#EU

Roa

d2Si

biu

„Za boj proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu je skupno odgovorna vsa Evropa. Poostriti moramo ukrepe proti dejavnostim organiziranega kriminala, kot so trgovina z ljudmi, tihotapljenje in kibernetska kriminaliteta. Zatreti moramo korupcijo ter se spopasti s terorizmom in radikalizacijo, vendar ne smemo pri tem nikoli zapostaviti temeljnih pravic in vrednot, vključno s procesnimi pravicami in zaščito osebnih podatkov.“

Takratni kandidat za predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker, Politične usmeritve naslednje Komisije, 15. julij 2014

Evropejci od Unije pričakujejo, da jih bo zaščitila. Junckerjeva Komisija je že od prvega dne varnost opredelila kot glavno prednostno nalogo. Sprejeli smo odločne ukrepe, s katerimi se teroristom odrečejo sredstva za izvedbo napadov, za izmenjavo informacij med državami članicami, zaščito Evropejcev na spletu in krepitev upravljanja naših meja.

pobud, o katerih se morata dogovoriti Evropski parlament in Svet, je še vedno v obravnavi.

pobud sta Evropski parlament in Svet Evropske unije že dorekla.

zakonodajnih pobud je predstavila Junckerjeva Komisija

15

7

22

Varnostna unija: Evropa, ki varuje

NA POTI K ENOTNEJŠI, MOČNEJŠI IN BOLJ DEMOKRATIČNI UNIJI

maj 2019

IZMENJAVA INFORMACIJ

Učinkovita izmenjava informacij je ključni element varnosti in upravljanja meja ter boja proti terorizmu. Zahvaljujoč prizadevanjem Komisije za večjo ozaveščenost in zagotavljanje praktičnih rešitev se je izmenjava informacij bistveno povečala, države članice pa veliko pogosteje uporabljajo zbirke podatkov, kot je schengenski informacijski sistem.

Schengenski informacijski sistem – najbolj uporabljan informacijski sistem za upravljanje in varovanje meja v Evropi

Vsebuje skoraj 82 milijonov razpisov ukrepov

do 31. decembra 2018

Zabeleženih je bilo več kot

6,1 milijarde poizvedb v letu 2018 – povečanje za 200 % v primerjavi z letom 2014

pobudi še čakata na dogovor obeh institucij:• Evropsko javno tožilstvo za boj proti čezmejnemu terorizmu

• izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov

pobud sta Evropski parlament in Svet že dorekla:• zakonodajni akt o boju proti terorizmu

• omejen dostop do strelnega orožja

• revidirana pravila o preprečevanju pranja denarja

• izboljšana varnost osebnih izkaznic

• dostop do finančnih informacij v kazenskih preiskavah

• omejitev trženja in uporabe predhodnih sestavin za eksploziveglavnih zakonodajnih pobud je predstavila Junckerjeva Komisija

6

2

8

ODREKANJE SREDSTEV TERORISTOM

Komisija je v zadnjih štirih letih sprejela številne prelomne ukrepe, ki zaostrujejo zakonodajo na področju varnosti po vsej EU in ki so teroriste odrezali od denarja, strelnega orožja in snovi, ki jih uporabljajo za izvedbo napadov.

Nov zakonodajni akt o boju proti terorizmu zagotavlja, da so sedaj dejanja, povezana s terorizmom – kot so potovanje v tujino za storitev terorističnega kaznivega dejanja, vrnitev v EU ali gibanje znotraj EU za storitev takšnega dejanja, usposabljanje za teroristične namene in financiranje terorizma – po vsej Evropi opredeljena kot kaznivo dejanje in se strogo kaznujejo.

Komisija je prav tako okrepila nadzor nad zakonitim posedovanjem strelnega orožja v EU. Nova pravila pomenijo oviro za zakonito pridobitev orožja z visoko zmogljivostjo in omejujejo dostop do kemijskih snovi, ki se lahko uporabijo za izdelavo doma narejenih eksplozivov.

Teroristi in storilci kaznivih dejanj nenehno iščejo vrzeli in z uporabo lažnih identitet ter odpiranjem več bančnih računov predstavljajo tveganje za varnost EU kot celote. Onemogočanje virov financiranja terorizma ter boj proti pranju denarja in ponarejanju listin so med najučinkovitejšimi načini zatiranja teroristov in kriminalnih dejavnosti.

ZAŠČITA EVROPSKIH DRŽAVLJANOV NA SPLETU

Obsežni kibernetski napadi, ki so bili nedavno usmerjeni v ključne infrastrukturne cilje po vsem svetu, kažejo, da moramo več vlagati v kibernetsko varnost. Z razširjenim odzivom EU na kibernetske napade prek Agencije EU za kibernetsko varnost, certificiranjem digitalnih proizvodov in načrtom v primeru obsežnega napada bo EU bolje pripravljena na spoprijemanje s temi novimi izzivi.

pobudi še čakata na dogovor obeh institucij:• odstranjevanje terorističnih vsebin na spletu

• mreža nacionalnih koordinacijskih centrov za kibernetsko varnost

pobude sta Evropski parlament in Svet že dorekla:• uredba o kibernetski varnosti

• boj proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi

• posodobljena pravila o financiranju političnih strank

glavnih zakonodajnih pobud je predstavila Junckerjeva Komisija

3

2

5

pobudi še čakata na dogovor obeh institucij:• okrepljeni vizumski informacijski sistem

• revizija sistema Eurodac

pobude sta Evropski parlament in Svet že dorekla:• okrepljen schengenski informacijski sistem

• močnejša agencija eu-LISA

• nadgradnja evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (sistem ECRIS-TCN)

• interoperabilnost informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, meja in migracij

glavnih zakonodajnih pobud je predstavila Junckerjeva Komisija

4

2

6

Komisija si prizadeva, da bi odpravila informacijske vrzeli in omogočila sodelovanje informacijskih sistemov EU – tako bi zagotovili, da imajo mejni uslužbenci in policisti informacije, ki jih potrebujejo, ravno takrat, ko jih potrebujejo. Komisija je decembra 2017 predlagala nove ukrepe za doseganje popolne interoperabilnosti informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, meja in migracij, da se omogočita izmenjava informacij in izmenjava podatkov med sistemi. To bo mejnim uslužbencem in policistom zagotovilo dostop do pravih informacij takrat, ko in kjer jih potrebujejo.

Države članice morajo zdaj zagotoviti polno izvajanje obstoječih pravil, kot so pravila o evidencah podatkov o potnikih, sprejeta leta 2016. Ti podatki so nujni za prepoznavanje potnikov z visoko stopnjo tveganja, ki jih organi pregona prej niso poznali, in boljše spremljanje kriminalnih mrež.

Komisija je v zadnjih dveh letih spodbujala ukrepe za boj proti radikalizaciji, na spletu in zunaj njega. Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji povezuje strokovnjake iz vseh držav članic s ciljem razvijanja dobrih praks ter zagotavljanja spretnosti, ki jih potrebujejo za obravnavo nasilnega ekstremizma. Pobude EU za boj proti teroristični propagandi in radikalizaciji na spletu dajejo rezultate. Komisija je leta 2015 vzpostavila internetni forum EU, ki združuje vlade, Europol ter največja podjetja na področju tehnologije in družbenih medijev za zagotovitev, da se nezakonite vsebine, vključno s teroristično propagando, odstranijo s spleta v najkrajšem možnem času. Marca 2018 je Komisija sprejela priporočilo o ukrepih za učinkovit boj proti nezakonitim spletnim vsebinam s posebnim poudarkom na vsebinah, povezanih s terorizmom, in septembra 2018 predlagala zakonodajo za zagotavljanje, da se teroristične vsebine odstranijo v roku ene ure.

NALOŽBE V VARNOST EVROPE

Financiranje EU je pomembno orodje za pomoč državam članicam pri boljši zaščiti njihovih državljanov. EU je od leta 2014 v varovanje Evrope vložila skoraj 3 milijarde evrov, in sicer v varovanje naših meja, boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter raziskovanje novih varnostnih rešitev. Komisija za naslednje proračunsko obdobje 2021–2027 predlaga znatno povečanje sredstev za varnost na 4,8 milijarde evrov.

4,8 milijarde

EUR

Print ISBN 978-92-76-07041-2 doi:10.2775/532203 NA-01-19-400-SL-CPDF ISBN 978-92-76-07020-7 doi:10.2775/231497 NA-01-19-400-SL-N

ZAŠČITA NAŠIH MEJA

Na območju prostega gibanja brez notranjih meja mora biti upravljanje zunanjih meja Evrope skupna odgovornost. Vedeti moramo, kdo prečka naše meje, in biti moramo sposobni učinkovito zaščititi naše skupne meje.

pobude sta Evropski parlament in Svet že dorekla:• sistem vstopa/izstopa

• sistem ETIAS

• okrepitev evropske mejne in obalne straže

glavne zakonodajne pobude je predstavila Junckerjeva Komisija

33

Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila vzpostavljena leta 2016 in je zgrajena na temeljih agencije Frontex, je danes v središču prizadevanj EU za podporo državam članicam pri varovanju zunanjih meja. Marca 2019 sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o predlogu Komisije, da je treba evropsko mejno in obalno stražo dodatno okrepiti ter agenciji zagotoviti stalno enoto 10 000 mejnih policistov, ki jo je treba uvesti do leta 2027 za zagotovitev, da se države članice vedno lahko zanesejo na polno operativno podporo EU. Agencija bo imela tudi večja pooblastila na področju vračanja in bo tesneje sodelovala s tretjimi državami, vključno s tistimi zunaj neposrednega sosedstva EU. S to okrepitvijo bo agencija dosegla pravo raven ambicij, da se odzove na skupne izzive, s katerimi se Evropa sooča pri upravljanju migracij in zunanjih meja.

Noben potnik meja EU ne bo prečkal neopazno, saj se zdaj vsi državljani, tako državljani EU kot državljani tretjih držav, sistematično preverjajo v vseh ustreznih zbirkah podatkov. Komisija je okrepila tudi obstoječi schengenski informacijski sistem, da bi lažje izsledila nevarne storilce kaznivih dejanj in teroriste, ter vzpostavila nove sisteme, kot sta sistem vstopa/izstopa za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti mejnih kontrol ter evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), da se okrepijo varnostni pregledi potnikov, ki ne potrebujejo vizuma.

Varovanje naših skupnih meja in vedenje, kdo prečka naše meje

Nova stalna enota 10 000

mejnih policistov Evropske agencije za mejno in obalno stražo bo uvedena do leta 2027

Noben potnik iz EU meja EU ne bo

prečkal brez sistematične kontrole