ZA STRATEGIJO ZA VZPOSTAVITEV … poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek 6 V...

OKOLJSKO POROČILO

ZA STRATEGIJO ZA VZPOSTAVITEV INFRASTRUKTURE ZA

ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETNEM SEKTORJU V REPUBLIKI SLOVENIJI

2. faza OSNUTEK

SPLOŠNI PODATKI

PREDMET:

OKOLJSKO POROČILO ZA STRATEGIJO ZA VZPOSTAVITEV INFRASTRUKTURE ZA ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETNEM SEKTORJU V REPUBLIKI SLOVENIJI

FAZA: 2. OSNUTEK OKOLJSKEGA POROČILA

NAROČNIK: REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48. 1000 LJUBLJANA

IZDELOVALEC:

Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14 telefon: 03/42 74 230 telefax: 03/42 74 260 e-mail: [email protected]

ŠT. POGODBE

MOP 2550-17-311013

ŠT. PROJEKTA:

RCPL 019/17

ODGOVORNI PREDSTAVNIK IZVAJALCA

Radovan ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh.

SODELAVCI: IPSUM, okoljske investicije d.o.o.

Ljubljanska cesta 72, 1230 Domžale IBJ d.o.o. Celje

.

DIREKTOR: Radovan ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh.

IZDELANO: 12. 03. 2018

mailto:[email protected]

Odgovorni izdelovalci:

Ivo KEJŽAR, univ.dipl.inž.kem.

poglavja 2, 3.1, 3.2, 3.3, 3.6,3.7, 4, 5, 6

Nataša ZUPANČIČ, univ.dipl. biol.

poglavja 3.1, 3.4, 4, 5.6, 5.9, 5.11, 6

Tanja SUNČIČ, univ.dipl. biol.

poglavja 2,3.1, 3.4, 4, 5.6, 5.9, 5.11, 6

Aleksander JENKO, univ. dipl. inž. gozd.

poglavja 3.1, 3.4, 4, 5.6, 5.9, 5.11, 6

Radovan ROMIH, univ. dipl. inž. kraj. arh

poglavja 3.5, 4, 5.9, 5.11

Matjaž HEDŽET, univ. dipl. inž. stroj.

poglavja 2, 4, 5, 6.2, 6.3, 6.4

prof.dr. Peter NOVAK, univ. dipl. inž. stroj.

poglavja 2, 4, 5, 6.2, 6.3, 6.4

Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek

4

KAZALO VSEBINE

1. POVZETEK .................................................................................................................................................................................. 5

2. UVOD IN PREDSTAVITEV STRATEGIJE ZA ALTERNATIVNA GORIVA .............................................................................................. 8

2.1 PREDSTAVITEV STRATEGIJE ZA ALTERNATIVNA GORIVA .................................................................................................................................8 2.1.1 Kratek opis Strategije za alternativna goriva .......................................................................................................................9

3. STANJE OKOLJA ........................................................................................................................................................................ 11

3.1 NARAVNI VIRI ..................................................................................................................................................................................11 3.1.1 Tla, kmetijska in gozdna zemljišča .....................................................................................................................................11 3.1.2 Odpadki ..............................................................................................................................................................................11

3.2 VODE ............................................................................................................................................................................................12 3.2.1 Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda ....................................................................................................................12 3.2.2 Podzemne vode ..................................................................................................................................................................12

3.3 ZRAK .............................................................................................................................................................................................12 3.4 NARAVA ........................................................................................................................................................................................13 3.5 KULTURNA DEDIŠČINA .......................................................................................................................................................................14 3.6 PODNEBNE SPREMEMBE ....................................................................................................................................................................14 3.7 PROMET IN ZDRAVJE LJUDI ..................................................................................................................................................................15

3.7.1 Emisije onesnaževal iz prometa v zrak ...............................................................................................................................15 3.7.2 Emisije hrupa zaradi prometa ............................................................................................................................................16

4. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ......................................................................................................................................................... 18

4.1 VSEBINJENJE - OPREDELITEV DO POMEMBNIH VPLIVOV PLANA .....................................................................................................................18 4.2 PREGLED RELEVANTNIH PLANOV, POLITIK IN PROGRAMOV ..........................................................................................................................19 4.3 OKOLJSKI CILJI .................................................................................................................................................................................24 4.4 METODOLOGIJA IN MERILA VREDNOTENJA ..............................................................................................................................................27

5. OCENA PREDVIDENIH VPLIVOV STRATEGIJE ZA ALTERNATIVA GORIVA NA OKOLJSKE CILJE ...................................................... 33

5.1 UKREPI ZA SPODBUJANJE ELEKTROMOBILNOSTI ........................................................................................................................................33 5.2 UKREPI ZA SPODBUJANJE UPORABE VODIKA IN VOZIL NA GORIVNE CELICE .......................................................................................................37 5.3 UKREPI ZA SPODBUJANJE UPORABE UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA (UNP) ...............................................................................................38 5.4 UKREPI ZA SPODBUJANJE UPORABE STISNJENEGA ZEMELJSKEGA PLINA (SZP) ..................................................................................................40 5.5 UKREPI ZA SPODBUJANJE UPORABE UTEKOČINJENEGA ZEMELJSKEGA PLINA (UZP) ............................................................................................41 5.6 SPODBUJANJE UPORABE BIOGORIV .......................................................................................................................................................43 5.7 KUMULATIVNI VPLIVI .........................................................................................................................................................................44 5.8 USMERITVE IN PRIPOROČILA................................................................................................................................................................44 5.9 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA..............................................................................................................................................................45 5.10 ČEZMEJNI VPLIV .............................................................................................................................................................................46 5.11 SKLEPNA OCENA .............................................................................................................................................................................46

6. ALTERNATIVNE VARIANTE........................................................................................................................................................ 47

6.1 NIČELNA VARIANTA (VARIANTA 0) ........................................................................................................................................................47 6.2 UPORABA SINTEZNIH GORIV (VARIANTA 1) .............................................................................................................................................47 6.3 UPORABA GORIV IZ UPORABNE ODPADNE BIOMASE (VARIANTA 2) ...............................................................................................................48 6.4 VREDNOTENJE PRIMERNOSTI PREDLAGANIH VARIANT GLEDE NA URESNIČEVANJE OKOLJSKIH CILJEV .......................................................................49

TABELE

Tabela 1: Cilji OP TGP ............................................................................................................................................................................10 Tabela 2: Potrebno število javnih polnilnih postaj po vrstah alternativnih goriv leta 2015, 2020, 2025 in leta 2030 ...........................10 Tabela 3: Opredelitev do pomembnih vplivov Strategije za alternativna goriva ...................................................................................18 Tabela 4: Okoljski cilji in indikatorji .......................................................................................................................................................24 Tabela 5: Metodologija vrednotenja .....................................................................................................................................................27 Tabela 6: Razlaga barv in simbolov za vrednotenje vplivov ..................................................................................................................33 Tabela 7: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje elektromobilnosti na okoljske cilje ..........................................................................35 Tabela 8: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice na okoljske cilje ......................................38 Tabela 9: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje UNP na okoljske cilje ...............................................................................................39 Tabela 10: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje SZP na okoljske cilje ...............................................................................................40 Tabela 11: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje UZP na okoljske cilje ..............................................................................................41 Tabela 12: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje uporabe biogoriv na okoljske cilje .........................................................................43 Tabela 13: Predlagani okoljski kazalci glede na okoljsko temo .............................................................................................................45 Tabela 6: Vrednotenje predlaganih variantnih rešitev po primernosti z vidika vplivov na okolje .........................................................49


5

11.. PPOOVVZZEETTEEKK

V okoljskem poročilu smo presojali dokument Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne

infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v Republiki Sloveniji, verzija 2.2., september 2017 (v nadaljevanju

Strategija za alternativna goriva).

Cilj Strategije za alternativna goriva je vzpostavitev nacionalnega okvirja politike za razvoj trga v zvezi z alternativnimi

gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne infrastrukture.

Za doseganje ciljev in obvez Republike Slovenije na področju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij

toplogrednih plinov ter drugih mednarodnih sporazumov in obvez, je potrebna določena struktura vozil. Tako pri

osebnih kot pri gospodarskih vozilih ter avtobusih se bo moral bistveno povečati delež vozil na alternativna goriva. Za

ta vozila pa je potrebno zagotoviti ustrezno polnilno infrastrukturo.

Strategija za alternativna goriva predlaga ukrepe za uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv v

prometu. In sicer:

• ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti:

• ukrepe za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice

• ukrepe za spodbujanje uporabe utekočinjenega naftnega plina (UNP)

• ukrepe za spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina (SZP)

• ukrepe za spodbujanje uporabe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP)

• spodbujanje uporabe biogoriv.

Za potrebe priprave Strategije za alternativna goriva so bile pripravljene strokovne podlage in sicer Študija o potrebnih

dodatnih ukrepih za povečanje deleža vozil na alternativna goriva v Sloveniji in predlog Strategije razvoja na področju

alternativnih goriv (Faza 1: Analiza stanja). Smernice na Strategijo za alternativna goriva niso bile pridobljene.

Vplivi ukrepov Strategije za alternativna goriva na posamezne okoljske teme in izbrane okoljske cilje so ovrednoteni z

uporabo ustreznih meril in v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov

izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Vplivi so razvrščeni v predpisane velikostne razrede.

Kumulativni vpliv je bil presojan z vidika vsote vplivov izvajanja ukrepov Strategije za alternativna goriva s hkratnim

izvajanjem ukrepov sprejetih programov na državni ravni. Relevantni so predvsem programski dokumenti: Operativni

program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (novela v pripravi), Operativni

program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih

plinov (novela v pripravi) in Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja. Ocenjeno je, da bo kumulativni vpliv

na okolje ob izvajanju naštetih programov kvečjemu pozitiven. Najpomembnejše pozitivne vplive pričakujemo na

področju podnebnih sprememb, zraka in zdravja ljudi.

Pri obravnavanju stanja okolja smo se osredotočili predvsem na pritiske oz. težave pri posamezni okoljski temi v

povezavi z transportom. Največji vpliv ima transport na podnebne spremembe, zrak in zdravje ljudi (zrak in hrup).

V sklopu vsebinjena je bilo prepoznano, da bo Strategija vplivala na naslednje okoljske teme: naravni viri, vode, zrak,

narava, kulturna dediščina, podnebne spremembe ter prebivalstvo in zdravje ljudi (zrak in hrup).

Presoja je bila narejena po sklopih ukrepov kot so opredeljeni v Strategiji za alternativna goriva (Ukrepi za spodbujanje

elektromobilnosti, uporabe vodika in vozil na gorivne celice, uporabe utekočinjenega naftnega plina (UNP), uporabe

stisnjenega zemeljskega plina (SZP), uporabe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), uporabe biogoriv).

Izvedba ukrepov Strategije za alternativna goriva pelje k nizkoogljični družbi in je brez posegov v okolje, ki bi lahko

škodili naravi, vodam ali kulturni dediščini. Polnilno omrežje za alternativna goriva se bo umeščalo ob obstoječi cestni

infrastrukturi in ob največji možni uporabi obstoječega omrežja polnilne infrastrukture. Vpliv na vse okoljske teme je

ocenjen kot A – ni vpliva/vpliv je pozitiven oziroma B – vpliv je nebistven.


6

V okoljskem poročilu so bile opredeljene usmeritve in priporočila za doseganje okoljskih ciljev.

Usmeritve in priporočila za doseganje okoljskega cilja Trajnostna raba naravnih virov:

- Potrebno se je posvetiti izboljšavam shem razširjene odgovornosti proizvajalcev vozil, ki so odgovorni za

predelavo in odstranjevanje izrabljenih vozil in njihovih delov na način, da bo odjem starih avtomobilov in

njihovih delov 100 %

Usmeritve in priporočila za doseganje okoljskega cilja Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih

teles površinskih vod:

- Nova infrastruktura naj se načrtuje z čim manjšim številom prečkanja vodotokov. Načrtovanje nove

infrastrukture naj se v največji možni meri izogne poplavnim območjem in območjem ogroženim zaradi

erozije in plazljivosti tal.

Usmeritve in priporočila za doseganje okoljskih ciljev Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja

habitatnih tipov, Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih

in rastlinskih vrst in Ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave:

- Nove polnilnice za električna vozila naj se umeščajo izven območij pojavljanja ogroženih ali varovanih

habitatnih tipov ter ekosistemov. Umeščanje nove polnilne infrastrukture ne sme poslabšati stanja živalskih in

rastlinskih vrst ter spreminjati lastnosti ali celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave. Za morebitno

umeščanje nove infrastrukture za prenos elektrike (npr. daljnovodi) naj se prednostno uporablja obstoječa

infrastruktura, ki se bodisi nadgrajuje, bodisi dograjuje. V primeru umeščanja novih daljnovodov se ta

umeščajo na rob varovanih ali zavarovanih območij narave in način da je fragmentacija habitatov in

ekosistemov minimalna.

Usmeritve in priporočila za doseganje okoljskega cilja Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij

kulturne dediščine:

- Polnilnice za električna vozila naj se ne umeščajo na način, da vplivajo na vedute enot kulturne dediščine. V

izogib povečanju prometa in parkiranih vozil v bližini enot kulturen dediščine naj se polnilnice za električna

vozila ne umeščajo na območja z visoko gostoto enot kulturne dediščine.

Spremljanje stanja je bilo opredeljeno za vse okoljske teme, ker je pokazatelj uspešnosti Strategije za alternativna

goriva na okoljskem področju. Spremljanje stanja okolja je opredeljeno na podlagi kazalnikov, ki so merljivi in je hkrati

v Sloveniji že vzpostavljeno spremljanje njihovega stanja. To so tisti kazalniki za katere se rezultati na nivoju države

sistematično zbirajo, obdelujejo in se o njih poroča. Predlagani kazalniki so:

- Površina gozda: Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za gozd, kazalec [GZ04]

- Sprememba rabe zemljišč in kmetijstvo: Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za kmetijska zemljišča, kazalec

[KM10]

- Ravnanje z odpadki: Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za odpadke, kazalec [OD07]

- Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda: Kazalci stanja okolja (ARSO, 2017, kazalec [VD12]

- Kakovost podzemnih voda: s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2017) za podzemne vode [VD11]

- Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, Izpusti predhodnikov ozona, Izpusti delcev v zrak:

Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) [ZR09], [ZR10], [ZR15]

- Stanje populacij zavarovanih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst in prednostnih habitatnih tipov: Kazalci

stanja okolja (ARSO, 2018) [NB 11], [NB12] in [NB02]

- Ohranjenost lastnosti zaradi katerih imajo nekatera območja naravovarstven status: Kazalci stanja okolja

(ARSO, 2018) [NV04], [NV03] in [NV02]

- Ohranjenost lastnosti in varovanih elementov objektov in območij kulturne dediščine

- Izpusti toplogrednih plinov iz prometa: Kazalci stanja okolja (ARSO 2018) [PR09]

- Izpusti onesnaževal zraka iz prometa: Kazalci stanja okolja (ARSO 2018) [ZR08], [ZR11] in [ZR07]

- Izpostavljenost hrupu zaradi prometa: Kazalci stanja okolja (ARSO 2018) [PR18].

V okoljskem poročilu so bile presojane tudi alternative in sicer ničelna varianta in Varianti 1 in 2, ki predstavljata

nadgradnjo oziroma dopolnitev možnih ukrepov same Strategije za alternativna goriva za uresničitev ciljev na področju

uporabe alternativnih goriv v prometu:

- Ničelna varianta: Strategija za alternativna goriva se ne izvede

- Varianta 1: namesto intenzivnega uvajana elektromobilnosti spodbujanje uporabe sinteznih goriv (sintetični

plin metan in tekoče gorivo sintetični metanol)

- Varianta 2: spodbujanje uporabe goriv iz uporabne odpadne biomase


7

Varianti 1 in 2 sta kot dopolnitev možnih ukrepov osnovne Strategije, praviloma z vidika doseganja okoljskih ciljev,

prepoznani kot bolj primerni v primerjavi z varianto 0. Varianta 0 (ničelna varianta) pomeni, da se Strategija za

alternativna goriva ne izvede, za kar je bilo ugotovljeno, da je z vidika vplivov na okoljske cilje ni primerna v

primerjavi z izvedbo Strategija za alternativna goriva. Varianti 1 in 2 sta predlagani kot dopolnitev ukrepov,

predlaganih v Strategiji, z namenom zmanjšanja vplivov na zastavljene okoljske cilje.


8

22.. UUVVOODD IINN PPRREEDDSSTTAAVVIITTEEVV SSTTRRAATTEEGGIIJJEE ZZAA

AALLTTEERRNNAATTIIVVNNAA GGOORRIIVVAA

Na podlagi Odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-323/2016/9 z dne 20.2.2017 je v

postopku priprave Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v

zvezi z alternativnimi gorivi v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Strategija za alternativna goriva)

treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. V okviru postopka CPVO se izvede tudi presoja

sprejemljivosti na varovana območja narave.

Odločba navaja, da se bodo na podlagi Strategije za alternativna goriva določali ali načrtovali

posegi v okolje citirani v Prilogi 1 Uredbe posegih v okolje za katere je treba izvesti presojo vplivov

na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15, 26/17). Iz mnenja Zavoda RS za varstvo narave št: 8-II-491/2-

O-16/TK, prejetega dne 15.12.2016 sledi, da lahko infrastruktura za alternativna goriva ob

neustreznem umeščanju ali izvedbi škodljivo vpliva na habitate kvalifikacijskih vrst in

kvalifikacijske habitate na območjih Natura 2000 ali celo v nasprotju z varstvenimi cilji varovanega

območja, zato je treba izvesti presojo sprejemljivosti izvedbe strategije za alternativna goriva na

varovana območja narave.

Okoljsko poročilo tako presoja Strategijo za alternativna goriva (Verzija 2.2, september 2017) ki jo

je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.

22..11 PPrreeddssttaavviitteevv SSttrraatteeggiijjee zzaa aalltteerrnnaattiivvnnaa ggoorriivvaa

Cilj Strategije za alternativna goriva je vzpostavitev nacionalnega okvirja politike za razvoj

trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne

infrastrukture1.

Tako kot večji del razvitega sveta se tudi Slovenija spopada sooča z izzivom kako zagotoviti visoko

raven dostopnosti in mobilnosti, po drugi strani pa se izogniti negativnim okoljskim učinkom, ki

spremljajo trenutno prevladujoče oblike mobilnosti. Za reševanje teh izzivov bo v večji meri

spodbuditi uporabo alternativnih goriv (električna energije, plin, vodik) v prometu. 22. oktobra

2014 je bila sprejeta Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi

infrastrukture za alternativna goriva, ki nalaga državam članicam sprejetje nacionalnih okvirov

politik na tem področju. Za alternativna goriva se po tej Direktivi štejejo električna energija,

zemeljski plin (SZP – stisnjen zemeljski plin in UZP – utekočinjen zemeljski plin), biometan,

biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2). Slovenija bo to področje uredila s

sprejemom Strategije za alternativna goriva. Strategija za alternativna goriva je pripravljena na

podlagi Strategije razvoja prometa v RS, kjer je bila obravnavana infrastruktura za uporabo

alternativnih goriv. Za pripravo Strategije za alternativna goriva je pristojno Ministrstvo za

infrastrukturo. Za potrebe priprave Strategije za alternativna goriva so bile pripravljene strokovne

podlage in sicer Študija o potrebnih dodatnih ukrepih za povečanje deleža vozil na alternativna

goriva v Sloveniji in predlog Strategije razvoja na področju alternativnih goriv (Faza 1: Analiza

stanja) iz decembra 2016. 2

V Strategiji za alternativna goriva je namen strategije opredeljen kot:

• zmanjšati negativne vplive prometa na okolje;


9

• doseči cilje v operativnem programu zmanjšanja toplogrednih plinov v RS;

• doseči cilje na področju zmanjševanja onesnaževal v prometu in

• prispevati k učinkoviti rabi energije in obnovljivih virov energije. 2

Vlada RS je 29. julija 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v RS. Slednja obravnava

alternativna goriva v poglavju 2.9 − Infrastruktura za uporabo alternativnega goriva v prometu ter v

ukrepih Ro.35 − Spodbujanje rabe ekoloških vozil in zgraditev omrežja za polnilne postaje, M.11 −

Polnilne postaje za alternativno gorivo − pomorstvo in A.11 − Polnilne postaje za alternativno

gorivo − letalstvo. Za te ukrepe je Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki

Sloveniji za obdobje do leta 2030 (Ur. l. RS, št. 75/16) določila še podrobnejše aktivnosti, nosilce,

roke in potrebna finančna sredstva. 2

Ker je področje uporabe alternativnih goriv v RS zelo pomembno za doseganje okoljskih ciljev na

področju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, je bila izdelana študija, s katero se je proučilo

trenutno stanje in določilo predloge za nadaljnje aktivnosti na področju uporabe alternativnih goriv,

da bi dosegli okoljske cilje, določene za leti 2020 in 2030. Cilji in ukrepi v tem predlogu Strategije

za alternativna goriva so tako le minimalni okvir, ki ga RS mora doseči, da bi dosegla že veljavne

okoljske cilje v sektorju prometa. Ministrstvo za infrastrukturo bo vsako leto pripravilo pregled

izvajanja in doseženih rezultatov na tem področju ter po potrebi dopolnilo oziroma predlagalo Vladi

RS spremembo Strategije za alternativna goriva ali ukrepov v njej. Na podlagi Strategije za

alternativna goriva bo Vlada RS sprejela Akcijski načrt za obdobje 2018–2020. 2

Trenutno je v sprejemu t.i. zimski podnebno-zakonodajni sveženj, ki ga bo potrebno do leta 2020

upoštevati v nacionalnih aktih. Predlog sprememb Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe

energije iz obnovljivih virov (prenova) v 3. členu namreč črta cilj 10 % energije iz obnovljivih

virov v prometnem sektorju po letu 2020. Prehod na napredna pogonska biogoriva pa se spodbuja s

posebno določbo, ki njihov prispevek vsako leto poveča, tako da do leta 2030 doseže najmanj 3,6 %

in ne 10 %.3

22..11..11 KKrraatteekk ooppiiss SSttrraatteeggiijjee zzaa aalltteerrnnaattiivvnnaa ggoorriivvaa

Celotno podpoglavje je povzeto po Strategiji za alternativna goriva.

Slovenski Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 je konec leta

2014 določil dolgoročni cilj zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja in sicer do leta 2050 najmanj

za polovico. Poleg preusmerjanja v koncepte trajnostne mobilnosti (ključnega pomena pri tem sta

zlasti spodbujanje peš in kolesarskega prometa v naseljih ter promocija in povečanje

konkurenčnosti javnega potniškega prometa) mora biti Slovenija na področju uvajanja alternativnih

goriv v prometu dovolj ambiciozna, da bo tudi tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z

osebnimi prevozi, v čim manjši meri bremenil naše okolje.

Pri določanju ciljev Strategije za alternativna goriva so bili upoštevani cilji, skladni z zavezami,

sprejetimi v Republiki Sloveniji in obvezami Republike Slovenije, izhajajočimi iz Direktive

2014/94/EU, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020

(v nadaljevanju OP TPG) za leti 2020 in 2030 ter cilji glede onesnaževal zraka. Ob tem sta se

upoštevali še Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji in najnovejša Evropska strategija za

mobilnost z nizkimi emisijami.


10

Tabela 1: Cilji OP TGP Indikativni cilji zmanjšanja TGP glede na leto 2005

V letu 2020 V letu 2030

promet + 27 % + 18%

Obveznosti zmanjšanja onesnaževal glede na leto 2005

SO2 NOx NMVOC NH3 PM2,5

Za katerokoli leto od 2020 do 2029 63 % 39 % 23 % 1 % 25 %

Za katerokoli leto do leta 2030 92 % 65 % 53 % 15 % 60 %

Za doseganje ciljev je potrebna določena struktura vozil. Tako pri osebnih kot pri gospodarskih

vozilih ter avtobusih se bo moral odločno večati delež vozil na alternativna goriva. Z tem se bo

uresničevala vizija udejanjanja vse večjega dela potniških kilometrov in prometnega dela tovornih

vozil z vozili na alternativna goriva. Ta bodo potrebovala, oziroma bodo v vse večji meri

izkoriščala, polnilno infrastrukturo za alternativna goriva, ki jo bo morala Republika Slovenija

vzpostaviti skladno z Direktivo 2014/94/EU v obdobju do leta 2030.

Skladno s predvidenim številom vozil na alternativna goriva v RS in glede na zahteve Direktive

94/2014, je kot cilj Strategije za alternativna goriva opredeljeno tudi zagotavljanje ustrezne

polnilne infrastrukture, in sicer z polnilno infrastrukturo navedeno v spodnji tabeli.

Tabela 2: Potrebno število javnih polnilnih postaj po vrstah alternativnih goriv leta 2015, 2020,

2025 in leta 2030 Potrebna polnilna infrastruktura za optimalni scenarij

2016 2020 2025 2030

Polnilnice za EV 227 1.200 7.000 22.300

Polnilnice za SZP 4 14 (121) 14 (12

1) 14 (12

1)

Polnilnice za UZP 0 3 4 4

Polnilnice H22

1 2 5 - 9 5 - 9 EV – električna vozila; SZP – stisnjen zemeljski plin; UZP – utekočinjen zemeljski plin; H2 – vodik; 1 - v primeru, da bi se za potrebe urbanih območij uporabljale tudi polnilnice v bližini oz. na TEN-T omrežju; 2 - odvisno od kapacitete posamezne polnilnice

V našem edinem pristanišču v Kopru, ki je del jedrnega omrežja TNT-T, bo do leta 2025 potrebno

zagotoviti možnost polnjenja ladij z UZP, na način, sprejemljiv tako z vidika varnosti, okolja kot

tudi ekonomske upravičenosti. V pristanišču Koper bo potrebno zagotoviti tudi dovolj električne

energije za napajanje ladij s kopnega, ko bodo na privezu v pristanišču. Kot to določa Direktiva

94/2014, bo polnilna infrastruktura za SZP najprej zagotovljena v urbanih naseljih s preseženimi

drobnimi delci, in sicer najkasneje do leta 2020.

Strategija za alternativna goriva tudi predlaga ukrepe za uresničitev ciljev na področju uporabe

alternativnih goriv v prometu. In sicer:

• ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti:

• ukrepe za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice

• ukrepe za spodbujanje uporabe utekočinjenega naftnega plina (UNP)

• ukrepe za spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina (SZP)

• ukrepe za spodbujanje uporabe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP)

• spodbujanje uporabe biogoriv

Vsak od sklopov ukrepov opredeljuje tako neposredne kot posredne ukrepe za razvoj trga v zvezi z

alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter vzpostavitve ustrezne infrastrukture.


11

33.. SSTTAANNJJEE OOKKOOLLJJAA

V vsakem od podpoglavij je predstavljeno stanje po posameznih okoljskih temah, na koncu vsakega

podpoglavja pa so opredeljeni obstoječi pritiski oz. težave na posamezno okoljsko temo v povezavi

z transportom (obstoječim in predvidenim s Strategijo za alternativna goriva).

33..11 NNaarraavvnnii vviirrii

33..11..11 TTllaa,, kkmmeettiijjsskkaa iinn ggoozzddnnaa zzeemmlljjiiššččaa

Raba zemljišč je močno pogojena z geomorfološkimi značilnostmi terena, klimatskimi in

pedološkimi razmerami. Te lastnosti se najbolje odražajo v pokrovnosti tal. Podatki za Slovenijo

kažejo, da je cca. 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu (19% intenzivnemu kmetijstvu

in 16% ekstenzivnemu kmetijstvu).4 Urbanizacija je širjenje urbanih območij na sosednje, kmetijske

ali (semi) naravne vrste rabe tal, ki zajema celoten spekter vplivov na tla (popolne pozidave,

mešanja, zbijanja, onesnaževanja). Pregled kakovostne sestave urbaniziranih tal kaže, da so bila v

večji meri pozidana tla boljše kakovosti (kakovost tal je bila opredeljena s talnim številom).

Urbanizacija je prisotna predvsem na dnu dolin in ob glavnih prometnih koridorjih ter ob širitvi

naselij za potrebe trgovine industrije in stanovanjske gradnje. S tem prihaja do izgub visoko

sposobnih tal oz. najboljših kmetijskih zemljišč.4

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %,

do danes je njegova površina narasla na cca. 62 % ozemlja Slovenije.5,6

Danes delež ohranjenih

gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le

nekaj več kot desetino. Vzrok za odmik od ohranjenih gozdov je v največji meri posledica vnosa in

širjenja iglavcev na za njih neprimernih rastiščih. Spremenjena drevesna sestava je razlog za manjšo

odpornost slovenskih gozdov.7

V dvajsetletnem obdobju od 1990 do 2010 je količina odmrle lesne biomase v slovenskih gozdovih

narasla za 66 %. Glede na trend razvoja lesne zaloge v Sloveniji, ki se zadnjih nekaj desetletij

neprekinjeno povečuje, lahko domnevamo, da se bo ob nespremenjenem načinu gospodarjenja

povečevala tudi količina odmrle lesne biomase. Morebitna večja intenziteta sečenj in večje

izkoriščanje manjvrednih sortimentov, ki se sedaj zaradi neekonomičnosti puščajo v gozdu pa bi

lahko ta trend povečevanja v prihodnje tudi obrnila.7

33..11..22 OOddppaaddkkii

Pri ravnanju z viri je ključnega pomena prizadevanje za povečanje učinkovitosti rabe virov. Na

ravni EU se krožno gospodarstvo osredotoča na preprečevanje nastajanja odpadkov, ravnanje z

odpadki in na učinkovito rabo virov.25

V Sloveniji je 47 zbiralnih mest za izrabljena vozila, ki izrabljena vozila prevzemajo po

pooblastilu treh obratov za razstavljanje v okviru skupnega sistema razširjene odgovornosti

proizvajalcev. Poleg tega obratuje 14 samostojnih obratov za razstavljanje izrabljenih vozil.25

Obstoječa problematika

Izpusti SOX, NOX in NH3 v atmosfero in njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje povročijo

zakisanje tal ter vode. K zakisovanju najpomembneje prispeva NOx. Čeprav so se izpusti dušikovih


12

oksidov iz prometa v letih od 1990 do 2014 zmanjšali za 30 %, so k celotnemu zakisovanju v letu

2014 prispevali kar 96 %. NOX in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in

vodah kar vodi v evtrofikacijo.16

Glede na število novo registriranih vozil, se ocenjuje, da letno »nastane« vsaj okrog 30.000

izrabljenih vozil. Po drugi strani pa se v Sloveniji letno razgradi le okrog 6.000 izrabljenih vozil.

Podobno je tudi v drugih državah članicah, kjer velik delež izrabljenih vozil ni zajet v okviru

vzpostavljenega sistema razgradnje. Ker motorno vozilo vsebuje nevarne snovi (gorivo (bencin,

nafta), motorno olje, oljni filter, zavorne tekočine, hladilna sredstva, baterije, kondenzatorje, ki

vsebujejo PCB, in druge snovi), je motorno vozilo, ko postane izrabljeno, nevaren odpadek.25

33..22 VVooddee

33..22..11 KKeemmiijjsskkoo iinn eekkoolloošškkoo ssttaannjjee ppoovvrrššiinnsskkiihh vvooddaa

Dobro kemijsko stanje je ugotovljeno za 149 (96 %) vodnih teles površinskih voda, za pet vodnih

teles (3 %) je ugotovljeno slabo kemijsko stanje, eno vodno telo (Škocjanski zatok) ni ocenjeno. V

primerjavi z oceno kemijskega stanja v obdobju 2006 – 2008 se je kemijsko stanje površinskih voda

v obdobju 2009 – 2013 izboljšalo na dveh vodnih telesih, kar pomeni izboljšanje kemijskega stanja

za 1% vodnih teles površinskih voda. Slabo kemijsko stanje imajo vsa vodna telesa obalnega morja

in teritorialno morje, kar je bilo ugotovljeno že za obdobje 2006 – 2008. V Sloveniji so najslabše

ocenjena vodna telesa porečja Mure, kjer 86 % vodnih teles ne dosega dobrega ekološkega stanja,

večinoma zaradi več obremenitev skupaj: prekomerne obremenjenosti s hranili in organskimi

snovmi, hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti. 8

33..22..22 PPooddzzeemmnnee vvooddee

Slabo kemijsko stanje podzemnih voda je bilo določeno za vodna telesa, ki jih sestavljajo

vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in sicer Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Raven

zaupanja ocene kemijskega stanja za ta vodna telesa je visoka. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh

vodnih teles je nitrat in v primeru Dravske kotline tudi atrazin. V vseh treh vodnih telesih je bil

ugotovljen statistično značilen trend zniževanja vsebnosti nitrata, zaradi česar bi lahko vodna telesa

sčasoma dosegla dobro kemijsko stanje. 9


Emisije NOx iz prometa prispevajo k acidifikaciji prsti in površinskih vod. NOX in NH3 povzročata

tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in vodah (evtrofikacija).10

Neposrednega vpliva na

podzemne vode promet nima. Kljub temu pa ima samo umeščanje prometne (in polnilne

infrastrukture) lahko neposreden vpliv na vodi režim površinskih voda v primeru prečkanja

vodotokov in pri umeščanju v priobalna zemljišča kot tudi na stanje voda zaradi neurejenega

odvajanja odpadnih voda s prometnih površin.

33..33 ZZrraakk

Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 in prizemnim ozonom, narašča

tudi onesnaženost zraka z benzo(a)pirenom (BaP).25

Promet je eden glavnih povzročiteljev izpustov snovi, ki so vzrok za zakisovanje, nastanek

prizemnega ozona in trdnih delcev. K izpustom največ prispeva prav cestni promet. Za večino

onesnaževal je ta delež večji od 80%. Podatki sicer kažejo, da so se v obdobju 2008-2014 izpusti iz


13

avtomobilskega prometa v Sloveniji zmanjšali. Izpusti NOX so se zmanjšali za 22 %, izpusti CO2 za

slabih 12 %, izpusti PM10 za 26 % in izpusti PM2,5 za 29 %.16

Cilje izboljšanja kakovosti zraka opredeljuje evropska zakonodaja (Direktiva 2001/81/ES o

nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Obvladovanje

in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Resolucije nacionalnega programa varstva okolja za

obdobje 2005-2012 in Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij

onesnaževal zunanjega zraka.16


Pomemben delež onesnaževanja s delci PM10 prispeva promet, zlasti izpusti onesnaževal iz

vozil na dizelski pogon, industrija in ponovni dvig ter lebdenje delcev v ozračju. Na visoke ravni

delcev v zraku pa vplivajo tudi vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah

celinske Slovenije. K onesnaženju zraka s prizemnim ozonom največ prispeva promet, ki je največji

vir predhodnikov prizemnega ozona (NOX, hlapnih ogljikovodikov (VOC) ter CO).25

33..44 NNaarraavvaa

Za Slovenijo je značilna izredno pestra in razmeroma dobro ohranjena narava. Slovenija ima

največji obseg Natura 2000 območij med vsemi državami v EU, saj ta območja obsegajo 37,2 %

površine države. Največ, kar 70 % Natura območij predstavljajo površine gozdov. V Sloveniji je

določenih 354 območij Natura 2000 na 7.683 km2.11

Zavarovana območja narave zavzemajo 14 %

ozemlja države.12

67,7% ozemlja ima status ekološko pomembnih območij, medtem ko se naravne

vrednote razprostirajo na 12 % ozemlja13

.

Kljub majhni površini slovenskega ozemlja je prisotna izredno visoka vrstna pestrost. Številčnost

nekaterih rastlinskih in živalskih vrst se zmanjšuje in so zaradi možnosti izumrtja opredeljene kot

ogrožene. V Sloveniji je na seznam ogroženih živalskih vrst vključenih 45 % vrst, med tem ko

stanje pri rastlinskih vrstah kaže boljšo sliko in je ogroženih okoli 19 % vrst. Na rdečem seznamu

ogroženih vrst v Sloveniji je, na primer, več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter

skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev. 14

V Zbirnem poročilu po Direktivi o habitatih je najslabše ocenjeno stanje sladkovodnih in traviščnih

habitatnih tipov, saj je ocenjeno, da je več kot polovica le-teh v slabem stanju. Problematično je tudi

stanje habitatnih tipov barij in močvirij ter gozdnih habitatnih tipov, saj jih je manj kot tretjina v

ugodnem stanju. Habitatni tipi iz skupin sladkih voda, barij in močvirij so zaradi njihove

razmeroma majhne površine zelo ranljivi, kar se kaže tudi v njihovi oceni stanja ohranjenosti.15


Izpusti SOX NOX in NH3 v atmosfero in njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje v

ekosistemih povzročajo zakisovanje tal in vode. Odlaganje teh snovi povzroča škodo na

ekosistemih. Negativni učinki zakisovanja so odvisni od potenciala zakisovanja za posamezno

onesnaževalo in lastnosti posameznih ekosistemov in materialov. Najpomembnejše onesnaževalo v

prometu, ki povzroča zakisovanje, je NOX. Četudi so se izpusti dušikovih oksidov iz prometa v

obdobju 1990–2014 zmanjšali za 30 %, so k celotnemu zakisovanju v letu 2014 prispevali kar 96

%.16

Poleg smrtnosti živali na cestah na račun trkov z vozili na ptice vpliva tudi hrup prometa, saj ta

onemogoča zvočno komunikacijo med njimi.


14

33..55 KKuullttuurrnnaa ddeeddiiššččiinnaa

V Registru kulturne dediščine Ministrstva za kulturo (januar 2017) je zavedeno 32.344 enot

dediščine:

22.544 enot stavbne dediščine, ki je lahko profana (14.422 enot), sakralna (7.935 enot) in

sakralno profana (187 enot).

1.346 enot naselbinske dediščine,

3.588 enot arheološke dediščine,

4.204 enot memorialne dediščine,

237 enot kulturne krajine,

247 enot vrtnoarhitekturne dediščine,

35 enot zgodovinske krajine,

141 enot druge dediščine (npr. tehnična dediščina, območja opuščenih vasi, lokacije

gradov).

Število registriranih enot kulturne dediščine se v zadnjih letih povečuje, predvsem število enot

registriranih arheoloških najdišč. 17

Slovenske krajine so po svojih morfoloških značilnostih zelo pestre, kar je posledica naravnih

razmer, predvsem razgibane geomorfologije in različnih podnebnih območij, ter dosedanje rabe

prostora, zgodovinskega razvoja in različnosti kulturnih okolij. Slovenske krajine zato kažejo veliko

pestrost in bogastvo krajinskih vzorcev. V Sloveniji razlikujemo pet osnovnih krajinskih območij,

ki jih predvsem opredeljuje podnebje: alpske krajine, krajine predalpskega sveta, krajine

panonskega sveta, krajine kraškega sveta notranje Slovenije ter primorski svet. 18


Promet ima na kulturno dediščino lahko negativen vpliv predvsem preko vibracij in emisij, ki

negativno učinkujejo na stavbno dediščino. Promet ima lahko na kulturno dediščino vpliv tudi

preko izpustov SOX NOX in NH3, katerih odlaganje povzroča korozijo na stavbah in materialih ter s

tem škodo .16

33..66 PPooddnneebbnnee sspprreemmeemmbbee

V obdobju 1961–2015 je v Sloveniji opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in

absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Vse države Evropske skupnosti

so dosegle cilj iz prvega obdobja Kjotskega protokola. Skupni izpusti toplogrednih plinov v

Sloveniji so leta 2014 dosegli 16.582 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je

18,4 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 9,5 % manj kot v letu 2013. K znižanju izpustov

sta najbolj prispevala sektor energetika (-23,0 %) in sektor raba goriv v gospodinjstvih in

komercialnem sektorju (-17.0 %). Nekoliko višji izpusti, kot v letu 2013 so bili zabeleženi v

industriji in kmetijstvu. V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v

letu 2014 kar 81,4 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in iz industrijskih procesov.

Sledi metan (11,9 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,6 %), ki

prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa.

Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki

(PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka

njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (2,1 %).19,20


15

Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere

države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Med sektorji izven ETS je

najpomembnejši promet, ki je v letu 2014 prispeval 51,5 % vseh izpustov. Znotraj prometnega

sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, v letu 2014 kar 99,1 %. Izpusti iz prometa so

močno naraščali do leta 2008, ko so bili že 39% višji kot v 2005. Z nastopom gospodarske krize so

v letu 2009 močno upadli in nato znova narasli v letih 2011 in 2012. V letih 2013 in 2014 so se

izpusti iz prometa ponovno nekoliko zmanjšali, kar je možno pripisati večji okoljski ozaveščenosti

ter rabi trajne mobilnosti, kljub temu pa so bili izpusti v letu 2014 še vedno za 21,6 % višji, kot leta

2005. 20,21

V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni,

pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v

nizkoogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje

povprečne temperature za največ 2oC glede na predindustrijsko dobo. Dogovor bo v veljavo stopil

leta 2020.22

Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, pa je ambiciozno začrtana, in velja za vse

države članice EU. Sprejeti cilji so naslednji:

EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 %,

povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 % v končni rabi energije,

doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,

20 % povečanje učinkovite rabe energije. 20


Toplogredni plini dokazano prispevajo k ogrevanju ozračja in posledično podnebnim spremembam.

Pomemben vir toplogrednih plinov je med drugim cestni promet, ki je v letu 2014 prispeval 51,5 %

vseh izpustov.21

33..77 PPrroommeett iinn zzddrraavvjjee lljjuuddii

33..77..11 EEmmiissiijjee oonneessnnaažžeevvaall iizz pprroommeettaa vv zzrraakk

Promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših vzrokov onesnaževal zraka v Sloveniji. 16

Cestni

promet je v letu 2014 prispeval kar 52 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. 21

Izpusti snovi iz

prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 46 %, izpusti

predhodnikov ozona pa za 63 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2014

zmanjšali za 18 %.23

Kljub precejšnjemu zmanjšanju izpustov iz prometa ostaja kakovost zraka

velik okoljski in zdravstveni problem, predvsem v mestih.24

Slaba kakovost zraka pomembno vpliva na naše zdravje, blaginjo in okolje. Onesnaženi zrak vpliva

na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi in velja za najpomembnejši vzrok

zdravstvenih težav, povezanih z onesnaževanjem okolja. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen

predvsem z delci PM10 in prizemnim ozonom. Prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10 v

Sloveniji je poleg okoljskega in zdravstvenega tudi izziv z vidika pravnih posledic zaradi

preseganja mejnih vrednosti delcev PM10 in kršitve Direktive EU o kakovosti zunanjega zraka. K

onesnaženju zraka s prizemnim ozonom največ prispeva promet, ki je največji vir predhodnikov

prizemnega ozona (predvsem dušikovih oksidov (NOX) in hlapnih ogljikovodikov (VOC) ter

ogljikovega monoksida (CO). 25


16

33..77..22 EEmmiissiijjee hhrruuppaa zzaarraaddii pprroommeettaa

Analiza izpostavljenosti hrupu ob pomembnih cestah v Sloveniji je pokazala, da je več kot 136.000

prebivalcev izpostavljenih hrupu, katerega ravni so višje od 55 dBA, od tega okoli 30.000

prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini cest, ravnem, višjim od 65 dBA, in 686 prebivalcev

ravnem, ki presegajo 75 dBA. Nočnemu hrupu nad 50 dBA je izpostavljenih skoraj 86.000

prebivalcev. Skupaj je bilo prekomernemu hrupu ob pomembnih cestah izpostavljenih 7 %, v

nočnem času pa 4 % vseh prebivalcev Slovenije.26

Na območjih naših dveh največjih mest – Ljubljane in Maribora se cestni promet uvršča med

najpomembnejše vire hrupa. Hrupu cestnega prometa so izpostavljeni skoraj vsi stalno prijavljeni

prebivalci na območju Mestne občine Ljubljana (tudi v nočnem času je kar 43 % celotnega

prebivalstva izpostavljenega hrupu). Hrupu nad 55 dBA pa sta izpostavljeni tudi dve tretjini vseh

prebivalcev Maribora (v nočnem času je ravnem hrupa višjim od 50 dBA izpostavljenih 54 %

prebivalcev).26

Ocenjeno je, da je v Sloveniji približno 20 % prebivalstva izpostavljena hrupu, za katerega

strokovna javnost meni, da je za zdravje nesprejemljiv. Hrup v naravnem in življenjskem okolju

namreč narašča, pri čemer hrup v urbanih okoljih v splošnem presega hrup v ruralnem okolju, saj

število prebivalstva v urbanem okolju narašča približno dvakrat hitreje. Med vsem hrupom, ki ga

povzroča promet (železniški, letalski in cestni), je najpomembnejši vir hrupa ravno cestni promet. V

zadnjih letih se je močno povečalo število registriranih motornih vozil, bistven povzročitelj hrupa v

mestih pa so zastarela vozila, tudi vozila mestnega potniškega prometa.26

Obstoječa problematika:

Vpliv onesnaženega zraka na zdravje človeka je zelo raznolik in pomembno vpliva na zdravje

ljudi. Težave se najpogosteje pojavijo v zgornjih dihalnih poteh (draženje sluznic, kašelj, plitkejše

dihanje), lahko pride tudi do draženja očesne veznice in občutka utrujenosti. Pri bolnikih z astmo ali

drugo kronično pljučno boleznijo se ob izpostavljenosti onesnaženemu zraku stanje pogosto

poslabša. 25

Delci PM10 in PM2,5 sprožijo v dihalih oksidativni stres (kemični stres zaradi nastanka prostih

radikalov) in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje ter povzročijo poslabšanje

obstoječih akutnih in kroničnih bolezni dihal, npr. kronično obstruktivno pljučno bolezen in astmo.

Delci, ki zaradi velikosti vstopijo v krvni obtok (delci manjši od 2,5 µm), vplivajo na večjo

viskoznost krvi, kar lahko povzroči nastanek krvnih strdkov, povečan krvni tlak, aterosklerozo in

posledično motnje srčnega ritma, srčni infarkt in možgansko kap. Toksikološke študije nanodelcev

so pokazale, da delci, ki povzročajo oksidativni stres in vnetja v različnih tkivih in organih, lahko

poškodujejo DNK in povzročajo nastanek tumorjev. V Sloveniji zaradi izpostavljenosti

onesnaženemu zraku z delci na leto predčasno umre približno 1700 oseb, večinoma zaradi obolenj

srca in obtočil 25

Kratkotrajna izpostavljenost NO2 je povezana z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečano

dovzetnostjo dihalnih poti in odzivnostjo na naravne alergene. Dolgotrajno izpostavljenost

povezujemo s povečano nevarnostjo za vnetje dihalnih poti, predvsem pri občutljivejših skupinah

kot so otrocih. Dušikovi oksidi so povzročitelj vrste perečih okoljskih problemov, kakršni so

zakisovanje in evtrofikacija, tvorba fotokemičnega smoga in troposferskega ozona (O3).24


17

Ozon najbolj prizadene dihala. Mehanizmi poškodbe dihal z ozonom so zapleteni, vendar je

osrednje dogajanje vnetje, ki je lahko akutno in prehodno, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa

lahko vnetje povzroči trajne strukturne patološke spremembe pljučnega tkiva oziroma dihal. Ozon

tudi povzroči poslabšanje astme ali nastanek astme na novo, zmanjša pljučno funkcijo, povzroča

motnje srčnega ritma in razvoj ateroskleroze. V Sloveniji so meritve pokazale, da sta z vidika

izpostavljenosti ljudi ozonu problematični predvsem merilni mesti v Novi Gorici in Kopru. 25

Hrup v okolju je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti,

vključno s hrupom, ki ga povzroča promet ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo. Hrup

lahko moti sposobnost koncentracije ali celo predstavlja nevarnost za zdravje, saj povzroča

psihološke strese in prispeva k psihičnim težavam. Posledice so motnje spanja in sluha, visok krvni

pritisk in v skrajnih primerih celo srčni infarkt.26


18

44.. IIZZHHOODDIIŠŠČČAA ZZAA PPRRIIPPRRAAVVOO

V prvi fazi se je izvedlo pregled relevantnih podatkov o stanju okolja (Poglavje 2). Na podlagi

podatkov o stanju okolja in analize Strategije za alternativna goriva se je določilo tiste okoljske

teme, na katere bi Strategija za alternativna goriva lahko pomembno vplivala - vsebinjenje. Zaradi

strateške narave presojanega dokumenta so okoljske teme izbrane široko in zajemajo večji obseg

okoljskih podatkov.

Na podlagi vsebinjenja je bilo preverjeno, če in v kolikšni meri Strategija vključuje in podpira cilje

drugih strateških in programskih dokumentov, politik ter planov. Obenem so bili na podlagi ciljev

strateških dokumentov RS in prevzetih obveznostih, določenih v ratificiranih pogodbah ali

predpisih EU izpeljani Okoljski cilji.

44..11 VVsseebbiinnjjeennjjee -- oopprreeddeelliitteevv ddoo ppoommeemmbbnniihh vvpplliivvoovv ppllaannaa

V nadaljevanju je prikazana opredelitev do Strategije za alternativna goriva in njenih predlaganih

ukrepov z vidika pomembnosti vplivov na posamezne okoljske teme.

Tabela 3: Opredelitev do pomembnih vplivov Strategije za alternativna goriva OKOLJSKA

TEMA OPREDELITEV VPLIVA Z OBRAZLOŽITVIJO

NADALJNA

PRESOJA

NARAVNI VIRI

(tla, kmetijke

površine, gozd,

mineralne

surovine, ravnanje

z odpadki)

Ključni vpliv z vidika prometa na tla je vpliv emisij, ki jih povzroča promet. Tla so

izredno pomemben del ekosistema, ki nudi številne ekosistemske storitve. Celoten

namen Strategije za alternativna goriva je v zmanjšanju emisij na račun prometa

preko uporabe alternativnih virov energije. Na tla v okolici številnih prometnic v

Sloveniji bo to imelo pozitiven vpliv. Vpliv Strategije za alternativna goriva bo,

preko spodbujanja rabe alternativnih goriv, tudi na vrsto uporabljenih cestnih vozil

(z povečanje števila električnih vozil se bo večala uporaba baterij). S tem se bo

spremenilo recikliranje izrabljenih vozil. Pričakovani vplivi so:

• Trajen pozitiven vpliv na tla zaradi zmanjšanja emisij onesnaževal iz

prometa ter s tem manjša obremenjenost okolja in manjša možnost

onesnaženja tal

• Neposredni, trajni, negativni vpliv zaradi spremenjene rabe kmetijskih in

gozdnih zemljišč zaradi gradnje polnilne infrastrukture

• Posredni vpliv na kmetijska zemljišča in gozd preko spodbujanja uporabe

alternativnih goriv

• Posredni vpliv na ravnanje z odpadki zaradi spremenjene strukture in

količine odpadkov

DA

VODE Večina predlaganih ukrepov ne bo vplivala na površinske in podzemne vode.

Izvajanje nekaterih ukrepov lahko vpliva na vode preko umeščanja infrastrukture v

prostor – vsako umeščanje v prostor lahko spremeni vodni režim in s tem

hidromorfološke elemente kakovosti. Na splošno bo imelo izvajanje strategije za

alternativna goriva na površinske in posledično podzemne vode pozitiven vpliv (v

deležu kjer obstoječe emisije iz prometa slabšajo kakovost površinskih voda), saj

vodi v čistejše okolje. Pričakovani vplivi so:

• Trajen, posreden pozitiven vpliv na površinske vode zaradi zmanjšanja

emisij onesnaževal prometa

• Neposreden, začasni negativni vpliv na vode v primeru izrednih dogodkov,

kar pa ne sodi med vplive strateških dokumentov

• Neposreden negativni vpliv na vode zaradi neustreznega umeščanja in

gradnje polnilne infrastrukture

DA

ZRAK Ukrepi strategije za alternativna goriva bodo imeli na zunanji zrak pozitiven vpliv.

Pričakovani vplivi so: DA


19

OKOLJSKA

TEMA OPREDELITEV VPLIVA Z OBRAZLOŽITVIJO

NADALJNA

PRESOJA

• Trajen pozitiven vpliv na zrak zaradi zmanjšanja emisij toplogrednih

plinov in onesnaževal

NARAVA

Večina ukrepov na naravo ne bo imela neposrednega vpliva. Vpliv gre pričakovati

pri ukrepih, ki kot posledico nosijo umeščanje infrastrukture v prostor. Večina

infrastrukture za alternativna goriva bo umeščene v urbana naselja in ob

prometnice, kljub temu bi neustrezno načrtovanje in umeščanje infrastrukture v

prostor lahko negativno vplivalo na naravo. Pričakovani vpliv so:

• Neposredni, trajni, negativni vpliv na naravo zaradi izgradnje polnilne

infrastrukture

• Posredni, trajni, pozitivni vpliv na naravo zaradi zmanjšanja onesnaževal iz

konvencionalnega prometa

DA

KULTURNA

DEDIŠČINA

Vpliv na kulturno dediščino bo večinoma pozitiven, saj se bodo emisije zaradi

prometa zmanjšale. Negativen vpliv na kulturno dediščino bi lahko pomenilo

neustrezno umeščanje infrastrukture za alternativna goriva v bližino enot kulturno

dediščine ali na arheološka najdišča. Pričakovani vplivi so:

• Neposredni, trajni, negativni vpliv na kulturno dediščino zaradi izgradnje

polnilne infrastrukture

• Posredni, trajni, pozitivni vpliv na kulturno dediščino zaradi zmanjšanja

onesnaževal iz konvencionalnega prometa

DA

PODNEBNE

SPREMEMBE

Strategija za alternativna goriva prispeva k blaženju učinkov podnebnih sprememb,

medtem ko neposrednega prispevka k prilagajanju na podnebne spremembe

strategija za alternativna goriva ne prinaša. Pričakovani vplivi so:

• Trajni pozitivni vpliv na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz

prometnega sektorja ter s tem blaženje podnebnih sprememb

DA

PREBIVALSTVO

IN ZDRAVJE

LJUDI

ZRAK

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo imeli na kakovost zraka predvsem

pozitiven vpliv. Pričakovani vplivi so:

• Trajni pozitivni vpliv zaradi zmanjšanja onesnaževal v zraku na račun

prometa

DA

HRUP

Vpliv na izpostavljenost prekomernemu hrupu bo predvsem pozitiven, saj so

električna vozila pri nizkih hitrostih zelo tiha. Pričakovani vplivi so:

• Trajni pozitivni vpliv zaradi zmanjšanja izpostavljenosti hrupu na račun

prometa

DA

PITNA VODA

V fazi celovite presoje Strategije za alternativna goriva ocena vpliva na pitno vodo

ni možna. Vpliv na pitno vodo se lahko ocenjuje v projektni fazi za posamezne

projekte izgradnje polnilne infrastrukture.

NE

ELEKTROMAGNETNO SEVANJE

S Strategijo za alternativna goriva se ne umešča virov elektromagnetnega sevanja,

zato je to poglavje izključeno iz nadaljnje presoje.

NE

SVETLOBNO ONESNAŽENJE

Izvedba ukrepov Strategije za alternativna goriva ne bo povečala svetlobnega

onesnaženja zato je to poglavje izločeno iz nadaljnje presoje.

NE

44..22 PPrreegglleedd rreelleevvaannttnniihh ppllaannoovv,, ppoolliittiikk iinn pprrooggrraammoovv

V nadaljevanju je pripravljen pregled nacionalnih strateških dokumentov s področja okolja, ki so

bili podlaga za določitev okoljskih ciljev in indikatorjev. Ključni so tisti dokumenti, ki se nanašajo

na: prostorsko planiranje, obnovljive vire energije, transport, podnebne spremembe, kvaliteto zraka,

varstvo narave, kvaliteto vode in varstvo kulturne dediščine.


20

Prostorsko planiranje

Strategija za alternativna goriva se s svojimi cilji dotika Strategije prostorskega razvoja Slovenije

(Ur. l. RS, št. 76/2004).27

Strategija za alternativna goriva podpira cilje Strategije prostorskega

razvoja, kot je: spodbuja se gospodarsko, socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in

učinkovite oblike in poteke prometa. Trenutno je v pripravi prenova Strategije prostorskega razvoja.

Nova strategija bo morala upoštevati cilje in namene Strategije za alternativna goriva (zagotovljena

usklajenost dokumentov).

Obnovljivi viri energije

Na podlagi direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta je morala Slovenija pripraviti

Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN-OVE) za obdobje 2010 do 202028

. V

teh načrtih je potrebno določiti letne nacionalne cilje držav članic za deleže energije iz obnovljivih

virov (OVE), porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje v letu 2020 in

predvidene ukrepe s katerimi bodo države članice dosegle predpisan cilj v letu 2020.

Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči najmanj 25 % delež OVE v končni bruto rabi

energije. Dodatno pa Direktiva 2009/28/ES določa, da se najmanj 10-odstotni cilj za OVE v

prometu določi na enaki ravni za vsako državo članico29

.

Cilji slovenske energetske politike za obnovljive vire energije so:

• zagotoviti 25 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije in 10 % obnovljivih

virov energije v prometu do leta 2020,

• ustaviti rast porabe končne energije,

• uveljaviti učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije kot prioritete gospodarskega

razvoja,

• dolgoročno povečevati delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2030

in nadalje.

Sektorski cilji AN-OVE za leto 2020 so doseganje naslednjih ciljnih deležev OVE v bruto končni

rabi energije:

• OVE - Ogrevanje in hlajenje.......30,8 %

• OVE - Električna energija...........39,3 %

• OVE - Promet.............................10,5 %28

Trenutno poteka prenova AN-OVE 2010-2020, katerega javna predstavitev se je odvila 12.7.2017.

Potreba po prenovi AN-OVE izhaja iz dejstva, da dosedanja praksa na bo zadoščala za dosego

ciljev za leto 2020. Delež OVE se je od leta 2010 do 2015 povečala za 1,5 %. Do leta 2020 pa je

potrebno povečanja še za 3,0 %. Eden od izostankov se kaže tudi v deležu biogoriv v prometu.

Strategija za alternativna goriva podpira cilje AN-OVE.

Trenutno je v sprejemu t.i. zimski podnebno-zakonodajni sveženj, ki ga bo potrebno do leta 2020

upoštevati v nacionalnih aktih. Predlog Direktive evropskega parlamenta in sveta o

spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenova) v 3. členu črta cilj 10 % energije iz

obnovljivih virov v prometnem sektorju po letu 2020. Prehod na napredna pogonska biogoriva pa se

spodbuja s posebno določbo, ki njihov prispevek vsako leto poveča, tako da do leta 2030 doseže

najmanj 3,6 % in ne 10 %.3


21

Transport

V Sloveniji je sprejeta Strategija razvoja prometa v RS (sklep št.: 37000-3/2015/8), v kateri je

obravnavana tudi infrastruktura za uporabo alternativnih goriv30

. Za Strategijo razvoja prometa je

bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Strategija za alternativna goriva podpira cilje Strategije razvoja prometa v RS, kot tudi Bele knjige

prometne politike31

, ki jo je sprejela Evropska unija.

Podnebne spremembe

Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov s katerimi se sooča današnje

človeštvo. Uspešnost spopadanja z njimi, bo odvisna predvsem od učinkovitosti izvajanja ukrepov

blaženja (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov) in prilagajanja (zmanjševanje in/ali izkoriščanje

posledic) nanje.

V okviru podnebno-energetskega zakonodajnega paketa, ki je bil sprejet konec leta 2008, je

Slovenija prevzela pravno obvezujoče cilje za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta

2020. Odločba št. 406/2009/ES v prilogi določa letne cilje zmanjševanja (omejevanja rasti) emisij

toplogrednih plinov do leta 2020 glede na leto 2005 za vsako državo članico. V Sloveniji leta 2020

emisije TGP ne smejo biti za več kakor 4 % višje kot leta 200532

. Za izpolnjevanje obveznosti v

skladu z Odločbo 406/2009/ES je Vlada RS na svoji seji dne 17. 12. 2014 sprejela Operativni

program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020)33

. Prvo

letno poročilo o izvajanju OP TGP 2020 skupaj s prilogami (Strokovne podlage IJS-CEU, priloga

poročilu v kmetijstvu) je Vlada sprejela na seji 28. 1. 2016. Poročilo podaja oceno doseganja ciljev

in pregled izvajanja ukrepov. Ocena doseganja ciljev podaja zelo pozitivno sliko gibanja emisij - v

Sloveniji se v zadnjih letih emisije TGP zmanjšujejo, Slovenija izpolnjuje svoje obveznost in

zastavljene letne cilje v skladu z Odločbo 406/2009/ES znatno presega. Pregled izvajanja pa kaže

na določen napredek pri izvajanju ukrepov ter v priporočilih izpostavlja tista področja, kjer je

ukrepanje potrebno okrepiti. Največje zaostanke pri izvajanju politik in ukrepov kažejo kazalci v

sektorju prometa.34

V Sloveniji je na področju podnebnih sprememb v veljavi Strateški okvir prilagajanja

podnebnim spremembam35

(december 2016) in Operativni program ukrepov zmanjšanja

emisij toplogrednih plinov do leta 202033

, veljavna pa sta tudi Strategija Evropske unije za

prilagajanje podnebnim spremembam (COM 2016)36

in Pariški sporazum37

(2.12.2016),

katerih cilje podpira tudi Strategija za alternativna goriva.

Kvaliteta zraka

Komisija je decembra 2013 objavila program Čisti zrak za Evropo, s katerim so bili posodobljeni

cilji politike kakovosti zraka za leti 2020 in 203038

. Program je vključeval predlog Direktive o

srednje velikih kurilnih napravah (Direktiva 2015/2193), predlog nove direktive o nacionalnih

zgornjih mejah emisij in predlog za ratifikacijo nedavno spremenjenega Göteborškega

protokola39

. Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij določa zgornje meje emisij na letni

ravni za vsako državo članico, in sicer za pet glavnih onesnaževal: drobne delce (delci PM 2,5),

žveplov dioksid, dušikove okside, nemetanske hlapne organske spojine in amoniak40

.

Obveznosti glede zmanjšanja emisij za leto 2020 so enake tistim, ki so jih države članice že potrdile

na mednarodni ravni leta 2012 z revizijo Göteborškega protokola. Obveznosti za leto 2030


22

zahtevajo bistveno večja zmanjšanja. To bo prispevalo k zmanjšanju čezmejnega onesnaževanja in

koncentracije ozadja po vsej Evropi.

Tako sektorji kot tudi nekatere snovi, relevantne za politiko na področju zraka, so pomembni tudi za

podnebno in energetsko politiko. Storjeno je bilo vse za zagotovitev tesnega usklajevanja med

predlogi o kakovosti zraka ter predlogi za izvajanje ciljev Unije na področju toplogrednih plinov

(TGP) in energije.

Z Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 ‐ 2012, sprejeto v letu

2005, so bila za področje varstva zraka določena poleg okoljskih ciljev za obdobje 2005 – 2012 tudi

izhodišča za izdelavo operativnih programov varstva okolja na tem področju41

. Tako je bil leta 2009

sprejet Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10.42

Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 določa nosilce in daje

izhodišča za pripravo, sprejem in izvedbo podrobnejših načrtov ukrepov z namenom, da se zagotovi

varstvo zdravja ljudi na območjih, kjer so mejne vrednosti koncentracij PM10 presežene.

Podrobnejši načrti ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva škodljivim vplivom delcev v

zunanjem zraku je Vlada RS sprejela v obliki Odlokov o načrtu za kakovost zraka za Mestne

Občine Kranj43

, Celje44

, Novo Mesto45

, Maribor46

, Murska Sobota47

in Ljubljana48

ter za območje

Zasavja.

Strategija za alternativna goriva podpira cilje politike na področju kvalitete zraka. Prav tako podpira

enega od ciljev nacionalnega programa varstva okolja41

(v nadaljevanju NPVO): poraba obnovljivih

in neobnovljivih naravnih virov, ki omogočajo trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, pripomorejo k

zmanjševanju onesnaženja okolja in porabe energije tako, da ne preseže nosilne zmogljivosti

okolja.

Varstvo narave

Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija o biotski raznovrstnosti49

. Slovenija jo je

ratificirala leta 1996. V letu 2001 je Vlada RS sprejela Strategijo ohranjanja biotske

raznovrstnosti v Sloveniji50

, ki se je iztekla z letom 2011. V letu 2012 je bila opravljena obsežna

analiza doseganja ciljev strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Analiza je

pokazala, da so se v desetih letih veljave strategije sicer izvajali mnogi ukrepi ohranjanja biotske

raznovrstnosti, po drugi strani pa so se pritiski zaradi človekove dejavnosti tako povečali, da

upadanja biotske raznovrstnosti nismo uspeli ustaviti51

. Poleg omenjene velja tudi Evropska

strategija za biotsko raznovrstnost do 202052

, ki je bila sprejeta leta 2011. Krovni cilj evropske

Strategije je: Zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev v EU do

leta 2020 in jih, kolikor je mogoče, obnoviti ter obenem povečati prispevek EU k preprečevanju

svetovne izgube biotske raznovrstnosti.

Na področju varstva narave veljajo tudi Bernska konvencija53

(Bern, 1979), Ramsarska

konvencija54

(Ramsar, 1971) ter Direktiva Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prostoživečih ptic55

in Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in

rastlinskih vrst56

. Poleg omenjenih konvencij in strategij imamo v Sloveniji sprejet Program

upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014 do 202057

.

Poleg navedenih programov in politik v Sloveniji velja tudi Resolucija o nacionalnem programu

varstva okolja za obdobje 2005 ‐ 201241

, kater cilji se dotikajo tudi varstva narave.


23

Strategija za alternativna goriva z večino ukrepov nima neposrednega in dokazljivega učinka na

cilje navedenih politik in programov. Dva od ukrepov, ki jih predvideva Strategija za alternativna

goriva pa bi lahko, ob neustreznem umeščanju ali izvedbi povzročilo potencialen konflikt z cilji

programov in politik s področja varovanja narave.

Kvaliteta vode

Na področju zagotavljanja kakovosti vode so med veljavnimi programi in politikami, z vidika

korelacije s Strategijo za alternativna goriva, pomembni predvsem: Direktiva 2000/60/ES o

določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Okvirna direktiva o

vodah)58

, Načrt upravljanja z vodami za vodni območje Donave in Jadranskega morja za

obdobje 2015-2021 – NUV II59

ter Načrt upravljanja z morskim okoljem 2016 - 202160

.

Ohranjanja kakovosti voda se dotika tudi Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za

obdobje 2005 ‐ 201241

.

Ukrepi, ki jih predvideva Strategija za alternativna goriva zaradi svoje narave nimajo neposrednega

vpliva na cilje navedenih programov in politik. Potencialno bi lahko le en od predvidenih ukrepov

ob neustreznem načrtovanju povzročil konflikt z cilji nevednih direktiv in načrtov.

Varstvo kulturne dediščine

Na področju varstva kulturne dediščine trenutno v Sloveniji veljajo: Resolucija o nacionalnem

programu za kulturi (ReNPK 14-17)61

, Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine –

Malteška konvencija (MEKVAD)62

in Evropska konvencija o krajini63

(Zakon o ratifikaciji

evropske konvencije o krajini. MEKK. Ur. l. RS, št. 74/03).

Tako kot v primeru varstva narave in voda tudi v primeru varstva kulturne dediščine direktnega

vpliva na kulturno dediščino preko večine ukrepov Strategije za alternativna goriva ni pričakovati.

Dva od ukrepov predvidenih z Strategijo za alternativna goriva pa bi lahko ob neustreznem

umeščanju v prostor potencialno povzročila konflikt z cilji navedenih programov in politik s

področja varovanja kulturne dediščine.


24

44..33 OOkkoolljjsskkii cciilljjii

V spodnji tabeli so predlagani okoljski cilji in na podlagi katerih nacionalnih, strateških dokumentov s področja okolja so bili izbrani.

Podana je tudi ocena relacije ciljev Strategije za alternativna goriva in izbranih okoljskih ciljev. In sicer:

Barva Razlaga

Cilja sta zelo skladna in se med seboj podpirata

Cilja sta skladna

Cilj Strategija za alternativna goriva delno podpira okoljski cilje, vendar bi lahko ob detajlnem načrtovanju in umeščanju prišlo do

konflikta z okoljskim ciljem

Cilja sta neskladna

Med ciljema ni povezave

Tabela 4: Okoljski cilji in indikatorji Okoljska

tema

Relevantni nacionalnih strateški

dokumenti s področja okolja

Izbrani okoljski cilji Relacija

Strategije za

alternativna

goriva z

izbranimi OC

Indikatorji

Naravni viri

(tla, kmetijke

površine,

gozd,

mineralne

surovine,

ravnanje z

odpadki)

- Tematska strategija za varstvo tal –

COM(2006)231

- Program ravnanja z odpadki in

program preprečevanja odpadkov

(sprejet na 94. redni seji vlade RS z

dne 30. 6. 2016)

- Resolucija o strateških usmeritvah

razvoja slovenskega kmetijstva in

živilstva do leta 2020 -»Zagotovimo

Trajnostna raba naravnih virov Spremembe v površini

gozda.

Površine kmetijskih

zemljišč.


25

Okoljska

tema




Strategije za

alternativna

goriva z

izbranimi OC

Indikatorji

si hrano za jutri« (ReSURSKŽ)

(Uradni list RS, št. 25/11)

- Resolucija o nacionalnem gozdnem

programu

Količine odpadkov

povezanih z rabo

alternativnih goriv v

prometu – izrabljena

vozila, baterije ipd.

Vode - Direktiva 2000/60/ES o določitvi

okvira za ukrepe Skupnosti na

področju vodne politike (Vodna

direktiva)

- Načrt upravljanja z vodami za

vodni območje Donave in

Jadranskega morja za obdobje 2015-

2021 – NUV II

- Načrt upravljanja z morskim

okoljem 2016 - 2021

Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja

vodnih teles površinskih vod (izhaja iz NUV II)

Kemijsko in ekološko

stanje vodnih teles

površinskih voda v bližini

prometne infrastrukture

Preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v

podzemno vodo in preprečevanje poslabšanja stanja vseh

teles podzemne vode (izhaja iz Vodne direktive)

Stanje podzemnih voda na

območjih prometne

infrastrukture.

Zrak - Resolucija o nacionalnem programu

varstva okolja 2005-2012

- Direktiva o zmanjšanju nacionalnih

emisij za nekatera onesnaževala zraka

2016/2284/EU

- Göteborški protokol

- Čisti zrak za Evropo

- Operativni program varstva

zunanjega zraka pred

onesnaževanjem s PM10

Zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak (izhaja iz Direktive

o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala

zraka)

Izpusti žveplovega

dioksida, dušikovih

oksidov, nemetanskih

hlapnih organskih spojin,

amoniaka in drobnih

delcev (PM2,5) po

podatkih, ki jih zbira in

objavlja ARSO.

Narava - Strategija ohranjanja biotske

raznovrstnosti v Sloveniji

- Evropska strategija za biotsko

raznovrstnost do 2020

- Resolucija o nacionalnem programu

varstva okolja za obdobje 2005 ‐ 2012

Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja

habitatnih tipov (izhaja iz Strategije ohranjanja biotske

raznovrstnosti v Sloveniji)

Status habitatnih tipov

glede na poročanje EU

(vsakih šest let)

Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in

rastlinskih vrst (izhaja iz Strategije ohranjanja biotske

raznovrstnosti v Sloveniji)

Status Natura 2000 vrst

glede na poročanje EU

(vsakih šest let)


26

Okoljska

tema




Strategije za

alternativna

goriva z

izbranimi OC

Indikatorji

Ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in

zavarovanih območij narave (izhaja iz Evropske strategije

za biotsko raznovrstnost do 2020 in Resolucije o nacionalnem

programu varstva okolja za obdobje 2005 - 2012)

Statusi in stanje varovanih

in zavarovanih območij

narave

Kulturna

dediščina


za kulturo

- konvencija o varstvu arheološke

dediščine – Malteška konvencija

- Evropska konvencija o krajini

Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij

kulturne dediščine (izhaja iz Resolucije o nacionalnem

programu za kulturo)

Ocena ogroženosti enot

kulturne dediščine

Podnebne

spremembe

- Operativni program ukrepov

zmanjšanja emisij toplogrednih

plinov do leta 2020

- Strateški okvir prilagajanja

podnebnim spremembam

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Procentualno znižanje

emisij CO2, glede na

podatke, ki jih zbira in

objavlja ARSO

Prebivalstvo

in zdravje

ljudi

- Čisti zrak za Evropo

- Operativni program varstva

zunanjega zraka pred

onesnaževanjem s PM10.


varstva okolja 2005-2012

- Uredba o kakovosti zunanjega zraka

(Ur. l. RS 9/11, 8/15)

Zmanjšanje zdravju škodljivih emisij v zrak zaradi

prometa

Število dni z preseženo

mejno vrednostjo delcev

PM10 v zraku,

onesnaženost z ozonom,

preseganje mejnih

vrednosti žveplovega

dioksida (SO2), ozona (O3)

in dušikovega dioksida

(NO2)

Znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma

preprečevanje pojavljanja novih virov hrupa (izhaja iz

Resolucije o nacionalnem programu

varstva okolja 2005-2012) .

Delež prebivalcev

izpostavljenih preseženim

vrednostim hrupa v okolju


27

44..44 MMeettooddoollooggiijjaa iinn mmeerriillaa vvrreeddnnootteennjjaa

Presoja je izvedena v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite

presoje vplivov izvedbe planov na okolje (UR. l. RS, št. 73/05). Pri izbiri metodologije so bili

pregledani tuji in slovenski dokumenti – okoljska poročila, ki so obravnavala podobne dokumente

kot je Strategija za alternativna goriva. To so: Okoljsko poročilo za Energetski koncept Slovenije

(Aquarius d.o.o., 2018), Okoljsko poročilo za Strategijo razvoja prometa v Sloveniji (Aquarius

d.o.o., 2015), Okoljsko poročilo za Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti (Ipsum d.o.o., 2017)

ter Irski SEA Environmental Report za Draft National Policy Framework on Alternative Fuels

Infrastructure for Transport. V spodnji tabeli je podana metodologija in merila vrednotenja vplivov

Strategije za alternativna goriva na posamezne okolja, za katere je bilo prepoznano, da bi Strategija

za alternativna goriva potencialno lahko imel vpliv. Podani posamezni kazalniki, ki so bili izbrani

na podlagi indikatorjev iz Tabele 4. Izbrani so tisti kazalniki, za katere obstaja nacionalna mreža

zbiranja podatkov. Metodologija vrednotenja je podana za izbrane okoljske cilje, ki so podrobneje

obrazloženi v zgornji tabeli.

Tabela 5: Metodologija vrednotenja Okoljski cilj Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih vod

Indikator Kemijsko in ekološko stanje vodnih teles površinskih voda v bližini prometne infrastrukture

Kazalec [VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda

Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne smejo poslabšati kemijskega in ekološkega stanje

voda. Umestitve polnilne infrastrukture ne smejo spremeniti vodnega režima in poslabšati

hidromorfoloških značilnosti. Kemijsko in ekološko stanje voda v bližini prometne

infrastrukture se lahko z izvedbo ukrepov Strategije za alternativna goriva na daljši rok

kvečjemu izboljša.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo povečali pritisk na

površinske vode oz. bo vpliv izvedbe strategije pozitiven.

B vpliv je

nebistven

Z izvedbo Strategije za alternativna goriva stanje površinskih voda ne bo

bistveno spremenilo. Ob upoštevanju zakonskih predpisov bo vpliv na

površinsko vodo nebistven.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Kljub upoštevanju zakonskih predpisov je možen bistven vpliv na kemijsko

in ekološko stanje površinskih voda, zato bo potrebno upoštevanje

ustreznih omilitvenih ukrepov.

D vpliv je

bistven

Z izvedbo Strategije za alternativna goriva bo prišlo do bistvenega

poslabšanja stanja površinskih voda, kljub upoštevanju zakonskih določil.

Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso

izvedljivi.

E uničujoč vpliv Izvedba Strategije za alternativna goriva bo imela na stanje površinskih

uničujoč vpliv. Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo načrtovani na

najranljivejših območjih površinskih voda. Omilitveni ukrepi niso

izvedljivi.

Okoljski cilj Trajnostna raba naravnih virov

Indikator Spremembe v površini gozda.

Površine kmetijskih zemljišč.

Količine odpadkov povezanih z rabo alternativnih goriv v prometu – izrabljena vozila, baterije

ipd.

Kazalec [GZ04] Površina gozda

Površine gozda se na račun izvajanja ukrepov Strategije za alternativna goriva ne smejo

zmanjšati. Z ohranjanjem gozdnih površin se zagotavlja racionalna raba gozda kot naravnega

vira.

[KM10] Sprememba rabe zemljišč in kmetijstvo


28

Z izvajanjem ukrepov Strategije za alternativna goriva se ne sme bistveno posegati na

najboljša kmetijska zemljišča.

[OD07] Ravnanje z odpadki

Izvajanje Strategije za alternativna goriva ne sme voditi v bistveno povečanje količin

odpadkov v obliki izrabljenih avtomobilov in baterij.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Z izvedbo Strategije za alternativna goriva bo omogočena trajnostna raba

naravnih virov.

B vpliv je

nebistven

Z izvajanjem ukrepov Strategije za alternativna goriva bo potreba po

naravnih virih povečana, vendar ta vpliv ne bo bistven.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Z izvajanjem ukrepov Strategije za alternativna goriva bo potreba po

naravnih virih povečana, trajnostna raba naravnih virov ne bo mogoča.

Zmanjšale se bodo površine gozdov in površine kmetijskih zemljišč,

bistveno se bodo povečale količine odpadkov. Upoštevati bo potrebno

ustrezne omilitvene ukrepe.

D vpliv je

bistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo bistveno povečali pritiska na

naravne vire, trajnostna raba naravnih virov ne bo mogoča. Omilitveni

ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso izvedljivi.

E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo imeli na naravne vire uničujoč

vpliv. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.

Okoljski cilj Preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v podzemno vodo in preprečevanje

poslabšanja stanja vseh teles podzemne vode

Indikator Stanje podzemnih voda na območjih prometne infrastrukture.

Kazalec [VD11] Kakovost podzemne vode

Kakovost podzemne vode se zaradi izvajanja ukrepov Strategije za alternativna goriva se ne

sme poslabšati.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo povečali emisije

onesnaževal v podzemne vode oz. bo vpliv izvedbe strategije pozitiven in

se bodo z izvedbo strategije emisije v podzemno vodo zmanjšale.

B vpliv je

nebistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva ob upoštevanju zakonskih določil

ne bodo povečali emisije onesnaževal v podzemne vode. Ukrepi bodo

izvedeni izven vodovarstvenih območij ali visoko ranljivih vodonosnikov.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo izvedeni na vodovarstvenih

območij ali visoko ranljivih vodonosnikih. Kljub upoštevanju zakonskih

predpisov je možno povečanje emisij v onesnaževal v podzemno vodo, zato

bo potrebno upoštevanje predpisanih omilitvenih ukrepov.

D vpliv je

bistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegali predvsem na

vodovarstvena območja in visoko ranljive vodonosnike, njihova izvedba pa

bo povzročila emisije onesnaževal v podzemno vodo, kljub upoštevanju

zakonskih predpisov. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na

sprejemljivo raven niso izvedljivi.

E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegali na le vodovarstvena

območja in visoko ranljive vodonosnike, njihova izvedba pa bo povzročila

obsežne emisije onesnaževal v podzemno vodo, kljub upoštevanju

zakonskih predpisov. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na


Okoljski cilj Zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak

Indikator Izpusti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin,

amoniaka in drobnih delcev (PM2,5) po podatkih, ki jih zbira in objavlja ARSO

Kazalec [ZR09] Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, [ZR10] Izpusti

predhodnikov ozona, [ZR15] Izpusti delcev v zrak

Posledica izvajanja Strategije za alternativna goriva mora biti zmanjšanje emisij onesnaževal v

zrak.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo zmanjšale emisije

onesnaževal v zrak. Emisija onesnaževal v zrak se bo zmanjšala pod

nacionalno zgornjo mejo.


29

B vpliv je

nebistven

Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se emisije onesnaževal ne

bodo bistveno zmanjšale oz. bodo ostale enake.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo emisije onesnaževal

zvišale. Potrebna bo izvedba ustreznih omilitvenih ukrepov.

D vpliv je

bistven

Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo emisije onesnaževal

zvišale. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.

E uničujoč vpliv Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo emisije onesnaževal

bistveno zvišale. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.

Okoljski cilj Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov

Indikator Status habitatnih tipov glede na poročanje EU (vsakih šest let)

Kazalec [NB12] Evropsko pomembni habitatni tipi

Na račun izvajanja ukrepov Strategije za alternativna goriva se ne sme poslabšati stanje

evropsko pomembnih habitatov, niti ne sme priti do zmanjšanja njihovih površin.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo imeli vpliva na habitate ter

s tem ekosisteme. Ukrepi se ne bodo izvajali na ranljivih ali varovanih

habitatih ali pa bo vpliv Strategije za alternativna goriva na ekosisteme in

habitate pozitiven.

B vpliv je

nebistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva se bodo sicer izvajali na varovanih

in ranljivih habitatih vendar bo ta vpliv začasen ali pa bo šlo za manjše

površine omenjenih habitatov. Z upoštevanjem zakonskih določil izvedba

Strategije za alternativa goriva ne bo bistveno vplivala na habitate in

ekosisteme.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegali na varovane ali

ranljive habitate. Kljub upoštevanju zakonskih določil je možen, zaradi

izvedbe ukrepov, bistven vpliv na okoliške habitate in ekosisteme. Potrebno

bo upoštevati omilitvene ukrepe.

D vpliv je

bistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegal predvsem na

varovane ali ranljive habitate in povzročili negativne vplive na širšem

območju. Kljub upoštevanju zakonskih določil je vpliv na habitate in

posledično ekosisteme bistven. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na


E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegal le na varovane ali

ranljive habitate in povzročili negativne vplive na širšem območju. Kljub

upoštevanju zakonskih določil je vpliv na habitate in posledično ekosisteme

uničujoč. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven

niso izvedljivi.

Okoljski cilj Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst

Indikator Status Natura 2000 vrst glede na poročanje EU (vsakih šest let)

Kazalec [NB11] Evropsko pomembne vrste

Na račun izvajanja Strategije za alternativna goriva ne sme priti do poslabšanja statusa Natura

2000 vrst.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Z ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bo prišlo do sprememb v stanju

domorodnih živalskih in rastlinskih vrst ali pa bodo ukrepi Strategije za

alternativna goriva izboljšali stanja vseh domorodnih živalskih in

rastlinskih vrst.

B vpliv je

nebistven

Ukrepi strategije za alternativna goriva ob upoštevanju veljavne zakonodaje

ne bodo negativno vplivali na stanje domorodnih živalskih in rastlinskih

vrst.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povzročili poslabšanje stanja

rastlinskih in živalskih vrst kljub upoštevanju veljavne zakonodaje, zato bo

potrebno upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.


30

D vpliv je

bistven

Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo kljub upoštevanju veljavne

zakonodaje povzročili poslabšanje stanja živalskih in rastlinskih vrst in

povzročili lokalna izumrtja. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na


E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo kljub upoštevanju veljavne

zakonodaje povzročili bistveno poslabšanje stanja živalskih in rastlinskih

vrst in povzročili izumrtja nekaterih domorodnih živalskih in rastlinskih

vrst. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso

izvedljivi.

Okoljski cilj Ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave

Indikator Statusi in stanje varovanih in zavarovanih območij narave

Kazalec [NV01] Varovana območja narave, [NV02] Zavarovana območja, [NV04] Naravne vrednote

Izvajanje ukrepov Strategije za alternativna goriva ne smejo poslabšati stanja varovanih in

zavarovanih območij narave niti ne smejo vplivati na njihovo celovitost (fragmentacija). Na

račun izvajanja Strategije za alternativna goriva ne sme priti do zmanjšanja površin varovanih

in zavarovanih območij narave.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Z ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bo prišlo do sprememb v

celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave saj se ukrepi na teh

območjih ne bodo izvajali. Lastnosti teh območij bodo ohranjene ali

izboljšane.

B vpliv je

nebistven

Ukrepi strategije za alternativna goriva se bodo sicer izvajali na varovanih

in/ali zavarovanih območjih narave, vendar bo, ob upoštevanju veljavne

zakonodaje, njihov vpliv na lastnosti in celovitost teh območij nebistven.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Ukrepi Strategije za alternativna goriva se bodo izvajali na varovanih in/ali

zavarovanih območjih narave in bodo kljub upoštevanju veljavne

zakonodaje povzročili bistveno poslabšanje lastnosti in celovitosti teh

območjih. Potrebno bo upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.

D vpliv je

bistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva se bodo predvsem izvajali na

varovanih in/ali zavarovanih območjih narave in bodo kljub upoštevanju

veljavne zakonodaje povzročili bistveno poslabšanje lastnosti in celovitosti

teh območjih. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo

raven niso izvedljivi.

E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva se bodo predvsem izvajali na

varovanih in/ali zavarovanih območjih narave in bodo kljub upoštevanju

veljavne zakonodaje povzročili bistveno poslabšanje lastnosti in celovitosti

teh območjih ter povzročili uničenje nekaterih varovanih ali zavarovanih

območij. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso

izvedljivi.

Okoljski cilj Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij kulturne dediščine

Indikator Ocena ogroženosti enot kulturne dediščine

Kazalec Ocena ogroženosti enot kulturne dediščine

ZVKD spremlja stanje enot kulturne dediščine, vključno z oceno ogroženosti. Ukrepi

Strategije za alternativna goriva ne smejo povečati ogroženosti enot kulturne dediščine.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Ukrepi Strategije za alternativa goriva ne bodo posegali na objekte ali

območja kulturne dediščine in ne bo prišlo do sprememb v njihovem

obsegu ali značilnostih.

B vpliv je

nebistven

Ukrepi Strategije za alternativa goriva sicer bodo posegali na objekte ali

območja kulturne dediščine, vendar zaradi upoštevanja zakonskih določil,

ne bo prišlo do sprememb v njihovem obsegu ali značilnostih.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo posegali na objekte ali območja

kulturne dediščine, kljub upoštevanju zakonskih določil, bo prišlo do

bistvenih sprememb v njihovem obsegu ali značilnostih. Potrebno bo

upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.

D vpliv je

bistven

Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo večinoma posegali na objekte

ali območja kulturne dediščine, kljub upoštevanju zakonskih določil, bo


31

prišlo do bistvenih sprememb v njihovem obsegu ali značilnostih.


izvedljivi.

E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo posegali na objekte ali območja

kulturne dediščine, kljub upoštevanju zakonskih določil, bo prišlo do

bistvenih sprememb v njihovem obsegu ali značilnostih. Nekatere enote

kulturne dediščine bodo zaradi izvajanja Strategije za alternativna goriva

uničene. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso

izvedljivi.

Okoljski cilj Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Indikator Procentualno znižanje emisij CO2, glede na podatke, ki jih zbira in objavlja ARSO

Kazalec [PS03] Izpusti toplogrednih plinov

Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se morajo izpusti toplogrednih plinov zmanjšati.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv


toplogrednih plinov.

B vpliv je

nebistven


toplogrednih plinov, vendar ne bistveno. Ravni opredeljene z Operativnim

programom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 bodo dosežene.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se emisije toplogrednih

plinov ne bodo zmanjšale do ravni opredeljene z Operativnim programom

zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Potrebna bo izvedba ustreznih

omilitvenih ukrepov.

D vpliv je

bistven

Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se emisije toplogrednih

plinov ne bodo zmanjšale do ravni opredeljene z Operativnim programom

zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.

E uničujoč vpliv Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se emisije toplogrednih

plinov ne bodo zmanjšale. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.

Okoljski cilj Zmanjšanje zdravju škodljivih emisij v zrak zaradi prometa

Indikator Število dni z preseženo mejno vrednostjo delcev PM10 v zraku, onesnaženost z ozonom,

preseganje mejnih vrednosti žveplovega dioksida (SO2), ozona (O3) in dušikovega dioksida

(NO2)

Kazalec [ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5, [ZR11] Kakovost zraka, [ZR07]

Onesnaženost zraka z ozonom

Izvajanje ukrepov Strategije za alternativna goriva mora voditi v zmanjšanje onesnaženja

zunanjega zraka z delci PM10, PM2,5, ozona, SO2 in NOX. Z zmanjšanjem onesnaženosti z delci

PM10 in PM2,5 se zmanjša tudi negativen vpliv emisij iz prometa na zdravje ljudi.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo znižali emisijo onesnaževal v

zrak. Vpliv ukrepov Strategije za alternativna goriva na količine

onesnaževal v zraku bo pozitiven

B vpliv je

nebistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo znižali emisijo onesnaževal v

zrak, vendar teh emisij tudi ne bodo povečali. Količina onesnaževal bo

ostala nespremenjena.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povišali emisije onesnaževal v

zrak. Količina onesnaževal bo na račun ukrepov Strategije za alternativna

goriva zvišala. Potrebno bo upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.

D vpliv je

bistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povišali emisije onesnaževal v


goriva zvišala. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo

raven niso izvedljivi.

E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povišali emisije onesnaževal v


goriva zvišala. Učinek povečanja emisij v bo uničujoč za zdravje ljudi.



32

izvedljivi.

Okoljski cilj Znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma preprečevanje pojavljanja novih virov

hrupa

Indikator Delež prebivalcev izpostavljenih preseženim vrednostim hrupa v okolju

Kazalec [PR18] Izpostavljenost hrupu zaradi prometa

Z izvajanjem ukrepov Strategije za alternativna goriva se bo zmanjšal hrup zaradi prometa, saj

se bo delež električnih vozil povečal. Z zmanjšanjem okoljskega hrupa predvsem v mestih se

bo zmanjšal tudi pritisk na zdravje ljudi.

Vrednotenje A ni

vpliva/pozitiven

vpliv

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povzročili znižanje sedanje

ravni okoljskega hrupa. Zaradi Strategije za alternativna goriva ne bo prišlo

do umeščanja novih virov hrupa. Ukrepi Strategije za alternativna goriva

bodo pozitivno vplivali na raven okoljskega hrupa.

B vpliv je

nebistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo povzročili znižanje sedanje

ravni okoljskega hrupa. Zaradi Strategije za alternativna goriva bo prišlo do

umeščanja novih virov hrupa, vendar bodo vplivi, zaradi upoštevanje

veljavne zakonodaje, nebistveni.

C vpliv je

nebistven zaradi

izvedbe

omilitvenih

ukrepov

Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo povzročili znižanje sedanje


umeščanja novih virov hrupa, vendar bodo vplivi, zaradi upoštevanje

veljavne zakonodaje, nebistveni.

D vpliv je

bistven

Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povzročili zvišanje sedanje


umeščanja novih virov hrupa, kar bo povzročilo povišanje ravni hrupa.


izvedljivi.

E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povzročili pomembno

zvišanje sedanje ravni okoljskega hrupa. Zaradi Strategije za alternativna

goriva bo prišlo do umeščanja novih virov hrupa na občutljiva območja, kar

bo povzročilo povišanje ravni hrupa. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali

vpliv na sprejemljivo raven niso izvedljivi.


33

55.. OOCCEENNAA PPRREEDDVVIIDDEENNIIHH VVPPLLIIVVOOVV SSTTRRAATTEEGGIIJJEE ZZAA

AALLTTEERRNNAATTIIVVAA GGOORRIIVVAA NNAA OOKKOOLLJJSSKKEE CCIILLJJEE

V tem poglavju je presojana skladnost Strategije za alternativna goriva s posameznimi okoljskimi

temami in okoljskimi cilji.

Presoja je predstavljena na način, da se presoja posamezne ukrepe, ki jih opredeljuje Strategija za

alternativna goriva v relaciji z izbranimi okoljskimi cilji. Za hitrejše in preglednejše opredelitve do

predvidenih vplivov so predstavljeni z simboli in barvami, kar je predstavljeno v spodnji tabeli.

Tabela 6: Razlaga barv in simbolov za vrednotenje vplivov Barva in

simbol

Razlaga

+ Vpliv izvedbe ukrepa je potencialno pozitiven na okoljski cilj

0 Vpliva izvedbe ukrepa ne bo oz. bo nevtralen na okoljski cilj

- Vpliv izvedbe ukrepa je potencialno negativen na okoljski cilj

-/+ Vpliv izvedbe ukrepa je lahko negativen ali pozitiven na okoljski cilj. Brez podatkov o prostorski

umestitvi ukrepa v tej fazi ni možno ocenit vpliva na okoljski cilj.

Presoja je narejena po sklopih ukrepov kot so opredeljeni v Strategiji za alternativna goriva:

Ukrepi za spodbujanje elektromobilnosti

Ukrepi za spodbujanje spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice

Ukrepi za spodbujanje uporabe utekočinjenega naftnega plina (UNP)

Ukrepi za spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina (SZP)

Ukrepi za spodbujanje uporabe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP)

Spodbujanje uporabe biogoriv

Presoja ni bila narejena po posameznih ukrepih (znotraj navedenih sklopov), temveč po sklopih

ukrepov, saj je večina posameznih ukrepov »mehkih« npr. priporočila lokalnim skupnostim,

promocijske dejavnosti za spodbujanje elektromobilnosti in podobno. Takšni ukrepi imajo na

okoljske cilje le posreden vpliv. Nekateri od sklopov ukrepov vsebujejo le take vrste ukrepov (npr.

spodbujanje biogoriv), zato bodo tudi vplivi podobni. Le nekaj posameznih ukrepov pa ima tudi

neposredne vplive na okoljske cilje, saj se navezujejo na izgradnjo polnilne infrastrukture. Po drugi

strani pa le izvajanje vseh posameznih ukrepov zagotavlja predvideno strukturo vozil v prihodnosti,

zato jih je smiselno obravnavati skupaj.

55..11 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee eelleekkttrroommoobbiillnnoossttii

Med ukrepi za spodbujanje elektrobilnosti je nekaj takih, katerih posledica so umestitve polnilne

infrastrukture v prostor, kar ima neposredne okoljske posledice. Med ukrepe za spodbujanje

elektromobilnosti sodi tudi polnilna infrastruktura. Polnilna infrastruktura se bo širila na območjih

omrežja TEN-T, kar pomeni neposredno bližino prometne infrastrukture. Kljub temu bodo

polnilnice za električna vozila po predvidevanjih zavzele večje površine od obstoječih,

konvencionalnih polnilnic. Razloga za to sta dva – prvi je ta, da je za polnjenje električnih vozil

potreben daljši čas kot za polnjenje bencinskih in dizelskih vozil, ter ta, da bodo vsaj nekaj let

soobstajale polnilnice za električna vozila in polnilnice za bencinska in dizelska vozila (ter

potencialno polnilnice za UNP in SZP). Poleg prostorskega povečanja obstoječih polnilnic bo


34

potrebno polnilno infrastrukturo vzpostaviti v urbanih središčih - v občinskih središčih in večjih

krajih v Sloveniji ter polnilne infrastrukture za večstanovanjske zgradbe in zgradbe v zasebni

uporabi. V večini takih primerov gre sicer za pozidana območja z obstoječo gospodarsko javno

infrastrukturo, katero pa bo potrebno zaradi povečane porabe elektrike nadgraditi. Slovenija bo

zagotavljala, da bo število polnilnih mest zagotavljalo optimalno razmerje med številom vozil na

električni pogon in številom polnilnih mest, to je sedem vozil na eno polnilno mesto.

Poleg ukrepov za vzpostavljanje električnih polnilnic Strategija za alternativna goriva predvideva

tudi dobavo električne energije za morske ladje z obale. Pri nas je to pristanišče v Kopru. Električno

omrežje v pristanišču v Kopru je na elektroenergetsko omrežje priključeno prek 20 kV

distribucijskega omrežja. Zaradi omejitev distribucijskega omrežja to ne bo sposobno zagotoviti

zadostnih količin električne energije za oskrbo ladij z energijo ter zadostnih količin za druge

povečane potrebe po električni energiji v pristanišču do leta 2030 (konična moč zaradi priključitve

ladij naj bi leta 2030 znašala 50 MW). V ta namen je bil v sklopu evropskega projekta POSEIDON-

MED izdelan dokument Možnost priključitve Luke Koper na 110 kV omrežje, ki podrobno

obravnava tehnične rešitve priključitve razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Luka

Koper s priključnim vodom 2 x 110 kV na prenosni elektroenergetski sistem Republike Slovenije.2

Predvidena je torej nadgradnja obstoječega električnega omrežja, ki vodi do pristanišča v Kopru.

Poleg oskrbe ladij z električno energijo mora Republika Slovenija zagotavljati tudi oskrbo

mirujočih letal z električno energijo. Ta zahteva je na letališču Ljubljana (Letališče Jožeta Pučnika)

že izpolnjena, na letališčih Maribor(Letališče Edvarda Rusjana) in Portorož (Aerodorm Porotorž) je

predvidena izpolnitev zahteve do leta 2025.

Poleg omenjenih ukrepov glede zagotavljanja in vzpostavljanja polnilne infrastrukture in oskrbe

letal ter ladij z električno energijo, Strategija za alternativna goriva predvideva tudi ukrepe, ki ne

bodo imeli nobenih prostorskih posledic. To so ukrepi za spodbujanje razvoja tehnologij in

gospodarstva, ukrepi za finančne spodbude za električna vozila, spremembe zakonodaje in

odpravljanja administrativnih ovir, zagotavljanja javnega prevoza (avtobusi na električni pogon),

promocijske dejavnosti za spodbujanje elektromobilnosti ter priporočila lokalnim skupnostim.

V pričujočem okoljskem poročilu nismo presojali na kakšen način bo Slovenija zagotavljala

električno energijo, ki bo potrebna za pogon večjega števila električnih vozil. Možnosti za

zagotavljanje električne energije je ogromno – od obnovljivih virov energije, do termoelektrarn,

preko jedrskih elektrarn do uvoza, itd. Glede na veliko število raznolikih možnosti zagotavljanja

električne energije njihova presoja v tej fazi ni smiselna.

Kompleksno okoljsko težavo pa lahko predstavlja razgradnja odsluženih baterij za električna vozila.

Po petih do desetih letih po uveljavitvi električnih vozil je namreč predviden nastanek večjih količin

odsluženih električnih baterij. Samo zbiranje ter njihova predelava ali razgradnja ima lahko

posreden vpliv na večino izbranih okoljskih ciljev zato je podana splošna usmeritev.


35

Tabela 7: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje elektromobilnosti na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden

vpliv

Razlaga

Trajnostna raba naravnih virov

+/-

Z izvajanjem ukrepov za spodbujanje eletromobilnosti bo verjetno v manjši

meri prišlo do poseganja na kmetijska ali gozdna zemljišča za potrebe

izgradnje polnilne infrastrukture. Vplivi na račun poseganja na kmetijska in

gozdna zemljišča bodo neposredni in trajni, vendar nebistveni. Polnilno

infrastrukturo se bo namreč vzpostavljajo predvsem ob obstoječem cestnem

omrežju ter v urbanih okoljih. Z spodbujanjem elektromobilnosti pa je

mogoče pričakovati povečanje količin izrabljenih avtomobilov na fosilna

goriva in izrabljenih baterij električnih avtomobilov. Skladno z zakonodajo

mora sicer proizvajalec na svoje stroške zagotavljati: sistem za zbiranje in

prevzem izrabljenih vozil njegove blagovne znamke in prevzem odpadnih

delov vozil njegove blagovne znamke ter, oddajo vseh prevzetih izrabljenih

vozil v obdelavo (Uredba o izrabljenih vozilih (Ur. l. RS, št. 32/11, 45/11 in

26/12). Sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev vozil pa ne zajemajo

vseh izrabljenih vozil, zato bo potrebno izboljšanje delovanja sheme

razširjene odgovornosti proizvajalcev vozil. Neustrezno ravnanje z

izrabljenimi iztrošenimi baterijami bi predstavljalo nov okoljski problem in

je proti načelom trajnostnega krožnega gospodarstva. Vpliv na okoljski cilj,

zaradi ravnanja z odpadki, bo dolgoročen in neposreden vendar nebistven.

Podano je priporočilo za doseganje okoljskega cilja.

Doseganje dobrega kemijskega

in ekološkega stanja vodnih

teles površinskih vod

+/-

Ukrepi za spodbujanje elektromobilnosti, ki jih predvideva Strategija za

alternativna goriva v večini podpirajo izbran okoljski cilj, saj električna

vozila v največji možni meri pripomorejo k zmanjševanju emisij onesnaževal

zaradi prometa. Vplivi bodo tako večinoma pozitivni. Teoretično bi

potencialno negativen vpliv na površinske vode predstavljalo umeščanje

infrastrukture v neposredno bližino površinskih voda in na način, ki bi

obremenil vodna telesa površinskih voda. Vpliv v tem primeru bi bil

neposreden in daljinski, trajen in začasen. Glede na veljavno zakonodajo to ni

verjetno, kljub temu je podana usmeritev za doseganje predlaganega

okoljskega cilja.

Preprečevanje ali omejevanje

vnašanja onesnaževal v

podzemno vodo in

preprečevanje poslabšanja

stanja vseh teles podzemne

vode +

Z vidika podzemnih vod bo imela Strategija za alternativna goriva na splošno

posredno pozitiven vpliv. Onesnaževala iz konvencionalnega prometa

deloma »končajo« tudi v podzemni vodi in jo s tem obremenjuje ter

poslabšujejo njeno stanje. Izvajanje ukrepov za spodbujanje

elektromobilnosti Strategije za alternativna goriva vodi v čistejše okolje ter

omejevanje vnašanja onesnaževal v podzemno vodo. Po drugi strani pa lahko

neustrezno umeščanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil (npr. na

vodovarstvena območja) lokalno poslabša stanje podzemnih voda. Ob

upoštevanju veljavne zakonodaje, ki veja za posamezna vodovarstvena

območja tak izid ni verjeten.

Zmanjšanje emisij onesnaževal

v zrak +

Z večjo uporabo električnih vozil se bodo zmanjšale emisije onesnaževal v

zrak, ki so trenutno posledica konvencionalnih vozil. Izvajane Strategije za

alternativna goriva podpira izbran okoljski cilj, vpliv bo trajen in pozitiven.

Ohranitev ekosistemov skozi

ohranjanje ugodnega stanja

habitatnih tipov.

+/-

Podobno kot pri podzemnih vodah je tudi pri ohranjanju ekosistemov skozi

ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov podobno – Strategija za

alternativna goriva podpira izbran okoljski cilj v smislu, da vodi v čistejše

okolje. Elektromobilnost bo v prihodnosti v največji meri nadomestila

konvencionalne oblike prevoza in s tem zmanjšala emisije toplogrednih

plinov (TGP) v ozračje. Eden od razlogov sprejetja Strategije za alternativna

goriva je tudi ta, da se zmanjšajo emisije TGP, ki dokazano vodijo v

klimatske spremembe in segrevanje ozračja. Mnogi ogroženi ekosistemi in

habitatni tipi so močno občutljivi na segrevanje ozračja, zaradi katerega se

spreminjajo razmerja med posameznimi ekosistemi. Strategija za alternativna

goriva tako pomaga pri uresničevanju ciljev zmanjšanja emisij TGP in s tem

posledično zmanjšanje negativnih vplivov segrevanja ozračja na ekosisteme


36

in habitatne tipe.

Edina teoretična negativna posledica spodbujanja elektromobilnosti je

potencialno neustrezno umeščanje same infrastrukture na območja ogroženih

ali ranljivih ekosistemov in habitatnih tipov. V tem primeru bi bil negativen

vpliv trajen. Pri širjenju ali umeščanju polnilnih postaj za električna vozila pa

se večjih konfliktov ne pričakuje. Obstoječe polnilnice običajno niso

umeščene na območja z ogroženimi ekosistemi in habitatnimi tipi, nove

polnilnice pa se bodo umeščale predvsem v urbana okolja. Glede na

povečane potrebe po električni energiji bo za zagotavljanje polnilne

infrastrukture potrebna nadgradnja električnega omrežja. Predvidevamo, da

bo večinoma šlo za nadgradnjo obstoječega omrežja in ne toliko za

vzpostavitev novih povezav. Kljub temu bi morebitne nove električne

povezave v ogroženih ekosistemih in habitatih lahko imele posledice nanje.

Umeščanje daljnovodov pomenijo delno izgubo habitatov in njihovo

fragmentacijo. Podana je usmeritev oz. priporočilo.

Ohranitev ugodnega stanja

vseh domorodnih živalskih

in rastlinskih vrst

+/-

Strategija za alternativna goriva večinoma podpira izbran okoljski cilj iz istih

razlogov kot je opisano zgoraj za cilj Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje

ugodnega stanja habitatnih tipov.

Potencialno trajen negativen vpliv na domorodne živalske in rastlinske vrste

bi imelo neustrezno umeščanje polnilnic za električna vozila ali širitve

obstoječih polnilnic na habitate ogroženih ali zavarovanih živalskih in

rastlinskih vrst. Glede na to, da bodo nove polnilnice v urbanih okoljih in da

se obstoječe polnilnice načeloma ne nahajajo v neposredni bližini habitatov

ogroženih in zavarovanih vrst, je ta vpliv zelo neverjeten. Ker pa bo zaradi

povečanja porabe električne energije potrebna nadgradnja obstoječega

električnega omrežja imajo lahko morebitne nove povezave električnega

omrežja na živalske in rastlinske vrste vpliv. Umeščanje daljinskih

daljnovodov ima (predvsem na živalske vrste) negativen vpliv zaradi delne

fragmentacije habitatov. Neustrezne tehnične izvedbe daljnovodov pa imajo

lahko negativen vpliv tudi na ptice. Podrobnejša presoja bo možna v

nadaljnjih fazah. Podana je usmeritev oz. priporočilo

Ohranjanje lastnosti in

celovitosti varovanih in

zavarovanih območij narave

+/-

Ukrepi za spodbujanje elektromobilnosti podpirajo cilj Ohranjanje lastnosti

in celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave. Predvsem na

zavarovanih območjih narave, kot je naš edini nacionalni parki (TNP) se

spopadajo s posledicami prometa, saj bencinska in dizelska vozila

povzročajo, poleg emisij onesnaževal v ozračje, tudi emisije hrupa. Prav hrup

zaradi prometa ima lahko na varstvene cilje zavarovanih in varovanih

območij negativen vpliv.

Potencialen vpliv na izbrani cilj bi lahko predstavljalo neustrezno umeščanje

morebitne nove infrastrukture na varovana in zavarovana območja narave. V

tem primeru bi bil vpliv negativen. Podana je usmeritev oz. priporočilo

Ohranjanje obsega in

značilnosti objektov in

območij kulturne dediščine

+/-

Strategija za alternativna goriva ima z ukrepi za spodbujanje

elektromobilnosti na izbran okoljski cilj večinoma pozitiven vpliv. Električna

vozila vodijo v čistejše okolje, kar posledično pomeni manj onesnaževal ki

lahko povzročajo korozijo na stavbah. Poleg tega so električna vozila

neprimerljivo tišja od konvencionalnih vozil, kar ima v starih mestnih

središčih pozitiven vpliv na dojemanje lastnosti kulturne dediščine za

obiskovalce. Vpliv na okoljski cilj je tako predvsem pozitiven.

Teoretično bi lahko na kulturno dediščino vplivalo umeščanje polnilne

infrastrukture na območja kulturne dediščine. Predvidene nove polnilnice bi

lahko z umeščanjem na neustrezne lokacije povzročile konflikt z varstvenimi

režimi določene kulturne dediščine. Poleg tega bi polnilne postaje v bližini

stavbne dediščine povzročile povečanje prometa na tem območju in

zadrževanje vozil v bližini stavbne dediščine, kar lahko pokvari izgled enot

kulturne dediščine. V tem primeru bi bil vpliv kratkoročen in negativen.

Podana je usmeritev oz. priporočilo

Na sam izgled krajine pa bi lahko vplivale tudi »domače elektrarne« (solarne

celice na strehah). Zaradi razpršene poselitve je namreč pričakovati, da se bo


37

po uveljavitvi električnih osebnih vozil pojavila potreba po pridobivanju

elektrike zanje v samih gospodinjstvih. Predvideva se, da se bodo za

pridobivanje elektrike predvsem nameščale solarne celice na zasebne hiše,

kar pa lahko pomeni spremembo v določenih kulturnih krajinah. Tehnologija

solarnih celic danes omogoča, da so te čim manj opazne in izstopajoče, zato

bistvenega vpliva ne gre pričakovati.

Zmanjšanje izpostavljenosti

vplivom podnebnih sprememb,

občutljivosti in ranljivosti

Slovenije zanje ter

povečevanje odpornosti in

prilagoditvene sposobnosti

družbe.

+

Z izvajanjem ukrepov za povečanje elektromobilnosti iz Strategije za

alternativna goriva se bo podpiralo izbran okoljski cilj. Vpliv bo pozitiven. S

prehodom na električna vozila se bo naredilo največji premik k transportu

brez emisij toplogrednih plinov ter s tem k zmanjšanju vplivom podnebnih

sprememb.

Zmanjšanje zdravju škodljivih

emisij v zrak zaradi prometa +

Izvajanje ukrepov za spodbujanje elektromobilnosti Strategije za alternativna

goriva bo imelo na oba izbrane okoljska cilja pozitiven vpliv. Z večjo

uporabo električnih vozil se bodo zmanjšale emisije onesnaževal v zrak, ki so

trenutno posledica konvencionalnih vozil. Poleg zmanjšanja onesnaževal in

delcev PM10 v zunanjem zraku, se z uporabo električnih vozil zmanjša

okoljski hrup zaradi prometa. Električna vozila so veliko tišja od vozil z

motorjem z notranjim izgorevanjem. Predvsem to velja za nižje hitrosti, saj

se pri višjih hitrostih pojavi kotalni hrup, ki je neodvisen od tipa motorja.

Glede na to, da je največ prebivalstva obremenjenega s prekomernim hrupom

ravno v mestnih središčih, kjer so najvišje dovoljene hitrosti nižje, bo na teh

območjih najbolj opazen pozitiven vpliv s prehodom na električna vozila.

Znižanje sedanje ravni

okoljskega hrupa oziroma

preprečevanje pojavljanja

novih virov hrupa +

55..22 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee vvooddiikkaa iinn vvoozziill nnaa ggoorriivvnnee cceelliiccee

Strategija za alternativna goriva na področju spodbujanja uporabe vodika in vozil na gorivne celice

predvideva predvsem ukrepe, ki ne bodo imeli okoljskih posledic. To so ukrepi kot so spodbujanje

raziskovalnega dela in inovativnosti, finančne spodbude, promocijske aktivnosti za spodbujanje

vodika, ponudba energenta in cenovna politika, uvajanje vsebin o vodikovih tehnologijah v

izobraževalne programe ter odprava administrativnih ovir. Edine okoljske posledice nosi ukrep za

vzpostavljanje polnilne infrastrukture. V Sloveniji je trenutno postavljena ena polnilnica za vodik.

Predvideva se vzpostavitev štirih oz. osmih polnilnic za vodik. Gre torej za izredno majhno število

takšnih polnilnic, katerih postavitev pa je v sami Strategiji za alternativna goriva postavljena pod

vprašaj. Gradnja polnilnic za vodik mora biti namreč v celoti subvencionirana, saj zaradi ekonomije

obsega rabe vodikovih vozil, z ekonomskega stališča, investicija ni povrnjena v sprejemljivem času.

Polnilnice za vodik so podobne polnilnicam za zemeljski plin. Pri postavitvi je poleg tehničnih

priporočil potrebno upoštevati (izdelati) zahteve elaborata eksplozijske ogroženosti in zasnove

požarne varnosti. Polnilnice za vodik se bodo umeščaje v urbana središča ali ob obstoječe

prometnice, zato večjega vpliva ne gre pričakovati.


38

Tabela 8: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice na

okoljske cilje Okoljski cilj Predviden

vpliv

Razlaga

Trajnostna raba naravnih virov 0

Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice ne bodo

imeli neposrednega vpliva na izbran okoljski cilj.




0





podzemno vodo in



vode

0




v zrak

+

Vozila na vodik v svojih izpustih nimajo žveplovega dioksida, dušikovih

oksidov, menetanskih hlapnih organskih spojin, amoniaka in drobnih

delcev PM2,5. Prav tako ne proizvajajo delcev PM10. Izvajanje ukrepov za

spodbujanje uporabe vodika podpira izbran okoljski cilj. Vpliv bo

pozitiven.



habitatnih tipov.

0





in rastlinskih vrst

0






0






0






Slovenije zanje ter



družbe.

+

Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice

Strategije za alternativna goriva podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na

vodik imajo ničelno izpust CO2, edini stranski proizvod vozil na vodik je

namreč voda. Vpliv bo pozitiven.


emisij v zrak zaradi prometa +

Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice

Strategije za alternativna goriva podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na

vodik v svojih izpustih nimajo drobnih delcev PM2,5, prav tako ne

proizvajajo delcev PM10. Vozila na vodik so, tako kot električna vozila,

tiha. Tako kot pri električnih vozilih se vpliv zmanjšanja okoljskega

hrupa zaradi prometa, pozna najbolj v mestnih središčih, kjer vozila ne

razvijejo visoke hitrosti. Vpliv bo pozitiven.




novih virov hrupa

+

55..33 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee uutteekkooččiinnjjeenneeggaa nnaaffttnneeggaa pplliinnaa ((UUNNPP))

Utekočinjen naftni plin je v Sloveniji lahko alternativno gorivo. Zanj je polnilna infrastruktura že

postavljena v zadovoljivem obsegu. V primerjavi z avtomobili na bencinski pogon zagotavlja

zmanjšanje porabe energije in za približno 14 odstotkov manjše izpuste. Torej je učinek zmanjšanja

izpustov TGP v prometu v Sloveniji zaradi sedmih avtomobilov na UNP enak učinku enega

električnega avtomobila. Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP, ki jih predvideva Strategija za


39

alternativna goriva ne bodo imeli neposrednih vplivov na okolje. Ukrepi zajemajo promocijske

aktivnosti za spodbujanje vozil na utekočinjen naftni plin, sofinanciranje vozil na UNP ali na

dvogorivni sistem, ureditev zavarovanja predelave tovornih vozil na dvogorivni sistem dizel/UNP,

homologacije in trošarine za UNP.

Tabela 9: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje UNP na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden

vpliv

Razlaga

Trajnostna raba naravnih virov 0

Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na

izbran okoljski cilj.




0





podzemno vodo in



vode

0




v zrak +

Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP Strategije za alternativna goriva

deloma podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na UNP imajo za 14% nižje

emisije do konvencionalnih vozil na bencin ali dizel. Vpliv bo pozitiven.



habitatnih tipov.

0





in rastlinskih vrst

0






0






0






Slovenije zanje ter



družbe.

+

Vpliv bo pozitiven. Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP Strategije za

alternativna goriva sicer podpirajo izbran okoljski cilj, vendar se z uporabo

vozil na UNP emisije toplogrednih plinov v primerjavi z dizelskimi ali

bencinskimi vozili zmanjšajo le za 14 %, kar dolgoročno ne omogoča

zmanjšanje TGP v zadostni meri.


emisij v zrak zaradi prometa

+

Vpliv bo pozitiven. Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP Strategije za

alternativna goriva deloma podpirajo izbrana okoljska cilja. Vozila na UNP

imajo za 14% nižje emisije do konvencionalnih vozil na bencin ali dizel.

Kljub temu prehod vozil na UNP ne zadošča za bistveno zmanjšanje

zdravju škodljivih emisij in PM10 delcev v zrak zaradi prometa.




novih virov hrupa

0




40

55..44 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee ssttiissnnjjeenneeggaa zzeemmeelljjsskkeeggaa pplliinnaa ((SSZZPP))

Slovenija mora do leta 2021 in 2026 zagotoviti določeno infrastrukturo za stisnjeni zemeljski plin.

Do leta 2021 mora država vzpostaviti zadostno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za SZP,

da se zadosti cilju vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva pri storitvah javnega potniškega

prometa ter za vozila komunalnih in drugih mestnih dejavnostih. Do leta 2026 pa mora biti

vzpostavljeno omrežje javno dostopnih oskrbovalnih mest za SZP na jedrnem omrežju TEN-T, torej

na avtocestnem križu na panevropskih koridorjih X in V. To pomeni postavitev petih polnilnic za

SZP na avtocestnem križu. Med ukrepi za spodbujanje uporabe SZP je tako ukrep za vzpostavitev

polnilne infrastrukture za SZP edini, katerega posledica so prostorske spremembe v obliki

postavitve polnilnic. Polnilnice za SZP so podobne običajnim bencinskim črpalkam. Do leta 2020

se bodo prednostno umeščale v mestnih občinah, po letu 2021 pa ob avtoceste. Za vozila na SZP

velja, da so njihovi izpusti CO2 v primerjavi z vozili na bencin manjši za od 20 do 25 odstotkov.

Gre torej za umestitev polnilnic predvsem v mestnih središčih ter za umestitev majhnega števila

novih polnilnic na avtocestnem križu.

Med ukrepe za spodbujanje uporabe SZP spadajo tudi ukrepi, ki ne bodo povzročili neposrednih

sprememb v okolju. To so promocijske aktivnosti za spodbujanje vozil na stisnjen zemeljski plin,

ureditev zavarovanja predelave tovornih vozil na dvogorivni sistem dizel/UNP, homologacije,

trošarine za SZP, subvencioniranje nakupa vozil in javno naročanje – odprava izjeme po direktivi

EU 2009/33.

Tabela 10: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje SZP na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden

vpliv

Razlaga


0

Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na

izbran okoljski cilj, saj se bodo polnilnice na SZP umeščale v urbana

središča oz. ob obstoječe prometne povezave. Z izvajanjem ukrepov za

spodbujanje SZP ne bodo nastajale večje količine novih odpadkov.




0


izbran okoljski cilj, saj se bodo polnilnice na SZP umeščale v urbana

središča oz. ob obstoječe prometne povezave.



podzemno vodo in



vode

0


izbran okoljski cilj. V sklopu ukrepov se bodo umeščale polnilnice na SZP.

Teoretično bi lahko ti ukrepi imeli vpliv v primeru umeščanja na

vodovarstvena območja, vendar je to malo verjetno. O upoštevanju

zakonodaje, ki velja za posamezna VVO se vplivov ne pričakuje.


v zrak +

SZP kot gorivo ima nižje emisije kot konvencionalno gorivo (bencin ali

dizel). Po dosedanjih izkušnjah se zmanjšajo emisije CO2 za 12%,

dušikovih oksidov NOx do 80%, monoksida CO do 50%,ozona do 80% in

prašnih delcev PM10 do 98% in SO2 za 100%. Vpliv bo pozitiven.



habitatnih tipov.

0


izbrane okoljske cilje, saj se bodo polnilnice na SZP umeščale v urbana

središča oz. ob obstoječe prometne povezave, kjer ne gre pričakovati

ogroženih ali zavarovanih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst.

Prav tako se z umeščanjem polnilnic na SZP ne pričakuje sprememb

potencialno prisotnih varovanih ali zavarovanih območij narave.



in rastlinskih vrst

0




0




0


izbran okoljski cilj. Teoretični vpliv na kulturno dediščino bi lahko

pričakovali v primeru umeščanja polnilnic v neposredno bližino enot


41

kulturne dediščine. Ob upoštevanju dejstva, da se ne predvideva umeščanje

večjega števila polnilnic veljavnih kulturnovarstvenih režimov vpliva na

kulturno dediščino ni pričakovati.




Slovenije zanje ter



družbe.

+

Vpliv bo pozitiven. Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP Strategije za

alternativna goriva podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na SZP imajo v

primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi vozili emisije toplogrednih za 20 do

25 % nižje.



+

Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP Strategije za alternativna goriva

podpira izbran okoljski cilj. SZP kot gorivo ima nižje emisije kot

konvencionalno gorivo (bencin ali dizel). Po dosedanjih izkušnjah se

zmanjšajo emisije prašnih delcev PM10 do 98%. Vpliv bo pozitiven.




novih virov hrupa

0



55..55 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee uutteekkooččiinnjjeenneeggaa zzeemmeelljjsskkeeggaa pplliinnaa ((UUZZPP))

Slovenija mora skladno z Direktivo EU 2014/94 vzpostaviti omrežje javno dostopnih polnilnic z

UZP za težka motorna vozila. Poleg tega treba vzpostaviti tudi ustrezno število oskrbovalnih mest z

UZP v morskih pristaniščih. To se v Sloveniji nanaša na pristanišče v Kopru. Število polnilnic na

UZP ne bo visoko. Povprečna razdalja med polnilnicami na UZP mora biti 400 km. Večina ukrepov

za spodbujanje uporabe SZP ne bo imela neposrednih posledic v prostoru. Taki ukrepi so

spodbujanje nakupa vozil na UZP, trošarine in davčna politika za UZP in spodbujanje UZP z

ustrezno politiko.

Edini ukrep, ki ga predvideva Strategija za alternativna goriva in ima neposredne okoljske posledice

je oskrba ladij z UZP. Plinski terminal se trenutno gradi v sosednji Hrvaški, ob otoku Krku. Sodeč

po študijah, ki so bile opravljene za preučitev možnosti oskrbovanja ladij z UZP v pristanišču v

Kopru, bi lahko oskrbovanje v prvi fazi potekalo le s premičnimi rešitvami – na primer s podporo

manjših specializiranih plovil. Oskrbovanje s pomočjo tovornjakov ne pride v poštev, saj bi za

primer oskrbe potniške ladje potrebovali 50 tovornjakov.

Tabela 11: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje UZP na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden

vpliv

Razlaga


0

Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na

izbran okoljski cilj. V sklopu ukrepov se sicer bodo umeščale polnilnice na

UZP, vendar bo teh v Sloveniji le nekaj, zato ni verjetno, da bodo

umeščene ravno na kmetijska ali gozdna zemljišča. Z izvajanjem ukrepov

za spodbujanje UZP ne bodo nastajale večje količine novih odpadkov.




+/-

Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP bodo imeli na izbran okoljski cilj tako

pozitiven kot negativen vpliv. Z uporabo UZP kot goriva za ladijski promet

se zmanjšajo emisije v zrak, ki jih povzročajo obstoječi dizelski motorji.

UZP kot gorivo namreč povzroča manj emisij kar posledično vodi v nižje

obremenitve morja s polutanti. Vpliv bo pozitiven. Po drugi strani pa bo

oskrba pristanišča v Kopru z UZP potekala (vsaj v začetni fazi) izključno

po morju, kar pomeni povečanje prometa in s tem povezano povečanje


42

negativnega vpliva ladijskega prometa na morje. Vpliv bo negativen in

neposreden. Ocena teh vplivov pa je brez bolj konkretne ocene povečanja

prometa v tej fazi nemogoča. V prihodnosti, ko bo znanih več vhodnih

podatkov bo potrebna ocena vplivov na morje, ki bo vključevala tako

pozitivne in negativne vplive uporabe UZP v ladijskem prometu.


v zrak +

UZP kot gorivo ima nižje emisije kot konvencionalno gorivo (bencin ali

dizel). Po dosedanjih izkušnjah se zmanjšajo emisije CO2 za 12%,

dušikovih oksidov NOx do 80%, monoksida CO do 50%,ozona do 80% in

prašnih delcev PM10 do 98% in SO2 za 100%. Vpliv bo pozitiven.



podzemno vodo in



vode

0


izbran okoljski cilj. V sklopu ukrepov se bodo umeščale polnilnice na UZP.

Teoretično bi lahko ti ukrepi imeli vpliv v primeru umeščanja na

vodovarstvena območja, vendar je to malo verjetno. O upoštevanju

zakonodaje, ki velja za posamezna VVO se vplivov ne pričakuje.



habitatnih tipov.

+/-

Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP bodo imeli na izbran okoljski cilj tako

pozitiven kot negativen vpliv. Z uporabo UZP kot goriva za ladijski promet

se zmanjšajo emisije v zrak, ki jih povzročajo obstoječi dizelski motorji.

UZP kot gorivo namreč povzroča manj emisij kar posledično vodi v nižje

obremenitve morja s polutanti, kar pomeni pozitiven vpliv na ekosisteme,

habitatne tipe, živalske in rastlinske vrste ter varovana in zavarovana

območja narave. Po drugi strani pa bo oskrba pristanišča v Kopru z UZP

potekala (vsaj v začetni fazi) izključno po morju, kar pomeni povečanje

prometa in s tem povezano povečanje negativnega vpliva ladijskega

prometa na morje. Povečanje prometa posledično pomeni povečanje hrupa

v morju ter potencialen vnos tujerodnih vrst. Negativen vpliv gre

pričakovati predvsem na bentoške združbe muljevitega dna. V tej fazi je

ocena vplivov nemogoča. V prihodnosti, ko bo na voljo več konkretnih

podatkov o povečanju prometa bo možna konkretna ocena pozitivnih in

negativnih vplivov uporabe UZP v ladijskem prometu.



in rastlinskih vrst

+/-




+/-



območij kulturne dediščine 0


izbran okoljski cilj. Teoretični vpliv na kulturno dediščino bi lahko

pričakovali v primeru umeščanja polnilnic v neposredno bližino enot

kulturne dediščine. Ob upoštevanju dejstva, da se ne predvideva umeščanje

večjega števila polnilnic veljavnih kulturnovarstvenih režimov vpliva na

kulturno dediščino ni pričakovati.




Slovenije zanje ter



družbe.

+

Vpliv bo pozitiven. Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP Strategije za

alternativna goriva delno podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na SZP

imajo v primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi vozili emisije toplogrednih

za 10 do 20 % nižje.



+

Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP Strategije za alternativna goriva

podpirajo izbran okoljski cilj. Po dosedanjih izkušnjah se zmanjšajo emisije

CO2 do 20%, dušikovih oksidov NOx do 90%, monoksida CO do 50%,

ozona do 80% in prašnih delcev PM10 do 98% in SO2 za 100%. Vpliv bo

pozitiven.




novih virov hrupa

0




43

55..66 SSppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee bbiiooggoorriivv

Za doseganje ciljev na področju zmanjšanja emisij TGP in uporabe alternativnih goriv je potrebna

uporaba biogoriv. Za doseganje predvidenih ciljev tako optimalen scenarij predvideva

sedemodstotno namešavanje biodizla fosilnemu dizlu. Med biogoriva, ki jih omenja Strategija za

alternativna goriva sodijo: biodizel kot dodatek fosilnemu dizlu, biodizel v čisti obliki kot 100-

odstotni biodizel, bioetanol kot dodatek motornim bencinom, E85 – mešanica bencina in etanola s

85-odstotno vsebnostjo etanola (bioetanola). Ukrepi Strategije za alternativna goriva, ki

opredeljujejo uporabo biogoriv ne predvidevajo neposrednih posegov v okolje.

Tabela 12: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje uporabe biogoriv na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden

vpliv

Razlaga


0

Ukrepi za spodbujanje biogoriv na trajnostno rabo naravnih virov ne bomo

imeli bistvenega vpliva. Trenutno v Sloveniji praktično ni proizvodnje

biogoriv, do leta 2030 pa je možno pričakovati tudi v Sloveniji premik v tej

smeri. Možna je proizvodnja Fischer-Tropschevega goriva, ki je sintetični

ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, proizveden iz

odpadne biomase (odpadna gozdna biomasa ali odpadna biomasa iz

proizvodnje živil in krme). Vpliv na naravne vire bo nebistven v kolikor bo

biogorivo, ki se bo pridelovalo v Sloveniji razvrščeno med t.i. »napredna

pogonska biogoriva«, kar pomeni tista biogoriva, ki ne ogrožajo trajnostne

rabe gozda ali proizvodnje živil in krme. S spodbujanjem rabe biogoriv in

verjetno proizvodnjo biogoriv v Sloveniji bo verjetno deloma prišlo do

spremenjenega upravljanja z naravnimi viri, vendar bo trajnostna raba

naravnih virov še vedno zagotovljena.




0

Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv nimajo neposrednega vpliva na




podzemno vodo in



vode

0




v zrak 0


okoljski cilj, saj je predvidena njihova souporaba z konvencionalnimi

gorivi, kar ne znižuje onesnaževal zraka v bistveni meri.



habitatnih tipov.

0


izbrane okoljske cilje.



in rastlinskih vrst

0




0




0






Slovenije zanje ter



+

Vpliv bo pozitiven in trajen. Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv

Strategije za alternativna goriva delno podpirajo izbran okoljski cilj, saj

njihova uporaba pripomore k doseganju ciljev zmanjševanja emisij TGP

zaradi prometa.


44

družbe.


emisij v zrak zaradi prometa 0


izbrana okoljska cilja, saj je predvidena njihova souporaba z

konvencionalnimi gorivi, kar ne znižuje onesnaževal in hrupa v bistveni

meri.




novih virov hrupa

0

55..77 KKuummuullaattiivvnnii vvpplliivvii

Kumulativni vpliv je bil presojan z vidika vsote vplivov izvajanja ukrepov Strategije za alternativna

goriva s hkratnim izvajanjem ukrepov sprejetih programov na državni ravni. Relevantni so spodaj

našteti programski dokumenti.

- Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka

(novela v pripravi),

- Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10

- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (novela v pripravi),

- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja.

Ocenjujemo, da bo kumulativni vpliv na okolje ob izvajanju naštetih programov kvečjemu

pozitiven. Najpomembnejše pozitivne vplive pričakujemo na področju podnebnih sprememb, zraka

in zdravja ljudi. Morebitni negativni vplivi so potencialno možni na lokalni ravni zato bo te možno

oceniti šele v kasnejših fazah.

55..88 UUssmmeerriittvvee iinn pprriippoorrooččiillaa

Usmeritve in priporočila za ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti:

- Nove polnilnice za električna vozila naj se umeščajo izven območij pojavljanja ogroženih ali

varovanih habitatnih tipov ter ekosistemov. Umeščanje nove polnilne infrastrukture ne sme

poslabšati stanja živalskih in rastlinskih vrst ter spreminjati lastnosti ali celovitosti

varovanih in zavarovanih območij narave. Za morebitno umeščanje nove infrastrukture za

prenos elektrike (npr. daljnovodi) naj se prednostno uporablja obstoječa infrastruktura, ki se

bodisi nadgrajuje, bodisi dograjuje. V primeru umeščanja novih daljnovodov se ta umeščajo

na rob varovanih ali zavarovanih območij narave in način da je fragmentacija habitatov in

ekosistemov minimalna.

- Polnilnice za električna vozila naj se ne umeščajo na način, da vplivajo na vedute enot

kulturne dediščine. V izogib povečanju prometa in parkiranih vozil v bližini enot kulturen

dediščine naj se polnilnice za električna vozila ne umeščajo na območja z visoko gostoto

enot kulturne dediščine.

- Potrebno se je posvetiti izboljšavam shem razširjene odgovornosti proizvajalcev vozil, ki so

odgovorni za predelavo in odstranjevanje izrabljenih vozil in njihovih delov na način, da bo

odjem starih avtomobilov in njihovih delov 100 %

- Nova infrastruktura naj se načrtuje z čim manjšim številom prečkanja vodotokov.

Načrtovanje nove infratrukture naj se v največji možni meri izogne poplavnim območjem in

območjem ogroženim zaradi erozije in plazljivosti tal.


45

55..99 SSpprreemmlljjaannjjee ssttaannjjaa ookkoolljjaa

Spremljanje stanja okolja je opredeljeno na podlagi kazalnikov, ki so merljivi in je hkrati v

Sloveniji že vzpostavljeno spremljanje njihovega stanja. To so tisti kazalniki za katere se rezultati

na nivoju države sistematično zbirajo, obdelujejo in se o njih poroča. Spremljanje stanja je

opredeljeno za vse okoljske teme, ker je pokazatelj uspešnosti Strategije za alternativna goriva na

okoljskem podorčju.

Okoljske kazalnike preverja pripravljalec Strategije za alternativna goriva (Ministrstvo za

infrastrukturo) na pet let.

Tabela 13: Predlagani okoljski kazalci glede na okoljsko temo Okoljska

tema

Kazalec Razlaga

Naravni viri Površina gozda Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za gozd, kazalec

[GZ04]

Sprememba rabe

zemljišč in kmetijstvo

Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za kmetijska

zemljišča, kazalec [KM10]

Ravnanje z odpadki Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za odpadke,

kazalec [OD07]

Vode Kemijsko in ekološko

stanje površinskih voda

Kazalec predstavlja oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih

voda podano v skladu z merili vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES) in

je skladen z Kazalci stanja okolja (ARSO, 2017, kazalec [VD12]).

Kakovost podzemnih

voda

Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2017) za podzemne

vode [VD11].

Zrak Izpusti plinov, ki

povzročajo zakisovanje

in evtrofikacijo, Izpusti

predhodnikov ozona,

Izpusti delcev v zrak

Kazalci so skladni s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) [ZR09], [ZR10],

[ZR15]

Narava Stanje populacij

zavarovanih in

ogroženih rastlinskih ter

živalskih vrst in

prednostnih habitatnih

tipov

Kazalec obravnava stanje habitatnih tipov za evropsko pomembne

habitatne tipe [NB 11] in stanje ohranjenosti vrst za evropsko pomembne

vrste [NB12]. Kazalca temeljita na poročanju po 17. Členu Direktive o

habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) ki države članice Evropske unije

zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov iz priloge I in

vrst iz prilog II, IV in V. Kazalec obravnava tudi stanje ogroženih vrst v

Sloveniji [NB02].

Ohranjenost lastnosti

zaradi katerih imajo

nekatera območja

naravovarstven status

Kazalec zajema stanje naravnih vrednot [NV04], Natura 2000 območij

[NV03] in zavarovanih območij [NV02].

Kulturna

dediščina

Ohranjenost lastnosti in

varovanih elementov

objektov in območij

kulturne dediščine

Umeščanje infrastrukture za alternativna goriva na območja kulturne

dediščine ali njihova vplivna območja lahko vplivajo na lastnosti območij

kulturne dediščine.

Podnebne

spremembe

Izpusti toplogrednih

plinov iz prometa.

Kazalec je izbran med Kazalci okolja v Sloveniji (ARSO 2017) in se

skladen s kazalcem [PR09].

Prebivalstvo

in zdravje

ljudi

Izpusti onesnaževal

zraka iz prometa

Kazalec je izbran na podlagi Kazalcev okolja (ARSO 2017) in je skladen z

kazalci [ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5, [ZR11]

Kakovost zraka, [ZR07] Onesnaženost zraka z ozonom


46

Okoljska

tema

Kazalec Razlaga

Naravni viri Površina gozda Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za gozd, kazalec

[GZ04]

Sprememba rabe

zemljišč in kmetijstvo

Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za kmetijska

zemljišča, kazalec [KM10]

Ravnanje z odpadki Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za odpadke,

kazalec [OD07]

Izpostavljenost hrupu

zaradi prometa

Kazalec je izbran na podlagi Kazalcev okolja (ARSO 2017) in je skladen z

kazalcem [PR18].

55..1100 ČČeezzmmeejjnnii vvpplliivv

Zaradi zmanjšanja emisij TGP in onesnaževal zaradi prometa bo imelo izvajanje Strategije za

alternativna goriva pozitiven čezmejni vpliv.

55..1111 SSkklleeppnnaa oocceennaa

Spodaj so predstavljene ocene vplivov na posamezne okoljske cilje, skladno z metodologijo

vrednotenja, ki je predstavljena v Tabeli 5.

Okoljski cilj Skupna ocena vplivov izvedbe

Strategije za alternativna goriva

Trajnostna raba naravnih virov B

Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih

teles površinskih vod B

Preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v

podzemno vodo in preprečevanje poslabšanja stanja vseh

teles podzemne vode

B

Zmanjšanje zdravju in okolju škodljivih antropogenih emisij

onesnaževal v zrak A

Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja

habitatnih tipov. B

Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih

in rastlinskih vrst B

Ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in zavarovanih

območij narave B

Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij

kulturne dediščine B

Zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb,

občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje

odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe.

A

Zmanjšanje zdravju škodljivih antropogenih emisij v zrak

(žveplov dioksid (SO2), dušikovih oksidov (NOx),

nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amoniak

(NH3) in drobnih delcev (PM2,5))

A

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem zraku za

varovanje zdravja ljudi A

Znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma

preprečevanje pojavljanja novih virov hrupa A


47

66.. AALLTTEERRNNAATTIIVVNNEE VVAARRIIAANNTTEE

Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe

programov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) določa, da se v presoji opiše alternativne rešitve za

programe, načrte ali plane ter vrednotenje posameznih alternativ. Ugotavljamo, da Strategija za

alternativna goriva sama ne predvideva alternativnih rešitev v zvezi razvojem trga za alternativnimi

gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne infrastrukture.

Predlog strategije je bil v letu 2017 javno razgrnjen. V času javne razgrnitve so bile podane

pripombe zainteresirane javnosti, ki so bile smiselno upoštevane pri pripravi končne verzije

Strategije za alternativna goriva.

V nadaljevanju je podano vrednotenje vplivov izvedbe ničelne variante 0, 1 in 2 Strategije za

alternativna goriva. Ničelna varianta (varianta 0) nastopi v primeru, če se Strategija ne bi izvedla.

Varianti 1 in 2 predstavljata nadgradnjo oziroma dopolnitev možnih ukrepov same Strategije za

uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv v prometu. To pomeni, da variante niso

medsebojno primerljive in tudi niso medsebojno vrednotene z vidika doseganja okoljskih ciljev.

Varianti 1 in 2 sta kot dopolnitev možnih ukrepov osnovne Strategije, praviloma z vidika doseganja

okoljskih ciljev, prepoznani kot bolj primerni v primerjavi z varianto 0. Vrednotenje vplivov

izvedbe variante 1 in 2 na okoljske cilje je bilo narejeno v primerjavi s predlaganimi ukrepi za

uresničitev ciljev same Strategije ter ugotovljenimi vplivi na okoljske cilje.

66..11 NNiiččeellnnaa vvaarriiaannttaa ((vvaarriiaannttaa 00))

Ničelna alternativa pomeni, da se Strategija za razvoj trga za alternativna goriva v prometnem

sektorju ter vzpostavitev ustrezne infrastrukture ne izvede. Slednje pomeni, da ne bi bili doseženi

cilji s področja zmanjševanja negativnih vplivov prometa na okolje, zmanjševanja toplogrednih

plinov v RS, zmanjševanja onesnaževal v prometu ter k učinkoviti rabi energije in obnovljivih virov

energije.

Neizvedba ter s tem posledično nedoseganjem ciljev Strategije, bi na področju zmanjševanja emisij

toplogrednih plinov pomenilo neupoštevanje obvez RS, ki izhajajo iz Direktive 2014/94/EU,

Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (v

nadaljevanju OP TPG) za leti 2020 in 2030 ter cilji glede onesnaževal zraka. Opustitev Strategije za

alternativna goriva bi posledično pomenil tudi opustitev vseh ukrepov za uresničitev ciljev na

področju uporabe alternativnih goriv, ki so usmerjeni k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter

zmanjšanju ostalih okoljskih dejavnikov, ki so posledica uporabe konvencionalnih (fosilnih) goriv.

Ničelna varianta v tem primeru pomeni, da se v prometnem sektorju ohranja sedanje stanje tako

glede uporabe pogonskih goriv v prometu kot tudi glede vzpostavitve infrastrukture. Slednje bi

pomenilo, da bi emisije iz prometa zaradi rabe fosilnih goriv, še naprej povzročale negativne vplive

na kakovost posameznih področij okolja.

66..22 UUppoorraabbaa ssiinntteezznniihh ggoorriivv ((vvaarriiaannttaa 11))

Namesto intenzivnega uvajanja elektro mobilnosti, bi morala Strategija dati možnost oziroma

poudarek tudi vzporednemu razvijanju tehnologij proizvodnji okolju prijaznih goriv, kot sta

sintetični plin metan in tekoče gorivo sintetični metanol. Njihova proizvodnja bi bila osnovana na

proizvodnji vodika iz obnovljivih virov energije (v času viškov in sicer) ter uporabe odpadne


48

biomase, kot vira ogljika. S tem se ohranja sedanja tehnologija motorjev z notranjim zgorevanjem,

sedanja infrastruktura polnilnic. Hkrati se zmanjšajo emisije na nič ter zagotovi krožno

gospodarjenje z organskim ogljikom, ki ga rastline prevzemajo iz zraka.

S razvojem tovrstnih tehnologij in pridobivanjem okolju prijaznih goriv, odpade tudi pričakovano

velik problem izdelave, uporabe in razgradnje baterij. Omenjeni alternativni koncept ima med

drugim to prednost, da vozila elektrarne (baterij) ne vozijo s seboj, ampak samo gorivo, medtem ko

so njihove tovarne za proizvodnjo na stalnem mestu. Na tak način bi predlagana varianta 1 imela

pozitiven vpliv na okoljski cilj trajnostna raba naravnih virov, saj bi se zmanjšale količine

izrabljenih baterij električnih avtomobilov.

Energija, potrebna za prevoz goriva, je bistveno manjša od energije za prevoz baterij. Sedanja teža

baterij je 4 kg/kWh, metanol pa tehta ~0,15 kg/kWh ali skoraj 26,5 krat manj. Torej je tudi pri 100

% povečanju količine energije v baterijah na enoto teže (kar je malo verjetno v naslednjih 10 letih)

potrebno še vedno voziti 13 krat večjo težo s seboj. 64

Posledica uporabe sintetičnega plina metana in tekočega goriva sintetični metanol je ta, da ni

potrebno prestrukturirati in ojačati celotnega distribucijskega omrežja za prenos električne energije,

kar bi bilo v primeru poudarka pri izvajanju ukrepa spodbujanja elektromobilnosti nujno potrebno.

Menimo, da bi bila kombinacija elektromobilnosti za krajše prevoze (kolesa, motocikli in zaprti

tricikli). V primeru daljših prevozov, vključno s tovornim prometom ocenjujemo, da je najbolj

primerna uporaba pa sintetična goriva CNG, LNG in metanol. Tako varianta 1 potencialno

neposredno pozitivno vpliva na okoljske cilje ohranjanja ekosistemov, saj se z ohranjanjem

obstoječih koridorjev elektro distribucijskega omrežja izognemo potencialnim posegom v

naravovarstveno pomembna območja.

66..33 UUppoorraabbaa ggoorriivv iizz uuppoorraabbnnee ooddppaaddnnee bbiioommaassee ((vvaarriiaannttaa 22))

Alternativna goriva se lahko pridobivajo iz obnovljivih virov energije le s pomočjo biomase ali z

uporabo CO2 iz zraka. Obstaja več sistemom za pridobivanje sintetičnih goriv iz biomase ali z

uporabo CO2 iz zraka, med katerimi so najpomembnejša:

- Fisher –Tropsch postopek; Pri tem postopku gre za to, da se biomaso uplini, pri čemer se

dobi CO. Nato se iz vodne pare pridobi vodik (t. i. šift reakcija). Očiščeni surovi plin, ki ima

razmerje med vodikom in ogljikovim monoksidom od okoli 2 do 2,2, reagira heterogeno

katalitično v sintezni reakciji na ogljikovodike, kot so parafini, olefini in alkoholi. Vodik se

lahko pridobi tudi z elektrolizo vode. S pomočjo katalizatorjev se lahko pridobijo različni

ogljikovodiki. Katalizatorji, ki vsebujejo železo, katalizirajo reakcijo premika vode in plina,

tako, da se namesto vode proizvaja ogljikov dioksid. Končni proizvodi so bencin (sintetični

bencin), dizel, kurilno olje in surovine za kemično industrijo. Velika prednost tega postopka

se kaže v tem, da je vsaka visokoenergetska surovina v osnovi primerna za ta proces. Poleg

premoga in zemeljskega plina se postopek uplinjanja biomase lahko izvede iz bioplina, lesa,

kmetijskih odpadkov in gospodinjskih odpadkov. Fisher-Tropf postopek je trenutno najbolj

razširjen in industrijsko uveljavljen proces, katerega slaba lastnost je ta, da se pri pretvorbi

biomase v gorivo potrebuje sintezni plin, to je ogljikov monooksid (CO). Za pridobivanje

sinteznega plina iz biomase je potrebno slednjo suho destilirati ali nepopolno sežgati. Pri

tem se izgubi nekaj dragocene energije.65,66

- Neposredna pretvorba biomase v sintetični dizel s katalitično polimerizacijo; – običajno je to

postopek s trenjem (tore fraction). Za pridelavo sintetičnega biodizla se lahko uporabijo vse

organske snovi, kamor spada biomasa (C-3 in C-4 rastline), les, biološki ostanki (listi,


49

slama), odpadno olje, ostanki rafinerij, bitumen, vse vrste plastike in sintetičnih materialov

(PVC, PP, PET), komunalni trdni odpadki itd. Prednost pridobivanja sintetičnega dizla s

katalitično polimerizacijo (v primerjavi z pridobivanjem etanola in biodizla) je v tem, da se

v sintetični dizel lahko pretvori široka paleta surovin, vključno s kmetijskimi odpadki in

komunalnimi trdnimi odpadki. Gre za varčen proces pridelave goriva v primerjavi z

pridelavo etanola ter biodizla. Sintetični dizel je tržno zanimiv, saj ne zahteva novih

infrastrukturnih vlaganj. Združljiv je z obstoječimi avtomobilskimi motorji na notranje

izgorevanje ter črpalkami za gorivo. Proces pridobivanja sintetičnega dizla po tem postopku

sodi med ogljično nevtralne postopke pridobivanja goriva iz biomase. Tovrstno gorivo ima

razmeroma visoko cetansko število (cetansko število je merilo za vžig goriva potem, ko se

razprši v valju) kar pomeni, da sodi med hitrejša gorilna goriva. Prednosti takega goriva so

čistejši motorji in bolj učinkovita poraba goriv in zmanjšane emisije v zrak. Zaradi svoje

sestave sintetični dizel, pridobljen s katalitično polimerizacijo, zmanjšuje emisije PM10 in

PM2,5 delcev v ozračje, ki imajo negativni vpliv na zdravje ljudi. Slednje je rezultat tega, da

ima gorivo nizko vsebnost žvepla. 67

66..44 VVrreeddnnootteennjjee pprriimmeerrnnoossttii pprreeddllaaggaanniihh vvaarriiaanntt gglleeddee nnaa uurreessnniiččeevvaannjjee

ookkoolljjsskkiihh cciilljjeevv

V nadaljevanju podajamo vrednotenje možnih variant pri izvedbi Strategija za alternativna goriva z

vidika doseganja okoljskih ciljev za posamezna področja okolja. Poudarjamo, da so variante 1 in 2

predlagane s strani izdelovalca okoljskega poročila kot možen alternativni ukrep za doseganje s

Strategijo zastavljenih ciljev. Pri vrednotenju in primerjavi variant je upoštevana lestvica, na kateri

so variante z vidika doseganja okoljskih ciljev opredeljene kot neprimerna, manj primerna,

primerna, bolj primerna in zelo primerna.

1 - zelo primerna

2 - bolj primerna

3 - primerna

4 - manj primerna

5 - neprimerna

Ocene in primerjava variant so podane številčno in opisno (glej predhodna poglavja 5.1, 5.2 in 5.3).

V primeru, da je po enem od vidikov vrednotenja dodeljena ocena 5-neprimerna, je varianta

ocenjena kot neprimerna. Skupna ocena primernosti posamezne variante je povzeta na podlagi vseh

opredeljenih ocen in opisno utemeljena.

Tabela 14: Vrednotenje predlaganih variantnih rešitev po primernosti z vidika vplivov na okolje OKOLJSKI CILJI ZA POSAMEZNA PODROČJA OKOLJA VARIANTA

0

UKREPI

STRATEGIJE

VARIANTA

1

VARIANTA

2

trajnostna raba naravnih virov 3 3 2 1

doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles

površinskih vod

3 2 2 2

preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v podzemno

vodo in preprečevanje poslabšanja stanja vseh teles podzemne

vode

3 3 3 3

zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak 5 1 1 1

ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih

tipov

4 2 2 2

ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in 4 2 2 2


50

OKOLJSKI CILJI ZA POSAMEZNA PODROČJA OKOLJA VARIANTA

0

UKREPI

STRATEGIJE

VARIANTA

1

VARIANTA

2

rastlinskih vrst

ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in zavarovanih

območij narave

3 2 2 2

Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij kulturne

dediščine

3 3 3 3

zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb,

občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje

odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe

4 1 1 1

zmanjšanje zdravju škodljivih emisij v zrak zaradi prometa 5 1 1 1

znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma preprečevanje

pojavljanja novih virov hrupa

4 1 3 3

Varianta 0 je bila z vidika vplivov na okoljske cilje zmanjševanja zdravju in okolju škodljivih

antropogenih emisij onesnaževal v zrak ter doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem

zraku za varovanje zdravja ljudi ocenjena kot neprimerna. Neizvedba predlaganih ukrepov za

uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv v prometu bi ohranila in s časoma

verjetno povečala emisije onesnaževal v zrak ter povečalo prekoračitve mejnih vrednosti delcev

PM10 v zunanjem zraku. Prav tako je ničelna varianta prepoznana kot manj primerna za doseganje

okoljskih ciljev na področju zmanjševanja izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb,

občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter zmanjševanje sedanje ravni okoljskega hrupa. Zaradi

nezmanjšanja sedanje ravni okoljskega hrupa ter emisij onesnaževal v zrak je posledično ničelna

varianta manj primerna tudi z vidika ohranjana ekosistemov (habitatnih tipov, domorodnih živalskih

in rastlinskih vrst).

Varianti 1 in 2 sta v primerjavi z ukrepi osnovne Strategije razumljeni kot alternativa predlaganim

ukrepom za uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv. Obe alternativi sta se pri

vrednotenju njunih vplivov na okoljske cilje izkazali kot enakovredni Strategiji za alternativna

goriva. Varianti 1 in 2 sta se kot bolj primerni izkazali pri vrednotenju vpliva na okoljski cilj

trajnostna raba naravnih virov, saj se za pridelavo goriva uporabljajo različni viri uporabne

odpadne biomase. V primeru pridelave sintetičnega dizla s katalitično polimerizacijo se pretvorijo v

gorivo tudi nekateri drugi odpadki, kot je plastika in sintetični materiali ter komunalni trdni

odpadki. S tem bi se lahko zmanjšala tudi količina končno odloženih odpadkov oziroma odpadkov,

ki bi jih bilo potrebno ponovno predelati. Varianti 1 in 2 sta se, v primerjavi z predlaganimi ukrepi

Strategije, izkazali za manj primerni z vidika vplivov na okoljski cilj znižanje sedanje ravni

okoljskega hrupa oziroma preprečevanje pojavljanja novih virov hrupa, saj se za pogon vozil

ohranja uporaba motorjev na notranje izgorevanje, ki povzročajo večji hrup, kot npr. avtomobili na

električne baterije. Z vidika vplivov na okolje moramo tako varianti 1 in 2 razumeti kot

komplementarni s Strategijo za alternativna goriva. S takojšnjim spodbujanjem uporabe sinteznih

goriv ter goriv iz uporabne odpadne biomase bomo hitreje dosegli cilje glede zmanjševanja emisij

toplogrednih plinov v ozračje, saj bo za nadgradnjo električnega omrežja in vzpostavitev

infrastrukture za električna vozila potrebno daljše časovno obdobje. Število električnih vozil se bo

povečevalo postopoma, predvsem pa šele med letom 2020 in 2030. Uporaba sinteznih goriv in goriv

iz uporabne odpadne biomase bi lahko imela neposredne takojšnje učinke na zmanjšanje emisij

toplogrednih plinov, saj se ta goriva lahko uporabijo v motorjih na notranje izgorevanje.


51

VVIIRRII IINN LLIITTEERRAATTUURRAA

1Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za

alternativna goriva Besedilo velja za EGP, 2014, Evropski parlament in Svet (dostopno na: http://eur-

lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014L0094&from=SL ) 2 Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem

sektorju v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za infrastrukturo, september 2017; sprejela Vlada RS na 152 seji dne

12.10.2017 3 Predlog Direktive evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov COM(2016)

767 final, 2017, Evropski parlament in Svet (dostopno na:

https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2016/SL/COM-2016-767-F1-SL-MAIN-PART-1.PDF ) 4 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [TP01] Pokrovnost in raba tal,

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=671, citirano februar 2018 5 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [GZ04] Površina gozda v Sloveniji,

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=356, citirano februar 2018 6 Atlas okolja, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja, citirano februar 2018

7 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [GZ02] Ohranjenost gozdov,

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=347, citirano februar 2018 8 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda,

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=775, februar 2018 9 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [VD11] Kakovost podzemne vode,

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=769, citirano februar 2018 10

Hunter et al., 2011: Impacts of anthropogenic SOx, NOx and NH3 on acidification of coastal waters and shipping

lanes, Geophysical Research Letters, VOL. 38, L13602, doi:10.1029/2011GL047720 11

Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [NV03] Natura 2000, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=751 ,

citirano februar 2018 12

Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [NV02] Zavarovana območja,


Naravovarstveni atlas, http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/, citirano februar 2018 14

Urbančič dr., J., et al. 2010: Poročilo o okolju v Sloveniji 2009, št 51101-38/2008, MOP (dostopno na:

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Slov

eniji/POS2009_zdruzeni_dokument0.pdf ) 15

Zbirno poročilo po Direktivi o habitatih, ZRSVN, 2013 (dostopno na:

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_informacija=579&id_meta_type=65 ) 16

Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PR08] Izpusti onesnaževal zraka iz prometa,


Register nepremične kulturne dediščine, http://giskd6s.situla.org/giskd/, citirano februar 2018 18

Zavodnik Lamovšek A., 2002: Ocena stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za

okolje, prostor in energijo, Urad RS za postorsko planiranje 19

Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PS07] Ekstremni vremenski dogodki,


Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PS03] Izpusti toplogrednih plinov,


Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PR09] Izpusti toplogrednih plinov iz prometa,


Toplogredni plini, http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/vsebine/toplogredni-plini , citirano februar 2018 23

Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [ZR09] Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo,


Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PR07] Vpliv prometa na kakovost zraka v mestih,


Poročilo o okolju v Sloveniji 2017, št. 35400-1/2017/5, MOP, 2017 (dostopno na:

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/pomembni_dokumenti/porocilo_o_okolju_2017.pdf )

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014L0094&from=SL

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014L0094&from=SL

https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2016/SL/COM-2016-767-F1-SL-MAIN-PART-1.PDF

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=671







http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/POS2009_zdruzeni_dokument0.pdf

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/POS2009_zdruzeni_dokument0.pdf

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_informacija=579&id_meta_type=65


http://giskd6s.situla.org/giskd/




http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/vsebine/toplogredni-plini



http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/pomembni_dokumenti/porocilo_o_okolju_2017.pdf


52

26

Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PR18] Izpostavljenost hrupu zaradi prometa,


Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/2004, 33/07 – ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-2) 28

Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN-OVE) za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2017), MZI,

junij 2017 (dostopno na: http://www.energetika-

portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/an_ove_2010-2020_posod-2017.pdf ) 29

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23.4.2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih

virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (dostopno na: http://eur-

lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32009L0028 ) 30

Strategija razvoja prometa v RS do leta 2030, MZI, različica 12-končna, 29. julij 2015, sprejela Vlada RS na 48. seji

dne 29.7.2015, sklep št. 37000-3/2015/8 (dostopno na:

http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DMZ/Strategija_razvoja_prometa_v_RS/Strategija_razvoja_p

rometa_v_RS-koncna_razlicica.pdf ) 31

Bela knjiga prometne politike, Evropska prometna politika za 2010: čas za odločitev; Bruselj, 12. 9. 2001 32

Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih

plinov (dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0136:0148:SL:PDF ) 33

Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020), sprejela Vlada RS

na seji dne 17.12. 2014, št. sklepa 35405-1/2014/8 34

Prvo letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020,

MOP, januar 2016 (dostopno na: http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/operativni-

program-ukrepov-zmanjsanja-emisij-tpg/ ) 35

Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, sprejela Vlada RS na 113. seji dne 7.12.2016 36

Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/sl/TXT/?uri=CELEX%3A52013DC0216 ) 37

Sklep sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne

konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (dostopno na: http://eur-

lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016D1841 ) 38

Program “Čisti zrak za Evropo«, press releas (dostopno na: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1274_sl.htm ) 39

Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Göteborški protokol), veljaven od

17.5.2005 (dostopno na: http://www.unece.org/env/lrtap/multi_h1.html ) 40

Direktiva (EU) 2016/2284 z dne 14.12.206 o nacionalnih zgornjih mejah emisij določa zgornje meje emisij na letni

ravni za vsako državo članico, in sicer za pet glavnih onesnaževal: drobne delce (delci PM 2,5), žveplov dioksid,

dušikove okside, nemetanske hlapne organske spojine in amoniak (dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016L2284 ) 41

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO; Ur. l. RS, št. 2/06) (dostopno na:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO41 ) 42

Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, sprejela vlada RS na 52. seji dne

3.11.2009, št. sklepa 35405-4/2009/9 43

Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (Ur. L. RS št. 57/17) 44

Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje (Ur. L. RS št. 57/17) 45

Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Novo mesto (Ur. L. RS št. 49/17) 46

Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor (Ur. L. RS št. 57/17) 47

Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota (Ur. L. RS št. 49/17) 48

Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (Ur. L. RS št. 77/17) 49

Konvencija o biotski raznovrstnosti, Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS –

Mednarodne pogodbe, št. 7/96) 50

Ferlin, F., at al., 2002: Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (2002-2011). Ljubljana: MOP

(dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/en/biotska.pdf ) 51

Kus Veenvliet, J. 2012: Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Končno

poročilo. Nova vas: Zavod Symbiosis (dostopno na:

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstnosti_p

orocilo.pdf ) 52

Evropska strategija za biotsko raznovrstnost do 2020, Communication from the Commission: Our life insurance, our

natural capital: an EU Biodiversity Strategy to 2020 (COM(2011) 244 (dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/EN/TXT/?uri=CELEX:52011DC0244 ) 53

Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov


http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/an_ove_2010-2020_posod-2017.pdf

http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/an_ove_2010-2020_posod-2017.pdf

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32009L0028

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32009L0028

http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DMZ/Strategija_razvoja_prometa_v_RS/Strategija_razvoja_prometa_v_RS-koncna_razlicica.pdf

http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DMZ/Strategija_razvoja_prometa_v_RS/Strategija_razvoja_prometa_v_RS-koncna_razlicica.pdf

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0136:0148:SL:PDF

http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/operativni-program-ukrepov-zmanjsanja-emisij-tpg/

http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/operativni-program-ukrepov-zmanjsanja-emisij-tpg/

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX%3A52013DC0216

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX%3A52013DC0216

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016D1841

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016D1841

http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1274_sl.htm

http://www.unece.org/env/lrtap/multi_h1.html

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016L2284

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016L2284

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO41

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/en/biotska.pdf

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstnosti_porocilo.pdf

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstnosti_porocilo.pdf

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52011DC0244

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52011DC0244


53

(Bern, 1979), Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih

naravnih življenjskih prostorov (Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/99) 54

Konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Ramsar, 1971),

notifikacija leta 1992 (Ur. l. RS 15/92) 55

Direktiva 79/409/EGS Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic 56

Direktiva 92/43/EGS Sveta z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in

rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) 57

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014 do 2020, ZRSVN, 2014. Sprejela Vlada RS na 30. seji

dne 9.4.2015 (dostopno na:

http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/LIFE_Upravljanje/PUN__ProgramNatura.pdf ) 58

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za

ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Vodna direktiva) 59

Načrt upravljanja z vodami za vodni območje Donave in Jadranskega morja za obdobje 2015-2021 – NUV II, MOP,

2016. Sprejela Vlada RS na 107. seji dne 27.10.2016 (dostopno na:

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/nuv_II/NUV_VOD.pdf ) 60

Načrt upravljanja z morskim okoljem 2016 – 2021, MOP, 2017. Sprejela Vlada RS na 145. seji dne 27.7.2017

(dostopno na:

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/cpvo/NUMO_2016_2021_osnutek2016.pdf ) 61

Resolucija o nacionalnem programu za kulturi (ReNPK 14-17) (Ur. l. RS, št. 99/13) 62

Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (MEKVAD, Ur. l. RS, št. 24/1999) 63

Evropska konvencija o krajini, Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o krajini. (MEKK. Ur. l. RS, št. 74/03) 64

Novak, P. 2017: Sustainable Transactive Renewable Energy System (STRES); IJ EES 65

Engel, M., Rohleder, L. 2015: Alternative Flugkraftstoffe – Chancen und Herausforderungen. Internationales

Verkehrswesen, Heft 1, 67. Jahrgang, S. 24–27 66

Asinger, F. 1956: Chemie und Technologie der Paraffin-Kohlenwasserstoffe. Akademie Verlag, Aufl. XXIV S. 64–

68. 67

Process Description Alphakat,

http://www.imvemvane.com/docs/PROCESS%20DESCRIPTION%20ALPHAKAT%20Update%20Dec%202010%20(

2).pdf, citrano februar 2018

http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/LIFE_Upravljanje/PUN__ProgramNatura.pdf

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/nuv_II/NUV_VOD.pdf

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/cpvo/NUMO_2016_2021_osnutek2016.pdf

http://www.imvemvane.com/docs/PROCESS%20DESCRIPTION%20ALPHAKAT%20Update%20Dec%202010%20(2).pdf

http://www.imvemvane.com/docs/PROCESS%20DESCRIPTION%20ALPHAKAT%20Update%20Dec%202010%20(2).pdf

ZA STRATEGIJO ZA VZPOSTAVITEV … poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek 6 V...

Documents

Transcript of ZA STRATEGIJO ZA VZPOSTAVITEV … poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek 6 V...