Uvodnik ”Svet postaja enakopravnejši - prostovoljstvo.org · gamo tistim, ki so izgubili vse –...
Transcript of Uvodnik ”Svet postaja enakopravnejši - prostovoljstvo.org · gamo tistim, ki so izgubili vse –...
zelo visoko v tem indeksu, vendar jih v zadnjem času dohitevajo tudi države Vzhodne Azije in podsa-harske Afrike.
Tako imenovane najmanj razvite države na svetu se zdaj razvijajo 4,6-krat hitreje kot večina razvitih držav. To pomeni, da se razlika med boga-timi in revnimi državami manjša.
Na primer, povprečna pričakovana življenjska doba narašča skoraj dvakrat hitreje v državah v razvoju kot v preostalem svetu. Trenutno vodi Ru-anda, saj lahko prebivalci te majhne afriške države pričakujejo, da bodo v povprečju živeli 30 let dlje v primerjavi z letom 1990. Od tega, da je bila blizu absolutnega dna indeksa še pred genocidom leta 1994, se je država pos-tavila na noge in se zdaj približuje srednji ravni razvoja.
„Stanje na svetu se je v zadnjih 20 letih v glav-nem poslabševalo.“ To je prepričanje 55 odstotkov Dancev, ki so odgovorili na nedavno anketo, ki jo je opravila organizacija YouGov. Vendar je pravilni odgovor prav nasproten.
www.worldsbestnews.dk I www.europa.eu/eyd2015/sl
V zadnjih dveh desetle-tjih je bil dosežen pravi globalni napredek: ljudje živijo dlje v devetih od desetih držav, štirje od petih ljudi so se naučili brati in pisati, najmanj razvite države pa imajo danes skoraj trikrat višji povprečni dohodek kot v letu 1990.
Indeks človekove-ga razvoja Združenih
narodov je letno merilo ravni razvoja vsake države na lestvici od 0,0 do 1,0. Da bi država dosegla najvišjo možno oceno, mora biti pričakovana življenjska doba njenih državljanov 85 let, njihov prihodek mora znašati 75.000 ameriških dolarjev letno in imeti morajo vsaj 15 let izobrazbe. Večina evropskih držav se uvršča
Uvodnik
Veseli me, da vam predsta-vljamo časopis, v katerem ni zgodb o prepirih in pesi-mizmu. To je časopis, poln pozitivnih zgodb o tem, kako si ljudje predstavljajo boljši in pravičnejši svet.Tovrstne zgodbe že 10 let soustvarja tudi Slovenija kot donatorica mednarodne razvojne pomoči s projek-ti, izvedenimi v več kot 80 državah. Letošnje leto je Evropsko leto za razvoj. Pod geslom „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“ nas spodbuja k premisleku o naši aktivni vlogi pri zagotavljanju pravičnega, uravnoteženega in trajnostne-ga razvoja. Zahvaljujem se prostovoljcem, ki so pomagali, da je časopis prišel do vas, ter Mlekarni Planika, ki je podprla projekt.
Nekateri učinki razvojne pomoči EU
Odstranjevanje bomb rešuje življenja v Laosu I 3 Več pomoči za več napredka I 3 Živimo dlje I 4
September 2015
ŽIVIMO DLJE IN BOLJELjudje po vsem svetu so v zadnjih letih zelo napredovali. Glede na letni indeks Združenih narodov o razvoju narodov so se po vsem svetu povečali prihodek, izobrazba in življenjska doba.
NAPREDEK
Karoline Rahbek, Najboljše novice iz sveta
”Svet postaja enakopravnejši
Pozitivne zgodbe za trajnostno prihodnost
Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve
Novi globalni cilji za vsakogar
Fotogra� ja: Finchittida Finch
1,2 milijona usposobljenih učiteljev
7,5 milijona
rojstev pod nadzorom usposobljenega
zdravstvenega osebja
1,1 milijona
km2 zavarovane narave
V Ukrajini je majhna sku-pina nekdanjih beguncev ustanovila podporno središče z imenom Vostok SOS, da bi pomagala drugim beguncem. S podporo EU je skupina od začetka pobude v letu 2014 s hrano, zavetjem, oblačili in pravno pomočjo oskrbela skoraj 11.000 ljudi.
„Naša dolžnost je, da poma-gamo tistim, ki so izgubili vse – svoj domači kraj, lastnino, nekateri od njih tudi družine,“ pravi član Vostok SOS, Kostian-tyn Reutski.
Od izbruha sovražnosti v vzhodni Ukrajini je svoje domove zapustilo 1,5 milijona ljudi.
EU je v letu 2014 Ukrajini pomagala s 365 milijoni evrov sosedske pomoči.
Begunci pomagajo beguncem
Vir: Evropska komisija
Najboljše novice iz sveta so novinarska kampanja ozavešča-nja in medij, ki objavlja novice o napredku v državah v razvoju.
Predstavljamo sodelovanje med Združenimi narodi in
Dansko agencijo za med-narodno razvojno pomoč (DANIDA), več kot 100 danskimi nevladnimi organizacijami in 100 podjetji iz zasebnega sek-torja. V letu 2015 sodelujemo v projektih Project Everyone, Action/2015, in Evropskim letom za razvoj 2015 da bi Najboljše novice iz sveta razširili po svetu.
Kaj so Najboljše novice iz sveta?
Fotogra� ja: Maria Fleischmann / World Bank. Licenca: CC BY-NC-ND
Mladenič prodaja lizike v Zambiji. Tukaj se povprečna pričakovana življenjska doba povečuje – tako kot v ostalih državah v razvoju.Fotogra� ja: Jeppe Gudmundsen-Holmgreen/Danida
ŽIVIMO DLJE
Program Združenih narodov za razvoj (UNDP)
1990 2013
Pričakovana življenjska doba
Ljudje danes živijo dlje v večini držav sveta. V pov-prečju se je življenjska doba v primerjavi z letom 1990 povečala za 5,25 leta, vendar je ta številka v številnih drža-vah v razvoju še veliko višja. Zemljevid prikazuje število let
življenja, ki jih novorojenček lahko pričakuje, če bi razmere v času rojstva ostale enake skozi vse njegovo življenje. To odraža splošno zdravstveno stanje v državi, vključno z umrljivostjo otrok.hdr.undp.org/en/data/map
www.europa.eu/eyd2015/sl www.mzz.gov.si#EYD2015facebook.com/EuropeanYearForDevelopment2015
> 80 pričakovana življenjska doba
70–80 pričakovana življenjska doba
60–70 pričakovana življenjska doba
50–60 pričakovana življenjska doba
40–50 pričakovana življenjska doba
< 40 pričakovana življenjska doba
naš svetnaše dostojanstvonaša prihodnost
Evropsko leto za razvoj
2015
BG ES
CS DA
DE ET
EL EN
FR HR
IT LV
LT HU
MT NL
PL PT
RO SK
SL FI
SV
naš svetnaše dostojanstvonaša prihodnost
Svet brez revščine in lakote, kjer so moški in ženske obravnavani enako, kjer vsi otroci pridobijo dobro izobrazbo in kjer skrbimo za naravo, tako da svojim
otrokom prepustimo svet v naravnem ravnovesju. Se sliši predobro, da bi lahko bilo res? Pravzaprav se dr-žave trenutno dogovarjajo, kako uresničiti cilje trajno-
stnega razvoja v naslednjih 15 letih.
Več preberite na spletni strani worldsbestnews.dk/globalgoals
Evropsko leto za razvoj
2015
BG ES
CS DA
DE ET
EL EN
FR HR
IT LV
LT HU
MT NL
PL PT
RO SK
SL FI
SV
GLOBALNI CILJITrajnostnega razvoja
NE REVŠČINI
OBNOVLJIVIVIRI ENERGIJE
PODNEBNIUKREPI
ŽIVLJENJEPOD VODO
ŽIVLJENJE NA KOPNEM
MIR INPRAVIČNOST
PARTNERSTVA ZADOSEGANJE CILJEV
DELOVNA MESTA INGOSPODARSKA RAST
INOVACIJE ININFRASTRUKTURA
ZMANJŠANJE NEENAKOSTI
TRAJNOSTNA MESTAIN SKUPNOSTI
ODGOVORNOPOTROŠNIŠTVO
NELAKOTI
ZDRAVJEIZOBRAZBAKAKOVOSTNA
SPOLOVENAKOST
IN SANITACIJEČISTA VODA
THE GLOBAL GOALSFor Sustainable Development
Kratke novice
Kratke novice
Z nabiranjem čaja do boljšega jutri
„Odpraviti revščino v vseh njenih oblikah povsod.“ Državni voditelji iz celega sveta so tik pred tem, da sprejmejo sveženj global-nih razvojnih ciljev, ki se osredotočajo na odpravo svetovne revščine. Je to mogoče doseči? Pravzaprav ni prvič, da se svet zavezuje k spremembi v svetovnem
merilu. Leta 2000 so sve-tovni voditelji na največjem srečanju vseh časov sprejeli sporazum o prvih razvojnih mejnikih, tj. razvojnih ciljih tisočletja.
Ti cilji so do zdaj izboljšali življenje milijardam ljudi. Na primer, delež skrajno revnih ljudi je prepolovljen. Še vedno pa več kot milijarda ljudi živi v revščini, in zdaj je čas, da to spremenimo.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je več let vodil in-
tenzivni proces poenotenja narodov sveta glede njiho-ve podpore novim ciljem. Več kot sedem milijonov ljudi v 193 državah je gla-sovalo o tem, kar menijo, da je najpomembnejše. Pri tem so svoje povedale tudi vlade, nevladne organiza-cije, podjetja iz zasebnega sektorja in znanstveniki z vseh koncev sveta.
Ban Ki-moon je leto 2015 oklical za najpomembnejše leto v zgodovini Združenih narodov. Veseli se, da bo
lahko končno podpisal nove cilje, ki bodo države sveta zavezovali k zago-tavljanju vse od dobre izobrazbe do varovanja narave:
„Ko razmišljam o ra-zvojnih ciljih tisočletja in prihodnosti v naslednjih petnajstih letih, ne dvo-mim, da lahko izpolnimo svojo skupno odgovornost za odpravo revščine, ne da bi kogar koli pustili za seboj, in da ustvarimo svet dostojanstva za vse“.
Svetovni voditelji bodo kmalu podpisali dokument, ki bi ga lahko imenovali najpomembnejši načrt v zgodovini: z njim lahko postanemo prva generacija, ki bo odpravila revščino, in zadnja, ki jo ogrožajo podnebne spremembe.
SVET SE JE ODLOČIL, DA BO ZA VEDNO ODPRAVIL REVŠČINO
GLOBALNI CILJI
Karoline Rahbek, Najboljše novice iz sveta
Z več kot 46 milijonov kva-dratnih metrov podeželja v Laosu so bile odstranjene ne-eksplodirane bombe. V tleh ali v travi še vedno leži veliko skritih eksplozivnih naprav, ki so tam vse od vojne, ki se je končala leta 1973. V tem času je bilo zaradi tega ubitih ali
pohabljenih več kot 50.000 ljudi v državi. Skoraj polovica žrtev so otroci, ki pogosto zamenjajo majhne kasetne bombe za igrače. Zaradi fi -nanciranja s strani EU pa delo iskanja in varnega odstranje-vanja smrtonosnega orožja napreduje. Ko je zemljišče očiščeno, ga je mogoče zno-va uporabiti za kmetovanje, gradnjo šol in druge namene, ki neposredno koristijo lokal-nemu prebivalstvu.
Petnajst let je že od tega, kar so svetovni voditelji obljubili ukrepanje glede globalnih težav, kot so revščina, bolez-ni in pomanjkanje izobrazbe. Ocena Združenih narodov kaže, da se je skupna svetov-na letna pomoč v obdobju od leta 2000 do leta 2014
povečala za 66 odstotkov in dosegla 122 milijard evrov. To povečanje je prispevalo k resnični spremembi v svetu. Od leta 1990 je več kot mili-jarda ljudi našla svojo pot iz skrajne revščine, devet dese-tin otrok v državah v razvoju zdaj hodi v šolo, vsako leto pa je pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti, rešenih na milijone življenj. Več kot polovica pomoči prihaja iz EU in njenih držav članic.
Oddaljeni kraji Zimbabveja so odslej dostopni zdravs-tvenim delavcem, saj je EU zagotovila 63 reševalnih vozil za vse vrste terena, ki lahko pridejo do bolnikov v oddaljenih vaseh, kjer so poti pogosto slabe. Ena od bolnic je Elizabeth Moya-na, ki so jo v bolnišnico odpeljali zaradi zapletov pri porodu. „Brez tega reševa-lnega vozila danes ne bi bila več živa,“ pravi.
Nujna pomoč za najbolj oddaljene
Ženske na čajnih plantažah Šrilanke, kjer EU fi nancira projekt za izboljšanje razvoja podeželja in krepitev vloge žensk, so se začele zavze-mati za svoje pravice. Ena od nabiralk čaja je Analeha-mija, potomka „dolžniških sužnjev“, s katerimi so slabo ravnali. Pri delu na plantaži je mislila, da se razmere, ki so veljale za generacije delavcev, ne bodo nikoli spremenile. Toda v svoji novi vlogi vodje sindikata je začela sodelovati z upravo pri izboljševanju življenja de-lavcev. Upravitelji posestva so pozdravili to spremembo, saj se je s tem povečala tudi storilnost.
Stanje napredka
Fotografija: EYD
Odstranjevanje eksplozivnih sredstev rešuje življenja v Laosu
Več mednarodne razvojne pomoči za več napredka
Revščino je treba odpraviti. Sončna elektrarna zagotavlja električno energijo vasi Tinginaput v Indiji. Domačini prihranijo denar za oljenke in zmanjšujejo emisije ogljika.Fotogra� ja: Abbie Trayler-Smith / Panos Pictures / DFID. Licenca: CC BY-NC-ND
Fotografija: EYD
Ali smo dosegli razvojne cilje tisočletja?
Doseganje splošne osnovne izobrazbe
91 odstotkov otrok v državah v razvoju hodi v šolo. Še pose-bej je viden napredek v Afriki južno od Sahare: leta 1990 je bilo v pouk vključenih le malo več kot polovica otrok, zdaj pa jih je 80 odstotkov.
2Zmanjšanje skrajne revščine in lakote za polovico
Ta cilj nam je uspelo doseči leta 2010, precej pred rokom. Leta 1990 je bil dohodek skoraj polovice prebivalstva držav v razvoju manjši od 1,25 ameriških dolarjev na dan. Delež takšnega prebivalstva je zdaj znižan na 14 odstotkov.
1
Spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk
Fantje in dekleta zdaj v enaki meri hodijo v šolo, v parlamentih pa je dvakrat več žensk, kot jih je bilo pred 20 leti. Še vedno pa to pome-ni, da zasedajo le enega od petih sedežev v parlamentu.
3
Zmanjšanje stopnje umrljivosti otrok
Umrljivost otrok se je znižala za več kot polovico od leta 1990, ko je 90 od 1000 otrok umrlo pred petim letom starosti. Danes ta delež znaša 43 od 1.000 otrok. To pomeni, da vsako leto rešimo šest milijonov otrok več kot pred 25 leti.
4
Zmanjšanje stopnje umrljivosti mater
Umrljivost mater je skoraj za polovico manjša od stopnje v letu 1990. Danes je zdravstveno osebje prisotno pri 71 odstotkih vseh rojstev otrok na svetu. Ta delež je prej znašal 59 odstotkov.
5
Zagotavljanje okoljske trajnosti
Od leta 1990 je dostop do čiste vode pridobilo dodatne 1,6 mlijar-de ljudi. Ozonska luknja se manjša in vse večji delež naravnega okolja je zaščiten - v Južni Ameriki se je ta skoraj trikrat povečal. Kljub temu, podnebne spremembe še vedno predstavljajo izziv.
7Razvoj globalnega partnerstva za razvoj
Skoraj 80 odstotkov blaga iz državv razvoju danes doseže svetovne trge brez carine. 95 odstotkov svetovnega prebivalstva živi na območjih, pokritih s signalom mo-bilne telefonije, 43 odstotkov pa jih ima dostop do interneta. Leta 2000 je ta delež znašal šest odstotkov.
8
* Slika prikazuje, kakšen napredek je bil dosežen pri doseganju ciljev. Cilj številka osem je pri tem izvzet, saj nima zastavljene ciljne vrednosti. Mišljen je bolj kot politična izjava, ki so se jo dogovorile izpolniti bogate države.Preskusite lahko tudi interaktivno različico te slike spletni strani
www.verdensbedstenyheder.dk/runner-slovenscina
Vir: Poročilo Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja 2015
CILJ
Boj proti HIV/aids, malariji in drugim boleznim
Od leta 2000 je število novih okužb z virusom HIV upadlo za 40 odstotkov, število smrtnih primerov malarije pa je manjše za 58 odstotkov. V zadnjih desetih letih je bilo v podsaharski Afriki razdeljenih več kot 900 milijonov mrež proti komarjem.
6
1 2 3 4 5 6 7 8
REV
ŠČIN
A
IZOB
RA
ŽEVA
NJE
ENA
KO
ST SPOLO
V
UM
RLJIV
OST O
TRO
K
UM
RLJIV
OST M
ATER
BO
LEZNI
TRA
JNO
STNO
ST
GLO
BA
LNO
PAR
TNER
STVO
2 4 85
Letos so svetovni voditelji dokončno opredelili doseže-ni napredek pri osmih velikih ciljih za svetovni razvoj, ki so si jih zastavili pred 15 leti. In
res smo že veliko napravili. Dosegli smo štiri od osmih ciljev*. Trije cilji še niso pov-sem doseženi, so pa na dobri poti k temu.
1 3 6 7
2
4
5