnih

zdraviliščih. Vse več Slovenk in Slovencev namreč na kirurške in zobozdravstvene posege, s katerimi si

polepšajo nasmeh, izboljšajo vid, povečajo ali pomanjšajo nos, pa ušesa in prsi, odhaja v tujino. Največ naHrvaško, v Bosno in Hercegovino, Makedonijo in na Madžarsko, kjer so te storitve bistveno cenejše kot

pri nas. Zdravstveni turizem v svetu menda letno navrže več kot 80 milmard evrov.

Delež gostov, ki so napoteni v na-ravna zdravilišča na zdraviliškostacionarno rehabilitacijo, naj-

pogosteje na dvotedenske tretmaje, je13 odstotkov vseh turističnih prenoči-tev, ki jih je bilo v minulem letu v našihnaravnih zdraviliščih dobrih 2.734-000.Vse več pa je tudi tujih gostov, ki priha-jajo samoplačniško. Če Slovenke in Slo-venci v primerih, ko so samoplačniki,raje odhajajo v tujino, pa v naša zdravi-lišča prihaja vse več tujih gostov zaradiskrbi za zdravje, zunanjega videza inugodja. Pri tem igra zelo pomembnovlogo Velnes, zdrav način življenja, ki jeposebna oblika zdravstvenega turizmav evropskem prostoru.Velnes sicer izvira iz Združenih državAmerike, kjer ne poznajo tradicije zdra-viliškega turizma. Tamkajšnji družinskizdravniki so začeli opozarjati na napa-

čen in nezdrav življenjski slog, saj v hi-trem in stresnem tempu zaužijemo vseveč industrijsko pridelane hrane in po-pijemo vse več vode iz plastenk. K temuje treba prišteti še dejstvo, daje zamnoge, zlasti iz srednje in mlajše gene-racije, zaslužek postal glavni motiv inbolezni tako nastopijo že mnogo prejkot bi sicer, če sploh bi. Zaradi tako ne-odgovornega obnašanja do lastnegazdravja se je začel razvijati velnes. Če-ravno sta zdravstveni in velneški turi-zem v evropskem prostoru relativnomladi zdravstveni industriji, pa imatakorenine že v antični Grčiji.»Predvsem bi morali najprej nareditidistinkcijo med pojmi, ki se uporablja-jo. O zdravstvenem turizmu govorimo,ko je glavni motiv za potovanje pove-zan z zdravljenjem, predvsem v bolniš-nicah z operativnimi posegi in drugimiIztok Altbauer; foto: Jaka Gasar

_______________________________________________________________________________________________________________

* lk\\\\\\\\\\\\BmW^9_^_^_^_^_^_^_J_^_^_^_^_^_^__m^* y^^^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^m H^______________________P^^ .._____■___■

____■__& v &t _^m___b_^___________________________________________________________________________________________________

__^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^kmm9mmmmimm—^^^^^^^—^ ,,..ia||||||BiPii ' ' " "_\" I

: - -.1 : )V <^i "M/ IW .--*!.•* 1 . 7. \m\Mm9*''^^_l_tt__m mr- ■, m«** . |f/ ■__________________________________________________________^-Ji__i___^ i_*£m * ' -'---i-9m\\mmmmmW •>»^'^W lf B_________________IB__^'_________Hl -' 1 !_» -s. _~_r*________i_____________________ UP*?' ■"_sc—_^t_ — ■-* 7 -* __r< r illr ______________________h____e^MB!.'j__i **-'^3^S*l3HBIl^^l. ________________________________i^M____\\

________________________________________________________________________________B__l__i______ %J?^^^^nH|HBHW^^^^^^n^H^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H

. / ____B___a_^9_i ~^sl-__________________

______________________________________________________________________________________________________ • ____P™y_rp > -«Kt^^_______l

_____________________________________^^^^__l______P^^^____________________________________________________________ m* K?' ____■

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik - Nika 28.10.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 128.000

Stran: 44




Stran: 44

Površina: 713 cm2

11

zdravstvenimi in zobozdravstvenimistoritvami. Praviloma gre za bolne ljudi,ki iščejo boljšo zdravstveno storitev, vše več primerih pa gre za iskanje cenov-no dostopnejše samoplačniške zdrav-stvene storitve. Deloma spada v to kate-gorijo tudi medicinska rehabilitacija vnaših naravnih zdraviliščih. Vmesni delje medicinski velnes, ki ga praviloma iz-vajamo v slovenskih naravnih zdraviliš-čih. Tu gre ob uporabi naravnih zdravil-nih dejavnikov za storitve, ki jih izvajamedicinsko in fizioterapevtsko osebjein so ob napotitvi zdravnika specialistanamenjene predvsem za preventivo.Tretji del pa je čista preventiva in ohra-njanje ali izboljšanje zdravja in počutja,vzpostavitev ravnovesja duha, telesa inuma,« pojasnjuje Iztok Altbauer, direk-tor Skupnosti slovenskih naravnih zdra-vilišč.Rehabilitacijo, torej kurativo in preven-tivo, ponujajo v vseh verificiranih slo-venskih naravnih zdraviliščih s koncesi-jo. Prav s pomočjo naravnega zdravilne-ga sredstva so določena indikacijska

področja za vrsto terapije. In predvsempo tem se naša, tudi mednarodno priz-nana zdravilišča ločijo med seboj. Gledena staranje prebivalstva je zdravstveniturizem v trendu, a vse večji pomen pri-dobiva preventiva, ugotavljajo pri Slo-venski turistični organizaciji (STO).»Med aktualnimi trendi je treba posebejizpostaviti povpraševanje po ponudbi,ki zajema znanstveno dokazane učinketerapij. Zato tako destinacije kot vladevedno več vlagajo v segment zdravilnihvod oziroma vročih vrelcev, ki zagota-vljajo zdravilne ugodne učinke,« pou-darja Maja Pak, v.d. direktorice STO.V Sloveniji je trenutno še premalo pou-darka na zdravstvenem turizmu in pre-ventivi, kar ima za posledico premaj-hno prepoznavnost Slovenije kot desti-nacije zdravstvenega turizma. Produktzdravstvenega turizma, ki ima danes šenizek delež, a hkrati izkazuje visokostopnjo možnih rasti, je konkurenčen.Slovenska naravna zdravilišča se tako vprihodnje želijo postaviti na področjuskrbi za zdravje, dolgoročnega dobrega

počutja in ravnovesja telesa, uma induha v prijetnem zdraviliškem okolju.Pri tem imajo veliko vlogo termalne inmineralne vode, drugi lokalni naravnizdravilni dejavniki in znanje strokovne-ga osebja. Po podatkih Statističnegaurada RS o tujih turistih iz leta 2012 jeskrb za zdravje in storitev dobrega po-čutja pri odločitvi za obisk Slovenije na-vedlo kar 86,3 odstotka anketiranih.Dokaz tega je tudi vse več gostov vzdraviliških občinah.

Bogata tradicha in visoka usposoblienostMaja Pak: »Skrb za zdravje postaja vse pomembnejši del našega življenja in vsepomembnejši motiv potovanja turistov. Zdravstveni turizem je pomembenmotiv potovanja turistov tudi v Slovenijo, predvsem v naša naravna zdravilišča,ki imajo bogato tradicijo medicinskih storitev in visoko raven opremljenosti terusposobljenosti zdravstvenega osebja. Element, ki na področju zdravstvenegaturizma pomeni ključno konkurenčno prednost slovenskih naravnih zdraviliščpred zdravilišči drugih držav, pa so mineralne vode ter vpetost slovenskihzdravilišč v neokrnjeno naravno okolje.«

aaf___i__, *%_■ -_____ki~:

—tiw ■ 1h____&

mm "II. - all___P '7'jBjb^ •■-mr 'JMf '•

Maja Pak

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 128.000

Stran: 44




Stran: 44

Površina: 713 cm2

12

NEUSTREZNA IN POMANJKLJIVAOBLAČILA LAHKO POVZROČAJOTEŽAVE S SEČILIPiše: Duša Podbevšek - Dedrač

»Problem inkontinence je z vseh plati milo rečeno ogromen. Slabi samopodobo človeka, povzroča

sram in izolacijo ter umik iz socialnega življenja. Zaradi svoje obsežnosti pa tudi obremenjujeproračun zdravstvene zavarovalnice. Samo stroški za predloge na letni ravni presegajo 15 milionovevrov. Tu gre predvsem za starostnike v domovih za ostarele,« poudarja prof. dr. Adolf Lukanovič,strokovni direktor Ginekološke klinike v UKC Liubliana.

roblemu ozavesti ljudi, da raz-

I| mišljajo o preprečevanju teh te-y žav tako kot svetujemo pri slad-ni bolezni ali hrbteničnih težavah.

Izjemno pomembno je, daje ob starejšitudi mlajša generacija seznanjena zmožnostmi preprečevanja in ukrepi zapreprečevanje nastanka urinske inkon-tinence in disfunkciji medeničnega dna.Sem sodijo tudi težave z okužbo sečil.Učiti bi se morali, po prepričanju prof.dr. Adolf Lukanoviča, zdravih navad za

zdrav sečni mehur. Ali kot pravijo An-gleži: »bad urinary habits«. Že stari Grkiso poznali diagnozo »cistitis e frigore«,kar pomeni: na mrzlem si prehladišmehur. »Ob pravem času bodimo pravil-no oblečeni in obuti. Veliko je zaposle-nih v veleblagovnicah in bančnih urad-nic, ki sedijo na prepihu in v mrazu, padelavk v delikatesah, hladilnicah ... Kdose o tem z njimi pogovarja in jih uči?Vprašajmo se, ali ima družinski zdrav-nik, ki ima normative in glavarino,

sploh dovolj časa za pacienta. In ali bomladenki razlagal, da so tangice prema-lo za mrzlo jesen; ali pa starejši upoko-jenki, naj gre na nedeljski izlet primer-no oblečena. V dolgoletnih izkušnjah vambulantnem delu ko se srečuješ z naj-bolj osnovnimi problemi se ti postavljavprašanje ali ni to stvar razuma,« svetu-je prof. dr. Lukanovič. Zdrav urin je čist,prozoren in brez vonja. Če ni, se mora-mo vprašati, ali smo čez dan pili dovoljtekočine, kaj smo pili in kdaj. Ogibati se

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 128.000

Stran: 33




Stran: 33

Površina: 591 cm2

13

je treba pijačam, ki dražijo sečni mehur,torej kavi, čaju in gaziranim pijačam.»Svetujemo tekočine, ki delujejo protiv-netno, denimo ursi čaj in brusnični čaj.Na trg prihajajo novi in novi preparati,

ki delujejo blagodejno na sluznicomehurja, na primer pripravek iz posu-šenega prahu granatnega jabolka, kiima za nameček še dober okus. Nemalopozornosti je treba nameniti tudi

prehrani. Slovenska kuhinja je težka,večerni obroki preobilni in preslani incviček in pivo kličeta iz hladilnika. Dveuri pred spanjem odsvetujemo pitjevečje količine tekočin, ker se bomo si-

Debelejše so boljogrožene

V Sloveniji je skoraj 50 odstotkovvseh žensk, ki so stare več kot 65 lettako hudo inkontinentnih(nenadzorovano uhajanje urina), dapotrebujejo zdravljenje. V domovihza starejše je ta odstotek znatnovečji. Težave imajo bolj pogostoženske s prekomerno telesno težo,ženske, ki so večkrat rodile, tiste kiso rodile otroke z porodno težopreko 4000 gramov, niso dovoljtelesno aktivne, so imele različnaobolenja dihal in/ali večje operativneposege v predelu medenice.

j&L. _______^____m' " Mišk:,

Prof. dr. Adolf Lukanovič, strokovni direktor Ginekološke klinike v UKC Ljubljana

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 128.000

Stran: 33




Stran: 33

Površina: 591 cm2

14

cer ponoči zbujali zaradipotrebe po uriniranju. Čeimamo zdrav mehur, nas boponoči zbudil samo en-krat,« pripoveduje prof. dr.Lukanovič.Med vzroke okužbe mehur-ja so pri ženskah pogostoneozdravljena ginekološkavnetja ter kopanje v premr-zli vodi ali v bazenu kjer nineoporečna voda. Poznamotudi diagnozo »honeymoon cistitis«, zato so stariurologi svetovali, naj žen-ska sprazni mehur predspolnim odnosom, po od-nosu pa moški. »Govorimoo samozdravljenju - opazo-vanju izločenega urina, di-luciji (razredčenju) urina,pitju zadostne dnevne koli-čine tekočin in pitju pravihtekočin ob pravem času. Ksamozdravljenju obveznosodi osebna higiena, tudinačin brisanja po odvajanjublata. Ženske v pomeno-pavzni dobi imajo zaradipomanjkanja hormona es-trogena bolj občutljivosluznico vagine in zatodovzetnejšo za vnetje, ki pase ob kratki ženski uretri(trikrat krajši od moške) hi-tro preseli nadstropje višje,torej v sečni mehur. Bolnices pogostimi uroinfekti mo-rajo obiskati ginekologa,svetuje prof. dr. Lukanovič.Zadeva namreč sploh nipreprosta, saj se dogaja, daženske nimajo nobenih te-žav, laboratorijska preiska-va urina pa pokaže bakteri-je. Nosečnice so dovzetnej-še za širitev vnetja navzgor,kar pomeni, da zajame tudiledvice. »Če vnetje zajamesamo ledvične čašice, še nivelike nevarnosti, ko pa jezajeta sredica ledvice, jestanje že resno. Ogrozi lah-ko celo obstoj nosečnosti!Simptomi uroinfekcije sopekoče in pogosto urinira-nje ter bolečine v predelumehurja. Znak pa je spre-menjen videz urina. Če sepojavi še ledvena bolečina

in povišana telesna tempe-rature se je vnetje že razši-rilo navzgor in zajelo ledvi-ce,« pravi prof. dr. Lukano-vič. Pri moških je osnovenproblem pogostost zastaja-nja urina oziroma nespo-sobnost njegovega izloča-nja, kar je najpogosteje po-sledica povečane prostatezaradi benigne hiperplazijeprostate ali zaradi raka. Čeje prostata vneta, so sim-ptomi oteženo uriniranje,pekoč in boleč občutek tertežko opredeljiva bolečinav spodnjem delu trebuha,predvsem okoli sečnegamehurja.Kako se zavarujemo predprenosom in nastankomuroinfekcije? »Poleg osnov-nih preventivnih higienskihmer prenos uroinfekta pre-prečujemo tudi z bariernokontracepcijo,« opozarjaprof. dr. Lukanovič.Nekateri bolniki se navadi-jo obiskovati stranišče več-krat, kot bi morali. Na prvipogled se to zdi smiselno,saj sklepajo, da se simpto-mi čezmerno aktivnegasečnega mehurja ne bodopojavljali, če mehur ne bopoln, dolgoročno lahko tosimptome poslabšuje. Sečnimehur se namreč navadi nazadrževanje le manjše koli-čine urina, zato postane šebolj občutljiv in bolj deja-ven ob manjših dodatnihobremenitvah.Manj znano je, da ima vsa-ka četrta spolno dejavnaženska problem z nenadzo-rovanim uhajanjem urina.Sprva nepomembna težavalahko počasi privede do ve-likih psiholoških obremeni-tev, ki lahko vodijo do so-cialne osamitve. »Ta pro-blem ne prizadene samobolnice, temveč tudi njenoožjo in širšo okolico in jeprecejšen družbeni pro-blem. Nenadzorovano uha-janje urina pri spolnih od-nosih lahko privede tudi dozavračanja partnerja in po-sledično do odtujenostimed njima,« še dodaja prof.dr. Lukanovič.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 128.000

Stran: 33




Stran: 33

Površina: 591 cm2

15

Revizija na revizijo ovira urgentni centerStalne zahteve za revi-zijo glede nove opremeza urgentne centre poSloveniji upočasnjujejoopremljanje. Bo Urgentnicenter Celje le dočakalodprtje še letos ali šeleprihodnje leto?

GORDANA POSSNIGČeprav so v Urgentnem centru Celježe pred letom dni zaključili v pogod-bi z izvajalcem opredeljena gradbenain obrtniško-inštalacijska dela ter na-mestili opremo, urgentni center kljubpridobljenemu uporabnemu dovolje-nju še ne deluje. Investicija bo stala10,6 milijona evrov, večina sredstev

bo evropskih. Razlog, da center (še) nedeluje: še vedno ni nameščena vsa me-dicinska oprema, saj je ministrstvo zazdravje za vseh deset urgentnih cen-trov pri nas izvedlo skupni razpis. Pritem pa se znova zapleta. Kar naprej senamreč vrstijo revizije glede izbire po-nudnikov opreme in del na razpisih.

Nekaj opreme vendarle dobiliNekaj opreme pa je celjska bolnišni-ca, kot je povedal strokovni direktorFranc Vindišar, le dobila. "Poleti je biladobavljena večina mobilne medicin-ske opreme, za katero je bil objavljenskupni javni razpis, ki ga je vodilo mi-nistrstvo za zdravje. Skupna vrednostmobilne medicinske opreme za našobolnišnico, zanjo so že podpisane po-godbe z izbranimi dobavitelji, je nekajveč kot 861.000 evrov. Nekaj opremeiz razpisa pa je v postopku revizije.Prav tako se je konec avgusta zaklju-

čila montaža novega CT-aparata, ki gaje kupila naša bolnišnica sama. Opra-vljen je bil tehnični prevzem in zago-tovljeno izobraževanje kadrov, takoda je aparat, katerega cena je 706 tisočevrov, že v uporabi. Zdaj teče javnonaročilo za opuščena dela in special-no opremo, kije izpadla iz prvega raz-

ZArsStrokovni direktor celjske bolnišniceFranc Vindišar (Gordana Possnig)

pisa. Investicijo v višini približno 994tisoč evrov bo plačalo zdravstvenoministrstvo, za izvedbo javnega naro-čila pa je pooblastilo celjsko bolnišni-co. Javno naročilo je v fazi preverjanjaponudb," pojasni Vindišar. Ministr-stvo za zdravje pa za več bolnišnicskupaj vodi tudi razpis za nabavo ra-čunalniške in programske opreme zadigitalizacijo radiološke diagnostike(sistem PACS/RIS), ki je za funkcioni-ranje Urgentnega centra Celje vitalne-ga pomena. Postopek stoji, ker je bilana državno komisijo vložena zahtevaza revizijo postopka izbire.

Nič več predpotopnega delovanjaPrvi mož zdravstvene stroke v celj-ski bolnišnici ob tem doda, da je žeizdelan načrt organizacije dela v ur-

gentnem centru, narejen v skladu zmetodologijo delovanja urgentnihcentrov v državi. Vendar ne bo mogeldelovati brez nameščene vse mobilnemedicinske opreme in brez digitali-zacije rentgenske diagnostike. Brez tebi morda začasno še šlo, saj so prosto-ri in načrt dela zasnovani tako, da nepredvidevajo več predpotopnega raz-vijanja in ročnega prenašanja rent-genskih slik, ampak so pripravljeni zaračunalniško izdelovanje in vpogledvanje. Postopek digitalizacije za zdajstoji, ker je bila po objavljenem razpi-su za ponudbe na državno revizijskokomisijo vložena zahteva za revizijopostopka izbire. Zaradi vsega tega selahko nabava opreme spet zavleče zanekaj mesecev. O organizaciji dela vcentru pa potekajo dogovori med iz-vajalci zdravstvenih storitev, zavo-dom za zdravstveno zavarovanje inministrstvom z zdravje, da se zago-tovi ustrezno financiranje takšnegaprograma. Novi prostori Urgentnegacentra Celje se razprostirajo na 1500kvadratnih metrih. V njih bodo dvetriažni ambulanti za predbolnišničnoenoto, štiri kirurške ambulante, am-bulantna operacijska soba, mavčarna,dva reanimacijska prostora, rentgeno-loška in CT-diagnostika, opazovalnaenota s sedmimi posteljami za inten-zivno nego, operacijska dvorana inopazovalna enota z osmimi postelja-mi za internistične bolnike.Urgentni centerlahko popolnomadeluje le z vsopotrebno opremo

Čakalne dobe v celjski bolnišniciTako kot v drugih slovenskih bolnišnicah tudi v celjski podrobno spremljajočakalne dobe za zdravstvene storitve in posebno pozornost posvetijo tistim,kjer presegajo maksimalno dopustne čakalne dobe. Za slednje pripravijo ana-lize, s katerimi ugotavljajo vzroke, pripravijo načrte za njihovo odpravljanjein nato tudi spremljajo učinkovitost. Tako so na nekaterih področjih z orga-nizacijskimi ukrepi, nadurnim delom in pogodbenimi sodelavci zagotovi-li povečanje programa in tako zmanjšali število čakajočih preko dopustnečakalne dobe. Takšni primeri so ultrazvok vratnih žil, ultrazvok spodnjihokončin, ultrazvok dojk, revmatološki in nevrološki specialistični pregledi,preiskave z magnetno resonanco in EMG-preiskave. Za nekaj programovpa so aktivnosti začeli v jeseni. Načrtujejo, da bodo rezultati vidni do koncatega leta. V to skupino sodijo ortopedski posegi na stopalu, laserske opera-cije krčnih žil in operacije s področja ORL.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 29.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 535 cm2

16

■

! ___,

_______________________p_^_________^BL_______l_^H__i_l^^^^ '

P!i_^^^^^S_lS_S^^l__i3_fi_H_< .Vhod v novi urgentni center celjske bolnišnice še sameva. (Gordana Possnig)

Zdravili prek 17 tisoč pacientovV letošnjem prvem polletju je celjska bolnišnica izpolnila program dela, kije bil zapisan v finančnem načrtu. Na področju bolnišnične dejavnosti inspecialistične ambulantne obravnave so zastavljeno v celoti dosegli. V temobdobju so bolnišnično zdravili nekaj več kot 17.100 pacientov ter opraviliveč kot 166.000 ambulantnih in diagnostičnih obravnav. Poroda sta bila 902.

O rezultatih poslovanja bi lahko dejali, da so bila izhodišča za načrtova-nje prihodkov in odhodkov za 2015 boljša kot v minulih letih. Letos namrečni več bilo dodatnih zniževanj cen zdravstvenih storitev ali nepokritih stro-škov plač kot v preteklih dveh letih. Poleg tega so bila letos za četrtino višjapriznana amortizacijska sredstva, povečali so se programi z dolgimi čakal-nimi dobami, bolnišnici so bila priznana finančna sredstva za dražjo akutnoobravnavo. Tako izboljšani pogoji poslovanja so vplivali tudi na to, da jeimela celjska bolnišnica v prvem polletju 2015 za dobrih 60.000 evrov večprihodkov kot odhodkov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 535 cm2

17

Intenzivnoiščejo

REŠITVEO IZGUBI

pediatričnihambulant v Selškiin Poljanski dolinismo že poročali.Tematika še naprejrazburja tamkajšnjeprebivalce, tako ševedno intenzivnoiščejo rešitve.

Zupani občinŽiri, Go-renja vas

Poljanein Železniki so seže sestali s pred-stavniki Osnov-nega zdravstvaGorenjske (OZG),direktorico Zdravstve-nega doma Škofja Lokain tamkajšnjo vodjo pe-diatrije.

Če bo šlo vse po sreči,bi ponovno izvajanje pre-ventive začeli že konec no-vembra. Kot je pojasnil di-rektor Osnovnega zdra-vstva Gorenjske Jože Ve-ternik, so se dogovorili, daOZG takoj naroči potrebnostrokovno opremo za vsetri lokacije: hladilnike, hla-

dilne torbe, kovčke za re-animacijo, torej tisto, karje potrebno za nemotenoustrezno izvajanje ceplje-nja. To so storili dan po se-stanku, prav tako so napi-sali poziv komisiji na mini-strstvo za zdravje, ki moradati dovoljenje za delo vteh ambulantah, saj trenu-tno niso zapisane na sezna-mu ambulant, kjer se lah-ko izvaja cepljenje. Komisi-ja ministrstva za zdravje bonato prišla na ogled in ugo-tovila, ali so prostorski instrokovni pogoji ustrezni. V

tem času na OZG iščejo zu-nanje sodelavce, pediatre,ki bi začeli izvajati preven-tivo, v najboljšem primerubi se to lahko zgodilo že skoncem novembra.

OBLJUBILI POMOČDirektorica Zdravstve-

nega doma Škofja Loka dr.Sabina Dietner poudar-ja, da je zdravstveni dom

v skladu s sklepi zapisnikasestanka takoj pristopil k

Bče bo šlo vse posreči, bi ponovnoizvajanje preven-tive začeli že konec

novembra.

Ministrstvo za zdravjeI mora dati dovoljenjeza delo v ambulantah vPoljanski in Selškidolini.

Milan Čadež,župan občineGorenja vas - Poljane

Treba je vzposta-viti nazaj takšnostanje, kot je biloprej, enkrat teden-sko.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Svet24 29.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 58.000

Stran: 22




Stran: 22

Površina: 483 cm2

18

_______M__»__________*___________Ministrstvo za zdravjemora dat/ dovoljenje za

./

nabavi potrebne opreme,ki sojo že naročili, dobavnirok pa ni odvisen od njih.»Še vedno pa ostaja pro-blem s kadrom. Pediatri, kidelajo v OZG, so imeli 21.oktobra srečanje, na kate-rem so govorili o nastalemproblemu; vsi so obljubi-

li, da bodo pomagali pri is-kanju potrebnega kadra,«pravi Dietnerjeva. 2upaniobčin Železniki, 2iri in Go-renja vas - Poljane v imenuprebivalcev upajo, da sebo pediatrična preventivazares čim prej vrnila v vsetri občine, (pš)

Milan Čadež,I župan občineGorenja vas- Poljane,pričakuje, da sebodo zadevenormaliziralekonec novem-bra.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 58.000

Stran: 22




Stran: 22

Površina: 483 cm2

19

Zdravstveni turizem ze nekaj let velja za izjemno priljubljeno oblikozagotavljanja zdravstvenih storitev v tujih državah kjer so cene dostopnejše.Nižja cena za kakovostno storitev ali pa krajše čakalne dobe zagotovo

odločajo o tem, da se ljudje odpravijo na zdravljenje ali poseg v tujino, čepravgre za države, ki niso vedno najlažje ali najhitreje transportno dostopne.Nekatere prepričajo tudi ugledni strokovnjaki ali pa dejstvo, da lahko lepotneali zdravstvene posege povežejo s počitnicami.Medtem ko se Slovenci na poseg ali zdravljenje v tujini največkrat odpravimona Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Srbijo ter v druge državeEvropske unije, pa po podatkih slovenskih zdravilišč k nam vvellness turizemprivabi največ Rusov, ki jim v zdraviliščih pripravijo posebne pakete, s katerimiposkrbijo za regeneracijo, sproščanje ali rehabilitacijo.Najbolj priljubljene destinacije zdravstvenega turizma po svetuMednarodni zdravstveni raziskovalni center (IHRC) je v letu 2014 za najprivlačnejšedestinacije zdravstvenega turizma razglasil Kanado. Združeno kraljestvo,Singapur in Kostanko. Med državami, ki slovijo po zdravstvenem turizmu, statudi Malezija in Tajska, kjer po podatkih Tourism Revievvja ta panoga vsakoleto zraste za dobrih 16 odstotkov. Tajska prednjači po pestri ponudbi zdravstvenihposegov, kot so predvsem kozmetični posegi in plastična kirurgija. Na seznamuje še Indija, kjer je k razcvetu pripomogla tudi vlada, saj je olajšala omejitvepotovanj nekaterim tujcem na primer Američanom ki v Indijo lahko potujejobrez vizuma. Po cenovno dostopni plastični kirurgiji pa že leta slovi Brazilija.Zdravstveni turizem pomeni več kot le dentalne in estetske posege, vto kategorijoštejemo tudi kompleksnejše posege kot so srčne operacije, oploditve, diagnostika,presaditve organov, zamenjava kolka ali kolena ...

Načrtovano zdravljenje v tujini znapotnico ali receptom

Na ZZZS razvrščajo zdravljenje v tujini v dve kategoriji, načrtovano in nenačrtovano.Slovenske zavarovane osebe lahko v drugih državah uveljavljajo načrtovanozdravljenje v zakonsko določenih treh primerih: če so izčrpane možnosti

zdravlienja v Sloveni|i, ce so v Sloveniji presežene naidaljse dopustne čakalnedobe ali razumen čas ali če gre za samostojno odločitev za zdravljenje vdrugi državi članici EU.Damjan Kos, predstavnik za medije na ZZZS, navaja, da se v povprečjuna Hrvaško z napotnico odpravi na zdravljenje približno 840 oseb, kar je ševedno zelo majhna številka, če jo primerjamo z več kot 500 tisoč, kolikorSlovencev se letno na Hrvaško odpravi na dopust. Ne beležijo pa, koliko ljudise v druge države odpravi na samoplačniški poseg, ki ni predmet povračila priZZZS, saj ta ni del evropske direktive o prostem pretoku pacientov.V skladu sZZVZZ, člen 44. C, ima zavarovanaoseba pravico, da se sama odločiv kateri državi članici EU in prkaterem izvajalcu zdravstvenihstoritev bo uveljavljalazdravstveno varstvo obizpolnjenem pogoju, dagre za zdravstvene storitve,

ki so pravica iz obveznegazavarovanja v Sloveniji

Zavarovana oseba stroške cezme|nega zflravl|en|a plača sama, nato pa v Slovenijizahteva povračilo. .Stroški se povrnejo v višini povprečne cene teh storitev v Slove-niji, vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški. ZZZ.S povrne stroške iz naslovaobveznega zdravstvenega zavarovanja, razliko do polne vrednosti zdravstvenihstoritev pa zavarovana oseba uveljavlja pri zavarovalnici, s katero ima sklenjenodopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovana oseba v tem primeru ni upraviče-na do povračila potnih stroškov in stroškov nastanitve.Več informacij o uveljavljanju zdravstvene storitve v tujini najdete na:www.nkt-z.si.

_

"Zavarovana oseba lahko na podlagi napotnice ali recepta, izdanega v Slovenijipoišče zdravstveno storitev v drugi državi članici EU, tako pri izvajalcih zdiavstve-nih storitev iz mieže javne zdravstvene službe kot tudi pri zasebnikih," pravi NatašaGoijup. vodja Nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo Repu-blike Slovenije.

mmmm^^^^^mmTBB9BSm^kf^ m

OGLASNA PRILOGA

Amm— *% *— BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBJ — m— m ——mm& m^~-~ r '•*"?&?& i, $"*■

-W^^ j

m^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^mi

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Story 29.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 49.000

Stran: 78




Stran: 78

Površina: 490 cm2

20

Poskrbite za večjo varnost otrokže od 5,97 EUR na leto.Tudi najmanjše nezgode lahko vasi družini povzročijo hude finančne posledice.Večletno negodno zavarovanje otrok in mladine zavarovalnice Adnatic Slo-venica lahko sklenete ze ob otrokovem dopolnjenem enem letu, veljalo pabo vse do preklica oz. najpozneje do dopolnjenega 27. leta. Če vaš otrokali mladostnik nima zavarovanja, gaje najbolje skleniti čim prej, saj velja tu-di med počitnicami, v šoli, na fakulteti, doma in v tujini, 24 ur na dan. Po-membna prednost je tudi hitrost izplačila, saj po operaciji, zlomu, izpahu alizdravljenju v bolnišnici ni treba čakati na izplačilo do konca zdravljenja.Starši, ki želijo otroku pomagati do hitrejšega zdravljenja tudi s homeopat-skimi zdravili, lahko ob sklenitvi večletnega nezgodnega zavarovanja do 31.

12. 2015 za samo 1,93 EUR na leto sklenejo tudi zavarovanje, s katerim kri-jejo nakup homeopatskih zdravil v vrednosti do 30 EUR

AS pri večletnem nezgodnem zavarovanju prizna 10 % popusta za večletnotrajanje in posebni 30-odstotni popust za velike družine.

revente na www.as.si.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 49.000

Stran: 71




Stran: 71

Površina: 155 cm2

21

BOŽIDAR VOLJČ, RAZSIRJEVALEC ZDRAVEGA IN AKTIVNEGA ŽIVLJENJA

S sedanjo politiko sejemo revščino med stareČlovek je star toliko, kolikor se počuti. Med številnimi, ki pravijo tako,je tudi upokojeni zdravnik dr. Božidar Voljč iz Griča pri Ribnici. Dokler jebil še zaposlen, je delal kot zdravnik in specialist družinske medicine,kasneje tudi kot direktor zdravstvenih domov Kočevje in Ribnica indirektor Zavoda za RS za transfuzijsko medicino, bil pa je tudi ministerza zdravstvo v prvi slovenski vladi v samostojni Sloveniji. Tudi danes,ko ima že 76 let, je še vedno aktiven: med drugim je tudi razširjevalecaktivnega in zdravega življenja v lokalnem okolju v okviru projekta AHC.SI - Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji.Kaj pravzaprav je to aktivno in zdravoživljenje?

Aktivno in zdravo življenje je, daz zdravimi navadami živiš aktivnovključen v socialno okolje. To pomeni,da imaš zdrave navade, pri čemer nipotrebno pretiravati, ter da si aktiv-no vključen v socialno okolje. Edenod pogojev, da se lahko odločaš zazdravo življenje, je, da poznaš abece-do zdravstvene pismenosti oz. kaj jeosnovna šola zdravstvene pismenosti,in predvsem, da si aktivno vključen vsvoje okolje. Dokler si v službi, je že tozagotovilo, da boš vsak dan v družbiljudi - sodelavcev, da moraš v službo, dase moraš urediti, da praznuješ prazni-ke, si dobre volje ali jezen in podobno.Ko se upokojiš, pa vsega tega ni več.Zanimivo je, koliko ljudi takrat ugotovi,da pravzaprav nima prijateljev. Človekostane sam s svojo družino, kakor kolise pač že z njo razume, ima znance,prijateljev pa nima. Časa za sklepanjeglobokih prijateljstev pa ni več. Kočlovek tako ostane sam, se pogostovpraša: Kdo me ima sploh rad? Kogapa imam jaz rad in ali mu to lahko iz-kazujem? Odgovor je pogosto bridek.Ni namreč nujno, da se nam ljubezen,denimo do otrok ali vnukov, vrača venaki meri. Ko se človek upokoji, se ve-liko spremeni: dohodki se ti zmanjšajona polovico in svoje življenje moraš pri-lagoditi finančnim zmožnostim, tisti, kiso bili na vodilnih položajih, izgubijosvoj vpliv ... Sam pravim, da je upoko-jitev prvi tektonski premik v življenju,ko moraš na novo načrtovati, kaj bošdelal. V Sloveniji nas je šla večina, kismo se upokojili, v ta čas kot samouki,bili smo nepripravljeni. Odličnjakovpa je malo. Malo je namreč takšnih,ki nimajo nobenih problemov. Še naj-lažje je tistim, ki imajo doma kakšnokmetijo. Najtežje pa je starim ljudem

v mestih, ki so sami, brez prijateljev.Te je tudi najtežje premakniti. Na vseto, kar nas čaka, na starost torej, se jetreba pripravljati.Kako se pripravljati? Kdo nam pri temlahko pomaga?

Po Evropi imajo šole za pripravo nastarost, da vas pripravijo psihološko,oborožijo z zdravstveno pismenostjo,opozorijo na socialne možnosti, ki so,omogočijo vam tudi, da se povežetes starejšimi, katerih potenciali so za-radi njihovih izkušenj izredno močni.Evropska komisija ves čas pritiska nato, da je treba v starejših videti razvojnipotencial. V Sloveniji žal starejše ševedno obravnavamo kot družbeno bre-me. Svetovna zdravstvena organizacijase včasih malce pošali in pravi, da smostarejši neuspeh uspeha. Uspeh je vtem, da dalj časa živimo, kar je ogro-men civilizacijski dosežek, neuspehpa je, da smo tukaj in da z nami nevedo kaj početi. Priprava na starost jekurikulum. To je šola, vedeti pa je trebakar precej. Vedeti morate, zakaj se daljčasa živi. Po vseh statističnih podatkihje, ko se upokojite, pred vami še 20 letživljenja, od katerih lahko pričakujete17 let zdravega življenja. Vsak posame-znik mora presoditi, kaj je tisto, kar mupodaljšuje življenje in kaj mu ga krajša.Tisti, ki smo razširjevalci aktivnega inzdravega življenja, moramo to ljudemtudi povedati. Vsi namreč ne pridejo všole. V lokalnih okoljih naj bi to delališiritelji. Priprave zajemajo področjezdravja in zdravstvene pismenosti,področje vključene starosti, kar po-meni socialne aktivnosti, področjekakovostne starosti, pa tudi velike spre-membe, ki so značilne samo za starost.Prva takšna sprememba je upokojitev,druga denimo, da bo eden od zakoncevumrl prej kot drugi. Tu se ljudje počutijopopolnoma izgubljene, zlasti moški.

Nekoč bo tudi potrkala bolezen navrata. Če bomo na to pripravljeni, nasto ne bo potolklo. Prišel bo tudi čas,ko bo treba vrniti vozniško dovoljenje.Razmišljati bi morali tudi, ali hočemoali ne, da se nas oživlja, ali bi podarilisvoje organe in podobno. Vse to sostvari, na katere ljudje, ko se upokojijo,niti ne pomislijo. Zdi se jim nekaj čistonormalnega. Vendar pa, ko to doživišsam, je to nekaj čisto drugega. Na vseto je treba ljudi pripraviti. Starost jedanes drugačna, kot je bila včasih.Kdo naj ljudi na to pripravlja?

Univerza za tretje življenjsko obdo-bje nekaj takšnega že počne. Ponudivam možnosti, da izpolnite tiste že-lje po znanju, ki jih prej niste mogliuresničiti. Po podatkih Statističnegaurada Slovenije, ki so jih objavili obletošnjem dnevu starostnikov, 1. okto-bru, je vedoželjnost v Sloveniji visoka,kar pomeni, da je duševna, duhovnain razumska aktivnost naših starejšihzelo visoka. Ne bojim se, da takšnešole ne bi delovale, je pa zdaj tako, danimamo dovolj strokovnjakov za topodročje - takšnih, ki bi znali ljudemna preprost in razumljiv način vse to,o čemer govorimo, predstaviti. Moralibomo izobraziti izobraževalce. Zapripravo na aktivno in zdravo starostmoramo dobiti ljudi in to se sedaj tudiže dela. Bodo pa to šole, ki bodo takokot velja za vse šole, ene boljše, drugeslabše. Najpomembnejše pa je, da sez njimi začne.Kako gleda Evropa na starostnike,staranje in starost nasploh in kako jes tem pri nas?

Evropska komisija zelo tesno sodelu-je z AGE platform Europe, ki je glavnaevropska organizacija starejših. Njenpredsednik je - ravno sedaj se mu za-čenja že drugi mandat - Slovenec Mar-jan Sedmak. AGE platform Europe jesvetovalno telo evropske komisije zapodročje starosti in staranja. Sedaj bodesetletje aktivnega in zdravega stara-nja in evropska komisija poziva državečlanice, naj temu področju posvetijodovolj veliko pozornost. Program AHCgre v to smer. Sedaj pripravljamo izho-dišča za strateške usmeritve Slovenijeza naprej na področju aktivnega inzdravega staranja.Slovenija ima rekord po deležu mladihO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dolenjski list 29.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 42.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 964 cm2

22

upokojencev. Kako to?V Sloveniji imamo preveč mladih

upokojencev. Ljudje se v povprečjuupokojujejo stari manj kot 60 let. V dru-gih državah je to povprečje bistvenovečje. Zakaj je tako? Danes, ko podjetjapropadajo, ljudi dobesedno silijo vzgodnje upokojevanje. Podjetja, ki sobila naš nacionalni ponos, so danesv rokah tujcev in tujci odločajo, kogabodo zaposlili. Tiste, ki jim manjka šenekaj let do upokojitve, silijo, da bodi-si dokupijo leta ali da se predčasnoupokojijo s tolikanj nižjo pokojnino. Sto politiko, ki jo sedaj pri nas vodimo,sejemo bodočo revščino med stareljudi. Pokojninski skladi naj bi to re-vščino preprečili, vendar pa delamoravno obratno. Vlada mirno gleda, dase ljudi meče na cesto, da imamo takoveliko brezposelnih in toliko revnihmed starejšimi. Moje generacije ni bilotreba biti strah za službo. Takrat soimeli delo domala vsi, kar je pomenilo,da so vsi plačevali v pokojninski skladzato, da bodo imeli pokojnino. Na sta-rost nismo gledali s strahom. Vedelismo, da pokojnina bo, kolikor pač bo.Moja generacija je verjetno zadnja, kiše zanje takšno ureditev. Pokojninedobivamo redno vsak mesec, ni panujno, da bo vedno tako. To je odvisnood tega, ali bo še naprej prevladovalafilozofija, da je kapital pomembnejšiod ljudi, ali ne.Med mnogimi vlada prepričanje, da jetreba stare ljudi upokojiti, da bodo mladiimeli delo.

Da stari mladim odžirajo delovnamesta, ni res. Delo, ki ga opravljajostarejši, je drugačno od dela, ki gaopravljajo mlajši. Potenciale starej-ših bi morali izkoristiti tako, da bisodelovali z mladimi, jih vpeljevali

v delo. Glede na to, da je starejšihvedno več, so tudi njihove potrebevedno večje. Družbeno gledano sodanes potrebe starejših zaradi njiho-vega števila bistveno pomembnejše,kot so bile pred 40 leti, ko je bilo sta-rejših manj. V veliki večini primerovstarejši, ki imajo dobro ohranjene

potenciale, lahko te potrebe starejšihpokrivajo sami. Da mladi delajo, panaj bo vladna skrb. Velikokrat reče-mo: Država tega ne naredi. Državabi morala ... Vendar pa ne gre zadržavo. Država smo mi vsi. Vladaje tista, ki jo lahko pokličemo naodgovornost. In vlada bi morala po-skrbeti, da bi mladi imeli delo. Bi pabilo možno tudi, če bi bilo to sevedadovoljeno, saj je delo starejših pri nass predpisi omejevano, da bi denimodirektor nekega podjetja, ki je imelveliko poslovnih zvez in poznanstev,ko bi se upokojil, skupaj s še z nekajprijatelji ustanovil podjetje, ki bizaposlilo mlade. To bi bil plemenitnamen, saj bi šlo samo zato, da bimladi imeli delo. Vendar pa je prinas tako, da to ni možno. Takoj bi sevmešala protikorupcijska komisijain kdo ve kdo še vse. V Sloveniji smosi namreč življenje že tako zapletli,da nazadnje ne bomo vedeli več, nitičigavi smo. V skandinavskih državahdileme stari - mladi nimajo.Na kakšen način pa to v skandinavskihdržavah dosegajo?

Vse skandinavske države so pred-vsem zelo socialne, veliko bolj, kot smomi. Mi smo bili socialna država, sedajpa nismo več. Pri nas je glaven dobi-ček. Če bo dobiček samo pod pogojem,da toliko in toliko ljudi odpustijo, jihpač vržejo iz službe. Pri nas je problemv neurejenosti in neusklajenosti druž-be, ne pa v starih ljudeh.Ali ima naša država strategijo ravnanjas starostniki?

To ravno sedaj pripravljamo. Dol-gotrajna oskrba, aktivno in zdravoživljenje in daljša delovna doba so tristrateške usmeritve, ki so že sprejetena vladi, sedaj pa zanje pripravljamodokumentacijo.Koliko imamo pri nas starejših in kjesmo v primerjavi z Evropo?

Evropa je najhitreje starajoči se kon-tinent. Azija se še ne stara, še manj sestara podsaharska Afrika. Evropa zvso svojo urejenostjo pa se naglo stara,

Slovenija pa še malo hitreje. Za starej-še se smatrajo starejši od 65 let in predletom dni je bilo v Sloveniji takšnih 17,5odst., po podatkih Statističnega uradaSlovenije, ki so jih objavili ob letošnjemmednarodnem dnevu starostnikov, paje bilo starejših od 65 let že malo manjkot 20 odst. Ta številka pa bo samo šenaraščala, najhitreje pa bo naraščala- in tudi že danes narašča - skupinastarejših od 80 let, kar pa pomeni, dabo naraščala tudi potreba po celo-dnevni oskrbi.Kje so vsi ti starejši? Po domovih zastarejše občane, doma?

V domovih za starejše občane jesamo 17 odst. starejših in jih tudi ne boveč, ker tudi kapacitet ni več. Vsi ostaliso po svojih domovih. To pa pomeni, daje v domači oskrbi tudi večina tistih,ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Vcelotni Evropi je trenutno največji pro-blem prav to, kako urediti dolgotrajnooskrbo. To običajno izvajajo hčerke,žene, redkokdaj možje, življenje tehoskrbovalcev pa je dostikrat pravipekel. Evropska komisija predlaga,da bi države delo oskrbovalcev spre-jemale kot poklic, da bi bila oskrba nadomu služba, za katero bi oskrbovalciprejemali plačo, plačevali prispevkekot vsi drugi, imeli pa tudi pravico dodopusta. Hči, ki skrbi za bolno mamoali očeta, namreč državi ogromnoprihrani.Kako imamo pri nas urejeno dolgotrajnooskrbo?

Slovenija je ena redkih držav v EU,ki dolgotrajne oskrbe še nima urejene.Če tega kmalu ne bomo uredili, se bo-jim, da bomo morali začeti plačevatikazni. Problem je v tem, da vlada nevidi možnosti za zagotavljanje sredstevza te stvari, za plače oskrbovalcev,pa čeprav bi to pomenilo tudi novadelovna mesta. Če bo naš družbeniprodukt rasel še naprej, bo to mogočeurediti. V vsakem primeru pa tako,kot je, ne bo moglo ostati, ker to ni večniti zdravstvena niti socialna kultura.

M. Leskovšek-Svete

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 42.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 964 cm2

23

__/* _________T^'*~!!t' f^Q?- ■'

■

ijfiftoj i; _[} 'm 'i ?~~_]', *'-l& r\\^_________________]-_ -i } '^ '

____________________________■ "^IeL ■"■■-■ ''^_n______________^^fc

.n'_^_________________________L

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 42.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 964 cm2

24

MANJ ZA SVEČKE, VEC ZA ŽIVE

Denar za reševanje življenjDobrodelno društvo Fundacija Svečkaiz Zagorja ob Savi je leta 2009 napokopališčih v tamkajšnji občini prvičzačelo akcijo Manj svečk za manjgrobov. Prostovoljci so v dnevih, kopokopališča obišče največ ljudi, 31.oktobra in 1. novembra, spodbujaliljudi k nekoliko drugačni, boljekološki, a hkrati humanitarni oblikispomina na pokojne. Namesto gomilesveč, ki v teh dneh gorijo na grobovih,so se mnogi odločili za kakšno manj,denar, ki so ga namenili za nakupsveč, pa so tako poklonili v dobrodelnenamene, za donacijo pa so prejelizastavice, izdelane iz ekološkihmaterialov, ki so jih mnogi kot dokazosveščenosti, zapičili v cvetličnearanžmaje.

Akcija se je kmalu razširila tudi vdruga slovenska mesta. Letos bo po-tekala v 15 krajih po Sloveniji, med dru-gim tudi na našem območju - v Sevnici,Bibnici in Dobrepolju. V njej sodelujepreko 300 prostovoljcev, pristopilo je 90organizacij, organizatorji, ki so v vsehletih akcije zbrali in za različne name-ne darovali preko 90.000 evrov, pa soposameznim organizacijam prepustiliodločitev, kam bodo namenile večinozbranih sredstev. Ena tretjina denarjabo letos namenjena Gorski reševalnislužbi Slovenije za nakup profesional-nih nosil. Cilj akcije namreč ostaja naeni strani zmanjševanje pretiranegaokraševanja grobov ob 1. novembru,na drugi strani pa zbiranje sredstev za

nakup opreme, ki rešuje življenja. Od-ločitev o dveh tretjinah preostalegadenarja je prepuščena posameznim or-ganizacijam, ki bodo denar darovale vsvojem okolju.

Prostovoljci iz občine Sevnica bodotako zbrani denar namenili Varstvenodelovnemu centru (VDC) Sevnica zapomoč pri izvajanju gibalnih terapij. VVDC Sevnica, ki izvaja storitev varstva,vodenja in zaposlitve pod posebnimipogoji, je trenutno vključenih 24 upo-rabnic in uporabnikov. Poleg osnovnihstoritev, ki jih nudi center, je izjemnegapomena tudi gibalni razvoj in sprosti-tev varovancev. V Bibnici bodo dve tret-jini denarja tudi letos namenili za na-

kup javno dostopnega defibrilatorja vBibnici, v Grosupljem in Dobrepolju pabo Študentski klub Groš denar name-nili posebnemu socialno-varstvenemuzavodu Prizma, ki ima svoj sedež v Po-nikvah. Z zbranimi sredstvi bodo kupilidrage medicinske pripomočke, ki sonujno potrebni za vsakodnevno oskrboljudi z motnjo v telesnem in duševnemrazvoju. Z zbranim denarjem bodotako kupili profesionalni ultrazvočniinhalator in aspirator, ki ju za nemote-no in korektno delo nujno potrebujejo vsvoji ambulanti.

K akciji je kot medijski pokrovitelj vletošnjem letu pristopil tudi naš časopis.

Renata Žnidar

k_*■

_____________________m^__________ r .^^^^^^h^i

_^__r________k___LJV Ml Pi ***$■tSpi^L-iri-i^^^HI^^K - _______-__?-m_-_------t---------W-\t __T________L

__________________________^____b___________

___________fc^^_____L -■<- >V^^v^_____________________________L____________ w__F^_E _____________r^^____________-

1''^— ' ~

Fundacija Svečka je lani preko 9.400 evrov namenila helikopterski enoti nujne medicin-ske pomoči za nakup prenosnega ultrazvočnega aparata. (Foto: arhiv fundacije)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 42.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 273 cm2

25

ZDRAVNIKI POMAGAJO BEGUNCEM

V eni noči več kot tridesetkratZdravstveni dom občanom zagotavlja storitve - Dodatna ambulanta prisprejemnem središču - V bolnišnici doslej okrog 160 beguncevBREŽICE - »Zdravstveni domBrežice občane obravnavaenako kot pred množičnimiprihodi tujcev in to pomeni, data ustanova deluje normalno, ■

je pred dnevi povedal direktorzdravstvenega doma MiroslavLaktič.

Po direktorjevih besedah soorganizirali dodaten oddelekurgentne medicine pri spre-jemnem središču pri brežiškipolicijski postaji. V tej enoti vo-dijo delo zdravniki in tehnikibrežiškega zdravstvenega doma,vanjo pa so vključeni tudi drugizdravstveni domovi, med njimiKrško, Sevnica, Črnomelj, Novomesto in Ivančna Gorica. »Vglavnem delo usklajujemo mi.V delo z begunci se vključujejotudi prostovoljci ter različne or-ganizacije in logistično so zadeve

precej zapletene. Zato bi bilodobro, da bi bil za ta zdravstvenicenter, ki je pri policiji, zadolženen človek, ki bi usklajeval vse to.Glede tega se pogovarjamo zministrstvom za zdravje. Takoso direktorji zdravstvenih do-mov dobili priporočilo, da nampomagajo. In njihov odziv zasluživso pohvalo,« je rekel direktor

brežiškega zdravstvenega doma.Zdravniško oskrbo potrebu-

je zelo veliko tujcev, ki priha-jajo v brežiško občino. Takoso zdravniške ekipe v eni nočina terenu posredovale več kottridesetkrat. Ambulanta delaneprekinjeno. Prehladi, vročin-ska stanja, izčrpanost in žuljiso najpogostejše zdravstvenetežave, zaradi katerih beguncipotrebujejo zdravnika.

V Splošni bolnišnici Brežiceso po besedah njenega direk-torja Dražena Levojeviča v se-danjem, drugem valu beguncevdo začetka tega tedna sprejeli165 beguncev, med katerimi so

tudi kronični bolniki. »Pri nji-hovih težavah gre najpogostejeza bolečine v trebuhu, težave vzvezi z nosečnostjo, dehidracijoin hipoglikemijo,« je povedal.

M. Luzar

A_*_\Vh\ vf fs__z______m____ff_____L

Miroslav Laktic, direktor Zdravstve-nega doma Brežice (Foto: M. L.)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 42.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 145 cm2

26

Še o nadzoru v zdravstvenem domuPravni mnenji, ki ju je pridobila obema, nadzor dovoljujeta - Vzdravstvenem domu zdaj predlagajo, naj nadzor opravi svet zavodaNOVO MESTO -Zgodba onadzoru avtorskih, svetovalnihin podjemnih pogodb vZdravstvenem domu Novomesto še ni končana. Potistem, ko vodstvo zavodanadzornemu odboru občine niomogočilo vpogledu v pogodbein izplačila, češ da zanj nipristojen - pri tem so sesklicevali na pridobljeno pravnomnenje -, je svoje pravnomnenje, ravno nasprotnoprvemu, pridobila tudi MO Novomesto.

Spisali so ju na službi vlade zalokalno samoupravo in račun-skem sodišču, obe ustanovi pamenita, da lahko nadzorni od-bor občine brez omejitev pre-gleduje poslovanje zavodov, ka-terih (so)ustanovitelj je.

»Dejstvo, da dejavnost organi-zacije ni financirana iz občin-skega proračuna, še ne pomeni,da ne gre za javno službo,« je de-nimo zapisano v mnenju službevlade za lokalno samoupravo. Vzdravstvenem domu so namrečnadzoru podjemnih pogodboporekali z argumentom, dadenar zanje ne dobijo od občine,ampak od ZZZS.

Mnenji je na novinarski konfe-renci minuli petek predstavilnovomeški župan Gregor Ma-cedoni, ki je ob tem dejal, da jez njimi že seznanil vodstvo zdrav-

stvenega doma, občinski svet pase bo z njima uradno seznanilna naslednji seji. »Na mestniobčini menimo, da sta zdrav-stveni dom in njegova odgovor-na njegova oseba ravnala v na-sprotju z zakonodajo in da jetako ravnanje v nasprotju sstandardi transparentnosti de-lovanja občinskih institucij,« jepovedal župan.

Predsednik nadzornega od-bora Dušan Černe zdaj priča-kuje, da jasno stališče do tegasprejme tudi občinski svet »in stem nadzornemu odboru omo-goči nemoteno delo v prihodnje.Ko bomo dobili stališče občinske-ga sveta, se bomo odločili, ali sebomo nadzora lotili še enkrat.«

Na očitke o nezakonitem delo-vanju so se v zdravstvenem domuodzvali v ponedeljek. Vodja od-delka za finančno-računovod-ske zadeve Elizabeta Grill inKatarina Drenik iz pravneslužbe poudarjata, da nadzor-nemu odboru pregleda doku-mentacije niso omogočili izključ-no zaradi pridobljenega mne-nje Inštituta za javno upravo priPravni fakulteti Univerze v Ljub-ljani. »Kljub naknadnim pojasni-lom službe za lokalno samou-pravo in računskega sodiščaostaja mnenje inštituta nespre-menjeno, in sicer da nadzorniodbor v tem konkretnem prime-ru nima pristojnosti nadzora,«sta zapisali Grillova in Dreniko-va.

Dodajata pa, da v zdravstve-nem domu skrbijo za zakonitostposlovanja, zato so svetu zavo-da, »ki je poleg računskega so-dišča in financerja pristojen zatovrstni nadzor«, že predlagali,naj opravi ta nadzor. »Sprašuje-mo pa se, ali gre v navedenemprimeru resnično za skrb za za-konitost ali pa je to le način,kako očrniti ugled uspešnegajavnega zavoda na Dolenjskemin že več let tudi enega od naj-uspešnejših v državi,« sta v odzi-vu na očitke župana še zapisaliDrenikova in Grillova.

Boris Blaič

_____________ _.L '' -_-_-_-_

___________■ *.___________________

Dušan Čeme (Foto: B. B.)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 42.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 218 cm2

27

NIČ VEČ PAPIRNATIH RECEPTOV

Zaživel je eReceptProjekt eRecept. Predpisovanje in izdajanje zdravil preko elektronskih receptovje že steklo.

» Svetuje: Andreja Hohler, mag.farm., speč, Celjske lekarne

V septembru se je v Slovenjizačelo predpisovanje in izdaja-nje zdravil preko elektronskih re-ceptov - eRecepti, ki spada medprojekte ministrstva za zdravje.Je del večjega projekta eZdravja,kamor spada še sistem eNaroča-nja, eTriaže, spletni portal zVem,TeleKap ... Uvajanje eReceptovje razdeljeno v tri faze - 'pilotna'je trajala do konca septembra,v njej so sodelovali le nekaterizdravniki in lekarne, v oktobruse izvaja 'vzporedna faza', od 2.novembra dalje pa bomo v pri-marnem zdravstvu prešli v 'konč-no fazo'. Sekundarni in terciarninivo zdravstva, kamor so uvršče-ne specialistične ambulante inbolnišnice, naj bi se projektu pri-ključila najkasneje do februarja.

Dvojno predpisovanjeTrenutno se izvaja 'vzporedna

faza' predpisovanja in izdajanjazdravil na eRecept, v kateri seposamezna območja postopomapridružujejo projektu. Za to pre-hodno obdobje je značilno, damora zdravnik hkrati predpisatizdravilo na eRecept in do sedajznani receptni obrazec, ki ga upo-rabnik prinese v lekarno. Zdravilalahko izdamo, če po preverjanjupodatkov s kartice zdravstvenegazavarovanja sistem zazna zapis

eRecepta in nam pacient predlo-ži klasičen, papirni recept. Gretorej za dvojno predpisovanje znamenom preverjanja delovanjasistema. Do zaključka te faze vlekarni ne moremo izdati zdravil,predpisanih izključno elektron-sko. Lahko pa izdamo zdravila,ki so predpisana samo na papirniobrazec.

Klasični recepti leizjemoma

Od novembra dalje je predvi-dena zgolj elektronska izmenja-va podatkov med zdravniki pri-marnega zdravstva in lekarnami.

prejel v lekarni zgolj po predlo-žitvi kartice zdravstvenega za-varovanja, s pomočjo katere bolekarniški farmacevt imel dostopdo podatkov na eReceptih, ki jihje zapisal zdravnik. Za določeneprimere bo še vedno omogočenopredpisovanje in izdajanje zdravilna papirni obrazec recepta. Tegabo potrebno predložiti tudi v pri-meru nujne izdaje zdravil. Pra-vila časovnega dviga zdravil naeRecept ostajajo enaka, prvi dvigje potrebno opraviti v 30 dnehpo predpisu zdravila, ne gledena barvo recepta - zeleni ZZZS

ali beli samoplačniški. izjema soantimikrobna zdravila, pri teh semora dvig opraviti v treh dnehpo predpisu, in zdravila s poseb-nim režimom predpisovanja, tupa moramo zdravila prevzeti vpetih dneh po predpisu. Ravno ta-ko ostaja možnost predpisovanjazdravil na obnovljive recepte, priteh prvi dvig opravimo v 30 dnehpo predpisu, ponovljene izdaje panajhitreje v 60 dneh od prejšnje.

Pravila časovnega dviga zdravil na eRecept ostajajo enaka kot do sedaj.

Pacient bo predpisana zdravila

Morebitne težaveKer bo v prihodnje prenos podatkov ozdravilih posameznika med zdravnikiin lekarnami potekal v večini zgoljelektronsko, se lahko pojavijo težavev primeru nedelovanja sistema, npr.zaradi izpada električnega toka,težav z internetno povezavo ... Kerv teh primerih izdaja zdravil ne bomogoča, bo moral pacient počakati,da se sistem vzpostavi in bo branjeeReceptov spet mogoče. Izdaja bov takih primerih mogoča le za nujneprimere na podlagi papirnategareceptnega obrazca. Izdaja zdravil vlekarni ne bo mogoča tudi v primeru,če eRecept ne bo izpolnjen pravilno,saj nam sistem tega ne bo dopuščal.Potrebno bo narediti popravekeRecepta s strani zdravnika in šelenato bo izdaja zdravil mogoča.

POLOŽENO NA SRCESistem eRecepta omogoča

preverjanje medsebojnegadelovanja zdravil. Zmanjšal najbi se tudi obseg administrativnih

opravil med izdajo zdravil, tako dabomo lekarniški farmacevti lahko

več časa posvetili svetovanju opravilni, varni in učinkoviti uporabi

zdravil.Andreja Hohler, mag.farspeč, Celjske lekarne

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Celjan 28.10.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 27.000

Stran: 24


Celjan 28.10.2015 SredaDržava: Slovenija


Stran: 24

Površina: 308 cm2

28

Bo sporni Baričič res direktor UKC?Vida Kocjan, foto: Matic Stojs, Urban Cerjak, Gregor Pohleven

V UKC Ljubljana smo spet priče političnemu in lobističnemu kadrovanju. Svet UKC je za generalnega direktorja izbral za to mestoskrajno spornega Andreja Baričiča, ki ga SMC podpira, SO in DeSUS pa ne. Bodo dosledni in bodo na vladi nasprotovali?

Minuli četrtek je SvetUniverzitetnega kli-ničnega centra (UKC)

Ljubljana potrdil Andreja Bari-čiča za generalnega direktorjatega največjega zdravstvenegazavoda v državi. Na ponovljenirazpis za generalnega direktorjase je prijavilo sedem kandida-tov, od tega jih je pet izpolnjeva-lo razpisne pogoje. Navedeni sose nato predstavili članom sveta,poleg Baričiča so bili to še eko-nomista Igor Klinar in Matjaž

Jauk ter nekdanji obrambni mi-nister Franci Demšar, MartinKonte pa je odstopil od kandi-dature. Na tajnem glasovanjuje za Baričiča glasovalo osemčlanov sveta, trije pa so podprliFrancija Demšarja. Po besedahTomaža Glažarja, predsednikasveta (izbranca SMC), na seji nibilo posebne razprave o kandi-datih. To je bil že drugi razpis,saj svet zavoda po prvem, ki jebil aprila letos, ni izbral nobe-nega od prijavljenih kandidatov.

Takrat so za vršilca dolžnostidirektorja imenovali Baričiča,do ponovljenega razpisa pa soše nekoliko spremenili pogojeza zasedbo tega delovnega me-sta. Baričiča je za vršilca dol-žnosti v UKC pripeljal Glažar,vodenje UKC pa je prevzel 10.avgusta. Na primopredajo po-slov s prejšnjim generalnimdirektorjem Simonom Vrhun-cem je prišel z dopusta in senemudoma tja tudi vrnil. Vdržavi so ga poznali le redki,

Baričič za vodenje UKC avgu-sta ni imel nobenega programa,članom sveta se niti predstavilni. Odločali so torej na pod-lagi domnevnih Glažarjevihpriporočil. Za Baričiča je bilodo avgusta znano le, da je eko-nomist, nekdanji direktor GeaCollegea, v času vlade BorutaPahorja pa je bil član Sveta UKCLjubljana. To so bile takrat nje-gove uradne reference, ki naj biprepričale člane sveta v njegovoizbiro za začasno vodenje UKC.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Demokracija 29.10.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 15.000

Stran: 26

Površina: 1.362 cm2 1 / 3



Stran: 26

Površina: 1.362 cm2

29

Politična sestava sveta svetUKC Ljubljana ima n članov,od tega jih šest imenuje država,trije so predstavniki zaposle-nih, enega predlaga mesto Lju-bljana, eden pa je predstavnikzavarovancev. Državo oziromaustanovitelja na predlog vladeMira Cerarja zastopajo TomažGlažar (SMC), ki je predsednik,Brigita Čoki (DeSUS), Zvezda-na Snoj (SMC), Simona Hribar,Mojca Grabar in Milena KramarZupan (SD). Predstavnik mestaLjubljane je Miro Gorenšek (zanjje veljalo, da je bil delno konce-sionar, delno pa zaposlen v UKCLjubljana), predstavnica uporab-nikov pa Suzana Jarc.SMC ga podpira izbiro svetamora zdaj potrditi še vlada. Mi-lojka Kolar Celarc, ministrica zazdravje iz kvote SMC, Baričičevo

izbiro podpira. Pravi tudi, danima razloga, da vanj ne bi ime-la zaupanja. Zato je po odločitviSveta UKC Ljubljana vladi pre-dlagala soglasje k njegovemu ime-novanju za generalnega direktor-ja UKC Ljubljana. Predsednikvlade Miro Cerar je doslej javnodejal, da je Baričič podporo vladedobil za prevzem funkcije vršilcadolžnosti generalnega direktorja.»Po vsem pisanju medijev o njempa zdaj na vladi pričakujejo ute-meljitev argumentov za izbor Ba-ričiča,« je dejal Cerar. Po prvihpodatkih, ki so jih objavili mediji,naj koalicija ne bi bila dovolj eno-tna za takšno imenovanje.

SD in DeSUS proti iz sporočilje razvidno, da tako DeSUS, kiga vodi Kari Erjavec, kot SD, kiga vodi Dejan Zidan, ne podpi-rata Baričiča. Erjavec je pohitel znapovedjo, da ministri iz njego-ve stranke soglasja k njegovemuimenovanju ne bodo dali. Pre-pričan je tudi, da Baričič s popo-tnico, ki jo ima, ne more ureditirazmer v UKC Ljubljana. Kadro-vanje v UKC je komentiral tudiTomaž Gantar, podpredsednikstranke DeSUS in nekdanji mi-nister za zdravje. Dejal je, da jeob nasprotovanju DeSUS in SDv primeru Baričiča »težko razu-meti aroganco SMC pri tej odlo-čitvi, rezultat bomo pa videli čezčas, ko bo odločeno na vladi«.»V tem trenutku pa lahko samočestitam Baričiču, da mu je touspelo,« je še dejal Gantar.

Bo Zidan snedel besedo? zi-dan je dejal, da na čelu najpo-membnejših javnih ustanovpričakujejo človeka, ki je kom-petenten, učinkovit, spoštljiv dozdravstva in ni opremljen s pr-tljago, ki mu vnaprej onemogo-ča kakovostno delo. »Po našemmnenju vseh teh prvin Baričičnima,« je dejal. Ob tem je spo-mnil na Baričičevo sodelovanjena seji enega od parlamentarnihodborov in dejal: »Tako žaljivegaodnosa do poslank in poslan-cev še nisem videl v svoji karie-ri. Nekdo, ki je na čelu javnega

zavoda, mora razumeti pomen invlogo parlamenta, parlamentarnedemokracije, če tega ne razume,je že to razlog, ki mu onemogoči,da opravlja funkcijo javnega zna-čaja.« Minuli petek pa je Zidandejal, da ne ve, kdo je prepričalčlane sveta, da je Baričič najpri-mernejši kandidat »oziroma kan-didat, ki lahko razreši velike teža-ve v kliničnem centru«.

UKC in Cerar o kadrovanju vUKC je potekala razprava tudi vdržavnem zboru. Še pred odlo-čanjem Sveta UKC Ljubljana jevodja poslanske skupine Sloven-ske demokratske stranke (SDS)Jože Tanko predsednika vladeMira Cerarja vprašal, kakšne re-ference, osebnostne karakteristi-ke in znanja mora imeti kandi-dat, ki bi ga Cerar kot predsednikvlade podprl za direktorja UKC,da bi prekinil z očitno »zrežira-nim izčrpavanjem UKC«. Pritem je Tanko navedel, da je UKCnajvečja zdravstvena ustanova,hkrati pa tudi največji potrošnikjavnega denarja v zdravstvu.Dejal je: »Vodenje UKC je pro-blem že od začetka, od investi-cije naprej, saj veliko denarja nibilo porabljenega namensko, toje za gradnjo, zdravljenja, zdra-vstvene storitve in pripomočke,ampak naj bi denar po različnihkanalih in na različne načine od-tekal iz sistema UKC za vnaprejdoločene svetovalce, kvazipro-jekte, preplačane dobavitelje inpodobno.« Pri tem je Tanko spo-mnil na eno od takšnih podjetij,ki ima v UKC že leta monopolpri dobavi ortopedskih protez,to je družba Mark Medical, kije UKC dobavila za več kot 190

milijonov evrov pripomočkov.To podjetje je tudi del skupineKB 1909, ki ima v solasti časnikDnevnik in tednik Mladina. KB1909 velja za naslednika nekda-

nje finančne družbe zamejskihSlovencev v Italiji, ki jo je podrugi svetovni vojni prevzelaUdba ter prek nje in povezanihpodjetij prala denar. Tanko jenadalje spomnil, da UKC že večkot 10 let »ni doživel resnega pre-gleda Računskega sodišča RS,s katerim bi revizorji preverilipravilnost, namenskost in smo-trnost porabe denarja, prav takoni zaznati nobenih resnih aktiv-nosti preiskovalnih organov, dabi razkrili sume klientelistično--koruptivnih ravnanj. Slednja sose dogajala tudi v zadnjih letih,ko je UKC vodil Simon Vrhunec.Baričič in Vrhunec sta prijatelja,največji vpliv na denarne tokovein kadrovanje v UKC Ljubljanapa ima še vedno Janez Zemljarič,ki ima po dostopnih podatkih vUKC tudi svojo pisarno, kamorredno zahaja.

Miro Cerar se na vsa ta opozo-ril ne zmeni, v ustnem odgovo-ru Jožetu Tanku se je izgovarjalna izbiro sveta zavoda, »da vladaneposredno ne odloča o izbiri vo-dilnega«, da je postopek izbire vteku (tako je govoril le tri dn i predBaričičevo izbiro na svetu) in po-dobno. Vse skupaj pa je še podu-čil: »Omenjanje gospoda JanezaZemljariča se mi zdi v tem ožjemkontekstu nepotrebno.«

Tankova opozorila Tanko sCerarjevim odgovorom ni bilzadovoljen, ponovil je, da je bilBaričič vpleten v mnoge po-sle, sodeloval je v več spornih

Po Simonu Vrhuncu bo Univerzitetniklinični center Ljubljana očitno vodil

Andrej Baričič, ki naj bi bil kader nekda-njega šefa SDV Janeza Zemljariča.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.000

Stran: 26




Stran: 26


30

zgodbah in povezavah. Ne naza-dnje je tudi v času, ko je bil člannadzornega sveta UKC tekmovalza posel s svojo partnerko. To stabili tudi edini ponudbi v postop-ku izbiranja. Šlo je za navide-zen postopek, v katerem je po-sel dobila Baričičeva partnerka.Tanko je opozoril na navzkrižjeinteresov, saj je Baričič kot članorgana upravljanja zavoda v na-videznem postopku omogočil,da je njegova partnerka dobilaposel v UKC. Nadalje je sporno,da je Baričič, ko je avgusta letosprevzel začasno vodenje UKC,za svojega svetovalca imenovalprejšnjega direktorja Simona Vr-hunca, s katerim sta soseda naBledu. Cerar natančnejših odgo-vorov na to ni podal, ponovil je lenekatere omenjene floskule. Nje-govi odgovori so bili zavajajoči,nepopolni, nekorektni in netoč-ni, na kar je opozoril tudi Tanko.

Zemljari čev kader iz Tanko-vega poslanskega vprašanja vdržavnem zboru in Cerarjeve-ga odgovora je več kot očitno,da tudi Baričič prihaja iz krogaJaneza Zemljariča. Zato ne mo-remo pričakovati, da bodo stareprakse pri porabi denarja, pove-zanega s sumi korupcije in klien-telizma, v UKC odpravljene. Iz-kazalo se je tudi, da vlada MiraCerarja oziroma stranka SMC,ki jo vodi, podpira nadaljevanjeslabih praks v UKC, ki bodo šenaprej omogočale delovanje mo-nopolov in nepotrebno izčrpava-nje te zdravstvene ustanove.

Poln nahrbtnik Baričič je av-gusta, ko se je predstavil novi-narjem, te podučil, naj raje koto škandalih v UKC Ljubljanaporočamo o škodljivih učinkihalkohola, tobaka, droge in čez-merne teže. Pišemo naj o tem,kaj lahko vsak posameznik na-redi za svoje zdravje. »Govoritein pišite o ožilju, srcu in preo-stalih rečeh, poročanje o škan-dalih vnaša strah med bolnikein nelagodje med zaposlene,« jedejal. Na novinarska vprašanja

pa ni odgovarjal. Edino, kar ješe rekel, je bilo to, da mu je ženasvetovala, naj pri fotografiranjusname očala, ker je bolj fotogeni-čen brez njih.

Doslej smo veliko poslušalio težkem nahrbtniku, polnem

različne prtljage, ki ga s sebojv UKC prinaša Baričič. Polegže navedenega javno dostopnipodati kažejo, da je pred nekajleti tesno poslovno sodeloval zLeonardom Peklarjem, nekda-njim lastnikom podjetja Socius,

za katerim je zaradi domnevnospornih poslov s podjetjem Te-lekom Slovenije, ki je v državnilasti, razpisana celo mednaro-dna tiralica. Po navedbah sple-tnega portala siol.net pa Peklarjain Baričiča druži še inštitut In-ternational Chairmens Forum(ICF) s sedežem v Londonu, ki jeod ustanovitve leta 2011 v Bariči-čevih rokah. Po navedbah porta-la se je Peklar v poslovni javnostipredstavljal kot ustanovitelj inprogramski direktor inštitutaICF. Tudi drugo Baričičevo pod-jetje Advanced Solutions Con-sultant ima sedež v Londonu,ustanovljeno je bilo leta 2005.Solastnika sta Baričič in MatejaVrankar, ki je njegova sopotnica,hkrati pa tudi direktorica in so-lastnica družbe BDO revizije. (B

Vodja poslanske skupine SDS JožeTanko je v poslanskem vprašanju naštelštevilne razloge za neimenovanje Bari-čiča, Cerar paje vse ignoriral.

Milojka Kolar in Miro Cerar, ministricaza zdravje in predsednik vlade (obaSMC), podpirata imenovanje nepri-

mernega Andreja Baričiča za novegadirektorja UKC Ljubljana.

Od direktorja Gea Collegea do direktorja UKC LjubljanaAndrej Baričič je bil sedem let (do novembra

2009) direktor Gea Collegea, fakultete za pod-jetništvo, kjer je tudi predaval. Leta 2009, ko jevlado vodil Borut Pahor, je bil imenovan za čla-na nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke(NLB), funkcijo je opravljal do leta 2012. Od leta1990 sta s partnerko Matejo Vankar solastnikasvetovalnega podjetja Globe. Po podatkih Su-pervizorja je Baričič še vedno direktor, Vran-karjeva pa zastopnica podjetja. Podjetje Globeje doslej iz javnih sredstev prejelo neposredno291.943 evrov. Baričič je bil doslej po javnih po-datkih hkrati tudi lastnik ali solastnik najmanjdveh podjetij, registriranih v Londonu.

Andrej BariOč,samovšečen in nespoštljiv do zdravstva, čaka, daga bo vlada potrdila za generalnega direktorja UKC Ljubljana.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.000

Stran: 26




Stran: 26


31

Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · rkudqmdpr gux@lqr yvdm suleol@qr vnxsdm ,phod vhp...

Documents

Transcript of Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · rkudqmdpr gux@lqr yvdm suleol@qr vnxsdm ,phod vhp...