Tvoriva mag.Ivan Božičko

Click here to load reader

  • date post

    14-Jan-2016
  • Category

    Documents

  • view

    80
  • download

    2

Embed Size (px)

description

Tvoriva mag.Ivan Božičko. 1.0UVOD. Lesnata rastlina je enkratna pojavna oblika drevesne (arborescentne) konstitucije, je rastlina, ki je in bo navdih za mnoga izražanja človekovega udejstvovanja. Prav zaradi tega je potrebno s tem edinstvenim darom narave ravnati »premišljeno« spoštljivo. - PowerPoint PPT Presentation

Transcript of Tvoriva mag.Ivan Božičko

  • Tvorivamag.Ivan Boiko

  • 1.0UVODLesnata rastlina je enkratna pojavna oblika drevesne (arborescentne) konstitucije, je rastlina, ki je in bo navdih za mnoga izraanja lovekovega udejstvovanja. Prav zaradi tega je potrebno s tem edinstvenim darom narave ravnati premiljeno spotljivo.

    Olesenela rastlina-les je odtis preteklosti, ponazarja jo v vsej njeni raznolikosti. Vplivi preteklosti (notranji in/ali zunanji) sooblikujejo pestrost lesa, materiala, ki zaznamuje as naega ivljenja.

  • 1.1Predstava o starosti zemlje

  • 2.0ZGRADBA LESA2.1Makroskopska zgradba lesa

    Razvoj lesnatih rastlin je potekal prek treh mejnikov, ti so:

    prehod iz vodnega in prilagoditev na kopensko okolje,razvoj notranjega sistema prevodnih tkiv z vgraditvijo lignina inpojav in razvoj kambija ter zmonosti teoretino neomejene sekundarne rasti in s tem nastanka drevesaste (arborescentne) oblike z boljimi monostmi za preivetje (svetloba, razirjanje semen).

  • 2.1Makroskopska zgradba lesaZaradi znailne viinske in debelinske rasti, loimo pri lesu tri osnovne ksilotomske smeri:

    longitudinalno, ki poteka v smeri viinske rasti, preteno v osni smeri osnovnega tkiva,radialno, ki poteka v smeri debeline intangencialno, ki je pravokotna na radialno.

  • Glavne ksilotomske ravnine: P-preni presek, R-radialni presek, T tangencialni presek

  • K veliki variabilnosti lesne zgradbe in lesnih lastnosti prispevajo razline rastne nenormalnosti:spiralni potek vlaken,nenormalni razpored branik (ekscentrinost, lane branike, nazobane branike),odstopanje od tipine drevesne oblike (cilindrinost-koninost ali nekroni preseki pri leeih, ukrivljenih in razvejanih deblih),juvinilni in kronjev les,reakcijski les (tlani ali kompresijski in natezni ali tenzijski),kompresijske razpoke (srne razpoke, krhko srce),smolni epi,pokodbe.

  • 2.2 Beljava, jedrovina in diskoloriran lesBeljavaPeriferni del debla ali vej s e ivimi (parnhimskimi) celicami, ki vsebujejo rezervne snovi.V odmrlih trahearnih elementih beljave poteka translokacija vode in mineralov, v ivih parenhimskih celicah trakov in aksialnega paranhima pa presnovni (metabolni) procesi in skladienje hranilnih snovi.Pri mnogih iglavcih in listavcih vlanost beljave in z njo intenzivnost transporta vode, v smeri proti strenu pada, pri emer se njina permeabilnost ne zmanja (venastoporozne drevesne vrste-tile).

  • 2.2 Beljava, jedrovina in diskoloriran lesJedrovinaRazmerje med beljavo in jedrovino je dedno;Ojedritev je sezonski pojav;Jedrovinske snovi so praviloma toksine (trajnost, dimenzijska stabilnost);Barva ni indikator ojedritve zrelina (smreka, jelka).

    Poznamo tudi mokrino ali mokro srce, e se pojavi v sredici debla, je vselej posledica ranitve in zato vselej povezana z diskoloriranim. Tako je naprimer rjavo srce pri topolu hkrati tudi mokro srce. Pri jelki se pojavlja dva tipa mokrega srca: normalno na lokaciji neobarvane jedrovine in anormalno, ko se zane normalno srce jezikasto iriti v beljavo, pri umirajoih jelkah

  • Beljava, jedrovina in diskoloriran lesDiskolorirani les nastane, pogojuje: Abiotski odziv gostitelja (drevesa) na ranitev;Okuba s pionirskimi bakterijami;Okuba z destruktivnimi mikroorganizmi izvotlitev debla.

    Znailnosti diskoloriranega lesa, po katerih je mogoe loiti od obarvane jedrovine ali rnjave, so naslednje:Ni starosten pojav, temve reakcija na ranitev (odlomljene veje bukev);Drevo se odzove na pokodbe ne glede na letni as veterne diskoloracije;Diskoloriran les ne reagira na vnovine pokodbe, oziroma ranitve;Vlanost diskoloriranega lesa pogosto naraste.

  • 2.3 Razrast

    Vpliv doline kronje na obliko debla :

    Polnolesna debla inMalolesna debla.

  • 2.4 Rastne (notranje) napetostiPosledica sproanja rastnih napetosti (pri preagovanju in razagovanju) so srne razpoke, ki ne segajo do periferije debla, kolesavost, sabljavost, lok in kompresijska sled.

  • 2.5 Reakcijski lesLokacija reakcijskega tkiva v deblih in vejah (A) listavcev in (G) iglavcev;(T) tenzijski les listavcev, (K) kompresijski les iglavcev.

  • 2.6 Tekstura lesaTekstura lesa (dekorativna in barvna lastnost / angl.figure) je pojavna oblika olesenele rastline. Na povrini lesa so opisane poteze periodinosti delovanja kambija in svojskih lastnosti barv, ki so posledica delovanja genetske zasnove rastline - pripadnost botanini druini in vpliva rastnih nenormalnosti v asu rasti (ivljenja).