Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 96

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

o vremeto na carot

Antonin Sv. Averkij

be{e episkop vo gradot

Jerapol Frigiski. Vo

toj grad ogromnoto mnozinstvo

bea neznabo`ci, a Sv. Averkij

upravuva{e so svoeto male~ko

stado i taguvaj}i vo srceto

zaradi tolkavoto mno{tvo

neznabo`ci i idolopoklonici

usrdno Mu se mole{e na Boga da

gi obrati kon svetlosta na vistinata.

Vo vremeto na edno pro~ueno idolsko

praznuvawe, Averkij se raspali so

revnost po Boga, pa vleze vo idolskiot

hram i gi ispokr{i site idoli. Koga raz-

jarenite neznabo`ci sakaa da go ubijat,

vo toj mig pripadnaa pred nego trojca

besni mladi lu|e so pena na usnite i so

urlawe, a Bo`jiot ~ovek so molitva gi

izgoni od niv demonite i mom~iwata

stanaa zdravi i mirni. Koga go vidoa toa,

neznabo`cite go svrtea svojot gnev vo

voshit kon Hristoviot ~udotvorec i

vedna{ petstotini od niv

primija Kr{tenie.

Malku po malku

celiot grad Jerapol poveruva vo

Hrista i se krsti. Antipatot na

taa oblast, Publij, ima{e slepa

majka na koja{to Averkij so

molitva $ go vrati vidot, ta

poveruvaa vo Boga Publij i nego-

vata majka i mnozina drugi lu|e.

Na starost go povikaa vo Rim,

kade {to ja isceli od ludilo

carskata }erka. Nekolkupati na ovoj Svoj

veren sledbenik mu se javuva{e Gospod

Isus Hristos. Od daleku i od okolinata

kaj nego doa|aa lu|e zaradi negovata

~udotvorna pomo{ pri nivnite nevolji.

Demonite ne samo {to se pla{ea od nego

tuku koga im zapoveda{e i mu slu`ea.

Na zapoved na Samiot Gospod go propove-

da{e Evangelieto i vo Sirija i

vo Mesopotamija. Pred svojot

quben Hristos se prestavi

vo dlaboka starost, vo gradot

Jerapol, na krajot od 2 vek.

22 Oktomvri Sveti Averkij

Ramnoapostolen

V

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 97

voj slaven i ~udo-

tvoren svetitel se

rodi vo gradot Solun

od blagorodni i blago~estivi

roditeli. Izmolen od Boga od

bezdetni roditeli Dimitrij

be{e sin edinec, zaradi {to

be{e vospitan i odneguvan so go-

lemo vnimanie. Tatko mu be{e

vojvoda solunski, pa koga umre

tatko mu go postavija Dimitrij za

vojvoda namesto negoviot tatko.

Koga go postavi za vojvoda, hris-

toborniot car Maksimijan osobeno mu

prepora~a da gi goni i istrebuva hristi-

janite {to bea vo Solun. No Dimitrij ne

samo {to ne go poslu{a carot tuku

naprotiv, javno Go ispoveda{e i Go

propoveda{e Hrista vo gradot. Koga

slu{na za toa carot Maksimijan mnogu se

ogor~i na nego, pa edna{ vra}aj}i se od

vojna, svrati vo Solun posebno za da ja

ispita ovaa rabota. Go povika, zna~i,

vojvodata Dimitrij i go ispituva{e za

verata. Dimitrij javno pred carot prizna

deka e hristijanin i go izobli~i idolo-

poklonstvoto na Maksimijan. Razjaren,

carot go frli Dimitrij vo zatvor.

Znaej}i {to go ~eka, Dimitrij mu go

vra~i siot svoj imot na svojot veren

u~enik Lup za da go razdade na siroma

site i otide vo zatvorot

vesel, za{to mu pretstoe{e

stradawe za Gospoda. Vo zatvorot

mu se javi angel Bo`ji i mu re~e:

„Mir na tebe, stradalecu Hristov.

Bidi hrabar!” Po nekolku dena

carot isprati vojnici vo zatvorot

za da go ubijat Dimitrij.

Vojnicite go najdoa Bo`jiot

Svetitel na molitva i go izbodija

so kopja. Negovoto telo tajno go

zedoa hristijanite i ~esno go

pogrebaa. Od teloto na Hristoviot

stradalnik pote~e iscelitelno miro, so

koe{to mnozina bolni se izle~ija.

Naskoro nad mo{tite be{e podignata

male~ka crkva. Eden ilirski vojnik,

Leontij, be{e bolen od neizle~liva

bolest. Im pritekna na mo{tite na

Sv. Dimitrij so molitva i stana napolno

zdrav. Od blagodarnost mu podigna na

Sv. Dimitrij crkva mnogu pogolema od

starata. Svetitelot mu se javi dvapati.

Koga carot Julijan saka{e da gi prenese

mo{tite od Solun vo Carigrad, od gro-

bot skoknaa plameni iskri i se ~u glas:

„Zastanete i ne gibajte!” I taka mo{tite

na Sv. Dimitrij ostanaa zasekoga{

vo Solun.

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

avita ({to zna~i srna)

be{e apostolska

u~eni~ka i `ivee{e vo

Jopa, sega{na Jafa. Be{e ispol-

neta so dobri dela i milostiwa

(Dela 9, 36). No nenadejno

iznemo{te i umre. U`alenite

u~enici ispratija po Petar,

molej}i go da dojde i da gi ute{i

rodninite. Koga dojde,

golemiot Hristov apostol im

naredi na site da izlezat od

sobata kaj {to le`e{e pokoj-

nata i klekna na molitva. Koga ja

zavr{i molitvata vozvikna kon

mrtvoto telo: „Tavito, stani!” I

Tavita gi otvori o~ite i stana.

Povedeni od ovoj ~udesen nastan

mogumina poveruvaa vo Gospod

Isus Hristos.

25 OktomvriSveta Tavita

26 OktomvriSvetiot velikoma~enik

Dimitrij

T

O

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 98

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

odena e vo Rim od

blagorodni roditeli,

a ostana sira~e koga

ima{e tri godini. Ja

odgledaa vo eden `enski

manastir vo blizinata na

Rim, kade {to igumanija be{e

nekoja Sofija, monahiwa na

visok stepen na sovr{enstvo.

Po sedumnaeset godini

Anastasija se pro~u me|u

hristijanite naokolu kako

golema podvi`ni~ka,

a me|u neznabo`cite kako

retka ubavica. Neznabo`niot

gradona~alnik Prob slu{na za nea

i isprati vojnici da ja dovedat.

Nejzinata igumanija dva ~asa ja sovetu-

va{e kako da ja dr`i verata, da im

odolee na laskavtite izmami i da gi

istrpi makite. Anastasija $ re~e:

„Gotovo e srceto moe da postradam za

Hrista, gotova e du{ata moja da umre

za preslatkiot Isus”. Izvedena pred

knezot, Anastasija javno ja ispoveda

svojata vera vo Gospod Isus Hristos.

A koga knezot ja od-

vra}a{e od verata najprvo

so lasakwa, a potoa so

zakani, Svetata

ma~eni~ka mu re~e:

„Podgotvena sum da umram za

Gospoda ne edna{, tuku ako e

mo`no i stopati.” Koga ja raz-

golea za da ja ismeat, taa im

vika{e na slugite: „Bijte me

i se~ete me i rastrgnete me

i pokrijte go so rani moeto

telo i skrijte go so krv mojot

sram!” Ja bieja, rastrgnuvaa i

ja se~ea. Na dvapati po~uvstvuva gole-

ma `ed i pobara voda. Ja napoi eden

hristijanin Kiril, zaradi {to

ma~eni~kata go blagoslovi, a ne-

znabo`cite go ubija. Ì gi otsekoa

gradite i jazikot. Ì se javuva{e Angel

Bo`ji i ja krepe{e. Najposle ja ubija

so me~ nadvor od gradot. Bla`enata

igumanija Sofija go najde nejzinoto

telo i ~esno go pogreba. Se oven~a

so ma~eni~ki venec vo vremeto

na carot Dekij.

29 OktomvriPrepodobnata ma~eni~ka

Anastasija Rimjanka

oga bla`eniot patrijarh

Aleksandar le`e{e na

smrtna postela, u`alenite

verni go pra{uvaa kogo go

ostava zad sebe za arhipastir

na slovesnoto stado Hristovo.

Bolniot patrijarh im re~e:

„Ako sakate da imate patri-

jarh koj{to }e ve u~i i }e vi

bleska so dobrodetel, izberete

go Pavle, a ako sakate da

imate samo ubav ~ovek i

odnadvor ukrasen, izberete

go Makedonij”. Narodot

go izbra Pavle. No ova ne

im be{e pravo na arijanskite eretici

nitu na carot Konstancij,

koj{to vo toa vreme be{e vo

Antiohija. I naskoro go sim-

naa Pavle i toj zaedno so

Sv. Atanasij Veliki pobegna

vo Rim, kade {to obajcata bea

ubavo primeni od papata Julij

i od carot Konstans, koi{to

gi poddr`aa vo nivnata

pravoslavna vera. Na pismo

od carot Konstans i papata

Julij, Pavle go vratija na

prestolot, no koga umre ovoj

car arijancite krenaa glava i

go proteraa

2 NoemvriSveti Pavle

Ispovednik, patri-jarh Carigradski

R

K

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 99

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

d dlabokata drevnost

Bo`jite angeli se

praznuvani od lu|eto.

No toa praznuvawe ~esto se

odmetnuva{e vo obo`uvawe na

angelite (4 Carstva 23, 5).

Ereticite prika`uvaa se{to za

angelite. Nekoi od lu|eto vo

angelite gledaa bogovi, drugi

iako ne gi smetaa za bogovi gi

narekuvaa sozdateli na siot

vidliv svet. Laodikiskiot

Pomesen Sobor koj{to se odr`a ~etiri

ili pet godini pred I Vselenski Sobor,

so svoeto 35 pravilo go otfrli pok-

lonuvaweto na angelite kako na bogovi

i go vostanovi pravilnoto po~ituvawe

na angelite. Vo vremeto na papata

Silvester i na aleksandriskiot patri-

jarh Aleksandar (4 vek), be{e vostano-

ven ovoj praznik na Arhistratigot

Mihail so drugite nebesni Sili, vo

mesecot noemvri. Zo{to tokmu vo

noemvri? Za{to posle mart noemvri

pretstavuva devetti mesec. A se smeta

deka vo mesecot mart bilo sozdavaweto

na svetot. A devettiot mesec posle

mart e zemen zaradi devette angelski

~inovi, koi{to se najprvo sozdadeni.

Sv. Dionisij Areopagit, u~enik na

Sv. apostol Pavle, t.e. na onoj apostol

koj{to be{e vozdignat do tretoto

nebo, ovie devet angelski ~inovi gi

opi{a vo knigata „Za nebesnata

Jerarhija”. Tie ~inovi se slednite:

{estokrilite Serafimi, mnoguokite

Heruvimi i bogonosnite Prestoli,

Gospodstvata, Silite i

Vlastite, Na~alata,

Arhangelite i Angelite.

Vojvoda na celata angelska

vojska e arhistratigot

Mihail. Koga satanata,

Lucifer, otpadna od Boga i

so sebe gi povle~e vo propast

eden del od angelite, toga{

Mihail stana i vozvikna pred

neotpadnatite angeli:

„Da vnimavame! Da zastaneme

dobro, da stoime so strav!” I site

nebesni vojski na vernite angeli

gromko zapeaja: „Svjat, Svjat, Svjat

Gospod Savaot ispoln nebo i zemqa

slavi Tvojeja!” (pove}e za Arhistra-

tigot Mihail vo Knigata na Isus

Navin 5, 13 - 15). Me|u angelite vladee

sovr{eno ednomislie, ednodu{nost

i qubov, a pokraj toa i potpolna

poslu{nost na poniskite ~inovi kon

povisokite i na site zaedno kon svetata

Bo`ja volja. Sekoj narod si ima svoj

angel pazitel, a osven toa i sekoj hris-

tijanin ima svoj angel pazitel. Treba

sekoga{ da se se}avame deka {to i da

pravime, javno ili tajno, go pravime

toa vo prisustvo na svojot angel-~uvar.

A na denot na Stra{niot Sud seto

ogromno mnozinstvo angeli }e se sobe-

rat okolu Hristoviot prestol i pred

site niv }e se objavat site dela,

zborovi i pomisli na sekoj ~ovek.

Da n# pomiluva Bog i da n# spasi po

molitvite na Sv. arhistratig Mihail

i na drugite nebesni bestelesni sili.

8 NoemvriSv. Arhistratig Mihail

pravoslavniot patrijarh vo Kukuz vo

Ermenija. Vo progonstvo Sv. Pavle

edna{ slu`ej}i liturgija be{e napad-

nat od arijancite i udaven so omo-

forot, vo 351 godina. Vo vremeto na

carot Teodosij negovite mo{ti vo 381

godina bea preneseni vo Carigrad, a vo

1236 godina vo Venecija, kade {to se

nao|aat i denes. Negovite omileni

klirici i sekretari Markijan i

Martirij postradaa naskoro posle

svojot patrijarh (pod 25 oktomvri).

O

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 100

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

atrijarh Carigradski.

Roden e vo Antiohija vo

354 g., od tatko Sekund,

vojvoda, i majka Antusa.

Izu~uvaj}i ja gr~akta

filosofija Jovan se zgnasi od

gr~koto neznabo{tvo i ja

usvoi hristijanskata vera

kako edinstvena i celosna

vistina. Kr{tenie primi od

Meletij, patrijarhot

Antiohiski, a potoa primija

Kr{tenie i negovite

roditeli. Po smrtta na

roditelite se zamona{i i

po~na strogo da se podvizuva. Toga{ ja

napi{a knigata „Za sve{tenstvoto” i

toga{ mu se javija Svetite apostoli

Petar i Jovan i mu prorekoa golema

slu`ba, golema blagodat, no i golemo

stradawe. Koga treba{e da bide

posveten za sve{tenik se javi angel

Bo`ji: istovremeno i na patrijarhot

Flavijan (posle Meletij) i na samiot

Jovan. A koga patrijarhot go rakopola-

ga{e, site vidoa svetol bel gulab nad

Jovanovata glava. Proslaven zaradi

mudrosta, podvigot, i slovoto so

golema vlast, be{e izbran po `elba

na carot Arkadij za patrijarh

Carigradski. [est godini upravuva{e

so Crkvata kako patrijarh so ne-

sporedliva mudrost i revnost.

Isprati neznabo`e~ki

misioneri kaj Keltite i kaj

Skitite, ja sotre simonijata vo

Crkvata simnuvaj}i mozina

episkopi-simonisti; ja

ra{iri milosrdnata dejnost

na Crkvata; napi{a poseben

~in na Svetata Liturgija; gi

posrami ereticite; ja

izobli~i caricata Evdoksija;

Svetoto Pismo go rastolkuva

so svojot zlaten um i jazik, na

Crkvata $ ostavi mnogu

dragoceni knigi so negovite

besedi. Narodot go proslavi,

zavidlivcite go zamrazija, caricata

dvapati go isprati vo progonstvo. Vo

progonstvo pomina tri godini

i se upokoi na Krstovden,

14 septemvri, 407 godina, vo mestoto

Koman vo Ermenija. Pred smrtta pov-

torno mu se javija apostolite Jovan i

Petar, a i Svetiot ma~enik Vasilisk,

vo ~ija{to crkva ja primi Svetata

Pri~est. „Slava Mu na Boga za s#!”,

bea negovite posledni zborovi i so tie

zborovi du{ata na zlatoustiot patri-

jarh zamina vo Rajot. Od mo{tite na

Sv. Jovan Zlatoust glavata po~iva vo

Uspenskiot hram vo Moskva, a teloto

vo Vatikan vo Rim.

13 NoemvriSveti Jovan

Zlatoust

d gradot Ankira

Galatiska. Roden i

vospitan e kako hristi-

janin. U{te vo mladite

godini poka`uva{e golemo

sovr{enstvo vo site dobrodeteli. Ne ja

krie{e svojata vera vo Hista, tuku

javno ja propoveda{e izobli~uvaj}i gi

idolopoklonicite zaradi poklonu-

vaweto na mrtvi tvari

namesto na `iviot Sozdatel.

Zaradi ova be{e izveden na

sud pred na~alnikot Agripin

i be{e mnogu maltretiran i

ma~en od nego. Koga na~alnikot po~na

da go sovetuva da ja izbegne smrtta i da

si go za~uva `ivotot poklonuvaj}i im

se na idolite, Platon mu odgovori:

18 NoemvriSvetiot ma~enik

Platon

P

O

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 101

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

~enik na Sv. Jovan Zlatoust.

Vo 426 g. go posvetija za

episkop Kizi~ki, vo 435 go-

dina izbran e za patrijarh

Carigradski. Upravuva{e so

Bo`jata Crkva kako mudar

arhierej. Vo negovo vreme se

slu~ija dva zna~ajni nastani.

Prvo, prenosot na mo{tite na

Sv. Jovan Zlatoust od Koman vo

Carigrad, spored `elbata na

carot i na patrijarhot. Vo toa

vreme caruvaa Teodosij

Pomladiot i sestra mu Pul-

herija. Vtoro, ima{e golem

zemjotres vo Carigrad i okolinata.

Mnogu od najgolemite i najubavite

zdanija popa|aa od silen trus. Toga{

patrijarhot so carot i so mnogubrojno

sve{tenstvo, golemci i narod izlegoa

na litija. I koga na litijata Mu se

molea na Boga, se slu~i edno dete be{e

~udesno zemeno visoko vo

vozduhot, taka {to najposle

ne mo`e{e da se vidi so o~ite.

Potoa se vrati i se spu{ti

lesno na zemjata. Koga go

pra{aa kade be{e, deteto

odgovori deka be{e odneseno

na neboto me|u angelite

i gi slu{na kako peat:

„Sveti Bo`e, Sveti Krepki,

Sveti Besmrtni pomiluj n#!”

Koga go slu{naa ova, site lu|e

vo litijata po~naa da ja peat

ovaa pesna i zemjotresot

vedna{ prestana.

Ottoga{ ovaa prekrasna pesna

se vploti prvo vo litiite, a potoa vo

liturgijata na Crkvata. A deteto

naskoro se upokoi i go pogrebaa vo

crkvata na Sv. Irina. Sveti Prokl

poslu`i kako arhierej dvaeset godini

i vo 446 godina se upokoi

mirno vo Gospod.

20 NoemvriSveti Prokl,

patrijarh Carigradski

„Ima dve smrti, privremena i ve~na,

no ima i dva `ivoti, edniot e kratko-

traen, drugiot pak beskone~en”. Toga{

Agripin go udri na stra{ni maki.

Me|u drugoto naredi i mu

polagaa usviteni `elezni

|uliwa na razgolenoto telo;

potoa od ko`ata mu lupea

kai{i. Ma~enikot mu

doviknuva{e na ma~itelot:

„Ma~i me u{te posvirepo, za

jasno da se vidi tvojata

bes~ove~nost i moeto trpe-

nie”. Koga ma~itelot mu go

spomna na ma~enikot filoso-

fot Platon, kako neznabo`en

filosof, ma~enikot mu re~e:

„Nitu jas sum mu sli~en na Platon

nitu toj mene, osven po imeto. Jas

pou~uvam i se u~am na mudrosta

Hristova, a toj e u~itel na onaa

mudrost koja{to pred Boga e

ludost”. Potoa be{e frlen vo

zatvor, kade {to pomina bez

hrana i voda osumnaeset dena.

Koga stra`arite se voshitija

deka mo`e da `ivee gladuvaj}i

tolku dolgo, Platon im re~e:

„Vie se nasituvate so meso, a

jas so sveti molitvi, vas ve

veseli vinoto, a mene Hristos,

lozata vistinska”. Najposle go

ubija so me~ okolu 266 godina, koga

primi venec na ma~eni~ka slava.

U

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 102

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

oga carot Dekij

edna{ vojuva{e pro-

tiv varvarite, vo

negovata vojska ima{e eden

vojvoda nad ermenskiot polk

nare~en Martenzes. Toj vojvo-

da se vika{e Merkurij. Vo

borbata na Merkurij mu se

javi angel Bo`ji, mu dade me~

vo racete i mu re~e deka toj

}e gi pobedi neprijatelite.

I navistina, Merkurij

poka`a ~udo od hrabrost

kosej}i gi neprijatelite kako

treva. Po ovaa slavna pobeda carot

Dekij go proizvede za prv vojvoda vo

svojata vojska. No nekoi zavidlivi lu|e

go obvinija Merkurij deka e

hristijanin, a toj ova pred

carot ne go skri tuku go

objavi. Be{e ma~en dolgo i

te{ko: od nego so no`evi

se~ea kai{i, go gorea so

ogan. No vo zatvorot

mu se javi angel Bo`ji

i go isceli. Najposle

carot izre~e presuda

vojvodata Merkurij

da se ubie so me~ vo Kapadokija.

Koga go ubija teloto mu stana

belo kako sneg i od nego

izleguva{e miris na temjan.

Od negovite ~udotvorni mo{ti

se iscelija mnogumina bolni.

Ovoj prekrasen Hristov vojnik

postrada me|u 251 i 259 godina.

24 NoemvriSvetiot velikoma~enik

MerkurijK

oden e vo Adrijanopol,

paflagoniski grad. Od

male~ok Mu be{e

predaden na slu`ba na

Boga. Kako |akon slu`e{e vo

crkvata na episkopot Teodor vo

toj grad. No `elen za osameni~ki

`ivot, molitva i bogomislie,

Alimpij se oddale~i na edni

elinski grobi{ta nadvor od

gradot, od koi zaradi ~estite

demonski prividenija lu|eto

begaa kako od stra{ili{ta. Tamu

toj zabodi krst, pa izgradi hram vo ~est na

Sveta Efimija, koja{to mu se javi vo son.

Kraj hramot podigna visok stolb, se ka~i na

nego i pomina tamu vo post i vo molitva

celi pedeset i tri godini. Ni potsmevot na

lu|eto ni zlobata na demonite ne mo`ea da

go oddale~at ottamu nitu da go pokolebaat

vo negovata namera. Osobeno od demonite

ovoj svetitel pretrpe bezbroj maki. Ne

samo {to go zastra{uvaa so razni privi-

denija tuku i go mavaa so kamewa, ne davaj}i

mu mir ni dewe ni no}e dolgo vreme. No

Alimpij ma`estveno se ograduva{e sebesi

protiv silata demonska so znakot

na krstot i so imeto Isusovo.

Najposle demonite pobedeni go

ostavija, a lu|eto po~naa da go

po~ituvaat i da mu doa|aat baraj}i

gi negovite molitvi, uteha, pouki i

iscelenija. Okolu negoviot stolb

se podignaa dva manastiri: od edna-

ta strana ma{ki, a od drugata

`enski. Vo `enskiot manastir

`iveeja majka mu i sestra mu.

Sv. Alimpij gi rakovode{e mona-

site i monahiwite od svojot stolb

preku sopstveniot primer i slovo, a im

bleska{e na site kako nebesna svetilka,

uka`uvaj}i im go patot kon spasenieto.

Ovoj Bo`ji ugodnik ima{e tolkava blago-

dat, {to ~esto go ozaruva{e nebesna

svetlina i nad nego se kreva{e svetlosen

stolb do neboto. Be{e prekrasen i silen

~udotvorec za vreme na `ivotot i posle

smrtta. Po`ivea pove}e od sto godini i se

upokoi vo Gospod vo 640 godina, vo vremeto

na carot Iraklij. Od negovite Sveti

mo{ti se ~uva glavata vo Kutlumu{kiot

manastir na Sveta Gora.

26 NoemvriPrepodoben

Alimpij StolpnikR

HRISTOS SE RODI...!

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 104

esto na ra|aweto i na

slu`bata na ovoj slaven

svetitel e ostrovot

Kipar. Roden e od pro-

sti roditeli, zemjodelci, a i

samiot be{e i ostana prost i

smiren s# do svojata smrt. Vo

mladosta se o`eni i ima{e deca.

A koga umre `ena mu, toj siot se

predade na slu`ba na Boga. Zara-

di negovoto osobeno blago~estie

be{e izbran za episkop na gradot

Trimitunt. No toj i kako

episkop ne go izmeni svojot

prost na~in na `iveewe i okolu

svojata stoka i obrabotkata na zemjata se

trude{e samiot li~no. Za sebe mnogu

malku upotrebuva{e od steknatoto,

pogolemiot del im go razdava{e na bed-

nite lu|e. So Bo`jata sila poka`a gole-

mi ~uda: nizvede do`d vo vreme na su{a,

go zapre tekot na rekata, voskresna

nekolku mrtovci, go isceli carot

Konstans od te{ka bolest, gi vide i

gi slu{na angelite Bo`ji,

proyira{e vo tajnite na

~ove~kite srca, mnogumina

obrati vo vistinskata vera itn.

U~estvuva{e na Prviot

Vselenski Sobor vo Nikeja i so

svoeto prosto no jasno

ispovedawe na verata, kako i so

mnogubrojnite mo}ni ~uda {to gi

izvr{i, golem broj eretici gi

vrati vo Pravoslavieto. Ode{e

oble~en tolku prosto, {to koga

edna{ pokanet od carot saka{e

da vleze vo carskiot dvorec,

vojnikot mislej}i deka e nekoj

prosjak mu udri {lakanica. Krotkiot i

nezlobliv Spiridon mu go zavrti i dru-

giot obraz. Otkako Go proslavi Boga so

mnogubrojni ~uda i na mnogumina im

pokoristi poedine~no, a i na celata

Bo`ja Crkva, se upokoi vo Gospod vo 348

godina. Negovite ~udotvorni mo{ti sega

se na ostrovot Krf i den denes Go

proslavuvaat Boga so mnogubrojni ~uda.

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

oden e vo persiskiot grad

Elapa ili Vilat, od hris-

tijanski roditeli, vospi-

tan vo hristijanskata vera

i o`enet so hristijanka.

Persiskiot car Izdigerd go

zasaka Jakov zaradi negovata

nadarenost i spretnost i go

napravi prv blagorodnik na

svojot dvorec. Polaskan od

carot, Jakov se oprelesti i im

prinese `rtva na idolite na

koi{to carot im se poklonu-

va{e. Koga slu{naa za ova,

majka mu i `ena mu mu napi{aa prekorno

pismo vo koe{to go oplakuvaa kako

bogootpadnik i du{even mrtovec,

molej}i go sepak, pri krajot na pismoto,

da se pokae i da Mu se vrati na Hrista.

Trognat od ova pismo Jakov gorko se

pokaja i odva`no ja ispoveda pred

carot svojata vera vo Gospod

Hristos. Razgneven carot go osudi

na smrt, no so toa {to delovite na

teloto da mu gi se~at eden po eden

s# dodeka ne izdivne. Xelatite

bukvalno ja ispolnija ovaa zapoved

na ne~estiviot car i mu gi otsekoa

na Jakov najprvo prstite na

racete, pa prstite na nozete, pa

nozete, pa racete, ramenata, i naj-

posle glavata. Pri sekoe se~ewe

ma~enikot najprvo Mu oddava{e

blagodarnost na Boga. Od negovite rani

izleguva{e blagouhan miris kako od

kiparis. Taka ovoj prekrasen ma` go

pokaja svojot grev. Postrada okolu 400 g.

12 DekemvriSveti Spiridon

^udotvorec, episkopTrimituntski

R

M

27 NoemvriSvetiot ma~enikJakov Persijanec

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 105

izbor MALI @ITIJAza vremeto od od Soborot na Svetite apostoli do Petkovden (star stil)

ajprvo $ be{e sluga na nekoja

bogata i razvratna `ena vo

Rim, Aglaida, so koja{to

ima{e nezakonska vrska.

Obajcata bea neznabo`ci. Edna{

Aglaida posaka da ima vo ku}ata

ma~eni~ki mo{ti za da gi ~uva kako

amajlija {to {titi od zlo. Zatoa go

prati vo Azija, za da najde i da $

kupi mo{ti. Bonifatij zede so sebe

nekolkumina robovi i dosta bogat-

stvo, a pri razdelbata $ re~e na

svojata gospodarka: „A ako ne

mo`am da najdam nikakov ma~enik

i ako ti go donesat moeto telo,

gospo|o, postradano za Hrista, }e go primi{

li so ~est?” Aglaida se nasmea i go nare~e

pijanica i gre{nik. Taka se razdelija. Koga

dojde vo gradot Tars Bonifatij vide mnozina

hristijani na maki: edni so otse~eni noze,

drugi bez race, treti izbodeni, ~etvrti na

besilki itn. Mu se izmeni srceto, se pokaja za

svojot gre{en `ivot i zaplaka.

I sred hristijanskite ma~enici

vozvikna: „I jas sum hristijanin!”

Sudijata go podlo`i na maki, nare-

di i grozno go bieja, potoa mu

isturija vrelo olovo vo ustata i

bidej}i toa ne go povredi mu ja

otsekoa glavata so me~. Robovite

go zedoa negovoto telo i go

odnesoa vo Rim. Angel Bo`ji $ se

javi na Aglaida i $ re~e:

„Primi go onoj {to nekoga{ ti

be{e sluga, a sega ni e brat i

soslu`itel; toj ti e ~uvar na du{ata

i za{titnik na `ivotot”. U`asnata,

Aglaida izleze vo presret, go primi

teloto na Bonifatij, mu izgradi crkva i vo

nea gi polo`i mo{tite na ma~enikot. Taa

potoa se pokaja, im go razdade siot svoj imot

na bednite, a samata se povle~e

od svetot i po`ivea u{te petnaeset godini

vo gorko pokajanie. Sveti Bonifatij

postrada vo 290 godina.

19 DekemvriSvetiot ma~enik

BonifatijN

~enik na Svetite Metodij i

Kiril i eden od

Petto~islenicite koi{to

najrevnosno sorabotuvaa so

ovie slovenski apostoli.

Sveti Naum patuva{e vo Rim,

kade {to se proslavi so

~udotvorna mo} i so golema

u~enost. Znae{e mnogu jazici.

So pomo{ na carot Boris

Mihail, po vra}aweto od Rim

tie se naselija na bregovite

na Ohridskoto Ezero. Dodeka

Sveti Kliment dejstvuva{e

kako episkop vo Ohrid, doto-

ga{ Sveti Naum osnova{e manastir na

ju`niot breg na ezeroto. Toj manastir i

denes go krasi bregot kako {to i imeto

na Sveti Naum ja krasi istorijata na

slovenskoto hristijanstvo. Niz vekovite

be{e izvor na ~udotvorna sila i zasol-

ni{te za bolnite i za nevol-

nite. Okolu Sveti Naum se

nasobraa mno{tvo monasi

od site strani na Balkanot.

Be{e mudar u~itel, edinstven

rakovoditel na monasite,

odlu~en podvi`nik,

~udotvoren molitvenik

i duhovnik. Neumorno se

trude{e na preveduvaweto na

Svetoto Pismo i na drugite

crkovni knigi od gr~ki na

slovenski jazik. Vr{e{e ~uda

i za vreme na `ivotot i posle

smrtta. Negovite ~udotvorni

mo{ti do den denes voshituvaat

so neizbrojni ~uda, posebno so

iscelenijata od te{ki bolesti,

osobeno od ludilo.

Se upokoi vo prvata

polovina na H vek.

23 DekemvriPrepodoben Naum

Ohridski ^udotvorecU