UVODNIK - contentnet.si · INDIJSKA KUHINJA Arome, ki bogatijo ves svet 25 KRIŽANKA 32 VSEBINA....

Ločiti zrnje od plev

Z naki kakovosti so dveh vrst. Ene podpira stroka, podjetje se mora zanje ves čas truditi in edini sploh kaj štejejo v indu-striji, a jih potrošniki skoraj ne poznajo. Drugi so brez vse-bine in strokovne teže, imajo pa zapomljivo in bombastično ime, bleščeč logotip – in velik vpliv na potrošnike.

Vse se plača, da ne bo pomote. Toda pri enih se plača storitev presoje, pri čemer plačilo niti slučajno ne zagotavlja, da bo pod-jetje pridobilo ali ohranilo certifikat ali standard. Pri drugih pa je pregled podjetja ali ocenjevanje izdelkov zgolj protokol in je le od višine plačila odvisno, ali bo znak bronast, srebrn ali zlat.

Standard IFS (International Food Standard) je eden od teh, ki bi jih moral poznati vsak potrošnik in jim striktno slediti pri nakupih. To je eden od dveh najmočnejših standardov evropske živilske industrije. Drugi je BRC (British Retail Consortium). Če želi podjetje prodreti v tujo trgovsko verigo ali če želi dobavitelj sodelovati s proizvodnim podjetjem, ga bodo najprej povprašali po IFS ali BRC. Če ga nima, se sploh nimajo več kaj pogovarjati. Ni bližnjice mimo IFS ali BRC. Tudi če imaš za celo steno plaket na temo: »Mi smo najboljši!«.

Standarda si je industrija sama zastavila in sama stoji za njima. Omogočata ji izbirati zrnje od plev. Poleg tega standarda ves čas tekmujeta med sabo in zato so merila za njuno pridobitev in ohra-nitev vsako leto strožja. Tako sta svetlobna leta pred zakonodajo, podjetja, ki ju dosegajo, pa daleč presegajo zakonske obveznosti.

Standarda zajemata področji higiene in varnosti živil in proizvodnje. Od banalnosti do največjih investicij. Podjetje se na vsakoletno pre-sojo pripravlja vse leto: odpravlja pomanjkljivosti, ugotovljene prej-šnjič, in samoiniciativno išče možnosti za izboljšave. Pred uradno presojo, ki poteka več dni in ima status največje prioritete, prosi za neuradno presojo, da ima čas odpraviti morebitne malenkosti, ki bi ga lahko stale standarda ali vsaj zdrsa iz visokega na osnovni nivo.

Gleda se vse: ali so tipke v straniščih na senzor ali se jih morajo za-posleni dotikati, ali so osebne malice zaposlenih ustrezno označene z imeni in datumi ter kako je poskrbljeno, da bo pozabljena malica čimprej odstranjena iz hladilnika. Velika pozornost je namenjena plastiki, lesu in steklu, saj za te materiala še ni detektorjev (kovin-ski pa je obvezen, prav tako natančen načrt kalibriranja, načrt za primer lažnih alarmov in še kaj). Ali so vsi plastični noži, ki pridejo v proizvodnjo, popisani, in kakšen je postopek, da se najde čisto vse koščke, če se kakšen zlomi. Ali so steklene luči, na katere so presoje-valci lani opozorili, že zamenjali z nezlomljivimi. Kako poteka čišče-nje prostorov in naprav, plinjenje zaradi insektov, nastavljanje pasti zaradi glodavcev, ali zaposleni dovolj skrbijo za osebno higieno. Ali se poti živil in odpadkov kdaj križajo, kakšen je načrt za morebitno okužbo, za odpoklic živil, kako se izbira in ocenjuje dobavitelje.

Zahteva se vse, kar je ob najsodobnejšem znanju in tehnologiji možno, da se ves čas izboljšuje varnost živil. Ni izgovorov, ni prija-teljskih pomežikov, ni dragih daril. Samo fascikli pravil in priporo-čil, ki jih dopolnjujejo že več kot tri desetletja, in presojevalci, tako visoko usposobljeni, da jih je za posamezno področje živilstva v vsej Evropi morda le toliko kot prstov na eni roki.

Kdor hoče jesti dobro in zdravo, bo sledil takim standardom. Tudi če nimajo logotipa z bleščicami in zvezdicami. Ker se jih ne da kupiti, ampak si jih lahko le zaslužiš.

Katja Goljevšček, urednica

UVODNIK

Ni bližnjice mimo IFS ali BRC. Tudi če imaš za celo steno plaket na temo: »Mi smo najboljši!«.

* Navedena podjetja imajo inovativen, učinkovit in do potrošnikov prijazen pristop k izobraževanju potrošnikov in lastni promociji. S potrošniki preko revije Kul(inarični) ekspres ustvarjajo odprt, konstanten, konstruktiven in enakovreden odnos, zato so po mnenju uredništva revije Kul(inarični) ekspres s tega vidika najnaprednejša podjetja v Sloveniji.

Podjetja, ki aktivno vlagajo v ozaveščanje potrošnikov o varnosti in kakovosti hrane, v skrb za zaposlene, lokalno skupnost in naravno okolje – partnerji revije Kul(inarični) ekspres: Pekarna Pečjak, d. o. o., Mirovita, d. o. o., Mirosan, d. o. o.

IZDAJATELJ: ContentNet, d. o. o., E: [email protected], W: www.contentnet.si • DIREKTORICA: Katja Goljevšček • ODGOVORNA UREDNICA: Katja Goljevšček, [email protected] • STROKOVNA SODELAVCA: dr. Sebastjan Filip, dr. Aleš Kuhar • FOTOGRAFIJE: Igor Kastelic, Adobe Stock • GRAFIČNA PODOBA IN PRELOM: Katja Mijajlović • KRIŽANKA: Vladimir Milovanović, s. p., Ljubljana • LEKTURA: ContentNet, d. o. o. • TISK: JULAR, poslovno svetovanje, Merima Jular s.p. • NAKLADA: 60.000 izvodov • ISSN 2232-5859 • Fotografija na naslovnici je nastala iz izdelkov Pekarne Pečjak.

Revija je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. Za dodatne izvode nam pišite na naslov [email protected]. Logistični stroški odpreme in pošiljanja tiskanih izvodov znašajo 1,45 €/izvod in se plačajo po povzetju. Revijo lahko brezplačno natisnete; na voljo je na naslovu www.kulekspres.si.

Vse pravice so pridržane. Kakršnokoli razmnoževanje in fotokopiranje celote ali delov revije brez dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Blagovne znamke, slikovno gradivo in logotipi so last izdajatelja in partnerjev revije.

WW

W.K

ULE

KSP

RES

.SI

REVIJA ZA POTROŠNIKE, KI HOČEJO VEČ

SEPTEMBER 2016 > 5 > 18

SVEŽEBritansko sadje in zelenjava odvisna od tujcev 4»Čisto meso« 4Oznake vplivajo na zaznan okus 5Z investicijami odgovarjajo na povečano povpraševanje 5Brazgotine spomladanske pozebe 6Ameriško-evropski sporazum TTIP pred propadom 6Morska trava proti žarkosti 7Embalaža iz ostankov paradižnika 7Pridelamo največ jabolk in paradižnika 8Slano, tudi če le diši slano 8Britanska pot, napačna pot? 9

BELJAKOVINE Zakaj so naenkrat povsod 10

(NE)VARNI INFOPersonalizirana prehranska priporočila so učinkovita 18Nevaren kulinarični trend 18Otroci brez zajtrka so večkrat jezni 19Vsaka peta riba ni to, kar piše na deklaraciji 19Strožje do nadomestkov za obroke 20Nevedni glede učinkov prehranskih dopolnil 20

KOLUMNASlišati in biti slišan 21

KAKOVOST PREHRANEŠola šteje 23

INDIJSKA KUHINJA Arome, ki bogatijo ves svet 25

KRIŽANKA 32

VSEBINA

Britansko sadje in zelenjava odvisna od tujcev

Kar 90 odstotkov sadja in zelenjave v Veliki Britaniji oberejo, preberejo in pakirajo tuji delavci. Če bo vstop tuje delovne sile bistveno otežen, kot posledica britanskega izstopa iz EU in ukinitve prostega pretoka ljudi, se zna zgoditi, da bodo začeli delavci prihajati na črno ali pa celo, kot opozarjajo naj-bolj zaskrbljeni, da enostavno ne bo nikogar, ki bi pridelano obral.

V Veliko Britanijo ob sezoni obiranja vsako leto pride od 60.000 do 70.000 sezonskih delavcev, večinoma iz vzhodne Evrope. Celotna domača industrija svežega sadja in zelenjave je odvisna od njih, saj Britanci niso pripravljeni sprejeti sezonskih in fizično tako napornih del, kot je delo na poljih in v nasa-dih. Če sezonski delavci ne bodo mogli v državo legalno ali bo pridobivanje dovoljenj izrazito zapleteno (ker naj bi prav pretiran pritok tuje delovne sile bil eden od poglavitnih razlogov za britanski izstop iz EU), je pričakovati širje-nje trga nelegalnih sezonskih delavcev, to pa lahko pomeni zlorabe delavcev in s tem povezano slabo javno podobo britanske hrane. Po najbolj črnem scenariju pa obiralcev niti tako ne bo dovolj in bo morala Velika Britanija sad-je in zelenjavo celo uvažati.

KUL(inarični) EKSPRES4

SVEŽE

»Čisto meso«

Visokotehnološka živilska podjetja, ki razvijajo meso v labora-torijih, opuščajo poimenovanja »vzgojeno v laboratoriju« in »mesne kulture«, saj vzbujajo odpor pri potrošnikih do tega, potencialno zelo pomembnega vira beljakovin. Po novem tako meso imenujejo »čisto meso«.

Novo poimenovanje za živila, ki so drugače še v dokaj zgo-dnji fazi razvoja (menda lahko prvo laboratorijsko različico piščančjih prsi pričakujemo čez dve leti), naj bi potrošni-kom dalo vedeti, da je tako proizvedeno meso humano, saj ne zahteva rejenja in pobijanja živali, in da ima bistve-no manj negativnih vplivov na okolje kot konvencional-no meso. Potrošnike naj bi tudi spominjalo na pozitivne učinke, ki jih ima vse čisto, denimo čista energija.

Drugače pa bo tako vzgojeno meso verjetno precej draž-je od konvencionalnega mesa. Celoten razvoj, zajet v stroških za prvo laboratorijsko vzgojeno mesno polpeto, se ocenjuje na 300.000 evrov, po zagonu množične proi-zvodnje pa naj bi pol kilograma mletega mesa stalo okoli 30 evrov.

5 Glavni partner revije: številka 18 > september 2016

Oznake vplivajo na zaznan okus

Več študij je pokazalo, da potrošniki hrano, označeno z, denimo, Pri-jazno do okolja ali Pridelano po humanih načelih, dojemajo kot oku-snejšo, lepšo in bolj dišečo. Kot ugotavljajo različni raziskovalci, je tako dojemanje značilno predvsem za oznake z vsebino, o kateri potrošnik razmišlja izrazito čustveno.

Pred kratkim so preverjali odziv potrošnikov na meso, ki je bilo označeno na dva načina: da je pridelano na industrijski farmi ali da je pridelano na kmetiji, ki deluje po humanih načelih. Z obema oznakama so za vsakega prostovoljca označili po dva kosa enake organsko pridelane govedine. Čeprav so jedli dvakrat isto meso, so prostovoljci za meso, ki je bilo označeno kot industrijsko pridelano, izjavili, da je manj okusno, slab-šega vonja in videza. Zdel se jim je tudi bolj slan in masten. Zanj so bili pripravljeni odšteti za petino manj in so ga tudi manj pojedli.

Enako se je v drugi raziskavi zgodilo ob primerjanju jajc. Jajca, ki so bila označena z oznakami, kot so Sveže s kmetije in S podeželja, so prosto-voljci, ki so sodelovali v raziskavi, zaznali kot bolj okusna v primerjavi z enakimi jajci, ki niso imela teh oznak. Raziskovalci so zaključili, da je za potrošnike očitno zelo pomembno, da kokoši živijo v etično ustre-znih razmerah, saj drugače okusa ne bi zaznavali tako različno. Do enakih zaključkov so prišli ob testiranju odziva na kavo, ki je nosila oznako, da je pridelana prijazno do okolja, v primerjavi s kavo brez take oznake, in ob testiranju mesne juhe, ki je bila enkrat označena z napisom Odličen in bogat okus, drugič pa z napisom Mononatri-jev glutamat. Na zaznavanje kave naj bi vplival odnos potrošnikov do okolja, na zaznavanje juhe pa odnos potrošnikov do umetnih sestavin v hrani.

Z investicijami odgovarjajo na povečano povpraševanje

V Pekarni Pečjak so letos in lani zaznali izrazito povečanje povpraševanja po njihovih paradnih izdelkih. Zato so se odločili za posodobitev in šir-jenje proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti v obratu v Trzinu, ki je eden od najsodobnejših v regiji nasploh.

V prvi polovici letošnjega leta so v Pekarni Pečjak povečali prodajo francoskih rogljičkov za skoraj 50 odstotkov v

primerjavi z enakim obdobjem lani, prodajo bureka pa za več kot 40 odstotkov. Že lani so posodobili

linijo za rogljičke, tako da jih lahko oblikujejo v bolj kompleksno obliko. Hkrati so še izboljšali kakovost surovin, predvsem v povezavi z no-vimi tehnološkimi spoznanji v branži. V krat-kem bodo začeli posodabljati proizvodno linijo za burek, tako da bodo lahko tudi pri tem izdelku še dvignili kakovost, povečali pa bodo tudi proizvodne zmogljivosti.

Sočasno so obnovili skladišče in prizidali no-vega, s čimer so pridobili 700 paletnih mest.

To je pomembno zaradi zagotavljanja stalnosti oskrbe kupcev. Vse tri naložbe skupaj so vredne

4,2 milijona evrov.

6 KUL(inarični) EKSPRES

Brazgotine spomladanske pozebe

Slovenske sadjarje je spomladi hudo prizadela pozeba, zato bo letošnja letina slovenskih jabolk komaj za tretjino povprečne. Zaradi ujme imajo mnoga jabolka estetske napake, toda sadjarji poudarjajo, da so te le na po-vršini in da so jabolka, ki bodo v kratkem prišla v trgovine, povsem zdrava, enako okusna kot vedno in zdržijo enako dolgo. Kupce prosijo, naj do le-potnih napak ne bodo preveč kritični, saj so to vendarle slovenska jabolka, vsa pridelana integrirano.

Na spomladansko pozebo so se sorte jabolk odzvale zelo različno – nekatere so rjavele pri peclju, na drugih so se pojavili rjavi krožci, na tretjih črte. Vse te poškodbe pa so, kot so poudarili v Miroviti in Mirosanu, zgolj estetske narave in le površinske. To pomeni, da tako zaznamovana jabolka v notranjosti niso poškodovana. Kljub brazgotinam, ki jih je pustila pozeba, so zaradi pravilne nege in nasploh visoke kakovosti pridelave v slovenskih sadovnjakih vzdr-žala in dozorela in so lep simbol živila, ki bi si ga morali ozaveščeni potro-

šniki še kako želeti: pridelana lokalno, vzdržno in namesto industrijske uniformno-

sti prav vsa edinstvena, neponovljiva.

Ameriško-evropski sporazum TTIP pred propadom

Kot kažejo najnovejše uradne izjave iz francoskih in nemških vla-dnih vrst, za podpis TTIP, trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, ki je bil deležen mnogih kritik in odpora javnosti, proti njemu pa je bilo vloženih tudi več peticij in organiziranih veliko protestov, ni več možnosti. Ker sta ga javno kritizirali ekonomsko in kmetijsko najmočnejši evropski državi, saj menda v 14 krogih pogajanj niso dosegli soglasja o ničemer bistvenem, bo verjetno Evropska komi-sija prej ali slej ustavila pogajanja.

Trgovinski sporazum, ki naj bi odpravil ovire pri trgovanju in har-moniziral pravila med EU in ZDA ter tako ustvaril enoten, 820-mili-jonski čezatlantski trg, je strokovna in laična javnost že več let ostro zavračala.

Organizacije za zaščito kakovosti hrane in kmetijske organizacije pa opozarjajo, da se hkrati odvija tudi postopek za podoben sporazum s Kanado (CETA), ki je problematičen iz enakih razlogov kot TTIP. Po-leg tega naj bi z njim v Evropo skozi zadnja vrata vstopile tudi ZDA, saj naj bi omogočal ameriškim družbam s podružnicami v Kanadi poslo-vanje z Evropo pod olajšanimi pogoji. Sporazum CETA je že izpogajan in tudi javno objavljen, ni pa še jasno, ali bodo o njem odločale samo evropske institucije ali pa bodo tudi države članice EU imele besedo pri njegovem sprejemanju.

SVEŽE

7

Morska trava proti žarkosti

Algo fukus, vrsto morske trave, ki ra-ste v nordijskih morjih, zaenkrat upo-rabljajo za domače zdravilo, pa tudi kot učinkovito gnojilo za krompir. Kot kaže, pa bi lahko bila zelo uporabna tudi kot prehranski aditiv za preprečevanje žarkosti maščob, za kar zdaj mnogi živilski proizvajalci uporabljajo umetne dodatke.

V iskanju naravnih prehranskih aditivov, ki bi izboljšali funkcionalnost hra-ne ali nadomestili umetne dodatke, se raziskovalci vse bolj ozirajo k morju, katerega viri so še slabo raziskani in slabo izkoriščeni. Na danski tehniški univerzi tako raziskujejo algo fukus. Ta namreč vsebuje antioksidante floro-tanine, ki učinkovito zavirajo oksidacijo lipidov v maščobnih kislinah, torej razpadanje maščob zaradi izpostavljenosti kisiku. Ta proces, katerega po-sledica je žarkost, je eden od glavnih dejavnikov za slabšanje kakovosti živil, ki vsebujejo maščobe, in za izgubo funkcionalnih maščobnih kislin. Med maščobami je na žarkost najbolj občutljivo ribje olje, predvsem dolgove-rižne večkrat nenasične maščobne kisline, iz katerih se lahko pod vplivom kisika celo razvijejo strupene sestavine.

Danski raziskovalci so uspeli izločiti koristne antioksidante iz alge fukus, testirali pa so jih na z ribjim oljem bogatih živilih, mleku, žitnih ploščicah in majonezi. Rezultati so zelo spodbudni, vendar morajo še raziskati morebi-tne stranske učinke ekstrakta alge fukus in razviti učinkovito industrijsko metodo za ekstrakcijo.

Alga fukus bi tako morda lahko nadomestila umetne dodatke v hrani za preprečevanje žarkosti, ki so resda učinkoviti, a pomenijo tudi zdravstveno tveganje in so lahko celo strupeni. V morjih na severu je raste v izobilju, izkoriščene pa je je zaenkrat zelo malo.

številka 18 > september 2016Glavni partner revije:

Embalaža iz ostankov paradižnika

Nizozemski proizvajalec kartonaste embalaže je v sodelovanju s pridelo-valci paradižnika razvil embalažo, ki jo izdelajo iz odpadlih rastlin para-dižnika. Tak način bistveno zmanjša količino odpadkov ob pridelavi paradi-žnika in škodo na okolju zaradi proizvodnje embalaže, enaka embalaža pa je uporabna tudi za druge vrste sadja in zelenjave.

Če del papirja za proizvodnjo embalaže nadomestijo s stebli, listi in koreni-nami paradižnikov, za preostanek pa uporabijo recikliran papir, se količina proizvedenih toplogrednih plinov zmanjša kar za 54 kilogramov ekvivalenta ogljikovega dioksida na tono kartona, to je za toliko, kolikor toplogrednih plinov ustvari avto, ko prevozi 420 kilometrov. Iz rastlin, ki zrastejo na enem hektaru, lahko naredijo ravno toliko embalaže, kolikor je potrebujejo za pa-kiranje plodov, ki zrastejo na enem hektaru.

KUL(inarični) EKSPRES88 KUL(inarični) EKSPRES

Slano, tudi če le diši slano

Znanost o vonjavah je v zadnjih letih izjemno na-predovala in bo zelo verjetno močno vplivala na živila prihodnosti. Z izolacijo molekul naravnih arom bi lahko reformulirali recepte, da bi živila dišala bolj sladko ali slano, kot bi pričakovali glede na vsebnost sladkorja ali soli v njih.

Francoski znanstveniki razvijajo napravo, ki na molekularni ravni izolira posamezne se-stavine arome hrane in prebere ven tiste, ki so odgovorne za sladkost. V jabolkih, de-nimo, sladkost povzročajo estri, ki jim tudi dajejo sadno aromo – če bi jih dodali manj sladkemu jabolčnemu soku, bi potrošnik sok zaznal kot slajši, kot bi bil v resnici. Na tak način so pri različnih slanih izdelkih že dosegli do 45 odstotkov manjšo vsebnost soli, ne da bi prostovoljci, ki so živila okušali, to zaznali.

Potrošniki se zavedajo, da bi bilo pametno jesti manj sladko, manj slano ali manj mastno hrano, toda to ve-činoma tudi pomeni, da živilo izgubi okus, ki ga imajo radi. Prav sladkor, sol in maščobe so namreč sestavine, ki poglobijo okus živil in ga poudarijo. Če že kupijo izdelek z zmanjšano vsebnostjo soli, recimo, je verjetno, da jim po okusu ni všeč. Zato ga dosolijo sami ali pa naslednjič kupijo bolj slano različico živila. Če pa bi živila dišala bolj sladko, slano ali mastno, bi to po mnenju francoskih strokovnjakov tako močno vplivalo na zaznani okus, da ljudje ne bi niti opazili dejanskega zmanjšanja vsebnosti sladkorja, soli ali maščob.

Pridelamo največ jabolk in paradižnika

V EU od vsega sadja pridelajo največ jabolk, med zele-njavo pa prednjači paradižnik. Lani so pridelali 12,7 milijona ton jabolk (ali skoraj 25 kilogramov na prebivalca)

in 17,7 milijona ton paradižnika (35 kilogramov na prebivalca).

Pridelavi sadja in jagodičja je bilo lani v EU namenjenih 2,3 milijona hekta-rov, zelenjavi pa 2,1 milijona hektarov. Največ površin za pridelavo sadja, skoraj četrtina vseh evropskih nasadov, je v Španiji, največ površin za pride-lavo zelenjave, petina evropskih površin za zelenjavo, pa v Italiji.

Na Poljskem so pridelali četrtino vseh jabolk v Evropi, v Italiji petino. Poljska je tudi največja pridelovalka češenj, pridela jih četrtino. Skoraj vse breskve (90 odstotkov) pridelajo v Španiji, Italiji in Grčiji. Španija proizvede tudi naj-več jagod (pridelajo jih skoraj tretjino), sledi ji Poljska.

V Italiji in Španiji pridelajo skoraj dve tretjini vseh evropskih paradižnikov, skoraj dve tretjini kumar pa pride iz Španije, Poljske in Nizozemske. Španija in Italija sta tudi največji pridelovalki bučk, pridelata jih skoraj tri četrtine. Bolj razpršena je pridelava korenja: po približno desetino evropske proi-zvodnje jih pridelajo v Veliki Britaniji, na Poljskem, Nizozemskem, v Franciji, Italiji in Nemčiji.

V Sloveniji leži 0,4 odstotka evropskih površin za pridelavo sadja in jagodičja ter 0,2 odstotka površin za pridelavo zelenjave. Lani smo pridelali 84.000 ton jabolk (0,7 odstotka evropske pridelave), 5.600 ton breskev (0,2 odstot-ka), 2.000 ton jagod (0,1 odstotka) in 1.500 ton češenj (0,2 odstotka). Pride-lali smo tudi 5.700 ton paradižnika (manj kot tisočinko evropske pridelave), 1.800 ton kumar (0,1 odstotka evropske pridelave), 3.400 ton korenja (0,1 odstotka) in 2.100 ton bučk (0,1 odstotka).

SVEŽE

številka 18 > september 20169 Glavni partner revije:9 številka 18 > september 2016Glavni partner revije:

Britanska pot, napačna pot?

Več evropskih držav z zakonodajo spodbuja podarjanje odvečne hra-ne zaradi zmanjševanja količine zavržene hrane. V Veliki Britaniji so v zadnjih letih ubrali drugačno pot, toda zdaj menijo, da bi morali slediti zgledom drugih držav.

V Veliki Britaniji ugotavljajo, da v fazah po proizvodnji, torej v trgovinah, restavracijah in gospodinjstvih, zavržejo kar 8 milijonov ton hrane na leto in da bi lahko to številko zmanjšali za vsaj 60 odstotkov, kar predstavlja skoraj 19 milijard evrov na leto.

V drugih državah so se zmanjševanja zavržene hrane lotili tako, da z zakonodajo spodbujajo podarjanje odvečne hrane iz tr-

govin in restavracij. V Franciji je za trgovine prepovedano, da bi zavrgli odvečno hrano, zato jo trgovci podarjajo

dobrodelnim organizacijam – letno kar 100.000 ton. Nova zakonodaja je tudi v Italiji spodbudila podarja-

nje odvečne hrane v dobrodelne namene, tako da tam podarijo 86.000 ton hrane na leto. Na Dan-

skem so z zakonom podprli odprtje trgovin z zavrženo hrano in druge inovativne pristope,

s čimer so v petih letih količino zavržene hrane zmanjšali za četrtino.

V Veliki Britaniji pa so se problematike pred leti lotili drugače. S subvencijami podpirajo kompostiranje in sežiganje odvečne hrane za pridobivanje ener-gije. Za podjetja je tako cenejše, če hrano sežgejo, kot če bi jo podarili lačnim. Zaradi pritiskov kmetov in potrošniških organizacij zdaj raz-mišljajo o spremembi zakono-daje, čeprav so za spodbujanje zažiganja hrane za energijo od leta 2014, ko so uvedli subven-cije, do marca 2015 namenili že okoli 190 milijonov evrov.


BELJAKOVINE

Zakaj so naenkrat povsodBeljakovine so ključen gradnik celic in nepogrešljiv del prehrane, toda zdaj so postale tudi eden od osrednjih elementov pospeševanja prodaje živil. Delno gre za marketing, seveda, toda hkrati so beljakovine hranilo, ki odlično združuje vse najpomembnejše smernice sodobne prehrane.

Beljakovine predstavljajo kar 16 odstotkov celotne telesne teže in jih po de-ležu v človeškem telesu prekaša le voda. Sestavlja jih dvajset raz-ličnih aminokislin, ki so nanizane kot biseri na ogrlici. Vsaka be-ljakovina ima specifično število in zaporedje aminokislin, njena sestava pa določa njeno funkci-jo. Nekatere verige aminokislin so kratke, inzulin je, denimo, sestavljen iz zaporedja zgolj 51 aminokislin. Večina beljakovin pa je daljših – vsebujejo od 200 do 400 aminokislin.

Telo zlaga kockeVsaka celica vsebuje tisoče tipov beljakovin, ki so nujne za njeno delovanje. Nekatere so del nje-nega ogrodja in membrane, dru-ge ji pomagajo proizvajati ener-gijo in opravljati vsakodnevne

naloge. Beljakovine omogočajo tudi komunikacijo med celicami in med tkivi, pomagajo popraviti poškodbe v celicah in sodeluje-jo pri delitvi, s katero nastajajo nove celice.

Mišice, hrustanec, kite, koža in lasje, vse je večinoma iz beljako-vin. Poleg velikih struktur manj-še beljakovinske molekule igrajo ključno vlogo pri pravilnem de-lovanju telesa: hormoni, kot je inzulin, encimi, kot so amilaze, lipaze in proteaze, ki so ključni za predelavo hrane, protitelesa, ki se bojujejo proti okužbam.

Beljakovine se v telesu ves čas gradijo in razpadajo. Hrana je njihov glavni vir. V procesu pre-snove jih telo razbije na posa-mezne gradnike, aminokisline, ki

Beseda protein (beljakovina) izvira iz grške besede proteios,

ki pomeni prvi ali prvobiten.

Protitelo IMUNOGLOBULIN M Nastane v začetnih stikih s tujimi mikrobi ali tujki v telesu.

Protitelo IMUNOGLOBULIN G Ščiti telo ob kroničnih obolenjih.

11 Glavni partner revije:

jih nato porabi za gradnjo svojih beljakovin.

Nekatere aminokisline zna člo-veško telo proizvesti samo. Toda ne vseh. Za proizvodnjo vsake od njih je namreč potrebnih de-set ali več kemijskih reakcij in za vsako reakcijo svoj encim, torej svoj gen. Ker smo med evolucijo sposobnosti za sintezo nekate-rih encimov izgubili, smo izgubili tudi sposobnost za sintezo ne-katerih aminokislin.

Te, tako imenovane esencialne aminokisline, moramo torej do-biti s hrano. Živila, ki vsebujejo vse esencialne aminokisline, imenujemo beljakovine s popol-no aminokislinsko sestavo in jim pripisujemo najvišjo biološko vrednost; to so meso, perutnina, ribe, jajca, mleko, sir in jogurt. Živilom, ki imajo le nekatere od

esencialnih aminokislin, pa pri-pisujemo nižjo biološko vre-dnost; to so zelenjava, stročnice, žitarice, oreški, semena in druga rastlinska hrana. Ta živila je tre-ba ustrezno kombinirati, recimo stročnice z žitaricami, da zaužije-mo vse esencialne aminokisline in lahko naše telo zgradi vse po-trebne beljakovine zase – tako pridobimo obroke z najvišjo bi-ološko vrednostjo.

Potrošnja naraščaV zadnjih petdesetih letih se je vnos beljakovin v telo v za-hodnem delu sveta podvojil, čeprav Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bila beljakovinska podhranjenost iz-koreninjena že po drugi svetov-ni vojni. Vnos je največji prav v Evropi, kjer zaužijemo od 99 do 115 gramov beljakovin na dan, čeprav SZO priporoča za žen-ske okoli 48 gramov in za moške okoli 56 gramov na dan.

Tudi drugod po svetu vnos belja-kovin skokovito narašča, skoraj v celoti zaradi povečane porabe mesa. Globalno se je populacija v drugi polovici dvajsetega stole-tja podvojila, poraba mesa pa se je početverila.

Tradicionalni recepti z različnih koncev sveta idealno

kombinirajo aminokislinsko sestavo: fižol z rižem,

testeninami ali manioko, grah s kruhom, lečo s krompirjem …

Encim DEOKSIRIBONUKLEAZA Sproži razkrajanje poškodovanih, postaranih ali odvečnih nukleinskih kislin v celicah.

številka 18 > september 2016

Protitelo C-REAKTIVNI PROTEIN Nastane ob akutnem vnetju.

Kurir HORMON DOPAMIN Sproža občutek ugodja.


Čeprav v povprečju zaužijemo dovolj beljakovin, je trend z belja-kovinami bogatih živil, tako žival-skega kot rastlinskega izvora, izje-mno močno vzvalovil potrošniške navade v zadnjih letih. Uspešno se oglašujejo in prodajajo živila, ki so že naravno bogata z beljako-vinami, in živila, ki jih obogatijo z beljakovinami.

Nekateri kritiki menijo, da se z beljakovinami bogata živila uspe-šno prodajajo predvsem zato, ker potrošnikom končno nihče ne govori, naj se odpovejo prilju-bljenim živilom (kot ob smerni-cah za zmanjšanje vnosa ogljiko-vih hidratov in maščob), ampak se jih celo spodbuja, naj pojejo in popijejo več (beljakovin). Taka priporočila seveda žene tudi že-lja po povečanju prodaje, saj niti tako pomembnega hranila, kot so beljakovine, ne smemo uživa-ti preveč. Pretirano uživanje po nekaterih raziskavah lahko obre-meni ledvice in jetra ter spodbudi nastanek ledvičnih kamnov.

Toda hkrati je nova ponudba živil, bogatih z beljakovinami, v popolnem sozvočju s sodobnimi življenjskimi navadami in demo-grafskimi trendi.

Staranje in okrevanjeSvetovna populacija se stara. Do leta 2025 bo skoraj tretjina Evro-pejcev starejših od 65 let. Leta 2020 bo v Evropi 19 milijonov ljudi, starejših od 85 let, leta 2050 že 40 milijonov. Globalno pred-stavljajo ljudje, stari 60 let in več, 12 odstotkov, do leta 2050 pa bo delež narasel na 22 odstotkov.

Za zdravo starost so beljakovi-ne izjemno pomembne, ključ-ne pa so tudi ob okrevanju po obolenjih in poškodbah, katerih število se s starostjo prebival-stva veča. Pomagajo namreč ohranjati mišično maso, ki se s starostjo izgublja ali upade za-radi zdravstvenih težav. Do leta 2050 naj bi v Evropi, ZDA in na Japonskem skupaj trpelo zaradi izgube mišične mase že 200 mi-lijonov ljudi, pri 10 do 20 odstot-kih starejših pa bo to ogrozilo

Hrana, bogata z beljakovinami, je posebno pomembna za

starejše, ljudi, ki okrevajo po obolenjih in poškodbah, za

športnike in tiste, ki hujšajo.

Kurir RASTNI HORMON Spodbuja rast, razmnoževanje in obnovo celic.

Kurir HORMON LEPTIN Uravnava apetit.

Strukturna komponenta TROPONIN Sodeluje pri krčenju skeletnih in srčnih mišic.

BELJAKOVINE

številka 18 > september 201613 Glavni partner revije:

tudi njihovo neodvisnost. Be-ljakovine ščitijo kosti in boljšajo splošno vitalnost, saj se ob z be-ljakovinami bogati hrani celice lažje obnavljajo in delijo, bolje pa delujejo tudi kompleksni me-hanizmi v telesu.

Z beljakovinami bogata hrana je energijsko krepka, zato so obro-ki lahko majhni, tako da jih lah-ko zaužijejo tudi ljudje, ki zaradi bolezni ali starosti izgubijo ape-tit. Med novimi in obogatenimi živili je veliko takih, ki jih je lahko žvečiti, kar olajša hranjenje bol-nikov in prizadetih starostnikov.

Šport in podaljšana sitostNa povečane potrebe po be-ljakovinah vpliva tudi sodoben življenjski slog, kamor spadata poudarjena skrb za rekreacijo in fizično aktivno preživljanje prostega časa. Hrana, bogata z beljakovinami, je najprej osvojila trg športne prehrane, saj poma-ga obnavljati in večati mišično maso, zdaj pa pospešeno osva-ja tudi rekreativce. Koristna je

predvsem za tiste, ki intenzivno fizično delajo vsak dan, sploh po vadbi.

Beljakovine priporočajo tudi ob hujšanju ali zgolj za vzdrževanje zdrave telesne teže. Presnavljajo se namreč dlje časa kot ogljikovi hidrati in zato dajejo podaljšan občutek sitosti. Želja po hujšanju je ena od najbolj izrazitih značil-nosti sodobnega časa, v ameriški raziskavi jo je izrazilo kar 51 od-stotkov vprašanih.

Možganska telovadbaMožgani in nevroni so večinoma sestavljeni iz ma-ščob, toda za komuniciranje potrebujejo beljakovine. Na njihove odzive močno vpliva sestava hrane.

Ogljikovi hidrati v hrani dvignejo raven aminokisline triptofan, ki spodbudi možgane k proizvodnji nevro-transmiterja serotonina. Ta je pomemben za nor-malen vzorec spanja in povzroči občutek utrjenosti. Beljakovine v hrani pa povečajo raven aminokisline tirozin, zaradi katere možgani začnejo proizvajati norepinefrin in dopamin, hormona, ki dvigneta po-zornost in aktivnost. Toda ni pametno pretiravati z beljakovinami, da bi ostali budni in pozorni, saj mož-gani potrebujejo tudi ogljikove hidrate za energijo ter počitek za popravilo in vzdrževanje možganskih celic.

Encim PEPSIN Razgrajuje beljakovine za proizvodnjo novih.

KUL(inarični) EKSPRES14 KUL(inarični) EKSPRES14

1

32

KAJ SOZAKAJ

BELJAKOVINE

Hitri vodnik po beljakovinah

Beljakovine se v telesu ves čas reciklirajo, porabljajo in izločajo, zato jih je treba uživati vsak dan.

Za normalno rast in popravilo tkiv morajo beljakovine v prehrani predstavljati 10–15 % dnevnega energijskega vnosa

Telo razbije beljakovine iz hrane na posamezne aminokisline.

Telo porabi aminokisline za gradnjo sebi lastnih beljakovin, recimo skeletnih mišic.

Skeletne mišice utrdijo sklepe, ustvarjajo moč in porabljajo kalorije.

ZAKAJ

GRADBENI MATERIAL za teloOBRAMBA

pred okužbami

PRENAŠANJE KISIKA v krvi

SESTAVNI DELI encimov, hormonov, nevrotransmiterjev in

celo DNK

KAJ SO SESTAVLJENE IZ ogljika,

vodika, dušika, kisika, večinoma tudi žvepla in

včasih še drugih elementov

Izjemno KOMPLEKSNE

naravne spojine

Sestavljene iz med seboj povezanih AMINOKISLIN

številka 18 > september 201615 Glavni partner revije: številka 18 > september 201615 Glavni partner revije:

NE PREVEČ …Preveč beljakovin lahko škodi zdravju.

… IN NE PREMALO Količina mora biti primerna glede na telesno velikost, starost in življenjski slog.

Ljudem, starejšim od 65 let, večja količina beljakovin pomaga ohraniti mišično maso, moč in fizične sposobnosti.

15 %Rast prodaje mlečnih izdelkov zaradi beljakovin

Delež športnih živil iz sirotke

12 %Delež raziskav o beljakovinah za področje športa

Delež raziskav o beljakovinah za področje zdravja in prehrane

OSTEOPOROZA OBOLENJA LEDVIC LEDVIČNI KAMNI

Približne potrebe po beljakovinah brez upoštevanja telesne aktivnosti (g/dan)

Otroci Otroci Otroci Dekleta Fantje Ženske Moški1–3 leta 4–8 let 9–13 let 14–18 let 14–18 let 19+ let 19+ let

Približne potrebe po beljakovinah glede na telesno aktivnost

0,8 g/kg 1 g/kg 1,1–1,3 g/kg 1,4–2 g/kgMALO ALI NIČ

REKREACIJE ZMERNA

AKTIVNOST VADBA

VZDRŽLJIVOSTI VADBA ZA

MOČ

Večina aktivnosti so dnevni opravki

Npr.: čiščenje, nakupovanje,

pisarniško delo

2–5 ur zmerne vadbe/teden

Cilj: splošno ohranjanje zdravja

Npr.: hitra hoja, golf, ples, pranje avta, košnja trate

< 2 uri intenzivne vadbe/teden

Cilj: boljši rezultati

Npr.: tek, plavanje, kolesarjenje

> 2 uri intenzivne vadbe/teden

Cilj: pridobivanje mišic

Npr.: bodibilding, intenzivna vadba

mišic

13 19 34 46 5652 46

65+

36 %

5 %


Prihodnost v rastlinah Med z beljakovinami bogatimi ži-vili imajo v sodobnem svetu po-sebno mesto rastlinske beljakovi-ne. Čeprav se je vnos beljakovin v zadnjih desetletjih skokovito povečal, je poraba rastlinskih be-ljakovin, razen za živalsko krmo, ostala skoraj enaka. Do zdaj.

Proizvodnja mesa je neprijazna do okolja, saj je zelo neučinkovi-ta. V povprečju je za 1 kilogram beljakovin iz mesa potrebnih kar 6 kilogramov rastlinskih beljako-vin, torej bi jih učinkoviteje pora-

bili, če bi jih zaužili neposredno. Poleg tega narašča delež ljudi, ki iz etičnih ali zdravstvenih razlo-gov zavračajo meso in druga ži-vila živalskega izvora.

Živilski proizvajalci zato pospe-šeno razvijajo živila, ki so obo-gatena z rastlinskimi beljako-vinami. Mnoga vsebujejo vse esencialne aminokisline, poleg tega pa ustrezajo tudi zahtevam po zmanjšani vsebnosti ogljiko-vih hidratov in maščob ali so do-datno obogatena z mikrohranili. Taka živila so večinoma narejena z mislijo na prav vse pomembne značilnosti sodobne civilizacije: idealna so za starejše, za aktivne in za ozaveščene.

V nekaterih evropskih državah zaužijejo enako količino beljakovin iz kave in drugih poživil kot iz zelenjave.

Kurir inzulin Uravnava raven sladkorja v krvi.

BELJAKOVINE

Beljakovine za transport in skladiščenje – FERITIN Poglavitno skladiščno mesto za železo.

S čim vnašajo beljakovine v telo EvropejciOd povprečne količine beljakovin, ki jih zaužijemo v Evropi, to je 109 gramov na dan, je največ živil živalskega izvora. V povprečju je med temi najpogostejši vir beljakovin meso, čeprav ne presega bistveno žitaric (povprečno zaužijemo z mesom 32 gramov beljakovin na dan). Največ se poje svinjine, vendar so velike razlike med državami z največjo porabo (v Avstriji zaužijejo 23 gramov beljakovin iz svinjine na dan) in z naj-manjšo porabo (Velika Britanija, 7 gra-mov na dan). Precejšnje so tudi razlike med vnosom beljakovin z mlekom: na Nizozemskem zaužijejo z mlekom in mlečnimi izdelki 28 gramov beljakovin na dan, v Španiji pa le 14 gramov na dan. Ribe, govedina in jajca so manj pomembni viri beljakovin.

Rastlinske beljakovine predstavljajo manjši del v prehrani. Najmanj jih po-jejo na Nizozemskem (33 gramov na dan), največ pa v Grčiji (53 gramov na dan). Med rastlinskimi beljakovinami zaužijemo največ žitaric, predvsem pšenice, ki v povprečju predstavlja skoraj dve tretjini zaužitih rastlinskih beljakovin (26 gramov na dan). Največ je pojejo v Italiji (36 gramov), najmanj pa na Nizozemskem (18 gramov). Dru-gih rastlinskih beljakovin pojemo v povprečju malo: zelenjave pojemo za 4 grame beljakovin na dan, krompirja pa za 3 grame beljakovin na dan. Zelenja-vo uživajo pogosteje ob Sredozemlju: v Italiji predvsem pšenico, na Portugal-skem krompir, v Španiji stročnice.

Idealno za

športnike in

rekreativce

Primerno

za vegane

BCAA:LEVCIN IZOLEVCINVALIN

TESTENINE

Z VISOKO

VSEBNOSTJO

BELJAKOVIN

Za ljudi, ki so občutljivi na mleko

Pomemben

del zdrave

prehrane,

ki je hkrati užitek

Usklajeno

z ločevalnimi

dietami in

low-carb dietami

Pomoč pri

hujšanju

Odlično za

starostnike

Naprodaj

v trgovinah

Pekarne

Pečjak

Priporočamo uživanje v okviru pestre in uravnotežene prehrane ter zdravega načina življenja.

Pekarna Pečjak, d.o.o., Dolenjska c. 442, 1291 Škofljica

Vsakega udeleženca Volkswagen Ljubljana maratona čaka na cilju brezplačen zavitek testenin Pure.


(NE)VARNI INFO

Personalizirana prehranska priporočila so učinkovita

V sedmih evropskih državah so izvedli študijo o učinkovitosti splošnih in personaliziranih prehranskih priporočil na spremembo prehrambnih navad. Izkazalo se je, da so ljudje občutno bolj upoštevali personalizirana priporočila, sčasoma pa so tudi nasploh začeli bolj zdravo jesti kot tisti, ki so bili deležni le splošnih priporočil.

1.600 udeležencev študije so raziskovalci razdelili v štiri skupine. Tri skupine so dobile personalizirana prehranska priporočila (prva samo glede na ana-lizo dotedanjega prehranjevanja, druga glede na analizo prehranjevanja in svoj fenotip, torej skupek telesnih značilnosti, tretja pa še glede na svoj ge-notip, to je gensko nagnjenost k različnim zdravstvenim težavam). Četrta, kontrolna, skupina je dobila le seznam splošnih priporočil, kot je tisto o vsaj petih obrokih na dan. Po šestih mesecih so vse udeležence ponovno pre-verili. Ljudje, ki so dobili personalizirana priporočila, kot so, da naj posame-znik izbira polnozrnate vrste kruha, ali za nekoga drugega, da naj se izogiba zelo mastnim mlečnim izdelkom, so precej priporočil upoštevali in jih vgra-dili v svoje prehrambne navade. Spremenili pa so tudi druge prehrambne navade, ki niso bile niti omenjene v priporočilih: uživali so manj rdečega mesa, nasičenih maščob in soli ter več sadja in zelenjave. V četrti skupini se, po drugi strani, prehrambne navade skoraj niso spremenile.

Študija je pokazala, da so personalizirana priporočila bistveno učinkovitejša od splošnih kampanj za bolj zdravo prehranjevanje. Pokazala pa je tudi, da kompleksnost personaliziranih priporočil ne vpliva na njihovo učinkovitost: priporočila, oblikovana zgolj na podlagi dotedanjih prehrambnih navad, so enako močno vplivala na spremembo prehrambnih navad kot tista, ki so zajela še fenotip in genotip.

Nevaren kulinarični trend

V zadnjem času so v Veliki Britaniji zaznali naraščanje števila okužb z bak-terijo kampilobakter, ki povzroča eno od najpogostejših črevesnih nale-zljivih obolenj, kampilobakteriozo. Na treh univerzah, ki so opravile obširno študijo, so ugotovili, da je za to odgovoren nov kulinarični trend, to so jedi iz surovih ali zelo malo toplotno obdelanih piščančjih jeter.

Pri pripravi piščančjih jeter je uveljavljeno pravilo, da je treba zaradi kam-pilobakterije in drugih patogenih mikrobov meso segreti vsaj do 70 sto-pinj Celzija in da je treba to temperaturo ohraniti vsaj dve minuti. Toda britanska študija je pokazala, da mnogi kuharji v restavracijah, kateringu in trgovinah ponujajo piščančja jetra, ki niso dovolj toplotno obdelana, čeprav poznajo priporočila za varno hrano in imajo tudi pripomočke za natančno merjenje temperature v jedru kosa mesa.

Kuharji so pojasnili, da so nanje vplivale kuharske oddaje, v katerih je za-znati naraščanje receptov s surovimi ali skoraj surovimi piščančjimi jetri. Preverjali so tudi, kaj kuharji mislijo, da stranke želijo, in kaj stranke res želijo, tako da so obema skupinama pokazali fotografije različno toplotno obdelanih jeter. Kuharji so menili, da stranke želijo čim bolj rožnata, ker je bilo to skladno s tistim, kar so videli na kuharskih oddajah, stranke pa so dejansko želele bolj pripravljena jetra.


Novi

ce za

pot

rošn

ike

Vsaka peta riba ni to, kar piše na deklaraciji

Nevladna organizacija Oceana, ki se bojuje proti slabim ri-bolovnim praksam, je objavila, da so podatki o izvoru, tre-tiranju in celo vrsti rib na deklaracijah pogosto neresnični. V 55 državah, v katerih so izvedli študijo, je bil napačno označen vsak peti od 25.000 vzorcev.

Pogosta goljufija je, da so ribe, ki imajo nižjo ceno in se slabše prodajajo, označene kot bolj zaželene ribe. Največkrat tako pro-dajajo soma, osliča in maslenko, pogosto pa tudi pango (vitkega soma), ki je deklarirana kot ostriž, kirnja, morski list in še mar-sikaj. Napačno so navedeni tudi podatki o izvoru ribe in o tem, ali je riba ulovljena na prostem ali gojena, ali pa med predelavo v pripravljena živila ribam zaradi teže dodajo prevelike količine drobtin, vode ali marinade.

V Braziliji so, kot so ugotovili v Oceani, kot morskega psa v več kot polovici primerov prodajali žagarico, s katero je promet prepovedan, v ZDA pa je bil suši, ki naj bi bil iz belega tuna, nemalokrat narejen iz maslenke. V Evropi je stanje boljše kot v ZDA, saj je število goljufij z ribami v EU s 23 odstotkov leta 2011 padlo na 8 odstotkov leta 2015. Priporočajo, da tudi v ZDA uvedejo podobne postopke kot v Evropi, torej da zahtevajo do-kumentacijo o ujetju ribe, sledljivost do njenega izvora in strogo označevanje za potrošnike.

Toda tudi v Evropi je Oceana našla precej napačno deklariranih rib. V Italiji je bilo kar 82 odstotkov od 200 vzorcev deklariranih kot kirnja, ostriž in mečarica, čeprav to niso bili, v bruseljskih restavracijah pa je bil od 69 vzorcev rib, ki so bile označene kot plavi tun, le en vzorec res od plavega tuna.

Otroci brez zajtrka so večkrat jezni

Otroci, ki ne zajtrkujejo, se pri pouku hitreje razjezijo, so po-gosteje razdraženi in jih več stvari zmoti, je pokazala anketa, opravljena med kanadskimi vzgojitelji in učitelji v vrtcih, osnov-nih in srednjih šolah. Tako meni 77 odstotkov vprašanih vzgojite-ljev in učiteljev, 54 odstotkov pa jih kar prinese hrano s seboj, da poskrbijo za tiste, ki niso zajtrkovali. Anketa je pokazala tudi, da otroci, ki ne zajtrkujejo, bolj pogosto nadlegujejo druge otroke, da motijo delo, in da imajo otroci, ki jejo zajtrk, v povprečju boljše rezultate kot tisti, ki ga izpustijo.


(NE)VARNI INFO

Strožje do nadomestkov za obroke

Konec avgusta je Evropska komisija objavila nova pravila glede označe-vanja pripravkov za nadziranje telesne teže. Nova, strožja pravila bodo veljala od septembra 2019.

Po novem bodo trditev: »Nadomestitev enega [ali dveh] od glavnih dnevnihobrokov z nadomestnim obrokom pri energijsko omejeni prehrani prispevak ohranjanju telesne teže po zmanjšanju telesne teže,« proizvajalci lahko uporabljali samo na živilih, ki vsebujejo od 200 do 250 kilokalorij na osebo.Zaenkrat jo lahko uporabljajo za živila, ki vsebujejo do 400 kilokalorij na osebo. Poleg tega bo moralo živilo, ki bo nosilo tako trditev, imeti tudi na-tančno določeno sestavo hranil: vsebovati bo moralo manj kot 30 odstotkov maščob, od 25 do 50 odstotkov beljakovin ter vsaj 30 odstotkov dnevnih priporočenih odmerkov vitaminov in mineralov.

Nevedni glede učinkov prehranskih dopolnil

Kar 64 odstotkov Dancev redno jemlje vsaj eno prehransko dopolnilo, ugotavljajo raziskovalci iz danske tehniške univerze. Od teh pa jih večinane razume dobro, kaj sploh povzročijo posamezne sestavine in kakšna so priporočila glede njihovega uživanja. Najslabše je poznavanje rastlinskihpripravkov.

Večina uporabnikov začne uživati rastlinske pripravke zaradi specifične zdravstvene težave, zaradi katere trpijo ali pa se je želijo vnaprej ubraniti. Enake pripravke uživajo tudi po ozdravitvi, da bi se tako ubranili ponovitve težav. Največkrat nimajo poglobljenih informacij o pripravku, ampak pozna-jo le vsebino iz revij in promocijskega materiala.

V resnici ne vejo, ali jim pripravki pomagajo in kako jim pomagajo, ampak preprosto verjamejo, da jim, pravijo raziskovalci. Prepričani so, da jim ne morejo škoditi. Celo če bi pridobili informacijo, da ima neki rastlinski pri-pravek lahko negativne učinke na zdravje, v večini ne bi prenehali z njegovouporabo, so zatrdili raziskovalcem, češ, da se posamezniki različno odzivajoin ni nujno, da bi škodil vsem uporabnikom.

Ker potrošniki ne razumejo dobro pomena posameznih prehranskih dopol-nil in sploh ne v povezavi s svojim zdravjem, mnogi ne skrbijo zase pravilno,še kaže študija. Tako na Danskem 80 odstotkov najstnic in več kot pol odra-slih žensk zaužije premalo železa, hkrati pa so vrednosti železa presežene pri skoraj polovici otrok. Tretjina najstnikov kaže primanjkljaj vitamina D, hkrati pa jih četrtina zaužije preveč vitamina A in desetina preveč cinka. Od-rasli uživajo vsa mogoče dopolnila, čeprav večinoma že s hrano zadostijo potrebam telesa, le vitamina D, ki bi ga res potrebovali zaradi pomanjkanjasonca, ne ali vsaj ne dovolj.


Potrošnik postaja individua-list, kompleksni nakupovalec in čedalje bolj vpleten v celo-ten proces od proizvodnje naprej. Taste tomorrow je obsežna raz-iskava, ki so jo izvedli med 11.000 evropskimi potrošniki, da bi dou-meli njihovo izbiro, prepričanja in videnja. Da bi potrošniki in proizva-jalci drug drugega lažje razumeli in se tudi slišali.

32 odstotkov anketirancev pričaku-je, da bo hrana v prihodnosti slabše kakovosti, dražja in težje dostopna, 39 odstotkov pa se boji, da bo tudi manj zdrava. To odseva nezavedno nezadovoljstvo s sedanjo ponudbo hrane in stanjem v družbi, ki seje strah v prihodnost. Kaže pa tudi, da se potrošniki še vedno premalo zavedajo svoje moči. Namreč: hra-na bo taka, kot jo bodo zahtevali in kakor bodo izbirali z vsakokratnim nakupom posebej.

Po drugi strani 55 odstotkov po-trošnikov v prihodnosti pričakuje večjo izbiro in individualizacijo živil. Oboje se zdi verjetno, saj se nekoč precej homogena gmota po-trošnikov čedalje bolj segmentira v niše, čemur – spet – sledijo tudi proizvajalci, z novimi izdelki ali le s stalnim preoblačenjem starih. Tudi individualizacija je že tu: če nam ne ustreza klasična torta ali vnaprej pripravljena mešanica za žitni zaj-trk, si lahko izberemo sestavine in naročimo izdelek na dom.

Prodaja živil po spletu nasploh na-rašča in predstavlja že 12 odstotkov svetovnega prometa s prehrambni-mi izdelki. Toda pekarski izdelki so izjema – preko spleta se jih proda le 3 odstotke. Kruh, to pradavno ži-

vilo, še vedno igra na naše najbolj prvinske gumbe: tako kot nas pre-priča vonj po svežem kruhu, nas ne more noben opis v spletni trgovini. »Smelling is selling,« pravimo v pe-karski industriji, vonj prodaja. 58 odstotkov kupcev v Evropi še vedno kupuje kruh v pekarnah. Zato tudi trgovci tako pospešeno uvajajo po-nudbo sveže pečenih izdelkov v tr-govinah: to je všeč kar 67 odstotkov evropskih potrošnikov.

Anketiranci so potrdili, da berejo deklaracije, kar me kot tehnologa izjemno veseli, prav tako to, da jih kar 80 odstotkov ve, da so prehran-ske vlaknine pomembne za zdravje – toda le 25 odstotkov jih ve, da so vlaknine tudi v kruhu. So, da ne bo nesporazumov. Kaj pa naj rečem o glutenu? 40 odstotkov potrošnikov v raziskavi Taste Tomorrow meni, da jim škodi, čeprav jih le peščica sploh ve, kaj je celiakija. Morda se o glutenu razpišem kdaj drugič.

Potrošniki se, kot smo rekli, bojijo čedalje bolj cenene in nekakovostne hrane, hkrati pa so si za pripra-vo hrane pripravljeni vzeti čedalje manj časa: leta 1980 so si za pri-pravo glavnega obroka v povprečju vzeli 60 minut, deset let kasneje 45 minut, zdaj pa samo še 32 minut. Na nas, proizvajalcih, je torej, da najdemo način, kako omogočiti potrošnikom, da ohranijo seda-nji način življenja, a vseeno imajo možnost uživati visokokakovostno hrano.

Dr. Sebastjan Filip

Slišati in biti slišan

DR. SEBASTJAN FILIP, TEHNOLOG PEKARNE PEČJAK

KOLUMNA

Hrana v prihodnosti bo taka, kot jo bodo potrošniki

zahtevali in kakor bodo izbirali z vsakim nakupom posebej.

Sveže jabolčno doživetje iz MIROSANA

Medena sredicaZaradi medene sredice, ki se lahko pojavi ob določenih pogojih okoli peščic, je naš KIKU še bolj slasten.

SkladiščenjeOhranja naravne karakteristike hrustljavo svežega sadeža zelo dolgo časa. Celo na sobni temperaturi KIKU ohranja trdoto, neprimerljiv okus in ohranja lep videz.

Jabolka za konzumacijoOd novembra do junija.

PakiranjePakirani po 7 kg, v KIKU sinje modre kartone z atraktivnim logom.

Sveža in okusna premium jabolkaOsnovna barva je rumenkasta, z rubinasto-rdečimi prižami.

Vsebnost sladkorja (lestvica Brix°)Povprečje min. 10 merjenj: 13° KIKU ima zelo uravnoteženo razmerje sladkorja – kisline.

KIKU pridelan na integriran, do narave prijazen način To pomeni, da postopke pridelave vodimo tako, da je neugodnih vplivov na okolje čim manj. Ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov ohranjamo biološko raznolikost, naravne vire in živali.Uporabljamo tudi najnovejše ekološke metode zbeganja škodljivcev, kar pomeni, da popolnoma po naravni poti preprečujemo namnoževanje škodljivcev.Pri obrambi nam pomagajo tudi njihovi naravni sovražniki: pikapolonice, tenčicarice, roparske pršice, siničke, ujede ...

OkusMeso je zelo sočno, sladko. Hrustljavo sveže.

Trdota kg/cm2 (penetrometer)Min. povprečje vseh meritev: 6,5.

Po pogodbi z KIKU GmbH Süd Tirol

Za Slovenijo prideluje in ekskluzivno trži:Sadjarstvo Mirosan d.o.o., Kasaze 95, 3301 PetrovčeSkenirajte QR kodo ali obiščite www.mirosan.si

Velikost∅ 70 mm do ∅ 95 mm, včasih tudi več.


Izbira hrane je izjemno kom-pleksen proces. Poleg biolo-ških dejavnikov, to so obču-tek lakote, okus in raven apetita, nanjo vplivajo tudi naš odnos do hrane, vpliv vrstnikov in kulture, naše trenutno razpoloženje in raven stresa, celo bližina posa-mezne trgovine ali restavracije in raven naših kuharskih spo-sobnosti. Naša izbira se spremi-nja tudi glede na življenjsko ob-dobje in zdravstveno stanje.

Med najpomembnejšimi de-javniki je socialno-ekonomski status posameznika ali družine, katerega ključna elementa sta izobrazba in dohodek.

Cena in dostopnostCena hrane je izjemno pomem-ben element izbire. Kako vpliva

na izbiro, je povezano s posa-meznikovim dohodkom in so-cialno-ekonomskim statusom. Tako mnoge raziskave kažejo, da posamezniki in družine z niz-kim dohodkom uživajo z mikro-hranili revnejšo hrano in manj uravnoteženo hrano, manj sadja in zelenjave in manj prehranskih vlaknin kot v gospodinjstvih z višjim dohodkom. Večino kalorij pridobijo iz maščob. Ker maščo-be dajo manj občutka sitosti kot ogljikovi hidrati in predvsem kot beljakovine, je tudi verjetnost za preveliko težo večja.

Gospodinjstva z višjimi dohodki porabijo več denarja za hrano – tako za zdravo hrano kot tudi za manj zdravo hrano, največja razlika pa je v potrošnji sadja in zelenjave ter sladkarij. Pri slad-


KAKOVOST PREHRANE

Daleč od tega, da bi se za vrsto, količino ali kakovosthrane odločali zgolj na podlagi trenutne želje ali svojega okusa. Ali da bi hrano izbirali zgolj zavestno. Na nas vpliva kompleksen splet dejavnikov, ki se jih le bežno zavedamo.

Šola šteje

KAKOVOST PREHRANE

kih brezalkoholnih pijačah gle-de na dohodek skoraj ni razlik (so pa seveda razlike v porabi sladkih pijač zaradi drugih ra-zlogov).

V gospodinjstvih z nižjim do-hodkom so pozorni na to, da kupijo čimveč kalorij na denar-no enoto, zato kupujejo ener-gijsko bogato hrano, manj pa je s hranili bogate hrane. Toda povezava med dohodkom in kakovostjo prehrane je bolj za-pletena, kot se zdi.

Ne gre za to, da ljudje z nizkim dohodkom izbirajo manj kako-vostno in manj zdravo hrano samo na podlagi cene. Izbira je morda še bolj povezana z bivanjskim okoljem mnogih posameznikov z nizkim do-hodkom, ki je rezultat nizkega dohodka, in slabšo izobrazbo posameznikov, ki je mnogokrat vzrok za nizke dohodke. Ljudje, ki imajo nizke dohodke in zato, sploh v urbanih predelih sveta, živijo odmaknjeni od bolj kako-

vostnih trgovin in restavracij, ki so praviloma v dražjih predelih mest, ali nimajo možnosti za transport do takih trgovin, tudi če želijo nakupovati bolj kako-vostno hrano, tega skoraj ne morejo storiti ali pa vsaj ne do-volj pogosto za uravnoteženo, kakovostno prehranjevanje.

Raziskave kažejo, da tudi če ljudje z nizkimi dohodki in sla-bimi prehranjevalnimi navada-mi izboljšajo svoj ekonomski položaj, sicer začnejo kupovati pestrejšo hrano, toda ne nujno bolj kakovostne. Tudi izbolj-šanje dostopnosti zdrave hra-ne, denimo odpiranje trgovin s svežim sadjem in zelenjavo ali hrano višje kakovosti v pre-delih, v katerih živijo ljudje z nizkimi dohodki, pri mnogih ni povzročilo sprememb navad. Hrana je namreč še vedno pre-draga in zdrave odločitve bi pretirano obremenile proračun gospodinjstva.

Izobrazba in znanjeKaj pa bi se zgodilo, če bi ljudje, ki so doslej zaradi ekonomske situacije in oddaljenosti od ka-kovostne ponudbe kupovali slabšo in enolično hrano, izbolj-šali svoj dohodek in se preselili


Razlika v zaužitih kalorijah glede na dohodek v povprečju ni tako velika, bistveno pomembnejša je razlika v kakovosti hrane.

25 Glavni partner revije: številka 18 > september 2016

bližje kakovostni ponudbi? Ni nujno, da sploh kaj. Na izbiro hrane namreč vsaj tako močno kot kupna moč in dostopnost vplivata splošna razgledanost in izobrazba.

Stopnja izobrazbe posamezni-ka in v primeru otrok njihovih staršev ključno vpliva na izbi-ro hrane. Pri tem ni dovolj le izboljševanje ozaveščenosti o zdravi prehrani, saj posame-znik morda teh informacij niti ne zna uporabiti. Poleg tega lahko prihajajo iz različnih virov in si med seboj nasprotujejo, kar lahko zmede posameznika in zmanjša njegovo motivacijo za spreminjanje prehrambnih navad.

S stopnjo izobrazbe, sploh če ji sledi tudi višina dohodka in s tem posameznikov socialno--ekonomski status, se izbira hrane, kot so potrdile številne študije v Evropi, ZDA in drugod po svetu, korenito spreme-ni. Ljudje z nižjo izobrazbo in nižjim statusom v primerjavi s povprečjem pogosteje jejo beli kruh, od zelenjave pred-vsem krompir in stročnice, več mastnega mesa, drobovine in jajc, polnomastnega mleka, maščob, sladkorja, sladkarij in

tort. Ljudje z višjo izobrazbo in višjim socialno-ekonomskim statusom pa uživajo glede na povprečje več polnozrnatega kruha, vseh vrst svežega, vlo-ženega in zamrznjenega sadja in zelenjave ter sokov, oreškov, več pustega mesa, rib in mor-skih sadežev, več posnetega mleka in sira ter več peciva in sladic.

Pogled naprejStrokovnjaki menijo, da zna biti dvig izobrazbe populacije skupaj z vplivom, ki ga ima na višino dohodka, eden od najpo-membnejših gonil k celovitim spremembam prehranskih na-vad. Z boljšo izobrazbo namreč ljudje večinoma tudi lažje uvi-dijo slab vpliv vrstnikov, se dis-tancirajo od omejujoče kulture in preprečujejo ali omilijo stres in druge trenutne okoliščine, ki lahko vplivajo na prehrano.

Izobrazba je lahko formalna ali neformalna, izpeljana v okviru tipičnih šolskih let ali v odraslo-sti, pomembno pa je, da pridobi posameznik kakovostne in sis-temsko urejene informacije, ki mu pomagajo razumeti pomen prehrane za počutje in zdravje.


Meso Ribe Sadje in zelenjava Žita Oreški in semena Mleko in jajca Maščobe Sladice Pijače

KAKOVOST PREHRANED

OH

OD

EK

IZOBRAZBA

Čokolada

Bonboni

Čips, ocvrti in pečeni krompir Manj mastni namazi Slani prigrizkiMasloTrans maščobne kisline

Jedi s kuhanim krompirjem

Burgerji, kebab

Ocvrti piščanec

Klobase

Slanina in šunka

Polnomastno mleko

Beli kruh

Sladke pijače Ocvrte cele ribe

Bonboni

Mastne ribe

Pecivo

Sir

Delno posneto mleko

Bele ribe, lupinarji

Jedi s piščancem in puranom

Svinjina in jedi s svinjino

Temni kruh, kruh s semeni in polnozrnati pšenični kruh

Žitarice za zajtrk

Testenine in riž

Sladoled

Bonboni

Pecivo

Mleko z 1 % maščobePosneto mleko Jogurt in sveži sirSir

Ocvrti piščanec

Jedi z govedino in teletino

Mleto meso

Burgerji, kebab


Z vlakninami bogate žitarice za zajtrk

Beli kruh

Sladke pijače

Nizkokalorične sladke pijačeBonboni

Manj mastni namazi

Kava, čaj in voda

Slani prigrizki

Manj mastni namazi

Posneto mleko

Jogurt in sveži sir

Delno posneto mleko

Oreški in semena

Mleto meso

Slanina in šunka

Klobase

Sladoled

Čokolada

Piškoti

Kava, čaj in voda

Sadni sokovi Solata in druga surova zelenjavaJedi s kuhanim krompirjem

Ocvrte bele ribe


Mastne ribe Jogurt in sveži sir

Delno posneto mleko

Manj mastni namazi

Čips, ocvrti in pečeni krompir


Klobase

Polnozrnati kruh

Beli kruh

Sladoled

številka 18 > september 201627 Glavni partner revije: Meso Ribe Sadje in zelenjava Žita Oreški in semena Mleko in jajca Maščobe Sladice Pijače

Shema prikazuje podatke za Veliko Britanijo, vendar jih lahko v večini prenesemo na

celotno Evropo. Prikazana so le živila, po katerih posamezna skupina potrošnikov

odstopa od povprečja. Velikost posamezne oblike pomeni razliko do povprečja.

Manj mastni namazi

Z vlakninami bogate žitarice

za zajtrk

Beli kruh

Nizkokalorične sladke pijače

Smutiji in 100 % sadni sokovi

Sadni sokoviSolata in druga surova

zelenjavaToplotno obdelana

zelenjavaSadje


Sadje


Mleko z 1 % maščobe

Jogurt in sveži sir

Sir

Delno posneto

mleko

Maslo Večkrat nenasičene maščobe

Slani prigrizki

Oreški in semena

Oreški in semena

Divjačina

Jedi z govedino in teletino

Polnozrnati kruh


Žitarice za zajtrk

Testenine in rižNizkokalorične

sladke pijače

Kava, čaj in voda

Nizkokalorične sladke pijače

Kava, čaj in voda

Kava, čaj in voda

Polnozrnati kruh


Testenine in riž

Manj mastni namazi

Smutiji in 100 % sadni sokoviSadjeSadni sokoviSolata in druga surova zelenjavaToplotno obdelana zelenjava

Bele ribe, lupinarji Mastne ribe

Jogurt in sveži sirMleko z 1 % maščobePosneto mlekoSir

Oreški in semena

Divjačina

Jagnjetina in jedi z jagnjetino

Pecivo

Bonboni

Pecivo

Slani prigrizki

Manj mastni namazi

Smutiji in 100 % sadni sokovi

Sadje


Žitarice za zajtrk

Mastne ribe

Ocvrte bele ribe


Oreški in semena

Pecivo

Sladoled


Mastne ribe

Jajca in jajčne jedi

Margarina

Manj mastni namazi

Kava, čaj in voda

Solata in druga surova zelenjavaSadni sokoviSadjeToplotno obdelana zelenjava

Divjačina



Polnozrnati kruh

Testenine in riž




INDIJSKA KUHINJA

J emlje z vsega sveta in mu hkrati daje svoja največja bo-gastva – začimbe, ki jih sama uporablja, kot bi čarala z njimi. To je indijska kuhinja.

Sledi prišlekovNekatere indijske jedi, ki so še zdaj običajne, so stare tudi do pet tisoč let. V dolini Inda so ta-krat lovili želve in aligatorje ter nabirali divja žita, zelišča in druge rastline. Uporabljali so pšenico, ječmen, riž, tamarindo, ki so jo prinesli s seboj ob selitvi iz Afrike v ta del sveta, jajčevce in kuma-re. Poznali so tudi že ingver, sol, zeleni poper in kurkumo, katere koreniko so sušili in mleli.

Kasnejše priseljevanje je prine-slo novosti: pred štiri tisoč leti so začeli v Indiji uporabljati listnato zelenjavo, lečo in mlečne pro-dukte, predvsem jogurt in preči-

ščeno maslo (gi). Jedi so boljšali s kumino in koriandrom, kasneje tudi s črnim poprom.

Grki so prinesli žafran, Kitajci čaj, Portugalci in Angleži so zaslužni za začetek uporabe čilija, krom-pirja in cvetače. Najbolj pa so na indijsko kulinarično dediščino vplivali Muslimani, ki so iz Perzi-

Raznovrstna, kot so vse evropske kuhinje skupaj. Stara osem tisoč let in vedno znova drugačna.

Arome, ki bogatijo ves svet

V Indiji gojijo 75 od 109 vrst začimb, ki so na seznamu ISO.

Skupno jih pridelajo 1,5 milijona metričnih ton na leto, kar je več

kot pol svetovne proizvodnje. Od tega jih več kot pol izvozijo,

največ čilija, mete, kumine in črnega popra.


čejo čebulo, ingver, česen ali začimbe, kot so semena kumi-ne in druge začimbe z močnim okusom. Dodajo meso, zelenja-vo, dodatke, kot je jogurt, in za-čimbe z blažjim okusom, recimo kurkumo. Jed nato dušijo, da se sestavine skuhajo, na koncu pa dodajo sveža zelišča, recimo li-ste koriandra, in morda še limo-nin sok.

Taka priprava izvira iz tradici-onalnega kuhanja na kravjih iztrebkih, ki je na podeželju še zdaj pogosto. Kravjeki namreč na začetku gorenja dajo zelo močno vročino, potem pa gorijo počasi in z majhnim ognjem.

Bogastvo okusovKar združuje celotno deželo, so začimbe. Veliko jih izvira prav z indijske podceline, druge so pri-nesli iz dežel s podobnim podne-bjem in jih nato začeli gojiti tudi sami. V preteklosti so oblikovale mednarodne odnose, zgodovi-narji pa se strinjajo, da so tudi sprožile evropsko dobo odkritij. Vplivale so na evropske in azij-ske kuhinje, pa tudi na kuhinje Bližnjega vzhoda, Afrike, Fidžija in Karibov.

Uporabljajo jih na stotine – cele, narezane, zmlete, pražene, pe-čene ali kot posip. Vsaka je v jed dodana z razlogom: popestri jed, obarva njen okus in delu-je zdravilno. Jedi za vroče dni, denimo, vsebujejo čili in česen, da se telo spoti in se zato lažje shladi. V hladnem vremenu pa več uporabljajo klinčke, cimet, ingver, črni poper, kardamom in muškatni orešček, ki prijetno ogrejejo telo.

je prišli okoli leta 1200. Ljudstvo, znano kot Moguli, ki je vladalo večini Indije nekako do prihoda Britancev, je hrano in njeno pri-pravo razumelo kot umetnost. Jedi so pripravljali s tudi po 25 za-čimbami, svojstven značaj pa so jim dajali z rožno vodo, indijskimi oreščki, rozinami in mandlji.

Preprosta pripravaDežela, velika več kot tri milijone kvadratnih kilometrov, ki gosti to-liko narodov, verstev in kultur kot Indija, tudi kulinarično ne more biti drugačna kot pestra. Delno na to vplivajo naravne danosti: na severu je pogosta priloga ni-zek kruh, saj tam dobro rastejo žita, na jugu bolje uspeva riž, ki je tudi v hrani zato pogostejši. Ob obali so priljubljene ribe, v gorah in na planotah perutnina in ovče-tina. Svoje naredita tudi kultura in religija: hindujci ne jejo govedi-ne, muslimani svinjine. Velik del Indijcev, predvsem med hindujci, budisti in jainisti, je vegetarijan-cev. Tako raznovrstnih jedi brez mesa, jajc in mleka ni nikjer dru-gje na svetu.

Čeprav so jedi zelo raznolike, so mnoge pripravljene na enak, zelo enostaven način. Najprej na močno ogretem olju pope-

Indijske jedi se razlikujejo po sestavinah, priprava pa je za mnoge enaka.

Tipične indijske jedi so pikantne in kisle, sladke in pekoče –

vse hkrati.

INDIJSKA KUHINJA

ZAČIMBA OKUS IN VONJ KAKO SE UPORABLJA KJE SE UPORABLJA ZDRAVILNI UČINKI

KARDAMOMSladkast, pikanten okus z noto po evkaliptusu Zmleti ali strti stroki

Lasiji (napitki iz jogurta), sladoled, kava, čaj

Pomaga pri hujšanju, lajša težave s kožo in sečili.

KLINČKI

Močan sladek vonj in vroč, pikanten okus z noto po janežu Sušeni, celi ali zmleti Mesne jedi, kariji, juhe Proti slabemu zadahu in zobobolu.

CIMETSladkast okus, topel, lesnat vonj V koščkih ali zmlet

Vroči napitki, kolači, sadne pite, kariji, jedi s piščancem Spodbudi čute, umirja živce.

ČRNI POPERMočan, lesnat vonj in pikanten okus Pražen ali svež, zmlet Vse nesladke jedi

Spodbuja prebavo, deluje antibakterijsko.

KUMINA

Topel vonj, ki spominja na oreške, grenek, a ne pikanten okus

Cela ali zmleta semena, na hitro spražena

Riž, polnjena zelenjava, kariji, jedi z govedino

Lajša prebavo in omili napenjanje, zbuja tek.

KORIANDERSladek okus z noto po citrusih Cela ali zmleta semena Peciva, kruh, ribe, kariji Pomaga pri prebavi.

MUŠKATNI OREŠČEK

Topel okus po oreških, rahlo sladek

Ovoj semena (mace) in posušena semena (orešček), nastrgana

Pite, kolači, sufleji, zelenjava, jajčne jedi, jagnjetina, ribe, pijače

Deluje protibakterijsko, pospešuje prebavo, zdravi rane na želodcu.

GORČIČNA SEMENA

Dimljen, lahko pikanten okus s priokusom oreškov Strta ali pražena v olju

Kariji, solate, vložena zelenjava, jedi z zelenjavo, fižol, peciva

Razstrupljajo telo, delujejo proti okužbam, lajšajo prebavo.

GRŠKO SENOZelo značilen, zemeljski okus in močan vonj Posušena semena in listi Kariji, piščančje jedi, mesne jedi

Pomaga pri sladkorni bolezni in visokem holesterolu, lajša kašelj, boljša prebavo, velja za afrodiziak.

KURKUMAMočan, zemljast okus in vonj

Sveža ali posušena in zmleta korenika Kariji, ribje jedi, fižol

Deluje proti vnetjem, pomaga pri prebavi, krepi ledvice, preprečuje krvne strdke.

ŽAFRANMočan, meden vonj in okus Celi ali mleti prašniki Jedi z rižem, sladice, omake, juhe

Pomirja, deluje proti krčem, velja za afrodiziak.

INGVERSladek vonj, močan, pikanten okus Grobo ribana korenika

Sladke jedi, sladice, pikantni kariji, ocvrte jedi

Poveča izločanje telesnih tekočin, lajša krče, blaži vnetja, velja za afrodiziak.

TAMARINDAZelo kisel, citronast okus Posušeni stroki, pulpa Meso, stročnice, kariji, čatniji Blaži prebavne težave, ščiti srce.


številka 18 > september 2016

ZAČIMBA OKUS IN VONJ KAKO SE UPORABLJA KJE SE UPORABLJA ZDRAVILNI UČINKI

KARDAMOMSladkast, pikanten okus z noto po evkaliptusu Zmleti ali strti stroki

Lasiji (napitki iz jogurta), sladoled, kava, čaj

Pomaga pri hujšanju, lajša težave s kožo in sečili.

KLINČKI

Močan sladek vonj in vroč, pikanten okus z noto po janežu Sušeni, celi ali zmleti Mesne jedi, kariji, juhe Proti slabemu zadahu in zobobolu.

CIMETSladkast okus, topel, lesnat vonj V koščkih ali zmlet

Vroči napitki, kolači, sadne pite, kariji, jedi s piščancem Spodbudi čute, umirja živce.

ČRNI POPERMočan, lesnat vonj in pikanten okus Pražen ali svež, zmlet Vse nesladke jedi

Spodbuja prebavo, deluje antibakterijsko.

KUMINA

Topel vonj, ki spominja na oreške, grenek, a ne pikanten okus

Cela ali zmleta semena, na hitro spražena

Riž, polnjena zelenjava, kariji, jedi z govedino

Lajša prebavo in omili napenjanje, zbuja tek.

KORIANDERSladek okus z noto po citrusih Cela ali zmleta semena Peciva, kruh, ribe, kariji Pomaga pri prebavi.

MUŠKATNI OREŠČEK

Topel okus po oreških, rahlo sladek

Ovoj semena (mace) in posušena semena (orešček), nastrgana

Pite, kolači, sufleji, zelenjava, jajčne jedi, jagnjetina, ribe, pijače

Deluje protibakterijsko, pospešuje prebavo, zdravi rane na želodcu.

GORČIČNA SEMENA

Dimljen, lahko pikanten okus s priokusom oreškov Strta ali pražena v olju

Kariji, solate, vložena zelenjava, jedi z zelenjavo, fižol, peciva

Razstrupljajo telo, delujejo proti okužbam, lajšajo prebavo.

GRŠKO SENOZelo značilen, zemeljski okus in močan vonj Posušena semena in listi Kariji, piščančje jedi, mesne jedi

Pomaga pri sladkorni bolezni in visokem holesterolu, lajša kašelj, boljša prebavo, velja za afrodiziak.

KURKUMAMočan, zemljast okus in vonj

Sveža ali posušena in zmleta korenika Kariji, ribje jedi, fižol

Deluje proti vnetjem, pomaga pri prebavi, krepi ledvice, preprečuje krvne strdke.

ŽAFRANMočan, meden vonj in okus Celi ali mleti prašniki Jedi z rižem, sladice, omake, juhe

Pomirja, deluje proti krčem, velja za afrodiziak.

INGVERSladek vonj, močan, pikanten okus Grobo ribana korenika

Sladke jedi, sladice, pikantni kariji, ocvrte jedi

Poveča izločanje telesnih tekočin, lajša krče, blaži vnetja, velja za afrodiziak.

TAMARINDAZelo kisel, citronast okus Posušeni stroki, pulpa Meso, stročnice, kariji, čatniji Blaži prebavne težave, ščiti srce.

31 Glavni partner revije:


GESLOKRIŽANKE

PRVI SKLON,NOMINATIV

NAJDALJŠASLOVENSKA

REKA

PODELITEVIMENA

VISOKOSTER GLAS

IME PEVCANABERJA

VRHOVNIGRŠKI BOG

DAJATVERIMSKIKURIJI

JANEZOVSEC

ZNESEK NABANKOVCU

DOLGPLOŠČAT

SPLAVARSKIČOLN

MATERIJA,SNOV

IMEPISATELJICE

ŠUKLJE

POPOLNGENETSKIPOSNETEK

KRAJ PRIRAKEKU

GRUZIJSKISKLADATELJTAKTAKIŠVILI

Avtor: VladimirMilovanović,

NAJETO PERO

OKUSENMORSKI RAK

DELAVEC VUSNJARNI

KEMIJSKI ZNAKZA RADON

OSTRA RESANA KLASU

ARTHUR(KRAJŠE)

MAJHENŠKRAT TAJNICA

NORDIJSKABOŽANSTVA

IMENEMŠKEGA

POLITIKAADENAUERJA

SLAVKOAVSENIK

KMETV ŠAHU

PRVA INZADNJA

ČRKA NAŠEABECEDE

MATEMATIČNILIK

AVTODIRKA POBREZPOTJIH

BRIGA, SKRB

NORKA,VRSTA KUNE ZDRAGOCENIM

KRZNOM

AVSTRIJSKIDIRKAČLAUDA

BREZBOŽ-NIŠTVO

PREVELIKNAPOR

MURNUPODOBNAŽUŽELKA,ČRIČEK

SKUPINASORODNIHLJUDI, ROD

PREBIVALECLETONIJE

FR. SLIKAR(ODILON)

KARTON,PRIPRAVLJENZA IZDELAVO

ŠKATEL

KRATICA ZATELEVIZIJO

DODATEKTESTU PRI

PEKI KRUHA

LUKAELSNER

DELAVEC,KI CINKA

REKA V JUŽNIFRANCIJI

IMERUSJANOVIH

LETAL

KRAJ PRIPTUJU OB MEJI

S HRVAŠKO

JUREIVANUŠIČ

VELIKAPOVRŠINA

SLANE VODE

ROMANWOLEJASOYINKE

SNOV, KIRAZGRAJUJE

SPOJINE,FERMENT

RIBIŠKAMREŽA

NA PALICI

KRIŽANKA

Pomoč: APOEN – znesek na bankovcu, PION – kmet v šahu, PRIREZ – karton, pripravljen za izdelavo škatel.

UVODNIK - contentnet.si · INDIJSKA KUHINJA Arome, ki bogatijo ves svet 25 KRIŽANKA 32 VSEBINA....

Documents

Transcript of UVODNIK - contentnet.si · INDIJSKA KUHINJA Arome, ki bogatijo ves svet 25 KRIŽANKA 32 VSEBINA....