Uvodni nagovor, Primož Tručl, Združenje slovenske fotovoltaike
Click here to load reader
-
Upload
slovenian-photovoltaic-association-zsfv -
Category
Investor Relations
-
view
403 -
download
2
Transcript of Uvodni nagovor, Primož Tručl, Združenje slovenske fotovoltaike
Stran 1 od 5
Konferenca ZSFV, MOS – Celje 12. 09. 2014
Spoštovane obiskovalke in obiskovalci letošnje konference
Združenja slovenske fotovoltaike, cenjeni gostje,
Vedno več elektrike, ki jo tako zelo potrebujemo za naš današnji način življenja, je
pridobljeno direktno od sonca, iz sončne svetlobe. Tako je zato, ker je človeštvu že
postalo jasno, da energetski viri, ki so se nabirali milijone in milijone let in jih je
sodobna civilizacija dodobra izčrpala v samo treh stoletjih, da torej fosilna goriva niso
nekaj, na kar bi se lahko zanašali naši potomci, niti naša generacija več ne! Jasno
postane, da so alternativa le obnovljivi viri, katerim pa današnja energetska
infrastruktura, ki je nastala in bila grajena za rabo fosilnih goriv, ni prilagojena. To je
dejstvo, ki ga ne zanikamo in predstavlja resno oviro, a obenem tudi izziv za prihodnost
celotne energetike.
Hkrati pa je tukaj potrebno povedati, da ta ovira in z njo povezane težave niso tudi
argument za nasprotovanje nujnim spremembam, ki se bodo zgodile, z ali brez naše
volje. Slej ko prej bodo svet energetsko poganjali obnovljivi viri in prej ko bomo
ponotranjili to spoznanje in prej, ko se bomo začeli skladno s tem drugače obnašati in
načrtovati energetiko, energetsko infrastrukturo, energetske, cenovne in vse druge
politike, prej bomo zlezi iz gospodarske stagnacije!
Na prvih konferencah po ustanovitvi našega združenja poleti 2008, ki se je v začetku
imenovalo ZSFI, smo se pogovarjali o tem, kaj sploh fotovoltaika je, skušali smo jo
popularizirati, ljudem predstaviti njene prednosti kot enega izmed najpomembnejši
obnovljivih virov prihodnosti, obenem pa smo utirali pot prvim pogumnim
investitorjem, ki so zaslutili priložnost in se podali v boj z birokratskimi mlini, da bi
postavili svojo sončno elektrarno.
Od tega je sedaj šest let in takrat smo bili pri tem dokaj uspešni, saj se je Slovenija z
izgradnjo sončnih elektrarn, ki danes prispevajo približno odstotek in pol k skupni
proizvodnji slovenske elektrike, postavila na evropski in svetovni zemljevid sodobnih
držav, ki se zavedajo pomena OVE in še posebej fotovoltaike. Naše združenje je bilo
takrat uspešno zato, ker nam je uspelo v Slovenijo prenesti prakso naprednih evropskih
držav.
Pokazali smo, da se tudi v Sloveniji da zadeve premikati, če uspe na nekem področju
odstraniti birokratske ovire in dati prosto pot svobodni podjetniški pobudi. Fotovoltaika
je postala splošno znana in priznana dejavnost, postavljanje sončnih elektrarn pa že
nekaj časa ni več nobena eksotika.
Letos smo tako naše združenje iz ZSFI preimenovali v ZSFV in ga odprli za najširše
članstvo vsem ljudem dobre volje, ki verjamejo v čisto energijo sonca in vedo, da je
energetska prihodnost Slovenije nujno zelena ali pa je ne bo. Glede na naravne danosti
naše po površini majhne države, to ni utopija, ampak edina alternativa. Na ta način
smo v ZSFV tudi na simbolni ravni pokazali, da tu nismo »mi« (ki postavljamo sončne
elektrarne) in »oni« (investitorji), ampak smo skupaj vsi, ki si želimo lepšo, boljšo, bolj
Stran 2 od 5
zeleno in z lobističnimi interesi manj prepredeno energetsko politiko. Seveda vas ob tej
priliki vse vljudno vabim, da se pridružite in včlanite v Zd. slov. fotovltaike!
Zmotno je prepričanje, da je fotovoltaiki uspelo, ker smo imeli v Sloveniji (pre)visoke
podpore. Še bolj zmotna je danes pri nas pogosto slišana krilatica, da je bila
fotovoltaika največja napaka energetske politike zadnjih let, krilatica, ki se venomer
ponavlja, da bi se nepozornemu poslušalcu zazdela resnična. V tem kontekstu je
potrebno razumeti tudi nedavne izjave, da je potrebno paziti, da fotovoltaika ne bi
postala drugi TEŠ6.
Tukaj gre za poskus povezati izjemno pozitivno dojemanje fotovoltaike in sončnih
elektrarn s strani slovenske javnosti, z nesrečno in »zapacano« zgodbo TEŠ6. Nič od
tega, kar lahko gledamo pri TEŠ6 ne velja za fotovoltaiko. Netransparentnost, ponikanje
sredstev, napihnjeni računi, nenadne, težko pojasnljive podražitve. Zato je potrebno na
tem mestu reči bobu bob in jasno povedati, da sta to dve povsem različni zgodbi in da
nimata ničesar skupnega, razen tega, da oboje, fotovoltaiko, kakor tudi pasovno
energijo, potrebujemo.
Denar, ki ga bo Slovenija namenila v naslednjih letih za subvencije v obnovljive vire,
zberejo vsi potrošniki elektrike s plačevanjem prispevkov za OVE. Za leto 2013 je bilo
tega denarja 120 mio EUR, slaba polovica od tega je šla za sončne elektrarne.
Preračunano na povprečno slovensko gospodinjstvo, plača to za prispevek za OVE
manj kot 6 EUR na mesec. Za kaj še smo pripravljeni odšteti takšen znesek, kako
pogosto, odgovorite si sami.
Na drugi strani imamo vsi porabniki dokazano korist od nizkih cen elektrike, ki so
predvsem posledica znatnih količin elektrike proizvedene v vetrnih in sončnih
elektrarnah, kar dokazujejo številne mednarodne raziskave. Te koristi ne le odtehtajo,
ampak celo presežejo stroške, ki jih moramo plačevati za OVE.
Resnično drži, da povprečno slovensko gospodinjstvo plača 6 EUR/mes v obliki
prispevka za OVE, a hkrati »prejme« 10 EUR/mes v obliki nižjih mesečnih računov za
elektriko. Za kaj torej gre tukaj? Gre za prerazporejanje ekonomske in s tem povezane
družbene moči od tradicionalnih, velikih igralcev, ki so držali roko nad energetiko in
energetsko politiko, k novim, manjšim, razdrobljenim, posamično gledano
nepomembnim igralcem. To se dogaja in se bo dogajalo tudi v prihodnje po vsem
svetu, enako tudi v Sloveniji.
Dokler je bilo te distribuirane elektrike iz razpršenih virov malo, se nihče ni pretirano
vznemirjal, očitno pa je, da se to sedaj naglo spreminja, kar povzroča prej omenjeni
upor tistih, ki se bojijo, da bodo izgubili v preteklih desetletjih pridobljene pozicije,
podpore in najrazličnejše privilegije.
Ne drži namreč zmotno prepričanje, da so v sodobnem svetu, kamor (zaenkrat še) sodi
tudi Slovenija, podpor deležni le obnovljivi viri, res je ravno obratno! Na številne načine
dobivajo podpore tradicionalne, umazane in okolju škodljive industrije, vendar so ti
mehanizmi subvencioniranja »starih« industrij prikriti in zato, ker se nanje premalo
opozarja, ostajajo splošni javnosti neznani. V zvezi s tem bi rad opozoril na študijo
Umanotere iz julija 2013 z naslovom »Zelena proračunska reforma za Slovenijo:
odzivanje na krizo s trajnostno vizijo«. Skladno s to študijo je znašala v Sloveniji v letu
Stran 3 od 5
2011 vrednost škodljivih subvencij preko 500 mio EUR. Podobne ugotovitve kot v
študiji Umanotere, najdemo tudi v študiji nemškega Greenpeace-a, v kateri za leto
2012 ugotavljajo, da so OVE v Nemčiji prejeli približno 17 miliard EUR subvencij,
medtem ko so bili konvencionalni viri deležni približno 40 miliard EUR dotacij v obliki
skritih stroškov, ki jih plačujejo porabniki.
Tisti, ki si prizadevamo za več in ne manj sončne elektrike v omrežju, seveda ne
zanikamo, da le ta prinaša tudi določene težave, povezane predvsem z ohranjanjem
stabilnosti v elektroenergetskem omrežju. Teh težav nikakor ne omalovažujemo, vemo
pa, da so z današnjo tehnologijo obvladljive. Ne samo, da so obvladljive, čim prej jih je
potrebno sprejeti kot izzive in jih začeti reševati, saj njihovo pometanje pod preprogo
in zapiranje oči pred resničnostjo ne bo ničesar rešilo, ampak le še povečalo probleme,
ki jih bo potrebno slej ko prej rešiti enkrat v prihodnosti.
Neizogibno in vsem lobijem navkljub se svet premika v smeri OVE, kar so številne
države spoznale in se temu primerno tudi odzivajo. Primer so skandinavske države,
Nemčija in, zanimivo, tudi nekatere arabske države, ki dobesedno sedijo na nafti,
ampak se tudi zavedajo, da je sedaj čas za sprejemanje nove paradigme in dejanja, ki
jim bodo dolgoročno koristila. Spremembe, ki jih počneš, ko si vanje prisiljen, so seveda
nekaj čisto drugega kot tiste, za katere se zavestno odločiš in običajno za isto vloženo
energijo dobiš bistveno večji izplen.
Slovenija je bila nekaj časa na dobri poti kot sem omenil že na začetku in v našem
združenju se nikoli nismo dali zapeljati lažnim dilemam kot je npr. »fotovoltaika ali
TEŠ«, »fotovoltaika ali nizke cene elektrike«; večini ljudi je jasno, da v Sloveniji
potrebujemo tudi proizvodnjo elektrike v pasu, za kar pa ne potrebujemo jedrske
elektrarne in še TEŠ-a, zadevo bi lahko rešili z bistveno več obnovljivimi viri in več
prečrpovalnimi HE. Težko se je znebiti vtisa, da trenutni ukrepi pomenijo trasiranje poti
za možnost uvedbe t.i. jedrske opcije s postavitvijo drugega bloka JEK.
Nove jedrske elektrarne oz. novega bloka JEK ne potrebujemo, še posebno ne ob
dejstvu, navedenem tudi v zadnjem svetovnem poročilu o jedrski industriji, v katerem
avtorji opozarjajo na izjemno naraščajoče stroške za gradnjo nukleark: v zadnjem
desetletju so ti iz približno 1000 dolarjev/inštaliran kW poskočili na približno 8000
dolarjev/inštaliran kW. Vemo pa, da je danes cena za inštaliran kW fotovoltaike že pod
2000 USD.
Slovenija je torej bila glede OVE na dobri poti v bližnji preteklosti, se pa danes zadeve
spreminjajo in obračajo, žal trenutno ne na bolje. Okoljski cilji, ki smo si jih sami zadali,
obljube, ki smo jih (v lastno dobro!) dali Bruslju, nevarnost plačevanja visokih kazni
zaradi nedoseganja postavljenih ciljev, vse to kot da nič ne pomeni!
Očitki o previsokih podporah se kot mantra ponavljajo in ponavljajo, da bi laž resnica
postala, vse skupaj pa je spremljano z neverjetnimi ukrepi na področju zakonodaje in
izvedbenih predpisov, ki smo jim priča. Naj omenim nekaj takšnih, ki nobenega
prebivalca in prebivalke Slovenije ne bi smel pustiti hladnega, pa najsi je zagovornik ali
nasprotnik OVE.
Odvzemanje zasluženih in z odločbami priznanih pokojnin tistim upokojencem, ki
so si postavili sončne elektrarne. Kaj bolj absurdnega si je težko zamisliti! Kako
Stran 4 od 5
lahko lastništvo sončne elektrarne predstavlja dejavnost (!), lastništvo stanovanja,
ki ga oddajaš v najem in z njim služiš ali pa motornega vozila, ki je tudi nadvse
koristna stvar ali pa delnic in drugih vrednostnih papirjev, za katere je potrebno
skrbeti bistveno bolj in nameniti več časa kot sončni elektrarni, pa ne ?! V vsakem
primeru naj se ve, da nas bo – davkoplačevalce v Sloveniji - sprejem takšnega
novega zakona (t.i. ZPIZ-2) še zelo drago stal!
Sprememba energetskega zakona, ki ukinja feed-in-tarife in le te zamenjuje z
drugačnim načinom razdeljevanja sredstev preko sistema javnih razpisov, za
katerega so dokazano ugotovili, da je neučinkovit (raziskava nemškega Inštituta za
energetske sisteme prihodnosti iz Saarbrückena iz maja 2014, ki je bila objavljena v
reviji Photon),
objava sporočila Agencije za energijo, da letos javnega poziva k prijavi projektov za
OVE in SPTE sploh ne bo.
Kje smo torej danes in kakšna je prihodnost sončnih elektrarn v Sloveniji? Kljub
aktualnim ukrepom nismo črnogledi, saj dejstva govorijo sama zase. Fotovoltaika je
danes najcenejši obnovljivi vir in to je dober obet za prihodnost.
Na zadeve je potrebno pogledati s kritične distance in poiskati globalne priložnosti,
tako za investitorje kot tudi za vse druge deležnike, ki bodo imeli od razvoja zelene
energetike v Sloveniji znatne koristi. Vsem za vzor so lahko podjetja kot so Kolektor
Etra, Letrika in Bisol, ki dokazujejo, da se na področju zelene energetika da uspeti, če si
inovativen, če imaš pravi produkt ali storitev, če se povezuješ z institucijami znanja, če
ti uspe pogledati naprej več kot le pet pedi pred nosom. To je tudi tisto, kar si želimo
od nove vlade, da bi torej gledala in načrtovala dolgoročno, da bi zagotovila stabilno in
varno pravno okolje, kjer se pogoji poslovanja ne bi neprestano spreminjali. Če bo
naredila samo to, bo naredila vse!
Priložnosti za slovensko industrijo pri vsem, kar je povezano s fotovoltaiko je ogromno,
zato bi morala politika probleme, ki so povezani z vse več razpršenimi viri v elektro
distribucijskem omrežju videti kot priložnost, kot izjemno priložnost, ki je ne smemo
nikakor zamuditi. Če bomo na težave gledali kot na probleme, ki samo ovirajo naš
udoben položaj in ogrožajo obstoječa razmerja moči, smo opleli, zato pozivam novega
predsednika vlade in vse akterje, ki imajo vpliv na slovensko energetsko politiko, da
skrenejo s trenutnega kursa in pogledajo na zadeve z druge, sončne plati.
Predlogov kako se zadev lotiti ne manjka in eden takšnih je uvedba net-meteringa. Z
net-meteringom se ukvarjajo na mariborski in ljubljanski univerzi, na elektro fakultetah
in inštitutih, o čemer bodo več zanimivega povedali drugi govorci na današnji
konferenci. Net-metering je priložnost, ki je tukaj, ki nas ne bo dosti stala in katerega
potencial je tako velik kot si ga bomo sami določili. Kot vse druge stvari ima tudi net-
metering dobre in slabe plati, lahko se ga gremo na veliko ali na malo, v vsakem
primeru, pa bo njegova uvedba pomenila nek premik iz sedanje stagnacije in
nazadovanja na področju OVE in FV.
Net-metering bi lahko pomenil angažma tezavriranega kapitala širšega kroga
potencialnih investitorjev – tudi fizičnih oseb, pomenil bi razbremenitev nadgradnje
distribucijskega omrežja, saj se bo energija trošila bliže lokaciji proizvodnje, pomenil bi
Stran 5 od 5
možnost drugačnega izračuna stroškov za porabnike elektrike (razmerje med zneski za
priključno moč in zneski za porabljeno energijo), pomenil bi razvoj testnega poligona za
tiste domače izdelke, ki jih bodo potrebovali po vsem svetu, ko se bodo odločali za
izgradnjo pametnih omrežij, ki jih za sabo potegne večja proizvodnja elektrike v
razpršenih virih.
Skratka, če bomo povečali in to - bistveno povečali - količino elektrike iz fotovoltaike,
ne samo z net-meteringom, ampak tudi na vse druge možne načine, bo to imelo
številne multiplikativne učinke na gospodarsko rast, saj se bo zmanjšala obremenitev
distribucijskih omrežij, povečala se bo zanesljivost le teh, zmanjšali se bodo eksterni
(okoljski, zdravstveni) stroški, ustvarile se bodo socialne (direktne in indirektne)
dobrobiti, ustvarjena bodo nova delovna mesta in to je le nekaj faktorjev, ki jih posebej
izpostavljam.
Namesto zaključka se na koncu raje vprašajmo ali smo res tako bogati, da bomo
zamudili še eno razvojno priložnost ali pa se bomo raje spoprijeli z naštetimi izzivi in
ponovno pognali elektrarne, ki delajo tiho, ki delajo za vse nas, ki delajo na sonce?
Primož Tručl,
ZSFV