VODNIKPO U^NI POTI [KOCJAN

1

STARTin

CILJ

2 km2 h40 m

2

[KOCJANSKE JAME

3

Te jame znamenitost so,

globoko v zemljo segajo,

kjer vode kra{kega sveta

prekrasne stebre spletajo.

Se kapljica z neba utrne,

potuje v globine ~rne,

se na kapniku ustavi,

iz zemljé se ve~ ne vrne.

Polna kapnikov krasota

ta podzemna je lepota,

s tal in s stropa rastejo,

z biseri se kitijo.

Ko obi{~e{ te dvorane,

od vi{ine ti neznane

in mogo~nih vod bu~anja

dih nemudoma zastane.

Tiso~i, milijoni let,

ustvarjajo podzemni svet;

~lovek takega ne zmore.

^uvaj torej za naslednje ga rodove.

Dea Gomba~, 5. bO[ dr. Bogomira Magajne Diva~a

Diva~a, 24. 09. 2001

UVOD

U~na pot [kocjan zajema vse posebnosti klasi~nega

krasa, katerega del je tudi na{ park. V njem se vonj

mediteranskih rastlin prepleta z alpskim hladom udornih

dolin. Pot smo naredili, da bi omogo~ili obiskovalcem, ki

pridejo organizirano ali individualno, polno do`ivljanje na-

ravnih in kulturnih posebnosti kra{kega povr{ja.

U~na pot [kocjan je zasnovana kro`no. Za~etek je v

informacijskem centru, od koder nas enotne oznake vodi-

jo proti [tefanjinemu razgledi{~u in [kocjanu. Samo del

poti si lahko ogledamo, ~e sledimo piktogramom za

muzeje in cerkvico, ki nas prek Matavuna pripeljejo v

[kocjan. U~na pot je vsebinsko razdeljena na na-

ravoslovne in kulturne teme, prve bomo spoznavali v na-

ravnem okolju, druge v naseljih. Pri njenem na~rtovanju so

nam pomagali strokovnjaki z razli~nih podro~ij.

@elimo vam obilo sprostitve in zvedavosti, pri ~emer

opozarjamo na ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine

tega izjemnega prostora.

4

5

Obiskovalce parka prosimo, da upo{tevajonaslednja obvestila:

Uprava Parka [kocjanske jame

6

Legenda simbolov

ali ste vedeli, da ...

zanimivosti iz zgodovine

pravila lepega vedenja vnaravi in/ali gozdarskezanimivosti

botani~ne zanimivosti

krasoslovne zanimivosti

neznane besede

arhitekturne zanimivosti

zanimivosti iz`ivalskega sveta

bele`ke

geografske zanimivosti

OSEBNA IZKAZNICA PARKA

Zavarovanje

1981. z ob~inskim odlokom ozavarovanju [kocjanskih jam in1996. z Zakonom o Regijskem parku[kocjanske jame (ZRP[J Ur. l. RS {t.57/96)

Status

Regijski park, naravni spomenik, od leta 1986 vpisanv seznam svetovne kulturne in naravne dedi{~ine, inprvo podzemno mokri{~e, od 1999. vpisano v se-znam Ramsarskih lokalitet, oboje podpokroviteljstvom Unesca

Upravljalec

Javni zavod Park [kocjanskejame, Slovenija, [kocjan 2,SI-6215 Diva~a, Slovenija

Povr{ina

413 ha zavarovanega obmo~ja (predlagana raz{iritevza pribli`no 200 ha); podzemna jama ima skupnodol`ino rovov 6400 m; vplivno obmo~je parka, kiobsega pore~je Reke, meri ve~ kot 45.000 ha

Lega

Mati~ni kras, submediteranski zahodni del Slovenije vob~ini Diva~a.Na vplivnem obmo~ju ob~in Postojna, Pivka, IlirskaBistrica, Hrpelje-Kozina

^lanstvo v organizacijah

Europarc, International Show Caves Association,Alpska mre`a zavarovanih obmo~ij, GIZturisti~ne jame

Pomembnej{i kra{ki objekti

[kocjanske jame, udornice Velika inMala dolina, Sokolak, Globo~ak, Lisi~na,

7

EUROPARC

F

E D E R A TIO

N

Velika jama na Prevali, kapnik vLipjih jamah, soteska Reke, naravnimost Miklov skedenj, vrta~e,brezstrope jame

Nadmorska vi{ina

med 455 m in 358 m, z odstopanji v kra{kih depresi-jah, na primer v dnu Velike doline 260 m

Lastni{tvo

Ve~inoma zasebna last, razen obmo~ij naravnihspomenikov in podzemnih jam, ki so dr`avna

Pora{~enost

72-odstotna gozdnatost, ostalo njive intravniki, pa{niki v zara{~anju

@ivalstvo in rastlinstvo

Me{anje submediteranskih in mediteranskih z alpski-mi vrstami zaradi temperaturnega obrata v dolinah

Zaposleni

14 stalno zaposlenih, 14 honorarnih v sezoni

Prostovoljci

59 prostovoljnih nadzornikov, skavti, {olarji, doma~ini

Obiskovalci

Pribli`no 70.000 na leto

8

Réseau Alpin des Espaces ProtégésRete delle Aree Protette AlpineNetzwerk Alpiner SchutzgebieteMreža zavarovanih območij v Alpah

9

dedi{~ina - privzeto premo`enje iz preteklosti zasedanjost in prihodnost, razpoznavna in na podro~junarave in kulture najve~krat pozitivna vrednota, pri-dobljena v dalj{em ~asovnem obdobju

naravna dedi{~ina - redek, dragocen ali znamenit na-ravni pojav kot rezultat izjemnosti narave ali njenihprocesov

kulturna dedi{~ina - obmo~ja, objekti in predmeti, kiso rezultat izjemne ustvarjalnosti ~loveka

UNESCO - United Nations Educational, Scientific andCultural Organization - Organizacija Zdru`enih naro-dov za izobra`evanje, znanost in kulturo

svetovna dedi{~ina - naravna ali kulturna dedi{~ina,pomembna za ves svet

mokri{~e - obmo~ja mo~virij, nizkih barij, {oti{~ in sta-lno ali ob~asno zalita obmo~ja s sladko ali slano vodo,vklju~ujo~ vse vodne in kopenske ekosisteme

ramsarska lokaliteta - mokri{~e, vpisano na seznammednarodno pomembnih obmo~ij

zavarovano obmo~je - z aktom o zavarovanjudolo~eno o`je ali {ir{e obmo~je, na katerem sovarstveni re`imi in posegi usklajeni s predpisanimipravili ravnanja, dejavnosti in razvojne usmeritve paopredeljene v na~rtu upravljanja

vplivno obmo~je - obmo~je, ki neposredno vpliva nazavarovano in za katerega se predpi{ejo takevarstvene usmeritve, da ne ogro`a zavarovanegaobmo~ja

Opis poti

U~na pot [kocjan v Parku [kocjanske jame jenastala v okviru programa Phare, v sodelovanju z

Agencijo Republike Slovenije Ministrstva za okolje,prostor in energijo ter s {tevilnimi strokovnjaki zrazli~nih univerz, in{titutov, {ol, iz muzejev, zavodov indru{tev. Pri~ne in kon~a se pred informacijskim cen-trom v Matavunu, kjer lahko obiskovalci dobijo vseinformacije in vodnik, ki jih spremlja pri spoznavanjutemeljnih zna~ilnosti parka in Krasa. Dolga je pribli`nodva kilometra in traja predvidoma dve uri. Del u~nepoti sta tudi J'kopinov in Jurjev skedenj v [kocjanu, kjersta urejeni etnolo{ka in arheolo{ko-krasoslovna zbirka.Pot je dobro ozna~ena, hoja po njej je lahka, ponekodsrednje te`ka, tako da je primerna za posameznike inve~je skupine, predvsem {olske, ki si lahko z u~nimi listiokrepijo znanje o naravnem in kulturnem bogastvutega dela Slovenije. Na [tefanjinem razgledi{~u sepohodniku odpre veli~asten pogled na udornici Velikoin Malo dolino ter vas [kocjan v ozadju. V uvodnemdelu se seznani s posebnostmi s podro~ja gozdarstva,geomorfologije, ornitologije, hidrologije in zgodovine,kar pri~a o velikem {tevilu obravnavanih tem. Pot natoskozi gozd zavije mimo Jurjevega dola proti vasiBetanja, pred katero je urejeno {e eno razgledi{~e,neko~ imenovano Micin razglednik. Od tu z nekolikodruga~nim pogledom na Malo dolino in s pomo~jorazlage la`e dojamemo izjemno mo~ vode ter boljespoznamo netopirje in tipi~ne predstavnikerastlinskega sveta, ki so si na{li `ivljenski prostor vprepadnih stenah omenjenih udornic. Mlini na Reki,burja in kra{ka arhitektura so le nekatere od tem, kinas spremljajo na pohodu proti [kocjanu in razgle-di{~u za cerkvijo, od koder se nam razprostira pogledna ve~ji del vplivnega obmo~ja s Sne`nikom (1796 m)v ozadju in predvsem sotesko Reke tik pod nami. Obizhodu iz [kocjana si je poleg va{kega kala in breznaOkroglice mogo~e ogledati {e zbirki v Jurjevem inJ'kopinovem skednju. V prvem je spodnje nadstropjeposve~eno zgodovini odkrivanja [kocjanskih jam,

10

zgornje pa bogati arheolo{ki dedi{~ini s tega obmo~ja;v drugem pa je predstavljen postopek pridobivanja`ita in njegova uporaba v ~asu ornega poljedelstva.Zadnji del u~ne poti je usmerjen proti trgu vMatavunu, kjer so med drugim predstavljeni tipi zidovin `e zamrla dejavnost iz neposredne bli`ine parka,premogovni{tvo. Od tu se sprehajalec po ozna~enipoti vrne do informacijskega centra in parkiri{~a.

11

To~ka na u~ni poti

Pravila lepega vedenja

Narava je potrpe`ljiva u~iteljica, ki nesebi~norazkriva svoje zaklade. Ob~uduje jih lahko vsak, ki

zna ceniti njihovo enkratnost in jih spo{tljivo prepusti-ti v dar drugim u~encem.

V `elji, da bi tudi vi sodelovali pri ohranjanju invarovanju naravne in kulturne dedi{~ine zavarovanegaobmo~ja Regijskega parka [kocjanske jame, vas vljud-no prosimo, da upo{tevate na{a priporo~ila za varnoin prijetno bivanje v parku.

Na pot gremo pripravljeni

Preden se prepustimo dogodiv{~inam v naravi,sku{amo dobiti ~im ve~ informacij o kraju, kamor smonamenjeni, pokrajini, zavarovanem obmo~ju ali parku,vremenu, ~asu trajanja in natan~nem poteku poti.Oble~emo se vremenu in terenu primerno.Priskrbimo si karto parka in u~ne poti. Ne pozabimona fotoaparat, daljnogled ali skicirno mapo.

Dobra volja je najbolja

V naravi vselej pozdravimo ljudi, ki jih sre~amo, ~etudiprihajamo iz razli~nih mest ali de`el.Tako nas nova pri-jateljstva obogatijo s spoznavanjem drugih jezikov alikultur.

Na{e ravnanje je preudarno

V naravi bodimo vselej obzirni gostje. Za seboj vednopospravimo, smeti nosimo s sabo, dokler jih neodlo`imo v primerne posode. Kraji na{ih postankovnaj bodo po na{em odhodu taki, kot so bili: ne pre-mikamo kamenja, ne lomimo vej, ne pobiramo suhihvej ali prevra~amo {torov.

S hojo po pe{poti krepimo telo in duha

Po u~ni poti in po parku se sprehajamo pe{.Z motorji in avtomobili bi povzro~ili veliko hrupa.

12

@ivali bi se prestra{eno skrile ali pobegnile, rastline obgozdnih poteh bi po{kodovali. Dovolimo si torejrazko{je pravega stika z naravo, prisluhnimo {umenjubora, {elestenju lip, bu~anju Reke in petju ptic,za~utimo pod nogami kamnito pot.Spo{tujmo dele parka, kjer je v nedotaknjeni naraviskrito ob~utljivo bogastvo raznovrstnosti, in se nesprehajamo zunaj dolo~enih in ozna~enih poti!

Rastline opazujmo z radovednim spo{tovanjem

Cvetje, listje, plodovi rastlin, korenine, veje in drevesaimajo svoje poslanstvo pri oblikovanju pokrajine.Bodimo radovedni, a rastlin ne trgajmo, re`imo, nabi-ramo. Ne lomimo vej, niti ne vrezujmo v debla.Botani~ne zanimivosti raje fotografirajmo ali nari{imo.Tak spomin bo zelo koristil na{emu znanju.V naravi ne netimo ognja, saj lahko uni~imo stoletnopotrpe`ljivo ustvarjanje narave.

@ivali opazujmo z obzirnim spo{tovanjem

@ivali, ki `ivijo v parku, so tu na{le zato~i{~e in domprav zaradi svojevrstnega okolja in miru. Bodimospo{tljivi do vseh `ivali, opazujmo jih brez dotikanja,tiho in pozorno, da bomo ~im bolje shranili spomin nasre~anje z redkimi netopirji, sovo, martin~kom,hudournikom, ka~jim pastirjem. @ivali ne lovimo in jihne motimo s kri~anjem, metanjem kamenja, lomlje-njem vej.

Bodimo pozorni na dostojanstvo narave

Narava je veliko ve~ kot le rastlinski in `ivalski svet.Tuje {e mno`ica vonjev, zvokov, pisana paleta barv,mojstrovine v oblikah in iznajdljivosti. Opazujmo stva-ritve okrog sebe, pozorno spremljajmo prepletanje`ivljenja in ~asa v naravi. Zato na pot s seboj ne nosi-mo radia niti ne poslu{amo glasne glasbe, ampak svojemisli in posluh naravnamo na svet okrog sebe.

13

Postani prijatelj parka

Tudi sam lahko sodeluje{ pri varovanju okolja inohranjanju naravnih zanimivosti. Naj bo u~na pot tvojaknjiga o naravi, naj bodo tvoji spomini pravi zakladi, kijih najde{ na poti. Obi{~i upravo parka in se pozanimaj,kako se lahko {e ve~ nau~i{ in vklju~i{ v delo parka.

Uporabljaj znanje za odgovorno ravnanje

Svoje znanje lahko v naravi nenehno dopolnjuje{ in seu~i{ strpnosti ter odgovornosti. Naravoslovno znanjenaj bo tvoja popotnica tudi na drugih u~nih poteh posvetu.

14

Kras

Kras je pribli`no 440 km2 velika apnen~asta planotav jugozahodnem delu Slovenije, nad Tr`a{kim

zalivom. S svojo geografsko lego na severnem robuJadranskega morja povezuje sredozemski in sred-njeevropski prostor. Na njem prevladuje sredozemskopodnebje, za katerega so zna~ilna vro~a in suha polet-ja ter mokre, mrzle in vetrovne zime. Z visokih kra{kihplanot, predvsem z Nanosa in Vrem{~ice, pogosto pihamrzel severovzhodni veter burja. [tevilni kra{ki pojavi,ki nastajajo zaradi topne kamnine in raztapljanja alikorozije, kot so jame, brezna, udornice, ponori invrta~e, ter dobro razvita podzemna vodna mre`a so`e zelo zgodaj privabili mnoge strokovnjake kprou~evanju Krasa. Zaradi pionirskih raziskav napodro~ju speleologije, ki so potekala v tem deluSlovenije, je to obmo~je opredeljeno kot mati~ni aliklasi~ni Kras.

15

kra{ka planota - vi{ji, precej raven ali rahlo razgibansvetspeleologija - veda o kra{kih jamah, jamoslovje kras - svet z zna~ilnimi oblikami, nastalimi zaradimehanskega in kemi~nega delovanja vode v kamninah, kiso podvr`ene zakrasevanju (apnenec, dolomit, sadra ...)

Parki v Sloveniji

Temeljni na~in varstva narave in podlaga za njenocelovito ohranjanje so zavarovana obmo~ja. V

Sloveniji v razli~ne varstvene kategorije sodi pribli`noosem odstotkov ozemlja. Manj{a obmo~ja sozavarovana predvsem kot naravni spomeniki in naravnirezervati, ve~ji del za{~itenih obmo~ij pa so parki,najve~ji je Triglavski narodni park, sledijo regijska parka[kocjanske jame in Kozjansko ter {tevilni manj{i krajin-ski parki.S parki ohranjamo obmo~ja pomembnih naravnihvrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrostiter prihodnjim rodovom zapu{~amo zakladnico `iv-ljenja, kulture, zgodovine in ~lovekovega dela.

16

17

naravni spomenik - obmo~je z eno ali ve~ naravnimivrednotami, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino,lego ali so redek primer naravne vrednote

naravni rezervat - obmo~je geotopov, `ivljenjskihprostorov ogro`enih, redkih ali zna~ilnih rastlinskih ali`ivalskih vrst ali obmo~je, pomembno za ohranjanjebiotske raznovrstnosti, ki se z uravnote`enim delovan-jem ~loveka v naravi tudi vzdr`uje

regijski park - obse`no obmo~je regijsko zna~ilnihekosistemov in krajine z ve~jimi deli prvobitne naravein obmo~ij naravnih vrednot, ki se prepletajo z delinarave, kjer je ~lovekov vpliv ve~ji, a uravnote`en z na-ravo

krajinski park - obmo~je s poudarjenim kakovostnimin dolgotrajnim prepletom ~loveka z naravo, ki imaveliko ekolo{ko, biotsko ali krajinsko vrednost

Varstvo naravne dedi{~ine

Flora na krasu

Na kra{kih apnen~astih tleh kljubujejo mo~nimsunkom burje {tevilne rastlinske vrste, ki suho

kra{ko gmajno spreminjajo v prijazno pokrajino.Mnoge rastline imajo na Krasu edino prebivali{~e ali pase izjemoma pojavljajo tudi v alpskem svetu, {tevilneso raz{irjene po vsej Sloveniji. Spomladi pozdravijoprebujajo~o se naravo gorski kosmatinec (Pulsatilla

montana) in gorska logarica (Fritillaria orientalis).Kras obarvajo s svojimi cvetovi {tevilne zeli - med njiminavadna potonika (Paeonia officinalis), brsti~na lilija(Lilium bulbiferum) in krvavo rde~i klin~ek (Dianthus

sanguineus) - z zna~ilnimi di{avami pa ga bogatijo{tevilne rastline - na primer jesen~ek (Dictamnus albus)

in kra{ki {etraj (Satureja montana). V vetru na suhihgmajnah valovi peresasta bodalica (Stipa pennata). Vjeseni pokrajina za`ari s {tevilnimi grmi ruja (Cotinus

coggygria) in modro obarvano ametistasto mo`ino(Eryngium amethystinum). Ko samonikle rastline ~rnigaber (Ostrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus ornus)

pozimi izgubijo svoj listnati pla{~, zakraljuje ~rni bor(Pinus nigra), s katerim so v drugi polovici 19. stol.pogozdili bele kra{ke goli~ave.

18

Gorski kosmatinec

(Pulsatilla montana)

Jesen~ek

(Dictamnus albus)

19

kra{ka gmajna - neobdelan, na redko porasel svetsamonikla rastlina - rastlina, ki zraste na dolo~enemobmo~ju, ne da bi jo kadarkoli prej posejal ali posadil~lovekpogozdovanje - na~rtno sajenje dreves

Potonika (Paeonia officinalis)

Ruj (Cotinus coggygria)

20

Favna na krasu

Kra{ka gmajna, previsne stene in skalne razpokeponujajo zato~i{~e mnogim `ivalim.

Med pti~i naj opozorimo na skalnega plezal~ka(Trichodroma muraria), planinskega hudournika(Tachymarptis melba), skalnega goloba (Columba livia)

in veliko uharico (Bubo bubo). Posebej izstopa smr-dokavra (Upupa epops). Poleg redkih ptic, ki gnezdijona Krasu, najdemo tu veliko metuljev, med njimikra{kega modrina (Lysandra coridon). Prisojne lege,topla in kamnita pobo~ja, skale, suhi travniki in gozdoviso idealna bivali{~a plazilcev, naj jih omneimo le nekaj:ogljena ~rnica (Coluber viridiflavus carbonarius), go`(Elaphe longissima) in ~rnopik~asta ku{~arica(Algyroides nigripuncatus). Ob kalih lahko opazujemoka~je pastirje (Odonata spp.), navadno krasta~o (Bufo

bufo) in muho kalnico (Eristalis tenax).

^love{ka ribica (Proteus anguinus)

Velika uharica (Bubo bubo)

21

prisojna lega - lega, usmerjena proti soncu {kraplja - globoka podolgovata vdolbina v apnen~astipovr{ini, nastala zaradi kemi~nega delovanja vodeendemit - rastlinska ali `ivalska vrsta, ki jo najdemosamo na dolo~enem kraju ali omejenem obmo~ju (innikjer drugod na zemlji)nevreten~arji - `ival, ki nima vreten~aste hrbtenice

V globokih apnen~astih razpokah in {krapljah najdemosne`no voluharico (Chionomys nivalis). V ru{evinahstarih kra{kih hi{, zlasti pa v jamah, domujejo netopirji.[kocjanske jame so stalno ali ob~asno zato~i{~e karpetnajstih vrst, kar je ve~ kot polovica v Sloveniji`ive~ih vrst. Med njimi najdemo velikega podkovnjaka(Rhinolophus ferrumequinum), dolgokrilega netopirja(Miniopterus schreibersii) in dolgonogega netopirja(Myotis capaccinii).V temnem in skritem podzemlju je veliko `ivali, ki sose izredno dobro prilagodile temu ekstremnemuokolju. Poleg endemita ~love{ke ribice (Proteus angui-

nus) tu `ivijo {e {tevilni nevreten~arji.

Turkizni modrin (Plebicula dorylas)

Bori

^rni bori (Pinus nigra), ki rastejo v okolici razgle-di{~a, so bili posajeni pred pribli`no sto leti na

golo kra{ko gmajno v okviru pogozdovanja Krasa in sopovpre~no stari okrog 105 let.Med prvimi zanesenjaki, ki so `eleli ozeleniti pustokra{ko pokrajino, je bil J. Ressel, vendar je {ele Kollerjuleta 1859 uspelo ustvariti nasad ~rnega bora.Po sto letih so tako zaradi zadr`evanja zemlje in na-stajanja humusa na kra{kih tleh spet za~ele rastidoma~e, avtohtone drevesne vrste, kot so bresti(Ulmus sp.), ~rni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen(Fraxinus ornus), hrasti (Quercus sp.), lipe (Tilia sp.), tergrmovne vrste, ki so pomembne za biolo{koravnovesje.Tovrstno rastlinstvo danes vztrajno izpodriva umetnozasajeni bor.

22

1

Pogled na Veliko in Malo dolino v 19. stoletju ...

23

... ~rni bor, zasajen na razgledi{~u, prihaja iz Avstrije.

Ime je dobil po svoji ~rni skorji, ki v vla`nem vre-

menu {e potemni.

... so beli zapredki, ki jih pogosto opazimo med borovimi

iglicami, gnezda li~inke borovega sprevodnega prelca

(Thaumatopoea pityocampa), metulja, ki je dobil ime po

strnjenem sprevodu, v katerem potujejo li~inke od bivali{~

do hrane.

humus - vrhnja plast tal, ki vsebuje veliko razkrojenihorganskih snovi, prstavtohton (nasprotje alohton) - po izvoru od tam, kjer`ivi - glej tudi samonikelvegetacija - rastlinske zdru`be na dolo~enem obto~ju

... in danes

Rast drevesa

Drevo raste v vi{ino, ker se njegove celice delijo navrhu vsake vejice. Celice kambija rastejo in se

delijo ter tako oblikujejo deblo, veje in korenine.Z letnimi ~asi se dinamika rasti drevesa spreminja,najve~ja je spomladi, najmanj{a poleti. Spomladanskiles je zato redkej{i in {ir{i, poletni pa o`ji in trdnej{i.Enoletni prirastek se imenuje branika. Letnica (ostroza~rtana meja med branikami) nastane pozimi, vobdobju mirovanja, in se ka`e kot temnej{a ~rta.Z opazovanjem letnic se lahko dolo~i starost drevesa,s pregledom {irine, oblike in velikosti ter barve lesa palahko natan~neje rekonstruiramo dogodke, ki so vpli-vali na njegovo rast.Pod borovo skorjo lahko opazujemo svetlo, zunanjoplast lesa - beljavo ter temnej{o, notranjo plast -~rnjavo. ^rnjava ali jedrovina je gostej{a in trdnej{a terje najdragocenej{i del debla.V mehkih delih med lub-jem in beljavo najdemo lubadarje podlubnike (Ipidae)

in kozli~ke (Cerambycidae).Vrsto hro{~ka dolo~imo pozna~ilnostih rova, ki ga izgrize.

24

Pre~ni in vzdol`ni prerez debla

~rnjava

beljava

rov kozli~ka

kambij

rovi podlubnikov

letnice rovi trdoglavcev

skorja

branika

25

kambij - tkivo, ki proizvaja celice za prevajanje vode inhranljivih snovibranika - enoletni debelinski prirastek lesa - lesnamasaletnica - ostro za~rtana meja med branikami - ~rta

... obalna sekvoja ali mamutovec - drevesna vrsta, ki

jo najdemo v severni Kaliforniji - dose`e velikost

tudi do 112 m, kar je desetkratna vi{ina borov, ki

rastejo na razgledi{~u nad Veliko dolino.

Bukov kozli~ek (Morimus funereus)

Deblo

26

2

Kro`enje snovi

Pri kro`enju snovi in energije v gozdu sodelujejo`ivali, rastline, glive in mikroorganizmi.

Zelene rastline uporabljajo za rast son~no energijo. Znjimi se hranijo rastlinojede `ivali, na primer srnjad injelenjad. Odmrli deli rastlin - iglice, listi in les - terpoginule `ivali in iztrebki padajo na gozdna tla in seza~nejo razgrajevati.Pri tem procesu sodelujejo majhne `ivalice in glive, kise prehranjujejo z odmrlimi deli.To so de`evniki, gliste,hro{~i, li~inke hro{~ev, mravlje, enoceli~arji, mikroorga-nizmi ...Z razgrajevanjem odpadnih delov se sprostijo miner-alne snovi, ki se nato kemijsko ve`ejo v prsti. Temupravimo mineralizacija. Rastline s koreninami posrkajoiz tal minerale, ki so pomembni za njihovo rast. Takospet vstopijo v prehranjevalni krog kot vir hrane zagozdne prebivalce.

Prikaz kro`enja snovi na krasu

son~na energija

produkcija in poraba rastlin odmrli rastlinski in`ivalski deli

razgradnja inmineralizacija

korenine vsrkajo hranilne snovi

humusprst

mati~napodlaga

27

mineralizacija - spreminjanje organskih snovi v anor-ganske

... stara indijanska modrost pravi: ”Kar izdihnem, vdi-

hne drevo, in kar drevo izdihne, vdihnem jaz.” Zakaj

bi torej drevesom onesna`evali zrak?

Obilje pove~uje pestrost.

Roga~ (Lucanus cervus)

Pod previsi v skalnih razpokah gnezdi manj{a koloni-ja planinskih hudournikov (Tachymarptis melba). Ti

najve~ji evropski hudourniki nas opozarjajo nase zzna~ilnim ogla{anjem in preletavanjem. V na{e krajepridejo aprila, septembra se vrnejo na jug.Strme stene ponujajo zavetje in gnezdi{~e danes vSloveniji `e zelo redkim skalnim golobom (Columba

livia), krokarju (Corvus corax) ter redkim vrstam sov inujed.Tu gnezdi velika uharica (Bubo bubo), ki v mraku zglobokim zamolklim glasom ozna~uje svoj teritorij.Vi{ena skalnih policah pre`i na plen sokol selec (Falco pere-

grinus). Obe vrsti lahko z nekaj sre~e opazimo z raz-glednih to~k.Z obrobij skalnih sten se pogosto sli{i petje skalnegastrnada (Emberiza cia).V vla`nih globelih ob ponorih Reke se ogla{ata sivapastirica (Motacilla cinerea) in str`ek (Troglodytes

troglodytes).

28

3

Ptice v stenah udornic

29

kolonija - veliko skupaj `ive~ih `ivali iste vrste gnezdi{~e - kraj, prostor, kjer gnezdijo pticeteritorij - ozemlje, ki si ga kdo navadno lasti

... so v Sloveniji le tri gnezdi{~a gorskega hudournika

(ogro`ene pti~je vrste), in sicer v Ospu, na Mangrtu

in v Parku [kocjanske jame.

Gnezdo skalnega goloba (Columba livia)

Nastanek udornic

Udornice, kot sta Velika in Mala dolina, so nastalezaradi lastnosti apnen~aste kamnine in procesa

nastajanja jam. Reka je oblikovala ve~je rove ob neka-terih lezikah. To so presledki med razli~no debelimiplastmi kamnine. Voda je povezovala posameznelezike prek kanalov v trajno zaliti coni. Ve~ja raz-drobljenost kamnine je pospe{evala kro`enje vode ters tem omogo~ala {irjenje kanalov.Ti so se zdru`evali vjamske dvorane, ki so tako postajale vse ve~je.Odve~ni material je voda sproti raztapljala in odna{alav kra{ko podzemlje. Jamske dvorane so se s kru{enjemob straneh in pod stropom ve~ale in se postopomaodpirale proti povr{ju. V bolj kompaktnih kamninahmed udornicama Veliko in Malo dolino se je ohranilnaravni most. Njuna podoba se zaradi vplivov zunan-jih dejavnikov {e vedno intenzivno spreminja.

30

udornica - skledasta ali lijakasta udrtina na zemeljskempovr{ju, ki nastane zaradi podzemnega raztapljanjakamnin (v soli, kredi, apnencih) in posledi~negazru{enja zgoraj le`e~ih kamninskih plastiapnenec - sedimentna, vodoprepustna in topna kamn-ina; kemi~no: kalcijev karbonat (CaCO3)lezika - ploskev, presledek med plastmi kamnine

Nastajanje Velike in Male doline

31

... se je v 19. stoletju prav na na{ih tleh za~elo odkri-

vanje in raziskovanje kra{kega podzemlja in pojavov.

Marsikateri mednarodno uveljavljeni krasoslovni ter-

min tako izhaja iz sloven{~ine - na primer dolina.

Pogled na Veliko in Malo dolino iz zraka

Velika in Maladolina

Naravni most[kocjanskejame

[kocjan

32

Reka

Reka, ki je oblikovala sotesko, udorne doline in [ko-cjanske jame, izvira pod Sne`ni{ko planoto, JV od

Ilirske Bistrice. Kot glavna vodna `ila zbira vode s se-vernega dela fli{natih Brkinov, kra{kega Sne`ni{kegapogorja, Ko{ansko-Slavinskega ravnika in Pivke. Podobrih 50 km povr{inskega toka prvi~ ponikne vMahor~i~evi jami, se po dobrih 200 m spet pojavi napovr{ju v Mali dolini, ponikne drugi~ pod naravnimmostom, se v slapu spusti v jezero v Veliki dolini in zad-nji~ vstopi v podzemlje pod [tefanjinim razgledi{~em.Po skrivnostni podzemni poti spet ugleda dnevnosvetlobo v Italiji, v 40 km oddaljenih izvirih Timave.Povpre~ni letni pretok Reke zna{a 9 m3/s, najve~jilahko prese`e celo 380 m3. Razmerje med nizko invisoko vodo je kar 1 : 2419. To je odraz klimatskihrazmer, predvsem padavin v obliki mo~nih nalivov inhitrega odtoka poplavnega vala.

Pre~ni prerez toka Reke

Tr`a{ki zaliv

Izvir Timave

Jama Lazzaro Jerko

Jama Labodnica

Lipi{ka jama

Vilenica

Stari tabor

Diva{k

a jam

a

Ka~na

jama

[kocjanske jame

apnenecfli{

Dleto - izviri RekeSne`nik

kontakt med prepustno in neprepustno kamnino

33

fli{ - skupek pogosto menjajo~ih se tankih plasti lapor-ja in pe{~enjakaponikati - izginjati pod zemljo, zemeljskim povr{jemnaravni most - preostanek osrednjega dela stropa popodoru votline/jamepoplavni val - val poplave, pri katerem se ve~ja koli~inavode razlije po neki povr{ini

... je dolina Reke mednarodno ornitolo{ko pomemb-

no obmo~je. Med 147 opa`enimi vrstami ptic

najdemo v njej tudi globalno ogro`enega kosca

(Crex crex).

Povirje Reke v Dletu pod Sne`nikom

Ponikanje Reke na stiku z apnencem

Mo~ vode

Reka velja za najve~jo ponikalnico v Sloveniji. Zaradiprecej{njega nihanja njene gladine jo uvr{~amo

med izrazito hudourni{ke vode. Ob izdatnih pom-ladanskih in jesenskih padavinah pogosto prestopi bre-gove. Med najve~jimi poplavami, ki nastopijo pribli`novsakih petdeset let, se Reka v [kocjanskih jamah lahkodvigne tudi za ve~ kot 100 m, voda lahko nara{~a do9 m na uro, re~ni pretok pa lahko presega 380 m3 nasekundo. Razdivjana Reka lahko takrat z nepropustne-ga fli{nega sveta s seboj prinese ogromne koli~inere~nih sedimentov, skupno okoli 30.000 m3 na leto. Onjeni mo~i pri~ajo tudi ogromni hlodi, odlo`eni vzdol`podzemne struge vse do sifona, ki je ve~ kot dva kilo-metra globoko v notranjosti jam.

34

ponikalnica - teko~a voda, ki ponikahudournik - potok z velikim padcempoplava - razlitje, raz{irjenje velike koli~ine vode pokaki povr{inipretok - koli~ina vode, ki preide v ~asovni enoti skoziizbrani presekre~ni sedimenti - razli~no gradivo in snovi v rekah

... se je voda med poplavo leta 1826 dvignila skoraj

do naravnega mostu v Veliki dolini ter zalila celotne

[kocjanske jame in mline vi{e ob strugi; leta 1965

pa je poplavila podzemno sotesko, v nasprotju s prej{njo

povodnijo je Tiha jama ostala suha.

Prikaz vodne ravni v jami med poplavo

Del zalite poti ob visoki vodi

raven poplave 1826

raven poplave 1965

Lezika je presledek med plastmi kamnine, je lo~naravnina in stik dveh plasti obenem.

Jamski rovi, njihovi ostanki in drugi sledovipodzemskega zakrasevanja se v Veliki dolini ne pojavl-jajo poljubno razporejeni v stenah. Prvotni rovi sozbrani ob samo treh lezikah (med 62 opazovanimi).Njihova najo`ja okolica se od preostalih lo~i po ve~pomembnih lastnostih: tipi~na po{kodovanost kam-nine, vi{je vrednosti kalcijevega karbonata, manj{aporoznost ...Podrobne raziskave so pokazale, da se je zakrasevanjev Veliki dolini za~elo ob treh lezikah, ob katerih jepri{lo med tektonskimi procesi in nagibanjem plasti domedplastnih zdrsov in drobljenja kamnine.Tako so seplasti razmaknile in voda je lahko prav tam oblikovalaprve kanale.

35

plast - plo{~ato telo, debelo od nekaj centimetrov donekaj metrov

...so ob istih lezikah, v katerih so danes razvite [koc-

janske jame, pred ve~ milijoni let nastajale jame, ki

so danes suhe in le`ijo precej vi{e proti povr{ju.

Lezika v Veliki dolini

Lezike in oblikovanjepodzemnih vodnih rovov

Razli~ni pritiski in sile v Zemljini skorji privedejo dogubanja in prelamljanja plasti. Ob prelomih se

posamezni deli zemeljske skorje obi~ajno premikajonavzdol, navzgor ali v isti ravnini. Prelomna ploskev, kije lahko ravna ali ukrivljena, lo~i bloka prelomljenekamnine. Na njej nastanejo zglajene povr{ine z razami- tektonska zrcala, ki ka`ejo na smer premikanjaposameznega kamninskega bloka.

Prelom pod vasjo [kocjan lahko opazujemo v navpi~niapnen~asti steni v udornici Mala dolina nad izhodomReke iz Marini~eve jame. Njegova glavna smer jevzhod-zahod. Prelom je rahlo nagnjen do navpi~en.Navzgor dose`e povr{ino, navzdol se izgubi v jami. Nase~i{~u preloma in debelih krednih plasti, ki so vzdol`lezik (stikov med plastmi) premaknjene, je bilo zakra-sevanje intenzivnej{e, odna{anje materiala hitrej{e,zaradi ~esar so se oblikovali ve~ji jamski prostori, kot jeMahor~i~eva dvorana.

Ta prelom se najverjetneje nadaljuje proti vzhodu vOkroglico, kjer se pravokotno stika z drugim prelo-mom, kar je botrovalo nastanku {e ene globoke udor-nice. Je le eden od mnogih prelomov na obmo~ju[kocjanskih jam, a je zelo dobro viden in zato lepprimer za razlago kra{kih zna~ilnosti, povezanih s tek-tonskimi elementi.

36

Prelom v udornici Mala dolina

Prelom na sliki iz 19. stol

37

prelom - tektonski premik, pri ~emer se kamninskikompleks razlomi v dva bloka

... sodijo tektonski jarki med najmogo~nej{e reliefne

oblike, povezane s prelomi. Veliki tektonski jarek,

katerega ve~ji del je na vzhodu Afrike, se razteza od

Galilejskega jezera v Izraelu na severu do jezera Malavi

na jugu celine.

Mahor~i~eva jama je domnevno nastala ob tem

prelomu.

Obrobni gozdni sestoji s starimi drevesi ponujajozaveti{~e, prehrano in gnezdi{~e {tevilnim pticam,

ki se nastanijo v drevesnih duplih. Med najpogostej{imiduplarji najdemo velikega detla (Dendrocopus major),malega detla (Dendrocopus minor), zeleno `olno (Picus

viridis) in sivo `olno (Picus canus) ter redkej{o ~rno`olno (Dryocopus martius).

V gozdu lahko prisluhnemo {tevilnim sinicam, kot sovelika sinica (Parus major), plav~ek (Parus caeurelus),mo~virska sinica (Parus palustris) in dolgorepka(Aegithalos caudatus). Opazujemo lahko tudi brgleze(Sitta europaea), kratkoprste plezal~ke (Certhia brachy-

dactyla), {~inkavce (Fringilla coelebs), zelence (Carduelis

chloris), li{~ke (Carduelis carduelis) in dleske (Carduelis

coccothraustes).

38

4Duplarji in drugiprebivalci dreves

39

duplo - votlina v debluduplarji - `ivali, ve~inoma ptice, ki `ive v duplihduplinarji - `ivali, ki `ive v skalnih odprtinah

... duplo ve~krat zasedejo polhi in v njem prespijo

zimo.

... gozdarji pu{~ajo v gozdu suha drevesa ravno zara-

di ptic duplarjev, ki tako lahko prebivajo v deblih in si pod

drevesno skorjo i{~ejo hrano.

V gozdu so stara drevesa velikega pomena za netopir-je, ki prebivajo v duplih, drugih votlih delih dreves ali zadrevesno skorjo - na primer nathusijev netopir(Pipistrellus nathusii), navadni mra~nik (Nyctalus noctu-

la), veliki navadni netopir (Myotis bechsteinii).

Polh

40

Smolarjenje

^e zare`emo v bor, smreko ali macesen, drevokmalu prekrije rano z lepljivo snovjo, ki ji pravimo

smola. Borova smola sprva obilno zalije rano, po dvehdo treh dneh pa se njen izliv popolnoma ustavi.Zareza, iz katere izteka smola, se imenuje smolina.Pridobivanje smole so poznali `e Feni~ani, Grki inRimljani, pri nas pa se je za~elo leta 1938.V se`anskem okraju, kjer je bilo najve~ ustreznihborovih gozdov, so za~eli intenzivno smolariti v letu1948. En smolar je obdeloval po pribli`no 1000 smolinin pridobil ve~ kot 1200 kg smole na leto. Smolarjenjeso v drugi polovici 50. let zaradi razvoja kemi~neindustrije, ki je za surovino raje uporabljala nafto,postopoma opustili.

5

Pridobivanje smole

41

Smolarsko orodje

smola - lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterihdreves, zlasti iglavcev

... poznamo tudi okamenelo smolo, iz katere izdelu-

jejo nakit in ki se imenuje jantar. V [kocjanu so

odkrili zaklad, v katerem je bilo tudi veliko jantarnih

ogrlic. Najdbo povezujejo z jantarno potjo, ki je vodila iz

Rusije in Poljske proti zahodu mimo [kocjana, kjer se je

veliko trgovalo.

Denudacija

Kra{ko povr{je, izpostavljeno padavinam, se po~asizni`uje, predvsem zato, ker padavinska voda razta-

plja kra{ke kamnine. Voda kamnino v obliki raztopineskozi votlikavi kras odna{a proti izvirom. Na povr{juostane le malo kameninskega drobirja.Ta polni nasta-jajo~e reliefne vdolbine, je pa tudi osnova za nastanekprsti.Meritve koli~ine raztopljene kamnine v izvirih na robuKrasa, meritve dejanskega zni`evanja povr{ine kamnovin meritve izgube te`e izpostavljenih ko{~kov kamnineso pokazale, da se povr{je Krasa v popre~ju zni`uje zapribli`no 0,05 mm na leto ali pribli`no 50 m v milijonulet.Ploskovno zni`evanje povr{ja je sicer po~asno, vendarpomembno in ga najla`e spoznamo tam, kjer so se napovr{je odprle stare jame. Najprej se raztopi njihovstrop, zato jih imenujemo tudi brezstrope jame.

42

6

... je v obmo~ju parka kar nekaj brezstropih jam,

najve~ja je dolga 1800 m in poteka po povr{ju med

Lipovimi dolinami in udornico Lisi~na.

Brezstropa jama v Lipovih dolinah

kra{ko povr{je - povr{je, za katerega je zna~ilno raz-tapljanje kamnine in kjer so razvite zna~ilne povr{inskeoblike (`lebi~i, {kraplje, vrta~e, slepe doline, polja ...)

43

7

Justinova zvon~ica(Campanula justiniana)

Justinova zvon~ica je v [kocjanskih jamah na skrajnemseverozahodnem robu obmo~ja raz{irjenosti. Prvi~ jo

je v Veliki dolini na{la dunajska rastlinoslovka J.Witasek.Poimenovala jo je po svojem u~itelju Rajku Justinu, ki joje prvi tudi dolo~il. Slednji je po prvi svetovni vojnideloval tudi na botani~nem in{titutu ljubljanske uni-verze. Justin je na mnogih ekskurzijah, zlasti v okolicikrajev, kjer je pou~eval, zbral veliko herbarijsko zbirko.Napisal je tudi seznam rastlin, ki rastejo na Vrem{~ici(1904).

Zanimivo je, da so Justinovo zvon~ico prvi~ na{li inopisali, kar strokovno imenujemo klasi~no nahajali{~e alilocus classicus, ravno v {kocjanskih dolinah, zato so kotnjeno mesto najdbe navedene - [kocjanske jame. Semjo je verjetno zanesla Reka s pobo~ij Sne`nika, kjer jepogosta. Justinova zvon~ica je dinarski endemit (neraste nikjer drugod na svetu), raz{irjen v J in JZ Sloveniji,Gorskem kotarju in na U~ki na Hrva{kem. Predneposrednim ~lovekovim vplivom je za{~itena tako, daraste v te`ko dostopnih stenah.

herbarij - zbirka strokovno dolo~enih in posu{enihrastlin

...so Justinovi zvon~ici doma~ini rekli bokal~ek, ker

imajo cvetovi obliko vr~u podobne posode - bokala

44

Apnenci so karbonatne sedimentne kamnine. VSloveniji pokrivajo ve~ kot 30 % povr{ja. Skoraj v

celoti so sestavljeni iz mikrokristalnega minerala kalci-ta (CaCO3), ki lahko izvira iz odlomkov lupin in skele-tov nekdanjih organizmov s karbonatnim ogrodjem alipa se izlo~a neposredno iz vode. V milijonih letgeolo{ke zgodovine se je odlo`ilo na tiso~e metrovnevezanih sedimentov, iz katerih so z razli~nimi dolgo-trajnimi procesi nastale trdne plastovite kamnine.Tektonski procesi so pakete plasti nagnili, nagubali alizdrobili.Severni del obmo~ja Parka [kocjanske jame pokrivajoproti jugozahodu rahlo nagnjeni zgornjekredni apnen-ci, ki so nastali pred 95 do 70 milijoni let. To je biloobdobje, ko so na kopnem prevladovale praprotnicein plazilci, v morjih pa alge, luknji~arke, korale, pol`iamoniti in drugo.Samo za zgornjo kredo so zna~ilne rudistne {koljke, kijih v preseku kamnine najpogosteje vidimo kotrazli~no velike obro~ke, pod mikroskopom pa lahkoopazujemo njihovo mre`asto notranjo strukturo.

Zgornjekredni apnenci

Prikaz nastajanja apnencev

45

sedimentna kamnina - kamnina, ki nastane z odlagan-jem drugih kamnin in ostankov organizmov na kop-nem in v voditektonika - delovanje sil, ki navpi~no in vodoravnospreminjajo Zemljino skorjoamonit - izumrli glavono`ec z apnen~asto hi{ico,podobno pol`ji

... so imeli zgornjekredni apnenci kot arhitektonsko-

gradbeni material v preteklosti pomemben vpliv na

poselitev, arhitekturo in gospodarski razvoj Krasa.

Kamen iz vseh zgornjekrednih formacij so pridobivali v

{tevilnih kamnolomih, danes na Krasu delujejo le {e trije.

@lebi~i in luknje v skali kot posledica raztapljanja

apnenca

Gozdni rob

Kjer gozd prehaja v suhe kra{ke travnike, lahkoopazimo rumenega strnada (Emberiza citrinella),

plotnega strnada (Emberiza cirlus) in velikega strnada(Milaria calandra) ter smrdokavro (Upupa epops). Vbli`ini lahko podnevi sli{imo petje poljskih {krjancev(Alauda arvensis), hribskih {krjancev (Lallula arborea)

ter drevesnih cip (Anthus trivialis), ob ve~erih pavelikega skovika (Otus scops) in podhujke(Camprimulgus europaeus). Na vsakem koraku nasspremljajo kosi (Turdus merulla), cikoti (Turdus philome-

los), cararji (Turdus viscivorus) in ta{~ice (Erithacus

rubecula).Gozdni rob in mejice so zelo pomembni pri no~nemletu netopirjev do njihovih prehranjevali{~. Ti se takola`je orientirajo na svoji poti in so manj izpostavljeniplenilcem. Mnogi netopirji se tu tudi prehranjujejo.

46

8

gozdni rob - meja med gozdom in negozdnimipovr{inami

... netopirji pri selitvah lahko premagujejo tako velike

razdalje kot ptice. Nedale~ od parka so jamarji na{li

netopirja z obro~kom iz Dresdna v Nem~iji.

... konvencija o biotski pestrosti dolo~a tudi varstvo

selitvenih in drugih vrst netopirjev.

Srna

Netopirji

VSloveniji `ivi 29 vrst netopirjev. V [kocjanskihjamah najdemo najve~ dolgokrilih netopirjev

(Miniopterus schreibersii), dolgonogih netopirjev(Myotis capaccinii) in velikih podkovnjakov (Rhinolophus

ferrumequinum).Netopirji niso slepi, v temi se orientirajo po zvoku.Sliko okolice s polo`ajem plena si ustvarijo tako, daoddajajo zvok visoke frekvence in z ob~utljivim sluhomprestrezajo njegov odmev. Ve~ina evropskih netopir-jev se prehranjuje z `u`elkami in drugimi ~lenono`ci.V jame se netopirji zatekajo pozimi, ko se zupo~asnjeno presnovo in mo~no zni`ano telesno tem-peraturo prebijejo skozi neugodne razmere v trdnemspancu. Konec pomladi in poleti so v jamah tudiporodni{ke kolonije - skupine samic z mladi~i. Rjavelise na stropu in veliki kupi iztrebkov - gvana ob potehpo [kocjanskih jamah pri~ajo, da je tam visela ve~jaskupina netopirjev.Med mirovanjem so netopirji zelo ob~utljivi za vzne-mirjanje. Kot predstavniki lete~ih sesalcev so zeloogro`eni zaradi uni~evanja njihovih prebivali{~ in pre-ganjanja iz njih, spreminjanja njihovega `ivljenjskegaprostora in pretirane uporabe pesticidov.

47

9

Veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)

48

eholokoacija - orientacija v prostoru z oddajanjem insprejemanjem ultrazvo~nih signalovgvano - iztrebki ptic, tudi netopirjevsesalci - toplokrvne, z dlako pokrite `ivali, katerih sam-ice imajo mle~ne `leze in kotijo `ive mladi~e, ki sesajomlekoporodni{ka kolonija - ve~ samic netopirjev z mladi~i,zdru`enih na enem mestupesticidi - kemi~na sredstva za uni~evanje mr~esa,ne`elenih rastlin

... v [kocjanskih jamah `ivi petnajst vrst netopirjev.

Pozimi porabijo za ohranjanje telesne temperature

in prebujanje veliko nakopi~ene ma{~obe. ^e jih

budimo in tako motimo njihov ustaljeni ritem, lahko zara-

di prevelike izgube energije poginejo {e pred pomladjo.

... lahko uhati netopirji letijo na mestu, dolgokrili pa se za

plenom zapodijo s hitrostjo do 70 km/h.

... lahko podkovnjaki s svojim ob~utljivim sluhom zaznajo

celo 0,05 milimetra tanke niti.

... netopirju med letom srce bije s kar 1100 udarci na

minuto, v globokem zimskem spancu pa le {tirikrat na

minuto.

Flora udornic

Pestrost flore v udornih dolinah lahko pripi{emoraznolikim mikroklimatskim razmeram na zelo

majhnem prostoru.Poleg ilirskih, dinarskih, balkanskih, ju`noevropskih, sub-mediteranskih vrst uspevajo tu {e srednjeevropske,alpinske in mediteranske vrste. V slednjih dvehskupinah najdemo floro, ki se je ohranila iz hladnegaobdobja pleistocena ali iz toplej{ega borealnegaobdobja holocena.Tako zelo blizu rastejo glacialni in termofilni relikti.Na dnu Velike doline najdemo hladnoljubne vrste,medtem ko 40 m vi{e uspevajo toploljubne vrste. Toje mogo~e zaradi izrazite temperaturne inverzije.Rasti{~e alpinskih vrst - predel ob ponoru Reke - jevse leto najhladnej{i del Velike doline in je stalno vsenci. Na teh vla`nih skalah rastejo skalna kernerjevka(Kernera saxatilis), dvocvetna vijolica (Viola biflora),avrikelj (Primula auricula) in skorjasti kamnokre~(Saxifraga crustata).

Rasti{~e mediteranskih vrst - na stropu vhoda vSchmidlovo dvorano - je pozimi pod vplivom toplegazraka, ki izhaja pod stropom iz jame. Toploljubnemediteranske vrste, ki jih najdemo tu, so venerini lasci(Adianthum capillus-veneris), ostrolistni belu{(Asparagus acutifolius), rde~eplodni brin (Juniperus

oxycedrus) in mahovna vrsta Tortella flavovirens.

49

Avrikelj (Primula auricula)

50

mikroklima - klima ni`jih, pritalnih zra~nih plasti naomejeni povr{iniboreal - prva toplej{a doba ob koncu pleistocenaholocen - mlaj{a doba kvartarja, v kateri `ivimo zdajglacial - vsaka od dalj{ih hladnej{ih dob v pleistocenu,poledenitevrelikt - rastlinska ali `ivalska vrsta, ki se ohrani na ozkoomejenem obmo~ju iz prej{njih geolo{kih dob

... je botani~arka Witasek odkrila in opisala Justinovo

zvon~nico (Campanula justiniana) prav v Veliki doli-

ni. Rastlina ima sicer veliko bogatej{e nahajali{~e na

pobo~jih Sne`nika, a so jo tam na{li {ele pozneje.

Navadni netresk (Sempervivum tectorum)

Venerini lasci (Adianthum capillus-veneris)

Zgodovina jam

[kocjanske jame se odlikujejo z ve~ kot 2000 letdolgo zgodovino, saj prvi pisani viri izvirajo `e iz

antike. Pozidonij iz Apameje (`ivel 135-50 pr. n. {t.)opisuje Reko Timavo, ki "... priteka z gora, pada vbrezno in potem, ko prete~e pod zemljo okoli 130stadijev, izvira ob morju". Jame so ozna~ene nanajstarej{ih tiskanih zemljevidih tega dela sveta, kot stakarti Laziusa - Orteliusa iz leta 1561 in MercatorjevNovus Atlas iz leta 1637.Tudi slovenski polihistor JanezVajkard Valvasor se je navdu{il nad njimi in je leta 1689v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjskegrafi~no ponazoril ponor Reke in podrobneje obrav-naval njen podzemeljski tok.

51

antika - obdobje stare gr{ke in rimske kulturepolihistor - poznavalec mnogih podro~ij, strok

... je Diva{ki kras in Diva{ko jamo v prej{njem sto-

letju obiskal Sigmund Freud. V eni svojih poznej{ih

razprav je omenil tukaj{njega vodnika in jamarja

Gregorja @iberno, ki je pritegnil psihoanalitikovo

pozornost s svojo trmo in ljubeznijo do jam.

... je Dante Alighieri mogo~e iskal navdih za svoje

peklenske vizije v [kocjanskih jamah. [kocjan s svojo

monumentalno okolico je `e v pradavnini pritegoval

romarje, ki so prihajali od dale~ ter nad tukaj{njimi brezni

in udornicami izvajali `rtvene in daritvene obrede.

Valvasorjev prikaz [kocjana (1689)

Raziskovanje jam

Raziskovanje [kocjanskih jam se je pri~elo v 19. sto-letju, ko so zaradi oskrbe Trsta s pitno vodo

posku{ali slediti toku Reke v podzemlje. Ivan Svetina,mojster za vodnjake iz Trsta, je 1840. dosegel tretji slap,pribli`no 150 m oddaljen od ponora. Deset let pozne-je sta raziskave vodila Adolf Schmidl in Ivan Rudolf sskupino idrijskih rudarjev. Prodrli so do pol kilometradale~, a jim je nenadoma narasla Reka odnesla orodjein ~olne, zaradi ~esar so morali pred~asno kon~atidelo.

Klju~nega pomena v raziskovanju [kocjanskih jam jebila ustanovitev jamarskega odseka pri Primorski sek-ciji Nem{kega in avstrijskega planinskega dru{tva vTrstu leta 1884, ki je {e istega leta dobila v zakup [koc-janske jame. Pod vodstvom Antona Hankeja, Jo`efaMarini~a in Friedricha Müllerja so se lotilisistemati~nega raziskovanja jam. V prvem letu sopremagali 6. slap in v naslednjih {estih letih doseglibreg Mrtvega jezera. Zadnji ve~ji dogodek je biloodkritje Tihe jame, do katere so priplezali {tirje

52

Risba pogumnega odkrivanja [kocjanskih jam iz 19. stol.

53

sifon - z vodo do stropa zaliti del rova, kra{ke jamerov - dalj{i, navadno vodoraven cevast prostor podzemeljskim povr{jem

... so izredno pomembno vlogo pri odkrivanju [koc-

janskih jam odigrali doma~ini. V stene rovov so vkle-

sali kar 12 km poti, kar je dvakrat ve~ od dol`ine

celotnega sistema [kocjanskih jam.

doma~ini prek 60 m visoke stene iz Müllerjeve dvo-rane. S tem je bilo, vsaj za takrat, odkrivanje {koc-janskega podzemlja kon~ano.Jamarsko raziskovanje je spet o`ivelo {ele po sto letih-1991. je slovenskima jamarjema potaplja~ema JankuBrajniku in Samu Morelu uspelo preplavati sifon vMarchesettijevem jezeru tik pred Mrtvim jezerom. Zanjim sta odkrila velike rove s podzemeljsko reko injezeri, ki vodijo v smeri proti Ka~ni jami.

Raziskovalci pri odkrivanju jam v 19. stol.

Betanja

Gru~asto vasico, ki le`i v zavetrni legi na terasi obrobu Male doline, tik pod [kocjanom, sestavlja

vsega pet doma~ij: [imcovi, Strmolinovi, Kuntovi,Betancovi, Ka{~akovi. Prevladujejo zaprte, s kamnitimizidovi obdane stavbe kra{kega tipa z vodnjakom({tirno) sredi dvori{~a (borja~a). Strehe so dvokapne,ve~inoma pokrite s korci. Objekti so oblikovani tradi-cionalno: {tevilne kamnite vratne in okenske odprtineso obdane z obdelanimi kamnitimi okvirji (jertami),vrata so lesena (portoni), okna imajo polkna ({kure) in`elezne kri`e.

54

10

zavetrna lega - lega, zavarovana pred vetrom dvokapne strehe - streha z dvema nagnjenimaploskvama za odtok vode{tirna - vodnjak borja~ - dvori{~e korci - `lebasta stre{na opeka za pokrivanje hi{, tipi~naza Primorskojerta - kamnit okenski ali vratni okvir porton - vhod na kra{ko dvori{~e{kure - polkna

... so prebivalci Betanje ob najhuj{i su{i dvakrat na

dan gnali napajat `ivino slaba dva kilometra dale~,

v sotesko Reke.

Strmolinov borja~

Kamnita streha

Pred vami stoji tipi~na, z visokim zidom obdanakra{ka doma~ija Pr' Betanci. O starosti hi{e, ki izvi-

ra iz 17. stoletja, pri~a okno iz kamnitih jert z letnico1605 na enem od zatrepnih pro~elij. Doma~ijo ses-tavljajo stanovanjska hi{a, prenovljeno gospodarskoposlopje in dvori{~e, na katero se pride skozi kamnitokolono.Posebno zanimiva je kritina iz skrl - klanih plo{~ iz slo-jevitega apnenca - ki je obi~ajno nadomestila slamo, sajje bila trajnej{a in predvsem ognjevarna.V nasprotju zla`jo kor~no kritino se dobro obnese med mo~nimisunki burje. Slabost kamnite strehe pa je njena te`a, kizahteva zelo masivno leseno konstrukcijo in trdnepodporne zidove. Skrle so tako v~asih radi zamenjevaliz ope~nato kritino, danes pa jih ohranjamo zaradive~je zavesti o pomenu tradicionalnih elementov priobnovi kulturnih spomenikov.

55

zatrepna fasada - stranska fasada skrle - kamnite plo{~e

... da je na strehi Betanceve hi{e pribli`no 2000

kamnitih skrl, ki skupaj tehtajo skoraj dvajset ton.

Notranjost ostre{ja

Kamnita streha

Soteska Reke

Reka je pred vstopom v [kocjanske jame ustvarilatri kilometre dolgo slikovito sotesko, ki se pri~ne

na zahodnem robu Vremskega polja med [kofljami inVremskim Britofom. Sprva plitva dolina se poglobi vozko tesen s 65 m visokimi, prepadnimi in podru{evinami gradu [kolj celo previsnimi stenami. Nakoncu slepe doline, dobrih 100 m pod vasjo [kocjan,se kon~a s ponorom. Ob mo~nem de`evju se sredisoteske v Reko izliva pritok Su{ica, ki ima izrazithudourni{ki zna~aj. Soteska naj bi najverjetneje nastalas podiranjem stropa nad jamskimi rovi.

56

11

Pogled na sotesko iz zraka

57

soteska - o`ja re~na dolina z zelo strmimi, delomaskalnatimi pobo~jitesen - zelo ozka re~na dolina s strmimi pobo~jipritok - potok ali manj{a reka, ki se izliva v ve~jo

... se del Reke ob Malnih, na poti, ki vodi iz vasi

Naklo do mlina, imenuje Perilo. Na kamnih, ki gleda-

jo iz vode, so `enske ob nizki vodi v poletnih mese-

cih ro~no prale perilo.

Stene v soteski Reke

58

Dolina mlinov

Sotesko tik pred ponorom Reke so doma~ini imen-ovali dolina mlinov. Ob vodnatih strugah Reke in

njenih pritokov so v preteklosti namre~ zrasli {tevilnimlini in `age. Zaradi majhnega padca Reke so mlinarjizgradili veliko jezov, za regulacijo vodnega toka pa sospeljali del reke do svojega mlina po umetnih kanalih,imenovanih mlin{~ice. Mlinske kamne so dobivali celoiz tirolskih Dolomitov.

Po prehodu Reke na apnen~asta tla pri GornjihVremah, kjer je voda rada zbe`ala v podzemlje, soma{ili luknje v strugi z lesenimi gredami, kamenjem invejami. Ve~krat jim jo je zagodla visoka voda, ki jeuni~evala mlinska kolesa in mehanizme, zalivala mlinein ru{ila jezove. Zaradi tak{nih poplav in zamiranja tedejavnosti ne deluje noben mlin ve~, nekaj pa jih jeobnovljenih za turisti~ne namene.

Zadnji mlin na Reki

59

struga - podolgovata naravna ali umetna vdolbina nazemeljski povr{ini, po kateri te~e vodajez - naravna ali umetna pregrada, postavljena pre~no natok vode, s katero ~lovek umetno povi{a vodno gladinomlin{~ica - del potoka ali reke, speljan k mlinumlinski kamen - kamen za mletje `ita, narejen v oblikikolobarja mlinsko kolo - priprava v obliki kolesa s korci ali lopata-mi, ki izkori{~a vodno energijo za pogon mlina

... je bilo na treh kilometrih soteske Reke kar {est

mlinov, ob vsej strugi pa je bilo mogo~e na{teti 72

mlinov in `ag.

Obnovljen mlin

Br{ljan

Br{ljan (Hedera helix) je raz{irjena zimzelena rastlina.Kot plezalka uspeva v sen~nih in vla`nih rasti{~ih, na

zidovih hi{ in drevesih. Zaradi bujne rasti prekrije pod-lago in prepre~i uspevanje drugih rastlin. Stene, zidoviin skale ob jamah so obdane z veli~astnim zelenimpla{~em, ki lahko ustvarja nadvse zanimive oblike. Enotakih - spominja `e na pravo drevo - lahko vidimopred hi{o {t. 10 v [kocjanu.Zmotno je prepri~anje, da je rastlina zajedalec. Lahkopa gosti svojega parazita - br{ljanov pojalnik(Orobanche hederae), ki ga opazimo na obmo~ju parka[kocjanske jame, kjer je njegovo edino nahajali{~e vSloveniji.Br{ljan lahko dose`e starost prek 500 let.Je simbol zvestobe.

60

12

zimzelena rastlina - rastlina, ki ji jeseni ne odpadejolistiplezalka - rastlina, ki se pri rasti oprijema oporeparazit - `ivalski ali rastlinski organizem, ki `ivi na{kodo drugega organizma, zajedalecnahajali{~e - kraj, prostor, kjer najdemo dolo~enovrsto (rastlino, `ival, fosil ...)

... se je ob Tomin~evi jami v~asih vzpenjal 40 metrov

visok br{ljan - najve~ji v Sloveniji. Med poplavo leta

1965 ga je odnesla voda, a nad skalnatim obokom

vhoda v jamo je {e vedno mogo~e videti sledove njegove

rasti.

Zajedalec na br{ljanu -

br{ljanov pojalnik

(Orobanche hederae)

^ebela opnarka (Colletes

hederae) se pase le na

cvetovih br{ljana.

Vas [kocjan

Vas [kocjan je gru~asto naselje in le`i na vzpetini, kije z dveh strani obdana s prepadnimi stenami. S

cerkvijo sv. Kancijana, po katerem so jame in vas dobiliime, ima izjemno veduto. Na slovenskem narodnost-nem ozemlju poznamo deset naselij z imenom [koc-jan in 23 cerkva, posve~enih sv. Kancijanu. Navadnostojijo ob vodnih tokih, izvirih in ponorih. [kocjan najbi bil poseljen `e v prazgodovinski dobi, nedvomnotudi v antiki in srednjem veku.

Danes je vas sklenjeno pozidana, va{ke ulice senavezujejo na osrednji trg s komunskim vodnjakom,`upni{~em in staro {olo, v kateri je sede` Turisti~negadru{tva [kocjan. Prevladujejo stegnjeni in delomazaprti domovi kra{kega tipa z zanimivim, tradicional-nim kamnose{kim dekorjem.

61

13

Zra~ni posnetek [kocjana

62

gru~asto naselje - naselje, pri katerem so hi{e na kupuin razporejene brez zaznavnega redaveduta - pokrajina, ki se vidi z dolo~ene to~keprazgodovinska doba - obdobje v razvoju ~love{kedru`be, iz katere ni pisnih virov

... je imel [kocjan pred 1. svetovno vojno 68 prebi-

valcev na 13 hi{nih {tevilkah, danes pa v njem `ivita

le {e dva. Naj{tevil~nej{i so bili J'kopini katerih je bilo

15 in je do nedavnega vsaka hi{a v [kocjanu opravljala

svojo dejavnost. Tu so med drugimi `iveli gostilni~arji,

kova~i, kolarji in kroja~i.

... je bila 16. julija 1902 v [kocjanu ustanovljena pomo`na

po{ta, izpostava mati~ne po{te v Diva~i. Imela je dvo-

jezi~ni `ig pravokotne oblike, ki je zdaj del jubilejnega

okroglega `iga.

Stara razglednica s podobo [kocjana

63

Vkomunskem vodnjaku na osrednjem va{kem trguse zbira de`evnica s streh okoli{kih hi{. V pretek-

losti je bil neprecenljiv, saj je bil pogoj za pre`ivetjeprebivalcev v teh krajih. Za njegovo ~i{~enje inu~inkovito zbiranje vode je skrbela vsa vas. [tirna jesestavljena iz nadzemnega in podzemnega dela.Zbiralnik pod zemljo je vklesan v `ivo skalo. Napovr{ju dva polkro`na kamnita kosa stojita naokroglem kamnitem podstavku, ki je dvignjen navelikem pravokotnem podestu iz masivnih kamnitihplo{~.

14

Kamniti komunskivodnjak - {tirna

komunski vodnjak - podzemni prostor, kjer se zbiravoda za vso vasde`evnica - mehka voda, ki jo zbiramo in prestrezamoob de`evju

... va{ka {tirna je bila prvotno last `upni{~a v [koc-

janu in je imela na kamnitem podstavku pritrjeno

`elezno ograjo kot znak lastnine in presti`a. Kasneje

so komunski vodnjak uporabljali le, ko je va{~anom

zmanjkalo vode v njihovih, navadno manj{ih in slab{e

narejenih {tirnah.

Prerez vodnjaka Va{ka {tirna v [kocjanu

Cerkev sv. Kancijana

Podru`ni~na cerkev sv. Kancijana je pomembnaprostorska dominanta v [kocjanu in na {ir{em

obmo~ju. Stoji na vrhu vzpetine na koncu soteskeReke, ki ponika pod [kocjanom. Cerkev je bilaposve~ena leta 1606, vendar je zagotovo starej{a, ver-jetno izvira iz 13. stoletja. Obdaja jo visok, masiven zid,na zahodnem delu vodi v njeno notranjost zelo leppilastrski vhod. Prvotna gotska cerkev je bila v 17. sto-letju raz{irjena in je dobila {e dve stranski ladji ter novprezbiterij. Stebri, povezani z loki, lo~ujejo glavno ladjood stranskih. Od notranje opreme so lepo izdelanioltarji, ki izvirajo iz 18. stoletja. Zvonik oglejskega tipa izleta 1858 stoji samostojno pred zahodnim pro~eljemin je zamenjal nekdanji zvonik na zvon~nico. Znotrajobzidja je zanimivih nekaj nagrobnikov starej{ega datu-ma, ki so ostanki nekdanjega pokopali{~a.

64

Stara cerkev z zvonikom na zvon~nico

65

pilaster - iz stene nekoliko izstopajo~ pas z bazo inkapitelom prezbiterij - del cerkve, v katerem je glavni oltar ladja - del cerkve, namenjen za vernikezvon~nica - odprta lina za zvon nad povi{animcerkvenim pro~eljem

... je imela cerkev prvotno zvonik na preslico oziro-

ma zvon~nico in kamnito streho, kar je dobro vidno

na Valvasorjevem bakrorezu, kot tudi taborsko

obzidje.

Zavetniki cerkvic v krajih z imenom [kocjan

Notranjost cerkve

66

Vplivno obmo~je Regijskega parka [kocjanske jame,ki zajema celotno pore~je Reke, je veliko 450 km2.

Le`i na obse`nem stiku kra{kega in nekra{kega svetaob jugozahodnem vzno`ju visoke pregrade dinarskihplanot. Zaradi ugodne lege je pod vplivom sre-dozemske klime in je tudi reliefno dobro raz~lenjeno.Nad njim kraljuje 1796 m visoki Sne`nik, skrajnavzhodna meja vplivnega obmo~ja in najvi{ja nealpskagora v Sloveniji.Poznana je po mnogih redkih, endemi~nih rastlinah inzelo razli~nih rastlinskih zdru`bah. Prostrani sne`ni{kigozdovi dajejo zaveti{~e medvedom, volkovom, risomin divjim ma~kam.

Pogorje Sne`nika proti severozahodu preide vKo{ansko dolino, nad katero se dviga 1027 m visokaVrem{~ica, znana po ov~ereji. Na njenih pobo~jihuspeva izredno pestra flora.Na drugi strani Reke se vzpenjajo fli{nati Brkini. Na 25kilometrov dolgem in sedem kilometrov {irokemobmo~ju se vzpenjajo {tevilni gri~i, ki ponekoddose`ejo vi{ino ve~ kot 800 metrov nad morjem. Tuzelo dobro uspeva sadje, predvsem jabolka in ~e{plje.Iz slednjih pridelujejo slovito brkinsko slivovko.

15

Vplivno obmo~je

Karta vplivnega obmo~ja

67

pore~je - ozemlje, s katerega odteka voda v isto reko

... je obmo~je Sne`nika in Javornikov najve~je strn-

jeno neposeljeno obmo~je v srednji Evropi in ga

pokrivajo mogo~ni gozdovi, kjer je doma vrsta

ogro`enih `ivali, kot so medved, ris in volk.

Sne`nik

Volk (Canis lupus)

Kontaktni kras

Obmo~je, ki le`i na stiku nepropustnih (fli{nih) inpropustnih (apnen~astih) kamnin, strokovno

imenujemo kontaktni kras. Gre za stik, kjer povr{inskavodna mre`a preide v podzemeljsko. Reka za~nenamre~ pri Gornjih Vremah, takoj po prehodu naapnen~asto podlago, pronicati v kra{ko podzemlje.[kocjanski kras uvr{~amo med klasi~ne primere kon-taktnega krasa, na katerem so poleg slepe doline naizredno raz~lenjenem povr{ju dobro razviti tudi drugikra{ki pojavi, ki jih je ustvarila Reka: soteska, ponori,jame, udornice ...

68

slepa dolina - re~na dolina, ki se po prehodu naapnenec slepo sklene s strmim polkro`nim pobo~jemnad ponorno jamo ali breznom, kamor poniknevodotokkra{ki pojavi - povr{inski in podzemeljski pojavi,zna~ilni za kra{ki svetponor - odprtina v kra{kih tleh, v katero odteka vodapronicati - po~asi odtekati skozi propustno kamninskopodlago

... se je leta 1982 v strugi Reke pred Gornjimi

Vremami, tik za prehodom s fli{nih na apnen~asta

tla, udrlo 23 m globoko brezno, v katerega je

odtekala celotna reka. Po nekaj dneh so ga zama{ili re~ni

sedimenti.

Ponor Reke v podzemlje

69

Burja

Burja je tipi~en veter za Kras in okolico. Zna~ilnezanjo so velika hitrost, sunkovitost in nizka temper-

atura. Nastane, kadar se zaradi spremembe pritiskahladnej{i in gostej{i zrak iz notranjosti preliva prekvisokih pregrad, kot so Nanos, Vrem{~ica in Trnovskigozd, na toplej{o, primorsko stran. Ko piha, se nebopraviloma razjasni. Najmo~nej{i sunki dosegajo hitrostiprek 170 km/h. Posledice so lahko prevrnjeni tovorn-jaki, odkrite strehe, veliki sne`ni zameti, `led ...Zaradi mo~ne burje so ljudje na Krasu gradili strnjenevasi, hi{e nimajo odprtin na severnih stenah, napu{~i somajhni, stre{na kritina je obte`ena s kamenjem.

Nastanek burje

Burja - zna~ilna kapa na Vrem{~ici

Jasno vreme Hladnej{i in gostej{izrak

Burja

Vrem{~ica - visoka kra{ka planota

Kras [kocjan

C A

70

Streha je zaradi burje obte`ena s kamenjem.

burja - mo~an severovzhodni veter`led - tanka ledena obloga na podlagi (drevju, skalovju ...),ki nastane ob de`ju, ko so ni`je plasti hladnej{e od vi{jele`e~ih

... burja na Krasu piha povpre~no 150 dni v letu,

drugod po Sloveniji pa piha veter le 60 dni.

Okroglica

Okroglica je devetdeset metrov globoko brezno, kise na dnu odpira v Mahor~i~evo jamo, kjer Reka

prvi~ ponikne. Nastalo je kot posledica pospe{enegakru{enja, raztapljanja in podiranja kamnine ob prelo-mu. Zaradi dviganja vla`nega zraka iznad reke se us-tvarjajo ugodne mikroklimatske razmere, ki v te`kodostopnostih stenah brezna omogo~ajo `ivljenje{tevilnim rastlinam in `ivalim. Posebne` med slednjimije pti~ek skalni plezal~ek (Tichodroma muraria), ki tunajde zavetje pred ostro zimo v alpskem svetu. Zgornjidel sten brezna prekrivajo {tevilne praproti, na primerjelenov jezik (Phyllitis scolopendrium) in srednja sladkakoreninica (Polypodium interjectum).

71

16

brezno - zelo globoka in navpi~na jama s strmimistenamiprelom - premik skladov iz prvotne lege

... je bil zid okrog brezna zaradi varnosti ljudi in

`ivine obnovljen leta 1914, kar se {e vedno da pre-

brati na stopnici razgledi{~a pod ograjo.

Prerez Okroglice

Kal

Kali so skoraj edine stoje~e vode na Krasu. Vidnozaznamujejo kulturno krajino in pri~ajo o izredno

gospodarnem na~inu izrabe de`evnice. Poleg tega soredka rasti{~a za vodne in mo~virske rastline, mednjimi so najpogostej{e vrste rogozov (Typha sp.), plava-jo~e vodole~evke (Lemnaceae), ki lahko prekrijejocelotno gladino, in sorodnice ri`a - trave sladike(Glyceria sp.). V kalih domujejo tudi {tevilne vodne inobvodne `ivali. Nekatere med njimi so vezane navodno okolje le v zgodnjih razvojnih stopnjah, recimonavadna krasta~a (Bufo bufo), pupek (Triturus sp.) inka~ji pastir, na primer modri plo{~ec (Libellula depres-

sa). Vodni pajki in vodni hro{~i prebijejo ve~ji del `ivl-jenja v vodi, druge `ivali - na primer belou{ka (Natrix

natrix) - pa v njej dobijo hrano.V regionalnem smislu so kali mre`a vodnih biotopov,pomembna za obstoj {tevilnih `ivalskih in rastlinskihvrst. Tako je skrb za ohranjanje vsakega kala velikprispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

72

17

Ka~ji pastir (Sympetrum fonscolombei)

73

kal - plitva kotanja s stoje~o vodobiotop - prostor, v katerem `ivijo `ivali in rastline venakih razmerah, `ivljenjski prostorbiotska raznovrstnost - `ivljenjska, zlasti vrstna razno-likost ali pestrost `ivih bitij

... se ka~ji pastir izle`e iz li~inke, ki je pred tem dolga

leta prebivala v kalu.

Rastlinstvo in `ivalstvo v kalu

74

[kocjan kot gradi{~e

Vvasi [kocjan, ki stoji 426 m nad morjem in domini-ra nad prepadnimi stenami soteske Reke in udor-

nimi dolinami sistema [kocjanskih jam, je bilo pra-zgodovinsko gradi{~e z obsegom 950 m. Na polo`nistrani je bilo za{~iteno z mo~nim kamnitim obzidjem.^lovek je bival na tem prostoru vsaj od poznebronaste dobe naprej. Anti~no poselitev dokazujeposvetilni napis cesarju Avgustu. Ob cerkvi sv.Kancijana lahko pri~akujemo obstoj zgodnjesre-dnjeve{kega grobi{~a. Tako reko~ neprekinjenaposelitev na {kocjanskem gri~u ka`e na izredenstrate{ki pomen to~ke nad ponorom Reke ter v bli`ininaravnega sistema udornih dolin in jam.Tod so odkriliveliko prazgodovinskega in rimskodobnega glinenegaposodja, ob ju`nem obzidju {kocjanski Mali zaklad,skeletne grobove in precej rimskih novcev.

18

Upodobitev {kocjanskega gradi{~a

O~alasta ovratnica iz [kocjana, 4. do 5. st. pr. n. {t.

75

gradi{~e - utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz praz-godovinskih ~asovbronasta doba - prazgodovinska doba, ki je sledilabakrenigrobi{~e - ve~ grobov na enem prostoru

... je bila okrog [kocjana na Krasu in v Istri {e vrsta

drugih manj{ih (Volarija), pa tudi ve~jih (Ajdov{~ina)

gradi{~, zato so to pokrajino imenovali ka{telirska

krajina.

Obzidje na JZ {kocjanskega gradi{~a

Va{ko pokopali{~e

76

19

Pred vasjo [kocjan le`i tipi~no va{ko pokopali{~e,obdano s kamnitim zidom. Kovana vrata na vhodu

stojijo med dvema kamnitima stebroma. Na sredini jemrli{ka ve`ica s {otorasto streho in ravno zaklju~enimvhodnim portalom.Tu so pokopani {tevilni doma~i in tuji raziskovalci[kocjanskih jam, med njimi Franc Cerkvenik - Mikuli~,po katerem se imenuje znameniti most v [ume~i jami,Franc Zafred, Ivan Delez, Jo`ef Cerkvenik - G'mbo~,Franc Cerkvenik - V'ncek in Nemec Anton Hanke.Slednji je po napornih {estnajstih odpravah 5. septem-bra 1890 s sodelavcema Marini~em in Müllerjem terdoma~ini dosegel breg Mrtvega jezera na koncupodzemnega toka Reke v jamah. Svojemu delu je bilzelo predan in dolgoletno odkrivanje kra{kegapodzemlja je bilo njegovo najlep{e `ivljenjsko obdob-je. Anton Hanke je v [kocjanu pokopan na lastno`eljo. Na pokopali{~u najdemo {e nekaj zanimivih sta-rih nagrobnikov.

Doma~ini - raziskovalci, graditelji poti in mostov

ter vodniki

77

portal - arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo

... so [kocjanske jame tako intenzivno raziskovali

ravno zaradi Reke in njene takrat {e pitne vode, ki

so jo potrebovali predvsem za oskrbo Trsta.

... je Anton Hanke prodrl do konca podzemnega toka

Reke v [kocjanskih jamah, a mu je to spoznanje

prepre~ila prezgodnja smrt.

Hankejev portret

Hankejev grob

78

J'kopinov skedenj

Obnovljeni skedenj je bil v~asih pomo`ni gospo-darski objekt J'kopinove doma~ije, hi{e {t. 7 v

[kocjanu. Stoji v bli`ini njiv in travnikov, pred vhodomv strnjeno vas, na stalnem prepihu. Njegovo odmakn-jeno lego lahko pripi{emo po`arni nevarnosti, ki je bilazaradi slamnate kritine zelo velika. Na zdaj{nji lokacijije skedenj ozna~en `e v katastru iz leta 1819, in sicerkot enoceli~ni pritli~ni objekt s pravokotnim tlorisom.Temeni stranskih kamnitih zidov sta pokriti s skrlami.Leseno dvokapno ostre{je je nosilo kritino iz r`eneslame.V skednju so nekdaj mlatili `ito z okoli{kih njiv, podstreho pa so na polo`ene plohe - `agance spravljaliseno.V njem so shranjevali tudi poljedelske naprave inorodje. Danes je tu na ogled etnografska zbirka, kipredstavlja postopek obdelovanja zemlje, pridobivanja`ita in njegovo uporabo v dobi, ko se je oralo z `ivino.

20

J'kopinov skedenj neko~ ...

... in danes

79

skedenj - gospodarsko poslopje z delovnim pros-torom, zlasti za mlatenje `ita, in s prostorom za shran-jevanje sena, slamekataster - uradni popis zemlji{~ na dolo~enemobmo~ju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo,posestni{tvoostre{je - nosilno ogrodje streheploh - debelej{i plo{~at kos lesa iz podol`noraz`aganega debla etnografija - veda o materialni, dru`beni in duhovnikulturi posameznih ljudstev, narodov

... je `ivljenjska doba slamnate strehe okrog trideset

let. Streha iz r`ene slame je sicer veliko la`ja od

kamnite, a ima tudi precej ve~ plasti. Kamnita kriti-

na na hi{i v Betanji je debela pribli`no pet centimetrov,

slamnata na J'kopinovem skednju pa 30 centimetrov.

Vsako leto se "obrabi" za pribli`no en centimeter.

Etnolo{ka zbirka v skednju

Kras in ~lovek

Najstarej{e sledi ~lovekovega bivanja na Krasu sega-jo dale~ v prazgodovino, v mlaj{i pleistocen, torej

od 140.000 do 10.000 let nazaj. Arheolo{ko je tostarej{a kamena doba ali paleolitik. Prve ~love{ke skup-nosti so se ukvarjale z `ivinorejo, ov~erejo in kozjere-jo. [ele pozno prazgodovinska in rimskodobnaposelitev je za~rtala tak{no izrabo prostora, kakr{no vosnovnih potezah poznamo {e danes. Zna~ilna sogru~asta naselja in omejene obdelovalne povr{ine, naj-pogosteje v dnu vrta~. Kamnita pokrajina in trajnopomanjkanje vode sta bila glavna dejavnika oblikovanjazna~ilne kra{ke kulturne krajine. [tevilni kali, na stotinekilometrov suhih zidov, apnenice in ledenice ter drugiobjekti, ki so ~loveku omogo~ali pre`ivetje na Krasu,pomembno dopolnjujejo bogato kulturno dedi{~inotega obmo~ja.

80

Vodnjak ali {tirna

Delana vrta~a

81

pleistocen - starej{a doba kvartarja, najmlaj{egeolo{ke dobe, (1,8-0,01 milijona let)paleolitik - predzgodovinska doba, v kateri so orodjein oro`je izdelovali iz kamna, starej{a kamena dobakal - plitvej{a kotanja s stoje~o vodosuhi zid - suho zlo`en kamniti zid, pri katerem fugeniso zapolnjene z maltoapnenica - pe~ za `ganje apnaledenica - stavba, shramba za led

... je bil Kras zaradi ~love{kih aktivnosti, kot so grad-

nja ladij in mest ter kmetijstvo in `ivinoreja, popol-

noma gol.

... je zaradi obilice kamenja dobil ime po kamniti pokraji-

ni (kras = karra = kamen), kjer naj bi se stvarniku pretr-

gala vre~a s kamenjem in se usula (na Kras).

Kamnose{ki detajl

Suhi zid

Suhi zidovi so zelo zaznaven del kra{ke kulturne kra-jine. Ljudje na Krasu so jih gradili `e od nekdaj, saj

so tako ~istili njive in jih pripravili za obdelavo. Za pa{oin ko{njo so odstranjevali in odbijali kamenje le napovr{ju, na njivah pa so ga trebili in pobirali do takeglobine, da so lahko orali. Odve~no kamenje so zmet-ali v jame in brezna, nekaj so ga porabili za gradnjo,`ganje apna in podlago voznih poti, preostanek pa zla-gali ob robu vrta~ in po parcelnih mejah.Ti zidovi sobranili zemljo in pridelke pred mo~no burjo inzadr`evali `ivino na posesti. Ob poteh so jih gradilizato, da se z leti ne bi {irile na obdelovalno zemljo.

82

21

brazda - pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja`ganje apna - pridobivanje apna z `ganjem apnenca

... kubi~ni meter zidu tehta pribli`no 2200 kg.

Kamniti zid v Nogradi pod Bre`cem

Tipi suhih kra{kih zidov

83

Flora in favnasuhih zidov

Vkamnitem zidu si najde skrivali{~e veliko plazilcev,na primer kra{ka ku{~arica (Podarcis melisellensis),

~rnopikasta ku{~arica (Algyroides nigropunctatus),~rnica (Coluber viridiflavus), modras (Vipera

ammodytes), navadni slepec (Anguis fragilis) in mar-tin~ek (Lacerta agilis).Kamenje je prekrito s {tevilnimi mahovi, li{aji inpraprotmi, med katerimi so najpogostej{i sr{aji(Asplenium sp.) in slatinke (Ceterach officinarium). Zidpoka`e svoje kljubovanje zobu ~asa z br{ljanom(Hedera helix) in navadnim netreskom (Sempervivum

tectorum), spomladi pa se odene s cvetovi zidnegapoponca (Cymbalaria muralis).

mahovi - rastline brez pravih cvetov in korenin, kirastejo na vla`nih, sen~nih krajihli{aji - rastline, sestavljene iz alge in glive, ki `ivita vso`itjupraproti - rastline brez cvetov z velikimi, navadno per-nato deljenimi listi

... so kamniti zidovi svojevrsten habitat, saj dajejo

zato~i{~e mnogim `ivalim in rastlinam.

Modras

Gradnja kalov

Na Krasu je `e od nekdaj povzro~ala te`ave preskr-ba s pitno vodo. Zato skoraj v vsaki vasi stoji

vodni zbiralnik ali kal. Sprva so iz njih zajemali vodo zaljudi kasneje pa za `ivino.Kale so gradili tako, da je vanje stekala de`evnica.Kotanje, ki so bile bodisi naravne ali pa so jih izkopali,so oblo`ili z ve~ plastmi ilovice. Steptali so jo takodobro, da je dr`ala vodo bolje kot sedaj beton, saj taprej ali slej razpoka. Navadno stojijo sredi vasi ali nanjihovem robu, najdemo pa jih tudi sredi pa{nikov. ^eso jih postavili ob njivah, poteh ali cestah, so jihzavarovali s kamnitim zidom ter tako prepre~ili drsen-je zemlje v vodo. Dostop do napajali{~a je bil prilago-jen `ivalim, zato je bilo na njem nekaj grbin, ki soprepre~evale drsenje.V su{nem obdobju je bilo treba kale o~istiti, saj se jena njihovem dnu nabiralo blato. Ko so ga odstranili, soga uporabili kot gnojilo. Za vzdr`evanje je nehote skr-bela tudi `ivina, ki je med napajanjem bredla po voditer tako teptala ilovico in zapirala razpoke na dnu.

84

22

ilovica - te`ka, manj rodovitna prst iz gline, pome{anes peskom

... je vas Lokev, ki stoji blizu Lipice, dobila ime ravno

zaradi svojih {tevilnih lokev ali kalov.

Prerez kala

zgornja plast nepropustne ilovice

plast kamenja

spodnja plastnepropustne

ilovicepropustna kamenina

voda

85

Ledenice

Ledenice so podzemni prostori, prirejeni za shranje-vanje ledu. Od zime do poletja so v njih hranili led,

ki so ga dobili v zmrznjenih kalih. Ledene bloke pravil-nih oblik so zlo`ili tesno skupaj in mednje vstavili suhobukovo listje, da se ne bi sprijeli. Ko je bila ledenicapolna, so jo prekrili s plastjo listja, debelo do poldrugimeter, in tako poskrbeli za izolacijo.Od za~etka 19. do prve polovice 20. stoletja soKra{evci z ledom oskrbovali predvsem tr`a{ke mes-nice, ribarnice, gostilne in pivovarne.

poldrugi meter - meter in pol (1,50 m)

... je bila najve~ja ledenica na Krasu v Ka~i~ah, vasi

nedale~ od Matavuna. Njen osrednji podporni ste-

ber je bil visok kar 15 m.

Prerez dveh tipi~nih ledenic

Ka~i{ka ledenica

Premogovni{tvo

Premog v parku in njegovi okolici je nastajal pred-vsem iz vodnih rastlin, in sicer od najmlaj{ega

obdobja krede do srednjega paleocena v plitvemmorju ali v lagunah in jezerih, kamor so se stekale rekes povr{ja. Njegove plasti so razli~no debele - od nekajcentimetrov do najve~ dveh metrov. Znana nahajali{~aso Vremski Britof, Famlje, Matavun, Zavrhek in Lipica, adanes zaradi tankih slojev in majhnih koli~in premoganiso ve~ zanimiva.

Izkopavanje v rudniku ~rnega premoga Timav v okoli-ci Vremskega Britofa se je za~elo v 19. stoletju. ^rnipremog antracit, ki so ga tu kopali, je imel visoko kuril-no vrednost, po nekaterih podatkih celo do 35.000 kJ.Rudnik v Zavrhku so zaprli leta 1955, tistega vVremskem Britofu pa leta 1964.

86

23

Plast premoga v profilu apnenca

Opu{~eni premogovnik v Vremskem Britofu

87

Za prevoz premoga, jalovine in drugega razsutegatovora so rudarji uporabljali zna~ilne vozi~ke, ki so jihpotiskali in vlekli z lokomotivo ali ro~no. Postavljenevozi~ke so izdelali v Strojni industriji Zagorje. Na njihje vidna letnica izdelave, vsak je dolg 199 cm, visok 116cm, {irok 100 cm, te`ak 683 kg, njegova prostornina pazna{a1,26 m3.

premog - trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinali rastlinskih ostankovlaguna - plitev podol`ni zaliv, ki ga proti morju ali jezeruskoraj zapira sipinakurilna vrednost - koli~ina toplote, ki jo odda gorivo prigorenjujalovina - plasti, kosi neuporabne kamnine v premogu,rudah

... je najdebelej{a plast premoga na tem obmo~ju

debela ve~ kot 100 cm in naj bi jo po nekaterih virih

izkopavali `e pod francosko zasedbo v za~etku 19.

stoletja

Vhodni ja{ek v rudnik

Velika drevesa

Velika drevesa sredi vasi so zagotovo bolj pomem-bna zaradi kulturnega izro~ila kot zaradi svojega

lesa. Va{ki otroci so se na njih u~ili plezati, v njihovihkro{njah so odkrivali kosova gnezda, v njihova debla sovrezovali imena deklet, podnje so se zatekli predde`jem ali pa so se pod njimi zbrali, preden so sepodali v boj z vrstniki iz sosednje vasi. Odrasli so poletiv njihovi senci kramljali in modrovali, se hladili, veseliliin odlo~ali o pomembnih stvareh.

Sredi vasi so najpogosteje sadili lipe, znani sta pred-vsem velikolistna lipa (Tilia platyphyllos) in malolistnalipa ali lipovec (Tilia cordata), ki pa se ne razlikujetaveliko. Lipovec in lipo so ljudje ~astili `e v davnini inSlovenci jo imamo celo za svoj simbol. Lahko dose`estarost do 800 let in izjemen obseg.

88

24

Zna~ilna oblika cvetov, plodov in listov lipovca

Zna~ilna oblika kro{nje

89

... najdebelej{e drevo in hkrati eno najbolj znanih

dreves v Sloveniji je Najevska lipa (drevo je lipovec,

ljudje pa ga zamenjujejo z lipo). Ima obseg 1080 cm in

vi{ino 24 metrov.

... iz cvetov lipe kuhamo ~aj, ki laj{a prehlade in gripo, bla`i

kr~e in pomirja. ^aj iz lubja so uporabljali pri jetrnih

boleznih. U`itni so tudi mladi listi, v plodovih pa je 30-58 %

olja, podobnega olj~nemu. Zavretek iz listov vra~a lasem

lesk. Lipa daje obilico izvrstnega medu, ki je zelo cenjen.

Najevska lipa, najve~ja v Sloveniji

simbol - lik, ki izra`a, predstavlja dolo~en abstraktenpojem; znamenje

Odkrijte naravo - {tirje letni ~asi vParku [kocjanske jame

PomladPomlad je najlep{i letni ~as. Narava se prebuja in obiskparka je takrat najlep{i. Ponuja se ne{teto mo`nosti zaob~udovanje raznovrstnih cvetlic in popkov na drevju,ki se po~asi odpirajo in prina{ajo plejado odtenkovzelene barve. Bu~nemu prebujanju `u`elk se poletipridru`ijo {kr`ati. Obiskovalca spremljajo glasovi in klici`ivali, ki se dramijo iz zimske otopelosti, petje ~ri~kovin glasba travnih bilk, ki jih premika veter, ter neizme-rno me{anje omamnih vonjav cvetlic.Vse to je park.Obiskovalcu ponuja vrsto mo`nosti za sprehode pope{poteh in planinskih poteh, ki jih popestrijo tradi-cionalni pohodi lokalnih turisti~nih in {portnih dru{tev.Za {olske in druge napovedane skupine smo na upravipripravili posebne programe izobra`evanja in okoljskevzgoje. Po predhodni prijavi pa lahko sodelujete privodenih obiskih v manj znane dele parka ali pri pro-stovoljnih spomladanskih delih.

PoletjeZgodaj poleti lahko v parku ob~udujete bogatecveto~e travnike in intenzivne vonje jesen~ka(Dictamnus albus), {etraja (Satureja sp.) in malega jese-na (Fraxinus ornus) ter vrste drugih, tudi za{~itenih,rastlin. Petje in klici pti~ev nas spremljajo od zgodnjihjutranjih ur, z ve~erno zarjo se jim pridru`ijo glasovi

90

91

netopirjev, prekrasno zvezdnato nebo pa bogatiskovikanje sov. Posebno zanimivo poletno do`ivetje jespremljanje temperaturnih sprememb - od peko~egasonca na povr{ju do hlada in sve`ine v podzemlju,dolinah in ob Reki. V vsakem temperaturnem pasunajdete druge vonjave in zvoke `ivali, ki tam u`ivajo.Od ”se`ganih” kra{kih travnikov s {kr`ati in kobilicami,prek sence gozda, polnega pti~ev pevcev, vse do rekez `abjim petjem in ka~jimi pastirji.Svojevrstno do`ivetje je tudi poletna nevihta v parku,saj se z de`jem predrami do tedaj omoti~no `ivljenje”pre`ganih” prebivalcev narave. ^lovek ima ob~utek,kot da rastline z intenzivnimi vonjavami izkazujejohvale`nost za blagodejno vodo, ki jim jo je poslalonebo.V tem letnem ~asu uprava parka skupaj s turisti~nimidru{tvi skrbi za popestritve turisti~ne ponudbe, odobnavljanja in prikazovanja kulturne dedi{~ine z vrstorazstav in zbirk, prek tradicionalnega poletnega festi-vala amaterskih gledali{~ in zborov, teka Sobote poparku do atraktivnih skokov s [kofeljskega mosta.Poletje je ~as malih in velikih dogodkov, ki so vsiusmerjeni k odkrivanju, spoznavanju in spo{tovanju terohranjanju izjemne naravne in kulturne dedi{~ine vParku [kocjanske jame.

JesenV tem letnem ~asu de` prinese v pokrajino novo mo~za rast in dozorevanje plodov. Kras postane ~udovitopisan; jesenske barve se prelivajo od zelene in rumenedo oran`ne prek rde~e vse do rjave. Rastline na ~elu skra{kimi predstavniki, kot sta ruj (Cottinus coggygrya) inmali jesen (Fraxinus ornus), za`arijo v svoji ble{~e~erde~e-rumeni barvi in pritegnejo {e tako nepozorne-ga obiskovalca, da si jih pobli`e ogleda. Vsakposamezen listek ruja ima v svoji ploskvi skrito neve-rjetno paleto barv, ki se spreminjajo iz dneva v dan invalovijo ~ez kra{ko pokrajino. Ne gre spregledati nitikra{kih doma~ij in trt, ki kar nekako tekmujejo s sose-dno gmajno, kdo se bo lep{e odrezal na jesenskem le-potnem tekmovanju. Jutranje meglice le po~asi inpremi{ljeno odkrivajo najlep{e koti~ke parka, jih spetin spet zagrinjajo in ka`ejo. Potem pa za`arijo v jutra-nji rosi tako mo~no, da ~loveka kar oslepi.Prva de`evja prikli~ejo tudi gobje bogastvo, kateregaspoznavanje je zelo zanimiva, a te`ka naloga, in nespla~a se je u~iti na lastnih izku{njah.Jesenski sprehodi so najlep{i. Opazujemo lahko sledi`ivali v blatu, njihovo vedenje, ki je popolnoma usme-rjeno v kopi~enje zalog hrane in ma{~obe ter spre-membe zunanjosti. Vse te priprave za zimo, ki se nenehajo niti pono~i, saj so v tem letnem ~asu polhiizredno igrivi, prina{ajo radost v srca tistih, ki jihspremljajo.Jeseni, ko se zmanj{a {tevilo turistov v parku, pri-poro~amo sprehode v naravo po pe{poteh ali ogledmuzejskih zbirk in razstav v informativnem centru, vvasici [kocjan in v upravni stavbi Parka [kocjanskejame.

ZimaZima prina{a v park mir in po~itek. A le navidezno inne vsak dan.Tu je namre~ doma burja, ki o~isti vso ne-snago in krepi duha. Sprehod po parku pozimi navdi-hne vsakega obiskovalca s popolnim mirom.

92

93

Netopirji izkoristijo zimo za zimsko spanje in visijo vskupinah visoko pod stropom [kocjanskih jam.Jutranje zarje odkrivajo sledi `ivali v snegu in kristalnero`e, ki so vzcvetele med no~no zmrzaljo. Podobe, kijih ri{e narava v svoji ble{~e~i in odsevajo~i belini, takojko jih obsije sonce z modrega neba, ka`ejo na mehkolepoto zasne`ene pokrajine. Takoj po sne`enju, ko soveje dreves globoko sklonjene in ko se gnezda ptic pri-bli`ajo zemlji, ima obiskovalec ob~utek, kot bi hodil pomehkem, {kripajo~em sne`no belem oblaku, ki lebditik nad zemljo.Zimski meseci prekrijejo va{ke kale v parku z ledom,po katerem se lahko drsajo otroci.V hudih zimah za-mrznejo tudi deli Reke, ki s svojo ~udovito strukturo zdrevesi pora{~enih bregov, bregov s stenami, ki sestrmo spu{~ajo proti vodi, pa ribami in vodnim rastli-njem ter po~asi pretakajo~o se vodo po ledomo~arajo vsakega obiskovalca. To so podobe delovparka, ki so sicer nedostopni obiskovalcem brezposebne opreme, pozimi pa pustijo redkimnavdu{encem, da pogledajo v njihova nedrja.

94

UrednikToma` Zorman

Uredni{ki odborBorut Peric,Vanja Debevec Gerjevi~, Samo [turm

Avtorji besedilToma` Zorman, Samo [turm,Vanja Debevec Gerjevi~, Borut Peric,

^rtomir Pe~ar, Brane Koren, Maja Zagmajster, Klemen Koselj,dr. Andrej Mihevc, dr. Martin Knez, dr. Andrej Kranjc, dr. Peter Turk

Fotografije Borut Lozej, Slavko Polak, Borut Peric, Samo [turm,Toma`

Zorman, Andrej Hudoklin, Rihard Ba{a,Vanja Debevec Gerjevi~,Bogdan Kladnik, Bo{tjan Surina, Kristina Klavic,

arhiv Parka [kocjanske jame

OblikovanjeDu{an Podgornik

Jezikovni pregled Manica Ba{a

Karte Park [kocjanske jame, Geodetski in{titut Slovenije

Ilustracije Zvonko ^oh

SlikeJurij Mikuleti~, Igor Rehar, Marko Renko

Izdal in zalo`ilPark [kocjanske jame, Slovenija.

Sofinancirano s strani EU

Litografija in tiskTiskarna VEK Koper

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

502.2(497.4-14)(036)

VODNIK po u~ni poti [kocjan / [avtorji besedil Toma` Zorman

... [et al.]; urednik Toma` Zorman; fotografije Borut Lozej ...

[et al.]; karte Park [kocjanske jame, Geodetski in{titut Slovenije;

ilustracije Zvonko ^oh; slike Jurij Mikuleti~, Igor Rehar]. - [kocjan:

Park [kocjanske jame, 2003

ISBN 961-6490-00-1

1. Zorman,Toma`, 1968-

124115200

95

Bele`ke

Bele`ke

96