University of Maribor · KAZALO Angleščina za akademske namene...

PRILOGA 10

Uĉni naĉrti predmetov

KAZALO Angleščina za akademske namene .......................................................................................................................... 4 Družbeno jezikoslovje ............................................................................................................................................. 6 Državljanska vzgoja in slovenščina ......................................................................................................................... 8 Elektronska komunikacija ..................................................................................................................................... 10

Estetika ……………………………………………………………………………………….………..10 Evropska romantična in simbolistična poezija ...................................................................................................... 15 Evropske smernice za jezikovno izobraževanje .................................................................................................... 17 Filozofija znanosti ................................................................................................................................................. 20 Humor in satira v sodobni slovenski dramatiki ..................................................................................................... 22 Interpretacija sodobne poezije ............................................................................................................................... 24 Izbrana poglavja iz novejše slovenske pripovedne proze ...................................................................................... 26 Izbrana poglavja iz tematologije ............................................................................................................................ 28 Jezikovna stilistika v oglasih ................................................................................................................................. 30 Jezikovne značilnosti govorjenih publicističnih besedil ........................................................................................ 33 Jezikovne značilnosti pisanih publicističnih besedil ............................................................................................. 35 Književna esejistika po l. 1950 .............................................................................................................................. 37 Korpusi slovenskega jezika ................................................................................................................................... 39 Kratka pripovedna proza v drugi polovici 20. stoletja .......................................................................................... 41 Kulturno-jezikovna raznolikost evropskega jezikovnega prostora ........................................................................ 43 Leksikografija ........................................................................................................................................................ 45 Leksikologija s frazeologijo .................................................................................................................................. 47 Lektorat 2............................................................................................................................................................... 49

Literarne zgodbe kot miselne sheme vojne in miru ..…….……………………………………………47 Magistrski izpit ...................................................................................................................................................... 54 Magistrska naloga in IRD ...................................................................................................................................... 56 Medbesedilnost v jeziku oglasov ........................................................................................................................... 58 Najstarejši slovenski pisni spomeniki .................................................................................................................... 60 Nastanek in razvoj jezikov .................................................................................................................................... 62

Nemščina za družboslovce in humaniste 1 …………………………………………………………...57 Nemško-slovenski literarni prevod ........................................................................................................................ 66 Oblikovanje strokovnih in znanstvenih besedil ..................................................................................................... 68 Osrednjeslovenski knjižni jezik 16. do 19. stoletja ............................................................................................... 70 Računalniška obdelava besedila ............................................................................................................................ 72 Severovzhodna slovenska narečja ......................................................................................................................... 74 Simbol in metafora v književnosti ......................................................................................................................... 76 Slovenska književnost v stiku z drugimi slovanskimi književnostmi ................................................................... 78 Slovenska moderna v stiku z avstrijsko moderno.................................................................................................. 80 Slovenski jezik in globalizacija ............................................................................................................................. 82 Slovenski in poljski literarni prevod ...................................................................................................................... 84 Slovenski jezik v 20. stoletju ................................................................................................................................. 86 Slovenščina kot drugi/tuji jezik v EZ .................................................................................................................... 88 Slušna in instrumentalna analiza govorjenih narečnih besedil .............................................................................. 91 Sodobna književnost in mediji .............................................................................................................................. 93 Sodobna mladinska književnost in mediji ............................................................................................................. 95 Sodobna slovenska proza ...................................................................................................................................... 97 Sodobni slovenski roman ...................................................................................................................................... 99 Sodobni evropski roman ...................................................................................................................................... 102 Starocerkvenoslovanski glagolski in cirilski spomeniki...................................................................................... 104 Stilni tokovi v slovenski liriki 20. stoletja ........................................................................................................... 106 Strokovni in znanstveni jezik .............................................................................................................................. 108 Tekst in podoba (izbirni predmet) ....................................................................................................................... 110

Teorija jezika …………………………………………………………………………………………103 Terminologija v znanosti ..................................................................................................................................... 115 Umetnostna besedila ............................................................................................................................................ 117 Uporabno jezikoslovje in jezikovna raba ............................................................................................................ 119 Vezi med slovensko, hrvaško in srbsko književnostjo 19. in 20. stoletja............................................................ 121

Vzhodnoslovenski knjižni jezik 18. in 19. stoletja .............................................................................................. 123 Zgodovina slovenskega etničnega prostora v zgodnjem novem veku ................................................................. 125 Žanri v sodobni slovenski prozi .......................................................................................................................... 128

OPIS PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION

Predmet: Angleńĉina za akademske namene

Subject Title: English for Academic Purposes

Študijski program Study programme

Študijska smer Study field

Letnik Year

Semester Semester

Enopredmetni nepedagońki program 2. stopnje Slovenski jezik

in knjiņevnost 1 2

Univerzitetna koda predmeta / University subject code:

Predavanja

Lectures Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work

Teren. vaje Field work

Samost. delo Individ. work

ECTS

45 45 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Lektor Kirsten Hempkin

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lecture: Angleńĉina/English

Vaje / Tutorial: Angleńĉina/English

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisites:

Znanje angleńĉine na nivoju srednje ńole (B2). Mastery of English at secondary-school level (B2)

Vsebina: Contents (Syllabus outline):

Narava akademske komunikacije

Ustno akademsko sporoĉanje: cilji in

znaĉilnosti; razlike med ustnim in pisnim

sporoĉanjem v akademskem kontekstu;

interakcijski in jezikovni vidiki ustnega

sporoĉanja; ustvarjalno in kritiĉno mińljenje;

priprava in izvedba akademskih predstavitev;

sodelovanje v skupinskih diskusijah

Pisno akademsko sporoĉanje: nameni in

znaĉilnosti pisnega diskurza; struktura

akademskih besedil; beleņenje; citiranje,

parafraziranje in povzemanje; navajanje virov;

pisanje esejev in poroĉil; pregledovanje in

urejanje besedil; doseganje ustreznega tona in

stila v akademskem pisanju

Branje in posluńanje v akademskem kontekstu:

razumevanje vsebine in strukture informacij v

ustni ali pisni obliki; branje in posluńanje za

razliĉne namene (npr. kot uvod v nalogo, za

namen razvijanja posebnih bralnih/sluńnih

spretnosti; uporaba slovarjev, tezavrov ipd.

Razvijanje jezikovnih znanj: slovnica,

besedińĉe, izgovorjava

The nature of academic communication.

Oral academic communication: purposes and characteristics; differences between oral and written communication in academic context; interactional and linguistic aspects of oral communication; creative and critical thinking; preparation and practice of academic presentations; participation in group discussions.

Written academic communication: purposes and characteristics of written discourse; the structure of academic texts; note-taking; quoting, paraphrasing and summarising; referencing; writing essays and reports; reviewing and editing texts; achieving appropriate tone and style in academic writing

Reading and listening in academic context; understanding content and structure of information in oral and written form; reading and listening for various purposes (e.g. as an introduction to task, for developing special reading/listening skills; use of dictionaries, thesauruses etc.

Development of language knowledge and skills: grammar, lexis, pronunciation.

Temeljni študijski viri / Textbooks:

Cox , K. & Hill , D.: English for Academic Purposes. Longman, 2004 Izvajalci predmeta bodo sproti pripravljali uĉna gradiva, ki bodo prilagojena potrebam in predznanju ńtudentov

Cilji: Objectives:

Cilj predmeta je usposobiti ńtudente za aktivno uporabo angleńkega jezika v kontekstu ńtudija na univerzi in za potrebe akademskih in visoko profesionaliziranih okolij.

The course aims to enable students for active use of English language in the context of university study and for the needs of academic and highly professionalized environments.

Predvideni študijski rezultati:

Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje: Po zakljuĉku tega predmeta bo ńtudent sposoben:

aktivno uporabljati angleńki jezik v kontekstu

ńtudija na univerzi oz. dela v akademskem ali

visoko profesionaliziranem okolju

pripraviti in izvesti ustno predstavitev doloĉene

teme, vprańanja ali problema na naĉin in v

obliki, ki ustreza kriterijem, ki veljajo za

akademsko ustno sporoĉanje

napisati, pregledati in urediti strokovno oz.

akademsko besedilo skladno s kriteriji, ki veljajo

za akademsko pisanje.

Razumeti vsebino in strukturo informacij, (ki so

podane v ustni ali pisni obliki) za razliĉne

namene, povezane s ńtudijem ali poklicnim

delom.

Knowledge and understanding: On completion of the course students will be able to:

actively use English language in the context of university study and for the needs of academic and highly professionalized environments

prepare and deliver oral presentations on specific topics, issues or problems in the way and form which meets the criteria for academic oral communication

write, review and edit professional and/or academic texts in the way and form which meets the criteria for academic written communication

understand the content and structure of information (oral or written) for various purposes related with study or professional work.

Prenosljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi:

Spretnosti komuniciranja: pisno in ustno izraņanje, javno nastopanje,

Delo v skupini: reńevanje skupnih nalog in problemov, sodelovalno uĉenje

Transferable/Key skills and other attributes:

Communication skills: written and oral communication, public presentation

Working in groups: solving common tasks and problems, collaborative learning

Metode poučevanja in učenja:

Learning and teaching methods:

Seminarsko delo (analiza besedil z diskusijo),

jezikovne vaje (jezikovno ozaveńĉanje)

simulacije, igre vlog

ńtudentova jezikovna mapa

seminar work (text analysis and discussion)

language development (language awareness activities)

simulation, roleplay

student portfolio

Načini ocenjevanja: Deleņ (v %) / Weight (in %)

Assessment:

sprotno ocenjevanje (portfolij, predstavitve)

pisni izpit

50 % 50%

continuing assessment

written exam

Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Material requirements

CD predvajalnik, DVD predvajalnik, grafoskop, prenosni raĉunalnik, LCD projektor, TV sprejemnik, dostop do interneta

CD player, DVD player, overhead projector, portable computer, projector, TV, Internet access

Obveznosti študentov: Students’ commitments:

(pisni, ustni izpit, naloge, projekti) (written, oral examination, coursework, projects):

aktivno sodelovanje,

praktiĉne naloge, predstavitve

portfolij

active class participation,

practical tasks, presentations

portfolio

Univerza v Mariboru University of Maribor

Članica UM

UČNI NAČRT PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION

Predmet: Druņbeno jezikoslovje

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester


in knjiņevnost 1. 2.


Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Labor work



ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Drago Unuk, hab.: slovenski jezik

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lecture: slovenńĉina

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Ni pogojev.

Vsebina:

Content (Syllabus outline):

– Vpogled v predmet, sorodne discipline in razmerja med njimi. Uporabnost predmeta in aplikacije. – Temeljni sociolingvistiĉni pojmi. – Jezik in sociokulturne skupnosti; jezik in kultura. – Govorni poloņaj (formalni, neformalni) in sporazumevalni okvir. – Slojevitost jezika: idiolekt, idiom, sociolekti. – Jezikovno naĉrtovanje. – Pogovor kot oblika in druņbena praksa: pravila in raba. – Jeziki v stiku. – Slovenski jezik v stiku z drugimi jeziki: jezikovne manjńine, slovenski jezik v zdomstvu in izseljenińtvu.

Temeljni literatura in viri / Textbooks:

Mihaela Koletnik, 2001: Mariborski pogovorni jezik. ĈZN 72. 245–254. Simona Kranjc, 2001: Govorna komunikacija v javnem poloņaju. Zbornik referatov s Prvega slovensko-hrvaškega slavistiĉnega sreĉanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 43–51. Vesna Mikoliĉ (ur.), 2005: Slovenšĉina in njeni uporabniki v luĉi evropske integracije. Koper: Univerza na Primorskem. Ustrezna poglavja. Joņica Ńkofic, 1994: O oblikovanju slovenskega pogovarjalnega jezika. SR 42. 571–578. Drago Unuk, 1997: Osnove sociolingvistike. Maribor: Pedagońka fakulteta. – Andreja Ņele, 2002: Vezljivost med nareĉjem in knjižno slovenšĉino. V: 3. mednarodni dialektolońki simpozij. Maribor: SD. 44–45.

Cilji:

Objectives:

– Pridobiti znanje o povezanosti jezika in druņbe. Spoznati druņbene in kulturne sporazumevalne dejavnike ter okolińĉine sporazumevanja: govorni poloņaj in slojevitost jezika. – Spoznati znaĉilnosti jezikov v stiku. – Samostojno interpretirati pojave.



Pridobiti znanje o funkcioniranju jezikovnih sredstev v sporoĉanju glede na povezanost jezik – druņba. Spoznati znaĉilnosti in zakonitosti idioma in idiolekta. Pridobiti znanje o sociolektih in jezikovnem stiku. Zmoņnost interpretacije pojavov.

Knowledge and Understanding:

Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: – Sposobnost samostojnega in avtonomnega delovanja na podroĉju analize diskurza. – Pripravljenost na nenehno strokovno izpopolnjevanje.

Transferable/Key Skills and other attributes:



Predstavitev vsebine ob spodbujanju ńtudentov k problemskemu pristopu in reńevanju naĉrtovanih specifiĉnih problemov. Interpretacija besedil. Tvorjenje prostogovornih besedil. Spodbujanje ńtudentov za aktivno soustvarjanje in vkljuĉevanje v poglobljene vsebine ter kritiĉno presojo.

Načini ocenjevanja:

Deleņ (v %) / Weight (in %)

Assessment:

Seminarska naloga – predstavitev in kritiĉna presoja v skupini. Izpit vsebuje celotno vsebino (tudi snov iz seminarjev). Izpit je ustni ali pisni. 15% + 75%

Type (examination, oral, coursework, project):


(written, oral examination, coursework, projects):

Seminarska naloga, ustni ali pisni izpit


Članica UM


Predmet:

Drņavljanska vzgoja in slovenńĉina

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester



Univerzitetna koda predmeta / University subject code: X

Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Izred. prof. dr. Brnard Rajh

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial: slovenńĉina

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Ni pogojev.

Prerequisites:


1. Opredelitev pojmov narod in drņava. Sodobni vidiki odgovornega drņavljanstva. Drņavljanska vzgoja. Kultura, umetnost in jezik – del obĉih ĉlovekovih pravic ter (slovenske) narodne identitete oz. evropske pripadnosti.

2. Slovenski jezik in drņavljanska zavest. Slovenski jezik in druņbene dimenzije njegovega razvoja. Poloņaj slovenskih sociolektov in afirmacija posameznih funckijskih jezikovnih zvrsti skozi ĉas. Uveljavljanje normativnosti slovenskega knjiņnega jezika. Slovenńĉina v odnosu do sosednjih in drugih jezikov. Slovanofilstvo. Moderne jezikovne teorije in slovenńĉina. Slovenska jezikovna politika. Slovenska jezikovna zavest v donosu do odgovornega drņavljanstva.

3. Slovenska knjiņevnost v evropskem duhovnem okviru. Globalizacija, ĉlovekove pravice in nacionalna zavest v slovenski literaturi in esejistiki. Evropskost slovenske knjiņevnosti. Slovenska knjiņevnost kot afirmativno sredstvo slovenske narodne oz. drņavne zavesti.


F. Audigier, 2001: Osnovni koncepti in temeljne kompetence izobraņevanja za demokratiĉno drņavljanstvo. Ljubljana: IDC Sveta Evrope. Ilustrirana zgodovina Slovencev, 1999. Ljubljana: Modrijan. A community cultures, 2002. Luxembburg: European commission. Marjan Razstresen, 2004: Slovenska razpozanvnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Cilji:

Objectives:

a) Ńtudent se seznani s sodobno teorijo drņavljanske zavesti;

b) razume (slovenski) jezik in knjiņevnost ter njuno tradicijo kot del nacionalne oz. drņavljanske zavesti in kot sredstvo drņavljanske vzgoje

c) do jezikovnih in literarnih pojavov oz. vprańanj slovenńĉine v evropskem kontekstu oblikuje svoja stalińĉa



Ńtudent prepoznava kompleksnost in interdisciplinarnost drņavljanske zavesti; s svojimi slovenistiĉnimi znanji zmore oblikovati modele za uspeńno in moderno drņavljansko vzgojo.



Problemska predavanja. Seminarsko delo kot vsebinska dopolnitev potrebnih znanj. Individualne seminarske vaje primerov drņavljanske vzgoje ob pomoĉi slovenńĉine.


Assessment:

seminarska naloga ustni izpit

50% 50%

Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Material conditions for subject realization



Seminarska naloga, ustni izpit


Članica UM


Predmet: Elektronska komunikacija

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester




Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Melita Zemljak Jontes, hab.: slovenski jezik

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lecture: slovenńĉina / poljńĉina

Vaje / Tutorial: slovenńĉina / poljńĉina


Prerequisites:


Osnove – priprava na delo z urejevalnikom besedil 1. Osnovni pojmi in enote, ki jih uporabljamo

pri delu z urejevalnikom besedil (zapis, branje, odpiranje dokumenta, predpriprava strani ipd.)

2. Splońne informacije o urejevalniku besedil. Znaĉilnosti urejevalnikov v okolju Windows/Okna (delovne vrstice, meni, funkcije, upravljane s tipkovnico/mińko, dialońka okna).

3. Vpisovanje, premikanje po dokumentu in oznaĉevanje (osnovne operacije pri delu z besedilom).

Urejanje preprostih besedil 1. Tvorjenje, shranjevanje, zapiranje,

odpiranje in iskanje ustvarjenih dokumentov; delo z veĉ dokumenti.

2. Urejanje besedila (popravljanje in brisanje, prenańanje, kopiranje, iskanje in menjava, sortiranje elementov seznama ipd.). Uporaba tipkovnice (tipkovne bliņnjice) in mińke.

3. Preverjanje slovniĉne in pravopisne pravilnosti (moņnosti in omejitve).

4. Formatiranje znakov, odstavkov, okvirjanje. 5. Pregled in tiskanje. Urejanje zahtevnejńih dokumentov 1. Sekcije (formatiranje znotraj sekcije), stili

(samodejno formatiranje), podĉrtana/oznaĉena( in ońtevilĉena pisma.

2. Uporaba ńablon za doloĉanje poljubnih

formatov. 3. Doloĉanje izgleda strani (sprememba

robov, dimenzije in orientacije strani), ońtevilĉenje strani, deljenje strani in sekcije, dodajanje glave in noge, uporaba stolpcev.

4. Uporaba razliĉnih pogledov (pri urejanju in manipuliranju z besedilom).

5. Vstavljanje predmetov (tabele, diagrami, indeksi, matematiĉne enaĉbe ipd.).


Heslop B., Angel D. (1997) Word 97: Biblia, Warszawa, RM sp. z.o.o. Kowalczyk G. (2001) Word 2000 PL: Ćwiczenia praktyczne, Gliwice: Helion. Karczmarczyk. M. Grzybowski. - Informatyka - Podstawy obsługi komputera - wydawca Wyższa Szkoła Zarządzania i Przedsiębiorczości im. Bogdana Jańskiego w Warszawie,- Warszawa 2000 r. Podręcznik użytkownika - Microsoft Windows, Microsoft Word, Microsoft Excel - Microsoft Corporation Windows XP - autor: Pat Coleman wyd. EDITION2000 Excel XP - autor: Stephen L. Nelson wyd. EDITION2000 Word XP - autor: Stephen L. Nelson wyd. EDITION2000 Word 2003 PL. Ćwiczenia praktyczne - wyd. HELION ABC Excel 2003 PL - wyd. HELION ABC komputera w firmie - autor: O.Siołek O.B.Bok wyd. EDITION2000 Miesięcznik PC WORLD KOMPUTER - roczniki 1998-2003.

Cilji: Objectives:

Usposabljanje in razńirjanje sposobnosti ńtudentov za raĉunalnińko urejanje zahtevnejńih besedil.



Znanje in razumevanje: - ńtudenti morajo dokazati teoretiĉno poznavanje pojmov, ki jih sreĉujemo pri sestavljanju tekstov in njihovem raĉunalnińkem urejanju, in se izkazati s praktiĉno spretnostjo pri uporabi raznolikih tehnik urejanja z urejevalnińkimi programi (urejevalnikov in procesorjev, npr. Zapisnik, WordPad, MS Word, OpenOffice Writer).

Knowledge and Understanding: - studenci powinni wykazać się wiedzą

teoretyczną z zakresu pojęć używanych w składzie tekstu i edytorstwie komputerowym oraz praktyczną umiejętnością wykorzystania różnorodnych technik edycji z wykorzystaniem programów do edycji (edytorów i procesorów tekstu, np. Notatnik, WordPad, MS Word, OpenOffice Writer).

Prenosljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: Skozi uvodno predstavitev pojmov in temeljnih funkcij raĉunalnińkega urejanja in sestavljanja besedil naj vaje ńtudente pripravijo na samostojno obdelovanje zapleteno sestavljenih in raznoliko formatiranih besedil. Ńtudentje spoznajo tudi zahtevnejńa orodja in

tehnike sestavljanja besedila (DTP), na predavanjih pridobljeno teoretiĉno znanje pa v praksi realizirajo in potrdijo na vajah s podroĉja sestavljanja besedila.



Predavanje, seminarske vaje, delavnice, skupinsko delo, individualno delo.


Assessment:

Domaĉe naloge. Reńevanje realnih problemov editorstva. Seminarska vaja. Praktiĉni izpit Ustni izpit.

20 % 20 % 20 % 20 % 20 %



Domaĉe naloge. Reńevanje realnih problemov editorstva. Praktiĉna naloga. Praktiĉni izpit. Ustni izpit


Filozofska fakulteta Faculty of Arts

(znak članice

UM)


Predmet: Estetika

Subject Title: Aesthetics



Letnik Year

Semester Semester

Filozofija/Philosophy 1. Poletni/spring


Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Božidar Kante

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lecture: slovenski/Slovene

Vaje / Tutorial: slovenski/Slovene


Prerequisites:

Jih ni. None.


Kaj je umetnost : problem definicije, umetnost kot reprezentacija, formalistična teorija umetnosti, ekspresivna teorija umetnosti, institucionalna teorija umetnosti.

Estetske lastnosti: estetske in ne-estetske lastnosti, ekspresivne lastnosti, vzročne teorije lepote, so estetske lastnosti subjektivne, objektivne ali odvisne od odziva.

Ontologija umetnosti: umetnine kot fizični in psihični predmeti, tipi in primerki, umetnina in njena identiteta, alografske in avtografske umetnosti, problem ponaredkov.

Umetnost in čustva: narava čustev, paradoks fikcije, čustveni odgovori na paradoks fikcije, umetnost in negativna čustva.

Etično in estetsko: etična kritika umetnosti, ugovori etični kritiki, odgovori na ugovore proti etični kritiki umetnosti.

Umetnost in vrednotenje: subjektivizem, intuicionizem, emotivizem, relativizem, partikularizem, instrumentalistične teorije.

Estetsko izkustvo: estetsko izkustvo kot posebna vrsta izkustva, estetske teorije umetnosti, pojem nezainteresiranosti estetskega izkustva, pojem psihične distance.

Umetnina in interpretacija: monizem, pluralizem, vloga intenc pri interpretaciji umetnin (aktualni intencionalizem, hipotetični intencionalizem), pragmatistične interpretacije.

What is art: the problem of definition, art as representation, art as form, art as expression, institutional theory of art.

Aesthetic properties: aesthetic and non-aesthetic properties, expressive properties, causal theories of beauty, are aesthetic properties subjective, objective or response dependent.

Ontology of art: artworks as physical and mind dependent objects, types and tokens, artwork and its identity, allographic and autographic arts, the problem of forgeries.

Art and emotions: the nature of emotions, paradox of fiction, emotional reactions to the paradoy of fiction, art and negative emotions.

Ethical and aesthetical: ethical criticism of art, objections to the ethical criticism, answers to the objections to the ethical criticism.

Art and appreciation: subjectivism, intuitionism, emotivism, relativism, particularism, instrumental theories.

Aesthetic experience: aesthetic experience as special kind of experience, aesthetic theories of art, the concept of disinteresedness of aesthetic experience, the concept of psychical distance.

Art and interpretation: monism, pluralism, the role of intentions in the interpretation of artworks (actual intentionalism, hypothetical intentionalism), pragmatical intrepretations.


Kante, B. 2001: Filozofija umetnosti. Jutro: Ljubljana.

Kante, B. 2007: Estetika – priročnik za študente. (v pripravi).

Noël C. 1999: Philosophy of Art. Routledge, London.

Levinson, J. 2005: The Oxford Handbook of Aesthetics. Oxford: Oxford University Press.

Cilji: Objectives:

Cilj tega predmeta je seznaniti udeležence kurza s temeljnimi pojmi in njihovim zgodovinskim razvojem ter problemi znotraj estetike, kritično ovrednotiti posamezne odgovore na te probleme in pokazati kakšen vpliv imajo na sodobna pojmovanja umetnosti in estetike.

The objective of this course is to acquaint with the basic concepts and issues and their historical development within aesthetics, to critically evaluate particular answers to these issues and to show their impact on the modern conceptions of art and aesthetics.



Znanje in razumevanje: Po zaključku tega predmeta bo študent zmožen:

obvladovati in razumevati temeljne pojme znotraj estetike in njihovega zgodovinskega razvoja,

razumevanja in kritičnega vrednotenja sodobnih umetniških praks,

uporabe kritiškega aparata pri analizi umetnin.

Knowledge and Understanding: On completion of this course the student will be able to

to be in command of and to understand the basic concepts and their historical developments within aesthetics,

to understand in to critically evaluate modern art practices and artworks,

apply critical apparatus in the analysis of artworks.

Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

Spretnosti komuniciranja: sodelovanje v razpravah v seminarju, pisanje in ustna predstavitev seminarske naloge.

Uporaba informacijske tehnologije: iskanje informacij na svetovnem spletu.

Reševanje problemov: prepoznavanje in vrednotenje konkretnih posameznih umetniških praks in del ter njihovih teoretičnih podlag.

Delo v skupini: skupni seminarji.

Razvijanje kritičnega mišljenja: prepoznavanje umetnin kot možnih sredstev družbene kritike.


Communication skills: participation in the discussions in seminar, writing and oral representation of seminar work.

Use of information technology: searching of informations on the web.

Problem solving: recognision and evaluation of concrete particular art practices and artworks and their theoretical backgrounds.

Working in a group: joint seminars.

Development of critical thinking: identifying of artworks as possible means of social criticism.



Predavanja,

Seminar,

Obisk galerij in gledanje filmov.

Lectures,

Seminar,

Visits to art exhibitions, performances and movies.

Načini ocenjevanja: Delež (v %) / Weight (in %)

Assessment:

Sodelovanje v diskusiji na predavanjih in v seminarju,

Ustni izpit.

30% 70%

Participation in lectures and seminars,

Student paper,

Oral exam.

Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Material conditions for the subject's realization

Predavalnica s tablo, osebni računalnik, LCD projektor

lecture-room, personal computer, LCD projector

Obveznosti študentov: Students’ commitments (obligations):


Ustni izpit, aktivna udeležba pri pouku Oral exam, seminar paper, active participation in class


Članica UM


Predmet: Evropska romantiĉna in simbolistiĉna poezija

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester


in knjiņevnost 1 1


Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Izr. prof. dr. Darja Pavliĉ, hab.: primerjalna knjiņevnost

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisites:

Ni pogojev.


Predmet osvetljuje razvoj evropske poezije v obdobju romantike in simbolizma. Obravnavane so znaĉilne zvrsti lirike in narativne poezije v razliĉnih nacionalnih kontekstih (npr. nemńka romantika, angleńka romantika, francoski simbolizem), pri ĉemer je posebna pozornost namenjena stikom med posameznimi avtorji. Ob natanĉnem branju izbranih literarnih del so analizirani in primerjani znaĉilni pesnińki postopki (npr. prvoosebni govor in impersonalnost, mimetiĉnost in antimimetiĉnost, metafora in simbol v romantiki in simbolizmu, drzne in absolutne metafore v simbolizmu, tradicionalni in prosti verz, tradicionalne in nove pesnińke oblike). Predstavljene so razliĉne interpretacije izbranih pesnińkih besedil.


Anna Balakian, (ur.), 1984: The Symbolist Movement in the Literature of European Languages. Budapest: Akadémiai Kiadó. C. M. Bowra, 1961: The Heritage of Symbolism. New York: Schocken Books. Hugo Friedrich, 1972: Struktura moderne lirike. Ljubljana: CZ. Lilian Renée Furst, 1979: Romanticism. London: Methuen & Co.. Janko Kos, 1980: Romantika. Ljubljana: DZS. (Literarni leksikon 6). Janko Kos, 1993: Lirika. Ljubljana: DZS. (Literarni leksikon 39). Duńan Pirjevec, 1964: Simbolizem. Dekadenca. V: Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: CZ.

Cilji:

Objectives:

Predmet poglablja ńtudentovo znanje o evropski romantiki in simbolizmu, kar mu omogoĉa temeljitejńe razumevanje razvoja slovenske knjiņevnosti teh obdobij. Ńtudent pozna glavna dela

in predstavnike obravnavanih obdobij, razvija sposobnosti analiziranja in interpretiranja literarnih del.



Znanje in razumevanje: Ńtudent zna samostojno analizirati in interpretirati literarna dela, prepoznati formalne in vsebinske znaĉilnosti romantike in simbolizma. Razume pomen socialno-kulturnega konteksta za razvoj knjiņevnosti.


Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: Ńtudent zna primerjati razvoj evropske knjiņevnosti obravnavanih obdobij z razvojem slovenske knjiņevnosti.




– predavanja, samostojni ńtudij.


Assessment:

– ustni izpit. 100 %


– grafoskop, – projektor.


– ustni izpit.


Članica UM (znak

članice UM)


Predmet: Evropske smernice za jezikovno izobraņevanje

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester




Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

30 15 45 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Red. prof. dr. Marko Jesenńek, hab: slovenski jezik

Jeziki / Languages:



Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

Prerequisites:


- temeljni pojmi: J1, J2, JT, domaĉi/tuji govorec; vmesni jezik; enojeziĉnost, dvojeziĉnost, veĉjeziĉnost; jezikovno zavedanje in toleranca

- modeli jezikovne zmoņnosti; pomen medkulturne komunikacije

- jezikovna in druņbena raznolikost v veĉkulturni druņbi

- pomen druņbene kohezije/integracije; veĉinski in manjńinski jeziki

- slovenńĉina kot manj razńirjeni jezik: zavedanje pomena polne funkcionalnosti jezika

- smernice v evropski jezikovni politiki na podroĉju jezikov: evropske institucije

- orodja za opis ravni jezikovnega znanja: jezikovna mapa (portfolio), sporazumevalni prag, Skupni evropski referenĉni okvir za jezike

- uresniĉevanje evropskih smernic v Sloveniji - pristopi k jezikovnemu izobraņevanju:

zgodnje uĉenje jezikov, »evropski razredi«, razvoj jezikov za posebne (poklicne, akademske) potrebe – praksa v Sloveniji


1. Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessing.

Cambridge University Press 2001. (ko bo v slovenńĉini, slovenska verzija) 2. Ferbeņar, I. in drugi (2004). Sporazumevalni prag za slovenńĉino. Ljubljana: Center za slovenńĉino

kot drugi/tuji jezik. 3. Beacco, J.-C., M. Byram (2003): Guide for the Development of Language Education Policies in

Europe. From Linguistic Diversity to Plurilingual Education. Language Policy Division, Council of Europe. Strasbourg.

4. Byram, M., B. Gribkova, H. Starkey (2002). Developing the Intercultural Dimension in Language

Teaching. A Practical Introduction for Teachers. Council of Europe. 5. Ferbeņar, I. (1999). Merjenje in merljivost v jeziku. Slavistiĉna revija 47/1999. Ljubljana. 6. Izbrani aktualni ĉlanki glede na obravnavane teme.

Cilji:

Objectives:

- seznanjanje s temeljnimi pojmi, kot so prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik, domaĉi/tuji govorec, enojeziĉnost : veĉjeziĉnost; enokulturnost : veĉkulturnost; manjńinski : veĉinski jeziki - poznavanje modelov jezikovne zmoņnosti in zavedanje pomena medkulturne komunikacije - seznanjanje z evropskimi smernicami v naĉrtovanju jezikovnega izobraņevanja in z evropskimi institucijami, ki doloĉajo te smernice - poznavanje razliĉnih pristopov k jezikovnemu pouku v Sloveniji - razumevanje pojma jezik z manj ńtevilnimi govorci in zavedanje pomena polne funkcionalnosti jezika (slovenńĉine) - poznavanje orodij za opis ravni jezikovnega znanja v EU in Sloveniji



Znanje in razumevanje: - ńtudenti razumejo in znajo uporabiti temeljne pojme, kot so prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik, domaĉi/tuji govorec, enojeziĉnost : veĉjeziĉnost; enokulturnost : veĉkulturnost; manjńinski : veĉinski jeziki - poznajo modele jezikovne zmoņnosti in se zavedajo pomena medkulturne komunikacije - poznajo evropske smernice v naĉrtovanju jezikovnega izobraņevanja in evropske (in slovenske) institucije, ki doloĉajo te smernice - poznajo razliĉne pristope k jezikovnemu pouku v Sloveniji in jih znajo analizirati - razumejo pojem jezika z manj ńtevilnimi govorci in se zavedajo pomena polne funkcionalnosti jezika (slovenńĉine) - poznajo in znajo uporabiti dokumente za opis ravni jezikovnega znanja v EU in Sloveniji


Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: Ńtudenti lahko primerjajo jezikovnopolitiĉne smernice v jezikovnem izobraņevanju, presojajo njihovo uresniĉevanje v praksi in jih nadgrajujejo.




- predavanje - seminarske vaje; seminarske predstavitve - aktivno sodelovanje pri predavanjih in na

vajah


Assessment:

Aktivno sodelovanje na vajah: Seminarska naloga s predstavitvijo: Pisni ali ustni izpit:

10 % 20 % 70%


Raĉunalnik, LCD-projektor, dostop do interneta, grafoskop



- domaĉe delo: seminarska naloga - nastop: predstavitev seminarske naloge - aktivno sodelovanje pri predavanjih in

seminarjih - pisni ali ustni izpit

Opomba: Vse sestavine opisa predmeta do vključno z načini ocenjevanja za izvedbo predmeta so obvezna

sestavina učnega načrta predmeta kot ga določajo Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ul. RS, št. 101/2004) v 7. členu. Obveznosti študentov ne sodijo k sestavinam opisa predmeta, so pa obvezni del sestavin študijskih programov in zato priporočljiv del obrazca opisa predmetov. Vse nadaljnje sestavine opisa v ležeči pisavi niso obvezne.


Filozofska fakulteta Faculty of Arts

(znak članice

UM)


Predmet: Filozofija znanosti

Subject Title: Philosophy of Science



Letnik Year

Semester Semester


in knjiņevnost 1 2


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. Work



ECTS

15 15 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Red. prof. d Dr. Bojan Borstner

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lecture: Slovenńĉina/Slovene

Vaje / Tutorial: Slovensĉina/Slovene


Prerequisites:

Jih ni. None.


Oblike znanstvene pojasnitve in poti do znanstvenega spoznanja: indukcija, dedukcija, hipoteze, eksperimenti, kontekst odkritja in kontekst utemeljevanja, potrditev in ovrņba.

Vloga znanstvenih zakonov: osnovne znaĉilnosti zakonov, zakoni narave in drugi zakoni.

Zgradba znanstvenih teorij: teorije in modeli, teoretiĉno in empiriĉno v znanostih, vsebina in formulacija teorije, odnos med teorijo in realnostjo, spreminjanje in dopolnjevanje znanstvenih teorij.

Forms of scientific explanation and ways leading to scientific discoveries: induction, deduction, hypotheses, experiments, confirmation and rejection.

The role of scientific laws: basic features of laws, laws of nature and other laws.

Structure of scientific theories: theories and models, theoretical and empirical in science, content and formulation of theories, relation between theories and reality, changing and complementing scientific theories.


Newton-Smith, W. H. (1999): The Rationality of Science, Routledge, London. Boyd, R., Gasper, P., Trout, J. D. (ur.) (1991): The Philosophy of Science, The MIT Press, Cambridge. Kim, J. (2005): Physicalism, or Something Near Enough, Princeton University Press, Princeton. Bregant, J., Markiĉ, O. (ur.) (2007): Narava mentalnih pojavov: klasiĉni analitiĉni teksti, Aristej, Ńentilj. Ule, A. (1992): Sodobne teorije znanosti, Znanstveno in publicistiĉno sredińĉe, Ljubljana.

Cilji: Objectives:

Cilj tega predmeta je razvijati filozofske kompetence in argumentativne sposobnosti s pomoĉjo razumevanja problemov sodobnih znanosti (naravoslovnih in druņboslovnih) ter razpravljanja o njihovih reńitvah, ki temelji na kritiĉnem ocenjevanju predlaganih odgovorov in iskanju samostojnih ter izvirnih reńitev.

The objective of this course is to evolve philosophical competence and argumentative capacities by understanding problems of contemporary sciences (natural and social) and by discussing their solutions based on a critical evaluation of proposed answers and on a search for autonomous and original solutions.



Znanje in razumevanje: Po zakljuĉku tega predmeta bo ńtudent sposoben:

Znanje in razumevanje: prepoznati filozofska vprańanja v razliĉnih vrstah razprav, jasno in z obĉutkom predstaviti razliĉno stara besedila razliĉnih tradicij, natanĉno izraziti misli pri analizi in oblikovanju zapletenih ter spornih problemov.

Uporaba in analiza: analizirati in razvijati zdrave argumente ter prepoznati v njih logiĉne zmote, metodolońke napake, metaforiĉne trditve ali nepotrjene ljudske modrosti, izmińljati ali odkrivati primere v podporo ali zoper neko stalińĉe in razlikovati med tistimi, ki so relevantni, in tistimi, ki niso.

Sinteza in vrednotenje: kritiĉno preuĉevati in samostojno oblikovati najboljńe argumente za razliĉna stalińĉa ter iskati njihove najńibkejńe korake, strpno in odprto vrednotiti poglede in argumente drugih, konceptualizirati lastno filozofsko dejavnost.

Knowledge and Understanding: On completion of this course the student will be able to:

Knowledge and understanding: identify underlying issues in all kinds of debates, sensitively interpret texts drawn from a variety of ages and traditions, express and formulate complex and controversial problems precisely.

Use and analysis: analyse and construct sound arguments and recognise logical fallacies, methodological errors, rhetorical devices or unexamined conventional wisdom, invent or discover cases to support or challenge a position, and distinguish those that are relevant from those that are not.

Synthesis and evaluation: critically examine and independently formulate the best arguments for variety of positions and look for their weakest parts, evaluate views and arguments of others tolerantly and openly, conceptualize her own philosophical activity.

Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi:

Spretnosti komuniciranja: ustno izraņanje pri ustnem izpitu, pisno izraņanje pri pisanju kolokvijev, pisno izraņanje pri pisanju seminarja, pisno izraņanje pri opravljanju domaĉih nalog, ustno izraņanje pri sodelovanju v razpravi, nastop.

Uporaba informacijske tehnologije: iskanje informacij na svetovnem spletu.

Reševanje problemov: znanstveno-filozofski problemi.


Communication skills: oral expression at oral exam, writing expression at completing

colloquiums, writing expression at making a seminar, writing expression at doing house works, oral expression at collaborating in a discussion, presentation.

Use of information technology: search for information on the internet.

Problem solving: scientific-philosophical problems.



Predavanja,

Seminar z razpravo,

Predstavitev esejev,

Domaĉe naloge.

Lectures,

A seminar with a discussion,

Presentations of essays,

Home works.


Assessment:

Sodelovanje pri predavanjih in seminarju,

Opravljene domaĉe naloge,

Opravljena seminarska naloga.

25% 25% 50%

Collaboration in lectures and in a seminar,

Completed house works,

Completed seminar work.


predavalnica s tablo osebni raĉunalnik projektor (za raĉ. prezentacije)

A lecture hall with a table-board, PC and LCD projector (for computer presentations)



Ustni izpit

Sodelovanje v seminarju,

Opravljanje domaĉih nalog,

Opravljanje kolokvijev,

Izdelava seminarja.

Oral exam

Collaboration in a seminar,

Completing house works,

Completing colloquiums, Student paper.


Članica UM

UČNI NAČRT PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION

Predmet: Humor in satira v sodobni slovenski dramatiki

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester




Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Labor work



ECTS

15 15 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. dr. Silvija Borovnik, hab.: slovenska knjiņevnost

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vsebina:

Content (Syllabus outline):

Predavanja in seminar se ukvarjajo s humorjem in satiro v sodobni slovenski dramatiki. Opredeljujejo teoretiĉno osnovo obeh pojmov. Nadalje obravnavajo dela sodobnih slovenskih dramatikov, ki posebej izstopajo po deleņu satiriĉnosti na raĉun druņbenozgodovinskih silnic, v okviru katerih so nastajala (dela Daneta Zajca, Toneta Partljiĉa, Duńana Jovanovića, Draga Janĉarja, Milana Jesiha, Emila Filipĉiĉa, Vinka Möderndorferja in nekaterih drugih).

Temeljni literatura in viri / Textbooks:

Silvija Borovnik, 2005: Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica. Janko Kos, 1995: Na poti v postmoderno. Ljubljana: Literarno-umetnińko druńtvo Literatura. Denis Poniņ idr. (ur.), 1997: Postmoderna in sodobna slovenska dramatika. Zbornik dramaturńkih razprav. Ljubljana: AGRFT. Slobodan Selenić, 1970: Angažirana drama. Ljubljana: Knjiņnica MGL. Malina Schmidt Snoj, 1993: Intelektualec na preizkušnji. Ljubljana. Mihelaĉ. Peter Szondi, 2000: Teorija sodobne drame. Ljubljana: Knjiņnica MGL.

Cilji:

Objectives:

Poznavanje znaĉilnosti sodobne slovenske komedije oz. satire. Znaĉilne teme, snovi in motivi. Vloga intelektualca v sodobni slovenski satiri. Avtorji, knjiņevne smeri in slogi v dramatiki.



Poznavanje slovenske satire in njenega mesta v sodobni slovenski dramatiki. Opredelitev pojma angaņirane drame in vloge postmodernizma pri njenem oblikovanju.


Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi:




Predavanja, seminar.

Načini ocenjevanja:

Deleņ (v %) / Weight (in %)

Assessment:

Ustni ali pisni izpit.

100%


Ustni ali pisni izpit.


Članica UM


Predmet: Interpretacija sodobne poezije

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester


in knjiņevnost 1 2


Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 90 4


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisites:

Ni pogojev.


Predmet se ukvarja z interpretacijo poezije, ki je nastala po letu 1950. Seznam obravnavanih del se bo spreminjal, upońtevani bodo avtorji starejńih in mlajńih generacij, in sicer tako slovenski kot tuji avtorji, prevedeni v slovenńĉino. Posebna pozornost bo posveĉena stikom med slovenskimi in tujimi avtorji, pri ĉemer bodo obravnavane medbesedilne figure, npr. citati, aluzije, parodije. Predmet razvija in spodbuja natanĉno branje pesnińkih besedil, pri katerem je interpretacija tesno povezana z analizo pesnińkih postopkov, npr. z analizo podobja (simbolov, metafor, komparacij, absolutnih in drznih metafor itd.), z analizo ritma, rime, pesnińkih oblik in zvrsti, lirskega subjekta. Posebej bo poudarjena vloga bralĉevega horizonta priĉakovanj pri iskanju odgovora na vprańanje o pomenu sodobnih pesnińkih besedil.


Janko Kos, 1983: Slovenska lirika 1950–1980. Ljubljana, Mladinska knjiga. Janko Kos, 1995: Moderna slovenska lirika 1940–1990. Ljubljana: Mladinska knjiga. Matevņ Kos, 2004: Mi se vrnemo zveĉer: antologija mlade slovenske poezije 1990–2003. Ljubljana: Ńtudentska zaloņba. Irena Novak Popov (idr.), 2001: Kajetan Koviĉ. Ljubljana: Nova revija. (Interpretacije 10). Boris Paternu, 1999: Od ekspresionizma do postmoderne. Ljubljana: Slovenska matica. Darja Pavliĉ, 2003: Funkcije podobja v poeziji K. Koviĉa, D. Zajca in G. Strniše. Maribor: Slavistiĉno druńtvo. Janez Stanek (idr.), 1993: Gregor Strniša. Ljubljana: Nova revija. (Interpretacije 2).

Cilji: Objectives:

Predmet poglablja ńtudentovo znanje o sodobni slovenski poeziji v ńirńem kontekstu svetovne poezije. Ńtudent pozna znaĉilne teme sodobne poezije, zna jih samostojno interpretirati, tako da uporablja metodo natanĉnega branja. Zaveda se,

kakńen je vpliv bralĉevega horizonta priĉakovanj na interpretacijo poezije.



Znanje in razumevanje: Ńtudent zna samostojno interpretirati sodobno poezijo, uporabljati in prepoznati razliĉne metode interpretiranja, zlasti metodo natanĉnega branja. Pozna razliĉne interpretacije istega pesnińkega besedila in zna oceniti njihovo prepriĉljivost.


Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: Ńtudent zna samostojno interpretirati sodobna pesnińka besedila, sposoben je primerjati tematiko in razliĉne interpretacije sodobne slovenske in svetovne poezije.




Predavanja, skupinsko delo, samostojni ńtudij, seminarska vaja, predstavitev seminarske vaje, diskusija.


Assessment:

– ustni izpit, – seminarska vaja.

80 % 20 %




– aktivno sodelovanje pri seminarskih vajah, – seminarska vaja, – ustni izpit.


Članica UM


Predmet: Izbrana poglavja iz novejńe slovenske pripovedne proze

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester




Predavanja


Sem. Vaje Tutorial

Lab. Vaje Lab. work


Samost. delo Individ. Work

ECTS

30 15 105 5

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Joņica Ĉeh, hab.: slovenska knjiņevnost

Jeziki / Languages:




Prerequisites:


1. Idejno-estetski, motivno-tematski, slogovni premiki v izbranih pripovednih zvrsteh slovenske pripovedne proze prve polovice 20. stoletja. a) Roman v slovenski knjiņevnosti prve polovice 20. stoletja (Ivan Cankar, Lojz Kraigher, Zofka Kveder, Izidor Cankar, Vladimir Levstik, Ivan Pregelj, Miran Jarc, Vladimir Bartol, Juń Kozak, France Bevk, Mińko Kranjec, Preņihov Voranc idr.). b) Novela v slovenski knjiņevnosti prve polovice 20. stoletja (Ivan Cankar, Milan Pugelj, Lojz Kraigher, Ivo Ńorli, Miran Jarc, Ivan Pregelj, Vladimir Bartol, Juń Kozak, Ludvik Mrzel, Ciril Kosmaĉ, Preņihov Voranc, Ivan Potrĉ, Mińko Kranjec, Bogomir Magajna idr.). c) Ĉrtica v slovenski knjiņevnosti prve polovice 20. stoletja (Ivan Cankar, Zofka Kveder, Marija Kmet, Ksaver Meńko, Sreĉko Kosovel, Stanko Majcen, Slavko Grum, Miran Jarc, Ludvik Mrzel idr.). 2. Motivno-tematske in stilne tipologije romana, novele ali ĉrtice v pripovedni prozi prve polovice 20. stoletja. 3. Interpretacija izbranih del iz slovenske pripovedne proze prve polovice 20. stoletja.


France Bernik, 1983: Tipologija Cankarjeve proze. Ljubljana: CZ. Joņica Ĉeh, 2001: Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Maribor: Slavistiĉno druńtvo. Miran Hladnik, 1991: Povest. Ljubljana: DZS. Gregor Kocijan, 1996: Kratka pripovedna proza v obdobju moderne. Ljubljana: Znanstveni inńtitut FF. Boris Paternu, 1993: Razpotja slovenske proze. Novo mesto: Dolenjska zaloņba. Franc Zadravec, 1993: Slovenska ekspresionistiĉna literatura: Murska Sobota/Ljubljana: Pomurska zaloņba/Znanstveni inńtitut FF. Franc Zadravec, 2005: Slovenski roman dvajsetega stoletja. Tretji analitiĉni del in sinteze. Murska Sobota/Ljubljana: Zaloņba Franc-Franc, SAZU, Znanstveni inńtitut FF.

Cilji:

Objectives:

1. Ńtudentje spoznajo temeljne estetsko-idejne, motivno-tematske, zvrstno-oblikovne in slogovne premike v romanu, noveli ali ĉrtici slovenske knjiņevnosti prve polovice 20. stoletja. 2. Poznajo izbor literarnih del iz slovenske pripovedne proze prve polovice 20. stoletja. 3. Usposobijo se za interpretacijo slovenske pripovedne proze v prvi polovici 20. stoletja.



Znanje in razumevanje: 1. Poznavanje idejno-estetskih, motivno-tematskih, zvrstnih in slogovnih premikov v slovenski pripovedni prozi prve polovice 20. stoletja, in sicer v romanu, noveli ali ĉrtici. 2. Poznavanje izbora temeljnih del iz slovenske pripovedne proze prve polovice 20. stoletja.


Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: Sposobnost analitiĉnega in sintetiĉnega razmińljanja, opredelitve problema, obĉutljivost za estetske in etiĉne vrednote




Predavanje. Analiza, interpretacija, delo z besedilom.


Assessment:

Ustni izpit. Aktivno delo ńtudenta pri seminarskih vajah. Pisna naloga.

60 % 20 % 20 %


Jih ni.


Ustni izpit. Branje virov in literature. Aktivno delo pri seminarskih vajah (delo z besedili, diskusija, mnenja, komentarji o prebranih virih in literaturi). Pisna naloga iz interpretacije in analize knjiņevnega besedila.


Članica UM


Predmet: Izbrana poglavja iz tematologije

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester


in knjiņevnost 2 3


Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 90 4


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisites:

Ni pogojev.


Predmet se ukvarja z zgodovino snovi, tem, idej in motivov v razliĉnih obdobjih in literaturah. Vsebino predmeta je mogoĉe spreminjati, tako da je upońtevana aktualnost izbranega motiva ali teme v sodobni svetovni in slovenski knjiņevnosti, na vsebino predmeta pa vplivajo tudi ńtudenti s svojimi predlogi za seminarske naloge. Kot primer razliĉnih zgodovinskih obdelav teme, ki se pojavlja v literaturi vseh obdobij, je obravnavana literatura, ki govori o ljubezni (antiĉni ljubezenski roman, grńka ljubezenska lirika in rimska elegija, trubadurska lirika in njen vpliv na koncept ljubezni v zahodni kulturi, trivializacija ljubezni v sentimentalnem in ņenskem romanu, sodobne obdelave teme ljubezni). Posebej je izpostavljen vpliv druņbenega okolja na literarno oblikovanje tem ter vloga knjiņevnosti pri uveljavljanju socialnih in kulturnih vzorcev.


Katarina Bogataj Gradińnik, 1984: Sentimentalni roman. Ljubljana: DZS. (Literarni leksikon 25). Elisabeth Frenzel, 1974: Stoff- und Motivgeschichte. Berlin: Erich Schmidt. Miran Hladnik, 1983: Trivialna literatura. Ljubljana: DZS. (Literarni leksikon 21). Marko Marinĉiĉ, 2002: Antiĉna poezija. Ljubljana: DZS. Miha Pintariĉ, 2001: Trubadurji. Ljubljana: ZIFF in Ńtudentska zaloņba. Denis de Rougemont, 1999: Ljubezen in zahod. Ljubljana: Zaloņba /*cf. Paul Veyne, 1992: Rimska erotiĉna elegija: ljubezen, poezija in zahod. Ljubljana. ŃKUC in ZIFF.

Cilji:

Objectives:

Predmet uvaja v ńtudij tematologije, to da spodbuja ńtudentovo samostojno raziskovanje znaĉilnih literarnih snovi, tem, idej in motivov. Ńtudent spozna interakcije med literaturo in ńirńim druņbenim kontekstom na primeru literarnih del, ki

govorijo o ljubezni.



Znanje in razumevanje: Ńtudent zna prepoznati, analizirati in interpretirati znaĉilne snovi, teme, ideje, motive; pri tem zna upońtevati njihove zgodovinske pojavne oblike in razume njihovo medsebojno soodvisnost s kulturnimi in druņbenimi pojavi.


Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: Ńtudent zna primerjati teme in motive v slovenski in svetovni knjiņevnosti, analizirati njihovo prenańanje in preoblikovanje.




Predavanja, samostojni ńtudij, seminarska naloga, predstavitev seminarske naloge, diskusija.


Assessment:

– ustni izpit, – seminarska naloga.

70 % 30 %




– aktivno sodelovanje v seminarju, – seminarska naloga, – ustni izpit.


Članica UM


Predmet: Jezikovna stilistika v oglasih

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester




Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 120 5

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, hab.: slovenski jezik

Jeziki / Languages:




Prerequisites:

Ni posebnih pogojev. Graduate degree …. ECTS.


1. Terminolońka opredelitev temeljnih izrazov

propaganda, reklama, oglas. 2. Jezikovnostilna teorija prodajnih oglasov. 3. Tipologija oglańevalnih besedil glede na:

a) namen, b) pot do naslovnika, c) razmerje med sliko in besedilom.

4. Jezik oglańevanja na: – pravopisni in glasoslovni ravni, – leksikalni in frazeolońki ravni, – skladenjski in besedilni ravni, – pragmatiĉni ravni. 5. Praktiĉno delo z razliĉnimi vrstami besedil.


M. Humar, 2000: Besedilne in jezikovne znaĉilnosti reklamnih besedil. Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije: Zvezek 2. Ur. Inka Ńtrukelj. Ljubljana: Druńtvo za uporabno jezikoslovje. 315–336. N. Janich, 2001: Werbesprache. Ein Arbeitsbuch. Zweite Auflage. Tübingen: Gunter Narr Verlag. M. Jeriĉ, 2002: Znaĉilnosti in vloga frazemov v slovenskih tiskanih reklamah. Diplomska naloga. Mentorica Irena Stramljiĉ Breznik. Maribor: PeF. T. Korońec, 1996: O nekaterih poimenovalnih vprańanjih v oglańevanju. Slovenska država, družba in javnost. Ur. Anton Kramberger. Ljubljana: FDV. 257–266. – –, 1999: Prvo slovensko oglańevalno besedilo iz l. 1794 in njegov avtor Valentin Vodnik (1758–1819). Slavistiĉna revija (47/4). 181–191. – –, 2005: Jezik in stil oglaševanja. Ljubljana: FDV. I. Stramljiĉ Breznik, 2006: Pravopisna norma v jeziku slikovnousmerjenih oglasov. Toporišiĉev zbornik. (v objavi).

Cilji: Objectives:

Ńtudenti: – se seznanijo s temeljno terminologijo; – spoznajo slovensko jezikovnostilno teorijo oglasov; – znajo razlikovati oglańevalna besedila glede na namen; – prepoznavajo stilotvorna jezikovna sredstva v oglasih.



Znanje in razumevanje: Ńtudentje: – so sposobni kritiĉno presojati uspele in manj uspele oglańevalske izdelke; – pri tem razumejo izjemen pomen ustreznega izbora jezikovnih sredstev v razliĉnih okolińĉinah za razliĉne namene.


Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: Pridobljeno znanje in praktiĉna analiza reklamnih besedil jih usposablja za kritiĉne ocenjevalce primerno obvestilnih, mikavnih in jezikovno uspelih oglasov.




– predavanje (verbalno-tekstualne metode: razlaganje, pojasnjevanje, diskusija; demonstracijsko-ilustrativne metode: prikazovanje),

– seminarske vaje (delo z reklamnimi besedili).


Assessment:

– ocena pisnega izpita, – ocena seminarske vaje.

80 % 20 %


Jih ni.


– pisni izpit, – seminarska vaja.


Članica UM


Predmet: Jezikovne znaĉilnosti govorjenih publicistiĉnih besedil

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester




Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 120 5

15

Nosilec predmeta / Lecturer: Asist. dr. Alenka Valh, hab: slovenski jezik

Jeziki / Languages:




Prerequisites:


– Pomen nacionalnega jezika kot odraza kolektivne pripadnosti. – Norma, odstopi od norme, norma kot prestiņ. – Zvrsti slovenskega jezika: socialne, funkcijske, prenosnińke. – Znaĉilnosti publicistiĉnega jezika. – Znaĉilnosti govorjenega jezika (reproduktivno ubesedovanje, neposredno ubesedovanje). – Veĉplastnost medijskega jezika kot potreba po identifikaciji z okoljem. – Neknjiņni pogovorni jezik (neknjiņni pokrajinski pogovorni jezik, nareĉja, mestna govorica) kot specifiĉnost jezika lokalnih medijev (govorjeni). – Pregled osnovne pravopisne (pregled pravopisja, priroĉnikov, SSKJ in SP 2001 tudi v elektronski obliki) in pravoreĉne literature (poudarek na vajah v fonolaboratoriju). – Zahtevnejńi primeri iz pravoreĉja (aktualni primeri z radia, TV …; delo v fonolaboratoriju). – Analiza jezika govorjenih oddaj nacionalne in lokalnih RTV-postaj. – Analiza jezika razliĉnih RTV-oddaj: informativne, za otroke, za mlade, glasbene, zabavne …

– Znaĉilnosti govorjenih besedil v primerjavi s pisnimi (ustni nastopi). – Pomen pragmatiĉnega vidika govorjenega jezika (npr. neposredno izraņanje namena, posredno izraņanje namena, naĉini izraņanja vljudnosti …).


Dunja Jutronić, 2006: Lokalni govor na nacionalnoj televiziji: emisije Po ure torture. Jezik i mediji. Zagreb, Split: HDPL. 335–346. Monika Kalin Golob, 2003: Neknjiņnost kot ņanrotvorno sredstvo? Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem. Ljubljana: Center za slovenńĉino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.

(Obdobja. Metode in zvrsti; 22). 17–18. Tomo Korońec, 1998: Stilistika slovenskega poroĉevalstva. Ljubljana: Kmeĉki glas. Joņe Toporińiĉ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: zaloņba Obzorja. – – (ur.), 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU. Alenka Valh Lopert, 2005: Kultura govora na Radiu Maribor. Maribor. Slavistiĉno druńtvo (Zora; 36). Nada Zgrabljić, 1996: Govor na lokalnim radio-postajama u Istri. Medijska istaživanja. 155–167. Ĉlanki – glede na obravnavane teme.

Cilji: Objectives:

Seznaniti ńtudente: – s konkretnimi problemi, s katerimi se sreĉujejo novinarji, napovedovalci, moderatorji na radiu in TV; · – z jezikovnimi priroĉniki, uĉenje iskanja po virih; · – z jezikovno kompetenco; – s podobo jezika v govorjenih medijih z vidika: glasoslovja (mesto naglasa, kvaliteta in kvantiteta vokalov, izgovor soglasnikov, intonacija …); oblikoslovja (po posameznih besednih vrstah); besedijsko (vpliv pogovornega jezika, nareĉij, angleńĉine …); skladnje (zapletenost/nezapletenost povedi, izpusti, nedokonĉane povedi, popravki, ponavljanja …); – z razmerjem med normo slovenskega jezika in njeno realizacijo v jeziku govornih medijih (branih in prosto ubesedovanih besedil).

Predvideni študijski rezultati: Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje: – Ńtudenti se zavedajo pomena publicistiĉnega jezika v govorjenih medijih; – razumejo obojestranski vpliv – medija na jezik okolja in jezika okolja na medij; – zavedajo se veĉplastnosti jezika in njegovega neprestanega razvoja; – zavedajo se pomena maternega jezika kot jezika nacionalne pripadnosti; – glede na okolińĉine znajo uporabljati ustrezne jezikovne zvrsti (socialne, funkcijske, prenosnińke); – znajo pripraviti jezikovno ustrezna govorjena besedila (SSKJ, SP); – znajo jezikovno analizirati in svetovati pri govorjenih besedilih glede na normo (SSKJ, SP); – znajo prosto govoriti v knjiņnopogovornem jeziku.


Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: Ńtudenti se nauĉijo prenesti teoretiĉna znanja v praktiĉna raziskovanja in se seznanijo s konkretnimi jezikovnimi problemi.


Metode poučevanja in učenja: Learning and teaching methods:

predavanje; vaje – analiza avtentiĉnega posnetega gradiva; delo z avdio- in videoposnetki; predstavitve seminarskih vaj; aktivno sodelovanje; delo v fonolaboratoriju.


Assessment:

– aktivno sodelovanje; – predstaviti in oddati analizo (seminarska vaja); – pisni izpit.

10 % 20 % 70 %


– Prenosni raĉunalnik, projektor, zvoĉniki; televizija in videorekorder; grafoskop; fonolaboratorij.


– aktivno sodelovanje; seminarska vaja; pisni izpit.


Članica UM


Predmet: Jezikovne znaĉilnosti pisanih publicistiĉnih besedil

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester


in knjiņevnost

2. 3.


Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

15 15 120 5

Nosilec predmeta / Lecturer: Asist. dr. Alenka Valh, hab.: slovenski jezik

Jeziki / Languages:




Prerequisites:


– Zvrsti slovenskega jezika: socialne, funkcijske, prenosnińke. Tipiĉne znaĉilnosti vsake izmed zvrsti. – Nacionalni jezik kot odraz kolektivne pripadnosti. – Norma, odstopi od norme, norma kot prestiņ. – Pregled osnovne pravopisne literature (pregled pravopisja, priroĉnikov, SSKJ in SP 2001 tudi v elektronski obliki). – Zahtevnejńi primeri iz pravopisa (ob aktualnih primerih serijskih publikacij, ĉlankov, brezplaĉnih publikacij, v elektronski obliki na spletu …). – Poudarek na temah iz oblikoslovja (po posameznih besednih vrstah); besedja (stalne besedne zveze, vpliv pogovornega jezika, angleńĉine …); skladnje (zapletenost, nezapletenost povedi, besedni red, ponavljanja …). – Jezik kot sredstvo vplivanja na bralca (elementi pragmatike).

– Elementi neknjiņnega jezika kot znaĉilnost jezika v publ. besedilih (lokalne serijske publikacije …).


Monika Kalin Golob, 2000: Jezikovne reže. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Tomo Korońec, 1998: Stilistika slovenskega poroĉevalstva. Ljubljana: Kmeĉki glas. Viktor Majdiĉ, 2004: Pogledi na jezik. Razprave in ĉlanki o slovenskem jeziku. Ljubljana: Debora. Irena Stramljiĉ Breznik, 1999: Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor: Slavistiĉno druńtvo (Zora; 7). Joņe Toporińiĉ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Zaloņba Obzorja. – – (ur.), 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU. Ĉlanki – glede na obravnavane teme

Cilji: Objectives:

Seznaniti ńtudente: – s konkretnimi jezikovno-stilnimi problemi, s katerimi se sreĉujejo novinarji in drugi pisci besedil za objavo v pisnih medijih; · – z jezikovnimi priroĉniki, uĉenje iskanja po virih; – z jezikovno kompetenco;

– s podobo jezika v pisanih medijih z jezikovno-stilnega vidika; – z razmerjem med normo slovenskega jezika in njeno realizacijo v jeziku zapisanih besedil v medijih.

Predvideni študijski rezultati: Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje: – Ńtudenti se zavedajo pomena publicistiĉnega jezika v zapisanih medijih in njegovega vpliva; – razumejo obojestranski vpliv – medija na jezik okolja in jezika okolja na medij; – zavedajo se veĉplastnosti jezika in njegovega neprestanega razvoja; – zavedajo se pomena maternega jezika kot jezika nacionalne pripadnosti; – znajo pripraviti jezikovno in stilno ustrezna besedila (raba SSKJ, SP); – znajo jezikovno analizirati in svetovati pri zapisu besedil glede na normo (SSKJ, SP).


Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: Ńtudenti se nauĉijo uporabiti teoretiĉna znanja v praktiĉnem raziskovanju in se seznanijo s konkretnimi jezikovno-stilnimi problemi. S poudarkom na praktiĉnem delu bodo spoznali, katere napake v tiskanih besedilih nastanejo zaradi neznanja, katere zaradi ņelje po stilnem poudarjanju drugaĉnosti in katere povsem zaradi manjńe pozornosti pri pisanju.


Metode poučevanja in učenja: Learning and teaching methods:

Metode: – predavanje; – vaje – analiza avtentiĉnega gradiva; – delo z razliĉnimi serijskimi publikacijami, ĉlanki …; – predstavitve seminarskih vaj; – aktivno sodelovanje.


Assessment:

– individualno delo doma: – za pristop k izpitu: seminarska vaja; – pisni izpit.

10 % 20 % 70 %


– prenosni raĉunalnik, projektor, grafoskop.

Obveznosti študentov:

Students’ commitments:

– Aktivno sodelovanje: poroĉajo o poteku dela (iskanje po priroĉnikih, zbiranje gradiva, ĉlankov, serijskih publikacij, objav na spletu …) za empiriĉni del – ńtudija primera (analiza jezika), – za pristop k izpitu: predstaviti in oddati analizo (seminarska vaja); – pisni izpit.


Članica UM


Predmet: Knjiņevna esejistika po l. 1950

Subject Title:



Letnik Year

Semester Semester




Predavanja


Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Lab. work



ECTS

30 15 105 5

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. dr. Miran Ńtuhec, hab.: slovenska knjiņevnost

Jeziki / Languages:




Predmet sestavljata dva vsebinska sklopa. 1. V teoretskem delu gre za razńirjanje in poglabljanje vsebin iz predmeta Uvod v esejistiko in knjiņevno kritiko, in sicer v smislu moņnosti aplikacije razliĉnih teoremov na slovenski korpus. Ta del je zamińljen kot izhodińĉe. 2. Drugi vsebinski sklop obravnava najpomembnejńa problemska podroĉja, ki so zaposlovala slovensko esejistiko po l. 1950, v pońtev pridejo: ontolońka in statusna vprańanja knjiņevnosti (ustvarjalna svoboda, angaņma, univerzalnost literarnega sporoĉila, vplivi kritike, knjiņevnih programov in estetike ter kulturne politike na literarni sistem itd.) ter refleksija domaĉih, amerińkih in evropskih literarnih praks (idejnost, vplivi kulturne politike, modernistiĉne in avantgardistiĉne smeri, spodbude amerińke dramatike, gledalińke avantgarde, postmodernizem, refleksija sprotne knjiņevne produkcije, prevrednotenja v literarnem sistemu itd.) Uvid v navedeno bo ńtudente pouĉil o tem, da je esejistika praviloma sledila vsem najpomembnejńim dogodkom na kulturnem, duhovnem, politiĉnem in socialnem podroĉju ņivljenja Slovencev.


Theodor W. Adorno, 1999: Esej kot oblika. Beležke o literaturi. Ljubljana: CZ. Janko Kos, 1979: Esej in Slovenci. Sodobnost 27. 1. Joņe Pogaĉnik, 1980: Uvod v branje. Sodobni hrvaški esej. Ljubljana. MK. Denis Poniņ, 1989: Esej. Literarni leksikon. Ljubljana: CZ. Miran Ńtuhec, 2003: Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: SM. Miran Ńtuhec, 2005: Aristokracija jezika in duha. Aristokracija jezika in duha. Ljubljana: Ńtudentska zaloņba.

Cilji: Objectives:

1. Literarnozvrstna oznaka eseja. 2. Definicija tipologije slovenske esejistike. 3. Opozoriti na glavne teme ter na premike, ki so tu nastali glede na kulturno, duhovno, politiĉno, kulturno in socialno dinamiko. 4. Ustvariti pogoje za razumevanje pomena esejistike za duhovni in kulturni razvoj Slovencev.



Znanje in razumevanje: Ńtudenti bodo po uspeńno opravljenem izpitu usposobljeni za samostojno in relevantno sledenje esejistiki, pridobili si bodo znanje in intelektualno odprtost, razumeli glavne procese in bodo sposobni razpravljati o osnovnih problemih korpusa. Ne nazadnje je namen predmeta ńirjenje in poglabljanje duhovnosti in navajanje na strpen in argumentiran dialog.


Prenesljive/kljuĉne spretnosti in drugi atributi: Predmet je zamińljen kot samostojen in celovit uvid v proble

University of Maribor · KAZALO Angleščina za akademske namene...

Documents

Transcript of University of Maribor · KAZALO Angleščina za akademske namene...