TIG VARJENJE - Razvoj UPDtrdota v TVP za nosilne konstrukcije iz fino zrnatih jekel 350 HV (trdota,...
Transcript of TIG VARJENJE - Razvoj UPDtrdota v TVP za nosilne konstrukcije iz fino zrnatih jekel 350 HV (trdota,...
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
Drago Keše
TIG VARJENJE
Strokovno področje: STROJNIŠTVO
Datum objave gradiva: oktober 2017
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
KOLOFON
Avtorj: Drago Keše
Naslov: TIG varjenje
Lektoriranje: Barbara Škorc, prof.
Elektronska izdaja
Založil: Konzorcij šolskih centrov
Novo mesto, oktober 2017
url: http://www.razvoj-upd.si/wp-content/uploads/2017/07/11.-TIG-VARJENJE.pdf
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v
Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID=293618944
ISBN 978-961-7046-08-3 (pdf)
To delo je ponujeno pod Creative Commons
Priznanja avtorstva – Nekomercialno deljenje
pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
CIP – Kataložni zapis o publikaciji
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
1
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ............................................................................................................................................................... 3
1. O VARJENJU ................................................................................................................................................... 4
1.1. ZGODOVINA VARJENJA ............................................................................................................................... 5
1.2. VARIVOST ................................................................................................................................................ 5
2. VARILSKA TERMINOLOGIJA .......................................................................................................................... 9
3. VARNOST PRI VARJENJU ............................................................................................................................. 11
4. ZVARNI ŽLEB, SPOJ IN OZNAČEVANJE ZVAROV ......................................................................................... 11
5. LEGA VARJENJA ........................................................................................................................................... 18
6. OSNOVNE NAPAKE V ZVARIH ..................................................................................................................... 19
7. PREISKAVE IN PREIZKUŠANJE ZVAROV (ZVARNIH SPOJEV) ....................................................................... 20
7.1. NEPORUŠITVENE PREISKAVE ...................................................................................................................... 21
7.2. PORUŠITVENE PREISKAVE .......................................................................................................................... 22
7.3. KAKOVOST VARILSKIH DEL ......................................................................................................................... 23
8. TIG VARJENJE .............................................................................................................................................. 24
8.1. OPREMA ZA VARJENJE .............................................................................................................................. 26
8.2. PRAKTIČNE SMERNICE ZA TIG VARJENJE ....................................................................................................... 30
8.3. VARNOST PRI TIG VARJENJU ...................................................................................................................... 35
LITERATURA .......................................................................................................................................................... 38
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
2
KAZALO SLIK Slika 1: Energija, potrebna za varjenje .................................................................................................................... 4
Slika 2: Parametri, ki vplivajo na varivost [7] .......................................................................................................... 6
Slika 3: Vpliv vsebnosti ogljika na trdoto pod navarkom [7] ................................................................................... 7
Slika 4: Dopustna trdota 350 HV kot funkcija povečanja debeline varjenca [7]...................................................... 8
Slika 5: Žilavost v zvaru in TVP [3] ........................................................................................................................... 9
Slika 6: Enosmerni tok in izmenični tok ................................................................................................................. 10
Slika 7: Pojmi v zvarnem spoju [12] ....................................................................................................................... 10
Slika 8: Elementi žleba pri varjenju V-vara [10] ..................................................................................................... 12
Slika 9: Poimenovanje varov, oznak in grafični prikazi [5] ................................................................................... 14
Slika 10: Oblike zvarnih spojev [12] ....................................................................................................................... 14
Slika 11: Dodatni simboli za stanje temena in korena zvara [11] ......................................................................... 15
Slika 12: Označevanje zvarov [11] ......................................................................................................................... 15
Slika 13: Označevanje položaja zvara glede na kazalno črto [11] ......................................................................... 16
Slika 14: Primer označevanja prekinjenega vara [11] ........................................................................................... 16
Slika 15: Različno označevanje debeline kotnega zvara [11] ................................................................................ 17
Slika 16: Dodatne oznake (levo - varjeno po celotnem obodu, sredina - varjeno pri montaži, desno - varjeno s
poljubnim varilnim postopkom) [11] ..................................................................................................................... 17
Slika 17: Lege varjenja na pločevini in cevi [6] ...................................................................................................... 18
Slika 18: Razpoke v sočelnem zvaru [8] ................................................................................................................. 19
Slika 19: Vključek v zvaru [8] ................................................................................................................................. 19
Slika 20: Zlep in neprevarjen koren [4] .................................................................................................................. 20
Slika 21: Oblikovne napake (zamaknitev, zajeda, previsoko teme) [4] ................................................................. 20
Slika 22: Ugotavljanje višine temena zvara ........................................................................................................... 21
Slika 23: Penetrantska preiskava (napaka desno) ................................................................................................. 21
Slika 24: Razvit film pri RTG preiskavi ................................................................................................................... 22
Slika 25: Obrus pri metalografski preiskavi [13] .................................................................................................... 23
Slika 26: Varjenje po TIG postopku [14] ................................................................................................................ 25
Slika 27: TIG gorilnik .............................................................................................................................................. 26
Slika 28: Stročnica za pritrjevanje volframove elektrode z elektrodo.................................................................... 27
Slika 29: Jeklenka na posebnem vozičku ............................................................................................................... 29
Slika 30 Reducirni ventil ........................................................................................................................................ 30
Slika 31: Čelna plošča TIG varilnega aparata ........................................................................................................ 33
Slika 32: Varjenec, pripravljen s spenjalnimi varki ................................................................................................ 34
Slika 33:Varilni tok pri pulznem varjenju ............................................................................................................... 34
Slika 34: TIG z avtomatskim dodajanjem varilne žice ........................................................................................... 35
Slika 35: Varilske rokavice ..................................................................................................................................... 35
Slika 36: Varilna maska ......................................................................................................................................... 36
KAZALO TABEL Tabela 1: Obremenilni količnik varilnega aparata …………………………………………………………………………………………..26
Tabela 2: Elektrode za TIG varjenje [15] ………………………………………………………………………………………………………….27
Tabela 3: Parametri TIG varjenja za nerjavne materiale [1]……………………………………………………………………………. 31
Tabela 4: Parametri TIG varjenja za nerjavne materiale [1]……………………………………………………………………………. 32
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
3
POVZETEK
Gradivo je nastalo zaradi potrebe po kadrih v gospodarstvu v okviru projekta »Razvoj UPD
2017« z namenom usposabljanja odraslih oseb s področja varjenja.
Vključuje tako strokovno teoretične vsebine kot praktične napotke pri usposabljanju varilcev s
področja TIG varjenja. V uvodnem delu so podane splošne vsebine varilskega področja, kamor
sodijo definicije, pojasnila osnovnih varilskih pojmov, vsebine s področja zagotavljanja
kakovosti varilskih del in specifični ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter
varovanja pred požarom. V nadaljevanju so podani praktični napotki za varjenje, kamor sodi
tako priprava, kot varjenje samo. Gradivo vključuje tudi elemente t.i. e-gradiva, kot so
povezave na svetovni splet in video predstavitve strokovnih vsebin.
Ključne besede: varjenje, zaščitni plin, napake v zvarih, preiskave zvarov, volframova
elektroda, varnost pri varjenju, varilna oprema
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
4
Postopek varjenja
glede na energijo
1. O VARJENJU
Definicija varjenja pravi, da je varjenje spajanje materialov: trdnih, omehčanih ali raztaljenih
na mestu varjenja s pomočjo različnih virov energije, z uporabo pritiska ali brez njega. [2]
V uporabi je veliko varilnih postopkov, ki se med seboj zelo razlikujejo. Za nobenega izmed
njih ne moremo trditi, da je kateri boljši, saj se skoraj vsak uporablja pri različnih pogojih dela.
Postopke varjenja torej delimo na tiste s taljenjem ali s pritiskom, ki ga lahko dosežemo na
različne načine. Ena izmed možnosti za delitev varilnih postopkov pa je tudi delitev glede na
energijo, ki je potrebna pri postopku varjenja, kar prikazuje spodnja slika.
Za posamezne varilske postopke se uporabljajo številske oznake in mednarodne kratice, ki jih
opredeljuje standard EN ISO 4063. V nadaljevanju je predstavljena številska oznaka z evropsko
kratico najpogosteje uporabljenih načinov varjenja:
– 111, ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo, MMA; – 135, varjenje po MAG postopku, MAG; – 136, varjenje po MAG postopku s stržensko žico, MAG; – 131, varjenje po MIG postopku, MIG;
Slika 1: Energija, potrebna za varjenje
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
5
– 137, varjenje po MIG postopku s stržensko žico, MIG; – 141, varjenje po TIG postopku, TIG; – 311, plamensko varjenje s kisikom in z acetilenom, OFW;
1.1. Zgodovina varjenja
Začetki varjenja segajo v stari vek, ko so Sumerci že poznali način kovaškega varjenja, a se je
razvoj varjenja v pravem pomenu besede, s pomočjo električne energije, začel šele ob koncu
19. stoletja. [7]
Ruska raziskovalca Bernados in Oliševski sta z grafitno elektrodo vzpostavila električni oblok,
izkoristila nastalo toploto za varjenje ter postopek patentirala. Zvar je bil zaradi vdora zraka
ter ogljikovih delcev, ki so izhajali iz elektrode, oksidiran in nekakovosten. Za očeta sodobnih
varilnih postopkov štejemo Slavjanova, ki je namesto ogljikove elektrode uporabil kovinsko
palico in tako rešil težavo z ogljikovimi delci. Leta 1907 pa je švedski metalurg Kjellberg
izboljšal postopek varjenja s plaščem na elektrodi, ki je ščitil pred vdorom zraka na zvarno
mesto, izboljšal pa je tudi stabilnost in vžig obloka. Razvoj se je nadaljeval do leta 1941, ko se
je začelo pojavljati varjenje v zaščitnem plinu, najprej z netaljivo volframovo elektrodo, leta
1948 pa še s taljivo elektrodo v zaščiti aktivnega plina CO2 . Tudi postopek plamenskega
varjenja je star že več kot 100 let. Postopek se uporablja tudi danes, čeprav ga izpodrivajo
modernejši in bolj avtomatizirani postopki varjenja, saj je plamensko varjenje vsestransko in
energetsko neodvisno, zato se je postopka prijel izraz »avtogeno varjenje«. [7, 9]
1.2. Varivost
Varivost materiala pomeni sposobnost materiala, da se da variti. Definicija mednarodnega
varivostnega inštituta pravi, da je kovinski material variv po nekem postopku za določeno
rabo, če lahko dosežemo kontinuiteto materiala med elementi konstrukcije s takšnimi
zvarnimi spoji, da s svojimi trajnimi karakteristikami in globalnimi posledicami zadovoljujejo
predvidene zahteve. Skrajšano bi torej lahko rekli, da varivost pomeni obnašanje materiala
med varjenjem (operativna varivost) in po varjenju (globalna ali konstrukcijska varivost), saj
pri varjenju v materialu nastanejo določene spremembe, ki so posledica toplotnih vplivov. [2]
Če kovino varimo brez bojazni, da bi v materialu nastale spremembe, ki bi porušile
homogenost zvarnega spoja, rečemo, da je kovina neomejeno variva. Na varivost vpliva več
dejavnikov, kar prikazuje slika 2. Varivostna lastnost je odvisna od kemijske sestave materiala,
metalurških lastnosti, ki jih določa postopek pridobivanja materiala, in fizikalnih lastnosti, kot
so razteznost, toplotna prevodnost, tališče, modul elastičnosti … Možnost izvajanja varjenja je
Varjenje pomeni
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
6
odvisna od priprave, izvedbe in obdelave po varjenju. Varnost varjene konstrukcije je
zagotovljena, če konstrukcija v svoji življenjski dobi pri normalni uporabi ne spremeni
predvidenih lastnosti. Odvisna je od konstrukcijske zasnove, stanja in vrste obremenitve,
debeline materiala, obratovalne temperature in podobno. [2, 7]
Slika 2: Parametri, ki vplivajo na varivost [7]
Kljub dokazani sposobnosti za varjenje se lahko zgodi, da se konstrukcija ob obratovanju
poruši. Vzrok za to so razpoke ali lomi. Temu se izognemo tako, da se preprečijo ostri prehodi
pri spajanju različnih debelin (zvare lahko konkavno zaoblimo), izogibamo pa se tudi
konstrukcijskim koncentracijam napetosti. Dober konstruktor se mora s svojo konstrukcijo
znati izogniti prevelikim notranjim napetostim, ki bi porušile zavarjeno konstrukcijo. [7]
Osnovni pogoj za kakovostno varjenje je kakovosten material, kar mora proizvajalec
zagotavljati s potrdili, certifikati ali atesti. Treba se je zavedati, da popolnega jamstva varivosti
ne more zagotoviti niti najboljši proizvajalec materiala, saj na varivost poleg sestave materiala
vplivajo tudi tehnološki pogoji. Osnovo za izbiro ustreznega osnovnega in dodajnega materiala
dajejo varivostni preizkusi. Glede na obseg in zahtevnost govorimo o treh vrstah preizkusov
varivosti:
- Smallscale test (majhni preizkušanci) se uporablja za določanje posameznih lastnosti
materiala in spoja ter za določanje nagnjenosti k razpokam.
- Largescale test (večji preizkušanci) simulira dejansko stanje v bodoče obremenjeni
konstrukciji, pri katerem zasledujemo numerične vrednosti, ki dajejo kritično velikost napake,
ter določamo kritično temperaturo obratovanja konstrukcije ali stroja.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
7
- Fullscale test (veliki preizkušanci) se izvaja na resnični velikosti, lahko tudi v
pomanjšani velikosti na modelu, kjer pod dejanskimi pogoji merimo obnašanje konstrukcije ali
stroja v obratovanju. To testiranje zaradi velikih stroškov redkeje uporabljamo, upravičeno pa
pri zahtevnih projektih, ko uvajamo novo varilno tehnologijo. [7]
Delež ogljika v jeklu je za oceno varivosti najpomembnejši, ta za oceno dobre varivosti ne sme
presegati 0,22 %, ker je to meja kaljivosti, v TVP (toplotno vplivano področje) nastajajo
mehkejše in bolj žilave mikrostrukture. Na spodnji sliki je razvidno, kako ogljik vpliva na trdoto
pod navarkom v TVP. Po standardu IIW (Mednarodni inštitut za varilstvo) je najvišja dopustna
trdota v TVP za nosilne konstrukcije iz fino zrnatih jekel 350 HV (trdota, merjena po Vickersu).
[7]
Slika 3: Vpliv vsebnosti ogljika na trdoto pod navarkom [7]
Na oceno varivosti vplivajo tudi drugi parametri (debelina, ostali legirni elementi, nečistoče
…). Za ugotavljanje varivosti je IIW predpisal način, kako na splošno ocenimo varivost jekla. To
naredimo tako, da izračunamo ogljikov ekvivalent po enačbi:
𝐶𝑒𝑞 𝐼𝐼𝑊 = 𝐶 +𝑀𝑛
6+
(𝐶𝑟 + 𝑀𝑜 + 𝑉)
5+
(𝑁𝑖 + 𝐶𝑢)
15
PRAVILA:
Če je 𝐶𝑒𝑞 𝐼𝐼𝑊 < 0,45, je jeklo dobro varivo, dovoljena je uporaba poljubnega
dodajnega materiala.
Če je C𝐶𝑒𝑞 𝐼𝐼𝑊 = 0,45 − 0,60, je potrebno predgrevanje med 100 in 200 oC in uporaba
bazičnega dodajnega materiala.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
8
Če je 𝐶𝑒𝑞 𝐼𝐼𝑊 > 0,60, je potrebno visoko predgrevanje od 250 do 350 oC, uporaba
nizkovodičnih elektrod ter termična obdelava po varjenju [7].
Slika 4 prikazuje zniževanje 𝐶𝑒𝑞 ob naraščanju debeline materiala.
Slika 4: Dopustna trdota 350 HV kot funkcija povečanja debeline varjenca [7]
Na varivost vplivajo tudi drugi legirni elementi. Silicij deluje dezoksidacijsko, saj veže kisik in ga
odplavlja v žlindro. Povečuje tudi odpornost proti staranju. Jeklo ga mora vsebovati med 0,15
in 0,45 %. Kljub znižanju vsebnosti ogljika z manganom povečujemo trdnost jekla, saj tako
izboljšamo varivost in žilavost. Mangan veže nase žveplo in tako niža občutljivost za nastanek
razpok v vročem stanju. Žveplo v jeklu ni zaželeno, saj povzroča krhkost v toplem in pri
varjenju razpokljivost v vročem stanju. Običajno ga je v jeklu manj kot 0,035 %. Tudi fosfor
pospešuje krhkost v hladnem, sicer pa dviguje natezno trdnost ter mejo tečenja. Količine so
primerljive z žveplom. [7]
Pri varjenju, torej pri segrevanju in ohlajanju, pri materialu prihaja do sprememb
mikrostrukture, s tem pa tudi do sprememb lastnosti varjenega materiala. Slika 5 kaže različno
strukturo materiala v TVP pri sočelnem enovarkovnem varjenju pločevine. Zaradi različne
strukture je v TVP tudi različna žilavost. Najmanjša žilavost pri konstrukcijskem jeklu je
dosežena v področju grobozrnate strukture. Problematično je tudi medkritično področje, kjer
nastajajo MA-strukture (martenzitno-avstenitne), ki so za žilavost neugodne, ter ugodnejše
MB-strukture (martenzitno-bainitne). Po nekaterih teorijah naj bi bile ravno MA-strukture
povzročitelji krhkega loma. Krhkost povzročata prisilno raztopljeni ogljik v martenzitu in
elastične napetosti v zaostalem avstenitu. Pri večvarkovnem varjenju nastajajo MA in MB-
strukture v vseh medkritično segretih delih zvara. Zaradi večkratnega segrevanja in ohlajanja
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
9
MA in MB-strukture popustijo, s tem pa se spreminja tudi njihov vpliv. Pričakovati je ugodnejši
vpliv na žilavost kot pri enovarkovnem varjenju. [3]
Slika 5: Žilavost v zvaru in TVP [3]
2. VARILSKA TERMINOLOGIJA
– Osnovni material - je material, ki ga želimo variti. – Dodajni material - je material, ki ga pri varjenju dodajamo. Lahko ga dodajamo ročno
ali pa se dodaja avtomatsko. To so lahko taljive elektrode, varilne žice v obliki palice ali žice, navite na kolut.
– Oblok - je četrto agregatno stanje zraka, ko zrak zaradi ionizacije postane prevoden. Oblok zagotavlja energijo, ki je potrebna za taljenje osnovnega in dodajnega materiala. Nastane torej zaradi prehoda električnega toka skozi plinasti medij.
– Var - je material, ki je bil med varjenjem raztaljen (lahko tudi omehčan) in sestoji iz osnovnega, lahko pa tudi dodajnega materiala. Var je lahko skupek več posameznih varkov, ki nastanejo v eni potezi varjenja.
– Zvar - je var, ki spaja dva ali več elementov v nerazstavljivo celoto. – Uvar - je tisti del vara, ki sega v globino osnovnega materiala. – Navar - je var na površini osnovnega materiala z namenom dimenzijskega popravka
strojnega elementa ali z namenom spremeniti mehanske lastnosti površine osnovnega materiala.
– Teme vara - je del varka, ki nastane na tisti strani, na kateri varimo. – Koren vara - je tisti del varka, ki nastane na nasprotni strani varjenja. – Zvarni spoj - sestoji iz vsaj dveh elementov za varjenje. Oblike zvarnih spojev so
odvisne od medsebojnih leg elementov za varjenje.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
10
– Toplotno vplivano področje/toplotno vplivana cona (TVP/TVC) - je področje osnovnega materiala ob varu, kjer ni prišlo do taljenja, je pa bila temperatura tako visoka, da so nastale strukturne spremembe v materialu.
– Napetost varjenja - je potencialna razlika med negativnim in pozitivnim polom na varilnem aparatu med varjenjem, ko je vzpostavljen varilni oblok. Meri se v voltih [V].
– Napetost praznega teka - je napetost, ki se pojavi takrat, ko je varilni aparat priklopljen na omrežno napetost, z njim pa ne varimo. Ta je navadno višja od napetosti pri varjenju.
– Varilni tok - steče skozi varilni oblok in ustvarja toploto za taljenje osnovnega in dodajnega materiala. Varilni tok je lahko enosmerni ali izmenični, kar prikazuje slika 6.
– Predgrevanje - je segrevanje pred varjenjem. S tem se lahko izognemo težavam med samim varjenjem ali pa preprečimo nastanek razpok po varjenju. Pri večvarkovnem varjenju je pomembna tudi vmesna temperatura med posameznimi varki (medvarkovna temperatura).
– Lega varjenja - je položaj varjenca med postopkom varjenja.
Spodnja slika predstavlja primere nekaterih pojmov v zvezi s sočelnim zvarnim spojem.
Slika 7: Pojmi v zvarnem spoju [12]
ELEK
TRIČ
NI T
OK
[A]
ČAS
ENOSMERNI TOK
-
+
ELEK
TRIČ
NI T
OK
[A]
+
-
ČAS
IZMENIČNI TOK
Slika 6: Enosmerni tok in izmenični tok
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
11
3. VARNOST PRI VARJENJU
Pri izvajanju varilskih del je zelo pomembno, da ne pozabimo na ustrezno izvajanje ukrepov, ki
zagotavljajo varno in zdravo delo. Pomembni so tako ukrepi kolektivne varnosti kot uporaba
osebne varovalne opreme, ki mora ustrezati posameznemu varilnemu postopku. Žal pa varilci
prepogosto pozabljajo tudi na zahtevano požarno varnost. Do največ požarov zaradi varjenja
pride na t.i. začasnih varilskih deloviščih, ko izvajalci varilskih del ne odstranijo gorljivih snovi iz
okolice varjenja (vsaj 5 metrov). Po varjenju je potrebno zagotoviti tudi požarno stražo.
Pri varilnem postopku so varilci izpostavljeni sledečim nevarnostim:
– nevarnost udara električnega toka; – opekline zaradi dotika z vročim predmetom; – opekline oziroma poškodbe zaradi sevanja obloka (obločni postopki varjenja); – zaslepitve zaradi močne svetlobe (plamenske tehnike); – zastrupitve in zadušitve; – poškodbe zaradi prekomernega hrupa; – poškodbe zaradi neergonomičnih delovnih mest; – mehanske poškodbe pri pripravi varjencev ter obdelavi zvarov …
Specifični ukrepi za varno in zdravo delo pri varjenju s praktičnimi napotki so opisani v
nadaljevanju gradiva.
4. ZVARNI ŽLEB, SPOJ IN OZNAČEVANJE ZVAROV
Pred varjenjem je pomembno pripraviti osnovni material za varjenje, kot so: priprava
zvarnega žleba ter čiščenje in razmaščevanje. Za kakovostno izvedbo varjenja mora biti
varjenec na mestu varjenja očiščen oksidov, barve, cinka, maščob in ostalih nečistoč. Postopek
lahko izvedemo mehansko (peskanje, ščetkanje, brušenje …) in/ali kemično.
Pri varjenju tankih osnovnih materialov posebne priprave zvarnega žleba (razen čiščenja) ni
potrebno izvajati, kar pa ne velja za varjenje debelejših varjencev, saj moramo poskrbeti za
dobro prevaritev korenskega varka. Koti posnetja zvarnega žleba ne smejo biti preveliki, saj se
tako povečajo stroški pri pripravi žleba in tudi varjenja samega (večja poraba energije, časa in
dodajnega materiala). Oblika zvarnega žleba je odvisna od tega, ali bomo varili enostransko ali
dvostransko, pa tudi od same oblike zvarnega spoja. Elemente žleba prikazuje spodnja slika.
Vedno pazi na
svojo varnost!
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
12
Slika 8: Elementi žleba pri varjenju V-vara [10]
Glede na obliko priprave zvarnega žleba v varjeni konstrukciji nastajajo različni zvari.
Prikazovanje spojev na risbah je določeno s standardom SIST EN ISO 2553. Nekaj oblik zvarnih
spojev z oznakami in s poimenovanji zvarov je prikazanih na naslednji sliki.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
13
Vzemi si čas in dobro pripravi
zvarni rob, obrestovalo se bo.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
14
Slika 9: Poimenovanje varov, oznak in grafični prikazi [5]
Najpogosteje uporabljena zvarna spoja sta sočelni zvarni spoj in T-spoj (v slednjem nastaja
kotni zvar), pojavljajo pa se še vogelni, prekrovni, robni in križni spoj. Shematsko jih prikazuje
slika 10.
Slika 10: Oblike zvarnih spojev [12]
Poleg omenjenega pa standard SIST EN 22553 določa tudi dodatne simbole za stanje korena
in temena zvara, kar prikazuje slika 11.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
15
Slika 11: Dodatni simboli za stanje temena in korena zvara [11]
Omenjeni standard določa tudi označevanje zvarov v tehnološki dokumentaciji. Uporablja se
poenostavljeno označevanje zvarov in zvarnih spojev. Poleg poenostavljenega označevanja
lahko za »pomembnejše« zvare podrobne informacije o posameznem spoju in zvaru najdemo
v opisu varilnega postopka (WPS).
Slika 12: Označevanje zvarov [11]
Slika 13 prikazuje označevanje zvara na delovni risbi s kazalno črto s puščico. Kadar je črtkana
referenčna črta pod polno referenčno črto oziroma na nasprotni strani polne referenčne črte,
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
16
kot je simbol za zvar, pomeni, da mora biti teme zvara na tisti strani, kot prikazuje kazalna črta
s puščico. V nasprotnem primeru, ko je črtkana referenčna črta nad polno referenčno črto
oziroma na isti strani polne referenčne črte, kot je simbol za zvar, mora biti teme zvara na
nasprotni strani, kot jo označuje puščica.
Slika 13: Označevanje položaja zvara glede na kazalno črto [11]
Slika 14 prikazuje primer označevanja zvara, ko ta ni varjen po celotni dolžini varjenca.
Slika 14: Primer označevanja prekinjenega vara [11]
Označevanje debeline kotnega zvara lahko izvedemo na več različnih načinov. Nekaj primerov
ponazarja slika 15. Običajna zahteva za izvedbo kotnega zvara znaša:
𝒂 = (𝟎, 𝟓 − 𝟎, 𝟕) 𝒕𝒎𝒊𝒏
𝑎 – dimenzija kotnega zvara
𝑡𝑚𝑖𝑛 – debelina tanjše pločevine
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
17
Slika 15: Različno označevanje debeline kotnega zvara [11]
Poleg vsega naštetega lahko že omenjenim načinom označevanja zvarov dodamo še simbole
za dodatno oznako, kot prikazuje slika 16.
Slika 16: Dodatne oznake (levo - varjeno po celotnem obodu, sredina - varjeno pri montaži,
desno - varjeno s poljubnim varilnim postopkom) [11]
V nadaljevanju lahko prikazanemu simbolu (sliki 16, desno) dodamo pomembne
parametre zvara, kot so: kakovostni razred, vrsta varilnega postopka, lega varjenja, vrsta
dodajnega materiala … Primer dodatne oznake za označevanje zvara, kot ga opredeljuje
standard SIST EN 287-1, je podan v nadaljevanju.
– 111; MMA, ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo
– P; pločevina
– FW; kotni zvar – W01; skupina materiala
– RR; vrsta oplaščene elektrode
– t08; debelina varjenca
– PA; lega varjenja
– ss; enostransko varjenje
– nb; varjenje brez podložke
– nl; enovarkovno varjenje
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
18
5. LEGA VARJENJA
Standard SIST EN ISO 6947 definira delovne lege varjenja v prostoru glede na smer varjenja.
Vsako varilno lego standard poimenuje z dvočrkovno oznako. Prva oznaka »P« pomeni
pozicijo, druga črka pa ponazarja posamezno lego, začenši z »A«, ki označuje vodoravno lego.
Tipične varilne lege na pločevini in cevi ponazarja slika 17. [6]
Slika 17: Lege varjenja na pločevini in cevi [6]
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
19
6. OSNOVNE NAPAKE V ZVARIH
Lahko bi rekli, da popolnega zvara skoraj ni. Nepravilnosti se lahko pojavijo tako v zvaru kot v
TVP. Zato moramo ločiti med nepravilnostmi in napakami. Nepravilnosti so odstopanja od
idealnega stanja, ki so običajno še sprejemljiva, napake pa presegajo nivo sprejemljivosti
nepravilnosti v zvaru. Tako kot smo v prejšnjem poglavju govorili, da je varivost odvisna od
mnogih dejavnikov, je tudi pri napakah zelo podobno. Pojavijo se lahko zaradi slabo izbranega
postopka varjenja glede na osnovni in dodajni material, neustrezne toplotne obdelave pred in
po varjenju, slabe priprave varjencev … Pogosto se napake pojavijo zaradi neupoštevanja
predpisanega postopka varjenja. Nepravilnosti v zvarih podaja standard SIST EN ISO 6250. V
tem standardu je vsaka napaka označena s štirištevilčno oznako. Prva številka pomeni skupino
napake, ostale tri pa klasifikacijo napake znotraj skupine. Napake so v osnovi razdeljene v šest
skupin. [8]
V prvo skupino spadajo razpoke, ki jih štejemo med najbolj nevarne napake v zvaru ali v TVP,
prikazuje jih slika 18. Pojavijo se pri hitrem ohlajevanju zvarjenca. Pogoste so pri materialu z
večjo vsebnostjo ogljika, lahko pa nastanejo tudi nekaj dni po varjenju, če je v zvaru večja
količina vodika. [8]
Slika 18: Razpoke v sočelnem zvaru [8]
V drugi skupini se nahajajo tako imenovane votlinice. Te se pojavljajo v zvaru zaradi ujetega
plina, ki ni uspel priti na površje pred strditvijo taline. Navadno so črvaste oblike, pri dinamični
obremenitvi obstaja nevarnost pojava razpoke [8].
V tretji skupini se nahajajo trdni vključki, ki se v zvaru lahko pojavijo kot ostanki žlindre ali pa
so posledica odtaljevanja volframove elektrode oziroma bakrene podložke. Napako prikazuje
slika 19. [8]
Slika 19: Vključek v zvaru [8]
Zelo pogosta napaka je pomanjkljivost zvarnega spoja, ki jo uvrščamo v četrto skupino napak.
Med najbolj pogoste napake te skupine štejemo slabo prevarjen koren tako na sočelnem kot
na kotnem zvaru. Napaka je prikazana na sliki 20. Pomanjkljivost se lahko pojavlja med samimi
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
20
varki ali med varkom in osnovnim materialom. Tej napaki z drugo besedo rečemo tudi zlep in
jo štejemo med zelo nevarne varilske napake. Vzrok je pogosto nepravilna drža gorilnika ali
elektrode, lahko tudi nezadostna jakost varilnega toka pri obločnih postopkih varjenja. [8]
Slika 20: Zlep in neprevarjen koren [4]
Peto skupino varilskih napak imenujemo oblikovne napake, ki so v veliki meri odvisne od
varilca samega. Pojavijo se zaradi nepravilnega naklona gorilnika ali elektrode, slabe priprave
varjenca in varilnega aparata ipd. Mednje uvrščamo previsoko ali prenizko teme,
nesimetričnost zvara, zajede ob zvaru na osnovnem materialu, zamik varjenca, slabo
nadaljevanje zvara in podobno. Nekaj vrst oblikovnih napak prikazuje slika 21. [8]
Slika 21: Oblikovne napake (zamaknitev, zajeda, previsoko teme) [4]
V šesti skupini se nahajajo varilske napake, ki jih še nismo omenili. Zelo pogosta napaka je
čezmerno brizganje, vžig obloka izven zvarnega žleba, oksidirana površina zvara, napake
zaradi prevelikih spenjalnih zvarkov, zabrusi in zaseki ter podobno. [8]
7. PREISKAVE IN PREIZKUŠANJE ZVAROV (zvarnih
spojev)
Nepravilnosti oziroma napake v zvarih lahko ugotavljamo na več različnih načinov. V osnovi
lahko ugotavljamo napake tako, da varjenca ne poškodujemo (neporušitvene preiskave), ali
tako, da varjenec oziroma zvar uničimo (porušitvene preiskave oziroma preizkusi).
Napaka je prekomerna
nepravilnost v zvaru.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
21
7.1. Neporušitvene preiskave
Na ta način preiskujemo nepravilnosti in napake v zvarih oziroma neposredni okolici na
površini in v notranjosti. Ugotavljamo razpoke, pore, vključke …
Med najbolj razširjene metode štejemo t.i. VT (visual testing oz. vizualna kontrola). S to
metodo lahko seveda ugotavljamo le nepravilnosti na površini zvara. Izvaja se tako, da
pogledamo zvar z oddaljenosti največ 600 mm pod kotom največ 30°. Pomagamo si z merilniki
za ugotavljanje dimenzijske ustreznosti zvara, raznimi lupami, po potrebi pa tudi z dodatnimi
osvetlitvami.
Slika 22: Ugotavljanje višine temena zvara
Zelo razširjena in relativno poceni je tudi metoda uporabe penetrantov. Preiskava poteka
tako, da varjenec najprej mehansko očistimo. Po mehanskem čiščenju na zvar nanesemo
čistilo. Ko se ta popolnoma posuši, nanj nanesemo še drugo komponento, navadno rdeč
penetrant, ki ga pustimo pronicati v morebitne nepravilnosti približno 15 min. Rdeč penetrant
s krpo in z uporabo čistila rahlo obrišemo in na zvar nanesemo še bel razvijalec, ki iz
površinske napake potegne rdeč penetrant in tako na mestu napake nastane rdeč madež na
beli podlagi. Najpogosteje penetrante najdemo v obliki spreja. Če so penetranti fluorescentni,
moramo za ugotavljanje napak uporabiti ultravijolično svetilko. S to metodo je mogoče
preiskovati tudi površinske napake na drugih materialih, ne le na zvarjencih.
Slika 23: Penetrantska preiskava (napaka desno)
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
22
Z radiografsko preiskavo, to je preiskava z RTG (rentgenskimi) in ϒ- žarki (gama žarki), ki
prodrejo skozi trdna telesa in tam oslabijo. Napake lahko preiskujemo na celotnem prerezu.
Na mestu napake na materialu je intenzivnost sevanja skozi material manjša. Na filmu, ki ga
pri tej preiskavi posnamemo, se napaka pokaže kot začrnitev. Za ugotavljanje položaja napake
moramo preizkušanec presvetliti z dveh smeri. Spodnja slika prikazuje napako slabe prevaritve
korena na 2 mm debeli pločevini.
Slika 24: Razvit film pri RTG preiskavi
Za materiale, debele nad 8 milimetrov, lahko uporabimo tudi ultrazvočno preiskavo. S to
preiskavo lahko napako najdemo, jo natančno lociramo in ugotovimo velikost napake v
notranjosti preizkušanca. Metoda spada med akustične metode in je primerna za preiskave
materialov, ki prevajajo zvok. Pri tej metodi napake odkrivamo tako, da s sondami vzbujamo
ultrazvočno valovanje, ki deluje na principu piezo-električnega elementa. Ob napaki se zvok v
sprejemnik vrne nekoliko oslabljen. Z analizo zvoka določimo karakteristike napake v
materialu.
Ena izmed možnosti ugotavljanja napak je tudi preiskava z magnetnimi delci. S to metodo
poiščemo napake na površini preizkušanca ali tik pod njegovim površjem. Slabost metode pa
je, da lahko preiskujemo le feromagnetne materiale. Na površino, ki jo želimo preizkusiti, se
nanese tekočina z magnetnim prahom, ta se pri vzpostavitvi magnetnega polja okoli napake
odzove drugače kot pri homogenem materialu. Tako se locira in določi velikost površinske
napake na zvarjencu.
Pri varjenju cevovodov in tlačnih posod navadno izvedemo kontrolo tesnosti zvarov oziroma
celotnega elementa. Izvajanje te metode je zelo odvisno od vrste materiala in namembnosti
cevovoda. Ta preizkus lahko izvajamo s posebnimi črpalkami z uporabo tekočega ali plinastega
medija.
7.2. Porušitvene preiskave
Napaka pri
varjenju je lahko
življenjsko
nevarna.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
23
Bistvo teh preiskav je, da se zvarjenec oziroma zvar poruši, s tem pa se ugotavljajo mehanske
lastnosti zvarjenca oziroma zvara. Seveda končni izdelek po preizkusu ni več uporaben. Lahko
pa se izdelajo varilski vzorci, ki so varjeni pod enakimi pogoji kot zvari v realni zvarni
konstrukciji. Tako lahko preizkušamo ustreznost varilskega postopka oziroma usposobljenost
samega varilca.
Med porušitvene preiskave spadajo:
- Natezni preizkus, ki ga izvajamo na posebnih trgalnih strojih, v katere vpnemo etalone
(narejene iz čistega vara oz. osnovnega materiala), ki jih raztegujemo do pretrganja. Pri tem
spremljamo posebni diagram napetosti v odvisnosti od raztezka.
- Tlačni preizkus, ki ga uporabljamo za krhke materiale oziroma za elemente, ki so večinoma
obremenjeni na tlak. V stiskalnici stiskamo vzorec do nastanka prvih razpok.
- Upogibni preizkus, s katerim lahko ugotovimo zlepe varjencev ali razpoke. Izdelek na
podporah s posebnim valjastim pestičem upogibamo do porušitve.
- Prelomni preizkus je zelo priročna metoda. V tem primeru zvar na določenem mestu
nekoliko oslabimo (lahko zarežemo z rezalko) in ga prelomimo. Ugotavljamo stanje ustrezne
prevaritve korena zvara, prisotnost por, vključkov in razpok.
- Metalografska preiskava je ena izmed možnosti za ugotavljanje strukture zvarnega spoja.
Potrebno je izdelati prerez varjenca, ki ga spoliramo in jedkamo. Pokaže se struktura površine,
ki jo lahko opazujemo s prostim očesom ali pa pod mikroskopom. Primer vzorca (obrusa)
prikazuje slika 25.
Slika 25: Obrus pri metalografski preiskavi [13]
7.3. Kakovost varilskih del
Za kakovost opravljenih varilskih del je potrebno upoštevati več dejavnikov. Zavedati se je
treba, da so slabo opravljena dela lahko zelo draga in velikokrat tudi življenjsko nevarna. Na
končno kakovost imajo zagotovo velik vpliv že sama izbira ustreznega varilskega postopka,
izbira osnovnega in dodajnega materiala ter ustrezna tehnologija dela.
Zagotavljanje kakovosti se začne že pri načrtovanju izdelka in se nadaljuje do končne kontrole.
V pomoč nam je standard ISO 9001, ki temelji na načelih vodenja kakovosti nenehnih izboljšav
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
24
in s tem povečanja zadovoljstva strank. Zahteve po kakovosti pri varjenju pa določa standard
SIST EN 729.
Natančna navodila za varjenje so praviloma podana v popisu varilnega postopka (WPS –
Welding Procedure Specification), ki izhaja iz standarda EN 288. V dokumentu najdemo
navodila za izbiro varilskega postopka, vrsto zvara in lego varjenja, podatke o osnovnem in
dodajnem materialu, pripravi zvarnih robov ter podatke o ostalih varilnih parametrih. Kadar
se varilska dela opravljajo na terenu, je potrebno voditi varilski dnevnik, kamor se vpisujejo
podatki o izvedbi del. Sem sodijo tudi zapisi o kontroli.
Pri zagotavljanju kakovostne izvedbe varilskih del ne moremo govoriti le o preiskavah in
preizkušanju varjencev, ampak tudi o zagotavljanju sposobnosti in preizkušanju varilcev. Varilci
se morajo usposabljati za varilska dela in za varjenje zahtevnih zvarov, periodično pa tudi
preverjati usposobljenost za opravljanje varilskih del. V procesu preverjanja (certificiranja)
morajo varilci dokazati ustrezni nivo teoretičnega in praktičnega znanja. Praktična znanja se
preverjajo z varjenjem predpisanih testnih varilskih vzorcev, ki se skladno s standardi tudi
preiskujejo in/ali preizkusijo. Varilcu, ki izpolnjuje pogoje, akreditirani certifikacijski organ izda
certifikat kvalifikacije varilca, na katerem so podatki njegove kvalifikacije. Kvalifikacijo mora
varilec periodično potrjevati vsakih šest mesecev pod pogojem, da je varilec v preteklem
obdobju opravljal varilska dela, skladna z njegovo kvalifikacijo. Kvalifikacija se podaljša za dve
leti, če sta v zadnjem šestmesečnem obdobju potrjevanja sprejemljivo ocenjena dva zvara (RT
ali UT). Kvalifikacija je pod posebnimi pogoji (zagotavlja jih proizvajalec) veljavna toliko časa,
dokler je potrjena. Potrjuje se vsakih šest mesecev. Varilec lahko podaljša kvalifikacijo tudi s
ponovnim opravljanjem celotnega postopka na vsaka tri leta. Eden izmed certifikatov, ki
dokazuje usposobljenost za varjenje, je certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije, ki ima trajno
veljavo, velja pa za določen način varjenja (MIG/MAG varilec, TIG varilec, plamenski varilec …).
8. TIG VARJENJE
Postopek TIG varjenja spada med obločne postopke v inertnem zaščitnem plinu, ki se je razvil
relativno pozno, nekje po drugi sv. vojni. Razvit je bil prioritetno za potrebe varjenja
visokolegiranih jekel, aluminija in njegovih zlitin, danes pa z njim varimo vse kovinske
materiale. Prednost tega varilnega postopka zagotovo ni produktivnost, zvari pa dosegajo zelo
visoko kakovost. Pomembno je tudi dejstvo, da med varjenjem ni brizganja. Zelo velika
prednost glede na MIG/MAG varjenje ali varjenje z oplaščeno elektrodo je tudi, da je vnos
dodajnega materiala neodvisen od varilnega toka, možno je torej variti tudi brez dodajanja
materiala, tako da enostavno pretalimo samo zvarne robove varjencev. Zaradi ozko
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
25
koncentriranega obloka je možno variti tudi zelo tanke materiale, celo manj kot 0,5 mm.
Zaradi ozke koncentracije obloka je tudi vnos energije manjši kot pri prej omenjenih varilnih
postopkih, kar ima za posledico manjše deformacije osnovnega materiala.
Kratica TIG pomeni tungsten (volfram) inert gas. Oblok gori med netaljivo volframovo
elektrodo in osnovnim materialom, zvarna talina, okolica zvara in volframova elektroda pa so
zaščiteni z nevtralnim plinom argonom. Princip varjenja je prikazan na spodnji sliki.
Slika 26: Varjenje po TIG postopku [14]
Varilni oblok je visoko energetsko stanje zraka, ko ta postane električno prevoden. Pri sodobni
varilni za opremi za TIG varjenje oblok vzpostavimo s pomočjo visokofrekvenčnega
generatorja in praktično ne naredimo direktnega kratkega stika med volframovo elektrodo in
osnovnim materialom. Zaradi iskre, ki nastane pri visokofrekvenčnem vžigu, ali kratkega stika
pri kratkostični vzpostavitvi obloka, konica elektrode zažari in prične oddajati elektrone, ki
potujejo od minusa k plus polu. Ostanku atoma, ki je oddal elektron, pravimo pozitivni ion. Ta
ni več nevtralen, ampak je postal pozitiven in polni prostor med poloma. Elektroni se lahko pri
trku z nevtralnimi atomi z njimi spojijo, pravimo jim negativni ioni in prav tako polnijo prostor
obloka. V obloku so torej molekule, atomi, elektroni, pozitivni in negativni ioni. Prostor med
konico elektrode in osnovnim materialom zaradi termične emisije elektronov postaja
električno prevoden, pojav imenujemo tudi plinsko razelektrenje. Električni tok steče skozi
prostor v obliki obloka, v njem pa nastaja temperatura, potrebna za taljenje osnovnega, lahko
pa tudi dodajnega materiala. Pri sodobnih TIG varilnih napravah lahko izbiramo med
varjenjem z enosmernim ali izmeničnim tokom. Slednjega, torej enosmernega, uporabljamo
za varjenje aluminija in njegovih zlitin, enosmernega pa za varjenje ostalih materialov.
Enosmerni tok ima oznako DC, izmenični pa AC. Pri varjenju z enosmernim tokom je elektroda
navadno priklopljena na minus pol, nekatere naprave obratne polaritete sploh ne omogočajo
več.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
26
8.1. Oprema za varjenje
Že v uvodu je bilo omenjeno, da lahko naprava za varjenje zagotavlja izmenični ali enosmerni
tok. Izvor varilnega toka je tudi bistvena komponenta varilne opreme. Naprave, ki omogočajo
varjenje z višjimi varilnimi tokovi, so lahko tudi vodno hlajene, kar pomeni, da imamo vodno
hlajene tudi gorilnike. Tako kot ostale naprave za obločne postopke varjenja so tudi sodobne
naprave za TIG varjenje elektronsko krmiljene, zato so bistveno lažje, predvsem pa omogočajo
stabilnejši oblok. Karakteristika izvora toka je padajoča, kar pomeni, da se z daljšanjem
varilnega obloka varilni tok ne spremeni veliko, varilni učinek pa zato le postane manjši, saj
koncentracija energije ni več tako ozka, nastajajo pa širši in ne tako globoki uvari. Nekatere
sodobne varilne naprave dopuščajo pulziranje enosmernega varilnega toka, kar je zelo
primerno za varjenje zelo tankih materialov, pa tudi sicer je proces varjenja bolj pod
nadzorom. Pomemben podatek za varilno napravo je tudi intermitenca ali obremenilni
količnik. V naslednji tabeli so povzeti podatki za obremenilni količnik 220 A varilne naprave
Fronius MagicWave 2200
Tabela 1: Obremenilni količnik varilnega aparata
Tabela prikazuje, da lahko s polno obremenitvijo (220 A) varimo 35 % časa od skupno 10
minut, torej varimo 3,5 minute in počakamo naslednjih 6,5 minut. Pri 150 A pa ni omejitev
glede časa varjenja.
Iz varilne naprave poleg priključnega vodnika izhajajo tudi masni kabel s kleščami in cevni
paket, ki se zaključi z gorilnikom. V cevnem paketu se nahajajo električni vodniki za vklop
varjenja, lahko pa tudi regulacijo toka, cevka za zaščitni plin, lahko pa tudi cevi za hlajenje
gorilnika pri vodno hlajenih varilnih napravah. Sestavni deli gorilnika so prikazani na sliki.
Slika 27: TIG gorilnik
X (40°C) 35 % 100 %
I 220 A 150 A
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
27
Slika 28: Stročnica za pritrjevanje volframove elektrode z elektrodo
Na gorilniku se nahaja tipka za vklop in izklop, lahko pa tudi displej za prikaz varilnega toka in
tipke za nastavljanje toka. V samem gorilniku je stročnica za pričvrstitev elektrode s pritrdilno
matico. Dimenzija stročnice mora biti usklajena s premerom volframove elektrode. Zaščitni
plin na varilno mesto usmerja keramična šoba.
Elektroda za TIG postopek varjenja je 175 mm dolga palica (ko je le-ta nova), ki mora biti
narejena iz materiala z zelo visokim tališčem. Takšen material je volfram, ki ima tališče
nekoliko nad 3400 °C. Standardni premeri elektrod so 1, 1,6, 2, 2,4, 3,2 in 4 mm. Najpogosteje
se uporabljata premera 2,4 ali 3,2 mm, pri manjših varilnih aparatih tudi 1,6 mm. Kljub temu,
da govorimo o netaljivi volframovi elektrodi, jo štejemo med potrošni material, saj se vseeno
nekoliko obrablja. Pri normalni uporabi naj bi vzdržala vsaj 40 delovnih ur. Pri napravah s
kratkostično vzpostavitvijo obloka pa se življenjska doba elektrode še nekoliko skrajša. Zaradi
izboljšanja lastnosti elektrode in s tem varjenja je ta lahko legirana s torijevim, z lantanovim, s
cerijevim ali cirkonijevim oksidom. Elektrode so označene z barvami. V tabeli, ki je povzeta s
spletne strani podjetja INGVAR, so predstavljene tipične lastnosti najpogosteje uporabljanih
elektrod za TIG varjenje.
Tabela 2: Elektrode za TIG varjenje [15]
Vrsta elektrode Lastnosti
Zelene wolfram elektrode (100 %
wolfram)
Imajo najvišjo porabo v primerjavi z ostalimi tipi elektrod. Pri
segrevanju zelenih wolfram elektrod se ustvari čista
zaobljena konica, ki zagotavlja odlične rezultate pri AC
varjenju (izmenični tok). Odlikujejo jih stabilni varilni oblok,
najpogosteje se uporabljajo pri varjenju aluminija in
magnezija. Za DC (enosmerni tok) varjenje se običajno ne
uporabljajo.
Rdeče wolfram elektrode (97,3 %
wolframa in 1,8 – 2,2 % torija)
Rdeče volframove elektrode odlikujejo jih preprosta
uporaba, vsestranskost in dolga življenjska doba. S torijem se
Pazi, keramična šoba pri udarcu
hitro poči.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
28
elektrodam izboljša vzpostavitev obloka in omogoča višji tok
varjenja. Ker varjenje poteka pri veliko nižji temperaturi kot
je talilna točka elementov, je življenjska doba elektrod
občutno daljša. V primerjavi z drugimi elektrodami rdeče
wolfram elektrode deponirajo manj wolframa v zvar, kar
povečuje čistost samega vara. Z razpršenostjo torija po
celotni elektrodi se slednji poveča trdnost in ohranja ostrina
same konice.
Opomba: Torij je radioaktiven, tako da je pri uporabi
potrebno upoštevanje navodil proizvajalca.
Zlate wolfram elektrode (97,8 %
wolframa in 1,3 – 1,7 % lantana)
Imajo nekatere neprekosljive lastnosti pri TIG varjenju. Imajo
odlične rezultate pri vzpostavitvi varilnega obloka, nizko
stopnjo odgorevanja, visoko stabilnost obloka in odlične
lastnosti pri ponovnem vžigu obloka. So odlična zamenjava
za rdeče elektrode, saj imajo podobne lastnosti glede
prevodnosti. Lahko se uporabljajo tako za AC kot DC
varjenje. Lantan ohranja konico elektrode ostro, kar se
pozna pri odličnih rezultatih pri varjenju nerjavnih
materialov in jekla. Prav tako se lahko uporabljajo tudi za
varjenje aluminija, titana, bakra, niklja in magnezija.
Sive wolfram elektrode (98 %
wolframa in 2 % cerijevega
oksida)
Lahko se uporabljajo tako za AC kot DC varilni postopek.
Slednji zagotavlja odlične rezultate pri nižjem varilnem toku.
Modre wolfram elektrode (98 %
wolframa in 2 % lantanovega
oksida)
Zagotavljajo podobne rezultate kot rdeče elektrode.
Enostaven in hiter vžig obloka, stabilni oblok in dolga
življenjska doba so glavne prednosti modrih elektrod.
Primerne so tako za AC kot DC varjenje visoko in nizko
legiranega jekla, aluminija, titana, bakra, niklja in magnezija.
Odlične lastnosti pri vžigu omogočajo uporabo elektrod tudi
pri avtomatskem varjenju.
Pri varjenju aluminija mora imeti elektroda zaobljeno konico, pri ostalih materialih pa
elektrodo obrusimo v šiljasto obliko podobno kot risalno iglo. Brusimo jo lahko na univerzalnih
ali specialnih brusilnih strojih. Sodobni varilni aparati imajo možnost samooblikovanja
zaobljene konice, kar prikazuje video: https://youtu.be/GDr4BGzdcIY.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
29
Optimalna lega volframove elektrode je takrat, ko med konico elektrode in šobo tvori 120°,
običajno je to od 2-4 mm iz keramične šobe. To izbiramo glede na premer elektrode in jakost
varjenja, pri 2,4 mm debeli elektrodi izbiramo šobo med oznako 6 in 8. Ni priporočljivo, da
uporabimo premajhno šobo, saj lahko povzročimo vrtinčenje plina, ki za seboj potegne zrak,
kar povzroča oksidacijo zvara.
Za zaščito zvarne taline se v Evropi uporablja zaščitni plin argon (Ar), ki je običajno shranjen v
jeklenki pod tlakom 200 barov (nove jeklenke tudi do 300 barov) v plinastem stanju. Jeklenka
ima na vratu temno zeleno barvo. Inertni ali nevtralni zaščitni plin se uporablja za zaščito
zvarne taline in okolice zvara, kamor sodi tudi volframova elektroda. V Ameriki uporabljajo
namesto argona pretežno helij (He). Argon daje značilno obliko uvara, to je relativno ozek, a
globok uvar. Za varjenje se lahko uporabijo tudi inertne plinske mešanice
Ar je plin, ki je približno 1,4-krat težji od zraka, je brez barve, vonja in okusa, v zaprtem
prostoru pa zaradi svoje teže potuje na dno in ustvarja pogoje za zadušitev, zato je zelo
pomembno prezračevanje prostorov. Plin je negorljiv. Pridobiva se iz zraka, njegova vsebnost
v zraku je manj kot 1 %. Čistost plina za varjenje mora biti 99,996 %, oznaka čistosti je 4,6.
Med transportom mora biti ventil na jeklenki vedno pokrit z zaščitnim pokrovom, da
preprečimo poškodbe ventila pri morebitni prevrnitvi. Proizvajalci ponujajo tudi bolj
inovativne rešitve, ki ščitijo ventile tudi med uporabo. Ena izmed rešitev je predstavljena na
spletni strani SAPIO plinov: http://www.sapio.si/produkti/integra.
Sicer pa mora biti jeklenka, ki je v uporabi, pritrjena na varilni voziček ali kakšno drugo držalo,
ki preprečuje prevrnitev ter s tem poškodbo ventila.
Slika 29: Jeklenka na posebnem vozičku
Na jeklenki se nahajajo manometri z nastavnim (reducirnim) ventilom, ki služi za nastavljanje
ustreznega pretoka zaščitnega plina na varilno mesto, pretok je merjen v l/min. Običajno
nastavimo med 6 in 10 l/min (lahko pa pretok orientacijsko uskladimo kar z notranjim
premerom keramične šobe). Pri prevelikem pretoku zaščitnega plina skozi šobo lahko pride do
vrtinčenja plina, ki za seboj potegne zrak, kar škodljivo vpliva na kakovost zvara. Reducirni
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
30
ventil nastavljamo tako, da s privijanjem nastavnega vijaka v smeri urinega kazalca pretok
plina skozi ventil povečujemo, v nasprotni smeri torej pretok zmanjšamo. Ko pretok na
nizkotlačnem manometru zmanjšamo, tega ne moremo opaziti vse do takrat, dokler tlaka ne
spustimo iz cevi. Sama priprava varilne naprave za varjenje po TIG postopku je predstavljena
na videu:
TUKAJ!
Slika 30 Reducirni ventil
8.2. Praktične smernice za TIG varjenje
Za ustrezno izbiro in nastavitev varilnega aparata je zelo pomemben podatek, iz katerega
materiala je narejen varjenec. Kadar varimo aluminij, magnezij ali njune zlitine, moramo
poseči po varilnem aparatu z izmeničnem tokom (AC), sicer pa varimo z enosmernim tokom
(DC).
Pred samim varjenjem je potrebno zvarni žleb ustrezno pripraviti ter nastaviti varilne
parametre. Napotke za pripravo zvarnega žleba najdemo v popisu varilnega postopka (WPS)
ali drugi varilni dokumentaciji. Zelo pomembno je tudi mehansko in kemično čiščenje nečistoč
z varjencev. Okvirni podatki o obliki žleba in varilnih parametrih so podani v tabeli 3 in 4.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
31
Tabela 3: Parametri TIG varjenja za nerjavne materiale [1]
Pri varjenju aluminija so parametri in priprava nekoliko drugačni kot pri nerjavnih materialih.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
32
Tabela 4: Parametri TIG varjenja za nerjavne materiale [1]
Poleg same priprave zvarnega žleba je pomembna tudi nastavitev varilnega toka in polaritete.
Pri večini materialov, razen Al, je elektroda na minus polu enosmernega varilnega toka. Jakost
varilnega toka se nastavlja za tri področja. Poleg glavnega varilnega toka še za začetni in
končni tok, ki se nastavljata procentualno na varilnega. Na samem aparatu moramo nastaviti
tudi način varjenja, ki je lahko dvo- ali štiritaktni (2T/4T). Pri 2T pritisnemo gumb na gorilniku
za vzpostavitev obloka in po določenem času (nastavimo tudi čas) preide tok iz začetnega v
varilnega, ko gumb spustimo, varilni tok po prednastavljenem času ugasne. Pri 4T načinu pa s
pritiskom na gumb vzpostavimo oblok, ki ima jakost nastavljenega začetnega toka, ko tipko
spustimo v nastavljenem času, preidemo na nivo varilnega toka. Pri ponovnem pritisku na
tipko se po nastavljenem času tok spusti na nivo nastavljenega končnega toka in ko tipko
spustimo, končni tok ugasne. Zaželeno je, da imamo nastavljeno tudi zapihavanje zaščitnega
plina še nekaj časa po prekinitvi varjenja, dokler se talina ne strdi, in šele nato odmaknemo
gorilnik. Nekateri varilni aparati omogočajo tudi predpihavanje zaščitnega plina.
Oblok je torej možno vzpostaviti z visokofrekvenčnim generatorjem (z elektrodo se približamo
na 2 do 3 mm do varjenca in stisnemo startno tipko na gorilniku, na varjenec preskoči iskra, ki
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
33
vzpostavi oblok) ali s kratkim stikom (z elektrodo kratko in hitro potegnemo po varjencu in
tako vzpostavimo oblok). Varilne parametre nastavljamo na čelni plošči varilnega aparata.
Slika 31: Čelna plošča TIG varilnega aparata
TIG varjenje omogoča varjenje z dodajanjem ali brez dodajanja materiala. Na povezavi:
http://elektrode.demo.sij.si/sl/produkti/zica-za-varjenje-v-zascitnem-plinu/zica-za-varjenje-v-
zascitnem-plinu/ je nabor varilne žice za TIG varjenje slovenskega proizvajalca Elektrode
Jesenice, d. o. o.
Dodajni material je torej varilna žica, ki mora imeti podobno kemijsko sestavo kot varjenec.
Žica je običajno v obliki varilne palice dolžine 1 m in debeline od 0,5 do 8 mm, običajno pa
uporabimo žico, debelo okoli 2 mm. Žica za varjenje konstrukcijskih jekel je zaradi zaščite proti
koroziji tanko pobakrena. Oznaka varilne žice se nahaja na embalaži, vgravirana pa je tudi na
žici sami.
Gorilnik vodimo tako, da ga nagnemo v nasprotni smeri varjenja približno za 10 do 15° z
vertikalne smeri. Lahko bi rekli, da varimo v levi smeri. Dodajni material točkasto dodajamo v
zvarno talino pod kotom približno 90° glede na gorilnik. Zelo je potrebno paziti, da pri
umikanju dodajnega materiala iz taline tega ne odmaknemo predaleč. Razžarjeni dodajni
material mora biti ves čas v atmosferi zaščitnega plina, sicer oksidira in s tem poslabša
kvaliteto zvara.
S TIG postopkom pogosto varimo sočelne zvare na relativno tanki pločevini. Za kakovosten
zvar pa je poleg varjenja samega pomembna tudi priprava, kamor sodi tudi izdelava spenjalnih
varkov, ti varki preprečujejo pretirano deformacijo varjencev, s tem pa tudi spreminjanje
širine špranje med varjencema. Pri tankih pločevinah so spenjalni varki dolgi približno od 2 do
4 debeline pločevine, med samimi varki pa je približno 20-kratna razdalja debeline pločevine.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
34
Slika 32: Varjenec, pripravljen s spenjalnimi varki
Tako kot pri elektroobločnem varjenju z oplaščeno elektrodo pri varjenju z usmernikom se
tudi pri TIG varjenju z enosmernim tokom pojavlja pihalni učinek. To je odklon električnega
obloka v smeri proti večji masi zaradi vpliva magnetnega polja, ki nastaja okoli električnega
vodnika. Do tega lahko pride tudi zaradi uporabe različnih magnetnih prijemal. Učinek lahko
omilimo z nagibom gorilnika ali uporabo večjih mas, ki jih damo na varjenec oziroma s
premaknitvijo masnega kabla.
Kadar varimo sočelne zvare, sploh pri nerjavnih materialih, je zvar na nasprotni strani zelo
oksidiran, zato je vedno potrebno poskrbeti za zaščito zvarnega korena z zaščitnim plinom.
Kadar varimo cevi, lahko enostavno dovajamo majhne količine plina kar v cev, ki jo z obeh
strani zapremo z lepilnim trakom ali zamaškom, poskrbimo le za majhne odprtine za dovod in
odvod zaščitnega plina. Pri sočelnih zvarih na pločevinah in kotnih zvarih pa si moramo
pomagati s podlogami, ki zaščitni plin zadržujejo na korenu.
Tako kot pri varjenju po MIG/MAG postopku sodobne varilne naprave tudi pri TIG varjenju
omogočajo pulzno varjenje v enosmernem toku. Nekaj časa torej varimo z višjim in nekaj časa
z nižjim tokom, saj tako lažje kontroliramo globino uvara in obliko temena.
Slika 33:Varilni tok pri pulznem varjenju
Varilna oprema za TIG varjenje omogoča tudi avtomatizacijo postopka. Tako kot pri MIG/MAG
varjenju tudi pri TIG varjenju dovajamo varilno žico na mesto varjenja avtomatizirano. Razlika
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
35
je v tem, da je pri TIG varjenju ne dovajamo skozi gorilnik, ampak ob njem preko posebnega
držala oziroma vodila.
Slika 34: TIG z avtomatskim dodajanjem varilne žice
8.3. Varnost pri TIG varjenju
Podobno kot MIG/MAG varjenje tudi TIG postopek predstavlja določeno mero tveganja za
nastanek poškodb pri delu oziroma za razvoj poklicnih bolezni, saj prav tako spada med
postopke obločnega varjenja. Varilec je izpostavljen nevarnostim udara električnega toka,
sevanju obloka, dimnim plinom, požaru … Zaradi omenjenega je potrebno upoštevati
določene varnostne ukrepe, da tveganja ne povzročijo poškodb ali bolezni. Kot
najpomembnejši ukrep za varovanje zdravja je zmanjšanje tveganja oziroma nevarnosti na
mestu samem. Kljub ukrepom, ki zmanjšujejo tveganje, je potrebno uporabljati ustrezno
osebno varovalno opremo, ki je posebej prilagojena za postopke obločnega varjenja. Sem
sodi:
– Varilska delovna obleka, ki je skladna s standardom varilne (EN ISO 11611) in toplotne zaščite (EN ISO 11612). Seveda ne smemo pozabiti na zaščito rok, uporabljati moramo varilske rokavice v skladu z EN 12477, EN 388 in EN 407.
Slika 35: Varilske rokavice
– Zelo pomembni so tudi varovalni delovni čevlji, ki naj bodo skladni s standardom CE EN ISO 20345:2011 S3 SRC HRO. Priporočljivo je, da je obutev iz usnja in ima temperaturno obstojni podplat, ki ne drsi, prav tako je priporočljivo, da je obutev
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
36
nekoliko višja, s pokritimi vezalkami, z možnostjo hitrega sezuvanja ter da ima kovinsko ali kompozitno kapico za zaščito prstov.
– Za zaščito oči in obraza pred ultravijoličnim sevanjem uporabljamo varilno masko z ustrezno zatemnitvijo, skladno s standardom: Oprema za varovanje oči in obraza pri varjenju in podobnih postopkih (EN 175). Uporabljajo se lahko maske z vložnimi mineralnimi stekli ali pa avtomatske varilne maske z možnostjo nastavljanja stopnje zatemnitve, pri čemer višja številka pomeni večjo zatemnitev. Za TIG postopek se uporabljajo zatemnitve od 9 do 13. Zelo intenzivno je sevanje pri varjenju nerjavnih materialov ali aluminija. Poleg ultravijoličnega sevanja, ki je nevidno in prodre v globino tkiva ter povzroči pekočo bolečino v očeh, se pri varjenju pojavi tudi infrardeče toplotno sevanje, ki je prav tako nevidno, povzroča pa toploto, po kateri se koža poti in pordeči. Zelo nevarno je tudi za oči, saj lahko povzroči odmiranje mrežnice in celo oslepitev. Utrujajoče za oči je tudi svetlobno sevanje. Pomembna je tudi zaščita oči pri pripravi zvarnih robov in obdelavi zvarov, v tem primeru uporabimo varovalna prosojna očala.
Slika 36: Varilna maska
– Za zaščito pred dimnimi plini lahko uporabljamo respiratorje kot samostojno varilno
varovalno opremo ali v kombinaciji z naglavnimi varilnimi maskami. Pri stalnih varilnih mestih je potrebno dimne pline odsesavati. Priporočljivo je odsesavanje navzdol, ki je nekoliko manj učinkovito, ali na stran, da preprečimo prehod dimnih plinov mimo glave. Pri odsesavanju navzdol obstaja nevarnost, da nam podtlak, ki nastaja zaradi sesanja, odsesa tudi zaščitni plin na robu varjenca.
– Za zaščito sluha pred prekomernim hrupom, zlasti pri pripravi zvarnega robu in obdelavi zvarov z brušenjem, je potrebno uporabljati opremo za varovanje sluha. Sem sodijo ušesni čepki ali naušniki.
Poleg uporabe osebnih varovalnih sredstev je potrebno upoštevati tudi ostale varnostne
ukrepe kolektivne varnosti. Zaradi nevarnosti udara električnega toka je potrebno preprečiti
mokroto na delovnem mestu, izogibamo pa se tudi stiku volframove elektrode z golo kožo.
Poškodovane električne vodnike je potrebno nemudoma popraviti. Vsako električno popravilo
na varilni opremi ali inštalaciji lahko odpravi le pooblaščena oseba.
Zaradi poškodb z dimnimi in ostalimi plini se je potrebno izogibati varjenju v zaprtih in
utesnjenih prostorih. Če se temu ne moremo izogniti, je potrebno zagotoviti nadzor nad
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
37
varjenjem ter prostor intenzivno prezračevati. Sicer velja tudi splošno pravilo, da varilec v
varilnici nikoli ni sam. Treba se je zavedati tudi nevarnosti, ki jo lahko povzroča zaščitni plin. Ar
je težji od zraka in izpodriva kisik. Tega se je potrebno zavedati pri varjenju v zaprtih in
utesnjenih prostorih, saj lahko pride do zadušitve. Zaščitni plin je potrebno odvajati in dovajati
sveži zrak.
Pri varjenju je zelo pomembna tudi požarna varnost. Zavedati se je treba, da varjenje spada
med požarno nevarna dela, kamor spadata tudi rezanje in brušenje, kar je pogosto opravilo
pri pripravi zvarnih robov in obdelavi zvarov. Do požara lahko pride tudi s časovnim zamikom.
Iz prostora, kjer se vari, je torej potrebno umakniti vnetljive snovi ter zagotoviti prisotnost
gasilnih sredstev na mestu varjenja. Po varjenju na premičnih gradbiščih je potrebno
zagotoviti požarno stražo, ki jo opredeljuje Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št.
3/07). Požarno stražo pričnemo izvajati pred pričetkom del, trajati pa mora, dokler traja
povečana požarna nevarnost oz. še vsaj pol ure po končanem delu. Izvajajo jo gasilci.
Priporočljivo jo je izvajati do 24 ur po zaključku varilskih del.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
38
LITERATURA [1] Begeš J. (1989). Tehnologija spajanja in rezanja. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije. [2] Čretnik D. (2003). Tehnologija spajanja in preoblikovanja. Ljubljana: Tehniška
založba Slovenije. [3] Gruden V., Godec B. (2002). Neugodne mikrostrukturne sestavine v zvarnih
spojih konstrukcijskih jekel. Materiali in tehnologije. [4] Köveš A. (2009). Osnovne napake v zvarih. Varilna tehnika (vol 59, 2010-3.
str. 20-23). Glasilo društev za varilno tehniko. [5] Köveš A. (2008). Varilna tehnika (vol 57, 2008-4). Glasilo društev za varilno
tehniko. [6] Köveš A. (2009). Varilna tehnika (vol 58, 2009-1). Glasilo društev za varilno
tehniko. [7] Rak I. (2008). Tehnologija varjenja. Ljubljana: Modrijan. [8] Šprajc P. (2009). Napake pri varjenju ter njihovo ugotavljanje. Varilna tehnika
(vol 58, 2009-4. str. 21-23). Glasilo društev za varilno tehniko. [9] Splet Pridobljeno 1. 8. 2017 iz
http://www2.sts.si/arhiv/tehno/varjenje/var17.htm [10] Splet Pridobljeno 3. 8. 2017 iz http://egradivo.ecnm.si/SIV/varjenje.html [11] Splet Pridobljeno 3. 8. 2017 iz
http://studentski.net/gradivo/ulj_fst_st2_ogt_vaj_risanje_varjencev_01?r=1 [12] Splet Pridobljeno 7. 8. 2017 iz
http://studentski.net/gradivo/ulj_fgg_gr1_jkk_sno_sola_varjenja_01?r=1 [13] Splet Pridobljeno 12. 8. 2017 iz
http://www.imk.si/dejavnosti/preskusanje/metalografske-preiskave/ [14] Splet Pridobljeno 16. 8. 2017 iz http://www.prochrom-
comp.si/prodajni_program/jekleni_trakovi_za_tracne_zage/varjenje_tracnega_lista/varjenje_z_zascitnim_plinom.html
[15] Splet Pridobljeno 30. 8. 2017 iz http://www.ingvar.si/prodajni-program/potrosni-material/wolfram-elektrode