VLOGA NADZORNEGA SVETA V INSOLVENČNIH

POSTOPKIHdr. BORUT BRATINA

IZR. PROF. ZA PRAVO UM EPF MARIBOR

UVOD

POLOŽAJ, PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOST NADZORNEGA SVETA DOLOČA IN UREJA ZAKONODAJA (ZGD-1 in ZFPPIPP-A do F) TER SEVEDA AVTONOMNI SPLOŠNI AKTI POSAMEZNIH GOSPODARSKIH DRUŽB

PRISTOJNOSTI NADZORNEGA SVETA NATANČNEJE DOLOČA 281. ČLEN ZGD-1 (NS NADZORUJE VODENJE POSLOV DRUŽBE…)

ZFPPIPP PA DOLOČA, DA MORA NS REDNO PREVERJATI, ALI JE DRUŽBA KRATKOROČNO IN DOLGOROČNO PLAČILNO SPOSOBNA IN ALI UPRAVA RAVNA V SKLADU S PRAVILI POSLOVNOFINANČNE STROKE IN DOLOČILI ZFPPIPP

ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU-ZFPPIPP

Predhodnika današnjemu zakonu sta bila ZFPPod in ZPPSL. Nadomestil ju je ZFPPIPP, ki se je začel uporabljati 01. 10. 2008. Ta zakon je združil različno zakonodajo in tako zmanjšal kolizijo med različnimi zakoni. S pogostimi spremembami Zakona poskuša zakonodajalec prinesti boljše rešitve za prakso, a je žal učinek pogosto prav nasproten.

Zakon je zelo obsežen in ureja: 1. finančno poslovanje pravnih oseb, 2. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in

fizičnimi osebami ter 3. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.

VSEBINA ZFPPIPPV ČLENIH 3 DO 44 ZFPPIPP SO NAJPREJ

OPREDELJENI POJMI IN KRATICE, KI JIH UPORABLJA ZAKON.

POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI SO:1. POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE IN2. STEČAJNI POSTOPKI:-STEČAJNI POSTOPEK NAD PRAVNO OSEBO-POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA-STEČAJ ZAPUŠČINE

VSEBINA ZFPPIPPPOSTOPKA PRISILNEGA PRENEHANJA STA:1. IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ

LIKVIDACIJE IN2. PRISILNA LIKVIDACIJAZARADI OSEBNE ODGOVORNOSTI

DRUŽBENIKOV PRISILNO IZBRISANE DRUŽBE JE BIL ZAKON V TEM DELU DELEŽEN USTAVNE PRESOJE IN VEČKRAT SPREMENJEN

KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA PLAČILNA SPOSOBNOSTKRATKOROČNA PLAČILNA SPOSOBNOST

POMENI, DA LAHKO PRAVNA OSEBA V DOLOČENEM ČASOVNEM OBDOBJU PORAVNA VSE OBVEZNOSTI ZAPADLE V TEM OBDOBJU

DOLGOROČNA PLAČILNA SPOSOBNOST PA JE TRAJNA SPOSOBNOST PRAVNE OSEBE IZPOLNITI VSE OBVEZNOSTI OB NJIHOVI ZAPADLOSTI

KAPITALSKA USTREZNOSTKAPITALSKA USTREZNOST POMENI:PRAVNA OSEBA JE DOLGOROČNO

PLAČILNO SPOSOBNA, ČE JE OBSEG NJENIH DOLGOROČNIH VIROV FINACIRANJA ZADOSTEN GLEDE NA OBSEG IN VRSTO POSLOV, KI JIH OPRAVLJA, TER TVEGANJA, KI JIM JE IZPOSTAVLJENA PRI OPRAVLJANJU TEH POSLOV.

LASTNI KAPITAL IN DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI KAPITAL

PRAVILA POSLOVNOFINANČNE STROKE IN STROKE UPRAVLJANJA PODJETIJPRAVILA POSLOVNOFINANČNE STROKE SO:1. POSLOVNOFINANČNA NAČELA IN

STANDARDI, KI JIH SPREJME SLOV.INŠTITUT ZA REVIZIJO V SKLADU Z Zrev TER

2. DRUGA IZKUSTVENA PRAVILA SKRBNEGA FINANČNEGA POSLOVANJA, KI SO SPLOŠNO UVELJAVLJENA V POSLOVNOFINANČNI STROKI

KAJ JE FINANČNO POSLOVANJE?FINANČNO POSLOVANJE JE:-ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV-UPRAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV IN

NJIHOVIH VIROV-RAZPOREJANJE VIROV FINANČNIH

SREDSTEV ZARADI ZAGOTAVČLJANJA POGOJEV ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ALI DRUGIH POSLOV.

INSOLVENTNOST INSOLVENTNOST JE POLOŽAJ, KI NASTANE,

ČE DOLŽNIK:1. V DALJŠEM ČASOVNEM OBDOBJU NI

SPOSOBEN PORAVNATI VSEH SVOJIH ZAPADLIH OBVEZNOSTI (t.i.TRAJNEJŠA NELIKVIDNOST), ali

2. POSTANE DOLGOROČNO PLAČILNO NESPOSOBEN (KAPITALSKO NEUSTREZEN)

TRAJNEJŠA NELIKVIDNOSTPRAVNA OSEBA JE TRAJNEJE NELIKVIDNA,

ČE ZA VEČ KOT DVA MESECA ZAMUJA Z IZPOLNITVIJO ENE ALI VEČ OBVEZNOSTI V SKUPNEM ZNESKU, KI PRESEGA 20% ZNESKA NJEGOVIH OBVEZNOSTI, IZKAZANIH V LETNEM POROČILU ZA ZADNJE POSLOVNO LETO PRED AZPADLOSTJO TEH OBVEZNOSTI

ZA POTROŠNIKE (FIZIČNE OSEBE) VELJAJO ŠE DRUGA PRAVILA

PREZADOLŽENOSTPO 14. ČLENU ZFPPIPP SE ŠTEJE, DA JE

DOLŽNIK POSTAL DOLGOROČNO PLAČILNO NESPOSOBEN:- ČE JE VREDNOST NJEGOVEGA PREMOŽENJA MANJŠA OD VSOTE NJEGOVIH OBVEZNOSTI (PREZADOLŽENOST)=NEGATIVNI KAPITAL PRI PRAVNI OSEBI.

-ČE JE IZGUBA PRI KAPITALSKI DRUŽBI DOSEGLA POLOVICO OSNOVNEGA KAPITALA IN JE NI MOGOČE POKRITI

FINANČNO PRESTRUKTURIRANJEFINANČNO PRESTRUKTURIRANJE JE CELOTA

UKREPOV, KI SE IZVEDEJO, DA BI DOLŽNIK POSTAL KRATKOROČNO IN DOLGOROČNO PLAČILNO SPOSOBEN,IN LAHKO VKLJUČUJEJO:

-ZMANJŠANJE IN ODLOŽITEV ZAPADLOSTI OBVEZNOSTI

-DOKAPITALIZACIJA; DEBT TO EQUITY SWAP-DRUGE UKREPE ZA ODPRAVO VZROKOV

INSOLVENTNOSTI

LOČITVENE IN IZLOČITVENE PRAVICELOČITVENA PRAVICA JE PRAVICA UPNIKA,

DA SE POPLAČA IZ DOLOČENEGA LOČENEGA PREMOŽENJA-npr:HIPOTEKA (PREDVSEM BANKE SO NAJVEČKRAT LOČITVENI UPNIKI)

IZLOČITVENA PRAVICA PA OBIČAJNO PRIPADA LASTNIKOM PREMIČNIH STVARI, KI SE NAHAJAJO PRI INSOLVENTNEM DOLŽNIKU IN TI LAHKO ZAHTEVAJO IZLOČITEV IN VRNITEV TAKŠNIH STVARI (npr. PREDMETI V LIZINGU ALI NAJEMU…)

VRSTE TERJATEV20. ČLEN ZFPPIPP LOČI VEČ VRST TERJATEV:DENARNA IN NEDENARNA TERJATEVZAVAROVANA (Z LOČITVENO PRAVICO) IN

NEZAVAROVANA TERJATEVFINANČNE IN POSLOVNE TERJATVE

(NOVOST 20.a člen)PREDNOSTNE (plače,odškodnine,

odpravnine in pripadajoči davki), PODREJENE IN NAVADNE TERJATVE (21.člen)

TEMELJNE OBVEZNOSTI POSLOVODSTVA-UPRAVE POSLOVODSTVO MORA ZAGOTOVITI, DA

DRUŽBA POSLUJE V SKLADU S TEM ZAKONOM IN PRAVILI POSLOVNOFINANČNE STROKE; RAVNATI MORA S PROFESIONALNO SKRBNOSTJO IN SI PRI TEM PRIZADEVATI, DA JE DRUŽBA VEDNO KRATKOROČNO IN DOLGOROČNO PLAČILNO SPOSOBNA.

DRUŽBI ODGOVARJAJO VSI ČLANI UPRAVE SOLIDARNO ZA POVZROČENO ŠKODO.

UPRAVLJANJE TVEGANJUPRAVLJANJE TVEGANJ ZAJEMA

UGOTAVLJANJE,MERJENJE IN OCENJEVANJE, OBVLADOVANJE IN SPREMLJANJE TVEGANJ(kreditno,tržno,operativno,likvidnostno…)

UPRAVA MORA ZAGOTOVITI, DA DRUŽBA REDNO IZVAJA UKREPE UPRAVLJANJA LIKVIDN. TVEGANJA TER SPREMLJANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAPITALSKE USTREZNOSTI.

RAZGLASITEV INSOLVENTNOSTI33.ČLEN DOLOČA, KDAJ SE ŠTEJE, DA JE

DRUŽBA INSOLVENTNA:-DRUŽBA JE POSTALA INSOLVENTNA

TAKRAT, KO BI TAK POLOŽAJ DRUŽBE LAHKO UGOTOVILO POSLOVODSTVO, ČE BI NJEGOVI ČLANI RAVNALI S PROFESIONALNO SKRBNOSTJO (TO JE NEIZPODBITNA ZAKONSKA DOMNEVA)

DRUŽBA NE SME OPRAVLJATI NOBENIH PLAČIL

OBVEZNOST ENAKEGA OBRAVNJAVANJA UPNIKOVČE DRUŽBA POSTANE INSOLVENTNA, NE

SME VEČ OPRAVLJATI NOBENIH PLAČIL ALI PREVZEMATI NOVIH OBVEZNOSTI, RAZEN TISTIH, KI SO NUJNE ZA REDNO POSLOVANJE DRUŽBE (prednostne terjatve upnikov-plače, tekoči stroški rednega poslovanja-elektrika,voda…, tekoče dobave blaga ali storitev za redno poslovanje in ustrezni davki).

PREPOVEDANA JE PREUSMERITEV POSLOV

POROČILO O UKREPIH FIN.PRESTRUKTURIRANJAČE DRUŽBA POSTANE INSOLVENTNA, MORA

POSLOVODSTVO V ENEM MESECU PO NASTANKU INSOLVENTNOSTI NADZORNEMU SVETU PREDLOŽITI POROČILO O UKREPIH FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA:

-OPIS FIN.POLOŽAJA DRUŽBE-ANALIZO VZROKOV ZA INSOLVENTNOST-MNENJE O MOŽNOSTI USPEŠNEGA

PRESTRUKTURIRANJA

POROČILO O UKREPIH-nadaljevanjeUprava mora v smislu 35.člena ZFPPIPP

podrobneje pojasniti potrebne in predlagane ukrepe, ki jih bo sama izvedla in katere bo predlagala skupščini v sprejem vključno s predlogom prisilne poravnave.

NADZORNI SVET PA MORA DATI SVOJE MNENJE O POROČILU O UKREPIH FIN.PRESTRUKTURIRANJA V PETIH DNEH OD PREJEMA POROČILA

MNENJE NADZORNEGA SVETANADZORNI SVET IMA POMEMBNO IN

ODGOVORNO NALOGO PRI PRESOJI PREDLOGA O FIN.PRESTRUKTURIRANJU, ZATO MORA TEKOČE SPREMLJATI DELO UPRAVE PRI SANACIJI DRUŽBE.

V MNENJU SE MORA NS OPREDELITI O INSOLVENTNOSTI DRUŽBE TER POTREBNOSTI IN USTREZNOSTI PREDLAGANIH UKREPOV

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST UPRAVE IN NSODŠKODNINSKO ODGOVORNOST UPRAVE

IN NADZORNEGA SVETA DOLOČAJO ZGD-1, OBLIGACIJSKI ZAKONIK IN ZFPPIPP.

PO ZFPPIPP UPRAVA ODGOVARJA ZA ŠKODO, KI SO JO UPNIKI IMELI, KER V STEČAJU NISO DOSEGLI POLNEGA PLAČILA, ČE NISO PRAVOČASNO OPRAVILI DEJANJ PO ZFPPIPP ALI RAVNALI V NASPROTJU S PREPOVEDMI IZ 34. ČLENA ZFPPIPP

ODŠK.ODG.-nadaljevanjeNADZORNI SVET PA ODGOVARJA, ČE PODA

MNENJE, DA DRUŽBA NI INSOLVENTNA IN UKREPI NISO POTREBNI TER ČE OD UPRAVE PRAVOČASNO NE ZAHTEVA POROČIL IZ 272. ČLENA ZGD-1 (VPRAŠANJA POSLOVANJA DRUŽBE IN POVEZANIH DRUŽB, VPRAŠANJIH, KI LAHKO POMEMBNJE VPLIVAJO NA POLOŽAJ DRUŽBE) IN ČE NE ZAGOTOVI, DA POSLOVODSTVO RAVNA V SKLADU Z ZFPPIPP.

ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU

Lahko bi v kratkem zapisali, da si mora po ZFPPIPP poslovodstvo prizadevati, da je družba v vsakem trenutku sposobna pravočasno poravnavati v plačilo zapadle obveznosti in da je trajno sposobna poravnavati vse svoje obveznosti, kar pomeni, da mora zagotavljati kratkoročno kakor tudi dolgoročno plačilno sposobnost. Plačilna nesposobnost, kapitalska neustreznost in prezadolženost so dogodki, ki dajo znak, da se s podjetjem nekaj dogaja, zato se morajo sprožiti postopki, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj.

PRISILNA PORAVNAVA

Namen prisilne poravnave je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti, torej ekonomskega položaja, zaradi katerega se nad dolžnikom lahko začne stečajni postopek. S sklenjeno in potrjeno prisilno poravnavo dolžnik lahko doseže, da se njegovi dolgovi zmanjšajo ali odložijo v skladu s pogoji prisilne poravnave. Vložitev predloga za začetek postopka prisilne poravnave je procesna ovira za začetek stečajnega postopka, saj po uvedbi postopka prisilne poravnave do njegovega dokončanja stečajnega postopka ni mogoče začeti.

Prisilna poravnava je smiselna le, če so v njej upniki poplačani bolje kot v stečaju.

V praksi se je prisilna poravnava izrodila in se mnogokrat uporabi za oškodovanje upnikov.

PRENEHANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV – STEČAJ

Stečaj je sodni postopek, ki ga opravi pristojno sodišče nad premoženjem dolžnika, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti do upnikov.

Stečaj je način prenehanja gospodarske družbe. Stečajni postopek se opravi nad dolžnikom, ko je ta dalj časa plačilno nesposoben ali prezadolžen.

Namen postopka je enakomerno poplačilo upnikov iz stečajne mase.

Pri nas se postopki stečaja začnejo prepozno in trajajo odločno predolgo. Z novelo ZFPPIPP se zato poskuša tudi pri nas uveljaviti učinkovito finančno prestrukturiranje z izločitvijo t.i. zdravega jedra.

POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA

V 381. členu je določeno, da je postopek osebnega stečaja dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe, ki ima stalno ali začasno bivališče v Republiki Sloveniji ter proti drugim kategorijam (potrošnik, podjetnik ali zasebnik s sedežem v RS).

POSTOPEK STEČAJA ZAPUŠČINE

Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: zapustnik). Sodišče v Republiki Sloveniji je pristojno za vodenje postopka stečaja zapuščine: če je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je premoženje, ki spada v zapuščino, v Republiki Sloveniji.

Postopek stečaja zapuščine se vodi, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.

POSTOPEK PRISILNE LIKVIDACIJE

Sodišče začne postopek prisilne likvidacije: po uradni dolžnosti, če tako določa zakon, ali na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije. Če zakon ne določa, kdo lahko predlaga začetek postopka prisilne likvidacije, lahko predlog za začetek postopka prisilne likvidacije vloži: 1. sodišče ali drug državni ali nadzorni organ, ki je v skladu z zakonom odločil o prenehanju pravne osebe ali obstoju razloga za njeno prenehanje, ali 2. oseba, na zahtevo katere je sodišče ali drug državni ali nadzorni organ sprejel odločitev iz 1. točke tega odstavka.

IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE

Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali če obstajajo drugi pogoji. Velja, da obstaja razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra iz, če pravna oseba ne dokaže drugače: 1. pri gospodarski družbi, če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1, 2. pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov: – na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana, – na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu ali, ki ne obstaja; noviteta vsebina zadnjega odstavka člena.

FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE PRED INSOLVENTNOSTJONOVELA ZFPPIPP V NOVEM POGLAVJU

ČLENI 44.b do 44.z UREJA POSTOPEK PREVENTIVNEGA PRESTRUKTURIRANJA

TA POSTOPEK SE UPORABLJA LE ZA VELIKE IN SREDNJE KAPITALSKE DRUŽBE.

NAMEN TEGA POSTOPKA JE OMOGOČITI PODJETJU, KI BO VERJETNO V OBDOBJU ENEGA LETA POSTALO INSOLVENTNO, DA SE SPORAZUME S SVOJIMI FINANČNIMI UPNIKI O PRESTRUKTURIRANJU.

OBIČAJNE FAZE ZUNAJSODNEGA PRESTRUKTURIRANJA1. POGAJANJA2. SPORAZUM O MORATORIJU (STAND

STILL)3. NEODVISEN SKRBNI PREGLED4. SPORAZUM O FINANČNEM

PRESTRUKTURIRANJU (T.I.MRA)5. NADZOR NAD IZVAJANJEM6. NADALJNJE FINANCIRANJE

NAČELO ABSOLUTNE PREDNOSTI POPLAČILA-APRV INSOLVENČNIH POSTOPKIH JE POTREBNO

STRIKTNO UPOŠTEVATI NAČELO APR (ABSOLUTE PRIORITY RULE), KI POMENI VRSTNI RED POPLAČIL:

-ZAVAROVANI UPNIKI-PREDNOSTNI UPNIKI-NAVADNI UPNIKI-PODREJENI UPNIKI-LASTNIKI-DRUŽBENIKI

NAMEN POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVENOVI 136.ČLEN ZFPPIPP: Postopek prisilne

poravnave se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja, da:

-sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu kot bi ga dobili v stečaju,

-upniki so v ugodnejšem položaju kot v stečaju

-se nadaljuje poslovanje rentabilnega dela podjema.

NOVOSTI ZFPPIPP-FPOSEBNA PRISILNA PORAVNAVA ZA

SREDNJE IN VELIKE DRUŽBETUDI UPNIKI SO LAHKO PREDLAGATELJI

POSTOPKAUPNIKI LAHKO PREVZAMEJO VODENJE

POSLOV DRUŽBEOBVEZNO ZMANJŠANJE OS.KAPITALA ZA

POKRIVANJE IZGUBEPRESTRUKTURIRANJE ZAVAROVANIH

TERJATEV

NOVOSTI ZFPPIPP-FPRESTRUKTURIRANJE NAVADNIH

FINANČNIH TERJATEVOBLIKOVANJE SKUPNE LOČITVENE PRAVICEPRESTRUKTURIRANJE Z IZČLENITVIJOPONOVNA PRISILNA PORAVNAVA

Dodaj besedilo

Naslov strani

Naslov

38