Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica · Web viewTako so spoznali, da za nove...

Z IGRO DO PRVIH TURISTIČNIH KORAKOV

PREDSTAVITEV IZVEDBE PROJEKTA

TURIZEM IN VRTEC NA TEMO:

KULTURA IN TURIZEM

VRTEC »OTONA ŽUPANČIČA« SLOVENSKA BISTRICA JUNIJ 2018

1

Zidanškova 1/a, 2310 Slov. BistricaTel.: 02/ 80 51 420Fax: 02/ 80 51 430

e – mail: [email protected] http://www.vrtec-slobistrica.com

NASLOV SKUPNEGA PROJEKTA VRTCA SLOVENSKA BISTRICA

OHRANJATI KULTURO KRAJA SKOZI

IGRO IN PLES

Naziv vrtca: vrtec Otona Župančiča Slovenska BistricaNaslov: Zidanškova 1/aPoštna številka 2310Kraj: SLOVENSKA BISTRICATrajanje projekta: od septembra 2017 do junija 2018Nosilka projekta: Nina Borko Bezjak, pomočnica ravnateljice

Poročilo enote

2

POLJČANE

Naslov podprojekta:

KULTURNA DEDIŠČINA STUDENIC

Starostno obdobje:

PRVO IN DRUGO STAROSTNO OBDOBJE

3

Namen projekta

Sodelovanje z enoto Studenice, spoznavanje kulturne dediščine Studenic. Že najmlajše otroke spodbujati k prvim korakom turizma ter osveščati starše k ohranjanju kulturne dediščine in sami promociji kraja.

Sodelovanje z enoto Studenice, spoznavanje kulturne dediščine Studenic. Že najmlajše otroke spodbujati k prvim korakom turizma ter osveščati starše k ohranjanju kulturne dediščine in sami promociji kraja.

Cilji projekta

Lutka vez med vrtcema Spodbujanje sodelovanja med otroki in vzgojiteljicami Spoznavanje kulturne dediščine kraja Sodelovanje z lokalno skupnostjo, turističnim društvom Osveščanje otrok in staršev o pomembnosti turizma Izražanje vtisov projekta preko likovnih izdelkov

Opis izvedbe projekta

Sodelovanje z vrtcem Studenice se je pričelo tako, da smo v vrtcu Poljčane skupaj z otroki izdelali lutko škrata Bočka. Škrat Bočko je dobil ime po gori Boč. Bočka smo skupaj z zvezkom poslali v vrtec Studenice. Škrata smo poslali preko našega kuharja Aljaža, kateri dela v naši enoti in enoti Studenice. Želeli smo spoznati značilnosti kraja Studenic. Škrat Bočko je nekaj časa preživel v vrtcu Studenice ter se skupaj z njimi igral in spoznaval znamenitosti kraja. Otroci iz vrtca Studenice so nam čez kakšen mesec vrnili škrata z zvezkom, ter izdelali velik plakat, v katerem so nam preko besede in slike prikazali značilnosti kraja. Hkrati so nas povabili na ogled znamenitosti. Vzgojiteljice prvega starostnega obdobja v vrtcu Poljčane smo oblikovale dejavnosti na temo Turizem in tako pripravile kotičke, kateri so se prepletali skozi področja kurikuluma. S pomočjo IKT tehnologije smo otrokom preko fotografij prikazale kulturne značilnosti kraja Studenic, katere so bile predstavljene na plakatu. Otroci so iz gradnikov konstruirali različne zgradbe. Iz škatel smo oblikovali gradove, hiše. Škatle so nam služile, kot zgradbe ter kot vlak, otroci pa so se vživljali v različne vloge. Z mivko so oblikovali gradove in ceste. Otroci so skrbeli za škrata Bočka, se z njim igrali ter ga vodili skozi sam projekt. V mesecu maju smo organizirali srečanje s starši in tako zaključili projektno delo. Z mini vlakcem smo se odpeljali v Studenice, kjer nas je pričakala gospa Maja Bračko iz TD Studenice. S pomočjo zemljevida smo spoznavali kulturne znamenitosti kraja (Topli potok, grad, samostan, cerkev). Otroci in starši so reševali naloge, preko katerih so spoznavali kraj. Srečanje smo zaključili z iskanjem skritega zaklada, katerega smo našli, ko smo opravili vse naloge. Na kocu nas je TD pogostilo s palačinkami. Sledila je vrnitev s turističnim vlakcem v Poljčane, vračali smo se polni vtisov.

4

Kaj so pridobili otroci s sodelovanjem v projektu

Povezovanje med oddelki prvega starostnega obdobja – skupno načrtovanje. Pomembno je sodelovanje z drugo enoto, navezovanje stikov, sklepanje prijateljstva. Lutka se izkaže, kot povezovali člen in motivator. Spoznavanje kulturne dediščine Studenic. Vožnja s turističnim vlakom je predstavljala drugačno vožnjo, kot z avtomobilom.

Vtisi in izjave otrok ter drugih sodelujočih

Otroke je pritegnila lutka škrat in velik plakat. Vožnje z vlakom so se veselili, veliko so govorili o vlaku. Pri evalvaciji dogodkov so se spomnili dogodkov in samih stavb, kot so cerkev, grad. Nekaj otrok je povedalo, da so videli potok, da so pili vodo. Seveda so si zapomnili srečanje tudi po slastnih palačinkah.

Starši so bili navdušeni, čeprav kraj poznajo in so ga že obiskali, niso poznali vseh znamenitosti oz. zgodovine kraja. Družine so vtise in dogodke izražale preko likovnih izdelkov, katere smo razstavili v našem vrtcu.

Predsednica TD Studenice gospa Maja Bračko strmi k promociji kraja in skrbi, za osveščanje najmlajših v vrtcu. Bila je pozitivno presenečena nad številčnim obiskom ter odzivom družin pri spoznavanju kraja s pomočjo zemljevida. Navdušena je bila nad likovnimi izdelki, preko katerih so družine izražale vtise.

S kom ste sodelovali in na kakšen način

Sodelovale smo z enoto Studenice preko lutke škrata, ter pošiljanje pisem, plakatov.S turističnim društvom Studenice, predsednico Majo Bračko. Voznikom turističnega vlakca.S častnikom Panorama, kjer smo objavile članek. S starši, ker so se udeležili zaključnega srečanja, starše smo s projektom informirale preko oglasne deske v vrtcu.

5

Zaključne misli

Povezovanje med enotami, sodelovanje z otroki, vzgojiteljicami in turističnim društvom. Spoznavanje kulturne dediščine kraja. Spodbujanje najmlajših otrok in njihovih staršev k prvim turističnim korakom. Vzgojiteljice se zavedamo kako pomembne je turizem za prepoznavanje lepot kraja in celotne Slovenije.

Opis poteka zaključne prireditve/javne predstavitve projekta

S turističnim vlakcem smo se odpeljali v Studenice. Tam nas je pričakala Maja Bračko iz TD Studenice, kjer nas je pozdravila in nas preko zemljevidov spodbudila k spoznavanju kulturnih znamenitosti. Otroci in starši so se odpravili po različnih poteh, kjer smo spoznavali znamenitosti in reševali naloge in tako spoznavali zgodovino kraja. Ko smo rešili vse naloge smo prišli do skritega zaklada, kjer so nas pogostili s palačinkami. Polni vtisov smo se z vlakcem odpeljali nazaj v Poljčane.

Javne predstavitve vrtca in dejavnosti povezanih s projektom v medijih

Članek v lokalnem častniku Panorama z naslovom Prvi turistični koraki – projekt turizem v poljčanskem vrtcu.

Seznam sodelujočih mentorjev:

Katja GajšekBranimira ŠmigocRenata VidmarMaša MedvedMojca ČretnikLovrencija Košič Aler

6

Poročilo enote SPODNJA POLSKAVA

Naslov podprojekta:

UMETNOST V CERKVI

Starostno obdobje:

DRUGO STAROSTNO OBDOBJE

7

Namen projekta

Namen projekta je bil otroke in starše navdušiti na našo kulturno dediščino v kraju, obstoječe objekte podrobneje spoznati, jih raziskovati in predstaviti drugim obiskovalcem našega kraja. Podrobneje smo se lotili raziskovanja naše cerkve ( cerkev Sv. Štefana), ki je prav tako pomemben del naše dediščine v kraju. Predvsem iz razloga, ker so otroci velikokrat, ko nas je pot peljala mimo, izrazili željo, da bi šli v cerkev in si jo ogledali. Objekt smo raziskovali predvsem iz vidika umetnosti.

Cilji projekta

Odkrivati lepote kulturne dediščine v našem kraju. Razvijati interes za umetnost na nekoliko drugačen način Z različnimi oblikami sodelovanja ohraniti in razvijati medsebojno zaupanje, spoštovanje

in Pripadnost Predstaviti del kulturne dediščine drugim.


Ogled znamenitosti kulturne dediščine v kraju.Raziskovanje objektovFotografiranje, slikanje in risanje objektov.Zaznavanje opazovanega z vsemi čutili. Kaj vidim, slišim, čutim, vonjamObisk v cerkvi in pogovor z gospodom župnikom.Slikanje v cerkvi. ( Vsak izbere svojo umetnino)Pogovor s starejšimi krajani o zgodovini posameznih objektovUčenje starih pesmi, šeg iz domačega kraja od ust do ust.Izdelovanje makete cerkve.Razstava del na Trgu svobode in v krajevni skupnosti Sp. Polskava

Kaj so pridobili otroci s sodelovanjem v projektu 8

Otroci so podrobneje spoznali zgodovino našega kraja.Spoznali so pojem kulturna dediščina in spoznali kulturno dediščino krajaSrečali so se s starejšimi krajani in razvijali medgeneracijsko sodelovanjeNaučili so se stare ljudske pesmiSpoznali običaje in legende.Spoznali novo vrsto umetnosti


Povzetek naj iskric ob izvedbi projekta…»Vau, koliko zlata, vse je zlato in se sveti«»Diši po maši«»Joj, ti pa so si bili res ubogi«»Meni je Marija najlepša«»Poglej štorklja, to poznam. To je ata in pride vsako leto.«


Sodelovali smo… Z duhovnikom našega kraja- voden ogled cerkve S starejšimi krajani- pripovedovanje različnih zgodb iz preteklosti, legend, pesmi Turističnim društvom kopriva- pomoč pri izvedbi razstave Starši- pomoč pri izdelavi makete Vodstvom našega vrtca

Zaključne misli

9

Z drobnimi dejanji je mogoče narediti velike stvari.


Slov. Bistrica 31.5.2018 v organizaciji Razvojno informacijskega centra in Medobčinske turistične zveze Tkanje prijateljstva z nitkami turizma, kjer smo se predstavili na stojnici.


Razstava otroških del in fotografij v prostorih Krajevne skupnosti Sp. Polskava v nedeljo, 3.6.2018.


Lilijana CmagerJelena Zrna

Poročilo enote

10

ŠMARTNO NA POHORJU

Naslov podprojekta:

MELJE, MELJE MLINČEK IN NAM ZRNJE ZA KRUHEK ZMLEJE

Starostno obdobje: DRUGO STAROSTNO OBDOBJE

Namen projekta

11

V prvi vrsti je namen projekta ta, da otroci čimbolj prisostvujejo dejavnostim in so aktivni že v sami fazi načrtovanja. Velik poudarek projekta je bil na ohranjanju kulture in tradicije. Otroci so v sklopu spoznavali postopek peka kruha nekoč, kako nastane moka, sejali so različna žita, spoznavali kako so mlini mleli nekoč, se plesno udejstvovali ob ljudski pesmi Ob bistrem potoku je mlin in se spremenili v prave peke in si spekli kruh. Pri projektu so sodelovali tudi starši, ki so nam z veseljem prinesli veliko različnih žit, ki so jih otroci posejali, posodili so tudi ročne mline, ki so se uporabljali nekoč in z otroki dnevno spremljali dejavnosti, ki so jih otroci z veseljem dnevno delili s starši. Otroci so si spekli kruh na Marovtovi domačiji. Pri projektu je sodelovalo tudi turistično društvo Jelka Šmartno na Pohorju, ki so otrokom razdelili zgibanke (Šetorov mlin)

Cilji

Otrok se seznani s plesno koreografijo na ljudsko pesem Ob bistrem potoku je mlin in ples ritmično spremlja s kamenčki.

Poseje različna žita in opazuje njihovo rast, ter skrbi za njih z zalivanjem in ob tem spoznava, da rastline za rast potrebujejo svetlobo, vodo in toploto ter sodeluje pri pripravi naravoslovnega kotička.

Otrok iz lego kock konstruira mlin po svoji zamisli.

Iz slikovne predloge otrok izreže slike in jih prilepi v ustrezno zaporedje – od zrnja do kruha.

Ustrezno razvrščajo različne oblike žit po obliki, velikosti, barvi.

Primerjajo kako dolgo nekaj traja (rast žita, peka kruha..) in izdela plakat.

Otrok spozna postopek peke kruha nekoč in se tudi sam spremeni v peka in sodeluje v procesu spoznavanja, da poznamo različne vrste kruha.

Otrok ob knjigi doživlja ugodje in ob pravljici S. Makarovič: Pekarna Mišmaš doživlja ugodje, veselje in pridobiva pozitiven odnos do literature in je vključen v razgovor z več otroki.

Otrok se umetniško izraža in sodeluje pri ustvarjanju mlinov, štručke iz slanega testa, riše mline in ob tem doživlja trenutke ugodja in sproščenosti.

12

Otrok preko AV sredstev spozna postopek mletja zrnja nekoč.

Veselje in navdušenje, da bodo otroci postali »pravi peki«


Ob začetku projekta so otroci v skupino prejeli čarobno škatlo, kjer je bila samo odprtina za potipati (v škatli je bila moka). Otroci so tipali in ugotavljali, kaj se skriva v škatli. Njihovi odgovori so bili zanimivi:»Nekaj mehkega se skriva notri«, »Pa bele barve je«, »Jaz mislim, da je sladkor«, Ne, moka je.«S to dejavnostjo so otroci začeli razmišljati, kako sploh dobimo moko, kako nastane. Predšolski otroci so imeli kar nekaj odgovorov in so o tem že imeli nekaj izkušenj. Torej otroci so sami preko vodenega pogovora, spoznali, da moko pridobimo iz zrnja z mletjem.

V sam projekt so bili vključeni tudi starši, ki so v vrtec prinesli različne vrste zrnja (pšenica, ječmen, pira, koruza), ter ročne mlinčke, ki so se uporabljali nekoč. Otroci so zrnja najprej razvrščali po obliki, velikosti in barvi, potem pa so žita posejali in jih dnevno tudi zalivali in opazovali, kdaj bo žito zraslo. V igralnici je nastalo pravo navdušenje, ko je žito začelo poganjati.

V sklopu projekta so otroci pripravili tudi plakat, ki so ga izdelali sami od zrnja do kruha, ter ob tem spoznali še nekatere vrste žit (pšenica, ječmen, koruza, pira). Otroci so torej sami urejali naravoslovni kotiček in zelo lepo skrbeli za rast žita.

V matematičnem kotičku so otroci ob slikovni predlogi izrezali sličice in jih urejali v določeno zaporedje, tako kot so si predstavljali, da iz zrnja nastane moka. Prav tako so konstruirali iz lego kock tudi različne mline, ki so jih izdelali po svoji zamisli.

Otroci so se tudi pevsko in plesno izražali. Spoznali so ljudsko pesem Ob bistrem potoku je mlin in se ob njej plesno izražali in jo ritmično spremljali s kamenčki.

13

V umetniškem kotičku so otroci iz odpadne embalaže (dobili od starša) izdelali mline, ki bodo »mleli njihovo žito«, otroci so si iz slanega testa in sončničnih semen oblikovali tudi svojo štručko kruha. Otroci so slikali tudi mlin po svoji podobi. Izdelali so si tudi pekovske kape.

V jezikovnem kotičku so otroci iz revij izrezovali različne vrste kruha in slikovnega gradiva izdelali plakat. Poslušali so tudi pravljico S. Makarovič: Pekarna Mišmaš in na podlagi prebranega pripovedovali drug drugemu delčke zgodbe.

Ogledali so si tudi Šetorov mlin preko AV sredstev in postopek kako se je nekoč zrnje mlelo z mlini. Spoznali in poizkušali so tudi različne vrste kruha, katere so nam veliko srčno pripeljali iz pekarne Strnad.

Ob koncu našega projekta so otroci s svojimi pekovskimi kapami odšli na Marovtovo cimpračo, kjer so s pomočjo Gabrove babice spekli hlebčke kruha.

»Slikam mlinsko kolo« Otroci izrezujejo različne vrste kruha.

Plakat – različne vrste kruha »Ustvarjam svojo štručko kruha«

Od zrnja do kruha – nastajanje plakata in lepljenje zaporedja dogodkov:

14

Kaj so pridobili otroci s sodelovanjem v projektu (spoznali pripravo jedi, okusili nove vrtnine, naučili nove pesmice…)

Otroci so s sodelovanjem v projektu na vseh vzgojno – izobraževalnih področjih pridobili kar nekaj novih spretnosti in znanj:Okušali različne vrste kruha in ga tudi pomagali speči s tradicionalnim postopkom. Spoznali ljudsko pesem in ples Ob bistrem potoku je mlin ter igranje na kamenčke. Spoznali, da moka nastane iz zrnja in da za rast žita potrebujemo svetlobo, vodo in toploto. Izdelali mlin iz odpadne embalaže in spoznali mletje žita nekoč preko AV sredstev. Otroci so iz odpadne embalaže izdelali mlin. Oblikovali so štručko kruha iz slanega testa in ga okrasili s sončničnimi semeni.Spoznali pravljico S. Makarovič: Pekarna MišmašSpoznali proces pridobivanja kruha iz zrnja. Spoznali, da rastline za rast potrebujejo vodo, svetlobo in toploto. Preko AV sredstev spoznali mletje zrnja v mlinih nekoč.Konstruirali različne vrste mlinov iz lego kock.

Nekaj fotografij naših plakatov in likovnih izdelkov:

15


Otroci so ob koncu projekta podali določene izjave. Napravili smo evalvacijo, kaj jim je bilo všeč ( nekaj izjav otrok):

»Da smo lahko pekli kruh, pa štručke, pa da smo imeli take lepe kape«.»Da smo lahko »špricali » žito, da je rastlo«.»Ko smo plesali Ob bistrem potoku je mlin je meni bilo lepo«.»Ko smo dajali roke v tisto čarobno škatlo«.»Meni pa je bilo všeč, da smo si naredili mline«.»Ko smo šli k Gabrovi babici peči kruh«.»Da sem si izdelal iz lego kock svoj mlin«.»Ko je moja mami prinesla tisti mali mlinček v vrtec«.»Lepo je bilo, ko smo gledali tisti mlin in kako se je notri mlelo«


Sodelovali smo z :

16

Ravnateljica vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica, Stanislavo Stegne, ki vsako leto spodbudi in pomaga pri odločitvi in izvedbi projekta.

Starši, ki so prijazno prinašali različne vrste žit za sejanje in ročnih starinskih mlinov.

Turističnim društvo Jelka, Šmartno na Pohorju (podarila nam je letake Šetorovega mlina – Šmartno na Pohorju).

Pri projektu je sodelovala tudi Gabrovo babica, ki je v »Marovtovi cimprači« pomagala, da so si vrtčevski otroci lahko spekli svoj hlebček kruha.

Pekarna Strnad, ki je za otroke pripravila pokušino različnih vrst kruha.

V OŠ Šmartno na Pohorju je knjižničarka prijazno povabila otroke v knjižnico, kjer so si izposodili knjigo Pekarna Mišmaš.

Zaključne misli

Menim, da je bil projekt zelo uspešno izveden. Veliko so pridobili predvsem otroci saj so bili že od samega začetka vpeti v načrtovanje. Pridobili so kar nekaj spretnosti na vseh področjih kurikuluma, ki otrokom veča znanje. Starši so sami pripovedovali, da so otroci nad dejavnostmi, ki jih izvajajo v vrtcu zelo navdušeno pripovedujejo doma. Ravno njihova aktivna vključenost v dejavnosti je pripomogla, da so otroci ob samih novih spoznanjih o tem razlagali staršem doma. Najbolj so bili navdušeni nad peko kruha, ki je otrokom najbolj ostala v spominu.


17

O vsebini in dejavnostih našega projekta je bila pripravljena razstava za starše, kjer so si lahko pogledali kaj vse so njihovi otroci v času projekta ustvarjali. Prav tako so si razstavo ogledali tudi otroci prve starostne skupine ter učenci OŠ Šmartno na Pohorju.


Suzana Mlakar Blanka Klinc

Poročilo enote

18

STUDENICE

Naslov podprojekta:

KULTURNA DEDIŠČINA STUDENIC

Starostno obdobje:


Namen projekta

19

Namen projekta je bil, da otroci spoznajo kulturno dediščino svojega kraja in se zavedo zakladov svojega kraja. Prav tako smo želeli delit svoje znanje o kraju prijateljem iz vrtca Poljčan in jim predstavit naš kraj Studenice

Cilji projekta

Cilj projekta je bil otrokom približati kulturno dediščino kraja.


1. Poslušanje zgodb, ki pripovedujejo o kraju Studenice 2. Ogled znamenitosti (Studeniški grad, samostan Studenice, izviri Toplega potoka, Topli

potok, nunsko pokopališče, stara šola, kip Zofije Rogaške)3. Predsednica TD samostan Studenice ga. Maja Bračko nam je pripovedovali o zgodovini

našega kraja4. Slikanje samostana5. Poslušanje zvoka potoka6. Zmislili smo si zgodbo o Studeniškem zmaju in jo napisali7. Igra vlog: Studeniški zmaj8. Posneli naš film: Studeniški zmaj9. Prespali v vrtcu : NOČ KNJIGE, kjer nam je prebrala zgodbo Topli potok, vila iz Boča10. Predstavili kraj Studenice prijateljem iz vrtca Poljčane na velikem plakatu11. Povezovanje z prijatelji iz Poljčane

Kaj so pridobili otroci s sodelovanjem v projektu (spoznali pripravo jedi, okusili nove vrtnine, naučili nove pesmice…)

Spoznali so znamenitosti in zgodovino njihovega kraja in o njih poučili tudi ostale člane družine in prijatelje. Povezali smo se s prijatelji iz vrtca Poljčane …

20


IZMIŠLJENA ZGODBA OTROK:

»NEKOČ STA ŽIVELA KRALJ IN KRALJICA. ŽIVELA STA V KRALJEVINI STUDENICE. NJUN DOM JE BIL VISOKO V VIŠAVAH. ŽIVELA STA V GRADU S SVOJIMI SLUŽABNIKI IN VITEZI, KI SO SKRBELI ZA NJUNO VARNOST IN VARNOST GRADU.V NJIHOVI BLIŽINI JE ŽIVEL VELIKANSKI ZMAJ, KI JE BRUHAL OGENJ IN LED. VSI SO SE GA BALI. ČISTO SAM JE ŽIVEL V SAMOSTANU STUDENICE, KI GA JE USTANOVILA ZOFIJA ROGAŠKA.NEKEGA DNE SE JE ZMAJ ZBUDIL ZELO SLABE VOLJE. NA GRADU STA IMELA KRALJ IN KRALJICA PLES. ZMAJ JE OD JEZE NAPADEL SVOJE SOSEDE, KRALJEVINO STUDENICE. GRAD JE ZAČEL GORET. VES SE JE PORUŠIL. VSI SO ZBEŽALI V GOZD. ISKALI SO PRENOČIŠČE. PRILETEL JE HITRI ZMAJ. NAPADEL JIH JE PONOVNO. VITEZI SO SE BORILI NA VSE MOČI. VEDNAR JE BIL ZMAJ PRVEČ MOČAN. NAENKRAT JE KRALJ ZAKRIČAL: »STOJ! UMIRI SE! ZAKAJ GROZIŠ IN NAS NAPADAŠ?«ZMAJ JE REKEL: »NIHČE ME NE MARA IN NIHČE ME NE POVABI NA PLES.«KRALJ MU ODGOVORI: »MI SI ŽELIMO TVOJO DRUŽBO, VENDAR SMO MISLILI, DA NE ŽELIŠ PRITI. »KRALJICA PRIČNE JOKATI:«OSTALI SMO BREZ DOMA. »ZMAJU JE BILO ŽAL KAJ JE STORIL, ZATO JE SVOJE NOVE PRIJATELJE POVABIL, DA BI VSI PRIŠLI ŽIVET K NJUMU, V SAMOSTAN STUDENICE.TAKO SO POSTALI PRIJATELJI VSI V KRALJEVINI STUDENICE. IN VSAK VEČER SO SI PRIREDILI PLES.«

Sodelovali smo:

Z vrtcem Poljčane Turističnim društvom Samostan Studenice

Zaključne misli

Kulturna dediščina je človeška ustvarjalnost na vseh področjih vsakdanjega načina življenja. Lahko rečemo, da so to dobrine, podedovane iz preteklosti. Česar v majhnem kraju kot so Studenice zelo veliko premorejo. Kar smo s tem projektom predstavili krajanom Studenic in Poljčan.


Razstava izdelkov in plakatov na zaključni prireditve enote Studenice.Predstavitev posnetka Studeniški zmaj na zaključni prireditvi.

21


Projekt smo predstavili s plakati na zaključni prireditvi za starše v vrtcu Poljčane in Studenice.


Klavdija ČohIrena Trantura

22

Poročilo enote

ZGORNJA POLSKAVA

Naslov podprojekta: KULTURA IN KRAJ

Starostno obdobje: PRVO IN DRUGO STAROSTNO OBDOBJE

Namen projekta

V enoti Zgornja Polskava smo se odločile, da se, kot enota prijavimo v projekt, ki ga vsako leto razpišeta Turistična zveza Slovenije in Skupnost vrtcev Slovenije. Tako smo se letos posvetile

23

projektu z naslovom Kultura in turizem. Po skupnem posvetu smo se odločile za izvedbo kulturne prireditve za družine. Tako smo organizirali eno prireditev v kraju in povezale vrtec, družino in kraj.

Cilji projekta

Otroci so se seznanili s Slovensko kulturno dediščino skozi plese, igre, pesmi,… se seznanili s kulturno prireditvijo, ter nastopili pred ljudmi.

Opis izvedbe projekta V vsaki skupini so se dela lotevali različno, odvisno od starostnega obdobja skupine otrok. V vsaki skupini so se otroci naučili prepevanja pesmi, pripovedovanja pesmi, dramatizacije, plesov,… Za nastop so se učili različnih starih rajalno – gibalnih iger, plesov in pesmi ter tako vključevali našo kulturno dediščino v nastope otrok.


Otroci so preko plesov, pesmi in rajalno – gibalnih iger spoznavali Slovensko kulturno dediščino, seveda pa so se vse to tudi naučili.


Otroci so bili navdušeni, da so lahko pokazali svojim staršem, kaj so se naučili. Starši so se ob odhodu iz prireditve zahvaljevali, nam čestitali, pohvalili.

S kom ste sodelovali in na kakšen način (društva, posamezniki, podjetja, mediji, vrtci …)

24

Ob nastopu smo se povezali s KUD – Gaj Zgornja Polskava, s Ks Zgornja Polskava, vodstvom vrtca, TD Viničar in še kom.

Zaključne misli

Takšen nastop bomo še ponovili.


V okviru projekta smo se 10. aprila zbrali v kulturnem domu Zgornja Polskava. Zbrali so se vsi otroci naše enote s starši, sorojenci, starimi starši in ostalimi vabljenimi. Vsa enota t. j. vsi oddelki smo pripravili nastop v katerega smo vključili tudi Slovensko kulturno dediščino preko pesmi, plesa in iger.


Naše delo bomo predstavili v tedniku Panorama, ko bomo ob koncu leta predstavili kolaž našega dela v enoti vrtca Zgornja Polskava.


Tanja Hecl Mojca Kodela Karin Vauda Polona Lončarič Kristina Janžič,Kristina Korošec Andrejka MlakarLidija Retuznik Brigita HrenZlatka SvenšekAndreja Koren

Poročilo enote

TINJE25

Naslov podprojekta:

PLEŠI, PLEŠI


Namen projekta

26

V projekt smo vključeni otroci iz enote različnih starostnih skupin 1-4, 2-6 let. Otroci radi plešejo, v sklopu tega projekta pa smo otrokom predstavile ljudske plese, igre, naših dedkov in babic.

Cilji projekta

Otrok prepeva ljudske pesmi. Otrok spozna in prisluhne vokalni in instrumentalni ljudski glasbi. Otrok spozna ljudske instrumente. Otrok spozna pojme in pomen folklore, folklornih skupin. Otrok spozna folklorno nošo.


Prepevanje ljudskih pesmi Izštevanke (En kovač, Jaka tobaka, Pikica in Tonček Spoznavanje ljudskih plesov in iger( Ura je ena, Medved še spi, Potujemo v … Ristanc, Rdeče češnje, Rašplja…) Spoznavanje narodne noše Obisk ljudskih plesalcev Obisk folklorne skupine iz OŠ Tinje Ogled nastopa folklorne skupine OŠ Tinje na prireditvi ob dnevu žena Oblačila in obutev nekoč Izmenjava izkušenj z otroki enote Čebelice Delavnica z dedki in babicami (instrumenti, klobuki) Izdelava plakatov, miselnih vzorcev… Razstava fotografij ter izdelkov.


Razvijali prijateljske vezi. Spoznali ljudske plese, pesmi, igre.

Spoznali so narodno nošo. Naučili so se pesmice, izštevanke. Spoznali pojem ljudsko izročilo. Življenje nekoč in danes.

27


Izjave otrok:

»Harmonika mi je všeč.«»Všeč mi je, da se skupaj igramo.«»Da smo se družili.«»Smo imeli več prijateljev.«»Zdaj gremo gledat »plesarje«.»Moja ati in mami plešeta.«»Ob ogledu fotografij »Nekoč…«: Bosi so, ker so se pozabili obut.«


- folklorista: Kud Alojza Avžnerja Zg. Ložnica- OŠ Tinje- folklorna skupina- enota vrtca Čebelica

Zaključne misli

Otrokom je potrebno omogočiti, da preko lastnih izkušenj prihajajo do novih spoznanj. Otroci se ob druženju s prijatelji učijo, raziskujejo, spoznavajo in se veselijo.

28


Skupno srečanje vseh otrok vključenih v ta projekt (enota Čebelica in Tinje)Zbrali se bomo pri vrtcu na Tinju ter se skupaj podali na travnik. Ob zvokih harmonike bomo zaplesali ples Rašpla, peli pesmi Abraham ma 7 sinov, Mi se mamo radi…


Dan odprtih vrat – april Zaključna prireditev za starše-junij

Sodelujoči mentorji:

Klavdija Ternik Sandra BreznikPolona AčkoTanja Šprogar

Poročilo enote

ČEBELICA29

Naslov podprojekta:

PLEŠI, PLEŠI


Namen projekta

Otrokom približati slovensko ljudsko glasbo, pesem, ples, igro, instrumente….in razvijati pozitiven odnos do ljudskega izročila

30

Cilji projekta

Doživljanje umetnosti kot del družabnega in kulturnega življenja. Spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do plesa, petja… Otrok se postopoma seznanja s širšo družbo, tradicijo in kulturo (ljudske igre, plesi,

pesmi,…) Oblikovanje osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb; spoznavanje, da se ljudje in

okolje, družba in kultura v času spreminjajo. Otroci spoznajo in se naučijo ljudsko pesem, ples, igro…


Nevihta možganov KAJ JE PLES? In izdelovanje plakata na temo o plesu Otroci plešejo že znane plese in se naučijo novih plesov npr: Zajček al' se me bojiš;

Abraham 'ma sedem sinov; Jaz pa pojdem na Gorenjsko; Izdelovanje glasbil iz lesa Otroci poslušajo različne slovenske ljudske pravljice Peter in volk- poslušanje glasbene pravljice- primerjava glasbil iz pravljice in ljudskih

glasbil Seznanitev otrok z ljudskim instrumentom »harmonika« Otrok posluša ljudsko glasbo Spoznavanje in oblačenje v otroške narodne noše/ folklorna oblačila

31


Otroci so se preko dejavnosti seznanili s slovensko ljudsko glasbo, glasbili, besedo,… naučili so se nove pesmice (Marko skače; Čuk se je oženil; in plese (Abraham…; Jaz pa pojdem na Gorenjsko; Zajček al' se me bojiš;). Ob njih so neizmerno uživali in z njimi tudi nastopali.

Preko različnih zgodb in igre so dobili predstavo o življenju nekoč in danes (oblačila, igre,…)

Otroci so si izdelali svoja glasbila in so na njih igrali.


KAJ JE PLES: »Da plešemo« »Naredimo krog in se primemo za roke« »Za ples potrebujemo glasbo« »Zraven glasbe lahko pojemo in plešemo« »Plešemo lahko s prijateljem« »Da se naučiš plesati« »Posebne oblekice, srajčke, hlače« »Muzika- instrumenti: boben, trobenta, kitara, harmonika triangel, klavir«

KATERE PLESE ŽE ZNAMO: »Bela Lilija; Tačico mi zajček daj; Kruške, jabuke, šljive; lepa Anka; Šandri- šandra«

JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO:»Krog naredimo pa gre eden noter«»Pojemo in zraven nekaj kažemo- kljunček naredimo z rokami in krila od ptičke.«»Tisti na sredini doma ostane, pa s prstom kažemo pa pojemo«»Na koncu zakričimo »hura«.


32

Druženje otrok oddelkov iz enote- skupaj smo plesali, spoznali instrument »harmonika«,… Otroci iz starejše skupine so naučili mlajše prijatelje ples »Šandri - šandra«.

Dom starejših občanov »Dr. Jožeta Potrča«- krajši kulturni nastop

Zaključne misli

Lepo je, da se dediščina kot so ljudski plesi, pesem igra…. ohranja in da se z njo in njenim pomenom srečajo že otroci v predšolskem obdobju.


Zaključna prireditev bo potekala v mesecu juniju na Tinju. Otroci in vzgojiteljice iz Tinja bodo za nas pripravili kratek kulturni program h kateremu se bomo priključili tudi mi.


Dom starostnikov Dr. Jožeta Potrča- otroci nastopajo s kratkim kulturnim programom Pozdrav pomladi- nastop za starše Druženje z enoto iz Tinja- zaključno srečanje


Marjetka ČrešnikJadranka ŠtefaničBarbara FrankLjubica Justinek

Poročilo enote

33

MAKOLE

Naslov podprojekta:

IDI V MAKOLE

Starostno obdobje:


Namen projekta

34

Otroci spoznavajo naravno in kulturno dediščino svojega kraja. Seznanijo se o tem, kako so ljudje včasih živeli v Makolah, s čim so se ukvarjali in kako živimo danes.

Izvajale smo različne dejavnosti, glede na starost otrok, vsi otroci našega vrtca pa so spoznali narodno nošo našega kraja in pomembne znamenitosti v kraju.

Občina je nastala marca 2006 z izločitvijo iz občine Slovenska Bistrica. Ima slabih 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Makole so bile prvič kot vas omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice trga. Kulturni znamenitosti v naselju sta cerkev sv. Andreja in poznogotska cerkev sv. Lenarta. Skozi naselje teče Jelovški potok, ki se nedaleč stran izliva v reko Dravinjo.

Cilji projekta

Spodbujanje zavesti o svoji narodni in kulturni identiteti.Izvajanje aktivnosti , ki spodbujajo otrokovo sprejemanje kulturne različnosti.Otrok spoznava, kako je zgrajena družba in se seznanja z različnimi funkcijami bližnjega družbenega okolja, poklici, spoznava različne praznike in običaje.Otrok spoznava značilnosti okolja, ki so pomembne za lokalno skupnost.


Otroci so spoznali:da so Makole imele rudnik črnega premoga v Šegi, tovarno opeke na Remontu, žago na Dravinji, kovačijo, mline na vodo za mletje moke, v kraju pa je bilo tudi mnogo malih obrtnikov (čevljarjev, tesarjev, lončarjev,…). Danes so Makole turistično zanimiva občina z velikimi možnostmi razvoja in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: dvorec Štatenberg, številni vodni izviri, kraške jame, prelepi vinogradi,… Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost. Za možnost trženja v turizmu obstajajo še lovski in ribiški turizem, konjeništvo ter mnoge dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

Obiskali smo naravne in kulturne znamenitosti v kraju:

35

dvorec Štatenberg cerkev svetega Andreja sveti Lenart hišo družine Černej Černejev grob Rudnik Šega Ogled skulptur Forma viva Hostel Strug Obisk naravnih znamenitosti . jama Beloječa, slap Šušterca Izdelava vasi v naši občini – otroci s starši Izdelava poti po naših znamenitostih Igra »Monopoli Makol« Spomin »Makole« Postavitev klopotca ob naših brajdah Ogled zelišč na Lenartu


Spoznali so da, občino Makole tvorijo naslednja naselja:

• Dežno pri Makolah• Jelovec pri Makolah• Ložnica• Makole• Mostečno• Pečke• Savinsko• Stari grad• Stopno• Stranske Makole• Strug• Štatenberg• Varoš

36

Otroci so tudi spoznali jedi, ki so značilne za Makole, himno Forma vive, občinski grb in zastavo, spoznali so življenje v gradovih nekoč, spoznavali dediščino naših prednikov – cerkev, v dvorcu lekarno nekoč, trgovino, tiskarno, kapelico. Zelo jih je zanimala tradicija uporabe zelišč. V vrtcu imamo čutno pot z številnimi zelišči in zeliščno gredico.Naučili so se pesmico Mi smo pa z Makol doma in prebirali pesmi Anice Černejeve, ki je bila doma v Makolah. Prav tako so spoznavali legende o nastanku kraja Makole in si ogledali stare fotografije, ki so bile na razstavi v kulturnem domu, ki jih je zbral in uredil Milan Sternad.


Bili smo izjemno pohvaljeni, ko smo ob občinskem prazniku pripravili razstavo vasi, od staršev, občanov in župana.Otroci so z zanimanjem sledili dejavnostim in tudi sami dajali pobude zanje.

Izvedle smo orientacijski pohod po kraju Makole. Otroci so za Gregorjevo skupaj s svojimi starši iskali zaklad, ki je ostal od ptičkove gostije in med iskanjem zaklada reševali naloge, ki so se nanašale na kraj Makole.Otrokom in staršem je bila dejavnost zelo zanimiva in smo bile deležne veliko pohval.

37


Naše dejavnosti smo objavili v glasilu Makolčan, na oglasnih deskah v vrtcu smo staršem predstavljali dejavnosti, sicer pa smo sodelovali z TD Štatenberg in TD Makole, občino Makole, z zeliščarko, knjižnico, fotografom Milanom Sternadom in drugimi občani Makol.

Zaključne misli

Turizem smo ljudje in naša naravna in kulturna dediščina, zato nam je v vrtcu to že naša prednostna naloga


Javno smo predstavili projekt v vrtcu in v domu kulture v Makolah ob občinskem prazniku.


Javno smo se predstavili v glasilu Makolčan, ki ga prejme v Makolah vsako gospodinjstvo.


Katja Kovačič Dragica ŽnidarMajda KlajnšekLucija GorenakŠpela PušaverPolonca Vantur Mateja PlanincJasmina KidričIrena KamenšekMarjeta Klajnšek

38

Poročilo enote

PRAGERSKO

Naslov podprojekta:

PO POTKI TURIZMA IN KULTURE

STAROSTNO OBDOBJE:


Namen projekta

39

Medsebojno povezovanje med strokovnimi delavkami in družinami na ravni cele enote vrtca

Sodelovanje vseh oddelkov v enoti Sodelovanje s starši in starimi starši Spodbuditi navdušenje do spoznavanja domačega kraja in njegovih znamenitosti Ozaveščati o zanimivostih in lepotah sveta in našega bližnjega okolja Ozaveščanje otrok o pomembnosti varnega vključevanja v promet (pešec) Spodbujati otroke k aktivnemu preživljanju prostega časa v naravi Ozaveščanje občutka medsebojne pripadnosti Sodelovanje in povezovanje s Turističnim društvom Breza Pragersko in s Strelskim

centrom Gaj šport, Pragersko Seznaniti otroke in starše z zgodovino kraja Pragersko z ogledom razstave v Vodnem

stolpu in z ogledom vodnega stolpa. Seznaniti otroke in starše s pomenom in zanimivostmi Strelskega centra Gaj šport,

Pragersko

Cilji projekta

Seznaniti družine z možnostmi, ki jih ponuja lokalno območje Otrokom približati zanimivosti in lepote sveta in domačega kraja Otrok se seznani z varnostjo v prometu Otrok se seznani s pomenom gibanja za naše zdravje Otrok spozna pomembnost gibanja v naravi in pomembnost spoštovanja do žive in

nežive narave


40

Projekt smo izvajale skozi celo šolsko leto.

V mesecu oktobru smo spoznavali kulturo ljudskega izročila. Pripravili smo delavnice s starimi starši na katerih so se lahko skupaj preizkusili v opravljanju starih ljudskih običajev. Na srečanje smo povabili tudi člane glasbene skupine ljudski godci, ki deluje v sklopu turističnega društva TD Breza Pragersko Gaj. Otrokom in obiskovalcem so pripravili pravi mini koncert ob petju ljudskih pesmi in igranju na stara ljudska glasbila. Otroci so spoznali tudi ljudsko umetnost izdelovanja košar iz vrbovih vej. Delavnico izdelovanja košar je vodil g. Jože Jaušovec. Otroci so ga lahko opazovali in mu pomagali pri prepletanju vej, saj je pred nami izdelal pravo košaro.

V vrtec smo povabili tudi ga. Jerico Krošelj, ki je prava mojstrica v izdelovanju lutk iz ličkovine. Otrokom je pripovedovala, kako je bilo nekoč in pred otroki za vsakega izdelala lutko iz ličkovine. Otroci so bili navdušeni.

V mesecu marcu smo v našem vrtcu gostili študentki iz Malte. Z diaprojekcijo sta nam predstavili svojo deželo, otroke sta navdušili s prelepimi fotografijami, kot zanimivost sta nas naučili nekaj osnovnih besed ter nas naučili Malteško pesem in šteti do 10. Študentki smo v oddelku 3-5 in 5-6 povabili tudi na kulturno prireditev za starše. Na njem smo na koncu skupaj zapeli pesem »Iz zu zana« v malteškem jeziku.

V goste smo k nam povabili priznano, akademsko slikarko Azito Bijol Hedayati, ki se je rodila v Teheranu, že 18 let pa živi in ustvarja v Sloveniji in sicer v našem kraju Pragersko. Ga. Azita nam je predstavila svojo deželo, kulturo, ples in znamenitosti ter nas popeljala v svet umetnosti. Pokazala nam je kako se naša imena napišejo v perzijskem jeziku in kako se napišejo števila, ter nam to poklonila. Skupaj smo se odpravili na igrišče našega vrtca, kjer nam je ga. Azita predstavila slikarske pripomočke, ki jih uporablja pri svojem delu ter nam predstavila kako poteka delo slikarke. Pred nami je naslikala drevo iz našega igrišča. Otroci so jo z zanimanjem opazovali pri delu nato pa se v slikanju preizkusili tudi sami. Nastali so res čudoviti izdelki. Ga. Azita nam je predstavila tudi katalog svojih umetniških del, ki jih trenutno razstavlja v gradu v Slovenski Bistrici.

41

Zanimivosti Egipta sta nam predstavila ga. Maja Lešnik in eden izmed naših staršev, g. Tamer. Znotraj oddelkov smo z najmlajšimi raziskovali bližnji travnik ob vrtcu, opazovali bližnje stavbe in slikali na kamenčke.

V oddelku 3-5 so na sprehodih spoznavali domači kraj- trgovina, banka, šola, pošta in železniška postaja in ga potem gradili z lesenimi gradniki. Izdelali so si tudi svojo razglednico, s pomočjo trganja in lepljenja, šteli so v arabščini in se naučili arabsko izštevanko, opazovali so tudi naravni material z mikro kamero

V oddelku 3-4 leta so otroci spoznavali Slovenijo preko knjige Škrat Kuzma in Kameleon potujeta po Sloveniji. S Škratom so spoznali različne kraje v Sloveniji, ki so jih označili na zemljevidu. V vrtec so otroci prinašali tudi fotografije krajev, ki so jih obiskali skupaj z družino. Škrat jim je nastavil fotografije objektov iz kraja Pragersko, katere so na sprehodu po bližnji okolici tudi poiskali. Popeljali so se tudi z domišljijskim vlakom, ki jih je popeljal na različne konce Slovenije in tudi sveta. V oddelku 5-6 so se teme o kulturi in turizmu dotikali skozi celo šolsko leto. Pogovarjali in izdelali so plakat »Kaj je to turizem?«. Podali so se na domišljijsko potovanje, kjer so otroci pripovedovali kam bi odpotovali. Spoznavali so kulturne zanimivosti našega lokalnega okolja, se o njih pogovarjali in se do njih odpravili na izlet. Risali so načrte našega kraja. Skupaj so se učili, kako se pozdravlja v večjih jezikih. Spoznavali in risali so zastave in zraven pripisali pozdrav. Plakat so stalno razstavili v skupni garderobi enote. V času zimskih olimpijskih iger so navijali za naše športnike in na zemljevidu ter globusu iskali kje je Pjongčang, ter se pogovarjali kako je tam. V mesecu marcu so dva tedna gostili študentki iz Malte. Kjer so otroci imeli dobro priložnost seznaniti se s tuje govorečo osebo in značilnostmi njene dežele. Preko različnih iger so spoznavali kulturne znamenitosti Slovenije.

Izdelali in igrali so družabno igro »Potujemo po Sloveniji« preko katere so otroci razporejali sličice glavnih znamenitosti na velik zemljevid naše države. Otroci so spoznavali zapise slovenskih znamenitosti in nanje polagali črkovnekamenčke. Ogledovali so si turistične vodnike, zemljevide, prospekte in knjige iz različnih koncev naše države. Brali ljudske pravljice vseh dežel in pravljice o tujih deželah. Peli so slovensko himno in spoznavali našega največjega pesnika. Risali našo zastavo. Pri področju umetnosti so ustvarjali v tehniki nadaljevanje slike.

42

Otroci so si izbrali sličico enega kraja jo prilepili na večji format in jo ob poglobljenem opazovanju nadaljevali-razširili z risanjem s flomastri in barvicami. Skupaj z oddelkom 3-5 so za družine pripravili tablo, kamor lahko pripnejo svoje predloge za družinski izlet po lepotah naše države.

Projekt smo zaključili kot skupni izlet s starši in družinami, ki smo ga organizirali na ravni cele enote. Izlet smo strokovne delavke najprej skupaj načrtovale in se dogovorile za vse podrobnosti, kako bo vse potekalo in si razdelile naloge. Povezali smo se s Turističnim društvom Breza Pragersko Gaj in Strelskim centrom Gaj šport, Pragersko. Starše smo informirale preko vabil in e-pošte. Zbrali smo se pri Vodnem stolpu, kjer nas je prijazno sprejela ga. Milena Furek in nam povedala veliko zanimivih informacij o zgodovini kraja Pragersko ter nam predstavila tudi Vodni stolp, ki je od leta 2008 odprt tudi za obiskovalce. Vodni stolp nam je razkazal g. Milan La

43

Po ogledu Vodnega stolpa smo se peš odpravili proti naslednjemu cilju Strelskemu centru Gaj. Prijazno nas je sprejela ga. Jasmina in nam povedala nekaj o nastanku centra ter nam razkazala notranjost ogromnih prostorov. Otroci so bili navdušeni predvsem nad zmagovalnimi stopničkami, kjer so se z veseljem nastavili fotoaparatom in pozirali staršem ter ostalim udeležencem našega izleta. Nato je ga. Jasmina tudi zunanjo ogromno območje strelišča ter otrokom za spomin podarila vsakemu enega glinastega goloba. Otroci so se povzpeli tudi na razgledno teraso, kjer je naša vodička demonstrirala spuščanje glinastih golobov. Ob prijetnem klepetu, polni novih vtisov in prijetno utrujeni smo se skupaj odpravili nazaj proti Vodnemu stolpu, kjer se je naše druženje tudi zaključilo. Kaj so pridobili otroci s sodelovanjem v projektu

Otroci so spoznali kraja Pragersko in Gaj ter njune zanimivosti. Tako so spoznali, da za nove dogodivščine in za raziskovanje novih krajev ni potrebno iti prav daleč ampak so lahko že čisto blizu nas. Otroci so poleg tega spoznavali tudi znamenitosti Jordanije, Malte, Irana, Egipta, Slovenije in domačega kraja Pragersko. Slišali so Malteški jezik, se naučili nekaj Malteških besed ter Malteško pesmico. Spoznali so arabski ples, arabske besede za številke ter arabsko izštevanko.Spoznavali so zastave tujih držav in se učili pozdravljati v njihovem jeziku. V aktivno preživljanje prostega časa so vključili tudi svoje starše in bratce ter sestrice in so skupaj raziskovali in odkrivali novosti, ki jih ponuja lokalno območje. Spoznavali so lepote in zanimivosti domačega kraja. Doživeli so ugodje ob gibanju na svežem zraku, druženju s prijatelji ter odkrivanju novih zanimivosti

44


Otroci so povedali, da jim je bilo všeč. Otroci so povedali: "najbolj mi je bilo všeč, ko so "tiste ptiče (glinaste golobe) strelali", ko smo si ogledali tisti velik stadion (zunanja površina strelišča), ko smo splezali na balkon, ko smo gledali notranjost strelišča, ko smo dobili glinaste golobe za domov, ko nam je gospa pokazala kak zgleda njihova hiša (strelišče). Pozitivne odzive smo dobili tudi od vseh, ki so z nami sodelovali. Ga. Azita Bijol Hedayati je med drugim izjavila, da je zel vesela našega povabila in da je z nami lahko delila svoje znanje in kulturo. Mi smo bili zelo veseli njenega obiska. Dogovorili smo se, da bomo naše sodelovanje zagotovo nadaljevali tudi v prihodnje.


Sodelovali smo s Turističnim društvom Breza Pragersko Gaj z go. Mileno Furek. Z njo smo se dogovorili o obisku, na dan izleta nas je sprejela pred Vodnim stolpom in družinam na zelo zanimiv način predstavila značilnosti in zanimivosti kraja Pragersko ter njegovo zgodovino. Za udeležence je skupaj s svojimi člani društva pripravila tudi pogostitev s hrano in pijačo. Prav tako smo sodelovali s Strelskim centrom Gaj šport Pragersko.

Akademska slikarka iz Irana, ga. Azita Bijol Hedayati.Ljudski godci CugeciMojster pletenja košar iz vej g. Jože JaušovecIzdelovalka lutk iz ličkovine ga. Jerica KrošeljLokalni časopis Panorama.

Pri raziskovanju novega so nam bili v veliko pomoč tudi starši in stari starši, saj so skrbeli za varnost otrok.

Zaključne misli

Sodelovanje v projektu nas je še dodatno spodbudilo, da smo našim najmlajšim omogočili in jim približali lepote sveta in našega domačega okolja. Verjamemo, da smo omogočili pozitivno izkušnjo, ki bo pripomogla, da bodo znali še bolj ceniti naravno in kulturno dediščino kraja. Ob enem pa jim tako privzgajamo, da se počutijo tesneje povezane z domačim okoljem in razvijajo občutek pomembnosti in pripadnosti. V vrtcu bomo nadaljevali s temo Potujem, torej sem. Otroke bomo še naprej spodbujali, da svoj prosti čas aktivno preživijo v naravi in se veliko ter kvalitetno gibljejo na prostem. Učili se bomo o ostalih prevoznih sredstvih in o varnem obnašanju v prometu ter pomenu prometnih znakov.


Projekt smo zaključili kot skupni izlet s starši in družinami, ki smo ga organizirali na ravni cele enote. Izlet smo strokovne delavke najprej skupaj načrtovale in se dogovorile za vse podrobnosti, kako bo vse potekalo in si razdelile naloge. Povezali smo se s Turističnim društvom Breza Pragersko Gaj in Strelskim centrom Gaj šport, Pragersko. Starše smo informirale preko vabil in e-pošte. Zbrali smo se pri Vodnem stolpu, kjer nas je prijazno sprejela ga. Milena Furek in nam povedala veliko zanimivih informacij o zgodovini kraja Pragersko ter nam predstavila tudi Vodni

45

stolp, ki je od leta 2008 odprt tudi za obiskovalce. Vodni stolp nam je razkazal g. Milan Lah in odgovoril na vsa vprašanja obiskovalcev. Po ogledu Vodnega stolpa smo se peš odpravili proti naslednjemu cilju Strelskemu centru Gaj. Prijazno nas je sprejela ga. Jasmina in nam povedala nekaj o nastanku centra ter nam razkazala notranjost ogromnih prostorov. Otroci so bili navdušeni predvsem nad zmagovalnimi stopničkami, kjer so se z veseljem nastavili fotoaparatom in pozirali staršem ter ostalim udeležencem našega izleta. Nato nam je je ga. Jasmina predstavila tudi zunanjo ogromno območje strelišča ter otrokom za spomin podarila vsakemu enega glinastega goloba. Otroci so se povzpeli tudi na razgledno teraso, kjer je naša vodička demonstrirala spuščanje glinastih golobov. Ob prijetnem klepetu, polni novih vtisov in prijetno utrujeni smo se skupaj odpravili nazaj proti Vodnemu stolpu, kjer se je naše druženje tudi zaključilo.


Vsebina izleta v Poljčane je bila predstavljena v članku v reviji Petica. Predstavitev projekta v lokalnem časopisu Panorama.O projektu smo obiskovalce našega vrtca seznanjali na naši oglasni deski.


Katja StegneRomana Žnidar Eva KohnePetra Grőgl Barbara KampušSumedija AgićTea ŽveglaBarbara Koren Kovačevič Nataša GričnikMonika Kamenšek

46

Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica OHRANJATI KULTURO KRAJA SKOZI IGRO IN PLES

Enota Skupina/ oddelek

Starostotrok

Številootrok

Naslov podprojekta

Poljčane / 2-32-41-2

131913

Kulturna dediščina Studenic

Sp. Polskava / 4-6 20Cerkev v kraju

Šmartno na Pohorju

/ 3-6 21 Melje, melje mlinček in nam zrnje za kruhek zmelje

Studenice / 2-6 18 Kulturna dediščina Studenic

Zg. Polskava / 2-31-34-65-63-43-4

141020248

19

Kultura in kraj

Tinje / 1-42-6

1219

Pleši, pleši

Čebelica / 3-42-3

1414

Pleši, pleši

Makole / 1-22-32-43-55-6

614152124

Idi v Makole

Pragersko

/ 1-33-43-55-6

12181921

Po potki turizma in kulture

Skupaj otrok: 408

Datum: Žig: Podpis ravnateljice:

47

Zidanškova 1/a, 2310 Slov. BistricaTel.: 02/ 80 51 420Fax: 02/ 80 51 430e – mail: http://www.vrtec-slobistrica.com

Zidanškova 1/a, 2310 Slov. BistricaTel.: 02/ 80 51 420 Fax: 02/ 80 51 430 e – mail: [email protected]://www.vrtec-slobistrica.com

http://www.vrtec-slobistrica.com/

mailto:[email protected]

POIMENSKI SEZNAM SODELUJOČIH MENTORJEV V PROJEKTU Z IGRO DO PRVIH TURISTIČNIH KORAKOV 2017/18

1. Enota: POLJČANE Katja Gajšek, Branimira Šmigoc, Renata Vidmar,Maša Medved, Mojca Čretnik, Lovrencija Košič Aler

2. Enota: SP. POLSKAVA Lilijana Cmager, Jelena Zrna

3. Enota: ŠMARTNO NA POHORJU Suzana Mlakar, Blanka Klinc

4. Enota: STUDENICE Klavdija Čoh, Irena Trantura

5. Enota: ZG. POLSKAVA Mojca Kodela, Andreja Koren, Tanja Hecl, Brigita Hren, Lidija Retuznik, Kristina Korošec, Andrejka Mlakar, Karin Vauda, Zlatka Svenšek, Polona Lončarič, Kristina Janžič

6. Enota: TINJE Klavdija Ternik, Polona Ačko, Sandra Breznik, Tanja Šprogar

7. Enota: ČEBELICA Marjeta Črešnik, Jadranka Štefanič, Barbara Frank, Ljubica Justinek

8. Enota: MAKOLE Katja Kovačič, Dragica Žnidar, Majda Klajnšek, Špela Pušaver, Polonca Vantur, Mateja Planinc, Jasmina Kidrič, Irena Kamenšek, Marjeta Klajnšek, Lucija Gorenak

9. Enota: PRAGERSKO Petra Grogl, , Katja Stegne, Romana Žnidar, Eva Kohne, Barbara Kampuš, Sumedija Agič, Tea Žvegla, Barbara Koren Kovačević, Nataša Gričnik, Monika Kamenšek

Datum: Žig: Podpis ravnateljice:

48

Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica · Web viewTako so spoznali, da za nove...

Documents

Transcript of Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica · Web viewTako so spoznali, da za nove...