UtrinkiINTERNO GLASILO PODJETJA SNAGA

Maj 2017 // Letnik 8 // Številka 1

UTRINKI // UVODNIK

Znanje za dobre rezultate – pri nas ga ne manjka

Ko berem osnutek letnega poročila, ki izkazuje poslovanje

našega podjetja v letu 2016, imam mešane občutke. Poslovanje

smo sicer zaključili z dobičkom v višini dobrih 286 tisoč evrov,

kljub temu pa me skrbi slab rezultat na področju izvajanja

naše primarne dejavnosti. Dejavnosti, zaradi katere se je mesto

Maribor pred več kot stoletjem odločilo, da Snago sploh ustanovi.

Več kot 700 tisoč evrov izgube na področju ravnanja z odpadki

je alarmantno. Pri tem ne skrbi sama številka, bolj zaskrbljujoče

je, da se naši lastniki ne zavedajo, kaj takšen rezultat pomeni. Da

imamo na eni strani odgovorne zaposlene, ki se vsak dan vestno

trudijo opravljati svoje zadolžitve s polno mero prizadevanja in

čim hitreje, po drugi strani pa imamo lastnike, ki z ne-obravnavo

elaboratov poskrbijo za to, da se cene ravnanja z odpadki ne

dvignejo, čeprav bi se že več kot očitno morale.

Čeprav nam upadajo prihodki, smo uspeli zajeziti tudi stroške.

Posebej ponosen sem, da nam klestenje stroškov ni uspelo s

tradicionalnim slovenskim načinom, odpuščanjem, ampak z

znižanjem stroškov blaga in storitev, ki jih pri delu potrebujemo.

Zavedam se, da imamo na tem področju še veliko rezerve in

zato bomo tudi v letošnjem letu posebej pozorni na to, kje in

kako še lahko prihranimo. Prav tako pričakujem od slehernega

zaposlenega, da bo razmislil tudi pri sebi. Kje in kako lahko še

privarčujemo, navsezadnje ste prav vi tisti, ki najbolje poznate

svoj delovni proces in veste, kje še imamo manevrski prostor.

Začetek leta je bil ključen za investicijo v sortirnico, za katero

vemo, da jo bomo letos pričeli graditi. Zgodba o pridobivanju

soglasja za zadolževanje oz. kredit, ki ga potrebujemo za

izgradnjo, je pokazala dvoje. Da smo nepremagljivi samo, če

združimo moči in da argumenti stroke nazadnje le premagajo

politične floskule, ki gradijo zgolj na kratkoročni všečnosti. Na

tem mestu bi se rad zahvalil celotni ekipi, katere člani so vsak

po svoji strokovni plati skrbeli, da smo 9. marca dobili soglasje

za zadolževanje, skoraj mesec dni prej pa še okoljevarstveno

soglasje. Prehitro je še za odpiranje šampanjca, ampak

trenutno gre projekt po poti, ki smo jo začrtali in zdi se, da nas

tokrat v nameri, da pričnemo objekt graditi najkasneje konec

poletja, nič ne ustavi.

Prav projekt pridobivanja soglasij za sortirnico je pokazal, kako

pomembno je sodelovati in v celotno zgodbo vgraditi lasten

kamenček znanja in izkušenj. Kako pomembno je kdaj sedeti

na kakšnem sestanku in se čisto mimogrede kaj novega naučiti.

Govorim iz lastnih izkušenj. Ko sem pred letom in pol prišel v

Snago, sem o odpadkih vedel bolj malo. S pomočjo vsakega

od vas, s katerim sem v tem času bil v stiku, in vem, da sem

govoril že z večino zaposlenih, in vašimi izkušnjami pa sem

postal suveren. Danes me na tem področju nihče več ne more

žejnega peljati čez vodo.

Odnosi. V splošnem ocenjujem, da je klima v podjetju dobra.

Boljša komunikacija, izpopolnjevanje na področju stroke

vsakega posameznika pa lahko prispevata k še boljši. Ponovno

smo uvedli uro odprtih vrat – izkoristite jo. Vsak glas ima

pravico, da je slišan. Moj interes je, da iz vsakega zaposlenega

privabimo ves potencial, ki ga ima in za dobre poslovne

rezultate vnovčimo vse znanje, ki ga v Snagi ne manjka. Včasih

je le nerodno razporejeno. Delite svoje predloge in ideje z

mano, pogovarjajmo se in spoštujmo se. Potem bodo zagotovo

sledile tudi številke.

Cveto Žalik,

direktor

KAKO OBLIKUJEMO CENE RAVNANJA Z ODPADKI?

SESTAVNI DELI CENE

CENE

ZBIRANJE ODPADKOV

OBDELAVA ODPADKOV

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

FREKVENCA ODVOZA

SODILO

KONČNE CENA NA POLOŽNICI

KONČNE CENA NA POLOŽNICI

KONČNE CENA NA POLOŽNICI

1x tedenskona 14 dnina 4 tedne

Faktor preračuna celotne količine vseh zbranih komunalnih odpadkov na volumen črnih posod v posamezni občini

60% 30% 10%

Ceno, ki je zapisana na položnici, oblikujemo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, krajše MEDO. Cene so torej zakonsko regulirane.

V elaboratu, ki smo ga dolžni predložiti občini, v kateri izvajamo ravnanje z odpadki, prikažemo:

Tabela obrazloži naše zagotovilo, da se bodo zneski na položnicah, ko bo sortirnica že obratovala, ZNIŽALI:znižali se bodo stroški obdelave odpadkov (30 % končne cene na položnici) inznižala se bo količina odpadkov, ki jih bomo odlagali, posledično bomo tudi za odlaganje plačevali manj.

dejanske stroške preteklega leta,dejanske količine odpadkov preteklega leta,

stroške, ki jih pričakujemo v tekočem letu inpredvidene količine odpadkov v tekočem letu.

2016 2017 2018 (s sortirnico)

količina odpadkov

ZBIRANJE

OBDELAVA 114 € 124 € 95 €

ODLAGANJE

MAJ 2017 // 3

Večkrat poudarjamo, da je sortirnica

steber mariborskega krožnega

gospodarstva in da je krožno

gospodarstvo v ravnanju z odpadki veliko

več. Že oktobra lani smo v Narodnem

domu predstavili ekonomski model

Wcycle, v katerega smo se povezali

z Nigradom in Energetiko. Zdaj smo

sodelovanje v razširjeni različici, v katero

smo pritegnili tudi Mariborski vodovod

in Marprom, formalizirali in nastal je

Wcycle inštitut. Skozi njega bomo gradili

Preženimo starko zimo! Nadenimo

si kostum, porišimo obraz, rajajmo

in zapojmo! Spet je prišel najbolj

našemljen čas v letu, čas, ko smo vsi

lahko malo otročji. Na pustni torek smo

si pustne maske in nenavadna oblačila

svojih junakov nadeli zaposleni v Snagi.

Maškare smo širile dobro voljo in smeh

med našimi sodelavci. Pustni čas je čas

veselja ob pripravah na pomlad in čas,

ko skriti za pustno šemo lahko povemo

vse tisto, kar si drugače ne bi upali. Bili

smo kreativni in domišljiji smo pustili

prosto pot. Čarovnice, Indijanke,

policajka, roparka, pikapolonica,

muca, pika nogavička, navijačica … so

preganjale zimo in klicale pomlad.

Med pustovanjem se prileže tudi kaj

UTRINKI // KAZALO UTRINKI // NA KRATKO

razvojne ideje, raziskovali, preizkušali in

zagnali krožno gospodarstvo v življenje.

Imamo ogromno znanja, zdaj je čas,

da ga pričnemo kazati skozi projekte, ki

bodo Maribor zares naredili za mesto

brez odpadkov. Pa ne v smislu, da bomo

naše odpadke vozili drugam, ampak

v smislu, da bomo vsakemu odpadku

dali priložnost, da postane nov vir, nova

sekundarna surovina in tako bomo

odpadke vračali nazaj v proizvodne

procese.

Povezovanje na ravni mesta

Pust hrust in ponovna uporaba

PETRA HERCOG

BRIGITA BEUC

prigrizniti. V tajništvo podjetja so bile

na topli napitek in seveda slastne krofe

povabljene in z veseljem sprejete vse

maškare. Čeprav so pustni karnevali

manj razkošni kot včasih, se v Snagi

trudimo ohranjati lep slovenski običaj.

Smo pa pustni čas izkoristili tudi za

to, da so si zaposleni lahko izmenjali

pustne kostume. Dva tedna pred

pustnim torkom smo že drugič letos

organizirali pustno izmenjevalnico.

Glavni namen izmenjave je omogočiti

kroženje dobrin, ne da bi za to morali

odšteti velike denarje. Na tak način tudi

spodbujamo ponovno uporabo, saj ni

vedno treba kupovati novih in novih

stvari. Tudi na tak način se trudimo

postati mesto brez odpadkov.

7 8 10

V SREDIŠČU V SREDIŠČU V SREDIŠČU

Novo leto, novi dolgoročni posli

Utiramo pot h gradnji sortirnice

Od elaborata do cenika je dolga pot

13 14 16

V SREDIŠČU V SREDIŠČU NAŠE ZGODBE

Za čisto in zeleno okolje

Bo streha pod streho do zime?

Leto ključne investicije

25 26 28

NAŠE ZGODBE DRUŽBENA ODGOVORNOST

DRUŽBENA ODGOVORNOST

Imamo dobre in zanesljive voznike

Zdravje postavljamo na prvo mesto

Polni certifikat DPP bomo

bogatili z večjim medsebojnim spoštovanjem

Odgovorna urednica

Petra Hercog

Uredniški odbor

Cveto Žalik

Irena Bartok

Brigita Beuc

Nenad Duvnjak

Suzana Gruber

UTRINKIMAJ 2017Številka 1

Snaga d.o.o.

Nasipna ulica 64, 2000 Maribor

T: +386 2 620 58 00

E: utrinki@snaga-mb.si

W: www.snaga-mb.si

Fotografije

Snaga d.o.o., ShutterStock

Lektoriranje

Petra Hercog

Tisk

Design Studio d. o. o.

Naklada

350 izvodov

KAZALO

4 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 5

Novo leto, novi dolgoročni posli

Zraven Avtobusne postaje smo

upravnik tudi v prostorih nekdanjega

CPM-a, danes imenovanega poslovni

kompleks Pobrežje. Etažni lastniki so

nas izbrali na podlagi oddane ponudbe

– pripravili smo največ za najnižjo ceno.

To dokazuje, da poznamo razmere

na trgu in se jim dobro prilagajamo.

Upravljanje poslovnih objektov je

zahteven in odgovoren posel. Tega

se zavedamo, zato svoje naloge in

obveznosti izvajamo odgovorno,

dosledno in profesionalno. V oddelkih

trženja, financ in operative sodelujemo

z roko v roki in premagujemo še tako

zahtevne izzive, ki se pojavijo pri

opravljanju teh poslov.

Tudi na področju storitev čiščenja smo

uspešni. V letošnjem letu smo pridobili

čiščenje Avtobusne postaje. Na tem

objektu nudimo naše celovite storitve

celodnevnega čiščenja poslovnih

in sanitarnih prostorov ter storitev

hišniških del. Prav tako opravljamo

storitve čiščenja poslovnih prostorov in

sanitarij na objektu Marprom garaže in

na poslovnem objektu pod Pohorjem.

Angažiralo nas je tudi podjetje Bike

center iz Košakov, kjer opravljamo

storitev čiščenja njihovih poslovnih

prostorov. Z našimi storitvami so zelo

zadovoljni. Naše terenske čistilke in vsi

drugi zaposleni, si prizadevajo, da so

V novo poslovno leto smo zakorakali optimistično. Na področju tržnih dejavnosti uspešno pridobivamo nove dolgoročne posle. V začetku letošnjega leta smo poleg čiščenja nekaterih poslovnih prostorov

pridobili še nove posle na področju upravljanja.

MANJA ŠELIGO ČELEŠ

UTRINKI // NA KRATKO UTRINKI // V SREDIŠČU

objekti, za katere smo odgovorni, čisti

in urejeni. Vsa pohvala naši operativi,

ki skrbi, da so dela opravljena dobro

in pravočasno. Delovnih opravil in

obveznosti imamo iz dneva v dan več,

zato se zavedamo, da je medsebojna

komunikacija, usklajevanje del, držanje

dogovorov in medsebojno spoštovanje

temelj dobro opravljenega dela.

Naše stranke se k nam rade vračajo in

naročajo storitve, ki jih potrebujejo.

Vse pogosteje prejmemo pohvale in

Na najbolj urejenem in hkrati najbolj

obiskanem zbirnem centru v Mariboru,

na Lahovi ulici, smo v začetku februarja

pričeli sobivati z lastnikom površine, na

kateri stoji zbirni center, z Gorenjem

Surovino. Čeprav smo naše sodelovanje

do podrobnosti opredelili, omejili

pa tudi pristojnosti nas kot izvajalcev

javne službe in Surovine kot lastnika

nepremičnine, so se prve težave pričele

pojavljati že nekaj dni po skupnem

sobivanju. Surovina je namreč pričela

graditi svojo tehnico, zaradi česar je

dostop do zbirnega centra nekoliko

otežen. Še najbolj težko je našim

zaposlenim, ki iz dneva v dan poslušajo

Snaga je zaradi svojega lastništva,

smo namreč v 100 % lasti občin

oz. lokalnih skupnosti, zavezana

postopkom javnih naročil. To

pomeni, da moramo v primeru

istovrstnih naročil, ki presežejo

na letni ravni 20.000 € za blago in

storitve, za gradnje pa 40.000 €,

izpeljati postopek javnega naročanja.

Po izvedenem izobraževanju na

področju javnega naročanja, ki

je potekalo konec januarja, smo

ugotovili, da si nekatera naročila

tolmačimo napačno in da zahtevajo

Življenje na Lahovi

Nabava teče ponovno nemoteno

PETRA HERCOG

PETRA HERCOG

glasen hrup, ki ga povzročajo gradbena

dela. O nastali situaciji smo obvestili

tudi Mestno občino Maribor, ki je lastnik

zbirnega centra, vendar vidnejših

ukrepov ni pričakovati. Zato upamo,

da bomo v sklopu pričetka gradnje

sortirnice in urejanja površine, ki je ob

predhodnem skladišču s prostorskim

načrtom predvidena kot področje, na

katerem bomo v Mariboru ravnali z

odpadki, lahko relativno hitro preselili

tudi zbirni center, na katerem bomo

ponovno sami svoji gospodarji, predaja

odpadkov za občane pa bo spet potekala

nemoteno in brez fizičnih ovir na vhodu

v zbirni center.

priznanja za dobro opravljeno delo.

Prejete pohvale z veseljem predajamo

naprej v operativo, saj se zavedamo,

kako lepo je biti pohvaljen, prejeti lepo

besedo za dobro opravljeno delo. Lepa

beseda lepo mesto najde.

Vsako delo s seboj prinese zadolžitve,

pravice, dolžnosti in odgovornosti.

Samo s skupnimi močmi in prizadevanji,

da vsak izmed nas da vse od sebe in

opravi svoje delo odgovorno, lahko

delovne zadolžitve dobro opravljamo.

izvedbo postopka javnega naročila.

To smo čutili predvsem v primeru

rezervnih delov in posod za odpadke.

Medtem ko smo do konca januarja

rezervne dele ločevali glede na tip

vozila, za katerega so bili potrebni,

smo ugotovili, da gre v primeru

naročil katerih koli rezervnih delov za

istovrstno naročilo, torej na letni ravni

ne smemo preseči 20.000 €. Glede na

velikost in povprečno starost našega

voznega parka pa je to praktično

nemogoče. Zato smo za nekaj

časa ustavili vsa nenujna naročila

rezervnih delov, kar je močno otežilo

delo v delavnicah. V vmesenem času

smo pripravili dokumentacijo razpisa,

odpiranje ponudb pa je potekalo

neposredno pred prazniki. Nabava že

nekaj časa teče spet nemoteno, kar

je za naše delo še kako pomembno.

Tudi dobava posod je po praznikih

stekla, saj smo preko javnega naročila

izbrali najugodnejšega ponudnika.

Prizadevamo si, da naše poslovanje

poteka transparentno in da je

zmeraj v skladu z zakonodajo. Žal

pa to pogosto negativno vpliva na

delovne procese, kot se je to zgodilo

v teh dveh navedenih primerih.

Predvidevamo, da na tem področju

težav več ne bomo imeli.

6 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 7

Osnutek Uredbe predlaga, da

se mešani komunalni odpadki

obdelujejo v centrih za ravnanje z

odpadki, ki morajo zagotavljati tako

mehansko kot biološko obdelavo

odpadkov. Za Maribor in širše, za

celotno Podravje, to pomeni, da

nam je država neposredno želela

preprečiti našo sortirnico, saj bomo v

njej zagotavljali mehansko obdelavo.

Vedeli smo, da moramo ukrepati

takoj in predvsem glasno. Izpostavili

smo negativne posledice, ki jih

predlagana Uredba prinaša občanom

in okolju, v katerem živimo. Za občane

namreč ne prinaša nič drugega, kot

višje cene ravnanja z odpadki. »Če bo

Uredba kot je predlagana, sprejeta,

bomo primorani naše odpadke voziti

v enega od že obstoječih centrov

za ravnanje z odpadki po Sloveniji.

Mariborski bazen pa po drugi strani,

ironično, ustvarja takšno količino

odpadkov, da je investicija v lastno

sortirnico ekonomsko nedvoumno in

povsem upravičena,« je na sklicani

novinarski konferenci pojasnil direktor

Cveto Žalik, ki je finančnemu dodal še

okoljski problem za regijo. Na pobudo

UTRINKI // V SREDIŠČU

Utiramo pot h gradnji sortirnice

Leto se je za našo največjo investicijo, projekt sortirnica, pričelo zelo burno. Za to je najprej poskrbela država. Ta je konec leta 2016 v javno razpravo poslala novo uredbo o obvezni občinski

gospodarski javni službi obdelave odpadkov.

PETRA HERCOG

dovoljenje. Zaradi želje po izgubi

čim manj dragocenega časa, z

vsakim izgubljenim dnevom namreč

plačujemo visoke stroške prevzema

odpadkov, postopki tečejo vzporedno.

Glede na zastavljeno časovnico

projekta, bi lahko s pravnomočnim

gradbenim dovoljenjem razpolagali

konec maja letos, sortirnica pa bi

pričela poskusno obratovati na

prelomu v prihodnje leto.

HČERINSKO PODJETJE ZA NAŠ

RAZVOJ

Če smo danes prevoznik odpadkov,

nam bo sortirnica omogočila ravnanje

z jutrišnjimi surovinami (reciklati), ki jih

danes zaradi sistema, kot ga imamo,

še imenujemo odpadki. Za ta prehod

(v dejansko krožno gospodarstvo)

pa so potrebni široko strokovno

znanje in povezovanje, kar presega

zmogljivosti Snage, kjer se ukvarjamo

z operativnim delom in ne razvojem.

Medtem ko nam bo torej sortirnica

omogočala obdelavo mešanih

komunalnih odpadkov, bo hčerinsko

podjetje OPTcycle optimiralo procese

matičnega podjetja in uvajalo nove.

Zato je nabor dejavnosti, ki smo jih

registrirali na hčerinskem podjetju,

zelo raznolik, skupen imenovalec pa

ima v varstvu okolja in trajnostnem

razvoju.

UTRINKI // V SREDIŠČU

državnega svetnika Rudija Matjašiča,

je Državni svet 18. januarja letos

sprejel sklep, s katerim Ministrstvu

za okolje in prostor predlaga, da

se v prehodnih določbah Uredbe

določi, da se projekti, začeti pred

sprejetjem te Uredbe, končajo po

doslej veljavnih predpisih. Podobno

pobudo je na ministrico za okolje

in prostor Irmo Majcen naslovil tudi

poslanec Marijan Pojbič. Osnutek

Uredbe do danes ni doživel epiloga,

vseeno pa smo stopili korak bližje h

gradnji sortirnice.

DVE SOGLASJI V ENEM MESECU

Prvo večjo zmago smo zabeležili v

začetku februarja v lokalnem okolju,

ko smo po šesturni razpravi mestne

svetnike le prepričali, da Maribor

potrebuje sortirnico. Večinsko so

potrdili vse spremembe odlokov,

za katere je finančno ministrstvo

izdalo priporočila, da se zapišejo bolj

jasno in ne puščajo možnosti dvojih

interpretacij. Mesec dni kasneje, ko so

svetniki potrdili tudi mestni proračun

za leto 2017, so dokončno prižgali

zeleno luč k zadolževanju našega

podjetja za 10 milijonov evrov, kolikor

jih potrebujemo za sortirnico. Čeprav

so ves čas razprave polemizirali, da

Snaga še nima okoljevarstvenega

soglasja, brez katerega ne dobi

gradbenega dovoljenja, so na koncu

uvideli, da bomo za odpadke v

Mariboru, v kolikor sortirnice ne bo,

vsako leto plačevali več. In potem,

slab teden po februarski seji mestnega

sveta, je prišla še pošta iz Ljubljane.

Na podlagi oddane vloge je Agencija

za okolje Republike Slovenije (ARSO)

izdala okoljevarstveno soglasje, ki je

v okviru potrebne dokumentacije,

zahtevane pred pričetkom gradnje

sortirnice, eden pomembnejših

dokumentov, saj predstavlja pogoj

za izdajo gradbenega dovoljenja. S

tem so se uresničile napovedi našega

direktorja, ki je že na seji mestnega

sveta dejal, da bo okoljevarstveno

soglasje izdano »v nekaj dneh«.

Na mednarodnem javnem razpisu

izbran izvajalec del, ki je s Snago

podpisal pogodbo na ključ, Kostak

d. d., v naslednji fazi pričakuje

okoljevarstveno in gradbeno

8 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 9

UTRINKI // V SREDIŠČU UTRINKI // V SREDIŠČU

Od elaborata do cenika je dolga pot

Kdo določi ceno? S sprejetjem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih

služb varstva okolja (krajše MEDO), ki je stopila v veljavo s 1.1.2013, se je pristojnost za sprejemanje in nadzor nad cenami prenesla iz

države na lokalne skupnosti oz. pristojne občinske organe.

SANJA PRAVDA

Tako za uveljavitev nove ali

spremenjene cene storitve javne

službe ni več potrebna pridobitev

pozitivnega strokovnega mnenja

ministrstva, pristojnega za okolje.

Ceno storitve posamezne javne službe

za območje občine predlaga izvajalec

z elaboratom o oblikovanju cene

izvajanja storitev javne službe, potrdi

pa jo pristojni občinski organ.

KAJ JE ELABORAT?

Elaborat je dokument, namenjen

oblikovanju cene izvajanja storitev

gospodarske javne službe. Glavne

vsebine elaborata so:

• količine opravljenih storitev v

preteklem obdobju,

• stroški izvajanja storitev v

preteklem obdobju,

• pojasnila odmikov cen v

preteklem obdobju,

• primerjava poslovanja izvajalca

javne službe s panogo,

• podatki glede obsega poslovno

potrebnih osnovnih sredstev,

• planirane količine,

• planirani stroški,

ločenih frakcij (na primer papirja

ali stekla), nevarnih in kosovnih

odpadkov ter mešanih komunalnih

odpadkov. Cena zabojnika za biološke

odpadke pa vključuje stroške zbiranja

in obdelave bioloških odpadkov.

Postavke na položnici morajo biti

oblikovane po zahtevah MEDO. Na vsaki

položnici morate tako imeti ločeno

prikazane cene za zbiranje, obdelavo in

odlaganje komunalnih odpadkov (vsaka

• predračunska (nova) cena za

prihodnje obdobje.

MEDO izvajalcu gospodarske javne

službe nalaga obvezno oblikovati

vsebinsko in računsko ustrezen

elaborat, občini pa, da elaborat

obravnava. V začetku vsakega leta

je takšen elaborat posredovan na

občine, katerih naloga je, da ga

pregledajo, zahtevajo morebitne

dopolnitve ali razlage. Kot takšen

gre najprej na obravnavo na različne

odbore (Odbor za gospodarstvo,

komunalo ipd.) in šele na koncu

na obravnavo na občinski oz.

mestni svet. V zadnjih letih pa je žal

izkušnja, da se v večini primerov pot

elaborata zaključi že na začetku, torej

s posredovanjem na občine, kjer ga

pristojne službe sicer pregledajo, a

njegova pot se v njihovih pisarnah tudi

zaključi. Posledica so nespremenjene

cene in vse večji razkorak med ceno,

ki jo plačuje uporabnik s položnico

in ceno, ki jo za predajo odpadkov

plačuje Snaga.

KAJ SE UPOŠTEVA PRI

OBLIKOVANJU CENE?

Pri oblikovanju cen za določeno

obdobje se upoštevajo načrtovane

količine opravljenih storitev in

načrtovani stroški ter prihodki

izvajalca (dobimo ceno €/kg, ki jo

potrdi občina), v nadaljevanju pri

oblikovanju cenika (za ta del pristojen

izvajalec javne službe) pa tudi volumen

zabojnikov na terenu. Na koncu tega

obdobja se ugotovljena razlika med

potrjeno ceno in obračunsko ceno

uskladi s poračunom.

Izvajalec je dolžan vsako leto cene

preverjati. V kolikor so zaračunane

cene previsoke/prenizke, mora

izdelati nov elaborat in ga poslati

občini v potrditev ter preveč/premalo

zaračunane prihodke vrniti/dodatno

zaračunati uporabnikom.

KAJ MORATE VIDETI NA

POLOŽNICI?

Cena zabojnika za mešane komunalne

odpadke (MKO) vključuje stroške

zbiranja odpadne embalaže in drugih

od treh postavk je sestavljena iz dveh

delov, in sicer iz cene javne infrastrukture

ter opravljanja storitve javne službe).

Če ne kompostirate bioloških odpadkov,

imate na položnici poleg navedenih

še postavko cena zbiranja bioloških

odpadkov.

Če elaborat ni potrjen, se v skladu s

kalkulacijo uporabnikom zaračunajo

prenizke cene, ki ne pokrivajo

upravičenih stroškov dejavnosti.

Politična volja za spremembe na tem

področju je izjemno šibka, sploh kadar

gre za povišanje cen. Pri tem dejstva,

da se cena vrsto let ni spremenila in

da so izvajalci javnih služb stroške krili

iz lastnih rezerv, ki pa so tudi že pošle,

politika noče slišati. Če bi nas namreč

slišala, ne bi bila všečna občanom oz.

volivcem in volivkam, ki odločajo. Pa

čeprav samo vsaka štiri leta.

Ceno €/kg, ki jo dobimo na podlagi izdelanega elaborata, mora potrditi občinski/mestni svet. Iz

te cene izhajajo tudi ceniki za končne uporabnike. Vendar politične volje za spremembe pretežno ni.

10 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 11

UTRINKI // V SREDIŠČU UTRINKI // V SREDIŠČU

Za čisto in zeleno okolje

PETRA HERCOG

Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, smo letos organizirali dve akciji, od katerih bodo imeli korist predvsem naši uporabniki. Na 49. lokacijah ekoloških otokov v Mariboru in na izbranih lokacijah v primestnih občinah, v

katerih izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, smo v sodelovanju z družbo ZEOS predali v uporabo zabojnike, v

katerih bodo občani lahko ločeno zbirali e-odpadke.

Gre za drobno odpadno električno

in elektronsko opremo – mobilne

telefone, ure, tipkovnice, miške,

radijske sprejemnike, male kuhinjske

aparate … Ta vrsta odpadkov

sodi med najhitreje rastoče vrste

odpadkov, saj vsako leto ustvarimo

več odpadne električne in elektronske

opreme. Letno naj bi tako nastalo

približno 40 milijonov ton električnih

in elektronskih odpadkov, ki jih ne

uspemo tako hitro predelati oz.

uničiti, kot proizvajamo nove.

Osrednji cilj ravnanja z odpadki je

povečevati količine ločeno zbranih

odpadkov, njihovo recikliranje

in ponovno uporabo kot surovin

za nove izdelke. Torej uvajanje

krožnega gospodarstva v ravnanje

z odpadki, k čemur se je Maribor

zavezal s krovno strategijo ravnanja z

odpadki, ki je bila sprejeta leta 2015.

Po ocenah strokovnjakov po Evropi

v predalnikih leži okoli 100 milijonov

odpadnih mobilnih telefonov. Ti

aparati so v 80 % reciklabilni, torej jih

je mogoče predelati tako, da njihove

odslužene dele uporabimo za nove

surovine. Iz ocenjene količine

odpadnih mobilnih telefonov po

Evropi lahko pridelamo 2,4 toni

zlata, 25 ton srebra, 1 tona paladija

in 900 ton bakra.

E-odpadke v zbiralnikih smo v

Mariboru že zbirali v letu 2015 in

takrat smo med vsemi sodelujočimi

slovenskimi občinami zbrali največ

e-odpadkov. Vsekakor je naš cilj ta

rezultat v letošnjem letu ponoviti.

Sicer lahko občani vse e-odpadke

vse leto brezplačno predajajo v

naše zbirne centre, s postavitvijo

zabojnikov smo želeli ločevanje teh

odpadkov približati in olajšati.

Opozorili pa smo tudi na odpadke,

ki nastajajo zaradi urbanega

pohodništva in obremenjujejo

vse bolj okrnjeno naravo. Na

najbolj obremenjeni pohodniški

poti na Pohorju smo namestili

ozaveščevalne table, za katere

upamo, da bodo številne urbane

pohodnike prepričale, kako

pomembno je odgovorno ravnanje

z odpadki v naravi. Vsi odpadki, ki

nastanejo na pohodih, se morajo

vračati nazaj v dolino, zato smo

ob vznožju Pohorja in na glavnem

parkirišču namestili tudi novi posodi

za mešane komunalne odpadke, ki

sta namenjeni izključno odpadkom,

ki jih pridelamo na izletu.

Table so nameščene na cestni poti

do Trikotne jase, to pot pa smo

izbrali izključno zato, ker se po njej

v spomladanskem in poletnem

času sprehodi največ navdušenih

rekreativnih pohodnikov. V

sodelovanju z upravnikom Pohorja,

podjetjem Marprom, bomo tudi

v prihodnje delali na projektih, s

katerimi bomo opozarjali na pomen

ohranjanja neokrnjene narave.

12 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 13

Prvi projekt, ki smo se ga lotili resno in z

vso zagnanostjo, je najtežji – streha na

osrednji tržnici. Čeprav se na prvi pogled

projekt ne sliši komplicirano, ga otežuje

dejstvo, da je osrednja tržnica na lokaciji

mesta, ki je pod spomeniškim varstvom,

torej je za streho pomembno, da je

funkcionalna, praktična in da ustreza

tudi pogojem, ki jih predpisuje Zavod za

varstvo kulturne dediščine.

V preteklosti se je zataknilo predvsem

na tej točki. Zato smo se z Zavodom

začeli pogovarjati takoj. Potrdili so

robne pogoje, ki jih zahtevajo za streho

in jo jih podali leta 2014, ko nismo imeli

ustrezne finančne konstrukcije, kako

streho financirati. Zdaj smo na potezi

ponovno mi. Z javnim razpisom bomo

iskali arhitekte, ki bodo izdelali projektno

nalogo, s katero ne bodo samo izrisali

strehe, ampak rešili tudi druge težave,

s katerimi se na tržnici ukvarjamo –

odtekanje vode iz prodajnega platoja

in veter, ki naredi prodajo in nakup na

tržnici v hladnih dneh še bolj neprijazno.

Razpis bo predvidoma objavljen v

sredini maja, projektno dokumentacijo

pa od najugodnejšega ponudnika

pričakujemo najkasneje do konca

avgusta. Takrat bi lahko pričeli tudi

postopke iskanja izvajalca gradbenih

del. Po naših predvidevanjih in brez

neprijetnih presenečenj na področju

UTRINKI // V SREDIŠČU UTRINKI // V SREDIŠČU

Bo streha pod streho do zime?

KOC krog

Z novim letom smo postali 10-letni koncesionar na mariborskih tržnicah, kar pomeni, da bomo z njimi upravljali naslednje desetletje.

To nam hkrati nalaga tudi veliko odgovornost, da skrbimo za urejenost vseh površin tržnic in skrbimo za njihov razvoj.

Uspeli smo! V okviru uspešne prijave projekta Kompetenčni center KOC KROG (krožno gospodarstvo), skupaj s 17. partnerji, pridobiti EU sredstva

za usposabljanja zaposlenih. Partnerstvo je pridobilo 398.848,20 € javnih sredstev, od tega Snaga 82.886,50 €. Cilj, ki smo si ga zadali, je v

usposabljanja v okviru projekta vključiti 80 % zaposlenih.

PETRA HERCOG

MARTINA KRAJNC

izdaje različnih dovoljenj, bi lahko

pričeli streho postavljati novembra ali

decembra letos, kar je ugoden čas, saj

je takrat na tržnici najmanj prodajalcev.

KROŽNO GOSPODARSTVO TUDI NA

TRŽNICAH

Tržnice dnevno ustvarijo veliko bioloških

odpadkov, za katere se trudimo, da

jih vestno ločujemo, saj vemo, da je

ločevanje bioloških odpadkov eno

pomembnejših. V sklopu projektov, s

katerimi delamo na promociji tržnice

in prodajalcev, ki ponujajo lokalno

pridelano hrano, pa se bomo v maju

lotili projekta, s katerim bomo skušali

omejiti porabo plastičnih vrečk, ki se

v naravi razkrajajo tudi do pol stoletja.

Po vzoru Ljubljane bomo prodajalcem

biološko razgradljive in hran prijazne

prodajne vrečke ponudili brezplačno,

kasneje pa bomo ponudnik/prodajalec

teh vrečk, za katere moramo poskrbeti,

da se bomo na tržnici prijele. Povprečen

Slovenec na leto kupi okoli 300

plastičnih vrečk, predstavljajte si, kaj

to pomeni za okolje! Hkrati želi država

omejiti porabo plastičnih vrečk, saj je

pripravila novo uredbo, po kateri bodo

običajne plastične vrečke plačljive, torej

želi potrošnika navaditi bodisi na vrečke

iz blaga, ki jih je mogoče uporabiti

velikokrat, mi na tržnici pa bomo

spodbujali uporabo klasičnih cekrov,

A želimo več – v usposabljanja želimo

vključiti prav vse zaposlene. Vloga

Snage v partnerstvu ni le sodelovati

pri usposabljanjih, pač pa delujemo

tudi kot partner v projektni pisarni

za kadrovsko vsebinski del delovanja

projekta. V okviru partnerstva smo

opredelili 5 specifičnih profilov in

druge, v katera se umešča skorajda vsa

delovna mesta. Za vse profile so bile

opredeljene tri ključne kompetence,

med drugim tudi vseživljenjsko učenje

in krožno gospodarstvo. Pri storitvi

ravnanja z odpadki, zaradi potreb

ohranjanja narave (onesnaženje,

porušeni ekosistemi) preko ozaveščanja,

s spreminjanjem hierarhije ravnanja

z odpadki, pristopamo h krožnemu

gospodarstvu in s tem vplivamo na

vrednoto odnosa do narave. Prav tako

morajo »zdrava podjetja« stremeti k

trajnostnemu razvoju zaposlenih, v

kolikor želijo na trgu ne le preživeti,

pač pa biti boljša in konkurenčnejša. In

to lahko dosežemo z usposabljanji.

Spoznali smo že, da je učenje proces,

ki je potreben in nujen za nenehno

prilaganje spremembam. Pohvalimo

se lahko, da smo bili zelo uspešni pri

izvajanju preteklega projekta KOC Eko-

profili. Celo tako dobri, da smo bili kot

primer dobre prakse večkrat vabljeni

na vseslovenske kadrovske dogodke.

In pohvalimo se lahko, da smo v

okviru projekta KOC KROG izvedli sploh

prvo usposabljanje vseh 11. izbranih

projektov v Sloveniji. A nikakor ne

zadnjega. V okviru projekta se bomo

usposabljali tako za strokovna znanja

kot mehke veščine (komunikacija,

vodenje), na zunanjih in notranjih

usposabljanjih, obiskovali sejme, odšli

na strokovne ekskurzije in še.

Namesto zaključka pa misel A.

Einsteina: »Če nisi vedno boljši, s

časoma še dober nisi več.«

v katere zložimo nakup ali uporabo

biološko razgradljivih vrečk, ki imajo

ustrezen certifikat, da so prijazne tudi

shranjevanju hrane.

Z majhnimi koraki lahko naredimo

velike spremembe. To je naš cilj, ki mu

sledimo tudi na področju upravljanja

mariborskih tržnic.

Hierarhija ravnanja z odpadki

Prepr anjePonovnauporaba

Recikliranje

Energetskaizraba

Odstranjevanje

Kro

o go

spod

arje

nje

Zavzeti zaposleniUsposablj

anjaPrilagaj

anjeIzgorelos

tFluktuacija

Traj

nost

ni

razv

oj

zapo

slen

ih

Pomen ravnanja z zaposlenimi

14 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 15

UTRINKI // STROKOVNO UTRINKI // STROKOVNO

Leto ključne investicije

ANDREJA RODE VRAČKO

Medtem ko smo že skoraj na polovici leta 2017, smo se prvo četrtino leta ukvarjali z zaključevanjem poslovnega leta 2016. Poslovno leto smo zaključili uspešno, dobiček podjetja za leto 2016 namreč znaša

dobrih 286 tisoč evrov. Kljub temu pa razlogov za pretirano veselje ni. Skrbi predvsem velika izguba, ki jo beležimo na področju opravljanja gospodarskih javnih služb, in to praktično vseh, ki jih izvajamo – od

ravnanja z odpadki, do javne higiene in zavetišča.

Poslovanje podjetja je bilo stabilno,

gledano z vidika skupnih prihodkov

smo celo presegli plan, čeprav

ugotavljamo, da prihodki iz leta v leto

padajo. Kljub temu da ustvarjamo

manj prometa, pa obvladujemo

stroške, saj so se v letu 2016 skoraj

proporcionalno z znižanjem prihodkov

znižali tudi stroški. Posebej ponosni

smo, da kljub naraščanju obsega dela

v segmentu izvajanja GJS in pritiskov,

ki jih na tem področju na nas izvajajo

lastniki, ohranjamo stroške dela

na približno isti ravni v primerjavi

s preteklimi leti. Za dobrih 5 % smo

znižali tudi strošek blaga, storitev in

materiala, kar pomeni, da poslujemo

racionalno in premišljeno.

Prihodki so upadli tudi na tržnih

dejavnostih, smo pa predvsem na

oljih, masteh in pomijah znatno

oklestili stroške. Vse bolje delamo

na področju čistilnega servisa, saj

postajamo na trgu prepoznavni kot

zanesljiv in strokoven partner. S

porastom prihodkov in znižanjem

stroškov na pogodbenih odvozih pa se

kaže gospodarsko okrevanje Maribora

in okolice tudi v našem poslovanju.

Zadovoljni smo z doseženim

rezultatom, a se zavedamo, da je

manevrskega prostora še ogromno.

Pogledano pod črto, smo na tržnih

dejavnostih za 6 % zmanjšali prihodke,

medtem ko smo stroške oklestili za

dobrih 13 %.

Med dejavnostmi GJS po negativnem

izidu v letu 2016 izstopa dejavnost

ravnanja s komunalnimi odpadki z

ustvarjeno izgubo v višini 787.532 €;

na višino izgube so vplivale cene za

uporabnike, ki niso sledile stroškom

prevzema odpadkov in spremenjene

frekvence odvoza v občinah Pesnica,

Kungota, Selnica, Ruše in Starše.

Poslovni izid - po dejavnostih

Poslovni izid po skupinah dejavnosti

1.500

1.500

1.000

1.000

500

500

0

0

-500

-500

-1.000

-1.000

-1.500

Tiso

čice

€

Tiso

čice

€

-1.018

Tržne dejavnosti

Javni del - GJS

1.304

Tudi Zavetišče za živali je ustvarilo

izgubo v višini 105.236 €, prav tako

smo izgubo pridelali na urejanju javnih

površin, in sicer v višini 72.762 € (upad

strojnega čiščenja in intervencijskih

del, stroškovne nekrite cene). Pri

obeh dejavnostih predstavljajo večino

prihodkov namenska sredstva MOM in

nekaterih drugih lokalnih skupnosti,

ki pa ne zadoščajo za kritje stroškov

kvalitetnega izvajanja storitev na teh

področjih. Aprila 2016 smo prenehali

z dejavnostjo odvoza blata (prenos

dejavnosti drugemu izvajalcu), kar se

v primerjavi s preteklim obdobjem

odraža v nižjih prihodkih in odhodkih.

Med dejavnostmi tržnega dela izkazuje

največji pozitivni izid dejavnost

pogodbenih odvozov, kjer je v letu

2016 dosežen dobiček v višini 562.938

€, pozitiven rezultat ustvarja tudi

Plinska elektrarna Pobrežje.

Poslovni kazalniki sledijo trendom

poslovanja v 2016. Čeprav so nekateri

slabši v primerjavi z letom 2015, smo

prepričani, da bo nov razvojni zagon

in s tem obrat trendov povzročilo

obratovanje sortirnice, ki nam bo

omogočala obvladovanje stroška

največje količine zbranih odpadkov,

ki nas posledično tudi največ stane –

MKO. Če smo v letu 2016 za predajo

plačevali 114 €, nam bo lastna cena s

sortirnico padla na 95 €.

Poslovno leto smo zaključili z

dobičkom v višini 286.524 €, kar je

za 6 % bolje od načrtovanega. K

temu je izdatno pripomogla prodaja

nepremičnine podjetju Palfinger, saj

se na področju izvajanja jedrne GJS,

to je ravnanje z odpadki, že nekaj let

srečujemo s podobnimi težavami, ki

jih lahko povzamemo v naslednjih

točkah:

• občine ne sledijo predlaganim

spremembam cen v predloženih

elaboratih in naši uporabniki

danes plačujejo bistveno nižje

cene za ravnanje z odpadki kot ta

dejavnost stane nas;

• zmanjševanje volumna črnih

posod, na katerih temelji obračun

celotnega sistema ravnanja z

odpadki;

• iz leta v leto višje cene in pretežna

odvisnost od prevzemnikov

odpadkov.

Poslovanje v letu 2017 bo z vidika naše

ključne investicije še pomembnejše.

Nenazadnje se bomo zadolžili za 10

milijonov evrov, kredit pa bo treba po

enoletnem moratoriju v letu 2019 pričeti

tudi vračati. To pomeni, da časa za slavje

praktično ni, da je treba zavihati rokave

in po najboljših močeh tudi v prihodnje

prispevati k pozitivnim poslovnim

rezultatom podjetja. Kot vidimo, niso

pomembni samo prihodki, veliko težo

imajo tudi stroški in dejstvo je, da

imamo predvsem v tem segmentu še

veliko manevrskega prostora, s katerim

lahko poslovanje izboljšamo.

GJS-KO-788

GJS - Zavetišče za

živali-105

GJS - JH javni-73

GJS - odstranjevanje

blata -55

Zaprta odlagališča

3

Ostače tržne storitve 1.304

16 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 17

UTRINKI // NAŠI OBRAZI UTRINKI // NAŠI OBRAZI

Bojan, kako dolgo si že Snagator?»Res je, tukaj sem zaposlen že

približno 12 let. Začel sem v delovni

enoti 1, a sem ostal v tej enoti samo

kakšen teden. Od takrat dalje pa

sem komunalni delavec in s svojo

ekipo skrbim za odvoz odpadkov iz

gospodinjstev.«

Delo ni zmeraj prijetno, predvsem v hudem mrazu ali v vročini. Kako gledaš na svoje delovne obveznosti?»Rad imam svoje delo, nič mi

ni težko narediti. Veliko k temu

pripomorejo moji sodelavci, s

katerimi se dobro razumem. Naša

ekipa na smetarskem vozilu je

enkratna, zaupamo si, se zabavamo,

a tudi zelo resno opravljamo delo, ki

nam je zaupano.«

Zmeraj delaš v isti ekipi?»Običajno ja, predvsem pozimi

malce kombiniramo, ker je sistem

zaradi zmanjšane frekvence odvoza

bioloških odpadkov malce drugačen,

najbolj srečen pa sem, ko sem zares

s svojimi, saj se z njima počutim

domače, smo kot družina.«

Vemo, da vstajaš zelo zgodaj. Kdaj je to?»Vsako delovno jutro vstanem okoli

treh zjutraj, saj se peš odpravim od

Gaja do Bresternice. Ne glede na

vreme in temperature, pot je zmeraj

ista. Ko se vračam iz službe, se to pot

sicer prepeljem. Zdaj imam v načrtu,

da si nabavim nov moped, ki mi bo

zagotovo prišel prav, da zjutraj ne

bo treba tako daleč pešačiti – zdaj

prehodim na dan 8 kilometrov, da

pridem do Bresternice in od tam

naprej do Snage.«

»Nekateri jamrajo, jaz rad delam.«

Bojan Fike je umirjen in zadržan, priden in marljiv. Zaposlen je kot komunalni delavec, praktično je zaščitna znamka našega podjetja.

Zaposleni ga imamo radi in on ima rad nas. Njegov odnos do dela je lahko vsem zgled, saj se resno loti vsake zadolžitve, ki mu je dodeljena. O svojem življenju nerad govori, kljub temu pa smo

izvedeli tudi stvari, ki jih prej o njem nismo vedeli.

PETRA HERCOG

Kdaj hodiš spat? Verjetno zelo zgodaj …»Niti ne, spat hodim okoli 22. ali

23. ure. Sem pač takšen, da ne

potrebujem veliko spanja.«

Rad se udeležiš tudi športnih in drugih dogodkov, ki jih prirejamo na Snagi. Kaj ti takšni dogodki pomenijo?»Rad se družim. Takšni dogodki, ki

jih je v Snagi kar nekaj, pomenijo,

da se lahko s sodelavci pomenim

tudi izven opravljanja službenih

obveznosti. Tudi spoznavam nove

ljudi, s katerimi vsakodnevno nimam

stika. Zdaj se veselim Komunaliade,

prijavil sem se kot navijač. V Snagi

imamo ogromno dobrih športnikov

in upam, da bomo tudi letos zasedli

kakšno vidnejšo uvrstitev.«

Na terenu imaš stik tudi s strankami. So težke?»Tudi odnos strank do nas, ki

zbiramo odpadke s smetarskimi

vozili, se je skozi leta spremenil.

Stranje so v večini primerov prijazne,

svojo hvaležnost za delo, ki ga

opravljamo pokažejo predvsem okoli

božiča, ko nas nagradijo s kakšnim

darilcem. Lani ni manjkalo čokolad

in napolitank. Mi pa se zmeraj

prijazno zahvalimo in tako gradimo

na dobrih odnosih, saj se zavedamo,

kako pomembne so stranke.«

Ne samo stranke, tudi Snaga se je verjetno spremenila od dneva, ko si prišel v to družino, kajne?»Seveda, tudi podjetje se spreminja

in prav je tako. Sam zase lahko

rečem, da mi je v službi fajn. Nekateri

jamrajo, jaz rad delam in zato imam

takšen tudi odnos do dela. Šefi so

vredu, veliko se pogovarjamo in

res imam občutek, da tudi naše

mnenje šteje. To je pomembno, saj

v pisarnah pogosto nimate jasne

predstave, kaj se dogaja na terenu.

Zato smo veseli, če nam prisluhnete

in skupaj rešujemo izzive, ki so

postavljeni pred nas.«

Občutek daješ, da si zelo zadržan in sramežljiv, ampak če te tako poslušam, bi rekla, da imam napačen vtis?»Ja, nisem sramežljiv. Sprostim se v

družbi ljudi, ki jih poznam. V Snagi

se zavedam hierarhije in mogoče

zato včasih dajem občutek, da

sem zadržan in sramežljiv. Vendar

ljudje, ki me poznajo, torej ekipa

ljudi, s katerimi delam vsak dan, bo

zagotovo rekla, da temu ni tako. Tudi

sam nase gledam kot na osebo, ki

potrebuje družbo in uživa v družbi.«

Kako preživljaš dopust?»Ker rad delam, izkoristim toliko

dopusta, kot ga pač moram. Okoli

hiše je zmeraj kaj za postorit. Najraje

se lotim drv, saj lahko zraven malce

razmišljam. Sicer pa ni dela, ki

me ne bi počakalo – košnja trave,

okopavanje, pač takšne stvari, s

katerimi se ukvarja vsak, ki ima hišo.«

Nov moped si že omenil, verjetno pa je želja še kar nekaj?»Ja, seveda so. Moje so skromne,

dejansko imam vse, kar v življenju

potrebujem. Želim si, da bi ostal

zdrav, da bi lahko še naprej opravljal

delo, ki me veseli. Seveda si želim

tudi družine, ampak se zavedam, da

takšne stvari pridejo ob svojem času

in nima smisla prehitevat. Rad imam

življenje in skušam ga čim bolj užiti.«

18 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 19

Vsaka odsotnost pomeni dodatno

obremenitev sodelavcev

MARTINA KRAJNC

UTRINKI // NAŠE ZGODBE UTRINKI // NAŠE ZGODBE

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ocenjuje, da letno delodajalec za kritje stroškov bolniških odsotnosti enega

zaposlenega odšteje kar 1.650 €, celotni stroški povezani s slabim zdravjem, pa so lahko tudi do 3-krat višji!

V Snagi smo v primerjavi z letom 2015

odstotek upravičenih odsotnosti z

dela v letu 2016 zmanjšala kar za 25,55

%. Kljub temu so podatki absentizma

še vedno zaskrbljujoči. V letu 2016

je bilo v bolniškem staležu vsaj 1

dan 150 zaposlenih (od celoletnega

povprečja št. vseh zaposlenih 257), to

je kar 58,37 % zaposlenih. V mesecu

februarju je bilo v bolniškem staležu

43 oseb. Mesečno povprečje odsotnih

delavcev zaradi bolniške je 13,72 %;

to pomeni, da mora enak obseg dela

mesečno opraviti 35,25 zaposlenih

manj. Odsotnost zaposlenih je

problematična; iz vidika stroškov

bolniških odsotnosti kot tudi dejstva,

da vsaka odsotnost pomeni dodatno

obremenitev sodelavcev.

V primerjavi z letom 2015 je bila

v letu 2016 ena poškodba na delu

manj. Še vedno je bilo največ

nezgod, kar polovica, v enoti odvozi

odpadkov s smetarskimi vozili.

Pregled po delovnih mestih pokaže,

da je bilo med poškodovanimi največ

komunalnih delavcev (in sicer 9, kar

je 90 % poškodovanih). Med vzroki

nezgod prednjači neroden stop

oz. sestop, ki je botroval kar šestim

poškodbam. Številčno najpogosteje

so zastopane poškodbe spodnjega

dela telesa (gleženj, noga).

Ne glede na to, da so delavci v

operativi izpostavljeni nekoliko večjim

tveganjem za poškodbo na delu,

smo za poškodbo vse prevečkrat

krivi sami. Zakaj? Kljub temu, da so

nam zaščitna sredstva zagotovljena,

jih ne uporabljamo vestno. To ni

odgovornost naših nadrejenih, pač

pa vsakega izmed nas. Prav tako

smo mi tisti, ki moramo poskrbeti

za urejenosti delovnega mesta in

upoštevanje navodil za varno delo

ter s tem zmanjšati možnost nastanka

poškodbe. Delodajalec se zaveda, da

so le zdravi zaposleni produktivni in

da je za varno delo zaposlenih vedno

možno narediti več. Zato izvajamo

preventivne ukrepe in uvajamo

izboljšave, ki pa nimajo učinka, če v

prvi vrsti sami ne poskrbimo za lastno

varnost.

Motiviranost za varno opravljanje

dela moramo v prvi vrsti iskati pri

nas samih, v našem zdravju in s

tem višji kvaliteti življenja tudi izven

delovnega časa. Če se vprašamo:

»Ali res naredimo vse, kar lahko, da

je naše delo varno in naše zdravje

varovano?«, je edini pravilni odgovor:

»Seveda!«

Št. zaposlenih v bolniškem staležu po mesecih

Nezgode na delu 2015/2016

Januar

35

40

4042

29

39

29

20

31

JulijApril OktoberFebruar AvgustMaj NovemberMarec SeptemberJunij December

SKUPAJ V EUR

REFUNDIRANO

STROŠEK DELODAJALCA

NEZGODE NA DELU IZ UR

ŠT NEZGOD NA DELU

0

2016 2015

5.000 10.000 15.000

1011

20.000 25.000 EUR

43

37

38

18.645,51

13.519,16

5.126,35

2.758

23.735,79

14.122,58

9.613,21

3.255

20 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 21

UTRINKI // NAŠE ZGODBE UTRINKI // NAŠE ZGODBE

Letošnja je bila s snegom ponovno

zelo skopa, saj smo oddelali samo eno

konkretnejšo akcijo pluženja. Pisal se

je petek, 13. januarja, ko so v Mariboru

nastopile skoraj izredne razmere, saj je

močno snežilo ves dan. Na teren smo

poslali vse plužne enote, v nadaljevanju

zime pa nam jo je zagodel tudi hud mraz,

ki je trajal tedne in poskrbel, da smo

se bolj ali manj neuspešno borili proti

pomrzlim pločnikom in trgom v centru

mesta. V letošnji zimski sezoni smo

porabili 216 ur za strojno pluženje snega

in leda, posipavali smo skupaj kar 371

ur, sneg in led pa smo odstranjevali tudi

ročno. Za to smo porabili 72 ur. V letošnji

zimski sezoni smo porabili 99 ton soli, 26

ton peska in dobrih 25 ton mešanice

peska in soli. Zahvaliti se moramo

vsem požrtvovalnim zaposlenim, ki so

v času najhujšega sneženja vestno in

odgovorno opravljali svoje delo, četudi

so naredili veliko nadur in v času trajanja

Zima ni bila bela, a mi ostajamo

ta boljši

Izvajanje zimske službe sodi med tradicionalna opravila Snage, saj skrbimo za splužene utrjene površine, ki se nahajajo v parkih, torej na zelenih površinah, za katere vse leto skrbimo na podlagi

koncesijske pogodbe. Pločnike pa čistimo kot podizvajalec Nigrada. Prihodki na zimski službi so lahko zelo lepi, seveda pa so odvisni od količine snega, ki nam ga nameni posamezna sezona.

NENAD DUVNJAK

večjih akcij posipavanja tudi bolj malo

spali. Ekipa, kapo dol!

Toplejše temperature pa prinašajo nove

izzive, ki jih tako ali drugače občani

našega mesta opazijo še prej, kot

led in sneg. Začenjamo z urejanjem

vseh mariborskih parkov, po velikosti

pa seveda izstopa osrednji, Mestni

park. Košnja, obrezovanje, zasaditve,

pomladitve. To so dela, ki nas bodo

zaposlovala v prihodnjih mesecih.

Prve košnje smo že opravili, nekoliko

hladnejši konec aprila pa nam je pokvaril

ambiciozne načrte drugih opravil, ki so v

naši domeni.

POHVALNO TUDI NA FEKALIJAH

Potem ko je v začetku lanskega leta

kazalo, da se bomo dejavnosti morali

povsem odpovedati, smo z Nigradom,

ki ima koncesijo za črpanje fekalij,

dogovorili o skupnem nastopu na trgu.

In rečemo lahko, da je bila odločitev

pravilna v vseh pogledih. Ohranili

smo delovno mesto, ki je vezano na

izvajanje teh storitev, povečali pa smo

tudi delež, ki ga opravimo na trgu.

Komunikacija z Nigradom poteka

zgledno, naročil pa imamo toliko, da

se včasih res že težko znajdemo med

vsemi. Nad povečanim obsegom

dela se nismo nikoli pritoževali, veseli

nas, da so nas stranke in Nigrad

prepoznali kot zanesljivega partnerja,

ki odgovorno opravlja svoje delo. Brez

vestnih zaposlenih na tem področju pa

tako ne bi šlo. Na terenu se namreč

soočamo s situacijami, ki jih je iz

pisarne nemogoče predvideti, zato

so nam povratne informacije toliko

bolj dragocene in na tem mestu

poudarjamo še enkrat, da jih nujno

potrebujemo. Ekipa, kapo dol!

KAJ NAS ČAKA?

Zanimivo delo nas čaka tudi na področju

čiščenja po prireditvah. Ob izvajanju teh

storitev smo dejansko že malce razvajeni,

saj smo zmeraj pohvaljeni. Lani na

Lampijončkih sam organizator ni mogel

verjeti, kako hitro smo očistili prireditveni

prostor. Na lanski operni noči so se čudili

naši vsestranskosti, ko smo poskrbeli celo

za to, da je reportažni avtomobil televizije

lahko zapeljal v Mestni park. Ja, naše delo

je opaženo in zato smo ponosni, da ga

opravljate vi, ki se nanj spoznate.

Prepričani smo, da bo tudi letošnja

sezona dogodkov na prostem prinesla

številne pohvale. Kolikor je le mogoče

jih objavimo v Utrinkih ali tedenskih

elektronskih novicah, če pa nam kdaj

kakšna uide, na tem mestu pohvala

vsem, ki se iz dneva v dan trudite. In to

z nasmehom.

22 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 23

UTRINKI // NAŠE ZGODBE UTRINKI // NAŠE ZGODBE

Na vsakem koraku, v vsaki aktivnosti

so za nas skrbeli animatorji, med

redkimi trenutki počitka smo lahko

v koči uživali ob izbrani glasbi DJ-a,

ki je za naše glasbene želje skrbel do

poznih večernih ur. Športne aktivnosti

smo pričeli na snežnih strminah,

pomerili smo se v veleslalomski tekmi

v dveh tekih. Končna razvrstitev med

moškimi: Milan, Damjan in Srečko,

med ženskami pa Martina, Karin in

Manja. Vsi, ki nismo smučali, smo

lahko glasno navijali, prav tako smo

imeli možnost brezplačne izposoje

smuči in udeležbo na začetnem tečaju

smučanja. Preostali, ki se na smučeh ne

počutimo tako domače, smo čudovite

trenutke doživeli v adrenalinski vožnji z

motornimi sanmi v neokrnjeni naravi,

prekriti s sveže zapadlo snežno odejo.

Prav vsi smo se udeležili zabavnega

tekmovanja s tradicionalnimi

pohorskimi pležuhi, kjer se je res razvil

tekmovalni duh med sodelavci, vsaka

vožnja je bila odpeljana v drugačnem,

edinstvenem slogu. Zmago je za las

odnesel naš Marko, a tudi Marija, ki je

zasedla 2. mesto, in Silvo s 3. mestom

se nista vdala tako zlahka. Vsi tisti, ki jim

snežno druženje ni preveč ustrezalo, so

imeli tudi možnost kopanja in uporabe

savne v hotelu Bolfenk.

Noro zimsko doživetje Imamo dobre in zanesljive voznike

Minula zimska sezona je bila zelo skromna s snegom, a naš športni zimski dan je bil presežek zimskih iger zadnjih nekaj let. Odločili smo se, da ga pripravimo nekoliko drugače kot doslej. Pri organizaciji smo našli tudi pravega partnerja, podjetje Marprom, ki je znal prisluhniti našim

željam in resnično presegel naša pričakovanja.

Upravljanje z vozilom postavlja pred človeka velike zahteve glede njegovih psihofizičnih sposobnosti, še posebej zato, ker je razvoj človekovih psihofizičnih sposobnosti počasnejši od tehnično–tehnološkega razvoja cestnega prometa. Vsak trenutek nepazljivosti lahko privede do manjše ali večje nevarnosti, ki se

lahko konča tudi s prometno nesrečo s tragičnimi posledicami.

SUZANA GRUBER

MAG. DARKO BEČAJ

Po obilnem kosilu smo animacijsko

druženje nadaljevali z izvedbo XXL

nogometa, ki je napihljiva različica

ročnega nogometa, v katerem smo bili

vpeti tekmovalci in tako bili pri gibanju

omejeni. Utrujeni, siti in zadovoljni

smo naš športni dan zaključili z nočno

panoramsko vožnjo z gondolo v dolino.

Glede na to, da so organizatorji letos

za nas poskrbeli kakor za kralje, nas

naslednje leto organizacijsko čaka zelo

težka naloga.

Odločitev za izvršitev manevra je v

prometu potrebno sprejeti v zelo

kratkem času. Včasih zelo nevarno

ravnanje udeležencev v prometu na

srečo ostane brez posledic, včasih

pa trenutek nepazljivosti privede do

tragičnih posledic. Nepredvidene

nevarnosti večino voznikov hitro

zmede in posledica je predolga

ali neprevidna reakcija ali pa na

nevarnost sploh ne odreagirajo,

posledica je prometna nesreča.

Na varnost v prometu v osnovi vplivajo

trije dejavniki: voznik, vozilo in okolje.

S svojimi psihofizičnimi procesi

(razmišljanje, izkušnje, motivacija,

čustva, sposobnost pomnjenja)

in osebnostjo (temperament,

karakter) je voznik odločilen dejavnik

varnosti cestnega prometa. Na

voznikovo vlogo v prometu vplivajo

še zdravstveni dejavniki, psihični

dejavniki, fizikalni dejavniki, vzgoja in

izobraževanje, družbeni in tehnični

dejavniki.

Glede na navedena dejstva lahko

zapišemo, da imamo pri nas dobre

in zanesljive voznike. V začetku

letošnjega leta smo naredili 5-letno

analizo prometnih nesreč in ugotovili,

da imamo med vozniki takšne, ki

si zaslužijo posebno priznanje za

varno vožnjo. V obdobju od 1.1.2012

do 31.12.2016 je bilo šest voznikov

(Darko Polanec, Ernest Drozg, Peter

Justinek, Milan Šatan, Jože Malec in

Benko Rajmund), ki niso povzročili

prometne nesreče, zaradi katere bi

bil izstavljen odškodninski zahtevek.

Ti vozniki so skupaj v tem obdobju

opravili preko 550.000 km brez

prometne nesreče.

V zadnjih desetih letih smo imeli

opravka z povprečno 23. prometnimi

nesrečami letno, kar je, glede na

obseg dela in porabljen dnevni

čas, na srečo oz. na dobre vozniške

sposobnosti naših voznikov, malo.

Povzročene škode na objektih (ograje,

stebri, robniki, javna razsvetljava,

fasade, ipd.) in na vozilih so v razmerju

50:50. Iz statistike prometnih nesreč

lahko ugotovimo še, da se največ

prometnih nesreč zgodi v jesenskem

času (september in oktober). To

je obdobje, ko moremo biti vsi

udeleženci v prometu še posebej

pozorni na ponovno povečano število

otrok in mladostnikov na cesti.

33. Komunaliada je pred vrati, letos v Krškem. V Športnem društvu si želimo, da se nas prijavi čim

več, prav tako ste vsi zaposleni vabljeni, da pristopite in se včlanite v naše Športno društvo. V maju

načrtujemo zbor društva, kjer bomo pregledali poročilo o delovanju, prevetrili plan za letošnje

leto in spregovorili o načinu delovanja društva v prihodnje. Vaše želje, pobude, predlogi so zelo

dobrodošli. Naš cilj je, da delamo dobro, še bolje kot doslej in skupaj bomo ta cilj zagotovo dosegli.

NAJBOLJ VARNI VOZNIKIErnest Drozg

Peter Justinek

Jože Malec

Darko Polanec

Benko Rajmund

Milan Šatan

24 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 25

Organizirali in realizirali smo

delavnico Tehnike sproščanja, na

katero so bili povabljeni vsi zaposleni

in se nadaljuje še v letu 2017. Za

vse zaposlene smo organizirali dve

tekmovanji, ki sta bili zelo dobro

sprejeti, in sicer:

• interne športne igre v panogah,

v katerih se srečujejo vsak dan.

Tekmovalo je 20 zaposlenih.

• Movember, v podporo boja proti

raku na prostati. Prijavilo se je 7

brkačev.

Največji odziv zaposlenih pa je bil na

izvedbo kolesarskega izleta od Snage

do Ptuja in nazaj do Snage, ki smo mu

dodali dobrodelno noto, izpostavili

pa pomen gibanja.

Med ostalim smo organizirali tudi:

• izmenjevalnice sezonskih oblačil,

pustnih kostumov, božičnih

okraskov,

• ure odprtih vrat z direktorjem,

• karte za koncerte in prireditve,

• piknika - spomladanski in

jesenski,

• športno delovne igre - letne in

zimske,

• komunalne igre,

• novoletno zabavo,

• bivanje v počitniških kapacitetah,

UTRINKI // DRUŽBENA ODGOVORNOST UTRINKI // DRUŽBENA ODGOVORNOST

Zdravje postavljamo na prvo mesto

Recikliran gozdiček –tudi v Mestnem parku

Od planiranih aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu je bilo v letu 2016 izvedenih 6, nerealizirana pa je

ostala 1 aktivnost, to je postavitev fitnesa na prostem, ki ga bomo uresničili čez nekaj tednov.

Zavest posameznika o odpadkih se začne oblikovati v otroštvu, ko začno otroci skozi proces socializacije v družinskem okolju

in kasneje v okolju svojih vrstnikov v vrtcu in šoli razvijati odnos do nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Za trajnostno naravnano družbo prihodnosti se je potrebno osredotočati

predvsem na mlade in jih ozaveščati, informirati in spodbujati k zmanjševanju količin odpadkov ter jih vzgajati v odgovorne člane

družbe z razvito okoljsko etiko in čutom za okolje.

BRIGITA BEUC IRENA BARTOK

• možnost nakupa zdrave malice v

mobilni Pekarni Konečnik,

• vodomate,

• skupni prostor za sprostitev in

druženje,

• zdravo prehrano v obliki tedenske

ponudbe jabolk na sedežu

podjetja, ki smo jo nadgradili

z akcijo teden začnemo z lepo

mislijo.

Ker se promotorji dobro zavedamo

pomena informiranja, smo pripravili

zgibanko ob izvedbi delavnice

Samopregledovanje dojk in zloženko

Majhne spremembe na krožniku –

velike spremembe za zdravje. Mnenja

in predlogi zaposlenih nam zelo

veliko pomenijo, zato vabimo vse,

da se s predlogi in željami vključite v

soustvarjanje in sooblikovanje PZD.

In kakšni so načrti za letos?

Predvsem želimo zmanjšati

vpliv negativnega stresa in

obolenja gibal zaposlenih

ter vključevanje zdravega

življenjskega sloga na

delovnem mestu.

Aktivnosti bomo izvajali z naslednjimi

cilji: zmanjšati prekomerno težo

zaposlenih, ne poslabšati stanja

obolenja gibal zaposlenih, preprečiti

porast obolenj zaposlenih, ki so

povezana z negativnim stresom,

podati znanja in veščine za

udejanjanje zdravega, aktivnega

življenjskega sloga.

Kaj bomo počeli, da bomo cilje

dosegli? Organizirali bomo

dobrodelno kolesarjenje, v katerem

bomo poudarili tudi pomen gibal,

spodbujali k pitju vode, izvajali

delavnice za obvladovanja stresa,

ponudili aktivno malico na delovnem

mestu, odprli fitnes na prostem in

izvedli interne delovne igre.

O vseh aktivnostih bomo obveščali

prek plakatov, zloženk, novic

in družabnih dogodkov, ki jih

organiziramo v podjetju, trdno pa

verjamemo, da bomo vse načrtovano

z vašo pomočjo in udeležbo tudi

izvedli.

V Snagi se trudimo, da ozaveščamo

mlade s pomočjo različnih aktivnosti na

področju okoljske odgovornosti. Tako

smo tudi v tem šolskem letu organizirali

natečaj za vrtce, imenovan Recikliran

gozdiček, na katerem so otroci s

pomočjo vzgojiteljic ustvarjali čarobna

ekodrevesa iz različnih vrst odpadnega

materiala. Otroci so dokazali, da za

kreativnost ne potrebujejo praktično

ničesar drugega kot dobro idejo in

materiale, ki jih nekateri že smatrajo

za odpadke. Kot so povedali, so pri

ustvarjanju tudi izredno uživali.

Čarobni gozdiček si zasluži prav

posebno mesto, zato trenutno

razveseljuje zaposlene in goste

Mestne občine Maribor. Verjamemo,

da je obiskovalce občine in njihove

zaposlene kakšno drevo še posebej

očaralo in jim polepšalo dan. Seveda

bomo poskrbeli, da bo gozdička

deležna tudi druga javnost, zato bomo

z njim konec maja, natančneje 24.

maja, v okviru prireditve ob evropskem

dnevu parkov, pogozdili Mestni park in

kasneje še druge lokacije v mestu.

Verjamemo, da bomo z našimi

okoljskimi zgodbami dosegli želen cilj

– spodbuditi otroke, da razmišljajo o

odnosu do okolja, ki se prične prav z

odgovornim ravnanjem z odpadki.

26 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 27

Polni certifikat DPP bomo bogatili z

večjim medsebojnim spoštovanjem

IRENA BARTOK

UTRINKI // DRUŽBENA ODGOVORNOST UTRINKI // KORISTNO

Pred nami je novo triletno obdobje

izvajanja družini prijazne prakse, pri

čemer smo si zadali uvesti dodatne,

nove tri ukrepe, ki jih bomo izvajali

skupaj z že vpeljanimi ukrepi. V ta

namen smo izvedli dve delavnici, na

katerih so sodelovali naši sodelavci iz

različnih delovnih področij in okolij.

Po temeljitem in premišljenem

medsebojnem delavniškem posvetu

smo izbrali tri ukrepe, ki nam bodo

nudili ugodnosti v naslednjih letih

oziroma olajšali naše delovne

obveznosti.

Največjo podporo med sodelavci, ki

smo sooblikovali vsebino delavnic,

je dobil ukrep »Ocenjevanje vodij

s strani podrejenih«, pri katerem

lahko sodelavci preko ocenjevalnega

lista anonimno ocenjujemo vodje,

Že tri leta je od tega, ko smo pridobili osnovni certifikat Družini prijazno podjetje in se tako zavezali k izvrševanju 12. ukrepov, s katerimi smo se trudili zaposlenim omogočiti lažje usklajevanje

poklicnega in družinskega oziroma zasebnega življenja. Na podlagi korektnega uresničevanja zadanih ukrepov smo si letos, v februarju,

pridobili polni certifikat, katerega svečana podelitev bo 12.maja.

Ob pridobitvi polnega certifikata

uvajamo tri dodatne ukrepe, ki se

nanašajo predvsem na veščine vodenja, podpira pa jih tudi

vodstvo.

polni cert if ikat

pri čemer ocenjevanje vključuje

tudi odnos vodij do usklajevanja

dela in družine. Cilj ocenjevanja

je izboljšanje kompetenc vodij,

pravočasna odprava morebitnih

nepravilnosti vodenja in nenazadnje

promocija pozitivnih lastnosti

vodij. Tako bodo imeli zaposleni

transparentno možnost izražanja

mnenj, na podlagi korektnih

ocenitev pa bomo lahko dosegli

večje medsebojno spoštovanje in

učinkovitost pri delu.

Velike podpore je bil deležen ukrep

»Vključitev tematike DPP v letne

razgovore«. Ukrep je primeren

zato, ker v letošnjem letu uvajamo

redne letne razgovore. Cilj letnih

razgovorov je pol formalno

komuniciranje med zaposlenim in

neposredno nadrejenim, v okviru

katerega se oblikujejo temelji za

izboljšanje posameznika, dela,

rezultatov, delovnega mesta, pa

tudi organizacije kot celote. In

nadgradnja razgovorov z vsebinami

družini prijazne prakse lahko

rezultate razgovorov še obogati z

informacijami, ki bodo v prid tako

zaposlenemu, njegovemu vodju kot

seveda podjetju kot celoti.

Tretji izbran ukrep je »Razvoj

socialnih veščin za vodilne«,

s katerim se bodo vodji preko

različnih seminarjev, razgovorov z

zaposlenimi ter v obliki mentorstva

in s tem izmenjave pozitivnih praks

med njimi, urili za bolj učinkovito

vodenje, boljše rezultate dela,

večanje medsebojnega spoštovanja

in nenazadnje večanje svojega

ugleda med sodelavci.

Z izbranimi ukrepi smo seznanili

tudi direktorja, ki je brez pomislekov

potrdil njihov sprejem. Verjamem,

da smo izbrali prave ukrepe, ki

nas bodo vodili v še boljšo, še bolj

učinkovito podjetje z zadovoljnimi

in motiviranimi zaposlenimi, ki se

medsebojno spoštujemo. Na vseh

nas pa je, da tudi nadalje vse ukrepe

in ugodnosti koristimo in tako

prispevamo k skupnemu uspehu.

28 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 29

UTRINKI // KORISTNO UTRINKI // KORISTNO

Za dobro komunikacijo na delovnem

mestu je pomembno, da priznavamo

drugim njihovo drugačnost od

nas. Vsi ljudje smo drugačni. Naše

današnje mišljenje oblikujejo naše

pretekle izkušnje in naše znanje,

zato smo si vsi v svojih dojemanjih

različni. Kar je najpomembneje pa je,

da imamo vsi iz svojega vidika prav.

Posledično se moramo zavedati, da s

tem, ko brez argumentov negiramo

ali kritizirano mišljenje nekoga

drugega, zmanjšujemo vrednost

njegovemu znanju in izkušnjam.

Le te pa so posamezniku izjemno

pomembne, saj so njegove lastne

in to pogosto jemljejo kot osebno

žalitev ali osebno diskreditacijo.

Za uspešne odnose velja načelo

vzajemnosti, ki nas uči, da je

pomembno tako dajati kot

sprejemati. Torej, da znamo

poslušati izpovedi drugih in da tudi

mi z drugimi delimo svoje izkušnje,

da pomagamo sodelavcem in

znamo poprositi za pomoč, ko jo

potrebujemo. Pomislimo samo,

koliko poguma od nas zahteva, da

Kar je za nas seveda nemogoče, a Hrvati

so vztrajali pri svojih pravilih. Zato smo

februarja hišico umaknili in jo sedaj

prodajamo. Na predlog sveta delavcev in

sindikata bomo z izkupičkom od prodaje

financirali sezonski najem apartmaja

nekje ob hrvaški obali, a ta scenarij se bo

uresničil komaj naslednje poletje.

Letošnje poletje bomo preživeli v

Kampu Kozarica v Pakoštanih in v

apartmaju Moravske Toplice. Dobra

novica je, da imamo, kljub temu da sta

na voljo samo dve namestitveni lokaciji,

prostih še nekaj terminov. Kateri so

prosti, si poglejte v tabeli spodaj. Kako

rezervirati? Izberite si termin, ki vam

ustreza in se oglasite v službi trženja pri

Petri Hercog, kjer opravite rezervacijo.

Glede na to, da sedaj polnimo še proste

termine, pri izbiri obdobja, ki ga želite

preživeti v eni od obeh namestitev,

niste omejeni.

Tisti, ki ste se prijavili in dobili odobren

termin letovanja, pa ne pozabite

pravočasno dvigniti napotnice. Brez

napotnice namreč na recepciji kampa

in recepciji hotela Termal v Moravskih

Toplicah ne boste prejeli ključa od hišica

Zakaj je komunikacija tako pomembna?

Bližajo se letni dopusti

Komunikacija so naši osebni odnosi, ki izhajajo iz nas in so namenjeni drugim. V osnovi je za dobro komunikacijo pomembna empatija – se vživeti v situacijo drugega. Ko človeka razumemo lažje komuniciramo z njim in se mu

lahko skozi komunikacijo tudi bolj približamo.

Letos imamo na voljo dodatno namestitev manj, saj so nas v začetku leta iz Kampa Colone v Balah obvestili, da spreminjajo pogoje namestitve mobilne hišice na njihovem prostoru. Tako bi, če bi želeli obdržati površino, na kateri je stala naša mobilna hišica, morali že ob podpisu pogodbe navesti 8 ljudi, ki bodo

celotno poletno sezono hišico uporabljali.

PETRA HERCOG PETRA HERCOG

se nekomu opravičimo, a kako lepo

je od nekoga slišati, da je naredil

napako in se nam opravičuje ...

Vzajemnost – dajanje in sprejemanje

…

Zato smo se odločili, da uvedemo

redne letne razgovore. Ti potekajo

na ravni vodje in zaposlenega.

Gre za usmerjen pogovor, skozi

katerega odkrijemo, kaj zaposleni

pri svojem delu pogreša, kaj ga pri

vodji moti, kaj pričakuje od svojega

delodajalca, kakšne potrebe ima in

kaj bi lahko vodja naredil za to, da

bi se zaposleni na delovnem mestu

počutil še bolje. In seveda obratno.

Kako vodja vidi zaposlenega, kje

so njegove šibke in močne točke,

kaj lahko skupaj naredimo, da

se izboljšamo. V rednem letnem

razgovoru je pomembno, da sta

vodja in zaposleni enakovredna. Ne

gre za prijateljski pogovor, ampak

odkrito razmišljanje o preteklem

delu, ki postavi kratkoročne cilje

za naprej. Na naslednjem rednem

letnem razgovoru preverimo, ali

smo cilje dosegli, zakaj jih nismo

in kakšni so novi cilji. Redni letni

razgovori bodo v Snagi potekali

do nivoja delovodij. Torej jih

bodo vodje področij opravili z

direktorjem, vodje služb in delovodji

pa z vodji področij. Čez čas je cilj,

da redne letne razgovore razširimo

po celotni strukturi podjetja. Vsako

mnenje šteje in vsak lahko prispeva

k skupnim ciljem.

Tega se zaveda tudi direktor, zato se

je odločil, da enkrat na mesec obudi

uro odprtih vrat, ko se popolnoma

posveti zaposlenim, njihovim

težavam in predlogom. Prva je že

potekala aprila, naslednja nas čaka

konec maja. O točnem terminu

boste obveščeni v tedenskih novicah

in na oglasnih deskah, pomembno

pa je, da svojo prisotnost najavite

v glavnem tajništvu, saj se želi

direktor na razgovor pripraviti. Ti

pogovori so pomemben prispevek

k zadovoljstvu na delovnem mestu,

saj se vsi zavedamo, da zadovoljni

zaposleni radi opravljamo svoje

delo, kar je veliko doprinos k

uspehom celotnega podjetja.

oz. apartmaja. Napotnico prevzamete

v službi trženja, prav tako pri Petri

Hercog, za izpolnitev napotnice pa

morate navesti vse osebe, ki bodo

letovale z vami. Ob izpolnjevanju

napotnice se dogovorimo tudi za način

plačila, ki se lahko opravi v enkratnem

znesku po vrnitvi domov ali na obroke,

ki jih odtegnemo od vaše plače

MORAVSKE TOPLICE PAKOŠTANE

1.6. – 27.6. 1.6. – 21.6.

13.8. – 18.8. 11.9. – 30.9.

27.8. – 3.9.

(največje število obrokov je 4).

Kjer koli boste preživeli letni dopust,

želimo vam, da je nepozaben, da

odklopite in si naberete novih moči za

izzive, ki nas po službeni plati čakajo v

drugi polovici letošnjega leta. Že zdaj

je jasno, da jih ne bo malo in da bodo

nekateri kar trd oreh.

30 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 31

UTRINKI // KORISTNO UTRINKI // KORISTNO

Kaj odnos do dela pove o nas?

V današnjih časih še bolj kot kadar koli prej ljudje delo dojemamo predvsem kot nujen in nenadomestljiv vir zaslužka.

Kot dejavnost, ki jo moramo opravljati, da v zameno za to prejmemo plačilo. Na področju psihologije dela je danes eno

najbolj sprejetih dognanj, da delo pomembno prispeva k posameznikovemu zadovoljstvu in sreči.

PETRA HERCOG

Delovna zavzetost je vedenje

zaposlenega, ki samovoljno vlaga trud

v svoje delo in z dodatno energijo,

naporom in vloženim časom pri delu

presega zahteve delovnega mesta.

Zavzeti delavec je bolj produktiven,

manj v stresu, bolj zadovoljen s svojim

osebnim življenjem in bolj lojalen svoji

delovni organizaciji kot tisti, ki je manj

zavzet. Ne glede na to, kako zavzeti

smo, skozi svoj odnos do dela kažemo,

kakšna oseba smo. To pa vpliva tudi na

mnenje, ki ga imajo sodelavci o nas.

Zato nekaj nasvetov, kako izboljšati

sebe, svoje rezultate, posledično pa

tudi celotno delovno okolje in rezultate

podjetja. Ali povedano drugače, kako

se v službi počutiti dobro in narediti to,

kar se od nas pričakuje.

TOČNOST

Osnova poslovnega bontona je, da se

držimo dogovorov. To vključuje tudi

dogovor o uri, ob kateri se prične

sestanek ali rok, do katerega bo delo

opravljeno. Čeprav se sliši banalno,

običajno pademo na najbolj preprostih

testih in tudi v našem podjetju

opažamo, da točnost že dolgo več

ni naša odlika. Povsem normalno je

postalo, da zamudimo na sestanek,

da delo, ki ga moramo opraviti do

določenega roka, zavlečemo za dan

ali dva. Ob tem pa se ne zavedamo,

kakšen odnos s tem kažemo do

sodelavca, ki nam ga je bodisi naložil

ali je v nadaljnjih korakih svojega dela

odvisen od tega, kar smo naredili mi,

do tistega, ki je sklical sestanek in se

nanj tudi pripravil … Kažemo, da nam

je praktično vseeno, da delamo po

svoje. To je daleč od kolegialnosti in

daleč od zanesljivega in odgovornega

zaposlenega. Daleč od sodelavca, ki

si ga želimo. Če ugotovimo, da je rok,

ki so nam ga postavili za dokončanje

določene naloge, prekratek, na to

pravočasno opozorimo (pravočasno ne

pomeni, da opozorimo na to ob roku

za oddajo!). Na sestanke prihajajmo

točno in pripravljeni. Sestanki niso

namenjeni krajšanju časa v službi,

ampak so komunikacija, v kateri

razdelimo zadolžitve in odgovornosti,

ki se jih moramo držati vsi.

POGUMNO V NOVE IZZIVE

Zavest o lastni koristnosti in sposobnosti

nam pomaga, da si povrnemo ali

pridobimo samozavest. Nov projekt

naj nam predstavlja dobrodošel izziv,

s katerim bo prišel tudi nov delovni

zagon – kadar imate delovni zagon,

je tudi vaš odnos do službe in sveta

bolj pozitiven. Tudi, ko vas kdo prosi

za pomoč, se odzovite pritrdilno –

občutek, da pomagate in ste koristni,

vas bo napolnil s pozitivno energijo

in pozitivni odnos se bo širil med

sodelavce.

POSTAVITE SE ZASE

Pozitiven odnos morate imeti tudi

do sebe. To se začne s tem, da se

postavite zase, ko je to potrebno. Ne

bodite preveč skromni, tihi in ponižni.

Pri izražanju svojih želja uporabljajte

besedo ‘jaz’. Bodite odločni, povejte

svoje mnenje in stojte za njim. Če

imate dobro idejo, na dan z njo!

Bolje je občasno reči kaj neumnega,

kot zadržati briljantne ideje zase, ker

nimate dovolj poguma, da bi jih izrekli

na glas in se postavili zanje.

POSTAVIMO SI LASTNE CILJE

Če si sami postavimo cilje, jim bomo

veliko raje sledili, pa čeprav so naši

majhni cilji v končnem podvrženi

cilju, ki nam ga je postavil nadrejeni.

Zavest, da dosegamo svoje cilje, nas

bo napolnila z mirom in pozitivnim

odnosom, predvsem pa bomo vedeli,

da smo dejansko nekaj naredili.

Naredite si tedenski seznam ciljev in jih

veselo obkljukajte, ko jih dosežete.

IZOBRAŽEVANJA SO POMEMBNA

Pozitiven odnos do dela pokažemo

tudi s tem, da se dodatno

izobražujemo, širimo ali poglabljamo

svoje profesionalno znanje. V znanju je

moč, iz katere se napaja naš pozitiven

odnos do službe in življenja nasploh.

Poleg tega je novo pridobljeno

znanje lahko tudi odskočna deska

– ali rešilna bilka, v manj rožnatem

scenariju. Ne pozabite, da se učimo

tudi na napakah. Ko naredimo

napake se ne kritizirajmo, ampak

se iz nje poskusimo kaj naučiti. V

podjetju nudimo veliko priložnosti za

dodatna izobraževanja, na katera pa

žal še zmeraj prepogosto gledamo

kot na »nebodigatreba obvezo«, ki

nam jemlje čas. Izobraževanja so

naložba za jutri, da bomo delo, ki ga

moramo opraviti, naredili lažje in bolj

kvalitetno.

32 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 33

NAGRADNA POMLADNA KRIŽANKA

Nagradna križanka

Bolje želim spoznati

Koga želite bolje spoznati?

UTRINKI // ZABAVNO

NAGRADNO ŽREBANJERešitev križanke – črke posameznih rešitev od številke 1 do 18 vpišite v zgornja oštevilčena polja in dobljeno geslo vpišite v nagradni kupon. Nagradni kupon oddajte v nabiralnik na recepciji podjetja, najkasneje do 22.5.2017. Izžrebali bomo 5 zanimivih, praktičnih nagrad.

IME IN PRIIMEK:

PREDLAGATELJ – IME IN PRIIMEK:

RAZLOGI ZA MOJO ODLOČITEV:

GESLO:

BOLJE ŽELIM SPOZNATI SODELAVKO/

SODELAVCA (IME IN PRIIMEK):

Več kot 250 nas je v Snagi. Zagotovo želite o kom izvedeti

več. Nekoga spoznati tudi bolj po zasebni plati. Nekoga,

ki tako ali drugače izstopa. Zato zdaj med zaposlenimi

iščemo osebo, ki jo želite bolje spoznati. Kako povedati,

kdo je to? Izpolnite za to namenjen spodnji obrazec in

ga oddate v nabiralnik na recepciji podjetja. Sodelavce,

ki jih želite bolje spoznati, lahko izbirate kadar koli, mi

pa bomo poskrbeli, da se vam bo želja uresničila in da

boste osebo v intervjuju naslednje številke Utrinkov zares

spoznali bolje. Med vsemi, ki boste izpolnili prijavnico

in jo oddali, bomo izžrebali srečneža in ga nagradili s

paketom naših izdelkov iz nove kolekcije.

SORTIRNICA PREVZEMNIK

MARIBOR S SORTIRNICO

MARIBOR BREZ SORTIRNICE

ALI

3,6 mio/strošek na leto3,6 mio / leto ostane v MB

61.000TON KOMUNALNIH

ODPADKOV / LETNO

77% RECIKLAŽA

9% SEŽIG

14% ODLAGANJE48% RECIKLAŽA

8% SEŽIG

44% ODLAGANJE

46% mešanih odpadkov

28% ločeno zbranih frakcij

21% bioloških odpadkov

6% kosovnih odpadkov

SESTAVILAIRENA

BARTOK

DRUŽBENA

UREDITEV

LEOPARDU

PODOBNAŽIVAL

EUROPEANBRIEF

THERAPY

ASSOCIATION

21.ČRKAGRŠKE

ABECEDEIRIDIJ

KOBILICE

KRATKOTIPALČNI

CE(znanst.)

SMUČARKA

ŠTUHECMgSiO3

MARIBORSKO

PODJETJE

KRAJNAOTOKU

PAŠMANU

ŠČITBOGOV

NESPREMENLJ.

KOLIČINA

__________

BAKTERIJA

8

IGRAZŽOGO5 POROČILO

____________

POSTSCRIPTUM

10 17 15

MAJHEN

TEMPELJ

16VRSTA

OKR.DREVESA

______________

RUDAR

2OGLJK

VARNOSTPRI

DELU

7NOČBREZČ

14.ČRKAGRŠKE

ABECEDE

_____________

KULTURA

18 AMPER

______________

AVSTRIJA

ENAODKRVNIH

SKUPIN

BLINDCARBON

COPY

TRIJEENAKI

SAMOGLASNIKI

FRAN.REKA

___________

KDORJEZEMLJO

6ŽENSKOIME

____________

SOLMIZACIJSKI

ZLOG

11 OLIMP.IGRE

_____________

AVSTROOGRSKA

MESTOVTURČIJI

ROJSTNIDANGOSPODARSKA

ZBORNICAMOŠKOIME

SAMOGLASNIK

___________

SLOV.POLITIK

BAVČAR

MESTONA

MADŽARSKEM

NOGOMETNI

KLUBEMAEVANS

BOJNIPLIN

_____________

GL.MESTOJUŽNE

KOREJE

13 SAMO(angl.)

____________

REKAVSLO.

RIMSKAENAJST

MESTOVRUSIJI

______________

REKAVSIBIRIJI

1ROČAJ

ANAGROM

______________L

ONGTERM

EVOLUTION

SEKUNDA

______________

KDORKRADE

IVAINADRČAR

REGISTR.

OZNAKAZA

KRŠKO

OSVOBODLNA

FRONTA

_________

ARGON

PLEMIČVANG.

_____________

DRUŠTVO

UPOKOJENCEV

MOŠKOIME

_____________

IVOKRAMPAČ

PEPELIN…….

____________

ANNODOMINI

VELIKA

AVSTRALSKA

PAPIGA

BRISAČA(zast.)9 JAPONSKAJED

____________

SAMOGLASNIK

3

ZVONČEKPRI

KONJSKIVPREGI

4 12 14 SLOV.KOMIK

TOŠ

NAGRADNAPOMLADNAKRIŽANKA

POMOČNIK:bojniplin-iperit;mestovRusiji-Omsk

GESLO 1 2 3 4 3 1 5 6 7 8 9

10 6 11 12 8 13 3 7 2 3 2 14 8

15 6 16 17 3 16 10 18

NAGRADNO ŽREBANJE

Rešitev križanke – črke posameznih rešitev od številke 1 do 18 vpišite v zgornja oštevilčena polja in dobljeno geslo vpišite v nagradni kupon.

Nagradni kupon oddajte v nabiralnik na recepciji podjetja, najkasneje do 22.5.2017. Izžrebali bomo 5 zanimivih, praktičnih nagrad.

KUPONČEK/kotvedno

34 // MAJ 2017 MAJ 2017 // 35

V SNAGI PADAJO CENEPreselimo vas hitro in brez stresa.

Kosimo travo, obrezujemo grmovnice in drevesa, urejamo nasade in poskrbimo, da vam naše dvorišče zavidajo vsi sosedje.

Očistimo kleti, podstrešja in ostale prostore, kjer se vam nabira šara, ki je ne potrebujete več.

15 % POPUST NA SELITVENI SERVIS

10 % POPUST NA ZELENA OPRAVILA

15 % POPUST NA IZNOS IN ODVOZ PREDMETOV, KI JIH NE POTREBUJETE VEČ

Popusti veljajo pri naročilih do 31. maja.