UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

TADEJA GIDER

MEDNARODNO SODIŠČE ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO

Diplomsko delo

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MEDNARODNO SODIŠČE ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO

Študent: Tadeja Gider Številka indeksa: 71161898 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Javno pravo Mentor: dr. Matjaž Tratnik Lektorica: Polonca Domonkoš

Maribor, april 2015

Kazalo vsebine

1. UVOD................................................................................................................................ 1

2. ZGODOVINA MEDNARODNEGA SODIŠČA ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO 2

3. ORGANIZACIJA .................................... ........................................................................... 2

3.1. Sodniki Sodiš ča ......................................................................................................... 2

3.1.2. Volitve sodnikov ............................ ..................................................................... 4

3.1.3. Prosto delovno mesto........................ ................................................................ 5

3.1.4. Predsednik in podpredsednik................. ........................................................... 5

3.1.5. Ad hoc sodniki.............................. ...................................................................... 6

3.1.6. Plačila za opravljanje funkcij ......................... .................................................... 6

3.2. Senati ........................................ .................................................................................. 6

3.2.1. Senat za morsko dno......................... ................................................................. 7

3.2.2. Ad hoc senat Senata za morsko dno ........... ..................................................... 8

3.2.3. Senat za skrajšan postopek.................. ............................................................. 8

3.2.4. Senat za reševanje sporov v zvezi z ribolovo m................................................ 9

3.2.5. Senat za morsko okolje...................... ...............................................................10

3.2.6. Senat za reševanje sporov v zvezi z morsko r azmejitvijo ..............................10

3.2.7. Senat za posebne zadeve ..................... ............................................................11

3.3. Sekretar...................................... ................................................................................11

3.3.1. Naloge sekretarja........................... ....................................................................12

3.3.2. Sestava sekretariata........................ ..................................................................13

3.4. Strokovni delavci ............................. .........................................................................14

3.5. Odbori ........................................ ................................................................................14

3.6. Države pogodbenice ............................ .....................................................................15

4. PRISTOJNOST................................................................................................................15

5. POSTOPEK .....................................................................................................................16

5.1. Pisni del postopka............................ .........................................................................18

5.2. Ustni del postopka ............................ ........................................................................20

5.3. Intervencija .................................. ..............................................................................24

5.4. Sodba......................................... ................................................................................24

5.5. Prekinitev postopka ........................... .......................................................................26

5.6. Dodatni postopki .............................. .........................................................................26

5.6.1. Predhodni postopek.......................... ................................................................26

5.6.2. Postopek za odreditev za časnih ukrepov...................................... ..................27

5.6.3. Postopek za takojšnjo izpustitev plovila in posadke ......................................28

5.6.4. Postopek pred Senatom za morsko dno......... .................................................29

5.6.5. Postopek pred Senatom za posebne zadeve..... ..............................................31

5.6.6. Svetovalni postopek......................... .................................................................31

6.1. MEDDRŽAVNO SODIŠČE..........................................................................................32

6.2. PRIMERJAVA STATUTOV........................... ..............................................................33

6.2.1. Podobnosti.................................. .......................................................................33

6.2.2. Razlike..................................... ...........................................................................35

8. SKLEP ........................................... ..................................................................................51

9. BIBLIOGRAFIJA ................................... ..........................................................................54

9.1. Literatura .................................... ...............................................................................54

9.2. Viri .......................................... ....................................................................................54

Kazalo tabel Tabela 1........................................... ....................................................................................43 Tabela 2........................................... ....................................................................................44

POVZETEK Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS), s sedežem v Hamburgu, je bilo ustanovljeno 16. 11. 1994 po uveljaviti Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. S svojim delom je začelo 1. 10. 1996. Sodišče sestavlja 21 neodvisnih sodnikov. Sodniki morajo v svoji nacionalni državi uživati ugled zaradi pravičnosti in integritete, prav tako pa biti strokovnjaki za pomorsko mednarodno pravo. Izvolijo jih države pogodbenice Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu na sestanku, ki ga skliče Generalni sekretar ZN. Volitve potekajo tajno in izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Sodniki so izvoljeni po geografskem ključu OZN in zastopajo vse poglavitne pravne sisteme sveta. Njihov mandat traja devet let z možnostjo ponovne izvolitve. Da je zagotovljen sistem rotacije, se volitve izvajajo na vsaka tri leta, kar pomeni, da nimajo vsi sodniki devet letnega mandata, temveč sedmim sodnikom poteče mandat po treh letih, drugim sedmim sodnikom po šestih letih in zadnjim sedmim sodnikom po devetih letih. Sodniki med sabo izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat obeh traja tri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Sodišče lahko zaseda za posamezno kategorijo sporov tudi v manjših senatih. Organiziranih je sedem senatov, in sicer za morsko dno, ad hoc senat za morsko dno, za skrajšani postopek, ribolov, morsko okolje, morsko razmejitev in senat za posebne zadeve. Za administrativne naloge Sodišča skrbi šest odborov in sekretar Sodišča. Pristojnost Sodišča je podana, kadar spor zadeva uporabo ali razlago Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu ali katerega koli drugega mednarodnega sporazuma, ki je v skladu z namenom Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Pri svojem delu Sodišče uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu ter ob predhodnem dogovoru strank tudi načelo ex aequo et bono. Sodi v sporih med državami podpisnicami Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu, v primeru XI. poglavja Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu pa tudi v sporih med entitetami. Sodišče je prav tako pristojno za izdajanje svetovalnega mnenja. Postopek pred Sodiščem se začne z vlogo ali obvestilom o posebnem sporazumu in se v nadaljevanju deli na dva dela; na pisni in ustni del. V pisnem delu mora tožnik vložiti memorial, ki vsebuje izjavo o relevantnih dejstvih, pravno izjavo in trditve stranke. Toženec mora vložiti nasprotni memorial, ki vsebuje priznanje ali zavrnitev dejstev, ki so navedena v vlogi ali obvestilu o posebnem sporazumu; vsa dodatna dejstva, če je to nujno; pravne ugotovitve v zahtevku; pravno izjavo v odgovor na memorial tožnika in trditve toženca. Sodišče ob predhodnem dogovoru strank ali po lastni presoji odloči ali je potrebna replika s strani tožnika ali duplika s strani toženca. Sodišče po zaključku pisnega dela postopka določi datum za začetek ustnega dela postopka. Ustni del se mora začeti v roku šestih mescev po zaključku pisnega dela. Obravnave so javne, razen, če Sodišče odloči drugače ali stranke zahtevajo izključitev javnosti. Na obravnavah se zaslišuje stranke, katerih izjave morajo biti jasne in usmerjene na vprašanja, ki še vedno razdvojujejo stranki in ne smejo povzemati celotne vsebine vloge ali zgolj ponavljati dejstva in argumente, ki se nahajajo v njej, priče in izvedence. Ob zaključku zadnje strankine izjave na obravnavi njen zastopnik brez ponavljanja argumentov prebere končna stališča stranke. Ko zastopniki strank zaključijo s predstavitvijo primera pred Sodiščem, predsednik

Sodišča razglasi konec ustnega dela postopka. Sodniki se sestanejo, da se posvetujejo o odločitvi. Organizirajo odbor sestavljen iz petih sodnikov, ki predstavljajo večinsko mnenje odločitve. Odbor sestavi osnutek sodbe. Po branju osnutka sodniki začnejo z glasovanjem za namene sprejetja sodbe. Odločajo s pozitivnim ali z negativnim glasom, v primeru neodločenega izida glasovanja velja kot odločilen glas predsednika Sodišča. Ko je sodba sprejeta, se jo prebere na javnem zasedanju Sodišča. S tem postane zavezujoča za stranke postopka. Dopuščena je možnost predložitve ločenega ali nasprotnega mnenja sodnikov. Sodba je dokončna. Strankam je omogočena zahteva za razlago sodbe glede njenega pomena ali obsega. Prav tako je dopuščena revizija sodbe, vendar samo takrat, kadar se odkrije neko novo dejstvo, ki lahko predstavlja odločilen faktor in je bilo predhodno neznano Sodišču ter stranki pod pogojem, da nevednost dejstev ni bila posledica malomarnosti stranke. Zahteva po reviziji sodbe mora biti podana najkasneje v šestih mesecih po odkritju novega dejstva in pred potekom desetih let od izreka sodbe. Sodišče poleg rednega postopka vodi tudi naslednje dodatne postopke: predhodni postopek, postopek za odreditev začasnih ukrepov, postopek za takojšnjo izpustitev posadke in plovila, postopek pred Senatom za morsko dno, postopek pred Senatom za posebne zadeve ter svetovalni postopek. Postopek za odreditev začasnih ukrepov ter postopek za takojšnjo izpustitev plovila in posadke imata prednost pred ostalimi postopki. Pri primerjavi statutov Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo in Meddržavnega sodišča, opazimo veliko podobnosti kot npr.: organizacija obeh sodišč, potek postopka, pristojnost podajanja svetovalnega mnenja, … Ker gre za dve različni vrsti sodišč, ki sta pristojni za različne vrste sporov, se najdejo tudi razlike kot npr.: volitve in število sodnikov, pristojnosti obeh sodišč, kdo so stranke v postopku, posebne določbe o Senatu za morsko dno, ki ga najdemo samo v Statutu Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo … Sodišče je do danes obravnavalo 23 primerov. V dveh primerih še ni izdalo sodbe. Velika večina primerov se nanaša na zahtevo po začasnih ukrepih ali takojšnjem izpustu plovila in posadke. Dva primera se nanašata na pomorsko razmejitev. V enem primeru je Sodišče glede te problematike že izdalo sodbo, v drugem primeru je potek postopka šele v začetni fazi, tako da bo na izdajo sodbe potrebno še počakati. Prav tako je Sodišče do sedaj prejelo dve zahtevi za izdajo svetovalnega mnenja, medtem ko ga je v enem primeru že podalo, se drugo še pripravlja. Na splošno so postopki pred Sodiščem precej hitri, brez nepotrebnih zamud in zavlačevanj ter predvsem učinkoviti. Klju čne besede : ustanovitev Sodišča, sedež Sodišča, sodniki Sodišča, senati, pristojnost Sodišča, postopek pred Sodiščem, pisni del, ustni del, sodba, posebni postopki, primerjava statutov, primeri obravnavani s strani Sodišča.

ABSTRACT The International Tribunal for the Law of the Sea (ITLOS), based in Hamburg, was established on 16 November 1994, after bringing into force the Convention on the Law of the Sea. It began its work on 1 October 1996. The Tribunal is composed of 21 independent members, elected from among persons enjoying the highest reputation for fairness and integrity and of recognized competence in the field of the law of the sea. They are elected by State Parties to the Convention on the Law of the Sea at a meeting convened by the UN Secretary-General. Members are elected by secret ballot and need the majority of votes. The election of judges must follow the principle of equitable geographical distribution - a principle that applies generally for the composition of organs of the UN. Members are elected for nine years and may be re-elected. To ensure rotation, the elections are held every three years. This means that not all judges have a nine-year term of office; seven judges retire after three years, seven others after six years and the last seven judges after nine years. The President and Vice-President are elected by the members. They serve for a period of three years and may be re-elected. For a particular category of disputes, the Tribunal can form a smaller chamber of judges. There are seven chambers as follows: Seabed Dispute Chamber, Ad Hoc Chambers of the Seabed Disputes Chamber, Chamber of Summary Procedure, Chamber for Fisheries Disputes, Chamber for Marine Environment Disputes, Chamber for Maritime Delimitation Disputes and Chambers under article 15, paragraph 2, of the Statute (chamber dealing with particular disputes). The Registrar and six committees have been established to deal with administrative matters. The Tribunal has jurisdiction over any dispute concerning the interpretation or application of the Convention on the Law of the Sea or any other international agreement related to the purposes of the Convention which is submitted to it in accordance with the agreement. The Tribunal applies the provisions of the Convention on the Law of the Sea and other rules of international law not incompatible with the Convention in deciding disputes submitted to it. It also has the power to decide a case ex aequo et bono, if the party so agrees. The Tribunal has jurisdiction over any dispute among the State Parties the Convention, and in accordance with Part XI of the Convention the Tribunal is also open to entities other than State Parties. The Tribunal may also give an advisory opinion on a legal question. Proceedings may be instituted before the Tribunal either by a written application or a notification of a special agreement, and generally comprise two stages: written and oral. In written proceedings, the applicant must file a memorial which contains: the statement of the relevant facts, a statement of law and the submissions. The respondent must file a counter-memorial which contains: an admission or denial of the facts stated in the memorial; any additional facts, if necessary; observations concerning the statement of law in the memorial; a statement of law in answer thereto; and the submissions. If the parties are agreed or the Tribunal decides these are necessary, a reply by the applicant or a rejoinder by the respondent may be filed. After the closure of written proceedings, the Tribunal fixes a date for the opening of oral proceedings. The date of oral proceedings must fall within a period of six months from the closure of the written proceedings. The hearings are public, unless the Tribunal decides otherwise or the parties request that the public not be admitted.

The oral statements at the hearing made on behalf of each party shall be as succinct as possible, and, accordingly, they shall be directed to the issues that still divide the parties, and shall not go over the whole ground covered by the pleadings or merely repeat the facts and arguments these contain. Witnesses and experts may also be heard. At the conclusion of the last statement made by a party at the hearing, its agent, without recapitulation of the arguments, shall read that party's final submissions. When, subject to the control of the Tribunal, the agents, counsel and advocates have completed their presentation of the case, the President of the Tribunal shall declare the oral proceedings closed. The judges meet to deliberate on the decision. They established a special chamber of the Tribunal, composed of five judges who represent the majority view of the decision. The chamber then prepares a draft of the verdict. After reading the draft, the judges start to vote in order to pass a judgement. The decision is carried out by affirmative and negative votes. If votes are tied, the vote of the President shall be decisive. After the judgement is passed, it is read at a public sitting of the Tribunal. The judgement becomes binding on the parties to the dispute on the day of its reading. Any member of the Tribunal may attach a separate or dissenting opinion to the final decision. The judgement is final. In the event of a dispute as to the meaning or scope of the decision, the Tribunal shall construe it upon the request of any party. A party may request a judgement to be revised only when the request is based upon the discovery of some fact of such a nature as to be a decisive factor. This fact must have been unknown to the Tribunal and also to the party requesting revision at the time when the judgement was given, provided such ignorance was not due to negligence. A request for revision must be made at the latest within six months of the discovery of the new fact and before the lapse of ten years from the date of the judgement. Along with ordinary proceedings, the Tribunal shall also conduct additional proceedings such as: preliminary proceedings, proceedings for prescription of provisional measures, proceedings for prompt release of a vessel and its crew, proceedings before the Seabed Disputes Chamber, proceedings before the Chambers under article 15, paragraph 2, of the Statute, and advisory proceedings. A request for the prescription of provisional measures and applications for prompt release of a vessel and its crew have priority over all other proceedings. The comparison of statutes of The International Tribunal for the Law of the Sea and the International Court of Justice shows a great deal of similarities such as the organization of the Tribunal and the Court, the course of proceedings, the jurisdiction over giving advisory opinions ... Because the Tribunal and the Court are responsible for different categories of disputes, differences can also be found, such as the election and the number of judges, jurisdiction of the two courts, parties to the proceedings, specific provisions on the Seabed Disputes Chamber which can only be found in the Statute of The International Tribunal for the Law of the Sea ... To date, twenty-three cases have been submitted to the Tribunal. Two cases are still pending. The majority of cases relate to the request for the prescription of provisional measures or the prompt release of a vessel and its crew. Two cases relate to maritime delimitation. In one case, the Tribunal has already issued a judgement concerning this problem, however, in the other case, the proceedings are still their initial stages, therefore, the outcome is still to be awaited. To date, the Tribunal has received two submissions of the request for an advisory opinion. While it has already given its opinion in one case, it is still preparing its opinion in the other case. In general, proceedings before the Tribunal are conducted quickly, without unnecessary delay or expense, and most of all effectively.

Key words: establishment of the Tribunal, head office of the Tribunal, judges of the Tribunal, chambers, jurisdiction of the Tribunal, proceedings before the Tribunal, written proceedings, oral proceedings, judgement, special proceedings, comparison of statutes, cases before the Tribunal.

1

1. UVOD Z Mednarodnim sodiščem za pomorsko mednarodno pravo (v nadaljevanju: Sodišče) sem se prvič srečala pri predmetu Mednarodno javno pravo. To je takoj pritegnilo mojo pozornost, kajti ladje, ne glede na to ali so to »plavajoči hoteli« alisredstva za prevoz tovora, so me vedno fascinirale in mi vzbujale občutek spoštovanja. Seveda je svoj pečat dodalo še morje, za katerega sem prepričana, da obstaja bolj manjšina kot večina, ki ga nima rada. Ko sem brala knjigo, ki je bila predpisana kot obvezna literatura za izpit,me je presenetilo dejstvo, da v knjigi ni bilo obširnega in dolgega opisa Sodišča. Že od začetka študija sem bila vajenaravno nasprotnega – dolgi in široki opisi nacionalnih alimednarodnih sodišč. Zato sem se odločila, da bom raziskala zakaj je temu tako in samo temo izbrala kot vsebino moje diplomske naloge. Hitro sem ugotovila, da sem naletela na prvo oviro, in sicer o Sodišču ni kaj veliko napisanega. Vendar me to ni ustavilo, kajti velikokrat se zgodi,da kvaliteta napisanega terbistvo prevladata nad kvantiteto napisanega. Manj je več, pravijo. Ugotovitev ali je temu tako, je eden izmed ciljev, ki jih želim doseči v tej diplomski nalogi. Ostali cilji se nahajajo v sami strukturi diplomskega dela in sledijo v nadaljevanju. V diplomski nalogi bom tako z deskriptivno metodo na široko zajela tematiko Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo. Predstavila bom zgodovino Sodišča – kako in kdaj je nastalo. Nadaljevala bom z njegovo organizacijo – kdo vse sestavlja Sodišče, kakšen je postopek do nastopa funkcije sodnika in naloge posameznih zaposlenih pri Sodišču. Opredelila bom spore, zaradi katerih je podana pristojnost Sodišča, da odloča v zadevi, ki mu je predložena. Sledil bo opis poteka navadnega postopka in dodatnih postopkov pred Sodiščem. S primerjalno metodo bomprimerjala Statuta Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo in Meddržavnega sodišča. Poiskala in predstavila bom podobnosti ter razlike med tema temeljnima pravnima aktoma, ki določata osnovno ureditev obeh institucij. Na koncu bomna kratkopredstavila še primere, ki jih je Sodišče obravnavalo do danes; predstavila bom dejansko stanje in kako je Sodišče v zadevi odločilo.

2

2. ZGODOVINA MEDNARODNEGA SODIŠČA ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO Leta 1973 je v New Yorku, Ženevi in Caracasu potekala tretja konferenca Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, na kateri so sprejeli Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu. Neformalna delovna skupina, ki je bila pristojna za razpravo o sporih nanašajoč se na uporabo in razlago Konvencije, je predlaga tri različne mehanizme reševanja sporov, in sicer arbitražo, Meddržavno sodišče in sodišče za pravo morja (dokument je znan tudi kot »Document of Caracas«). Leta 1975 je predsednik Konference predložil osnutek statuta Sodišča za pomorsko mednarodno pravo. Leto kasneje se je Konferenca na plenarnem zasedanju odločila za ustanovitev enotnega sodišča s specializiranim oddelkom, nanašajoč se na pomorsko mednarodno pravo. Leta 1980 je Konferenca sprejela ime za sodno telo, ki se je od takrat naprej imenovalo Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo. Leto kasneje je Konferenca, ki je zasedala v New Yorku,izbralaHamburg kot sedež samega sodišča. Leta 1993 je Gvajana kot 60. podpisnica Konvencije o pomorskem mednarodnem pravupoložila pri sekretarju Združenih narodov ratifikacijsko listino Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. S tem je Konvencija o pomorskem mednarodnem pravu leta 1994 tudi uradno začela veljati. Leta 1996 so države pogodbenice Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu izvolile 21 sodnikov, ki so prihajali iz držav pogodbenic Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Sodniki so nato med sabo izvolili predsednika in podpredsednika. Leta 1997 je Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS) sprejelo svoj poslovnik, ustanovilo tri senate, in sicer Senat za morsko dno, Senat za reševanje sporov v zvezi z ribolovom in Senat za morsko okolje ter prevzelo prvi primer M/V "SAIGA" primer(Saint Vincent in proti. GvinejaGrenadine) in istega leta izdalo tudi sodbo.1

3. ORGANIZACIJA Za nemoteno delovanje Sodišča je potrebno veliko število oseb. Sodno funkcijo izvršuje 21 sodnikov, posebej organizirani senati, katerih člani so sodniki in ad hoc sodniki. Za administracijo Sodišča pa skrbijo sekretar Sodišča, namestnik sekretarja in sekretarjev pomočnik ter šest odborov. Strokovni delavci oziroma izvedenci s svojim strokovnim znanjem pomagajo pri razjasnitvi primera in odločitvi sodnikov.

3.1.Sodniki Sodiš ča Da lahko Sodišče zaseda v primeru, je potrebnih enajst izvoljenih sodnikov, ki nato predstavljajo Sodišče. V primeru, da je eden izmed sodnikov državljandržave, ki nastopa v določenem primeru kot stranka v postopku, lahko nasprotna stranka izbere osebo, ki bo zasedala kot sodnik senata. Če je senatsestavljen iz sodnikov, od katerih noben nima državljanstva stranke v sporu, lahko vsaka stranka izbere sodnika, ki bo sodeloval kot sodnik senata.

1 Povzeto po: History, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=32&L=0, (19. 1. 2015).

3

Sodniki ne smejo izvajati politične ali upravne funkcije, biti aktivni ali imeti finančnega interesa v katerem koli podjetju, ki se ukvarja z raziskovanjem ali izkoriščanjem bogastev morja/morskega dna ali drugo komercialno uporabo slednjega, v zadevah ne smejo nastopati kot zagovorniki, svetovalci ali zastopniki. Sodnik, ki deluje kot zastopnik, svetovalec, zagovornik ene od strank, sodnik nacionalnega ali mednarodnega sodišča ali v kateri koli drugi funkciji, ne sme nastopati kot sodnik in sprejeti odločitve primera.2 Sedanja sestava Sodišča je naslednja:3 Predsednik: Vladimir Vladimirovich Golitsyn (Rusija) Podpredsednik: Boualem Bouguetaia (Alžirija) Sodniki: Vicente Marotta Rangel (Brazilija) P. Chandrasekhara Rao (Indija) Joseph Akl (Libanon) Rüdiger Wolfrum (Nemčija) Tafsir Malick Ndiaye (Senegal) José Luis Jesus (Zelenortski otoki) Jean-Pierre Cot (Francija) Anthony Amos Lucky (Trinidad in Tobago) Stanislaw Pawlak (Poljska) Shunji Yanai (Japonska) James L. Kateka (Tanzanija) Albert J. Hoffmann (Južna Afrika) Zhiguo Gao (Kitajska) Jin-Hyun Paik (Koreja) Elsa Kelly (Argentina) David Joseph Attard (Malta) Markiyan Z. Kulyk (Ukrajina) Alonso Gómez-Robledo Verduzco (Mehika) Tomas Heidar (Islandija) Slovenija do danes še ni imela nobenega predstavnika v Sodišču. Za funkcijo sodnika v Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo sta se potegovala dva kandidata, in sicer dr. Marko Ilešič in dr. Marko Pavliha. Oba kandidata sta bila

2 Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19. 1. 2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19. 1. 2015) in United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19. 1. 2015). 3 Povzeto po: Members, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=32&L=0%20and%207%3D2, (19. 1. 2015).

4

zavrnjena, zaradi zapletenosti postopka izbire kandidatov, ki ga predpisuje Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč.4

3.1.2. Volitve sodnikov Generalni sekretar ZN v primeru prvih volitev, sekretar Sodišča pa v primeru vseh nadaljnjih volitev najmanj tri mesece pred volitvami naslovi na države pogodbenice pisno vabilo, da v roku dveh mesecev predložijo imena kandidatov za Sodišče. Vsaka država pogodbenica lahko predlaga največ dva kandidata. Kandidata morata v svoji nacionalni državi uživati ugled zaradi pravičnosti in integritete, prav tako pa biti strokovnjaka za pomorsko mednarodno pravo. Sekretar Sodišča pripravi seznam predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu. Prve volitve so bile opravljene v 6 mesecih od uveljavitve Konvencije. Generalni sekretar ZNskliče sestanek vseh držav pogodbenic na katerem se tajno izvoli sodnike. Sklepčnost je podana, če so na sestanku prisotni predstavniki dveh tretjin držav pogodbenic. Izvoljeni so tisti kandidati, ki dobijo s strani prisotnih držav pogodbenicnajveč glasov. Države pogodbenice izvolijo 21 sodnikov Sodišča, ki uživajo diplomatske privilegije in imuniteto. Sodniki se volijo po geografskem ključu, ki ga je določila Generalna skupščina Združenih narodov (afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinskoameriške in karibske države ter države Zahodne Evrope in drugih držav), vendar posamezna geografska skupina ne sme imeti več kot tri člane. Sodniki se izvolijo za obdobje devetih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Ponovno so izvoljeni pod pogojem, da sedmim sodnikom po prvih volitvah poteče mandat po treh letih in pod pogojem, da drugim sedmim sodnikom poteče mandat po šestih letih. Sodniki, katerih mandat poteče čez tri ali šest let, se izberejo z žrebom, ki ga pripravi sekretar Sodišča. Izvoljeni sodniki začnejo svoj mandat s 1. oktobrom. Pred nastopom funkcije vsak sodnik poda na prvi javni seji Sodišča, ki mora biti sklicana čimprej in na kateri je prisoten novo izvoljeni sodnik,slovesno izjavo. Ta se glasi: »Slovesno izjavljam, da bom svojo dolžnost kot sodnik opravljal častno, zvesto, nepristransko in vestno.«. Sodniki uživajo enak status ne glede na starost, prednost pri izvolitvi ali dolžino časa opravljanja svoje funkcije. Prednost imajo sodniki, ki s svojim mandatom začnejo prej kot njihovi kolegi. Tistim, ki se je mandat začel na isti dan, imajo med seboj prednost glede na delovno dobo. Ponovno izvoljeni sodnik, ki nadaljuje svoj mandat, obdrži svojo prednost. Predsednik in podpredsednik obdržita prednost pred ostalimi sodniki tekom njihovega mandata. Po predsedniku in podpredsedniku ima prednost najstarejši sodnik. Če ta sodnik ne more delovati, ga zamenja tisti, ki je drugi najstarejši.5

4 Povzeto po: Pavliha Miha, Mehanizmi za reševanje sporov glede državnih meja, Dnevi slovenskih pravnikov, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, št. 6–7, letn. 34, GV Založba, 2008, str. 1391–1403. 5Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) in United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19.1.2015).

5

3.1.3. Prosto delovno mesto Če hoče sodnik odstopiti z mesta, mora svoj odstop poslati predsedniku sodišča. Če odstopi predsednik, pošlje odpoved podpredsedniku, in če tega ni, najstarejšemu sodniku, podpredsednik pa pošlje svoj odstop predsedniku Sodišča. Po prejemu pisma postane delovno mesto takoj prosto in se zasede z enako metodo, kot je bilo zapolnjeno prvotno. Dokler mesta niso zapolnjena, prvotni sodniki še naprej opravljajo svojo funkcijo. Prav tako morajo končati vsak postopek, ki se je začel pred njihovo zamenjavo. V primeru praznega delovnega mesta predsedstva in podpredsedstva, pri katerem mandat predsednika in podpredsednika še ni potekel, Sodišče samo odloči ali bo zapolnilo mesto za preostali čas ali ne. V roku 1 meseca od nastanka prostega mesta sekretar pošlje pisna vabila državam članicam. Datum volitev skupaj z državami pogodbenicami določi predsednik Sodišča. Če pri sodniku nastopi kakšen poseben razlog, zaradi katerega ne more ali noče sodelovati v primeru, o tem obvesti predsednika Sodišča. Prav tako lahko predsednik Sodišča obvesti sodnika, da ne bo sodeloval v zadevi, če za to obstaja poseben razlog. Zadevni sodnik mora biti pisno obveščen glede razlogov in dokazov s strani predsednika, ali če okoliščine tako zahtevajo, s strani podpredsednika. Na posebej sklicanem zasebnem zasedanju Sodišča ima sodnik pravico, da izjavi glede informacij, razlag poda pisne ali ustne odgovore na zastavljena vprašanja. Sodniku je omogočena pravica do zastopnika ali katere koli druge osebe po lastni izbiri. Na nadaljnjem zasebnem zasedanju, na katerem ne sme biti zadevni sodnikprisoten, se razpravlja o zadevi, pri kateri vsak sodnik pove svoje mnenje. Po končanem zasedanjupredsednik Sodišča razglasi prosto delovno mesto v primeru, da posamezni sodnik, po soglasnem mnenju ostalih sodnikov, preneha izpolnjevati zahtevane pogoje.6

3.1.4. Predsednik in podpredsednik Sodišče izvoli predsednika in podpredsednika za obdobje 3 let, z možnostjo ponovne izvolitve. Oba prebivata na sedežu Sodišča. Če je na dan volitev nekdanji predsednik še vedno sodnik, izvede volitve. Če ni več sodnik ali ni sposoben izvesti volitev, jih izvrši sodnik, ki mu je podeljena funkcija predsedstva. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem potem, ko nadomestni predsednik pove, koliko glasov je potrebnih za izvolitev. Kandidat, ki dobi večino glasov sodnikov, se razglasi za izvoljenega in začne takoj opravljati naloge. Novi predsednik izvrši volitve za podpredsednika Sodišča na istem ali posebnem srečanju. Za izvolitev podpredsednika veljajo enaka pravila kot za izvolitev predsednika. Predsednik prisostvuje pri vseh zasedanjih, usmerja delo in nadzira upravo Sodišča. V odnosu z državami in drugimi entitetami zastopa Sodišče. V primeru prostega delovnega mesta predsedstva ali nezmožnosti izvrševanja funkcije predsednika ga mora nadomestiti podpredsednik ali temu sledeči po delovni dobi najstarejši sodnik. Če je predsednik po pravilih Statuta in Pravilnikaizključen iz zasedanja v posamezni zadevi, še naprej opravlja svojo funkcijo za vse namene, razen v zvezi z dotično

6Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19. 1. 2015) in Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19. 1. 2015).

6

zadevo. Predsednik sprejema ukrepe potrebne za kontinuirano izvrševanje funkcije na sedežu Sodišča.7

3.1.5. Ad hoc sodniki Ad hoc sodniki so popolnoma enakopravni z ostalimi sodniki. Imajo prednost pred ostalimi sodniki, prav tako pa imajo prednost po vrstnem redu glede delovne dobe. V primeru odstopa ad hoc sodnika, mora biti odpoved poslana predsedniku Sodišča, mesto pa postane prosto po prejemu odpovedi. Ad hoc sodniki podajo svečano izjavo na javni obravnavi, pri kateri sodelujejokot sodniki. Izjavo podajo v vsakem primeru pri katerem prisostvujejo.8

3.1.6. Plačila za opravljanje funkcij Vsak izvoljen sodnik prejema letno plačo. Predsednik prejema poseben letni dodatek. Isti letni dodatek prejema za vsak dan, ko je nastopal funkcijo predsednika Sodišča tudi podpredsednik. Sodniki izbrani s strani stranke (ad hoc sodniki) prejemajo za opravljanje svoje funkcije dnevno nadomestilo. Plače, dodatki in nadomestila se občasno določijo na zasedanjih držav pogodbenic, ob upoštevanju obsega dela Sodišča in se v času mandata ne smejo zmanjšati. Plačo sekretarja Sodišča na predlog Sodišča določijo države pogodbenice. Na sestankih držav pogodbenic se prav tako sprejmejo predpisi v zvezi s plačevanjem pokojnin in povrnitvijo potnih stroškov sodnikom ter sekretarju. Plače, nadomestila ter dodatki niso obdavčljivi.9

3.2. Senati Za posamezno kategorijo sporov lahko Sodišče ustanovi senate v sestavi 3 ali več sodnikov. Če pogodbenica zahteva ustanovitev posebnega senata, ga Sodišče ustanovi. Vedno se sestavi senat s soglasjem strank in Sodišča. Za skrajšan

7Povzeto po: The President, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=17&L=1AND1%2525253D1--, (19.1.2015), Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) in ITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27.2.2015). . 8 Povzeto po: Judges ad hoc, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=18&L=0, (19. 1. 2015) in Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015). 9 Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015) in Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015).

7

postopek Sodišče vsako leto imenuje 5 članov ter 2 namestnika za primer, če kateri od sodnikov ne bi mogel sodelovati v postopku.10

3.2.1. Senat za morsko dno Senat za reševanje sporov v zvezi z morskim dnomje (v nadaljevanju: Senat) pristojen za odločanje o zadevah v zvezi z morskim dnom. Senat je sestavljen iz enajstih sodnikov. Izbrani so izmed vseh 21 sodnikov, njihov mandat pa traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Za samo sklepčnost Senata je potrebnih sedem sodnikov. Vseh enajst sodnikov je zastopanih po geografskih skupinah in predstavlja glavne pravne sisteme sveta. Sodniki ne smejo biti državljani stranke v postopku, niti zaposleni pri njej. Če poteka kak postopek po preteku mandata Senata, ga mora le-ta zaključiti v prvotni sestavi. Za ad hoc sodnike veljajo ista pravila kot za ostale sodnike. Predsednik Senata ima prednost pred ostalimi sodniki. Senat izvoli svojega predsednika s tajnim glasovanju z večino glasov svojih sodnikov. Predsednik predseduje na vseh sejah Senata. V primeru praznega delovnega mesta predsedstva, ali če predsednik ne more delovati kot predsednik, izvršuje to funkcijo najstarejši sodnik Senata.11 Člani:12 Predsednik: José Luis Jesus Sodniki:

Joseph Akl Tafsir Malick Ndiaye Jean-Pierre Cot Anthony Amos Lucky Stanislaw Pawlak Shunji Yanai James L. Kateka Jin-Hyun Paik Elsa Kelly David Joseph Attard

10 Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015) in Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19. 1.2015). 11 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19. 1. 2015) in Resolution on the Seabed Disputes Chamber, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/ITLOS_2014_Res_3_E__SBDC__8_10_14.pdf, (19. 1. 2015). 12Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015) in ITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27.2.2015). .

8

3.2.2. Ad hoc senat Senata za morsko dno Senat za morsko dno lahko oblikuje ad hoc senat za obravnavo določenega spora. Sestavljajo ga trije sodniki, ki so sodniki Senata za morsko dno. Sestava takšnega senata mora biti določena s strani Senata za morsko dno ob predhodnem soglasju strank. Če se stranke ne dogovorijo o sestavi ad hoc senata, imenuje vsaka stranka v sporu enega sodnika, tretjega sodnika pa imenujeta v soglasju. Če se stranke ne strinjajo, ali če katera stranka ne opravi imenovanja, predsednik senata za morsko dno po posvetovanju s strankami imenuje sodnika ali sodnike. Sodniki ad hoc senata ne smejo biti v službi katere od strank v sporu ali biti njenega državljanstva.13

3.2.3. Senat za skrajšan postopek Senat za skrajšan postopek je sestavljen iz predsednika in podpredsednika Sodišča, ki delujeta po uradni dolžnosti in treh drugih sodnikov. Izbereta se še dva sodnika, ki delujeta kot namestnika. Senat za skrajšan postopek izbere Sodišče po predlogu predsednika Sodišča. Izbiro sodnikov in namestnikov se izvede takoj, ko je mogoče po 1.10. vsako leto. Svojofunkcijo sodniki opravljajo do 30.9. naslednjega leta. Če sodnik zaradi katerega koli razloga ne more prisostvovati pri določenem primeru, ga nadomesti eden izmed izvoljenih namestnikov. Če kateri izmed sodnikov odstopi, ga nadomesti namestnik, ki je bil v času imenovanja prej imenovan kot namestnik. Namestnik pridobi polnopravni položaj znotraj senata, njegovo prvotno mesto pa zasede nov namestnik. Sklepčnost Senata za skrajšan postopek predstavljajo trije sodniki. Kadar se Sodišče odloči oblikovati Senat za skrajšan postopek, se določi kategorija sporov, število sodnikov, mandati, datum nastopa sodnikov in sklepčnost senata. Na predlog predsednika Sodišča le-to izbere sodnike Senata za skrajšan postopek na podlagi njihovega posebnega znanja, strokovnega znanja ter posebnih izkušenj, ki jih imajo s kategorijo sporov. Sodišče lahko tudi razpusti Senat za skrajšan postopek. Senat za skrajšan postopek mora končati vse zadeve, ki potekajo pred njim. Zahtevek za oblikovanje senata za skrajšani postopek mora biti vložen dva meseca pred postopkom konstruiranja senata. O zahtevi, ki jo je vložila ena izmed strank, mora predsednik Sodišča zagotoviti drugi stranki ustrezna sredstva. Če sta se stranki dogovorili, mora predsednik Sodišča zagotoviti poglede glede oblikovanja senata in o tem poročati Sodišču. Sodišče skupaj s soglasjem strank določi sodnike senata. Enak postopek sledi pri zapolnitvi praznega mesta. Sodniki, ki so bili zamenjani po izteku njihovega mandata, lahko prisostvujejo v vseh fazah postopka, ne glede na fazo, ki jo je primer takrat zavzel.

13 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) inITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27. 2. 2015).

9

Kadar senat vključuje predsednika Sodišča, ta predseduje vsem članom. Če vključuje podpredsednika, ta predseduje senatu. V drugih primerih Senat za skrajšan postopek sam izvoli s tajnim glasovanjem in večino glasov svojega predsednika. Sodnik, ki predseduje senatu v nastajanju, opravlja svojo funkcijo predsednika, dokler je sodnik samega Senata za skrajšan postopek. Predsednik Senata za skrajšan postopek mora izvrševati funkcijo predsednika Sodišča, kadar se zadeva nanaša na postopek pred Sodiščem, ko je zadeva predložena Senatu za skrajšan postopek in od tedaj, ko se sam začne ukvarjati z zadevo. Če predsednik Senata za skrajšan postopek ne more prisostvovati pri zadevi ali delovati kot predsednik samega senata, opravlja funkcijo namesto njega najstarejši sodnik Senata za skrajšan postopek, ki je zmožen delovati. Skrajšan postopek poteka na zahtevo strank. V primeru nezasedanja Sodišča ali nesklepčnosti Sodišča, lahko Sodišče izda začasne ukrepe.14 Člani: 15 Predsednik: Vladimir Vladimirovich Golitsyn Sodniki: Podpredsednik: Boualem Bouguetaia P. Chandrasekhara Rao Rüdiger Wolfrum José Luis Jesus Namestnika: Jean-Pierre Cot David Joseph Attard

3.2.4. Senat za reševanje sporov v zvezi z ribolovo m Pristojnost Senata za reševanje sporov v zvezi z ribolovom se nanaša na reševanje sporov glede ohranjanja in upravljanja živih morskih virov. Stranki se dogovorita, da bosta spor predložili pred Senat za reševanje sporov v zvezi z ribolovom, v zvezi z uporabo in razlago katere koli določbe Konvencije za pomorsko mednarodno pravo glede upravljanja in ohranjanja živih morskih virov in ali kateri koli drugi sporazum o ohranjanju in upravljanju živih morskih virov. Senat za reševanje sporov v zvezi z ribolovom sestavlja devet sodnikov, in sicer:16 Predsednik: Anthony Amos Lucky Sodniki:

14 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015) , Decision on the reconstitution of the Chamber of Summary Procedure, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/2014_CSP_en.pdf, (19. 1. 2015) in Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015). 15 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015). 16 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19. 1. 2015) in Resolution on the Chamber for Fisheries Disputes, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/ITLOS_2014_Res_1_E__Fisheries__8_10_14.pdf, (19. 1. 2015).

10

Vicente Marotta Rangel Rüdiger Wolfrum Tafsir Malick Ndiaye Shunji Yanai James L. Kateka Zhiguo Gao Markiyan Z. Kulyk Tomas Heidar

3.2.5. Senat za morsko okolje Senat za morsko okolje je sestavljen iz devetih sodnikov. Da je Senat za morsko okolje sklepčen, je potrebno sedem sodnikov. Če pade število pod sedem, mora Sodišče izbrati toliko članov, da je sestava zopet vsaj sedem članska. Stranke ob doseženem soglasju predložijo spor pred Senat za morsko okolje v zvezi z razlago in uporabo katerekoli določbe Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu v zvezi z zaščito in ohranjanjem morskega okolja,posebne konvencije in sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje in zaščito morskega okolja, vsakega sporazuma, ki se nanaša na varovanje in ohranjanje morskega okolja ter podeljuje pristojnost Sodišču.17 Senat za morsko okolje je sestavljen iz naslednjih članov:18 Predsednik: James L. Kateka Sodniki: Stanislaw Pawlak Albert J. Hoffmann Zhiguo Gao Jin-Hyun Paik Elsa Kelly David Joseph Attard Markiyan Z. Kulyk Alonso Gomez-Robledo

3.2.6. Senat za reševanje sporov v zvezi z morsko razmejit vijo Senat za reševanje sporov v zvezi z morsko razmejitvijo je sestavljen iz enajst sodnikov. Da je podana sklepčnost Senata za reševanje spora v zvezi z morsko razmejitvijo, je potrebno sedem sodnikov. Senatu za reševanje sporov v zvezi z morsko razmejitvijo je predložen spor ob sporazumu strank v zvezi z razlago in uporabo katere koli določbe Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu in katerem koli drugem sporazumu, ki podeljuje pristojnost Sodišču. Pristojnost Senatu za reševanje sporov v zvezi z morsko razmejitvijo je podana za reševanje sporov glede razmejitev oziromadoločanja mej na morju.19 Člani so: 20

17 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015) inResolution on the Chamber for Marine Environment Disputes, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/ITLOS_2014_Res_2_E__Marine_Environment__8_10_14.pdf , (19. 1. 2015). 18 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015). 19Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015) in Resolution on the Chamber for Maritime Delimitation Disputes, URL:

11

Predsednik: Vladimir Vladimirovich Golitsyn Sodniki: Podpredsednik: Boualem Bouguetaia P. Chandrasekhara Rao Rüdiger Wolfrum Tafsir Malick Ndiaye José Luis Jesus Shunji Yanai Albert J. Hoffmann Zhiguo Gao Alonso Gomez-Robledo Tomas Heidar

3.2.7. Senat za posebne zadeve Na zahtevo strank se lahko oblikuje Senat za posebne zadeve, ki ga določi Sodišče in glede katerega se morajo stranke strinjati. Sestavlja ga pet sodnikov:21 Predsednik: P. Chandrasekhara Rao Sodniki: Hugo Caminos Alexander Yankov Rüdiger Wolfrum Francisco Orrego Vicuña, ad hoc sodnik Prvi (in trenutno edini) primer konstitucije takega posebnega senata je bil v zvezi s sporom med Čilom in Evropsko unijo. Spor se nanaša na ohranjanje in trajnostno izkoriščanje zalog mečaric v jugovzhodnem Tihem oceanu.22

3.3. Sekretar Sodišče izbere sekretarja izmed kandidatov, ki jih predlagajo sodniki Sodišča. Opravi se tajno glasovanje. Sekretar se izbere za obdobje petih let in je lahko ponovno izbran. Predsednik Sodišča obvesti sodnike o prostem delovnem mestu ali bližajočem se prostem delovnem mestu takoj po praznini ali po izteku mandata sekretarja, vendar ne manj kot tri mesece pred tem. Kandidaturam je potrebno predložiti ustrezne informacije o kandidatu, kot so: starost, narodnost, sedanji poklic, akademsko ali drugo končano šolanje, znanje jezikov in izkušnje v pravu, posebej v zvezi z morskim pravom, diplomacijo ali mednarodno organizacijo.

https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/ITLOS_2014_Res_4_E__Maritime_Delimitation__8_10_14.pdf, (19. 1. 2015). 20 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015). 21 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015). 22 Povzeto po: Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015).

12

Kandidat, ki dobi večino glasov sodnikov Sodišča, je izvoljen v funkcijo in prebiva na sedežu Sodišča. Sodišče izvoli tudi namestnika sekretarja, prav tako pa lahko izvoli tudi asistenta sekretarja po enakih pravilih kot veljajo za izbor sekretarja. Preden prevzamejo svoje dolžnosti, morajo sekretar, namestnik sekretarja in sekretarjev pomočnik podati slovesno izjavo na seji Sodišča (slovesna izjava se glasi: »Prisegam, da bom izvrševal svoje dolžnosti kot sekretar (namestnik in asistent sekretarja, če je izvoljen) Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo z vso lojalnostjo, diskretnostjo in z vestjo, ter da se bom zvesto držal pravil Statuta in Pravilnika Sodišča.«). Sekretarjevo osebje, namestnik in asistent so imenovani s strani Sodišča na predlog sekretarja. Najpomembnejši kriterij pri izbiri, zaposlovanju in določitvi pogojev zaposlitve je zagotavljanje najvišjih standardov učinkovitosti, sposobnosti in integritete. Preden prevzame osebje obveznosti, poda pred predsednikom Sodišča in ob navzočnosti sekretarja slovesno izjavo (»Prisegam, da bom svojo dolžnost kot uradnik Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo izvrševal lojalno, diskretno in v skladu z dobro vestjo, ter da bom zvesto upošteval določbe Statuta in Pravilnika Sodišča.«). Sekretar lahko odstopi z delovnega mesta z dvomesečnim odpovednim rokom. Odpoved pošlje predsedniku Sodišča. Namestnik sekretarja in asistent odstopita z enomesečnim odpovednim rokom, odpoved pošljeta sekretarju, ta pa naprej predsedniku Sodišča. Sekretar se lahko razreši z dvotretjinsko večino sodnikov Sodišča, če je huje kršil svoje dolžnosti ali je postal trajno nezmožen za opravljanje svoje funkcije. Pred odločitvijo razrešitve s funkcije, mora biti pisno obveščen s strani predsednika Sodišča. Predsednik mora navesti vse razloge in ustrezna dokazila. Kadar je ukrep podan zaradi trajne nezmožnosti opravljanja funkcije, morajo biti navedene posebne zdravstvene informacije. Sekretarju je nato dopuščena možnost, da na zasebnem srečanju Sodišča poda v pisni ali ustni obliki izjavo, informacije, pojasni zadevo ter odgovori na zastavljena vprašanja. Na zasedanju ga lahko zastopa zagovornik ali katera koli druga oseba. Namestnik sekretarja in asistent se razrešitaiz istih razlogov kot sekretar. Plačo sekretarja Sodišča na predlog Sodišča določijo države pogodbenice.23

3.3.1. Naloge sekretarja Sekretarjeve naloge so: a) biti kanal komunikacije v in iz sodišča, še posebej, če izvršuje vsa sporočila, obvestila in odpošilja dokumente, ki so v skladu s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, Statutom, Pravilnikom ali katerim koli drugim mednarodnim sporazumom ter poskrbi, da se lahko datum odpreme in prejema zlahka preveri; b) voditi, pod nadzorom predsednika Sodišča, seznam primerov, razvrščenih po številkah glede na začetek postopka ali zahteve za svetovalno mnenje, poslane sekretarju; c) hraniti kopije izjav in obvestil o preklicu ali njihovemu umiku deponiranih pri generalnem sekretarju ZN v skladu z 287. in 298. členom Konvencije ali IX. priloge 7. člena Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu;

23 Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015).

13

d) hraniti kopije sporazumov, ki določajo pristojnost Sodišča; e) hraniti obvestila; f) posredovati overjene kopije vlog in prilog strankam; g) sporočiti državam in drugim državam, ki jih sama informacija zadeva kot tudi osebam v skladu s Statutom in veljavnim sporazumom, pravico do imunitete, privilegijev; h) osebno predstavljanje (ali ga predstavlja namestnik, ali asistent, ali po njihovih odsotnostih najvišji uradnik) na zasedanjih Sodišča ali senatov in je odgovoren za pripravo evidenc takih zasedanj; i) urediti zagotovila in prevode ter interpretacije v uradne jezike Sodišča, če Sodišče tako zahteva; j) podpisati vse sodbe, svetovalna mnenja, sklepe Sodišča iz evidenc iz točke h; k) biti odgovoren za razmnoževanje, tiskanje in objavo sodb Sodišča, svetovalnih mnenj, sklepov, vlog in izjav, zapisnikov javnih sej primerov ali kakih drugih dokumentov Sodišča, ki morajo biti takoj objavljeni; l) biti odgovoren za administrativno delo, posebno za račune in finančno administracijo v skladu s finančnimi postopki Sodišča; m) obravnavanje vprašanj v zvezi s Sodiščem in z delom Sodišča; n) vzdrževanje odnosov med sodišči in Mednarodno oblastjo za morsko dno, Meddržavnim sodiščem in drugimi organi ZN, njenimi sorodnimi agencijami, arbitražami in posebnimi arbitražami ter mednarodnimi organi in konferencami, ki se ukvarjajo s kodifikacijo in progresivnim razvojem mednarodnega prava, zlasti pomorskega prava; o) zagotavljanje informacij o Sodišču in njegovem delu dostopne vladam, najvišjim nacionalnim sodiščem, stanovskim in poklicnim združenjem, pravnim fakultetam in šolam prava ter medijem; p) hranjenje pečatov in plomb Sodišča. Sodišče lahko kadarkoli podeli dodatne funkcije sekretarju. Za svoje delo sekretar odgovarja Sodišču.24

3.3.2. Sestava sekretariata Sekretariat sestavljajo sekretar, namestnik sekretarja, asistent ter drugo osebje, ki je potrebno za učinkovito opravljanje nalog. Sodišče določi organizacijo sekretariata in zahteva od sekretarja, da pripravi predloge. Navodila za sekretariat pripravi sekretar z dovoljenjem Sodišča. Za osebje sekretariata veljajo kadrovska pravila, ki jih sestavi sekretar ob privolitvi Sodišča. Namestnik sekretarja pomaga sekretarju, deluje kot sekretar v njegovi odsotnosti in primeru praznega delovnega mesta, opravlja naloge sekretarja, dokler ni mesto ponovno zapolnjeno. Če sekretar, namestnik sekretarja in asistent ne morejo opravljati naloge sekretarja, predsednik Sodišča imenuje uradnika sekretariata za opravljanje teh nalog za toliko časa, kolikor je potrebno. Če se vsa tri delovna mesta izpraznijo istočasno, predsednik po posvetu s sodniki Sodišča imenuje uradnika sekretariata, da opravlja naloge sekretarja, dokler ni izvoljen nov sekretar.25

24 Povzeto po: Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015). 25 Povzeto po: Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015).

14

3.4. Strokovni delavci Vsaka država pogodbenica ima pravico, da imenuje dva strokovnjaka na posameznih področjih, ki sta usposobljena v pravnem, znanstvenem ali strokovnem pogledu na zadevnem področju, splošno priznana in uživata najvišji ugled zaradi svoje pravičnosti ter poštenosti. Na sodišču se vodi seznam tako imenovanih izvedencev. Stranke lahko zahtevajo mnenje znanstvenega ali tehničnega strokovnjaka (izvedenca) najkasneje do konca pisnega dela postopka razen, če okoliščine primera zahtevajo drugače. Stranke lahko v takem primeru zahtevajo izbor že pred koncem ustnega postopka. Sodišče se lahko na zahtevo stranke ali po lastni presoji odloči za izbor največ dveh izvedencev iz seznama. Imenuje ga predsednik Sodišča ob predhodnem posvetovanju s strankami. Strokovnjaki morajo biti neodvisni. Seznam strokovnjakov se vzpostavi in vzdržuje glede na naslednja področja: ribolov, varovanje in ohranitev morskega okolja, znanstveno raziskovanje morja in plovba, vključno z onesnaževanjem iz plovil in z dampingom. Sestavi in vzdržuje se na področju ribištva s strani Organizacije za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov; na področju varstva in ohranjanja morskega okolja v okviru programa Združenih narodov za okolje; na področju morskega znanstvenega raziskovanja v okviru Medvladne oceanografske komisije; na področju plovbe vključno z onesnaževanjem ladij in dampingom v Mednarodni pomorski organizaciji, v vsakem primeru pa v okviru ustreznega pomožnega organa, na katerega je ta organizacija, program ali komisija prenesla to funkcijo. Ime izvedenca ostane na seznamu, dokler ga ne umakne država pogodbenica, ki je vložila kandidaturo pod pogojem, da umik ne vpliva na opravljanje funkcije izvedenca na kateri koli posebni arbitraži za katero je bil imenovan. Preden strokovnjak nastopi svojo dolžnost, mora podati slovesno izjavo (»Slovesno izjavljam, da bom izvrševal svoje dolžnosti kot strokovnjak častno, nepristransko in vestno, in da bom upošteval vse določbe Statuta in Poslovnika Sodišča.«). Strokovnjaki zasedajo mesto zraven sodnikov, brez pravice glasovanja. S svojim mnenjem sodelujejo pri sodbah sodišča.26

3.5. Odbori Odbori se ukvarjajo z zadevami, ki niso neposredno povezane s primeri. Sodišče sestavlja šest odborov, ki se sestanejo enkrat letno. Organizirani so znotraj Sodišča: Odbor za poslovnik in sodno prakso – Pregleduje pravila poslovnika in njegovo uporabo, Resolucijo sodne prakse sodišča in smernice v zvezi s pripravo ter predstavitvijo zadeve pred Sodiščem. Prav tako lahko predlaga potrebne ali primerne spremembe za Sodišče. Odboru predseduje predsednik Sodišča, sodnik Golitsyn; drugi člani so podpredsednik Bouguetaia in sodniki Jesus, Marotta Rangel, Chandrasekhara Rao, Wolfrum, Ndiaye, Cot, Pawlak, Yanai, Kateka, Hoffmann in Gomez-Robledo.

26 Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) in United Nations Convention on the Law of the Sea, URL:http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19.1.2015).

15

Odbor za prora čun in finance – Pristojen za sestavo osnutkov proračuna in finančnih predpisov, upravlja finance, izdaja računovodske izkaze Sodišča, preverja računovodska in finančna poročila ter svetuje pri sestavi poročil. Sodnik Akl je predsednik odbora, ostali člani so sodniki Jesus, Cot, Yanai, Hoffmann, Gao, Kelly, Attard in Kulyk. Odbor za pla če in upravo – Daje priporočila Sodišču s posebnim poudarkom na pogojih službovanja in postopkih za zaposlovanje. Predsednik odbora je sodnik Paik, ostali člani so sodniki Wolfrum, Jesus, Lucky, Pawlak, Yanai in Attard. Odbor za knjižnico, arhiv in publikacije – Svetuje v zvezi s samo organizacijo in vodenjem knjižnice, zlasti skrbi za razvoj in politiko razvoja zbirk. Daje priporočila v zvezi z naravo in obliko publikacij. Predsednik odbora je sodnik Wolfrum, ostali člani odbora so sodniki Marotta Rangel, Ndiaye, Pawlak, Paik, Kelly, Attard, Kulyk in Gomez-Robledo. Odbor za stavbe in elektronske sisteme – Daje priporočila v zvezi s prostori Sodišča skupaj s slikami, informacijskimi sistemi in elektronskimi napravami, ki se nahajajo v prostoru ter v zvezi z elektronskimi sistemi in storitvami. Predsednik odbora je sodnik Kulyk. Ostali člani odbora so sodniki Cot, Lucky, Gao in Heidar. Odbor za stike z javnostjo – Pristojen za predlaganje ukrepov in pripravlja predstavitev dela Sodišča z namenom širjenja praktičnih informacij o dejavnosti Sodišča. Skrbi za odnose z drugimi mednarodnimi organizacijami in institucijami, mednarodnimi organi in konferencami, ki se ukvarjajo z mednarodnim pomorskim pravom, pravom morja in pomorskim pravom. Predsednik odbora je sodnik Gao; ostali člani odbora so sodniki Chandrasekhara Rao, Akl, Jesus, Kateka, Kelly, Gomez-Robledo in Heidar.27

3.6. Države pogodbenice Trenutno je 166 držav podpisnic Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Generalni sekretar ZN skliče sestanke držav pogodbenic, na katerih se odloča o volitvah sodnikov Sodišča, o upravnih in finančnih zadevah Sodišča, vključno s proračunom Sodišča.28

4. PRISTOJNOST Sodišče ime dve funkciji: svetovalno in sodno. Pristojno je, da razsodi v sporih med državami podpisnicami Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu (v nadaljevanju: Konvencija), v primeru spora v zvezi z XI. poglavjem Konvencije pa se na Sodišče lahko obrnejo tudi entitete. Sodišče je pristojno za razrešitev vsakega spora, ki zadeva uporabo in razlago Konvencije ter Sporazuma o izvrševanju XI. dela Konvencije. Na podlagi soglasja je Sodišču prav tako podeljena pristojnost odločanja o katerem koli sporu povezanem z razlago in uporabo mednarodnega sporazuma, ki je v skladu z namenom Konvencije. Že obstoječe pogodbe in konvencije, katerih vsebina se nanaša na tematiko Konvencije, se lahko ob soglasju strank predložijo v odločanje Sodišču. Torej lahko

27 Povzeto po: o Commitees, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=21&L=1%27%60%28[{^~, (19. 1. 2015). 28 Povzeto po: States Parties, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=137&L=true, (19. 1. 2015).

16

stranki ob sklenitvi sporazuma soglasno določita Sodišče kot institucijo, ki bo razrešilo spor med njima, če bo seveda prišlo do njega. Pristojnost Senata za morsko dno v primeru razreševanja spora: stranke postopka so lahko države pogodbenice, Mednarodna oblast za morsko dno, podjetja, državna podjetja ter pravne in fizične osebe, ki imajo državljanstvo držav pogodbenic in so kontrolirane s strani te države ali njenih državljanov ali so sponzorirani s strani sponzorske države. Senat za spore v zvezi z morskim dnom lahko poda svetovalno mnenje v zvezi s pravnimi vprašanji, ki spadajo na področje Mednarodne oblasti za morsko dno. Svetovalno mnenje lahko zahteva Mednarodna oblast za morsko dno. Podano mnenje je relevantno v primeru, če je predvideno s cilji Konvencije. V primeru spora o sami pristojnosti Sodišča, le-to izda odločbo. V primeru kršenja pravic strank ali povzročitve resne škode morskemu dnu, lahko Sodišče v primeru pristojnosti izda začasne ukrepe. Sodišče prav tako izda začasne ukrepe v primeru, da stranke prepustijo odločitev spora arbitraži v nastajanju (ustanovljena v skladu z Aneksom VII. Konvencije) in v dve tednih od vložitve zahtevka za začasne ukrepe ne določijo pristojnost druge institucije, pod pogojem, da bi bila ustanovljena arbitraža pristojna za razrešitev spora, in če okoliščine terjajo nujnost izdaje ukrepov. Sodišče je pristojno za izdajo ukrepa takojšnjega izpusta plovila in/ali njegove posadke iz pripora. Predložitev vloge za takojšnji izpust iz pripora lahko vloži samo tista država, pod katero zastavo pluje plovilo. Če katerikoli mednarodni sporazum predpisuje svetovalno mnenje Sodišča in je le-ta v skladu z nameni Konvencije, lahko Sodišče poda svetovalno mnenje. Sodišče, ki je pristojno za odločanje v sporu, uporablja Konvencijo ter druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s Konvencijo in ob dogovoru strank ter načelo ex aequo et bono.29

5. POSTOPEK Postopek se začne z vložitvijo vloge ali z obvestilom o posebnem sporazumu. Vloga ali sporazum se vlagata v francoskem ali angleškem jeziku, ki sta uradna jezika Sodišča in se pošljeta v sekretariat Sodišča. Če je vloga ali sporazum v drugem jeziku, je potrebno priložiti prevod enega od navedenih jezikov. V obeh primerih je potrebno navesti predmet spora in stranki. Sekretar takoj obvesti vse zadevne stranke in vse države pogodbenice Konvencije. Vse faze postopka, po začetku postopka, potekajo preko zastopnikov. Stranka ima lahko tudi več zastopnikov, prav tako ji lahko pomagajo svetovalci in odvetniki.

29 Povzeto po: Competence, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=41&L=1%2525252F, (19. 1. 2015), Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19. 1. 2015), United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19. 1. 2015), ITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27. 2. 2015) in Türk Danilo, Temelji mednarodnega prava, GV Založba, Ljubljana, 2007.

17

Zastopniki morajo imeti naslov za vročanje na sedežu Sodišča ali v glavnem mestu države, v kateri je sedež Sodišča. Ko se postopek pred Sodiščem začne z vložitvijo same vloge, se v njej navede stranka, ki jo vlaga, stranka, proti kateri se vloži zahtevek in predmet spora. Vloga mora vsebovati tudi pravno podlago, ki dokazuje pristojnost Sodišča. Potrebna je natančna navedba narave zahtevka, skupaj z jedrnatim poročilom o dejstvih in razlogih, na katerih zahtevek temelji. V vlogi mora biti navedeno ime zastopnika, ki vlaga vlogo. Toženi mora ob prejemu overjene kopije vloge tožene stranke ali čimprej po tem Sodišče obvestiti o imenu svojega zastopnika. Izvirnik vloge mora podpisati zastopnik stranke, domači diplomatski predstavnik stranke, ki izvršuje svojo diplomatsko funkcijo v državi sedeža Sodišča ali druge ustrezno pooblaščene osebe. Če vlogo podpiše druga oseba, ki ni zastopnik ali diplomatski predstavnik, mora podpis overiti ta oseba ali pristojni državni organ. Overjeno kopijo vloge pošlje sekretar tožencu. Kadar se postopek pred Sodiščem začne na podlagi posebnega sporazuma, se obvesti stranke skupno. Če obvestilo ni skupno, sekretar pošlje overjene kopije vsaki stranki. V vsakem primeru se obvestilu priloži original ali overjena kopija sporazuma. Obvestilo mora prav tako vsebovati, če to ni določeno že v sporazumu, natančno navedbo predmeta spora in opredeliti stranke spora. Kadar se postopek začne na podlagi obvestila o posebnem sporazumu, stranka ali stranke, ki so poslale obvestilo, navedejo ime svojega zastopnika ali svojih zastopnikov, odvisno od primera. Katera koli druga stranka sporazuma mora, ko dobi overjeno kopijo obvestila ali čimprej po tem, če še ni, obvestiti Sodišče o imenu svojega zastopnika. Če se postopek začne na podlagi obvestila o drugem sporazumu, ki ni Konvencija, mora biti obvestilu ali vlogi priložena kopija tega sporazuma. V sporu, v katerem je stranka mednarodna organizacija, lahko sodišče na zahtevo druge stranke ali po lastni presoji zahteva od mednarodne organizacije, da zagotovi v razumnem času potrebne informacije. Če Sodišče meni, da je to potrebno, lahko začasno prekine postopek, dokler ne prejme takih informacij. Vsa obvestila Sodišču morajo biti poslana sekretarju razen, če ni drugače določeno. Vsaka zahteva stranke se prav tako naslovi na sekretarja razen, če je zahteva podana na javni obravnavi v ustnem delu postopka. Vsa sporočila strankam se pošljejo njihovim zastopnikom. Strankam, ki še nimajo zastopnika in entitet, se sporočila pošljejo tako:

• v primeru države se sporočila pošljejo njihovi vladi; • v primeru Mednarodne oblasti za morsko dno, katere koli mednarodne

organizacije in katere koli druge medvladne organizacije, Sodišče pošilja sporočila pristojnemu organu ali izvršilnemu predstavništvu take organizacije na sedež organizacije;

• v primeru državnega podjetja, pravne ali fizične osebe pošilja Sodišče sporočila potrjeni ali sponzorirani državi, odvisno od primera;

• v primeru skupine držav, državnega podjetja, pravne ali fizične osebe Sodišče odpošlje sporočila za vsakega člana skupine v skladu s točkama 1,3, 5;

• v primeru drugih pravnih in fizičnih oseb Sodišče usmerja vsa sporočila prek vlade tiste države, kateri sporočilo je potrebno poslati.

Enako velja za takrat, kadar je potrebno priskrbeti dokazna sredstva. Če nastane spor v zvezi s pristojnostjo Sodišča, o tem odloči samo Sodišče. Za vsak primer, ki je predložen Sodišču, predsednik pregleda stališča strank v zvezi s procesnimi vprašanji. V ta namen lahko povabi zastopnike strank, da se sestanejo z

18

njim takoj, ko je to možno in kadar je to potrebno. Sodišče lahko kadarkoli odredi, da se dva ali več primerov združi, prav tako pa lahko poteka ustni ter pisni postopek, kot tudi istočasno klicanje prič. Vsi postopki pred Sodiščem morajo potekati brez nepotrebnih zamud ali stroškov. Sam postopek je sestavljen iz dveh delov: pisnega in ustnega. Pisni del je sestavljen iz sporočila za sodišče in stranke, odgovorov, duplik in dokumentov. Ustni del je sestavljen iz zaslišanja zastopnikov, svetovalcev, odvetnikov, zagovornikov, prič in izvedencev.30

5.1. Pisni del postopka Pisni postopek je sestavljen iz 2 vlog – eno prejme Sodišče, drugo stranka. Original vsakega datiranega akta je podpisan s strani zastopnika. Zastopnik pošilja vse potrebne dokumente sekretariatu Sodišča. Vsaka nepopolna vloga se vrne stranki, da jo popravi in nato ponovno pošlje v register Sodišča. Sekretar po prejemu vloge le-to overi in kopijo ter vse dodatne dokumente posreduje nasprotni stranki. Dostop do kopij vlog, če Sodišče ne določi drugače, lahko države pogodbenice ali entitete zahtevajo takoj po vložitvi le-teh. Od začetka ustnega zasliševanja so kopije vlog dostopne tudi širši javnosti razen, če Sodišče ne določi drugače. Vloge, na podlagi katerih se je začel proces, vsebujejo zahtevek, ki mora vsebovati: zahtevek tožeče stranke in zahtevek tožene stranke. Sodišče lahko odredi/odloči ob predhodnem dogovoru strank ali po lastni presoji, da je potreben odgovor vlagatelja in duplika toženca. Če se postopek začne z obvestilom o posebnem dogovoru, mora biti število in vrstni red vlog takšno, kot ga določa sporazum razen, če Sodišče po ugotovitvah stališč strank ne določi drugače. Če posebni dogovor nima določila o številu in vrstnem redu vlog in se stranke o tem niso dogovorile, pošljejo vsak dokument v istem roku. Sodišče ne dovoli predstavitev odgovorov in duplik razen, če so nujne. Memorial, ki ga vloži tožnik, mora vsebovati: izjavo o relevantnih dejstvih, pravno izjavo in trditve. Nasprotni memorial, ki ga vloži toženec, mora vsebovati: priznanje ali zavrnitev dejstev, ki so navedena v zahtevku, vsa dodatna dejstva, če je to nujno,pravne ugotovitve v zahtevku, pravno izjavo v odgovor in trditve. Replike in duplike ne smejo samo ponavljati trditve strank, ampak morajo usmerjati na težave, ki še vedno razdvajajo stranke. Vsaka vloga mora izpostaviti trditve strank v povezavi s fazo postopka, ločeno od predstavljenih argumentov ali potrditi že izpostavljene trditve. Izvirniku vloge se priložijo kopije dokumentov, ki so v podporo trditvam, vsebovanih v vlogi. Stranki ni potrebno priložiti ali overiti kopije dokumentov, ki so bili objavljeni in so že dosegljivi Sodišču ter drugi stranki. Če so pomembni samo posamezni deli dokumenta (npr. izvlečki za zadevno vlogo ali identifikacijo dokumenta), se predložijo le-ti. Celotni dokument se pošlje v sekretariat. V primeru, da so objavljeni in dostopni Sodišču ter stranki, ga ni potrebno pošiljati v sekretariat.

30 Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19. 1. 2015) , United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19.1.2015), Proceedings befor the Tribunal , URL: https://www.itlos.org/index.php?id=153&L=0MANILA, (19. 1. 2015) in ITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27. 2. 2015).

19

Seznam vseh dokumentov, ki je priložen vlogi, zahteva, da se morajo vsi ti dokumenti istočasno ob vložitvi vloge na Sodišče tudi priložiti. Stranke pošljejo pisne vloge ali dele vlog v enem ali obeh uradnih jezikov Sodišča. Vloga se lahko pošlje v katerem koli drugem jeziku, ki ni uradni jezik. Prevod vloge v uradni jezik, ki je potrjen s strani strank, mora biti predložen skupaj z izvirnikom vloge. Če dokument, ki je predložen skupaj z vlogo in ni v uradnem jeziku Sodišča, mora biti prevod potrjen s strani strank kot točen. Prevod je lahko omejen na del priloge ali izvlečka, le-tem pa je potrebno priložiti pojasnilo, ki prikaže, kateri odlomki so prevedeni. Sodišče lahko zahteva obširnejši ali celoten prevod, ki ga je potrebno predložiti. Kadar stranke izberejo drug jezik, ki ni uradni jezik Sodišča, je pa uradni jezik ZN, mora odločitev Sodišča, na zahtevo katere koli stranke, biti prevedena v ta uradi jezik ZN brez, da bi stranke imele s tem strošek. Vse vloge se odpremi z datumom. Ko je potrebno vlogo poslati do določenega datuma, se upošteva datum prejema vloge – datum, ko je vloga bila prejeta v sekretariatu. Popravki napak v dokumentu, ki je bil poslan, se lahko izvedejo kadar koli s soglasjem druge stranke ali z dovoljenjem predsednika Sodišča. Za vsak popravek je potrebno obvestiti stranko na isti način, kot je zaproseča stranka prosila za popravek. Vsako overjeno kopijo vloge in dokumenta, ki je bila priložena vlogi, mora sekretar takoj po prejemu poslati nasprotni stranki. Kopije vlog in priloženih dokumentov morajo biti takoj, ko so poslane, dostopne državam, entitetam, ki imajo pravico nastopati pred sodiščem in tistim, ki so prosili, da se jim pošljejo kopije. Če strankin memorial tako zahteva, mora Sodišče postaviti na voljo memorial in nasprotni memorial. Kopije vlog in priloženi dokumenti postanejo dostopni javnosti ob začetku ustnega dela postopka. Lahko so dostopni tudi že prej, če Sodišče ali predsednik Sodišča, kadar Sodišče ne zaseda, tako določi po ugotovitvah stališč strank. Po zaključku pisnega dela postopka lahko vsak sodnik v roku 5 tednov pripravi kratek pisni sestav brez podrobnejših opredelitev glede na:

• glavne teme za odločitev, ki izhajajo iz vlog; • točke, če obstajajo, ki jih je potrebno razjasniti na ustnem delu postopka.

Pisne sestave razpošlje sekretar drugim sodnikom. Na podlagi pisnih vlog in sestavov sodnikov predsednik pripravi delovni plan, ki vsebuje:

• povzetek dejstev in glavne trditve strank izhajajoč iz pisnih vlog; • predloge v katerih je potrebno navesti navedbe in vprašanja strankam, dokaze

in pojasnila, ki se zahtevajo od strank; • vprašanja, ki so po mnenju predsednika potrebna za razpravo in odločitev

Sodišča. Sekretar pošlje delovni plan sodnikom, običajno v roku 8 tednov po končanju pisnega dela postopka. Posvetovanja pred ustnim delom postopka in po kroženju delovnega načrta so tajna, da se sodnikom omogoči možnost izmenjevanja menja glede pisnih vlog in vodenja postopka; preučevanja ali naj podajo navodila ali vprašanja strankam; preučevanja ali naj pokličejo stranke zaradi predložitve dokazov ali dajanja pojasnila; preučevanja obsega, pogojev in naravo vprašanj ter tem o katerih bo odločalo Sodišče.31

31 Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19. 1. 2015), United Nations Convention on the Law of the Sea, URL:

20

5.2. Ustni del postopka Po končanju pisnega dela postopka in pred začetkom ustnega dela, se sodniki sestanejo za zaprtimi vrati, da si izmenjajo stališča o pisnih vlogah ter vodenju postopka. Sodišče po zaključku pisnega dela postopka določi datum za začetek ustnega dela postopka. Ustni del se mora začeti v roku 6 mescev po zaključku pisnega dela razen, če Sodišče meni, da obstaja utemeljeni razlog za drugačno odločitev. Sodišče lahko tudi določi, da se začetek ali nadaljevanje ustnega dela postopka preloži. Pri določitvi datuma začetka postopka ali preložitev začetka ali nadaljevanje postopka mora Sodišče upoštevati potrebo po zadržanju zaslišanja brez nepotrebnih zavlačevanj; prednost začasnih ukrepov in zahtevka za takojšnjo izpustitev plovila ter posadke; posebne okoliščine, vključujoč nujnost primera ali drugih primerov iz seznama primerov ter stališča strank. Kadar Sodišče ne zaseda, njegove pristojnosti izvaja predsednik Sodišča. Po končanem pisnem delu postopka nobena stranka ne sme predložiti novih dokumentov razen, če v to privoli druga stranka. Privolitev kot konkludentno dejanje stranke se smatra, če v roku 15 dni od prejema ne vloži ugovora zoper ta dokument. Če stranka vloži ugovor, lahko Sodišče po zaslišanju strank dovoli upoštevnost dokumenta, če smatra upoštevnost kot nujnost. Stranka, ki želi vložiti nov dokument, mora poslati original ali overjeno kopijo skupaj s številom kopij, ki jih zahteva sekretariat. Če se vloži nov dokument, mora druga stranka imeti priložnost komentiranja le-tega in predložiti dokumente, s katerimi potrjuje svoje navedbe. Nihče se ne more sklicevati na noben dokument, ki ni bil predložen v pisnem delu razen, če je dokument bil objavljen in takoj dostopen Sodišču ter drugi stranki. Vendar pa poznejša možnost predložitve dokumentov ne sme biti razlog za odlašanje začetka ali poteka ustnega dela postopka. Vsaka stranka mora dovolj zgodaj pred začetkom ustnega dela postopka sporočiti sekretarju dokaze, ki jih želi priložiti ali ga namerava prositi, da jih bo dobila. To sporočilo mora vsebovati seznam priimkov, imen, nacionalnosti, opisov in krajev prebivališč prič ter izvedencev, ki jih namerava poklicati v postopku pred Sodiščem in navedbo točke/točk dokazov. Overjena kopija sporočila se pošlje nasprotni stranki. Sodišče določi ali naj stranke pred ali po predložitvi dokazov predstavijo svoje argumente, kajti stranke imajo pravico komentirati podane dokaze. Sodišče po tem, ko sliši stališča strank, določi vrstni red zaslišanja strank, metodo ravnanja z dokazi, zasliši priče, izvedence, zagovornike ter odvetnike obeh strank. Obravnave so javne razen, če Sodišče odloči drugače, ali če stranke zahtevajo izključitev javnosti. Odločitev/zahteva lahko zajema celotno zaslišanje ali del in je lahko podana kadar koli. Ustne izjave strank morajo biti na zaslišanju jasne. V skladu s tem morajo biti usmerjena vprašanja, ki še vedno razdvojujejo stranki in ne smejo povzemati celotne vsebine vloge ali zgolj ponavljati dejstevter argumentov. Ob zaključku zadnje izjave stranke na obravnavi njen zastopnik brez ponavljanja argumentov prebere končna stališča. Ta sestav s končnimi stališči podpiše zastopnik, ga sporoči Sodišču in pošlje nasprotni stranki.

http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19.1.2015) inITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27. 2. 2015).

21

Sodišče lahko kadarkoli navede točke ali vprašanja pred ali med zaslišanjem, ki jih želijo stranke posebej obravnavati ali o določenih meni, da je bil podan zadovoljiv argument. Sodišče lahko med zaslišanjem postavi vprašanje zagovorniku, zastopniku, odvetniku ali jih zaprosi za pojasnilo. Vsak sodnik ima pravico postaviti vprašanje, vendar preden ga poda, mora o tem obvestiti predsednika Sodišča. Zastopniki, zagovorniki ali odvetniki lahko odgovorijo takoj ali v roku, ki ga postavi predsednik Sodišča. Sodišče lahko kadar koli pokliče stranke, da predložijo dokaze ali dajo pojasnila za katera Sodišče meni, da so nujna za pojasnitev vseh vidikov zadeve. Lahko patudi Sodišče poišče informacije o zadevi. Sodišče lahko, če je to potrebno, poskrbi za prisotnost priče ali izvedenca z namenom, da poda svoje izjave. Strankam je prav tako omogočena možnost, da pokličejo priče in izvedence, ki so na seznamu in o tem obvestijo Sodišče. Če kadarkoli med zaslišanjem stranka želi poklicati pričo, ki je ni na seznamu, prav tako tudi izvedenca, mora o tem obvestiti Sodišče in nasprotno stranko ter jima posredovati informacije. Priča ali izvedenec je lahko poklican, če nasprotna stranka ne ugovarja.Tako je tudi v primeru ugovora, če Sodišče ugovor dovoli po zaslišanju stranke, ki ugovarja. Sodišče lahko po zahtevi stranke ali lastni presoji zahteva preverjanje priče ali izvedenca. Vsaka priča izreče, preden poda svojo izjavo, slovesno izjavo (»Prisegam na mojo čast in vest, da bom govoril resnico, vso resnico in nič drugega kot resnico.«), prav tako mora vsak izvedenec, preden poda svoje mnenje, podati slovesno izjavo (»Prisegam na svojo čast in vest, da bom govoril resnico, vso resnico in nič drugega kot resnico in da bo moje mnenje v skladu z mojim prepričanjem.«). Priče in izvedenci morajo biti pod nadzorom predsednika Sodišča zaslišani najprej s strani zastopnika, zagovornika ter odvetnika stranke, ki je poklicala priče ali izvedence. Vprašanja jim lahko postavijo tudi predsednik Sodišča in sodniki. Če Sodišče meni, da je potrebno izvesti preiskavo ali si pridobiti strokovno mnenje, mora po zaslišanju strank izdati odredbo, ki opredeljuje predmet preiskave ali strokovnega mnenja ter navesti število in način imenovanja oseb preiskovalcev ali izvedencev v postopku. Vsako poročilo preiskave ali mnenje izvedenca se pošlje strankam, ki imajo možnost, da komentirajo poročilo/mnenje. Priče in izvedenci, ki nastopajo pred Sodiščem, da izvedejo preiskavo ali podajo svoje strokovno mnenje, se plača iz sredstev Sodišča. Izvedenci sedijo poleg sodnikov in lahko pomagajo odboru, kadar le-ta sprejema sodbo, vendar ne morejo glasovati o sodbi. Sodišče lahko kadar koli pred zaključkom ustnega dela postopka na zahtevo stranke ali po lastni presoji zahteva od ustrezne medvladne organizacije, ki ni stranka postopka, da predloži informacije pomembne za primer. Sodišče se potem, ko se je posvetovalo z vodjo uprave zadevne organizacije, odloči ali bo tako informacijo predstavilo ustno ali pisno in določi rok za njeno predstavitev. Če taka medvladna organizacija pristopi k zadevi po lastni iniciativi, poda informacije pred zaključkom pisnega dela in jih pošlje v sekretariat. Sodišče lahko zahteva, da se informacije dopolnijo ustno ali pisno v obliki odgovorov na vprašanja, strankam pa dovoli, da argumentirajo te informacije. Kadar se oblikuje ustanovitveni akt medvladne organizacije ali mednarodne konvencije sprejete v skladu z njim in se pojavi vprašanje pred Sodiščem, mora sekretar po navodilih Sodišča ali predsednika Sodišča, če Sodišče ne zaseda, o tem obvesti medvladno organizacijo, kateri pošlje kopije pisnega dela postopka. Sodišče ali predsednik Sodišča, če Sodišče na zaseda, lahko od dneva, ko je sekretar odposlal kopije pisnega dela postopka in preden se je posvetoval z vodjo administracije zadevne organizacije, določi rok, v katerem mora organizacija predložiti v pisni obliki svoja stališča. Stališča organizacije

22

se pošljejo strankam in so lahko predmet razprave med njimi in predstavnikom organizacije na ustnem delu postopka. Če Sodišče ne določi drugače, se vse izjave, govori in dokazi na ustni obravnavi podajajo v enem od uradnih jezikov Sodišča ter se prevajajo v drugi uradni jezik. Če so podane v kakem drugem jeziku, se morajo prevesti v enega od uradnih jezikov. Kadar koli je v uporabi drug jezik, ki ni uradni jezik, mora zadevna stranka vložiti zahtevo za prevod v uradni jezik. Sekretar poskrbi za prevajanje na račun stranke. V primeru priče ali izvedenca za prevajanje poskrbi sekretar. Stranka, ki bo svoje izjave, govor in dokaze podala v drugem jeziku, ki ni uradni jezik sodišča, mora v primernem času obvestiti sekretarja, da lahko le-ta sprejme potrebne ukrepe, vključno z overitvijo. Preden začnejo tolmači izvrševati svojo dolžnost morajo izreči slovesno izjavo (»Prisegam na mojo čast in vest, da bo moja interpretacija zvesta, popolna.«). Na vsaki obravnavi se piše zapisnik. Dobesedni zapis obravnav piše sekretar v uradnih jezikih Sodišča. Kadar obravnava poteka v drugem jeziku, se dobesedni zaspi piše v enem od uradnih jezikov Sodišča. Da se pripravi tak dobesedni zapis stranke, ki poda izjavo v jeziku, ki ni uradni jezik, predloži sekretarju vnaprej njen tekst v uradnem jeziku Sodišča. V prepisu dobesednega zapisa se navedejo imena sodnikov, ki so prisostvovali v zadevi, zagovornike, zastopnike in odvetnike strank. Kopije zapisnika se pošljejo sodnikom, ki so vključeni v zadevo in strankam. Stranke lahko pod nadzorom Sodišča popravijo zapisnik glede njihovih govorov in izjav, vendar takšni popravki ne smejo vplivati na pomen in obseg primera. Prav tako lahko sodniki zahtevajo popravke glede svojih izjav. Pričam in izvedencem se pokaže tisti del zapisnika, v katerem je podana njihova izjava ali dokazi ter imajo možnost, da jih lahko na podoben način kot stranke, popravijo. Ena overjena kopija popravljenega zapisnika podpisanega s strani predsednika Sodišča in sekretarja mora sestavljati avtentični zapisnik zaslišanja. Zapisnik javnih obravnav natisne in objavi Sodišče. Vsak pisni odgovor, ki ga je podala stranka na zastavljeno vprašanje ali kateri koli dokaz ali pojasnilo, ki ga je Sodišče prejelo po zaključku ustne obravnave, se mora poslati nasprotni stranki, kateri mora biti dana možnost, da se izjavi glede njih. Če je nujno, se zaradi tega razpiše nova ustna obravnava. Kadar so zastopniki, zagovorniki in odvetniki zaključili s predstavitvijo primera pred Sodiščem, predsednik Sodišča razglasi konec ustnega dela postopka. Zastopniki morajo ostati dosegljivi Sodišču. Sodišče se umakne, da sprejme sodbo.32 Med razpravo ustnega dela postopka lahko predsednik skliče kratki sestanek, da dovoli sodnikom podati mnenje glede primera in medsebojnega informiranja sodnikov o postavitvi vprašanj strankam. Sodniki imajo po končanju ustnega dela postopka štiri delovne dni časa, da preučijo argumente predstavljene pred Sodiščem razen, če Sodišče ne odloči drugače. V tem času lahko sodniki povzemajo svoja pisna mnenja v obliki ustnih izjav. Nato začnejo krožiti revidirani seznami vprašanj za pregled. V začetnih razpravah, po zaključku ustnega dela postopka, Sodišče pride do zaključka tem, ki jih je potrebno odločiti, poslušajo se vmesna mnenja sodnikov o njih ter o pravilnem postopanju primera. Sodišče nato obravnava vsako vprašanje posebej, prav tako glavni razlog za dosego

32Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) in United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19.1.2015).

23

odločitve. Med temi posvetovanji so sodniki poklicani s strani predsednika po vrstnem redu, po katerem so potrdili svojo željo za podajanje mnenja. Predsednik lahko poskuša vzpostaviti večinsko mnenje glede obstoječih vprašanj in navedenih razlogih. Namesto o vzpostavitvi večinskega mnenja v tej fazi lahko Sodišče odloči, da vsak sodnik pred potekom določenega roka pripravi kratko pisno izjavo, ki vsebuje sodnikovo mnenje o zadevi in postopanju v primeru. Sodišče čim prej nadaljuje s posvetovanjem, ki temelji na pisnih izjavah. Takoj, ko je mogoče med posvetovanji, Sodišče ustanovi odbor za pripravo osnutka, ki je sestavljen iz petih sodnikov in le-ti predstavljajo večinsko mnenje odločitve primera. Člani odbora so izbrani na predlog predsednika z absolutno večino navzočih sodnikov, pri čemer se upošteva, da je potrebno izbrati sodnike, ki po svojih izjavah jasno podpirajo mnenje večine. Predsednik je po uradni dolžnosti član odbora razen, če se ne strinja z mnenjem večine, ga nadomesti podpredsednik. Če ga zaradi istega razloga ne more nadomestiti niti podpredsednik, vse člane odbora sestavi Sodišče. Razen, če se Sodišče ali člani odbora odločijo drugače, deluje najstarejši član po mandatu med njimi kot njihov predsednik. Odbor se sestane takoj, ko se ustanovi, z namenom, da pripravi prvi osnutek sodbe. Rok za njegovo dokončanje je tri tedne. V ta namen lahko vsak član pošlje pisne predloge svojega mnenja in vključitev v osnutek. Odbor pripravi osnutek, ki ne vsebuje samo osnutka večine, temveč lahko privabi tudi širšo podporo Sodišča. Prvi osnutek se razdeli med vse sodnike, ki so sodelovali v primeru. Vsak sodnik, ki želi podati spremembe ali komentarje v zvezi z osnutkom, jih posreduje v pisni obliki odboru v roku treh tednov od datuma razpošiljanja. Ko je odbor prejel komentarje, se (praviloma) sestanejo z namenom, da se pregleda osnutek razen, če se odloči, da sestanek ni potreben. Ko odbor konča z drugim osnutkom sodbe, sekretar pošlje kopije osnutka vsem sodnikom. Če predsednik ni član odbora, predsednik odbora obvesti predsednika o osnutku sodbe. Razprave potekajo v najkrajšem možnem času po njenem odposlancu in ne pozneje kot v treh mesecih po končanju ustnega dela postopka. Predsednik odbora predstavi osnutek. Osnutek preuči Sodišče v prvem branju. Sodniki, ki želijo spremeniti osnutek, zopet podajo spremembe v pisni obliki. Na tej stopnji sodniki, ki so se seznanili z osnutkom sodbe in želijo priložiti ločeno ali nasprotno mnenje, o tem obvestijo druge sodnike in podajo vsaj osnutek mnenja v roku, ki ga določi Sodišče pred drugim branjem. Tak sodnik še naprej sodeluje pri pregledovanju osnutka sodbe in seznanitvi z mnenjem Sodišča. Odbor odpošlje revidiran osnutek v obravnavo na drugo branje, med katero predsednik vpraša sodnike, če želijo predlagati nove spremembe. Ločeno ali nasprotno mnenje, ki je lahko individualno ali kolektivno, mora biti predloženo v roku, ki ga določi Sodišče. Upoštevati je potrebno morebitne spremembe osnutka sodbe in se osredotočiti na preostale točke, ki se razlikujejo od sodbe. Ko Sodišče konča z drugim branjem osnutka sodbe, predsednik začne z glasovanjem z namenom sprejetja sodbe. Ločeno glasovanje se izvede normalno na vsako operativno določbo v sodbi. Vsak sodnik lahko zahteva ločeno glasovanje o vprašanjih, ki jih je možno ločiti. Glasuje se s pozitivnim ali negativnim glasom, oddanim osebno in v obratnem vrstnem redu starostne dobe. V posebnih okoliščinah, ki jih je določilo Sodišče, lahko odsoten sodnik glasuje s pomočjo primerne komunikacijske naprave. Odsotni sodnik, zaradi bolezni ali drugega razloga sporočenega predsedniku,lahko glasuje, če se Sodišče strinja, da je sodnik zadostno prisostvoval na obravnavi ali pri posvetovanju.33 33 Povzeto po: Resolution on the Internal Judicial Practice of the Tribunal (ITLOS/10), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos.10.E.27.04.05.pdf, (19. 1. 2015) in ITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on

24

5.3. Intervencija Vloga za dovoljenje za intervencijo mora biti poslana v roku 30 dni, ko postane nasprotni memorial dostopen. V posebnih okoliščinah se vloga, ki je poslana kasneje, prav tako upošteva. Vlogo mora podpisati zastopnik stranke, domači diplomatski predstavnik stranke, ki izvršuje svojo diplomatsko funkcijo v državi sedeža Sodišča ali druge ustrezno pooblaščene osebe ter mora vsebovati ime in naslov zastopnika. Opredeliti mora primer na katerega se nanaša in izpostaviti pravni interes države pogodbenice, ki se hoče priključiti primeru ter vplivati na odločitev v zadevi ter natančen predmet intervencije. Vloga mora vsebovati seznam dokumentov, ki podpirajo vlogo ter kopije priloženih dokumentov. Overjene vloge vlog za intervencijo ali izjave o intervenciji morajo biti poslane strankam v postopku in pustiti možnost, da lahko pisno sporočijo svoja stališča v roku, ki ga določi Sodišče, ali če Sodišče ne zaseda, predsedniku Sodišča. Sekretar posreduje kopije: a) državam pogodbenicam, b) vsaki stranki, ki jo je potrebno obvestiti, c) generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, d) generalnemu sekretarju Mednarodne oblasti za morsko dno, če postopek poteka pred Senatom za morsko dno. Sodišče odloči/odobri vlogo ali izjavo za dopustnost intervencije kot prioritetno zadevo razen, če Sodišče glede na okoliščine primera ne odloči drugače. Če je vložen ugovor na vlogo za intervencijo ali dopustnost izjave za intervencijo, mora Sodišče, preden sprejme odločitev, zaslišati državo pogodbenico, ki ne intervenira ali entiteto in stranko. Če je vloga za intervencijo odobrena, mora intervenirana država pogodbenica priložiti kopije vlog in dokumentov. Določi se rok določi v katerem lahko stranke, če tako želijo, predložijo svoja pisna stališča na izjavo intervenienta pred ustno obravnavo. Če sodišče ne zaseda, določi rok predsednik Sodišča. Intervenient ima pravico, da v okviru ustnega dela postopka predloži svoje opombe v zvezi s tistim delom, zaradi katerega intervenira. Nima pa pravice do izbire ad hoc sodnika ali vlaganja ugovorov na sporazume o prekinitvi postopka. Če je intervencija odobrena, mora priložiti kopije vlog in dokumentov ter imeti pravico, da v roku, ki ga določi Sodišče (če Sodišče ne zaseda, predsedniku Sodišča), predloži pisno izjavo o predmetu intervencije. Ta izjava mora biti sporočena strankam, državam pogodbenicam ali entitetam. Intervenient ima pravico, da v ustnem delu postopka poda svoja stališča o predmetu posredovanja.34

5.4. Sodba Ko Sodišče zaključi s posvetovanji in sprejme sodbo, mora obvestiti stranki o datumu, ko jo bo prebralo. Sodba se prebere na javnem zasedanju Sodišča in

the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27. 2. 2015). 34 Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) in United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19.1.2015).

25

postane zavezujoča za stranke na dan obravnave. Sodba, podana s strani Sodišča ali katerega izmed senatov, mora vsebovati:

• datum, ko se bo prebrala; • imena sodnikov, ki so sodelovali v postopku; • imena strank; • imena zastopnikov, zagovornikov, odvetnikov strank; • imena izvedencev, če so bili vključeni v primer; • povzetek postopka; • trditve strank; • izjave o dejstvih; • pravne razloge na katerih temelji; • izrek sodbe; • odločitev v zvezi s stroški (če stroški obstajajo); • imena in število sodnikov, ki predstavljajo večino ter tistih, ki sestavljajo

manjšino glede operativnih določb; • izjavo, da je vsebina odločbe avtoritativna.

Vsak sodnik lahko priloži ločeno ali nasprotno mnenje k sodbi. Sodnik lahko zabeleži strinjanje ali nestrinjanje v obliki izjave brez obrazložitve. Enako velja za odredbe. En izvod sodbe podpisan in žigosan s strani predsednika ter sekretarja se da v arhiv Sodišča, drugi izvodi se pošljejo strankam. Kopije se pošljejo državam pogodbenicam, generalnemu sekretarju ZN, generalnemu sekretarju Mednarodne oblasti za morsko dno, v primeru, ki je predložen Sodišču in temelji na sporazumu, ki ni Konvencija, pa članicam takega sporazuma. Sodba je dokončna in zoper nje se ne more vložiti pritožbe. V primeru spora glede pomena ali obsega sodbe lahko katera koli stranka vloži zahtevo za njeno razlago. Zahteva za razlago sodbe se lahko izvede bodisi z vlogo ali obvestilom glede posebnega sporazuma, ki je v skladu s sporazumom strank. Če se prošnja za razlago sodbe poda v obliki vloge, ima nasprotna stranka pravico da v roku, ki ga določi Sodišče ali predsednik Sodišča v primeru, da Sodišče ne zaseda, pošlje pisna stališča o tem. Če je zahteva podana v obliki posebnega sporazuma lahko Sodišče, če je to nujno, nakloni strankam možnost predložitve nadaljnje ustne ali pisne razlage. Zahtevek za revizijo sodbe je lahko podan samo takrat, kadar se odkrije neko novo dejstvo, ki lahko predstavlja odločilen faktor in je bilo predhodno neznano Sodišču ter stranki, ki zahteva revizijo pod pogojem, da nevednost dejstev ni bila posledica malomarnosti stranke. Zahteva mora biti podana najkasneje v 6 mesecih po odkritju novega dejstva in pred potekom 10 let od izreka sodbe. Postopek revizije se začne z odločitvijo Sodišča v obliki sodbe, v kateri se posebej navede obstoj novih dejstev in priznava, da ima značaj obnove postopka. Zahteva za revizijo se vloži z vlogo, ki vsebuje podatke o novih dejstvih. Vsak dokument v zvezi z vlogo mora biti predložen. Nasprotna stranka ima pravico, da v roku, ki ga določi Sodišče, ali če le-to ne zaseda predsednik Sodišča, vloži pisna stališča glede vloge za revizijo. Stališča se pošljejo stranki, ki vlaga zahtevo za revizijo. Sodišče, preden poda odločitev glede dopustnosti zahtevka, lahko strankam nudi možnost, da podajo svoja stališča. Sodišče v primeru odločitve, da bo izvedlo postopek, o tem izda sklep. Če Sodišče ugodi zahtevku, določi rok za nadaljevanje postopka,in če po zaslišanju strank meni, da je le-to potrebno. Če se pojavi zahteva za revizijo ali pojasnitev že revidirane ali pojasnjene sodbe, o tej zahtevi odloči Sodišče. Če je sodbo podal senat o zahtevi za revizijo ali pojasnitvi

26

sodbe, o tem odloča, če je možno, senat. Če to ni možno, zahtevo obravnava Sodišče v skladu z ustreznimi odločbami Statuta in Pravilnika. Če Statut in Pravilnik zahtevata privolitev strank glede sestave senata, ki ga ni možno pridobiti v roku določenem s strani Sodišča, o zahtevi odloči Sodišče. Odločitev o zahtevi po reviziji ali pojasnilu sodbe mora biti podana v obliki sodbe. Vsaka stranka nosi svoje stroške razen, če Sodišče ne odloči drugače.35

5.5. Prekinitev postopka Če v katerem koli času pred določitvijo Sodišča podata stranki, skupaj ali ločeno, pisni sporazum o prekinitvi postopka, Sodišče izda sklep o prekinitvi in obvesti sekretarja, naj zadevo odstrani iz seznama primerov. Če sta stranki sklenili sporazum o prekinitvi postopka, ker sta dosegli poravnavo, to dejstvo Sodišče zabeleži v sklepu za umaknitev zadeve iz seznama primerov ali navede/priloži v odredbo o pogojih poravnave. Če sodišče ne zaseda, to funkcijo izvede predsednik Sodišča. Če v okviru postopka, ki poteka na podlagi vloge, vlagatelj pisno obvesti Sodišče, da ne bo nadaljeval postopka, in če na datum prejema obvestila v sekretariatu tožena stranka še ni postopala v primeru, Sodišče izda sklep o uradnem evidentiranju opustitve postopka in naroči umaknitev zadeve iz seznama primerov. Kopija sklepa se pošlje sekretarju in toženi stranki. Če je v času, ko je obvestilo o nenadaljevanju postopka prejeto, tožena stranka že postopala glede primera, Sodišče določi rok, v katerem lahko tožena stranka poda izjavo ali nasprotuje prekinitvi postopka. Če ni podan noben ugovor ob izteku roka, se domneva privolitev v prekinitev in Sodišče izda sklep o prekinitvi postopka ter naroči sekretarju, da odstrani zadevo iz seznama primerov. Če je podan ugovor, se postopek nadaljuje.

5.6. Dodatni postopki

5.6.1. Predhodni postopek Predhodni postopek poteka, kadar je vloga vložena zaradi kršitev določb Konvencije tožene stranke ali to ugotovi Sodišče po lastni presoji in takrat, kadar zahtevek vsebuje zlorabo pravnega postopka ali ni dobro utemeljen. Sekretar, kadar pošilja vlogo toženi stranki, obvesti toženo stranko o roku, ki ga določi predsednik Sodišča. Sodišče lahko po dveh mesecih od prejema vloge izvrši svojo moč. Zahteva, ki jo je vložila tožena stranka, mora biti v pisni obliki in vsebovati podlago za odločitev Sodišča:

• zahtevek v zvezi s sporom se nanaša na kršitev Konvencije; • zahtevek pomeni zlorabo pravnega postopka ali ni utemeljen.

35 Povzeto po: Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015), Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19. 1. 2015), United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19.1.2015) in ITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27. 2. 2015).

27

Po prejemu take zahteve Sodišče po lastni presoji, ali če Sodišče ne zaseda predsednik Sodišča, določi rok, ki ni daljši od 60 dni, v katerem lahko stranke predložijo stališča in opazovanja. Postopek se ustavi. Če Sodišče ne odloči drugače, poteka nadaljevani postopek ustno. Pisna opažanja, stališča, izjave in dokazi predstavljeni na zaslišanju se omejijo na tiste zahteve, ki so pomembne za odločitev glede zlorabe pravnega postopka ter kršitve Konvencije. Sodišče lahko zahteva od strank trditve glede pravnih vprašanj in dejstev ter predložitev vseh dokazov povezanih s to zadevo. Sodišče sprejme svojo odločitev v obliki sodbe. Vsak ugovor glede pristojnosti Sodišča ali dopustnosti vloge ali katerega koli drugega ugovora glede odločitve, ki je bil podan pred nadaljevanjem postopka, mora biti pisno vložen v roku 90 dni od začetka postopka. Predhodni ugovor mora vsebovati dejstva in pravno izjavo na katerem temelji, kakor tudi stališča. Ko sekretar prejme ugovor, se predhodni postopek zaustavi in Sodišče (ali če Sodišče ne zaseda, potem predsednik Sodišča) določi 60 dnevni rok, v katerem lahko druga stranka predstavi svoja stališča in pripombe. Določi se nadaljnji rok, ki traja 60 dni, v katerem stranka, ki ugovarja, predstavi svoja stališča in pripombe v odgovor na stališča ter pripombe nasprotne stranke. Če Sodišče ne določi drugače, se postopek nadaljuje ustno. Pisne pripombe, stališča ter dokazi predstavljeni na zaslišanju nasprotne stranke, se omejijo na tiste zahteve, ki so pomembne za ugovor. Sodišče poda odločitev v obliki sodbe, v kateri se ugodi ugovoru ali se ga zavrne, prav tako pa se lahko izjavi, da ugovor ni primeren glede na okoliščine primera. Če Sodišče zavrne ugovor ali določi, da nima značaja predhodnega postopka, določi roke za nadaljnje postopke. Sodišče upošteva vsak dogovor strank v zvezi s predložitvijo vloge in o njej odloči, če je dovolj utemeljena.36

5.6.2. Postopek za odreditev za časnih ukrepov Stranka lahko kadar koli tekom postopka pred Sodiščevloži zahtevo za odreditev začasnih ukrepov. Do konstituiranja arbitraže, ki ji je bil posredovan spor, lahko stranka vloži zahtevo za predpis začasnih ukrepov:

• kadarkoli,če sta se stranki tako zmenili; • kadar koli po 2 tednih, ko je stranka dobila obvestilo o zahtevku druge stranke

glede začasnih ukrepov, če se stranki nista dogovorili, da lahko takšne začasne ukrepe predpiše drugo sodišče.

Torej stranka vlaga vlogo za odreditev začasnih ukrepov na Sodišče in na arbitražo. Zahteva mora biti v pisni obliki in navedeni morajo biti začasni ukrepi ter razlogi zanje, prav tako možne posledice glede pravic strank ali preprečitve grozeče škode morskemu okolju. Zahteva za predpis začasnih ukrepov mora prav tako vsebovati pravno podlago na podlagi katere ima ustanavljajoča arbitraža pristojnost in nujnost razmer. Overjena kopija obvestila ali kateri koli drugi dokument, ki je povezan z zadevo pred arbitražo, mora biti priložena k zahtevi. Sodišča lahko predpiše drugačne začasne ukrepe v celoti ali delno, kot so bili zahtevani in navedi s strani stranke. Zahteva za predpis začasnih ukrepov ima prednost pred vsemi drugimi postopki pred Sodiščem. Sodišče (ali če Sodišče ne zaseda, predsednik Sodišča) določi čim hitrejši možni datum zaslišanja. Sodišče lahko upošteva katero koli stališče stranke, ki mu je bilo predloženo pred zaključkom zaslišanja. Do sestanka Sodišča predsednik 36 Povzeto po: Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015).

28

Sodišča lahko pokliče stranke, da delujejo tako, da imajo zahtevani začasni ukrepi primerni učinek. Če predsednik Sodišča ugotovi, da na datum obravnave ni na voljo dovolj sodnikov, da bi bila podana sklepčnost, pokliče Senat za skrajšani postopek in nadaljuje funkcijo Sodišča ob upoštevanju predpisanih začasnih ukrepov. Sodišče pregleda ali revidira začasne ukrepe v 15 dneh od določitve začasnih ukrepov, ki jih je predpisal Senat za skrajšan postopek na zahtevo stranke. Sodišče se lahko kadar kol po lastni presoji odloči, da bo pregledalo ali revidiralo začasne ukrepe. Zavrnitev zahteve za predpis začasnih ukrepov ne sme preprečiti stranki, ki je zahtevala predpis začasnih ukrepov, novo zahtevo za predpis v isti zadevi,vendar temelječi na novih dejstvih. Stranka lahko zahteva v pisni obliki spremembo ali preklic začasnih ukrepov. Prav tako mora vsebovati spremenjene ali pretekle okoliščine, ki se štejejo za pomembne. Pred sprejetjem katerekoli odločitve o zadevi, mora Sodišče strankam omogočiti možnost, da podajo mnenje o zadevi. Vsak predpisan začasni ukrep s strani Sodišča, vsako spremembo ali preklic je potrebno obvestiti stranke in države pogodbenice, ki so povezane s samim primerom. Ko stranka izpolni kakšen začasni ukrep, mora o tem nemudoma obvestiti Sodišče. Zlasti mora vsaka stranka predložiti začetno poročanje o ukrepih, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za zagotovitev takojšnjega upoštevanja predpisanih ukrepov. Sodišče lahko od strank zahteva dodatne informacije o vseh zadevah povezanih z upoštevanjem kakršnih koli predpisanih ukrepov.37

5.6.3. Postopek za takojšnjo izpustitev plovila in posadke Zahtevek za sprostitev plovila in posadke iz pripora se lahko vloži s strani stranke ali v imenu države, pod katero zastavo pluje plovilo. Država pogodbenica lahko kadarkoli obvesti Sodišče: a) ime in naslov osebe, ki je pooblaščena v njenem imenu da poda zahtevek; b) imenovani urad za sprejem obvestila o zahtevku in najhitrejše sredstvo za dostavo dokumentov do tega urada; c) vsako spremembo, pojasnitev ali umik takega obvestila. Zahtevek v imenu države, pod zastavo katero pluje plovilo, mora spremljati pooblastilo, če tako pooblastilo še ni bilo poslano Sodišču kot tudi dokumentacija, ki navaja, da je vlagatelj zahtevka oseba, ki je imenovana v pooblastilu. Vsebovati mora tudi potrdilo, da je bila kopija zahtevka in vsi spremljajoči dokumenti poslana državi pod katero zastavo pluje plovilo. Zahtevek mora vsebovati kratko izjavo o dejstvih in pravno podlago. Izjava o dejstvih mora vsebovati:

• kraj in čas zadržanja plovila ter sedanjo lokacijo posadke in plovila, če je znana;

• ustrezne informacije v zvezi s plovilom in posadko, vključno, če je to primerno – ime, zastavo, pristanišče ali kraj registracije plovila, njeno tonažo, nosilnost, podatke o vrednosti plovila, ime in naslov lastnika plovila, operaterja, podatke v zvezi s posadko;

• določitev zneska, obveznic ali drugo finančno jamstvo, ki ga zahteva država pridržanja in v kolikšni meri so izpolnjene te zahteve;

37 Povzeto po: Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) in Provisional Measures in the International Tribunal for the Law of the Sea (ITLOS), URL: http://www.hjpp.de/62_2002/62_2002_1_a_43_54.pdf, (27.2.2015) .

29

• kakršne koli druge informacije za katere meni tožeča stranka, da so pomembne za določitev višine obveznic ali drugega finančnega jamstva in katerega koli drugega vprašanja v postopku.

Zahtevku se priloži dodatna dokumentacija, sekretar pa vse skupaj nemudoma, vendar ne prej kot 96 ur pred zaslišanjem, pošlje državi pridržanja. Sodišče lahko kadarkoli zahteva dodatne informacije. Postopek se nadaljuje ustno. Sodišče mora dati prednost zahtevku za takojšnjo izpustitev plovila in posadke pred katerim koli drugim postopkom pred Sodiščem. Če Sodišče prejme zahtevek o izpustu in zahtevek za začasne ukrepe, mora sprejeti potrebne ukrepe, da se zahtevka obravnavata brez odlašanja. Če vlagatelj tako zahteva v zahtevku, zahtevek obravnava Senat za skrajšan postopek pod pogojem, da v roku petih dni od prejema obvestila o zahtevku, država pridržanja obvesti Sodišče, da se s tem strinja. Sodišče (če Sodišče ne zaseda, potem predsednik Sodišča) določi datum zaslišanja, in sicer v roku 15 dni, kjer se kot prvi delovni dan šteje dan prejema zahtevka. Pri zaslišanju ima vsaka stranka na voljo en dan, da predstavi svoje dokaze in stališča. Sodišče poda odločitev v obliki sodbe. Sodbo je potrebno sprejeti čim prej (najkasneje 14 dni po zaslišanju), prebere pa se jo na javnem zasedanju Sodišča. Stranki se obvesti o datumu seje. Če sodišče odloči, da je obtožba utemeljena, določi znesek, vrsto in obliko obveznic ali varščino za izpustitev plovila ter posadke. Če se stranke ne dogovorijo drugače, Sodišče odloči ali bo obveznice/varščino objavil sekretar ali država pridržanja. Če obveznice/varščino objavi sekretar, mora biti država pridržanja nemudoma obveščena o tem.38

5.6.4. Postopek pred Senatom za morsko dno Vloga, ki je podlaga za postopek pred Senatom za morsko dno (v nadaljevanju: Senat), mora vsebovati:

• ime vlagatelja, ko je vlagatelj pravna ali fizična oseba še njegov sedež oziroma naslov;

• ime tožene stranke, ko je tožena stranka pravna ali fizična oseba še sedež oziroma naslov stranke;

• sponzorirane države vlagatelja, ko je le-ta pravna ali fizična oseba ali državno podjetje;

• sponzorirane države toženca, ko je le-ta pravna ali fizična oseba ali državno podjetje;

• naslov za vročanje na sedežu Sodišča; • predmet spora in pravno podlago na kateri temelji natančna narava zahtevka

skupaj z izjavo o dejstvih ter pravno podlago na katerem temelji zahtevek; • odločitve in ukrepe, ki jih predlaga vlagatelj; • dokaze na katerih vloga temelji.

Tožba se vroči tožencu, sponzorski državi, če je vlagatelj pravna ali fizična oseba ali državno podjetje. Po dveh mesecih, ko je vročena tožba, lahko tožena stranka vloži izjavo glede tožbe, v kateri navaja:

38 Povzeto po: Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19. 1. 2015) in Prompt Release of Vessels and Crews, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=125&L=0MANILA, (19. 1. 2015).

30

• ime tožene stranke, inče je toženec pravna ali fizična oseba, potem mora biti naveden še njen sedež oziroma naslov;

• naslov za vročanje na Sodišče; • zadeve v sporu med strankama, dejstva in pravno podlago na kateri izjava

temelji; • odločitve in ukrepe, ki jih predlaga toženec; • dokaze na katerih temelji izjava.

Na zahtevo tožene stranke lahko predsednik Senata podaljša dvomesečni rok, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Po vročitvi tožbe, pri kateri je tožena stranka država pogodbenica, katero je vložila pravna ali fizična oseba sponzorirana od druge države pogodbenice, lahko tožena država vloži vlogo proti sponzorski državi tožnika. Obvestilo o vlogi mora biti posredovano tožniku in sponzorirani državi. Če v roku, določen s strani predsednika Senata, sponzorirana država noče nastopati v imenu tožnika, lahko tožena država določi pravno osebo, ki jo bo zastopala. Po dveh mesecih od vložitve tožbe lahko sponzorirana država poda pisno izjavo. Po prejemu takega obvestila predsednik Senata določi rok v katerem lahko sponzorirana država poda pisne izjave. Sponzorirano državo je potrebno obvestiti o takem roku. Prav tako se jo obvesti o datumu zaslišanja. Pisne izjave se pošljejo strankam in sponzoriranim državam strank. Na zahtevo sponzorirane ali tožene države lahko predsednik Senata podaljša rok, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Če je podlaga za postopek pred Senatom posebni sporazum, mora le-ta vsebovati:

• stranke postopka in sponzorirane države strank; • predmet spora in natančno naravo zahtevkov strank skupaj z izjavami o

dejstvih ter pravno podlago na katerih temelji zahtevek; • odločitve/ukrepe na predlog strank; • dokaze na katerih temelji zahtevek.

V obvestilu se navedejo tudi informacije v zvezi z udeležbo in nastopi sponzorirane države v postopku. Senat lahko dovoli neposredno vlaganje vloge, če so se stranke tako dogovorile ali se je Senat po lastni presoji ali na zahtevo stranke odločil, da je taka vloga nujna. Predsednik Senata določi rok, v katerem je potrebno take vloge vložiti. Vse zgoraj navedeno velja za vse spore pred Senatom, razen za spore med državami pogodbenicami in Mednarodno oblastjo za morsko dno. Postopek pred Senatom v imenu Mednarodne oblasti za morsko dno se začne z vložitvijo vloge. Vlogi mora biti priložena overjena kopija odločbe oziroma sklepa organa in celotna evidenca o razpravah glede dotičnega vprašanja z Mednarodno oblastjo za morsko dno. Kadar arbitraža predloži Senatu vprašanje glede XI. dela Konvencije in prilog, ki se nanašajo nanj, morajo dokumenti, ki so predloženi Senatu, vsebovati natančna vprašanja, priložene pa morajo biti ustrezne informacije in dokumenti. Po prejemu dokumenta določi predsednik Senata rok, ki ni daljši od treh mescev, v katerem lahko stranke v postopku pred arbitražo in države pogodbenice predložijo svoja pisna stališča o tem vprašanju. O roku je potrebno obvestiti stranke v postopku in države pogodbenice. Države pogodbenice je potrebno obvestiti o vsebini predložitve. Predsednik Senata določi rok za zaslišanje.Če v 1 mesecu po poteku roka za predložitev pisnih stališč stranka v postopku pred arbitražo ali država pogodbenica

31

poda pisno obvestilo o svoji nameri, potem poda pripombe ustno. Senat poda svojo odločitev v obliki sodbe.39

5.6.5. Postopek pred Senatom za posebne zadeve Ko je zaželeno, da se z zadevo ukvarja kateri od senatov, mora biti zahteva o tem podana v dokumentu o uvedbi postopka ali mu je priložena. Če sta se stranki o tem sporazumeli, se postopek začne pred Senatom za posebne zadeve. Po prejemu zahteve v sekretariat mora predsednik Sodišča o tem obvestiti člane zadevnega senata. Predsednik Sodišče skliče senat čimprej glede na zahteve postopka. Pisni del postopka je sestavljen iz ene vloge obeh strank. Roke za vlaganje pisnih vlog določi Senat za posebne zadeve ali predsednik Senata za posebne zadeve, če le-ta ne zaseda. Senat za posebne zadeve lahko odobri ali neposredno vlaga vloge, če sta se stranki tako dogovorili ali določi po lastni presoji ali na zahtevo ene od strank, da je taka vloga nujna. Ustni del postopka se izvede razen, če se stranki dogovorita in Senat za posebne zadeve temu pritrdi, da se ne bo izvajal. Četudi se ustna obravnava ne izvaja, lahko Senat za posebne zadeve pozove stranki, da mu posredujeta podatke ali pojasnita zadevo ustno. Na koncu postopka izda sodbo, ki je dokončna in zoper nje ni pritožbe.40

5.6.6. Svetovalni postopek Svetovalni postopek pri Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo poteka pred dvema telesoma Sodišča, in sicerpred Senatom za morsko dno in samim Sodiščem. Zahteva za svetovalno mnenje o pravnem vprašanju mora vsebovati natančno navedbo vprašanja. Vlaga jo Mednarodna oblast za morsko dno. Zahtevi morajo biti priloženi dokumenti, ki osvetlijo vprašanje. Dokumenti se istočasno pošljejo Senatu z zahtevo v najkrajšem možnem času in s številom kopij, ki ga sekretariat zahteva. Če zahteva za svetovalno mnenje vsebuje izjavo, da vprašanje potrebuje nujen odgovor, Senat sprejme vse potrebne ukrepe za pospešitev postopka. Sekretar nemudoma pošlje uradno obvestilo o zahtevi po svetovalnem mnenju vsem državam pogodbenicam. Senat ali predsednik Senata, če Senat ne zaseda, določita medvladne organizacije, za katere je verjetno, da bi lahko podale informacije o zadevnem vprašanju, sekretar pa jima pošlje obvestilo o zahtevi. Države pogodbenice in organizacije se povabi, da podajo pisne izjave o vprašanju v roku, ki ga določi Senat ali predsednik Senata, če Senat ne zaseda. Izjave morajo biti sporočene državam pogodbenicam in organizacijam, ki so podale pisne izjave. Senat ali predsednik Senata (če Senat ne zaseda) odločita ali bo potekal ustni del postopka. Če ga odobrita, določita datum njegova začetka. Države pogodbenice in organizacije morajo biti povabljene, da podajo v postopku ustno izjavo. Podpisane

39 Povzeto po: Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) in Proceedings before the Seabed Disputes Chamber, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=127&L=0MANILA, (19.1.2015). 40 Povzeto po: Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015) in Proceedings before Special Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=128&L=0MANILA, (19. 1. 2015).

32

izjave in priloženi dokumenti morajo biti dostopni javnosti kolikor hitro je mogoče, potem ko so bili predstavljeni Senatu. Ko Senat zaključi s posvetovanji in sprejme svetovalno mnenje, se sprejeto svetovalno mnenje prebere na javnem zasedanju Senata. Svetovalno mnenje mora vsebovati:

• datum razglasitve sodbe; • imena sodelujočih sodnikov; • vprašanje in vprašanja na podlagi katerih je Senat podal svetovalno mnenje; • povzetek postopka; • izjavo o dejstvih; • pravne razloge na katerih temelji; • odgovore na vprašanja, vprašanja postavljena Senatu; • število in imena sodnikov, ki predstavljajo večino ter tistih, ki predstavljajo

manjšino vseh vprašanj, ki so bila postavljena Senatu; • izjavo, da je vsebina mnenja avtoritativna.

Vsak sodnik lahko priloži ločeno ali drugačno mnenje od svetovalnega mnenja Senata; sodnik lahko v obliki izjave zabeleži strinjanje ali nestrinjanje brez obrazložitve. Sekretar obvesti generalnega sekretarja Mednarodne oblasti za morsko dno o datumu javne obravnave, na kateri se bo prebralo svetovalno mnenje. Nemudoma mora o tem obvestiti tudi zadevne države pogodbenice in medvladne organizacije. Ena kopija svetovalnega mnenja podpisanega s strani predsednika in sekretarja, ki je zapečatena, se da v arhiv Sodišča, ostale se pošljejo generalnemu sekretarju Mednarodne oblasti za morsko dno ter generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov. Kopije se pošljejo državam pogodbenicam in zadevnim medvladnim organizacijam. Sodišče lahko poda svetovalno mnenje glede pravnih vprašanj, če mednarodni sporazum, ki je v skladu s cilji Konvencije, izrecno določa predložitev zahteve po svetovalnem mnenju Sodišču. Na Sodišče lahko vloži zahtevo o svetovalnem mnenju katero koli telo, ki je pooblaščeno v zvezi z dogovorom.41 6. PRIMERJAVA STATUTOV MEDNARODNEGA SODIŠ ČA ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO IN MEDDRŽAVNEGA SODIŠ ČA

6.1. MEDDRŽAVNO SODIŠČE Meddržavno sodišče je naslednik Stalnega meddržavnega sodišča (ustanovil ga je svet Društva narodov leta 1920) in je bilo ustanovljeno leta 1945 ter začelo delovati aprila 1946. Je glavni sodni organ OZN-a. Sedež sodišča je v Haagu. Kot ime samo pove, je sodišče pristojno za odločanje v sporih, v katerih kot stranke nastopajo države. Pri tem ni nujno, da so države članice OZN. Sodišče je sestavljeno iz 15 sodnikov, katerih mandat traja devet let z možnostjo ponovne izvolitve. Izvoli jih Generalna skupščina Združenih narodov in Varnostni svet. Sodniki se volijo na vsaka tri leta. Izvoli se pet sodnikov in s tem je omogočeno načelo rotacije ter kontinuitete

41 Povzeto po: Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015), United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19. 1. 2015) inAdvisory Proceedings, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=44&L=0MANILA, (19. 1. 2015).

33

samega sodišča. Izmed sodnikov se izvolita predsednik in podpredsednik sodišča, čigar mandat traja tri leta. Da Meddržavno sodišče postane institut za reševanje spora, je predhodno potreben sporazum strank. Ta sporazum se lahko sklene pred nastankom spora in je vključen v samo mednarodno pogodbo strank ali je sestavljena posebna mednarodna pogodba, v kateri stranki določita pristojnosti Meddržavnega sodišča. Za bodoče spore je državam omogočena možnost, da z enostransko izjavo določijo pristojnost Meddržavnega sodišča. Vendar pa mora biti v tem primeru izpolnjen pogoj, da so tudi druge države sprejele enako obveznost (recipročnost). Druga možnost je, da se sporazum, v obliki posebne pogodbe, sestavi po nastanku spora. Sodišče je pristojno odločati v sporu, ki nastane zaradi razlage kakšne pogodbe, kršitve mednarodnega prava, katerega koli vprašanja, ki zadeva mednarodno pravo in za določitev odškodnine, ki je posledica kršitve mednarodne obveznosti. Pri tem uporablja: splošne ali posebne meddržavne sporazume, mednarodne običaje, obča pravna načela, sodne odločbe in nauke najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov iz različnih držav. Sodi lahko tudi na podlagi abstraktne pravičnosti. Po končanem postopku izda sodbo, ki je dokončna. Zoper te sodbe ni pritožbe, lahko pa se na predlog stranke razloži. Sodišče na prošnjo Generalne skupščine, Varnostnega sveta ali drugega organa in specializiranih agencij, pooblaščenih s strani Generalne skupščine, poda svetovalno mnenje, ki pa v primerjavi s sodbo ni zavezujoče.42

6.2. PRIMERJAVA STATUTOV

6.2.1. Podobnosti Organizacija: 43

• Preden se izvolijo sodniki, se sestavi seznam, na katerem so po abecednem vrstnem redu navedeni kandidati za sodnike. Ta seznam pripravi generalni sekretar s to razliko, da je pri Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravota seznam pripravil samo ob prvih volitvah sodnikov. Volitve potekajo v tajnosti. Izvoljenim sodnikom je podeljen devetletni mandat z možnostjo ponovne izvolitve. Skupen obema sodiščema je tudi sistem rotacije na tri leta, se pravi, da se voli sodnike na vsaka tri leta. Pri sistemu rotacije sodnike izžreba generalni sekretar Združenih narodov v primeru prvih volitev.

• Pred nastopom funkcije podajo sodniki sodišča slovesno izjavo o vestnem in nepristranskem opravljanju svoje funkcije. Vsi sodniki uživajo diplomatsko imuniteto in različne privilegije.

• Sodniki ne smejo opravljati političnih in upravnih funkcij ali opravljati zaposlitev poklicne narave.

42 Povzeto po: The Court, URL: http://www.icj-cij.org/court/index.php?p1=1 (19. 1. 2015), Members of the Court, URL: http://www.icj-cij.org/court/index.php?p1=1&p2=2 (19. 1. 2015), How the Court works, URL: http://www.icj-cij.org/court/index.php?p1=1&p2=6 (19. 1. 2015) in Türk Danilo, Temelji mednarodnega prava, GV Založba, Ljubljana, 2007. 43 Povzeto po: Društvo za združene narode za Republiko Slovenijo, Ustanovna listina združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča, Ljubljana, 1992. In Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19. 1. 2015).

34

• Noben sodnik ne sme nastopati v zadevah kot zagovornik, svetovalec ali zastopnik. Vendar pa sodnik, ki deluje kot zastopnik, svetovalec, zagovornik ene od strank ali kot sodnik nacionalnega ali mednarodnega sodišča ali v kateri koli drugi funkciji, ne sme nastopati kot sodnik in sprejeti odločitve dotičnega primera.

• Sodniki opravljajo svojo funkcijo dokler niso zamenjani. Tudi če so zamenjani, morajo dokončati postopek, ki je potekal pred njimi in pred samo njihovo zamenjavo.

• Odstop sodnikov z mesta funkcije se pošlje predsedniku sodišča. Prazno mesto se napolni z isto metodo kot prvotno. Prav tako pa mesto funkcije postane prosto, če sodnik preneha izpolnjevati pogoje.

• Sodišče izvoli predsednika in podpredsednika za obdobje treh let z možnostjo ponovne izvolitve ter tajnika in ostale uradnike, če so potrebni. Predsednik in tajnik prebivata na sedežu sodišča.

• Sodišče lahko ustanovi senate v sestavi treh ali več članov, če je to potrebno za posamezno kategorijo sporov. Senati se vedno sestavijo s soglasjem strank in sodišča.

• Skrajšan postopek sestoji iz petih sodnikov ter še dveh, ki sta za rezervo zaslučaj, če kateri izmed sodnikov ne bi mogel sodelovati v postopku.

• Vse sodnike senatov vsako leto imenujeta sodišči. • Če je eden izmed sodnikov državljan stranke v postopku,lahko nasprotna

stranka izbere katerega koli sodnika, ki bo zasedal kot član senata. • Vsak izvoljen sodnik prejema letno plačo. Predsednik prejema poseben letni

dodatek, podpredsednik pa isti posebni dodatek kot predsednik za vsak dan, ko nastopa kot predsednik sodišča. Sodniki, ki niso izvoljeni sodniki sodišča (ad hoc sodniki), prejemajo nadomestila za vsak dan, ko opravljajo funkcijo. Plače, nadomestila in dodatki niso podvrženi obdavčitvi.

Postopek: 44

• Obe Sodišči sprejmeta poslovnik za potek postopka, določita obliko in čas, v katerem mora vsaka stranka podati svoje zaključne predloge ter narediti vse, kar je potrebno v zvezi z dokazi.

• Obe Sodišči lahko opravljata svojo funkcijo kjerkoli drugje, kjer se jima zdi to primerno.

• Postopek poteka v uradnih jezikih sodišč, in sicer v francoščini ali angleščini. • Pred sprejetjem odločitve mora Sodišče preveriti ali je pristojno za reševanje

spora,in če je zahtevek dejansko ter pravno utemeljen. • Spori, ki so naslovljeni na sodišče in izvirajo iz sporazuma ali pisnega

zahtevka, morajo biti naslovljeni na sekretarja. V obeh primerih je obvezna sestavina vlog in sporazumov navedba spora ter strank. Sekretar po prejemu vloge/sporazuma takoj obvesti vse zadevne.

• Zaslišanje poteka pod nadzorom predsednika. V primeru, da predsednika ni, opravlja to funkcijo podpredsednik. Če noben ne more predsedovati, to funkcijo opravi najstarejši sodnik po mandatu.

44 Povzeto po: Društvo za združene narode za Republiko Slovenijo, Ustanovna listina združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča, Ljubljana, 1992. In Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015).

35

• Ko ena stranka ne pride pred Sodišče ali ne more zagovarjati svojega primera, lahko druga stranka v postopku zahteva, da Sodišče nadaljuje postopek in sprejme dokončno odločitev. Odsotnost stranke ali dejstvo, da ji ne uspe zagovarjati primera, ni razlog za prekinitev postopka.

• Obravnave so javne razen, če sodišče odloči drugače ali same stranke zahtevajo izključitev javnosti.

• Vsa vprašanja povezana s primerom se odločajo z večino glasov prisotnih sodnikov. V primeru enakega števila glasov ima odločilen glas predsednik sodišča ali njegov namestnik. Če sodba ne predstavlja soglasne ali delno soglasne odločitve, ima vsak sodnik pravico podati ločeno mnenje. Sodba se razglasi na javni obravnavi. Podpišeta jo predsednik Sodišča in sekretar, nato pa jo izročita strankam v postopku.

• Odločitev sodišča je dokončna in je zavezujoča za stranke v postopku. V primeru nejasnosti ali nerazumljivosti odločitve (obeh)sodišč, lahko katera koli stranka zahteva razlago le-te.

• Vsaka stranka poravna svoje stroške razen, če sodišče ne določi drugače.

6.2.2. Razlike Organizacija: 45

• Sedež Meddržavnega sodišča je v Haagu, sedež Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo pa v Hamburgu.

• Meddržavno sodišče je sestavljeno iz petnajstih sodnikov, od katerih sme biti samo en državljan iste države. V primeru, da bi se ena oseba štela kot državljan dveh držav, se šteje, da je državljan tiste države, v kateri izvršuje svoje politične in državljanske pravice. Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo sestavlja 21 sodnikov.

• Državne skupine Stalnega razsodišča predlagajo kandidate za sodnike Meddržavnega sodišča, izvolita pa jih Generalna skupščina in Varnostni svet. Kadar gre za člane Združenih narodov, ki niso zastopani v Stalnem razsodišču, predlagajo kandidate državne skupine, ki jih v ta namen določijo njihove vlade. Generalni sekretar Združenih narodov se najmanj tri mesece pred dnevom volitev pisno obrne na člane Stalnega razsodišča, ki pripadajo državam pogodbenicam Statuta in članov državnih skupin s povabilom, naj prek državnih skupin v predpisanem roku predlagajo kandidate za sodnike. Nobena skupina ne sme predlagati več kakor štiri osebe, izmed katerih imata največ dve osebi državljanstvo države, ki ji pripada skupina. Generalni sekretar sestavi seznam kandidatov po abecednem vrstnem redu ter ga sporoči Generalni skupščini in Varnostnemu svetu. Generalna skupščina in Varnostni svet volita člane Sodišča neodvisno drug od drugega. Pri vsakih volitvah se gleda na izpolnjevanje pogojev oseb ter zastopstvo poglavitnih pravnih sistemov sveta v zboru. Izvoljeni so tisti kandidati, ki dobijo absolutno večino glasov v Generalni skupščini in Varnostnem svetu. Sodniki v Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo so izvoljeni na naslednji način. Generalni sekretar ZN v primeru prve izvolitve in sekretar Sodišča v primeru naknadnih volitev(najmanj 3 mesece pred

45 Povzeto po: Društvo za združene narode za Republiko Slovenijo, Ustanovna listina združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča, Ljubljana, 1992. In Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015).

36

volitvami)naslovita na države pogodbenice pisno vabilo, da v roku 2 mesecev predložijo imena kandidatov za sodnike. Sekretar Sodišča sestavi seznam predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu. Prej kot v enem tednu pred volitvami se seznam pošlje državam pogodbenicam. Prve volitve so se opravile v šestih mesecih od začetka uveljavitveKonvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Generalni sekretar ZN skliče sestanek vseh držav pogodbenic, na katerem se bodo izvolili sodniki Sodišča. Le-ti se volijo tajno. Sklepčnost je podana, če na sestanku zasedata dve tretjini držav pogodbenic. Izvoljeni so tisti kandidati, ki dobijo največ glasov.

• Sodniki Sodišča se izvolijo za devet let in smejo biti ponovno izvoljeni (enako velja pri Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo), vendar pri sodnikihMeddržavnega sodišča, ki so izvoljeniv prvih volitvah, poteče petim sodnikom delovna doba ob koncu treh let in drugim petim sodnikom ob koncu šestih let. Sodniki, katerih mandat poteče ob koncu treh in šestih let, se določijo z žrebanjem, ki ga opravi Generalni sekretar takoj po končanih prvih volitvah. Sedmim sodnikom Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo po prvih volitvah poteče mandat za tri leta in drugim sedmim sodnikom poteče mandat za šest let. Sodniki, katerim mandat poteče čez tri ali šest let, se izberejo z žrebom, ki ga pripravi Generalni sekretar ZN po prvih volitvah.

• Meddržavno sodišče zaseda stalno razen med sodnimi počitnicami. • Sodniki Meddržavnega sodiščaimajo pravico do občasnega dopusta (čas in

trajanje določi Meddržavno sodišče, pri tem pa upošteva razdaljo med Haagom in domom vsakega posameznega sodnika). Sodnikova dolžnost je biti stalno na razpolago sodišču, razen v primeru dopusta, bolezni ali drugih resnih razlogov, ki jih morajo sodnikisporočiti predsedniku sodišča.

• Sodišče ponavadi zaseda v polni sestavi, razen kadar Statut in Poslovnik sodiščaizrecno predpisujeta drugače. Za sestavo Meddržavnega sodišča zadošča kvorum devetih sodnikov, za kvorum Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo pa 11.

• Plače, dodatke in povračila sodnikom Meddržavnega sodišča določi Generalna skupščina, pri Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo pa jih na zasedanjih občasno določijo države pogodbenice ob upoštevanju obsega dela sodišča.

• Plačo tajnika Meddržavnega sodišča določi Generalna skupščina po predlogu sodišča. Generalna skupščina sprejme Pravilnik, v katerem določi pogoje o dajanju pokojnine po prenehanju službe in povrnitev potnih stroškov sodnikom Sodišča ter tajniku sodišča. Plačo sekretarja Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo na predlog Sodišča določijo na sestanku države pogodbenice, na katerem prav tako sprejmejo predpis v zvezi s plačevanjem pokojnine in povrnitvijo potnih stroškov sodnikom ter sekretarju.

• Generalna skupščina določi način kritja stroškov Meddržavnega sodišča, plačajo pa jih Združeni narodi. Stroške Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravokrijejo države pogodbenice pod pogoji, kot so jih države pogodbenice sprejele na sestankih. Če je stranka v postopku entiteta, sodišče določi znesek, ki ga entiteta mora prispevati k stroškom sodišča.

37

Pristojnost: 46 • Pristojnost Meddržavnega sodišča se razteza na vse zadeve predložene s

strani strank, vse primere, posebej določene v Ustanovni listini Združenih narodov ali v veljavnih pogodbah in dogovorih. Države članice Organizacije združenih narodov v razmerju do vsake druge države, ki sprejme isto obveznost, priznavajo kot obvezno ipso facto in brez posebnega sporazuma, pristojnost Meddržavnega sodišča v vseh pravnih sporih, ki se nanašajo na: razlago kakšne pogodbe, katerokoli vprašanje mednarodnega prava, obstoj kakšnega dejstva, če se ugotovi kršitev kakšne meddržavne obveznosti, naravo ali obseg odškodnine, ki se mora dati za kršitev kakšne mednarodne obveznosti.Te izjave se lahko dajo brezpogojno, ali pod pogojem vzajemnosti med več državami, ali med določenimi državami, ali za določen čas. Meddržavno sodišče, katerega naloga je odločati v skladu z mednarodnim pravom v sporih, uporablja: meddržavne dogovore, bodisi splošne bodisi posebne s katerimi so postavljena pravila, ki jih države v sporu izrečno pripoznavajo; mednarodni običaj kot dokaz obče prakse, ki je sprejeta kot pravo; obča pravna načela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi; sodne odločbe, nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov različnih narodov in načelo ex aequo et bono, če se pravdne stranke o tem sporazumejo. PristojnostMednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo obsega vse spore ter predložene zahtevke, ki so v skladu s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu ter zadeve, za katere je v posebnih sporazumih predvideno, da jih bo reševalo to sodišče. Sodišče odloča o vseh sporih in zahtevkih ter uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu in druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s to Konvencijo. Lahko pa sodišče ob predhodnem dogovoru strank v zadevi uporabi abstraktno pravičnost (ex aequo et bono).

Postopek: 47

• Pred Meddržavnim sodiščem lahko nastopajo kot stranke v postopku samo države. Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravoje odprto za države pogodbenice, kakor tudi za druge entitete, kar zadeva sporov, ki so izrecno predvideni v XI. delu Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu.

• Pogoje za dostopnost Meddržavnega sodišča drugim državam, ki niso članice Združenih narodov, določi Varnostni svet, upoštevajoč posebne določbe v veljavnih pogodbah. Taka država mora prispevati h kritju stroškov Sodišča razen, če takšna država že sodeluje pri kritju stroškov Sodišča.

• Zadeve se predložijo Meddržavnemu sodišču s sporočilom posebnega sporazuma o njegovi pristojnosti ali s pisno vlogo, oboje pa je naslovljeno na tajnika Meddržavnega sodišča. V obeh primerih je treba navesti predmet spora in pravdne stranke. Tajnik obvesti o vlogi vse, ki so prizadeti, tudi člane Združenih narodov prek generalnega sekretarja, kakor tudi vse države, ki

46 Povzeto po: Društvo za združene narode za Republiko Slovenijo, Ustanovna listina združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča, Ljubljana, 1992. In Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015). 47 Povzeto po: Društvo za združene narode za Republiko Slovenijo, Ustanovna listina združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča, Ljubljana, 1992. In Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015).

38

imajo pravico nastopati pred sodiščem. Na vsaki obravnavi se vodi zapisnik, ki ga podpišeta tajnik Sodišča in predsednik. Samo ta zapisnik je avtentičen.

• Pravdne stranke (pred Meddržavnim sodiščem) predstavljajo njihovi predstojniki, pomagajo jim lahko tudi svetovalci ali odvetniki. Zastopniki, svetovalci in odvetniki strank pred Sodiščem uživajo privilegije in imunitete, ki so jim potrebne za neodvisno opravljanje njihovih dolžnosti.

• Postopek pred Meddržavnim sodiščemima dva dela: pisni in ustni (tega določila v Statutu Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo ni, je pa to določno v njegovem Pravilniku).Pisni postopek poteka tako, da se Meddržavnemu sodiščupošljejo in pravdnim stranka vročijo vloge, odgovori nanje in po potrebi replike, prav tako pa tudi vsi dokazni spisi ter listine. Za vročitve skrbi tajnik Meddržavnega sodišča. Vsaka listina, ki jo je predložila ena od pravdnih strank, se mora drugi pravdni stranki vročiti v overjenem prepisu. Ustni postopek poteka tako, da Sodišče zaslišuje priče in izvedence ter posluša zastopnike strank, svetovalce in odvetnike. Sodišče sme vsak čas naložiti kateremukoli posamezniku, kolegiju, uradu, komisiji ali drugemu organu po svoji izbiri, da opravi izvedbe ali da izvedensko mnenje.Med obravnavo je treba pričam in izvedencem postavljati vsa potrebna vprašanja. Ko Meddržavno sodišče prejme dokaze in pričevanja, lahko zavrne vse nadaljnje izpovedbe ali dokaze, ki bi mu jih ena od pravdnih strank hotela predložiti brez pristanka druge pravdne stranke. Za vročitev vseh sporočil drugim osebam, ki niso zastopniki strank, svetovalci in odvetniki, se Meddržavno sodišče obrača neposredno na vlado tiste države, na katerem ozemlju je treba sporočilo vročiti. Isto velja za takrat, kadar je potrebno priskrbeti dokazna sredstva na kraju samem. Ko zastopniki strank, svetovalci in odvetniki končajo svoja izvajanja o zadevi, predsednik razglasi, da je obravnava končana. Sodišče se umakne k posvetovanju. Posvetovanja Meddržavnega sodišča so tajna. Sodba Meddržavnega sodišča mora biti obrazložena. V sodbi se navedejo imena sodnikov, ki so sodelovali pri odločanju. Sodba je obvezna samo za pravdne stranke in le glede tistega posebnega primera. Glede poteka postopka Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo veljajo ista določila kot za Meddržavno sodišče z razliko, da se te določbe za Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo nahajajo v Pravilniku.

• Meddržavno sodiščesme dati svetovalno mnenje o vsakem pravnem vprašanju. Predlog lahko da katerikoli organ ali ustanova, ki je po Ustanovni listini Združenih narodov ali v skladu z njenimi določbami upravičena do tega. Vprašanja za svetovalno mnenje se predložijo sodišču s pisno vlogo, v kateri se natančno razloži vprašanje. Tej vlogi se priložijo vse listine, s pomočjo katerih bi se vprašanje moglo razjasniti. Tajnik obvesti o vlogi vse države, ki imajo pravico nastopati pred Meddržavnim sodiščem, prav tako pa tudi meddržavne organizacije, ki morajo dati podatke o vprašanju, posebno in neposredno sporočilo ali ustna izvajanja glede tega vprašanja.Sodišče razglasi svoja svetovalna mnenja na javni seji. O le-teh so poprej obveščeni generalni sekretar in predstavniki neposredno prizadetih članov Združenih narodov, drugih držav in meddržavnih organizacij (Pravilnik Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo vsebuje podobne določbe, ki urejajo svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo ).

39

• V Statutu Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravonajdemo določbe, ki so specifične samo za to sodišče. Določbe se nanašajo na Senat za morsko dno. Slednji je sestavljen iz enajstih sodnikov, ki so jih sodniki Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo izbrali med sabo. Sklepčnost je podana, če Senat za morsko dno sestavlja sedem sodnikov. Sodniki so iz različnih geografskih območij in predstavljajo glavne pravne sisteme sveta. Izberejo se na vsaka tri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Senat za morsko dno izvoli izmed svojih članov predsednika. Njegov mandat traja tako dolgo, kot traja mandat Senata za morsko dno. Če poteka še kak postopek po preteku mandata Senata za morsko dno, ga mora le-ta zaključiti v prvotni sestavi. Če se pojavi prosto mesto v Senatu za morsko dno, Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo izmed svojih sodnikov izbere novega člana za preostanek mandata njegovega predhodnika. Senat za morsko dno mora izbrati izmed svojih sodnikov tri sodnike, ki predstavljajo ad hoc senat. Taka sestava se določi s soglasjem strank. Če se stranki ne dogovorita o sestavi ad hoc senata, vsaka stranka imenuje enega sodnika, tretjega pa izbereta soglasno. Če se stranki ne strinjata ali ne opravita imenovanja, imenuje sodnika ali sodnike po posvetovanju s strankami predsednik Senata za morsko dno. Člani ad hoc senata ne smejo biti državljani ali v službi katere od strank v sporu. Senat za morsko dno je dostopen za države pogodbenice, organe in entitete iz XI. dela Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Poleg Konvencije in abstraktne pravičnosti Senat uporablja še: pravila, predpise, postopke organa sprejete v skladu s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, pogoje pogodb v zvezi z dejavnostmi v območju nanašajoč se na te pogodbe. Odločbe senata so izvršljive na ozemlju držav pogodbenic z enako močjo, kot jih imajo odločbe najvišjih sodih organov te države.

7. PRIMERI OBRAVNAVANI PRED MEDNARODNIM SODIŠ ČEM ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO Sodišče je v 19 letih obravnavalo 23 primerov. Prvi primer M/V "SAIGA" primer (Saint Vincent in Grenadini v. Gvineja), ki se nanaša na takojšnji izpust posadke in plovila, je bil vložen 28.10. 1997 in nazadnje uvrščen na seznam primerov, ki ga vodi Sodišče.V primeru gre za spor glede razmejitve pomorske meje med Gano in Slonokoščeno obalo v Atlantskem oceanu. Zahteva za določitev pomorske meje je bila vložena 12.1.2015. V največ primerih, to je v devetih, je Sodišče odločalo o zahtevku, ki se je nanašal na takojšnji izpust posadke in plovila. V osmih primerih je odločalo o izdaji začasnih ukrepov. Tekom svojega obstoja pa vse do danes je prejelo dve zahtevi o določitvi pomorske meje, prav tolikokrat je prejelo tudi zahtevo po svetovalnem mnenju. V obeh zahtevah se odločitvi Sodišča na zadnji zahtevi še čakata. V enem primeru je Sodišče ustanovilo senat za posebne zadeve za reševanje spora med Čilom in Evropsko skupnostjo glede ohranjanja in trajnega izkoriščanja zalog mečaric v Tihem oceanu. Senat v tem primeru sodbe ni izdal, kajti stranki postopka sta sklenili sporazum, v katerem sta rešili medsebojna sporna vprašanja. En primer se je nanašal na določitev odškodnine zaradi poškodovanja tankerja in zasega nafte.

40

V nadaljevanju sledijo štirje različni primeri, ki se nanašajo na štiri različne in obenem tudi edine vrste zahtev.Prav tako štiri rešitve primerov, ki jih je Sodišče sprejelo v obliki sodbe ali naloga. 1. primer: M/V "SAIGA" primer (Saint Vincent in Gre nadini v. Gvineja) – takojšnji izpust posadke in plovila M/V »Saiga« je tanker, ki z gorivom oskrbuje ribiške ladje in druga plovila. 28.10.1997 je tanker plul izključno skozi ekonomsko cono Sierre Leone. Gvinejske oblasti so, še preden so prevzele nadzor nad tankerjem, pričele nanj in na celotno posadko streljati ter pri tem ranile dve osebi. Tanker so skupaj s posadkonato odvedli v Conakry v Gvinejo, kjer so plovilo in posadko zadržali kot talce. Dve osebi, ki sta bili med streljanjem hudo ranjeni, so gvinejske oblasti izpustile iz pripora. Gvineja kljub določilom Konvencije ni zahtevala nobenegafinančnega sredstva, niti ni zadevne stranke obvestila o razlogu pripora. Gvinejska oblast je prisilila kapitana, da je začel izpuščati tovor v obalne rezervoarje. Grenadini so v svojem zahtevku še navedli primere, ki kažejo na to, da je gvinejska oblast že večkrat napadla različne tankerje, kar po njihovem mnenju dokazuje, da je Gvineja vpletena v mrežo mednarodnega piratstva. Zato je tožeča stranka od Sodišča zahtevala, naj odredi takojšnji izpust posadke in plovila, brez predložitve kakršnega koli finančnega zagotovila.48 Tožena stranka se je zagovarja z dejstvom, da je že več let žrtev tihotapljenja ponarejenih izdelkov in naftnih derivatov. Vzrok porasta tihotapske dejavnosti je po eni strani bližina Sierre Leone in velike prepustnosti liberijske obale, po drugi strani pa Gvineji primanjkuje carinskih patruljnih čolnov. Ker tihotapske ladje zavzemajo patruljne čolne, se aretira samo 10% tihotapskih ladij. Prav tako tihotapske ladje spodbujajo kriminalne družbe, ki resno ogrožajo gospodarski razvoj Gvineje in prodajajo orožje priobalnemu prebivalstvu ter uporniškim skupinam in s tem destabilizirajo celotno zahodnoafriško regijo. Tanker M/V »SAIGA«je plul izključno skozi ekonomsko cono Gvineje, kjer je trem ribiškim čolnom prodal nafto. Nato je odplul do točke, kjer je oskrbel še drugi dve ladji. Iz ujete radijske komunikacije in knjige sporočil je izhajalo, da se je tanker, ko je oskrboval čolne, nahajal v gvinejskih vodah. M/V »SAIGA« je gvinejska oblast naročila, naj se zadržuje 100 navtičnih milj od gvinejske obale, saj se tam nahaja točka tihotapljenja. Ker pa tanker ni upošteval ukaza, sta mu carina in častnik mornarice zaukazala, naj se M/V »SAIGA« zaustavi, vendar ta še vedno ni upošteval ukaza in plul dalje. Patruljna čolna gvinejske mornarice sta prav tako uporabila svetlobne in zvočne signale, kar pomeni, da se mora ladja zaustaviti, vendar se »SAIGA« ni, zato sta jo patruljna čolna začela zasledovati. Tožena stranka je trdila, da je pridržala le kapitana ladje, enajst članov posadke je zapustilo Gvinejo, preostalih trinajst pa je prostovoljno ostalo na krovu za namene vzdrževanja ladje. Gvineja finančnih zagotovil ni objavila, ker iz interpretacije 2. odstavka 73. Člena Konvencije po njenem mnenju izhaja, da morajo lastniki ladij ponuditi finančno zagotovilo, šele nato zaprositi za izpust plovila. 2. odstavek 73. člena Konvencije določa, da se pridržano plovilo in posadka ob napotitvi ustrezne obveznice ali

48 Povzeto po: Application submitted by Saint Vincent and the Grenadines, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_1/application_without_annexes__svg_131197_eng.pdf, (28. 2. 2015) in Navigational Rights and Freedoms, and the New Law of the Sea, URL: https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=PMftVJv-D8a_ywPt2IGgDA#q=The+M%2FV+%22SAIGA%22+Case+%28Saint+Vincent+and+the+Grenadines+v.+Guinea%29,(28. 2. 2015).

41

drugega finančnega zagotovila morata takoj izpustiti. Očitek zakaj Gvineja ni obvestila o prijetju države zastave pod katero je tanker plul, je bil podkrepljen z izjavo kapitana tankerja M/V »SAIGA«, ki je pojasnila, da je M/V »SAIGA« skril svojo državno pripadnost tako, da ni želel izobesiti zastave države pod katero je plul. Na očitke tožnika, da je kapitan M/V »SAIGA«-e moral prisilno izpuščati nafto v rezervoarje, se je Gvineja sklicevala na nacionalno zakonodajo, ki določa, da se blago in prevozna sredstva, ki so vključena v tihotapljenje, zaplenijo v korist države pridržanja. Tako ni bilo podanega nobenega kaznivega dejanja. Gvinejska oblast je postopala v skladu z zakonom. Na podlagi vsega navedenega je Gvineja od Sodišča zahtevala, da zavrne vlogo tožnika.49 Sodišče je 4.12.1997 izdalo sodbo. V njej je navedlo, da Sodišče ni poklicano o odločanju legitimnosti pridržanja tankerja, ampak je poklicano, da ugotovi ali je s priporom plovila in posadke bila kršena določba Konvencije o takojšnjem izpustu plovila in posadke ob napotitvi ustrezne obveznice ali drugega finančnega zagotovila. Sodiščeje le-to preverilo in ugotovilo, da v gvinejski zakonodaji ni nikjer zaslediti, da bi le-ta prepovedovala oskrbovanje ribiških čolnov z nafto. Argument, naveden s strani Gvineje, da se je plovilo, ko je oskrbovalo ribiške ladje nahajalo v izključni ekonomski coni Gvineje, je Sodišče ovrglo. Plovilo se je nahajalo na območju, za katerega bi bilo potrebno zelo natančno opazovanje, da bi se lahko določilo, kje natančno se je nahajalo. Dokazi o takšnih opazovanjih pa niso obstajali. Določbe, ki prepovedujejo oskrbovanje ribiških plovil z gorivom, so zelo sporne. Po določbah Konvencije bi Gvineja morala obvestiti Saint Vincent in Grenadine o priprtju njihovega tankerja, vendar tega ni storila, zato je s tem kršila 4. odstavek 73. Člena Konvencije. Zaradi vseh teh razlogov, je Sodišče ugotovilo, da je tožba Saint Vincent in Grenadini utemeljena ter mora Gvineja takoj izpustiti posadko in plovilo. Sodišče ni ugodilo zahtevku Saint Vincent in Grenadini o ne določitvi obveznic ali drugega finančnega zagotovila. Nasprotno, določilo je »razumno« finančno zagotovilo. Razumno finančno zagotovilo je kriterij, ki zajema količino, vrsto in obliko obveznic ali katerega drugega finančnega zagotovila. Tako je določilo znesek 400.000 ameriški dolarjev, ki ga morajo Saint Vincent in Grenadini plačati Gvineji za izpust posadke in plovila. Sodišče je upoštevalo tudi dejstvo, da je bila nafta izlita iz tankerja po ukazu gvinejske oblasti. Zato mora Gvineja povrniti škodo, ki je pri tem nastala, lastniku tankerja. Škoda je znašala 1 milijon ameriških dolarjev, kajti toliko znaša vrednost 5000 ton izlite nafte. Gvineji je bila dana možnost, da jo lahko poravna v naravi ali denarnem znesku.50 10. primer: MOX Plant primer (Irska v. Združeno Kra ljestvo) – za časni ukrepi Spor se nanaša na MOX objekt v Sellafieldu, ki se nahaja v Združenem kraljestvu. Tovarna MOX naj bi predelovala izrabljena jedrskega goriva, ki vsebujejo mešanico plutonijevega in uranovega dioksida, v novo gorivo, ki je znano kot mešano oksidno gorivo ali MOX. Irska vlada je bila zaskrbljena, da bo obratovanje tovarne prispevalo

49 Povzeto po: Response of Guinea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_1/response_without_annexes_g_271197_eng.pdf, (28. 2. 2015). 50 Povzeto po: Judgment of 4 December 1997, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_1/judgment_041297_eng.pdf, (28. 2. 2015) in in Navigational Rights and Freedoms, and the New Law of the Sea, URL: https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=PMftVJv-D8a_ywPt2IGgDA#q=The+M%2FV+%22SAIGA%22+Case+%28Saint+Vincent+and+the+Grenadines+v.+Guinea%29, (28. 2. 2015).

42

k onesnaževanju Irskega morja. Ob tem je še poudarila potencialno tveganje pri prevozu radioaktivnih snovi v in iz tovarne. Tovarna naj bi se odprla 20. 12. 2001, od takrat dalje naj bi se Irsko morje začelo močno onesnaževati, pravice Irske pa bi bile dokončno kršene. Irska je trdila, da je Velika Britanija zavrnila dajanje okolijskih informacij glede samega delovanja tovarne in pretoka jedrskih snovi. Združeno kraljestvo bi moralo sodelovati z njo pri zaščiti in ohranitvi Irskega morja ter prav tako opraviti analizo vpliva na okolje. Z vso to pasivnostjo naj bi Velika Britanija kršila številne člene Konvencije. Spor med strankama je Irska predložila arbitražnemu sodišču, ustanovljenemu v skladu z Aneksom VII. Konvencije. Konvencija določa, da lahko Sodišče do ustanovitve arbitražnega sodišča, ustanovljenega v skladu z Aneksom VII. Konvencije, predpiše začasne ukrepe, če meni, da je arbitražno sodišče pristojno za odločanje v sporu in obstajajo nujne razmere. Zato je Irska v vlogi, ki jo je 13.11.2001 poslala na Sodišče, zahtevala, da le-to odredi naslednje začasne ukrepe:

o sprejetje ukrepov s strani Sodišča, ki so potrebni, da se takoj prepreči delovanja MOX tovarne;

o prepoved plovbe z radioaktivnimi snovmi, materiali in odpadki, ki so povezani z delovanjem MOX tovarne po Irskem morju;

o prepoved Združenemu kraljestvu, da sprejema ukrepe s katerimi bi lahko razširili, poslabšali ali otežili spor pred arbitražnim sodiščem (Irska bo prav tako strmela k temu);

o prepoved sprejemanja takšnih ukrepov s strani Združenega kraljestva, ki bi izključevali pristojnost arbitražnega sodišča in s tem posegali v pravice Irske do določitve institucije, ki bo ta spor obravnavala (Irska prav tako ne bo posegala v pravice Združenega kraljestva).

Irska je še zahtevala, da stroške postopka poravna Velika Britanija. 51 Združeno kraljestvo je v svojem odgovoru na zahtevek Irske navedlo, da zadeve, ki jih je kot sporne navedla Irska, razrešuje regionalni sporazum. Sporazum določa alternativno reševanje sporov med državama, ki se najprej začnejo s pogajanji, Irska pa je ta pogajanja zavrnila. Iz tožbe Irske prav tako ne izhajajo nobeni dokazi, da bi Irski bile kršene pravice ali bi bilo ogroženo morsko okolje. Velika Britanija je še navedla, da sta z Irsko dosegli sporazum, da bo rešitev spora podal OSPAR in bi bilo brezpredmetno voditi postopek pred Sodiščem, saj bi se s tem postopek podvajal. Združeno kraljestvo se je v zahtevku sklicevalo še na dejstvo, da organizacija EURATOM in pogodba o ustanovitve ES določata, da se spori med državami članic rešujejo pred Sodiščem evropske skupnosti. S tem, da bi spor reševalo Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo, bi obe državi kršili določila EURATOM-a in pogodbe o ustanovitvi ES. Od Sodišča je tako Velika Britanija zahtevala, da zavrže vlogo, ki jo je Irska vložila na Sodišče in zavrne zahtevek Irske o poravnanju stroškov postopka s strani Združenega kraljestva Velike Britanije.52

51 Povzeto po:Order of 3 December 2001, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_10/Order.03.12.01.E.pdf (28. 2. 2015), The Mox Plant Case and Why it Went for Various International Courts, URL: http://www.academia.edu/5836944/The_Mox_Plant_Case_and_Why_it_Went_for_Various_International_Courts, (28. 2. 2015) in The MOX Plant Case - The Texas International Law Journal, URL: http://www.tilj.org/content/journal/42/num1/Volbeda211.pdf, (28. 2. 2015). 52 Povzeto po:Order of 3 December 2001, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_10/Order.03.12.01.E.pdf(28.2.2015), The Mox Plant Case and Why it Went for Various International Courts, URL: http://www.academia.edu/5836944/The_Mox_Plant_Case_and_Why_it_Went_for_Various_Internation

43

Sodišče je 3.12.2001 izdaloodločbo. Ne glede na argumente podane s strani Velike Britanije o nepristojnosti Sodišča in arbitražeje ugotovilo, da je podana pristojnost arbitražnega sodišča, kljub temu da pogodba o ustanovitvi ES in EUROTAM določata drugače. Ne glede na podobnost pravic in obveznosti, ki jih določajo pogodba o ustanovitvi ES, organizacija EURATOM ali OSPAR konvencija, ostajajo strogo ločene od pravic in obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije. Torej, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa Konvencija glede pristojnosti Sodišča, je Sodišče pristojno za odločanje v sporu, ne glede na obstoj in določbe drugih pogodb, konvencij in določil organizacij. Sodišče je ugotovilo, da v primeru ne obstajajo nujne razmere, zato ni videlo smisla v predpisovanju začasnih ukrepov, ki jih je zahtevala Irska v tem kratkem obdobju do ustanovitve arbitražnega sodišča. Vendar pa je dolžnost sodelovanja temeljno načelo pri preprečevanju onesnaževanja morskega okolja. Zato si morata obe državi prizadevati za izmenjavo informacij o nevarnosti ali posledicah delovanja MOX tovarne in primernim načinom spopadanja z njimi. V odločbije Sodišče določilo, da morata Irska in Velika Britanijazačeti bolj sodelovati in uvesti posvetovanja. Državi si morata izmenjevati dodatne informacije glede morebitnih posledic, ki bi jih obratovanje MOX tovarnelahko povzročilo Irskemu morju. Potrebno je spremljati tveganja oziroma posledice delovanja MOX tovarne za Irsko morje. Državi morata oblikovati ukrepe za preprečevanje onesnaženja morskega okolja, ki bi jih utegnila povzročiti MOX tovarna. Sodišče je zahtevek Irske o plačilu stroškov postopka zavrnilo. Določilo je, da obe stranki nosita svoje stroške, ker ne obstaja noben razlog, da bi bilo potrebno določiti drugače. 53 16. primer: Spor glede dolo čitve morske meje med Bangladešem in Mjanmarom v Bengalskem zalivu (Bangladeš v. Mjanmar) Morsko območje v obravnavanem primeru , ki ga je bilo treba razmejiti, leži v severovzhodnem delu Bengalskega zaliva. Bengalski zaliv se nahaja v severovzhodnem delu Indijskega oceana, ki pokriva površino približno 2,2 milijona kvadratnih kilometrov in meji na Šrilanko, Indijo, Bangladeš inMjanmar. Bangladeš se nahaja na severu in severovzhodu bengalskega zaliva ter meji na Indijo in Mjanmar, pokriva pa približno 147.000 kvadratnih kilometrov. Mjanmar se nahaja na vzhodu Bengalskega zaliva, meji na ozemlje Bangladeša, Indije, Kitajske, Laosa in Tajske ter pokriva območje veliko približno 678.000 kvadratnih kilometrov. Stranki sta v ustnem delu postopka priložili ogromno diapozitivov, zemljevidov, kart, odlomke iz dokumentov in video animacij. Bangladeš je v vlogi zahteval, da se določi meja med Bangladešem in Mjanmarjem, kot je bila dogovorjena s prvim sporazumom iz leta 1974, ki je bil ponovno potrjen leta 2008. Koordinate so bile naslednje:

Tabela 1

Številka Širina Dolžina al_Courts, (28.2.2015) in The MOX Plant Case - The Texas International Law Journal, URL: http://www.tilj.org/content/journal/42/num1/Volbeda211.pdf, (28.2.2015). 53 Povzeto po: Order of 3 December 2001, URL:https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_10/Order.03.12.01.E.pdf(28. 2. 2015) in The Mox Plant Case and Why it Went for Various International Courts, URL: http://www.academia.edu/5836944/The_Mox_Plant_Case_and_Why_it_Went_for_Various_International_Courts, (28. 2. 2015).

44

1 20° 42’ 15.8” N 92° 22’ 07.2” E 2 20° 40’ 00.5” N 92° 21’5.2” E 3 20°38’ 53.5” N 92° 22’ 39.2” E 4 20° 37’ 23.5” N 92° 23’ 57.2” E 5 20° 35’ 53.5” N 92° 25’ 04.2” E 6 20° 33’ 40.5” N 92° 25’ 49.2” E 7 20° 22’ 56.6” N 92° 24’ 24.2” E

Od točke 7 poteka meja naprej po geodetskem azimutu 215° do točke, ki se nahaja na 17 ° 25 '50.7 "N, 90 ° 15 '49.0 "E, od te to čke naprej sledi meja do točke, ki se nahaja na 15 ° 42 '54.1 "N, 90 ° 13 '50.1 "E. Mjanmar je v nasprotnem zahtevku navedel, naj morska meja poteka po naslednjih koordinatah: Tabela 2

Točka Širina Dolžina A 20° 42’ 15.8” N 92° 22’ 07.2” E B 20° 41’ 03.4” N 92° 20’ 12.9” E B1 20° 39’ 53.6” N 92° 21’ 07.1” E B2 20° 38’ 09.5” N 92° 22’ 40.6” E B3 20° 36’ 43.0” N 92° 23’ 58.0” E B4 20° 35’ 28.4” N 92° 24’ 54.5” E B5 20° 33’ 07.7” N 92° 25’ 44.8” E C 20° 30’ 42.8” N 92°25’ 23.9” E D 20° 28’ 20.0” N 92° 19’ 31.6” E E 20° 26’ 42.4” N 92° 09’ 53.6” E F 20° 13’06.3” N 92° 00’07.6” E G 19° 45’36.7” N 91° 32’38.1” E Iz točke G se mejna črta nadaljuje po ekvidistančni črti na jugozahodu po geodetskem azimutu 231°37 "50,9", dokler ne doseže območja tretje države. Glede sporazuma iz leta 1974, ki ga je predlagal Bangladeš ter trdil, da je sporazum samo pogojen in Mjanmar ni podpisal ter ratificiral pogodbe, ki ni rešila razmejitvenega spora. Mjanmar ne bo sklenil nobenega dogovora, dokler se ne doseže sporazum o ekonomski coni in epikontinentalnem pasu. Vse to je po navedbah Mjanmara bilo Bangladešu znano. Poleg tega Sporazum ni bil v skladu z ustavnimi določbami obeh držav, prav tako ni bil v pravi obliki, kot jo določa Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb. Po mnenju Sodišča oblika ali oznaka sporazuma ni pomembna, pomembnejša je njegova pravna narava in vsebina. Sodišče zato glede sporazuma iz leta 1974 ugotovi, da iz vsebine tega sporazuma izhaja, da ne izpolnjuje kriterija o pravni naravi in vsebini, zato ga ne obravnava kot sporazum. Okoliščine, v katerih je bil sprejet sporazum, ne ustvarjajo pravnih obveznosti. Mjanmar je že od vsega začetka jasno dal vedeti, da noče skleniti ločenega sporazuma glede teritorialnega morja, epikontinentalnega pasu in izključne ekonomske cone, ampak celotnega. Ustavne določbe obeh držav zahtevajo poseben postopek glede veljavnosti mednarodnih sporazumov. Ker pri tem Sporazumu tak postopek ni bil uveden, je to le še dodatno dokazilo, da Sporazum ni bil pravno zavezujoč. Poleg tega je s strani Bangladeša

45

sporazum podpisala oseba, ki za to ni bila pristojna. Glede na vse ugotovitve Sodišče meni, da ne obstaja pravno zavezujoč sporazum. Do istega zaključka pride Sodišče glede potrjenega Sporazuma iz leta 2008, kajti ta Sporazum ne predstavlja neodvisne zaveze, ampak ponovno potrjuje Sporazum iz leta 1974. Bangladeš je trdil, da se meje iz Sporazuma držita obe državi. Kot dokaz je navedel izjave ribičev, kar bi pomenilo kot tiha privolitev v dogovor meje. Sodišče je ta dokaz zavrnilo, saj izjave niso ustrezen dokaz o tihi privolitvi dogovorjene meje v teritorialnem morju. Bangladeš se je skliceval še na »estoppel«, vendar je tudi ta argument Sodišče zavrnilo zaradi pomanjkanja dokazov. Obe stranki soglašata, da se pri določitvi meje uporabi 15. Člen Konvencije (glasi se takole: Če sta obali obeh držav nasprotni ali mejita ena na drugo, nobena od držav ni upravičena, kadar ni soglasja med njima o nasprotnem, razširiti svojega teritorialnega morja čez sredinsko črto v točki, ki je enako oddaljena od najbližjih točk na črti, od katerih se meri širina teritorialnega morja vsake izmed teh dveh državah. Ta določba ne velja, če je to potrebno zaradi zgodovinskega naslova ali drugih posebnih okoliščin.). Sodišče je ugotovilo, da ne obstaja noben zgodovinski naslov niti ne obstaja nobena posebna okoliščina, zato bo meja potekala v skladu s 15. Členom Konvencije. Sodišče je tako določilo ekvidistančno linijo z naslednjimi koordinatami: 1: 20° 42’ 15.8”N, 92°22’ 07.2”E 2: 20° 40’ 45.0”N, 92°20’ 29.0”E 3: 20° 39’ 51.0” N, 92° 21’ 11.5” E 4: 20° 37’ 13.5” N, 92° 23’ 42.3” E 5: 20° 35’ 26.7” N, 92° 24’ 58.5” E 6: 20° 33’ 17.8” N, 92° 25’ 46.0” E 7:20° 26’ 11.3” N, 92° 24’ 52.4” E 8:20° 22’ 46.1” N, 92° 24’ 09.1” E Glede obale Bangladeša je Sodišče odločilo, da jo je zaradi kompleksnosti in vijugavosti potrebno meriti z dvema ravnima črtama. Prva črta poteka od točke na Mandabariatskem otoku v bližini meje z Indijo. Druga črta pa poteka od točke na Kutubdijskem otoku ob meji z Mjanmarom v reki Naaf. Tako znaša dolžina bangladeške obale približno 431 kilometrov. Zaradi doslednosti merjenja in vijugavosti mjanmarske obale Sodišče prav tako predlaga merjenje z dvema črtama. Prva črta bo potekala od reke Naaf do Bhiff Cape-a in druga od Bhiff Cape-a do Cape Negaris-a. Tako znaša dolžina mjanmarske obale 587 kilometrov. Sodišče je za določitev epikontinentalnega pasu in izključne ekonomske cone želelo uporabiti ekvidistančno metodo, vendar se stranki s to metodo nista strinjali zaradi nepravičnih rezultatov, ki bi jih prinesla. Stranki sta nato predlagali metodo »kotne simetrale«, vendar je Sodišče odločilo, da ta metoda v tem primeru ne bi prinesla pravičnih rezultatov. Sodišče je na koncu uporabilo ekvidastančno metodo/metodo ustreznih okoliščin, kajti v sodni praksi različnih mednarodnih sodišč in tribunalov, katerim so bili predloženi primeri s podobno problematiko, v večini zasledimo to metodo. Pri uporabi te metode za risanje razmejitvenih črt, bo uporabljen tristopenjski pristop. V prvi fazi se bo določila začasna ekvidistančna črta, ki bo temeljila na geografskih značilnostih obal strank in matematičnih izračunih. V drugi fazi se bo ugotavljalo ali obstajajo kakršne koli pomembne okoliščine, ki zahtevajo prilagoditev začasne ekvidistančne črte. Če bodo le-te obstajale, se bo črta prilagodila tako, da bodo zagotovljeni pravični rezultati. V tretji fazi bo Sodišče preverilo, če prilagojena črta ustvarja pomembna nesorazmerja med ustreznimi obalnimi dolžinami in ustreznimi obalnimi območji, ki bodo dodeljena strankam postopka.

46

Bangladeš ne določi osnovne točke od katere bi potekala ekvidistančna linija, medtem ko jo Mjanmar določi, pri tem pa določi še ostalih pet. Kljub pravici strank do določitve osnovnih točk, Sodišče ni vezano na predloge strank. Sodišče tako kot osnovno točko določi južno konico otoka Myay Ngu Kyun in začne z določanjem začasne ekvidistančne linije na podlagi naslednjih osnovnih točk: Obala Mjanmara: µ1: 20°41’28.2”N, 92°22’47.8” E µ2: 20°33’02.5”N, 92°31’17.6”E µ3: 20°14’31.0”N, 92°43’27.8”E µ4: 19°48’49.8”N, 93°01’33.6” E Obala Bangladeša: β1: 20°43’28.1”N, 92°19’40.1”E β2: 21°38’57.4”N, 89°14’47.6”E Sodišče nadaljuje z določanjem začasne ekvidistančne črte. Začetek črte predstavlja točka na reki Naaf, ki leži na sredi osnovnih točk na obalah strank, in sicer točke β1 in µ1. Nadaljuje se po točki T1, ki je pod nadzorom osnovnih točk β1, µ1 in µ2 in ima koordinate 20°13'06,3''N, 92°00'07,6''E; to čka T2, ki je pod nadzorom bazičnih točk β1, µ2 in µ3 in ima koordinate 19°45'36,7''N, 91°32'38,1''E; točke T3, ki je pod nadzorom bazičnih točk β1, β2 in µ3 in ima koordinate 18° 31' 12,5''S, 89° 53' 44.9'' E. Od to čke T3 ekvidistančna črta sledi geodetskim črtam, ki se začnejo na azimutu 202°56'22", dokler ne doseže meje 2 00 navtičnih milj. Nadaljuje se druga faza. Sodišče ugotovi, da je obala Bangladeša tipični primer vbočene obale. Vbočenost obale Bangladeša predstavlja posebno okoliščino, ki zahteva prilagoditev ekvidistančne črte. Prilagoditev se začne v točki X s koordinatami 20°03'32.0"N, 91°50'31.8"E, kjer črta začne zmanjševati »cut-off« učinek obale Bangladeša. Črta poteka proti jugu do točke na Otoku Kutubdia, kjer se smer obale Bangladeša izrazito premakne od severozahoda proti zahodu. Razmejitvena črta za izključni ekonomski coni in epikontinentalnih pasov se začne v točki 9 s koordinatami 20°26'39.2"N, 92°9'50.7"E, nada ljuje se do točke 10 (T1) s koordinatami 20°13'06.3'' N, 92°00'07.6''E. Iz to čke 10 sledi razmejitvena črta do točke 11 (X) s koordinatami 20°03'32.0"N, 91°50'31.8"E . Razmejitvena črta nato poteka po geodetski črti, ki se začne na azimutu 215°, dokler ne doseže to čke, ki se nahaja 200nm od temeljnih črt od katerih se meri širina teritorialnega morja Bangladeša. Glede določitve epikontinentalnega pasa, ki presega 200nm, obe stranki zavračata pravico druge stranke do epikontinentalnega pasu zunaj 200nm. Mjanmar celo trdi, da Sodišče ni pristojno za odločanje o tem vprašanju, temveč je to pristojnost Komisije. Sodišče kljub Mjanmarskemu očitku ugotovi, da je na podlagi določbe Konvencije pristojno o odločanju glede epikontinentalnega pasa zunaj 200 nm. Za razmejitev pasu bo Sodišče zopet uporabilo ekvidistančno metodo. Zahodna meja jepremica, ki poteka od točke β2 proti jugu. Velikost tako odmerjenega območja znaša 283.471 kvadratnih kilometrov. Začne se tretja faza, kjer se ugotavlja neenakomernost dolžine obale in morskega okolja. Sodišče ugotovi, da je dolžina obale strank v razmerju 1:1.42 v korist Mjanmara. Prilagojena ekvidistančna črta dodeli približno 111.631 kvadratnih kilometrov območja Bangladešu in 171.832 kvadratnih kilometrov območja Mjanmaru. Tako nastane razmerje dodeljenih območij 1:1.54 v korist Mjanmara.

47

Sodišče ugotovi, da razmerje dodeljevanja območij strankam ni privedlo do znatnih nesorazmerij, ki bi zahtevalo prestavljanje ekvidistančne črte za potrebe pravičnejše rešitve. Morska meja med državama, ki jo je določilo Sodišče, torej poteka: od točke 1 s koordinatami 20°42'15.8"N, 92°22'07.2"E, to čka je bila dogovorjena že leta 1966, linija meje nato sledi geodetski črti, dokler ne doseže točke 2 s koordinatami 20°40’45.0”N, 92°20’29.0”E. Iz to čke 2 sledi meja sredinski črti, ki jo tvorita odseka geodetskih črt, ki povezujeta točke z ekvidistanco med otokom Svetega Martina in Mjanmara (mimo točk 3: 20°39’51.0”N, 92°21’11.5”E; 4: 20°37’13.5”N, 9 2°23’42.3”E; 5: 20°35’26.7”N, 92°24’58.5”E; 6: 20°33’17.8”N, 92° 25’46.0”E; 7: 20°26’11.3”N, 92°24’52.4” E) skozi to čko 8 s koordinatami 20°22’46.1”N,92°24’09.1”E. Meja nato sledi v severozahodni smeri 12nm od lokov teritorialnega morja Otoka Svetega Martina, dokler ne seka v točki 9 s koordinatami 20°26’39.2”N, 92°9’50.7”E razme jitvene črte izključne ekonomske cone in epikontinentalnega pasu. Iz točke 9 se meja nadaljuje do točke 10 s koordinatami 20°13'06.3"N, 92°00'07.6"E in potem po drugi geodetski črti do točke 11 s koordinatami 20°03'32.0"N, 91°50'31.8"E. Me ja se po geodetski liniji začne pri azimuti 215° in poteka naprej, dokler ne dos eže razdalje 200nm od temeljne črte od katere se meri širina teritorialnega morja Bangladeša. Nad mejo 200nm poteka pomorska meja vzdolž geodetske črte, ki se začne s točko 11 na azimuti 215°, dokler ne doseže obmo čja tretjih držav. Sodišče je sodbo izdalo 14.3.2012.54 17. primer: Odgovornosti in obveznosti države, ki s ponzorira subjekte glede dejavnosti v zvezi z morskim dnom, oceanskim dnom i n podzemljem (svetovalno mnenje, predložena Senatu za morsko dno) V letu 2008 je Mednarodna oblast za morsko dno prejela dve vlogi za odobritev načrtov za raziskovanje morskega dna. Ena vloga je bila vložena s strani Nauru Ocean Resources Inc., ki je pravna oseba financirana s strani Nauru-ja. Drugo vlogo je vložila Tonga Offshore Mining Ltd., ki je prav tako pravna oseba, vendar financirana s strani Tong-a. Leta 2009 sta obe vlogi zaradi zaskrbljenosti glede odgovornosti za škodo, ki se povzroča z raziskovanjem, bili preloženi. Zato je Nauru predlagal Mednarodni oblasti za morsko dno, naj sproži postopek za svetovalno mnenje pri Senatu za morsko dno. Zastavi naj mu več specifičnih vprašanj, da lahko pojasni odgovornost sponzorskih držav.55 Mednarodna oblast za morsko dno je 14.5.2010 vložila pri Senatu za morsko dno zahtevo za svetovalno mnenje. Senatu je zastavila naslednja vprašanja: 1. Kakšne so pravne odgovornosti in obveznosti držav pogodbenic Konvencije v zvezi s sponzorstvom glede dejavnosti v morskem dnu, oceanskem dnu in podzemljem v skladu s Konvencijo, zlasti XI. dela in Sporazuma iz leta 1994, ki se nanaša na izvajanje XI. dela Konvencije? 2. Kakšen je obseg odgovornosti države pogodbenice do sponzoriranega subjekta za kakršno koli neizpolnjevanje določb Konvencije, zlasti XI. dela in neizpolnjevanja določb iz Sporazuma iz leta 1994? 54 Povzeto po:Judgment of 14 March 2012, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_16/C16_Judgment_14_03_2012_rev.pdf, (28. 2. 2015). 55 Povzeto po: ITLOS Case No. 17 - Academia.edu, URL:http://www.academia.edu/669708/Advisory_Opinion_on_Responsibility_and_Liability_for_International_Seabed_Mining_ITLOS_Case_No._17_International_Environmental_Law_in_the_Seabed_Disputes_Chamber, (28. 2. 2015).

48

3. Kakšni so potrebni in ustrezni ukrepi države, ki sponzorstvo sprejme, da bi izpolnili svojo odgovornost v skladu s Konvencijo?56 Senat za morsko dno je izdal svetovalno mnenje 1.2.2011. Odgovor na prvo vprašanje Sponzoriranje države imajo po določbah Konvencij in dokumentov, ki so povezani s Konvencijo, naslednji dve obveznosti:

o Obveznost, da se zagotovi skladnost sponzoriranih izvajalcev s pogoji pogodbe o sponzorstvu in obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije. Ta obveznost se imenuje obveznost "potrebne skrbnosti". Obveznost "potrebne skrbnosti" zahteva od sponzorirane države, da sprejme v okviru svojega pravnega sistema potrebne zakone, predpise in upravne ukrepe.

o Neposredna obveznost, ki jo mora sponzorska država izvrševati neodvisno od svojih obveznosti, da zagotovi določeno ravnanje s strani sponzoriranih subjektov. Izpolnjevanje teh obveznosti lahko upoštevamo tudi kot pomemben dejavnik v izpolnjevanju standarda "potrebne skrbnosti" sponzorske države. Najpomembnejše neposredne obveznosti sponzorske države so: obveznost, da pomagajo Mednarodni oblasti za morsko dno, ki nadzira raziskovanje, ustrezno izkoriščati vire; obveznost, da se upošteva pristop previdnosti, kot je to določeno v 15. načelu Deklaracije iz Ria in v Pravilniku o gomoljih ter Pravilniku o sulfidih. To obveznost je potrebno obravnavati kot sestavni del standarda »potrebne skrbnosti« sponzorske države, ki se uporablja zunaj obsega Pravilnikov. Sledijo obveznost uporabe »najboljše okoljske prakse«, določene v Pravilniku o sulfidih in Pravilniku o gomoljih; obveznost, da se sprejmejo ukrepi, s katerimi se zagotovi jamstvo za varovanje morskega okolja in obveznost zagotavljanja sredstev za primer odškodnine.

Sponzorska država mora zaradi standarda »potrebne skrbnosti« zagotoviti izpolnjevanje obveznosti sponzoriranega subjekta, da ravna v skladu z ocenami vpliva na okolje. Obveznost ravnanja v skladu z ocenami vpliva na okolje je splošna obveznost po običajnem pravu. V 206. Členu Konvencije je ta obveznost določena kot neposredna obveznost držav in v 4. odstavku 153. Člena Konvencije je določena kot obveznost nudenja pomoči sponzorske države Mednarodni oblasti za morsko dno. Obe vrsti obveznosti veljata enako za razvite in razvijajoče se države razen, če določbe predpisov, kot je 15. Načelo Deklaracije iz Ria, nanašajoč se na Pravilnik o gomoljih in Pravilnik o sulfatih, pri katerima države v skladu s svojimi zmožnostmi uporabljajo pristop previdnosti, ne določajo drugače. Določbe Konvencije upoštevajo posebne interese in potrebe držav v razvoju. Zato bi se morale izvajati z namenom, da se omogoči državam v razvoju enakopravno sodelovanje z razvitimi državami glede globokomorskega rudarjenja. Odgovor na drugo vprašanje

56 Povzeto po:Request for Advisory Opinion, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_17/Letter_from_ISBA_14_10_2010_E.doc.pdf, (28. 2. 2015) in ITLOS Case No. 17 - Academia.edu, URL: http://www.academia.edu/669708/Advisory_Opinion_on_Responsibility_and_Liability_for_International_Seabed_Mining_ITLOS_Case_No._17_International_Environmental_Law_in_the_Seabed_Disputes_Chamber, (28.2.2015).

49

Odgovornost sponzorske države izhaja iz njene neizpolnitve obveznosti iz Konvencije in povezanih pogodb. Neuspeh sponzoriranih subjektov pri izpolnjevanju svojih obveznosti sam po sebi ne povzroča odgovornosti s strani sponzorske države. Pogoji za nastanek odgovornosti sponzorske države nastanejo, če le-ta ne opravlja svoje naloge v skladu s Konvencijo in posledično nastane škoda. Odgovornost sponzorske države zaradi neupoštevanja obveznosti »potrebne skrbnosti« zahteva, da se ugotovi vzročna zveza med neupoštevanjem obveznosti in nastalo škodo. Takšno obveznost sproži škoda, ki jo je povzročilo neizpolnjevanje obveznosti sponzoriranega subjekta. Obstoj vzročne zveze med neupoštevanjem obveznosti sponzorske državein nastale škode mora dejansko obstajati. Sponzorska država je kljub vsemu lahko oproščena odgovornosti, če je sprejela vse potrebne in ustrezne ukrepe glede obveznosti sponzoriranega subjekta. Ta oprostitev odgovornosti sponzorske države pa ne velja za neizpolnjevanje njenih neposrednih obveznostih. Sponzorska država odgovarja do dejanskega zneska škode. Sponzorirani subjekt in sponzorska država ostajata odgovorna za škodo tudi po končani fazi raziskovanja. Pravila o odgovornosti določena v Konvenciji in z njo povezane pogodbe ne posegajo v pravila mednarodnega prava. Če sponzorska država izpolni svoje obveznosti, škodo pa povzroči njen sponzorirani subjekt, sponzorska država ne odgovarja za tako škodo. V primeru, da sponzorska država ne izpolni svoje obveznosti, vendar pri tem ni prišlo do škode, se posledice takega nezakonitega ravnanja sponzorske države določijo po običajnem mednarodnem pravu. Odgovor na tretje vprašanje Konvencija zahteva od sponzorske države, da v svoj pravni sistem sprejme zakone, predpise in upravne ukrepe, ki imajo dve različni funkciji, in sicer zagotoviti ravnanje izvajalca z njegovimi obveznostmi in izvzeti sponzorsko državo iz odgovornosti. Ti zakoni, predpisi in upravni ukrepi lahko vključujejo vzpostavitev mehanizmov izvrševanja aktivnega nadzora nad dejavnostjo sponzoriranega subjekta in za koordinacijo dejavnosti sponzorskih držav ter Mednarodne oblasti za morsko dno. Dokler obstaja pogodba med sponzorsko državo in Mednarodno oblastjo za morsko dno morajo biti zakoni, predpisi in upravni ukrepi ves čas v veljavi. Vendar le-ti ne pomenijo pogoja za sklenitev pogodbe med sponzorirano državo in Mednarodno oblastjo za morsko dno. Vseeno pa predstavljajo pomemben pogoj za izvedbo obveznosti »potrebne skrbnosti« sponzorske države in za oprostitev odgovornosti sponzorske države. Ti nacionalni ukrepi morajo zajemati tudi obveznosti po zaključeni fazi raziskovanja. Glede na zahtevo po takih nacionalnih ukrepih sponzorske države se sama sklenitev pogodbe s sponzoriranim subjektom ne more šteti, kot da je sponzorska država izpolnila svojo obveznost glede nacionalnih ukrepov. Sponzorska država nima absolutne diskrecijske pravice pri sprejetju zakonov, predpisov in upravnih ukrepov. Ravnati mora v dobri veri, pri čemer mora upoštevati različne možnosti na razumen, pomemben način, način, ki je v korist celotnega človeštva. Zakoni, predpisi in upravni ukrepi sponzorske države, ki zadevajo zaščito morskega okolja, morajo biti v skladu s predpisi Mednarodne oblasti za morsko dno, mednarodnimi pravili, predpisi in postopki. Določbe, ki jih sponzorska država smatra kot nujne za svoj pravni red, lahko zajemajo pogoje glede finančne sposobnosti in tehnične zmogljivosti sponzoriranih subjektov, pogoje za izdajo potrdila o sponzorstvu in kazni za neizpolnjevanje obveznosti sponzoriranih subjektov.

50

V skladu z obveznostjo »potrebne skrbnosti« sponzorske države je, da so obveznosti sponzoriranih subjektov izvršljive. V različnih določbah Konvencije in z njo povezanih dokumentih se nahajajo določila glede vsebine nacionalnih ukrepov, ki jih sprejmejo sponzorirane države.57

57 Povzeto po: Advisory Opinion of 1 February 2011, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_17/17_adv_op_010211_en.pdf, (28. 2. 2015) in ITLOS Case No. 17 - Academia.edu, URL: http://www.academia.edu/669708/Advisory_Opinion_on_Responsibility_and_Liability_for_International_Seabed_Mining_ITLOS_Case_No._17_International_Environmental_Law_in_the_Seabed_Disputes_Chamber, (28. 2. 2015).

51

8. SKLEP Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo je relativno mlado sodišče. Obstaja slabih 19 let in v tem času je obravnavalo 23 primerov. Sestavljeno je iz 21 sodnikov za obdobje devetih let, pri čemer se upošteva sistem rotacije. Sodniki so izvoljeni po geografskem ključu OZN in predstavljajo vse pravne sisteme sveta. Izvolijo jih države podpisnice Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Med sodniki do danes ni bilo še nobenega Slovenca. Razlog za to tiči v birokraciji, v prezapletenosti izbora samega kandidata. Posamezni sodniki lahko tvorijo tudi senate, ki odločajo predvsem v specialnih zadevah ali kadar stranke sklenejo dogovor, da bodo spor predložile enemu izmed sedmih organiziranih senatov. Pomembno funkcijo na Sodišču ima tudi sekretar. Ena izmed njegovih temeljnih je nedvomno ta, da služi kot kanal komunikacije med Sodiščem in strankami. Sodišče sestavljajo še odbori, ki pa imajo skupaj s sekretarjem predvsem administrativno funkcijo. Sodišče sodi v sporih kadar je kršena kakšna določba Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu ali kadar države same v pogodbi določijo, da bo v primeru spora Sodišče odločalo o zadevi. Pri tem uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu. Pri svojem delu Sodišče uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu ter ob predhodnem dogovoru strank tudi načelo ex aequo et bono. Postopek pred Sodiščem se začne z vlogo ali obvestilom o posebnem sporazumu. Če se postopek začne z vložitvijo vloge, mora le-ta biti v angleškem ali francoskem jeziku. V njej se mora navesti vlagajočo stranko, toženca, ime zastopnika, predmet spora, pravno podlago za pristojnost Sodišča, natančno navedbo narave zahtevka, jedrnata in jasna dejstva ter razloge, na katerih temelji zahtevek. V primeru, da se postopek začne na podlagi obvestila o posebnem sporazumu, mora tudi obvestilo biti v angleškem ali francoskem jeziku. V njem se natančno navede predmet spora in stranke spora. Stranke postopka so lahko države pogodbenice Konvencije, v primeru XI. dela Konvencije pa tudi entitete. Postopek se v nadaljevanju deli na dva dela; na pisni in ustni del. V pisnem delu mora tožnik vložiti memorial, ki vsebuje izjavo o relevantnih dejstvih, pravno izjavo in trditve stranke. Toženec mora vložiti nasprotni memorial, ki vsebuje priznanje ali zavrnitev dejstev, ki so navedeni v vlogi ali obvestilu o posebnem sporazumu; vsa dodatna dejstva, če je to nujno; pravne ugotovitve v zahtevku; pravno izjavo v odgovor na memorial tožnika in trditve toženca. Sodišče ob predhodnem dogovoru strank ali po lastni presoji odloči ali je potrebna replika s strani tožnika ali duplika s strani toženca. Po zaključenem pisnem delu postopka lahko vsak sodnik v roku 5 tednov pripravi kratek pisni sestav o glavni temi za odločitev, ki izhaja iz vlog in točk, ki jih je potrebno razjasniti na ustnem delu postopka. Na podlagi pisnih vlog in sestavov sodnikov pripravi predsednik Sodišča delovni plan, ki ga sekretar, običajno v roku osmih tednov po končanju pisnega dela postopka, pošlje sodnikom. Posvetovanja pred ustnim delom postopka in po kroženju delovnega načrta so tajna, z namenom, da se sodnikom omogoči možnost izmenjevanja mnenj glede pisnih vlog in vodenja postopka; preučevanja ali naj podajo navodila ali vprašanja strankam; preučevanja ali naj pokličejo stranke zaradi predložitve dokazov ali dajanja pojasnila; preučevanja obsega, pogojev in naravo vprašanj ter tem o katerih bo odločalo Sodišče. Slednje

52

po zaključku pisnega dela postopka določi datum za začetek ustnega dela postopka. Ustni del se mora začeti v roku šestih mesecev po zaključku pisnega dela. Obravnave so javne razen, če Sodišče odloči drugače ali stranke zahtevajo izključitev javnosti. Na obravnavah se zaslišuje stranke, katerih izjave morajo biti jasne in usmerjene na vprašanja, ki še vedno razdvojujejo stranki ter ne smejo povzemati celotne vsebine vloge ali zgolj ponavljati dejstev in argumente, ki se nahajajo v njej. Priče in izvedenci so najprej zaslišani s strani zastopnika tiste stranke, ki jih je poklicala zaradi dokazovanja kakšnega dejstva. Vprašanja jim lahko postavi tudi predsednik Sodišča in sodniki ter zastopnik nasprotne stranke. Ob zaključku zadnje strankine izjave na obravnavi njen zastopnik brez ponavljanja argumentov prebere končna stališča stranke. Ko Sodišče zaključi z ustnim delom, se sodniki umaknejo, da sprejmejo odločitev. Organizirajo odbor sestavljen iz petih sodnikov, ki predstavljajo večinsko mnenje odločitve. Odbor sestavi osnutek sodbe. Po branju osnutka sodniki začnejo z glasovanjem za namene sprejetja sodbe. Ko je sodba sprejeta, se jo prebere na javnem zasedanju Sodišča. Zoper sodbo ni možna pritožba. Strankam je omogočena zahteva za razlago sodbe glede njenega pomena ali obsega. V izjemnih primerih je dopustna revizija sodbe, in sicer takrat, kadar se odkrije neko novo dejstvo, ki je ključnega pomena za primer in je Sodišču ter stranki, ki vlaga zahtevo za revizijo sodbe, bilo prej neznano. Seveda nevednost dejstva ne sme biti plod malomarnosti stranke. Sodišče poleg rednega postopka izvaja še dodatne postopke, in sicer: odredi začasne ukrepe, uvede predhodni postopek, odloča o zahtevi za takojšnji izpust posadke in plovila, izvaja postopek pred Senatom za morsko dno in Senatom za posebne zadeve ter daje svetovalna mnenja. Svetovalno mnenje lahko poda tudi Senat za morsko dno. Kot je že bilo omenjeno, je na Sodišče do danes bilo vloženih 23 primerov. V večini primerov so bile vložene zahteve za odreditev začasnih ukrepov (osem primerov) ali zahteve za takojšnjo izpustitev plovila in posadke (devet primerov). V sedmem primeru sta stranki postopka (Čile in Evropska skupnost) predložili spor Senatu za posebne zadeve, ki je bil ustanovljen s strani Sodišča. Zadeva se je nanašala na ohranjanje in trajno izkoriščanje zalog mečaric v Tihem oceanu. Stranki sta na koncu sklenili sporazum, s katerim sta rešili sporna vprašanja, zato je Posebni senat primer odstranil iz seznama primerov. V enem primeru je Sodišče določilo mejo na morju (16. Primer – meja med Bangladešem in Mjanmarom), v zadnjem primeru, ki ga je prejelo 12.1.2015, pa ga ta naloga še čaka. V teh 19 letih je dvakrat prejelo zahtevo za svetovalno mnenje, v zadnji zahtevi ga zaenkrat še ni izdalo. Stranke, ki nastopajo v postopkih, so velikokrat meni nepoznane eksotične državice. Poredkoma najdemo velesile ali večje države. Postopki pred Sodiščem potekajo zelo hitro, brez kakršnih koli večjih zamud in predvsem potekajo učinkovito. V primerjavi statutov sem ugotovila, da sta si sodišči v grobem dokaj podobni. Organizacija obeh sodišč je zelo podobna, potek postopkov je skoraj identičen in obe sodišči podajata svetovalna mnenja. Obstajajo tudi razlike kot npr.: volitve in število sodnikov; pristojnosti obeh sodišč– to je normalno, kajti že ime pove, da je Mednarodno sodišče za pomorsko pravo specializirano le za pomorske spore, medtem ko je pristojnost Meddržavnega sodišča veliko bolj široka; kdo so lahko stranke v postopku in posebne določbe o Senatu za morsko dno, ki ga najdemo samo v Statutu Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo. Ne samo, da je veliko podobnosti v statutih med tema dvema sodiščema, ampak ta podobnost na splošno obstaja tudi pri statutih vseh mednarodnih sodišč. To nas pripelje do sklepa, da je statute sestavljalo isto telo, kar je normalno, saj vsa mednarodna sodišča imajo skupne korenine v organizaciji Združenih narodov. Najverjetneje je

53

razlog podobnosti statutov tudi v tem, da bi čim več držav podpisalo konvencije in sprejelo kot organe za odločanje v primeru spora ravno eno izmed teh sodišč. S podobnimi statuti pri različnih sodnih institucijah se ustvarja državam občutek domačnosti, ugodja ter samozavesti. Kot sem v uvodu omenila, je bilo nekaj omejitev glede literature. Res je, da je le-te malo, ampak vseeno se v tistem omejenem obsegu najde ogromno koristnih in kvalitetnih informacij. Slednje so jasne in natančne ter uporabniku v veliko pomoč. Lahko rečem, da se je potrdila moja domneva, da kvaliteta prevlada nad kvantiteto. Poleg omejene literature, me je presenetilo tudi dejstvo, da Sodišče ni zasuto z večjim in bolj raznolikim številom primerov. Relativno malo držav se odloči, da spor predloži Sodišču pa še to so, kot sem že zgoraj omenila, bolj ali manj eksotične državice.Na podlagi tega lahko sklepam, da se stranke raje odločajo za druge institucije, ki niso tako zelo formalne in striktno vezane na predpise, ki jih morajo upoštevati tekom celotnega postopka. Po drugi strani pa to pomeni manj obremenjenosti Sodišča, kar posledično doprinese k hitrejšim postopkom in učinkovitejšim odločitvam. Škoda, da situacija v Sloveniji ni vsaj malo podobna.

54

9. BIBLIOGRAFIJA

9.1. Literatura Društvo za združene narode za Republiko Slovenijo, Ustanovna listina združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča, Ljubljana, 1992.

Türk Danilo, Temelji mednarodnega prava, GV Založba, Ljubljana, 2007.

International Tribunal for the Law of the Sea, Yearbook 2004, Leiden, Boston, 2004. Pavliha Miha, Mehanizmi za reševanje sporov glede državnih meja, Dnevi slovenskih pravnikov, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, št. 6–7, letn. 34, GV Založba, 2008, str. 1391–1403.

9.2. Viri International Tribunal for the Law of the Sea (Tribiunal international du droit de lamer), URL: https://www.itlos.org/index.php?id=2&L=0, (19.1.2015). History, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=32&L=0%20and%207%3D2,(19.1.2015). Members, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=32&L=0%20and%207%3D2,(19.1.2015). The President, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=17&L=1AND1%2525253D1--, (19.1.2015). Judges ad hoc, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=18&L=0, (19.1.2015). Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=19&L=0, (19.1.2015). Commitees, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=21&L=1%27%60%28[{^~,(19.1.2015). States Parties, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=137&L=true, (19.1.2015). Competence, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=41&L=1%2525252F, (19.1.2015). Proceedings befor the Tribunal , URL: https://www.itlos.org/index.php?id=153&L=0MANILA, (19.1.2015). Prompt Release of Vessels and Crews, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=125&L=0MANILA, (19.1.2015). Proceedings before the Seabed Disputes Chamber, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=127&L=0MANILA, (19.1.2015). Proceedings before Special Chambers, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=128&L=0MANILA, (19.1.2015). Advisory Proceedings, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=44&L=0MANILA, (19.1.2015). United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, (19.1.2015).

55

Statute of the International Tribunal for the Law of the Sea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/statute_en.pdf, (19.1.2015). Rules of the Tribunal (ITLOS/8), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos_8_E_17_03_09.pdf, (19.1.2015). Resolution on the Internal Judicial Practice of the Tribunal (ITLOS/10), URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/Itlos.10.E.27.04.05.pdf Resolution on the Seabed Disputes Chamber, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/ITLOS_2014_Res_3_E__SBDC__8_10_14.pdf, (19.1.2015). Resolution on the Chamber for Fisheries Disputes, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/ITLOS_2014_Res_1_E__Fisheries__8_10_14.pdf, (19.1.2015). Resolution on the Chamber for Marine Environment Disputes, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/ITLOS_2014_Res_2_E__Marine_Environment__8_10_14.pdf, (19.1.2015). Resolution on the Chamber for Maritime Delimitation Disputes, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/ITLOS_2014_Res_4_E__Maritime_Delimitation__8_10_14.pdf, (19.1.2015). Decision on the reconstitution of the Chamber of Summary Procedure, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/basic_texts/2014_CSP_en.pdf List of Cases, URL: https://www.itlos.org/index.php?id=35&L=0, (19.1.2015). Application submitted by Saint Vincent and the Grenadines, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_1/application_without_annexes__svg_131197_eng.pdf, (28.2.2015). Navigational Rights and Freedoms, and the New Law of the Sea, URL: https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=PMftVJv-D8a_ywPt2IGgDA#q=The+M%2FV+%22SAIGA%22+Case+%28Saint+Vincent+and+the+Grenadines+v.+Guinea%29, (28.2.2015). Response of Guinea, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_1/response_without_annexes_g_271197_eng.pdf, (28.2.2015). Judgment of 4 December 1997, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_1/judgment_041297_eng.pdf, (28.2.2015). Order of 3 December 2001, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_10/Order.03.12.01.E.pdf (28.2.2015). The Mox Plant Case and Why it Went for Various International Courts, URL: http://www.academia.edu/5836944/The_Mox_Plant_Case_and_Why_it_Went_for_Various_International_Courts, (28.2.2015). The MOX Plant Case - The Texas International Law Journal, URL: http://www.tilj.org/content/journal/42/num1/Volbeda211.pdf, (28.2.2015). Judgment of 14 March 2012, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_16/C16_Judgment_14_03_2012_rev.pdf, (28.2.2015). ITLOS Case No. 17 - Academia.edu, URL:http://www.academia.edu/669708/Advisory_Opinion_on_Responsibility_and_Lia

56

bility_for_International_Seabed_Mining_ITLOS_Case_No._17_International_Environmental_Law_in_the_Seabed_Disputes_Chamber, (28.2.2015). Request for Advisory Opinion, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_17/Letter_from_ISBA_14_10_2010_E.doc.pdf, (28.2.2015) in ITLOS Case No. 17 - Academia.edu, URL: http://www.academia.edu/669708/Advisory_Opinion_on_Responsibility_and_Liability_for_International_Seabed_Mining_ITLOS_Case_No._17_International_Environmental_Law_in_the_Seabed_Disputes_Chamber, (28.2.2015). Advisory Opinion of 1 February 2011, URL: https://www.itlos.org/fileadmin/itlos/documents/cases/case_no_17/17_adv_op_010211_en.pdf, (28.2.2015). ITLOS and Dispute Settlement Mechanisms of the United Nations Convention on the Law of the Sea, URL: http://www.un.org/depts/los/nippon/unnff_programme_home/fellows_pages/fellows_papers/mom_0506_cambodia_itlos.pdf, (27.2.2015). Provisional Measures in the International Tribunal for the Law of the Sea (ITLOS), URL: http://www.hjpp.de/62_2002/62_2002_1_a_43_54.pdf, (27.2.2015). Internatioanl Court of Justice, URL: http://www.icj-cij.org/homepage/index.php, (19.1.2015). The Court, URL: http://www.icj-cij.org/court/index.php?p1=1, (19.1.2015). Members of the Court, URL:http://www.icj-cij.org/court/index.php?p1=1&p2=2, (19.1.2015). How the Court works, URL: http://www.icj-cij.org/court/index.php?p1=1&p2=6, (19.1.2015).