CARPE DIEM

Ana Sporiš, 9. b

Zoja Šprah, 9. b

Nino Mešič, 9. b

Matevž Šavora, 9. b

Mentor: Janja Draškovič

uni. dipl. prof. geografije in

slovenskega jezika s književnostjo

Miklavž na Dravskem polju

Šolsko leto 2016/2017

Vsebina1. UVOD..............................................................................................................................................4

2. JEDRO.............................................................................................................................................5

2.1. RIMLJANI................................................................................................................................5

2.1.1. RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH..............................................................................................6

2.1.2. ZAPUŠČINA STARIH RIMLJANOV.....................................................................................7

2.1.3. RIMSKE GOMILE V MIKLAVŽU.........................................................................................7

2.2. PROGRAM TURISTIČNEGA VODENJA – CARPE DIEM..............................................................9

2.2.1. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO TURISTIČNEGA PROGRAMA....................................................9

2.2.2. NAMEN IN CILJI.............................................................................................................10

2.2.3. SODELOVANJE...............................................................................................................10

2.2.4. PROGRAM CARPE DIEM................................................................................................10

2.2.4.1. OSNOVNI PODATKI...............................................................................................10

2.2.4.2. POT.......................................................................................................................12

2.2.4.3. POTEK PROGRAMA...............................................................................................12

2.2.4.4. ZGODOVINA RIMLJANOV S KVIZOM, RIMSKE IGRE, REKLAMNI LETAK.................14

3. ZAKLJUČEK....................................................................................................................................17

2

POVZETEK

ŠOLA: Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju, Miklavž na Dravskem polju, 2204 Maribor

NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: PO STOPINJAH RIMLJANOV - CARPE DIEM

1. Matevž Šavora (matevz.savora@gmail.com), 9. b

2. Zoja Šprah (zoja.sprah@gmail.com), 9. b

3. Ana Sporiš (ana.sporis13@gmail.com), 9. b

4. Nino Mešič (ninomesic607@gmail.com), 9. b

Mentorica: Janja Draškovič

Uni. dipl. prof. geografije in slovenskega jezika s književnostjo

Lektorica: Marija Kolarič

Povzetek:

Potrebe današnjega turista so se v kratkem času zelo spremenile, sploh s strani mladih, ki v večini primerov iščejo neka nova doživetja, ki jih preko vsesplošno dostopnih spletnih vsebin ne morejo doživeti. Tukaj se prav gotovo ponuja priložnost za razvoj manjših potencialnih znamenitosti – kot so rimske gomile – iz katerih lahko naredimo pravo atraktivnost, le prisluhniti je treba mladim.

V nalogi smo predstavili program turističnega vodenja, ki je prilagojen mladim, temelji pa na življenju starih Rimljanov in vključuje ogled arheološkega najdišča rimske gomile.

KLJUČNE BESEDE: turistična ponudba, rimske gomile

3

1. UVOD

Smo štirje devetošolci, radovedni in željni novega znanja, predvsem pa radi odkrivamo svet. Videli smo že kar nekaj svetovnih turističnih znamenitosti in tudi skrite kotičke, ki so nas najbolj navdušili. In prav iz tega izhajata naš navdih in ideja za našo nalogo. Tudi kraj, kjer že devet let obiskujemo osnovno šolo, bi lahko bil tak skriti kotiček, kjer bi turisti našli nekaj posebnega, nekaj novega.

Začeli smo se spraševati, kaj je tisto, kar bi lahko v našem kraju šolanja ponudili, da bi privabili turiste. Lega kraja je izvrstna, saj je skozi speljana glavna regionalna cesta med Mariborom in Ptujem. Prav ob tej cesti pa so arheologi izkopali rimske gomile – starorimsko grobišče.

Ta zgodovinski kraj je sicer lepo urejen, a po našem mnenju ni dovolj dobro propagiran, da bi se tukaj ustavilo več turistov. Ker pa »svet stoji na mladih«, smo si zamislili, da bi bilo dobro privabiti predvsem mlade turiste. In kaj si mladi želimo? Želimo si doživetij.

Na podlagi te ugotovitve smo osnovali program turističnega vodenja, v okviru katerega bi obiskovalci doživeli obdobje starih Rimljanov in se zraven še česa naučili. Tako bi obiskovalci prav gotovo najbolje izkoristili svoj dan. Ali kot je rekel že sam Horacij: »Carpe Diem«.

4

2. JEDRO

2.1. RIMLJANI

Rimljani so staro ljudstvo, ki se je začelo razvijati leta 753 pr. n. št., takrat so ustanovili mesto Rim. Kmalu je nastala republika in Rimljani so se začeli širiti. Najprej so se razširili po celotnem Apeninskem polotoku, kasneje pa so še osvojili Anglijo, Španijo, Francijo, Balkanski polotok, severno Afriko, Grčijo in Malo Azijo. Legiji, kakor so Rimljani imenovali svojo vojsko, ki je bila zelo dobro izurjena, je v bojih šlo odlično. Leta 395 se je država razdelila na dva dela — na Vzhodno in Zahodno Rimsko cesarstvo. Celotno cesarstvo je kmalu začelo razpadati. Vzrok za to so bile slabe razmere v državi in napadi ljudstev zunaj meja, ki so leta 1453 n. št. dokončno porazili cesarstvo.

Rimljani so ljudstvo, znano po redu in organizaciji, zaradi česar so imeli tako dolgotrajni vpliv. Rimska tradicija je od njih zahtevala strogost.

V obdobju vladanja Rimljanov so prebivalci živeli na vseh zavzetih območjih, središče cesarstva pa je bil Rim. Arhitektura Rimljanov je bila zelo napredna, gradili so že večje stavbe in koloseje, gledališča, slavoloke, terme, ceste, imeli so celo že hiše s centralnim ogrevanjem …

Slika 1: Forum Romanum v Rimu (Vir: http://www.theromangaskproject.org.uk/)

Rimske ceste so zaznamovale rimsko civilizacijo. Gradili so jih za prehod rimske vojske. Zgradili so več kot tisoč kilometrov cest. Pod cesto so (več kot meter globoko) nasipali kamenje različnih velikosti. Na površju so bile tlakovane z različnimi kamni, ki so bili v obliki tankih ploščatih kvadratov.

Ljudstvo se je delilo na revne in bogate, revni so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom. Pri prehranjevanju so bile zelo pomembne začimbe, med Rimljani so bile zelo priljubljene olive. Revnejši so takrat jedli samo kruh, lečo in malo mesa, medtem ko so bogatejši imeli tri obroke na dan — zajtrk, kosilo in večerjo. Najpomembnejši obrok je bila večerja, ki je bila sestavljena iz treh delov. Prvi del je bila predjed, ki je vsebovala olive, razne solate in jajca, glavna jed je vsebovala sedem vrst mesa, na koncu pa še poobedek, pri katerem so jedli sadje,

5

razne oreščke in peciva. Rimljani so prav tako zelo radi pili vino, ki ni smelo manjkati pri nobenem obroku. Zanimivo pa je tudi, da niso uporabljali vilic, saj jih niso poznali. Jedli so predvsem z rokami, občasno pa tudi z žlico in nožem.

Ženske so takrat nosile kratke tunike, čez katere so imele dolgo tuniko z dolgim ogrinjalom. Moški so nosili moško tuniko in čez njo togo. Rimski vojaki ali legionarji so na bojnih pohodih korakali v popolni opremi, prav tako pa so s seboj nosili hrano za tri dni, orodje in orožje.

Zelo so skrbeli za svoj videz, ugledne gospe so zmeraj imele pričesko po modi, najpogosteje so nosile kodre v obliki venca, prav tako ni manjkalo ličenja, ki je bilo takrat že zelo moderno.

Slika 2: Starorimske ženske (Vir: http://www.alamy.com)

Zabavat so se hodili v koloseje, kjer so se med seboj bojevali gladiatorji, imeli so spopade z živalmi in dirke z vozovi. Imeli pa so tudi gledališča, kjer so se predvsem zgledovali po Grkih. Občinstvo je imelo najraje komedije.

Rimljani so prav tako častili svoje bogove: Kupida (bog ljubezni), Diano (boginja lune in lova), Fortuno (boginja sreče), Junono (kraljica bogov), Jupiterja (kralj bogov), Marsa (bog vojne), Merkurja (bog trgovine), Minevro (boginja modrosti), Venero (boginja ljubezni), Saturna (bog kmetijstva), Vulkana (bog ognja).

V Rimskem cesarstvu so govorili veliko jezikov, toda za mednarodno sporazumevanje, vladanje in trgovanje so uporabljali latinščino in grščino. Pisali so v latinici. Še dandanes poznamo zapise rimskih številk. Čeprav je bila pisava pomembna, so bili navadni ljudje večinoma nepismeni, ker se niso izobraževali.

2.1.1. RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH

Rimljani so v naše kraje prinesli svoje navade in način življenja.

Vključevanje ilirskih in keltskih plemen v rimski imperij se je začelo v 2. stol. pr. n. št. Prvi stiki rimske države s slovenskim prostorom so bili trgovskega pomena. Vrhnika (Nauportus) je še pred koncem rimske republike postala trgovsko oporišče. Prodor na celjsko in ptujsko območje je Rimu omogočil trgovanje z železom, živino, kožami, medom in z zdravilnimi rastlinami.

6

Romanizacijo slovenskega ozemlja so nadaljevali vojaki, ki so prebivali v vojaških taborih. Za njimi so prišli trgovci in gradbeniki. Tako so se iz vojaških taborov razvila mesta. Veliko zgradb in arhitekture se je ohranilo vse do danes, kar je vidno tudi v Ljubljani (v takrat imenovani Emoni), v Celju (takrat imenovano Celeia), na Ptuju (takrat imenovanem Poetovio).

Slika 4: Prujski mitrej (Vir:

Slika 3: Ostanki rimskega mesta http://pmpo.si)

Celeia (Vir: http://siol.net/trendi/)

Rimljani so bili tudi odlični gradbeniki. Gradili so tako dobro tlakovane ceste, da so nekateri deli ohranjeni še danes. Gradili so tudi mostove in obrambne zidove, ki jih lahko še danes najdemo marsikje. Rimljani so pri nas, tako kot tudi pri ostalih krajih, imeli urejen vodovod in kanalizacijo, kopališča, stavbe so ogrevali, prostore pa so krasili mozaiki.

2.1.2. ZAPUŠČINA STARIH RIMLJANOV

Zapuščina Rimljanov je razpršena po vsej Sloveniji.

Zaradi živahne trgovine, saj je skozi slovensko ozemlje potekala t. i. jantarjeva pot, je na naše ozemlje prihajalo veliko različnih izdelkov. Med njimi so: pečatna keramika, ki so jo uporabljali kot namizno posodje; amfore, v katerih so tovorili hrano; stekleničke — dišavnice. Rimski vpliv na razvoj kmetijstva je prinesel rabo pluga namesto rala in vinsko trto.

Največ arhitekturnih ostankov se je ohranilo v nekdanjih starorimskih mestih ob glavni prometnici, Ljubljani, Trojanah, Celju, Ptuju. V bližini Celja, Šempetru v Savinjski dolini so se ohranili tudi ostanki rimske nekropole, Ennijeve grobnice.

Med pomembnimi ostanki rimske kulture so tudi grobnice, na katere so Rimljani radi zapisovali svoje misli.

2.1.3. RIMSKE GOMILE V MIKLAVŽU

Gomila je arheološki spomenik iz prazgodovinskega in rimskega obdobja. Je ena od oblik pokopa naših prednikov.

7

Slika 5: Vhod v grobnico, Gomila 1

Poleg nedvomnih ruševin rimskih stavb, ki jih je očitno odplavila Drava, da jih morebiti niti niso utegnili uporabiti za srednjeveške gradnje, so se v Miklavžu na sedanji terasi ohranili vsaj grobovi, ki so bili dveh vrst. Najbolj vidne so bile predvsem gomile, ob katerih so se do danes ohranile le tri v varnem zavetju gozdiča ob glavni cesti. Miklavške gomile je prvič omenil Muellner leta 1873 v istem časniku, kjer je zapisal: »Izven Miklavža vzbuja pozornost nekaj gomil, ki so porasle z goščavo in si jih ljudstvo razlaga kot turške okope.« Nekaj podatkov o njih je zbiral tudi graški profesor Franc Ferk, ki je dolga leta obiskoval arheološka najdišča v naših krajih in si vse, kar je videl in slišal, zapisoval v počitniške dnevnike, ki so sedaj shranjeni večinoma v muzeju, nekateri pa še v arhivu v Gradcu. Leta 1894 je v Miklavžu prišla na dan prva neposredno na kraju samem odkrita arheološka najdba — grob z okostjem, obložen z marmornimi ploščami, poprejšnjimi nagrobnimi spomeniki.

Slika 6: Notranjost grobnice, Gomila 1

Najdbe v gomili so bile raznolike in izdelane iz raznih snovi: gline, stekla, brona in železa ter morda še iz česa, kar se ni ohranilo. Največ je bilo tu steklenine, kar daje temu grobu tudi v širši okolici pa celo na mestnih grobiščih izjemen položaj. Razen že davno propadlega lesa in usnja so bili le železni žeblji domač izdelek, vse drugo je prišlo do Miklavža po trgovski poti (prek ptujske Poetovione) iz Italije in zahodnih dežel vse do Galije — današnje Francije. Iz gline sta bili v grobnici dve posodi — velika amfora in mala skledica iz galske pečatne gline. Posode iz pečatne gline, ki so imele reliefni okras, so izdelovali doma v kalupih. Po pomembnosti so take posode najrazličnejših oblik ustrezale današnjim porcelanastim servisom.

8

Gomila 1, ki je rekonstruirana in urejena, je bila ob merjenju leta 1961 široka 16 m in visoka preko 3 metre. Gre za gomilo z grobno kamro v sredini. Ob ponovnem merjenju, leta 2002, je bila velika približno 208 x 160 cm, sestavljena iz v pravokotnik postavljenih štirih velikih kamnov in iz treh nanje postavljenih kot pokrov grobnice. Istega leta so arheologi naleteli na marmorno bazo, ki je nekoč služila kot temelj večjemu spomeniku pred gomilo.

Slika 7: Marmorna baza, Gomila 1

Najdbe v miklavški gomili 1 so izdelane iz gline, stekla, brona in železa. Na ogled so razstavljene v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. V grobni kamri so odkrili: veliko amforo, malo skledico iz gline, 17 steklenih predmetov, škatlico za ličenje iz bronaste pločevine, pasno spono, kos bronaste fibule (sponke) in bronast novec. Pokop naj bi se zgodil med leti 80 in 125. Šlo naj bi za pokop žene iz bogate družine.

Sliki 8 in 9: Urejene turistične table s prikazom najdb v gomili 1

2.2. PROGRAM TURISTIČNEGA VODENJA – CARPE DIEM

2.2.1. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO TURISTIČNEGA PROGRAMA

Pri oblikovanju našega turističnega programa smo izhajali iz naslednjih trditev oz. predpostavk:

1. V Miklavžu na Dravskem polju imamo zelo dobro osnovo za razvoj turizma, saj so ob glavni cesti Maribor—Ptuj odkrili rimsko grobnico, t .i. gomile, ki so urejene za obisk.

2. Menimo, da bi gomile lahko bile bolje obiskane s strani turistov in tudi organiziranih šolskih skupin, če bi pripravili privlačno turistično ponudbo, predvsem tako, ki bi privabila mlajše obiskovalce (otroke in mladostnike), poleg tega pa bi bil obisk še poučen.

Na osnovi teh predpostavk smo oblikovali program turističnega vodenja po poteh starih Rimljanov v Miklavžu na Dravskem polju z naslovom Carpe Diem.

9

2.2.2. NAMEN IN CILJI

Namen izdelave turističnega programa je ponudi nekaj novega v okviru turistične ponudbe v naselju Miklavž na Dravskem polju.

Cilji so povečati število obiskovalcev in narediti Miklavž znan kot turistični kraj. Predvsem pa pri tem pritegniti pozornost pri mlajši populaciji, tudi šolskih skupinah.

Cilj je tudi sodelovanje z lokalnim turističnim društvom. Cilj pa bi lahko ob uresničitvi programa razširili še na sodelovanje s Pokrajinskim muzejem v Mariboru.

2.2.3. SODELOVANJE

Sodelovali bomo s Turističnim društvom Miklavž, ki nam bo pomagal pri pripravi pogostitve s peko rimske pogače. Prav tako bodo zagotovili ustreznega turističnega vodnika po rimski gomili.

Prav tako bomo sodelovali z bencinskim servisom MOL, ki nam bo ponudil brezplačne sanitarije za obiskovalce, saj jih na območju gomil ni, in podjetjem Florjančič-tisk d.o.o., ki bi natisnil propagandne letake ter informacijske zloženke za obiskovalce.

2.2.4. PROGRAM CARPE DIEM

2.2.4.1. OSNOVNI PODATKI

NAZIV PROGRAMA: Po poteh starih Rimljanov – Carpe Diem

CILJNA SKUPINA: osnovnošolci in srednješolci

PRIPOROČENO ŠTEVILO OBISKOVALCEV: 10–20

ČAS IZVEDBE: od marca do oktobra

10

DOSTOP: Avtomobili in avtobusi do 5 t levo v semaforiziranem križišču v Miklavžu, pot nadaljujejo ravno do cerkve, kjer je veliko parkirišče. Avtobusi nad 5 t v semaforiziranem križišču nadaljujejo pot ravno in zavijejo levo pri bencinskem servisu MOL. Pot nadaljujejo po edini poti do parkirišča pri cerkvi.

LEGENDA

Dostop z glavne ceste

Parkirišče

Zemljevid 1: Dostop

VARNOST: Turistična pot poteka po neprometnih cestah, gomile pa so ograjene.

DRUGO: Sanitarije so na bližnjem bencinskem servisu MOL. Koši za odpadke so na območju gomil.

PRIPOMOČKI IN PRIPRAVA PROSTORA

Vodniki in animatorji so oblečeni v oblačila Rimljanov. Skupaj jih je 5. Eden počaka skupino na parkirišču, drugi jih pričaka pri ribniku, kjer izvedejo kviz. Trije čakajo na gomilah, eden je vodič po gomilah, dva pomagata pri pripravi in izvedbi iger ter pogostitvi.

Vodnik, ki čaka pri ribniku, v roki drži košaro s suhimi figami.

Hrana za pogostitev vključuje: rimsko pogačo, razno suho sadje, oljčno olje in grozdni sok. Hrana je na prehodno pripravljenih mizah.

Pripomočki za igre so zapisani v poglavju Rimske igre.

11

2.2.4.2. POT

Pot poteka od izhodiščnega parkirišča pod cerkvijo do gomil. Obiskovalci se nato vrnejo po isti poti.

Zemljevid 2: Potek poti turističnega vodenja

2.2.4.3. POTEK PROGRAMA

Vodnik, oblečen v legionarja, pričaka obiskovalce na parkirišču, ki je izhodiščna točka.

Slika 10: Parkirišče pri cerkvi – izhodiščna točka

Pozdravi obiskovalce in pove, koga predstavlja ter kako je oblečen. Pove, da so se zbrali na območju, ki je bilo pomembno za trgovanje še pred Rimljani, saj je tukaj nekoč tekla struga reke Drave. Ker pa je on rimski vojak, se bodo v vojaškem slogu odpravili po poteh, po katerih so hodili že Rimljani (obiskovalci se korakajoče odpravijo za vodnikom).

Pri ribniku čakata še dva vodnika. Eden je oblečen v patricija, drugi je plebejec. Plebejec ima v roki košaro s suhimi figami. Pozdravita obiskovalce in se predstavita.

12

Slika 11: Ob ribniku – kraj izvedbe kviza

Sledi razlaga zgodovine Rimljanov s kvizom (glej poglavje 2.2.4.4.).

Po kvizu se odpravijo do gomil. Vse vodi legionar, svečenik in ženska sta zadnja.

Na gomilah jih pričaka vodnik po gomilah, oblečen v gladiatorja. Sledi vodenje.

Slika 12: Vhod na gomile

Ostali v tem času pripravijo igre in mizo za pogostitev.

Slika 13: Prostor za pogostitev in izvedbo iger.

Po vodenju povabijo goste, da se okrepčajo z rimsko pogačo, ki se namaka v oljčno olje, s sadjem in grozdnim sokom.

Sledijo igre. (Glej poglavje 2.2.4.4.)

Na koncu se legionar v imenu vseh zahvali za obisk.

2.2.4.4. ZGODOVINA RIMLJANOV S KVIZOM, RIMSKE IGRE, REKLAMNI LETAK

ZGODOVINA RIMLJANOV S KVIZOM

13

Vodniku je osnova besedilo, ki smo ga predstavili v poglavju 2.1., 2.1.1. in 2.1.2.

Po predstavitvi zgodovine vodnik postavlja vprašanja. Razloži, da za vsak pravilen odgovor dobijo nagrado, ki se nahaja v košari. Pove, da so Rimljani imeli to za sladico.

VPRAŠANJA

Povejte mi, katero je glavno mesto Rimskega cesarstva. (Rim.)

Kako se je imenovala rimska vojska? (Legija.)

Kaj od pribora so Rimljani uporabljali? (Žlice in nože, vilic niso poznali, pogosto so jedli z rokami.)

Katero pijačo so Rimljani najpogosteje in najraje pili? (Vino.)

Kakšna oblačila so takrat nosili? (Ženske so nosile kratko tuniko in preko daljšo, moški pa moško tuniko in čez njo togo.)

Kaj vse so rimski vojaki nosili s seboj v boje? (Vojaki so s sabo nosili bojno opremo, za tri dni hrane, orodje, orožje, ščite.)

Kako se je v takratnem času delilo prebivalstvo? (Najpogosteje so delili prebivalstvo na revne in bogate.)

S čim so se ukvarjali revni? (Predvsem s kmetijstvom.) Kako so se sproščali bogati? (Odšli so v terme.) Kam so pokopavali ljudi? (V grobnice.)

Kako imenujemo grobnico, ki si jo bomo gledali? (Gomile.)

RIMSKE IGRE

1.VLEČENJE VRVI – tekmuje 10 udeležencev – število moških in žensk mora biti enakomerno

Vrv vlečeta dve ekipi. Ekipi vlečeta vrv tako dolgo, da ena doseže dve zmagi. Vrstni red vlečenja določimo z žrebanjem številk. Prvi vlečeta ekipi, ki sta izvlekli ena in dve, drugi dve in tri nato še ekipi, ki sta izvlekli ena in tri. Zmagovalec je ekipa, ki ima največ zmag in najmanj porazov. Prva ekipa prejme 3 točke, druga 2 in tretja 1 točko.

PRIPOMOČKI: vrv, listki za žrebanje

2. METANJE VREČIC PESKA V CILJ – tekmuje 5 udeležencev

Cilj je krog na tleh. Tekmovalec prejme točko, če je vrečica ostala znotraj meja kroga. Zmaga ekipa, ki je dobila največ točk. Vsak tekmovalec ima na voljo tri vrečice. Vrstni red ekip se določi z žrebom. Če se vrečica ustavi v najbližjem krogu, dobi ekipa 1 točko, če se ustavi v bolj oddaljenem, pa 3 točke.

PRIPOMOČKI: vrečice peska, listki za žrebanje, 2 obroča

14

3. RAČUNANJE Z RIMSKIMI ŠTEVILKAMI – tekmuje 5 udeležencev

Vsak udeleženec dobi pet računov. Pred sabo ima posodo s peskom. V pesem mora z rimskimi številkami zapisati rezultat. Za vsak pravilen rezultat in hkrati tudi pravilen zapis dobi 1 točko. Če so udeleženci izenačeni, nadaljujejo igro, dokler ne dobimo zmagovalca.

PRIPOMOČKI: posoda s peskom

Na koncu uradno razglasimo zmagovalce rimskih iger, ki dobijo lovorjev venec.

REKLAMNI LETAK

15

3. ZAKLJUČEK

Z nalogo smo želeli popestriti turistično ponudbo Miklavža na Dravskem polju in vzpodbuditi zanimanje mladih turistov za ogled rimskih gomil. Ker menimo, da si mladi želijo predvsem novih doživetij, smo zasnovali program turističnega vodenja za mlade. Ta vključuje različna doživetja – od kviza, zabavnih rimskih iger do rimske pojedine, hkrati pa nudi možnost, da se mladi veliko naučijo o življenju Rimljanov ter se seznanijo z rimskimi gomilami.

Za oblikovanje naloge smo izbrali dve izhodišči, in sicer življenje in navade starih Rimljanov ter obstoječe rimske gomile. Pri tem smo se vprašali, kaj bi nas pritegnilo, da bi si želeli ogledati rimske gomile. Na osnovi tega smo izdelali program turističnega vodenja, ki smo ga naslovili Po stopinjah starih Rimljanov – Carpe Diem, s čimer smo želeli povedati, da se bomo podali po poteh, ki so jih nekoč že prehodili Rimljani, z znanim Horacijevim izrekom Carpe Diem ali izkoristi dan pa poudariti in obiskovalcem naznaniti, da jih čaka novo, drugačno, posebno doživetje.

Ker smo se želeli prepričati, ali bi naša zamisel res pritegnila mlade, da bi si ogledali gomile, smo sestavili kratek anketni vprašalnik in prosili 51 učencev naše šole, da ga izpolnijo. Veljavnih je bilo 49 anketnih vprašalnikov.

Najprej nas je zanimalo, ali bi si tako arheološko najdišče sploh ogledali s takšno ponudbo, kot je danes. Sedem od 49 učencev je odgovorilo, da bi si v vsakem primeru ogledali gomile, 9 učencev bi razmislilo o ogledu, kar 33 učencev pa si gomil ne bi ogledalo.

Nadalje nas je zanimalo, ali bi se njihovo mnenje spremenilo, če bi bila ponudba popestrena z našim turističnim programom. Kar 37 učencev bi v tem primeru spremenilo svoje mnenje, le 5 jih svojega mnenja ne bi spremenilo in si gomil ne bi ogledali. Dvanajst učencev bi v tem primeru razmislilo o obisku, kar 25 učencev pa bi si gomile ogledalo.

Na osnovi rezultatov ankete smo ugotovili, da mlade pritegnejo takšne oblike turistične ponudbe.

Pri tem smo razmišljali, da bi morali izboljšati turistično infrastrukturo v okolici oziroma bližini gomil in postaviti vsaj kakšen manjši gostinski obrat, ki bi nudil pijačo in kakšne prigrizke, predvsem pa bi morali poskrbeti za sanitarije, ki jih trenutno ni in so na bližnjem bencinskem servisu.

Razmišljali smo tudi, da bi bilo zanimivo program razširiti in sodelovati s Pokrajinskim muzejem Maribor, saj so prav tam razstavljene vse najdbe iz rimskih gomil.

16

VIRI IN LITERATURA

https://sl.wikipedia.org/wiki/Starorimska_civilizacija. Pridobljeno 20. 11. 2016.

e.stanislav.si/mod/resource/view.php?id=3623. Pridobljeno 6. 12. 2016.

http://www.os-volicina.si/ip/ube_rimljani_jpuksic.pdf. Pridobljeno 26. 11. 2016.

Bizjak I. (2004). Slikovni vseved. Ljubljana: Prešernova družba d. d.

Žnidarič M. (2001). Zbornik občine Miklavž na Dravskem polju. Miklavž: Florjančič tisk d.o.o.

Kerrigan M. (2002). Stari Rim in rimsko cesarstvo. Ljubljana: Cankarjeva založba d.d.

James S. (1994). Stari Rim Murska Sobota: Pomurska založba.

http://www.Uciteljska.net/. Pridobljeno 5. 12. 2016.

http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/za-vecno-vklesane-misli-starih-rimljanov/144381. Pridobljeno 4. 12. 2016.

http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/z-vodnikom-v-skrivne-ostanke-preteklosti. Pridobljeno 4. 12. 2016.

http://www.dediscina.si/sl/dediscina/arheoloska-najdisca/trojane-rimsko-arheolosko-najdisce/86. Pridobljeno 15. 12. 2016.

https://sites.google.com/site/rimljani123/verovanje/rimski-bogovi, 20. 11. 2016.

Brodnik V., Jernejčič R. A., Radonjič Z., Urankar – Dornik T. (1998). Zgodovina 1. Učbenik za prvi letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.

17

NAČRT PREDSTAVITVE NA TRŽNICI

Potrudili se bomo, da na čim bolj atraktiven način predstavimo gomile v Miklavžu na Dravskem polju.

Obiskovalcem bomo predstavili gomile, na razpolago bodo tudi zloženke o gomilah, ki nam jih bo priskrbelo Turistično društvo Miklavž.

Vsi predstavniki bomo oblečeni v oblačila starih Rimljanov, seveda bomo znali tudi povedati, koga predstavljamo s svojimi oblačili. Ponudili bomo rimsko pogačo (kar je v osnovi kruh), suho sadje in grozdni sok za obiskovalce. Taka hrana je še najbolj podobna tisti, ki so jo uživali stari Rimljani.

Obiskovalci se bodo lahko tudi pomerili v posameznih rimskih igrah in kvizu, kakor bi to izvedli tudi v samem turističnem programu.