VTARJEVE OVICE 2011/O... · kanalizacija naprej prihodnje leto 7 m Benedikt: v razvoj je treba...

VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO III | 30. SEPTEMBER 2011 | ŠTEVILKA 8 (20) | CENA: 1,70 €

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

IZ VSEBINE:m Zakon o cestah: več odgovornosti in kazni;

dražja gradnja na kmetijskih zemljiščih 2m Lenart: potreben je bil rebalans občinskega

proračuna; odmevni mednarodni stiki 3m Praznik KS Voličina: Ruperški teden in žegnanje,

75 let PGD Voličina 4m Sv. Ana: po poletnem oddihu in praznovanju

se dela nadaljujejo 6m Sv. Trojica: dopolnilno kanalizacijsko omrežje;

varovanje kulturnih spomenikov 6m Sv. Jurij: rebalans proračuna, vodovod in

kanalizacija naprej prihodnje leto 7m Benedikt: v razvoj je treba vlagati v krizi;

krožišče za varnost v prometu 8m Cerkvenjak: rebalans občinskega proračuna

omogoča razvoj 9m Gospodarstvo – negotovost ubija; evidenca

slabih delodajalcev 10m Dogodki in dogajanja: o dogodkih

v osrednjih Slovenskih goricah 11-12m Znanje za razvoj; med ljudmi – jubileji,

dosežki, srečanja 13-14m Iz kulture: LenArt je dosegel cilje in namene;

posvet Komu je potrebna kultura 16m Šport: začetek ligaških tekmovanj in »vročih«

domačih derbijev 17m Za razvedrilo: potopis, smeh je pol zdravja:

delavci – podjetniki 19m LAS Ovtar: strokovno srečanje vinogradnikov

na Sv. Ani, trgatev na Zavrhu 20Jesen žanje sadove poletja, pomladi in - preteklih let.

In tudi seje: za zimo, pomlad, …, prihodnost!

Trgatev pri Svetih Treh Kraljih zadnjo septembrsko nedeljoFoto: E. P.

n

Trgatev pri Svetih Treh Kraljih zadnjo septembrsko nedeljoFoto: E. P.

m Obnova kulturnega doma v Lenartu se nadaljuje znovim izvajalcem

m Sončna elektrarna v anovski industrijski coni vŽicah že raste

m Trojica dobiva dopolnilno kanalizacijo, Slovenskaulica novo podobo

m Stečaj izvajalca odmaknil jurovski vodovod inkanalizacijo na prihodnje leto

m Benediško krožišče: lepša podoba kraja in večvarnosti v prometu

m Cerkvenjaški načrti čakajo sofinanciranje iz državein Evropske unije

gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov nakmetijskem zemljišču, zaradi česar se to zem-ljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pri-delavo. Plačilo odškodnine je eden od pogojevza izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z za-konom, ki ureja gradnjo objektov. Odmeri pase za celotno zemljiško parcelo in se določi vznesku na kvadratni meter glede na bonitetozemljišča. Pri odmeri odškodnine glede na bo-niteto zemljišča se uporablja lestvica:odškodnina/m2 =

boniteta zemljišča od 1 do 20 x 0,05 evraodškodnina/m2 =




boniteta zemljišča od 76 do 100 x 0,25 evraPrimer izračuna za 700 m2 veliko parcelo z

boniteto 35:0,18 x 35 x 700 = 4.410 evrov.

Če investitor, ki je plačal odškodnino zaradispremembe namembnosti, ne dobi pravno-močnega gradbenega dovoljenja oziroma nezačne graditi, ima pravico v enem letu zahte-vati njeno vračilo.

Ponovna uvedba odškodnine za spremembonamembnosti kmetijskih zemljišč je povzro-čila med bodočimi graditelji veliko nejevolje.Najbolj so ogorčeni tisti, ki že imajo zazidljiveparcele, saj bodo morali kljub temu plačati od-škodnino, če je parcela v naravi sadovnjak,travnik, star vinograd ali drugo kmetijskozemljišče. Tako bodo dejansko gradbeno par-celo plačali dvakrat. Najprej so jo zaradi tega,ker je bila zazidljiva, plačali dražje, sedaj pabodo morali še enkrat plačati odškodnino zaspremembo namembnosti. Po drugi strani paso mnogi kmetijci zadovoljni, da bo zakon po-slej bolj ščitil kmetijska zemljišča, odškodnineza spremembo njihove namembnosti pa naj biuporabili za širjenje površin za kmetijstvo.

T. K.

Zaradi boljše informiranosti in preprečitveneželenih posledic za vse uporabnike jav-nih cest na območju občin v Slovenskih go-ricah, v katerih sta poljedelstvo inživinoreja najpomembnejši kmetijski de-javnosti, objavljamo nekaj pravil, oprede-ljenih v novem Zakonu o cestah, ki so vpraksi najpogosteje kršene.

Novi Zakon o cestah, ki se je začel upo-rabljati s 1. 7. 2011, zaostruje odgo-vornost fizičnih in pravnih oseb pri

ogrožanju varne uporabe vseh javnih cest. Obostalih novostih zakon opredeljuje tudi bi-stveno višje globe in tudi novi organ nadzora- Občinsko redarstvo. To je za najpogostejšekršitve zakona ob policiji in inšpekciji tudiprekrškovni organ.

Z zakonom je tako prepovedano izvajati aliopustiti kakršnakoli dela na javni cesti, nazemljiščih ali objektih ob javnih cestah, ki bilahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala alizmanjševala varnost prometa na njej. Pri temje prepovedano:

1. na in v cestno telo ceste odvajati me-teorno vodo, odplake in druge tekočine;

2. po brežinah ceste spuščati kamenje, les indrug material ali predmete;

3. na cestnem svetu javne ceste: – puščati živali brez nadzorstva, napajati živali

v obcestnih jarkih, pasti živino aligraditi napajališča za živali;

– nameščati in uporabljati luči ali druge svetl-obne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnostprometa;

– postavljati ograje, stebričke, zasaditi živomejo, drevje, trto ali druge visoke nasade alipoljščine, nameščati ali odlagati les, opeko,zemljo, drugi material ali predmete;

– nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekolipredmete, ki bi lahko ovirali ali onemogo-čali nemoteno in varno odvijanje cestnegaprometa;

– postavljati nagrobne plošče in druga spo-minska znamenja;

– namerno zažigati travo, les ali druge od-padne snovi;

– ovirati odtekanje vode; 4. orati na razdalji manj kot 4 metre od roba

cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto alina razdalji manj kot 1 meter od roba cestnegasveta vzporedno s cesto;

5. na cestišču javne ceste: – razsipati sipek material, razen posipnih ma-

terialov v času izvajanja zimske službe, na-našati blato ali ga kako drugačeonesnaževati;

– puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; – onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi

snovmi;

– vlačiti hlode, veje, skale in podobne pred-mete kot tudi pluge, brane in drugo kmetij-sko orodje ter druge dele tovora. Preden se vključi v promet na javni cesti s

kolovozne poti, nekategorizirane ceste, indivi-dualnega priključka, območja izvajanja del alidruge zemljiške površine, mora voznik od-straniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahkoonesnažilo vozišče.

Prepovedano je poškodovati, odstraniti,prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti pro-metno signalizacijo, prometno opremo ter ce-stne naprave in druge ureditve, ki sonamenjene varnosti, vodenju in nadzoru pro-meta, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivihemisij prometa na javnih cestah.

Izvajalec rednega vzdrževanja cest morabrez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire alidruge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovalecesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnostprometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviroali nastalo nevarno mesto na cesti do njihoveodprave zavarovati s predpisano prometno si-gnalizacijo ter o oviri in drugih posledicahprepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestitipristojni inšpekcijski organ za ceste in upra-vljavca ceste.

Za posameznika, ki ravna v nasprotju z zgo-raj navedenimi zakonskimi določbami, sopredpisane globe v znesku 1.000 evrov, medtem ko znaša goloba za pravno osebo, samo-stojnega podjetnika posameznika in posa-meznika, ki samostojno opravlja dejavnost,4.000 evrov, za njihovo odgovorno osebo pa1.000 evrov.

Posegi v prostor varovalnega pasu občinskeceste, ki znaša pri lokalnih cestah 10 m, pri jav-nih poteh 5 m in pri kolesarskih stezah 2 m,so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občin-ske ceste, to je občine.

Enako velja tudi za izvajanje del zunaj va-rovalnega pasu javne ceste, ki bi lahko pov-zročila nestabilnost cestnega telesa ali zapodiranje dreves, spravilo lesa, izkope, pre-kope, podkope, vrtanja in opravljanje drugihdel na zemljiščih ali na objektih v območjujavne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala pro-met, poškodovala cesto ali povečala stroškenjenega vzdrževanja. Predpisana globa za ne-spoštovanje teh določb znaša od 200 do 6.000evrov.

Glede na to, da je bilo na območju vsehobčin v Slovenskih goricah v zadnjem obdobjuv jesenskem in spomladanskem času eviden-tirano večje število kršitev, ki izvirajo zlasti iznaslova obdelovanja kmetijskih zemljišč v na-sprotju z zakonom in s tem v zvezi z zgoraj na-vedenimi kršitvami oziroma, da ob takšniobdelavi zemljišč prihaja do izpiranja in od-našanjem humusa s kmetijskih površin v ob-

cestne odvodne jarke, karpo nepotrebnem povzročarelativno velike stroške čiš-čenja in vzdrževanja cest,pozivamo vse občane, da vizogib morebitnim sankci-jam ter za skupno dobrovseh uporabnikov javnihcest in poti dosledno spo-štujejo določbe novega Za-kona o cestah.

Gradivo Medobčinskegainšpektorata so povzeli vupravi občine Sv. Jurij v Sl.goricah.

Po nekaj mesecih izvajanja novega standarda ločenega zbiranja komunal-nih odpadkov v občinah Benedikt, Cer-

kvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica vSlovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskihgoricah so po ocenah družbe Saubermacherrezultati in odziv občanov zelo ugodni. V če-trtek, 8. 9. 2011, so v Centru za ravnanje z od-padki v Sp. Porčiču pri Lenartu predstavilirezultate ločenega zbiranja. Predstavitve so seudeležili župani oz. predstavniki vseh sodelu-jočih občin ter občin Hoče-Slivnica, Šentilj,Rače-Fram, …

Direktorja Saubermacher Slovenija mag.Mojca Letnik in Rudolf Horvat ter vodja le-narškega centra Andrej Kök so predstavili zgo-vorne podatke in dejavnost centra.

Na območju šestih občin v osrednjih Slo-venskih goricah ločeno zbiranje odpadkov iz-vajajo več kot 20 let. Pri SaubermacherjuSlovenija so bili z doseženimi rezultati loče-

nega zbiranja zadovoljnile delno. Z občinami so seodločili za sprememboobstoječega sistema zbi-ranja odpadkov, ki boomogočala doseganje inpreseganje okoljevarstve-nih ciljev Republike Slo-venije. Uvajanje je trajalovse od meseca aprila dosredine avgusta. Obiskaliso 4.726 gospodinjstev,razdelili 257 120 l biolo-ških in 18 240 l zabojni-kov. Za mešano embalažoso razdelili 3.853 vrečk.Zaradi dodatnih stroškovnovega standarda zbira-nja so se spremenile cene,a zaradi uredbe o določi-tvi najvišjih cen komunal-

nih storitev povišanja cen niso mogli uvelja-viti, nova uredba velja do februarja 2012.

Direktor podjetja Saubermacher SlovenijaRudolf Horvat: »Odlo-čili smo se tudi za po-sodobitev tehnološkelinije, ki bo omogočalaločevanje biološke frak-cije mešanih komu-nalnih odpadkov odostalih frakcij, primer-nih za reciklažo inproizvodnjo alternativ-nega goriva. Skupna in-vesticija znaša1,6 mio€, zagon nove napraveje predviden konec leta2011. Delež odloženihobdelanih mešanih ko-munalnih odpadkov sebo zmanjšal za 35 %.«

Gradnja na kmetijskih zem-ljiščih bo dražja

Na začetku poletja (18. 6. 2011) so sto-pile v veljavo spremembe zakona okmetijskih zemljiščih, na osnovi kate-

rih bodo morali graditelji na kmetijskih zem-ljiščih v bodoče plačati odškodnino zaradispremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.

Po novem mora vsakdo, ki da vlogo za izdajogradbenega dovoljenja, pred njegovo izdajoplačati odškodnino za spremembo namemb-nosti kmetijskega zemljišča (travnika, sadov-njaka, njive itd.), četudi je bilo in je vprostorskih aktih zemljišče opredeljeno kot za-zidalno. Odškodnino, ki je prihodek državnegaproračuna, odmerijo v upravnem postopku, pouradni dolžnosti, na podlagi vloge za izdajo

OVTARJEVE NOVICE OSREDNJE SLOVENSKE GORICE

2 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Uveljavitev novega Zakona o cestah

Ponovno odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč

Nov standard ločenega zbiranjaodpadkov uspešen

Udeleženci srečanja so si ogledali delo v lenarškem Saubermacherjevemcentru. Razvoj je očiten. Število zaposlenih se je z nekaj nad sto povečalona nekaj nad 150. Izobrazbena struktura se je močno dvignila.

Primerjava starega in novega standarda zbiranja odpadkov:

Povečanje števila odvozov iz gospodinjstev iz 26 na 75 odvozov za ce-lotno območje vseh šestih občin na leto

Zbirna mesta Stari sistemšt.prevz./leto

Novi sistemšt.prevz./leto

Embalažaza zbiranje

mešani komunalniodpadki

26-krat 17-krat Vrečka, 120, 240, 1100

kosovni odpadki 1-krat 1-krat

papirna embalaža 13-krat 120, 240

mešana embalaža 13-krat vrečka

biološko razgrad-ljivi odpadki

32-krat (mesto Lenart)

32-krat 120, 240

Ločevanje odpadkov pri gospodinjstvih

Prvi teden v oktobru je tradicionalno na-menjen našim najmlajšim, mladim.Ker v Društvu prijateljev mladine Slo-

venske gorice skrbimo, da je njihov vsakdanbolj pester, zanimiv in zdrav, vas vabimo k so-delovanju. Letos vam društvo ponuja brez-plačne ustvarjalne delavnice.

Delavnice bodo izvajali naši prostovoljcimed 14.30 in 15.30 uro po razporedu:Ponedeljek, 3. 10. 2011, Voličina: v šol-

ski/krajevni knjižnici;Torek, 4. 10. 2011, Cerkvenjak: v prostorih

šole;

Sreda, 5. 10. 2011, Sv. Ana: v prostorih šole;Četrtek, 6. 10. 2011, Benedikt: v prostorih

šole; Lenart: v prostorih DPMSlG;Petek, 7. 10. 2011, Sv. Trojica: v prostorih

šole.

V delavnice se lahko vključijo vsi otroci, neglede na starost.Vabimo vas, da skupaj omo-gočimo otrokom lep »njihov«teden!

Jasna Lipovž,predsednica DPMSlG

3. do 7. 10. 2011: Teden otroka 2011

Marsikdo je zaskrbljen, ali delodajalecv teh kriznih časih zanj redno plačujeprispevke od bruto plače in ali je

zdravstveno zavarovan. Do nedavnega so de-lavci težko ugotovili, ali delodajalec zanje pla-čuje prispevke ali ne, pred kratkim pa je Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)uvedel storitev, s pomočjo katere lahko vsak,ki je zaposlen, to ugotovi po hitrem postopku.

Kdor želi zvedeti, ali ima urejeno zdrav-

stveno zavarovanje ali ne, mora na telefonskoštevilko 031 771 009 poslati SMS sporočilo.Vanj mora zapisati samo »ZZ in devetmestnoštevilko svoje zdravstvene izkaznice« in ničdrugega. Odgovor bo dobil nekaj sekund potem, ko bo SMS odposlal.

Vsakdo lahko torej hitro in enostavno pre-veri, ali je zdravstveno zavarovan.

T. K.

Vslovenskih občinah konec poletja spre-jemajo rebalanse občinskih proraču-nov, ki skušajo premostiti razliko med

načrtovanimi prihodki občin in odhodki.Kriza je oklestila državni proračun in zaradiveč razlogov zadržala mnoge naložbe, ki bisicer lahko bile spodbujevalec delov gospo-darstva, zlasti gradbeništva. Začarani krog, kito gospodarsko panogo priklepa k tlom, je vsebolj trdno sklenjen. Investicije, ki naj bi po-menile ponoven zagon, so zastale, nekaterebodo odložene. Tudi v občinah. O razlogih inposledicah rebalansa lenarškega občinskegaproračuna, ki je bil sprejet na 7. seji občinskegasveta 22. septembra, župan občine Lenart mag.Janez Kramberger:

»Na sejiobčinskegasveta smosprejeli re-balans pro-računov zaletošnje inprihodnjeleto, sprejetimamo na-mreč dve-letni prora-čun. Na pri-h o d kov n istrani be-ležimo le

dvajset odstotno realizacijo, smo pa že krepkov drugi polovici leta. Z občinsko upravo smopripravili spremembo proračuna v tistem delu,ki se dotika investicij, sofinanciranih s kohe-zijskimi oz. evropskimi sredstvi. To je pred-vsem obnova vodovodnega omrežja v temdelu Slovenije za dvanajst občin, največji delse gradi na območju lenarške.Zaradi stečaja dveh podjetij,zdaj je na tem še eno, smo mo-rali ponoviti javni razpis zaizvajalce. Na ponovljenih razpi-sih pa smo, kar je bilo sicer pri-čakovati, dosegli višje cene, kotso bile na prejšnjih razpisih. Naprvem razpisu so bile izvajalskecene zelo nizke, tako da dejan-sko niso omogočale izvedbe.Naši soinvestitorski deleži so sezaradi tega povečali, kar smomorali v proračunu popravit zrebalansom.

Investicija v rekonstrukcijokulturnega doma v Lenartu ješla po podobni poti. Doseganjiizvajalec je šel v stečaj, izbralismo novega, cena izvedbenih del pa je višja,kot je bila pri prvem razpisu. Spet popravek vproračunu. Dela pri obnovi kulturnega doma

se sedaj nadaljujejo. S prvim izvajalcem smoračunali, da bi bila dela končana konec sep-tembra, z novim izvajalcem pa zaradi vmes-nega zastoja pričakujemo konec obnovitvenihdel marca ali aprila prihodnje leto.

Razvojni načrti za širše obdobje, za štiri leta,se spreminjajo v tistem delu, ki zajema obnovoštirih vaških jeder v občini Lenart: Šetarova,Lormanje, Zavrh in Selce. Želimo se prijavitina razpis, ki naj bi izšel še v prihodnjem me-secu, projekti so pripravljeni in pridobili smovsa potrebna zemljišča. Na osnovi projektant-skega predračuna moramo zagotoviti ustreznokoličino denarja za zagotovitev lastnega deležak deležu, ki ga pričakujemo s strani razpisaMinistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano Republike Slovenije.«

Prihodkov v občinski proračun ni, izdatki

pa so. Župan Kramberger poudarja, da je zatonujno potrebno finančno stanje ustrezno pri-lagoditi: »V rebalansu smo zaščitili projekte,

Ugotavljamo, da se je ob uvedbi sistemaločevanja komunalnih odpadkov prigospodinjstvih močno povečalo odla-

ganje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih.

Po pregledu evidence občanov, kdo je sprejelvse posode in vreče za ločevanje odpadkovdoma pri gospodinjstvu in kdo ne, ugotavljamo,da je veliko občanov odklonilo posode za papir,biološke odpadke in vreče za plastiko in ploče-vinke. Predvsem so odklonili sprejem vsehposod občani, ki so doma bližje ekološkim oto-kom, ker menijo, da lahko svoje komunalne od-padke sproti nosijo v posode na njih.

Prav tako pa občani izkoriščajo ekološkeotoke za odlaganje doma ločenih odpadkovtako, da odložijo vreče z odpadki na ekološkiotok. Ker se z ekoloških otokov odpadki od-važajo po določenem urniku, lahko tako odložena vreča komunalnih odpadkov na eko-

loškem otoku »čaka« na odvoz do tri tedne. Iz-vajalec javne službe zbiranja in odvoza komu-nalnih odpadkov v nadaljevanju načrtuje vdogovoru z občinami zmanjšanje števila eko-loških otokov, saj se sedaj ločeno zbirajo ko-munalni odpadki pri gospodinjstvih in nipotrebe, da bi jih nosili v posode na otoke.Frakcije odpadkov, kot so steklena embalažain kovine, pa je možno brezplačno oddati vzbirnem centru izvajalca javne službe v Sp.Porčiču.

Predvsem bodo posamezne občine razmi-šljale, da bodo tiste ekološke otoke, na katerihse bo odlagalo odpadke vse povprek in nebodo samo v posodah, ampak založeni z vre-čami z vseh strani, najprej preverjale. Pristojneinšpekcijske službe pa bodo ugotavljale izvorodpadkov in v skladu z občinskimi odloki iz-rekale globe za prekrške.

Ta članek sem napisal iz razloga, ker obča-sno vodim turiste po Sloven-skih goricah in so ti neurejeniekološki otoki prava sramota zakraj in posameznika, ki nosiodpadke na ekološki otok in jihneurejeno odlaga. Ni namrečdovolj, da imamo lepo urejenosvoje dvorišče, smeti pa odne-semo k »sosedu« na ekološkiotok in nas nič več ne briga.

Poskrbimo, da bo tako lepokot naše dvorišče urejena ce-lotna vas in občina. Potembomo lahko rekli, da smo turi-zem ljudje in da s ponosom ži-vimo v Slovenskih goricah.

Viktor Kapl

Svetniki občinskega sveta občine Lenart sose sestali na 7. redni seji, ki je bila v četr-tek, 22. septembra 2011. Osrednje točke

dnevnega reda so bile: rebalans proračuna zaleto 2011 s spremembo proračuna za leto 2012in dva koncesijska odloka, ki pa sta bila že vdrugi obravnavi. Gre za odloka, ki bosta omo-gočala pripravo razpisa za podelitev koncesijeza redno vzdrževanje občinskih cest in javnihpovršin ter za opravljanje javne službe odvaja-nja in čiščenja komunalne in padavinske od-padne vode.

Rebalans proračuna je potreben zaradi in-vesticij, s katerimi se bo občina prijavljala najavne razpise za nepovratna sredstva, saj le-tizahtevajo, da so podatki o odhodkih v prijavinatančno usklajeni s proračunom in načrtomrazvojnih programov. Glede na dejstvo, da stabila proračuna za leti 2011 in 2012 sprejetapred izdelavo projektov, je logično, da podatkiniso bili natančni, zato je uskladitev nujno po-trebna. Enako je tudi v primerih, ko je prišlozaradi stečaja do spremembe izvajalca sredi in-

vesticije, kar je povzročilo časovni zamik in poizvedbi novih razpisov tudi drugačne cene.Vse te spremembe morajo biti zavedene v pro-računu in načrtu razvojnih programov.

Proračun za leto 2011 se z dosedanjih20.627.600 zmanjšuje na 18.283.451 evrov.Za leto 2012 pa se s 13.430.493 zvišuje na15.738.228 evrov.

Tako se spremembe v proračunih za obe letinanašajo na projekte: Celovita oskrba SV Slo-venije s pitno vodo - I. faza, Odvajanje in čiš-čenje odpadnih voda v občini Lenart - I. faza(ČN Voličina s tlačnim vodom Globovnica –Velka), Rekonstrukcija KD Lenart ter ureditevvaških jeder.

V nadaljevanju so svetniki obravnavali šestrategijo razvoja turizma, dopolnili programprodaje stvarnega premoženja občine ter ime-novali nove člane sveta za preventivo in vzgojov prometu.

V. D. B.

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 3

OVTARJEVE NOVICEOSREDNJE SLOVENSKE GORICE AKTUALNO IZ OBČIN

Preverimo, ali imamo plačane prispevke za zdravstveno zavarovanje

Hitro in enostavno do informacije o zdravstvenem zavarovanju

S seje lenarškega občinskega sveta

Rebalans je bil potreben

Ekološki otoki – »pozdrav turistu!«

Nov standard ločenega zbiranja, nedvomno korak naprej, bi moral pomeniti tudi napredekv razmišljanju in ravnanju »povzročiteljev« odpadkov. To so gospodinjstva, slej ko prej ujeta vzačarani krog trga, ki z neizprosnim bojem za pozornost kupcev vsiljuje obilico nepotrebneembalaže. Če dodamo še vedno premajhno ozaveščenost pri ločevanju odpadkov na domovihin pri njihovem odlaganju, ugotovimo »rezervo«, ki jo je potrebno čim prej vnesti v razmišlja-nje in ravnanje proizvajalcev in potrošnikov. »Upravljalci« z odpadki se bodo že prilagodili. Vodpadkih je ogromno denarja.

Lenart

»Pozdrav turistu!«, foto: Viktor Kapl

Edvard Pukšič

Nova poslovno-industrijska cona še ne polni občinskega proračuna

Vpetek, 23. septembra, je kulturni dom vVoličini gostil osrednjo proslavo obprazniku KS Voličina, ki jo je občina

Lenart pripravila v sodelovanju z OŠ Voličina,domačimi glasbenimi, plesnimi in drugimikulturnimi skupinami, bogat kulturni pro-gram pa so oplemenitili še nastopi gostov. Slo-vesnosti se je udeležil tudi župan občineLenart mag. Janez Kramberger s podžupanomin domačinom iz Voličine Francijem Ornikomin podžupanjo Marijo Zlodej. Iz vrst držav-nega zbora pa sta se prire-ditve udeležila domačinMarjan Bezjak in BrankoMarinič. Svoje poslanstvopa je v svojem prvem jav-nem nastopu po imenova-nju opravil tudi nov OvtarSlovenskih goric Marko Še-bart, ki je podelil dve pri-znanji. Za urejenost okolicehiše in za dolgoletno neiz-merno pomoč pri urejanjuin okraševanju cerkve sv.Ruperta sta priznanje pre-jela Marija in Milko Čučekiz Voličine. Prav tako zaurejenost okolja in izobra-ževanje mladine v smislu skrbi za naravo inpozitivnem odnosu do ohranjanju domače na-ravne in kulturne dediščine je Ovtar podelil

priznanje OŠ Voličina. V imenu sveta KS Vo-ličina je predsednik KS Voličina Dejan Kram-berger podelil tri priznanja in sicer je nagradoza dolgoletno aktivno delo v TD Rudolf Mai-ster Vojanov in njegov doprinos k razvoju dru-štva in ohranjanju spomina na RudolfaMaistra prejel Stanko Kranvogel. Poleg aktiv-nega delovanja v turističnem društvu, ki letospraznuje 50-letnico obstoja, pa Stanko zadnječase aktivno deluje tudi v društvu upokojen-cev Voličina, pri katerem opravlja predsedni-

ško funkcijo. Krajevno priznanje pa je prejeltudi idejni oče društva Presmec, ki vse od leta1995 vsako leto poskrbi za veličasten presmec

pred cerkvijo sv. Ruperta vVoličini, Jože Vogrin. Podnjegovo taktirko so članidruštva leta 1999 izdelaliveč kot 300 metrov dolgpresmec ter s tem ime Dol-gih Njiv in Voličine ponesliv svet in v Guinesovoknjigo rekordov. Prizanjepa je prejelo tudi drugo naj-starejše društvo v KS Voli-čina in sicer PGD Voličina,ki letos praznuje častitljivo75-letnico obstoja (več nastrani 11).

V čast godovanja ruperškega zavetnika sv.Ruperta so se tudi letos v KS Voličina zvrstileštevilne prireditve v organizaciji lokalnih dru-štev, župnije sv. Ruperta, OŠ Voličina in občineLenart. Letošnji »Ruperški teden«, ki se jezačel že 9. septembra, je potekal poleg številnihtrgatev, ki so letos potekale nekoliko prej, vznamenju praznovanj 75-letnice PGD Voli-čina, ki je v sodelovanju z GZ Lenart organizi-

ralo gasilska srečanja, tekmovanja pionirskihselekcij, evakuacijo iz šole in osrednjo priredi-tev ob praznovanju obletnice, ki je sovpadala z40. dnevom gasilcev GZ Lenart. Tudi letos sošportna društva organizirala številna tekmo-vanja. ŠD Selce je v strelski dvorani v Selcahpripravilo tekmovanje v streljanju z zračnopuško. Naslova najboljše ekipe se je razveselilaekipa ŠD Zavrh 1, 2. mesto so zasedli strelci

Praznik KS VoličinaNa osrednji slovesnosti ob prazniku KS Voličina podeljenakrajevna in Ovtarjeva priznanja

Ruperški teden: od gasilskih, kulturnih, športnih in zabavnih srečanj ter trgatev do Ruperškega žegnanja

ki so sofinancirani s sredstvi EU, računamo pa,da se bomo v oktobru ali novembru soočili s šeenim rebalansom. Upam, da bomo do takratuspeli popraviti prihodkovno stran. Rebalansdržavnega proračuna po zadnjih podatkih nespreminja sofinanciranja občinskih naložb,kakšne pa bodo izvedbene poti, pa bomo šelevideli.

Upam, da bomo še v tem letu prodali kak-šno zemljišče v novi poslovno-industrijskiconi in s tem popravili finančni položaj v ob-činskem proračunu. Stroški se sicer poveču-jejo, prihodkov pa ni. Ostale investicije bomomorali krepko znižati in iti naprej z manjšimikoraki, v kolikor se finančni položaj ne bo iz-boljšal,« je za Ovtarjeve novice povedal županKramberger.

Politična kriza v državi s padcem manj-šinske vlade še dodatno poglablja gospodar-ske težave tako v državi kot posledično tudiv občinah. Slovenskogoriški župani glasnoopozarjajo na nekatere možne in vse boljgrozeče »izvedbene zaplete«, ki bodo sprem-ljali uresničevanje rebalansa državnega pro-računa. Ker se bo pozornost »odločujočihdejavnikov« v državi vse bolj usmerjala vpredvolilne sfere, bo uresničevanje »proti-kriznih načrtov« slej ko prej potisnjeno vbrezzračni prostor. Tako bodo le-ti težko za-dihali tudi v občinah.

Edvard Pukšič

Vpetek, 16. septembra, je lenarški županmag. Janez Kramberger sprejel RafetaHusovića, ministra brez listnice za ele-

mentarne nesreče vlade Črne gore, OsmanaMurkovića, podpredsednika Bošnjaškestranke, in Mirsada Đuđevića, direktorjastranke. Po sprejemu v prostorih občine Le-nart je sledil ogled toplarne v Lenartu, kateredelovanje je predstavil gospod Mitja Krajnc.Delegacija iz Črne gore si je ogledala tudiVrtec Lenart pod vodstvom pomočnice rav-natelja Kristine Travnekar in ravnatelja Mar-jana Zadravca. Direktor Zlatko Gričnik jepredstavil delovanje in življenje v Domu sta-rejših sv. Lenarta. Vsi navzoči so bili nad pred-stavljenimi investicijami navdušeni.

Gostitelj mag. Janez Kramberger: »Gostje so

si prišli ogledat primer dobre prakse korišče-nja evropskih sredstev. Nad videnim, nad po-membnimi lenarškim investicijami, so bili karnavdušeni, tudi nad standardi, ki jih dose-gamo. Povedali so, da njim finančne možnostitega ne dopuščajo. Veliko si obetajo od evrop-skih skladov. Ko bodo začeli s predpristopnimipogajanji, bodo začeli izkoriščati nekaterasredstva iz Evrope.«

Pred časom je bil na obisku v Lenartu tudisrbski minister za nerazvita območja z istimnamenom. »Obojim smo vse poti do evrop-skih skladov podrobno predstavili. Upamo, dabodo uspešni tako v Črni gori kot v Srbiji. Po-sebej pa smo jih želeli opozoriti na obnovljivevire energije. Tako področje Srbije kot Črnegore je bogato z gozdovi. Črna gora ima tako

kot Slovenija okrog 60 od-stotkov ozemlja pokritega zgozdom in tukaj so velikezaloge lesa, ki je sedaj neiz-koriščen, kar je velika go-spodarska škoda,« jepovedal župan Kramberger.

Zanimiv izračun: Lenar-ška kotlovnica z inštaliranomočjo 9 MW, zdaj dosega 7MW, porabi okrog 21.000m3 sekancev. Če izraču-namo, koliko lesne biomasezraste v Sloveniji v enemletu, vidimo, da bi bilomožno v Sloveniji zgradititristo takšnih toplotnih siste-mov, kot ga imamo v Lenartu. V Lenartu ogre-vajo približno 3000 prebivalcev; sledi, da bilahko s 300 podobnimi sistemi ogrevali polovicoSlovenije. Toliko prirasta biomase je v našihgozdovih. Če prištejemo vodno energijo inostale obnovljive vire, bi lahko prešli na visok

odstotek obnovljivih virov. V Evropi sicer nismona repu, ker imamo že zdaj v celotni energetskibilanci 14 odstotkov obnovljivih virov, največ naračun hidroelektrarn.

E. Pukšič

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

4 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Občina Lenart že dve leti sodeluje v pro-jektu CityCooperation, v katerega jevključenih 24 mest iz Avstrije, Mad-

žarske in Slovenije, iz vsake države po osem.Cilj tega projekta je povezava mest na po-dročju turizma, gospodarstva in kulture.

V petek, 16. septembra 2011, je v madžar-skem mestu Körmend v dopoldanskem časupotekala konferenca županov teh mest, na ka-teri so župani in njihovi sodelavci predstavilisvoja mesta ter vizijo nadaljnjega razvoja. Po-udarek je bil predvsem nagospodarstvu in turizmu,pri večini mest pa tudi navarstvu okolja. Namen sre-čanja je bil vzpostaviti tes-nejše sodelovanje medmesti in tudi med lokal-nimi proizvajalci samimi.Iz podanih referatov smodobili veliko koristnih in-formacij, vzpostavili smotudi nove stike in poznan-stva, tako da bo nadaljnjesodelovanje gotovo lažje.

V popoldanskem času jepotekala na glavnem trgu vKörmendu predstavitev ku-linarike in obrti ter nastop kulturnih skupin.

Na stojnici in v hišici, ki je bila namenjenaobčini Lenart, so se predstavili Društvo kmeč-kih žena in deklet Lenart, ki je za pokušino po-nujalo gibanice in obložene kruhke, ter

Društvo vinogradnikov Lenart, ki je pripravilodegustacijo vin. Obrtno podjetniška zbornicaLenart je pripravila predstavitev medenih iz-delkov Čebelarstva Zarnec, bučnega olja inpeciv Oljarne in pekarne Petovar. Foto Tone jesestavil kolaž fotografij z motivi Slovenskih

goric za razstavo. TIC Lenart jepripravil izbor prospektov. Navelikem odru so potekali na-stopi skupin iz mest, ki sodelu-jejo v projektu. Kot predstav-niki občine Lenart so nastopili:plesalci iz OŠ Lenart pod men-torstvom Eme Jelatancev, ki sov folklornih nošah zaplesali naAvsenikovo glasbo, Sara Her-cog iz Voličine je zapela in zai-grala na violino slovenskeljudske pesmi, Dejan Arcet jeiz harmonike izvabil Avseni-kove melodije, pevke kultur-nega društva iz Voličine, pod

vodstvom Anite Grajfoner Petrič, so zapelezimzeleno slovensko popevko in ljudskepesmi. Predstavitev v Körmendu je bila uspe-šna, saj je bila pred stojnico občine Lenartgneča obiskovalcev, ki so pokušali dobrote iz

Slovenskih goric in si ogledali razstavljene iz-delke. Buren aplavz so poželi tudi nastopajoči,ki so občino Lenart predstavili z izvirnim kul-turnim programom.

Mag. Vera Damjan Bele in Darja Ornik

Črnogorska delegacija v Lenartu

Predstavitev Lenarta na Madžarskem

Črnogorska delegacija v Lenartu, foto: L. Šipek

PGD Selce, 3. pa drugaekipa Zavrha. Med posa-mezniki je bil najnatan-čnejši Marjan Perko, 2.mesto je zasedel lanskoletnizmagovalec Mirko Kurnik,3. pa Vlado Čuček. KMNSlovenske gorice tokrat zaspremembo ni organiziralkakšnega tekmovanja v no-gometu, ampak v sodelova-nju z Gostilno in pizzerijoVinska trta novo in zani-mivo tekmovanje v triat-lonu. Ne v pravem, ko jepotrebno poleg plavanja šeprekolesariti in preteči karnekaj kilometrov, temveč vzabavni različici: streljanje na gol, zabijanje že-bljev in vleka vrvi. Za najspretnejše so se izka-zali tekmovalci Vinske trte Voličina, ki soprehiteli sicer najmočnejšo ekipo Selc na 2.mestu in ekipo ŠD Voličina. Po nekaj letih se jev KS Voličina ponovno obudil tradicionalniturnir po zaselkih. Organizacija je pripadlaenemu najmlajših društev v KS Voličina, ŠDStrma gora. »Strmogor-čani« so turnir kvalitetnoizpeljali. Najuspešnejša jebila ekipa Ruperta oz. Vin-ske trte pred ekipo Selc, 3.mesto je zasedel Zavrh.

Društvo upokojencev jepod vodstvom StankaKranvogla organiziralo tek-movanje v ruskem keglja-nju. Med ženskami jezmagala Silva Šuman predMileno Štuklek in AnicoŽižek. Med moškimi je bilnajuspešnejši Marjan Žižekpred Rudijem Štuklekom inŠtefanom Svenškom.

ŠD Voličina je organizi-

ralo turnir v balinanju za trojke z 9 ekipami,ki je trajal pozno v noč. Zmage se je veselilaekipa zaselka Jazbine pred ekipo TDM na 2. inekipo iz »Štraleka, Zgornje ulice levo« na 3.mestu.

Poskrbljeno pa je bilo tudi za najmlajše, kiso se zabavali ob predstavi Cirkus naj zares vizvedbi gledališča KU-KUC.

Številnih prireditev se je udeležil tudi du-hovnik Jože Muršec, ki že tretje leto vodi ru-perško župnijo. Poleg slovesne maše, ki jo jena dan ruperškega žegnanja vodil generalnivikar kanonik Janez Lesnika, je župnija sv. Ru-perta krajevni praznik počastila še z več slav-nostnimi obredi v čast sv. Rupertu in A. M.Slomšku. Na ogled v Jožefovem domu pa so vsodelovanju s članicami Univerze za tretje ži-vljenjsko obdobje pri Andragoškem zavoduMaribor postavili razstavo Štajerski baročnizvoniki. Na dan sv. Notburge pa so članiceDruštva kmečkih žena pripravile domače do-brote. Župnijska cerkev je krajevne prireditvepričakala z novo streho, ki jo je župnija obno-vila predvsem s pomočjo faranov, pri zbiranjudenarja pa je v skladu s proračunom pomagalatudi občina Lenart.

Sončna sobota je poskrbela za enega

vrhuncev praznovanjavoličinskega krajevnega

praznika

Trgatev Zavrh 2011 je opozorila na lani odkritomožnost, kako v ta del Slovenije privabiti čim večgostov

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 5

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Daljinsko ogrevanje na biomasov Lenartu, ki ga izvaja Eko to-plota energetike, deluje že od

oktobra 2010. Med zakonsko predpi-sanim poskusnim obratovanjem (ku-rilna sezona 2010/2011) so prikotlovnici na biomaso izvajali meritveemisij ob upoštevanju predpisanihmejnih vrednosti. Po uspešnem za-ključku poskusne faze je pristojna slo-venska inštitucija izdala uporabnodovoljenje za obratovanje daljinskegaogrevanja in toplovodno omrežje v Le-nartu.

Tudi prodajne aktivnosti v Lenartupotekajo zelo pozitivno. Letos je pro-dajna skupina Eko toplote energetike, d.o.o.,že sklenila 166 pogodb z novimi gospodinjstvi,

med temi sta dva stanovanjska objekta s 147stanovanji, obrati in zasebnimi hišami.

Končno je stekla izgrad-nja navezave priključneceste (novozgrajene

ceste, ki povezuje lenarško in-dustrijsko cono z avtocestnimpriključkom v Sp. Senarski) namagistralno cesto Lenart-Ptuj.Dela so hitro tekla in konecmeseca naj bi bila končana.Promet bo tako lahko stekalpo bližnjici z avtoceste prekonove ceste v lenarško indu-strijsko cono. »Precej časa smomorali čakati na vsa soglasja,ki so bila potrebna s straniprometnega ministrstva. Ta priključek bo vobliki razširitve dela obstoječe magistralneceste in bo začasne narave. Lenarško Ptujskocesto bomo v dobršni meri razbremenili inzagotovili večjo prometno varnost. Priključekbo ustrezno označen s svetlobno in talno si-gnalizacijo. Po dosedanjih projektih naj bi bil

sicer izveden v obliki krožišča, vendar vdržavnem proračunu v tem času zanj ni de-narja. To je državna cesta in zaradi tega nemore priti do realizacije v tej obliki,« je pove-dal lenarški župan mag. Janez Kramberger.

E. P.

Končno izgradnja priključka

Potujmo drugače je bila temaletošnjega Evropskega tednamobilnosti; poudarila je alter-nativne načine mobilnosti inpogona vozil z namenom, da sezmanjša odvisnost od nafte.Letos je sodelovalo 30 sloven-skih občin, tudi občina Lenart.V sodelovanju z učenci OŠ Le-nart so v ponedeljek in torek,19. in 20. septembra, v mestuLenart spodbujali ljudi za hojo,kolesarjenje in uporabo javnegaprevoza, torej energetsko učin-kovite ter okolju, zdravju in de-narnici prijazne načinemobilnosti. Mirko Kojc

Teden mobilnosti tudi v občini Lenart

Tekmovanje v balinanju je minilo v napetem in resnem vzdušju

Na nogometnem turnirju po zaselkih so se srečali številni mladi in tudimalce starejši nogometaši

Cerkev sv. Ruperta v farno praznovanje z novo streho

Trgatev Zavrh 2011

Krajevni praznik v častgodovanja krajevnega za-vetnika KS Voličina, Sv. Ru-perta, se je po tradicijikončalo z osrednjo nedelj-sko sveto mašo, ki jo je obgodovanju sv. Ruperta in A.M. Slomška vodil generalnivikar kanonik Janez Les-nika. Ruperško žegnanje je,podobno kot že več kot 40let poprej, popestrila vrtnaveselica, ki jo je z živoglasbo pripravila Gostilnain pizzerija Vinska trta.

Ruperško žegnanje privabi v Voličino vse generacije

Krajevni praznik v Voličini zaključen s tradicionalnim Ruperškim žegnanjem

Mejnik daljinskega ogrevanja v Lenartu

Vprvem polletju letošnjega leta je bilo naobmočju občine Sveta Trojica obrav-navanih manj kaznivih dejanj kot v

enakem obdobju lani, tako da se je varnostnasituacija nekoliko izboljšala.« To so ugotoviličlani občinskega sveta, ko so na seji občin-skega sveta sredi septembra obravnavali do-kument Pregled varnostne situacije naobmočju občine Sveta Trojica v Slovenskih go-ricah v prvem polletju leta 2011, ki ga je ob-čini predložila Policijska postaja Lenart, načelu katere je komandir Jožef Kerneža, pripra-vil pa ga je policist Danilo Juršnik.

V prvi polovici leta so obravnavali 17 kaz-

nivih dejanj, lani v istem obdobju pa 21. Medkaznivimi dejanji so bile tri tatvine, dve velikitatvini, eno poškodovanje tuje stvari in nekajdrugih kaznivih dejanj, obravnavali pa so tudiprimer nasilja v družini. Kazniva dejanja sorazpršena po celotnem območju občine.

Kar zadeva predpise, ki urejajo javni red inmir ter splošno varnost ljudi in premoženja,so letos v prvem polletju policisti na območjuobčine obravnavali deset primerov, v enakemobdobju lani pa devet. Največ kršitev je bilo vzasebnih prostorih. Policisti ocenjujejo, da jestanje na področju javnega reda in miru na ob-močju občine ugodno. Žal pa se je letos v

Občinski svet v občini Sveta Trojica je vprvi obravnavi razpravljal o predloguOdloka o razglasitvi nepremičnih kul-

turnih spomenikov lokalnega pomena na ob-močju občine Sv. Trojica. Predlog odloka sopripravili konservatorji iz mariborske obmo-čne enote Zavoda za varstvo kulturne dedi-ščine Dean Damjanovič, Andrej Magdič, NevaSulič Urek in Jelka Skalicky v sodelovanju z di-rektorjem občinske uprave Srečkom Aleksan-drom Padovnikom. Z odlokom bo občinskisvet razglasil kulturne spomenike lokalnegapomena z namenom, da se ohranijo kulturne,zgodovinske, arheološke, urbanistične, etno-loške in umetnostno-zgodovinske vrednote terda se zagotovi njihov nadaljnji obstoj. Vodloku so navedeni vsi nepremični kulturnispomeniki v občini na osnovi strokovnih pod-lag, ki so jih pripravili na mariborski območnienoti Zavoda za varstvo kulturne dediščineSlovenije. Poleg tega so v odloku opisane last-nosti spomenika in njegov pomen ter var-stveni režim, ki velja zanj.

Veliko kulturnih spomenikov iz rimskihčasov je v Gočovi. Gre za rimsko gomilo narobu gozda vzhodno od ceste Nadbišec-Go-čova, za gomilo na robugozda na zahodnem robugočovskega grebena, za go-milo ob robu gozda za-hodno od cesteGočova-Nadbišec, za rim-sko gomilno grobišče zimenom Podgradnom naddolino Pesnice z desetimigomilami in za rimskod-obno grobišče na zahod-nem pobočju Gočovskegavrha nad dolino Pesnice zosmimi gomilami. V Osekuimajo na južni strani nase-lja ostanke rimskodobneganaselja, ob katerem so pripovršinskem pregledu našli odlomke lončenihposod in celo lončarske peči. Nedaleč stran jetudi rimsko gomilno grobišče, na katerem je50 rimskih gomil. V Oseku je tudi rimska na-selbina s kamnolomom, ki skupaj z gomilnimgrobiščem predstavlja pomemben elementrimskodobne kulturne krajine. V Spodnji Se-narski je v gozdu severno od lovskega domarimska gomila, v naselju pa imajo tudi rimskenaselbinske ostaline ter ostanke zidanih stavbiz rimskih časov na položnem pobočju nedreko Pesnico, zahodno od vasi. V Spodnji Se-narski sta severno od vasi še dve rimski gomili.Tudi v Zgornjih Verjanah imajo rimsko go-milo na ozkem grebenu, ki se spušča v dolinoRočice in Drvanje. V Zgornjem Porčiču paimajo ostanke rimske stavbe na kopastem juž-nem grebenu nad Senekovičevo domačijo. Po ljudskem izročilu naj bi tam stal grad Burgstall.

Šele ko so vsi spomeniki rimske kulture opi-sani na enem mestu, se vidi, koliko ostankov izrimskih časov se je skozi nekaj manj kot dvetisočletji ohranilo na območju občine. To jelahko čudovito izhodišče tudi za razvoj tu-rizma v občini Sveta Trojica.

Med najpomembnejše kulturne spomenikena območju občine seveda sodi tudi celotenkompleks s samostanom in cerkvijo Svete Tro-jice, po kateri nosita kraj in občina tudi svojeime.

Med kulturne spomenike sodijo tudi hišaGočova 7, Gočova 26, domačija Bunderla vOseku, domačija Spodnja Senarska 34, hišaSpodnja Senarska 14, hiša Spodnja Senarska19, hiša Spodnja Senarska 32, hiša Trojiški trg3, hiša Trojiški trg 26, hiša Trojiški trg 4, hišaTrojiški trg 7, hiša Trojiški trg 25, Hiša Trojiškitrg 8, hiša Trojiški trg 9, hiša Trojiški trg 10,domačija Trojiški trg 22, Villa Juliana v SvetiTrojici, hiša na Cesti Maksa Kavčiča 2 v SvetiTrojici, hiša na Mariborski 22 v Sveti Trojici,domačija Heric v Zgodnjih Verjanah, hišaZgornje Verjane 3 in hiša Zgornje Verjane 18.

Med kulturne spomenike sodijo tudi spo-minski objekti in kraji. Gre za spomenik pad-lim domačinom, za Poličevo kapelo in zaznamenje sv. Janeza Puščavnika v Sveti Trojici.Prav tako sodi med spomenike lokalnega po-mena trško jedro Svete Trojice, ki predstavljaenega od najbolj kakovostnih trških naselij vSlovenskih goricah in širše.

Odlok predpisuje tudi, kako je treba varo-vati kulturne spomenike. Varovati je treba ar-heološke ostaline v zemljiščih za arheološko,zgodovinsko in znanstveno proučevanje, zem-ljišče je treba ohranjati v obstoječem stanju, zgozdom je treba gospodariti na tradicionalennačin, prepovedana je gradnja gozdnih cest,prepovedano je izkopavanje skal in podobno.Pri objektih je treba varovati kulturne, umet-nostne, arhitekturne, likovne ter ambientalnevrednote, njihovo rabo je treba podrediti ohra-njanju spomeniških lastnosti, prepovedani soposegi v zaščitene tlorise, gabarite in arhitek-turne lastnosti in podobno. Odlok bo za vsakspomenik posebej določil natančen režim va-rovanja.

Na splošno velja prepričanje, da gostom inturistom od drugod v osrednjih Slovenskih go-ricah ni kaj pokazati. Kulturni spomeniki, kiso našteti v omenjenem odloku, dokazujejo, daje na območju občine Sveta Trojica pravzapravveliko spomenikov, ki pričajo o bogati kulturnitraciji, samo ustrezno jih je treba začeti pred-stavljati in vključiti v turistično ponudbo.

Tomaž Kšela

Varovanje kulturnih spomenikov

Varnostne razmere v Sv. Trojici so ugodne

Župan Silvo Slaček: Kljub poletnemudopustu dela v občini niso zastala; mi-šljena je predvsem izgradnja kanaliza-

cije v Lokavcu, kjer se dela intenzivno izvajajoin pričakujemo, da bomo še letošnje leto

zmontiraličistilno na-pravo. Tasicer še nebo dana vuporabo, apo termin-skem planuje predvi-deno tako,da se prvaenota, moči210 enot,zmontira. Vglavnem sozgrajeni vsivodi, tako

za fekalne kot meteorne vode, en odsek kana-lizacije bo urejen prihodnjo pomlad, saj po-teka v sadovnjaku in poleti nismo posegali nato območje. V prvem polletju bo celoten pro-jekt zaključen, to je cca 5 km kanalizacijskihvodov s čistilno napravo. Dela imamo namenletos zaključiti tako, da bi cesto skozi Lokavecasfaltirali in uredili, tako da bomo pozimilahko opravljali zimska vzdrževalna dela. Za-ključeni so tudi cestni odseki, v načrtu je zgra-ditev še 100 m vodovoda, zelo dobro potekajodela v t. i. poslovni coni, kjer poteka gradnjasončne elektrarne.Razpisi iz kmetijstva - razvoj podeželja ter dejavnosti na kmetijah ter malega gospodar-stva - se zaključujejo. Kakšen interes so poka-zali občani? Se kmetje odločajo za te razpise, v kolikšni meri jih zanimajo, kolikšna so sredstva?

Slaček: Vsako leto je pre-cejšnje zanimanje za tasredstva, pravzaprav že večlet zapored narašča, zatosmo tudi povišali sredstvana 10.000 evrov v skupnemznesku. Prijav je bilo veliko,torej je interes velik. Ti raz-pisi so zanimivi za manjšekmetije, večje lahko dobijosredstva EU iz države. Ve-seli me, da so sredstvavsako leto porabljena, po-stopki so zaključeni, sred-stva bodo upravičencem vkratkem tudi nakazana.Denar namenjamo tudispodbujanju podjetništvatistim, ki se samozaposlijo, letos sta prispelidve vlogi, a sredstva niso bila dodeljena, ker soti vlagatelji že imeli možnost pridobivanjasredstev preko republiškega sklada za zaposlo-vanje.Ker so kvote omejene in se seštevajo, tehsredstev nismo mogli podeliti, ker vlagateljanista bila upravičena do njih. Sredstva za iz-gradnjo MČN v tistih predelih, v katerih nipredvidena gradnja večje skupne čistilne na-prave, se praviloma tudi vsako leto uspešnoporabijo na teh razpisih. Vsako leto so sred-stva izkoriščena, upravičenci pa bodo deležnisofinanciranja projekta. Menim, da je skrb zavarovanje okolja nuja povsod , no, vsaj moralabi biti.Katere poklice oziroma male podjetnike po-grešate v občini?

Silvo Slaček: Poleg zelo razvitih dejavnostina kmetijah, ki se pojavljajo v vedno večjemštevilu, čutim določeno praznino v obrtni-škem delu gospodarstva. Menim, da je pri nasprecej rezerve, če vemo, da se pri hiši ali nakmetiji vedno kaj gradi, se vedno kaj rabi,vzdrževalna dela, popravila. Zelo zaželeni bibili npr. mizarji, vodovodarji, električarji, na

tem segmentu je še precej rezerv. V občiniopažamo, da so pri določenih kmetijah še do-ločene rezerve, določene priložnosti za raznemlade prevzemnike kmetij, ki bi tukaj moralivideti priložnost za izzive, koriščenje evrop-skih sredstev, saj država iz evropskih kvot na-menja precej denarja kmetijski proizvodnji nadomu. Na tem področju v občini še manjkapredelava suhomesnatih izdelkov oz. izdelkoviz mesa na splošno, saj je v občini veliko kmetij, ki so usmerjene v rejo goveda, svinj,ovac, …

Internet kot sredstvo za samoinformiranje terkmetijska dejavnost?

Župan Silvo Slaček: Splet pripomore doboljše informiranosti, saj ljudje lahko samoi-niciativno najdejo nove priložnosti, za kateremenijo, da bi morda bile uspešne. Vodja kme-tijske svetovalne službe Franci Ornik velikopripomore k temu, da se posamezni ljudjeopogumijo in začnejo z dejavnostjo na kme-tiji. Sama se tudi pogosto posvetujeva in se po-govarjava o priložnostih v kmetijstvu terposkušava nagovoriti ter spodbuditi, da bi seodločili za dodatno dejavnost na kmetiji čimveč občank in občanov. Nekaterim, ki so setako odločili, danes za to ni žal in vidijo, da jeto dodatni vir zaslužka, a prvi koraki so naj-težji, ko je potrebno sprejeti tovrstno odloči-tev.

WIFI Slovenija pri Sveti Ani?Vsa gospodinjstva so bila povabljena na

predstavitev nove tehnologije – to so brezžičnisistemi, ki so dostopni vsem gospodinjstvom,ne glede na to, na kateri lokaciji je objekt. Si-gnal je možno zagotoviti brez težav. Interes je,javilo se je kar nekaj gospodinjstev, tisti, ki pa

jih ni bilo, lahko dobijo informacije na občini.Cenovno je stvar popolnoma primerljiva z žeobstoječimi ponudniki, prav tako je kvalitetastoritev visoka.

Gradbena dela intenzivno potekajo od zgod-nje spomladi. Gradi se elektrarna na fotovol-taične module. Rečeno je, da naj bi stala konecletošnjega leta …

Projekta se veselim, ker menim, da je izva-jalec oz. kupec GKV Solar, lastnik dveh tretjinzemljišč v t. i. poslovni coni, zadevo realno za-stavil in se je je resno lotil. Gradnja dobro inintenzivno poteka. Prva sončna elektrarna bodana v pogon še letos. V prvi polovici sep-tembra so začeli dovažati dele jeklene kon-strukcije, dela so v polnem teku. V to območjeje potrebno pripeljati še drugo infrastrukturoz daljnovodnim omrežjem, del skratka nezmanjka. A s tem se dela ne bodo končala, vteh prostorih bodo kapacitete za večje proiz-vodnje oz. hale, ki bi jih seveda radi izkoristili,da ta objekt ne bi sameval.

Suzana R. Breznik


6 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Sveta Ana Sveta Trojica

Po poletnem oddihu in občinskihpraznovanjih naprej!

Gradbišče t.i. sončne elektrarne

»

Ob začetku šolskegaleta je skrb za tiste,ki prvič stopajo na

šolske poti in ne poznajonevarnosti, ki prežijo nanjih v vsakdanjem pro-metu, izredno pomembna.Otroci so kot prometniudeleženci nepredvidljivi,prometne predpise si razla-gajo po svoje (predvsemprometne znake, ki obveš-čajo o varni hoji), prav takone zmorejo pravilno ocenitihitrosti in oddaljenosti bli-žajočega se vozila. Zaraditega moramo za njihovo varnost skrbeti pred-vsem vsi udeleženci v cestnem prometu.

Pred začetkom novega šolskega leta se je se-stal občinski svet za preventivo in vzgojo vcestnem prometu, pregledane so bile šolskepoti in izdelan načrt varnih oz. nevarnih potiv skladu z mnenjem sveta, postavljeni so biliznaki Šolska pot na šolskih poteh in obno-vljene talne označbe šolska pot »marjetice« inznaki Šolska pot v okolici šole.

Na prvi šolski dan je OŠ povabila v šolo po-licista in za starše prvošolčkov pripravila pre-davanje o prometni varnosti in seznanila značrtom šolskih poti in opozorila na poten-cialne nevarnosti. Od 1. do 10. septembra sona zaznamovanih prehodih za pešce v bližini

OŠ izvajali varovanje otrok prostovoljci, poli-cija in redarska služba. Prostovoljci so na ne-varnejših odsekih opozarjali voznike naposebej previdno vožnjo.

Tudi organiziran avtobusni prevoz za tisteučence, katerih varnost je na poti v šolo ogro-žena, je velik prispevek k varnosti otrok.

Varna šolska pot je le eden izmed pogojevza večjo varnost otrok v cestnem prometu. Za-gotovimo jo lahko le s skupnim prizadevanjemstaršev, šole in vseh organizacij v družbi.

Jože Časar,predsednik občinskega sveta za preventivo in

vzgojo v cestnem prometu

Obvestilo o začetku izvajanja operacije

Občina Sveta Trojica je v letu 2008 pristo-pila k celoviti obravnavi odvajanja in čiščenjaodpadnih vod. Tako je vletih 2008-2010 izgrajeno4970 m kanalizacijskegaomrežja in prva čistilnanaprava velikosti PE 650.Za izgrajeno kanalizacij-sko omrežje je pridobljenouporabno dovoljenje, nanjje neposredno priključe-nih 46 gospodinjstev,ostali objekti pa se nanjnavezujejo posredno.

Celovito odvajanje inčiščenje odpadnih fekalnihvod pa zahteva nadaljeva-nje izgradnje z dopolnilnim javnim kanaliza-cijskim omrežjem. S tem namenom je ObčinaSveta Trojica pripravila projekt »Dopolnilnokanalizacijsko omrežje Sv. Trojica, Zg. Senar-ska«, ki vsebuj izgradnjo dopolnilnega jav-nega kanalizacijskega omrežja v dolžini 2110m s priključitvijo na novo zgrajeni funkcio-nalni sistem kanalizacijskega omrežja z delu-jočo čistilno napravo.Tako je načrtovanaizgradnja fekalne kanalizacije po Cafovi, Can-karjevi, Brnčičevi in Prisojni ulici, zahodnemdelu Slovenske ulice ter delu Mariborske uliceter na območju k. o. Zg. Senarska še na Poti vDobravo, Studenčni ulici, zahodnem kraku

Cvetlične ulice ter Kratki ulici ter kanal podUlico Leona Štuklja. Ob tej trasi bo tako omo-gočeno neposredno priključevanje gospo-dinjstev, ki so sedaj povezane posredno.

Ocenjena vrednost investicije je 607.222,23EUR po tekočih cenah. Občina je uspešnokandidirala na sredstva EU in sicer Evrop-skega sklada za regionalni razvoj. Predvidenosofinanciranje EU je v višini do 516.000 EURoz. do 85% upravičenih stroškov operacije.

Na osnovi izvedenega javnega razpisa je zaizvajalca gradnje izbran, kot najugodnejši po-nudnik, podjetje Komunala Slovenske gorice,d.o.o.. Z deli je izvajalec začel v mesecu sep-tembru 2011, zaključek gradbenih del je pred-viden do poletja 2012. Dela bodo izvajanaetapno po posameznih ulicah.

prvem polletju na avtocesti med Senarsko inCogetinci zgodila prometna nesreča ssmrtnim izidom. Sicer pa so policisti na ob-močju občine obravnavali devet prometnihnesreč, v katerih je bilo poškodovanih osemudeležencev. Na območju občine so policisti vprvem polletju zabeležili tudi dva požara indva druga izredna dogodka.

Kljub ugodnim varnostnim razmeram na

območju občine Sveta Trojica bodo policistina tem območju nadaljevali z intenzivnimdelom. Veliko pozornosti bodo posvetili zlastiodkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storil-cev, umirjanju hitrosti v cestnem prometu,preprečevanju nasilja v družini in zagotavlja-nju javnega reda in miru.

T. K.

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 7


Operacijo delno financira Evropska unija,in sicer iz Evropskega sklada za regionalnirazvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativ-nega programa krepitve regionalnih razvojnihpotencialov za obdobje 2007-2013, razvojneprioritete: "Razvoj regij", prednostne usmeritve:"Regionalni razvojni programi".

Operacija »Dopolnilno kanalizacijsko omrežje Sv. Trojica, Zg. Senarska«

Župan občine Sveta Trojica Darko Fras jeobjavil »Javno obvestilo o javni razgrni-tvi in obravnavi osnutka odloka o

spremembah in dopolnitvah občinskega po-drobnega prostorskega načrta za južni del naselja Sveta Trojica«. Spremembe in dopolni-tve je izdelalo podjetje ZUM urbanizem, pla-niranje in projektiranje iz Maribora, medtemko so bili pobudniki zanje pravne in fizičneosebe iz občine Sveta Trojica, ki so lastnikizemljišč.

Omenjeni osnutek občinskega podrobnegaprostorskega načrta se nanaša na štiri manjšaobmočja v jugozahodnem delu južnega delaSvete Trojice v velikosti okoli 0,3 ha, ki obse-gajo naslednje parcele ali njihove dele v k.o.Zg. Senarska: 141-del, 143-del, 146-del, 147/1-del, 147/2-del, 147/4-del, 148/1-del, 148/2-del,151-del, 152/1-del, 155-del, 158/1-del, 159-del.

Če bodo po javni obravnavi občinski svet-niki spremembe sprejeli, bodo ukinili javnozelenico z otroškim igriščem, na račun teh po-vršin pa bodo povečali parcele za gradnjo sta-novanjskih hiš.

Osnutek omenjenega odloka je javno razgr-njen v avli občine Sveta Trojica od 26. 9. 2011do vključno 10. 10. 2011. Njegov ogled je

možen v času uradnih ur občine Sveta Trojicav Slovenskih goricah v ponedeljek, torek in če-trtek od 8. do 10. ure in od 11.30 do 14.30 ure,v sredo od 8. do 10. ure in od 14.30 do 17. ureter v petek od 8. do 10. ure in od 11.30 do12.30 ure. V času javne razgrnitve bo organi-zirana tudi javna obravnava dokumenta, ki bodne 10. 10. 2011 s pričetkom ob 16. uri v dvo-rani Kulturnega doma Sveta Trojica, Maribor-ska cesta 1, 2235 Sveta Trojica v Slovenskihgoricah.

Pripombe in predloge lahko vsakdo podapisno ali v ustni obliki na javni razgrnitvi kotzapis v knjigo pripomb in predlogov, na mestujavne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb alipredlogov ali v pisni obliki na naslov občineSveta Trojica. Prav tako lahko zainteresiranipripombe podajo na elektronski naslov [email protected] pod naslovom »SD OPPNSv. Trojica-jug«. Rok za oddajo pripomb po-teče zadnji dan javne razgrnitve, to je 10. 10.2011.

Več o tem lahko zainteresirani preberejo naspletni strani Občine Sveta Trojica, www.sv-trojica.si in na oglasni deski v prostorih ob-čine.

T. K.

Na 7. redni seji občinskega sveta ob-čine Sv. Jurij v Slov. goricah, 1. sep-tembra, so bili člani in članica

seznanjeni s poletnima poročiloma o reali-zaciji proračuna in varnostno situacijo naobmočju občine.

Prihodki občine Sv. Jurij v Slov. goricahso bili v prvi polovici leta 2011 realizirani vvišini 1.011.675 EUR oz. 33% glede na ve-ljavni proračun. Odhodki pa predstavljajo32% realizacijo v višini 989.205 EUR. Iz-vrševanje proračuna kljub polletnemu ob-dobju ni doseglo 50%, saj zapadejo različniračuni, posebno za poleti začete investicij, vplačilo šele v kasnejših mesecih. Polletnarealizacija je tako primerljiva z leti 2009 in2010.

Varnostno situacijo v občini Sv. Jurij vSlo. goricah je podal komandir Policijskepostaje Lenart Jožef Kerneža, ki je dejal, daje le-ta na območju občine sicer zadovo-ljiva, a se je v primerjavi z enakim obdob-jem lani povečalo število manjših tatvin invlomov. Kot dobro je ocenil tudi prometnovarnost v občini, saj je pri večini prometnihnesreč nastala le materialna škoda.

Člani občinskega sveta so na seji sogla-sno sprejeli tudi rebalans proračuna občineSv. Jurij v Slov. goricah za leto 2011, ki je

uravnovesil in ponovno uskladil prihodko-vne in odhodkovne strani proračuna. Pri-hodki se tako zmanjšajo za približno 5%predvidenega proračuna zaradi pričakova-nja prvega dela financiranja trškega jedraže v letu 2011, ki pa bo realizirano šele spo-mladi 2012. Na drugi strani pa se odhod-kovna stran poveča za 3,5 % proračuna.Razliko bo občina pokrila z najemom krat-koročnega kredita v letu 2011. Župan ob-čine Sv. Jurij v Slov. goricah pa navaja, dabodo kredit poravnali že spomladi 2012, kobodo dobili predvidena sredstva za prvi delfinanciranja trškega jedra.

S soglasnim sprejemom sklepa o pristopuk Ustanovi dr. Antona Trstenjaka so članiobčinskega sveta občanom omogočili kan-didiranje na javne razpise sklada, ki štipen-dira in finančno podpira podiplomskeštudije, inovativne in razvojne projekte,znanstvene simpozije idr.

Člani občinskega sveta so soglašali spredlagano sistemizacijo za vrtec za šolskoleto 2011/12 in povečali normativ v vsakemoddelku vrtca za dva otroka. Prav tako sosprejeli predlagane spremembe in dopolni-tve Pravilnika o finančnih nagradah dija-kom in študentom.

Direktor občinske uprave v občini SvetaTrojica Srečko A. Padovnik je za ob-čane pripravil obvestilo, da od meseca

septembra 2011 strokovno tehnični del opra-vil, povezanih z obračunom okoljske dajatvein s tem tudi izstavljanje položnic zaradi ones-naževanja odpadnih vod za območje občineSveta Trojica, izvaja namesto mariborskegaNigrada podjetje AGJ- Rebernik Goran s.p.Lenart.

»Te dni so izdani prvi računi v obliki uni-verzalnega plačilnega naloga (UPN) s straniAGJ z obračunom okoljske dajatve. Posebejopozarjamo, da ne gre za nobeno novo ali do-datno obveznost, pač pa je zaradi nižje cene iz-

vedbe storitve spremenjen le izvajalec obra-čuna,” poudarja Padovnik. “Občane prosim,da so pri plačilu pozorni na spremembo na-ziva prejemnika in spremenjeno številko tran-skacijskega računa (TRR) ter da plačilaizvajajo na transakcijski račun, naveden na po-ložnici«.

Kontaktni podatki v primeru vprašanj gledeobračuna ali morebitne reklamacije: AGJ-Re-bernik Goran s.p., Pot na Kamenšak 2, 2230Lenart. Kontaktna oseba je Jasmina TrojnerKraner, tel.: 051 344 572, fax: 02 / 720 71 08,e- naslov: [email protected].

T. K.

Javno bodo razgrnili spremembe prostorskega načrta za južni del Svete Trojice

Pripombe do 10. oktobra

Plačevanje položnic zaradi onesnaževanja z odpadnimi vodami

Namesto Nigrada AGJ Rebernik iz Lenarta

Sveti Jurij

7. redna seja občinskega sveta občine Sv. Jurij v Slov. goricah

Začetek šole – za varnost otrok

Kljub finančni in gospodarski krizi, ki jetako kot ves svet zajela tudi našo malodeželico na južni strani Alp, projekt iz-

gradnje Term Benedikt počasi, vendarvztrajno napreduje. Župan Benedikta MilanGumzar je že kdaj za naš časnik izjavil, da bigradnja term mnogo hitreje napredovala, če nebi prišlo do krize. Enako usodo kot investicijav Terme Benedikt doživljajo tudi nekateredruge investicije v osred-njih Slovenskih goricah, odindustrijske cone v Lenartudo poslovno-obrtne cone vCerkvenjaku in še marsi-katere druge investicije. Vendar pa naložbe v pri-hodnost niso nikoli zaman– brez njih bi razvoj zastal.Poleg tega pa je res, da no-bena kriza ne traja večno,saj že stari pregovor uči, da»sedmim suhim« letomsledi »sedem debelih« let inobratno. Občinam, ki bodoob ponovni konjunkturi,kadarkoli bo pač prišlo do nje, pripravljene, bohiter razvoj zagotovljen. O razvoju je treba raz-mišljati v krizi in se nanj pripravljati, kot se jetreba na prihod kriznih časov pripravljati včasu največjega gospodarskega razcveta.

V občini Benedikt si vztrajno prizadevajo za

investicijo v Terme Benedikt, ki bodo v osred-nje Slovenske gorice prinesle nov razvoj. Na iz-gradnjo teh term se na takšen ali drugačennačin že pripravljajo podjetniki v mnogih so-sednjih občinah, saj je to zanje svojevrstenizziv.

Poleti je občina Benedikt začela izvajati pro-jekt oziroma operacijo »Izgradnja komunalneinfrastrukture za turistični objekt Benedikt«,ki ne bo pospešila samo turističnega razvoja vSlovenskih goricah, temveč bo vplivala tudi naizboljšanje kakovosti pitne vode prebivalcevobčine Benedikt v Ženjaku, Benediškem vrhuin na Slatinski cesti, saj bodo nadomestili do-

trajani obstoječi vodovod. Hkrati pa bo novvodovod zagotovil bodočim termam oskrbo zzdravo pitno vodo.

V našem časniku smo o tem že poročali. To-krat objavljamo, da bodo z izvedbo tega pro-jekta v občini Benedikt priključili na novvodovodni sistem 24 gospodinjstev s preko 80občani. V okviru projekta nameravajo zgraditi2.371 metrov vodovodnega omrežja in

423 metrov sekundarnega kanalizacijskegaomrežja, ki bo omogočilo kasnejšo priključi-tev gospodinjstev in term na čistilno napravo.Nova investicija bo preprečila tudi onesnaže-vanje vodotokov in podtalnice in izboljšala ži-vljenjski in bivanjski standard številnim

prebivalcem Benedikta. Kobodo terme zgrajene, pabodo kraju in občini prine-sle tudi veliko novih delov-nih mest, kar je morda vtem trenutku najbolj po-membno.

Omenjeni projekt delnofinancira Evropska unija izEvropskega sklada za regio-nalni razvoj. Operacijo iz-vajajo v okviru Opera-tivnega programa krepitveregionalnih razvojnih po-tencialov za obdobje 2007 –2013 iz naslova razvojneprioritete »Razvoj regij«,

prednostna usmeritev »Regionalni razvojniprogrami«.

Povejmo še, da se bodo Terme Benedikt raz-tezale na 37,242 kvadratnih metrov površine,hotel pa bo imel 2,283 kvadratnih metrov upo-rabnih površin. Wellnes in kuhinja bosta ob-segala po načrtih 994 kvadratnih metrov,apartmaji pa 2,835 kvadratnih metrov. Go-stišče se bo raztezalo na 812 kvadratnih me-trih. Skratka, V Benediktu bo slej kot prejzrasel veličasten turistični objekt, ki bo zago-tovo generator razvoja kraja, občine in celo-tnih osrednjih Slovenskih goric.

T. K.

Odkar so letos poleti predali namenu novokrožno križišče na regionalni cesti Lenart-Gornja Radgona v središču Benedikta, je mo-goče od domačinov in tranzitnih potnikovskozi Benedikt slišati same pohvale novi pri-

dobitvi. Številni domačini ugotavljajo, da jepretočnost križišča sedaj večja, poleg tega pase je povečala tudi prometna varnost v Bene-diktu, saj morajo sedaj vozniki na regionalnicesti zmanjšati hitrost, če to želijo ali ne. Tudi

direktorica občinske upraveAndreja Lorber nam je po-vedala, da je slišala od ob-čanov veliko pohvalnihbesed na račun novega kro-žišča.

Kako pa je do novegakrožišča sploh prišlo? Otem smo se pozanimali na

Bojazen uprave občine Sv. Jurij, da bopodjetje NGP Nizke gradnje, d.d., ki jevodilo projekt »Ureditev vodovoda in

kanalizacije Jurovski Dol«, šlo v stečaj, se jeuresničila. S tem se je prekinila tudi pogodbas tem izvajalcem. »Nadzorna občinska službasedaj na terenu preverja delež realiziranih del.Glede na popise bo sledil nov javni razpis.Vendar pa lahko že sedaj z žalostjo ugotovimo,da se glede na jesenski čas in roke pri razpisihdela letos zagotovo ne bodo nadaljevala,« ra-zlaga o nastalih težavah župan občine Sv. Jurij

v Slov. goricah Peter Škrlec. V letošnjem letu siobčinska uprava želi podpisati pogodbo znovim izvajalcem, da se bodo le-ta lahko na-daljevala prihodnjo pomlad. V tem času pa boobčina bržkone tudi dobila odgovor republi-škega odbora za lokalno samoupravo na za-stavljeno poslansko vprašanje o zvišanjusofinancerskih sredstev za projekt ureditve vo-dovoda in kanalizacijskega omrežja v Jurov-skem Dolu. Občina je vprašanje zastavilapreko poslanca Milan Gumzarja, ker se zavedamožnosti, da bo nov izvajalec del postavil višjo

ceno, kot je bila izbrana v prvemrazpisu. V tem primeru bi bila ob-čina primorana prispevati večjidelež lastnih sredstev, saj naj bi podo sedanjih pravilih višina nepo-vratnih sredstev iz strani Evrop-skega sklada za regionalni razvoj, vznesku dobrih 372.000 €, ostalaenaka.

Za razliko od ureditve vodovodain kanalizacije v Jurovskem Dolu paprojekt obnove vaškega jedra, pozagotovilih župana, zaenkrat po-teka po načrtih, tako da je za priča-kovati dokončanje po terminskemplanu.


8 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Vodovod in kanalizacija v Jurovskem Doluse bosta nadaljevala v prihodnjem letu

Benedikt

V razvoj je treba vlagati v krizi

Novo krožno križišče povečalovarnost prometa

O novem krožišču v središčuBenedikta je moč slišati samopohvalne besede

Župan Peter Škrlec pa skeptično gledatudi na novelo zakona o kmetijskihzemljiščih, ki je začela veljati z 18. 6.

2011. Nov zakon namreč uvaja plačilo od-škodnine zaradi spremembe namembnostikmetijskega zemljišča v zazidljivo - stavbnozemljišče. Plačilo odškodnine, ki je pogoj zapridobitev gradbenega dovoljenja, je predvi-deno tudi za tista zemljišča, ki so že oprede-ljena kot zazidljiva po veljavnem Občinskemprostorskem načrtu in za katera so občani žeplačevali nadomestilo za uporabo stavbnega

zemljišča, torej se je v preteklosti država odnjih, gledano s kmetijskega stališča, že poslo-

vila. Sedaj pa ta ista država ponovno zahtevaodškodnino za spremembo namembnosti. Vi-šina odškodnine je odvisna od bonitete zem-ljišča. Tovrstne odškodnine bodo gradnjo žetako pregrešno dragih individualnih hiš še do-datno podražile. V povprečju bo državljaneRS, ki bodo načrtovali gradnjo hiš in tudi na tanačin vsaj delno omiliti krizo prezadolženihgradbenih podjetij, list papirja, ki bo korak bli-žje h gradbenemu dovoljenju, stal od 10.000 –20.000 €. Prav v tem pa vidi težavo tudi občinaSv. Jurij v Slov. goricah. Škrlec opozarja, da

lahko nov zakon o kmetijskihzemljiščih negativno vpliva na raz-voj podeželja. Mlade družine sebodo namreč raje kot za gradnjoindividualnih hiš odločali zanakup stanovanj v mestih, ki bodocenovno precej bolj ugodna. Po-sledično bomo ponovno priča pro-cesu praznjenja podeželja, kar boprivedlo tudi do zaraščanja takogradbenih kot tudi kmetijskihzemljišč. Prav zaradi te bojazni, kibi lahko še posebej prizadela slo-venskogoriške občine, je občina Sv.Jurij v Slov. goricah preko držav-nozborskega poslanca MilanaGumzarja posredovala poslanskovprašanje Odboru za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano v zvezi zomenjeno problematiko.

Dejan Kramberger

Triindvajseti člen zakona o financiranjuobčin govori o sofinanciranju investicij,ki se izvajajo v občinah. Zaradi finančne

krize, ki nas pesti, so se pojavile težnje države,ob uresničitvi katerih bi občine prejele sred-stva, ki so bila planirana v letu 2011, v dvehdelih, in sicer polovico sredstev v letu 2011,drugo polovico pa marca 2012. » Prvi del pro-blema tiči v tem, da občine ne smejo podpisatinobene pogodbe, preden ne dobijo sklepa sstrani Službe vlade RS za lokalno samoupravoin regionalno politiko. V našem primeru topomeni, da zaradi tega, ker še nismo prejelisklepa, ne smemo podpisati pogodbe s Ces-tnim podjetjem Murska Sobota, ki je bilo iz-brano za rekonstrukcijo lokalne cesteMočna-Zg. Partinje-Jakobski Dol. Jedro pro-

blema pa nastaja v zvezi z roki za oddajo zah-tevkov za plačilo. Po podpisu pogodbe imajoobčine čas za oddajo zahtevka do 5. novembra2011. Težava je v tem, da lahko zahtevek zaplačilo sredstev oddaš le v primeru, če je inve-sticija končana. Prav slednje pa je skregano zlogiko, saj cestnih gradbenih del v tako krat-kem času preprosto ne moreš izvesti oziromabi bila ta dela precej manj kvalitetna,« kritičnorazlaga Škrlec. Po mnenju našega sogovornikabi bilo pravilneje, če bi sklep o odobritvi ko-riščenja sredstev s strani Službe vlade za lo-kalno samoupravo in regionalno politikoprejeli vsaj do začetka druge polovice tekočegaleta, saj bi s tem lahko investicijo kvalitetno innemoteno izpeljali.

Župan Škrlec kritično in svarilnoO 23. členu Zakona o sofinanciranju občin

Negativni učinki novega Zakona o kmetijskih zemljiščih

Bo naselje Jurovskih Dol, podobno kot preostali del Slovensegapodeželja, žrtev novega zakona o kmetijskih zemljiščih?

Vrtina čaka, foto: E. P.

Člani občinskega sveta občine Cerkve-njak so sprejeli rebalans občinskegaproračuna za letošnje leto. Ker imajo

dveletni proračun, so sprejeli tudi spremembeobčinskega proračuna za leto 2012. Po bese-dah župana Marjana Žmavca je rebalans

d r ž a v n e g aproračuna de-jansko povle-kel za sebojtudi rebalansob činskega ,saj so nekaterepostavke v ob-činskem pro-računu vezanena državnega.Država bo naj-bolj varčevalapri investicijahna področju

šolstva, športa, kmetijstva, prometa in na šenekaterih področjih, zato bodo imela resornaministrstva manj sredstev za sofinanciranje in-vesticij. Zato je pomembno, da občina tistihsredstev iz državnega proračuna, ki jih na pod-lagi različnih razpisov že lahko črpa, ne pre-laga na naslednja obdobja. Rebalansobčinskega proračuna je po Žmavčevih bese-dah prinesel določene prerazporeditve vokviru občinskega proračuna, ki je dveleten,saj se bo pri določenih investicijah delež sred-stev, predvidenih iz državnega proračuna,zmanjšal. Poleg tega so v zadnjem času kljubkrizi v gradbeništvu in kljub pomanjkanju deltista gradbena podjetja, ki so krizo doslej pre-živela, cene povišala, saj na trgu zaradi pro-pada številnih gradbenih podjetij ni več pravekonkurence. Zato cene, ki jih trenutno ponu-jajo nekateri gradbinci, niso primerne za se-danje krizne razmere.

V rebalansu proračuna občine Cerkvenjakza leto 2011 znašajo skupni prihodki 2.619.686evrov in so se glede na proračun zmanjšali za9,1 odstotka. Skupni odhodki pa znašajo2.729.907 evrov in so se glede na sprejeti pro-

račun zmanjšali za 6,2 odstotka. Zmanjšanjeodhodkov je predvsem posledica prenosa in-vesticije za izgradnjo pločnikov v leto 2013 in2014.

Rebalans proračuna omogoča črpa-nje sredstev iz državne blagajne

Proračun občine za leto 2012 predvideva2.273.053 evrov prihodkov in 2.713.053 evrovodhodkov. Da bo občina lahko nemotenočrpala sredstva za investicije iz državne in ev-ropske blagajne, mora kljub zmanjšanim pri-hodkom zagotoviti zadostna lastna sredstva,zato se bo morala zadolžiti. To pa po besedahžupana ne bo problem, saj sedaj občina nimaomembe vrednih dolgov in je med najmanj za-dolženimi občinami v državi. Zato priložno-sti, da za razvojne projekte ob ustrezni lastniudeležbi pridobi sredstva iz državne in evrop-ske blagajne, ne sme zamuditi. Z rebalansomproračuna so občinski svetniki uspeli »rešiti«tudi nekatere najbolj pomembne investicije vrazvoj kraja in občine. Najprej so bili do reba-lansa precej zadržani, po temeljiti obrazložitvižupana Marjana Žmavca in direktorja občin-ske uprave Vita Kranerja ter po poglobljenirazpravi pa so se za razvojno naravnan reba-lans odločili, kljub temu da se bo morala ob-čina zanj naslednje leto zadolžiti. Če občinskisvetniki ne bi sprejeli takšne odločitve, občinane bi mogla črpati znatnih sredstev, ki jih je zaposamezne projekte na različnih razpisih žepridobila iz državne oziroma bruseljske bla-gajne. To pa bi pomenilo, da bi se domala vsenajpomembnejše investicije v občini (izgrad-nja novega vrtca, izgradnja športno rekreacij-skega centra itd.) zaustavile.

Izgradnja vrtca in športno rekrea-cijskega centra

Z rebalansom proračuna so zagotovili 20,3odstotka več sredstev za izdelavo načrtov inprojektne dokumentacije za izgradnjo vrtca, kiga bodo zgradili naslednje leto. K tej investi-

Občinski svet Cerkvenjak je ustanovilkomisijo za socialna vprašanja, ki zroko v roki z župnijsko Karitas in Rde-

čim križem pomaga ljudem v stiski. Predsed-nica komisije je predsednica Rdečega križa vCerkvenjaku in občinska svetnica Marija Fir-bas, ki je tudi patronažna sestra, zato dobropozna razmere in probleme na socialnem po-dročju. Če komisija ne zazna, da je kakšenobčan v socialni stiski, se lahko nanjo obrnetudi sam. Kot pravi župan občine CerkvenjakMarjan Žmavc, poskušajo biti na občini senzi-bilni za stiske in probleme občank in občanov.V sodelovanju s Centrom za socialno delo vLenartu, s katerim zelo dobro sodelujejo, siprizadevajo pomagati vsakemu prizadetemuobčanu, seveda v okviru možnosti, ki jih ob-čini daje zakon.

Ali so se socialne razmere v Cerkvenjaku včasu krize zelo poslabšale? Po županovih be-sedah je med ljudmi mogoče občutiti krizo.Številni občani so bolj varčni in zadržani prinakupih, pa tudi pri investicijah. Ljudje mo-rajo danes preveč odšteti za vsakodnevne ži-vljenjske potrebe, zato jim denarja zainvesticije v stanovanjsko gradnjo, kmetijskodejavnost in podobno zmanjkuje. »Kljubvsemu pa ljudje še vedno izvajajo določene in-

vesticije, zato ne bi mogli reči, da se je razvojzaustavil, samo po obsegu je investicij manjkot pred nastopom krize,« pravi Žmavc. »Po-deželsko okolje je doslej še nekako uspevalopreprečevati najhujšo stisko ljudi, vendar jetreba opozoriti, da so bile pri tem v veliki meriizčrpane rezerve tega okolja. Sicer pa je trebareči, da je podeželski kmečki človek iz osrčjaSlovenskih goric v zadnjem stoletju preživel žekar nekaj kriz, vključno z dvema svetovnimavojnama ter številnimi gospodarskimi refor-mami in varčevalnimi programi znotraj razli-čnih političnih sistemov, pa je vedno preživel,četudi mu ni bilo lahko. Tako bo tudi tokrat.Tukajšnji ljudje ne v najlepših in ne v najhujšihčasih niso opustili dela na zemlji, kar jim jevedno omogočalo, da so preživeli in ohranilisvoje človeško dostojanstvo. Tudi v času glo-balne finančne in gospodarske krize številneprizadevne in pridne ljudi v naši občini rešujedelo na zemlji, četudi je dandanes že vse boljzahtevno, saj mora človek zanj imeti velikoznanja in izkušenj. Ravno v tem je skrivnosttega, da se socialne razmere v našem okolju neodzivajo na recesijo tako hitro in rigoroznokot v urbanih okoljih.«

T. K.

Direkciji Republike Slovenije za ceste. »Projektza rekonstrukcijo obstoječega klasičnega štiri-krakega križišča na regionalni cesti Lenart-Gornja Radgona je bil izdelan v letu 2009. Predpričetkom gradnje je bil med prometnim mi-nistrstvom, Direkcijo RS za ceste in občino Be-nedikt sklenjen sofinancerski sporazum, vskladu s katerim je občina prevzela financira-nje odkupov zemljišč za kolesarsko stezo inpločnike, zaščito in prestavitev komunalnihvodov ter polovico stroškov gradnje propusta,pločnikov in javne razsvetljave. Direkcija RSza ceste je v okviru svojega deleža krila polo-vico stroškov za gradnjo propusta, pločnikovin javne razsvetljave,vsa ostala gradbenadela ter odkupezemljišč (razen prejomenjenih za kole-sarske steze in ploč-nike),« pravi TinaBučić iz DirekcijeRS za ceste.

Po njenih bese-dah je vrednost vsehgradbenih del zna-šala 445.866 evrov,pri čemer je Mini-strstvo za promet,Direkcija RS zaceste, prispevalo370.176 evrov, deležobčine Benedikt paje znašal 75.690evrov. »Dela, ki jihje na podlagi jav-nega razpisa izvedelizbrani izvajalec, Ko-munala Slovenskegorice, so bila vskladu s pogodbe-

nim rokom ter zahtevano kakovostjo zaklju-čena junija letos. Hortikulturno ureditev krož-nega križišča je v celoti izvedla občinaBenedikt,« pravi Bučićeva. Neuradno pa smoizvedeli, da so bili s Komunalo Slovenske go-rice na direkciji zelo zadovoljni in da je pri njihto podjetje sedaj dobro zapisano, kar mu bomorda v prihodnosti še koristilo, če se bo po-tegovalo za izvedbo kakšnega drugega pro-jekta.

»Z izgradnjo krožnega križišča v BenediktuDirekcija RS za ceste nadaljuje trend učinko-vite projektne rešitve, s katero se na doseda-njih klasičnih križiščih bistveno izboljšuje

pretočnost prometa,predvsem pa var-nost tako voznikovkot tudi najšibkejšihudeležencev v pro-metu. V praksi so senamreč kot najboljučinkovita izkazalaprav tista krožnakrižišča, ki so na-stala z rekonstruk-cijo prejšnjih kla-sičnih križišč. Tam,kjer so krožna kri-žišča nadomestilaobstoječa klasična,nivojska križišča, seje število prometnihnesreč v povprečjuzmanjšalo za 75 odstotkov, občutnoblažje pa so tudi po-sledice prometnihnesreč,« pravi Buči-ćeva.

Tomaž Kšela

ciji, ki je vredna okoli 1,7 milijona evrov, bodržava primaknila prek 807.000 evrov. Tolikosredstev iz državnega proračuna občina Cer-kvenjak ni dobila še nikoli. Na občini raču-najo, da jim bo nekaj sredstev za sofinanciranjeizgradnje vrtca uspelo pridobiti tudi na raz-pisu za evropska sredstva.

Zahvaljujoč rebalansu proračuna pa so delapri izgradnji športno rekreacijskega centra vKadrencih že stekla. Za letos je občina zagoto-vila 140.000 evrov za pričetek gradnje, okoli3.000 evrov za investicijski nadzor in okoli11.500 evrov za načrte in projektno doku-mentacijo. To je dovolj za koriščenje nepovra-tnih sredstev iz državnega proračuna za leto2011 v višini 44.720 evrov. Skupna vrednost iz-gradnje športno rekreativnega centra je oce-njena na 890.000, nekaj pa bo treba odšteti šeza pripravo dokumentacije, nadzor in pod-obno. Večino teh sredstev bo treba zagotoviti vnaslednjem letu. Država bo v naslednjem letuza ta projekt iz državnega proračuna prispe-vala dodatnih 134.159 evrov. V letu dni name-rava občina v športno rekreacijskem centruzgraditi in urediti veliko nogometno igrišče zdimenzijami 68 krat 105 metrov, ki bo nogo-metašem omogočalo nastopanje v vseh liga-ških prvenstvih. Ob njem bo pomožnonogometno igrišče, pokrita tribuna s 300 se-deži, dve igrišči za tenis, atletska steza, igriščeza odbojko na mivki, parkirišča za okoli 170vozil in druga potrebna oprema. Novi oziromarazširjeni športno rekreacijski center se bo raz-

tezal na okoli 40.000 kvadratnih metrih. Čebodo znali v Cerkvenjaku športne objekteustrezno tržiti, lahko pomembno prispevajo kturističnemu razvoju. V takšne športne centre,ki so malce odmaknjeni od urbanih središč,radi prihajajo na priprave vrhunski klubi.

Več tudi za vzdrževanje cestPo rebalansu proračuna bo občina letos z

2.000 evri podprla še izgradnjo hangarja za le-tala, ki ga pretežno z lastnimi sredstvi gradijočlani Aero kluba Sršen. Njegova izgradnja bostala okoli 40.000 evrov. Nekaj sredstev bo ob-čina prispevala tudi k obnovi Doma društvaupokojencev v Cerkvenjaku. Poleg tega bosubvencionirala mesečne avtobusne vozovnicedijakov in študentov, medtem ko bo sredstvaza tekoče vzdrževanje cest povečala za 31,3 od-stotka. Za modernizacijo in rekonstrukcijocest so v rebalansu proračuna poleg že predvi-denih sredstev dodatno zagotovili še 7.250evrov. Za pripravo prostorskega načrta občineso morali zagotoviti dodatnih 2.010 evrov. Za-radi morebitnega prihoda zdravnika v Cer-kvenjak so z rebalansom proračuna zagotovilitudi sredstva za nujna vzdrževalna dela za te-koče in investicijsko vzdrževanje zdravstveneambulante. Prav tako so z rebalansom zagoto-vili sredstva za sofinanciranje delovanja Turi-stično informacijske pisarne, ki sicer deluje vokviru Razvojne agencije Slovenske gorice.

Tomaž Kšela

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 9


Rebalans proračuna za razvojCerkvenjak

Komisija za socialna vprašanja

Obeta se bogata trgatev Čolnikove trte

V teh dneh se v občini Benedikt pripravljajona peto trgatev Čolnikove trte, ki je potomkanajstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta.Trgatev bo v nedeljo, 2. Oktobra, ob 11. uri priSvetih Treh Kraljih. Ker je občinski viničarZlatko Borak za trto lepo skrbel, pomagala pamu je tudi lepa jesen, bo, kot vse kaže, trgatevletos bogata.

Vrtec Cerkvenjak obiskuje 50 otrok v treh oddelkih v Cerkvenjaku in 32 otrok v dveh oddelkih v vrtcuSv. Andraž. Pričakovati je, da bodo malčki dočakali vesele ure v novih, sodobnih objektih.

Foto: E. P.

Od 3. do 5. 9. sta Slovenijo obiskala vi-soka predstavnika Mednarodne biodi-namične organizacija IBDA ter

kontrolne organizacije Demeter International

Suzanne Kuffer Heer, vodja švicarske Demeterzveze ter predstavnica najstarejše in najugled-nejše kontrolne organizacije Demeter Interna-tional, in Jean-Michela Florin, predstavnikSekcije za kmetijstvo pri Goetheanumu terčlan predsedstva IBDA. Namen obiska je bilpregled slovenskega biodinamičnega gibanja,ki bo prihodnje leto prvič organizator medna-rodne Demeter konference v Sloveniji.

Po ogledu Biotehniškega centra Naklo inobisku na Hrvaškem sta v ponedeljek obiskalaInštitut za kontrolo in certifikacijo Kon-certter Fakulteto za kmetijstvo in biosistemskevede v Mariboru. Vtise sta strnila ob zaključkuobiska na Demeter kmetiji Purgaj v Cerkve-njaku. Zbrane je najprej nagovoril Drago Pur-

gaj, predsednik Biodinamičnega društva Po-dravje ter predstavnik Slovenske biodinami-ćne zveze pri IBDA. Pomen biodinamičnegagospodarjenja je poudaril župan Marjan

Žmavc, ki je hkratipredstavil občino innjene geografske zna-čilnosti, primerne zarazvoj ekološkega terbiodinamičnega kme-tovanja. Na Jeana-Mic-hela Florina iz Francijeje velik vtis naredilhiter razvoj biodina-mike na Slovenskem.Imamo majhne, vendarurejene kmetije, kjerimajo kmetje ljubečodnos do zemlje. Te-melji biodinamike sodobro položeni, razvojse bo še nadaljeval.Tudi Suzanne KufferHeer, ki je že četrtič

obiskala Slovenijo, je zaznala velike premike vrazvoju biodinamike.

Franc Zavodnik, direktor Zavoda Demeter,je poudaril, da bo slovensko biodinamično gi-banje enega od vrhov doseglo prihodnje leto zmednarodno Demeter konferenco, ki bohkrati odlična promocija Slovenije.

Po pogostitvi, ki jo je v sodelovanju s slo-venskimi biodinamiki pripravil domačinSrečko Kozar, je sledil ogled novosti, pršilnikaza biodinamične preparate, ki je rezultatmednarodnega sodelovanja in pomembenprispevek h kvalitetnejšemu delu na kmetijiPurgaj.

Drago Purgaj

Z NARAVO

Mednarodno srečanje na Demeter kmetiji Purgaj

Zaradi krize so nekateri delodajalci v pre-teklosti kršili pravice zaposlenih, zato sojih delavci zapuščali, vendar je zavod k

njim napotil nove brezposelne delavce. Ponovem ne bo več tako, saj je zavod za zaposlo-vanje pripravil javno evidenco slabih deloda-jalcev, h katerim zavod za zaposlovanje letodni ne bo več pošiljal brezposelnih delavcev.Verjetno se pri slabem delodajalcu ne bo pri-pravljen zaposliti tudi noben drug delavec, čebo že v naprej vedel, da mu bo delodajalec kršilnjegove pravice.

Evidenco slabih delodajalcev si lahko vsa-kdo ogleda na spletni povezavi http:/www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=332 vrubriki Sporočila za javnost. Tam bo našel dvaseznama - seznam delodajalcev s prepovedjozaposlovanja tujcev in seznam delodajalcev znegativnimi referencami. Po navedbah zavodaza zaposlovanje bodo ti dve evidenci objavljalivsak mesec.

Kot je mogoče prebrati na spletnih stranehzavoda za zaposlovanje, zavod vodi dve evidenci delodajalcev, kršiteljev predpisov s področja delovnopravne zakonodaje, zapo-slovanja in dela tujcev ter zaposlovanja in delana črno.

V evidenco na podlagi Zakona o zaposlova-nju in delu tujcev, ki je objavljena na Zavodo-vih spletnih straneh v rubriki Delodajalci -Zaposlovanje in delo tujcev, je uvrščenih 614kršitev delodajalcev na dan 30. 6. 2011, za ka-tere je Zavod prejel informacijo o pravnomo-čno ugotovljenih prekrških od Inšpektorata RSza delo, ki vplivajo na zaposlovanje in delo tuj-

cev v skladu z zakonom s tega področja. Temdelodajalcem je prepovedano zaposlovanje indelo tujcev za eno, dve ali tri leta od pravno-močnosti prekrška. Največ, dobra polovica, jebilo kršitev predpisov glede izplačevanja plač,dobra tretjina pa se nanaša na kršitve predpi-sov s področja preprečevanja zaposlovanja indela na črno.

Poleg tega Zavod na svojih spletnih stranehv rubriki Iskalci zaposlitve - Prosta delovnamesta, objavlja tudi evidenco na podlagi Za-kona o urejanju trga dela, to je evidenco delo-dajalcev z negativnimi referencami. Trenutno,torej do vzpostavitve neposredne izmenjavepodatkov z DURS, se v to evidenco uvrščajodelodajalci, za katere je Zavod od uveljavitveZakona o urejanju trga dela prejel od Inšpek-torata RS za delo informacijo o izrečeni prav-nomočni sankciji po že omenjenih predpisih spodročja delovnopravne zakonodaje in ki soželeli posredovanje kandidatov na prosta de-lovna mesta. Tem delodajalcem Zavod leto dnipo prejemu podatka od inšpektorata za delo nidolžan posredovati kandidatov na objavljenodelovno mesto. Dne 15. 7. 2011 je bilo v tej evi-denci 42 delodajalcev, ki so želeli posredovanjekandidatov na prosta delovna mesta in za ka-tere je inšpektorat za delo izrekel 47 pravno-močnih sankcij. Tudi med temi je bilo največkršitev predpisov glede izplačevanja plač,ostali pa so kršitelji predpisov o preprečevanjuzaposlovanja in dela na črno.

T. K.

Generalni sekretarSindikata obrtnihdelavcev Slovenije

Martin Muršič, ki je sicerobčan občine Lenart, jedober poznavalec razmerv obrti in podjetništvu vvsej Sloveniji, saj že vrstolet v socialnem dialogu zvodilnimi v Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenijein v Združenju delodajal-cev obrti in podjetnikovSlovenije soustvarja po-goje za delo in razvoj v tejpomembni panogi. Zatosmo ga povprašali, kak-šne so trenutne razmere vobrti in podjetništvu prinas in kako jih občutijozaposleni v tej panogi, kije izjemno pomembna tudi za gospodarskirazvoj osrednjih Slovenskih goric, saj daje deloin kruh večjemu številu ljudi kot velika podje-tja.

»Tako kot za delodajalce je tudi za delavce vobrti najhujša nenehna negotovost, kako bo inkaj se bo zgodilo. Danes so v Sloveniji vsi za-skrbljeni za svojo socialno varnost. Eni indrugi se sprašujejo, ali bodo njihove obrato-valnice preživele, pa ne samo zaradi zaostre-nih gospodarskih razmer, temveč še zlastizaradi nenehnega spreminjanja pogojev go-spodarjenja s strani države. Za razmere v slo-venski obrti je ta čas značilen sindromnegotovosti,« pravi Muršič. »To pa ni dobro neza tekoče delo in poslovanje in ne za razvoj. Zadelavce je negotovost hujša, kot če mesec alidva ne dobijo plače in če so ob tem prepričani,da gre za prehoden problem. Pri nas pa se jenegotovost globoko zasidrala med obrtnike indelavce, saj razmere postajajo čedalje bolj kon-fuzne in nepregledne. Številni delavci v obrtizase ne vidijo več perspektive. To pa ubija elanin zbija moralo, brez katere človek ne moredobro delati in biti uspešen. Delavci ne vidijoveč smisla, zakaj bi garali in delali. Za uspešnodelo in poslovanje je v prvi vrsti potreben

motiv in ta danes manjka. Naj-huje je, če ljudje izgubijo verov to, da jim bo, če bodo priza-devni in uspešni pri delu aliposlovanju, bolje.«

Ob tem Muršič opozarja, daso predstavniki sindikatov indelodajalskih organizacij vobrti že pred 40 leti prvi v Slo-veniji (še za časa Jugoslavije)sklenili kolektivno pogodbo zaobrt, ki jo redno novelirajo,spreminjajo in dopolnjujejo,tako da velja še danes. »Ta ko-lektivna pogodba varuje pra-vice delavcev ne glede na to, aliso razmere krizne ali ne, in neglede na to, kakšen je sistem –ali kapitalističen, ali socialisti-čen, ali neoliberalen ali kakšendrugačen. Naš sindikat se

lahko pohvali, da ima kolektivno pogodbo ne-prekinjeno že 40 let. Ves ta čas kolektivna po-godba zagotavlja socialni mir v panogi, brezkaterega si ni mogoče zamisliti uspešnega po-slovanja in razvoja. Socialni dialog v naši pa-nogi je imel svoje vzpone in padce, vendar paje kolektivna pogodba vedno veljala,« po-udarja Muršič.

Sedaj veljavna kolektivna pogodba za obrtvelja do konca leta. Marca letos je sindikat de-lodajalskim organizacijam že dal pobudo za to,da bi jo podaljšali. Dogovarjajo se, da bi jo po-daljšali za nedoločen čas.

»V Sloveniji imamo tudi veljavno kolekti-vno pogodbo za drobno gospodarstvo, ki veljanedoločen čas. Zahvaljujoč obema kolektiv-nima pogodbama, ki ju sklepa naš sindikat,več kot 100.000 delavcev v Sloveniji že več de-setletij dela v stabilnih pogojih. To je velikavrednota. Dejstvo, da imamo neprekinjenoobe kolektivni pogodbi (eno 40 in drugo 20let), priča o zrelosti socialnega partnerstva vpanogi, ki zagotavlja socialni mir. Za to si takodelodajalske organizacije kot sindikat zaslužijopriznanje,« pravi Muršič.

T. K.

OVTARJEVE NOVICE GOSPODARSTVO

10 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Martin Muršič, generalni sekretar Sindikata obrtnih delavcev Slovenije:

“Negotovost ubija!”Na ptujskem gradu je bilo 3. septembra

zopet živahno, ta dan se je čas zavrtelnazaj v srednji vek. Društvo Cesarsko-

kraljevi Ptuj je pripravilo 9. Ptujske grajskeigre na turnirskem prostoru za gradom.

Društvo vinsko turistične ceste Srednje Slo-venske gorice VTC 13 je skupaj z društvi

vinogradnikov in sadjarjev Osrednje sloven-ske gorice, Vitomarci, Cerkvenjak, Mala nede-lja, Lenart, Sv. Trojica, Juršinci, Haloze,Štajerski pütar, z občino Sv. Trojica, ki se jeletos posebej predstavila in finančno podprlaizdelavo biltena, ter z KGZS Zavod Ptuj, Kme-tijsko svetovalno službo, Pokrajinskim muze-jem Ptuj-Ormož in Podjetjem Ptujske veduteorganiziralo že 8. grajski vinski praznik.

V njegovem okviru so bila podeljena odličjavinogradnikom, ki so jih dosegli na 8. graj-skem ocenjevanju vin iz Slovenskih goric inHaloz. Ocenjevanje je potekalo 1. junija 2011na ptujskem gradu. Na njem lahko sodelujejo

vinogradniki z vini, ki so bila predhodno žeocenjena na društvenih ocenjevanjih in so do-segla s pravilnikom določeno število točk.

Podeljena so bila bronasta in srebrna pri-znanja, diplome z zlatim znakom in diplomez velikim zlatim znakom. Prvaki vin v posa-meznih kategorijah so prejeli glinene amfore.

Letos so jih prejeli: za vinonormalne trgatve – suhovino, renski rizling 2010,Franjo Lacko iz Drstelje 21;za vino normalne trgatve,beli pinot 2101, Miran Re-berc iz Gorišnice 23; zavino posebnih kakovosti,šipon, ledeno vino letnik2009, Jurij Cvitanič iz Go-rišnice 62.

Podelitev priznaj so z za-nimivim programom pope-strili plesalci iz Škofje lokes srednjeveškimi plesi,glasbena skupina iz Burg-hausna in člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj z re-citalom.

Društva vinogradnikovso svoja vina prodajala na prireditvenem prostoru,

kjer je bila bogata srednjeveška tržnica, na ka-teri so ponujali različne izdelke: zelišča in ča-robne napoje, lončene izdelke, lesene in us-njene izdelke, srednjeveško orodje in orožje.Prireditve se je udeležilo tudi več skupin iz tu-jine, ki se trudijo oživljati in prikazati življenjeiz srednjega veka. Poleg viteških iger so prika-zali tudi srednjeveške plese, bobnanje, strelja-nje s samostrelom, za otroke pa so pripravilirazlične delavnice. Udeleženci prireditve so sejim pri njihovih predstavitvah lahko pridružiliin se poskusili v plesih in drugih aktivnostih.

Slavica Strelec

8. grajski vinski praznik

Od leve proti desni; Andrej Rebernišek, ptujska vinska kraljica, JurijCvitanič, Miran Reberc, Franjo Lacko, cerkvenjaška vinska kraljica,kneginja, knez, direktor muzeja Aleš Arih in predsednik društva VTC 13 Simon Toplak

Martin Muršič: Socialno partnerstvo vobrti ima 40 letno tradicijo!

Novo na spletni strani zavoda za zaposlovanje

Uvedli so javno evidenco slabih delodajalcev

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 11

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA

Ena izmed slovesnosti v okviru krajev-nega praznika KS Voličina je bila pro-slava ob 75-letnici PGD Voličina.

Omenjena slovesnost, ki je potekala 10. sep-tembra, je bila združena s praznovanjem 40.dneva gasilcev Gasilske zveze Lenart. Priredi-tev se je pričela z gasilsko parado skozi Voli-čino proti gasilskemu domu. Poleg domačihčlanov gasilskega društva so se slavja ob 75-le-tnici in 40. dneva gasilcev udeležili tudi pred-stavniki lokalni skupnosti, na čelu z županomobčine Lenart mag. Janezom Krambergerjemin podžupanom Francijem Ornikom. Pred-sednik PGD Voličina Stanko Šteinbauer, ki pu-stil velik pečat pri razvoju gasilstva v GZLenart, saj je bil kar 21 let njen predsednik, jeimel možnost pozdraviti tudi oba državnoz-borska poslanca iz Upravne enote Lenart insicer domačina Marjana Bezjaka in MilanaGumzarja, sicer tudi župana občine Benedikt,ter podpredsednika Gasilske zveze Slovenije inpredsednika podravske regije mag. JanezaMerca. Prireditve so se udeležili še podžupanobčine Sv. Jurij v Slovenskih goricah GregorNudl, ki sočasno opravlja tudi funkcijo pred-sednika gasilske zveze Lenart, podžupan ob-čine Sv. Ana in predsednik PGD Sv. AnaDrago Ruhitel, podžupan občine Sv. TrojicaPeter Leopold in številni drugi predstavniki lo-kalnih skupnosti, organizacij, zavodov in dru-štev. Kulturni program, v katerem so nastopiletudi pevke društva upokojencev Lenart, je po-vezovala Darinka Čobec.

Od zametkov PGD Voličina1936 do moderne gasilskeopreme leta 2011

V svojem govoru je pred-sednik PGD VoličinaStanko Šteinbauer, ki svojofunkcijo opravlja že vse odleta 1998, predstavil za-metke društva v daljnjemletu 1936, ko je osmericadomačinov pod vodstvomgostilničarja Janeza Krajnca8. marca 1936 v takratnigostilni Krajnc v ZgornjiVoličini ustanovilo gasilkodruštvo. Poleg JanezaKrajnca, ki je postal prvipredsednik, so društvo ta-krat sestavljali še FrancKrajnc, mesar ki je bil izvo-ljen za prvega poveljnika,železniški uslužbenec JožeRubin, ki je prevzel funk-

cijo tajnika, Karl Korošec, posestnik, pa je po-stal prvi blagajnik. Ostali člani društva so biliše Franc Domanjko, Maks Vogrin, VincencVogrin in Friderik Živko. Stanko Šteinbauer vsvojem govoru še poudari, da so bili začetkidelovanja društva neprimerljivi z današnjimirazmerami saj gasilci niso imeli nobeneopreme ali orodja za gašenje požarov. Tako souporabljali navadna orodja, kot so kavlji, vilein kramp, za gašenje pa so vodo prinašali zvedri in škafi. Razmere so bile še toliko bolj ne-varne, ker so bila poslopja še v veliko primerihlesena in krita s slamo. Prvo motorno bri-zgalno je društvo uspelo nabaviti leta 1941.Slednja je še vedno na ogled v sklopu muzejskerazstave, ki so jo v PGD Voličina pripravili vpodstrešnih prostorih gasilskega doma. Da-našnji gasilki dom v Voličini je začel nastajatimed 2. svetovno vojno, sprva pa je bil name-njen konjušnici Hitlerjeve vojske. S pomočjoprostovoljnih finančnih sredstev krajanov ingasilskih veselic je društvu uspelo nabavljatirazlična stara in kasneje tudi ob pomoči lo-kalne skupnosti nova gasilska vozila. Danes selahko društvo pohvali s specialnim gasilskimvozilom na podvozju MAN-a in s kombinira-nim gasilskim Citroenovim vozilom GVM-1iz leta 2006. Po besedah predsednika PGD Vo-ličina pa v zadnjem času v društvu veliko po-zornosti posvečajo tudi obnovi gasilskegadoma, pred tremi pa leti pa so zgradili tudi novmasiven pomožni objekt. Želja vseh v društvupa je navdušiti tudi čim več mlajše generacije,ki bo za tradicijo gasilstva v Voličini skrbelavsaj še naslednjih 75 let.

Dejan Kramberger

Gasilci smo organizi-rali pohod mladihgasilcev po občini

Benedikt. Lani smo biligostje PGD Negova, letospa smo pripravili pohod ponaši občini. Povabili smotudi mlade iz pobratenegaPGD kamniška Bistrica, skaterim sodelujemo ževrsto let. Zbrali smo se nameji občin Benedikt in G.Radgona in po kolovoznihpoteh krenili proti cerkviSv. Treh Kraljev in se zau-stavili v Pekarni Šijanec. Kosmo se okrepčali, smo na-daljevali pot proti Ženjaku,kjer so bile najdene negovske čelade. Pot nasje potem po gozdu peljala do slatinskih vrel-cev in do gomil. Srečanje smo končali ob lov-skem domu. Bilo nas je okoli 60. S takšnimi

srečanji bomo nadaljevali in tako skrbeli za ga-silski podmladek.

Mojca Maurič

Lovska družina Sveti Jurij v Slovenskihgoricah že nekaj let pripravlja srečanjamed domačimi lovci in občani - kmeto-

valci. Tudi tokrat so se v večjem številu zbralipri lovskem domu. Lovci so domače kmeto-valce pogostili v znak zahvale za sodelovanjepri gojitvi divjadi in varovanju naravnega bo-gastva. Srečanje je potekalo pod geslom Vsi si

želimo ohraniti živo naravo.Na območju Slovenskih goric sta najbolj

ogrožena fazan in zajec. Tudi s srnjadjo jetreba ravnati preudarno, kajti vsaka napaka,storjena v naravi, se vedno maščuje in se jemnogokrat ne da popraviti. Udeležence sreča-nja je pozdravil tudi župan občine Sveti Jurij vSlovenskih goricah Peter Škrlec.

R. Tetičkovič

Srečanje jurovskih lovcevz občani - kmetovalci

75-letnica PGD Voličina in 40. dan gasilcev GZ Lenart

Pohod gasilske mladine po Benediktu

Že nekaj let se na praznik Marijinega vne-bovzetja, 15. avgusta, zberejo romarji obcerkvici ob jezeru v Radehovi. Mnogi so

bogoslužje spremljali zunaj, kajti prostor v cer-kvi je bil prepoln. Praznično bogoslužje jevodil vodja mariborske pastoralne službe JožeGoličnik, somaševala pa stanaddekan Martin Bezgo-všek in diakon Janez Kur-nik. Turistično društvoRadehova je tudi tokrat po-skrbelo za večji šotor, Dru-štvo kmečkih gospodinj inDruštvo vinogradnikov Le-nart pa sta poskrbeli za pri-grizek in dobro kapljico.

Iz preteklosti: leta 1893 jedružina Stiper, ki je imelavečjo posest v Radehovi,dala postaviti kapelo v za-hvalo za ozdravitev enegaod otrok. Prva kapela je bilamanjša od današnje. V prvipolovici prejšnjega stoletja

so jo povečali in prizidali zvonik. 1935. leta sokapelo temeljito obnovili. Na glavni oltar sonamestili nov Marijin kip. Pred nekaj leti souredili in na novo opremili notranjost.

Rudi Tetičkovič

Praznično ob kapeli v Radehovi

Jurovski lovci pripravili srečanje skmetovalci

PGD Volicina je ob praznovanju 75-lentice na ogled postavilo tudi raz-stavo nekdanje gasilke opreme

Letošnje, že 19.srečanje gasil-skih vetera-

nov in veterankvseh 10-tih gasil-skih društev, zdru-ženih v gasilkozvezo Lenart, se jetokrat odvilo vsklopu praznovanjob 75-letnici PGDVoličina. Zbranesta nagovorilapredsednik PGDVoličina StankoŠteinbauer in pred-sednik GZ LenartGregor Nudl. Zaglasbeno popestri-tev programa pa so poskrbele članice PGDOsek. Zbrane gasilke in gasilce, ki so ogromnoprispevali k razvoju gasilstva, sta pozdravila

tudi poslanec državnega zbora Marjan Bezjakin predsednik KS Voličina Dejan Kramberger.

Srečanja gasilskih veteranov se je udeležilo okrog 80 gasilk in gasilcev GZLenart

19. srečanje gasilskih veteranov in veterankGZ Lenart v Voličini

Del obiskovalcev je bogoslužje spremljal ob cerkvici

Lenarškiprvošolci seodpravljajo

na malico

Že tretjič zapovrstjo smoz osnovnošolci prega-njali dolgčas. S prijazno

učiteljico smo se na zabavennačin učili angleščine, skupajsmo se igrali v mestnemparku, ko pa nas je vroče soncepregnalo v učilnico, smo igralidružabne igre, ustvarjali z bar-vami in papirjem ali pa prire-dili tekmovanje talentov. Zakonec smo se oglasili na kme-tiji Rebernik, kjer so nam po-kazali njihove živali inkmetijske stroje. Zahvaljujemose gospe Stanki in gospoduAleksandru Rebernik za prijaznost in gosto-ljubnost. Izobraževalni center Slovenske gorice

XIII. srečanje pevskih zborovzaposlenih v socialnovarstve-nih zavodih oz. koncesionarjihso letos v športni dvorani v Lenartu pripravili sodelavciDoma sv. Lenarta.

Prireditev je potekala vokviru Skupnosti socialnih za-vodov Slovenije. Namen prire-ditve je druženje v strokovnijavnosti in podpora druženju inpovezovanju med zaposlenimiv posamični organizaciji. Zlastiveliko podpore potrebujejo za-posleni v organizacijah, v kate-rih zaposleni opravljajo t.i.čustveno delo. Sodelovalo je 22zavodov oz. domov ter 23 nastopajočih ekip,skupno preko 300 nastopajočih.

Na prireditvi je nastopila lenarška godba in

mažoretke ter glasbena skupina Klapovühi izBenedikta.

E. P.

Na pobudo nadzornega odbora Čebe-larskega društva Sveti Jurij so 30. 8.2011 imenovali začasnega predsed-

nika. Ta prevzema dejavnost namesto nedavnohuje poškodovanega predsednika Slavka Se-

nekoviča, ki zaradi bolezni ne more opravljatipredsedniških nalog. Sicer je delo ČD usmer-jeno v pridobivanje mlajših članov in pove-čanje števila čebeljih družin. Z namenompredstaviti čebelarstvo mladim so se čebelarji

povezali tudi z OŠ Jožeta Hu-dalesa. Učencem so predstavilipridobivanje naravnega inzdravilnega medu ter jim po-jasnili, kako dragocena je če-bela za naravno ravnovesje vbivalnem okolju. Spomladi sona dvorišču šole postavili če-belnjak, ki pa še ni opremljen.Začasni predsednik je dolgole-tni uspešni čebelar Jože Škrlec.

Rudi Tetičkovič

Čebelarji pri Juriju imajo začasnega predsednika

Univerza za tretje življenjsko obdobjepri Izobraževalnem centru Slovenskegorice vas vabi k vpisu v razne študij-

ske skupine: računalništvo, nemščina, angle-ščina, potujemo in si ogledujemo, ročnespretnosti za vsakogar, ogled filmov, in še in še, …

Zagotovo se bo našlo kaj zanimivega za vseseniorje, ki iščejo možnosti za kakovostnopreživljanje prostega časa. Zaučenje ni starostnih omejitev.Za vse informacije in prijave seoglasite na Izobraževalnemcentru na Nikovi 9 ali po tele-fonu 02/ 720 78 88.

V preteklem šolskem letusmo se učili angleščine, nem-ščine in računalništva, obiskalismo Komarnik, Knjižnico Le-nart, Zelišča Kolarič, bili smov kinu. Anton Poler nam jepredaval o gobah, iz Lekarn

Maribor so nas poučevali o pravilni uporabizdravil ter o izdelkih iz zdravilnih rastlin.Marja Božič nam je predstavila vpliv hrane načloveka in okolje, Amadeja Špes nam je pri-pravila potopisno predavanje o Japonski. Podvodstvom Milice Škof smo imeli razpravo ookolju prijazni pridelavi hrane. S FrančiškoŠafarič smo izdelovali cvetlice iz papirja. Šol-sko leto je še prehitro minilo.

Pri Izobraževalnem centru pripravljamo voktobru 30-urni tečaj nemščine, ki je name-njen vsem, ki bi želeli poiskati delo v Avstriji.Vsebina tečaja je prilagojena iskalcem zaposlitve:- pozdravi, nagovori, predstavitev samega

sebe,- pogovor po telefonu, pisanje pisem in

e-pošte,- iskanje informacij o delodajalcu po inter-

netu in priprava na razgovor,- medkulturna komunikacija – posebnosti in

razlike,- konverzacija med tečajniki, …

Vsi, ki jih tečaj zanima, se nam lahko pri-družijo na informativnem sestanku, ki bo vtorek, 4. 10. 2011, ob 18. uri na Nikovi 9. Nasestanku se bomo dogovorili o poteku tečajater o vseh podrobnostih.

Čebelarsko društvo Sveti Jurij imenovalo začasnega predsednika

Vcerkvi sv. Ruperta v Voličini je eden odstranskih oltarjev posvečen svetniciNotburgi, zavetnici kmečkih žena in

gospodinj. Zato je Društvo kmečkih žena Vo-ličina, ki letos praznuje 10. letnico delovanja,na pobudo domačega župnika Jožeta Muršca vnedeljo, 11. septembra, pripravilo prvo roma-nje k sv. Notburgi. Romarske maše, ki jo je da-roval župnik Jože Muršec, se je udeležilo veliko

gospodinj in kmečkih žena. Organizirano sose je udeležile tudi članice Društva kmečkihgospodinj Sv. Jurij v Slovenskih goricah inDruštva kmečkih žena in deklet Lenart. Žup-

nik je v svoji pridigi opisal življenje svetnicesv. Notburge, ki so si jo kmečke žene in go-spodinje izbrale za svojo zavetnico. Posebej seje zahvalil društvu, ki je sprejelo njegovo po-budo in na tak način obudilo romanje kmeč-kih žena in gospodinj k sv. Notburgi. Pokončani maši so vsakemu udeležencu izročili»pilek« ali podobico sv. Notburge, ki ga je dalnatisniti župnik, da bi ostal spomin na prvosrečanje. Udeležence srečanja je pozdravil tudipodžupan občine Lenart Franc Ornik, ki jedejal, da imajo kmečke ženske in gospodinjezahtevno delo. Dejal je, naj romanje ostanetradicionalno, saj se na tak način spomnimodela in truda kmečkih žena in gospodinj. Or-ganizatorice srečanja članice DKZ Voličina soza vse pripravile pogostitev s kmečkimi do-brotami.

Na srečanju smo se pogovarjali tudi s pred-sednico DKZ Voličina Ivanko Čuček izČrmljenšaka. »Naše društvo je mlado, saj de-luje komaj 10 let. Prva predsednica je bila OlgaKocbek, sedaj ga že nekaj let vodim jaz. Ta časje v društvo vključeno 26 članic. V društvu po-tekajo razne aktivnosti. To srečanje, me smoga poimenovale Romanje k sv. Notburgi, je enavečjih prireditev našega društva. Pobudo za toje dal župnik Jože Muršec. Njemu se zahvalimza darovanje sv. maše in vso podporo pri iz-vedbi srečanja, ki smo ga z veseljem uresničile.Rada bi pohvalila tudi naše članice, ki so seaktivno vključile v priprave na srečanje. Kotvidite, so pripravile priložnostno razstavo ro-čnih izdelkov in spekle ter pripravile kmečkedobrote za pogostitev vseh udeležencev. Že-limo si, da bi to srečanje, jaz pravim romanje,ki je v Voličini potekalo že v 18. stoletju, takopiše v knjigi Življenje svetnikov, postalo tradi-cionalno. Prihodnje leto bomo na romanje po-vabile društva iz širše okolice.«

Ludvik Kramberger

Univerza za tretje življenjsko obdobje – začetek v oktobru!

OVTARJEVE NOVICE ZNANJE ZA RAZVOJDOGODKI IN DOGAJANJA

12 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Srečanje gospodinj in kmečkih žena na god sveteNotburge v Voličini

Romanje kmečkih žena in gospodinj na godsvete Notburge v Voličino Tečaj nemščine za delo v Avstriji

Preganjali smo dolgčas

Srečanje zborov zaposlenih v socialno-varstvenih zavodih

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 13

OVTARJEVE NOVICEZNANJE ZA RAZVOJ MED LJUDMI

Vponedeljek, 5. 9. 2011, je na OŠ Bene-dikt potekal tehniški dan z naslovom»Mi med seboj«. Tehniški dan je pote-

kal na pobudo članov tima Mreže 2, v kateriso: Romana Slana, Igor Koser, Marjana Zorkoin Viktorija Kukovec-Potrč. Skrbno so pripra-vili potek dejavnosti za vse razrede. Razred-niki pa smo dejavnosti prilagodili glede nastarost učencev.

V prvi uri smo razredniki in sorazrednikiučence na zanimiv način razdelili v heterogeneskupine. Vsaka skupina je izdelala grb, v kate-rem so se izražale lastnosti posameznih učen-

cev, nato pa je po skupni utemeljitvi nastal grbrazreda.

Delo je nato potekalo naprej v enakih sku-pinah in ob asociacijah razrednega grba inznačilnosti učencev v razredu je nastajala ra-zredna himna, ki so jo posamezni razrediupesnili, uglasbili …

Učenci prvega razreda pa so se naučilipesem Trije korenjaki in bo le-ta njihova

himna to šolsko leto.V nadaljevanju je sledilo obliko-

vanje razrednih pravil, ki so jihučenci oblikovali na podlagi vred-not, ki so zelo pomembna v današ-njem tekmovalno usmerjenemčasu. Po končanem oblikovanjupravil pa so paralelke skupaj na pla-kat zapisale 8 do 10 pravil.

Sledila je predstavitev v športnidvorani. Vrstni red se je določil zžrebom. Vsak razred se je predsta-vil s himno, z opisom grba ter z ra-zrednimi pravili.

Predstavitev je bila zanimiva, za-bavna ter poučna za učence in za

nas učitelje, ki smo z veseljem spremljaliučence, ki so se predstavili z izvirnostjo, ki jebila na tem tehniškem dnevu v ospredju.

Antonija Zorko

Vžupniji Sveti Jurij v Slovenskih goricahje v letošnjem avgustu že četrto leto za-pored potekal oratorij, tokrat z geslom

»V tvojo smer«. 45 otrok in 15 animatorjev jemed 22. in 27. avgustom združevala zgodba o

preroku Jonu, ki ga je Bog poslal v Niniveoznanjat Božjo besedo. Ob jutranjem snidenjuso se vsi udeleženci oratorija zbrali ob dviga-nju zastave in petju himne, druženje pa so na-daljevali ob katehezah in različnih delavnicah.Pri katehezah so otroci podrobneje spoznavaliJonovo zgodbo, v delavnicah pa so šivali ribiceiz blaga, iz različnih materialov so izdelovaliobeske, oblikovali okvirje za skupinsko foto-grafijo, pri skavtski delavnici pa so se zabavalis skavtskimi domislicami. V petek, 26. 8., so seotroci in animatorji v spremstvu nekaterihstaršev odpravili na kopanje v Terme Ptuj.Zadnji dan oratorija, torej v soboto, smo seotroci in starši zbrali pri maši, ki je potekala vnaravi pri studencu na šolskem igrišču, in sezahvalili Bogu za vse lepe trenutke in dožive-tja preteklega tedna. Pri maši je župnik JankoGoergner otroke in starše spodbudil, da pre-magujemo različne skušnjave in v življenju sle-dimo poti, ki nam jo kaže Gospod. Doživetain spodbudna pridiga je bila tudi kot nekak-šna popotnica začetku novega šolskega leta. Pomaši in obilni duhovni hrani preteklega tednasmo se okrepčali še z domačimi dobrotami indopoldne preživeli v prijetnem druženju.

Ob tej priložnosti se je potrebno zahvalitiduhovni vodji letošnjega oratorija gospodičniCirili Robič za ves trud in energijo, ki jo je vlo-žila v pripravo in izvedbo letošnjega oratorija,in vsem animatorjem, ki jih je župnik JankoGoergner nagradil z enodnevnim kopanjem vTermah Ptuj.

Seveda ne smemo pozabiti na kuharici Ma-rijo in Marico, ki sta poskrbeli, da so bili otro-ški trebuščki vedno potešeni. Zahvala velja

seveda tudi vsem staršem, ki so prispevali ra-zlične sladke dobrote ter Vladu in Jelki Satler,ki sta poskrbela za dobrote na zaključku ora-torija.

Vse oratorijsko dogajanje je v fotografije ujelMaksimiljan Krau-tič, ki je vse pos-netke strnil vprijetno diaprojek-cijo, ki smo si jolahko ogledali priobeh mašah v ne-deljo, 4. septembra,ter tako ponovnopodoživeli Jonovopotovanje.

Nova spoznanjain lepi spomini,pridobljeni v orato-rijskem tednu, soveliko močnejši od

žgočega sonca, ki nas je grelo, in že kličejo ponovem snidenju.

Več o oratorju na spletni strani: https://sites.google.com/site/zupnijasvetiju-

rijvslg/

Vida Ornik, foto: Maksimiljan Krautič

Oratorij v Sv. Juriju v Slov. goricah

Mi med seboj

Vsoboto, 3. septembra, je v cerkvi sv. Ru-perta v Voličini potekalo veliko slavjezakoncev Matilde in Alojza Kurnik, ki

sta skupaj s svojimi najbližjimi in prijateljipraznovala 50-letnico skupnega zakonskegaživljenja. Najprej je potekal civilni zlatoporo-čni obred, ki ga je ob asistenci tajnice občineLenart Metke Vurcer, ki je predstavila življenj-sko zgodbo zlatoporočencev, opra-vil župan mag. Janez Kramberger.Cerkveni obred je ob zahvalni mašiin asistenci župnika Jožeta Muršcain diakona Janeza Kurnika opravilupokojeni nadškof dr. Franc Kram-berger. Cerkveno slavje je s svojimpetjem popestril cerkveni pevskizbor župnije sv. Ruperta.

Alojz Kurnik, rojen 12. maja1936 v Sp. Voličini 7, je otroštvopreživljal na manjši kmetiji v šte-vilni družini s trinajstimi brati insestrami. Osnovno šolo je obisko-val v Voličini. Po končani osnovišoli se je zaposlil, čez nekaj let pa seje priučil za električarja. Svoje delo je opravljalpri zasebniku Jožetu Polerju do upokojitve.

Matilda Kurnik, rojena Dajčman, se je ro-dila 9. marca 1935 v Sp. Voličini 46, kjer jeotroštvo preživljala skupaj s tremi mlajšimibrati na manjši kmetiji. Osnovno šolo je obi-

skovala v Voličini. Po končani osnovni šoli jenadaljevala z delom na kmetiji, kjer je opra-vljala vsa kmečka in gospodinjska dela.

Matilda in Alojz sta se spoznala leta 1955 naveselici. Nekaj časa sta živela vsak pri svojihstarših. Poročila sta se 2. septembra 1961 in odtakrat naprej živita na manjši kmetiji, ki jo jeMatilda podedovala po starših.

V zakonu se jima je rodila hčerka Slavica.Družino si je ustvarila nedaleč od staršev.Imata vnuka Aleša. Prav tako sta vzgojila re-jenko Patricijo, ki s svojo družino živi v Dra-vogradu in ima sina Zala.

M. Vurcer

Vsoboto 17. septembra, sta v cerkvi sv.Lenarta v krogu družine in prijateljevpraznovala zlato poroko Rozina in

Vinko Lukavečki. Najprej je potekal civilni zla-toporočni obred, ki ga je opravil župan mag.Janez Kramberger. Cerkveni obred je opravilnaddekan Martin Bezgovšek. Zakonca Luka-večki sta se s konjsko vprego peljala od domado cerkve in nato še proti Benediktu, kjer se jeslavje nadaljevalo.

Vinko Lukavečki se je rodil leta 1941 vBrengovi. Otroštvo je preživljal na srednje ve-liki kmetiji s štirimi brati: Ivanom, Francem,Rudijem, Slavkom in tremi sestrami: Nežo,Lojzko in Katico. Osnovno šolo je obiskoval vCerkvenjaku. Po končani osnovni šoli je v Ma-riboru pridobil poklic kovinarja, kjer je tudinekaj let služboval v tovarni Boris Kidrič.Nato je kar 15 let preživel v sosednji Avstriji.Od leta 1979 do upokojitve leta 2001je služ-boval kot zasebni avtoprevoznik v Lenartu.

Gospa Rozina se je rodila leta 1944 na Vane-tini pri Cerkvenjaku. Otroška leta je preživljalapri starših na majhnem posestvu skupaj s se-strami Štefko, Jožico, Pavlo in Marijo. Osno-vno šolo je obiskovala v Cerkvenjaku.Pridobila si je izobrazbo za polkvalificiranokuharico. Do upokojitve je delala v kuhinji vKlemosu Lenart.

Zakonca sta se spoznala na poroki pri sestrizlatoporočenke, Pavli, in bratu zlatoporočenca,Francu. 16. septembra 1961 sta sklenila za-konsko zvezo in živela na Vanetini, kjer sta sikupila hišico. Leta 1962 se jima je rodil sin Da-nilo in leta 1964 hčerka Zdenka.

Leta 1976 sta si zgradila nov dom v Prešer-novi ulici v Lenartu. Tudi sin Danilo si je zgra-dil hišo v Lenartu, hčerka pa živi z družinodoma. Življenje zlatoporočencev so polepšalitrije vnuki: Samo, Nejc in Tine, ki so njunonajvečje bogastvo.

Včetrtek, 22. 9. 2011, sta županmag. Janez Kramberger in pod-županja Marija Zlodej čestitala

Mariji Cafnik za 104. rojstni dan nadomu v Selcih, kjer sedaj živi pri svojihčeri Gustiki.

Svečano slovesnost so pripravile vseštiri hčere Gustika, Elica, Marica inMilka s pomočjo ostalih najožjih so-rodnikov v prijetnem domačem okolju,kjer se Marija zelo dobro počuti.

Rodila se je 22. septembra leta 1907 vVukovju v družini Zorčič. Po osnovnišoli se je v Jarenini izučila za šiviljo in sezaposlila na Studencih v Mariboru. Leta1928 je opravila mojstrski izpit. Leta1929 se je v Pernici poročila s FrancemCafnikom, rojenim leta 1903. Mož ji jeumrl leta 1983. Po poklicu je bil kolar.Po poroki sta se kot viničarja naselila v hišiblizu Hrastovca. Po 12 letih viničarstva sta si vHrastovcu kupila zemljo in zgradila hišo. Tamsta odprla vsak svojo obrt, mož kolarsko, onašiviljsko. Vodila sta jo vse do časa ustanavljanjazadrug, potem sta delala na črno in nekakopreživljala štiri hčere in šest sinov. Z možemin otroki sta preživljala tudi lepe trenutke, sajjima je skupno družinsko življenje veliko po-

menilo.Marija je zelo vesela ženica, saj jo obiskuje

velik krog družine, vse štiri hčere, 15 vnukov,22 pravnukov in 3 prapravnuki. Še vedno radakuha in bere časopis, čeprav ji moči pojenjajo.

Nasvet za dolgo življenje: »Zgodaj zjutraj jetreba vstati in se na njivo podati, zvečer padobro knjigo za dušo prebrati.«

Lidija Šipek

Obisk pri 104-letni Mariji Cafnik

Župan mag. Janez Kramberger in podžupanja Marija Zlo-dej pri slavljenki

Zlatoporočenca Kurnik

Zlata poroka zakoncev Lukavečki

Prav v času, ko se je začelo novo šolskoleto, so se svojih šolskih let spomnili ne-kateri, ki so klopi OŠ Lenart zapustili

pred natanko 42 leti, leta 1969. Zbrali so se vPenzionu Petelin v Benediktu pri sošolki Da-nici Elbl (Petelin). Prisotni so bili nekoliko ra-zočarani, ker se jih je udeležila le približnopetina, le 12 od vseh živečih sošolcev, a kljubtemu je bilo srečanje prisrčno in veselo. V šol-skem letu 1961/69 jih je bilo v dveh oddelkih67, s tem da so nekateri zaostajali, nekatere paso dohitevali. A v veliki večini so bili pridni inposlušni, tako da so bili razredniki, ki jih niveč med živimi, ob koncih šolskih let ponosninanje.

»Zbrali smo se, da bi obujali spomine, senekoliko poveselili in povedali kaj novega izsvojega življenja, saj so nekateri že upokojeni,nekaj pa nas še čaka. Vsak izmed nas je v ži-vljenju dosegel cilje, večina nas ima družine,otroke ter tudi vnuke, ki so nam v veliko vese-lje in zadovoljstvo,« je povedala Danica Pete-lin, gostiteljica in ena od organizatoric, šepreden so se z minuto molka poklonili spo-minu na številne sošolce ter učitelje in učite-ljice, ki so že pokojni. Za prijetno vzdušje je

skrbel mladi harmonikar Jakob in za vse pri-sotne je to bil nepozaben večer.

Besedilo in foto: O.B.

Lovske dogodivščine Franca Veberiča izCenkove pri Cerkvenjaku so izjemno pe-stre, mnogim jih pripoveduje in se ob

tem spominja lovcev, ki so ga kot mladega ze-lenca vodili po zelenih stečinah in poteh. Kotlovski čuvaj skrbi za red v revirjih in se trudi,da bi bilo med lovci in kmetovalci še več soži-tja in medsebojnega razumevanja. Poleg udej-stvovanja v lovišču, kjer rad zalezuje zlastizvitorepke, pa tudi srnjad in občasno »po-gleda« za kakšnim ščetinarjem, je dejaven nalovsko-kulturnem področju. Bil je dolgoletničlan Prekmurskih lovskih rogistov in je iz-jemno spoštljiv do njihovega vodje, legendar-nega Jožeta Grleca. Z njim je bil od leta 1982pa do leta 2002. Kot rogist je nastopal na mno-gih lovskih prireditvah in revijah in ker mu tažilica ne da miru, se je pridružil Prleškim ro-gistom in zdaj z njimi še vedno nastopa po Slo-veniji in Avstriji. Delal je tudi v komisiji zalovsko kulturo pri prleški območni lovski zveziin še kaj bi se našlo, nam je pripovedoval mednašim obiskom pri njem na Cenkovi. Tam jeizjemno ponosen na vrhunska vina v bogativinski kleti. Tudi letošnji pridelek bo bojdavrhunski. Če to meni dober vinogradnik, nirazloga, da mu ne bi verjeli.

M.T.

Nedaleč od načrtovanih term se na Sla-tinski cesti 19 nahaja dom družineRajter, Marije in Franca. Skrbno ure-

jena okolica hiše je delo vseh treh pri hiši,mame Marije, očeta Franca in hčerke Alek-sandre, ki so ji cvetlični vrtovi še posebej prisrcu.

Gospa Marija, sicer dolgoletna poslovodki-nja v domači trgovini, ima kar precej prostegačasa, saj je že tri leta upokojenka, vendar ssvojo organizatorsko žilico zna koristno izko-ristiti sleherni trenutek. Naj omenim le, da jedružina Rajter gasilska družina, saj so aktivničlani PGD Benedikt, tudi sin Dejan s svojodružino. Svoje ročne spretnosti pa gospa Ma-rija rada predstavi skupaj s svojimi kolegicamipri ročnodelskem krožku pri domačem kul-turnem društvu. S svojim čutom za dobroto inpomoč sočloveku pa je aktivna tudi pri Karitasv domači župniji, kjer jo poznajo tudi po do-brotah iz domače kuhinje. Marija je babicatrem vnukom, Sanji, Tilnu in Lani, ki jim zmožem posvečata veliko pozornosti, jih vozitana razne aktivnosti in učita stvari, pomembne

za življe-nje.

To paše ni vse,saj je tu-di v hišip o l n orož, šep o s e b e jpa so šte-vilne or-h i d e j e ,preko 15jih je, kik r a s i j onotranjeprostorein takodajejo prijazen in dobrodošel občutek vsa-kemu, ki pride na obisk, še posebej pa Mariji,ki so ji orhideje postale že prave prijateljice, sajz njimi tudi klepeta, da lepše cvetijo.

Saša Lovrenčič

Orhideje krasijo dom Rajterjevih v Benediktu

Tone Štefanec, rojak iz Sv. Trojice, ki gaje delovna in ustvarjalna pot zanesla vosrčje Slovenije in tudi v središče slo-

venskega kulturnega dogajanja, je bil mnogo-krat vzvod in razlog za prenekateri presenetljivniz dogodkov, tako slovenskogoriških kot širšeslovenskih. Še vedno ustvarjalna leta preživljav Črnučah v Ljubljani, kamor se je pred deset-letjem preselil iz Vodic.

V tem mesecu je izšel njegov »obračun« pi-sanja za medije z naslovom Vztrajno v boju zaresnico. V njem Štefanec, starosta slovensko-goriškega novinarstva, pobudnik prvega in de-setletja edinega časopisa v tem prostoru -Domačih novic, neutruden iskalec dejanskihozadij dogajanj, spominja na svoje prispevke vštevilnih medijih, odzive nanje, tudi na nje-govo knjigo o 2. svetovni vojni. Spominja namnoge ekscelentne sogovornike in dogodke, skaterimi se je soočil kot novinar, na markantneljudi, misli in dogodke skozi čas.

Edvard Pukšič

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMI

14 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Vztrajno v boju za resnicoPregled pisanja za medije slovenskogoriškega rojaka Toneta Štefaneca

Pri domačiji Marije in Branka Cipota naZgornji Ščavnici 79 že s ceste opazimo nena-vaden vodnjak. Sprva bi človek pomislil, da greza pravi vodnjak, a temu ni tako. Ob hiši na-

mreč stoji v svoji naravni veličini le ohišje vod-njaka, brez studenca, iz katerega bi žuborelavoda. Branko nam razloži, da je lep vodnjaknaključno našel mesto na njegovem dvorišču.Ko je pred časom še delal na drugi strani rekeMure, v sosednji Avstriji, so med sanacijo nekedomačije morali porušiti tudi izjemno lep sta-rinski vodnjak, ki ga je po delih pripeljaldomov in počasi postavil na dvorišče. “Obnjem se ustavljajo mnogi mimoidoči, tudi ne-kateri, ki namenoma pridejo pogledat, kako

sem to delal”, nam je razlagal 54-letni BrankoCipot.

Tako lahko nekaterim pomaga izdelati alijim izdela vodnjak različnih oblik in dimenzijiz različnih materialov za dvorišče, klet ali kak-šen drug prostor.


Branko izdeluje unikatne vodnjakeFranc Veberič ni le lovec, ampak tudiodličen vinogradnik

Dedki in babice pri Petelinu

Srečali so se učenci OŠ Lenart izpred 42 let

Franc kar z dvema zvitorepkama

Marijin krompir

Pri Cipotovih so pokazali tudi zanimivpridelek – krompir velikan, ki je tehtal leen gram manj od kilograma. Ima tudi ne-koliko nenavadno obliko, a je teknil do-mači družini.

Vponedeljek, 22. avgusta, je bil preno-vljeni srednjeveški grad Negova priGornji Radgoni priča dogodku, kakrš-

nega še ni bilo v tem delu Slovenskih goric. Vorganizaciji Zavoda za kulturo, promocijo inturizem Gornja Radgona (Kultprotur), Hišedišečega traminca Steyer inMediaspeed.net je namrečpotekal II. Salon Traminec2011, kjer se je obrnilo sko-rajda 800 (lani na prvemsalonu jih je bilo nad 500)pravih ljubiteljev vrhunskihvin, poezije in glasbe. Vsiso lahko poskusili natanko111 vzorcev žlahtnih tra-mincev iz Slovenije in tujine, zlasti sosednje Av-strije, pa Francije, Madžar-ske in Hrvaške, enakoneštete kulinarične ume-tnine in zaščitene štajersko-prekmurske dobrote zvrhunskimi slovenskimi kuharji ob predstavi-tvi prof. dr. Janeza Bogataja. Vse skupaj jespremljala izbrana poezija in glasba

Po prepričanju mnogih enologov in drugihvinskih strokovnjakov je trta traminca zlato vvinogradu, traminec v kozarcu pa kralj medvini.

Traminec je sorta in vino, ki je v slovenskemprostoru vezano na vsaj dva predsodka – kotvino za ženske in vino za sladice. Izziv in ciljSalona traminec je v preseganju teh predsod-kov, iskanju novega zornega kota za razume-vanje in pokušanje tramincev ter uživanju v

kulinaričnih umetninah iz Slovenije ob sprem-ljavi poezije, glasbe in ognjene umetnosti. Po-slanstvo Salona traminec je hkrati predstavitevin promocija Pomurske in Podravske regije.


Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev

Vprejšnji številki Ovtarjevih novic sobile objavljene fotografije, ki so bileposnete po opravljeni košnji ob Ko-

marniku, kot komentar pa je bil dodan del-ček pisma, ki sem ga poslala pristojnim naVGP Drava Ptuj in na ARSO, ko so me ob-čani obvestili o dogajanju ob Komarniku inko je ogled opravil tudi naš referent.

Po prejemu pisma me je najprej poklical g.Kelenc, odgovorni vodja del, nato pa smo sesestali še pri županu – prišli so: mag. MatejaKlaneček (ARSO), Rok Ferme in Branko Ke-lenc (oba VGP Drava Ptuj). Podali so tudipisni odgovor na naš protest glede košnje.

Tako ustno na sestanku, kot kasneje v pis-nem odgovoru, so poudarili, da je bila košnjaopravljena na podlagi potrjenega letnegaPrograma vzdrževanja vodotokov, revidira-nega Programa vzdrževalnih del in izdanegadelovnega naloga (vse iz strani MOP, ARSO),po katerem je VGP kot koncesionar dolžanenkrat letno pokositi brežine in del nasipa za-drževalnika visokih vod – Komarnika. Vskladu z Zakonom o lovstvu in divjadi se mo-rajo dela izvajati po 1. avgustu, izven časagnezdenja ptic, kar dosledno upoštevajo.

Poudarili so, da je primarna funkcija »je-

zera Komarnik« zadrževanje visokih voda, sajle-ta ni ribnik ali naravno jezero, ampakumetno vodno telo - zadrževalnik visokihvoda. Če se naj funkcija zadrževanja visokihvoda ohranja, je potrebno vsakoletno vzdrže-vanje brežin – košnja. Skupaj smo nato ugo-tovili, da na sami učni poti ni bila povzročenaškoda, razen seveda pokošena trava v vodi innekaj polomljenih vej. Izrecno so poudarili,da so mrtvega laboda našli že ob prihodu –če bi ga ubila kosilnica, bi bil namreč v dru-gačnem stanju. Takšen odgovor so posredo-vali tudi predstavniku Zavoda za varstvonarave Maribor.

V izogib nesporazumom v prihodnjih letihsmo se dogovorili, da bodo dela, ki morajobiti vsako leto opravljena, izvajali po možno-sti v mesecu septembru, pred pričetkom delpa bodo v bodoče obvestili tudi Zavod in ob-čino.

Prepričani smo, da bomo z obojestranskimupoštevanjem ter usklajevanjem obveznostiin želja uspeli opravljati in vzdrževati obefunkciji Komarnika – zadrževalnika visokihvoda in naravne vrednote.

Mag. Vera Damjan Bele,direktorica občinske uprave občine Lenart

Košnja ob Komarniku

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 15

OVTARJEVE NOVICEDEDIŠČINA

Drugega oktobra 1855 je obiskala gospavojvodinja de Berry z možem grofomLucchesi, svojimi hčerkami, vojvodom

Bordeaux in njegovo ženo ter z bogatimspremstvom lepo Sv. Ano. Pri Postiču so ma-

licali.« je zapisal R. G. Puff leta 1859 v svojdnevnik, str. 116,117.

Marija Karolina, vojvodinja de Berry (* 5.11. 1798 Neapelj +16. 4. 1870 Brunnsee), naj-starejša hči kralja Franca I. obeh Sicilij (njenaprababica je bila cesarica Marija Terezija).Prvič se je poročila v Parizu, 1816, s Charle-som Ferdinandom de Bourbon, vojvodom deBerry, najmlajšim sinom francoskega kraljaKarla X. Rodila je 4 otroke. Naslednjič se je po-ročila v Rimu 14. 12. 1831 z grofom KarlomLucchesi Palli (* 2. 8. 1806 Palermo + 1. 4.1864 Brunnsee). Rodila je 5 otrok. Bili sovzorna, kulturna in izobražena družina. Njenipotomci so še vedno lastniki gradu Brunnseeblizu Cmureka.

Vojvodinjo de Berry, ki je skupaj s svojimdrugim možem pokopana na pokopališču vCmureku, in njeno družino je več kot 20 letspovedoval dr. Jožef Muršec, profesor veroukav Gradcu.

(Vir podatkov in slika http://en.wikipe-dia.org/wiki/Princess_Caroline_of_Naples_and_Sicily)

Janez Ferlinc

Zagrebčan Franc Postič je pri Sv. Ani prvizasadil tuje žlahtne vinske trte in širil mo-derno vinogradništvo in sadjarstvo v Slo-venskih goricah. Po njem se imenuje trtaoz. vino postič-modri!

Franc Postič je bil izvrsten zdravnik, mo-deren gospodar, sadjar in enolog ter možv najžlahtnejšem pomenu besede, kate-

rega hiša je imela gostoljubnost za najvišjimoto, je leta 1845 zapisal znani mariborskizgodovinar dr. Rudolf Gustav Puff.

Franc Postič se je rodil 16. januarja 1794 vZagrebu, leta 1808 je tam dokončal gimnazijo,v vojski je bil ranocelnik (napoleonska vojna),po »bitki narodov« pri Leipzigu leta 1813 jepostal kirurški pomočnik pri Gasparju Dim-niggu v Radgoni, že na študiju v Gradcu je bilodličen diagnostik, po diplomi 23. avgusta

1816 so mu ponudili mesto asistenta v graškisplošni bolnišnici. V Radgoni se je poročil spremožno Marijo von Rosenbichel, leta 1817sta se preselila k Sveti Ani na Krembergu v Slo-venskih goricah, kjer je postal tudi okrajni ra-nocelnik, leta 1848 si je na Krembergu zgradilvečjo hišo na razglednem gričku nasproti cer-kve sv. Ane (leta 1894 so njegovo hišo prezi-dali v šolo in učiteljska stanovanja), ki so jo streh strani obdajali obsežni vinogradi in sa-dovnjaki. 2. 10. 1855 ga je obiskala vojvodinjaMarija Karolina von Berry s svojo družino,prijatelji in spremstvom. Leta 1859 je dr. Puffnjegovo hišo ponovno še natančneje popisal(Postičeva hiša je bila najlepša stavba na Sv.Ani, ki jo obkrožajo vinogradi, vrtovi in bota-nične rastline. V hiši si je uredil bogato medi-cinsko knjižnico, zdravniško ordinacijo inlekarno. Prostori so bili po takratni modi “ro-mantike” poslikani in okrašeni z najrazličnej-šimi verzi, ki so slavili vrline in zdravniškipoklic). Od leta 1852 ni več plačeval obveznihprispevkov v gremij mariborskih kirurgov inje zadnja leta morda bolehal in se ni več mogelpolno posvečati svojemu poklicu ali pa se jepretežno ukvarjal s kmetijstvom in vinograd-ništvom; bil je občinski sodnik in župan, ki jeskrbel tudi za razvoj občine, gradnjo boljšihcest( tudi tiste v dolino Ščavnice); umrl je 29.oktobra 1861 v svoji hiši s takratnim naslovomKremberk 13, pokopan je na pokopališču priSv. Ani.

Strokovnost, dobro vino in izjemna gosto-ljubnost na zelo lepi točki Slovenskih goric soFrancu Postiču prinesli velik ugled ter mnogoprijateljev in znancev. Še bolj kot z imenitnimiobiski je Postič dal pečat kraju s svojim zgle-dom in znanjem.

Z vztrajnim kmečkim delom, ki se je napa-jalo iz idej in vzgledov nadvojvode Janeza, pasi Franc Postič ni pridobil le obsežnih posestiin vinogradov, ampak je bil tudi pomemben

Republika Slovenija se je tudi letos vklju-čila v vseevropski projekt »Evropski danjudovske kulture« (EDJK), ki smo ga iz-

vedli v nedeljo, 4. septembra. Center judovskekulturne dediščine Sinagoga Maribor je na-cionalni koordinator projekta. Slogan letoš-njega programa je bil »Zazrti vprihodnost« in je ponujal veliko vse-binskih izzivov. Mednarodni organiza-cijski odbor je predvidel, da bi zajelinove pristope k popularizaciji in ohra-njanju judovske kulturne dediščine Ev-rope skozi uporabo novih možnostikomunikacije. Poglavitni namen pro-jekta EDJK je in ostaja prezentacija ju-dovske zgodovine, kulture in dediščinena evropskih tleh ob spoštovanju zgo-dovinskih danosti in posebnosti posa-meznih okolij. Želja organizatorjevprireditev je, da bi izvirno in sporočilnobogato izpostavili judovsko zgodovino,kulturo in kulturno dediščino kot se-stavni del evropske dediščine, kulturein zgodovine. Judovstvo je namreč pustilopečat na življenjskem slogu večine evropskihnarodov in ljudstev. Ta dediščina je na Sloven-skem sicer skromna, a vendarle ohranjena.

Naša država se je v projekt EDJK vključilaleta 2006, ko so bile prireditve prvič organizi-

rane v Ljubljani, Lendavi in Mariboru. Projektse je nato razširil še na Mursko Soboto, Koperin Novo Gorico, letos pa tudi na Ptuj. Želja je,da bi v vseh mestih, ki so vključena v projektEDJK, programe postopoma širili in razvijali vsodelovanju z različnimi ustanovami, kot smo

to že storili v Mariboru in v Ljubljani. Verja-memo, da bo tovrstne dimenzije postopomaprepoznala tudi vlada oz. ministrstva, zlastiMinistrstvo za kulturo.

Dr. Marjan Toš, predsednik org. odbora EDJK za Slovenijo

vzor bližnji okolici. Dr. R. G. Puff je o uvajanju novih sort vinske

trte zapisal leta 1859: »Večje zasaditve pleme-nitih sort grozdja: laški rizling, modri pinot,sivi pinot, rdeči traminec in gutedel je najti lev vinogradih g. Dissauerja v Svečini, Postičapri Sv. Ani in Maierja na Murbergu. Šipon, tra-minec in laški rizling postopoma nadomeščajo»zeleno palico« in dajejo Slovenskim goricamplemenitejše okuse vina.«

Slavist Josip Šuman je v spominih na očetav Slovenskem gospodarju zapisal, kako je

očeta Postič nagovarjal k sajenju sadnegadrevja in s kakšnim veseljem se je Postič natosprehajal mimo njihove posesti na Zgornji Ro-čici in »s solzami v očeh« občudoval ter pod-piral sadjarske poskuse očeta Andreja,medtem ko so se ostali sosedje le norčevali izmladega gospodarja, ki je oral travo okoli hišein v njej zasajal drevesa ter cepiče dreves zasa-jal med buče, koruzo in krompir.

Po podatkih, ki jih je posredoval Igor Zemljič,izvrsten poznavalec lokalne zgodovine Sv. Ane,

priredil Janez Ferlinc.

Najslavnejši turisti pri Sveti AniMarija Karolina, vojvodinja de Berry, njen mož grof Karlo Lucchesi Palli,vojvoda Bordeaux in njegova žena

Evropski dan judovske kulture 2011 Priložnost spoznavanja in spominjanja. Častni pokrovitelj projekta je bil tudiletos predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk

150 letnica smrti Franca Postiča (1794 – 1861)

Občina Sv. Ana, Zgodovinsko društvo Slovenske gorice, krajevna društva in vinogradniki

vabijo na srečanje ob 150-letnici smrti

zdravnika, sadjarja in vinogradnika Franca Postiča.

V soboto, 29. 10. 2011, ob 10. uri bosta na Sv. Ani v Slovenskih goricah izšli priložnostna občinska znamka z motivom trte, imenovane postič,

in priložnostni ovitek (kuverta) z motivom o Postiču.Na voljo bo priložnostni poštni žig. Ob obletnici bo v avli občine Sv. Ana

odprta tudi filatelistična razstava in razstava o delu in življenju Franca Postiča.

Na razstavi se bomo spomnili tudi 170-letnice izida Trummerjeve knjige o popisu sort vinske trte na Štajerskem in 10-letnice izida

Zbirke ampelografskih upodobitev Vinzenza in Conrada Kreuzerja v Mariboru.

Najava mednarodnega simpozija

o Poti sv. Martina TourskegaRazvojna agencija Slovenske gorice v okviru projekta VIA SAVARIA

organizira mednarodni simpozij o Poti svetega Martina Tourskega. Simpozij bo potekal 26. oktobra 2011 v Lenartu v Centru Slovenskih goric.

Več informacij na spletni strani: www.rasg.si.

Sinagoga: Judovske razglednice

Postičeva klet z njegovim monogramom na por-talu na Krembergu, foto Janez Ferlinc, 2011

»

LenArt 2011 je zaključen. Od 1. julija do 2.septembra se je zvrstilo 25 prireditev - folklore,komedij, koncertov (rock, etno in klasičneglasbe), prireditev za otroke, zabavnih prire-ditev, nastopov domačih društev in skupin. Priobčanih so naletele na ugoden odziv in poziti-ven odnos, saj so bile zelo dobro obiskane.Tudi vzdušje na prireditvah je bilo zelo poziti-vno, obiskovalci so vse nastopajoče sprejeli znavdušenjem. Število gledalcev je bistvenovišje kot lani, ker je bil izbor prireditev zelo pe-ster in je nastopalo veliko znanih, v Slovenijiin v tujini uveljavljenih izvajalcev. Prireditve sije ogledalo več kot 6000 gledalcev. Strukturaobiskovalcev je bila mešana - otroci, mladi instarejši.

Doseženi so bili namen in cilji: Lenart po-stane osrednje mesto kulture v Slovenskih go-ricah. Povečanje kulturne ponudbe in višjadostopnost kulturnih dobrin za lokalno prebi-valstvo. Vključevanje vseh družbenih skupin:otrok, mladine, starejših, kmečkega prebival-stva, … Ustvarjanje prebivalcem prijaznejšepodobe Lenarta, zlasti v poletnih mesecih, kiso veljali za obdobje »kulturnega mrtvila«.Promocija in prepoznavnost Lenarta in Slo-venskih goric. Ustvarjanje pogojev za kulturnoustvarjanje. Širjenje medkulturnega dialoga inmultikulture. Poleg gospodarske razvitosti ob-močja je pomemben tudi kulturni razvoj in»duhovna« ponudba nekega kraja.

Poletne prireditve so k temu prav gotovoprispevale. Pritegnile so prebivalstvo iz širšegaobmočja Slovenskih goric in Maribora. Pesterin raznovrsten je bil tudi program, saj je bil na-menjen različnim družbenim in starostnimskupinam.

Izkušnje letošnjih poletnih prireditev so pozitivne, zato je smiselno, da jih v podobniprogramski zasnovi organiziramo tudi v pri-hodnje.

Slovenija ima avdicijo, komedija,26. avgust 2011

Igralci Jonas Žndidaršič, Gojmir LešnjakGojc, Nina Ivanič, Tilen Artač in Jernej Čam-pelj so dokazali, da imamo Slovenci poleg pev-cev, pisateljev in drugih umetnikov vseh vrsttudi druge talente najrazličnejših sposobnosti invrlin. Predstava je uspela, gledalci, ki jih je biloveč kot 400, so uživali v komičnih situacijah inrazbijanju stereotipov o Slovencih.

Prifarski muzikanti, koncert, 2. sep-tember 2011

Prifarski muzikanti, zmagovalci festivalov(tudi letošnje narečne popevke), so z nastopomin glasbo ter neposrednostjo takoj vzpostavilistik s publiko, ki je z navdušenjem in s ploska-njem spremljala njihov koncert od prve do zad-nje pesmi. Da so bili z odzivom obiskovalcevzadovoljni tudi Prifarci, je dokaz to, da so kon-cert podaljšali za 15 minut. Glasbeni užitek!

Spletna stran občine Lenart, E. P. Foto: Foto Tone

JSKD Lenart in ZKD Slovenskih goric sta vsoboto, 10. septembra 2011, v Centru Sloven-skih goric v Lenartu pripravila strokovni po-svet z naslovom Komu je potrebna kultura?Namenjen je bil predsednikom kulturnih dru-štev, vodjem kulturnih skupin, zainteresiranijavnosti in posameznikom, kijih zanima delovanje na po-dročju ljubiteljske kulture.

Spremembe in ugodnosti Za-kona o društvih in uskladitevstatutov društev z zakonom jepredstavil Miroslav Breznik,pravnik. O finančnih ugodno-stih tega zakona je govorilaAlenka Žunkovič, diplomiranaekonomistka iz Zavoda PIP vMariboru. Marjan Pungartnik,tajnik ZKD Slovenije, je pribli-žal vrednote kulture v recesij-skih časih. Marjeta Turk,univerzitetna diplomirana so-ciologinja, pomočnica direk-torja JSKD, je predstavila javne razpise JSKD -sofinanciranje kulturnih projektov in investi-cij. O sporazumu med SAZAS-om, JSKD inZKD Slovenije in o pridobitvi statusa društvav javnem interesu je predavala Maja Papič, di-plomirana literarna komparativistka in socio-loginja kulture, vodja strokovne službe naZKD Ljubljana. Matija Varl, profesor glasbe,koordinator izpostave JSKD Maribor, je govo-ril o prepotrebnem »bontonu obnašanja naodru«. ZKD Slovenije in ZKD Slovenskihgoric sta ob koncu posveta predstavila MarjanPungartnik, tajnik ZKD Slovenije, in Nina Po-lanec, predsednica ZKD Slovenskih goric.

Zaključke posveta sta strnili Breda RakušaSlavinec, tajnik ZKD Slovenskih goric, invodja JSKD Lenart, in Nina Polanec, predsed-nica ZKD Slovenskih goric. Glavni poudarki:

Spremembe in dopolnitve Zakona o dru-štvih, ki so začele veljati 9. junija 2011, meddrugim društvom nalagajo, da morajo prido-bitno dejavnost ob prvi spremembi temeljnegaakta v njem opredeliti v skladu s predpisi, kiurejajo standardno klasifikacijo dejavnosti.

Društvo mora imeti v statutu ali pravilih polegosnovne nepridobitne dejavnosti opredeljenotudi pridobitno dejavnost za vse svoje do-hodke od prodaje blaga in storitev, vplačila zaoddajanje prostorov in opreme itn., skratka zavse tiste primere, ko izdaja račune.

Skupni sporazum o uporabi glasbenih av-torskih del iz repertoarja Združenja Sazas vobliki javnega izvajanja glasbe v okviru kul-turne dejavnosti, ki jo izvajajo kulturna dru-štva in upokojenske kulturne skupine, določadoločene prednosti in olajšave pri plačevanjunadomestil za avtorske honorarje, nanaša pase izključno na javno izvajanje glasbenih del vokviru kulturne dejavnosti v kulturnih in upo-kojenskih društvih. Da bi društva lahko izko-ristila ugodnosti in olajšave, morajo zZdruženjem Sazas najprej skleniti indivi-

dualno pogodbo, obrazce za prijavo prireditev,obračun avtorskega honorarja ter spored izve-denih del za posamezno prireditev pa morajooddati do 15. dneva v mesecu za preteklimesec. Sporazum poleg ene prireditve letno,ki je oproščena plačila avtorskega honorarja,določa določene popuste pri vseh ostalih pri-reditvah.

Status društva v javnem interesu na po-dročju kulture posamezno društvo pridobiveliko lažje kot pred leti, omogoča pa nekatereugodnosti, kot so upoštevanje statusa v meri-lih pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev

iz državnega proračuna, namenitev dela do-hodnine za donacije, oprostitev davka na do-dano vrednost, oprostitev plačila upravnetakse, brezplačno pravno pomoč, dodelitevjavne kulturne infrastrukture v brezplačennajem ali oddajo le-te v upravljanje brez jav-nega razpisa, olajšave za donacije idr.

Breda Rakuša Slavinec: »Posvet je bil zelodobro ocenjen, saj so bila podana uporabnaznanja, ki jih kulturna društva potrebujejo prisvojem delu. Udeleženci so povedali, da si šeželijo podobnih izobraževanj.«

Edvard Pukšič

V Avli Jožeta Hudalesa, v prostorih občineLenart, svoja dela razstavlja Danijel Ferlinc –Danny. Razstavo so odprli v četrtek, 8. sep-tembra 2011, ob 19. uri, odprtja pase je udeležila vrsta obiskovalcev inobčudovalcev njegovih slik. V pri-jetnem vzdušju je slikar povedalmarsikatero neznano podrobnost osvojem življenju in ustvarjanju, pre-bral je tudi eno svojih pesmi. Večerje z zvoki flavte popestrila JernejaBreznik.

Danijel Ferlinc-Danny se je rodilleta 1958 v Mariboru, sedaj živi inustvarja na Sveti Ani v Slovenskihgoricah. Njegov likovni svet je svetslovenskih krajin, portretov in ti-hožitij. Vsako leto pripravi karnekaj likovnih srečanj in delavnic, ki so postale

prepoznavne in priljubljene med umetnikidoma in tudi v tujini. Letos mineva 35 let nje-govega delovanja na likovnem odru.

Komu je potrebna kultura?

OVTARJEVE NOVICE IZ KULTURE

16 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Danny razstavlja pri Lenartu

Najprej smo spravili pod streho že 24. Slo-venskogoriški klopotec, festival narodnozaba-vne glasbe Cerkvenjak 2011. Ansamblov jebilo 10, spremljala in ocenjevala sta jih stro-kovna žirija, Avgust Skaza s pomočnikoma JožetomEdrom in Bojanom Frasom, inobčinstvo, ki je spet izbralomelodijo, ki se mu je najboljvtisnila v srce.

Za najbesedilo je nagradostrokovne žirije dobil ansam-bel Trio Rober za pesem Obtebi cvetim. Najskladbo je zai-gral ansambel Šaljivci - Negrem s teboj. Prvo mesto za iz-vedbo lastne skladbe je žirijapodelila ansamblu Minutka-Naj dež skrije moje solze,drugo mesto so dosegli Posko-čni muzikanti - Pesem sanj intretje ansambel Žargon - Naša pravljica. Na-grada občinstva je ponovno romala k ansam-blu Trubadurji, ki je zopet dokazal svojo

priljubljenost.Sobota Klopotčevega vi-

kenda je minila s SaškoLendero in z ansamblomTrubadurji.

Otroški smeh, zadovolj-stvo, združeno s plesom,pesmijo, žongliranjem inustvarjanjem. Tak je bil to-kratni nedeljski popoldan,ki so ga lahko starši skupaj ssvojimi nadobudneži preži-veli v šotoru, na igrišču Osnovne šole Cerkvenjak-Vitomarci.

Žongliranje, hoja s hodu-ljami, spretno vrtenje dia-bola, pa rožice iz balonov.Vse to je pokazal Nelej, ki jeimel pomočnika Blaža.

Da pa nihče ni počival, jeposkrbela Damjana Gola-všek, pevka, ki naredi otro-kom in odraslim pravposeben dan. Z njimi je zarajala ob petju, plesu, pri-čarala je postajo sladkarij…bilo je zelo razgibano. Šekdaj naj bo med nami.

Da pa še vsega ni bilo konec, so poskrbeletudi animatorke KD Cerkvenjak, tudi nekaterezunanje so priskočile na pomoč, ki so skupaj zotroki ustvarjale v delavnicah.

Minil je Klopotčev vikend. Bilo je zanimivo,lepo.

Marjana Zorko

Klopotčev vikend - od 16. do 18. septembra

Ansambel Minutka

Ansambel Trubadurji

Damjana ...

Zadnjo soboto v septembru je na grajskemvrtu Socialno varstvenega zavoda Hrastovecpotekal Dan kreativnosti. Na stojnicah so siobiskovalci lahko ogledali izdelke stanovalcevzavoda Hrastovec, varovancev VDC MravljaLenart ter vrtca in osnovne šole Lenart. Dankreativnosti je potekal v organizaciji JSKD Le-nart in Socialno varstvenega zavoda Hrasto-vec.

Napovedi iz obeh taborov pred pričetkomprvenstva se uresničujejo. Kluba namreč zase-data prvi dve mesti na ligaški razpredelnici. Naprvem mestu je s petimi zmagami in enimneodločenim izidom NK Lenart. Tik za pe-tami pa mu sledi NK Jurovski Dol s točko zao-stanka (5 zmag in 1 poraz). Posebejnavdušujoča pa je gol razlika, ki jo imata obaslovenskogoriška predstavnika v velikem no-gometu, Lenarčani imajo po 6. krogih razlikov zadetkih v razmerju 28:5, nogometaši Jurov-skega Dola pa 24:8. Žal pa sta oba naša pred-stavnika prejšnji teden nesrečno izpadla izpokalnega tekmovanja. Lenart proti Miklavžu,ki sicer zaseda 5. mesto v 1. MNZ Maribor(redni del 0:0), Jurovski Dol pa je gostil ne-kdanjo prvoligaško ekipo Dravograda, proti

kateri je kljub terenski premoči zmanjlkalošportne sreče pri streljanju enajstmetrovk(redni del se jo končal 1:1).

V pričakovanju derbijaOba kluba svoje misli že usmerjata v nedelj-

ski (2.10.) medsebojni obračun, ko nas ob16.30 v Jurovskem Dolu zagotovo čaka pravinogometni derbi med domačini in sosedi izLenarta. Glede na dosedanje rezultate je zapričakovati napet in negotov obračun, kot sespodobi za prave derbije. Tekma pa bo še to-liko bolj zanimiva, saj za ekipo Lenarta igrajokar trije igralci, ki so v prejšnji sezoni branilibarve Jurovskega Dola. Želimo si tekmo všportnem duhu.

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 17

OVTARJEVE NOVICEIZ KULTURE ŠPORT

JSKD LenartDan kreativnosti pri gradu Hrastovec

Odprtje razstave nastalih del bo na Osnovnišoli Jožeta Hudalesa Jurovski Dol v petek, 28.oktobra 2011, ob 19. uri. Letošnji ex-temporeje potekal v občini Sveti Jurij v Slovenskih go-ricah, kjer so ljubiteljski likovni ustvarjalci

upodabljali znamenitosti, kulturno in naravnodediščino občine. Ex-tempore so izvedli JSKDLenart, občina Sveti Jurij v Slovenskih goricahin tamkajšnja OŠ ter KD Ivan Cankar Jurov-ski Dol.

Razstava 13. likovnega ex-tempora Sv. Jurij v Slov. g. 2011

Zveza kulturnih društev Slovenskih goric vsodelovanju z Javnim skladom RS za kulturnedejavnosti Območna izpostava Lenart vabi vsečlane in članice skupin pevcev ljudskih pesmina regijski seminar z naslovom: Učenje basapri ljudskih pesmih. Potekal bo v soboto, 1.oktobra 2011, od 9. do 14. ure v kulturnemdomu v Jurovskem Dolu. Seminar bo vodilaAdriana Gaberščik, strokovna spremljevalkarevij ljudskih pesmi v letu 2011, ki je v zvezi sprogramom napovedala: »V času globalizacijein nenehnega hitenja se vse pogosteje oziramona našo kulturno preteklost in se zavedamo,

da nam ohranjanje le-te pomeni tudi ohrani-tev našega naroda. Zato mnogo skupin segapo glasbeni ljudski dediščini in goji slovenskoljudsko pesem. Z našim srečanjem želimo ob-noviti in poglobiti znanje o tem pomembnemdelu naše ljudske ustvarjalnosti in pokazati,kako bogato lahko v ljudskem triglasju zazve-nijo naše pesmi. Posvetili se bomo predvsemučenju in prepevanju basa. Govorili pa bomotudi o problemih, ki se pojavljajo na revijahskupin pevcev ljudskih pesmi.« Soorganiza-torstvo je prijazno sprejelo KD Ivan CankarJurovski Dol.

Učenje basa pri ljudskih pesmih

JSKD Lenart bo tudi letošnjo jesen skupaj sKulturnim društvom Benedikt izvedel regij-sko gledališko delavnico za mentorice otroškihgledaliških skupin, ki bo potekala v soboto,22. oktobra 2011, v kulturnem domu v Bene-diktu od 9. do 14. ure.

Delavnico bo vodila Dunja Zupanec, dram-ska igralka, ki je bila v letošnji sezoni tudi stro-kovna spremljevalka revij otroških gledališkihskupin za območje Upravne enote Lenart. Vprogramu delavnice bodo slušateljice spoznaleosnovne govorne vaje, naučile se bodo »pra-vilnega« dihanja in govorjenja s prepono terspoznale nivo artikulacije, ki je potrebna zaodrski govor. Predstavljene bodo osnoveodrskega giba (kako se naše telo giba, kaj vse

zmore in kako naša čustva pokazati skozi telo).Nadaljevale bodo z gledališkimi igrami, kiimajo namen zbujanja domišljije in ustvarjal-nosti. Gledališko ustvarjanje ni le golo posne-manje, ampak je ustvarjanje, sprostitevdomišljije. Skupaj bodo ustvarjale slike, prika-zale razne poklice, raziskovale živali in njihovnačin gibanja in življenja.

Prijaviti se je potrebno do torka, 10. okt-obra 2011, na naslov: Območna izpostava Jav-nega sklada RS za kulturne dejavnosti Lenart,Nikova 9, 2230 Lenart, ali pa na elektronskinaslov: [email protected]. Vse informacijedobite na spletni strani: www.jskd.si ali pa natelefonskih številkah: 729 24 63 ali 031 472914.

Delavnico pripravlja JSKD Lenart v soor-ganizatorstvu s Kulturno turističnim dru-štvom Selce. Potekala bo v soboto, 29., innedeljo, 30. oktobra 2011, v kulturnem domuv Selcih. Delavnice se lahko udeležijo tudičlani odraslih lutkovnih skupin in mentoriceotroških lutkovnih in gledaliških skupin. Pro-gram delavnice bo zajemal znanja, kot so: iz-bira aktualnega dramskega besedila in kaj tosploh pomeni, delo z ekipo (igralci, scenogra-fija, kostumi, ...), artikulacija, govorna tehnika,scenski gib, kako po korakih pridemo do kva-litetnega končnega produkta – predstave. Spo-

znavanje metod dela Aristotela, Stanislav-skega, Laccoca in Anagnorisisa. Delavnico bovodila priznana strokovnjakinja AleksandraBlagojević, režiserka in dramaturginja.

Prijaviti se je potrebno do petka, 14. okt-obra 2011, na naslov: Območna izpostava Jav-nega sklada RS za kulturne dejavnosti Lenart,Nikova 9, 2230 Lenart ali pa na elektronski na-slov: [email protected].

Vse informacije dobite na spletni strani:www.jskd.si ali pa na telefonskih številkah:729 24 63 ali 031 472 914.

Gledališka delavnica pri Benediktu

V Selcih delavnica za režiserje in člane odraslih gledaliških skupin

Za mesec november načrtujemo še nasled-nje izobraževalne oblike: lutkovno delavnico zizdelovanjem lutk za vodje in člane odraslihlutkovnih skupin in za mentorice otroških lu-tkovnih skupin, ki bo potekala v Lenartu, v so-boto, 5. novembra 2011; za soboto, 12.novembra, načrtujemo izvedbo seminarja zamentorice otroških folklornih skupin; za soboto, 26. novembra 2011, pa načrtujemo

izvedbo plesne delavnice za mentorice in čla-nice otroških in mladinskih skupin.

Vse in formacije dobite na sedežu Obmo-čne izpostave JSKD Lenart na Nikovi 9 v Le-nartu ali na telefonskih številkah: 729 24 63 ali031 472 914 ali na elektronskem naslovu:[email protected].

Breda Rakuša Slavinec

Izobraževalne oblike JSKD Lenart v novembru

Razstavljata oče in sinV nedeljo, 2. oktobra 2011, ob 18. uri bodo v občinski avli na Sveti Ani odprli novo liko-vno razstavo. Svoje slike bosta postavila na ogled Filip Matko Ficko in njegov 10-letni sinMarko Matko Ficko iz Radencev.

1. MNZ Maribor: Lenart in Jurovski Dol silovito v pričetek prvenstva v 1.MNZ Maribor

Zanimivejšega in razburljivejšega derbijamed Benediktom in Slovenskimi goricami oz.Voličino si skoraj ne bi mogli želeti ob pričetkunove sezone v 2. SFL, v kateri sta izmed slo-venskogoriških predstavnikov ostala le še dvakluba. Glede na to, da vodstvo KMN Sloven-ske gorice vse do zadnjega ni vedelo, ali bodonastopili v 2. SFL, se je klub v zadnjem mesecudostojno okrepil, tako da bo po besedah pred-sednika Bojana Stergarja letošnja ekipa napa-dala prva tri mesta na ligaški razpredelnici. Vprestopnem roku, ki se je končal konec avgu-sta, so KMN Slovenske gorice okrepili MihaČuček, Peter Radenkovič, nekdanji reprezen-tančni vratar Uroš Boh ter prav tako nekdanji

reprezentant in eden najboljših slovenskih fut-sal igralcev Davorin Šnofl.

S kvalitetno ekipo pa se lahko pohvalijo tudipri KMN Benedikt, kjer so se po lanski sezonidodatno okrepili z mladim, a že preverjenimigralskim kadrom, s katerimi pri Benediktumerijo visoko, kljub odhodu Davorina Šnoflav KMN Slovenske gorice in Dejana Ploja, ki jenove izzive našel v velikem nogometu, v 3.SNL, zaradi česar nima več pravice nastopa vFutsalu.

Derbi med Benediktom in Voličino, s kate-rim bosta kluba začela novo sezono2011/2012, bo prihodnji petek (7. 10.) ob 20.uri v Športni dvorani Benedikt.

FUTSAL: 2. SFL – z derbijem med KMN Benedikt in KMN Slovenske goricev pričetek nove sezone

Nekdanji dolgoletni predsednik NK LenartBogdan Šuput je postal podpredsednik Komi-sije za mali nogomet pri Nogometni zvezi Slo-venije (KMN NZS). Z izvolitvijo AleksandraČeferina na mesto predsednika nogometnezveze Slovenije so se namreč na novo obliko-vale vse komisije, ki delujejo v okviru NZS.Tako je prišlo do sprememb tudi pri Komisijiza mali nogomet, kater član je poleg BogdanaŠuputa postal tudi Silvo Borošak, siceršnji članKMN MNZ Maribor. Novi predsednik KMNNZS pa je postal predsednik MNZ Koper in

podžupan Kopra Jani Bačič. Da je nogometu Bogdan Šuput precej predan,pove podatek, da je poleg visoke funkcije vkrovnem organu za mali nogomet poleg tegatudi predsednik KMN MNZ Maribor, članUpravnega odbora Združenja nogometnihtrenerjev Maribor ter član Izvršnega odboraMedobčinske nogometne zveze Maribor. Štirileta pa je bil tudi predstavnik mariborske re-gije v Olimpijskem komiteju Slovenije.

D. K.

Bogdan Šuput iz Lenarta podpredsednik Komisije za mali nogomet NZS

Ta vikend se pričenja nova sezona tudi v 2.SKL, oz. v 3. SKL, kot se po novem imenujenekdanja 2. SKL, v katero so se lansko sezonosuvereno uvrstili lenarški košarkarji. Košar-karska zveza Slovenije se je namreč odločilaukiniti ligo 1. B oz. jo preimenovati v 2. SKL.Dosedanja 2. SKL pa je postala 3. SKL.

Po besedah predsednika KK Nona LenartSmiljana Fekonje je pred pričetkom sezonezelo težko napovedati, kakšen bo domet edi-nega košarkarskega klubaiz Slovenskih goric, saj na-sprotnikov še ne poznajodovolj dobro. Klub vsemupa se v klubu zavedajo, dajih v novi sezoni čakajo ne-primerno težji nasprotniki.Smiljan Fekonja pa po-udari, da si vsekakor ne že-lijo v 3. SKL zgolj nastopati,ampak bodo naredili vse,da bodo kljub močnejši ligizabeležili čim več zmag inna ta način razveseljevalidomače občinstvo, ki jim jestalo ob strani v prejšnji se-zonah. Želja predsednikain glavnega pokroviteljaKK Nona Lenart pa je, dabodo domači navijači še naprej šesti igralec naparketu. K novim klubskim uspehom bostapomagali dve novi okrepitvi in sicer 208 cmvisoki Borut Grušovnik iz Močne, sicer igra-

lec, ki ima že tudi prvoligaške izkušnje; klubupa se bo pridružil tudi velik lenarški up FilipVoglar, ki se je zadnja leta kalil pri KK MariborBranik. Robert Karlo pa bo ekipi še naprej po-magal tako na parketu kot tudi ob njem. Prvatekma čaka Lenarčane že ta konec tedna vČrnomlju, ko gredo v goste k ekipi KK KolpaČrnomelj. Prva domača tekma pa čaka lenar-ške košarkarje prihodnji konec tedna (8. okt-obra), ko prihaja v goste ekipa iz Komende.

Ekipa KK Nona Lenart, ki si je v pretekli sezonipriigrala uvrstitev v višjo ligo (takrat 2. SKL,danes 3. SKL)

KOŠARKA: košarkarji KK Nona Lenart v pričakovanju nove sezone

Mešani pevski zbor KD Cerkvenjak pod vodstvom Marjana Krajnca ponovno začenja z rednimi vajami. Skupina vabi medse novepevke in pevce. Pridružite se jim do konca septembra. Prijavite se na e-naslov [email protected] ali pokličite na telefonsko številko 031 551 493 (Marjana)!

Športno-šaljive igre in 1. srečanje OO SDMin OO SDS na območju Slovenskih goric

OVTARJEVE NOVICE SPOROČILAŠPORT

18 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Na balinišču „Petelin“ v Benediktu je potekaltradicionalni 8. turnir za moške 3+1 „PetelinBenedikt 2011“, ki se ga je udeležilo 12 ekips severovzhoda države. Gostje iz Žalca soslavili pred gostitelji iz Benedikta ter Voli-čino. Kot nam je povedal organizator tek-movanja Mladen Petelin, na tovrstnihtekmovanjih rezultati niso v ospredju, tem-več sta to druženje in rekreacija. Kljub temuso bili spopadi zelo resni in boji ostri, nakoncu pa so najboljšim podelili priložnostnapriznanja. Končni vrstni red: 1. BK Žalec, 2. BK PetelinBenedikt (Predrag Kosijer, Ivan Ketiž, FrancTetičkovič), 3. BK Voličina (Janko Fištravec,Jože Bitenc, Esher – Bane Hadžiselimović), 4.BK Cimos Maribor, 5. BK Branik Maribor, 6.

BK Hoče, 7. BK Lenart, 8. DU Tabor Maribor,9. BK Porčič, 10. BK Petelin Benedikt II, 11.BK Celje, 12. BK Angel Besednjak Maribor.


V soboto, 17. 9. 2011, so se v Ju-rovskem Dolu odvijale šaljivešportne igre in 1. srečanje članovSDM in SDS iz območja bivšeskupne občine Lenart. Srečanja so seudeležili člani in simpatizerji SDS izštirih slovenskogoriških občin terposlanca Marjan Bezjak in MarjanPojbič. Na tekmovanju je bila najboljuspešna ekipa mladih iz OO SDMBenedikt, ki je osvojila 1. mesto. 2.mesto je osvojila ekipa iz OO SDSSv. Jurij v Slov. g., 3. pa ekipa OOSDM Sv. Jurij v Slov. g. Ekipa iz Benedikta jetako osvojila prehodni pokal in s tem obvezoorganiziranja 2. srečanja članov SDM in SDSprihodnje leto.

Poleg športnega srečanja so udeleženci izra-zili pričakovanja po čim hitrejših predčasnihvolitvah.

OO SDS Sv. Jurij v Slov.Gor.

8. oktober, ko se s 1. krogom začenja 2. DOLza ženske, se nezadržno približuje. Odbojka-rice Benedikta, ki se na novo sezono pripra-vljajo že vse od sredine avgusta, čaka v prvemkrogu gostovanje pri ekipi Kostak-Elmont.Treningi, ki potekajo 4-krat tedensko, so bili vtem delu priprav posvečeni tako dobri fizičnipripravi kot tudi piljenju tehnike in taktični ui-granosti. Ekipa je glede na lansko sezono do-živela tudi nekaj sprememb, tako sta klubzapustili Lea Geratič, ki je okrepila ekipo Ro-goze, in Nataša Fekonja, ki bo nove izziveiskala pri klubu iz sosednje Avstrije, ekipi BadRadkersburga. Na drugi strani pa sta igralsko

zasedbo v klubu okrepili Mariborčanka AnjaCvirn in povratnica v klub Tjaša Rakuša. Pri-ložnost v ekipi pa bodo dobile tudi igralke izmladinskega pogona, tako sta najbližje članskiekipi Maruša Erjavec Kavčič in Katja Harl.Trener ekipe še naprej ostaja Slobodan Nikolič.Po besedah kapetanke OK Benedikt, MartineRajšp, je cilj kluba vsaj ponovitev lanskolet-nega 5. mesta v 2. DOL za ženske, oz. je željaigralk, da bi to uvrstitev še za kakšno mesto iz-boljšale. Prvo domačo tekmo bodo benediškeodbojkarice odigrale v soboto, 15. 10., protiodbojkaricam iz Braslovč.

Dejan Kramberger

Pričetek jeseni pri atletiki na-znanjuje konec poletne sezone,ki se s tem počasi zaključuje.Letošnja poletna sezona pa boostala v lepih spominih tudimlajšemu izmed bratov Ver-bošt, ki sta svoje športno življe-nje posvetila tekom. GregorVerbošt je namreč v poletnemdelu sezone nanizal kar nekajvrhunskih rezultatov. Med naj-večje uspehe zagotovo spadazmaga na atletskem pokalu Slo-venije za ml. mladince na raz-dalji 1500 m. Prav tako 1. mestona razdalji 1500 m je Gregor os-vojil na XV. Mednarodnem at-letskem mitingu, Priložnost zamlade. Mladi atlet iz Žitenc vobčini Sv. Jurij v Slov. gor. se je zdržavnega prvenstva Slovenije za ml. mla-

dince, ki je letos pote-kalo na Ravnah, vrnil zdvema tretjima me-stoma in sicer na razda-lji 1500 in 800 metrov.Tik za najboljšo trojicopa se je uvrstil na Mi-tingu za Veliko nagradoAtletske Zveze Slovenijev Velenju, kjer je zasedelna razdalji 800 m nehva-ležno 4. mesto. Gregor,ki kilometer preteče vzavidljivih 2 minutah in38 sekundah, se je po-skusil tudi v konkurencistarejših mladincev,med katerimi je nadržavnem prvenstvuSlovenije v Mariboru za-

sedel 7. mesto v teku na 1500 m.

ODBOJKA: 2. DOL - ženske

ATLETIKA: uspešna poletna sezona za Gregorjem Verboštom

Balinanje: Pri Petelinu 8. turnir 3+1

Na državnem prvenstvu Slovenije zaml. mladince se je Gregor Verbošt ve-selil dveh 3. mest

Vsebino Ovtarjevihnovic soustvarja tudi vseveč občanov (dopisni-kov). Uredništvo nena-povedane in nenaročeneprispevke uporabi v ce-loti ali skrajšane (s prila-gojenim naslovom) alijih ne uporabi. Zadnjirok za oddajo prispev-kov je 14 dni pred izi-dom. Obseg prispevka jepraviloma 20 vrstic inena fotografija, če bi-stveno dopolnjuje pri-spevek. Pri pomembnej-ših dogodkih so možnavnaprej dogovorjena od-stopanja. Objave orga-nov lokalne skupnosti,javnih ustanov ali dru-štev lahko obsegajo 30-50 vrstic. Prispevki najbodo v Wordu (TimesNew Roman, velikost 12,razmik 1,5), fotografijemorajo biti najmanj1600x1200 pixlov, po-slane v posebni datoteki.Izbor fotografij opraviuredništvo.

Uredništvo

DopisnikomOvtarjevih

novic!

Programski termini za občino Lenart:petek ob 10.00 in 18.00,sobota ob 10.00,nedelja ob 18.30

Informacije na spletni strani: www.siptv.si,kontakt: [email protected]

Mejo sta prestopila pri mestu Belgorod.Še vedno skoraj vse po starem, večkontrolnih točk, delajo počasi, biro-

kracija. Brez priložnostnih daril bi se postopekše bolj zavlekel. Na ruski stranipodobno, malo več birokracijev zvezi z avtom, čokolada za ca-rinika, stisk roke in že sta bilamed lepo obdelanimi polji inredkimi vasicami ob solidnimagistralni cesti. Večja mestaVoronež, Tambov, Penza, Sa-mara še vedno obkroža indu-strija z velikimi dimniki, izkaterih se neusmiljeno kadi. Natem delu poti sta doživela tudiedino neprijetnost. “Policist, kinaju je ustavil, si je izmislil nekiprekršek in izrekel kazen 8000rubljev (200€). Po najinih pro-testih smo se komaj dogovorili za kazen 50 €brez računa. Morda sva v nadaljevanju najinedolge poti po Sibiriji le naredila kakšen pro-metni prekršek, vendar so nama »organi« lepomahali, ko so videli napise na najinem avtu.Estonci v štirih odlično opremljenih terencihso potovali skozi Sibirijo, Mongolijo, do Baj-kalskega jezera in potem po malo drugačnipoti nazaj. Srečanje z njimi je bilo zelo pri-jetno, saj so bili pravi popotniki z veliko izku-šenj in seveda s kamero njihove TV. V širnihgozdovih ob poti verjetno raste veliko gob, kiso jih domačini ponujali ob cesti. Še največ jebilo brezovih gobanov, turkov, pa tudi jurčkov.Čeprav nama je bilo mesto Jekaterinburg malos poti, sva ga obiskala zaradi njegove bogate inskrivnostne zgodovine”.

Tukaj so namreč boljševiki julija 1918 umo-rili carja Nikolaja II., njegovo ženo in otroke.Mesto se je po šestih letih preimenovalo vSverdlovsk po Jakovu Sverdlovu, ki je vodiluboj cesarske družine. Za časa 2. sv. vojne inpo njej je mesto postalo industrijski center zavojno industrijo. Leta 1960 so tam sestrelili vo-hunsko letalo U-2, 31 let pozneje (1991) pa jemesto zopet dobilo staro ime Jekaterinburg. Pogospodarskem kolapsu so mesto preplavilemafijske združbe, po letu 2000 pa je postalomoderno industrijsko tehnološko razvito oko-lje z več kot 20 % gospodarsko rastjo. Tukaj seje rodil in bil dolgo časa partijski sekretar ne-kdanji ruski predsednik Boris Jelcin. V mestuso številni muzeji, skulpture, cerkve, … Še naj-bolj množično je obiskana spominska »Cerkevv krvi«, zgrajena leta 2003 na mestu, kjer soumorili carsko družino. Objekt je pravi ume-tniški biser, kjer je poleg verskih prostorov še

muzej o življenju carja, žene in otrok, ki imajotukaj status svetnikov. V okolici mesta je spo-minski center Gulaga in politične represije,kjer počiva 25.000 žrtev.

“Do Urala je 32 km, kjer poteka tudi mejamed Evropo in Azijo. Kraj je lepo označen zčrto ločnico, tako da je možno stati istočasnona obeh kontinentih. Pot naju je vodila po ne-preglednih ravninah naprej v notranjost Sibi-rije. Polja so bila posejana, vasi redke, hišelesene, z lepo okrašenimi okni. Pojavili so seprvi roji komarjev in drugega mrčesa, ki soznačilni za ta kratek poletni čas. Nenadoma seje na cesti pojavil mali suhljat Poljak, ki že letas posebej prirejenim kolesom potuje okolisveta. Ker je bilo zelo vroče, sva ga oskrbela zvodo in nekaj hrane. Na Slovenijo ima zelolepe spomine, zanimiv in prijeten možakar.Novosibirsk, center Sibirije, moderno, kul-turno, univerzitetno mesto. Označeno zeloslabo, tako da sva se komaj prebila nazaj na na-

jino začrtano pot. Pokrajinapostaja vse bolj gričevnata, patudi temperature so za ta čas vi-soke, 32 stopinj Celzija. V Ru-siji je veliko spominskihobeležij, ki spominjajo na žrtvepolitične represije in Gulaga.Gulag je kratica za administra-tivno vodenje taborišč po vsejSibiriji. Uvedel ga je Stalin kotobliko represije nad domnev-nimi političnimi nasprotniki inlastnim narodom. Prisilna de-lovna taborišča, pranje možga-nov v psihiatričnih oddelkih,lakota in strahotne podnebne

razmere so zahtevale več kot 20 milijonovžrtev. Center, ki sva ga obiskala, je bil lepo ure-jen, s prikazom življenja v Gulagu in lepo cer-kvico, kjer so ljudje molili za svoje izgubljenenajdražje. Malo naprej, rahlo zakrito, je bilotaborišče, ki verjetno v kaki drugi obliki deluješe danes. Krasnojarsk, na reki Jenisej sva do-segla za binkoštne praznike. Res lepo in čistomesto. Veliko prireditev, koncerti na več me-stih, stojnice z bogato hrano in pijačo,ogromno ljudi, tudi mladih, veličasten ognje-met opolnoči. Vsega tega in pa novih poznan-stev s prijaznimi ljudmi ne bova pozabila.Dolgi odsek proti Irkutsku oz. jezeru Bajkal jebil najtežji na vsej najini poti. Nevihte, megla,katastrofalno slabo označene ceste in obvoziokoli mest so nama vzeli kar precejšnjo merooptimizma”.

Nadaljevanje prihodnjičOste Bakal

30. SEPTEMBER 2011 | ŠT. 8 | 19

OVTARJEVE NOVICEZA RAZVEDRILO

Od Lenarta do Vladivostoka in nazaj 2. del

OVTAR - varuh vinogradov,

varuh Slovenskih goricBeseda “ovtar” (tudi outar ali otar) v

vzhodnoslovenskih narečjih pomeni "čuvarvinogradov z zrelim grozdjem".

CENIK oglasnega prostora1/16 strani 40 x 124 mm 80,00 €1/8 strani 84 x 124 mm 100,00 €1/4 strani 124 x 173 mm 180,00 €1/2 strani 253 x 173 mm 280,00 €

Cela stran 253 x 350 mm 480,00 €K navedenim cenam se prišteva 20% DDV

Mesečnik Ovtarjeve novice, časopis osrednjih Slovenskih goric, izdaja Razvojna agencija Slovenske gorice Direktorica: Tanja HrastnikNaslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart, [email protected] urednik: Edvard Pukšič, [email protected]čni urednik: Zmagoslav ŠalamunUredniški odbor: Edvard Pukšič, Zmagoslav Šalamun, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger in Tanja Hrastnik Fotografije: Foto Tone, avtorji prispevkov ter nekateri zunanji sodelavci, arhiv občin in RASGNenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!Grafična priprava in tisk: Grafis, d.o.o., Požeg 4, 2327 Rače, 30. september 2011Časopis je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1501Naklada: 6130 izvodovOvtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletu: www.rasg.si

Steklarska delavnica»Katastrofa. Bojim se, da bom ostal brez

dela, če bo moj delodajalec bankrotiral,« je po-tarnal delavec v steklarski delavnici.

»Zakaj pa bi bankrotiral, saj steklarjem negre slabo?«

»Moj šef je ves mesec menjaval stekla naoknih, ki jih proizvajamo. Šele nato je opazil,da ima počena očala.«

Dober film

»Ta film sem danes gledal že sedmič,« jerekel policist svoji prijateljici.

»In kako ti je bil všeč.«»Tako dober kot danes ni bil še nikoli.«

Molčečnost

»Ne govorim rad veliko, zato pridi k menivedno, ko ti pomignem s prstom,« je mojsterdejal vajencu.

»Tudi sam sem bolj molčeče narave. Če bomodkimal, vedite, da ne bom prišel k vam,« jeodvrnil vajenec.

Prevara

»Velika prevara. Doslej že tristo žrtev pre-vare,« je kričal prodajalec časopisov.

K njemu je pristopil starejši moški, kupil ča-sopis in ga začel radovedno prelistavati.

Prodajalec časopisov pa je zavpil: »Velikaprevara. Doslej že tristo in ena žrtev prevare.«

Brez odvetnika»Boste imeli odvetnika?« je sodnik vprašal

obtoženega.»Ne!«»Zakaj pa ne?«»Ker sem se določil, da bom vse povedal po resnici.«

AlarmGasilsko društvo je objavilo obvestilo: »Pre-

bivalce obveščamo, da bomo jutri ob 12. uripreverili delovanje alarmnih naprav z lažnimalarmom. Če bi v času preverjanja alarmnihnaprav slučajno kje zagorelo, bomo preverja-nje takoj končali in sprožili pravi alarm.«

Časopis

»Končno sem po dolgem času v našem lo-kalnem časopisu našel nekaj lažje prebavlji-vega,« je delavec dejal svojemu sodelavcu.

»Kaj pa?«»Sendvič s slanino in kislimi kumaricami, ki

mi ga je žena pripravila za malico in zavila včasopis.«

Ženin

»Ata, zakaj ti moj bodoči mož ni všeč?« jehčerka vprašala očeta.

»Ker se bo s tabo poročil zaradi mojega de-narja.«

»Ne, ne, dejal mi je, da bi se z mano poročiltudi, če bi bila revna.

»Potem pa je še večji bedak, kot sem si mislil.«

Dopust po želji

»Kam si hodil na dopust, dokler si bil šesamski?«

»Kamor sem hotel.«

Dopust na morju

»Zakaj si tako zaskrbljen?«»Slišal sem, da bo jutri strašno vroče – preko

40 stopinj Celzija v senci.«»Še sreča, da ti ne bo treba biti ves čas v

senci.«

Smeh je pol zdravja Pripravlja T. K.

»Peter, zakaj moraš izpolniti toliko formu-larjev,« je pred dnevi pri malici šivilja Maricapovprašal rezkarja Petra.

»Ah, brez veze,« je z roko zamahnil Peter.»Samostojni podjetnik bom postal.«

»Oho,« je presenečeno vzkliknil mizarTone. »Glej glej, Marica! Peter je postal takgospod, da noče biti več delavec, temveč bopostal kar samostojni podjetnik in novod-obni zaslužkar.«

»Tone, ne norčuj se iz mene,« je užaljenodejal Peter. »Jaz nimam več te sreče, da bilahko ostal delavec, temveč moram za ljubikruhek postati samostojni podjetnik – pa neza to, da bi zaslužil več, temveč da bi mi di-rektor lahko dal manj denarja.«

»Ne razumem,« se je začudil Tone. »Direktor mi je rekel, da me bodo nasled-

nji mesec odpustili kot presežnega delavca.Svoje delo lahko za istim strojem opravljamnaprej samo kot samostojni podjetnik,« jeskrušeno dejal Peter.

»Zakaj,« sta presenečeno povprašala Tonein Marica.

»Zakaj le,« je jezno odvrnil Peter. »Zato, dadirektorju zame ne bo treba plačevati večbolniških, dopusta, regresa za letni dopust,malic in vsega drugega, kar pripada delav-cem. Direktor mi bo v bodoče plačeval takokot vsem kooperantom. Kako neredno, če

sploh, jih plačuje, pa vsi vemo.«»Peter, potem ti ne boš več delavec v naši

tovarni, temveč naš kooperant, čeprav bošdelal za istim strojem. Pa je to sploh mo-goče?« je zanimalo Toneta.

»Seveda,« je odvrnil Peter. »Vse več eko-nomistov, novinarjev, mizarjev, kulturnih de-lavcev, inštalaterjev, inženirjev, šoferjev indelavcev z drugimi poklici mora preiti medsamostojne podjetnike, če hočejo preživeti.«

»He-he-he,« se je kislo zarežal Tone. »Ma-rica, potem boš tudi ti morala postati samo-stojna podjetnica-šivilja, jaz pa samostojnipodjetnik-mizar.«

»Dragi moj Tone, tega filma pa ne bošvidel,« je odločno dejala Marica. »Prej kot bošivilja Marica samostojna podjetnica, bodomorali postati samostojni podjetniki vsi povrsti od našega direktorja do vseh politikov,ministrov in predsednikov.«

»Hm, hm, to pa verjetno ne bi šlo,« sta za-mišljeno dejala Tone in Peter. »Kakšno de-javnost pa bi vsi ti gospodje sploh lahkoopravljali, saj ne počnejo nič pametnega.«

»Lahko bi bili samostojni podjetniki zapovzročanje afer, zavajanje ljudstva, korup-cijo, izigravanje pravne države in nategova-nje delavcev,« je odločno dejala Marica. »Tojim gre odlično od rok.«

HUMORESKA Piše: Tomaž Kšela

Delavcipodjetniki

Taborišče Gulag

Spominski center žrtvam Gulaga

Letošnji september je bil vinograd-nikom, sadjarjem in drugim kme-tovalcem precej bolj naklonjen kot

lanski; sončno vreme je tako v soboto,24. 9. 2011, organizatorjem prireditveTrgatev Zavrh 2011precej bolj ustreglokot leto poprej. Posledično se je na Za-vrhu zbralo precej več ljudi kot lanskoleto, ko je prireditev spremljal dež. Takoje bila letos izvedena tudi prava trgatev vvinogradu, saj je bilo obranih približno6000 trsov. Poleg trgatve v vinogradih pa

so se gostje tadan na Zavrhuzabavali tudi obvožnji z vlak-cem, ogledihrazstav, muzejev,kleti, otroškihdelavnic in oku-šanju sadov na-rave Slovenskihgoric. Konjeniškicenter Voličinaje na mestu ne-kdanjega stre-lišča nudil obiskovalcem možnostjahanja konj. Popoldanski kulturni pro-gram, v sklopu katerega je potekala tudi2. uradna trgatev potomke najstarejševinske trte na Zavrhu, so začeli bobnarjidruštva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Programprireditve pa so s svojimi nastopi obo-gatili Ruperški fantje, renesančna ple-sna skupina Pelegrina, ki deluje vokviru društva Cesarsko-kraljevi Ptuj,domači vokalni skupini Lorelaj in pev-ska skupina učiteljic iz osnovne šoleVoličina, ki delujejo v okviru KD Voli-čina, Sara Hercog in Milan Domanjko,ki je v živo predstavil vinogradniško

himno, ki jo je prav za to priložnost sam uglas-bil prejšnje leto. Ovtar Slovenskih goric se je vsvojem govoru zahvalil TD Rudolf Maister Vo-janov za 50-letno delovanje društva in njegovprispevek k razvoju turizma na Zavrhu. Pose-bej se je zahvalil viničarju in skrbniku po-

tomke najstarejše trte na Zavrhu Jo-žetu Rojsu.

Za dobro vzdušje ob domačihrani in pijači so pozno v noč po-skrbeli člani ansambla Štajer band,ki so se poleg odlične glasbe izka-zali tudi z zanimivimi zabavnimivložki, s katerimi so spravljali vdobro voljo obiskovalce na Zavrhu.

Simbolično trgatev potomke naj-starejše trte naZavrhu je pričelžupan občine Le-nart mag. JanezKramberger, podbudnim očesomskrbnika trte inviničarja JožetaRojsa pa nadalje-vali Člani TD Rudolf MaisterVojanov Zavrh in Društva vino-gradnikov Le-nart. Približno 8

litrov mošta, ki je glede na ugodneletošnje vremenske pogoje dosegelzavidljivo kvaliteto, so člani turisti-čnega društva predali v kletarjenjeDruštvu vinogradnikov Lenart.

Naj ob koncu v imenu organiza-torjev Društva vinogradnikov Le-nart, TD Rudolf Maister Vojanov inobčine Lenart podam javno za-

hvalo vsem ponudnikom, ki so s svojo prisot-nostjo obogatili trgatev na Zavrhu 2011, invsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli,da je prireditev resnično uspela. Vsem obisko-valcem pa vabilo na trgatev 2012.

Dejan Kramberger

OVTARJEVE NOVICE NE NAZADNJE

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Društvo za razvoj podeželja »LAS OvtarSlovenskih goric« je bil pobudnik stro-kovnega srečanja vinogradnikov na-

šega območja, ki je potekalo 7. septembra 2011na Sveti Ani. Uvodoma je vse prisotne v lepourejenem Kulturno-turističnem centru naSveti Ani pozdravil župan Silvo Slaček, ki je nakratko predstavil prizadevanja in uspehe do-mačih vinogradnikov. Uvodni pozdrav z ute-meljitvijo odločitve LAS Ovtar Slovenskihgoric po razširitvi Vinsko turistične ceste Sred-nje Slovenske gorice (VTC 13) je podala pred-sednica društva Vida Šavli.

Predsednik Društva vinsko turistične cesteSrednje Slovenske gorice Simon Toplak jepredstavil zgodovino društva, dosedanje deloin opravljene aktivnosti. Poudaril je prednostiin probleme pri združevanju vinogradnikovter izrazil podporo za razširitev VTC 13 na ob-čini Sveta Ana in Benedikt. Slavica Strelec, taj-nica društva, je prisotne seznanila z višinočlanarine, ki znaša 20,00 evrov letno. Ker soustanoviteljice društva občine, sta v preteklihaktivnostih obe občini že podali sklepe občin-

skih svetov in društev vinogradnikov. Ugota-vljajo, da ni več zadržkov in se delo nakonkretnih projektih lahko prične.

KGZS – Zavod Ptuj in Društvo Bogastvopodeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah stav preteklem letu izvedla projekt »Spoznavajmolepote in vina VTC 13«. Projekt je predstavilvodja projektne skupine Andrej Rebernišek.Izvedene so bile naslednje aktivnosti:- izdelava zloženke v šestih jezikih, na kate-

rih je predstavljena ponudba vseh članov,- posebni letaki za ocenjevanje vin za člane

društva,- snemanje in izdelava promocijskega filma v

slovenskem jeziku,- nakup opreme za projekcijo filma,- program izobraževanja za člane društva.

V nadaljevanju je predlagal vsebine za projekt,katerega nosilec bo LAS Ovtar Slovenskihgoric:

- dopolnitev promocijskega filma ter prevod vnemški in angleški jezik,

- izdelava kompletne ponudbe območja VTC13 za spletno stran društva; ponudba bi bila

na spletnih straneh vseh občin, LAS indrugih partnerjev,- nakup promocijskih vitrin za vinanašega območja,- postavitev signalizacije za označeva-nje turističnih cest in objektov ob VTC13 na območju LAS Ovtar,- program izobraževanja s poudar-kom na domači kulinariki in ustreznituristični ponudbi.

Vodja KSS Lenart Franci Ornik je vbesedi in sliki predstavil predlog razši-ritve VTC 13. Pri ogledu terena in obli-kovanju trase so aktivno sodelovalipredsedniki vinogradniških društev,predstavniki občin in KGZS – Zavod

Ptuj. Podroben opis trase je bil predstavljen vpredhodni številki časopisa.

V razpravi so prisotni projekt podprli inopozorili na nekatere probleme v vinogradni-ški panogi. Več moramo narediti na področjupromocije skupaj s turistično ponudbo, ki najtemelji na naravnih in kulturnih danostih inposebnosti domače kulinarike ter na prepo-znavnosti Slovenskih goric.

Predlog članov projektne skupine:1. Andrej Rebernišek, KGZS – ZavodPtuj, vodja projekta,2. Slavica Strelec, KGZS – Zavod Ptuj,3. Franci Ornik, KSS Lenart,4. predsedniki vseh društev vinograd-nikov območja LAS Ovtar,5. predsedniki vseh turističnih društevobmočja LAS Ovtar.

Člani projektne skupine se bodo se-stali v prvi polovici oktobra 2011.

Sledil je ogled promocijskega filma,ki je bil pri vinogradnikih lepo sprejet.Po strokovnem delu sta prisotne pova-bila v domačo vinoteko predsednik vi-nogradniškega društva MiroslavŠenveter in župan Silvo Slaček. V iz-redno lepo urejeni vinoteki v kletnih

prostorih občinske stavbe so domači vino-gradniki predstavili svoja vina.

LAS Ovtar Slovenskih goric se zahvaljujevsem udeležencem strokovnega srečanja, po-sebno pa še gostiteljem: občini Sveta Ana,Silvu Slačku, Društvu vinogradnikov SvetaAna, Miroslavu Šenvetru in gostom: DruštvuVTC 13, Simonu Toplaku in predstavnikomKGZS–Zavod Ptuj in Kmetijsko svetovalneslužbe Lenart.

M. G.

Strokovno srečanje vinogradnikovna Sveti Ani

Trgatev Zavrh 2011

20 | ŠT. 8 | 30. SEPTEMBER 2011

Župan občine Sveta Ana je nagovoril zbrane vinogradnike

Vlakec Jurček je ponovno razveselje-val na poti od Zavrha do Selc

Predstavitev projekta razširitve VTC 13

Sprememba najave

JAVNEGA POZIVADruštvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric« objavlja spremembo najave ob-

jave JAVNEGA POZIVA za nabor projektnih predlogov za izvajanje »Lokalne razvojne stra-tegije LAS Ovtar Slovenskih goric« občin: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, SvetaTrojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah za leto 2012.

Javni poziv bo objavljen predvidoma konec meseca oktobra 2011 na spletni strani LAS Ovtar(www.lasovtar.si) in spletnih straneh občin ter v Ovtarjevih novicah.

Popoldanski kulturni program so začeli bobnarji Društva Cesarsko-kraljevi Ptuj

»Menihi« iz Pernice so prejeli priznanje za najbolj organizi-rano skupino trgačev grozdja

Sončno vreme, pestra ponudba na stojnicah in bogatspremljevalni program so na Zavrh pritegnili veliko ljudi

Predstavniki TD Rudolf Maister Vo-janov Zavrh so zadovoljni z letošnjobero grozdja potomke najstarejše vin-ske trte na Zavrhu

Dopoldansko zbiranje na Zavrhu so popestrili člani Moto dru-štva Ruperški voli

Trgatev na Zavrhu je obiskala tudi Herbersteinova konjenica

VTARJEVE OVICE 2011/O... · kanalizacija naprej prihodnje leto 7 m Benedikt: v razvoj je treba...

Documents

Transcript of VTARJEVE OVICE 2011/O... · kanalizacija naprej prihodnje leto 7 m Benedikt: v razvoj je treba...