UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · mednarodno povezujejo. Skozi zgodovino je sam institut...
Transcript of UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · mednarodno povezujejo. Skozi zgodovino je sam institut...
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
KSENJA PERTINAČ
PROBLEMATIKA MEDNARODNIH
POSVOJITEV
Diplomsko delo
Maribor, 2013
1
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PROBLEMATIKA MEDNARODNIH
POSVOJITEV
Študent: Ksenja Pertinač Številka indeksa: 71180718 Študijski program: UNI-B1-PRAVO Študijska smer: Pravo Mentor: doc. dr. Suzana Kraljić
Maribor, avgust 2013
2
Hvala doc. dr. Suzani Kraljić za mentorstvo in
vso pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Hvala moji družini, še posebej pa hvala tebi Peter,
ker si mi vedno stal ob strani.
3
POVZETEK:
V Sloveniji se soočamo s problemom neplodnosti in hkrati s problematiko ogromnega
števila otrok v rejništvu. Zaradi zapletenih, dolgotrajnih postopkov in ne dovolj
usposobljenega kadra je moţnost posvojitve slovenskega otroka samo mrtva črka na
papirju. Slovenci se zato mnoţično odločajo za posvojitve otrok iz tujine. Kljub
sporazumu z Republiko Makedonijo o mednarodnih posvojitvah se največ otrok še
vedno posvoji iz Ruske federacije. Razlog je dokaj kratka »čakalna doba« za otroka in
podobnost ruskega naroda našemu, tako se otrok lahko hitreje prilagodi novemu okolju.
Rusija ni podpisnica Haaške konvencije o varstvu otrok in mednarodnih posvojitvah, ki
določa minimume varstva otrok in pogoje za posvojitev. Najbrţ je tudi tu iskati razloge,
zakaj ne samo Slovenci ampak ljudje iz celega sveta mnoţično odhajajo po otroke v
Rusijo. Jasno je, da je postopek zaradi tega manj zapleten, potreben je samo denar.
Takoj, ko je v igri denar, pa pride tudi do moţnosti zlorab. Rusija je ena od drţav na
svetu, kjer letno ugrabijo največ otrok. Nekateri se kmalu vrnejo domov, za drugimi pa
se za vedno izgubi vsaka sled. Kaj se zgodi s temi otroci ni povsem znano. Se je pa
potrebno zavedati, da je velika moţnost, da ti otroci prisilno postanejo sirote in se jih
nato ponuja kot hitro dostopno »blago« v sirotišnicah. Bodoči posvojitelji morajo paziti
v prvi vrsti na interese otroka in šele nato na svoje interese. Zato je potrebno, da se
seznanijo s politiko drţave, v kateri nameravajo posvojiti in tako preprečijo trgovino z
otroci.
KLJUČNE BESEDE:
-Posvojitev
-Mednarodna posvojitev
-Trgovina z otroci
-Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanje pri mednarodnih posvojitvah
4
SUMMARY:
In Slovenia we are facing with the problem of infertility and also with huge number of
children in foster care. Due to complicated, time-consuming procedures and not enough
qualified staff is the posibillity to adopt an Slovenia child only a dead letter. This is the
reason whay Slovenians are massively adopting children from abroad. Despite the
agreement on intercountry adoption with the Republic of Macedonia most of the
children is still adopted from Russian Federation. The reason is quite short "waiting
period" for the child and the similarity between nations, so the child can quickly adapt
to the new environment.
Russia has never signed the Hague adoption convention which provides minimum
protection of children and conditions for adoption. That is probably the reason why
Slovenians and people from around the world are massively adopting russian children.
Therefore the adopting procedure is less complicated and all you need to adopt a child is
money. As soon as there is money in the game, there is also a posibillity of abuse.
Russia is one of the countries in the world where every year a huge number of children
is kidnapped. Some of theme soon return home but others are lost forever. What exactly
happens to them nobody knows. There is a possibility that those children end up in
orphanages. Future adoptive parents must always work in the best interest of the
children. Therefore it is necessary to get acquainted with the policy of the country in
which they intend to adopt in order to prevent children trafficking.
KEYWORDS:
-Adoption
-International adoption
-Children trafficking
-The Hague adoption convention
5
KAZALO
1 UVOD .................................................................................... 7
2 OPREDELITEV POJMA IN VRSTE POSVOJITVE .......................... 9
2.1 Pojem posvojitve ............................................................................... 9
2.2 Popolna in nepopolna posvojitev .................................................... 10
2.3 Enostranska in dvostranska posvojitev ............................................ 10
2.4 Mednarodna posvojitev .................................................................. 10
2.4.1 Države podpisnice bilateralne pogodbe .......................................................... 12
2.4.2 Države podpisnice Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri
mednarodnih posvojitvah ......................................................................................... 12
2.4.3 Druge države ................................................................................................... 12
3 PRAVNA UREDITEV MEDNARODNIH POSVOJITEV ................ 14
3.1 Slovenija .......................................................................................... 14
3.2 Evropa ............................................................................................. 17
3.2.1 Svet Evrope ...................................................................................................... 17
3.2.2 Evropska unija ................................................................................................. 20
3.3 Mednarodne konvencije in sporazumi ............................................ 21
3.3.1 Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo ....................................... 21
3.3.2 Organizacija združenih narodov ...................................................................... 22
3.3.3 Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o
meddržavnih posvojitvah ......................................................................................... 24
4 POTEK POSVOJITVE IN PRAVNE POSLEDICE .......................... 26
4.1 Pogoji za posvojitev ......................................................................... 26
4.1.1 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati posvojitelj ....................................................... 26
4.1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati posvojenec ..................................................... 27
4.2 Postopek posvojitve ........................................................................ 28
6
4.3 Pravne posledice posvojitve ............................................................ 30
4.4 Prenehanje posvojitve ..................................................................... 30
5 PROBLEMATIKA TRGOVINE Z OTROCI .................................. 32
5.1 Posvojitev kot iluzija ........................................................................ 32
5.2 Haaška konvencija o mednarodnih posvojitvah kot dobra rešitev? ..33
5.3 Korupcija še vedno ostaja ................................................................ 34
5.3.1 Odločen »NE« korupciji ................................................................................... 35
5.4 Slovenija ......................................................................................... 36
5.5 Ruska federacija .............................................................................. 38
5.5.1 Zakaj ravno Rusija? ......................................................................................... 38
5.6 Izvor otrok ....................................................................................... 39
6 NOVE METODE IN NAČINI POSVOJITEV ................................ 41
6.1 Posvojitve na daljavo ....................................................................... 41
6.2 »Spletni katalogi otrok« .................................................................. 41
7 ZAKLJUČEK .......................................................................... 43
8 LITERATURA IN VIRI ............................................................. 45
8.1 Monografije ..................................................................................... 45
8.2 Pravni viri ........................................................................................ 46
8.3 Članki .............................................................................................. 48
8.4 Spletni naslovi ................................................................................. 49
7
1 UVOD
Dandanes naj bi se vsak peti par spopadal s problemom neplodnosti. O neplodnosti
govorimo, ko ţenska kljub rednim spolnim odnosom, dvakrat do trikrat na teden, v roku
enega leta ne zanosi. Vzrok za takšno stanje je iskati predvsem v starosti, pri kateri se
pari odločajo za prvega otroka. Medtem ko je najboljša moţnost zanositve med 20. in
24. letom, pa imajo ţenske v Sloveniji statistično prvega otroka pri 30. letih.1 Številka
parov, ki se soočajo z neplodnostjo, pa naj bi bila neuradno še veliko višja, saj se pari,
ki imajo ţe enega otroka ne vštevajo v to statistiko, pa tudi tisti ne, ki se zaradi raznih
verskih nazorov ne odločajo za zdravljenje.
Ko se posameznik sooči z neplodnostjo, se ga najprej napoti na zdravljenje. Nato se jim
ponudi moţnost umetne oploditve in nenazadnje ostane še posvojitev. V Sloveniji se
letno posvoji zelo malo otrok. Število posvojitev pa glede na podatke Ministrstva za
delo druţino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ), zadnja leta narašča, še vedno
pa je veliko več posvojencev, ki prihajajo iz drugih drţav. Številka slovenskih
posvojencev je še posebej nizka in zaskrbljujoča zaradi tega, ker imamo v rejništvu več
kot 1000 otrok, ki čakajo na posvojitev.2
Razlog za nizko število posvojitev je v zapleteni dokumentaciji in dolgih postopkih, ki
jih vodijo naši Centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Po podatkih MDDSZ je
bilo leta 2011 kar 427 vlog za posvojitev, CSD so jih preverili in ocenili za ustrezne
okoli 300, za ostale pa še niso podali končnega mnenja. Torej parom, ki čakajo na
posvojitev, ne ostane dosti upanja, da bodo kmalu posvojili. Vsaj ne Sloveniji. Prav
zaradi tega so vedno bolj priljubljene posvojitve v drugih drţavah, tudi drţavah izven
Evrope. Takšne posvojitve so precej drage, cene se gibljejo od 10 000 € naprej. Velik in
zaskrbljujoč problem, ki se pojavlja pri mednarodnih posvojitvah je tudi trgovina z
otroci. Ko oseba posvoji otroka se na ţalost največkrat ne vpraša, kako je ta otrok postal
sirota ali zakaj niso nikoli nič izvedeli o njegovih starših. Nihče ne pomisli, kako se
počutijo starši, ki izgubijo otroka, zato da ga dobi nekdo drug, z denarjem v drugi
drţavi. Na ţalost, v Sloveniji ni zavedanja o tej problematiki in je glavni cilj samo čim
večje število posvojitev, izvor otroka pa se ne preverja.
1 Muoja besejda, URL: http://tinomamic.blogspot.com/2012/07/posvojitev-otroka-cakati-ali-placati.html
(28.8.2013). 2 Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, URL:
http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/statistika/rejnistvo/,
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve/ (25.7.2013).
8
V diplomski nalogi bom predstavila sam pojem posvojitve, kako se lahko posvojitev
izvede in mednarodne akte na tem področju. Dotaknila se bom tudi pereče teme o
trgovini z otroci in korupciji, ki omogoča ogromne zasluţke ugrabiteljem in
posrednikom pri trgovini z otroci. Še posebej se bom posvetila sporazumu o
mednarodnih posvojitvah, ki ga je Slovenija podpisala z Republiko Makedonijo.
Nekaj besed bom namenila tudi novim oblikam posvojitev, ki se pojavljajo. Tu gre
predvsem za »spletne trgovine otrok«. Bodoči posvojitelji lahko v internetni obrazec
vtipkajo kakšne lastnosti si ţelijo na otroku in brskalnik jim iz baze podatkov pokaţe
primerne otroke. Tu se pojavi vprašanje moralnosti, etičnosti in ali so posvojitve res le v
dobro otroka?! Pojavlja se tudi dvom, kakšni so bodoči posvojitelji, ki naj bi imeli svoje
otroke brezpogojno radi, če ne bodo zadovoljni z otrokom, ki ni po njihovih merah. Ga
mogoče ne bodo imeli radi samo zato ker nima modrih oči in svetlih las?!
Dejstvo je, da drţave ţelijo veliko posvojitev, če je moţno, predvsem posvojitve lastnih
otrok. Da bi bodočim posvojiteljem olajšale postopke posvojitve tujih otrok, sprejemajo
razne meddrţavne sporazume. Slednji pa prej kot olajševalne okoliščine, povzročijo
dodatne in zapletene postopke. Vse to z namenom varstva otrok.
Rusija je drţava, ki ni podpisnica nobenih mednarodnih sporazumov na tem področju in
zato so tu postopki za posvojitve laţji in predvsem hitrejši. Tu je iskati razloge, zakaj se
otroci mnoţično posvajajo iz te drţave. To dostikrat pomeni, da ponudba ne dosega
povpraševanja in takrat smo priča trgovini z otroci. Otroci se ugrabljajo z namenom
prodaje v sirotišnice.
9
2 OPREDELITEV POJMA IN VRSTE POSVOJITVE
2.1 Pojem posvojitve
Finţgar Alojzij3 opredeljuje posvojitev, kot postopek, s katerim oseba prevzame
starševsko skrb za drugo osebo. Vse pravice in dolţnosti biološkega starša, se prenesejo
na posvojitelja. Za razliko od skrbništva in drugih podobnih oblik, ki so namenjene
skrbi za mladoletne, je posvojitev trajna oblika spremembe statusa. Prav zato je
zahtevana druţbena potrditev tega novega odnosa, ki nastane med posvojiteljem in
posvojencem. V preteklosti so nekatere drţave sprejemale posebne predpise, ki so
vsebovali določbe o posvojitvah, medtem ko so druge ţelele doseči podobne učinke na
manj formalne načine. To so dosegale predvsem preko pogodb, ki so vsebovale določbe
o dedni pravici posvojenca in starševskih dolţnostih posvojitelja, vse to brez uradnega
prenosa starševstva. Moderni sistemi posvojitev drţav 21. stoletja imajo na tem
področju sprejetih ogromno predpisov. Zaradi globalizacije pa se drţave tudi
mednarodno povezujejo. Skozi zgodovino je sam institut posvojitve doţivel velike
spremembe. Najprej je bilo vse usmerjeno v posvojitev odraslih posameznikov in
ureditev njihove dedne pravice, medtem ko je sedaj pozornost usmerjena v posvojitve
otrok in mladostnikov, ter oblikovanja druţine s slednjimi.
V Sloveniji je temeljni zakon na področju posvojitev Zakon o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).4 Ta v 20 členih ureja osnovna pravila
o posvojitvah. Opredeljuje jih kot institut, ki je primarno namenjen skrbi za potrebe
brezdomnih, zlorabljenih in pobeglih otrok. Organ ki vodi postopek posvojitve je CSD
v sodelovanju z MDDSZ. Slednji je tudi pritoţbeni organ glede odločitev CSD.
Slovenija je med drugim tudi podpisnica konvencij in sporazumov na tem področju. Kot
članica Evropske unije pa mora spoštovati tudi pravila te skupnosti.
3 Finţgar Alojzij, Rodbinsko pravo, Uradni list LRS, Ljubljana, 1957, str. 108.
4 Zakon o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih (ZZZDR) Uradni list SRS, št. 15/1976,
Spremembe: Uradni list SRS, št. 30/1986-ZNP (20/1988 popr.), 1/1989, 14/1989, RS, št. 13/1994-ZN,
82/1994-ZN-B, 29/1995-ZPDF, 26/1999-ZPP, 60/1999 Odl.US: U-I-273/98, 70/2000-ZZNPOB, 64/2001,
110/2002-ZIRD, 42/2003 Odl.US: U-I-312/00-40, 16/2004, 69/2004-UPB1, 101/2007 Odl.US: U-I-
328/05-12, 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45, 90/2011 Odl.US: U-I-85/10-10, 84/2012 Odl.US: U-I-30/12-
12.
10
2.2 Popolna in nepopolna posvojitev5
Popolna posvojitev pomeni, da se med posvojencem in posvojiteljem ustvari
popolnoma enako razmerje kot je bilo prejšnje med naravnimi starši in otrokom. Prav
tako nastanejo enaka razmerja do sorodnikov, kot bi bila če bi bil posvojenec naravni
potomec posvojitelja. Naš zakon ZZZDR pozna samo popolno posvojitev. Taka
posvojitev je trajna, saj se ne more razvezati, to določa 144. člen ZZZDR.
Nepopolna posvojitev se za razliko od popolne lahko razveţe. Ta vrsta posvojitve
ustvarja med otrokom in posvojiteljem podobno razmerje, kot je obstajalo prej z
naravnimi starši. Ne nastane pa sorodstveno razmerje med sorodniki posvojitelja in
posvojencem. Posvojenec ima še vedno pravice in dolţnosti do sorodnikov in svojih
staršev. Tako ureditev je določal Temeljni zakon o posvojitvah iz leta 1947, v
Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ).
2.3 Enostranska in dvostranska posvojitev
Enostranska posvojitev, do nje pride takrat, ko zakonec posvoji otroka svojega
zakonca. Razmerje med posvojenci in naravnimi starši se ne pretrga. Ta oblika
posvojitve je enostavnejša, predvideva jo tudi naš ZZZDR.
Dvostranska posvojitev je primer, ko se za posvojitev odloči par. Ta oblika je
kompleksnejša in zahtevnejša. Za razliko od enostranske posvojitve se razmerja med
posvojencem in naravnimi starši prekinejo. Zaradi tega je potrebno bolj skrbno in
vestno preveriti kakšni so bodoči starši. ZZZDR omogoča tudi to vrsto posvojitve.
2.4 Mednarodna posvojitev
Mednarodne posvojitve, imenovane tudi meddrţavne ali nadnacionalne posvojitve. To
so vrste posvojitev, pri kateri posameznik ali par, pravno in trajno postane starš otroka,
ki prihaja iz druge drţave in je druge narodnosti. Takšni posvojitelji morajo ponavadi
izpolnjevati pogoje za posvojitev v drţavi, kjer sami prebivajo, prav tako pa morejo
izpolnjevati pogoje drţave, iz katere prihaja posvojenec. Zaviršek Darja, Kobal Barbara,
5 Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Druţinsko pravo, III. spremenjena in dopolnjena izdaja,
Maribor, 2000.
11
Cacinovic Vogrincic Gabi in drugi6 trdijo, da se mednarodna posvojitev se razlikuje od
pojma medkulturne posvojitve. Dejstvo pa je, da druţine dostikrat postanejo
medkulturne, če posvojijo otroka druge narodnosti.
Predpisi drţav se zelo razlikujejo glede na njihovo pripravljenost dopustitve
mednarodne posvojitve. Nekatere drţave imajo zelo dobro uveljavljena pravila in
ustaljene postopke. Taki drţavi sta tudi Kitajska in Juţna Koreja. Spet druge pa imajo
zelo stroga pravila in mednarodne posvojitve izrecno prepovedujejo. Rusija naprimer, je
lani celo grozila s prepovedjo mednarodnih posvojitev, saj je, kot piše v članku Nina
Šavli,7 neka ameriška posvojiteljica poslala svojega sedemletnega posvojenca samega
na letalo za Rusijo. Romunija je leta 2005 začasno sprejela zakon, ki je prepovedoval
mednarodne posvojitve. Trdila je namreč, da so vsem sirotam našli bodoče posvojitelje
znotraj drţave. Nekatere drţave, tu govorimo predvsem o afriških drţavah, so v
zadnjem času zaostrile pravila in razširile listo zahtev za bodoče posvojitelje.8 Malavi
zahteva celo stalno prebivališče pri njih, dopuščajo pa tudi morebitne izjeme.
Ko govorimo o mednarodnih posvojitvah, imamo na voljo tri različne moţnosti. Prva je
moţnost posvojitve otroka iz drţave, s katero ima Slovenija podpisano bilateralno
pogodbo. Druga je moţnost posvojitve otroka iz drţave, ki je podpisnica Haaške
konvencije o varstvu otrok ter sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah (v nadaljevanju
MKVO).9 Tretja moţnost pa je posvojitev otroka iz tretje drţave, s katero nimamo
sklenjenega nobenega sporazuma, in prav tako ta drţava ni podpisnice nobene
konvencije na tem področju.10
Ne glede na to, za katero vrsto posvojitev gre, CSD postopa enako. Posvojitelj, ki ţeli
posvojiti vloţi vlogo na CSD, nato ta oceni primernost kandidata. Ta ocena primernosti
kandidata, pa je pomembna referenca tudi za naprej.11
Drţave namreč zahtevajo,
pozitivno mnenje CSD kot pogoj za posvojitev.
6 Zaviršek Darja, Kobal Barbara, Cacinovic Vogrincic Gabi in drugi, Postopki, organizacije in standardi
na področju posvojitev, Republika Slovenija, Ljubljana, 2009. 7 Šavli Nina, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v: Pravna praksa, Druţinsko
pravo, št. 14, 14.4.2011, str. 16-19. 8 Intercounty adoption, URL;
http://adoption.state.gov/country_information/country_specific_info.php?country-select=malawi
(30.8.2013). 9 Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddrţavnih posvojitvah (MKVO),
Uradni list RS-MP, št. 14/1999. 10
RTV SLO, URL: http://www.rtvslo.si/turbulenca/novica/144 (25.7.2013). 11
Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, URL:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve/ (25.7.2013).
12
2.4.1 Države podpisnice bilateralne pogodbe
Gre za primer, ko dve drţavi, ki ţelita urediti problematiko posvojitev omogočita druga
drugi krajše in manj zapletene postopke. Posvojitelji iz teh drţav imajo ponavadi
prednost. Tako starši, kot otroci naj bi bili v primeru take posvojitve varnejši. Edina
tovrstna pogodba ki jo ima Slovenija, je bilateralna pogodba z Makedonijo, ki je začela
veljati leta 2008. Slovenija si prizadeva skleniti več takšnih pogodb, a po mnenju
Ferčiča, Hojnikove in Tratnika,12
njena majhnost in posledično majhna pogajalska moč
ne omogočata dobrega pogajalskega izhodišča. Drţave nam posledično niso
pripravljene »izročati« otrok v posvojitev.
2.4.2 Države podpisnice Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah
MKVO je najpomembnejši tovrstni dokument na mednarodni ravni, ki od leta 2002
velja tudi v Sloveniji. Problematično je predvsem to, da so jo podpisale drţave v katerih
ni veliko otrok za posvojitev. To so predvsem drţave Evropske unije brez balkanskih
drţav, izjema je Makedonija, ki jo je podpisala leta 2009.13
2.4.3 Druge države
To so drţave, ki niso podpisnice nobenega sporazuma in konvencije. Za tovrstne
posvojitve velja, da drţava otroka določa pogoje, ki jih morajo posvojitelji izpolniti,
določijo pa tudi postopek. Problem takšnih posvojitev je, da posvojitelji to delajo brez
kakršne koli zagotovljene pravne varnosti. Pa vendar je ta oblika mednarodnih
posvojitev še vedno najbolj uspešna. Dober primer tega je Rusija, drţava iz katere se
12
Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV Zaloţba, Ljubljana, 2011. 13
Drţave podpisnice so; Albanija, Avstralija, Avstrija, Belorusija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Ciper
Češka, Čile, Črna gora, Danska, Ekvador, Estonija, Finska, Francija, Filipini, Grčija, Gruzija, Irska,
Indija, Islandija, Izrael, Islandija, Juţnoafriška Republika, Kanada, Kitajska, Kostarika, Latvija, Litva,
Luksemburg, Makedonija, Madţarska, Malta, Mavrici, Mehika, Monako, Nemčija, Nizozemska, Nova
Zelandija, Norveška, Panama, Paragvaj, Peru, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija,
Španija, Šrilanka, Švedska, Švica, Urugvaj, Venezuela, Vietnam, Zdruţene drţave Amerike, Zdruţeno
kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
HCCH- Hague conference on privat international law, URL:
http://www.hcch.net/index_en.php?act=conventions.status&cid=69#mem (30. 8. 2013).
13
otroci mnoţično posvajajo. Slovenija si s slednjo ţeli skleniti tudi bilateralni sporazum.
Dogovor med drţavama je bil, kot piše Nina Šavli,14
da slovenska stran predloţi ruski
strani osnutek sporazuma, ki bo sluţil kot delovno gradivo. Vse to je bilo storjeno leta
2010, napredka pa še ni. Razlog za tako stanje je iskati predvsem v nezainteresiranosti
Ruske strani za tak sporazum. Moţnost sporazuma z Rusijo se po besedah Ferčiča,
Hojnikove in Tratnika,15
obeta na ravni EU. Ta ima namreč močnejša pogajalska
izhodišča kot posamezne drţave.
14
Šavli Nina, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v: Pravna praksa, Druţinsko
pravo, št. 14, 14.4.2011, str. 16-19. 15
Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV Zaloţba, Ljubljana, 2011.
14
3 PRAVNA UREDITEV MEDNARODNIH POSVOJITEV
3.1 Slovenija
Temeljni vir in izhodišče pravnih pravil v Sloveniji je Ustava Republike Slovenije (v
nadaljevanju URS).16
Slednja določa tudi osnovna načela posvojitve. V 3. odstavku 56.
člena določa, da otroci in mladoletniki, ki nimajo staršev, oziroma za katere starši ne
skrbijo ali tisti, ki so brez ustrezne druţinske oskrbe, uţivajo posebno varstvo drţave.
Hkrati pa napotuje, da naj njihov poloţaj ustrezno uredi zakon. Izvedbeni zakon na tem
področju je ZZZDR. Šturm in drugi v Komentarju URS17
pišejo, da temeljne
svoboščine in pravice bolj podrobno kot ZZZDR, ureja Konvencijo ZN o otrokovih
pravicah (v nadaljevanju KOP)18
. ZZZDR podrobno ureja samo pravico do
preţivljanju, otroke pa varuje le posredno z opredelitvijo dolţnosti staršev. Glede na
določbe 8. člena URS, se KOP uporablja neposredno. Avtorji menijo, da bi naš zakon to
moral urediti.
ZZZDR določa pogoje, ki se morajo izpolniti da pride do pravno veljavne posvojitve.
Prav tako določa sama razmerja, ki s tem nastanejo. Posvojitev opredeljuje kot institut
varstva mladoletnikov.
Zakon, ki prav tako ureja to tematiko je Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in
postopku (v nadaljevanju ZMZPP).19
To je zakon, ki ureja pristojnost slovenskih sodišč
v razmerjih z mednarodnim elementom, prav tako ureja sam postopek in kolizijske
norme. Pove nam, katero pravo se bo uporabilo v določenem primeru in ali je podana
pristojnost slovenskega sodišča.
Kot navezno okoliščino za ugotavljanje prava pri samih posvojitvah, uporablja
drţavljanstvo posvojenca in posvojitelja. Če sta posvojenec in posvojitelj iz različnih
drţav, pa se uporabijo kumulativno pravila obeh drţav, katerih drţavljana sta. Miroslava
16
Ustava Republike Slovenije (URS) Uradni list RS, št. 33I/1991, spremembe Uradni list RS, št. 42/1997,
66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013, 47/2013, 47/2013. 17
Šturm Lovro, Arhar France, Plauštajner Konrad, Rijavec Vesna, Toplak Ludvik in drugi, Komentar
Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske drţavne in evropske študije, Ljubljana, 2002. 18
Konvencija ZN o otrokovih pravicah, sprejeta na Generalni skupščini Zdruţenih narodov 20.
Novembra 1989 z resolucijo št. 44/25, objavljen v Uradnem listu SFRJ– Mednarodne pogodbe št.
15/1990, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije zdruţenih narodov in konvencij,
sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo objavljen v Uradnem listu RS – Mednarodne
pogodbe št. 9/1992. 19
Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) Uradni list RS, št. 56/1999, Spremembe:
Uradni list RS, št. 45/2008-ZArbit.
15
Geč Korošec v knjigi Mednarodno zasebno pravo20
opozarja, da lahko pride do uporabe
treh pravnih redov drţav, ker ZMZPP določa njihovo kumulativno uporabo. Namreč, če
zakonca različnih drţavljanstev posvojita tujega otroka, se uporablja pravo drţave
katere drţavljan je otrok in pravi drţav, katerih drţavljana sta en in drug zakonec. Geč
Koroščeva nadaljuje, da torej ni zapletov, kadar so vsi akterji pri posvojitvi drţavljani
iste drţave. Do teţav lahko pride pri kumulativnem navezovanju, sploh kadar drţave
nek pogoj različno opredeljujejo.21
Za obliko posvojitve, je po četrtem odstavku 46.
člena, pristojno pravo drţave, kjer se sklene posvojitev, torej za obliko posvojitve velja
splošno pravilo locus regit forman actus.22
V 47. členu določa, da se učinek posvojitve
določa po pravu drţave, katere drţavljana sta posvojenec in posvojitelj. Če pa sta
slednja drţavljana različnih drţav, pride do uporabe prava drţave, v kateri imata stalno
prebivališče. Če nimata prebivališča v isti drţavi, se pa uporabi pravo drţave katere
drţavljan je posvojenec.
ZMZPP je zakon, katerega uporabo izključujejo akti Evropske unije (v nadaljevanju
EU) in mednarodne konvencije, zato je uporaba tega zakona bolj redka. V veljavo pride
predvsem pri razmerjih ko so posvojenci ali posvojitelji iz drţav tretjega sveta, ali pa iz
tistih drţav, ki niso podpisnice konvencij in članice EU. ZMZPP je eden redkih
zakonov, če ne kar edini v slovenski zakonodaji, ki daje prednost mednarodnim aktom
in pravu EU.23
ZMZPP prav tako ureja priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, tudi s
področja posvojitev. Neţa Kogovšek24
piše o primeru, ko je homoseksualni par posvojil
deklico v ZDA in ţelel priznanje te odločbe v Sloveniji. Pojavilo se je vprašanje, ali je
posvojitev v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije? Naše Vrhovno sodišče, je
kljub vsem zapletom to odločbo priznalo.
Poskus ureditve druţinskih razmerij je bil leta 2011 z Družinskim zakonikom.25
Drţavni zbor ga je sprejel 16. junija 2011, nato je bil zaradi domnevno sporne vsebine,
razpisan referendum 25. marca 2011. Ob 30% udeleţbi je bil zakonik zavrnjen s 55%
20
Geč-Korošec Miroslava, Mednarodno zasebno pravo, knjiga 1, splošni del, Uradni list Republike
Slovenije, Ljubljana, 1994. 21
Geč-Koroščeva navaja primer preizkusne dobe, nekatere drţave so jo striktno določile, druge pa ne. V
slovenski praksi se je uveljavil enoletni rok. 22
Prevod: formalnosti posla po pravu kraja, kjer se opravljajo. Geč-Korošec Miroslava, Mednarodno
zasebno pravo, knjiga 1, splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1994, str. 77. 23
4. člen ZMZPP; Ta zakon se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni
pogodbi. 24
Kogovšek Neţa, Je posvojitev, izvedena v tujini, lahko v nasprotju z javnim redom RS?, v: Pravna
praksa, Druţinsko pravo, št. 42, 29.10.2009, str. 13-15. 25
Druţinski zakonik, uradna spletna stran Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve Republike
Slovenije, URL: www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.../DZak-sprejet-16-6-11.doc (26.7 2013).
16
glasov. Kot piše Avbelj,26
so bile pobudnikom referenduma so bile sporne določbe o
zakonski zvezi in moţnosti posvojitve otroka s strani homoseksualnih parov. Pri tem so
pozabili, da je primarna in edina naloga druţinskega prava, da varuje dobrobit otroka in
da pod nobenim pogojem ne bi smeli postaviti osebnih zamer in lastnih predsodkov
pred samo varstvo otrok.27
To, da zakonik ni bil sprejet, je bila predvsem posledica
nizke volilne udeleţbe. Izkazalo se je, da so na volišče odšli predvsem desno usmerjeni
volivci, liberalno usmerjeni pa so zapadli v politično in volilno apatijo. Druţinski
zakonik je prinašal veliko poenostavitev postopkov in je bolj uspešno varoval pravice
otroka.28
Tako kot ZZZDR je tudi Druţinski zakonik urejal samo popolno posvojitev. O
posvojitvah bi odločalo sodišče na predlog CSD. Otroka bi lahko posvojila tudi
zunajzakonska partnerja in ne samo zakonca. Hkrati s spremembo opredelitve
ţivljenjske skupnosti, kot skupnosti dveh oseb istega ali različnega spola, se je odprla
tudi moţnost posvojitve otroka s strani homoseksualnih parov. Zagovorniki
Druţinskega zakonika so izpostavljali predvsem, da je ta moţnost posvojitve omejena
na osebi, ki ţivita v ţivljenjski skupnosti in je eden od njiju naravni starš tega otroka.
Torej je Druţinski zakonik dajal samo moţnost enostranske posvojitve s strani
homoseksualnega, ne pa tudi dvostranske. To vprašanje ni bilo nikoli v javnosti povsem
razčiščeno in najbrţ je tudi to eden od razlogov za njegovo nesprejetje.29
Predlog
zakonika ni predvideval starostne omejitve, pri kateri otroku ne bi bilo dovoljeno dati
mnenja o posvojitvi. Po desetem letu, pa je kot pogoj za veljavno posvojitev zahteval
soglasje otroka za posvojitev. Soglasje staršev za posvojitev pred rojstvom otroka in 8
tednov po rojstvu staršev ne bi zavezovalo. Te določbe so bile napisane predvsem zaradi
varstva matere, saj je po rojstvu otroka moţna poporodna depresija. Do posvojitve bi
lahko prišlo v roku pol leta od izpolnitve vseh pogojev, če bi CSD ocenil da je to v
otrokovo korist pa še prej. ZZZDR predvideva rok eno leto. Predlagatelj je prav tako
predlagal vzpostavitev centralne zbirke kandidatov in otrok za posvojitev, prav tako pa
vzpostavitev centralne zbirke izvedenih posvojitev v Republiki Sloveniji. V primeru
poskusne dobe, ko se otrok začasno zaupa bodočemu posvojitelju, se za to dobo ne bi
26
Avbelj Matej, Druţinski zakonik, moralne eksternalije in pravni voluntarizem, v: Pravna praksa,
Druţinsko pravo, št. 42, 29.10.2009, str. 15-18. 27
24UR, S.S., URL: http://www.24ur.com/novice/slovenija/druzinski-zakonik.html (30.8.2013). 28
MDDSZ, Predlog druţinskega zakonika (kratek povzetek), URL: http://www.mddsz.gov.si/si/
(30.8.2013). 29
DELO, Marko Jakopec, URL: http://www.times.si/sport/pravica-istospolnih-do-posvojitve-otrok-se-
vedno-predmet-razhajan--bbd7ab251f-01e2977ed8.html (30.8.2013).
17
uporabljale določbe o rejniški dejavnosti. Vsi ti ukrepi so strmeli k večji koristi otroka,
glavni namen določb je bil otroku izbrati najboljše moţne starše, ne glede na njihovo
spolno in drugo usmerjenost. Tako je predlagane izboljšave predstavilo MDDSZ.30
3.2 Evropa
Na področju starega kontinenta imamo dve organizaciji oziroma skupnosti, pri katerih
nastajajo akti vseevropskega pomena, med drugim tudi na področju posvojitev. To sta
Evropska unija in Svet Evrope.
3.2.1 Svet Evrope
Svet Evrope31
je vodilna organizacija na področju varstva pravic na stari celini. Ima 48
članic, kar 28 od njih pa je tudi članic EU.32
Vse njihove članice so se zavezale
spoštovati Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
(v nadaljevanju EKČP),33
to je sporazum, ki zagotavlja varovanje človekovih pravic,
vladavine prava in demokracije. Evropsko sodišče za človekove pravice (v
nadaljevanju ESČP) pa izvaja nadzor nad njenim izvajanjem. Ko posameznik v matični
drţavi izčrpa vse pravne poti za varstvo neke človekove pravice, ki mu je bila kršena,
lahko toţbo predloţi tudi ESČP. To pa pomeni, da mora posameznik v matični drţavi
po pravico tudi na Ustavno sodišče, šele nato mu je odprta pot v Strasbourg. Za podpis
EKČP se ţe nekaj časa pripravlja EU. Ferčič, Hojnik in Tratnik34
menijo, da če bi
slednja podpisala konvencijo, bi to neuradno pomenilo, da se je podredila Svetu Evrope.
30
MDDSZ, Predlog druţinskega zakonika (kratek povzetek), URL: http://www.mddsz.gov.si/si/
(30.8.2013). 31
Uradna spletna stran Sveta Evrope, URL:
http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=en (26.7.2013). 32
Drţave članice so: Albanija, Andora, Armenija, Avstrija, Azerbajdţan, Belgija, Bolgarija, Bosna in
Hercegovina, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška,
Irska, Islandija, Italija, Latvija, Liechenstein, Litva, Luksemburg, Madţarska, Makedonija, Malta,
Moldavija, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, San
Marino, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina in Velika Britanija.
Zadnja je maja 2007 postala članica Črna gora, Belorusija je za članstvo zaprosila leta 1993 in še vedno
čaka na povabilo.
Ministrstvo za zunanje nadeve (MZZ), URL:
http://www.mzz.gov.si/si/coe/o_svetu_evrope/drzave_clanice_sveta_evrope/ (30.8.2013. ) 33
Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s
protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11
(MKVCP) Uradni list RS-MP, št. 7/1994, Spremembe: Uradni list RS, št. 78/2006 Odl.US: Up-555/03-
41, Up-827/04-26. 34
Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV Zaloţba, Ljubljana, 2011.
18
Tega zaenkrat še ni pripravljena storiti. Podpis bi pomenil vzpostavitev skupnega
pravnega prostora na področju varstva človekovih pravic za 820 milijonov prebivalcev.
Temeljni akt Sveta Evrope na področju posvojitev je Evropska konvencija o
posvojitvi otrok,35
sprejeta leta 1976 v Strasbourgu. Slovenija ni nikoli podpisala te
konvencije, saj je konvencija bolj »odprte« narave kot naš ZZZDR. Dovoljuje namreč,
da drţave sprejmejo tudi določbe, ki omogočajo posvojitve istospolnim parom.36
Njen
cilj in namen, glede na 12. člen je, da se otroku zagotovi varen dom in zanj najboljše
moţne posvojitelje. 3. člen določa, da se lahko otrok posvoji, če še ni dopolnil 18 let,
oziroma če še ni poročen ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. V 6. členu je
določba, ki pravi, da če hoče otroka posvojiti poročena oseba, ali oseba v registrirani
istospolni partnerski skupnosti, je potrebna za veljavno posvojitev potrditev in strinjanje
partnerja. Če se smatra, da otrok razume namen in smisel posvojitve, se zahteva tudi
njegova privolitev. Če je otrokova izjava v nasprotju z njegovo koristjo, je ni treba
upoštevati. Glede na 5. člen 1 odstavek, se morata s posvojitvijo strinjati tudi naravna
starša tega otroka, ali pa oseba, ki lahko to strinjanje da namesto njiju. Privolitev mame
nekaj tednov po porodu ni veljavna, tako 4 odstavek istega člena, kakšen je ta čas
določijo pristojni organi. Namen te določbe je, da si mati po porodu nekoliko opomore
in se zaveda resnosti svoje odločitve. Konvencija dovoljuje posvojitve tako poročenim,
kot samskim, ter tudi homoseksualnim parom. Posvojitev je načeloma moţna samo
enkrat, vendar konvencija dovoljuje izjeme. Moţna je ponovna posvojitev, če je bila
prejšnja razveljavljena, če je prvi posvojitelj umrl in ob enostranski posvojitvi s strani
zakonca ali partnerja, to omogoča 2 odstavek 6. člena.
Starostna meja posvojitelja je postavljena med 18 in 35 let. Minimalna razlika med
njima pa mora biti vsaj 16 let. Ta določba je v 7. členu. Gre za popolno inkorporacijo
posvojenca v druţino posvojitelja. V 12. členu je določba, ki omogoča, da lahko oseba
posvoji kolikor otrok hoče, tudi če ima lastne biološke otroke, se ji ne sme odreči
pravica do posvojitve.
35
Svet Evrope, URL: http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/058.htm (28.7.2013).
European convention on the adoption of children Convention europ enne en mati re d adoption des
enfants, Strasbourg, 24. IV.1967, Author: Council of Europe, Publisher: Strasbourg : Conseil de l'Europe,
1996, Series: European treaty series, no. 58. 36
Drţave, ki jih konvencija zavezuje: Avstrija, Češka, Danska, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Lihtenštajn,
Makedonija, Malta, Nemčija, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Švica, Zdruţeno
kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Council of Europe, URL:
http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ChercheSig.asp?NT=058&CM=&DF=&CL=ENG
(30.8.2013).
19
Leta 2008 je prišlo do dopolnitve te konvencije z novo konvencijo Sveta Evrope o
posvojitvi otrok.37 Ta sprememba je posledica hitrega razvoja na področju
gospodarstva in socialne varnosti. Konvencija izboljšuje sam postopek posvojitve v
posameznih drţavah, je jasnejša in varnejša, saj ne omogoča več zlorab. Kot pri vseh
tovrstnih aktih, je tudi ta namenjena primarno varstvu otrok. Ena izmed novosti, ki jih
določa, je obvezna privolitev očeta, tudi če je bil otrok rojen izven ţivljenjske
skupnosti. Konvencija omogoča otroku, da se seznani s svojo identiteto, naravnim
staršem pa, da ne izdajo svoje identitete, torej da ostanejo anonimni.38
Oseba ki lahko
posvoji, mora biti stara med 18 in 30 let.
Naslednji akt Sveta Evrope, ki zadeva področje posvojitev je Evropska konvencija o
uresničevanju otrokovih pravic39
(v nadaljevanju MEKUOP) iz leta 1996. Drţavni
zbor Republike Slovenije jo je sprejel 1.10.1999.40
MEKUOP se uporablja za področje
varstva, vzgoje otrok in stikov z njimi. Drţave so se zavezale, da se mora uporabljati
vsaj za tri področja druţinskega prava znotraj drţave. Ta področja morajo biti tako
pomembna, da o njih odločajo pravosodni organi. V Sloveniji je relevantna za več kot
samo tri področja. Uporablja se za področje skrbništva, posvojitev in določanja višine
preţivnine. Njene določbe se uporabljajo samo za mladoletne otroke. V 1. členu določa,
da so druţinskopravni postopki vsi tisti, ki potekajo pred sodno oblastjo in zadevajo
stanje otroka. V drugem poglavju MEKUOP določa pravila postopkov. Celoten
postopek je namenjen varstvu otrokovih pravic. 10. Člen drugega poglavja določa, da
ima otrok vse pravice do informacij, te se mu seveda priznajo skladno z njegovo stopnjo
dojemanja in razumevanja. Tako starši kot drţava morajo skrbeti za otrokovo dobro in
37
European Convention on the Adoption of Children (Revised) CETS No.: 202.
Drţave, ki jih konvencija zavezuje: Češka, Finska, Nizozemska, Norveška, Romunija, Španija, Švedska
in Ukrajina.
Coucil of Europe, URL: http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/202.htm,
http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ChercheSig.asp?NT=202&CM=8&DF=&CL=ENG
(31. 8. 2013).
Svet Evrope, URL:
http://www.svetevrope.si/sl/novice/nova_konvencija_sveta_evrope_o_posvojitvi_otrok/index.html
(28.7.2013). 38
145. člen ZZZDR določa, da se v matično knjigo vpišejo posvojitelji kot posvojenčevi starši, ne
vsebuje pa določbe, da bi se vpis bioloških staršev razveljavil. ZZZDR ne zagotavlja anonimnost
posvojitve, prav tako ne določa, da so podatki o posvojitvi tajni. 39
Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic
(MEKUOP), Uradni list RS, št. 86/1999, z dne 22. 10. 1999. 40
Drţave, ki jih konvencija zavezuje: Andora, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Ceška, Danska,
Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksembourg,
Madţarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, San Marino,
Slovaška , Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Zdruţeno kraljestvo Velike Britanije in Severne
Irske.
20
spodbujati njegove pravice. Posvojitev je institut primarno namenjen otrokovi koristi in
ne osebni koristi posvojiteljev. Če je posvojenec zadosti mentalno razvit, lahko poda
tudi lastno mnenje o posvojitvi.
Po 7. členu drugega poglavja, morajo vsi drţavni organi, ki imajo kakršnokoli
pristojnost na področju, ki zadeva otroke morajo delovati hitro. Odločbe, ki jih izdajajo,
pa morajo biti hitro izvršljive. Pristojni organi morajo imeti pooblastila, da lahko
delujejo hitro in učinkovito, kadar je ogroţena otrokova korist. Da lahko otroka najbolje
zavarujemo, je potrebno hitro ukrepanje in prav to je cilj MEKUOP. To pomeni tudi
večjo sodelovanje med drţavami na tem področju.
3.2.2 Evropska unija
Evropska unija (v nadaljevanju EU) je zveza drţav. Je nekakšna vmesna oblika med
konfederacijo in federacijo. V njo je vključeno 28 drţav.41
Slovenija je njena članica od
1.5.2004. Sprva je bila to oblika povezovanja na področju gospodarstva, danes pa se je
pretvorila v povezavo drţav na vseh področjih. Temeljni cilj je prost pretok štirih
svoboščin, blaga, delavcev, kapitala in plačil ter prost pretok storitev in svoboda
ustanavljanja. Drţave so del pristojnosti prenesle na organizacijo in sedaj jim ta
narekuje, kako naj urejajo ta področja. To so področja, kjer ima EU izključno
pristojnost. Na drugih, za EU manj pomembnih področjih, pa imajo EU in drţave
članice deljene pristojnosti. Na področju mednarodnega zasebnega prava, tudi
druţinskega prava so bili sprejeti številni akti, ki sedaj veljajo enotno, z nekaj izjemami,
za vse drţave članice EU. Namen EU torej ni zgolj sodelovanje na področju
gospodarstva, ampak je tudi varstvo človekovih pravic.42
Na področju posvojitev je pomemben akt EU, Resolucija Evropskega parlamenta z
dne 19. januarja 2011 o mednarodnih posvojitvah v Evropski Uniji.43
Vsebina
slednje temelji predvsem na tem, da se poziva drţave članice naj poskrbijo za otrokovo
korist, naj vodijo evidence in nadzor nad skrbjo za otroke. EU zahteva, da se ob
posvojitvi vsem akterjem nudi pomoč, saj je posvojitev zelo čustveno pretresljiv
dogodek. Organizacija se zaveda problema zapuščenih otrok, zato zahteva od drţav, da
41
Članice EU so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija,
Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madţarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska,
Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija. 42
Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV Zaloţba, Ljubljana, 2011. 43
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2011 o mednarodnih posvojitvah v Evropski
uniji, Uradni list Evropske Unije 2012/C 136 E/05.
21
poskrbijo za takšne otroke in da naj uvedejo takšno politiko, da bo takšnih otrok vedno
manj, tisti, ki so takšne pravice otrok kršili pa naj se ustrezno kaznujejo. Ta resolucija je
upoštevala vse mednarodne akte na področju posvojitev. Zavezuje vse drţave članice
EU, tudi Slovenijo. To pomeni, da moramo spoštovati tudi določbe tistih konvencij, ki
jih nismo ratificirali.
3.3 Mednarodne konvencije in sporazumi
Po mnenju Pearla, Bainhama, in Picforda,44
sta na mednarodnem področju
najpomembnejši mednarodni organizaciji, ki urejata tudi področje posvojitev Haaška
konferenca za mednarodno zasebno pravo in Organizacija zdruţenih narodov. V okviru
varstva človekovih pravic, urejata tudi problematiko mednarodnih posvojitev.
3.3.1 Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo45
Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo- The Hague Conference on
Private International Law (v nadaljevanju HCCH) je mednarodna organizacija, ki se,
kot pove ţe ime, ukvarja z urejanjem mednarodnega zasebnega prava. HCCH je bila
ustanovljena leta 1893 z namenom postopnega poenotenja pravil mednarodnega
zasebnega prava. Ta cilj je HCCH uresničevala z ustvarjanjem in pomočjo pri izvajanju
multilateralnih konvencij, ki so določale usklajevanje in harmonizacijo mednarodnih
pravil na najrazličnejših področjih mednarodnega zasebnega prava. Haaška konferenca
ima trenutno 73 članov, med drugim tudi Zdruţene drţave Amerike, Kitajsko, Rusijo,
Indijo, Brazilijo in vseh 28 drţav članic EU. Tudi sama EU je članica te organizacije, z
njo je število članov doseglo ţe številko 74.
Na področju posvojitev je Haaška konferenca sprejela Haaško konvencijo o varstvu
otrok in sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah- Hague Adoption Convention (v
nadaljevanju MKVO).46
Sprejeta je bila 29. maja 1993, Slovenija pa jo je ratificirala leta
1999. Njen cilj je varovanje otrok in njihovih druţin pred nevarnostjo nezakonitih in
44
Pearl David, Bainham Andrew, Pickford Ros, Frontiers of Family Law, Second edition, United
Kingdom, 1995, str. 47. 45
Haaška konference za mednarodno zasebno pravo, URL: http://www.hcch.net/index_en.php
(28.7.2013). 46
Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddrţavnih
posvojitvah (MKVO), Uradni list. RS, št. 45/1999.
22
slabo pripravljenih posvojitev v tujini. Deluje preko sistema nacionalnih centralnih
organov in krepi uspešnost Konvencije ZN o otrokovih pravicah.47
Njena primarna skrb
je, da je izvedena posvojitev v najboljšo korist otroka, ter da se v postopku posvojitve
spoštujejo vse njene oziroma njegove temeljne pravice. 1. člen določa cilj, ta je
preprečevati prodajo, ugrabitve in trgovanje z otroci. Do mednarodne posvojitve lahko
pride, ko so izčrpane vse moţnosti za posvojitev v matični drţavi, torej da je otrok za
posvojitev znotraj drţave dovolj, več o tem določa 4. člen. MKVO se uporabi ko sta
otrok in posvojitelj iz različnih drţav, a sta hkrati obe drţavi njeni podpisnici. Določa
minimalne standarde, drţave pa jih lahko še poostrijo. Pristojni organi znotraj drţave
morajo ugotoviti, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev ter da vse kaţe, da je to dejanje v
korist otroka. Potrebno je ugotoviti, da so vsi pristojni dali soglasja in strinjanja brez
kakršnihkoli pritiskov ali plačil. Po 5. členu MKVO morajo organi drţave sprejema
morajo preveriti, ali ima otrok ustrezno dovoljenje za vstop v drţavo in ali ima urejeno
stalno prebivališče v njej. Vedno je treba upoštevati tudi otrokove ţelje.
3.3.2 Organizacija združenih narodov48
Organizacija združenih narodov- The United Nations (v nadaljevanju OZN) je
mednarodna organizacija s sedeţem v New Yorku. Njen primarni cilj je spodbujanje
sodelovanja na mednarodni ravni na področju socialne varnosti, gospodarskega razvoja,
človekovih pravic, drţavljanskih svoboščin, demokracije in doseganje trajnega miru na
svetu. Ustanovljena je bila leta 1945 in je nadomestila Ligo narodov, saj ta ni dosegla
ţelenih rezultatov. OZN je ţelela drţave zbliţati in preprečiti ponovne vojne in nemire
na mednarodni ravni. Za izvajanje vseh svojih nalog ima organizirane tudi številne
hčerinske organizacije. Ob ustanovitvi je štela 51 članic, sedaj je to število naraslo ţe na
193.
47
Konvencija ZN o otrokovih pravicah, sprejeta na Generalni skupščini Zdruţenih narodov 20.
Novembra 1989 z resolucijo št. 44/25, objavljen v Uradnem listu SFRJ– Mednarodne pogodbe št.
15/1990, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije zdruţenih narodov in konvencij,
sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo objavljen v Uradnem listu RS – Mednarodne
pogodbe št. 9/1992. 48
Organizacija zdruţenih narodov, URL: http://www.un.org/ (29.7.2013).
23
V okviru varstva človekovih pravic, je sprejela tudi nekaj aktov ki neposredno zadevajo
področje posvojitev, med drugim tudi KOP.49
Sprejeli so jo leta 1989 voditelji drţav
sveta in je postala prvi pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki je zadeval otrokove
pravice. Drţavni zbor Republike Slovenije jo je ratificiral leta 1990. 21. člen poudarja,
da je mednarodna posvojitev zadnja opcija pri varstvu otroka, ki prihaja iz neurejene
druţine ali pa je sploh nima. Prav tako jasno določa, da je posvojen otrok enak z
biološkimi otroci posvojitelja. Ne samo posvojitelj, tudi drţava ga mora, po 28. členu,
smatrati za svojega drţavljana z vsemi pravicami in dolţnostmi, ki mu kot novemu
drţavljanu drţave pripadajo. Otrok ima pravico izvedeti podatke glede svojega izvora,
tega mu ne starši ne drţava ne morejo in ne smejo preprečiti. Vsi sodelujoči organi
drţave morajo paziti, da se ne kršijo pravice otroka. Drugi odstavek 32. člena določa, da
morajo drţave podpisnice zagotoviti, da bodo ustrezno sankcionirale vse, ki bodo na
kakršen koli način delovali v škodo otroka. Vedno je potrebno upoštevati otrokove
ţelje, vendar ne takrat, kadar otrokove ţelje nasprotujejo njegovi koristi. Gre predvsem
za primere zlorabljanja in zanemarjanja otroka. Kadar je otrok ogroţen, mu morajo
drţave zagotoviti ustrezno varstvo. Bodisi v rejništvu ali pa kar neposredno preko
posvojitev. Vedno je treba upoštevati tudi otrokov izvor in nadaljnje ukrepe graditi
primerno njegovi osebnosti, več o tem v 12. členu. 21. člen določa, da se lahko
posvojitev izvede samo ob soglasju pristojnega organa in ob privolitvi bodisi bioloških
staršev ali zakonitih skrbnikov. Drţave so spoznale, da je mednarodna posvojitev
alternativna oblika skrbi za otroke, ki jim ni mogoče na drugačen način zagotoviti
varstva in vzgoje v matični drţavi. 3. člen, pomembno je, da nihče ne bogati s
posvojitvijo, edina korist, ki se lahko doseţe, je korist otroka. Vedno gledamo na
posvojitev kot instrument varstva otrok. Če drţave ne zagotovijo vsega obljubljenega,
jih po 44. členu, čaka odgovornost pred mednarodno skupnostjo.
49
Konvencija ZN o otrokovih pravicah, sprejeta na Generalni skupščini Zdruţenih narodov 20.
Novembra 1989 z resolucijo št. 44/25, objavljen v Uradnem listu SFRJ– Mednarodne pogodbe št.
15/1990, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije zdruţenih narodov in konvencij,
sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo objavljen v Uradnem listu RS – Mednarodne
pogodbe št. 9/1992.
24
3.3.3 Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah50
Bilateralni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o
meddrţavnih posvojitvah (v nadaljevanju BMKMP), je edini tovrstni sporazum
Slovenije na področju posvojitev. Primarno je namenjen predvsem posvojiteljem iz
Slovenije in posvojencem iz Makedonije. Podpisan je bil leta 2007, uporabljati se je
začel 1. januarja 2009. Prvotno je bil sporazum sklenjen za 4 leta, če se drţavi ne
odločita za prekinitev, pa se vsako leto podaljša za obdobje enega leta. Slovenija je
napisala osnutek sporazuma in tudi sama dala pobudo. Sporazum je sklenjen skladno s
Haaško konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah in
slovensko zakonodajo na področju posvojitev. Cilj sporazuma je, da se otrokom
zagotovi najboljši moţni dom, da se preprečijo trgovina z otroci, ugrabitve in prodaja.
Sporazum natančno določa postopek posvojitve, posledice in pogoje za posvojitev. Med
posvojenci in posvojitelji nastane enako razmerje kot med naravnimi starši in njihovimi
otroci. 6. in 7. člen določata, da so pogoji za posvojitev enaki kot v našem zakonu
ZZZDR, torej če je nekdo primeren za posvojitelja v Sloveniji, je primeren tudi za
posvojitev otroka iz Makedonije.
Sporazum v 20. členu določa, da posvojitelji krijejo vse stroške, ki nastanejo pri
premestitvi otroka iz ene drţave v drugo, prav tako plačajo potni list, stroške prevoda
uradnih listin in druge stroške. Organi drţav morajo ukrepati hitro in učinkovito ter
poskrbeti, da se nihče ne okoristi s posvojitvijo. Osrednja organa morata biti vedno v
navezi in si sporočati podatke glede posvojitve. Po 1. členu BMKMP je osrednji organ v
Republiki Sloveniji MDDSZ, v Makedoniji pa Ministrstvo za delo in socialno politiko.
Pooblaščeni organi so v obeh drţavah pristojni CSD.
Če pogledamo število posvojitev iz Makedonije pred in po sporazumu lahko rečemo, da
ni opaziti nekih sprememb glede povečanja števila posvojitev. Prej kot o povečanju
števila, bi lahko govorili še o zmanjšanju. Leta 2006 je bilo kar 6 posvojitev iz
Makedonije, leta 2008 pa dve. Po tem ko je sporazum začel veljati, pa so zabeleţene le
3 takšne posvojitve. Dve leta 2010 in ena leta 2011.51
Razlog je potrebno najbrţ iskati v
tem, da so se s BMKMP oteţili pogoji za posvojitev. S tem se je povečala varnost
otrokovih pravic. Postopek posvojitve pred tem sporazumom, očitno ni bil ravno
50
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddrţavnih posvojitvah
(BMKMP) Uradni list RS, št. 113/2007. 51
Ministrstvo za notranje zadeve, Matični register, URL:
http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/maticni_register/ (30.7.2013).
25
najboljši in v dobro otroka, ampak samo v korist hitrejših in enostavnejših posvojitev.
Tudi Buck Pearl52
piše o tem, da se drţave ne zavedajo, da pride s sporazumom
posledično tudi manj posvojitev, saj se neko področje, ki do sedaj ni bilo urejeno, uredi
in »zaplete« stvari. Zaplete jih seveda v dobro otroka.
52
Buck Pearl, Children For Adoption, Random house, New York, 1964.
26
4 POTEK POSVOJITVE IN PRAVNE POSLEDICE
Vsaka drţava določa svoje pogoje za posvojitve, prav tako ima vsak mednarodni akt
nekatere posebnosti. V določenih lastnostih pa so si vsi ti akti in predpisi podobni. Vsi
ţelijo delovati v dobro otroka in ţelijo preprečiti morebitne zlorabe in obogatitve
vpletenih.
Kot smo ţe omenili, se za sporazum med Slovenijo in Makedonijo uporabljajo enaka
pravila za posvojitev kot so tista v našem zakonu ZZZDR, zato se bomo v nadaljevanju
glede posebnosti posvetili predvsem tem. ZZZDR ureja področje posvojitev v četrtem
delu zakona, v členih od 143. do 153.
4.1 Pogoji za posvojitev
ZZZDR določa pogoje za posvojitev v členih od 134. do 145. Geč- Korošec in Kraljić v
svoji knjigi53
razdelita pogoje na dve skupini, in sicer tisti ki so potrebni za posvojenca,
in tisti, ki jih mora izpolnjevati posvojitelj, s tem pa je omogočena večja preglednost.
Zato se bomo v nadaljevanju drţali njune delitve.
4.1.1 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati posvojitelj
Posvojitelj mora imeti aktivno adoptivno sposobnost, da lahko posvoji otroka. Oseba
mora biti polnoletna in vsaj 18 let starejša od posvojenca. Če med posvojencem in
posvojiteljem ni 18 let razlike, sme CSD v izjemnih primerih dovoliti tudi tako
posvojitev. Vendar mora prej raziskati vse okoliščine primera in se prepričati, da je taka
posvojitev v otrokovo korist, določba 137. člena ZZZDR.
138. člen ZZZDR določa, da morata otroka posvojiti oba zakonca, torej je mogoča samo
dvostranska posvojitev. Moţno pa je, da zakonec posvoji otroka svojega zakonca, v tem
primeru govorimo o enostranski posvojitvi.
Ne smemo pozabiti, da je institut posvojitve namenjen zgolj in samo varstvu otroka,
zato ZZZDR v 193. členu določa nadaljnje omejitve.
Pogoje za posvojitelja ne izpolnjuje oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica, niti
oseba, za katero se domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca. Prav tako ne
53
Geč- Korošec, Kraljić, Druţinsko pravo III. Spremenjena in dopolnjena izdaja, Maribor, 2000, str. 221-
225.
27
more biti posvojitelj oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v
korist otroka. Oseba, ki je duševno prizadeta in bolna, ali pa ji je bila odvzeta poslovna
sposobnost in utegne ogroziti posvojenca, prav tako ni primerna in se ji posvojitev
odreče.
Ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni vrsti, prav tako pa ne brate in sestre. Skrbnik ne
more posvojiti varovanca, to je mogoče šele po preteku skrbniškega razmerja. Na ta
način se prepreči, da bi skrbnik izkoristil svoj poloţaj.
ZZZDR v 140. členu omogoča tudi, da otroka posvoji tujec. To je mogoče ko naš CSD
ni mogel najti ustreznega posvojitelja med kandidati v Sloveniji. Za takšno posvojitev je
potrebno strinjanje MDDSZ ter Ministrstva za javno upravo (v nadaljevanju MJU). Če
gre za otroka zakonca, strinjanje ni potrebno. Zaviršek Darja, Kobal Barbara, Cacinovic
Vogrincic Gabi in drugi, v knjigi Postopki, organizacije in standardi na področju
posvojitev trdijo, da je Slovenija ena od mnogih drţav podpisnic MKVO, ki otrok ne
daje v posvojitev, ker jim ima premalo. Iz letnih poročil CSD ni leta 2007 znan noben
tak primer, leta 2008 pa so zabeleţili 4. Vendar naj bi tudi tu, šlo povečini za
enostranske posvojitve.54
4.1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati posvojenec
Čeprav ZZZDR izrecno ne določa, je popolnoma jasno, da mora biti posvojitev v korist
posvojenca in da je to edini cilj, ki ga lahko zasledujemo.
Otrok mora imeti pasivno adoptivno sposobnost, da je lahko posvojen. Ta je sestavljena
iz naslednjih pogojev. 134. člen določa, da se lahko posvoji samo mladoletna oseba,
prav tako ni mogoče posvojiti nasciturusa.
141. člen določa, da se lahko posvojijo otroci, katerih starši so neznani, oziroma da ţe
leto dni nimajo znanega bivališča, ali pa so se strinjali s posvojitvijo in so podali to
strinjanje pred pristojnim organom. Ne zahteva se privolitev roditelja, če mu je bila
odvzeta roditeljska pravica ali pa če oseba ni sposobna trajno izjaviti svoje volje. Po
izpolnitvi kateregakoli od teh treh pogojev, mora preteči še eno leto da se lahko izvede
posvojitev. Podana je tudi izjema, da se lahko posvojitev izvede prej, če CSD ugotovi,
da je to v korist otroka. Pojavi se vprašanje, komu je pravzaprav namenjen ta enoletni
rok. Jasno je edino to, da je ta rok samo še dodatna omejitev na poti do posvojitve.
54
Zaviršek Darja, Kobal Barbara, Cacinovic Vogrincic Gabi in drugi, Postopki, organizacije in standardi
na področju posvojitev, Republika Slovenija, Ljubljana, 2009.
28
Tretji odstavek istega člena omogoča, da se smejo posvojiti tudi otroci, ki nimajo ţivih
staršev.
Kar smo poprej navedli za posvojitelja velja tudi za posvojenca, torej ni moţna
posvojitev s strani sorodnika v ravni vrsti, niti ne s strani brata ali sestre. Posvojitelj
prav tako ne more biti skrbnik. Otroka lahko posvoji samo ena oseba, razen kadar sta
posvojitelja zakonca. Starostna razlika med otrokom in posvojiteljem mora biti vsaj 18
let. Če je otrok star ţe 10 let, mora podati svoje soglasje k posvojitvi. Slovenski
posvojitelji lahko posvojijo tudi tujega otroka ali pa otroka brez drţavljanstva.
4.2 Postopek posvojitve
Geč- Korošec in Kraljić55
sta postopek razdelili na dva dela, in sicer na predhodni
postopek in sam akt sklenitve posvojitve. ZZZDR določa postopek v drugem poglavju
četrtega dela, od 146. do 151. člena.
Postopek za posvojitev lahko začne CSD po uradni dolţnosti ali pa na podlagi predloga
bodočega posvojitelj, 146. člen ZZZDR. Stvarno pristojen organ je CSD. Krajevna
pristojnost pa se določi po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč. Če oseba
nima stalnega prebivališča, je pristojen CSD, kjer ima oseba začasno prebivališče, če pa
tudi tega nima, se uporabi, njeno zadnje stalno ali začasno prebivališče. Če iz navedenih
kriterijev ni mogoče določiti krajevno pristojnega CSD, je krajevno pristojen tisti CSD,
kjer je nastal povod za postopek. Krajevna pristojnost za mladoletno osebo, tudi za
posvojenca, pa se določa po stalnem prebivališču obeh staršev. Če starši mladoletne
osebe ne ţivijo skupaj, se določi krajevna pristojnost po stalnem ali začasnem
prebivališču tistega starša, pri katerem otrok ţivi. Če starši niso znani, je pomemben
kraj kjer je nastal povod za postopek.
Predhodni postopek določata dva člena ZZZDR, in sicer 147 in 148. člen. V postopku
posvojitve je potrebno priskrbeti izpiske iz matičnega registra in druge listine, tako za
posvojenca kot za posvojitelja. Avtorici navajata, da so te druge listine lahko predvsem
potrdilo o plači ali o drţavljanstvu ter zdravniško spričevalo. Potrebno je tudi dokazilo,
da bodočemu posvojitelju ni bila odvzeta roditeljska pravica. Ti dokumenti naj bi bili
stari največ tri mesece. Pristojni CSD mora izdelati tudi mnenje o bodočem posvojitelju,
to vsebuje predvsem podatke o njegovi osebnosti, čustveni zrelosti, motivu za
55
Geč- Korošec, Kraljić, Druţinsko pravo III. Spremenjena in dopolnjena izdaja, Maribor, 2000, str. 225-
227.
29
posvojitev in druge relevantne podatke, ki zadevajo posvojitev. To mnenje CSD zahteva
organ, ki vodi posvojitveni postopek. Drugi odstavek 147. člena določa, da mora CSD,
zaslišati oţje druţinskega člane posvojenca, to so po ZZZDR polnoletni bratje in sestre,
stari starši, če pa ti niso več ţivi pa je potrebno zaslišati strice in tete otroka. Slednje v
primeru, kadar starši otroka niso več ţivi ali nimajo znanega bivališča. Nato morajo
psihologi in drugi strokovnjaki s tega področja, ugotoviti psihofizično stanje otroka, da
mu lahko v nadaljnjem postopku izberejo najbolj primerne posvojitelje. Če CSD ni
popolnoma prepričan o primernosti izbire posvojenca in posvojitelja in o njuni moţnosti
skupnega ţivljenja, lahko določi, da posvojenec določen čas pred odločitvijo o
posvojitvi preţivi v druţini posvojitelja. To moţnost daje CSD 148. člen. To obdobje ni
časovno določeno.
Akt posvojitve je po prvem odstavku 150. člena odločba o posvojitvi, ki jo izda CSD,
ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za posvojitev in predvsem, da je posvojitev v
korist posvojenca. Ta odločba je izdana v upravnem postopku. V to odločbo se po
določbah drugega odstavka 150. člena ZZZDR vpišeta tudi ime in priimek otroka, ki mu
ga je izbral posvojitelj. 151. člena določa, da ko postane odločba o posvojitvi
pravnomočna, jo pošlje CSD pristojnemu matičarju, ta pa jo vpiše v matično knjigo. Če
CSD ugotovi, da posvojitev ni v dobro otroka ali pa da niso izpolnjeni vsi pogoji,
zavrne predlog za posvojitev z odločbo oziroma ustavi postopek.
Potek mednarodne posvojitve v svojem članku, Kako posvojiti otroka iz Rusije?,
podrobno opisuje Nina Šavli.56
Ker je postopek podoben, ne glede na to, iz katere
drţave je posvojenec, ga bomo v nadaljevanju predstavili kot vzorčni postopek, kako
poteka mednarodna posvojitev.
Najprej mora par ali posameznik, na pristojnem CSD opraviti razgovor z njihovo
strokovno ekipo. Ta nato izdela psihološko in socialno študijo para ali posameznika, ki
je tudi pogoj za stik s tujo drţavo. Nato se opravi informativni pogovor na Zavodu
SOS.57
Bodočemu posvojitelju se tam predstavijo moţne drţave posvojitve, ta pa si nato
sam izbere iz katere ţeli posvojiti. Najpogosteje je drţava posvojitve tista, s kateri ima
Slovenija podpisan bilateralni sporazum, ali pa sta obe podpisnici MKVO. Moţna je
tudi posvojitev iz tretje drţave, ampak je potreben dogovor med drţavama. Nadaljnje se
56
Šavli Nina, Kako posvojiti otroka iz Rusije?, v: Pravna praksa, Druţinsko pravo, št.13, 2.4.2009 , str.
15-18. 57
Zavod S.O.S Otroci in mednarodne posvojitve, je neprofitna organizacija, ki deluje na področju
socialnega varstva in varstva otrok v teţavah.
URL: http://www.ringaraja.net/content.asp?ID=16 (2.9.2013).
30
je potrebno udeleţiti petdnevnega izobraţevanja. Zavod SOS poskrbi za vsa birokratska
opravila, od sodnih prevodov do telefonskih klicev. V drţavo, iz katere se namerava
posvojiti otroka, pa pošljejo tudi vso potrebno dokumentacijo.58
Tuja drţava nato preveri primernost posvojitelja, mu sporoči podatke o otroku in pove
okvirne stroške celotnega postopka. Posvojitelj po pribliţno pol leta odpotuje v tujino in
tam spozna otroka. Drţava ponavadi zahteva, da posvojitelj nekaj časa preţivi z
otrokom v njegovi matični drţavi. To obdobje je lahko od dveh tednov, pa vse do treh
mesecev. Po tem obdobju si lahko posvojitelj še vedno premisli. Ob prihodu v domačo
drţavo posvojitelja, je otrok tudi uradno posvojen. Matična drţava otroka ima določen
čas pravico preverjati njihovo ustreznost in skrb za otroka.
4.3 Pravne posledice posvojitve
Geč- Korošec in Kraljić59
poudarjata, da med posvojencem in posvojiteljem nastane
enako razmerje kot nastane med otroci in naravnimi starši. Ne le med njima, tudi med
vsemi sorodniki postanejo razmerja enaka, kot bi bila če bi bil ta posvojenec naravni
otrok posvojitelja. Pravice in dolţnosti posvojenca do njegovih naravni staršev in drugih
sorodnikov prenehajo, prav tako pa prenehajo njihove dolţnosti proti njemu. To
določata 142. in 143. člen ZZZDR. Govorimo torej o popolni posvojitvi, s katero se
posvojenec popolnoma vključi v posvojiteljevo druţino. Posvojitelji se v matični
register vpišejo kot posvojenčevi starši. Takšna posvojitev se ne more razvezati. Gre za
trajno razmerje.
4.4 Prenehanje posvojitve
Zupančič Karl in Novak Barbara, v Predpisih o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih,
navajata moţne razloge za neveljavnost posvojitve.60
ZZZDR ureja to v tretjem
poglavju četrtega dela. Razveza je mogoča samo z razveljavitvijo pravnomočne odločbe
58
INFO-LIFE.si, http://www.infolife.si/mednarodna-posvojitev-otroka (2.9.2013). 59
Geč- Korošec, Kraljić, Druţinsko pravo III. Spremenjena in dopolnjena izdaja, Maribor, 2000, str. 227-
229. 60
Zupančič Karl, Novak Barbara, Predpisi o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih, Uradni list
Republike Slovenije, Ljubljana, 2004.
31
o posvojitvi. Pri tem se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v
nadaljevanju ZUP),61
razen če ZZZDR ne določa drugače.
152. člen ZZZDR določa okoliščine, v katerih je mogoča razveljavitev posvojitve. Ti
razlogi so naslednji:
o če posvojenec ni bila mladoletna oseba;
o če je posvojenca posvojilo več oseb in ni šlo za zakonca;
o če sta posvojenec in posvojitelj brat in sestra ali pa sorodnika v ravni vrsti;
o če sta posvojenec in posvojitelj v skrbniškem razmerju;
o če posvojitelj ni bila polnoletna oseba in ni vsaj 18 let starejša od posvojenca;
o če posvojenec kljub starosti 10 ali več let, ni podal potrebnega soglasja;
o če je posvojitelj oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica ali pa se za njo
utemeljeno domneva, da je izrabila posvojitev v škodo posvojenca;
o če posvojitelj ne daje jamstva, da bo izvrševal roditeljsko pravico v otrokovo
korist;
o če je posvojitelj oseba ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, ali pa je
duševno tako bolna ali prizadeta, da utegne spraviti v nevarnost posvojenca;
o če je posvojitelj tuj drţavljan, pa niso bila izkoriščena vsa sredstva da bi lahko
prišlo do posvojitve v Sloveniji;
o če so bila kršena določila 142. člena katerega otroka se lahko posvoji in če ni
preteklo eno leto od izpolnitve pogojev do posvojitve.
Postopek za razveljavitev posvojitve lahko začne CSD po uradni dolţnosti ali pa na
predlog posvojenca, njegovih staršev ali posvojitelja. Postopek teče pred pristojnim
CSD, posledice posvojitve pa prenehajo z dnem razveljavitve posvojitve ex nunc.62
61
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP); Uradni list RS, št. 80/1999. Spremembe: Uradni list RS,
št. 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007,
65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010. 62
Geč- Korošec, Kraljić, Druţinsko pravo III. Spremenjena in dopolnjena izdaja, Maribor, 2000, str. 229-
230.
32
5 PROBLEMATIKA TRGOVINE Z OTROCI
5.1 Posvojitev kot iluzija
Gina Kim, v članku International Adoption’s Trafficking Problem (Problematika
trgovine z otroci pri mednarodnih posvojitvah),63
piše o tem, da se mednarodne
posvojitve se največkrat skrivajo pod krinko dobrosrčnih posvojiteljev, ki rešijo lačne,
osirotele otroke in nato ţivijo skupaj srečno do konca svojih dni. Šele nedavno pa je
prišla na plan resnica. Resnica o trgovini z otroci, o zlorabah otrok in nelegalnem
bogatenju posrednikov. V ZDA so leta 2004 posvojili skupaj nekaj manj kot 23 000
otrok, po sprejetju MKVO, pa je to število drastično padlo na manj kot 10 000 otrok leta
2011. Pojavi se vprašanje ali je zaostritev pogojev kaj prispevala k zmanjšanju števila
posvojitev?!
Knjiga Human Trafficking and Gender in Sub–Saharan Africa (Trgovanje z otroci v
podsaharski Afriki),64
opisuje, kako so v zadnjem desetletju raziskovalni novinarji na
zahodu ZDA začeli odkrivati in objavljati še neodkrito resnico, ki se skriva za
mednarodnimi posvojitvami. Kljub temu da v javnosti prevladuje mnenje, da je na svetu
več sirot, kot pa je tistih ki ţelijo posvojiti, se vedno jasneje kaţe, da ţelijo bodoči
posvojitelji otroke iz razvitih delov sveta, ki so po moţnosti še odličnega zdravja in
dojenčki.
Sam trg, kjer se odvijajo posvojitve, je ogromen. To je odlična priloţnost za tiste, ki
iščejo hiter in dokaj lahek zasluţek. Sirotišnicam obljubijo kapital za delovanje, ki se
zagotovi s pomočjo astronomskih posvojitvenih pristojbin s strani drţave, te pa v
zameno ponudijo »stalen dotok« otrok. Pomanjkanje denarja, ali pa ţelja po pohlepu
vodilnih v sirotišnicah, jih vodi v zelo drastične ukrepe. To pomeni tudi, da v skrajnih
primerih plačajo ugrabiteljem, ti pa jim v zameno zagotovijo »nove« otroke. Več
posvojenih otrok pomeni več denarja in tako se začarani krog ne preneha vrteti. Po
pisanju Clert Carine in drugih,65
so tovrstni dogodki so v zadnjem času še posebej
63
Kim Gina, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political review number:
6/20/2012, 20.6. 2012, page 33-38. 64
Ahluwalia Sheela, Human Trafficking and Gender in Sub-Saharan Africa, Washington DC, 2009. 65
Clert Carine, Elizabeth Gomart, Ivana Aleksic, Natalia Otel, Human Trafficking in South Eastern
Europe: Beyond Crime Control, Social Development Papers –Conflict Prevention and Reconstruction
Occasional Paper Washington DC, 2005.
33
značilni za revnejše predele Azije. Članek Tatjane Vrbnjak v Večeru66
omenja, da se v
Indiji lahko posvoji otroka za samo 230$, na Kitajskem pa so cene malo višje.
Institucije ki prodajajo otroke, to počno javno in povsem legalno po njihovih predpisih.
Ne samo Azija, tudi Evropa ni imuna na moţnost hitrega zasluţka. Leta 2007 so
zaposleni na neki francoski dobrodelni organizaciji poskušali v Evropo pripeljati več
kot 100 otrok iz Sudana, pod pretvezo, da gre za zapuščene otroke, ki potrebujejo nove
starše. Kasneje se je v policijski raziskavi pokazalo, da so večino teh otrok nasilno
odvzeli druţinam.67
5.2 Haaška konvencija o mednarodnih posvojitvah kot dobra rešitev?
Koettl Johannes je raziskoval pomen MKVO in zapisal,68
da vodilni na področju
mednarodnih posvojitev v ZDA verjamejo, da je podpis MKVO najboljši moţni način,
da bodo posvojitve v prihodnje postale transparentne, etične in da bodo na ta način
drţave uspešnejše v boju proti korupciji. Ţelijo si, da bi jo podpisalo čim več drţav.
Njen cilj je namreč vzpostavitev mreţe mednarodnih posvojitev, ki bo temeljila na
jasnosti in preglednosti glede izvora otrok.
MKVO predvideva medsebojno povezovanje centralnih organov drţav. Pri vsakem
primeru posvojitve je potrebno preveriti ali ima posrednik licenco in ali je centralni
organ matične drţave otroka dal potrditev. Zaradi povečanih stroškov, ki jih prinaša, se
številne drţave v razvoju niso odločile za pristop.
Do sedaj jo je podpisalo ţe več kot 80 drţav sveta, vendar še vedno premalo, da bi se v
celoti uresničil njen cilj. Varstvo otrok in legitimnost posvojitev. Da bi sistem deloval,
morajo pristopiti vse drţave ki so vpete v mednarodne posvojitve. Haiti naprimer ni
podpisnik, pa vendar se posvojitve še vedno lahko izvajajo iz te drţave.
66
Vrbnjak Tatjana, "Otrok je otrok - bolečina je povsod enaka" Vita Mavrič v vlogi ambasadorke Unicefa
prebuja občutljivost javnosti glede trgovine z otroci, v: Večer- ISSN 0350-4972- leto 56, št. 289, 15. 12.
2003, str. 12-15. 67
Kim Gina, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political review number:
6/20/2012, 20.6. 2012, page 33-38. 68
Koettl Johannes, Human Trafficking, Modern Day Slavery and Economic Exploitation, Washington
DC, 2009.
34
5.3 Korupcija še vedno ostaja
Ena od profesorjev na Pravni fakulteti v Minessoti, Michele Goldwin, je v knjigi Solle
Perez in Fernanda Monze,69
povedal, da so stroški mednarodnih posvojitev zelo visoki,
a vendar so jih ljudje pripravljeni plačati. Na nasprotni strani pa imamo ljudi, ki se tega
zavedajo. Zato je lepa priloţnost za začetek korupcije. Kot eno velikih napak oziroma
pomanjkljivosti MKVO pa smatra to, da ni maksimirala cene, ki bi jo pari v razvitih
drţavah še lahko plačali za posvojitev. Jasno je namreč, da, dokler se dobički v tej
»industriji« ne bodo drastično zmanjšali, ni niti najmanjšega upanja, da se bo trgovina z
otroci prenehala.
Knjiga Economics of Human Trafficking,70
poudarja, da zaradi nepravilnega vodenja
knjig in namenske manipulacije, ni točnega podatka, koliko je pravzaprav te korupcije.
Zaradi tega tudi ni mogoče natančno povedati, koliko so novi ukrepi zmanjšali
trgovanje z otroci, saj je edini podatek, ki ga je moţno spremljati število posvojitev v
posameznih drţavah. Direktor oddelka za posvojitve Haaške konference, Michael
Thorner, pravi, da ko ljudje vidijo upad števila posvojitev iz ene drţave, smatrajo, da je
za to kriv nek nov mednarodni sporazum, ki ga je ta drţava podpisala. Ne pomislijo pa,
da je mogoče ta upad posledica tega, da so sedaj podani stroţji pogoji za posvojitev in
da se je s tem zmanjšala tudi moţnost trgovine z otroci.71
Opozarja tudi na problematiko sledenja trgovine z otroci in samega zasluţkarstva, hkrati
pa opozarja, da dokler se ne bodo razvili uspešni mehanizmi za nadzorovanje tega, ni
pogojev, da bi se to zlorabljanje prenehalo. Drţave morajo, zato storiti vse potrebno, da
bodo v prihodnje uspešnejše na tem področju. Poudarja, da je bilo s MKVO ţe veliko
narejenega in da morajo nadaljevati začrtano pot, to pa pomeni, da čim več drţav
pritegnejo k podpisu in odkrijejo še skrite rezerve.72
69
Perez Solla, Monza Fernanda, “Slavery and human trafficking international law and the role of the
World Bank.”, Washington DC, 2009. 70
Wheaton Elizabeth, Edward Schauer, Thomas Galli, "Economics of Human Trafficking" International
Migration, Washington DC, 2012. 71
UNODC -Global Report on Trafficking in Persons, URL: http://www.unodc.org/documents/Global_R
eport_on_TIP.pdf (31.8.2013). 72
Gina Kim, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political review number: 6/20/12,
20.6.2012, page 33-38.
35
5.3.1 Odločen »NE« korupciji
Nihče noče povedati paru, ki je posvojil otroka, da je bil ta otrok ukraden staršem ob
rojstvu in da ga sedaj ţelijo nazaj v njegovi matični drţavi. Vendar se glede na protokol
Organizacije zdruţenih narodov, ki ţeli preprečiti in kaznovati trgovanje z osebami,73
smatra, da je tisti otrok, za katerega posvojitev starši niso dali soglasje, ţrtev trgovine z
otroci. Kim Gina74
piše, da ljudje v drţavah v razvoju nimajo sredstev, da bi začeli
postopek iskanja svojega otroka in niti znanja, da bi pregledali ponarejeno
dokumentacijo. Ko je nek profesor na Pravni fakulteti v Cumberlandu v ZDA posvojil
dve deklici iz Indije je začel preiskovati njun izvor. Izvedel je, da je bila ena ukradena
materi. Dejal je, da je najbolj presenetljivo in zaskrbljujoče to, da se sledi kmalu
odkrijejo in da preprodajalcem otrok sploh ni potrebno zakrivati sledi, saj največkrat
oziroma skoraj vedno nihče ne začne postopka poizvedbe izvora posvojenega otroka.75
Glede na povpraševanja po mednarodnih posvojitvah in trdovratnost korupcije, so vsi ki
oblikujejo politike na tem področju prepričani, da mora priti do obseţnih in korenitih
sprememb. Prepričani so, da so potrebna nova pogajanja med drţavami o sprejemu in
spremembah MKVO. Namreč ena drţava je lahko še tako dobro izpopolnila svoj sistem
posvojitev, ta ne bo deloval, če drţava, s katero sodeluje ni podpisnica in s tem ni
zagotovila minimum spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja trgovine z otroci.
ZDA kot gospodarska velesila lahko zagotovo pripomorejo k temu, tako s političnimi
pritiski kot tudi denarnimi. Drţavami, s katerimi sodelujejo morajo dati jasno vedeti, da
ne podpirajo njihove dosedanje prakse na tem področju. Potreben je nov mednarodni
vir, nov okvir delovanja agencij za posvojitve ter nova pravila za drţave, predvsem
velja to za drţave v razvoju, saj od tam prihaja največ otrok. To je edino učinkovito
oroţje proti trgovini z otroci.76
73
Protocol to Prevent, Suppress and Punish Trafficking in Persons, Especially Women and Children,
supplementing the United Nations Convention against Transnational Organized Crime, General
Assembley resolution 55/25, New York 2000. 74
Gina Kim, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political review number: 6/20/12,
20.6.2012, page 33-38. 75
The United Nations Global Initiative to Fight Human Trafficking, URL:
http://www.ungift.org/ungift/index.html (31.8.2013). 76
The United Nations High Commissioner for Human Rights , Recommended Principles and Guidelines
on Human Rights and Human Trafficking, URL:
http://www.unhchr.ch/huridocda/huridoca.nsf/e06a5300f90fa0238025668700518ca4/caf3deb2b05d4f35c
1256bf30051a003/$FILE (31.8.2013).
36
5.4 Slovenija
Če smo prej govorili o problematiki ugrabljanja otrok za posvojitve, v Sloveniji nimamo
teh problemov. Pri nas je večji problem veliko število otrok v rejništvu in zelo malo
posvojitev znotraj drţave in še manj mednarodnih posvojitev teh otrok. Postopki so
dolgi in zapleteni zato se bodoči posvojitelji po otroke odpravijo v druge drţave. Tudi v
drţave, kjer je izvor otroka lahko vprašljiv.
Gerbec Maja, piše v svoji knjigi Ko se danes ozrem nazaj- od neplodnosti do
posvojitve77
o tem, kakšno dodatno breme predstavlja odhod v tujo drţavo po otroka, ko
pa je doma toliko sirot, ki potrebujejo dom. Viktorija Bevc78
pa v svojem članku dodaja,
da domača drţava tako še enkrat več »udari« po neplodnih posvojiteljih.
77
Gerbec Maja, Ko se danes ozrem nazaj- od neplodnosti do posvojitve, 1A, Ljubljana, 2013. 78
Bevc Viktorija, Čustveno stanje neplodnih parov pred posvojitvijo otroka, v: Socialno delo, št. 1/2
letnik 45, str. 51-59.
37
Leto
Število vseh
posvojitev
(RS in tujina)
Št. posvojitev iz
tujine Država, v kateri je bila posvojitev izvedena
2005 32 3 Romunija (1) /Ruska federacija (2)
2006 39 15
Makedonija (6) / Ruska federacija (3)
Ukrajina (3) / Črna gora (1)
Srbija in Črna gora (1) /ZDA (1)
2007 24 3 Romunija (2) /Ukrajina (1)
2008 28 6 Ruska federacija (3) /Makedonija (2)
Hrvaška (1)
2009 49 14
Ruska federacija (8) /BiH (2)
Črna gora (1) /Ukrajina (1)
Kitajska (1) /Madagaskar (1)
2010 45 18
Ruska federacija (8) /Ukrajina (3)
BiH (2) /Makedonija (2)
Srbija (1) /Moldavija (1)
Gvineja Bissau (1)
2011 54 19
Ruska federacija (6) /Ukrajina (4)
Gana (3) /Turčija (2)
Gvineja Bissau (1) /Madagaskar (1)
Makedonija (1) /Španija (1)
2012 70 35
BiH (1) /Etiopija (1)
Gana (5) /Gvineja Bissau (1)
Kongo (1) /Madagaskar (2)
Poljska (1) /Ruska federacija (19)
Srbija (1) /Ukrajina (3)
Tabela 1: Število vseh posvojitev in število mednarodnih posvojitev v Sloveniji od leta
2005 do 2012.79
Ko pogledamo statistiko posvojitev v Sloveniji, vidimo trend posvajanja iz Ruske
federacije. Kljub sporazumu z Makedonijo, se število posvojitev s to drţavo ni
povečalo, prej zmanjšalo. Medtem ko se število posvojitev z Rusije skoraj vsako leto
povečuje, leta 2012 je bilo teh posvojitev kar 19. Je Rusija priljubljena destinacija za
posvojitve samo pri nas ali tudi drugje po svetu? Ne, Rusija je na svetovni ravni ena
najbolj priljubljenih drţav za bodoče posvojitelje.80
79
Ministrstvo za notranje zadeve, Matični register, URL:
http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/maticni_register/ (30.7.2013). 80
Nina Šavli, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v: Pravna praksa, Druţinsko
pravo, 14.4.2011, str. 16-18.
38
5.5 Ruska federacija81
Več kot 80 000 ruskih otrok so v letih od 1993 do 2008 posvojili tuji drţavljani. Število
posvojitev pa je se od leta 2010 zmanjšalo za 60%. Po mnenju Nine Šavli, v članku
Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, je število le teh upadlo,
zaradi neuspešnih pogajanj med drţavami glede sklenitve bilateralnih sporazumov.
Kljub zmanjšanju števila posvojenih otrok, je Rusija še vedno zelo priljubljena pri
bodočih posvojiteljih iz vsega sveta.
Država 2005 2006 2007 2008
ZDA 3 966 3 468 2 012 1 773
Španija 1 263 1 294 947 904
Italija 653 704 438 496
Kanada 109 92 101 63
druge države 913 1 131 1 038 889
SKUPAJ 6 904 6 689 4 536 4 125
Tabela 2: Število posvojitev ruskih otrok v tuje drţave od leta 2005 do leta 2008.82
5.5.1 Zakaj ravno Rusija?
Postopek posvojitve iz Rusije je sicer zahteven, a vendar je hiter in učinkovit. Čakalna
doba je od šest mesecev do največ enega leta, medtem ko je v Sloveniji za primerjavo,
čakalna doba na otroka pribliţno deset let. Irena Rezar83
navaja, da je Rusija je pri nas
priljubljena tudi zato, ker je slovanska drţava. To pomeni, da se otroci hitro prilagodijo
na novo okolje.
Do nedavnega je celo veljalo, da imata Rusija in ZDA najboljša posvojitvena sistema na
svetu, vendar je zgodba dečka Artjoma leta 2009 pokazala, da temu ni tako.
Šlo je za dečka, ki ga je leta 2009 posvojila posvojiteljica iz Tennesseeja, ZDA. Kmalu
po posvojitvi, ga je samega brez spremstva poslala na letalo iz Washingtona v Moskvo.
81
Nina Šavli, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v: Pravna praksa, Druţinsko
pravo, 14.4.2011, str. 16-18. 82
Nina Šavli, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v: Pravna praksa, Druţinsko
pravo, 14.4.2011, str. 16-18. 83
Rezar Irena, Mednarodne posvojitve kot oblika socialnega starševstva
izkušnje ljudi, ki so posvojili otroka v tujini, v: Socialno delo, št. 1/3 letnik 48, str. 51-64.
39
V roke mu je dala listek, na katerega je napisala, da ga ne ţeli imeti več za svojega sina
in naj ga vrnejo v sirotišnico. V svoj zagovor je nato trdila, da ji je otrok grozil in da se
je neprimerno obnašal, ter da ji v sirotišnici niso povedali vsega glede otrokovega
psihičnega zdravja. Ta skrajno nemoralen dogodek je vzbudil dvom o učinkovitosti
sistema posvojitev, ki je bil vzpostavljen, varuh otrokovih pravic v Rusiji je celo
predlagal, da bi popolnoma zamrznili vse mednarodne posvojitve, dokler se ne najdejo
nove rešitve.84
A do tega ni prišlo. Nekateri so namreč trdili, da bi se s tem kršila
osnovna pravica otroka do druţine, saj je v Rusiji ogromno otrok v sirotišnicah, ki
iščejo primerne starše. Teh otrok je toliko, da v Rusiji primanjkuje posvojiteljev, zato se
letno zgodi toliko mednarodnih posvojitev. ZDA in Rusija sta se nato dogovorili o
pogajanjih za sprejem sporazuma na tem področju in posvojitve so se nadaljevale.85
Za razliko od Rusije pa je Romunija dejansko zamrznila vse mednarodne posvojitve leta
2000. S tem je kršila tudi MKVO. Ne le, da je zamrznila posvojitve, leta 2005 je tudi
sprejela zakon, ki je retroaktivno prepovedal vse posvojitve od leta 2000 naprej.
Evropski parlament, je po besedah Mojce Drčar Murko,86
imel velike pomisleke ali
sprejeti to drţavo v Evropsko unijo ali ne. Kot argument so navedli, da so odločno proti
prodajanja otrok in da zahodne drţave, ki ţelijo odpravo tega, največkrat posvajajo
otroke pri njih. Ţalostno, toda resnično, je ena manj razvitih drţav v Evropi prva
omejila prodajo otrok. A hkrati se ni zavedala, da so nekateri otroci res sirote in
potrebujejo nove druţine, nekateri so jih ţe celo imeli pa so jim jih nato vzeli. Taki
otroci so še drugič v ţivljenju postali sirote. V tem primeru se je jasno pokazalo, kako
dvorezen meč so pravzaprav mednarodne posvojitve. Evropski parlament je podprl
odločitev Romunije in tako po mnenju kritikov postavil suverenost drţave pred pravice
otrok.
5.6 Izvor otrok
Glede na to, da je največ posvojencev v Sloveniji iz Rusije in glede na to, da se
izpostavlja problematika ugrabljenih otrok kot največji vir otrokov za posvojitve, sem
preverila, kakšno je stanje glede ugrabitev otrok po svetu in predvsem v Rusiji.
84
LITENEWS, Rusija je za zamrznitev posvojitev otrok s strani ameriških drţavljanov, URL:
http://litenews.org/articles-1-1928.html> (31.8.2013). 85
DELO, Maja Prijatelj, URL: http://www.delo.si/novice/slovenija/slovenci-najvec-otrok-posvojijo-v-
rusiji.html (31.8.2013). 86
IUS-INFO, Drčar Murko Mojca, URL: http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=10199
(31.8.2013).
40
V Evropi vsako leto izgine 70 000 deklet in fantov, v ZDA pa kar milijon in pol.
Najbolj zaskrbljujoča slika, kar se tiče Evrope, je ravno v Rusiji. Tam letno izgine kar
do 55 000 otrok. Večina se jih najde ţe po nekaj dneh, vendar 10 do 20 000 otrok za
sabo ne pusti nobene sledi in so za vedno izgubljeni. Dandanes so začeli vzpostavljati
razne mreţe prostovoljcev, ki pomagajo iskati pogrešane, in morda gre tudi temu
zahvala, da se te številke manjšajo.87
Kaj se zgodi s temi otroci ostaja nepojasnjeno vprašanje. Ana Marija Sobočan88
piše, da
nekateri sami zbeţijo od doma, morda zaradi slabih razmer v druţini ali pa zaradi ţelje
po potovanju, medtem ko druge ugrabijo z namenom spolnih zlorab in trgovine z otroci.
Torej gre zgolj za naključje, ali pa le obstaja povezava med Rusijo kot drţavo največ
osirotelih otrok in Rusijo kot drţavo številnih ugrabitev? Utemeljeno lahko verjamemo,
da gre za veliko več kot le naključje.89
Dejstvo je namreč, da veliko otrok iz ruskih
sirotišnic nima znanega izvora, tam jih predstavijo kot otroke, ki so jih starši zapustili.
Hkrati se moramo zavedati, da Rusija daje v posvojitev tujim drţavljanom otroke
starejše od enega pa tja vse do 18. leta starosti. Malo nenavadno je, da bi starši otroke
zapustili, ko bi bili ti stari ţe nekaj let. Večina primerov v sirotišnicah pa predstavljajo
kot takšne.90
87
The voice of Russia. URL: http://voiceofrussia.com/2011/05/25/50790187/ (31.7.2013). 88
Sobočan Ana Marija, Transnational adoptions and migration, v: Socialno delo, št. 1/3 letnik 34, str. 97-
109. 89
The voice of Russia. URL: http://voiceofrussia.com/2011/05/25/50790187/ (31.7.2013). 90
Ţurnal 24.si, Nebojša Mijatović, URL: http://www.zurnal24.si/posvojitev-otroka-20000-evrov-clanek-
76035 (31.8.2013).
41
6 NOVE METODE IN NAČINI POSVOJITEV
6.1 Posvojitve na daljavo
Posvojitev na daljavo je denarna pomoč otrokom iz ogroţenih območij sveta. Pomaga
izboljševati vsakodnevno ţivljenje otrok, daje jim moţnost dostojanstvenega otroštva v
domačem okolju, če je le moţno tudi ob svoji druţini in bliţnjih. Otroku se s tem
zadovoljijo temeljne potrebe po hrani, zdravilih in šolanju. Torej se jim omogoči to, kar
je v naši razviti druţbi samoumevno. Posvojitve na daljavo so torej majhen korak na
poti k zmanjšanju svetovne lakote in revščine.91
Omogočajo, da je nekdo vpet v ţivljenje otroka, da ga spremlja, kako se razvija in
odrašča. Vse to se dogaja preko izmenjave pisem in slik. Takšne posvojitve otrok, so
največkrat moţne z otroci iz Afrike in Azije. Ponavadi je to program neprofitnih
organizacij, kot so UNICEF in HopeXchange, ki poteka s pomočjo zaposlenih in
prostovoljcev. Cilj programa je dati otroku, druţini in navsezadnje tudi druţbi lepšo
prihodnost.
Na spletni strani izbereš, na katerem kontinentu ţeliš pomagati otroku in nato izbereš
vsoto, ki jo boš mesečno nakazoval. Vsote se gibljejo od nekaj evrov na mesec, pa vse
do 300 € na leto. Podatke o otroku, za katerega bo oseba plačevala, pa dobi ţe takoj ob
prijavi. Plačila potekajo preko spleta, dvakrat letno pa »posvojitelj« dobi slike in pisma
»posvojenca«, da se lahko prepriča, kam je šel njegov denar.
To razmerje ne zavezuje posvojitelja do otroka, ko ta ţeli lahko preneha s plačevanjem
brez kakršnih koli posledic. Gre torej za neko obliko »kvazi« posvojitve.92
6.2 »Spletni katalogi otrok«
Pri tej obliki si bodoči posvojitelji dejansko izberejo otroka, ki ga bodo posvojili. Na
spletni strani posvojitvene agencije se izberejo ţelene lastnosti otroka, od rase, starosti
in celo imena otroka. Izmed vseh otrok v bazi posvojitvene agencije, se nato prikaţe
oţji izbor otrok. Ob vsakem otroku je njegova slika in njegov opis. Če je znano
otrokovo poreklo pa tudi to, navedeno je tudi, če ima otrok kakšne brate in sestre, ki so
91
HopeXchange, URL:http://www.hopexchange.net/long_distance_adoption.php#what (3.8 2013). 92
Help in action, URL: http://www.helpinaction.net/english/long_distance_adoptions.htm (31.8.2013).
42
prav tako osiroteli. V nadaljnjem koraku je potrebno vzpostaviti stik z agencijo, ta pa
nato vodi postopek naprej po pravilih za posvojitev. Oblika velja za zelo sporno in
nehumano. Otroci se namreč »ponujajo« kot blago kar preko interneta.93
Slika 1: Na spletni strani posvojitvene agencije je moţno izbirati med otroci ţeljnih
lastnosti.94
Slika 2: Ob vsakem otroku je tudi njegov opis in fotografije.95
93
Adopt fast, URL:http://photolisting.adoption.com/foster-adoption/advanced/ (4. 8. 2013). 94
Adopt fast, URL: http://photolisting.adoption.com/foster-adoption/advanced/ (5. 8. 2013). 95
Adoption.com, URL: http://photolisting.adoption.com/international/children/yonas-28436 (5.8.2013).
43
7 ZAKLJUČEK
Posvojitve v Sloveniji niso nekaj vsakdanjega. Sploh posvojitve slovenskih otrok. Naš
sistem je preveč tog, strog in dolgotrajen. Posledica je tisoč otrok v rejništvu. Njihova
usoda je znana ţe vnaprej, posvojitve najverjetneje ne bo. Do polnoletnosti bodo v
rejništvu, nato pa so prepuščeni sami sebi. Dejstvo je, da CSD niso dovolj usposobljeni
za takšno početje. Če ima posamezni socialni delavec v povprečju eno do dve posvojitvi
na desetletje je povsem jasno, da ne zna pravilno in hitro postopati.96
Zato bi bilo
smiselno razmisliti o kakšnem centralnem organu na prvi stopnji. Ta bi preverjal
primernost posameznih kandidatov in otrok. Večja uspešnost bi bila zagotovljena.
Slovenija je na področju posvojitev podpisnica veliko konvencij in sporazumov, kot
članica EU je zavezana spoštovati vse predpise, ki jih sprejme ta organizacija. Naš
ZZZDR, je kot krovni zakon na tem področju preveč tog in ne omogoča veliko
manevrskega prostora pri odločanju. Omogoča le minimum vseh pravic, ki jih dajejo
mednarodni sporazumi. Morda je prav tu razlog za tako malo posvojitev znotraj drţave.
Potrebno bi bilo razmisliti o novi zakonodaji. Nekaj dobrih sprememb je obetal
Druţinski zakonik, a Slovenija še ni bila pripravljena na nekaj tako »revolucionarnega«.
Korist otrok, predvsem korist slovenskih otrok je v ozadju. Bodoči posvojitelji gredo
zato po otroka preko meje. Otroka ţelijo čim hitreje in cena dostikrat ni pomembna.
Glede na dosedanjo prakso je znano, da slovenski posvojitelji najraje odhajajo po otroka
v Rusijo. Tam se otroka dobi tudi prej kot v pol leta, samo nekaj deset tisoč evrov je
potrebnih in druţinska sreča je zagotovljena. Rusija pa ni privlačna destinacija samo za
Slovence, ljudje iz celega sveta prihajajo po otroke v to drţavo osirotelih otrok. Ker
drţava ni podpisnica MKVO ima dokaj proste roke na tem področju.
Pomembno je, da se bodoči posvojitelji pred samo posvojitvijo prepričajo o politiki
drţave na področju posvojitev. Potrebno je preveriti, kakšni so standardi v dotični
drţavi, ali je ta znana po spoštovanju človekovih pravic ali ne. Ali je podpisnica
temeljnih mednarodnih dokumentov na področju posvojitev in seveda, ali jih spoštuje?
Če so znani otrokovi starši, je to dokaj jasen znak, da je bil otrok res zapuščen in da ni
ţrtev trgovine z otroci. Glede na stopnjo tehnološke razvitosti, lahko vse te podatke
preverimo preko interneta od doma in se zato preventivno izognemo vsem
nevšečnostim, ki bi nas na poti posvojitve lahko doletele.
96
Planet Siol. net, Andreja Rebernik,
http://www.siol.net/novice/poglobljeno/2011/08/posvojitveosrednjiteks.aspx (1.10.2013).
44
Rusija je morda res najhitrejša in najlaţja pot do otroka, a je hkrati tudi, milo rečeno,
sporna. Drţava ni znana samo po številnih otrocih, ki jih dajejo v posvojitev, ampak
tudi kot drţava številnih ugrabitev otrok, za katerimi se za vedno izgubi sled. Ti otroci
nato pristanejo v sirotišnicah in se kot »blago« ponujajo posvojiteljem iz vsega sveta.
Dokler drţava ne bo podpisala MKVO lahko utemeljeno dvomimo, da se bo taka praksa
prenehala, saj omogoča ogromne zasluţke vsem vpletenim. Bodoči posvojitelji naj zato
zelo skrbno premislijo, preden se odpravijo po otroke v Rusijo in njej podobne drţave.
Vedno se je potrebno zavedati, da ni nujno, da so otroci, ki so jim na razpolago v
sirotišnicah osiroteli. Lahko da so jih ugrabili, njihovi starši pa zaradi neznanja in
revščine, ne raziščejo kaj se je dejansko zgodilo z njimi. Pomembno je, da drţave
spoštujejo vsaj minimume človekovih pravic. In MKVO definitivno predstavljajo
minimum varstva otrokovih pravic. Če drţava ni njena podpisnica, je njena praksa pri
posvojitvah lahko kaj hitro sporna. Če bodo bodoči starši izvajali pritiske na te drţave,
bodo prisiljene spremeniti svoje predpise. Zatorej sam podpis konvencije ali nekega
sporazuma med drţavama, ne pomeni avtomatično več posvojitev, pomeni večjo
varnost otrok. Pomeni večjo transparentnost posvojitev. Otroci, ki se takrat dajejo v
posvojitev, so res osiroteli, za njih starši res ne morejo ali nočejo skrbeti. Je pa to hkrati
tudi varovalka za posvojitelje. Ni jim treba skrbeti, da se bo čez nekaj let pojavil nekdo,
ki bo trdil, da so mu ugrabili otroka in da ga sedaj zahteva nazaj. Prav tako se jim nikoli
ne bo treba vprašati ali je ta njihova druţinska sreča, neko mater in nekega očeta
prisilno prikrajšala za otroka.
45
8 LITERATURA IN VIRI
8.1 Monografije
1) Ahluwalia Sheela, Human Trafficking and Gender in Sub-Saharan Africa,
Washington DC, 2009.
2) Buck Pearl, Children For Adoption, Random house, New York, 1964.
3) Clert Carine, Elizabeth Gomart, Ivana Aleksic, Natalia Otel, Human
Trafficking in South Eastern Europe: Beyond Crime Control, Washington DC,
2005.
4) Ferčič Aleš, Hojnik Janja, Tratnik Matjaţ, Uvod v pravo Evropske unije, GV
Zaloţba, Ljubljana, 2011.
5) Finţgar Alojzij, Rodbinsko pravo, Uradni list LRS, Ljubljana, 1957.
6) Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Družinsko pravo, III. spremenjena in
dopolnjena izdaja, Maribor, 2000.
7) Geč-Korošec Miroslava, Mednarodno zasebno pravo, knjiga 1, splošni del,
Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1994.
8) Gerbec Maja, Ko se danes ozrem nazaj- od neplodnosti do posvojitve, 1A,
Ljubljana, 2013.
9) Koettl Johannes, Human Trafficking, Modern Day Slavery and Economic
Exploitation, Washington DC, 2009.
10) Pearl David, Bainham Andrew, Pickford Ros, Frontiers of Family Law,
Second edition, United Kingdom, 1995.
11) Perez Solla, Monza Fernanda, “Slavery and human trafficking international
law and the role of the World Bank.”, Washington DC, 2009.
46
12) Swindells Heather, Neaves Andrew, Kushner Matine, Skilbeck Rupert, Familiy
Law and the Human Rights Act 1998, Family Law, London, 1999.
13) Šturm Lovro, Arhar France, Plauštajner Konrad, Rijavec Vesna, Toplak Ludvik
in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske
drţavne in evropske študije, Ljubljana, 2002.
14) Zaviršek Darja, Kobal Barbara, Cacinovic Vogrincic Gabi in drugi, Postopki,
organizacije in standardi na področju posvojitev, Republika Slovenija,
Ljubljana, 2009.
15) Zupančič Karl, Novak Barbara, Predpisi o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2004.
16) Wheaton Elizabeth, Edward Schauer, Thomas Galli, "Economics of Human
Trafficking" International Migration, Washington DC, 2012
8.2 Pravni viri
1) Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP), Uradni list
RS, št. 86/1999.
2) Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s
protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št.
1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (MKVCP) Uradni list RS-MP, št. 7/1994, Spremembe:
Uradni list RS, št. 78/2006 Odl.US: Up-555/03-41, Up-827/04-26.
3) Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah
(MKVO), Uradni list RS, št. 45/1999.
47
4) Konvencija ZN o otrokovih pravicah, sprejeta na Generalni skupščini
Zdruţenih narodov 20. Novembra 1989 z resolucijo št. 44/25, objavljen v
Uradnem listu SFRJ– Mednarodne pogodbe št. 15/1990, Akt o notifikaciji
nasledstva glede konvencij Organizacije zdruţenih narodov in konvencij,
sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo objavljen v Uradnem listu
RS – Mednarodne pogodbe št. 9/1992.
5) Protocol to Prevent, Suppress and Punish Trafficking in Persons, Especially
Women and Children, supplementing the United Nations Convention against
Transnational Organized Crime, General Assembley resolution 55/25.
6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2011 o mednarodnih
posvojitvah v Evropski uniji, Uradni list Evropske Unije 2012/C 136 E/05.
7) Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o
meddržavnih posvojitvah (BMKMP), Uradni list RS, št. 113/2007.
8) Ustava Republike Slovenije (URS), Uradni list RS, št. 33I/1991, spremembe
Uradni list RS, št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004,
68/2006, 47/2013, 47/2013, 47/2013, 47/2013.
9) Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), Uradni list RS,
št. 56/1999, Spremembe: Uradni list. RS, št. 45/2008-ZArbit.
10) Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 80/1999.
Spremembe: Uradni list RS, št. 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1,
119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009
Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010.
48
8.3 Članki
1) Avbelj Matej, Družinski zakonik, moralne eksternalije in pravni
voluntarizem, v: Pravna praksa, Druţinsko pravo, št. 42, 29.10.2009, str. 15-18.
2) Bevc Viktorija, Čustveno stanje neplodnih parov pred posvojitvijo otroka, v:
Socialno delo, št. 1/2 letnik 45, str. 51-59.
3) Kim Gina, International Adoption’s Trafficking Problem, v: Harvard political
review, št. 6/20/2012, 20.6.2012, str. 33-38.
4) Kogovšek Neţa, Je posvojitev, izvedena v tujini, lahko v nasprotju z javnim
redom RS?, v: Pravna praksa, Druţinsko pravo, št. 42, 29.10.2009, str. 13-15.
5) Rezar Irena, Mednarodne posvojitve kot oblika socialnega starševstva
izkušnje ljudi, ki so posvojili otroka v tujini, v: Socialno delo, št. 1/3 letnik 48,
str. 51-64.
6) Sobočan Ana Marija, Transnational adoptions and migration, v: Socialno
delo, št. 1/3 letnik 34, str. 97-109.
7) Šavli Nina, Kako posvojiti otroka iz Rusije?, v: Pravna praksa, Druţinsko
pravo, št.13, 2.4.2009 , str. 15-18.
8) Šavli Nina, Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji, v:
Pravna praksa, Druţinsko pravo, št. 14, 14.4.2011, str. 16-19.
9) Vrbnjak Tatjana, "Otrok je otrok - bolečina je povsod enaka" Vita Mavrič v
vlogi ambasadorke Unicefa prebuja občutljivost javnosti glede trgovine z
otroci, v: Večer- ISSN 0350-4972- leto 56, št. 289, 15. 12. 2003, str. 12-15.
49
8.4 Spletni naslovi
1) Adopt fast, URL: http://photolisting.adoption.com/foster-adoption/advanced/ (5.
8. 2013).
2) Adopt fast, URL: http://photolisting.adoption.com/foster-adoption/advanced/ (4.
8. 2013).
3) Adoption.com, URL:
http://photolisting.adoption.com/international/children/yonas-28436 (5.8.2013).
4) Council of Europe- Evropski Svet, URL:
http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=en (4.8.2013).
5) DELO, Marko Jakopec, URL: http://www.times.si/sport/pravica-istospolnih-do-
posvojitve-otrok-se-vedno-predmet-razhajan--bbd7ab251f-01e2977ed8.html
(30.8.2013).
6) Dnevnik, Joţe Vogrinc, URL: http://www.dnevnik.si/svet/1042355489
(25.7.2013).
7) Haaška konference za mednarodno zasebno pravo, URL:
http://www.hcch.net/index_en.php (28.7.2013).
8) HopeXchange,
URL:http://www.hopexchange.net/long_distance_adoption.php#what
(3.8 2013).
9) Intercounty adoption, URL;
http://adoption.state.gov/country_information/country_specific_info.php?countr
y-select=malawi (30.8.2013).
10) IUS-INFO, Drčar Murko Mojca, URL:
http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=10199 ( 31.8.2013).
50
11) Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, URL:
http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/statistika/rejnistvo/,
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve/ (25.7.2013).
12) Ministrstvo za notranje zadeve, Matični register, URL:
http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/maticni_register/ (30.7.2013).
13) Organizacija združenih narodov, URL: http://www.un.org/ (29.7.2013).
14) Pravno informacijski sistem RS, URL:
http://www.pisrs.si/Predpis.aspx?id=USTA1&pogled=osnovni (5.8.2013).
15) Register predpisov Republike Slovenije, URL:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO2031.html (27.7.2013).
16) RTV SLO, URL: http://www.rtvslo.si/turbulenca/novica/144 (25.7.2013).
17) Statistični urad Republike Slovenije, URL:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2343 (28.72013).
18) Svet Evrope, URL:
http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/058.htmotrok/index.html
(28.7.2013).
19) The Organization for Security and Co-operation in Europe, URL:
http://www.osce.org/cthb (1.9.2013).
20) The United Nations Children’s Fund, URL:
http://www.unicef.org/protection/index.html (1.9.2013).
21) The United Nations Global Initiative to Fight Human Trafficking, URL:
http://www.ungift.org/ungift/index.html (1.9.2013).
51
22) The United Nations Office on Drugs and Crime, URL:
https://www.unodc.org/unodc/en/human-trafficking/index.html (1.9.2013).
23) The voice of Russia, URL: http://voiceofrussia.com/2011/05/25/50790187/
(31.7.2013).
24) Uradna spletna stran Sveta Evrope, URL:
http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=en
(26.7.2013).
25) Zavod S.O.S., URL: http://www.ringaraja.net/content.asp?ID=16 (2.9.2013).