Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 1

SPLETNO GLASILO MDPM CELJE

Številka 99 MEDOBČINSKO PRIJATELJEV MLADINE CELJE januar 2016

VSEBINA

BRALNA ZNAČKA

OTROŠKI PARLAMENT

EVROPA V ŠOLI

ZIMSKE DELAVNICE

BILO JE . . .

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 2

BRALNA ZNAČKA

IZ SPLETNEGA GLASILA »OSTRŽEK«

UMETNIKI SEZONE

ANTON AŠKERC – 16. OBLETNICA ROJSTVA

slovenski pesnik, duhovnik in arhivist (9. januar 1856, Globoko pri Rimskih Toplicah - 10. junij 1912, Ljubljana)

Življenje

Rodil se kot prvi sin v kmečki družini v Globokem pri Rimskih Toplicah.

Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v Senožete nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na Štajerskem: v Podsredi, Šmarjah pri Jelšah, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanju, v Sv. Marjeti, Mozirju, Škalah pri Velenju. Svoje pisanje je začel v Ljubljanskem zvonu .

V Podsredi, kjer je služboval kot kaplan (1881‒83), se zagledal v učiteljico Ano Pečovnik. Njej je posvetil balado Anka. Ob ljubezni se je zavedel svojega stanu, Aškerc ‒ duhovnik se je moral ljubezni do ženske odpovedati. Aškerc ‒ pesnik pa je po ljubezni vse bolj hrepenel. Odločil se je odpovedati osebni sreči, ne pa pesniškemu poklicu.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 3

Leta 1884 je začel s službovanjem v župniji Šmarje pri Jelšah, kraj je bil pod velikim vplivom germanizacije in Aškerc je s svojim delovanjem uveljavil kot bojevnik za slovenstvo. Zagovarjal je slovensko nacionalnost, kulturo in politično osvoboditev. Ostro so ga napadali Nemci v glasilu Deutsche Wacht. Skupaj z vodilnimi štajerskimi politiki se je zavzemal za omejitev germanizacije.

Leta 1898 se je sprl z mariborskim škofom in odločil se je za predčasno upokojitev. Zanimal se je za sodobno znanost, zlasti za evolucijsko teorijo in njegova verska skepsa se je poglabljala, kar pa je bilo sporno za duhovnika. Nato je služboval kot mestni arhivar na ljubljanskem magistratu. Rad je potoval po vzhodnih deželah, doživetja je popisoval v potopisih. Od leta 1900 do leta 1902 je bil urednik Ljubljanskega zvona. Pod njegovim vodstvom je bil natisnjen Prešernov album, 1902 so izšle Prešernove Poezije z Aškerčevim uvodom. Uredil in izdal je tudi Poezije Dragotina Ketteja. Umrl je v Ljubljani, v 56. letu starost.

Delo

Balade in romance, 1890 - Izlet v Carigrad, 1893 - Lirske in epske poezije, 1896 - Nove poezije, 1900 - Dva izleta na Rusko, 1903

Zlatorog, 1903 - Četrti zbornik poezij, 1904 - Primož Trubar, 1905 - Mučeniki, 1906 - Junaki, 1907 - Jadranski biseri, 1908

Akropolis in piramide, 1909 - Pesnitve, 1910 - Poslednji Celjan, 1912 - Atila v Emoni, 1912

VLADIMIR LEVSTIK – 130. OBLETNICA ROJSTVA

slovenski pisatelj, pesnik in prevajalec (19. januar 1886, Šmihel nad Mozirjem - 23. december 1957, Celje)

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 4

Življenje

Rodil se je v Šmihelu nad Mozirjem učitelju Mihaelu in Neži, rojeni Friškovec, kot prvi od treh otrok. Njegovo krstno ime je Ciril, ime Vladimir pa je začel uporabljati leta 1904. Leta 1887 je bil oče premeščen v Št. Andraž nad Polzelo (danes Andraž nad Polzelo). Levstik je tam preživel otroštvo, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je obiskoval v Celju v letih 1896–99, v Mariboru v letih 1899–1901, v Celju v letih 1901–03 in v Ljubljani. Leta 1903 je kot sedmošolec moral po nekaterih podatkih zaradi revščine, po drugih navajanjih pa zaradi spora z očetom opustiti šolanje. Prvi za Cankarjem se je preživljal kot poklicni pisatelj, pesnik, časnikar in prevajalec. Med letoma 1906 in 1907 je živel v Parizu, kjer je spoznaval literarne tokove in smeri. Dan pred italijansko vojno napovedjo leta 1915 so ga zaprli na Ljubljanski grad, od tam so ga prepeljali v taborišče Wagna pri Lipnici na Štajerskem. Internirance so od tam odpeljali v Hainburg ob Donavi, od tam v Sitzendorf pri Oberhollabrunnu, potem pa so pot nadaljevali peš v taborišče Mittergrabern. Internacija se mu je na začetku zdela znosna. Tolažilo ga je dejstvo, da ga niso poslali na fronto. Sčasoma pa je bilo vedno hujše, ker ni smel pošiljati svojih literarnih del in prevodov. Iz taborišča je pošiljal pisma svojemu dekletu in kasnejši prvi ženi Pepini Dular, Franu Govekarju in Ivanu Cankarju. Zaprt je bil do aprila 1917. Ni se smel vrniti v Ljubljano, zato je do novembra istega leta živel v Pragi, kjer je pisal roman Zapiski Tine Gramontove. Na poti domov je v Celju obiskal svoje starše. Oče je bil do žene in otrok zelo grob, zato se Levstik z njim nikakor ni mogel razumeti, mater pa je zelo spoštoval. Do aprila 1918 se je preselil k svoji sestri Veri, ki je bila osnovnošolska učiteljica v Št. Juriju pod Taborom v Savinjski dolini (danes Tabor). Pisal je svoje najboljše daljše besedilo Gadje gnezdo in prevajal Dostojevskega. Po vrnitvi v Ljubljano je hudo zbolel, zato je več let živel in se zdravil v Stražišču pri Kranju, danes del Kranja. Leta 1932 je spet dlje časa bival v Parizu. Poslednja leta je preživel v Celju, blizu svojega rojstnega kraja. Leta 1957 je tam tudi umrl.

Delo

Povesti

Janovo (1914) - Pravica kladiva (1926) - Dejanje (1934),

Romani

Gadje gnezdo (1918) - Zapiski Tine Gramontove (1919) - Višnjeva repatica (1920) - Hilarij Pernat (1926)

Prevodi

Ana Karenina (Lev Nikolajevič Tolstoj) - Gospa Bovary (Gustave Flaubert) - Zgubljene iluzije (Honoré de Balzac)

Veter od juga (Elmar Grin)- Štiri drame (Maksim Gorki) - San Michele (Axel Munthe) - Hadži-Murat (Lev Nikolajevič Tolstoj)

Vojna in mir (Lev Nikolajevič Tolstoj) - Selo Stepančikovo in njeni prebivalci (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)

Ponižani in razžaljeni (Fjodor Mihajlovič Dostojevski) - Zapiski iz mrtvega doma (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)

Zločin in kazen (Fjodor Mihajlovič Dostojevski) - Besi (Fjodor Mihajlovič Dostojevski) - Ivanhoe (Walter Scott)

Bratje Karamazovi (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 5

DRAGOTIN KETTE – 140. OBLETNICA ROJSTVA

slovenski pesnik (19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici - 26. april 1899, Ljubljana)

Življenje

Ko je bil star dve leti, se je družina preselila na Col pri Vipavi, dve leti kasneje pa v Zagorje na Pivki, kjer mu je za posledicami tuberkuloze umrla mati. V Zagorju je obiskoval prve štiri razrede ljudske šole v enorazrednici. Peti razred je obiskoval v Ljubljani. Pri petnajstih letih je izgubil še očeta, zato je skrb zanj prevzel materin stric Janez Valenčič. Leta 1888 se je vpisal na gimnazijo, jo po drugem letu zapustil in se jeseni vpisal na očetovo željo na učiteljišče. Stric ga je prenehal denarno podpirati in sledilo je obdobje pomanjkanja. Leta 1893 se je vrnil v gimnazijo, v tretji razred. Postal je član in tajnik literarnega dijaškega društva Zadruga, v katerem so bili tudi Josip Murn, Oton Župančič in Ivan Cankar. Zaradi politične pesmi proti škofu Missiu je bil leta 1893 v štiriurnem priporu. Predaval je o literaturah v drugih jezikih, poučeval je ruščino in prijateljeval z Ivanom Cankarjem. Ker ni plačal šolnine, je bil leta 1895 kot šestošolec izključen iz gimnazije. Preživljal se je z inštrukcijami in novinarstvom.

Jeseni leta 1896 je na pobudo Ivana Resmana odšel v Novo mesto ter opravil sprejemni izpit za sedmi razred gimnazije. Osnoval je podobno društvo kot Zadruga, ki je kmalu razpadlo zaradi strahu pred šolsko oblastjo. Nesrečno se je zaljubil v Angelo Smola, ki mu je navdihnila njegove najlepše ljubezenske verze. Vanjo naj bi se zaljubil v Kapitlju, glavni novomeški cerkvi, ob koncu leta 1897 kot Prešeren v Julijo v trnovski cerkvi (sonet Zakaj sem bil v Kapitlju). Veliko je bral, znanje je dopolnjeval s prebiranjem grških, nemških, rimskih in ruskih pesnikov. Učil se je angleškega, italijanskega, francoskega in ruskega jezika. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu, Angelčku in Vrtcu. Maturiral je leta 1898 in odšel v Trst, kjer so ga potrdili pri vojaškem odboru. Tam je kmalu zbolel za tuberkulozo, bil odpuščen iz vojske in se vrnil v Ljubljano, kjer je umrl pri prijatelju Josipu Murnu v Cukrarni.

Delo

Poznan je po svojih pesmih. V obdobju ustvarjanja v Ljubljani je pisal novoromantično poezijo, ki je bila igriva in hudomušna. Dela, ki so nastala v tem obdobju, so npr. Ah, zapojte, Na blejskem otoku, Popotnica. V Novem mestu se je pesnikov odnos do narave spremenil. Temu je bila kriva neuslišana ljubezen. Opisuje kmetstvo in idilično pokrajino. Dela iz tega obdobja so npr. Na trgu, Lepa roža, Mlinarjeva Hčerka, Dejal je Vlah Elija itd. Po končani maturi odide v Trst, kjer preživi nekaj mesecev. Poezija zato postane bolj čutna in erotična. Dela v tem ustvarjalnem obdobju so npr. Tihe noči, Slovo, Adrija, Moj Bog itn.

Pisal je tudi kratko impresionistično prozo ter dela za otroke (basni, pravljice, otroške pesmi in povesti) v času, ko je moral prekiniti šolanje, ter v zadnjih dveh letih gimnazije v Novem mestu. Njegova najbolj znana pravljica je Šivilja in škarjice (1896). Mladinska dela je objavljal v mladinskih revijah Angelček in Vrtec pod psevdonimom Siluška in v Ljubljanskem zvonu pod psevdonima Mihael Mihajlov ter Zvonoslav. Erotično poezijo je objavljal v Novi Nadi. Kettejeva mladinska dela so prevedena v češki, hrvaški, madžarski, makedonski, slovaški in srbski jezik (Dětské pohádky, Švelja i škarjice, A varrólány meg a bűvös olló).

Nekatere njegove otroške pesmi so napol lirske: Stankova smrt, Tončkove sanje, Jurček Zidar in Žalostinka. Bil je navezan na naravo, živali in otroke. Za mladino je napisal največ basni bodisi v prozi bodisi v verzih. V teh se norčuje iz človeških napak in poveličuje njihove vrline. V 19. stoletju je bil tretji pomembnejši predstavnik mladinske književnosti za Levstikom in Stritarjem. Vse pravljice, basni in pesmi za otroke so bile prvič zbrane v zbirki z naslovom Basni in pravljice, ki je bila izdana v Celju leta 1990. Izdala jo je Mohorjeva družba.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 6

V času svojega življenja ni ničesar izdal v knjižni obliki. Po njegovi smrti je njegove pesmi uredil Anton Aškerc. Izdal jih je pod naslovom Poezije leta 1900, leta 1907 pa je izšla druga, pregledana izdaja Poezij. Ilustriral jo je Maksim Gaspari. Ostalo poezijo, pesmi in prozo za otroke, kratko prozo in pisma je v obliki Zbranega dela leta 1940 uredil France Koblar.

ČESTITAMO ZA ROJSTNI DAN!

1. JANUAR

pesnica, pisateljica, igralka, ilustratorka, šansonjerka - SVETLANA MAKAROVIČ

4. JANUAR

Pesnica BARBARA GREGORIČ GORENC

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 7

7. JANUAR

Pisatelj VID PEČJAK

OBLETNICE ROJSTEV

1. JANUAR – pripovednik in dramatik IVAN POTRČ

5. JANUAR – pisatelj ANTON INGOLIČ

6. JANUAR – pisatelj PAVLE ZIDAR

9. JANUAR – pesnik ANTON AŠKERC

15. JANUAR – pisatelj in pesnik JOSIP VANDOT

18. JANUAR – pisatelj in dramatik VITOMIL ZUPAN

19. JANUAR – pesnik DRAGOTIN KETTE

19. JANUAR – pisatelj, pesnik in prevajalec VLADIMIR LEVSTIK

28. JANUAR – pisatelj SMILJAN ROZMAN

29. JANUAR – pesnik in pisatelj FRANCE FORSTNERIČ

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 8

OTROŠKI PARLAMENTI

Tema – » PASTI MLADOSTNIŠTVA«

Razpored naših parlamentov :

- 17. februarja – občinski OP, - V sredini marca – regijski OP,

- 11.aprila – državni OP.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 9

Občinski otroški parlament bo v

SREDO, 17.2.2016,

od 9.00 - 12.00 ure,

v Narodnem domu v Celju, Trg celjskih knezov 9

Poslanci bodo razpravljali v treh skupinah. Iz vsake šole se bo občinskega parlamenta udeležilo 4-10

učencev, ki se bodo enakomerno razdelili v vse tri skupine.

Mentorji naj poslance pripravijo na sodelovanje v občinskem otroškem parlamentu in jih seznanijo z

etičnim kodeksom ter kulturno razpravo v parlamentu.

Regijski otroški parlament bo predvidoma v OŠ Rimske Toplice v mesecu marcu.

Vabilo in vse ostale podatke v zvezi z občinskim in regijskim parlamentom boste prejeli kasneje.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 10

SMERNICE ZA DELO

OTROŠKIH PARLAMENTOV

V ŠOL. LETU 2015/2016

OBČINSKI PARLAMENTI

Predstavniki različnih šol naj se v skupinah pogovarjajo:

- kako so se lotili dela, kaj so na šoli storili, hkrati naj si izmenjajo primere dobrih praks. - eno, dve, morda tri stvari (pereče teme) naj izpostavijo in skušajo poiskati skupni imenovalec. - oblikujejo naj 3 vprašanja ali pobude, ki jih bodo naslovili na predstavnike lokalnih skupnosti ali drugih

institucij. V plenarnem delu naj :

- predstavijo delo po skupinah, - ugotovijo ali so ugotovitve vseh skupin podobne in če da, naj jih sintetizirajo.

Hkrati pa jim zastavite tudi splošna vprašanja:

- zakaj je vredno sodelovati v otroškem parlamentu; - česa ste se naučili za življenje (izven teme): - kaj ti je bilo posebno všeč, kako si ti pozitivno prispeval/a k izvedbi, sodelovanju v OP, - kaj te je zmotilo; kaj predlagaš, da bi bilo drugo leto drugače in kaj boš sam storil/a v zvezi s tem.

REGIJSKI PARLAMENTI

Na regijski ravni bodo predstavniki otrok ravno tako delali v skupinah. Poročali bodo o zastavljenih načrtih na

občinskih ravneh, ali so našli skupen imenovalec, kaj bodo storili in kaj so predlagali predstavnikom različnih

institucij. Tudi tu bodo po vsej verjetnosti lahko nekatere stvari postavili na isti imenovalec. Naj izpostavijo 2 – 3

probleme.

Tu bodo imeli pred seboj verjetno druge vabljene goste oz. predstavnike različnih institucij, ki ravno tako

predlagajo pobude za rešitev problemov, ki so jih zaznali.

Splošna vprašanja se lahko tu ponovijo.

Na tej ravni spodbudite otroke, da iščejo tista pereča vprašanja v zvezi s temo, ki so zanimiva za nacionalno

raven in državne institucije; tista, ki jih je potrebno nasloviti na pristojne institucije (npr. Ministrstvo za zdravje,

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Varuh človekovih pravic, ipd.). Morda jih vprašate kaj

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 11

takega: če bi lahko karkoli spremenili v zvezi s perečimi vprašanji na temo, kaj bi to bilo … Vprašajte jih tudi,

kako in na kakšen način bi si želeli participirati/vplivati na zanje pomembna vprašanja …

DRŽAVNI PARLAMENT

Tudi tu je delo predvideno v skupinah, kjer bodo sodelovali otroci iz različnih regij. Medsebojno si bodo

povedali, kaj so storili na regijskih ravneh, si izmenjali primere dobrih praks in ugotovili ali so med

izpostavljenimi problemi podobnosti, ki jih lahko »poenotijo« in v zvezi z njimi naslovijo predloge na

predstavnike ministrstev. Če bomo imeli 4 skupine in vsaka skupina predlaga 3 rešitve ali poda 3 pobude, potem

bomo ob koncu parlamenta imeli 12 predlogov in pobud za konkretne akcije in načrte za izboljšanje tistega, kar

bodo izpostavili.

Na ZPMS bomo zagotovili in usposobili 4 moderatorje za delo v skupinah, da bomo prišli do končnega cilja -

pobude in predlogi za odpravo težav, ki jih bodo izpostavili v zvezi z odraščanjem.

Vsaka skupina bo delala na svoji podtemi. S pomočjo regijskih koordinatorjev jih bomo izbrali z regijskih srečanj

– v ta namen vam bomo pripravili vzorec poročila, s katerim vas bomo usmerili k cilju. Prejeli ga boste po e-

pošti.

Torej dinamika dela naj bo naslednja: OBČINSKA / MEDOBOČINSKA RAVEN

Delo v skupinah (vsaka skupina) Plenarno

1. Kako so se lotili dela na šoli? Če bi na šoli lahko

karkoli spremenili, kaj bi storili?

1. Kratko poročanje o delu v skupinah.

2. Izmenjava dobrih praks. 2. Ugotovijo, če se da iz skupin "postaviti" skupni

imenovalec.

3. Izpostavijo 1, 2 ali 3 pereče teme in jih skušajo

dati na skupni imenovalec.

3. Sporočila odraslim v zvezi s temo.

4. Oblikovanje 3 vprašanj oz. pobud, ki jih naslovijo na predstavnike lokalnih skupnosti in drugih

institucij.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 12

SPLOŠNA VPRAŠANJA:

REGIJSKA RAVEN

Delo v skupinah (vsaka skupina) Plenarno

1. Kako in kaj so delali na občinskih ravneh? 1. Kratko poročanje o delu v skupinah.

2. Izmenjava dobrih praks. 2. Ugotovijo, če se da iz skupin "postaviti" skupni

imenovalec.

3. Izpostavijo 1, 2 ali 3 pereče teme in jih skušajo

dati na skupni imenovalec.

3. Sporočila odraslim v zvezi s temo.

4. Oblikovanje 3 vprašanj oz. pobud, ki jih naslovijo na predstavnike lokalnih skupnosti in drugih

institucij.

SPLOŠNA VPRAŠANJA se lahko ponovijo

NACIONALNA RAVEN

Delo v skupinah (vsaka skupina) Plenarno

1. Kako in kaj so delali na predhodnih ravneh? 1. Kratko poročanje o delu v skupinah.

2. Izmenjava dobrih praks. 2. Ugotovijo, če se da iz skupin tudi "postaviti"

skupni imenovalec.

3. Izpostavijo 1, 2 ali 3 pereče teme in jih skušajo

dati na skupni imenovalec.

3. Sporočila odraslim v zvezi s temo.

4. Oblikovanje vprašanj oz. pobud, ki jih naslovijo na predstavnike ministrstev in drugih institucij.

SPLOŠNA VPRAŠANJA se ponovijo

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 13

Letošnja tema natečaja - »Ustvarimo še boljši jutri«

Publikacija natečaja Evropa v šoli za šolsko leto 2015/2016 je na spletni strani

http://www.zpms.si/programi-in-projekti/evropa-v-soli/ . V njej so objavljeni nagrajenci zadnjega natečaja

in razpis za letošnje šolsko leto. Tiskano izdajo ste že prejeli na osnovne šole. Predvideno je, da jo dobijo

šole (vse osnovne in srednje), zveze in društva ZPMS, nagrajenci natečaja 2014/2015, regijski koordinatorji,

člani komisij in člani NO.

Tema in sodelujoči v natečaju Natečaj Evropa v šoli bo v šolskem letu 2015/2016 potekal pod naslovom Ustvarimo še boljši jutri. Nacionalni odbor

natečaja Evropa v šoli, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, sicer že vrsto let povezuje osrednjo

temo natečaja s temo evropskega leta, ki ga na predlog Evropske komisije razglasita Evropski parlament in Svet

Evropske unije. Za leto 2016 tema evropskega leta ni določena. Zato smo se odločili, da jo povežemo s sprejetimi cilji

trajnostnega razvoja, kar je na neki način nadaljevanje teme Sodelujem, svet oblikujem, ki smo jo ob Evropskem letu za

razvoj, razpisali v lanskem šolskem letu.

25. septembra 2015 je 193 držav članic Organizacije združenih narodov sprejelo 17 ciljev trajnostnega razvoja, s ciljem

doseči jih do leta 2030. Cilji pokrivajo vsa področja našega življenja; od skrbi za okolje, uporabe obnovljivih virov

energije, odgovornega potrošništva do dobrega zdravja, kakovostne izobrazbe itd. Pri doseganju teh ciljev je

bistvenega pomena, da moramo sodelovati in k njihovi uresničitvi prispevati vsi, saj živimo v globalni soodvisnosti, kjer

naša dejanja vplivajo na življenje ljudi v drugih delih sveta in obratno.

Tema natečaja Evropa v šoli 2015/2016 Ustvarimo še boljši jutri se veže na nekatere izmed sprejetih ciljev, ki so opisani

v nadaljevanju.

Udeleženci lahko svoja dela povežejo z enim ali z več cilji. Osredotočijo naj se na to, kako bi lahko tudi sami pripomogli k uresničevanju ciljev. Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu

Kaj lahko naredimo, da povsod izkoreninimo revščino?

Kako zmanjšati delež moških, žensk in otrok vseh starosti, ki živijo pod pragom revščine v

posamezni državi?

Cilj 2. Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo.

Kako odpraviti lakoto in vsakomur zagotoviti dostop do zdrave, hranljive in zadostne hrane v vseh

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 14

letnih časih?

Kako bi lahko podvojili donosnost kmetijstva in dohodke malih pridelovalcev, zlasti žensk, malih

kmetov, pastirjev in ribičev?

Kako zagotoviti trajnostno pridelavo hrane in odporne načine kmetovanja, ki bodo prispevali k večji

donosnosti in pridelavi ter k ohranjanju ekosistemov, omogočiti boljše prilagajanje na podnebne

spremembe, izredne vremenske pojave, sušo, poplave in druge nesreče ter postopno izboljšati

rodovitnost tal in zemljišč?

Cilj 5. Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic

Kaj lahko naredimo, da povsod odpravimo vse oblike diskriminacije žensk in deklic?

Kako ukiniti vse oblike nasilja nad ženskami in deklicami v javnem in zasebnem življenju, izkoreniniti

trgovino z ljudmi in druge vrste izkoriščanja, tudi spolno izkoriščanje?

Cilj 7. Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije

Kako lahko povečamo delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri?

Kako lahko podvojimo energetsko učinkovitost na svetovni ravni?

Kaj lahko naredimo, da bi okrepili mednarodno sodelovanje ter tako olajšali dostopnost raziskav na

področju čiste energije in čiste energetske tehnologije, vključno z obnovljivimi viri energije,

energetsko učinkovitostjo ter naprednimi in čistejšimi tehnologijami fosilnih goriv, ter spodbujali

naložbe v energetsko infrastrukturo in čiste energetske tehnologije?

Cilj 8. Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno

delo za vse

Kaj lahko naredi politika v podporo ustvarjanja dostojnih delovnih mest, podjetništva,

ustvarjalnosti in inovativnosti?

Kako bi lahko zagotovili dostojno delo in enako plačilo za delo enake vrednosti?

Kako bi lahko zmanjšali delež mladih, ki niso zaposleni ali se ne šolajo ali usposabljajo?

Cilj 9. Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije

Kako lahko nadgradimo infrastrukturo in obstoječo industrijo prilagodimo tako, da bosta

trajnostni, z učinkovitejšo rabo virov ter pospešenim uvajanjem čistih in okoljsko neoporečnih

tehnologij in proizvodnih postopkov?

Kako lahko okrepimo znanstvene raziskave, izboljšamo tehnološke zmogljivosti industrijskih

panog v vseh državah, spodbudimo inovacije in povečamo število zaposlenih v raziskavah in

razvoju?

Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med državami

Kako lahko zagotovimo večjo vlogo vseh ljudi ter spodbujamo njihovo vključevanje v družbeno,

gospodarsko in politično življenje, ne glede na starost, spol, invalidnost, raso, narodnost, poreklo,

vero ali ekonomski ali drug status?

Kako lahko omogočimo urejene, varne, zakonite in odgovorne migracije ter mobilnost ljudi, tudi z

izvajanjem načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik?

Cilj 11. Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja

Kako bi omogočili uporabo varnega, cenovno sprejemljivega, dostopnega in trajnostnega prevoza

ter izboljšati prometno varnost, zlasti z boljšimi možnostmi javnega prevoza, s posebnim

poudarkom na potrebah ljudi v težkih življenjskih okoliščinah, žensk, otrok, invalidov in starejših?

Kako lahko okrepimo prizadevanja za varstvo in ohranjanje svetovne kulturne in naravne dediščine?

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 15

Kako bi spodbudili pozitivne gospodarske, družbene in okoljske povezave med mestnimi,

primestnimi in podeželskimi območji?

Cilj 12. Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe

Kako bi na svetovni ravni prepolovili količino zavržene hrane na prebivalca?

Kako bi zagotovili, da bodo ljudje povsod po svetu ustrezno seznanjeni in ozaveščeni za trajnostni

razvoj in sonaraven način življenja?

Kako oblikovati in uporabljati mehanizme spremljanja vplivov trajnostnega razvoja za razvoj

trajnostnega turizma, ki ustvarja delovna mesta ter spodbuja lokalno kulturo in izdelke?

Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z

gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske

raznovrstnosti

Kako lahko zmanjšamo izginjanje naravnih habitatov, preprečimo izgubo biotske raznovrstnosti in

zavarujemo ogrožene vrste ter preprečimo njihovo izumrtje?

Kaj bi morali narediti za odpravo trgovine z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami?

Cilj 16. Spodbujati miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter

oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh

Kaj moramo narediti, da povsod občutno zmanjšamo pogostnost vseh oblik nasilja?

Kako lahko Izkoreninimo zlorabo in izkoriščanje vseh vrst nasilja nad otroki?

Kako lahko z mednarodnim sodelovanjem okrepimo zmogljivosti ustreznih državnih ustanov za

preprečevanje nasilja in se borimo proti terorizmu in kriminalu na vseh ravneh?

Sodelujoči na natečaju

Na natečaju lahko sodelujejo učenke in učenci osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov v Republiki Sloveniji in šol s

slovenskim učnim jezikom v tujini. Še posebej vabimo k sodelovanju učenke in učence šol s prilagojenim programom

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 16

SREDINE ZIMSKE USTVARJALNICE

ZDRAVSTVENA DELAVNICA

6. januarja bo ob 12.00 uri v prostorih MDPM Celje potekala zdravstvena delavnica za mlade – KAKO

NAREDIM POŠKODOVANE UDE NEGIBLJIVE (IMOBILIZIRAM)

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 17

MINI KUHARSKA DELAVNICA

13. januarja bo ob 12.00 uri v prostorih MDPM Celje

mini kuharska delavnica.

Mladi se bodo seznanili s poklicem in delom kuharja in mamice – »kuharice«, spoznali kuhinjske

pripomočke, naredili pogrinjek ter pripravili malico. Vsak bo prejel recept jedi, ki jo bo pripravil.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 18

BILO JE.....

TRI ZIMSKE BOTRE Letos so »tri zimske botre« v Celju in okolici tudi z našo pomočjo obdarile 173 otrok. Otroci so narisali in napisali 1-2 želji dedku Mrazu, ki so jih uresničili botri iz vse Slovenije. Otroci so imeli različne želje : od sladkarij, igrač, šolskih potrebščin, higienskih pripomočkov, knjig, hrane, glasbil, športne opreme, pa tudi toplih oblačil in obutve. Med 20. in 25. decembrom so organizatorice in koordinatorice tega velikega projekta dostavile darila, ki smo jih razdelili staršem, oz. otrokom..

Več o

posameznih programih

Mestne ZPM Ljubljana

si

lahko preberete

na spletni

strani www.zveza-

zpm.ljubljana.si

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 19

PRIREDITEV ZA OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN Nekaj utrinkov z dobrodelne prireditve za otroke iz socialno ogroženih družin, ki je bila 22.12. v MČ Nova vas. Udeležilo se je je več kot 100 otrok s starši, babicami, dedki,…Vsi so se posladkali z doma pečenimi sladicami in palačinkami, si ogledali igrico in dobili lepa darila iz rok dedka Mraza.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 20

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 21

Hvala vsem prostovoljskim organizacijam (Lions klubu Mozaik Celje, društvu podeželskih žena Toplica iz Ljubnega), prostovoljcem in Teozofskemu društvu v Sloveniji, ki so s pomočjo številnih drugih donatorjev omogočili to prijetno prireditev!

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 22

BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ PRI NAŠIH PROSTOVOLJCIH Božiček in dedek Mraz sta obiskala tudi srečanje naših prostovoljcev in jih razveselila z dobro voljo in bombončki.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 23

DEDEK MRAZ V MESTNI ČETRTI DOLGO POLJE

Tudi v posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih so razveselili otroke. Tako so v MČ Dolgo polje pogostili otroke in starše v prostorih I. osnovne šole Celje, dedek

Mraz pa jim je razdelil lepa darilca. Kulturni program zanje so pripravili učenci I. osnovne šole Celje.

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 24

POMEMBNI DNEVI V MESECU JANUARJU

1. januar – svetovni dan miru

16. januar – svetovni dan religij 27. januar – svetovni dan spomina na žrtve holokavsta

29. januar – svetovni dan indigo otrok* *(indigo otroci so otroci z visoko razvito intuicijo, s katero prepoznajo neiskrenost, laž, koristoljubje in imajo močno

zavedanje, da so vredni spoštovanja drugih. K reševanju problemov pristopajo zelo ustvarjalno in se hkrati težko znajdejo v

ustaljenih sistemih)

Spletno glasilo januar 2016

Glasilo 25

Izdaja :

Medobčinsko Društvo Prijateljev Mladine Celje

Kidričeva 3 – 3000 Celje

Tel : 03 4909180, 051 204134, 041 710810, Fax : 059 224713

e-maila : mzpm11@gmail.com, www.mdpm-celje.si

Informacije pripravila :

Dragica Poznič, MDPM Celje

Poslano : 700 izvodov