Zadolžena zapuščina - core.ac.uk · 3.2.1 Pravne posledice odpovedi dedovanju ... In the moment...

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

Magistrska naloga

ZADOLŽENA ZAPUŠČINA

Maribor, september 2016 Mirjana Horvat Pogorelec

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

MAGISTRSKA NALOGA

ZADOLŽENA ZAPUŠČINA Maribor, september 2016 Avtorica: Mirjana Horvat Pogorelec Mentorica: prof. dr. Vesna Rijavec

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Vesni Rijavec za strokovno pomoč in dragocene nasvete pri

izdelavi magistrske naloge ter družini in zvestim prijateljem za spodbudo in podporo pri študiju.

Mirjana

Kratice in okrajšave

BGB - Bürgerliches Gesetzbuch

CSD - Center za socialno delo

DP - Državni pravobranilec

InsO - Insolvenzordung

MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

ODZ - Obči državljanski zakonik

OZ - Obligacijski zakonik

SPZ - Stvarno pravni zakonik

ZD - Zakon o dedovanju

ZFPPIPP - Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju

ZIZ - Zakon o izvršbi in zavarovanju

ZSVarPre - Zakon o socialno varstvenih prejemkih

ZZZDR - Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Magistrska naloga Zadolžena zapuščina

1

KAZALO

POVZETEK ........................................................................................................................................................ 3

ABSTRACT ........................................................................................................................................................ 5

1. UVOD ...................................................................................................................................................... 7

1.1 CILJ MAGISTRSKE NALOGE ........................................................................................................... 13 1.2 HIPOTEZE MAGISTRSKE NALOGE ................................................................................................... 14 1.3 METODE DELA .......................................................................................................................... 16 1.4 VREDNOST MAGISTRSKE NALOGE ZA TEORIJO IN PRAKSO ................................................................... 17

2. PREDMET DEDOVANJA...........................................................................................................................18

2.1 AKTIVNA ZAPUŠČINA ................................................................................................................. 22 2.1.1 Dedovanje lastninskih pravic ............................................................................................... 23 2.1.2 Dedovanje drugih pravic in obveznosti ................................................................................ 25

2.2 PASIVNA ZAPUŠČINA .................................................................................................................. 26

3. SPREJEM ZAPUŠČINE IN ODPOVED DEDOVANJU ....................................................................................28

3.1 PREHOD ZAPUŠČINE NA DEDIČE .................................................................................................... 29 3.2 ODPOVED DEDOVANJU IN SPREJEM DEDNEGA DELEŽA ....................................................................... 32

3.2.1 Pravne posledice odpovedi dedovanju ................................................................................. 32 3.2.2 Pravne posledice sprejema dednega deleža ........................................................................ 35 3.2.3 Pravne posledice podaje dedne izjave ................................................................................. 36

4. ODGOVORNOST ZA ZAPUSTNIKOVE OBVEZNOSTI ..................................................................................38

4.1 SISTEM ODGOVORNOSTI ZA ZAPUSTNIKOVE OBVEZNOSTI ZNOTRAJ EVROPSKE UNIJE ................................ 38 4.2 ODGOVORNOST DEDIČEV DE LEGE LATA SLOVENSKE UREDITVE ............................................................ 40

4.2.1 Odgovornost dedičev za zapustnikove obveznosti ............................................................... 44 4.2.1.1 Vrednost podedovane aktive kot kvantitativna meja odgovornosti zapustnikovih dedičev za

zapustnikove obveznosti ...................................................................................................................... 44 4.2.1.2 Vsebina dedne odgovornosti glede na vsebino zapustnikovih obveznosti ........................................... 45 4.2.1.3 Solidarna odgovornost sodedičev ........................................................................................................ 46 4.2.1.4 Vsebina dedne odgovornosti oporočnih dedičev za zapustnikove obveznosti ..................................... 51 4.2.1.5 Vsebina dedne odgovornosti nujnih dedičev (heredes necessarii) za zapustnikove obveznosti ........... 53 4.2.1.6 Vsebina dedne odgovornosti volilojemnika za zapustnikove obveznosti.............................................. 54 4.2.1.7 Vsebina dedne odgovornosti države za obveznosti zapuščine brez dedičev (bona vacantia) .............. 55 4.2.1.8 Vsebina dedne odgovornosti dedičev v primeru, ko je bil zapustnik uživalec pomoči po 128. čl. ZD ... 59

4.2.2 Vsebina dedne odgovornosti dedičev za dolgove zapuščine ................................................ 66 4.2.3 Odsvojitev dednega deleža: ................................................................................................. 67

4.2.3.1 Pravne posledice odsvojitve dednega deleža ....................................................................................... 67 4.2.4 Primerjava z ureditvijo v R Nemčiji in iskanje novih rešitev ................................................. 68

5. UVELJAVLJANJE ODGOVORNOSTI ZOPER ZAPUSTNIKOVE DEDIČE ..........................................................75

5.1 UVELJAVLJANJE TERJATEV PRED PRAVNOMOČNOSTJO SKLEPA O DEDOVANJU .......................................... 76 5.2 PRIGLASITEV TERJATEV TEKOM ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA ................................................................ 77 5.3 VLOŽITEV PREDLOGA ZA IZVRŠBO .................................................................................................. 78 5.4 ZASTARANJE TERJATEV ................................................................................................................ 81 5.5 LOČITEV ZAPUŠČINE (SEPARATI BONORUM) .................................................................................... 82

5.5.1 Zakonska ureditev instituta ločitve zapuščine ...................................................................... 83 5.5.2 Rok za vložitev predloga za ločitev zapuščine ...................................................................... 86 5.5.3 Sodni postopek po prejemu predloga za ločitev zapuščine .................................................. 87 5.5.4 Verjetnost terjatve – dokazni standard ................................................................................ 88 5.5.5 Odločbe sodišča v postopku po prejemu predloga za ločitev zapuščine .............................. 89

5.5.5.1 Sklep s katerim sodišče odloči o predlogu za ločitev zapuščine ........................................................... 89


2

5.5.5.2 Prekinitev zapuščinskega postopka ...................................................................................................... 90 5.5.5.3 Pravna sredstva v postopku odločanju o predlogu za ločitev zapuščine............................................... 91

5.5.6 Materialno pravni vidik ločitve zapuščine ............................................................................ 92 5.5.6.1 Ločitev zapuščine in njen vpliv na položaj dedičev ............................................................................... 92 5.5.6.2 Ločitev zapuščine in njen vpliv na položaj upnikov ............................................................................... 93 5.5.6.3 Ločitev zapuščine in njen vpliv na položaj upnikov dediča ................................................................... 93 5.5.6.4 Ločitev zapuščine in njen vpliv na položaj upnikov, ki niso predlagali ločitve zapuščine ...................... 93

5.6 UVELJAVLJANJE INSTITUTA LOČITVE ZAPUŠČINE V PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČ ........................................ 93

6. INSTITUT POPISA IN CENITVE ZAPUŠČINE ..............................................................................................95

6.1 ZAKONSKA UREDITEV INSTITUTA POPISA IN CENITVE ZAPUŠČINE .......................................................... 95 6.2 UPORABA INSTITUTA V PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČ IN ZAKAJ INSTITUT V PRAKSI NE ZAŽIVI ........................ 98 6.3 OKLIC UPNIKOV PO ODZ ............................................................................................................ 99 6.4 PRIMERJAVA Z UREDITVIJO V R NEMČIJI IN ISKANJE NOVIH REŠITEV .................................................... 101

7. INSTITUT UPRAVITELJA ZAPUŠČINE ...................................................................................................... 104

7.1 ZAKONSKA UREDITEV INSTITUTA UPRAVITELJA ZAPUŠČINE ................................................................ 104 7.2 POOBLASTILA UPRAVITELJA ZAPUŠČINE V PRIMERU ZADOLŽENE ZAPUŠČINE ......................................... 105 7.3 PRIMERJAVA Z UREDITVIJO V R NEMČIJI IN ISKANJE NOVIH REŠITEV .................................................... 105

8. INSTITUT SKRBNIKA ZAPUŠČINE .......................................................................................................... 109

8.1 ZAKONSKA UREDITEV INSTITUTA SKRBNIKA ZAPUŠČINE .................................................................... 109 8.2 POOBLASTILA SKRBNIKA ZAPUŠČINE V PRIMERU ZADOLŽENE ZAPUŠČINE ............................................. 110 8.3 PRIMERJAVA Z UREDITVIJO V R NEMČIJI IN ISKANJE NOVIH REŠITEV .................................................... 111

9. ODGOVORNOST ZA ZAPUSTNIKOVE OBVEZNOSTI PO ZFPPIPP ............................................................. 114

9.1 STEČAJ ZAPUŠČINE .................................................................................................................. 114 9.1.1 Temeljna načela stečajnega postopka ............................................................................... 118

9.1.1.1 Načelo enakega obravnavanja upnikov (načelo paritete) ................................................................... 118 9.1.1.2 Načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov ............................................................... 118 9.1.1.3 Načelo hitrosti postopka .................................................................................................................... 119 9.1.1.4 Načelo koncentracije .......................................................................................................................... 119 9.1.1.5 Načelo omejevanja tveganja .............................................................................................................. 119

9.2 PREDHODNI POSTOPEK STEČAJA ZAPUŠČINE .................................................................................. 120 9.2.1 Procesnopravne predpostavke za začetek postopka stečaja zapuščine ............................. 120

9.2.1.1 Aktivna procesna legitimacija ............................................................................................................. 120 9.2.1.2 Pasivna procesna legitimacija ............................................................................................................. 122 9.2.1.3 Plačilo sodne takse in plačilo predujma za kritje začetnih stroškov postopka stečaja zapuščine ....... 122

9.2.2 Materialnopravne predpostavke za začetek postopka stečaja zapuščine .......................... 123 9.3 GLAVNI POSTOPEK STEČAJA ZAPUŠČINE ........................................................................................ 124

9.3.1 Stečajna masa .................................................................................................................... 124 9.3.2 Izločitvena pravica zakonca ............................................................................................... 127 9.3.3 Izpodbijanje pravnih dejanj zapustnika .............................................................................. 131

9.4 UPORABA INSTITUTA STEČAJA ZAPUŠČINE V PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČ ............................................. 133 9.5 PRIMERJAVA Z UREDITVIJO V R NEMČIJI IN ISKANJE NOVIH REŠITEV .................................................... 134

10. SKLEP ................................................................................................................................................... 138

11. LITERATURA ......................................................................................................................................... 145


3

POVZETEK

V magistrski nalogi predstavljamo institut zadolžene zapuščine. Zapuščina – hereditas je

predmet dedovanja in kot takšna predstavlja celoto vseh pravnih odnosov, vseh pravic in

obveznosti, celoto aktive in pasive, ki na osnovi pravnih predpisov prehajajo na dediče.

Zapustnikovi dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vsa pravna razmerja zapustnika,

v katerih se je nahajal v trenutku smrti. V primeru, da se je zapustnik v trenutku smrti nahajal

tudi v pasivnih razmerjih, je zapustil zadolženo zapuščino. V praksi se pogosto dogaja, da dediči

v trenutku zapustnikove smrti oz. tekom zapuščinske obravnave še niso seznanjeni z obstojem

zapustnikove pasive. Slednje lahko povzroči precej težav, saj zapustnikovi dediči za

zapustnikove obveznosti odgovarjajo pro viribus hereditas, torej z vsem svojim premoženjem,

vendar omejeno do višine vrednosti podedovanega dednega deleža. Odgovornosti za

zapustnikove obveznosti se lahko razbremenijo le tako, da se odpovedo dedovanju. Za dediče

je zato zelo pomembno, da so v času podaje dedne izjave seznanjeni s celotno zapuščino. ZD

ne pozna instituta convocatio creditorum – oklic upnikov, ki ga je poznal ODZ in ki je dedičem

omogočal, da so se pred podajo dedne izjave seznanili s celotno zapuščino. ZD sicer pozna

institut popisa in cenitve zapuščine, katerega namen je ugotovitev vrednosti zapuščine, vendar

ta institut v praksi slovenskih sodišč ni zaživel. Prav tako ZD pozna institut ločitve zapuščine

in stečaj zapuščine, s pomočjo katerih dediči dosežejo omejitev odgovornosti zgolj na

zapuščino, vendar lahko ločitev zapuščine predlaga le upnik, stečaj zapuščine pa se izvede le v

primeru, ko je zapuščina prezadolžena. Nemška dedno pravna ureditev ureja drugačno ureditev

odgovornosti dedičev za zapustnikove obveznosti, dediči odgovarjajo za zapustnikove

obveznosti ultra vires hereditas, torej neomejeno z vsem svojim premoženjem, imajo pa preko

instituta popisa in cenitve zapuščine in upravitelja zapuščine, možnost doseči omejitev svoje

odgovornosti zgolj na zapuščino.

V magistrski nalogi smo preučili institut popisa in cenitve zapuščine, institut ločitve zapuščine,

institut skrbnika zapuščine ter ostale s temi instituti povezane institute, sodno prakso

zapuščinskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru, nato pa svoje ugotovitve primerjali z

ureditvijo teh ali podobnih institutov v nemški dedno pravni ureditvi. Po opravljeni primerjavi

smo prišli do ugotovitev, da bi bilo treba v našo dedno pravno ureditev uvesti institut oklica

upnikov, institut popisa in cenitve zapuščine spremenit v obvezno fazo zapuščinskega postopka

v primeru zadolžene zapuščine, dedičem omogočiti podajo predloga za ločitev zapuščine in v

primeru ločitve zapuščine urediti obvezno postavitev skrbnika zapuščine ter urediti njegovo


4

odškodninsko odgovornost in odškodninsko odgovornost dedičev v primeru, da bi bili

seznanjeni s prezadolženostjo zapuščine in ne bi predlagali stečaja zapuščine.

Ključne besede: dedič, zapustnik, zadolžena zapuščina, ločitev zapuščine, popis in cenitev

zapuščine, skrbnik zapuščine in stečaj zapuščine.


5

ABSTRACT

In my master's degree thesis we discuss about the indebted legacy. The legacy – hereditas – as

inheritance presents the unit of all legal relations, rights and obligations that pass on inheritors

based on legal regulations. In the moment of death of the testament writer the inheritors enter

in all legal relations of the testament writer. In the case that the testament writer was in passive

relations, he left the indebted legacy. It may happen that in the moment of death of the testament

writer or during the process of probate proceedings the inheritors are not familiar with the

existence of indebted legacy. This may cause many troubles because the inheritors are

responsible pro viribus hereditas, which means with all their assets, but restricted, to the value

of inherited share. Their responsibilities for the testament writer's obligations may be released

by cancelling of legacy. It is very important for the inheritors to be cognizant in the time of

testament writing of the legacy as a whole. »Zakon o dedovanju« is not familiar with the

institution convocatio creditorum – the summon of creditors that was used by »Obči

državljanski zakonik« that enables the inheritors to be familiar with legacy as a whole before

the testament writing. »Zakon o dedovanju« used the institution of inventory and valuation of

legacy with the aim of findings of legacy value, but this institution did not work at the Slovenian

court. »Zakon o dedovanju« also uses the institution of the separation of legacy and the

bankruptcy of legacy by which the inheritors may achieve the limitation of responsibilities, but

the separation of legacy may be suggested only by creditors and the bankruptcy of legacy is

made only when the legacy is over indebted. The German hereditary legal order regulates

different responsibilities of inheritors for the testament writer's obligations, the inheritors are

responsible ultra vires hereditas, which means unlimited with all their estate, but they have the

possibility of limitation by the institution of inventory and valuation of legacy.

In my master's degree thesis we were discussing the institution of inventory and valuation of

legacy, the institution of separation of legacy, the institution of the guardian of legacy and the

other connecting institutions, the court practice of the legacy department of The District Court

Maribor. We were comparing our findings with the regulations of similar institutions in German

hereditary legal order. After the comparison we found out that in our hereditary legal order the

institution of the summon of creditors should be introduced as well as the institution of

inventory and valuation should be changed into the obligatory phase of legacy proceeding in

case of indebted legacy. Inheritors should be enabled to suggest the separation of legacy and in

the case of separation of legacy the guardian of the legacy should be defined and to organize


6

the restitution liability and the restitution liability of inheritors in case of being informed by

overdebted legacy and not suggesting the bankruptcy of legacy.

Keywords: the inheritor, the testament writer, the indebted legacy, the separation of legacy, the

inventory and valuation of legacy, the guardian of legacy and the bankruptcy of legacy.


7

1. UVOD

Vsako življenje se prične z rojstvom in konča s smrtjo. Rojstvo in smrt sta medsebojno

povezana. Kot izhaja iz rimskega pregovora »Mutuum debitum est nativitati cum mortalitate:

forma moriendi causa nascendi est«, imata rojstvo in smrt med seboj vzajemen dolg: načrt

umiranja je razlog rojstva.1

Rojstvo je poseben trenutek v življenju vsakega živega bitja. Z rojstvom človek pridobi

sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. V pravni teoriji to imenujemo pravna sposobnost.

Otrok, kot imenujemo človeka ob rojstvu, nato raste, se razvija in ustvarja. V svojem življenju

običajno ustvari več kot potrebuje. Ta ustvarjeni »višek« lahko razdeli že za časa življenja, ali

pa ga ohrani vse do svoje smrti. Smrt je trenutek, ko pravna sposobnost, ki jo je pridobil z

rojstvom, ugasne. Ne ugasnejo pa vse pravice in obveznosti, ampak tiste, ki se lahko prenašajo,

preidejo na drugo osebo. Takšen prehod pravic in obveznosti na drugo osebo imenujemo

dedovanje.2 Dedovanje je neke vrste univerzalno nasledstvo, saj omogoča prehod

zapustnikovega premoženja na njegove dediče. Pri dedovanju pravni red odstopa od načelnega

stališča, da premoženje kot celota ne more preiti na drugega.3

Pravica do dedovanja je ustavna pravica in kot takšna določena z Ustavo Republike Slovenije.4

Predmet dedovanja ureja Zakon o dedovanju5 (v nadaljevanju ZD) v 2. čl., kjer določa, da so

predmet dedovanja stvari in pravice, ki so pripadale zapustniku. Takšna definicija predmeta

dedovanja je v pravni teoriji pogosto predmet spotike, saj predmet dedovanja ne morejo biti vse

stvari in pravice, ki so pripadale zapustniku v trenutku smrti. Tako ne morejo biti predmet

dedovanja objekti, ki jih s stališča morale ali javnega interesa ne moremo obravnavati kot stvar,

stvari, na katerih se zaradi posebnega namena, ki ga imajo, vzpostavi javna lastnina,

premoženjska masa, ki se izloči iz zapustnikovega premoženja na zahtevo njegovega zakonca,

potomcev ali drugih oseb, ki so živele z zapustnikom in mu pomagale pri pridobivanju,

1Kranjc J.: Mutuum debitum est nativitati cum mortalitate: forma moriendi causa nascendi est, Pravna praksa,

2014, št. 9, str. 9. 2Finžgar A.: Dedno pravo, Ljubljana, Pravna fakulteta Ljubljana, 1979, str. 1. 3Rijavec V.: Stvarnopravni zakonik in dedno pravo, Podjetje in delo, 2002, št. 6-7, str. 1373. 4Uradni list Republike Slovenije/I, št. 33/1991, Uradni list Republike Slovenije, št. 42/1997 - UZS68, 66/2000 -

UZ80, 24/2003 - UZ3a, 47, 68, 69/2004 - UZ14, 69/2004 - UZ43, 69/2004 - UZ50, 68/2006 - UZ121,140,143,

47/2013, 47/2013. 5Uradni list Socialistične republike Slovenije, št. 15/1976, 23/1978, Uradni list Republike Slovenije/I, št. 17/1991

- ZUDE, Uradni list Republike Slovenije, št. 13/1994 - ZN, 40/1994 - odl. US, 82/1994 - ZN-B, 117/2000 - odl.

US, 67/2001, 83/2001 - OZ, 73/2004 - ZN-C, 31/2013 - odl. US, 99/2013.

http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201991122800|RSI-33|1373|1409|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201997071700|RS-42|3873|2341|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202000072600|RS-66|8201|3052|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202003030700|RS-24|2785|899|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004062400|RS-69|8461|3088|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004062400|RS-69|8461|3090|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004062400|RS-69|8462|3092|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006063000|RS-68|7177|2951|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013053100|RS-47|5325|1777|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013053100|RS-47|5326|1779|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201976060400|SRS-15|773|645|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201978111600|SRS-23|1999|1511|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201991100800|RSI-17|557|599|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201994031000|RS-13|693|512|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201994070800|RS-40|2607|1657|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201994123000|RS-82|5027|2977|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202000121900|RS-117|11921|4907|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202001081000|RS-67|6869|3565|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202001102500|RS-83|8345|4287|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004070500|RS-73|8871|3239|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013041500|RS-31|3809|1220|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013120300|RS-99|10707|3549|O|


8

zapustnikovi gospodinjski predmeti manjše vrednosti in tisti del premoženja, ki ustreza

vrednosti prejete pomoči v primeru, da je zapustnik užival pomoč po predpisih o socialnem

varstvu. Predmet dedovanja tudi niso samo stvari in pravice, torej le aktivna zapuščina, ampak

so predmet dedovanja tudi zapustnikove obveznosti, ki so obstajale v trenutku zapustnikove

smrti. V pravni teoriji se tako predmet zapuščine pogoste opredeljuje kot premoženje, ki ga je

imel zapustnik v trenutku smrti. Premoženje pa je celota vseh aktiv in pasiv povezanih po

njihovem nosilcu v pravno in gospodarsko celoto.6

Da je predmet dedovanja tudi zapustnikovo pasivno premoženje, izhaja iz I. odst. 142. čl. ZD,

kateri ureja odgovornost zapustnikovih dedičev za zapustnikove obveznosti. Zapustnikovi

dediči odgovarjajo za zapustnikove obveznosti in dolgove zapuščine z vsem svojim

premoženjem, in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. ZD ureja omejeno

odgovornost dedičev za zapustnikove obveznosti (odgovornost pro viribus hereditas).

Odgovornost dedičev je omejena po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja. Odgovornost

dedičev je osebna, saj upnik zahtevka za plačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini,

ampak le proti dediču.7 Upnik lahko zahtevek uveljavlja vse do zaključka zapuščinskega

postopka. Priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku ne pretrga, niti ne zadrži njenega

zastaranja, niti ne zavezuje dediča, da se do terjatve opredeli.

Zapustnikove obveznosti niso pravice iz zapuščine, zato se zapuščinska sodišča v zapuščinskem

postopku o dolgovih ne opredeljujejo, niti jih ne zaobsežejo v sklepu o dedovanju, razen če

dediči in upniki dosežejo dogovor glede njih. V primeru, da dogovora ne dosežejo, morajo

upniki svojo pravico uveljavljati v pravdnem postopku. Uveljavljajo jo lahko od trenutka

zapustnikove smrti, pred izdajo sklepa o dedovanju ali po izdaji sklepa o dedovanju.

Odgovornost dedičev nastane v trenutku zapustnikove smrti, zato zapustnikovi dediči

odgovarjajo za zapustnikove obveznosti do višine vrednosti zapuščine v času prehoda

zapuščine nanje, to je v trenutku zapustnikove smrti. Obseg odgovornosti dediča za

zapustnikove obveznosti je mogoče ugotoviti le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine

z višino zapustnikovih obveznosti v trenutku smrti.

6Rijavec V.: Stvarnopravni zakonik in dedno pravo, Podjetje in delo, 2002, št. 6-7, str. 1374. 7Več o tem Zupančič K., Žnidaršič S. V., Dedno pravo, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2009, str. 230,

Finžgar A.: Nasledno pravo: Enciklopedija imovinskih prava i prava udružnog rada I-III, Beograd, Savremena

administracija, 1978, str. 374, Gavella N. in Belaj V.: Nasledno pravo, Zagreb, Narodne novine, 2008, str. 265,

Pavlin S.: Nujni dediči, Ljubljana, Uradni list, 2012, str. 95.


9

V primeru, da je zapustnik zapustil več dedičev, nastane med njimi v trenutku zapustnikove

smrti, glede podedovanega premoženja, skupnost, ki traja do razdelitve zapuščine. Nasproti

upnikom imajo dediči položaj solidarnih dolžnikov, kar pomeni, da odgovarjajo vsi dediči za

celotno obveznost zapustnika, vendar z omejitvijo, vsak le do višine svojega dednega deleža,

ne glede na to ali je delitev zapuščine že izvršena ali ne (III. odst. 142. čl. ZD). V njihovem

notranjem razmerju na posameznega dediča pade tisti del vsake zapustnikove obveznosti, ki je

enak deležu, ki ga predstavlja vrednost zapuščinskega deleža tega dediča v skupni vrednosti

zapuščinskih deležev vseh dedičev.8 Takšna ureditev odgovornosti dedičev je posledica zaščite

upnikov, da se njihov položaj zato, ker imajo zdaj namesto enega dolžnika več dolžnikov, ne bi

poslabšal.9 Upnik ima tako možnost izbire od koga bo terjal povrnitev dolga in v kakšni višini.

Zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika lahko upnik poseže po katerem koli premoženju

posameznega dediča in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dednega deleža tega

dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dednega deleža tega dediča.10 Dediči

odgovarjajo za zapustnikove obveznosti, tudi če zapustnik njihovo odgovornost v oporoki

izključi. Dedičeva odgovornost nastane s trenutkom zapustnikove smrti, ko dedič z

zapustnikovo smrtjo vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja. Za prehod zapustnikovih

obveznosti na dediče ni potreben noben privativni prevzem dolga ali prevzem premoženja.11

Na podlagi načela univerzalnega pravnega nasledstva preide na dediče tako aktiva kot pasiva

in to hkrati z istim dogodkom, to je z zapustnikovo smrtjo.

Dediči se svoje odgovornosti za zapustnikove obveznosti lahko razbremenijo le tako, da se

odpovedo dedovanju (I. odst. 142. čl. ZD v zvezi s I. odst. 133. čl. ZD) ali predlagajo stečaj

zapuščine (417. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in

prisilnem prenehanju – v nadaljevanju ZFPPIPP).12

Odpoved dedovanju je dedna izjava, ki jo dedič poda do zaključka zapuščinske obravnave in s

katero se odpove dedovanju. Dedna izjava pomeni izjavo volje in ima značaj pravnega posla.13

8Plavšak N.: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),

Razširjena uvodna pojasnila, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 2008, str. 69. 9Gavella N.: Nasledno pravo, Zagreb, OOUR, Novinsko - izdavačka kuča, 1990, str. 48. 10Plavšak N.: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),

Razširjena uvodna pojasnila, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 2008, str. 69. 11Sladič J.: O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, Pravna praksa, 2008, št. 26, str. 25-26. 12Uradni list Republike Slovenije, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010 - ORZFPPIPP21, 26/2011,

47/2011 - ORZFPPIPP21-1, 87/2011 - ZPUOOD, 23/2012 - odl. US, 48/2012 - odl. US, 47/2013, 100/2013,

10/2015 - popr., 27/2016, 31/2016 - odl. US, 38/2016 - odl. US. 13Zupančič K.: Dedovanje z uvodnimi pojasnili, osma spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Uradni list

Republike Slovenije, 2005, str. 121.

http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007123100|RS-126|18637|6413|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202009052900|RS-40|5549|1917|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202009073000|RS-59|8546|2913|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202010063000|RS-52|7730|2822|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202010122700|RS-106|16455|5483|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011040800|RS-26|3408|1155|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011061700|RS-47|6323|2197|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011110200|RS-87|11277|3714|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012032600|RS-23|1968|913|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012062600|RS-48|4913|2019|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013053100|RS-47|5327|1781|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013120600|RS-100|10940|3599|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202015021600|RS-10|859|376|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202016041100|RS-27|3753|1076|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202016042900|RS-31|4495|1305|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202016052700|RS-38|5754|1640|O|


10

Njena posledica je, da ne pride do prehoda zapuščine na dediča, ki se je odpovedal dedovanju

in nastane položaj, kot da zapuščina nikoli ni niti prešla na tega dediča.14

Stečaj pomeni vesoljno (univerzalno) izvršbo nad premoženjem dolžnika.15 Namen stečaja

zapuščine je omogočiti vsem zapustnikovim upnikom, da prejmejo poplačilo svojih navadnih

terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih (415. čl. ZFPPIPP). Stečaj zapuščine ureja

konkurenco interesov med upniki zapustnika in dediči zapustnika.16 Aktualen je v primerih, ko

je vrednost zapuščine manjša od vsote vseh obveznosti zapustnika.17

Za zapustnikove dediče je zelo pomembno, da se pred podajo dedne izjave seznanijo z

zapuščino in z njeno vrednostjo. V primeru, da je zapuščina prezadolžena, dediči praviloma ne

bodo imeli interesa do dedovanja takšne zapuščine. O prezadolženi zapuščini govorimo, ko

vrednost pasive presega vrednost aktive. Kadar pa je vrednost pasive manjša od vrednosti

aktive, govorimo o zadolženi zapuščini.

Podatki o vrednosti aktive in pasive se skladno s 184. čl. ZD ugotavljajo tako, da se opravi

popis in cenitev zapuščine, nato pa se vrednost pasive odšteje od vrednosti aktive. Popis in

cenitev zapuščine se po določbi I. odst. 184. čl. ZD opravi po odločbi sodišča, če to zahtevajo

dediči, volilojemniki, upniki, skrbnik zapuščine ali če gre za omejitev dedovanja po 128. čl.

ZD. Opravijo ga notar, izvršitelj ali delavec sodišča, ki ga določi zapuščinsko sodišče (188. čl.

ZD). Kljub takšni ureditvi instituta popisa in cenitve zapuščine ta institut v praksi ne zaživi. Pri

sestavi smrtovnice se sicer opravi popis zapuščine, vendar ta temelji le na navedbah dediča, ki

z matičarjem sestavi smrtovnico. Med zapuščinsko obravnavo se ugotavlja zapuščina in

vrednost zapuščine, vendar tudi ta temelji izključno na navedbah dedičev. Tako ugotovljena

vrednost zapuščine lahko služi le kot osnova za odmero sodne takse, nikakor pa kot osnova za

višino dedičeve odgovornosti.

Obči državljanski zakonik18(v nadaljevanju ODZ), ki je veljal na področju današnje Republike

Slovenije do leta 1955, je urejal instituta beneficium inventarii19 in convocatio creditorum,20

14Plavšak N.: Novosti ureditve stečaja zapuščine, Pravna praksa, 2013, št. 26, str. 8. 15Dežman A.: Stečaj zapuščinskega premoženja v novi slovenski insolvenčni ureditvi, Zbornik Pravne fakultete

Maribor, 2007, št. 1, str. 4. 16Sladič J.: O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, Pravna praksa, 2008, št. 26, str. 25-26. 17Plavšak N.: Novosti ureditve stečaja zapuščine, Pravna praksa, 2013, št. 26, str. 6. 18Sprejet 1.6.1811, veljati pričel 1.1.1812. 19Popis zapuščine. 20Oklic upnikov.


11

katerih namen je bil omogočiti dedičem, da se seznanijo z zapuščino. ZD instituta convocatio

creditorum ne ureja. Pozna pa podobno ureditev nemški Bürgerliches Gesetzbuch (v

nadaljevanju BGB), ki sicer ureja neomejeno odgovornost dedičev (ultra vires hereditas).

Dediči odgovarjajo za celotno obveznost zapustnika, vendar lahko s podajo predloga za popis

in cenitev zapuščine dosežejo, da za zapustnikove obveznosti odgovarjajo zgolj iz zapuščine.

Ureditev popisa in cenitve zapuščine, kot jo ureja nemška ureditev, omogoča dedičem, da se

seznanijo z zapuščino in z obveznostmi iz zapuščine in tako dobijo celovit pregled o obsegu le

te. Po seznanitvi z zapuščino imajo možnost, da se odločijo in predlagajo postavitev upravitelja

zapuščine ali stečaj zapuščine. S postavitvijo upravitelja zapuščine se zapuščina loči od

dedičevega premoženja in dediči izgubijo pravico do razpolaganja z zapuščino. Vsa upravičenja

preidejo na upravitelja, ki poskrbi, da se iz zapuščine poplačajo vsi upniki.

Tudi ZD ureja institut ločitve zapuščine, in sicer v 143. čl. Institut ločitve zapuščine ureja z

namenom zaščite in poplačila upnikov. S podajo predloga za ločitev zapuščine od dedičevega

premoženja lahko upniki dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega

siceršnjega premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz

zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev zapuščine.21 Z

ločitvijo zapuščine zapustnikovi upniki dosežejo, da se dedičeva odgovornost omeji ne le do

višine vrednosti dednega deleža, temveč tudi po vrsti premoženja (com viribus hereditas).22 V

primeru, da sodišče ugodi predlogu za ločitev zapuščine, ima dedič dve vrsti premoženja. Eno

je njegovo lastno premoženje, drugo pa je zapuščina. S tem drugim premoženjem dedič, dokler

traja postopek poplačila terjatev zapustnikovih upnikov, ki so zahtevali ločitev zapuščine, ne

more razpolagati.23 Z odreditvijo ločitve zapuščine se še ne doseže namen tega instituta.24

Upniki morajo sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve (izvršilni ali pravdni

postopek). Upniki, ki niso predlagali ločitve, se ne morejo poplačati iz zapuščine vse do

zaključka postopka ločitve zapuščine. Šele, ko so ustrezni postopki zaključeni, se lahko

nadaljuje zapuščinski postopek.25 Terjatve upnikov, ki niso zahtevali ločitve zapuščine, ne

ugasnejo. Po zaključenem postopku ločitve zapuščine lahko svoje terjatve uveljavljajo zoper

dediče. V primeru, da po zaključenem postopku ločitve zapuščine ni več zapuščine, svojih

terjatev ne morejo več uveljavljati, njihove terjatve ugasnejo. Čeprav je ločitev zapuščine tako

21Weber N.: Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?, Pravna praksa, 2012, št. 16-17, str. 19. 22Zupančič K., Žnidaršič S. V.: Dedno pravo, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2009, str. 230. 23Isto tam, str. 237. 24Božič P.A.: Ločitev zapuščine, Pravosodni bilten, 2012, št. 2, str. 25. 25Isto tam, str. 26.


12

v interesu upnikov, kot tudi dedičev, jo lahko predlagajo le upniki. Dedičem zakon te pravice

ne daje.

ZD ureja tudi institut upravitelja zapuščine, vendar ta nima pooblastil, kot jih ima po nemški

ureditvi. Upravitelja zapuščine je mogoče postaviti v primeru, če med več dediči ni sporazuma

glede upravljanja z zapuščino (I. odst. 145. čl. ZD). Upravitelj lahko stori vse, kar spada v okvir

rednega upravljanja skupnega premoženja dedičev. Z zapuščino je upravičen razpolagati le, če

to izhaja iz oporoke, če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne škoda. Upravitelj

zapuščine potrebuje za vsako razpolaganje odobritev sodišča (IV. odst. 145. čl. ZD). S stvarmi,

ki ne sodijo v zapuščino, upravitelj ne more razpolagati. Upravitelj zapuščine tudi ne more

predlagati uvedbe postopka stečaja zapuščine (231. čl. ZFPPIPP v zvezi z II. odst. 416. čl.

ZFPPIPP). Upravitelj zapuščine ima do zaključka zapuščinske obravnave položaj in pravice

primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinskega postopka pa

je pooblaščenec dedičev.

Razen instituta upravitelja zapuščine, ZD ureja tudi institut skrbnika zapuščine. Skrbnika

zapuščine je mogoče postaviti v primerih, ki so v ZD izrecno navedeni (I. odst. 131. čl. ZD, III.

odst. 143. čl. ZD, I. odst. 218. čl. ZD). Skrbnika zapuščine lahko postavi zapuščinsko sodišče,

ki o tem obvesti pristojni Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD). CSD mora odobriti

vsak sporazum, ki ga sklene skrbnik zapuščine glede delitve zapuščine. Ko sodišče postavi

skrbnika zapuščine, izgubijo dediči upravljanje zapuščine, ne glede na to, ali so »začasni« ali

dokončni dediči.26 Sodišče lahko postavi skrbnika tudi ločeni zapuščini (III. odst. 143. čl. ZD).

Skrbnik zapuščine zastopa zapuščino v imenu in na račun vseh dedičev. Skrbnik zapuščine

lahko v imenu dedičev toži ali je tožen, lahko izterja terjatve in izplačuje dolgove in sploh

zastopa dediče. Pooblastila skrbnika zapuščine so podobna upravitelju zapuščine po nemški

ureditvi. Glavna razlika med njima je ta, da je upravitelj po nemški ureditvi dolžan v primeru,

če se ugotovi, da je zapuščina prezadolžena, sprožiti postopek stečaja zapuščine, ZFPPIPP27 pa

takšnih določb nima, kot tudi, da po nemški ureditvi predlaga postavitev skrbnika zapuščine

dedič, po slovenski ureditvi pa ga lahko postavi le zapuščinsko sodišče, in to v primerih, ki so

26Zupančič K., Žnidaršič S. V.: Dedno pravo, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2009, str. 217. 27Po 231. čl. ZFPPIPP v zvezi z II. odst. 416. čl. ZFPPIPP lahko podajo predlog za stečaj zapuščine:

- dedič oz. Republika Slovenija, v primeru, da je bila zapuščina prenesena nanjo

- upnik

- Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, ki za verjetno izkaže terjatve delavcev do dolžnika, proti

kateremu se predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom terjatve za več kot dva meseca.


13

v zakonu taksativno navedeni.28

Zapuščinski postopki so v pristojnosti Okrajnih sodišč. Sama sem v letih 2013 in 2014 sodila

na zapuščinskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru. V tem času je bilo zaznati, da se v

zapuščinskih postopkih pogosto dogaja, da zapustnik zraven aktivnega premoženja zapusti tudi

pasivno premoženje in da so dediči takšnih zapuščin pogosto zelo neuki in negotovo pri svoji

odločitvi ali sprejeti takšno zapuščino ali se ji odpovedati. Razlog njihove negotovosti je bilo

zaznati v neukosti glede njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti in glede seznanitve

z zapuščino pred podajo dedne izjave. Da bi ugotovili kako pogosto se med zapuščinskimi

postopki pojavlja vprašanje zadolžene zapuščine, smo vpogledali v po sto naključno izbranih

zaključenih zapuščinskih zadev iz leta 2012, 2013, 2014 in 2015. Pri vpogledu smo ugotovili,

da se je vprašanje zadolženosti zapuščine v letu 2012 pojavilo v šestnajstih zadevah, v letu 2013

v devetnajstih zadevah, v letu 2014 v dvajsetih zadevah in v letu 2015 v dvaindvajsetih zadevah.

Glede na navedeno smo v magistrski nalogi proučili institut zadolžene zapuščine, institut

odgovornosti dedičev za zapustnikove obveznosti, institut seznanitve dedičev in upnikov z

zadolženo zapuščino, možnost dedičev, da dosežejo omejitev odgovornosti za zapustnikove

obveznosti zgolj na zapuščino, institut upravitelja zapuščine in skrbnika zapuščine in tako

ugotovili, ali je ureditev instituta zadolžene zapuščine v naši dedno pravni ureditvi ustrezna.

1.1 Cilj magistrske naloge

Cilj magistrske naloge je preučiti ali je ureditev instituta zadolžene zapuščine ustrezna. Za

dosego tega cilja smo v magistrski nalogi analizirali vsa pomembna vprašanja, ki se nanašajo

na vprašanje zadolžene zapuščine, predvsem vprašanja seznanitve dedičev in upnikov z

zadolženo zapuščino, omejitvijo odgovornosti dedičev za zapustnikove obveznosti in

institutom skrbnika zapuščine, proučili veljavne predpise, ki v Republiki Sloveniji (ter

28Skrbnika zapuščine je potrebno postaviti:

- če so dediči neznani, tj. če se ne ve ali je kaj dedičev

- če so dediči sicer znani, a neznanega prebivališča (I. odst. 131. čl. ZD).

Postavi se ga lahko tudi v vseh drugih primerih, kadar je to potrebno, npr.:

- če dediči, poklicani k dedovanju, nočejo ali pa ne morejo skrbeti za zapuščino

- če pride do spora, kdo je dedič

- če se ne morejo sporazumeti o upravljanju zapuščine dedičev (III. odst. 143. čl. ZD)

- če je treba pred končano zapuščinsko obravnavo izpolniti volila (I. odst. 218. čl. ZD)

- če je dedič nasciturus ali pravna oseba v ustanavljanju.


14

primerjalno tudi v Republiki Nemčiji) zadevajo to tematiko, pravno literaturo (slovensko in v

določeni meri tudi tujo) in sodno prakso slovenskih sodišč ter tako preučili pravno podlago, ki

ureja to področje.

1.2 Hipoteze magistrske naloge

Po poglobljeni preučitvi obravnavane tematike, kot je opisano zgoraj, smo v magistrski nalogi

preverili naslednje hipoteze:

HIPOTEZA 1:

Ureditev seznanitve dedičev in upnikov z zadolženo zapuščino ni ustrezna, saj ZD ne

pozna instituta oklica upnikov in obveznega popisa in cenitve zapuščine v primeru, da je

zapuščina zadolžena.

ZD ne pozna instituta oklica upnikov. Zapuščina se, skladno s 184. čl. ZD, ugotavlja s popisom

in cenitvijo zapuščine, katero pa ni obvezno dejanje zapuščinskega postopka. Pri analizi sodne

prakse je bilo ugotoviti, da ta institut v praksi ni zaživel in da se vrednost zapuščine ugotavlja

zgolj na podlagi navedb dedičev. Tako ugotovljena vrednost, po stališču sodne prakse, ni

vrednost, za katero odgovarjajo dediči za zapustnikove obveznosti. Ureditev seznanitve dedičev

z zapuščino ni ustrezna, saj se dediči pred podajo dedne izjave nimajo možnosti seznaniti z

zapuščino in odločiti ali sprejeti zapuščino, se ji odpovedati ali predlagati stečaj zapuščine.

Glede na navedeno predlagamo spremembo pozitivne zakonodaje, ki bo v primeru, ko

zapustnik zapusti zraven aktivne tudi pasivno zapuščino, določila instituta oklica upnikov in

popisa in cenitve zapuščine kot obveznih dejanj zapuščinskega postopka. Na takšen način bo

dedičem omogočeno, da se pred podajo dedne izjave seznanijo z zapuščino. Takšna seznanitev

bo dedičem omogočila sprejeti odločitev glede sprejema zapuščine ali podaje predloga za stečaj

zapuščine.

HIPOTEZA 2:

Ureditev omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove obveznosti ni ustrezna, saj dedič

nima možnosti podati predloga za ločitev zapuščine in tako doseči omejitve odgovornosti


15

na zapuščino razen v primeru, da predlaga stečaj zapuščine.

Stečaj zapuščine se izvede v primeru, ko obveznosti presegajo vrednost zapuščine. Kadar

zapuščina zadošča za poplačilo obveznosti, dediči, glede na to, da ne morejo podati predloga

za ločitev zapuščine, ne morejo doseči omejitve odgovornosti zgolj na zapuščino. Takšna

ureditev ni ustrezna, saj bi moralo biti tudi dedičem omogočeno, da podajo predlog za ločitev

zapuščine in tako dosežejo omejitev odgovornosti ne le po višini, ampak tudi po vrsti

premoženja.

Zaradi navedenega predlagamo spremembo pozitivne zakonodaje, ki bo omogočila, da bodo

tudi dediči lahko podali predlog za ločitev zapuščine in tako dosegli omejitev svoje

odgovornosti ne le po višini, ampak tudi po vrsti premoženja. V primeru, da sodišče ugodi

predlogu za ločitev zapuščine predlagamo obvezno postavitev skrbnika zapuščine, katerega

naloga bo podaja predloga za oklic upnikov in za popis in cenitev zapuščine, če ne bosta

opravljena že pred podajo predloga. V primeru, da se bo po popisu in cenitvi zapuščine

ugotovilo, da zapuščina zadošča za poplačilo obveznosti, bo skrbnik zapuščine iz zapuščine

poplačal upnike, če pa bodo obveznosti presegale vrednost zapuščine, bo moral predlagati stečaj

zapuščine.

HIPOTEZA 3:

Ureditev instituta skrbnika zapuščine ni ustrezna, saj po sedanji ureditvi postavitev

skrbnika zapuščine ni obvezno dejanje zapuščinskega postopka v primeru ločitve

zapuščine.

Skrbnika zapuščine postavi zapuščinsko sodišče v primeru, če so dediči neznani, tj. če se ne ve,

ali je kaj dedičev, če so dediči sicer znani, a neznanega prebivališča, če dediči poklicani k

dedovanju, nočejo, ali pa ne morejo skrbeti za zapuščino, če pride do spora, kdo je dedič, če se

ne morejo sporazumeti o upravljanju zapuščine, če je treba pred zaključeno zapuščinsko

obravnavo izpolniti volila, če je dedič nasciturus ali pravna oseba v ustanavljanju in v vseh

drugih primerih, ko je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino, in

to kot neobvezno dejanje zapuščinskega postopka. V primeru spremembe pozitivne

zakonodaje, ki bi dedičem omogočila podati predlog za ločitev zapuščine, predlagamo

spremembo pozitivno zakonodajo tudi glede instituta skrbnika zapuščine. V primeru, ko se


16

predlaga ločitev zapuščine, je treba obvezno postaviti skrbnika zapuščine, ki bo prevzel

zapuščino, zahteval oklic upnikov ter popis in cenitev zapuščine, če ne bosta opravljena že pred

podajo predloga. V primeru, da se bo po popisu in cenitvi zapuščine ugotovilo, da zapuščina

zadošča za poplačilo obveznosti, bo skrbnik zapuščine iz zapuščine poplačal upnike, v primeru,

da bodo obveznosti presegale vrednost zapuščine, bo moral predlagati stečaj zapuščine. V zvezi

s podajo predloga za stečaj zapuščino, je potrebna sprememba pozitivne zakonodaje s področja

stečajnega prava, ki bo urejala odškodninsko odgovornost skrbnika zapuščine in dedičev v

primeru, da bodo podani pogoji za stečaj zapuščine in ga ne bodo predlagali.

1.3 Metode dela

Osnovni vir raziskovanja je pozitivna pravna ureditev področja instituta zadolžene zapuščine.

Pri proučevanju teoretičnega vidika ter izdelavi magistrske naloge smo uporabili tako domačo

kot tujo literaturo ter pozitivno zakonodajo.

S primerjalno analizo smo primerjali ureditev instituta zadolžene zapuščine v Republiki

Sloveniji z ureditvijo instituta zadolžene zapuščine v Republiki Nemčiji. S komparativno

metodo smo primerjali možnosti dedičev in upnikov, da se seznanijo z zadolženo zapuščino,

možnostjo dedičev, da dosežejo omejitev svoje odgovornosti za zapustnikove obveznosti in

možnostjo postavitve skrbnika zapuščine.

V okviru raziskave ureditve instituta zadolžene zapuščine smo uporabili tudi pristop zbiranja in

analiziranja sodne prakse, vpogledanih zaključenih zapuščinskih zadev, pri čemer smo kot vir

uporabili sodno prakso in vpogledane zaključene zapuščinske zadeve. Na podlagi normativnega

pregleda pravne ureditve zadolžene zapuščine (na podlagi tega z možnostjo dedičev in upnikov,

da se seznanijo z zadolženo zapuščino, z možnostjo dedičev, da omejijo svojo odgovornost za

zapustnikove obveznosti in z možnostjo postavitve skrbnika zapuščine), z analizo sodne prakse

in z analizo vpogledanih zaključenih zapuščinskih zadev, smo sklepali, ali je ureditev instituta

zadolžene zapuščine v omenjenih primerih ustrezna ali ne.

Kar zadeva proučevanje pravne primernosti pozitivnega prava na področju zadolžene

zapuščine, smo uporabili induktivno-deduktivno metodo. Tako smo s pomočjo induktivne

metode na podlagi natančnega pregleda ureditve zadolžene zapuščine, upoštevaje sodno prakso

slovenskih sodišč ter nemških sodišč, ugotovili, zakaj je primerno, da se ureditev zadolžene


17

zapuščine uredi drugače, da se v primeru zadolžene zapuščine zagotovi dedičem možnost

zahtevati oklic upnikov in obvezni popis in cenitev zapuščine, da se tudi dedičem omogoči

možnost podaje predloga za ločitev zapuščine in obvezno postavitev skrbnika zapuščine, ki bi

v primeru zadolženosti zapuščine prevzel le to in poskrbel za poplačilo upnikov oz. predlagal

stečaj zapuščine.

1.4 Vrednost magistrske naloge za teorijo in prakso

Magistrska naloga je v slovenskem pravnem prostoru prvo delo, ki obravnava določena

vprašanja s področja zadolžene zapuščine. Ta vprašanja so: seznanitev dedičev in upnikov z

zapuščino, omejitev odgovornosti dedičev za zapustnikove obveznosti in ureditev instituta

skrbnika zapuščine. Magistrska naloga zato predstavljala pomemben znanstveni prispevek v

pravni stroki in bi bila kot taka lahko ustrezna podlaga pri sprejemanju sprememb ZD.


18

2. PREDMET DEDOVANJA

Dedovanje je inštitut premoženjske narave, katerega naloga je urejanje prenosa pravic ene

osebe, v primeru njene smrti, na druge osebe, na njene dediče.29 Pravno lahko dedovanje

opredelimo kot neposreden prehod premoženja umrle osebe (zapustnika) na druge osebe

(dediče) ob zapustnikovi smrti.30 Tudi po nemški ureditvi predstavlja dedovanje prehod

zapustnikovega premoženja v trenutku njegove smrti na dediče.31

Po svoji pravni naravi je dedovanje univerzalna sukcesija pravnih odnosov zapustnika in kot

takšno zahteva obstoj več elementov, zapustnikovo smrt, obstoj zapuščine, obstoj dedičev in

dedno sposobnost dedičev. Med pravnimi teoretiki ni enotnega stališča, ali je obstoj zapuščine

samostojni temeljni pogoj za uvedbo dedovanja, ali pa je zajet v zapustnikovi smrti. Po naši

oceni zapuščina ni samostojni pogoj, ampak je zajeta v zapustnikovi smrti, saj če oseba, ki

umre, ne zapusti zapuščine, ni zapustnik. Sposobnost biti zapustnik se sicer pridobi s

pridobitvijo pravne sposobnosti, torej s trenutkom obstoja, z rojstvom, vendar če pokojna oseba

ob svoji smrti ne zapusti premoženja, ni zapustnik in tudi ne pride do dedovanja po njej. Tako

kot se dokazuje rojstvo, se dokazuje tudi smrt. Za vsako osebo, ki se je rodila živa, namreč velja

predpostavka, da živi. Kdor trdi nasprotno, mora to dokazati.32 Dokazuje se z izpiskom iz

Matične knjige umrlih ali z odločbo sodišča o razglasitvi pogrešanega za mrtvega, ali z odločbo

o potrditvi smrti določene osebe. Takšna odločba nadomesti dokaz smrti. Izda jo sodišče po

izvedenem nepravdnem postopku. Ugotavljanje točnega datuma smrti je zelo pomemben, saj

ZD veže nanj vrsto pravnih posledic. Tako je od trenutka smrti odvisen obseg zapuščine,

določitev krajevne pristojnosti za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino in za uveljavljanje

dednopravnih zahtevkov in število dedičev, saj so dediči po zapustniku le tiste osebe, ki so v

trenutku zapustnikove smrti žive.

Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki v času zapustnikove smrti ni več živ. Če dedič kasneje

umre, to na samo dedovanje ne vpliva. Glede na našo dednopravno ureditev je pomembno, da

je dedič v času zapustnikove smrti živ, da obstaja in da po zapustnikovi smrti živi še vsaj kratek

29Blagojević T. B., Antič B. O.: Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd, Savremena administacija, 1986, str. 48. 30Skubic N.: Dedovanje, Pravna praksa, 2007, št. 13-14, str. 38. 31Korošec V.: Rimsko pravo I. del, Splošni del, osebno, stvarno in obligacijsko pravo, Maribor, Uradni list

Socialistične Republike Slovenije, 1987, str. 86. 32Marković S.: Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd, Savremena administracija, 1978, str. 38.


19

čas, ni pomembno koliko, potrebno je, da preživi zapustnika.33 Univerzalna sukcesija namreč

nastopi s trenutkom zapustnikove smrti in prehod premoženja od zapustnika na dediče nastopi

iupso iure v trenutku zapustnikove smrti. Samo oseba, ki pravno gledano obstoji v trenutku

zapustnikove smrti, je lahko v odnosu na njegovo premoženje dedič.34 Tako je nemogoče, da

bi zapustnik kot svojega dediča postavil osebo, ki ob njegovi smrti še ni spočeta, za primer

njenega bodočega rojstva.35 Pozna pa ZD izjemo od tega načela. Dedič je lahko tudi nasciturus,

nerojeni otrok, ki pa je bil v času zapustnikove smrti že spočet.36 Otrok, ki je bil v času

zapustnikove smrti spočet, velja za rojenega pod pogojem, da se živ rodi (125/II ZD). Po

analogiji 86. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR),37

se za otroka, ki je bil spočet ob zapustnikovi smrti, šteje otrok, ki se rodi najkasneje 300 dni po

zapustnikovi smrti. Če se otrok rodi živ v tem obdobju, se šteje, da je postal dedič v trenutku

zapustnikove smrti. V kolikor pa se otrok ne rodi živ, se smatra, kot da nikoli ni bil dedič. Ta

domneva velja za vse zapustnikove dediče, ne zgolj za njegove potomce, in velja tako v primeru

dedovanja na podlagi oporoke, kot v primeru dedovanja po zakonu.38 Smiselno je mogoče to

določbo uporabiti tudi za pravno osebo. Tudi pravna oseba, ki še ni konstituirana, je lahko

dedič, če izpolnjuje vse pogoje za pridobitev pravne sposobnosti in tudi že teče postopek njene

ustanovitve.

Razen zapustnikove smrti in obstoja dedičev je za dedovanje potrebno tudi, da so dediči dedno

sposobni. Dedna sposobnost je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Dedna sposobnost

je del pravne sposobnosti in se pridobi s pridobitvijo pravne sposobnosti, torej s trenutkom

obstoja.39 Pomeni sposobnost biti dedič ali kakšen drugi pravni upravičenec. Samo tista oseba,

ki je lahko nosilec pravic in obveznosti, je sposobna pridobiti pravice in obveznosti, ki jih

zapustnik zapusti. Po naši dedno pravni ureditvi ima načeloma vsaka fizična oseba pravno

sposobnost in s tem tudi dedno sposobnost, razen če je dedno nevredna. Dedna nevrednost

onemogoča fizični osebi, ki je sicer dedno sposobna, da bi dedovala. Gre za neke vrste kazen

(a nulla poena sine lege). Tudi pravne osebe imajo po naši dedno pravni ureditvi dedno

33Gavella N.: Nasljedno pravo, Zagreb, OOUR Novinsko-izdavačka kuča, 1990, str. 85. 34Blagojević T. B., Antič B. O.: Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd, Savremena administacija, 1986, str. 70. 35Smole A.: Zakonito in oporočno dedovanje, Ljubljana, Uradni list Socialistične Republike Slovenije, 1965, str.

27. 36Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur. 37Uradni list Socialistične Republike Slovenije, št. 15/1976, 30/1986 - ZNP, 1/1989, 14/1989, Uradni list Republike

Slovenije, št. 13/1994 - ZN, 82/1994 - ZN-B, 29/1995 - ZPDF, 26/1999 - ZPP, 60/1999 - odl. US, 70/2000 -

ZZNPOB, 64/2001, 110/2002 - ZIRD, 42/2003 - odl. US, 16/2004, 101/2007 - odl. US, 90/2011 - odl. US, 84/2012

- odl. US, 82/2015 - odl. US. 38Zupančič K., Žnidarič S. V.: Dedno pravo, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2009, str. 73. 39Šinkovec J., Tratar B: Veliki komentar zakona o dedovanju s sodno prakso, Ljubljana, Primath, 2005, str. 336.

http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201976060400|SRS-15|759|644|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201986072800|SRS-30|2115|1481|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201989011300|SRS-1|1|1|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201989041700|SRS-14|741|634|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201994031000|RS-13|693|512|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201994123000|RS-82|5027|2977|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201995053000|RS-29|2093|1356|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201999041500|RS-26|2829|1210|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201999072900|RS-60|7781|2905|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202000080800|RS-70|8666|3307|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202001080300|RS-64|6580|3470|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202002121800|RS-110|13132|5388|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202003050900|RS-42|4851|2045|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004022000|RS-16|1593|632|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007110500|RS-101|13633|5025|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011111100|RS-90|11672|3835|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012110900|RS-84|8655|3315|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202015110300|RS-82|9002|3269|O|


20

sposobnost. Razlika med fizičnimi in pravnimi osebami je v tem, da pravne osebe ne morejo

dedovati na podlagi poroke, dedujejo lahko le na podlagi zakona.

Do prehoda zapuščine na dediče torej pride le v primeru, ko so izpolnjeni vsi elementi, torej

zapustnikova smrt, obstoj zapuščine, obstoj dedičev in dedno sposobnost dedičev. Dediči

vstopijo v vsa pravna razmerja zapustnika in dedujejo celotno zapuščino. Dediči dedujejo tako

po kvantiteti, kot po kvaliteti, vso zapuščino, ki jo je zapustil zapustnik. Zakonsko ni mogoče

dedovati samo določenega dela zapuščine, ampak se deduje vsa zapuščina, tako aktivna kot

pasivna. Na podlagi tega načela je edina posledica sukcediranja ta, da je zapustnik vedno samo

en, dedičev pa je pogosto več in zato zapuščine ne deduje vedno le en dedič, ampak jo deduje

več dedičev. To ima za posledico delitev zapuščine med več oseb, ki so vse naslednice

zapustnika.40

Z uveljavitvijo načela univerzalne sukcesije je bilo popolnoma opuščeno prepričanje, ki je

veljalo v rimskem pravu, po katerem je bilo dedovanje nadaljevanje osebnosti zapustnika, saj

osebnost zapustnika preneha z njegovo smrtjo. S smrtjo preneha pravna sposobnost te osebe,

oseba preneha fizično obstajati, ne prenehajo pa pravni odnosi oz. pravna razmerja, v katerih

se je nahajala v trenutku smrti. Ti obstajajo še naprej in kot zapuščina preidejo na zapustnikove

univerzalne sukcesore, potomce - dediče. Dedovanje je torej prenos zapustnikovega

premoženja na njegove potomce.41 Premoženje predstavlja celoto aktiv in pasiv povezanih po

njihovem nosilcu v pravno in gospodarsko celoto.42 Celota vseh pravnih odnosov, torej celota

vseh pravic in obveznosti, celota aktive in pasive, ki na osnovi pravnih predpisov prehajajo na

dediče, je zapuščina - hereditas.43

Zapuščina je torej predmet dedovanja in kot takšna predstavlja vse premoženje, ki po pravilih

dednega prava preide na druge osebe - dediče. Zapuščina je kategorija, ki pred zapustnikovo

smrtjo ni obstajala.44 Oblikuje se šele po zapustnikovi smrti, ko ugasne njegova pravna

sposobnost. Dokler zapustnik živi, ni niti zapuščine niti dedovanja, saj zapustnikova pravna

sposobnost še vedno obstoji.45

40Marković S.: Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd, Savremena administracija, 1978, str. 31. 41Ristič S.: Enciklopedija imovinskog prava i prava udruženog rada, Beograd, Službeni list Socialistične

federativne republike Jugoslavije, 1978, str. 348. 42Rijavec V.: Stvarnopravni zakonik in dedno pravo; Podjetje in delo, 2002, št. 6-7, str. 1379-1380. 43Blagojević T. B., Antič B. O.: Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd, Savremena administacija, 1986, str. 48. 44Penko B. A.: Podedovani dolgovi in dolgovi zapuščine, Pravosodni bilten, 2012, št. 2, str. 32. 45Juhart M., Možina D., Novak B., Polajnar P. A., Žnidaršič S. V.: Uvod v civilno pravo, Ljubljana, Uradni list,

2011, str. 72-73.


21

Zapuščina je torej skupek vseh premoženjskopravnih odnosov, premoženjskih pravic in

obveznosti, ki obstoje v trenutku zapustnikove smrti in z zapustnikovo smrtjo ne prenehajo.46

Predstavlja torej vse, kar je po smrti ostalo od pravnega položaja zapustnika,47 torej vse stvari

in pravice, katere bi zapustnik lahko s pravnim poslom (inter viros) prenesel na drugo osebo.48

Kljub temu pa predmet zapuščine ne postane vsako zapustnikovo premoženje. Zapustnikovo

premoženje mora, da bo postalo predmet dedovanja, izpolniti tri temeljne pogoje, in sicer mora

biti v trenutku zapustnikove smrti njegovo, biti mora sposobno za dedovanje in na njem nihče

drugi ne sme imeti pravice, nasprotne od zapustnika. Predmet dedovanja ne more biti

premoženje, ki v času zapustnikove smrti ni bilo njegovo, razen v primeru, ko je zapustnik že

za časa življenja neodplačno razpolagal z določenim svojim premoženjem, kasneje pa je bilo to

premoženje vrnjeno v zapuščinsko maso.49 Zapustnikovo premoženje mora, da bo lahko

predmet dedovanja, biti sposobno za dedovanje. Sposobno za dedovanje je tisto premoženje, ki

je sposobno biti objekt dednopravnega prenosa. Praviloma so vse stvari in pravice podedljive,

vendar obstajajo izjeme, o čemer bo več navedenega v nadaljevanju. Zapustnikovo premoženje

mora nadalje biti takšno, da na njem nihče drugi nima pravice nasprotne od zapustnika. V praksi

se pogosto dogaja, da je zapustnik zapustil zapuščino obremenjeno s pravnim poslom (vezanim

na njegovo smrt) in s trenutkom njegove smrti pričnejo teči roki za izvršitev te pravice. Takšen

primer je npr., ko zapustnik s tretjo osebo sklene dogovor, po katerem bo tretja oseba skrbela

zanj do njegove smrti (npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju), v zameno za to skrb pa po

njegovi smrti pridobi njegovo pravico. V takšnem primeru je zapustnikova pravica vezana na

ta pravni posel, v trenutku smrti sicer še njegova, vendar ni prosta za dedovanje, saj bo zaradi

posla sklenjenega med zapustnikom in tretjo osebo prešla na tretjo osebo.

Glede na vse navedeno zaključujemo:

- da je dedovanje po svoji naravi univerzalna sukcesija pravnih razmerij zapustnika v

katerih se je zapustnik nahajal v trenutku svoje smrti,

46Ristič S.: Enciklopedija imovinskog prava i prava udruženog rada, Beograd, Službeni list Službeni list

Socialistične federativne republike Jugoslavije, 1978, str. 350. 47Gavella N.: Nasljedno pravo, Zagreb, OOUR Novinsko-izdavačka kuča, 1990, str. 60. 48Marković S.: Nasledno pravo, Beograd, Savremena administracija, Službeni list Socialistične federativne

republike Jugoslavije, 1981, str. 51. 49Blagojević T. B., Antič B. O.: Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd, Savremena administacija, 1986, str. 48-

50.


22

- da dedovanje kot institucija zahteva obstoj treh elementov, in sicer zapustnikovo

smrt, v povezavi z njo obstoj zapuščine, obstoj dedičev in sposobnost dedičev za

dedovanje,

- da je predmet dedovanja zapuščina, katera se oblikuje v trenutku zapustnikove smrti

in je sestavljena iz skupka vseh premoženjskopravnih odnosov, premoženjskih

pravic in obveznosti zapustnika, ki so obstajale v trenutku zapustnikove smrti in kot

takšna vsebuje dve komponenti zapuščine: aktivno zapuščino in pasivno

zapuščino.50

2.1 Aktivna zapuščina

Predmet zapuščine ureja ZD, ki v 2. čl., v poglavju z naslovom Predmet dedovanja, zelo splošno

določa, da so predmet dedovanja vse stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku. ZD torej

določa kot predmet dedovanja le aktivno zapuščino. Takšna ureditev dedovanja je, po naši

oceni, deloma preozka, deloma preširoka. Podobnega mnenja so tudi Zupančič K., Žnidaršič S.

V.51 in Ristič S.52 Predmet dedovanja namreč niso samo stvari in pravice, prav tako vse pravice

ne morejo biti predmet dedovanja. Predmet dedovanja so lahko le tiste pravice, ki so

prenosljive. Razen tega so predmet dedovanja tudi zapustnikove obveznosti in ravno

zapustnikove obveznosti so tisto, kar je med pravnimi teoretiki v zvezi s predmetom dedovanja

najbolj sporno. Kreč M., Pavić Đ.53 in Markovič S.54 so mnenja, da je predmet dedovanja samo

aktivno zapustnikovo premoženje. To zagovarjajo z obrazložitvijo, da je odgovornost dedičev

za zapustnikove obveznosti posebej urejena in v kolikor bi se kot predmet dedovanja smatrale

tudi obveznosti zapustnika, bi se morale dedovati tudi obveznosti v primeru, ko zapustnik ne

zapusti aktivne zapuščine. Podobno stališče izhaja tudi iz sodne prakse,55 po stališču katere so

predmet dedovanja stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku, kar pomeni, da zapuščino lahko

predstavlja le aktivno premoženje, torej premoženje, ki ima določeno vrednost. Pasivna

50Blagojević T. B., Antič B. O.: Nasledno pravo u Jugoslaviji, Beograd, Savremena administacija, 1986, str. 48-

50. 51Dedno pravo, str. 46. 52Enciklopedija imovinskog prava i prava udruženog rada, str. 350-351. 53Komentar Zakona o nasleđivanju, str. 9. 54Nasledno pravo, str. 49-51. 55Sodne odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ips 265/2011, z dne 19.9.2013, opr. št. I Cp 1533/2015, z

dne 15.7.2015, opr. št. I Cp 2189/2014, z dne 22.10.2014, opr. št. II Cp 1208/2013, z dne 3.7.2013, opr. št. I Cp

89/2013, z dne 6.3.2013, opr. št. I Cp 734/2013, z dne 4.9.2013, opr. št. I Cp 2131/2012, z dne 24.4.2013, opr. št.

II Cp 3250/2014, z dne 21.1.2015 in opr. št. II Cp 2932/2010, z dne 17.11.2010.


23

zapuščina pa se ugotavlja zgolj zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine. Zapustnikovi dolgovi ne

bremenijo zapuščine, ampak dediče.

Takšnemu stališču, po naši oceni, ni pritrditi. Pravilna je sicer trditev, da ZD ureja odgovornost

dedičev za zapustnikove obveznosti, o čemer bo več v naslednjih poglavjih, vendar to, po naši

oceni, še ni dovolj tehten razlog, da zapustnikove obveznosti ne bi bile predmet dedovanja,

posebej še upoštevaje, da ZD ureja tudi pojem »čiste zapuščine«.56 Na podlagi navedenega je

mogoče zaključiti, da je predmet dedovanja ne samo aktivna zapuščina, ampak tudi pasivna

zapuščina. Takšno je tudi stališče Zupančič K., Žnidaršič. S. V.,57 Penko B. A.,58 Blagojevič B.

T. in Antič B. O.59 Podobno pojmovanje predmeta zapuščine je vseboval tudi ODZ, kateri je v

§531 definiral pojem zapuščine (ostavine) kot pravice in obveznosti umrlega, kolikor niso

osnovane na zgolj osebnih razmerjih.

Glede na navedeno in upoštevaje, da dedovanje ni zgolj nadaljevanje zapustnikove

subjektivitete60 ali prehoda premoženja zapustnika na dediče, je po naši oceni zaključiti, da je

pojem zapuščine hkrati širši od pojma premoženja (v premoženje spadajo samo premoženjske

pravice, v zapuščino pa tudi nekatere nepremoženjske pravice) in ožji od njega (del premoženja

so lahko strogo osebnostne pravice, del premoženja pa samo podedljive pravice in stvari) in da

bi bilo potrebno razmisliti o spremembi 2. čl. ZD, kateri bi kot predmet dedovanja uredil tudi

pasivno zapuščino.

2.1.1 Dedovanje lastninskih pravic

Ustava Republike Slovenije v 33. čl. zagotavlja pravico do zasebne lastnine. Ustavna ureditev

zasebne lastnine oz. lastninske pravice kot človekove pravice, zagotavlja posamezniku svobodo

na premoženjskem področju, kar pomeni, da mu omogoča, da sam razpolaga s svojim

premoženjem.61 Predmet lastninske pravice in s tem predmet dedovanja ureja Stvarno pravni

zakonik62 (v nadaljevanju SPZ). Lastninska pravica je načeloma vzpostavljena na vsaki stvari,

56Čista zapuščina predstavlja razliko med aktivo in pasivo, torej vrednost, ki ostane po odbitku vseh obveznosti,

ki jih je zapustil zapustnik in ki so z njegovo smrtjo prešle na dediče. 57Dedno pravo, str. 46-47. 58Podedovani dolgovi in dolgovi zapuščine, str. 32. 59Nasledno pravo u Jugoslaviji, str. 48-50. 60Personalistična koncepcija in koncepcija dedovanja kot prehoda premoženja na dediče. 61Sladič J.: Dedovanje, Pravna praksa, 2008, št. 9, str. 39. 62Uradni list Republike Slovenije, št. 87/2002, 91/2013.

http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202002101700|RS-87|9559|4360|O|http://sodisce.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013110500|RS-91|9838|3303|O|


24

na samostojnih telesnih predmetih, ki jih človek lahko obvladuje (I. odst. 15. čl. SPZ). Skladno

z II. odst. 15. čl. SPZ veljajo za stvari tudi različne oblike valovanja in energije, ki jih človek

lahko obvladuje. Od tega splošnega pravila obstajajo izjeme. Predmet dedovanja ne morejo biti

objekti, ki jih s stališča morale ali javnega interesa ne moremo obravnavati kot stvar (npr.

človekovo telo ali truplo), prav tako ne morejo biti predmet dedovanja stvari, na katerih se

zaradi posebnega namena, ki ga imajo, vzpostavi javna lastnina.63 Ustava Republike Slovenije

v I. odst. 70. čl. določa, da se na javnem dobro lahko pridobi le pravica uporabe. Predmet

dedovanja tudi ne morejo biti premoženjska masa, ki se izloči iz zapustnikovega premoženja

na zahtevo njegovega zakonca, potomcev ali drugih oseb, ki so živele z zapustnikom in mu

pomagale pri pridobivanju (32. čl. ZD), zapustnikovi gospodinjski predmeti manjše vrednosti

(33. čl. ZD) in tisti del premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči v primeru, da je

zapustnik užival pomoč po predpisih o socialnem varstvu (128. čl. ZD).

V zvezi s premoženjsko maso, ki se izloči iz zapustnikovega premoženja na zahtevo njegovega

zakonca, potomcev ali drugih oseb, ki so živele z zapustnikom in mu pomagale pri

pridobivanju, se zastavlja vprašanje pravne narave tega zahtevka.

Glede tega vprašanja med pravnimi teoretiki ni enotnega stališča, saj so nekateri, npr. Finžgar

A.,64 mnenja, da gre za zahtevek dedno pravne narave, drugi, npr. Blagojevič B. T., Antič O.

B.,65 in Crnić J.,66 pa so mnenja, da gre za stvarno pravni zahtevek. Blagojevič B. T. in Antić

O. B.,67 sta mnenja, da zahtevku ni mogoče pripisati dedno pravne narave, saj zanj ne veljajo

pravila dednega prava. Rijavec V.68 meni, da zahtevku ni mogoče v celoti pripisati dedno

pravne narave, saj ne temelji na dedni pravici in upravičenci nimajo nujno položaja dediča.

Upravičenci so zapustnikov zakonec in zapustnikovi potomci ne glede na to, ali bodo dedovali

po zapustniku in ne glede na to, ali so dedno spodobni. Pri zahtevku po 32. čl. ZD gre za pravico,

ki je izločena iz zapuščine in je zgolj formalno last zapustnika.69

Za ugoditev zahtevku je potrebno le, da so skupaj z zapustnikom pomagali soustvarjati

premoženje, na katerem uveljavljajo zahtevek. Upravičenci do zahtevka po 32. čl. ZD v

63Zupančič K., Žnidaršič S.V.: Dedno pravo, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2009, str. 47. 64Dedno pravo Jugoslavije, str. 88. 65Nasledno pravo u Jugoslaviji, str. 48. 66Zakon o nasleđivanju s napomenama, objašnjenjima, sudskom praksom i primerima iz prakse, str. 68. 67Nasledno pravo u Jugoslaviji, str. 48. 68Prispevek potomcev (32. čl. ZD), str. 110-111. 69Ristič S.: Enciklopedija imovinskog prava i prava udruženog rada, Beograd, Službeni list Socialistične

federativne republike Jugoslavije, 1978, str. 351-353.


25

primeru, da uveljavljajo zahtevek, po zapustniku pa ne dedujejo, tudi ne odgovarjajo za

zapustnikove obveznosti. Zapustnikov zakonec lahko zahtevek uveljavlja tudi v primeru, če je

zapustnik prezadolžen z lastnimi dolgovi.70

Zahtevku po mnenju Rijavec V.,71 tudi ni mogoče pripisati zgolj stvarno pravnega značaja, saj

ga je mogoče uveljavljati šele po zapustnikovi smrti. Za uveljavljanje zahtevka tudi ne veljajo

roki, ki veljajo za dedno pravne zahtevke, ampak splošni zastaralni roki.72

Po naši oceni gre pri zahtevku po 32. čl. ZD za zahtevek, ki je deloma dedno pravno narave,

deloma pa stvarno pravne narave. Zahtevek ne more biti v celoti stvarno pravne narave, saj ga

je mogoče uveljavljati šele po zapustnikovi smrti. Stvarno pravno naravo bi zahtevek imel, če

bi ga bilo mogoče uveljavljati že za časa življenja zapustnika. Zahtevek tudi ne more biti v

celoti dedno pravne narave, saj ne temelji na dedni pravici in upravičenci do uveljavljanja

zahtevka niso samo dediči, ampak tudi druge osebe. Pogoj za uveljavljanje zahtevka je le, da

so osebe, ki zahtevek uveljavljajo, na premoženju na katerem ga uveljavljajo, soustvarjale z

zapustnikom.

2.1.2 Dedovanje drugih pravic in obveznosti

Zraven lastninske pravice na premičninah in nepremičninah so lahko predmet dedovanja še

druge pravice, kot so zastavna pravica in zemljiške služnosti, osebne služnosti, pravice in

obveznosti iz pravno poslovnih in izven poslovnih razmerij, avtorske pravice, pravice

prijavitelja patenta oz. imetnika patenta, pravica do odškodnine avtorja tehnične izboljšave,

pravica do vzorca in modela in dedna pravica.73 Da je dedna pravica predmet dedovanja, izhaja

tudi iz sodne sodobne odločbe.74 Predmet dedovanja ne morejo biti premoženjske pravice, ki

so vezane na osebo upravičenca, to so osebne služnosti, predkupna pravica, pravica odkupa in

povratne prodaje, pravica do dosmrtne rente in pravica do preživljanja. Prav tako ne morejo biti

predmet dedovanja mandat, podjetniška pogodba, družbena pogodba in pravice, ki so strogo

vezane na osebnost zapustnika, torej osebnostne pravice, kot so pravica do življenja, do telesne

70Frantar T.: 32. člen zakona o dedovanju, Podjetje in delo, 1996, št. 5-6, str. 1052-1054. 71Prispevek potomcev (32. čl. ZD), str. 110-111. 72Ristič S.: Enciklopedija imovinskog prava i prava udruženog rada, Beograd, Službeni list Socialistične

federativne republike Jugoslavije, 1978, str. 351-353. 73Zupančič K.: Dedno pravo, Ljubljana, Uradni list Socialistične Republike Slovenije, 1984, str. 32-33. 74Sodna odločba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1533/2015, z dne 15.7.2015.


26

integritete, do časti, do imena, volilna pravica ter pravice in dolžnosti zakoncev (roditeljska

pravica, skrbnikova funkcija, pravice in dolžnosti rejnika, pravica do svobodnega odločanja o

rojstvu otrok).75

2.2 Pasivna zapuščina

Dediči kot univerzalni pravni nasledniki zapustnika, v skladu z II. odst. 125. čl. OZ, s smrtjo

zapustnika vstopijo v vsa njegova pogodbena razmerja, če v pogodbi ni določeno kaj drugega

ali če iz narave pogodbe ne izhaja, da prevzem obveznosti s strani pravnih naslednikov ni

mogoč.76 Slednje pomeni, da dediči odgovarjajo tudi za zapustnikove obveznosti in za dolgove

zapuščine. Zapustnikove obveznosti so vse obveznosti, ki izhajajo iz samega zapustnika.77 Na

dediče preidejo ipsu iure, torej v trenutku zapustnikove smrti. Zapuščina pripada dedičem kot

celota in ni potrebno, da bi jo dediči prevzemali s posebnim pravnim aktom.78 Dolgovi

zapuščine so, za razliko od zapustnikovih obveznosti, vse tiste obveznosti, ki nastanejo po smrti

zapustnika, torej po uvedbi dedovanja.79

Po naši oceni ureditev definicije predmeta dedovanja v ZD ni ustrezna, saj se kot predmet

dedovanja določa stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku, čeprav ne morejo biti predmet

dedovanja vse stvari in pravice, ampak le tiste, ki so prenosljive. Predmet dedovanja so razen

stvari in pravic, kot je bilo že navedeno, tudi zapustnikove obveznosti. Tudi po nemški ureditvi

je predmet dedovanja celota vsega zapustnikovega premoženja s katerim je zapustnik

razpolagal v trenutku smrti.80 Na dediče torej preide vso premoženje zapustnika, s katerim je

razpolagal v trenutku smrti,81 torej tudi, vse obveznosti zapustnika (§1967 BGB) in tudi vse

obveznosti zapuščine(§1986 BGB).82 Na dediče preide tako aktivno, kot pasivno zapustnikovo

premoženje.83 Predmet dedov

Zadolžena zapuščina - core.ac.uk · 3.2.1 Pravne posledice odpovedi dedovanju ... In the moment...

Documents

Transcript of Zadolžena zapuščina - core.ac.uk · 3.2.1 Pravne posledice odpovedi dedovanju ... In the moment...