Uradni list RS 049/2013, Uredbeni del

Št. 49 Ljubljana, petek

7. 6. 2013 ISSN 1318-0576 Leto XXIII

PREDSEDNIK REPUBLIKE1871. Ukaz o podelitvi odlikovanja Republike

Slovenije

Na podlagi sedme alineje prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije ter 2. točke 7. člena in 10. člena Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdajam

U K A Zo podelitvi odlikovanja Republike Slovenije

Za izjemen prispevek k popularizaciji slovenskega športa in razvoju vrhunskega športa prejme

ob 150-letnici svojega delovanja

Športno društvo NARODNI DOM

ZLATI RED ZA ZASLUGE.

Št. 094-01-17/2013-7Ljubljana, dne 7. junija 2013

Borut Pahor l.r.Predsednik

Republike Slovenije

VLADA1872. Uredba o izvajanju Uredbe 1177/2010/EU

o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh

Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno preči-ščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 – ZDU-1G) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo izvajanju Uredbe 1177/2010/EU

o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh

1. členS to uredbo se za izvajanje Uredbe (EU) št. 1177/2010

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1177/2010/EU) določijo pristojni organi in sankcije za kršitve.

2. členIzraza, uporabljena v tej uredbi, imata naslednji pomen:– »upravljavec terminala« v koprskem tovornem pristani-

šču je koncesionar, v drugih pristaniščih pa oseba, ki dejansko upravlja pristanišče,

– »potnik« je potrošnik v skladu s predpisi o varstvu potrošnikov.

3. členPristojna organa za izvajanje Uredbe 1177/2010/EU in

te uredbe sta ministrstvo, pristojno za varstvo potrošnikov, ki Evropsko komisijo tudi obvešča o njenem izvajanju, ter mini-strstvo, pristojno za pomorstvo in plovbo po celinskih vodah.

4. členNadzor nad izvajanjem Uredbe 1177/2010/EU in te ured-

be izvajata:– Tržni inšpektorat Republike Slovenije v zvezi s 4., 7., 8.,

9., 10., 11., 12., 13., 14., 16., 17., 18., 19., 22., 23. in 24. členom Uredbe 1177/2010/EU,

– Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v zvezi s prvim in drugim odstavkom 9. člena, 13. in 14. členom Uredbe 1177/2010/EU.

5. člen(1) Potnik vloži prijavo v zvezi s kršitvami Uredbe

1177/2010/EU in te uredbe pri prevozniku ali upravljavcu ter-minala.

(2) Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Uprava Repu-blike Slovenije za pomorstvo delujeta kot organa za obravna-vanje prijav za zadeve iz prejšnjega člena, če prijave potnikov niso bile rešene pri prevozniku ali upravljavcu terminala v skladu s 24. členom Uredbe 1177/2010/EU in ob upoštevanju zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Stran 5676 / Št. 49 / 7. 6. 2013 Uradni list Republike Slovenije

6. člen(1) Z globo od 2.000 do 30.000 eurov se kaznuje za

prekršek prevoznik, potovalni agent, organizator potovanja ali upravljavec terminala, ki je pravna oseba, če:

– potniku ne izda vozovnice (prvi odstavek 4. člena Ured-be 1177/2010/EU),

– so pogodbeni pogoji in tarife ponujeni na podlagi ne-posredne ali posredne diskriminacije (drugi odstavek 4. člena Uredbe 1177/2010/EU),

– potniku zaradi invalidnosti ali zmanjšane mobilnosti zavrne sprejem rezervacije, izdajo vozovnice ali vkrcanje ali če ponudi rezervacijo in vozovnico z dodatnimi stroški ali pod neenakimi pogoji kakor drugim potnikom (7. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– potniku zaradi invalidnosti ali zmanjšane mobilnosti ne zagotovi izjem ali posebnih pogojev potovanja (8. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– ne vzpostavi nediskriminatornih pogojev dostopa za invalidne osebe ali osebe z zmanjšano mobilnostjo (prvi odsta-vek 9. člena Uredbe 1177/2010/EU),

– javno ne objavi pogojev dostopa v fizični obliki ali na internetu ali na zahtevo (drugi, tretji in četrti odstavek 9. člena Uredbe 1177/2010/EU),

– invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo ne zagotovi brezplačne pomoči (10. in 11. člen ter Prilogi II in III Uredbe 1177/2010/EU),

– ne sprejme vseh ukrepov v zvezi z obvestili (12. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– ne določi in ne objavi standardov kakovosti za pomoč (13. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– ne določi postopkov usposabljanja glede invalidnosti (14. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– pri odpovedi ali zamudi pri odhodu potnikov ne obvesti na predpisani način (16. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– pri odpovedi ali zamudi ne nudi pomoči (17. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– pri odpovedi ali zamudi ne ponudi spremembe poti ali povračila stroškov (18. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– ne izplača nadomestila za vozovnico na predpisan način (19. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– potnikom ne zagotavlja ustreznih informacij o potovanju in pravicah potnikov (22. in 23. člen Uredbe 1177/2010/EU),

– nima vzpostavljenega mehanizma za obravnavo prijav potnikov (24. člen Uredbe 1177/2010/EU).

(2) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo gospodarsko družbo, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 10.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznujeta za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za pre-kršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekr-šek iz prvega odstavka tega člena.

7. členTa uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije.

Št. 00729-26/2013Ljubljana, dne 6. junija 2013EVA 2013-2430-0011

Vlada Republike Slovenije

mag. Alenka Bratušek l.r.Predsednica

1873. Uredba o spremembah Uredbe o kombiniranem prevozu

Na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o železni-škem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo spremembah Uredbe o kombiniranem prevozu

1. členV Uredbi o kombiniranem prevozu (Uradni list RS,

št. 4/01) se v prvem odstavku 2. člena besedilo »tovorni list K504« nadomesti z besedilom »tovorni list SPPO-1«.

2. členV 5. členu se v 1. točki prva alineja spremeni tako, da se

glasi: »če prevaža intermodalno prevozno enoto ali«.

3. členV 8. členu se besedilo »tovorni list K504« nadomesti z

besedilom »tovorni list SPPO-1«.

4. členTa uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-


Št. 00729-27/2013Ljubljana, dne 6. junija 2013EVA 2013-2430-0017



1874. Sklep o imenovanju častnega konzula Republike Slovenije v Odesi, v Ukrajini

Na podlagi 23. člena Zakona o zunanjih zadevah (Ura-dni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09 in 80/10 – ZUTD) na predlog ministra za zunanje zadeve Vlada Republike Slovenije izdaja

S K L E Po imenovanju častnega konzula Republike

Slovenije v Odesi, v Ukrajini

IZa častnega konzula Republike Slovenije v Odesi, v Ukra-

jini se imenuje Vladislav Burda Borisovič.

IITa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 50101-13/2013/5Ljubljana, dne 23. maja 2013EVA 2009-1811-0143



Uradni list Republike Slovenije Št. 49 / 7. 6. 2013 / Stran 5677

1875. Sklep o odprtju Konzulata Republike Slovenije v Odesi, v Ukrajini

Na podlagi 14. člena Zakona o zunanjih zadevah (Ura-dni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09 in 80/10 – ZUTD) na predlog ministra za zunanje zadeve Vlada Republike Slovenije izdaja

S K L E Po odprtju Konzulata Republike Slovenije

v Odesi, v UkrajiniI

Odpre se Konzulat Republike Slovenije v Odesi, v Ukra-jini, ki ga vodi častni konzul.

Konzularno območje konzulata obsega Odeško oblast.Konzulat spodbuja in pomaga pri razvijanju gospodarskih,

kulturnih in znanstvenih odnosov Republike Slovenije z Odeško oblastjo.

IITa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.




1876. Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi in nalogah Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja

Na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno preči-ščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12 in 21/13) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E Po spremembi Sklepa o ustanovitvi in nalogah

Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja

1.V Sklepu o ustanovitvi in nalogah Sveta Vlade Republike

Slovenije za študentska vprašanja (Uradni list RS, št. 56/96, 78/01 – popr., 87/01, 81/03, 23/04, 41/05, 48/06, 20/09, 57/12 in 6/13) se v 4. točki prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:

»– dva predstavnika Ministrstva za izobraževanje, zna-nost in šport,

– Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,«.

2.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.




1877. Odločba o imenovanju Nadje Sovinc na mesto okrožne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju

Na podlagi prvega odstavka 34. člena Zakona o držav-nem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F in 47/12 in 15/13 – ZODPol; ZDT-1) in petega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12 in 21/13) je Vlada RS na predlog ministra za pravosodje, številka 100-141/2013 z dne 11. 4. 2013, na 10. redni seji dne 23. 5. 2013 izdala naslednjo

O D L O Č B O

Nadja Sovinc, rojena 31. 1. 1979 se imenuje za okrožno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju.

Št. 70101-10/2013Ljubljana, dne 23. maja 2013EVA 2013-1711-0026



1878. Odločba o imenovanju Maje Veber Šajn na mesto okrajne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani

Na podlagi prvega odstavka 34. člena Zakona o držav-nem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F in 47/12 in 15/13 – ZODPol; ZDT-1) in petega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12 in 21/13) je Vlada RS na predlog ministra za pravosodje, številka 110-421/2012/6 z dne 22. 4. 2013, na 10. redni seji dne 23. 5. 2013 izdala naslednjo

O D L O Č B O

Mag. Maja Veber Šajn, rojena 28. 7. 1977 se imenuje za okrajno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.




1879. Odločba o imenovanju treh kandidatov na seznam namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice

Na podlagi petega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Re-publike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12 in 21/13) ter drugega odstavka 8. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Repu-blike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (Uradni list RS,


št. 64/01 in 59/02), je Vlada Republike Slovenije na 10. redni seji dne 23. 5. 2013 izdala naslednjo

O D L O Č B O

Dr. Miodrag Đorđević, rojen 15. 12. 1955, mag. Darinka Dekleva Marguč, rojena 20. 10. 1959, in izr. prof. dr. Boštjan Zalar, rojen 19. 8. 1965, se imenujejo na seznam namestni-kov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer se po dokončni izbiri predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice imenujejo za mandat dveh let z možnostjo ponovne izvolitve.




MINISTRSTVA1880. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah

Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole

Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o orga-nizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih

delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole

1. členV Pravilniku o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih

delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Uradni list RS, št. 109/11, 10/12 in 92/12) se v 5. členu v točki 1. 1. 7. Angleščina dodata nov prvi in drugi odstavek, ki se glasita:

»Učitelj angleščine v prvem obdobju je lahko, kdor je končal:

– univerzitetni študijski program razrednega pouka ali– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje

(smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk

in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz angleščine.Učitelj angleščine v prvem obdobju je lahko tudi, kdor je

končal:– univerzitetni študijski program angleščine ali– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje

angleščine ali anglistika

in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja.«.

Dosedanji prvi, drugi in tretji odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

V točki 1. 1. 8. Nemščina se dodata nov prvi in drugi od-stavek, ki se glasita:

»Učitelj nemščine v prvem obdobju je lahko, kdor je končal:

– univerzitetni študijski program razrednega pouka ali– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje

(smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk

in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz nemščine.Učitelj nemščine v prvem obdobju je lahko tudi, kdor je

končal:– univerzitetni študijski program nemščine ali– magistrski študijski program druge stopnje nemščina,

nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik

in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja.«.

Dosedanji prvi, drugi in tretji odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

2. členTa pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura-



dr. Jernej Pikalo l.r.Minister

za izobraževanje, znanost in šport izdaja

1881. Pravilnik o spremembi Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti

Na podlagi drugega odstavka 30. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12) izdaja minister za obrambo v soglasju z ministrom za infrastrukturo in prostor

P R A V I L N I Ko spremembi Pravilnika o zasnovi in študiji

požarne varnosti

1. členV Pravilniku o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni

list RS, št. 12/13) se drugi odstavek 5. člena spremeni tako, da se glasi:

»(2) Študijo izdela odgovorni projektant, ki ima pooblastilo za projektiranje požarne varnosti.«.

2. členŠtudije, za katere so bile pogodbe za izdelavo sklenjene

pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko še do 30. junija 2013 izdelajo v skladu s Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13).

3. členTa pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-


Št. 007-110/2013-9Ljubljana, dne 6. junija 2013EVA 2013-1911-0008

Soglašam!Samo Omerzel l.r.

Minister za infrastrukturo in prostor

Roman Jakič l.r.Minister

za obrambo


1882. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sporočanju podatkov za kemikalije

Na podlagi 35. člena in 37. člena Zakona o kemikali-jah (Uradni list RS, št. 110/03 – uradno prečiščeno besedilo, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZBioP, 16/08 in 9/11) izdaja minister za zdravje

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah Pravilnika

o sporočanju podatkov za kemikalije

1. členV Pravilniku o sporočanju podatkov za kemikalije (Uradni

list RS, št. 35/11) se v prvem odstavku 3. člena v napove-dnem stavku besedilo »Uredbo Komisije (ES) št. 286/2011 z dne 10. marca 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve teh-ničnemu in znanstvenemu napredku (UL L št. 83 z dne 30. 3. 2011, str. 1)« nadomesti z besedilom »Uredbo Komisije (EU) št. 618/2012 z dne 10. julija 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene pri-lagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L št. 179 z dne 11. 7. 2012, str. 3), za 3. točko pa se pika nadomesti z vejico in doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. kemijska sestava.«.

V drugem odstavku se za 6. točko vejica nadomesti s piko in črta 7. točka.

V tretjem odstavku se za besedo »letu« dodata vejica in naslednje besedilo: »bodisi v pisni ali elektronski obliki.«.

2. členPrvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:»(1) Urad po prejemu podatkov iz 1., 2., 3. in 4. točke

prvega odstavka 3. člena tega pravilnika potrdi vpis kemikalije v seznam kemikalij ter za vsako sporočeno kemikalijo določi evidenčno ter sporočilno številko.«.

3. členV 6. členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Urad potrdi izbris iz seznama kemikalij.«.

4. člen8. člen se črta.

5. členV prvem odstavku 9. člena se v prvi alinei besedilo »Ured-

bo Komisije (EU) št. 366/2011 z dne 14. aprila 2011 o spre-membi Priloge XVII (akrilamid) k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, av-torizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L št. 101 z dne 15. 4. 2011, str. 12)« nadomesti z besedilom »Uredbo Komisije (EU) št. 348/2013 z dne 17. aprila 2013 o spremembi Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemi-kalij (REACH) (UL L št. 108 z dne 18. 4. 2013, str. 1)«.

6. členTa pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura-


Št. 070-17/2013-11Ljubljana, dne 21. maja 2013EVA 2013-2711-0010

Tomaž Gantar l.r.Minister

za zdravje

USTAVNO SODIŠČE1883. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka

7. člena in četrtega odstavka 9. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih

Številka: U-I-173/11-8Datum: 23. 5. 2013

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in za-konitosti, začetem z zahtevo Mestne občine Celje, ki jo zastopa župan Bojan Šrot, na seji 23. maja 2013

o d l o č i l o:

Drugi odstavek 7. člena in četrti odstavek 9. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10) se razve-ljavita.

O b r a z l o ž i t e v

A.1. Mestna občina Celje izpodbija drugi odstavek 7. čle-

na Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (v nadaljevanju Uredba). Zatrjuje, da je izpodbijana določba Uredbe v neskladju s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08 in 36/11 – v nadaljevanju ZFO-1), zaradi kršitve načela legalitete pa tudi z drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Navaja, da 112. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12 – v nada-ljevanju ZVO-1), na podlagi katerega je bila sprejeta Uredba, v prvem odstavku določa, da mora povzročitelj onesnaževanja plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaže-vanje okolja. S to določbo naj bi zakonodajalec sledil enemu od temeljnih načel varstva okolja, ki je vsebovano v 10. členu ZVO-1, tj. načelu plačila za obremenjevanje okolja. Predlaga-teljica navaja, da lahko obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev, ki je predmet izpodbijane določbe Uredbe, nastane le na območju občine, v kateri je odlagališče odpadkov. Zato naj bi ZFO-1 v tretjem odstavku 7. člena tudi določil, da so okoljske dajatve, ki so z zakonom, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, prihodek proračuna občine, v kateri je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev. V naspro-tju s to zakonsko določbo pa naj bi izpodbijani drugi odstavek 7. člena Uredbe določal, da je ta okoljska dajatev prihodek proračuna občine, v kateri povzročitelji odpadkov prepuščajo ali oddajajo odpadke organizaciji, ki zbira in prevaža odpadke. Predlagateljica navaja, da se na njenem območju nahaja regi-onalni center za ravnanje z odpadki, v katerem se po predpi-sanih postopkih obdelujejo in odlagajo odpadki iz občin celotne savinjske regije. Ker naj bi zato obremenitev okolja z odpadki, zbranimi v teh občinah in odloženimi na odlagališče v Mestni občini Celje, dejansko nastajala le na območju slednje, pre-dlagateljica meni, da je zaradi izpodbijane določbe Uredbe, na podlagi katere okoljsko dajatev "pridobijo občine, kjer tovrstno onesnaženje sploh ne nastaja", ne le prikrajšana za del okolj-ske dajatve, ki ji pripada skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 kot nadomestilo za onesnaževanje okolja, ki nastaja na njenem območju, temveč naj bi za to onesnaževanje celo "plačevala" tistim občinam, v katerih se odpadki zgolj zbirajo in odvažajo na odlagališče, ki se nahaja na njenem območju.


2. Zahteva je bila poslana Vladi, ki nanjo ni odgovorila.

B. – I.3. Predlagateljica je vlogo naslovila kot pobudo za za-

četek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 7. člena Uredbe, vendar iz njenih navedb, da je zaradi izpodbijane določbe Uredbe prikrajšana za del okolj-ske dajatve, ki ji sicer pripada na podlagi tretjega odstavka 7. člena ZFO-1, izhaja očitek, da izpodbijana določba Uredbe posega v njen ustavni položaj in pravice. Ustavno sodišče je zato njeno vlogo štelo za zahtevo po 91. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre-čiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10 – ZLS), po katerem lahko občina vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, če ti posegajo v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti.

4. Predlagateljica sicer navaja, da izpodbija drugi odsta-vek 7. člena Uredbe, ki določa prejemnike okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagali-ščih, vendar iz njenih navedb, da je zaradi izpodbijane določbe Uredbe prikrajšana za del sredstev, ki ji iz naslova te okoljske dajatve pripadajo na podlagi zakona, izhaja, da nasprotuje tudi ureditvi, ki določa osnovo za razdelitev teh sredstev med posamezne občine. Ker podlago za izračun deleža okoljske dajatve za posamezno občino ureja četrti odstavek 9. člena Uredbe, je Ustavno sodišče štelo, da predlagateljica izpodbija tudi to določbo Uredbe.

B. – II.5. Predmet ustavnosodne presoje je podzakonska ure-

ditev, ki določa prejemnike okoljske dajatve za onesnaževa-nje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču in način izračuna deleža te dajatve za posamezno občino. Ustavno sodišče se je moralo zato najprej opredeliti do pravne narave okoljskih dajatev.

6. Okoljske dajatve so posebna oblika obdavčevanja obremenjevanja okolja, ki je posledica onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin. Temeljijo na načelu plačila za obreme-njevanje okolja (10. člen ZVO-1), ki povzročitelja obremenitve okolja obvezuje, da krije vse stroške ukrepov, ki jih sprejema javna oblast za namene varstva okolja. Po 6. točki 3. člena ZVO-1 je obremenitev okolja vsak poseg ali posledica posega v okolje, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča one-snaževanje okolja, tveganje za okolje, okoljsko škodo ali rabo naravne dobrine. Med cilje varstva okolja po drugem odstavku 2. člena ZVO-1 sodijo tudi preprečitev in zmanjšanje obreme-njevanja okolja, ohranjanje in izboljševanje njegove kakovosti ter odpravljanje posledic obremenjevanja okolja. Skladno s pr-vim odstavkom 111. člena ZVO-1 država pospešuje in spodbuja doseganje ciljev varstva okolja tudi s finančnimi in ekonomskimi instrumenti, med slednje pa ZVO-1 uvršča tudi okoljske dajatve (1. točka prvega odstavka 111. člena ZVO-1), katerih namen je spodbujati zmanjševanje obremenjevanja okolja tako, da je določena cena tega obremenjevanja, ki jo v skladu s stopnjo obremenjevanja plača njen povzročitelj.1 Okoljske dajatve so javne dajatve,2 ki niso davek, temveč sodijo med t. i. predno-

1 Glej D. Pichler v: S. Pličanič (ur.), Komentar Zakona o var-stvu okolja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana 2010, str. 173–177 in 532–541.

2 Javne dajatve so vsa javna bremena, ki se plačujejo v denarju. Gre za vse vrste denarnih plačil, ki jih morajo državljani na podlagi javnega prava odvesti državi ali drugim pravnim ose-bam javnega prava. Te javnopravno urejene denarne dajatve so uvedene z zakonsko prisilo in naložene tistim, ki izpolnijo predpo-stavke zakonskega opisa dejanskega stanja. (Povzeto po A. Kobal, Pravna narava RTV naročnine (prispevka), Podjetje in delo, št. 1 (2003), str. 136–137.) Glej tudi T. Pucelj Vidović, Pravne podlage za okoljske rente, Podjetje in delo, št. 7 (2009), str. 1334.

stna bremena.3 ZVO-1 določa dve vrsti okoljskih dajatev: za onesnaževanje okolja4 in za rabo naravnih dobrin. Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja je javna dajatev, s katero se obdavčuje onesnaževanje okolja.5 Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (Ura-dni list RS, št. 57/08 – v nadaljevanju ZFO-1A) je drugi stavek prvega odstavka 112. člena ZVO-1 določal, da so okoljske da-jatve prihodek proračuna države ali občin v skladu z zakonom.6 Z ZFO-1A pa je zakonodajalec določil, da so okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zara-di odlaganja odpadkov na odlagališčih, prihodek proračuna občine, v kateri je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev (prvi stavek tretjega odstavka 7. člena ZFO-1).7

7. Predlagateljica očita, da je Vlada v drugem odstavku 7. člena Uredbe prejemnike okoljske dajatve za onesnaževa-nje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih določila v neskladju s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1. Take očitke Ustavno sodišče praviloma presoja v okviru drugega odstavka 120. člena Ustave, na katerega se sklicuje tudi predlagateljica. Vendar pa v primerih, kadar Ustava posebej določa, da mora biti posamezno pravno področje urejeno v posebnem zakonu, Ustavno sodišče šteje, da je ustavna določba, ki to pravno področje ureja, specialna določba v razmerju do drugega od-stavka 120. člena (in tretjega odstavka 153. člena) Ustave.8 Tak primer je tudi 147. člen Ustave, ki ureja razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo na področju urejanja davkov, carine in drugih dajatev. Ker je okoljska dajatev javna dajatev, je 147. člen Ustave, ki ureja načelo zakonitosti pri urejanju

3 Med prednostna bremena (nem. Vorzugslast) sodijo ta-kse (pristojbine) in prispevki. Njihova značilnost je, da obstaja povezanost med storitvijo in protistoritvijo, torej vezanost dajatve zavezanca za tako dajatev na individualno določeno javno porabo. Taksa (pristojbina) je nasprotna storitev (plačilo) za storitev države ali pomeni prevalitev stroškov na zavezanca, ki jih je sam pov-zročil. Taksa je nadomestilo za dejansko storitev države oziroma njenih organov. Prispevek pa se plača že za možnost uporabe državnih predmetov in objektov. Povzeto po A. Kobal, nav. delo, str. 136–137.

4 V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96 – ZVO) so bile okoljske dajatve za onesnaževanje okolja opre-deljene kot takse za obremenjevanje okolja. Ker uporaba pojma taksa navaja na neko storitev, ki jo običajno država, občina ali drug subjekt z javnimi pooblastili nudi fizičnim ali pravnim osebam (npr. upravne takse), je zakonodajalec v ZVO-1 namesto pojma taksa za obremenjevanje okolja uporabil pojem okoljska dajatev. Glej D. Pichler v: S. Pličanič (ur.), nav. delo, str. 534.

5 ZVO-1 v prvem odstavku 112. člena določa, da mora pov-zročitelj onesnaževanja plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja.

6 Navedena določba je glede prihodkov iz naslova okoljskih dajatev, predpisanih zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (tj. glede prihodkov, ki jih je zakonodajalec uredil v novem tretjem odstavku, ki je bil v 7. člen ZFO-1 dodan s 3. členom ZFO-1A), prenehala veljati 1. 1. 2009 (drugi odstavek 20. člena ZFO-1A).

7 Drugi stavek tretjega odstavka 7. člena ZFO-1 določa, da se z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, določi, da se sredstva okoljskih dajatev lahko porabijo le za: 1. gradnjo infra-strukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb var-stva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, ter 2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obve-znih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

8 Podobno Ustavno sodišče v odločbah št. U-I-178/10 z dne 3. 2. 2011 (Uradni list RS, št. 12/11), št. U-I-156/08 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 34/11), št. U-I-257/09 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 37/11) in št. U-I-215/11, Up-1128/11 z dne 10. 1. 2013 (Uradni list RS, št. 14/13).


davkov, carin in drugih dajatev, specialna določba v razmerju do drugega odstavka 120. člena Ustave. Zato je Ustavno so-dišče predlagateljičine očitke o neskladju izpodbijanega dela Uredbe z drugim odstavkom 120. člena (in tretjim odstavkom 153. člena) Ustave presojalo v okviru 147. člena Ustave.

8. Iz 147. člena Ustave izhaja zahteva, da se smejo prisilne dajatve določati samo z zakonom. Ta ustavna do-ločba, ki pomeni izpeljavo splošne zahteve po spoštovanju načela zakonitosti iz drugega odstavka 120. člena Ustave, glede specifične vsebine, to je urejanja davkov, carin in drugih dajatev, zavezuje izvršilno vejo oblasti pri izdajanju podzakonskih predpisov na področju javnih dajatev. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih ak-tov. Podzakonski akt zakonske norme ne sme spreminjati, sme jo le dopolnjevati, in sicer le do te mere, da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne širi ali zožuje. Izvršilna veja oblasti brez zakonskih okvirov ne sme samostojno urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajalca.

9. Po svoji pravni naravi je uredba podzakonski predpis, ki ga izda Vlada za izvrševanje zakonov in drugih predpisov.9 Na zakon je vezana tako, da v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali z razlago iz njega vsaj ugotovljivi. Zato sme uredba vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb. Ko Ustavno sodišče presoja skladnost podzakonskega predpisa z zakonom, ki mu je dal podlago za določitev podrobnejšega načina izvrševanja posameznih pravic oziroma obveznosti, presoja zlasti, ali pod-zakonski predpis zakonsko normo razčlenjuje v okviru, ki je takšnemu aktu dopuščen.

10. Vlada je izdala Uredbo na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena ZVO-110 v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-111 ter prvim odstavkom 3. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 40/09 in 9/11 – v nadaljevanju ZCS-1).12 Tretji odstavek 7. člena ZFO-1 v prvem stavku do-loča, da so okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z od-padnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, prihodek proračuna ob-čine, v kateri je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je

9 Vlada z uredbo lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in merili zakona oziroma drugega predpisa. Vla-da izda uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu (prvi in drugi odstavek 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 8/12 in 21/13 – ZVRS).

10 Četrti odstavek 112. člena ZVO-1 vsebuje pooblastilo Vladi, naj podrobneje določi vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve in zavezance za posamezno okoljsko dajatev, nje-no višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja, četrti odstavek 113. člena ZVO-1 pa Vlado pooblašča, naj podrob-neje določi način zbiranja, merila in pogoje za vračilo, oprostitev ali zmanjševanje plačevanja okoljske dajatve ali odstopitev okoljskih dajatev in kaj se šteje za upravičene stroške.

11 Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega od-stavka 113. člena ZVO-1 ter za izvrševanje tretjega odstavka 7. člena ZFO-1 je Vlada izdala tudi Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12). Ta v 7. členu kot prejemnika okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja industrijske oziroma komu-nalne odpadne vode določa občino, v kateri pri zavezancu nastaja ta (industrijska oziroma komunalna) odpadna voda.

12 Prvi odstavek 3. člena ZCS-1 določa naloge carinske službe, med katere skladno s 7. točko navedenega člena sodi tudi pobiranje okoljskih dajatev.

predpisana okoljska dajatev.13 Navedena zakonska določba, ki zavezuje Vlado pri sprejemanju podzakonskih predpisov, ki urejajo okoljske dajatve, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, torej jasno in določno opredeljuje krog občin, ki so upravičene do prejema sredstev iz naslova teh dajatev. V ta krog po tej zakonski določbi sodi vsaka občina, v kateri je nastala obremenitev okolja zaradi odlaganja odpadkov na od-lagališču. Ker taka obremenitev okolja že po naravi stvari lahko nastane le na območju odlagališča,14 je prejemnik te okoljske dajatve skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 lahko le občina, v kateri se odlagališče odpadkov tudi dejansko nahaja. Z izpodbijanim drugim odstavkom 7. člena Uredbe, po katerem je okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču (za plačilo katere je po prvem od-stavku istega člena Uredbe zavezan upravljavec odlagališča)15 prihodek občine, v kateri povzročitelji odpadkov prepuščajo ali oddajajo odpadke izvajalcu obvezne občinske gospodarske službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, pa je Vlada prejemnike te okoljske dajatve opredelila drugače, kot jih je v tretjem odstavku 7. člena ZFO-1 opredelil zakonodajalec. S tem je zakonsko ureditev spremenila tako, da je krog občin, ki jim po navedeni zakonski določbi pripada prihodek iz naslova te okoljske dajatve (tj. občin, na območju katerih se nahajajo odla-gališča odpadkov), brez zakonske podlage in zato v nasprotju s 147. členom Ustave razširila na tiste občine, ki na svojem območju teh odlagališč nimajo in v katerih zato obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana ta okoljska dajatev, niti ne more nastati.

13 Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bil nov tretji od-stavek 7. člena v ZFO-1 vnesen z namenom določiti pripadnost prihodkov od okoljskih dajatev za obremenjevanja lokalnega okolja, določenih na podlagi zakona s predpisom Vlade. Zakonodajalec je zato kot zavezance za plačevanje okoljskih dajatev za onesnaže-vanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so in-frastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, določil fizične in pravne osebe, ki povzročajo onesnaževanje na območjih, na katerih občina zagotavlja gospo-darske javne službe varstva okolja, sredstva, zbrana iz okoljskih dajatev, pa je določil kot namenska sredstva za financiranje ukre-pov občin, določenih z državnimi operativnimi programi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, razen nevarnih odpadkov (glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin – ZFO-1A, Poročevalec DZ, št. 49/08, EPA 2008-IV).

14 Izraz "odlagališče" ima po prvem odstavku 3. člena Uredbe enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. Tak predpis je Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 61/11), ki v 10. točki 2. člena določa, da je odlagališče naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo, pri čemer se za odlagališče šteje tudi na-prava ali del naprave, kjer povzročitelj odpadkov skladišči svoje od-padke na kraju njihovega nastanka več kakor tri leta pred oddajo v nadaljnjo predelavo po postopkih predelave v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, in stalna naprava ali del naprave, kjer se odpadki skladiščijo več kakor eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja odpadke. Za odlagališče pa se po navedeni določbi ne šteje naprava ali del naprave, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja nji-hove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo ali odstranjevanje ali skladišče odpadkov, kjer se odpadki skladiščijo največ tri leta pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih predelave ali največ eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.

15 Prvi odstavek 7. člena Uredbe določa, da je zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki je infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, upra-vljavec odlagališča, ki je v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje obvezne gospodarske službe, določen za izvajanje obvezne go-spodarske službe.


navedeno zakonsko določbo (in s 147. členom Ustave) skla-dna le taka ureditev, na podlagi katere bi se delež te okoljske dajatve določil oziroma izračunal (le) za tiste občine, ki jih kot prejemnike okoljske dajatve določa tretji odstavek 7. člena ZFO-1. Tej zahtevi pa bi Vlada zadostila le, če bi pri določitvi podlage za izračun deleža okoljske dajatve, ki pripada posame-zni občini, upoštevala (tudi) razmerje med količino zbranih in v posameznih (oziroma vseh) občinah odloženih odpadkov. Ker tega ni storila, se delež okoljske dajatve na način iz četrtega odstavka 9. člena Uredbe izračuna (določi) tudi za tiste občine, ki na svojem območju nimajo odlagališč odpadkov.17 To pa pomeni, da se sredstva, zbrana iz naslova plačane okoljske dajatve, ki je z zakonom predpisana zaradi obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, v nasprotju z namenom, ki ga je s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 zasle-doval zakonodajalec, razdelijo tudi med občine, ki po navedeni zakonski določbi sploh niso upravičene do prihodka iz naslova te okoljske dajatve.

14. Četrti odstavek 9. člena Uredbe torej omogoča, da se na njegovi podlagi delež plačane okoljske dajatve določi tudi v korist tistih občin, ki s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 niso določene kot njeni prejemniki. Zato je v neskladju z navedeno zakonsko določbo in s tem tudi v neskladju s 147. členom Ustave.

15. V primeru, ko Ustavno sodišče presodi, da je podza-konski predpis v izpodbijanem delu v neskladju z Ustavo, da svoji odločitvi učinek odprave ali razveljavitve. Predlagateljica ni predlagala odprave izpodbijanega dela Uredbe, prav tako tudi ni zatrjevala nastanka škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Zato je Ustavno sodišče drugi odstavek 7. člena in četrti odstavek 9. člena Uredbe razveljavilo.

C.16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi

tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Ura-dni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Poga-čar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Jadek Pensa in Pogačar.

mag. Miroslav Mozetič l.r.Podpredsednik

SODNI SVET1884. Sklep o javnem pozivu sodnikom k vložitvi

kandidatur na vodstveno mesto predsednika Okrožnega sodišča v Kopru

Na podlagi določbe 62. člena Zakona o sodiščih (ZS-UPB-4, Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopol-nitvami) je Sodni svet Republike Slovenije, Trg OF 13, Ljubljana na 17. seji dne 30. maja 2013 sprejel

17 Da se delež okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih na podlagi četrtega odstavka 9. člena Uredbe izračuna tudi za občine, na območju katerih ni odlagališč, izhaja tudi iz Seznama občin s pripadajočimi deleži plačane okoljske dajatve za odlaganje odpadkov za leti 2012 in 2013, kjer so deleži plačane okoljske dajatve navedeni za vse slovenske občine. Seznam je objavljen na spletni strani Carinske uprave Republike Slovenije, <http://www.carina.gov.si/si/ostale_da-jatve/okoljske_dajatve/odlaganje_odpadkov_na_odlagaliscih/>.

11. Ker drugi odstavek 7. člena Uredbe krog občin, ki so upravičene do prejema okoljske dajatve, predpisane zaradi obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na odla-gališčih, razširja na tiste občine, ki jih tretji odstavek 7. člena ZFO-1 ne določa kot prejemnike te okoljske dajatve, je v ne-skladju z navedeno določbo ZFO-1 in s tem tudi v neskladju s 147. členom Ustave.

12. Osnova za razdelitev plačane okoljske dajatve med posamezne občine so podatki o količini zbranih in odloženih komunalnih odpadkov v posameznem koledarskem letu po posameznih občinah, ki jih morajo izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih od-padkov ter izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komu-nalnih odpadkov posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje (prvi odstavek 9. člena Uredbe). Na osnovi teh podatkov (in na način, določen v četrtem odstavku 9. člena Uredbe) ministrstvo, pristojno za okolje, izračuna delež plačane okoljske dajatve, ki pripada posamezni občini, seznam občin s pripadajočimi deleži plačane okoljske dajatve pa objavi na svojih spletnih straneh do 30. septembra tekočega leta (drugi odstavek 9. člena Uredbe) in ga najpozneje do 15. septembra tekočega leta posreduje carinskemu organu (tretji odstavek 9. člena Uredbe).16 Predla-gateljica izpodbija tudi ureditev, na podlagi katere se sredstva, plačana iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih razdelijo med po-samezne občine. Glede na to, da se ta sredstva med občine razdelijo na podlagi deležev, ki jih ministrstvo, pristojno za okolje, za posamezne občine izračuna na način, določen v četrtem odstavku 9. člena Uredbe, je Ustavno sodišče opravilo tudi presojo te določbe.

13. Četrti odstavek 9. člena Uredbe določa, da se delež okoljske dajatve za posamezno občino izračuna na naslednji način:

pri čemer je:– Qzi: količina zbranih komunalnih odpadkov v posamezni

občini i,– Qz: količina zbranih komunalnih odpadkov v vseh ob-

činah,– Qoi: količina odloženih komunalnih odpadkov iz posa-

mezne občine i,– Qo: količina odloženih komunalnih odpadkov iz vseh

občin,– TX %: delež okoljske dajatve v odstotkih, ki pripada

posamezni občini.V navedeni določbi Uredbe določen način izračuna deleža

okoljske dajatve za posamezno občino, ki upošteva le razmer-je med količino odpadkov, zbranih v posameznih (in v vseh) občinah, ter količino odpadkov, odloženih iz posameznih (in iz vseh) občin, temelji na predpostavki, da je okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagali-ščih prihodek proračuna občin, ki jih kot prejemnike te dajatve opredeljuje drugi odstavek 7. člena Uredbe, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo. Ker se četrti odstavek 9. člena Uredbe nanaša na okoljsko dajatev, za katero tretji odstavek 7. člena ZFO-1 določa, da kot prihodek proračuna pripada tistim občinam, v katerih zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču nastaja obremenitev okolja, bi bila z

16 Po ZCS-1 sodita med naloge carinske službe, ki jih opravlja carinski organ, tudi pobiranje okoljskih dajatev (7. točka 3. člena ZCS-1) in zagotavljanje enotnega izvajanja predpisov, ki urejajo okoljske dajatve (3. točka 10. člena ZCS-1). Carinski organ je skla-dno s prvim odstavkom 13. člena Uredbe pooblaščen za opravlja-nje nadzora nad izvajanjem Uredbe, razen 9. člena Uredbe. Nadzor nad izvajanjem 9. člena Uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja (drugi odstavek 9. člena Uredbe).

100xQQ

QQx

QQx3

QQ%TX

zi

oi

z

o

z

zi

z

zi

−+=


S K L E P

Sodni svet objavlja javni poziv sodnikom k vložitvi kan-didatur na vodstveno mesto predsednika Okrožnega sodišča v Kopru.

Kandidati morajo prijavi oziroma kandidaturi priložiti življe-njepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz 62. člena Zakona o sodiščih. Predložitev šestletnega strateškega programa dela sodišča ni obvezna za kandidate za podpredsednike sodišč.

Prijavo oziroma kandidaturo naj kandidati v 30-ih dneh od objave poziva v Uradnem listu Republike Slovenije pošljejo na naslov: Republika Slovenija, Sodni svet, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, p.p. 675.

Predsednik Sodnega sveta RSJanez Vlaj l.r.

DRŽAVNA VOLILNA KOMISIJA1885. Sklep o imenovanju predsednika v 10. okrajni

volilni komisiji IV. volilne enote

Na podlagi 24., 34. in 37. člena Zakona o volitvah v dr-žavni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – ZVDZ-UPB1 in 54/07 – odločba US) je Državna volilna komisija na 9. seji 30. maja 2013, sprejela

S K L E Po imenovanju predsednika v 10. okrajni volilni

komisiji IV. volilne enote

Na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o volitvah v državni zbor, je Petru Golobu z imenovanjem za namestnika predsednika Državne volilne komisije, funkcija predsednika

okrajne volilne komisije prenehala, zato se za predsednika 10. okrajne volilne komisije IV. volilne enote

imenuje:– Helena Mejač, Tunjiška cesta 11, 1240 Kamnik.

Št. 040-2/2013-30Ljubljana, dne 30. maja 2013

Anton Gašper Frantar l.r.Predsednik

DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE

1886. Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za maj 2013

Na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) objavlja Statistični urad Republike Slovenije

P O R O Č I L Oo rasti cen življenjskih potrebščin na območju

Slovenije za maj 2013

Cene življenjskih potrebščin so bile maja 2013 v primer-javi s prejšnjim mesecem višje za 0,3 %.

Št. 9621-123/2013/3Ljubljana, dne 5. junija 2013EVA 2013-1522-0017

mag. Irena Križman l.r.Generalna direktoricaStatističnega uradaRepublike Slovenije


DOBRNA

1887. Odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo s kotlovnico na lesno biomaso

Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US, 76/08, 100/08 Odl. US, 79/09, 14/10 Odl. US, 51/10, 84710 Odl. US in 40/12 – ZUJF), 3. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) (Uradni list RS, št. 127/06), 33. člena Energetskega zakona (EZ) (Uradni list RS, št. 27/07 – UPB2, 70/08, 22/10, 37/11 Odl. US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 26/03, 59/11) ter 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02, 136/04, 134/06) je Občinski svet Občine Dobrna na 20. seji dne 23. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko izvajanju gospodarske javne službe

oskrbe s toplotno energijo s kotlovnico na lesno biomaso

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(predmet urejanja)

(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega intere-sa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in pravno podlago za izvajanje gospodarske javne službe v obliki javno-zasebne-ga partnerstva.

(2) Ta odlok ureja način izvajanja gospodarske javne služ-be za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso v Osnovni šoli Dobrna (Dobrna 1, 3204 Dobrna), še posebej pa:

– organizacijsko zasnovo izvajanja te gospodarske javne službe po vrsti in številu izvajalcev,

– pogoje za zagotavljanje storitev gospodarske javne službe za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso ter pravice in obveznosti izvajalcev te gospodarske javne službe,

– pravice in obveznosti uporabnika,– način financiranja gospodarske javne službe,– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje

gospodarske javne službe,– druge elemente, ki so pomembni za razvoj in opravljanje

dejavnosti gospodarske javne službe.(3) Ta odlok je v delu, ki se nanaša na predmet in pogoje

za opravljanje gospodarske javne službe iz prvega odstavka, tudi koncesijski akt.

2. člen(javni interes)

(1) Občina Dobrna ugotavlja, da obstaja javni interes za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja, dobave toplote in oskrbe s toplo vodo, javni interes obsega:

– zamenjavo fosilnega energenta (kurilno olje) z lesno maso, ki je obnovljiv vir energije, s čimer se zmanjšuje izpuste CO2 in prispeva k uresničevanju strategije povečevanja izrabe obnovljivih virov energije in

– zniževanje stroškov ogrevanja v navedenem objektu.(2) Zaradi ekonomske upravičenosti in hitrejše realizacije

ciljev, se izvajanje dejavnosti dobave toplote in oskrbe s toplo vodo izvede v obliki javno-zasebnega partnerstva.

3. člen(javna služba)

(1) Dejavnost dobave toplote in oskrbe s toplo vodo se skladno s tem odlokom opravlja kot gospodarska javna služba in obsega:

– prenovo kotlovnice in postavitev nove kotlovske opre-me, z izgradnjo 100 m3 zalogovnika za sekance,

– upravljanje, obratovanje in razvoj kotlovnice,– priključitev uporabnika na kotlovnico in– prenos toplotne energije do uporabnika.(2) Naloge iz prve alineje prejšnjega odstavka obsegajo

izvedbo potrebnih gradbenih del, dobavo in postavitev nove kotlovniške opreme, izvedbo potrebnih strojno inštalaterskih in elektro inštalaterskih del in izgradnja 100 m3 zalogovnika za sekance.

(3) Naloga iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsegajo upravljanje, razvoj in vzdrževanje kotlovnice, razvoj oskrbe s toplotno energijo, odgovornost za varnost in zaneslji-vost funkcioniranja kotlovnice, izvajanje potrebnih meritev ter preizkusov delovanja kotlovnice.

(4) Naloga iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsega izgradnjo vseh elementov kotlovnice, ki so potrebni za zagotovitev prenosa toplotne energije do uporabnikovih naprav.

(5) Naloga iz četrte alineje prvega odstavka tega člena obsega obratovanje in s tem povezano zagotavljanje in prodajo toplotne energije uporabniku.

(6) Izvajalec javne službe mora poleg nalog prvega od-stavka tega člena izvajati tudi vse druge naloge in dejavnosti, ki so z gospodarsko javno službo neločljivo povezane.

4. člen(način izvajanja javne službe)

Gospodarska javna služba za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso (v nadaljevanju: javna služba) se opravlja na podlagi podelitve koncesije osebi zasebnega prava (v nadalje-vanju: koncesionar).

5. člen(obseg opravljanja javne službe)

(1) Javna služba se v Občini Dobrna opravlja na objektu, ki stoji na parc. št. 605/16, k.o. 1056 Dobrna.

(2) Koncedent bo v primeru ugotovitve javnega interesa s spremembo tega odloka razširil obseg opravljanja gospo-darske javne službe iz prejšnjega odstavka. V tem primeru se koncesija za izvajanje gospodarske javne službe do poteka koncesijske pogodbe lahko podeli neposredno v izvajanje koncesionarju, ki izvaja koncesijo na območju iz prejšnjega odstavka in je bil izbran na javnem razpisu v skladu s tem odlokom.

6. člen(uporabnik storitev javne službe)

(1) Uporabniki storitve javne službe so vzgojno-izobra-ževalni zavod, kulturni dom in knjižnica, ki sklenejo s konce-sionarjem ustrezno pogodbo o zagotavljanju dobave toplote iz kotlovnice.

(2) Uporabniki storitve javne službe so lahko tudi drugi su-bjekti, na katere je prenesena pravica do upravljanja objektov iz prvega odstavka 5. člena tega odloka.

7. člen(izvajanje upravnih nalog)

Upravne naloge v zvezi s koncesijo po tem odloku opra-vlja občinska uprava.

OBČINE


II. KONCESIJA

8. člen(predmet koncesije)

Predmet koncesije je javna služba, v obsegu, določenem v 3. in 5. členu tega odloka.

9. člen(koncedent)

Koncedent za podelitev koncesije po tem odloku je Ob-čina Dobrna.

10. člen(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpol-njuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.

(2) Za koncesionarja je lahko izbrana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

– dokaže, da lahko zagotovi nemoteno dobavo energenta,– izkaže za verjetno, da bo zgradil kotlovnico in 100 m3

zalogovnik za sekance, ter vse naprave, ki so potrebni za iz-vajanje koncesije,

– razpolaga z ustrezno licenco za opravljanje energetske dejavnosti, če je ta potrebna, ali če je zahtevana v javnem razpisu,

– druge pogoje, določene v javnem razpisu.(3) V javnem razpisu se opredeli, na kakšen način se

preverja izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka.

11. člen(soglasje)

V okviru svoje pristojnosti izda koncedent pooblastilo koncesionarju za pridobitev vse potrebne dokumentacije, ki jo mora koncesionar pridobiti za začetek izvajanja in v času izvajanja koncesije.

12. člen(obveznost in splošni pogoji izvajanja javne službe)(1) Javno službo mora koncesionar izvajati neprekinjeno

in jo lahko začasno ali trajno prekine le v primerih, določenih z zakonom in koncesijsko pogodbo.

(2) Uporaba dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, mora biti zagotovljena vsem uporabnikom pod enakimi pogoji.

(3) Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz kotlovni-ce, ki sodi v okvir izvajanja javne službe, se sprejmejo skupaj s koncesijsko pogodbo.

13. člen(vrsta in obseg javne službe)

(1) Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja javne službe v objektih, opredeljenih v 5. členu tega odloka.

(2) Koncesionar pridobi tudi izključno pravico izgradnje kotlovnice in 100 m3 zalogovnika za sekance in upravljanja s kotlovnico v objektih, opredeljenih v 5. členu tega odloka.

14. člen(začetek in čas trajanja koncesije)

(1) Koncesija se podeljuje za obdobje 15 let. Začetek in čas trajanja koncesije se določita v koncesijski pogodbi.

(2) Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesija lahko podaljša za obdobje, ki se določi v koncesijski pogodbi in v kolikor je to v interesu koncedenta, vendar ne več, kot za pet let.

(3) Koncesija se lahko po preteku časa trajanja podaljša tudi do dokončne izbire novega koncesionarja. Podaljšanje v skladu s tem odstavkom je mogoče tudi po preteku časa, za katerega je podaljšana koncesijska pogodba z aneksom v skladu s prejšnjim odstavkom.

III. IZBIRA KONCESIONARJA

15. člen(javni razpis)

(1) Koncesija se lahko podeli na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem glasilu Republike Slovenije in na spletni strani občine.

(2) Javni razpis se izvede po postopku in vsebini, določeni z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.

16. člen(merila za izbiro koncesionarja)

(1) Koncesionarja se izbere na podlagi naslednjih meril:– ponujene višine cene za toplotno energijo (ponujene

najcenejše cene),– drugih meril, ki se opredelijo v javnem razpisu.(2) Merila se v razpisni dokumentaciji podrobneje opre-

delijo in ovrednotijo. Določi se tudi način izračuna doseženega števila točk.

17. člen(strokovna komisija)

Koncedent imenuje najmanj tričlansko komisijo za vode-nje razpisa. Glede sestave in delovanja komisije se uporabljajo tiste določbe zakona, ki urejajo splošni upravni postopek, ki se nanašajo na izločitev uradne osebe ter določbe Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju: ZJZP).

Komisija po zaključenem postopku pripravi poročilo v skladu z določbami ZJZP.

18. člen(podelitev koncesije)

(1) O izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo v upravnem postopku.

(2) V postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan.

19. člen(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)

Na podlagi dokončne odločbe o izbiri sklene župan z izbranim koncesionarjem koncesijsko pogodbo.

IV. RAZVOJ IN VZDRŽEVANJE KOTLOVNICE

20. člen(objekti in naprave za izvajanje javne službe)

(1) Koncesionar je dolžan v objektu, ki ga določi konce-dent, prenoviti kotlovnico z dobavo in namestitvijo pripadajočih naprav in izgraditi 100 m3 zalogovnik za sekance, ki so potreb-ne za kvalitetno izvajanje javne službe v obsegu iz 3. in 5. člena tega odloka. Obseg obveznosti in način financiranja prenove kotlovnice in naprav se določi v koncesijski pogodbi.

(2) Vse naprave iz prejšnjega odstavka, ki jih namesti koncesionar, so v lasti koncesionarja.

(3) Pri izbiri tehnologije upošteva koncesionar sorazmer-nost med tehnično izpopolnjenostjo določenega elementa ter stroški njegove uporabe. Pri načrtovanju, vzdrževanju in gradnji kotlovnice in naprav pa je koncesionar dolžan ravnati z nače-lom najboljše dosegljive tehnologije, predvsem pri izbiri rešitev, ki naj v največji možni meri prispevajo k varovanju okolja ter zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja kotlovnice.

(4) Dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj za izgradnjo kotlovnice in naprav, pripravi koncesionar in jo predloži koncedentu v potrditev.

(5) V postopku pridobivanja dovoljenj iz prejšnjega od-stavka je koncedent dolžan sodelovati s koncesionarjem v okvi-ru zakonskih omejitev in zmogljivosti svojih strokovnih služb.


21. člen(vzdrževanje in preskušanje kotlovnice in naprav)

(1) Koncesionar je dolžan investicijsko in tekoče skrbeti za vzdrževanje kotlovnice in naprav in z njimi povezane infra-strukture tako, da je zagotovljeno nemoteno ter varno izvajanje javne službe.

(2) Koncesionar mora v najkrajšem možnem času poskr-beti za odpravo okvar, nepravilnosti in drugih pomanjkljivosti, ki se pojavijo na kotlovnici in napravah.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

22. člen(uporaba storitev javne službe)

(1) Z uporabnikom je koncesionar dolžan skleniti ustrezno pogodbo o dobavi toplote.

(2) V primeru kršitve obveznosti koncesionarja iz prej-šnjega odstavka lahko uporabnik zahteva, da pristojni organ občine z upravno odločbo odloči o njegovi pravici in naloži koncesionarju ustrezno ravnanje.

(3) Podrobnejša vprašanja v zvezi s pogodbo o dobavi toplote urejajo splošni pogoji.

VI. POSLOVANJE IN FINANCIRANJE

23. člen(prenos objektov in naprav)

(1) Koncedent prenese skladno z določili koncesijske pogodbe koncesionarju v uporabo vse že zgrajene objekte in naprave, ki so potrebne za postavitev kotlovnice in naprav oziroma ki predstavljajo del kotlovnice in naprav.

(2) Koncesionar izvede celotno investicijo in krije celotne stroške obratovanja in vzdrževanja kotlovnice ter njenih naprav v času trajanja koncesijske pogodbe.

24. člen(poslovanje koncesionarja)

(1) Koncesionar mora pri svojem poslovanju:– za izvajanje javne službe voditi računovodstvo, ki je

ločeno od ostalih dejavnosti koncesionarja,– pripraviti, revidirati in objaviti letne računovodske izkaze

na način, kot to zahteva zakonodaja.(2) Za obveznosti koncesionarja občina odgovarja le v

primeru, da je koncesionar v večinski lasti občine.

25. člen(financiranje)

Izvajanje koncesije se opravlja na podlagi lastnih prihod-kov koncesionarja.

26. člen(plačilo za dobavljeno toploto)

(1) Uporabnik plačuje stroške dobavljene toplote. Doba-vljena toplota se obračunava na podlagi koncesijske pogodbe.

(2) Cena za dobavljeno toploto se usklajuje enkrat letno glede na gibanje cene uporabljenega energenta. Podrobneje se usklajevanje cene določi s koncesijsko pogodbo.

27. člen(koncesijska dajatev)

Koncesionar ni dolžan plačevati koncesijske dajatve kon-cedentu.

28. člen(zavarovanje)

Koncesionar se v koncesijski pogodbi zaveže, da bo kot dober gospodar sklenil z zavarovalnico zavarovalne pogodbe

za zavarovanje infrastrukture, naprav in rizikov, povezanih z izvajanjem dejavnosti, ki je predmet te koncesije.

VII. PRENEHANJE KONCESIJE

29. člen(prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijsko razmerje med koncesionarjem in konce-dentom preneha:

– s prenehanjem koncesijske pogodbe,– z odkupom koncesije,– z odvzemom koncesije,– s sporazumnim prenosom koncesije,– v primeru likvidacije in stečaja koncesionarja.(2) Koncesijska pogodba preneha veljati:– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,– s sporazumno razvezo ali– z razdrtjem.

30. člen(odvzem koncesije)

(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo:– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v

rokih, določenih s koncesijsko pogodbo,– če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje javne

službe za več kot 2 dni, oziroma za več kot 5 dni skupaj v koledarskem letu,

– če je koncesionar večkrat ali huje kršil določbe zako-nov, predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,

– zaradi ponovljenih in dokumentiranih primerov neučin-kovitih storitev, ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ali ne-pravilnega vzdrževanja kotlovnice in naprav po izključni krivdi koncesionarja,

– če koncesionar ni vodil svojega poslovanja skladno s 25. členom tega odloka,

– če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za podelitev koncesije,

– če je v javnem interesu, da se dejavnosti oskrbe s to-ploto prenehajo izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.

(2) V primerih iz druge, tretje, četrte in šeste alineje prej-šnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi kršitve.

(3) V primeru iz sedme alineje prvega odstavka tega člena je mogoče odvzeti koncesijo z odpovednim rokom 6 mesecev. Koncedent prevzame naprave, potrebne za izva-janje koncesije, v skladu z določbami tega odloka, ki urejajo odkup koncesije.

Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do razlogov iz prvega odstavka, ki so podlaga za odvzem, prišlo zaradi višje sile.

(4) V primerih iz prvega odstavka lahko koncedent pre-vzame izvajanje javne službe v režijo ali pa zanjo predvidi drug način izvajanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.

31. člen(odkup koncesije)

(1) Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame napra-ve, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja javne službe.

(2) Podrobnejša vprašanja odkupa iz prejšnjega odstavka se uredijo s koncesijsko pogodbo.

(3) Odkup koncesije je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo


razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan pla-čati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.

32. člen(prenos koncesije)

(1) Opravljanje javne službe lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo v soglasju s koncedentom.

(2) Opravljanje javne službe lahko koncedent v času trajanja koncesijske pogodbe prenese na drugo osebo samo v soglasju s koncesionarjem.

(3) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovorijo pri-meri, ko je prenos opravljanja javne službe dovoljen brez soglasja druge stranke, in obseg, v katerem se ta prenos lahko opravi.

33. člen(lastništvo naprav po prenehanju)

Vse naprave, ki jih koncesionar namesti v okviru in v času izvajanja koncesije, preidejo s prenehanjem koncesijske pogodbe v last koncedenta.

VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

34. člen(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita župan in občinski svet.

(2) Župan je o aktivnostih, povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, dolžan poročati ob-činskemu svetu enkrat letno.

35. člen(uporaba objektov)

Način in obseg uporabe objekta, v katerem se namesti kotlovnica in vse naprave, se opredelita v koncesijski pogodbi.

36. člen(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0006/2013-1(6)Dobrna, dne 23. maja 2013

ŽupanObčine DobrnaMartin Brecl l.r.

DRAVOGRAD

1888. Pravilnik o spremembah Pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Dravograd

Na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o gostin-stvu (ZGos) (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo), 4. in 11. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07) in 16. člena Statuta Občine Dravograd (Ura-dni list RS, št. 117/08) je Občinski svet Občine Dravograd na 22. seji dne 30. 5. 2013 sprejel

P R A V I L N I Ko spremembah Pravilnika o merilih za določitev

podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Dravograd

1. členS tem pravilnikom se spreminja Pravilnik o merilih za

določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Dravograd (Uradni list RS, št. 55/11 in 108/11; v nadaljevanju: pravilnik).

2. členV 6. členu se v petem odstavku črta druga alineja.



Št. 007-0010/2013Dravograd, dne 30. maja 2013

ŽupanjaObčine DravogradMarijana Cigala l.r.

HRPELJE - KOZINA

1889. Zaključni račun proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2012

Na podlagi 29. in 62. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02,56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 – ZUKN in 107/10, 11/11 – UPB4, 110/11 – ZDIU12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list. RS, št. 94/07 – UPB2 in spremembe ter dopolnitve) in 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, 29/11 in 76/12) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 15. redni seji dne 23. 5. 2013 sprejel

Z A K L J U Č N I R A Č U Nproračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2012

1. členSprejme se zaključni račun proračuna za leto 2012, ki

zajema vse prihodke in odhodke proračuna Občine Hrpelje - Kozina.

2. členNa podlagi bilance prihodkov in odhodkov proračuna,

računa finančnih terjatev in naložb in računa financiranja, se sprejme realizacija prihodkov in odhodkov proračuna Občine Hrpelje - Kozina leto 2012 z naslednjo višino v EUR:

Bilanca prihodkov

in odhodkov

Račun finančnih terjatev

in naložb

Račun financiranja

1. Prihodki skupaj 6.168.775 0 391.9572. Odhodki skupaj 6.303.126 0 500.0223. Presežek odhodkov nad prihodki 134.351 0 108.065


3. člen

Stanje sredstev na računih na dan 31.12. 2011 45.051,27

Prihodki in odhodki proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2012 so razvidni iz splošnega dela proračuna na ravni podskupin kontov in so doseženi v naslednjih zneskih:

A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVKTO NAZIV ZNESEKI. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.168.775

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.099.66470 DAVČNI PRIHODKI 3.431.621

700 Davek na dohodek in dobiček 2.932.443703 Davek na premoženje 335.570704 Domači davki na blago in storitve 163.608

71 NEDAVČNI PRIHODKI 668.043710 Udeležba na dobičku in dohodki premoženja 546.407711 Upravne takse 2.442712 Denarne kazni 3.229

Nedavčni prihodki 115.96672 KAPITALSKI PRIHODKI 29.651

720 Prodaja osnovnih sredstev 1510 Prodaja zemljišč in nematerialnega

premoženja 28.14174 TRANSFERNI PRIHODKI 2.039.459

740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 2.039.459

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.303.12640 TEKOČI ODHODKI 1.313.102

400 Plače in drugi izdatki zaposlenih 261.260401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 43.997402 Blago in storitve 971.148403 Plačila domačih obresti 16.281409 Rezerve 20.416

41 TEKOČI TRANSFERI 1.794.259410 Subvencije 22.794411 Transferji posameznikom 838.744412 Transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam 134.309413 Drugi domači transferji 798.412

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.086.300420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.086.300

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 109.464431 Investicijski transferi pr. in fiz. osebam, ki niso pror. upor. 72.804432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 36.660

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (II.-I.) 134.351

B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAP. DELEŽEV (75)750 Prejeta vračila danih posojil 0

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (44)440 Dana posojila fin. instit. 0

VI. DANA MINUS PREJETA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELE-ŽEV (IV.-V.) 0440 Dana posojila fin. instit. 0

C) RAČUN FINANCIRANJA 0VII. ZADOLŽEVANJE (50) 391.957

500 Domače zadolževanje 391.957VIII. ODPLAČILO DOLGA 500.022

550 Odplačilo domačega dolga 500.022IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 108.065XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

31. 12. 2012 32.103

4. členDenarna sredstva Rezervnega sklada Občine Hrpelje - Kozi-

na izkazujejo po zaključnem računu za leto 2012 naslednje stanje:

Rezervni sklad v EURPrenos iz leta 2011 33.383Priliv v letu 2012 0Odliv v letu 2012 0Stanje na dan 31. 12. 2012 33.383

Sredstva rezervnega sklada Občine Hrpelje - Kozina na dan 31. 12. 2012 se prenesejo v rezervni sklad Občine Hrpelje - Kozina za leto 2013.

5. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 410-4/2013-14Hrpelje, dne 31. marca 2013

ŽupanObčine Hrpelje - Kozina

Zvonko Benčič Midre l.r.

ILIRSKA BISTRICA

1890. Sklep o potrditvi mandata člana Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica

Na podlagi 16. in 26.a člena Statuta Občine Ilirska Bi-strica (Uradni objave PN, št. 18/95, 18/97, 30/98, Uradni list RS, št. 31/99 in Uradne objave časopisa Snežnik, št. 4 z dne 30. 6. 2006), v skladu z 10. in 83. členom Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica (prečiščeno besedilo, objavljeno v Uradnih objavah glasila Snežnik, št. 5, z dne 1. 11. 1999 in spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnih obja-vah glasila Snežnik, št. 4, z dne 29. 9. 2001) ter 37.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) in 30. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB3, 45/08, 83/12) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 8. korespondenčni seji, ki je bila sklicana 21. 5. 2013, sprejel naslednji

S K L E P

I. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica potrjuje mandat za funkcijo člana Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica za preostanek mandata 2010–2014:

Igorju Štembergerju, roj. 5. 11. 1971, Maistrova ulica 18, 6250 Ilirska Bistrica, po poklicu univerzitetni diplomirani kemik.

II. Ta sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na občinskem svetu in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 041-2/2013Ilirska Bistrica, dne 27. maja 2013

ŽupanObčine Ilirska Bistrica

Emil Rojc l.r.


KAMNIK

1891. Odlok o rebalansu proračuna Občine Kamnik za leto 2013

Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr. in 110/11 – ZDIU12) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08, 45/10 in 34/12) je Občinski svet Občine Kamnik na 24. seji dne 29. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko rebalansu proračuna Občine Kamnik

za leto 20131. člen

V Odloku o proračunu Občine Kamnik za leto 2013 (Ura-dni list RS, št. 99/12 in 29/13) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:

»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do-loča v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v €Skupina/Podskupina kontov Proračun

leta 2013I. SKUPAJ PRIHODKI

(70+71+72+73+74+78) 26.675.270TEKOČI PRIHODKI (70+71) 20.886.020

70 DAVČNI PRIHODKI 18.154.504700 Davki na dohodek in dobiček 15.329.404703 Davki na premoženje 2.453.100704 Domači davki na blago in storitve 372.000

71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.731.516710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.825.266711 Takse in pristojbine 14.000712 Globe in druge denarne kazni 150.000713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 176.350714 Drugi nedavčni prihodki 565.900

72 KAPITALSKI PRIHODKI 313.400720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 105.700722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 207.700

73 PREJETE DONACIJE 12.200730 Prejete donacije iz domačih virov 12.200

74 TRANSFERNI PRIHODKI 5.430.568740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.702.036741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 3.728.532

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 33.082787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 33.082

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 31.638.73140 TEKOČI ODHODKI 9.977.090

400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.313.300401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 221.700402 Izdatki za blago in storitve 4.218.090409 Rezerve 4.224.000

41 TEKOČI TRANSFERI 10.389.101410 Subvencije 256.400411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.445.370412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 979.880413 Drugi tekoči domači transferi 2.707.451


43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.545.547431 Inv. transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso pror. uporabniki 797.881432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 747.666

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK oziroma PRIMANJKLJAJ (I.-II.) –4.963.461

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 90.000

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 90.000750 Prejeta vračila danih posojil 0751 Prodaja kapitalskih deležev 90.000

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 248.000

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 248.000440 Dana posojila 0441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 248.000

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) –158.000

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500) 2.450.00050 ZADOLŽEVANJE 2.450.000

500 Domače zadolževanje 2.450.000VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 055 ODPLAČILA DOLGA 0

550 Odplačila domačega dolga 0IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE)

SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –2.671.461

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 2.450.000XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 4.963.461

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2.671.461

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposre-dnih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih prora-čunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Kamnik.«

2. členV tretjem odstavku 4. člena se zadnji stavek črta.Za tretjim odstavkom 4. člena se doda nov odstavek, ki

se glasi: »V primeru, da do 31. 7. 2013 ne bo podeljena koncesija

za 11 oddelkov predšolske vzgoje (v celoti ali delno) oziro-


ma koncesijska pogodba v razpisu postavljenem roku ne bo podpisana, lahko župan neporabljena sredstva za ta namen prerazporedi na postavko 9165 – povečanje kapacitet za pred-šolsko vzgojo.«

3. členV petem odstavku 7. člena se znesek »3.600.000 €«

nadomesti z zneskom »3.820.000 €«.

3.a členV 13. členu se znesek 2.700.000 € nadomesti z zneskom

2.450.000 €.


listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2013 dalje.

Št. 410-0073/2012Kamnik, dne 29. maja 2013

ŽupanObčine Kamnik

Marjan Šarec l.r.

1892. Odlok o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju Občine Kamnik

Na podlagi 6., 15., 19., 31., 32., 77. in 113. člena Zakona o pravilih cestnega prometa – ZPrCP (Uradni list RS, št. 109/10 in 57/12), 100. člena Zakona o cestah – ZCes-1 (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11, ZP-1-UPB8 in 43/11) ter 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08, 45/10 in 34/12) je Občinski svet Občine Kamnik na 24. seji dne 29. 5. 2013 sprejel

O D L O K o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi

javnih površin na območju Občine Kamnik

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen(splošno)

S tem odlokom se določajo prometna ureditev in zago-tovitev prometne varnosti na javnih prometnih površinah in površinah, ki so dane v javno uporabo (trgi, zelenice, parki, drevoredi …), na območju Občine Kamnik, postopek, pogoji, način odstranjevanja in hrambe nepravilno parkiranih vozil, postopek, pogoji, način odstranjevanja in hrambe zapušče-nih vozil, obveznosti občinskih upravnih organov, pristojnih za urejanje cestnega prometa, pravice in obveznosti pravnih in fizičnih oseb ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.

II. UREDITEV PROMETA

2. člen(promet na javnih površinah)

(1) Promet na javnih površinah se odvija na način in pod pogoji, določenimi s postavljeno prometno signalizacijo, ki promet na posamezni javni površini dovoljuje, omejuje ali prepoveduje ter v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Strategijo prometne in prostorske ureditve javnih povr-šin, prometno ureditev ter prometni režim na občinskih cestah sprejema Občinski svet Občine Kamnik na predlog župana.

Postavljanje prometne signalizacije na posamezni javni površi-ni na območju Občine Kamnik pa ureja občinski upravni organ pristojen za ceste, z aktom, ki temelji na določbah veljavnih predpisov.

3. člen(omejitev hitrosti na posebnih prometnih površinah)Hitrost vozil na posebnih prometnih površinah za pešce

ne sme presegati 10 km/h.

4. člen(ureditev prometa na posebnih prometnih površinah

za pešce)(1) Promet z vozili na posebnih prometnih površinah za

pešce je dovoljen v skladu s postavljeno prometno signali-zacijo. Promet z vozili je dovoljen stanovalcem in poslovnim subjektom, ki na tem območju izvajajo svojo dejavnost oziroma imajo na teh površinah vhod v garažo ali na dvorišče. Stano-valci in poslovni subjekti, kina teh površinah nimajo možnosti parkiranja vozila, se jim lahko izda dovolilnico za dostop na to območje, za čas 30 minut, da opravijo najnujnejšo dostavo in opravila, nato so dolžni vozilo odstraniti s teh površin.

(2) Dovoz in odvoz blaga z motornimi vozili je na posebnih prometnih površinah za pešce dovoljen le v skladu s postavlje-no prometno signalizacijo.

(3) Na posebnih prometnih površinah za pešce ni omejen promet za intervencijska vozila policije, gasilcev, nujne zdravni-ške pomoči, komunalna vozila, vozila preiskovalnih organov in za vozila, s katerimi se opravlja nadzor prometa in prometnih površin.

(4) Podrobnejšo prometno ureditev, upravičenost izdaje dovolilnic ter pravice in obveznosti upravičencev določi župan s pravilnikom, ki temelji na določbah tega odloka.

(5) Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

III. PREPOVEDI IN OMEJITVE PROMETA

5. člen(fizične zapore)

(1) Na posameznih delih ulic, trgov in na ostalih javnih površinah se iz prometno-tehničnih ali varnostnih razlogov lahko izvedejo fizične zapore.

(2) Upravljanje z napravami za fizično zaporo in vzdrževa-nje teh naprav izvaja vzdrževalec občinskih cest.

IV. UKREPI ZA UMIRJANJE PROMETA

6. člen(umirjanje prometa)

(1) Za zagotavljanje dodatne prometne varnosti posebnih kategorij udeležencev v prometu, se lahko na podlagi veljav-nih predpisov in upravičenosti zahtev za zavarovanje pešcev, šolarjev ali v primerih potrebnega umirjanja prometa, promet umirja z napravami in ukrepi za umirjanje prometa.

(2) Dovoljenje za te posege izda občinski upravni organ za ceste.

(3) Ukrepe za umirjanje prometa lahko tudi izvaja pre-krškovni organ občinske uprave (v nadaljevanju: prekrškovni organ), s samodejno merilno napravo za merjenje hitrosti vozil na območjih, kjer so v prometu udeleženi najšibkejši udeleženci (območja šol, šolskih poti, otroških vrtcev, otro-ških igrišč, predelih, kjer se nahaja večje število pešcev, ko-lesarjev, invalidov, starejših udeležencev v prometu, obmo-čjih naselij, kjer so bile podane upravičene pobude oziroma zahteve občanov ter na delih cest, kjer se je zgodilo večje število prometnih nesreč).


V. USTAVITEV IN PARKIRANJE VOZIL

7. člen(parkiranje na javnih površinah)

(1) Parkiranje vozil na javnih površinah na območju Obči-ne Kamnik je dovoljeno na javnih parkirnih površinah, navede-nih v nadaljevanju tega člena.

Javne parkirne površine, namenjene parkiranju, so:1. površine, določene s prometnimi znaki kot parkirni

prostor;2. površine, kjer je parkiranje časovno omejeno;3. rezervirane parkirne površine;4. plačljive parkirne površine;5. parkirne površine, namenjene invalidom.(2) Prometna signalizacija na mestnih vpadnicah mora

biti nameščena tako, da opozarja voznike na javne parkirne površine, določene za osebna vozila, tovorna vozila, priklopni-ke in avtobuse.

8. člen(prepoved ustavitve in parkiranja vozil)

(1) Ustavitev in parkiranje vozil je poleg primerov, določe-nih z drugimi predpisi, prepovedano:

1. na javnih zelenicah;2. na urejenih poteh za kolesarje in pešce;3. na rekreacijskih in športnih površinah;4. za tovorna vozila in priklopnike na parkirnih površinah,

namenjenih vozilom drugih kategorij ali na površinah, ki niso označene za parkiranje le-teh.

(2) Z globo 80 evrov se kaznuje voznik, ki ravna v naspro-tju s prvim odstavkom tega člena.

9. člen(izjeme od prepovedi ustavitve in parkiranja)

Prepovedi iz 8. člena tega odloka ne veljajo za vozila vzdrževanja občinskih cest pri rednih vzdrževalnih delih, nad-zorna in intervencijska vozila pri opravljanju uradnih nalog, nuj-nih intervencij oziroma nadzorstvenih in preiskovalnih dejanj.

10. člen(označitev parkirnih površin)

Parkirne površine morajo biti označene z ustrezno ho-rizontalno in vertikalno prometno signalizacijo, kot določajo predpisi glede na vrsto parkirne površine in kategorijo vozil, ki jim je parkirna površina namenjena.

11. člen(označitev pogojev za parkiranje)

Čas parkiranja in parkirnina na parkirnih površinah iz 2. in 4. točke prvega odstavka 7. člena tega odloka, sta označena na dopolnilni tabli prometnega znaka oziroma na drug ustrezen način.

12. člen(parkiranje na rezerviranih parkirnih površinah)

(1) Na rezerviranih parkirnih površinah lahko parkirajo samo motorna vozila, ki imajo posebno dovolilnico, ki jo izda pristojni občinski organ za ceste. V vozilu mora biti dovolilnica nameščena na vidnem mestu pod vetrobranskim steklom ali nalepljena na prednjem oziroma zadnjem steklu vozila.

(2) Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

13. člen(parkiranje na plačljivih parkirnih površinah)

(1) Na plačljivih parkirnih površinah, za uporabo katerih je določeno plačevanje parkirnine in vstop ni reguliran z avto-matsko zapornico, je parkiranje dovoljeno za čas, za katerega je plačana parkirnina.

(2) Kot dokaz plačila parkirnine za uporabo javnih plačlji-vih parkirnih površin, na katere vstop ni reguliran z avtomatsko zapornico, se plačilo dokazuje s parkirnim listkom iz parkirnega avtomata, mesečno ali letno parkirno karto,parkirno dovolilnico (abonma) in dovolilnico za službena vozila.

Voznik je dolžan:1. namestiti parkirni list o plačani parkirnini, mesečno

ali letno parkirno karto oziroma parkirno dovolilnico na vidno mesto pod prednje vetrobransko steklo;

2. voznik ne sme prekoračiti dovoljenega časa parkiranja;3. imetnik parkirne dovolilnice (abonmaja) je dolžan par-

kirati vozilo le na površini, za katero je izdana.(3) Parkirno dovolilnico (parkirni abonma) lahko brez-

plačno pridobi le stanovalec, katerega stanovanjska površina meji na območje plačljivih parkirnih površin. Območje plačljivih parkirnih površin je določeno s Pravilnikom o prometni ureditvi na javnih parkirnih površinah v delu mesta Kamnik (Uradni list RS, št. 74/05, 120/05 in 106/11). Parkirna dovolilnica se lahko izda le za eno vozilo na gospodinjstvo ter vnaprej določeno parkirno površino. Dovolilnica ni prenosljiva. Upravičenci lahko dodatno dovolilnico pridobijo s plačilom zneska, ki ga določi občinski svet.

(4) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki rav-na v nasprotju s 1., 2. ali 3. točko drugega odstavka tega člena.

14. člen(izdaja parkirnih kart)

Župan s pravilnikom iz prejšnjega člena določi pravice in obveznosti izdaje mesečnih in letnih parkirnih kart, upravi-čenost izdaje dovolilnic za stanovalce (parkirnih abonmajev), označitev službenih vozil in označitev vozil za opravljanje služ-benih dolžnosti.

15. člen(določitev višine parkirnine)

Višino parkirnine sprejme Občinski svet Občine Kamnik, na predlog župana.

16. člen(odstranitev vozila)

(1) Na mestih, kjer je to posebej označeno z obstoječo prometno signalizacijo ali je z odločbo občinskega upravne-ga organa, pristojnega za ceste, odrejena splošna prepoved prometa, zaradi izvedbe športne ali druge prireditve ali shoda na javni površini, vozilo pa predstavlja oviro za izvedbo prire-ditve ali shoda, sme prekrškovni organ odrediti prestavitev ali odstranitev vozila.

(2) Pred prestavitvijo ali odstranitvijo vozila je pooblašče-na oseba, ki je ukrep odredila, dolžna vozilo fotografirati tako, da so iz fotografije vidne tudi morebitne obstoječe poškodbe vozila pred začetkom postopka.

(3) O prestavitvi ali odstranitvi vozila je pooblaščena ura-dna oseba dožna obvestiti policijsko postajo, s kopijo odredbe.

(4) Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek voznik, čigar vozilo je bilo odstranjeno v skladu z določbo prvega odstavka tega člena.

17. člen(stroški odstranitve vozila)

Odstranitev vozila v primerih iz 16. člena tega odloka opravi pooblaščeni izvajalec (v nadaljevanju: izvajalec).

18. člen(začasno skladiščenje in varovanje odstranjenih vozil)

Izvajalec del iz prejšnjega člena mora zagotoviti primeren prostor za parkiranje in varovanje vozil. Odstranjena in začasno skladiščena vozila se varujejo do prevzema.


19. člen(predhodna odstranitev vozila)

Če voznik, lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila od-strani vozilo po tem, ko je pooblaščena uradna oseba že izdala odredbo in pozvala izvajalca, da odstrani vozilo, mora voznik, lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, plačati 50 % določe-ne višine stroškov odvoza. Šteje se, da vozilo ni odstranjeno, dokler ga izvajalec ne odpelje s kraja odrejene odstranitve.

VI. ZAPUŠČENA VOZILA

20. člen(zapuščeno vozilo in kosovni odpadek)

(1) Zapuščeno vozilo je vozilo, ki mu je potekla registracija za več kot 30 dni ali nima evidenčnih tablic.

(2) Če se na kraju samem ugotovi, da je vozilo očitno za-vrženo in ne predstavlja vrednosti oziroma gre le še za ostanke vozila in ni mogoče ugotoviti lastnika, se ne glede na določbe tega odloka odredi uničenje vozila, kot kosovnega odpadka.

21. člen(postopek odstranjevanja zapuščenih vozil)

(1) Pooblaščena uradna oseba, ki evidentira zapuščeno vozilo, izda pisno odredbo o odstranitvi zapuščenega vozila, s katero lastniku odredi, da vozilo odstrani v roku tri dni, sicer bo na njegove stroške odstranjeno in odpeljano v skladišče zapuščenih vozil. V odredbi je tudi določen rok, v katerem lahko lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila odpelje zapuščeno vozilo iz skladišča in opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vozilo uničeno na podlagi predpisov, ki urejajo ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili.

(2) Kadar vozilo predstavlja nevarnost za onesnaženje okolja, ogroža varnost prometa ali ljudi in premoženja, se od-redi takojšnja odstranitev vozila.

(3) Pooblaščena uradna oseba nalepi odredbo, v nepre-močljivi embalaži, na vidno mesto zapuščenega vozila.

(4) Za vozilo, izločeno iz prometa ali poškodovano v prometni nesreči, se s pisno odredbo določi, da mora biti od-stranjeno najkasneje v roku 24 ur.

(5) Če lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila na osnovi odredbe ne odstrani zapuščenega vozila, se v skladu z odredbo vozilo odpelje na varovan prostor. Prav tako se na varovan prostor odpelje vozilo, katerega lastnika oziroma imetnika pravice uporabe ni mogoče najti oziroma evidentirati. Pritožba zoper odredbo ne zadrži njene izvršitve.

(6) Pooblaščena uradna oseba izda odredbo v izvirniku, ki se hrani pri organu, ki jo je izdal. Eno kopijo odredbe se nalepi na vozilo, drugo vroči izvajalcu in tretjo policiji.

(7) Pooblaščena uradna oseba v postopku odstranjevanja vozila stori vse potrebno, da ugotovi lastnika zapuščenega vozila.

22. člen(zapisnik)

(1) Pooblaščena uradna oseba o postopku odstranitve vozila iz 21. člena tega odloka, napiše zapisnik o stanju vozila in fotografira vozilo.

(2) Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: datum izdaje odredbe o odstranitvi, tip vozila in ostale evidenčne po-datke, ki jih je na vozilu možno ugotoviti, stanje vozila, podatke o znanem lastniku vozila, lokacijo nahajališča zapuščenega vozila in podatke o pooblaščeni uradni osebi.

(3) O odstranitvi vozila je pooblaščena uradna oseba dožna seznaniti policijsko postajo, s kopijo odredbe, kot je določeno v šestem odstavku prejšnjega člena.

23. člen(odstranitev zapuščenega vozila)

(1) Izvajalec na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe odstrani zapuščeno vozilo in napiše zapisnik o prevze-mu vozila.

(2) Izvajalec odgovarja za škodo, nastalo v času odstra-njevanja in hrambe vozila.

24. člen(hranjenje odstranjenih vozil)

Izvajalec, pri katerem se hrani zapuščena vozila, je dolžan zagotoviti celodnevno (24 ur) varovanje prevzetih zapuščenih vozil pred poškodbami in tatvinami, za čas hrambe.

25. člen(evidenca o odstranjenih vozilih)

Izvajalec mora voditi evidenco, ki vsebuje naslednje po-datke: datum in številko odredbe, datum izvršitve odredbe, zapisnik o stanju vozila, ki ga je izdelala pooblaščena uradna oseba, fotografijo vozila, zapisnik o prevzemu vozila s strani lastnika, podatke o znanem lastniku vozila ter dokazilo o plačilu stroškov, povezanih z odvozom in hrambo zapuščenega vozila.

26. člen(prevzem vozila pri izvajalcu)

(1) Izvajalec izroči vozilo lastniku oziroma imetniku pravi-ce uporabe vozila na podlagi verodostojne listine, ki dokazuje lastništvo oziroma pravico uporabe vozila, po plačilu stroškov odvoza in hrambe vozila. O prevzemu vozila je izvajalec dol-žan nemudoma obvestiti pristojno službo Občine Kamnik, ki je odredila odvoz vozila.

(2) Kadar ni mogoče ugotoviti lastnika zapuščenega vozila, objavi pooblaščena oseba, ki je odredila odvoz, razglas o najde-nem vozilu, v katerem se pozove lastnika, da prevzame zapu-ščeno vozilo v času hrambe vozila pri izvajalcu (90 dni) ter se ga opozori, da bo v nasprotnem primeru vozilo uničeno, kot kosovni odpadek. Razglas se objavi na oglasni deski Občine Kamnik.

27. člen(uničenje vozil)

Zapuščeno vozilo, ki ni izročeno lastniku ali imetniku pravice uporabe vozila v skladu z določili prvega in drugega odstavka 26. člena, se po poteku roka hrambe (90 dni), eko-loško uniči po predpisih, ki veljajo za to področje. Izvajalec je dolžan po uničenju vozila predložiti odredbodajalcu potrdilo o razgradnji v skladu z veljavnimi predpisi.

28. člen(izterjava stroškov)

(1) Stroške, povezane z odvozom, hrambo in razgradnjo zapuščenega vozila, se izterja od lastnika vozila, v skladu z veljavno zakonodajo.

(2) Kadar ni mogoče ugotoviti lastnika zapuščenega vozi-la, krije stroške odvoza hrambe in razgradnje Občina Kamnik.

29. člen(globe)

(1) Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba – lastnik oziroma imetnik pravice uporabe zapuščenega vozila ali kosovnega odpadka, v smislu drugega odstavka 21. člena tega odloka, ki je odložen oziroma odvržen v naravno okolje.

(2) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – lastnik oziroma imetnik pravice uporabe zapuščenega vozila ali kosovnega odpadka, v smislu drugega odstavka 21. člena tega odloka, ki je odložen oziroma odvržen v naravno okolje.

(3) Z globo 120 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba – lastnik zapuščenega vozila ali kosovnega odpadka, v smislu četrtega in petega odstavka 21. člena tega odloka, ki je opuščen na javni prometni površini ali drugi površini brez predhodnega pisnega soglasja lastnika zemljišča, ki je dano v javno uporabo.


(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – lastnik zapuščenega vozila ali kosovnega odpadka, v smislu četrtega in petega odstavka 21. člena tega odloka, ki je opuščen na javni prometni površini ali drugi površini brez predhodnega pisnega soglasja lastnika zemljišča, ki je dano v javno uporabo.

(5) Z globo 120 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba – izvajalec odstranjevanja zapuščenih vozil, če ravna v nasprotju z določili 18., 23., 24., 25., 26. in 27. člena tega odloka.

(6) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost izvajalec odstranjevanja zapu-ščenih vozil, če ravna v nasprotju z določili 18., 23., 24., 25., 26. in 27. člena tega odloka.

VII. NADZOR

30. člen(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja na območju Občine Kamnik prekrškovni organ, v skladu s pooblastili.

31. člen(posredovanje osebnih podatkov)

(1) Kdor stori prekršek po tem odloku, mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa posredovati svoje osebne podatke. Osebni podatki se izkazujejo z listino, s katero se ugotovi istovetnost kršitelja. Kršitelji tega odloka so na zahtevo pooblaščene uradne osebe dolžni pokazati osebni dokument s sliko, iz katerega se lahko oseba identificira. Zah-tevana listina se pooblaščeni uradni osebi izroči na vpogled.

(2) Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(3) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 41/05 in 107/05).

33. člen(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 07-0004/2013Kamnik, dne 29. maja 2013

ŽupanObčine Kamnik

Marjan Šarec l.r.

NAKLO

1893. Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2012

Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih fi-nancah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4 in 110/11) in 77. člena

Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07 in 29/12) je Občinski svet Občine Naklo na 17. seji dne 29. 5. 2013 sprejel

Z A K L J U Č N I R A Č U Nproračuna Občine Naklo za leto 2012

1. členSprejme se zaključni račun proračuna Občine Naklo za

leto 2012. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi iz-datki proračuna Občine Naklo so bili v letu 2012 realizirani v naslednjih zneskih:

KONTO OPIS Realizacija 2012

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.583.626TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.185.166

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 3.696.187

700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.782.961

703 DAVKI NA PREMOŽENJE 804.685704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO

IN STORITVE 108.54171 NEDAVČNI PRIHODKI

(710+711+712+713+714) 488.979710 UDELEŽBA NA DOBIČKU

IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 309.599711 TAKSE IN PRISTOJBINE 4.372712 DENARNE KAZNI 14.117713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA

IN STORITEV 5.037714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 155.85472 KAPITALSKI PRIHODKI

(720+721+722) 318.662720 PRIHODKI OD PRODAJE

OSNOVNIH SREDSTEV 83.162722 PRIHODKI OD PRODAJE

ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 235.500

74 TRANSFERNI PRIHODKI 65.652740 TRANSFERNI PRIHODKI

IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 65.652

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (787) 14.145

787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 14.145

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.042.099

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.191.413

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 237.789

401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 37.973

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 904.440

403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 6.210409 SREDSTVA, IZLOČENA

V REZERVE 5.000


41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.509.314

410 SUBVENCIJE 43.466411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM

IN GOSPODINJSTVOM 992.116412 TRANSFERI NEPROFITNIM

ORGANIZAC. IN USTANOVAM 179.791413 DRUGI TEKOČI DOMAČI

TRANSFERI 293.94142 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.331.910420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH

SREDSTEV 1.331.91043 INVESTICIJSKI TRANSFERI

(430) 9.463431 INVESTICIJSKI TRANSFERI

PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM 6.359432 INVESTICIJSKI TRANSFERI

PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 3.104

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) 541.526


75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 3.858

750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 3.858

44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. – V.) 3.858

VII. SKUPNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) PRIHODKI MINUS ODHODKI TER SALDO PREJETIH IN DANIH POSOJIL (I. + IV.) – (II. + V.) 545.385

C. RAČUN FINANCIRANJA50 VIII. ZADOLŽEVANJE (500) 0500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 055 IX. ODPLAČILA DOLGA (550) 82.008550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 82.008

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VIII.-IX.) –82.008

XI. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) = (I.+IV.+VIII.) – (II.+V.+IX.) 463.377STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 743.058

2. členZaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2012

sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in od-hodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa finan-ciranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Naklo za leto

2012. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta ter o njihovi realizaciji v tem letu.

3. členSaldo sredstev proračunske rezerve na dan 31. 12. 2012

v višini 47.412,46 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2013.

4. členZaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2012 se

objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410-0004/2013Naklo, dne 30. maja 2013

ŽupanObčine Naklo

Marko Mravlja l.r.

1894. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Naklo

Na podlagi 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 s spremembami in dopolnitvami), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8 s spremembami in dopolnitvami) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07, 29/12) je Občinski svet Občine Naklo na 17. redni seji dne 29. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju

pokopališč v Občini Naklo


1. členS tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in po-

grebne dejavnosti ter urejanje pokopališč na območju Občine Naklo.

2. člen(1) Pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje poko-

pališč izvaja Občina Naklo (upravljavec), ki lahko s pogodbo prenese izvajanje te dejavnosti na izbranega izvajalca.

(2) Na območju Občine Naklo so naslednja pokopališča:– Naklo,– Duplje,– Podbrezje.(3) Na vseh pokopališčih so mrliške vežice.

3. členOpravljanje pokopališke dejavnosti obsega:– opravljanje pokopaliških storitev,– opravljanje pogrebne dejavnosti,– urejanje pokopališč.

4. členPokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so pred-

vsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.


5. členPogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališča

in zajema predvsem naslednje dejavnosti: urejanje dokumenta-cije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, vodenje evidence o grobovih ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z izvajalcem.

6. členUrejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje

pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč oziroma razširitev ali izgradnjo novih pokopališč in zajema predvsem naslednja dela: čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega; odvoz odpadkov na odlagališče; košnja zelenic, vzdrževalna dela na objektih in napravah, vodenje katastra pokopališča.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN IZVAJALCA

7. člen(1) Upravljavec ima zlasti naslednje pravice in obveznosti

glede na obseg izvajanja storitev po tem odloku:– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča

z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,– oddaja grobne prostore v najem in vodi register skle-

njenih pogodb,– vodi evidenco o grobovih in pokopih,– nadzira razna dela na pokopališču,– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi nepo-

sredni okolici,– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njene-

ga funkcionalnega zemljišča.(2) Upravljavec je dolžan zagotoviti redno tekoče in in-

vesticijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:

– odlagališče smeti in odpadkov,– ograje in poti v območju pokopališča,– zadrževalniki vode za zalivanje,– osvetlitev pokopališča,– ozvočenje na območju pokopališča.

8. člen(1) Izvajalec ima naslednje pravice in obveznosti glede na

obseg izvajanja storitev po tem odloku:– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v do-

govoru z naročnikom, čas pokopa uskladi s predstavnikom verske skupnosti,

– organizira in opravlja pogrebe,– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,– opravlja prekope grobov,– zagotavlja ozvočenje na pokopališču.(2) Izvajalec dostavi upravljavcu podatke o opravljenem

pogrebu na obrazcu Prijava pogreba, ki je sestavni del tega odloka, v roku petih dni po opravljenem pogrebu.

III. UREJANJE POKOPALIŠČ

9. člen(1) Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve

različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.

(2) Na pokopališču so lahko naslednje zvrsti grobov:– klasični grobovi (enojni, dvojni, otroški grobovi, grob-

nice);– vrstni grobovi;– žarni grobovi;– prostor za anonimne pokope;

– skupna grobišča;– prostor za raztrositev pepela.(3) Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.

10. člen(1) Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt

pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.

(2) Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti upravljavec.

11. členVrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so obli-

kovani ter urejeni po enotnih kriterijih.

12. člen(1) V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih.

V enem žarnem grobu je lahko shranjenih več žar.(2) Žare se lahko shranjujejo tudi na ostalih grobovih,

klasičnih in vrstnih.

13. člen(1) Grobišča so: kostnice, prostori za skupni pokop ob

morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.

(2) V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba, in iz vrstnih grobov po preteku določene dobe.

14. člen(1) Tlorisna površina grobov ne sme presegati površine

določene iz načrta pokopališč.(2) Globina klasičnih in vrstnih grobov je najmanj 1,80 m,

globina žarnega groba je najmanj 0,70 m. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določe-nega grobnega prostora, v višino smejo segati največ 1,50 m.

(3) Ne glede na dosedanjo razporeditev grobov, lahko upravljavec pokopališča na podlagi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve grobov. Ta načrt na predlog župana potrdi občinski svet.

(4) Spodnji rob novega groba mora biti poravnan z linijo že obstoječih grobov.

15. člen(1) Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je

dovoljen po preteku mirovalne dobe.(2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči do zadnjega

pokopa na istem mestu in na istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.

(3) Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po predhodnem soglasju najemnika groba sicer pa le z dovoljenjem občinske uprave.

16. člen(1) Ekshumacije, ki so bile uradno odrejene, se opravljajo

ob vsakem času.(2) Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.

IV. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM

17. člen(1) Prostore za grobove daje v najem Občina Naklo.(2) Najemnik groba podpiše izjavo o najemu groba na

obrazcu Prijava pogreba. Obrazec vsebuje podatke o najemni-ku ter vrsto, zaporedno številko in velikost groba.


18. členNajemnina za grobni prostor se plačuje letno na podlagi

izstavljenega računa s strani občinske uprave.

19. členV primeru, da najemnik pet let zaporedoma, kljub predho-

dnemu opozorilu, ne plača letne najemnine groba, se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se grob odda drugemu najemniku.

20. členVišino najemnine za grobove in uporabo mrliških vežic

se določi s posebnim cenikom, katerega potrdi občinski svet. Zbrana sredstva so prihodek občinskega proračuna.

21. členNajemno razmerje preneha v naslednjih primerih:– če najemnik grobnega prostora pet let zaporedoma,

kljub predhodnem opozorilu ne poravna najemnine;– na pisno željo najemnika;– ob opustitvi pokopališča;– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.

V. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH

22. člen(1) V območju pokopališča je prepovedano:– odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in

objektov v območju pokopališča;– poškodovanje javnih poti, zelenic, dreves, grmovnic in

podobno;– vodenje živali na pokopališče;– vožnja s kolesi, rolkami, rolerji in motornimi vozili in

parkiranje na pokopališču.(2) Zidarska, kamnoseška, kovino strugarska in druga

dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se v območju pokopališča lahko opravljajo le z dovo-ljenjem upravljavca.

(3) V neposredni bližini območja pokopališča v času po-grebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (na primer povzročanje hrupa, vpitja, moteči zvoki in podobno).

(4) Izvajalec oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti povzročitelja na to opozori pred pričetkom pogrebnih svečano-sti, če ima za to možnost.

23. člen(1) Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in

vmesne prostore med grobovi.(2) Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih

grobov in pokopališča, kot celote, se šteje, da je zapuščen. Upravljavec je dolžan v takem primer najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka se postopa skladno z določba-mi 19. člena tega odloka.

VI. DOLOČBE O GLOBAH

24. členUresničevanje tega odloka nadzoruje skupna služba Med-

občinski inšpektorat Kranj, in sicer prvo, drugo in tretjo alinejo prvega odstavka 22. člena tega odloka inšpekcija, četrto in peto alinejo prvega odstavka 22. člena pa redarstvo.

25. člen(1) Z globo 200,00 EUR se kaznuje pravna oseba, sa-

mostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki krši določila 22 člena tega odloka.

(2) Z globo 50,00 EUR se kaznuje za prekršek posame-znika, ki krši določila iz 22. člena tega odloka.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. členZ uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Pravilnik o po-

kopališki in pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališč v Občini Naklo (Uradni list RS, št. 92/12).

27. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem


Št. 007-0016/2013Naklo, dne 29. maja 2013

ŽupanObčine Naklo

Marko Mravlja l.r.

Priloga


1

Občina Naklo Stara cesta 61, 4202 Naklo tel.: 04 277 11 00, fax: 04 277 11 11 e-pošta: [email protected]

PRIJAVA POGREBA POKOJNIK‐CA: …………………………………………………………………………………………………................................................ DATUM ROJSTVA: …………………………………………………………………………………………………................................................ NASLOV: …………………………………………………………………………………………………................................................ DATUM SMRTI: …………………………………………………………………………………………………................................................ DAN IN URA POGREBA: …………………………………………………………………………………………………............................................... POKOPALIŠČE: NAKLO DUPLJE PODBREZJE (ustrezno obkroži) ŠTEVILKA GROBA: ……………………………………………………………………………………………………………………………………………….. NAJEM ČAJNE KUHINJE V MRLIŠKIH VEŽICAH: DA NE …………………………………………………………………………………………………................................................ PRIJAVITELJ POGREBA: …………………………………………………………………………………………………................................................ NASLOV IN TELEFON: …………………………………………………………………………………………………................................................ STARI NAJEMNIK GROBA: ……………………………………………………………………………………………………………………………………………….. NASLOV IN TELEFON: ………………………………………………………………………………………………….......................................... NOVI NAJEMNIK GROBA*: …………………………………………………………………………………………………............................................... NASLOV IN TELEFON: ………………………………………………………………………………………………………………………………………………. PODPIS PRIJAVITELJA: PODPIS NAJEMNIKA GROBA: ____________________ ____________________________ Kraj in datum:____________________________ *Sklep o določitvi cen najemnine grobov v Občini Naklo je priloga prijave pogreba.


1895. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Občini Naklo

Na podlagi 16. in 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12) ter 12. člena Statuta Občine Naklo (Ura-dni list RS, št. 88/07, 29/12) je Občinski svet Občine Naklo na 17. redni seji dne 29. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka

o občinskih cestah v Občini Naklo

1. členV Odloku o občinskih cestah v Občini Naklo (UVG,

št. 19/1999, Uradni list RS, št. 55/08, 16/12) se spremeni drugi odstavek 25. člena, ki se spremenjen glasi:

»Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja na na-slednji način:

– letno vzdrževanje cest v javnem podjetju Komunala Kranj d.o.o.,

– zimska služba z oddajo koncesije fizični ali pravni osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.«



Št. 007-0015/2013Naklo, dne 29. maja 2013

ŽupanObčine Naklo

Marko Mravlja l.r.

1896. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta SP Strahinjsko polje

Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07, s spremembami in dopolnitvami) je Občinski svet Občine Naklo na 17. redni seji dne 29. 5. 2013 sprejel

S K L E Po začetku priprave Občinskega podrobnega

prostorskega načrta SP Strahinjsko polje

1. členS tem sklepom se začne postopek priprave občinskega

podrobnega prostorskega načrta SP Strahinjsko polje (v nada-ljevanju: OPPN).

2. člen(ocena stanja in razlogi za pripravo)

V občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo (OPN) se obravnavani poseg nahaja v območju urejanja prostora SP – Strahinjsko polje, z namensko rabo K1 – najboljša kmetijska zemljišča. Gre za nepozidano površino ob obstoječi kmetiji v Strahinju.

Pobudo za izdelavo OPPN je podal lastnik zemljišča, na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zako-na o kmetijskih zemljiščih ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11). Po-budnik ima namen na območju OPPN graditi kmetijske objekte. Pozitivno odločbo o izpolnjevanju pogojev za uvedbo OPPN je na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Za-

kona o kmetijskih zemljiščih dne 27. 2. 2012 izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

3. člen(območje OPPN)

Območje OPPN posega na zemljišče s parcelno št. 533/3, k.o. Strahinj, s površino 2.174 m2.

4. člen(način pridobitve strokovnih rešitev)

Za pripravo OPPN je bila izdelana idejna rešitev za kme-tijski objekt, ki je po predpisih o enotni klasifikaciji objektov uvrščen v skupino 12713 – stavbe za spravilo pridelka. Kot izhodišče se upošteva tudi posebne usmeritve oblikovanja iz OPN Naklo. Pred pripravo osnutka je predvidena še izdelava idejne zasnove infrastrukture.

Navedena vsebina bo skupaj s pridobljenimi smernicami upravljavcev prostora ustrezno korigirana v nadaljnjih postop-kih priprave in sprejemanja OPPN.

5. člen(aktivnosti in roki za pripravo OPPN)

S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave OPPN.

Aktivnosti Predviden čas izvedbeObjava sklepa o začetku priprave OPPN v UL RS

junij 2013

Priprava osnutka OPPN julij 2013Pridobitev smernic k osnutku OPPN september 2013Priprava dopolnjenega osnutka OPPN

oktober 2013

Javna razgrnitev in javna obravnava dopol. osnutka OPPN

oktober, november 2013

Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve

november 2013

Priprava predloga OPPN december 2013Pridobitev mnenj k OPPN januar 2014Priprava usklajenega predloga OPPN

februar 2014

Sprejem OPPN in objava v UL RS marec 2014

Terminski plan se v primeru izvedbe CPVO, zahtev in pogojev nosilcev urejanja prostora oziroma drugih udeležencev ustrezno zamakne.

6. člen(nosilci urejanja prostora)

Nosilci urejanja prostora bodo pozvani k izdaji smernic in mnenj k OPPN v skladu z 61. členom ZPNačrt. V primeru, da kateri od nosilcev urejanja prostora v zakonskem roku ne poda smernic oziroma mnenja, pripravljavec nadaljuje s postopkom.

Nosilci urejanja prostora

Prostor1 Ministrstvo za kulturo, Direktorat za

kulturno dediščinoMajstrova ulica 10, 1000 Ljubljana

2 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo

Dunajska 58, 1000 Ljubljana

3 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje – Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Zgornje Save

Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj

4 Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje

Vojkova 61, 1000 Ljubljana

7 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za ceste

Langusova 4, 1000 Ljubljana


8 Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj

Planina 3, 4000 Kranj

9 Telekom Slovenije d.d. Ul. Mirka Vadnova 3, 4000 Kranj

12 Domplan, d.d. Bleiweisova 14, 4000 Kranj

13 Elektro Gorenjska d.d. Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj (področje distribucije električne energije)

3 Komunala Kranj, PE Vodovod Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj

4 Komunala Kranj, PE Kanalizacija in ČN

Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj

5 Komunala Kranj, PE Odpadki Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj

14 Občina Naklo Glavna cesta 24, 4202 Naklo

Okolje15 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Dunajska 22,

1000 Ljubljana

Če se v postopku priprave izkaže, da so nosilci urejanja prostora tudi drugi organi oziroma nosilci javnih pooblastil, se le-ti vključijo v postopek.

7. člen(obveznosti v zvezi s financiranjem)

Sredstva v zvezi s financiranjem postopka priprave OPPN zagotovi zasebni investitor, za formalne objave in zakonske postopke pa Občina Naklo.

8. člen(končne določbe)

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh Občine Naklo in začne veljati z dnem objave.

Št. 3500-0072/2012-5Naklo, dne 29. maja 2013

ŽupanObčine Naklo

Marko Mravlja l.r.

1897. Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o vrednosti odškodnine za ustanovitev stvarnih pravic na nepremičnem premoženju v lasti in upravljanju Občine Naklo

Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10 s spremembami), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11 s spremembami) ter 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07 s spremembami) je Občinski svet Občine Naklo na 17. redni seji dne 29. 5. 2013 sprejel

S K L E Po spremembi in dopolnitvi Sklepa o vrednosti

odškodnine za ustanovitev stvarnih pravic na nepremičnem premoženju v lasti

in upravljanju Občine Naklo

1. členV Sklepu o vrednosti odškodnine za ustanovitev stvarnih

pravic na nepremičnem premoženju v lasti in upravljanju Ob-čine Naklo se spremeni in dopolni 1. člen, ki se kot tak glasi:

»Za obremenjevanje nepremičnega premoženja Občine Naklo z ustanovitvijo stvarnih pravic se določi odškodnina:

– v višini 15 EUR/tm brez DDV za stavbna zemljišča,– v višini 1,76 EUR/tm brez DDV za kmetijska, gozdna,

vodna in druga zemljišča.«

2. členV prejšnjem členu določena odškodnina se uporablja

za ustanovitev služnostnih pravic za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav.

3. členTa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in

začne veljati naslednji dan po objavi.

Št. 007-0017/2013Naklo, dne 29. maja 2013

ŽupanObčine Naklo

Marko Mravlja l.r.

PIRAN

1898. Sklep o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007 – UPB), v zvezi z 21. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US, 120/06 Odl. US, 126/07, 57/09 Skl. US, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A in 20/11 – Odl. US, 57/12, v na-daljnjem besedilu: ZGO-1) je Občinski svet Občine Piran na 18. redni seji dne 28. 5. 2013 sprejel

S K L E Po vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra

lokalnega pomena

1.Na nepremičninah:– parc. št. 4961/3 k.o. 2631 Portorož,– parc. št. 4961/4 k.o. 2631 Portorož in– parc. št. 5354/2 k.o. 2631 Portorož

se ustanovi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena – javna cesta.

2.Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa pridobijo status

grajenega javnega dobra lokalnega pomena – javna cesta na podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo po uradni dolžnosti izda občinska uprava Občine Piran. Po pravnomočnosti odločbe o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobra se le-ta pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, da se na nepremičninah iz 1. točke tega sklepa zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena – javna cesta.


3.Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in

začne veljati naslednji dan po objavi.

Št. 478-332/2012Piran, dne 28. maja 2013

ŽupanObčine Piran

Peter Bossman l.r.

Visto l'art. 17 dello Statuto del Comune di Pirano (Bollet-tino ufficiale delle PN, No. 46/2007 – testo unico) in riferimento all'art. 21 della Legge sulla costruzione dei fabbricati (Gazzetta ufficiale della RS, No. 102/04 – testo unico, (14/05 – errata corr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Sentenza della CC, 120/06 Sentenza della CC, 126/07, 57/09 Sentenza della CC, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A e 20/11 Sen-tenza della CC, 57/12, nel seguito del testo: Legge (ZGO-1), il Consiglio comunale del Comune di Pirano nella 18ª seduta ordinaria il giorno 28 maggio 2013 approva la seguente

D E L I B E R A Z I O N Esulla costituzione dello status di bene demaniale

edificato di carattere locale

1.Sugli immobili:– particella catastale n. 4961/3 c.c. 2631 Portorose,– particella catastale n. 4961/4 c.c. 2631 Portorose e– particella catastale n. 5354/2 c.c. 2631 Portorose

si costituisce il regime di bene demaniale edificato di carattere locale – strada pubblica.

2.Gli immobili di cui al pt. 1 acquisiscono lo status di bene

demaniale edificato di carattere locale – strada pubblica, in base alla decisione dichiarativa che secondo il dovere d’ufficio viene rilasciata dall'Amministrazione comunale del Comune di Pirano. Passata in giudicato la decisione sulla costituzione del regime di bene demaniale edificato, la stessa viene inviata in esecuzione al competente Ufficio tavolare, per l’intavolazione dello status di bene demaniale edificato di carattere locale – strada pubblica, sugli immobili di cui al pt. 1 della presente deliberazione.

3.La presente deliberazione è pubblicata sulla Gazzetta

Ufficiale della Repubblica di Slovenia ed entra in vigore il giorno successivo a quello della sua pubblicazione.

N. 478-332/2012Pirano, 28 maggio 2013

Il Sindacodel Comune di PiranoPeter Bossman m.p.

PREBOLD

1899. Zaključni račun proračuna Občine Prebold za leto 2012

Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (uradno prečiščeno besedilo) / ZJF-UPB4/ (Uradni list RS, št. 11/11 in 14/13 – popravki), in 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) je občinski svet na 23. seji dne 11. aprila 2013 sprejel

Z A K L J U Č N I R A Č U Nproračuna Občine Prebold za leto 2012

1. členSprejme se Zaključni račun proračuna Občine Prebold

za leto 2012.

2. členZaključni račun proračuna Občine Prebold za leto 2012

sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in od-hodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa finan-ciranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Prebold za leto 2012. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2012 ter o njihovi realizaciji v tem letu.

3. členZaključni račun proračuna Občine Prebold za leto 2012 se

brez prilog objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410/2/2013Prebold, dne 11. aprila 2013

ŽupanObčine Prebold

Vinko Debelak l.r.

1900. Odlok o rebalansu proračuna Občine Prebold za leto 2013

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura-dni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B in 127/06 – ZJZP) in 98. člena Statu-ta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) je Občinski svet Občine Prebold na 24. redni seji dne 30. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko rebalansu proračuna Občine Prebold

za leto 2013

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Prebold za leto 2013 dolo-čajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadol-ževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

2. člen(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat-ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do-loča v naslednjih zneskih:


A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EURSkupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto

Proračun leta 2013

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.379.546TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.519.104

70 DAVČNI PRIHODKI 3.032.874700 Davki na dohodek in dobiček 2.648.504703 Davki na premoženje 270.960704 Domači davki na blago in storitve 112.410706 Drugi davki 1.000

71 NEDAVČNI PRIHODKI 486.230710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 280.230711 Takse in pristojbine 1.000712 Denarne kazni 2.500713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.500714 Drugi nedavčni prihodki 198.000

72 KAPITALSKI PRIHODKI 72.000720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 22.000721 Prihodki od prodaje zalog 0722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 50.000

73 PREJETE DONACIJE 0730 Prejete donacije iz domačih virov 0731 Prejete donacije iz tujine 0

74 TRANSFERNI PRIHODKI 788.442740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 538.442741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 250.000

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.829.83440 TEKOČI ODHODKI 961.648

400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 191.250401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.410402 Izdatki za blago in storitve 658.758403 Plačila domačih obresti 45.000409 Rezerve 33.230

41 TEKOČI TRANSFERI 1.509.583410 Subvencije 101.130411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 860.600412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 103.963413 Drugi tekoči domači transferi 443.890414 Tekoči transferi v tujino 0


43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 665.200431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso PU 82.500432 Investicijski transferi PU 582.700

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) –450.288


IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0750 Prejeta vračila danih posojil

751 Prodaja kapitalskih deležev752 Kupnine iz naslova privatizacije

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0440 Dana posojila441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500)50 ZADOLŽEVANJE 0

500 Domače zadolževanje 0VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)55 ODPLAČILA DOLGA 198.000

550 Odplačila domačega dolga 198.000IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV

NA RAČUNU –648.288X. NETO ZADOLŽEVANJE

(VII.-VIII.) (VI.+VII.-VIII.-IX.) –198.000XI. NETO FINANCIRANJE 450.288

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 912.9109009 Splošni sklad za drugo 912.910

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo-srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program-ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Prebold.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. člen(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

4. člen(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so določeni v prvem stavku pr-vega odstavka 43. člena ZJF in drugi prihodki, ki jih določi občina.

5. člen(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre-jeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro-računa (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.


Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2013 in njegovi realizaciji.

6. člen(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti

v breme proračunov prihodnjih let)Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno

naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi-cijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1. v letu 2014 35 % navedenih pravic porabe in2. v ostalih prihodnjih letih 35 % navedenih pravic porabe.Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-

rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic po-rabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne ve-ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporab-nika in načrtu razvojnih programov.

7. člen(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Predstojnik neposrednega uporabnika župan lahko spre-minja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Pro-jekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

8. člen(proračunski skladi)

Proračunski skladi so:1. poračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.Proračunska rezerva se v letu 2013 oblikuje v višini

15.000 eurov.Na predlog za finance pristojnega organa občinske upra-

ve odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 15.000 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE

9. členČe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF,

lahko župan dolžniku do višine 400 eurov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

10. člen(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilan-ci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki

v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2013 ne bo zadolževala.

Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Prebold, v letu 2013 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000 eurov.

11. člen(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij

ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni

zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2013 zadolžijo do skupne višine 100.000 eurov pod naslednjimi pogoji: soglasje občinskega sveta.

Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2013 zadolžijo do skupne višine 100.000 eurov pod naslednjimi pogoji: soglasje občinskega sveta, in izdajo poroštva do skupne višine glavnic 100.000 eu-rov pod naslednjimi pogoji: soglasje občinskega sveta.

6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

12. člen(začasno financiranje v letu 2014)

V obdobju začasnega financiranja Občine Prebold v letu 2014, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

13. člen(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati s sprejetjem, objavi se v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410/8/2013Prebold, dne 30. maja 2013

ŽupanObčine Prebold

Vinko Debelak l.r.

RAVNE NA KOROŠKEM

1901. Sklep o ukinitvi javnega dobra v k.o. Kotlje

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, 126/07, 108/09 in 57/12), Odloka o občinskih cestah v Občini Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2012) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Ko-roškem (Uradni list RS, št. 39/99, 61/01 in 65/03) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 11. redni seji dne 25. 1. 2012 sprejel

S K L E Po ukinitvi javnega dobra v k.o. Kotlje

I.Ukine se status javnega dobra na zemljišču, parc.

št. 491/1 – v izmeri 881 m2, k.o. 896 – Kotlje.

II.Nepremičnina preneha imeti značaj javnega dobra in se

vpiše v Zemljiško knjigo kot lastnina Občine Ravne na Koro-škem.


III.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 478-0024/2010-221Ravne na Koroškem, dne 3. junija 2013

ŽupanObčine Ravne na Koroškem

mag. Tomaž Rožen l.r.

RIBNICA

1902. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF) in 8. členom v povezavi s 17. členom Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 5. izredni seji dne 3. 6. 2013 sprejel

O D L O Ko spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi

javnega zavoda Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko

dejavnost

1. členBesedilo petega odstavka 10. člena Odloka o ustanovitvi

javnega zavoda Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodel-stvo, muzejsko in galerijsko dejavnost (Uradni list RS, št. 60/10 in 47/11) se spremeni tako, da se glasi:

»Direktorja v času odsotnosti ali zadržanosti nadomešča strokovni delavec zavoda v skladu s pisnim pooblastilom direk-torja. V primeru, ko direktor ne pooblasti nikogar, direktorja na-domešča strokovni delavec zavoda po pooblastilu ustanovitelja.«

2. členTa odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije.

Št. 007-0015/2010-21Ribnica, dne 4. junija 2013

ŽupanObčine Ribnica

Jože Levstek l.r.

SODRAŽICA

1903. Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Sodražica

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 21. in 61. člena Zakona o lo-kalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) in 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na 15. redni seji dne 23. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko gospodarskih javnih službah

v Občini Sodražica


1. členTa odlok določa vrsto, način in obliko lokalnih gospodar-

skih javnih služb, ki jih zagotavlja Občina Sodražica.

2. členZ gospodarskimi javnimi službami, opredeljenimi v tem

odloku, se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Občina Sodražica, zaradi zadovoljevanja lokalnih javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Gospodarske javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbo-valnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.

II. VRSTE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

3. členLokalne gospodarske javne službe se delijo na obvezne

in izbirne.

4. členObvezne gospodarske javne službe, katerih izvajanje za-

gotavlja Občina Sodražica, so:1. oskrba s pitno vodo,2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpa-

dne vode,3. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,4. odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komu-

nalnih odpadkov,5. urejanje in čiščenje javnih površin,6. vzdrževanje občinskih cest.

5. členIzbirne gospodarske javne službe, katerih izvajanje zago-

tavlja Občina Sodražica, so:1. pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč,2. pogrebna dejavnost,3. urejanje javne razsvetljave,4. oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba nase-

lij s požarno vodo v javni rabi,5. upravljanje in urejanje javnih parkirišč,6. urejanje in čiščenje javnih tržnic,7. dejavnost plakatiranja in oglaševanja,8. dejavnost oskrbe s paro in vročo vodo.Kot izbirne gospodarske javne službe se lahko izvajajo

tudi druge dejavnosti, ki jih določi Občinski svet Občine So-dražica.

6. členObčina Sodražica skladno z Zakonom o gospodarskih

javnih službah, z odlokom, ki ga sprejme za posamezno ali več gospodarskih javnih služb, natančneje določi naloge, ki se izvajajo v okviru posamezne gospodarske javne službe ter način izvajanja gospodarske javne službe, tako da je zago-tovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov, in sicer zlasti:

– organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opra-vljanja po vrstah in številu izvajalcev;

– vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev;

– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin;


– pravice in obveznosti uporabnikov;– vire financiranja gospodarskih javnih služb in način

njihovega oblikovanja;– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje

gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa;

– morebitna pooblastila županu in posameznim organom občine;

– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarskih javnih služb.

7. členGospodarske javne službe iz 4. in 5. člena tega odloka se

opravljajo na celotnem območju občine, razen, če z odlokom o načinu izvajanja posamezne gospodarske javne službe ni določeno drugače.

8. členInfrastrukturni objekti in naprave, namenjeni za izvajanje

gospodarskih javnih služb, se opredelijo v odloku o načinu opravljanja posamezne gospodarske javne službe.

III. UPORABA JAVNIH DOBRIN

9. členJavne dobrine so pod enakimi z zakonom ali odlokom

lokalne skupnosti določenimi pogoji dostopne vsakomur. Upo-raba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarski-mi javnimi službami, je obvezna, če z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom za posamezne primere ni določeno drugače. Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi gospodarskimi javnimi službami, ni obvezna, če zakon ali odlok lokalne skupnosti za posamezne primere ne določa drugače.

IV. OBLIKE ZAGOTAVLJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

10. členObčina Sodražica lahko zagotavlja gospodarske javne

službe v naslednjih oblikah:– v režijskem obratu,– v javnem gospodarskem zavodu,– v javnem podjetju,– s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-

naročniškega razmerja oziroma z dajanjem koncesij.

1. Režijski obrat

11. členGospodarska javna služba se izvaja v režijskem obratu,

kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje, javni gospodarski zavod ali podeliti koncesijo. Režijski obrat se ustanovi kot notranja organizacijska enota v okviru občinskih služb Občine Sodražica.

2. Javni gospodarski zavod

12. členObčina ustanovi javni gospodarski zavod za opravljanje

ene ali več gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno orga-nizacijo izven občinske uprave ali lokalnih služb.

3. Javno podjetje

13. členGospodarska javna služba se opravlja v javnem podje-

tju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih

služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. Javno podjetje ustanovi lokalna skupnost kot podjetje v lasti lokalne skupnosti.

Občina lahko prenese na javno podjetje kot javno poo-blastilo tudi določene strokovnotehnične, organizacijske ozi-roma razvojne naloge, povezane z infrastrukturnimi objekti in napravami, namenjenimi izvajanju gospodarskih javnih služb.

4. Koncesija

14. členV primeru, da je sprejeta odločitev, da se gospodarska

javna služba izvaja s koncesijskim razmerjem, Občina So-dražica (koncedent) izbere koncesionarja po postopku skle-panja koncesijskega razmerja skladno z določili tega odloka, koncesijskega akta, zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Koncesijski akt je obvezen in ga sprejme Občinski svet Občine Sodražica. Koncesija se lahko podeli za posamično gospodarsko javno službo ali pa v določenih smiselnih skupinah. Odločitev o tem je vsebovana v koncesijskem aktu. Koncesionar mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Javno-naročniško razmerje je odplačno razmerje med na-ročnikom in dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izva-jalcem storitev, katerega predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve v skladu s predpisi o javnem naročanju in javno-zasebnem partnerstvu.

5. Oblike zagotavljanja posameznih gospodarskih javnih služb

15. členI. Občina Sodražica zagotavlja v okviru javnega podjetja

Komunala Ribnica d.o.o. izvajanje naslednjih gospodarskih javnih služb:

1. vzdrževanje občinskih cest,2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske od-

padne vode,3. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,4. odlaganje ostankov predelave in odstranjevanje ko-

munalnih odpadkov,5. pogrebna dejavnost,6. urejanje in čiščenje javnih površin,7. upravljanje in urejanje javnih parkirišč,8. urejanje in čiščenje javnih tržnic,9. pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč.Komunala Ribnica izvaja gospodarske javne službe na-

vedene v prejšnjem odstavku na celotnem območju Občine Sodražica.

II. Občina Sodražica zagotavlja v okviru javnega podje-tja Hydrovod, d.o.o. izvajanje naslednje gospodarske javne službe:

1. oskrba s pitno vodo,2. oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba

naselij s požarno vodo v javni rabi.III. Občina Sodražica zagotavlja s sklenitvijo javno-za-

sebnega partnerstva v obliki javno-naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem izvajanje naslednjih gospodarskih javnih služb:

1. urejanje javne razsvetljave,2. dejavnost oskrbe s paro in vročo vodo,3. dejavnost plakatiranja in oglaševanja.S sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-

naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem s podeli-tvijo koncesije se zagotovi izvajanje gospodarskih javnih služb navedenih v prejšnjem odstavku na celotnem območju Občine Sodražica, razen če z odlokom o načinu izvajanja posamezne gospodarske javne službe ni določeno drugače.


V. STROKOVNO-TEHNIČNE IN RAZVOJNE NALOGE

16. členStrokovno-tehnične in razvojne naloge na področju go-

spodarskih javnih služb, določene v Zakonu o gospodarskih javnih službah, opravlja pristojni organ občinske uprave.

17. členStrokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na

področju gospodarskih javnih služb so naloge, ki se nanašajo zlasti na:

– razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih jav-nih služb;

– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb;

– postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov;

– postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev;– strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb;– financiranje gospodarskih javnih služb;– določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem

za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb;

– dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infra-strukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb.

Naloge iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se lahko iz razloga ekonomičnosti in racionalnosti dela poverijo za to ustrezno usposobljeni in registrirani izvajalski organizaciji ali samostojnemu izvajalcu. Za izvajanje nalog, ki se z odlokom lahko prenesejo na izvajalca gospodarske javne službe, morajo biti zagotovljena sredstva v proračunu Občine Sodražica.

VI. VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN

18. členZa varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbijo vaški oziro-

ma krajevni odbori, ki v ta namen opravljajo naslednje naloge:– usklajujejo interese prebivalcev in podajajo oblikovane

predloge občinskemu svetu, županu in občinski upravi;– zbirajo interese krajanov v zvezi z načrtovanjem, izvaja-

njem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav;

– zbirajo pobude in predloge krajanov v zvezi z uporabo javnih dobrin in izvajanjem gospodarskih javnih služb iz tega odloka.

19. členObčinski svet in občinska uprava sta dolžna obravnavati

predloge vaških oziroma krajevnih odborov. Občinski svet je dolžan obvestiti predsednika vaških odborov o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, občinska uprava pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejela pripombo ali predlog.

20. členV primeru kršitve dolžnosti sklenitve pogodbe s strani

izvajalca gospodarske javne službe, lahko uporabnik od ob-činske uprave zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje.

VII. VIRI FINANCIRANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

21. členGospodarske javne službe se financirajo:– s ceno javnih dobrin,– iz sredstev proračuna Občine Sodražica,– z drugimi viri v skladu s predpisi.

22. členZa uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega

uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmer-

ljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitev, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.

Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določi zakon ali odlok občine v skladu z zakonom.

Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporab-nikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe.

Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določi tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.

23. členKadar uporabniki javnih dobrin niso določljivi ali kadar

uporaba javnih dobrin ni izmerljiva, se financiranje javnih služb zagotovi iz proračuna. V proračunu se zagotavljajo tudi sred-stva za subvencije iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

24. členZa financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb lahko

občina predpiše dajatev v skladu s predpisi, ki urejajo financi-ranje javne porabe in nalog lokalne skupnosti.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

25. členNa podlagi tega odloka se uskladijo ali na novo sprejmejo

odloki, ki podrobneje urejajo način izvajanja lokalnih gospo-darskih javnih služb, in sicer v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

26. členZ dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati

na območju Občine Sodražica Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 35/95, 37/98). Do uveljavitve odlokov o posameznih gospodarskih javnih službah veljajo sprejeti odloki.

27. členTa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu

Republike Slovenije.

Št. 007-2/13Sodražica, dne 23. maja 2013

ŽupanObčine SodražicaBlaž Milavec l.r.

1904. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda v Občini Sodražica

Na podlagi 1. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komu-nalne odpadne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 49/12), 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na 15. redni seji dne 23. 5. 2013 sprejel

P R A V I L N I Ko tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih

komunalnih ter padavinskih voda v Občini Sodražica

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. členS tem pravilnikom (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravil-

nik za kanalizacijo) se podrobneje urejata tehnična izvedba in


uporaba javnega kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav v Občini Sodražica.

Ob določilih tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi veljavne zakone in podzakonske akte, standarde, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost.

2. členTehnični pravilnik za kanalizacijo so dolžni upoštevati vsi

sodelujoči pri upravnem postopku, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji in rekonstrukciji), komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in drugih komunalnih vodov, ki vplivajo na javno kanali-zacijo, izvajalec gospodarske javne službe in uporabniki javne kanalizacije.

V primerih, ko na noben način ni mogoče izpolniti določb tega pravilnika, pripravi projektant ali izvajalec del predlog v obliki tehničnega elaborata, soglasje na predloženo tehnično rešitev, pa poda izvajalec javne službe ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično rešitev.

Tehnični pravilnik za kanalizacijo velja na območju Občine Sodražica.

2. DEFINICIJE KANALIZACIJSKIH SISTEMOV PO NAMENU UPORABE IN PO SESTAVNIH DELIH

3. členJavna kanalizacija so medsebojno funkcionalno poveza-

ne naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda uporabnikov. Naprave in objekti javne kanali-zacije so:

– kanalizacijsko omrežje z revizijskimi in priključnimi jaški,– razbremenilniki visokih voda,– zadrževalni bazeni padavinskih voda,– črpališča odpadnih voda,– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,– drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in

nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

4. členInterna kanalizacija so naprave in objekti, ki so name-

njeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in ki je priključena na javno kanalizacijo. Interna kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek na javni kanalizaciji. V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranja odpadne in padavinske vode, mora biti interna ka-nalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem priključnem kanalu.

Za interno kanalizacijo se štejejo:– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,– naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo

odpadnih voda,– priključek stavbe,– kontrolni jašek oziroma mersko mesto na spojnem ka-

nalu,– čistilna naprava za pred čiščenje.

5. členGlede na vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski

sistemi na:– javne kanalizacijske sisteme,– interne kanalizacijske sisteme.Glede na namen odvajanja odpadne vode je lahko javni

kanalizacijski sistem:– mešan: če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komu-

nalno odpadno in padavinsko vodo skupaj,– ločen: če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavin-

sko vodo, v drugega pa komunalno odpadno vodo.V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje

za zbiranje odpadnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu.

6. členJavno kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem na-

menu in funkciji delijo na sekundarne, primarne in magistralne.a) Sekundarno omrežje in naprave so:– kanalizacija mešanega in ločenega omrežja za nepo-

sredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),

– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,

– naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij).

b) Primarno omrežje in naprave:– kanalski cevovodi za odvajanje odpadnih in padavin-

skih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),

– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naselij),

– naprave za čiščenje odpadnih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih).

c) Magistralno omrežje je sestavljeno iz dveh ali več pri-marnih kanalizacijskih omrežij, povezuje dve ali več naselij in se zaključi v skupni čistilni napravi.

7. členDrugi izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:– Kanal je cevovod za odvajanje odpadnih voda.– Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod

in je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizij-skega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.

– Kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev.

– Revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora in izvajanje vzdrževalnih del.

– Priključni jašek je jašek na javnem kanalu, v katerega se izvede priključitev kanalizacije uporabnika.

– Podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku.

– Kaskada je prelivna stopnica v kanalu.– Zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih

voda.– Razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka

padavinskih voda v javno kanalizacijo.– Peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda.– Črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda.– Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s

predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

– Nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne iz malih komunalnih čistilnih naprav.

– Čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih voda.

– Čistilna naprava za pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive snovi, ki bi poslabša-le lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.

3. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE

8. člen(zavezujoča osnovna izhodišča)

Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo izvajalec


javne službe, državni standardi SIST in Evropski standardi EN 1610. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno za-gotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav.

Kanalizacijski sistem mora biti projektiran in grajen tako, da zagotavlja optimalno odvajanje in čiščenje odpadne in pa-davinske vode ob najmanjših stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. Pri načrtovanju, gradnji in obnovi kanalizacijskih sistemov se mora zagotavljati zaščito zdravja ljudi in obra-tujočega osebja, zaščito odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično in okoljsko preobremenitvijo, ne ogroža obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne naprave, zaščito podtalnice, zagotovitev primerne zmogljivosti kanalizacije in naprav za čiščenje, zagotovitev varnih delovnih pogojev, trajnost, pravil-no delovanje in vzdrževanje ter nadzorovanje, preprečevanje nastajanja smradu in strupenih snovi, statično in dinamično nosilnost kanalizacije, vodotesnost, ter omejitev pogostosti pre-plavitve na predpisano vrednost.

9. člen(izbira vrste sistema)

Izbira vrste sistema za odvod komunalne odpadne in padavinske vode po namenu odvajanja je odvisna od vrste sistema, ki na določeni aglomeraciji že obstaja, od zmogljivo-sti in kakovosti naravnega odvodnika, vrste dotokov v sistem, potrebe po čiščenju, topografije zemljišča, obstoječih čistilnih naprav ter drugih lokalnih pogojev.

10. člen(geomehanske raziskave)

V fazi projektiranja je potrebno z geomehanskimi raziska-vami pridobiti podatke o obtežbah kanalov in objektov na njih, nevarnosti drsin, posedanju, toku in gladini podtalnice, obre-menitvah bližnjih objektov in cest, poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo) ter na podlagi izsledkov določiti možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, uporabe posameznih vrst cevi, možnost uporabe peščene posteljice cevi ter načine stabilizacije brežin jarkov in zasipa gradbenih jarkov. Od pri-stojnih vodnogospodarskih služb je potrebno pridobiti podatke o nivojih in pogostostih poplav ter biološkem in hidrološkem stanju vodotoka.

Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvod vode izpolnje-ne, je treba upoštevati vse razpoložljive podatke o poplavah, zamašitvah, porušitvah kanalov, boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja, poškodbah kanalov, upošte-vanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod vode in iz njega, pregledih kanalov s TV kamero, pritožbah o širjenju smradu, hidravličnih preverbah, delovanju mehanskih in elek-tričnih naprav, rezultatih tlačnih preizkusov, preobremenitvah in delovanju in stanju regulacijskih naprav.

Če postavljene zahteve iz tega člena niso izpolnjene, je potrebno izvesti ukrepe za izboljšanje stanja.

Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osno-va za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo kanalizacij-skega sistema.

Cevi

11. člen(globine cevi)

Vse vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo.

Najmanjša začetna globina kanalov za odpadno vodo mora omogočati priključitev odtokov iz pritličja bližnjih objektov za gravitacijsko odvajanje in znaša 1,20 m. Najmanjša začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočati priklju-čitev cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov in znaša

0,80 m. Pri projektiranju je potrebno slediti naravnemu padcu terena. Najmanjši padci javne kanalizacije so določeni z upo-števanjem najmanjših dovoljenih hitrosti in morajo preprečevati odlaganje in zastajanje trdnih delcev. Če to ni mogoče, je treba predvideti ukrepe za stalno čiščenje kanalov.

12. člen(premeri cevi)

Premeri cevovodov javne kanalizacije se označujejo v mm (DN) in znašajo: 160, 200, 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400, 1800, 2100 in 2400. Pre-mere cevi kanalizacije se določi na podlagi hidravličnih zahtev, pogojev glede vzdrževanja in najmanjše možnosti zamašitve. Najmanjši premer cevi javne kanalizacije znaša 160 mm. Naj-manjši premer cevi tlačnih vodov iz črpališč znaša 80 mm. Ustreznost dimenzij cevi kanalizacije je treba dokazati s hidra-vličnim računom, pri katerem se za največje vrednosti polnitev upoštevajo naslednje vrednosti:

– kanal za odpadno vodo – do 50 % polnitev pri največjem sušnem odtoku,

– kanal za padavinsko vodo – do 70 % polnitev pri pro-jektiranem nalivu,

– kanal mešanega tipa – do 70 % polnitev pri projektira-nem nalivu in maksimalnem sušnem odtoku.

Najmanjši dovoljeni notranji premer gravitacijskega kana-la javne kanalizacije je DN 150 mm, najmanjši dovoljeni notranji premer spojnega kanala je DN 150 mm, če odvaja samo odpa-dno, če pa odvaja tudi padavinsko ali samo padavinsko pa DN 250 mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije je DN 80 mm.

Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s.

13. člen(mehanski vplivi na cevi)

Kanalizacijske cevi morajo biti vgrajene tako, da so zašči-tene pred mehanskimi vplivi kot so obtežbe, vibracije, poseda-nje tal. Kanalizacija za odpadne vode šteje za najbolj globoko zakopani komunalni vod, zato morajo biti cevi kanalizacije lokacijsko vgrajene po principu prioritete tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop s strojem z orodjem za izkop s širino najmanj 30 cm. Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni možna poznejša intervencija z izkopom, morajo biti cevi kana-lizacije položene v prehodnih kolektorjih ali kinetah. Odločitev o obbetoniranju kanala mora bazirati na statični presoji kanala. S statičnim izračunom je treba dokazati stopnjo varnosti pred porušitvijo po veljavnih standardih. Najmanjša nazivna obodna togost ostenja cevi mora znašati SN 8 kN/m2. Cevi morajo biti izdelane po standardu EN 1401-1.

Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago ali enozrnato grazmozno frakcije 4–8 mm.

14. člen(dostopnost in varovanje)

Objekti in naprave javnega kanalizacijskega omrežja mo-rajo biti projektirani in izvedeni tako, da v normalnih pogojih ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb in živali. Fizično ali tehnično se varujejo vsa črpališča in čistilne naprave. Vse naprave in objekti na omrežju se varujejo teh-nično in samo v posebnih primerih tudi fizično, kar se posebej določi v tehnični dokumentaciji.

15. člen(vgrajeni materiali)

Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporablja-jo naslednje vrste cevi:

– za gravitacijski odvod odpadne vode in mešano kanali-zacijo: armirani poliester, duktilna litina, keramika, jeklo, polivinil klorid in polietilen,


– za gravitacijski odvod padavinske vode: poleg nave-denih je možno uporabiti tudi betonske cevi, polivinil klorid in polietilen,

– za tlačno kanalizacijo: PEHD, armirani poliester, duktil-na litina in jeklo.

Material, iz katerega je izdelano ostenje cevovodov, mora zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemij-skim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti, ne smejo spreminjati kakovosti vode. Material, iz katerega so izdelane cevi, se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki mora znašati najmanj 50 let.

V primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti stene kanala zglajene do čistega sijaja.

16. člen(hitrosti odpadne vode v cevi)

Najmanjša dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu je 0,4 m/s pri sušnem pretoku. Največja dovoljena hitrost odpa-dne vode je 3 m/s. Občasno je ta hitrost lahko tudi višja (do 6 m/s), če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja.

Revizijski jaški

17. člen(namen)

Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni profil kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov. Največje dovoljene razdalje med RJ znašajo za kanale DN 160 do DN 300 – 40,0 m, za kanale DN 400 do DN 500 – 60,0 m, za kanale DN 600 do DN 1400 – 80,0 m in za kanale nad DN 1500 – 100,0 m.

V primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek. V kaskadnem RJ se izvede stopnjo iz kolena, ravnega dela cevi in iz odcepnega kosa. Stopnja se izvede iz istega materiala ali iz materiala z boljšimi lastnostmi, kot je osnovni kanal. V primeru, ko hitrosti odpadne vode v kanalu prekoračijo 6 m/s, je na vertikalnih lomih treba izvesti umirje-valne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija curka na stene RJ.

Kanalizacijski jaški se morajo zasipati z nevezanim ma-terialom v taki debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da jaški ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno upoštevati navodila pro-izvajalca.

18. členRevizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole,

čiščenja in vzdrževanja s stroji.Revizijski jaški naj bodo izdelani v skladu s SIST EN

1401-1 in SIST EN 13476-1 notranjega premera 625, 800 in 1000 mm.

Revizijski jaški naj bodo premera:– do globine 1,5 m minimalno DN 625 mm,– do globine 3 m minimalno DN 800 mm,– pri globini večji od 3 m minimalno DN 1000 mm.V revizijske jaške, globine večje od 5 m, je treba vgraditi

vstopne lestve iz nerjavečega jekla.Jašek sestavljajo naslednji elementi, ki se lahko medse-

bojno sestavljajo s tesnili, se varijo ali so izdelani v enem kosu (kompaktna izvedba).

– Dno jaška z muldo z enim iztokom in tremi vtoki pod kotom 135°, 180° in 225° glede na iztok ali

– Dno jaška z muldo z enim iztokom in vtokom pod kotom 180° glede na iztok. Višina mulde v jašku je enaka premeru največje dimenzije možne priključne cevi na jašku.

Dno jaška se določi po potrebi glede na potrebno število vtokov.

– Obroči (segmenti) za telo jaška potrebne višine.– Konus jaška z vstopno odprtino DN 625 mm. Izdelan

mora biti tako, da je možno zmanjševanje ali povišanje konusa za 250 mm na samem gradbišču.

Vstopni priključki v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška se izdelajo po enakem sistemu. Jaški morajo imeti mo-žnost izdelave dodatnega priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in so izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med seboj in izdelava vstopnih in iztopnih priključkov mora zagotavljati trajno vodotesnost.

19. člen(pokrovi)

Pokrovi na revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 x 60 cm ali Ø 600 mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na pokrovu mora biti napis KA-NALIZACIJA, s črkami velikosti min. 5 cm.

Pri uporabi prefabriciranih jaškov je potrebno na mestih, kjer se zahteva nosilnost pokrovov do 12,5 kN (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo vgradnjo pokrovov razreda B direktno na jašek, brez dodatnih del. Za pokrove razreda D (do 40 kN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na betonski si-drni obroč s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno je potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov.

Na poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti dvignjen za 0,50 m nad višinsko koto stoletne vode.

Razbremenilniki

20. členRazbremenilniki so objekti na kanalski mreži in služijo

za odvod padavinske vode. Grajeni so z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih.

21. člen(dimenzioniranje)

Pri dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj cen-tralnega sistema dolinske kanalizacije, je treba upoštevati:

– pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val, je treba zadržati v siste-mu in ga odvajati na čistilno napravo.

Pri projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi upravljavec javnega kanalizacijskega sistema.

Pri projektiranju in dimenzioniranju razbremenilnikov na lokalnih kanalskih sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati.

22. člen(deli razbremenilnika)

Razbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:– dotočni kanal,– razbremenilna komora s prelivno steno,– dušilna komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica,

težnostna dušilka ipd.),– iztočni kanal iz dušilne komore,– iztočni kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne

komore v odvodnik.V razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja

oprema:– dušilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd.,– instalacije.


V primeru vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt razbremenilnika oskrbeti z nizkonapetostnim elektro priključkom z možnostjo rezervnega napajanja iz mo-bilnega agregata.

Zadrževalni bazeni

23. členZadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži za odvod

padavinske vode. Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo. Z izgradnjo zadrževalnih bazenov se praviloma doseže:

– zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše profile dovodnih kanalov,

– zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesna-žene padavinske vode.

Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov je potrebno:– pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode,

predvsem pa prvi močno onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo,

– predvideti iztok padavinske vode v odvodnik na razbre-menilnih objektih,

– poleg izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto obstoječe kanalske mreže.

Pri projektiranju bazena je potrebno upoštevati parametre (količina zadržane vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi upravljavec javnega kanalizacijskega sistema.

Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je potrebno navedena določila smiselno upoštevati, bazene pa dimenzionirati na podlagi ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV 128).

24. člen(deli zadrževalnega bazena)

Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:

– enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna ko-mora),

– akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),

– enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in drugo).

V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:– čistilni elementi (avtomatske grablje, naprava za kom-

paktiranje odpadkov s kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline ter drugo),

– regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in drugo).

Vgraditi je treba tudi nekatere inštalacije:– tlačni sistem za izpiranje sten bazena,– vodovodni priključek iz javnega vodovoda,– nizkonapetostni elektropriključek iz omrežja z možnostjo

rezervnega napajanja iz mobilnega agregata,– pri pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračeva-

nje akumulacijskega prostora.Kjer obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzro-

kov lahko odtekla v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo prekiniti oziroma zadržati.

Črpališča

25. člen(namen)

Črpališča gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče od-vajati gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo. Gradijo se na zemljiščih, ki morajo biti

dostopna mehanizaciji za vzdrževanje in čiščenje. Pokrov mora biti nad poplavnim nivojem.

26. člen(dimenzioniranje)

Treba je upoštevati naslednje pogoje:– akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje

odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,

– premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm,– minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nomi-

nalni kapaciteti črpalke:– vertikalni vodi: v = 1 m/s,– horizontalni vodi: v = 0,8 m/s,– maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh

črpalk paralelno:premer kanala DN 100 mm – v(max)= 2,0 m/spremer kanala DN 150 mm – v(max)= 2,2 m/spremer kanala DN 200 mm – v(max)= 2,4 m/s,– izbor opreme črpališča (grablje, kompaktor …) je od-

visen od načina črpanja in izbire tipa črpališča (zaprt, odprt sistem),

– zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,

– črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi,

– izbrani hidravlični deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum.

Pri dimenzioniranju pnevmatskih tlačnih sistemov je po-trebno upoštevati naslednje pogoje:

– minimalna nazivna dimenzija cevi DN 75,– minimalna hitrost v ceveh je 0,7m/s. Pri maksimalnih

hitrostih se upoštevajo hitrosti iz dimenzioniranja klasičnih tlač-nih vodov.

Zmogljivost črpališč se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen. Tlačni vod se polaga pod cono zmrzovanja. Delovanje črpališče z rezervnimi kompresorji mora biti krmiljeno tako, da se rezervni kompresorji izmenjujejo z aktivnimi.

27. člen(opis črpališča)

Črpališče se izvede klasične vodnjaške oblike (okroglo), premera najmanj 200 cm. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa se pokrije le s pokrovom z zaklepanjem. Objekt črpališča mora biti opremljen s sistemom prisilnega prezračevanja. Električna omarica z in-štrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta mora biti postavljena v neposredni bližini črpalnega bazena, na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah dobavitelja električne energije. Akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri najmanjšem in največjem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma črpalke je največ 2 uri. Pri izračunu najmanjše črpalne prostornine aku-mulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk. Premer tlačnega voda mora biti najmanj DN 80 mm. Najmanjše potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri predvideni zmogljivosti črpalke znašajo za vertikalne vode v = 1 m/s, in za horizontalne vode: v = 0,7 m/s. Največja hitrost v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk hkrati znaša: vmax = 2 m/s. Avtomatske grablje je treba nameščati pri črpališčih z dotokom, večjim od 30 l/s, medtem ko se stiskalnice odpadkov namešča le izjemoma, pri večjih črpališčih. Zmogljivost črpalk se določi na podlagi največjega dotoka v akumulacijski bazen. Črpališče z rezerv-nimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi (alternujoče). Oprema za krmiljenje,


nadzor in prenos podatkov mora vključevati števec obratovalnih ur (ali števec števila vklopov) za vsako črpalko. V primeru, da se podatki ne prenašajo preko GSM, je potrebno ob objektu postaviti antene za prenos podatkov o meritvah, stanjih in alar-mih v nadzorni center. Krmiljenje prezračevalnega sistema se izvede preko krmilnika tehnologije, signal delovanja pa se pre-naša preko sistema daljinskega prenosa podatkov v nadzorni center vzdrževalne službe. Električno napajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav morajo biti izvedeni v prostostoječi ali stenski električni omarici, postavljeni v nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob črpališču (zaščita IP 55). Če je dolžina tlačnega voda večja od 20 m, je treba na dostopnem mestu na polovici trase predvideti jašek s čistilnim kosom za nujne primere čiščenja. Globina vkopa tlačne cevi znaša naj-manj 0,8 m. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 20 m in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom.

Pri pnevmatskih črpališčih se oblika prilagodi stanju teh-nike.

28. člen(tlačni vod)

Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo te-renske razmere in dejanske možnosti izvedbe. V primeru iz-vedbe tlačnega voda daljšega od 200 m je treba na dostopnem mestu na polovici trase predvideti jašek s čistilnim kosom ali K- kosom za nujne primere čiščenja v obe smeri tlačnega voda.

V tlačni vod pri pnevmatskem sistem se vgrajujejo čistilni kosi glede na konfiguracijo terena oziroma stanje tehnike.

Globina vkopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m oziro-ma pod cono zmrzovanja.

Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hi-dravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 50 m, in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom.

Objekti za izpiranje kanalske mreže (prekucniki)

29. člen(namen)

Pri ločenih sistemih, pa tudi pri nekaterih mešanih siste-mih, se na začetnih odsekih gradijo jaški za izpiranje kanalske mreže.

Če se kanalska mreža sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem dnevnem pretoku so manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih treba izvesti dodatne ukrepe za sa-moizpiranje – jašek s prekucnikom. Delovanje prekucnika mora omogočiti, da v kanalu pride večkrat na dan do kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo, višjo kot 0,7 m/s.

30. člen(tehnične zahteve)

Objekt, v katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora vstopno odprtino pokrito s primer-nim pokrovom. Tla v objektu morajo biti nagnjena proti vtoku v kanal, ki se izpira.

V objekt se namesti posoda – prekucnik. Velikost in geo-metrijske karakteristike prekucnika, ki mora akumulirati ustre-zno količino vode, pogojujejo dimenzije objekta.

Prekucnik je posoda, ki se permanentno polni in prazni. Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni mogoče, pa z odpadno vodo. Princip delovanja je zasnovan na spremembi težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri polni po-sodi se skupno težišče posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri je omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v kanalu. Tečaji prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v odpadni vodi ne oksidira.

Peskolovi, lovilci olj in lovilci maščob

31. člen(peskolovi)

Na priključku za odvod padavinskih voda z utrjenih po-vršin v javno kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov, ki mora biti dimenzioniran tako, da je največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s.

Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne na-prave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem dovoljenem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat.

Lovilci lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je potrebno iz odpa-dne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodo-nosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani mora-jo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v interno kanalizacijo in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi upo-rabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci lahkih tekočin, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat.

32. člen(lovilci olj)

Gradnja lovilcev olj je obvezna:– na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki

ležijo na vplivnih območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,

– v garažah in na pralnih ploščadih,– na parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse,– na parkiriščih za poslovne in javne stavbe,– na dvoriščih, kjer so predvidena več kot tri parkirna

mesta,– na dvoriščih dvo- ali več stanovanjskih stavbah.Lovilci olj se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko

omrežje povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti olje, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih olj. Vzdrževanje ter skrb za od-stranjevanje izločenih olj ima uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci olj, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Vgradnja lovilcev olj je obvezna v gostinskih lokalih.

Izvedba merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu z ve-ljavno zakonodajo.

33. člen(lovilci maščob)

Se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti mo-rajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih


maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec javne kanalizacije. Lovilci maščob morajo imeti iz-javo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o ustre-znosti. Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti).

Cestni požiralniki

34. člen(namen)

Cestni požiralniki so del opreme cestišča in se uporabljajo za odvod vode s cestišča.

35. člen(vrste)

Glede na funkcijo poznamo:– požiralnik notranjega premera DN 400 mm z mrežo,– požiralnik notranjega premera DN 400 mm pod pločni-

kom. Izstopni priključek na požiralnik se izvede na gradbišču z vodotesnim tesnilom.

Greznice

36. členGreznice so objekti za čiščenje komunalne odpadne

vode. Uporabljajo se pri vseh objektih in stavbah, kjer nasta-jajo takšne vode, in kjer ni na voljo javnega kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo. Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo. Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komu-nalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpa-dna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. Usedalnik je gradbeni proizvod, namenjen izločanju usedljivih snovi zaradi predčiščenja komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi.

Greznica mora biti postavljena na takšnem mestu, da lahko izvajalec javne službe s posebnim vozilom za praznjenje grezničnih muljev do nje dostopa in prazni vsebino usedalni-ka. Od stojnega mesta vozila ne sme biti oddaljena več kot 20 metrov. Z greznico upravlja uporabnik, greznične mulje pa redno, in najmanj enkrat na tri leta na čiščenje na ČN odvaža izvajalec javne službe. Stroške odvzema, prevoza in čiščenja se plačuje v skladu z veljavnim cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ v skladu z veljavno zakonodajo.

Čistilne naprave

37. člen(komunalne čistilne naprave)

Čistilna naprava (v nadaljnjem besedilu: ČN) za preči-ščevanje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:

– upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,

– ne sme biti preobremenjena,– ne sme predstavljati nevarnost za zdravje in življenje

ljudi,– naprava ne sme povzročati prekomernenega smradu,

hrupa in emisij,– nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti

zmanjšane na najmanjšo možno mero,– projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let

za gradbene objekte in 10 let za elektrostrojno opremo,– dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in

drugih podobnih objektov,

– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,– možno mora biti povečanje oziroma spreminjanje pro-

cesov na objektih in napravah,– dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost

procesa, možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum,

– poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero.

V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata.

Pri zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke:– podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna

tudi prisotnost agresivnih in korozivnih snovi,– podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije,

kot so temperatura, vlažnost, vetrovi ipd.,– zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene,

vibracije, elektromagnetna sevanja ipd.,– posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN in so

praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v projek-tni nalogi za objekte in naprave na ČN,

– posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje.

38. člen(male komunalne čistilne naprave)

Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:

– s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5,

– v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6,

– v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,

– z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlin-ski čistilni napravi z vertikalnim tokom.

Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo či-ščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE) se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za prej očiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.

Prve meritve, obratovalni monitoring, oceno obratovaja in evidence izvaja izvajalec javne službe, kot je to določeno v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Stroške prvih meritev, obratovalni monitoring in oceno obratovanja se plačuje v skladu z veljav-nim cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ v skladu z veljavno zakonodajo.

Odpadki iz naprav za čiščenje odpadne vode se morajo odstranjevati v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

39. člen(zahteve za projektiranje)

Pri projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev:

– vse ČN se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično odstranjevanje odveč-nega blata in drugih odpadkov v skladu s predpisi,

– za ČN s kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z računalniško simulacijo,

– vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti insta-lirane tako, da je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen,


– kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja,

– v primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto mote-na, je treba predvideti ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav,

– proces na ČN mora biti zasnovan tako, da se po kon-čani motnji vzpostavi normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času,

– ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz ka-teregakoli elementa ČN na mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij,

– vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost),

– omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdr-ževanje in popravila objektov in naprav na ČN.

40. člen(konstrukcijske zahteve)

Konstrukcijske zahteve za objekte so:– konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z

vgrajenimi napravami kot funkcionalna celota,– natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da

omogoči pravilno inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav,– dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obreme-

nitev (npr. tlak, statične in dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave,

– dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biolo-škim obremenitvam snovi iz vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim spremembam,

– dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni,

– dosežena mora biti vodotesnost.Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi:– prehodi med objekti in napravami,– zveze med strojnimi in elektroelementi in napravami,– dostopi k objektom in napravam,– ventilacija in temperatura v objektih,– oskrba z vodo,– možnost za hitro praznjenje objektov,– naprave za dvigovanje,– skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi,– betonski in zemeljski bazeni,– korozijska odpornost betonskih objektov.

41. člen(zahteve za strojne in elektro naprave, opremo in inštalacije)

Pri zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji je posebno pozornost treba posvetiti naslednjim elementom:

– podatki, ki so pomembni za statično in strojno dimen-zioniranje elementov in naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje itd.,

– poti, stopnice in podesti,– grablje s kompaktorjem,– pokrovi, montažne odprtine, odprtine za čiščenje,– premikajoči deli (kolesa ipd.),– črpalke in kanali,– vpihovala in kompresorji,– merilna in kontrolna oprema,– elektrooprema,– zaščita materialov proti koroziji,– kakovosti varjenja.Pri zasnovi, gradnji in delovanju čistilne naprave je treba

določiti in zasledovati:– vplive na okolje,– varnost objektov in naprav oziroma posameznih ele-

mentov,– delovanje in vzdrževanje,– rezervne dele in posebna orodja.

42. člen(nadzorni sistem)

Nadzorni sistem naj omogoča operaterju nadzor in upra-vljanje dislociranih enot preko nadzornega računalnika name-ščenega v centru vodenja.

Nadzorni računalnik v centru vodenja mora omogočati povezavo v kabelsko in brezžično omrežje za komunikacijo z dislociranimi objekti in napravami, ter povezavo s centrom vodenja na sedežu podjetja.

Objekti, ki se na novo povezujejo v nadzorni sistem, morajo omogočati kompatibilnost z že obstoječo tehnologijo.

Nadzor in vodenje dislociranih enot se opravlja na samo-stojnem nadzornem sistemu.

Način komunikacije ter kontrola delovanja naprav in objektov se določi smiselno glede na vrsto, velikost in opre-mljenost posameznega objekta ali naprave.

Glede na način komunikacije, ki je lahko avtomatsko alar-miranje (sms komunikacija) oziroma neprekinjena komunikacija (UKV-komunikacija), se mora omogočiti prenos naslednjih po-datkov in signalov:

Avtomatsko alarmiranje (SMS komunaikacija):– nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),– dnevno sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni

nivo, status črpalk in ostalih pogonov),– sporočanje stanja na zahtevo,– signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v

črpalke, pretokovne, prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),

– signali delovanja nivojskih zaščitnih stikal,– kontrola napajanja.Neprekinjena komunikacija (UKV):– nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),– sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status

črpalk in ostalih pogonov),– signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v


– signali delovanja nivojskih zaščitnih stikal,– kontrola napajanja,– položajna signalizacija močnostnih in krmilnih elemen-

tov ter položaj loput in zapornic,– meritev trenutnega nivoja, pretoka in kumulativne vre-

dnosti pretoka,– kontrola napajanja,– meritev tehnoloških parametrov (temperatura, pH, kisik),– nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),– signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v


– nastavitve parametrov delovanja,– daljinsko upravljanje.Elektronapajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav

so izvedeni v prosto stoječem ali stenskem elektro razdelilcu z ustrezno antikorozijsko zaščito in najmanj IP 54 mehansko zaščito, lociranem v nadzemnem delu ali na betonskem pod-stavku ob objektu oziroma v objektu.

Rezervno napajanje ob izpadih električne energije mora biti zagotovljeno iz stacionarnega ali mobilnega agregata.

Elektrorazdelilci objektov, pri katerih se ob izpadih ele-ktrične energije zagotavlja napajanje iz mobilnega agregata, morajo biti opremljeni z opremo in napravami, ki omogočajo varno in enostavno priključitev mobilnega agregata.

Odvod vode iz čistilnih naprav

43. členZmogljivost sistemov za odvod vode je potrebno preiz-

kušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe.


Preskusi in presoje obsegajo:– preizkus tesnosti z vodo po standardu SIST EN 1610,– preizkus tesnosti z zrakom po standardu SIST EN 1610,– preizkus infiltracije,– preizkus s pregledom pohodnih kanalov,– pregled s TV kamero,– določitev sušnega odtoka,– nadzor dotokov v sistem,– nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na

izpustnih mestih v odvodnik,– nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (me-

šanic plinov z zrakom) v sistemu,– nadzor nad dotokom na ČN.Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre

za nov ali že obstoječ sistem za odvod vode.Po opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik,

ki ga podpišeta nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del inve-sticijsko-tehnične dokumentacije.

44. členPreizkus se mora izvajati po določilih poglavja 10 (Pre-

izkušanje kanalov) standarda SIST EN 1610 ali po DIN 4033.Pri tlačnem preizkusu po SIST EN 1610 z zrakom se

uporablja preizkusni postopek LC.

Križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti

45. člen(splošno)

Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalaci-jami kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez verti-kalnih lomov. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°.

Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji.

Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalni-mi vodi, obvezno pa to velja za vodovodno napeljavo.

46. člen(vertikalni svetli odmiki)

Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v naslednjih točkah.

V primerih križanja, ko je:a) vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še

naslednje zahteve:– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje

stene cevi kanalizacije, najmanj 2 m na vsako stran,– v izjemnih primerih je vodovod lahko zaščiten, po do-

govoru z upravljavcem, tudi drugače (PVC folija, glinen naboj),– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m;b) kanalizacija pod toplovodom, morajo biti izpolnjene

naslednje zahteve:– kanalizacija mora biti vgrajena v zaščitni cevi,– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje

stene cevi toplovoda, najmanj 1 m na vsako stran,– vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega

dela telesa toplovodne napeljave) je najmanj 0,3 m;c) kanalizacija pod plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli,

morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:– plinovod, PTT kabli in elektrokabli morajo biti vgrajeni

v zaščitni cevi,– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni, od zunanje

stene cevi kanalizacije, najmanj 2 m na vsako stran,

– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljav-ca pa lahko 0,3 m;

d) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodopropustne-ga zemljišča, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:

– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje

stene kanalizacije, najmanj 1,5 m na vsako stran,– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m;e) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodonepropu-

stnega zemljišča,– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m;f) kanalizacija nad toplovodom, morajo biti izpolnjene

naslednje zahteve:– toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije

mora zadostiti zahtevam, navedenim v drugih poglavjih tega pravilnika,

– vertikalni odmik je najmanj 0,4 m;g) kanalizacija nad plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli,

mora biti izpolnjena še naslednja zahteva:– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljav-

ca pa lahko 0,3 m.

47. člen(horizontalni svetli odmiki)

Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°.

Minimalni odmik Odmik

od dreves 2,0 m

od okrasnega grmičevja 1,0 m

Odmiki napeljav (svetli), ki potekajo vzporedno z kana-lizacijo:

Komunalni vod Globina kom. voda glede

na kanal

Odmik

Vodovod (sanitarni in mešani kanal) Večja ali enaka 3,0 m

Vodovod (padavinska kanalizacija) Večja ali enaka 1,5 m

Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave alitelekomunikacijskimi napeljavami Večja ali enaka 1,0 m

Toplovod Večja ali enaka 0,8 m

temelj

cev


Vodovod (sanitarni in mešani kanal) Manjša 1,5 m

Vodovod (padavinska kanalizacija) Manjša 1,0 m

Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali PTT napeljave Manjša 1,0 m

Toplovod Manjša 0,5 m

Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard PSIS prEN 805 v točki 9.3.1, in sicer:

– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,40 m,

– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,40 m,

– v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,20 m.

Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav.

48. člen(nadzemno prečkanje)

Nadzemno prečkanje se lahko izvede:– s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg

urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,

– s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika.

Kanal je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lah-ko pa je vgrajen v kineti. V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini.

V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala, kompenzacijo dilatacij ter toplotno izolacijo cevovodov z zaščito pred UV žarki.

49. člen(podzemno prečkanje vodotoka)

Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaga-nje kanala in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren itd.).

Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba upoštevati navodila soglasodajalcev, proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo.

50. člen(podzemno prečkanje železnice)

Pri podzemnem prečkanju železnice je potrebno poleg pogojev, določenih v prejšnjih točkah, izpolniti še naslednje zahteve:

– prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi,– ustji zaščitne cevi morata biti izven gradbenega telesa

železniškega tira,– na obeh koncih zaščitne cevi morata biti izdelan revi-

zijski jašek.

51. člen(podzemno prečkanje cest)

Podzemno prečkanje cest se praviloma izvaja brez upora-be zaščitnih cevi, če je kanal vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi. Podzemno prečkanje avtocest se izvaja ena-ko kot podzemno prečkanje železnic.

4. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE, KI JE V LASTI UPORABNIKOV

52. člen(splošno)

Kanalski priključek (spojni kanal s pripadajočimi objekti) je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju vode do javnega kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se pra-viloma priključi na javno kanalizacijo z enim spojnim kanalom, ki je priključen v priključni jašek.

Za izvedbo in projektiranje kanalskih priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena.

Za vsak kanalski priključek se izdela projektna dokumen-tacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije.

Kanalski priključki so po namenu:– stalni, ki so namenjeni stalnemu odvodnjavanju vode,– začasni, ki so namenjeni začasnim potrebam uporab-

nikov (gradbiščni priključki, priključki za različne prireditve),– provizorični, ki so namenjeni za odvajanje vode stalnim

uporabnikom v času vzdrževalnih del na javnem kanalizacij-skem omrežju,

– skupinski kanalski priključki, ki so namenjeni odvajanju vode iz več objektov na ožjem območju (cesta, ulica), kjer ni zgrajen oziroma predviden sistem javne kanalizacije.

Tehnični pogoji izvedb priključkov

53. člen(splošni pogoji)

Kanalizacijski priključek je del stanovanjske stavbe ali drugega objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen od-vajanju komunalne odpadne in padavinske vode do javnega kanalizacijskega omrežja ali naravnega odvodnika. Vsebuje priključni spoj na javni in interni cevovod kanalizacije ter priključni cevovod. Priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede z vtočnim fazonskim kosom praviloma pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in 45° v vertikalni smeri, in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. Vse spremembe smeri kanalskih priključkov v neposrednem območju priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do največ 45°. Priključni spoj pri-ključne cevi na interno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku, praviloma na parcelni meji med javnim in zasebnim zemljiščem, oziroma na zunanji strani stene stavbe, če re-vizijskega jaška na kanalizacijskem priključku ni ali ga ni možno izvesti. Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna priključne cevi 1,30 m pod zemljiščem so lahko notranjega premera 800 mm, globlji jaški pa morajo biti notranjega premera 1000 mm. Najmanjši presek kanali-zacijskega priključka je DN 160 mm. Priporočljiv najmanjši padec kanalizacijskega priključka je 1–2 %.

V primeru, da razmere ne omogočajo izvedbe priporočlji-vega minimalnega padca, se lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji metodologiji (kot npr. DIN 1986):

DN Odpadne vode ali mešani sistem

Padavinske vode ali mešani sistem

150 1:DN (1,5 %) 1:DN

Prek 200 1:DN / 2 1:DN

Polnitev h/d 0,5 0,7

– Padci nivelet kanalskih priključkov ne smejo biti večji od 5 %. Pri večjih padcih se izvedejo višinske stope (kaskade).

– Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo


nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu.

– Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zuna-njega revizijskega jaška na kanalskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška.

– Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora po-tekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti.

54. člen(drugi pogoji)

a) Če je vsebnost odpadnih voda uporabnika drugačna (slabša), kot je to določeno za stanovanjske komunalne od-plake, mora biti na interni kanalizaciji vgrajeno predčiščenje oziroma ustrezna čistilna naprava in na kanalskem priključku izveden kontrolni jašek v skladu z določili tega pravilnika.

b) Pri ločenem sistemu odvajanja naj se objekt priključen na koncu kanala z namenom spiranja kanala, priključi preko sifona tudi z meteornimi vodami.

c) Kanalski priključek se lahko izvede le na podlagi pro-jektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javne kanalizacije, ob obvezni kontroli predstavnika upravljavca.

Pred zasipom kanalskega priključka mora uporabnik pre-dložiti:

– geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslov-na dejavnost in za večstanovanjske objekte,

– izvedbeni načrt za vse individualne stanovanjske objek-te, ki ga lahko izdela upravljavec javne kanalizacije.

55. člen(pregledi projektov)

Predvideni posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na ob-stoječe ali predvideno obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani. Vsi projekti morajo biti predlo-ženi v pregled in odobritev.

Pregled projektne dokumentacije izvrši upravljavec kana-lizacijskega sistema na stroške investitorja pred izdajo ustre-znega soglasja.

Preskušanje

56. člen(splošno)

Sisteme za odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posame-zne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe.

Preskusi in presoje obsegajo:– preskus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610

in O norm B 25-03;– preskus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610,

priporočamo metodo LC;– preskus infiltracije;– preskus s pregledom pohodnih kanalov;– pregled s TV kamero;– določitev sušnega odtoka;– nadzor dotokov v sistem;– nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na

izpustnih mestih v odvodnik;

– nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (me-šanic plinov z zrakom) v sistemu;

– nadzor nad dotokom na čistilno napravo.Izbira vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre

za nov ali že obstoječ sistem za odvod vode.Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem,

rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno določenem postopku.

5. IZDAJA SOGLASIJ

57. členInvestitor objekta, predvidenega za priključitev na javno

kanalizacijo, si mora pred izdajo gradbenega dovoljenja prido-biti soglasje za priključitev od upravljavca javen kanalizacije.

Soglasje je dokument, s katerim upravljavec javne kana-lizacije določa pogoje za priključitev na javno kanalizacijo in za izgradnjo notranje kanalizacije.

Brez upoštevanja projektnih pogojev in izpolnitve pogojev iz soglasja ni mogoča priključitev in uporaba javne kanalizacije.

58. členInvestitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prej-

šnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumen-tacijo:

a. Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postop-ku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,

– katastrski načrt (načrt parcele),– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,– načrt interne kanalizacije,– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča

kolikor je prekop cestišča potreben,– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notar-

ju overjeno soglasje lastnikov parcel, če investitor ni lastnik parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagota-vljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.

b. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:

– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,

– projekt kanalizacijskega priključka,– projekt interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o

pregledu interne instalacije,– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivo-

sti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi, v primeru industrijskih odpadnih vod,

– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrij-ske odpadne vode,

– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,

– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal ka-nalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,

– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

c. Za soglasje za začasni priključek:– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razme-

re v omrežju za odvajanje in čiščenje,– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,– opis predvidene porabe vode,


– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gra-dnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle me-hansko ali biološko razgraditi,

– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.

d. Za soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:– situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka

v merilu 1:1000 ali 1:500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,

– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gra-dnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle me-hansko ali biološko razgraditi,

– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.

Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka a) tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

Izvajalec javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a), b) in c) tega člena.

e. za soglasja za ukinitev priključka:– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in

kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spre-

membi namembnosti stavbe.f. za soglasje k spremembam:– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu

predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov.

59. členUpravljavec javen kanalizacije mora v soglasju opredeliti:– možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno

kanalizacijo,– koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve,– zahteve o ureditvi predčiščenja in izgradnji kontrolnega

jaška,– pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo

soglasja h gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potreb-na,

– pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,

– postopek za neposredno priključitev na javno kanali-zacijo.

Izvajalec javne službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje skladno s predpisi o splošnem upravnem postopku.

6. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO

60. členNa podlagi prijave za priključitev in predložene dokumen-

tacije upravljavec javen kanalizacije odobri priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne službe.

Smatra se, da je kanalski priključek izveden, ko upra-vljavec javen kanalizacije pregleda in potrdi ustreznost iz-vedbe.

V primeru, da kanalski priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika, se priključitev odloži oziroma se izvede prekinitev odvajanja odpadnih ter padavinskih voda, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.

61. členPriključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se iz-

vede v priključni jašek javne kanalizacije.Uporabnik javne kanalizacije je po odloku o odvajanju in

čiščenju odpadne komunalne ter padavinske vode dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek.

7. VZDRŽEVANJE GREZNIC

62. členNa območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja

odpadne vode z javno kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali greznic. Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti:

a) prevzem blata iz pretočnih greznic,b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,c) prevzem in čiščenje odpadne vode nepretočnih gre-

znic,d) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata

oziroma odpadnih voda.Praznjenje greznic in prevzem blata iz KČN se za obsto-

ječe pretočne greznice in male KČN izvaja najmanj enkrat na tri leta, skladno s pogoji določenimi v Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine Sodra-žica in na podlagi plana praznjenja greznic, ki ga pripravi izva-jalec javne službe. Izvajalec javne službe uporabniku storitev o praznjenju greznice oziroma o odvozu blata iz male KČN izda potrdilo.

Stroške prevzema in predelave blata ter odplak se plačuje v skladu z veljavnim cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ v skladu z veljavno zakonodajo.

63. členOdpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano izlivati

v javno kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ z odločbo določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zave-zanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec.

8. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO

Meritve količin in parametrov onesnaženja

64. člen(namen)

Količina odpadne vode se določi na podlagi količin od-vzete pitne vode iz javnega ali zasebnega vodovoda ter količin odvzete pitne vode iz drugih virov pitne ali tehnološke vode. Količina odpadne vode se lahko določi tudi na podlagi nepo-sredne meritve odvedene vode v javno kanalizacijo na enega od predpisanih načinov iz tega pravilnika. Količina padavinske vode se določi na podlagi meritve prispevnih tlakovanih površin in podatkov o izdatnosti padavin, kot je predpisano v državnih predpisih.

Namen meritev je določitev količin in parametrov one-snaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sis-tem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnej-ših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne.


Mejni vrednosti parametrov odpadne vode iz male ko-munalne ČN naprave sta določeni za parameter KPK (150 mg O2/l) in parameter BPK5 (30 mg O2/l).

Prve meritve in obratovalni monitoring kot storitev javne službe zagotavlja izvajalec lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju občine, kjer iz-vaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba.

Za malo komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev izdela ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komu-nalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba.

Lastnik oziroma upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komu-nalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.

Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora zagotoviti vodenje obratoval-nega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

65. členV javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo

samo v primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odva-janje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v Odloku o odva-janju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine Sodražice in zahtevam v tem pravilniku.

Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.

66. členOdpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme

vsebovati škodljive snovi v mejnih koncentracijah, ki so nave-dene v 67. členu.

Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, so določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov one-snaževanja oziroma s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v javno kanalizacijo.

Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.

Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode za iztok v javno kanalizacijo so:

Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode

67. člen

Naziv: Enota: Vrednost:

Temeratura °C 40

pH – vrednost 6,5–9,5

Neraztopljive snovi mg/l 100

Usedljive snovi mg/l 10

Obarvanost pri 436nm m (na –1) 70

Aluminij mg/l 30

Arzen mg/l 0,1

Baker mg/l 0,5

Naziv: Enota: Vrednost:

Barij mg/l 5

Bor mg/l 10

Cink mg/l 2

Kadmij mg/l 0,1

Kobalt mg/l 1,0

Kositer mg/l 2

Celotni krom mg/l 0,5

Krom (VI) mg/l 0,1

Nikelj mg/l 0,5

Srebro mg/l 0,1

Svinec mg/l 0,5

Železo mg/l 20

Živo srebro mg/l 0,01

Vsota tenzidov mg/l 25

Klor – prosti mg/l 0,5

Celotni klor mg/l 1,0

Težkohlapne lipofilne snovi mg/l 75

Skupni dušik (kjeldahlovega, nitritnega, nitratnega) mg/l 40

Celotni fosfor mg/l 5

Adsorbirani organsko vezani halogeni (AOX) mg/l 0,5

Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) 20

Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki – BTX 1,0

Adsorbljivi organski halogeni – AOX 0,5

Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki – LKCH 0,1

Fenoli 10

Celotni cianid mg/l 10

Cianid – prosti mg/l 0,1

Fluorid mg/l 20

Kobalt mg/l 1,0

Sulfat mg/l 250

Sulfid mg/l 1,0

Sulfit mg/l 10

Za parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti, določene v veljavni uredbi o emisijo snovi in toplote iz virov onesnaževanja oziroma predpisi, ki urejajo normative za po-samezno dejavnost.

68. členOdpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih usta-

nov mora biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana.

Analize vzorcev odpadne vode

69. členLastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analiza-

mi vzorcev odpadne vode.Uporabnik mora v okviru obratovalnega monitoringa za-

gotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine od-


padnih vod. Meritve se za industrijsko in komunalno odpadno vodo izvajajo na način in v obsegu, določenima s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje.

70. členOdvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo prav-

na ali fizična oseba, ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate ana-lize odpadne vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, s katero upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu javne službe istočasno kot uporabniku.

71. členZaradi nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v jav-

no kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadne vode.Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma

vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik.

Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracija-mi, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo ško-do na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize.

72. členZa ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna ana-

liza reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncen-tracij škodljivih snovi pa meje, določene v 67. členu, oziroma normativi, določeni v predpisih o emisijah snovi in toplote.

73. členV primeru večjih okvar na napravah posameznega upo-

rabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpa-dne vode, ki ne ustreza predpisom v javno kanalizacijo, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo okolja.

74. členUporabnik mora izpuščati odpadno vodo v javno kanali-

zacijo tako, da urna maksimalna obremenitev po posameznem parametru na presega onesnaženja povprečne dnevne vredno-sti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične preobremenitve javne kanalizacije.

75. člen(tehnične zahteve za postavitev merskega mesta)

Izvedba merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu z ve-ljavnimi zakoni, uredbami in pravilniki.

Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opre-mljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti onesnaževalca. V primeru spre-membe dejavnosti je treba ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto.

Merilno mesto mora biti varno osvetljeno, tako da je delo možno tudi ponoči. Ker v kanalizacijskih napravah lahko na-stajajo strupeni in zdravju škodljivi plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno) prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in standarde.

Izvajalcu meritev in upravljavcu mora biti omogočen do-stop do merilnega mesta.

V merskem koritu mora biti preprečen rinjeni in plavajoči transport snovi (pesek, krpe ipd.).

V primerni bližini merilnega mesta mora biti posebno var-no mesto, prirejeno za postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec javne službe, kadar

izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na kanalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega merilnega mesta.

Gladine vode in oblika profila morajo ustrezati tipu mer-skega mesta.

Merjenja nivoja naj se izvaja na 3–4 vrednosti H(max) gorvodno od preliva.

Dotočno korito kanala naj bo daljše od 2 m oziroma 10H(max). Pri izdelavi korita je potrebna čim večja dimenzijska natančnost.

Dimenzije dotočnega in odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen laminarni tok vode (npr. neovi-rano prelivanje pri merskih prelivih).

Padec korita naj omogoča minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s (samoizpiranje).

Širina dotočnega korita naj znaša vsaj 3 širine preliva, merjeno pri maksimalni višini.

Zaradi varnosti morajo biti vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merskem mestu in služijo dostopu, in varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz drugega obstojnega materiala.

Merilni inštrumenti morajo biti montažni, da jih v primeru poškodbe lahko zamenjamo in po uporabi očistimo.

V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odva-janje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v Odloku o odva-janju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine Sodražica in ter zahtevam v tem pravilniku.

76. člen(osnovni načini merjenja)

Merjenje količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja se izvaja na stalnih merilnih me-stih, nameščenih na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na mestih, ki so pomembne za določitev parame-trov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnolo-ških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah se lahko uporabljajo naslednji načini merjenja pretoka odpadne vode:

– odprt sistem, kjer je pretok funkcija globine vode, nagi-ba ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem merjenja uporabljamo v odprtem kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko;

– zaprt sistem, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q = f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprta in napolnjena z vodo. Zaprt sistem merjenja uporabljamo tam, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh.

Merjenje s sledili:Pretok izračunamo iz znane množine dodanega sledila.

Za meritev s sledili mora uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v po-sebnih primerih (kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave).

Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skla-du s standardi in tehničnimi predpisi.

77. členOdpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme

vsebovati škodljive snovi v mejnih koncentracijah, ki so nave-dene v 67. členu. Za snovi, katere niso navedene v 67. Členu, veljajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo.

Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.


78. členOdpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih usta-

nov mora biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana.

79. člen(elektronske naprave, zajemanje in prenos podatkov)Meritev je lahko:– ultrazvočna,– z vpihovanjem zraka in s posrednim merjenjem tlaka,– z merjenjem globine vode z neposrednim merjenjem

tlaka,– s kombinacijo merjenja globine vode in hitrosti vodnega

toka.Upravljavec javne kanalizacije lahko na stroške uporabni-

ka javne kanalizacije preveri ustreznost naprave.

80. člen(prikazovanje, obdelava in prenos podatkov)

Merilna naprava mora biti izdelana tako, da je mogoče na enem ali na več prikazovalnikih neposredno odčitati:

– višino vodne gladine v merilni točki,– vrednost pretoka, v predpisanih enotah,– kumulativni pretok.Možen mora biti kontinuiran zapis s predpisanimi enotami

v pisni ali digitalni obliki.Zapisovanje količin mora biti tako pogosto, da je s pri-

merno natančnostjo mogoče izdelati dnevne in letne krivulje meritev.

81. člen(merjenje količin v cevovodu)

Količina odpadne vode se določi na podlagi količin od-vzete pitne vode iz javnega ali zasebnega vodovoda ter količin odvzete pitne vode iz drugih virov pitne ali tehnološke vode. Ko-ličina odpadne vode se lahko določi tudi na podlagi neposredne meritve odvedene vode v javno kanalizacijo na enega od pred-pisanih načinov iz tega pravilnika. Pavšalnih količin odpadnih vod ni dovoljeno določati. Količina padavinske vode se določi na podlagi meritve prispevnih tlakovanih površin in podatkov o izdatnosti padavin, kot je predpisano v državnih predpisih.

Merjenje količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja se izvaja na stalnih merilnih me-stih, nameščenih na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na mestih, ki so pomembne za določitev parame-trov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnolo-ških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah se lahko uporabljajo naslednji načini merjenja pretoka odpadne vode:

– merjenje v odprtem sistemu, kjer je pretok funkcija glo-bine vode, nagiba ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem merjenja se uporablja v odprtem kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko;

– merjenje v zaprtem sitemu, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q = f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprta in napolnjena z vodo. Zaprt sistem merjenja se uporablja tam, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh;

– merjenje s sledili, kjer se pretok izračuna iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave).

Merjenje pretoka odpadne vode se mora izvajati v skla-du s standardi in tehničnimi predpisi. Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za iz-

vajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti de-javnosti onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto. Izvajalcu meritev mora biti omogočen dostop do merilnega mesta. V merskem koritu mora biti preprečen rinjeni in plavajoči transport snovi (pesek, krpe ipd.). V primerni bližini merilnega mesta mora biti posebno varno mesto, prirejeno za postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec javne službe, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na ka-nalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega merilnega mesta.

Merilno mesto mora biti varno osvetljeno, tako da je delo možno tudi ponoči. Ker v kanalizacijskih napravah lahko na-stajajo strupeni in zdravju škodljivi plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno) prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in standarde.

Meritev je lahko ultrazvočna, z vpihovanjem zraka in s posre-dnim merjenjem tlaka, z merjenjem globine vode z neposrednim merjenjem tlaka, s kombinacijo merjenja globine vode in hitrosti vodnega toka. Upravljavec javne kanalizacije lahko na stroške uporabnika javne kanalizacije preveri ustreznost naprave.

Merilna naprava mora biti izdelana tako, da je mogoče na enem ali na večjih prikazovalnikih neposredno odčitati višino vodne gladine v merilni točki, vrednost pretoka, v predpisanih enotah, ter kumulativni pretok. Možen mora biti kontinuiran zapis vrednosti pretoka, v predpisanih enotah na posebnem tiskalniku (registratorju), ali zapis na tiskalniku nadzornega sistema (računalnika). Zapisovanje količine pretoka mora biti tako pogosto, da je s primerno natančnostjo mogoče izdelati dnevne in letne krivulje pretoka.

Gladine vode in oblika profila morata ustrezati tipu meril-nega mesta. Merjenje nivoja se izvaja na 3–4 vrednosti Hmax gor vodno od preliva. Dotočno korito mora biti daljše od 2 m oziroma 10 Hmax. Pri izdelavi korita je potrebna čim večja dimenzijska natančnost. Dimenzije dotočnega in odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen neoviran tok vode (npr. neovirano prelivanje pri merskih prelivih). Padec korita mora omogočati najmanjšo hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s (samodejno izpiranje). Širina dotočnega korita mora znašati vsaj 3 širine preliva, merjeno pri največji višini. Zaradi varnosti morajo biti vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merilnem mestu in služijo dostopu, ter varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz drugega obstojnega materiala. Merilni inštrumenti morajo biti montažni, da se v primeru poškodbe zamenjajo in po uporabi očistijo.

82. člen(preizkušanje kanalizacije)

Preizkusi in presoje kanalizacijskega omrežja obsegajo preizkuse tesnosti cevovodov in revizijskih jaškov z vodo po standardu SIST EN 1610 – poglavje 10 ali DIN 4033, preizkuse tesnosti cevovodov in revizijskih jaškov z zrakom po standardu SIST EN 1610 – preizkusni postopek LC, preizkus infiltracije, preizkus s pregledom pohodnih kanalov, pregled s TV kamero, določitev sušnega odtoka, nadzor dotokov v sistem, nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik, nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu, nadzor nad do-tokom na čistilno napravo. Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od stanja in starosti kanalizacije. Preizkus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obno-vljenem kanalu. Po opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.

83. člen(lastnosti komunalne odpadne vode)

Lastnosti industrijske odpadne vode, način meritve odve-denih količin in faktorja onesnaženosti ter ceno storitve opre-


delita izvajalec javne službe in uporabnik s posebno pogodbo. Kolikor pogodba ni sklenjena, lahko izvajalec javne službe onemogoči uporabniku odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. Za uporabnike s komunalno odpadno vodo se neposredno uporabljata odlok in pravilnik in se zato pogodbe ne sklepajo.

Parametri onesnaženja odpadne vode morajo ustrezati določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpa-dnih voda iz virov onesnaževanja, ki določa najvišje dopustne koncentracije snovi, ki jih je dovoljeno izpustiti v javno kanaliza-cijo. Za posamezne industrijske onesnaževalce veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov. V primeru, da odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo navedenim zahtevam, mora uporabnik s predhodnim čiščenjem, s spre-membo tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za zadostitev najvišjih dopustnih koncentracij za izpust v javno kanalizacijo.

V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvaja-nje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje. Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi le v mejnih koncentracijah, navedenih v državnih predpi-sih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za ostale snovi veljajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesna-ževanja. Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. Odpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana.

84. členUgotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vodeZa komunalne odpadne vode velja faktor onesnaženja

f=1. Lastnosti industrijske odpadne vode se ugotavljajo z re-dnimi analizami vzorcev industrijske odpadne vode. Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju svoje de-javnosti v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, odpadnih kuhinjskih olj in maščob ali drugih nevarnih snovi, morajo najmanj 1x letno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti svojih industrijskih odpadnih voda. Ti uporabniki morajo en izvod vsake analize dostaviti izvajalcu javne službe v osmih dneh po prejemu rezul-tatov analiz. Analize morajo biti izvajane na kriterije, opisane v šestem odstavku tega člena, tako da se na podlagi njih lahko izračuna oziroma določi faktor onesnaženosti. Izračunani faktor služi izvajalcu javne službe za določitev cene storitve in velja najmanj pol leta oziroma do naslednje opravljene analize. Če uporabniki analiz industrijskih odpadnih vod ne izvedejo, mu upravljavec določi faktor onesnaženosti na podlagi izredne analize oziroma v višini najmanj 3-kratnika faktorja za komu-nalne odpadne vode.

Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo prav-na ali fizična oseba, ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate ana-lize industrijske odpadne vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, s katero upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu javne službe istoča-sno kot uporabniku.

Pogostost ugotavljanja lastnosti industrijske odpadne vode se določa glede na letno porabo vode. Pri porabi vode večji od 4000 m3/leto se ugotavljajo lastnosti industrijske od-padne vode dvakrat letno, pri porabi, manjši od 4000 m3, pa enkrat letno. Upravljavec lahko na osnovi rezultatov analiz zaradi ugotovitve nejasnosti oziroma odprave nepravilnosti pri analiziranju vzorcev odredi zmanjšanje ali povečanje število ugotavljanj lastnosti industrijske odpadne vode pri posame-znem onesnaževalcu.

Zaradi nadzora vsebnosti škodljivih snovi v industrijski odpadni vodi, ki se odvaja v javno kanalizacijo, izvajalec jav-

ne službe odvzema kontrolne analize odpadne vode. Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in pred-stavnika izvajalca javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncen-tracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kon-trolne analize. Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odlo-čilna analiza reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi, pa meje, določene v predpisih o emisijah snovi in toplote.

V primeru večjih okvar na napravah posameznega upo-rabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust od-padne vode, ki po predpisih ne sodi v javno kanalizacijo, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo okolja.

Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fi-zikalnih, kemijskih in biokemijskih lastnostih. Onesnaženost odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se ugotavlja po naslednjih kriterijih:

– usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 120 minutah,– kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom

(K2 Cr2 O7),– strupenost (S) za bakterije kot faktor potrebne razredče-

nosti odpadne vode, da ta ne delujejo več zaviralno na razvoj bakterij,

– vsebnost težkih kovin (K) in drugih snovi, ki presegajo mejne vrednosti v državnih predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju gospodarske dejavnosti, se ugotavlja faktor one-snaženosti industrijske odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode (i) uporab-nika in onesnaženostjo komunalne odpadne vode (f).

Faktor onesnaženosti je eno od meril za določitev prispev-ka za čiščenje odpadne vode.

Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula:

F = 0,40 x Ui/ Uf + 0,60 x KPKi/ KPKf+ 0,15 x Si/Sf + 0,15x Ki/ Kf.

V formuli uporabljeni izrazi pomenijo:– F = faktor onesnaženosti– Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu

v 120 minutah– Uf = usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v

120 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l– KPKi = izmerjena kemijska potreba po kisiku izmerjene

odpadne vode s K-bikarbonatom– KPKf = kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne

vode s K-bikromatom, ki je določena kot konstanta 250 mg O2/l– Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor

razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi)

– Sf = strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi)

– Ki = vsebnost težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti določene v državnih predpisih o emisiji snovi in to-plote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

– Kf = mejne koncentracije težkih kovin in snovi, ki so določene v državnih predpisih o emisiji snovi in toplote pri od-vajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Kadar je onesnaženost odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta, določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo, kadar je količnik ulomka večji od ena. Za izračun faktorja onesnaženosti


se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec odvzet. Kadar se faktor ugotovi z analizo repre-zentativnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca. Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovlje-ne koncentracije višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca. Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun cene za čiščenje industrijske odpadne vode.

Pri določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali potrebnih učinkov predčiščenja lahko izva-jalec javne službe za določenega uporabnika predpiše name-sto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja, strožje pogoje, kot so predpisani, ter določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi.

9. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE

85. členObnova kanalizacijskih vodov predstavlja redno in inve-

sticijsko vzdrževanje.Pred začetkom obnove mora biti izdelana ocena stanja,

ki naj vsebuje:– ugotovitve poškodb in pomanjkljivosti (na podlagi pre-

gleda s TV kamero, meritev pretokov in preskusov tesnosti, evi-dence popravil, evidence motenj kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.),

– analizo vzrokov za ugotovljene poškodbe in pomanj-kljivosti,

– hidravlično presojo dimenzij in padcev,– stanje obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje,– analizo lastnosti odpadne vode,– določitev stopnje ogroženosti okolja (podtalnice, vodo-

tokov, objektov v bližini),– določitev stopnje ogroženosti kanala glede na druge

inštalacije,– pričakovane spremembe prostorskega urejanja,– omejitve pri možnih gradbenih posegih (promet, dosto-

pnost do objektov),– oceno stroškov.Na podlagi ocene stanja in določitve ciljev in prioritet

se izbere postopek obnove. Po potrebi se mora za obnovo izdelati projekt oziroma elaborat. Vsebovati mora tudi para-metre, ki jih je po opravljeni obnovi možno kontrolirati. Upo-števati se morajo določila standarda EN 752-5 in po potrebi v dodatku A k temu standardu naveden standard držav članic Evropske unije.

86. člen(dostopanje do kanalizacije)

Upravljavec javen kanalizacije ima po predhodnem ob-vestilu lastnika zemljišča ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ali snemanj, zaznamovanj in drugih de-javnosti. Pri tem mora skrbeti, da lastniku ne povzroča škode. Če škoda nastane, jo mora oceniti in lastniku zemljišča izplačati odškodnino.

87. člen(škodni primeri)

Vsakdo, ki namenoma ali iz malomarnosti povzroči mate-rialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivosti in neustreznosti odpadnih voda, mora to škodo izvajalcu povrniti na podlagi cenitve.

Vsakemu, ki mu zaradi malomarnosti upravljavec javen kanalizacije povzroči škodo, mora upravljavec javen kanaliza-cije škodo povrniti na podlagi cenitve.

88. člen(vzdrževanje kanalizacije)

Upravljavec javen kanalizacije mora skrbeti za nemote-no obratovanje, vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije mora voditi predpisane evidence. Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljavec javen kanalizacije zagotavljati tekoči nadzor stanja na objektih javne in interne kanalizacije, ki obsega sistematične letne preglede revizijskih jaškov, kontrolo iztokov in priključkov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instru-mentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije, sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, letno deratizacijo ter čiščenje in popravilo javne kanalizacije.

Izvajalec javne službe mora redno, najmanj enkrat na tri leta, prazniti greznično blato in mulje iz usedalnikov greznic uporabnikov oziroma malih čistilnih naprav uporabnikov in jih ustrezno očistiti v ČN.

Izvajalec javne službe mora redno odvažati komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic uporabnikov na ustrezno čiščenje v ČN.

Izvajalec javne službe mora izvajati meritve ali podajati oceno delovanja MČN uporabnikov ter voditi predpisane evi-dence.

Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in ČN mora upravljavec javen kanalizacije sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte pa letni plan vzdrže-vanja.

Uporabnik mora skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdr-ževanje ter nadzor delovanja in uporabe zasebne kanaliza-cije in kanalizacijskega priključka. Pri vzdrževanju zasebne kanalizacije in kanalizacijskega priključka mora uporabnik zagotavljati tekoči nadzor stanja, ki obsega občasne pregle-de revizijskih jaškov, čiščenje priključnih cevi ter popravilo in obnavljanje kanalizacijskega priključka in zasebne kana-lizacije.

Uporabnik mora vzdrževati objekte za čiščenje komunal-ne odpadne vode ter dopustiti izvajalcu javne službe praznje-nje, odvoz in čiščenje blata in gošč iz usedalnikov pretočnih greznic in MČN ter redno odvažanje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Opravljene storitve mora izvajalcu javne službe plačati po veljavni tarifi.

Kataster javne kanalizacije se mora izvajati po predpisu o katastru gospodarske javne infrastrukture.

Deratizacija se mora opravljati na objektih čistilnih naprav dvakrat letno, na kanalizacijskem omrežju pa enkrat letno v skladu s predpisi o deratizaciji.

10. PREDAJA KANALIZACIJE

89. člen(nadzor)

Nadzor nad gradnjo kanalizacije ali kanalizacijskega pri-ključka izvaja v okviru gradnje nadzornik investitorja. Upravlja-vec kanalizacije lahko izvaja dodatni nadzor.

90. člen(tehnični pregled)

Tehnični pregled v smislu teh določil je preverjanje izpol-nitve zahtev upravljavca, danih s soglasji in pogoji na podlagi tega pravilnika in ga opravi pooblaščeni predstavnik na ogledu, razpisanem s strani upravnega organa.


91. člen(predaja javne kanalizacije občini in izvajalcu

javne službe)Investitor gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kana-

lizacije, mora le-to predati v lastništvo občine. Občina preda to kanalizacijo v najem upravljavec javen kanalizacije. Ob primopredaji, o kateri se sestavi zapisnik oziroma dogovor, mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:

– projekt z izdanim ustreznim upravnim dovoljenjem,– geodetski načrt, projekt izvedenih del, navodila za obra-

tovanje in vzdrževanje,– poročilo o preskusu tesnosti,– uporabno dovoljenje,– evidence, računovodske in knjigovodske evidence, listi-

ne o lastništvu in ostale zahtevane poslovne podatke,– poročilo o snemanju kanalizacije z video kamero.Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije upravljavec

javen kanalizacije le-to vnese v kataster komunalne infrastruk-ture.

92. člen(predaja kanalizacije v upravljanje izvajalcu javne službe)

V primeru, da gre za prevzem v upravljanje javne kana-lizacije, ki jo je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe, ki ni bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, so do-voljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:

1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu naj-manj 1:1000,

2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih ukrepov,

3. predlog sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),

4. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalne in padavinske vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode,

5. izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kana-lizacije v kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode,

6. knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, pa je potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca,

7. knjigovodska vrednost prevzete infrastrukture.

11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

93. členUporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z Od-

lokom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine Sodražica zgraditi naprave za predčiščenje odpadne vode, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.

94. členLastniki pretočnih greznic morajo le-te preurediti v skladu

s pravilniki in standardi v nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v rokih, navedenih v veljavnem Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine So-dražica.





1905. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uporabi in oddajanju Športne dvorane Sodražica

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura-dni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) in 16. čle-na Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) ter skladno z Zakonom o športu (Uradni list RS, št. 22/98) je Občinski svet Občine Sodražica na 15. redni seji dne 23. 5. 2013 sprejel

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uporabi in oddajanju Športne dvorane

Sodražica

1. členV Pravilniku o uporabi in oddajanju Športne dvorane So-

dražica (Uradni list RS, št. 77/12) se spremeni 16. člen tako, da se po novem glasi:

»Do rekonstrukcije stare telovadnice pri OŠ Sodražica za drug namen, lahko OŠ Sodražica oddaja staro telovadnico pri OŠ uporabnikom pod istimi pogoji, ki veljajo za uporabo športne dvorane, in sicer po ceniku, ki velja za uporabo 1/3 površine športne dvorane.

Plačila uporabnine stare telovadnice pri OŠ Sodražica so opravičeni naslednji uporabniki:

– društva, klubi in skupine za programe, ki se sofinanci-rajo iz sredstev Letnega programa športa,

– uporabniki, ki uporabljajo staro telovadnico pri OŠ za socialne oziroma humanitarne namene oziroma programe,

– organizatorji nekomercialne prireditve oziroma priredi-tve, za katero se pobirajo zgolj prostovoljni prispevki,

– Javni zavodi in organizacije, ki so neposredni porabniki proračuna Občine Sodražica in Občina Sodražica.

Uporabniki, ki se sofinancirajo iz sredstev Letnega progra-ma športa, so opravičeni plačila uporabnine stare telovadnice pri OŠ Sodražica na podlagi pogodbe me uporabnikom in Občino Sodražica o sofinanciranju Letnega programa športa za tekoče leto.

O oprostitvi plačila uporabnine ostalim uporabnikom od-loči Občina Sodražica na podlagi podane obrazložene vloge o oprostitvi, ki jo poda uporabnik na Občino Sodražica.«

2. členTa pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 7. 2013 dalje.




STRAŽA

1906. Odlok o občinskih taksah v Občini Straža

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF), 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 Odl. US: U-I-24/07-66, 57/08, 94/10 – ZIU, 36/11, 40/12 – ZUJF), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8, 21/13) in 6. in 15. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08 in 38/13) je Občinski svet Občine Straža na 21. redni seji dne 23. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko občinskih taksah v Občini Straža

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. členS tem odlokom se določi obveznost plačevanja občinske

takse v Občini Straža (v nadaljevanju: občina), vrsta in višina takse, zavezance za plačilo takse ter postopek odmere, obra-čuna in plačila takse.

2. členV Občini Straža se plačujejo občinske takse za:– oglaševanje na javnih mestih,– parkiranje na javnih površinah,– uporabo javnega prostora za kampiranje,– druge oblike uporabe javnih površin.Plačilo občinske takse za dejavnosti iz prvega odstavka

tega člena se ne zahteva, če je to za posamezne primere z za-konom prepovedano, ali je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila.

3. členPojmi po tem odloku imajo naslednji pomen:1. Javne površine so površine, ki so v skladu z zakonoda-

jo opredeljene kot površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so: javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišča, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.

2. Druge oblike uporabe javnih površin pomenijo rabo javnih površin za:

– postavitev kioska,– postavitev prodajnega objekta, premične stojnice in

premičnega vozička za namene prodaje,– postavitev stojala za brezplačne časopise,– postavitev samopostrežnega avtomata,– prirejanje razstav,– izvedbo javne prireditve (humanitarne, kulturne, vzgoj-

ne, okoljevarstvene, športne, zabavne) in javnega shoda,– postavitev gradbenega odra ali gradbišča,– postavitev stojnice za predstavitve humanitarnih, social-

nih, kulturnih, športnih in okoljevarstvenih vsebin, za podpiso-vanje peticij ter za namene volitev in referendumov.

II. TAKSNI ZAVEZANCI IN POSTOPEK ODMERE TAKS

4. členTaksni zavezanec za plačilo občinske takse je pravna

oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizična oseba, ki uporablja predmete in izvaja storitve, za katere so s tem odlokom dolo-čene takse (v nadaljevanju: taksni zavezanec).

Če ni mogoče ugotoviti uporabnika, je taksni zavezanec lastnik taksnega predmeta.

5. členObčinske takse ne plačajo državni in občinski organi ter

javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj ali soustano-vitelj je občina.

Glede na namen se občinska taksa ne plačuje za:– kulturne, športne, humanitarne in tradicionalne prire-

ditve in objave v zvezi s temi prireditvami, ki jih organizirajo društva s sedežem v Občini Straža,

– prireditve in objave društev, ki imajo podeljen status društva v javnem interesu, s sedežem v Občini Straža in objave v zvezi s prireditvami,

– objave in prireditve humanitarnih organizacij in dobro-delnih društev v zvezi z njihovimi aktivnostmi,

– objave v zvezi z investicijami, ki se financirajo iz prora-čuna Občine Straža,

– objave političnih strank in neodvisnih kandidatov v pred-volilnem obdobju.

Župan lahko oprosti taksnega zavezanca plačila občinske takse tudi v primerih, ko gre za prireditve in aktivnosti širšega promocijskega pomena ali posebnega pomena za razvoj turiz-ma, kulture ali športa, ki promovirajo občino in so sofinancirane s strani občine.

6. členTaksni zavezanec je dolžan nastanek taksne obveznosti

prijaviti Občini Straža 15 dni pred začetkom uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta na predpisanem obrazcu, če v taksni tarifi ni drugače določeno.

Taksni zavezanci so dolžni vsako spremembo taksne obveznosti oziroma taksnega predmeta v 15 dneh prijaviti pristojnemu občinskemu organu.

7. členTaksna obveznost nastane z začetkom uporabe ali name-

stitve taksnega predmeta oziroma začetkom izvajanja storitve, preneha pa z dnem preteka dneva oziroma meseca, v katerem je zavezanec pristojni občinski organ obvestil o odstranitvi taksnega predmeta, o prenehanju njegove uporabe oziroma s prenehanjem izvajanja storitve.

V primeru, da taksni zavezanec ni prijavil taksnega pred-meta, taksna obveznost nastane z dnem namestitve ali upora-be taksnega predmeta na podlagi zaznave pooblaščene osebe občinskega nadzora.

O odstranitvi, prenehanju uporabe oziroma prenehanju izvajanja storitve je taksni zavezanec dolžan obvestiti pristojni občinski organ.

8. členObčinske takse se določajo v točkah.Višina taks po točkah za posamezne predmete ali stori-

tve je določena v posebnem delu – tarifi občinskih taks, ki je sestavni del tega odloka.

9. členObčinske takse plačujejo zavezanci letno, mesečno ozi-

roma dnevno vnaprej oziroma tako, kot je določeno z odločbo oziroma dovoljenjem.

V primeru, ko je taksa določena v enkratnem ali dnevnem znesku, je taksni zavezanec dolžan najmanj 2 dni pred name-stitvijo oziroma uporabo taksnega predmeta plačati občinsko takso in o tem obvestiti občinsko upravo.

Če taksni zavezanec ne plača takse v predpisanem roku, se ta prisilno izterja z zamudnimi obrestmi.

10. členKot osnova za obračun takse se upošteva vrednost točke,

ki velja na dan obračuna in podatki o velikosti taksnega pred-meta, čas trajanja, kraj uporabe ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine občinske takse.


11. členTaksnemu zavezancu se plačilo odmeri z odločbo občin-

ske uprave Občine Straža (v nadaljevanju: občinska uprava):– hkrati z izdajo dovoljenja oziroma soglasja za uporabo

javne površine, skladno s predpisom, ki ureja posamezno po-dročje uporabe javne površine ali

– na podlagi prijave taksnega zavezanca.V primeru da taksni zavezanec ne prijavi taksne obvezno-

sti, se odmeri taksa po podatkih, ki jih občinski upravi posreduje Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč, Občine Žužemberk in Občine Straža.

12. členDejstvo, da uporabnik javne površine začasno ni mogel

uporabljati, ne vpliva na višino odmerjene občinske takse.

III. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA

13. členNadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski

inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mir-na Peč, Občine Žužemberk in Občine Straža (v nadaljevanju: inšpekcijski organ).

14. členInšpekcijski organ ugotavlja, ali je uporaba oziroma na-

mestitev taksnega predmeta prijavljena ter preverja resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti.

V primeru, ko taksna obveznost ni bila prijavljena ali so bili v prijavi taksne obveznosti navedeni neresnični podatki, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti, ali občinska taksa ni bila plačana ali plačana v celoti, lahko odredi na stroške taksnega zavezanca odstranitev taksnega predmeta z javne površine ali prekinitev izvajanja taksne storitve na javni površini za čas do izpolnitve pogojev, ki jih za postavitev in uporabo taksnega predmeta ali za izvajanje taksne storitve na javni površini do-loča ta odlok.

IV. GLOBE

15. členZ globo 1.000,00 EUR se sankcionira za prekršek pravna

oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:

– če ne prijavi nastanka taksne obveznosti,– če v prijavi taksne obveznosti navede napačne oziroma

neresnične podatke, pomembne za odmero taksne obveznosti,

– ki postavi taksni predmet brez dovoljenja pristojnega ob-činskega organa oziroma ga postavi v nasprotju z dovoljenjem,

– če ne prijavi sprememb taksnega predmeta, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti (6. člen odloka).

Z globo 300,00 EUR se sankcionira odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 200,00 EUR se sankcionira fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. členVrednost točke na dan uveljavitve odloka znaša

0,050 EUR.Spremembo vrednosti točke za obračun občinskih taks

določi župan s sklepom.

17. členObstoječi uporabniki javnih površin za namene po tem

odloku, ki nimajo dovoljenja oziroma soglasja pristojnega ob-činskega organa, morajo najkasneje v dveh mesecih od uve-ljavitve tega odloka vložiti pri občinski upravi Občine Straža vlogo za izdajo dovoljenja za uporabo javne površine, skladno s predpisom, ki ureja posamezno področje uporabe javne po-vršine ter prijaviti taksno obveznost na predpisanem obrazcu.

Če tega ne storijo v predpisanem roku, ukrepa pristojni inšpekcijski organ v skladu z določili 14. člena odloka.

18. členDovoljenja oziroma soglasja, ki so bila izdana na podlagi

predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka, veljajo vse do poteka njihove veljavnosti.

19. členZ dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati

Odlok o občinskih taksah v Občini Straža (Uradni list RS, št. 94/09, 28/11 in 26/12).



Št. 00700-3/2013-3Straža, dne 23. maja 2013

ŽupanObčine Straža

Alojz Knafelj l.r.

Priloga


POSEBNI DEL - TARIFE OBČINSKIH TAKS

I. TARIFNA ŠTEVILKA 1: OGLAŠEVANJE NA JAVNIH MESTIH

TARIFNA ŠTEVILKA IN TAKSNI PREDMET

ŠTEVILO TOČK

1.1 Objekti stalnega značaja: Število točk na leto/taksni predmet Enostranski 1800 Dvostranski 2700 Vrtljivi, elektronski in svetlobni 3000 1.2. Plakati na plakatnih mestih ter reklamni panoji:

Število točk na dan/taksni predmet Enostranski Dvostranski

Do 0,5 m² 3 6 Nad 0,5 do 1 m² 4 10 Nad 1 m² vsak nadaljnji m² 2 5

1.3. Mobilna sredstva oglaševanja Število točk na dan/taksni predmet 300

1.4. Čezcestni transparenti Število točk na dan/m² 15

1.5. Reklamni panoji na drogovih javne razsvetljave

Število točk na dan/m² 20

1.6. Nameščanje plakatov Število točk Do 5 plakatov 100 Vsak nadaljnji plakat 10

Opomba: Taksno obveznost po tarifni številki 1.2. mora zavezanec prijaviti najmanj 2 dni pred njenim nastankom.

II. TARIFNA ŠTEVILKA 2: PARKIRANJE NA JAVNIH POVRŠINAH

TARIFNA ŠTEVILKA IN TAKSNI PREDMET ŠTEVILO TOČK

2.1. Parkiranje na javnih površinah Število točk na m²/dan Asfaltirane in podobne površine 10 Druge površine 8

Opomba: Taksni predmet je začasna uporaba javne površine za določen namen, ki ne predstavlja izvirne namembnosti tega prostora kot npr. parkiranje ob večjih prireditvah.


2

III. TARIFNA ŠTEVILKA 3:

UPORABA JAVNEGA PROSTORA ZA KAMPIRANJE

TARIFNA ŠTEVILKA IN TAKSNI PREDMET ŠTEVILO TOČK

3.1. Uporaba javnega prostora za kampiranje Število točk na m²/dan Asfaltirane in podobne površine 20 Druge površine 15

Opomba: Taksni predmet je začasna uporaba javnega prostora za namen kampiranja oz. šotorjenja, ki ne predstavlja izvirne namembnosti tega prostora.

IV. TARIFNA ŠTEVILKA 4: DRUGE OBLIKE UPORABE JAVNIH POVRŠIN

TARIFNA ŠTEVILKA IN TAKSNI PREDMET

ŠTEVILO TOČK

4.1. Kiosk Število točk na m²/dan 4

4.2. Prodajni objekt, premična stojnica in premični voziček za namene prodaje

Število točk na m²/dan 4

4.3. Samopostrežni avtomat Število točk na m²/leto 4

4.4. Stojalo za brezplačne časopise Število točk na m²/leto 4

4.5. Razstava Število točk na m²/dan 10

4.6. Gradbeni oder ali gradbišče Število točk na m²/dan 6

4.7. Javna prireditev in javni shod Število točk na m²/dan 10

4.8. Stojnica za predstavitve Število točk na m²/dan 4

Opomba: Za zasedeno površino še šteje vsa površina, ki jo zavzame taksni predmet in je zaradi njegove uporabe začasno omejena ali izključena splošna raba.


ŠKOFJA LOKA

1907. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni del nekdanje vojašnice

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12), 40. člena Zakona o varstvu okolja, ZVO-1B (Uradni list RS, št. 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 97/12) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 in 40/12) ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13 – UPB1) je Občinski svet Občine Ško-fja Loka na 23. redni seji dne 16. 5. 2013 sprejel

O D L O K o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za vzhodni del nekdanje vojašnice


1. člen(podlaga načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05 in 17/06, 64/07 Odl. US: U-I-116/05-21, popr. 28/10) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za vzhodni del nekdanje vojašnice (v nadaljnjem besedilu: OPPN vojašnica – vzhod).

(2) OPPN vojašnica – vzhod je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., Novi trg 9, 6230 Postojna, pod št. projekta U 07/2010.

2. člen(vsebina in sestava načrta)

(1) OPPN vojašnica – vzhod vsebuje besedilo odlo-ka, grafični del in obvezne priloge.

(2) OPPN vojašnica – vzhod besedilo odloka določa:1. splošno,2. opis prostorskih ureditev,3. ureditveno območje OPPN,4. umestitev načrtovanih ureditev v prostor:– vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi

območji,– vrste gradenj, vrste objektov, vrste dejavnosti,5. rešitve načrtovanih objektov in površin,– postavitev objektov in zunanje ureditve,6. zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priklju-

čevanja objektov na prometno javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

7. pogoje priključevanja na komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo,

8. rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,

9. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravni-mi in drugimi nesrečami,

10. začasno namembnost zemljišč,11. etapnost izvajanja,12. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,13. obveznosti investitorjev,14. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju

veljavnosti podrobnega načrta,15. končne določbe.(3) Grafični del:1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostor-

skega plana občine,2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim

stanjem,

3. Prikaz vplivov in povezav na sosednja območja,4. Prikaz enot urejanja,5.a Prikaz rušitev,5.b Ureditvena situacija,5.c Zazidalna situacija,5.d Prikaz ureditve parkirišč pri etapni gradnji – nivo

terena,5.e Prikaz ureditve parkirišč pri etapni gradnji – nivo kleti,6. Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objek-

tov na gospodarsko javno infrastrukturo,7. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi

in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,8. Ureditev I. etape gradnje,9. Načrt parcelacije.(4) Obvezne priloge:– Izvleček iz Prostorskih sestavin dolgoročnega in druž-

benega plana Občine Škofja Loka,– Geodetski posnetek obstoječega stanja,– Prikaz stanja prostora,– Strokovne podlage,– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,– Povzetek za javnost.

II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV

3. člen(1) Območje obdelave obsega predel nekdanje vojašnice,

ki je vpeto v razširjeno mestno jedro s stanovanjskim zaledjem. Nekdanja vojašnica leži ob mestni cesti (Partizanski cesti), kjer je na južni strani že zgrajena gostejša stanovanjska soseska. Na zahodni strani je predvidena izgradnja večstanovanjske so-seske, doma starejših občanov in mestnega parka. Na severni in severozahodni strani je redkejša individualna stanovanjska gradnja. Na vzhodni in severovzhodni strani območje meji na zeleni pas mesta, s poudarjenim Kamnitnikom.

Obstoječi objekti so, razen objekta sodišča, slabo vzdrže-vani in njihova uporaba služi priložnostnim uporabnikom, brez celovitega konteksta.

(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN vojašnica – vzhod so:

– celovit in racionalen pristop notranjega razvoja, pove-zava med obstoječo gradnjo z novimi grajenimi strukturami in ureditvami,

– učinkovito razvrščanje dejavnosti kot širitev mestnega središča z navezavo na obstoječe strukture,

– izboljšanje prometne infrastrukture, zlasti mirujočega prometa,

– ureditev javnih površin in dostopov,– oblikovanje javnih in zelenih površin,– racionalna infrastrukturna opremljenost, z navezavo na

obstoječa omrežja.(3) Celovit pristop notranjega razvojaObstoječa pozidava je zasnovana pretežno karejsko, z

navezavo na obstoječo Partizansko cesto in osrednjo zeleno os, s peš povezavami, od starega mestnega jedra do območja Kamnitnika. Načrtovanje notranjega razvoja je usmerjeno v rušitev dotrajanih objektov in racionalno novo gradnjo v eno-tnem kontekstu, ki ohranja osrednji odprt prostor kot notranji (karejski) park, preko katerega potekajo notranje komunikacije.

(4) Učinkovito razvrščanje dejavnostiCentralni del Škofje Loke v razvoju prerašča obstoječe

okvire in kapacitete družbene infrastrukture. Na severnem robu obravnavanega območja se nahajajo dotrajani objekti nekda-nje vojašnice, z večjimi odprtimi manipulacijskimi prostori in zelenicami.

Izhodišče načrtovanih gradenj in ureditev je:– zgraditi nov vrtec z možnostjo širitve,– nove gradnje, predvsem kulturnih, izobraževalnih, zdra-

vstvenih in poslovnih programov ter javnih služb (družbeni programi),


– ureditve mestnih parkovnih zelenih površin,– odpiranje prostora z boljšo dostopnostjo in zagotavljanje

ustreznih prometnih površin,– prepletanje in dopolnjevanje centralnih funkcij s povezo-

vanjem na obstoječo pozidavo z možnostjo prenove in razvoja obstoječega robnega stavbnega fonda.

(5) Prometna dostopnostObravnavano območje je dobro dostopno s Partizanske

ceste, za katero je predvidena rekonstrukcija. Kare s predvi-deno gradnjo ohranja kot največjo kvaliteto prostora notranje zelene površine. Znotraj obravnavanega območja se zmanjša motorni promet na način, da se ob prestavljenem cestnem priključku uredi parkirišče za potrebe mestnega parka in uvoz v kletne garaže. Na osrednje parkovno urejene površine se naveže peš, dostavni in intervencijski promet.

(6) Ureditve javnih površin in dostopovZunanje ureditve in javne površine sledijo navezavi na

obstoječ prometni skelet in predvsem funkciji posameznih sklo-pov. Izhodišča zunanjih ureditev sledijo:

– poudarek javnih dostopov z vstopnimi ploščadmi posa-meznega programskega sklopa,

– prostorske in zelene ločnice med posameznimi pro-gramskimi sklopi.

(7) Racionalna komunalna in energetska infrastrukturna opremljenost

Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju deloma posegajo v območje obstoječe infrastrukture. Ob po-segih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstruk-cija obstoječih ali izgradnja novih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po osrednjih komunikacijah območja, s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.

III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN

4. člen(obseg ureditvenega območja)

(1) Območje OPPN vojašnica – vzhod obsega enoto urejanja veljavnega prostorskega plana, in sicer planske celote SKL – MS 03.

(2) Opis meje urejanja prostora, ki se ureja s tem OPPN-jem:

Meja območja OPPN poteka v k.o. Škofja Loka, od točke IZT po severni meji parcele št. 82/40 (ID znak 2035-82/40-0), vzhodni meji parc. št. 82/39 (ID znak 2035-82/39-0) in 82/38 (ID znak 2035-82/38-0) do parcele št. 1033 (ID znak 2035-1033/0-0) (Partizanska cesta). Od tu meja poteka proti zahodu po osi Par-tizanske ceste parc. št. 1033 (ID znak 2035-1033/0-0) in se v podaljšku zahodne meje parc. št. 82/41 (ID znak 2035-82/41-0), nadaljuje po tej zahodni meji in zaključi v točki IZT.

Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordina-tami lomnih točk obodne parcelacije v Gauss-Kruegerjevem sistemu.

(3) Območje urejanja zajema zemljišča parc. št. 82/37 (ID znak 2035-82/37-0), 82/38 (ID znak 2035-82/38-0), 82/39 (ID znak 2035-82/39-0), 82/40 (ID znak 2035-82/40-0), 82/41 (ID znak 2035-82/41-0), *323/3 (ID znak 2035-323/3-1), *323/4 (ID znak 2035-323/4-1), 1033 – del (ID znak 2035-1033/0-0), vse k.o. Škofja Loka. V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.

(4) Velikost območja:Površina urejanja meri cca 4,54 ha.(5) Enote urejanja:Za potrebe podrobnega načrtovanja v smislu prepletanja

namenskih rab se območje z oznako SKL-MS 03 deli na ure-jevalne enote:

CDO VrtecNovogradnja vrtca s spremljajočim programom.Ureditev zelenih površin za potrebe vrtca ter dodatnih zunanjih igralnih površin v notranjem parku.

CDK Družbeni center Območje centralnih dejavnosti kot mladinski center z mladinskim hotelom in prostori društev, nevladnih organizacij ter spremljajočim programom.

CDJ Objekt centralnih dejavnosti Obstoječi objekt javne uprave: sodišče, center socialnega dela, zgodovinski arhiv, predvidena ureditev knjižnice.

CD Upravno poslovni center Novogradnja upravno poslovnega centra.

CDI Kongresno izobraževalni center Novogradnja kongresno izobraževalnega centra.

ZP-1 Javni mestni park – zahod Javni park kot povezovalni člen med vzhodnim in zahodnim delom nekdanje vojašnice ob Partizanski cesti.

ZP-2 Notranji park območja Notranja parkovno urejena zelenica.

PC Skupne prometne površine Partizanska cesta in glavna dovozna cesta z novim križiščem in parkirišči.

Urejevalne enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 04 »Prikaz enot urejanja«.

5. člen(namenska raba)

Skladno z organizacijo prostora nekdanje vojašnice se v obravnavano območje umestijo objekti z javnim in kulturnim programom.

Znotraj posamezne urejevalne enote je določena namen-ska raba, kateri sledijo pogoji za posege v prostor.

(1) Vrtec – CDO območje centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno izobraževanje.

Gradnja novega vrtca z vsemi zunanjimi in manipula-tivnimi površinami. Potrebne zunanje površine so oblikovno primerno urejene tudi v območju notranjega parka.

(2) Družbeni center – CDK območje centralnih dejavnosti za kulturo:

Nova gradnja za namen večnamenskega centra, v kate-rem so predvideni mladinski center, mladinski hotel, večnamen-ska dvorana, dodatne dvorane, restavracija, prostori društev in nevladnih organizacij.

(3) Objekt centralnih dejavnosti – CDJ območje centralnih dejavnosti javne uprave:

– v obstoječih gabaritih so urejeni prostori sodišča, centra za socialno delo, zgodovinski arhiv,


– možno je urediti javno knjižnico ter druge upravne funkcije,

– nov pritlični aneks kot dopolnitev dejavnosti.(4) Upravno poslovni center – CD območje centralnih

dejavnosti:– gradnja upravno-poslovnega centra s spremljajočim

programom skladno s predvidenimi dejavnostmi obravnava-nega območja.

(5) Kongresno izobraževalni center – CDI območje cen-tralnih dejavnosti za potrebe izobraževanja:

– nova gradnja večnamenskega centra s primarno kon-gresno izobraževalnim programom in spremljajočimi dejavnost-mi in komplementarnim programom.

(6) Javni mestni park – zahod – ZP-1 območje zelenih parkovnih površin:

– ureditev mestnega parka kot podaljška zelene osi in peš povezave od starega mestnega jedra do zelenega zaledja – Kamnitnik.

(7) Notranji park območja – ZP-2 območje zelenih par-kovnih površin:

– prenova parka bivše vojašnice kot osrednje zelene povr-šine z ohranjanjem obstoječe zasnove in kvalitetnih elementov obstoječe ureditve.

(8) Skupne prometne površina – PC območje prometnih površin za napajanje območja:

– rekonstrukcija obstoječe Partizanske ceste z izvedbo novega križišča,

– novogradnja glavne dovozne ceste s parkirišči.

6. členNa celotnem območju ni dovoljena proizvodna dejavnost

in servisne dejavnosti, ki območje obremenjujejo z negativnimi vplivi na okolje v območju centralnih dejavnosti ali imajo za svoje delovanje večja odprta skladišča ali na zunanjih površi-nah (dvoriščih) zbirajo nevarne odpadke. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za mestno okolje.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR

7. člen(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN vojašnica – vzhod se navezuje na ostale dele naselja, predvsem v prometnem smislu in infra-strukturnem napajanju. S preureditvami cestnih in infrastruktur-nih priključkov so vplivi na sosednja območja minimalni.

(2) Neposredno pa so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:

– na zahodnem delu območja se uredi mestni park, ki se navezuje na sosednje območje, ki se ureja z OPPN za zahodni del vojašnice kot nova skupna zelena parkovna ureditev,

– ureditev novega uvoza na obravnavano območje iz Partizanske ceste,

– ureditev peš povezave iz Šolske ulice v mestni park.

8. člen(vrste gradenj)

Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:

– odstranitev objektov ali dela objektov,– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,– gradnja novih objektov,– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in

zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacij-skih objektov ter naprav,

– ureditev zunanjih in zelenih površin,– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

9. člen(vrste objektov)

Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:Stavbe splošnega družbenega pomena:– stavbe za kulturo in razvedrilo,– muzeji in knjižnice,– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno

delo,– stavbe za zdravstvo.Gostinske stavbe:– hotelske stavbe in podobne gostinske stavbe,– gostilne in restavracije kot dopolnitev dejavnostim na

območju,– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.Upravne in pisarniške stavbe:– stavbe javne uprave,– stavbe bank, pošt, zavarovalnic,– druge upravne in pisarniške stavbe.Trgovske in druge stavbe storitvene dejavnosti kot dopol-

nitev dejavnostim na območju.Stanovanjske stavbe za posebne namene:– študentski, dijaški domovi.Garažne stavbe.Gradbeno inženirski objekti:– infrastrukturna omrežja, objekti in naprave,– športna igrišča.Energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami.Nezahtevni objekti:– ute ali senčnice,– pomožni infrastrukturni objekti,– objekti namenjeni turistični sezonski ponudbi,– utrjene pešpoti do širine 2,50 m,– ograje do višine 2,20 m,– škarpe in podporni zidovi do višine 1,50 m,– pločnik in kolesarka steza,– postajališče,– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja– spominska obeležja.Enostavni objekti:– nadstreški,– pomožni infrastrukturni objekti,– začasni objekti,– urbana oprema,– varovalne in protihrupne ograje,– spominska obeležja.

10. člen(vrste dejavnosti)

Vrste dopustnih dejavnosti:(1) Na območju OPPN morajo biti dejavnosti skladne s

podrobnimi namenskimi rabami urejevalnih enot, kot so podane v 5. členu tega odloka.

(2) Druge dejavnosti so pogojno dovoljene znotraj po-sameznih objektov, kjer je pretežna (cca 70 %) raba skladna s 5. členom tega odloka. Druga dejavnost mora biti skladna z osnovno namensko rabo objekta in območja.

(3) Na območju niso dovoljene enostanovanjske in več-stanovanjske stavbe, industrijske stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za opravljanje verskih obredov, po-kopališke stavbe, zapori, vojašnice, gasilski domovi, bencinski servisi.

V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

11. člen(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)


OZNAKA OBMOČJA Gabariti in pogoji oblikovanjaCDO VRTEC

12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,12640 Stavbe za zdravstvo,24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas:– otroška in druga javna igrišča,– javni vrtovi, parki, trgi,21110 Parkirišča.

Tlorisni gabariti VRTEC– rušitev obstoječega objekta in odstranitev pomožnih objektov,– novogradnja vrtca s spremljajočim programom,– objekt vrtca sestavlja več lamel po posameznih programskih sklopih,– ureditev igralnih in zelenih površin,– izgradnja parkirišča in gospodarski plato,– odprte nadstrešnice, ki morajo biti arhitekturno usklajene z ostalimi deli objekta znotraj območja,– objekt ali deli objekta ter dopolnilna gradnja lahko sega do meje potencialnega območja zazidljivosti,– izhodiščne tlorisne dimenzije:max. 109,05 x 16,65 m.Za potrebe vrtca je možna izgradnja objekta po fazah. Posamezna faza naj bo funkcionalno zaključena, oziroma se povezuje z že zgrajeno fazo.NOTRANJI PARK OBMOČJA – igrišče vrtca:Potrebne zunanje površine se uredijo tudi na območju notranjega parka na delu, ki je označen v grafičnih prilogah.– Rušitev obstoječih objektov in ureditev v smislu kultiviranja zametka obstoječega parka.– Zasaditev se oblikuje kot tradicionalni javni park, ki se navezuje na obstoječo geometrijo parka.– Pri izvedbi se ohrani vitalna višja zasaditev ob komunikacijah ali se jo nadomesti z novo.– Ob osrednji aleji se uredi obojestranski drevored.– V posameznih delih se kot poudarek ali prostorska ločnica lahko ureditev izvede z nadvišanjem raščenega terena.Za potrebe vrtca se na načrtovanem delu parka predvidijo dostopi in postavijo igrala ter ostala oprema. Igralne zunanje površine se ogradijo. S tem se loči zelenica za potrebe vrtca od ostalega dela notranjega parka.

Etažnost – max. višinski gabarit objekta obsega klet, pritličje in dve nadstropji, s tem, da je lahko izvedena samo delna podkletitev in delna nadzidava pritličnega dela: K + P + 2N;

Strehe – oblikovanje strehe sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi,– streha je lahko sestavljena iz pohodnih površin in strešin v naklonu ali z zelenimi strehami,– ravna streha je lahko izvedena kot zelena streha z naklonom 2°–25° ali nepohodna streha z naklonom 2°–10°,– možna je izvedba nizke enokapne strehe naklona do 25°, kjer se načrtuje vgrajevanje fotovoltaike v strešino.

Materiali in barve VRTECPrednost naj imajo naravne barve, ki lahko z intenzivnostjo ustvarjajo mestne in oblikovne poudarke. Dovoljene so živahne, igrive barve.Fasade morajo biti izdelane po enotnem konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih objektov. Barvna kompozicija mora biti izbrana v spektru, ki je kompatibilen z objekti v okolici.NOTRANJI PARKZasaditev se prilagodi obstoječi kvalitetni vegetaciji in se oblikovno dopolni.Urbana oprema in igrala bodo izdelana iz naravnih materialov in take oblike, da jih je lahko vzdrževati. Materiali morajo biti trajni.

Enostavni in nezahtevnimi objekti

VRTECDopustni so vsi enostavni in nezahtevni objekti za potrebe vrtca:– senčnice, pešpoti, varovalne ograje, škarpe in podporni zidovi,– nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti,– enostavni pomožni infrastrukturni objekti.V delu notranjega parka se zagotovijo manjkajoče zunanje površine vrtca.Dopustni so samo začasni objekti za potrebe vrtca:– oder z nadstreškom,– pokrit prireditveni prostor,– urbana oprema in igrala.Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti.Enostavni pomožni infrastrukturni objekti.

Pozidanost parcele namenjene gradnji

VRTECPozidanost gradbene parcele je določena z mejo potencialnega območja zazidljivosti v grafičnih podlagah, z upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj urejevalne enote (odmiki od posestnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.).Del notranjega parka:– Objekti, ki uzurpirajo prostor (stavbišča) niso dovoljeni.


12. člen

OZNAKA OBMOČJA Gabariti in pogoji oblikovanjaCDK DRUŽBENI CENTER:

Območje centralnih dejavnosti kot mladinski center z mladinskim hotelom in prostori društev, nevladnih organizacij ter spremljajočim programom, večnamensko dvorano in lastno kletno garažo.12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo:večnamenska dvorana in dodatne dvorane za družbene prireditve in plesne dvorane,1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene,1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe,1220 Poslovne in upravne stavbe – prostori društev, pisarne,121 Gostinske stavbe,12620 Muzeji in knjižnice,12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,12420 Garažne stavbe,12301 Trgovinice skupaj do 15 % koristne tlorisne površine pritličja,12520 Skladišča – samo pokrite skladiščne površine.

Tlorisni gabariti DRUŽBENI CENTER– rušitev obstoječega objekta in odstranitev pomožnih objektov,– novogradnja družbenega centra,– objekt leži na vzhodnem delu območja ob vznožju Kamnitnika,– izhodiščni sestavljeni tlorisni gabarit:max. skupna dim. 101,20, deloma do skupne širine 36,00 m,posamezne lamele:L1 max. dim. 33,00 X 18,00 m,L2 max. dim. 32,70 X 26,80 m,L3 max. dim. 35,50 X 36,00 m.– nadstreški pri vhodih v objekt lahko segajo iz osnovnega tlorisa,– objekt ali deli objekta lahko segajo do meje potencialnega območja zazidljivosti, z upoštevanjem faktorja pozidanosti gradbene parcele,– možna je fazna izgradnja objekta.

Etažnost – maksimalni višinski gabarit 2K + P+ 3N,– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov – (do meje potencialnega območja zazidljivosti).

Strehe – Oblikovanje strehe sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi.– Streha je lahko sestavljena.– Ravna streha je lahko izvedena kot zelena streha z naklonom 2°–25° ali nepohodna streha z naklonom 2°–10°.– Možna je izvedba nizke enokapne strehe naklona do 25°, kjer se načrtuje vgrajevanje fotovoltaike v strešino.

Materiali in barve – Prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve.– Materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov.– Fasade morajo biti izdelane enotno in morajo oblikovno slediti tipološkim kvalitetam širšega prostora. Barva mora biti izbrana v spektru svetlih naravnih tonov, peščenih ali zemeljskih tonov.

Enostavni in nezahtevni objekti

DRUŽBENI CENTERDopustni so:– ograje (javno – interno, servisno),– škarpe in podporni zidovi,– nadstrešnice nad poudarjenimi vhodi v objekt.Dopustni so samo začasni objekti:– sezonski gostinski vrtovi na ploščadih objekta,– oder z nadstreškom,– pokrit prireditveni prostor in urbana oprema;Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti,Enostavni pomožni infrastrukturni objekti ter spominska obeležja.


DRUŽBENI CENTERFaktor pozidanosti je do 80 %.Ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.) je meja potencialnega območja zazidljivosti določena v zazidalni situaciji.

13. člen

OZNAKA OBMOČJA Gabariti in pogoji oblikovanjaCDJ OBJEKT CENTRALNIH DEJAVNOSTI:

Obstoječi objekt javne uprave: sodišče, center socialnega dela, zgodovinski arhiv.12201 Stavbe javne uprave,12620 Muzeji, arhiv, knjižnice,12112 Gostilne, točilnice, skupaj do 10 % koristne tlorisne površine pritličja,12301 Trgovinice, skupaj do 20 % koristne tlorisne površine pritličja – steklenega aneksa,21110 Parkirišča.


Začasno do izgradnje družbenega centra so lahko tu prostori za društva (1220), pisarne (1220), skladišča (12520) za potrebe obstoječih dejavnosti (arhiv, knjižnica (12620) in društev (taborniki, Rdeči križ …).

Etažnost – maksimalni višinski gabarit K + P+ N +M – obstoječe, možnost nadzidave do skupne etažnosti K+ P+2N+M,– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov (do meje potencialnega območja zazidljivosti).

Strehe Oblikovanje strehe sledi obstoječi zasnovi in oblikovanju, ki je skladna s funkcionalno zasnovo. Prenova in dozidava aneksa se izvede kot oblikovalska dopolnitev ali kot ravna streha z atiko.

Materiali in barve Prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve.Materiali so prednostno prilagojeni stavbni tradiciji časa nastanka objekta. Predlagani: omet, les, beton, steklo.Prenova z novimi elementi in izgradnja aneksa pa so poudarjeno stekleni s sodobnimi obložnimi materiali. Nujno je objekt oblikovati skladno z arhitektonsko celoto, s poenoteno uporabo materialov.Fasade morajo biti izdelane enotno in morajo oblikovno slediti historični zasnovi in tipološkim kvalitetam širšega prostora. Barva se izbere v spektru svetlih naravnih tonov, peščenih ali zemeljskih tonov.


– Dopustni so začasni objekti za potrebe turističnih in drugih prireditev.– Nadstrešnice nad poudarjenimi vhodi v objekt.– Dovoljena je postavitev urbane opreme.– Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti.– Enostavni pomožni infrastrukturni objekti.– Postavitev ograj ni dovoljena.


OBJEKT CENTRALNIH DEJAVNSOTII. faza obstoječa pozidanost: prenova obstoječega objekta,II. faza dozidava aneksa na dvorišču kot atrij. Meja potencialnega območja zazidljivosti dozidave je prikazana v zazidalni situaciji. Ob pozidavi dvorišča je potrebno parkirna mesta nadomestiti znotraj območja (kletne etaže sosednjih novogradenj).

14. člen

OZNAKA OBMOČJA Gabariti in pogoji oblikovanjaCD UPRAVNO POSLOVNI CENTER – Novogradnja upravno poslovnega centra

1220 Upravne in pisarniške stavbe, prostori za društva,12640 Stavbe za zdravstvo,12620 Knjižnice,21110 Parkirišča,2420 Pokrita parkirišča,12420 Garažne stavbe.Dopolnilna dejavnost:12112 Gostilne, točilnice,12301 Trgovine – do 50 % v kombinaciji koristne tlorisne površine pritličja,12304 Druge storitvene dejavnosti do 20 % bruto etažne tlorisne površine objekta, predvsem v pritličju in 1. nadstropju. Avtopralnice in stavbe za oskrbo in nego živali niso dovoljene.

Tlorisni gabariti – rušitev obstoječega objekta,– nova gradnja upravno poslovnega centra,– objekt enovite tlorisne zasnove postavljen v ulični niz,– izhodiščne tlorisne dimenzije:max. 30,00 m X 58,50 m – klet,max. 18,00 m X 58,50 m – pritličje,max. 22,10 m X 58,50 m – nadstropja;– klet se izvede za potrebe kletnih parkirišč,– ob Partizanski cesti se nad kletno etažo uredi zbirna mestna ploščad.

Etažnost – višinski gabarit objekta obsega klet, pritličje in tri nadstropja: 2K + P + 3N.Strehe – Oblikovanje strehe sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi in oblikovanju uličnega niza ob

Partizanski cesti.– Ravna streha je lahko izvedena kot zelena streha z naklonom 2°do 25° ali nepohodna streha z naklonom 2°do 10°.– Možna je izvedba nizke enokapne strehe naklona do 25°, kjer se načrtuje vgrajevanje fotovoltaike v strešino.– Možna je kombinacija ravne in enokapne strehe.– Možna je izvedba simetrične dvokapnice, ki bo oblikovana kot objekt v uličnem nizu z enakim naklonom in enakimi višinskimi gabariti kot objekt sodišča (max. K+P+2N+M).

Materiali in barve Fasade morajo biti izdelane po enotnem konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih objektov. Barvna kompozicija objekta mora biti izbrana v spektru, ki je kompatibilen z objekti v okolici in nadaljuje kompozicijo uličnega niza.



– Dovoljeni so samo:– nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti,– enostavni pomožni infrastrukturni objekti,– postavitev ograj ni dovoljena.Dopustni so samo začasni objekti:– sezonski gostinski objekti na južni ploščadi,– urbana oprema.


Pozidanost gradbene parcele je določena z mejo potencialnega območja zazidljivosti v grafičnih prilogah (zazidalna situacija) z upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj urejevalne enote (odmiki od posestnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.).

15. člen

OZNAKA OBMOČJA Gabariti in pogoji oblikovanjaCDI KONGRESNO IZOBRAŽEVALNI CENTER

Novogradnja kongresno izobraževalnega centra s skupinsko kletno garažo12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,122 Upravne in pisarniške stavbe, prostori za društva,12620 Knjižnice in podobno, stavbe za hrambo arhivskih gradiv,12640 Stavbe za zdravstvo,1221 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene,12420 Garažne stavbe,12112 Gostilne, restavracije, točilnice,12301 Trgovine do 15 % koristne tlorisne površine pritličja.

Tlorisni gabariti – rušitev obstoječih objektov in ureditev,– nova gradnja kongresno izobraževalnega centra,– objekt postavljen v ulični niz, orientiran vzdolžno na nov cestni priključek,– objekt ima pritlično enovito tlorisno zasnovo,– nadstropja sestavljajo posamezne lamele,– izhodiščne maksimalne tlorisne dimenzije:klet 56,70 m X 57,00 m,pritličje 43,50 m X 57,00 m,nadstropja (2 lameli) 47,60 m X 15,60 m.– parkirišča,– v kleti se izvedejo kletna parkirišča tudi za namene potreb drugih objektov v območju tega OPPN-ja.

Etažnost – Maksimalen višinski gabarit sestavljenega objekta obsega klet, pritličje in tri nadstropja: 2K + P + 3N. Strehe – Oblikovanje strehe sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi.

– Strehe so ločene po kubusih, namenu in obliki.– Ravna streha je lahko izvedena kot zelena straha z naklonom 2°do 25° kot pohodna ali nepohodna streha z naklonom 2°do 10°.– Na obeh lamelah se lahko izvedejo nizke enokapne strehe naklona do 25°, kjer se načrtuje vgrajevanje fotovoltaike v strešino.– Možna je kombinacija ravnih in enokapnih streh.

Materiali in barve Fasade morajo biti izdelane po enotnem konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih objektov. Barvna kompozicija objekta mora biti izbrana v spektru, ki je kompatibilen z objekti v okolici in nadaljuje kompozicijo uličnega niza.


Dovoljeni so:– nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti,– enostavni pomožni infrastrukturni objekti,– nadstreški pred vhodi,– postavitev ograj ni dovoljena.Dopustni so samo začasni objekti:– sezonski gostinski objekti na južni ploščadi,– sprehajalne poti,– spominska obeležja,– urbana oprema.


Pozidanost gradbene parcele je določena z mejo potencialnega območja zazidljivosti v grafičnih prilogah z upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj urejevalne enote (odmiki od posestnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.).

16. člen

OZNAKA OBMOČJA Gabariti in pogoji oblikovanjaZP-1 JAVNI MESTNI PARK – ZAHOD

Javni park je povezovalni člen med vzhodnim in zahodnim delom ob Partizanski cesti oziroma med vzhodnim in zahodnim delom nekdanje vojašnice. Za dokončno ureditev mestnega parka je treba izdelati načrt krajinske ureditve za celotno območje parka, skupaj z delom parka v območju OPPN zahodni del vojašnice.


24122 Drugi inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas:– javni vrtovi, parki, trgi,– otroška in druga javna igrišča,– zabaviščni parki.12730 Kulturni spomeniki,12112 Gostilne in točilnice,21120 Ceste, cestni priključki, križišča, pešpoti, kolesarske steze.

Tlorisni gabariti Na skupnem (vzhod in zahod) območju nekdanje vojašnice se kot osrednja zelena os oblikuje nov javni park, kot nadaljevanje osrednje zelene osi mesta:– v sklopu obravnavanega območja se obravnava manjši del tega parka,– celotno območje parka je v zasnovi deljeno na tri oddelke. Zahodna dva oddelka sta vključena v OPPN zahodni del nekdanje vojašnice,– sistem vmesnih poti poveže oddelke in program parka,– v vzhodnem oddelku se v osrednji del locira gostinski lokal paviljonske izvedbe izhodiščnega tlorisnega gabaritadim. 10,00 m X 10,00 m, na ploščadi 23,00 m X 28,00 m,– na južnem delu tega oddelka je predvidena ureditev večnamenske ploščadi z izhodiščnim tlorisomdim. 34,00 m X 24,00 m – poljubne oblike– na severnem delu pa bo igralna površina okvirnih (površina za rolkanje)dim. 48,00 m X 32,00 m.– Ob predvidenih programskih ureditvah so načrtovane poti v navezavi z zasaditvijo parka.

Etažnost V posameznih delih se kot poudarek ali prostorska ločnica lahko ureditev izvede z nadvišanjem raščenega terena.

Strehe V parkovnem delu so predvideni paviljonski tipi pozidave. Oblikovanje strehe sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi:– ravna streha je lahko izvedena kot zelena streha z naklonom 2°–25° ali nepohodna streha z naklonom 2°–10°,– enokapnica, dvokapnica in večkapnica z izbranim naklonom med 2°–25°.

Materiali in barve Zasaditev in barve urbane opreme se načrtuje po enotnem konceptu vseh oddelkov in prilagodi programu.Materiali urbane opreme morajo biti trajni in take oblike, da jih je lahko vzdrževati.


Dopustni so samo začasni objekti:– sezonski gostinski vrt na ploščadi,– oder z nadstreškom,– pokrit prireditveni prostor,– začasne tribune za gledalce,in urbana oprema:– nadstrešnice avtobusnega postajališča in kolesarnice,– skulpture in druge prostorske instalacije,– večnamenski kiosk,– montažne sanitarne enote,– vodnjak.Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti.Enostavni pomožni infrastrukturni objekti in spominska obeležja.Ograje so dovoljene samo za ograditev igrišč. Višina ograj se določi glede na funkcionalne potrebe posameznega igrišča kot ločnica med igriščem za otroke ali igriščem za igre z žogami, druge varovalne ograje za različne športe in ostalimi parkovnimi površinami.


Prevladujejo ureditve za oživitev zelenih parkovnih površin in programsko dopolnitev širšega mestnega območja.

(2) Javni mestni park kot celovita prostorska povezava med mestnimi deli leži v dveh enotah urejanja prostora zaho-dni in vzhodni del nekdanje vojašnice. Za območje urejanja SKL-MS 02 zahodni del nekdanje vojašnice je že sprejet OPPN za zahodni del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, št. 75/10). Na podlagi izdelane enovite strokovne podlage Idejne zasnove za celoten park se vsa potrebna projektna dokumentacija izvede kot skupna krajinska ureditev.

17. člen

OZNAKA OBMOČJA Gabariti in pogoji oblikovanjaZP-2 NOTRANJI PARK OBMOČJA – osrednja parkovna površina

24122 Drugi inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas:– javni vrtovi, parki, trgi,– otroška in druga javna igrišča,21120 Ceste, cestni priključki, križišča, pešpoti, kolesarske steze,21420 Podhodi in stopnišča (pokrita ali odprta) – izhodi iz kletnih parkirišč.


Tlorisni gabariti Rušitev obstoječih objektov in ureditev v smislu kultiviranja ostankov obstoječega parka:– oblikuje se mestni park, ki se navezuje na obstoječo geometrijo komunikacij,– ohranja se osrednja aleja,– pri izvedbi se ohrani vitalna višja zasaditev,– ob osrednji aleji se revitalizira obojestranski drevored,– ob predvidenih objektih je potrebno načrtovati ploščadi in tlakovane površine, pri vhodih pa dodatne dovoze v navezavi z zasaditvijo parka,– izhodiščne dimenzije tlakovanih površin:– aleja mestnega parka širine min. 6,00 m,– peš prehodi preko zelenih površin max. širine do 2,00 m,– ob stičiščih poti manjše dvoriščne ploščadi do 12,00 m2,– tlakovane površine na robu zelenice ob dostavnih poteh širine od 1,60 m do 3,00 m,– ob glavni dovozni cesti je na zahodni strani ob parkirišču hodnik za pešce širine 1,30 m,– na vzhodni strani je kolesarska pot širine 2,00 m,– intervencijska pot je širine 3,50 m,– zeleni pasovi med parkirnimi mesti in ob kolesarski stezi so široki vsaj 1,00 m in zasajeni z drevjem, ki ima krošnje nad višino 2,20 m.

Etažnost V posameznih delih se kot poudarek ali prostorska ločnica lahko ureditev izvede z nadvišanjem raščenega terena.

Materialni in barve Zasaditev se prilagodi obstoječi kvalitetni vegetaciji in oblikovno dopolni.Urbana oprema naj bo umirjenih naravnih barv in take oblike, da jo je lahko vzdrževati. Materiali morajo biti trajni.

Enostavni objekti Dopustni so samo začasni objekti:– sezonski gostinski vrtovi ob ploščadih objektov,– oder z nadstreškom,– pokrit prireditveni prostor,– urbana oprema.Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti.Enostavni pomožni infrastrukturni objekti in spominska obeležja.


Objekti, ki uzurpirajo prostor (stavbišča), niso dovoljeni.Izjema so deli objektov – izhodi iz kletnih parkirišč.

18. členV vseh enotah urejanja so skladno z ureditveno zasnovo

območja dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:21410 Mostovi in viadukti (podporne in oporne konstrukcije),21120 Ceste in javne poti,21110 Cestni priključki, prometne površine, počivališča,

parkirišča,22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget-

ski vodi,23020 Energetski objekti in naprave za potrebe območja– nadstrešnice večjih dimenzij kot manj zahtevni objekti.

19. člen(postavitev objektov)

(1) Prostorske danosti in grajene strukture z ohranitvijo osrednje osi parka nekdanje vojašnice so izhodišče za orga-niziranje nove gradnje. Osnovna geometrija je ulični niz ob Partizanski cesti. Ohranja se osrednji parkovni del. Objekti se nanizajo ob mestnem parku in so vzporedni uličnemu nizu. Predvidena vzhodna pozidava pa sledi reliefu oziroma prelo-mnici med nižinskim delom in nagnjenemu delu Kamnitnika.

(2) Postavitev objektov, prometnih površin, parkovnih ure-ditev in javnih ploščadi je razvidna iz grafičnih prilog.

20. člen(zunanje ureditve)

(1) Dovozi do objektov in vhodi se navežejo na notranje cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo dovoznim cestam.

(2) Proste površine ob vrtcu so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi igrišča za otroke ter parkovnih ureditev.

(3) Praviloma v kompleksu parkovnih ureditev ni dovolje-na postavitev ograj. Izjemoma se ogradijo otroška ali športna igrišča. Glede na zahteve sektorskih predpisov se kompleks vrtca ogradi z žično ograjo predpisane višine. Ob ograji se izve-de zasaditev v konceptu urejanja igralnih in parkovnih površin.

(4) Zasaditev ob cestnih priključkih ne sme ovirati pregle-dnosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.

(5) Obstoječi teren je relativno izravnan in degradiran. Raščen teren v naklonu je na severnem in vzhodnem robu. V ta del se vpneta objekta novega vrtca in družbenega centra z amfiteatrom. Na teh delih je predvidena gradnja opornih zidov in ureditve dostopov z zgornjih strani.

VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA PROMETNO

INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

21. člen(cestno omrežje)

(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih dano-stih in stanju prometnega skeleta. Zasnova upošteva ulični sistem.

(2) Izhodišče prometnega urejanja je zagotoviti dobro dostopnost z minimalnim motornim prometom znotraj območja.

(3) Na južni strani območja poteka Partizanska cesta LC št. 402021. Prometne rešitve upoštevajo IDZ Rekonstrukcija Partizanske ceste, št. projekta PNG 559-1/11.

(4) Ob Partizanski cesti poteka hodnik za pešce ter ko-lesarska steza.

(5) Na Partizansko cesto se navezujejo ceste območja:– glavna dovozna cesta (zahod) z novim priključkom,– v podaljšku osrednje avenije območja ostaja peš do-

stop,– na vzhodnem delu se ohranja uvoz na obstoječe parki-

rišče pri sodišču.(6) Znotraj območja so:– Glavna dovozna cesta je dvosmerna cesta širine min.

7,50 m. Glavna dovozna cesta poteka v smeri proti severu do vrtca in zahodno od kongresno izobraževalnega centra. Na zahodni strani glavna dovozna cesta napaja zunanja parkirišča. Na njo se navezujeta krožna napajalna cesta in intervencijsko dostavna pot.


– Vzporedna napajalna cesta je dvosmerna in širine min. 7,00 m z obračališčem. Od glavne dovozne ceste se odcepi vzporedno s Partizansko cesto, ki napaja objekta postavljena v ulični niz ob Partizanski cesti, kot sta objekt centralnih dejav-nosti (sodišče) in upravno poslovni objekt, ter družbeni center. Vzporedna napajalna cesta se končuje z obračališčem (rondo-jem). Iz te ceste imajo novo načrtovani objekti uvoze v kletne garaže. Na rondo je možno izvesti tudi navezavo obstoječega parkirišča na skrajnem vzhodnem robu ob objektu centralnih dejavnosti (sodišče).

– Intervencijska in dostavna pot pred vrtcem in družbenim centrom je načrtovana kot enosmerna cesta širine min. 3,50 m. Lahko je tudi širša, kar se definira v projektu zunanjih ureditev in zasaditev. Intervencijska pot se na jugu priključuje na vzpo-redno napajalno cesto.

(7) Znotraj območja OPPN je načrtovana ločena kolesar-ska steza na vzhodni strani glavne dovozne ceste.

(8) Osrednji peš dostop se uredi med objektoma CD in CDJ z navezavo na osrednjo avenijo.

(9) Za izgradnjo in delovanje vrtca (1. faza) se uporablja obstoječ cestni priključek območja na Partizansko cesto. V na-daljnjih novih gradnjah na območju urejanja se ukine obstoječ cestni priključek območja na Partizansko cesto in zgradi nov cestni priključek skladno z OPPN.

22. člen(1) Načrtovan nov cestni priključek se izvede kot križišče

ali krožišče s Šolsko ulico. Na ta priključek je navezana glavna dovozna cesta širine 7,50 m.

(2) Vse ostale ceste v območju so namenjene dovozu, predvsem dostavi ter intervenciji.

(3) Ob Partizanski cesti se ohranja hodnik za pešce na jugu in uredi hodnik za pešce in enostranski pas kolesarske steze na severu.

(4) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.

(5) Vse povozne ceste in povozne površine bodo opre-mljene z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozi-šča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj in speljan v obstoječ odvodni jarek na južni strani območja.

23. člen(mirujoči promet)

(1) V območju OPPN so za potrebe parkiranja urejene mi-nimalne parkirne površine na nivoju terena izključno za potrebe vrtca in obiskovalce območja, vse ostale potrebe se zagotovi z izgradnjo parkirišč na nivoju kleti v objektih.

(2) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:

– vrtec 1 PM / 10 otrok in 12 PM za kratkotrajno parkiranje staršev,

– družbeni center 1 PM / 5 sedežev,– gostinski lokali 1 PM / 6 sedežev + 1 PM/ tekoči

meter točilnega pulta, ne manj kot 2 PM,

– stavbe za kulturo in razvedrilo 1 PM / 15 m²,

– knjižnice 1 PM / 80 m²,– hotelske in podobne

stavbe 1 PM / 2 sobi,– stavbe za

izobraževanje in raziskovalno delo

1 PM / 30 m² ali 1,25 PM/ učilnico,

– stavbe javne uprave 1 PM/ 30 m²,– stavbe za zdravstvo 1 PM/ 35 m², ne manj kot 2 PM,– trgovske stavbe (lokal

pod 500 m²) 1 PM/ 50 m², ne manj kot 2 PM,– trgovske stavbe

(neživilski izdelki) 1 PM/ 80 m², ne manj kot 2 PM,

– dijaški, mladinski domovi in podobno 1 PM/ 12 postelj,

– stavbe za druge storitvene dejavnosti 1 PM/ 30 m², ne manj kot 2 PM,

– mešani poslovni program 1 PM/ 30 m².

VII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO

24. člen(splošno)

(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normal-no in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.

(2) Za vso gospodarsko javno infrastrukturno novogra-dnjo, morebitne prestavitve in gradnjo priključkov je potrebno izdelati projekte PGD, PZI ter pri tem upoštevati zahteve upra-vljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisa-ne odmike in zaščitne ukrepe.

(3) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustre-za obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(4) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozov k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.

(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije, graditvi komunal-nih in energetskih vodov morajo biti trase medsebojno usklaje-ne. Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih in energet-skih vodov ter naprav se izvaja časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov ne glede na druge vode in naprave na isti lokaciji ter ureditev prometnih površin.

(7) Po končani gradnji vseh komunalnih vodov je potrebno dostaviti geodetski elaborat upravljavcu distribucijskega omrež-ja novozgrajenih komunalnih vodov pred izdajo uporabljenega dovoljenja.

25. člen(vodovod)

(1) Na območju poteka obstoječi sekundarni vodovod Ø 125 mm, ki poteka po Partizanski cesti, zamenja se z NL DN 200 v dolžini cca 485,85 m. Predvidena je zamenjava cevovoda med dvema obstoječima vozliščema.

(2) Predvidena je zamenjava dela trase obstoječega az-bestno cementnega vodovoda Ø 250 mm z NL 300, ki poteka po zahodni strani območja.

Območje se opremi s krožno povezovalnim sekundarnim cevovodom NL DN 100 z vgrajenimi nadtalnimi hidranti, ki povezuje obstoječo cev duktil Ø 100 mm na JV delu območja s primarnim vodovodom Ø 250 mm, ki poteka po zahodnem delu obravnavanega območja.

(3) Cevovod je potrebno projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od meja urejevalnih enot min. 1,5 m. Os trase vodovoda mora biti predpisano odmaknjena od drugih komunalnih vodov. Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.

(4) Projektiranje in izvedba cevovoda znotraj območja mora biti skladna z veljavno zakonodajo in pravili stroke ter tehničnimi predpisi, normativi in standardi.

(5) Upoštevati je potrebno vse določbe navedene v teh-ničnih pravilnikih.


(6) Projekt mora predvideti mesta priključitve posame-znega novega objekta. Priključek se izvede preko ustreznega vodomernega jaška, v katerem je potrebno vgraditi ustrezen samostojen vodomer, ki bo beležil vso odvzeto pitno vodo in požarno vodo za posamezen objekt. Odjemno mesto mora biti locirano na stalno dostopnem mestu upravljavcu javnega vodovoda.

(7) Vse interno vodomerno omrežje, namenjeno požarni zaščiti objektov, je treba priključiti za vodomerom, ki je sestavni del vodovodnega priključka objekta.

(8) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati izdelane ge-neralne rešitve oskrbe s pitno vodo za območje Občine Škofja Loka – idejna zasnova, št. proj. 109/50, ki ga je izdelal Hidro-svet d.o.o. Celje, v decembru 2006, ter veljavne prostorske izvedbene akte z idejnimi rešitvami posodobitve primarnega vodovodnega omrežja.

Opredeliti je potrebno količine in režim odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja, tako za potrebe oskrbe s pitno vodo, kot tudi za potrebe požarne varnosti. Projekt mora definirati tudi letno količino vode, ki se bo odvzemala iz javnega vodovoda na vodovodnem priključku za posamezen objekt.

(9) Načrtovana gradnja in ureditve na večih mestih po-segajo v varovalni pas javnega vodovoda, zato mora občina izdelati uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav v fazi projektne dokumentacije.

(10) Pri vseh načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati, da so vsi obstoječi objekti na obravnavanem ob-močju priključeni na javni vodovod s priključnimi vodi, katerih lastniki so priključniki. Potrebno je paziti, da noben poseg v prostor ne bo poslabšal oskrbe s pitno vodo obstoječih pri-ključnikov.

(11) V primeru prestavitve vodovodnega omrežja je po-trebno izdelati PZI projekt prestavitve vodovodnega omrežja, na način, da oskrba s pitno vodo v času gradnje ne bo motena.

26. člen(kanalizacijsko omrežje)

(1) Obravnavano območje vzhodnega dela bivše vojašni-ce trenutno še ni opremljeno z ustreznimi sekundarnimi vodi javnega kanalizacijskega omrežja, zato bo potrebna dograditev obstoječega in po potrebi zamenjava kanalizacijskega omrež-ja. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati izdelane generalne rešitve odvodnjavanja komunalnih in odpadnih voda v Občini Škofja Loka.

(2) V skladu z načrtom PGD – Izgradnja javne infrastruk-ture na območju urejanja Kapucinsko predmestje I in vse mo-rebitne spremembe in dopolnitve projektne dokumentacije za obravnavano območje, bo izvedena obnova javne kanalizacije mešanega sistema, ki poteka po Šolski ulici. Obnova in pove-čava obstoječe kanalizacije po Šolski ulici je obvezna in mora biti izvedena pred priključitvijo odpadnih voda in sekundarne kanalizacije iz območja bivše vojašnice. Priklop sekundarne kanalizacije na že zgrajeni del kanalizacije v cesti iz križišča Partizanske ceste – Potočnikove ulice – Tavčarjeve ceste bo možen, ko bo predhodno ustrezno dograjen kanal Dinos.

(3) Kanalizacija obravnavanega območja bo zasnovana po ločenem sistemu:

Komunalne odpadne vode iz objektov bodo speljane v zunanjo zbirno kanalizacijo, ki se priključi na obnovljeno javno kanalizacijo mešanega sistema BC 50 v jašku št. 43 (koto pokrova 362.36 m.n.v. in koto dna 357.33 m.n.v.) v križišču Šolske in Partizanske ulice. Klet je predvidena brez iztokov (suha izvedba garaž, eventualne vode iz strojnic je potrebno prečrpavati).

(4) Objekti oziroma lokali, ki prekomerno onesnažujejo vode, morajo imeti izvedeno predčiščenje pred izpustom vode v kanalizacijo do take stopnje, da bodo mejne vrednosti parame-trov odpadnih voda ustrezale priključitvi na javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Padavinskih odpadnih voda s streh in utrjenih površin zunanje ureditve območja OPPN (cest, hodniki za pešce ...)

ni dovoljeno priključiti v obstoječi mešani sistem javne kana-lizacije.

(6) Padavinska voda iz strešin naj bo speljana preko peskolovov v ponikovalnice. Strešna odpadna voda se lahko zbira v rezervoarjih za kapnico in uporabi za uporabo sanitar-ne vode objektov ali namakanje zelenih površin. V projektni dokumentaciji se opredeli možnost zadrževanja in prelivanja občasno povečanih količin strešne vode izjemoma tudi preli-vanja v javni kanal.

(7) Odpadne vode iz utrjenih površin znotraj območja urejanja bodo speljane preko lovilcev maščob v ponikovalnice, ki se praviloma izvedejo s ponikovalnim drenažnim zasutjem v zelenicah in obvezno tudi v zelenih pasovih z zasaditvijo.

(8) Urediti je potrebno odvodnjavanje z javnih poti in ho-dnikov za pešce in kolesarskih stez.

(9) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:

– novi priključki na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega odloka,

– primernost preseka se preveri na terenu. Za priključe-vanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovo-da mora znašati 2 %, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),

– priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s pri-ključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer v niveleti večji od 70 cm od ni-velete stalnega pretoka v javnem kanalu se priključitev izvede s podslapjem,

– pokrove jaškov iz nodularne litine, praviloma okrogle oblike Ø 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,

– priključek se izvede v največjem profilu,– priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po

veljavnih požarno tehničnih predpisih v vodotesni izvedbi,– meteornih in drenažnih voda iz objektov oziroma zuna-

nje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu.

27. člen(plinovodno omrežje)

(1) Obravnavano območje je delno že opremljeno z di-stribucijskim omrežjem zemeljskega plina, in sicer poteka na vzhodni strani območja plinovod AA-6/1 PE90, ki napaja obsto-ječ objekt Ljudske univerze. Tlak zemeljskega plina v sekun-darnem distribucijskem omrežju je 100 mbar.

(2) Predvidena je dograditev obstoječega sekundarnega omrežja zemeljskega plina DA PE225, tlaka 0,1 bar, ki naj se krožno povezuje na obstoječo sekundarno omrežje zemelj-skega plina AA-6/1 PE90, ki napaja obstoječ objekt Ljudske univerze.

(3) Pred rušitvijo objektov na vzhodnem delu območja je potrebno odstraniti obstoječi priključni plinovod.

(4) Novozgrajeno plinovodno omrežje mora biti geodetsko posneto pred zasutjem, v skladu s pravili o evidentiranju gospo-darske javne infrastrukture.

(5) Za posamezni objekt bo izveden lasten priključni pli-novod (hišni priključek), ki se zaključi z glavno plinsko požarno pipo v omarici na fasadi.

(6) V zaščitni pas distribucijskega omrežja zemeljskega plina ni dovoljeno posegati z gradnjo objektov in sicer je dolo-čen zaščitni pas za omrežje tlaka 100 mbar 2 x 2,0 m – glede na os plinovoda.

(7) Na celostni trasi mestnega plinovoda se določi širina služnostnega pasu za vzdrževanje, ki je 2 x 1 m – glede na os plinovoda.

(8) Po položitvi plinovoda je v širini 1,5 m od osi prepo-vedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1,0 m globoko oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globje kot 0,5 m.


(9) Pri ureditvi povoznih površin mora biti z odmikom naj-manj 1,0 m zagotovljena stabilnost plinovoda. Kolikor bo nad-kritje oziroma globina plinovoda manjša kot 1,0 m, merjeno od nivoja povoznih površin, morajo biti izvedeni posebni varnostni ukrepi za zaščito plinovoda (npr. polaganje zaščitnih betonskih plošč nad plinovodi).

(10) Distribucijsko plinovodno omrežje na obravnavanem območju in razvod plina v objektih mora biti projektirano in zgrajeno v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi.

(11) Na območju urejanja OPPN velja obveznost pri-ključitve objektov po Odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Škofja Loka in o koncesiji te javne službe zaradi varovanja okolja in koriščenje zemeljskega plina za ogrevanje objektov, pripravo sanitarne tople vode ali v tehnološke namene.

(12) Obveznost priključitve objekta na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ne obstaja za investitorja oziroma lastnika, ki izbere kot vir oskrbe z energijo obnovljive vire ener-gije, ki presegajo dve tretjini potreb.

28. člen(raba energije v stavbah)

(1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z obnovljivimi viri energije, kot so:

– toplotne črpalke, uporaba podtalnice, geotermalne vrti-ne in zemeljske energije itd.,

– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije,

– skupinska kotlovnica ali priključitev na toplovodno omrežje kotlovnice.

(2) V vseh načrtovanih objektih se znotraj gabaritov lah-ko uredi kotlovnica ali skupinska kotlovnica, lahko tudi za več objektov, na obnovljiv vir v skladu s tehničnimi možnostmi. V primeru uporabe obnovljivih virov energije se v fazi projektira-nja preveri tehnološka ustreznost glede vplivov na sosednje objekte in ekonomska upravičenost.

(3) Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba prilagoditi zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.

29. člen(električno omrežje)

(1) Novi priključki na obstoječe omrežje se izvedejo skla-dno s prikazom priključitve iz tega odloka.

(2) Predvidena je nova transformatorska postaja 20/0,4 kV s pripadajočim 20 kV kablovodom za vključitev v SN omrežje preko kablovoda, ki je namenjen napajanju nove transformator-ske postaje na zahodnem delu – sosednjem območju.

(3) Na vseh objektih je možna izgradnja kolektorjev za proizvodnjo tople vode in sončnih celic za proizvodnjo elek-trične energije.

(4) Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti prila-gojen za TN sistem napajanja.

(5) Ozemljitev mora biti izvedena z ozemljilom izven zgradbe.

(6) V objektih mora biti izvedeno glavno izenačevanje potencialov.

(7) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na mestu, stalno dostopnem z gradbeno in servisno mehaniza-cijo. Vsi SN in NN kablovodi morajo biti položeni v kabelsko kanalizacijo. Kolikor bodo meritve izvedene v transformatorski postaji je potrebno predvideti samostojne kablovode od sončnih elektrarn do transformatorske postaje. Vsi kablovodi morajo biti položeni v kabelski kanalizaciji.

(8) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lasten tokokrog iz transformatorske postaje, oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.

(9) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.

(10) Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje Elektro Gorenjska d.d. na projektne rešitve.

30. člen(TK omrežje)

(1) Za priključevanje novih naročnikov načrtovanega ob-močja je treba zagotoviti navezavo na TK omrežje. Navezava na omrežje izbranega ponudnika TK storitev se obdela v fazi pro-jekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izven vsebine OPPN.

(2) Območje OPPN se naveže na obstoječi priključni jašek ob Partizanski cesti ali nov priključni jašek izbranega ponudnika TK storitev.

(3) Lokalno kabelsko distributivno omrežje se načrtuje pretežno v ali ob prometnih površinah. V posameznih delih se lahko izvede tudi po kabelskih policah v kletni etaži pod stropom. Priključne točke v posameznih objektih so TK omare, ki se jih locira ob komunikacijskih vertikalah. Zagotovljen mora biti neomejen dostop operaterja do omar.

31. člen(javna razsvetljava)

V ureditvenem območju OPPN je sočasno z ureditvijo obodnih cest predvidena tudi rekonstrukcija obstoječe javne razsvetljave, ki poteka po severnem robu Partizanske ceste. Javna razsvetljava bo tudi v območju parka. Svetilke bodo nameščene v skladu s krajinsko ureditvijo parka.

32. člen(ravnanje z odpadki)

(1) Za vsak objekt je predvidena ena lokacija ekološkega otoka, kot je razvidno v grafičnih prilogah. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščene morajo biti znotraj območja ekološkega otoka.

(2) Opremo za zbiranje posameznih vrst odpadkov zago-tovi investitor posameznega objekta oziroma sklopa objektov ali izvajalec odvoza posamezne vrste odpadkov pred začetkom obratovanja posameznega objekta ali njegovega dela.

(3) Zbirno – odjemno mesto za odpadke mora biti do-stopno za specialna vozila za odvoz odpadkov in redno vzdr-ževano v vseh letnih časih. Med dostopno cesto in odjemnim mestom ne sme biti tehničnih – fizičnih ovir (neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, ograje, žive meje, parkirana vozila, skladiščen material ...), da je možen neoviran dostop.

(4) Gradbene odpadke, ki nastajajo v fazi rušitev obsto-ječih objektov in gradnje, se skladno z veljavno zakonodajo dajejo prevzemnikom tovrstnih odpadkov v predelavo ali de-poniranje.

(5) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot določajo veljavni predpisi.

(6) Obstoječa zbiralnica ločenih frakcij komunalnih od-padkov, locirana na vzhodnem delu območja obdelave, se ob začetku izvajanja del na obravnavanem območju ukine.

(7) Na območju obdelave, ob peš poteh, parkirnih mestih in parkih, morajo biti nameščeni primerni ulični koški in zago-tovljeno redno praznjenje ter vzdrževanje.

(8) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu z veljavnimi predpisi.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

33. člen(varstvo pred hrupom)

(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnjo varstva pred hrupom, ki je določena za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.


(2) Skladno z določili uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je območje razporejeno v III. stopnjo varstva pred hrupom, ki je določena za površine podrobnejše namen-ske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:

– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSn), urbana večstanovanjska pozi-dava (SSv),

– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), trgovske, oskrbne, poslovno-stori-tvene, gostinske dejavnosti,

– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),

– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekrea-cijo in šport (ZS), parki (ZP), druge zelene površine (ZD).

34. člen(varstvo zraka)

(1) Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.

(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,

– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča,– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin,– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

35. člen(varstvo voda)

(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda. Varstvo voda je urejeno s priključi-tvijo na kolektor javnega kanalizacijskega sistema, ki se priklju-čuje na obstoječo centralno čistilno napravo.

(2) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko pesko-lovov v ponikovalnice. Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj v po-nikovalnice na način, da oskrbujejo podtalje zelenic in zelenih pasov in drevoredov.

(3) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem ob-močju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v veljavni uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

36. člen(varstvo tal)

(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objek-tov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potreb-no izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice ter do onesnaževanja in erozije.

(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi ze-mljišč in gradnji objektov, naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.

(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transpor-tnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje voda v podtalnico. Pri rav-nanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila, opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.

37. člen(ohranjanje narave)

Območje obdelave OPPN-ja ni evidentirano kot območje pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembnega obmo-čja in evidentiranih naravnih vrednot.

38. člen(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V južnem delu je enota vrtno-arhitekturne dediščine – Škofja Loka – Drevored ob Partizanski cesti (EŠD 21031), ki se ohranja in s tem vključuje v novo prostorsko ureditev.

(2) V neposredni bližini območja urejanja se nahaja tudi kulturna krajina – Škofja Loka – Kulturna krajina Kamnitnik (EŠD 16670). Za dostop iz mestnega parka na območje Ka-mnitnika so urejene nove peš povezave, ki se navezujejo na obstoječe poti odprtega prostora.

(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin in v skladu s pred-pisi s področja varstva kulturne dediščine, je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljskega dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investi-tor/odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 15 dni pred pričetkom ze-meljskih del.

(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemlji-šča/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne de-diščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

39. člen(naravne omejitve)

(1) V bližini ni površinskih voda, zato obravnavano obmo-čje ni izpostavljeno poplavnim vodam. Zagotoviti je potrebno ustrezno odvajanje padavinskih in zalednih vod s pobočja Kamnitnika. V fazi projektiranja je treba upoštevati podrobnejše hidrogeološke raziskave tal. Prav tako ni območje izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.

(2) Škofja Loka spada v VII. cono potresne ogroženosti. Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski po-spešek tal 0,225 g.

(3) Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v objektih dolo-čenimi s predpisi. V vseh novih objektih pa je potrebna ojačitev prve plošče.

(4) Obravnavano območje ima izvedeno glavno prome-tnico (Partizanska cesta), po kateri poteka promet širšega območja in napaja predvideno gradnjo. Na ta cestni skelet se navežejo interventne in dostavne poti s potrebnimi parkirišči, in sicer:

Vse povozne površine v obravnavanem območju morajo biti projektirane in izvedene na način, da preprečijo ali zadržijo izlitje nevarnih snovi v podtalje. Odvodnjavanje odpadnih vod iz povoznih površin se izvede preko lovilcev olj in maščob v obstoječo meteorno kanalizacijo.

40. člen(požarna varnost)

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izved-be OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:

– z umestitvijo predvidenih objektov v prostor in načrto-vanimi mejami so zagotovljeni potrebni odmiki od posestnih mej (5 m),


– kolikor se ne dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli je potrebno izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju,

– omogočiti pogoje za varen umik ljudi, živali in premo-ženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,

– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z dograditvijo hidrantnega omrežja,

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celotno območje zagotovljene z ustreznimi dostopi, za-dostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radiji na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (v skladu z veljav-nimi standardi, površine za gasilce na zemljišču).

(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upo-števati načrtovano prometno in komunalno ureditev. Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je omogočen inter-vencijski dostop z odmikom dreves.

(4) Zagotavljanje vode za gašenje je načrtovano z dogra-ditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zan-ka hidrantnega omrežja. Osnove za projektiranje hidrantnega omrežja so:

– število in razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi hidranti in hidranti s stavbo ne sme biti večja od 80 m,

– premer hidranta mora biti najmanj DN 80,– hidrantno omrežje ima Ø 100 mm,– pretok v cevovodu je 10 l/s s pritiskom 2,5 bara,– hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in

hidrantov na parceli na sme preseči 3,0 m/s,– hidranti so praviloma nadtalni.(5) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število

dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.– Skladno s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti

je potrebno v projektu za gradbeno dovoljenje vključiti za po-žarno manj zahtevne objekte zasnovo požarne varnosti in za požarno zahtevne objekte študijo požarne varnosti.

X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

41. člen(1) Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko začasno upora-

bljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. Kolikor se obstoječi objekti predhodno odstranijo in se ne gradijo novi, se lahko na izravnanih stavbiščih in ob-stoječih ploščadih uredijo začasna parkirišča.

V primeru, kakršnega koli posega v obstoječe objekte, novogradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, se obvezno upoštevajo določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.

(2) Obstoječi objekti v obravnavanem območju, ki so v dobrem gradbeno tehničnem stanju, se lahko do začetka izva-janja gradnje koristijo za obstoječe dejavnosti območja. Poleg tega se v obstoječem objektu na parc. št. 82/39, k.o. Škofja Loka (ID znak 2035-82/39-0), ob Partizanski cesti zahodno od objekta sodišča začasno uredijo prostori tržnice.

(3) Pridobitev ali odkup zemljišč za potrebe z OPPN pred-videnih prostorskih ureditev se izvede na podlagi cenitev obsto-ječega stanja zemljišč in objektov na njih ne glede na predvidno podrobnejšo namensko rabo, opredeljeno v tem aktu.

XI. ETAPNOST GRADNJE

42. člen(1) V besedilu tega odloka beseda etapa pomeni območje

gradnje, beseda faza pa zaključeno gradnjo delov objekta.(2) Načrtovana gradnja in ureditve s pripadajočo zuna-

njo ureditvijo ter prometno, komunalno, energetsko in teleko-munikacijsko infrastrukturo v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v večih etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcio-nalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne etape je izvedba dovozne ceste ali njen del ter izvedba komunalne opreme.

(3) Znotraj posamezne etape je dopustna fazna gradnja objektov. Posamezna faza objekta je zaključena z izgradnjo dela objekta in pripadajoče ureditve ob njej. Za vsako fazo objekta je treba zagotoviti dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest nad terenom oziroma pod njim ter tisti del komu-nalne in energetske infrastrukture, ki je potreben za priključitev in oskrbo objektov znotraj etape ter za obratovanje sistema.

(4) Območje je deljeno na območja glede na funkcijo območja in namensko rabo objekta. Predlagan vrstni red etap ni zavezujoč. Poleg tega se znotraj posameznega območja gradnja samih objektov lahko izvaja fazno. Najprej del objekta z zaključenim programom, ki mu lahko sledijo druge faze do skupne velikosti predvidenih maksimalnih gabaritov.

(5) Za posamezno etapo gradnje je potrebno zagotoviti dovoze, dostope, komunalno in energetsko infrastrukturo ter potrebno število parkirnih mest. V končni rešitvi je predvideno pokrivanje potrebnih površin tako na nivoju terena, kakor v kletni etaži. V primeru, da se posamezne gradnje izvajajo pred izgradnjo skupne kletne garaže (pod kongresno izobraževal-nim centrom), se uredijo parkirišča na nivoju terena na lokaciji kongresno izobraževalnega centra (prikaz predlagane ureditve karta št. 5.c).

(6) Skupna klet pod objektom CDI s parkirišči mora za-gotoviti potrebe manjkajočih parkirnih mest za vse objekte in dejavnosti obravnavanega prostora, pri tem se upošteva meja potencialnega območja zazidljivosti.

(7) Gradnja bo potekala v naslednjih etapah:I. Etapa – območje CDO:Predstavlja izgradnjo vrtca s potrebnimi parkirnimi mesti

in pripadajočimi zelenimi površinami na parcelni št. 82/40 in 82/39 – del, obe k.o. Škofja Loka.

Za dostop tako v času gradnje vrtca kot tudi v času delovanja vrtca do izgradnje nadaljnjih etap se uporablja ob-stoječi uvoz s Partizanske ceste. Za potrebe vrtca se na parc. št. 82/40, k.o. Škofja Loka (ID znak 2035-82/40-0), zgradijo parkirna mesta, prav tako se na parceli št. 82/40, k.o. Škofja Loka (ID znak 2035-82/40-0), uredijo zelene površine ter otro-ško igrišče za potrebe vrtca.

Etapa – območje CDJ – obstoječi objekt sodiščaPredstavlja rekonstrukcijo, nadzidavo ali dozidavo pri-

tličja obstoječega objekta centralnih dejavnosti z upravnimi službami.

Parkirna mesta za delovanje objekta centralnih dejavnosti se do zasteklitve severnega dela objekta (atrija) zagotovijo na dvorišču objekta. Zasteklitev objekta je neodvisna faza. Po zasteklitvi severnega dela objekta se parkirna mesta zago-tovijo na območju vzhodnega dela vojašnice. Meje območja posamezne faze pa se ob soglasju ostalih investitorjev lahko spremenijo.

Etapa – območje CD – upravno poslovni center:Predstavlja izgradnjo upravnega in poslovnega centra s

potrebnimi parkirnimi mesti.Parkirna mesta za zaposlene se zagotovijo v podzemni

garaži pod objektom, za obiskovalce pa na nivoju terena zaho-dno od glavne dovozne ceste proti mestnemu parku.

Ta etapa zahteva ukinitev obstoječega cestnega priključ-ka območja na Partizansko cesto in izgradnjo novega cestne-


ga priključka skladno z OPPN. Cestni priključek za dovoz v garažno klet se izvede iz vzporedne napajalne ceste vsaj do osrednje aleje parka.

Etapa – območje CDK – družbeni center:Predstavlja izgradnjo družbenega centra s potrebnimi

parkirnimi mesti in pripadajočimi zelenimi površinami.Parkirna mesta se zagotovijo v kletni etaži objekta, zelene

površine pa z ureditvijo notranjega parka območja do osrednje aleje parka. Ta etapa zahteva izvedbo rondoja na južni strani objekta, intervencijske poti skozi notranji park in pešpot z zu-nanjim stopniščem za dostop na Kamnitnik.

Etapa – območje CDI – kongresno izobraževalni center:Predstavlja izgradnjo izobraževalno-kongresnega centra

s potrebnimi parkirnimi mesti. Variantno je na tej lokaciji možno graditi nadzemno garažno hišo v več etažah.

Parkirna mesta za izobraževalno-kongresni center se zagotovijo v kletni etaži objekta. Variantno je možno graditi podzemna parkirna mesta tudi na parceli št. 82/40, k.o. Škofja Loka (ID znak 2035-82/40-0), severno od izobraževalno-kon-gresnega centra.

Do izgradnje te etape se območje izobraževalno-kongre-snega centra nameni parkiranju za potrebe dejavnosti tega območja, predvsem upravnega centra. Ob gradnji izobraževal-no-kongresnega centra se v podzemni garažni hiši predvidijo parkirna mesta, ki jih ostali objekti območja ne zagotavljajo na svojih funkcionalnih površinah (izgradnja II. kleti).

Etapa – območje ZP-1 javni mestni park zahod:Ureditev mestnega parka (z večnamensko ploščadjo, lo-

kalom z letnim vrtom in igralnim travnikom z otroškim igriščem, ploščad za rolkarje) in tudi energetski objekt predstavlja neod-visno etapo. Kolikor se pokaže poslovni interes po izgradnji lokala (paviljona) z letnim vrtom v osrednjem delu parka, se lahko le-ta gradi pod pogojem, da se hkrati v celoti uredi mestni park z igralnim travnikom in otroškim igriščem, večnamensko ploščadjo ter zagotovijo potrebna parkirna mesta za park in lokal v parku.

(8) Vrstni red izvedbe posameznih faz načrtovanih objek-tov ni obvezen. Vsaka faza objekta mora zagotavljati nadaljnjo gradnjo drugih faz. Do pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezno fazo objekta mora biti zgrajena potrebna infrastruk-tura v obravnavani etapi oziroma fazi gradnje.

XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

43. člen(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehnič-nih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pro-metnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izho-dišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okolj-ski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi in-teresi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oziroma upravljavci posameznega voda.

Dopustne so tolerance:– pri prometnem, komunalnem, energetskem in telekomu-

nikacijskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno--tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obrato-valni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.

(2) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

(3) V grafični prilogi (ureditvena situacija) so znotraj grad-benih parcel označene tudi meje potencialnega območja za-

zidljivosti. Meja potencialnega območja znotraj enot urejanja označuje območje, do katerega lahko posamezni deli objekta segajo. Pri tem je potrebno upoštevati faktor pozidanosti grad-bene parcele, kolikor je določen.

Prometne in druge ureditve (ceste, parkirišča, dovozi in dostopi) so lahko izven potencialnega območja zazidljivosti.

(4) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabari-ti predvidenih objektov podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni v razponu + 5 % in –15 %. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.

XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

44. člen(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo inve-

stitorji in izvajalci:– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne,

komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obsto-ječe infrastrukturne vode,

– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagoto-vljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ce-ste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukre-pe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.

(2) Investitorji vsakega objekta morajo zgraditi vso pro-metno, javno komunalno in energetsko infrastrukturo znotraj ureditvenega območja OPPN, ki je potrebna za realizacijo na-črtovanih objektov, in prispevati k ureditvi zelenih površin. Ob-veznost gradnje/investiranja ostale javne infrastrukture vključno z ureditvijo zelenih površin je treba opredeliti s pogodbo o opremljanju med Občino Škofja Loka in investitorji na podlagi programa komunalnega opremljanja.

(3) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smer-nicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

45. členPo realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ure-

ditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitek-tonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku.

XV. KONČNE DOLOČBE

46. členPo sprejetju tega odloka prenehajo veljati za obravnavano

območje vsa določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka (Uradni list RS, št. 70/05, popr. 103/05, 109/07, 102/10 – pop., 49/11, 46/12).


47. členOPPN vzhodni del nekdanje vojašnice je skupaj s tem

odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim fizičnim in pravnim osebam na sedežu Občine Škofja Loka in Upravne enote Škofja Loka.

48. členNadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristoj-

ne inšpekcijske službe.



Št. 35000-0003/2005Škofja Loka, dne 16. maja 2013

ŽupanObčine Škofja Lokamag. Miha Ješe l.r.

1908. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka za leto 2013, za javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in javno službo odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov

Na podlagi petega odstavka 5. člena Uredbe o metodo-logiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodar-skih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 45/12) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 33/10 in 2/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 23. redni seji dne 16. 5. 2013 sprejel

S K L E P

1.Potrdi se Elaborat o oblikovanju cen izvajanja stori-

tev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka za leto 2013, za javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in javno službo odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki ga je pripravil izvajalec navedenih javnih služb ravnanja z odpadki, tj. družba Saubermacher Slovenija.

2.Potrdijo se cene storitev obveznih občinskih gospodarskih

javnih služb obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov na območju Občine Škofja Loka:1. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov1.1. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje:1.1.1. Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg zbranih

odpadkov1.1.2. Cena storitve: 0,0923 EUR/kg zbranih

odpadkov1.2. Obdelava kosovnih odpadkov, ki vključuje:1.2.1. Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg zbranih


odpadkov

2. Odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov2.1. Odlaganje komunalnih odpadkov, ki vključuje:2.1.1. Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg zbranih


odpadkov.

Cene za navedeni obvezni občinski gospodarski javni službi, ki jih izvaja družba Saubermacher Slovenija d.o.o., bo uporabnikom zaračunaval izvajalec obvezne občinske go-spodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.

3.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep

o ceni ravnanja z odpadki na območju Občine Škofja Loka, št. 353-14/2000, z dne 5. aprila 2007, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 65/07, v delu, ki velja za storitve odlaganja od-padkov.

4.Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati od

1. 6. 2013 dalje.

Št. 354-0013/2013Škofja Loka, dne 16. maja 2013

ŽupanObčine Škofja Lokamag. Miha Ješe l.r.

ŠMARJE PRI JELŠAH

1909. Odlok o 1. rebalansu proračuna Občine Šmarje pri Jelšah za leto 2013

Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 114. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 19. redni seji dne 30. 5. 2013 sprejel

O D L O K o 1. rebalansu proračuna Občine Šmarje

pri Jelšah za leto 2013

1. členV Odloku o proračunu Občine Šmarje pri Jelšah za leto

2013 (Uradni list RS, št. 10/13) se spremeni 2. člen tako, da se glasi:

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat-ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

»Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVSkupina/Podskupina kontov Znesek

v EURI. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 11.964.421

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.070.96270 DAVČNI PRIHODKI 7.231.262

700 Davki na dohodek in dobiček 6.465.801


703 Davki na premoženje 524.500

704 Domači davki na blago in storitve 240.961

71 NEDAVČNI PRIHODKI 839.700

710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 463.350

711 Takse in pristojbine 3.500

712 Denarne kazni 5.000

713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 800

714 Drugi nedavčni prihodki 367.050

72 KAPITALSKI PRIHODKI 402.500

720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 50.000

722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmet. dolg. sred. 352.500

73 PREJETE DONACIJE 0

74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.490.959

740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 764.285

741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 2.726.674

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 11.950.640

40 TEKOČI ODHODKI 2.857.487

400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 625.276

401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 106.049

402 Izdatki za blago in storitve 1.944.527

403 Plačila domačih obresti 78.520

409 Rezerve 103.115

41 TEKOČI TRANSFERI 3.484.635

410 Subvencije 111.355

411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.387.320

412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 262.442

413 Drugi tekoči domači transferi 723.518

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 5.398.195

420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 5.398.195

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 210.323

431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 128.000

432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 82.323

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 13.781


IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 13.432

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 13.432

750 Prejeta vračila danih posojil 10.432

752 Kupnine iz naslova privatizacije 3.000

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 13.432

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500) 0VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 398.259

55 ODPLAČILA DOLGA 398.259550 Odplačila domačega dolga 398.259

IX. POVEČANJE(ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –371.046

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –398.259XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) –13.781

STANJE SREDSTEV NA RAČUNU DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 371.046

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposre-dnih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih prora-čunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na oglasni deski in spletni strani Občine Šmarje pri Jelšah.«

2. členSpremeni se 8. člen Odloka tako, da se glasi:»Sredstva proračunske rezerve se v letu 2013 oblikujejo

v višini 98.000 EUR. O porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49.člena ZJF odloča župan in o tem polletno poroča občinskemu svetu.

Med odhodki proračuna je predvidena splošna prora-čunska rezervacija v višini 5.115 EUR kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.«



Št. 03212-0021/2013Šmarje pri Jelšah, dne 31. maja 2013

ŽupanObčine Šmarje pri Jelšah

Jožef Čakš l.r.

1910. Sklep o ukinitvi zemljišč v splošni rabi

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 19. redni seji dne 30. 5. 2013 sprejel

S K L E Po ukinitvi zemljišč v splošni rabi

1. Ukine se status zemljišča v splošni rabi na parc. št. 1601/3 pot v izmeri 178 m2, k.o. 1226 – Babna Gora z ID


znakom 1226-1601/3-0 (ID 1665237), parc. št. 1601/6 pot v izmeri 565 m2, k.o. 1226 – Babna Gora z ID znakom 1226-1601/6-0 (ID 5902932).

2. Ukine se status zemljišča v splošni rabi na parc. št. 1004/3 dvorišče v izmeri 19 m2, k.o. 1200 – Šmarje pri Jelšah z ID znakom 1200-1004/3-0 (ID 3582925) in parc. št. 979/14 dvorišče v izmeri 9 m2, k.o. 1200 – Šmarje pri Jelšah z ID znakom 1200-979/14-0 (ID 2238690).

3. Ukine se status zemljišča v splošni rabi na parc. št. 1609/2 pot v izmeri 105 m2, k.o. 1226 – Babna Gora z ID znakom 1226-1609/2-0 (ID 6159997) in parc. št. 1609/4 pot v izmeri 158 m2, k.o. 1226 – Babna Gora z ID znakom 1226-1609/4-0 (ID 6159999).

4. Na navedenih parcelah pridobi lastninsko pravico Ob-čina Šmarje pri Jelšah.

5. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 03212-0026/2013Šmarje pri Jelšah, dne 31. maja 2013

ŽupanObčine Šmarje pri Jelšah

Jože Čakš l.r.

ŠMARJEŠKE TOPLICE

1911. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Konjeniški center Brezovica

Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8), 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11) in 35. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07, 33/10) županja Občine Šmarješke Toplice objavlja

J A V N O N A Z N A N I L O o javni razgrnitvi in javni obravnavi

dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Konjeniški center Brezovica

1. Kraj in čas javne razgrnitve ter spletni naslov raz-grnitve:

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega po-drobnega prostorskega načrta Konjeniški center Brezovica (v nadaljevanju: OPPN) bo potekala od vključno 7. junija 2013 do vključno 7. julija 2013, v prostorih Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, ob delavnikih, v času uradnih ur občinske uprave. Na spletnem naslovu, www.smar-jeske-toplice.si, bo dostopna elektronska oblika dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta.

2. Kraj in čas javne obravnave:Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN bo pote-

kala na naslednji lokaciji:

Lokacija ČasDvorana Družbenega doma Šmarjeta, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice

19. junij 2013, ob 17.00 uri

Javno obravnavo bo vodila pristojna služba občinske uprave skupaj z izdelovalci OPPN.

3. Način podajanja mnenj in pripomb javnosti ter rok za njihovo posredovanje:

Javnost bo lahko podala mnenja in pripombe na dopol-njen osnutek OPPN v pisni obliki, ki jih pošlje na naslov: Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, z oznako »Javna razgrnitev OPPN Konjeniški center Brezovica – pripombe«. Pripombe in mnenja se lahko pošljejo po elek-tronski pošti, na naslov: [email protected], in sicer na obrazcu, ki bo dosegljiv na spletni strani Občine Šmarješke Toplice: www.smarjeske-toplice.si.

Pripombe in mnenja bo možno podati samo v času traja-nja javne razgrnitve.

Št. 350-0002/2013-14Šmarjeta, dne 30. maja 2013

ŽupanjaObčine Šmarješke Toplicemag. Bernardka Krnc l.r.

ŠENTRUPERT

1912. Odlok o občinskih taksah v Občini Šentrupert

Na podlagi 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno preči-ščeno besedilo ZLS-UPB2, 27/08, 76/08 in 100/08), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno preči-ščeno besedilo, ZP-1-UPB4, 17/08, 21/08, 21/13) in 19. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07, 102/09) je Občinski svet Občine Šentrupert na 22. seji dne 23. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko občinskih taksah v Občini Šentrupert

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen(vsebina odloka)

(1) Ta odlok predpisuje vrste in višine občinskih taks, zavezance za plačilo občinskih taks ter postopek odmere, ob-računa in plačila občinskih taks na območju Občine Šentrupert (v nadaljevanju: občina).

(2) Prihodki od občinskih taks so prihodki proračuna ob-čine.

2. člen(taksni predmeti)

(1) V Občini Šentrupert se plačujejo občinske takse za naslednje namene oziroma taksne predmete:

1. uporabo javnih površin za prirejanje razstav, zabavnih in drugih prireditev,

2. oglaševanje na javnih mestih,3. parkiranje na javnih površinah,4. uporabo javnega prostora za kampiranje,5. druge oblike uporabe javnih površin.(2) Občinske takse za dejavnosti iz prvega odstavka tega

člena se ne obračunajo, če je to za posamezne primere z za-konom prepovedano ali je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila.


3. člen(javna površina in javno mesto)

(1) Javna površina je površina, katere raba je pod enaki-mi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, pločnik, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna druga urejena ali neurejena površina na območju občine, ki je v lasti oziroma je imetnik pravice njene uporabe Občina Šentrupert.

(2) Javno mesto je vsako mesto v prostoru, ki je v javni rabi oziroma je imetnik pravice njene uporabe Občina Šentru-pert in na katerega je taksni predmet nameščen tako, da je njegova sporočilnost usmerjena navzven, v javni prostor.

4. člen(taksni zavezanci)

(1) Taksni zavezanec za plačilo občinske takse je pravna oseba, samostojni podjetnik, podjetnik, ki samostojno opravlja dejavnost ali fizična oseba, ki uporablja predmete in izvaja storitve, za katere so s tem odlokom določene takse (v nada-ljevanju: taksni zavezanec).

(2) Če ni mogoče ugotoviti uporabnika, je taksni zaveza-nec lastnik taksnega predmeta.

5. člen(prijava taksne obveznosti)

(1) Taksni zavezanci si morajo pred postavitvijo taksnega predmeta pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega uprav-nega organa za vse taksne predmete, ki fizično posegajo na javno površino, so postavljeni na javnih napravah ali objektih, ali kakorkoli vplivajo na promet.

(2) Prijava taksne obveznosti mora vsebovati podatke o zavezancu (ime, naslov oziroma sedež firme, davčno številko, odgovorno osebo), čas in kraj uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta, opis taksnega predmeta (površina, število ipd.), predlagano trajanje uporabe in druge okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja in določitev taksne obveznosti.

(3) Taksni zavezanci so dolžni vsako spremembo taksne-ga predmeta ali izvajanje storitve oziroma spremembo zave-zanca prijaviti pristojnemu občinskemu organu v roku osem dni od nastale spremembe.

6. člen(višina občinske takse)

(1) Višina občinske takse za posamezne taksne predmete ali storitve iz 2. člena tega odloka je opredeljena s številom točk v posebnem delu – Tarifa občinskih taks, ki je sestavni del tega odloka.

(2) Občinska taksa za posamezni taksni predmet se izra-čuna tako, da se število točk iz tarife občinskih taks pomnoži z vrednostjo točke za izračun občinske takse, pri čemer se upo-števajo tudi pogoji iz posamezne tarifne številke. Kot osnova za obračun občinske takse se upošteva vrednost točke, ki velja na dan odmere.

(3) Vrednost točke se s sklepom župana enkrat letno (do konca januarja tekočega leta) revalorizira skladno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za preteklo leto, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep župana o uskladitvi vrednosti točke se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

7. člen(nastanek in prenehanje taksne obveznosti)

(1) Taksna obveznost nastane z začetkom uporabe ali namestitve taksnega predmeta oziroma začetkom izvajanja storitve, preneha pa z dnem odstranitve ali uporabe oziroma s prenehanjem izvajanja storitve.

(2) V primeru, da je taksna obveznost določena v letnem znesku, nastane taksna obveznost z dnem namestitve taksne-ga predmeta oziroma z dnem začetka uporabe, preneha pa s potekom meseca, v katerem je zavezanec občinsko upra-vo pisno obvestil o odstranitvi taksnega predmeta oziroma o

prenehanju njegove uporabe ali z dnem prisilne odstranitve taksnega predmeta.

(3) V primeru, ko je taksa določena v dnevnem znesku, taksna obveznost nastane z dnem namestitve taksnega pred-meta oziroma z dnem pričetka uporabe, preneha pa s potekom zadnjega dne uporabe taksnega predmeta.

(4) Okoliščina, da taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost.

8. člen(odmera občinskih taks)

(1) Taksnemu zavezancu se plačilo odmeri z odločbo, ki vsebuje tudi dovoljenje iz 5. člena tega odloka.

(2) Občinske takse odmerja in pobira pristojni občinski upravni organ na podlagi vloge zavezancev.

(3) V primeru, da taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti, se odmeri taksa po obstoječih evidencah ali po po-datkih, ugotovljenih s strani uradnih oseb občinskega nadzora.

9. člen(plačilo takse)

(1) Občinsko takso plačuje taksni zavezanec za določeno časovno obdobje (leto, mesec ali dan) vnaprej oziroma tako, kot je določeno z odločbo.

(2) V primeru, ko je taksa določena v enkratnem ali dnev-nem znesku, je taksni zavezanec dolžan plačati predpisano takso pred namestitvijo oziroma uporabo taksnega predmeta.

(3) V primeru, ko je za uporabo taksnega predmeta dolo-čeno mesečno plačilo občinske takse, taksna obveznost pa ne nastane prvega dne v mesecu, se pri odmeri občinske takse upošteva število točk, sorazmerno številu dni, za katere je taksna obveznost nastala.

(4) V primeru, da je taksna obveznost določena v letnem znesku, taksni predmet pa se uporablja oziroma je postavljen manj kot leto dni, se taksa obračuna za vsak začeti mesec uporabe oziroma postavitve, in sicer po dvanajstinah letnih zneskov, razen če je v taksni tarifi drugače določeno.

(5) Na enak način se obračuna tudi preveč plačana taksa zaradi prenehanja taksne obveznosti pred potekom koledar-skega leta.

10. člen(oprostitve plačila takse)

(1) Občinske takse ne plačujejo:– občine,– državni organi,– društva s sedežem v občini, ki so sofinancirana iz ob-

činskega proračuna in delujejo v javnem interesu ter gre za izvajanje njihovih izvirnih nalog ter

– javna podjetja in zavodi, katerih ustanovitelj ali sou-stanovitelj je občina in gre za izvajanje njihovih izvirnih nalog.

(2) Glede na namen se lahko plačila občinske takse oprostijo kulturne, športne in humanitarne prireditve, ki jih or-ganizirajo društva, ki jim je v skladu z zakonom podeljen status, da delujejo v javnem interesu.

II. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA

11. člen(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinski inšpekcijski organ.

12. člen(obseg inšpekcijskega nadzora)

Inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:

– ali je uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena ter preverja resničnost podatkov na prijavi taksne obveznosti


– ali imajo zavezanci za postavitev oziroma namestitev taksnega predmeta pridobljeno dovoljenje in odločbo skladno s 5. členom in 8. členom tega odloka in

– ali je občinska taksa plačana.

13. člen(inšpekcijski ukrepi)

Pristojni inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zado-sten ukrep ali z odločbo:

– odredi na stroške taksnega zavezanca odstranitev ta-ksnega predmeta z javne površine oziroma z javnega mesta ali prekinitev izvajanja taksne storitve na javni površini za čas do izpolnitve pogojev, ki jih za postavitev in uporabo taksnega predmeta ali za izvajanje taksne storitve na javni površini ozi-roma javnem mestu določa ta odlok.

14. člen(ukrepanje občinskega organa, pristojnega za finance)

Če taksni zavezanec ne plača obveznosti v roku, poda pristojen občinski upravni organ, pristojen za finance, predlog za izterjavo zapadle obveznosti.

III. DOLOČBE O SANKCIJAH

15. člen(globe)

(1) Z globo 1.200 € se sankcionira za prekršek pravno osebo ali samostojnega podjetnika:

1. če postavi taksni predmet ali izvaja taksno storitev brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa oziroma ga postavi v nasprotju z njim oziroma če ne prijavi predmeta ali storitve, za katerega je predpisano plačilo ob-činske takse;

2. če v prijavi nastanka taksnega predmeta navede na-pačne podatke, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti;

3. če ne prijavi sprememb taksnega predmeta ali storitve, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti.

(2) Z globo 400 € se sankcionira odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekr-šek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo 300 € se sankcionira fizično osebo in posa-meznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. člen(vrednost točke taksnih tarif)

Z dnem uveljavitve tega odloka znaša vrednost točke taksnih tarif 0,1 €.

17. člen(taksna obveznost ob uveljavitvi odloka)

Taksni zavezanci, ki na dan uveljavitve tega odloka opravljajo taksno storitev oziroma imajo nameščene taksne predmete, so dolžni taksno obveznost prijaviti pristojnemu ob-činskemu upravnemu organu najkasneje v roku 30 dni po uve-ljavitvi tega odloka. Taksna obveznost v tem primeru nastane z dnem začetka veljavnosti tega odloka.

18. člen(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0001/2013-3Šentrupert, dne 23. maja 2013

ŽupanObčine ŠentrupertRupert Gole l.r.

Priloga


POSEBNIDELTARIFEOBČINSKIHTAKSVOBČINIŠENTRUPERT

Tarifnašt.1:Uporabajavnihpovršinzaprirejanjerazstav,zabavnihindrugihprireditev(npr.cirkusi,prireditvesprofitnimnamenomipd.)Zap.št. Opistarife Št.točk1.1. Asfaltirane,betonske,tlakovanepovršine 101.2. Ostalevzdrževanepovršine 5Opomba1:Dnevnataksaseodmerizavsakzačetim2.Opomba2:Za javnopovršinopotej tarifištejejoceste,pločniki,ulice, trgi, tržnice,igrišča, parkirišča, parki, pokopališča, zelenice, rekreacijske površine in drugeurejene ali neurejene javne površine na območju Občine Šentrupert, ki so v lastioziromajeimetniknjihovepraviceuporabeObčinaŠentrupert.Opomba3:Taksnizavezanecjeuporabnikjavnihpovršinoziromajavnegaprostorazaprirejanjerazstav,zabavnihindrugihprireditev.Tarifnašt.2:Plakatiranjeinoglaševanje2.1. Za reklamne panoje, transparente, oglasne omarice, vitrine, reklamnenapise in upodobitve na fasadah zgradb ipd., ki so trajno pritrjeni alipostavljeninajavnihmestih(letno)Zap.št. Velikosttaksnegapredmeta Št.točk2.1.1 Do1m2 4002.1.2 1–2m2 5002.1.3 2–5m2 6502.1.4 5–10m2 8502.1.5 Nad10m2 1000Opomba1:Občinskataksaseplačaletnozavsakzačetim2.Opomba 2: Pri osvetljenih in svetlobnih reklamnih telesih se število zgorajnavedenihtočkpovišasfaktorjem1,5.2.2.Začasnopostavljenipanoji,transparenti itd., izobešenialipostavljeninajavnihmestihZap.št. Velikosttaksnegapredmeta Št.točk2.2.1 Do1m2 502.2.2 1–2m2 852.2.3 Nad2m2 100Opomba1:Občinskataksaseplačadnevnozavsakzačetim2.2.3.PlakatiinletakiZap.št. Številoplakatov Št.točk2.3.1 Do10 302.3.2 10–30 402.3.3 Nad30 50Opomba1:Taksnizavezanecmoraporavnatitaksoprednamestitvijoplakatov.Opomba 2: Taksa se obračuna tako, da se pomnoži število točk (pri čemer se pridoločitvišt.točkupoštevavelikostnirazredšt.plakatov)zvrednostjotočke.


2.4.MobilnooglaševanjeZap.št. Št.točk2.4.1. Oglaševanjezmobilnimisredstvi 200Opomba1:Plačasednevnataksa.Opomba2:Taksnizavezanecmorataksoporavnatipredzačetkomobjavljanja.Tarifnašt.3:ParkiranjenajavnihpovršinahZap.št. Namendejavnosti/velikostpovršine Št.točk3.1. Industrijskiobrati 3.1.1 Do200m2 803.1.2 Nad200m2 653.2 Obrtnadejavnost 3.2.1 Do100m2 553.2.2 Nad100m2 403.3 Trgovskaingostinskadejavnost 3.3.1 Do50m2 403.3.2 50‐100m2 253.3.3 Nad100m2 153.4. Drugaposlovnadejavnost 3.4.1 Zavsakzačetm2 153.5. Uporaba parkirišča za parkiranje

tovornihvozil

3.5 Zavsakzačetm2 50Opomba1:Zauporabojavnihpovršinzaparkiranjeavtomobilovplačavsaklastnikali neposredni uporabnik poslovnih prostorov, ki za svojo poslovno dejavnost nerazpolagaz lastnimializadostnimiparkirišči, letnoobčinsko taksoodm2koristnejavnepovršine.Opomba2: Taksni zavezanci, ki le delnopokrivajo potrebepoparkiriščih, plačajosorazmernidelobčinsketakse.Tarifnašt.4:Uporabajavnihpovršinzakampiranjeoz.šotorjenjeZap.št. Opistarife Št.točk4.1. Zaposameznovoziloskampprikolico 654.2. Zaposameznovoziloinšotor 354.3 Zaposameznišotor 20Opomba1:Plačasednevnataksa.Opomba2:Kampiranjeoz.šotorjenje jedovoljenolenaprostoru,kigapredhodnodoločipristojniobčinskiorgan.


Tarifnašt.5:DrugeoblikeuporabejavnepovršineZap.št. Opistarife Št.točk5.1. Za uporabo asfaltiranih, tlakovanih ali

drugih vzdrževanih javnih površin zagradbene namene, za ureditev gradbiščza potrebe gradnje, rekonstrukcije aliadaptacijo

5.1.2 Zastanovanjskeobjekte 105.1.3 Zaposlovneobjekte 30Opomba1:Plačasednevnataksazavsakzačetim2.

5.2. Za trajno oziroma sezonsko uporabojavnihpovršinobposlovnemobjektuzapotrebe poslovne dejavnosti, se plačaletnaobčinska taksazadejavnosti inzapostavitevpremičneopreme(npr.mize,klopi,stoli…)

200

Opomba1:Občinska taksa se zaračunana vsakuporabljenim2 javnepovršine, insicersedoločiletno.Opomba2:Včasuizvensezonevelja50%vrednostitočk.Opomba3:Čezavezaneczauporabojavnepovršineplačujeobčininajemnino,semuobčinskataksazauporabojavnepovršineneobračuna.

5.3. Za začasno uporabo javnih površin zadrugedejavnosti

10Opomba1:Plačasednevnataksapom2javnepovršine.Opomba2:Čejavnopovršinokoristivečtaksnihzavezancev,sevsakemuzavezancuobračunasorazmernideltakse.


1913. Odlok o turistični taksi v Občini Šentrupert

Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10), 23. do 32. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04, 57/12) in 19. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07, 102/09) je Občin-ski svet Občine Šentrupert na 22. seji dne 23. 5. 2013 sprejel

O D L O Ko turistični taksi v Občini Šentrupert


1. členS tem odlokom se določajo zavezanci za plačilo turistične

takse, višina turistične takse, način porabe sredstev turistične takse, oprostitve plačila turistične takse, postopek pobiranja in odvajanja turistične takse, mesečno poročilo, nadzor nad pobiranjem turistične takse in kazenske določbe.

2. členPojmi, ki se uporabljajo v tem odloku, imajo enak pomen,

kot jih določa Zakon o spodbujanju razvoja turizma (v nadalje-vanju: zakon).

II. ZAVEZANCI ZA PLAČILO TURISTIČNE TAKSE

3. členTuristično takso plačujejo državljani Republike Slovenije

in tujci, ki na območju Občine Šentrupert, izven svojega stalne-ga prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja (v nadaljeva-nju: turisti) v nastanitvenem objektu.

4. členTuristi plačajo turistično takso hkrati s plačilom storitev za

prenočevanje. Plačati so jo dolžni tudi v primeru, ko so deležni brezplačnih storitev za prenočevanje, razen če Zakon o spod-bujanju razvoja turizma ne določa drugače.

III. VIŠINA TURISTIČNE TAKSE

5. člen(1) Višina turistične takse se določa v točkah.(2) Višina turistične takse na območju Občine Šentrupert

znaša 10 točk.(3) Znesek turistične takse se izračuna tako, da se število

točk pomnoži z vrednostjo točke, ki jo v skladu z zakonom do-loči Vlada Republike Slovenije.

IV. NAČIN PORABE SREDSTEV TURISTIČNE TAKSE

6. člen(1) Turistična taksa je namenski prihodek proračuna Ob-

čine Šentrupert.(2) Poraba sredstev turistične takse se določi s proraču-

nom, za dejavnosti in storitve, določene z zakonom.

V. OPROSTITVE PLAČILA TURISTIČNE TAKSE

7. člen(1) Plačila turistične takse so oproščeni:– otroci do 7. leta starosti,– osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristoj-

nega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ozi-

roma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,

– otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,

– učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in vzgojno-izobra-ževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,

– dijaki in študentje v dijaških oziroma študentskih do-movih,

– osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,

– tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in spora-zumih oproščeni plačila turistične takse.

(2) Turistično takso v višini 50 % plačujejo:– osebe od 7. do 18. leta starosti,– turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki pre-

nočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednaro-dno mrežo mladinskih prenočišč IYHF,

– turisti v kampih.

8. členČe je turist oproščen plačila celotne ali dela turistične

takse, mora biti vpisan razlog oprostitve iz 7. člena tega odloka v evidenci, ki je določena v 11. členu tega odloka.

VI. POSTOPEK POBIRANJA IN ODVAJANJA TURISTIČNE TAKSE, MESEČNO POROČILO

9. člen(1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostoj-

ni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso v ime-nu in za račun Občine Šentrupert hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo pobirati in odva-jati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje.

10. člen(1) Osebe iz 9. člena tega odloka nakazujejo pobrano

turistično takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun občine.

(2) Osebe iz 9. člena tega odloka so v roku, ki ga določa prejšnji odstavek, dolžne predložiti občini mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek pobrane turistične takse.

(3) Osebe iz 9. člena tega odloka so v roku, ki ga določa prvi odstavek tega člena, mesečno poročilo iz prejšnjega od-stavka, dolžne oddati tudi v primeru, da niso imele gostov na prenočevanju. V tem primeru se na poročilo pripiše, da gostov na prenočevanju ni bilo.

(4) Mesečno poročilo se oddaja na predpisanem obrazcu »Poročilo o plačani turistični taksi«, ki je priloga temu odloku in je objavljen na spletni strani Občine Šentrupert.

(5) Poročilo se oddaja po pošti na naslov Šentrupert, Šentrupert 33, 8232 Šentrupert ali po elektronski pošti na [email protected] ali po faxu 07/34-34-601.

VII. NADZOR NAD POBIRANJEM TURISTIČNE TAKSE

11. členOsebe iz 9. člena tega odloka morajo voditi evidenco o

turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti poleg s


PREDSEDNIK REPUBLIKE1871. Ukaz o podelitvi odlikovanja Republike Slovenije 5675

VLADA1872. Uredba o izvajanju Uredbe 1177/2010/EU o pravi-

cah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh 5675

1873. Uredba o spremembah Uredbe o kombiniranem prevozu 5676

1874. Sklep o imenovanju častnega konzula Republike Slovenije v Odesi, v Ukrajini 5676

1875. Sklep o odprtju Konzulata Republike Slovenije v Odesi, v Ukrajini 5677

1876. Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi in nalogah Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja 5677

1877. Odločba o imenovanju Nadje Sovinc na mesto okrožne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju 5677

1878. Odločba o imenovanju Maje Veber Šajn na mesto okrajne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani 5677

1879. Odločba o imenovanju treh kandidatov na seznam namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice 5677

MINISTRSTVA1880. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika

o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole 5678

1881. Pravilnik o spremembi Pravilnika o zasnovi in štu-diji požarne varnosti 5678

1882. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sporočanju podatkov za kemikalije 5679

USTAVNO SODIŠČE1883. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 7. člena

in četrtega odstavka 9. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih 5679

SODNI SVET1884. Sklep o javnem pozivu sodnikom k vložitvi kandi-

datur na vodstveno mesto predsednika Okrožnega sodišča v Kopru 5682

DRŽAVNA VOLILNA KOMISIJA1885. Sklep o imenovanju predsednika v 10. okrajni vo-

lilni komisiji IV. volilne enote 5683

DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE

1886. Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na ob-močju Slovenije za maj 2013 5683

OBČINEDOBRNA

1887. Odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo s kotlovnico na lesno biomaso 5684

DRAVOGRAD1888. Pravilnik o spremembah Pravilnika o merilih za

določitev podaljšanega obratovalnega časa go-stinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Dravograd 5687

VSEBINA

predpisi o prijavi prebivališča določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta oziroma turista.

12. člen(1) Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse

ter vodenjem evidenc opravlja pristojni medobčinski inšpekcij-ski organ.

(2) Prisilno izterjavo turistične takse opravlja pristojni davčni organ.

(3) Če zavezanci za pobiranje turistične takse ne odvede-jo turistične takse v roku in na način, ki je določen v 10. členu tega odloka, občina sporoči pristojnemu davčnemu uradu, naj turistično takso prisilno izterja.

13. členPristojni inšpektor ima v primeru ugotovljenih nepravil-

nosti v zvezi s pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc pravico in dolžnost:

– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjklji-vosti v roku, ki ga sam določi in

– izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

14. člen(1) Z globo 500 EUR se kaznujeta za prekršek pravna

oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki sprejemata tu-

riste na prenočevanje, če ne posreduje mesečnega poročila občini kot to določa tretji odstavek 11. člena tega odloka.

(2) Z globo 250 EUR se kaznujeta za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgo-vorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo 250 EUR se kaznujeta za prekršek iz prvega odstavka tega člena sobodajalec in kmet, ki sprejemata turiste na prenočevanje.

(4) Za ostale kršitve v zvezi s pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc se uporabljajo kazenske določbe kot jih navaja Zakon o spodbujanju razvoja turizma.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

15. členZa vprašanja, ki jih ta odlok ne ureja, se neposredno

uporablja Zakon o spodbujanju razvoja turizma.



Št. 007-0002/2013-3Šentrupert, dne 23. maja 2013

ŽupanObčine ŠentrupertRupert Gole l.r.


Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – v. d. direktorja Ksenija Mihovar Globokar • Založnik Uradni list Re publike Slove nije d.o.o. – direktorica mag. Špela Munih Stanič • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2013 je 364 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Repub like Slovenije je vračunan 8,5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 22, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 200 18 42, telefaks (01) 425 01 99, uredništvo (01) 425 73 08, uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.urad ni-list.si – uredništvo e-pošta: objave@urad ni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767

HRPELJE - KOZINA1889. Zaključni račun proračuna Občine Hrpelje - Kozina

za leto 2012 5687

ILIRSKA BISTRICA1890. Sklep o potrditvi mandata člana Občinskega sveta

Občine Ilirska Bistrica 5688

KAMNIK1891. Odlok o rebalansu proračuna Občine Kamnik za

leto 2013 56891892. Odlok o ureditvi cestnega prometa in prometni

ureditvi javnih površin na območju Občine Kamnik 5690

NAKLO1893. Zaključni račun proračuna Občine Naklo

za leto 2012 56931894. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter ure-

janju pokopališč v Občini Naklo 56941895. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob-

činskih cestah v Občini Naklo 56981896. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega

prostorskega načrta SP Strahinjsko polje 56981897. Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o vre-

dnosti odškodnine za ustanovitev stvarnih pravic na nepremičnem premoženju v lasti in upravljanju Občine Naklo 5699

PIRAN1898. Sklep o vzpostavitvi statusa grajenega javnega

dobra lokalnega pomena 5699

PREBOLD1899. Zaključni račun proračuna Občine Prebold za leto

2012 57001900. Odlok o rebalansu proračuna Občine Prebold za

leto 2013 5700

RAVNE NA KOROŠKEM1901. Sklep o ukinitvi javnega dobra v k.o. Kotlje 5702

RIBNICA1902. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o usta-

novitvi javnega zavoda Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost 5703

SODRAŽICA1903. Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini So-

dražica 57031904. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih

objektov in naprav za odvajanje in čiščenje od-padnih komunalnih ter padavinskih voda v Občini Sodražica 5705

1905. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uporabi in oddajanju Športne dvorane Sodražica 5722

STRAŽA1906. Odlok o občinskih taksah v Občini Straža 5723

ŠENTRUPERT1912. Odlok o občinskih taksah v Občini Šentrupert 57441913. Odlok o turistični taksi v Občini Šentrupert 5750

ŠKOFJA LOKA1907. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načr-

tu za vzhodni del nekdanje vojašnice 57271908. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen iz-

vajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka za leto 2013, za javno služ-bo obdelave določenih vrst komunalnih odpad-kov in javno službo odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 5742

ŠMARJE PRI JELŠAH1909. Odlok o 1. rebalansu proračuna Občine Šmarje pri

Jelšah za leto 2013 57421910. Sklep o ukinitvi zemljišč v splošni rabi 5743

ŠMARJEŠKE TOPLICE1911. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravna-

vi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Konjeniški center Brezovica 5744

Uradni list RS – Razglasni delRazglasni del je objavljen v elektronski izdaji št. 49/13 na spletnem naslovu: www.uradni-list.si VSEBINA

Javni razpisi 1759Javne dražbe 1788Razpisi delovnih mest 1794Druge objave 1797Objave po Zakonu o političnih strankah 1804Objave gospodarskih družb 1805Zavarovanja terjatev 1806Objave sodišč 1807Izvršbe 1807Oklici o začetku vzpostavitve pravnega naslova 1807Oklici o začasnih zastopnikih in skrbnikih 1807Oklici dedičem 1809Oklici pogrešanih 1810Kolektivni delovni spori 1810Preklici 1812Zavarovalne police preklicujejo 1812Spričevala preklicujejo 1812Drugo preklicujejo 1813

Uradni list RS 049/2013, Uredbeni del

Documents

Transcript of Uradni list RS 049/2013, Uredbeni del