PRILOGA NSPONEDELJEK, 14. NOVEMBER 2005 • ŠT. 219

25PETEK, 23. 12. 2005 • ŠT. 248 •ooggllaassnnaa pprrii llooggaa •www.f inance-on.net •telefon: (01) 30 91 590 • e-pošt a: oglasi@f inance-on.net

Industrijska cona Trata je oglasna priloga časnika Finance.

Urednik priloge: Branko ŽnidaršičAvtor prispevkov: Zoran JerebVodja projekta: Nevenka JazbecRačunalniški prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

Industrijska cona Trata vŠkofji Loki, ki vam jo predstav-ljamo tokrat, ne sodi med naj-novejše, vseeno pa je njen ra-zvoj precej zanimiva ter za mar-sikatero slovensko občino inregijo morda tudi poučna zgod-ba.

Na Trati je cona nastalaše v času, ko se o malem go-spodarstvu in storitvenih de-javnostih pri nas ni veliko govo-rilo. Zato na tej lokaciji prevla-dujejo velika industrijska pod-jetja, kot so Termo, Odeja, Jelo-vica in druga, ki ji še vedno da-jejo povsem industrijski značaj.

Cono sicer že vse od njene-ga nastanka upravlja občina,vendar je bil do sredine devetde-setih let prejšnjega stoletja, ko jevodenje občine prevzel IgorDraksler, razvoj prepočasen inni dohajal dejanskih potreb go-spodarstva. Zato je bil pred no-vim županom tudi tako velikin zahteven projekta, kot je širi-tev cone. In tega se je lotil na zaslovenske razmere precej ne-običajen način. Pravilnost nje-govega pristopa bo sicer potrdilčas, toda na podlagi tistega, karsmo izvedeli ob predstavljanjudrugih con, bi si upal trditi, daje koncept dober, morda celomalce pred časom.

In kaj je pri razvoju te co-ne tako posebnega? Najprej to,da občina vztraja pri tem, da bocona tudi po širitvi še naprej na-menjena zgolj industriji in da vnjej ne bo prostora za drugedejavnosti, še zlasti ne za trgo-vino. To je povsem drugačenpristop od tistega, ki ga upo-rabljajo v številnih drugih ob

činah, ko v cone tlačijo vse odindustrije, storitvenih dejavno-sti pa do trgovine, samo da sočim prej polne in da v njihzaživijo nova delovna mesta.Takšne cone nato postanejo go-jišče številnih težko rešljivihtežav. V Škofji Loki bo zapletovzagotovo manj.

Druga posebnost je v tem,da namerava župan dodatnih40 hektarjev, za kolikor naj bise cona povečala, prodati v čimvečjih kosih in s tem privabitipodjetja, ki za svojo dejavnostpotrebujejo veliko prostora. Tu-di to je zelo pogumen korak, sajbi občina v bolj razdrobljeniconi dobila več novih delovnihmest.

Tretja posebnost škofje-loškega pristopa pa je v tem, datako "moderno" zasnovana co-na nima podpore samo v obči-ni, ampak tudi v regiji. Gorenj-ske občine so se namreč ob pri-pravi regijskih razvojnih doku-mentov dogovorile, da bodo in-dustrijske, obrtne in poslovnecone v njihovi regiji nastajalein se razvijale premišljeno, da siobčine z njimi ne bodo konku-rirale, ampak se bodo dopolnje-vale. To je za naše razmere šeprecej eksotično razmišljanje,ki ga doslej ni uspelo udejanji-ti še nobeni slovenski regiji. VPodravju in okolici Ljubljaneso sicer prišli do podobnih ugo-tovitev, vendar nadaljnjih kora-kov (še) ne morejo narediti, ker,vsaj v okolici Ljubljane, občineše vedno vlečejo vsaka na svo-jo stran. Če se bo ta koncept iz-kazal za uspešnega, bo pomenilnovo poglavje pri razvoju slo-venskega podjetništva, ki pa bood občin zahteval veliko več so-delovanja kot do zdaj.

Pot, po kateri so se nadalj-njega razvoja IC Trata lotili vŠkofji Loki, je za slovenski pro-stor nekaj povsem novega.Županu želim, da bi mu ta pro-jekt uspel, saj bi s tem najboljeupravičil veliko pozornost, kijo namenja razvoju te cone. Ne-kaj naših sogovornikov je na-mreč prepričanih, da zaradi te-ga trpijo nekatera druga za obči-no nič manj pomembna po-dročja.

Pristop župana Drakslerja je v številnih pogledih pionirsko delo

UVODNIK

ZORAN JEREB oglasi@finance-on.net

Janez Fajfar,Loka nepremičnine:

Zemljišča so za investitorje predraga

Str. 31

Melita Rebic,Odeja:

Letos osvojila tudiameriški in ruski trgStr. 27

Tudi po širitvi vstop dovoljen samo industriji

Eden najpomembnejših projektov škofjeloškega župana Igorja Drakslerja je širitev Industrijske coneTrata. Lani so od države za 600 milijonov tolarjev kupili prvih deset hektarjev, letos poleti pa so tazemljišča že začeli prodajati končnim kupcem. Cena kvadratnega metra komunalno opremljenegazemljišča bo 55 evrov. Župan Draksler poudarja, da bo Industrijska cona Trata ostala rezervirana zaindustrijo, velikim nakupovalnim središčem pa je vstop prepovedan. Str. 26

Foto

mon

taža

: Rom

ina

Col

narič

V starem delu Industrijske cone Trata je šenekaj nepozidanih zemljišč, ki jih lastniki ne želi-jo prodati. Občina se je zato odločila uvestiposeben davek na nezazidana zemljišča. Takšnaodločitev je sprva med lastniki zemljišč povzroči-la precej nezadovoljstva. "Vendar smo z njo dosegli,kar smo želeli. Nekaj zemljišč je tako že naprodaj,čeprav so cene še vedno previsoke, saj nekaterikvadratni meter parcele brez komunalne opremeše vedno prodajajo po sto evrov," pravi škofje-loški župan Draksler.Str. 31

CENE SO PREVEČ NAVITE

Podjetja so večinoma zadovoljna z razmerami vIndustrijski coni Trata, je pokazala kratka anketa mednjimi. Kot največjo prednost navajajo zelo dobro lokaci-jo in komunalno opremljenost, kot največjo pomanj-kljivost pa slabe prometne povezave znotraj cone in zLjubljano. Vsi sogovorniki se tudi strinjajo s širitvijocone, nekateri pa opozarjajo, da bi bilo treba kaj stori-ti tudi za njeno večjo prepoznavnost. Kot povsod so tu-di tu težave s parkiranjem, kar je občina deloma rešilas tem, da od podjetij zahteva, da poskrbijo za svojaparkirišča. Str. 28-29

PRIPOMB NA CONO JE MALO

fi_248_25_trns 12/22/05 15:19 Page 1

PETEK, 23. DECEMBER 2005 • ŠT. 248OGLASNA PRILOGA: INDUSTRIJSKA CONA TRATA26

Prodaja velikih zemljišč inspecializacija sta za slovenskerazmere precej neobičajen pri-stop k razvijanju nove cone. Župan Draksler pravi, da so seza prodajo zemljišč v velikih ko-sih odločili zato, ker v Slovenijipodjetja za svojo širitev vednoteže najdejo dovolj velika zem-ljišča, saj se v večini občin parce-le v conah prodajajo po koščkih."Za specializacijo cone pa smo seodločili zato, ker v industriji, šezlasti strojništvu, orodjarstvu inlivarstvu, v Škofji Loki še vednovidimo prihodnost. V naši obči-ni je namreč še vedno veliko lju-di zaposlenih v industriji in odrazvite industrije si naša lokalnaskupnost tudi v prihodnje velikoobeta," pravi sogovornik.

Letos poleti so začeliprodajati zemljišča

Občina Škofja Loka zad-njih 30 let s svojimi akti ni sledi-la prostorskim potrebam indu-strije, zato so se v coni začelepojavljati težave zaradi pomanj-kanja prostora. "Pred dvema le-

toma smo sprejeli nov prostorskinačrt, v katerem smo za nadalj-nji razvoj industrije rezerviralipribližno 40 hektarjev velikozemljišče. Lani smo od države za600 milijonov tolarjev kupili pr-vih deset hektarjev, letos poletipa smo ta zemljišča že začeliprodajati končnim kupcem," pri-poveduje Draksler. Poudarja, dase mu zdi takšno prekladanjedenarja iz enega žepa v drugeganepotrebno in da bi lahkodržava to zemljo občini enostav-no prepustila. S tem ne bi bilaprav nič oškodovana, saj bo tazemlja namenjena razvoju no-vih delovnih mest, od katerihima koristi tudi država. "Za obči-no pa ta nakup pomeni pre-cejšnjo težavo, saj moramo tokupnino zdaj vračunati v pro-dajno ceno zemljišč, zaradi česar so pri nas zemljišča velikodražja, kot bi bila sicer," razlagaDraksler.

Komunalna infrastruktu-ra čez leto dni

Cena kvadratnega metra

zemljišča bo skupaj s komunal-no opremo, ki sicer še ni ureje-na, znašala 55 evrov. ŽupanDraksler predvideva, da bodovsa zemljišča prodali do koncaprihodnjega leta, ko bo ureje-naže tudi vsa komunalna infra-struktura in bodo lastniki nasvojih parcelah lahko začeligraditi. Komunalna infrastruk-tura je na tej lokaciji sicer delnože urejena, vendar so zmog-ljivosti premajhne in jo bodomorali zato zgraditi praktičnona novo. "Od kupcev zemljiščpričakujemo, da nam bodo spo-ročili svoje potrebe, ker bomo ta-ko lahko pravilno ocenili, ko-likšne zmogljivosti komunalneinfrastrukture so pravzaprav po-trebne," pravi župan. Ob tempriznava, da so se širitve indu-strijske cone lotili leto prepo-zno, saj so zamudili možnostprijave na državni razpis, na ka-terem bi lahko pridobili polovi-co vseh sredstev, ki jih potrebu-jejo za ureditev cone. "Tako co-no urejamo s svojim denarjem,vendar bo cena kvadratnega me-tra še vedno razmeroma ugo-dna. Poleg tega pa bo prihodnjeleto razpis ponovljen."

Za komunalno opremo1,2 milijarde tolarjev

Zanimanja za nakup zem-ljišč je po Drakslerjevih bese-dah precej, toda to še ne po-

meni, da bodo vsi nakupi tudiizpeljani. "Želimo si, da bi zem-ljišča kupila podjetja, ki bodo fi-nančno dovolj močna, da bodo

na njih lahko tudi zgradila ob-jekte in se vanje preselila oziro-ma da se ne bo ponovila zgod-ba iz naše obrtne cone, kjer so

nekatera podjetja zemljo kupi-la, vendar se na njej tudi po os-mih letih še nič ne dogaja," pra-vi sogovornik. Dodaja, da bokomunalna oprema prvih dese-tih hektarjev občino stala 1,2milijarde tolarjev in da je totrenutno eden večjih projek-tov v občini.

Jelovica je dedič stare lesarske tradicije naLoškem, saj zametki sodobnega podjetja zaizdelavo stavbnega pohištva in hiš segajo v davnoleto 1905. Podjetje od leta 1955 po bližnji plano-ti nosi ime Jelovica.

Del Jelovičine dediščine je tudi brezčasna risan-ka mojstra Mikija Mustra iz sedemdesetih let, kisi jo lahko ogledate na spletni strani WWW.jelovi-ca.si, v naših ušesih pa še danes pozvanja slogan"Ne bo vam uspelo - to je Jelovica", ki potrjuje, daje rastoče drevo, zaščitni znak Jelovice, res pravisimbol za njeno upornost, vztrajnost in rast.

Družbo Jelovica sestavljajo tri profitne enote: pri-marna proizvodnja, stavbno pohištvo in hiše;delež stavbnega pohištva je okoli 60-odstoten,delež hiš pa 35-odstoten.

V Jelovici poleg standardnih oken, vrat in hiš izde-lajo stavbno pohištvo in hiše po željah kupcev.Predvsem pa so ponosni na izdelke, v katere jevgrajenega veliko znanja in izkušenj. So edini proiz-vajalec stavbnega pohištva v Sloveniji, ki se lahkopohvali s pridobljenim certifikatom (30 min) zapožarni sistem Jelobrand. Letos so svoj programlesenih oken in oken les-aluminij dopolnili s pro-gramom plastičnih oken. Povečujejo tudistoritveno dejavnost: prenovo stanovanjskih okenin vhodnih vrat, celovit inženiring gradnje hiš.Pomembno napreduje razvoj hiš, ki velja zaenega izmed pomembnejših programov Jelovice.

Jelovica dobri dve tretjini svojih izdelkov proda natuje trge, ki se raztezajo od Evrope do Japonske.Letošnji poslovni rezultati so boljši od rezultatov,doseženih v letih 2003 in 2004, zato Jelovica zoptimizmom zre v prihodnost.

Povezanost z lesom in naravo

Industrijska cona Trata bo tudi v prihodnje namenjena zgolj industriji Občina Škofja Loka je za širitev cone rezervirala približno 40 hektarjev zemljišč V občini Škofja Loka se ravnokar pripravljajo na razširitevIndustrijske cone Trata (IC Trata) za približno 20 hektarjev.Ker imajo z razvojem con že kar nekaj izkušenj, so se zadevelotili malce drugače, kot se podobnih projektov lotevajo vdrugih občinah. Nova zemljišča bodo namreč v celoti na-menjena industrijski dejavnosti in velikim investitorjem,občina, ki je upravljavec cone, pa jih bo prodajala v velikihkosih, nam je povedal škofjeloški župan Igor Draksler.

Igor Draksler, župan občine Škofja Loka, si želi, da bi zemljišča v novemdelu Industrijske cone Trata kupila podjetja, ki bodo finančno dovolj moč-na, da bodo na njih lahko zgradila objekte in se vanje preselila.

STANOVALCETRATE RAZBURI-LA NAČRTOVANACESTA MEDNOVIM INSTARIM DELOMCONE

Cesta, ki naj bi povezovala stari innovi del Industrijske cone Trata,je pred kratkim razburila prebi-valce stanovanjske soseske Trata,ki živijo v njeni neposredni bližini.Namesto predlagane trase z za-hodne smeri se občani zavzema-jo za drugo, nekoliko dražjo rešitevz južne smeri, ki ne bi obremenje-vala stanovanjskega naselja. Onjihovih zahtevah župan Igor Drak-sler pravi, da jih še niso podprli zdovolj strokovnimi argumenti, dapredvideno cestno omrežjeizboljšuje dostopnost celotnegaobmočja in da bodo v skladu zugotovljenimi vplivi te ceste naokolje ob njej izvedeni tudi us-trezni protihrupni ukrepi.

fi_248_26_27_tr 12/22/05 14:50 Page 1

OGLASNA PRILOGA: INDUSTRIJSKA CONA TRATAPETEK, 23. DECEMBER 2005 • ŠT. 248 27

"Na pritiske se ne oziramoin vztrajamo pri odločitvi, dabo ta prostor tudi v prihodnjenamenjen izključno industrijskidejavnosti. Razlog za to je pre-prost - ta lokacija je komunalnoizjemno dobro opremljena in bibilo škoda, če bi jo zasedale de-javnosti, ki te infrastrukture nepotrebujejo. Je pa res, da so senekatere stavbe v zadnjih letihkljub temu prodale po delih,druge pa so kot celota dobilenovo vsebino. Temu občinanačeloma ne nasprotuje, po-

membno je le, da so prostori iz-koriščeni," poudarja Igor Drak-sler, župan občine Škofja Loka

Prenoviti bo treba cesto in železnico

V Industrijski coni Trataje komunalna infrastrukturaše v razmeroma dobrem sta-nju, temeljite obnove pa stapotrebni lokalna zbirna cestain prometna ureditev na žele-zniški postaji. "V okviru tegaprojekta bomo morali zdržavo doreči tudi traso dru-gega železniškega tira inkrižišča železnice s cestami,saj bodo od tega odvisnelogistične povezave med sta-rim in novim delom IC Tra-ta," pravi sogovornik.

Podjetja morajo poskr-beti za parkirišča

Tako kot v drugih conahtudi na Trati zelo primanjku-

je parkirišč. Stiska je največjaob železniški postaji, kjer vsakdan veliko ljudi pusti svoja vo-zila in z vlakom nadaljuje potproti Ljubljani. Zato si naobčini prizadevajo, da bi par-kiranje v okolici železniškepostaje rešili kar se daučinkovito. "Manj težav s par-kiranjem je v drugih delih co-ne, saj od vseh podjetij, ki sevanjo priseljujejo na novo,zahtevamo, da ustrezno po-skrbijo za svoja parkirišča,"pravi Draksler.

Trgovskim središčem vstop na Trato prepovedan Pritiski so hudi, a jim na občini ne nameravajo podlečiV občini Škofja Loka se priusmerjanju vsebinskegarazvoja Industrijske coneTrata že nekaj let doslednodržijo odločitve, da v njej nedopuščajo gradnje nakupo-valnih središč in drugihstoritvenih dejavnosti,čeprav so pritiski zaradi tegaobčasno kar močni.

V VSAKI OBČINIDRUGAČNACONA

Gorenjske občine so se obpripravi regionalnega razvojne-ga programa dogovorile, da bovsaka izmed njih zagotovilamožnosti za intenziven razvojene industrijske panoge in takopripomogla h koncentraciji in-dustrijskih panog na Gorenj-skem ter k nastanku kritičnemase strokovnega znanja naposamezni lokaciji. "Zato siželimo, da bi v IC Trata zaživel tu-di podjetniški inkubator," praviškofjeloški župan Igor Draksler.

"Na nove trge smo prodrliz izdelki, ki so v celoti plodnašega znanja. Razvili smo jihv zadnjih treh letih, ko smo te-meljito prenavljali naš proizvo-dni program, ki ga zdaj sestav-ljajo samo izdelki najvišje kako-vosti," je povedala direktoricapodjetja Melita Rebic. "Drugipomembni projekt, ki ga tre-nutno izvajamo, je naše sodelo-vanje v akciji Rdečega križa, zakatero izdelujemo spalne vreče,ki so namenjene v Pakistan.Eno pošiljko smo prek Nata tjaže poslali, dve pa še bomo."

Inovativnost in modernizacija

Podjetje je kljub velikimcenovnim pritiskom z vzhodaše vedno zelo zdravo in kon-kurenčno, kar je rezultat fle-ksibilnosti zaposlenih, dobreorganizacije dela ter velikih vla-ganj v razvoj novih izdelkov,servisiranje in izobraževanjekupcev. "Seveda pa samo to,brez inovativnih in izjemno ka-kovostnih izdelkov, podjetju nezagotavlja preživetja. Cena slo-venskega dela sicer tudi nas ze-lo bremeni, vendar to težavorešujemo s stalnim povečeva-njem produktivnosti in moder-nizacijo strojne opreme. Kupcipri nas poleg kakovosti cenijotudi redne dobave in našo spo-sobnost izdelave manjših serij,"razloge za njihov uspeh pojas-njuje Rebiceva.

Odeja je še vednokonkurenčnaŠkofjeloško podjetje dokazuje, da ima slovenska tekstilna industrija prihodnost tudi na zahtevnejših trgih Iztekajoče se leto je bilo zaškofjeloško Odejo zelouspešno, saj so pridobili trinove trge - ruskega, španskegain celo ameriškega, s čimer sodokazali, da so slovenska tek-stilna podjetja še vedno lahkopovsem konkurenčna tujim.

VSE ZAPOSTELJO

Proizvodni program Odeje ses-tavljajo odeje, vzglavniki, nadvložkiin dekorativni izdelki oziroma vse,kar potrebujemo za opremo postel-je. Poleg standardnih programov jedirektorica Melita Rebic v ospred-je postavila še specialne, ki jih od-likujejo polnila iz naravnih materi-alov, zaradi česar so ti izdelki douporabnikov še bolj prijazni. "Mednašimi dekorativnimi izdelki imajoposebno mesto posteljna pregrin-jala in posteljnina, izdelana iz bom-bažnega satena," pravi Melita Re-bic. "Poslanstvo našega podjetjaje, da z odličnimi izdelki ljudemomogočimo uživanje v počitku inzdravo spanje, ki jih bo napolnilo zenergijo."

fi_248_26_27_tr 12/22/05 15:21 Page 2

PETEK, 23. DECEMBER 2005 • ŠT. 248OGLASNA PRILOGA: INDUSTRIJSKA CONA TRATA28

Igor Jan, direktor podjetjaAlpetour Bandag, meni, da sa-mo en izvoz iz cone ne za-došča, saj po 15. uri tam vsakdan nastane zastoj, ki trajavsaj do 17. ure. Delno je za to

kriva tudi neustrezna uredi-tev signalizacije na križišču,še zlasti za zavijanje v levo pro-ti Kranju. "Prostorski načrtiobčine za to lokacijo mi sicerniso poznani, vendar je širi-

tev cone vsekakor smiselna.Ob tem pa so urejene promet-nice z dovolj veliko pretočnos-tjo prvi pogoj za industrijski ra-zvoj nekega prostora. Obvo-znica je po mojem mnenju do-

bra rešitev. Ne razumem palokalnega prebivalstva, ki siželi delovnih mest, vendar bogne daj, da bi se na delo kdo vo-zil mimo njihovih hiš," praviJan in dodaja, da mir in razvojnekega prostora ne gresta ve-dno skupaj in nečemu se jepač treba odreči. "V coni ima-mo zdaj na voljo vso infra-strukturo, ki jo potrebujemo,edino, kar si želimo, je, da bilahko malce proti cesti prema-knili parkirišče in uredili pro-stor za nemoteno natovarja-nje in raztovarjanje tovornihvozil," poudarja sogovornik.

Podjetja naj poskrbijoza čim manjše obreme-njevanje okolja

Po mnenju Melite Rebic,direktorice Odeje, je ena iz-med najpomembnejših pre-dnosti Industrijske cone Tratanjena lokacija. Druga, ničmanj pomembna, je, da je co-na povsem rezervirana za in-dustrijo. "Širitvi cone zato nenasprotujemo, vendar upamo,da bo občina poskrbela tudiza ustrezno prometno infra-strukturo, ker se bodo v na-sprotnem primeru prometnerazmere še poslabšale," menisogovornica. Še bolj kot obre-menjene prometne povezaveznotraj cone motijo slabe pro-metne povezave v smeri protiLjubljani, od katerih so podje-tja življenjsko odvisna. "Pravje, da IC Trata ostane re-zervirana za industrijo, todatista podjetja, katerih dejav-nost je za okolje bolj škodljiva,naj poskrbijo, da bodo svojevplive na okolje zmanjšala nanajmanjšo možno mero. Pre-ostala infrastruktura v conipa je primerno urejena in na-njo nimam pripomb," pravi Re-bičeva.

Nekateri bi radi tudi trgovine

Miro Pinterič, direktorŠeširja, pravi, da je Industrij-ska cona Trata v zadnjih letihpostala zaokrožena celota, za-to je njena širitev vsekakorsmiselna, čeprav bi se tega pro-jekta lahko lotili že predkakšnimi petimi leti. "Prav semi zdi tudi to, da podjetja v

coni odpirajo svoje industrij-ske prodajalne. Ker občina rav-nokar pripravlja širitev cone,bi bilo smiselno, da ob tem po-skrbi tudi za to, da bo poslova-nje podjetij v njej enostavnejše- se pravi, da bodo urejene cest-ne povezave in kanalizacija terda bo poskrbljeno tudi za var-nost objektov," poudarja sogo-vornik. Drugo, kar bo po-membno vplivalo na uspešenrazvoj cone, je po njegovih be-sedah vsebinska zasnova ozi-roma pestrost ponudbe. "Za-to bi kazalo razmisliti, da bi vnjej poleg industrije svoj pro-stor dobila tudi trgovina inmorda tudi storitvene dejav-nosti. Komunalna in energet-ska infrastruktura v obsto-ječem delu cone je urejena,zmogljivosti so zadostne, edi-no nadomestilo za uporabo

stavbnega zemljišča je precejdrago," meni Pinterič.

Poskrbeti bi bilo treba za večjo prepoznavnost

Podjetje Leskal se je v ICTrata preselilo leta 1998. "-Splošna urejenost IC Trata jedobra, malo bolje pa bi bilolahko poskrbljeno za varnost.Ker je bilo doslej vlomljeno žeskoraj v vse lokale , smo zavarnost delno poskrbeli karsami," pravi direktor podjetjaAleksander Kalan. Po njego-vem mnenju je prednost loka-cije, da so trgovine na enemmestu in opazne že z glavne ce-ste, vseeno pa bi bilo treba šenekaj denarja nameniti za raz-svetljavo in večjo prepoznav-nost. Pozitivno je po njegovemtudi, da je občina končno pri-

KAJ O INDUSTRIJSKI CONI TRATA MENIJO POSLOVNEŽI

Poveča naj se, dobi pa naj tudi bolj

Podjetja širitvi Industrijske cone Trata ne nasprotujejo, vendar pa občino pozivajo, naj ob širitviposkrbi tudi za ustrezno pretočne prometne povezave, saj so ceste že zdaj preobremenjene in do-datnega prometa ne bodo prenesle.

Jelovica ima v Industrijski coni Trata daleč najdaljši staž. Letos mineva natančno sto let, odkar poslujejo na tej lokaciji. V Termu kot eno izmed prednosti cone navajajo industrijski železniški tir, kot večjo težavo pa prehod prek železniškeproge, ki je pogosto zaprt.

fi_248_28_29_tr 12/22/05 15:16 Page 1

OGLASNA PRILOGA: INDUSTRIJSKA CONA TRATAPETEK, 23. DECEMBER 2005 • ŠT. 248 29

jše ceste

dobila zemljišča za širitev co-ne, saj je njena velika težavaprav pomanjkanje prostora."Ker podjetja nimajo možnostiza širitev svoje dejavnosti, sose nekatera že odselila v dru-ge občine. Upam, da bomokončno našli skupni jezik, dazemljišča ne bodo predraga inda se bo cona kmalu razširila,"si želi sogovornik.

Najdlje je v coni Jelovica

Marija Slovnik, generalnadirektorica Jelovice, ki v coniposluje natanko sto let, pravi,da gre za strnjeno industrijskoobmočje, ki ga v zadnjem časupesti predvsem pomanjkanjekomunalno opremljenihpovršin, pa tudi parkirišč inparkov za bolj estetski videz."Tudi našemu podjetju zazdružitev celotne dejavnostina tej lokaciji primanjkuje pro-stora, se pa kljub temu nav-znoter prostorsko optimira-

mo. Občina sicer lahko pripo-more k urejanju okolja in ko-munalne infrastrukture, ven-dar moramo začetno pobudodati podjetja, ki delujemo v co-ni. Priznati je treba, da so pr-vi rezultati prizadevanj občineoziroma njene skupine za boljurejeno Loko že vidni," trdisogovornica.

Dostopnost se lahkozaradi gradnje še poslabša

"Podjetje EGP na tej loka-ciji deluje že od leta 1974. Zanas je lokacija ustrezna, v našobližino so pripeljali tudi plin,tako da se bomo na plinovodlahko priključili, če se bomotako odločili," pravi MarinaMihovec, direktorica podjetjaEGP. Razlaga, da jih trenutnomotijo le občasne težave pridostopu, ki jih povzročajo obcesti parkirana tovorna vozila,ki čakajo pred podjetjem Eu-rošped. Ta težava se utegne po

njenih besedah še povečati, kose bo začela gradnja obrtnecone. "Z občino se zadeverešujejo počasi, včasih lahkotraja več let. Če pa je zadeva tu-di v interesu občine, se lahkoreši izjemno hitro," se pritožujesogovornica. Dodaja, da večjihtežav, pri katerih bi potrebova-li posredovanje občine ali oko-lice, doslej niso imeli, nerešenezadeve pa jim je v minulem indeloma še tem letu uspelo ob-vladati.

Občina bi morala pospešiti postopke

Podjetje Teda je eno iz-med mlajših v coni, saj so sevanjo priseli pred petimi leti."Po dolgoletnih obljubahobčine, da bo zgradila obrt-no cono, ki pa je še danes ni,smo bili prisiljeni kupiti starobjekt, v katerem je proizvod-nja potekala že prej. Splošnaopremljenost IC Trata je sla-ba, še zlasti če jo primerjamo

s podobnimi industrijskimiconami po drugih mestih invaseh," pravi direktorica Tere-zija Kekec. Prednost cone naTrati je po njenem mnenjuedino v tem, da je v predmes-tju, pomanjkljivost pa je njenarazdrobljenost in dejstvo, daje delno locirana med stano-vanjske hiše in bloke. Naj-večja težava pa je dostopnacesta, ki poteka skozi naseljeblokov. "Problem bi najlažerešili z novo lokacijo v 'praviindustrijski coni'. Tako bi senas rešili tudi stanovalci," pra-vi sogovornica.

"Občina sicer pripravljaširitev cone, vendar se na po-dlagi dosedanjih izkušenj s te-mi idejami bojimo, da bo vseskupaj trajalo predolgo. V pre-delu industrijske cone za pre-dilnico smo namreč obrtnikiže pred desetletjem kupili ve-liko zemljišče, da bi zgradiliposlovne objekte in s tem za-gotovili nova delovna mesta.

Po več kot desetletju pa obči-na zemljišča še vedno ni ko-munalno opremila ter namtako omogočila začeti pridobi-vati dokumentacijo za grad-njo. Plačujemo le davek zauporabo stavbnega zemljišča.Zato si želimo, da občina nebi samo obljubljala, ampakdejansko kaj storila in po-spešila postopke," je kritičnasogovornica.

Termo veliko prispeva k urejenosti cone

Eno najbolj znanih podje-tij na Trati je Termo, ki tam po-sluje od leta 1969. "Cona je v in-frastrukturnem pogledu dobrourejena, v prometnem pogledupa je za naše podjetje njena ve-lika prednost železniški indu-strijski tir, ki ga lahko uporab-ljamo neposredno iz tovarne.Ceste so urejene, problema-tičen je samo prehod čez žele-zniško progo," pravi Bojan Mi-hovec. Poudarja, da je Termo

veliko pripomogel k splošniurejenosti IC Trata, saj si žedolgo prizadevajo, da bi dovozdo tovarne speljali tako, da bičim manj obremenjevali oko-liške stanovalce. "Tako smo sre-di prejšnjega leta končali grad-njo novega vhoda v podjetje ternovega dovoza za zaposlene,obiskovalce in logistiko. S temsmo razbremenili stanovalce vneposredni bližini našega pod-jetja," razlaga sogovornik. Do-daja, da bi lahko težavo s preho-dom čez železniško progo, ki jezaradi velike gostote železniške-ga prometa pogosto zaprt, rešiliz železniškim podvozom, o ka-terem se z občino pogovarjajože dolgo, vendar doslej projektzaradi problematične prostor-ske umestitve podhoda in po-manjkanja denarja ni bil ure-sničen. "Na splošno pa sodelo-vanje s škofjeloško občino oce-njujemo kot dobro in konstruk-tivno z obeh strani," pravi Mi-hovec.

Na Trati ima precej podjetij tudi industrijske prodajalne. Ena izmed njih je tudi industrijska prodajalna podjetja Kroj,kjer prodajajo široko paleto moških in ženskih oblačil, lastne blagovne znamke Kroj Fashion Line.

Podjetje Sibo se že 35 let ukvarja z orodjarstvom in brizganjem plastike. Lani so izvedli reorganizacijo in ustanoviliSkupino Sibo, ki jo sestavljata hčerinski podjetji Sibo G. in Sibo Orodjarna.

fi_248_28_29_tr 12/22/05 15:16 Page 2

fi_248_30_tr 12/22/05 14:48 Page 1

OGLASNA PRILOGA: INDUSTRIJSKA CONA TRATAPETEK, 23. DECEMBER 2005 • ŠT. 248 31

Visoke cene spodbujapredvsem to, da lastniki noče-jo prodajati nepozidanih zem-ljišč. Občina se je te težave lo-tila z njihovo obdavčitvijo. "Zaobdavčitev neizkoriščenihstavbnih zemljišč v starem de-lu IC Trata se je občinaodločila, ker jih lastniki do-slej niso želeli prodati, med-tem pa občina za velik denarureja dodatna zemljišča," ra-zlaga župan Igor Draksler. "Stem želimo doseči, da bi senepozidane luknje v staremdelu cone pozidale, saj bi bilatako izkoriščenost prostora inkomunalne infrastruktureboljša."

Lastniki navijajo cene Takšna odločitev je sprva

med lastniki zemljišč pov-zročila precej nezadovoljstva."Vendar smo z njo dosegli, karsmo želeli. Nekaj zemljišč jetako že naprodaj, čeprav socene še vedno previsoke, saj

nekateri kvadratni meter zem-ljišča brez komunalne opre-me še vedno prodajajo po stoevrov," pravi Draksler.

Ponudba presega pov-praševanje, cene kljubtemu previsoke

Da so zemljišča še vedno

predraga, se strinja tudi Ja-nez Fajfar, direktor nepre-mičninskega podjetja Lokanepremičnine. Pravi, da po-nudba nepremičnin v IC Tra-ta trenutno presega pov-praševanje. "Cene komunal-no neopremljenih zemljiščza poslovno in proizvodno

dejavnost se trenutno giblje-jo med 80 in 100 evri za kva-dratni meter, kar je po mne-nju investitorjev odločnopreveč. Če bomo želeli vnašo občino privabiti več in-vestitorjev in s tem pridobi-ti nova delovna mesta, se bomorala cena zemljišč prila-

goditi povpraševanju oziro-ma bo treba investitorjemponuditi komunalno oprem-ljena zemljišča," je prepričanFajfar, ki dodaja, da bo trebana vseh zemljiščih, ki so na-menjena poslovni dejavno-sti, prenoviti komunalno in-frastrukturo. Med prednost-

mi lokacije je Fajfar omenildobro železniško in promet-no infrastrukturo ter poslov-no dejavnost, ki je že zbranana tej lokaciji. "Zato je ta lo-kacija primerna tako za pro-izvodnjo kot tudi za storit-veno, poslovno in trgovskodejavnost."

Kljub dodatni ob-davčitvi so zem-ljišča še vedno pre-draga V Industrijski coni Trata (ICTrata) zemljišča dosegajo ze-lo različne cene. V novemdelu IC Trata občinakvadratni meter komunalnoopremljenega zemljišča pro-daja po 55 evrov, v staremdelu pa so cene vsaj dvakratvišje in tudi že pozidanazemljišča so vse prej kotpoceni.

"Cene komunalno neopremljenih zemljišč za poslovno in proizvodno dejavnost v Industrijski coni Trata se trenutno gibljejo med 80 in 100 evri za kvadratni meter," pravi Janez Faj-far, direktor Loka nepremičnin.

Z davkom nad nepozidane luknje

fi_248_31_tr 12/22/05 14:47 Page 1

fi_248_32_tr 12/22/05 14:46 Page 1