čunalnika v pisarni - iser-ak.si

1

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

1

NavigacijaKonec

01 Vloga računalnika v pisarni

Predmet: Računalništvo in informatikaAndrej Krajnc

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

2

NavigacijaKonec

Informatika

PoslanstvoUresničuje se z njeno dejavnostjo

VlogaJe oblikovanje postopkov in zagotavljanje sredstev za učinkovito pridobivanje informacij, ki so potrebne za upravljanje podjetja

PomenPomen informatike se kaže v koristih, ki so jih deležni uporabniki informacijske tehnologije.

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

3

NavigacijaKonec

1. Poslanstvo

Uresničuje se z njeno dejavnostjo

UPRAVLJANJE

ORGANIZIRANJEODLOČANJE

NAČRTOVANJE

NADZIRANJEPodlaga za informacijski sistem

nem.: Verwaltung

angl.: Administration

2

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

4

NavigacijaKonec

2. Vloga

Vloga informatike je oblikovanje postopkov in zagotavljanje

sredstev za učinkovito pridobivanje informacij, ki so

potrebne za upravljanje podjetja

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

5

NavigacijaKonec

3. Pomen

Pomen informatike se kaže v koristih, ki so jih deležni uporabniki informacijske tehnologije.

v delu s podatkiv delu z informacijami

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

6

NavigacijaKonec

Osnovni pojmi

PODATEKINFORMACIJAZAPISTABELAKLJUČ TABELEBAZA PODATKOV

35ºC; 5m/sDanes je …Vreme v NMVreme v SlovenijiDatumLetna tabela temperatur

3

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

7

NavigacijaKonec

Informatika v administraciji

Namen:Nadomešča človeka pri :

Ponavljajočih opravilihZamudnih opravilihRutinskih opravilih

Uporaba:Informacijska znanjaInformacijske veščine

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

8

NavigacijaKonec


PoslovodstvoUslužbenciTehnologiVzdrževalciDelavciStrokovnjaki

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

9

NavigacijaKonec


Poslovodstvo

Spremljanje tehnoloških novostiOdkrivanje novih poslovnih priložnosti

4

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

10

NavigacijaKonec


Uslužbenci

Osebni organizatorji časa (najpomembnejši)Urejevalniki besedilPreglednicePodatkovne zbirkeInternetElektronska pošta

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

11

NavigacijaKonec


Tehnologi, vzdrževalci, delavci

Računalniška načrtovalska orodjaUporabniški programi

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

12

NavigacijaKonec


Strokovnjaki

Ekspertni sistemiProgrami za vodenje projektov

5

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

13

NavigacijaKonec


Evropska unija

ECDLEuropean Computer Driving Licence

Evropsko računalniško vozniško dovoljenje

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

14

NavigacijaKonec


Svet

ICDLInternational Computer Driving Licence

Mednarodno računalniško vozniško dovoljenje

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

15

NavigacijaKonec

KAJ OBSEGA ECDL?

Izpite iz modulov:

ECDL StartECDLAM3: Urejanje in obdelava besedil AM4: PregledniceAM5: Podatkovne baze AM6: Predstavitve

ECDL CAD (Autocad, CorelDraw)

6

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

16

NavigacijaKonec

KAJ OBSEGA ECDL?

Izpite iz modulov:

M1: Osnovni koncepti informacijske tehnologije (IT)M2: Uporaba računalnika in upravljanje datotek M3: Urejanje in obdelava besedil M4: PregledniceM5: Podatkovne baze M6: Predstavitve

M7: Informacija in komunikacija

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

17

NavigacijaKonec

KAJ OBSEGA ECDL Start?

Štiri (4) izpite iz modulov:

M1: Osnovni koncepti informacijske tehnologije (IT)M2: Uporaba računalnika in upravljanje datotek M3: Urejanje in obdelava besedil M4: PregledniceM5: Podatkovne baze M6: Predstavitve M7: Informacija in komunikacija

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

18

NavigacijaKonec

Cena ECDL izpitov?

Indeks 67,60€M1: 32,55€M2: 32,55€M3: 32,55€M4: 32,55€M5: 32,55€M6: 32,55€M7: 32,55€Skupaj: 295,44€Skupaj ECDL start 197,80€

7

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

19

NavigacijaKonec

Cena ECDL izpitov?

Indeks napredni 45,07€AM3: 45,07€AM4: 45,07 €AM5: 45,07 €AM6: 45,07 €

Indeks CAD 105,16€CAD: 57,59€

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

20

NavigacijaKonec

Računalniki in pisarniška dela

Dejstva:

Pisarna je sistem s številnimi vhodi podatkov

V njej poteka oblikovanje informacij

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

21

NavigacijaKonec

Merjenje informacij

Teorija informacij (C. Shannon 1948)

Enota: bit (binary digit)1 bit informacije dobimo z odgovorom na vprašanje, pri katerem sta možna natanko dva enako verjetna odgovora.

8

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

22

NavigacijaKonec

Merjenje informacij

2 odgovora ⇒ 1 bit

4 odgovori ⇒ 2 bita

8 odgovorov ⇒3 biti1

1

11

11

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

23

NavigacijaKonec

Merjenje informacij

n: število enakovrednih izidovI: količina informacije [bit]

2I = nI = log2 n

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

24

NavigacijaKonec

Merjenje informacij

Primer metanje dveh kock

_____ izidov ⇒ ____ bitovEnakovrednih izidov je n = 6 × 6 = 36.

Količina informacije:I = log2 n = log2 36 = log10 36 / log10 2 ≈

1,556 / 0,301 = 5,17 bitov

9

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

25

NavigacijaKonec

Enote za merjenje

1b bit

1B byte (zlog, bajt) = 8 bit

1KB kilobyte = 210 B = 1.024 B = 1.024 × 8 b = 8192 b

1MB megabyte = 220 B = 1.024 KB= 1.048.576 B

1GB gigabyte = 230 B = 1.024 MB= 1.073.741.824 B

1TB terabyte = 240 B = 1.024 GB

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

26

NavigacijaKonec

Predstavitev informacij

DIGITALNA

Digitalna ura [16:30:25]Števec kilometrovDigitalni termometerNapetost je/niSvetloba je/niOrientacija magnetnega poljaVdolbina je/ni

ANALOGNA

Ura s kazalciMerilnik hitrostiŽivosrebrni termometerVelikost napetostiSvetlobna jakostJakost magnetnega poljaGlobina/odmik zareze

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

27

NavigacijaKonec

Vrste informacij

ANALOGNE DIGITALNE zvezne diskretne

lahko jih izm erimo lahko jih preštejemo

-15-10

-505

10152025

0,1 0,4 0,7 1 1,3 1,6 1,9 2,2 2,5 2,8 3,1

0

1

2

3

4

1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31

10

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

28

NavigacijaKonec

Digitalna predstavitev informacij

00,20,40,60,8

11,21,41,61,8

nape

tost

[V]

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

29

NavigacijaKonec

Digitalna predstavitev informacij

0

5

nape

tost

[V]

A B C D E F

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

30

NavigacijaKonec

Številski sistemi

Zapis racionalnega števila: 109,75 = 1 × 102 + 0 × 101 + 9 × 100 + 7 × 10-1 + 5 × 10-2

osnova: B > 1, cifre: 0, 1, ..., B-1 SISTEM OSNOVA CIFRE desetiški B=10 0,1,2,3,4,5,6,7,8,9 dvojiški B= 2 0,1 osmiški (oktalni) B= 8 0,1,2,3,4,5,6,7 šestnajstiški (heksadecimalni) B=16 0,1,2,3,4,5,6,7,8,9,

A,B,C,D,E,F Primer: 217 [10] = 11011001 [2] = 331 [8] = D9 [16]

11

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

31

NavigacijaKonec

Številski sistemi

Pretvarjanje [10] → [2] Hornerjev algoritem 109,75 [10] = ? [2] Celi del: 109 : 2 = 54, ostane 1 54 : 2 = 27, ostane 0 27 : 2 = 13, ostane 1 13 : 2 = 6, ostane 1 6 : 2 = 3, ostane 0 3 : 2 = 1, ostane 1 1 : 2 = 0, ostane 1 1101101

Neceli del: 0,75 × 2 = 1,5 0,50 × 2 = 1,0 0,00 × 2 = 0,0 0,11000... Rezultat: 109,75 [10] = 1101101,11 [2]

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

32

NavigacijaKonec

Številski sistemi

Pretvarjanje [2] → [10] 1101101,11 [2] = ? [10] 1101101,11 [2] = = 1×26+1×25+0×24+1×23+1×22+0×21+1×20+1×2-1+1×2-2

= 64 + 32 + 0 + 8 + 4 + 0 + 1 + ½ + ¼ = 109,75

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

33

NavigacijaKonec

Predstavitev podatkov v računalniku

P r e d s t a v i t e v n e g a t iv n ih c e l ih š t e v i l : 1 . N a v a d n i p r e d z n a k p o z i t iv n o š te v i lo n e g a t iv n o š te v i lo

O b r n e m o s a m o p r e d z n a k . 2 . E n iš k i k o m p le m e n t p o z i t iv n o š te v i lo n e g a t iv n o š te v i lo

O b r n e m o v s e b i te .

0 0 0 1 1 0 1 1 1 0 0 1 1 0 1 1

0 0 0 1 1 0 1 1 1 1 1 0 0 1 0 0

12

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

34

NavigacijaKonec


3. Dvojiški komplement pozitivno število negativno število

Obrnemo vse bite (eniški komplement) in prištejemo 1.

0 0 0 1 1 0 1 1 1 1 1 0 0 1 0 1

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

35

NavigacijaKonec


Prednosti in slabosti

predznak eniški k. dvojiški k. osn. op.: +, – zahtevne preproste preproste

ničle 00000000=+0 10000000=–0

00000000=+0 11111111=–0

00000000

Ničla v dvojiškem komplementu: –00000000 = 11111111 + 1 = 100000000 → 00000000

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

36

NavigacijaKonec


Predstavitev racionalnih števil: 9,5 [10] = 1001,1 [2] = 0,10011 [2] × 24 normirana eksponent mantisa s s predznakom predznakom

0 100110000.... 0 0...0100

13

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

37

NavigacijaKonec


Predstavitev znakov: Kodne tabele: znak → število (tipično 1 zlog) na primer: 'A' → 65 = 41 [16] Pregled kodne tabele ASCII (American Standard Code for Information Interchange) s poudarkom na: 1. male in velike črke 2. številke 3. posebni znaki 4. presledek 5. kontrolni znaki 6. kontrolna znaka <CR> in <LF>

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

38

NavigacijaKonec


p r e d s t a v i t e v š t e v i l a 1 2 3 [ 1 0 ] = 7 B [ 1 6 ] p r e d s t a v i t e v z a p o r e d j a z n a k o v '1 2 3 ' = 3 1 3 2 3 3 [ 1 6 ] P r o b l e m p r e d s t a v i t v e š u m n i k o v : 1 . k o d n e t a b e l e Y U S C I I , C P 8 5 2 , C P 1 2 5 0 , I S O L a t i n 2 ; 2 . U N I C O D E k o t 1 6 - b i t n i s t a n d a r d , k i s e u v e l j a v l j a

0 1 1 1 1 0 1 1

0 0 1 1 0 0 0 1

0 0 1 1 0 0 1 0

0 0 1 1 0 0 1 1

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

39

NavigacijaKonec

Rastrska grafika

(bitna grafika) je v način shranjevanja slike z množico slikovnih pik v obliki 2D matrike. Slika je v računalniškem pomnilniku shranjena kot matrika s podatki (kot so barva in intenziteta) za vsak piksel(slikovni element oziroma posamezno piko) slike. Ko jo transformiramo (povečamo, zavrtimo, raztegnemo itd.), postane rastrska grafika nazobčana, pokvarimo pa lahko tudi ločljivost slike. Rastrska grafika se ponavadi uporablja v programih za slikanje..

14

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

40

NavigacijaKonec

Predstavitev slik:

Bitna slika 128 × 128 slikovnih elementov (pikslov, pik) Vsak element je predstavljen z enim zlogom (256 barv)


Opis barve slike s: 4 biti - 24 = 16 barv8 biti - 28 = 256 barv16 biti - 216 = 65.536 barv24 biti - 224 = 16.777.216 barv

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

41

NavigacijaKonec


RAI 2007-08

Andrej Krajnc

42

NavigacijaKonec


Najpogostejše predstavitve slikovnih elem entov:

m onokrom atsko (1 bit: črno ali belo)

16 barv (4 biti - ½ zloga)

15

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

43

NavigacijaKonec


256 nivojev sivine (1 zlog)

256 barv (1 zlog)

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

44

NavigacijaKonec


24 bitov RGB (3 zlogi: 8 + 8 + 8 bitov)

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

45

NavigacijaKonec

Vektorska grafika

(vector graphics) je v shranjena v obliki geometričnih formul. Lahko jih transformiramo (povečamo, vrtimo, raztegnemo itd.) brez poslabšanja ločljivosti slike. Izbrati in transformirati je mogoče tudi vsako posamezno komponento vektorsko zapisane slike, saj je vsaka komponenta definirana posebej. Vektorsko grafiko ponavadi uporabljajo risalni programi, ki uporabniku omogočajo izdelavo in popravljanje tehničnih diagramov, načrtov.

16

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

46

NavigacijaKonec


Predstavitev zvoka: Vzorčenje A/D pretvornik

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

1 4 7 10 13 16 19 22 25 28

t

ampl

ituda

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

47

NavigacijaKonec


MP3 zapisShannonov teorem: frekvenca vzorčenja > 2x višja od najvišje frekvence vzorčnega signala

signal digitalizirajo (vrednost diskretnih vzorcev predstavljena s številom)Glasbene zgoščenke:

44,1 kKz, 16-bitni zapis

Formati:

WAV (Windows),

AU (Unix), AIFF (Mac),

MP3, MIDI

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

48

NavigacijaKonec

Standardi za kodiranje besedila

1970: ASCII (American Standard Code for InformationExchange) za črko uporablja 7 bitov + 8. bit za kontrolo napak (omogoča 128 znakov). Nima čšž (iz drugih znakov) http://czyborra.com/charsets/iso646.html

8-bitni standard ISO 8859 (podoben, ASCII/8859) http://czyborra.com/charsets/iso8859.html

Standard UNICODE (Unique, Universale and Uniform Character Encoding) 16-bitno kodiranje za različne jezike in pisave http://www.unicode.org/unicode/standard/versions/

17

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

49

NavigacijaKonec


Standardne frekvence vzorčenja: 11 kHz, 22 kHz, 44,1 kHz, 48 kHz, 96 kHz

1 kHz pomeni 1000 meritev na sekundo. Predstavitev amplitude: 8 ali 16 bitov Predstavitev ene sekunde zvoka (16 bitov, 44,1 kHz): 1 s × 44.100 meritev/s × 2 B ≈ 88 KB; stereo: 172 KB

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

50

NavigacijaKonec


Predstavitev glasbe: S podatki predstavimo note, odigrane na instrumentu. MIDI: Musical Instrument Digital Interface

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

51

NavigacijaKonec

Z računalniško tehnologijo si pomagamo pri:

Zajemanje podatkovVerifikacija podatkovPorazdelitev podatkovRazvrščanje podatkovPovzemanje (skupne značilnosti)PreračunavanjeShranjevanjePriklic podatkovReprodukcija podatkovPrenos podatkov

18

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

52

NavigacijaKonec

Sporazumevanje v podjetjih

Prenos sporočil

Notranje sporazumevanje

Zunanje komuniciranje

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

53

NavigacijaKonec


Pisno sporazumevanjeZapisekPoročiloDopisVabiloObvestiloNoviceInterni časopisIntranetni časopis

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

54

NavigacijaKonec


Ustno sporazumevanje

Sestanki

Osebni stiki

19

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

55

NavigacijaKonec

Izboljšanje sporazumevanja

Sporazumevanje je nujen pogoj za obstoj organizacije.Informacije si zagotavljamo s komuniciranjem

Sporazumevanje uredimo z INFORMACIJSKIM SISTEMOM

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

56

NavigacijaKonec

Informatika v podjetju

FunkcijeRaziskave in razvojOblikovanje – DesignTrženje – MarketingFinanciranjeRačunovodstvoKadrovanje Razpečava…

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

57

NavigacijaKonec

Informacijski tokovi

Poslovni proces je zaporedje nalog, aktivnosti in opravil, ki potekajo prečno na organizacijsko strukturo

N.p.: Organizacijski informacijski tok sledi strukturi organizacije

Tokovi zagotavljajo lažje zajemanje podatkov in jih vračajo v sistem kot informacijo

NAVODILO AKTIVNOST POROČILO

20

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

58

NavigacijaKonec

Vpliv komunikacij v podjetju

Hitrejše sporazumevanje

Boljše odločanje

Boljše predstavitve

Povečanje produktivnosti

Nekompatibilnost opreme

Visoki stroški tehnologij

Osamitev

Izguba delovnih mest

Visoki stroški usposabljanja

Izguba časa

Stres

Odtujitev podatkov

Podjetje(komunikacije)

POZITIVNE NEGATIVNE

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

59

NavigacijaKonec

Uporaba IT pri sporazumevanju

PC-TelefaxElektronska poštaVideo konferenceElektronska nakazilaElektronska izmenjava podatkov EDIGlasbaVideo (DVD)

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

60

NavigacijaKonec

Uporaba IT pri sporazumevanju

Prenosni mediji

Telefonske žiceKoaksialen kabelOptična vlaknaElektroenergetsko omrežjeMikrovalovne zvezeSatelitske zveze

21

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

61

NavigacijaKonec

Presoja ustreznosti IT

PreglednostSmotrnostPrijaznost in enostavnostIzboljšanje učinkovitostiIzboljšanje sodelovanjaIzboljšanje nadzoraVarovanje poslovnih skrivnostiNepooblaščen dostopVarnost pri delu

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

62

NavigacijaKonec

Presoja primernosti IT

Cilji informacijskega sistema

Uresničevanje glede na potrebe podjetja

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

63

NavigacijaKonec

Kakovost informacij

Ocenjujemo z merili:DostopnostTočnostPravočasnostPopolnostZgoščenostUstreznostRazumljivostObjektivnost

22

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

64

NavigacijaKonec

Vrednost informacije

Določena je z razliko med stroški pridobitve informacije in pridobljeno vrednostjo

Ločimo:Napovedno vrednostOperativno vrednostOpisno vrednost

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

65

NavigacijaKonec

Podjetje

Temeljni proces je poslovanje, to je opravljanje tvegane pridobitne dejavnostiSestavina procesa so ljudje in sredstvaKomunikacije sestavljajo informacijsko strukturoUrejeno informacijska strukturo imenujemo:

INFORMACIJSKI SISTEM

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

66

NavigacijaKonec

Informacijski sistem

1. Povezuje informacije

2. Povezuje ljudi3. Povezuje

poslovne procese

23

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

67

NavigacijaKonec

Informacijski procesi

Zajemanje podatkovPorazdeljevanje podatkovRazvrščanje podatkovRačunanje PovzemanjeShranjevanjeIskanjeRazmnoževanjeKomuniciranjePreverjanje

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

68

NavigacijaKonec

Informatika

Ročna metoda

Strojna metoda

Avtomatska metoda

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

69

NavigacijaKonec

Struktura informacijskega sistemaCentraliziran IS

Vsi podatki se stekajo v središče IS, se tam obdelujejo in shranjujejo ter posredujejo uporabnikom. IS mora biti enotno načrtovan in nadziran iz enega mesta. V informacijskem centru je združen ves informacijski potencial organizacije, od strokovnjakov in opreme do metod in podatkov.

CENTER

24

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

70

NavigacijaKonec

Struktura informacijskega sistemaCentraliziran IS

Standardizirani postopki

Učinkovitejši nadzor

Izločitev podvajanja vnosov

Sprotna posodobitev podatkov

Pomanjkanje strokovnjakov

Zapletenost sistema

Okvara prizadene vse

Veliki stroški Centraliziran

IS

PREDNOSTI SLABOSTI

Izraba znanja in opreme

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

71

NavigacijaKonec

Struktura informacijskega sistema Porazdeljen IS

Pridobitev informacij pri uporabnikih IS. Porazdeljeni IS je skupek dislociranih in medsebojno povezanih informacijskih podsistemov. Vsak podsistem je sposoben vzdrževati lastno zbirko podatkovNa razpolago ima podatkovne zbirke ostalih podsistemov.

1 2 3

4 5

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

72

NavigacijaKonec

Struktura informacijskega sistemaPorazdeljen IS

Procesna moč je poceni

Hitrejše prilagajanje

podsistema spremembam

Okvara nima vpliva na ostale

Neenotno zajemanje podatkov

Nezdružljivost opreme

Nezdružljivost postopkov

Težje usklajevanje Centraliziran

IS

PREDNOSTI SLABOSTI

Sistem lahko dograjujemo Zapletene mrežne povezave

25

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

73

NavigacijaKonec

Struktura informacijskega sistema

Formalni ISNačrtovan s strani organizacije za dosego zavestno izbranih ciljev

Potrebe podjetjaObveze po zakonihUpravljanje podjetjaZanimiv za zunanje uporabnike

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

74

NavigacijaKonec

Struktura informacijskega sistema

Neformalen ISSamonikla struktura kot posledica potreb posameznikov

Brez pravilPriložnostnoBrez nadzora

Načeloma ni koristen, lahko pa je celo škodljiv. CENTER

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

75

NavigacijaKonec

Tipi informacijskih sistemov

Izvajalski IS knjigovodski IS (transactions processing systems)

pretežni del predstavlja računovodstvo, ki zagotavlja informacije za odločanjeuspeh se meri kot razlika med iztržkom in stroškina poslovni izid vplivajo tudi izredni prihodki

26

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

76

NavigacijaKonec


IS za upravljanje (MIS – management information system)

v vsakem podjetju predstavlja osnovo za obstoj in razvojtemelji na periodičnih poročilih o uspešnosti po posameznih področjihinformacije so namenjene interni uporabi pri vodenju in upravljanju

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

77

NavigacijaKonec


Direktorski IS (EIS – executive information system )

namenjena vrhnjemu poslovodstvu, ki nima znanja ali časa za analizetemelji na pravi, nazorni in zgoščeni informacijiinformacije so v obliki tabel, kazalnikov, grafikonov

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

78

NavigacijaKonec


Ekspertni IS

Namenjena strokovnjakom, za postavite diagnoz zapletenih pojavovSo računalniško podprtiNadomesti pomanjkanje izkušenj, specifičnih znanj in intuicije

27

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

79

NavigacijaKonec


IS za podporo odločanju (decision support systems )

so računalniško podprtinamenjena uporabnikom, za odločanje po metodah scenarijev kaj-če in z optimizacijskimi statističnimi metodamiizdelujejo se standardna obsežna periodična poročila

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

80

NavigacijaKonec


IS za podporo dela v skupini (groupware systems)

Namenjena pri organizaciji dela v skupinah za povečanje učinkovitosti skupinskega dela. Decentraliziran IS in računalniška omrežja ustvarjajo pogoje za skupinsko delo Upravljanje in vodenje projektov, razporejanje nalog, spremljanje , opozarjanje na dogodke

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

81

NavigacijaKonec


IS za avtomatizacijo pisarniškega dela (office automation system)

Namenjena pri organizaciji dela v pisarnah :Urejanje in obdelava besedil PreglednicePodatkovne baze Predstavitve Informacija in komunikacija

28

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

82

NavigacijaKonec

Zaščita podatkov

Kriptografija - proces kodiranja za preprečevanje nepooblaščene ali nedovoljene uporabe in kraje podatkov (npr. nakup preko spletnih strani, prenos denarnih pologov)

Simetrični kriptografski ključi - isti ključ (geslo) za šifriranje in dešifriranje dokumenta (zahteva veliko število ključev, n2).

Asimetrični ključi - uporabnik ima javni ključ in svoj zasebni ključ (manjše število ključev, n).

Algoritmi šifriranja so zapleteni in se v praksi spreminjajo (simetrični, asimetrični, zgoščevalni)

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

83

NavigacijaKonec

Ključ tolikokrat napišemo nad tekst, ki ga moramo zašifrirati, kot je dolg tekst. Šifriramo tako, da v šifrirni tabeli poiščemo sečišče stolpca, kjer se nahaja črka čistopisa, in vrstice, ki se začne s črko ključa:

ključ P L A N E T I P L A N E T I P L A N E T I P L A Nčistopis C E N A N A F T E N A N A Š E M T R G U R A S T Etajnopis S R N N Š T O K R N N Š T Č U A T F L P B P E T Š

A

CENA NAFTE NA NAŠEM TRGU RASTE Ključ: PLANETI.

Primer šifriranja teksta(polialfabetska substitucija)

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

84

NavigacijaKonec

ključ P L A N E T I P L A N E T I P L A N E T I P L A Nčistopis C E N A N A F T E N A N A Š E M T R G U R A S T Etajnopis S R N N Š T O K R N N Š T Č U A T F L P B P E T Š

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Žk1 B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A2 C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B3 Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C4 D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č5 E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D6 F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E7 G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F8 H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G9 I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H

10 J K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I11 K L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J12 L M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K13 M N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L14 N O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M15 O P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N16 P R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O17 R S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O P18 S Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O P R 19 Š T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S20 T U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š21 U V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T 22 V Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U23 Z Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V 24 Ž A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z25 A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž

29

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

85

NavigacijaKonec

Zaščita podatkov

Digitalni podpis - koda za identifikacijo pošiljatelja elektronskega sporočila in za preverjanje, da sporočilo med prenosom ni bilo spremenjeno.

Primer uporabe: vpis izpitnih ocen v bazo študentov

Koda digitalnega podpisa se izračuna z zasebnim ključem pošiljatelja. Uporabnik uporabi javni ključ.

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

86

NavigacijaKonec

Digitalni podpis

RAI 2007-08

Andrej Krajnc

87

NavigacijaKonec

Zaščita podatkov - digitalni vodni tisk

Digitalni vodni tisk - metode, ki v izvorni signal (slika, zvočni zapis, video) dodajo čim bolj neopazen signal za prepoznavanje izvora

Pri slikah in multimediji: za zaščito avtorskih pravic, potrjevanje lastništva izdelkov, verodostojnost originalne verzije, označevanje vzorcev v medicini.

Krhek vodni tisk za ugotavljanje verodostojnosti dokumenta - se pokvari s katerokoli tehniko obdelave slike Robusten vodni tisk proti ponarejanju in piratskim kopijam - odporen proti odstranjevanju z obdelavo slike, rezanjem, filtriranjem, zgoščevanjem

čunalnika v pisarni - iser-ak.si

Documents

Transcript of čunalnika v pisarni - iser-ak.si