12

VRT

matic Severbesedilo in fotografije

Perovskia je rod polgrmov, zelnatih trajnic s sivozelenimi listi. Goji se jih zaradi drobnih vijolinomodrih cvetov v dolgih socvetjih na sivobelih steblih. Cvetijo od sredine do konca poletja. Rastline imajo dobro strukturo in ostanejo lepe tudi v zimskem asu. Celotna rastlina je aromatina, zato ji angleko govorei svet pravi tudi ruski ajbelj. Kljub prijetnemu vonju pa ni uitna.Rod spada v druino ustnatic Lamiacea. Obstaja sedem vrst, ki izvirajo iz suhih obmoij Azije. Listi so jajasti ali podolgovati, pri nekaterih vrstah z bolj ali manj narezanim listnim robom.

V vrtu

V naih specializiranih vrtnarijah za okrasne zelnate trajnice je e kar nekaj let na voljo najpogosteje sajena vrsta

13

VRT

Perovskia atriplicifolia. Kasneje so se ji pridruile e sorte, ki se razlikujejo npr. po viini ali po odtenku cvetov.

Izkunje pri nas so pokazale, da zna biti rastlina malce muhasta glede prezimovanja. Nizke temperature niso problem, so pa zato toliko bolj obutljive na kombinacijo mraza in vlage v tleh. V mokrih zimah se rado zgodi, da rastlina pri koreninskem vratu propade. Pomembno je torej sajenje na dobro odcedna tla, e bolje pa v kombinaciji z zavetno lego. Na vijih nadmorskih viinah bo rastlina hvalena za vsaj malce zimske zastirke.

Dolga, vitka stebla, poraena z drobnimi dlaicami, ki jim dajejo sivkast izgled, so poraena z drobnimi vijolinimi cvetovi, ki spominjajo na sivkine. Ta stebla oz. poganjke konec zime poreemo, a ne isto do tal. Potrebno je pustiti nekaj olesenele osnove z brsti. Razen nijih sort, se perovskije v neurjih in monem deju ter vetru lahko nekoliko poleejo, a ta problem e zdale ni tako pere kot npr. pri gavrah, ki so po rasti veliko bolj nene. Perovskije so odline rastline za rastia, kjer vlada sua in sonna pripeka. Dobro razraen koreninski sistem tem rastlinam omogoa preivetje tudi dalje sue. Glede gnojenja niso

zahtevne, saj zadovoljivo uspevajo tudi v s hranili revnih tleh.

Zelo lepo se kombinirajo z drugimi sivolistnimi rastlinami, kot je npr. sivka, lahko pa ustvarjamo zanimive kontraste z rdee in oranno cvetoimi rastlinami, kot so npr. maki. Krasno se podajo k mnogim zelnatim trajnicam (Helenium, Echinacea), tudi gruasto razraajoim se travam. Z njimi lahko ustvarjamo prerijski stil zasaditev ali jih uporabimo v peenem vrtu. e posebno lepo uinkujejo v vejih skupinah na velikih gredah, kjer ustvarjajo filigransko modrikasto kuliso.

14

VRT

Trajnice carniola

Za celotno izbiro rastlin obiite nao spletno trgovino:www.trajnice-carniola.com

Hosta fortunei Whirlwind Hosta Pauls Glory Anemanthele lessoniana

Echinacea Razzmatazz Echinacea Hot Summer

Anemone hybr. MargareteNaroite na:

info@trajnice-carniola.comtel.: 030-382-050koda: REVIJA VRT

-5%

Ob naroilu dopiite kodo revija vrt in priznali vam bomo omenjeni popust.

POSEBNA PONuDBA ZA NAE BRALCE

17

VRT

e resnino nimate sree, se na vaem vrtu poutijo e posebej dobro, na kar vas hitro opozorijo z obgrizenimi listi, stebli in cvetovi. Na naih vrtovih lahko najdemo kar nekaj vrst teh mehkucev, ki jih na grobo razdelimo med lazarje in pole s hiicami. Najbolj tevilen med slednjimi je veliki vrtni pol (Helix pomatia). Poleg te vrste najdemo e tevilne druge kot so npr. mali vrtni pol (Cepaea nemoralis), slamnati vrtni pol (Helix aspersa) in vrtnik (Cepaea hortensis). Najdemo jih predvsem na alkalnih tleh, medtem ko so, z izjemo vrtnika, na kislih rastiih redkeji. Poleg polev s hiico pa na vsakem vrtu poznamo tudi razline vrste lazarjev - vrtnega lazarja (Aarion hortensis), velikega lazarja (Arion ater) in portugalskega lazarja (Arion lusitanicus). Lazarji so navadno bolj aktivni od polev s hiicami, saj se prehranjujejo vse dokler so temperature nekaj stopinj nad nilo. Pri tem pa bo ne glede na kombinacijo polev, ki jo najdete na svojem vrtu, rezultat na rastlinah vedno enak s svojo strgao (=radula, tj. organ za strganje hrane) bodo preluknjali liste in poganjke.

Nekateri se lotijo celo podzemnih delov rastlin in obirajo gomolje ter ebulice.

Zaita pred poli

Pri zaiti pred poli se moramo najprej zavedati, da je popolnoma nemogoe povsem iztrebiti pole na vrtu. Precej bolje je, da se skoncentriramo na najbolj ogroene skupine rastlin in jih ustrezno zaitimo. Za zaito rastlin pred poli lahko uporabite zrna limacida, ki jih posujete med rastlinami. Pri tem je dobro vedeti, da so sredstva, ki bazirajo na elezu precej manj nevarna za okolje kot sredstva, ki vsebujejo metaldehid.Manj kemien pristop k odstranjevanju polev je vsakodnevno pobiranje teh kodljivcev. Pri tem si lahko pomagate s deskami in streniki, ki jih razporedite po vrtu. Poli se bodo pred dnevno pripeko zatekli v senco, kjer jih boste hitro polovili. Splaa se poskusite tudi s vkopanimi kozarci piva ali mleka, ki delujejo kot pasti za

PoliNe glede na lokacijo, velikost in stil vrta, si vsak vrtnar svoj vrt deli e z vejim ali manjim tevilom polev.

18

VRT

pole. Nekateri pa predlagajo celo bakrene obroe, s katerimi obdajo najljube rastline (baker je za pole zelo strupen).Poleg neposrednega zatiranja polev lahko veliko storite tudi z ustrezno vzgojo rastlin. Pazite, da ne boste pretiravali z duikom, ki bo vzpodbudil rast nenih poganjkov, ki najbolj teknejo polem. Dobro je tudi, e rastline zalivate zjutraj, da se bodo tla do veernih ur, ko so poli najaktivneji, e posuila. Koristno je tudi redno okopavati tla

med rastlinami. Z rahljanjem se lahko skrita polja jajca spravi na povrino, zaradi esar jih bodo ptice laje nale. V kolikor imate na vrtu resnine teave s poli, je dobro na te kodljivce pomisliti tudi ob nakupu rastlin. Najbolje je izbirati rastline, ki jih poli ne ljubijo preve. Odloajte se tudi za veje rastline, ki bodo imele ve monosti za uspeno presaditev in preivetje poljih obiskov.

Nekaj pogostih predstavnikov: zgoraj levo - vrtnik (Cepaea hortensis), zgoraj desno slamnati pol (Helix aspera), spodaj levo - portugalski lazar (Arion lusitanicus), spodaj desno - vrtni lazar (Arion hortensis)

19

VRT

1 modri glavinecKot njegovo sorodstvo je tudi modri glavinec poln hranilnega nektarja in peloda. Poleg modrih glavincev lahko najdete tudi rastline z rdeimi, ronatimi, belimi in vijoliastimi cvetovi.

Sejemo: spomladi ali jeseniCveti: jun-avgV x : 90 x 30 cm

2 kozmejaV kolikor boste izbrali eno samo enoletnico, je kozmeja odlina izbira. Poskusite s sortama Dazzler in Purity.

Sejemo: spomladiCveti: jun-oktV x : 120 x 60 cm

3 Okroglolistna titonijaTa enoletnica imenovana tudi mehika sonnica ima udovite izrazito oranne cvetove, ki jih oboujejo metulji in ebele.

Sejemo: spomladiCveti: jul-oktV x : 180 x 30 cm

4 Velika peenicaSkupaj s korenjem spadata v druino kobulnic in poveeneta udovita socvetja.

Sejemo: spomladi ali jeseniCveti: jun-sepV x : 100 x 50 cm

5 makNa avtohton mak ni bogat z nektarjem, zato pa ima na pretek peloda, ki ga z veseljem

nabirajo opraevalci. Slednji z veseljem obiskujejo tudi vse druge vrste makov.

Sejemo: spomladi ali jeseniCveti: jun-avgV x : 60 x 45 cm

6 maroka madroicaudovita enoletnica, ki prekrije grede in skoraj sploh ne neha cveteti. Odlino se obnese tudi kot rezano cvetje.

Sejemo: spomladi ali jeseniCveti: jun-sepV x : 45 x 15 cm

7 glebionisivahna enoletnica, ki izgleda kot pomanjana sonnica. Za nekoliko bolj dramatine cvetove lahko poskusite

izbor odlinih rastlin za privabljanje uelk

1

3 4 5

2

20

VRT

z ognjiem sorte Indian Prince.Sejemo: spomladiCveti: jun-oktV x : 50 x 20 cm

Sejanje

Semena lahko posejemo neposredno na vrtu, ko se je vreme dovolj ogrelo (nekje med marcem in junijem). Za enkraten travnik poln enoletnic, posejte rastline precej bolj na gosto kot navadno. Poskusite posejati priblino 3 g semen na kvadratni meter tal.Za enakomerno pokritost tal s semeni, si povrino razdelite na manje kvadrate in semena posejte v te kvadrate.

Po sejanju

Po sejanju boste morali poskrbeti, da razlini pleveli ne bodo prerasli posejanih enoletnic. e ste pred sejanjem poskrbeli, da so tla brez plevelov, vam naknadno pletje ne bi smelo vzeti ve kot 10 min na teden.Ker so rastline v tej kombinaciji samo enoletnice, boste morali vsako leto zasaditev obnoviti s ponovno setvijo. Vsako jesen zato gredo oistite in spomladi zasaditev obnovite. Seveda se vam bodo med posejane rastline vtihotapile tudi samosejoe se enoletnice. Slednje bodo samo e popestrile zasaditev.

6

7 8