UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

MARIO NIDERL

UPORABA 64. ČLENA STVARNOPRAVNEGA

ZAKONIKA V SODNI PRAKSI

Diplomsko delo

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

UPORABA 64. ČLENA STVARNOPRAVNEGA

ZAKONIKA V SODNI PRAKSI

Študent: Mario Niderl

Študijski program: UNI-B1-PRAVO

Študijska smer: Pravo

Mentor: izr. prof. dr. Renato Vrenčur

Maribor, november 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsej družini, predvsem partnerki Moniki

za vso podporo in pomoč v času študija.

Zahvaljujem se tudi sinu Urbanu za izkazano potrpežljivost in predvsem njegovo

pridnost, ki mi je omogočala neoviran študij.

POVZETEK

Diplomsko delo obsega obravnavo instituta pridobitve lastninske pravice od

razpolagalno nesposobne osebe in pregled sodne prakse.

V našem pravnem redu je razpolagalna sposobnost eden od temeljnih pogojev za prenos

lastninske pravice. Vendar pa tudi naša stvarnopravna zakonodaja, podobno kot večina

evropskih, na premičninskem področju omogoča tudi pridobitev lastninske pravice od

nelastnika, torej nekoga ki nima razpolagalne sposobnosti, predvsem s ciljem, da se čim

bolj varuje pravni promet in s tem dobroverni pridobitelji. Možnost pridobitve

lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, je predvidena v 64. členu

Stvarnopravnega zakonika, pod naslovom »Posebni primeri pridobitve«. Vendar pa je

pomembno poudariti, da je mogoče pridobiti lastninsko pravico kljub dejstvu, da ni

izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti le, če so izpolnjeni vsi kumulativno

postavljeni pogoji, kot jih določa zakon. V diplomskem delu so razčlenjeni vsi pogoji za

pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, vključena je tudi sodna

praksa, ki v je skozi sodne odločbe vzpostavila merila za presojo izpolnjevanja

zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe.

Predvsem so se sodišča skozi sodne odločbe ukvarjala s presojo dobrovernosti

pridobitelja lastninske pravice, nekaj sodnih odločb se nanaša tudi na druge zakonske

pogoje.

V zaključku diplomskega dela, je na kratko predstavljena problematika protipravno

prilaščenih vozil in uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno

nesposobne osebe v postopkih zasega takih vozil s strani državnih organov ter

postopkih vračanja le teh. Na kratko so predstavljeni tudi pogoji za odškodninsko

odgovornost v primeru protipravnih zasegov oziroma morebitnih nepravilnosti pri

vračanju zaseženih vozil njihovim lastnikom.

Ključne besede:

lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe,

dobrovernost, odplačnost, protipravna prilastitev, zaseg, odškodninska odgovornost.

ABSTRACT

The diploma thesis encompasses the treatment of the institute of the acquisition of

property right from a disposition incapacitated person, and an overview of relevant case

law.

In our legal system the disposition ability represents one of the fundamental

prerequisites for the transfer of property right. However, our In Rem legislation, as is

the case in most European countries, in the field of property also allows for the

acquisition of property right from the non-owner, meaning someone who does not have

the disposition ability, in particular with the aim to protect to the greatest extent the

legal transactions and thus bona fide acquirers.

The possibility of the acquisition of property right from a disposition incapacitated

person is provided in the Article 64 of the Property Code, under the heading “Specific

cases of acquisition”. However, it is important to emphasize that it is possible to obtain

property right despite of the fact that the assumption of disposition ability is not

fulfilled, only in cases when all of the cumulative conditions are met as required by the

law.

In the diploma thesis all the legal conditions for the acquisition of property right from a

disposition incapacitated person are discussed, including the judicial practice, which has

through court decisions established criteria for assessment of compliance with the legal

requirements for the acquisition of property right from a disposition incapacitated

person. The majority of the court decisions considered deal with the assessment of the

good faith of the acquirer of the property right, whereas a number of court decisions

also refer to other legal conditions.

In the conclusion of the diploma thesis, I briefly present the problematics of unlawful

acquisition of vehicles and the application of the institute of acquisition of property

right from the disposition incapacitated person in proceedings of seizure of such

vehicles by public authorities, and their subsequent return to their lawful owners. I

briefly present the conditions for the liability for damages in cases of unlawful seizures,

as well as in cases of possible irregularities concerning the return of seized vehicles to

their lawful owners.

Keywords:

the right to property, the acquisition of property right from the disposition incapacitated

person, in good faith, remuneratory, unlawful acquisition, seizure, liability for damages.

Kazalo

Uvod .............................................................................................................................................. 1

1. Pojem in pridobitev lastninske pravice ..................................................................................... 2

1.1. Pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe, kot

način pridobitve lastninske pravice ........................................................................................... 3

2. Razvoj ureditve pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v našem

pravnem prostoru ......................................................................................................................... 5

3. Pojem pridobitve lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe ..... 8

4. Predpostavke a non domino ..................................................................................................... 9

4.1. Dobra vera .......................................................................................................................... 9

4.2. Odplačnost ....................................................................................................................... 13

4.3. Drugi pogoji iz 40. člena SPZ ............................................................................................. 14

4.4. Primeri pridobitve iz drugega odstavka 64. člena SPZ ..................................................... 15

5. Usoda pravic tretjih ................................................................................................................. 18

6. Stvar posebnega pomena ........................................................................................................ 18

7. Povezava s priposestvovanjem ............................................................................................... 19

8. Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjo ................................................................ 19

9. Predstavitev problematike protipravno prilaščenih vozil v Republiki Sloveniji s statistiko .... 20

9.1. Prikaz statističnih podatkov protipravno prilaščenih vozil ............................................... 21

9.2. Odškodninska odgovornost Republike Slovenije v primeru neupravičenih zasegov in

nepravilnosti pri vračanju zaseženih vozil in sodna praksa ..................................................... 22

Sklep ............................................................................................................................................ 27

Bibliografija ................................................................................................................................. 28

Literatura ................................................................................................................................. 28

Pravni viri ................................................................................................................................. 28

Sodne odločbe ......................................................................................................................... 29

Seznam tabel ........................................................................................................................... 29

1

Uvod

Stvarnopravni zakonik v 64. členu ureja pridobitev lastninske pravice od razpolagalno

nesposobne osebe. O tem ali gre v primeru 64. člena za pridobitev na podlagi zakona ali

pa gre za poseben primer pravnoposlovne pridobitve so bila še do nedavnega v stroki

mnenja deljena. V zadnjem času pa je stroka mnenja poenotila in zavzela stališče, da gre

za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Tudi sam menim, da gre za

pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, saj sam zakon določa pogoje, ki

morajo biti izpolnjeni za pridobitev lastninske pravice ne glede na voljo prejšnjega

lastnika stvari. Prav tako ne gre za pridobitev lastninske pravice od nelastnika, saj le ta

nima razpolagalne sposobnosti in posledično od njega lastninske pravice ni mogoče

pridobiti.

Uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe bo,

seveda ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, prišla v poštev v primeru naslednje

praktične situacije. Vzemimo da oseba A kot lastnik, posodi motorno žago sosedu B, ta

pa brez privolitve lastnika motorno žago proda tretjemu C.

V diplomskem delu je v prvem poglavju na kratko opisan pojem in pridobitev lastninske

pravice ter pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne

osebe, kot način pridobitve lastninske pravice.

V nadaljevanju sem se lotil razlage samega pojma pridobitve lastninske pravice od

razpolagalno nesposobne osebe in podrobneje opredelil predpostavke pridobitve ter ob

razlagi vključil tudi sodno prakso.

V zadnjem poglavju sem predstavil tudi problematiko protipravno prilaščenih vozil v

Republiki Sloveniji, katerih dobroverni kupci izpolnjujejo vse predpostavke za

pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ, policija pa to vozilo zaseže, ker

utegne biti dokaz v kazenskem postopku. Ob vračanju zaseženega vozila, ko to v

postopku več ni potrebno kot dokaz se postavi vprašanje komu vozilo vrniti. Glede

obravnavane problematike sem vključil tudi aktualno sodno prakso.

2

1. Pojem in pridobitev lastninske pravice

Lastninska pravica je poleg zastavne pravice, služnosti, pravice stvarnega bremena in

stavbne pravice, ena izmed pravic stvarnega prava, ki so naštete v 2. členu

Stvarnopravnega zakonika.1 SPZ v 37. členu lastninsko pravico opredeljuje kot pravico

imeti neko stvar v posesti, jo uporabljati, uživati in z njo razpolagati. V istem členu je

prav tako določeno, da lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če

zakon določa drugače, s tem pa se omejuje možnost začasnih ali pogojnih prenosov

lastninske pravice.2 Zakonodaja dopušča pogojni prenos na premičninskem področju v

63. členu SPZ.3

Naš zakonodajalec se je odločil za tradicionalno opredelitev, ki opredeljuje lastninsko

pravico prek treh klasičnih lastniških upravičenj:

-pravice do posesti (ius possidenti),

-pravice do uporabe in uživanja stvari (ius utendi et fruendi),

-pravice do razpolaganja s stvarjo (ius abutendi).4

Pravne temelje za pridobitev lastninske pravice določa zakon. Pridobitev tako lahko

temelji na pravnem poslu, zakonu, dedovanju ali odločbi državnega organa. Podobno

kot pri pravicah stvarnega prava, kjer govorimo o zaprtem sistemu stvarnih pravic,5

govorimo tudi o zaprtem sistemu pravnih temeljev pridobitve lastninske pravice, kar

pomeni, da se lastninska pravica lahko pridobi zgolj na eni izmed navedenih podlag.6

Lastninska pravica se pridobi na podlagi zakona, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vse

načine pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona, prištevamo med izvirne načine

pridobitve lastninske pravice. Naš SPZ pozna naslednje načine pridobitve lastninske

pravice na podlagi zakona:

-priposestvovanje,

1 Uradni list RS, št. 87/2002, 91/2013, v nadaljevanju SPZ. 2 Povzeto po M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik (SPZ)/ z uvodnimi pojasnili, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2010, str. 56. 3 63.člen SPZ: Prenos lastninske pravice na premičnini se lahko veže na razvezni ali odložni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridržek lastninske pravice. 4 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 206. 5 Numerus clausus, načelo omejenega števila stvarnih pravic. 6 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 219.

3

-prilastitev (okupacija),

-najdba,

-najdba zaklada,

-prirast,

-spojitev,

-pomešanje,

-izdelava nove premičnine,

-pridobitev lastninske pravice na plodovih,

-pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe,

-pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi načela zaupanja v zemljiško

knjigo.7

1.1. Pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno

nesposobne osebe, kot način pridobitve lastninske pravice

Pod naslovom » Posebni primeri pridobitve« je v 64. členu SPZ urejena pridobitev

lastninske pravice na premičninah od osebe, ki nima razpolagalnega upravičenja. Sama

uvrstitev tega načina pridobitve lastninske pravice je bila še nedolgo nazaj v pravni

teoriji precej sporna. Nekateri avtorji so menili, da gre za pridobitev lastninske pravice

na podlagi zakona, drugi so jo šteli za poseben primer pravnoposlovne pridobitve.8 V

SPZ s komentarjem iz leta 2016 je Matjaž Tratnik spremenil stališče, ki ga je zastopal v

preteklih delih. Zapisal je: »Gre namreč za pridobitev lastninske pravice na podlagi

zakona, ki pa je vedno povezana z neuspešno pravnoposlovno pridobitvijo.«9 Nikoli pa

ni bilo dileme o tem, da gre za izvirno oziroma originarno pridobitev,10 saj lastninska

7 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 250. 8 Primerjaj R. Vrenčur, A. Berden, M. Tratnik, V. Rijavec, T. Frantar, T. Keresteš, M. Juhart, Nov stvarno pravo, Studio Linea: Zavod Codex Iurus, Maribor 2002, str. 79 in M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 322. 9 M. Tratnik, M. Juhart, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta v Mariboru, Ljubljana 2016, str. 397. 10 Pri izvirnem načinu pridobitve lastninske pravice pridobitelj dobi lastninsko pravico na novo, ne glede na to če je stvar pred pridobitvijo imela lastnika ali ne.

4

pravica na novo nastane pri pridobitelju in se ne pridobi od prednika.11 Ko in če so

izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe12

postane pridobitelj takoj lastnik stvari.13 V sodbi VSL sodba II Cp 2017/2015 je Višje

sodišče v Ljubljani kljub temu zapisalo:

»Tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ

gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska

pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.«14

Takšna obrazložitev zavrnitve odškodninskega zahtevka s strani sodišča je z vidika

originarne pridobitve lastninske pravice neprimerna in tudi neskladna s predhodnimi

sodnimi odločbami. Res je, da v obravnavanem primeru vozilo ni bilo zaseženo

protipravno, saj je bil zaseg opravljen skladno in na podlagi Zakona o kazenskem

postopku.15Tudi ob vračanju vozila so bile pravilno upoštevane določbe ZKP. S tem je

odpadla protipravnost ravnanja pri zasegu oz. vračanju vozila. V nadaljevanju

obrazložitve je sodišče s povsem neprimerno obrazložitvijo zavrnilo navedbe tožnika,

da je postal lastnik že z izročitvijo vozila ob nakupu. V kolikor je tožnik izpolnjeval

pogoje iz 64. člena SPZ je vsekakor pridobil lastninsko pravico že ob izročitvi vozila,

vendar to ni ovira za zaseg vozila v kazenskem postopku, kot bo predstavljeno tudi v

poglavju Predstavitev problematike protipravno prilaščenih vozil v Republiki Sloveniji

s statistiko. S tako nepremišljeno oz. nespretno obrazložitvijo, sicer povsem upravičene

zavrnitve odškodninskega zahtevka, je sodišče postavilo povsem nasprotno trditev v

zvezi z načinom pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, kot jo

je v zvezi z originarno pridobitvijo isto sodišče zapisalo v sodbi VSL sodba in sklep I

Cp 3696/2009. Takšne nasprotujoče si trditve vsekakor ne pripomorejo k vzpostavitvi

enote sodne prakse, prav tako pa ne sledijo ugotovitvam pravne teorije.

VSL sodba in sklep I Cp 3696/2009

»Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske

pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na

11 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 322. 12 A non domino. 13 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 262. 14VSL sodba II Cp 2017/2015 z dne 23.09.2015. 15 Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 8/16 – odl. US, v nadaljevanju ZKP.

5

podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske

pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis

materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z

ugotovitveno.«16

Že samo ime ugotovitvene sodbe nam pove, da z njo sodišče izreče (ugotovi), ali

obstaja oziroma ne obstaja določena pravica ali pravno razmerje.17 Z ugotovitveno

sodbo se ne razveže, spremeni ali na novo oblikuje določeno pravno razmerje kot to

velja za oblikovalno sodbo.18

2. Razvoj ureditve pridobitve lastninske pravice od razpolagalno

nesposobne osebe v našem pravnem prostoru

V pravnih ureditvah skoraj vseh držav na svetu, je poznana dobroverna pridobitev

lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe. Ureditev je

domala povsod drugačna kot ureditev v rimskem pravu, kjer je bil temelj na načelu

neomejene vindikacije,19 kar pomeni, da se je lastninska pravica lahko pridobila le od

lastnika. Danes bi bila tovrstna ureditev predvsem nepraktična, saj bi bil promet v

primeru, da bi moral kupec zmeraj raziskovati ali prodajalec lahko razpolaga s stvarjo,

znatno otežen. V modernih ureditvah je tako uveljavljeno načelo zaščite poštenega

pridobitelja.20

V slovenskem pravnem prostoru pridobitev lastninske pravice od razpolagalno

nesposobne osebe ureja SPZ. Pred uveljavitvijo SPZ pa je bil ta način pridobitve

lastninske pravice urejen v Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih21

Originarno pridobitev lastninske pravice od nelastnika je ZTLR urejal v 31. členu, ki

pravi:

16 VSL sodba in sklep I Cp 3696/2009 z dne 02.12.2009. 17 Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije d.o.o., Ljubljana 2002, str 302. 18 Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije d.o.o., Ljubljana 2002, str 302. 19 Nemo plus iuris ad alium transerre potest, quam ipse habet. 20 Povzeto po R. Vrenčur, Pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, Zbornik/ Dnevi slovenskih pravnikov od 15. do 17. oktobra 1998 v Portorožu, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998, str. 1234. 21 Uradni list SFRJ, št. 6/80, 20/80 – popr., 36/90, v nadaljevanju ZTLR.

6

(1)Dobroverna oseba pridobi lastninsko pravico na premični stvari, pridobljeni

odplačno od nelastnika, ki v okviru svoje dejavnosti daje take stvari v promet, od

nelastnika, kateremu je lastnik izročil stvar v posest na podlagi pravnega posla, ki ni

podlaga za pridobitev lastninske pravice, ali na javni dražbi.

(2)Prejšnji lastnik lahko zahteva od dobrovernega pridobitelja, naj mu stvar vrne proti

plačilu po prometni ceni, če ima stvar zanj poseben pomen.

(3)Zahteva iz drugega odstavka tega člena ni več mogoča po preteku enega leta, odkar

je bila pridobljena lastninska pravica na taki stvari.

Potreba po izpolnjevanju pogojev iz 31. člena ZTLR izhaja tudi iz Sodbe II Ips

350/2000

»Pridobitev lastninske pravice na premični stvari od nelastnika, ureja prvi odstavek 31.

člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR). To določilo ureja

pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko kdo postane lastnik premične stvari, ki jo je

dobil od nelastnika. Pridobitnik stvari mora biti dobroveren, pridobiti pa jo mora

odplačno od nelastnika

- ki v okviru svoje dejavnosti daje stvari v promet

- ali kateremu je lastnik izročil stvar v posest na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga

za pridobitev lastninske pravice

- ali na javni dražbi.

Sodišči nižjih stopenj sta zavrnitev tožnikovega zahtevka oprli na zaključek, da tožnik ni

dobroveren pridobitelj, da spornega avtomobila ni pridobil odplačno ter da ga je

pridobil od osebe, kateri je lastnica izročila avtomobil v posest na podlagi pravnega

posla, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice (pooblastilo). Po presoji

revizijskega sodišča sta sodišči nižjih stopenj utemeljeno zavrnili tožnikov zahtevek

(čeprav zaključek o neodplačnosti posla ni pravilen, ker ta pri kupni pogodbi ni odvisna

od dejstva, ali je bila kupnina že plačana).«22

Leta 2003 je bil sprejet SPZ. Ta v 64. členu na novo ureja pridobitev a non domino.

64.člen SPZ pravi:

22 Sodba II Ips 350/2000 z dne 24.01.2001.

7

(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice

razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil

stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena

tega zakona.

(2) Lastninska pravica se pridobi na način iz prejšnjega odstavka samo, če je bila

premičnina prodana na javni dražbi, če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne

premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega

lastnika.

(3) Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi

lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če

takrat ni več v dobri veri.

(4) S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse

druge pravice na stvari, če je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo.

(5) Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od

pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima ta zanj poseben pomen.

Nova stvarnopravna ureditev, kot je urejena v sedaj veljavnem SPZ, odpravlja nekaj

pomembnih pomanjkljivosti v primerjavi z ureditvijo iz ZTLR. Tako na primer SPZ

drugače kot ZTLR zahteva, da se stvar pridobi v posest drugače kot s posestnim

konstitutom, saj varstvo pridobitelja, ki je stvar sam pustil pri prenosniku ne bi bilo

utemeljeno.23 Še pomembnejša je novost napram ZTLR, ki daje varstvo tudi v primeru,

ko lastnik A stvari izroči stvar pridobitelju B na podlagi pravnega posla, ki je podlaga

za prenos lastninske pravice, ta pa stvar kot prenosnik odsvoji naprej tretji dobroverni

osebi C, naknadno pa pride do razveljavitve pravnega posla med lastnikom stvari in

pridobiteljem, z učinki ex tunc. V skladu s kavzalnim sistemom, se šteje, da prenosnik

B ki je odsvojil premičnino dobrovernemu C, sam nikoli ni pridobil lastninske pravice

in posledično ni bil sposoben razpolagati s stvarjo. Pa vendar je B pridobil premičnino v

posest po volji lastnika A, čeprav na podlagi razveljavljene pogodbe. V takem primeru

dobroverni C po novi ureditvi lahko pridobi lastninsko pravico, seveda pod pogojem, da

izpolnjuje vse ostale pogoje iz 64. Člena SPZ. ZTLR je dajal varstvo le v primeru, ko je 23 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325.

8

bila prenosniku stvar izročena na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga za pridobitev

lastninske pravice.24 Posledično uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od

razpolagalno nesposobne osebe v primeru razveljavitve pogodbe ni prišla v poštev.

Posamezne predpostavke in pogoje bom podrobneje razčlenil v nadaljevanju.

3. Pojem pridobitve lastninske pravice na premičninah od

razpolagalno nesposobne osebe

Pojem a non domino oriše pridobitev lastninske pravice na premičnini od osebe, ki nima

razpolagalne sposobnosti. Načeloma velja, da je razpolagalna sposobnost temeljni pogoj

za prenos lastninske pravice, hkrati pa tudi edina predpostavka od katere so dopustne

izjeme kadar to narekujejo drugi interesi. Tu so mišljeni predvsem interesi pravnega

prometa in dobrovernega tretjega, ki je premičnino kupil od nekoga ki nima

razpolagalne sposobnosti, pa tega ni vedel. Pravni promet bi bil znatno otežen, če bi

moral kupec zmeraj preverjati ali je prodajalec dejanski lastnik stvari ali če je

pooblaščen za razpolaganje s to stvarjo.25 Na premičninskem področju, razen nekaj

izjem v zvezi z neposestno zastavno pravico, ni mogoče vpisovati stvarnih pravic v

javne registre. Na premičninskem področju je v nasprotju z nepremičninskim področjem

le posest tista, ki zagotavlja publiciteto lastninske pravice.26 Posledično je še toliko bolj

pomembno, da je zakonsko zagotovljeno varstvo dobrovernega pridobitelja.

Tudi Iz sodbe II Ips 18/2006 izhaja namen varstva pravnega prometa in dobrovernega

pridobitelja ob pridobitvi lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ, saj pridobitelju

ne nalaga dolžnost preverjanja o pravnem stanju stvari v evidencah, ki nimajo

publicitetnega učinka.

»Ob izkazani dobri veri je druga toženka na osebnem avtomobilu, ki je premična stvar,

s sklenitvijo kupne pogodbe in izročitvijo avtomobila pridobila lastninsko pravico,

čeprav je avto pridobila od nelastnika, torej A. d.o.o., M., ker ta v okviru svoje

dejavnosti, razvidne iz imena, take stvari daje v promet. Začasna odredba o prepovedi

odtujitve avtomobila, opisana v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, ni 24 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 326. 25 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 241-242. 26 Za razliko od nepremičninskega področja, kjer publicitetno funkcijo predstavlja zemljiška knjiga.

9

vplivala na dobrovernost kupca, ker tak vpis nima publicitetnega učinka, saj ne gre za

javno knjigo. Toženkina nadaljnja uporaba avtomobila tudi po prejemu tožbe ne pomeni

nedopustnega ravnanja v smislu odškodninskega delikta.«27

4. Predpostavke a non domino

Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na premičnini, tudi če ni izpolnjena predpostavka

razpolagalne sposobnosti, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-da je pridobitelj v dobri veri

-da je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla

-da so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena SPZ, kar pomeni:

1) da je bila stvar pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova

2) da je bil med prenosnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni pravni posel

3) da je bila stvar pridobitelju izročena drugače kot s posestnim konstitutom

-da gre za enega izmed treh primerov, določenih v drugem odstavku 64. člena SPZ, in

sicer:

1) da je premičnina prodana na javni dražbi,

2) da prenosnik daje take premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti,

3) da prenosnik pridobi premičnino v posest po volji njenega lastnika.28

4.1. Dobra vera

Dobrovernost je ena izmed poglavitnih predpostavk, ki opraviči pridobitev lastninske

pravice na strani pridobitelja in izgubo lastninske pravice na strani lastnika, ki za

pridobitev praviloma niti ne ve. Dobrovernost v smislu 64. člena SPZ pomeni, da

pridobitelj ne sme vedeti, niti mu ni treba vedeti, da prenosnik ni upravičen do

27 Sodba II Ips 18/2006 z dne 17.04.2008. 28Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 323.

10

razpolaganja s stvarjo. Največkrat to pomeni, da mora pridobitelj utemeljeno verjeti, da

je prenosnik lastnik stvari oziroma, da je vsaj od lastnika ali na podlagi zakona

pooblaščen, da razpolaga z njo. Pridobitelj utemeljuje svojo dobro vero na dejstvu, da

ima prenosnik stvar v posesti. Posest prenosnika skupaj s pravno domnevo iz drugega

odstavka 11. člena SPZ29 povzroča, da pridobitelj upravičeno verjame, da ima prenosnik

na stvari lastninsko pravico. Pomembno je da pri tem ne ravna neskrbno.30

Tudi sodna praksa gre skladno s pravno teorijo pri razlagi dobrovernosti dlje od posesti,

saj v primerih ugotavljanja lastništva na avtomobilih, ni dovolj le to, da ga ima

prenosnik v posesti. Pri presoji dobrovernosti se upošteva tudi ali bi glede na okoliščine

pridobitelj moral in mogel vedeti da prenosnik nima razpolagalne sposobnosti. Pri tem

se presoja izkazana skrbnost pridobitelja. Tako je lahko relevanten tudi vpis o lastništvu

v prometnem dovoljenju ali pa denimo zelo visoka vrednost predmeta o lastništvu

katerega teče postopek.

Višje sodišče v Ljubljani je tako v zadevi II Cp 320/2014 v jedru zapisalo:

»Za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po

določbi 64. člena SPZ, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva upoštevanje skrbnosti

pridobitelja. Zunanji znak lastninske pravice na avtomobilu ni le posest, temveč tudi

vpis v prometnem dovoljenju.« 31

Svojo odločitev je podkrepilo z naslednjo obrazložitvijo:

»Za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po

določbi 64. člena SPZ, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva upoštevanje skrbnosti

pridobitelja – to pa vodi do ugotovitve, da malomarnost ob sklepanju posla z

nelastnikom ne potrjuje dobrovernosti (3). Zunanji znak lastninske pravice na

avtomobilu ni le posest, temveč tudi vpis v prometnem dovoljenju. Tožnik pa v

obravnavani zadevi ni postopal s skrbnostjo dobrega gospodarja, zato je pravilna

odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi njegovega zahtevka.«32

Enaka obrazložitev izhaja tudi iz sodbe VSL sklep II Cp 129/2013

29 Drugi odstavek določa, da se domneva, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik. 30 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta v Mariboru, Ljubljana 2016, str. 398. 31 VSL sodba II Cp 320/2014 z dne 02.07.2014. 32 VSL sodba II Cp 320/2014 z dne 02.07.2014.

11

»…Tožnik je namreč med dokazi predložil kopijo prometnega dovoljenja, v katerem je

kot lastnik vozila naveden toženec – in ne A. M. d.o.o., ki je tožniku izročil vozilo in ki

ga je tožnik – upoštevaje njegove navedbe – štel za prodajalca vozila. Glede na to ni

verjetno izkazano, da ni mogel vedeti, da A. M. d.o.o. ob izročitvi ni imel pravice

razpolagati z vozilom…«33

Vrhovno sodišče je v sodbi VSRS II Ips 216/2014 v zvezi z izkazano skrbnostjo ob

nakupu premičnin večje vrednosti razsodilo:

»Dobrovernost v kontekstu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, ali

morati vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo. Še posebej zaradi visoke

vrednosti plovila bi se moral toženec nedvomno prepričati o tem, kakšno pravico ima

prodajalec na plovilu tudi na podlagi listin, ki bi dokazovale nastanek razpolagalne

pravice s stvarjo in se ne bi smel zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je prodajalka

neposredna posestnica stvari.«34

Dobra vera se zahteva od pridobitelja kot tretje osebe, ne zahteva pa se dobra vera

prenosnika, saj ta praviloma tudi ni v dobri veri.35

Sama vsebina predpostavke dobre vere iz 64. člena SPZ pa ni enaka vsebini

predpostavke dobre vere pri priposestvovanju, ki se ugotavlja na podlagi 28. člena

SPZ.36 V 64. členu SPZ se namreč dobra vera nanaša na zmoto glede obstoja lastninske

pravice prenosnika, medtem ko gre pri priposestvovanju za zmoto, ki se nanaša na sam

obstoj lastne lastninske pravice.37

Glede na sodno prakso, ki izhaja iz že omenjene sodbe Vrhovnega sodišča II Ips

18/2006 na dobrovernost pridobitelja ne vpliva vsak zapis v javnih registrih ali

evidencah.38 Vpliv na dobrovernost imajo le zapisi v javnih knjigah s publicitetnim

učinkom.

Dobra vera mora obstajati v trenutku izročitve stvari. Če je bila stvar prvotno izročena s

posestnim konstitutom, mora biti dobra vera podana v trenutku naknadne dejanske

33 VSL sklep II Cp 129/2013 z dne 16.01.2013. 34 VSRS sodba II Ips 216/2014 z dne 21.01.2016. 35 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 323. 36 28. člen SPZ: Posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu: posestnik) ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. 37 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 244. 38 Sodba II Ips 18/2006 z dne 17.04.2008.

12

izročitve. Če bi pridobitelj šele potem, ko je bila stvar že izročena, izvedel za okoliščine,

ki bi lahko kazale na to, da prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, to ne vpliva

na pridobitev lastninske pravice. Velja načelo mala fides superveniens non nocet,39 saj

bi bilo namreč v nasprotju z interesi varnosti pravnega prometa, če bi tretji najprej

pridobil lastninsko pravico, potem pa bi mu jo naknadno odvzeli, če bi na odvzem

kazali dejstva in okoliščine, ki bi mu postale znane šele kasneje.40

V primeru, če prenosnik proda in izroči stvar na kateri si pridrži lastninsko pravico se

postavi vprašanje ali se dobra vera zahteva le v času sklenitve pravnega posla in

izročitve stvari v posest ali ves čas do izpolnitve pogoja, torej do plačila celotne

kupnine. Pri tem se je v slovenski pravni teoriji izoblikovalo stališče, da se dobra vera

pridobitelja zahteva vse do izpolnitve pogoja, pod katerim je lastninska pravica

pridržana.41

V sodbi II Cp 1826/2011 tudi sodišče sledi ugotovitvam pravne teorije, ko pojasnjuje,

kdaj se presoja tožnikova dobrovernost v smislu določbe 64. člena v primeru sklenjene

pogodbe o finančnem leasingu.

»Tožnikovo dobrovernost v smislu določbe 64. člena SPZ je treba presojati na dan, ko

je tožnik izpolnil vse svoje obveznosti iz finančnega leasinga do prenosnika in ko bi

lahko postal lastnik vozila.«42

Pomembno je še poudariti, da se dobra vera, za razliko od ostalih predpostavk za

pridobitev na podlagi 64. člena SPZ, domneva in je stranki, ki se sklicuje na pridobitev

lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe ni potrebno dokazovati. Zakonska

podlaga za pravno domnevo je v 9. členu SPZ.43

Enako ugotavlja tudi sodišče v sodbi VSRS sodba III Ips 22/2015.

»SPZ v 64. členu določa posebne primere pridobitve lastninske pravice na premičnini,

in sicer za primere, ko ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti. Lastninsko

pravico na premičnini pridobitelj pridobi, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 64.

člena SPZ. Ti so a) dobra vera pridobitelja, b) pridobitev stvari na podlagi odplačnega

39 Naknadna zla vera ne škoduje. 40 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 244. 41 Povzeto po R. Vrenčur, Pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, Zbornik/ Dnevi slovenskih pravnikov od 15. do 17. oktobra 1998 v Portorožu, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998, str. 1239. 42 VSL sodba II Cp 1826/2011 z dne 09.11.2011. 43 9. člen SPZ: Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače.

13

pravnega posla, c) izpolnjenost drugih pogojev iz 40. člena SPZ (stvar pridobljena na

podlagi veljavnega pravnega naslova, med prenosnikom in pridobiteljem je bil sklenjen

razpolagalni pravni posel in stvar je bila pridobitelju izročena drugače kot s posestnim

konstitutom) in č) pridobitev stvari od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne

premičnine v promet. Izpolnjevanje zakonskih pogojev mora, z izjemo dobre vere, ki se

domneva, trditi in dokazati stranka, ki se na pridobitev lastninske pravice od nelastnika

sklicuje. V obravnavanem primeru torej tožena stranka.«44

4.2. Odplačnost

Odplačnost pravnega posla je naslednji temeljni pogoj, ki se zahteva za pridobitev

lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. Če želimo, da so izpolnjeni

pogoji za a non domino pridobitev, mora biti pravni posel, na podlagi katerega

pridobitelj pridobi stvar, odplačne narave. Odplačnost se zahteva zato, ker pridobitelj, ki

je stvar dobil neodplačno, ne izgubi ničesar oziroma ne pride v slabši položaj v primeru

če bi moral stvar vrniti lastniku. Interes lastnika je v takem primeru namreč močnejši.45

V katerih primerih gre za odplačni pravni posel je mogoče razumeti široko. Prav gotovo

ni dvoma, da gre za odplačni pravni posel v primeru prodajne ali menjalne pogodbe.

Med odplačne zavezovalne posle se štejeta tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju in

pogodba o preužitku, prav tako pa gre za odplačni pravni posel v primeru pogodbe, na

podlagi katere se opravi fiduciarni prenos v zavarovanje. Med neodplačne pravne posle

štejemo zlasti darilno pogodbo in pogodbo za primer smrti.46

Sodišče v sodbi II Cp 4049/2011 za primer kupoprodajne pogodbe navaja, da ocena

odplačnosti ni odvisna od dejstva, ali je bila kupnina plačana.

»Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni

zahtevek tožnice, čeprav je materialnopravno zmotno stališče, da ker tožnica ni

dokazala da je plačala kupnino, ni dokazala odplačnosti pravnega posla. Ocena

44 VSRS sodba III Ips 22/2015 z dne 28.10.2015. 45 Povzeto po R. Vrenčur , A. Berden, M. Tratnik, V. Rijavec, T. Frantar, T. Keresteš, M. Juhart, Novo stvarno pravo, Studio Linea, Maribor 2002, str. 81. 46 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 245.

14

odplačnosti oziroma neodplačnosti pri kupoprodajni pogodbi ni odvisna od dejstva, ali

je bila kupnina plačana.«47

4.3. Drugi pogoji iz 40. člena SPZ

Lastninsko pravico je mogoče na podlagi 64. člena SPZ pridobiti izključno v povezavi s

pravnoposlovno pridobitvijo lastninske pravice. Tudi v primeru ko ni izpolnjena

predpostavka razpolagalne sposobnosti, pridobitelj lahko pridobi lastninsko pravico,

vendar le, če so izpolnjene vse ostale predpostavke za pridobitev lastninske pravice.

Navedeno pomeni, da mora pridobitev temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.48 64.

člen SPZ varuje dobrovernega pridobitelja le pred napakami v razpolagalni sposobnosti

prenosnika in ne pred napakami v pravnem poslu.49

Poleg tega, da mora pridobitev temeljiti na veljavnem pravnem naslovu, mora biti

sklenjen tudi razpolagalni pravni posel. Navedeno pomeni, da morajo imeti stranke

namen, da pridobitelj pridobi lastninsko pravico. Prav tako mora biti izvršen prenos

posesti kot to določa 60. člen SPZ. Glede izročitve so dopustne vse oblike, ki jih določa

60. člen SPZ,50 razen posestnega konstituta. 64. člen SPZ namreč jasno določa, da mora

pridobitelj pridobiti stvar drugače kot s posestnim konstitutom. Varstvo pridobitelja, ki

je sam pustil stvar pri prenosniku, namreč v primeru lastnikove reivindikacije, ne bi bilo

utemeljeno. Najbolj pride obravnavano pravilo do izraza v primeru, ko prenosnik

fiduciarno prenaša stvar, ki ni njegova (bodisi zato, ker na njej obstaja lastninski

pridržek, ali ker jo je že prenesel v fiduciarno lastnino). Fiduciarni prenosi se praviloma

47 VSL sodba II Cp 4049/2011 z dne 16.05.2012. 48 40. člen SPZ: Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon. 49 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 324. 50 60. člen SPZ: (1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. (2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev. (3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve: - če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko); - če sta se stranki dogovorili, da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). (4) Če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

15

opravijo s posestnim konstitutom, tako da fiduciar, četudi je v dobri veri, ni varovan na

podlagi 64. člena SPZ.51

Vsekakor je treba vzeti v obzir, da prvotnemu posestnemu konstitutu lahko sledi

dejanska izročitev. V takem primeru pridobitelj, pod pogojem, da je še vedno v dobri

veri, lahko pridobi lastninsko pravico v trenutku pridobitve neposredne posesti.52

Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi VSL sklep in sodba II Cp 3532/2014 v zvezi s

pravnim naslovom in izročitvijo v posest jasno zapisalo:

»Ker morata biti oba pogoja za pridobitev lastninske pravice na premičnin, to je pravni

naslov in pridobitveni način, izpolnjena kumulativno, ima za posledico nepridobitve

lastninske pravice že izostanek enega izmed obeh pogojev. Povedano drugače,

lastninske pravice na premičnini ni možno pridobiti, če ni potrebnega pravnega naslova

za njeno pridobitev in če obenem premičnina pridobitelju ni izročena v posest.«53

V VSL sodbi II Cp 4049/2011 sodišče odloči da tožnica ne pridobi lastninske pravice

zaradi odsotnosti razpolagalnega pravnega posla:

»Tudi, če bi se štelo, da je bila kupoprodajna pogodba za sporno vozilo sklenjena, pa

tožnica lastninske pravice ni pridobila, ker ji sporno vozilo ni bilo izročeno v posest

(manjka razpolagalni pravni posel).«54

4.4. Primeri pridobitve iz drugega odstavka 64. člena SPZ

Člen 64 SPZ daje dobrovernemu pridobitelju premičnine, ki je premičnino pridobil

odplačno, varstvo le v primeru, če gre za določene primere pridobitve, kjer je prisoten

posebej močan interes varnosti pravnega prometa ali očitek, ki se lahko naperi proti

lastniku stvari. Varstvo je omejeno na tri, v zakonu določene primere:

-pridobitev na javni dražbi,

-pridobitev od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet in

51 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 245-246. 52 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325. 53 VSL sklep in sodba II Cp 3532/2014 z dne 25.02.2015. 54 VSL sodba II Cp 4049/2011 z dne 16.05.2012.

16

-pridobitev od prenosnika ki je dobil stvar v posest po volji njenega lastnika.55

Pridobitev na javni dražbi in pridobitev od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje

takšne stvari v promet, sta primera, ki sta izrazito v interesu varovanja pravnega

prometa. Še najbolj velja to za pridobitev na javni dražbi. Vendar se obravnavano

določilo nanaša zgolj na primere prostovoljnih javnih dražb in ne javnih dražb v

izvršilnem postopku.56

Drugi primer, ko gre za pridobitev od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje take

stvari v promet, prav tako predstavlja varovano pridobitev. Potrebno je, da gre za

opravljanje registrirane dejavnosti in da registracija zajema tudi prodajo tovrstnih

premičnih stvari.57

Seveda v primeru frizerja, ki v frizerskem salonu proda stranki televizor, ta pogoj ni

izpolnjen, saj frizerjeva registrirana dejavnost ni prodaja televizorjev.

Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi VSL sodba III Cp 662/2014 v jedru zapisalo:

»Zaključek, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na ukradenem avtodomu, na

podlagi 64. člena SPZ, ni utemeljen že iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj nakupa

predmetnega avtodoma od osebe, ki v okviru svoje registrirane dejavnosti daje takšne

stvari v promet.«58

V obrazložitvi sodišče pojasni, da prenosnik ni stvari prodajal v okviru svoje dejavnosti,

še več, z družbo, ki je predmet prodajala, sploh ni bil povezan, ne kot zaposleni in ne

kot pooblaščenec.

»Kot že pojasnjeno, je nakup premičnine od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje

takšne stvari v promet, eden od kumulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za

pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe po 64. členu SPZ. Iz

dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, katerih pravilnosti pritožba ne izpodbija,

temveč nasprotuje le njihovi pravni relevantnosti, izhaja, da V. B. ni bil povezan z

družbo A., s.r.l., navedeno na računu z dne 12.8.2005, saj v navedeni družbi ni bil

zaposlen, niti ni bil njen pooblaščenec. V nasprotju s pritožbenimi navedbami gre za

55 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 246. 56 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325. 57 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325. 58 VSL sodba III Cp 662/2014 z dne 19.03.2014.

17

pravno relevantno okoliščino, ki utemeljuje zaključek, da v obravnavanem primeru ni

šlo za prodajo v okviru dejavnosti družbe A., s.r.l., kot je trdila tožnica. Izpolnjenost

pogoja, da gre za primer pridobitve iz drugega odstavka 64. člena SPZ, je namreč

tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje konkretizirala zgolj z navedbami, da je

V. B., od katerega je kupila avtodom, delal za družbo A., s.r.l., ki je v okviru svoje

dejavnosti dajala take premičnine v promet. Z izpostavljanjem dejanskega zaključka

sodišča prve stopnje, da je bil prenosnik V. B. dejansko fizična oseba, ki se je ukvarjala

s prodajo rabljenih avtomobilov, pritožba ne more uspeti.«59

Podobna je tudi odločitev v sodbi VSL sodba II Cp 3489/2015:

»Pogoj za pridobitev lastninske pravice od nelastnika (da prenosnik daje v okviru svoje

dejavnosti v promet takšne nepremičnine) je izpolnjen le, če gre za opravljanje

registrirane dejavnosti in če registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnin.

Tožeča stranka je ta pogoj dokazala z izpisom iz AJPES.«60

V tretjem primeru, ko gre za pridobitev od prenosnika, ki je stvar dobil v posest po volji

njenega lastnika, pa ne gre toliko za varovanje pravnega pometa, pač pa za tehtanje

interesov lastnika in dobrovernega tretjega. Tipičen primer je situacija, ko lastnik A

posodi stvar ali jo da v najem B-ju, ta pa jo kot prenosnik, neupravičeno odsvoji

tretjemu C, ki svojo dobro vero gradi na prenosnikovi neposredni posesti. Lastnik je s

tem, ko je stvar pustil v neposredni posesti B-ja, temu dal možnost za zlorabo, zato

zaradi negativnih posledic njegovega ravnanja, dobroverni tretji ne sme biti oškodovan.

Osnovni ratio te ureditve je namreč, da je lastnik premičnine, ki je zaupal stvar v

neposredno posest prenosniku, na nek način sam ustvaril situacijo, ki jo je prenosnik

zlorabil.61

Ta primer pridobitve si moramo razlagati širše kot zgoraj opisano situacijo, kjer je

govora o očitku lastniku premičnine. Ureditev namreč zajema tudi položaje, ko

pridobitelj pridobi premičnino na podlagi sprva veljavnega pravnega posla, ki pa je

pozneje razveljavljen z učinkom ex tunc, sam pa jo kot prenosnik prenese novemu

59 VSL sodba III Cp 662/2014 z dne 19.03.2014. 60 VSL sodba II Cp 3489/2015 z dne 30.03.2016. 61 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325-326.

18

pridobitelju. 62 Več o tem že v poglavju Razvoj ureditve pridobitve lastninske pravice

od razpolagalno nesposobne osebe v našem pravnem prostoru.

5. Usoda pravic tretjih

V trenutku, ko dobroverni pridobitelj pridobi lastninsko pravico od razpolagalno

nesposobne osebe, načeloma prenehajo tudi pravice tretjih63 na premičnini, vendar le

pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri tudi glede pravic tretjih. Seveda je potrebno,

da razlikujemo dve ločeni predpostavki dobrovernosti. Dobrovernost glede obstoja

lastninske pravice prenosnika je potrebna za samo pridobitev lastninske pravice,

dobrovernost glede neobstoja drugih pravic na premičnini, pa za pridobitev stvari, ki bo

neobremenjena.64

6. Stvar posebnega pomena

Peti odstavek 64. člena SPZ določa, da lahko oseba, ki na podlagi tega člena izgubi

lastninsko pravico na stvari, ki ima zanjo poseben pomen, zahteva od novega lastnika,

da ji premičnino proda po prometni ceni. Seveda v tem primeru ne gre za reivindikacijo,

kot to izhaja že iz samega besedila tega določila. Prejšnji lastnik lahko postavi le

obligacijskopravni zahtevek, ker ni več lastnik stvari. Oseba, ki je na podlagi tega člena

izgubila lastninsko pravico, je vezana na rok in sicer mora podati zahtevek za prodajo

stvari v enem letu od prenehanja lastninske pravice oziroma od njene pridobitve s strani

dobrovernega pridobitelja.65

62 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 326. 63 V teh primerih gre zlasti za navadno, to je neposestno zastavno pravico. 64 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 248. 65 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 326.

19

7. Povezava s priposestvovanjem

Ureditev a non domino je potrebno obravnavati tudi v povezavi z institutom

priposestvovanja. Velikokrat namreč prihaja do situacij, ko pogoji iz 64. člena SPZ niso

izpolnjeni, pridobitelj pa je dobroveren. Največkrat naletimo na tako situacijo predvsem

pri neodplačni pridobitvi. V primeru ko pogoji niso izpolnjeni pridobitelj lastninske

pravice ne bo pridobil v trenutku izročitve v stvari v posest s strani prenosnika, temveč

bo ob predpostavki dobrovernosti, lahko pridobil lastninsko pravico s

priposestvovanjem, v treh letih od pridobitve posesti. V primeru, ko je pridobitelj

pridobil posest s posestnim konstitutom, začne priposestvovalni rok teči, ko se opravi

dejanska izročitev. Podlaga za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem je

urejena v členih 43 do 46 SPZ.66

8. Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjo

Vedno, ko lastnik odsvoji premičnino, ki je obremenjena z omejeno stvarno pravico,67

pridobitelj v skladu z načelom absolutnih stvarnih pravic, pridobi lastninsko pravico, ki

je omejena s to omejeno stvarno pravico.68

V primerih, ko je pridobitelj v dobri veri glede neobstoja omejene stvarne pravice na

stvari, se smiselno uporabi 64. člen SPZ, kar pomeni da bo pridobil neobremenjeno

stvar, če so poleg dobrovernosti izpolnjeni tudi drugi pogoji:

-pridobitev mora temeljiti na veljavnem pravnem poslu, ki mora biti odplačne narave,

-sklenjen mora biti razpolagalni posel,

-prenos posesti se ne sme izvršiti s posestnim konstitutom,

-podana mora biti ena izmed treh situacij iz drugega odstavka 64.člena SPZ.69

66 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 327. 67 Zlasti pride v poštev neposestna zastavna pravica. 68 5. člen SPZ: Imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur. 69 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 327.

20

Neobremenjeno stvar bo pridobil ob izpolnitvi vseh zgoraj navedenih predpostavk v

kolikor bo premičnino pridobil na javni dražbi, če prenosnik daje take premičnine v

promet v okviru svoje dejavnosti ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po

volji njenega lastnika.

Primer, ko prenosnik pridobi premičnino v posest po volji njenega lastnika, je treba

smiselno razlagati tako, da je ta predpostavka izpolnjena, če ima prenosnik, ki je v tem

primeru vedno lastnik premičnine, stvar v svoji posesti po volji imetnika omejene

stvarne pravice. Ta predpostavka je vedno izpolnjena, ko lastnik odsvoji stvar, ki je

obremenjena z neposestno zastavno pravico.70 Velja pa na tem mestu omeniti še

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki zagotavlja publiciteto

neposestne zastavne pravice na nekaterih premičninah. V primerih ko gre za neposestno

zastavno pravico, ki se vpisuje v register71 pridobitelj ne more biti v dobri veri, da

premičnina ni obremenjena, saj ima register publicitetni učinek.

9. Predstavitev problematike protipravno prilaščenih vozil v

Republiki Sloveniji s statistiko

Ker sem sam zaposlen v policiji bom v nadaljevanju na kratko predstavil tudi

problematiko protipravno prilaščenih vozil, katerih dobroverni kupci izpolnjujejo vse

predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. SPZ, policija pa to vozilo

zaseže, ker utegne biti dokaz v kazenskem postopku. Podlago za zaseg protipravno

prilaščenih vozil ima policija skladno z 220. členom ZKP in na podlagi 148. in 164.

člena ZKP. V zvezi s tem bom predstavil tudi nekaj sodnih odločb v zvezi z pravico

policije do zasega protipravno prilaščenih vozil in v zvezi z morebitno odškodninsko

odgovornostjo Republike Slovenije zaradi neupoštevanja zakonskih določb pri zasegih

ali pri kasnejšemu vračanju teh vozil s strani državnih organov.

70 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 327. 71 V register se na podlagi Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, vpisujejo naslednje premičnine: zaloge, oprema, motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice, živali (govedo, kopitarji).

21

9.1. Prikaz statističnih podatkov protipravno prilaščenih vozil

Iz letnega poročila policije za leto 2015 in posredovanih podatkih s strani Policijske

akademije (Center za raziskovanje in socialne veščine) je razvidno, da je bilo v letu

2015 iskanih 997 motornih vozil, najdenih pa 279. V letu 2014 je bilo iskanih 1244

motornih vozil, najdenih pa 297 motornih vozil.72

Tabela: število iskanih in najdenih vozil73

VRSTA MOTORNEGA

VOZILA

število iskanih motornih

vozil

število najdenih

motornih vozil

delež najdenih motornih

vozil

2014 2015 porast/

upad (v

%)

2014 2015 2014 2015

OSEBNI AVTOMOBIL 803 578 -28,0 197 141 24,5 24,4

KOLO Z MOTORJEM 169 181 7,1 37 59 21,9 32,6

PRIKLOPNO VOZILO 30 15 … 5 2 16,7 13,3

MOTORNO KOLO 99 96 -3,0 23 41 23,2 42,7

TOVORNI AVTO 56 71 26,8 15 22 26,8 31,0

KOMBINIRANO VOZILO 13 12 ... 6 5 46,2 41,7

TRAKTOR 10 11 ... 4 0 40,0 0,0

ŠTIRIKOLO 13 5 ... 5 0 38,5 0,0

OSEBNI SPECIALNI 2 2 ... 0 1 0,0 50,0

VLEČNO VOZILO 22 5 ... 4 1 18,2 20,0

LAHKO ŠTIRIKOLO 1 1 ... 0 1 0,0 100,0

TOVORNI SPECIALNI 2 1 ... 1 0 50,0 0,0

AVTOBUS 3 7 ... 0 2 0,0 28,6

TRIKOLO 3 3 ... 0 0 0,0 0,0

LAHKI PRIKLOPNIK 14 5 ... 0 1 0,0 20,0

DELOVNO VOZILO 1 0 ... 0 0 0,0 …

NEZNANO 3 4 ... 0 3 0,0 75,0

SKUPAJ 1,244 997 -19,9 297 279 23,9 28,0

Tabela prikazuje število iskanih in najdenih motornih vozil v navedenem obdobju, ki so bila protipravno prilaščena ali protipravno

uporabljena za vožnjo pri kaznivih dejanjih tatvine, velike tatvine, ropa, roparske tatvine, zatajitve in odvzema motornega vozila, za

katera je policija na podlagi devetega odstavka 148. čl. ZKP vložila kazensko ovadbo ali poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe,

brez kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog ali je oškodovanec odstopil od pregona.

Glede na podatke iz letnega poročila policije je bilo v letu 2015 v Sloveniji na podlagi

tujih razpisov iskanj v schengenskem informacijskem sistemu74 271 zadetkov za

72Povzeto po Letno poročilo za delo policije za 2015, URL: http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2015.pdf, str. 88. 73 Letno poročilo za delo policije za 2015, URL: http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2015.pdf, str. 88. 74 V nadaljevanju SIS.

22

motorna vozila, ki so v SIS bazo vnesena kot izgubljena, ukradena ali nezakonito

prisvojena. Leto poprej 276. Prav tako je bilo v tujini na podlagi slovenskih razpisov 40

takih zadetkov v 2015 in 72 leto prej.75

Iz letnega poročila policije je razvidno, da v Sloveniji deluje več kriminalnih združb, ki

se ukvarjajo s krajami vozil. Nekaj teh združb je policija v preteklosti že tudi razkrila.

Te združbe kradejo vozila za nadaljnjo prodajo ali pa jih v garažah razstavijo za

rezervne dele.76 Vozila za nadaljnjo prodajo se večkrat znajdejo pri trgovcih z

rabljenimi vozili, ki so pogosto del teh kriminalnih združb. Ti ta vozila preprodajo

naprej s predrugačenimi identifikacijskimi oznakami in dokumenti o vozilu. S takim

nakupom vozila pri trgovcu z rabljenimi vozili s strani osebe, ki ni seznanjena z

zgodovino vozila oz. je s pomočjo prenarejanje dokumentov celo prevarana, so pogosto

izpolnjene predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ.

9.2. Odškodninska odgovornost Republike Slovenije v primeru

neupravičenih zasegov in nepravilnosti pri vračanju zaseženih vozil in sodna

praksa

Glede na predstavljene številke in cilje delovanja kriminalnih združb je jasno, da se kar

nekaj protipravno prilaščenih vozil, preden jih policija odkrije, že znajde v posesti

povsem nedolžnih kupcev. V primerih, ko policija pri kontroli odkrije vozilo, ki je bilo

protipravno prilaščeno, le tega zaseže kot dokaz v kazenskem postopku zoper osebe, ki

so si vozilo protipravno prilastile oziroma osebam ki so prenaredile identifikacijske

oznake na vozilu in pripadajočo dokumentacijo. Ko to vozilo v postopku več ni

potrebno ali po zaključku postopka, se postavi vprašanje komu to vozilo vrniti. Ali

tistemu, ki mu je vozilo bilo odvzeto (oškodovancu) ali osebi, ki je v dobri veri to

vozilo kupila in ga uporabljala.

V zvezi s tem ZKP v 110. členu določa, da se stvar, ki nedvomno pripada oškodovancu

in ni več potrebna kot dokaz v kazenskem postopku, izroči oškodovancu še pred

koncem postopka. V kolikor se več oškodovancev prepira o lastnini take stvari se ti

napotijo na pravdo, sodišče pa odredi le hrambo stvari kot začasno zavarovanje. V

75 Povzeto po Letno poročilo za delo policije za 2015, URL: http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2015.pdf, str. 121. 76 Povzeto po Letno poročilo za delo policije za 2015, URL: http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2015.pdf, str. 33.

23

tretjem odstavku 110. člena pa je določeno, da se stvari potrebne kot dokaz zasežejo in

po končanem postopku vrnejo lastniku.

Kot izhaja iz sklepa II DoR 187/2012 Vrhovnega sodišča mora policija (oz. državni

organ, ki odloča o vračanju stvari) pri vračanju stvari za katero se poteguje več oseb, le

te napotiti na pravdo, skladno z 2. odst. 110. člena ZKP. Če pa odloča sama in zaradi

neupoštevanja določb 64. člena SPZ izroči stvar napačni osebi, je za to ravnanje

odškodninsko odgovorna. V tem primeru se lahko vzpostavi odškodninska odgovornost

Republike Slovenije.

»Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena

ZPP. Ne drži, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj prav zadeva, ki jo toženka

sama omenja v predlogu, to je zadeva II Ips 245/2010, daje odgovor: upoštevati je treba

določbo drugega odstavka 110. člena ZKP, da če se več oškodovancev prepira o

lastnini (zasežene) stvari, se napotijo na pravdo, sodišče pa odredi v kazenskem

postopku hrambo stvari kot začasno zavarovanje. Tako smiselno bi morala ravnati

policija, če ni vedela, katera od dveh oseb, ki sta se potegovali za lastništvo, je lastnik

vozila. Če pa je odločala kar sama, in to v nasprotju z določbami petega odstavka 96.

člena ZIZ (sedaj sedmega odstavka 96. člena ZIZ) ali 64. člena Stvarnopravnega

zakonika (SPZ), in torej izročila vozilo napačni osebi, gre za protipravno ravnanje in

odškodninsko odgovornost, kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi. Vrhovno sodišče je

zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog za dopustitev revizije

zavrnilo.«77

V zvezi z odškodninsko odgovornostjo države zaradi zasega vozila oziroma kršitev v

postopku vračanja vozila je treba poudariti, da morajo biti izpolnjene vse predpostavke

odškodninske odgovornosti. Te pa so protipravno ravnanje državnega organa, nastanek

škode, vzročna zveza med ravnanjem in škodo ter odgovornost za ravnanje.

V sodbi VSL sodba II Cp 2017/2015 Višje sodišče v Ljubljani ugotavlja, da

protipravnost ravnanja ni podana, čeprav je vozilo zaseženo v kazenski zadevi s katero

tožnik ni imel nobene zveze. V kolikor je zaseg opravljen skladno z 220. členom ZKP

ter na podlagi 148. ali 164. člena ZKP, zaseg vozila ni protipraven.

77 Sklep II DoR 187/2012 z dne 08.11.2012.

24

»Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil zaseg protipraven, ker je bilo vozilo zaseženo v

kazenski zadevi, s katero tožnik ni imel nobene zveze. Vozilo je mogoče zaseči tudi

osebi, za katero ni podan sum, da je storila kakšno kaznivo dejanje. Iz določb ZKP, ki

urejajo zaseg predmetov v (pred)kazenskem postopku, namreč izhaja, da lahko organi

pregona (začasno) zasežejo vsak predmet, ki utegne biti dokaz v postopku, ne glede na

to, v čigavi lasti je. Bistveno je, da so policisti sumili, da avto izvira iz kaznivega

dejanja, in presodili, da utegne biti dokaz v kazenskem postopku (zoper osumljenca) ter

so zato imeli realno podlago«.78

V isti sodbi v nadaljevanju obrazloži, da lastništvo zaseženega vozila ni predmet

kazenskega postopka in da dokler obstaja dvom o lastništvu vozila kazensko sodišče

ravna pravilno, v kolikor vozila ne izroči tožniku. Vozilo je kazensko sodišče pravilno

izročilo šele, ko je postalo v pravdni zadevi o lastništvu vozila verjetneje, da le to

pripada tožniku.

»V postopku je bilo neizpodbojno ugotovljeno, da je obstajal spor med tožnikom in

pravim lastnikom vozila, ki je krajo prijavil in bil po podatkih spisa pravno formalni

lastnik, ne glede na to, da slednji v kazenskem postopku ni vložil posebne zahteve za

izročitev vozila. Dokler je obstajal dvom, komu pripada vozilo, kazensko sodišče

pravilno ni izročilo vozilo tožniku. Lastništvo avtomobila pa ni predmet kazenskega

postopka. Tožnik je že dne 12. 5. 2008 razpolagal s podatkom, kdo je bil prvi lastnik

spornega vozila, a se je za vložitev tožbe za ugotovitev lastninske pravice zoper njega

odločil šele 3. 2. 2009, s čimer je bistveno vplival na čas zasega vozila. Nato pa je 12. 6.

2009 ponovno vložil v kazenski zadevi vlogo za vrnitev odvzetega vozila, ki mu je bila

ugodena, saj je pristojno kazensko sodišče v Mariboru na podlagi poizvedb o tožbi in

registraciji vozila presodilo, da formalno pravni lastnik ne uveljavlja (več) svoje

lastninske pravice in da je zato verjetneje, da vozilo pripada tožniku. Šele tedaj je bilo

mogoče odrediti vrnitev zaseženega vozila skladno s 110. členom ZKP«79

V sodbi II Ips 482/2009 je Vrhovno sodišče zapisalo, da je v sodni praksi Vrhovnega

sodišča že sprejeto stališče, da se stvari vrnejo oškodovancu v vsaki fazi kazenskega

postopka (tudi v predkazenskem postopku), če te nedvomno pripadajo oškodovancu.

Prav tako sodišče obrazloži, da v kolikor tožnik ni izkazal svojega lastništva nad

78 VSL sodba II Cp 2017/2015 z dne 23.09.2015. 79 VSL sodba II Cp 2017/2015 z dne 23.09.2015.

25

zaseženimi predmeti mu odškodnina ne pripada saj ni izpolnjena predpostavka nastanka

škode, kljub morda nepravilnemu ravnanju pri vračanju zaseženih predmetov.

»V sodni praksi Vrhovnega sodišča je že zavzeto stališče, da se po določbi prvega

odstavka 110. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP stvari vrnejo oškodovancu v

vsaki fazi kazenskega postopka, torej tudi v predkazenskem postopku, saj bi bila

nesmiselna hramba zaseženih stvari, ki niso potrebne kot dokaz v kazenskem postopku,

in ki nedvomno pripadajo oškodovancu(1). Ker je bilo v obravnavani zadevi

ugotovljeno, da so bile zasežene stvari vrnjene oškodovancu (pravemu lastniku), torej

tožnik, ki ni izkazal svojega lastništva nad zaseženimi predmeti (čeprav morda

pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve v postopku vračanja zaseženih

predmetov oškodovancu niso ravnale povsem pravilno), ni upravičen do odškodnine

zanje, saj mu škoda (kot eden izmed kumulativno zahtevanih elementov za obstoj

odškodninske odgovornosti iz 131. člena Obligacijskega zakonika) ni nastala.«80

Smiselno enako je Višje sodišče v Ljubljani v zadevi VSL sklep II Cp 1612/2014

odločilo, da je za odškodninsko odgovornost države nujno, da tožnik izkaže pravno

podlago, ki bi ga upravičevala kot lastnika, saj šele takrat lahko govorimo o nastanku

škode.

»Po določbi prvega odstavka 110. člena ZKP se lahko stvari vrnejo oškodovancu v

vsaki fazi kazenskega postopka, če je hramba zaseženih stvari nesmiselna in niso

potrebni kot dokaz v kazenskem postopku, pri tem pa gre za stvari, ki nedvomno

pripadajo oškodovancu. Prvostopenjsko sodišče je omenjeno določbo prezrlo in je ni

upoštevalo pri ugotavljanju elementov odškodninske odgovornosti. Izhajalo je iz

napačne interpretacije določbe 224. člena ZKP. Menilo je, da je treba predmete, ki se

med kazenskim postopkom zasežejo, po ustavitvi postopka vrniti tistemu, ki so mu bili

zaseženi, pri čemer se ne ugotavlja, ali je ta oseba tudi lastnik zaseženih predmetov.

Takšno stališče pa je zmotno, saj mora tožnik izkazati vse predpostavke odškodninske

odgovornosti. V povezavi z določbo 110. člena ZKP bi se moralo prvostopenjsko

sodišče opredeliti do vprašanja protipravnosti toženkinega ravnanja. Glede na podane

ugovore toženke pa bi moralo tudi ugotavljati, ali je tožnik na zaseženih predmetih

pridobil lastninsko pravico, saj je šele v tem primeru moč govoriti o nastanku škode

zaradi ravnanja uradnih oseb. Tožnik bi tako moral izkazati pravno podlago, ki bi ga

80 Sodba II Ips 482/2009 z dne 19.12.2012.

26

upravičevala kot lastnika. Ker pa prvostopenjsko sodišče zaradi zmotnega

materialnopravnega izhodišča tožnikovega lastništva zaseženih predmetov ni

ugotavljalo, je bilo posledično zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kar narekuje

razveljavitev izpodbijane sodbe (355. člen ZPP).«81

81 VSL sklep II Cp 1612/2014 z dne 10.09.2014.

27

Sklep

Institut pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe služi predvsem

varovanju pravnega prometa. Dobroverne tretje osebe bi v primeru, da zakonodaja ne bi

omogočala pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, bile

primorane veliko podrobneje ugotavljati ali ima prenosnik lastninsko pravico na stvari,

kar pa bi bilo, predvsem zaradi tega ker na premičninskem področju ne obstajajo javni

registri, ki bi imeli publicitetno naravo, precej oteženo. Na področju premičnin je

posest tista, ki zagotavlja publiciteto lastninske pravice in prav zato je še toliko večja

potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja.

Pri obravnavi sodne prakse nisem zasledil razhajanj pri razlagi pogojev za pridobitev

lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, kar kaže na to da je bil ta institut

s strani zakonodajalca dobro zasnovan. So pa se skozi sodno prakso oblikovala merila

za presojo predpostavk za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne

osebe. Prav tako sem ugotovil, da so sodišča včasih pri sestavi odločb nepozorna, ko v

prizadevanju, kako upravičiti oziroma obrazložiti svojo odločitev gredo pri razlagi

preko zakonskih okvirjev. Takšen primer predstavlja sodba, v kateri je v obrazložitvi

zapisano da oseba pridobi lastninsko pravico šele z ugotovitveno sodbo.

Skozi obravnavo sodnih odločb, predvsem glede vračanja stvari zaseženih v kazenskih

postopkih, ki več niso potrebne kot dokaz ali po koncu kazenskega postopka, sem prišel

do ugotovitve, da državni organi ne ravnajo vedno v skladu z določil ZKP o vračanju

takih stvari, ko je lastništvo stvari sporno. Oseb ne napotijo na civilno pravdo, temveč

kar sami izročijo stvar osebi, katere lastninska pravica se jim zdi bolj verjetna.

Posledično lahko pride do situacij, ko državni organi ne vzamejo v obzir 64. člena SPZ

in stvar izročijo napačni osebi. Tako arbitrarno ravnanje ima lahko za posledico

odškodninsko odgovornost Republike Slovenije. Tem postopkom bilo treba posvetiti

več pozornosti, še zlasti ko gre za predmete večje vrednosti, kot so na primer motorna

vozila višjega cenovnega razreda. V tovrstnih postopkih bi bilo potrebno ravnati bolj

preudarno, oziroma odločitev o tem kdo je lastnik stvari prepustiti odločitvi sodišča v

civilnem postopku, za stvari pa skladno z zakonom odrediti le hrambo kot začasno

zavarovanje.

28

Bibliografija

Literatura

1. Berden Andrej, Tratnik Matjaž, Vrenčur Renato, Rijavec Vesna, Frantar Tone,

Keresteš Tomaž, Juhart Miha, Novo stvarno pravo, Studio Linea, Maribor, 2002.

2. Juhart Miha, Berden Andrej, Keresteš Tomaž, Rijavec Vesna, Tratnik Matjaž,

Vlahek Ana, Vrečur Renato, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba,

Ljubljana, 2004.

3. Juhart Miha, Tratnik Matjaž, Vrenčur Renato, Stvarnopravni zakonik s

komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta v Mariboru,

Ljubljana 2016.

4. Juhart Miha, Tratnik Matjaž, Vrenčur Renato, Stvarno pravo, GV založba,

Ljubljana, 2007.

5. Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana,

2002.

6. Vrenčur Renato, Pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne

osebe, Zbornik/ Dnevi slovenskih pravnikov od 15. do 17. oktobra 1998 v

Portorožu, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1998.

7. Letno poročilo za delo policije za 2015, URL:

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocil

o2015_popravljeno.pdf

Pravni viri

1. Stvarnopravni zakonik (SPZ), Uradni list RS, št. 87/2002, 91/2013, z dne

5.11.2013.

2. Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Uradni list RS, št. 32/12 – uradno

prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 8/16 – odl. US.

3. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), Uradni list SFRJ, št.

6/80, 20/80 – popr., 36/90.

29

Sodne odločbe

Sklep II DoR 187/2012 z dne 08.11.2012.

Sodba II Ips 350/2000 z dne 24.01.2001.

Sodba II Ips 18/2006 z dne 17.04.2008.

Sodba II Ips 482/2009 z dne 19.12.2012.

VSL sodba II Cp 2017/2015 z dne 23.09.2015

VSL sodba in sklep I Cp 3696/2009 z dne 02.12.2009.

VSL sodba II Cp 320/2014 z dne 02.07.2014.

VSL sklep II Cp 129/2013 z dne 16.01.2013.

VSL sodba II Cp 1826/2011 z dne 09.11.2011.

VSL sodba II Cp 4049/2011 z dne 16.05.2012.

VSL sklep in sodba II Cp 3532/2014 z dne 25.02.2015.

VSL sodba III Cp 662/2014 z dne 19.03.2014.

VSL sodba II Cp 3489/2015 z dne 30.03.2016.

VSL sklep II Cp 1612/2014 z dne 10.09.2014.

VSRS sodba II Ips 216/2014 z dne 21.01.2016.

VSRS sodba III Ips 22/2015 z dne 28.10.2015.

Seznam tabel

Tabela: število iskanih in najdenih vozil.