M I R A . V A J A R C A

WOVO M E S T O

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N A H E Z E D E L O V N E G A L J D D S T I S T O

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J O k r a j n i odbor S Z D L Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d in , po l l e tna 330 d i n , četrtletna 150 d i n ; plačljiva Je vnapre j . Z a Inozemstvo 1200 d i n o z i r oma < amer do lar j e — T E K O Č I R A Č U N prj M e s t n i h r a n i l n i c i — K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mestu štev. 606-70 3-24

S t e v . 11 (469) LETO X.

NOVO MESTO, 19. MARCA 1959

U R E J U J E u r e d n i S k i odbor • O d g o v o r n i u r e d n i h Tone Gošntk — N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta Komandan ta S tane ta 30 — Poštni p reda l Novo mesto 33 — T E L E F O N uredništva in uprave št. 121 — Nenaroćmnh rokopisov jn fotograf i ) ne vračamo — T I S K A časopisne ood i e t i f

• S l o v e n s k i poročevalec* v L j u h l j a m

Urejevanje šolstva in preskrbe ie tudi skrb za živ jensko raven

Prvič udarna! T i k pred zaključkom

današnje številke smo pre je l i iz Srb i je obvest i ­lo, da je G l a v n i štab M D B na avto cesti lu-atstva in enotnosti pregledal delo p r v i h 10 dn i v marcu In 12. 3. 1959 proglas i l 14 br igad za udarne brigade. Med n j i m i je tudi V I . no-vomeSka M D B Ka l j e R u -pena.

Našim br igadir jem in btigfcdirkam v Srb i j i to­ple čestitke in lep po­zdrav!

N A P R E J K N O V I M Z M A G A M !

Predavanje Bogdana Osolmka

Pretek lo sredo je v dvoran i novomeškega Doma J L A preda­va l član C K Z K J Bogdan Oso l -ftlk,ksekretar Urada za in forma-c l J e p r i Z1S. V nabito po ln i dvo­j n i poslušalcev, v g lavnem *lary>v Z K , je predavatel j dal fc8-niimivin izčrpen preg led o po­litičnih in gospodarskih z an im i ­vostih v svetu dn p r i nas.

N a z a d n j e m p l emumu Soc i a ­listične zveze de l ovnega l j u d ­s t v a S l o ven i j e so razipravi j ial i o d v e h vprašanjiih: o šolski r e -iormi i i n o p r o b l e m i h tržišča ter p r e sk rbe , v t e i z ve z i pa še o n a l o g a h poLLtičnlh argani iza-cdj. T a k a i z b i r a vprašani, o k a t e r i h so r a z p r a v l j a l i , n i b i l a slučajna. Na robe . R a z p r a v a o teh p r o b l e m i h dizraža željo, d a b i se t e m u posve t i l a t u d i n a j ­močnejša politična o r g a n i z a ­ci ja, to ie Socialistična zveza, saj obe s t v a r i v mnoigočem v p l i v a t a , n a življenjsko r a v e n p r e b i v a l s t v a . Se posebej je t r eba reči, d a to v e l j a tako za šolsitvo ko t za p r e s k r b o , če­p r a v gre v r e s n i c i za doka j razJdčnii področji d e j a vnos t i . P r a v t ako je t r eba p o u d a r i t i ,

. d a bodo vse p rob l eme s p o d ­ročja šolstva i n s področja pre ­s k r b e l a h k o reševale le obči­ne same. P r a v zato naj b i po -LJtiiične orgamdzacriije, z l as t i p a Socia l i « učna zveza , r a z p r a v ­l j a l e o teh s t v a r e h in p r e d l a ­gale postopno reševanje na j ­nujnejših p r ob l emov . P r i t em m i s l i m o n a v r s t n i r ed , n a i z ­po ln j e van j e t i s t i h na log , k i so povezane z d e n a r n i m i s r e d ­s t v i . S reds tev namreč še zda­leč n i t o l i ko , d a b i l a h k o po­v s e m zadovo l j i v o u r e d i l i vse h k r a t i . Z a t o je tak dogovo r t o ­l i k o bol j po t reben . P r e d s e d n i k Socialistične zveze tovariš M i ­h a M a r i n k o ie n a zaključku opozo r i l p r a v n a s m o t r n o u p o r a b o sredstev , k i j i h n a pobudo s i n d i k a l n i h o r g a n i ­zac i j združujejo pod je t j a ' z a izboljševanje družbenega s t an ­d a r d a . P r i t em namreč ne gre samo za objekte , k i n e p o s r e d ­no v p l i v a j o na s t a n d a r d , ko t s tanovan ja , •mairveč bo po t r eb ­no ta s r e d s t v a u p o r a b l j a t i t u d i za šolstvo, t r gov ino , o p r e m o kme t i j sikih po-sestev v bližini i n d u s t r i j s k i h središč i n podob­no .

S šolsko r e f o rmo m o r a m o rešiti t r i o snovne težnje: Prv ič m o r a m o zago tov i t i , d a bo šolstvo sode lova l o p r i p r e k v a ­

l i f i k a c i j i p r e b i v a l s t v a , zato k e r se nag l o s p r e m i n j a s o c i a l ­no e k o n o m s k a s t r u k t u r a naše države. V e d n o več po t r ebu j e ­mo ^s t rokovn jakov v našem go­spoda r s t vu , bol j določeno v to­v a r n a h ; drugiić, t u d i šolstvo bo m o r a l o p r i p r a v l j a t i držav­l jane n a družbeno u p r a v l j a ­nje. V s a k državljan naj b i prišel iz šole usposob l j en za sode lovan je v o r g a n i h , p r i čemer bo t r eba m a r s i k d a j ve­de t i ka j več ko t p o z n a t i os-

premostiLti v se težave i n , če bodo pomaga l e odpravditi t u d i pomis l eke , k i oviiirajo hitrejši napredek n a t e m področju.

M o r d a še bol j p e s t r i k a k o r p r o b l e m i s področja šolstva so p r o b l e m i s področja tržišča i n p r e sk rbe prebivai lsf .va. T u g re tako za gospoda rske u k r e p e , s k a t e r i m i bomo u r e d i l i t r g , p a tudii z a o r gan i z a c i j s k e u k r e p e i n u v e l j a v l j a n j e družbenih or­ganov v tej g o s p o d a r s k i de jav­nost i , k i pos redu j e b lago m e d

n o v n a načela: In tretjič: s i - , p r o i z v a j a l c em i n potrošnikom. Se posebno v e l i k e na loge n a m na l aga . o rgan i zac i j a t r ga s k m e t i j s k i m i p r i d e l k i i n s p l o h p r e s k r b a m e s t n i h središč s p r i d e l k i . Niitii obseg n i t i v r s t a p r i d e l k o v ne us t r e za t a po t r e ­b a m na trg.u. Preveč r a z d r o b ­l j ena im pretežno i n d i v i d u a l n a p r o i z v o d n j a otežUoča večji v p l i v družbe n a hitrejši r a z ­vo j . P r o m e t s kmecijsikiimi p r i ­d e l k i je k l j u b n e k a t e r i m i z ­boljšavam še ze l o sJab. Se v e d ­no se dogata , d a t r go v ina ne more za j e t i v s e h tržnih presež­k o v a l i p a včasih propade jo večje količine b laga . 1-etos skušamo u r e d i t i t a t r g tako , d a presikrbovain« podje t ja po m e s t i h sk l epa jo pogodbe za p r o i z v o d n j o m n a k u p p r i d e l ­k o v že v n a p r e j . P r i t e m je z l a s t i važno, k a k o se bodo o b l i k o v a l e cene V s a k o p r eko ­r a č e v a l e c e n b i l a h k o v p l i ­v a l o n a življenjsko r a v en . S c e n a m i ' ' k m e t i j s k i h p r i d e l k o v s m 0 namreč rrtšli do ravnal, v r a k k a t e ^ n £ ^ H « i r v > P o ­večevanje t eh <HKI b i p o v z r o -ttBo težave tako n a n o t r a n j e m t r g u , p a t u d i prti iasvozu.

Polit ične orgamlzacriije p a s i bodo morali« » a področfu b l agovnega p r ome ta , z d r u g o

fitem šolstva se m o r a demo-kraitiiziirati t ako . da bedo v s a ­k e m u državljanu o d p r t a v r a ­ta do najvišjih šol. P r e m a g a t i je t r eba mnen j e d a je g i m n a ­z i j a e d i n a možna pot do izo­brazbe . O d tod t u d i težave, k i j.i h i m a m o z o r g a n i z i r a n j e m s t r o k o v n i h Sol, t ako va j ensk ih kot i n d u s t r i j s k i h i n srednje-tehničnih. N e g re le za to, da po t r ebu j emo mnogo m l a d i h s t r o k o v n i h šol. t a k o v a j e n s k i h cev. gre t u d i za to, d a jriih p o ­t r ebu j emo v e l i k o i n v s a k d a n več. R e d n a šola pa n i e d i n a možnost izobraževanja. M i m o n j i h bomo m o r a l i o r g a n i z i r a t i Ferninar je , večerne šole za od ­ras le i n omogočiti v s a k e m u državljanu, d a s i p r i d o b i več­je znan j e i n ve&io k v a l i f i k a -c i ;d — če bo i m e l le vo l j o za to. t u d i potem, ko bo že zapo ­s len .

Z a vse to p a ie t r eba p r i ­p r a v l j a t i učne načrte, učbeni­ke , s k r a t k a vse, k a r bo omo -gcčilo p r e i t i od besed k de j a-, n j em. Na l o g e v tej zvez i so številme i n zato bo p o v s e m o ra v . če bodo o rgan i zac i j e Sooialiistične zveze pomaga l e

V P E M £ Z A C A S O D 20. D O 29. S

V splošnem bo prev ladova lo suho vreme. Med 22. i n 24. m a r ­cem kratkotra jne padavine « motno oh lad i tv i jo i n snegom do nižin. S led i lo bo lepo v r e ­me; sp rva s lana, pozneje toplo.

V . M .

besdjo na področju t r g o v ine pr i zadevata p r e d v s e m v t em , da v z b u d i j o m k r e p i j o p o l i ­tično odgovornos t trgovđkih organtoacdj i n n j i h o v i h de l av ­s k i h sve tov z a p r a v i l n o de lo ­van je i n v d u h u razvijanja socialističnih odnosov . M a r ­s i k d a j še n a l e t i m o n a vpraša­nje m o r a l e p r i t r govan ju . So ­či aliisltična zve za naj b i b i l a p r v a , k i s i bo p r i z a d e v a l a za to, d a bo gospodar jen je v t r ­g o v i n i neoporečno.

P l e n u m je s k l e n i l , d a bodo posebne k o m i s i j e pr i iprav i l e zaključke, k i bodo t^vner iL i de javnos t Socialistične zveze p r i /izpolnjevanju n a l o g z obeh področij, o k a t e r i h je b i l o go­v o r a .

Bobova v počastitev jubileja T u d i v Dobov i nameravamo

nadvse slovesno pros lav i t i 40 obletnico Z K J . Družbene orga­nizaci je so postavi le odbor, k i p r i p rav l j a ce'lotedensko pros la vo.

19. apr i l a ob 9. u r i bo slav­nostna seja, naslednje d n i pa koncert orkestra P D »Stane V o -grinc« iz Dobove, k i ga vodi Srečko Kovačič. M l a d i k u l t u r ­n i k i popolne osnovne Šole v Dobovi bodo upr i z o r i l i igr ico — »Janko in Metka« v režiji pred. učit. Zof i je Janež\i. V sredo bo domačinom na ogled f i lm »Skozi vejevje nebo«. Dne 23. IV. bo R E V I J A M L A D I H , kjer se bodo pomer i l i p i o n i r j i . f o lk l o r i s t i , pevski zbor i n godbenl odsek

popolrve osnovne šole v Dobov i pod vodstvom učit. Majde Bešla-gič. Sodelovala bo tud i o r gan i ­zacija L M S s te lovadn imi točka­mi .

V petek 24. IV . bo P D »Stan« Vogrinc« v režiji France ta Vuč-ajnka upr i zo r i l o Nušio»vo k o ­medijo »Pokojnik«, v soboto bo predavanje o Z K . Pros lavo bo­mo zaključili v nedeljo z g a s i l ­sk im i va jami in l judsk im raja­njem. %

Prepričani smo, da bo pros la ­va lepo uspela in da se bomo z njo dostojno oddolžil) spominu prvoborcev za današnje lepše i n srečnejše življenije našega l j u d ­stva. F. V .

Pr ip rava plana v Črnomlju R a z p r a v e ob proučevanju

družbenega p l a n a občine Čr­nome l j z a le to 1959 so ze lo ži­v a h n e . S v e t i občinskega l j u d ­skega l j u d s k e g a o d b o r a so temed/jito o b d e l a l i posamezne

Ustanov l i bodo 4ruStvo Ljudske tehniko

O društvu L judske tehnike v Žužemberku i n o de lu tega d r u ­štva smo že pisa l i . Delovanje društva je vedno bol j čutiti. — Društvo je razg iba lo t u d i oko l i ­ške centre; z o i i i m a n V T » * t « M? tehniika osvaja vse širši krog. TudF na D v o r u so s k l e n i l i usta­nov i t i društvo L judske tehnike . Clansitva je , dovolj in upamo, da bo delo pravtako živo kakor v Žužemberku.

de le družbenega načrta in proračuna ter ga d o p o l n i l i s k o r i s t n i m i p r i p o m b a m i . Te dn i bodo ob ravnava i l i načrt in Proračun t u d i n a z b o r i h vo­l i v cev , k jer bodo občani p o ­v e d a l i svo je mišljenje i n d a l i oceno.

O s n o v n o v o d i l o letošnjega načrta i n proračuna je, d a se zagotov i nadalj>no rast živ­ljenjske r a t m i , p r e d v s e m pa nada l jn jo rasit proizvodnje in s t o r i l no s t i v črnomaljskih go­s p o d a r s k i h o r gan i za c i j ah . Iz proračuna se v i d i t u d i . d a S G

s k u i a ra^tovitt k a r najviđ 3 s reds t va !aa negospodarske i n ­vest ic i j e i n p a d a b i se s raz­položlj ivimi s r eds t v i doseglo i n z g r a d i l o Čim več. Po t r ebe so seveda precejšnje, v e n d a r bo t r e b a računati s t e m k a r

je n a razpo lago . Za t o bomo m o r a l i s k r b e t i za varčevanje vsepovsod i n v l a g a t i p r i h r a ­njena s r e d s t v a t ja k j e r bo p o ­t reba največja.

Posebno pažnjo so p r i s e ­s t a v i družbenega načrta p o l a ­g a l i n a pog lav je , k i g o v o r i o k m e t i j s t v u . T u d i v b e l o k r a n j ­s k e m k m e t i j s t v u je t r e b a d o ­seči d a se bo ra z v i j a l o im rasit-lo v z p o r e d n o z i ndus t r i j o . Če ­p r a v so pogoja za o b d e l a v o zeml je v p o s a m e z n i h k r a j i h doka j različni, b o t r e b a z r a z v i ­j an j em, najprimernejših k u l ­tur, i n i p r o i z v odn j e odločno p o ­seči v bo i za dvi ig p r o d u k t i v ­nost i t er večjega, h e k t a r s k e g a donosa . P r i t e m m o r a v s e k a ­k o r p r i t i d o i z r a z a pogodbeno sode lovanje m e d z a d r u g a m i i n k m e t o v a l c i . P b .

» D o b r o i n l e p o m i j e . . . «

S spominskega zborovanju in odkr i t ja plošče n a Suhor ju 8. marca 1959: skup ina domačink s Suhor ja in okoliških vas i

Pred dnevi n a m je mati brigadhrke Martine G o -renc iz novomeške okolice prinesla pokazat pismo, ki ji ga je pisala hčerka iz Srbije. Takole pravi v n j e m :

D r a g i domaČi!

V pričetku mojega p i sma Vas najlepše pozdrav l jam i n V a m sporočam, d a mo srečno p r i spe l i v dal jno Srb i jo . Smo v zelo lepem kra ju , ravno tako tud i nasel ju. Smo daleč, daleč od Beo­grada. Povedat i V a m moram, da sem dob i l a p red odhodom v brigado v Novem mestu lepo belo jopico; dob i l a s em jo zato. ke r je nisem imela . Veste, br igadirske obleke ©o takšne kot cestarske, po b a r v i i n izdelav r l . Naša br igada i m a štiri čete in sem v p r v i . V tej četi smo štlfl dekleta, v d r u g i h pa j i h je n » -kaj već. V b r i gad i je tud i Pavličeva A n i c a iz Gumberka.. Naš* četa ima zelo dobrega komand i r ja . De lamo dnevno eamo 6 ur , na delo hodimo sedaj že precej daleč od nasle ja . Zelo rada de­lam in sem z de lom zadovol jna, pa t u d i os ta l i m o j i tovariši. Hrano imamo bolj »rbeko in je precej papr i c l r ana , pa to nas ne mot i . Hrane je ve l i ko , mal i camo t u d i večkrat marmelad«. sd'r, med in »lanino. Lačni n ismo n i k o l i i n sp loh vsega ne more­mo pojesti.

B r i g a d i r j i so zelo d i s c i p l i n i r a n i In sp loh nijnajo pr istopa v žensko spalnico. Clgaretov dobivamo od 5—10 na dan In j i h bom pr ines la v e l i ko domov, sa i veste d a n i s e m n i k o l i k * d l l a . Po domu m l nI preveč dolg čas. ke r nas j * v e l i k o in življenje zabavno. Naša sekre tarka , Dan i ca iz Semlča, pozna tud i V l n -kota in je z n a m i zelo dobra; odlično se razumemo. Sedaj ma­

ma, pa le povej t i s t im, k i so Tek l i , da n i treba Iti v Srb i jo , d « m l je tu dobro i n lepo, da sem kot doma ! B r i g a d i r j i živimo v ostr i d i s c i p l i n i ; če m i s l i kdo kaj slabega, ga peljejo pred k o ­mandanta in se mora zagovarjat i In ta kazen je huda . Iz n a ­sel ja ne sme nihče brez dovol jenja, tako da boste E tem sezna­njeni i n brez sk rb i .

Lepo pozdrav i Skrbčeve, Brz love In Bezgove i n vse ostale. Ange l i pa reči, naj m i čimprej odpiše, da se j i bom še večkrat oglasi la.

Spre jmite najlepše pozdrave od Vaše br i gad Irke. N a sv ide­nje! Odpiši k m a l u .

Moj nas lov : M a r t i n a Gorenc, V I . novomeška M D B K a t j a Rupena. Nase-

;p Moša P i jade Pojate, S rb i j a ,

r

Dokler odbornik noče... V e l i k a vas v o k o l i c i Dobove . V

M a j h n e m v i n o g r a d u k o l i gospodar trt je.

— D o b r o srečo! — Dober d a n ! — ^ a ! o ne zaup l j i v , ocenjujoč pog led sp r em l j a odzd rav .

— B i sc l a h k o m a l o pogovo r i l a , go­spodar? — O , k a r p r i d i t e ! J a z b o m de l a l , v i boste p a g o v o r i l i ! od v rne s slabo p o k r i t i m posmehom.

— K o l l t e ? - T r e b a je , d a bo ka j obrod i l o , če bo !

Pogovor se počasi odv i j a , i zog iba­joč se »nevarnih mest«. G o s p o d a r po-V < N d a je b i l m e d vo jno v Nemčiji v ujetništvu. Ve , k a j j e sodobno k m i -" j s t v o . Pte&ulaci ja r eke Sot le i n R n u l -1 1 j a proge n a K u m r o v c c sta m u vze l i " p , t a j zeml je in neka j škode je b i l o . D a v k i so p r e v i s o k i , k o m a j j i h zrna-B " j c , tako t r d i . U m e t n a g n o j i l a so Predraga, prepričan pa je. d a se bodo *daj p o c e n i l a i n j i h bo t u d i on l ahko k " P i l t ak o kot koope ran t i (pr i tej p r i ­pomb i p o m e ; ikn?>. I t a l i j ansko pšeni-J : o je p u i / k u s l se jat i pred. 'ani . I.c ena " k r t i n a jo je v z k l i l a . T o j e ra z l aga l

povsod, le v zadrugo , k j e r b i m u ško­do p o v r n i l i , n i našel po t i . Po7,na vse kmete , k i j i m h i b r i d n a k o r u z a , I ta l i ­j a n k a a l i k r o m p i r n iso o b r o d i l i i n v a m j i h tako j našteje. R a d b i p r i d e ­la l več, toda z e m l j a je s l aba i n vse tako drago , d a ne more , ra z l aga n a ­pre j . O d k r i t e m u odgovoru n a v p r a ­šanja se i zog iba . P r i z n a , d a bo tud i

smo pač! — I n t i s t i , k i j i m n i ' r a ­fal o--, k a j p rav i t e , a l i so obde l a l i t ako , kot b i m o r a l i a l i n i so? — Mogoče t u d i ne!

T a odgovor m u je prišel z j e z i k a ma lo težko.

— V i d i t e , razumete , d a b i m o r a l i p r i d e l a t i več. N i m a t e dena r j a za u m e t n a gno j i l a , seme i n osta lo , p r a -

Za pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu se v brežišk'. občini niso cdločili niti mnog' odborniki ObLO in člani zadružnh svetov — Zaman so vsa naprezanja, če ni zgledov tist h, k i bi morali biti pri

vsakem naprednem, koristnem delu prvi !

v k m e t i j s t v u t r eba pričeti drugače, v endar b i to raje p r epus t i l s v o j i m o t r okom . . ,

- Pa sto od regu lac i j e Sot le i m e l i te škodo? - Ne , t r a v n i k o v n a m ne o o p l a v l j a več". — Ne poznate nobene­ga p r i m e r a uspešnega p r i d e l k a h i ­br idne ko ruzo i n I ta l i j anke? — J a . n e k a t e r i m jo t u d i »ratalo« . — Dobro, zaka j potom v i d i t e lo črno? — T a k i

v i l o . Z a d r u g a v a m vse to -ponuja , za­ka j no. sk lonotp pogodbo? Z a k a j vsaj rt« p i i i zkus i i e n a o n i a l i d v e h n j i v a h ?

Počasi postaja s l i k a v gospodarje­v i h očeh jasnejša. Odgovo r n i več tako težak, čeprav še n i z d r k n i l z je­z i k a . Sosed, k i je prišel m i m o in na ju |e opa z i l , se pridruži. Z govo r en m o ­žakar jo, pove, d a je celo odbo rn ik k ra j e vnega odbora . S a m prične:

— Pogle j te , r a d b i šel v k o o p e r a c i ­jo, ko b i i m e l več zeml je . I m a m l e 2 hek ta ra , V vse j v a s i je b i l o p r e j 91 hek tarov zeml j e , k i je preživljala 325 l j u d i . R e g u l a c i j a Sot l e i n g r a d n j a proge n a m je v z e l a 20 h e k t a r o v , os ta ­lo j i h je le 71. K a k o n a j živimo?

— M i s l i t e , da bo t a rnan j e p o m a ­galo? V i , ko t o d b o r n i k k ra j e vnega odbora , b i m o r a l i da j a t i d r u g i m zg led .

Odgovo r je m o l k . * m *

— P o i z k u s i t e p r i d e l a t i več! — Sa j so t r u d i m o , t oda ume tno gno j i l o je tako d rago ! — Podpišite pogodbo t zadrugo , sa j v a m ponu ja sode lovanje i n pomoč! —

V t em je p r i spe l še t re t j i , zadruž­n ik Tone K r a m e r ,

— F a n t j e ! V kooperac i j o ! T i M i h a boš pose j a l t am h i b r i d n o ko ruzo i n kam na t is t i n j i v i k r o m p i r ! T i Drejče tud i . I n za t r a v n i k e se m o r a m o pogo­v o r i t i . N e k a j m o r a m o u k r e n i t i , tako ne m o r e m o več n a p r e j !

(Nadaljevanje na 3. strani)

Birana » D O L E N J S K I J3 S T « Stav. 11 (459)

O D E L U O R G A N O V J A V N E V A R N O S T I V O K R A J U (3)

Za našo varnost in red L a n i je b i l o uve l j av l j en ih ne­kaj varstvenrih ukrepov z od ­vzemom vozniških dovol jenj za mesec d n i a l i već. Število cest-noipirometnih prekrškov je l an i naras le sz već vzrokov , p r ed ­vsem za rad i stalnega narašča­nja gostote prometa , v mnogo-čem pa je v p l i v a l a t u d i gradnja avto ceste, saj so p r i njej sode­l o va l a številna moto rna voz i la .

D r u g i po v rs tnem redu so pre tep i , nered i in dr zno vede­nje. Število n i naraslo . Teh p r i ­merov j e b i l o lan.i 168. povpreč­n a denarna kazen za te prekrške je 3000 d inar j ev , razen tega je b i l o s t o r i l c em odmer jen ih s k u p ­no 560 d n i zapora. Te prekrške povzročajo najpogosteje de lavc i i z kmet i j s tva . V nošenju orožja brez dovol jenja prednjačijo ob­

v e z n i k i predvojaške vzgoje, m l a ­d i n c i v starost i od 16—20 let. K r i v c e kaznuje jo z denarni imi k a z n i m i in j i m iz vars tven ih razlogov orožje odvzamejo.

Sodn ik i za prekrške so posre­dova l i l a n i v 512 p r i m e r i h CJT-

R A Z G L A S J A V N E DRAŽBE

22. marca bo na posestvu Graben p r i Novem mestu j a vna dražba nas l edn j ih

predmetov : m la t i l n l c a — ku l t l v a t o r — se ja ln ica 13 gred n a — Izruvač k r o m p i r j a — vos zaprav l j i vcek — dva vosa — več p l u t o v — veS oko-pa in ikov - zas lpa ln ikov — s lamorezn ica — boben za razkuževanje — gnojnič-n a Črpalka — težke i n

lahke san i . Prednost p r i n a k u p u Ima­jo družbena posestva i n kmet i j ske zadruge. P r a ­v i c a do dražbe nastopi , ko položi interesent kavc i jo v znesku 2000 d inar jev . — Ogled naštetih predmetov vsak dan od 8. do 10. u re .

Sitve predpisov v gospodarstvu, 24 p r i m e r i h kršitve predpisov Iz delovnega razmer ja i n 25 p r i ­m e r i h kršitve predpisov iz zdravstva i a socialne po l i t i k e . V gospodarstvu so najpogostejši prekrški v oškodovanju gozdov. Nedovol jena sećnja lesa, nedo­voljena paša i n nedovol jeno steijarjenj« so t r i j e pres topk i , k i so j i m de lavc i v kmet i j s tvu zelo podvrženi.

V novomeškem okra ju je 57 lovsk ih drž in s 1288 člani. M e d lovc i j e ponekod opaz i t i še ne­zdrave pojave, kot so pijanče­vanje po lovu , pretepi , medse­bojno obračunavanje ter k r i v o -lovstvo. Te pojave skupno rešu­jemo i n odprav l jamo. P r i p a d n i ­k i L M so mora l i l a n i posredo­va t i v 7 p r i m e r i h , ko so se l o v ­c i s tepi i , V 6 p r i m e r i h so l ovc i g roz i l i z orožjem, v 2 p r i m e r i h pa je prišlo do nesreče z orož­jem, Iker je b i l l as tn ik p i jan .

Potepuštvo i n manjše tatv ine se po k r i v d i p reb i va l s t va vedno bolj množijo. P r eg l ed i kažejo, da p r i j av l j a j o državljani največ ta t v in vedno na semanje dn,i. Pogosto so predmet i , k| j i h p r i ­j a v i j o ko t ukraden i , pozneje na jdeni z ugotovi tv i jo , da so b i l i i zgubl jeni . Razen tega se kmečki p r eb i va l c i na se jm ih opijajo in predstavl jajo lahak plen r a zn im potepuhom in že-par jem. Po i zvedbe p r i ta tv inah so zelo zamudne i n povzročajo organom L M nemalo s k r b i i n dela, k i b i z večjo prev idnost jo državljanov odpadlo. Pogosta so rud i p r i m e r i , da puščajo lastni ­k i s tanovanja nezaklenjena ln slabo zavarovana, ko odidejo na dopust a l i potovanje. Ra zn i predmet i , večkrat precej v r edn i , ležijo v okoLicd hiš i n se sami ponujajo ta tovom; gospodinja puščajo pe r i l o p reko noči na v r v e h v o k o l i c i hiš i n podobno.

N a podeželju se pojavl jajo r a zn i »predstavniki« i n »posred­niki«, k i lahkovemežem izvab Ijajo denar z ob l jubami , da j i m bodo oskrbe l i razne dokumente,

Nenehno dviganje proizvodnje premoga

P r o i z v o d n j a p r e m o g a v naši državi s t a l n o narašča. T o o m o ­gočajo n a eirui s t r a n i na j dbe v e d n o novdih nahajališč p r e -mogiov ih s lo jev , n a d r u g i s t r a ­n i p a n e n e h n o i z p o p o l n j e v a ­n j e s i s t e m a rudraijeinja i n u v a ­j a n j a rnehiamzacaje t e r * t e m dnifeanje 3toritnositd

V p r e t e k l e m l e t u je bdla p r o i z v o d n j a p r emo ga za 1,313.000 t on a H 5"/<> viišja od dosežene v l e t u 1957 t e r j e znašala sko ra j 19 m i l i j o n o v t o n . P o v e S a n J e proVavodnje

p a u g o t a v l j a m o l e n a račun povečane prodavodnje l i g n i t a , m e d t e m k o je b i l a količina ornega i n r javega p r e m o g a n e k o l i k o nižja. V l e tu 1938 u s t v a r j e n a s k u p n a p r o i z v o d ­n j a p o v r s t a h p r e m o g a je n a ­s l e d n j a :

Crna p r e m o g : 1,208.000 ton alti 6 ,4%; r j a v i p r e m o g : 8*377.000 t o n aflA 44,1°/»; lrigmit:

Z novomeškega živinskega trga

V ponedeljek, 18. marca , so pr ipe l j a l i na novomeški živinski t rg 908 prašičev' v starost i pd 6 do 10 tednov po 3.500 do 5-500 d inar j ev , i n 22 prašičev v sta­rosti od 3 do 8 mesecev po 5.500 do 18.500 d inar jev . P r o d a l i »o đih 808.

9,401.000 t on aH 49,5»/»; s k u p a j : 18,986.000 t on .

Iz r a z p r e d e l n i c e je r a z v i d n o , d a znaša l i g n i t r a v n o po l o v i c o ce lo tne p r o i z v o d n j e .

Z v e z n i družbeni! p l a n z a l e to 1959 p r e d v i d e v a s k u p n o p r o ­i z v o d n j o 20,270.000 ton , k a r p r e d s t a v l j a p r o t i p ro i z vodn j i i v l e t u 1958 povečanje z a 7*/». V m e s e c u j a n u a r j u je b i l o n a -kopani lh 1,687.000 t o n a l i 2 , 7 % več k o t l a n i v i s t em mesecu .

P b .

K o m i s i j a za »prejem i n odpust delavcev p r i

T O V A R N I ČOKOLADE I N L I K E R J E V

• I M P E R I J U « VIDEM-KMK0

r a z p i s u j e m e s t o

finančnega knjigovodje

P o g o j i : popolna eko­nomska srednja šola z najmanj 2 le t i prakse v finančnem knj igovodstvu a l i nepopolna srednja šo­la i n 5 let prakse v f i ­nančnem poslovanju. Plača po tar i fnem p r a v i l ­n i k u , nastop službe po dogovoru. Prošnje spre ­jema uprava podjetja.

potrošne predmete i n pošiljke iz Inozemstva. Večkrat se pred­stavl jajo celo kot uslužbenci no ­tranje uprave a l i kot zastopni­ki ob las tn ih organov. Navadno n imajo po t rebn ih dokumentov in pooblast i l , v k o l i k o r pa j i h imajo so ponarejena. P r e b i v a l ­ce naj takšne pr imere takoj p r i ­j av i j o najbližji postaj i L M i n naj ne nasedajo tej v r s t i pote­puhov.

MAT IČNA SLUŽBA

Poročne sobe i n pisarne ma­tičnih uradov so slabo oprem­ljene. So p r i m e r i , kot v V e l i ­kem G a b r u , Tržišču, Straži, Šentjerneju, Trebn jem. Novem mestu in še ponekod, da matič­n i u r a d i n imajo poročnih sob. N a B i z e l j skem uporabl jajo v ta namen predvežo k ino dvorane. V Doberniču s i matičar Izpo­soja stole za poročni obred. V Tržišču opravl jajo poročni ob­red v p i sa rn i šefa krajevnega urada, k i je umazana i n slabo pospravl jena. O d b o r n i k i , k i p r i poročnem obredu sodelujejo, s labo berejo, vse to pa k v a r n o v p l i v a na slovesnost obreda, v ko l i ko r v t a k s n i h okoliščinah o s lovesnost i sp loh l ahko govo­r imo.

Tajništvo za notranje zadeve o teh poman jk l j i v o s t ih stalno obvešča in opozarja nanje ud-ločujoče organ.e. V e n d a r n i ra ­zen obl jub opazit i nobenih u -krepov. Občinski l j u d s k i odbo­r i p rema lo sk rb i j o za matične urade dn matičarje, k i j i m je to nadvse pomembno de lo zaupa­no. T u d i nekater i matičarji so marsičesa k r i v i , k e r ne znajo prav i lno predočiti vseh potreb matične službe ter se v delo ne poglabljajo dovo l j , razen tega Pa so tud i n ed i s c i p l i n i r an i .

O R G A N I N O T R A N J I H Z A D E V P R I OBČINAH

Samosto jn i oddelek za no t ra ­nje zadeve j e doslej us tanov i la le občina Vldem-Krško, Ostale občine tega n iso uresničile kltjub določilom zakona. Poseb­no težavno vprašanje je po­manjkanje p r i m e r n i h s trokov­n i h kadrov , k i b i b i l i sposobni oprav l j a t i službo na teh odde l ­k i h .

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

V soboto 7. marca je prišlo v M o s u l u , mestu na severu I raka , do upora . U p o r je o rgan i z i ra l po lkovn ik Savaf. Nape r ­j en je b i l 1 p ro t i sedanjemu režimu v I raku , k i ga vod i general K a s e m . Po treh dneh k r v a v i h neredov v M o s u l u l n oko l i c i , posebno potem, ko so K a s e m ova le ta la učinkovito napadla g lavn i stan uporn ikov , je upor sp lahne l . P r ve no­vice o usodi p o l k o v n i k a Savafa so s i zelo nasprotovale. Neka te r i so t r d i l i , da je Savaf pobegnil v S i r i j o , da pa je n i dosegel, medtem ko so i z Bagdada po­ročali, d a so Savafa u b i l i Bagdadu zve­sti v o j ak i . Menda bo zadnje še najbol j držalo.

Očevidci pr ipoveduje jo o »velikanskih izgubah« n a obeh straneh. N a tisoče čla­nov p lemena Samar je prišlo v Mosu l s severozahoda, da bj ok r ep i l i Savafa. T u d i Naser j ev i pristaši so se p r i d r u ­žili uporu . N a drugI s t ran i pa so lo ja -Uatične čete Imele podporo K u r d o v i n Jez idov , k i so prišli s severovzhoda. To­da hrbtenico uporu je z lomi lo letalstvo z okrep i t vami vred , k i so prišle v M o s u l . V začetku upora so u p o r n i k i p ob i l i več levičarskih vodi te l j ev , med n j i m i Je najbol j znan Kasandži. Na jpre j je prišlo

do uličnih bojev med posameznimi s k u ­p i n a m i , pozneje pa do krvavega obraču­n a ,ko se je upor i z j a l o v i l . Mnogo of i ­c ir jev je da l Kasem postre l i t i , toda ob­račun se nadaljuje, k e r vsak dan p r i h a ­ja jo pred sodišče c i v i l i s t i , v o j ak i i n p r i ­

p a d n i k i p lemen, k i so osuml jen i , d a so podp i ra l i upor.

če so b i l i pre j odnošaji med t r a k o m i n Združeno arabsko državo s lab i , so se z uporom v Mosu lu , za katerega Bagdad dol/i Z A R , % jzgonom dip lomatov in štu­dentov Z A R iz Bagdada, močno poslab­šali. Nasprot ja so prišla na dan. P r ed ­sednik Naser je v nekaj govor ih v S i r i j i i z j av i l , da j e upor i z b r u h n i l zaradi ne­rešenih not ran j ih vprašanj v I raku in zato, k e r v I r aku preganjajo prave arab­ske rodol jube, kakršen je b i l na p r i m e r

Iraškega preb jvastva n i zadovol jen s po­l i t i k o generala Kasema . Najbrž n i t i ne gre za združitev z Z A R . Iračani b i b i l i najbrž z adovo l i n i s tesnejšim sodelova­njem z Z A R , vse na kaže, d a K a s e m ne samo da ni upošteval sodelovanja, am­pak ga je celo zav i ra l .

Po več znamenj ih sodeč se je K a s e m pr i tem vedno bolj naslanja l n a Moskvo . Večkrat je si^er zatr jeval , da hoče osta­ti I rak svoboden, da s j noče vezat i rok ne na Vzhodu n« na Zahodu. Značilno je, da se je M o s k v a takoj po uporu po-

Č i g a v a z m a g a a

po lkovn ik Are f . Po Naser jevem mnenju bo do t a k i h uporov še prišlo, k e r želje a rabsk ih narodov po združitvi nI mo­goče zatre t i .

Bagdad je s svoje strani obtožil Z A R , da se vmešava v notranje zadeve d rug ih a rabsk ih držav. I z jav i l je, da je zaroto v M o s u l u o r gan i z i r a l a Z A R . Bagdadski radio ve ve lo povedat i , da so se u p o r n i ­ški iraškf o f i c i r j i sestajal i na me j i s s i r ­s k i m i o f i c i r j i i n da «o v g lavnem štabu p o l k o v n i k a Sava fa o d k r i l i nekaj orožja ln s t re l i va , k i i z v i r a iz Z A R .

Toda k l jub zatr jevanju Bagdada ne more b i t i nobenega dvoma, da v e l i k del

s tav i la na stran Kasemovega režima, k i je tud] z revoluci jo prišel l an i na oblast.

N a Srednjem vzhodu, kot kaže, n i k a k o r noče p r i t i do pomir i t ve . Položaj v I r aku je slej ko prej napet i n negotov. Po z lo­mu starega režima N u r l es Sa lda naj b i prišlo nekaj novega. Toda doslej nI iz I raka v b is tvu prišlo nič novega, če ne upoštevamo začetnih manifestaci j i n ukrepov. Novo ie mišljeno v smis lu d r u ­gačne po l i t i ke , morda ideologi je a l i arabskega nac ional i zma. Tako pa te Je I rak znašel med s i l n im j vp l i v i , f n izmed teh vp l i v o v utegne v končni posledic) le zmagat i a rabsk i nac iona l i zem.

Zaradi neupoštevanja predpisov - smrt na cesti

»Samo za sitnost so miličniki na cestah! L e čemu so potrebni vsi ti predpisi! Včasih smo pa le vo­zili brez luči po stranskih ce­stah . i .« Take in podobne izgo­vore lahko sliši* vsak dan; prav­zaprav niso izgovori, le nemarno godrnjanje nad predpisi, ki Jih Imamo zato, da bj zagotovili na cestah red. varnost in življenje naših l judi!

Navzlic vsem opominom in ka_ znim, poučevanju v Šolah ln na sestankih, opozorilom organov ljudske milice in ponovnim opozo­rilom v tisku in radiu pa nasl ljudje Se vedno ne spoštujejo zah­tev, ki j ih pred na« vse postavlja vedno večji promet.

5. marca zvečer ob 19.30 Je pr i ­šlo do žalostne prometne nesreče n« cesti T l i . reda pri Sadinjt vasi blizu Žužemberka. Tovorni avto­mobil podjetja Gorjanci, k i Je vo­zil iz SadlnJe vasi v Zaifaro m ki ga je upravljal Šofer F . Z., je sre­čal vprežnl voz, na katerem sta bila oče in «in. Franc Pestotnlk in 6-letni Franeek. doma iz Mac-

kovca pri Dvoru. Vozila sta po sredi ceste;' na vozu je bil tudi Pestotnikov tast 74-letni Franc K o ­želj, sedeli pa so na na kupu sena. Koželj je gledal nazaj, oče in sin pa naprej; vajeti je imel v rokah

Vžigalice niso z a otroške rake ! 7. marca ob pol petih popoldne

Je zagorelo pri Ignacu GoriSku na Hrvaškem brodu 6 pri Šentjerneju. Zgorel je leseni llstnjafk, svinjaki, zidan živinski hlev. trije prašiči ln približno 2000 k g sena. Skoda zna­ša približno četrt milijona dinar-Jev. Požar Je povzročil oškodo­vančev triinpolletni sin. k i je ne­opazno vzel v kuhinji vžigalice in z nj imi v listnjaiku zakuril.

Vaščani so začeli takoj gasiti, prišlo pa Je tudi P G B Dobrava; ogenj so pogasili, tako da se ni razširil Se na hišo.

D o p o l d n e n a s o d i š č u ŠOFER O B L J U B I L ,

D A N E B O V E C P IL ' »Morda sem bil res pijan, ven­

dar sem se zavedal svojega dela ln sem lahko upravljal vozilo,« se je zagovarjal šofer zagrebške »Ke­ramike« J . V., k i je 13. Junija 1958 zakrivi l v bližini Dob pr i K o ­stanjevici prometno nesrečo, pri kateri Je bilo škode 137 tisoč d i ­narjev. 24. decembra 1&58 pa pro­metalo nesrečo prt Bel i cerkvi, katere škoda Je ocenjena na 120 tisoč dinarjev.

Šofer s « je dalje branil, da so mu odpovedale zavore. Avto Je bil znamke Chevrolet — Lasta sta­rejšega tipa, na katerem je bilo bolj malo originalnih delov. B i l Je Se v starem železju, pa ga Je podjetje kupilo ln usposobilo za vožnjo. Na registracijo ga je pe­ljal obtoženi šofer trikrat, a so ga. po šoferjevi izjavi, Sel« četr­t i * registrirali — »njemu za l ju­bav«. Takrat Je moral obljubiti, da bodo vozilo popolnoma uspo­sobili za vožnjo. V podjetju pa so odgovorni organi in osebe vztrajali, da vozila ne popravijo, ampak naj vozi s takim, dokler gre.

Dalje Je šofer priznal, da je večer pred drugo nesrečo pozno v noč pil . Prlfte obeh nesreč so po­vedale, da n « bi mogle trditi, če je bil obtoženec pijan ali trezen. Le ena je dejala, da je videla, da je avto zanaSalo.

V zaključni besedi Je obtoženec obljubil, d « ne bo več vozil »sta­

rih krtin« in da ne bo več pil. Prosil je tudi za milo kazen, ker mora vzdrževati Se nekatere ose­be.

Ker Je bilo s krvno analizo ugo­tovljeno, da Je bil obtoženec na obeh vožnjah pijan in je s tem ogrožal Javni promet, Je bil obr sojen na 5 mesecev zapore.

J U N A K I NISO U T R U J E N I »Vsi so ležali po tleh. T a Je bil

tak,« (pokazala je na obtoženca H. H.), »da je nosil potem en me­sec roko v gipsu,« je dejala 62-letna priča A. K-, k i je videla konec pretepa. Potem pa je še zaskrbljeno vprašala: »Saj ne bo nič hudega gospodje, ne?«

H. H . je bil obtožen, da je z lesenim kolom večkrat udaril po glavi soseda A. M , Vsekakor so to »dobri« soseski odnosi. Seveda je potrebno včasih preizkusiti trdoto glav. Le mlatimo se po glavah, da bo imelo sodišče kaj delal

In posledica: H . H . je obsojen na 10 dni zapora, pogojno za eno leto in plačilo zneska, k i ga je tožnik zahteval. Obtoženi H . H. pa bo Se totil sedanjega svojega tožnika A . M., ker g a je le-ta vrgel, ob zid, da mu je počila ro­ka. Tako bosta verjetno oba obso­jen« in oba plačala.

S K A M N O M PO G L A V I

»Tožlteljlca H . K. zahteva za bo­lečine, prizadete ob napadu, k i ga J« izvršila 2». septembra 1958

obtoženka F. O., samo simbolni odškodninski znesek 100 dinarjev, ker ve, da je obtoženka revna kmečka ženska, »je dejal zastop­nik tožiteljice.

F, O- Je bila obtožena, da Je napadla H . K. ln jo Se potem, ko Je ta padla, tolkla s kamnom po glavi. Spor se je začel zaradi brente . . .

Obtoženka se Je zagovarjala, da ni ona napadla tožiteljice, ampak le-ta njo. P r i tem dejanju ni bilo nobene priče. To se je dogajalo na samotni poti v T r i k i gori ob času trgatve. Totlteljioa, da Ji Je Iztrgala brento ln pri tem sama padla, ona pa je klečala pri njej in držala kamen v roki baje sa­mo zaradi obrambe. P r i tem je pritekel A . K., mož tožilke ln za­čel brez pardona mlatiti po njej kot po slanvt«. Obtoženka je de­jala dalje, da je tudi ona vložila tožbo, a Jo je umaknila, ker Ji je tožilec svetoval, da ne bo nič opravila proti družini K. , ker so le-ti Študirani.

Tožiteljice H . K. Je pa zatrje­vala, da jo je napadla obtoženka in Jo zbila na tla. K o Je ležala brez možnosti obrambe, Jo je F. O. začela tolči s kamnom po ro­kah, k i Jih je držala pred obra­zom ln Jo ranila pr i očesu, zlo­mila mezinec in prizadejala več ran po obeh rokah.

Obsodba; dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let in pla­čilo odškodninskega zneska 100 dinarjev.

Pestotnikov sinko. Vozili so brez luči. V trenutku srečanja je šofer zavil skrajno desno, da se je umaknil vozu. v tem pa je Franc Pestotnik starejši skočil z voza in padel med zadnjo levo stran to. vornega avtomobila in voza. Pr i padcu je dobil hude poškodbe na glavi in je bil takoj mrtev.

Mar potemtakem res samo »za­radi sitnarjenja« zahtevajo pro­metni predpisi, da v mraku !n po­noči nobeno vozilo ne sme biti na cesti brez luči, da otroci ne smejo upravljati z vozili, da moramo vo­ziti vedno po skrajni desni strani cestišča itd.? Menimo, da ne. Pred­pise Imamo zato, da nas varujejo, nas in druge uporabnike cest!

Naj bo žalosten primer opisane nesreče novo svarilo, da je treba prometno-varnostne predpise do­sledno, vedno ln povsod upo­števati.

Tudi n a železniških postajah preti smrt

lil. marca zjutraj Je bilo na iev-niSkem kolodvoru živahno kot vsak dan, saj čaka tu vedno mno­žica potnikov. Potniški vlak Je tokrat pripeljal na tretji tir. pri tem pa je povocttl gradbenega teh-niltA MiJ-k«. Radimika i« BoStjrn.U, ki je zaposlen pri gradbenem pod­jetju S A V A v Krškem. Težko po­škodovanega Radenska so odpe­ljali v brežiško bolnišnico.

Naj pripomnimo, da so gneče okrog prihajajočih in odhajajočih vlakov vedno lahko smrtno ne­varne, zlasti še, če ljudje niso disciplinirani! Nikar se ne preri­vajte, čeprav čaka na vlak še taka množica ljudi! Po potrebi bodo uslužbenci železnice vedno posk/^ beli, da bodo lahko brez nevar­nosti vstopili ali izstopal v s i potniki. Neprevidnost na tir ih pa Je lahko vsakomur usodna.

J J štora po sovjetskih vojaških

• Sudanska vlada Je ratifi­cirala sporazum o trgovinski zamenjavi z ZSSR za to leto v vrednosti 2,280.000 funtov šterlingov. ZSSR bo kupila v Sudanu v glavnem bombaž, v zamenjavo pa bo izvažala slrojo in vozila.

• Predsednik Indijske re­publike Radžendra Prasad J« l letalom prispel iz New Del -hija v Pnompenh na štiri­dnevni uradni obisk v K a m ­bodži),

• Iransko zunanje ministr­stvo Je poslalo ZSSR oster protest proti ponovnim kršit­vam Iranskega zračnega pro-

Jaških letalih.

• Britanska vlada Je danes dokončno zavrnila nizozemsko zahtevo, da bi letala nizozem­ske družbe K L M dvakrat te­densko vzdrževala zvezo med Amsterdamom in Sin&apurom. Odslej bodo letala K L M vzdr­ževala zvezo s Slngapurom sa­mo enkrat tedensko.

• Britanska vlada Je pova­bila Japonskega premiera No-busuke Kišija, naj obišče Ve ­liko Britanijo od 12. do 1«. julija letos. Japonski premier je povabilo sprejel.

• V Brusl ju >e je žarelo dvodnevno zasedanje sveta ministrov t»hffđno»vr'»pikr (j* skupnega tržišča (Franci.!«. Zahodna Nemčija, Italija, Be l ­gija, Nizozemska in Luksem­burg). Glavni predmet razgo­vorov so poskusi, da bi skuSa-11 najti način za povezavo' skupnega tržišča z Vel iko B r i ­tanijo In % drugimi desetimi državami, k i so tudi članice organizacije za evropsko go­spodarsko sodelovanj« (OEEC).

• Upornlšk« sile so priprav­ljene, da r. več strani napade­jo glavno mesto Honduras, državice v Srednji Amer ik i .

E L E K T R 0 N O V O M E S T O o b v e š č a

da je s 1. marcem 1959 b i l o osnovano novo rajonsko vod­stvo s sedežem rajonskega monter ja v Šmarje« — v po­slopju bivšega krajevnega urada, tel . št. 5.

V območje tega ra jona spadajo k ra j i , k i se napajajo iz sledečih t rans formatorsk ih postaj : OtoČer ob K r k i , Otočec-grad, Grič, B e l a cerkev, Smarjeta , Zbure in Skoc jan .

P ros imo vse naše odjemalce električne energije, da se v p r i m e r u potrebe obračajo na zgoraj navedeni naslov.

O B S T I R I D E S E T L E T N 1 C I KOMUNISTIČNE P A R T I J U J U G O S L A V I J I 11

REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941

F R A N C E K S A J E

Sele 23. aprila je S t r o k o v n a k o m i s i j a s k l e n i l a , d a se i zvede t r o d n e v n i g ene ra ln i p ro tes tn i štrajk.

Iz m n o g i h krajev so srezki načelniki i n orožniški p o v e l j n i k i deželni vladi pošiljali nujne prošnje za vojaško pomoč. Iz K o ­čevja so že 20. a p r i l a prosili za četo voja­kov, od d rugod pa celo kar za bata l jone. G e n e r a l Smiljanič n i moge l ustreči proš­nji deželne v lade , k e r n i imel dovo l j vo­jakov . L e v T r b o v l j e je poslal oddelek vo jske, k i je zadušila tamkajšnjo de lavsko »republiko*.

24. a p r i l a je ^ o z i l n a D o l e n j s k e m le v l a k iz L j u b l j a n e do B u b n j a r c e v , po en v l ak pa iz Novega mesta v Stražo i n Šentjanž.

D o t e d a n j i m s o l i d a r n o s t n i m s t a v k a m so se pridružili še osta l i d e l a v c i v S l o v e n i j i , da je b i l štrajk splošen. L j u b l j a n s k i d e l a v c i so se dopo ldne z b r a l i v M o s t a h i n n a Zaloški cest i k r e n i l i n a m a n i f e s t a c i j s k i obhod po mestu . N a Zaloški cesti j i h je z a u s t a v i l od ­de lek žandarmerije in po l i c i j e ter začel van je s t r e l j a t i . P a d l o je 13 de lavcev , m n o ­go p a j i h je h i l o r a n j e n i h . M e d u b i t i m i je b i l t ud i A l o j z K u h a r , ro jen 1. 1888 v M l a d j u p r i K o s t a n j e v i c i , v l a k o v o d j a v L j u b l j a n i .

P o t em k r v a v e m n a s i l j u j e začela p o l i c i j a

z a p i r a t i vod i te l j e s t avke i n z a p r l a ce lo tno vods tvo komunistične D e l a v s k e socialistič­ne s t r a n k e v L j u b l j a n i ter j i h z zap l en j e ­n i m a r h i v o m v D e l a v s k e m d o m u p r e d a l a sodišču, k i j i h je brez sodbe spus t i l o šele p ro t i k o n c u ma ja ,

25. i n 26. a p r i l a je b i l na prog i L j u b l j a ­na—Novo mesto oseben promet n o r m a l e n in pe l j a l j e t u d i p r v i t o v o rn i v l a k . N a prog i Trebnje—Šentjanž j e v o z i l par mešanega v l a k a i n n a prog i N o v o mesto—Straža d v a pa ra osebn ih v l a k o v . Iz L j u b l j a n e v K o ­čevje p a je pe l j a l le en osebni v l a k .

G e n e r a l n a s o l i d a r n a s t a v k a v S l o v e n i j i j e b i l a končana. S štrajkom pa so še več d n i n a d a l j e v a l i r u d a r j i v t r b o v e l j s k i h r e v i r j i h i n v Kočevju.

^8. a p r i l a 1920 je b i l povsod v zpos tav l j en osebni i n t ovo rn i promet , k i pa še n i b i l n o r m a l e n . (Vse navedbe so po d o k u m e n t i h deželne v l ade za S loven i jo ) .

N a ob l jubo prometnega m i n i s t r a Korošca, da bo tako j po v zpos t a v i t v i rednega p ro ­meta vze l v pretres vse zahteve železničar­jev i n j i h skušal zadovo l j i t i , j e c e n t r a l n o s tavke i n s i n d i k a l n o vods tvo pozva lo s tav-kujoče železničarje, d a p r ek ine j o štrajk i n se 29. a p r i l a ob 19. u r i v rne j o n a delo .

P o štirinajstih d n e h žilave bo rbe so s tav -kujočl železničarji doživeli poraz , k e r j i h je z a r a d i napačnih sk l epov t a k r a t n e g a s i n ­d i k a l n e g a i n pa r t i j s k ega v ods t va p r ekasno podpr l o os ta lo de l avs t vo , Čeprav je b i l o p r i ­p rav l j eno n a najodločneje bo j . L e p t ak p r i m e r bo rbenos t i so m e d d r u g i m p o k a z a l i r u d a r j i i n l e s n i d e l a v c i v Kočevju.

Revolucionarni polet delavcev v Kočevju

Kočevski p ro l e ta r i a t , k i so ga v o d i l i k o ­m u n i s t i , n i ho t e l s ta t i ob s t r a n i , k o je b u r -žoazna ob last začela z vo j sko r a z b i j a t i s tav­ko železničarjev. Čeprav s i n d i k a l n o v o d ­stvo v B e o g r a d u i n v L j u b l j a n i še n i i zda l o po z i v a n a s o l i d a r n o s tavko , so se kočevski k o m u n i s t i z a veda l i , d a j e t r eba brez odlaša­nja p odp r e t i železničarje.

Za t o so 20. a p r i l a z ju t ra j s k l i c a l i pro tes t ­no zborovan je , na k a t e r e m so s k l e n i l i , da tako j začno so l i da rnos tno s t avko . Z zbo­r o v a n j a so o k r a j n e m u g l a v a r s t v u pos la l i odločno reso luc i j o , k i jo je podp i sa l t a jn ik podružnice U n i j e r u d a r j e v A l o j z N o v a k . Najvažnejši n j en i o d s t a v k i so :

- D e l a v s t v o ob ra t a T r b o v e l j s k e p remogo-kopne družbe v Kočevju, z b r a n o dne 20. a p r i l a 1920 n a pro tes tnem shodu , je da lo duška svo j i ogorčenosti nad n e s r a m n i m te­ro r j em n a v i t a l n i obstanek železničarjev ter v z n a k so l i da rnos t i s k l e n i l o s t o p i t i t a k o j v oseminštirideseturno protes tno s t a vko to je od 20. a p r i l a od 6. u r e z ju t ra j do 22. a p r i ­la do 6. u r e z ju t ra j .

V slučaju d a m e d t em časom d o b i d e l a v ­stvo c'rugačna n a v o d i l a od vods t va s t ro ­k o v n i h o r gan i zac i j se bo \ k l o n i l o n j i h o v i m s k l e p o m k e r s m a t r a v t em t r e n u t k u ed ino sk lepe d e l a v s k i h vod i te l j ev kompe t en tne . . .

1. N u j n o de lo v r e v i r j u se bo nada l j e va l o , i n s i ce r p r i o gn ju v r o v i h t e r p r i j a m s k e m

v o d o m e t u ter p r i električni c e n t r a l i t u d i z a Časa s tavke .

2. D e l a v s t v o ne bo dopus t i l o , d a b i se m e d t e m časom izvažal p r e m o g po t om p r o ­m e t n i h v l a k o v .

3. De l a v s t v o zahteva , d a v t em t r e n u t k u i z d a a v t o r i t e t n a oblast p r epoved točenja a l k o h o l n i h pijač v mes tu ter v m a n j ko t po l u r e o d d a l j e n i h vaseh zuna j mesta , k e r v slučaju k a k i h i n k r i m i n i r a n i h i n c i d en t o v ne s m a t r a m o se o d g o v o r n i m . . .

4. V slučaju pe r s ekua lnega pos topan ja p r o t i k a t e r e m u s i b o d i d e l a v s k e m u vod i t e ­l j u o z i r o m a d e l a v c u se bo de l avs t vo p o s l u ­žilo najstrožjih r ep r e sa l i j , z a k a r s m a t r a m o odgovorno le politično ob l a s t . . . «

Odločen nastop r e v o l u c i o n a r n i h r u d a r j e v je povzročil v e l i k p r e p l a h n a o k r a j n e m g l a v a r s t v u in orožniškem pove l j s t vu v K o ­čevju, k i je 20. a p r i l a b r z o j a v i l o v L j u b ­l j ano :

»Delavstvo p r e m o g o k o p a vs top i l o v štrajk i n ne dopušča odvoz p r emoga . O k r a j n o g l a ­va rs t vo že d v a k r a t brezuspešno pros i l o z a vojaško as istenco. K o n c e n t r i r a n o orožništvo ne zadostuje . P r o s i m z a takojšnjo odpoši­ljate v vojaške as is tence — ena četa z 2 s t r o j ­nicama.«

V L j u b l j a n i n i so m o g l i ustreči tej n u j n i prošnji, k e r so i z m n o g i h k ra j e v začele p r i ­ha ja t i podobne b r zo j a vke , v o j akov pa je b i l o v L j u b l j a n i k oma j za okrep l j eno s t r a ­žarsko službo.

21. a p r i l a je g l a va r s t vo v Kočevju b r z o ­j a vno sporočilo deželni v l a d i , d a železni­čarji v Kočevju še vedno s tavka jo . N a t o je pros i lo , »na j se v e n d a r i z L j u b l j a n e d o l Ojd-p r e m i p r v i v l a k * — toda »brez vojaštva«, k i bi le še bol j z aos t r i l i položaj. N a k o n c u b r zo j a vke je g l a va r s t vo doda lo mnen je , da »-bo položaj t u k a j težko boljši« .

V tej oceni se o k r a j n i g l a v a r O g r i n n i mo t i l , saj so r u d a r j i 22. a p r i l a n a d a l j e v a l i s s t a vko . H k r a t i so se železničarjem i n r u ­

d a r j e m pridružili tud i l e sn i d e l a v c i . Kočev­s k a podružnica Osredn j ega društva l e s n i h de lavcev i n s o r o d n i h s t rok je svoj sk l ep še is t i d a n p i smeno sporočila o k r a j n e m u g la­v a r s t v u . Dop i s , k i so ga podp i sa l i predsed­n i k A n t o n Sekonrec , b l aga jn ik A v g u s t F a l k -ner i n t a jn ik J o s i p Neprivšek, j e b i l p r a v a bo jna n a p o v e d :

»Lesni d e l a v c i , z apos l en i p r i p a r n i žagi gosp. Kajfeža v Kočevju, se enog lasno p r i ­družujejo s t a v k i železničarjev ter ruda r j e v , izražajoč j i m popo lno so l i da rnos t v bo ju za p rav i c o i n enakos t p r o t i n e s r a m n e m u te­r o r j u v l a d e n a n j i h o v življenjski obstanek.

S t em časom p r e n e h a v s a k a skupnos t ter dogovor i s politično ob las t jo a l i z a s e b n i m i p o d j e t n i k i , k e r p r i z n a v a m o k o m p e t e n t n a ed ino le n a v o d i l a d e l a v s k i h s t r o k o v n i h or ­gan i za c i j .

V slučaju, d a bo politična ob last a l i z a ­sebn i l a s t n i k skušal zadušiti naš s o l i d a r n i bo j s k o r u p c i j o ter n a s i l s t v o m ter skušal i z ­v a j a t i p e r s ekuc i j e bod i s i p r o t i k a t e r e m u d e l a v s k e m u z a s t o p n i k u a l i d e l a v c u , b o m o odgovo r i l i z najostrejšimi represalijami.«

R e v o l u c i o n a r n i polet kočevskega p ro l e t a -r i a t a , k i so ga p o d p i r a l i t u d i kme t j e v o k o ­l i c i , j e 22. a p r i l a 1920 točno op i sa l J o s i p H a u p t m a n , k o l p o r t e r komunističnega »U j e ­dinjenja«- v svo j em p i s m u J o s i p u Petriču, t a j n i k u splošne železničarske o rgan i zac i j e . M e a d r u g i m m u je v i m e n u kočevskega s t rokovnega k o m i t e j a p i s a l :

» P r i nas smo v s i ko t en mož z a p u s t i l i de lo i n p o s l a l i n a g l a va r s t vo i n deželno v l ado protest , k i ga je v z e l a n a znan je .

S t a v k a je d i s c i p l i n i r a n a i n m i r n a , d o k l e r ne bo v l a d a i z z i v a l a s k a k i m n a s i l j e m . N a teror ' ramo o d g o v o r i l i s t e ro r j em. P r i p r a v ­l j en i smo tako , d a nas nihče ne ugonob i .

D a l i smo politični ob l a s t i n a znan je , d a se ne p o k o r a v a m o n o b e n i v l a d i i n n o b e n i m n a r e d b a m , a m p a k l e s t r a n k i n e m u v o d s t v u .

fltov. 11 (469) » D O L E N J S K I L I S T « S t ran I

Med hmeljarji ob Krki

r

M e d Vav to vasjo in. J u r k o •asjo ure ja K m e t i j s k a zadruga Straža 7.5 hektarov hmel jev ih nasadov. Začetna dela — postav­l janje drogov i n mrež ter osta­lo — oprav l ja posebna izurjena • k i p a i z B rekmur j a . - De la t i so začeli v f ebruar ju i n j im gre vse h i t ro od ' rok , saj so o p r a v i l i že 70 odstotkov de l . Zemljišče bo tako pravočasno pr iprav l j eno za sajenje.

O sad i t v i hmel ja so začeli raz ­mišljati pred .'etcm d n i , ko so *U n a predlog Okra jne zadružne zveze n a ogled hmeljišč v Žalec. Kme t i j s ka zadruga je takoj na io zsčela zb i ra t i interesente za to­vrstno pogodbeno sodelovanje. Pogodbe za saditev hme l ja je Podpisalo 11 vaščđnov J u r k e va -• i in, Vav t e vas i , k i so s l i v k o ­operacijo s skupno 6 hektar j i zemlje, zadruga pa bo posadUa hmelj na 1.5 hek ta ru svoje zem­lje.

P o p l anu bodo p r ide l a l i prvo leto 200 k g hme l ja na hektar , drugo leto že 1.200, a tretje leto, ko doseže hmel j po lno rodnost, l n naprej pa po 1.500 k g na hektar. Torej bo nasad v p r v e m letu še nerentab i l en , v drugem l«tu bodo dimell približno 2.3 mi l i jonov čistega dobička, v t re ­tjem l e t u i n naprej pa po 3 m i ­l i jone 856.000 d i n dobička.

Zadruga ] « naje la za ured i tev nasada 9.5 mi l i j onov d inar jev Posoj i la ; za nabavo strojev, po­trebn ih za obdelavo hmel jskega nasada, pa 3 mi l i j one dinar jev. Posoj i lo bodo začeli odplačevati v tret jem letu rodnost i nasada In ga bodo p o v r n i l i v pet ih l e ­tih.

Računajo, da bodo v jeseni zasadi l i s hme l j em nada l jn ih 5 hektarov površin, v 5 do 6 le t ih , ko bodo kmetje v i d e l i ko r i s t ­nost teh nasadov in. šli zato r a ­je v kooperaci jo, pa bodo i m e l i z « 40 hektarov bme l j sk ih nasa­dov.

Lastne sušilnice za hmel j še nimajo, zato ga bodo prvo leto rušili v sušilnici kmet i jske šole na G r m u . Predv ideva jo pa, da bodo i m e l i v enem do dveh le­t ih svojo lastno sušilnico.

»Le z naprednim gospodarstvom si bomo

povečali dohodke«

K m e t a Zdeneta D u l a r j a Iz Vav te vas i sem dob i i doma. ^ a v k a r je prišel iz gozda. N j e -8°ve žuljave r oke so pričale, da j6 trdo de la l ln d a trdo de la . On k eden izmed t i s t ih p r v i h 11 l a s k i h hmel jar jev.

- K d a j i n zakaj ste se odlo­mili sadi t i hmel j?

— U p r a v n i k zadruge in O k r a j ­na zadružna zveza Novo mesto s t e nam zat rd i la , da bo p r i nas hmelj uspeval . Na predlog O Z Z f m 0 si šli februar ja lan i ogledat "me l j ske nasade v 2a lec v S a ­vinjski d o l i n i i n tamkajšnji ^ m e i j s k i inštitut, k j e r so nam s n o v n o za t rd i l i , da bo hmel j P r i nas uspeval .

Po tem pa je v šali doda l :

Se bolj pa smo se navdušil: *a hrnelj v Laškem, k jer smo na Povratku iz Sav in jske dol ine pd-•» odlično črn,o p i v o . . .

r - K a j pričakujete od koope­racije?

— Lepe dohodke, izboljšanju svojega gospodarskega stanja, se p r a v i : d v i g mojega osebnega standarda. Zavedam se, da je vse to mogoče le z naprednim gospodarstvom.

Doda l je : , — Naši kmetje so še nezaup­

l j i v i , zato je nas. bme l j sk ih ko­operantov, razmeroma malo. Ve r j amem pa, da bomo s hme­l jem uspel i l n da se nam bodo potem tud i ostal i pridružili.

Ob i ska l sem še F r a n c a K r e n a , k i je tud i p r i s t op i l k bmel j sk i kooperac i j i s po l hektara zem­lje. Poveda l m i je :

— M i , kmet je smo vsak svojo hmel jsko parcelo pognoj i l i , za ­druga pa jo je strojno obdela la. Vsak posameznik bo postor i l na svojem de lu nasada vsa roč­na de la , s t ro jna pa bo oprav i la zadruga. Od te kooperaci je p r i ­čakujemo kor is t , saj je drugače ne b i spreje l i . V uspeh verja­mem, saj so n a m inženirji z a ­gotov i l i , da bo ta stvar za nas dobra.

Zaželel sem mu ve l iko uspeha p r i d e lu in se pos lov i l .

3. P .

Dokler odbornik noče... (Nadaljevanje s 1. strani)

M e d n j i m i steče živahen pogovor o t em, k a j bo t r eba izboljšati. T one K r a m e r je s tar kooperant , zato m u zaupajo . V g l a v a h o s t a l i h d v eh go­spodar jev n i več l e s l i k o r a z n i h ne­uspeh ih , k i se širijo od ust do ust. Našla sta pot i n zda j razmišljata i n spoznava ta , d a bosta m o r a l a t u d i s a ­m a pričeti n a novo. Prepuščati to o t r o k o m , b i b i l o napak .

» * * M i h a Radanovič i z Dobove je p r i ­

šel v zadrugo z a r a d i o ran j a s t r a k t o r ­j e m i n u m e t n i h g n o j i l . Pogodbo j e že p od p i s a l , m e d p r v i m i je b i l . L a n i J« posad i l h i b r i d n o k o r u z o :

— N i m a m živine. L a n i s em posad i l 18 a r o v h i b r i d n e k o r u z e . V zeml jo sem v r g e l l e 100 k i l o g r a m o v n i t r o f o ska l a , k e r n i m a m h l e v skega gno ja . P r i d e l a l sem več ko t b i drugače, v endar b i b i l o l a h k o e n k r a t več, če b i p u s t i l k o ruzo dovo l j gosto. K e r sem jo raz ­r edu tako ko t domačo, je b i l o p r i d e l ­k a m a n j . K r i v s e m s a m , k e r n i s e m poslušal n a v o d i l , k o s em k u p i l seme. No , p r i d e l e k je b i l k l j u b t e m u lep. Le tos b o m n a d a l j e v a l i n v e m , d a bo boljše!

Vese l j e i n ponos m u s i je ta l z oči. S k r p o zeml j e , k i jo i m a , je šel v po­godbeno sode lovan je z zadrugo . T a k i ,

k i ima j o 10 hek ta ro v zeml je p a p r a ­v i j o : N e m o r e m , i m a m p r e m a l o z e m ­l j e . . .

* * * N a po t i p r o t i Ločam. K m e t i c a pel je

voz gno ja n a n j i v o . V o l i težko v l e ­čejo.

— Dobe r dan , m a t i ! — Dober d a n ! — B o t r eba pogno j i t i , d a bo k a j z ras t -l o ? — M o r a m o , saj veste ! — Z d a j se bo pričelo delo. Do n o v e m b r a , ko bo­do spet začele vaše z i m s k e počitnice, se boste dovo l j namučili. — O , bomo se, bomo . — K a j p a z zadrugo , delate k a j ? — O j a , k u p u j e m o v z a d r u g i . . . — Ne , ne, m i s l i m koope rac i j o !

O b besedi k oope ra c i j a žena pre ­strašena razširi oči i n odskoč i . . . — N e v e m , k a j Je t o ! — iz j e c l j a p r e p l a ­šena i n nato n i moč več govo r i t i z njo .

* » * V e l i k a kmečka hiša s snažnim dvo -

risče-n l n o k o l i n j ega razvrščenimi g o s p o d a r s k i m i pos l op j i .

— D o b e r d a n , gospod in ja . — Ogo -vo r j ena starejša žena p r i j a zno od ­z d r a v i . Iz obličja j i s i j e ta r a zumnos t i n odkr i t os t . R a z g o v o r se počasi od­v i j a . N a j p r e j so n a v r s t i »štibre-« — d a v k i . 35 tisoč je d a l a z a p r v o a k o n ­tac i jo . Z em l j e i m a 12 hek ta rov . N i mogoče živeti. S l e d i odločilno v p r a ­

šanje: — Z a k a j ne poskus i l e z za­drugo?

S l e d i pogovr o v l og i zadruge , o nje­n i h na l ogah in os ta l em. G o s p o d i n j a je r a z u m n a , p r i t r j u j e i n počasi r a zu ­meva . K o p re ideva na kooperac i jo , pove : — D o k l e r l a h k o še s a m i obde­l amo , ne d a m zeml j e n i k o m u r ! S l e d i razgovor o pogodbenem sode lovan ju . U s p e h ? N a j pove gospod in ja s a m a : — Z v a m i se človek l a h k o pogovor i . V i znate razložiti, zda j šele v em , za ka j gre. Veste , zda j bomo p o i z k u s i l i s ko ruzo i n k r o m p i r j e m . P o s k u s i t i n i greh. In n a v o d i l se bomo držali. P a še ka j p r i d i t e i n se og las i te !

Se zaključek z naše po t i n a vas. k i ne bo škodil. N a območju K Z Dobo v a je 470 kmečkih gospodarstev . P o načrtu za pogodbeno sode lovanje b i m o r a l i posejat i letos 15 hek ta rov k r o m p i r j a , 58 hek tarov h i b r i d n e ko ­ruze i n doseči v travništvu sode lova­nje za 63 hek ta rov . Do zda j so za h i ­b r i d n o koruzo s k l e n i l i pogodb za 2 h e k t a r a , za k r o m p i r 0,82 hek ta ra , v travništvu p a za 16 hektarov . Iz raz ­govorov smo ugo t o v i l i , d a b i b i lo mogoče n a r e d i t i mnogo več.

K j e so v z r o k i ? S t r o k o v n e p r i p r a v e v z i m s k i sezoni n iso ime l e praktične­

ga uspeha, k e r n i b i l o političnih p r i ­prav . Socialistična zve za i n občina n is ta u k r e n i l i skora j nič. Štirje od ­b o r n i k i k ra j evnega odbora so kmet j e in nobeden še n i m a podp isane po­godbe za zadrugo ! Zadružni svet i m a 40 članov: če b i vsak od n j i h sodelo­va l vsaj s površino 50 arov . b i b i l o za 20 hektarov pogodb že podp i san ih (za k r o m p i r i n h i b r i d n o koruzo ) . In še ena ugotov i t ev : d o k l e r občinski o d b o r n i k a l i član zadružnega sveta, ko bosta r a z p r a v l j a l a o •»kooperaciji«, ne bosta vedela a l i ho te la ogovora na kmetovo vprašanje: K a j p a t i , k i me prepričuješ?, u s p e h a n e b o !

Se neka j v e l j a p o u d a r i t i . Z a širje­nje n o v i c o n e u s p e h i h sk rb i j o kmet j e s a m i . V e s t i o u s p e h i h n i slišati n i ­k jer , čeprav j i h je mnogo . Z a to b i m o r a l a s k r b e t i z a d r u g a .

Laže je r a z p r a v l j a t i o g r a d n j i to ­varne , se b o r i t i z a k r e d i t e i n stroje kot de l a t i n a vas i . T u d i kme t i j s t v o je gospodarska panoga . Z e l o p o m e m b n a je za naš o k r a j . T o d a n a v a s i m o r a leči s t r o k o v n a a k c i j a v zpo r edno s po­litično. To naj p o m i s l i j o n a občini i n občinskem odbo ru oScialistiČne zveze v Brežicah. M a r e c gre h k o n c u , v e n ­dar je mogoče še m a r s i k a j na r ed i t i .

Miloš J a k o p e c

Zadružni hranilnici in posojilnici v Novem mestu i n Brežicah se bosta združili

V soboto 7. marca je b i l v S i n d i k a l n e m domu v Novem me stu četrti r edn i l e tn i občni zbor Zadružne hran i ln i ce i n po­soj i ln ice Novo mesto, k i se ga je udeležil med osta l imi t u d i d i ­rektor Kmet i j ske banke za S lo ­veni jo Pave l A v b e l j . N a zboru so r a zp rav l j a l i o v lagan ju s red­stev v kmet i jstvo i n o ostal ih odnosih med Z H P i n k m e t i j ­stvom.

N i področja v S loven i j i , k i b i b i lo tako povezano s kmet i j -s i vom, kot je Dolenjska. N a ža­lost pa nam naša zeml ja še vse premalo daje. k e r naši l judje ne uporabl ja jo dovol j agroteh­ničnih sredstev. Sredstev za kmet i js tvo bo v bodoče več, saj j i h bodo za svoje nasade dobi le kmet i jske zadruge iz r epub l i ­ških skladov.

V r a zp rav i so p o u d a r i l i , da morajo zadruge m i s l i t i tud i na hrambo pr i spe l ih k m e t i j s k i h strojev in<zanje zgrad i t i prosto­re. Naše kmet i j s tvo je dob i lo v pre tek lem l e tu 63 nov ih t rak ­torjev, o d k a t e r i h j i h je 1 42 p r i ­spelo brez osnovnih priključkov. Zato bo treba tudi s to r i t i vse, da priključke čimprej dobimo.

Delegat i so v ra zp rav i zahte­va l i , naj bodo natečaji za k r e d i ­te več mesecev vnapre j objav­l j en i , d a b i zadruge lahko p r i ­prav i l e potrebne načrte in se udeležile natečajev. K r i t i z i r a l ' so togost normat ivov za nateča­je, niso določeni v razponu,

ampak dokončno. Po teh pogo­j i h b i se namreč lahko razv i ja ­la samo napredna področja, za­ostala Pa bi ostala vedno na Istem mestu. K r e d i t i so časov­no i n namensko preveč omeje­ni , dokumentac i ja zanje pa je preveč zapletena. Po k r i v d i to-

Cist i dobiček Z H P Novo mesto je b i l v pre tek l em l e tu nekaj nad 8 mi l i j onov d inar jev , Z H P Brežice pa nekaj manj kot 8 m i ­l i jonov d inar j ev . Približno enak dobiček, se p r a v i 8 mi l i j onov dinarjev, predv ideva jo tud i v pr ihodnjem letu.

Ladijska proga med Dubrovni ­kom in New Yorkom. 2i. febru&r-Ja letos se je začel turistični pro­met z vel ikimi oceanskimi ladjami na progi Dubrovnik — New Y o i k . Za zdaj Je to le poizkusna proga v turistični predsezoni, 6e pa bo dovolj potnikov In turistov, bodo na tej progi plule turistične ladje tudi med sezono.

Letos 31.000 traktorjev. Le! bomo dobili od domače industrije 2.000 traktorjev, tako da bomo v glavnem uvozili le težke traktor­je. Konec tega leta bo imelo nase kmetijstvo 31.000 traktorjev, kar bo skupno z drugimi ukrepi v kmetijstvu veliko prispevalo k povećanju proizvodnje.

K A B B L E K B N O

Veselo Novo mesto V ponedeljek, 16. marca ,

so bi le na novomeškem ži­v i l skem trgu naslednje ce­ne: k r o m p i r uradno po 12 do 15 d in za k i l o g ram, s tvarno pa po 18 d i n k i l o g r a m z za ­t rd i l om, »da je ta boljše sorte i n d a se ne razkuha«. česen uradno 170 d i n k i l o ­gram, s tvarno 6 d in glav ica, orehi uradno 90 do 100 d i n k i l o g ram, stvarno 80 d in , l i ­ter, jabo lka 25 do 40 d in k i ­logram — cene so se u jema­le, ja jca po 10 do 11 d in , k i ­slo zel je uradno 40 do 45 d i ­narjev k i l og ram, stvarno 20 d i n krožnik, k i s l a repa ura^ dno 30 d i n k i l o g ram, s tvar ­no 25 d in krožnik, fižol u r a ­dno 60 do 80 d i n k i l og ram, stvarno 90 d i n f l rke l , mleko je b i l o po 32 d in l i t e r .

N<a t rgu je b i lo veselo, saj so kmetice prodajale tudi v ino in. žganje. Nekate r i de­l a v c i so s i ga k a r dobro

privoščili, »aj ata j i h tržna inšpekcija iin rniličar prese­ne t i l a v rožnatem razpolo­ženju. N a vprašanje, če ve­do, da se ' tuka j ne sme piitl, so odgovor i l i :

— Vemo, — Zakaj pa pijete? — Saj ga n ismo ukrad l i . %

Pošteno smo ga plačali. — Dajte > osebne izkaznice ! • — J i h n imamo. — K a k o to, d « m e d de­

l o v n i m časom popivat*? — To nd va žno . . . m i de­

lamo na rekord ! — K j e ste zaposleni in, k a ­

ko se pišete? D a l i so zaželene podatke,

toda, k a k o r je b i l o potem ugotovljeno, napačne. To j i m bo verjetno sodn ik štei v »dobro«.

Tržna inšpekcija pa je n a ­red i l a konec Se proda j i na merice, f i rk l e in krožnike.

Praznik skromnega kolektiva T i h o i n vztrajno je 1» sk r om­

n i h osnov v deset ih l e t ih zrasel ko lekt i v Krojaškega podjetja v Trebnjem, k i eo m u k v a l i t e t n i ' i z d e l k i i n napo r i za d v i g p r o ­izvodnje p r ines l i pr iznanje d a ­leč izven občine. Od štirih čla­nov, k i «o kot p r i v a t n i o b r t n i k i začeli, je zrasel 30-članskl k o ­

lek t i v , k i nadal juje l n nenehno izboljšuje delovne uspehe. Z a ­četne težave so daleč za n j im i . Začeli so z izposojenimi stroj i , danes pa Imajo vse potrebne s t r o j * i n inventar , nabav i l i pa bodo še dva nova električna ši­va lna stro ja. P r e d l e t i se je m l a ­do podjetje, k i je Izvrševalo le

Z zbora volivcev v Birčni vasi

varne a l i dobavi te l ja strojev morajo zadruge plačati zamudne penale za kred i te za kmet i jske stroje, ka t e r ih še n imajo !

Spre je l i so sklep, da se z d r u ­žita Zadružni h r a n i l n i c i i n po­so j i l n i c i v Novem mestu ln B r e ­žicah s tem. da bo v Brežicah podružnica, k i pa bo ime la v g lavnem isto delo kot dosedaj.

Zelje, stanovanja, milijoni... Stanovanjska s t i s k a ! K d o je že vse n i občutil.

°..njej govor i l , pot ihem godrn ja l ! L jud je se se. 1'jo iz vas i v mesta, v centre, bliže tovarnam. Prometu, de lu .

K r a t e k pogled v stanje stanovanjskega s k l a * da P r i občinskem l judskem odboru v Se vn i c i nam pove, da je ta sk lad v zadn j ih l e t ih , od kar obstaja, narase l na več kot 123 mi l i j onov d inar jev . To je za industr i j sko ne preveč moč-no občino že ka r precej. Toda ta denar n i na

" P n i Nad 91 mi l i j onov sredstev sk lada je v obtoku in ga ko r i s t i 70 gradite l jev. To so obči­na, podjetja, ustanove in posamezn ik i . Brez dvorna kaže podatek, da je l e tn i pr i tok Sred-8 t e v okroglo 33 mi l i j onov d inar jev prot i zahte-V a m — te pa znašajo že sedaj za tekoče leto nad 80 mi l i j onov ! občutno premajhen. Zelje 8 0 večje od zmogl j jvost l , s t i ska pa se še veča, J i Je dotok nov ih delavcev hitrejši od >zgrad-n J e stanovanj.

sedaj, na začetku gradbene sezone a l i bo­le rečeno, ko ta še m i r u j * , je v gradnj] že 22

J . a n °vanjskih hiš. Z večjimi zahtevami se po-i \^})a t u d i Kme t i j sko posestro, k i je v zadnj ih I Hov u r e d i l ° v e l i k e sadne napade, n ima Pa s ta -• sn Z a s t ' r o , k o v n j a k e , k l bi razvoi teh nasadov t , £ r e m l j a l i in s k r b e l i zanje. Nekaj sredstev j im t P a K b l J U b i l a ° Z Z ' v * e t v ° r č k u . k l fia planira jo , i jj ^odo ured i l i tud i menzo za svoje delavce. To i ko l i f e Z dvoma lepa zamise l tega mar l j i vega t d T u f i t l V a " S p l o š n o l o v s k o podjetje bo s 15 I rno j » , ' n S k i l ; p i ! r i 8 s a m s k ' l m l s tanovanj i p r l oo -I j e t . , 0 y sodelovanju z banko in d rug im i pod-! t lu D o z a o k r o g 50 l jud i rešen stanovanj -! * * 1 Problem I *tva

I I

h

Seveda so tud i tu potrebna sred-

^ ^ m e t l j s k a zadruga ima v načrtu več stano-n ! P

J " I s t e m poslopju pa naj b i b i l a tud i mes-a ln gostišče, za katera bi K Z dala sredstva

sama. S tem izvršuje sk lep O b L O , da naj se v centr ih ne gradi jo čisto pos lovni n i t i čisto sta­novanjsk i objekt i , temveč naj se gradi jo k o m ­bin i rano, s čimer odpade kasnejše reševanje preskrbe nov ih centrov, k i nastajajo. To pa ima za posledico tud i manjše stroške za take ob­jekte. Elektro-Krško namerava s Se vn i c i zg ra ­d i t i za svoje delavce večstajiovanjsko hišo z u p r a v n i m i prostor i . N j i h o v a dejavnost se lz le­ta v leto širi. ne samo z omrežji za stanova­nja, naselja ln kmet i js tvo, temveč zahteva tud i sevniška Industr i ja vedno več električne ener­gi je. Zato se veča število zaposlenih, k l pa so spet brez stanovanj . V e l i k e težave so s stano-van j i za železničarje, saj je teh ka r nad 120. Iz nj ihove blagajne pa z a raz l i ko od d r u g i h p r i ­teka tud i man i 6redstev .saj dob i občinski s t a ­novanjsk i sk lad le okrog l ih 40",'u sredstev. Osta­lo gre v republiški sk lad, k i s k r b i s temi s r ed ­s tv i za stanovanja v železničarskih centr ih . Ko t takega b^ najbrže lahko smat ra l i tud i sev-niško železniško vozlišče. Posamezn ik i lz tega ko l ek t i va so najbolj vnet i v lagatel j i prošenj za kred i te . T u d i drugI de lavc i v občini z z an ima­njem pričakujejo rešitve svo j ih vlog, toda kaže da vsi ne bodo prišli na vrsto letos. Menda je stališče upravnega odbora sk lada, da dobijo k r e ­di te t i s t i , k i so v gradnio vložili več lastnih i sredstev, p rav i lno , sai se na tak način h i t r e j e ! sproščajo stanovanja. Seveda pa je r a z u m l j i v o . * da za 80 mi l i jonov dinarjev želja nI dovolj 331 mi l i jonov dotoka. Zato bodo želje še nekaj l e t i večje od zmogl j ivost i , st iska pa bo 'še, k l jub j ogromnim vsotam, k l j i h leto z a letom vlagajo I v svoje strehe ln ognjišča k o l e k t i v ! ln posa­meznik i . Med ko l ek t i v i podjetij je zanimanje za skupno gradnjo večjih blokov živo, le da tud i za t a k 0 ob l iko kooperaci je n ! dovolj sredstev. Kaže torej , da bo potrebno še kar potrpet i , če­prav se stanje v idno Izboljšuje. -ok

Seminar za sindikalne delavce v Črnomlju

P r e t e k l i t eden j e b i l v Čr­n o m l j u štiridnevni tečaj z a p r e d s e d n i k e i n t a jn i k e v s e h s i n d i k a l n i h podružnic i z o b ­močja črnomaljske občine. Se ­m i n a r j e o r g a n i z i r a l Občinski s i n d i k a l n i » v e t t e r j e bdil c e l o ­d n e v e n . I z vedbo s e m i n a r ja so finančno podp r l e posamezne s i n d i k a l n e organitzaoilie, go ­s p o d a r s k e organojzaciije p a so, r a z e n pod je t ja »Kov inar « , o d o b r i l e s v o j i m članom i z ­r e d n i plačani dopust .

V s e h o s e m t e m so o b d e l a l i i n p r e d a v a l i s t r o k o v n j a k i i z podje t i j i n usftanov. D a je b i l p o u k uspesneisU ie p o s a m e z n i predavaiteLj že pre j p r i p r a v i l tečajnikom s m o t r n o u r e j e n m a t e r i a l . P b .

V Hinjah so ustanovili' strelsko družino

V nedeljo 8. m a r c a je b i l v H i n j a h ustanovn i občni zbor stre lske družine. V stre lske v r ­ste se je uvrs t i l o 25 članov, predvsem mlad ine . Izvol jen je odbor, k i si je zastavi l načrt de­la.

Na nedel jskem zboru vo l ivcev se je zbra lo v Birčni vas i ka r lepo število l j u d i iz Podl jubna. S t ranske vas i , L akovn i c , R a ­kovn ika , Mraševa lin. Pe tan ; udeležili so se ga tudi odborn i ­k i Tone P i r e , Jože Ravba r ln, Franc K a s t e l i c iz Jame. O de lu občine je poročal Jože Ravbar . v r a zp rav i zatem pa so se p red ­vsem m e n i l i o u r ed i t v i cest No ­vo meato-r-Vršna sela, Skrjanče — V e l . Podljuben—BirČna vas, Ruperč v rh—St ranska vas. To

, bo važna pomoč za razvoj kme­t i js tva v tem koncu občine. P o ­m e n i l i so se tud i o dohodn in i in o r a zn ih komuna ln ih vpraša­n j i h občine.

Za kandidate na bližnjih ob­činskih vo l i t vah so pred laga l i Jožeta Rate j a iz Stranske vas i , za names tn ika pa Štefana P e -čaverja iz Birčne vas i . P r e d

Najboljši živinorejci nagrajeni

K d o iz Žužemberka ln okol ice ne pozna najboljših živinorej­cev Avgus ta A v b l j a in Edvarda G lobokar j a lz Žužemberka. T a dva p r i živini ne skopar i ta , za­to je n juna Živinoreja donosna. To je pokazal tud i odkup ple-menic , k i je b i l v Žužemberku v torek 11. marca . N june pleme­n k e do dosegle najboljšo oceno Tako sta b i l i Avbe l j e va krava l n t r i i ca p rodani za 315 tisoč d i ­narjev. G lobokar j ev l k r a v i pa za 2S5 tisoč dinarjev. Kmet je , posnemajte j u v re j i , izboljšajte svojo k r m s k o bazo. ka j t i v tem ie osnova boljše živinoreje in boljšega zaslužka.

vo l i t vami bodo še vaseh.

sestanki po

Približno 40 članov ima os­novna organizaci ja Z K S v Birč­n i vas i . V začetku tega meseca so začeli študirati Program K P J . N a zadnjem sestanku so govor i l i tud i o spre jemu neka­ter ih nov ih članov, predvsem mladincev in mlad ink .

117 članov ima organizaci ja Rdečega križa v Birčni vas i , k i je imela pred k r a t k i m občni zbor. Za predsednico so i z vo l i l i Mar i j o Dragman vasi. Letos bodo nov ih članov ln dajanju k r v i .

iz Stranske spre j e l i več sodelova l i v

— b i l

usluge, bor i l o za obstoj l n odje­malce, danes pa j i m je kva l i t e ­ta Široke iebir« —• od moških oblek, un i f o rm , moških in žen­s k i h plaščev do vrste kon fekc i j ­s k i h tadelkov — že utrdt la po lo­žaj. N j i h i zde lke prodajajo 'v L j u b l j a n i , N o v e m mestu. S e v n i ­c i In d r u g i h k r a j i h . Ne malo za­s lug za lepe uspehe ima uprav­nik L u d v i k V i d m a r , k i že de­set let vod i ko l ek t i v . Poseben razmah j e doseglo podjetje, ko so uved l i delavsko samo­uprav l jan je m je vsak član. k o ­l ek t i va živo začutil* da nepo­sredno odgovarja za razvoj i n napredek podjetja. Tako je k o ­l ek t i v pokazal , d a ae iz sk rom­n i h začetkov lahko ob vz t ra j ­nem pr i zadevanju vseh dosežejo l ep i uspeh i .

Ob desetletnem Jubi le ju žali­mo de lovnemu ko l ek t i vu K r o j a ­škega podjetja v Trebn jem v » « večji razmah in nov ih de lovnih uspehov, predvsem pa popolno dosego osnovne naloge, k i s i jo je zada l : povečanje delovne sto­r i l nos t i ln. s tem povečanje p ro ­izvodnje.

IZ BREŽIC NAM PIŠEJO V polni dvoran i Prosvetnega

doma je 10. marca govor i l p r i ­padn ikom garniz i je J L A in pre­b i va l cem Brežic tov. Bogdan Oso ln ik iz Beograda. Tehten pregled je govorn ik nameni ! neka te r im poglavjem X X I . kon,-gresa K P SZ . Razložil je naj­novejše odnose med Sovjetsko zvezo i n zahodnimi državam) ter pojasni l gonjo Sovjetske zveze in držav vzhodnega b loka proti naši državi, k i se je lz prejšnjih poskusov načelnih razprav v zadnjem času spre­vrg la v umazano blatenje ln obrekovanje. Tov. Oso ln ik je v razprav i tud i odgovarja l na vprašanja o sedanjem svetov­nem položaju.

občinske organizaci je Zveze borcev. Udeležilo se ga je 40 iz­vo l j en ih delegatov iz kra jevn ih odborov Zveze borcev, od okraj­nega odbora pa Jože Zamljen. Po prebranem le tnem poročilu so razprav l j a l i o vprašanjih kra j evn ih organizac i j , o delu posameznih komis i j in o delov nem načrtu v tekočem letu. Med d rug im so sklen, i l i poživiti delo zgodovinske komis i je i n pod­pret i delo muzejskega oddelka N O B v Posavskem muzeju.

V soboto. 14. marca , je b i l v Prosvetnem domu občni zbor

K o m i s i j a za proslavo 40-letn: ee K P J p r i občinskem komiteji.. Zveze komunistov mar l j i v o pr i ­prav l ja predvidene proslave. V pretek lem tednu »o p r i p r a v i l 1

podroben program za proslave ustanovitve O F # i n delavskega p razn ika .

C e s t e n i s o dirkališča! V januar ju in februar ju so b i la v okraju reg is t r i rana 104

motorna voz i la . Največ je bi lo motornih koles — 59, osebnih avtomobilov 29, t ovo rn ih 8. 6 kmet i j sk ih traktor jev i n 2 avto­mob i l sk i p r i k o l i c i .

V tem obdobja je opravl ja lo vozniški Izpit 179 kandidatov . 46 j i h je padlo, 133 kandidatov pa je izpit nared i lo . Tako «mo v j anuar ju ln februar ju dob i l i 34 pok l i cn ih voznikov , 68 voznikov amaterjev in 31 voznikov traktoristov. I«med pr i j av l j en ih kand i ­datov za pokl icne voznike j ih n i naredi lo Izpita 10 a l i slaba tret j ina, od pr i j av l j en ih kanflidatov amaterjev p a je »padlo« 36 kandidatov a l i več kot polovica.

Narašča torej tako število motorn ih voz i l kot tud i število nov ih voznikov. Oboje pa nalaga vo zn ikom čimvečjo previdnost na cestah, ka j t i promet stalno narašča.

* S prihajajoč« pomladjo oživlja tud i nedel jski promet mo­

torn ih voz i l nag l as ih cestah. V nedeljo, 1. marca je p r i grada Otočec park i ra lo 92 osebnih avtomobi lov . Organ i prometne m i ­lice so ugotovi l i , da se je 52 vozn ikov teh voz i l pregrešilo p r i odvozu /. avto ceste ln p r i dovozu, ko so se vračali nanjo. P r i ­mer kaže, da naši v o zn ik i še ne poznajo dovol j cestnoprometnih predpisov, posebno ne t i s t ih , k i veljajo na avto cesti .

* V februarju je b i lo število cestno prometnih nesreč v p r i ­

meri z letošnjim januar j em občutno manjše. To pa predvsem zaradi suhega v remena in zalo suhih cest. V januar ju je b i lo 48 prometnih nesreč, v f ebruar ju pa le 21.

Največ nesreč je Se vedno ob sobotah, nedeljah ln ponedelj­k ih . Vzeto po razdobj ih dneva je bi lo v popoldanskem časa 25 pr imerov , v dopoldanskem 16, ponoči pa 13. Večina nesreč se je pr ipe t i l a na avto cesti (20 primerov) , predvsem zaradi pole­dice v januar ju in neprevidne ter hitre vožnje voznikov, k l nevarnost poledice niso upoštevali. Sledijo ceste II. reda z 18 prometn imi nesrečami. Število je opravičljivo, saj je cestno omrežje cest II. reda najrazsežnejše.

V o z n i k i motorn ih voz i l so povzročili največ nesreč zarad i prehitre vožnje (17 primerov) , m r a d i v injenosti (8 pr imerov) i n zaradi neprav i lnega prehitevanja (7 pr imerov) . V vseh prometn ih nesrečah je bi lo za lfi mi l i jonov dinarjev škode. S tem denarjem bi lahko zgradi l i marsikaj za dv ig družbenega standarda. V s i t i podatki veljajo za prva dva letošnja meseca.

Žalostna je predvsem ugotovitev, da največ nesreč povzro­čijo vozn ik i motornih vozi l sami, saj so najpogostejši vzrok i nesreč prehi tra vožnja,, a lkoho l i n neprav i lno prehitevanje. Vozn ik i naj pomisli jo, da cesta n i dirkališče, posebno pa ve l ja to za avto cesto.

Stran. 4 » D O L E N J S K I L I S T « Ste v. 11 (469)

SPOMINI NA BORBO S p o m i n j a m se, d a se je na jbo l j I z m i k a l

plačevanju d a v k o v mesar i n gostilničar v S k o c j a n u I v a n G l o -b e v n i k , k i je b i l sovražen našemu g i b a n j u , v e n d a r s va b i l i z M i c o n e i z p r o s n i (glej Sa je tov »Be logardizem« II. i za ja , s t r . 330). Blagajniško kn j i g o je v o d i l a M i c a , d ena r s v a odda ja l i n a podokrožje S m a r j e t a .

Z M i c o , b r a t o m i n Jermančičem smo t ak ra t d e l a l i n a ši­r o k e m območju; i m e l i smo ves škocjanski ra j on , Katerega čla­n i c a s em b i l a , i n še d e l mokronoškega ra j ona , to pa i z ra z ­logov, k e r s em j a z t a m poznana . Z a de lo n a mokronoškem r a j o n u smo b i l i dogovor j en i s tov. K a t j o R u p e n o . Z M i c o s va i l i večkrat v Tržišče v t r gov ino »•Prijatelj«, k j e r je b i l a t ak ra t t r g o v s k a pomočnica A n g e l a Mršek, d o m a z No t r an j skega . Mrškova j e i m e l a t r i brate v p a r t i z a n i h . P r i nje j s v a d o b i l i različno b lago , h rano i n obveščevalne podatke . L a s t n i k trgo­v i n e Joško P r i j a t e l j se je v t em času n a h a j a l v L j u b l j a n i . V t e m času sva h o d i l i t u d i na ses tanke n a T r a t o do K n e z a . O r g a n i z i r a l i s va , da je p r ines e l F r a n c i Papež i z K r m e l j a m i ­t ra l j e z , M a r a Papež pa je n o s i l a r a z n i s an i t e tn i m a t e r i a l i n z d r a v i l a .

M a j a 1943 s em b i l a Imenovana od okrožnega s ek r e t a r j a N o v o mesto K l e m e n a za članico podokrožja S m a r j e t a . Se ­k r e t a r podokrožja je b i l Jože Kačar, člani L o j z e G r b e c - R o k , J e l o Gašperšič-Gustel, P a v l a H v a s t j a - M a r t a i n jaz . N a t e m mes tu sem b i l a dober mesec i n s em se v t e m času zadrževala n a škocjanskem ra j onu .

22. j u n i j a 1943 s e m b i l a i m e n o v a n a za članico okrožnega odbora O F i n k o m i t e j a t e r z a okrožno s e k r e t a r k o S P 2 Z . Z a člane okrožnega k o m i t e j a j e b i l i m e n o v a n t u d i b ra t F r a n c , k i j e b i l v t e m času zopet politični a k t i v i s t . B r a t pomo toma n i spre j e l sporočila o i m e n o v a n j u . P o m o j e m p r i h o d u n a N o v o goro so m e vprašali za b r a t a ; p o v e d a l a sem, da n i pre j e l ob­ves t i l a . Člani okrožnega k o m i t e j a N o v o mesto so b i l i F r a n c C e r n e - K l e m e n , sekr . inž. Jože L e v s t i k - V i d , Jože F r a n k o , k m e t i z p o d G o r j a n c e v , i n jaz . S e k r e t a r okrcž. odbora O F je b i l tov. V i d . R a z e n g o r n j i h je b i l član okrožnega odbora O F še Jože Penca-Dečko.

Istega dne, ko s e m j a z odšla n a N o v o goro, j e b r a t odšel k Jožetu Jermančiču. Ses tanek s ta i m e l a p od Telčami n a t r a v n i k u Jermančičevih. Z a r a d i i zda j s t va so j i h be l o ga rd i s t i o b k o l i l i i n u j e l i . P r i seb i sta i m e l a sp i ske naših n a s p r o t n i k o v i n vsoto 60 tisoč l i r od p o b r a n i h d a v k o v i n p r i s p e v k o v O F . T a k o je b i l s r d be logard i s tov še večji. B e l o g a r d i s t i so b r a t a i n Jermančiča odpe l j a l i p r eko Telč, k j e r so se u s t a v i l i p r i Jermančičevi hiši, k a k o r d a b i ho t e l i še posebej z ada t i bo l e ­čino ubog i 68 let, s t a r i m a t e r i . Jermančič je p r o s i l ma t e r vode, v o d j a belogardistične pa t ro l e pa je de j a l m a t e r i : »on ne r a b i več vode* . M a t i pa je p r i n e s l a s i n u vode i n d e j a l a : » l e k o ­r a j žen bod i , danes on i vas, j u t r i b omo p a m i nje, i n to do ­končno*1. B e l o g a r d i s t i so Jermančičevo m a m o z m e r j a l i z n a j ­bo l j prostaškimi i z r a z i , k a k o r so j i h z n a l i t i »božj i hlapci« . B r a t a i n Jermančiča so odpe l j a l i v Tržišče, k j e r so j u zasliše­v a l i ; k e r n i s t a nič poveda la , so j u še is t i d an v gozdu n a d Tržičem p o t o l k l i s puškinimi k o p i t i . I t a l i j a n i so z a h t e v a l i od be logard i s tov oba go rn ja a k t i v i s t a , d a j u bodo o n i s o d i l i . B e l o g a r d i s t i j u n i so ho t e l i p r eda t i , češ d a j i h bodo p o s l a l i samo v in t e rnac i j o . M r t v e so p r i p e l j a l i z v l a k o m v T r ebn j e , k j e r so d o b i l i n a i t a l i j a n s k i k o m a n d i za v sako g l a vo m r t v e g a k o m u n i s t a 30 tisoč l i r .

O b tej priložnosti so se h v a l i l i b e l o ga rd i s t i v gos t i l n i S p r i n g e r v T r e b n j e m , d a so i m e l i dobe r lov , saj so u j e l i ne ­v a r n e komun i s t e , p r i t em p a zaslužili v s e g a s k u p a j 12.000 l i r . B r a t o v a smr t , k i m i n i b i l samo brat , saj je zame s k r b e l od mo j e rane m l a d o s t i kot oče i n tovariš, me j£ zelo p r i z a d e l a . T a k o j po b r a t o v i s m r t i s em b i l a mnogo skupa j s tovarišem L e v s t i k o m , k i je i m e l t u d i s a m ze lo r a d b r a t a . S t o p l i m t o v a -riškim odnosom m i je p o m a g a l p renes t i t a težak udarec . Kakšen teden d n i po b r a t o v i s m r t i , ko s e m se zadrževala n a domačem te renu , b i be l ogard i s t i t u d i mene i n M i c o skora j u j e l i .

Sreča je b i l a , da n iso s t r e l j a l i , namreč so na ju ho t e l i ž iv i u j e t i . Z M i c o sva bežali v S t a r i B o j n i k do Hras t a r j e v e m a m e , k i je b i l a ze lo a g i l n a i n neustrašena, saj se je u p a l a i t i povsod, k a m o r je b i l o potrebno. T u d i t ok ra t je Šla preg l e ­dat teren, k j e se zadržujejo be logard i s t i , čeravno s v a jo z M i c o s v a r i l i , d a je neva rno . H r a s t a r j e v a je b i l a ko t kmečka žena zelo b i s t r a i n i z n a j d l j i v a . P r i hiši je i m e l a v najhujšem času teror ja be logard is tov b u n k e r , k jer so se s k r i v a l i r a z n i a k t i v i s t i O F . K l o n i l a n i t u d i , k o so j i l e ta 1944 p r e d n j e n i m i očmi u b i l i ed inega s ina . P r a v t ako s ta b i l i a g i l n i n j e n i dve hčerki.

N a p r v i se j i okrožnega komi t e j a , k a t e r i s em pr i sos t vo ­v a l a ko t članica, je b i l m e d d r u g i m i spre jet s k l e p , d a se m o r a pcstoviirtii a k t i v i s t k e z a de lo m e d ženami n a v s eh podokrožjih, k j e r se n iso , i n r a j o n i h novomeškega okrožja. P a r t i j a j e ves čas borbe s k r b e l a z a to, d a se pr i t egne k sode l o van ju v N O B čimveč žena. K a k t i v i z a c i j i žena so posebno v začetku mnogo p r i p o m o g l i uspeh i pa r t i z anske vo j ske i n n j i h o v a pomoč o z i ­r o m a delo n a t e renu . N a pobudo okrožnega k o m i t e j a i n s ek r e ­t a r k e in i o ia t i v inega o d b o r a S P 2 Z (pri IO O F tov. M a r e R u p e n e smo se začele p r i p r a v l j a t i z a p r v o kon f e r enco S P 2 Z novome ­škega okrožja. S t em v z ve z i smo i m e l i več ses tankov z že­n a m i . K o n f e r e n c a je b i l a p r v e d n i j u l i j a v gozdu p r i N o v i g o r i . P r o s t o r v gozdu je b i l okrašen z j u g o s l o v a n s k i m i i n s l o v e n s k i m i t r o b o j n i c a m i , z v e n c i , s p a r o l a m i i n s l i k o p r v e s ek r e t a rke A F Ž K a t e Pejnovič. N a kon fe renco je prišlo, k o ­l i k o r se s p o m i n j a m , o k r o g 25 žena, neka te r e t u d i po t r i do štiri u re daleč, nekate re bližnje k a r z o t roc i v naročju. M e d d r u g i m i se s p o m i n j a m R o b k o v e m a m e i z Goriške vas i , H r e b -l j a n k e i z Smar j e t e , Tončke Rešeta s K r s i n j v r h a , J u l k e T a ­b o r s k i i z Z a l o g a , M i c e Vidovič, M u r g l j e v e i z N o v e gore, žena l z Runčeca, Bece l e tove mame , M e d v e d o v e i z Grčevja, B a r t o -love , p. d . Zagorčanke s K a r t e l j e v e g a .

PRVI DNEVI NA AVTO CESTI Pismo iz VI. novomeške MDB Katje Rupena iz Cičevca

» V nasel ju M O S E P I J A -D E . v s r cu Srbi je , je še vse t i ­ho. L e k o r a k i dežurnih in po-žairalh moti jo m i r . Ob pet ih se naselje prebudi . G l avno vlogo so prevze l i za deset min.ut refe- y

rent i za telesno vzgojo. Naš J a ­nez šteje i n nareku je vaje z mogočnim bar i tonom. S l ed i po-sti l janje, za j trk, potem p a delo.

Danes smo p r v i k r a t na cesti. K a k o bo šlo? Fantje in dekleta so nestrpni . Ze smo na t i asi . L o ­pate in k rampe v ih t imo , da je veselje! Naša naloga: odkapat l 25 cent imetrov zgornje p last i zemlje. De lo gre čudovito hi tro od r ok . B o norma? Neštetokrat ponovl jeno vprašanje! Toda kaj je norma? M lade roke narede ve l i ko več.

Naiš de lovn i čas je potekel . — Zbor — in v naseljel Iz mlad ih g r l s« oglasi pesem o de lu . Spet smo doma. Po izdatnem kos i l u

že romajo p r v a p isma v poštne nab i ra ln ike . Naše br igadir je zdaj vse zan ima. Rad i so prd športu, berejo časopise, v e l i ko pa j i h sodeluje p r i veselem ve­čeru, k i ga prav zdaj p r i p r a v ­l jamo. Slede težko pričakovane pohvale i n zvečer nam povedo, ko l iko smo nar ed i l i .

P o šestih de l ovn ih dneh zve­mo, da znaša povprečna norma 120 odstotkov. Po t r i k r a t po­hval jen i so že b i l i : B a r i c a Z l o -kar , Nežka Gorše, M a r k o Luzar . d vak ra t pohvaljen,! so M i r a M r -šič. R u d i Zaje, A l b i n Mirtlč, J a ­nez T u r k . Ivan Karanje, F ranc I z lakar , H e r m a n Ho r va t in S l av ko M r v a r .

Zastavo spušča z jambora ved­no najboljši b r i gad i r . P o večer­j i zapojemo a l i zaplešemo Ob zvok ih k i t a re l n harmon ike . Ob desetih se vse spet u m i r i . S

krepčilnim spancem nab i ramo nov ih moči za dan, k l nas čaka.

Pr i j e tno in veselo je p r i nas. Posebno težko čakamo petka, ko pride »Dolenjski list«. Prebere­mo ga dr> zadnje črke.

Vse domače, pri jatel je, znan­ce, fante i n dekle ta toplo po­zdrav l jamo v s i b r i gad i r j i in b r i ­gad i rke V I . novomeške m lad in ­ske delovne brigade Ka t j e R u -o*»na |z C l - e vca v Srb:jl.<<

N A S O B I S K

O KRIZI, KI JE NI Tovariša Janeza Gart-

narja, predsednika občin­skega sveta Svobod in pro­svetnih društev Trebnje, smo med okrajno skupščino v Dol. Toplicah komati našli, da nam

je povedal nekaj besed o ljud­ski prosveti.

»Najprej o dramatiki, t a je moj konjiček. V Trebnjem smo uspeli, ker je kolektiv mlad, enoten in dela res z voljo. Sa­mi smo izdelali svetlobni park, kul i « « i n osta lo opremo. V društvo smo vključili razne obrtnike in delavce, ki so nam pri tem mnogo pomagli. Ma­terija/na osnova ni edini po­goj za delo kot rad/l trdimo.

Našim društvom, predvsem dramskim sekcijam mnogo Škodijo trenja, ki načenjajo društva in mwa- jo razvoj. Štori d e l a v c i so pri delu preveč togi. Čas jih prerašča. Ne pustijo mladine do besede, sami pa ne doumejo potreb mlao%h lju­di, ki žele n o r i h oblik in novo vsebino.

Splošno izobraževanje je po­membna naloga, čeprav smo na tem področju nOirexK.lt žal zelo malo. Preveč smo se d r -

Kmeti j f tka zadruga Straža je kup i l a v k m e t i j s k i šoli na O r m u 40 prašičev pršutarjev i n j i h dala v pogodbeno vzrejo k m e ­tom, k l EO M obvezal i , da j i h bodo po vzre j l p roda l i zadrugi . Ta bo kmetom zaračunala na­bavno ceno i n 10 odstotkov a k u ­mulaci je , ostalo pa bodo dob i l i kmetje.

žali starih predavateljskih ob- j lik in premalo načenjali vpra- j sanjia, ki zanimajo Svrši krog j ljudi. Izobraževanje mora Vti j v širino, uporabljati mora vm \ razpoložljiva tehnična sred- \ stva.

Preradi govorimo o krizi i kulture. Kulturne krize prav- \ zaprav n i . Iskati moramo le j nove poti pri delu. Dosedanji j uspehi kažejo, da je mogoče z j vztrajnim delom in iskanjem nekaj doseči. Ugotavljamo, da v kulturi mdrsikaj odmira, to­da odmira le tisto, kar se je preživelo. Zato moramo neneh­no is)kat)l novo v s eb ino in obliko ter ljudi, ki bodo delo nada­ljevali. Povsod odkrivamo med ljudmi obetajoče talente, po­sebno med mladino. Amateri­zem odmira, pravijo nekateri. In prav talenti, ki so izšli iz amatenitva in jih v ljudstvu odkrivamo dan za dnem, pač le potrjujejo, da amaterizem še Šivi.

Podeželje smo preveč zane­marjala, in prepuščali samemu sebi. Premalo smo obiskovali vaa. Tamkaj je mesto za raz­na dramska gostovanja, pev­ske nastope, fcomcerte, pre­davanja z dutprojektorji, po­tujoče kinoaparature in še za marsikaj. Naloge so dovolj ob­širne moramo jih le videti in

So dnevi , ko je žeja navz l i c m a r c u že kar huda

Kaj dela Ljudska tehnika v Sevnici

P r e d štirinajstimi dnev i je občinski odbor L T v Sevn i c i razprav l ja l o nalogah l n a k c i ­jah , k l naj b i mu pr ipomogle do čimvečjega števila točk v tek­movanju, k i je v teku med vse­m i k l u b i L T . V ta namen so po­s tav i l i več komis i j , da bodo r a z " širile dejavnost L judske t ehn i ­ke tud i na dosedaj neobdelana področja, z last i v šolah. Obšir­no akci jo hočejo Izpeljati tud i na vaseh a kmet l j sko -s t ro jn im i odseki , v podjet j ih pa ustano­v i t i k lube m l a d i h tehnikov.

Razen na šoli, k jer je delo L T že precej zakorenin jeno, dela sedaj predvsem rad io k l u b . Ta bo izdela l tudi p r imopreda j ­no radio postajo k l bo vzdrže­vala zvezo med Sevn ico i n L l s -co na dan 1. maja. ko bo na L i s c i ve l iko zborovanje v čast 40. obletnice Z K J in S K O J . A k . t i ven je razen tega k l u b a *e avtomoto k l u b i n rad ioamater ­ski k lub , k i Ima ravno sedaj spet 20 n o v i h tečajnlkov-začet-nikov.

Za uspešnejše delo poseme i -n lh sekci j so g lavna ov i r a f i ­nančne težave. Te so najbolj pereče l n j i h občinski odbor a s v o j i m i s k r o m n i m i s redstv i 1« težko rešuje, dotac i je pa so m i ­n imalne . Upamo, da se bodo posamezne sekci je l ahko s svo -i i m de l om večkrat po jav i l e tud i v javnost i , k a r bo najboljše propagandno sredstvo.

— ok

Več skrbi kmetijstvu Z občinske konference Socialistične zveze v Trebnjem

ure»ničeva*i. *

V nedeljo 8. marca je b i l a v Trebn jem občinska konferenca Socialistične zveze delovnega l judstva, katere sta se udele­žila tud i Mairt ln Zuge l j , sekre­tar O k r a j , odbora S Z D L In Jože Legars, org . sekretar O K Z K S . Po poročilih je b i l a živahna raz­prava, k l j e zajela predvsem probleme kmet i j s t va , članstva S Z D L , de lavskega uprav l jan ja in ostalo.

V s i de legat i so se s t r in j a l i , da je ena osnovn ih nalog S Z D L . prepričati kmeta , da je možen njegov napredek le v kooperac i ­j i , vanjo pa naj kmetje ne gredo zarad i kooperaci je same, se p r a ­v i zato, da b i dosegli p lan set­venih površin, ampak zato, da bodo več pr ide la l i in s tem dv ig ­n i l i svoj l n splošni življenaki standard. Z 'oz lrorrt ' ris prejSn}«

leta je v kmet i j s t vu na pod­ročju občine opaz i t i napredek, vendar ta še n i zadovol j iv .

V občini je nad 17-000 p r e b i ­valcev, pa samo 3.671 članov S Z D L . Iz teh številk je razv idno da je b i lo spre je t ih premalo no­v i h članov, ponekod pa sploh nič. V S Z D L so spre je l i tud i ze­lo malo mlad ine , ke r je nihče ne skuša pr i tegn i t i - K e r se le-t« voz i na delo v razne kraje izven občine, je zato z njo zelo težko navezat i s t ike . M l a d i n a bo kma­l u mora la prevzet i i n vod i t i vse delo družbenih i n gospodarskih organizac i j , zato jo je t reba p r i ­tegnit i v organizaci jo i n jo p r a ­v i l no vzgoj i t i . M l a d i n i moramo zaupat i , ker je mlad človek ve­dno napreden, revo luc ionaren.

N o v i občinski odbor S Z D L bo skurpno K v a i h h n i orn«ni/.ac i j a ­

m i ana l i z i ra l vse ku l turne , p o l i ­tične i n gospodarske probleme svojega področja, da j i h bodo laže reševali; de lavske svete i n upravne odbore bodo usposab­l j a l i z r a z n i m i tečaji, s s e m i ­nar j i i n p redavan j i . Člani S Z D L bodo s tor i l i vse, da bodo vo l i tve v novi . občinsk« zbor l n zbor proizvaja lcev čim uspešnejše.

Razen teh s t va r i so razprav ­l ja l i še o obr t i l n šušmarstvu, o šolskih zadrugah, vodovodu ter o organizac i j sk ih i n gospodar­s k i h vprašanjih.

D a bo delo novega odbora S Z D L čim bolj uspešno, so m u bi le izvol jene v pomoč naslednje komis i j e : r a ženska vprašanja, za družbene organizacije, za družbena vprašanja, za propa­gando in odbor za Prešernovo družbe. •. ,_ „

22. marec - praznik Adlešičanov Štirinajst let bo m i n i l o te d n i ,

odkar so gostol jubni i n zavedni Adlešičani t i k pred sv i t om svo ­bode doživeli najhujše gorje — napad d va tisoč do zob oborože­n i h sovražnih vojakov, k i so 22. marca 1045 zjutraj v d r l i čez Ko lpo in napad l i Adlešdče z okol ico, T u je b i l t akra t sedež kaiiovškega vojnega področja, bo ln ica , mehanične delavnice, telefonska centrala, s t ro ja rna kož in, Se mars ika j . Razen nekaj terene » v takrat v tem okolišu trenutno n i b i lo par t i zan, enot. Zbeganost pred maščevalnim i n uničevalnim besom okupator ja je b i l a zategadelj to l iko hujša.

Napad se je začel po močnem ognju iz vseh v rs t orožja, k i je povzročil več požarov. Sovražne enote so naito prešle na s loven­sko s t ran Ko lpe ter napadle part i zanske položaje. Navz l i c i z ­redn i premoči se redk i pa r t i za ­n i n i so hote l i u k l o n i t i . V P u r -gii se je p r i hiši M ihae l a C r n i ­ca začela borba na nož. Pad lo je

več part izanov, k i #o hote l i za vsako ceno zadirzati sovražnika V Pobrežju pod gradom so se sovražniki r a z d e l i l i v dve ko lo ­n i dn začeli p r od i r a t i p r o t i P u r -g l . Priložniku ter I V e l i k i m i n M a l i m S »lam, m e d l i m ko je druga skup ina šla prot i Go r j an ­cem in M a l i Plešivici. Požig i n ropanje — je b i l o geslo so vražnika. O d 9. do 12. ure so po­žgali sedem vas i . P r e t epa l i so l jud i , k r a d l i v ino , meso ln mast, per i lo , poste l jnino, šivalne stro-ie i n prašiče, nalagal i premože­nje vaščanov na vozove in u n i ­čevali preostalo.

O k r o g 13. ure so Nemc i i n ustaši začutili, da so par t i zan i o n j ihovem pustošenju obvešče­n i In da prihajajo l judstvu na pomoč. Res so enote 8. brigade, k i so takrat počivale v B i s t r i c i , takoj po p r v e m s igna lu pr ih i t e ­le. Do Bedmija so se par t i zan i p r ipe l j a l i s kamion i , od tam pa so k r e n i l i ob vznožju Ve l ike Plešivice ln V e l i k i h Sel prof '

I V A N C E H I C :

Od Beograda da albanske meje Z a p i s k i s l u č a j n o g a p o p o l n t k o

T u k a j se ž iv i p o l n o ž iv l je­nje. T u k a j se smeje . Tukao se poje .

I n m i r n o , s st isni jenim s r ­c e m i z k a z u j e r n l a d i n a čast t i ­s t i m , k a t e r i h g l a v e so v z i d a n e v g r o z l j i v o čeJo-kulo, k a t e r i h g r o b o v i so razsuta v o k o l i c i m e s t a i n k a t e r i h življenja so se i z t e k l a t a m , k j e r so j i h z a ­k o p a l e svinčenke b o l g a r s k i h l n nemških o k u p a t o r j e v .

O črnih d a t u m i h tega kra-ja govore čLan^k s p o m e n i k i : n a Čegru. Ćele-kula, o s t a n k i bo­deče žice v ob z i d ju , tišina z n a ­nega taborišča »Crvenu krst«, od eksplaz i l je pot isen d e l t r d ­n jave . . .

L j u d j e p a ne govor i j o . I n t a k o ie p r a v .

Danes se t u k a j pišejo nov e s t r a n i zgodov ine , s t r a n i n e m o ­t e n i h otroških i g e r i n p e s m i

»Gornja mahala« — Peč (28. 12. 1958)

nove generac i j e , k i svo j e v e ­sele u r e prežiitvlja v z e l e n i h ne ­d r j i h Nišave.

* S l e h e r n a p o k r a j i n a , ki jo

človek p r e h o d i , p u s t i v n j e m neka j novega . P o Nišu, p o l ­n e m s t a r i h i n n o v i h v z n e m i r ­janji, človek v Les ikovcu o b ­čuti z adovo l j i v o . I s k r e n o i n neposredno . V F r o k u p d j u — nežnost. Nežnost, s k a t e r o te p o z d r a v i j o be l a , rdeča i n ze l e ­n a b a r v a mes teca , razsutega po pobočru h r i b a , k i te boža s s v o j i m ddhom.

V Prištini neposrednos t l j u ­d i i n s t v a r i .

Peč i n Dečamd nosi jo v kroš­n j a h svojrih s t a r i h i g l a v c e v resnobo, zamišljenost.

T a a l i o n i i m a r a d samo en de l , s a m o e n k r a j . J a z sem v z e l o d v s a k e g a neka j :

Vese l j e leskovačkega » M o ­drega pavi l jona«, k i se je p r i ­p r a v l j a l za letošnji s e j em t ek ­s t i l n e i n d u s t r i i e ; l jubezen oče­ta, k i m i je n a r e k o v a l p i smo s i n u v P r o k u p l j e ; prisrčen s t i sk r oke p r v i h »brucov« Viš­je pedagoške sVSfct v Prištini . . .

• V Prištini, g l a v n e m m e s t u

a v t o n o m n e pokrajin«, v četrt

Tako le so l an i 22. marca dopoldne sodeloval i p i on i r j i l n p ion i rke v povo rk i za kra j evn i p razn ik Adlešičev

C e l a k u l a (Niš) — groz l j iv spomin na visoko ceno, k l so jo neko« plačali S r b i v b i t kah s T u r k i za svojo svobodo

mi l i/ ionskem središču K o s m e -ta , na l e t i t e n a v s a k e m k o r a k u na »staro« i n »mlado« . T o s r e ­ča v a n je d v e h generac i j , d i s h a r -moničen u t r i p t i s tega , k a r od ­ha ja v nepovra t , i n tega, k a r se danes g r a d i , na jdete v s e ­povsod . Se so u l i c e , doce l a z a - , p r t e z v i s o k i m i z i d o v i n e v i d ­n i h hiš. Se v edno vas prese­ne t i c e r e m o n i a l m u s l i m a n s k i h v e r n i k o v .

A l i je po t r ebno reči. d a vse to odha ja v nepov ra t ? N e . D o ­

v o l i je, če se sprehodiš po no­v e m b u l v a r j u — ponoči, k o ves a s f a l t n i pločnik s i je od l u ­či tisočev n e o n s k i h s v e t i l k i n gledaš obraze sp r eha ja l c e v -meščanov, če sedeš v r es tav ­rac i j o novega hote la , če o b i ­ščeš pros to re »Tr ibune m l a ­dih« a l i Če kra tkoma i l o skušaš p r e b r a t i , ka j vse piše n a og l as ­n i d e s k i k l u b a »Mladih se le-n i tov« , ene i izmed na jbo l j ak ­t i v n i h o r gan i zac i j najmlajših v naši državi .

Adlešičem. B r i g a d a je okupator­je p r i Do ln j em P o k u p l j u d o h i ­te la i n j i h pošteno zmlait i la.

V spomin na zadnjo borbo v B e l l kra j i r . i i n v spomin na žrt­ve neustrašenih borcev — p a r t i ­zanov je bivši občinski l j u d s k i odbor Adlešiči 19. februarja leta 1053 prog las i l 22. marec za k r a ­j e vn i prazn ik , k l ga bodo tokrat Adlešičani že sedmič praznova­l i . N a prazn ik se že več tednov skrbno pr iprav l ja jo . Letos ga

bodo združili s praznovan jem 40. obletnic« Komunistične par t i j e Jugos lav i je dn s 25-letnico ob­stoja P G D Adlešiči. V nedeljo popoldne ob 14. u r i bo pred za ­družnim domom slavnostno zbo­rovanje, po zborovanju pa k u l ­tu rn i spored.

B o r c i , ak t i v i s t i , p r i j a t e l j i lepe Be le kralj ine — Adlešiči vaa v a ­bijo v nedeljo na k ra j e vn i p ra z ­n i k i

A . C.

OBRTNIK Novo mesto obnavlja Podetje Ob r tn i k je v Novem

mestu pred nedavn im spet p re ­ured i l o prostore ene Izmed svo­j i h obr tn ih de lavn ic , tokrat na Cest i komandanta Staneta v Stefanovičeui stavbi . De loma kletne prostore, v katere se je doslej s t iska la le čevljarska de­lavn ica , so p r e u r e d i l i i n prez i ­ra l i , tako da Je zdaj v n j i h t u ­di šiviljska de lavn ica s 15 Šivi­l jami In učenkami, k i delajo v dveh izmenah. V de lavn icah imajo neonsko razsvet l javo, omarice za obleko, urejene sa­ni tar i j e , vse je prepleskano in prebeljeno ter Izolirano pred vlago. T u d i zunanje l ice izložb in vhoda je mnogo lepše, odkar so vse okv i r j e prep leska l i ,* svetlejšo barvo, čeprav mogoče ne b i škodilo, če b i h k r a t i p r e u ­r e d i l i tud i izložbe. Vse skupaj je stalo b l i zu m i l i j o n d inar jev .

Podjetje Obrtn. lk l ahko s tav i ­mo za vzgled vsem osta l im pod­jetjem, saj je to že d r u g i obrtni l oka l , k i ga je res vzorno ure ­d i l o .

Ce upravn ik zadruge dola med l judmi

Dvorska zadruga je ime la v planu kooperaci je 30 hektarov travišč in pet hektarov k r o m p 1 ' rišč, Dosedaj je sk l en i l a koop«-raci jske pogodbe za 42 hektarom travišč In. približno 20 hektarov krompirišč. V okv i ru teh P 0 ' godb je prodan ih približno j}0

ki logramov ume tn ih gnoj i l . y je najboljši p r ime r razv i jan j * zadružnega sodelovanja v W' žemberski občini, k i kaže, da J* uspeh odvisen od dela na t© r # * n-i,

Itt. ••

K U L T U R A I N P R O S V E T A

1 V V

P o u s p e l i s K u p s c i n i n a p r e j p o n o v i h p o t e h

Skušali bomo kratko or isat i popoldansko delo okrajne skupščine sveta Svobod in prosvetn ih društev okra ja No­vo mesto, v želji nadal jevat i poročilo is prejšnje številke, k l j e zajelo le dopoldansko delo. Štiri komis i je so ločeno razprav l ja le o splošnem Izobraževanju, o organizac i jsk ih vprašanjih o d rama t i k i In o glasbenem de lu .

K o m i s i j a za splošno izobraže­vanje je oprav i l a najobširnejše delo. saj je izobraževanje de lov­n i h l jud i ena od osnovnih nalog L judske presvete. Mnogo so razprav l j a l i o kmet i j skem izo­braževanju- Razne kmet i j ske šo­le i n tečaji n imajo dovol j uspe­ha, k e r kmečka m lad ina hlasta predvsem za praktičnim delom pouka, medtem ko se p r i teore­tičnem de lu z a rad i pomanjk l j i ve šolske izobrazbe pogosto dolgo­časi. Zato je treba pouk v bo­doče u smer i t i tako, da bo pre ­haja l iz praktičnega dela v te­oretični. S sodelovanjem zadrug i n občin je nujno ustvar i t i po­goje za obstoje takšnih šol. Ure­d i t i je treba zemljišča, nabavo r a s n i h sadik ter tehničnih sred­stev in šolske prostore. K e r pre ­v laduje mišljenje, da je za kme­tova lca vsakdo dober, b i bi lo p rav z zakonom določiti, kako Izobrazbo mora nekdo ime t i , da lahko prevzame posestvo.

Šolsko reformo morajo podpi ­ra t i tudj Svobode. Skrbe t i mo­rajo, da bodo l judje dob i l i po­trebno šolsko izobrazbo. L jud ­ske univerze bodo uspele le, če bodo predavanja dobro p r i p rav ­l jena in tud i zan im iva . Mnogo bodo pomagal i r a z n i d iapoz i t i v i , k ino , magnetofon, gramofon in podobno. Da b i knjižnice opra ­v i l e pomembnejšo vlogo, mora ­mo skrbet i za vzgojo knjižničar­jev i n ustanavl jat i dobro ureje­ne občinske knjižnice. P r i izo­braževanju l j u d i naj prosvetna društva bolj kot doslej obiskuje­jo muzeje in razne razstave, ker je ob teh ob i sk ih l judem mars i ­kaj laže razložiti k a k o r s suho­p a r n i m predavanjem.

Organizac i j ska komis i j a je razprav l j a la o dolžnostih vod i l ­n i h članov odbora glede serv is­ne službe, posovanja občinskih svetov, prosvetnih domov, sode­lovan ju z osta l imi organizaci ja­m i i n še drug ih vprašanj. Ugo­t o v i l i so, da je treba serv isno službo prenest i n a občinske sve­te, za prosveto, da je ta jn ike ob­činskih svetov treba oprost i t i vsega ostalega dela, da b i se mo­gl i posve t i t i s t rokovnemu in or­ganizaci jskemu de lu , da je tre­ba več povezave p r i d e l u z osta­l i m i organ izac i jami , k jer naj vsk la j a predvsem S Z D L . ' .

V k o m i s i j i za dramat iko so Ugotovi l i , da je treba vso skrb Posvet i t i k ra j em, k i so od k u l ­t u r n i h središč najbolj oddal jeni . Sk rbno moramo i zb i ra t i reper­toar in dajat; prednost de lom s sodobno tematiko. K u l t u r n i te­d n i m gostovanja med društvi bodo poživili delo. N a posvet ih režiserjev se bodo izmenjale i z ­kušnje. Potrebr. l pa so tudi se­m i n a r j i o sodobni oderski ure ­

d i t v i i n režiji. Vsak občinski svet naj ima serv is za izposoja­nje nujn.e odrske opreme ter knjižnico d r a m s k i h de l .

K o m i s i j a za glasbo je ugoto­v i l a pomanjkanje zborovodi j i n pevovodi i ter predlagala ukrepe za izboljšanje tega stanja. Do ­bro b i b i l o p r i p r a v i t i tud i tečaj za vodje tamboraških. zborov.

V vseh komis i j ah so mnogo razprav l j a l i o m lad in i , kako jo pr i t egn i t i k de lu . Prosve tna društva In Svobode mora jo p r i ­četi že p r i šolski m lad in i s pa ­tronat i nad šolami ter nato delo nadal jevat i .

Po ločenem zasedanju po k o ­mis i jah , se le skupščina zopet sestala. Pozdrav pr i so tn im so i z ­reki) publ ic is t Tone Po tokar Iz

k> dokazuje kaj je mogoče dose­či s s t rn j en im i s i l am i . Nato se je do takn i l splošnega izobraže­vanja kot osnovne naloge pro­svetn ih društev. Bo j za izobraz­bo l n s tem za boljše življenjske pogoje je naloga vseh de lovn ih l j ud i . Z de lom na t em področju bomo pr i speva l i v e l i k delež v naših splošnih napo r ih . Prosvet ­na društva ln Svobode morajo tud i bolj zrast i s problemat iko komun. V o k v i r u le-teh rešu­jemo vrsto gospodarskih vpra ­šanj, nihče pa ne razmišlja o k u l t u r n i r a s t i človeka. M a n j k a -io sredstva i n prostoTj za knjiž­n ice l n ostalo prosvetno delo-Zato morajo Svobode postati vez k i bo družila vse l jud i v celoto.

P o v o l i t vah novega p lenuma so s lovesno pode l i l i 19 požrtvo­v a l n i m prosve tn im de lavcem za nj ihovo večletno uspešno delo umetniške s l ike akademskega s l ikar ja V l a d a L a m u t a kot d ip l o . me. Nagra jen i so b i l i : Bo j an B rezova r iz P D Sentrupeirt, J a ­kob Dernae Iz P D Artiče. Ante

Hor jak iz D P D Svoboda Senovo, K a r e l Hen igman i z P D »Maks Henigman« Dolenjske Topl ice , Roz ika J a n k o v i c iz P D »Lojze Košak« Kostan jev ica , S l a vka Jenfeič iz P D »Primož T rubar * L o k a p r i Z i d a n e m mostu, J u l i j Koče va r Iz P D »Oton Zupančič« Gradac , Stane Kocjančič iz P D »Stane Rozman« Dvor . Nace Krege l j j z P D Sentrupert, Pro­svetno društvo »Emil Adamič« Mokronog , G v i d o Marus i g D P D Svoboda Sevn ica , H e n r i k Novak iz P D »Boris Kidrič« Stopiče, An ton Pečarič iz P D Drašiči. Mi rn i Po l j an i ek iz P D »Josip Jurčič« Trebnje , J u l i j a Ra jmer iz P D »Janez Marentič« M e t l i k a , JoSko Pfe i fer lz D P D Svoboda Krško, Tončka Sker l j iz P D »Brata Pirkovič« Šentjernej, V i k t o r Sv ige l j iz P D »Janez M a -rirjtič« M e t l i k a in E l c a Zupan­čič z P D »Partizan« M i r n a .

Skupščina je oprav i l a uspešno delo. Prosvetp,e delavce v Svo­bodah i n prosve tn ih društvih čakajo nove naloge.

V v sako hišo kn j ige PREŠERNOVE DRUŽBE

1. marca je bila v Ljubljani seja Glav­nega odbora Prešernove družbe. Udeležili so se je razen odbornikov tudi drugi kul­turni in javni delavci ter aktivisti in pro­pagandisti naše napredne knjige, ki naj bi jo množično predstavljale izdaje Prešerno­ve družbe.

Dobra knjiga je že od nekdaj prijatelj slehernega človeka, pa naj ima visoko ali najnižjo izobrazbo. Zabava in uči ga, od­kriva mu vrednote in ga. z njim vodi v svet lepote, resnice, pravice ter olike.

Tu nI mesto, da bi ocenjevali dosedanje izdaje, vsekakor pa moremo reči, da je Prešernova družba svoje kulturno poslan­stvo doslej dostojno uresničevala.

Za glavnega urednika je bil na seji iz­voljen znani slovenski pisatelj Miško Kra­njec. V tem imamo zagotovilo, da bodo iz­daje vedno kvalitetnejše in da se bo na te) osnovi večalo tudi število naročnikov.

Odbor je med drugim sklenil, da bo za­gotovil kvaliteto knjig s prevodi, če bi ne bilo resnično dobrih sodobnih slovenskih del. Izvirno leposlovno delo, ki bi v prejš­njem letu doživelo izreden uspeh pri kriti­kih in bralcih ali bi avtor prejel zanj po­membno javno priznanje, izšlo p a b i r pre­nizki nakladi, bodo ponatisnili v redni zbir­ki PD. Odbor je od terenskih delavcev spre­jel nasvet, da bi ponatisnili tudi priljublje­na dela naših klasikov: Kersnika, Jurčiča, Tavčarja aH drugih. Dalje naj bi v prevo­dih izšla tudi dobra potopisna dela, saj so za širjenje izobrazbe in obzorja izredne važnosti. Posebej so veliko razpravljali o koledarju, ki naj bi ne bil zbirka člankov, temveč praktični priporočnik za vsakdanjo rabo, bogato in estetsko ilustriran ter pre­pleten z zabavnim izbranimi in kratkimi l e p o s l o v n i m i de l i . M e d ponatisi slovenskih

pisateljev bodo tudi dela, ki so v učnih na­črtih predpisana za obvezno šolsko čtivo.

Vsi odgovorni so sprejeli sklep, da bodo v počastitev 40-letnice KPJ dvignili število naročnikov oziroma članov na 100.000, druž­ba pa bo brezplačno izdala lepo urejeno iz­dajo Cankarjevega Hlapca Jerneja.

V preglednici število poverjenikov in naročnikov v novomeškem okraju ni na zadnjem mestu, vendar se namerava Okraj­ni odbor SZDL načrtno lotiti dela in for­mirati delovni okrajni odbor Prešernov>e družbe in prav tako občinske odbore, ki bodo znali poiskati in odkriti požrtvovalne poverjenike, saj je od njih v največji meri odvisna razširjenost knjige. Da naši ljudje ne berejo radi, res ne smemo potrditi.

V vsaki šoli, v vsakem podjetju in v vsaki ustanovi moramo najti poverjenika, ki bo pripravljen biti z ljudmi v osebnem stiku ne samo takrat, ko pobira članarino, temveč da se bo z njimi o knjigi in njenih vrednosti tudi pozneje pogovoril in jih učil knjigo prav razumeti, če bo potrebno. Na­loga poverjenikov je lepa in predstavlja kulturno poslanstvo, ki daje lahko veliko mero notranjega zadovoljstva.

Rok za vpis članov je letos do 1. maja. Spričo tega imamo še dovolj časa. da utr­dimo omenjene odbore in razširimo mrežo poverjenikov. Vsekakor se bodo morale s polno odgovornostjo lotili dela tudi sindi­kalne organizacije. Svobode, prosvetna dru­štva in mladinske organizacije v mestu in na vasi.

PD je treba tudi materialno podpirati. Zato naj naša podjetja tudi v svojo korist napolnijo koledarje PD z reklamami ter po­stanejo njeni stalni temeljni in podporni člani. S tem podpirajo družbo, ki med vse sloje našega ljudstva prinaša kulturo iv izobrazbo! NADA GOSTlC

Učni uspehi gimnaz j

V l a d o L a m u t : U P O R V T A B O R I Š Č U

V letošnjem šolskem le tu Je reorganizaci jsko delo na naših osnovnih šolah v zvez i s šolsko reformo našlo odmev na sred­n j ih Šolah. V našem okra ju so dosedanji razred i višjih g i m n a ­zij postal i samostojne šole s 4 l e tn ik i , pa tud i novomeško uči­teljišče s 5 l e tn ik i , je menjalo prostore. Kad rovske spremembe so ime le dokaj v e l i k vp l i v 04 •am začetek pouka, salj ponekod je man jka lo predavatel jev za važne predmete kot na pr imer za s l ovensk i jez ik na učiteljišču

Zagreba. Ado l f G r u d e n lz K a r ­lovca in R u d i H o n iz Nove Go­rice ter preds tavn ik i tamkajš­n j i h s lovensk ih prosvetn ih d r u ­štev. Predstavnik ' Republiškega sveta svobod tovariš Boštjančič je p o h v a l i l delo Svobod novo­meškega okra ja . P o u d a r i l je, da je čutiti v ku l turno prosvetn.i dejavnost i rast kva l i t e te in da v splošnem kr i ze n i . So le posa­mezni spodrsl ja j i , k i so posledi­ca naglega dela. Družba dobiva vedno močnejši vp l i v na celo­ten ku l tu rno -p rosve tn i razvoj . Posebno je pohva l i l edinstveni p r imer v S loven i j i , vsakoletni kostanjevlški k u l t u r n i fest iva l ,

S t r o k o v n o g l a s i l o „ K n j i ž n i c a " Pred dnevi Je Izšel drugi letnik

glasila Društva bibliotekarjev Slo­venije »Knjižnica«. (Izdaja D r u ­štvo bibliotekarjev L RS, LJublja­na, N U K Turjaški trg. T u se tudi naroči.)

Ta revija Je na Dolenjskem zelo malo znana, saj Jo prejemajo le poklicni knjižničarji. Po svoji vse­bini in strokovnosti pa ie tako po­membna, da ne bi smelo biti knjiž­nice in knjižničarja, ki ne bi bil naročnik te edine publikacije, kl Je namenjena predvsem našim knjižnicam in to od ljudskih, pio­nirskih do znanstvenih ln priroč­nih v podjetjih ln ustanovah. Z la -

Pesnik upora V letošnjem marcu bo mini­

lo petinpetdeset let, kar se je v Sežani rodil Srečko Kosovel. Njegova prava podoba nam je bila do l. 1946 skoro popolno­ma zabrisana. Tiste pesmi, ki ffa prikazujejo kot zrelega mo­ta, ko je kljub m l a d o s t i znal z vso resnobo presojati dogaja­la v svetu in življenju, ni-so smele biti objavljene zaradi ^aših predvojnih k u l t u r n i h razmer. Ko je v Ljubljani štu­diral slan&stiko, sta ga štrli beda in revščina. Umrl je ko-ftia-j 22 let star, vendar je kas­nejšim generacijam zapustil nad tisoč pesmi in črtic. Mar-*ikdo med nami že dolgo po -^ a njegove drobne lirske Pesmi , k i razkrivajo pesnrvko-f o srčno bolečino vn tesnobo P^ed^mrtnAh sluten j. Toda ta Poezija je le del njegovega iz-ročila.

Druga nič manj pomembno »k^pi-na njegovih pestmi je na­

stala t i k pred njegovo smrtjo v razdobja, ko se je začel ukvarjati s vprašanji ži/vl

stl dolenjske knjižnice ln knjižni­čarji bi morali poznati to revijo, ker je ljudsko knjižničarstvo na Dolenjskem v nekakem zastoju. Vzrok tega niso vedno obiektlvne težave, ki tarejo sploh vse knjižni­ce, ampak bolj v Izbiri knjižničar­ja. Saj so znani primeri , da ne­katere knjižnice dobro delajo v slabih pogojih, ker zna knjižničar najti sredstva ln vire za izpopol­njevanje knjižnice. Zato Je nujno, da postane vsaka knjižnica ln njen knjižničar naročnik te revije, ker bo našel v njej vse, kar Je tre­ba vedeti o knjižnicah. Važnosti tega so se zavedali tudi delegati na okrajni skupščini SSPD ter soglasno sprejeli sklep, da »e vsak knjižničar ln vsaka knjižnica na ­roči na to glasilo. Med delegati Je bilo le nekaj knjižničarjev. Po ­membnosti izpopolnjevanja v knjižničarstvu p« so se zavedali vsi delegati, ker je bil gornji sklep sprejet soglasno. Prepričan

in družbe. To so pesmi upora* • « ? • /!* i l * , * 1 E j 1 ™ ^ ™ 1 ™ ™ * , , . . . w odra in igralca, Kl ne bi bil naro-socta lne pesnit, pnmdi o ev čen na strokovno glasilo o proble-ropskem propadu in p e s m i , k i pripovedujejo o novem člove­ku in novi družbi. T i dve vrsti pesmi in one o njegovem rev­nem, samotnem Krasu nam šele predstavljajo Srečka Ko­sovela takega kot je bil po svoji naravi in razredni pri­padnosti — sina proletarskega Krasa.

matikl dramatike, če bi tako gla­silo imeli. Se bolje bi bilo, da bi kar Sveti za prosveto ln kulturo pri občinih iz svojih sredstev na ­ročili »Knjižnico« za vse ljudske knjižnice na območju občine. Prav tako naj bi bil i naročniki re­vije vse šole, saj so v šolah šol­ske in strokovne knjižnice. To ve­lja tudi za vsako podjetje ln ustanovo, kjer imajo knjižnico. Zakaj pa je to strokovno glasilo za knjižnice tako pomembno? Naj ­

boljši odgovor dobimo, če prel i ­stamo naslove nekaterih člankov:

Svoboden pristop v ljudskih knjižnicah. Alt so mladinske knjiž­nice potrebne? Kaj ie z zakonom o knjižnicah? Sklepi III. kongresa Z D B F L R J . Poročilo tov. M. Pro-danovlč o konferenci Jugoslovan­ske nacionalne komisije za UNESCO . Priprave na ustanovitev šole za knjižničarje in arhivske pomočnike. /Osnutek pravilnika za ljudske knjižnice. Kako bomo opremili nwlo ali srednjo ljudsko knjižnico. Knjižnice s prostim pr i ­stopom do polic. Kako se izogne­mo nakupu dvojnic. Temeljna knjižna zaloga v ljudski knjižni­ci. Kako organizirati potujoče knjižnice. Pohištvo v l judski knjiž­nici.

Razen vsega tega vsebuje revija še krajše sestavke, poročila, zapi­ske In društvene vesti. Pisci se­stavkov so naši najboljši strokov­njaki v knjižničarski stroki.

Ze kratek pregled vsebine kaže, da ne sme biti nobena knjižnica in knjižničar brez tega strokovne­ga pomagala.

Stanje v naših dolenjskih knjiž­nicah Je tako, da bi bilo dobro, da bi tudi Dolenjski list občasno poročal o njih. Prihodnjič bi po­ročali o nalogah občinskih knjiž­nic in kaj ie bilo narejenega, da bi knjižnice v občinah novome­škega okraja prevzele vse naloge, kl Jih bodoči zakon predvideva.

Bogo Komelj

i n na g imnaz i j i v Črnomlju, pa tudi sta druge predmete. P reko prvega pol let ja so se ta vpraša­nja v n,ekl mer i ured i la , vendar določene v r z e l i i n pomanjk l j i vo ­st i še vedno obstajajo (pouk f i ­lozofije na novomeški g imnaz i ­ji). K e r je Do len jsk i Ust že pisal 0 učnih uspehih minu lega po l ­letja na osnovnih šolah, naj sle­d i še kra tek pregled o naših srednj ih šolah. V odstotk ih je uspeh po posameznih šolah ln razred ih t ak l e :

G i m n a z i j a Brežice: I a 73, I b 65, II a 78, II b 83, I I I a 67, I I I b 100, I V a 83, IV b 95. Povprečno je izdelalo od 1?3 di jakov (61 moških ln 112 deklet) 80 odstot­kov.

G imnaz i j a v Črnomlju: I. let­n ik 63, II. let. 54, III let. 87, IV. let. 79. Povprečno je od 94 dija­kov (45 moških i n 49 deklet) Iz­delalo 64 odstotkov.

G imnaz i j a v Novem mestu; 1 a 83, I b 73, II a 83, II b 57, III a 83. III b 81, IV letnik 81.

Povprečno je od 162 dijakom (76 moških in 86 deklet) izdela­lo 78 odstotkov.

Učiteljilce v Novem mesta : I a 68. I b 58, I c 84, II a 70. II b 81, III let. 70, IV. let. 72, V let. 62 odstotkov.

Povprečno Je od 208 d i jakov (49 moških ln 159 deklet) izde­lalo 71 odstotkov.

Po splošni oceni sodi med najboljše razrede brežiški III b m I V b, med najslabše pa črno­ma l j sk i II. i n novomeški II b letnik g imnazi je . V z rok neu­s t rezn im uspehom je deloma po­manjkanje kn j i g , v g lavnem pa kampanjsko učenje. D i j ak i b i se mora l i zavedat i , da vsak posa­meznik stane našo skupnost let­no preko 90.000 d inar jev , če k temu prištejemo še štipendije, pa nepr imerno več. A H se s lab i d i j ak i zavedajo, da b| s tak im zneskom a l i dotaci jo oprav i lo mars ikatero podeželsko društvo pomembno ku l tu rno in vzgojno delo na vas i . upoštevajoč p r i tem, da člani ne dobivajo za to nobenih ma te r i a ln ih ugodnosti? Upamo pa, da se bo odgovornost do skupnost i okrep i la v H- po l ­l e t ju v boljših učnih uspehih.

Spomin na veliki čas Pred sedemnajst imi let i (1942) je začel okupator množično

zapirat i l jud i i n j i h pošiljati v Internacijo tud i po vsej Do len j ­s k i . Najbol j značilen pa Je b i l sprevod dve sto šestdesetih l jud i , k i so b i l i uk len jen i po dva ln d v a : učitelji, profesorji, d i j ak i , vlsokošolcl ln nekaj d r u g i h napredn ih Izobražencev, predvsem lz novomeških i n osta l ih do l en j sk ih učnih zavodov. Te l jud i so odgnal i močno zastražene i z novomeških sodnih zaporov na tovorni ko lodvor v Bršljln, z ap r l i v živinske vagone ln j i h od ­pel ja l i naravnost v Internaci jsko taborišče Mori Igo pr i T r e v i su . pozneje pa v Gona rs p r i Pa lmanuov i .

Letos ln drugo leto bodo v L jub l j an i Izdali dve k n j i g i umetnostnega zbo rn ika narodnoosvobodi lne vojne, k j e r bodo priobčena tud i ohranjena dela in tern i ran ih l i kovn ih umetn ikov in d rug ih k u l t u r n i h delavcev. I *

JANEZ T R D I M 0 PODGORCIH

Srečko Kosovel:

Naš spev Naš s p e v j e s t r a s t e n , naša moč je ž iva i n k a o s o g n j a v s r c u n a m g o r i , ž i v l j en j e — s t r a s t n e u k r o t n a , n e u g a s l j i v a , k i hoče, d a se v s e b i i z s t r a s t i .

M i n e p o z n a m o san j i n n e p o k o j a i n razočaranj ne i n n e p r e v a r , k e r naša p e s e m , to j e h i m n a b o j a , k i s i p l j e v s v e t razkoš je i n požar.

N e vprašamo, k d o s i , k a j s i p o z n a n j u ne vprašamo, Če veš , z a k a j ž iv iš , s i v c e n t r u k o z m o s a , d o v o l j s p o z n a n j u , d a z n a m i raziskriš se, zagor iš .

P i j a n s t v o m o r e se t e m l j u ­d e m D O p r a v i c i očitati. C e ne zadene v i n o g r a d o v k a k a u j ­m a , pr lde la i io v i n a s i l a v e l i k o . A l i p o l o v i c o ga po l oka j o do­m a , p o l denar j ev , ka t e r e izdrži-jo za d r u g o po l o v i c o , p a za ­p r a v i j o po- krčmah, n a sho -diščih i n vese l i cah . Ges l o : »Danes z be tom, ju t r i s pe -som« n i m a n i k j e r t o l i k e ve­l j a v e k o l i k o r v P o d g o r j u .

V Stopd(6ah s e m vprašal krčmarja. kda j Podgorec m i s l i , d a d o b r o živi. O d g o v o r i l m i je, d a t a k r a t , k a d a r se m u k u h a ­jo l a h k o z a v r s t jo š>tiri j e d i . k r o m p i r , k i s l i n a (zelje a l i r e ­pa), sočivje i n ječmen a l i k a ­ša; da l je n e g r e n jegova pože-l j i vost . Z a p o p o l n o m a srečne­ga p a se s m a t r a t i s t i , k i se razen te n a v a d n e h r a n e o p o ­s e b n i h p r i l i k a h , k a k o r ob no­v i n i Jn o p r a z n i k i h , m o r e t o ­l i k o nap i t: i n n a z r e t i , d a k o z l a . K a r j e r e k e l krčmar, so m i po­t r d i l i t u d i d r u g i , k i poznajo te l j u d i .

K o l i k o r bol j s e m j i h opazo ­v a l , t e m bodj sem s e ' p r e v e r i l , d a so s& s vo j ih n a d l o g vsa j n a ­po l s a m i kriiviL N e k a t e r i m s e m p o v e d a l to v obraz , p a so se

m i sme ja l i l n d e j a l i : » Imate p rav . A l i ka j t o b a s n i ? M i se ne b i poboljšali, če b i n a m p r i ­šel s a m ange l i z nebes o zna -njevat to resn ico i n nas o d v r a ­čat od te naše s t a n inske šege. D u h o v n i so nas že dos t i učili. S k o d a za ves t a t r u d V naše t rdo s rce b i m o r a l o t r e ska t i , drugače se ne d a -omečitd. Z a ­to p a i m a m o , veste, n eko d r u ­go d o b r o lastnost , ka t e r e m e n ­da ne pozna te : t a k o ut r j en že­lodec, d a n a m ne škodi, če go l tamo ' žeblje. N a m tekne enako d o b r a i n s l a b a jed . P r a ­v i m o : C e je, je, če n i , n i ; k a :

koga b r i ga? T a k o s l abo k a k o r m i ne živi noben berač, a l i t a ­ko z vol jo k a k o r m i t u d i ne t r p a noben berač svojega s i r o ­maštva. M i simo za t a s tan us t va r j en i . Štirinajst d n i v le­tu p r o s i m o B o g a : D a j n a m vd-na, pečenke, po t i ce ; petdeset t ednov p a m o l i m o : Da j n a m vode, k r o m p i r j a i n , če se ho­češ p r a v posebno kakazat i . z r a v e n še ma^o boba m repice , O b t em živežu p r e b i v a m o p r a v l a h k o i n os t anemo zme­r o m v e s e l i , z d r a v i i n močni, da nas ne užuga n o b e n šfcric l n n o b e n poljanec.«

K d o r i z b i r a t a k o m a l o v j ed i . h r e p e n i še m a n j po le­p e m oblačilu itn d o m o v a n j u D e b e l a podgotftJLa s ra j ca j e na daleč o k o l i znana i n je p r i ­šla v pregovor . Ce se Ve l i o k a k e m človeku, d a je n jo ob l eke l , s « hoče poveda t i , da m u je zape l boben, d a nos i mesto p l a t n a i n bombaža k o ­nop l j o i n guzovuno. T o ve l j a pa s eveda l e za s p l o h ; o v e ­l i k i h godiščih se hoče tud i podgo r ska miad l lna nailišpati i n n a f r f u l i t i , v e n d a r j i bo l j o l i k a n i sosedi«, z l a s t i pa sose­de močno pr igovar ja jo , da tega pos l a ne r a z u m e , d a v ise na n je j oape, k a k o r b i i ih obe­s i l n a k a k rogov i l as t k o l a l i štor.

V p o d g o r s k i h kočah ne i i f t ne poda ne z r ca l a ne ličnih podob ne čednega p r h i št v .M s k r a t k a n i t i l epo t ine n i t i udobnos t i . P r o s t o t i i n praz ­n i n i se še Do l en j c i čudijo, k i se s a m i n i k a k o r ne mor e j o po­h v a l i t i z ob i l nos t j o i n gospo-ščino. Več kot e n a poste l ja se ne nahaija skora j v n o b e n i h i ­ši, p od g l a vo se vržejo k a k e cunje, p a lahkonoč! Se slajše pa se sp i na m r v i a l i s l a m i .

po l e t i j e dob ro t u d i pod ko­zo l c em a l i za k a k i m p lo tom, če n i drugače. V m a r s i k a t e r i hiši n i s e m našel nobene po­stelje. Z a ratzloček l n v z n a ­men je svo jega dos to jans tva leži gospodar z ženo n a be l i s l a m i , družina pa na ajdo v i c i ! V sredni;e v e l i k o s k r i n j o b i s t r p a l brez težave op ra vo cele rodov ine i n vem, d a b i osta lo včasi več praznega k a k o r p o l ­nega.

Ba.jte so zvečine t a k o ne­spre tno ses tav l j ene , da n i ­majo n i t i s tene p r a v e navpič-nost i n i t i s tavbe p r a v e četve-roog la tos t i ; p o p o t n i k l ahko m e n i , d a g l eda začasne ko l i be , k a k o r s i j i h n a p r a v i j ajo d r ­v a r j i , i n ne b i r ad ver je l , če m u poveš, d a s tanu je j o v n j i h l judje, v n e k a t e r i h že več sto let. M a l a o k n a so m a l o k d a i v i d e t i čista a l i c e l a ; česar m a n j k a , se zade la s pap i r j em a l i p a t u d i do t rde z ime k a r ta­ko ostane. V nekate ro hišo žv L žga i n c v i l i b u r j a s k o z i sto razpok in l u k e n j ; l j u d e m pa ta h l a d n a godba ne preseda dos t i , k e r ne vedo. ka j je pre-hla jenje , i n še niso n i k o i i n i t i i z k u s i l i n i t i slišali, d a ie p r e ­

p i h človeškemu zdrav ju n e ­v a r e n .

V P o d g o r j u se zove človek k m a l u boga t in . K d o r p r emore d v a t isočaka je že razglašen za t r d n e g a k m e t a ; čigar k m e ­t i j a se c en i na pet tisoč, se s m a t r a že za p r v a k a i n ve­l j a k a p r v ega reda. N e k a t e r i so s i pomnožili ime tak s k u p ­čijo in baran t i j o . še bol j i n bol j pogostoma pa s t i h o t a p ­s t v om i n s p l o h s p r e va ro i n s lepar i jo . I z vedenc i se boie podgorsk ih t rgovcev huje k a ­kor C i ganov , » e dela je nobe ­nega razločka med poštenimi i n nepoštenimi. Novomeška okrožna sodn i ja p o m n i po ­sebno dobro brusniške z v i -jačnđke, k i so j i p r i z a d e l i s i l a s i tnega l n zamudnega pos la .

N a Go r en j i Težki v o d i m i je tožila krčmarica, k o l i k o n e p r i l i k i n z gube i m a s s v e ­tim v i n s k i m zakladačem. K e r m u ne more vse le j p r v i h i p plačati, ga p r o s i za po t rp l j e ­nje i n m u o b l j u b i t u d i dos t i v e l i k e obres t i . O n p a v e l i b a ­hato : »Botra, ka j res misliš, d a te bom hote l odirata!? S r a m te bod i za to k r i v o m n e n j e ! T ebe čakam celo leto i n nit z a h t e v a m ne groš a obres t i .

Stran 8 » D O L E N J S K I LIST* Stev. 11 <4«9)

SPORT IN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZGOJA # ŠPORT IN TELESNA VZGOJA

Partizan pred skupščino Na zadnji seji Izvršnega odbora

Okrajne zveze Partizan Novo me­sto Je bilo sklenjeno, da bo red­na letna skupščina Okrajne zve­ze v soboto in nedeljo 28. in 29. marca v Dolenjskih Toplicah. Ve ­čina društev Partizan iz novome­škega okraja je že imela občne zbore, preostala društva pa Jih bodo Izvedla še v tem ali pa v prihodnjem tednu. Pretekli teden je imelo ob&ni zbor društvo v Čr­nomlju, včeraj pa novomeško društvo Partizan. Na okrajno skupščino v Dolenjske Toplice bodo vabljeni predstavniki vseh 25 društev iz novomeškega okra­ja, prvllkrat pa bodo 'navzoči tudi predstavniki spodnjeposavsfltlh društev.

Z A M D B P A R T I Z A N SJLOVESNIJG

Odbor Okrajne zveze Partizan Je imel precejšnje težave z »bira­njem mladincev ln mladink — članov partizanskih društev, za specialno mladinsko delovno br i ­gado Partizana Slovenije, ki bo 1. aprila odšla na delovno akcijo na avtocesto. Obveza za novome­ško Okrajno zvezo Je bila soraz­merno z ostalimi okraji precej visoka, saj bi morala društva iz našega okraja dati eno četrtino vseh brigadirjev. Navzlic števil­nim oviram (pripomniti je treba, da je v vrstah Partizama pred­vsem šolska mladina, k l je zara­di pouka izvzeta, je večina d ru ­štev, zlasti tistih, ki redno in marljivo delajo, izpolnila svoje naloge, medtem ko bodo neka­tera druga (Trebnje. 2uSembertc itd.) ostala brez svojih predstav­nikov v brigadi Partizana Slove­nije. Dodamo naj še, da je na ­men teh brigad, da preko različ­nih tečajev vzgojijo nov kader — vodnike, kl bodo Po vrnitvi de­lal i v društvu. Razen tega se bo­do brigadirji Partizan ovih brigad pripravljali na Dan mladosti, ko bodo v Beogradu kot predstavni­ki graditeljev avto ceste nasto­pil i na centralni proslavi Dneva mladosti, na stadionu J L A .

294 T E L O V A D C E V IX NAŠEGA O K R A J A BO N A S T O P I L O N A Z V E Z N E M Z L E T U

Pred štirinajstimi dnevi se J% v Novem mestu sestala tehnična komisija Okrajne zveze Partizan. Čeprav niso bili navzoči pred­stavniki vseh društev, so vseeno uspešno rešili vse trenutno nujno najbolj pereče probleme — naj ­več v zvezi z zveznim zle tom v Beogradu. T u so točno določili kol iko udeležencev in iz katerih kategorij bo dalo posamezno d ru ­štvo za nastop v Beogradu. VSte-tl so le tisti, k l bodo nastopili v množičnih nastopih, medtem ko bodo tekmovalci in ekipe v šport­nih panogah določeni naknadno — po izbornih tekmovanjih v okrajnem ln nato republiškem me. r i lu .

Največ udeležencev bosta dali društvi lz Novega mesta in Met­like, vsako po 44, dalje Sevnica 84. S topi če 22, Trebnje in Seno­vo po 20, Mirna peč 18, Breždce,

Črnomelj, Straža — Vavta vas po 16, Semič 12 itd. Posebno veliko udeležencev bo dala Metl ika — 44, od tega pa bo samo starejših članov in članic 24.

Po posameznih kategorijah bo novomeška okrajna zveza dala 40 pionirjev, 40 pionirk. 30 mladin­cev, 40 mladink (oboje lažje se­stave). 12 mladincev ln IS mla­dink — težje sestave, 40 članov, 40 članic, 4 člane — težje sestave, 16 starejših članov ln l « starejših članic. Vsega skupaj bo nastopilo 294 pripadnikov Partizana iz na­šega okraja.

Kot J * ze znano bo zvezni zlet izveden v dveh etapah. Od 25. do 29. Junija bodo takoimenovant »dnevi dece in pionirjev«, dnevi starejšega članatva (mladinci, čla­ni) pa bodo od 3. do 7. julija.

Na posvetu tehnjčne komisije so določili tudi diatam sektorskih nastopov Partizana. To bo pre­gled dela drufttev ln obenem naj­boljši Izspit vseh udeležencev zde-ta v Beogradu. Po teh nastopih se bo iaJbralo najboljše, k i bodo zastopali okraj na zveznem zletu. Prv i bodo Imeli sektorski nastop v Sevnici ali Br*žicah — n. maj* — za društva na področju Posav-Ja. Teden dni kasneje — 7. junija — boste nastop« v Trebnjem (za Trebnje ' n MJrensko dolino) in Metl iki (za Belo krajino), zadnji pa bo nastop v Novem mestu — 24. junija f«a ooetno Novo me­sto).

B O G A T K O L E D A R K L E T N I H T E K M O V A N J

Omenil i smo že, da bodo šport-niki-člami Partizana posebej n a ­stopili na zletu — na tekmovanjih za prvenstvo P A R T I Z A N A J U G O ­S L A V I J E . Nastopili bodo v od ­bojki, košarki, rokometu, atleti­ki , plavanju itd. Zletnih tekmo­vanj (v Beogradu) se ne bo mo­gla udeležiti vsaka ekipa ali po­sameznik iz druđtev, k l bi to že­lela, ker tako ogromno tekmova­nje ne bi bilo možno izvesti. Za ­to so sklenili, da bodo vs« par­tizanska društva v posameznih panogah najprej nastopila na okrajnem ln nato na republiškem prvenstvu, v Beogradu pa bodo nastopili le najboljši — republi­ški prvaki Partizana.

Da b i tekmovanja čim bolje potekala, so okrajne ln republi­ške zvez« že izdelale koledar tek­movanj. Naštejmo nekaj najvaž­nejših tekmovanj:

Tehnična komisija novomeške Okrajne zveze je sklenila, da za­radi pomanjkanja časa ne bo okrajnega prvenstva v odbojki, rokometu in plavanju. Določila je. da bodo Okrajno zvezo na reoubldškem prvenstvu zastopali: v odbojki — v Mariboru 17. maja — Partizan Novo mesto (člani, Članice, mladinci in mladinke); v rokometu — 10. maja v K o p r a — Partizan Črnomelj (člani, članice, mladinci in mladinke), v plava­nju — 7. junija v Kr$Jc«m — Par­tizan Krško. V teh panogah ima­jo predstavniki naje okrajne zve­ze precej upanja, da se uvrstijo na prva mesta na republiškem

prvenstvu in da se udeležijo zle-ta v Beogradu.

V ostalih panogah bodo nasled­nja tekmovanja: v atletiki bo okrajno prvenstvo 17. maja v No­vem mestu, republiško pa 24. ma­ja v Celju. Tud i tu imajo neka­teri naši atleti lepe možnosti. V košarki bo okrajno prvenstvo 3. maja v Senovem, republiško pa 17. maja v LJubljani. V partizan­skem mnogoboju bo okrajno pr­venstvo 17. maja v Novem mestu, republiško pa 31. maja v LJub­ljani. Dalje bo še 26. aprila v Novem mestu pionirsko okrajno prvenstvo v Igri med dvema og­njema in rokometu, medtem ko bo republiško prvenstvo 10. maja v LJubljani oziroma v Kopru . Republiško prvenstvo v orodnem

nogoboju bo 28. aprila v LJub-an . pionirsko republiško p r ­

venstvo v mnogoboju pa bo v LJubljani 17. maja.

Tud i v nekaterih tekmovanjih za pionirje so že določeni pred­stavniki Okrajne zveze Partizan na republiškem prvenstvu. Ekipo v postavljanju šotorov bo sestavil Partizan Novo mesto, ekipo za vaje spretnosti — Partizan Stra­

ža tekmovanje na Partizan Trebnje.

poligonu pa

Za zaključek vesti iz P A R T I ­Z A N A naj povemo še to. da Je za okrajno predelavo »letnih vaj predvidena nedelja 22. marca in da Je bilo na seji IO Okrajne zveze sklenjeno, da mora vsako društvo v okraju obvezno pri praviti vsaj eno ekipo za tradi­cionalni pohod »Ob žici okupira­ne LJubljane«, k i bo 10. maja — seveda v Ljubljani. Proge so le­tos nekoliko krajše, tako da po­hod ne bo preveč naporen.

Fr. M ik « « Udeleženci letošnjega okrajnega šahovskega prvenstva

v N o v e m mestu

PO LETOŠNJEM O K R A J N E M ŠAHOVSKEM PRVENSTVU

Prvi itlrie - razred zase ž a Vavta vas. mladinsko ekipo

Letošnje prvenstvo je bilo prvo pravo okrajno prvenstvo, saj so na dosedanjih prvenstvih Dolenj ­ske nastopali radi šahisti laven novomeškega okraja — iz Kočevja. Ribnice in Ivančne gorice. S tem.

PRED ZAKLJUČKOM REPUBLIŠKE K E G L J A S K E LIGE

Izpad iz lige? Novomeški kegljači, člani K D

»GORJANCI« , so že zaključili tekmovanje v republiški keglja-ški ligi. Tud i v tretjem, Četrtem in petem kodu niso dosegli dobrih rezultatov, vsaj kot ekipa ne, tako da so sedaj na repu prven­stvene lestvice. Čeprav so trenut­no še na 12. mestu (med 18 ek i ­pami), j ih v zadnjem kolu. ki ga igrajo v nedeljo, lahko prehitijo še tri ekipe, tako da j im preti celo izpad iz lige. To Je pravo presenečenje, seveda neugodno za tistega, k i ni pozabil l a n s k i h uspehov novomeških kegljačev. Lan i so bili med najboljšimi v republiki, potegovali so se celo

Začelo se je letošnje prvenstvo Dolenjske

Pred kratkim se j « v Novem mestu, na kegljišču Pionirja v Bršljinu, pričelo tekmovanje za posamično prvenstvo Dolenjske v kegljanju. Vs i tekmovalci, k i so se prijavili, bodo nastopili v treh kolih po 200 lučajev mešano, pr ­vak Dolenjske pa bo postal tisti, k i bo- v vseh treh kol ih podrl največ kegljev.

Po drugem kolu Je v vodstvu Mrzlak (Gorjanci), ki je siru pno podrl 1.622 kegljev (792, »30), »a nJim pa še Murn (Gorjanci) 1.548 (777, 771), Rodič (Enotnost) 154« (735, 811), Hočevar (Enotnost) 1.533 (7fiS, 7«8), Bratuž (Enotnost) 1.524 (747, 7T7), Stepec (Enot.) 1.488 (748, 750) itd. F. M .

Razpis občine Novo mesto Na podlagi 244. in 245. člena za­

kona o Javnih uslužbencih, pravi l ­nika o izvajanju razpisov usluž-benskih mest za učno in vzgojno osebje (Objave Sveta za šolstvo LRS . št. 2 z dne 1. maja 1958), na predlog Komisije za razpis delov­nih mest za učno in vzgojno oseb­je pr i občinskem ljudskem odboru Novo mesto in na predlog 14. red ­ne seje sveta za šolstvo pri ObLO Novo mesto izdajam naslednji

R A Z P I S

prostih uslužbensklh mest ca učno in vzgojno osebje na Šolah in dru ­gI hvzgojnih ustanovah v občini

Novo mesto

O S N O V N E S O L E 1. Bela cerkev 2 učitelja, ugod­

nost, vezana z uslužbensftlm me­stom: samsko stanovanje ln po­sebni dodatek looo d in ;

2. Dobrava 1 učitelja, samska so­ba in posebni dodatek lOOOdin;

3. D. Karteljevo l učitelja, sam­sko stanovanje in posebni doda­tek 1500 d in:

4. Drča l učitelja, samska soba in posebni dodatek 1600 din;

5. Klenovlk 1 učitelja, samska soba in posebni dodatek 2500 din;

6. Orehovica 2 učitelja, samski sobi in posebni dodatek 1000 din;

7. Otočec 3 učitelje, stanovanja ni ,

8. Prečna 2 učitelja, stanovanja n i ;

9. Šentjernej 3 učitelje, samska stanovanja;

.10. Šmarješke Toplice 1 učite­lja, samska soba in posebni doda­tek 1000 din;

11. Zameško l učitelja, samska »oba in posebni dodatek 2500 din.

Pogoi za mesta od l . do 11.: uči­teljišče z diplomo.

12. Studijska knjižnica Novo me­sto 1 učitelja, (učiteljišče z diplo­mo), stanovanja n i ;

13. Nižja glasbena šola Novo me­sto 2 strokovno učitelja (za k la ­vir), (srednja glasbena šola z d i ­plomo), stanovanja n i ; 14. Vajenska šola raznih strok — Šentjernej 1 učitelja (upravitelj), (učiteljišče z diplomo), samska so­ba); \

15. Mal i Slatnik 1 profesorja aH predmetnega učitelja (slavist) (uni­verza ali VPS) ;

16. Mirna peč i profesorja aH predm. učitelja (germanist), (uni­verza aH V P S ;

1 profesoria ali predm. učitelja (zg., zem.), (univerza ajl VPS) ;

1 profesorja ali prftdm. učitelja (mat., fiz.), (univerza ali VPS) ;

1 predm. učitelja (srednja glas­bena šola) (petje);

17. Stopiče 1 profesorja aH predm. učitelja (mat., fiz.), (unrverza ali VPS) ;

1 profesorja aH predm. učitelji (slavist), (univerza aH VPS) ;

1 predmetnega učitelja za l ikov­ni pouk (VPS) ;

18. Šentjernej 1 profesorja ali predm. učitelja (slavist), (univerza ali VPS) ;

1 profesorja alt predm. učitelja (mat., fiz.), (univerza aH VPS) ;

Ugodnosti za mesta od 15.—18.: •amska soba.

» 19. Skocjan l profesorja ali predm. učitelja (slav.st), univerza alt VPS), samska" soba in posebni dodatek 15/0 din;,

1 profesorja ali predm. učitelja (mat., fiz.), (univerza ali VPS) — •amska soba ln posebni dodatek 1500 din;

20. Smarjeta — 1 projesorja ali fredni, učitelji (za mesto ravna­

telja — germanist), (univerza ali VPS), samska soba in posebni do­datek 1000 din;

1 profesorja aH predm. učitelja (mat., fiz.), (univerza aH VPS) — samska soba in posebni dodatek 1000 din;

1 profesorja aH predm. učitelja (zem., zg.), (univerza ali VPS) — samska soba in posebni dodatek 1000 din;

1 profesorja aH predm. učitelja (slavist) (univerza &U VPS). sam­ska soba ln posebni dodatek 1O90 din;

1 predmetnega učitelja za telo­vadbo (VPS z diplomo), samska soba in posebni dodatek 1000 din;

31. Vavta vas l profesorja ali predm. učitelja (mat., fiz.) (univer­za aH VPS), samska soba;

22. Dolenjski mucej Novo mesto 1 profesorja (zg. in etnologija) — (univerza);

23. ESB Novo mesto l profesorja (ekonomist), (univerza);

24. Dvoletna administrativna šo­la N. m. l profesorja (ekonomist), (univerza);

25. Gimnazija Novo mesto 1 pro­fesorja (romanist), (univerza);

36. UftitetjiSče N O V O mesto 2 pro ­fesorja (slavista), (univerza);

2«. Učiteljišče N O V O mesto 2 pro­fesorja (slavista), univerza);

1 profesorja (mat., fiz.), (univer­za);

1 profesoria (biol., kem.), (uni­verza) ;

1 profesorja (germanist), (uni­verza) ;

1 profesorja za pedagogiko, eti ­ko, psihologijo in filozofijo (uni­verza);

27. Osnovna šola II Novo mesto 1 profesorja ali predm. učitelja (mat., fiz.), (univerza aH VPS) ;

d profesorja ali predm. učitelja (germanist), (univerza aH VPS) ;

1 profesorja aH predm. učitelja (telovadba), (višja šola za telesno vzgojo aH VPS);

1 profesorja ali predm. učitelja za l ikovni pouk ln tehnično vzgo­jo (univerza aH VPS) ;

28. Osnovna šola I Novo mesto 1 profesorja ali predm. učitelja (germanist).

Za službena mesta od štev. 22. do 28. stanovanj nt.

Prtiave za redni razpis morajo vložiti kandidati najpozneje do 30. aprila 1959. Razpisna komisija bo obravnavala in rešila prispele prošnje do 91. maja 1959 in Jih bo poslala organu, kl je pristojen za imenovanje s pismenim poročilom

Šmiheieanl, ne zamudite !

V nedeljo, 22. marca , ob 8. Mrl zjutraj bo v šmi-he l sk i osnovni šoli r od i ­te l j sk i sestanek, po njem pa občni zbor Društva pri jate l jev mlad ine v Smihe lu . Starši, pr i ja te l j i m lad ine : pr id i te , da se pomenimo o važnih v p r a ­šanjih, k i zadevajo živ­ljenje in zdravje naših otrok !

V a b i odbor DPM Smihel

p r i Novem mesta

in obrazložitvijo — glej 7. člen pravilnika o izvajanju razpisov uslužbensklh mest za učno in vzgojno osebje!

Razpisna komisija opozarja na pravilnik, kl Je bil ob.iavljpri v Objavah sveta za šolstvo L R S št. 2 z dne l . maja 1958 in imajo vse uprave vseh prosvetnih ustanov.

Novo mesto, 11. marca 1959.

Predsednik razpisne komisije pri ObLO

Rudi Jereb, 1. r.

za vstop v zvezno tekmovanj«, letos pa preti izpad iz lige. Kje Je krivda? Odgovor j « enostavrn. Lan i je bila ekipa bolj izenače­na, bolj borbena, letos pa je ne­kaj rutiniranih tekmovalcev opu­stilo kegljanje, novinci pa kvafli-tetno in predvsem v stalnosti rezultatov precej zaostajajo za najboljšimi. L an i so povprečno vsi členi ekipe dosegli rezultate okoli 800 kegljev, letos pa je rdugače. Edini , k i je v vseh na ­stopih beležil dobre rezultate, Je Jože Mrzlak, k l je dvakrat podrl skoraj 850 kegljev (v Celju 849, v Ljubljani pa 848). pa tudi po-vpreček ima zelo dober — sle kegljev. Ostali so za nJim pre­cej zaostajali. Sicer so nekateri drugi tudi včasih dosegali rezul­tate okoli 900 kegljev, toda n j i ­hovi rezultati so blii nestalni.

Se nekaj rezultatov luidnjlh treh ko l : v LJubljani — na keg­ljišču Gradlsa — so Novomeščanl podrli 8,215 kegljev. Med posa­mezniki je bil najboljši Jože Mrzlak, k i Je podrl 848 kegljev, za njim pa so bili Clgoj »10, Je r -Inan 799, Lindič 774. Teden dn i kasneje so Novomeščanl nastopili v K r an ju i n na Jesenicah. V Kran ju so dosegli slab rezultat — podrli to le S l l z kegljev, med­tem ko so bili n « Jesenicah pre­cej boljši.

T a m so dosegli skoraj as 290 kegljev boljši rezultat — - «421. Med posamezniki je bil v Kran ju najboljši Mrzlak, lei je podrl flUl kegljev. Na Jesenicah je bil naj ­boljši v ©kipi M u m , k i je podrl 815 kegljev.

Ek ipa Gorjancev je v petih ko­lih pođrla skupna 3J.M3 kegljev, kar je povprečno 1.212 tia tekmo, oziroma 776,6 na posameznega tekmovalca. Med posamezniki Je bil najboljši Jože Mrzlak, kl Ima povpreček na tekmo — 81«, sledi­ta m u M u m in Clgoj _ 798, Je r ­man 793, Lindič 77«. Hren 796, Barbič 740 in Zupet 732 kegjev.

da tokrat niso nastopili šahisti lz Kočevja, Ribnice itd., n i rečeno, da je b i l turnir oslabljen. Nei z udeležbo kvalitetnih šahistov iz Brežic (škoda je, da niso nastopili tudi predstavniki Krškega in Sev­nice) je turnir celo pridobil na moči.

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Je bilo število udeležen­cev letos znižano na 12. razen te­ga pa so vseh enajst kol odigrali v enem tednu, tako da je bil tur­nir za vse Igralce kar precej na ­poren. Vendar so bile partije kva ­litetne, zlasti tiste, pr i katerih je bil eden od obeh partnerjev dr. Nikolovski . Sila, JJabukovec ali Sitar.

O igri posameznih udeležencev ne bi posebej pisali, ker smo o tem ie poročali. Omenimo naj še, da se je od 66 partij le 21 kon­čalo z delitvijo točke, medtem ko so bile ostale partije odločene v

O d b o j k a r i c e l

R e d n i ženski odbojkarsk i t re­n ing i ao vsak petek od 18. do 20. ure v t e lovadn ic i osnovne šota, Vabl jene vse odbojkar ice , pa t u d i nov inke , k i imajo vese­lje do to športne igre.

T V D Partkran Novo mesto

Okra jn i šahovski prvak dr . N i k o l o v s k i

korist belega (25) aH črnega (20). Za »kralja remijev« bj lahko pro­glasili Strela iz Brežic, k i je kar šestkrat podpisal premirje im končno obstal brez zmage.

Čeprav Je bil turnir na splošno zelo borben, je bilo tudi nekaj jz-Jem in neugodnih presenečenj. T a k o »ta .Sitar ln l i . ir in. lt » k l e n i l a remi že po 8 (!) potezah, Jenko in Bartoilj pa po 10 potezah. Prav zaradi neborbenosti je uspeh Bar-tolja, k i je kot prvak Novega me­sta sodil med favorite, manjši, kot so nekateri pričakovali saj je dosegel le pol točke več kot 50*/«. Bartolj nI opravičil naslova prva­ka Novega mesta.

Glede kategorij nI bilo velikih sprememb. Sila ;n Sitar sta znova potrdila I. kategorijo. Zabukovec pa Je blil »povišan« iz druge v prvo kategorijo. II, kategorijo sta potrdila Bartolj in Klevišar, med­tem ko je izgubil ni nihče.

Omenimo naj še, da je prva četvorica na turnirju prejela lepe nagrade Okrajne Šahovske zveze, prva šestorica pa bo prejela še di­plome. Za polfinalne turnirje za

prvenstvo Slovenije sta si pribo­rila pravico dr. Nikolovski in Sila. verjetno pa tudi tretjeplasiranl Zabukovec.

Za zaključek pa še kratek po­vzetek razgovora z novim okraj­nim prvakom dr. Nikolovskim: Dr. Nikolovski je po poklicu zdravnik, po narodnosti pa je Ma ­kedonec. Sedaj službuje v Brežl. cah, kjer je član tamkajšnjega šahovskega kluba. Rojen je bil pred 28 leti v Skoplju v umetni­ški družini. Oče je bil prvak skop­ske Drame in priznan gledališki umetnik. Dr. Nikolovski Je svojo šahovsko kariero pričel z osmim letom, prve večje uspehe pa je žel kot gimnazijec. Največje uspehe je zabeležil v letih od 1950—1954. ko je bil enkrat celo prvak Make­donije, še prej — leta 1947 in 1948 — pa je bil mladinski prvak Ma ­kedonije in se Je zato udeležil dveh državnih mladinskih prven stev. Po letu 1954 je prenehal na­stopati na tekmovanjih. Popolno­ma se 1e posvetil študiju ln Je lanj dlpiomira'1 na medicinski fa­kulteti v Skoplju. Dr. Nikolovski Je leta 1954 dosegel naslov moj­strskega kandidata (igral je tudi na polfinalnem turnirju za držav­no prvenstvo v LJubljani), ker pa v naslednjih letih zaradi študija ni nastopal, tega naslova ni mogel potrditi in ga je zato izgubil.

Sedaj je prvo leto v Sloveniji, ki mu zelo ugaja. Kot okrajni prvak bo igral na polfinalu za prvenstvo Slovenije. Ima precej upanja, da se bo plasiral v finale in da bo znova osvojil naslov mojstrskega kandidata. F". M.

NK Brezine : NK BRATSTVO Hrastnik 3:2

Nedeljsko srečanje domačinov z nogometaši hrastniškega Bratstva se Je končalo z zasluženo zmago Breždčanov 3:2 (1:1). Tekmo Je gledalo več sto ljudi. Strelci: Golič (2) in Ivtkovlč (lil m) za do­mačine, za goste pa Debelak (l) in Ocepek (11). Sodil je Hajsln-ger iz Celja. M . D.

Za pokal maršala Tita

KRATKE ŠAHOVSKE VESTI

S A R A N O V I C IN K I T A K Z M A G O ­V A L C A N A B R Z O T U R N I R J U

Na zadnjih dveh brzoturnirjlto /..i prvenstvo Novega mesta sta i/godno presenetila drugokategor-nlka Saranovič In Kitak, k i sta za seboj pustila mnoge favorite in vsak enkrat osvojila prvo me­sto. Med dvanajstimi udeleženci je na prvem brzoturnlrju zmagal Saranovič s pol točke prednosti pred F inkom, medtem ko so tret­je do peto mesto delili Sila, Sitar in Plcek. Sledili so: Bartolj, Doki , Jenko, ing. Košir, Avsec itd.

Na brzoturnlrju za marec Jt zmagal Kitak s točko prednosti pred Sitarjem in Jenkom. Sledili so še Doki , F ink itd.

Na podlagi teh brzoiurnirjev ln Še dveh v tem tednu bo sestav­ljena desetčlanska reprezentanca Novega mesta, ki bo v nedelje, 22. marca nastopila v Trbovljah na b r z o p o t e z n e m prvenstvu sloven­skih mest.

P R V E N S T V O BK T R E B N J E P rv i so letošnje prvenstvo v ša­

hu priredi l i v Novem mestu, zdaj pa smo prejeli vesti, da so tur ­nirji v teku tudi v Brežicah ln Trebnjem, medtem ko iz Črnom­lja ni še nobenih vesti.

Na turnirju za prvenstvo Šahov­skega kluba T R E B N J E so doslej dokončali osem kol . Nastopa 19 četrtokategornikov, k i so si p r i ­borili pravico nastopa na dveh polfinalnih turnirjih. Prv i štirje na tem turnirju bodo osvojili r i l . kategorijo. Trenutni vrstni red po 8. kolu je naslednji:

Franc Godnjavc 8 točk, Janže-kovlč 5 (2), Klemenčlč 5(1), S lavko Godnjavc 6 točk, Poljanšek 4 toč­ke, Miklič 3 in pol, Bončina 3 (1) itd.

pokal marSala ič uvedeno kot

Tekmovanje Tita je letos prv zvezno tekmovanje. Na njem Ima­jo pravico nastopiti štiričlanske ekipe (ena rezerva) šahovskih enot, podjetij, ustanov, J L A , mladinskih in pionirskih organi­zacij itd. Najprej bo tekmovanje po posameznih občinah, nato po okrajih, okrajni prvaki pa se bo­do skupaj z člani zvezne liige po­merili za naslov republiškega po­kalnega prvaka. Rok za zaključek obElnakih prvenstev je 12. april, za okrajna prvenstva pa 3. maj. Republiško finale bo 9. in 10. jnaja v Ljubljani.

Šahovske enote, sindikati, mno­žične organizacije! Prijavite čim­prej ekipe za občinska prvenstva pri šahovskih društvih, klubih ali sekcijah! F. M.

ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO

VSI NAJ POMAGAJO! Čuvanje reda ln snage z vzgojo ta sodelovanjem vseh družinskih članov naj

postane najenostavneje in najlepši način za razbremenitev žene-matere

I z b i r a s t anova nja, u r ed i t e v d o m a dn n j e g o v a o s k r b a moč­no v p l i v a n a o l o vekov t e l e sn i i n umsfkii r a z vo j , n a n jegovo zdrav j e i n d e l o v n o s t o r i l nos t , n a esitetsiki čut, p a t u d i n a medsebo jne odnose m e d l j u d ­m i . P o z i t i v n o v p l i v a n a č love­k a d o b r o zračenje s t a n o v a n j a , p r i m e r n a toplota, z ados tna osvetliiitev, praktična, p r epro ­sta o p r e m a , r e d in snaga v vseh prostorih in na vsakem m e * t ^ R e d Itn snago m o r a m o vzdrževati v v s a k e m s t a n o v a ­nju . I z govo r n a s t a n o v a n j s k o s t i s k o n e drži, t u je r e d še po ­sebno po t r eben .

P o družbeni s ta t i s t iku je p r i nas o d i n d u s t r i j s k i h de l a v cev i n uslužbencev približno 30'V* žena. V k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i

, je z a r orfl e n i h n a d 50 "V £*na

O d s a m o s t o j n i h kmečkih g o ­spodinu je 25 °/o žena. Zene , kd a k t i v n o de lu j e j o v gospodar ­s k i proizvodnijd, de la jo r a z e n tega še v g o spod in j s t vu .

Gospodamijstvio d e j a n s k o b r e ­m e n i še d a n e s ženo t a k o ko t nekoč. Res se s k u p n o s t t r u d i , d a b i ženo — gospod in j o i n m a t e r — r a z b r e m e n i l a z r a z ­n i m i otroškimi u s t a n o v a m i . Šolskimi k u h i n j a m i , p r a l n i c a ­m i i n d r u g i m i s e r v i s i . Nd i n ne m o r e b i t i n a m e n n a p i e d n e družbe o d v z e t i ženi v s e de l o in s k r b i v g o spod in j s t vu . V e n ­d a r s t r e m i m o za t e m . d a se gosipodrinja r a z b r e m e n i t ako , da bo v s a k družinski član p r e ­v ze l d e l s k r b i iin sode l o va l p r i u r e j e van ju d o m a , da se tore j gospo d i n jen je r a z d e l i n a vse družinske člane. Tryn g l eda -

f

nje i n i z va j an j e m o r a b i t i r e ­z u l t a t pravdllne d e l o vne i n k u l ­t u r n e vzgo>je t e r p r a v i l n i h o d ­nosov m e d l j u d m i .

K o pokaže vo l jo do de l a , k o hoče p o m a g a t i dn posnema t i m a t e r i n očeta pn i d e l u . m o r a ­m o to i z k o r i s t i t i i n o t r o k a u v a j a t i v praktično življenje, v enositavno de lo , p r i m e r n o o t r o k o v e m u u m s k e m u i n f i ­zičnemu razvo j iu i n n jegov i zmogljii/vosti. P r v o i n najvaž­nejše je o t r o k a n a v a d i t i n a r e d i n snago . Z a p o m n i t i s i m o r a k je i m a p ros t o r za igrače, ob l eko , copate iitd. Z a seboj m o r a s a m pospraviiitii. N a v a d i ­m o ga , d a s i ob r i s e čevlje n a predpražniku, d a ne g re z b l a t ­n ima čevlj i v s tanovan j e , d a odloži zvečer o b l e k o i n čevlje, d a z ju t ra j s a m razgone poste­l jo , za l i je rože, pobriše m i z o i n s to l e i n t a k o da l j e . Večji o t r ok p r i n e s e d r v a , pog rne m i ­zo, pobriše posodo, pomaga v k u h i n j i čistiti ze l en javo i t d . Ze l o u p o r a b n i so o t r oc i p r i po­s p r a v l j a n j u s t anovan j a , dvo ­rišča, p r i d e l u n a v r t u i t d . V o t r o k u m o r a m o r a z v i t i zavest , da je s svoj imi d e l o m res po­maga l , pokažimo m u zaupan je , da se zanesemo rianj i n da m u d a m o t u d i določene dolžnosti.

Najvažnejše j e p r i d e l o v n i vzgo j i , d a ne d e l a m o raz l i ike med s p o l o m a . Deček naj p r a v tako pomaga v k u h i n j i k o t de­k l i c a . C e se bo s i n n a v a d i l po­m a g a t i m a t e r i , b r a t s es t r i , je ,samo po seb i r a z u m l j i v o , da bo nekoč p o m a g a l t u d i svo j i ženi, k i jo bo spoštoval, l j u ­b i l i n v i d e l v n j i življenjskega tovariša . i n m a t e r s v o j i h o t r ok .

Možjje In o d r a s l i člani naj poakrbe s a m i za svo jo osebno

potrebo , naj seb i i n m a t e r i očistijo čevlje, s i s a m i prišije-jo gumbe , očistijo i n skrtačijo ob l eko , postei je jo postel jo, po -mete jo sobo, pomi j ejo t l a . po­sodo i n t ako dal je .

V tedensko čiščenje stanova­nja naj se vključijo vsi dru­žinski člani, odrasli in otroci. Ce bo vsak p r e v z e l neka j dolž­nos t i , bo d o m l a h k o v edno ure j en i n posprav l j en . Nihče več ne bo h o d i l z u m a z a n i m i čevlj i po t l e h , k i j i h je s a m umi i l a l i s k r t a e i l . L j u d j e , k i so d o m a nava j en i p o p r a v l j a t i z a seboj, bodo s p r a v i l i po u p o r a ­b i v sak p r edme t n a določeno mesto. T a k o se bo o h r a n i l r ed i n v družini i zos tane m a r s i -k a k nepo t r eben p r e p i r .

S s k u p n i m u r e j a n j e m d o m a se družina tesneje poveže. N a ­stajajo boljši odnos i m e d l j u d ­i n i . Z e n a — m a t i je r a z b r e m e ­njena n a najenostavnejši i n najlepši način. T a k o bo t u d i ona našla več časa za svo io družino, bo m o g l a i t i n a i z ­lete, sprehode , v k i n o . g l e d a ­lišče, b r a t i , se r a z v e d r i t i i n se ude j s l ivova t i v j a v n e m živ,-l i e n j u .

Z o f k a J a k i

$ Nov, sodoben trgovski l o ­ka l bo dobi lo Novo mesto. UredHo ga bo podjetje O b r t n i k tam, k jer so do pred k r a t k i m delale na G l a vnem trgu šivilje. V preured i tev bodo vložili p r i ­bližno 4 mi l i jone d inar jev . V novem i lokalu bodo proda ja l i oblačilno konfekc i jo , čevlje, pletenine i n per i l o .

Q Sedma novomeška M D B M i l a n a Maj ena bo odpotovala na gradbišče avtomobi lske ce­ste v Makedon i j o 20. a p r i l a ; delala bo med Negottnom in D e m i r Kapi jo . V b r i gad i DO največ mlađih r . , i d r « i r t k o v HI bodo ime l i razen dela na cest i še posebne tečaje jz kmet i j s t va in t r ak to rsk i tečaj.

£ Desetega maja bo v Pod-stenicah v e l i k shod mladine novomeškega okraja , na ka te ­rem bodo počastili 40. ob l e tn i ­co ustanovi tve K P J i n S K O J .

<$ Studentsk i klub okra ja Novo mesto p r i p r a v l j a za k o ­nec marca obisk tovarne D J U -RO S A L A J v Vidmu-Krškem; člani k l u b a bodo v i d e l i najmo­dernejšo pro izvodnjo ce lu loz t in pap i r ja v največjem Indu­s t r i j skem objektu našega o k r a ­ja , h k r a t i Pa bodo spoznal i t ud i Spodnje Posavje in njegov« lepote.

O Cesto D o l . Toplice—Novo mesto bodo letos temel j i to P ° -p o p r a v i l i . V načrtu je as fa l t i ­ranje cestišča, i z ravnava neka ­ter ih preostr ih k r i v i n m ured i ­tev ceste za večji promet, k i sc obeta T o p l i c a m z o tvor i tv i j o novega kopalnega bazena. P r i de l ih bodo sodeloval i tud i do­mačini s pros tovo l jn im de lom.

# Letos bomo s področja, okra ja i z voz i l i 4000 ton r jave­ga premoga, 350 ton tan inskega ekstrakta, 6024 m 3 rezanega Te-sa, 600 m 3 furn i rske embalaže, za 245 m i l i j onov d i n končnih lesnih i zde lkov 1700 garn i tur sobnega pohištva, 2000 ton s u l -fitne celuloze, 3568 ton ce lu ­loznega lesa, 11.250 ton drv za kur javo , 1950 ton ogl ja, 300 ton goveda, 50 ton medu in 3000 toa v ina .

£ V gost instvu okra ja je za* pos lenih 595 l j u d i , od tega v občini Brežice 106, Črnomelj 53, M e t l i k a 27, Novo mesto 232, Senovo 22, Sevn i ca 44, Trebnje 41, Videm-Krško 59 in v obči­ni Žužemberk 11 l j ud i . L o t a 1957 je imelo gostinstvo na pod ­ročju sedanjega okraja 678 m i ­l i jonov d i n prometa, l a n i 765 mi l j onov , letos pa računa­jo, da bo prometa približno 730 mi l i j onov .

0 Društvo varntffitnlh 'tehni­kov v Novem mestu je p r i r e ­d i l o dvodnevn i tečaj za refe­rente H T Z ; pomen i l i so se o ana l i z i nesreč, n j i h o v i h v z r o ­k i h in načinih preprečevanja nezgod.

0 Zadružna h r a n i l n i c a i n posoji lnica v Novem mestu bo najela 9 mi l j onov d i n in terne­ga posoj i la za pet let; zg rad i l i bodo t r i stanovanja za svoj« uslužbence.

Društvo gradb. inženirjev in tehnikov, terenska s ekc i j * Novo mesto, je imelo v petek 13. marca občni zbor, na kate­rem so s k l e n i l i , da bodo ime l i več debatn ih večerov, poučnih izletov in s t rokovn ih razprav. Člani želijo, da b i j i h raa»l organi k l i c a l i na p o s v e t o v a n j i kn razpravl ja jo v razn ih g rad ­njah.

I t (469)

Frank Colarich - 90-» D O L E N J S K I L l S T i St ran f

Gospodinjski tečaj v Gabrju

°- j a n u a r j a letos je proslav-rojak Frank Colarich,

ki živi v Pittsburghu, Pa. v Združenih državah pri svoji hcerit devetdesetletni­co svojega rojstva. Ro-)ak Frank je še vredno čil i n čvrst ter jasnega spomina in nvtsli. Živo se zanima za vse dogodke v svetu in med naši­mi izseljenci ter je še vedno ne­umorno delaven. Res prava dolenjska grča!

R o j e n je b i i 8. januarja 1869 kot šesti med deveterimi otro­ki Martina Colariča, kmeta na Slinovcah pri Kostanjevici na Krki. Mati je bila Globevni-kova iz Skocjana Oče mu je umrl, ko je bil najstarejši sin Martin s>tar koma štiri leta. K o je mati izročila kme t i j o temu svojemu najstarejšemu sinu, je moral m l a d i France v *t>et, s trebuhom za kruhom.

Učil se je usnjarske o b r t i , najjpr&j u K o s t a n j e v i c i , na to Pa v Novem mesttu, v M e t l i k i , •L jubl jani , zatem pa je šel na 'rokodelski »vander« na Koro­ško v Beljak in Celovec pa na Gornje Štajersko v Weisskir-chen in na Dunaj, ter zatem v Nemčijo. Vračal se je čez Sol-nograško in Koroško ter pre­ko Pontebe in PredAla proti Gorici in Trstu ter odšel v Pi-ran in Buje v Istri. Tam je živela njegova seatra Pepca, izročena Jakac, mati znanega akademskega slikarja Boži­darja Jakca, ki je že več me­scev na obisku v Ameriki i n & bil na proslavi 90- letnice Mojega strica Franka tudi na­vzoč.

V V7eissikircf inu je potal leta [89i delovodja toda nemirna vri ga je gnala v KnMtelfeld, kjer je dobil p o v a b i l o b ra t a

Martina, ki /e d e l a l v chi-caških železarnah, naj pride v Ameriko.

Najprej je šel domov po do­to, nato pa se je o d p r a v i l v Ameriko. V Šentjerneju je do­bil družbo — dva fanta in tri dekleta, ki so imeli isto pot. Skozi Bremen je odpotoval v Nevj York,

Na ameriška tla je stopil z 20 d o l a r j i v žepu. 1. maja 1893 je srečno prispel do brata Martina v Chicagu. Prav iste­ga dne je bila odprta Ko­lumbova razstava ob 400-let-nici odkritja Amerike. Pri tej razstavi je dobil svoje prvo, vendar kratkotrajno delo.

Nato je delal v St. Louisu, Mo. , v usnjarni in tu tudi sre­čal svojo bodočo ženo. Leta 1895 je odšel v Pittsburg. 12. fe­bruarja 1901 se je poročil z rojakinjo Vodeničarjevo. Leta 1903 je »topil prvič v s i n d i k a l n o organ izac i jo , ki .jim pravdo v A m e r i k i delavsike un i j e . L e t a 1908 je bil prvič in zadnjič v domovini, ter je zadnjič videl svojo mater, sestre in brata Martina, ki je prišel napol slep iz Amerike domov in pre­vzel spet domačijo.

Leta 1913 je pogorel in ker nesreča pač ne pride nikdar sama, je našel istega leta — ko se je v r n i l z d e l a domov — svojo ženo mrtvo in okrog nje šest nedorastlih otrok. Pri pranju je ženo zadela kap

Odtlej je imel težko življe­nje, vendar je, ne da bi se znova oženil, vse otroke spra­vil k dobremu kruhu. Vsi so poročeni in živi\jo deloma v Pittsburghu, dva pa v Kali­forniji in imaob vsi dovolj po­tomstva.

Kakor že rečeno živi Frank pri svoji hčeri v Pittsburghu (Helena Haas, 146, Bascom St.) Ima v e l i k o število v n u k o v in pravnukov ter skrbi za ce­lo farmo kokoši, gosi, rac i n za/cev. Včasih je v e l i k i m v e ­se l j em gojil na desetine ka­narčkov. O d trni je prejema pokojnino — c e l i l i 15 dolarjev. Ni pač več upoštevan pri dr­žavni pokojnimi, ker je šel še pred njeno uredbo v pokoj.

Pri vsem tem želimo tudi mi, da bi naš dolenjski vete­ran in dolenjska korenina Franc Colarich dočakal v polnem zdravju tudi svojo 100-letnico! Cv. A. K.

V nedeljo popoldne so v G a ­br ju dekle ta zaključila večte-denskt gospodinjski tečaj, k i ga je tud i tokrat vod i la tov. Cer-netova. Zaključka i n prisrčne družabne zabave v so l i so se udeležile tud i matere, zb ran im pa je spregovor i la predsednica okrajne zveze ženskih društev tov. F r a n c k a S lakova . Matere ln dek le ta želijo, d a b i podoben tečal spet p r i p r a v i l i v jeseni a l i poz im i ; zelo p rav b i b i lo , ko b i mu priključili t u d i nekaj d r u ­g ih predavanj .

M l a d i n s k i a k t i v je p r i r ed i l v nedeljo popoldne predstav ico s t r emi skeči za šolske otroke, v nedeljo pa nameravajo nastop ponov i t i za odras le oz i roma go­stovat i tud i na bližnjih Šolah.

RAZVESELJIVE VESTI IZ VEL. G A B R A

Naša dek le ta žele vnest i v svo­je j ed i ln ike nekaj novega in se tud i drugače vsestransko p r i ­p rav i t i za dobre gospodinje. Z a ­to so moledovale, dok l e r niso dosegle, da so tudi one imele gospodinjski tečarj. Gospod in j sk i center lz Novega mesta je posla l učiteljico in predavate l je za ostalo pa so poskrbe la dekle ta . T a teeaj so obiskovala dekleta ln nekaij žena lz južnega dela gabrskega okoliša, k l mu p r a v i ­mo »Polje«. Tečaj je b i l celo­dneven (ena skup ina dopoldne, druga popoldne) in je t fa ja l 14 d n i ; na n jem so se dekleta se­znan i l a z umetnostjo kuhan ja ter slišala najvažnejše o v r t n a r ­stvu, perutninarstrvu ipd. Imele so tud i zdravstveno predavanije.

V nedeljo 8. marca pa so p r i ­red i le nadvse lep zaključek *e-

Živahne m razgibane Stopiče Kmet i j sko - gospodarsko šolo

obiskuje 18 fantov in deklet . V *°boto zvečer so zaključili z l e -Po pros lavo ^-tedenski gospo­d in jsk i tečaj, k l ga sie vod i l a učiteljica Zo fka J a k i . S lav ja so •e udeležili tudi starši deklet , ^ i so zelo pohva l i l i tečaj ln Prizadevnost vodstva in udele­ženk U p r a v n i k K G S, Nace Za-tok,- j e v kratfSem govoru opisal pomen pošolskega izobraževanja in uspeh, k i so ga tečajnic* do­segle. Z •veseloigro in s priarč-nkm družabnim večerom, na k a ­

terem so bi le tud i matere in precej očetov deklet , iz Novega mesta pa tov. S lavko Kas t e l i c in Bogomi l L i l i j a , so tečaj za ­ključili.

2e drugič J« P D Bor is Kidrič igralo v nedel jo popoldne na stopiškem odru Mojškrlčevo igro Rdeče rože v režij! tova­riš Ice Fanoi Novakove. Sedem-natjst igralcev i n igra lk , med n j i m i precej t ak ih , k l so b i l i zdaj prvič na odru, je za igra lo nadvse doživeto in s pravo mo­ro posluha za napredno \ delo.

D rubne norice s straške police

Plan kooperaci je ca h ib r i dno koruzo, k i ga i m a K Z Straža 10 JJ*ktarov. so že dosegl i ; p r i travništvu pa j i m gre slabšega i *° od predv iden ih 25 ha doseg! ' Jj 6 ha . Vz rok za tako s lab us-*>*h je v tem, ker skoraj 80 od­stotkov t ravn ikov na ozeml ju **druge za l i va voda in, j i h zato ^ e t j e ne gnojijo.

2e t r i le ta imajo v S t r a i i re j-*J*o središče štajerskih kokoši redijo j i h p r i v a t n i k i , p r i sk rbe -** Pa j i m j i h je zadrutga, k i tu-

odkupuje od n j i h jajca za V a l i l n l o o Gospodarske poslovna ? v ? ž e v Novem mestu. Z a n i m a ­jo* za štajerske kokoši je ve l i -j 0 ' k e r ne zneso samo 80 jajc J*tno, kot naše stare, ampak I J*J imanj 180. Vzporedno s tem T* Poveča rudi dohodek, k l gn

k u r a re jcu, iiz prejšnjih 8 0 0 na 2.200 d inar jev na kokoš

^ e t o s je začelo de lat i gradbe * ° Podjetje »Remont« Straža, 5! 8 f i je us tanov i la še bivša ob-j i r»a Straža—Toplice. Zapos lenih

21 l jud i . Podjet je naziduje f ^ i kam ionsko garažo podjet-'3* »Gorjanci«, delajo pa tudi J * 1 * kanalov za poprav i l o avto­mobilov.

S v o b o d a v StraSl je v t em le-7* t r ik ra t nastopi la z »Zadrego

Z njo so gostoval i T ? l na Dvomu. Zdaj študirajo

lados,t pred sodiščem«, k i jo i g ra l i 18. apr i l a , se p rav i

7 * obletnico ustanovitve K P . l « S K O J . P r i p rav l j a j o tud i

rat vezan ih plošč. Pa rke ta rn l co bodo v k r a t k e m premest i l i lz s tar ih prostorov v prostore b i v ­šega Podjet ja za poprav i lo želez, n i sk ih voz; opremljena bo z no­v i m i modern imi domačimi in inozemsk imi stro j i .

Zgledna poštenost

12. marca letos je na postaji l j u d s k e m i l i c e v V Novem mestu p r i j a v i l tov. Ogrizek iz »Radio-centra« Novo mesto, da je izgubil denarnico z dokumenti in s 60.000 di­narji, gotovine, verjetno na a v t o b u s n i postaji pred hotelom Metropol. Kmalu nato so ugoto­vili, da je denarnico na­šla Marija Št ine, de­lavka v Industriji obut­ve Novo mesto, pred nekdanjo Povhovo tr­govino, ki je o tem tako j obves t i l a oškodo­vanca i n m u i zgub l j eno z denar j em i n d o k u m e n t i v red v r n i l a .

Mnogo oči v dvoran i je b i lo so lzn ih, tako j i h je gan i la uso­da nastopajočih oseb. Kaie, da bodo na željo l jud i igro še en­krat ponov i l i . Čeprav jo je na dveh predstavah v ide lo že p r i ­bližno 500 glledalcev, toda d vo ­rana v nov i šoli n i mogla spre­jet i vaeh. Zato l ahko razumemo besede enega izmed ob i skova l ­cev stopišklh gledaliških pred­stav, k i je nedavno tega de ja l :

»Kadar S top i cam igrajo je tako kot če b i b ra l lepo povest > ellkami«. Doživeto, pr is tno, nenarejeno — tako je delo tega skromnega, a vztrajnega p ro ­svetnega društva.

Naj zapišemo še k ra tko vest, da je b i l o letos v Stopičah l n oko l i c i k a r 6 vaških pros lav za 8. marec — D a n žena I N a željo žena so povsod p r i r e d i l i lepo uspele večere z družabnostjo ln sc pomen i l i h k r a t i o t em ln onem. Tako so v eni izmed o k o ­liških vasii po 8. marcu že p r i ­d o b i l i 16 nov ih članov Rdečega križa, sami pa so i z ra z i l i tud i želijo po vaškem sestanku, da b i ustanov i l i novo osnovno orga­nizac i jo Socialistične zveze.

Tako je v Stopi'čah. V e l i k o delajo, za pisanje pa skora jda nimajo časa. Sola , prosvetna društvo in odbor Socialistične zveze so žarišča napredka In razvesel j ive, razgibane živah­nost i . S. H.

čaja. Povab i l e go svoje matere i n druge znance i n j i m poka­zale uspeh svojega dela. P r i so tn i so se zelo pohva lno i z ra z i l i o uspehu tečaja. Tako je prav ! N ! dovol j , da napreduje naše go­spodarstvo, ampak mora obenem napredovat i t u d i naša kuh in ja , postati mora sodobna In p r i l a ­gojena današnjim potrebam.

K e r je b i l a to najboljša p r i ­ložnost m k e r se j e zbralo v e l i ­ko žena, je b i l a obenem še pro­slava mednarodn,ega Dneva lr-na. P r i pros lav i so sodelovale tečajnice in p i on i r j i osnovne šo­le dz Ve l . G a b r a . Govor o po­menu dneva je imela tov. K u -mer. Pros lava je nadvse lepo us­pela in so številni p r i so tn i z navdušenjem pozdrav l j a l i Izva­jalce. To je b i l a p r v a taka p r i ­reditev v Biču, k j e r je b i l tečal in pros lava, Zato so jo l judje še posebej toplo pozdrav i l i , Ze le si več t ak ih pr i r ed i t ev .

M—M

To in ono iz Suhe krajine Lepa in prisrčna je b i la pro­

slava Dneva žena v prastar ih osnovne šole v V e l i k e m L i p j u M a r s i k a t e r i mater j se je orosilo oko, ko je v i de l a na odru na­stopat i svojega o t roka , p r i tem pa se je nehote spomni la svoje pre tek lost i , nekdanje zaostalo­sti i n zaslepljen©*«. Po k u l t u r ­n e m sporedu so b i l e žene In. otroc i pogoščeni. Z a uspelo p r i ­reditev zasluži vse pr iznanje in pohvalo organizatork«, šolska uprav i t e l j i ca Vajawteya, in ob­činski l j udsk i l ^ b o r "Žužemberk za podporo.

Poses tn iku M a r k u lz Lašč nad D v o r o m je pogorel kozolec-dvo jn ik , vse seno i n vprežni voz. Vasčanl ln gasi lc i z Dvo ra so požar omejili-, k e r sta b i l a v nevarnost i So hiša in, skedenj. Skoda h i ocenjena, vendar je precejšnja.

P r i g radn j i dal jnovoda Višnje — Hiinie je v vasi Rat je prišlo do hujše nesreče. V en i z a m i n l -r an ih j a m dal j časa n i prišlo do eksplozi je. M lad inec J , M . , star 16 l e t , ' j e b i l radoveden, zakaj naboj ne eksplodira . Se l Jo po­gledat. K o je b i l sk l on j en nad lamo, je m ina eksp lod i ra la ln mu poškodovala obraz in obe očesi, tako da je zdaj popoln inva l i d . J . C.

Le čevlje sodi naj kopitar! Maks R. iz Sel pri Sumber-

ku rad pokritizira naše gospo­darstvo. Moram reči, da ima dosti časa za tuhtanje in stu­diranje, vendar so njegovi za­ključki strašno enostransiki. Tako se ne moremo s t r i n j a t i z njegovo kritiko glede grad­nje ceste Podšumberk—Bič. T a prepoirebna gradnja je za njega odveč i n celo gospodar­ska sabotaža. Ze s s amo traso se ne strinja — verjetno zato ne, ker je speljana čez farovški

gozd. Za gradbeno-ceHne stro­kovnjake meni, da niso bili pametni, ker so speljali traso čez tak teren, bolje povedano, čez farovški gozd. Strokovnja­ki, ki jim je bila izvedba na­črta in del zaupana, sicer niso študirali teologije, kakor n.pr. on, vendar pa ni rečeno, da se zato v svoji stroki ne spoznajo.

Za M . R. naj velja pregovor iz Prešernovih časov: »Le čev­lje sodi naj kopitar*. M . S.

Na cestah se je zgodilo •«ll večer. L a n i ie godba na p i -

l a dobi la godtoene instrumen-hal k i so statal i 1.2 m i l i j ona d i -

f*SJ^ v pol leta je kape ln ik ^ N o v e g a mesta i z u r i l godbe u , e < Z c*aj Pa ie Svobod; zmanj-

"jj? denarja za vad i te l ja . ^ ' S t r a | a o p r a v i j a n a s v o i e m

. -Ju tud i rodovniško služ-k i ? ° ^ e J e živine, predvsem krav , g ^ajiejo nad 2.500 l i t rov mle -^ letno. Več plemenske živi-b l i k 0 Ž 6 p r o d a l 1 v druge repu-i zv^ ! ' n f " k a 1 P a 1° J« * lo tud i za 7 V o * v Grčijo.

«isr«,eije * N o v o l e » * i z Novega

i a b 0 imelo v Straži »tir! *»lco * C e n t r a l n o strojno delav-

• 2 ago, parketarn ico i n ob-

^ l a v ? 0 * 1 " * s k "pn<wt v Do-fci^tir- T o P l i c a h je ime la pred

wi,m občni zbor, na kate-Pttl * ° U 8 o t - ° v l l i , da morajo k u -fl^an4°t0r *n črpanje vode. ker v»e«m. n e k ° m o , 8 e l zadostit i 1* o H

p o t r f l b a ! m . posebno ne. ko •o t S ? r t n o v i b a 2 e n - Spre je l i » v t . J ' , 1 ^ » P . da bodo l a s t n i k i Kačeolt. v i n motorn ih koi&s

1 8 * d inar j ev

vinjeni motorist H . A. Je 1. marca pri Čatežu v bližini Bre­žic na avto cesti izgubil oblast nad krmilom in z motornim kole­som S-19M« zdrsnil z nje. Voznik in sopotevik sta bila lažje poško­dovana. Cesta je bila suha, le v vozniku Je b^lo preveč mokrote...

Istega dne je F, L. voznik oseb­nega avtomobila v Sevnici trčil v hišo številka »8. Cesta je bila mokra, on pa Je prehitro vozil. Na vozilu je za blizu 50.000 dinar­jev »kode; F. L. Je lažje pošiko-dovan.

Voznik poštnega avtobusa iz Črnomlja se Je 9. marca zjutraj vračal domov. Ker Je neprevidno vozli, se je na Kolodvorski ceeti v Črnomlju zaletel v vogal hiše-Sledove nezgode Je zabrisal, vozi­lo spravil v garažo ter sklenil vse utajiti. Organi prometne mlUce so kljub temu zvedeli za primer. Iz­govarjal se je, da se je zaletel v hišo, ker mu Je počila zračnica. Toda strokovnjaki so ugotovili, da je zračnica počila zaradi trčenja... Na vozilu je za 100.000 dinarjev škode.

Dušan Tome se Je 7. marca na avto cesti z avtomobilom prevr­nil talko, da so molela kolesa kv i ­šku. T o se je zgodilo pri Dobru-škl vasi, ko je zaradi prehitre vož-n1e in ostalih vzrokov zdranil s ceste. Voznik je dobil lažje tele­sne poškodbe, na vozilu Je za 500.000 dinarjev »kode. K o so po nesreči prtttl ljudje in arttlenill nezgodo prijaviti, je Tome izja­vil , dg nima milica z njim kaj

vozilo njegovo in njim. kar se mu

opraviti, da Je da lahko dela s zahoče . . .

14. marca Je v Novem mestu lz Slakove ulice pripeljal z ne­zmanjšano hitrostjo na Ljubljan­sko cesto motorist G. I, Po Ljub­ljanski cesti Je pravilno po desni strani vozil avtomobil S-35S6. Mo­torist, ker ni zmanjšal hitrosti in ni upošteval prednosti v križišču, se je zaletel vanj.

Voznik L. K. iz Črnomlja je 7. marca peljal vprežni voz s Straž-nega vrha proti Črnomlju. K o se mu je bližal tovorni avtomobil, se je vprega'splazila. L- K., hoteč živino pomiriti. Je skočil z voza tako nerodno, da Je dobil lažje telesne poškodbe.

1. marca Je kolesar L. J . na ce­sti l i l . reda med Osojniikom ln Malinami v Beli krajini vozil po­noči brez luči ln zavozll s ceste. Dobil Je lažje poškodbe.

8. marca Je kolesar A. D. v noč­nem času lz enakega vzroka zavo-zil s ceste proti Berečl vasi pri Suhorju. Na dvokolesu je škode za 5.000 dinarjev, kolesar pa Je laže poškodovan.

V nedeljo. 15. marca Je V. Z. kolesaril s precejšnjo hitrostjo z Novega trga v Novem mestu pro­ti Lok i . Zaradi neprevidnosti Je zadel v kamen kl je ležal na ce­sti. Padel je ln dobil hujše po­škodbe. Na kolesu Je za 4.000 d i ­narjev škode.

Kot Je videti«, razmišlja mnogo voznikov takole: Ceste so naše, vozila so nnša. vse je naše. To do neke meje tudi drži, pod pogo-

V TEM TEDNU VAS ZANIMA

jem, da vse to, kar Je »naše«, pa­metno uporabljamo. Pr i nesrečah, ki o njih poročamo danes, je bilo za blizu milijon dinarjev škode. Vzrok Je še vedno v večini prime­rov neprevidnost, prehitra vožnja in alkohol . . . Zakaj nekateri voz­niki ne pomislijo med voinjo, da ob cestišču hodijo ljudje, da j im nasproti prihajajo tovorna ln o s e b n a vozila, da so ob cesti stav­be ln da so tudi oni v mnog očem odgovorni za življenje uporabni­kov cest in za imovino na cesti In ob njej T o Je velika odgovor­nost ln le majhen nepreviden gib ali malo preveč plina pa Je nesre­ča tu. Kl jub opozorilom se nesre­če ponavljajo. Med povzročitelji so celo taki (to smo lahko prebra­li danes), ki trdijo da Je vozilo njihovo in da lahko počno z nJim kar hočejo. Res Je tovariš voznik, avtomouil Je mogoče res »tvoj«, mogoče si ga težko prislužil, toda kljub temu si ga zaslužil s pomoč­jo vse družbe. Zato ni tako tvoj, kot si mogoče predstavljaš, naj­manj pa tako, da boš v svoji ob­jestnosti a njim ogrošal življenja In premoženje ostalih korlstnlkov ceste!

In Se besedo o kolesarjih. Da ­nes poročamo o treh nesrečah. Pr i vseh je vzrok neprevldmost. Po­mlad prihaja v deželo. Spet bodo ulice polne divjajočlh kolesarjev. Največ j ih bo na prehajallščih, tam, kjer Je vožnja z kolesom prepovedana. Tri je primeri , ki smo Jih navedli danes, naj bodo opozorilo.

1 t . D K N S K I KOl .K I )A l l Četrtek, 19. marca — Jože. Petek, 20. marca — Igor. Sobota, 21. marca — Benedikt. Nedelja, 22. marca — Vasilij. Ponedeljek. 23. marca — Slava. Torek, 24. marca — Simon. Sreda, 25 marca — Minka.

1 POMOZNK UKI .AVCE za klejni-co ln strojnico sprejmemo. L a h ­ko so tudi nekvalificirani, vo­jaščine prosti z vsaj 6 razredi osnovne šole ln da imajo vese­lje za mizarsko stroko. »Opre-males«, Novo mesto,

G O S P O D I N J S K O POMOČNICO — sprejmem k 5 članski družini. Naslov v upravi lista. 198-59

v Novem mestu podpolkovnik Gazibara. Člani združenja vab­ljeni!

Obvestilo in zahvala Sporočam cenjeniin obiskoval­

cem, da bom 1. aprila 1959 pre­nehal obratovati. Vsem tistim, let ste me v 51 letih obiskovali, se najlepše zahvaljujem za obisk. F F R D O B U K , brivec. Novo me-

i n; i. / u i : Od 22. do 23. 3. amer. barvni film »PRIJATELJSKO NAGOVARJANJE« . Od 24 do 25. 3. francoski film »LJUBEZEN J E N A K O i ' K 1«.

ČRNOMELJ: 20. 3 ameriški barv. fi lm »BOSONOGA GROFICA«. Od 2)1. do 22. 3. ameriški film — »BREZ DRU2INE« . Od 24. do 25. 3. italijanski fUm » ZENA D N E ­VA« ,

K O S T A N J E V I C A : 22. 3. francoski film »RDEČE IN CRNO« I. del.

M E T L I K A : Od 21. do 23. 3. »NE­Z G O D E S H ARI JEM«, 25. 3. »TO SE IMENU ,E ZARJA« .

M O K R O N O G : Od 21. do 22. S, Ita­lijanski f i lm »V Z N A M E N J U VENERE«.

N O V O M E S T O K R K A : Od 20. do 23. 3. francoski f i lm »ŠTIRI K O ­R A K E V OBLAKIH« . Od 24. do 26. 3. jugoslovanski film »H 8«.

D O M J N A N O V O M E S T O : Od 20. do 21. 3. češko-bolganski film — » L J U B A V N A LEGENDA« . Od 23. do 23. 3. mehiški f i lm »DIVJA STRAST«.

SK.MIC; 22. 3. ameriški film »NE B O D O MI VERJELI«.

S E V N I C A : Od 21. do 22. 3. amer. film »RDEČE PODVEZE« .

T R E B N J E : Od 21. dO 22. 3. Jugosl. film »V S O B O T O ZVEČER«.

ŽUŽEMBERK: 22. 3 ameriški film »BISTRE GLAVE« .

MANJŠE P O S E S T V O blizu Nove­ga mesta prodam. Cena 450.000 dinarjev. Naslov v upravi lista.

182-59 P R O D A M skoro nov radio znam­

ke »Savica« (nov tip). Cena apa­rata 34.000 dinarjev, dam tudi za Ček. Naslov v upravi lista.

P R O D A M enostanovanjsko hišo z lokalom, prlmenno za obrtnika v centru Videm-Krško. Stano­vanje vseljlvo takoj. Naslov v upravi Usta. 198-59

P R O D A M zidano gospodarska po­slopje is x 7,50 v Črnomlju. Poslopje Je za porušiti ln Je ves material uporaben za gradnjo hiše. Naslov dobite v gostilni pri železniški postaji.

H A R M O N I K O okoli 80 basno, k u ­pim. Naalov v upravi lista.

15T-59 ČEVLJARSKI CIL INDER Šivalni

stroj J A X , brezhiben za šivanje vseh vrst usnja, zelo ugodno prodam 7» 30.000 din Franc Mo-dtc, Mokro polje. Šentjernej.

VSO O S K R B O N U D I M osebi, kl bi dopoldne pomagala v gospo­dinjstvu ali vzamem postrežni-eo za vsako dopoldne. Naslov v upravi lista 197-89

GOSPODINJO, ki bi nadomeščala mater otrokoma 10 in 11 let, Iščem. Lahko Je tudi starejša. Svojo sobo. Magajna, Opekar­ska 49, LJubljana.

V A J E N C A za mlinarsko stroko, k l ima veselje izučiti se v valjč­nem mlinu z dovršeno 8 letko, takoj sprejme valjčni mlin K o -vačič. Novo mesto.

O B V E S T I L A

Občinski odbor Združenja re­zervnih oficirjev v Novem mestu obvešča rezervne oflorije in pod­oficir je, da bo predaval v četrtek 1«. marca ob 16. uri v Domu J L A

P R E K L I C Podpisana Antonija Mihelič 1»

Potovrha. Novo mesto, preklicu-Jem kot neresnično, kar sem go­vorila proti Antoniji Goršin.

ČRNOMELJ V mesecu februarju sta bila ro ­

jena dva dečka in tri deklice. Poročili so se: Anton Ogulin ln

Marija lvanatič, oba lz Osojnika. Jože Klemenčič iz Praprotnika in Frančiška Miheloič iz Malin. Anton Seiko lz Planine ln> Marija Slmonič lz Lazca. Štefan Kočevar iz Strainske vasi ln Marija Plut iz Vrtače. Jože Sodja iz Strek-ljevca ln Marija Kočevar iz ^ e -stoplje vasi. Mirko Hudorovac in Lucija Hudorovac. oba Iz Vrčic.

Umr l i so: Marija Sircell ln K o ­ta, stara 69 let. Matija Hutar iz Sadlnje vasi, »tar 6» let. Anton JudnlČ iz Mal in, star »1 let. Neža Jundič iz Malin, stara 38 let, Iva­na Judnič. stara eno leto.

N O V O M E S T O V času od 7. do 14. marca Je

bilo rojenih 14 dečkov in 16 de­klic.

Umrl i so: Frančiška Onldovec, otrok iz Ve l . Lipovca, star 4 leta. Julij Zupet, sin posestnika lz Skocjana, star 32 let. Neža S in -tič, žena posestnika iz Jablanic, stara 6j let. Ivan Stibrič, upoko­jenec iz Novega mesta, star 81 let.

G O T N A V A S

Umrla Je: Ana Skedelj, gospo­dinja lz- Pangrčgrma, stara 48 let.

Pretekli teden ao v novomeški porodnišnici rodile: Marija Žagar iz Jelševca — dečka. Angela Šin­kovce lz K l e n o v l k a — deklico, Š t e f k a Papež lz Mačkovca — de­klico, Jožefa Mohorič iz Z a g o n ce — deklico, Jožefa Kralj iz Grma — dečka, Terezija Vrečko iz Pod-gozda — deklico. Angela Kocjan iz Božakovega — dečka, Marta Povh iz Brusnic — deklico, Štef­ka Vidmar iz Lopate — deklico, Marija Gornik iz Dol. Stare vasi — dečka, Ivanka Gor Jane ia K o ­čevja — deklico, Kovaoič F r an ­čiška lz Goriške vasi — deklico,' Rozalija Pureber iz Zdinje vasi

—deklico. Vera TrunkelJ lz <Sel pri Žužemberku — deklico, Jože­fa Progar lz vrhpečl — deklico, Ana Kovačlč lz Goloblnjeka — dečka, Marija Sajevec lz Cešče vasi — deklico, Marija Novak lz Cešče vasi — deklico, Fanlka L a -vrič iz Starih žag — dečka. Ivan­ka Zaletel] iz Trebnjega - - deč­ka, Ana Slak lz Dolenje vasi <— dečka, Marija Stih lz Novega me­sta — dečka.

l z brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški po­

rodnišnici rodile: Anica Petrlč is Leskovca — deklico, Mar i j * Trampuš lz Brezovice — dečka (dvojčka), M l r a Antollč lz Skr -nika — deklico. A n a Barblč ls Gorice — deklico, Betka Znlder -šlč lz Senovega — deklico, D a n i ­ca Pavlovič iz Klanj ca — dek l i ­co, Marija Prah iz Koritnega — deklico, Ivanka Kodrlč iz Pr ista ­ve — dečka. Ana Lapuh iz Zgor­njega Obreza — deklico, Terezija Omerzu iz Brezine — ' deklico, Fani Sintlč lz Prušne vasi — deč­ka.

KRONI^UNESR« Pretekli teden so se ponesrečili

in iskali pomoč v novomeški bol ­nišnici: Štefanija Vidmar, hči osebnega upokojenca iz Birčno vasi Je padla in si poškodovala glavo. Rudija Oberstanja, delav­ca iz Koprivnika, je nekdo z no­žem obreza! po prsnem košu. Ana Metelko, hči posestinika lz Gmajne, se je z vročo mastjo opekla po obrazu ln prsnem ko ­šu. Franca Juršiča, delavca z Sglertka, Je nekdo napadel ln po­škodoval po glavi. Rudija Gačni-ka, delavca iz Ljubljane, Je sin poškodoval po glavi. Martin B l a -»ič, sin delavca iz Zdinje vaai, se Je z vrelo vodo poparil po hrb­tenici. Jožeta Borovca, delavca lz Kopr ivnika . Je nekdo z nožem obrezal po levi roki, vratu, bra­di in prsnem košu. Ivan Barblč, cestar Iz Metlike, Je padel po stopnicah. ln si poškodoval levo nogo. Rozalija Plut, žena posest­nika iz Brezove rebri. Je padla s kozolca ln si poškodovala hrbte­nico. Ludv ik Koščec, posestnik iz Črnomlja, si je pri manjši pro­metni nesreči poškodoval levo nogo. Emanuelu Kovača, cestarju iz Dol . Ponlkev, Je nekdo poško­doval prste na levi roki.

Brežiška kronika nesreč i Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bol­nišnici: Franc Uduc. zidar iz M a ­lega Kamna. Je padel s kolesa i n dobil hujše poškodbe. Stjepana Pavlovica, avtoprevoznika iz Sav­skega Marofa, Je nekdo zabodel z nožem. Frančiška Pavlovič, go­spod, iz Dol . Pirošlce, Je padla ln si poškodovala desno nogo. Alojz Srlbar, delavec iz Kale, si Je pri padcu s kolesa izpahnil levo roko. Mar i ja Gramer, gospo­dinja iz Brežic, si je, pri padcu zlomila desno nogo.

Straško blato in jeza Oni dan sem se p o t epa l po

Straži. — Straža se razvija... — ... živi... — ... gradimo to... — . . . firradimo ono . . . — Straža bo predmestje No­

vega mesta... V s e to sem slišal, prisluhnil

pa sem tudi drugi strani. Na primer o cesti: železniška po­staja — postaijna rampa — obra t »Novoles*:

— P o tej cesti je bilo spe­ljanega toliko blaga, da je za­služila, da bi bila že zlata!

Kamion pelje mimo postaje in jo »omete* z blatom, če je okno odprto poblati tudi miže in tla, če sedi človek takrat s'lučajmo pri kosilu, lahko do­bi v juho tudi kepo blata. Šo­fer pripelje, ustavi; avto raz­lože. Spet požene: kolesa se vrte na mestu, ker so do po­lovice v b l a * u . l>e lavc i pri­skočijo nesrečniku na pomoč s kletvicami in z rokami. Plu-nejo v roke in kolnejo vse po vrsti, od nebeške do posvetne o b l a s t i . . .

Stražani pravijo: — Podjetja naj b% nekaj pri­

spevala pa železnica in cestna uprava in 20/radMi b i lepo,

asfaltirano cesto. Vmko leto pridejo sem d e l a v c i , odstra­njujejo blato. Vsako leto beli­mo železniško postajo zaradi blata. Denar gre... vsako le­to nekaj tisočev. Zavzeli bi se, dali in imeli lepo cesto. Stro­ški bi bili enkrat, potem p a m i r . Menda imajo presneto prav.

Stražani so kulturni ljudje, in okoličani tudi. Obiskujejo kulturne prireditve, igre. ki­no, p ros ta ve, drame. Res je, da pridejo nekateri na pred­stavo malo »v rožicah«, a res je tudi, da takrat radi poma­gajo nastopajočim z raznimi m e o M i c i . . .

I n pos'fajno stranišče/ Sa j Še nekako stoji. Pravijo, da so prišla n a v o d i l a , da je treba u r e d i t i vrt, posaditi rožice — za stranišče pa nič n a v o d i l . K a j bo potnikom stranišče, saj bodo imeli lep vrt pa ro ­žice . . .

* Vavtovaščani se jeze: — Z a t a hudičev vodovod so

nam že lani vso vas prekopali, tako da z živino in v o z m i ko ­ma^ moremo od doma. Saj nam se lahko še kakšna Li­ska v jarek zvrne in kako jo bomo potem ven d o b i l i ? Le kdaj bodo položili cevi in za­suli jarke, ki so jih, odkar so izkopani, že dvakrat čistili?/

JOŽE PRIMC

IZ DOLENJSKIH TOPLIC Prosvetno društvo »Maks He­

nigman« je pred k r a t k i m dva­krat uspešno nastopilo na do­mačem odru z Marimčevo »Ko­medi jo o komediji«. Tud i pev­sk i zbor društva redno vad i ln se p r ip rav l j a na samostojen n a ­stop.

Dolenjske Topl ice 1 potrebuje­jo svojega zdravn ika , ka r je en sam za Stražo i n Top l i ce p re ­malo. Mesto zanj je že razp isa­no. P r a v t ako pa pogrešajo tiudi l ekarno , saj morajo po vsako zd rav i l o v Novo mesto.

Gasilci v Dragatušu imajo lepe načrte

Čeprav Je b i la udeležba na občnem zboru 22. februar ja bolj skromna, so se dragatuškl ga­s i l c i vendar lepo pogovor i l i o svojem dosedanjem in p r ihod ­njem de lu . P 0 poročilih pred­sednika (Janko Banovec), b l a ­gajnika (MIha Bahor ) l n nad ­zornega odbora se Je razv i la precej živahna razprava. D r u ­štvo je b i l o v m inu l em letu dokaj ak t i vno , z last i mlajši čla­n i . Preprečilo je dva požara, organiz i ra lo suhe in mokre va ­je, p r i r ed i l o zabave, povečalo In pomlad i lo članstvo z 12 m l a ­d inc i . Tako tmajo sedaj 4€ a k ­t i v n i h In 34 rezervn ih članov. B i l o pa Je premalo študijskih posvetov 9 član!. N a zboru »o tud i razprav l j a l i , da nekater i

člani preveč malomarno r a vna ­jo z un i f o rmami i n da se dva tovariša, k i sta n a j p r e j e p r i v o ­l i l a , n ista udeležila podčastni­škega tečaja.

C l a n l so s k l e n i l i , da bodo na vzgojen način odprav i l i napake v društvu, u r e d i l i orodjarno, vključili čim več mladincev ln mlad ink, s i n a b a v i l i voz t gu­mi jas t im i ko les i . Organ i z i r a l i bodo bolj pogoste vaje ln štu­di j , sode lova l i z os ta l imi orga­n i zac i j am i ln se vs i vključili v S Z D L . Tako bodo z delom po. častil j 40-letnlco Komunistične par t l i e Jugoslav i je ln se o r l -p ra v l l l za proslavo 50-letnlce ustanovitve P G D Dragatuš. k i bo jun i j a 19<M>.

11. marca jo b i l v Dolenjsk ih Top l i cah obč..i zbor Turistične­ga društva, na katerem so sk l e ­n i l i : u r ed i t i park pred kopa l i ­ščem, olepšati okol ico zd rav i l i ­šča, skrbet i za ureditev u l i c in potov ter opozarjati posestnike na čistočo hiš, vrtov In ostale­ga, Nujno b i b i lo treba o b n o v i ­t i tudi markac i jo na Bazo 20 i n Cv lnger , zaposlit i o sk rbn ika parkov, zasadi t i ob p a r k i r n e m prostoru drevje, zgradit i čakal­nico In stranišče za potn ike , Dostaviti t ra f iko in prostor za umivanje. sča.soma pa tud i ben­cinsko črpalko. Društvo bo r a z ­pisalo tudi nagradno t ekmova­nje za najlepše oskrbovane v r ­tove in najlepšo okras i tev h t i . Nagrade bodo podeljene prot i koncu sezone.

K a k o r v id imo , si je druervo naložilo /eliko nalog in upamo, da j i h bo tud i izvršilo.

D. Gregorc

r

S »feldbebnom« n a T o l s t i v r h S t a r i T one Mišjak n i b i l samo las t ­

n i k ma l ega posestva p r i R o k u nad Regerco vasjo, marveč tud i f e ldbeben (Fe ldwebe l ) — bas is t meščanske god­be v N o v e m mestu .

K e r p a s s v o j i m posestvecem n i moge l preživljati sebe i n svo je d r u ­žine, s i je r ad p o i s k a l k a k prilož­nos tn i zaslužek, bod i s i v poganskem peščenjaku a l i k j e drug je , najrajši pa

K A K O „ S M O P R E D 59 L E T I I G R A L I N A G R A C A R J E V E M

T U R N U

p r i meščanski godb i v N o v e m mes tu , k i so j o n a splošno i m e n o v a l i »purgar-

s k a muzka-- . T u je b i l zaslužek lažji i n t u d i po g r l u je večkrat z d r k n i l k a k kozarček dobrega v i n a , k i se je s t a ­r e m u možu p rav p r i l e ga l .

N a j povem, k a k o je b i l o 1.1900, ko nas je s tar i Mišjak neka j m l a d i h i g ra l cev p r i p r a v i l , da smo šli n a J o -žefovo i g ra t graščaku Rudežu n a T o l ­s t i v r h .

Rudeževa družina je b i l a vseskoz i n a r o d n o . zavedna , saj je b i l p o k o j n i D r a g o t i n Rudež p o b r a t i m J a n e z a T r -

ydine i n je b i l ta p isa te l j , k o je p i sp l svoje znamen i t e gor janske ba jke i n pr ipoves t i , po cele tedne gost darež­l j i v ega graščaka.

K o smo se torej t is to p o m l a d god­b e n i k i z b r a l i p r i gostilničarju M o -r a v c u , k i j e b i l n e k a k godben i b l a ­ga jn ik , ter s i r a z d e l i l i svo j zaslužek, je nas »mlade* začel s t a r i Mišjak, k i

j e b i l že n e k o l i k o ok roge l , v a b i t i , d a bi šli d r u g i d an — b i l o je 19. m a r c a — na G r a c a r j e v t u r n (To ls t i v rh ) »za-špilat graščaku Rudežu, k i so baje en fajn gospud«. Za t o je t u d i Mišjak u p a l , da n a m bo p r i t em »štander-letu« kaj pad lo v r oko i n če že to ne, žejni p rav gotovo ne bomo.

Res n a m n i b i l o žal, ko se nas je v k r a s n e m sončnem popo l dnevu z b r a ­lo sedem m l a d i h godben ikov . S t a r i Mišjak nas je že čakal. Nas m l a d e — i m e l sem koma j 16 let — je t u d i vese­l i l o , da bomo nas top i l i s a m i , brez s ta ­r i h . P a t u d i radovenost nas je gna l a , d a b i v i d e l i , kakšen je G r a c a r j e v t u r n , o k a t e r e m smo že večkrat s l i ­šali p r i pov edova t i , da so ga .ha j duk i n a p a d l i i n t u d i o r opa l i .

V d o b r i p o l d rug i u r i smo že b i l i n a Ratežu, k j e r smo s cesarske ceste k r e n i l i n a desno s t ranpot , k i drži v v inog rade n a T o l s t e m * v r h u . M i fantje smo jo h i t r o u b i r a l i po b regu navzgor , s t a r i Mišjak pa je zaosta ja l . O v i r a l i s ta ga b o l n a noga i n starost. Tega pa n i ho t e l p r i z n a t i , le godrn ja l je, d a se n i k a m o r ne m u d i .

N a v r h u , p r e d s m r e k o v i m gozdič­k o m , k i j e z a k r i v a l g ra jsko poslopje smo pos ta l i i n začeli ug iba t i , ka j naj bi z a i g r a l i . I z b i r a t i n i b i l o dos t i , saj n i smo skora j nič z n a l i . V s e ••komade« smo se priučili od s t a r i h na p o s l u h ; not n i s m o n i k o l i v i d e l i .

•Ko smo prekoračili gozdiček,. smo zag l eda l i g rad . P r e d n j i m je b i l a m o ­gočna kašča z v e l i k o s l i k o , k i je preds tav l j a l a n a p a d h a j d u k o v i n kme ta , k i j i m je m o r a l k a z a t i pot.

V s t o p i l i smo na ma l o dvorišče te­mačnega gradiča. D v a psa sta nas renčeč p o z d r a v i l a , s icer pa n i b i l o n i k j e r ž ive duše. K a j več s i n i smo utegn i l i og l edovat i , k a j t i s t a r i Mišjak je že štel p red tak t »ajnc — cvaj ! « i n naša t r o b i l a so zag rme l a , d a so se šipe zatres le v o k n i h , psa pa sta jo s p o d v i t i m repom cvileč u c v r l a z dvo ­rišča. N e k a j žensk in starejši moški — ver je tno služinčad — so prišli i z družinske sobe pod s p o d n j i m i a r k a ­d a m i i n radovedno og l edova l i nas, k i smo i m e l i cesarske kape na g l avah .

Se d v a kosa s m o o d t r o b i l i , k o so se začela o d p i r a t i i n z a p i r a t i v r a t a v p r v e m nads t rop ju . M e d a r k a d a m i se je p r i k a z a l a dekličja pos tava z b e l i m i Čipkami ok rog g lave . Ve r j e tno je b i l a sobar i ca . T a n a m je n a sve t l em p l a d ­nju p r ines l a za l ep l j eno kuve r to , češ da so to d a l i gospod Rudež i n d a se p rav lepo z ahva l i j o z a ig ran je . H k r a t i nas vab i j o v hišterno na južino.

S t a r i Mišjak je n a m m l a d i m po­m e m b n o n a m i g n i l , se neka j zahva l j e ­va l i n stlačil kuve r t o v žep.

V hištrno n a m je ko zava d e k l a , otožnega obraza , p r i n e s l a v e l i k o nežo (na jmanj osem l i t rov ) rdečega v i n a iz tolstovrških v inog radov , d ruga pa kozarce i n h l eb k r u h a .

S t a r i Mišjak j e b i l ze lo zadovo l j en , ko je v i d e l p r ed sabo t o l i k o v i n a . Se n a cedro je po zab i l , k i jo je i m e l s i ­cer z m e r o m v u s t i h . U r e z a l s i je kos k r u h a , p r i d n o za laga l , še bol j p r i d n o pa se z a l i v a h i n p r a z n i l kozarec za koza r cem. D o v o l j m u ga je bi lo , saj m i mladiči n i s m o bogveka j p i l i .

P r e d o d h o d o m s m o n a dvorišču še eno u r e z a l i , nato pa odšli, ne d a b i v i d e l i g odovn j aka gospoda Rudeža.

Sonce se je že močno nag iba lo , s ta ­rega Mišjaka pa je v l e k l o še v O r e -hov i co k n e k e m u gostilničarju, k i je t u d i t i s t i d a n godova l . ŠU smo za n a ­šim » fe lbebnom«, ka j t i mož je i m e l denar , k i ga je b i l o še t r eba r a zde l i t i med nas.

M e d potjo je Mišjak po tegn i l k u ­verto iz žepa in o d p r l . Rdeč b a n k o ­vec za 20 k r o n je b i l v n je j . Možu se je vedno m r k i obraz zadovo l jno r a z ­t egn i l , veselo je p o m a h a l z b a n k o v ­c em i n v z k l i k n i l :

»He , fantički, ka j v a m n i s e m pove­d a l , d a so gospod Rudež človek, da ma lo takih!«

V O r e h o v i c i n a m je Mišjak ra z ­d e l i l zaslužek. V s a k od nas m l a d i h je pre je l 2 k r o n i i n 20 v ina r j e v , s t a r i i n njegov s in p a sta d o b i l a neka j grošev več.

Seveda smo m o r a l i z a i g ra t i t u d i gostilničarju- g odovn j aku v O r e h o ­v i c i . T a se n a m je tako j oddolžil s Štefanom v i n a . T r e m m l a d i m , k i smo b i l i d o m a i z mesta , n i b i l a g o s t i l n i -čarjeva radodarnos t k a r nič po v o l j i , med t em ko se s t a r emu Mišjaku i n d r u g i m p ^m, k i so b i l i d o m a i z Regerče n i p r a v n i k a m o r m u ­d i l o . Ost i . še, m i »mestni « pa smo odšli, k e r je b i l a že t r d a noč, nas p a je še Čakala do lga pot čez z l og l asn i Struški boršt

I v a n Drobnič

Težka odločitev.;. Na ponovna številna ln neučakana vprašanja. Inter­vencije, pritožbe naročnikov in zaradi pritiska na pismo­noše sporočamo: t e l e v i z o r , čokolada, sodčki vina, blago za obleko, drva, premog, čevlji, knjige, napenjači za čevlje, /. enim stavkom: vseh 99 nagrad našega novo­letnega nagradnega žrebanja še čaka! Zaradi bolezni uslužbenk uprave našega lista nismo mogli pripraviti vseh izterjevalnih položnic za ve« kot 12.500 rednih na-

Televizor še caka... ročnlkov našega Usta, slasti ie ne, ker sproti izločujemo vse tiste, ki so medtem polletno naročnino že sami po­ravnali. ,

Zdaj vse kaže, da so dela v upravi napredovala tako daleč, da bomo v tem in prihodnjem tednu lahko razpo­slali vsem naročnikom v Sloveniji izpolnjene položnice za poravnavo polletne naročnine. Ko vas bo pinmonoša obi­skal, mu 300 dinarjev takoj izročite. Skrajni rok plačila pa bomo objavili čim bo zadnja pošta Prejela naše po­ložnice.

Zamujenega ni torej res še nič! čeprav smo po novem letu dobili več kot 2000 novih naročnikov, si Dolenjski list še vedno lahko naročite. Niso namreč točne vesti, tla pri Kronanju ne bodo sodelovali novi naročnIM! Vsi stari ln novi naročniki našega tednika bodo deležni žrebanja, če bodo seveda polletno naročnino (ln morebitne zaostan­ke) poravnali do določenega dneva.

UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA

O I j r /- x /" > i c iaanjem, padel po s t o p n i c a h

Z M A G A IN SMRT NA (':!•; K KII Znan i f rancoski raziskovalec Erik de Bichope je želel doka­zati, da so prebivalci Oceanije ln Amerike v preteklosti vzdr­ževali zveze po morju. 68 let star se je s splavom Tahiti-nui odpravil na pot. Ko je bil pred ciljem, je zašel v vihar, ki Je splav raztreščil ob čereb. Slika prikazuje slovesen pokop raz­iskovalca s francoske ladje Loti.

Konkurenca: daktilograf robot na nedavni razstavi sodobne

administracije v Rimu, konkurira lepi daktilograf ki. Za koga

bi se odločili vi?

POGOVOR MED PLANETI Kot je znumo^ i m a p lane t

Saturn okrog sebe obroč. Pa ga neko noč p o b a r a Merkur: »Čujte, sosed — kje ste se pa naučili ,hula-hup?«

PRIJAZNOST >;Ve$ ka j , n o c o i f>a res ni­

sem razpoložena, da bi ila k Milerjevim na obisk.«

»Ljuba žena, po p r a v i c i po ­vedano, j a z r u d i nisem. Toda pomisli, kako bodo veseli, če naju ne bo!«

»O, potem pa kar pojdiva.«

NESREČNA GRIPA »Zlomka, kako pa da innaš

roko v mavcu?« »To je posledica gripe.t »Gripe?« »Seveda, zdravil sem gripo z

STAREGA • AMERIKANCA

Kako si Janezek predstavlja raoionalizatorje v brigadah

i'išc j o l i u L o k a r a l .

P r i m e r i l o se je še enkra t , d a sem se zelo prestrašil V L j u b l j a n i . M o j pr i j a t e l j je b i l za »purša« p r i m a j o r j u L u -k a n c u . D o g o v o r i l a s va se, da bova šla na večer k l i c a t d ek l e t a pod okno . P r i j a t e l j F i a n c e l se je p reob l eke l v c i v i l n o ob leko , d a b i ga pa t ro l a ne zasačila. Posrečilo se n a m a je k l i c a t i d ek l e t a in b i l a je že pozna u ra , k o s va šla domov . F r a n c e l J je spa l v h l e v u , k jer je i m e l ma j o r L u k a n c svojega k o n j a . P a me pr i j a t e l j povab i , da g r e m z n j i m spat, češ da i m a dost i p ros tora . S e l sem, v ra t a sva t rdno z a p a h n i l a i n l eg la k po­čitku. Z a s p a l a s v a tako t rdno , da je sonce vzšlo že v i soko n a nebu , ko je nekdo močno p o t r k a l na v ra t a . B i l je ma jo r L u k a n c . P r i j a t e l j F r a n c e l j se je ze lo prestrašil i n brž o d p r l v ra ta . M a j o r j a s em tud i j a z osebno pozna l , k e r je s t anova l b l i z u mene. V s t o p i l je v h l ev i n mojega p r i j a t e l j a neusmi l j eno o zmer j a l .

S t a l s em ob s t r an i l n čakal, kda j bo ma jo r L u k a n c za*čel u d r i h a t i po m e n i . A m p a k n i t i besedice m i n i r eke l — še danes se m i čudno z d i , zaka j m i n i ničesar očital.

J e še v e l i k o dogodkov , o k a t e r i h b i l a h k o p i sa l , a se bo­j i m , d a b i se preveč raz t egn i l o p r ipovedovan j e . To re j , na j povem m a l o o m o j i z a d n j i službi v L j u b l j a n i .

M o j a pos l edn ja služba v L j u b l j a n i je b i lo prevažanje p r e ­moga i n d r v . P r i prevažanju smo običajno v p i l i : • •Kuhar i ca , gosftodična, štajn kolen«, d a so ženske vedele , d a je voz s p re ­m o g o m n a cest i . V službi sem b i l p r i v d o v i N e m k i , S c h i f r e r , k i j e s s e s t r o N o d i l a t r gov ino s p r e m o g o m i n d r v m i . B i l i smo tr i je h l a p c i po leg h l a p c a J u r i j a . J u r i j se ga je r a d n a s r k a l , nato p a je vso noč v p i l po cest i • • K u h a k r i c a , gospodična, štajn kolen!« P o s v a r i l ga je nekoč po l i ca j , naj ne kriči tako g lasno. J u r i j je nalašč še bol j v p i l , n a k a r ga je po l i ca j g n a l v špeh-k a m r o . Pozne j e so n a m d a l i piščalke, d a smo p i s k a l i i n ne več v p i l i . N e v e m k a k o so to d e l a l i pozneje i n k a k o to de la jo sedaj .

Službo s em p u s t i l i n se neka j d n i še spreha ja l po L j u b ­l j a n i . O b i s k a l s em p a r k T i v o l i i n v Šiško sem šel. U g i b a l s em, kaj b i s t o r i l . N a sp r ehodu sem e n k r a t zopet spet srečal p o l i ­ca ja s črnimi očali i n v c i v i l n i o b l e k i , onega, k a t e r e m u so r e k l i » topelt cuksfirar«. Ustrašil s em se ga, k e r n i s e m i m e l s ta lnega s t anovan ja , a m p a k sem h o d i l spat k p r i j a t e l j u , k j e r me je po l i ca j na sve t i večer zasačil. P o g l e d a l me je p o fctrani, a r e k e l n i nič i n šel je svojo pot napre j . K a r o d d a h n i l s em se«

Odločil s em se, d a se v r n e m k ma t e r i , od katere v z a m e m slovo, p redno o d r i n e m pO/svetu s t r e b u h o m za k r u h o m . V s t o ­p i l s em v t rgov ino , da k u p i m v e l i k kos s l a d k o r j a za k a v o ; t ak ra t je m a t i k u h a l a k a v o i z ječmena. B i l a je ze lo vesela, ko me je zag l eda la in r e k l a j e : »Vendar s i me prišel, Janez , po do l g em času pogledat«. M a t e r i s em izročil kos okrog lega c u k r a . R a d b i j i n a k u p i l več s t v a r i , p a m i n i b i l o mogoče, ker s e m i m e l še samo sedem a v s t r i j s k i h k r o n , ka tere pa s em h r a n i l za sk ra jno s i l o , k e r sem se že odločil, da po jdem vandra t .

K o sem m a t e r i poveda l svojo namero , so j i s top i le solze v oči. P r i njej s em p r e b i l neka j d n i i n se z n jo tazgovar ja l , nato p a j i rečem n e k i d a n : »Mati , j u t r i o d h a j a m od vas, ka j pa se hočem mučiti tuka j zastonj , v L j u b l j a n i pa tud i n i dost i zame. M a t i m i je o d g o v o r i l a : » A l i boš res šel?« Težko je sp regovo r i l a te besede, k e r je b i l a že s labega zd rav j a . S t o ­p i l e so m i so lze v oči. Čeprav sem že star , se tega p r i z o r a še vedno živo s p o m i n j a m .

K a k o r je n a v a d a dobre matere , je t u d i m o j a m a t i h r a n i l a že od velikonočnih p r a z n i k o v neka j ma l e ga bele moke . V s e skupa j je s k r b n o s p r a v i l a i n m i s p e k l a i z a popotn ico m a j h n o potičko. L e p o jo je z a v i l a v kos domačega p l a t n a i n m i r e k l a : »Janez, to le t i d a m za popotn ico , d rugo t i ne m o r e m ka j da t i , ke r nimam.« N i i m e l a n i t i k r a j c a r j a v ba j t i . O b s lovesu m i je še naročila: »Janez, bod i p r i d e n i n pošten i n n a B o g a ne pozabi!«

S a m p r i seb i sem si mislil : B o g te »tako zelo tepe že vse tvoje življenje, mučiš se i n tako l z s r ca rnonsr « samo i r p j * . R e k e l p a n i s e m nič, ke r sem vede l , d a b i mater užalil, k o b i j i I z reke l svoje m i s l i . K o m e je vprašala, k a m venda r n a m e ­r a v a m i t i , s em j i odgovo r i l , da na jp r vo naza j v L j u b l j a n o , po tem pa napre j z a boljšim zaslužkom. O b l j u b i l s em j i , d a j i b o m po možnosti pomaga l , ko d o b i m delo . Še e n k r a t m e je ob je la i n s s o l z n i m i očmi voščila srečno pot. B i l o je z a d ­n j i k r a t k o s v a še v i d e l a . V z e l s em cu l i co , k i m i jo je b i l a m a t i p r i p r a v i l a s potičko, s i poda l a roke i n odšel sem. Spo ­t oma sem se vedno o z i r a l nazaj i n j i m a h a l z roko , d ok l e r n i s em prišel i z vas i .

Po t p r o t i L j u b l j a n i je b i l a d o b r i h šest u r hoje. T i s t i h sedem k r o n sem še vedno h r a n i l za sk ra jno s i lo . V Višnji g o d sem se prvič usede l i n odpočil. N a p i l sem se vode, d a se odžejam. B i l o je top lo n a 2. m a j a 1897. Sonce je lepo s i ja lo . S e l s em napre j i n prišel že b l i z u L j u b l j a n e , ko sem se vsede l pod košato drevo . B i l s em lačen; ra zveza l s em c u l i c o i n s i odreza l v e l i k kos pot ice . P o cest i p r i k o r a k a t a d v a žandarja s puškama n a r a m e h . K o me zag ledata , s top i eden k m e n i i n me vpraša, ka j d e l am . O d g o v o r i l s em m u , da iščem delo. Vprašal me je po d e l a v s k i knjižici. Sege l s em v žep i n m u jo d a l . P r e g l e d a l jo je i n k o jo je našel v r edu , m i jo v rne , nato p a o d k o r a k a t a nap r e j . Se m a l o s e m počival, nato p a sem jo o d r i n i l p r o t i L j u b l j a n i k p r i j a t e l j u , p r i k a t e r e m s em i m e l še svo jo ob leko . N a p r a v i l s em si p u n k e l , v z e l le na jbo l j po­trebne s t v a r i i n še po lov i co pot ice , k i m i jo j e d a l a m a t i za popotn ico , d rugo pa sem p u s t i l t am , ke r je b i l o preveč za nos i t i .

D o b i l a sva se s p r i j a t e l j e m J a n e z o m P l a n i n s k o m . B i l je dve l e t i mlajši od m e n e ; b i l je v e l i k fant i n t u d i ze lo po­gumen . H i t r o s va se dogovo r i l a i n tud i on s i je n a p r a v i l p u n k e l . N a p r a v i l a s va s i vsak močno pa l i co , m u d i l a s va se še nekag d n i v L j u b l j a n i , nato pa jo o d r i n i l a n a rajžo skoz i Šiško n a goren jsko s t ran , p ro t i K r a n j u .

B i l a s em čisto s a m a ! Teda j pa sem se s p o m n i l a t iste uboge baronese Z o r e i n t i ­stega dne , L u c i j a , k o s v a o b i s k a l i r a z t r g a ­no S t rugo . T u d i t u s em je na ju pe l j a l a ter n a m a p o k a z a l a grob svojega o t r oka . ( M o r ­d a j e b i l to grob njenega brata? ) D a n e s so me p r eobda l i spomin i na t ist i d a n z vso s i l o i n pred svojo dušo sem g leda la nežni nje obrazek in m r t v e n jene oči. In h i p o ­m a s em v ide l a tuda, k a k o j o j e p r i p l a v i l a t istega groznega večera r e k a do našega o toka in k a k o se j i j e p r i v z d i g o v a l o m r t v o l i ce Iz h l a d n i h va l o v !

Sedaj pa sem sta la zopet n a p r o s t r u , ka te rega je ona nekda j pos ipa la s c v r t j e m . Bez.gov g r m , pod k a t e r i m je n a m a k a z a l a m a l i grob. Je b i l še t u d i tu in njegovo ve­jevje je s i l i l o k t l om pod sneženo težo. Sneg je p o k r i v a l tud i m a l o gomi lo . A l i glej ond i v z i d u sve t lo ploščo in na n.ji z z l a ­t i m i črkami: Z o r a !

S t a l a sem t ik n jenega g r oba ! T u so b i l e zakopane vse njene bolečine, vsa n j e m sreča, ka t e r o - j e hote la doživeti ! S i l n a toga me prešine! i n m o r d a . L u c i j a , m o r d a je bol je ležati tu spodaj v z em l j i , k a k o r pa nos i t i s vo i e gorje tu zgoraj pod božjim nebom! M o r a l a sem z a p l a k a t i . Danes sem stop i la v zvezo z d v e m a m r t v i m a . <ki se v življenju £e priznala n i s ta , k a t e r i h s p o n v n pa se je harmonično združil v mo j i duši. K B o g u sem m o l i l a tud i za ubogo Zoro , k i

je. b i l a p a h n j e n a v živl jenje k a k o r cve t v pozn i p o m l a d i , d a ga zaduiše vročine po­letne.

K o s em se o b r n i l a od groba, m i j e s ta l pr i z i du baron K o n s t a n t i n , jn s s v o j i m oče­som m e j e g l eda l t ako sovražno, L u c i j a , t ako sovražno, k a k o r g leda m o r d a , pogub­l j en i ange l ^na dušo, odvze to ob las t i n je­gov i !

T a k o j sem si o b r i s a l a oči. T a človek n i sme l v i de t i , d a s em p r e t a k a l a solze.

P r i z i d u je s l one l i n de j a l d i v j e : »Ka j iščete tu . p r i teh g robov ih , k o n -

tesa? T i g robov i so struški, i n v i z O t o k a n ima t e tu ničesar o p r a v i t i ! B a t i se je, d a ne vs tane jo mrliči im d a v a m ne zagroze s koščeno svo jo r o k o . P u s t i t e j i h v g robov ih , saj v a m bo .še tako p r e r a n o zadone la i r o m -ba n j ihove obtožbe!«

K a k o nevezano je g o v o r i l v s vo j em s rdu . O b r i s a l si je z r o k o pot n a čelu, z r l nekaj časa v d a l j o ; po tem pa se m u je r a z ­jasn i lo l i ce in sovraštvo m u je i z g i n i l o i z pogleda Da , L u c i j a , oči njegove so g ledale name n e k a k o čudno m e h k o a l i v enda r ne­pr i j e tno r ah l o , k a k o r če so lnce posi je črez mrtvaško polje, črez bojišče, k j e r ležijo po­bi t i ter i z d i h u je jo r a n j e n i ! S k o r a j se m i Je hatel s m i l i t i , pa le neka j časa, k e r t i , L u ­c i ja , veš, d a Jaz tega človeka sovražim.

»Odpustite, kon t esa ! Včasih m i z a k i p i

k r i v g l a vo i n tedaj s em osornejši. k a k o r je m o j a žel ja ! «

P r i s t o p i l j e k m e n i ter m i ho te l p r i j e t i roko. A n i s e m m u d o d e l i l a te dobrote , k e r ni r a v n o Častno, s top i t i y d o t i k o z baro ­nom, k i j e r a v n o k a r t i pa l s svo j imj p r s t i umazane kmeteM

Odšla s em s pokopališča. S t o p a l je t ik mene, k a k o r b i se to u m e l o samo ob sebi . Z e s va prišla b l i z u O t o k a , ko se je o z r l po men i ter pričel zopet govor i t i .

»Kontesa, « je d e j a l r ah l o , » jaz b i vas pros i l , d a zapust i t e to mesto i n d a greste odtod!«

» K a k o to, gospod baron?« » Tako ! « » In v i b i tt) r a d i v ide l i? « » Istina je, d a b i m i b i l o všeč! « »Všeč b i v a m bi lo?« »Da, p r a v b i m i bi lo ! « G l a s m u je b i l še vedno mehak . » P rav b i v a m bilo,« sem v z k l i k n i l a ve­

selo, »prav bj v a m b i l o ! V i d i t e , m e n i je prav , d a os tanem t u , in tako os tanem tu!«

T a k o j se je raz togo t i l po svo j i n a v a d i . »V i ostanete t u ! T u d i d o b r o ! Včasih se

mi nehote vs i l ju je te v m i s l i . A l i jaz še m i ­s l i t i , še m i s l i t i nečem na vas ! M o r d a boste zvede l i ka j , k a r v a m srca po rab l j a l o ne bo ! P o t e m pa boste odfrčali pre j , k a k o r men i t e ! J a z sem v a s N s v a r i l ! Zbogom!«

Je zno je odšel. Sedaj v em, d a se s r d i , če sem tu f**

os tanem t u ! ,

IX. P r e t e k l o je neka j tednov. P o t e m pa se

je n a O t o k u og las i l gost, k i ga n iso priča­k o v a l i . M r z l e g a j u t r a , k o je b i l m r a z po o k n i h n a r i s a l najlepše rože i n k o je meg la z a k r i v a l a oko l i c o , d a se n i v ide lo deset k o r a k o v predse, tedaj j e prižvenkljal grof

Egon ter s r ed i otoškega dvorišča mogočno skočil z m a l i h s a n i .

J a n e z u Ig l i j e zarenčal ponosno: »Pr ipravi te m i sobo in po tem povej te

gospodični, d a sem prišel. Z a k u r i t e tudi!« K o se je kontes i S e r a f i n i o b j a v i l njegov

p r i h o d , se je/ raz togo t i l a t a k o grozno, d a je l e t a l a po sobi i n da od s rda n i vede la , ka j b; počela.

M e d t i s t i m časom p a je h o d i l grof Egon po t l a k u pred vežo ter čakal, d a se m u so­ba z a k u r i . Ko- se m u je povedalo , da je soba pregre ta , je de ja l lehkoživno:

»Sedaj se m a l o pogre jem in kaj j es t i m i da j te ! A l i po tem p r i d e m tako j h k o n t e s i ' In v i , l i s j ak Ig la , da j te m i dobrega v i n a . saj veste, d a ne t r p i m s labe kapl je ! «

K o se je na jede l i n n a p i l , se je pog ledal v z r ca l o ter odšel h kon tes i . Z m i r n i m in p r i l j u d n i m o b r a z o m je vs top i l p r i n j i v sobo in tako j p r i vhodu v z k l i k n i l :

»Bog te po zd rav i , Seraf ina!« T i k m i z e Te sede la , b leda k a k o r sveča.

N i m u odgovor i l a . T o ga n i p rav nič mot i l o . Sede l je na

stol ter h l a d n o k r v n o d e j a l : »Sedaj, k o sem tako rekoč tvoj papa .

d raga Se ra f i na , sedaj m i pač dovo l i * , d a za­p a l i m c igare to v tvo j i navzočnosti!«

In z a p a l i l je v i s t in i c igareto . N j i pa je b l i ska l s rd i z oči.

•Povej m i . čemu si prišel!« K o m a j je i z p r e govo r i l a te besede. A on

se n i d a l m o t i t i . »Sedaj sem torej tvoj papa,« in i zpus t i l

j e ob lak d i m a iz ust, »a s t va r se n i hote la tako h i t ro n a p r a v i t i , k a k o r s v a m i s l i l a jaz in t vo ja m a m a . D e l a l i so n a m a zap r eke v R i m u in d r u g o d ! No , končno se je le n a ­p r a v i l z a k o n , k a k o r sva želela j a z In tvo ja m a m a « •

N e k a k o satirično je n a d a l j e v a l : » In sedaj s va srečna z a k o n s k a , j a z in

tvo ja m a m a ! Živl jenje n a m a teče bolje, k a k o r s v a pričakovala, l j u b a S e r a f i n a , k e r se končno p r i n a j i n i h l e t i h o l j ube zn i go­vo r i t i ne sme. T v o j a m a m a j e n a p r a v l j a l a nekaj časa m a l o do lge ob razke , k e r p rvo moje z akonsko de jan je je b i l o . d a s e m j i p re zen t i r a l neka j men i c , ka te re je m o r a l a h o n o r i r a t i , k a k o r p rav i j o s k o p u h i . No , v i ­diš, na to se je k m a l u pozab i lo , i n sedaj sem, k a k o r rečeno, srečni tvoj papa!«

* P r a v d v o m l j i v a čast je to z a m e ! * je odgovo r i l a s t r u p e n o m r z l o .

» T i si še vedno po lna t iste r oman t i k e , d r a ga S e r a f i n a ! T i meniš, d a m o r a b i t i p r i de j ano k srečnemu z a k o n u neka j t iste­ga, k a r imenu j e j o p e s n i k i l j u b e z e n ! L j u ­bezen! Končno se ta s t va r i z r a b i , k a k o r se obrab i r ec imo šina n a ko l e su , d a ' nekega lepega j u t r a poči i n d a n i k o l o nič več za rabo!«

»Cemu m i pripoveduješ vse to ! Pove j m i rajši, čemu si prišel danes tu sem, d rag i mi pap:s Egon?«

» Tako je p r a v ! S časom se me že p r i v a ­diš, S e r a f i n a ! Zapiši s i torej v svoj s p o m i n , d a k z a k o n u l jubezen n i po t rebna , k e r l jubezen m ine , z akon pa os tane ! K d o r stopi z l jubezn i j o v zakon , t emu je od pričetka n e k o l i k o bol j m e h k o post lano, a nekega belega j u t r a se p r ebud i na t r d e m ležišču — usoda m u je črez noč izpod zg lav ja i z v l e k l a m e h k o b l a z ino l j ube zn i . K d o r pa stopi brez I jubezni v z a k o n s k i s tan , ta i m a že od p r i " četka neko l i k o tršo postel jo. A l i ta m u ostane za vse življenje, t ako d a m u 1» preb i t i t iste nepr i j e tne i zp r emembe . Vidiš. to je maja f i lozo f i ja o z a k o n u ! N e k a j f i lo ­zofije pa je dobro povsod!«