Založniška tipografijaoblikovanje črkovne vrste z namenom njene uporabnosti zadaljša besedila ter aplikacija v izbo ljšano oblikovno rešitev

Univerza v LjubljaniNaravoslovnotehniška fakultetaOddelek za tekstilstvoGrafične in interaktivne komunikacije2. letnik magistrskega študija

Avtor Aleš SalokarMentorja Domen Fras ter Nace PušnikProjekt pri predmetu Ustvarjalna tipografija

Faza 1.Izbor dveh primerov –

slabe in dobre prakse

tipografskega oblikovanja

Sam se pri delu največkrat srečujem z oblikovanjem dalj-ših besedil, kot so npr. knjige, revije, znanstveni članki, katalogi, ipd., kjer ima premišljena raba pisave smotrn pomen.

Zapis daljših besedil mora biti za bralca karseda neobre-menjujoč, saj je branje že samo po sebi precej naporen miselni proces. Ko beremo, naši možgani prepoznavajo videne oblike – črke in jih na podlagi že videnega, izku-senega in doživetega združujejo v sklope. Tako namesto posameznih črk beremo oz. prepoznamo besede, skupki besed pa v naši glavi tvorijo povedi.

Prav zato ima oblika znakov pri oblikovanju črkovnih vrst za daljša besedila izjemen pomembna. Oblikovane morajo biti tako, da naši možgani nimajo težav pri prepo-znavanju in njihovem organiziranju v sklope.

Poleg »klasične« oblike znakov, ki je oblikovalsko v detaj-lih lahko zelo »neklasična«, pa je pomembna tudi uredi-tev besedila v danem mediju in njegova prdstavitev.

Tako je pri organizaciji daljših besedil pomembno, da pa-zimo tudi na zrcalo strani, hierarhijo naslovov in ostalih grafičnih elementov, hierarhijo znotraj samega besedila, umike, razmike, razmake, razpiranje, stiskanje, mikroti-pografijo, lektorske popravke, avotrske opombe, ...

Faza 2.Analiza

Dobro oblikovanje

Slabše oblikovana in urejena knjiga

Naslovnica Abelarda Naslovnica Džankija

Obe knjigi sta v slovenskem jeziku, tako da je tudi pri-merjava med njima smiselnejša, saj so marsikatera pravi-la o mikrotipografski rabi pogojena z kulturo naroda in suverenostjo njegovega jezika.

Kot primer dobrega oblikovanja sem si izbral zgodovin-sko knjigo Abelard, ki je nastala pod okriljem založbe Znanstvenega in publicističnega središča, Ljubljana, 1999.

Branje knjige ne sme biti otežkočeno s slabo ureditvijo vsebine. Stvari, ki nas zmotijo, preusmerijo našo pozor-nost k napakam in motijo koncentracijo. Spodnji primer spet ni oblikovan tako tragično, vključuje pa marsikatere pomankljivosti, katerim se kot tipografi in oblikovalci besedil poskušamo izogniti.

Analiza prve knjige – dobro

oblikovanje: Abelard

(prepoznavnost, čerljivost,

uporabnost, hierarhija,

redundanca, doslednost,

mikrotipografija

▪ uporaba le ene, serfine pisave - dobro čitljiva in berljiva, na papirnatem mediju

▪ primerna velikost črk za udobno branje▪ razmak med vrsticami nekoliko večji od priporočljivih

120 %, ni moteč▪ uporaba deljenja besed - harmoničen potek besedila, ni

potokov beline▪ besedilo poravnano čez celotno širino strani▪ odstavki - umik ▪ hierarhija naslovov ustvarjena z uporabo različnih veli-

kosti in različic pisav (kurzivne ter kreprke črke, kapi-teljke, verzalke)

▪ poudarki znotraj tekočega besedila so kurzivni - dobro ločevanje in dojemanje poudarkov

▪ ni pankrtov, sirot in vdov▪ oznake opomb so manjše velikosti od glavnega besedila

in so zbrane na koncu knjige▪ citati so nekoliko manjše velikosti▪ za koncem odstavka je pred naslovom večji razmak kot

pred besedilom, ki sledi naslovu - dojemamo poveza-nost vsebinskih sklopov

▪ mikrotipografsko so stvari dosledne (knjižni narekova-ju, tripičja, vezaji, deljaji, zgradba opomb, ...)

Analiza druge knjige – slabše

oblikovanje: Džanki

(prepoznavnost, čerljivost,

uporabnost, hierarhija,

redundanca, doslednost,

mikrotipografija

▪ uporaba le ene, linearne pisave - slabše berljiva za daljša besedila

▪ serifna pisava uporabljena le na »improvizoričnih« zavihkih

▪ dobra velikost črk za udobno branje▪ slaba kvaliteta tiska slabša čitljivost črk in s tem samo

berljivost ▪ razmak med vrsticami za dano velikost črk bi bil lahko

nekoliko večji - precej potemni stran▪ kljub deljenju besed se pojavljajo gromozanski razmiki

med besedami v premnogih vrstacah - potoki beline▪ besedilo poravnano čez celotno širino strani▪ odstavki - umik - nekoliko premajhen (ne dojamemo

takoj kot odstavek)

▪ naslov znotraj knjige se naslov pojavlja le kot oznaka poglavja (krepke črke, umeščene sredinsko)

▪ za koncem odstavka je pred naslovom poglavja večji razmak kot pred besedilom, ki sledi naslovu

▪ poudarkov znotraj besedila ni (čeprav bi nekatere besede lahko bile poudarjene - tujke)

▪ veliko pankrtov, sirot in vdov▪ opomb ni▪ pogosta odstopanja od mikrotipografskih pravil

(ne knjižni narekovaji, stična tripičja, dvojni presledki, presledki pred in za ločili, napačna raba vezajev, delja-jev in pomišljajev ...)

Faza 3.Ukrepe za

izboljšanje

▪ preoblikovanje in razširitev pisave, ki je nastala v sklo-pu dodiplomskega študija, in katere namen je bila njena uporabnost za daljše besedilo

▪ staro: preoblikovanje dosedanje pisave (popravki dolo-čenih oblik, serifov, detajlov, ...)

▪ novo: oblikovanje kurzivne različice▪ »klasične« oblike črk▪ dobro, smiselno in konsistenstno oblikovanje

Prve skice minuskul – navadna različica.

Nabor znakov pisave StructuredPhonetics pred popravki

Skice kurzivnih črkovnih znakov