Turizem in management. Na poti k uspeni poslovni prihodnosti. Kope

Muši, Katarina, Tina Kociper in Marijana Sikošek (ur.). Turizem in management. Na poti k uspešni poslovni prihodnosti. Koper: Zaloba Univerze na Primorskem, 2014.turizem in management
prihodnosti
turizem in management
prihodnosti
TURIZEM IN MANAGEMENT Na poti k uspešni poslovni prihodnosti Veavtorska monografi ja / Proceedings
Uredile mag. Marijana Sikošek, mag. Tina Kociper, Katarina Muši Oblikovanje in priprava za objavo dr. Jonatan Vinkler Prelom dr. Jonatan Vinkler, Davorin Duki
Glavni urednik dr. Jonatan Vinkler Vodja zalobe Alen Jeovnik Zaloila Zaloba Univerze na Primorskem Titov trg 4, SI-6000, Koper Koper 2014 © 2014 Zaloba Univerze na Primorskem
ISBN 978-961-6832-79-3 (pdf) http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-79-3.pdf ISBN 978-961-6832-80-9 (html) http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-80-9 /index.html
Zaloba Univerze na Primorskem ne prevzema odgovornosti za vsebinsko in jezikovno podobo priujoe izdaje ter za kvaliteto slikovnega gradiva.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
338.48:37(0.034.2) 338.48:005(0.034.2)
TURIZEM in management [Elektronski vir] : na poti k uspešni poslovni prihodnosti / Katarina Muši, Tina Kociper, Marijana Sikošek (ur.). - El. knjiga. - Koper : Zaloba Univerze na Primorskem, 2014
Nain dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-79-3.pdf Nain dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-80-9 /index.html
ISBN 978-961-6832-79-3 (pdf) ISBN 978-961-6832-80-9 (html) 1. Muši, Katarina, 1979- 274385664
7
Odbori/Commitees
Organizacijski odbor Tina Kociper, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem, predsednica Katarina Muši, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem, predsednica Tatjana erovnik, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Marijana Sikošek, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Mitja Petelin, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Marijana Pregarac, Fakulteta za management , Univerza na Primorskem Asta Domijan, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Barbara Panger Jevti, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem
Programski odbor Anton Gosar, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem, predse- dnik Aleksandra Brezovec, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Anita Trnavevi, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem Roberto Biloslavo, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem Dragica Tomka, Fakulteta za šport in turizem–TIMS, Novi Sad Doris Gomezelj Omerzel, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Vesna Koselj, OŠ F. S. Fingarja Lesce Polona Filipi, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Alenka Fikfak, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Katarina Kacjan gajnar, Fakulteta za zdravstvo, Univerza v Ljubljani Mojca Jevšnik, Fakulteta za zdravstvo, Univerza v Ljubljani Milica Lahe, Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Mariboru Borut Milfelner, Univerza v Mariboru Sabina Šegula, Biotehnini center Naklo
8
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober 2013, Portoro, Slovenija
Marijan Poganik, Biotehini center Naklo Olga Deman Dobrnji, Zavod za šolstvo RS Gordana Moina Florjanc, Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve Anton Vorina, Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola Danica Jovi, Ekonomska fakulteta Beograd, Srbija Ana Ivaniševi, Ekonomska fakulteta Zagreb Zakerijah Šabanovi, Medicinska fakulteta Tuzla, Bosna in Hercegovina
Recenzentski odbor Anton Gosar, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Aleksandra Brezovec, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Doris Gomezelj Omerzel, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Gorazd Sedmak, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Dejan Kriaj, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem ana ivre, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Tanja Planinc, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Simon Kerma, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem
Vsebina
znanstvene razprave 25 Sodobni pristopi k mentoriranju praktikantov na podroju turizma Contemporary approaches to mentoring of trainees in the field of tourism
Nataša Arti 27
Dogodek rni labod in finanna kriza 2008 Black swan event and the financial crisis in 2008
Rok Birsa 39
Kakovost, ena kljunih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za avtomobilsko industrijo Quality, one of the key activities in the manufacture of the product for the automotive industry
Slavko Boi, Igor Penko 47
Nartovanje izdelka z metodo Quality function deployment Product design with Quality function deployment method
Slavko Boi, Nejc Kordiš 59
Ali je izbor poitnic predstavnikov generacije Y odraz njihovih vrednot? Does the choice of holiday of members of Generation Y reflect their values?
ana ivre, Petra Zabukovec Baruca 71
Trajnostni vidik pri programski revitalizaciji naselij Sustainable aspect of programme revitalisation of settlements
Gregor ok 81
Gregor ok, Alenka Fikfak 91
9
10
Nekaj pogledov na pouk tujih jezikov za seniorje Some views on language teaching for seniors
Alenka Divjak 103
Janja Gabru 113
Paradoksi vinskega turizma na Slovenskem: izbrani primeri Wine tourism paradoxes in Slovenia: selected cases
Aleš Ganik, Simon Kerma 127
Projekt prenove procesa obvladovanja loveških virov pri izvajanju socialnih storitev v domaem bivalnem okolju Implementation social services in home environment and human resources process reengineering
Katarina Galof 137
Katarina Galof 151
Drubena odgovornost kot konkurenna prednost trajnostne prireditve – študija primera podjetja Vivo catering, d. o. o. Social responsibility as a competitive advantage of sustainable events – a case study of a company Vivo catering, d. o. o.
Aleksandra Golob, Gordana Ivankovi 165
Drubena odgovornost turistinih kmetij The social responsibility of tourism farms
Doris Gomezelj Omerzel, Vilma Strniša 181
Mnenje lokalnih prebivalcev o turistinem potencialu obine Izola The local people opinion on tourism potential in Izola
Doris Gomezelj Omerzel, Vesna Rebec 191
Lastnosti vodij six sigma projektov v Sloveniji: primerjalna študija med 2008 in 2012 Characters of six sigma project managers in Slovenia: comparisson study between 2008 and 2012
Dušan Gošnik 205
Priakovanja zaposlenih o šest sigma izobraevanjih v Sloveniji: primerjalna študija 2008–2012 Employee expectations about Six sigma education in Slovenia: comparison study 2008–2012
Dušan Gošnik 211
Nevenka Griar 221
Z ekonomskih na uporabniške presoje From economics to users values
Marta Gruev 233
Povezovanje delenikov pri aktivnostih projektov NATREG in WETMAN kot prilonost za trajnostni razvoj obmoja Pohorja Involvement of stakeholders in the NATREG and WETMAN project activities as an opportunity for the sustainable development of Pohorje region
Jurij Guli, Tanja Lešnik Štuhec 247
Ali je turizem za Slovenijo prilonost? Analiza uspešnosti poslovanja Is tourism for Slovenia an opportunity? Performance analysis
Gordana Ivankovi, Mateja Jerman 259
Priporoen model izvedbe lokalnega turistinega vodenja za slepe in slabovidne Recommended implementation model of local tour guidnace for blind and visually impaired people
Barbara Izlakar 273
Katarina Kacjan gajnar, Urška Graner, Teja Kump 287
Sodobni marketinški pristopi okolju prijaznega trajnostnega turizma: pregled literature Contemporary marketing approach to environmentally sustainable tourism: a literature review
Metka Kogovšek, Mojca Kogovšek 295
Kreativnost zaposlenih: pomen razvoja kompetenc in odprte organizacijske kulture Employee creativity: the role of competence development and open organisation culture
Mojca Kogovšek, Metka Kogovšek 309
Ali je anglešina v slovenšini e udomaena? Has English settled in the Slovenian language?
Mojca Kostelec Cvitkovi 319
Analiza organizacij javnega in zasebnega sektorja v smislu razmerja med fleksibilnostjo, varnostjo in uinkovitostjo The analyses of the public and private sector organizations in terms of the relationship between flexibility, security and efficiency
Tatjana Kozjek 327
Benchmarking Benchmarking
Inovacijske prilonosti v slovenskem turizmu The innovation opportunities in Slovenian tourism
Jasna Kralj Pavlovec 351
Logistini stroški – cena avtobusnega prevoza v izbranih dravah EU Logistics costs – the price of bus transportations in selected EU countries
Samo Kramer, Anton Vorina 365
Podjetno nagrajevanje in napredovanje zaposlenih The enterprising rewarding and promoting employees
Samo Kramer, Anton Vorina, Dalibor Mileti 375
Kakovost v prehrambenih gostinskih obratih – primer obine Piran Service quality measurement in food and beverage facilities – the case of municipality of Piran
Marko Kukanja, Tanja Planinc 385
Ergonomske obremenitve pri delu natakarjev Ergonomic loads in the workplace of waiters
Teja Kump, Matej Cupar, Katarina Kacjan gajnar 401
Ergonomske obremenitve kozmetinih tehnikov Ergonomic loads to cosmetics techniques
Teja Kump, Nuša Rajšp, Katarina Kacjan gajnar 411
ivljenjski slog predšolskih otrok v Sloveniji Lifestyles of pre-school children in Slovenia
Jasna Lavreni, Maja Meško, Jana Suklan, Mateja Videmšek, Joe Štihec, Damir Karpljuk 421
Vkljuevanje otrok v teaj alpskega smuanja Involvement of children in the course of alpine skiing
Jasna Lavreni, Maja Meško, Jana Suklan, Mateja Videmšek, Joe Štihec, Damir Karpljuk 433
Starejši kot pomemben del drubenega kapitala The elderly as a significant segment of the social capital
Cecilija Lebar 447
Študentska mobilnost v programu Erasmus kot prednost pri zaposlovanju v turizmu Student mobility as an advantage in employment in tourism
Miha Lesjak, Maja Piko 457
13
Sistematino vkljuevanje delenikov v oblikovanje modela razvoja in trenja destinacije Bohinj (2012–2016) Systematic stakeholder’s involvement in creating the development and marketing model of Bohinj destination (2012–2016)
Tanja Lešnik Štuhec, Klemen Langus 469
Vkljuenost delenikov v lokalne dobaviteljske verige turistinih in s turizmom povezanih produktov na Solavskem Stakeholder’s involvement in the Solavsko local supply chains of tourism and with tourism-related products
Tanja Lešnik Štuhec, Marko Slapnik 481
Interpretativna metodologija pri raziskovanju uenja v vsakdanjem ivljenju Interpretive methodology in researching informal learning
Nives Lien 493
Študijski kroki v Piranu kot monost za razvoj socialnega in kulturnega kapitala Study circles in Piran as a possibility for social and cultural capital development
Nives Lien, Maja Lemut, Natalija Planinc 499
Z motivacijo do uspešne poslovne prihodnosti The motivation successful business to the future
Darja Majer Krištofelc 505
Elena Marulc 513
Ustvarimo varno, funkcionalno in lepo okolje za starostnike. Kozarec – od funkcije do estetike Creating a safe, functional and beautiful environment for the elderly. Glass – from function to aesthetics
Vitoslava Maruši 525
Maja Meško, Maja Pungeršek, Zlatka Meško Štok, Jana Sulkan 535
Povezava med elementi ivljenjskega sloga in športno dejavnostjo pri slovenskih predšolskih otrocih in njihovih starših Relationship between lifestyle factors and sport activity of preschool children and their parents in Slovenia
Maja Meško, Jera Zajec, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Joe Štihec, Maja Pungeršek 543
14
Ali je mogoe dvomiti v ustreznost veljavne raunovodske ureditve? Could be doubt in existing accounting system correspondence?
Franko Milost 557
Nalobe v zaposlene in dodana vrednost Investments in employees and value added
Franko Milost 571
Jezikovna kultura in identiteta mladostnikov Language culture and youth identity
Helena Muha 585
Katarina Muši, Timotej Prelog, Janez Mekinc 595
Kolesarski turizem kot nova poslovna prilonost za hotelirje Cycling tourism, a new business opportunity for hotel managers
Dora Najrajter 607
Vpliv spremenjenih okolišin (rebus sic stantibus) pri turistinih pogodbah The influence of changeable circumstances (rebus sic stantibus) in tourism contracts
Dora Najrajter 619
Kako analizirati vprašalnike za merjenje poslovne etike How to analysis questionnaires for measuring business ethics
Zlatko Nedelko 633
Zlatko Nedelko 645
Delovni terapevt kot soustvarjalec uspešne turistine ponudbe The role of occupational therapists in successful accessible tourism
Alenka Oven 655
Alenka Oven, Nevenka Griar 671
Teoretina študija kriterijev kakovosti v turistino-informacijskih centrih – predstavitev razširjenega modela za preverjanje kakovosti Theoretical study of service quality criteria in tourist information centers – extended model for testing service quality criteria
Christos Pantelidis, Jerneja Lešnik 683
15
Analiza gibanja cen elektrine energije v gospodinjstvih v Evropski uniji Analysis of electricity price development in households in European Union
Drago Papler, Štefan Bojnec 697
Analiza gibanja cen elektrine energije v industriji v Evropski uniji Analysis of electricity price development in industry in European Union
Drago Papler, Štefan Bojnec 711
Prvi matchmaking dogodek projekta T-lab, Laboratorij turistinih prilonosti: analiza in prilonosti The first matchmaking event of the T-lab, Laboratory of Tourism Potentials: analysis and outlooks
Mitja Petelin, Dejan Kriaj, Mitja Lavtar 723
Usklajevanje poklicnega in zasebnega ivljenja Reconciliation of work and private life
Damjan Pirc, Zrinka Krušnik Špiganovi, Maja Meško 733
Pomen kreativnih aktivnosti v ivljenju oseb z motnjo v duševnem zdravju The effectiveness of creative activities on people with mental health problems
Alenka Plemelj 741
Alenka Plemelj 751
Vzpostavitev sistema podeljevanja znaka kakovosti trne znamke Okusi Rogle za produkte destinacije Rogla-Pohorje Establishment of a brand Okusi Rogle quality labeling scheme system for destination Rogla-Pohorje products
Mojca Polak, Tanja Lešnik Štuhec 763
Podjetništvo: realna perspektiva izhoda iz gospodarske krize? Entrepreneurship: real perspective to contribute Slovenian economy out of the current economic crisis?
Jadranka Prodnik, Marjeta Nosan 775
Pomen gibanja za otroke in mladostnike Means of the exercise for children and adolescents
Maja Pungeršek, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Joe Štihec, Maja Meško 783
Analiza razlogov za vkljuevanje otrok v športno vadbo Analysis of parents reasons for enrolling their children in sport activities
Maja Pungeršek, Nataša ebokli Bleiweis, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Maja Meško 791
16
Preverjanje všenosti in sporoilnosti logotipa turistine destinacije Evaluating the communication function of the tourism destination logo
Darko Ravnikar, Aleksandra Brezovec, Doris Gomezelj Omerzel 803
Netehnološke inovacije Non-technological innovation
Analiza atributov in razsenosti spletnih strani visoko kategoriziranih hotelov na Gorenjskem Analysis of attributes and dimensions of internet sites among highly categorized hotels in Gorenjska region
Vasja Roblek, Zlatka Meško Štok, Maja Meško 827
Kognitivni in afektivni procesi pri uporabi informacijske komunikacijske tehnologije v turizmu Cognitive and affective processes in the use of information and communication technologies in tourism
Vasja Roblek, Zlatka Meško Štok, Bla Trbian, Maja Meško 841
Problematika zaposljivosti študentov turizma in gostinstva Graduate employability issues in tourism and hospitality higher education
Marija Rok 851
Podjetniške povezave v regiji JV Evrope: od strukture podjetniških povezav do njihove uspešnosti Clusters in SEE region: from the structure to performance
Mitja Ruzzier, Aleš Lipnik, Jana Hojnik, Maja Cergol Lipnik 867
Drubeno odgovorno raunovodstvo Corporate responsible accounting
Mojca Sendelbah 879
Zaporniški prenoitveni obrati kot primer temanega turizma Prison hotels and hostels as an example of a dark tourism
Marijana Sikošek, Janja Drole 891
Vpliv športne prireditve na lokalno skupnost in turizem: primer Planica The impact of a sports event on the local community and tourism: the case of Planica
Marijana Sikošek, Špela Vavpoti 905
Razstava Sijajni pop – sijajna prilonost za Piran The Splendid Pop exhibition – a splendid opportunity for Piran
Ljudmila Sinkovi, Polona Senar 919
17
V sebina
Nekatera izhodiša za promocijo zdravja na delovnem mestu Some guidelines for health promotion at workplace
Janez Stare, Jernej Buzeti, Manica Danko 927
Alternativni viri energije in njihova izkorišenost pri proizvodnji okrasnih rastlin Alternative sources of energy and their utilization in production of ornamental plants
Sabina Šegula, Toma Levstek 937
Skrb managerjev za urejen videz podjetja Managers and employees care for arranged appearance companies
Sabina Šegula, Traje Nikoloski 951
Preuitev razpololjivosti informacij o dostopnosti na spletnih straneh EDEN destinacij 2013 v regiji Analysis of availability of information on accessibility, based on Websites of EDEN destinations 2013 in the region
Mihaela Škrlj Brglez 961
Usposabljanje majhnih turistinih ponudnikov za uinkovito izvajanje aktivnosti projekta 5 poštnih koij Training of small tourism providers for effective implementation of 5 stagecoaches project activities
Mihaela Škrlj Brglez, Tanja Lešnik Štuhec, Mojca Polak, Lea Jakoš 973
Izobraevanje delovnih terapevtov v okviru Zbornice delovnih terapevtov Slovenije Organization of occupational therapist education by Occupational therapist Chamber
Lea Šuc, Katarina Galof, Zdenka Pihlar 985
Turistina kmetija kot socialno podjetje Agritourism farm as a social enterprise
Marija Tomši 997
Vpliv cene pri odloitvi o izbiri poitnic Influence of price on vacation package decision
Jani Toroš 1007
Trenje informacij in zašita potrošnika Marketing of information and personal data protection
Jani Toroš 1025
Ogled nemških turistinih filmov – didaktini pristopi za razline jezikovne ravni Viewing German films on tourism – didactic approaches for different levels of language proficiency
Marija Trdan Lavreni 1033
Ana-Marija Vrtoduši Hrgovi, Mateja Puklavec 1041
Socialno podjetništvo v teoriji in praksi: nekaj pravnih dilem Social enterpreunership in theory and practice: some legal dilemmas
Elizabeta Zirnstein, Katjuša Hajdinjak 1053
Poklicne kvalifikacije v turizmu in njihova deregulacija – primer Slovenije Professional qualifications in tourism and their deregulation – the case of Slovenia
Elizabeta Zirnstein, Valentina Franca 1063
Sinergija hotelskega podjetništva in druge negostinske podjetniške dejavnosti: študija primera hotela Nox Synergy of the hotel business and other non-hospitality entrepreneurial activity: a case study of hotel Nox
Saša Zupan 1073
Odnosi med zaposlenimi v izbrani organizaciji Employee relations in a selected organization
Dominik uman, Irena uman 1083
Vodenje – zadovoljstvo zaposlenih: študija primera Leadership – employee satisfaction: a case study
Dominik uman, Irena uman 1093
strokovne razprave 1103 Analiza priakovanj porabnikov lekarniških storitev Analyses of pharmacy services consumers expectations
Kristina Bele 1105
Dejavniki, ki vplivajo na zvestobo malih in srednje velikih podjetij do banke Factors affecting sme banking loyalty
Katja Blaek 1117
Povezovanje ribištva in turizma, primeri dobrih praks Integrating fisheries and tourism, examples of good practice
Bety Breznik 1133
Monosti za razvoj turizma ob Trbojskem jezeru Opportunities for the development of tourism at Trboje Lake
Bety Breznik, Blaka Šuler 1141
19
Helena Budin uk, Mateja Kregar Gliha 1147
Nekaj dejstev o vejezinem pouku na šolah za turizem – vloga esperanta Some facts about multilingual teaching at tourist schools – the Role of Esperanto
Alenka Divjak 1159
Uporaba ustreznih plailnih instrumentov za zavarovanje plail v praksi The use of appropriate instruments of payment for the insurance payment in practice
Metka Gali 1175
Vpliv strateškega povezovanja z dobavitelji na uspešnost podjetja Impact of strategic alliances with suppliers in the company's success
Metka Gali 1185
Geo-turizem, geo-izobraevanje in geo-doivetje v Geoparku Karavanke Geo-tourism, geo-education and geo-experience in Karavanke Geopark
Jurij Guli, Mojca Bedjani, Lenka Rojs, Tanja Lešnik Štuhec, Suzana Fajmut Štrucl 1193
Casino Host – Delo Casino Hosta in njegov vpliv na realizacijo v igralnici Work of the Casino Host and his influence on the realization of the Casino
Romina Hvala 1203
Turistina dejavnost na kmetiji Trnovska planota Tourist activity on the farm of Trnovska plateau
Romina Hvala 1213
Vasja Ivani 1225
Kakovostna storitev – rezultat dobrega sistema izobraevanja in usposabljanja zaposlenih Quality service – Result of Quality Educational and Training System for Employees
Jerneja Kamnikar 1233
Etika – Na poti k umnemu loveku – vodji Ethics – towards a rational man – leader
Anamarija Kejar 1241
Vodenje z empatijo v današnjem asu Leadership with empathy in the present time
Anamarija Kejar 1249
Socialno podjetništvo – prilonost za mlade Social enterprise – opportunity for the youth
Patricija Koler 1255
Vodenje javnega zavoda na primeru A (študija primera) Management of the public institution on A case (case study)
Štefanija Kos Zidar 1263
Vesna Koselj 1279
Vodenje in inovativnost na primeru domov za starejše Management and innovativity in the case of homes for the aged
Tatjana Kosi 1291
Vodenje v poslovnem okolju in športu Management in business environment and sport
Tatjana Kosi 1299
Irma Kova 1305
Pomen šolskega raziskovalnega dela kot oblike procesnega uenja in pouevanja The importance of the school research work as a form of procedural learning and teaching
Irma Kova 1313
Tatjana Kozjek 1325
Vloga in vpliv raunovodstva v druinskem podjetju The role and influence of accounting in a family business
Marjana Leva Bukovnik 1335
Viri financiranja in posebnosti obdavitve v društvu Sources of financing and features of taxation in a society
Marjana Leva Bukovnik 1345
Tweeter za trenje v turizmu Twitter as a marketing tool in tourism
Vesna Loborec, Tadeja Krašna 1355
Zdraviliški turizemna primeru Zdraviliša Dolenjske toplice Spa tourism in the case of Spa Dolenjske toplice
Staša Mrhar 1363
Vidik šole kot uee se skupnosti Aspect of the school as a learning community
Tanja Müller 1371
Mitja Petelin, Vika Krajnc, Anton Vorina 1383
Prikaz uspešnega sodelovanja za pridobitev sredstev na javnem razpisu Slovenskega podjetniškega sklada A demostration of successful cooperation at acquiring funds through a public tender Slovene Enterprise Fund
Darko Pirtovšek 1391
Turistini produkt za otroke z motnjo v duševnem razvoju med 15. in 18. letom »Doivljajski tabor v Pomurju« Tourism product for mentally disabled children aged 15 to 18 »Adventure Camp in Pomurje, Slovenia«
Jerneja Prelog, Mihaela Škrlj Brglez 1403
Kompleksnost – prednost in nevarnost oskrbnih verig? Comlexity-an advantage or threat of supply chains?
Jadranka Prodnik 1411
Davorin Rogina 1421
Saber – uporaba satelitskih tehnologij za doseganje ciljev evropske digitalne agende Saber – use of satellite technologies for achievement of the EU Digital agenda goals
Davorin Rogina 1431
Promocija poklicev v osnovni šoli – izvedba ustvarjalnih delavnic Promotion of occupations in primary school – implementation of creative workshops
Mojca Smerajec 1441
Timsko pouevanje v osnovni šoli Team teaching in primary school
Tanja Stare Pušavec 1451
Uporaba materinšine pri pouku tujega jezika Using the mother tongue in foreign language teaching
Tanja Stare Pušavec 1457
Vloga in pomen socialnega kapitala v organizaciji The Role and meaning of the social capital in the organization
Aleša Svetic 1463
Socialno podjetništvo v Sloveniji Social entrepreneurship in Slovenia
Sonja Šaše 1473
Aktivne oblike in metode pouka pri tujem jeziku Active aproaches to language learning
Jasna Šek 1483
Utrjevanje strokovnega besediša s pomojo e-gradiva How to revise vocabulary for specific purposes through e-materials
Jasna Šek 1489
Tatjana Šek Prebil 1497
Zakaj so pri MSP-jih v turizmu najpomembnejše malenkosti Little things – the most important part of SMEs in tourism
Andrej Šumer 1507
Stres kot dejavnik tveganja v povezavi z delom,varnostjo in poutjem na delovnem mestu Stress as a factor of risk in correlation with work, safety and state of health at the workplace
Andreja Tanšek 1515
Neupoštevanje ekologije in trajnostnega razvoja v opazovanem turistinem objektu Hotela Rogla Unjustifying of ecology and sustainable development in observed tourist object Hotel Rogla
Andreja Tanšek 1527
Barbara Turk 1539
ivalim prilagojeno kmetovanje – teava ali izziv Animal welfare – problem or chalenge?
Barbara Turk 1547
Pomen kulture v socialnih podjetjih Organizational culture in social enterprises
Marjeta Vaupot 1555
Marjeta Vaupot 1563
V sebina
Una okolja za razvoj znanja Learning environments for the development of knowledge
Sonja Zajc 1571
Tranzicijski program – program dodatnega usposabljanja odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju Transition programme – programme of supplementary training for adults with intellectual disabilities
Erna gur 1579
Znanstvene razprave
of trainees in the fi eld of tourism Nataša Arti
Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Slovenija
[email protected]
Povzetek Prispevek se osredotoa predvsem na praktino izobraevanje praktikantov na podroju turizma, saj je prišel trenutek, ko tudi to podroje zahteva uveljavitev novih, sodobnejših pristopov tudi iz razloga, ker je praktino izobraevanje in njegov vse veji pomen zapisan tudi v smernicah razvoja Evropske unije do 2020. Namen tega prispevka je opredeliti najaktualnejše vire s podroja sodobnih pristopov k mentoriranju ter na osnovi izbranih kriterijev (raziskovalnih vprašanj) analizirati podatke iz e objavljenih virov. V prispevku je aplicirana metoda siste- matinega pregleda literature, meta-analiza in kombinacija drugih raziskovalnih metod za ob- delavo podatkov in oblikovanje modela. lanek ponuja kot rezultat raziskave pregled literature s podroja sodobnih pristopov mentoriranja praktikantov in predstavlja osnutek modela sodobnih pristopov k mentoriranju praktikantov. Ugotovite prispevajo k razumevanju podroja praktinega izobraevanja praktikantov v turizmu. lanek ponuja o sodobnih pristopih k mentoriranju praktikantov na podroju turizma, predstavlja model sodobnih pristopov in po- daja predloge nadaljnjih raziskav tega podroja.
Kljune besede: mentoriranje , mentor , praktikant , praktino izobraevanje , turizem
Abstract Th e article focuses primarily on the practical training of practitioners in the fi eld of tourism, because we believe that the moment has come when even this area requires the introduction of new, more modern approaches, not only so that the latter would become an end in them- selves, but is a practical education and its growing importance of written guidelines in the development of the European Union until 2020. Th e purpose of this paper is to identify the most current resources in the fi eld of modern approaches to mentoring in tourism and on the ba- sis of the following criteria (the research questions) to analyze data from previously published sources. In this paper the applied method is a systematic literature review, meta-analysis and a combination of other research methods for data processing and model development. Th is article provides as a research result an overview of the literature in the fi eld of contemporary ap-
27
28
proaches to mentoring in tourism and draft model of contemporary approaches to mentoring in tourism. Paper fi ndings contribute to the understanding of the practical training of trainees in the tourism industry. Th is article off ers a contemporary approaches to mentoring in the fi eld of tourism, a model of contemporary approaches and provides suggestions for further research in this area.
Key words: mentoring, mentor , trainee, practical training, tourism
Uvod Praktino izobraevanje, praktini pouk, praktino usposabljanje z delom, kakor- koli e poimenujemo uni proces, ki se odvija v delovnem okolju, govorimo o tri- kotniku, ki ga sestavljajo praktikant , mentor in izobraevalna institucija, preko uitelja, predavatelja ali profesorja, ki opravlja naloge organizatorja praktinega izobraevanja. V razlinih izobraevalnih programih se specifi ke praktinega izobraevanja med seboj razlikujejo glede na vsebine kurikulumov, kakor tudi glede na število ur, obdobje opravljanja, obveznosti praktikantov glede pisnih izdelkov in podobno. Ne glede na vsebino in navodila kurikuluma izobraevalnega progra- ma, ki ga praktikant obiskuje na izobraevalni instituciji, se praktino izobraevanje od enega do drugega unega podjetja bistveno razlikuje. Delno tudi zato, ker so v proces praktinega izobraevanja vkljueni razlini ljudje in vsak mentor uporablja pri svojem delu drugaen pristop. V zadnjem asu pa je tudi gospodarska si- tuacija naredila svoje in na podroju turizma marsikje zaradi pomanjkanja kadra sezono rešujejo ob pomoi dela dijakov in študentov iz raznih gostinsko-turistinih izobraevalnih programov, ne le iz Slovenije, tudi iz tujine.
Prispevek se osredotoa predvsem na praktino izobraevanje praktikantov na podroju turizma, ker verjamemo, da je prišel trenutek, ko tudi to podroje zahteva uveljavitev novih, sodobnejših pristopov in to ne le zato, da bi slednji postali sami sebi namen, pa pa je praktino izobraevanje in njegov vse veji pomen zapisan tudi v smernicah razvoja Evropske unije do 2020. S lankom ne elimo le opi- sovati sodobnih teorij, temve elimo razviti model, ki bi pomagal k sooblikova- nju nadaljnjega razvoja praktinega izobraevanja praktikantov na podroju turizma. Proces prenove praktinega izobraevanja mora vkljuiti im ve zaintere- siranih javnosti.
Metodologija Metodologija tega pisnega izdelka zajema kombinacijo raziskovalnih metod s po- udarkom na sistematinem pregledu literature in meta-analizi virov. Kot raziskovalni problem nas zanima ali je mono mentoriranje posodobiti z izbranimi so- dobnimi pristopi. Za potrebe metaanalize bomo poskušali na raziskovalni pro-
29
a blem odgovoriti tudi preko raziskovalnega podvprašanja: Katere teorije predstavljajo potencial in bi jih lahko opredelili kot sodobne pristope mentoriranja?
Iskanje virov je potekalo s pregledom primarnih in sekundarnih virov, pridoblje- nih iz spletnih podatkovnih baz v asu od aprila 2013 do avgusta 2013. Izbor virov je potekal v podatkovnih bazah na osnovi dobljenih zadetkov na vnose razlinih iskalnih pojmov, neposredno povezanih z mentoriranjem.
Raziskava in diskusija Raziskave smo se lotili z usmerjenim pregledom podatkovnih baz, ob emer nas je usmerjalo raziskovalno vprašanje: »Katere opredelitve mentoriranja izhajajo iz aktualnih raziskav?«, iz esar bi lahko izpeljali mone sodobne pristope k mentoriranju praktinega izobraevanja na podroju turizma. Raziskava podatkovnih baz je zajemala iskalne pojme kot so: mentoring, training, competences, practical education, internships, mentor , open innovation, innovation in tourism, em- powernment, tranformational leadership, mentoring in tourism. Opravljen je bil tudi pregeld nacionalnih podatkovnih baz (Cobiss) na izbrane pojme povezane s to tematiko v slovenskem jeziku.
Izvor pojma mentorstvo sega v grško mitologijo, kjer je omemba navedena v Ho- merjevi Odiseji. Kralj Odisej je pred odhodom v boj v trojanski vojni zaupal svo- jemu starejšemu prijatelju Mentorju uiti in vzgajati sina, po imenu Telemahos1. V raziskavi Kahle-Piaseckijeve2 pa zasledimo, da pojem mentor v gršini pomeni svetovalca ter najverjetneje izhaja iz indoevropskega korena – »men«, kar pomeni, »misliti«.
Opredelitve pojmov mentorstvo in mentor z vsebinskega vidika pa se loteva vrsta avtorjev, esar ne bomo predstavili v lanku, ampak se bomo osredotoili na preuitev sodobnih pristopov mentoriranja praktikantov na podroju turizma. Ob preuevanju literature smo se dokopali do raznoterih spoznanj in v nadaljevanju jih elimo predstaviti zgolj z navedbo in tudi v shematski upodobitvi ter tako v Sli- ki 1 predstavljamo prikaz desetih sodobnih pristopov k mentoriranju praktikantov na podroju turizma, ki so:
• defi niranje mentoriranja kot proces in kot razmerje; • vkljuevanje informacijske tehnologije; • vkljuevanje smernic opolnomoenja; • vkljuevanje smernic transformacijskega vodenja; • vkljuevanje smernic odprtega inoviranja;
1 William A. Gentry, Todd J. Weber in Golnaz Sadri, »Examining career-related mentoring and managerial performance across cultures: A multilevel analysis.« Journal of Vocational Behavior 72, no.1 (2008): 241–253.
2 Lisa Kahle-Piasecki, »Making a Mentoring Relationship Work: What is required for Organizational Su- cess,« Journal of Applied Business and Economics 12, no.1 (2011): 46–56.
30
• praktikant ne sme zasesti prostega delovnega mesta; • vkljuevanje mednarodnega vidika; • vkljuevanje managementa idej; • upoštevanje pomena preteklih izkušenj; • odpiranje praktinega izobraevanja.
Slika 1: Model sodobnih pristopov k mentoriranju praktikantov na podroju turizma.
Ta predlog sodobnih pristopov predstavlja prve zametke, k razvoju kompleksnega modela sodobnega mentoriranja in vkljuuje aktualna spoznanja avtorice, ki bodo v prihodnje z novimi raziskavami tudi dodatno opredeljena.
Splošno o sodobnih pristopih mentoriranja praktikantov na podroju turizma Ob pregledu literature smo ugotovili, da se najpogosteje mentorstvo obravnava kot proces ali kot razmerje. V tem poglavju pa kot uvodni sodobni pristop poskušamo sprva predstaviti novo defi nicijo, kot skupek obojega oziroma defi niramo mentorstvo istoasno kot razmerje in proces. Mentorstvo je torej »najprej neko razmerje subjektov, ki se odvija po doloenih procesnih pravilih s katerimi so subjekti vnap-
31
Sodobni pristopi k m entoriranju praktikantov na podroju turizm
a rej seznanjeni in s skupnimi cilji, ki prinašajo koristi vsem subjektom vkljuenim v razmerje v asu izvajanja procesa mentoriranja.«
Da mentorstvo predstavljala vejo produktivnost, je e pred dvema desetletjema menil Scandura3, ki je verjel, da se z razvojem mentorstva poveuje tudi karierni razvoj. Ob modernizaciji mentorstva pa nikakor ne moremo mimo sodobne tehnologije in po navedbah Cojocariuve in Damianove4 v drubi znanja ni ve vpraša- nje ali se naj nove tehnologije uporabljajo ali ne, ampak katere aktivnosti naj bodo uporabljene za dosego maksimalne uspešnosti. Mentorstvo po njegovem mnenju v bistvu pomeni komunikacijo in informacije, ki se jih komunicira med praktikantom in mentorjem in v današnjem asu je pomembno, da se to odvija pri svetlob- ni hitrosti. Po navedbah Artieve5 praktikant ne sme nikoli zasesti prostega delovnega mesta v podjetju, saj se izobrauje po vnaprej pripravljenem programu, zato mora mentor omogoiti izvedbo slednjega, sicer je soodgovoren za kakovost znanja praktikanta po zakljuku izobraevanja. Ob tem je potrebno pomisliti, da so praktikanti bodoi kader in kako bodo kasneje v podjetju od novo zaposlenih lahko zahtevali tisto, esar jim v pripravljalni fazi (v asu praktinega izobraevanja) niso omogoili? Artieva tudi navaja, da e je le mogoe, se v uni proces praktikanta naj vkljui »mednarodni vidik« oziroma delovna naloga praktikanta povezana s partnerskim podjetjem iz tujine, s stranko iz tujine, s poslovno enoto v tu- jini, s ponudbo iz tujine, z analizo mednarodne konkurence…, saj ta ustvarja do- dano vrednost v unem procesu in na podroju turizma je internacionalizacija bi- stvenega pomena.
eprav morda zveni laino in manj strokovno, je mono skozi sodobni pristop k mentoriranju obravnavati tudi izkušnje s preteklim delom. Namre v kar dveh opravljenih raziskavah so Eby, Butts, Durly in Raginsova6 opredelili, da je pomembno sprotno pregledovanje tako dobrih, kot slabih izkušenj mentoriranja in to tako iz perspektive mentorja, kot tudi iz perspektive praktikanta. Ne govori za- man star rek, da izkušnje delajo mojstra, zagotovo se na preteklih izkušnjah gradi tudi uspešno mentoriranje .
3 Terri A. Scandura, »Mentorship and career mobility: An empirical investigation,« Journal of Organizational Behavior 13, no.2, (1992): 169 –174.
4 Venera-Mihaela Cojocariu in Iulia Damian, »Teaching quality, new learning tehnologies and the competences demanded on the job market,« Th e International Scientifi c Conference eLearning and Soft ware for Education, no. 1 (2012): 122–128.
5 Nataša Arti, »Na rtovanje u nega procesa v delovnem okolju,« v Usposabljanje mentorjev za izvajanje praktinega usposabljanja z delom po izobra evalnih programih za pridobitev izobrazbe, ur. Matej Pinter (Ljubljana: GZS Center za poslovno usposabljanje, 2012), 110.
6 Lillian T. Eby, Marcus M. Butts, Jaime Durley in Belle Rose Ragins, »Are bad experiences stronger than good ones in mentoring relationships? Evidence from the protege and mentor perspective,« Journal of Vocational behavior (2010): 81–92.
32
Vkljuevanje smernic opolnomoenja v mentoriranje praktikantov na podroju turizma Mnogo ljudi uporablja pojem opolnomoenje brez da bi razumeli kaj to resnino pomeni. Pregled literature nam ne da jasne defi nicije koncepta, ki bi bil vsesploš- no interdisciplinarno uporaben. Opolnomoenje kot sodoben pristop k mentoriranju predstavljamo na izhodiših raziskave Daft a in Noea7, ki navajata štiri elemente opolnomoenja, katere smo preoblikvoali za potrebe mentoriranja praktinega izobraevanja na podroju turizma, ti elementi so:
• informacije: praktikanti imajo dostop do vseh informacij, vklju no s po- slovnimi skrivnostmi, informacijami o plaah zaposlenih ( a naj predhod- no podpišejo izjavo o varovanju poslovnih skrivnosti);
• znanje: podjetja naj nudijo izobra evalne programe oz. usposabljanja tudi praktikantom in jim tako pomagajo usvojiti dodatna znanja ter veš ine, potrebne za opravljanje dela ter doprinos k uspeš nosti poslovanja organizacije (na primer obisk teaja ruskega jezika);
• mo : praktikantom je potrebno dati mo za samostojno odlo anje, etudi so del timskih aktivnosti, morajo biti pristojnosti in obveznosti posame- znika v timu jasno opredeljene pred zaetkom izvajanja posamezne naloge;
• nagrada: praktikanti so nagrajeni glede na uspeš nost celotne organizacije v obdobju, ko sodelujejo v organizaciji.
etudi so teoretina izhodiša opolnomoenja stara e ve kot dve desetletji, jih uvršamo med sodobne pristope k mentoriranju, saj verjamemo, da lahko prinese- jo koristi za vse vpletene v proces mentoriranja.
Vkljuevanje smernic transformacijskega vodenja v mentoriranje praktikantov na podroju turizma Mentor praktikanta vodi in usmerja in ob svojem delu bi lahko mentorji uporab- ljali smernice transformacijskega vodenja, ki po navedbah Bassa in Riggia8 veljajo za veliko bolj aktiven in uinkovit stil vodenja, kot so ostali stili. To vodenje je vodenje prihodnosti, na ta nain vodje razvijajo zaposlene, da sami postanejo vir nenehnih sprememb in napredka in tako bi mentorji lahko razvijali praktikante, da bi tudi slednji postali vir nenehnih sprememb in napredka v turistinem podjetju. Glavne znailnosti mentorjev, ki v procesu praktinega izobraevanja uporabljajo transformacijsko vodenje (lahko jih imenujemo tudi transformacijski mentorji) so vodenje z vzorom, navdušenje, kreativnost in nove ideje ter skrb za vsakega lana tima.
7 Richard L. Daft in Raymond A. Noe, Organizational behavior (Orlando: Harcourt Inc., 2001), 718.
8 Bernard M. Bass in Ronald E. Riggio, Transformational leadership (New Jersey: Lawrence Erlbaum Associates, Inc., 2006), 282.
33
a Vkljuevanje managementa idej v razmerje in proces mentoriranja praktikantov na podroju turizma Management inoviranja predstavlja kompleksno podroje, ki v osnovi odkriva, razvija in uveljavlja koristne novosti za uporabnike. Podroje odkrivanja koristnih novosti je v praksi pogosto predstavljeno z raznimi poimenovanji kot so sistem koristnih predlogov ali sistem stalnih izboljšav, v zadnjem asu pa je vse ve poime- novanj v slovenski strokovni literaturi s pojmom management idej. Management idej ne vkljuuje le aktivnosti, povezanih z nartovanjem, organiziranjem, vode- njem in nadzorom v invencijsko-inovacijskem procesu, ampak poleg krepitve kon- kurennosti in poslovne uspešnosti podjetja tudi spodbuja naklonjenost (makro in mikro) okolja podjetja do inoviranja. Njegovi rezultati so lahko v razlinih po- javnih oblikah, kot na primer sugestije, koristni predlogi, inovacijski predlogi, iz- boljšave ali tudi inovacije.
Po navedbah Faturja in Likarja9 lahko organizacijo managementa idej razdelimo v tri sisteme oziroma ureditve: tradicionalni sistem, kjer se proces izvaja centrali- zirano (zaposleni izboljšave sporoajo centralni slubi), sistem predpostavljenega (kjer se predlogi sporoajo neposredno nadrejenemu, ki odloa o smiselnosti predloga), kjer se proces izvaja decentralizirano in kombinacija obeh.
Ne glede na obliko sistema organizacije managementa idej, smo mnenja, da je praktikante potrebno usmerjati in spodbujati v tej smeri ter jih vkljuevati v razne procese kreiranja idej, predvsem z uporabo tehnik kreativnega razmišljanja, kot so viharjenje moganov in druge.
Vkljuevanje smernic odprtega inoviranja v razmerje in proces mentoriranja praktikantov na podroju turizma Odprto inoviranje se v literaturi v angleškem jeziku obravnava pod pojmom »open innovation« in Henry Chesbrough10, ki mu pravimo tudi oe odprtega ga je defi niral kot »model, ki predpostavlja, da podjetja za izboljšanje svojega poslovanja lahko in naj uporabijo zunanje in notranje ideje ter zunanje in notranje poti do triša, ki bodo pripomogle k njihovemu razvoju.« V opredelitvi odprtega inoviranja Mulej11 navaja, da je odprto inoviranje korenita inovacija inoviranja, za katero je osnova nova strategija raziskovanja in ustvarjanja inovacij, to je novih koristi uporabnikov in lastnikov od novih zamisli. Sloane12 navaja, da so mnoga vodilna podjetja povzela odprto inoviranje kot pot za razvoj novih produktov.
9 Peter Fatur in Borut Likar, »Vkljuevanje zaposlenih v inoviranje kot vir trajne konkurenne prednosti,« Ma- nagement 4 no.3 (2009): 243–257.
10 Henry Chesbrough, »Th e era of open innovation,« MIT Sloan Management Review 44, no.3 (2003): 35–41.
11 Matja Mulej, »Odprto inoviranje – nuja za veino podjetij,« http://www.podjetnik.si (25.4.2013).
12 Philip D. Sloane, »Th e brave new world of open innovation,« Strategic Direction 27, no.5 (2011): 3–4.
34
Izhodiše za oblikovanje predloga sodobnega pristopa k mentoriranju v obliki odprtega inoviranja predstavljata dve raziskavi. Prva je raziskava Prašnikarja, Rede- ka, Drenkovske in Vojeta13, ki ugotavlja, da je storitveni sektor, katerega del je tudi turizem /hotelirstvo, najmanj nagnjen k inoviranju in se inoviranja tudi najredke- je posluuje. Kot drugo izhodišno raziskavo velja omeniti Talwarja14 z direktnim priporoilom hotelirstvu, da zane uvajati odprto inoviranje, kar pomeni, da so v proces inoviranja vkljueni tudi praktikanti ne glede na to ali so na delovnem mestu znotraj hotela ali kateremkoli drugem delovnem mestu po programu praktinega izobraevanja na podroju turizma. Enaindvajseto stoletje tako prinaša nove izzive preko inoviranega inoviranja tudi na podroje turizma, in zato predlagamo, da se praktikante aktivno vkljuuje v razne procese inoviranja v sklopu izvedbe procesa mentoriranja na podroju turizma.
Vkljuevanje odpiranja izobraevanja na podroje mentoriranja praktinega izobraevanja v turizmu Brezposelnost mladih v EU je pri 25% in se v najbolj kritinih dravah (Estoni- ja, Španija, Slovaška, Portugalska, Irska) pribliuje 50%, Grija pa je e dale preko tega, kar povzroa vse pogostejše nemire, e dolgo pa na razline druge nai- ne destabilizira drubene razmere. Slovenija je v zadnjem letu lanica EU, v kateri stopnja brezposelnosti mladih najhitreje naraša15. Slednje narekuje tudi potrebo po kritinem preverjanju razmerja med izobraevanjem in zaposlitvenimi po- trebami gospodarstva, saj si ne smemo dovoliti, da bi šolstvo usmerjali na nain, ki bi še potenciral ta problem. Vsi novejši razvojni dokumenti, ki zajemajo perspek- tivo EU do leta 2020, postavljajo na prvo mesto ustvarjanje novih delovnih mest. To je velika sprememba v primerjavi z »Lizbonsko strategijo«, ki se ni toliko pos- veala zaposlovanju, kot doseganju najvišjih izobrazbenih stopenj. Tokrat se po- novno dogaja, da je spet v ospredju dualno izobraevanje in binarni študijski pro- grami, ki naj se im bolj pribliajo zahtevam delovnega mesta. V ospredju je po- klicno izobraevanje in vajeništvo, s tem pa torej pridobiva na pomenu tudi praktino izobraevanje .
13 Janez Prašnikar, Tjaša Redek, Marija Drenkovska in Damjan Voje, Innovation in Slovenia as an indicator of companies generic material potential, (Ljubljana: astnik Finance, d.o.o., 2012).
14 Rachna Talwar, »Hotels 2020 – Responding to Tomorrow’s Customer and the Evolution of Technology,« http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CDUQFjAA&url=h- ttp%3A%2F%2Fw w w.springer.com%2Fcda%2Fcontent%2Fdocument%2Fcda_downloaddocumen- t%2F9783642274039-c1.pdf%3FSGW ID%3D0-0-45-1316858-p174276262&ei=gkEIUd XBL6 Th4Q- Sk vYHgDA&usg=AFQ jCNGrW LXwIxmeAsZHTi1ONv-iX l0Seg&bvm=bv. 41642243,d .bGE (15.4.2013)
15 Evropska Komisija, Ponovni razmislek o izobraevanju: nalobe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (Strasbourg: EU COM, 2012).
35
a V procesu odpiranja praktinega sodelovanja, ki pomeni predvsem krepitve vseh oblik povezav med šolstvom in gospodarstvom s ciljem spodbujanja zaposlovanja, je tako izvajanje kakovostnega praktinega izobraevanja z upoštevanjem smernic sodobnih pristopov k mentoriranju, ena od oblik krepitve medsebojnega sodelovanja.
Sklepne ugotovitve V prispevku smo opozorili na potrebo po vkljuevanju informacijske tehnologije, managementa idej, mednarodnega vidika, smernic opolnomoenja, transformacijskega vodenja in odprtega inoviranja v mentoriranje na podroju turizma. Podjetje, ki bo upoštevalo smernice sodobnih postopkov v mentoriranju praktikantov na podroju turizma, mora tudi sledi priporoilu, da praktikant ne sme zasesti prostega delovnega mesta in da mentor mora ob svojem delu upoštevati tudi pomen preteklih izkušenj. Vsekakor pa je najveji poudarek namenjen odpiranju praktinega izobraevanja, ki temelji na razvojnih smernicah EU do leta 2020, kjer pridobiva vse veji pomen zaposlovanje in tako elimo z odpiranjem praktinega izobraevanja krepiti vezi med šolstvom in gospodarstvom, skozi proces mentoriranja.
Za nadaljnje raziskave opredelitve mentoriranja se priporoa branje študije Schrammove16, ki meni, da mentorstvo prinaša drugane koristi moškim mentorjem, kot enskim mentoricam. Prav tako se o pomenu spolne identitete v procesu mentoriranja v svoji raziskavi sprašujejo Oritz-Walters, Eddleston in Simione17 . Z rezultati so ugotovili, da enska identiteta igra osrednjo vlogo pri napredovanju v delovnem okolju oziroma iz tega lahko postavimo novo raziskovalno vprašanje za nadaljnje raziskave ali ima enska v vlogi mentorice drugano vlogo pri razvoju praktikanta, kot mentor moškega spola? Prav tako se priporoa preuitev prekini- tev mentorskega sodelovanja, kjer se lahko preuijo vzroki in posledice tega ravna- nja. Prav tako se priporoa ve raziskav neposredno povezanih s podrojem turizma, zanimivo pa bi bilo preveriti tudi raziskovalno vprašanje koliko mentorji de- jansko uporabljajo posamezne priporoene sodobne pristope k mentoriranju, kot na primer informacijsko tehnologijo? Koliko jo vkljuujejo po navodilu kurikuluma in koliko samoiniciativno in ali si lahko predstavljajo nadaljevanje mentoriranja brez informacijske tehnologije?
Ob pregledu literature s podroja mentoriranja praktikantov tudi ugotavljamo, da ni veliko zapisanega o nagrajevanju mentorjev, kar bi veljalo ne le podrobneje raziskati, ampak prav tako sistemsko urediti.
16 Julie L. Schramm, »Beyond Mentoring,« HRMagazine 56, no.11 (2011): 96.
17 Rowena Ortiz-Walters, Kimberly-Ann Eddleston in Kathleen Simione, »Satisfaction with mentoring relationships: does gender identity matter?« Career Development International 15, no.2 (2010): 100–120.
36
Pisni izdelek s predstavitvijo sodobnih pristopov k mentoriranju praktikantov na podroju turizma tako predstavlja zametke te tematike in postavlja izhodiše odpiranju praktinega izobraevanja v prihodnje, ki temelji predvsem na krepitvi odnosov med šolstvom in gospodarstvom.
Literatura Arti, Nataša. »Na rtovanje u nega procesa v delovnem okolju«. V Usposablja-
nje mentorjev za izvajanje prakti nega usposabljanja z delom po izobra evalnih programih za pridobitev izobrazbe, ur. Matej Pinter, 55–95. Ljubljana: GZS Center za poslovno usposabljanje, 2012.
Bass, Bernard M. in Riggio, Ronald E. »Transformational leadership«. New Jer- sey: Lawrence Erlbaum Associates, Inc., 2006.
Cojocariu, Venera-Mihaela, in Damian, Iulia. »Teaching quality, new learning tehnologies and the competences demanded on the job market«. Th e Inter- national Scientifi c Conference eLearning and Soft ware for Education 1, (2012): 122–128.
Daft , Richard L., in Noe, Raymond A. Organizational behavior. Orlando: Har- court Inc., 2001.
Eby, Lillian T., Butts, Marcus M., Durley, Jaime, in Ragins, Belle Rose. »Are bad experiences stronger than good ones in mentoring relationships? Eviden- ce from the protege and mentor perspective«. Journal of Vocational behavior (2010): 81–92.
Evropska Komisija, Ponovni razmislek o izobraevanju: nalobe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate. Strasbourg: EU COM, 2012.
Fatur, Peter in Likar, Borut. »Vkljuevanje zaposlenih v inoviranje kot vir trajne konkurenne prednosti«. Management 4 (3) (2009): 243–257.
Gentry, William A., Weber, Todd J. in Sadri, Golnaz. »Examining career-related mentoring and managerial performance across cultures: A multilevel analysis.« Journal of Vocational Behavior 72, no.1 (2008): 241–253.
Herman, Francina A., in Eller, Martha E. »Training for Hospitality.« Training & Development (September 1991): 55–60.
Kahle-Piasecki, Lisa. »Making a Mentoring Relationship Work: What is required for Organizational Sucess.« Journal of Applied Business and Economics 12, no.1 (2011): 46–56.
Mulej, Matja. »Odprto inoviranje – nuja za veino podjetij.« http://www.podjetnik. si (25. 04. 2013).
37
a Ortiz-Walters, Rowena, Eddleston, Kimberly-Ann in Simione, Kathleen. »Sat-
isfaction with mentoring relationships: does gender identity matter?« Career Development International 15, no.2 (2010), 100–120.
Prašnikar, Janez, Redek, Tjaša, Drenkovska, Marija, in Voje, Damjan. Innovation in Slovenia as an indicator of companies generic material potential. Ljubljana: astnik Finance, d.o.o., 2012.
Scandura, Terri A. »Mentorship and career mobility: An empirical investigation.« Journal of Organizational Behavior 13, no.2 (1992), 169 –174.
Schramm, Julie L. »Beyond Mentoring.« HRMagazine 56, no.11 (2011): 96.
Sloane, Philip D. »Th e brave new world of open innovation.« Strategic Direction 27, no.5 (2011): 3–4.
Talwar, Rachna. »Hotels 2020 – Responding to Tomorrow’s Custo- mer and the Evolution of Technology«., http://www.google.com/ url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CDUQ- FjA A&url=http%3A%2F%2Fw w w.springer.com%2Fcda%2Fconten- t%2Fdocument%2Fcda_downloaddocument%2F9783642274039-c1. pdf%3FSGWID%3D0-0-45-1316858-p174276262&ei=gkEIUdXBL6Th 4Q- S k v Y H g D A & u s g = A F Q j C N G r W L X w I x m e A s Z H T i 1 O N - v-iXl0Seg&bvm=bv.41642243,d.bGE (15.4.2013).
Dogodek rni labod in fi nanna kriza 2008 Black swan event and the fi nancial crisis in 2008
Rok Birsa Poslovna agencija Ekonomika d.o.o.
[email protected]
Povzetek V današnji drubi prepogosto uporabljamo matematino modelirane modele in statistino verjetnost za napovedovanje ekonomskih agregatov. Problem takšnih modelov je predvideva- nje ekstremnih in nepredvidljivih dogodkov, ki jih v raziskovalnem delu obravnavamo, kot dogodke oz. tveganja poimenovana rni labod . Ker ima takšen nepredvidljiv in neobiajen dogodek hude posledice za celoten drubeni sistem, smo raziskovali povezavo z vsesplošno gospodarsko krizo, ki še traja. Ugotovili smo, da je bilo na vejih podrojih, ki vplivajo na blaginjo drube zapostavljeno tveganje, ki je vsebovalo vse tri temeljne elemente Talebovega rnega laboda; in sicer redkost, izjemen uinek in retroaktivnost.
Kljune besede: rni labod , fi nanna kriza 2008 , Gaussova krivulja , makroekonomski agrega- ti , nakljunost , statistina verjetnost
Abstract Today's society too oft en use mathematical and statistical models to predict the likelihood of economic aggregates. Th e problem of such models is predicting extreme and unpredictable events which are in the research work named like Black Swan event or risk. It has an unpredictable and unusual event with serious consequences for the entire social system. In the research work we re- searched the connection between black swan event and a global economic crisis, which still is go- ing on. We found that there were large areas where neglected risks, which included all three basic elements of Taleb Black Swan, namely a rarity, exceptional performance and retroactivity.
Key words: Black swan, fi nancial crisis, Gaussian curve, macroeconomic aggregates, randomiza- tion, statistical probability
Idealizacija ekonomije Ekonomisti uporabljajo nekatere resne idealizacije za makroekonomske agregate in to z namenom, da lahko modelirajo poslovne in gospodarske modele, ki so po- vezani s kulturnim idealom racionalnosti. Zaradi upoštevanja Fridmanove teori- je1 so gospodarski subjekti sposobni upoštevati le omejeno število vzrokov pojavov.
1 Fridmanova teorija, ki je osnova Nove klasine makroekonomske šole in izhaja iz predpostavke, da imajo gospodarski subjekti racionalna priakovanja, ki temeljijo na popolnih informacijah o gospodarstvu
39
40
To pojasnjuje relativno neuspešnost empirine ekonomske teorije za katero ne velja nobena »master« teorija. Zaradi predpostavke »ceteris paribus« je odkriva- nje resninih vzronih odnosov v ekonomiji teavno. Tako ta verzel omogoa vdor razlinih ideologij in vrednot v ekonomijo, ki jo Taleb v knjigi rni labod aplicira na poenostavljanje in idealizacijo, ki smo ji ljudje podvreni e po naravi. Zmota doloenih makro ekonomskih modelov pravzaprav izhaja iz nakljunosti2.
Zaradi dovzetnosti današnje drube na matematino modeliranje in statistino dokazovanje; slednje radi vidimo povsod; celo tam, kjer nakljuni dogodki niso najbolj preprosti in pogosti. Takšno preprosto nakljunost kvantitativno opišemo z Gaussovo krivuljo. Za nepredvidljive dogodke, pa tovrstne idealizirane predpostavke praviloma ne veljajo.
Podroje raziskovanja Temeljni problem matematino modeliranih gospodarskih modelov je v tem, da ne znajo zaobjeti in vrednotiti ekstremnih dogodkov. Takšne izredne dogodke Taleb poimenuje dogodek oz. tveganje rni labod . Namen raziskovalnega dela je predstaviti Talebov rni labod z razlogom, da bi v prihodnje znali izkoristiti pozitiven vpliv nepredvidljivega v povezavi z gospodarskimi krizami. Cilji raziskovalnega dela nadgrajujejo njegov namen. Osrednje raziskovanje v raziskovalnega dela preuuje pomen tveganja oz. dogodek rni labod in to v povezavi z razisko- vanjem povoda, vzrokov in posledic najvejih gospodarskih kriz 20. stoletja. Ugo- toviti elimo, e je pri gospodarski krizi leta 2008 bilo prisotno tveganje oz. dogodek rni labod.
rni labod Dogodek oz. tveganje poimenovano rni labod Taleb ponazarja z zgodbo povezano s ptijim perjem. Avtor opisuje, da so pred odkritjem Avstralije bili prebivalci Starega sveta prepriani, da so vsi labodi beli. Nato pa so leta 1697 povsem nepri- akovano odkrili rne labode, katerih obstoja prej v Evropi niso poznali. Osno- va za takšno preprianje izhaja iz empirinih dokazov videnega. Ko so prvi opa- zili rnega laboda je bilo to zanimivo preseneenje za ornitologe, vendar to ni po- anta Talebove zgodbe. Poenostavljeno reeno je rni labod dogodek, ki spremeni okvir v katerem ivimo, saj se spremeni horizont monega in zamisljivega. Pri dogodku oz. tveganju rni labod ne gre za to, da se zgodi nekaj nepredvidljivega, ampak predvsem pomembno je tudi to, da ima omenjeni dogodek nepredvidljive posledice za ves sistem. Taleb s primero poimenovano rni labod ponazarja našo mono omejenost; zasnovano na podlagi izkušenj ter posledino, še krhkost naše- ga znanja in razmišljanja. Poleg tega Taleb z zgodbo o rnem labodu ponazarja, da
2 Nassim Taleb, rni labod (Tri: Uila International, 2010), 4- 24.
41
D ogodek
rni labod in fi nanna kriza 2008 en sam rni labod razveljavi splošno trditev, ki izhaja iz milijonov zanesljivo vide- nih belih labodov skozi tisoletja3.
Velika uganka današnje drube – dogodek oz. tveganje rni labod Taleb poimenuje z besedno zvezo rni labod dogodek z naslednjimi znailnostmi; in sicer4:
– lei zunaj obmoja priakovanj; v preteklosti ni niesar, kar bi lahko kaza- lo na monost, da se dogodek oz. tveganje pojavi
– ima izjemno velik uinek – eprav gre za dogodek, ki lei zunaj obmoja obiajnih priakovanj, se lo-
veška narava po samem odkritju potrudi z razlagami za njegov obstoj in ga skuša napraviti razumljivega in predvidljivega
Tako lahko dogodek rni labod skrajšano povzamemo kot dogodek, ki je redek, ima izjemen uinek in posledini uinek je retrospektiven. Uinek oz. dogodek rni labod v današnji drubi naraša; eprav se estokrat pretvarjamo, da omenje- nega dogodka oz. tveganja rnega laboda sploh ni oz. ne obstaja. Taleb trdi, da e stoletje dolgo druboslovce vzgajajo v zmotnem preprianju, da njihova orodja me- rijo tudi nedolonost. Slednje je imelo pri problemih resninega sveta smešne pro- bleme, ki smo jih lahko videli v fi nancah in ekonomiji5.
Po logiki rnega laboda je to, esar ne vemo, veliko pomembnejše od tega, kar vemo in na kar se osredotoamo. Vzrok za takšne dogodke je to, da jih ne priaku- jemo. Rezultat tega je to, da se zgodi nekaj prav zato, kar naj se ne bi zgodilo. Gle- de na to, da dogodek oz. tveganje rni labod lei zunaj obmoja obiajnih priakovanj, lahko sklepamo na nezmonost strokovnjakov6 po predvidevanju prihod- njih dogodkov.
Razmah masovnih medijev je nedvomno glavni nosilec nepravinosti v drubi in poglavitni vzrok slepote za rne labode. Gaussova krivulja in statistika so poguba za današnjo drubo, ki danes zahteva veliko ve domišljije, kot jo trenutno zmo- remo. Zato danes išemo potrditve v matematino opredeljenih metodah, ki pa je v nasprotju z zamislijo o rnem labodu, ki temelji na zgradbi nakljunosti v em- pirini resninosti. Principa raziskovanja druboslovnih in naravoslovnih znano- sti ste nasprotna. Poleg tega Taleb dodaja še, da je za izhodiše vsakega raziskova-
3 Taleb, rni labod , 5.
5 Primer zadnjega takšnega dogodka predstavljamo v 4. poglavju, kjer raziskujemo korelacije med dogodkom oz. tveganjem rni labod in gospodarsko krizo leta 2008
6 V primeru gospodarske krize leta 2008 s strokovnjaki poimenujemo makro ekonomiste
42
nja potrebno postaviti skrajni dogodek, ne pa da bi ga obravnavali le kot izjemo ali ga celo izpustiti7.
Kako se zavarovati pred dogodkom rni labod Dogodku oz. tveganju poimenovanem rni labod se pravzaprav nikoli ne bomo uspeli popolnoma izogniti. Z njegovim poznavanjem se bomo lahko tveganju pomembno izognili ali pa ga celo obrnili v svoj prid. Taleb nam svetuje, da se moramo truditi graditi robustno drubo, ki ne bo pretirano obutljiva za takšne nepredvidljive pojave oz. dogodke. Zato moramo ustvariti sistem, ki bo im bolj od- poren proti nenapovedanim ekstremnim dogodkom. Zgled nam je lahko kar narava, v kateri ni vse najbolj uinkovito, je pa zato prilagojeno temu, da se okoliši- ne lahko hitro spremenijo.
Da bi imeli dolgotrajno stabilen sistem, je treba poskrbeti za robustnost, kar pomeni, da mora biti sistem kolikor se le da prilagojen za pojave hujših kriz in nepredvidljivih dogodkov. Graditi je treba take sisteme, ki se ne bodo sesuli od nepredvidljivih dogodkih, ampak bodo imeli dovolj notranje prilagodljivosti, da se bodo nekako znašli tudi v okolišinah, ki jih vnaprej ne moremo predvideti8. Poseben primer takšnega dogodka, ki se ciklino ponavlja in je prisoten v vseh gospodarskih sistemih in kulturah so gospodarske krize.
Najpomembnejše gospodarsko-fi nanne krize 20. stoletja Teoretske osnove o fi nannih krizah je postavil Krugman, ki je dokazoval, da plailno bilanna kriza izbruhne, ko nadaljevalno slabšanje fundamentalnih variabl postane nekonsistentno s poskusom obdrati fi ksirani teaj. Krugmanov model pojasnjuje plailno bilanno krizo kot rezultat fundamentalne nekonsistentnosti med domao makro-ekonomsko politiko9 – in poizkusi obdranja fi ksnega teaja. Te nekonsistentnost je lahko zaasno prisotna, e ima centralna banka zadostne rezerve. Timing napada špekulantov10 na valuto je torej determiniran s kritino ravnjo deviznih rezerv. Ob zadostni izgubi deviznih rezerv je centralna banka prisiljena, da opusti fi ksacijo teaja. Plailno bilanna kriza torej rezultira v prehod na plavajoi teaj11. Do Keynsa je veljalo, da se je zaetek krize razlagal s poveanjem povpraševanja po denarju, kar je imelo za posledico poveanje obrestne mere; to pa je povzroilo gospodarsko krizo. Keynes trdi, da je tudi obrestna mera v veliki
9 Obiajno fi nanciranje proraunskega defi cita z emisijo
10 Špekuliranje pomeni napovedovanje psihologije mnoice.
11 Sebastijan Strašek, Borzni in poslovni ciklus (Maribor: Ekonomska in poslovna fakulteta, 2010), 17–22.
43
D ogodek
rni labod in fi nanna kriza 2008 meri poslabševalni dejavnik, prevladujo in znailnejši vzrok za krizo pa je kljub temu nenaden padec mejne uinkovitosti kapitala12.
Mehiška kriza V letih 1981 do 1989 je bila stopnja rasti mehiškega gospodarstva samo 1,3 odstotka na leto, precej manj od stopnje rasti prebivalstva. Zato je bil dohodek na prebival- ca veliko pod najvišjim iz leta 1981. Decembra 1994 so se mehiške oblasti ob stal- nem odtekenju deviznih rezerv morale odloiti, kako naprej. Mehika se je odloi- la za devalvacijo, a jo je popolnoma zavozila13.
Finanna kriza je hitro prerasla tudi v zasebni sektor. V letu 1995 je realni BDP Mehike padel za 7 odstotkov, industrijska proizvodnja pa kar za 15 odstotokov. Zato so bili dolarji tisto, kar je Mehika najbolj potrebovala, da bi lahko odplaala svoje obveznice. Za tisoe podjetij in na milijone delavcev je bila kriza uniujoa; eprav se je konala hitreje, kot se je veina bala in priakovala14.
Ruska kriza Ruska fi nanna kriza (poimenovana tudi kot »rubelj kriza«) je Rusijo prizadela 17. avgusta 1998. Ozadje zloma Ruske krize je bilo upadanje produktivnosti, ume- tno visoko menjalno razmerje med rubljem in drugimi tujimi valutami ter kro- nini fi skalni primanjkljaj. Rusko krizo sta sproila dva dejavnika: azijska fi nanna kriza leta 1997 in zmanjšano povpraševanje po naft i, kovinah in ostalih rudah. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka sta dodelila fi nanni paket, ki je bil dodeljen Rusiji 13. julija za podporo reformam in stabilizaciji na ruskem trgu15. Ru- ska centralna banka je bila prisiljena v ukrepe. Nastopilo je obdobje velike infl acije in revšine. Veliko trgovin je bilo brez osnovnih ivljenjskih ivil, številne kmetije in podjetja so šla v steaj in mnogo ljudi je postalo brezposelnih16.
Rusija si je dokaj hitro opomogla in danes velja za stabilno dravo. Velik del razloga za njeno nenadno hitro rast je stabilizacija na politinem podroju, dvig cen naft e v letu 1999–2000 in devalvacija valute17.
12 John Maynard Keynes, Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja (Ljubljana: Studia humanitatis, 2010), 364–378.
13 Paul Krugman, Vrnitev ekonomske depresije (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2009), 86–88.
14 Krugman, Vrnitev ekonomske depresije, 87.
15 Naomi Klein, Doktrina šoka. (Ljubljana: Zaloba Mladinska knjiga, 2012), 67–73.
16 Klein, Doktrina šoka, 75.
17 Joseph Stiglitz, »Th e ruin of Russia,« (May 2003), http://www.guardian.co.uk/world/20 03/apr/09/russia.ar tsandhumanities (22.august 2013)
44
Argentinska kriza V preteklosti je Argentina veljala za eno najbogatejših drav na svetu. Argentina je v preteklosti tiskala preve denarja in zašla v teave pri servisiranju svojega zu- nanjega dolga. Leta 1989 je dravo e pestila prava hiperinfl acija in cene so rasle po 3000 odstotkov na leto. Na oblast je kasneje prišel Dominig Cavall, ki je pripra- vil nart reforma.
Da bi dokonno ustavil dolgoletno infl acijo v dravi, je oivel denarni sistem, ki je bil v sodobnem svetu e skoraj pozabljen: denarno upravo. Podobno kot Mehika se je tudi Argentina dogovorila za Bradyjev program in bila za to nagrajena s po- novnim pritokom kapitala, eprav ne v enakem obsegu kot prej. Tudi realni sektor si je izredno opomogel. Po letih upadanja se je BDP v samo treh letih poveal za etrtino18.
Dogodek rni labod in globalna fi nanna kriza 2008 Ekonomska teorija poenostavljeno pravi, da v obdobju gospodarskega razcveta povpraševanje naraša. V rastoem gospodarstvu gre nekaterim potrošnikom in proizvajalcem slabše, vendar pa splošna slika daje vtis, da je blaginja na dokaj vi- sokem nivoju. V takšnem gospodarstvu veliko potrošnikov svoje premoenje tudi investira.
V obdobju konjukture lahko povpreen lovek s povprenimi dohodki servisira velik hipotekarni kredit. Ravno v tem se skrivajo pasti, ki jih Taleb obravnava z dogodkom oz. tveganjem rni labod . Po podrobni preuitvi vzrokov za krizo leta 2008 lahko ugotovimo, da je bila celo ve povezanih podroij, kjer se je spregle- dalo tveganje povezano z neuspehom oz. nezmonostjo nadaljevanja konjukture v nedogled. eprav Keynes trdi, da mora centralna banka s pravilno monetarno in fi skalno politiko ustvarjati pogoje, da bo konjuktura trajala19. V obdobju poce- ni denarja, ki je trajalo od leta 2000 pa do zaetka krize je drava podlegla dogodku rni labod predvsem na:
– Nepremininskem trgu – Prekomerna potrošnja – Premajhna regulacija – Finannega sektorja – Vpliv loveškega pohlepa
Na navedenih podrojih lahko z gotovostjo trdimo, da tveganja oz. dogodka rni labod niso upoštevali oz. predvideli. Kljuni predstavljeni dejavniki za vsesploš- no gospodarsko krizo so vsebovali vse tri temeljne elemente Talebovega rnega laboda; in sicer redkost, izjemen uinek in retorospektivnost. Glede na to, da je
18 Krugman, Vrnitev ekonomske depresije, 92
19 Keynes, Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja, 422
45
D ogodek
rni labod in fi nanna kriza 2008 naše raziskovalno delo druboslovno usmerjeno lahko z verjetnostjo trdimo, da pri vsesplošni globalni krizi leta 2008 in tudi pri (v 3. poglavju predstavljeni) gospodarskih krizah ugotavljamo zapostavljene odklone Gaussove krivulje, ki pa vo- dijo do nezaelenih statistino opredeljenih rezultatov z enormnimi posledicami za drubo.
Sklepne ugotovitve – rni labod je ivel, ivi in bo še ivel Vse tri najveje gospodarske krize20 20. stoletja so se konale in drave so se iz njih izvlekle; vendar je bil pri vseh treh predstavljenih dravah glavni povod za krizo pomanjkanje oz. upad povpraševanja po naravnih surovinah, saj so omenjene drave lastnice velikih naravnih bogastev. Ravno slednje jim je pomagalo k hitrejše- mu okrevanju. Velikokrat zasledimo, da ljudje elijo primerjati trenutno fi nanno gospodarsko krizo z veliko depresijo v letih 1929–1933. Sedanja fi nanna kriza ima kar nekaj podobnosti, razlika pa je v tem, da naj bi danes imeli na voljo ve inštru- mentov za njeno odpravo. Poleg tega danes globalizacija igra pomembno vlogo, saj so vsa svetovna gospodarstva povezana v eno ali drugo smer.
Obdobje »gamblinga« z izvedenimi fi nannimi inštrumenti je privedlo dana- šnjo drubo v situacijo prezadolenosti. To obdobje bi lahko primerjali z izrazom »gambling kapitalizma«. Tudi Taleb omenja velikega ljubimca in legendarnega hazarderja Giacoma Casanovo, ki je bil preprian, da ga njegova srena zvezda, reši vsaki, ko zaide v teave. al pa se je tudi legendarni osvajalec enskih src ujel v past rnega laboda, saj so ga zaradi dolgov, ki jih je naredil, izgnali iz Beneške re- publike.
Literatura Keynes, John Maynard. Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja. Ljubljana:
Studia humanitatis, 2010.
Krugman, Paul. Vrnitev ekonomske depresije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2009.
Strašek, Sebastian. Borzni in poslovni ciklus. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, 2010.
Stiglitz, Joseph. »Th e ruin of Russia,« (May 2003): http://www.guardian.co.uk/ world/2003/apr/09/russia.artsandhumanities
Taleb, Nassim. rni labod – spoznajte tveganje in izkoristite pozitiven vpliv nepredvidljivega. Tri: Uila International, 2010.
20 Mehiška, Ruska in Argentinska
Kakovost, ena kljunih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za avtomobilsko industrijo
Quality, one of the key activities in the manufacture of the product for the automotive industry
Slavko Boi Šolski center Postojna, Višja strokovna šola, Slovenija
[email protected]
[email protected]
Povzetek Z uporabo ustreznih orodji in z ustreznimi metodami kakovosti lahko zagotovimo uspešen prehod izdelka iz razvojne faze v serijsko izdelavo. Zahteve kakovosti so na podroju avtomobilske industrije zelo visoke in brezpogojne, vendar kljub temu vlada na tem podroju neizpro- sen boj za udelebo na avtomobilskem trgu. Zavedati se moramo, da je cilj vsakega podjetja do- biek od prodaje doloenega izdelka, kakovost izdelka in procesa pa je eden kljunih faktorjev, ki vplivajo na ekonominost. Oskrba kupcev na podroju avtomobilske industrije s kakovo- stnimi izdelki ima zelo pomemben potencial, ki odpira nove trge ter širitev poslovanja podjetja. Prispevek prikazuje, kako lahko z ustreznimi metodami kakovosti v fazi testiranj in preizku- sov ugotavljamo sposobnost in stabilnost proizvodnih procesov ter kako ustrezno ukrepamo v primerih nedoseganja zahtev. Obvladovanje kakovosti je tako nujno v vseh fazah od razvoja do serijske proizvodnje.
Kljune besede: Standard ISO TS 16949 , SPC analiza , MSA analiza , termoplastini material , kakovost
Summary By using appropriate tools and appropriate methods of quality we can ensure a successful transition from product development phase to mass production. All of us know that in the automotive industry is inexorable fi ght for our participation in these markets, so the high quality requirements are unconditional. We must to be aware that the basic objective of each company is profi t from the sale of certain products, product and processes quality is one of the key factors aff ecting to the economy. Of course, supply customers in the automotive industry
47
48
with quality products are signifi cant potential to open new markets and expansion of company business. Th e paper describes the relevant methods of quality testing to determine the capacity and stability of the production process and how to take appropriate action in cases of failure to achieve the requirements. Quality control is therefore essential at all stages from development to mass production.
Key words: Standard ISO TS 16949 , SPC analysis, MSA analysis, thermoplastic material, quality
Uvod Tako v strokovni literaturi kot tudi v strokovnih razpravah se pojavlja ve mnenj, kaj sploh je celovito obvladovanje kakovosti. Najbolj verodostojno se nam zdi mnenje, da celovito obvladovanje kakovosti pomeni kakovostno vodenje vseh postopkov, procesov in aktivnosti na vseh podrojih organizacije, kot ga defi nira Crosby1. Skratka: vse, kar se dogaja v organizaciji, naj bi bilo izvedeno kakovostno, od ka- drovanja pa do odpreme konnega izdelka oziroma nudenju storitve. Prisotna pa mora biti tudi skrb za stalno izboljševanje procesov, izdelkov oziroma storitev, kaj- ti zavedati se moremo, da vedno obstaja še kakovostnejša in uinkovitejša rešitev.
Kakovost e v razvoju izdelka Dejstvo je, da je nujno potrebno zaeti vgrajevati kakovost izdelka in proizvodnega procesa v najzgodnejših fazah projekta. e iz vhodnih podatkov lahko razbe- remo, da ima aktualen izdelek ve pomembnih kakovostnih karakteristik, ki jih bomo morali v serijski proizvodnji obvladovati na ustrezen nain. Tudi glede stro- škov samih moramo doloene spremembe iz naslova izboljševanja kakovosti im- plementirati e v fazah, ko nartujemo izdelek in proizvodni proces.
Vgrajevanje kakovosti v izdelek lanek obravnava celosten projekt od razvoja do serijske proizvodnje izdelka – naslona avtomobilskega sedea, ki ga je v svoji diplomski nalogi uspešno zagovar- jal soavtor prispevka. V nadaljevanju so predstavljene kljune aktivnosti v razvoju izdelka vse do vgrajevanja kakovosti v razvoj procesa izdelave.
Vgrajevanje kakovosti v razvoj izdelka kupca TPV Johnson Controls Na osnovi vhodnih geometrijskih, fi zikalnih in tehnoloških podatkov kupca je razvojni inenir projektnega tima izdelal prvi koncept izdelka s pomojo raunal- niškega 3D modeliranja. V tej toki je kljuni pogoj, da so upoštevane vse vhodne zahteve za izbran izdelek.
1 Philip B. Crosby, Kakovost je zastonj – umetnost zagotavljanja kakovost . (Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990).
49
K akovost, ena kljunih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za avtom
obilsko industrijo Aktivnosti snovanja izdelka in tehnoloških zmonosti sta potekali istoasno, ker je to bolj racionalno in hitreje. Tehnolog kakovosti mora v fazi koncepta zelo skrb- no pretehtati kakovostne zahteve izdelka ter neprestano usklajevati upoštevanje teh v konstrukciji izdelka.
Dimenzijske zahteve izdelka so defi nirane v tehnini dokumentaciji oziroma v 2D risbi. Konstruktor mora predvideti tolerance za posamezne kote izdelka v skladu s kupevimi zahtevami oziroma standardom ISO 16949, ki ga defi nira kupec. Za posamezne dimenzije mora biti predvideno, kako pomembna je posamezna karakteristika in na kakšen nain jo bomo spremljali. Hierarhije posameznih dimenzij- skih karakteristik so lahko naslednje:
– varnostna karakteristika (karakteristika oziroma neupoštevanje le te lahko vpliva na varnost uporabnika),
– kritina ali signifi kantna karakteristika (karakteristika oziroma neupo- števanje le te lahko vpliva na funkcionalnost izdelka),
– dimenzijska karakteristika, ki je podvrena zakonskim zahtevam, – SPC karakteristika (potrebno je neprestano izvajati statistini nadzor v
serijski proizvodnji), – dimenzijska karakteristika, za katero je potrebno izvesti SPC analizo v
projektni fazi
Naloga inenirja kakovosti je bila, da analizira toleranna polja izdelka ter ugotavlja monost zagotavljanja le teh. Analizirati mora tudi monost merjenja in pre- verjanja posameznih dimenzij tako v razvojni fazi kot tudi pozneje v fazi serijske proizvodnje. e v tej fazi je bilo potrebno raziskati monost uporabe prenosnih namenskih merilnih priprav za preverjanje dimenzijske ustreznosti izdelka.
Nekatere kljune mehanske oziroma fi zikalne karakteristike izdelka so bile podane na nartu izdelka. Karakteristina fi zikalna lastnost izdelka, ki je vedno poda- na na nartu, je gorljivost osnovnega termoplastinega materiala, ki je tudi zakon- ska zahteva v avtomobilski industriji. Na nartu so bile podane tudi kljune mehanske lastnosti, kot so natezna trdnost, upogibna trdnost in tlana trdnost.
Konstruiranje izdelka se je zaelo, ko smo imeli na voljo dovolj vhodnih podatkov, ki smo jih implementirali v razvoj izdelka. Kljune faze v tej toki morajo biti usklajene s tehnologijo glede analize tehnoloških zmonosti in s kakovostjo glede implementacije kakovostnih zahtev.
Pogoj za zaetek zakljunega 3D modeliranja je bila uspešna analiza tehnoloških zmonosti in analiza kakovostnih zahtev izdelka. Konstruktor izdelka vnese v 3D model vse popravke in pripombe tehnologa in inenirja kakovosti in pripra- vi konni 3D model izdelka.
50
Sledila je analiza FMEA. Kratica FMEA (Failure Mode and Efect Analize) izhaja iz angleškega jezika in pomeni analizo nivoja verjetnosti odpovedi izdelka oziroma procesa. V tej toki govorimo o DFMEA (rka D ima pomen ¨Design¨), torej o analizi monih napakah konstrukcije izdelka. Ve funkcijski tim je ocenil kritine toke konstrukcije izdelka, ki bi lahko bile vzrok odpovedi izdelka v uporabi sami. Kritinost posamezne napake se ocenjuje na osnovi treh kriterijev, in sicer: resnost napake, verjetnost pojavljanja in monost ugotavljanja napake pred- no pride do kupca. Na sliki 1 je predstavljen primer DFMEA konstrukcije izdelka Roica nagibna.
Slika 1: DFMEA konstrukcije izdelka Roica nagibna (vir: Projektna mapa Kolektor Liv).
Odloitev kupca oziroma projektne skupine lahko privede do zahteve po izdelavi prototipnega izdelka. Ko se odloimo za izdelavo prototipa, mora inenir kakovosti pripraviti kontrolni plan za prototipni izdelek. Inenir kakovosti mora upo- števati namen, zaradi katerega smo prototip naroili, in na tej osnovi pripraviti kakovostne pogoje, ki jih mora prototip izpolnjevati. Obiajno so kakovostni pogo- ji zelo podobni tistim, ki bodo nastopali v serijski proizvodnji in ta kontrolni plan lahko slui kot osnova serijskega kontrolnega plana.
51
obilsko industrijo Ko so modifi kacije konstrukcije izdelka zakljuene do nivoja, ko projektna skupina oceni, da ta izpolnjuje vse vhodne zahteve, je faza razvoja zakljuena. To obiajno izvede kupec oziroma projektna skupina, ko gre za lasten izdelek. Od tega trenut- ka dalje se lahko zanejo konkretne aktivnosti glede izdelave orodja, natannega nartovanja procesa ter nartovanje kakovosti.
Vgrajevanje kakovosti v razvoj procesa izdelka kupca TPV Johnson Controls Diagram poteka proizvodnega procesa je bil izveden po natanno doloenem pred- pisu in je povzet od proizvajalcev v avtomobilski industriji. Za defi niranje plana nadzora je odgovoren procesni tehnolog, ki z grafi nimi simboli natanno defi nira tok materiala, zaporedje operacij ter tok dokumentov.
Pred dokonnim izborom materiala izdelka je projektna skupina pregledala teh- nine specifi kacije materialov, ki so na voljo glede na proizvajalca avtomobilov in izdelek, ki ga bomo proizvajali. Tehnina specifi kacija materiala vsebuje vse potrebne podatke o reoloških in mehanskih lastnostih tega materiala. Izbrali smo material, ki bo zagotavljal zahtevane karakteristike izdelka (mehanske lastnosti, dimenzije, zakonske lastnosti…).
FMEA proizvodnega procesa ima namen, da se v fazi nartovanja proizvodnega procesa ugotovi vse šibke toke procesa, ki bi lahko vplivale na kakovost proizvoda. Osnova za izvedbo FMEA analize procesa (PFMEA – Process Failure Mode and Efect Analize) je diagram poteka procesa, kjer so navedene vse faze.
Zelo pomemben vhodni podatek za izdelavo orodja je simulacija teenja materiala v izdelku oziroma orodju. Navodnik navaja, da za preverjanje ustreznosti in pra- vilnosti konstrukcije orodja uporabljamo raunalniško simulacijo brizganja materiala v orodno votlino2. Termoplastino orodje je sorazmerno drago proizvodno sredstvo, zato mora biti nartovanje popolno in seveda preverjeno.
S simulacijo poišemo idealno mesto dolivanja izdelka s ciljem, da doseemo mini- malni as brizganja termoplastinega materiala v izdelek ter doseemo homogeno polnjenje. Dolivno mesto seveda postavimo na mesto, ki ni vizualno pomembno ter omogoa postavitev v termoplastinem orodju, kot prikazuje slika 2.
Na simulaciji brizganja vidimo, kako se nam bo gibala temperatura taline termoplastinega materiala takoj po brizganju. Pomembno je, da ne preseemo kritine temperature, ki bi povzroila termine poškodbe materiala. V konkretnem primeru je temperatura taline v dolivnem mestu 300° C in ostaja enaka skozi cel postopek izdelovanja izdelka. Pri bolj zapletenih izdelkih obstaja monost kriti- nega poveanja temperature zaradi monih zoenj, ostrih prehodov in vrtinenja materiala. V konkretnem primeru gre za material PA 66 + 30 % steklenih vlaken. 2 Janez Navodnik, Plastik orodjar– prironik (Velenje: Zaloba Navodnik d.o.o. 1990)
52
Pri tem materialu je kritina temperatura, ki bi povzroila termino razgradnjo 350° C.
Slika 2: Analiza teenja materiala v orodju – postavitev dolivnega mesta (vir: Projektna mapa Kolektor Liv).
Kot vidimo na sliki 3 pa se nam na koncu ojaitvenih reber pojavi znianje temperature na 230° C (povsem na koncu rebra), kar tudi ni kritino, saj je toka krista- lininega prehoda 210° C34.
3 Interna dokumentacija podjetja Kolektor Liv d. o. o. 2010
4 Igor Penko, Celovito obvladovanje kakovosti od razvoja do serijske proizvodnje izdelek iz termoplastinega materiala za avtomobilsko industrijo, diplomska naloga višješolskega študija (Postojna, 2011)
53
obilsko industrijo
Slika 3: Analiza teenja materiala v orodju – temperature taline v orodni votlini (vir: Projektna mapa Kolektor Liv).
Izdelava termoplastinega orodja je obseen logistini poseg. Ker je termoplastino orodje unikatno proizvodno sredstvo, moramo zagotoviti ustrezen kakovostni nivo. T

Turizem in management. Na poti k uspeni poslovni prihodnosti. Kope

Documents

Transcript of Turizem in management. Na poti k uspeni poslovni prihodnosti. Kope