november 2007, letnik 6

OČKA PRIPOVEDUJE Kanja Naja izpolni Bilkovo skrito željo

TEMA MESECA

Za miren spanecNA OBISKU

Bina Štampe ŽmavcOTROŠKI KOTIČEK

Zimsko spanje

MOJA KNJIGA

Pravljica za lahko noc

STROKOVNJAK SVETUJE

Z otrokom raste bralec II. del

v

NAGRADNA IGRAVSAKDO, ki pošlje sliko svojega

sončka, BO NAGRAJEN!str. 30

www.Otroci.siza mamico in očka od:vsak mesec v vašem vrtcu

UVODNIK

�

hodi naokoli in nagaja našim malčkom, pa utrujenim mamam in očetom, da ne morejo spati. In kdo je kriv? Zvezdica Zaspanka, ki je zamudila službo, zagotovo ne. Najverjetneje kar premalo umirjeni, radovedni ali preutrujeni otroci, ki so se ves dan igrali v hrupnem okolju v skupinah, v trgovskih centrih, v popoldanskih delavnicah. Morda so krive utrujene mame, ki so pozabile prešteti do deset, ko so malčki preskušali njihovo odločnost oziroma popustljivost in se z njimi zapletle v spopad. Morda so krivi utrujeni očetje, ki so si želeli v miru ogledati večerno televizijsko oddajo, pa so jih otroci pri tem zmotili, zato so nejevoljno in nestrpno napodili navihanca spat. A je že tako, da otroci kaj hitro začutijo naš nemir in nemoč in preverjajo, kaj se bo zgodilo, če bodo skušali uveljaviti svojo voljo. Takšni poskusi pa spanec hitro prepodijo in preutrujeni otroci postanejo sitni in nedojemljivi za naša prepričevanja, pogovor, ukaze in kazni.In kaj storiti? Seveda najdemo v knjigah, revijah in pri znancih kup nasvetov, a kaj, ko je vsak otrok svet zase in tisto, kar zaleže pri enem otroku, pri drugem ne. Zato se zagotovo najbolje obnese, če svojega otroka dobro opazujete, spo-znavate njegov bioritem, potrebe in navade ter se nato s pomočjo vsega, kar ste slišali in prebrali, odločite kako boste ravnali, kadar spanček zaspanček hodi po vaši hiši in vam ne da spati. Pri naši hiši je bilo tako, da so pravljica, uspavanka in drobna lučka najbolj zalegle, seveda, če smo to počeli vedno ob isti uri in ob določenem ritualu pred odhodom v posteljo: umirjena družabna igra ali večer-na risanka pred dnevnikom, večerja , kopanje in umivanje zobkov, da bo tudi telo lažje spalo, kot smo naši deklici vsakokrat razložili. Zato sva se z očkom, ko je bila naša princeska še majhna, dogovorila, kdo bo tisti, ki se bo zvečer od-povedal TV-dnevniku in večernim oddajam. Odložila sva vse skrbi in misli, kaj je treba še postoriti in se posvetila le naši navihanki, ki je čutila, da je ves večerni čas z mamico ali očkom samo njen. Seveda je tudi ona včasih poskusila prema-kniti spanec na poznejši čas in si ogledati oddajo z nama. Spominjam se, da sva ji, če je bila na sporedu glasbena oddaja – opera ali koncert, to tudi dovolila, vendar le, če se je odpovedala pravljici in pesmici in se pred tem pripravila na spanec. Vesela, da je dosegla svoje, je nato v pižamici, zavita v odejo, v najinem naročju prisluhnila glasbi. Vendar je že na začetku oddaje zaspala in bila zjutraj razočarana, ker je zamudila večerno pravljico, pogovor in uspavanko. Ob la-stnih odločitvah je tako hitro spoznala, kaj ima zares najraje. In kaj je za otroka, utrujenega od celodnevnega raziskovanja sveta, druženja z vrstniki, ustvarjanja in gibanja, najlepše. Večer, ko je sam z mamico in očkom, ki sta z mislijo samo pri njem in mu skozi mirne dejavnosti sporočata: »Tu sva, rada te imava. In če ti bo nagajal Spanček zaspanček, ga bova prepodila.«

Pa mirne sanje vam želim!

Vaša urednica

OTROCI, revija za starše predšolskih otrokZaložnik: Otroci d.o.o., odgovorna urednica: Jelka Rahne, izvršna urednica: Erika Marolt , uredniški odbor: Danica Zver, lrena Kamenšek, Silva Korbar, Irena Borovičkič, Petra Glavina, Marjeta Resnik, Zdenka Vinšek, Mojca Pečnik, uredništvo: Kratka pot 1, 1000 Ljubljana, urednistvo@otroci.si, tel: 01/ 565-34-16, oglasno trženje: Andreja Kočar, andreja.kocar@otroci.si, 040/ 723-676, 01/568-25-50, faks: 01/ 565-34-17,Petra Prelec, petra.prelec@otroci.si, 041/ 894-303, za založbo: Edvard Vrtačnik, fotografija na naslovnici: Tonka ČernilogarOblikovanje in prelom: Studio 3d d.o.o. tisk: Delo, d. d. Revija Otroci izhaja enkrat mesečno. Dobite jo pri vzgojiteljici vašega otroka. Revija je brezplačna.Oglejte si jo na spletu: www.otroci.si. Naklada 27.000 izvodov. ISSN 1581-4904, v razvid medijev vpisana pod številko 440. Revijo sofinancira Ministrstvo za kulturo.

Spanček zaspanček, čuden možicNA OBISKUPisateljica, ki piše s kančkom čarovnije

4

11

6

14

15

29

20

25

MOJA KNJIGA

Pravljica za lahko noč

TEMA MESECA

Za miren spanec

RAZGLEDNICE

STROKOVNJAK SVETUJE

Z otrokom raste bralec OTROŠKI KOTIČEK

Zazibani v nežen spanec

DRUŽINSKI AVTO

Družinska potepanja s črno strelo

VRTEC SE PREDSTAVI

Vrtec pingvin praznuje 10 let

21POSTALA SVA STARŠA

Pravice ob rojstvu otroka

Otr

oci d

.o.o

., K

ratk

a po

t 1, L

jubl

jana

Mnogi starši zelo težko in redko izgovorijo jasen NE. Tudi vi?

Morda zato, ker vas je strah izgubiti ljubezen in naklonjenost otroka? Se bojite, da bi ga z odklanjanjem prizadeli? Ali pa se tako le izogibate izbruhom jeze, napadalnosti, sporom?

SI UPATE POSTAVITI OTROKU MEJO?

Novembrska superMAMI že na prodajnih policah! Če je pri vašem prodajalcu zmanjkalo revije superMAMI, pokličite: 01 5653416

Razumne meje in pravila boste lahko postavljeli šele takrat, ko boste ugotovili, da ste vredni skrbeti zase in za lastne otroke.

Svetuje Breda Kenda, univ. dipl. ped.

NA OBISKU

Pisateljica, ki piše z ljubeznijo, ki ji pomaga čarati

Bina Štampe Žmavc

Otrokom sem prebirala slikanico Bine Štam-pe Žmavc Muc Mehkošapek, ki je prejela mednarodno nagrado v Varšavi. Zgodba jih je prevzela. V njihove glavice se je prikradla velika želja: vsak bi imel doma malega mucka, ki bi mu vedno pomagal prepričati mamico in očka, naj si vzameta za muco časa in se z njim poigrata.V knjižnici smo poiskali tudi druge knjige, ki jih je ustvarila priznana mladinska pisateljica. Med počitkom smo prebirali nje-ne pesmi, na blazini v knjižnem kotičku njene pravljice. In prav vse so se otrok dotaknile na prav poseben način. Z besedo, ki jih je vzpod-bujala k razmišljanju in spraševanju in vsebino, ki jih je vabila v pravljico raziskovati vsakdanji svet. Dela pisateljice pa se niso dotaknila le otrok, tudi odrasli smo se ob vsebinah zami-

slili nad naglico, v kateri prezremo drobne, vsakdanje, a pomembne stvarmi. Njena ube-sedena sporočila, ki nam jih ponuja v svojih delih, so nas prevzela s svojo pristnostjo in človečnostjo, v njih nam z estetsko, prefinje-no govorico spregovori o današnjem življenju in času. Ob branju njenih knjig sem velikokrat pomislila: »To misel bi rada podarila kot srčno voščilo svojim najdražjim.«V letošnjem letu je pisateljica prejela nagrado Desetnica za knjigo Živa hiša. Ob tem so kri-tiki zapisali: »Z besedo nas uči videti, prisluh-niti in občutiti. Zato je njena beseda nežna in močna hkrati, je kot svetilka, ki razsvetljuje temne mračne trenutke in pomaga iskati pot iz stisk.« Za svoje delo je prejela še več doma-čih in tujih priznanj, Celjani pa so jo uvrstili na seznam svojih znamenitih meščanov. Pisateljico sem poprosila, da si vzame za muco časa in z mano poklepeta o svojem otroštvu, materinstvu in delu. Obisk na njenem domu je bil posebno doživetje. Za turkizno modri-mi vrtnimi vrati je vrt, skrivnosten, pravljičen, kot bi ga upodobila Marlenka Stupica. Mala drevesca z okroglimi krošnjami, cvetlični grmi in gredice, kamnite ptice na kamnitih kroglah ter stezica, ki vodi do hiše, ki jo na strehi va-ruje glineni petelinček. »No, to pa je kraj za ustvarjanje!« sem pomislila, ko sem se pov-zpela po stopnicah do vrat in pozvonila. Bina se je prijazno nasmejala, ko me je pozdravila in sem ji zaupala svoja razmišljanja. Povabila me je v svojo sobo, kjer je velika stenska ura z globokim glasom odštevala čas, a sta gosti-teljica in mačja princeska Ina poskrbeli, da je mineval v prijetnem kramljanju in se ga je na-bralo kar za več mucinih šap. Nabralo pa se je tudi veliko pisateljičinih zanimivih spominov in lepih misli, tako da je bila odločitev, katere naj zapišem, težka.

Babica jo je »okužila« s knjigami in pesmijo »Sem pristna Celjanka. Tu sem odraščala, tu sem si ustvarila dom in družino, tu ustvarjam svoje pesmi in pravljice,« je začela pripovedo-vati svojo življenjsko zgodbo.Že kot majhna deklica je imela zelo rada knji-ge. Pravi, da jo je s knjigami »okužila« babi-ca, ki je imela veliko knjižnico in ji je veliko brala. V Bininem spominu sta še danes vonj in toplota peči na žagovino. Babica je pozimi zakurila, da je kar žarela od toplote, potem pa so skupaj brali pozno v noč. Bina je kmalu začela brati sama, najraje pa je prebirala poe-zijo. V poeziji je vedno čutila nekaj čarobnega, nekaj, kar jo je tako navduševalo, da je že pri šestih letih znala na pamet veliko Prešernovih pesmi. Tudi peta pesem jo je navduševala in v družini so veliko peli. Najraje pa je poslušala babico, ki je bila odlična pevka. Bina se še do-bro spominja gramofona z veliko trobljo, ki je pričaral glasbo, ob kateri sta z babico peli in plesali.

Bina je odšla s pesmijo in knjigo v šoloV šolo je hodila z veseljem, ker je bila silno ra-doveden otrok in je bila vedno željna znanja. Nakupovanje šolskih potrebščin je bilo zanjo sveto opravilo. Nove knjige je rada vonjala, saj so tako lepo dišale, potem pa je vse prebrala, še preden se je pričelo novo šolsko leto. Z očetom sta se še posebej potrudila pri zavi-janju knjig in zvezkov. Bila je pridna učenka, naloge in učenje je opravila kar v šoli, tako ji je doma ostalo vedno dovolj časa za igro, raziskovanja in sprehode v gozd in branje. Tudi učitelji so jo imeli radi. Na vseh prosla-vah ob najrazličnejših praznikih je vedno nastopala. Vsi, ki so jo

Oktober 2007

poezijo, ki se nas dotakne in zgodbe, ki jih začutimo

� November 2007

NA OBISKU

�

Bina Štampe Žmavc

poznali, so bili prepričani, da bo postala pevka ali igralka. Ker je Bina tako rada nastopala, ji ni bilo težko zgodaj vstajati in prihajati v šolo na vaje. Tudi mraz in sneg je nista zadržala doma. Spominja se, kako ji je neko zimo, ko je ob šesti uri zjutraj hitela v šolo v hudem mrazu, v nosku zmrznila svečka. S prazničnim čarob-nim vzdušjem je bil njen trud poplačan. V dru-gem razredu osnovne šole je pripravila svojo prvo samostojno predstavo in nastopila v OŠ Hudinje. Napisala je igrico in tudi svojo prvo pesem Uboga Anica, sama pripravila koreo-grafijo, scenografijo in kostumografijo. Bina je veliko nastopala skozi vsa šolska leta. V gim-nazijskih letih je v Zrenjaninu in pred desetti-sočglavo množico odpela pesmi Edith Piaf in osvojila pokal, ki ga še danes hrani v vitrini. Tudi med študijem primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je nastopala kot statistka v Drami.

S pesmijo in knjigo je »okužila« otroke v gledališki skupini in svoja sinovaBina je kot absolventka študija primerjalne književnosti najprej pet let poučevala sloven-ščino. Čeprav je čutila, da to ni poklic, ki bi se mu zavezala za vse življenje, je uživala pri delu z otroki v gledališki skupini, ki jo je kar trinajst let uspešno vodila. Ko je začela delati z otroki, jo je zanimalo predvsem, o čem otrok razmi-šlja, kakšna vprašanja se mu porajajo. Spozna-la je, da otroci razmišljajo tudi o zelo težkih temah in da ne dobijo odgovorov odraslih, ker ti sploh ne vedo, da otroci o tem razmi-šljajo. Tudi sama se je kot petletna deklica sre-čala z okoljem, ki je bilo prepričano, da sanjari in razmišlja le o punčkah. Toda Bina, prizadeta ob smrti starega očeta, je čustveno čez noč odrasla in iskala odgovore na težka vprašanja o smrti in minljivosti. Zdelo se ji je krivično, da nihče tega ne opazi, da nihče ne pomisli, da razmišlja o vprašanjih, o katerih razglabljajo odrasli. Tudi njen mlajši sin Gaj je že pri petih

letih razmišljal in več mesecev zastavljal vpra-šanja o smrti. Veliko se je pogovarjala z njim in mu skozi pesmi in zgodbe pomagala, da je dobil toliko odgovorov, da je prerasel to fazo brez posledic in optimistično raziskoval svet naprej. Zato Bina o vseh teh »odraslih vpraša-njih« spregovori tudi v svojih delih za otroke in mladino. Nekateri menijo, da je za najmlaj-še njena književnost prezahtevna in jo vabijo na pogovore le v osnovne in srednje šole. Toda pisateljica je pogosto doživela prijetne odzive tudi med najmlajšimi. Tako skuša skozi svojo pesem in povest otrokom odgovoriti na vprašanja, ki se jim zastavljajo. Zato ima rada, da otroci sprašujejo in jim lahko pomaga iskati odgovore. Tako kot je pomagala svojima si-novoma, ki jima je veliko pela, pripovedovala zgodbe in brala pravljice, tudi svoje. Včasih so njene pravljice nastale celo pred zapisom. Za-pisala jih je šele, ko je naletela na dober odziv. Spet drugič jo je k pisanju spodbudila izkušnja, ki ji je priklicala zgodbo. Bina nosi pesmi in zgodbe v sebiVelikokrat pa ideja za pesem ali pravljico pri-de kar sama od sebe. Ko piše, ne ustvarja posebej za otroke ali odrasle. Tudi otroška literatura je »zaresna« in ji nikoli ne zmanj-šuje pomena ali je razvrednoti tako, da bi jo ločevala od literature za odrasle. Piše, kar nosi v sebi, kar se ji porodi ob različnih trenutkih, morda drobnih, vsakdanjih, na sprehodu, v trgovini, ko se je nekaj dotakne in sproži domišljijo, da začne nastajati cela zgodba. Piše poezijo in prozo in si želi, da bi se dotaknila obojih, otrok in odraslih in če se, je to pravo delo. Metafizična vprašanja o času, povezanosti vesolja, narave in človeka so lahko zanimiva tako za otroke kot odra-sle, če so dobro ubesedena. Vsak izlušči iz zgodbe tisto, kar ob njej doživlja. Če ideja zazveni v besedi, jo bralec začuti. Bina je ustvarila številne knjige za otroke in odrasle.

Načrtuje pa nove, takšne, za katere upa, da bodo mladim bralcem odgovorile na številna vprašanja ( zbirka zgodb ima tudi že naslov Vprašanja srca in čaka le še založnika, ki se bo ogrel za izdajo ), ali pa takšne, ki bodo s pravljično vsebino o princih, princesah, kra-ljih in kraljicah privabile bralce k knjigi. Tako kot so v njenem otroštvu vabile njo in kot sta jim z veseljem prisluhnila njena sinova.Ko sem Bino vprašala, kaj je pri vzgoji otrok najpomembnejše, se je najprej zamislila, po-tem pa dejala: »Nerada dajem nasvete, saj sem jih tudi sama potrebovala ob dveh na-vihanih fantičih, ki sta bila kar zahtevna naj-stnika. Vendar sem pri iskanju primernega vzgojnega ravnanja vedno znova ugotavljala, da je najpomembneje, da si potrpežljiv ne glede na situacijo. Pomembno je imeti otro-ke rad in jim stati ob strani tudi, ko je hudo in te razočarajo. Najslabše je, če mu v težav-nem obdobju obrneš hrbet in ga nimaš več rad. Zato je IMETI RAD najpomembnejše.

Jelka Rahne

November 2007

O grdih in lepih besedah

Se jezite, ker vaš otrok zvečer noče v posteljo? Je zjutraj nenaspan in siten, ko se odpravljate v vrtec in v službo? Ste nerazpoloženi tudi vi, ker se počutite zaradi tega nemočni? Verjemite, da se to dogaja mnogim staršem. Starši želimo našega malčka »naučiti« zaspati, a to ni vedno preprosto. Prav je, da se opremimo z nekaj znanja o spanju malih otrok, nato pa napravimo načrt, prilagojen posebnostim našega otroka. Ta načrt nato tudi dosledno izvajajmo.

TEMA MESECA

�

Spanje nam uravnava notranja »biološka ura«. Obstaja naravni čas za spanje in naravni čas za budnost. Strokovnjaki, ki so preučevali spa-nje, so ugotovili, da ponoči doživljamo več faz spanja, ki se izmenjujejo. Tako se plitvo spa-nje izmenjuje s fazami globokega spanja in s fazami sanjanja. Faza plitkega spanja je včasih povsem blizu budnosti.Majhni otroci doživljajo enake faze spanja, vendar so faze krajše in številnejše. Otroci več časa prespijo v plitkem spanju, ko se po-javljajo faze kratke budnosti. Te so tudi ra-zlog otrokovega nočnega joka, sitnarjenja. Otrok se po rojstvu postopoma prilagaja 24-urnemu ciklu bioritma, v katerem se izme-njujejo faze budnosti in spanja. Vsak otrok je svet zase in tudi potreba po spanju ni pri vseh enaka, kljub temu pa lahko določimo določeno povprečje števila ur dnevnega in nočnega spanja.

Spi, dete, spi, le zapri oci …

Sedemdesetim odstotkom novorojenčk-ov uspe »naravnati« svojo biološko uro že z nekaj našimi rutinskimi opravili, kot so božanje, prigovarjanje, uspavanka. Ostali otroci pa potrebujejo več potrpljenja, zu-nanjih vzpodbud, ki otroka spontano pope-ljejo v spanje.

Kaj je pomembno, da bo vaš otrok pridobil zdrave spalne navade?• Najprej opazujte spalne navade vašega otroka, ugotovite, koliko spanja potrebuje vaš otrok, da je dobro razpoložen in spo-čit. Opazujte tudi vaše ravnanje ob težavah. Napravite načrt sprememb vašega ravnanja in ravnanja vseh bližnjih in se tega načrta dovolj časa držite, da ugotovite, ali je prine-sel zaželen učinek.

• Poskrbite za varnost: varna posteljica brez pentelj, vrvic, trakov …

• Za to, da otrok mirneje zaspi, je pomem-ben vsakodnevni obred pred spanjem, kot je kopanje v topli kopeli, masiranje, branje, petje, poslušanje nežne glasbe, kratki spre-hodi … Ti obredi pomagajo otroku razvijati njegov občutek za odhod v posteljo. Obred prilagodite svojemu otroku.• Otrok, ki hodi zvečer spat prej, spi dlje in mirneje, zato naj zaspi med 20. in 21. uro.• Prijazen način uspavanja zahteva od star-šev, da poskrbijo za svoje dobro telesno in psihično počutje, da bodo pri načinih in po-stopkih uspavanja lahko dosledni.• Ko je čas za spanje, otroku več ne prina-šajte hrane, pijače, ne prižigajte luči. Otro-ka poskušajte pomiriti z vašo prisotnostjo.• Tudi če vam v začetku ne uspeva, bodi-te vztrajni in samozavestni, saj je za vsako spremembo potreben čas.

Nežna zgodba za lahko nočPriprave na spanje pa naj se vedno prične-jo s pripovedovanjem ali branjem. Zgodbe naj bodo enostavne, brez večjih zapletov in razpletov, vsebina naj bo vsakodnevna ru-tina iz življenja otroka s srečnimi zaključki. V zgodbah naj ne nastopajo srhljivi junaki (npr. grozne čarovnice, strašni zmaji in po-dobno). Otroci imajo namreč neverjetno domišljijo.

Marjeta Resnik

Oktober 2007November 2007

Foto

: ww

w.sx

c.hu

ZA MIREN SPANEC

Starost Kolikokrat gre spat čez dan

Skupna dolžina dnevnega spanja(v urah)

Nočno spanje** (v urah)

Skupna dolžina dnevnega in nočnega spanja (v urah)

12 mesecev 1- do 2-krat 2–3 11,5–12 13–14

2 leti 1 1–2 11–12 13

3 leta 1 1–1,5 11 12

4 leta 0 0 11,5 11,5

5 let 0 0 11 11

* Preglednica je povzeta po knjigi E. Pantley: Otroško spanje. ** To je povprečje, ki ne pomeni, da otrok spi nepretrgoma.

FOTO

: ww

w.sx

c.hu

/ Ca

rla P

eron

iPovprečno število ur dnevnega in nočnega spanja*

November 2007

TEMA MESECA

�

Spi, dete, spi, le zapri oci …

November 2007

ZA MIREN SPANEC ZA MIREN SPANEC

Nekateri so mnenja, da problem otrokove-ga spanja tiči v njegovi razvajenosti in da bi bilo otroka najbolje pustiti, da bi se nekaj-krat razjokal, potem pa bi se počasi navadil spati. Spet drugi menijo, da ni pomembno, kdaj otrok hodi v posteljo, saj ko bo dovolj zaspan, bo že zaspal. Zavedati pa se je tre-ba, da je spanje izredno pomembno tako za otroke kot za odrasle, zato je mišljenje, da otrok ne potrebuje »pravil igre« pri spanju, zmotno.Prav gotovo ste že mnogokrat slišali sta-vek: »Ne morem zaspati, strah me je.« Ali pa: »Mamica, lulat me,« ali kaj podobnega. Otroci nemalokrat najdejo nešteto izgovo-rov, da jim zvečer ni treba pravočasno v po-steljo oziroma da lahko iz nje vstanejo. Pro-blem pa se pojavi, ko prične starše takšno vedenje motiti in ne morejo najti skupnega dogovora z otrokom.

V posteljo brez prisileNaravna potreba po spanju izgubi svojo vlogo, če morajo otroci v posteljo na silo. Zato je izredno pomembno, da poskušamo otrokom privzgojiti občutek za red, ki se ga starši čim bolj dosledno držimo. Otrokom se bo zdelo nesmiselno hoditi v posteljo takrat, ko boste vi želeli, če mu bo uspelo vsak večer neštetokrat vstati iz postelje ali če mu v posteljo ne bo treba oditi takrat, kot bi moral. Verjetno vam je znano otro-ško moledovanje: »A jaz pa ne smem gle-dati televizije? Vsi lahko gledajo, samo jaz ne.« Takšnega pregovarjanja je sposoben že štiriletni otrok, predstavljajte si le, kako se bo prepiral glede ure spanja čez leto ali dve, če mu že sedaj ni jasno, kaj pomeni, ko mu rečemo, da je čas za spanje.

Ko si otroci zaželijo pozornostiZvečer starše navadno čaka še mnogo opravil, ki jih želijo končati, ko bodo otroci zaspali, zato hočejo, da ti čim prej odidejo v posteljo. Otroci občutijo ta pritisk, zato iz-

siljujejo pozornost in naklonjenost staršev. Toda otrok pri tem ne ravna načrtno: »Če bom večkrat vstal iz postelje, bom dosegel želeno pozornost.« Takšnega ravnanja se otrok nauči zaradi pozornosti, ki jo je s tem dosegel, kasneje pa takšno vedenje le še av-tomatično ponavlja. Otrok, ki »noče spati«, pritegne vso starševsko pozornost, katere pa ne bi bil deležen, če bi v posteljo odšel takoj oziroma če iz nje ne bi vstajal. Poleg izsiljevanja pozornosti in s tem ljubezni podkrepi to ravnanje še možnost, da otrok zraven ujame še malo televizijskega progra-ma, mogoče kaj prigrizne, kar pomeni, da si mora ponovno umiti zobe, oditi na stra-nišče … Spet veliko opravil pred ponovnim odhodom v posteljo.Tako nas otrok preizkuša. Sprašuje se: »Ali moram res v posteljo? Ali ne bi bil še malo pokonci? Ali mami in oči gledata televizijo?« Svet je za majhnega otroka zelo zanimiv in vseeno mu je, koliko oziroma ali se bo sploh naspal. Triletni otroci že zelo dobro razumejo, da se dogajanje v domači hiši in okoli nje ne ustavi, kadar oni odidejo v po-steljo, pač pa se življenje nadaljuje in tega ne želijo zamuditi. Zato ste starši tisti, ki se morate zavedati, da triletnik potrebuje okoli 10 do 12 ur spanja, poleg dnevnega dremeža.

Pomembno je, da že od samega otrokove-ga rojstva vpeljete »dnevno rutino« odhoda v posteljo, tako kot je ta potrebna na vseh vzgojnih področjih in ne le pri spanju.Otroci naj bi imeli pred odhodom v posteljo vsak dan enak »obred«, ki se ga držite tudi med vikendom. Žal imamo starši velikokrat slabo vest, da smo s svojim otrokom čez dan preživeli premalo časa, zato jim želimo ob vikendu ali večerih čim bolj ugoditi, ob tem pa seveda tudi »popuščamo« v svojih zahtevah, v prepričanju, da jim ne škoduje-mo. Toda otroci, čeprav tega ne vedo, po-trebujejo in ljubijo red. Brez njega so zbe-

gani, zato je tako pomembno, da se »pravil igre« držimo že od otrokovega rojstva.

Ponavljajoči se vzorci, ki zazibljejo v spanecPoskušajte vpeljati red, ki bo stalen. Otroci naj hodijo v posteljo, seveda v svojo, vedno ob isti uri, pred spanjem naj sledijo vsak večer iste dejavnosti. Npr. večerja, potem umivanje zob, pravljica za lahko noč, za ko-nec še poljubček in vaš odhod iz sobe. Naj vam otrok želje o prižgani lučki, odprtih vratih pove že prej, da se ne boste kasneje pregovarjali.Triletnik že zelo dobro razume, če mu bomo razložili, da je spanec zanj pomem-ben, da se bo potem lažje in bolje igral. Povejte mu tudi, da je spanec pomemben za rast.

Če vaš otrok kljub temu ne »uboga«, bodite odločni in ne popuščajte joku in različnim željam. Ko bo videl, da mislite resno, bo slej ko prej popustil. Seveda mu morate pravila in zahteve prej jasno razložiti, potem pa le še vztrajati. Z doslednostjo pa vam bo prav gotovo uspelo.

Leonora Dacar, dipl. vzg.

Nočem, ne morem spatiV vsaki družini se včasih starši srečujejo z vprašanjem, kaj narediti, da bo otrok odšel zvečer v posteljo brez pregovarjanja in da bo v postelji tudi ostal, ne da bi neštetokrat vstal.

FOTO

: ww

w.sx

c.hu

/ Be

njam

in E

arw

icke

r

November 2007

O grdih in lepih besedahTEMA MESECA

�

Moj otrok v vrtcu ne bo spal

Odrasli moramo prepoznati otrokove spo-sobnosti in potrebo po spanju. To potrebo lažje opazimo, če otroka skozi vsak dan vodimo v določenemu ritmu dogodkov. Otrok potrebuje red. Ponavljajočemu se ritmu in redu se upira, takoj ugotovi, da ima možnost izbirati in odločati tudi o re-čeh, o katerih še ni sposoben presojati. V okolju, kjer otrok odloča namesto odraslih o tem, koliko časa bo zvečer pokonci, kdaj bo sedel k zajtrku ali k drugemu obroku, koliko časa bo gledal risanko, kdaj bo odšel od doma v vrtec, se odrasli hitro srečamo s problemom usklajevanja dogovorov za za-dovoljitve dejanskih otrokovih potreb.

Kdo odloča o otrokovem počitku v vrtcuV vrtcu je postavljen okvirni dnevni red, znotraj njega je določen čas prehrane in dnevne rutine za zagotavljanje zdravja in

varnosti otrok. Osnova za postavitev dnev-nega reda v skupini so razvojne značilnosti predšolskega otroka v določeni starosti. Vsaka vzgojiteljica s sodelavko za svojo skupino načrtuje vzgojno-izobraževalne aktivnosti in dejavnosti tudi za zagotavljanje osnovnih potreb otrok, in sicer na podlagi strokovnih znanj, usposobljenosti prepo-znavanja potreb posameznega otroka ter na podlagi priporočil staršev. V vrtcu se srečujemo s starši, ki ne dopu-ščajo, da njihov otrok po aktivnem dopol-dnevu in kosilu leže k počitku, četudi to potrebuje. Drugi starši zahtevajo, da njihov otrok po kosilu spi, četudi otrok ne potre-buje spanec, ampak le malo aktivnega po-čitka.

Sledenje otrokovim potrebamVzgojiteljice so po kurikulumu v prvi vrsti dolžne slediti otrokovi resnični potrebi po počitku in spanju, starše pa seznanjati o de-janskih odzivih otroka in usklajevati njihova pričakovanja v njegov prid. Za optimalen otrokov razvoj je treba najti skupno pot in skupen dogovor. Kljub temu da otroci potrebujejo različno količino spanja, večina otrok do četrtega leta starosti nima dovolj le nekaj minut počitka ob poslušanju pravlji-ce, klepetu ali ob glasbi, posebno če imajo za seboj razburljivo, gibalno in intelektual-no aktivno dopoldne.

Organizacija vrtčevskih skupinStrokoven pristop v vrtcu je mogoče pre-poznati posebno v skupinah po tretjem letu starosti. V njih se po kosilu dogajajo različne reči: počitek na ležalnikih je mogoč na mir-nem delu, kjer otroci, ki potrebujejo spa-nje, tudi zaspijo; na drugem koncu igralnice počivajo otroci, ki nimajo na ležalniku poleg

Strokoven pristop v vrtcu je mogo-če prepoznati posebno v skupinah po tretjem letu starosti. V njih se po kosilu dogajajo različne reči: od počitka na ležalnikih do zanimivih družabnih iger.

Mnogo skrbi si delajo starši okrog spanja otroka v vrtcu – posebno po drugem letu starosti. Otrok do tedaj najpogosteje jasno izraža potrebo po počitku in potrebo po spanju, če se v okolju dobro počuti in ima zadovo-ljene osnovne potrebe. Z odraščanjem pa potrebuje otrok več aktivnega odnosa do raziskovanja sveta, s tem se skrajšuje počitek in potreba po spanju se zniža. Vzpodbude iz okolja vplivajo na marsikaterega otroka tako močno, da otrok ni sposoben presoditi sam, ali njegovo telo potrebuje spanec. V trenutku zaniha iz zelo aktivne-ga stanja v krajši počitek ali pa v razdraženost, kar se kaže v otrokovem izražanju nezadovoljstva in protesta.

Foto

: J.R

.

NOVO Končno sem te dočakala!

sebe le ljubkovalne igrače, ampak izbrano knjigo ali otroško revijo. Ena od vzgojiteljic ob nevsiljivi glasbi treplja otroka, ki to želi, druga na drugem koncu polglasno prebira trem otrokom poezijo, pred tem pa čaka že pripravljen kotiček otroke, ki ne bodo zaspali, ampak bodo po pravljici odšli tja, kjer so na mizi zanimive družabne igre ali pa material za ustvarjanje, raziskovanje. In kdo v zgoraj opisanem primeru v vrt-cu odloča, ali bo otrok spal? Navidezno le vzgojiteljice, saj one pripravijo prostor in pogoje. Morda odločajo tudi starši? Da, kjer se uspešno dogovarjajo v prid otroka. Ali odločajo tudi otroci? Da, kjer imajo po skupaj organiziranem aktivnem počitku možnost izbire. Naspan otrok je srečen, srečen otrok je radoveden in radoveden otrok se je sposoben učiti in nekoč odrasti.

Zdenka Vinšek, dip. vzg.

ZA MIREN SPANEC

Oktober 2007November 2007

DARILO V VSAKI REVIJI

DUDA MAM

TEMA MESECA

�

Pesmica za lahko noč

Tudi malčke v jaslih sem vedno uspavala s pe-smijo, včasih sem jo pela, včasih pripovedova-la. Mačka Murija vsi dobro poznamo in pesem o mucah, ki gredo spat, tudi. Meni je bila ve-dno v pomoč. Otrokom sem jo pripovedo-vala počasi, nekatere besede sem poudarila, nekatere zloge izgovorila pritajeno in otroci so ob nežnem božanju kar hitro zdrsnili v miren spanec. Ko so bili malo večji, sem jim pela Mozartovo pesmico Tiho je nočka pri-šla. Najdete jo v imenitni slikanici Muca prede nitke zlate, ki ji je priložena tudi kaseta ali CD. Ob petju te pesmice sem včasih uporabila tudi posteljno pregrinjalo, ki se je spremenilo v pravljično jadro. Jadro je otroke odneslo v

svet pravljic in sanj. Tudi pesmica Spanček (av-torice Bine Štampe Žmavc z ilustracijo Polone Lovšin) je imenitna in umiri še tako razigrane nadebudneže.Kadar pa so bili moji otroci še posebej na-vihani in so se upirali počitku, čeprav so bili neskončno utrujeni (ali pa prav zato?!), je bilo dovolj, da sem jim povedala pesmico Lojzeta Krakarja AH. Otroci so se ob njej nasmejali, ob vsebini smo spregovorili, kako je s spa-njem in vstajanjem, potem pa so se kar hitro odločili, da bodo vsaj malo počivali, če jih bom božala. Pesem torej dela čudeže, le preveč-krat pozabimo nanjo.

JR

ZA MIREN SPANEC ZA MIREN SPANEC

Kadar malček noče zaspati, kadar tudi pravljice ne želi poslušati, je dobro zdravilo mamina uspavanka. Svoji deklici sem od rojstva vsak večer prepevala pesmice, ki sem si jih sama izmišljala, in jo tako umirila tudi takrat, ko je bila trdno odločena, da ne bo spala, in mi je to tudi odločno pokazala.

November 2007

TIHO JE NOČKA PRIŠLA

(Muca prede nitke zlate – svetovne uspa-vanke, zbrala Albina Pesek)

FOTO

: JR

NAGRADNA IGRA: VSAKDO, ki sodeluje, PREJME lepo DARILO! Več na: www.kozmetika-afrodita.com

AH(Lojze Krakar, Jelka Reichman)

Oktober 2007Oktober 2007

Spanec ne pride vedno samoumevno, kadar smo utrujeni. Včasih ponagaja odraslim, velikokrat otrokom. Razlogov je veliko, odpravljanje problemov s spanjem pa težavno. Zato potrebujemo veliko idej, kako se spopasti s težavami. Najlažje jih bomo našli v knjigah, potem pa jih prilagodili svojim in otrokovim potrebam. Tu lahko najdete nekaj naslovov, ki vam bodo v pomoč.

Priročniki za starše

Brigitte Wilmes - Mielenhausen: Kje je doma tišina? Starši in otroci odkrivajo poti do sprostitve. Založba Didakta, 1999.

Elizabeth Pantley: Otroško spanje – brez joka v sanje. Založba Didakta, 2003.

Eduard Estivill: Spi, dete, spi: kako navadite malčka mirno spati: jedrnat vodnik po metodi dr. Eduarda Estivilla. MK, 2006.

Našteti priročniki so polni koristnih in tudi uporabnih nasvetov o tem, kako naj bi uspa-vali otroke. Osebno menim, da je najboljša pot srednja pot in da se ravnaš po občutku. Če se kateri od mojih sinov ponoči v solzah zbudi, sem pri njem, dokler ponovno mirno ne zaspi. Kadar imam naslednji dan službo in se najmlajši, ki je star 18 mesecev, pono-či zbuja, ga, kljub temu da se takšno dejanje šteje za eno izmed tistih na črni listi sezna-ma »Kako narediti, da otrok sam prespi celo noč«, odnesem v zakonsko posteljo in po-tem vsi do jutra mirno spimo. Predvsem pa vam priporočam, da si vzame-te čas za svoje otroke. Zvečer si zamislite določen ritual pred spanjem, ki naj bo sesta-vljen iz večerje, kopeli, umivanja zobkov in obvezne pravljice za lahko noč. In ponavljaj-te ga VSAK večer. Otrok potrebuje rutino, saj mu daje varnost. Ko skupaj z otrokom prebirate zgodbico za lahko noč, se udobno namestite, vzemite otroka v naročje in skupaj ob pripovedovanju/branju pregledujte ilustracije. Naj to ne velja le za predšolske otroke, temveč si vzemite nekaj minut in pred spanjem obiščite še sobo starej-šega otroka. Ne bo vam žal.

Slikanice za otrokeNajrazličnejše ideje, kaj še lahko poskusite, da uspavate vaše otroke, lahko poiščete tudi v slikanicah. Slikanice imajo večji učinek pri malo starejših predšolskih otrocih, ki se ob poslušanju zgodbice poistovetijo z nagajivim ju-nakom. Pri mlajših pa bosta učinkovala že pomirjujoče pripovedovanje pravljice in vaš glas.

Sally Hunter: Slonček gre spat. Založba Učila, 2000.Sally Hunter: Zdaj bomo pa spali! Ali kako lažje zaspimo z miško Nananino. Založba Kres, 2001.Lucy Cousins: Lahko noč, Minka. Založba MK, 2000.Peggy Rathmann: Lahko noč, gorila. Založba Korotan, 1998.Dugald Steer: Mala miška, lahko noč. Založba DZS, 2004.Klaus Baumgart: Larina zvezdica in pošasti iz sanj. Založba Kres, 2007.Linard Bardill: Iz modre pravljične dežele: Brundo ne more spati. Založba Kres, 2003.Birgit Meyer: Lili gre spat. Založba Učila International, 2006.Nataša Mrvar: Škrat Spančkolin. Založba Karantanija, 1995.Lila Prap: Živalske uspavanke. Založba MK, 2000.Polonca Kovač: Mali medo. Založba MK, 2000.Andrej Rozman Roza: Mihec, duh in uganka. Založba MK, 1996.Vesna Maje: Titi noče spati. Društvo K2M, 2003.Anna Casalis: Mišek Tip noče spati. Založba Karantanija, 2004.Catherine Walters: Lahko noč, medvedek Alfi. Založba Alica, 2006.Katja Reider: Pikec sploh še ni utrujen. Založba Učila International, 2005.Aline de Petigny: Matevž noče zaspati: o zajčku, ki se ne boji več teme. Založba MK, 2007.Brigitte Weninger: Nočem spati sam. Založba Kres, 2002.Julie Sykes: Nočem še v posteljo. Založba Učila, 1996.Martin Wadell: Ne moreš zaspati, Mali Medo. Založba Epta, 1993.

Sabina Zore

Oktober 2007

Pravljica za lahko noc

Še več namigov, kaj lahko vašemu malčku preberete pred spanjem, lahko poiščete na spletni strani www.otroci.si.www

MOJA KNJIGA

11November 2007

Kanja Naja izpolni Bilkovo skrito željo

OČKA PRIPOVEDUJE

1�

Poletje se je poslovilo in jesen je s škrlatnimi barvami odela gozd. Še vedno je bilo prijetno toplo. Bilko je posedal pred svojo votlinico, skrito med koreninami mogočne bukve, in občudoval naravo. Dolgi jesenski sončni žarki, ki so kukali skozi veje dreves, so pisane listke pozlatili, da so zažareli v toplih barvah. Bilko je splezal na drevo in se udobno namestil v zapuščeno duplinico. Opazoval je veverice in polha, ki so urno plezali z veje na vejo in nosili zimske zaloge v svoja domovanja. Z občudo-vanjem je spremljal let ptic, ki so krožile viso-ko nad krošnjami dreves. »O, ko bi znal tudi jaz tako leteti! Lahko bi si ogledal čudoviti jesenski gozd. Z višine bi ga zagotovo bolje videl,« je zavzdihnil mali škrat.Bilko zvečer ni mogel zaspati. Preveč so ga vznemirile misli o letenju. Skuhal si je bezgov čaj in dodal še malo mete za lažji spanec. Legel je na posteljo in prav počasi so se mu zaprle veke. Med spanjem so se prikradle sanje. Sa-njal je o pticah, ki so letale nad njim in ga vabi-le k sebi. Na svojih hrbtih so ga nosile visoko proti nebu. Krila ptic so povzročala pravcati vihar. Zbal se je, da bo zaradi vetra ptičjih kril omahnil v globino. Toda prečudoviti razgled na gozd, ki se mu je ponujal z višine, ga je tako prevzel, da se je navdušeno prepustil novim dogodivščinam.Nenadoma ga je zbudilo močno trkanje. Le s težavo je odprl oči. Trkanje je postalo močnej-še in še ves omotičen od sanj je počasi odtaval

November 2007

do vrat ter jih odprl. Pred vrati je stala kanja Naja. »Sem že mislila, da si odšel zdoma. Še dobro, da sem vztrajala in te le priklicala.«Naja že dolgo ni videla Bilka. Tisto jutro pa jo je prešinila misel, da bi obiskala škrata.»Če nimaš nič proti, te povabim na izlet,« ga je vabila širokokrilata ptica. »Kam pa bi šla?« je zaspano vprašal Bilko. »Lahko te na svojem hrbtu ponesem visoko proti nebu, seveda če si za to,« je predlagala Naja. Bilko si je pomen-cal oči: »Mar še vedno spim in sanjam?« Pre-senečeno je strmel v kanjo. Takšnega vabila ni pričakoval. »Daj no, kaj še čakaš,« je bila nestr-pna Naja, ki se je že pripravljala na vzlet. »Mar ne vidiš, da lahko vsak hip začne deževati iz tistih črnih oblakov?«V trenutku je Bilko zlezel na mogočni hrbet ptice in se oprijel njenih kril. Neznansko si je želel poleteti visoko nad gozd, zato ni več razmišljal, ali bo res letel ali se mu samo sanja. Takrat je Kanja zaklicala: »Si pripravljen, lahko vzletim?« V istem trenutku se je že dvignila in poletela, najprej nad krošnjami dreves, nato vedno višje, proti oblakom. Bilko je brez be-sed sedel na ptici in občudoval gozd, travnik in vse, kar je bilo globoko spodaj pod njima. Naja je vijugala, se spuščala in se dvigovala s škratom na hrbtu. Strah je počasi splahnel in Bilko je sproščeno opazoval svet pod seboj. Prevzel ga je nenavaden občutek in pomislil je: »Kako čudovito je svobodno leteti in uživati

visoko nad zemljo.«Takrat pa so oblaki zmotili njuno popotovanje in na zemljo spustili prve dežne kaplje. Naja se je začela spuščati in pristala na robu gozda. Bilko je počasi zlezel z njenega hrbta na tla. Bil je srečen. Izpolnila se mu je njegova velika želja in tega izleta se bo vedno rad spominjal. Ves prevzet od navdušenja je objel Najo okrog vratu in se ji zahvalil za prekrasno dogodivšči-no. »Hvala ti, Naja, za čudovit izlet. Oglasi se še kdaj. Tudi jaz bi ti rad pripravil preseneče-nje,« se je škrat poslovil od prijazne ptice Naje, ki mu je izpolnila srčno željo. »Nasvidenje in lahko noč!«Lahko noč tudi vam, otroci, in naj se vam iz-polni kakšna skrita srčna želja, ne le v sanjah, tudi v resnici.

Stane Ivanov ml.

1�

So družine, v katerih se veliko časa in pozornosti posveča branju, in otrok spontano zbira izkušnje o branju, vsebinah in oblikah, ki so zbrane v bralnem gradivu. Če se v družinah veliko bere, ima otrok priložnost opazovati odrasle med branjem, poslušati pogovore o prebranem; odrasli bralci s svojim ve-denjem sporočajo, da je branje pomembno. Otroci se učijo s posnemanjem, posnemajo tudi branje.

Z otrokom raste bralec

STROKOVNJAK SVETUJE

Branje otrokom neposredno povezujemo z razvijanjem bralnih navad in bralne kultu-re. Otrok, ki je več »izpostavljen branju«, v svojem okolju obkrožen s knjigami in drugim bralnim gradivom, je večkrat dele-žen branja otroškega slovstva, bo imel več priložnosti za pogovor o branju in pisanju. Spontano bo spoznaval, da se tisto, kar je napisano, ne spreminja. Smer branja in pisanja v naši pisavi je od leve proti desni, obstajajo različna tiskana gradiva: slikanice in knjige, revije, koledarji, časopisi itd. Prav tako bo spoznaval vsebino knjižnih del, bo-gatil znanje ter besedni zaklad, prepoznaval vsebine, ki so mu všeč, ga posebej prite-gnejo in zbujajo njegov interes.V današnjem času je bralno gradivo star-šem in otrokom bolj dostopno kot v pre-teklosti. Čeprav vsega gradiva ne moremo imeti doma, razširjenost knjižnic, splošnih,

šolskih itd., omogoča staršem, da seznanijo otroka s knjigo (slikanico) in drugimi oblika-mi knjižnega gradiva.

Razlike med otroki in med staršiOtroci se med seboj razlikujejo po svojem zanimanju za pripovedovanje, branje in pi-sanje, različna je tudi vzdržljivost pri posa-meznih dejavnostih. Tudi starši se med seboj razlikujejo po tem, v kakšni meri obvladajo bralne in pisne spretnosti, koliko so vešči pri prenosu svojega znanja na otroke. Starši dajejo otrokom del tistega, kar so dobili v otroštvu. Okolja, v katerih so današnji starši odraščali, se razlikujejo z vidika bralnih na-vad in bralne kulture. Včasih je tudi tako, da je eden od staršev primernejši za eno de-javnost (šport) in drugi za drugo (branje). V varstvo in vzgojo otrok se veliko vključujejo tudi stari starši, ki prav tako lahko izvajajo dejavnosti, ki pripravljajo otroka na učenje branja in pisanja. Zato je težko postaviti pravila, ki bi veljala za vse družine.Na splošno lahko rečemo, da nikoli ni pre-zgodaj in nikoli ni prepozno za uvajanje predšolskega otroka v svet pismenosti. Na voljo so slikanice, ki so primerne za vse starosti, od dojenčka do šolarja. Nekatere otroke bodo slikanice takoj pritegnile, z lahkoto bodo sledili branju, druge otroke pa kasneje. Živahni otroci težje obsedijo za daljši čas, potrebujejo gibanje tudi med po-slušanjem. Različna so tudi zanimanja glede vsebin, ki so otrokom všeč, saj se gibljejo od leposlovja do tehnike in naravoslovja. Glede vsebine, začetka in trajanja branja je pomembno, da se starši prilagodijo otroku. Le takrat si bo otrok želel nadaljnjega in po-novnega branja.

Knjige – okna v svetBranje knjig odpira bralcu okno v svet, ga povezuje z drugimi ljudmi, med branjem

spoznava samega sebe. Skoraj nemogoče je našteti ugodne učinke branja in bralne kul-ture na posameznika. Ugoden učinek branja otrokom v predšolskem obdobju je nešte-tokrat potrjen v raziskavah. Pa vendar to ne more biti merilo pri presoji otroka ali odra-slega; veliko ljudi ne bere ne knjig ne časopi-sov, prebere najnujnejše za potrebe vsakda-njega življenja. Pogosto se sliši, da nekateri starši delajo cele dneve za preživetje in imajo zelo malo prostega časa. Nekateri prepro-sto ne marajo branja. V stiku s takšnimi starši lahko vzgojitelji in kasneje učitelji usmerijo starše k dejavnostim, v katerih so močni, ti lahko otroka pripravljajo na učenje branja in pisanja drugače. Za navdušenje nad branjem pa lahko poskrbijo vrtec, šola ali knjižnica ob pomoči strokovnega osebja. Ni tako redko, da slišimo zgodbe o učiteljicah, knjižničarjih ali pomembnih drugih iz otrokovega okolja, ki so prenašali svojo navdušenost nad bra-njem na otroke, s katerimi so prišli v stik, in jim dali tisto, česar starši iz najrazličnejših razlogov niso mogli.

dr. Livija KnafličAndragoški center Slovenije Ljubljana

(II. del)

Ko starši otroku berejo, naj imajo v mislih, da je cilj dobro počutje. Le pod tem pogojem se bodo uresniče-vali cilji pridobivanja novega znanja in spoznanj, učenje novih besed, spoznavanje pisave…

November 2007

Foto

: ww

w.sx

c.hu

Cena:14,99 €

Naročila in informacije:tel: 01 565 34 16; faks: 01 565 34 17

prvič v VRTEC

1�

V tokratnem otroškem kotičku boste lahko našli nekaj namigov kako vašemu malčku olajšati pot v posteljo in mu omogočiti nežne sanje. Skupaj lahko izdelate mehko in prijazno ninico, ki bo ob njem v dolgih nočeh, se pred spanjem pomudite v mali otroški kuhinji, ki jo izdelate kar iz kartona ali pa mu v postelji pripovedujete resnično zgodbo o skrivnostnem zimskem spanju nekaterih živali.

Kako naredimo?

Pisan kos blaga prepognemo čez pol in nanj na-rišemo kroj. Ne pozabimo na 1 cm rob za šive. Blago izrežemo po kroju. Strojno ali na roke sešijemo oba dela skupaj po robu. Začnemo spodaj in pustimo pol spodnje dolžine nezašite. Blago obrnemo in zašite robove poravnamo. Skozi luknjo natlačimo polnilo in nato zašijemo še luknjo.Iz enobarvnega blaga izrežemo krog. S šivom za gumbnice prišijemo krog za obraz na trup.

Potrebujemo:

košček enobarvnega blaga 13 x 13 cmpisano blago 34 x 23 cmsukanecmehko polnilo (vata, volna, nacufan vatelin …)okrasek (lep gumb, trakec, pentlja, čipka, rozeta …)škarje, rdeč in črn vodoodporen flomaster, šivanka ali šivalni stroj

Ninice

OTROŠKI KOTIČEK

Zazibani v nežen spanec

FOTO

: Ton

ka Č

erni

loga

r

Otroku veliko pomeni, če jih v poste-lji čaka nekdo, ki bo z njimi zaspal. To je lahko ninica, medvedek, punčka, blazina nenavadnih oblik … Skratka, nekaj meh-kega, toplega, prijetnega na otip. Ninica pa bo še bolj njihova, če jim jo bomo naredili sami in bo nastajala pred njihovimi očmi. Naša ninica ima simbolično obliko palca. Za izdelavo je zelo preprosta, zato nam ne bo vzela veliko časa.

(Če krog šivamo na blago s strojem, ga mo-ramo prišiti takoj na začetku. Najboljše je, da uporabimo »cik-cak« šiv.) Nato z vodoodpor-nima flomastroma narišemo na obraz zaprte oči, lase, nos in usta. Še lepše je, če na obraz vse to izvezemo.Pod obraz, v položaj vratu, prišijemo še pen-tljo, lep gumb ali kakšen drug okrasek.

Lahko noč!

Tonka Černilogar, dipl. vzg.

November 2007

Potrebujemo:

kartonske embalaže različnih velikostiakrilne barve in čopičblago pisanih barv PVC lončke, žlice …

prav pridejo kakšen pravi lonec in pokrovka, pa velika zajemalka. Otrok bo rad kuhal, brisal, vam ponudil svojo namišljeno jed, povzročal tudi kdaj več hrupa ter se s tem počutil enako pomembnega v kuhinji, kjer veliko časa preži-vljate tudi vi.

Zdenka Vinšek

1�

OTROŠKI KOTIČEK

V otrokovem kuhinjskem kotičku pripravljena lahka večerja za igrač-ke, starše, bratce, sestrice je lahko imeniten uvod v pripravo na odhod v posteljo in spanje.Otrok želi biti v družini enakovreden ostalim članom, ker pa nima znanja, sposobnosti, iz-kušenj, mu odrasli zaradi varnostnih razlogov prepovemo veliko dejavnosti, ki si jih želi. Vča-sih je smiselno presoditi, ali bi se lahko izognili prepovedim, ki sprožajo v otroku negativna čustva, če bi mu omogočili podobno dejav-nost, da je v naši bližini in sodeluje pri vsakda-njih opravilih odraslih. Otroci že po prvem letu posežejo po loncih, krpah, omelu …, gospo-dinjstvo jim pomeni zelo pomembno opravilo,

Večerja za igračke in družinoker ga opravljajo ljubljene odrasle osebe, on pa ne sme stikati po kuhinji, ker je vse nevarno in ker se nam mudi.Zato mu lahko naredimo manjši kuhinjski ko-tiček v neposredni bližini, posebej če je otrok mlajši in potrebuje nadzor. Ni treba kupovati dragih otroških kuhinjskih elementov. Za-dostuje, da nekaj časa namenimo skupnemu oblikovanju kosov kuhinjskega »pohištva« kar iz kartonske embalaže.

Kako naredimo:Kartonsko embalažo prekrijemo s prijetnimi barvnimi odtenki, morda na eno teh škatel namestimo namesto vrat zaveso iz ostankov blaga. V omarice postavimo PVC-lončke, žlice,

November 2007

V hladni zimi življenje v naravi ni nič kaj prijetno. Pod debelo snežno odejo je težko najti kaj za pod zob, zato živalim pozimi pogosto trda prede. Precej živali se soočenju s tem ostrim letnim časom raje izogne. Nekatere jo popihajo v toplejše kraje, druge pa zimo preprosto prespijo. Različne živali se na zimsko spa-nje različno pripravijo, vse pa si poiščejo primeren kotiček, v katerem bodo varne pred zimskimi vetrovi, mrazom in snegom. Poglejmo si, kako.

OTROŠKI KOTIČEK

Zimsko spanje

November 2007

MEDVED

ČE BI HOTELI NAŠTETI ZIMSKE ZASPANCE, BI GOTOVO HITRO POMISLI NA MEDVEDA. VENDAR PA JE MEDVEDJE ZIMSKO SPANJE V RESNICI BOLJ PODOBNO DREMANJU. MEDVED SE V JESENSKEM OBILJU GOZDA POŠTENO NAJE GOZDNIH SADEŽEV IN SE TEMU PRIMERNO ODEBELI. PODKOŽNA TOLŠČA GA POZIMI HRANI IN GREJE, KO V BRLOGU SPI SVOJ ZIMSKI SEN. A VSAKIH NEKAJ DNI ZVA-BI MEDVEDA LAKOTA NA PLAN, DA SI PRIVOŠČI KAK PRI-GRIZEK. POTEM PA ZOPET V TOPLI BRLOG NEKJE V JAMI POD SKALNIM PREVISOM, KJER SI JE ŽE NA JESEN NANESEL GOZDNE STELJE ZA MEHKO LEŽIŠČE. V BRLOGU MEDVED-KE JE POZIMI ŠE POSEBEJ ŽIVAHNO, SAJ V TEM ČASU PRI-BRUNDAJO NA DAN DVA DO ŠTIRJE MLADI MEDVEDKI, KI SO VELIKI KOT MAJHNE MUCKE. OB ROJSTVU SO POVSEM NEBOGLJENI, ZATO SE ČEZ ZIMO GREJEJO IN DOJIJO PRI MAMI, NA POMLAD PA SKUPAJ ZAPUSTIJO BRLOG.

MALI PODKOVNJAK

NETOPIR JE SPRETEN LOVEC, SAJ ŽUŽELKE, S KATERIMI SE HRANI, ULOVI KAR V ZRAKU. POZIMI PA ŽUŽELK NI OZI-ROMA JIH JE BORE MALO, ZATO NETOPIR NIMA ZUNAJ KAJ ISKATI. ZA RAZLIKO OD MEDVEDA SI NETOPIR PRIVOŠČI PRAVO TRDNO ZIMSKO SPANJE. ZIMSKO ZATOČIŠČE SI PO-IŠČE GLOBOKO V PODZEMELJSKI JAMI, KJER MU MRAZ IN SNEG NE MORETA DO ŽIVEGA. TU SE Z OSTRIMI KREMPE-LJCI OPRIME RAZPOKE NA STROPU, SE ZAVIJE V PRHUTI IN SE Z GLAVO NAVZDOL POGREZNE V NEKAJMESEČNI SPA-NEC. PRAVIMO, DA OTRPNE, SAJ SE NJEGOVO MALO TE-LESCE OHLADI, SRČEK PA PRIČNE UTRIPATI ZELO POČASI. DREZANJE V SPEČEGA NETOPIRJA, DA BI GA PREDRAMILI IZ GLOBOKEGA SPANCA, JE NEVARNO POČETJE! ČE SE NE-TOPIR ZBUDI PREZGODAJ, KO ZUNAJ ŠE NI ŽUŽELK, BO OD LAKOTE KAR HITRO POGINIL.

Foto

: Al V

reze

c

OTROŠKI KOTIČEK

1�

Naročila in informacije:tel: 01 565 34 16 faks: 01 565 34 17

Cena: 20,86 €

100 idej za ustvarjanje z otrokom.

Maja Hartman

OPRAVIČILO:

V oktobrski številki revije se je na strani otroškega kotička prikradel tiskarski škrat ter zamenjal fotogra-fijo črne žolne z magelano-vo žolno, ki živi na območju čilskih Andov. Črno žolno je najlažje prepoznati po rde-či čepici (samec) ali rdečo piko na zatilju (samica).Bralcem in avtorju član-ka Kdo se skriva v smrečji senci se opravičujemo ter objavljamo pravilno foto-grafijo črne žolne.

November 2007

BOGOMOLKA

VSEM ŽUŽELKAM PA NI DANO, DA BI DOČAKALE PO-MLADI. BOGOMOLKA, STRAH IN TREPET POLETNIH TRAVNIKOV, KI S KAKE TRAVNE BILKE PREŽI NA NEPREVI-DNE ŽUŽELKE, JESENI POGINE. ŠE PREJ PA STORI NEKAJ ZELO POMEMBNEGA. SAMIČKA, KI SE JE CELO POLETJE OBILNO HRANILA IN SE TAKO ZNATNO POREDILA, JE-SENI IZLEŽE VELIK BELO-RJAV KOKON, V KATEREM JE 100 DO 300 JAJČEC. PRI IZBIRI MESTA ZA IZLEGANJE JE ŠE PO-SEBEJ POZORNA IN IZBERE KAKŠEN SKRIT KOTIČEK POD KAMNOM ALI KAKO DRUGO VARNO MESTO, SKRITO PRED LAČNIMI ROPARJI IN MRZLO ZIMO. PO OPRAVLJE-NEM DELU MATI BOGOMOLKA POGINE, NJENA JAJČECA PA VARNO SKRITA PREZIMIJO IN POČAKAJO NA POMLAD, KO SE IZ NJIH IZLEŽEJO MLADE BOGOMOLKE.

KREŠIČ

TUDI MED ŽUŽELKAMI BOMO NAŠLI ZIMSKE ZASPAN-CE. KREŠIČU, ZA PRST VELIKEMU HROŠČU, SO PRVE JE-SENSKE OHLADITVE ZNAK, DA SI BO TREBA POISKATI ZIMSKO POSTELJO. LE-TO SI KREŠIČ NAREDI KAR SAM. NAJPREJ SI POIŠČE PRIMEREN KOTIČEK, KI BO VAREN PRED ZIMSKO ZMRZALJO. VELIKOKRAT SE ZAVLEČE KAR V STAR ŠTOR, KJER SI POD LUBJEM UREDI LEŽIŠČE. IZ ZGRIŽENEGA LESA SI NAREDI VENČEK, SREDI KATERE-GA SE NATO POTUHNE IN V GLOBOKEM ZIMSKEM SNU ČAKA NA PRVE TOPLE SONČNE ŽARKE, KI NAZNANIJO ZAČETEK POMLADI. POZIMI SPI TAKO TRDNO, DA SE NA NJEM NABERE CELO ROSA, PA TEGA NITI NE OPAZI.

Foto

: Al V

reze

c

Foto

: Al V

reze

c

20 November 2007

Postala sva starša

Pravice ob rojstvu otrokaZ otrokom prihaja v družino veliko sprememb. Med večje spadajo prav gotovo usklajevanje družinskih obveznosti s službenimi, povečanje finančnih izdat-kov, prilagajanje novemu družinskemu urniku in za-gotavljanje optimalne vzgoje in varstva otroku. V tem prispevku bomo predstavili pravice, ki pripadajo ob rojstvu otroka mamicam in očkom. Te določa Za-kon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. V prihodnjih številkah revije pa si bomo podrobneje pogledali nadomestila in družinske prejemke ter pra-vico do skrajšanega delovnega časa.

Pravica do porodniškega dopusta

ZSDP določa pravico mamic do porodniškega dopusta in pri-padajočega nadomestila, ki traja 105 dni. Za uveljavljanje te pravice morajo bodoče mamice vložiti vlogo 60 dni pred pred-videnim datumom poroda na pristojni Center za socialno delo glede na stalno prebivališče mamice. Mamica mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda. O tej pravici Center obvesti delodajalca. Če ne nastopi poro-dniškega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela porodniškega dopusta ne more izkoristiti po rojstvu otroka, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.

Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka

Po izrabi porodniškega dopusta nastopi pravica do dopusta za nego in varstvo otroka ter pripadajoče nadomestilo, ki traja praviloma 260 dni neposredno po prenehanju porodniškega dopusta. To pravico lahko enakopravno uveljavljata mati ali oče otroka. Dopust za nego in varstvo otroka se lahko tudi prenese do osmega leta otrokove starosti in se koristi glede na dogo-vor, na podlagi katerega Center izda odločbo. O tem obvesti delodajalca. V posebnih primerih se ta pravica podaljša (npr. iz zdravstvenih razlogov, ob rojstvu dvojčkov in vsakega nadaljnje-ga hkrati rojenega otroka za 90 dni). Starša se pisno dogovorita o izrabi tega dopusta vsaj 30 dni pred potekom porodniškega dopusta in dogovor predložita Centru za socialno delo in z njim

November 2007

Avtorja prispevka bosta odgovarjala na vaša vprašanja o pravicah ob rojstvu otroka, ki jih lahko posredujete prek foruma v obdobju od 19. do 23. novembra na spletni strani www.otroci.si.

Vprašajte!

seznanita svoja delodajalca. Pravico do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ima lahko v soglasju z materjo tudi eden od starih staršev otroka, če je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V času koriščenja starševskega dopusta in prejema-nja starševskega nadomestila lahko mamica opravlja delo po avtorski pogodbi. Ne more pa skleniti pogodbe o zaposlitvi ter pričeti opravljati dela v rednem delovnem razmerju, saj bi to pomenilo, da je prekinila starševski dopust in da ne želi izrabiti pravice do odsotnosti z dela zaradi starševskega varstva.

Pravica do očetovskega dopustaPohvalno je, da je v Sloveniji vedno več očkov, ki se odločijo, da bodo bolj prisotni pri vzgoji in varstvu otrok in tako pomagali ter razbremenili tudi partnerke. Ta pravica očetov traja 90 dni. Od tega lahko 15 dni očka izrabi do šestega meseca otrokove starosti in mu pripada nadomestilo plače pod enakimi pogoji, torej povprečje zadnjih 12 mesečnih plač pred nastopom po-rodniškega dopusta matere. Ostalih 75 dni pa lahko izrabi do tretjega leta otrokove starosti, pri čemer mu je zagotovljeno plačilo prispevkov za socialno varnost, ki so plačani od mini-malne plače. Tudi vloga za očetovski dopust se vloži pri Centru za socialno delo, kjer je mamica uveljavljala pravice v zvezi z rojstvom otroka.

Starše vabimo, da se o vseh pravicah, ki jih prinaša starševstvo, pozanimajo pri katerem koli Centru za socialno delo, kjer so na razpolago brošure, oziroma na internetni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer si lahko pridobijo vloge za porodniški dopust in informacije o drugih pravicah, ki jih imajo kot starši.

Breda Skubic in Peter PinterMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeve –

Direktorat za družino

November 200722

VRTEC SE PREDSTAVI

Vrtec Pingvin praznuje 10 let

Tribarvni Pingvini smo namreč v ve-likem pričakovanju. Če bo vse teklo tako, kot smo si zamislili, bo kmalu luč sveta ugledala naša nova enota Puhek – najmlajši Pingvin. Pa vendarle pusti-mo prihodnosti, da je korak pred nami in pokukajmo v preteklost.Smeh in solze, dež in sonce, vmes pa neskončna paleta mavričnih čustev, prijetnih in manj prijetnih doživetij. Obilo spominov, utrinkov, skupnih ra-dosti in drobnih nevšečnosti se je na-bralo v teh 3650 dneh, kar naš vrtec za male pingvine skrbi.

Toliko različnih otrok, ki so vsak dan odpirali in zapirali Pingvinova vrata. Prav vsem smo skušali pričarati topli-no doma; v hladnih jutrih, ko je bilo treba zapustiti varen objem staršev. Naša trinadstropna hiška je to zmogla. Z nasmehom na ustnicah smo vas poz-dravljali vsa ta leta. In vi ste nam vse to vračali, mali navihani pingvini. Plesalci, glasbeniki, lutkarji, umetnostni zgo-dovinarji, športniki: plavalci, smučarji, tenisači. Vse to in še več ste se trudili postati. Ali pa tudi ne, izbira je bila obi-čajno vaša. Ste že našli način, da ste si uredili dan po svoje. Poleg vsakodnevnega urnika smo se vedno trudili najti čas tudi za čisto preprosto otroško igro. Brez vmešava-nja odraslih, brez poseganja v čarobni otroški svet domišljije. Včasih se nam zdi, da ste nam bili še najbolj hvaležni za te svoje trenutke. Pa vendarle ste s ponosom predstavljali vse, kar ste se naučili v skrbno pripravljenih uricah. Nastopali ste, da so odmevale angleške pesmice, da se je tresel plesni pod in se je kadilo iz malih možgančkov od vseh znanosti in spretnosti. In vsako leto znova se je bilo težko po-

sloviti od vas. Skupinice trinajstih ping-vinov, ki ste iz rumenih postali modri in nato vijoličasti. Prava umetnost je iz rumene narediti vijoličasto, prav zares. Šest vzgojiteljev in prav toliko zunanjih sodelavcev (uči-teljica glasbe, plesna učiteljica ter vsi športni vaditelji) z ravnateljico na čelu je vsako leto v šolo pospremilo 13 otrok in v vrtcu na novo pozdravilo prav toliko zelenčkov – kot smo pomenljivo poime-novali novinčke. Smeh in solze in paleta čustev. Znova in znova. Uvajalni tedni in prvi koraki so vsako leto hitro minili in rasla je samozavest triletnikov.In še bomo odpirali Pingvinova vrata in vas vedno znova vabili medse. Obiščite nas. Ograja pisanih barvic nas skriva. Nedaleč od hitre Dunajske ceste, na Po-povičevi ulici 16, nas najdete. Priporoča-mo v petek. Takrat namreč zadiši naša petkova pekarna in prav gotovo se bo našel kakšen slasten zalogaj tudi za vas.Tako kot mavrica razkrije svoj pisani lok le na poseben dan, tako izberite prav tak dan, s soncem obsijan in dežjem po-kapljan, ter nas (ponovno) obiščite.Do takrat pa ... imejte se lepo!

Simona Iglič

V slogi je moč!

Letošnje leto smo v našem vrtcu razglasili za mavrično leto. Čeprav vrtec že skoraj od samega začetka združuje rumene, modre in vijo-ličaste pingvine, ki se delijo v tri starostne skupine, je letos v našem vrtcu še posebej pisano. Morda zaradi našega desetega jubileja ali pa številnih novih idej, načrtov in želja.

Prijetni trenutki

Nova kolekcija 07 - 2008

Otroška pižama z lutko: 30,00 €

2� November 2007

ŠOLA ZA STARŠE

VRTEC TEMA SREČANJA PREDAVATELJ DATUM URA NASLOV

CICIBAN Kako prisluhniti otrokovim čustvom Zdenka Zalokar Divjak 11/29/2007 17.30 Šarhova ul. 29

dr. F. PREŠEREN Je moj otrok razvajen? Bojan Varjačič 28.11.207 16.30 Erjavčeva c. 29

GALJEVICA Razvijajmo otroku socialne spretnosti Marija Strojin 11/29/2007 18.00 Galjevica 35

H.C. ANDERSENA Kako razlike v vzgoji vplivajo na otroke Majda Mramor 11/14/2007 17.00 Enota Marjetica, Bitenčeva 4

KOLEZIJA Pomen pravljic za otrokov razvoj Gregor Hartman 11/20/2007 17.00 Rezijanska 22

MIŠKOLIN Komunikacija z otrokom - unčinkoviti pristopi Eva Horvat Kuhar 11/21/2007 17.00 Enota Rjava cesta, Rjava cesta 1

MLADI ROD Kako vzpodbujati otrokov govorni razvoj Irena Logonder 15.11.207 17.00 Enota Veternica, Črtomirova 14

MLADI ROD Kako postaviti meje, ne da bi otroku škodovali Matjaž Gnezda 11/29/2007 17.00 Enota Veternica, Črtomirova 14

MOJCA Nagrajevanje in kaznovanje Bojan Varjačič 11/15/2007 17.30 Enota Muca, Zoletova 6

NAJDIHOJCA Med otrokovo trmo in samostojnostjo Božena Stritih 11/20/2007 17.00 Enota Palček, Gorazdova 6

O. ŽUPANČIČA Pojav prve trme in odzivanje nanjo Jurka Lepičnik Vodopivec 11/20/2007 18.00 Enota Mehurčki, Parmska 41

ŠENTVID Poglobitev vseh treh tem Vida Kokalj 11/21/2007 17.30 Martinova pot 16

VIŠKI GAJ Mavrica v otrokovih čustvih Marja Jager Žigon 11/21/2007 17.00 Enota Kozarje, Kacetova 13

VRHOVCI Dva otroka nista enaka, upoštevajmo to pri vzgoji Majda Mramor 11/14/2007 17.00 Enota Vrhovci, Cesta XIX/10

Seznam datumov za mesec novemberV spodnji razpredelnici lahko najdete seznam novembrskih datumov, lokacij in tem v okviru Šole za starše, ki jo tudi letos vodi in podpira Mestna občina Ljubljana.

Raziskava iz preteklih let je pokazala, da šole za starše omogočajo ne samo spoznavanje vzgojnih metod in znanja s tega področja, pač pa tudi pridobitve za osebno rast

ter spodbude za pogovore znotraj družine, kar vodi v boljše medsebojno razumevanje in s tem boljšo kvaliteto družinskega življenja.

2�

RAZGLEDNICE

Čarobna noč v vrtcu VRTEC RAVNE NA KOROŠKEM, ENOTA AJDA

Vas je kdaj prešinilo, da bi prespali v službi? Le zakaj? Ko pa komaj čakamo, da bi lahko odšli domov. Vedno pa le ni tako. Nekega majskega dne so otroci vrtca Ajda domov odnesli ob-vestilo, na katerem je pisalo: »Noč bomo prespali v vrtcu. Zbi-ramo se med 18.00 in 19.00 zvečer. Prinesi s seboj pižamo, ljubkovalno igračo in svetilko.«Od tistega dne dalje smo vsi komaj čakali na usodno noč. In jo tudi do-čakali.Ko je ura odbila 18.00, je skozi vrata vrtca vstopila prva deklica. V roki je držala kovček, kot da gre na potovanje. Za njo pa se je prismejala njena mama, rekoč: »Nisva mogli dočakati …«V naslednjih minutah so prišli še ostali otroci. VSI! Niti eden ni hotel zamuditi čarobne noči v vrtcu. Vstopali so v igralnico, ki je bila osvetljena samo s sojem svečk. Klasična glasba je nevsiljivo zapolnjevala prostor. Mize, polne dobrot, pa so mamljivo vabile otroške roke in usta. Z otroki in sodelavko smo si najprej ogledali vsebino torb in nahrbtnikov. Malčki so nama z veseljem predstavljali svoje nepogrešljive nočne stvari.Nato smo spremenili igralnico v spalnico, se umili in preoblekli v pižame. Pa nismo šli spat. Pohiteli smo na ples v pižamah in plesali tudi potem, ko je ura že davno odbila 21.00. Čas je hitro tekel in otroci so postajali utrujeni. Polegli so na svoje ležalnike in prisluhnili pravljici za lahko noč. Večina otrok je zaspala že ob prvih stavkih. Najbolj vztrajne pa je odne-slo v spanec nežno vzgojiteljičino božanje. Še pred polnočjo je sladko zaspalo vseh 24 otrok. Na obrazih se jim je zrcalil utrujen, a zadovoljen nasmeh. Noč je bila mirna.Zato pa je bilo jutro toliko bolj razburljivo. Pod ležalniki so otroke pri-čakala presenečenja. »Škrat nam je prinesel darila!« so glasno vzklikali, še preden smo si zaželeli dobro jutro. Veselje je bilo neizmerno in ni se poleglo vse do prihoda staršev. Tako kot so razburjeni prihajali, tako so odhajali zadovoljni in polni doživetij.Čudežna noč v vrtcu je tudi mene in sodelavko prevzela. Nikoli je ne bova pozabili. Zadovoljni in srečni sva premišljevali, da bi bilo lepo, če bi jo še večkrat ponoviti. Hvaležni sva bili staršem, ker so nama zaupali svoje otroke tudi čez noč.

Polonca Paškvan, dipl. vzg.

RAZGLEDNICE

November 2007

2�

RAZGLEDNICE

Srečanje s kulturno dediščino – obisk čebelarskega muzejaKRANJSKI VRTCI, VRTEC JANINA

Kako predšolskemu otroku približati dejavnost čebelarstva, da bi občutil odnos naših predni-kov do čebel? Prebirali smo pesmi Otona Žu-pančiča. Našo pozornost je pritegnila pesem o čebelici, ki leti visoko in prileti do cicibana. Zamišljali smo si, kako bi potekal naš pogovor s čebelo. Otroci so nizali svoja razmišljanja, kaj bi se s čebelo pogovarjali, kaj bi jo vprašali.»Ali raste na rožah med?« je bila zadrega, ki nam ni dala miru. Ob različnih knjigah in revijah smo spoznavali življenje čebel, njihovo ureje-nost v panju, pomen posameznih živali – ma-tica, trot, delavke. Seznanili smo se z načinom medsebojnega sporazumevanja, pomenom čebeljih izdelkov za človeka. Ob sončnih pomladnih dnevih smo na cvetovih opazili čebele, ki so z nožicami hodile po cve-

tu, nato odletele na drug cvet, pa na tretjega in nato odbrenčale. Raziskovali smo okolico, da bi odkrili, kje imajo svoj dom, čebelnjak. Našli smo ga, vendar smo vrvenje pred panji opazo-vali le od daleč. Kako čebele prinesejo med v čebelnjak, saj nimajo lončkov ali kanglic kot v risankah? Prijazni čebelar nas je povabil na obisk in nam razjasnil marsikatero uganko. Otroci so opa-zovali čebele, ki so pristajale na deščici, pred odprtino v panj. Nožice so imele obložene z rumenim cvetnim prahom, iz panjev pa so vzletavale brez oblog. Povedal nam je, kako čebela naredi med, da se čebel ne boji, da ne pičijo »kar tako«, če pa se počutijo ogrožene, se branijo z želom. Taka čebela pa tudi pogine, ker žela iz kože ne more izvleči. Pokazal nam

Oktober 2007

Včasih je luš’no b’loVVZ ANTONA MEDVEDA KAMNIK, ENOTA TINKARA

Z otroki smo se pogovarjali o starih časih in obiskali dom deklice, kjer imajo razstavljeno »štirno« in stiskalnico. Zaplesali smo tudi s kamniško folklorno sku-pino in se seznanili z našo dediščino narodnih noš in plesov.Dogovorili smo se, da bomo povabili na obisk v skupino oskrbovance Doma starejših obča-nov iz Kamnika. Iz svojih izkušenj in spominov na otroška leta so nam pripovedovali o prete-klih časih. Povedali so nam tudi nekaj anekdot iz svoje mladosti. Ob spremljavi harmonike so nam peli ljudske pesmi in skupaj smo se naučili pesem Hiš’ca ob cest’ stoji.Skozi celoten projekt smo prebirali ljudske iz-števanke, se naučili ali samo prepevali ljudske pesmi in ob petju teh tudi zaplesali.Opazovali smo naše bližnje okolje in otroci so sami ugotovili, da je zelo onesnaženo. Vedeli so tudi, zakaj je tako. Spoznali smo, da v knjižnici lahko dobimo še več informacij, zato smo jo obiskali. Knjižničarka nas je poučila o ravnanju s knjigami in z drugim izposojenim gradivom. Omogočila nam je igro s knjigo in se tudi sama vključila vanjo.

Predlagala nam je primerno literaturo, kjer smo našli odgovore na naša vprašanja. S prebiranjem leksikonov smo ugotovili, da je naše sedanje ravnanje z okoljem neodgo-vorno. S poučno knjigo Jurček v deželi Pac-kariji smo se postopoma učili, kako bi lahko pomagali naši Zemlji, da bi postala podobna tisti v preteklosti.Ločevali smo odpadke, zbirali časopisni papir in s tem ohranili vsaj eno drevo, risali na obe strani lista, presajali lončnice in očistili naše igrišče. Ob črno-beli ilustraciji slikanice Leteča hišica, ki jo je napisal Dane Zajc, ilustrirala pa Anka Luger - Peroci, so otroci poskušali ugo-toviti, o čem slikanica pripoveduje. Prišli so do zaključka, da opisuje onesnaženo mesto. Po prebrani vsebini so jo globoko podoživljali. Naslednje dni so želeli slikanico ob ilustracijah obnavljati, doživeto so pripovedovali in doda-

jali vsebino glede na svoje zmožnosti domišljije in besednega zaklada.Pogovarjali smo se, kje stanujejo. Izdelali so vsak svoj dom in iz njih sestavili mesto.Opisovali so, kakšno okolje si želijo, in svoje želje ustvarjalno izrazili na blago. Izdelali so vsak svoje drevo in cvetlice.Domenili smo se, da bomo zaigrali lutkovno igrico Leteča hišica. Vsak si je izbral svojo vlogo in glede na to so si izdelali lutke na paličicah.Skupaj smo pripravili sceno, izbrali pripove-dovalca in zaigrali lutkovno igrico Leteča hišica otrokom sosednje skupine.Ob končanem tritedenskem sklopu pa so se otroci poigrali še z ogledalci in poskušali usme-riti sončne žarke v naš vrtec v želji, da bi se tudi pri nas vsak dan ustavljajo in opazovalo našo prelepo, čisto zelenico in rožne gredice, ki so jih posadili skupaj s starši in prijatelji.

Karmen Gjergek, vzgojiteljica

Stari panji

November 2007

Oktober 2007 2�

RAZGLEDNICE

je tudi notranjost panja. Po obisku čebelarja so otroci risali, slikali, likovno so predstavljali čebele in njihov dom. Posebej natančni so bili pri barvnem zaporedju panjev, tako se čebele lažje orientirajo. Umetnine so otroci postavili na ogled. Obiskovalci so se ob njih ustavljali, se pogovarjali, si pripovedovali svoje izkušnje s čebelami. Kako pa so ljudje včasih oblikovali panje in izražali svojo umetniškost, smo si z za-nimanjem ogledali v Gorenjskem muzeju (po-slikava panjskih končnic). Otroke so pritegnile različne vsebine (živalske, smešne), najbolj jim je v spominu ostala panjska končnica, kjer jezi-kavi ženski brusijo jezik. Otroške poslikave le-senih deščic, ki smo jih prav tako poimenovali »panjske končnice«, pa so pripovedovale svoje zgodbe.Medeno pecivo je otrokom poznano, kruhki, ki so jih včasih izdelovali in prodajali na žegna-njih in semnjih, pa ne. Izdelavo medenih src nam je predstavila vzgojiteljica, ki jih ustvarja po starih receptih (dražgoški, škofjeloški). Vr-tec je dišal po medu, otroci so bili v posebnem pričakovanju. Drobni prstki so gnetli, svaljkali,

oblikovali, krasili. Tako so nastali naši medeni srčki, narejeni z ljubeznijo in trudom. Ob pra-zniku smo jih podarili mamicam.

Najbolj težko pričakovan pa je bil dan, ko smo se z vlakom odpeljali v Radovljico na ogled Čebelarskega muzeja. To je bil pravi družinski praznik. Vožnja z vlakom je bila doživetje za velike in male. Kot roj čebel smo se zbrali pred vhodom v muzej in nato napolnili hišo s svojo brenčečo zvedavostjo. Največ pozornosti in občudovanja pa je bilo namenjenih živemu panju. Otroci so opazovali gibanje čebel, opravila na satovnicah. Pobližje so spoznali matico, trota in vse ostale čebele. Prepoznali so tudi ostale razstavne predmete, s katerimi so se že seznanili. Ukvarjali smo se tudi s šestkotniki, iz katerih je sestavljena satni-ca (v njej je med, pa tudi »posteljica« za mlado čebelo). Iz narave je čebela satnico (šestkotnik) prenesla v svoj dom. Najdemo pa ga tudi v snežinki, pajkovi mreži. Otroci so šestkotnike odkrivali na tlakovanih poteh, vzorcih. Likovna predstavitev jim je pomenila velik izziv.

Z razstavo, ki je obogatila naš utrip v vrtcu (li-kovni izdelki, čebele in čebelnjaki iz različnih materialov, slike, vtisi, izdelki iz čebeljega vo-ska), smo zaokrožili naš projekt. Navdajali so nas občutki zadovoljstva, da smo pokukali v preteklost, in želja, da spoznamo še kaj (skri-nje, kozolec). Vprašanje, ki nas je na začetku spodbudilo k iskanju, je dobilo odgovor: »Da, na rožah raste med,« vendar so le čebele tiste, ki poznajo skrivnost nabiranja, naši pradedje pa so jo odkrili in danes jo spoznavamo tudi mi. O tem in še marsičem smo razmišljali, ko smo posedli pod cvetočo lipo in se potopili v njen vonj in brenčanje čebel.

Milena Babnik, dipl. vzg.

Različne vrste medu, ki so bile na ogled

DRUŽINSKI AVTO

Družinska potepanja s črno strelo

Če pomislim na pretekli mesec, mi je naj-bolj v spomninu ostala majhna prigodica. Ko sem namreč avto prvič pripeljala pred blok in izstopila iz njega, je sin še kar sedel v njem. Z nasmeškom sem ugotovila, da je bilo to, da ima avto pet vrat, zanj nekaj no-vega, saj sem do sedaj imela le avtomobile s tremi vrati, in je revček čakal, da mu uma-knem prvi sedež. Sedaj pa se mu zdi to zelo frajersko in že navija za nov avto.Naša potepanja med vikendi so se kar vr-stila. Že takoj prvi vikend je meriva našo družinico popeljala na izlet. Obiskali smo babico v Novem mestu in nato v soboto skupaj odšli na vikend v Zibiko (Šmarje pri Jelšah). V bližnjem gozdu smo nabrali ko-stanj, ki smo ga potem spekli. Poleg smo pili mošt, potem pa ugotavljali, da je vrsta pred straniščem neskončna ... V nedeljo smo obiskali še drugo babico v Framu pri Mariboru in se osvežili v Termah Olimje v Podčetrtku. Prtljažnik črne strele se je iz-kazal za zelo dobro naložbo, saj smo ga s prtljago in kolesom napolnili do vrha.

Med tednom je črna strela vsakodnevno švigala v službo po avtocesti iz Ljubljane do Ivančne Gorice in nazaj. Sina je ob torkih, četrtkih in petkih razvažala na trening v klub Slovan, kjer trenira nogomet. Naslednji konec tedna nas je pot zanesla na Primorsko. Obiskali smo Portorož in Piran. S seboj smo vzeli tudi rolerje. V nedeljo pa smo se najprej zapeljali na nogometno tek-mo v športni park Ilirija, nato pa k polba-bici na rojstnodnevno kosilo. Še dobro, da smo imeli tako velik avto in smo vanj lahko spravili ogromno rožo za darilo. Ko smo se vračali v Ljubljano, smo obtičali v koloni, zato smo izkoristili priložnost in imeli »pho-toshooting« v avtomobilu na temo Red je vedno pas pripet, saj smo seznanjeni s pro-jektom Pasavček. Ljudje, predvsem tujci, ki so se vozili poleg nas, so se nasmejali, nekaj od njih pa nas je celo posnemalo. Ustvarili smo pravi mali avtomobilski lightshow.Zadnji vikend je avto počival, saj smo že skoraj dosegli magično mejo »dovoljenih« prevoženih kilometrov. Smo se pa zato na

2�November 2007

In zgodilo se je. Končno sem tudi jaz nekaj zadela! Za en mesec sem prejela v uporabo čudovito opel merivo safirno črne barve – črno strelo. Obisk Otroškega bazarja in stojni-ce revij Otroci in superMAMI se je nepričakovano razburljivo razpletel.

zaključno ekskurzijo odpravili 1. novembra. Pot nas je zanesla v Novo mesto in v Fram. Dan je bil žalostno naporen, sedeži pa na srečo udobni.Za pestro enomesečno avanturo s črno strelo se najlepše zahvaljujem revijama Otroci in superMAMI ter podjetju Opel Slovenija za njeno uporabo. Imeli smo se zelo lepo. Veseli smo bili, da imamo končno enkrat dovolj velik avto, da spravimo vanj otroško kolo, rolerje in nekaj prijateljev.

Lep pozdrav, enomesečna voznica črne strele,

supermami Tina Orač

�0

MINI TEATER / NAGRADNA IGRA

�0�0

Dodatni abonma Mini teatra

Rezultati nagradne igre IANA

V uredništvu revije Otroci so pretekli me-sec pristala številna letala. Seveda le na vaših dopisnicah. Med njimi smo izžrebali tri srečne nagrajence, ki prejmejo bon v vrednosti 20 € za nakup otroških oblačil in kolekcije otroške trgovine IANA. Na-grajenci so: Jan Filipovič iz Novega mesta, Jernej Zajec iz Ljubljane in Anja Perger iz Šmartna pri Litiji. Čestitamo!

Mini teater je v sezoni 2007/2008 raz-prodal vse tri razpisane mini abonmaje. Zaradi izjemnega zanimanja je odprl še dodatni abonma ob nedeljah popol-dan ob 18. uri. Vpisi bodo potekali do petka 9. novembra vsak delavnik od 9. do 16. ure v pisarniških prostorih Mini teatra na Štihovi 10 v Ljubljani. Mini abonma vsebuje 6 predstav, za otroke, sta-

rejše od 3 let, ki bodo enkrat na mesec od no-

vembra do aprila. Poleg sodelovanja v nagradni igri

si pri nakupu abonmaja lahko zagotovite družinski

popust. Tretji družinski član in 50% popust, četrti

pa brezplačno. V kolikor ste si katero od predstav

v abonmajskem programu že ogledali, si lahko na

podlagi predhodne rezervacije, z nadomestno

vstopnico ogledate drugo predstavo v programu

Mini teatra, tudi predstave gostujočih gledališč. V

decembru vas bodo poleg predstave razveselili

tudi z obiskom dedka Mraza. Abonmajska kartica

je prenosljiva.

Abonmajske predstave:MIZICA, POGRNI SEPALČEKPEKARNA MIŠMAŠ (Predstava bo v Sloven-skem mladinskem gledališču)RIBA RACA RAKOSTRŽEKPIPI IN MELKIJADVeč informacij dobite na spletni strani www.mini-teater.si.

Ime in priimek _________________________Ulica in hišna številka ____________________Pošta in kraj ___________________________Telefon _______________________________Elektronski naslov ______________________Datum in podpis: ______________________

OTROCI d.o.o.Kratka pot 1

1000 LJUBLJANA

Naročilnico oddajte v poštni nabiralnik. Še hitreje gre po faksu: 01 565 34 17.

NE želim, da me založba Otroci obvešča o novostih in ugodnostih, ki jih bo za vas pripravljala tudi v prihodnje.

Poštninaplačana,pog.št. 218/1/04

Želim naročiti (OZNAČITE):

revijo Otroci.

Revijo želim prejemati od številke _____ naprej.

Naročnina 10 številk revije Otroci je 10€

revijo supreMAMI.

Revijo želim prejemati od številke _____ naprej.

Naročnina 10 številk supreMAMI s 5-odstotnim popustom je 23,31€

revijo Nosečnica Cena je 3,99€

revijo Dojenček Cena je 3,71€

priročnik OTROCI POTREBUJEJO MEJO Cena je 12,48€

pesnarico BALALAJCI Cena je 16,56€

zgoščenko BALALAJCI Cena je 14,56€

knjigo USTVARJALNI PROSTI ČAS Cena je 20,86€

priročnik SMRT IN ŽALOVANJE Cena je 6,26€

priročnik PRVIČ V VRTEC Cena je 14,99€

Predstava Riba raca rak

NAGRADNA IGRA:Najslajše besede & najlepšiotroški nasmeh z Bebico

Drage mamice in očki, delite z nami fotografijo zlata vrednega trenutka iz življenja Vašega otroka v družbi izdelkov Bebica in pripišite nekaj sladkih besed o vaših izkušnjah z Bebico.Sliko, nekaj kratkih stavkov ter ime in starost vaše-

ga malčka, nam pošljite skupaj s svojim naslovom do konca decembra 2007 na mail: marketing@kozmeti-ka-afrodita.si. Ali na naslov: Kozmetika Afrodita d.o.o. Kidričeva 54, 3250 Rogaška Slatina, s pripisom »za nagradno igro«.

Prav VSE sodelujoče BOMO NAGRADILI z izdel-kom Bebica in praktičnim paketom za mamice oz. očke. Konec decembra 2007 pa bomo tri srečne-že nagradili z letno zalogo izdelkov Bebica (skupaj z

dežnim plaščkom) za otroka in 3-mesečno zalo-go proizvodov ene od linij Kozmetike Afrodita za mamice oz. očke po Vašem izboru.

Fotografije bomo sproti objavljali na spletni strani www.kozmetika-afrodita.com in jih z Vašim do-voljenjem uporabili tudi za promocijo izdelkov Bebica.

Vaša Kozmetika Afrodita!

November 2007

Ali lahko odgovorite na vprašanja pritrdilno?

KDAJ IN KJEPRIDITE SKUPAJ Z MALČKI VSAK ČETRTEK OB 17. URI• Vrtec Ciciban, enota Lenka, Baragova 11, I. niz• Vrtec A. Medveda, enota Pestrna• Vrtec H. C. Andersena, enota Marjetica

VSI BOSTE NAGRAJENI!• Z znanjem, ki vam bo v pomoč pri vzgoji otrok.• Z zadovoljstvom, da ste otroka navdušili za knjigo, ki mu bo v pomoč pri odraščanju, izobraževanju in njegovi poti v uspešno kariero.• z enoletno naročnino na revijo superMAMI• Otroci bodo prejeli knjižno kazalo Najdihojčka, ki ga je likovno upodobila priznana ilustratorka Polona Lovšin.

POKLIČITE IN SE PRIJAVITE!Vrtec Ciciban, knjižnica Bežigrad: Jelka 040 239 727, Bojana 041 821 859, Neda 041 612401, Vrtec A. Medveda in Matična knjižnica Kamnik: 01 831 12 17, Sabina 051 337 322, Vrtec H.C. Andersen in knjižnica Šiška: Helena, Bernarda 01 507 26 55, Suzi 01 519 38 42

Program srečanj vam lahko pošljemo ali pa si ga oglejte na spletni strani www.Otroci.si.

Menite, da knjiga pomaga otrokom pri odraščanju in izobraževanju?

Si želite uspešnega šolarja, ki bo samostojno iskal znanje tudi v knjigah?

Bi radi otroku pripovedovali pravljice, pa ne veste kako?

Ste že poizkusili otroku brati knjige, pa vas je zavrnil?

Imate težave pri izbiri prave literature za svojega otroka?

Se težko odločite, katera knjiga je res kakovostna?

Ste poizkusili otroka navdušiti za spoznavanje črk in pisanje, a je otrok po prvem navdušenju obupal?

Organizatorji programa:Andragoški center Slovenije

s finančno podporo Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega skladaSponzor:

Revija Otroci, revija superMAMI

SKUPAJ LAHKO REŠIMO TEŽAVE!

Bran

je z

a zn

anje

bran

je z

a za

bavo

Prvo srečanje bo 22. novembra 2007.