TV 01. del

9.3.2012

1

Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo

KKTS - LASOK

Tehniška varnost (osnove)

doc.dr. Boris Jerman , univ.dipl.inž.str.

Govorilne ure:

• pisarna: FS - 414

• telefon: 01/4771-414

• [email protected]

Tehniška varnost

Obseg predmeta:• Predavanja: 30 ur;• Seminar: 0 ur;• Vaje: 30 ur.

Obveznosti:• Inskripcija;• Frekvenca (prisotnost);• Izpit / kolokvij (pozitivno 50% ali več).

9.3.2012

2

Tehniška varnost

• Gradiva in spisek literature dosegljivo na internetni strani LASOK-a:

http://lab.fs.uni-lj.si/lasok/index.html/ - Gradivo LASOK

• Obstaja geslo za odpiranje gradiva!

• Na e-študentu:

� razpisi kolokvijev, izpitov;

� ocene kolokvijev, izpitov.

Namen predmeta

• Osnovni pojmi s področja varnosti

• Pojem varnosti.

• Koncept vgrajene in dodane varnosti.

• Principi varnostne tehnike in metode uporabe varnostne opreme.

• Tehnike varovanja.

• Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu

• Slovenski/evropski (SIST EN) in mednarodnih (ISO/IEC) standardi.

9.3.2012

3

Uvod 1/2

• Iznajdba oz.uporaba prvih strojev - problem njihove varnosti.

• 1. industrijska revolucija – začetek množične uporaba delovnih strojev.

• Izobilje poceni delovne sile – izredno slabo stanje na področju varnosti.

• Izboljšanje v začetku 19. stoletja. Poveča se pomen

delavcev - večja varnost na delovnem mestu.

Uvod 2/2

• Z razvojem tehnologij se pojavljajo nova tveganja.

• Povečujejo se tudi zahteve družbe po zaščiti delavcev.

• Potrebne so vedno nove zaščitne tehnike.

9.3.2012

4

Tehnika

• v širšem pomenu: razvoj, izdelava in uporaba orodij in delovnih postopkov (Veliki splošni leksikon DZS);

• v ožjem pomenu: sistematično raziskovanje, konstruiranje in uporaba orodij, strojev in naprav, temelječih na znanstvenih spoznanjih; postopki izdelave novih predmetov in snovi (Veliki splošni leksikon DZS);

• je ponovljiv proces spreminjanja energije ali materije.

Delitev tehnike na področja:

• rudarstvo in metalurgija;

• strojništvo;

• gradbeništvo;

• prometna tehnika;

• energetika;

• elektrotehnika in elektronika;

• avtomatika in krmiljenje;

• računalništvo

• telekomunikacije

• optika;

• klimatizacija;

• procesna tehnika

• tekstilna tehnika;

• tiskanje in reproduciranje;

• raketna tehnika;

• jedrska tehnika;

• genetska tehnika;

• ...

• varnostna tehnika

Posamezne tehnike se prepletajo in dopolnjujejo.

9.3.2012

5

Improvizacija

• je v nasprotju s tehniko neponovljiv proces in je kot tak tudi nepredvidljiv.

Primeri nevarnega ravnanja

Slika 1 Slika 2

9.3.2012

6

Primeri nevarnega ravnanja

Slika 3 Slika 4

Primer delovne nesreče

Slika 5

9.3.2012

7

Zakonodaja in standardi

Zakon je splošni pravni akt z najvišjo veljavo, kar pomeni, da

morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom.

Ima tridelno sestavo:

• Uvod (splošne odločbe, ki okvirno določajo vsebino in cilje).

• Jedro (nadroben opis).

• Končni del (prehodne in končne določbe. Prve se nanašajo na

vmesno obdobje, druge pa določajo začetek veljavnosti).

Zakon je členjen na poglavja, člene in odstavke. Členi so za

večjo preglednost oštevilčeni.


(Tehnični) standard je skupek uveljavljenih zahtev (smernic)

glede tehničnih sistemov. Ponavadi je uraden dokument, ki

določa enotni inženiring ali tehnična merila, metode, procese in

prakse.

Standarde lahko razvijajo:

• organizacije za standardizacijo (npr. SIST, DIN, itd.)

• skupine (npr. trgovinska in panožna združenja).

• zasebne in javne institucije (npr. podjetje, upravni organ,

vojska, itd.)

Standardizacijske organizacije običajno razvijajo prostovoljne

standarde: ti lahko postanejo obvezni, če jih privzame vlada, če

se jih zahteva v pogodbah, itd.

9.3.2012

8


� Zakoni, tehniški predpisi in uredbe – obvezna uporaba;� Standardi - načeloma neobvezna uporaba;

� Uredbe ES (direktive EC, (smernice)) so uredbe , sprejete na nivoju EU – prelivanje v nacionalno zakonodajo;

� Uredbe novega pristopa (New Approach Directives) vsebujejo predvsem pravne zahteve, za tehnične zahteve citirajo standarde – dva načina citiranja harmoniziranih standardov

� Standardi in harmonizirani standardi;


Harmonizirani standardi so standardi, ki jih sprejema CEN

– Evropski standardizacijski odbor (European Committee for

Standardization).

Ob sprejemu na CEN-u imajo harmonizirani standardi oznako

EN. V posameznih državah članicah CEN-a začnejo

harmonizirani standardi veljati, ko jih potrdijo (sprejem je za

članice CEN-a obvezen) nacionalne organizacije za

standardizacijo ( v Sloveniji SIST). Tedaj dobijo tudi

nacionalno oznako (v Sloveniji: SIST EN, v Nemčiji DIN EN,

...)

9.3.2012

9

Standardi tipa Aso osnovni standardi (osnovni koncepti, principinačrtovanja in splošni aspekti, ki se nanašajo na vse stroje).

Standardi tipa Bso skupinski standardi (ena vrsta nevarnosti ali en tip zaščitne opreme).

Standardi tipa Cse nanašajo na posamezno vrsto strojev (podrobne varnostne zahteve za določen stroj oz. vrsto strojev).

Trije nivoji varnostnih standardov:

Nekatere uredbe in standardi

• Varnost delavcev opredeljuje uredba 89/391 EEC (European Economic Community-evropska gospodarska skupnost) ��Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 56/1999 Spremembe: Ur.l. RS, št. 64/2001)– za varnost delavca je odgovoren delodajalec;– za varnost izdelka je odgovoren proizvajalec;– proizvod mora ustrezati bistvenim varnostnim in

zdravstvenim zahtevam (standardi);– ni več definicije varnosti (v zakonu iz l. 1986 obstaja);– definirane so metode zagotavljanja varnosti (I. izogibanje

tveganjem in II. ivedba ocene tveganja.

Postopek ocenjevanja tveganja je opisan v standardu EN

1050 Varnost strojev, Načela ocene tveganja, ki pa bo v

kratkem nadomeščen z EN ISO 14121-1, Varnost strojev,

Ocene tveganja, Načela.

9.3.2012

10

Nekatere uredbe in standardi• Varnost strojev opredeljuje uredba 93/68 EC (European Council-

evropski svet (in parlament)), (prej 89/392 EEC) � Pravilnik o varnosti strojev (Ur.l. RS, št. 25/2006, Spremembe: Ur.l. RS, št. 75/2008)

• Odgovornost za proizvode z napako opredeljuje uredba 85/374 EC �

�za proizvod z napako odgovarja proizvajalec in tudi lastnik takega podjetja s s vojim osebnim premoženjem.

Varnost strojev obravnavata standarda EN ISO 12100-1 Varnost

strojev, Osnovna terminologija in metodologija in EN ISO

12100-2 Varnost strojev, Tehnična načela (2004).

Obstaja že: oSIST prEN ISO 12100:2009 - Varnost strojev -

Splošna načela načrtovanja, ocena tveganja in zmanjšanje

tveganja (ISO/DIS 12100:2009)

Definicije• Naprava (splošna definicija v tehniki) je skupek povezanih delov ali

komponent, ki za opravljanje svoje osnovne funkcije ne potrebuje gibljivih delov.

Tako poznamo npr. transportne naprave, kot so cevovodi, namenjeni transportu tekočih snovi, energetske naprave, kot so kotli in tlačne posode, itd.

• Stroj (splošna definicija v tehniki) je skupek za opravljanje določene funkcije povezanih delov ali komponent, od katerih se vsaj eden giblje.

Tako poznamo npr. pogonske stroje, obdelovalne in preoblikovalne stroje, transportne stroje, itd.

• Stroj (Veliki splošni leksikon, DZS, 1997) je naprava, ki pretvarja eno obliko energije v drugo, predvsem v mehansko delo (pogonski stroji) ali eno obliko gibanja v drugo (npr. kroženje v translatorno gibanje, gibanje vode v vrtenje turbine, ...)

9.3.2012

11

DefinicijeStroj (SIST EN ISO 12100-1 : 2003, prej: SIST EN 292-1:1996) je skupek povezanih delov ali komponent, od katerih se vsaj eden giblje, z ustreznimi stikali za vklop, krmiljenjem in energetskimi inštalacijami itd., povezanimi v celoto za določeno uporabo, kot so predelavo, obdelavo, premikanje ali pakiranje materiala.Izraz stroj zajema tudi skupek strojev, nameščenih in vodenih tako, da delujejo kot celota.

Definicije

Stroj (Pravilnik o varnosti strojev, Ur.l. RS 25/2006 (Prej: Odredbe o varnosti strojev (Ur.l. RS 52/2000)) je:• skupek povezanih delov ali sklopov, od katerih je vsaj en gibljiv, z

ustreznimi stikali za vključitev, krmiljenje, energetskimi napeljavami itd., ki so povezani za določeno uporabo, zlasti za predelavo, obdelavo, premikanje ali pakiranje materiala,

• skupek strojev (postroj), ki so, da se doseže skupni rezultat, razmeščeni in krmiljeni tako, da delujejo kot povezana celota,

• zamenljiva oprema, ki spreminja funkcijo stroja, in je dana v promet, da jo delavec sestavi s strojem ali z vrsto različnih strojev ali z vlečnim strojem, če ta oprema ni nadomestni del ali orodje.

Na ta način je jasno, da je povsod, kjer je v odredbi omenjen stroj (vključno z naslovom), mišljen stroj, postrojenje in/ali pripadajoča zamenljiva oprema.

9.3.2012

12

Definicije

Varnostna komponenta (Pravilnik o varnosti strojev, Ur.l. RS 25/2006) pomeni komponento:• ki jo proizvajalec ali njegov pooblaščen zastopnik daje v promet, da izvršuje varnostne funkcije,• katere napačno ali nepravilno delovanje bi lahko ogrozilo varnost ali zdravje izpostavljenih oseb;• ki ni zamenljiva oprema.

Definicije

• Namembnostno določena uporaba (SIST EN 292-1 : 1996, sedaj nadomeščen s SIST prEN ISO 12100-1) je uporaba stroja, za katero je stroj primeren glede na informacije proizvajalca ali o kateri se meni, da je običajna glede na obliko, konstrukcijo in funkcijo. Vključuje uporabo, usklajeno s tehničnimi navodili za ta stroj in predvidljivo napačno uporabo.

• Predvidena uporaba (SIST EN ISO 12100) je uporaba stroja, za katero je stroj primeren glede na informacije proizvajalca.

9.3.2012

13

Definicije

• Zanesljivost stroja (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je sposobnost stroja (njegovih komponent ali opreme), da brez odpovedi opravi določeno funkcijo v določenih razmerah in določenem času.

• Vzdrževalnost stroja (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je lastnost stroja, da se ga lahko vzdržuje v stanju, ki omogoča njegovo namensko uporabo ali da se tako stanje vzpostavi s pomočjo določenih postopkov in sredstev.

Definicije

• Varnost stroja (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je sposobnost stroja, da opravlja svojo funkcijo in da se ga lahko transportira, inštalira, nastavi, vzdržuje, demontira in zavrže v razmerah namembnostno določene uporabe, ki so določene v navodilih za ta stroj (lahko tudi časovna omejitev), ne da bi povzročil poškodbe ali zdravstvene okvare.

• Škoda je poškoda ali/in zdravstvena okvara (ali/in materialna škoda), nastala ob nekem dogodku.

9.3.2012

14

Definicije

• Nevarnost (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je možen vir škode (možnih poškodb ali zdravstvenih okvar).

Primeri: nevarnost električnega udara, nevarnost zmečkanin, nevarnost zastrupitve, ... .

• Nevarno stanje (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je vsako stanje, v kateri je oseba izpostavljena vsaj eni nevarnosti.

Definicije

• Nevarno območje (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je vsak prostor znotraj in/ali v okolici stroja, kjer je možnost nastanka nevarnega stanje (da bo oseba izpostavljena vsaj eni nevarnosti).

• Nevarno delovanje (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je vsaka funkcija stroja, ki je ob delovanju nevarna (je vir možne škode).

9.3.2012

15

Definicije

• Tveganje (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je kombinacija verjetnosti, da se nevarno stanje pojavi ter največje možne škode, ki se zaradi takega stanja lahko pojavi.

• Ocena tveganja (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je vsestranska ocena verjetnosti, da se bo pojavilo nevarno stanje in stopnje škode, ki se v takem stanju lahko pojavi. Ocena tveganja se izvrši z namenom izbire primernih varnostnih ukrepov in preverjanja stanja varnosti.

Definicije

• Doba trajanja stroja je življenska doba stroja v širšem smislu: ⇒konstruiranje, načrtovanje, izdelava,⇒ transport, ⇒usposobitev za delovanje (sestavljanje, inštalacija, prva

nastavitev), ⇒uporabo (nastavljanje (nastavitev, programiranje oz. učenje

stroja, sprememba procesa), delovanje, čiščenje, odkrivanje napak, vzdrževanje) ter

⇒ izločitev iz uporabe, demotaža in varno odlaganje.

• Načrtovanje stroja (SIST prEN ISO 12100-1 : 2003, prej SIST EN 292-1 : 1996) je vrsta dejavnosti:⇒proučevanje stroja v vseh fazah dobe trajanja,⇒snovanje navodil, ki se nanašajo na vse faze dobe trejanja,

razen konstruiranja.

9.3.2012

16

Varnost pri delu

• starejša definicija (1986): Varni delovni pogoji so zagotovljeni, če delavec med delom pri normalni pazljivosti upošteva predpisane standarde, tehnološke specifikacije in druga obvezna navodila za varno delo;

• ISO/IEC: Ustrezna varnost se zagotovi z opustitvijo vseh nesprejemljivih tveganj za nastanek škode.

Varnost pri delu

• DIN 31001: Šteje se, da je varnost zadovoljiva, če tveganje ne presega administrativno določene meje (mejna varnost).

Absolutne varnosti ni!

9.3.2012

17

Varnost proizvoda

Proizvod se šteje za varnega, kadar izpolnjuje vse zahteveiz veljavnih tehniških predpisov, ki se nanj nanašajo.

Če tehniški predpisi ne obstajajo, mora izpolnjevati zahteve standardov in drugih neobveznih tehniških specifikacij. Tako se proizvod šteje za varnega tudi, ko je skladen z uveljavljeno tehnično prakso v zvezi z varnostjo in zdravjem.

Proizvod se šteje za varnega, če nudi nivo varnosti, ki ga potrošnik utemeljeno pričakuje.

(Varnost strojev - definicija v nadaljevanju).

Prikaz nekaterih strojev

Krožna žaga za les (zelo nevarna!). Tračna žaga.

9.3.2012

18


Univerzalna stružnica. Proces odrezavanja s struženjem.


CNC stružnica.

9.3.2012

19


Sodobni namizni vrtalni stroj.

Samostoječi vrtalni stroj.


Revolverski vrtalni stroj. Revolverska glava.

9.3.2012

20


Skobeljni stroj. Vodoravni pehalni stroj (šeping).


Peskalni stroj.

9.3.2012

21


Žerjavi


Rezalni stroj na principu vodnega curka, s primešanim abrazivnim sredstvom

9.3.2012

22


Potopna elektroerozija


Ultrazvočna obdelava

Obdelava z elektronskim snopom

9.3.2012

23


Hidravlična stiskalnica


Primer enostavnega transportnega traku

Transportni trak z nagibom

9.3.2012

24


Elevator Okrogli vibracijski dodajalnik


Transportni vozičk

Primer čelnega viličarja

9.3.2012

25

Prikaz nekaterih naprav

Tlačna posoda, namenjena segrevanju medija

Prenosna posoda

TV 01. del

Documents

Transcript of TV 01. del