UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA …...ni zapeta v njihovem obsegu glasu. Raziskave o razvoju...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

TJAŠA ČERNE

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

DIDAKTIČNA IZPELJAVA PETJA NOVE PESMI

Tjaša Černe

Koper 2017

Mentorica:

prof. dr. Bogdana Borota

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Bogdani Boroti za spodbudne besede,

usmerjanje in napotke pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi očetu Cirilu, njegovi partnerici Francki, stricu Lojzetu in fantu

Janezu za denarno pomoč, podporo, strpnost, dobro voljo in razumevanje med

študijem in ob pisanju diplomske naloge, ter Urški za pomoč pri tehničnem oblikovanju,

Barbari za lekturo in Nataši pri oblikovanju videa.

Zahvala gre tudi sodelavkam v Vrtcu Pedenjped Ljubljana – enota Janče, ki so v

času študija sodelovale z menoj. Hvala za vse menjave, podporo in razumevanje.

Zahvala gre tudi sošolkam Branki, Joži, Maji in Sandri za menjavo zapiskov, mnenj

in izkušenj, dobro voljo ter dolge zabavne vožnje.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Tjaša Černe, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolske vzgoje,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Didaktična izpeljava petja nove pesmi

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne 16. 1. 2017

IZVLEČEK

Tema diplomske naloge je petje s posebnim poudarkom na didaktičnih izpeljavah

učenja petja nove pesmi. V teoretičnem delu sta predstavljena pevski razvoj otroka v

zgodnjem obdobju in dejavnost petja kot ena izmed temeljnih glasbenih dejavnosti v

vrtcu. Vsebina petja je pesem, zato v nadaljevanju povzamemo bistvene značilnosti

otroške pesmi v povezavi z otrokovim doživetjem. Osvetlimo tudi izziv rabe metod

učenja petja. Definicije in opredelitve niso poenotene. Kot izhodišče za nadaljnje delo

izberemo metodo pripevanja. Metodo opredelimo kot najprimernejšo metodo za učenje

petja v zgodnjem obdobju. Analiza te metode vključuje tudi delitev didaktičnega

postopka na štiri korake in njihovo izvedbo v praktičnem delu.

V praktičnem delu diplomske naloge je bil preverjen didaktični postopek učenja

nove pesmi po metodi pripevanja z otroki v oddelku z otroki v oddelku otrok prvega

starostnega obdobja. V raziskavo so bili vključeni otroci iz vrtca Pedenjped Ljubljana v

enoti Janče.

Rezultati so potrdili ugotovitve strokovnjakov, da je učenje petja po metodi

pripevanja primerno tudi za mlajše otroke. Pri tem je pomembno, da v izpeljavi

upoštevamo zaporedje korakov učenja.

Pri najmlajših otrocih je sodelovanje povezano z motivacijo in koncentracijo otrok.

Zelo radi poslušajo pravljice, a jih zmoti vsaka malenkost, zato se velikokrat začnejo

sprehajati po prostoru. Pri metodi pripevanja je drugače. Otroke zgodba prevzame in

jih pelje od priprave na petje, ki vsebuje gibanje, seznanjanja z novo pesmijo, učenja

po metodi pripevanja pa vse do ponavljanja in utrjevanja pesmi. Otrokom je pri metodi

pripevanja najbolj všeč to, da se lahko med dejavnostjo gibajo, pri zgodbi sodelujejo in

pojejo.

Glede na dober odziv otrok in rezultate dejavnosti ugotavljamo, da učenje petja po

metodi pripevanja lahko priporočimo vsem, ki otroke učijo nove pesmi kot primer dobre

prakse.

Ključne besede: glasbena vzgoja v vrtcu, glasbeni razvoj, petje, učenje petja,

metoda pripevanja

SUMMARY

The theme of the thesis “Didactic derivation of singing a new song” is singing, with

a special emphasis on didactic derivations of teaching to sing a new song. The

theoretical part represents a child singing development in the early stage and the

activity of singing as one of the fundamental musical activities in the kindergarten. The

content of singing is the song, that is why further on, we summarize the essential

characteristics of children's songs, in conjunction with the child's experience. We also

highlight the challenge of the use of singing teaching methods. The definitions and the

determinations are not standardized. As a starting point for further work we choose the

method of singing along. We define the method as the best method for teaching of

singing at the early stage. The analysis of these methods involves the division of the

didactic process in four steps and their implementation in the practical work.

In the practical part of the thesis the didactic process of teaching a new songs was

verified by the method of singing along, with the children department of the children in

the first age period. In the study the children from kindergarten Pedenjped Ljubljana,

the unit Janče, were included.

The results confirmed the experts conclusions that teaching of singing by the

method of singing along is also suitable for younger children. It is important that we

take into consideration the derivation of sequence of the teaching steps.

At young children, the cooperation is related to motivation and concentration of the

children. They love to listen to fairy tales, but they can get distracted by any small thing,

so they often begin to walk around the room. With the method of singing along is

different. The children are impressed by the story and it leads them from the

preparations for singing, which contains movement to getting familiar with the new

song, learning by the method of singing along and to the repetition and consolidation of

the song. What the children like the most in the method of singing along is that they

can move during the activity and that they can participate in the story and sing.

Regarding the good response from children and the activities results, we conclude that

we can recommend teaching of singing by the method of singing along as an example

of good practice to all who teach children new songs.

Keywords: music education in the kindergarten, music development, singing,

teaching of singing, the method of singing along

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ......................................................................................... 2

2.1 Pevski razvoj otroka ....................................................................................... 2

2.2 Dejavnosti izvajanja ....................................................................................... 4

2.2.1 Petje pesmi .................................................................................................... 5

2.2.2 Usmeritve za petje po Miri Voglar .................................................................. 7

2.3 Metodi učenja petja nove pesmi ..................................................................... 8

2.3.1 Metoda pripevanja ........................................................................................10

2.3.2 Metoda imitacije ............................................................................................10

3 PRAKTIČNI DEL ..........................................................................................11

3.1 Pedagoški izziv, namen in cilji ......................................................................11

3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................11

3.2.1 Predvideni potek dejavnosti ..........................................................................11

3.2.2 Načrtovanje in opis dejavnosti učenja nove pesmi ........................................12

3.2.2.1 Učenje nove pesmi Olge Denac Dežek pada po metodi pripevanja ..............12

3.2.2.2 Učenje nove pesmi Mire Voglar Žogica po metodi pripevanja .......................14

3.3 Izvedba .........................................................................................................16

3.4 Razprava in evalvacija ..................................................................................23

4 SKLEPNE UGOTOVITVE .............................................................................24

5 LITERATURA IN VIRI ...................................................................................25

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Razvojne stopnje petja ......................................................................... 3

KAZALO SLIK

Slika 1: Notni zapis pesmi Olge Denac Dežek pada ..................................................13

Slika 2: Notni zapis pesmi Mire Voglar Žogica ...........................................................15

Slika 3: Otroci pozorno poslušajo zgodbo o dežku in čevlju .......................................17

Slika 4: Čevlji se oglašajo ..........................................................................................18

Slika 5: Priprava na petje ..........................................................................................19

Slika 6: Med pripovedovanjem zgodbe o žogici Marogici ...........................................20

Slika 7: Otroci se postopoma vključujejo v petje ........................................................21

Černe, Tjaša (2016): Didaktična izpeljava petja nove pesmi. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Pesem je za predšolskega otroka prva glasba. Petje pesmi je izhodišče, je pot in

cilj predšolske glasbene vzgoje.« (Voglar, 1976, str. 47).

Petje je poleg igranja na glasbila in ritmične izreke najpogosteje izvajana dejavnost

v vrtcih (Borota, 2015a).

V predšolski glasbeni vzgoji težimo k doživljanju glasbe ter sproščenemu vzdušju

in pozitivnemu odnosu do glasbe. Otrokom želimo glasbo približati na do njih prijazen

način, zato otrok ne silimo k petju ali drugemu izvajanju glasbe, če sami ne pokažejo

zanimanja. Pomembno je, da otrok v glasbi uživa in v sebi goji željo po glasbi in

izražanju doživetij.

Zaključno nalogo sem se odločila posvetiti glasbi, in sicer učenju nove pesmi,

predvsem zato, ker mi je glasba že od nekdaj blizu in ker že nekaj let opazujem otroke

v vrtcu pri učenju novih pesmi.

Ko sem poslušala predavanja mentorice prof. dr. Bogdane Borote, sem se nad

temo še bolj navdušila. Opazovala sem, kako vživeto pripoveduje in kako se trudi, da bi

nam bila zgled, kako učiti nove pesmi. Takrat sem si rekla, da želim to izvajati tudi

sama v skupini otrok. Na predavanjih smo spoznali nekaj dobrih primerov učenja nove

pesmi. Na vajah smo se urili v pripravah z asistentko Alenko Kovačič Divjak. Predstavili

smo vsak svojo pripravo in ugotovili, da se lahko enako pesem učimo na veliko

različnih načinov, in vsi so se zdeli boljši od ustaljenega vzorca, sestavljenega iz

recitiranja pesmi, nato pa petja do onemoglosti, ki smo ga poznali iz prakse. Ne trdim,

da v vrtcu delamo slabo, zagotovo pa se vedno najde način, da zadevo izboljšamo.

Moj odnos do petja je dober. Veliko pojem. Pred odraslimi sem malo zadržana.

Kadar pa pojem v skupini z otroki, vse poteka zelo naravno, samo od sebe in bolj

doživeto. Kadar pojemo z otroki, se vsi zabavamo in se vsak po svoje trudimo.

Snemanje petja je zame zelo velik izziv, ker ne maram, da kdo posluša moje petje

razen otrok v skupini.

Na splošno velja, da s petjem in poslušanjem glasbe, z igranjem na majhna

glasbila ter z izvajanjem glasbenih didaktičnih iger oblikujemo otroka, zato glasbene

dejavnosti podajamo prek iger in pazimo, da podajamo znanje kakovostno (Voglar,

1976).

Zato je namen diplomske naloge preizkusiti didaktični postopek petja nove pesmi

po metodi pripevanja glede na izbrano glasbeno vsebino, ugotoviti značilnosti

otrokovega sodelovanja in odziv otrok na nepoznano metodo. Zanima me, kako je

vzgojitelj lahko ustvarjalen pri načrtovanju in kaj se otroci lahko naučijo po – za njih

novi – metodi učenja petja.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Pevski razvoj otroka

Otrok je lahko na vseh področjih ustvarjalen, toliko bolj v okviru umetnosti –

likovne, plesne in glasbene, ob katerih spoznava sebe in lastne odzive. Otrok si pri

umetnosti oblikuje estetski čut za lepo, všečno ali grdo, in sicer pod pogojem, da ima

izbiro, ki mu jo moramo odrasli zagotoviti. Izkušnje na področju umetnosti so zelo

pomembne za uravnotežen otrokov celostni razvoj in njegovo duševno zdravje.

Kurikulum za vrtce glasbo umešča v področje umetnosti. Celostni cilji tega področja so:

· doživljanje, spoznavanje in uživanje v glasbi,

· spodbujanje radovednosti in veselja do glasbe,

· razvijanje domišljije z ustvarjanjem in izmišljanjem pesmi, ritma in melodije,

· razvijanje sposobnosti izražanja glasbe,

· uporabljanje in razvijanje glasbenih spretnosti in estetskega čuta (Kurikulum za

vrtce, 1999).

Pevski razvoj otroka se začne približno v 28. tednu prenatalnega razvoja. Takrat

se otroku izoblikujejo govorni in pevski organi. Začetni fazi govornega in glasbenega

razvoja sta si zelo podobni. Ob rojstvu otrok pevske organe preizkusi z jokom. Prvi

meseci so nato povezani z vokalizacijami in bebljanjem oziroma čebljanjem. Po šestih

mesecih začne otrok posnemati glasove, najprej zloge, pozneje besede. Do tretjega

leta se med otroki in starši vzpostavita posebna govorna in glasbena komunikacija.

Otroci se učijo preprostih pesmic od ljudi okoli sebe. Prevzemajo krajše melodične

celote in jih povezujejo z besedami, pomemben del ima melodija. Otroci so med petjem

radi ustvarjalni, kar opazimo v spontanem petju, in sicer ko mešajo naučene in

izmišljene dele.

Med otroki so opazne razlike pri pevskih izkušnjah. Nekaterim je glasba blizu že

zaradi družinskega glasbenega okolja, drugim pa popolnoma tuja. V vrtčevski skupini

imajo otroci različne pevske izkušnje. Nekateri znajo peti celotno besedilo na pamet in

jim težave povzroča melodija ali ritem pesmi ali obratno. Nekateri zadenejo višino

pesmi, nekaterim pa to le stežka uspe. Do vstopa v šolo imajo otroci večinoma že

predstavo o tem, kakšna je pesem, sposobni so ponoviti melodije, ki jih večkrat slišijo v

okolici. Do šestega leta še nimajo občutka za tonaliteto, še posebno v primerih, kadar

ni zapeta v njihovem obsegu glasu.

Raziskave o razvoju pevskih sposobnosti otrok, ki so jih opravili Gardner,

Hargreaves in Minkenberg, je Gembris povzel v naslednje zaporedje dosežkov.


3

Preglednica 1: Razvojne stopnje petja (povzeto po Žvar, 2001, str. 35)

STAROST RAZVOJNE STOPNJE PETJA

Prvo leto

Bebljanje, igra in eksperimentiranje z glasom, gibanje v

majhnem tonskem obsegu, ponavljanje posameznih tonov,

imitacija intonacije in govora.

1–2 leti

Igra in eksperimentiranje z glasom, prepoznavni začetki pesmi,

brez ritmične in melodične organizacije, ponavljanje kratkih fraz

v različnih tonskih legah in v spremenljivem tonskem načinu,

prevladujejo majhni intervali, postopno širjenje k velikim

intervalom.

2–3 leta

Prepoznavanje melodij v lastnem obsegu, poskus posnemanja

pesmi, začetki spontanega petja pesmi. Predstava o obrisu

pesmi, prepoznavanje ritmične organizacije petja, povezanost

melodičnega ritma z govornim, nadzorovanost tonske višine,

neutrjenost tonskega načina, nestabilnost intonacije.

3–4 leta Pravilnost petja pesmi glede na besedilo, jasnost intervalnih

struktur, negotovost glede občutka za tonaliteto.

4–5 let Prepoznavanje naučenih pesmi, obvladovanje metruma,

intervalov in tonskih načinov. Širjenje pevskega repertoarja.

5–6 let

Dobro reproduciranje pesmi. Občutenje celote pesmi in

stabilnega tonskega načina. Občutenje prehoda v oddaljen

tonski način. Razvoj obsega glasu do none, občutek za čvrst

metrum.

Intenziteta glasbenega razvoja je odvisna od okolja, v katerem živi, dednosti in

lastne dejavnosti otroka. Bolj ko je otrok dejaven, več sposobnosti razvija. Otrok

potrebuje pozitivne okoliščine v družinskem in širšem družbenem okolju, ki mu nudijo

nova spoznanja, igro, različno glasbo, melodije, ritem in petje pesmi, ki jih otroku

nudimo odrasli.

V glasbeni razvoj spada razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti, in sicer

melodični in ritmični posluh, višjih sposobnosti, med katere štejemo harmonični posluh

in analitično poslušanje, ter sposobnosti estetskega oblikovanja in vrednotenja (Denac,

2002).


4

»V prvem letu se predispozicije za razvoj glasbenih sposobnosti kažejo v

glasbenem čebljanju, eni od prvih oblik glasovne komunikacije, s katero otrok

vzpostavlja stik z okoljem in izraža svoje razpoloženje. Nadaljnji razvoj pa je odvisen

od učenja in spodbud iz okolja. Otrok se uči peti s posnemanjem, zato je pomembno,

da otrok petje tudi pogosto sliši. Rad ima, da mu pojejo tisti, ki jih pozna in na katere je

čustveno navezan. Zvočni posnetki ne morejo nadomestiti pomena, ki ga ima živa

izvedba. Ker otrok posnema tudi način, interpretacijo in celo barvo glasu, si odrasli

vselej prizadevamo za intonančno pravilno in doživeto petje.« (Borota, 2015a, str. 22).

Pri pevskem razvoju otroka je zelo pomembna motiviranost otroka. Motivacija

otroka vpliva na njegovo učenje na vseh področjih, ne samo pri glasbi. Glasba ima

veliko prednost pred drugimi področji, ker je blizu ljudem, spreminja razpoloženje in

ljudi navdaja z različnimi občutki. Veliko ljudi je za glasbo naravno motiviranih, od

različnih dejavnikov pa je odvisno, koliko časa motivacija traja. Dejavniki vplivajo na to,

ali bo neki motiv motivacijo povečal, zmanjšal ali pa bo ta izginila (Rotar Pance, 2006).

2.2 Dejavnosti izvajanja

Otroci se z dejavnostnim pristopom pri učenju glasbe razvijajo na afektivnem,

kognitivnem, psihomotoričnem in socialnem področju. Otroci radi poustvarjajo z glasbili

in petjem pesmi (Denac, 2002).

Glasbeno izvajanje je najmočnejše področje glasbenih dejavnosti. Zajema petje,

igranje na glasbila in ritmično izreko. Med dejavnostmi otrok komunicira z glasbo s

poslušanjem in izvajanjem glasbe, usvaja glasbeni jezik in sodeluje z otroki. Otrok tako

razvija glasbene sposobnosti, spretnosti, talente in glasbene miselne predstave

(Borota, 2015a).

Med dejavnosti izvajanja Sicherl Kafol (2015) uvršča tudi gibalno izražanje v

glasbi. Dejavnost izvajanja je temeljna glasbena dejavnost, ki pomembno vpliva na

razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti in glasbenih spretnosti. Tako otrok razvija

melodični in ritmični posluh, spretnosti petja ter instrumentalno tehniko. Med

dejavnostmi otroci razvijajo pozitivna čustva do glasbe in glasbeni interes ter s tem

ponotranjijo glasbo.


5

2.2.1 Petje pesmi

Razvoj petja se začne takoj po rojstvu s poslušanjem pesmi in odraslega govora.

Nato otrok poje spontano. S petjem tudi spremlja ritmično gibanje in igro. Otroške

vokalizacije so glasbene, ker vsebujejo ritmične tone v različnih višinah in močeh; tudi

jok. Zgodnje vokalizacije so osnova za petje in govor, saj s tem otrok postopoma

začenja svoj glas nadzorovati in se z njim igrati.

Pri učenju pesmi so otroci pozorni na melodijo, ritem in besedilo. Visokih in nizkih

tonov ne ločujejo, zato pojejo na osnovi posnemanja glasbenih vzorcev, kakor jih

naučimo odrasli.

Učenje petja je proces, ki traja še v dobo odraslosti. Otrok petje najprej posluša.

Odrasli moramo s petjem dati občutek otroku, da je glasba prijetna izkušnja za pevca in

poslušalca. Otrok potrebuje veliko vaje, zato stalno eksperimentira z glasom. Učenje

petja ni preprosto in avtomatsko, ne pride samo od sebe in potrebuje ogromno vaje,

ponavljanja in potrpljenja ter truda. Otrok se mora naučiti in zapomniti melodijo in

besedilo, ki ju usklajuje s svojim glasom. Vsebuje veliko dejavnosti in vaje, ki temeljijo

na spodbudi in vodenju odraslih.

Odrasli se moramo zavedati, da smo otrokom zgled, zato se moramo truditi, da

pojemo intonančno in ritmično pravilno, razločno, s pravilnim dihanjem in držo. Naše

petje vpliva na otrokov odnos do pesmi. Če bomo peli z nezanimanjem, bo to vplivalo

na otrokov odnos do petja. Interpretacijo pesmi otroku približamo prek življenjskih

izkušenj. Uspavanke pojemo potihoma, koračnice glasno. Raznovrstnost pevskega

programa pa je tista, ki otroku omogoča pridobivati izkušnje tudi s področja glasbenega

jezika, še posebej odnosa med hitrim in počasnim, glasnim in tihim, dolgim in kratkim

ter enakim in različnim glasbenim dogodkom.

V predšolskem obdobju smo pozorni na izbiranje primernih pesmi. Primerne so

tiste, ki vsebujejo ponavljanje besed, melodičnih in ritmičnih vzorcev, estetiko in

izražanje razpoloženja, razumljivo in hitro zapomnljivo besedilo, kratke in enostavne

ritmično-melodične vzorce, omejene tonske obsege v obsegu otroškega glasu, različna

razpoloženja (hitre, počasne, vesele, poskakujoče in čemerne), glasbene in besedne

vsebine, ki so otrokom všeč in jih z veseljem izvajajo. Izbira vsebin mora biti čim bolj

raznolika, preprosta in razumljiva (Voglar, 1976).

Dveletniki začnejo spontano peti med igro. Odrasli moramo spontano petje

spodbujati in omogočiti ponavljanje. Pesmice so v obsegu otrokovega glasu. Pojemo

majhno število pesmic, ki jih pogosto ponavljamo.

Triletniki zapojejo krajšo pesem v celoti. Peti poskušajo s prijateljem v paru ali

skupini. Odrasli otrokom omogočimo veliko možnosti petja, vendar otrok v petje ne


6

silimo, poje naj tisti, ki si želi. Število pesmi povečamo, dodamo nove, kratke in

preproste pesmi, ki jih lahko spremljamo s preprostimi spremljavami.

Štiriletniki pojejo v dvojicah ali skupini. Pesem zapojejo tudi sami, pri tem pa že

približno sledijo tonskim zaporedjem v melodiji. Vzgojitelji izbiramo otrokom razumljive

in zanimive pesmi. Primerne so tudi pesmi z odmevi, s katerimi lahko vadimo

usklajevanje tonske višine. Otroci obožujejo tudi pesmi, ki jih ustvarijo sami, zato damo

poudarek tudi na njihove izmišljene pesmi. Za spremljavo lahko uporabimo klavir, kitaro

ali orffova glasbila. Vzgojitelji lahko občasno zapojemo navodilo ali kakšen stavek,

vendar ne pretiravamo s količino petih navodil.

Petletniki veliko pesmi prepoznajo ali znajo zapeti. Še vedno se držimo pesmi v

obsegu otrokovega glasu, tako jim omogočimo, da lahko otroci zadenejo tone. Pevski

obseg glasu postopoma povečujemo. Začnemo s tritonskimi pesmicami, nadaljujemo s

štiri- in pettonskimi. Otroci radi pojejo in ustvarjajo pesmi na temo vsakdanjega življenja

in njim poznanih dogodkov.

Šestletniki so kritični do svojega petja in petja odraslih. Previdni smo pri

popravljanju in opozarjanju na napake, ker težko sprejemajo neuspeh. Ko se le da, jih

pohvalimo. Šestletniki imajo radi dejavno sodelovanje pri glasbenih igricah,

izštevankah in petju pesmi (Pesek, 1997).

Otroci glasbo povezujejo s prvimi izkušnjami. Zapomnijo si, kdo je pesem pel in

kako (Borota, 2015a).

Pri petju pesmi moramo biti vzgojitelji pozorni na več stvari. Petje izvajamo vsak

dan, da otroku približamo glasbo in veselje do glasbe. Zelo pomembna je izbira pesmi,

ki mora biti prilagojena otrokom in času. Uporabljati je treba notne zapise in biti

pozoren na petje pesmi v zapisani intonaciji in pravilni melodiji. Petje vzgojitelja ima

dvojno funkcijo. Poje zato, da ga otroci posnemajo ali pa da petju prisluhnejo. V tem

primeru vzgojitelj poje zahtevnejši pevski program pesmi iz preteklosti in sedanjosti. Pri

učenju pesmi se moramo zavedati, da pri prvi ponovitvi otroci še ne bodo usvojili

besedila in melodije. Utrjevanje pesmi ne sme postati rutina in enolično ponavljanje

besedila in melodije. Otrokom je zanimiveje, če je ponavljanje spontano, prek zgodbe

ali dogodka. Naš cilj je otroku približati glasbo in petje, zato se trudimo in pesmi

izvajamo na otroku zanimiv način (Marjanovič Umek idr., 2010).

Strokovnjaki si niso edini pri opredeljevanju glasbenih metod. Voglarjeva (1976) jih

navaja kar štirinajst: pripevanje, petje z vzgojiteljico, petje posameznih delov pesmi,

izvajanje ritma pesmi, izvajanje melodije pesmi, izvajanje besedila pesmi, petje ob

pomoči starejših otrok, petje ob vzgojiteljičini instrumentalni spremljavi, petje ob

sočasnem predvajanju pesmi z magnetofonom, gramofonom ali radijskim aparatom,


7

samostojno petje, petje z »dirigentom«, petje z lastno ritmično spremljavo, petje,

povezano z ritmičnim gibanjem.

Borota (2015b) navaja svoji metodi, in sicer metodo pripevanja in metodo imitacije.

2.2.2 Usmeritve za petje po Miri Voglar

Temeljne usmeritve za petje je v 80. letih prejšnjega stoletja izoblikovala Mira

Voglar. Pravi, da je pri izbiri pesmi za predšolske otroke potrebna pozornost na vsebini

pesmi. Otroku bo pesem všeč, ko bo v njej zaznal sebe, svoje mišljenje, čustva, svoj

svet in stvari, ki se mu dogajajo in jih vsakodnevno vidi. Pesmi morajo opevati otrokovo

okolje in svet, v katerem živi. Voglarjeva priporoča opevanje pisane narave, tako da

pesmi prilagodimo letnemu času. V pesmih naj bodo živali, igrače, ljudje, ki jih imajo

radi. Ne pozabimo na vesele dogodke, kot so rojstni dnevi, praznovanje praznikov,

šaljive in nagajive pesmi. Otroci so vesela bitja, izbira pesmi naj otroke razveseljuje,

osrečuje in uči.

Vsebina pesmi mora biti otrokom domača, razumljiva, preprosta in raznolika. Pri

besedilu moramo biti pozorni na umetniško vrednost, saj moramo otrokom oblikovati

okus in prikupiti literaturo. Pri najmlajših naj bodo zelo kratke pesmice, z meseci in leti

pa stopnjujemo dolžino, vsebino pesmi in prilagajamo višino pesmi otrokovemu

glasovnemu obsegu. Otroka pri pesmih pritegnejo ponavljanja, rime in ritem. Izogibamo

se grobim besedilom.

Melodija se prilagaja besedilu in vsebini in oblikuje pesem v sklonjeno celoto

(Voglar, 1976).

Razpon melodije se mora prilegati obsegu otroškega glasu. Ker ima predšolski

otrok majhen glasovni obseg, ima zato večina otroških pesmi majhen – ozek –

melodičen razpon, običajno manj kot oktava. Otrokov glasovni obseg je v veliki meri

odvisen od otrokove starosti. Otrokov glasovni obseg navadno označujemo takole:

· letni otrok; začetni obseg od f1 do a1 in pozneje od e1 do a1,

· otrok mlajše skupine: začetni obseg od e1 do a1 in pozneje od d1 do a1,

· otrok srednje skupine: začetni obseg od d1 do a1 in pozneje od d1 do h1,

· otrok starejše skupine začetni obseg od d1 do h1 in pozneje od d1 do c2 ali celo

do c1.

Na otrokov glasovni obseg vplivajo tudi drugi dejavniki: prirojene fiziološke

posebnosti in dispozicije ter tudi glasbene aktivnosti.« (Voglar, 1976, str. 59).

Pri izbiri pesmi najprej ugotovimo, ali pesem ustreza estetskim merilom, otrokovim

interesom in željam, in presodimo, ali bo otrokom všeč. Nato ugotovimo ustreznost


8

pesmi v povezavi z otrokovimi zmožnostmi in vpliv pesmi na otroka. Razčlenimo in

ocenimo vsak sestavni del pesmi, in sicer vsebino, melodijo, besedilo, ritem, tempo,

obliko in dinamiko. Ugotovimo tudi, ali se pesem razlikuje od drugih otrokom že znanih

pesmi in ali prinaša kaj novega. Pesem mora otrokom omogočati gibanje. Vsebino

izbiramo glede na letni čas, torej zimskih pesmic se ne učimo poleti. Ne izbiramo

pesmi, ki jo otroci poznajo v drugi izvedbi, ker sta za majhnega otroka besedilo in

melodija celota. Navsezadnje mora biti pesem všeč tudi vzgojiteljici, saj z odporom

predstavljena pesem izzove odpor pri otrocih.

Seznanjanje z novo pesmijo lahko poteka načrtno ali priložnostno. Pesmi lahko

uvajamo na različne načine, in sicer z zgodbo, razgovorom, uganko, s petjem že znane

pesmi, z glasbenimi didaktičnimi igrami ali s preprosto tehnično pripravo na petje.

Pesem vedno predstavimo kot celoto, in ne besedila ali melodije posebej. Otrokom

moramo pesem zapeti sproščeno, doživeto, brezhibno in v tisti višini, ki jo otroci

zmorejo. Pri učenju novih pesmi otroke navadimo, da prvič pesem samo poslušajo in

poleg ne pripevajo. Tako jo bodo lažje doživeli. Po prvem poslušanju damo otrokom

nekaj trenutkov, da pesem doživijo. Lahko tudi pripomnimo, da je pesmica lepa. Vedno

se prilagajamo otrokom, zato posebnega pravila ni, ker različni otroci različno doživijo

pesem.

Pri usvajanju nove pesmi smo pozorni na celostno usvajanje pesmi, in sicer

besedila in melodije. Deljeno učenje besedila in melodije je smiselno pri starejših

otrocih v starosti 5–6 let (Voglar, 1976).

2.3 Metodi učenja petja nove pesmi

Pri glasbi v predšolskem obdobju je zelo pomembno, da izberemo ustrezno

metodo, po kateri izpeljemo proces učenja petja. Glede na način učenja je Borota za

otroke v zgodnjem otroštvu opredelila dve temeljni metodi: metodo pripevanja in

metodo imitacije.

»Metodo izberemo glede na izkušnje in zmožnost otrok v skupini, načrtovane cilje

in značilnosti izbrane pesmi.« (Borota, 2015b).

Obe metodi temeljita na štirih didaktičnih korakih učenja nove pesmi. Prvi korak

pripravi otroka na petje. S tem korakom motiviramo otroke in jih upojemo. Upevanje je

pomembnejše za otroke po tretjem letu, z malčki pa lahko vokaliziramo ali pa govorimo

kakšno besedo ali kratek stavek na zabaven način. Upevanje vključuje vaje po

določenem vrstnem redu, in sicer vaje za sproščeno pevsko držo, pevsko dihanje, vaje

za artikulacijo, vaje za vokal in resonanco in vaje za širjenje obsega pevskega glasu.


9

Naš cilj pri pripravi otrok na petje v prvi starostni skupini je, da otroke motiviramo z

zgodbo in da z otroki ponavljamo besede, ki jih otroci težko izgovarjajo. Pri upevanju

sestavimo tudi en stavek z besedami iz besedila in ga zapojemo otrokom za uvod.

Posvetimo se tudi gibanju otrok, ker jih tako najlažje motiviramo in pritegnemo njihovo

pozornost.

Pri drugem koraku otroke seznanimo z novo pesmijo. Pri tem koraku otroke

seznanimo z novo pesmijo in jim omogočimo doživljajski odmor, tako da otrok pesem

začuti in se nanjo odzove. Otroke pritegnemo in motiviramo z našim petjem, ki ga

otroci poslušajo in ne pripevajo. Ko otroke zmotiviramo in ustvarimo razpoloženje,

damo intonacijo in pesem zapojemo. Nikoli je ne predvajamo prek medijev. Po petju

sledi doživljajski odmor, ki otroku omogoči doživljanje pesmi in razmišljanje o njej. Nato

se odzovemo na odzive otrok in imamo krajši pogovor z njimi. Postavljamo vprašanja,

kot so »Kakšna je bila pesem?«, »Meni je bila všeč, pa vam?«, »Kako sem jo

zapela?«, »Se vam zdi, da se jo bomo hitro naučili?«. Naš cilj pri koraku seznanjanja z

novo pesmijo je, da otroke seznanimo z besedilom prek zgodbe, intonančno pravilno

zapojemo pesem in damo otrokom čas, da jo doživijo in se nanjo odzovejo.

Sledi tretji korak, in sicer učenje petja po izbrani metodi, v našem primeru metoda

pripevanja. Njen namen je, da postopno povezujemo in razvijamo zgodbo med enim in

drugim petjem ter spodbudimo otroke, da pripevajo in se tako učijo izbrane pesmi. Med

pripovedovanjem zapojemo pesem od pet- do šestkrat. Med pripovedovanjem zgodbe

razlagamo neznane in težko izgovorljive besede, s katerimi urimo izreko. Z

nagovarjanjem junakov izmišljene zgodbe nagovarjamo k petju, izboljšujemo in

spodbujamo skupno petje. Napredek otrok opazujemo in pohvalimo. Cilj tretjega

koraka je seznaniti otroke s pesmijo, jih motivirati z zgodbo, uriti besedišče in pesem

zapeti vsaj petkrat brez padca motivacije. Otroke pohvalimo.

Četrti korak je namenjen utrjevanju in ponavljanju pesmi. Ponavljanje ne sme biti

vsiljivo in mora ohraniti zanimanje za pesem. S ponavljanjem utrjujemo glasbeni

spomin in omogočimo otroku, da po svoje nadaljuje dejavnost. Utrjujemo in ponavljamo

načrtno kot dejavnost in priložnostno na sprehodu, v jutranjem krogu, med čakanjem

na kosilo, na kahlicah ali pa na željo otrok. Lahko tudi predvajamo posnetek in otroke

spomnimo na pesem, ki jo nato zapojejo sami, utrjujemo pesem prek glasbene kocke,

z nastopom za prijatelje v vrtcu kot glasbeni nastop in ustvarjanjem na temo pesmi ter

poleg pripevamo. Naš cilj utrjevanja in ponavljanja je dejavnost, ki jo ponavljamo dva

tedna vsak dan, in spontano ponavljanje na sprehodih, pred kosilom in na željo otrok

(Borota, 2015b).


10

2.3.1 Metoda pripevanja

Metodo pripevanja imenujemo tudi metoda sočasnega posnemanja. Temelji na

pripovedovanju zgodbe, med katero pesem večkrat zapojemo v celoti. Primerna je za

otroke v prvi starostni skupini in je najpogosteje uporabljena. Otrokom povemo, da med

prvim petjem poslušajo in ne poskušajo pripevati, saj tako pripomoremo k boljšemu

doživljanju pesmi. Ko pesem večkrat ponovimo, se otroci vključijo v petje. Izmislimo si

kratko in čim bolj zanimivo zgodbo, ki se drži teme, oseb in dogodkov, ki jih vsebuje

pesem. V pripovedi uporabljamo besede iz pesmi in otrokom s pripovedovanjem

razložimo kakšno neznano besedo ali urimo besedno izreko. Otrok ne smemo

dolgočasiti, temveč motivirati za poslušanje zgodbe, s katero jih učimo pesmi. Med

pripovedovanje pesem zapojemo vsaj petkrat. Pri metodi pripevanja izbiramo pesmi z

majhnim obsegom melodije, s ponavljajočimi se glasbenimi motivi in zlogi ter z največ

dvema kiticama (Borota, 2015b).

2.3.2 Metoda imitacije

Metodo imitacije izbiramo za starejšo starostno skupino otrok, in sicer po tretjem

letu. Tudi ta metoda poteka s pripovedovanjem zgodbe, le da tukaj učimo motive pesmi

posebej. Otrok motiv posluša, nato ga ponovi. Učenje motiva večkrat ponovimo, da

otrok dobi izkušnjo pesmi, sestavljene iz več motivov. Nato motive sestavljamo skupaj

in tako zapojemo celotno pesem. Za metodo imitacije izbiramo pesmi, ki imajo melodijo

iz enako dolgih in ponavljajočih se motivov, ki omogočajo ponavljanje in se končajo na

dolg ton. Pesmi imajo več kitic in večji glasovni obseg kot pri metodi pripevanja.

Metodo uporabljamo pri otrocih, ki imajo že vsaj delno razvite glasbene sposobnosti,

pozornost, pomnenje in glasbeni spomin. Vzgojitelji smo pozorni pri izbiranju ustrezne

pesmi in metode. Pri petju smo samostojni, petje pa mora biti intonančno točno. Med

petjem spremljamo sodelovanje otrok, izvedbo pa prilagajamo otrokom in situacijam

(Borota, 2015b).


11

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Pedagoški izziv, namen in cilji

Petje je temeljna in najpogostejša glasbena dejavnost v vrtcu. Pri učenju petja ima

pomembno vlogo odrasli, ki pesem interpretira in jo posreduje na način, da se jo otroci

naučijo. Pri tem se zastavlja stvarna pedagoška težava, kako učiti otroke petja nove

pesmi, da bo proces učenja za otroke zanimiv, primeren, pa tudi ustvarjalen in

glasbeno bogat.

V zadnjem času je v ospredju obravnave metoda pripevanja, ki jo v dejavnostih

petja izpeljujemo po vnaprej določenih didaktičnih korakih. Zato je namen praktične

pedagoške raziskave načrtovati didaktično izpeljavo petja pesmi po korakih in ugotoviti

značilnosti otrokovega sodelovanja in učinkovitosti metode.

Glede na opredeljeni namen raziskave izpeljujemo naslednje cilje. Zanima nas,

kako izpeljati didaktični postopek učenja petja po metodi pripevanja na primeru pesmi

Olge Denac Dežek pada in Mire Voglar Žogica. Pri tem želimo opazovati sodelovanje

otrok in ugotoviti značilnosti otrokove glasbene komunikacije in zanimanja v vsakem

didaktičnem koraku posebej.

Izvedeno dejavnost bomo evalvirali skupaj z otroki. V pogovoru po končani

dejavnosti želimo ugotoviti, kaj je bilo otrokom zanimivo, kaj so se naučili in kakšni so

njihovi predlogi za nadaljevanje dejavnosti.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Glede na cilje raziskave smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja.

1. Kako izpeljati didaktični postopek učenja petja nove pesmi glede na izbrano

glasbeno vsebino?

2. Kaj je značilno za otrokovo sodelovanje pri učenju petja nove pesmi?

3. Kaj je bilo otrokom všeč in kaj so se ob dejavnosti naučili?

3.2.1 Predvideni potek dejavnosti

Namen praktičnega dela je načrtovati, izvesti in evalvirati pevske dejavnosti v

skupini otrok. Poseben poudarek želimo dati na didaktično izpeljavo učenja petja nove

pesmi in sodelovanje otrok pri petju.


12

Preizkusili bomo izpeljavo dejavnosti petja po didaktičnih korakih. Pri tem

upoštevamo načela kurikuluma za vrtce in načela primernosti izbire pesmi glede na

glasbene zmožnosti otrok v zgodnjem obdobju. Dejavnost načrtujemo celostno in

kompleksno v povezavi s poslušanjem, ustvarjanjem in izvajanjem. Cilji so načrtovani

za afektivni, kognitivni, socialni in psihomotorični razvoj na glasbenem področju. Cilje

raziskave vrednotimo z analizo in evalvacijo.

Praktični del naloge s poudarkom na glasbeni dejavnosti učenja nove pesmi po

didaktičnih korakih bomo izvedli v vrtcu Pedenjped Ljubljana – enota Janče v skupini

Marjetice. Sodelovalo bo 13 otrok – šest deklic in sedem dečkov. Dejavnosti bomo

izvedli junija 2016.

Ker učenju petja novih pesmi v vrtcih dajemo premajhen poudarek oziroma se jih

učimo sproti, in ne kot dejavnost, bomo otroke naučili nove pesmi po didaktičnih

korakih po metodi pripevanja. Otroke bomo motivirali prek zgodbe, ki nam pomaga, da

z otroki zapojemo pesem petkrat in jim koncentracija ne popusti. Naš vodilni cilji so

doživetje pesmi in dobro počutje ob učenju petja ter veselje do glasbe.

3.2.2 Načrtovanje in opis dejavnosti učenje nove pesmi

3.2.2.1 Učenje nove pesmi Olge Denac Dežek pada po metodi pripevanja

o Cilji:

Otrok:

· doživlja in spoznava novo pesem Olge Denac Dežek pada in ob njej uživa,

· delno usvoji melodijo in besedilo pesmi Dežek pada,

· razvija pevski glas in uri pevsko izreko ob petju,

· pri petju pesmi sodeluje z vzgojiteljico in otroki.

Didaktična sredstva:

· aplikacija Klaviatura,

· notni zapis pesmi Dežek pada,

· fotoaparat.

o Načini opazovanja in dokumentiranja

· zapisovanje komentarjev otrok,

· fotografiranje in snemanje dejavnosti učenja nove pesmi.


13

o Potek dejavnosti

Otroke povabimo na blazino in jim zapojemo pesem Olge Denac Dežek pada.

Odzovemo se na namige otrok, nato nadaljujemo s pogovorom o vremenu. Otroke

povabimo, da prisluhnejo naslednji zgodbi o dežju in čevlju.

o Zgodba o dežku in čevlju

Čevelj je hodil po travniku in se dolgočasil. Želel si je prijatelja, s katerim bi lahko

kaj počel. Naenkrat je na sebi začutil dežno kapljo. Pozorno prisluhne in zasliši: »Tok,

tok, tok …« Tam nekje v daljavi pa odmeva: »Cmok, cmok, cmok …«

o Priprava otrok na petje

Med pripovedovanjem zgodbe otroke pripravimo na petje. Pozorni smo na pevsko

držo, dihanje in izreko, ki jo urimo na primeru besedila pesmi.

Pomagajmo dežku padati. S prsti tapkajmo dežne kaplje. Dežek pada z visokega

neba (roke damo nad glavo) na tla (tapkamo z rokami proti stopalom). Dežek pada

potihoma »tok, tok, tok« in glasneje »tok, tok, tok«. Kaj pa naš čevelj? Kaj pravi, ko

cmoka po lužah? »Cmok, cmok, cmok« (besedo izrekamo razločno). Čevelj lahko hodi

počasi (izrekamo počasi), hitro, tiho ali glasno. Med hojo pa čevelj zasliši petje pesmi.

o Seznanjanje otrok z novo pesmijo

Pozorno prisluhnemo doživetemu petju vzgojiteljice. Po prvem seznanjanju z novo

pesmijo izvedemo krajši doživljajski odmor. Na željo otrok lahko petje ponovimo.

Slika 1: Notni zapis pesmi Olge Denac Dežek pada (Denac, 2011).


14

o Učenje petja nove pesmi po metodi pripevanja

Petje nove pesmi učimo po korakih. Med petjem smo pozorni na odzive otrok.

Zanimanje za petje vzbudimo s pripovedovanjem zgodbe, ki ima poučevalno funkcijo.

Čevelj se je dežja razveselil. Končno je prišel nekdo, s katerim se bo družil. Podila

sta se po travniku in dežek je zapel pesem. Damo si intonacijo in doživeto zapojemo.

Petju sledi kratek doživljajski odmor. Otroci bodo podali vtise, na katere se

odzovemo, nato pa znova zapojemo. Intonacija.

Po drugem petju nadaljujemo zgodbo. Dežek je bil zelo vesel čevlja. Skupaj sta se

podila po travniku in dežek je zapel. Intonacija.

Tretjemu petju sledijo vprašanja. Ali vam je pesem všeč, ali je všeč tudi meni?

Poskusimo zapeti skupaj. Intonacija. Otroci pripevajo pesmi.

Po četrtem petju vprašamo otroke, ali imajo radi dežek. Kaj počnejo, ko dežuje? Ali

jim je to všeč? To je bilo všeč tudi dežku in čevlju. Zelo sta bila vesela, skakala sta sem

ter tja in si pela. Intonacija.

Po petem petju pesmi se zahvalimo otrokom. Vprašamo jih, ali zapojemo še

kakšno pesem ali imajo dovolj.

o Ponavljanje in utrjevanje

Ponavljanje in utrjevanje bosta sledili vsak dan dva tedna, nato pa spontano, ko

bodo otroci želeli peti pesem ali pa jih bomo nanjo spomnili. Pesem bomo zapeli med

čakanjem na kosilo, med sprehodom ali ob jutranjem pogovoru.

3.2.2.2 Učenje nove pesmi Mire Voglar Žogica po metodi pripevanja

o Cilji:

Otrok:

· doživlja in spoznava novo pesem Mire Voglar Žogica in ob njej uživa,

· delno usvoji melodijo in besedilo pesmi Žogica,

· razvija pevski glas in uri pevsko izreko ob petju,

· pri petju pesmi sodeluje z vzgojiteljico in otroki.

Didaktična sredstva:

· aplikacija Klaviatura,

· notni zapis pesmi Žogica,

· fotoaparat.


15

o Načini opazovanja in dokumentiranja

· zapisovanje komentarjev otrok,

· fotografiranje in snemanje dejavnosti učenja nove pesmi.

o Potek dejavnosti

Otroke povabimo na blazino in jim zapojemo pesem Mire Voglar Žogica.

Odzovemo se na namige in odzive otrok, nato nadaljujemo pogovor o žogi. Otroke

povabimo, da prisluhnejo naslednji zgodbi o žogici Marogici.

o Zgodba o žogici Marogici

V neki vasi, nedaleč od našega vrtca, živi deklica Lina. Rada se igra s punčkami,

pleza po drevesih in v gozdu posluša petje ptic. Nekega dne se je sprehajala po gozdu.

o Priprava na petje

Gledala je v nebo, visoko v krošnje dreves, nato pa proti tlom. Premikala je glavo

sem ter tja in opazovala naravo. Med hojo je dvigovala noge in roke in vohala svež

zrak. Dvignila se je na pete in v daljavi nekaj zagledala: »Ooooo …« Bila je žogica.

o Seznanjanje z novo pesmijo

Pomagajmo Lini poiskati žogico. Od veselja je odskakljala proti njej. »Hopla, hopla

sem in tja, žogica Marogica, glej, da mi ne boš ušla.« Ko jo je pobrala, je zaklicala:

»Žogica Marogica!« Pobrala jo je in tekla domov. Vso pot je govorila: »Žoga, žoga,

žogica.« V bližini doma je veselo pela: »Žoga, žoga, žogica, glej, da mi ne boš ušla.«

Slika 2: Notni zapis pesmi Mire Voglar, Žogica (Voglar in Nograšek, 2010).


16

o Učenje petja nove pesmi po metodi pripevanja

Petje nove pesmi učimo po korakih. Pozorni smo na odzive otrok. Zanimanje za

petje pesmi vzbudimo s pripovedovanjem zgodbe.

Ko je Lina prišla domov, je poiskala mami. Našla jo je v kuhinji in ji pokazala

žogico Marogico. Intonacija.

Petju sledi kratek doživljajski odmor. Otroci bodo povedali svoje vtise, na katere se

odzovemo, nato pa znova zapojemo. Intonacija.

Mami je bila žogice vesela, pogledala jo je in pobožala, nato pa Lini predlagala, da

jo pokaže še očetu. Našla ga je na dvorišču. Intonacija.

Tretjemu petju sledijo vprašanja. Ali vam je pesem o žogici všeč? Meni je. In očetu

je bila tudi. Deklico je poslal še k bratcu Jerneju, ki se je igral s kockami. Intonacija.

Po četrtemu petju bomo vprašali otroke, ali ima kdo doma žogico, kako se z njimi

igrajo in s kom se igrajo. Nato nadaljujemo zgodbo. Jernej je bil nad žogo navdušen.

Prosil je sestrico, da se skupaj igrata in zapojeta. Intonacija.

Po petem petju bomo vprašali otroke, ali jim je bila zgodba všeč. Nato se bomo

igrali z žogami v igralnici.

o Ponavljanje in utrjevanje

Pesem bomo ponavljali in utrjevali dva tedna prek zgodbe, nato pa, kadar bodo

otroci želeli. Utrjevali jo bomo tudi pri malici, na sprehodu ali ob obuvanju v garderobi.

Kadar bomo izvajali igre z žogo, jih bomo spomnili na pesem in jo zapeli.

3.3 Izvedba

Dejavnosti smo izvedli junija. Začeli smo s pesmijo Dežek avtorice Olge Denac.

Otroke smo povabili na blazino. Zapeli smo jim pesem Dežek pada. Otroci so pesem

poslušali. Po doživljajskem odmoru so bili veseli, nihče izmed njih pa ni ničesar

komentiral. Začeli smo pogovor o vremenu. Vprašali smo, kdo nam nagaja, da ne

moremo na igrišče. Otroci so odgovorili »dež«, »ker je dež«, »dež je«, »moker je«.


17

Slika 3: Otroci pozorno poslušajo zgodbo o dežku in čevlju.

Nato smo jim povedali, da poznamo zgodbo o dežku in čevlju. Začeli smo z

zdolgočasenim čevljem, ki hodi po travniku. Želi si prijatelja, a ni nikjer nikogar.

Pozorno posluša in zasliši zvok: »Tok, tok, tok.« In ko še pozorneje posluša, sliši v

daljavi: »Cmok, cmok, cmok.« Nato smo jim rekli, naj vstanejo in pomagajo dežku

padati. Vstali so vsi razen najmlajšega fanta, ki nas je opazoval. Nato smo tipali po

zraku in govorili: »Tok, tok, tok.« Tipali so vsi razen najmlajšega fanta in še dveh

fantov, ki sta stoje opazovala dogajanje v igralnici. Kazali smo, kako dežek pada

potihoma, na glas in kako najglasneje. Sodelovala je večina otrok. Nato smo kazali še

čevljev cmok. Tapkali smo z nogami po tleh in govorili: »Cmok, cmok, cmok.« Pri čevlju

smo kazali, kako hodi počasi, hitreje in zelo hitro. Sodelovala je večina otrok razen

treh, ki so nas opazovali. Nekateri so hodili sklonjeno, nekateri pokončno, trije so nas

opazovali z blazine.

Med razgibavanjem in urjenjem izreke smo otroke spraševali o tem, kako pada

dežek, kako močno pada dežek, kako hitro hodi čevelj, in jih spodbujali, da so govorili

»tok« in »cmok«.


18

Slika 4: Čevlji se oglašajo.

Nato smo nadaljevali zgodbo. Čevelj je bil vesel, ker je dobil družbo, zato je od

veselja zapel. Dali smo intonacijo in zapeli pesem. Otroci so petje opazovali in

pričakovano še niso pripevali. Malo smo počakali in nadaljevali pripoved. Dežek in

čevelj sta se podila po travniku. Bila sta vesela, ker sta našla vsak svojega prijatelja,

zato sta zapela. Dali smo intonacijo in zapeli pesem. Tokrat sta dva otroka že pripevala

nekaj besed. Dežek in čevelj sta tekala po travniku sem in tja in kar nista se naveličala

njune pesmi. Dali smo intonacijo in zapeli pesem. Eden izmed otrok je pripeval že vso

besedilo, nekaj jih je pripevalo nekaj besed. Dežku in čevlju je pesem všeč, kaj pa

vam? Odgovarjali so »ja«, »jaaa«, »vseč je«. Kaj pa meni, mislite, da mi je všeč? »Ja.«

Ker je bila všeč tudi dežku in čevlju, sta jo pela. Dali smo intonacijo in zapeli pesem.

Pripevali so deček in dve deklici. Nato smo jih vprašali, ali imajo radi dežek. Odgovorili

so pritrdilno z »ja«. Vprašali smo, kaj počnejo, kadar pada dežek? Ker niso odgovorili,

smo vprašali drugače, in sicer ali se tudi oni kdaj podijo v dežju tako kot dežek in čevelj

v zgodbi. Odgovorili so pritrdilno z »ja«. Vprašali smo jih, ali so takrat mokri, in spet so

odgovorili z »ja«. Vprašali smo jih še, ali imajo to radi, odgovorili so pritrdilno, deklica

pa je odgovorila, da so tudi luže. Vprašali smo, ali je takrat zabavno, odgovorili so

pritrdilno, ena izmed deklic pa je dodala, da so tudi mokri. Nadaljevali smo zgodbo.


19

Povedali smo, da sta se tudi dežek in čevelj zabavala in skupaj zapela. Dali smo

intonacijo in zapeli pesem. Nekaj otrok je pripevalo, na koncu petja pa je ena izmed

deklic dejala: »Še enkrat ne več.« Vprašali smo jo, ali želi, da zapojemo še enkrat,

odgovorila je z »ne«. Vprašali smo jo, ali jo zanima, kaj se je zgodilo v zgodbi, tokrat je

odgovorila pritrdilno. Nadaljevali smo. »Dežek in čevelj sta se odpravila proti gozdu.

Sprehajala sta se in opazovala. Pogledala sta v nebo in dežek je še padal, zato sta

zapela.« Dali smo intonacijo in zapeli pesem. Večina otrok je ob pesmi pripevala.

Nadaljevali smo pripoved. »Dežek je sedaj padal čisto narahlo.« Z rokami smo jim

nakazali »tok, tok, tok«. Otroci so z rokami sledili in opazovali. »Poslavljala sta se, ker

je dežek odhajal domov. Za slovo sta še zadnjič zapela.« Dali smo intonacijo in zapeli

pesem. Otroci so pripevali in hkrati tapkali ob tla in ploskali. Vprašali smo jih, ali jim je

bilo všeč, odgovorili so z »ja«. Vprašali smo jih, ali želijo zapeti še kakšno pesem, in

želeli so peti še Ringa raja.

Slika 5: Priprava na petje.


20

Dejavnost smo izvajali desetkrat. Pesem smo peli tudi čez dan med čakanjem na

obroke, med obuvanjem in takrat, kadar so se tega spomnili otroci. Mislili smo, da se

bodo otroci naveličali ponavljanja zgodbe in petja pesmi, vendar se je zgodilo prav

nasprotno. Otroci so sodelovali gibalno, pri pogovoru in pri pripevanju. Tisti, ki še ne

govorijo, so migali z glavo, kimali in mrmrali tako, da lahko z zagotovostjo trdimo, da so

otroci uživali v dejavnosti petja. Pri vsakem ponavljanju je sodelovalo več otrok.

Najmlajši nas je opazoval in mrmral, ni pa sodeloval pri gibanju. Nekajkrat nam je

pokazal njegov vokal samoglasnikov. Pesem je osvojila večina otrok. Najlepše je, da

se večkrat spomnijo na pesem in jo želijo peti ali pa jo pojejo kar sami. Otroci, ki

govorijo, so osvojili besedilo in pesem, predvsem pa so v dejavnosti uživali.

Po dveh tednih učenja nove pesmi Dežek pada smo nadaljevali z učenjem druge

pesmi Žogica avtorice Mire Voglar.

Otroke smo povabili na blazino in jim zapeli pesem Žogica. Po doživljajskem

odmoru smo otrokom povedali, da imamo za njih zanimivo zgodbo o žogici Marogici.

Otroci so poslušali in opazovali. Povedali smo jim, da v bližini vrtca živi deklica Lina, ki

se rada igra s punčkami. Vprašali smo, ali se kdo izmed njih tudi igra z njimi, in

odgovora razen odkimavanja enega izmed fantov nisem dobila. Povedali smo, da

deklica tudi rada hodi na sprehod v gozd.

Slika 6: Med pripovedovanjem zgodbe o žogici Marogici.


21

Povabili smo jih, da gremo tudi mi na sprehod v gozd. Vstali smo in se sprehodili.

Opazovali smo okolico. Sodelovali so vsi otroci razen dveh fantov. Nato je deklica

pogledala gor in videla ptičke. Dva otroka sta rekla »ticki« in »go ticki«. Roke smo

dvigali proti stropu in gledali gor. Stopili smo na prste in gledali ptičke. Razgibavali smo

se in vzdihovali: »Ooo.« Nekaj otrok je vokaliziralo z mano. Nato sem pokazala v

daljavo in dejala: »V daljavi je zagledala žogico Marogico.« Hodili in skakljali smo do

žogice. Trije otroci so skakljali, drugi so hodili, dva fanta pa sta nas še vedno

opazovala z blazine. Ko smo našli žogico, smo govorili: »Žoga, žoga, žogica.«

Spodbujali smo otroke, da govorijo in izrekajo besede. Nato smo se odpravili proti

domu oz. naši blazini, tako kot deklica Lina, in vmes peli: »Hopla, hopla sem in tja,

skače moja žogica.«

Slika 7: Otroci se postopoma vključujejo v petje.

Ko je deklica prišla domov, je poiskala mamico. Vprašali smo otroke, kje jo je

našla. Odgovori so bili »doma«, »tam«, »v kuhinji«. Vprašali smo, kaj mislijo, kaj je

mamica delala v kuhinji, in deklici sta odgovorili: »Kuhala kosilo, kuhala je kosilo.«

Deklica je pokazala mamici žogico in ji zapela pesem. Dali smo intonacijo in zapeli

pesem. Otroci so opazovali petje in pripeli nekaj besed. Vprašali smo otroke, ali je bila

mamici všeč žogica. Odgovor je bil pri večini otrok »jaaaa«. Ena izmed deklic je šla do


22

sodelavke, ki je snemala, in ji povedala, da ima žogico. Otroke smo vprašali, ali se

mamica tudi igra z žogico, in odgovorili so z »ja«. Povedali smo jim, da je mamica rekla

Lini, naj gre pokazat žogo še očiju. Deklica je šla k očiju in mu pokazala, kaj je našla v

gozdu, ter mu zapela pesem. Dali smo intonacijo in zapeli pesem. Nekaj otrok je

pripevalo ob pesmi. Nato je deklica v zgodbi odšla pokazat svojo žogico še bratcu

Jerneju. Vprašali smo otroke, ali imajo oni tudi kakšnega bratca ali sestrico. Eden

izmed fantov je odgovoril: »Js mam Aljaza.« Vprašali smo jih, ali ima kdo kakšno

žogico doma, tako kot Lina v zgodbi. Odgovori so bili »jaaaa«, »jest«, »jast«. »Ko je

prišla deklica do bratca, mu je pokazala žogico, in veste, katero pesem mu je zapela?«

Odgovor deklice je bil: »Hopla, hopla, hopla.« Nato smo si dali intonacijo in zapeli

pesem. Večina otrok je pripevala, trije pa so znali že celotno besedilo in melodijo.

Otrokom smo povedali, da je bila bratcu žoga zelo všeč. Skakala in podila sta se z njo

in tudi pesem je hotel znova slišati, zato sta jo z Lino zapela še enkrat. Deklica je

povedala, da ima Uršulo, fantek pa je povedal, da se žoga z Aljažem. Pohvalili smo jih

in vprašali, ali si kdaj tudi doma zapojejo pesem tako kot Lina in Jernej. Dali smo

intonacijo in z otroci zapeli pesem. Večina otrok je pripevalo ob pesmi.

Tudi to dejavnost smo izvajali desetkrat. Zanimiva je bila ena izmed ponovitev

dejavnosti, in sicer med pripovedovanjem zgodbe je v igralnico prišla muha. Otroci so

se smejali in kazali nanjo ter govorili »muha«, »mua« in se niso dali zmotiti. Bolj ko

smo se trudili biti zanimivejši kot muha, slabše je bilo, zato smo ponovitev prekinili in

prepustili otrokom zanimivo muho. Več ponovitev je bilo, bolj je bilo otrokom všeč. V

enem izmed ponavljanj se je zgodilo, da je šest otrok odšlo stran, kar je bilo

presenetljivo, ker so kazali zanimanje za sodelovanje. Nato smo opazili, da nekaj

navidezno pobirajo s tal. Iskat so šli žogice. Poklicali smo ji nazaj in prinesli so nekaj

navideznih žog. Zahvalili smo se jim za žoge in nadaljevali zgodbo. Pesem o žogici je

bila otrokom še bolj všeč kot prejšnja o dežku, saj so hodili po žoge, odgovarjali na

vprašanja in pripevali. Sodelovala je večina otrok razen dveh fantkov, ki sta se sproti

odločila, ali bosta sodelovala ali nas opazovala. Najmlajši fant je ob dejavnostih hodil

naokrog in se ni pustil motiti. Pri pesmi Žogica so bili otroci še bolj sproščeni kot pri

Dežek pada, čeprav je bila zgodba malo daljša. Pesem smo ponavljali tudi na

sprehodih, zunaj na igrišču in med preobuvanjem. Peli smo tudi med čakanjem na

kosilo in takrat, kadar so se otroci tega spomnili sami.


23

3.4 Razprava in evalvacija

Zadani cilji pri pesmih Dežek pada in Žogica so bili v celoti izpolnjeni. Otroci so

doživljali in spoznali novo pesem, in kar je najpomembneje, ob njej uživali in sodelovali.

Delno in tudi v celoti so osvojili besedilo in melodijo ter razvijali pevski glas in urili

izreko besedila s posameznimi besedami in vokali. Pri petju, ogrevanju, učenju in

ponavljanju so sodelovali in se naučili novih pesmi Dežek pada in Žogica. Besedilo in

melodijo so nekateri usvojili delno, tri dekleta in fant pa v celoti. Po nekaj mesecih se

še velikokrat spomnijo nanjo in prosijo, da jo zapojemo, še vedno znajo besedilo in

melodijo. Sodelovala je večina otrok v skupini.

Otroci so nas s sodelovanjem pozitivno presenetili. Ponavljanja dejavnosti se niso

naveličali, ob vsakem ponavljanju pa so znali več. Tudi zgodbo so si zapomnili, saj so

med ponavljanjem govorili, kdo bo zapel, tekali po žogice in včasih malo po svoje

izvedli dejavnost. Otrokom je bilo najbolj všeč prav sodelovanje v zgodbi (razgibavanje,

iskanje žogice, hoja ...), ker so težko osredotočeni na zgodbo in ne zmorejo biti pri miru

dalj časa. Med zgodbo lahko sodelujejo in se učijo hkrati. V dejavnostih so se naučili

besedilo in melodijo obeh pesmi, sodelovanja v zgodbi in uživanja v glasbi ter

dejavnosti.

Glede na preglednico razvojne stopnje petja so bili otroci zelo uspešni. Enoletnik je

ponavljal posamezne tone. Igral se je in eksperimentiral z glasom in vokalom, ko je pel

samoglasnike. Imitiral je intonacije in govor. Trije fantje in dve dekleti so stari leto in

pol. Večinoma so sodelovali samo gibalno, nekajkrat so se igrali z glasom in

vokalizirali. Eno izmed deklic smo opazili, da je večkrat pela oziroma vokalizirala

pesem Dežek pada na ležalniku. Ko je videla, da jo opazujemo, je prenehala in niti ob

spodbudi ni želela več peti. Sedem otrok je starih od dve do tri leta. Prepoznali so

melodijo, jo poskušali posnemati in na koncu osvojili pesem v celoti. Glede na

primerjavo rezultatov s preglednico razvojnih stopenj otrok lahko ocenimo, da

preglednica drži oziroma da so otroci razviti tako, kot piše v preglednici.

Ob koncu opazovanja lahko z gotovostjo trdimo, da je metoda pripevanja pri

otrocih uspešna, ker se je večina otrok naučila novi pesmi peti delno in tudi v celoti,

med dejavnostjo pa smo opazili tudi pevski razvoj otrok, ki je primerljiv s preglednico o

pevskem razvoju otrok.


24

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Dejavnosti smo izvajali v Vrtcu Pedenjped – Enota Janče. V skupini Marjetice je

trinajst otrok, starih od enega do treh let, in sicer šest deklic in sedem dečkov. Obe

dejavnosti sta vsebovali učenje nove pesmi po didaktičnih korakih metode pripevanja.

Peli smo pesmi Olge Denac Dežek pada in Mire Voglar Žogica.

Med raziskavo učenja nove pesmi prek metode pripevanja smo ugotovili, da je

didaktični postopek treba izpeljati po korakih, ki so določeni v točnem zaporedju, ker

moramo otroke najprej pripraviti na petje, jih nato seznaniti z novo pesmijo, jih učiti po

izbrani metodi in ponavljati ter utrjevati novo pesem. Pomagamo si z izbrano glasbeno

vsebino, na kateri temelji zgodba, prek katere otroke popeljemo do petja nove pesmi.

Za otrokovo sodelovanje je značilno, da mora imeti pravo motivacijo, prek katere bo

skoncentriran dalj časa in bo lahko sodeloval do konca dejavnosti. Vsak vzgojitelj

pozna svojo skupino, tako da ve, kaj otroke zanima in s čim jih bo najlažje motiviral.

Ključa za motivacijo ni, ker so otroci zelo različni. Otrokom je pri metodi pripevanja

všeč njihovo sodelovanje. Pri pripravi na petje se gibajo in vokalizirajo, pri seznanjaju z

novo pesmijo odgovarjajo na vprašanja in pojejo, kar imajo zelo radi. Radi imajo tudi

ponavljanje, ker jim je blizu, kar jim je poznano. Ob dejavnosti so se naučili

sodelovanja, poslušanja in nove pesmi.

Metoda pripevanja je zelo ustrezna pri najmlajših otrocih, ker jih prek zgodbe

popeljemo po vseh didaktičnih korakih. Otroci se naučijo nove pesmi po prvi dejavnosti,

ko v zgodbi ponovijo pesem od pet- do šestkrat, kar pri običajnem in ustaljenem učenju

nove pesmi ni mogoče, ker se otroci pesmi naveličajo. Vzgojitelji moramo biti posebej

pozorni na pravilni vrstni red didaktičnega postopka, najpomembneje pa je, da

izberemo temo, ki je otrokom zanimiva. Pri izpeljavi je pomembno, da imamo dobro

napisano pripravo, v kateri se predvidita sodelovanje otrok in prilagajanje večini njih.

Pri izvedbi pa sta pomembni tudi spontanost in iznajdljivost vzgojitelja, ker ne moremo

predvidevati točnih odgovorov otrok na zastavljena vprašanja. Otrokovo sodelovanje je

zelo pomembno, zato sta pomembni motivacija in primerna izbira dejavnosti. Otrokom

prilagodimo zgodbo, ki si jo izmislimo, da lahko vsi v skupini zgodbi sledijo in v njej

sodelujejo. Metodo pripevanja bi priporočili vsem vzgojiteljem, ki želijo, da bo učenje

nove pesmi sproščeno, zabavno, poučno in hitro.


25

5 LITERATURA IN VIRI

Borota, B. (2015a). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna založba

Annales.

Borota, B. (2015b). Študijsko gradivo za predmet Otrok in glasba. [neobjavljen vir].

Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem obdobju otroštva.

Maribor: Pedagoška fakulteta.

Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Denac, O.,

Vrlič, T., Krnel, D., Japelj Pavešič, B. (2010). Otrok v vrtcu. Maribor: Založba

Obzorja.

Rotar Pance, B. (2006). Motivacija – Ključ h glasbi. Nova Gorica: Založba Educa.

Sicherl Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta Univerze v Ljubljani.

Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja iz glasbene psihologije in

pedagogike. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Voglar, M., Nograšek, M. (2010). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS.

Voglar, M. (1976). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Žvar, D. (2001). Kako naj pojejo otroci. Ljubljana: Zavod Republike za šolstvo.

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA …...ni zapeta v njihovem obsegu glasu. Raziskave o razvoju...

Documents

Transcript of UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA …...ni zapeta v njihovem obsegu glasu. Raziskave o razvoju...