VOLILNI PROGRAMSLOVENSKE LJUDSKE STRANKE

oktober 2011

KAZALO VSEBINE 

I. CILJI SLOVENIJE DO LETA 2016 IN 2020 2

II. UKREPI V OBDOBJU 2012 - 2016 6

II.1. POVEČALI BOMO GOSPODARSKO RAST 6

II.2. IZBOLJŠALI BOMO UČINKOVITOST IN PRODUKTIVNOST JAVNEGA SEKTORJA 7

II.3. KONSOLIDIRALI BOMO JAVNE FINANCE 9

II.4. DRŽAVNE INVESTICIJE 10

II.5. SLOVENIJA BO VARNA DRŽAVA Z MANJ KRIMINALA IN UČINKOVITIM BOJEM

PROTI KORUPCIJI 11

II.6. SLOVENIJA BO PRAVNA DRŽAVA, V KATERO BODO DRŽAVLJANI VERJELI 12

II.7. VSAKEMU DRŽAVLJANU BO ZAGOTOVLJENO DOSTOJNO ŽIVLJENJE

(SOCIALA) 13

II.8. SLOVENIJA BO POVEČALA SAMOOSKRBO Z LASTNO PRIDELAVO HRANE 14

II.9. IZBOLJŠALI BOMO KAKOVOST OKOLJA 15

II.10. IZOBRAŽEVALNI SISTEM BO UČINKOVIT IN KAKOVOSTEN 16

II.11. IZBOLJŠALI BOMO "PRODUKTIVNOST" KULTURE 17

II.12. MEDNARODNI POLOŽAJ SLOVENIJE 18

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

I. CILJI SLOVENIJE DO LETA 2016 IN 2020 Mandatno obdobje 2012 - 2016:

OHRANITEV SUVERENE DRŽAVE IN NARODA (program sanacije in stabilizacije)

Mandatno obdobje 2016 - 2020:

GOSPODARSKI RAZVOJ IN SOCIALNA VARNOST (obdobje rasti in razvoja)

1. BDP

2. Javni dolg: 2012 – 48 % BDP, 2016 – 44 % BDP, 2020 – 20 % BDP

Stran 2 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

3. Državni proračun: Uravnoteženi prihodki in odhodki (proračunski primanjkljaj 2015 = 0)

KLJUČNI UKREPI V MANDATU 2012 – 2016 Zaradi prekomernega trošenja javnih sredstev in zadolževanja Republike Slovenije za pokrivanje tekočih stroškov javnega sektorja (vključno z javnimi blagajnami), ukinjanja državnih naložb, neprilagajanja novim gospodarskim razmeram v svetu in Sloveniji, neučinkovitosti pri sprejemanju ukrepov za blaženje in preprečevanje posledic t. i. recesije bomo v SLS v naslednjem mandatnem obdobju vso pozornost namenili ukrepom za povečanje gospodarske rasti. Slovensko gospodarstvo je namreč tisti potencial in edina svetla točka, ki nam bo v primeru konkurenčnejšega poslovnega okolja omogočilo pospešen izhod iz finančne in gospodarske krize. Zato smo trdno odločeni, da izboljšamo poslovno okolje, ga naredimo konkurenčnejšega tako s fiskalnimi kot tudi z administrativnimi ukrepi. Nujno potrebna je namreč tako davčna kot tudi administrativna razbremenitev gospodarstva. Verjamemo, da bo s konkurenčnejšim poslovnim okoljem na razpolago tudi več lastniškega kapitala (tako domačega kot tujega) in tudi rizičnega kapitala, kar bo pospešilo gospodarsko rast. Prav tako bomo posebno pozornost posvetili sanaciji in stabilizaciji javnih financ. Ocenjujemo, da je suverenost Republike Slovenije in slovenskega naroda ob eksponentno naraščajočem javnem dolgu in trošenju javnega denarja za tekočo potrošnjo resno ogrožena, saj vodi v finančno odvisnost od drugih.

Stran 3 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

V letih 2012 in 2013 bo zadolževanje Republike Slovenije namenjeno projektom in ukrepom, ki bodo pospešili gospodarsko rast in v največji možni meri prispevali k naložbam, rasti produktivnosti ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Ob tem pa se bomo že s proračunoma za leti 2013 in 2014 približevali uravnoteženemu proračunu; proračun za leto 2015 bo uravnotežen (odhodki proračuna bodo enaki prihodkom brez zadolževanja). Po letu 2015 bo rast odhodkov omejena na 50 % rasti prihodkov; s presežkom se bo zmanjševal javni dolg. Takoj bomo (sočasno) sprejeli ukrepe za spodbuditev gospodarstva, zmanjšanje odhodkov in za povečanje prihodkov.

A. UKREPI ZA SPODBUDITEV GOSPODARSKE RASTI o Znižali bomo davek od dohodka pravnih oseb. o Uvedli bomo davčno olajšavo na reinvestiran dobiček za »greenfield«

naložbe, ki ustvarjajo novo dodano vrednost, razvoj, nova delovna mesta. o Uvedli bomo pavšalne davke (sistem pavšalne obdavčitve) za mikro podjetja

na višino, ki bo odvisna od števila zaposlenih. o Za novo samozaposlovanje in družinska podjetja bomo uvedli davčne

olajšave: degresivna lestvica – 1. leto 100 %, 2. leto 66 % in 3. leto 33 %. o Stroške dela bomo po uvedbi pokojninske in zdravstvene reforme postopoma

zniževali, takoj pa bomo sprejeli ukrepe, ki bodo neposredno olajšali poslovanje gospodarskih subjektov.

o Z različnimi ukrepi bomo omogočili pridobitev gradbenega dovoljenja v največ 6 mesecih.

o Zavod za zaposlovanje bomo preoblikovali v Agencijo za zaposlovanje oziroma Agencijo za delo.

o Uvedli bomo finančno policijo do konca leta 2014.

B. UKREPI ZA ZMANJŠANJE ODHODKOV o Predlagali bomo ustavni zakon z določitvijo maksimalne zadolžitve Slovenije

in z zakonom uredili fiskalno pravilo. o Z zakonom bomo prepovedali nadaljnje zadolževanje samostojnih blagajn in

lokalnih skupnosti (razen za primere zadolževanja, ko gre za zagotavljanje lastnih sredstev v primeru koriščenja sredstev EU).

o Z zakonom bomo prepovedali vsakršno dodatno zaposlovanje javnega sektorja (kadrovski primanjkljaj na posameznih področjih se bo reševal izključno s prerazporeditvami znotraj javnega sektorja).

o Sprejeli bomo pokojninsko reformo, s predhodnim socialnim dogovorom, kjer naj prevlada moč argumenta.

o Sprejeli bomo zdravstveno reformo. o Z optimiziranjem vrste in števila delovnih mest v javnem sektorju bodo

opuščena delovna mesta, ki ne prispevajo k ustvarjanju pogojev za razvoj v posameznih resorjih, s čimer se bo masa plač v javnem sektorju znižala za 10 % glede na maso plač v letu 2011.

o Racionalizirano bo število državnih funkcionarjev, število bonitet bo zmanjšano na tiste bonitete, ki so nujno potrebne za opravljanje posamezne funkcije.

o Zmanjšali bomo operativne stroške javnega sektorja, znižali standarde za poslovne prostore za javni sektor, zagotovili popoln prehod na e-upravo in papirno poslovanje v javnem sektorju omejili na najnižjo možno raven (-10 % glede na stanje v letu 2008).

o Število ministrstev bomo zmanjšali na 10 in preoblikovali vladne službe. o Združili in reorganizirali bomo sorodne državne organe, regulatorje trgov in

družbe v državni lasti.

Stran 4 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

o Vse socialne transferje bomo poenotili (preglednost v okviru enotnega sistema – upoštevanje prihodkov in premoženja).

o Z uzakonitvijo sistemskih rešitev bomo spodbudili zasebna vlaganja v visokošolski izobraževalni sistem, ki bo bolj sledil potrebam trga, državno financiranje bo bolj usmerjeno (ključni visokošolski programi za razvoj gospodarstva, delovanje države in znanstvene vede, ki so del nacionalne biti vsakega naroda - umetnost, kultura, filozofija ipd.).

C. UKREPI ZA POVEČANJE PRIHODKOV o Pospešili bomo gospodarsko aktivnost (podjetništvo, »greenfield« naložbe). o Povečali bomo stopnjo samooskrbe s kakovostno in zdravo hrano za 15 %. o Začeli bomo postopno prodajo državnega premoženja, razen infrastrukture

(kupnina od prodaje bo namenjena vračilu javnega dolga in spodbudam za gospodarsko rast).

o Uvedli bomo obdavčitev premoženja in luksuznih dobrin, povišali trošarine na tobačne izdelke, alkohol in druge zdravju škodljive izdelke, obdavčili okolju škodljive dejavnosti in izdelke.

o Povečali bomo učinkovitost pobiranja davkov. o Z doslednimi ukrepi in angažmajem pristojnih organov bomo v pretežni meri

odpravili sivo ekonomijo in delo na črno.

Stran 5 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

II. UKREPI V OBDOBJU 2012 - 2016

II.1. POVEČALI BOMO GOSPODARSKO RAST

- Znižali bomo davek od dohodka pravnih oseb.

- Uvedli bomo davčno olajšavo na reinvestiran dobiček za »greenfield« naložbe, ki ustvarjajo novo dodano vrednost, razvoj, nova delovna mesta za prva 4 leta, in sicer 1. leto – 100 %, 2. leto – 75 %, 3. leto 50 % in 4. leto 25 %. S tem bomo aktivno privabljali lastniški in tudi rizični kapital.

- Uvedli bomo pavšalne davke (sistem pavšalne obdavčitve) za mikro podjetja. Višina

pavšalnih davkov bo tesno povezana s številom zaposlenih v posameznem mikro podjetju. Mikro podjetje z več zaposlenimi za nedoločen čas bo imelo nižji pavšalni davek, kar bo pomenilo vzpodbujanje zaposlovanja. Normirani stroški za svobodne poklice, podjetnike, obrtnike, kmete, družinska podjetja ipd. bodo za različne tipe samostojnih poklicev in podjetnikov različni, gibali se bodo vse tja do 90 %, kar pomeni, da bomo spremljali dejanske prihodke, odhodke pa v vnaprej priznanem deležu, s čimer bomo tudi bistveno razbremenili te subjekte nepotrebne administracije.

- Za samozaposlovanje, družinska podjetja ter vse ljudi, ki bodo začeli s kakršno koli

samostojno gospodarsko aktivnostjo, bomo uvedli dodatne administrativne in davčne ugodnosti: degresivna lestvica – 1. leto 100 %, 2. leto 66 % in 3. leto 33 %.

- Z ukrepi davčne politike bomo spodbujali tiste gospodarske subjekte, ki poslujejo po načelih poslovne odličnosti, okoljske in družbene odgovornost in ki za to prejmejo tudi ustrezne certifikate.

- S prilagoditvijo pravnega okvirja ter promocijo Slovenije v tujini bomo povečali tuje

neposredne naložbe. Slovenija bo postala privlačno, enostavno, na znanju temelječe okolje, ki bo konkurenčno tako za tuje kot tudi domače vlagatelje.

- Stroške dela bomo po izvedbi pokojninske in zdravstvene reforme postopoma zniževali. Zaposlovanje za nedoločen čas bomo naredili bolj privlačno ter stimulativno za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar bomo dosegli z ukrepi na javnofinančnem ter administrativnem področju. Dodatno bomo spodbudili zaposlovanje strokovnjakov v gospodarstvu s pomočjo davčnih olajšav za delodajalce, ki bodo v podjetjih razvijali razvojne oddelke ter takojšnjo uvedbo socialne kapice za plačevanje prispevkov.

- Zmanjšali bomo stroške poslovanja podjetij zaradi administrativnih ovir ter povečali

učinkovitost javnega sektorja na vseh ravneh, ki mora delovati kot pospeševalec gospodarske aktivnosti in podpornik gospodarstvu in ne obratno.

- Pospešili bomo pridobitev gradbenega dovoljenja v roku največ 6 mesecev. Za

dosego tega cilja je treba spremeniti veljavno zakonodajo in postopke pridobitve gradbenega dovoljenja.

Stran 6 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

- Uzakonili bomo učinkovit sistem prostorskega načrtovanja, ki bo stabilen in bo kot tak občinam omogočal možnost opredelitve dolgoročnejše vizije umeščanja objektov v prostor. Ukrepi bodo spodbudili občine, da komunalno infrastrukturo v prostorskem smislu (posledično pa tudi v finančnem in izvedbenem smislu) načrtujejo tako, da se povezujejo okoli komunalnih sistemov (t. i. funkcionalne regije). Hkrati bomo uvedli možnost, da bo pot do nacionalno pomembnih infrastrukturnih projektov učinkovita in kratka ter pogojena zgolj z odločanjem centralnih oblasti.

- Sistem javnega naročanja bomo naredili manj birokratski, a z vidika kršitev določili še

strožje kazni. Poenostavili bomo možnosti za mikro, mala in srednje velika podjetja za pridobitev poslov, ki jih naročajo zavezanci po zakonih s področja javnih naročil.

- Z dopolnitvami zakonske ureditve bomo preprečili zlorabe na področju javno-zasebnega partnerstva z jasno razmejitvijo med javno-zasebnim partnerstvom in »javno-javnim« partnerstvom ter jasno postavljenimi kriteriji za t. i. »in house« pogodbe.

- Zavod za zaposlovanje bomo preoblikovali v Agencijo za zaposlovanje oziroma Agencijo za delo. Agencija za delo bo postala začasni delodajalec in za določen čas posojala delavce podjetjem. Kasneje se delavci ob uspešnem preskusnem delu in pridobitvi trajnejšega posla lahko prezaposlijo v podjetje.

- Zakon o delovnih razmerjih bomo spremenili tako, da bo manj tog in birokratski ter da bo omogočal več možnosti za občasno delo.

- Aktivna politika zaposlovanja bo bolj ciljno usmerjena. - Uvedli bomo finančno policijo do konca leta 2014.

II.2. IZBOLJŠALI BOMO UČINKOVITOST IN PRODUKTIVNOST JAVNEGA SEKTORJA

- Preoblikovali bomo organizacijo državne uprave na 10 ministrstev MINISTRSTVA

1. Ministrstvo za infrastrukturo (Prostor + Promet + Energetika + Telekomunikacije) 2. Ministrstvo za upravo (Javna uprava + Notranje zadeve + Lokalna samouprava) 3. Ministrstvo za finance in gospodarstvo (Finance + Gospodarstvo + Znanost +

Tehnologija + Urad za razvoj) 4. Ministrstvo za sonaravni razvoj (Okolje + Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana +

Služba za podnebne spremembe) 5. Ministrstvo za izobraževanje in zaposlovanje (Šolstvo + Visoko šolstvo +

Ustvarjanje zaposlitvenih možnosti) 6. Ministrstvo za mednarodne odnose (Zunanje zadeve + Urad za Slovence v

zamejstvu in po svetu + Urad za evropske zadeve) 7. Ministrstvo za zdravje, družino in socialno varnost ( Delo, družina in socialne

zadeve + Zdravje +Urad za enake možnosti + Urad za verske skupnosti + Urad za narodnosti)

8. Ministrstvo za pravosodje (obstoječe ministrstvo: Pravosodje + funkcija pregona (kriminalistična policija in NPU))

Stran 7 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

9. Ministrstvo za obrambo 10. Ministrstvo za kulturo in šport   

VLADNE SLUŽBE – SE PRENESEJO V OKVIR NOVIH MINISTRSTEV: 1. Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve 2. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 3. Urad Vlade RS za enake možnosti 4. Urad Vlade RS za verske skupnosti 5. Urad Vlade RS za narodnosti 6. Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov 7. Služba Vlade RS za podnebne spremembe

VLADNE SLUŽBE - OSTANEJO: 1. Urad Vlade RS za komuniciranje 2. Protokol Republike Slovenije 3. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj 4. Statistični urad Republike Slovenije 5. Služba Vlade RS za zakonodajo 6. Slovenska obveščevalno - varnostna agencija (priključi se ji Urad Vlade RS za

varovanje tajnih podatkov)

NOVA VLADNA SLUŽBA: 1. Urad Vlade RS za upravljanje državnega premoženja (neposredno pod

predsednikom Vlade RS, da se zagotovi jasna politična in vsebinska odgovornost predsednika vlade za upravljanje državnega premoženja)

- Spremenili bomo vse normative in standarde, ki praviloma določajo visoke stroške

tudi tam, kjer to ni potrebno in racionalno: o področje predšolskega varstva (vrtci; število otrok na zaposlenega, obseg

administracije, materialni normativi …); o področje šolstva, predvsem primarnega šolstva; o področje zdravstva.

- Z optimiziranjem vrste in števila delovnih mest v javnem sektorju bodo opuščena

delovna mesta, ki ne prispevajo k ustvarjenju pogojev za razvoj v posameznih resorjih, s čimer se bo masa plač v javnem sektorju znižala za 10 % glede na maso plač v letu 2011.

- Število agencij in uradov bomo zmanjšali za 50 % (združili in preoblikovali bomo vse

samostojne zavode, urade in druge osebe javnega prava, ki imajo sorodno vsebino in način poslovanja).

- Vse inšpekcijske službe bomo združili v enotno inšpekcijsko službo, ki bo omogočala

celovit pristop brez dvomov o pristojnosti. Enotna inšpekcijska služba bo organizirana regionalno na ravni statističnih regij in bo preprečevala odvisnost inšpektorjev pri izrekanju inšpekcijskih ukrepov od domačega lokalnega okolja.

- Za učinkovito delovanje državne uprave bomo prerazporejali uradniška delovna

mesta v operativne službe s ciljem krepitve t. i. »law enforcement« službe (policija, carina, davčna uprava in inšpekcijske službe) ter v druge službe, kjer se ugotavlja kadrovska podhranjenost.

Stran 8 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

- E-uprava bo razširjena na vsa področja.

- Združili bomo Slovensko odškodninsko družbo, Kapitalsko družbo in Družbo za svetovanje in upravljanje.

- Preoblikovali (ukinili) bomo Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS in vse

naložbe prenesli pod Kabinet predsednika Vlade RS, ki mora biti na osnovi jasne strategije Državnega zbora RS odgovoren za učinkovito vodenje in upravljanje državnega premoženja.

- Posebej bomo pregledali in racionalizirali poslovanje posrednih proračunskih

uporabnikov (javni zavodi, javna podjetja …). Posredne proračunske uporabnike bomo z vidika nadzora, kontrolnih mehanizmov, pravic in obveznosti izenačili z neposrednimi proračunskimi porabniki.

- Povečali bomo pristojnosti upravnih enot, z decentralizacijo bomo prenesli z države

na upravne enote več pristojnosti na področju urejanja prostora, socialnega varstva, kmetijstva.

- Obseg nalog Ministrstva za obrambo RS (vojaška in civilna obramba) bomo omejili

na: o izpolnjevanje nalog na podlagi sprejetih in izpogajanih zavez v Natu, EU; o zadrževanje in razvijanje normativnih, kadrovskih in materialnih osnov za

razvoj sil, potrebnih za (samostojno) obrambo suverenosti in neodvisnosti RS premo sorazmerno stopnji ogroženosti njene varnosti (predvsem znanja);

o zaščito in reševanje (kot osnove civilne obrambe). II.3. KONSOLIDIRALI BOMO JAVNE FINANCE

- Z namenom omejitve zadolževanja Slovenije bomo predlagali sprejem ustavnega zakona, v katerem bomo določili maksimalno zadolžitev Slovenije. Prekomerna zadolžitev namreč lahko odločilno omeji suverenost Republike Slovenije.

- Sprejeli bomo ustavni zakon, ki bo določil:

prejemki in izdatki proračunov Republike Slovenije in lokalnih skupnosti so uravnoteženi brez zadolževanja;

dolgoročna uravnoteženost proračunov je zagotovljena s fiskalnim pravilom, ki predvideni obseg izdatkov omejuje s predvidenim obsegom prihodkov, korigiranih z razmerjem dolgoročnega trenda gospodarske rasti in letne napovedi gospodarske rasti;

za potrebe naložb in v primerih sanacij škod, nastalih zaradi večjih naravnih katastrof, lahko Državni zbor RS z zakonom, ki se sprejema z dvotretjinsko večino, določi izravnavo proračuna s primanjkljajem, vendar ta ne sme na letni ravni preseči 0,5 % BDP. Prepovedano je zadolževanje za potrebe tekoče porabe;

če izdatki v letu presežejo prihodke tega leta za več, kot je določeno v prejšnjih treh členih, jih je treba v celoti nadomestiti v naslednjem letu. Nadomestijo se takoj in z dvigom davkov.

- Določili bomo najvišje odhodke in odhodke za celoten mandat posamezne vlade,

kar je podobno našemu proračunskemu memorandumu. Država se za redne aktivnosti in socialno NE SME ZADOLŽEVATI. Z ustvarjenimi presežki se bo

Stran 9 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

zmanjševal javni dolg do takrat, ko se zmanjša pod 35 % BDP. V prihodnje pa bo zadolževanje mogoče le do skupnega dolga 35 % BDP in pod pogojem, da je zadolževanje namenjeno financiranju naložb.

- Z zakonom se določi tudi, da se paradržava (ZZZS, ZPIZ …) in lokalna raven

(občine) NE SMEJO ZADOLŽEVATI (razen za primere zadolževanja, ko gre za zagotavljanje lastnih sredstev v primeru koriščenja sredstev EU).

- Sprejeli bomo pokojninsko reformo, ki bo rezultat dogovora med socialnimi

partnerji.

- Sprejeli bomo zdravstveno reformo z naslednjima izhodiščema: - odgovornost posameznika za svoje in tuje zdravje (npr. iz malomarnosti

povzročene poškodbe ali okvare zdravja drugemu), ki ima za posledico plačilo storitve,

- zagotoviti storitve, ki so konkurenčne storitvam razvitejših držav članic EU. Reforma ne bo dodatno obremenila stroškov dela oziroma gospodarstva.

Državno premoženje

- V bančništvu in zavarovalništvu bo država ostala lastnica s kontrolnim deležem 25 % + 1, prav tako v ostalih strateških družbah država ohrani samo toliko lastništva, da lahko ustavi statutarne spremembe, hkrati pa nima moči, da bi se ukvarjala z vodenjem teh (25 + 1 delnica, zlata delnica).

- Pri družbah, ki upravljajo z infrastrukturnimi objekti (telekomunikacijska,

energetska, prometna infrastruktura), se loči infrastrukturni del od upravljavskega (izvajalskega). Infrastrukturni del ostane v 100 % lasti države, upravljanje pa se podeli na trgu prek koncesije.

- Iz preostalega dela lastništva država na pregleden način izstopi in ga prepusti trgu z določenimi omejitvami koncentracije lastništva; kupnina od prodaje se nameni za vračilo dolga ter nova delovna mesta in investicije v gospodarstvu.

- V naložbah, pri katerih je povprečni kapitalski donos višji od obresti, ki jih plačujemo

za najete kredite države, se državno lastništvo lahko obdrži.

II.4. DRŽAVNE INVESTICIJE

- Vzpodbudili bomo javno-zasebna partnerstva, še posebej na področju javne infrastrukture, in privabili lastniški in rizični kapital.

- Pričeli bomo z izgradnjo infrastrukturnih objektov, pri čemer bosta prednostni

železniška in energetska infrastruktura (drugi tir Koper – Divača, Hidroelektrarne na spodnji in srednji Savi ter Muri).

- Poleg neposrednih naložb v energetsko infrastrukturo bomo spodbudili naložbe v energetske objekte (naložbe zasebnikov, država pobira koncesnine in okoljske dajatve) za večjo energetsko oskrbo Slovenije.

Stran 10 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

- S finančnimi in drugimi spodbudami bomo pospešili izgradnjo centrov za lesno biomaso, naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za osnovne šole, vrtce in stanovanjske površine.

- Izgradnjo cestne infrastrukture (razvojne osi) bomo izvedli s sodelovanjem tujih strateških partnerjev, koncesij ipd.

- Zgradili bomo 5.000 neprofitnih najemnih stanovanj po celotni Sloveniji (500 stanovanj letno). Število najemnih stanovanj za dolgoročni najem v Sloveniji primanjkuje, najemi stanovanj na nepremičninskem trgu so povezani s tveganjem predčasne odpovedi pogodbe s strani najemodajalcev, kar posledično predvsem mladim družinam onemogoča načrtovanje družine. Z gradnjo najemnih stanovanj bomo na eni strani mladim omogočili zgodnejšo osamosvojitev in odločitev za družino (pozitiven vpliv na demografska gibanja), hkrati pa bo imel ukrep pozitivne makroekonomske posledice (manjše zadolževanje prebivalstva, večja potrošnja).

- Zaključili bomo naložbe v sisteme za oskrbo z zdravo pitno vodo.

- Ohranili bom dosedanjo dinamiko vzdrževanja in obnov državnega cestnega omrežja.

II.5. SLOVENIJA BO VARNA DRŽAVA Z MANJ KRIMINALA IN UČINKOVITIM BOJEM PROTI KORUPCIJI

- Vzpostavili bomo ničelno toleranco do korupcije in klientelizma.

- S spremembo zakonodaje bomo povečali vlogo in težo Komisije za preprečevanje korupcije, tako v smislu pristojnosti in pooblastil kot v kadrovskem smislu.

- Zagotovili bomo usklajeno delovanje organov pregona (NPU, Komisija za

preprečevanje korupcije in finančna policija) in izboljšali njihovo sodelovanje z državnim tožilstvom in sodišči.

- Revidirali bomo sistem javnih naročil v smeri večje preglednosti in enostavnosti.

- Vzpostavili bomo učinkovit sistem za odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi

dejanji (»assets recovery«).

- Vzpostavili bomo učinkovit sistem obveznega nadzora zakonitosti pridobitve premoženja posameznikov, ki presega uradno pridobljene prihodke.

- Ustanovili bomo finančno policijo z ustreznimi pooblastili za ukrepanje v primerih

sumov kršitve davčnih obveznosti (z delnim preoblikovanjem DURS).

- Kadrovsko (predvsem s finančnimi in pravnimi strokovnjaki) bomo okrepili NPU. - Spremenili bomo sistem financiranja političnih strank (prepoved financiranja s strani

pravnih oseb, omejitev financiranja s strani fizičnih oseb, vsem parlamentarnim strankam zagotovi država približno enako sredstev za osnovno delovanje, stroške posameznih kampanj se omeji z absolutnim zneskom) in nadzora nad porabo sredstev (pristojnost Računskemu sodišču RS).

 

Stran 11 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

II.6. SLOVENIJA BO PRAVNA DRŽAVA, V KATERO BODO DRŽAVLJANI VERJELI

- Ukinili bomo trajni mandat sodnikov. Sodniki bodo lahko ponovno izvoljeni v sodniški mandat ob izpolnjevanju pogojev: strokovni pogoji, učinkovitost dela sodnikov ipd. Ohranili bomo veljavno ustavno določbo, po kateri sodnike voli Državni zbor RS na predlog Sodnega sveta (130. člen Ustave RS), vendar le za prvo izvolitev. Za nadaljnje izvolitve bo pristojen Sodni svet RS, ki ga bodo po tretjinah sestavljali člani, ki jih imenujejo Državni zbor RS, predsednik republike in sodniki izmed sebe.

- Ločili bomo upravno sodstvo od ostalih sodišč. Ločitev bomo izvedli tudi na drugi

stopnji, kjer zdaj (nesistemsko) odloča Vrhovno sodišče RS. S tem bo to sodišče v določeni meri prevzelo funkcije Ustavnega sodišča RS (presojo podzakonskih aktov in občinskih predpisov – zlasti prostorskih aktov), ki jih bo zaradi specializacije hitreje in bolje opravljalo.

- Določili bomo roke za pravnomočno odločitev v upravnih zadevah. Uprava ima

za izdajo npr. gradbenega dovoljenja in za odločitev o pritožbi zoper gradbeno dovoljenje predpisan rok, v katerem mora odločiti, v postopku pred upravnim sodiščem tega roka ni.

- Okrepili bomo Računsko sodišče RS v smislu prekrškovnega organa in v

smislu neposredne izvršljivosti njegovih odločitev (ne ugotovitve in nato odzivno poročilo, temveč ugotovitve in naložitev ukrepov).

- Reorganizirali bomo sodišča s poudarkom na več specializiranih sodiščih.

- Z reorganizacijo sodnega sistema bomo omogočili močnejšo vlogo sodne prakse

(enotna sodna praksa). - S spremembo zakonodaje bomo omogočili učinkovito zaplembo premoženja v

primerih gospodarske kriminalitete, organiziranega kriminala in terorizma ter v vseh drugih primerih, ko posameznik ali pravni subjekt ne bo mogel dokazati izvora svojega premoženja.

- Zakonodajni postopek v postopku vladne priprave predlogov bomo dopolnili z večjo

vključitvijo civilne družbe (z namenom upoštevanja mnenja strokovnjakov, prostovoljcev in drugih aktivistov že ob sami pripravi zakonov in drugih aktov).

- Poenostavili bomo sistem javnega naročanja in bistveno povečali kazni za kršitve

predmetne zakonodaje s strani naročnikov, odgovornih oseb za javna naročila pri naročnikih in s strani ponudnikov.

- Spremenili bomo odmero višine kazni za prekrške, ki bodo za posameznika odvisne

od višine prejemkov in premoženja, ne pa, da so določene v absolutnem znesku.  

Stran 12 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

II.7. VSAKEMU DRŽAVLJANU BOMO ZAGOTOVILI DOSTOJNO ŽIVLJENJE (SOCIALA)

- Do leta 2016 bomo vzpostavili enotno evidenco premoženja in socialnih prejemkov ter tako preprečili zlorabe socialnih pravic ter pripravili osnovne pogoje za vzpostavitev sistema univerzalnega dohodka do leta 2020.

- Zavod RS za zaposlovanje bo postal pasivni delodajalec in ne le posredovalec del (sprememba koncepta delovanja zavoda).

- Uvedli bomo družbeno koristna dela za brezposelne (če država namenja nadomestilo

za brezposelne, lahko brezposelni opravijo določena dela po načelu družbeno koristnih del; s tem brezposelni ostajajo delno delovno aktivni, hkrati se zmanjšujejo možnosti za delo na črno).

- Sistem prejemanja socialnih prispevkov brez recipročnega povračila družbenemu

okolju je destimulativen in družbo siromaši. Za vse delovno zmožne socialne upravičence se uvede sistem družbeno koristnih del (sodelovanje v okviru krajevnih in četrtnih skupnosti, društev, knjižnic, izobraževanja, kulture, športa, neprofitnih organizacij, tudi pomoč gospodarstvu …). Vsak prejemnik mora pridobiti potrdilo od zavoda, društva ali občine o opravljenem številu družbeno koristnih delovnih ur, ki so pogoj za izplačilo socialnega nadomestila. Osebe z zdravniškim potrdilom o nezmožnosti sodelovanja so izvzete iz teh obveznosti.

- Pri vsakršnem vrednotenju življenjskega standarda za potrebe socialnih transferjev se

bodo upoštevali VSI dohodki in VSE premoženje (koncept razpoložljivega dohodka).

- V sistem dohodnine bomo vgradili več popravkov, katerih cilj je zmanjšati denarna in administrativna bremena za ljudi oz. bomo obremenitev z dohodnino pravičneje porazdelili. Tako bomo davčno lestvico prilagodili na način, da bodo meje za prehod med davčnimi stopnjami bistveno višje. Sistem dohodninske lestvice bomo preuredili tako, da bomo dvignili splošno davčno olajšavo, stopnjo za prvi dohodninski razred pa znižali. Uvedli bomo tudi dodatni dohodninski razred, ki bo obdavčeval dohodke tistih, ki prejmejo največ.

- Zaradi vse večjega razslojevanja v družbi ter velikega števila brezposelnih bomo

uvedli t. i. družinsko dohodnino za družine, po kateri bodo davčni zavezanec za dohodnino družine in ne zgolj posamezniki. Na ta način se bodo dohodki znotraj družine porazdelili med vse družinske člane in bodo ti tako nižje obdavčeni (izvedba v mandatu 2016 – 2020).

- V dohodnino bomo ponovno uvedli naložbeno olajšavo. Sedanji sistem dohodnine ni

pomagal pri odpravi sive ekonomije. Zato bomo s ponovno uvedbo naložbene olajšave spodbujali ljudi k zbiranju uradnih računov za izvedbo naložb v gradnjo in prenovo, izobraževanje, zdravljenje in podobne storitvene dejavnosti ter na ta način pomagali pri odpravi sive ekonomije.

- Vinjete za osebna vozila bodo ostale, sistema drugih oblik cestninjenja za osebna

vozila ne bomo uvajali, dokler ne bo jasen prevladujoč način cestninjenja v državah članicah EU.

- Uvedli oziroma podpirali bomo socialna podjetja s tem, da bomo spremenili Zakon o

socialnem podjetništvu in omogočili njegovo implementacijo.

Stran 13 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

- Zagotovili bomo konkurenčnost med javnim sektorjem in nevladnimi organizacijami, s čimer bomo zagotovili kakovostno izvajanje socialno varstvenih storitev.

- Napisali bomo socialni zakonik, ki bo nadomestil preobsežno zakonodajo s področja

socialnega varstva (Zakon o socialnem varstvu ipd.).

- Vsem osebam s posebnimi potrebami, ne glede na stopnjo njihove oviranosti, bomo omogočili možnost zaposlitve in dela ter tudi, da bodo za opravljeno delo prejeli pošteno plačilo.

II.8. SLOVENIJA BO POVEČALA SAMOOSKRBO Z LASTNO PRIDELAVO HRANE

- Sedaj imamo v Sloveniji 33 – 35 % samooskrbe. Samooskrbo bomo do leta 2016 dvignili za vsaj 15 %.

- Povečali bomo samooskrbo z domačo, ekološko in zdravo hrano in spodbujali

skrajšanje prehrambene verige od kmeta do potrošnika. - Po vseh slovenskih mestih bomo v okviru kmetijskih zadrug ali drugih oblik

povezovanja proizvajalcev hrane spodbujali odprtje trgovin z lokalno pridelano hrano in na ta način okrepili zaupanje potrošnikov v slovensko hrano.

- Spodbujali (z ukrepi, kot so: subvencije, svetovanje, izdelani poslovni načrti in

programi) bomo prestrukturiranje kmetij v sisteme t. i. partnerskega kmetijstva (CSA) kot novo obliko socialno ekonomskega modela, kjer imata koristi tako kmet kot potrošnik, s tem, ko kmet za svoje delo dobi višje plačilo, potrošnik pa za manj denarja hrano domačega porekla (lahko tudi ekološko).

- Kmeta bomo administrativno razbremenili.

- Slovenska kmetija mora postati eden od ključnih turističnih ponudbenih izdelkov.

- Subvencije v kmetijstvu morajo biti vezane na produktivnost in količino proizvedenih

produktov. Tako se bomo zavzeli za še močnejšo vlogo tako imenovanega prvega stebra Skupne kmetijske politike (SKP), ki podpira proizvodno vezana nadomestila (subvencije) in torej podpira tiste kmetije, ki proizvajajo hrano.

- Spodbujali bomo projekte kmečkih tržnic in podobna organiziranja lokalnih kmetov in

kmetijskih gospodarstev, ki imajo namen skrajševanja prehrambenih verig. - Predelavo hrane bomo uskladili z ostalim prostorskim razvojem države, tako da bo

najboljša obdelovalna zemlja ohranila svoj namen.

- Sprejeli bomo ukrepe za zmanjšanje zaraščenosti kmetijske zemlje, prav tako tudi ukrepe aktivne zemljiške politike: komasacije, namakanje, protitočne mreže za sadovnjake ter podpore za izgradnjo rastlinjakov. Pripravili bomo poseben ukrep za osnovne šole in občine za izgradnjo rastlinjakov in zeliščnih vrtov pri osnovnih šolah. Družinska kmetija bo tudi v prihodnje osnovni steber slovenskega kmetijstva, zato bomo okrepili vlogo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, v procesih odkupa kmetijskih zemljišč in gozdov za potrebe zaokroževanja družinskih kmetij.

Stran 14 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

- S posebnimi ukrepi (zakonodajnimi in administrativnimi) bomo preprečili vdor

špekulativnega kapitala v podjetja v prehranski verigi, saj je njihov namen zgolj dobiček, na področju prehrane pa mora biti glavni cilj varna in zdrava hrana.

- Ukrepe SKP bomo preusmerili v varno in zdravo hrano. Skrajšali bomo distribucijsko pot (lokalna hrana v premeru do 200 km). Proučili bomo možnost uvajanja posebnih dovoljenj za lastništvo nad podjetji v prehranski verigi (podobno, kot velja za medije), saj postaja to področje vse bolj nevarno in je nadzor nad prehrano nujen.

- Zahtevali bomo, da bodo pri uvozu hrane s tretjih trgov upoštevana enako stroga

merila, kot jih imajo pri pridelavi slovenski kmetje. Dokončno bomo operacionalizirali ukrepe iz sprejetega Zakona o promociji v kmetijstvu, s katerimi bomo tudi s pomočjo javnih sredstev izvedli promocijo slovenske lokalno pridelane hrane, pridelane po različnih shemah kakovosti.

  II.9. IZBOLJŠALI BOMO KAKOVOST OKOLJA a) Odpirali bomo zelena delovna mesta Gre za področje obdelave odpadkov in vode; za področje bio-kmetijstva, zelenega/trajnostnega turizma, delovna mesta na področju proizvodnje obnovljive energije. b) Vzpodbudili bomo uporabo obnovljivih virov energije Področje vetrne, sončne, vodne in biomase; tudi geotermalna (v zadnjih 10 - 15 letih so se naložbe (stroški) v te vire energije zmanjšale za več kot polovico; Slovenija ima tu nekatere odlične priložnosti; pripravili bomo ciljne programe za vzpostavitev nekaterih sistemov za obnovljive vire energije: financirali bomo vsaj 5 reinjekcijskih vrtin oziroma samostojnih sistemov za izkoriščanje geotermalne energije). Vzpostavili bomo ukrepe, na osnovi katerih bomo v naslednjih 4 letih zgradili najmanj 10 centrov za lesno biomaso, v katerih se bo pripravljalo lesne sekance, pelete kot nadomestek za fosilna goriva pri ogrevanju objektov. c) Energetska učinkovitost

- S subvencijami (eko-sklad), posojili in davčnimi spodbudami bomo spodbujali energetsko učinkovito gradnjo in obnovo zgradb; prehod na ogrevanje z obnovljivimi viri energije in druge naložbe, ki v večji meri omogočajo samozadostnost stanovanjskih enot.

- Preko SID banke in drugih bank bomo podjetjem in fizičnim osebam nudili ugodne dolgoročne kredite, katerih višina bo odvisna od višine naložbe v energetsko učinkovitost zgradbe, od energetske izkaznice zgradbe in simulacij prihranka energije.

- Posebno ugodne kredite bomo nudili tudi podeželju, in sicer prek posebnega programa, namenjenega obnovam vasi, prek katerega bodo spodbujane naložbe v energetsko učinkovitost zgradb na podeželju; pri tem programu gre predvsem za obnovo in sanacijo starejših stavb.

- Naložbe v obnovljive vire in energetsko sanacijo stavb bomo podpirali tudi s tem, da se za določen odstotek tistemu, ki vlaga v obnovljive vire na lastni stavbi ali jo energetsko sanira, zmanjša osnova za dohodnino.

Stran 15 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

Vsi ti ukrepi bodo zanesljivo odprli nova zelena delovna mesta tako v družinskih, mikro, malih in srednjih podjetjih, ki bodo vključena v te naložbe, kot tudi v industriji in obrti, ki proizvaja okolju prijazne izdelke, potrebne za izvedbo teh naložb.

d) Učinkovita raba naravnih resursov V celotnem ciklusu izdelkov/na koncu je bistveno manj odpadkov in več recikliranega - velja tudi za industrijsko proizvodnjo. e) Vzpodbudili bomo prehod v nizkoogljično družbo Z inovacijami, novimi izdelki in investicijami v ''čiste izdelke'' (''clean products''). f) Podprli bomo znanstveni razvoj na tem področju in eko-inovacije Vgradnja inteligentnih instalacij v stavbe; ponovna uporaba očiščene odpadne vode ipd. II.10. IZOBRAŽEVALNI SISTEM BO UČINKOVIT IN KAKOVOSTEN

- Omogočili bomo ustanovitev zasebnih šol katere koli vrste, tudi če bi zaradi konkurence ogrožale obstoj javnih šol, razen kadar gre za nacionalni interes (možnost krčenja slovenskega jezikovnega prostora). Ne podpiramo 100 % financiranja zasebnih šol iz državnega proračuna, ker je potem nesmiselno, da se ustanavljajo.

ZNANOST

o Vzpodbudili bomo prezaposlitev znanstvene inteligence iz državnih inštitutov v gospodarstvo.

o Sredstva, namenjena za znanost, bomo usmerili v projekte, ki jih potrebuje gospodarstvo za svoj razvoj.

o Sredstva za znanost in raziskave bomo dvignili na 3 % BDP, hkrati bomo spremenili pogoje in način financiranja znanosti in raziskav (Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami EU visoko neučinkovitost pri financiranju znanosti in raziskav).

VISOKO ŠOLSTVO

- Povečali bomo avtonomijo univerz. - Poenostavili bomo možnosti ustanavljanja zasebnih zavodov ob hkratnem

objektivnem nadzoru kakovosti. - Uvedli bomo sistem dolgoročnih načrtov potreb gospodarstva in države po

poklicnih profilih za obdobje 10 let. - Spremenili bomo sistem financiranja: država bo sklenila pogodbo z univerzo in

plačala za študij ustreznega števila kadrov glede na bodoče potrebe države in gospodarstva. Ostali študiji so stvar trga.

- Vsaka univerza bo sama določala pogoje za vpis (ukinitev mature); zaradi nadzora kakovosti bo interes univerz dosegati čim boljše rezultate (na rezultate bo vezano tudi financiranje programov, ki bodo v interesu države v skladu z dolgoročnimi načrti).

o Uvedli bomo usmerjeno financiranje visokošolskih programov glede na predvidene potrebe trga in družbeno pomembne študije.

o Brezplačen študij bo na voljo le toliko let, kot je doba študija (v primeru nedokončanega študija študent državi vrne porabljena sredstva).

o Ponavljanja in »pavziranja« se plačujejo po tržnih cenah z malusi. o Zaostrili bomo nadzor nad kakovostjo javnih in zasebnih visokošolskih

zavodov za potrebe podeljevanja dovoljenj in pri merilih financiranja.

Stran 16 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

SREDNJE ŠOLSTVO

o Zmanjšali bomo financiranje gimnazijskih programov in financiranje prilagodili potrebam trga.

o Odpravili bomo maturo, preverjanje kakovosti srednješolskih zavodov se bo izvajalo prek preverjanja učiteljev, oblikovanje pogojev za vpis na visokošolske zavode bo prepuščeno visokošolskim zavodom.

OSNOVNO ŠOLSTVO

o Premik od pomnjenja k razmišljanju, ustvarjalnemu delu, razvoju spretnosti, reševanju problemov.

o Povečali bomo obseg športnih aktivnosti. o Zmanjšali bomo normative za prostore in opremo na razumno mejo. o Namesto zunanjega ocenjevanja učencev bomo vzpostavili mehanizme za

razvoj, nadzor in preverjanje kakovosti učiteljev. PREDŠOLSKA VZGOJA

o Normative za prostore in opremo za vrtce bomo zmanjšali na razumno mejo. o Ohranili bomo brezplačne vrtce za 2. in 3. in nadaljnje otroke. Poenostavili in

spodbudili bomo možnosti domačega varovanja do 5 otrok (dopolnilna dejavnost na kmetiji ali dejavnost za brezposelne).

II.11. IZBOLJŠALI BOMO "PRODUKTIVNOST" KULTURE Trenutno v slovenski kulturni politiki prevladuje stališče, da je zadostna količina razdeljenih sredstev in prejemnikov že dovolj za zagotavljanje kakovosti, po načelu več je več.

- Racionalizirali in prestrukturirali bomo proračun s pomočjo ciljanega subvencioniranja in ga naredili bolj transparentnega. Prerazporeditev sredstev lahko dosežemo s pomočjo izgradnje strategije in določitve prednostnih nalog reorganizacije javnih zavodov in subvencioniranja NVO in drugih organizacij, ki delujejo na področju kulture, in tako smotrnejšega in ciljnega razdeljevanja subvencij. Delovanje direktoratov in komisij je treba usmeriti po parametrih precizno izdelane strategije z jasno določenimi cilji in prednostnimi nalogami.

- Ne bomo le delili, pač pa tudi pridobili. Javne zavode, ki nudijo največ možnosti v smislu racionalizacije in tudi pridobivanja sredstev, je treba zato bolj prilagoditi trgu in tako poskrbeti za večji delež samofinanciranja in za njihovo ustrezno promocijo ter ohranitev na trgu, s čimer se naj nacionalna kultura čim bolj približa široki populaciji.

- Smotrne naložbe z nacionalno vizijo. S prestrukturiranjem in racionalizacijo javnih financ na področju kulture se bodo sprostila sredstva, ki so potrebna za naložbe: izgradnja NUK 2; prenova Narodnega muzeja; razširitev programa enega od obstoječih muzejev v duhu pariškega Musée Branly (druge kulture); prenova objektov in programa ter dviganje ravni v zavodu Lipica; udeležba pri izgradnji in programu centra MAKS v Mariboru ipd. Sanirati je treba tudi že začete naložbe. Neracionalna prenova SNG Opera in balet Ljubljana je stala več kot 23 milijonov evrov, kar je nedopustno ravnanje z javnimi sredstvi.

- Osvežitev sektorjev: več vsebine, manj oblike. Na področju vseh sektorjev je treba spremeniti prepričanje, da so obnove in prenove stavb ter infrastrukture

Stran 17 od 18  

VOLILNI PROGRAM SLS – oktober 2011

Stran 18 od 18  

najpomembnejše gonilo napredka na področju kulture. Nasprotno: treba se je lotiti vsebine.

II.12. MEDNARODNI POLOŽAJ SLOVENIJE

- Slovenija se bo zavzemala za strateške cilje okrepitve EU v ekonomskem, fiskalnem in političnem smislu:

o zaveza evru; o podpora finančni integraciji EU; o zavzemanje za politično integracijo EU.

- Zavarovati bo treba slovenske interese v EU:

o zavzemanje Slovenije za nadaljnjo širitev EU in za članstvo držav na Balkanu; o poglabljanje odnosa EU s strateškimi partnerji in mednarodnimi organizacijami

(Rusija, Kitajska, Indija, Japonska); o energetska politika; o medkulturni dialog; o krepitev razvojnega sodelovanja ter večjo skladnost med varnostnimi in

razvojnimi elementi zunanje politike EU.

- Slovenija mora sooblikovati strateške usmeritve NATO in se zavzemati za varnost in stabilnost skozi aktivno vključevanje v NATO operacije.

- Krepili bomo politično, gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje z najpomembnejšimi partnerji - sosednjimi državami (Avstrija, Italija, Hrvaška, Madžarska), ostalimi evropskimi državami (Nemčijo, Francijo) ZDA, državami zahodnega Balkana, novimi velesilami (Kitajska, Indija, Brazilija, Turčija), Rusijo in državami srednje Azije in severne Afrike.