UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

KARMEN URBANC

PREDŠOLSKI OTROCI SPOZNAVAJO VIRE ELEKTRIČNE

ENERGIJE

Diplomsko delo

Šoštanj, 2016

2

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Predšolska vzgoja

KARMEN URBANC

Mentorica: viš. pred. dr. Ana Gostinčar Blagotinšek

PREDŠOLSKI OTROCI SPOZNAVAJO VIRE ELEKTRIČNE

ENERGIJE

Diplomsko delo

Šoštanj, 2016

3

ZAHVALA

Z diplomsko nalogo zaključujem eno in začenjam novo poglavje v moji knjigi življenja.

Najprej se želim zahvaliti mentorici dr. Ani Gostinčar-Blagotinšek za pomoč, nasvete in

strokovno vodenje pri pisanju diplomske naloge.

Hvala mag. Bojani Urbanc za prevode.

Hvala vsem, ki ste z mano sodelovali in reševali študijske naloge, me v času študija podpirali,

spodbujali, mi svetovali in verjeli vame.

4

POVZETEK

Diplomska naloga Predšolski otroci spoznavajo vire električne energije je sestavljena iz

teoretičnega in empiričnega dela.

V teoretičnem delu je povzeta kognitivna razvojna teorija Jeana Piageta in raziskava otroških

predstav o električnem toku Davida Shipstona. Dodan je tudi kratek opis ključnih besed s

katerimi so se otroci seznanili v raziskovalnem delu.

Drugi del diplomske naloge je empirični. Z individualnimi intervjuji sem ugotavljala predstave,

ki jih imajo pet do šest let stari otroci o pojmih s področja elektrike in na ta način preverila

svoje hipoteze o tem. Na osnovi analize odgovorov otrok na vprašanja med individualnimi

intervjuji pred začetkom dejavnosti sem načrtovala dejavnosti, namenjene spoznavanju

nekaterih pojmov s področja elektrike.

Po izvedenih dejavnostih sem otrokom ponovno zastavila enaka vprašanja kot pred njimi.

Analiza odgovorov otrok na vprašanja pred in po izvedenih aktivnostih nakazuje, da so se

predstave otrok o pojmih, povezanih z električno energijo, dopolnile ali spremenile. V

zaključku diplomske naloge je podan tudi predlog za nadaljne aktivnosti s področja

raziskovanja električnega omrežja od vira do porabnika in električne napeljave od razdelilne

omarice do končnega porabnika.

Ključne besede: začetno naravoslovje, električni krog, električni tok, baterija.

5

ABSTRACT

The bachelor's degree titled Preschool Children Explore the Sources of Electrical Energy

consists of theoretical and empirical part.

The theoretical part is based on the theory of child cognitive development by Jean Piaget and

on research on electric current perception of children by David Shipston. A short description of

key words, introduced to the children in the research work, is added to the degree.

The second part of the Bachelor's degree is empirical. During the research period hypotheses

on electric current perception of 5- to 6-year-old children were proven. The research was based

on children's response analysis of the investigative questions, received during individual

interviews at the very beginning of the research.

After the conclusion of the research, the children were tested again to check their gained

knowledge on the electric current. The analysis of the questions before and after the research

implies some changes in children's electric current perception, which was either improved or

changed. In the conclusion of this degree there is a suggestion on how to continue the research

on the electric power system from the source to its users and on electric installations from the

junction box to the final consumer.

Key words: basic natural sciences, electric circuit, electric current, light bulb.

6

KAZALO

1 UVOD 11

2 TEORETIČNI DEL 12

2.1 Jean Piaget – Teorija kognitivnega razvoja otroka 12

2.1.1 Piagetova teorija razvoja mišljenja 13

2.1.2 Dejavniki intelektualnega razvoja po Piagetu 13

2.1.3 Razvoj besednega zaklada in matematičnih pojmov 14

2.2 Raziskovanje električnega kroga 16

2.3 Naravoslovje v Kurikulumu za vrtce 19

2.4 Električna energija 20

2.5 Električni tok 20

2.6 Statična elektrika 22

2.7 Baterija in galvanski členi 22

2.8 Generator 23

2.9 Dinamo 23

2.10 Viri električne energije 24

3 EMPIRIČNI DEL 25

3.1 Cilji raziskave 25

3.2 Raziskovalna vprašanja 25

3.3 Metode dela 25

3.4 Vzorec 26

3.5 Vprašalnik za preverjanje otroških predstav o virih električne energije 26

3.6 Od kod pride elektrika 26

3.6.1 Statična elektrika 27

3.6.2 Gibanje elektronov – gibalna dejavnost 37

3.6.3 Potovanje elektrike – gibalna dejavnost 40

3.6.4 Baterija 42

3.6.5 Naravni elektrolit 47

3.6.6 Vetrnica 52

3.6.7 Dinamo in ročna svetilka 56

3.6.8 Sončna energija 61

3.7 Analiza in primerjava rezultatov pred in po izvedenih dejavnostih 66

7

4 ZAKLJUČEK 73

5 LITERATURA IN VIRI 74

8

KAZALO SLIK

Slika 1 Vzporedna vezava 21

Slika 2 Zaporedna vezava 21

Slika 3 Preizkus privlačnosti 27

Slika 4 Odbijanje balonov 28

Slika 5 Preprosti elektroskop 28

Slika 6 Elektroskop 29

Slika 7 Beleženje napovedi 30

Slika 8 Balon in koščki papirja 31

Slika 9 Lepljenje papirjev 31

Slika 10 Pobiranje papirjev z baloni 32

Slika 11 Risanje napovedi 33

Slika 12 Glavnik in lasje 33

Slika 13 Preverjanje 34

Slika 14 Odmikanje balonov 34

Slika 15 Gibanje balonov 35

Slika 16 Naelektritev balona 36

Slika 17 Preverjanje električnega naboja 36

Slika 18 Preverjanje električnega naboja 2 36

Slika 19 Gibanje elektronov 37

Slika 20 Gibanje skozi tunel 39

Slika 21 Ožanje tunelov 39

Slika 22 Potovanje skozi tunele 40

Slika 23 Potovanje elektrike 41

Slika 24 Baterija vir električne energije 42

Slika 25 Razpredelnica preizkusov 44

Slika 26 In žarnica sveti 44

Slika 27 Preverjanje vpliva polaritete 1 45

Slika 28 Preverjanje vpliva polaritete 2 45

Slika 29 Električni krog brez porabnika 46

Slika 30 Toplotni učinek električnega toka 47

Slika 31 Privijanje žarnic 47

Slika 32 Naravni elektroliti 48

9

Slika 33 Limona in žarnica 49

Slika 34 Galvanski člen iz krompirja 50

Slika 35 Jabolko in žarnica 50

Slika 36 LED dioda ne sveti 50

Slika 37 Merjenje napetosti z voltmetrom 51

Slika 38 Preverjanje s pomočjo škatle 51

Slika 39 LED dioda sveti 52

Slika 40 Sestavljanje vetrnice 52

Slika 41 Pritrjevanje vijakov 53

Slika 42 Sestavljanje vetrnice s pomočjo načrta 54

Slika 43 Preizkus vrtenja 54

Slika 44 Deluje 55

Slika 45 Ročna svetilka in dinamo 56

Slika 46 Kolo in dinamo 56

Slika 47 Notranjost ročne svetilke 57

Slika 48 Priklapljanje dinama 58

Slika 49 Vrtenje pogonskega kolesa dinama 58

Slika 50 Postavitev kolesa 59

Slika 51 Večji učinek 60

Slika 52 Žarnica sveti manj intenzivno 60

Slika 53 Ponazoritev z vrtavko 61

Slika 54 Namizni kalkulatorji 61

Slika 55 Solarna luč 62

Slika 56 Igra s kalkulatorji 63

Slika 57 Pokrite sončne celice 64

Slika 58 Polnjenje s pomočjo sončnih žarkov 64

Slika 59 Polnjenje baterij 65

Slika 60 Sedaj pa bo 66

10

KAZALO GRAFOV

Graf 1 Kaj se zgodi, če balona naelektrimo in ju približamo? 66

Graf 2

Graf 3

Kaj je električni krog?

Kaj bi se zgodilo z vklopljeno svetilko, če električni krog ne bi bil

sklenjen?

67

68

Graf 4 Kaj bi se zgodilo z žarnico, ki je priklopljena na baterijo, če bi

zamenjali položaje krokodilčkov na držalu za žarnico?

69

Graf 5 Kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico na vetrni

elektrarni?

70

Graf 6 Zakaj je na kolesu dinamo? 71

Graf 7 Kako dobi sončna svetilka elektriko, da lahko sveti? 72

KAZALO TABEL

Tabela 1 Izmerjena napetost 49

11

1 UVOD

Narava so predmetni svet in sile, ki v njem delujejo neodvisno od človeka. Narava človeka že

generacije navdihuje, da jo opazuje in raziskuje od rojstva dalje. Otrokova prva doživetja z

naravo ostanejo temelj vseh nadaljnih predstav o naravi in njeni stvarnosti. S seznanjanjem

otroka z naravoslovnimi vsebinami vplivamo na razvoj otrokove osebnosti in na otrokov odnos

do narave (Katalinič, 2010).

Zgodnje učenje naravoslovja se začne že v predšolskem obdobju preko otroških aktivnosti in

otroške radovednosti, ki se izraža kot otroška igra s presipanjem, z iskanjem, nabiranjem in

opazovanjem različnih materialov v okolju. Ob spodbudi staršev ali vzgojiteljev naj bi te

aktivnosti pri otroku spodbujale razvoj mišljenja, sklepanja, reševanja problemov, sposobnost

razvrščanja in iskanja vzročnih zvez (Katalinič, 2010).

Iznajdba uporabe elektrike v začetku 19. stoletja je povzročila najpomembnejše iznajdbe

sodobne zgodovine človeštva. Daje nam svetlobo in energijo, ki poganja najmočnejše stroje.

V diplomski nalogi sem predstavila in evalvirala načrtovane-izvedene dejavnosti. Pri

načrtovanju dejavnosti sem izhajala iz interesa otrok, učnih ciljev in analiz odgovorov otrok na

raziskovalna vprašanja. Dejavnosti sem načrtovala tako, da so se otroci skozi samostojno delo

seznanjali z začetnim naravoslovjem, osvajali osnove raziskovalnih aktivnosti in med

raziskovanjem na osnovi poskusov in napak pridobili nova znanja s področja naravoslovja.

Poudarek načrtovanih aktivnosti je na seznanjanju otrok z viri električne energije. Otroci med

dejavnostmi z aktivnim raziskovanjem skozi igro osvajajo veščine (naravoslovnega)

raziskovanja ter intuitivne in napačne pojme nadomeščajo z znanstvenimi pojmi.

12

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Jean Piaget – Teorija kognitivnega razvoja otroka

Jean Piaget, švicarski psiholog, si je pridobil mednarodno priznanje s študijami razvoja procesa

mišljenja otrok. Spoznal in sprejel je dejstvo, da sta otrok in odrasel človek različna. V svojih

raziskavah je poslušal vse, kar so otroci govorili, in se ni osredotočal le na pravilne odgovore,

kot bi bilo tipično za odraslo osebo. Ravno vzorci nepravilnih odgovorov otrok so bili povod

za njegova raziskovanja miselnih procesov, ki so razlog za odgovore otrok (Labinovicz, 2010).

Na osnovi teh raziskav je ločil štiri stopnje kognitivnega razvoja:

Senzomotorična stopnja (od rojstva do 2 let),

je predverbalno obdobje, v katerem otrok uporablja zaznavne in gibalne sposobnosti za

razumevanje sveta (Batistič Zorec, 2006).

Stopnja predoperativnega mišljenja (2-7 let),

je obdobje, ko otroci že govorijo in z besedami predstavljajo stvari in dogodke, ki so se

že zgodili ali se bodo zgodili. Za to obdobje je značilna bujna domišljija, razcvet

simbolne igre, egocentrična uporaba govora in velika odvisnost od zaznavanja pri

reševanju problemov (Thomas, 1992, povz. po Batistič Zorec, 2006).

Stopnja konkretnih operacij (7-11 let),

mišljenje otrok postane bolj fleksibilno in logično in ni več odvisno le od vizualne

zaznave. Otroci začnejo uporabljati miselne operacije le ob konkretnih, jasnih in znanih

objektih, ne pa v zvezi s hipotetičnimi idejami in abstraktnimi dogodki (Zigler in

Stevenson, 1993: 416, povz. po Batistič Zorec, 2006).

Stopnja formalnih operacij (11-15 let),

je stadij razvoja, ko mladostniki lahko razmišljajo abstraktno logično in sistematično

rešujejo probleme.

Piaget je razvil metodo opazovanja, ki jo Batistič Zorčeva (2006) omenjena kot kvazi

opazovanje. Po tej metodi pred otroka postavimo predmete iz njegovega okolja. Spraševalec

otroka opazuje pri rokovanju s predmeti, ga posluša in upošteva otrokove odgovore ne glede na

to ali so pravilni ali ne.

13

Ključnega pomena za Piagetovo metodo intervjuja je fleksibilnost spraševalca in sposobnost

prilagajanja posameznemu otroku (Labinovicz, 1989).

2.1.1 Piagetova teorija razvoja mišljenja

Mišljenje je kompleksen proces sestavljen iz treh komponent: vsebine, miselne strukture in

miselnih procesov oz. funkcije (Shaffer, 1989, povz. po Batistič Zorec, 2006). Vsebina je to,

kar oseba miselno izraža oz. izjavlja. Piaget je v zgodnjih letih svoje kariere posvečal več

pozornosti vsebini, kasneje pa je spoznal, da sta za razumevanje otrokovega razvoja bistvenejša

miselna struktura in miselni procesi (prav tam).

Miselna sturktura je način mišljenja, ki je vezan na določen stadij miselnega razvoja in se kaže

v posameznikovem vedenju (Zigler in Stevenson, 1993, povz. po Batistič Zorec, 2006). Piaget

je v zvezi s strukturo govoril o shemah, ki so organizirani vzorci misli ali aktivnosti, ki jih otrok

uporablja za interpretacijo posameznega vidika svojih izkušenj (Batistič Zorec, 2006).

Na razvoj mišljenja vplivajo miselni procesi, ki so sestavljeni iz organizacije in adaptacije.

Miselna organizacija je otrokova težnja, da uskladi obstoječe miselne sheme v skladen sistem

(Batistič Zorec, 2006).

Adaptacija ali prilagajanje je proces vzdrževanja ravnotežja med miselno strukturo in okoljem.

Adaptacijo sestavljata asimilacija in akomodacija, dva nasprotna si procesa. Asimilacija je

proces vključevanja novega znanja v obstoječe miselne sheme. Akomodacija je proces s

katerim spreminjamo obstoječe miselne strukture in jih nadomeščamo z novimi (Batistič Zorec,

2006).

2.1.2 Dejavniki intelektualnega razvoja po Piagetu

Piaget omenja štiri dejavnike intelektualnega razvoja, naštete v nadaljevanju (Batistič Zorec,

2006).

Dednost ali notranja zrelost

Piaget je ključno vlogo razvoja pripisoval interakciji med okoljem in dednostjo. Z

odraščanjem oz. zorenjem se otroku odpirajo nove razvojne možnosti, ki so nujni pogoj,

14

da lahko otrok ob spodbudah iz okolja napreduje in osvoji določeno miselno sposobnost

(Batistič Zorec, 2006).

Izkušnje

Piaget omenja fizične in logično-matematične izkušnje. Pri fizičnih izkušnjah so

pomembne izkušnje otrok s predmeti iz njegovega okolja, saj s tem razvija razumevanje

in pridobiva nova znanja o predmetih, o njihovi sestavi in delovanju. Tudi logično-

matematične izkušnje izhajajo iz rokovanja s predmeti, vendar so pridobljene iz

aktivnosti, ki jih na predmetih vršimo (Batistič Zorec, 2006).

Socialna transmisija

Prenos znanja poteka tudi v interakciji otroka z vrstniki, s starši, z učitelji ter drugimi

udeleženci v socialnem okolju in predstavlja izobraževanje v najširšem smislu. Več kot

ima otrok socialnih izkušenj, več različnih pogledov bo spoznal in pri razmišljanju ne

bo omejen le na lastno perspektivo (Batistič Zorec, 2006).

Uravnoteženost oz. ekvilibracija

Intelektualni razvoj je kombinacija vseh štirih dejavnikov razvoja. Piaget meni, da ima

ekvilibracija glavno usklajevalno nalogo in je najpomembnejši dejavnik intelektualnega

razvoja, saj usklajuje prve tri dejavnike. Otrok kot pobudnik lastnega razvoja, s svojo

aktivnostjo odkriva nove probleme in s tem povzroča neravnotežje vendar z iskanjem

in doseganjem rešitev gradi višji nivo ravnotežja (Labinovicz, 1989).

2.1.3 Razvoj besednega zaklada in matematičnih pojmov

Pri razvoju govora ima pomembno vlogo posnemanje. Otrok v starosti petih let kaže že dobro

razumevanje pogovornega jezika, razvoj govora pa se kaže v povečevanju otrokovega

besednega zaklada in v uporabi jezikovnih pravil. V postopnem usvajanju slovnične strukture

jezika otrok govor sam aktivno izgrajuje s svobodnim eksperimentiranjem z besedami in

besednimi zvezami, npr. »človek«, »človeki«, »sem bil« in »bom bil« (Labinovicz, 1989).

Drugi primer otrokove aktivne izgradnje se kaže v njegovih zgodnjih stavčnih strukturah, kjer

pri postopnem usvajanju slovnične strukture teži k temu, da okrni stavek odraslega na najkrajšo

potrebno informacijo, s katero izraža pomen. »Očka popravlja avto.« okrni na »Očka avto.«

Otrok si svoj besedni zaklad bogati tudi z izumljanjem novih besed (Labinovicz, 1989).

15

Jezik je ena od oblik predstavljanja. Usvajanje jezika je tesno povezano z drugimi oblikami

predstavljanja: posnemanje, simbolna igra in domišljija, ki se v razvoju pojavljajo istočasno

(Labinovicz, 1989).

Logika se lahko pojavi nekaj let pred jezikom. Otroci svoje logično mišljenje v zvezi s

konkretnimi materiali izražajo še preden obvladujejo probleme na verbalnem

predoperacionalnem nivoju. Zaostajanje govora za logiko se nadaljuje tudi na naslednjih

stopnjah, kar Piaget pojasnjuje s tem, da se akcijski vzorci ne morejo takoj prenesti na miselni

nivo, temveč se morajo pred ponotranitvijo ponovno naučiti. Ta postopen proces povzroča

pojavljanje zaostajanja verbalnega razumevanja za fizičnim razumevanjem. Piaget v svojih

raziskavah ugotavlja, da se otroci, ki ne obvladajo konzervacije, pri opisovanju razlik med

predmeti omejijo le na eno spremenljivko in niso sposobni uporabiti izrazov primerjave, kot so

več, manj, daljši, krajši in podobno. Nasprotno pa lahko tisti, ki konverzacijo obvladajo,

operirajo z dvema variablama (Labinovicz, 1989).

Misli ne spremljajo vedno besede, kot tudi jezik ni odločilen za razvoj logike. Besede se

oblikujejo šele potem, ko so misli na novo zgrajene v novem simbolnem sistemu, govor pa je

le eden od načinov izražanja misli, ni pa mišljenje samo. Kljub temu ostaja jezik potreben pogoj

za razvoj logične misli (Labinovicz, 1989).

Pri usvajanju novih besed je bistvenega pomena asimilacija besede. Prava asimilacija novih

informacij se nanaša na razumevanje, kar se odraža v ustrezni uporabi pojma v drugačnem

okolju ali v ponovnem izražanju in razumevanju definicije pojma (Labinovicz, 1989).

Eden od sistemov usvajanja novih miselnih shem je proces od konkretnega k abstraktnemu.

Mary Baratta-Lorton je razvila številne dejavnosti s področja matematike, s pomočjo katerih

lahko otroci v aktivnostih, prilagojenih njihovi razvojni stopnji, gledajo na matematiko kot na

način mišljenja. Zaporedje aktivnosti upošteva obstoj ogromnega razkoraka med sposobnostjo

šestletnih otrok za izvajanje matematičnih operacij s predmeti in med njihovo sposobnostjo

simboliziranja teh dejavnosti s tradicionalnimi matematičnimi izrazi. Dejavnosti zagotavljajo

dovolj časa za postopni razvoj teh sposobnosti (Labinovicz, 1989).

Na intuitivnem pojmovnem nivoju mora otrok najprej raziskati številčne odnose na naraven

način, ne da bi ga pri tem odrasli obremenjevali s svojim pristopom in simboli. Otrok se najprej

igra z materiali in sam oblikuje različne kombinacije, ki jih ustno opiše, bolj je usmerjen v samo

dogajanje kot v odgovor (Labinovicz, 1989).

16

Na prehodnem nivoju se otrok ukvarja z znanimi aktivnostmi, ki jih predstavlja s

tradicionalnimi matematičnimi simboli. Otroci delajo v parih: en otrok izvaja kombinacije s

predmeti, drugi jih beleži s polaganjem natisnjenih numeričnih kartic na skico. Še vedno je

pomemben proces in ne odgovori (Labinovicz, 1989).

Na simbolnem nivoju bodo otroci numerični odnos predstavili z matemtičnimi simboli, ki jih

bodo zapisali sami (Labinovicz, 1989).

Od konkretnega k abstraktnemu ni cilj ene učne ure, temveč je dolgoročni cilj, katerega namen

je narediti abstraktno otrokom razumljivo (Labinovicz, 1989).

2.2 Raziskovanje električnega kroga

Piaget je na številnih področjih odkril razvojne nivoje razumevanja, ki so predhodni obsežnemu

in formaliziranemu spoznanju končnega stadija. O postopnem razvoju spoznanja pravi: »Otrok

mora iti skozi določeno število stadijev, za katere so značilne predstave, za katere se bo kasneje

pokazalo, da so zmotne, vendar so nujne za doseganje končnih pravilnih rešitev.« (Labinovicz,

1989).

Spoštovanje otrokovega načina mišljenja se kaže v tem, da mu omogočimo izkusiti napačne

poglede in mu nudimo širok spekter izkušenj, s pomočjo katerih bo te poglede reorganiziral

(Labinovicz, 1989).

Piaget je pri svojem raziskovanju zastavljal tudi naloge iz naravoslovja: mešanje dveh tekočin,

ohranjanje oblike in količine, plovnost in neplovnost predmetov.

Z raziskavo razumevanja pojma električni krog pri otrocih je Piaget podal zaporedje poteka

raziskave.

Raziskovanje materialov

Raziskovalec je predstavil aktivnost in nato razdelil material. Vsak otrok je dobil po eno

žarnico, žico in baterijo ter navodilo, naj najdejo načine, da bo žarnica svetila.

Raziskovalec je otroke spodbujal k samostojnemu raziskovanju in reševanju problema.

Za nekatere otroke in tudi odrasle je začetno raziskovanje zelo težavno, zato je

raziskovalec po nekaj minutah samostojnega raziskovanja otrok razdelil napovedovalne

17

pole in tako preprečil, da sodelujoči otroci pridejo do frustracijske točke. (Labinovicz,

1989).

Odkritje pojma električni tok

Napovedovalna pola postane beležka za beleženje napovedi in končnih rezultatov –

kombinacij, pri katerih žarnica sveti in pri katerih ne sveti. Otroci so bili pri delu

razdeljeni v manjše skupine, ki so pri iskanju rešitev samostojne. Raziskovalec je

spodbujal posamezne skupine otrok, da iz izbranih podatkov generalizirajo pravilo

(Labinovicz, 1989).

Diskusija in izmenjava mnenj

Do diskusije lahko pride v vseh fazah raziskovanja. Kratka in učinkovita diskusija

poveže delo različnih skupin in odpre nove probleme, ki omogočijo nadaljni potek

aktivnosti. Zavest o občutkih drugih prispeva k razvoju vzajemnega spoštovanja med

otroki. V fazi odkrivanja se organizirajo intelektualna soočanja, usmerjena v

oblikovanje odnosov. Vedno se lahko zgodi, da pride do spontanih diskusij, ki zmotijo

načrtovani proces (Labinovicz, 1989).

Uporaba in razširitev pojma tokokroga

Raziskovalec je otrokom predstavil problem – prižgati žarnico z dvema žicama in

baterijo, z omejitvijo, da povezava dveh žic v eno ni poštena rešitev. Pri iskanju rešitve

problema so bili očitni znaki deskvilibracije, saj so se otroci zatekali k »nepošteni

rešitvi«. Rešitev pogosto pomeni preverjanje prejšnjih ugotovitev, kar še bolj poudari

pomen vseh štirih stičnih točk. Za rešitev problema si otroci pomagajo med seboj in

preizkušajo različne povezave med danimi sredstvi (Labinovicz, 1989).

Preizkušanje prevodnosti

Z dodatkom tretje žice postane tokokrog primeren za preizkušanje prevodnosti. Otroci

samostojno iščejo in preizkušajo različne predmete, ki jih imajo v prostoru. Na osnovi

številnih poizkusov otroci razvijejo občutek za vrsto materiala, ki prevaja elektriko, ga

generalizirajo, in v to kategorijo vključijo vse podobne materiale. Ko otroci dosežejo to

stopnjo, je potrebna vpeljava drugega materiala, da se okrepi razumevanje otrok. Med

diskusijo na podlagi novo pridobljenega znanja, da ni pomemben položaj žarnice,

ampak je pomembno, da se žarnica dotika električnega kroga ob strani in na koncu,

raziskovalec vpelje nov izraz električni prevodnik. Otroci se soglasno odločijo, da izraz

18

žica v sklenjenem električnem krogu zamenjajo z izrazom električni prevodnik

(Labinovicz, 1989).

Raziskava variabel v električnem tokokrogu

Raziskovalec je dal otrokom na razpolago še več materiala in jih spodbudil, da v paru

naredijo svoj električni krog. Otroci, ki so težje začeli, so ideje povzeli od drugih. Večina

otrok je prišla do ugotovitve, da več baterij povzroči močnejšo luč, da dve enaki žarnici

v tokokrogu svetita, dve različni žarnici pa ne svetita in da tako elektični tokokrogi niso

enaki, seveda ob predpostavki, da so ostali deli električnega tokokroga enaki. Od moči

žarnice je tudi odvisno, koliko baterij je potrebno povezati, da žarnica pregori. S

pomočjo drevesa idej so otroci zabeležili na koliko različnih načinov lahko spremenijo

žarenje žarnice. Med potekom raziskave je raziskovalec zaznal kritično mišljenje otrok

in njihovo vztrajnost. V nadaljevanju jih je spodbudil, da preko različnih dejavnosti

samostojno nadaljujejo z raziskovanjem in razumevanjem pojma električni krog

(Labinovicz, 1989).

Predstave otrok o električnem toku

David Shipstone je v knjigi Children`s Ideas In Science predstavil zamisli učencev starih 10 do

16 let o električni energiji, električnem toku, napetosti, moči in naboju. V knjigi so zapisane

ideje in predstave otrok na začetku učne ure ter spreminjanje predstav učencev med procesom

učenja.

Shipstone je ugotovil, da otroci pridejo k uram naravoslovja z že izoblikovanimi idejami in

predstavami, ki so rezultat njihovih dotedanjih izkušenj z izbranim pojavom. Otroci uporabljajo

pojme elektrika, električna napetost, električni tok, moč in naboj kot sinonim, izoblikujejo pa

jih preko konceptualnih modelov in so prepričani, da razumejo njihov pomen. Izoblikovani

koncepti so v otrocih močno zasidrani in jih je zelo težko nadomestiti z novimi.

Shipstone omenja, da je proces učenja o elektriki v ZDA najprej usmerjen v učenje koncepta o

električni energiji in šele nato v učenje o električnem toku. O električnem uporu se učijo v

povezavi z električnim tokom. O napetosti, Ohmovem zakonu, izračunih moči in energije se

učenci učijo v višjih razredih, saj so to bolj abstraktni in težje razumljivi pojmi.

Aktivno sodelovanje pri eksperimentih otrokom olajša razumevanje vloge žarnice, žice in

baterije. Pred začetkom učenja otroci vedo, da obstajata vir in porabnik. Vir je baterija, v kateri

19

je shranjena elektrika, električni tok ali nekakšen sok, ki teče od izvora do cilja, kjer jemalec

porabi ta sok (Shipstone, 1985).

V študiji je omenjena raziskava iz Nemčije, v kateri je sodelovalo 400 otrok starih od 13 do 15

let. Na koncu učne ure o električnem toku se je 85 % vseh vprašanih otrok strinjalo s trditvijo,

da je v bateriji shranjena določena količina električnega toka, ki bo po določenem času uporabe

baterije porabljen. Kar 67 % vprašanih otrok je trditev, da se lahko napetost pojavi neodvisno

od električnega toka označilo za nepravilno. Za pravilno pa so označili trditev, da je napetost

del električnega toka. (Shipstone, 1985).

Ker je otroški koncept, kaj je tisto kar je porabljeno, nejasen, ni vedno očitno, kaj otroci mislijo

z uporabljenimi pojmi. Ker v prvih urah učenja o elektriki največ pozornosti namenjamo

električnemu toku, otroci lastnost, da ga lahko skladiščimo, (napačno) pripisujejo njemu.

Veliko težavo otrokom predstavlja tudi razločevanje med električno napetostjo in električnim

tokom. Zato se učitelji pri poučevanju o električnem toku, poslužujejo primerjave električnega

kroga s krogom ogrevanja (Shipstone, 1985).

2.3 Naravoslovje v Kurikulumu za vrtce

Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, namenjen strokovnim delavcem zaposlenim

na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok. V njem so opredeljeni globalni in

operativni cilji šestih področij ter primeri dejavnosti za obe starostni obdobji.

V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano tudi, da mora predšolska vzgoja graditi na otrokovih

sposobnostih in otroka voditi k pridobivanju novih doživetij in izkušenj. Učenje predšolskega

otroka mora temeljiti na neposrednih aktivnostih s predmeti in pridobivanju neposrednih

izkušenj z ljudmi in predmeti. Temeljna dejavnost za pridobivanje izkušenj je otroška igra. Le-

ta na najbolj naraven način združuje temeljna načela predšolske vzgoje in je v primeru, da je

opredeljena dovolj široko, razumljena kot način otrokovega razvoja in učenja. Otroška igra je

dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, spremeni odnos do realnosti in je notranje motivirana,

svobodna, odprta in za otroka prijetna.

Krnel je v knjigi Otrok in vrtec zapisal, da otroci odkrivajo, doživljajo in spoznavajo okolje

hkrati z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnim razvojem. Naravoslovje povezuje

mišljenje in dejavnosti, oblikujejo se stališča in pojmi, razvijajo se naravoslovni postopki, ki

20

morajo biti prilagojeni razvojni stopnji otrok. Z neposrdno aktivnostjo otroci spoznavajo pomen

pojavov v naravi.

Zgodnje naravoslovje v vrtcu, naj bi postavilo temelji za nadaljno izobraževanje s področja

naravoslovja, katerega cilj je naravoslovno pismen posameznik, ki je sposoben reševati

probleme in odkrivati naravo na logičen in znanstven način (Krnel, 2001).

Fizika je naravoslovna znanost, ki preučuje spremembe snovi, pri katerih se kemijska zgradba

ne spreminja. Namen fizike ni le približen opis naravnih pojavov, ampak na znanstven način

raziskati naravne zakone, kvantitativne odnose med pojavi in iskanje zvez med njimi (Ambrožič

idr., 2000).

Cilje, ki se navezujejo na fizikalne vsebine zasledimo tudi v Kurikulumu za vrtce (1999) v

poglavju Narava. Cilji se nanašajo na odkrivanje in spoznavanje lastnosti zraka, zvoka,

svetlobe, vode in drugih tekočin, na spoznavanje gibanja teles po zraku, v vodi in na kopnem

in na merjenje časa. Dejavnosti v prvem starostnem obdobju so vezane na spoznavanje snovi

skozi igro. Dejavnosti za drugo starostno obdobje so kompleksnejše, povezane s poskušanjem,

opazovanjem, razmišljanjem in sklepanjem.

Elektrika, magnetizem, toplota, svetloba in sence, gibanje, sile, tlak in barve so vsebine

začetnega naravoslovja s področja fizike, katere lahko raziskujemo že s predšolskimi otroki.

2.4 Električna energija

Besedi elektrika in energija sta besedi grškega izvora. Beseda elektrika izvira iz besede

elektron, ki pomeni jantar. Beseda energija izvira iz besed energeia, ki pomeni dejavnost ter

besede energos, ki pomeni dejaven oz. delaven.

2.5 Električni tok

Električni tok je usmerjeno gibanje električno nabitih delcev skozi prevodnik. Tok merimo v

amperih (A). Naprava s katero merimo električni tok skozi tokokrog, je ampermeter.

Ampermeter vežemo zaporedno v točki, v kateri želimo izmeriti moč toka.

Električna napetost je razlika potencialov med dvema različnima točkama v električnem

tokokrogu. Če s prevodnikom povežemo dve točki z različnim električnim potencialom, po

njem steče električni tok. Električno napetost merimo v voltih (V). Z voltmetrom merimo

21

napetost med dvema točkama tokokroga. Voltmeter v tokokrog vežemo vzporedno z

elementom, na katerem merimo napetost.

Električni tok lahko teče samo po zaključeni prevodni poti oz. tokokrogu. Če tokokrog

prekinemo, električni tok ne teče več.

Preprost električni krog sestavljajo vir in porabniki, ki so z vodniki povezani v sklenjen krog.

Elemente električnega tokokroga lahko med seboj vežemo vzporedno ali zaporedno.

Pri vzporedni vezavi se električni tok razdeli po vseh vejah. Napetost na posameznem elementu

oziroma veji tokokroga je enaka napetosti vira. Celotni tok je enak vsoti tokov skozi posamezne

elemente oziroma veje. Če odstranimo en element, bo tok skozi ostale veje še vedno tekel, saj

ostanejo električni krogi ostalih vej neprekinjeni.

Slika1:Vzporedna vezava (http://www2.arnes.si/~oturniscems)

Pri zaporedni vezavi teče enak tok skozi vse elemente, napetost vira se razdeli med elemente.

Pri tej vezavi prekinemo tokokrog, če odstranimo katerikoli element, ki je vezan na tokokrog

(Wingate, 1993).

Slika 2: Zaporedna vezava (http://www2.arnes.si/~oturniscems)

Baterija in generator enosmerne napetosti dajeta enosmerni tok. Tok teče ves čas v isto smer.

Preko daljnovodov pa priteka v naše hiše izmenični tok, pri katerem se smer toka spremeni

stokrat v sekundi. Elektroni v žicah potujejo nekaj časa v eno in nekaj časa v drugo smer. Vzrok

za to je izmenična napetost generatorja, ki ves čas spreminja predznak (Wingate, 1993).

22

2.6 Statična elektrika

Snovi so sestavljene iz atomov ali molekul, ki so sestavljene iz enega ali več atomov. Atomi so

sestavni delci snovi in so sestavljeni iz še manjših delcev.

Središče vsakega atoma sestavlja jedro, ki ga sestavljajo nevtroni in protoni. V zunanjem oblaku

atoma, ki obkroža jedro, so elektroni. Elektroni imajo negativni (-) osnovni naboj, protoni pa

pozitivni (+) osnovni naboj. Nevtroni so brez naboja. Atomi imajo enako število elektronov in

protonov in so električno nevtralni. Elektroni so vezani na atom, vendar jih lahko odstranimo

(Pople, 1992).

Kadar se elektroni npr. zaradi drgnjenja prenesejo iz enega predmeta na drugega, postaneta

predmeta naelektrena, ker to poruši električno ravnovesje. En od predmetov dobi presežek

negativnih, drugi pa presežek pozitivnih nabojev. Predmet s presežkom ene vrste nabojev

privlači predmet s presežkom druge vrste nabojev (Preprosti poskusi, 1994).

2.7 Baterija in galvanski členi

Galvanski člen sestavljajo pozitivna in negativna elektroda, to sta npr. cinkova in bakrena

ploščica ter elektrolit. Elektrolit je snov, ki prevaja električni tok.

Alessandro Volta je leta 1800 izdelal prvo baterijo, ki jo poznamo kot Voltov steber. Vsak člen

baterije je sestavljen iz ploščic bakra in cinka, med kateri je vstavil papir, namočen v elektrolit

iz slanice. Volta je med seboj povezal več členov in tako povečal gonilno napetost baterije. Po

Volti imenujemo tudi enoto za napetost, volt (V) (ur. Žnideršič, 2000).

Danes so baterije nepogrešljive pri delovanju različnih elektronskih naprav, ki jih uporabljamo

doma ali v javnosti. Nekatere niso večje od gumba, druge so tako velike, da jih ne moremo

dvigniti. Skupno vsem baterijam je, da je v njih uskladiščena kemijska energija, ki jo baterija

oddaja v obliki električnega dela. Po dogovoru tok zunaj baterije teče od pozitivnega k

negativnemu priključku. Baterija je generator enosmernega toka, saj poganja tok ves čas v isto

smer.

Glede na agregatno stanje elektrolita ločimo suhe in mokre baterije. Baterije ločimo tudi po

gonilni napetosti. Najmanjšo napetost ima baterija z 1,5 V in jo sestavlja en galvanski člen.

Baterija z oznako 9 V pa je sestavljena iz šestih galvanskih členov. Večina avtomobilskih

akumulatorjev ima 12 V baterijo, ki je sestavljena iz šestih akumulatorskih celic z gonilno

23

napetostjo po 2 V. Elektrodi iz svinca in svinčevega oksida sta potopljeni v elektrolit iz

žveplove kisline.

Kislina v sadežih, kot so jabolka, grenivke, limone in krompir lahko deluje kot elektrolit in

prevaja električni tok. V sadež vtaknemo bakreno in cinkovo ploščico. Elektroni ostajajo na

cinkovi ploščici, ioni pa stopajo v sadež. Cinkova ploščica postane anoda oz. negativna

elektroda, bakrena ploščica pa katoda oz. pozitivna elektroda. Elektroni tečejo po žicah od

cinkove proti bakreni ploščici in ustvarjajo električni tok (Preprosti poskusi, 1994).

2.8 Generator

Generatorji, nasprotno od elektromotorjev, mehansko delo pretvarjajo v električno. Delovanje

generatorjev temelji na elektromagnetni indukciji: kadar se vodnik giblje po elektromagnetnem

polju, nastane v njem električna napetost. Električna napetost nastane tudi kadar vodnik miruje,

magnet pa se giblje ali spreminja moč. S pomočjo velikih generatorjev v elektrarnah proizvajajo

električno energijo, ki po daljnovodih teče do porabnikov.

2.9 Dinamo

Dinamo je majhen generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno energijo. Ob vrtenju

kolesa se vrti kolesce dinama. To vrtenje se prenese na trajni magnet v bližini manjše tuljave,

ki je navita na železno jedro. Vrtenje magneta povzroči spreminjanje magnetnega polja, kar

povzroči nastanek električne napetosti med priključkoma tuljave. V tuljavi se inducira

električna napetost, kar imenujemo elektromagneta indukcija (Naravoslovje-enciklopedija

znanosti, 2000).

24

2.10 Viri električne energije

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2013, 67 % električne energije

pridobimo iz fosilnih in 33 % iz obnovljivih virov energije.

Obnovljivi viri električne energije:

Energija vetra

Veter je posledica gibanja zračnih mas. Z vrtenjem vetrnega kolesa se kinetična energija vetra

spremeni v mehansko energijo, generator na pogonski osi pa spreminja energijo vetra v

električno energijo (Rožman, 2012).

Vodna energija

Najpomembnejši obnovljivi vir električne energije je voda. V Sloveniji tretjino

električne energije proizvedejo vodne elektrarne. Gradnja elektrarne zahteva velika

investicijska sredstva, vendar so stroški obratovanja nizki. Izkoristek je velik, saj gre pri

proizvodnji za neposredno pretvorbo mehanske energije vode v električno energijo

(Rožman, 2012).

Energija morja

71 % površja Zemlje pokrivajo morja in oceani. Iz njih lahko pridobivamo energijo v

elektrarnah, ki izkoriščajo bibavico, energijo valov, energijo morskih tokov in notranjo

energijo morja. Izkoriščanje teh oblik energije je še vedno na stopnji eksperimentiranja

in redko ekonomsko upravičeno (Rožman , 2012). V Sloveniji takih elektrarn nimamo.

Sončna energija

Sončno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki ga oddaja Sonce. Za zbiranje sončne

energije se uporabljajo posebna zrcala in plošče (Pople, 1992). Energijo sončnega

sevanja v kolektorjih uporabljamo za pridobivanje toplote, v fotovoltaiki pa za

pridobivanje električnega dela.

25

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Cilji raziskave

raziskati predstave otrok, starih 5 _ 6 let, o virih električne energije,

pripraviti aktivnosti, pri katerih se 5 – 6 let stari otroci preko igre in

samostojnega izvajanja poskusov, seznanjajo z različnimi viri električne energije in z

delovanjem električnega kroga,

z analizo odgovorov otrok pred izvedbo načrtovanih dejavnosti in ponovno po njihovem

zaključku, ugotoviti vpliv načrtovanih dejavnosti na otroške predstave o virih električne

energije in delovanju električnega kroga.

3.2 Raziskovalna vprašanja

- Kolikšen delež otrok pozna statično elektriko?

- Kolikšen delež otrok pozna (alternativne) vire električne energije?

- Kolikšen delež otrok pozna delovanje električnega kroga?

3.3 Metode dela

Mnenja otrok o virih električne energije sem ugotavljala z individualnimi intervjuji pred

dejavnostjo in po izvedeni dejavnosti. Pri vsakem intervjuju je bilo intervjuvanih dvajset otrok.

Otroku sem prebrala vprašanje in zapisala njegov odgovor. Anketni vprašalnik je vseboval

sedem vprašanj odprtega tipa. Z individualnimi intervjuji sem zmanjšala možnost ponavljanja

odgovorov ter omogočila otrokom izražanje osebnega razmišljanja o obravnavani temi.

Dejavnosti sem pripravila na osnovi rezultatov individualnih intervjujev pred začetkom sklopa

dejavnosti.

Rezultate individualnih intervjujev po dejavnostih sem uporabila za analizo uspešnosti

dejavnosti in refleksijo.

26

3.4 Vzorec

Sodelovali so otroci drugega starostnega obdobja, stari od 5 do 6 let. V vzorec je bilo vključenih

20 otrok, 11 dečkov in 9 deklic.

3.5 Vprašalnik za preverjanje otroških predstav o elektriki

1. Kaj se zgodi, če balona podrgnemo in ju približamo?

2. Kaj je električni krog?

3. Kaj bi se zgodilo z vklopljeno svetilko, če električni krog ne bi bil sklenjen?

4. Kaj bi se zgodilo z žarnico, ki je priklopljena na baterijo, če bi zamenjali položaje

krokodilčkov na držalu za žarnico?

5. Kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico na vetrni elektrarni?

6. Zakaj je na kolesu dinamo?

7. Kako dobi sončna svetilka elektriko, da lahko sveti?

3.6 Od kod pride elektrika

Za izvajanje sklopa aktivnosti Od kod pride elektrika sem se odločila, ko je v vrtcu zmanjkalo

elektrike. Otroci so opazili, da ne slišimo glasbe iz CD-predvajalnika. Prišli smo do zaključka,

da se je predvajalnik pokvaril in izključili radio. Nato so otroci opazili, da tudi v stranišču in

umivalnici ne sveti luč. Komentar otrok je bil: »Tudi senzor se je pokvaril.« Nato smo preverili

še luči v igralnici in tudi te niso svetile. Z otroki smo se pogovarjali, kaj se je zgodilo. Nekaj

otrok je potrdilo prejšnje domneve, da so se stvari pokvarile, deklica M. pa se je spomnila, da

se je to pri njih doma že zgodilo in je oči rekel, da je zmanjkalo elektrike.

Otroke sem vprašala od kje pa dobimo elektriko. Na to vprašanje niso vedeli odgovora.

Kot uvod v dejavnosti s področja spoznavanja virov električne energije, sem otrokom prebrala

knjigo Jaka in sraka, Od kod pride elektrika, ki jo je napisal Tomaž Lapajne, ilustriral pa Ivo

Frbežar.

27

3.6.1 Statična elektrika

OPIS DEJAVNOSTI

Dejavnost je bila sestavljena iz treh tematskih delavnic razporejenih po igralnici:

- privlačnost dveh različno naelektrenih predmetov,

- odbijanje (enako naelektrenih) balonov in

- navzočnost električnega naboja.

Dejavnost o statični elektriki je sestavljena iz dejavnosti, pri katerih otroci opazujejo privlačno

in odbojno silo med naelektrenimi telesi in ugotavljajo navzočnost naboja z uporabo

elektrometra. Otroci se razdelijo v manjše skupine (trije ali štirje otroci v skupini). Dejavnosti

razporedimo po igralnici. Otrokom posredujemo začetna navodila ter jih s pomočjo preprostih

vprašanj opozorimo na kaj naj bodo pozorni. Otroci dejavnosti izvajajo samostojno ter prosto

prehajajo med dejavnostmi.

Pred začetkom izvajanja dejavnosti v razpredelnico z narisanimi preizkusi, otroci narišejo svoje

napovedi, ki jih bomo ob koncu dejavnosti primerjali z dobljenimi rezultati preizkusov (slika

7).

Dejavnost ugotavljanja privlačnosti sil izvedemo z napihnjenimi baloni in lističi krep papirja,

ter glavnikom in lasmi (slika 3). Napihnjene balone in glavnik otroci drgnejo ob majico ali

hlače. Nelektrene balone približajo lističem krep papirja. Pri tem opazujejo in pripovedujejo

kaj se bo zgodilo z natrganimi lističi. Naelektren glavnik približajo lasem na prijateljevi glavi

ter opazujejo in pripovedujejo kaj se dogaja z lasmi. Lističe otroci sami natrgajo iz večjih kosov

krep papirja. Pri preizkusih opazujemo privlačnost med dvema različnima predmetoma, ki

imata različna električna naboja. Otroci bodo rezultate posamezne dejavnosti sproti beležili v

razpredelnico. Ob koncu izvedenih dejavnosti bomo analizirali končne rezultate in jih

primerjali z napovedmi.

Slika 3: Preizkus privlačnosti

28

Zakaj se balona odbijata? Napihnjena balona privezana na daljši vrvici, pritrdimo na leseno

palico. Palico lahko položimo preko naslonjal dveh stolov ali jo držimo v roki. Balona visita

drug ob drugem in se ne dotikata med seboj niti drugih predmetov (slika 4). Balona drgnemo s

krpo ali ju podrgnemo ob majico in opazujemo odmikanje oz. odbijanje balonov. Z drgnjenjem

balonov ob majico ali ob krpo dobita enak električni naboj in se med seboj odbijata.

Slika 4: Odbijanje balonov

Navzočnost električnega naboja ugotavljamo s pomočjo preprostega elektroskopa. Za izdelavo

preprostega elektroskopa potrebujemo stekleni kozarec s plastičnim pokrovom, kovinsko

neizolirano žico, balon in aluminijasto folijo. Skozi pokrov potisnemo neizolirano žico, katere

spodnji konec je zakrivljen. Nanj obesimo prepognjen trak iz tanke aluminijaste folije. Na

zgornji konec žice pritrdimo kroglico, narejeno iz debelejše aluminijaste folije (slika 5).

Balon drgnemo ob bombažno krpo. Balon se negativno naelektri. Ko se z balonom dotaknemo

krogle iz aluminijaste folije, nekaj elektronov z balona steče skozi aluminijasto folijo po žici v

kozarec in na lističe aluminijaste folije v kozarcu. Lističa v kozarcu dobita enak električni naboj,

kar povzroči, da se lističa razmakneta.

Slika 5: Preprosti elektroskop

29

Elektroskop je analogna naprava za dokazovanje in merjenje električnega naboja. Narejen je iz

kovinskega ohišja in z izolatorjem ločeno kovinsko palico na katero sta na sredini pritrjena dva

kovinska lističa, ki sta vrtljiva okoli svoje osi. Če se dotaknemo elektroskopa z naelektreno

stekleno ali plastično palico se lističa odklonita drug od drugega.

Slika 6: Elektroskop (http://eoet1.tsckr.si)

CILJI

- Otroci odkrivajo in spoznavajo statično elektriko.

- Otrokom omogočimo spoznavanje različnih pristopov raziskovanja in jih pri tem

vzpodbujamo.

- Otroci izdelajo in uporabljajo razpredelnice in simbole za beleženje napovedi in končnih

rezultatov (delo s podatki).

UPORABLJENE METODE

Pri načrtovanih dejavnostih uporabljamo metode:

- igre (Otroci z manipulacijo razpoložljivih predmetov pridobivajo izkušnje in spoznanja

ter preko igre osvajajo nova znanja.),

- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in samostojno izvajajo poskuse.),

- opazovanja (Otroci z neposrednim opazovanjem spoznavajo in opisujejo rezultate

dejavnost.),

- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena

spoznanja.).

OBLIKE DELA:

- skupinska,

- v dvojicah in

- skupna.

30

SREDSTVA:

- elektroskop (aluminijasta folija, neizolirana žica, plastični pokrov in steklen

kozarec),

- plastični glavnik, baloni, bombažne krpe, koščki papirja, lesena palica in vrvica.

EVALVACIJA

Pred začetkom dejavnosti smo si ogledali sredstva za izvedbo poskusov. Vsa sredstva smo

poimenovali. Oblikovali smo manjše skupine ali pare otrok, ki so se razporedili po dejavnostih,

glede na interes. Otroci so med dejavnostmi prosto prehajali. Najvišje število otrok pri

posameznem poskusu je bilo omejeno na štiri in tega so se otroci tudi držali.

Otroke sem pred izvajanjem dejavnosti vprašala, kaj mislijo, kakšen bo rezultat aktivnosti.

Svoje odgovore so narisali v razpredelnico.

Slika 7: Beleženje napovedi

Pri balonih in koščkih papirja sem otroke opozorila, naj opazujejo, kaj se zgodi s papirji, če

balon podrgnemo ob majico. Pri naelektritvi dveh balonov pa sem jih usmerila v opazovanje

gibanja le-teh. Pri dejavnosti naelektritev glavnika sem jih opozorila, naj opazujejo kaj se zgodi

z lasmi ali drugimi stvarmi, če jim približamo glavnik. Pri ugotavljanju električnega naboja sem

otroke opozorila na aluminjasti papir v kozarcu.

Pri preizkusu privlačnosti balona in koščkov papirja so otroci napovedali, da se bodo papirji

prilepili na balon. Otroci so odgovorili na podlagi izkušnje, ki so jo doživeli ta dan. V skupino

je otrok prinesel balon. Pred odhodom skupine na pevske vaje, je vzgojiteljica skupine balon

podrgnila ob majico in ga »prilepila« na vrata.

31

Otroci so balon podrgnili ob majico in ga približali natrganim koščkom papirja ali lasem. Deček

J. je balon podrgnil ob majico in ga približal svojim lasem. Ker je želel videti, kaj se zgodi, je

dvignil obraz, vendar je razočaran ugotovil, da ne vidi rezultata. Nekaj časa je z balonom hodil

po igralnici in iskal rešitev, kako bi videl, kaj se dogaja z lasmi. Rešitev problema ni našel s

pomočjo ogledala v igralnici, ampak s pomočjo dečka N., ki je prišel mimo. Deček J. je podrgnil

balon in ga približal lasem dečka N. Lasje so se prilepili na balon in se dvigovali ali spuščali,

kot je deček J. dvigoval in spuščal balon. Ko se je električni naboj izničil, sta dečka zamenjala

vlogi in je poskuse z lasmi dečka J. delal deček N. Deček N. je med poizkusom ugotovil:

- Na balon se je prijela tudi nitka z majice dečka J.

Slika 8: Balon in koščki papirja

Deček M. je balon približal papirjem in ko so se le-ti prijeli na balon, je balon dvignil in papirji

so se sprijeli v verigo. Dvigoval in spuščal je balon in tako se je premikala tudi papirna veriga

pod balonom. Ob tem je štel papirje, ki so sestavljali verigo. Deček je bil pri dejavnosti zelo

vztrajen. Ko so papirji prvič padli na mizo in se niso držali balona, je na predlog dečka D., ki

je papirje z rokami poskušal pritrditi na balon, tudi deček M. naredil enako. Vendar se papirji

niso prijeli, zato je ponovno podgrnil balon ob majico in ga približal papirjem. Opozoril me je,

kako visoko drži balon na katerega so se lepili papirji. Balon je bil približno 10 cm od mize.

Slika 9: Lepljenje papirjev

32

Deček D. je najprej z rokami polagal papirje na balon. nato je videl dečka M., ki je balon držal

nad kupom papirjev in so se ti sami lepili na balon. Deček D. je posnemal dečka M., vendar se

papirji niso lepili na njegov balon in je z balonom zamahnil nad kupom. Papirji so se raztresli

po tleh.

Otroke sem vprašala, kako bi pobrali raztresene papirje in jih dali nazaj na mizo. Dva dečka sta

naelektrila balon z drgnjenjem in z njegovo pomočjo začela pobirati papirje, ki so bili raztreseni

po tleh.

Slika 10: Pobiranje papirjev z baloni

Deklica K. je imela oblečeno majico z vezenino, deklica M. pa majico s potiskom. Ko sem ju

vprašala kaj se bo zgodilo s papirji, če drgneta balona vsaka ob svojo majico, sta odgovorili:

- Da se bodo papirji prilepili.

Nato sta prešteli še papirje na balonih in ugotovili, da se je na balon deklice K. prilepilo več

kosov papirjev kot na balon deklice M. Ko sem ju vprašala kaj mislita, zakaj je na balonu

deklice K. več papirjev kot na balonu deklice M. sta odgovorili da:

- Je majica od deklice K. boljša, ker je bolj puhasta,

- Da ta majica več elektrike v balon.

Otroci, ki so preizkušali privlačnost med naelektrenim glavnikom in lasmi, so napovedali, da se

bodo lasje dvignili in so svoje napovedi narisali.

33

Slika 11: Risanje napovedi

Pri tej dejavnosti so otroci sodelovali v parih. Dejavnost so izvajali samostojno in niso

potrebovali pomoči. Najprej so glavnik drgnili ob hlače, nato pa približali prijateljevi glavi.

Deklica K. je deklici M. najprej približala glavnik lasem na sprednjem delu glave. Ugotovili

sta, da se lasje niso dvignili. Nato je deklica M. predlagala, naj poskusi še zadaj (na zadnjem

delu glave). Vendar je tudi po tem poskusu deklica K. dejala:

- Lasje se niso dvignili.

Nato sta vlogi zamenjali. Deklica M. je drgnila glavnik ob svoje hlače in ga približala lasem

deklice K. M. je rekla:

- Tvoji lasje so se pa dvignili. Poskusi še enkrat ti in drgni glavnik ob moje hlače.

K. je sledila navodilu M. in poskus je uspel. Tudi lasje M. so se dvignili.

Slika 12: Glavnik in lasje

34

Deček R. je najprej samo približal glavnik lasem dečka T. in razočaran ugotovil, da se lasje

niso dvignili. Nato mu je deček T. dejal naj drgne glavnik ob njegove hlače. Ko je deček R.

ponovno približal glavnik lasem, ga je deček T. vprašal ali so se lasje dvignili. Deček R. je

odgovoril da čisto malo.

Nato sta se dogovorila, da bosta najprej drgnila ob hlače dečka T. in nato še ob hlače dečka R.

Ko je približal glavnik lasem dečka T. so se le-ti dvignili visoko in deček R. je navdušeno

povedal:

- Ja ful so se dvignili tvoji lasje.

Slika 13: Preverjanje

Tudi pri preizkušanju sile med dvema balonoma, kjer balon z drgnjenjem ob majico

naelektrimo, so otroci napovedali zlepljenje balonov.

Predvidevam, da so pri napovedi rezultatov te aktivnosti izhajali iz izkušnje, ko je vzgojiteljica

»prilepila« balon na vrata.

Slika 14: Odmikanje balonov

Pri tej aktivnosti so bili otroci razdeljeni v pare. Napihnjena balona smo privezali na daljše

leseno ravnilo. Otroci, so potrebovali pomoč pri držanju lesenega ravnila s privezanima

35

balonoma. Zaradi lažje izvedbe dejavnosti, je naenkrat dejavnost izvajal le en par. Otroci so

balona drgnila ob svoje majice. Nato so balona približali in opazovali, kaj se z njima dogaja.

Najprej so balona potisnili skupaj in ugotovili, da:

- se želita lubčkat,

- kar prilepil se je na majico,

- vrtita se in migata.

Dejavnost je bilo potrebno kar nekajkrat ponoviti, da so ugotovili, da se balona, če ju samo

opazuješ in ju ne tiščiš skupaj, gibljeta vsak v svojo smer. Med ponovitvami sem otroke

opozarjala, naj opazujejo, kako se premikata balona.

Ugotovitve otrok so bile:

- prilepila sta se na majico,

- eden je na desnem rokavu, drugi na levem rokavu.

Deklica K. je s prsti pokazala kako se premika balona levo in desno. Vendar je razočarana

ugotovila, da balona ne sledita njenemu prstu in se odmikata eden od drugega. Ko sem jo

ponovno vprašala kaj se zgodi, če balona približam, je dejala:

- da gresta narazen.

Slika 15: Gibanje balonov

Pri ugotavljanju električnega naboja so otroci napovedali, da se bo balon prijel na kozarec.

Vprašala sem jih, kaj menijo, da se bo spremenilo, če balon natremo in ga približamo kroglici

nad pokrovom. Odgovorili so, da se bo kroglica zavrtela. Otroci so pozornost usmerili na

premikanje kroglice in ne na odmikanje listov v kozarcu.

36

Slika 16: Naelektritev balona

Ko so balon podrgnili in naelektrili ob svoji majici oz. bombažni krpi, so se z njim dotaknili

kroglice in poskušali balon prilepiti na kroglico. Tudi prvi komentar je bil:

- Ko pritisnem balon ob kroglico, se kroglica zasuče.

Slika 17: Preverjanje električnega naboja

Opozorila sem jih, naj opazujejo, kaj se dogaja z aluminijastima listoma v kozarcu, če balon

natrejo in balon kroglici samo približajo. Šele po tem so pozornost preusmerili na dogajanje v

kozarcu. Naelektren balon so približali kroglici iz aluminijaste folije in lističa v kozarcu sta se

razmaknila.

Slika 18: Preverjanje električnega naboja 2

37

Komentar otrok:

- Če balon približam kroglici, se vedno bolj premika ta vrvica (aluminijasta lista).

3.6.2 Gibanje elektronov – gibalna dejavnost

OPIS DEJAVNOSTI

Za uvod v dejavnosti si ogledamo film, Kako deluje električni tok?

(https://www.youtube.com/watch?v=6kBuUu1FSYc), ki prikazuje model pretakanja

električnega toka.

Nato izvedemo gibalno dejavnost, pri kateri otroci z gibanjem ponazorijo električni tok in

gibanje elektronov - dogajanje v žici po kateri teče električni tok. Tuneli, ki jih sicer

uporabljamo pri gibalnih aktivnostih, ponazarjajo električne žice, otroci pa ponazarjajo

elektrone, ki tečejo po električnih žicah. Skozi tunel se morajo otroci premikati čim hitreje.

Slika 19: Gibanje elektronov

Zaradi lažje izvedbe dejavnosti gibanja elektronov uporabimo dva enako velika tunela in otroke

naključno razdelimo v dve enako številčni skupini. Otroci se najprej plazijo od enega konca do

drugega konca širšega tunela. Ker imamo na razpolago le en ožji tunel, le-tega dodamo pred

širši tunel ene od obeh skupin. Z dodajanjem ožjega tunela ponazorimo tanjšanje žice. Zaradi

zožitve se otroci pri gibanju skozi ožji tunel pogosteje dotikajo drug drugega. Zaradi pogostejših

dotikov jim postaja vroče. Ko si podrgnejo roke, ugotovijo, da so tople. S to igro ponazorimo

proces dogajanja v žici, ki postaja vedno bolj topla, če zmanjšujemo njen premer. Druga

skupina otrok se še vedno plazil le skozi širši tunel. Otroci druge skupine se pridružijo skupini,

ki se plazi skozi širši in ožji tunel, zato dodamo še drugi širši tunel in podaljšamo pot plazenja

skozi tunele ter skrajšamo vrsto in čas čakanja pred tunelom.

38

CILJA

- Otroci spoznavajo dogajanje v žici med pretakanjem električnega toka. Z oženjem

prostora se poveča število dotikov med otroki in zviša temperatura.

- Razvijanje gibalnih spretnosti – plazenje skozi tunel.

UPORABLJENE METODE

V tem sklopu uporabimo metode:

- igre (Otroci preko igre spoznavajo kako potuje električni tok in kaj se zgodi, če

prekinemo električni krog. S plazenjem skozi tunele otroci spoznavajo, da se pri

premikanju elektronov skozi električni vodnik sprošča tudi toplota.),

- dela na postajah (Otroci so bili razporejeni v dve skupini. Na začetku sta imeli obe

skupini enako nalogo, nato sem drugi skupini dodala ožji tunel.),

- pogovora (Ob zaključku aktivnosti otroci povedo, kaj vse so doživeli med izvajanjem

nalog.).

OBLIKI DELA

- skupna in

- skupinska.

SREDSTVA

- trije tuneli.

EVALVACIJA

Izvedli smo gibalno dejavnost potovanje elektrike. Zaradi lažje izvedbe dejavnosti gibanje

elektronov, so bili otroci naključno razdeljeni v dve enako številčni skupini. Najprej so se otroci

plazili skozi enako široka tunela. Na začetku so bili zadržani, skozi tunel so se premikali počasi

in počakali, da je bil otrok pred njimi vsaj na polovici tunela, ali da je že zapustil tunel. Po nekaj

ponovitvah so se po tunelu premikali hitreje in v tunelu je bilo tudi več otrok.

39

Slika 20: Gibanje skozi tunel

Ko sem videla, da so se otroci začeli dolgočasiti, sem pri eni skupini dodala še ožji tunel. V

ožjem delu tunela so se otroci še bolj drenjali in je prišlo po njihovem mnenju do zastoja.

Zanimivo je bilo, da so otroci iz skupine, ki je imela le širok tunel, sami odšli k drugi skupini,

ki se je plazila skozi širok in ozek tunel.

Slika 21: Ožanje tunelov

Otroci so bili veseli, ko sem dodala še tretji tunel. Pot skozi tunel se je podaljšala, skrajšal pa

se je čas čakanja in vrsta pred tunelom.

Ob koncu aktivnosti sem otroke vprašala po počutju med igro in če so opazili kakšne

posebnosti. Odgovorili so mi:

- V manjšem tunelu je bolj tesno.

- Smo se »gužvali«.

- Mi je zelo vroče.

- Potipaj moje čelo, ali vidiš kako je mokro.

40

Slika 22: Potovanje skozi tunele.

3.6.3 Potovanje elektrike – gibalna dejavnost

Igro potovanje elektrike izvajamo v krogu, držeč se za roke. Igro začne vzgojitelj/ica.

Vzgojitelj/ica otroku na njeni desni strani stisne levo roko in tako »požene« električni tok. Otrok

»prejme« električni tok in ga s stiskom desne roke odda otroku na desni strani. Otrok prejme

električni tok z leve strani in ga preda s stiskom desne roke otroku na svoji desni in tako dalje,

dokler ne pride do prekinitve električnega tokokroga. Stiki rok predstavljajo elektrone, ki se

premikajo od enega konca električnega tokokroga do drugega. Igra se zaključi s ponazoritvijo

prekinitve električnega tokokroga. Ko vzgojitelj/ica prejme električni tok le-tega ne odda

naprej. Otroku na njeni desni izpusti roko in tako ponazori prekinitev električnega tokokroga.

CILJ

- Otroci spoznavajo delovanje električnega tokokroga.

UPORABLJENI METODI

V tem sklopu uporabimo metodi:

- igre (Otroci preko igre spoznavajo kako potuje električni tok in kaj se zgodi, če

prekinemo električni krog.),

- pogovora (Ob zaključku aktivnosti otroci povedo, kaj vse so doživeli med izvajanjem

nalog.).

OBLIKI DELA

- skupna in

- skupinska.

41

EVALVACIJA

Igro potovanje elektrike smo izvedli tako, da smo, držeč se za roke naredili sklenjen krog. Pred

začetkom igre sem podala navodila o poteku igre. Otroku na moji desni sem stisnila dlan in mu

povedala, da je dobil »elektriko« in naj jo da naprej. Vendar je v nadaljevanju prišlo do

prekinitve, ker otroci niso bili popolnoma prepričani, kako naj »elektriko« dajo naprej. Otroci

niso dobro razumeli mojih navodil za igro. Tako je deklica L. rekla, da je to storila tako, da je

pogledala sosednjo deklico. Navodila smo ponovili in vsak otrok je povedal kaj je prejel od

otroka na levi in kaj je dal otroku na svoji desni, ter kaj je storil, ko je »dal elektriko« drugemu

otroku.

Slika 23: Potovanje elektrike

V naslednjem krogu so otroci že razumeli potek igre in niso potrebovali mojih navodil ob

zastoju, ampak so se med seboj opozarjali, kaj je treba narediti in kako. Po nekajkratnih

ponovitvah sem spustila roko otroka na desni strani. Najprej tega ni nihče opazil. Ko pa bi

morala elektrika zopet priti do otroka, je vprašal:

- Otrok: »Zakaj pa ni več elektrike?«

- Vzgojitelj/ica: »Ne vem. Kaj ti misliš?«

Pozorni so postali tudi drugi otroci in eden je odgovoril:

- Otrok: »Ker je luknja in elektrika ne gre več naprej!«

- Vzgojitelj/ica: »Res je. Spustila sem njegovo roko, krog ni več sklenjen in elektrika ne

more več potovati.«

Pozitivno sem bila presenečena nad vztrajnostjo in dolgotrajnim interesom otrok pri igri. Tudi

po končanju gibalne dejavnosti so me spraševali ali se bomo še igrali to igro.

42

3.6.4 Baterija

OPIS DEJAVNOSTI

Za raziskovanje delovanja električnega tokokroga uporabimo 3,5 W žarnico, krokodilčke,

podstavek za žarnice in 4,5 V ploščato baterijo. V podstavek za žarnico privijemo 3,5 W

žarnico. S pomočjo krokodilčkov povežemo baterijo in podstavek z žarnico ter tako

vzpostavimo električni tokokrog. Z enim krokodilčkom povežemo negativni pol baterije in

podstavek z žarnico, z drugim krokodilčkom povežemo pozitivni pol iste baterije s podstavkom

z žarnico. Vzpostavimo sklenjen električni krog in tako preizkusimo delovanje električnega

kroga. Z zamenjavo položajev krokodilčkov na bateriji preverimo ali je polariteta pomembna,

da žarnica sveti. S priključitvijo enega krokodilčka na oba pola iste baterije, brez vmesnega

porabnika se seznanimo s toplotnim učinkom električnega toka.

Slika 24: Baterija vir električne energije

Za spodbujanje zanimanja do poizkusov z naravnimi elektroliti najprej izdelamo električni

krog, v katerem je vir električne energije 4,5 V ploščata baterija. Pri uporabi baterije kot vira

električne energije zagotovimo hitrejši pozitiven rezultat preizkusa, da žarnica sveti in s tem

spodbudimo zanimanje pri otrocih za nadaljno raziskovanje.

Pred začetkom izvajanja dejavnosti sestavimo razpredelnico z opisanimi preizkusi, v katero

otroci narišejo napovedi rezultatov. Ob koncu aktivnosti dopolnimo razpredelnico z

zapisovanjem končnih rezultatov izvedenih preizkusov.

CILJA

- Otroci preko igre in izvajanja poskusov spoznavajo delovanje baterij in pridobivajo

nova spoznanja in izkušnje.

- Otroci spoznavajo odnos med vzrokom in posledico.

43

UPORABLJENE METODE

Uporabimo metode:

- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo nove izkušnje in

spoznanja ter preko igre usvajajo nova znanja.),

- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in izvajajo poskuse.),

- opazovanja (Z neposrednim opazovanjem otroci spoznavajo in opisujejo rezultate

dejavnosti.),

- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena

spoznanja.).

OBLIKE DELA:

- skupinska,

- v dvojicah in

- skupna.

SREDSTVA

- držala za žarnice, 3,5 W žarnica in 4,5 V ploščata baterija ter krokodilčki.

EVALVACIJA

Najprej so otroci narisali razpredelnico preizkusov. V njej so zabeležili vse preizkuse, ki so jih

v nadaljevanju aktivnosti izvedli. Nato so otroci narisali svoje napovedi in na koncu vsakega

izvedenega poizkusa narisali še končni rezultat. Napovedali so, da pri krompirju, jabolku in

pomaranči žarnica ne bo svetila, svetila pa bo pri bateriji in pri limoni. Na vprašanje, zakaj pri

limoni, je bil odgovor:

- Ker je limona rumena.

44

. Slika 25: Razpredelnica preizkusov

Najprej smo sestavljali električni tokokrog v katerem je bila baterija vir električne energije.

Vsakemu otroku sem dala eno 4,5 V ploščato baterijo, 3,5 W žarnico, nosilec za žarnico in po

en rdeč in en črn povezovalni krokodilček. Vprašala sem jih, kaj naj naredimo, da bo žarnica

svetila. Otroci so predlagali, da bi jo priklopili na baterijo. Najprej so pritrdili žarnico v nosilec.

Pri opazovanju baterije sem jih opozorila, na znaka plus in minus. Dogovorili smo se, da najprej

pritrdimo črni krokodilček na znak – (negativni pol), nato še rdečega na znak + (pozitivni pol).

Na nosilcu žarnice so otroci črn krokodilček pritrdili na jeziček, rdečega pa na del v katerega je

bila pritrjena žarnica (navojni del). Otroci so ob besednem vodenju sami poskušali pripeti

krokodilčke na držalo za žarnico. Nekateri so pri tem potrebovali pomoč. Skupaj smo iskali

rešitev, ko žarnica ni zasvetila. Težava je bila z rdečimi krokodilčki, ki so se zelo težko odpirali.

Krokodilček ni prijel dovolj velikega dela navojne kovinske površine na nosilcu žarnice in

električni tok ni stekel po električnem krogu. Zamenjali smo žarnico, nato baterijo in ker žarnica

še ni svetila, preverili krokodilčke in jih pritrdili. Končno je žarnica zasvetila.

Slika 26: In žarnica sveti

45

Na vprašanje, kaj se bo zgodili z žarnico – ali bo še svetila ali ne, če krokodilčke, pritrjene na

baterijo, med seboj zamenjamo in prestavimo rdečega s pozitivnega na negativni pol in črnega

z negativnega na pozitivni pol, je bil odgovor večine otrok da žarnica ne bo svetila, dva dečka

pa sta odgovorila da bo svetila.

Slika 27: Preverjanje vpliva polaritete 1

Naredili smo preizkus pomembnosti polaritete in prestavili krokodilčke, iz pozitivnega pola na

negativni pol in iz negativnega pola na pozitivni pol. Položaja krokodilčkov, pritrjenih na

nosilec žarnice, nismo spreminjali.

Slika 28: Preverjanje vpliva polaritete 2

46

Ko je žarnica zasvetila, je bil komentar:

- Vseeno sveti.

- Saj sem rekel, da bo svetila.

V nadaljevanju igre sta dva fanta naredila sklenjen električni krog tako, da sta povezala

negativni in pozitivni pol baterije z enim krokodilčkom, vendar vmes nista priklopila porabnika

električne energije.

Slika 29: Električni krog brez porabnika

Deček in deklica pa sta naredila sklenjen tokokrog tako, da sta krokodilček pripela na stojalo

za žarnico brez vira električne energije.

Komentar otrok je bil:

- Lej, ko žarnica ne sveti.

- S eveda ne, če pa nisi priklopu na baterijo, ta kabel pripni sem.

Pri ponovnem vzpostavljanju električnega tokokroga so prijeli krokodilček pritrjen na baterijo

in ugotovili:

- Ta krokodilček je pa vroč.

47

Slika 30: Toplotni učinek električnega toka

3.6.5 Naravni elektroliti

OPIS DEJAVNOSTI

Pri dejavnosti naravni elektroliti iz limon, jabolk, pomaranč ali krompirja sestavimo baterijo,

ki ima dovolj visoko napetost, da zasveti žarnica ali LED dioda. S pomočjo voltmetra, bakrene

in pocinkane ploščice izmerimo napetost v jabolku, pomaranči, limoni in krompirju.

Jabolko, pomarančo, limono in krompir uporabimo kot elektrolit. Za elektrodi uporabimo

bakreno in pocinkano ploščico. S pomočjo krokodilčkov povežemo elektrodi s podstavkom za

žarnico, v katerega privijemo 3,5 V žarnico.

Slika 31: Privijanje žarnic

48

Kot elektrolit najprej uporabimo jabolko. Vanj zapičimo eno bakreno in eno pocinkano

ploščico. S pomočjo krokodilčkov povežemo ploščici in nosilec žarnice ter ugotovimo ali

žarnica sveti ali ne sveti. Rezultat zabeležimo v razpredelnico. Postopek ponovimo še s

preostalim sadjem in s krompirjem. Rezultate zabeležimo v razpredelnico.

Ker je baterija iz enega naravnega elektrolita zelo šibka, med seboj povežemo štiri istovrstne

elektrolite. Elektrolite vežemo zaporedno – enega za drugim. Pri tem vedno vežemo bakreno

ploščico v enem elektrolitu s cinkovo ploščico v drugem elektrolitu. Tako dobljeno naravno

baterijo povežemo z nosilcem žarnice. Rezultate beležimo v razpredelnico.

Slika 32: Naravni elektroliti

Z voltmetrom izmerimo gonilno napetost v posameznem naravnem elektrolitu. Izmerjena

gonilna napetost je zelo majhna. Izmerjeno napetost zapišemo v razpredelnico.

Poizkuse z naravnimi elektroliti ponovimo, le da tokrat 3,5 W žarnico zamenjamo z LED diodo.

Rezultate otroci narišejo na za to pripravljene liste.

CILJI

- Otroci preko igre in izvajanja poskusov spoznavajo delovanje naravnih elektrolitov in

pridobivajo nova spoznanja in izkušnje.

- Otroci uporabljajo voltmeter in se seznanjajo z njegovim delovanjem.

- Otroci spoznavajo odnos med vzrokom in posledico.

UPORABLJENE METODE

Uporabimo metode:

- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo nove izkušnje in

spoznanja ter preko igre usvajajo nova znanja.),

49

- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in izvajajo poskuse.),

- opazovanja (Z neposrednim opazovanjem otroci spoznavajo in opisujejo rezultate

dejavnosti.),

- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena

spoznanja.).

OBLIKE DELA:

- skupinska,

- v dvojicah in

- skupna.

SREDSTVA

- po 4 limone, pomaranče, jabolka in krompirji, bakrene in pocinkane ploščice,

krokodilčki, voltmeter ter LED dioda

EVALVACIJA

Na mizo sem razpostavila sredstva. Fanta sta najprej vzela v roke limono. Vprašala sta me,

zakaj imam sadje na mizi. Povedala sem jima, da želim priklopiti žarnico. Najprej sta žarnico

postavila na limono in ugotovila, da žarnica ne sveti. Eden je predlagal, da bi z nožem naredili

luknjo v limono, drugi deček pa je poskušal žarnico priviti v limono. Ugotovila sta, da žarnica

še vedno ne sveti.

Slika 33: Limona in žarnica

Pri preizkusih z enim naravnim elektrolitom žarnica ni svetila. Tudi ko smo med seboj

povezovali po štiri istovrstne naravne elektrolite, žarnica ni svetila. Le pri povezavi štirih jabolk

je žička v žarnici za trenutek zažarela.

50

Slika 34: Galvanski člen iz krompirja.

Slika 35: Jabolko in žarnica

Naslednji dan smo poskuse delali s pomočjo LED diode. Napovedi rezultatov so bile podobne

kot prejšnji dan. Spremenili so napoved za limono, napovedali so, da LED dioda ne bo svetila.

Otroci so naredili preizkuse s posameznim naravnim elektrolitom in prišli do rezultata, da tudi

LED dioda ne sveti. Po pogovoru, kaj bi še lahko naredili, da bi dobili večji tok (več elektrike)

so povezali limono, pomarančo, krompir ter jabolko, vendar LED dioda ni svetila.

Slika 36: LED dioda ne sveti

Nato smo s pomočjo voltmetra izmerili gonilno napetost galvanskih členov z različnimi vrstami

elektrolita. Deklica K. je samostojno odčitavala izmerjene vrednosti z ekrana.

51

ELEKTRODI ELEKTROLIT IZMERJENA NAPETOST

baker + cink limona 0,90 V

baker + cink jabolko 0,98 V

baker + cink krompir 0,93 V

baker + cink pomaranča 0,80 V

Tabela 1: Izmerjena napetost.

Ugotovili smo, da ima najvišjo izmerjeno napetost jabolko, najnižjo pa pomaranča, vendar

razlike niso velike.

Slika 37: Merjenje napetosti z voltmetrom.

Otroci so samostojno povezovali različne galvanske člene v tokokrog, pomoč so potrebovali le

pri pritrjevanju rdečih krokodilčkov, saj so se ščipalke na teh krokodilčkih težje odpirale. Pri

povezovanju smo utrjevali tudi zaporedje vezave, da je bakreni ploščici sledila pocinkana

ploščica in le-tej zopet bakrena. Vsi tokokrogi so bili sestavljeni iz štirih galvanskih členov. Za

lažje preverjanje ali LED dioda sveti, smo za zatemnitev uporabljali škatlo, v katero smo

vstavili LED diodo.

Slika 38: Preverjanje s pomočjo škatle

S pomočjo mojih vprašanj so otroci prišli do rešitve, da bi LED dioda svetila, če bi povezali

več jabolk, ker smo pri jabolku izmerili najvišjo vrednost gonilne napetosti. To smo tudi storili

in LED dioda je zasvetila. Komentarji otrok, ob tem:

52

- Mal gori, zgoraj poglejte,

- Tule gori, sam odzgoraj,

- Dobili smo elektriko.

Slika 39: LED dioda sveti.

3.6.6 Vetrnica

OPIS DEJAVNOSTI

Dejavnost vetrnica lahko izvedemo s pomočjo seta za izdelavo generatorja na veter oz. Green

Science - Windmill Generator, proizvajalca 4m. Z otroki se pogovorimo kaj potrebujemo, da

bi lahko sestavili vetrnico.

Slika 40: Sestavljanje vetrnice

Iz sestavnih delov otroci sestavijo vetrnico. S sušilcem za lase ustvarimo curek hitro gibajočega

se zraka, da se vetrnica zavrti. Na generator priključena LED dioda sveti.

CILJI

- Otroci sodelujejo v različnih stopnjah procesa pridobivanja električne energije s

pomočjo vetra (priprava sredstev za sestavo vetrnice, sestavljanje vetrnice in uporaba

sušilca za lase za vrtenje vetrnice).

53

- Otroci rokujejo s predmeti in razvijajo finomotoriko.

- Otroci med seboj sodelujejo in si pridobivajo nove izkušnje in spoznanja.

- Otroci spoznajo, da se vetrnica vrti s pomočjo gibajočega se zraka in proizvaja

električno energijo za LED diodo, da le-ta sveti.

UPORABLJENE METODE

Uporabimo metode:

- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo izkušnje in

spoznanja ter preko igre osvajajo nova znanja.),

- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo pri izvajanju poskusov.),

- opazovanja (Otroci z neposrednim opazovanjem spoznavajo in opisujejo rezultate

dejavnosti.),

- praktičnega dela (Otroci z uporabo razpoložljivih predmetov poskušajo le-te povezati v

delujočo celoto.).

OBLIKA DELA:

- skupinska.

SREDSTVA:

- sušilec za lase, izvijači, plastenka, vetrnica, rep, LED lučka z žicama in sestavni deli

vetrnice (motor z generatorjem, ohišje in pokrov motorja, vijaki ter polovici pokrova

za plastenko).

EVALVACIJA

Najprej so otroci pregledali ali imamo vsa sredstva, ki jih potrebujemo za sestavo vetrnice. S

pomočjo načrta so sestavili vetrnico in jo pritrdili na plastenko.

Slika 41: Pritrjevanje vijakov

54

Na začetku so pri sestavljanju vetrnice sodelovali trije otroci. Med potekom dejavnosti so

prihajali tudi drugi otroci in opazovali, kaj delamo. Podajali so svoje predloge in pomagali pri

sestavljanju vetrnice.

Slika 42: Sestavljanje vetrnice s pomočjo načrta

Otroke sem vprašala, kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico. Odgovor večine otrok je

bil ne vem, šest jih je odgovorilo nič in štirje so odgovorili, da bo svetila. Otroci so zavrteli

vetrnico z roko in opazili, da lučka sveti.

Slika 43: Preizkus vrtenja

Ali se vetrnica vrti, smo preverili tudi s pihanjem vanjo. Pri tem se je plastenka prevrnila.

Postavljen je bil nov izziv, kako rešiti težavo. Otroci so predlagali, da naredimo obzidje in sami

postavili plastenko tako, da je bila stabilna in se pri pihanju v vetrnico ni prevrnila. Vendar

lučka ni svetila.

Nato smo v vetrnico usmerili zrak iz sušilca za lase in vetrnica se je prevrnila. Predlogi otrok

za utrditev plastenke:

- Morala bi biti bolj težka (plastenka).

- Dali bi kamne v plastenko.

- Nalili bi vodo.

55

Otroci so v nadaljevanju pogovora prišli do sklepa, da je potrebno naliti v plastenko več vode.

Plastenko so napolnili z vodo. Komentar otrok, ko se je vetrnica zavrtela in plastenka ni padla:

- Jee, deluje.

Razlaga otrok, od kod je prišla elektrika:

- Ko si tako vrtela (pokazali so na vetrnico).

- Ker si prižgala fen in se je to vrtelo (vetrnica) in je po tej žici potovala elektrika.

Opozorila sem jih na generator in jih vprašala ali je pomemben:

- Ja, za elektriko, da lahko takole vrti.

- Notri skačejo škratki (deček je povzel po filmu Kako deluje električni tok).

- Lučka utripa, ker jo poganja elektrika in nam lučka bolj dolgo gori.

Otroci so samostojno usmerjali zrak iz sušilnika v vetrnico. Pri eni od menjav je deček opozoril

drugega dečka, da ne sme usmeriti sušilnika stran, ker se vetrnica ne bo vrtela.

Opazili so, da se plastenka trese in povedali, da je to zato, ker je vanjo usmerjen močan zrak iz

sušilnika. Deček je prijel plastenko. Otroci so ugotovili, da se trese tudi voda v plastenki.

Slika 44: Deluje

Ob koncu aktivnosti so otroci sami povedali, da uporabljamo generator za pridobivanje

električne energije in da je v njem elektrika. Generatorja niso znali poimenovati. Povedali so

tudi, da luč sveti, ker jo poganja elektrika. Že med potekom aktivnosti so povedali, da smo

elektriko dobili z vrtenjem vetrnice, v katero smo usmerili zrak iz sušilca. Ugotovitev otrok je

bila:

- elektrika je potovala po žicah in luč je svetila.

56

3.6.7 Dinamo in ročna svetilka

OPIS DEJAVNOSTI

Otroci preko igre in poskusov spoznavajo vpliv mehanskega dela na delovanje ročne svetilke z

dinamom.

Slika 45: Ročna svetilka in dinamo

Otroci svetilke uporabljajo pri igri, z dejavnostjo pa raziščemo način delovanja. Z izvijačem

odvijemo pokrov svetilke in si ogledamo notranjost le-te, da spoznajo sestavne dele svetilke. Z

uporabo izvijačev se otroci urijo v natančnosti, vztrajnosti in fini motoriki.

Ob dejavnostih z dinamom, pritrjenim na kolo, se otroci seznanijo z njegovo funkcijo in

spoznavajo njegovo delovanje, kar uporabimo za razlago delovanja svetilke z dinamom.

Slika 46: Kolo in dinamo

57

UPORABLJENE METODE

Uporabimo metode:

- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo izkušnje in

spoznanja ter preko igre osvajajo nova znanja.),

- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in samostojno izvajajo preizkuse.),

- opazovanja (Z neposrednim opazovanjem otroci spoznavajo in opisujejo rezultate

dejavnosti.),

- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena

spoznanja.).

OBLIKE DELA:

- skupinska,

- v dvojicah in

- skupna.

SREDSTVA:

- ročni svetilki, izvijač in vrtavka, dinamo in kolo ter 3,5V žarnica.

EVALVACIJA

Za izvedbo dejavnosti smo uporabili ročne svetilke z dinamom.

Otroci so svetilke najprej uporabljali pri prosti igri. Povedali so mi, da lahko luč sveti, ker je v

notranjosti baterija. Na vprašanje zakaj ima ročaj, večina otrok ni vedela odgovora. Zato so s

pomočjo izvijača odvili in po ogledu notranjosti svetilke tudi privili vijake. S tem so urili fino

motoriko.

Slika 47: Notranjost ročne svetilke

58

Skupaj smo si ogledali notranjost svetilke. Prepoznali so baterijo, niso pa vedeli, kaj je

generator in dinamo.

Slika 48: Priklapljanje dinama

Za lažjo predstavo delovanja dinama smo uporabili dinamo kolesa. Najprej so otroci s

krokodilči priklapljali 3,5 V žarnico na dinamo.

S prsti so zavrteli pogonsko kolesce dinama, vendar žarnica ni svetila. Njihova ugotovitev je

bila:

- Žarnica ne sveti, ker je premalo elektrike.

Slika 49: Vrtenje pogonskega kolesa dinama

Zato smo v nadaljevanju izvedli dejavnost s pomočjo otroškega kolesa. Kolo smo postavili na

sedež in na krmilo. 3,5 V žarnico smo s krokodilčki pritrdili na dinamo. Dinamo ni bilo pritrjeno

na kolo.

59

Slika 50: Postavitev kolesa

Sodelovalo je pet otrok. En otrok je stal na levem ročaju krmila, drugi na desnem ročaju. Tako

smo zagotovili, da se kolo ni preveč prestavljalo, ko smo vrteli pedala. Dva otroka sta vrtela

pedala in en otrok je držal podstavek z žarnico.

Dinamo, ki ni bilo pritrjeno na kolo, sem zaradi varnosti (da ne bi otrok vtaknil prstov med

špice vrtečega se kolesa) držala jaz in ga primaknila k vrtečemu se kolesu.

Otroci so zavrteli kolo, jaz pa sem držala dinamo in ga položila na gumo. Dinamo se je zavrtel,

vendar žarnica še vedno ni svetila. Otroci so predlagali, da zamenjamo žarnico, kar smo tudi

naredili. Tudi pri ponovnem poskusu žarnica ni svetila. Otroci so ugotovili:

- Še vedno je premalo elektrike, zato ne sveti.

Deček je zavrtel pedala in žarnica je zasvetila. Vendar je bila svetloba šibka in žarenje

kratkotrajno. Ko sta pedala zavrtela dva otroka, se je intenzivnost svetlobe povečala in tudi čas

žarenja žarnice se je podaljšal. Dejavnost smo ponovili in otroci so opazili razliko v

intenzivnosti svetlobe žarnice. Kadar so vrteli pedala počasneje, je žarnica svetila šibkeje, ko

so pedala vrteli hitreje, je žarnica svetila močneje. Opazovali smo intenzivnost svetlobe.

60

Slika 51: Večji učinek

Slika 52: Žarnica sveti manj intenzivno

Za lažje razumevanje mehanskega pridobivanja elektrike smo uporabili tudi vrtavko

(Bayblade), ki so jo otroci prinesli v vrtec. Na vprašanje zakaj se vrti, je bil odgovor:

- Ko tako potegnem, se nabere moč in se lahko vrti.

61

Slika 53: Ponazoritev z vrtavko

S postavljanjem vprašanj sem otroke vodila do zaključka, da je roka tista, ki da vrtavki energijo

potrebno za vrtenje.

Ko so nato vrteli ročko baterijske svetilke, so prišli do zaključka, da s tem ko vrtijo ročko, delajo

elektriko, zaradi katere luč sveti.

Izjave otrok:

- Če pustimo skoz odprto, bo pregorela in ne bo svetla.

- Prijel sem za eno roko in sedaj ko vrtim, se dela baterija.

- Lahko si posvetimo, ko je temno ali če nam kaj dol pade, da lahko najdemo.

3.6.8 Sončna energija

OPIS DEJAVNOSTI

Otroci preko igre in poskusov spoznavajo vpliv sončne energije na delovanje namiznih

kalkulatorjev in solarne luči. Ob slikah iz knjige Proizvodnja električne energije avtorja Roberta

Rožmana si ogledamo shemo sončne celice in vrste sončnih celic.

Slika 54: Namizni kalkulatorji

62

UPORABLJENE METODE

Uporabila sem metodo:

- igre (Otroci z manipulacijo z razpoložljivimi predmeti pridobivajo izkušnje in

spoznanja ter preko igre osvajajo nova znanja.),

- eksperimenta (Otroci aktivno sodelujejo in samostojno izvajajo preizkuse.),

- opazovanja (Z neposrednim opazovanjem otroci spoznavajo in opisujejo rezultate

dejavnosti.),

- pogovora (Ob zaključku dejavnosti s pogovorom obnovimo in utrdimo pridobljena

spoznanja.).

OBLIKE DELA:

- skupinska,

- v dvojicah in

- skupna.

SREDSTVA:

- namizni in žepni kalkulator s sončnimi celicami ter vrtna solarna luč.

EVALVACIJA

Otrokom sem pokazala vrtno solarno luč. Otroci so jo prepoznali in povedali:

- Zapičena je v zemljo in ponoči sveti, ker ima žarnico.

Ko sem jih opozorila na sončne celice na pokrovu, je deček rekel:

- To je sončna luč. Elektriko dobiva iz zemlje.

Vendar otroci niso vedeli kako.

Slika 55: Solarna luč

63

Dejavnost smo nadaljevali z uporabo namiznih kalkulatorjev. Na mizo sem razpostavila

namizne kalkulatorje katerih vir energije so sončne celice. Ko sem otroke vprašala, ali vedo kaj

je na mizi, sem dobila različne odgovore, najbolj zanimivi so bili:

- To je tablica.

- Ne, to je telefon.

- Ne, to je za računat.

Slika 56: Igra s kalkulatorji

Kalkulator je deklica uporabila kot mobilni telefon, na katerega je lahko natipkala telefonsko

številko. Večji namizni kalkulator so otroci še naprej imenovali tablica.

Opazili so, da kalkulatorji ne delajo.

Vprašala sem jih, zakaj ne delujejo:

- Ker nimajo baterije.

Skupaj smo si ogledali namizne kalkulatorje in ugotovili, da res nimajo baterije. Opazili so

sončne celice na kalkulatorjih.

64

Slika 57: Pokrite sončne celice

Na vprašanje, kaj mislijo, da je to in zakaj bi se uporabljalo, otroci niso vedeli odgovora.

Povedala sem jim, da so to sončne celice, ki s pomočjo Sonca polnijo baterijo. Otroci so odšli

k oknu in polnili kalkulatorje s pomočjo sončne svetlobe. Deček je najprej pokril sončne celice

na kalkulatorju. Ko je ponovno uporabil kalkulator je ugotovil, da še vedno ne dela.

Slika 58: Polnjenje s pomočjo sončnih žarkov

Nato je proti Soncu obrnil zadnjo stran kalkulatorja. Čez nekaj sekund je razočaran povedal:

- Otrok: »Še vedno ne vidim številk.«

- Vzgojitelj/ica: »Ali si napolnil baterije?«

- Otrok: »Saj vidiš, da držim proti Soncu.«

- Vzgojitelj/ica: »Kje pa imaš sončne celice kalkulatorja?«

- Otrok: »Tukaj jih gledam.«

65

- Vzgojitelj/ica: »Zakaj pa so te celice na kalkulatorju?«

- Otrok: »Saj si rekla, da so zato, da se napolnijo baterije, ko Sonce sveti nanje. Aja.«

In je obrnil kalkulator.

Vprašala sem ga, ali opazi kakšno razliko med stranjo obrnjeno proti Soncu in drugo stranjo.

- Tukaj je bolj toplo (stran obrnjena proti Soncu).

Ko sem vprašala otroke, kaj delajo pri oknu so odgovorili:

- Polnimo tablice in telefon.

- Polnim baterije.

Slika 59: Polnjenje baterij

Na vprašanje, zakaj stojijo pri oknu, so odgovarjali:

- Da se lahko napolni, ampak na steno moramo dati.

- Da se nam je naredilo, da se boljše vidi.

Vprašala sem jih še zakaj jih niso napolnili s pomočjo vtičnice na steni. Odgovorili so:

- Ker se tukaj več polni.

Na vprašanje, ali jim kdo pomaga polniti, so odgovorili:

- Ja, Sonce.

66

Slika 60: Sedaj pa bo

67

3.7 Analiza in primerjava rezultatov pred in po izvedenih dejavnostih

Po izvedenih dejavnostih, namenjenih spoznavanju virov električne energije, sem ponovno

izvedla individualne intervjuje z otroki. Vprašanja zaključnega intervjuja so bila enaka kot pri

uvodnem intervjuju. Rezultati intervjujev so prikazani z grafi in opisno interpretirani. Z grafi je

prikazano število otrok, ki so podali določen odgovor v intervjujih izvedenih pred in po

izvajanju aktivnosti. Skupno število inervjuvanih otrok pri posameznem intervjuju je dvajset.

1. Kaj se zgodi, če balona natremo in ju približamo?

Pred izvedbo dejavnosti je štirinajst (70 %) otrok odgovorilo, da se balona prilepita eden na

drugega in šest (30 %) otrok je odgovorilo da ne ve, kaj se bo zgodilo. V intervjuju po izvedeni

dejavnosti je osemnajst (90 %) otrok odgovorilo, da se balona odmakneta eden od drugega in

dva (10 %) sta odgovorila, da se balona prilepita. Skupno število otrok intervjuvanih v

posameznem intervjuju je dvajset (20).

se prilepita ne vem se odmakneta

pred dejavnostjo 14 6 0

po dejavnosti 2 0 18

14

6

0

2

0

18

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

štev

ilo o

tro

k

Graf 1: Kaj se zgodi, če balona natremo in ju približamo?

68

2. Kaj je električni krog?

Pred izvajanjem dejavnosti je petnajst (75 %) otrok odgovorilo, da ne vedo, kaj je električni

krog, dva (10%) otroka sta podala odgovora z asociacijami na krog in trije (15 %) otroci so

odgovore povezali z elektriko, ki teče po krogu. Po izvedbi dejavnosti so trije (15 %) otroci

odgovorili, da ne vedo kaj je električni krog, sedemnajst (85 %) otrok je razumelo, da je to krog,

po katerem teče elektrika. Skupno število otrok intervjuvanih v posameznem intervjuju je

dvajset (20).

ne vemnaštevajo okrogle

stvaripovezava zelektriko

skozenj tečeelektrika

pred dejavnostjo 15 2 3 0

po dejavnosti 3 0 0 17

15

23

0

3

0 0

17

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Štev

ilo o

tro

k

Graf 2: Kaj je električni krog?

69

3. Kaj bi se zgodilo z vklopljeno svetilko, če električni krog ne bi bil sklenjen?

Na to vprašanje je petnajst (80 %) otrok odgovorilo, da ne ve, kaj bi se zgodilo s svetilko, pet

(20 %) pa jih je reklo, da bi svetilka svetila. Vseh dvajset otrok (100 %) je po dejavnostih na to

vprašanje odgovorilo, da elektrika ne more teči, če krog ni sklenjen in svetilka ne sveti. Skupno

število otrok intervjuvanih v posameznem intervjuju je dvajset (20).

ne vem svetila bi svetilka ne sveti

pred dejavnostjo 15 5 0

po dejavnosti 0 0 20

15

5

00 0

20

0

5

10

15

20

25

Štev

ilo o

tro

k

Graf 3: Kaj bi se zgodilo z vklopljeno svetilko, če električni krog ne bi bil sklenjen?

70

4. Kaj bi se zgodilo z žarnico, ki je priklopljena na baterijo, če bi zamenjali položaje

krokodilčkov na držalu za žarnico?

Pred izvajanjem dejavnosti je osemnajst (90 %) otrok odgovorilo, da žarnica ne bo svetila in

dva (10 %) sta odgovorila, da bo žarnica svetila. Po izvedeni dejavnosti je vseh dvajset (100 %)

otrok odgovorilo, da bo žarnica svetila. Skupno število otrok intervjuvanih v posameznem

intervjuju je dvajset (20).

ne bo svetila bo svetila

pred dejavnostjo 18 2

po dejavnosti 0 20

18

2

0

20

0

5

10

15

20

25

štev

ilo o

tro

kGraf 4: Kaj bi se zgodilo z žarnico, ki je priklopljena na baterijo, če bi

zamenjali položaje krokodilčkov na držalu za žarnico?

71

5. Kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico na vetrni elektrarni?

V intervjuju pred dejavnostjo je deset (50 %) otrok odgovorilo, da ne ve, šest (30 %) otrok je

odgovorilo, da luč ne bo svetila in štirje (20 %) so odgovorili, da bo LED lučka zasvetila. Po

izvedeni dejavnosti je vseh dvajset (100 %) otrok odgovorilo, da bo LED lučka svetila. Skupno

število otrok intervjuvanih v posameznem intervjuju je dvajset (20).

ne vem ne bo svetila bo svetila

pred aktivnostjo 10 6 4

po aktivnosti 0 0 20

10

6

4

0 0

20

0

5

10

15

20

25

štev

ilo o

tro

kGraf 5: Kaj se zgodi z LED lučko, če zavrtimo vetrnico na vetrni elektrarni?

72

6. Zakaj je na kolesu dinamo?

Pred izvajanjem dejavnosti otroci niso vedeli, da imamo na kolesu dinamo in je vseh dvajset

(100 %) odgovorilo, da ne ve kaj je dinamo in za kaj se uporablja. Po izvedenih dejavnostih je

osemnajst (90 %) otrok odgovorilo, da potrebujemo dinamo za to, da luč na kolesu sveti in dva

(10 %) otroka sta odgovorila, da ne vesta zakaj imamo dinamo na kolesu. Skupno število otrok

intervjuvanih v posameznem intervjuju je dvajset (20).

ne vem da sveti luč

pred dejavnostjo 20 0

po dejavnosti 2 18

20

02

18

0

5

10

15

20

25št

evilo

otr

ok

Graf 6: Zakaj je na kolesu dinamo?

73

7. Kako dobi solarna svetilka elektriko, da lahko sveti?

Na to vprašanje je štirinajst (70 %) otrok odgovorilo, da ne vedo kako dobi solarna svetilka

elektriko in šest (30 %) jih je odgovorilo, da dobi elektriko iz zemlje. Po izvedeni dejavnosti

dva (10 %) otroka nista vedela odgovora, osemnajst (90 %) otrok pa je odgovorilo, da dobi

elektriko od Sonca. Skupno število otrok intervjuvanih v posameznem intervjuju je dvajset (20).

ne vem iz zemlje od Sonca

pred dejavnostjo 14 6 0

po dejavnosti 2 0 18

14

6

0

2

0

18

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

štev

ilo o

tro

k

Graf 7: Kako dobi solarna svetilka elektriko, da lahko sveti?

74

4 ZAKLJUČEK

Večino otrok, ki obiskujejo vrtec, vključijo starši v to vzgojno-varstveno ustanovo že v prvem

letu starosti. Strokovni delavci moramo pri načrtovanju dejavnosti upoštevati, da se predšolski

otroci učijo preko igre in na osnovi lastnih izkušenj. Za razvoj gibalnih in intelektualnih

sposobnosti je potrebno otrokom zagotoviti pestro izbiro vsebin, metod in oblik dela prilagojene

individualnim razlikam otrok.

Eksperimentalno zasnovane aktivnosti s področja naravoslovja pri otrocih spodbujajo

radovednost, ki je motivacija za vseživljenjsko učenje. Z učenjem na osnovi poizkusov in napak

otroci razvijajo ustvarjalnost in kritično mišljenje. Aktivnosti eksperimentiranja in raziskovanja

spodbujajo zanimanje tudi pri pasivnih otrocih in otrocih, ki se manj vključujejo v delo skupine.

S pomočjo analize odgovorov otrok pred začetkom dejavnosti sem ugotovila, da večina otrok

ni vedela kaj je električni krog, ni poznala delovanje električnega kroga in delovanje dinama,

niso poznali principa delovanja vetrnice in sončne svetilke. Na vprašanje kaj se zgodi, če balona

natremo in ju približamo je večina otrok odgovorila, da se balona zlepita.

Otroci so na začetku dejavnosti o statični elektriki vse aktivnosti izvajali na osnovi izkušnje, ki

so jo dobili, ko je vzgojiteljica skupine balon podrgnila ob svojo majico in ga »prilepila« na

vrata. Potrebno je bilo kar nekaj ponovitev poizkusov pri aktivnosti odbijanja balonov in pri

elektroskopu, da so otroci staro znanje nadomestili z novim znanjem pridobljenim iz lastnih

izkušenj. To dokazuje analiza odgovorov, saj je večina otrok po izvedeni dejavnosti odgovorila,

da se balona odbijata.

Na osnovi analiz odgovorov po izvedenih dejavnostih sklepam, da so bile aktivnosti ustrezno

zasnovane in so otroci z raziskovanjem in preizkušanjem usvojili nova spoznanja o električnem

krogu. Večina otrok je odgovorila, da skozi električni krog teče elektrika in svetilka ne sveti če

električni krog ni sklenjen. Iz odgovorov otrok je tudi razvidno, da so se med izvajanem

aktivnosti seznanili s principom delovanja vetrnice, dinama in sončne svetilke.

Dejavnosti povezane z diplomsko nalogo so pri otrocih spodbudile radovednost. Pri preizkusih

so bili tudi notranje motivirani, saj so preizkušali tudi svoje zamisli.

Glede na pozitiven odziv otrok, bi z aktivnostmi s področja spoznavanja delovanja elektrike in

njenih zakonitosti v nadaljevanju načrtovala dejavnosti za raziskovanje električnega omrežja

od vira do porabnika ter raziskovanje električne napeljave od razdelilne omarice vrtca do

končnega porabnika.

75

5 LITERATURA IN VIRI

Ambrožič, M., Planinšič, G., Karič, E., Kralj, S., Slavinec, M. in Zidanšek, A. (2000). Fizika,

narava, življenje. Učbenik za pouk fizike v 8. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Bahovec, D. E., Bregar, G. K., Čas, M., Domicelj, M., Saje-Hribar, N. in Japelj, B. Kurikulum

za vrtce. (1999). Pridobljeno: 31. 3. 2010.

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf.

Batistič Zorec, M. (2006). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Univerze v Ljubljani.

Cash, T., Taylor, B. in Ferbar, J. (1992). Elektrika in magnetizem. Murska Sobota: Pomurska

založba.

Ferbar, J., Juvan, T. in Lorger, J. (1994). Fizifi. Ljubljana: Državna založba.

Fistrovič, J. (ur.). (1994). Zakaj se papir prime na plastiko, če jo zdrgneš. V Moji prvi koraki:

Preprosti poskusi (str. 40-41). Murska Sobota: Pomurska založba.

Katalinič, D. (2010). Prvi naravoslovni koraki. Odranci: Mizarstvo Antolin d.o.o.

Krnel, D., (2001). Narava. V L. Marjanovič Umek (ur.). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulumu

za vrtce. (str. 157-176). Maribor: Založba Obzorja.

Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget mišljenje-učenje-poučevanje.. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.

Lapajne, T. (2007). Jaka in sraka: kako Jaka odkrije, od kod pride elektrika. Ljubljana: Založba

Morfem.

Naudin, C. in Bailleux, N. (ur.). (1998). Larousse. Enciklopedija za mlade. Nova Gorica:

Založba Educa.

Parsons, A. (1999). Statična elektrika. Poskusi sam: Elektrika (str. 6-7). Hongkong: Tehniška

založba Slovenije.

Pople, S. (1992). Naravoslovje. Fizika: Električni naboj (str. 128-129). Ljubljana: Tehniška

založba Slovenije.

Repnik, R., Svetec, M., Jug, M., Ahčin, T., Bezjak, G., Jagličič, Z. in Gosak, M. (2016). Fizika

9 i-učbenik za fiziko v 9. razredu osnovne šole. Pridobljeno 17. 6. 2016, s

76

https://eucbeniki.sio.si/fizika9/189/index5.html

Rožman, R. (2012). Proizvodnja električne energije. Krško: Neviodunum.

Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Shipstone, D. (1985). Electricity in Simple Circuits. V R. Driver, E. Guesne in A. Tiberghein

(ur.), Children´S Ideas In Science (str. 33-51). Buckingham MK18 1XW: Mc Graw-Hill

Education (UK).

Zorec, M. (2013). Elektrika iz zelenjave in sadja. Zabavna naravoslovna delavnica (str.70-71).

Grosuplje: Knjigca.

Žnideršič, M. (ur.). (2000). Naravoslovje. Enciklopedija znanosti. Ljubljana: Slovenska knjiga.

Watts, L. (ur.). (1996). Šolska enciklopedija. Svet tehnike. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Wintage, P. (1993). Osnove fizike. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

http://eoet1.tsckr.si/MATERIAL/video/video_04_01_01-2_03.html (17. 6. 2016)

http://www2.arnes.si/~oturniscems/elektrika/elektrika.htm (17. 3. 2016)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektron (15. 1 2016)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Energija (15. 1. 2016)

https://www.youtube.com/watch?v=6kBuUu1FSYcKako deluje električni tok? (15. 9. 2015)