UČNA TEMA7Efzganj/programi/u%E8ni%20na%E8rt%208... · Web viewUČNI NAČRT IZ FIZIKE 8. RAZRED...

Osnovna šola Zbora odposlancevKOČEVJE

UČNI NAČRT IZ FIZIKE

8. RAZRED DEVETLETKE

Šolsko leto: 2004/2005Učitelj: Franc Žganjar

OŠ Zbora odposlancev Kočevje UČNI NAČRT, Fizika 8. razred devetletke Šolsko leto 2004/2005

UČNA TEMA URA UČNI CILJI UČILA OPOMBE

UVOD (2)

Uvodna ura 1.

Spoznajo predmet fizike in njeno uporabnost v znanosti, tehniki in medicini.

Opazujejo preproste fizikalne poskuse.

Ebonitna palica, influenčni stroj, svetlobne celice z ventilatorjem, grafoskop, papir, kozarec.

Uvod 2.

Seznanijo se z metodami in oblikami dela pri fiziki. Spoznajo sistem merskih enot. Poznajo fizikalni zapis (fizikalna količina, mersko število, merska

enota)

Geotrikotnik, štoparica, tehtnica, merilni valj.

Franc Žganjar2



SILE (16)

O silah 1.

Naštejejo nekaj sil, ki telesu spremenijo obliko, smer in hitrost gibanja.

Razlikuje med silami, ki delujejo ob dotiku in silami, ki delujejo na daljavo.

Ločijo opazovano telo od okolice.

Stiropor, kroglica, sponke za papir, magnet, krpa, plastično ravnilo, papirnati lističi.

Risanje sil 2.

Znajo silo predstaviti z usmerjeno daljico v izbranem merilu. Znajo iz dane mase določiti težo telesa. Natančno opredelijo težo in njen zapis.

Geometrijski pripomočki, telesa iz različnih snovi.

Merjenje sil 3.

Ločijo prožna telesa od neprožnih. Vedo, da enaki sili povzročita enak raztezek danega telesa. Prepoznajo med dvema silama večjo silo. Na konkretnem zgledu prepoznajo med dvema silama večjo

silo.

Prožna in neprožna telesa, elastični trak, ravnovesna tehtnica, dve šolski torbi.

Hookov zakon 4.

Vedo, da je raztezek vzmeti odvisen od sile. Odvisnost raztezka ponazorijo na grafu. Iz narisanega grafa znajo odčitati neznane vrednosti. Iz danih podatkov znajo narisati graf.

Jeklena vzmet, uteži, merilo, različne vijačne vzmeti.

Sestavljanje vzporednih sil 5.

Določijo rezultanto vzporednih sil grafično in računsko, če sta dani sili usmerjeni v isto smer, ali če sta dani sili usmerjeni v nasprotno smer.

Matematično izrazijo pogoj za ravnovesje sil.

Vrv, voziček, vzmetna tehtnica, kovinski obroč.

Franc Žganjar3



Sestavljanje nevzporednih sil 6. Nevzporedni sili nadomestijo z eno samo, kadar imata dani sili

skupno prijemališče.

Vzmetne tehtnice, kovinski obroček, elastike, plošča z žebljički.

Sestavljanje nevzporednih sil - VAJE

7. Znajo ločiti rezultanto sil od komponent ter ločijo med

sestavljanjem in razstavljanjem sil. Geometrijsko orodje, učni list.

Razstavljanje nevzporednih sil 8.

Ločijo rezultanto silo od komponent ter ločijo med sestavljanjem in razstavljanjem sil.

Razstavijo silo na dve komponenti. Povedo, da je velikost komponent pri razstavljanju odvisna od

njihove smeri.

Geometrijsko orodje, vzmetne tehtnice.

Nevzporedne sile, sile na klancu 9.

Imenujejo sile, ki delujejo na mirujoče telo na klancu in opredelijo njihovo smer.

Grafično določijo velikost sil, ki delujejo na telo na klancu. Razložijo preproste primere razstavljanja in sestavljanja sil po

slikah.

Geometrijsko orodje,vzmetne tehtnice, klanec, klada s hrapavo podlago.

Zakon o vzajemnem učinku 10.

Povedo, da telesa učinkujejo drugo na drugo vzajemno. Razložijo preproste primere vzajemnega delovanja sil. Ločijo zakon o vzajemnem učinku od zakona v ravnovesju.

Dva para kotalk, vrv, 2 silomera, vrata, žoga, stena, miza.

Utrjevanje – Risanje sil (sestavljanje, razstavljanje)

11. Utrdijo znanje o sestavljanju in razstavljanju sil na različnih primerih. Učni list.

Franc Žganjar4



Vrste sil 12.

Povedo, da trenje in upor vplivata na gibanje. Povedo, nekaj primerov, ko na telo vplivata trenje in upor. Povedo, od česa sta odvisna trenje in upor. Povedo, da je velikost komponent pri razstavljanju odvisna od

njihove smeri.

Vzmetne tehtnice, klade enakih mas ter različnih oblik, klade z ploskvami iz različnih materialov. (guma, pločevina, brusni papir, steklo)

Razporeditev sil 13.

Ločijo točkovno, ploskovno in prostorsko porazdeljene sile. Opredelijo pojem težišča. Naštejejo primere za posamezno vrsto porazdelitve sil. Vedo, da iz težišča rišemo rezultanto prostorsko porazdeljenih

sil, ki delujejo na posamezno telo.

Učbenik, lepenka, karton, škarje, niti, ravnila.

Utrjevanje 14. Učni list, geometrijsko orodje, silomeri, učbenik,…

Preverjanje 15.

List z nalogami, z izdelanim točkovnikom in s takim tipom nalog, ki bodo kasneje pri kontrolni nalogi.Geometrijsko orodje, pisala.

Ocenjevanje 16. Kontrolna naloga, geometrijsko orodje, pisala.

Franc Žganjar5



GOSTOTA IN SPECIFIČNA TEŽA (5)

Merjenje prostornine 1.

Poznajo in naštejejo enote za prostornino ter simbol za prostornino.

Poznajo predpone in po predponah določijo pretvornike in izpeljejo decimalne merske enote.

Znajo izračunati prostornino kvadra in kocke. Znajo izmeriti prostornino teles drugih oblik.

Geotrikotnik, merilni valj, različna telesa. (kocka, kamni)

Merjenje mase 2. Opredelijo maso snovi, navedejo merske enote, znajo napisati

simbol zanjo in navesti merske naprave za merjenje mase. Poznajo zakon o ohranitvi mase.

Različne tehtnice, različna telesa.

Merjenje gostote 3.

Opredelijo gostoto, mersko enoto in simbol zanjo. Znajo razvrstiti homogena telesa enakih prostornin po gostoti. Znajo razvrstiti homogena telesa enakih mas po gostoti. Razločujejo homogena in nehomogena telesa. Izračunajo gostoto snovi iz mase in volumna. Znajo uporabiti zapis = m/V.

Tehtnica, homogena in nehomogena telesa.

Specifična teža snovi 4.

Navedejo enoto za specifično težo N/m3 , simbol in specifično težo izračunajo iz dane teže in prostornine.

Zna uporabiti zapis = Fg/V. Zna iz dane gostote zapisati specifično težo

Tabele gostot.

Utrjevanje 5. Preverijo, ali so cilji prejšnjih učnih enot doseženi in jih

ponovijo. Utrdijo znanje s pomočjo reševanja nalog različnih tipov.

Učni listi

Franc Žganjar6



TLAK IN VZGON (16)

Merjenje ploščine 1. Naštejejo enote za ploščino in navede njihove pretvornike. Karirast papir, drevesni list, merilni trak.

Pojem tlaka 2.

Opredelijo tlak kot količnik sile in ploskve, na katero je sila pravokotna.

Opišejo odnos med tlakom, silo in ploskvijo. Uporabijo enoto 1 N/m2 = 1 Pa, 1 bar = 105 Pa.

Goba, opeke, plastelin.

Računanje tlaka 3. Izračunajo tlak iz sile in ploskve in zna uporabiti zapis Na preprostih primerih pojasni odvisnost tlaka od sile in

ploskve.

Kozarec z ravnim dnom,mivka ali moka, silomer, tehtnica, lesen kvader, šolska goba, tri opeke.

Tlak 4.

Spoznajo, da je tlak dvakrat, trikrat večji, če na enako ploskev deluje dvakrat, trikrat večja pravokotna sila.

Spoznajo, da je tlak dvakrat, trikrat večji, če enaka pravokotna sila deluje na dvakrat, trikrat manjšo ploskev.

Znajo izračunati tlak, silo in ploskev iz formule: p = F / S.

Merilo, silomer, tehtnica, žepno računalo.

Tlak v tekočinah (1) 5.

Opredelijo tekočine in ločijo kapljevine in pline po njihovih lastnostih.

Povedo, da se tlak, ko ga povzroči sila prenese po vsej kapljevini.

Povedo, da so sile zaradi tlaka v mirujoči tekočini pravokotne na vsako ploskev.

Balon z vodo, balon z zrakom, buča, plastenka, brizga z bučko in luknjicami, model avtomobilskih zavor.

Franc Žganjar7



Tlak v tekočinah (2) 6.

Povedo, da je tlak v tekočini odvisen od globine in specifične teže, neodvisen pa od oblike posode.

Vedo, da se tlak spreminja z globino in da je odvisen od vrste tekočine.

Manometer, posoda z odtoki, vezne posode, plastenke.

Tlak v tekočinah – Pascalov zakon 7.

Povedo, kako deluje hidravlična naprava. Vedo Pascalov zakon. Znajo uporabiti Paskalov zakon za izračun preprostih nalog.

Modeli hidravličnih naprav.

Utrjevanje 8. Ponovijo učno snov. Utrdijo učno snov. Učni list.

Zračni tlak 9.

Vedo, da zrak v atmosferi s svojo težo ustvarja zračni tlak. Zračni tlak ima enake lastnosti kot hidrostatični tlak

kapljevinah. Vedo, kolikšen je normalni zračni tlak in da se zračni tlak z

višino zmanjšuje.

Voda, kozarec, sveča, gorilnik, vžigalice, zračna črpalka.

Vzgon (1) 10.

Razložijo silo vzgona kot rezultanto sil, s katerimi tekočina deluje na potopljeno telo.

Vedo, da je sila vzgona po velikosti enaka teži izpodrinjene tekočine.

Vedo, da vzgon vselej deluje v nasprotni smeri sile teže. Povedo Arhimedov zakon.

Arhimedova vedra.

Vzgon (2) 11.

Ločijo, v kakšnih okoliščinah telo plava, lebdi in potone, in zna to opredeliti s primerjavo gostot.

Prepoznajo areometer kot pripravo za merjenje gostote kapljevin.

Primerjajo velikost sile vzgona na različne predmete, potopljene v različne kapljevine.

V preprostih primerih izračunajo silo vzgona

Franc Žganjar8



Gostota kapljevin 12.

Prepoznajo areometer kot pripravo za merjenje gostote kapljevin.

Primerjajo gostote različnih kapljevin. Razume plavanje in lebdenje teles kot posledico vzgona in

odvisnosti vzgona od prostornine telesa in specifične teže (ali posledično gostote) kapljevine.

Čaše z oljem, vodo in alkoholom, različne kapljevine.

Utrjevanje 13. Ponovijo tekočo učno snov in jo utrdijo. V preprostih primerih izračunajo silo vzgona.

Utrjevanje 14. Ponovijo tekočo učno snov in jo utrdijo. V preprostih primerih izračunajo silo vzgona.

Preverjanje 15.

List z nalogami, z izdelanim točkovnikom in s takim tipom nalog, ki bodo kasneje pri kontrolni nalogi. Žepna računala, pisala.

Ocenjevanje 16. Kontrolna naloga, žepno računalo, pisala.

Franc Žganjar9



DELO IN ENERGIJA (21)

Delo 1.

Vedo, da je delo odvisno od sile in poti. Izračunajo delo, kadar je sila vzporedna s potjo. Opišejo zvezo med delom, silo in potjo. Znajo uporabljati zapis A = Fs. Opredelijo joule kot enoto za delo.

Voziček, uteži, silomer, merilni trak.

Delo nevzporednih sil 2.

Med silami, ki delujejo na gibajoče telo, izberejo tiste sile oz. komponente sil, ki opravljajo delo.

Vedo, da sila, ki deluje pravokotno na smer gibanja, ne opravlja dela.

Voziček, silomer, ravnilo.

Energija in različni energijski viri 3.

Spoznajo različne vire energije. Spoznajo, da je Sonce glavni vir energije. Spoznajo, da so nekateri viri obnovljivi, nekateri ne.

Dva kozarca-en bel in en črno pobarvan, dva termometra, sončne celice s propelerjem.

Delo in energija 4.

Povedo, da je za opravljanje dela potrebna energija. Opredelijo delo kot enega od načinov izmenjave energije z

okolico. Uporabljajo joule kot enoto za energijo.

Žogice, klanec, model kroglic za odboj, tabele in podatki.

Kinetična energija 5.

Opredelijo pojave, pri katerih se telesu spremeni kinetična energija.

Vedo, da je kinetična energija povezana z gibanjem. Povedo, da je sprememba kinetične energije povezana s

spremembo hitrosti. Povedo, da je kinetična energija odvisna od mase in hitrosti.

Frnikola, škatlica vžigalic,kroglica, preproga, deščica,lesena, kovinska, plastična kroglica.

Franc Žganjar10



Izrek o kinetični energiji 6. Povedo izrek o kinetični energiji in uporabi zapis A=Wk za

toga telesa. Opiši primere, za katere velja izrek o kinetični energiji.

Žoga, kladivo, žebelj, deska.

Potencialna energija 7.

Vedo, da je potencialna energija povezana s težo telesa. Znajo našteti telesa in pojave, pri katerih se spremeni

potencialna energija. Ugotovijo, da je sprememba potencialne energije odvisna od

višinske razlike, Vedo, da je potencialna energija lahko tudi negativna. Znajo izračunati spremembo potencialne energije pri dviganju

ali spuščanju telesa.

Zbirka kovinskih kroglic z različnimi masami, stiroporna plošča, dolžinsko merilo, učni list..

Utrjevanje 8. Utrdijo računanje dela vzporednih sil z upoštevanjem enot, Učni list.

Orodja – vzvod 9.

Ugotovijo, da z orodji dela ne zmanjšamo, ampak samo spreminjamo razmerje med silo in potjo.

Vedo, da je vzvod enostavno orodje. Opišejo zakonitosti, ki veljajo za opravljanje dela z vzvodom.

Model vzvoda, kvadri, silomeri, dolžinsko merilo.

Škripčevje 10.

Spoznajo, zakaj uporabljamo škripčevje. Ločijo pritrjeni škripec od gibljivega. Na konkretnem zgledu spoznajo velikost vlečne sile pri

pritrjenem škripcu in gibljivem. Prepričajo se, da je delo s pomočjo škripčevja in brez enako

(ne upošteva maso škripca in težo vrvi), Spoznajo, kako izračunamo izkoristek škripčevja.

Vzmetne tehtnice, breme, vrv, škripčevje- modeli, merilni trak.

Franc Žganjar11



Klanec 11.

Spoznajo, kako si s klancem lahko olajšamo delo. Znajo poiskati dinamično komponento sile teže. Znajo z meritvami in računom ugotoviti veljavnost enačbe :

Fg h = Fs, Seznanijo se z izračunom izkoristka klanca.

Model klanca, kovinski valj, vzmetne tehtnice, uteži, vrvica , merilni trak.

Prožnostna in notranja energija 12.

Spoznajo prožnostno in notranjo energijo. Opišejo pojave, pri katerih se spremenita prožnostna in

notranja energija. Povedo, da je notranja energija lastnost telesa. Naštejejo primere, ko z delom povečamo notranjo energijo.

Prožna in neprožna telesa.

Energijske pretvorbe 13.

Spoznajo, da se energija ne spreminja samo po velikosti, ampak tudi iz ene oblike v drugo.

Vedo, da se energija pretvarja iz ene oblike v drugo in da se celotna energija v zaprtem sistemu ohranja.

Vedo, da se notranja energija težko pretvarja v druge oblike energije.

Znajo opisati posamezne primere pretvarjanja energije.

Žogica za namizni tenis, kepa plastelina, nitno nihalo, lok in puščica, termometer voziček, škripec, utež, vrvica, jeklena in svinčena plošča.

Energijski zakon 14. Poznajo energijski zakon. Znajo uporabiti enačbo A = W. Povedo, da se energija pretvarja iz ene oblike v drugo in da se

celotna energija v zaprtem sistemu ohranja.

Kovanec, žogica, nitno nihalo.

Utrjevanje 15. Učenci v tej uri ponovijo preprosta orodja (vzvod, škripec,

klanec), energijske pretvorbe in energijski zakon. Učbenik, delovni zvezek, učni listi.


Franc Žganjar12


Temperatura 16.

Ocenijo temperaturo snovi. Izmerijo temperaturo snovi. Poznajo enoto za temperaturo. Pretvorijo temperaturo iz kelvinov v stopinje Celzija in

obratno. Izračunajo temperaturno razliko iz začetne in končne

temperature.

Voda iz pipe, topla voda, čaše, različni termometri,članki v zvezi s temperaturo, računalniški program MERI.

Temperaturno raztezanje snovi 17.

Znajo razložiti enostavne pojave, ki so povezani z raztezanjem trdnih snovi, kapljevin, plinov.

Znajo uporabiti preglednico temperaturnih raztezkov. Vedo, kako je sestavljen bimetal in zakaj se uporablja. Vedo, da je dolžina stopinje termometra odvisna od velikosti

bučke, debeline cevke in termometerske tekočine. Poznajo pomen anomalije vode.

Palice – železna, bakrena, aluminijasta, obroč in kroglica, bimetalni trak,bučka, cevka, voda, zrak,različni termometri.

Molekularna slika snovi 18.

Razlikujejo med kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi snovi in jih zna našteti.

Povedo, da so lastnosti snovi odvisne od kemijske zgradbe snovi.

Vedo, da so gradniki snovi atomi in molekule, ki se nenehno gibljejo.

Vedo, da je gibanje molekul odvisno od temperature. Znajo opisati razlike med gibanjem molekul pri trdnih snoveh,

kapljevinah in plinih. Znajo razložiti privlačne sile pri trdnih snoveh , kapljevinah in

plinih. Znajo pojasniti tlak plina kot posledico trkov molekul ob

steno posode. Znajo pojasniti spremembo tlaka plina, če se pri stalni

prostornini poveča masa in temperatura plina.

Model za prikazovanje gibanja molekul, snovi z različnimi lastnostmi, baloni, steklenice, vroča voda, sadni sok, modeli kristalov.


Franc Žganjar13


Utrjevanje 19. Ob reševanju učnega lista ponavljajo o temperaturi in molekularni sliki snovi.

Učbenik, delovni zvezek, učni listi.

Preverjanje 20.


Ocenjevanje 21. Kontrolna naloga, žepna računala, pisala.

Franc Žganjar14



DELO, NOTRANJA ENERGIJA IN TOPLOTA (11)

Segrevanje teles z delom 1.

Z delom telesu spremenimo notranjo energijo. Spoznajo, da je mera za spremembo notranje energije

temperatura. Povedo, da toplota prehaja s telesa z viško temperaturo na telo

z nižjo temperaturo.

Kos železa in pila, termometer, plastična cev in svinčene šibre, električni stepalnik in lonček z vodo,Joulovo vreteno.

Segrevanje teles s toploto 2.

Opredelijo toploto. S toploto telesu spremenimo notranjo energijo. Spoznajo načine prenosa toplote. Navedejo primere dovajanja in oddajanja toplote.

Posoda z vročo vodo in kos železa, posoda z vodo, kuhalnik, termometer, preprost električni krog (baterija, žarnica)

Merjenje toplote 3.

Opredelijo joule kot enoto za toploto. Opredelijo specifično toploto in enoto zanjo. Spoznajo, da je količina toplote odvisna od mase, specifične

toplote in spremembe temperature.

Električni grelnik, posoda z vodo in mivko.

Računanje toplote 4. Izračunajo prejeto ali oddano toploto po zapisu Q=mcT Učbenik, delovni zvezek in kalkulator.

Moč in toplotni tok 5.

Znajo zapisati enačbi za moč in toplotni tok. Vedo, da je enota za moč in toplotni tok vat. Vedo, kaj so to toplotni stroji. Spoznajo pomen obleke in izolacijskih materialov.

Dva termometra, dve kovinski posodi, stiropor z enako veliko luknjo, kot je posoda.

Franc Žganjar15



Sprememba agregatnega stanja 6.

Vedo, da sta taljenje in izparevanje prehoda med agregatnimi stanji.

Povedo, da je taljenje in izparevanje povezano s spremembo notranje energije pri konstantni temperaturi.

Grafično prikažejo spremembo temperature med tališčem in vreliščem v odvisnosti od časa.

Lonček z vodo, kos ledu, kuhalna plošča ali električni grelnik, termometer.

Taljenje, izparevanje, zmrzovanje, zgoščevanje 7.

Poimenujejo temperaturne točke in procese, povezane s spremembo agregatnega stanja.

Vedo, kaj vpliva na temperaturo tališča in vrelišča vode.

Kos ledu, nit, utež, posoda z vodo, grelec, termometer, barometer, steklena bučka, vrela voda, mrzla voda, led, sol.

Spremembe notranje energije 8.

Izračunajo spremembo notranje energije pri taljenju in izparevanju iz podatkov v tabeli.

Povedo, da so spremembe temperature, agregatnega stanja in kemijske zgradbe snovi povezane s spremembo notranje energije.

Tabele v učbeniku.

Utrjevanje 9. Ponovijo tekočo učno snov in jo utrdijo.

Učni list.

Preverjanje 10.


Franc Žganjar16

UČNA TEMA7Efzganj/programi/u%E8ni%20na%E8rt%208... · Web viewUČNI NAČRT IZ FIZIKE 8. RAZRED...

Documents

Transcript of UČNA TEMA7Efzganj/programi/u%E8ni%20na%E8rt%208... · Web viewUČNI NAČRT IZ FIZIKE 8. RAZRED...