VPLIV NAČINOV GOSPODARJENJA S TRAVIŠČI NA PTICE … · 1 UVOD 1 2 OPREDELITEV PROBLEMA 2 3...

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA BIOLOGIJO

Eva VUKELIČ

VPLIV NAČINOV GOSPODARJENJA S TRAVIŠČI NA PTICE GNEZDILKE LJUBLJANSKEGA BARJA

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij

EFFECTS OF MEADOW MANAGEMENT PRACTICES ON BREEDING BIRDS OF LJUBLJANSKO BARJE

GRADUATION THESIS

University studies

Ljubljana, 2005

Vukelic E. Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja. Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2005

II

Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študija biologije. Opravljeno je bilo na Nacionalnem inštitutu za biologijo ter Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Študijska komisija Oddelka za biologijo je za mentorja diplomskega dela imenovala doc. dr. Davorina Tometa in za recenzenta doc. dr. Petra Trontlja.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: doc. dr. Nejc JOGAN Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Član: doc. dr. Davorin TOME Nacionalni inštitut za biologijo

Član: doc. dr. Peter TRONTELJ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Datum zagovora: 21.9.2005

Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Eva Vukelič


III

{ TC "Ključna dokumentacijska informacija (KDI)" }KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dn DK UDK 591.5: 598.2/.8(497.4 Ljubljansko barje)(043.2) = 863 KG ptice/vlažna travišča/gospodarjenje/Ljubljansko barje/košnja/gnojenje/paša KK AV VUKELIČ, Eva SA TOME, Davorin (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 111 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo LI 2005 IN VPLIV NAČINOV GOSPODARJENJA S TRAVIŠČI NA PTICE GNEZDILKE

LJUBLJANSKEGA BARJA TD Diplomsko delo (univerzitetni študij) OP IX, 54 str., 9 pregl., 15 sl., 5 pril., 70 vir. IJ sl JI sl/en AI Ljubljansko barje je kljub obsežnim osuševalnim posegom še vedno pomembno

območje za gnezdenje ptic, predvsem vrst vlažnih travišč. Obstoj teh travišč pa je danes odvisen od človekove dejavnosti. Gospodarjenje s travišči je lahko bolj ali manj intenzivno. V zadnjem času se vedno več vlažnih travnikov uporablja kot pašnike. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako različni režimi gospodarjenja s travišči na Ljubljanskem barju vplivajo na tamkajšnje gnezdilke. Med seboj smo primerjali intenzivne travnike, ekstenzivne travnike, pašnike ter travnike, košene za steljo. Ptice smo popisali po metodi kartiranja, prilagojeni pašnikom, zato so popisipotekali z roba ploskev. V obdobju od konca aprila do sredine junija 2003 smo vsako ploskev popisali štirikrat v jutranjih urah in enkrat ponoči. Intenzivnost gospodarjenja na ploskvah smo opredelili z gostoto osuševalnih jarkov, deležem pognojenih površin ter pričetkom in obsegom košnje oz. paše. Največ gnezdečih ptic smo zabeležili na travnikih, košenih za steljo, nekoliko manj na ekstenzivno obdelanih travnikih, najmanj pa jih je gnezdilo na intenzivno obdelanih travnikih. Pašniki so bili po številu gnezdečih ptic bolj podobni intenzivnim kot pa ekstenzivnim travnikom. Ugotovili smo še, da so pričetek in obseg košnje ter delež pognojenih površin značilno negativno vplivali na gostote gnezdečih ptic, medtem ko hitrost napredovanja pokošene površine in gostota jarkov nista pokazala značilnih vplivov. Menimo, da paša pod pogoji, kakršni so bili v letu raziskave, ni primeren način za ohranjanje močvirnih travnikov kot habitatov travniških ptic.Ostaja vprašanje, ali bi bil ta način gospodarjenja ob ustrezno nižjih gostotah živine ter kasnejšemu pričetku paše primeren način izrabe za travniške ptice zelo pomembnih površin, ki pa so manj ugodne za kmetovanje in bi bile sicer opuščene.


IV

{ TC "Key Words Documentation (KWD)" }KEY WORDS DOCUMENTATION DN Dn DC UDK 591.5: 598.2/.8(497.4 Ljubljansko barje)(043.2) = 863 CX birds/wet meadows/management/Ljubljansko barje/mowing/fertilising/grazing CC AU VUKELIČ, Eva AA TOME, Davorin (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 111 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Biology PY 2005 TI EFFECTS OF MEADOW MANAGEMENT PRACTICES ON BREEDING BIRDS

OF LJUBLJANSKO BARJE DT Graduation Thesis (University studies) NO IX, 54 p., 9 tab., 15 fig., 5 ann., 70 ref. LA sl AL sl/en AB Despite drainage of moor on Ljubljansko barje the area is still important for nesting

birds, particularly wet meadow species. Existence of these meadows nowadays depends very much on human management, which can be more or less intensive. Lately more and more wet meadows are being transformed into pastures. Aim of this research was to find out how different grassland management regimes affect breeding birds on Ljubljansko barje. We compared intensively managed meadows, extensively managed meadows, pastures and litter meadows. Birds were counted by mapping method adapted to pastures, so counts were done from the edge of the plots. From the end of April till the mid of June 2003 we visited every plot four times in the morning and once during the night. Management intensity of the plot was determined by amount of irrigation ditches, proportion of area fertilized, start and extent of area mown or grazed. The highest number of breeding birds was found on litter meadows, some less on extensively managed meadows and least on intensively managed meadows. Considering numbers of breeding birds, pastures were more similar to intensively than to extensively managed meadows. We found out that start of mowing, extent of area mown and proportion of fertilised area had significant negative impact on density of nesting birds, while speed of mowing progress and density of ditches did not show significant impact. We think that grazing as it was practiced in the year of the research is not suitable for maintaining wet meadows as habitats for grassland birds. Question remains, would less intensive grazing be a suitable alternative solution for maintaining ornithologicaly very important grasslands on Ljubljansko barje that would otherwise be abandoned.


V

{ TC "Kazalo vsebine" }KAZALO VSEBINE

str. Ključna dokumentacijska informacija (KDI) III Key Words Documentation (KWD) IV Kazalo vsebine V Kazalo preglednic VII Kazalo slik VIII Kazalo prilog IX 1 UVOD 1 2 OPREDELITEV PROBLEMA 2 3 PREGLED OBJAV 2 3.1 VLAŽNA TRAVIŠČA IN GOSPODARJENJE Z NJIMI 2 3.1.1 Vpliv gospodarjenja s travišči na ptice 2 3.1.1.1 Izsuševanje 4 3.1.1.2 Gnojenje 5 3.1.1.3 Košnja 5 3.1.1.4 Paša 6 3.1.1.5 Opuščanje rabe 9 3.2 POMEN LJUBLJANSKEGA BARJA ZA PTICE 9 4 NAMEN DELA 10 5 DELOVNE HIPOTEZE 10 6 OBRAVNAVANO OBMOČJE 10 6.1 LJUBLJANSKO BARJE 10 6.1.1 Travišča na Ljubljanskem barju 12 6.1.2 Pašništvo na Ljubljanskem barju 13 6.2 POPISNE POVRŠINE 13 6.2.1 Intenzivni travniki 16 6.2.2 Pašniki 17 6.2.3 Ekstenzivni travniki 18 6.2.4 Steljniki 19 7 METODE 19 7.1 POPIS PTIC 19 7.2 MERJENJE INTENZIVNOSTI GOSPODARJENJA 20 7.2.1 Jarki 20 7.2.2 Gnojenje 21 7.2.3 Košnja 21 7.2.4 Paša 21 7.3 ANALIZA PODATKOV 22 7.3.1 Indeksi za prikaz intenzivnosti gospodarjenja 22 7.3.2 Testiranje razlik v številu ptic med ploskvami s testom χ2 24 7.3.3 Klasterska analiza popisnih ploskev 24 7.3.4 Korelacije med gostotami ptic in intenzivnostjo gospodarjenja 25


VI

7.3.5 Multivariatna analiza vpliva gospodarjenja s travišči na ptice 25 8 REZULTATI 26 8.1 INTENZIVNOST GOSPODARJENJA S TRAVIŠČI 26 8.2 VRSTNA SESTAVA IN ŠTEVILČNOST PTIC 28 8.2.1 Vse vrste 28 8.2.2 Posamezne vrste 30 8.2.3 Klasterska analiza popisnih ploskev 32 8.3 VPLIV GOSPODARJENJA NA GOSTOTE GNEZDEČIH PTIC 33 8.3.1 Vse vrste 33 8.3.2 Posamezne vrste 35 8.3.3 Multivariatna analiza vpliva gospodarjenja s travišči na ptice 36 9 RAZPRAVA IN SKLEPI 37 9.1 RAZPRAVA 37 9.1.1 Vpliv gospodarjenja s travišči na ptice 37 9.1.2 Priporočila za gospodarjenje 42 9.1.3 Kritičen pogled na metodo in priporočila za nadaljne raziskave 43 9.2 SKLEPI 44 10 POVZETEK 45 11 VIRI 47 11.1 CITIRANI VIRI 47 11.2 DRUGI VIRI 53

ZAHVALA PRILOGE


VII

{ TC "Kazalo preglednic" }KAZALO PREGLEDNIC

str. Preglednica 1: Značilnosti obravnavanih ploskev, združenih po načinu

gospodarjenja 15Preglednica 2: Šifrant za indekse »začetek košnje« oz. »začetek paše«, »delež

pokošenega« oz. »delež pašnika«, »hitrost košnje« in »gostota živine« 22

Preglednica 3: Šifrant za indekse »delež gnojenega« in »gostota jarkov« 23Preglednica 4: Značilnosti gospodarjenja s travišči na posameznih tipih ploskev 27Preglednica 5: Primerjava skupnega števila gnezdečih parov med ploskvami z

različnimi načini gospodarjenja s travišči 29Preglednica 6: Vrstna sestava in povprečne gostote gnezdečih ptic na ploskvah,

združenih po načinih gospodarjenja s travišči 30Preglednica 7: Primerjava števila gnezdečih poljskih škrjancev, drevesnih cip,

repaljščic, močvirskih trstnic in rjavih penic med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja 31

Preglednica 8: Odvisnost števila vrst in skupne gostote gnezdečih parov od posameznih parametrov gospodarjenja s travišči, površine ploskev in nadmorske višine 34

Preglednica 9: Odvisnost gostote gnezdečih parov poljskega škrjanca, drevesne cipe, repaljščice, močvirske trstnice in rjave penice od posameznih parametrov gospodarjenja s travišči, površine ploskev in nadmorske višine 35


VIII

{ TC "Kazalo slik" }KAZALO SLIK

str. Slika 1: Shema povezav med gospodarjenjem in gnezdilkami vlažnih travišč 4Slika 2: Model za izračunavanje deleža poteptanih gnezd travniških pobrežnikov v

odvisnosti od površine pašnika ter števila in vrste živine 7Slika 3: Povprečne mesečne temperature in količine padavine na merilni postaji

Ljubljana - Bežigrad v prvi polovici leta 2003 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem 11

Slika 4: Posnetek severo-zahodnega dela Ljubljanskega barja z označenimi popisnimi ploskvami 14

Slika 5: Intenzivni travniki 16Slika 6: Pašniki 17Slika 7: Ekstenzivni travnik 18Slika 8: Travniki, košeni za steljo 19Slika 9: Povezava med intenzivnostjo gospodarjenja in nadmorsko višino na

popisnih ploskvah v zahodnem delu Ljubljanskega barja 28Slika 10: Povprečne gostote gnezdečih parov vseh vrst na ploskvah z različnimi

načini gospodarjenja s travišči 29Slika 11: Povprečne gostote gnezdečih parov poljskega škrjanca, drevesne cipe,

repaljščice, močvirske trstnice in rjave penice na ploskvah z različnimi načini gospodarjenja s travišči 32

Slika 12: Dendrogram popisnih ploskev, združenih po podobnosti v vrstni sestavi in številčnosti tam gnezdečih ptic 33

Slika 13: Odvisnost gostote gnezdečih parov vseh vrst ptic od intenzivnosti gospodarjenja s travišči 34

Slika 14: Odvisnost gostote gnezdečih parov repaljščice od deleža ploskve, ki je bil pokošen do 17. junija 36

Slika 15: Multivariatna analiza odnosov med intenzivnostjo posameznih komponent gospodarjenja, nadmorsko višino ter gostotami posameznih vrst ptic 37


IX

{ TC "Kazalo prilog" }KAZALO PRILOG Priloga A Značilnosti posameznih popisnih ploskev Priloga B Seznam najbolj značilnih rastlinskih vrst na posameznih tipih travišč Priloga C Gostote gnezdečih ptic na posameznih popisnih ploskvah Priloga D Značilnosti gospodarjenja s travišči na posameznih ploskvah Priloga E »Log file« multivariatne analize

Vukelič E. Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja. Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2005

1

1 UVOD Nekdaj je veljalo, da je v obdobju, preden je začel človek intenzivneje spreminjati svoje okolje, večino Evrope pokrival gozd. Posamezne krpe vlažnih travišč so se pojavljale le na nizkih barjih in v poplavnih ravnicah rek, kjer je prihajalo do motenj prevladujoče gozdne vegetacije (Ellenberg, 1982; Tucker in Dixon, 1997). Človek pa je s svojimi posegi mnogokrat tudi onemogočil naravne procese, ki vračajo sukcesijo na začetne stopnje. Poleg tega je iztrebil velike herbivore, kot so zober, tur in tarpan, ki naj bi po mnenju nekaterih avtorjev pomembno vplivali na nekdanjo pokrajino in procese v ekosistemih (Vulink, 2001). Primarna travišča in drugi odprti biotopi so zaradi vpliva človeka v Evropi postali redki ali so popolnoma izginili (Beintema, 1988; Veen in sod., 2001). Polnaravna travišča, ki jih je ustvaril in vzdrževal človek, pa so postala nepogrešljiva za preživetje precejšnjega števila vrst (Veen in sod., 2001). Polnaravna travišča so sicer kmetijsko obdelana, vendar so na njih zaradi majhnega vnosa gnojil in manj intenzivne dolgotrajne rabe še ohranjene določene naravne značilnosti in velika pestrost vrst. Najpomembnejši vpliv človeka v teh ekosistemih je odstranjevanje letne neto produkcije, predvsem s košnjo in tudi s pašo, zaradi česar pride do cele vrste strukturnih sprememb vegetacije (Hopkins, 1991). Za vzdrževanje antropogenih travišč je potrebna stalna košnja ali paša. V primeru opuščanja rabe pride do sukcesije rastlinskih združb do klimaksa, ki je v naših nižinah gozd (Veen in sod., 2001). Vlažna travišča so občasno poplavljena ali pa je zanje značilen visok nivo talne vode (Tucker in Dixon, 1997). V preteklosti so zaradi omejenih možnosti kmetovanja in malo poseganja s strani človeka predstavljala zelo pomembne polnaravne biotope. Običajni načini rabe so bili pozna košnja, navadno enkrat letno, brez vnosa dodatnih gnojil ali paša nizkih gostot živine (Nairn, 1991; Trontelj, 1996). Večina vlažnih pašnikov in travnikov v Evropi je torej drugotnega izvora. Z razširitvijo teh novih odprtih površin so vrste ptic iz stepe in tundre razširile svoj areal daleč izven svojih prvotnih meja razširjenosti. Kakor ta nova travišča so tudi ptičje združbe vlažnih travnikov drugotnega izvora in nobena izmed vrst ni vezana izključno na antropogena travišča (Beintema, 1988; Beintema in sod., 1997). V 20. stoletju je bila večina teh območij podvržena intenziviranju kmetijstva, in večji del travišč je izginil oz. se je bistveno spremenil v nekaj desetletjih. Na preostalih območjih, kjer naravne razmere onemogočajo intenzivno pridelavo, prihaja do opuščanja rabe. Zaradi tega sodijo polnaravna travišča med najbolj ogrožene ekosisteme v Evropi (Veen in sod., 2001).


2

2 OPREDELITEV PROBLEMA Ljubljansko barje ima velik pomen za ptice, saj so tu še ohranjena obsežna mokrotna travišča, kjer gnezdijo. Zaradi izsuševanja v preteklosti je obstoj teh travišč dandanes odvisen od človekove dejavnosti. Gospodarjenje s travišči je lahko različno intenzivno. Tu najdemo intenzivno in ekstenzivno obdelovane travnike kot tudi travnike, ki se kosijo za steljo. Poleg tega je v zadnjem času vedno več vlažnih travnikov spremenjenih v pašnike. Znano je, da povečani gospodarski pritiski na travišča negativno vplivajo na gnezdeče ptice, vendar kljub temu primanjkuje podrobnejših študij na to temo. Prav tako ni znano, kakšen je vpliv paše na gnezdilce mokrotnih travišč na Ljubljanskem barju.

3 PREGLED OBJAV

3.1 VLAŽNA TRAVIŠČA IN GOSPODARJENJE Z NJIMI Razlike med antropogeno ustvarjenimi travišči so posledica različnih abiotskih pogojev kakor tudi različnih načinov gospodarjenja (Tucker in Dixon, 1997; Veen in sod., 2001). Na vrstno sestavo rastlinskih združb poplavnih travnikov vplivajo različni ekološki dejavniki. Najbolj vplivni so frekvenca in trajanje poplav ter obdobje, v katerem se le-te pojavljajo. Vpliv se kaže v različni vodni bilanci ter v različnih količinah vnosa nutrientov, ki jih prinese poplavna voda (Šeffer in sod., 1999). Najpomembnejši vpliv človeka v teh ekosistemih je odstranjevanje letne neto produkcije, bodisi s košnjo ali pašo (Hopkins, 1991). Paša in košnja močno vplivata na vegetacijsko strukturo in pestrost rastlinskih vrst na travišču. Njuni učinki se lahko razlikujejo glede na intenzivnost in obdobje v letu, ko se izvajata, glede na vrsto živine ter glede na tip prsti, podnebje in nadmorsko višino (Tucker in Dixon, 1997). Vlažna travišča so dandanes močno ogrožena zaradi intenziviranja kmetijstva. V prehrani živine se namesto sena vedno bolj uveljavljajo umetna krmila in silaža. Ekstenzivne pašnike in travnike tako nadomeščajo intenzivno gojeni travniki Ti so tako ali drugače “izboljšani”, npr. z izsuševanjem, intenzivnim gnojenjem, dodatno zasejani z bolj produktivnimi travnimi mešanicami in zgodaj košeni za silažo (Tucker in Dixon, 1997).

3.1.1 Vpliv gospodarjenja s travišči na ptice Za vse ptice sta dostopnost ustreznih virov hrane ter varno gnezdišče pomembni sestavini habitata (Cody, 1985; Tucker in Dixon, 1997). Kar nekaj evropskih vrst ptic je na nižinskih


3

vlažnih traviščih našlo ustrezne razmere za gnezdenje in prehranjevanje. Ta navezanost je še posebej izrazita v pasu, ki se razteza v območju severozahodne Evrope od Irske do vzhodne Poljske. Travniške ptice v tem območju so predvsem vrste iz reda pobrežnikov (Charadriformes) (Beintema in sod., 1997), medtem ko so v srednji Evropi pobrežniki mnogo redkejši, številčnejše pa so pevke (Passeriformes) (Leroux, 1991; Schifferli in sod. 1999; Tomovčík in sod., 1999; Kuczyński in sod., 2000). Številčnost in razširjenost travniških gnezdilk se je v zadnjih 40 letih močno zmanjšala, kar je posledica povečane intenzivnosti gospodarjenja s travišči, še posebej odziv na povečan vnos gnojil in osuševalna dela (Beintema, 1988; Beintema in sod., 1997). Intenziviranje kmetijstva na splošno je v veliki meri vzrok za upadanje populacij ptic kulturne krajine v Zahodni Evropi (Tucker in Dixon, 1997; Donald in sod., 2002). Curtis in sod. (1991) so ugotovili, da sta diverziteta in vrstno bogastvo ptic v severni Angliji nižja na bolj intenzivno obdelanih območjih. Schifferli in sod. (1999) so preučevali razširjenost in gostoto ptic v odvisnosti od intenzivnosti kmetijstva v Švici. Primerjava gostot in razširjenost izbranih vrst je prav tako pokazala povezavo z intenzivnostjo kmetovanja. V pokrajinah, ki so bile obdelane pretežno ekstenzivno, je gnezdilo več vrst in osebkov ptic kot na intenzivno obdelanih območjih. Obstaja več vzrokov, zakaj gospodarjenje s travišči negativno vpliva na število travniških ptic. Med njimi nekateri pripeljejo do direktnega uničenja zaroda, npr. zgodnji pričetek košnje, hitrejša strojna košnja, povečane gostote živine na pašnikih. Drugi posredno preko sprememb travniške vegetacije in učinkov na nevretenčarje vplivajo na razpoložljivost ustreznih gnezdišč in hrane. Vse zgoraj naštete spremembe so posledica dveh glavnih dejavnikov: izsuševanja in povečanega vnosa gnojil, dveh glavnih komponent intenziviranja kmetijstva. Združbe ptic na takšnih intenzivno gojenih travnikih, košenih za silažo, so precej osiromašene (Beintema, 1988; Trontelj, 1996; Tucker in Dixon, 1997). Še bolj drastična je sprememba travnikov v njive, najpogosteje zasajene s koruzo. Za večino ptic in drugo favno pomeni taka sprememba popolno izgubo habitata (Leroux, 1991; Trontelj, 1996; Beintema in sod., 1997). Vzroki za upad travniških ptic so dobro poznani, manjka pa podrobnih študij, ki bi ugotavljale stopnjo intenzivnosti kmetovanja, ki še omogočajo preživetje stabilnih populacij tipičnih travniških ptic, npr. repaljščice in poljskega škrjanca (Oppermann, 2003). Povezave med gospodarjenjem in pticami vlažnih travišč so povzete na Sliki 1. Podrobneje so razložene v naslednjih poglavjih.


4

Slika 1: Shema povezav med gospodarjenjem in gnezdilkami vlažnih travišč.

3.1.1.1 Izsuševanje Velik vpliv na ustreznost habitata za travniške ptice imajo vodne razmere v tleh travišča. Poplavnost zemljišča in nivo talne vode posredno vplivata na strukturo in vrstno sestavo vegetacije, prehranske možnosti in način gospodarjenja (Trontelj, 1994; Tucker in Dixon, 1997; Kuczyński in sod., 2000). Vlažna prst se segreva počasi, posledica je upočasnjen razvoj vegetacije. Zaradi poplavljenosti ali ugrezajoče razmočene zemlje je odložena tudi uporaba kmetijske mehanizacije (predvsem pričetek košnje) in prihod živine na pašo. Talne gnezdilke imajo v takih razmerah dovolj časa, da uspešno speljejo zarod (Beintema, 1988; Trontelj, 1996). Gostote travniških gnezdilcev na Ljubljanskem barju so na poplavljenih površinah značilno večje kot na nepoplavljenih (Tome, 2002a). Ti predeli so zelo pomembni za obstoj dovolj močnih populacij nekaterih redkih in ogroženih travniških ptic (Trontelj, 1994; Tome, 2002a). Osuševanje pomeni najbolj očitno grožnjo nižinskim vlažnim travnikom ter njihovi favni in flori. Osuševalni posegi in spremembe v dinamiki rek povzročijo upad nivoja talne vode in zmanjšanje obsega poplav. To omogoči bolj intenzivno rabo travišč, npr. pogostejšo strojno košnjo ali večje obtežbe pašnikov z živino (McLaughlin in Mineau, 1995; Trontelj, 1996; Beintema in sod., 1997; Tucker in Dixon, 1997).


5

Povečevanje produktivnosti vlažnih travišč z izsuševanjem naj bi bil vzrok za upad populacij travniških pobrežnikov, npr. škurha (Tucker in Dixon, 1997). Leroux (1991) je preučeval vpliv izsuševanja in kultivacije vlažnih pašnikov v zahodni Franciji na tam živečo združbo pevk. Po posegih je populacija upadla za 20%, pestrost vrst pa za 30% (Leroux, 1991).

3.1.1.2 Gnojenje Tudi gnojenje posredno vpliva na gnezdilke vlažnih travišč. Posledica gnojenja travišč je povečana produktivnost primarnih producentov, saj prevlada nekaj vrst dominantnih trav, zaradi česar je zmanjšana floristična in strukturna diverziteta travišča (Andrews in Rebane, 1994; Tucker in Dixon, 1997; Šeffer in sod., 1999; McCracken in Tallowin, 2004). S tem se zniža potencialni izbor nevretenčarskega plena travniških ptic. Vrstna sestava se postopoma spremeni: večje vrste nevretenčarjev številčno upadejo, nadomestijo jih manjše vrste, ki so praviloma bolj odporne na motnje, kot sta košnja in paša (Siepel, 1990 po Beintema, 1991). Poleg tega se zaradi visoke in goste vegetacije zmanjša tudi dostopnost plena za ptice (Tucker in Dixon, 1997; McCracken in Tallowin, 2004). Vse to lahko zmanjša preživetje mladičev pobrežnikov, npr. pribe (Vanellus vanellus) in škurha (Numenius aquata), kakor tudi drugih žužkojedih travniških ptic (Beintema, 1991). Zaradi hitrejše rasti ter višje, gostejše vegetacije so takšna travišča za marsikatero vrsto, ki potrebuje nižjo in bolj raznoliko vegetacijo, manj primerna za tudi gnezdenje (Tucker in Dixon, 1997). Posledica gnojenja je tudi hitrejša rast trave, kar omogoča zgodnejšo košnjo in večje obtežbe z živino, oboje zmanjša verjetnost uspešne vzreje mladičev (Beintema in sod., 1997).

3.1.1.3 Košnja Tradicionalno so bila vlažna travišča ročno košena za seno in steljo, kar je sedaj v Evropi redkost. Danes prevladuje hitrejša strojna košnja, ki je pogosto tudi zgodnejša, še posebej če so travniki košeni za silažo (Tucker in Dixon, 1997). Tudi na Ljubljanskem barju se na intenzivnih travnikih košnja začne bolj zgodaj, hitrost napredovanja košnje pa je večja (Tome, 2001), nekateri travniki so košeni trikrat ali celo večkrat letno. Ker se obdobje prve košnje časovno ujema z gnezditveno sezono večine travniških gnezdilcev (Tucker in Dixon, 1997; Tomovčík in sod., 1999; Tome, 2002b), prihaja zaradi zgoraj naštetih vzrokov ob košnji do neposrednega uničevanja zaroda talnih gnezdilk (Trontelj, 1996; Tucker in Dixon, 1997). Tome (2002b) ocenjuje, da na Ljubljanskem barju zaradi košnje vsako leto propade 40-50% gnezd repaljščice. Število uspešno speljanih mladičev travniških gnezdilcev se lahko zaradi neposrednega uničevanja zmanjša do te mere, da ne


6

morejo več nadomeščati poginulih odraslih osebkov (običajna smrtnost) (Beintema, 1988; Beintema in sod., 1997), kar povzroči zmanjševanje populacij in posredno siromašenje združbe travniških ptic (Tucker in Dixon, 1997). Če kakšno sezono, ko so temperature višje, travniške ptice začnejo z gnezditvijo bolj zgodaj, tudi košnja zaradi hitrejšega razvoja vegetacije poteka prej. Tako je vpliv košnje na gnezditveni uspeh vsako sezono bolj ali manj enak (Kruk in sod., 1996; Tome 2001). Košnja vpliva tudi na prehranske vire ptic. Pri zgodnji in pogosti košnji so rastline pokošene, še preden razvijejo semena, s tem so semenojedim vrstam zmanjšane možnosti za prehranjevanje (McCracken in Tallowin, 2004). Intenzivna košnja vpliva tudi na zmanjšanje populacij nevretenčarjev, saj mnogim vrstam prekine življenjske cikle (Britschgi in Arlettaz, 2004; McCracken in Tallowin, 2004). Pestrost rastlinskih vrst na traviščih je največja takrat, ko je zaradi gospodarjenja preprečeno zaraščanje z lesnimi vrstami, obenem pa so obdobja brez paše ali košnje dovolj dolga, da je še omogočeno cvetenje in semenitev večine travniških vrst (Tucker in Dixon, 1997). Pestrost rastlinskih vrst na travniku prispeva h kvaliteti habitata za ptice posredno, s povečano strukturno pestrostjo. Za naselitev ptic na traviščih ima struktura vegetacije mnogo večji pomen kot pa njena vrstna sestava (Oppermann, 1990; Tucker in Dixon, 1997; Kobal in sod., 1999).

3.1.1.4 Paša Paša ima v traviščnih ekosistemih pomembno vlogo. Vpliva na strukturo, višino in vrstno sestavo vegetacije. Tako kot košnja tudi paša zadržuje procese naravne sukcesije in s tem preprečuje zaraščanje travišč v grmišča in gozd (Tucker in Dixon, 1997). Kakšen vpliv ima paša na ptice vlažnih travišč, je odvisno predvsem od obtežbe pašnika z živino, pričetka in trajanja paše ter vrste živine (Tucker in Dixon, 1997). Verjetnost, da bo živina poteptala gnezda talnih gnezdilk, se povečuje s povečevanjem obtežbe pašnika z živino (Slika 2). Tudi zgodnejši spomladanski prihod živine na pašo lahko poveča propad zaroda in s tem upad populacij travniških vrst (Andrews in Rebane, 1994; Tucker in Dixon, 1997; Fondell in Ball, 2004). Celo pri nizkih obtežbah z živino je lahko gnezditveni uspeh na pašenih površinah manjši. Neposreden vpliv živine s teptanjem gnezd je sicer majhen, a jih veliko propade posredno zaradi motenj valjenja. Valeče ptice zaradi živine večkrat zapustijo gnezdo, s tem pa se poveča verjetnost plenjenja gnezd (Hart in sod., 2002).


7

Slika 2: Model za izračunavanje deleža poteptanih gnezd travniških pobrežnikov v odvisnosti od površine pašnika ter števila in vrste živine (Andrews in Rebane, 1994: 70). Delež poteptanih gnezd dobimo tako, da povežemo število živine na skali A s površino pašnika na skali C. Točko, kjer črta seka skalo B, povežemo z obravnavano vrsto ptice, na skali D pa nato odčitamo odstotek poteptanih gnezd. Primer: Na 10 ha velikem pašniku, kjer se pase 120 ovc, bo poteptanih 55% gnezd pribe.

Paša lahko negativno vpliva na ptice tudi zaradi zmanjševanja količine hrane ter izgub ustreznega kritja za gnezda. Če je intenzivnost paše velika, živina vegetacijo prekomerno


8

popase, kar ima za posledico zmanjšanje števila nevretenčarjev (Andrews in Rebane, 1994; Tucker in Dixon, 1997). Številčnost žuželk je lahko na nepašenih traviščih 4 do 10-krat višja kot na pašenih. Vzrok za to je lahko večja biomasa rastlin, ki ostane na nepašenih traviščih, ter večja strukturna raznolikosti takšnih travišč (Rambo in Faeth, 1999). Steptana tla postanejo neprimerna za številne nevretenčarje (McLaughlin in Mineau, 1995). Zaradi vpliva paše na nevretenčarje se spremembe v intenziteti paše med leti še posebej močno odražajo na številčnosti žužkojedih vrst (Söderström in sod., 2000). Po drugi strani lahko ekstenzivna paša pozitivno vpliva na prisotnost nevretenčarjev. Zaradi selektivne paše in teptanja se na pašnikih mozaično izmenjujejo območja z nizko, srednjo in visoko travno rušo, pojavljajo se tudi predeli gole zemlje in šopi nepopašene vegetacije (Andrews in Rebane, 1994; Hellström in Berg, 2001). Zaradi bogate strukturiranosti vegetacije se poleg raznolikost hrane (nevretenčarjev) poveča tudi njihova dostopnost za ptice (McCracken in Tallowin, 2004). Govedo in konji vsak na svoj način vplivajo na strukturo in vrstno sestavo vegetacije na pašniku. Govedo je pri paši manj izbirčno, pašnik popase dokaj enakomerno. Konji močno popasejo določene območja, drugim pa se izogibajo, kar ustvari mozaik nizke in visoke vegetacije. Vrste, ki se jim izogibajo, lahko na pašniku močno prevladajo (Andrews in Rebane, 1994; Vulink, 2001). Fondell in Ball (2004) ugotavljata, da je vegetacija travišč zaradi paše nižja in redkejša. Travniške ptice v ZDA dajejo pri izbiri gnezdišča prednost višji in gostejši vegetaciji, saj ta zagotavlja boljše kritje za gnezda. Paša ima v tem primeru posreden vpliv na gostoto gnezdečih parov s spreminjanjem strukture vegetacije. Gnezditvena gostota ptic na traviščih je bila mnogo bolj odvisna od značilnosti vegetacije kot pa od morebitne prisotnosti živine ali obtežbe z živino. Paša drugače vpliva na strukturo vegetacije kot košnja. Običajno favorizira nižje vrste rastlin, v nasprotju s košnjo, pri kateri na travnikih prevladajo višje rastline. Posledično so na pašnikih pogostejše ptice, ki za gnezdenje in prehranjevanje izbirajo nižjo vegetacijo, npr. priba in poljski škrjanec (Andrews in Rebane, 1994; Hart in sod., 2002; Fondell in Ball, 2004). Za vrste, ki potrebujejo visoko in gosto vegetacijo (npr. kosec (Crex crex)), pa pretvarjanje vlažnih travnikov (senožeti, steljnikov) v pašnike pomeni izgubo habitata (Alexandersson in Eriksson, 1988; Nairn, 1991; Tucker in Dixon, 1997).


9

3.1.1.5 Opuščanje rabe Za ohranjanje polnaravnih vlažnih travišč je potrebno bolj ali manj stalno vzdrževanje s košnjo ali pašo. Odstranjevanja biomase vpliva na kompetitivne odnose med vrstami in s tem prepreči prevlado lesnih vrst (Hopkins, 1991; Trontelj, 1996; Šeffer in sod., 1999). V stoletjih vzpostavljeni tradicionalni načini rabe vlažnih travišč, kot so pridelava sena in stelje, se dandanes finančno ne izplačajo več. Do opuščanja rabe prihaja predvsem tam, kjer naravne razmere ovirajo intenziviranje pridelave, saj noben mlad kmet ni pripravljen za nizek dohodek kmetovati v težkih razmerah. (Beintema, 1988; Nairn, 1991; Trontelj, 1996; Beintema in sod., 1997; Tucker in Dixon, 1997). Tudi na Ljubljanskem barju se kmetovanje opušča. Število kmetij na zahodnem delu Ljubljanskega barja se je v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo za več kot 70% (Cunder, 2002). Ko košnjo enkrat opustimo, pride do kopičenja biomase in nabiranje hranil. Postopoma se spreminja vrstna sestava travne ruše. V kasnejših stadijih sukcesije na nekdanjem travišču prevlada grmovje in drevje, kar spremeni razmere do te mere, da travniške vrste ptic tu ne najdejo več ustreznega habitata (Hopkins, 1991; Nairn, 1991; Tucker in Dixon, 1997; Šeffer in sod., 1999).

3.2 POMEN LJUBLJANSKEGA BARJA ZA PTICE Na Ljubljanskem barju gnezdi 105 vrst ptic (Tome, 2002b). Območje zavzema le 1% površine Slovenije, vendar ima kar nekaj vrst tu pomemben delež slovenske populacije. Med temi so kosec, veliki škurh, prepelica (Coturnix coturnix), repaljščica, poljski škrjanec, močvirska trstnica, rjava penica, sloka (Scolopax rusticola), kobiličar (Locustella naevia), rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis), pisana penica (Sylvia nisoria). Od vrst, ki imajo tu pomemben delež slovenske populacije, je kar 2/3 travniških, kar kaže na velik naravovarstveni pomen travnikov Ljubljanskega barja (Tome, 2000, 2002b). Ljubljansko barje ima tako velik pomen za ptice zaradi velikih, sklenjenih površin ekstenzivnih vlažnih travišč. Nižinska vlažna travišča sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme v Sloveniji, saj jih je bilo v preteklosti zaradi izsuševanja, varstva pred poplavami in melioracij, kakor tudi zaradi intenziviranja kmetovanja veliko uničenih. Površine vlažnih travnikov morajo biti velike vsaj 100 ha, da na njih gnezdijo tudi večje vrste, kot sta veliki škurh in kosec. Dandanes je ostalo v Sloveniji le še 6 območij, kjer najdemo sklenjene površine vlažnih travišč večjih od 1 km2. Najbolj obsežne so te površine na Ljubljanskem barju (Trontelj, 1994, 1996).


10

4 NAMEN DELA Namen dela je ugotoviti, kako različni načini gospodarjenja s travišči na Ljubljanskem barju vplivajo na gnezdilke. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so razlike v številčnosti (gostoti gnezdečih parov), vrstnem bogastvu in vrstni sestavi gnezdilk na površinah z različnimi režimi in/ali intenzivnostmi gospodarjenja, ter kako posamezne komponente gospodarjenja vplivajo na gostote ptic. V okviru tega nas je zanimalo še naslednje:

• Ali obstaja značilna razlika v številu osebkov in vrst med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja in ali intenzivnost posameznih komponent gospodarjenja (košnje, paše, gnojenja in osuševanja) vpliva na gostoto ptic?

• Kako se razlikuje vrstna sestava gnezdečih ptic med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja?

• Kakšen je vpliv načinov gospodarjenja ter intenzivnosti gospodarjenja na gnezditvene gostote izbranih vrst (poljski škrjanec (Alauda arvensis), drevesna cipa (Anthus trivialis), repaljščica (Saxicola rubetra), močvirska trstnica (Acrocephalus palustris), rjava penica (Sylvia communis))?

• Kako paša kot ponovno uveden način gospodarjenja s travišči na Ljubljanskem barju vpliva na tamkajšnje gnezdilke?

5 DELOVNE HIPOTEZE Stopnja intenzivnosti gospodarjenja s travišči vpliva na vrstno sestavo in številčnost gnezdilk. Največ vrst in osebkov gnezdi na travnikih, ki se kosijo za steljo, manj na ekstenzivnih travnikih in pašnikih ter najmanj na intenzivnih travnikih. Večja intenzivnost posameznih komponent gospodarjenja (košnja, gnojenje, jarki) negativno vpliva na gostote ptic.

6 OBRAVNAVANO OBMOČJE

6.1 LJUBLJANSKO BARJE Ljubljansko barje je okrog 180 km2 velika kotlina, ki leži južno in jugo-zahodno od Ljubljane (46°00'N, 14°27'E). Značilno je obsežno naplavljeno dno, večinoma na višini med 288 in 289 m nad morjem. Slabo prepustne glinaste in ilovnate usedline ter le malo nagnjeno površje močno ovirajo odtekanje vode. Vode na Ljubljansko barje pritečejo kot


11

kraški izviri na robu ali kot površinski tokovi. Osrednja vodna žila je reka Ljubljanica. Padavinsko območje Ljubljanice obsega 1815 km2. Pomemben značilnost, ki je vplivala na naravno okolje in rabo zemljišč Ljubljanskega barja, so poplave. Redne poplave se pojavljajo predvsem v osrednjih delih Barja. Najpogostejše so jeseni in pozimi (Lovrenčak in Orožen Adamič, 2001). Na Ljubljanskem barju so se še pred 250 leti razprostirala obsežna območja visokega in nizkega barja. Temeljite spremembe barja so se začele leta 1780 s sistematičnim in velikopoteznim osuševanjem. Izkopali so mrežo odvodnih jarkov, izravnali struge pritokov Ljubljanice in s tem občutno znižali gladino talne vode. Z območij visokega barja so rezali šoto. Šoto so tudi požigali in površine spremenili v njive. Danes je Ljubljansko barje osušen in obdelan svet (Lovrenčak in Orožen Adamič, 2001). Kljub vsem posegom so na Ljubljanskem barju razširjene šotne in šotno mineralne prsti. Na slabo prepustnih glinah in peskih vzdolž potokov se pojavljajo oglejene prsti (Fridl in sod., 1998). Povprečne mesečne temperature in količine padavine na območju v letu 2003 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so predstavljene na Sliki 3.

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

jan feb mar apr maj jun

viši

na p

adav

in (m

m)

-5

0

5

10

15

20

25te

mpe

ratu

ra (°

C)

30-letno povp.padavin padavine v letu 200330-letno povp.temperatur temperature v letu 2003

Slika 3: Povprečne mesečne temperature in količine padavine na merilni postaji Ljubljana - Bežigrad v prvi polovici leta 2003 v primerjavi s povprečnimi vrednostmi za obdobje 1961-1990. Vir podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje.


12

6.1.1 Travišča na Ljubljanskem barju Zaradi naravnih danosti, ki pogojujejo predvsem izkoriščanje travinja, je živinoreja osrednjo panoga v kmetijstvu zahodnega Ljubljanskega barja. S skoraj 90% prevladuje reja goveda (Cunder, 2002). Največji delež površin Ljubljanskega barja zavzemajo gojeni travniki (40%), sledijo njive (21%). Travniki in njive prevladujejo na obrobnih predelih, ki niso poplavljeni. Osrednji predeli Ljubljanskega barja so pogosteje poplavljeni in niso tako primerni za kmetijstvo, zato tam prevladujejo tradicionalni, redko gnojeni in pozno košeni travniki. Od teh je mokrotnih ekstenzivnih travnikov 6%, po 3% je mokrotnih travnikov s stožko ter sestojev z brestovolistnim osladom (Kotarac in Grobelnik, 1999; Tome, 2002a). Pogostejše traviščne združbe na Ljubljanskem barju (Seliškar, 1986):

• Združba visoke pahovke (Arrhenatherion) (Visoko pahovkovje (Arrhenatheretum medioeuropaeum)) se pojavlja na bolj suhih tleh ter površinah, ki so redno košene in gnojene.

• Združba modre stožke (Molinion) (Modro stožkovje (Molinietum caeruleae)) je razširjeno predvsem na šotnih tleh.

• Združba močvirskega oslada (Filipendulion) (Združba brestovolistnega oslada in močvirske krvomočnice (Geranio palustris-Filipenduletum)). Osnovni pogoj za njen nastanek je zmanjšan antropogeni vpliv, predvsem zgolj občasna košnja.

• Združba visokih šašev (Magnocaricion) • Združba nizkih šašev (Caricion davallinae) (Srhko šašje (Caricetum davallianae)).

Združbe so pogojene z nivojem talne vode, tipom prsti ter intenzivnostjo gospodarjenja (Seliškar, 1986). Pogosta košnja, paša in zlasti gnojenje zelo spremenijo videz in botanično sestavo travne ruše (Čop in sod., 2004). Ekstenzivni travniki se postopoma spreminjajo v združbe z visoko pahovko. Z opuščanjem košnje, ki mu sledi občasno spomladansko požiganje, se razrasteta močvirski oslad (Filipendula ulmaria) in zlata rozga (Solidago spp.), sledijo jim grmičaste vrbe (Salix spp.), krhlika (Frangula alnus) in jelša (Alnus glutinosa), in v nekaj letih se površina dokončno zaraste. Za krmo se kosijo le travniki kategorij Arrhenatherion in Molinion. Travnike z visoko pahovko kosijo dvakrat do trikrat letno, tiste s stožko pa le enkrat. Seno s preostalih travišč (Magnocaricion, Filipendulion, Caricion davallinae) se uporablja za steljo, v zadnjih letih ostajajo ti travniki nepokošeni in se postopoma zaraščajo (Hacin in Čop, 2002; Čop in sod. 2004). Ker visok nivo talne vode ne zadržuje več sukcesije iz travišč v gozd, so danes travišča na Ljubljanskem barju močno odvisna od človekove dejavnosti.


13

6.1.2 Pašništvo na Ljubljanskem barju Na Ljubljanskem barju je do pred kratkim prevladovala košna raba travišč, vsaj na osrednjih, bolj zamočvirjenih površinah. Na obrobju so bili prisotni kompleksi intenzivnih pašnikov v okolici farm Ljubljanskih mlekarn na Gmajnicah in v Bistri. Pred in na začetku osuševanja Ljubljanskega barja pred okrog 200 leti so v sušnih obdobjih na Barju že pasli. Za več tednov so prignali živino v odročne predele visokega barja. Po košnji so pasli tudi na nizkem barju (Geister, 1995). Dandanes se na zahodnem delu Ljubljanskega barja vse bolj uveljavlja pašna raba travinja. Smatra se za edini dovolj gospodaren način kmetovanja v razmerah, kjer obstajajo različne omejitve za bolj intenzivno kmetijstvo (Vidrih, 2002).

6.2 POPISNE POVRŠINE Ploskve, na katerih smo popisovali ptice, ležijo na SZ delu Ljubljanskega barja, na nadmorski višini od 288 do 294. Večina leži na območju, na jugu omejenem z reko Ljubljanico, na severozahodu z avtocesto Ljubljana – Vrhnika ter na vzhodu z železniško progo Brezovica – Preserje. Le ploskvi »Križnica« in »Brezovica« ležita zunaj tega območja, vzhodno od železniške proge Brezovica – Preserje (Slika 4).


14

Slika 4: Posnetek severozahodnega dela Ljubljanskega barja z označenimi popisnimi ploskvami. Oznake pomenijo: I1 do I5 – intenzivni travniki, P1 do P5 – pašniki, E1 do E3 – ekstenzivni travniki, S1 do S6 – steljniki. Podlaga: Ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije.

Za raziskavo so bile izbrane popisne ploskve s stranicami od 200 do 350 m s čim bolj enotnim režimom gospodarjenja. Na samih ploskvah ni bilo več kot 10 osamljenih dreves ali grmov. Vse ploskve so bile obrobljene z mejicami. Različni tipi travišč so bili izbrani s pomočjo karte habitatnih tipov Ljubljanskega barja (Kotarac in Grobelnik, 1999) in s terenskim ogledom. O načinu gospodarjenja v preteklih letih smo sklepali tudi po stanju vegetacije in prisotnih rastlinskih vrstah. Popisne ploskve so bile na podlagi gospodarjenja združene v štiri skupine: intenzivno obdelovani travniki, ekstenzivno obdelovani travniki, pašniki ter pozno, večinoma za steljo košeni travniki (v nalogi zanje uporabljam krajši izraz »steljniki«). Od skupno 19 ploskev je bilo pet intenzivnih travnikov, pet pašnikov, trije ekstenzivni travniki ter šest steljnikov. Ploskve so v povprečju merile 7,2 ha (3,7 – 12,3 ha). Skupna površina vseh ploskev je znašala 137 ha (Preglednica 1). Podrobnejši podatki o posameznih ploskvah so v Prilogi A. Za imena ploskev smo uporabili ledinska imena s temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5000 ter državnih topografskih kart v merilu 1:25000.


15

Preglednica 1: Značilnosti obravnavanih ploskev, združenih po načinu gospodarjenja.

površina (ha) nadmorska višina (m n.m.) način gospodarjenja

habitatni tip (po Kotarac in Grobelnik, 1999)

število ploskev povp. s.d. razpon povp. s.d. razpon

intenzivni travniki

gojeni travniki 5 7,7 1,9 5,5 - 10,3 290,9 2,2 288,8 - 294,3

pašniki mokrotni ekstenzivni travniki

5 6,9 1,4 4,6 - 8,0 290,1 0,4 289,4 - 290,5

ekstenzivni travniki

mokrotni ekstenzivni travniki

3 7,7 2,6 4,6 - 9,2 289,6 0,9 288,9 - 290,6

steljniki mokrotni travniki s stožko, sestoji z brestovolistnim osladom

6 6,8 3,1 3,7 - 12,3 288,0 0,1 287,9 - 288,1

vse ploskve 19 7,2 2,2 3,7 - 12,3 289,6 1,6 287,9 - 294,3


16

6.2.1 Intenzivni travniki Intenzivno gojeni travniki so zgodaj košeni, kosijo jih 2 – 3 krat letno (Korošec, 1984; lastna opažanja). Običajno so so gnojeni ter na gosto prepredeni z osuševalnimi jarki. Zaradi večkratne košnje v prejšnji sezoni je bila vegetacija spomladi zelo nizka. Rast se je zaradi dobre pognojenosti pričela že zgodaj spomladi, zato so bile te površine v nasprotju z ekstenzivnimi travniki že marca živo zelene barve (Slika 5). Spomladi je bilo možno opaziti ostanke gnojenja s hlevskim gnojem. Nekaj najbolj značilnih rastlinskih vrst na intenzivno obdelovanih traviščih je naštetih v Prilogi B.

Slika 5: Intenzivni travniki (Veliki mah).


17

6.2.2 Pašniki Pašniki na območjih nekdanjih močvirnih travnikov so lahko občasno tudi košeni, navadno pa na njih pasejo konje ali krave. Gnojeni so z iztrebki pašoče živine, jarkov pa je malo oz. jih ne obnavljajo. Zgodaj spomladi, ko na njih še ni bilo živine, smo jih prepoznali po tem, da so bili ograjeni z električnim pastirjem, na njih so bili ostanki iztrebkov pašne živine iz prejšnjih let (Slika 6). Poleg tega so se od okoliških močvirnih travišč razlikovali po prevladi ločkov (Juncus spp.). Več značilnih rastlinskih vrst na pašnikih je naštetih v Prilogi B.

Slika 6: Pašniki (Stari tali).


18

6.2.3 Ekstenzivni travniki Ekstenzivno obdelovane travnike kosijo pozno, košnja na njih poteka 1 – 2 krat letno (Korošec, 1984; lastna opažanja), gnojeni so redkeje, manj je tudi jarkov. Za ekstenzivne travnike je bila značilna prisotnost šašev (Carex spp.) in močvirske logarice (Fritilaria meleagris), travniške penuše (Cardamine pratensis), trava je bila lahko spomladi zaradi manj pogoste košnje nekoliko višja (Slika 7). Več značilnih rastlinskih vrst na ekstenzivnih travnikih je naštetih v Prilogi B.

Slika 7: Ekstenzivni travnik (Za strugo).


19

6.2.4 Steljniki V to kategorijo smo uvrstili travnike, ki so košeni zelo pozno, večinoma za steljo. Vsem je skupno, da jih pokosijo 1-krat letno ali le vsakih nekaj let. Navadno niso gnojeni. Jarkov je malo. Vegetacija je lahko preko cele vegetacijske sezone nizka, počasi rastoča (združbi modre stožke in nizkih šašev) ali pa visoka (združba brestovolistnega oslada). Travnike, košene za steljo, smo spomladi prepoznali po značilni rjavo rumeni barvi vegetacije, opazni so bili rastlinski ostanki iz prejšnje vegetacijske sezone (predvsem modra stožka (Molinia caerulea) in brestovolistni oslad) (Slika 8). Seznam nekaj najznačilnejših rastlinskih vrst na steljnikih se nahaja v Prilogi B.

Slika 8: Travniki, košeni za steljo (Pašnice).

7 METODE

7.1 POPIS PTIC Ptice smo popisovali leta 2003 po metodi kartiranja (Bibby et al. 2000). Ob vsakem popisu smo opažene osebke vrisali na zemljevid. Pozicije osebkov vsake posamezne vrste v različnih popisnih dneh smo prerisali na skupno karto. S te karte smo nato odčitali število


20

gnezdečih parov posamezne vrste na določeni ploskvi. Metodo kartiranja smo za potrebe raziskave nekoliko priredili. V primerjavi s klasično metodo smo vsako ploskev kartirali le 4-krat. Poleg tega smo jih enkrat obiskali tudi ponoči, da bi zabeležili vrste, ki takrat aktivneje označuje svoja območja. Kartiranje je potekalo z roba ploskev, saj so bili nekateri pašniki zaradi živine in ograj težje dostopni. Beležili smo le vrste, ki gnezdijo na traviščih ali pa so le-ta pomemben del njihovega habitata. Kartirali smo v obdobju od 21. aprila do 11. junija 2003, začeli smo ob sončnem vzhodu in zaključili približno 6 ur kasneje. Za hektar površine smo porabili povprečno 11 minut. V enem jutru smo popisali 3 ploskve, ob vsaki ponovitvi v drugačnem vrstnem redu. Med posameznimi ponovitvami je bilo vsaj 9 dni premora. Skupno je bilo v 29 terenskih dneh opravljenih 114 obiskov ploskev (vključno z nočnimi popisi in popisi pokošenosti). Za gnezdeč par smo upoštevali opazovan par, pojočega samca, družino z mladiči, gnezdo z jajci ali mladiči. Štirje popisi niso omogočali zadostno število registracij vrst, ki se na gnezdišča vračajo kasneje (na primer močvirska trstnica, bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus), rjavi srakoper (Lanius collurio), kobiličar in rečni cvrčalec). Da bi izločili morebitne preletnike, smo pri teh vrstah upoštevali le registracije v zadnjih dveh popisih. Pri rjavi penici z istim namenom nismo upoštevali osebkov, opaženih zgolj pri prvi ponovitvi. Teritorije, ki so ležali na meji ploskve smo šteli kot 0,5 teritorija.

7.2 MERJENJE INTENZIVNOSTI GOSPODARJENJA Vzporedno s popisovanjem ptic smo na terenu beležili tudi značilnosti gospodarjenja s ploskvami. Pri tem smo ugotavljali dolžino osuševalnih jarkov (gostota jarkov), delež pognojenosti ploskve, gostoto živine na pašnikih, pričetek paše in/ali košnje, hitrost napredovanja pokošene površine ter delež ploskve, ki je bil do konca raziskave v drugi polovici junija pokošen ali popašen. Na terenu smo pokošena, gnojena in pašena območja ter jarke vrisali v zemljevide ploskev (ortofoto posnetke (Interaktivni naravovarstveni atlas, 2003)). Dimenzije ploskev in deleže pokošenega, gnojenega ter dolžine jarkov smo merili s pomočjo programa »AnalySIS pro 3.00« (Soft Imaging System GmbH, Nemčija). Nadmorske višine ploskev smo odčitali s temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5000 in izračunali povprečno nadmorsko višino posamezne ploskve.

7.2.1 Jarki Na vsaki ploskvi smo izmerili dolžino vseh jarkov. Pri tem smo izločili tiste jarke, ki so bili že zelo posuti in zaraščeni. S preračunavanjem skupne dolžine jarkov na površino


21

ploskve smo dobili gostoto jarkov, ki jo podajamo v metrih jarkov na hektar površine (m/ha).

7.2.2 Gnojenje Obseg gnojenja podajamo kot delež ploskve, ki je bil zgodaj spomladi pognojen. Pri pašnikih je bil kot pognojena upoštevana vsa površina znotraj ograje pašnika, kjer je bilo moč najti ostanke iztrebkov pašne živine.

7.2.3 Košnja Pri vsakem obisku smo zabeležili površino, ki je bila do tedaj pokošena. Zanimal nas je začetek košnje (datum, ko so bili deli ploskve prvič pokošeni). Kot enega od parametrov košnje smo upoštevali delež pokošene površine 17. junija 2003, ko naj bi bila večina mladičev že speljana. Hitrost napredovanja pokošene površine smo izračunali kot naklon regresijske premice (b) iz podatkov o deležu pokošene površine v posameznih dneh med zadnjim dnem, ko se košnja še ni pričela, ter dnem, ko je bila celotna ploskev pokošena ali 17. junijem, če ploskev do takrat še ni bila v celoti pokošena, podobno kot Tome (2001). Hitrost napredovanja pokošene površine krajše imenujemo »hitrost košnje«. Podajamo jo kot delež pokošene površine posamezne ploskve na dan.

7.2.4 Paša Zanimal nas je začetek paše, tj. datum, ko smo na ploskvi prvič opazili živino. Ploskve, kjer so pasli, so bile navadno razdeljene na več manjših pašnikov (čredink). Na marsikateri čredinki do zaključka naše raziskave v sredini junija še niso pričeli s pašo. Zato posebej podajamo tudi delež pašnika. To je skupna površina, kjer se je do 17. junija 2003 pasla živina, preračunana na celotno površino ploskve. Beležili smo še vrsto in število živine na paši. Iz slednjega in pašene površine smo izračunali gostoto živine oz. obtežbo pašnika z živino, ki jo podajamo kot število glav živine na hektar.


22

7.3 ANALIZA PODATKOV

7.3.1 Indeksi za prikaz intenzivnosti gospodarjenja Z namenom, da bi ovrednotili intenzivnost gospodarjenja na splošno in glede na to med seboj primerjali različne popisne ploskve, smo intenzivnost gospodarjenja številčno prikazali kot kombinacijo intenzivnosti posameznih dejavnosti (košnje, paše, gnojenja, itd.). V ta namen smo uvedli indekse intenzivnosti posameznih komponent gospodarjenja po vzoru, kot ga opisuje Waite (2000). Parameter »začetek košnje« smo tako razdelili na pet delov (Preglednica 2). Število točk, ki jih je dobila ploskev, je bilo sorazmerno s tem, kako zgodaj je bila pokošena. Na primer, če se je košnja na ploskvi pričela med 13. in 25. majem, smo ploskvi za parameter »začetek košnje« dodelili tri pike, če se je pričela šele po 17. juniju, pa nič pik, itd. Pri drugih parametrih smo vrednosti indeksov opredelili na podoben način, tako da smo maksimalno vrednost, ki smo jo zabeležili na terenu (npr. vrednost 1 za maksimalen delež pokošene površine), enakomerno razdelili na pet delov, vsakemu delu pa nato pripisali določeno vrednost od nič do štiri. Vsota tako dobljenih indeksov, ki se tičejo košnje (pričetek košnje, hitrost košnje in delež pokošenega) nam da indeks intenzivnosti košnje. Njegova minimalna vrednost je nič, maksimalna pa 12. Podobno smo naredili tudi pri paši, le da smo tu upoštevali parametre začetek paše, delež pašnika in gostota živine.

Preglednica 2: Šifrant za indekse »začetek košnje« oz. »začetek paše«, »delež pokošenega« oz. »delež pašnika«, »hitrost košnje« in »gostota živine«.

datum začetka košnje oz. paše

delež pokošenega oz. pašnika do 17. junija

hitrost košnje (delež pokošenega / dan)

povp. št. glav živine/ha točke

do 13. maja 0,801 - 1,000 0,0500 - 0,0625 6,27 - 7,84 4

do 25. maja 0,601 - 0,800 0,0375 - 0,0500 4,70 - 6,27 3

do 11. junija 0,401 - 0,600 0,0250 - 0,0375 3,13 - 4,70 2

do 17. junija 0,201 - 0,400 0,0125 - 0,0250 1,57 - 3,13 1

po 17. junija 0,000 - 0,200 0,0000 - 0,0125 0,00 - 1,57 0

Poleg intenzivnosti košnje oz. paše nas je zanimala tudi intenzivnost gnojenja in množina jarkov. Da bi to dvoje pretvorili v indeks, primerljiv s košnjo, smo tudi tu največjo vrednost, zabeleženo na terenu, razdelili na 13 delov, vsakemu delu pa nato pripisali vrednost, glede na intenzivnost (Preglednica 3). Ploskve z večjim številom jarkov in večjim deležem gnojene površine so dobile več točk.


23

Preglednica 3: Šifrant za indekse »delež gnojenega« in »gostota jarkov«.

delež ploskve, ki je pognojen dolžina jarkov (m) / ha točke

0,923 - 1,000 766 - 830 12 0,846 - 0,923 702 - 766 11 0,769 - 0,846 638 - 702 10 0,692 - 0,769 575 - 638 9 0,615 - 0,692 511 - 575 8 0,539 - 0,615 447 - 511 7 0,462 - 0,539 383 - 447 6 0,385 - 0,462 319 - 383 5 0,308 - 0,385 255 - 319 4 0,231 - 0,308 192 - 255 3 0,154 - 0,231 128 - 192 2 0,077 - 0,154 64 - 128 1 0,000 - 0,077 0 - 64 0

Vsota indeksa intenzivnost košnje in/ali paše, indeksa gostota jarkov in indeksa delež gnojenega nam da skupni indeks intenzivnost gospodarjenja, katerega največja možna vrednost je 36. Skupno število točk (indeks) je toliko večji, kolikor bolj intenzivno je bila ploskev obdelovana (tj. zgodaj košena, velik delež gnojenega, visoke obtežbe z živino, velika gostota jarkov, itd.). Izpeljane indekse intenzivnosti košnje, paše, košnje in paše skupaj ter intenzivnosti gospodarjenja smo izračunali po naslednjih formulah:

indeks intenzivnosti košnje (0-12) = indeks pričetek košnje (0-4) + indeks hitrost košnje (0-4) + indeks delež pokošenega 17. junija (0-4)

... (1)

indeks intenzivnosti paše (0-12) = indeks pričetek paše (0-4) + indeks povp. gostota živine (0-4) + indeks max. delež pašnika (0-4)

... (2)

skupni indeks intenzivnosti košnje in paše (0-12) = delež travnika × intenzivnost košnje + delež pašnika × intenzivnost paše

... (3)

indeks intenzivnosti gospodarjenja na ploskvah (0-36) = skupni indeks intenzivnost košnje in paše (0-12) + indeks delež pognojenega (0-12) + indeks gostota jarkov (0-12)

... (4)


24

V primeru ploskve »Veliki mah« smo indeks izračunali takole: Ploskev je bila prvič košena 24. maja, za indeks začetek košnje je dobila tri točke od štirih. Hitrost napredovanja pokošene površine je znašala 2,9% površine na dan, za to je dobila dve točki od štirih možnih. Ker je bila ploskev do sredine junija v celoti pokošena, je za to dobila vse točke (štiri) za delež pokošenega. Vsota točk za indeks intenzivnost košnje tako znaša devet točk. Ker je bilo 71% površine gnojene, je ploskev za indeks delež gnojenega dobila 9 točk. Na ploskvi je bilo 830 m jarkov/ha, zato je za indeks gostota jarkov dobila 12 točk. Vsota indeksa intenzivnost košnje, indeksa delež gnojenega ter indeksa delež jarkov tako znaša 30 točk. Ta indeks predstavlja relativno intenziteto gospodarjenja na ploskvi »Veliki mah«.

7.3.2 Testiranje razlik v številu ptic med ploskvami s testom χ2 S testom χ2 smo testirali, ali obstaja značilna razlika v skupnem številu vseh gnezdečih parov med skupinami ploskev z različnimi načini gospodarjenja. Pričakovane vrednosti smo izračunali glede na razmerje med skupnimi površinami posameznih tipov gospodarjenja. Formula za izračun χ2:

χ2 = Σ ( | O - E | - 0,5) 2 / E ... (5) H0: Število gnezdečih ptic na površinah z različnimi tipi gospodarjenja je sorazmerno z

velikostjo površine. H1: Opazovano število gnezdečih ptic odstopa od števila, ki bi ga pričakovali glede na

velikost površin posameznih tipov gospodarjenja. S testom χ2 smo testirali tudi, ali se značilno razlikuje število parov posameznih vrst med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja. Omejili smo se na vrste, ki so dosegale povprečne gostote vsaj 1 par/10 ha (poljski škrjanec, drevesna cipa, repaljščica, močvirska trstnica in rjava penica).

7.3.3 Klasterska analiza popisnih ploskev Iz podatkov o gostotah vseh vrst na ploskvah smo s pomočjo programa PAST 1.29 (Hammer in sod., 2001) izrisali dendrogram, v katerem je prikazana podobnost med ploskvami glede na številčnost in vrstno sestavo opaženih ptic. Za računanje razdalj med posameznimi vzorci oz. združbami je bila uporabljena Bray-Curtisova mera različnosti (6)


25

(Hammer in sod., 2001), saj ta upošteva tako različnost v vrstni sestavi kot tudi številčnosti posameznih vrst. Za združevanje vzorcev v skupine (klastre) smo uporabili metodo neobtežene povprečne podobnosti (unweighted pair-group average - UPGMA).

... (6)

7.3.4 Korelacije med gostotami ptic in intenzivnostjo gospodarjenja Za ugotavljanje korelacij med posameznimi parametri gospodarjenja s travišči in gnezdečimi pticami smo uporabili podatke o gostoti vseh parov, skupnem številu vrst ter gostotah izbranih vrst (poljski škrjanec, drevesna cipa, repaljščica, močvirska trstnica, rjava penica). Korelacijske koeficiente smo izračunali z metodo po Spearmanu (Fowler in sod., 1998). Pri računanju korelacij smo uporabljali program SPSS 11.0. Nekaj značilnih korelacij je prikazanih v obliki razsevnih diagramov. Regresijske premice so dodane zgolj z namenom grafične ponazoritve korelacij in niso namenjene napovedovanju vrednosti odvisne spremenljivke.

7.3.5 Multivariatna analiza vpliva gospodarjenja s travišči na ptice Podatke o gostotah ptic in intenzivnosti gospodarjenja smo analizirali z uporabo programa CANOCO 4.5 po metodi RDA (redundancy analysis). Gre za direktno gradientno analizo (direct gradient analysis oziroma canonical ordination analysis) (Jongman in sod., 1995). To metodo smo uporabili, ker smo želeli hkrati analizirati podatke o vrstah in okoljskih dejavnikih (intenzivnost posameznih parametrov gospodarjenja), podatki o vrstah pa niso bili normalno, temveč linearno razporejeni. Iz analize smo izločili vrste, zabeležene na manj kot sedmih ploskvah. Upoštevani so bili parametri gospodarjenja: intenzivnost paše (indeks), intenzivnost košnje (indeks), gostota jarkov, delež pognojenosti ploskev, poleg tega pa še nadmorska višina ploskev.


26

8 REZULTATI

8.1 INTENZIVNOST GOSPODARJENJA S TRAVIŠČI Rezultati meritev značilnosti gospodarjenja na posameznih tipih ploskev so predstavljeni v Preglednici 4. Najbolj zgodaj se je košnja začela na intenzivnih travnikih, v povprečju že kmalu po 25. maju. Sledili so ekstenzivni travniki, kjer je bil pričetek košnje okrog 11. junija. Pašnike so običajno začeli kositi med 11. in 17. junijem. Na večini steljnikov se do takrat, ko smo zadnjič ugotavljali delež pokošenosti, košnja še ni začela. Hitrost napredovanja pokošene površine je bila največja na intenzivnih in ekstenzivnih travnikih, na pašnikih je potekala počasneje, še bolj počasi pa na steljnikih. Intenzivni travniki so bili do 17. junija pokošeni skoraj v celoti, ekstenzivni travniki do približno dveh tretjin, pašniki skoraj do polovice, steljniki so ostali večinoma nepokošeni. Košnja je bila tako najbolj intenzivna na intenzivnih travnikih, nekoliko manj na ekstenzivnih travnikih, sledili so pašniki in nazadnje steljniki. Paša se je je v povprečju začela kmalu po 11. juniju. Delež pašnika, na katerem se je v času raziskave zadrževala živina, navadno ni presegal 40%. Domnevamo, da so živino na te pašnike pripeljali šele kasneje v vegetacijski sezoni (lastna opazovanja). V povprečju je znašala obtežba pašnikov 2,7 glav živine/ha, dejanski razpon obtežb v posamezni ogradi se je gibal med 1,9 in 13,8 glav živine/ha. V teku raziskave je bil v pašnik urejen tudi majhen del enega od steljnikov. V največjem obsegu (okrog 85%) so bili pognojeni pašniki, predvsem zaradi iztrebkov živine. Povprečno je bila pognojena približno četrtina intenzivnih travnikov, 15% površine ekstenzivnih travnikov, steljniki pa skoraj niso bili pognojeni. Gostota jarkov je bila največja na intenzivnih travnikih, nekoliko manj jih je bilo na ekstenzivnih travnikih, mnogo manj na pašnikih in še manj na steljnikih. Vrednost indeksa intenzivnosti gospodarjenja je bila največja na pašnikih, takoj zatem sledijo intenzivni travniki. Vrednost indeksa je manjša pri ekstenzivnih travnikih in mnogo manjša pri steljnikih.


27

Preglednica 4: Značilnosti gospodarjenja s travišči na posameznih tipih ploskev: podani so povprečni indeksi in povprečne izmerjene vrednosti posameznih komponent gospodarjenja (SD – standardna deviacija).

intenzivni travniki pašniki ekstenzivni

travniki steljniki

povp. SD povp. SD povp. SD povp. SD Začetek košnje (indeks) 3,2 0,8 1,4 1,3 2,0 1,0 0,7 1,2 Hitrost košnje (delež pokošen./dan) 0,032 0,018 0,016 0,015 0,032 0,007 0,004 0,007 Delež pokošenega do 17. junija 0,97 0,04 0,40 0,40 0,66 0,34 0,07 0,11 Intenzivnost košnje (indeks) 9,2 0,4 4,2 3,9 7,0 1,7 1,2 1,8 Začetek paše (indeks) 0 0 1,8 1,8 0 0 0,5 1,2 Delež pašnika do 17. junija 0 0 0,38 0,42 0 0 0,05 0,13 Gostota živine (št. glav živine/ha) 0 0 2,7 2,7 0 0 1,3 3,2 Intenzivnost paše (indeks) 0 0 4,6 4,4 0 0 1,3 3,3 Delež gnojenega 0,25 0,27 0,86 0,31 0,15 0,21 0,07 0,18 Gostota jarkov (m jarkov/ha) 494 336 211 108 458 257 178 75 Intenzivnost gospodarjenja (indeks) 19,4 7,8 19,6 7,7 15,0 3,5 4,8 3,2

Slika 9 prikazuje povezavo med intenzivnostjo gospodarjenja in nadmorsko višino ploskev. Gospodarjenje je bilo na višjih nadmorskih višinah intenzivnejše, povezava je bila statistično značilna (N = 19; rs = 0,621; p = 0,005). Analizirali smo tudi povezavo med intenzivnostjo košnje in deležem pognojenosti ploskve, a povezava ni bila statistično značilna (N = 19; rs = 0,098; p = 0,689).


28

0

5

10

15

20

25

30

35

287 288 289 290 291 292

Nadmorska višina (m n. m.)

Inte

nziv

nost

gos

poda

rjenj

a (in

deks

)

Slika 9: Povezava med intenzivnostjo gospodarjenja in nadmorsko višino na popisnih ploskvah v zahodnem delu Ljubljanskega barja (N = 19; rs = 0,621; p = 0,005).

8.2 VRSTNA SESTAVA IN ŠTEVILČNOST PTIC

8.2.1 Vse vrste Po številu vseh gnezdečih parov so močno izstopali steljniki. Nekoliko manj ptic je gnezdilo na ekstenzivnih travnikih, najmanj pa na intenzivnih travnikih. Pašniki so bili glede na število gnezdečih parov bolj podobni intenzivnim travnikom kot ekstenzivnim travnikom in steljnikom (Slika 10). Razlike v številu gnezdečih parov vseh vrst ptic med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja so bile statistično značilne (Preglednica 5). Na steljnikih je bilo ugotovljenih 19 vrst ptic (zabeležene so bile vse vrste, opažene v času raziskave), na ekstenzivnih travnikih 12 vrst, na pašnikih in intenzivnih travnikih pa 11 vrst. Razlike v številu opaženih vrst ptic med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja niso bile statistično značilne (Preglednica 5).


29

Preglednica 5: Primerjava skupnega števila gnezdečih parov in števila vrst med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja s travišči (število stopinj prostosti (d.f.) = 3).

Intenzivni travniki Pašniki Ekstenzivni

travniki Steljniki χ2 p

površina (ha) 38,5 34,7 23,0 40,9

število parov vseh vrst 41 52 68,5 167,5 92,57 <0,001

število vrst 11 11 12 19 3,17 0,367

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

intenzivnitravniki

pašniki ekstenzivnitravniki

steljniki

povp

. gos

tota

par

ov v

seh

vrst

(št.

paro

v/10

ha)

Slika 10: Povprečne gostote gnezdečih parov vseh vrst na ploskvah z različnimi načini gospodarjenja s travišči.

Največ vrst ptic smo zabeležili na steljnikih. Vrste, ki so gnezdile le tu, so bile kosec, veliki škurh, rečni cvrčalec in škrlatec (Carpodacus erythrinus). Na intenzivnih travnikih, pašnikih in ekstenzivnih travnikih se je pojavljalo manj vrst, med njimi ni bilo nobene, ki ne bi bila zabeležena že na steljnikih. Vrste, kot so poljski škrjanec, prosnik (Saxicola torquata), rumeni (Emberiza citrinella) in veliki strnad (Milliaria calandra), so bile zabeležene na vseh tipih travišč, povsod so bile tudi približno enako (malo)številne. V tretjo skupino vrst lahko uvrstimo tiste, ki so se prav tako pojavljale na vseh tipih travišč, a so bile njihove gostote na manj intenzivno obdelovanih ploskvah mnogo višje kot na tistih, ki so bile intenzivneje obdelane. V to skupino so se uvrstile drevesna cipa, repaljščica, močvirska trstnica in rjava penica (Preglednica 6).


30

Preglednica 6: Vrstna sestava in povprečne gostote gnezdečih ptic (število parov/10 ha) na ploskvah, združenih po načinih gospodarjenja s travišči.

intenzivni travniki pašniki ekstenzivni

travniki steljniki vse ploskve

prepelica 0,5 0,0 0,4 0,5 0,4 kosec 0,0 0,0 0,0 1,3 0,4 priba 0,8 0,6 0,0 1,0 0,7 veliki škurh 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 poljski škrjanec 1,2 0,7 1,3 1,3 1,1 drevesna cipa 1,4 4,3 3,7 8,0 4,5 repaljščica 2,2 5,3 11,3 9,5 6,7 prosnik 0,5 0,7 0,7 0,4 0,5 rečni cvrčalec 0,0 0,0 0,0 0,5 0,1 kobiličar 0,0 0,0 0,9 0,6 0,3 močvirska trstnica 1,3 0,4 3,9 7,2 3,3 bičja trstnica 0,3 0,0 0,0 0,2 0,1 rjava penica 1,6 1,4 4,8 6,5 3,5 rjavi srakoper 0,0 0,6 0,0 0,1 0,2 repnik 0,0 0,1 1,3 2,0 0,8 škrlatec 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 trstni strnad 0,0 0,0 0,2 0,4 0,1 rumeni strnad 0,4 0,4 0,2 0,5 0,4 veliki strnad 0,5 0,3 1,1 0,6 0,6 povp. gostota parov vseh vrst 10,7 15,0 29,7 41,0 24,0

8.2.2 Posamezne vrste Na površinah z različnimi načini gospodarjenja je bilo zabeleženih od 2,5 do 5,5 teritorijev poljskih škrjancev. Razlike v številu niso bile statistično značilne (Preglednica 7). Pri drevesni cipi, repaljščici, močvirski trstnici in rjavi penici so bile razlike v številu gnezdečih parov med ploskvami statistično značilne (Preglednica 7). Na intenzivnih in ekstenzivnih travnikih je bilo število drevesnih cip manjše od pričakovanega, na steljnikih pa večje. Število gnezdečih parov repaljščice na pašnikih je bilo manjše kot na ekstenzivnih travnikih in steljnikih, še manj pa jih je gnezdilo na intenzivnih travnikih. Število gnezdečih parov močvirske trstnice in rjave penice je bilo na steljnikih in ekstenzivnih travnikih večje od pričakovanega, na intenzivnih travnikih in pašnikih pa manjše. Razlika v številu parov med pašniki in intenzivnimi travniki je bila majhna.


31

Preglednica 7: Primerjava števila gnezdečih poljskih škrjancev (Alauda arvensis), drevesnih cip (Anthus trivialis), repaljščic (Saxicola rubetra), močvirskih trstnic (Acrocephalus palustris) in rjavih penic (Sylvia communis) med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja (število stopinj prostosti (d.f.) = 3).

Intenzivni travniki Pašniki Ekstenzivni

travniki Steljniki χ2 p

površina (ha) 38,5 34,7 23,0 40,9

poljski škrjanec 4,5 2,5 3 5,5 0,75 0,862

drevesna cipa 5,5 15 8,5 32,5 19,30 <0,001

repaljščica 8,5 18,5 26 39 24,67 <0,001

močvirska trstnica 5 1,5 9 29,5 32,75 <0,001

rjava penica 6 5 11 26,5 19,59 <0,001

Na intenzivnih travnikih nobena izmed izbranih vrst ni bila prav številna. Poljski škrjanec je bil na vseh tipih travišč prisoten v manjšem številu. Na pašnikih sta številčno izstopali drevesna cipa in repaljščica. Repaljščica je bila najštevilčnejša vrsta na vseh tipih ploskev. Največje gostote je dosegala na ekstenzivnih travnikih. Drevesna cipa je bila najpogostejša na pašnikih in steljnikih. Močvirska trstnica in rjava penica sta bili redki na intenzivnih travnikih in pašnikih, njuno število je naraslo na ekstenzivnih travnikih, največ pa jih je bilo na steljnikih. Na steljnikih sta bili številni tudi repaljščica in drevesna cipa (Slika 11).


32

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

intenzivnitravniki

pašniki ekstenzivnitravniki

steljniki

povp

. gos

tota

par

ov (š

t. pa

rov/

10 h

a)

poljski škrjanecdrevesna ciparepaljščicamočvirska trstnicarjava penica

Slika 11: Povprečne gostote gnezdečih parov poljskega škrjanca (Alauda arvensis), drevesne cipe (Anthus trivialis), repaljščice (Saxicola rubetra), močvirske trstnice (Acrocephalus palustris ) in rjave penice (Sylvia communis) na ploskvah z različnimi načini gospodarjenja s travišči.

8.2.3 Klasterska analiza popisnih ploskev Klasterska analiza popisnih ploskev na podlagi številčnosti in vrstne sestave tam gnezdečih ptic je pokazala tri skupine ploskev (Slika 12). Vsi travniki, košeni za steljo (rdeča), so bili združeni v eni skupini, skupaj s še dvema ekstenzivnima travnikoma (vijolična). V drugo skupino so se uvrstili pašniki (zelena), skupaj z ekstenzivnimi in intenzivnimi ploskvami (modra), ki niso bile najbolj značilni primeri posameznih načinov gospodarjenja in so bile srednje intenzivno obdelovane. V tretjo skupino so se uvrstile najbolj intenzivno obdelovane ploskve z najmanj vrst in osebkov skupaj z enim od pašnikov, ki je bil prav tako intenzivneje obdelovan (od pašnikov je dosegel največje število točk v intenzivnosti gospodarjenja).


33

10 20

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

Sim

ilarit

y

Mal

imah

Brez

ovic

aPo

ljane

Bist

raTr

ilesn

ic

Rac

jem

lak

Lipa

vec

Velik

imah

Kriz

nica

Zorn

ica

Star

imah

Zast

rugo

Crn

ipot

ok

Zase

noze

tBe

vski

jar

Star

itali

Pasn

ice

Nab

latu

Kone

c

Slika 12: Dendrogram popisnih ploskev, združenih po podobnosti v vrstni sestavi in številčnosti tam gnezdečih ptic. Barve pomenijo: modra - intenzivni travniki, zelena - pašniki, vijolična - ekstenzivni travniki, rdeča - steljniki.

8.3 VPLIV GOSPODARJENJA NA GOSTOTE GNEZDEČIH PTIC

8.3.1 Vse vrste Ugotovili smo, da pričetek in obseg košnje, v manjši meri pa tudi delež pognojenih površin značilno negativno vplivajo na skupno gostoto gnezdečih parov, medtem ko hitrost napredovanja pokošene površine in gostota jarkov nista pokazala značilnih vplivov (Preglednica 8). Najmočneje sta bila z gostoto gnezdečih parov povezana intenzivnost košnje in skupna intenzivnostjo gospodarjenja (Slika 13). Vplivi različnih tehnik gospodarjenja na število vrst so bili manj očitni. Število vrst je značilno upadalo ob povečevanju obsega pokošenosti, intenzivnosti košnje in naraščanju nadmorske višine. Zaradi majhnega števila podatkov (N = 4) nismo ugotavljali vpliva paše (pričetka paše,


34

gostote živine in deleža pašnika) na gostote gnezdečih ptic, smo pa podatke o intenzivnosti paše vključili v skupni indeks intenzivnosti gospodarjenja.

Preglednica 8: Odvisnost števila vrst in skupne gostote gnezdečih parov od posameznih parametrov gospodarjenja s travišči, površine ploskev in nadmorske višine (n = 19).

gostota parov število vrst

rs p sig. rs p sig.

začetek košnje -0,604 0,006 ** -0,429 0,067 ns hitrost košnje -0,437 0,062 ns -0,412 0,080 ns delež pokošenega 17. junija -0,721 <0,001 ** -0,544 0,016 * intenzivnost košnje -0,693 0,001 ** -0,522 0,022 * delež gnojenega -0,527 0,020 * -0,288 0,232 ns gostota jarkov -0,325 0,175 ns -0,128 0,601 ns intenzivnost gospodarjenja -0,693 0,001 ** -0,409 0,082 ns nadmorska višina -0,649 0,003 ** -0,573 >0,010 * površina ploskve -0,263 0,276 ns -0,042 0,866 ns

* Korelacija je značilna na nivoju 0,05 (dvosmerno testiranje) ** Korelacija je značilna na nivoju 0,01 (dvosmerno testiranje)

0

10

20

30

40

50

60

70

0 5 10 15 20 25 30 35

intenzivnost gospodarjenja (indeks)

gost

ota

paro

v vs

eh v

rst (

št. p

arov

/10

ha)

Slika 13: Odvisnost gostote gnezdečih parov vseh vrst ptic od intenzivnosti gospodarjenja s travišči (prikazano z indeksom) (N = 19; rs = -0,693; p = 0,001).


35

8.3.2 Posamezne vrste Intenzivnost košnje je značilno negativno vplivala na gostote drevesne cipe, repaljščice in rjave penice (Preglednica 9). Značilen vpliv je je imel predvsem delež pokošene površine 17. junija, nekoliko manjši je bil negativen vpliv začetka košnje. Edino gostota drevesne cipe je pokazala značilno negativno povezavo z večjo hitrostjo košnje. Gostote močvirskih trstnic in rjavih penic so bile značilno negativno povezane z deležem pognojene površine. Gostota jarkov ni bila značilno povezana z nobeno izmed izbranih vrst. Gostota vseh izbranih vrst, z izjemo poljskega škrjanca, je značilno naraščala ob zmanjševanju nadmorske višine in intenzivnosti gospodarjenja. Gostota poljskih škrjancev je bila od vseh upoštevanih parametrov povezana zgolj s površino ploskev. V nasprotju z vsemi ostalimi vrstami je gostota poljskega škrjanca s povečevanjem površine ploskve naraščala.

Preglednica 9: Odvisnost gostote gnezdečih parov poljskega škrjanca, drevesne cipe, repaljščice, močvirske trstnice in rjave penice od posameznih parametrov gospodarjenja s travišči, površine ploskev in nadmorske višine (n = 19).

poljski škrjanec drevesna cipa repaljščica močvirska trstnica rjava penica

rs p rs p rs p rs p rs p začetek košnje 0,303 0,207 -0,766** <0,001 -0,541* 0,017 -0,299 0,214 -0,514* 0,025

hitrost košnje -0,203 0,405 -0,595** 0,007 -0,311 0,195 -0,096 0,697 -0,216 0,375

delež pokoše. 17. junija 0,073 0,766 -0,806** <0,001 -0,661** 0,002 -0,310 0,196 -0,527* 0,021

intenzivnost košnje 0,036 0,884 -0,782** <0,001 -0,628** 0,004 -0,295 0,221 -0,490* 0,033

delež gnojenega -0,063 0,798 -0,437 0,062 -0,385 0,104 -0,518* 0,023 -0,626** 0,004

gostota jarkov -0,090 0,714 -0,374 0,115 -0,296 0,218 -0,072 0,769 -0,281 0,244

intenzivnost gospodarjenja -0,032 0,898 -0,701** 0,001 -0,517* 0,023 -0,572* 0,010 -0,784** <0,001

nadmorska višina 0,074 0,764 -0,633** 0,004 -0,491* 0,033 -0,657** 0,002 -0,625** 0,004

površina ploskve 0,563* 0,012 -0,397 0,093 -0,147 0,547 -0,304 0,206 -0,342 0,152

* Korelacija je značilna na nivoju 0,05 (dvosmerno testiranje) ** Korelacija je značilna na nivoju 0,01 (dvosmerno testiranje) Višek gostote gnezdečih parov repaljščice je bil dosežen na ploskvah, ki so bile 17. junija vsaj deloma pokošene (20–30%). Na ploskvah, ki sploh niso bile pokošene, smo zabeležili manjše gostote (Slika 14).


36

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2

delež pokošene površine do 17. junija

gost

ota

paro

v re

paljšči

ce (š

t. pa

rov/

10 h

a)

Slika 14: Odvisnost gostote gnezdečih parov repaljščice (Saxicola rubetra) od deleža ploskve, ki je bil pokošen do 17. junija (N = 19; rs = -0,661; p = 0,002).

8.3.3 Multivariatna analiza vpliva gospodarjenja s travišči na ptice Rezultati multivariatne analize (RDA) podatkov o gostotah ptic in intenzivnosti posameznih komponent gospodarjenja so predstavljeni na Sliki 15. Parametri gospodarjenja in nadmorska višina so prikazani s puščicami. Bolj, kot je oznaka posamezne vrste oddaljena v nasprotni smeri, kamor kaže puščica, večji je negativen vpliv opazovanega parametra na gostoto vrste. Iz diagrama lahko razberemo tudi morebitno povezavo med parametri. V večjem obsegu gnojene ploskve so bile tudi intenzivneje pašene, površine z več jarki pa intenzivneje košene. Dolžina puščice kaže, kako močan je vpliv določenega parametra na gostote gnezdečih parov. Tako je imela npr. intenzivnost košnje večji vpliv na gostote ptic kot pa gostota jarkov. Iz diagrama lahko razberemo, da so gostote večine vrst manjše, kadar je gospodarjenje intenzivnejše. Vrsta, ki je bila relativno neobčutljiva na obravnavane parametre gospodarjenja, je bil poljski škrjanec. Na prosnika, rumenega in velikega strnada je imelo gospodarjenje že večji vpliv, še posebej paša in gnojenje. To dvoje je še bolj negativno vplivalo na gostoto repnika, močvirske trstnice in rjave penice. Repaljščica in drevesna cipa sta bili redkejši na intenzivneje košenih površinah.


37

-1.0 1.0

-0.8

0.8

poljskrj

drevcipa

repaljsc

prosnikmocvtrstrjavpenirepnik rumestrn

velistrn

kosnja

pasagnojenje

jarki

visina

Slika 15: Multivariatna analiza (RDA) odnosov med intenzivnostjo posameznih komponent gospodarjenja, nadmorsko višino ter gostotami posameznih vrst ptic.

Legenda: pasa - intenzivnost paše; gnojenje - delež pognojenosti ploskve; visina - nadmorska višina; jarki - gostota jarkov; kosnja - intenzivnost košnje; drevcipa - drevesna cipa; repaljsc - repaljščica; rjavpeni - rjava penica; mocvtrst - močvirska trstnica; rumestr - rumeni strnad; velistrn - veliki strnad.

9 RAZPRAVA IN SKLEPI

9.1 RAZPRAVA

9.1.1 Vpliv gospodarjenja s travišči na ptice Največ parov travniških ptic smo zabeležili na steljnikih, nekoliko manj na ekstenzivno obdelanih travniki, še manj na pašnikih, najmanj pa jih je gnezdilo na intenzivno obdelanih travnikih. Razlika, čeprav manj očitna, se je pokazala tudi med ekstenzivnimi travniki in steljniki. Ti rezultati se v veliki meri ujemajo z našimi pričakovanji in podatki iz literature.


38

Podobne rezultate je dala npr. raziskava ptic na kmetijskih površinah v Švici, ki je zajela širši gradient gospodarjenja (tudi njive): število gnezdečih vrst ter gostote drevesnih cip, repaljščic, rjavih srakoperjev in rumenih strnadov so na ekstenzivno obdelovanih ploskvah presegale gostote na intenzivno obdelovanih ploskvah (Schifferli in sod., 1999). Vzroke za manjše število gnezdečih ptic na intenzivnih ploskvah bi lahko iskali predvsem v večji intenzivnosti košnje in paše na teh površinah, vsaj tako kažejo rezultati korelacij med gostotami gnezdečih ptic in posameznimi parametri gospodarjenja. Pašniki, marsikje urejeni na območjih nekdanjih ekstenzivnih močvirnih travnikov ali celo steljnikov, so bili po gostotah gnezdečih parov v nasprotju s pričakovanji bolj podobni intenzivnim kot pa ekstenzivnim travnikom. Tudi meritve intenzivnosti gospodarjenja kažejo, da so bili pašniki v primerjavi z drugimi ploskvami precej intenzivno obdelovani. Predvsem obtežbe z živino so bile visoke, ponekod je bilo v posamezni ogradi tudi do 14 glav živine na hektar. V raziskavah drugih avtorjev so znašale obtežbe pašnikov približno eno glavo živine na hektar (Nairn, 1991; Andrews in Rebane, 1994; Söderström in sod., 2000; Vulink, 2001; Hart in sod., 2002; Fondell in Ball, 2004). Pri tako velikih obtežbah, kot so bile zabeležene v naši raziskavi, je verjetnost, da živina potepta gnezda talnih gnezdilk zelo velika (Andrews in Rebane, 1994; Tucker in Dixon, 1997; Fondell in Ball, 2004). Domnevamo, da bi imel lahko zgoden prihod tako velikega števila živine na pašo podobne uničujoče učinke na talne gnezdilke kakor zgodnja košnja. Žal smo zbrali premalo podatkov o paši, da bi lahko podrobneje analizirali vpliv posameznih parametrov paše (pričetka paše, obtežbe z živino, itd.) na gostote gnezdečih ptic. Ker nismo iskali gnezd in ugotavljali gnezditvenega uspeha, ne vemo, koliko gnezd je kasneje v gnezditveni sezoni dejansko propadlo zaradi živine. Zaradi omejenega časa raziskave tudi nimamo podatkov, ali se takšen režim paše ponavlja vsako leto in kako to dolgoročno vpliva izbiro pašnikov za gnezdišča. Določen vpliv na izbiro pašnika za gnezdišče ima zagotovo tudi spremenjena struktura vegetacije in razpoložljivost hrane (Vulink, 2001). Klasterska analiza popisnih ploskev je pokazala tri skupine ploskev. Vsi steljniki so bili združeni v eni skupini, v drugo skupino so se uvrstili pašniki, v tretji skupini so bile najbolj intenzivno obdelovane ploskve. Rezultati klasterske analize med drugim kažejo, da so si posamezni tipi gospodarjenja dejansko podobni tudi po združbi ptic. Pašniki so se v dendrogramu znašli v sredini, najverjetneje zaradi večjega števila drevesnih cip in repaljščic, čeprav je bilo število vseh tam gnezdečih parov manjše. Po drugi strani vse ploskve niso bile tako uniformne, ob pašnikih so se tako znašle nekatere intenzivne in ekstenzivne ploskve, ki niso bile najbolj tipični primeri določenega tipa gospodarjenja. To potrjujejo tudi njihovi indeksi intenzivnosti gospodarjenja, ki so bili bodisi večji, bodisi manjši kot pri ostalih ploskvah istega tipa. Eden izmed vzrokov za podobnost med ploskvami bi lahko bil, da so ležale relativno blizu. Vendar pa so si bile po prisotnih pticah


39

podobne tudi ploskve, ki so bile bolj oddaljene med seboj, ujemale pa so se po načinu gospodarjenja. Podrobneje smo se posvetili posameznim parametrom gospodarjenja in ugotavljali njihov vpliv na gostote gnezdečih parov. Najbolj negativen vpliv na gostote gnezdečih parov je imela intenzivnost košnje na ploskvah. Pri tem je bil še posebej velik negativen vpliv obseg pokošenosti ploskev v sredini junija, takoj zatem je sledil zgodnejši pričetek košnje. Znano je, da zaradi zgodnejše košnje prihaja do neposrednega uničenja zaroda talnih gnezdilk na travnikih (Beintema, 1988; Trontelj, 1996; Beintema in sod., 1997; Tucker in Dixon, 1997; Tomovčík in sod., 1999; Tome, 2002b). Ker je raziskava trajala le eno leto in ker nismo ugotavljali gnezditvenega uspeha, ne vemo, ali je gospodarjenje vsako leto enako ter ali vsakoleten propad zaroda zaradi zgodnje košnje in paše vpliva na izbiro različnih tipov travišč za gnezdenje. V tem primeru bi se ptice takih predelov lahko izogibale, kot to navajajo Müller in sod. (2005) za repaljščico: ptice, katerih zarod je propadel, so se redkeje vračale na isto gnezdišče kot tiste, ki so uspešno speljale svoj zarod. Vsakoletna zgodnja košnja vpliva tudi na strukturo in vrstno sestavo vegetacije ter zmanjša številčnost in pestrost nevretenčarskega plena (Tucker in Dixon, 1997; Kobal in sod. 1999; Britschgi in Arlettaz, 2004; McCracken in Tallowin, 2004). Tako je npr. za repaljščico struktura intenzivno košenih travišč neustrezna za gnezdenje in iskanje hrane (Oppermann, 1990), manjša količina hrane pa vpliva tudi na slabši gnezditveni uspeh (Britschgi in Arlettaz, 2004). To je morda eden od vzrokov, da je sicer intenzivno obdelovana ploskev »Brezovica«, kljub pozni košnji, ostala praktično brez gnezdečih ptic. Pričakovali smo, da hitrejše napredovanje košnje dolgoročno negativno vpliva na gostote ptic, saj je na pokošenih površinah manj hrane in skrivališč za že speljane mladiče. Hitrost napredovanja pokošene površine ni bila značilno povezana z gostotami gnezdečih ptic. Možno je, da sama metoda ugotavljanja hitrosti košnje v naši raziskavi ni bila najbolj ustrezna - delež pokošene površine bi lahko merili pogosteje, na večjih površinah in dlje v vegetacijski sezoni ter več sezon zapored. Domnevamo, da je imel velik vpliv na gostote ptic na ploskvah režim košnje v preteklosti. Gostota gnezdečih parov je bila nižja tudi na ploskvah, ki so bile v večji meri pognojene. Lahko je šlo za dejanski negativni vpliv gnojenja na ptice zaradi spremenjene strukture vegetacije in s tem dostopnosti in količine plena (Beintema, 1991; Andrews in Rebane, 1994; Beintema in sod., 1997; Tucker in Dixon, 1997; Šeffer in sod., 1999; McCracken in Tallowin, 2004). Dobljeni rezultati bi bili lahko tudi posledica splošne večje intenzivnosti ploskev, ki so bile hkrati tudi v večjem obsegu gnojene (npr. pašniki), vendar povezava med intenzivnostjo košnje in deležem pognojenosti površin ni bila statistično značilna. V prihodnje bi bilo smiselno razlikovati, ali so bile površine pognojene s hlevskim gnojem ali z iztrebki pašoče živine, saj so učinki na vegetacijo in s tem na ptice različni. V raziskavi


40

pa so zaradi velikega deleža pognojene površine pašniki videti bolj intenzivni, kot so dejansko bili. Poleg tega smo ugotavljali le obseg gnojenja v eni sezoni, nimamo pa podatkov o tem, če in kako intenzivno so bile ploskve gnojene v preteklosti. O tem smo lahko zgolj sklepali iz vrstne sestave in videza vegetacije. Gostota jarkov ni imela značilnega vpliva na gostoto gnezdečih parov. Parameter smo skušali uporabiti kot merilo izsuševalnih naporov na različnih ploskvah, vendar se način ni izkazal za ustreznega zaradi številnih drugih dejavnikov, ki poleg tega vplivajo na nivo talne vode, od nadmorske višine do tipa tal. Zato pa sta gostota parov in število vrst značilno upadala s povečevanjem nadmorske višine. Verjetno zaradi dejstva, da nadmorska višina preko nivoja talne vode in obsega poplav posredno vpliva tako na intenzivnost gospodarjenja kot na vegetacijo, s tem pa tudi na ustreznost travišč za gnezdenje ptic (Beintema, 1988; Trontelj, 1994; Tucker in Dixon, 1997; Tomovčík in sod., 1999; Kuczyński in sod., 2000; Tome, 2002a; Kleijn in van Zuijlen, 2004). To potrjuje tudi statistično značilna pozitivna zveza med nadmorsko višino in intenzivnostjo gospodarjenja na naših poskusnih ploskvah. Vplivi različnih tehnik gospodarjenja na število vrst so bili manj očitni. Število vrst je upadalo le ob povečevanju obsega pokošenosti, intenzivnosti košnje in naraščanju nadmorske višine. Tudi razlike v številu vrst med ploskvami z različnimi načini gospodarjenja niso bile statistično značilne. Vse kaže, da je število vrst v primeru naše raziskave manj občutljivo merilo vpliva gospodarjenja s travišči na ptice, saj je bilo število vrst z izjemo steljnikov na vseh ploskvah bolj ali manj podobno. Zgolj na steljnikih smo zabeležili kosca, velikega škurha, rečnega cvrčalca in škrlatca. Gre za redke vrste s specifičnimi habitatnimi zahtevami (kosec in veliki škurh) ali vrste poznejših sukcesijskih stadijev (rečni cvrčalec in škrlatec) (Cramp, 1998). Kosec in veliki škurh sodita med večje vrste, imata večje teritorije in sta že zato redkeje naseljena. Stvar naključja je, da smo jih zajeli v popisnih ploskvah, vendar kljub temu menimo, da njuno pojavljanje na steljnikih kaže na velik ornitološki pomen tega tipa travišč (Trontelj, 1994). Poljski škrjanec, prosnik, rumeni in veliki strnad so bili zabeleženi na vseh tipih travišč, povsod so bili tudi približno enako (malo)številni. Ni videti, da bi dajali prednost kateremu od načinov gospodarjenja. Na njih lahko vplivajo drugi dejavniki, ki jih nismo vključili v raziskavo. Rumeni strnad je tako pogostejši tam, kjer so prisotne mejice, repnik daje prednost območjem, kjer je v okolici več grmišč (Cramp, 1998; Schifferli in sod., 1999; Mason in Macdonald, 2000), prosnika pa smo velikokrat zabeležili v bližini posameznih opuščenih njiv (lastna opazovanja). Več pozornosti smo posvetili gostotam poljskega škrjanca. Rezultati korelacij so pokazali, da intenzivnost gospodarjenja v obsegu, kot smo jo zajeli v naši raziskavi, na to vrsto ni imela pomembnega vpliva. V nekaterih drugih


41

raziskavah, ki so upoštevale tudi njivske površine, je na intenzivnih površinah dosegal celo višje gostote (Schifferli in sod., 1999). Na Cerkniškem jezeru so poljski škrjanci za gnezdišča mnogo raje kot travnike izbirali njive, številčnost na različnih tipih vlažnih travnikov pa je bila bolj ali manj podobna (Kus Veenvliet, 2002). Morda vlažni travniki niti niso najbolj optimalen habitat za poljskega škrjanca, še verjetneje pa je, da poljskim škrjancem ne ustreza velika gostota mejic v severozahodnem delu Ljubljanskega barja. Na to kažejo tudi rezultati korelacij: gostota poljskih škrjancev je bila od vseh upoštevanih parametrov povezana zgolj s površino ploskev, in sicer so v nasprotju z vsemi ostalimi vrstami njihove gostote s povečevanjem površine ploskve naraščale. Znano je, da daje poljski škrjanec pri izbiri habitata prednost večjim odprtim površinam, izogiba pa se mejicam in osamljenim drevesom, ki lahko služijo za prežo in skrivališče plenilcem (Tucker in Dixon, 1997; Cramp, 1998; Chamberlain in Gregory, 1999; Schifferli in sod., 1999; Mason in Macdonald, 2000). Na intenzivnih travnikih nobena izmed izbranih petih vrst ni bila prav številna, niti poljski škrjanec ne. Na pašnikih sta številčno izstopali dve vrsti - drevesna cipa in repaljščica. Določen vpliv na njuno prisotnost bi lahko imeli količki, na katerih so bile nameščene elektroograje okrog pašnikov. Obe vrsti sta te strukture pogosto uporabljali kot pevsko in lovno mesto, tudi tam, kjer na sicer uniformnem travišču ni bilo drugih izpostavljenih mest, npr. dreves, grmov ali posameznih višjih steblik. Takšne strukture so pomemben del habitata obeh vrst (Oppermann, 1990; Cramp, 1998; Kus Veenvliet, 2002; Kumstátová in sod., 2004). Repaljščica in drevesna cipa sta tudi vrsti, ki zgodaj zasedeta svoje teritorije, zato verjetno nista tako podvrženi uničenju gnezd zaradi prihoda živine na pašo kot močvirska trstnica, ki se na gnezdišča vrne kasneje, ko je živina že na paši in je tudi struktura vegetacije že močno spremenjena. Pašniki bi lahko bili za repaljščico, drevesno cipo in druge vrste tudi bogat vir hrane, še posebej če se izmenjujejo z drugimi tipi travišč, kjer te vrste lahko gnezdijo. Malo je namreč vrst, ki jim nizka ali redka vegetacija na pašnikih ustreza tudi kot gnezdišče. Med drugimi so to priba in poljski škrjanec. Večina vrst pa za gnezdenje izbira druge biotope ter se na pašnikih le hrani (Hopkins, 1991; Leroux, 1991; Tucker in Dixon, 1997; Hart in sod., 2002). Repaljščica je bila najštevilčnejša vrsta na vseh tipih ploskev. Največ smo jih zabeležili na ekstenzivnih travnikih. Četudi je bila gostota repaljščic negativno povezana z intenzivnostjo gospodarjenja, predvsem z obsegom košnje v juniju, je vrsti očitno ustrezala določena mera gospodarjenja, saj je bil višek gostote parov dosežen na ploskvah, ki so bile vsaj deloma pokošene (20–30%), na ploskvah, ki sploh niso bile pokošene, pa smo zabeležili manjše gostote. Veliko repaljščic se je zadrževalo na ploskvah, kjer so se izmenjevale prejšnjo sezono pokošene in nepokošene parcele. Na slednjih so bila še vedno prisotna posamezna stebla kobulnic (Apiaceae), močvirskega ostata (Cirsium palustre) in


42

brestovolistnega oslada iz prejšnjega leta, gostota takšnih izpostavljenih prež pa pomembno vpliva na ustreznost habitata za repaljščico (Opperman, 1990; Kus Veenvliet, 2002). Nepokošene ploskve z nekoliko manjšimi gostotami so bili navadno steljniki z osladom, ki za repaljščice niso optimalno gnezdišče, čeprav se v njih pogosto zadržujejo (Oppermann, 1990; Tome, 2001). Možen vzrok je večja unifomnost sestojev visokih steblik in s tem manj prež za lov. Vprašanje je tudi, kako je z dostopnostjo hrane v takšnih gostih in visokih sestojih. Rezultati več analiz kažejo, da je intenzivnost gospodarjenja močno vplivala na številčnost drevesne cipe, repaljščice, močvirske trstnice in rjave penice. Pri tem so tudi rezultati multivariatne analize (RDA) vpliva gospodarjenja s travišči na ptice v skladu z rezultati korelacij med gostotami posameznih vrst in intenzivnostjo gospodarjenja. Intenzivnost košnje je negativno vplivala na gostote večih vrst. Najbolj značilen je bil vpliv na številčnosti drevesne cipe. Značilno negativno povezavo smo pri tej vrsti opazili tudi z intenzivnostjo gospodarjenja in nadmorsko višino. Drevesna cipa je bila najpogostejša na ploskvah, kjer je bila intenzivnost košnje majhna – to je na pašnikih in steljnikih. Schifferli in sod. (1999), ki so raziskovali ptice kulturne pokrajine v Švici, smatrajo drevesno cipo za odličnega indikatorja ekstenzivnega kmetijstva, in kot taka se je izkazala tudi v naši raziskavi. Močvirska trstnica in rjava penica sta imeli podoben vzorec razporeditve glede na tip gospodarjenja s travišči – redki sta bili na intenzivnih travnikih in pašnikih, njuno število je naraslo na ekstenzivnih travnikih, največ pa jih je bilo na steljnikih. Obe sta vrsti poznejših sukcesijskih stadijev in jima ustreza višja in gostejša zeliščna vegetacija ter mozaik travišč in grmišč (Cramp, 1998; Mason in Macdonald, 2000; Bonte, 2001; Surmacki, 2005). Takšna vegetacija se na primer pojavlja ob jarkih in mejicah (Stoate in Szczur, 2001). Na Ljubljanskem barju sta značilni gnezdilki sestojev oslada (Trontelj, 1994; Tome, 2001). Zato ni presenetljivo, da sta bili na intenzivnih travnikih in pašnikih maloštevilni, najdeni le v mejicah in ob jarkih, na steljnikih, kjer je bilo preko cele gnezditvene sezone moč najti visoko nepokošeno zelnato vegetacijo, pa sta naseljevali celotno površino ploskev. Na pašnikih je bilo njuno število še posebej nizko, morda tudi zato, ker na pašnikih živina za razliko od kosilnice uspe odstraniti pritalni zeliščni sloj v mejicah in ob jarkih (Stoate in Szczur, 2001).

9.1.2 Priporočila za gospodarjenje Zgodnja košnja je bila močno povezana z manjšim številom gnezdečih ptic na obravnavanih traviščih. Za ohranitev travniških gnezdilk je priporočljivo, da se prva košnja


43

ne začne pred julijem (Trontelj, 1996; Tomovčík in sod., 1999). Pri poznejši košnji se sicer zmanjša krmna vrednost sena, vendar je problem izgube kakovosti sena zaradi pozne prve košnje očiten le na gojenih travnikih, na mokrotnih travnikih s stožko pa je pozna prva košnja zaradi kasnejšega začetka in počasnejše rasti ruše spomladi lahko povsem običajna in tudi ekonomsko sprejemljiva (Čop in sod., 2000; Hacin in Čop, 2002). Rezultati naše raziskave so nakazali, da trenutni režim paše na vlažnih traviščih zahodnega Ljubljanskega barja travniškim pticam ne omogoča varnega gnezdišča. Za to bi morale biti obtežbe pašnikov z živino mnogo nižje. Po podatkih iz literature obtežbe vlažnih travišč z živino znašajo okrog 1 glavo velike živine/ha (Nairn, 1991; Andrews in Rebane, 1994; Söderström in sod., 2000; Vulink, 2001; Hart in sod., 2002; Fondell in Ball, 2004). Priporočljivo je tudi, da so območja z največjimi gostotami gnezdečih travniških ptic v času gnezditvene sezone izključena iz paše (Hart in sod., 2002). Marsikje velja kombinacija pozne košnje in po tem sledeče paše za idealen način izkoriščanja poplavnih travnikov, ki ne škoduje tam gnezdečim pticam (Andrews in Rebane, 1994; Tucker in Dixon, 1997; Tomovčík in sod., 1999; Hellström in Berg, 2001). Lastnost pokrajine, ki je pomembna za precej vrst, je mozaičnost habitatov (Tucker in Dixon, 1997), za kar je potrebna tudi pestrost upravljanja z njimi (Chamberlain in Fuller, 2000; Muller, 2002; Fondell in Ball, 2004; McCracken in Tallowin, 2004). Tudi za veliko vrstno bogastvo ptic na Ljubljanskem barju sta pomembni kombinacija sukcesijskih stadijev in strukturiranost kulturne krajine (Trontelj, 1994) in ekstenzivni pašniki bi lahko prispevali k večji heterogenosti habitatov na tem prostoru.

9.1.3 Kritičen pogled na metodo in priporočila za nadaljne raziskave Vremenske razmere in s tem nivo talne vode se od leta do leta razlikujeta in imata določen vpliv na številčnost gnezdečih ptic na traviščih (Hellström in Berg, 2001). V raziskavi smo zajeli podatke iz ene same sezone, ki je bila ena sušnejših v zadnjih letih (Meteorološki letopis ... , 2004), tako da ni znano, kolikšen je bil vpliv vremenskih razmer na gostote ptic v tej sezoni. Zaradi suše je bil razvoj vegetacije počasnejši, zaradi suhe zemlje pa je bila možna zgodnejša uporaba kmetijske mehanizacije. Na prisotnost vrst in številčnost ptic lahko poleg različnih načinov gospodarjenja vpliva tudi struktura pokrajine v okolici, npr. velika drevesa, žive meje in infrastruktura (ceste, daljnovodi) (Hellström in Berg, 2001; Kleijn in van Zuijlen, 2004; McCracken in Tallowin, 2004). Za nekatere vrste kulturne krajine so nujno potrebne strukture, kot so mejice, posamezna drevesa, itd., druge pa se takim strukturam izogibajo (Tucker in Dixon, 1997; Tomovčík in sod., 1999). Na Ljubljanskem barju so mejice prisotne praktično


44

povsod, vendar nekoliko bolj pogosto v osrednjih predelih. Za namen raziskave smo sicer izbrali ploskve, na katerih je bilo malo dreves in grmov, manjših razlik v dolžini mejic pa nismo upoštevali. Dopuščamo možnost, da so te razlike lahko vplivale na prisotnost nekaterih vrst, kot sta npr. poljski škrjanec in rumeni strnad. Za Ljubljansko barje primanjkuje podatkov o režimu paše (obtežbe, trajanje in obdobje paše), ki bi v specifičnih razmerah na tem območju še omogočal uspešno ohranjanje ogroženih vrst travniških ptic. Prav tako ni znano, kakšen je posreden vpliv paše na vegetacijo travišč v primeru, kjer bi paša potekala šele po zaključku gnezdilne sezone. Paša ima lahko drugačen vpliv na vrstno sestavo in strukturo vegetacije, kar lahko posredno vpliva na primernost pašnika za gnezdenje ptic v naslednji vegetacijski sezoni, tudi če je prihod živine na pašo odložen. Zanimivo bi bilo podrobneje raziskati vpliv paše na ptice na parih ploskev, od katerih bi bila ena pašena, druga pa ne. Da bi dobili natančnejše podatke o tem, ali se ptice na površinah zgolj hranijo, ali pa tam tudi gnezdijo, bi bilo priporočljivo iskati gnezda. Pri tem bi lahko ugotavljali tudi gnezditveni uspeh glede na obtežbo pašnikov z živino.

9.2 SKLEPI Potrdili smo domnevo, da na površinah, kjer je gospodarjenje s travišči bolj intenzivno, gnezdi manj vrst in osebkov različnih ptic. Pašniki so se izkazali za bolj intenzivne in revnejše s pticami, kot smo sprva pričakovali. Sicer je bil vpliv intenzivnosti gospodarjenja na različne vrste različen. Na poljskega škrjanca ni imelo pomembnega vpliva. Drevesna cipa se je izogibala intenzivno košenim površinam, poleg steljnikov pa so ji ustrezali tudi pašniki. Tudi repaljščica je bil relativno občutljiva na intenzivno košnjo, višek številčnosti pa je dosegla na ekstenzivno obdelovanih travnikih. Močvirska trstnica in rjava penica sta bili manj številčni na bolj gnojenih površinah. Visoke gostote sta dosegali na steljnikih. Količina osuševalnih jarkov ni imela značilnega vpliva na gostoto gnezdečih ptic, dosti bolj pa je bila gnezditvena gostota povezana z nadmorsko višino ploskev. Ta posredno vpliva na poplavnost območja in s tem tudi na intenzivnost gospodarjenja. Ugotovili smo, da paša pod pogoji, kakršni so bili v letu raziskave, ni primeren način za ohranjanje močvirnih travnikov kot habitatov travniških ptic. Po izkušnjah iz drugih predelov Evrope je paša ob ustreznih gostotah živine lahko sprejemljiva za talne gnezdilke. Ostaja vprašanje, ali bi bil ta način gospodarjenja ob ustrezno nižjih gostotah živine ter kasnejšemu začetku paše lahko primeren način izrabe za travniške ptice zelo pomembnih površin, ki pa so manj primerne za kmetovanje in bi bile sicer opuščene.


45

10 POVZETEK Številčnost in razširjenost travniških gnezdilk se je v zadnjih letih močno zmanjšala, kar je posledica povečane intenzivnosti gospodarjenja s travišči, še posebej odziv na povečan vnos gnojil in osuševalna dela. Več dejavnikov lahko negativno vpliva na število travniških ptic. Med njimi zgodnji pričetek košnje, hitrejša strojna košnja, povečane gostote živine na pašnikih pripeljejo do direktnega uničenja zaroda. Drugi posredno preko sprememb travniške vegetacije in učinkov na nevretenčarje vplivajo na razpoložljivost ustreznih gnezdišč in hrane. Ljubljansko barje ima velik pomen za ptice, saj so tu še ohranjena obsežna mokrotna travišča, kjer gnezdijo. Ker visok nivo talne vode ne zadržuje več sukcesije iz travišč v gozd, so danes travišča na Ljubljanskem barju močno odvisna od človekove dejavnosti. Gospodarjenje s travišči pa je lahko različno intenzivno. Tu najdemo intenzivno in ekstenzivno obdelovane travnike kot tudi travnike, ki se kosijo za steljo. Poleg tega je v zadnjem času vedno več vlažnih travnikov spremenjenih v pašnike. Namen dela je bil ugotoviti, kako različni načini gospodarjenja s travišči na Ljubljanskem barju vplivajo na gnezdilke. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so razlike v številčnosti, vrstnem bogastvu in vrstni sestavi gnezdilk na površinah z različnimi intenzitetami gospodarjenja, ter kako posamezne komponente gospodarjenja vplivajo na gostote ptic. Ploskve, na katerih smo popisovali ptice, ležijo v SZ delu Ljubljanskega barja. Od 19 popisnih ploskev je bilo pet intenzivnih travnikov, pet pašnikov, trije ekstenzivni travniki ter šest travnikov, košenih za steljo. Ptice smo popisovali po prirejeni metodi kartiranja. V primerjavi s klasično metodo smo vsako ploskev kartirali le 4-krat. Poleg tega smo jih enkrat obiskali tudi ponoči, da bi zabeležili vrste, ki takrat aktivneje označujejo svoja območja. Kartiranje je potekalo z roba ploskev, saj so bili nekateri pašniki zaradi živine in ograj težje dostopni. Kartirali smo v obdobju od 21. aprila do 11. junija 2003. Na terenu smo beležili tudi gostoto jarkov, delež pognojenosti ploskve, gostoto živine na pašnikih, pričetek paše in/ali košnje, hitrost napredovanja košnje ter delež ploskve, ki je bil do konca raziskave v drugi polovici junija pokošen ali popašen. Z namenom, da bi ovrednotili intenzivnost gospodarjenja na splošno in glede na to med seboj primerjali različne popisne ploskve, smo uvedli indekse intenzivnosti posameznih komponent gospodarjenja, intenzivnost gospodarjenja pa nato prikazali kot kombinacijo intenzivnosti posameznih dejavnosti (košnje, paše, gnojenja, itd.). Največ vrst in osebkov gnezdečih ptic smo zabeležili na steljnikih, nekoliko manj na ekstenzivno obdelanih travnikih, najmanj pa jih je gnezdilo na intenzivno obdelanih travnikih. Pašniki so se izkazali za bolj intenzivne in revnejše s pticami, kot smo sprva pričakovali. Razloge za manjše število gnezdečih ptic na intenzivnih ploskvah lahko


46

iščemo predvsem v večji intenzivnosti košnje in paše na teh površinah. Predvsem obtežbe z živino so bile zelo visoke, takšen režim paše na vlažnih traviščih Ljubljanskega barja pa travniškim pticam ne omogoča ustreznega gnezdišča. Intenzivnejša košnja in paša posredno zaradi spremenjene strukture vegetacije zmanjšujeta razpoložljivost hrane in ustreznih gnezdišč. Poleg tega se ptice lahko izogibajo predelov, kjer jim zarod zaradi zgodnje košnje ali paše večkrat zapored propade. Sicer je bil vpliv intenzivnosti gospodarjenja na izbrane vrste različen. Na poljskega škrjanca ni imelo pomembnega vpliva. Pogostejši je bil edinole na večjih ploskvah, kar je mogoče razložiti s tem, da poljski škrjanec raje gnezdi na večjih odprtih površinah, izogiba pa se mejicam in osamljenim drevesom, ki so v severozahodnem delu Ljubljanskega barja zelo pogosti. Drevesna cipa je bila manj številčna na intenzivno košenih površinah, poleg steljnikov pa so ji ustrezali tudi pašniki. Tudi repaljščica je bil relativno občutljiva na intenzivno košnjo, višek številčnosti pa je dosegla na ekstenzivno obdelovanih travnikih. Vrsti je očitno ustrezala določena mera gospodarjenja, saj je bil višek gostote parov dosežen na ploskvah, ki so bile vsaj deloma pokošene. Močvirska trstnica in rjava penica sta bili manj številčni na bolj gnojenih površinah. Visoke gostote sta dosegali na steljnikih, saj sta to vrsti poznejših sukcesijskih stadijev in jima ustreza višja in gostejša zeliščna vegetacija ter mozaik travišč in grmišč. Količina osuševalnih jarkov ni imela značilnega vpliva na gostoto gnezdečih ptic, dosti bolj pa je bila gnezditvena gostota povezana z nadmorsko višino ploskev. Ta posredno vpliva na poplavnost območja in s tem tudi na intenzivnost gospodarjenja. Potrdili smo domnevo, da na površinah, kjer je gospodarjenje s travišči bolj intenzivno, gnezdi manj vrst in osebkov različnih ptic. Ugotovili smo tudi, da paša pod pogoji, kakršni so bili v letu raziskave, ni primeren način za ohranjanje močvirnih travnikov kot habitatov travniških ptic. Po izkušnjah iz drugih predelov Evrope je paša ob ustreznih gostotah živine lahko sprejemljiva za talne gnezdilke. Ostaja vprašanje, ali bi bil ta način gospodarjenja ob ustrezno nižjih gostotah živine ter kasnejšemu začetku paše lahko primeren način izrabe za travniške ptice zelo pomembnih površin, ki pa so manj primerne za kmetovanje in bi bile sicer opuščene.


47

11 VIRI

11.1 CITIRANI VIRI Alexandersson, H., Eriksson, M. O. G. 1988. Mowed and grazed wet meadows as bird

habitats. V: Andersson, S. (ur.). Fåglar i jordbrukslandskapet, Vår fågelvärld, suppl. No 12: 21-34.

Andrews J., Rebane M. 1994. Farming and wildlife. A practical management handbook.

Sandy Bedfordshire, The Royal Society for the Protection of Birds: 358 str. Beintema A.J. 1988. Conservation of grassland bird communities in the Netherlands. V:

Ecology and conservation of grassland birds. ICBP Technical Publication No. 7. Goriup P.D. (ur.). Cambridge, ICBP: 105-111.

Beintema A.J., Dunn E., Stroud D.A. 1997. Birds and wet grasslands. V: Farming and

Birds in Europe: The Common Agricultural Policy and Its Implications for Bird Conservation. Pain D.J., Pienkowski M.W. (ur.). London, Academic Press: 269-296.

Bibby C.J., Burgess N.D., Hill D.A., Mustoe S. 2000. Bird census techniques. Second

edition. London, Academic Press: 302 str. Bonte D., Provoost S., Hoffmann M. 2001. Habitat and territory segregation within

Sylviine warblers of the Flemish coastal dunes. Belgian Journal of Zoology, 131 (Suppl. 2): 49-57.

Britschgi A., Arlettaz R. 2004. Impact of grassland farming intensification on the breeding

ecology of an insectivorous passerine, the Whinchat. University of Bern, Switzerland. http://www.conservation.unibe.ch/dynpart/files/teaching/Whinchat.pdf (1. mar. 2005)

Chamberlain D.E., Fuller R.J. 2000. Local extinctions and changes in species richness of

lowland farmland birds in England and Wales in relation to recent changes in agricultural land-use. Agriculture, Ecosystems & Environment, 78: 1-17.

Chamberlain D.E., Gregory R.D. 1999. Coarse and fine scale habitat associations of

breeding Skylarks Alauda arvensis in the UK. Bird Study, 46: 34-47.

http://www.conservation.unibe.ch/dynpart/files/teaching/Whinchat.pdf


48

Cody M.L. 1985. An introduction to habitat selection in birds. V: Habitat selection in birds. Cody M.L. (ur.). San Diego, Academic press: 3-56.

Cramp S. 1998. The complete birds of the Western Palearctic on CD-ROM. Oxford,

Oxford University Press. Cunder T. 2002. Strukturne spremembe kmetijstva na zahodnem delu Ljubljanskega barja.

V: Nevarnost urbanizacije primestnih vasi na zahodnem delu Ljubljanskega barja. Drugi posvet o barju, Vrhnika, 28. feb. 2002. Vrhnika, Občina Vrhnika: 8 str.

Curtis D.J., Bignal E.M., Drewitt A., Moos C.J., Wilson M.J. 1991. Agricultural use,

vegetation and bird assemblages in low intensity agricultural land in northern England. V: Birds and pastoral agriculture in Europe. Proceedings of the second European forum on birds and pastoralism, Isle of Man, 26-30 okt. 1990. Curtis D.J., Bignal E.M., Curtis M.A. (ur.). Peterborough, Scottish Chough Study Group, Argyll and Joint Nature Conservation Committee: 80-91.

Čop J., Seliškar A., Vidrih M., Sinkovič T., Hacin J. 2000. Alternative v pridelovanju krme

na šotnih/mineralnih travniških tleh na Ljubljanskem barju. V: Novi izzivi v poljedelstvu 2000, Moravske toplice, 14-15 dec. 2000. Ljubljana, Slovensko agronomsko društvo: 220-226.

Čop J., Sinkovič T., Vidrih M., Hacin J. 2004. Vpliv košnje in gnojenja na botanično

sestavo dveh različnih travnikov na Ljubljanskem barju. Acta agriculturae slovenica, 83, 1: 157-169.

Donald P.F., Pisano G., Rayment M.D., Pain D.J. 2002. The Common Agricultural Policy,

EU enlargement and the conservation of Europe's farmland birds. Agriculture, Ecosystems & Environment, 89: 167-182.

Ellenberg H. 1982. Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen. 3. izdaja. Stuttgart, Ulmer:

989 str. Fondell T.F., Ball I.J. 2004. Density and success of bird nests relative to grazing on

western Montana grasslands. Biological conservation, 117: 203-213. Fowler J., Cohen L., Jarvis P. 1998. Practical statistics for field biology. Second edition.

Chichester, John Wiley & Sons: 259 str.


49

Fridl J., Kladnik D., Orožen Adamič M., Perko D. 1998. Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. Ljubljana, DZS: 360 str.

Geister I. 1995. Ljubljansko barje. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 199 str. Hacin J., Čop J. 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti in kmetijstvana

Ljubljanskem barju – naravoslovni, gospodarski in družboslovni vidiki. V: Nevarnost urbanizacije primestnih vasi na zahodnem delu Ljubljanskega barja. Drugi posvet o barju, Vrhnika, 28. feb. 2002. Vrhnika, Občina Vrhnika: 7 str.

Hammer Ø., Harper D.A.T., Ryan P. D. 2001. PAST: Paleontological Statistics Software

Package for Education and Data Analysis. Palaeontologia Electronica 4(1): 9 str. http://palaeo-electronica.org/2001_1/past/issue1_01.htm (11. avg. 2004)

Hart J.D., Milsom T.P., Baxter A., Kelly P.F., Parkin W.K. 2002. The impact of livestock

on Lapwing Vanellus vanellus breeding densities and performance on coastal grazing marsh. Bird Study, 49: 67-78.

Hellström M., Berg Å. 2001. Effects of restoration and management regime on avifaunal

composition on Swedish wet meadows. Ornis Svecica, 11: 235-252. Hopkins J.J. 1991. Vegetation structure and the conservation of wild plants and animals.

V: Birds and pastoral agriculture in Europe. Proceedings of the second European forum on birds and pastoralism, Isle of Man, 26-30 okt. 1990. Curtis D.J., Bignal E.M., Curtis M.A. (ur.). Peterborough, Scottish Chough Study Group, Argyll and Joint Nature Conservation Committee: 12-17.

Jongman R.H.G., ter Braak C.J.F., van Tongeren O.F.R. 1995. Data analysis in community

and landscape ecology. 2. izdaja. Cambridge, Cambridge University Press: 299 str. Kleijn D., van Zuijlen G.J.C. 2004. The conservation effects of meadow bird agreements

on farmland in Zeeland, The Netherlands, in the period 1989-1995. Biological Conservation, 117: 443-451.

Kobal S.N., Payne N.F., Ludwig D.R. 1999. Habitat/area relationships, abundance, and

composition of bird communities in 3 grassland types. Transactions of the Illinois State Academy of Science, 92, 1 in 2: 109-131.

Korošec J. 1984. Pridelovanje krme na travinju. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 276 str.

http://palaeo-electronica.org/2001_1/past/issue1_01.htm


50

Kotarac M., Grobelnik V. 1999. Kartiranje habitatnih tipov na Ljubljanskem barju.

Naročnika: MOP, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana & Mestna občina Ljubljana. Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 11 str.

Kruk M., Noordervliet M.A.W., ter Keurs W.J. 1996. Hatching dates of waders and

mowing dates in intensively exploited grassland areas in different years. Biological conservation, 77: 213-218.

Kuczyński L., Osiejuk T.S., Tryjanowski P. 2000. Bird-habitat relationships on wet

meadows in the Słońsk nature reserve, W Poland. Biological bulletin of Poznań, 37, 2: 257-266.

Kumstátová T., Brinke T., Tomková S., Fuchs R., Petrusek A. 2004. habitat preferences of

tree pipit (Antus trivialis) and meadow pipit (A. pratensis) at sympatric and allopatric localities. Journal of Ornithology, 145: 334-342.

Kus Veenvliet J. 2002. Izbira habitata travniških ptic pevk na Cerkniškem polju.

Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 65 str.

Leroux A.B.A. 1991. Drainage of wet meadows and birds in West Marshes of France. V:

Birds and pastoral agriculture in Europe. Proceedings of the second European forum on birds and pastoralism, Isle of Man, 26-30 okt. 1990. Curtis D.J., Bignal E.M., Curtis M.A. (ur.). Peterborough, Scottish Chough Study Group, Argyll and Joint Nature Conservation Committee: 43-52.

Lovrenčak F., Orožen Adamič M. 2001. Ljubljansko barje. V: Slovenija – pokrajine in

ljudje. 3. izdaja. Perko D., Orožen Adamič M. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga: 380-391.

Mason C.F., Macdonald S.M. 2000. Influence of landscape and land-use on the distribution

of breeding birds in farmland in eastern England. Journal of Zoology, 251, 3: 339-348.

McCracken D.I., Tallowin J.R. 2004. Swards and structure: the interactions between

farming practices and bird food resources in lowland grasslands. Ibis, 146, supl. 2: 108-114.


51

McLaughlin A., Mineau P. 1995. The impact of agricultural practices on biodiversity. Agriculture, Ecosystems & Environment, 55: 201-212.

Meteorološki letopis 2003 – agrometeorologija. 2004. Agencija Republike Slovenije za

okolje. http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/podnebje/agro3.pdf(17. maj 2005)

Muller S. 2002. Appropriate agricultural management practices required to ensure

conservation and biodiversity of environmentally sensitive grassland sites designated under Natura 2000. Agriculture, Ecosystems & Environment, 89: 261-266.

Müller M., Spaar R., Schifferli L., Jenni L. 2005. Effects of changes in farming of

subalpine meadows on a grassland bird, the whinchat (Saxicola rubetra). Journal of Ornithology, 146: 14-23.

Nairn R.G.W. 1991. Floodplain agriculture in Ireland and its significance for bird

conservation. V: Birds and pastoral agriculture in Europe. Proceedings of the second European forum on birds and pastoralism, Isle of Man, 26-30 okt. 1990. Curtis D.J., Bignal E.M., Curtis M.A. (ur.). Peterborough, Scottish Chough Study Group, Argyll and Joint Nature Conservation Committee: 92-96.

Oppermann, R. 1990. Suitability of different vegetation structure types as habitat for the

whinchat (Saxicola rubetra). Vegetatio, 90: 109-116. Oppermann R. 2003. Nature balance scheme for farms – evaluation of the ecological

situation. Agriculture, Ecosystems & Environment, 98: 463-475. Rambo J.L., Faeth S.H. 1999. Effect of vertebrate grazing on plant and insect community

structure. Conservation Biology, 13, 5: 1047-1054. Schifferli L., Fuller R.J., Müller M. 1999. Distribution and habitat use of bird species

breeding on Swiss farmland in relation to agricultural intensification. Vogelwelt 120, Suppl.: 151-161.

Seliškar A. 1986. Vodna, močvirna in traviščna vegetacija Ljubljanskega barja (vzhodni

del). Scopolia, 10: 1-43. Söderström B., Pärt T., Linnarsson E. 2000. Grazing effects on between-year variation of

farmland bird communities. Ecological Applications, 11, 4: 1141-1150.

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/podnebje/agro3.pdf


52

Stoate C., Szczur J. 2001. Whitethroat Sylvia communis and Yellowhammer Emberiza

citrinella nesting success and breeding distribution in relation to field boundary vegetation. Bird study, 48: 229-235.

Surmacki A. 2005. Habitat use by three Acrocephalus warblers in an intensively used

farmland area: the influence of breeding patch and its surrounding. Journal of Ornithology, 146: 160-166.

Šeffer J., Stanová V., Viceníková A. 1999. Impact of floods and management on

composition of meadow communities. V: Morava river floodplain meadows: importance, restoration and management. Šeffer J., Stanová V. (ur.). Bratislava, DAPHNE: 103-117.

Tome D. 2000. Ljubljansko barje. V: Mednarodno pomembna območja za ptice v

Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. Polak S. (ur.). Ljubljana, DOPPS: 85-95.

Tome D. 2001. Pogoji naravovarstveno in/ali ekonomsko sprejemljive košnje travnikov na

Ljubljanskem barju: nekateri gnezditveni parametri pri repaljščici (Saxicola rubetra) v letu 2001. Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo: 21 str.

Tome D. 2002a. Effects of floods on the distribution of meadow birds on Ljubljansko

barje. Acrocephalus 23, 112: 75-79. Tome D. 2002b. Ptice in košnja travnikov. V: Nevarnost urbanizacije primestnih vasi na

zahodnem delu Ljubljanskega barja. Drugi posvet o barju, Vrhnika, 28. feb. 2002. Vrhnika, Občina Vrhnika: 5 str.

Tomovčík M., Darolová A., Kürthy A., Vongrej S., Chavko J., Noga M. 1999. Ecological

relations of birds and floodplain meadow habitats. V: Morava river floodplain meadows: importance, restoration and management. Šeffer J., Stanová V. (ur.). Bratislava, DAPHNE: 161-185.

Trontelj P. 1994. Ptice kot indikator ekološkega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija).

Scopolia, 32: 1-61. Trontelj P. 1996. Slovenian meadow wetlands under threat of drainage and agricultural

intensification: a comparison and ornithological evaluation. V: Drainage and the


53

environment. 6th drainage workshop, Ljubljana, 21-29 apr. 1996. Ljubljana, Slovensko društvo za namakanje in odvodnjo: 362-367.

Tucker G.M., Dixon J. 1997. Agricultural and grassland habitats. V: Habitats for Birds in

Europe. A Conservation Strategy for the Wider Environment. Tucker G.M., Evans M.I. (ur.). Cambridge, BirdLife International: 267-325.

Veen, P.; Molnár, Z.; Pärtel, M.; Sammul, M.; Kukk, T.; Nagy, S. (2001): Grassland

ecosystems in Central and Eastern Europe - prepared in the framework of the High Level Conference on EU Enlargement ‘The Relation between Agriculture and Nature Management’ 22/24 January 2001. 19 str. http://www.veenecology.nl/data/StatusreportGrasslandecosystems.PDF (25. feb. 2005)

Vidrih A. Urejanje pašnikov ob vodotokih na zahodnem delu Ljubljanskega barja. V:

Nevarnost urbanizacije primestnih vasi na zahodnem delu Ljubljanskega barja. Drugi posvet o barju, Vrhnika, 28. feb. 2002. Vrhnika, Občina Vrhnika: 4 str.

Vulink J.T. 2001. Hungry herds: Management of temperate lowland wetlands by grazing.

Lelystad: Ministerie van Verkeer en Waterstaat, Directoraat-Generaal Rijkswaterstaat, Directie Ijsselmeergebied: 394 str.

Waite S. 2000. Statistical ecology in practice. A guide to analysing environmental and

ecological field data. London, Prentice Hall: 414 str.

11.2 DRUGI VIRI Interaktivni naravovarstveni atlas. Agencija Republike Slovenije za okolje. Geodetska

uprava Republike Slovenije http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/ewmap.asp (1. apr. 2003)

Klimatski podatki za 30-letno obdobje – Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za

okolje. http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ljubljana.html (5. sep. 2005)

Meteorološki letopis 2003 – mesečne vrednosti meteoroloških spremenljivk 1. 2003.

Agencija Republike Slovenije za okolje. http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/podnebje/mes_13.pdf(5. sep 2005)

http://www.veenecology.nl/data/StatusreportGrasslandecosystems.PDF

http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/ewmap.asp

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ljubljana.html

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ljubljana.html

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/podnebje/mes_13.pdf


54

Pärt T., Söderström B. 1999. The effects of management regimes and location in landscape

on the conservation of farmland birds breeding in semi-natural pastures. Biological Conservation, 90: 113-123.

Sovinc A., Tome D., Trontelj P. 1993. Ornitološki atlas Ljubljanskega barja – poročilo o

poteku popisovanja. Acrocephalus 14, 60: 145-151.


55

ZAHVALA Naloga je nastajala kar precej časa in veliko ljudi je bilo tako ali drugače vpleteno v njeno nastajanje. Na tem mestu bi se rada zahvalila mentorju doc. dr. Davorinu Tometu za pomoč in koristne nasvete v vseh teh letih. Prav tako hvala recenzentu doc. dr. Petru Trontlju in doc. dr. Nejcu Joganu, ki sta vsak s svojimi predlogi in popravki prispevala k končni podobi naloge. Hvala Tomažu za nasvete v zvezi z metodami (ja, dolgo časa je že od takrat). Hvala Jani, Nini, Maartenu in Andreju za članke. Hvala Maartenu in Živi za družbo na terenu. Hvala Urši za pripravo zemljevida. Hvala Maartenu za pomoč pri spopadanju s statistiko in vzpodbudo, če sem kdaj obstala. Hvala Hrabrim Miškam za vse nepozabne zastranitve med študijem ;) Hvala DOPPSovcem za raumevanje v zadnjih trenutkih. Hvala staršem za potrpežljivost ves čas :)

PRILOGE

Priloga A

Značilnosti posameznih popisnih ploskev.

Koordinate središča Način gospodarjenja Ime ploskve

y x površina

(ha) povprečna nadmorska

višina (m n. m.) Podlaga

(prst)

Veliki mah 453630,9 96441,6 10,3 291,7 glina Stari mah 449822,8 93342,2 6,7 289,9 šota Brezovica 455834,1 97321,9 7,0 294,3 glina Križnica 455373,2 93106,1 9,0 288,8 glina

Intenzivni travniki

Mali mah 448917,9 93324,4 5,5 289,7 šota Bistra 449393,1 91360,0 7,8 290,5 šota in glina Tri lesnice 450047,9 91585,5 7,0 290,0 šota in glina Poljane 448660,8 93415,6 8,0 289,4 šota in glina Račje mlake 447842,8 93378,7 7,2 290,5 šota in glina

Pašniki

Lipavec 448748,4 91294,0 4,6 290,1 šota in glina Zornica 453223,4 92240,1 9,2 289,3 glina Za strugo 449891,6 92403,6 4,6 288,9 glina

Ekstenzivni travniki

Črni potok 447986,6 91782,2 9,2 290,6 glina Bevški jarek 452072,6 93214,6 7,3 287,9 glina Za senožetjo 451845,2 93729,6 5,1 288,0 glina Konec 449739,5 92547,3 3,7 288,1 glina Stari tali 451634,6 92681,3 12,3 288,1 šota Pašnica 451355,1 93152,7 5,0 288,1 šota

Steljniki

Na blatu 451727,0 93305,3 7,5 288,0 šota

Priloga B

Seznam najbolj značilnih rastlinskih vrst na posameznih tipih travišč.

Rastlinske vrste Intenzivni travniki Pašniki Ekstenzivni

travniki Steljniki

Angleška ljuljka (Lolium perene) X Brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria) X X Dišeča boljka (Anthohanthum odoratum) X X Dolgolistni pajetičnik (Pseudolysimachion longifolium) X Dvodomna špajka (Valeriana dioica) X Gozdni sitec (Scirpus sylvaticus) X Kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi) X X X X Močvirska logarica (Fritillaria meleagris) X X Močvirska preslica (Equisetum palustre) X X Močvirski osat (Cirsium palustre) X X Modra stožka (Molinia caerulea) X X X Navadna ivanjščica (Leucanthemum vulgare) X X X Navadna kalužnica (Caltha palustris) X X Navadna kislica (Rumex acetosa) X X X Navadna pasja trava (Dactylis glomerata) X Navadna pijavčnica (Lysimachia vulgaris) X X Navadni čistec (Betonica officinalis) X X X Navadni glavinec (Centaurea jacea) X Navadni pasji rep (Cynosurus cristatus) X Navadni regrat (Taraxacum officinale) X Navadno ločje (Juncus effusus) X X Njivsko grabljišče (Knautia arvensis) X Ostri šaš (Carex acuta) X X Prstasta kukavica (Dactylorhiza sp.) X Ripeča zlatica (Rannunculus acris) X X Rumeni šaš (Carex flava) X X Srčna moč (Potentilla erecta) X Srhki šaš (Carex davalliana) X Širokolistni munec (Eriophorum latifolium) X X Škrobotec (Rhinanthus sp.) X Travniška penuša (Cardamine pratensis) X X X X Travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis) X X Trstična čužka (Phalaris arundinacea) X Veliki poletni zvonček (Leucojum aestivum) X X Visoka pahovka (Arrhenatherum elatius) X Volnata medena trava (Holcus lanatus) X X Zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis) X Zdravilna špajka (Valeriana officinalis) X X

Priloga C

Značilnosti gospodarjenja s travišči na posameznih popisnih ploskvah.

Začetek košnje

Hitrost košnje (delež

pokoš./dan)

Delež pokošenega 17. junija

Vrsta živine

Začetek paše

Max. delež

pašnika

Povp. gostota živine

(št. glav/ha)

Delež gnojene površine

Gostota jarkov (m jarkov/ha)

Intenzivnost gospodarjenja

(indeks) Bevški jarek po 17.6. 0,000 0,00 0,00 0,00 0,00 149 2

Bistra do 10.6. 0,029 0,89 0,00 0,00 1,00 168 22

Brezovica do 12.5. 0,020 1,00 0,00 0,00 0,18 29 11

Črni potok do 17.6. 0,039 0,27 0,00 0,00 0,40 249 13

Konec do 17.6. 0,017 0,20 0,00 0,00 0,00 111 4

Križnica do 12.5. 0,017 0,91 0,00 0,00 0,00 291 13

Lipavec do 10.6. 0,030 0,68 govedo 10.6. 0,32 5,00 1,00 213 22

Mali mah do 25.5. 0,034 0,95 0,00 0,00 0,26 775 24

Na blatu do 18.5. 0,004 0,22 0,00 0,00 0,00 106 5

Pašnice po 17.6. 0,000 0,00 0,00 0,00 0,00 308 4

Poljane do 25.5. 0,020 0,44 govedo 13.5. 0,56 2,66 1,00 395 25

Račje mlake po 17.6. 0,000 0,00 0,00 0,00 0,31 157 6

Stari mah do 9.6. 0,063 1,00 0,00 0,00 0,11 545 19

Stari tali po 17.6. 0,000 0,00 govedo 23.5. 0,33 7,84 0,44 194 11

Tri lesnice po 17.6. 0,000 0,00 konji 22.5. 1,00 5,60 1,00 121 23

Veliki mah do 24.5. 0,029 1,00 0,00 0,00 0,71 830 30

Za senožetjo po 17.6. 0,000 0,00 0,00 0,00 0,00 202 3

Za strugo do 5.6. 0,034 0,86 0,00 0,00 0,07 745 19

Zornica do 23.5. 0,024 0,85 0,00 0,00 0,00 380 13

PRILOGA D

Gostote gnezdečih ptic (št. parov/10 ha) na posameznih popisnih ploskvah.

prep

elic

a

kose

c

prib

a

velik

i šku

rh

poljs

ki šk

rjane

c

drev

esna

cip

a

repa

ljšči

ca

pros

nik

rečn

i cvrča

lec

kobi

ličar

moč

virs

ka tr

stni

ca

bičj

a trs

tnic

a

rjava

pen

ica

rjavi

srak

oper

repn

ik

škrla

tec

trstn

i strn

ad

rum

eni s

trnad

velik

i strn

ad

vse

vrst

e

Veliki mah 1,0 0,0 2,9 0,0 1,9 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 0,5 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 7,3

Stari mah 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 5,2 3,0 0,7 0,0 0,0 1,5 0,0 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 0,0 14,1

Brezovica 0,0 0,0 0,0 0,0 2,2 0,0 0,0 0,7 0,0 0,0 1,4 0,0 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 5,0

Križnica 1,1 0,0 0,0 0,0 1,1 1,1 6,1 1,1 0,0 0,0 1,1 1,1 2,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 2,2 18,3

Mali mah 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,8 0,9 0,0 0,0 0,0 2,7 0,0 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,9 0,0 7,3

Bistra 0,0 0,0 0,0 0,0 1,3 3,2 3,2 0,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,0 9,6

Tri lesnice 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 6,4 10,7 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 1,4 0,7 0,0 0,0 0,7 0,0 22,2

Poljane 0,0 0,0 2,5 0,0 1,2 1,2 2,5 0,0 0,0 0,0 1,2 0,0 0,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 9,3

Račje mlake 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6,9 5,5 1,4 0,0 0,0 0,0 0,0 3,5 1,4 0,0 0,0 0,0 0,0 1,4 20,0

Lipavec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,3 5,4 1,1 0,0 0,0 1,1 0,0 2,2 0,0 0,0 0,0 0,0 1,1 0,0 15,1

Zornica 0,0 0,0 0,0 0,0 2,2 3,8 7,6 0,0 0,0 0,0 0,5 0,0 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 15,2

Za strugo 2,2 0,0 0,0 0,0 0,0 4,3 8,6 2,2 0,0 4,3 6,5 0,0 6,5 0,0 2,2 0,0 0,0 1,1 1,1 38,9

Črni potok 0,0 0,0 0,0 0,0 1,1 3,3 16,3 0,5 0,0 0,0 6,0 0,0 7,6 0,0 2,2 0,0 0,5 0,0 2,2 39,7

Bevški jarek 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 6,9 6,9 0,0 0,7 0,0 6,2 0,0 7,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 28,8

Za senožetjo 0,0 2,0 0,0 0,0 0,0 11,8 7,8 1,0 1,0 2,9 6,9 0,0 7,8 0,0 1,0 1,0 0,0 1,0 0,0 44,1

Konec 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6,8 13,6 2,7 0,0 0,0 19,0 0,0 13,6 0,0 5,4 0,0 0,0 1,4 1,4 63,8

Stari tali 0,4 1,2 0,0 0,4 1,6 5,3 8,1 0,0 0,8 0,0 7,7 0,8 4,5 0,0 1,6 0,0 0,0 0,4 0,8 33,8

Pašnice 1,0 2,0 2,0 0,5 3,0 14,0 12,0 0,0 0,0 2,0 4,0 0,0 4,0 0,0 3,0 0,0 1,0 1,0 0,0 49,6

Na blatu 1,3 2,7 4,0 0,3 2,0 7,3 12,0 0,0 0,0 0,0 4,0 0,0 6,0 0,7 2,7 0,0 1,3 0,0 1,3 45,5

Priloga E

»Log file« multivariatne analize

**** Summary **** Axes 1 2 3 4 Total variance Eigenvalues: 0.434 0.022 0.010 0.003 1.000 Species-environment correlations: 0.813 0.345 0.326 0.294 Cumulative percentage variance of species data: 43.4 45.6 46.5 46.8 of species-environment relation: 92.5 97.1 99.2 99.8 Sum of all eigenvalues 1.000 Sum of all canonical eigenvalues 0.469 **** Summary of Monte Carlo test **** Test of significance of first canonical axis: eigenvalue = 0.434 F-ratio = 9.962 P-value = 0.0200 Test of significance of all canonical axes : Trace = 0.469 F-ratio = 2.297 P-value = 0.0350 ( 199 permutations under reduced model)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO

Eva VUKELIČ

VPLIV NAČINOV GOSPODARJENJA S TRAVIŠČI NA PTICE GNEZDILKE LJUBLJANSKEGA BARJA

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij

Ljubljana, 2005

VPLIV NAČINOV GOSPODARJENJA S TRAVIŠČI NA PTICE … · 1 UVOD 1 2 OPREDELITEV PROBLEMA 2 3...

Documents

Transcript of VPLIV NAČINOV GOSPODARJENJA S TRAVIŠČI NA PTICE … · 1 UVOD 1 2 OPREDELITEV PROBLEMA 2 3...