Glasi lo Social istične zveze de lovnega l judstva o k r a j a Novo mesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek Posamezna številka 10 6 in . — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 000 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tekoči račnn pri Komunalni banki v Novem mestu, ti. 60-KB-16-2-24

Stev. 10 (364) Leto V I I I .

NOVO MESTO, 7. MARCA 1957

Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in upravei št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-ealožniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel

Ob letošnjem osmem marcu Ko praznujemo 8. marec, se

spominjamo vseh predvojnih In partizanskih bork, vseh h'ru l>i>ih žena* mater in de­klet, ki so s svojo borbo, % ak­tivnimi delom, žrtvami in živ­ljenji dale vse, da bi živeli srečno, svobodno življenje.

Borba je že davno končana, tivimo v svobodi in miru, gra­dimo novo življenje. Toda, boljšega življenja in socializ­ma ni moč zgraditi v kratkem Času. Za to so potrebni dolgo­trajni, veliki napori in vztraj­no, požrtvovalno delo vseh za­vednih državljanov. Kakor Je bila važna udeležba žena v na­rodnoosvobodilni borbi, prav tako je važna in potrebna tu ­di njihova udeležba v seda­njih naporih, ko hočemo našo revno, zaostalo deželo spreme­niti v razvito, socialistično do­movino z zadovoljnimi, sreč­nimi državljani. Toda boljša

Kri za žiultenie

Stroji v novomeški Indu­striji obutve so u d h n i l i i n v dopoldanskem o d m o r u je stopil med delavce zdrav­nik. Vse je umolknilo, ko je začel govoriti o krvi, tej dragoceni tekočini, ki h r a n i naic telo in rešuje ž iv l je­nja, kadar je po t rebno . V imenu Rdečega križa in uprave bolnišn!ce je pova­bil tovariše in tovar!srcey da prispevajo nekaj krvi za bolnik«, porodnice i n po­škodovance. Seznanil jih je Se s postopkom na krvoda­jalski postaji in jim pove­dal, k o l i k o življenj so v zadnjih desetletjih, zlasti pa po drugi svetovni vojni, rešili prav krvodajalci 3 svojimi p l e m e n i t i m i deja­nji.

V sredo zjutraj je prišlo V transfuzijsko postajo b o l ­nišnice 20 tovarišev in t o -varišic, članov kolektiva Industrije obutve , ki so se prvi p r i j o v i l i r a k r v o d a ­ja lce . Čeprav imajo v pod­jetju skoraj vsi akordno delo, so ga za kratek čas zapustili z zavestjo, da bo­do podarili bolnikom n e k a j krvi in tako pomagali mno­gim, ki so prišli v bolniš­nico po zdravje. Vsem se je p o zna l o n a obrazih, da 90 p o n a m i , ko lahko z de­janjem, pokažejo svojo de­lavsko zavest. Prvi krvo­dajalci iz fcnstf i n d b s t r i j * »kega d e l a v s t v a v Novem mrestu n a n o v i t r a n s f u z i j s k i pos ta j i to b i t i :

Rudi Jerančic, Martin Vidmar, Martin AmbrožiČ, Jože Gorenc, Janez Jerič, Antru^U* Lusar, Juii jan K i rn , Anton Pavlic, Miha Lokovšek, Peter Kobe, A n ­ton špringer, Jože Regina, Tone Zupančič, Stane Pa­vlin, Franc Keh, Alojz Ber-kopec, Milena Satler, Jože Eura in Lojze Dolinar.

S l e d i l i jim bodo še ostali tot'0-rižt in tovarišice iz podjetja, za njiny, pa še m n o g i , k i jih bo k tej ple­meniti dolžnosti p o v a b i l Rdeči k?>ž. Pacienti novo­meške bolnišnice, matere-porodnice, poškodouaici i n v s i ostali, ki bodo med zdravljenjem dobili njihovo kri, se jim za tovariško in človekoljubno dejanje naj-topie je iz srca zahvalju-

• Danes , tovariš, si d a l k r i

ta bližnjega. Ali si prepri­čan, da ne boš morda jutri ali pojutrišnjem sam po­treboval nekaj te dragoce­ne tekočine, če boš prisi­ljen iskati zdravja in p o ­moč v bolnišnici? Morda pa bo kri p o t r ebova l a tvo­ja žena, mati ali sestra po težkem porodu in nevarni operaciji, morda, tvoj otrok? Takrat boš hvaležen za kri, ki jo bo podaril zate o'.' za tvoje drage tovariš^ W je pravtako kot ti ra­zumel, da E R I REŠUJE ŽIVLJENJE!

bodočnost nI odvisna samo od uspešnega dela vsakega posa­meznika na njegovem delov­nem področju. Poleg tega mo­ramo kot zavedni državljani delati še povsod tam, kjer se rešujejo važna vprašanja na ­tega sedanjega in bodočega življenja.

V e l i k je delež žena v javnem i n domačem življenju

Tudi na Dolenjskem se ve­čina žena udejstvuje v poklic­nem delu; so delavke, name-ičenke in kmetice, ki s svo­jim delom ustvarjajo precej­šen del narodnega dohodka. Pa tudi delo gospodinj je važ­no družbeno opravilo in ga ne smemo podcenjevati. Z razvi­janjem družbenega samo­upravljanja se pa postavlja pred vse državljane in s tem tudi pred žene še mnogo dru ­gih nalog, ki jih je treba re­ševati poleg vsakodnevnega poklicnega dela. Čeprav so že­ne dvojno obremenjene (saj delajo v tovarni ali v službi osem ur na dan, na polju in pri živini pa celo po dvanajst in več ur, nato pa jih čaka do­ma še vse gospodinjstvo in otroci, za kar tudi porabijo najmanj pet ur na dan) se vendar kljub tej hudi obreme­nitvi niso odtegnile aktivnemu delu v javnosti.

Na najodgovornejših mestih Imamo na Dolenjskem precej zona, ki so članice okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov, predsednice ali članice svetov in komisij okrajnega ljudskega odbora in o (K-; II škili ljudskih odborov, načelnice in šefi raznih sek­torjev državne uprave, diVek torice šol, podjetij itd. Nekaj žena je Wlo izvoljenih tudi v upravne odbore in delavske svete tovarn, v upravne odbo­re in pospeševalne odseke kmetijskih zadrug ter v razne sindikalne forume. Ženam so

najbolj pri srcu vprašanja s področja vzgoje, šolstva, izo­braževanja, zdravstva, gociale in gospodinjstva, zato je tudi njihovo udejstvovanje na Do­lenjskem najuspešnejše prav na tem področju. Posebno v šolskih odborih in organizaci­jah Rdečega križa so žene ze­lo aktivne. V zadnjem času se žene tudi vse boij udejstvuje-jo v hišnih in potrošniških svetih, saj lahko prav preko teh svetov neposredno poma-

Ing. VILMA PIRKOVIfi

gajo reševati mnoga vpraša­nja, ki se tičejo gospodinj.

Posebno številno se žene udeležujejo množičnih sestan­kov Socialistične zveze, zborov volivcev in občnih zborov kmetijskih zadrug, kjer ena­kopravno razpravljajo ter od­ločajo o mnogih zelo važnih političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih. Zelo se je tudi razgibala dejavnost žena v zvezi zadružnic, društvih za napredek gospodinjstva, dru ­štvih prijateljev mladine, v prosvetnih in raznih drugih organizacijah.

m

Dolen jske žene so čedalje bol j delavne p r i reševanju družbenih

vprašanj Čeprav je bilo že pred ne­

kaj leti po reorganizaciji or ­ganizacije A F 2 čutiti nekak zastoj v ženski aktivnosti, lah­ko danes ugotovimo, da so že­ne na Dolenjskem v zadnjem času vse bolj aktivne in da so s svojo aktivnostjo razgibale marsikatere ostale organiza­cije ter, postavile zahteve po reševanju raznih družbenih vprašanj, ki jih žene najbolj boleče občutijo.

Vidimo torej, da tudi na Do-

V N E D E L J O B O S T A D V E O K R A J N I SKUPŠČINI

Pozdrav delegatom prosvetnih in mladinskih organizacij

L e t n e obračune napravlje­nega dela in načrte za uresni­čenje bodočih nalog bodo v nedeljo dopoldne pregledali v N o v e m m e s t u de l epa t i dveh organizacij:

Ob pol deveti uri se bodo v d u o r a n i Doma ljudske p r o -svete zbrali delegati in gostje okrajne skupščine sveta Svo­bod in prosvetnih društev, ob devetih se bo pa. v d v o r a n i Doma JLA začela letna kon­ferenca organizacij Ljudske

VREME ZA ČAS OD 8. DO 17. MARCA

Med l0. in 14. marcem nestal­no in nekajkrat izdatnejše pa­davine, s snegom do nižin. SI­cer suho, a hladno vreme z mrazom ponoči.

(Napoved priredil V. M.)

mladine za novomeški okraj. Poročila odbornikov o lani uresničenih nalogah, o pro­blemih posameznih organiza­cij in društev in o načrtih, ki so pred mladino, Ijudsko-pro-svetnim in telesnovzgojnim delom v okraju, bodo prav gotovo zanimiv dokument uve­ljavljanja naprednih teženj na

.teh področjih našega udej-stvovanja. Razpravljanje izvo­ljenih delegatov bo poročila osvetlilo z vseh strani, zlasti pa naj bi dalo kar največ vzpodbudnih, kritičnih misU, ocen in predlogov, kako bi povsod dosegli letos nove uspehe. 1

S temi željami pozdravlja­mo vse delegate, ki se bodo zbrali v nedeljo v sredšiču Dolenjske in iskreno želimo, da bi obe konferenci obrodili ijeliko sadov!

lenjskem žene vse bolj pose­gajo v reševanje vseh družbe­nih nalog in da se zavedajo svojih državljanskih dolžnosti, prav tako pa se tudi poslužu­jejo vseh pravic, katere j im daje naša demokratična ure­ditev. Toda težav in nalog je še vedno veliko. Vsled tega naj bi vsi državljani' in tudi žene v bodoče še bolj živahno sodelovali pri vsem delu ter pomagali reševati razne skup­ne probleme, od katerih je od ­visno hitrejše zboljšanje živ­ljenjskih razmer. V bodoče bo postopno prenesenih na dr ­žavljane vedno več pravic in možnosti o odločanju, med­tem ko bodo skupščine ln ljudski odbori skrbeli za os­novne smernice.

Pri tej razširjeni samoupra­vi bodo imele zelo važno vlo­go tudi žene. Prvič zato, ker tvorijo polovico prebivalstva, drugič pa, ker so oeslokrat veliko bolj kot možje zainte­resirane na reševanju določe­nih vprašan.!, ki vplivajo na boljše, urejenejše družinske razmere. Prav ta vprašanja bodo v bodoče osnovno delo, s katerimi se bodo morale ba­viti občine, krajevni odbori, razni sveti, Stanovanjske skupnosti in organizacije.

N e ženska, temveč družbena vprašanja!

Posebno bo treba pritegniti veliko število žena k soodloča-čanju pri reševanju takih pe­rečih vprašanj, kot so izgrad­nja stanovanj, upravljanje stanovanjskega fonda, iole, šolske kuh obratne kuhi ­nje po tovarnah,, menze za od­našanje hrane domov ter d ru ­gi obrati družbene prehrane, sodobne pralnice v mestnih naseljih, večjih hišah, vaseh in tistih tovarnah, ki zaposlu­jejo pretežno žensko delovno silo, dalje vrtci, otroška igri­šča, prostori za učenje šol­skih otrok, zboljšanje preskr­be mest in krajev, sodobnejše in številnejše trgovine, dostav­ljanje živil na domove, uredi­tev raznovrstnih servisnih ob­ratov za pomoč družinam in še in še. T a vprašanja niso n i -kaka »ženska« vprašanja, če­prav jih žene najbolj odločno postavljajo, temveč so skup­na, družbena vprašanja, 'kate­re naj rešujejo občine, zbor­nice, delavski sveti in sindika­ti, kmetijske zadruge, stano­vanjske skupnosti in hišni sveti, šolski odbori itd.

Ker so vsa ta vprašanja tes­no povezana % zboljšanjem

življenjske ravni delovnih ljudi, jih bodo našteti organi prav zato morali v bodoče bolj odločno reševati. Razni; pred­pisi in i n s t r u m e n t i bodo dali zato tudi potrebno materialno osnovo. Ker pa brez pobud in ustvarjalnega sodelovanja dr­žavljanov, predvsem še žena, ne bo Šlo, bo potrebno pri bo­dočih volitvah izvoliti v or­gane oblasti še mnogo več žena kot doslej, v razne pomož­ne oblastvene organe, kakor tudi v razne upravne odbore, svete in vodstva organizacij pa pritegniti veliko število že­na.

S Še večjo aktivnostjo žena bomo hitreje reševali razna vprašanja, ki so povezana z dvigom življenjski' ravni in ki bodo zaposlene žene ter go­spodinje tudi razbremenila nekaterih najbolj zamudnih in napornih gospodinjskih opra­vil, s tem pa bo ženam omo­gočeno še aktivnejše posega­nje v vsa družbena dogajanja, da bomo čim hitreje napredo­vali pri graditvi srečnejšega življenja.

L I C E N A

Zaključeno je VI. šahovsko prvenstvo Dolenjske

Družbeni plan in proračun za 1957 usmerjena predvsem v

utrditev naših občin Se ta mesec bosta oba zbora OLO sprejela družbeni

plan in proračun okraja Novo mesto za leto 1957. Pred tem pomembnim dogodkom smo se obrnili na direktorja okraj­nega zavoda za plan, tovariša IVANA NOVSAKA, da nam Je odgovoril na nekaj vprajanj v sveti z letošnjim družbe* nim planom ln proračunom.

1. KAKŠNE SO OS­NOVNE ZNAČILNOSTI PREDLOGA O K R A J N E . GA DRUŽBENEGA P L A ­NA ZA LETO 1957?

P r ed l og družbenega p lana okraja za leto 1957 kaže tele osnovne značilnosti:

1. povečano proizvodnjo v ob­stoječih obratih in povečano storilnost;

2. proračunska razdelitev sred­stev gre v prid občinam in je namenjena zlasti komunalni iz­gradnji, predvsem Pa še dvigu življenjske ravni;

3. skladi okraja in občin so namensko razporejeni in bodo letos tesneje povezani,

P o osnutku p lana naj bj se družbeni pro izvod v o k r a j u v pr imer jav i z letom 1956 dv i gn i l za 13 odstotkov, narodni doho­dek pa za 14 odstotkov, oba ob

povećani s tor i lnost i d e l a z.a 8 odstotkov.

Proračunska sredstva okra ja i n občin so l an ; znašala 774 m i ­l i jonov d inar jev , od česar j « porab i l okra j 343 mi l i jone , ob ­čine pa 431 milliijonov. Po p r e d ­logu za leto 1957 znašajo skup ­na sredstva proračunov okra ja i n občin 900 mi l i j onov d inar jev . Osnutek proračuna je znižal vse i 7 d a t k e za admin i s t ra t i vn i de l proračuna na najmanjšo mero, da b i tako dob i Iti ka.r največ sredstev za potrebe občin in za krepi tev njdhove materiaLne osnove. T u d i proračuni občin naj bd se v svo jem admin i s t r a ­t i vnem delu ka r najbolj znižati,

d a ' b i b i l o čimveč denarja za komunalno graditev naših k r a ­jev, vasi đn mest. Podrobneje bomo lahko govor i l i o teh šte­v i l k a h , ko bosta oba abora O L O sprejela proračun.

V letu 1956 so okra j in o b « T

ne trošile svoje sk lade bre$ prave povezanost i . Za leto 195? menimo, da bi mora l i s k l a d i služiti predvsem kot pologi (jamstva) -in soudeležba na U* citaoi jah, da b i tako prišli d o večjih sredstev tiz republiških! oz. zvezn ih skladov. Z las t i •*! investici je v kmet i j s tvu bj m o * ralii združevati sk lade okraja« občin i n zadrug. N a podoben} način bd moraM iskatd t u d i sredstva za rekonstrukc i je ti indust r i j sk ih obrat ih .

2. K J E L A H K O P R I CA« K U J E M O G L A V N O P O ­VEČANJE P R O I Z V O D , N J E I N V K O L I K O B t f C E L O K U P N O POVEČA, N J E V P L I V A L O N A NAj R O D N I D O H O D E K % O K R A J U ?

Povečanje družbenega prote* voda predvidevamo v vseh pa* nogah gospodarstva, razen p r j kmet i j sk ih zadrugah, k jer bej družbeni pro i zvod n e k o l i k a manjši kot land, zaradi zman j * šanega odkupa lesa. Z last i p r ed *

(Nadaljevanje na 4. strarrfj

VEl BLAGA,VEC ZADOVOLJSTVA Kaj pripravljajo letos dolenjska proizvodna podjetja — Borno prodali vse, kar Izdelamo doma? — Po­znamo Dolenjci izdelke naših domačih podjetij? — Skora| vsa dolenjska podjetja delajo izključno za dvig blagovnega prometa, zato je proizvodnja njihovega blaga za široko potrošnjo še pomembnejša

Udeleženci VI. šahovskega prvenstva Dolenjske v Kočevju s pokrovitelji turnirja — predsednikom OLO Kočevje tov. Jane-Bom lMrnatom in sekretarjem okrajne«* komiteja ZKS tov.

Jožctom Klarlčcm

Tokra t smo se ob rn i l i na g lavna pro izvodna podjetja v okra ju i n j i h pros i l i , da povedo bra lcem našega ted­n ika , kaj pr iprav l ja jo letos n j ihov i ko l ek t i v i . Z a n i m a l i smo se kakšne no­ve izdelke, kroje, vzorce i n podobno bodo postav i la , na trg, kako je s pro ­dajo nj ihovega blaga, z dobavo suro­vin , , s pros tor i , z delovno s i lo , z opre­mo in s k r ed i t i . In še smo j i h po­vab i l i , da povedo svoje morebitne želje p reb i va l cem našega okraja .

Takole nam odgovarjajo:

Letos 77.000 parov čevljev, po končani r ekons t rukc i j i pa 180.000

parov na leto !

Industr i ja obutve v Novem mestu s lov i po so l idn ih i zde lk ih ; zato n ima sk rb i , kako bo prodala to, k a r Izdela. Bol j jo zanima, kdaj bo lankc; razši­r i l a svoje obrate, da bo ko lek t i v da l na trg še enkrat več kakor daje zdaj. Letos bodo i zde la l i v podjetju 77.000 parov čevljev, od teh kakšnih 20 tisoč moških ln. ženskih smučarskih čevljev. V • i zde lav i pa ima rekonst rukc i j sk i načrt, po katerem bodo potem, ko bodo podjetje razširili (nadzidali) i n opremi l i z nov im i s t ro j i , na leto n a ­red i l i do 180000 parov čevljev. P r e d ­vsem bodo novomeški čevljarji izde­lova l i otroško obutev (od štev. 18 do 38), po ka te r i t rg neprestano sprašuje. Zdaj Jmajo 200 delavcev, čevlje pa

prodajajo po vsej S loven i j i . Pretežna večina n j ihov ih izdelkov gre prek t rgov in »PEKO« .

Za surov ine letos nimajo sk rb i . Sk l en jen i imajo pogodbi za dobavo najboljšega usnja i z tovarne »KONUS« v S lov . Kon j i c ah i n iz tovarne usnja v Šoštanju.

»Za nadzidavo imamo načrte že po­tr jene; po zagotov i l ih O L O naj b i le­tos že pričeli gradi t i . E laborat za re­konst rukc i j o strojne opreme je pred_ ložen Invest ic i jsk i bank i , ke r bo t re ­ba 80 odst. strojev kup i t i v tu j in i . R a d i b i čimprej daja l i skupnosdi več čev­ljev!« zaključujejo svoje pismo iz I n ­dustr i je obutve.

2e l imo j i m , da b i j i m to res tud i k m a l u uspelo.

B E L T : 700 t on različnih o d l i t k o v iz sive l i t ine

Be lokran jsko železolivarno in k o ­v insko tovarno v Črnomlju naši b r a l ­c i že dobro poznajo. Vedo tudi za nje­no največjo ov i ro : v k rasn ih nov ih prostor ih (ki j i h Je treba letmo od­plačevati v v i sok ih anuitetah!) je vse premalo strojne opreme, k i je ob t i ­čala na sred i razvoja. Podjetje zato še vedno ne more razviiti tiste de jav­nost i , k i je b i la p lan i rana , ko so a r h i ­tekt i r i sa l i zanj moderno, svetlo ln ve l iko dvorano za delo. Prostora je dovol j , zmogl j ivost l i va rne je pa i z ­

koriščena komaj do slabe polovice. V B E L T U bi l ahko delalo več delavcev in ve l iko več b i nud i l t rgu, če b i dobi l potrebne stroje Ln ostale tehnične na­prave,

P a vendar le bo B E L T navz l ic temu tudi letos šel korak naprej . Ko l ek t i v bo v l i l p r i b l . 706 ton različnih odlit­kov iz sive litine. Med nov imi i zde lk i predv ideva vodovodne fazonske koma­de, p r ip rav l j a pa tudi nekatere odlitke za avtomobilsko industrijo. Z i zde lk i nastopa B E L T zdaj predvsem v L R S , lahko pa b i segel tudi v sosedne r e ­publ ike . Nekaj i zde lkov ima tudi za izvoz v tuj ino.

Težave so z nabav l jan jem sivega surovega železa l n stare stro jne l i t i ­ne, p r i čemer se pozna oddaljenost od indust r i j sk ih centrov, pa tudi prevod­ni stroški so večji. K o l e k t i v tudi še n i premagal vseh ov i r glede k v a l i f i ­c i rane delovne si le .

L A B O D je razpe l k r i l a po vsej i l i /a v i

S imbo l elegance, nežnosti ln či-stote je zaščitni znak izde lkov Indu­strije perila v Novem mestu. Dobro blago se samo hva l i , prav i jo l judje, ka r vel ja tudi *a moško ln otroško per i lo novomeških šivilj. 350.000 kosov raznega moškega in otroškega perila bodo izdelale letos. »Labodove« i z ­delke poznajo po vseh naših repub­l i k a h . (Nadaljevanje na t strani)

Ekran 3 » D O L E N J S K I E I S T « Stev. 10 (364)

K a k o s i u r e d i m k m e t i j o P o vseh ugotov i tvah, predvsem

pa z ured i tv i jo odnosa med ži­va lsko dn rast l insko proizvodnjo, določimo smer proizvodnje s k o ­lobar jem na n j i v sk ih površinah. Vso proizvodnjo n a n j i vah raz­vijamo- in vod imo samo tako, da upoštevamo kolobar, i n prav o n j em se bomo danes pogovor i l i .

Osnovno načelo kolobar jenja na n j i vah je, da uvedemo prste­nje raznih rastlin po življenj­skih zahtevah. Zato moramo življenje ras t l in l n n j ihove za ­hteve dobro poznat i . Današnji ko lobar j i , k i zajemajo mnogo ras t l i n dvo- i n enokallčnic, so mnogo bolj k o m p l i c i r a n i kot na p r ime r ko lobar j i za časa fevda­l i zma . Takra t so bi le na n j i v ah le enokaličnice, v g lavnem žita.

Osnovna prav i la , k i j i h naj upoštpvamo pr i določanju ko l o -bar jenja ras t l in , so:

1. G lob inke , rast l ine, k i imajo globoke in močno razvite ko r e ­nine, naj se menjavajo s p l i t v i n -k a m i . ras t l inami k r a t k i h , p l i t v i h , »labše razv i t ih ko r en in .

2. Negodnicam, rast l inam, k i kvar i j o zlog zemlje — predvsem okopav ine i n delno žita — naj sledijo godnice, k i nam zJog po­pravl ja jo .

Za okopav ine je značilno, da uporabl jajo za proizvodnjo na j ­toplejše mesece — jun i j , j u l i j , avgust — i n zato dajejo na hektar tud i največ pr ide lkov suhe snovi . Zahtevajo pa ve l iko dela. Čeprav nam zlog kvar i j o , spadajo v ko lobar , k e r p r ide la ­mo več suhe snov i , dajejo pa tudj na hektar največji denarn i dohodek. Rast l ine te skupine spadajo po veČini med dvokalič-nice i n z izkoriščanjem toplote in dušika, k i se nabira v zem­l j i ravno v času rast i teh rast­l i n v največji mer i (n i t r i f i kac i -ja), dajejo tudi največ pr ide lkov .

3. Rast l ine , fcj v zeml j i k o p i ­čijo dušik: detelje, fižol in vse ostale metuljčnice, naj zamenja­jo rast l ine, k i potrebujejo v e ­l i ko dušika — to so okopavine i n žita.

DOBRO ZALOŽEN ŽIVILSKI TRG P r a v tako kot je b i lo prejš­

n j i ponedel jek čutiti, da l judje nuna-jo denarja, je v ponedeljek, 4. marca, na novomeškem ži­v i l s k e m trgu vse kupovalo i n nihče n i Imel drobiža. Dob i t i Je b i lo vsega.

Tokra t je b i l n a togu spet prodajalec z latnine, b i l a je »uvožena pletenina« — tudi do­mače Je b i lo dosti , biLi «o l o n ­čarji, prodajalec g l inen ih pod­s tavkov pa je predstav i l nekaj n o v i h modelov. Tud i domače platno i n suho robo so prodaja l i .

Cene živil so b i l e take : jajca po 10 d i n ,purani od 1200 d in dal je, kokoši od 300 dalje, o reh i Po 140 d i n »firkl«, skodel ica

J E K L E N A PASTA V mehanični s t rok i se za raz­

n a poprav i la obeta pravcata revo luc i ja , V Z D A so namreč i zde la l i posebni mater ia l , se­stavl jen \z 80 o/o j ek la i n 20 •/• neke posebne umetne snov i . T a mate r ia l v o b l i k i paste se lahko v l i v a a l i pa nanaša na lopatico ter se z nJ im poprav l ja a l i z a l i ­va razne kov inske dele. P o 24 urah se tako s t rd l , d a ga je mogoče obdelovati le z orodjem za obdelovanje kov in .

smetane 50 d in , presno maslo po 140 d in kolobar, mer ica radiča motov i lca a l i regrata 20 d in , j a ­bolka 40 d in k i l og ram. Venec čebule »o predaja l i po 120 do 140 d in , k r omp i r po 18 d in kg , za šopek t ploha so zahteval i l e 4 do 3 d inar jev ,

Meso so prodaja l i še vedno po s ta r ih cenah: goveje po 140, 200 i n 230 d in , telečje po 250 d in , sv injsko pa po 260 d in . .

Malo kupcev - nizke cene V ponedeljek je bi lo na ži­

v i nskem sejmišču v N o v e m me­stu manj živahno, ker n i b i l o dovolj kupcev. Kmet je so p r i ­pe l ja l i 523 prašičkov (od teh 25 s ta r ih do 6 mesecev). Cena se je v r te la za 6—10 tedenske p r a ­šičke od 2900 do 450« d in . za 3 do 6 mesecev stare pa od 4000 do 7000 d in . P roda l i so 491 prašičev. P r i p e l j an ih je b i lo tudi 151 glav goveje živine, prodanih pa k o ­maj 56. Lep i vo l i »na čez« so šli po 60 do 80 tisočakov, na tehtn i ­co pa po 105 do 120 d.in za kg. K r a v e so ceni l i kmetje od 30 do 50 tisočakov, na tehnicj pa po do 60 dinarjev k i l og ram žive teže. Junce in telice so cen i l i »na čez« od 15 do 30.000 dinar jev .

Ing. R a d o L i n z n e r :

4. Za ras t l inami , k i so s k r o m ­ne glede vode (žita), posejemo take, k i potrebujejo mnogo vode. T e m prištevamo o k o p a ­v ine .

5. Rast l ine, k i povečujejo k o ­ličino humusa — sprstenine, to so k rmne rast l ine, zamenjamo z rast l inami , k i količino humusa znižujejo. P reds tavn ik teh so predvsem okopavine.

6. Nekatere rast l ine , žita i n okopavine. vežejo fosfor, druge ga pa iz zemlje lužijo — detelje. T u d i bo je vredno p r i sestavi ko lobar ja upoštevati.

P O D L A G A U R E J E N E G A KMEČKEGA G O S P O D A R S T V A

J E K O L O B A R

Vsak umni gospodar bo na svo j i kmet i j i uvedel ko lobar . Vse rast l ine, k i pr ide jo vpoštev p r i ko lobar jenju, razde l imo v t r i skupine .

1. Žita: pšenica, ječmen, rž, oves, proso. To so rast l ine p l i ­t v i h koren in , skromne v upora ­b i vode, zato zemlje ne lzsuše-prehudo, potrebujejo pa ve l iko dušika.

2. Okopav ine : pesa, korenje, koruza , kav la , zelje, k r o m p i r — imajo globoke koren ine ; za rast

Tip gospodarstva žita

1. ekstenzivno 60—66 % 2. precej intenzivno 5 0 % 3. intenz ivno 40 % 4. zelo in tenz i vno

potrebujejo mnogo vode in d u ­šika, i zkor ist i jo pa tudi fosfor i n k a l i j .

3. K r m n e ras t l ine : vse dete­l je, grah, bob, grašica, repica i n gorščica, imajo globoke k o r e n i ­ne, izboljšujejo zemljo, poveču­jejo humus in dušik v zeml j i (repica in ogrščica dušika ne kopičita).

C E HOČEMO P R A V I L N O V R S T I T I P O S E V K E — K O L O -B A R I T I , M O R A M O IZ L E T A

V L E T O N A IST I N J I V I M E N J A V A T I R A S T L I N E

T E H T R E H S K U P I N .

Na Do len jskem udomačen ko lobar je tak le :

1. leto okopavina, 2. leto žito % deteljo, 3. leto detelja,'4. leto okopavine i n ostalo, 5. leto žito z zasejanim stmiičem, b; kazalo razširit; na šestletni kolobar, i n s icer : okopavina, žito, detelja, okopavina, žito, ostale krmne rastline. V takšnem ko lobar ju bi ime l i 33 žita, 33 % k r m n i h rast l in i n 33'/' ottopavin. V tem ko lobar ju b i b i lo bolj poudar je­no pridelovanje krme kot v do­sedanjem, ka r je za dolenjske razmere posebno važno.

Donos med posameznimi s k u ­p inami nam kaže tud i na in t en ­zivnost gospodarstva, kar pre ­sojamo po količini vloženega dela. Ce naredimo razpredelnico, dobimo naslednjo s l i ko :

6 Prvi gozdni požar 26. februar ja je prišlo do gozd­

nega požara med vasmi Sentjošt i n H r i b p r i Stopičah v parce lah A lo j z i j a T u r k a i z Stopič in F r a n c a Klobučarja z Orehka . Ogenj je p rv i opaz i l službujoči miličnik s pos'taje Težka voda i n takoj poskrbe l za gašenje. Zgorelo je oko l i 50 arov površi­ne; k sreči škoda n i večja, ker je b i l ogenj pravočasno pogašen. Sodijo, da je požar nastal za - * rad i neprev idno odvrženega c i ­garetnega ogorka.

Bodi te prev idn i I Ne mečlte ogorkov k jer k o l i , ne kur i t e ognja v bližini vne t l j i v ih s tvar i , če pa že kur i t e , ogenj pogasite!

okopavine

15—17% 25—33 % 33—40 %

krmne rastline

15—17 »/* 17—25 '<'• 25—30 •/»

manj kot 40 % več kot 40 •/• 25—33 %

posevki

6— 3 n'n 12—17 «/| 17—30 O/B

30 o/B

Ce razporedimo naša do len j ­ska gospodarstva v to razpre­delnico, ugotovimo, da večina naših gospodarstev spada med ekstenzivna, čeprav bi po raz ­položljivih de lavc ih , seveda tud i ob večji s tor i lnost i , lahko b i la vsaj precej in tenz ivna. To z a ­hteva zmanjšanje površin pod žiti l n povečanje površin pod k r m n i m i rast l inami in okopav i -nami . Eks tenz i vna gospodarstva izkazuje jo tudi najmanjši denar­ni dohodek, medtem k o vemo i z prakse, da z intenzivnost jo po ­sesti raste skupni čisti dohodek. K e r je ln tez ivn ih gospodarstev na Do len jskem malo, se nI t r e ­ba čuditi, da so Dolenjsko p r i ­

števali med sorazmerno revne kraje. V razvoju v posamezen t ip gospodarstva je včasih i m e ­lo odločujočo vlogo tržišče. V bližini tržišča so se razv i ja l i i n ­tenzivnejši t ip i gospodarstev. Danes pa imamo urejeno tržišče t močno odkupno mrežo k m e t i j ­s k i h zadrug, zalo lahko razv i j a ­mo intenzivnejša gospodarstva povsod. K j e r pr imanjkuje de­lavcev, pa mora človeško de lav­no si lo zamenjati stroj . T u d i o tem bomo še govor i l i .

Požar, v Dol. Zabukovju 23. februarja ponoči ob 1.40 je

nasta l požar v gospodarskem po­s lop ju posestni ce Mar i j e B a s -ko l i s v Do l . Zabukov ju , p r i Trebn jem. Poslopje je pogorelo do ta l . Škode je oko l i 200.000 dinar jev. K a k o je prišlo do po­žara, bo ugotovi la pre iskava .

Okrajni gasilski sklad za nadaljnji razvoj

gasilstva 1. marca Je republiški izvršni

svet pod predsedstvom predsed­n i k a izvršnega sveta Bori««* K ra i ghe r j a razprav l ja l o p r e d ­nacr tu zakona o l jub l j ansk i i n i -ve rz l . Spre je l je tud i predlog za odobritev začasnega f i nans i -ran ja s t rokovn ih šol iz sredstev sk ladov za kadre p r i gost inski t r gov insk i , kmet i j sko-gozdarsk i i n obr tn i zbornic i L R S . Posebno važna bo sprejeta uredba o ga­silskih skladih, po ka t e r ih bod> vs i ok ra j i ustanovi l i okrajne gasi lske sklade. Iz teh sk ladov bodo gasi lske organizacije črpa­le sredstva za nabavo posebne­ga gasi lskega orodja i n spec ia l ­ne gasilske opreme, sredstva za strokovno Izobraževanje gas i l ­cev i n za ves nadal jn j i ma t e r i a l ­n i iin s t rokovn i d v i g gasi lstva.

Občni zbor Zveze borcev novomeške

občine V nedeljo, 3. marca, je b i l v

Novem mestu le tn i občni zbor Zveze borcev za občino Novo mesto. Več bomo o uspelem zboru i n p lodn i razprav i poro­čali v p r ihodn j i številki.

Okrajni sestanek CMD

V svete 0L0 najboljše državljane V D o l e n j s k e m l i s t u s m o ž e

p o n o v n o p o r o č a l i o d e l u s v e t o v nn n j - h o v i v l o g i , k i j o i m a j o v n a š e m d r u ž b e n e m s i s t e m u . V e č ­k r a t s m o t u d i p i k a l i o d o b r e m i n p o m a n j k l j i v e m d e l u p o s a m e z ­n i h s v e t o v t e r p o u d a r i l i , d a Je t r e b a č l a n e s v e t o v i z b r a t i i z v r s t n a j d e l a v n e j i š i i h d r ž a v l j a n o v .

K e r j e s v e t o m p r i O L O p o t e ­k e l č a s i n b o t r e b a i m e n o v a t i n o v e , j e o k r a j n i l j u d s k i o d b o r p o z v a l p o s a m e z n e g o s p o d a r s k e i n d r u ž b e n e o r g a n i z a c i j e t e r u s t a n o v e , d a p o š l j e j o p r e d l o g e za č l a n e p o s a m e z n i h s v e t o v , d a b o t a k o m o g o č e i z b r a t i r e s d e ­l a v n e č l a n e s č u t o m o d g o v o r n o ­s t i d o p r e v z e t e d o l ž n o s t i i n d o t i s t i h , k i j i h b o d o p r e d l a g a l i v ( v e t . Z a p o s a m e z n e s v e t e n a j b i p o s l a l i p r e d l o g e :

Z a sve t z a n o t r a n j e z a d e v e l n Sp lošno u p r a v o : S i n d i k a t p r o s v e t ­n i h d e l a v c e v , J u s o s ; o v a n s k e ž e ­l e z n i c e , d r u š t v o š o f e r j e v i n m e ­h a n i k o v , d r u š t v o p r a v n i k o v , o k r a j n i o d b o r Soc i a l i s t i čne zve/.e l n o k r a j n i s i n d i k a l n i s ve r .

/,a s ve t za fiii?ncr> in d r u ž b e n i načrti d e l a v s k i svet S O P P I O N I R , d e l a v s k i svet N O V O T E K S A i n N O V O L E S A , d a l j e d e i a v s * « s v e t i : t o v a r n e B E L T v Č r n o m l j u . S e k ­c i j e z a v z d r ž e v a n j e p r o g . V o z o v n e d e l . v i v c e S t raža . N a r o d n e b a n k e , K o m u n a l n e b a n k e . t r g . p o d j e t j a R O G O k i a l n e z a d r u ž n e zveze , t r g . p o d j e t j a Z e l e z n i n a , K r e m e n a , Z a d r u ž n e h r a n i l n i c e i n p o s o j i l n i ­ce , g o s t i n s k a l n o b r t n a z b o r n i c a t e r se n e k a t e r e u s t a n o v e .

Z a svet za u r b a n i z e m i n k o m u ­n a l n e z a d e v e : d r u š t v o g r a d b e n i h I n ž e n i r j e v In t e h n i k o v , d e l a v s k i • v e t i : » V o d o v o d « N o v o m e s t o , S G P P I O N I R , k o e B l a r j k s o a e K g A . l l P I O N I R , B e l o k r a n j s k o g r a d b e n o p o d i e t j e . E l e k t r n N o v o m e s t o i n s tanovanjs »ka s k u p n o s t N o v o m e ­sto .

Z a s v e t za k m e t i j s t v o l n g o z ­

d a r s t v o : d r u š t v o k m e t i j s k i h i n ­ž en i r j e v i n t e h n i k o v , O Z Z , d e l a v ­s k i s ve t k m e t i j s k o g o z d n e g a p o ­s e s t va , u p r a v n a o d b o r a p o s e s t v a O k l j u k l n k m e t i j s k e Sole G r m t e r s i n d i k a t g o z d n i h d e l a v c e v .

Z a sve t za I n d u s t r i j o i n o b r t : D e l a v s k i s v e t i : T O P O L M i r n a . K o -v i n a r N o v o m e s t o . M i z a r s t v o G o t -n a vas . r u d n i k K a n i ž a r i c a , N O V O -T E K S i n N O V O L E S ter o b r t n a z b o r n i c a .

Z a s v e t z a t r g o v i n o , g o s t i n s t v o l n t u r i z e m : Tu r i s t i čn i d r u š t v i Č r ­n o m e l j i n N o v o m e s t o , t r g o v i n s k a z b o r n i c a , g o s t i n s k a z b o r n i c a , d e ­l a v s k a s v e t a h o t e l a M e t r o p o l l n t r g . p o d j e t j a R O G , u p r a v n i o d b o r zd r av i l i š č a Š m a r j e š k e i n D o l e n j ­s k e T o p l i c e t e r po t ro šn i šk i s v e t i .

Z a s v e t za š o l s t vo : U p r a v n i o d ­b o r k m e t i j s k e Sole G r m . Šo lska o d b o r a uč i te l j i šča In g i m n a z i j e N o v o m e s t o , o k r a j n i s i n d i k a l n i sve t , s i n d i k a t p r o s v e t n i h d e l a v ­c e v , o k r a j n i o d b o r l j u d s k e t e h n i ­ke , d r u š t v o p r i j a t e l j e v m l a d i n e , Z v e z a b o r c e v . Soc i a l i s t i čna z v e z a , d r u š t v o žena i n L M s ,

Z a sve t za n r o s v e t o In k u l t u r o ; p r o f e s o r s k o d r u S t v o Č r n o m e l j , u p r a v n a o d b o r a D o l . m u z e j a In S t u d i j s k e k n j i ž n i c e N o v o m e s t o , p l a n i n s k o d r u š t v o , o k r a l n i s ! n d i _ k a l n i svet . S v e t s v o b o d In p r o ­s v e t n i h d ruš t ev , o k r a l n i o d b o r T..T, » S v o b o d a « B r S l j i n . S Z D L . Z B , L M S In d r u S t v o žena .

Z a sve t za s o c i a l n o v a r s t v o : upravni o d b o r d o m a o n e m o g l i h v M e t l i k i , s i n d i k a t u p o k o j e n c e v , d r u S t v o p r i j a t e l j e v m l a d i n e . Z v e ­na vo - laSkih v o i n l h i n v a l i d o v , Z B , R K S Z D L . L M S In d r u S t v o Sena .

Z a sve t za d e l o : o k r a l n i s i n d i ­k a l n i svet . d e l a v s k a s v e t a S G P P T O N I R In r u d n i k a K a n i ž a r i c a , p o r a v n a o d b o r a p o s r e d o v a l n i c e za de l o ln Z a v o d a za s o c i a l n o z a v a ­r o v a n j e , o bč in sk i s i n d i k a l n i s ve t S t r a ž a - T o p l l c e . S 7 D L , L M S . Z V V I . d r u š t v o žena In Z v e z a b o r c e v .

Z a svet z « t e l e s n o v z g o j o : o k r a l ­n i o d b o r S7 .D ! . . o k r a l n i k o m i t e L M S , o k r a l n i o d b o r s t r e l s k i h riru-Vr\. A v t o m o t o d r u S t v o . P l a n i n s k o d r u S t v o . v e s l a S k i k!ut>, o k r a l n i o d ­b o r T V D P a r t i z a n k e g i t a S k o d r u ­Stvo . Š a h o v s k o d r u S t v o i n L T .

Z a s v e t z a z d r a v s t v o : u p r a v n i o d b o r i : s p l o šne bo ln i šn i c e N o v o m e s t o . Z d r a v s t v e n e g a d o m a N o v o m e s t o l n Č r n o m e l j , m l a d i n s k e g a d o m a n a M i r n i . Z a v o d a za s o c i a l ­n o z a v a r o v a n j e , z d r a v n i š k o d r u ­štvo, s i n d i k a t z d r a v s t v e n i h d e l a v ­c e v , O S S , S Z D L , Z B i n d r u š t v o žena .

V vsak svet prideta obvezno tudi eden aH dva člana ljudske­ga odbora. Po gornjem predlogu b o pri OLO 12 svetov, potrebno pa Je. da pridejo v nje najbolj delavni in razgledani držav­ljani.

V petek 22. f ebruar ja je b i l v društvenih pros tor ih C M D o k r a j n i sestanek duhovn ikov — članov C M D za okraj Novo me­sto. G l a v n a tgčka dnevnega reda, je b i l referat *Koeks i s t en -ca na področju' družbenega upravljanija«, k i ga je imel župnik in pisatelj Janez Kme t . O letošnjem društvenem de­l ovnem programu je govor i l predsednik F rance L o k a r . P o u ­da r i l je osnovno mise l društ­venega, pr izadevanja, k i je l n ostane študij raznih ak tua ln ih družbenih vprašanj v sodobni socialistični s tvarnost i . N a d a ­lje je član Janez Frančlč poro­čal o doseženih uspehih ob pet­le tn ic i socialnega zavarovanja članov C M D .

Sestanka se je udeležil tud i sekretar ok r . odbora S Z D L tov. M a r t i n 2ugelj.

Jutri izpiti šoferjev N a pobudo Združenja šoferjev

i n avto mehanikov, sekci ja Novo mesto, i n s pomočjo O L O Novo mesto je b i l o rgan i z i ran 20-dnevn l s t rokovni tečaj za po­k l i cne šoferje. Udeležilo ee ga je 26 šoferjev z daljšo prakso. N a m e n tečaja je b i l p r idob iva ­nje v isoke kva l i f i kac i j e za vo­zače motorn ih voz i l , V dvajset ih dneh so udeleženci tečaja pre ­de la l i zelo obširno snov, j u t r i , v petek. 8. marca bodo pa pred republiško komis i jo po laga l i i z ­pite za v i sokokva l i f i c i rane v o ­zače moto rn ih voz i l .

PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV ZARADI TIPIZACIJE PROIZVODNJE PRODAJAMO

ZA NAS NEPOTREBNA OSNOVNA SREDSTVA:

• l traktorsko krožno brano I 1 trosilec umetnega gnoja t 1 mlatilnlco »Zmaj« ? 1 obračalni plug • 2 kultivatorja (traktorska) • 1 elektromotor 4 1 slamorezniro ; 1 sejalnico (konjsko) i 1 trosilnico - odlagalko i 1 zaprežne grablje ; 1 sadilec krompirja 4 1 p lug vprežni (2-brazdni) i l kultivator peresni

1 sejalnico za koruzo 1 kultivator »Elipse« 8 reporeznic 1 gnojnlčno črpalko 5 okopain ikov Z trijerja 1 prevozno ročno škropilnico 7 konjskih bran 2 rnhkalnika 1 ročni okopalnik 1 se'alnico (triredno) 1 sejalnico (dvoredno) L motorno kolo DKW, 250 cem

Motorno kolo Je na gozdnem obratu Mokrdnog.

Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v petek, 8. marca 1957, ob 9. uri na našem kmetijskem obratu v Soteski.

Državna in zadružna posestva opozarjamo na možnost nakupa osnovnih sredstev.

Kmetijsko gozdarsko posestvo N o v o m e s t o

Pri z ad ružn ik ih v Hinjah V okviru zadruge rešujejo ljudje vse svoje načrte in težave Kmetijske zadruge Imajo občne zbore. Za razliko od zbo­

rov v prejšnjih letih, so letošnji povsod zelo živahni ln vdeležba velika. Dokaz, da so zadružniki "spoznali korist­nost svoje organizacije za reševanje lastnih gospodarskih problemov in da bodo lahko sam 0 v okviru svoje zadruge dvignili proizvodnjo ter si izboljšali življenje. Objavljamo nekaj podatkov iz dela splošne kmetijske zadruge in raz­prave na občnem zboru 28. februarja letos.

tud i najboljša molzn ica , če lačna, ne daje ve l iko mleka .

1»

K o so de la l i zadružni dom v Hin jah , so men i l i , da bo dvo­rana v domu k a r dovolj pro­storna za tamošnje potrebe. Obč­ni zbor K Z 28. februar ja je pa dokazal , da je premajhna. Res jf» b i l de lavni dan, vendar so na občni zbor prišli Skoraj vsi člani zadruge. Od 210, ko l i ko r j i h ima zadruga, j i h je bi lo n a ­vzočih nad 180. Med n j i m i je bi lo zelo ve l iko mladine in že­na. P remajhna dvorana (in pre ­malo stolov) je b i la vzrok, da so mnogi stal i ves čas in to ce­lo med vra t i . Navz l i c temu so vztra ja l i do kra ja , to je po ln ih 5 u r brez presledka. Občnemu zboru so poleg tega prisostvo­va l i tudi tajnik O Z Z Stane So_ mrak, zastopnik občin, l j ud ­skega odbora Jože Suhadoln ik , kmet i j sk i tehnik za to področje M i l a n Senica in veter inar iz 2užemberka tovariš Hr i ba r .

ŽIVINOREJA IN S A D J A R S T V O

2ivinoreja in sadjarstvo sta osnovni gospodarski panogi te­ga območja in imata tudi bo­dočnost. Zato Jima je zadruga tudi posvečala potrebno skrb . Mlečni kontro lor zadruge je vo­d i l nadzor nad mlečnostjo k rav v rodovn iku. Nalboljš k rava je dala na leto 3100 l i t rov mle ­ka, najslabša pa le 800. l i t rov . Za večjo proizvodnjo mleka nI pravega zanimanja , ker mleka nihče ne odkupuje. Zato so se živinorejci opr i j e l i bol i pitanja goveje Živine i n prašičev za prodajo.

Sadjarstvo ima dobre pogoje, toda glede načrtne obnove i n

razširitve te donosne panoge so stori l j šele p rve korake. Sad ­j a r s k i , odbor je p r i p r a v i l načrt za zasaditev 13 hektarov sodob­n ih sadovnjakov. Sedaj zbirajo tud i naročila za sadna dre­vesca za posamezne sadjarje, zadruga pa bo nud i la pomoč sa ­mo p r i ure jevanju sadovnjakov na večjih površinah. V načrtu imajo tudi gradnjo dveh sadnih sušilnic, zadruga pa bo p r i s k r . bela, "ko l ikor še n ima , tudi škropilnice in škropivo.

54 MILIJONOV PROMETA!

Glavna trgovska dejavnost zadruge je b i la v odkup ih . Ži­v ine so odkup i l i za 16 mi l i jonov dinarjev, kmet i j sk ih pr ide lkov, zd rav i l n ih zelišč in drugega pa tudi za 16 mi l i jonov d i n ; ve9 promet zadruge je- lan i znašal nad 54 mi l i jonov d in , čisti do­biček pa 1,939.000 dint

P r i stro jnem odseku so ime l i izgubo, ker stroj i niso b i l i i z ­koriščeni in ker so posamezne stroje posojal i zadružnikom brezplačno. T u d i s tovornim avtomobi lom je bi la izguba, ker so mora l i kup i t i nove dele, verjetno pa so tudi prevozne usluge s kamionom obračuna­va l i prenizko. Hran i lno kredi t ­n i odsek je še šibak, komaj 17 v log z 270.000 d in premore.

G n o j i l n i po i zkus i na t r a vn l -n i k i h so odlično uspel i , dokaz, kaj manjka zeml j i . Štirikrat ve-ČJl pr ide lek, in to k rme boljše kakovost i , je jasen k l i c te zem­lje vsem kmetovalcem. K r m s k a osnova je pogoj za živinorejo,

R A Z P R A V L J A N J E ZADRUŽNIKOV

Pet zadružnikov se je odloči­lo, da bo s kred i tom, ki ga bo pr iskrbe la zadruga, uredi lo le­tos gnojnične jame, 15 zadruž­n ikov bo pa prav tako s k r e d i ­tom uredi lo hleve. Z gno j i l n im i po izkus i bodo nadal jeva l i . Za­druga bo z zadružniki nared i la pogodbo za pr idelovanje semen­skega k romp i r j a , seme detelje, za pitanje volov in mlade ži­v ine jn po možnosti tudi p i t a ­nje prašičev. Zgrad i l a bo dve moderni sušilni naprav i za kr­mo, posredovala pri nakupu ovac solčavske pasme ln p oma­gala p r i nakupu semen. Zadruga nud i zadružnikom tudi kred i t za nakup umetnih gnoj i l . 2e letos bo za 50 odstotkov članov uvedla obračunske knjižice.

Veliko je b i lo razprave o umetnem osemenjevanju krav. Pomislekov proti tej »novota­riji« je v Suhi k r a j i n i Se veli­ko, vendar samo tam, kjer še niso videli uspehov tega nači­na osemenjevanja. Tretjina krav v občini je okužena, 120 krav je izvrglo, obolele krave zelo redko teuijo, okuženost se širi; zaradi vsega tega imajo živinorejci letno najmanj 12 milijonov din škode, tako je po­vedal veterinar. Po daljši raz­prav i o umetnem osemenjevanju, med katero so posamezni na­predni živinorejci dovolj jasno dokazal i njegovo veliko korist, so sprejeli sklep, da se tudi na območju njihove zadruge uvede umetno osemenjevanje krav.

Zadružnice so pred kratkim ustanovile zvezo zadružnic, iz­volile upravni odbor-in spejele načrt de la : po lzkusnl vzorni vrtovi s toplimi gredami za vzgojo sadik, uvajanje štajerske kokoši, razni strokovni tečaji

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

Boj dveh vplivov Tako Imenovano alžirsko vprašanje je dobilo oekajl

novih potez oziroma značilnosti, ki jih prej ni imelo, ali pa so ležale nekje skrite pod zunanjim videzom. Razvoj tega vprašanja se je pospešil po nedavni razpravi v ge­neralni skupščini Združenih narodov o Alžiru. Takrat je O Z N , upoštevajoč francoske težave v Severni Afr ik i , posebno še v Alžiru, sprejela resolucijo, s katero poziv* Francoze in upornike, da najdejo rešitev v duhu usta­novne listine. To je bila zmernejša resolucija od one* katero je predlagal arabski blok.

Videti je bilo, da je Francija zmagala. »Mi smo zma­govalci,« je navdušeno dejal francoski delegat v skup­ščini Jacqncs Soustelle. Toda zmaga, če je bila zmaga, je bila zelo bleda. To je bila bolj odgoditev tega vpra ­šanja, da bi Francija imela čas uresničiti svoj program o volitvah, pogajanjih z uporniki in ustavitvi ognja. Prav kmalu se je pokazalo, da je čas, k i ga je Francija dobila od Združenih narodov in Združenih držav A m e ­rike (zakaj Amerika je tudi glasovala za »milejšo« reso­lucijo) zelo kratek. Za to govori več znamenj.

Nekaj dni po razgovorih z ameriškim predsednikom Eisenhovicrjem je francoski ministrski predsednik Mollet po kanadski televiziji in radiu izjavil, da se je voljan pogajati z alžirskimi uporniki. Američani imajo namreč svoja letalska oporišča tako v Alžiru in Maroku, kakor v Libiji . Zaradi spopadov v Severni Afriki čutijo, da so ta oporišča v nevarnosti. Zato so začeli voditi vedno bolj samostojno politiko v teh deželah, ker menijo, da fran­coski vpliv nagio štabi. To seveda Francozom ni všeč.

NI jim všeč, če podpredsednik Z D A Nixon pride v* Maroko, do nedavnega še njihovo izključno področje, se zelo prijazno pogaja % maroškim sultanom in po razgo­vorih izjavi novinarjem, da se strinja s sultanom, k i pravi, da hI bilo treba najti v Alžiru rešitev, ki bi za ­dovoljila obe strani. T a izjava in pa pogajanja, na k a ­terih je bilo najbrž več rečeno, kot je bilo objavljeno, delajo Francozom sive lase. Misli l i so, da bodo z umi ­kom svojega kapitala iz Maroka prisilili maroško vlado oziroma sultana na popuščanje, ker je dežela res v skrajno slabem gospodarskem položaju, toda pojavil s« je tekmec, ki je močnejši od Francije vojaško in gospo­darsko. In ta tekmec je voljan pomagati sultanu z do­larji. Danes v Maroku, jutri v Alžiru.

Francozi fmajo še en razlog, da z nezaupanjem gle­dajo na ameriško prodiranje v Severno Afriko. Z veliko muko se jim je posrečilo pretrovoriti zahodnoevropske države, ki nameravajo ustanoviti skupno evropsko trži­šče, posebno Zahodno r'emčijo, da bi bilo treba vključiti v to tržišče tudi afriška ozemlja, ki so baje zelo bogata nafte. Skupno bi evropske države zmogle finansirati ob­sežne načrte za vrtanje petrolejskih vrelcev, toda najprej hI se mora! položaj v Alžiru urediti, da bi bil hrbet krit, zakaj bodoči vrelci ležijo v puščavi.

Druga težava pa je, kako — vsaj trenutno — pre­prečiti ameriškemu petrolejskomu kapitalu, da ne bi vdrl na to področje in Evropi oziroma Francozom pred nosom ne odnesel puščavske nafte. Okrepljen ameriški vpliv v Maroku, Tunisu aH celo Alžiru pa to bojazen še bolj poglablja. Tako se bije v Severni Afr iki nenavadna bitka, med dvema vplivoma, kf sta si na videz prijazna in si kažeta nasmchljan obraz, a se zato nič manj ogorčeno ne bijeta. Da bo naposled zmagal tisti, ki ima več denarja, je neizogibno. Toda vsaj zdaj z nemško pomočjo F r a n ­cozi upajo, da bodo temu vplivu kos.

A Položaj na Srednjem buristične opozicije Gaits-

vzhodu je še vedno nejasen. Izraelske čete, k i bi se mo­rale umakn i t i z egiptovskega ozemlja, se še vedno niso umakn i l e . S icer številna zna ­menja govore o tem, da se pr iprav l ja jo na umik , toda Izrae lc i v zadnjem h i p u de­lajo ov i re ln zahtevajo določ­nejša jamstva od Z D A in

'Združenih narodov. T u d i v i z rae lsk i v l ad i n i enotnost) i n dve s t rank i , k i imata svo­je predstavnike v v lad i , sta odrek l i podporo i z rae lskemu min i s t r skemu predsedniku Ben G u r i o n u .

0 Položaj v Indonezi j i , k jer je pred nekaj mesecj prišlo do upora na otoku S u ­mat r i , se je spet poslabšal. P o zadnj ih poročilih, je vo ­jaško poveljstvo na vzhodnih otok ih , posebno na otoku Ce -lebesu prevzelo v s o oblast i n obvest i lo osrednjo v lado v D j a k a r t i , da s« je vol jno po­gajati z njo o ured i t v i no ­t r an j i h sporn ih vprašanj.

0 Iz Beograda je odpoto­va l a v Ve l i ko Br i tan i j o jugo­s lovanska par lamentarna de­legaci ja, kj jo vodi predsed­n ik zvezne l judske skupščine Moša P i j ade. Naša delegaci­ja bo ostala v V e l i k i B r i t a n i ­j i od 5. do 15. marca. Člani delegacije bodo Izven u rad ­nega programa obiskal i tud i predsednika br i tanske vlade M a c m i l l a n a i n voditel je l a -

ke l l a . Nekate r i člani se bodo sestali tudi z b r i t ansk im m i ­n is t rom za zunanjo t rgov ipo ter z d rug imi v od i l n im i po­litičnimi osebnostmi.

0 Radio Budimpešta poro­ča, da je madžarsko m i n i s t r ­stvo za notranje zadeve spo­ročilo, da je up rava župa­nijske pol ici je v Sa lgotar ja-nu are t i ra la več l jud i , k i so sodeloval i — po besedah b u -dimpeštanskega radia — v kontrarevo luc ionarn ih a k c i ­jah na ozeml ju županije N o -grad. Vse aret irane so izroči­l i vojaškemu sodišču.

H B r i t a n s k i min is t r . p r e d - , sednik M a c m U l a n je i z j a ­v i l , da močno upa, da bo njegov ses.tanek s predsed­n i k o m Eis«nhowerjem na

-Be rmud ih odstrani l vsa ne­soglasja, k i so nastala med Ve l i ko Br i t an i j o i n Z D A .

{9} Štirje ugledni j aponsk i znanstvenik i , med n j imi tud i Nobe lov nagrajenec proce­sor H idek i J u k a v a , so se pismeno ob rn i l i na 300 sve­tovnih znanstvenikov i n pro ­test i ra l i prot i b r i t ansk im pr ip ravam za poskusno eks­plozi jo vodikove bombe n a Božičnem otočju v T i h e m oceanu. Japonsk i znanstve­n ik ! predlagajo, naj bi b i l i ti poskupi v V e l i k i B r i t a n i j i , saj br i tanska v lada t rd i , da niso nevarn i za l jud i .

za žene, kmet i jsko gospodinjski tečaj pr ihodnjo zimo, in še vrs'to dobr ih sklepov obsega ta načrt.

SKLEPI OBČNEGA ZBORA Po leg sklepov, sprejet ih že

med razpravo, so b i l i spre je l i še t i le : mleka se lahko odkup i na območju zadruge dnevno okol i 250 l i t rov . Za odvoz v Novo mesto a l i drugam je to premalo. Zadruga bo zato ure­d i la zb i ra ln ico za mleko, kjer bodo mleko posneli in s irotko takoj vračali rejcem sv in j . To bo zanimanje za večjo proiz­vodnjo mleka gotovo dv ign i lo i n , ko bodo količine mleka večje, se bo izplačal tudi odvoz drugam.

V 2virčah In H in j ah naj se usposobijo sadne sušilnice, v vasi La z ina pa do kra ja uredi jo sadovnjake. V k ra tkem bo tudi tečaj za sadjarje. V zadružnem domu v 2virčah bo v k r a t k e m urejen trgovski l oka l , k i bo stal zadrugo oko l i 270.000 d in .

K a k o bodo porab i l i dobiček zadruge? 50 odstotkov vsega do­bička gre v Invest ic i jski sk lad, 25 odstotkov dobi občina. Od ostalega dela bodo da l i 40.000 d i n kot pr ispevek zadruge članom za naročnino Kmečkega glasu, 100,000 d in so določili za prosto razpolaganje, prav to l iko za ku l tu rno prosvetni sk lad , 160 tisoč d in pa za pospeševanje kmet i js tva. Zadruga se sme za ­dolžiti do 7,200.000 d in .

I zvo l i l i so tudi nov upravn i odbor, odnosno so v nov u p r a v , n i odbor, razen treh članov, i z ­

v o l i l i s tar i odbor. Predsedn ik bo še naprej Jože Roje iz L o ­pate, v odboru pa so v g lavnem zastopane vse vas i . P r a v tako so i z vo l i l i nadzorni odbor, de­legate za O Z Z , Z H P in gozdar­sko poslovno zvezo, delegatko v Zvezo zadružnic in druge de le­gate za posamezne zadružne organe. Spre je l i so tudi sk l ep o ustanovitv i ak t i va m lad ih za ­družnikov. Računajo, da se bo­do prav t i najbolj vneto o p r i ­je l i modernega kmetovanja .

Med slučajnostmi so p r e d l a ­gal i , naj b i se kmet i jska z a d r u ­ga zanimala , kako je z zd rav ­s tven im zavarovanjem kmetov. Stroški zdravl jenja so zelo v e ­l iko breme za posameznike. Z a ­n ima l i so se tud i kaj Je t e lektr i f ikac i jo nj ihovega ob­močja. Po podatk ih , k i so j i h zbra l i , b i p reb i va l c i sami p r i ­speval i za e lektr i f ikac i jo oko l i 18 mi l i j onov d in . M e n i l i so, da b i mora la zadruga skrbe t i tud i za e lektr i f ikac i jo , k i spada med osnove napredka.

Sk ra tka , razprave Je b i lo ve­l i k o in bi la je kor is tna in p l od ­na. Člani zadruge so pokaza l i , da hočejo poslej reševati vse svoje gospodarske probleme v okv i ru kmeti jske zadruge, k a r Je tudi prav i lno . O delu svoj« zadruge in načrtih pa so *e pred tem še posebej pogovor i l i na sestankih S Z D L in na vaških sestankih zadružnikov. Od 307 gospodarstev na tem območju, j ih je vključenih v K Z 210. Od teh se j i h je lelos vpisal« deset.

8 W . 10 (384) » D O L E N J S K I L I S T « ' Stran 3

Leta nagdo beže in z njimi bledijo tudi spomini. Ko me je »aprosil urednik. Dolenjskega lista, naj nekaj napišem o de­lu in borbi žena se niisem mo­gla odločsti, o čem naj pišem. *\ l i o metliških mladenkah, kri so j ih italijanski okupatorji pozvali v aprilu 1941 na za ­bavo s pripombo »brez sprem­

s t va staršev!«? M l a d i n a v M e t l i k i se je t emu v a b i l u j a v ­no u p r l a , t a k o kot v s a k o k r a t poznejši bo l i g a r d i a l i četni-so posta le b o r k e i n a k t i v i s t k e na o d g o v o r n i h položajih, o k u ­pa to r ju pa n i uspe lo , da b i j i h p r i d o b i l i v G i . l l a l i D o p o l a v o -ro. NA se moge l n a s l o n i t i n a nje, da b i s t e m u s t v a r i l t l a

Se pomnil, tovariš, tople besede sočutja naših mater, ki niso pozabile ranjencev ln bolnikov v vseh letih NOB? Spomni se jih danes s hvaležnim srcem, saj so bile zares naie mame, vedno pripravljene preliti za svobodo tudi svojo kri ! — Na sliki: obisk ranjenca pred odhodom v Bari (lz arhiva Belokranjskega mu-

aeja v Metliki).

40 LET MED MLADINO Letos m i n e v a 40 let, kar jt

nastopila učiteljsko službo to-varišica Minka Perko. Kdo v mokronoiki občini je ne poz­na? Vsi, stari in mladi jo vi­soko cenijo in spoštujejo. Saj tivi in neutrudno dela že 39 let na mokronoški Šoli. Kdo bi preštel šolarje in šolarke, ka­terim je tovarišica Minka da­jala iz svoje bogate z a k l a d n i ­ce znanje ter jih vzgajala z vso ljubeznijo » » požrtvoval­nostjo za njihovo prihodnost? Vse svoje sposobnosti, s kate­rimi jo je narava bogato ob­darila, je uporabila za učne in vzgojne cilje. In takšna je b i ­la tovarišica Perkova vsa leta in je še danes? Vselej se je zavedala odgovornosti poklica, katerega se je oprijela z vso ljubeznijo. Vedno je bila in je le danes živ V2flfled svojim »tanovskim tovarišem in tova­riši cam.

Kot napredna prosvetna de­lavka je poleg poklicnega de­la vestno i n zaves tno o p r a v ­

l j a l a Še razne funkcije v druž­benih organizacijah. V stari Jugoslaviji je pri Sokolu na­šla dovolj dela v ljudsko pro­svetnih panogah: dramatiki, knjižnici, predavanjih Ud. Po osvoboditvi je aktivna v vseh organizacijah, kjerkoli čuti, da je njena pomoč potrebna. Ko­liko lep'h pri:orčkov je napi­sala za razne proslave in aka­demije, k o l i k o va j je i m e l a z našimi mladimi igralci, dekla-matorji itd. S kako vnemo opravlja funkcijo tajnice Dru­štva prijateljev m lad ine/ Se in še bi lahko pisali o njent vsestranski prizadevnosti za dvig izobrazbe naših d e l o v n i h l j u d i , v e n d a r bi k l j u b t emu ne mog l i zajeti vse n j eno u d e j -stvovanje.

Ob prazniku naših b o r b e n i h žena j i čestitamo in želimo, d a b i čila i n vedrega duha, kakor je, še dolga l e ta t ako vzgledno o p r a v l j a l a svoje šol­sko i n izvenšolsko de lo .

poznejši b e l i g a r d i a l i četni­k o m , k a k o r je i m e l n a m e n . S k o r o v s a k a hiša v mes tu , z ze lo r edko iz jemo, je i m e l a bo r ca i n a k t i v i s t a . N a s t o t ine žena je pomaga l o v o j s k i i n ran j encem, k a t e r i m so posve ­čale posebno s k r b . V s a k o leto za 8. marec so se na jpre j s p o m n i l e ran j encev . P o l n e k o ­šare i n t u d i vozove h rane so žene pošiljale v pa r t i z anske »olnišnice. N ič čudnega t a k a

p r i zadevnos t žena in m lad ine , saj so v od i l e v za l ed ju vso politično i n gospodarsko d e ­javnos t .

M l a d e n k e i z Boldraža so da l j časa same v o d i l e svo jo vas . B i l a je z i m a i n sneg, d a je Škripalo pod nogami . B i l o je v j u t r a n j i h u r a h i n m r a k je l e počasi l eze l skoz i z asne ­ženo p o k r a j i n o . V o z z v o l o v -sko vp rego je b i l že naložen z živi l i s r e d i v a s i . O b vo zu je b i l a D r a g a , osta le so pa po ­maga l e n a l a g a t i i n znosuti do voza. V vas so večkrat v d r l i sovražnikovi v o j a k i i n be la garda , d a b i s t e m zastraševali l j u d i . V e n d a r se p o g u m n e in požrtvovalne m l a d e n k e tega n iso bale . M l a d i n k e D r a g a , Marička, L o j z k a , K a r i i na in P e p c a so b i l e najbol j ' a k t i v n e . V v a s i so v o d i l e K r a j e v n i n a ­r o d n o o s v o b o d i l n i odbor in o d ­bor O F . N j i h o v a ak t i vnos t se je še povečala, k o so odšli v s i možje v N O V . P o t r e b n o le b i ­l o o b d e l a t i v s a po l j a , v es tno v o d i t i gospodarstvo , k e r le t a ­k o je b i l a pomoč v o j s k i l a h k o izdatnejša. O b večerih so p r i ­r e ja l e v v a s i s es tanke i n t u d i za študij so našle časa.

T u d i n a s ek t o r ju S u h o r (te­daj ra jon) so b i l e v K N O O same žene m m J a d i n a . Z e l e ta 1943 (je b i l s es tav l j en r a j o n s k i

šolski svet iz s a m i h žena, v k a t e r e m so b i l e zastopane vse vas i . P o vseh vaseh je b i l šol­s k i pouk . P o l j a so b i l a obde­l a n a do zadnjega koščka. V S u h o r j u je b i l a osnovana p r v a p r oda jna zadruga , k i jo ie v o -uila. R e z k a Jelenič. Z a p r i m e r vpadov okupa t o r j a i n o fenz iv , so žene č,uvale a r h i v .

L e p o so vod i l e gospodarstvo m e d N O B t u d i žene v Bereči vas i . P r e d s e d n i c a v K N O O je b i l a M a r i j a Radkovičeva. N a tem sek to r ju so žene posebno lepo p r o s l a v i l e 8. marec . Z a p r o g r a m so same sp isa le r e c i ­taci je , p e s m i i n i g r i ce .

V v a s i Zeme l j oo K o l p i so žene i n m l a d i n k e vod i l e n a ­r odnoosvobod i l n i odbor . P r e d ­sedn ica je b i l a Tončka B e i -kopčeva. P o d n e v i so žene d e ­la le na po l j u , ponoči pa p e k l e k r u h in k u h a l e za borce. T a k o je b i l o , ko so sovražnikove horde hote le p r ega z i t i B e l o k r a j i n o i n uničiti razvoj ' o b l a ­s t i in gospodars tva .

T i k r a t k i s p o m i n i iz na jbo l j u s o d n i h d n i našega naroda n a m govore o z g o d o v i n s k i v l o ­g i naših žena. k i so m e d b o r ->0 pomaga l e g r a d i t i našo o b ­

last in gospodarstvo . R e g i n a F i r

V L A D O L A M U I : P L E V I C E

»Vi ste naša mama...« Nekaj lepega bi rad povedal,

samo nekaj besedi. O preprosti kmečki ženici, neustrašeni bor­ki za napredno in novo življe­nje, o par t i zansk i mater i iz K o ­roške vasi. Dolgo jo že poznam; njo in njeno skromno hišico, njeno dobroto in njeno toplo, materinsko srce. Pred kratkim sem jo obiskal i n povedala mi

» .... Žensko delavsko gibanje postavlja kot svojo glavno nalogo boj za gospodarsko in družbeno enako­pravnost žene, ne samo za formalno enakopravnost. Vključiti ženo v družbeno proizvajalno delo, iztrgati jo iz domačega suženjstva, osvoboditi jo podrejenosti — duhamome in ponižujoče — večnega in izključnega okolja kuhinje in otroške sobe — to je glavna naloga. To pa je dolg boj, ki terja temeljito preobrazbo druž­bene tehnike kakor tudi navad.*

Lenin po revoluciji sovjetskim delavkam

Je nekaj več o svojem življe­nju. Takole je dejala:

» R o d i l a sem se 20. junija 1891 v Koroški vasi. 2e v rani mla­dosti sem ostala sama, oče in mati s t a mi umrla. Ni bilo lah­ko. Rasla sem med tujimi ljud­mi :n zgodaj sem spoznala kr i ­vico; namesto nežne materine roke sem vedela le za kruto roko gospodarjevo. Veliko sem pa brala, t q mi je bilo največje veselje. V knjigah se mi je od­piral prej neznani svet, poln

»Se b i se rade učile!...« Tako so povedale tečajnice na

zakuslki, k i so jo pr i red i l e ob zaključku gospodinjskega tečaja v Do l . Top l i cah . 3fi j i h je v dveh skupinah obi.skovnlo več-tedenski tečaj, k i ie N I v de-

v razne tečaje, organizirah so pa zdaj predvsem gospodinj­skega.

Tečajnicam sta nudili izobraz­bo tov. Štefka Vidmar in tov. M i l k a Cešarek .7. okrajnega za-

Čedalje več zaposlenih žensk Sredi "marca bo ComtiralnJ od­

bor Socia-liUtlone ^veze delov­nega ljudstva Jugoslavije raz­pravljal o družbenem položaju Žwnsk pri nas. — t i leta v leto narašča število žemsk » delov­nem razmerju; nsizadcvaln pa j « le v letih 1950 do 1952. Nekaj pod&lkofv o zaposlenosti lena (turea kmelLVtva):

1939 197.73« 1940 199.236 1949 465.168 1950 434.222 1951 375.168 1954 339.010 1956 386.615 1957 519.000

akademijo, 506 s .prirođaslovnro-matem&ticno fakulteto, 494 s kmeOi.lsko fakulteto Itd.

Med skupno 45.160 odborniki o b č h i M k i h Ijudukih odborov pa je žemrk samo 948, od skupno 7670 okrajnih odbornikov v dr­žavi pa komaj 242 žensk. V zvezni ljudski *kti|»a?Lni je 31 žensAi-ljnriNkih poslank, v skup. Mini LR Srbije 13, v skupščini IR Hrvatske 16, v skupščini LR Slovenci« Vt, v skupščini LR Bo<ine 1« Hercegovine 7, v f ikupHčin l LR Makedonije 9 in v skupščini LR Crne gore 5 'po­slank.

v Toplicah in občinski ljudski odbor, pomagal je pa tudi okraj­ni odbor Rdečega križa in upravnik KZ Erno Sali. Za vso Pomoč se dekleta lepo zahva­ljujejo, rade bi pa, da bi pod­jetje »Mirna« priredilo tudi pri njih — morda v Jeseni ali takoj v začetku zime — prikrojevalnl in eivalnd tečaj, ca katerega je pravtako veliko zanimanja.

—n.

prelepih doživljajev in življe­nja. Rada sem prebirala tudi Prešernov« pesmi. Dolgo je ie tega.. .

Prišla J e druga svetovna voj­na. Vztrepetala sem kot vsaka mati, imela sem devetero otrok. Pa nisem obupala. Postala sem partizanska kurirka. Bila sem tepena od belogardistov, zaprta,

Mati treh padlih partizanov ttfvoborcev

Brhke tečajnice u Toplic pozdravljajo vse našega listat

b r a l c e i n b r a l k e

lovnem načrtu topliške kmetij­ske zadruge za leto 1957. Pisal1

smo že v našem listu, da Je K Z v Toplicah letos svoj načrt •estavtta tako^ da je upoštevala predvsem nasvete in želje vseh članov. Zene in dekleta so so­delovale in uspeh ni izostal. Več kakor 100 deklet je želelo

voda za napredek gospodinjstva, učile so pa tudi učiteljice top­liške nižje gimnazije. Poleg praktičnega kuhanja so imele še pouk iz hranoslovja, gospo­dinjstva, higiene in ročnega dela. Dal jim je osnovno zna­nje, ki ga potrebuje gospodinja.

Tečaj je krepko podprla KZ

Med zaposlenimi žc.rttkaml Je 123.130 nekvalificiranih delavk. Med rap* I .letnimi ' ženska mi i drkončano f&kuAiteto Je maj;vefi diplomiranih filo^>fk (4843), pedagoginj (3204), zdravnic (1909), pravnic (1265), fvmacevtk (117C), 921 z en'k • dokončano ekonom­sko fakulteto, 705 a umetnostno

LEPI USPEHI IN NAČRTI ČRNOMALJSKIH ZADRUŽNIC

Dne 21. februarja so imele svoj ob^nl zbor zadružnice kmetijske zadruge Črnomelj. 2e ude.ežba — 70 žena — priča, da se kmečka žena — proizva-

Žena — rezervni oficir in aktivna borka za socializem

Na Belem griču pri Mokro­nogu in vsej občini je prav do­bro znana po vsestranski de­javnosti tovar&šica MIM[ HO­ČEVAR. 2« leta 1W2 je odšla v partizan« ln opravljal« v težkih in nevarnih razmerah bolničarsko e>tužbo. Leta 1943 je bila nevarno ranjena v borbi pri Kostanjevici. Od tedaj je biLa V raznih partizanskih bol­nicah ln. čeprav težko bolna, Je oprav.jala z ljubeznijo svoje dolžnosti. Po velikih zaslugah, ki si Jiih Je pridobila, pa tudi tara d i sposobnosti, je postala le v partizanih oficir.

Po losvoboditvi se je njeno delo nadaljevalo na vseh poljih družbenega življenja. Zaupane so ji bile odgovorne dolžnosti pri bivšem OLO Trebnje, oa-nes pa je kot ljudski odbornik ObLO Mokroniog predsednik sveta za socialno varstvo, po­leg teg« pa de.a tudrt v Zvezi borcev. SZDL, RK ln ZVVI ob­čine Mokronog.

Kakor j « bila vztrajna in ne­popustljiva v najtežjih čas'h naše zgodovine, prav tako se zaveda tudi danes, d« Je po­trebno za dvig in napredek na­tega delovnega človeka upora­biti vse sile ln sposobnosti. Kljub temu, da čuti težke po-•ledice vojne na zdravju, se

delu nikdar ne izmakne, ved­no je pripravljen« izvršiti še tako težke naloge.

Bila je borbena v času na­rodno osvobodilne borbe, pa tu­di danes njena borbenost z« uresničenje najlepših ciljev ni nič manjša. K prazniku žena ji čestitamo in ji želimo zdravja, da bo mogla delati vse, kar ho­če Un želi r.a blaginjo nase so-cin 1 '.icne dJnmovine!

Jalka zanima za gospodarstvo in napredek vasi. Na zboru so bili tudi zastopniki družbenih organizacij. KZ in okrajne za­družne zveze. PoibčiJo j e poka­zalo, da so zadružnice lan- iz­polnile svoje naloge i n dosegle pri tem tudi nekaj uspenov. Splošno izobraževalnih tečajev in predavanj se je udeležilo preko 290 kmečkih žena in de­klet.

Zene »o sprejele n a eboru nova pravila in p.an dela za leto 1957. Letos bodo zadružni­ce posvetile vso pažnjo proiz­vodnim nadogam . Prebel-le 1n higiensko si bodo uredile kur-nioe in svinjak«. Zadružnice iz Zorenc so naročile štajerske pi ­ščance in se obvezale, da bo pri mjih rejsko središče. V ta

Skupina deklet tečajnic kmetijsko-gospodarske šole v Mirni peči z učiteljico Jožo Florjančičevo pozdravlja domače in vse pri­

jatelje

namen Je bilo na tem področju že strokovno predavanje. £ene iz Vojne vasi se zanimajo za valilna jajca teh kokoši.

Zadružnice bodo z zadrugo sklenile pogodbo za oddajo prašičev. Kio bo Kmet. proizva­jalna zveza pričela poslovati, bodo skrbele za čimvečjo koli-6ino čistega in svežega mleka. Posebno skrb bodo posvetile h i ­gienski in ekonomski ureditvi kmečkih domov.

Da b/o letos pridelane čim­več zelenjave, jo bodo žene ob­delovale s »Krt« orodjem, ki ga bodo naročile pri svoji kme­tijski zadrugi. Skrbele bodo, d i bo zelenjave dovolj za lastno uporabo in za trg.

Na 7 sektorjih bodo v mesecu marcu postavile vaške krožke zadružnic in preko njih uresni­čevale svoje naloge.

Cepljene divjake češenj bo­do žene presadile na svoje o*to-move, da bo tega sadja čimveč za naše ma.Čke in za domaČi trg. Sadike češenj so na razpo­lago vsem zadružnikom v sek­torju Črnomelj.

Izvolile so nov odbor ln pri ­tegnile k sodelovanju mlade za­družnice. Zavedajo se. da le le v naprednem gospodarjenju za­jamčena blaginja.

V s a k teden objavlja D O L E N J S K I L I S T nov ice

iz vseh krajev Dolenjske , za to ga Čimprej naročite

sinu ali nečaku, k i je p r i v o j a k i h ! Bol j ga ne boste

mog l i razvesel i t i , k o t z vsakotedenskim »pismom«

i z domačih krajev !

Na PuJčavt pri Mokronogu živi • svojim možem 65-letna MARIJA MILAVEC. 2 « leta 1941, takoj po vdoru okupator­ja, «e je z možem in štirimi si ­novi vključila v OF . Njen mož in trije sinovi so bili borci Brežiške partizanske čete takoj od Jen« ustanovitve. Toda že novembra 1941 so vsi trije s i ­novi padli kot žrtve nemških osvajalcev, .

Tovarlšica Mil«včeva Je tu­di ves čas po osvoboditvi zna­na kot dobra in zavedna akti­vistka, ki je zlasti za orgsn'-

Z a 40.000 d in za p r ime r inva l idnos t i vsled nezgode je zavarovan vsak naročnik

našega t edn ika p r i D O Z N o v o mesto, za 20.000 d in pa za p r ime r smr t i , k i b i

b i l a posledica nezgode. N e odlašajte zato s plačilom

naročnine za dolenjski pokra j insk i časnik!

zacijo zavednih žena mnogo storila. Se danes j« na moč ak­tivna in opravlja z vnemo ra^-ne odgovorne dolžnosti v SZDL, ženskih organizacijah pri Zvezi borcev, Rdečem kri ­žu in Društvu prijate.jev mla­dine.

Ob dnevu naših borbenih Be­na ji čestitamo k njenemu vztrajnemu ln poirtvovalnemn delu in ji želimo le mno^n uspehov in krepkega zdravja!

ve l ikokrat do kože premočena, pa sem vse prestala, saj sem vedela, zakaj se borimo. P r ; nas so se zb i ra l i part izani . Spom i ­njam se Majde Sileove, kako m i je nekega večera r ek l a :

, V i ste naša mama! ' K m a l u nato je padla na Nov i Go r i . L e ­ta 1943 je obležal pod krog lami okupatorjev moj najmlajši s i n Stanko. B i l o je hudo, p r ehu ­d o . . . «

U m o l k n i l a je, čez čas pa spet dodala :

»Da. težko je b i l o . . . « P o uve lem l i c u sta j i zdrse l i

solz i , oči pa šo še vedno strmele skozi okno v tiho pokra j ; no pod Gor janc i . Mo rda je gledala v duhu svojega Stanka, kako se poslavl ja od doma, ves m lad in neizkušen.

Ba l sem se pretrgat i molk, v katerem sva obsedela. Čutil sem. kako me prevzema mate­r ino srce. T iho sem se poslov i l .

Se živijo l judje, še živijo. V vasi sem zvedel, da j e zdaj Mrvčeva mama predsednica i n ­val idske organizacij« v S top i -čah, članica Rdečega križa ln najstarejša naročnica Do l en j ­skega lista v Koroški vasi .

Slavko Lesar

ČESTITKE ZA PRAZNIK ŽENA

Bliža se ff. marec — Dan b o r b e n i žena. Na ta dan bo­do naše matere in žene osve­žile spomin na težke dneve, ki 90 jih preživele za Časa okupacije. V skupnih naporih za osvoboditev so se Žene ne­ustrašeno borile in neštete so bile mučene.

8. marec bomo tudi mi mladi fantje, ki čuvamo težko pftm

bor jeno svobodo kot vo jak f JLA, svečano praznovali. K prazniku žena čestitamo vsem ženam hvaležni sinovi in j u n želimo še mnogo uspehov pri izgradnji socializma. Obljub­ljamo jim. da bomo zvesto čuvali naše meje in domovi­no, za katero so toliko ž r tvo­vale/

Marijan Jazbinšek V. P. 5258

S m e d e r e v s k a P a l a n k a . -

AKADEMIJE V POČASTITEV MEDNARODNEGA DNEVA BORBENIH 2ENA

Nocoj ob 20. urd bo v Domu demijo prav tako v nedeljo, 10. ljudske prosvet« v Novem me­stu slavnostna akademija v po­častitev 8. marca. Po nagovoru bodo nastopili: vajeniški pevski zbor, mešana zbora iz Smihela in Bršljina, moški zbor PD Du­šan Jereb in društveni orkester. Občinski odbor Socialistične zveze vabi k udeležbi I

Vsi terenski odbori SZDL bodo poleg tega priredili teren­ske proslave, po katerih bodo pogostili žene. V Briljinu bo pri­redila Svoboda slavnostno aka-

KAJ JIM B O M O o J U T R I S K U H A L E •

Pozdrav zavednim ženam Iz Dragomije vasi

Dragemaljčanke so Imele Izza dni, ko je bila usta­novljena prva belokranjska partizanska skupina, že polne roke dela.Tn najbolje vedo partizanski borci. Marsikatero noč so prečule v skrbeh, ali bodo lahko pravočasno po­slale partizanom hrano, kaj jim bodo skuhale prihodnji dan in če ne bodo prišli še to noč Italijani in spremenili va« v eno samo razvalino.

Bile so priljubljene partizanske mamice. Ko je bila ta aH ona v najlepšem snu, jo je zdramilo trkanje:

»Prišli so! Imaš kaj jesti? Daj hitro! Mudi ie!« Mno­gokrat so skupno z dekleti odšle s polnimi košarami in jerbasl proti bližnjemu gozdu. Krštimčev* je prišla k Škofovi ali Južnova h Kramaričevl:

»Kaj jim bomo jutri skuhale? V Kostanevju jih je sedem. Povej ie Starlhovi in Težokavi, jaz pa povem še ostalim! T i , Mina, pa povej dekletom, naj zberejo nekaj masti, moke in krompirja.«

Da, tako je bilo neštetokrat. Zelo navdušena je bila Južnova mati, mati narodnega heroja Martina Južne, saj je bil med temi sedmimi borci tudi njen sin Martin. Ko so italijanski žarometi Je obsevali okolieo iz Metlike por.no v noč In ko so krogle italijanskih topov Se švigale Iznad vasi, padale v vas in krog nje, so imele Drage­maljčanke ie svojo organizacijo A F Z In praznovale 8. marec — Dan žena. Pozno v noč so imele sestanke in razpravljale o tem. kako bodo pomagale partizanom, kje in kuho bodo dobile zanje hrano in podobno.

Prav je, da se dragomeljskih žena, ki so doprinesle lep delež v NOB, spomnimo tudi danes, ko ie enajstič svobodno praznujemo 8. marec. J . S.

marca, ob 16. uri v zadružnem domu.

V ostalih krajih bodo akade­mije in prireditve razglašene na običajen način.

Metliške zadružnice za napredek

V MetUki Je bilo 24. februar­ja zborovanje žena - zadružnic pri KZ v Metliki. Udeležilo se ga Je 32 žena in razpravljale so o vseh perečih vprašanjih kme­tijske proizvodnje in gospodinj­stva na vasi. 2ene so se pogo­vorile, da se bodo poslej priza« devneje udejstvovale v organi­zaciji zveze zadružn.c in tako pomagal« pri napredku vasi. Zlasti so se zanimale za razna sredstva proti poljskim in vrt­nim škodljivcem, o zamenjavi semenskega krompirja, škrop. ljenju sadnega' drevja, vino­gradov, o- učinku novega škro­piva ter o raznih kreditih za gradnjo gnojišč, za nabavo umetnih gnojil itd. Izvolile so nov odbor in delegatko za odbor zveze zadružnic.

•5tr«n 4 » D O L E N J S K I L I S T « f Ster . 18 (3M)

Družbeni plan in proračun okraja Novo mesto za 1957 sta usmerjena predvsem v

n t v r l i + ^ T T -n ^ ~" i . i l - • Z a d r u g a v K o s t a n j e UirQ.lt©V HaLSin OiDClI l najmočnejši g o s p o d a r s k i čin VICI

najmočnejši g o s p o d a r s k i činitelj f (Nadaljevanje s L strani) V idevamo povečanje v industr i j i (posledica uvedbe nov ih kapa­citet, osvojitev proizvodnje no­v i h a r t ik lov , povečanje s t o r i l ­nosti dela .in upoštevanja rezorv v podjet j ih, k i doslej še niso bM.<? izkoriščeno). Večji porast predv idevamo tudi v g radben i ­štvu zairadi večijih razpoložlji­v i h sredstev za gradnje, z last i za s tanovanja i n komuna lne ureditve.

V p r imer j a v i t narodnim do­hodkom bo porast tak le :

le ta 1955 dndeks 100 leta 1<*56 Indeks 103 leta 1957 indeks 117

Ce pr imer jamo predv ideni porast za leto 1957 z l ansk im letom, fcna'ša 'ndeks 114.

Pnimeirjava izračuna družbe­nega proizvoda rta enega p r e b i -Ta lca v l e t ih 1955, 1956 i n 1957 nam da takle indeks povečanja:

1956 1955

1957

1955

1957

1956

indeks 101

Indeks 118

tndeks n j

T u n iso všterta podjetja, k i Imajo sedeže vodstev i zven okraja Vn jiih p l an i ra r e p u b l i k a (PTT i n ZTP ) .

4. S KAKŠNIMI S R E D ­S T V I B O D O P R E D V I D O ­M A R A Z P O L A G A L E O B ­ČINE Z A S V O J E I N V E ­S T I C I J E ?

Občinski stanovanjski sk lad i »o i m e l i land 155 miLijonov d i ­narjev, letos naj b i pa znašali 164 mil i jonov. V inves t i c i j sk ih sk lad ih so imele lan i občine 58 miLijonov, letos bodo imele pa 58 mi l i jonov, od tega za pospe­ševanje gospod a retiva na vasi 31 mrilijonov. Občinski cestni s k l a ­d i bodo Jani i n letos p r i b l . ena­k i i n znašajo oko l i 9 mi l i jonov dinarjev.

To so seveda le sredstva n a ­menskih skladov. K n j i m j « tre­ba prišteti še proračunska sred­stva za komunalno graditev, k i bodo pa Letos ve l iko večja od l ansk ih .

5. A L I N A M L A H K O P O V E S T E S E K A J O U P O R A B I S K L A D O V V L E T U 1957?

Težko je že danes govor i t i o uporabi sk ladov v letošnjem l e ­tu, k e r je n j ihova uporaba o d -vi.ttna od p r i p rav inves t i c i j sk ih programov. Nekaj teh progra­mov je že i zde lan ih , so pa p r e d ­vsem indu-rtnijsko-obrtnega zna­čaja. Za invest ic i jske programe v kmet i j s tvu b i mora l i z last i vključiti kmet i jske zadruge, da bi te programe v sk l adu s svo­j im i ured i tven imi načrbi čim­prej i zde la l i . Za kmet i jstvo, z l a -srti za obnovo, so letos na razpo­lago precejšnja sredstva. O tem razpravl jajo zadružniki na let­nih občnih zbor ih i n so s temi vprašanji več aLi manj sezna­njeni .

Ustvar janje sk ladov bo tako kot >je bilo, ' lani. Nastajal i bodo iz Občinskih dok lad i n taks ter iz dobička obr t i , t rgovine ' n gostinstva. Lan/i smo sklade

uporab l ja l i predvsem za dogra ­ditev ž « v prej'šnjih i e t ih zače­t ih objektov, manj pa »a k m e ­tijski napredek. Zato pa je leto 1957 predvideno kot začetek načrtne obnove našega kmet i j ­stva, pni čemer bomo v s k l ad i l i sredstva i n načrte občinskih, okra jn ih i n zadružnih skladov.

6. K A J I N K J E N A J B I SE P O O S N U T K U DRUŽ­B E N E G A P L A N A V O K R A J U L E T O S G R A ­D I L O ?

Sredstva z a komunalno g r ad i ­tev bodo trošena predvaem za gradnje i n adaptacije šol, za gradnjo vodovodov, kana l i zac i j , za e lektr i f ikac i jo , zdravstvene objekte i n za šolsko opremo. Za gozdna komun ikac i j ska dela bo po občinah porabl jenih p r i b l . 45 mi l i jonov d inar jev .

K j e se bodo t i objekt i gradii.lt. hi b i lo Pa preuranjeno govori t i . To je še s tvar razprave o k r a j ­n ih im občinskih svetov i e r l judsk ih odborov.

V nedeljo 24. februarja je btl ebčni zbor kmeti jske zadruge v Kos tan jev i c i na K r k i , katerega sta se poleg več kot 250 gnspo-aarjev udeležila tudi tovariš predsednik F ranc Pirkovič ln tov. K a p * . Zadruga je poročala o de lu preteklega leta in naka­zala nove smernice. Kmet i j ska zadruga v Kostan jev ic i je tre­nutno najmočnejši in najzanes­ljivejši gospodarski faktor v ob­čini, zlasti še, ke r se po i z jav i republuške reviz i je uvršča med najbolj*« dolenjske zadruge. Isto je v svo jem govoru pouda­r i l tud i predsednik Pirkovič.

Zadruga je namreč v pretek­lem latu dosegla nekaj izredno l ep ih rezultatov. Promet je dv ign i la od predv iden ih 77 m i l i ­jonov na 125 mi l i j onov , ka r pomeni , da je svoj načrt pre ­segla za preko 40 mi l i jonov . R a ­zuml j i vo je, da so se tud i da ­jatve občini dv ign i le i n to več kot za m i l i j on d inar jev , k a r je eden od članov, s icer neoprav i ­čeno, tud i k r i t i z i r a l . T a višek je

namreč rešil položaj, v katerem je bij. občinski proračun, kajtj f luorpgraf iranje je odkr i l o več­je število tuberkulozn ih obolenj, k i so povzročila občini nove izdatke, k i so znašali še več kot m i l i j on dinarjev. Potemtakem je b i la morda prav K Z tista, k i je oprav i la to humano delo, k i je preko občine poskrbela , da se tem l judem nud i čimprejšnja zdravniška pomoč.

Kme t i j ska zadruga v Kos ta ­njev ic i ima zdaj vključene 403 gospodarje. Iz dobička bodo še vnaprej naročali za svoje član-F t v o revi jo Naša vas i n Kmečki glas.

N a občnem zboru so sprejel i tudi nekaj načrtov, med ka t e r i ­m i je najpomembnejši ta, da

bodo sistematično zasadi l i i n ured i l i oko l i 40 hektarov povr­šine. Zasad i l i bodo več kot 3000 sadnih dreves, k jer bo mc»ut . pr ide la t i na desetine vagonov sadja i n i z k u p i t i več mi l i jonov dinarjev. V načrtu imajo tudi mel ioraci je in obnovo gnojnič-n'h jam, asanacijo hlevov, asa-nacijo sadovnjakov v vasi Z a -boršt i td.

Ko t posebno pereč problem s# je pred zadružnike postavi lo vprašanje ml ina . Člani so eno­glasno sk l en i l i , da je treba v najkrajšem času postavit i m l in na kostanjeviško področje. M n o ­gi gospodarji morajo zdaj voz i t i svoje žito celo v Bregano in Samobor.

Jubilej partizanskega mlinarja

P r i tem Je tJreba p r i pomn i t i , da dosegamo komaj 40 odstot­kov republiškega povprečja na enega preb iva lca , kar nam ie vedno priča o gospodarski ne-ra-zvitosti okra ja ,

S. K A K Š E N J E O D ­N O S M E D P R E D V I D E ­N I M Š T E V I L O M N O V O -Z A P O S L E N I H L J U D I V P R O I Z V O D N J I V P R I ­M E R J A V I S P L A N I R A ­N O V E Č J O P R O I Z V O D ­N J O ?

P r ime r j a va zaposlene delovne Sile v splošno družbenem sek­tor ju n a m pokaže sledeče raz­mer je :

Le ta 1955 smo ime l i v ok ra ju zaposlenih 7.381 l jud i , l an i 7.259, letos pa j ih bo 7.608. P r i m e r j a ­va med letom 1956 'in 1955 nam pbkaže indeks 98, pr imer java mect letom 1957 in 1955 indeks 103, letošnji a p r imer j a va z l a n ­sko pa indeks. 105. "Ce torej r a ­čunamo, d a bomo letos v okra ju v splošno družfoenem sektorju na novo zaposl i l i za 5 odstotkov več l jud i , p r i tem pa bomo družbeni pro i zvod dv ign i l i za 13 odstotkov, n a m to pokaže dv ig stor i lnost i za 8 odstotkov. To Je pa močan Činitelj v letošnjem okra jnem družbenem p lanu .

Šentruperčani na pravi poti

Na P r imos tku p r i M e t l i k i je v k rogu svoje družine s lav i l svoj 60. rojstni dan m l ina r i n posestnik C i r i l Trček. Znan je kot dober i n napreden gospo­dar. Njegov m l i n z idilično

okol ico je b i l med N O B zatoči­šče mnogih borcev in a k t i v i ­stov, njegov dom je b i l vedno na stežaj odprt vsem, k i so b i l i potrebni pomoči. Mnoge enote, ranjenci , bo ln ik i in odgovorni

Lep obračun dela šentruperške kmetijske zadruge čejo v idet i očitnega napredka celote, kadar j i h osebno žuli k a ­ka malenkost. S tav l j en ih je pa vendar b i lo nekaj dobr ih p r ed ­logov, k a k o r poDuda za izsuše-vanje terena ob potoku B i s t r i c a

Ob veUk l udeležbi članstva »o minu lo nedeljo i m e l i v za­družni dvoran i v Sentruper tu letni občni zbor kmet i jske za ­druge, k i je prav gotovo ena izmed najboljših v našem o k r a ­j u .

Vsak , k i je občnemu zboru pr isostvoval , mora pr i znat i , da je malo zborov, k i b i b i l i tako lepo pr iprav l j en i in i zpe l jani . Odlično sestavljena poročila, k i So j i h podal i tako upravn i odbor kakor vs i odseki , so jasno i n v razuml j i v i besedi pokazala v sa ­komur , d « je K Z v Sentrupertu na prav i poti , da se zaveda svoj ih nalog v socialistični družbi ln da je v svojem dose­danjem delu i n pr i zadevanju dosegla ž© presenet l j ivo lepe uspehe.

Vs i odseki bres izjeme so b i -ld de lavn i in vs i l ahko pokažejo na uspehe svojega t ruda . Naj omenimo tu le bežno samo ne­katere:

Živinorejski odsek se Je uspešno boril proti vsem pomislekom in dosegel lepe uspehe pri umetnem osemenjevanju. Zanimanje med kmeti raste ln skleni l i so, da bo odslej osemenjevanje v Sentru­pertu vsak teden. Izredno lep na-

Dolenjski stenografi in strojepisci!

V vseh večjih mest ih S love­nije so pok l i cn i dakt i logra f i , strojepisci in stenograf i že o r ­gan i z i ran i v samostojnih d r u ­štvih in k lub ih . Društva skrbe za nadal jnjo vzgojo in tehnično izpopolnjevanje strojepisk in stenografov, prirejajo dopo ln i l ­ne i n začetniške tečaje za ste­nograf i jo in strojepisje ter so sk ra tka v e l i ka pomoč za izo­braževanje teh kadrov. Nedav­nega tekmovanja najboljših strojepiscev Sloveni je v L j u b ­l jan i se j e iz novomeškega okra ja udeležila samo ena tova-r:.^ica. prav gotovo je pa na Do len jskem več sposobnih to­varišev in tovarišic, k i bi l a h ­ko kand id i r a l i za udeležbo na

republiškem prvenstvu . Skup ina stenografov in s t ro ­

jepisk v Novem mestu daje s tem pobudo z » ustanovitev no­vega društva stenografov in strojepiscev v Novem meslu Iti samostojnega k luba V Črnom­l ju . D a b i lahko in i c i a t i vn i od­bor začel de lat i , vab i vse dak­tilografe, strojepisce in steno­grafe iz ustanov, uradov , zavo­dov im podjetij v okra ju, da pošljejo kra tko pr i javo za vstop v novo društvo (ime ln p r i imek , naslov, k jer je zaposlen). P r i j a ­ve pošljite na naslov: Sonja Mišjak, O b L O Novo mesto.

Interesente prosimo, da bi posla l i pr i jave vsaj do 21. m a r ­ca 1957.

p r e d e k so d o s e g l i k m e t j e , k i so se v a v n a l i po n a v o d i l i h ž i v i n o ­r e j s k e g a o d s e k a , v i z b o l j š a n j u m l ečnos t i k r a v , k i se je n a s p l o š -no z n a t n o d v i g n i l a , v e n e m p r i ­m e r u p a Je d o s e g l a c e l o p r e k o 4000 l i t r o v . U s p e š n a i n n e p r e s t a n a b o r b a se j e r a z v i j a l a p r o t i m e t -l j a v o s t i . B i l je že s k r a j n i čas za s i s t e m a t s k o de lo , saj j e b i l o o k u ­žene že čez 80')'o ž i v ine . V e l i k o p o z o r n o s t p o s v e č a ta o d s e k t u d i č ist im p a s m a m , za to v e s t n o i n n a ­t a n č n o v o d i r o d o v n i k . O m e n i m o naj t u d i , d a g r a d i K Z n o v o m e ­s a r i j o s h l a d i l n i e o l n p r e d e l o v a l ­n i m m e s a . D e l a g r e d o že h k o n c u .

P r e s e n e č e n i so b i l t o b l e p i h u s p e h i h k m e t o v a l c i , k i so se n a p o t z k u s n i h p a r c e l a h t o č n o r a v n a ­l i p o n a v o d i l i h s e m e n s k e g a o d s e ­k a . N j i h o v p r i d e l e k p o i z k u s n i h k u l t u r je b i l to l ikšen , d a b o d o le tos Ime l i n e d v o m n o že v e l i k o p o s n e m a l c e v .

S a d j a r s k i o d s e k Je i z v e d e l u s p e š n e p o i z k u s e z n o v o v r s t o p l e m e n i t i h o r e h o v , k i j i m t u k a j š ­n j e p o d n e b j e i z r e d n o u g a j a . V e ­č ina k m e t o v Je že s p r e v i d e l a p o ­m e n i n k o r i s t s i s t e m a t i č n e g a č i ­š č en j a l n š k r o p l j e n j a s a d n e g a d r e v j a , za to j e z a d r u ž n a m o t o r n a s a d n a š k r o p i l n i c a s t a l n o n a d e l u , p o l e g t e ga p a Ima v e č k m e t o v r o č n e š k r o p i l n i c e , K I so t u d i d o -d o b r o I zko r i š čene .

S t r o j n i o d s e k Je t u d i n a p r e d o ­v a l . N a b a v i l je 30 d o z za m o t o r ­ne p r i k l j u č k e , za k a r j e z n a t e n d e l n a b a v n i h s r e d s t e v p r i s p e v a l a KZ, d a b o n a t a nač in o l a j š a l a v s a k o v r s t n a d e l a m n o g i m s v o j i m č l a n o m . V n a č r t u i m a t u d i n a -h a v o n o v e m l a t i l n l c e t v s e m i p r l -k l m č k l i n p r i t i k l i n a m l .

Č e b e l a r s k i o d s e k s*y Je n e u m o r ­n o t r u d i l , d a se I zbo l j š a j o naša a j d o v a pas išča . D o s e g e l j e že n e ­ka j u s p e h o v , t r e b a p a bo še p r e ­cej t r u d a , d a b o d o k m e t j e n a s p l o š n o z a v r g l i z e l o s l a bo z e l e n o a jdo , o d k a t e r e t u d i r e j c i č ebe l n i če sa r n i m a j o , l n . d a b o d o s e j a l i č r n o a jdo , k i Je k v a l i t e t n a l n k i t u d i z a č e b e l e m n o g o p o m e n i . O d ­sek je o s k r b e l s v o j i m č l a n o m p o ­t r e b n e ko l i č ine s l a d k o r j a p o z n i ­žani c e n i z a k r m l j e n j e Čebel .

I z v r s t n o p o r o č i l o je p o d a l t u d i o d b o r z v e z e z a d r u ž n i c . S p o z n a l i s m o , da so ž ene — z a d r u ž n i c e s t o ­r i l e m n o g o za i z b o l j š a n j e v r t n a r ­s t v a , p e r u t n i n a r s t v a , za h i g i e n ­s k o u r e d i t e v d o m a č i j , za z d r a v o p r e h r a n o ip . V n a č r t u i m a j o t u d i p o u č n e i z l e te In p r i t e g n i t e v v s e h žena v svo j k r o g .

K n i i g o v o d s k o po roč i l o Je b i l o I z č r p n o l n r a z u m l j i v o . V i d i se, d a je to d e l o v r o k a h s p o s o b n e g a č l o v e k a .

Z oz i rom na bogata i n vzorno sestavljena poročila pa je b i l a razprava, k i j i m je s led i la , do­kaj sk romna i n nenačelna. J« Še'precej posameznikov, k i no -

M A T U R A N T O M za nasvet in v pomislek

S t u d i l n a p r l r o d o s l o v n o - m a t e m a -t i čno - f i l o z o f s k i f a k u l t e t i t r a j a p o u č n e m n a č r t u 8 s e m e s t r o v (4 leta ) , d e j a n s k o p a se d e l o z a r a d i d i ­p l o m s k e g a i z p i t a p o d a l j š a Se v sa j z a 1 s e m e s t e r .

2. P r a v n o - e k o n o m s k a f a k u l t e t a ( T r g r e v o l u c i j e št, 1. E k o n o m s k i o d d e l e k , G r e g o r č i č e v a 27) i m a d v a o d d e l k a :

p r a v n i l n e k o n o m s k i . D i p l o m a n t i p r a v n e g a o d d e l k a

d o b e n a s l o v d i p l o m i r a n e g a p r a v ­n i k a , d i p l o m a n t i e k o n o m s k e g a o d _ d e l k a p a a k a d e m s k o s t o p n j o d i ­p l o m i r a n e g a e k o n o m i s t a .

D i p l o m i r a n i p r a v n i k i i m a j o m o ž ­n o s t z a p o s l i t v e v r a z l i čn ih s t r o ­k a h : n a sod i šč ih , v j a v n e m tož i l ­s t v u , j a v n e m p r a v o b r a n i l s t v u , a d ­v o k a t u r i , v p r a v n e m r e f e r a t u r a z ­n i h p o d j e t i j l n u s t a n o v ter z a d r u g . D i p l o m i r a n i p r a v n i k l a h k o d e l a v z d r a v s t v u , p r o s v e t i . n a l j u d s k i h o d b o r i h i t d . D a n e s i m a m o v e l i k o p o m a n j k a n j e p r a v n i k o v , p r a v t a ­k o pa j e t u d i v e l i k o možnos t i z a z a p o s l i t e v e k o n o m i s t o v . E k o n o m i ­ste č a k a m n o g o de l a n a o k r a j n i h l j u d s k i h o d b o r i h , v c e n t r a l n i h r e ­p u b l i š k i h i n z v e z n i h u s t a n o v a h , s tat i s t ičn ih u r a d i h , b a n k a h , t r g o v ­s k i h p o d j e t j i h , t o v a r n a h , k o m b i ­n a t i h i t d . D i p l o m i r a n i e k o n o m i s t i a« l a h k o z a p o s l i j o k o t d i r e k t n i r e ­f e r e n t i - ana l i t l č a r j l , r e f e r e n t i za n a b a v o p r e d m e t o v , r e f e r e n t i z a p r o d a j o p r e d m e t o v , r e f e r e n t i za u v o z . r e f e r e n t i z a i z v o z , r e f e r e n t i ta s k l a d i š č a i t d .

S t u d i j n a p r a v n o - e k o n o m s k i f a ­k u l t e t i t r a j a 8 s e m e s t r o v .

3. T e h n i č n a f a k u l t e t a ( U l i c a T o ­n e t a T o m š i č a 12) v z g a j a i n žen i r j e z a r a z n e s t r o k e . I m a s l edeče o d ­d e l k e :

a) o d d e l e k za a r h i t e k t u r o . A b s o l ­v e n t i so inž a r h i t e k t u r e ;

b) o d d e l e k za e l e k t r o t e h n i k o , k i I m a o d s e k za š i bk i l n o d s e k za jaki t o k .

P r v e Štiri s e m e s t r e i m a j o v s i I t u d e n t i e n a k p r o g r a m , u s m e r i t e v p o o d s e k i h se i zv rš i po 4. s e m e -ftru.

D i p l o m a n t i d o b i j o n a z i v I n žen i r e l e k t r o t e h n i k e .

c) O d d e l e k za g r a d b e n i š t v o i n g e o d e z i j o . T a o d d e l e k i m a o d ­s e k za g r a d b e n i š t v o l n o d s e k za g e o d e z i j o .

D i p l o m a n t i so Inžen i r j i g r a d b e ­n i š tva l n inžen i r j i g eodez i j e . G e o ­d e t i i m a j o o d J., s e m e s t r a p o s e b e n učn i p r o g r a m . G r a d b e n i k i i m a j o v z a d n j e m l e t n i k u m o ž n o s t u s m e ­r i t v e v h i d r o t e h n i k o , p r o m e t aLi k o n s t r u k c i j o .

d) O d d e l e k z a k e m i j o l n f i z i k o i m a o d s e k za k e m i j o i n o d s e k za f i z i k o . D i p l o m a n t i so inžen i r j i k e ­m i j e ( t ehno log i ) a l i f i z i k i .

e) O d d e l e k za r u d a r s t v o In m e ­t a l u r g i j o i m a o d s e k za r u d a r s t v o i n o d s e k za m e t a l u r g i j o . D i p l o ­m a n t i so inžen i r j i r u d a r s t v a i n inžen i r j i m e t a l u r g i j e ,

f) O d d e l e k za s t r o jn i š t vo . D i p l o ­m a n t i so s t r o j n i i nžen i r j i .

S t u d i j t r a t a p o u č n e m n a č r t u n a tej f a k u l t e t i J.0 s e m e s t r o v , d e j a n ­s k o p a več .

D i p l o m i r a n i š tudent i t e h n i č n e f a k u l t e t e se l a h k o z a p o s l i j o v r a z ­n i h d r ž a v n i h u s t a n o v a h , v p o s a ­m e z n i h z a v o d i h , i n d u s t r i j s k i h l a ­b o r a t o r i j i h , p o d j e t j i h i t d . O b e t i za z a p o s l i t e v d i p l o m i r a n i h t e h n i k o v v s e h o d d e l k o v t ehn i čne f a k u l t e t e so d a n e s ze lo u g o d n i . N a j v e č j e p a so p o t r e b e po r u d a r s k i h , g e o d e t ­s k i h , g r a d b e n i h l n s t r o j n i h i n ž e ­n i r j i h .

4. M e d i c i n s k a f a k u l t e t a ( V r a z o v t r g 4). T a f a k u l t e t a Ima 2 o d d e l ­k a :

o d d e l e k z a s p l o š n o m e d i c i n o l n o d d e l e k za s t o m a t o l o g i j o .

D i p l o m a n t i d o b i j o n a z i v d o k t o r s p l o šne m e d i c i n e i n d o k t o r s t o ­m a t o l o g i j e ( z o b o z d r a v n i k ) . Studi.1 n a tej f a k u l t e t i t r a j a po u č n e m p r o g r a m u 12 s e m e s t r o v .

D i p l o m a n t i se k o t z d r a v n i k i l a h ­ko p o s v e t i j o s p e c i a l i z a c i j i v š t e ­v i l n i h u s t a n o v a h p r e v e n t i v n e i n k u r a t i v n e m e d i c i n e .

:.. Fakulteta za a g r o n o m i j o , goz­darstva In veterine (Keekov tr,^ 6t. D. K a k u H e t a i m a t rt o d d e l k e :

O d d e l e k za a g r o n o m i j o , oddelek za g o z d a r s t v o i n o d d e l e k za v e ­t e r i n o .

S t u d i i n a tej f a k u l t e t i t r a j a p o

tn njegovih p r i t ok ih , s čimer h i se znatno omej i la nadležna met-Ljavost, k i ima svoj i zvnr v z a ­močvirjenih t r avn ik ih . G o v o r i l i so tudi o g rad i t v i moderne s u ­šilnice na M i r n i , k i bo ime la ve l ik vp l i v na razvoj kmet i js tva tud,i na šentruperškem področju.

Ob zaključku so i z vo l i l i na ta jmh vo l i t vah nov odbor K Z .

Same vol i tve pa bi bi le bolj demokratične, če bi kandidate postavl jal i zadružniki sam,i in ne vo l i lna komis i ja , čeprav Je ta s icer postavi la 21 kandidatov, od kater ih so j i h 13 Izvol i l i v novi odbor. Zelo pogrešamo v njem nekaj mlajših l jud i , k i j i h je treba polagoma uvajat i v vodstveno delo. Izvol jeni odhor je sestavljen sedaj iz samih s ta ­rejših močnih kmetov, p r e p r i ­čani pa smo, da bodo razumel i naš soc;aiiistični razvoj i n vod i l i kmet i jsko zadrugo v Sentruper­tu tako, da bodo i m e l i ve l iko neposredno konnt od nje tud i ma l i in srednj i kmetje.

Takole so v o l i l i v nedeljo, 24. februar ja v GrČvrhu p r i M i r n i peči nov vaški odbor S Z D L

Zatohla kmečka soba — šola na Selih pri Hinjah

Preteklo soboto se je 30. su-hokranjskih učiteljev zbralo na SeUh pri Hinjah.. Dan je bil lep, sončen in človeka, je stisnilo pri srcu, ko je videl kako se šolski otroci stiskajo v> m r z l i , zatohli kmečki sobi z

majhnimi okni. To je namreč šola. Kraj, kjer se za življe-nje pripravlja 75 otrok s Sel in bližnjih vasi. Tu je šola že od leta 1910. Dve mlad; učite­ljici skušata napraviti otro­kom čim prijetnejši dom v

u č n e m n a č r t u 9 s e m e s t r o v , d e j a n ­s k o pa še s e m e s t e r a l i d v a več . , Inžen i r j i a g r o n o m i j e se l a h k o z a ­p o s l i j o v u s t r e z n i h u s t a n o v a h l n p o d j e t j i h o k r a j e v , m e s t i n o b č i n , n a k m e t i j s k i h p o s e s t v i h , v k m e t i j ­s k i h l e k a r n a h , f i t o p a t o l o S k i h p o ­s t a j ah , u s t a n o v a h , za m l e k a r s t v o , v k m e č k o - o b d e l o v a l n l h z a d r u g a h , v z n a n s t v e n i h inšt i tut ih i n k o t a s i ­s t e n t i na f a k u l t e t i . • I n ž e n i r j i g o z d a r s t v a i m a j o m o ž ­

nost z a p o s l i t v e v g o z d n i h u p r a v a h ln p o d j e t j i h ( o k r a j n i h , r e p u b l i š k i h l n z v e z n i h ) , v I f t sno - inc lu s t r i j sk ih p o d j e t j i h , z n a n s t v e n i h inšt i tut ih i n k o t a s i s t e n t i n a f a k u l t e t i .

D i p l o m a n t i v e t e r i n a r s k e f a k u l t e ­te i m a j o m o ž n o s t z a p o s l i t v e v v r ­sti r a z n i h u s t a n o v : v v e t e r i n a r s k i h p o s t a j a h In a m b u l a n t a h , ž i v i n o r e j ­s k i h z a d r u g a h , v v e t e r i n a r s k i h d i ­a gnos t i čn ih i n z n a n s t v e n o - r a z i s k o -v a l n i h u s t a n o v a h , v m e s n i i n m l e č n i I n d u s t r i j i , n a k m e t i j s k i h p o s e s t v i h , v e t e r i n a r s k i h o d d e l k i h h i g i e n s k i h z a v o d o v , ko t a s i s t en t i n a v e t e r i n a r s k i f a k u l t e t i i n k o t p r e d a v a t e l j i n a s r e d n j i h in n i ž j ih v e t e r i n a r s k i h šo l ah . K a k š n e b o d o možnost i za z a p o s l i t e v v e t e r i n a r ­j ev , k i b o d o d i p l o m i r a l i Čez S iPt a l i več , je t ežko ret ' i . Z a seda j p a l a h k o r e č e m o , da n a m v e t e r i n a r ­j ev ze lo p r i m a n j k u j e .

U N I V E R Z E V D R U G I H R E P U B L I K A H

A b i t u r i e n t l l a h k o š t u d i r a j o t u d i na u n i v e r z i v Z a g r e b u . B e o g r a d u . S k o p l j u i n S a r a i e v u . N e v ^ t p - - ' - ^ u n i v e r z i m a j o še to a l i o n o f a k u l ­te to , k i j e u n i v e r z a v L j u b l j a n i n i m a (n. p r . f a r m a c e v t s k o a l i g e ­o l o ško ) , d r u g e pa Imajo spet m a n j f a k u l t e t k o t L j u b l j a n a .

A K A D E M I J E 1. A k a d e m i j a za u p o d a b l j a j o č o

u m e t n o s t , L j u b l j a n a , S t r o s s m a j e r -i e v a u l . 1.

Z a s p r e j e m n a A k a d e m i j o za u p o d a b l j a j o č o u m e t n o s t se z a h t e ­v a s p r e j e m n i Izpit . I zp i t o b s e g a p r e i z k u s z n a n j a r i s a n j a , kiparstva al i g r a f i k e .

V L A D O L A M U T : K M E Č K A Z E N A — Obiščite razstavo akadem. s l i k a r j i V l a d a L a m u t a v veži

Studi jske knjižnice M i r a n a J a r c a v Novem mestu!

šoli in jih čimveč naučiti. Ker ni prostora, imajo učenci od S. razreda dalje pouk le vsak drugi dan. Kako težko je delo v kombiniranih oddel­kih, je praktično pokazala zbranim učiteljem upravitelji­ca Olga VrstovškovOf. V četr­tem razredu so imeli račun­stvo, v petem in šestem po prirodopis. Njena kolegica je v referatu govorila o risanju v oHnotmi šoli. K l j u b težkim pogojem so sami pripravili na Selih igro. Posebno veselje pa imajo z lutkami.

Poleg organizacijskih vpra­šanj društva so se z b r a n i uči­telji seznanjali z bližnjo reor­ganizacijo šol. z u v e d b o osem­letk. V delu je nekakšna an­keta, ki naj bi pokazala, kje so v resnici pogoji za ustano­vitev osemletnih šol. Za sedaj bi imeli take pogoje v Žu­žemberku, na Dvoru in morda v Prevolah, če bi se tja vklju­čili višji oddelki sosedn j ih n i ­že organiziranih šol. Sporazu­meti se bo treba o ukinitvi nekaterih manjših šol ali vsaj nekaterih odde lkov na teh šo­lah. Problem bi bil mnogo lažji, če bi teren ne bil tako raztegnjen in če bi imeli pri­merna pota in ciste.

Marija Korbar

Dopisu j te v Do l en j sk i l i s t !

V vsako hišo na Do len jskem

D O L E N J S K I L I S T !

Nobenega dolenjskega

gospodarstva brez

D O L E N J S K E G A L I S T A !

funkc ionar j i so vedno našli tam topel sprejem. Z las t i so b i l i deležni gostoljubja r ekon ­valescenti in ranjenci , k i so ča­k a l i na odvoz z letalom v za ­vezniško bolnico v Ba r i j u . T a m je b i l kot ranjenec tudi narodni heroj F ranc Kočevar-Ciril, p r ed -no je b:l odpel jan na zdrav l j e ­nje. T u d i tov. T i to K ra i ghe r je b i l tam, predno je odšel na T u r ­jak, k jer je u m r l mučeniške smr t i . Več predmetov in l i t e ra ­ture — zapuščino znanih in ne ­znani borec, k i so j i h pus t i l i na P r imos tku , hran i B e l o k r a n j ­s k i muzej. Preb iva lcev ml ina ob L a h i n j i s » b o o p o m i n j a l a tud i zgodovina naše borbe. C i r i l u Trčku pa želimo vsi še mnogo let zdravja in uspehov.

Aktiv mladih zadružnikov

ustanovljen tudi v Dol. Toplicah

»Spoznali bi rad i sodobno i n uspešno gospodarjenje v kme ­tijstvu!« Tako želijo m lad inc i in mlad inke v mnogih vaseh in ustanavljajo pr i kmet i j sk ih z a ­drugah akt ive m lad ih zadružni­kov. Tud i zadružniki K Z v D o ­lenjsk ih Top l i cah hočejo omo­gočiti m lad in i potrebno izob/az-bo. Zato so se 2fi. februarja zbra l i s inov i i n hčerke gospo­darjev iz Top l i c in okol ice na ustanovni občni zbor ak t i va . Prišlo j i h je 60. Kme t i j s k i t eh ­nik tov. K u r e j i m je razlož'1 pomen take organizacije in vse­bino dela, k i j i h čaka. Zbora se Je udeležil tudi predsednik okrajne zadružne zveze V i k t o r Zupančič, k i je pozdrav i l m l a ­dino, predsednik zadruge Jože Pe lko Je pa prav tako želel fantom in dekletom uspehov v ak t i vu .

—n*

VEC BLAGA, VEC ZAB0 V0LJSTVA (Prenos s 1. strani)

K a j pr iprav l ja jo letos novega? Po ­leg i skan ih moških bluz s k r a t k i m i rokav i znamke »Sport« bodo dal i na trg nekaj nov ih krojev v popolnoma nov ih vzorc ih . Čeprav ima težave s pravočasno skrbo surov in s sodobnimi vzorc i , k i j i h zahteva trg, kupuje podjetje tkanine le doma. Prema lo ima pa obratn ih sredstev. Z las t i v mr t v i sezoni,, od jun i j a do' avgusta, ima " Industr i ja peri la premalo k r e d i ­tov, da bi lahko pravočasno začela t z imsko proizvodnjo. Tako je morala l an i odk lon i t i izdelavo 60.000 kosov raznega per i l a , ker n i imela potrebnih kredi tov . T o pomeni — odkloni t i vrednost 65 mi l i jonov d in pro izvodnje !

O prostor ih Industri je pe r i l a smo že p isa l i . T a m , kjer je pred vojno de­lalo 35 delavk, j i h je zdaj 180! Navz l i c nemogočim prostorom je ko lekt i v l an i us tvar i l za več kakor 350 mi l i jonov d inar jev vrednost i bruto pro i zvod­nje, produkt ivnost na 1 zaposlenega v podjetju pa povečal v p r imer jav i z letom 1955 za 13.5 odstotka! Ce bi vendar le doživeli nadz idanjs stavbe, bi proizvodnjo dv i gn i l i še za 20 odst-

Našim bra l cem sporoča ko l ek t i v Industr i je per i l a , da se bo še vnaprej vsestransko t rud i l , da dim bolj dvigne proizvodnost dela, da poveča kakovost

izdelkov l n tako sodeluje p r i dv iganju življenjske ravn i .

180.000 l i t r o v pijač, k i j ih pa Do len j ska najmanj p o k u p i . . *

»Letos bomo izde la l i 300 hekto­l i t rov mal inovca, 900 hekto l i t rov ume ln ih žganih pijač in 600 hekto­l i t rov naravn ih žganih pijač, poskus­no bomo pa uved l i tudi nekatere no­ve sadne sokove« *— poroča Dest i la ­ci ja a lkoho ln ih pijač i z M i rne .

D a podjetje lahko sprot i proda vse izdelke l n včasih j i i t i ne more d o h L tevabi naročil, i e pač dovolj lepo s p r i ­čevalo za kval i te to m i r ensk ih i zde l ­kov. Ima pa premalo prostora in sploh nobenih skladišč za sadje in embalažo. Jeseni je ležalo na dvorišču podjetja tud i do 20 vagonov jabolk brez s t r e h e . . . Poman jk l j i v a strojna oprema, ročno čiščenje i n polnjenje steklenic, pomanjkanje prav ih f i l trov in pod. draži proizvodnjo, da n i še bolj uspešna.

»Prebivalci našega okraja naj b i bolj vneto kupova l i naše blago, saj je prav Dolenjska med našimi najs lab­šimi kupc i , medtem ko največ blaga odkupi jo osta l i , bolj oddal jeni k r a ­j i . . . « Je zaključilo pismo iz M i rne . Je to mar priznanje, da ne maramo

žganih pijač in mal inovca, a l i sk r i t očitek, da s m o bolj za cviček? — B o ­d i tako a l i tako, vesel i smo uspehov mirenske destilacije, ' Id sprot i proda vse, ka r skuha i n i z d e l a . . .

15.000 parov čevljev iz Do l en j sk ih T o p l i c

Nad sto vrst razn ih vzorcev in a r ­t ik lov obsega proizvodnja industr i je čevljev »BOR« v Do len jsk ih Top l i cah . Letos bodo topliški čevljarji i zde la l i 15.000 parov čevljev, od teh 10.000 pa­rov razn ih moških in ženskih čevijev, 2000 parov fantovskih, 2000 parov otroških čevljev in 1000 parov šivanih gojzarjev.

S prodajo čevljev Topličani n imajo nobenih s k r b i . Vse prodajo sprot i , vča. sih pa tudi ne morejo zadovol j i t i želja vseh kupcev. Bol j j i h skrbe tu pa tem surovine, k i j i h ne morejo dobit i v željeni i zb i r i . Do maja s i bodo u re ­d i l i nove delovne prostore. K o bi ime l i višji kred i t , bi lahko nared i l i še več, tako pravi jo ; l an i so obrn i l i k r e ­dit ka r 14-krat, tako majhen je b i l !

Do l en j sk im potrošnikom želi »BOR«, da b i se prepričali o kval i te t i top l i -ških čevljev z nakupom prvovrs tnm ročnih izdelkov.

Prihodnjič si bomo ogledal i načrte nekater ih ostal ih podjeti j .

štev. 10 (364) » D O L E N J S K I L I S T « S t ran S

To in ono iz Šentjerneja 1. f eb rua r j a je o d i e l n a n o ­

vo službeno mesto z d r a v n i k dr. JuLi j Saje, k i je n a d šest le t z d r a v i l nače bo ln i k e . Z a vso s k r b im. požrtvovalno delo se m u Sontjerinejčaini i sk r eno aahva iu i j emo . O b e n e m p o ­z d r a v l j a m o novega z d r a v n i k a d r . B o r i s a G j u r i n a . T u d i ve te ­r i n a r tovariš A l f r e d T r e n z je p r e s t a v l j en v N o v o mesto. Z a ­m e n j a l ga je tovariš F r a n c e R u m p e r t N o v e m u z d r a v n i k u itn. v e t e r i n a r j u želimo, d a b i se k m a l u vživela v nove o k o l i ­ščine i n ©e med n a m i — D o ­lenjci — dobro pcčujila.

* M i z a r s k o podjet je P O D ­

G O R J E je v o k v i r u domače s i n d i k a l n e podružnice orea in i -*jj'irailo s t r o k o v n a p r e d a v a n j a ob nede l j ah . P r v o p reda vam je o s t r o k o v n e m r i s a n j u načrtov i n de ta j l ov j e i m e l d ire iktor pod je t ja tovariš A n t o n C v e l -

V počastitev D n e v a b o r b e ­n i h i n d e l a v n i h žena bo v n e ­del jo 10. m a r c a ob 8. u r i z j u ­traj v d v o r a n i p r o s l a v a z go­v o r o m , pe t j em, d e k l a m a c i j a -m i i n f i l m o m »Kadar žene ljubijo«. N a brezplačno p r i r e ­d i tev so vab l j ene vse naae že­ne i n maitere. P o p r o s l a v i bo žensko društvo pogost i lo 31 mate r in žena p a d l i h borcev .

• V nede l j o 10. m a r c a bo ob ­

čni zbor kme t i j sk e zadruge v Šentjerneju. V a b l j e n i so čla­n i k m e t i j s k i h raadrug, p r e d ­s t a v n i k i mnc&ičnih organ i zac i j

in vsi, ki se zanimauo za dvig kmetijstva.

* Kino Šentjernej bo predva­

jal ta eden dva krasna filma. V scfooto in nedeljo bo kot rodna flMnvika- predatar/a na programu ameriški film »Sla­volok zmage«. V nedeljo do­poldne bo za žene predvajan ameriški film »Kadar žene ljubijo.« Ta lepi film si bo­do lahko ogledali tudi vsi d ru ­gi ljubitelji filma v ponede-ljeflc 11. marca ob pol osmih zvečer. Ne zamudite I

V.

Z a h v a l a Upravi Dolenjskega lista! 25. februarja 1937 sem od Dr­

žavnega zavarovalnega zavoda v Novem meetu prejel po poŠti 4.000 dinarjev kot naročnik Do­lenjskega lista. To je bila ne­zgodna zavarovalnina zaradi po­sledic, ki sem jih dobil na ko­lenu desne noge, ko sem 2. ju­nija 1956 padel s kolesom v Ljubljani.

Za prejeto zavarovalnino se Vam lepo zahvalim in bom vsa­komur lahko dokazal, da zava­rovalnina te vrste ni le obljuba na papirju, temveč da se vsa­komur prizna in izplača, kdor je naročnik Vašega lista.

Ludvik Gašpcršič, Sodražica 73

DOLENMI OBVEŠČEVALEC [MeusMMeuat Čet r t ek , 7. m a r c a — T o m a ž P e t e k , 8 . m a r c a — J a n e z S o b o t a , 9. m a r c a — F r a n č i š k a N e d e l j a , 10. m a r c a — 40 m u č e n ­

c e v P o n e d e l j e k , 11. m a r c a — K r i š t o f T o r e k , 12. m a r c a — G r e g o r S r e d a , 18. m a r c a — K r i s t i n a

S o n c e v z h a j a 11. m a r c a o b 6.33 i n z a h a j a o b 16.02. D a n Je d o l g 11 u r i n 33 m i n u t .

L u n a : 9. m a r c a o b 12.50 p r v i k r a j e c .

Tri kratke iz Blrčne vas

P R O D A M K R O J A Š K I B I V A L N I S T R O J » S t n g e r « v ze lo d o b r e m s t a n j u . N a s l o v v u p r a v i l i s ta (90-57).

P R O D A M M A L O P O S E S T V O n a M o k r e m p o l j u p r i Š e n t j e r n e j u : P i r e M a r t i n a , H u j e 34, K r a n j .

V N O C I O D J4. N A 25- J A N U A R s e m I z g u b i l o d V a v t e v a s i d o P o t o k a r j a v o u s n j e n o r o k a v i c o . P o š t e n e g a n a j d i t e l j a p r o e i m , da m l Jo v r n e v t r g o v i n o K Z , V a v t a vas .

S T I R I M E S E C N A S A N S K A K O Z A -B R E J A Je n a p r o d a j . P r o d a m t u ­d i z a j c e - b e l g i j s k e o r j a k e : H a d l , Z a g r e b š k a 10, N o v o m e s t o .

P R O D A M : m l n t i l n l o o , v i n o g r a d z z i d a n i c o (10 a) i n 50 a s t a r i n e : F a b j a n J o t e , D o l e n j a v a s 15, p. M i r n a peč .

P O D P I S A N I P U R E B E R N I K O I V e l . P o d l j u b n a 3 n a z n a n j a m , d a s e m se z a r a d i n e s p o r a z u m a z ž e ­n o M a r i j o P u r e b e r , seda j S k u f c a , s o d n i j e k o loči l . — P u r e b e r N i ko .

N a j l e p š e se z a h v a l j u j e m k o l e k t i ­v u K u r i l n i c e v N o v e m m e s t u z a d e n a r n o p o m o č v č a su d o l g o t r a j n e b o l a s n l .

J o t e H r o v a t , N o v o m e s t o .

Teoretični pouk na kmetijsko-gospodarski šoli se bliža za­ključku, 'sedaj pa bo š e nekaj praktičnega pouka, zlasti v &ad-

bar. O higiensko-tehnični za- j a r 3 t v u . V šolo se je vpisalo 23 K i t i v podjetju bodo predava- d & k l e t i n £ a n i t o V | v e n d a r n ! s o

U člani tozadevne komisije. v . s i r e d n o p r i h a j a H l p o u k u . * , -L . Med najbolj discipliniranimi

28. februarja se je pričel v u , č e n c l S Q A n a J e n k o w y p e t _ •gospodinjski šoli tridnevni te- n a j s t i h t e d n i h n i n i k o U m g n j _ čaj. Tov. Kaps iz okrajne za

. družne zveze iz Novega mesta Je udeležencem predaval o or -gatnzacijskih vprašsntiih v smislu naprednega sadjarstva ln vinogradništva. Zadmjd dan tečaja je bilo na državnem posestvu Brezovica praktično obrezovanje sadnega drevja pod Flrokovmim vodstvom ekipe Fakultete za agronomi

kala, Cvetka Žagar je manjka­

la samo enkrat, zelo redno je pa prihajala Smajdkova s Pod­ljubna, Fočrvinova Slavka, Lcs-jakov France ln še nekateri.

Učenci povedo, da so se v Soli že dosedaj veliko naučili. De­kleta so zadovoljna s poukom slovenščine in računstva, fantje pa trdijo, da je bil pouk iz ži­vinoreje prav tako zelo kori­sten kot vse ostalo. Dekleta,

F R A N C U F A B J A N U v s l ovo

H u d o rtie je zadela nepriča-jo in Inštituta za sadjarstvo kovana novica, da te ne bom v Ljubljani. vec" videl. Nenadna smrt te je

m iztrgala iz naše srede, ko tega V Domu presvete Je bilo n i n i h ^ e mislil.

prejšnji mesec poleg dvorane Res je. Se dan. pred ivojo urejena soba, k i bo služila smrtjo sva se dogovorila, da pevcem za vaje, igralcem pa o o v * skupaj potovala v Novo kot oblačilnioa. Oder, k i je o- mesto na obisk h j W premijeri s krožnim zastorom otrokom. O b l j u b i l « , da boš in prav dobro razsvetljavo, je pHSel v Črnomelj peš čez dobil nov, zlat okvir, preure- T a n č o voro. Ni te bilo. Domov jen pa je tudi zastor. Dvora- grede sem šele zvedel, zakaj na in oder sta sedaj dobro ne. Nezgodna smrt te je po-urejena, kar bo zelo olajšalo brala. delo domačiirri igralcem in Bila sva tovariša od mlado-omogočilo, da bodo tudi pri sti. Ko je okupator leta 1941 nas gostovale kvalitetne igral- zasedel našo domovino, sva ske družine ali pa koncertni prisegla, da se bova borila ansambli proti fašizmu, dokler ne izgi-

Dramska družina K U D ne z naše zemlje. Nisva mogla »Brada P-irfcovič« bo v Seat- veliko napraviti. Med prvimi Jerneju ponovila ligro »Via si bil v naši občini aretiran mala« v četrtek 7. marca ob tudi ti. Italijanski fašisti so te 20. uri zvečer. To Je v Sentjer- odgnali v zapore, mučili in neju četrta in hkrati zadnja trpinčili, končno pa poslali na uprizoritev. Vstopnice so v predproda/jd P r l Laonpetu.

Ltparske otoke z drugimi za­vednimi Slovenci vred. Z be­gom si se rešil šele po kapitu­

laciji Italije in prišel domov ves izčrpan. Doma te je ča­kala žalostna novica. Tvoji dve hčerki, stari komaj 15 in 16 let sta odšli v partizane, da te maščujeta. Po izdajstvu sta padli v roke krvavim fašistom, ki so ju mučili in naposled ustrelili na Blatniku pri Čr­nomlju. Vem, kako jt ta vest prizadelo tvoje očetovsko srce. toda prenesel si strašni uda­rec in delal še naprej za našo svobodo.

Dragi France, vsi te borno težko pogrešali. Bil si ugleden in spoštovan mož. Zastopal si nas v občinskem ljudskem od­boru in vseh organizacijah. Najbolj pa te bodo pogrešali tvoji najbližji, žena Mara, hčerka Stanka in oba vnuka, ki si jim bil v veliko oporo. Za nas, tvoje tovariše in znan­ce, dragi France nisi umrl. Tvoj duh živi med nami in ne boš nam izginil iz spomina. Naj ti bo lahka domača gruda.

Jože Rade

RoSada na dolenjskem šahovskem prestolu:

Ing. Volk je zamenjal Silo Z a d n j i c s m o n a k r a t k o p o r o č a l i

o p o t e k u p r v e g a d e l a š a h o v s k e g a t u r n i r j a z a p r v e n s t v o D o l e n j s k e v K o č e v j u o d 20. d o 23. f e b r u a r j a . T o k r a t l a h k o p o s t r e ž e m o s k o n č ­n i m i i z i d i , z l e tošn jo l e s t v i co , z o c e n o t u r n i r j a l n z r a z l i čn im i z a ­n i m i v o s t m i .

Ing. S lavko V o l k je obdržal vods tvo

K a k o r se j e p r i č a k o v a l o , Je i n g . V o l k p o p o r a z u S i l e z M o h a r j e m t g r a l z e l o p r e v i d n o . T o n i n ič Č u d n e g a , saj je b i l n j e g o v c i l j l e d rža t i k o r a k s S i l o i n p r i d o b ­l j e n o p r e d n o s t o č u v a t i . T o m u je d o z a d n j e g a k o l a p o p o l n o m a u s p e ­l o K e r Je S i l a r e m l z i r a l , s i j e t u d i s a m l a h k o p r i vo šč i l r e m i j e . V z a d n j i h p e t i h k o l i h Je k a r Šti­r i k r a t p o d p i s a l p r e m i r j e i n s a m o e n k r a t z m a g o .

K a i e , da j e S i l o p o r a z z M o ­h a r j e m izuči l , z a t o Je n a d a l j e v a l l e l o p r e v i d n o . D o k o n c a Je 4e d v a k r a t z m a g a l i n d v a k r a t r e m l -l l r a l , k e r p a j e b i l o p r e m a l o , d a k i d o h i t e l i n g . V o l k a . N e p r i č a k o ­v a n finiš Je p o k a z a l M o h a r , k i s i Je iz z a d n j i h p e t i h p a r t i j n a b r a l n ič m a n j k o t 4 l n p o l t očke . S t e m d e l i 3.—4. m e s t o s K o b l e r j e m , • b e n e m pa Je e d i n i o d d r u g o k a -t e g o r n l k o v i z p o l n i l n o r m o za I. k a t e g o r i j o , k i j o p o p r i k a z a n i I g r i p o p o l n o m a z a s l u t i . K o b l e r Je p o l e g z m a g o v a l c a o s t a l e d i n i n e ­p o r a ž e n i n a t u r n i r j u . T u m u Je p r e c e j p o m a g a l a s reča , saj Je b i l z A v s c e m i n k a s n e j e s K a v š k o m p o p o l n o m a i z g u b l j e n . B a r t d l j n a s j e v p r v e m d e l u t u r n i r j a p r e s e ­n e t i l l n k a z a l o Je, d a m u I. k a ­t e g o r i j a n e u i d e . K e r p a je i z g u ­b i l d o b l j e n o p o z i c i j o z M o h a n e m l n k e r j e n a t o še d v a k r a t r e m i z i -r a l , m u j e I. k a t e g o r i j a seaa j uS la . N a j b o l j š i i z s p o d n j e g a d e l a t a b e l e Je K l e m e n e , k i je d o k a z a l , d a zas luž i II. k a t e g o r i j o , s p o l t o č k e m a n j p a m u s l e d i K a v š e k i z I v a n č n e g o r i c e ( S t i čne ) , k i j e I m e l l e t o s p r e c e j s m o l e , saj nI r e a l i z i ­r a l d o b l j e n e p a r t i j e s K o b l e r j e m , v k a t e r i j e i m e l t r d n j a v o več . N a s l e d n j i m e s t i d e l i t a M a l e r l č l n L i s a c . P r v i j e v p r v e m d e l u že s k o r a j p o t r d i l n . k a t e g o r i j o , v d r u g e m d e l u p a j e p r e s e n e t l j i v o p o p u s t i l . L i s a c , v č a s i h s t r a h i n t r e p e t v s e h u d e l e ž e n c e v , j e b i l t o k r a t k a r p r e v e č p o m i r l j i v . J a r c , A v s e c i n K a v š e k t v o r i j o r e p t a ­b e l e . N a j b o l j š i m e d n j i m i je J a r c , k} Je z n a l t u d i f a v o r i t o m © d š č l p -n i t i » p o l o v i č k e « .

U r a d n i v rs tn i red V I . prvenstva Dolenjske

L Ing . V o l k ( K o č . ) 9 točk (75'/.) n . S i l a M i t j a (N . m.) 8 i n p o (70,83*/»), I I I .—IV. M o h a r K a r e l ( K o č . ) tn K o b l e r I v a n ( C m . ) 8 t o čk (S8.66*/.), V . D e j a k J a n e z ( K o č . ) 7 i n p o l , V I . B a r t o l j A l o j z (N . m.) 7 točk , V I I . K l e m e n e B o r i s £Črn. ) 6 i n p o l , V I I I . K a v ­šek M i l a n (Iv. g o r i c a ) 5 točk , I X . — X . L i s a c M a t i j a ( K o č ) i n M a l e -r i č T o n e ( C m . ) 4 l n p o l . X I . J a r c A l o j z ( K o č . ) 4 točke . X I I . A v s e c F e r d o (N. m.) 3 i n p o l . X I I I . Z e -lezniJc ( K o č . ) 3 t očke .

K a k o so igrali? N a z a k l j u č n i s v ečanos t ! , k i Ji

Ie p r i s o s t v o v a l t u d i z a s t o p n i k p o -i r o v i t e l j a t u r n i r j a s e k r e t a r O K

Z K S t o v . K l a r i c Jože , je po s t a r i t r a d i c i j i d a l o c e n o t u r n i r j a l n u d e l e ž e n c e v z m a g o v a l e c i n g . V o l k S l a v k o . N j e g o v e o c e n e so z e l o o b j e k t i v n e , z a t o se b o m o t u d i m l n a s l a n j a l i n a n j e .

Z m a g o v a l e c j e i g r a l ze lo d o b r o tn Je zas luži l p r v o m e s t o . S a m o e n k r a t je b i l v k r i t i č n e m p o l o ž a ­

j u , l n to v p r v e m k o l u z B a r t o -l j e m , p a se je t u d i t a k r a t reš i l . P o r a z S i l e m u je b i l d o b r o d o š e l , k e r se m u t a k o n i b i l o t o l i k o t r u ­d i t i , d a Je pr i še l v v o d s t v o . S i l a se j e v d r u g e m k o l u p r e n a g l i l l n n i h o t e l r e m i j a . K o t Je n a v a d a v t a k i h p r i m e r i h , se je p o t e m m o r a l z a d o v o l j i t i z n ič lo . P o p o r a z u j e spet zače l s p r e v i d n o i g r o , k a r p a j e b i l o p r e m a j o , d a b i d o h i t e l v o -d e č e g a i n g . V o l k a . M o h a r Je o d ­l i čen šahist , e d i n o n a p a k o i m a v t e m , d a g a p o r a z v r ž e Iz t i r a . K o ­b l e r — » k r a l j r e m i j e v « j e p o k a ­z a l d o b r o t eo re t i čno z n a n j e , t o d a p r e m a l o od ločnos t i . K v a l i t e t a d o ­l e n j s k i h s a d i s t o v n e n e h n o n a p r e ­

z a z a k l j u č e k še n e k a j ž e ! j , fcl so j i h i z r e k l i u d e l e ž e n c i n a a a -k l j u č n e m b a n k e t u . V s i s o b i l i s o ­g l a s n i , d a se m o r a j o p r v e n s t v a D o l e n j s k e t u d i v b o d o č e p r i r e j a ­t i , č e p r a v b o d o m o r d a I m e l a u r a ­d e n enača j o k r a j n a p r v e n s t v a . T u r n i r z a p r v e n s t v o D o l e n j s k e p o ­m e n i v e l i k o v e č k o t o k r a j n a p r ­v e n s t v a , k i b o d o l e o K r e p l J e n a p r v e n s t v a K o č e v j a a l i N o v e g a m e ­sta . I z r e č e n a je b i l a t u d i že l ja , d a b i se d o l e n j s k i šahist i č i m v e č k r a t s reča l i , p o s e b n e g a p o m e n a p a b i b i l i t u r n i r j i , n a k a t e r i h b i p o l e g n a j b o l j š i h D o l e n j c e v s o d e l o v a l i t u ­d i m o j s t r i i n m o j s t r s k i k a n d i d a t i S l o v e n i j a l n s o s e d n i h r e p u b l i k ,

du j e , z a to je j a l o v o čakat i s a m o m o r d a t u d i k a k š e n m o j s t e r Iz t u ­n a n a p a k e n a s p r o t n i k a , d r u g a č e J i n e . T a k e t u r n i r j e I m a j o Se l e ­p a se z a d o v o l j i t i z r e m i j e m . D e - t o « v n a č r t u t a k o o k r a j n i š a h o v -j a k le p o p r i k a z a n i i g r i m o r d a s k i o d b o r v K o č e v j u k d t v N o v e m n e k o l i k o p r e v i s o k o , k o t Je B a r - m e s t u . T i t u n v l r l i b i b t l i v e l i k e g a tolj m o r d a n e k o l i k o p r e n i z k o B a r t o l j j e p o k a z a l v e l i k e z m o t ­n o s t i . Z več t u r n i r s k e r u t i n e b o m o r d a že n a p r i h o d n j e m p o d o b ­n e m t u r n i r j u o s v o j i l I. k a t e g o r l -10. K l e m e n e n e k a j k r a t n i z n a l Iz­k o r i s t i t i d o b r e g a po l oža j a . O b a z M a l e r i č e m p o p o l n o m a zas luž i ta 11. k a t e g o r i j o , k i p a Jo Je za s e ­daj d o s e g e l le K l e m e n e . Z a K a v -s k a s m o že o m e n i l i s m o l o , k i g a Je s p r e m l j a l a . L a n i je b i l s t r a h in t r epe t za p r e d s t a v n i k e K c č e v j a , l e tos p a g a Je p o s n e m a l M o h a r , k i je p r e m a g a l V S P t r i N o v o m e -ščane . Z a d n j i m t r e m n a r e p u ta

p o m e n a z a n a d a l j n j i r a z v o j š a h a n a D o l e n j s k e m , z a t o ae n a n j e ne b i s m e l o p o z a b i U . F . M.

Pripravlja se zanimiv četveronoj okrajnih

reprezentanc Z v e d e l i s m o , d a Š a h o v s k a z v e z a

S l o v e n i j e p r i p r a v l j a z a n i m i v č e -t v e r o b o j o k r a j n i h š a h o v s k i h r e ­p r e z e n t a n c . P r e d l o g z a to s r e č a ­n je Je d a l O S O N o v o m e s t o . Č e ­

b e l m a n j k a p r e d v s e m t eo r e t i čno »veroboj ne b i b i l p r v e n s t v e n e g a z n a n j e znača ja , i m e l p a b i v e l i k p o m e n

O t u r n i r j u p a n a s l e d n j e : t a j e p r i o c e n j e v a n j u m o č i p o s a m e z n i h p o p o l n o m a uspet i n t u i m a n a j v e č k a t e g o r i j v r a z l i čn ih o k r a j i h . M o č z a s l u g o r g a n i z a t o r , k i g a Je r e s p o s a m e z n m k a t e g o r i j b i p r l m e r -o d l i c n o p r i p r a v i l . U d e l e ž e n c i Iz j a l l t ako , da b i v v s a k i r e p r e -n o v o m e S k e g a o k r a j a se z a h v a l j u - z e n t a n c l n a s t o p i l i p o t r i j e p r v o -j e j o p r l r e d i t e l i e m za v s o - s k r b i n k a t e g o r n i k i , pe t d r u g o k a t e g o r n t p o z o r n o s t , p o s e b n o z a h v a l o p a Iz­r e k a j o o s e b j u i n u p r a v i h o t e l a » P u g l e d « , k i so se res p o t r u d i l i , t a k o d a so u d e l e ž e n c i l z K o č e v j a o d n e s l i n a j l e p š i v t i s .

N a z a k l j u č n i svečanos t i s o n a j ­bo l j ? ! p r e j e l i l e pe n a g r a d e , z m a ­g o v a l e c i n g . V o l k pa p o l e g t e ga še t r i p o k a l e . V s i ude l e ženc i so o d p o k r o v i t e l j a t u r n i r j a — O L O K o č e v j e — p r e j e l i v d a r z a n i m i ­v o k n j i g o o K o č e v s k i .

k o v in d v a t r e t j e k a t e g o r n i k a . P r v i t a k č e t ve robo j Je p l a n i r a n za 83. l n 24. m a r e c v L a š k e m , k j e r b i se p o m e r i l e de se t č l ansko e k i p e o k r a ­j e v M a r i b o r , C e l j e , K r a n j i n N o ­vo m e s t o . T a k o t e k m o v a n j e b i b i ­l o v e l i k e g a p o m e n a za. s o d e l o v a ­n je ln p o v e z a v o m e d o k r a j i , k i Je za seda j še z e l o š i b k a a l i p a Je s p l o h nI. C e bi ta p o s k u s u s p e l , b i b i l o m o r d a d o b r o to t e k m o v a ­n j e razšir i t i n a vse o k r a j e S l o ­v e n i j e .

Mladinci novomeškega PARTIZANA — prvakil R e p u b l i š k e g a s m u č a r s k e g a p r - č i čev čai j e za 9.7 s e k u n d e alatv

v e n s t v a P a r t i z a n a S l o v e n i j e , k i j e šl od z m a g o v a l c a s C r n e . b i l o v K r a n j s k i g o r i o d 2. do 3. m a r c a , se j e ude l e ž i l a t u d i r e ­p r e z e n t a n c a o k r a j n e z v e z e P a r t i ­z a n a N o v o m e s t o .

Č l a n e sta z a s t o p a l a S l a v k o M e d ­l e l n M a r j a n S o n c . M e d l e Je z a ­s e d e l dva j s e to m e s t o s č a s o m 2:47.9, m e d t e m k o Je b i l S o n c d i s ­k v a l i f i c i r a n .

2 a l se p r v e n s t v a n i s o u d e l e ž i l i d o l e n j s k i s k a k a l o l .

v s o b o t o so t e k m o v a l i v p a t r u l j ­n e m t e k u m l a d i n c i n a 5 k m , č l a ­n i p a n a 8 k m d o l g i p r o g i . S n e ž n e r a z m e r e so b i l e o d l i č n e i n p r o g a KOŠARKA dobrta p r i p r a v l j e n a . N a j v e č j i u s p e h Je d o s e g l a p a t r u l j a m l a d i n - P A R T I Z A N (N. m.) »1:81 (38:31) c e v P a r t i z a n a N o v o m e s t o v p o - P r v i J a v n i n a s t o p p o z i m s k e m s t a v i : A n t o n D a r o v e c , I v a n B e - o d m o r u so v N o v e m m e s t u p r i -r u s , I v a n H r e n . P r i b o r i l i so s i I. p r a v i l i k o š a r k a r j i . V goste so p o -m e s t o s Časom 20:04 fn so b i t i z a v a b i l i Z a g o r j a n e . č l ana I. s l o v e n -3 m i n u t e i n 20 s e k u n d bo l j š i o d s k e l i g e . N o v o m e S f t a n l so p o k a z a -d r u g o p l a s i r a n e g a P a r t i z a n a S e n t - h l e n o i g r o . gostje so p a p r e d n j a -l o v r e n c n a P o h o r j u .

Č l a n s k a p a t r u l j a P a r t i z a n a N o v o m e s t o , v k a t e r i so t e k m o v a l i : V i k ­t o r C u j n i k , I v a n L a h , s t a n e P e -t r inč ič , j e s č a som 30:15 z a s e d l a t re t je m e s t o za P a r t i z a n o m L o ­v r e n c n a P o h o r j u i n P o s t o j n o . V n e d e l j o so se člant i n m l a d i n c i i z v s e S l o v e n i j e p o m e r i l i v v e l e s l a ­l o m u . P r o g a je b i l a p r e c e j z a h t e v ­n a i n p o v s e m potedenesa . T e k m o ­v a l i so n a l p o d n j e m d e l u z n a n e g a b u k o v n i š k e g a s m u k a . T u d i v v e ­l e s l a l o m u so m l a d i n c i čas tno z a ­s t o p a l i na šo o k r a j n o z v e z o . M l a ­d i n e c P a r t i z a n a T r e b n j e A l o j z F l o r l l a n č i č . 1e s ča som 1:24,9 d o s e ­ge l t r e t j e m e s t o . m l a r H n e c i s t e c a d r u š t v a D r a g o R e b e m l k D P d e v e ­to m e s t o s č a som 1:40,1. T l o r i j a n -

ClH le z boljSci i g r o v o b r a m b i . Z a č e t e k 1e t o r e l d o b e r . U p a m o , d a se b o d o d o m a č i n i v p r i h o d n j i t e k m i (s s r e d n 1 e * o l s k 1 m p r v a k o m L R S — e k i p o T S S i z L J u b l j a n e ) Se bol j p o s t a v i l i .

NOGOMET V ČRNOMLJU Z a z a če t ek * e * o n e so se v C r ­

n o m ! 1 u p o m e r i l i v n e d e l j o n o g o -metaS i » B e l e k r a j i n e « l n r o k o m e -t a t i P a r t i z a n a « P o z e l o r a z b u r l j i v i t e k m i sta se m o l t v l razš l i p r e d 200 g l e d a l e ! r. n e o d l o č e n i m r e z u l ­t a t o m *:?>. Tgra n i b i l a n i č p o s e b ­n e g a , ža l c e l o g r o b a s s t r a n i » B e ­le k r aV r - e « . V D o l e n l s k ! 11«?i b o t r e b a v e č n a č r t n e e a t r e n l n e a . Če b o m o h o t e l i s k v a l i t e t o n a p r M !

M-k.

teh je 13, so medtem napravile se posebej tudi gospodinjski tečaj. Večina učencev se je ude­ležila poučnega obiska v veteri­narski bolnišnici v Ljubljani in v tovarni močnih krmil. Čudili 80 se lepi živini, zelo jih Je zanimala razlaga vodje bolniš­nice o pojavih bolezni in nači­nu zdravljenja. V tovarni moč­nih krmil jih je najbolj prese­netila mehanizacija obra'ta in pa to, da v tovarni ne gre v nič niti najmanjSi odpadek, pač pa vse izkoristijo za visoko .kako­vostno krmo. 2elijo, da bi lah­ko obiskali ie več takih kmetij, skih obratov.

• SoU v Blrčni vasi ima pre­

cejšen, kos zemlje okoli stavbe, ki dosedaj ni bila izkoriščena. Na tem zemljišču bodo sedaj uredili poizkusni sadovnjak. Večji del zemljišča bodo zasa­dili s hruškami in jablanami, naj­bolj iončni del pa s črnim r i -bezljem. Urejevanje in zasaje-vanje vrta bo združeno s prak­tičnim poukom .učencev kmetij­sko gospodarske šole. Učenci so izra«ill željo, naj bi bil prak­tični pouk ob nedeljah dopol­dne. ,

Z a d r u ž n a stavba na Ruperč vrhu, ki so jo pričeli graditi lani v septembru, je bila do zi_ me dograjena v surovem sta­nju, letos pa računajo, da bo -sposobna za vselitev. V njej bo imela kmetijska zadruga svoje prepotrebne prostore za upravo, trgovino, gostilno in skladišča. ..«..«..»..«..». .••.•-.«. .«,.(..•• >•«•<••.

f F0T0TEHNIKA ! f Novo mesto

» K R K A « — N O V O M E S T O : Od 8. do u . III. a m e r i š k i f i l m » U p o r n a l a d j i B a u n t i « . O d 12. d o 14. III. J u g o s l o v a n s k i f i l m » O s u m l j e n « . — M l a d i n s k i p r o g r a m : o d S. d o 7. III. i t a l i j a n s k i f i l m » Č u d e ž v M i ­l a n u « . O d 12. d o 14. III. f r a n c o s k i f i l m » G o s p o d H u l o t n a poč i tn i ­c a h « .

» J A D R A N « — K O Č E V J E : o d 8. d o 10. III. a m e r i š k i f i l m » C l p v e k i z A l a n a « , K;, i n 14. III. a m e r i š k i f i l m » V a š z v e s t i B l e k « .

Č R N O M E L J : 8. in 10. III. a m e ­r i šk i b a r v n i f i l m » P o k l i č i M . z a ­r a d i u m o r a « . 12. i n 13. III. m e h i ­ški f i l m » P o s l e d n j a že l j a « .

M E T L I K A : 9. l n 10. III. a m e r i ­ški f i l m » S n e g n a K i l i m a n d ž a r u « . 13. III. a m e r i š k i f i l m » V v r t i n a u H i m a l a j e « .

K O S T A N J E V I C A : 10. III. a m e ­r i šk i b a r v n i f i l m » R d e č i g u s a r « .

D O L . T O P L I C E : 9. i n 10. III. I t a l i j a n s k i f i l m » N e h v a l e ž n o s r ce « . P r e d s t a v e v s o b o t o o b 19.3o u r l , v n e d e l j o o b l3.3o i n 19.30 u r l .

T R E B N J E : 9. l n 10. III. m a d ž a r ­s k i f a r v n l f i l m » S e ž i v i j o « . P r e d ­s t a v i v n e d e l j o o b 14. In 16. u r l .

Š E N T J E R N E J : 9. 1n 10- III. a m e ­r i šk i f i l m » S l a v o l o k z m a g e « .

M O K R O N O G : 9. i n 10. III. f r a n ­c o s k i f i l m » P o n o s n i « .

S T R A Ž A : 9. i n 10. III. š v e d s k i f i l m » T a t o v i l j u b e z n i « . P r e d s t a v e v » o b o t o o b 19. u r i , v n e d e l j o o b 15.30 u r i i n 19.30 u r l .

P O T U J O Č I K I N O N O V O M E S T O p r e d v a j a a m e r i š k i f i l m » L j u b e z e n n a b o j i š č u « : v če t r tek , 7. III., o b 19. u r i v P o d g r a d u ; v p e t e k , 8. III., o b 19. u r i v M i r n i p e č i ; v s o ­bo to , 9. III., o b 19. u r i v S t o p i c a l i ; v n ede l j o , 10. III., o b 15. u r l v S k o c j a n u i n ob 16. u r i v S m a r j e t i .

N O V O M E S T O N e d e l j a , 10. m a r c a , o b 10. i n M .

u r l : » Č a r o b n i k l o b u k « . V s t o p n i n a o b i č a j n a : 10 d i n za o t r o k e , 20 d i n z a o d r a s l e .

K O S T A N J E V I C A N A K R K I V n e d e l j o , 10. m a r c a , o b 9. u r l

d v e p r e d s t a v i : T r b u c l n r o p a r j i , D e b e l a r e p a .

Po s l e j b o d o v n o v e m l u t k o v n e m g l e d a l i š č u r o č n i h l u t k v K o s t a ­n j e v i c i p r e d s t a v e v s a k o n e d e l j o .

Izdeluje reklamo za kino (Črno-bele ln barvne dia­pozitive). Po želji l*dela tudi osnutek in skico ra

take reklanvo. POSLUŽUJTE 8E NAJSODOBNEJŠE K INO -REKLAME!

Sprejema naročila za razglednice vseh vrst.

U G O D N O P R O D A M P O S E S T V O : n j i v o , s a d o v n j a k , t r a v n i k i n v i ­n o g r a d (v s k u p n i i z m e r i l . l a h a ) , h išo z d o b r o o h r a n j e n i m g o s p o ­d a r s k i m p o s l o p j e m v S m a r j e t i p r i N o v e m m e s t u . P o d r o b n e j š e i n f o r m a c i j e p r t G r a h u t u F r a n c u v S m a r j e t i p r i N o v e m m e s t u .

P R O D A M 47 a N J I V E 2 k i l o m e t r a o d pos ta j e K a n d i j a . P r o s t o r Je p r i m e r e n za g r a d b e n e p a r c e l e . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (92-57).

N J I V O (4000 m! ) p r i po s t a j i v N o ­v e m m e s t u p r o d a m t u d i n a d e ­le. N a s l o v v u p r a v i U s t a (91-59).

Č R N O M E L J F e b r u a r j a so b i l e r o j e n e 3 d e ­

k l i c e In 2 d e č k a . P o r o č i l i t o s e : V r a n e š i č A d o l f ,

p o l j e d e l s k i d e l a v e c iz T r i b u č , i n T r d i č Jože fa , p o l j s k a d e l a v k a iz D e s i n c a . C r n l č M i h a e l , k m e t Iz T r i b u č . i n S i m o n i č M a r i j a , p o l j ­s k a d e l a v k a iz V e l . L a h i n j « . K r a l j I v an , s t r o j n i t e h n i k iz Č r n o m l j a , l n P r e d a n i č A n a , b o l n i č a r k a i z N o v e g a m e s t a . S u š t e r i č A l o j z , k m e t s T a n č e go re , l n Rož i č A n a , p o l j s k a d e l a v k a i z D o l . P a k e . S e ­d l a r L e o p o l d , p o l j s k i d e l a v e c i z R o d i n , i n G r a b r i j a n S l a v a iz D o l . P a k e .

U m r l i s o : Goa t l š a A n a r o j . M 0 1 -le r , z a s e b n l c a , » l let , i z Č r n o m l j a . S t e f an l č M a r i j a , k m e t i c a , «7 let , iz S v t b n i k a . H u d o r o v s c M a r i j a , hči d e l a v k e , 14 let , iz K a n i ž a r i c a . P o g l a j e n J a n e z , u p o k o j e n s o , ti. let, l z R u č e t n e v a s i .

N O V O M E S T O V času o d 23. II. d o t. III. j«

b i l o r o j e n i h 14 d e č k o v i n i « d e ­k l i c .

P o r o č i l i so s e : B r a j d i č J a n e z , z i d a r s k i d e l a v e c , i n B r a j d i č B r l -g i t a , g o s p o d i n j a , o b a i z P r e č n e . K l o b u č a r I v a n , d e l a v e c z V e r d u -n a , i n G i m p e l j V i d a , t e k s t i l n a d e ­l a v k a i z C r m o Š n j l c . P l a n t a n F r a n c , k m e t o v a l e c i z V e l . C e r o v c a , i n B rudat r A n a , hč i p o s e s t n i k a lz V i -n j e v a s i . J e r š e k J a n e z , d e l a v e c i z V e l . B u č n e v a s i , l n M i k l a v č l č I v a ­n a , s t r o j n a d e l a v k a lz I r c e v a s i . M e d v e d M a r t i n , s i n p o s e s t n i k a • K r k e , i n J e r m Jože fa , hči p o s e s t -n i c e lz Ce š če v a s i . S a š » k Jože , d e ­l a v e c , fn K o b e F r a n č i š k a , hči k m e t o v a l c a , o b a s P a n g r č v r h a . K r e g a r A n t o n , s i n p o s e s t n i k a i z G o r . S t r aže , i n Z u p a n č i č Jože fa , hč i p o s e s t n i k a l z R u m a n j e v a s i . I v a n e ž Jožef , d e l a v e c iz G a b r j a , i n K o b e A n g e l a , hči k m e t o v a l c a s P a n g e r č g r m a . Z e l a z n l k A l o j z , k u r j a č , i n M a r t i n č l č H e l e n a , š i v i ­l j a , o b a iz N o v e g a m e s t a . B l a ž i č A l o j z , d e l a v e c lz J a v o r n i k a . l n R a -Je r A n t o n i j a , t k a l k a i z N o v e n a m e s t a . S t a r l č J a n e z , š o f e r z R o ž ­n e g a v r h a , l n T e r o p š l č A n g e l a , k u h a r s k a p o m o č n i c a lz S r e d . G r -č ev j a .

U m r l i s o : T u r k M a r i j a , ž e n a č e v l j a r j a , 46 let , i z C r m o š n j i c . B r e z a r Jož ica , hči d e l a v k e , 1 l e to , i z Č r n o m l j a . K a l a n F r a n c , u s l u ž ­b e n e c , 88 let, iz D o b r n i č a .

P R E Č N A U m r l a Je K o k a l j F r a n č i š k a ,

u ž i tka r i e a , 80 let , iz V e l . B u č n e v a s i .

G O T N A V A S R o j e n a je b i l a l d e k l i c a l n 1

d e č e k . U m r l Je G o m b a S a M i l a n , s i n

č ev l j a r j a , 1 l e to , lz P l e m b e r k a .

fa s K r v a v č j e g a v r h a — d e č k a , G r e g o r č i č A n a iz G o r e n j e v a s i — d e k l i c o , M e h a k M a r i j a iz R e g e r č e v a s i — d e k l i c o , K J o b č a r A n i c a l s B r o d a — d e k l i c o , U s e n l k V a l e r i j a iz N o v e g a m e s t a — d e č k a , S r e b r ­n j a k N e ž k a iz V e l . S l a t n l k a — d e č k a , J u n e J a l k a z O t o č c a — d e ­k l i c o , P l a n t a n A l o j z i j a iz K o r o ­ške v a s i — d e č k a , B e l e T e r e z i j e lz S m o l e n j e v a s i - i d ečka , Z a b k a r N e ž a iz R a k e — d e k l i c o , Z o r a n M a r i j a z D o l ž a — d e k l i c o , H e n i g -m a n M a r i j a lz V a v p č j e v a s i — d e č k a , S l u g a M a r i n k a i z B u č k e — d e č k a , L e s k o v a r H e d v i k a iz S e v ­n i c e — d e č k a , U r š i č I v a n k a i s M i r n e peč i — d e č k a . S m o l e T e r e ­z i j a z B r e g a o b T e m e n i c i — d e ­k l i c o , T r a m t e F r a n č i š k a z R u h n e va s i — d e č k a , K e s e r l č M a r a l r K e s e r j e v — d e č k a , L l p a J A n g e l « lz C e r o v e g a l o ga — d e k l i c o , P r i ­m o ž i č I v a n k a lz N o v e g a m e s t a — d e č k a , B o k a n G l z o l a z B r e g a p r i K o č e v j u — d e č k a , M a l n a r i č M a ­r i j a iz N e s t o p l j e v a s i — d e č k a , P l a n i n š e k J e l k a s H i n j p r i S e v ­n i c i — d e k l i c o , L a v s e r g e r V i k t o ­r i j a lz T r ž i č a — d e k l i c o , K o ž e l j A n a z L u ž e — d e č k a , U d o v č M a ­r i c a iz M a l k o v c a — d e k l i c o , T e ­ropš l č M a r i j o iz Ce šn j l c — d e k l i ­co , M e d v e d M a r i j a iz G o r . G r č e v -j a — d e č k a , V i d m a r V e r a i z S a -d i n j e vaa l — d e č k a .

P r e t e k U t e d e n » o v n o v o m e š k i } x * rodn išn ic l r o d i l e : B a d o v l n a c M a r i j a s S e l — d e č k a , P l u t J o ž e -

Z zborov volivcev občine Semič Zbori volivcev v *emlški

občini, kd so se pravkar zaklju­čili, so bili dober obračun dela ObLO in ljudskih odborov. Le ­ti so poročali voLlvcem o de-u odbora in svetov v preteklem letu. Razpravljanje Je bilo ži­vahno, predvsem so pa ljudje razpravljali o elektrifikaciji Sredgore dn Planin«, kj čemer bodo imela napelja v občini električno luč. Precej ©ogovori­li tudi o porabi in potrebi no­vih sredstev za dvig kmetij­stva. Zlasti zadruge naj nudijo kmetom pomoč za zboljšanje sadjarstva in vinogradništva. Predlagali so tudi, da bi za­družna podjetja čevljarstvo, brivnica in me'sniea imele zdru­ženo komunalno upravo. Pe«ko-kop na Brezovici naj bj obno­vili, da bo gradnja hlS tn go­spodarskih posloptl cenejša.

Občina ^ma velike izdatke zaradi novih pri-stojnosti, k| Jdh je dobila. Zlaiti so občutna sredstva za 'socialne podpore, za Štipendije dijakom, plačilo bo.nisnlc in domovom za one­mogle ljudi. Proračun lani ni bil docela uresničen, zaradi če­sar so oistali nerešeni tudi ne-

TeCa| Rdečega križa v Ljudsko izobraževanje v Ko­

stanjevici itudi letos v redu pote­ka. Tudi letaj se v tečajih iz­obražuje okoli sto ljudi. V so­boto, 1. marca, so tečajnice Rdečega križa podale obračun svojega dela pred osemčlansko komisijo. Od 32 prijavljenih deklet je tečaj uspešno zaklju­čilo 27 deklet.

Po izpitih, katerih so se ude­ležili poleg predavateljev dr. Jo­žeta Križnica, Stane Gajškove in Rajk« Počkarjeve, še skrb­stveni organ Obč. LO Marija Vintar, ravnatelj nižje gimna­zije Lado Smrekar, veterinar France Bučar in predsednik RK ter, organizator tečaja Lojze Mlakar, je zavladalo med tečaj­nicami veselo razpoloženje. P r i ­redile so skromno pogostitev in se zavrtele ob zvokih har­monike.

V zaključnem nagovoru je to­variš Mlakar pojasnil, da bo pr i ­hodnje leto tečaj nadaljeval z delom ln da bodo tečajnice, ki

kateri sklepi. Odborniki so lju­dem pojasnili, da daje družna mnogo več sredstev v raznih oblikah nazaj na vas, kot pa posameznik vplača davkov.

Na zborih iso ljudje isk.enili, da bodo va&čani s skupnim prostovoljnim delom popravili vaška pota, ljudski odbor bo pa dal sredstva za brezplačno raz-stre4ivo. Volivci AO predlagan, da naj vsak vaščan, ki se dela ne bo udeležil, p.aca namesto tega 800 dinarjev.

Volivci 'so rapravljali tudi o popravilu pokopališča v Ne-

etoplji vasi, o »emiškem vodo­vodu in njegovi razširitvi protii Strekljeveu ln Sadinji vasi. Iz­volili so tudi potrošniški svet, v katerem so predvsem feett«, ki najbolj poznajo vprašanja s področja trgovin.

Zbora v Semiču «e j« udele­žil tudi republiški pos-anec TVv-ne Suštaršič, ki je govoril o domačih in zunanjih politično-gospodarskih vprašanjih in o ukrepih za zboljšanje življenj­ske ravni, posebej pa se o pri­zadevanjih za dvig kmetijstva.

Metod Plut

P r e t e k l i t e d e n so se p o n e s r e č i l i l n i s k a l i p o m o č i v n o v o m e š k i b o l ­n i šn ic i : K a s t e l l c F r a n c , s i n p o s e s t ­n i k a iz V i n j e v a s i , j e p a d e l i n s g l a v o z a d e l ob k a m e n . S o b a k M i ­l a n , s i n u s l u ž b e n c a i z N o v e g a m e ­sta , se je z v r o č i m m l e k o m o p a -r i l p o d e s n i r o k i . K a l a n F r a n c , l e s n i t r g o v e c i z D o b r n i č a , se j « z a d e l s k o l e s o m v e l ek t r i čn i d r o g l n s i p o š k o d o v a l p r s n i koš. S k u -šek Jože , p e k o v s k i p o m o č n i k iz M o k r o n o g a , se Je s s e k i r o u s e k a l v l e v o r o k o . K o r e n D a n i c o , ž e n o p o s e s t n i k a iz T r e b č e v a s i , j e d o ­m a č i b i k n a p a d e l In Ji p o š k o d o v a l o be n o g i , G o l o b Jože, p o s e s t n i k z M i r n e , Je p a d e l s k o l e s a i n si p o ­š k o d o v a l d e s n o nogo . M o r a v e e V i n k o , s i n k l e p a r j a i z B l r č n e v a ­s i , se Je z v r o č o k a v o o p e k e l p o o b r a z u , p r s i h i n r o k a h . S e g i n a B r a n k o , s i n p o s e s t n i k a s S e l a - R a -teža, Je v s l a m o r e z n i c o v t a k n i l r o ­k o l n s i Jo p o š k o d o v a l . B a r t o l j M i l a n , s i n d e l a v c a iz S l o v e n s k e v a s i , se Je p r i i g r a n j u s s e k i r o u s e k a l v l e v o r o k o . K u k m a n N e ­ža, ž e n a u ž t t k a r j a i z R u č e t n e v a ­s i , j e p a d l a s s e k i r o l n si p o š k o ­d o v a l a l e v o n o g o . H u d o r o v a c J a n ­k o , d e l a v e c iz R o s a l n i c , j e p a d e l z v o z a l n »si p o š k o d o v a l v r a t . K a p š u Jože tu , g o z d n e m u d e l a v c u i z H r e l j i n a , je p a d l a n a d e s n o n o g o b u k e v . P l a n t a n a F r a n c a , t e ­l e f o n s k e g a m o n t e r j a s P o l j a n , j e a s e k i r o u d a r i l s o d e l a v e c p o d e ­s n i r o k i . S p u d i č M a r i c a , hči d e ­l a v c a lz R e š t o v e g a , Je p a d l a s š t e ­d i l n i k a l n s i p o š k o d o v a l a l e v o roko.

Za razmah Ljudske teh­nike v Straži-Toplicah

Okrajni odbor Ljudske tehni­ke v Novem mestu uresničuje naloge, sprejete v lanskem okrajnem Tednu LT. Tako je pred dnevi ustanovil občinski odbor LT tudi v občini Straža-Toplice, ki bo skrbel za usta­navljanj« novih klubov. Najprej bodo ustanovili Avto-moto klub pri podjetju »Gorjanci«, ki ima za to največ pogojev, v načrtu imajo pa Se ustanovitev radio­amaterskega in fotoamaterske-ga kluba. Odbor bo pomagal tu­di pri uvajanju tehnike v kme­tijstvo. — n

Pitna voda — davna želja Z občnega zbora članov SZDL v Kostanjevici na Krki

V nedeljo 17. februarja so se zbra.i člani SZDL iz Kostanje­vice na redni letni občni zbor, kjer so pregledali uspehe in slabosti dela v preteklem letu ter si obenem zastavili nove naloge in nove načrte.

Ciisto gotovo je eno osnov-rtllh komunalnih vprašanj Ko­stanjevice vodovod. To vpra-

Kostanjevici je končan so izpit v redu opravile, šle v drugi letnik. Dekleta so se v kratkem nagovoru zahvalile vo­diteljici tečaja tovarišicj G«J-škovi in s tem izrazile hvalež­nost za pridobljeno znanje.

sanje se namreč vleče že n*kaj desetletij in je predmet doma­la vseh sestankov in zborovanj. Kakor znano, je vsa' voda v Kostanjevici okužena in tako neuporabna. So.ska mladina n. pr. pije vodo lz Studene, ki te­če pred šolsko zgradbo in jo za­jema natanko tam. ktjer se na­paja domala vsa živina iz Ko­stanjevice. Krka skoraj vsako .et)o, včasih itudi večkrat pre­plavi svoje bregove. Takrat za­jame tudi vse vodnjake, ki so zavoljo visokega vodostaja tal­ne vode že tako pokvarjeni. To se s'cer dogaja že nekaj stole­tij in želja po vodovodu je v

Kostanjevici živa že več kc*t petdeset let. In vendar gre za žive ljudi, v šolskem poslopju celo za tiste ljudi, ki nam bi morali biti najdragocenejši — našo mladino! Predstavniki SZDL so to pot obljubili, eta bodo prevzeli iniciativo v tem boju in jo gnali do konca, do-k.er ne bo tako važno vpraša­nje rešeno. Zadali so si prav tako za nalogo, da bodo razši­rili svtoje vrste in poglobili po­litično dejavnost organizacije v našem mestu.

Lepo obiskani občni zbor si je izbral novo vodstvo, ki si bo razdelilo funkcije na svoji prvi seji.

Zanimanje za napredek Na občnem zboru Kmetijske

zadruge Črnomelj so člani kr i . tično pregledali svoje uspehe v dosedanjem delu. Bre* dvoma so v zadnjem letu dosegli lepe uspehe, zlasti na področju kme­tijstva. Delo pospeševalnih od­sekov je bilo plodno, čeprav v nekaterih primerih začetniško. Nasadili so 3 ha visenj na zem­ljišču splošnega ljudskega pre­moženja. Nasad je last zadruge. Organizirali so akcijo za pre-ceplijanje češnjevih divjakov, da bi jih presadili na primemo mesto.

Prav dobro je uspela akcija

pregleda krav z ozirom na ja­lovost in brej ost. Več krav so tudi zdravili. 200 krav je bilo vpisanih v popisno knjigo; za­nje bodo uvedli mohsno kontro­lo, nato pa uredili rodovnik. Da bi povečali krmno ba«o, je pri­spevala zadruga približno 350 tisoč dinarjev za regres umet­nih gnojil. Zadruga je posredo­vala svojim članom kredit za gradnjo gnojhičnlh jam in hle­vov. Da bi živinorejo tudi kva­litetno izboljšali, so v teku pri ­prave za umetno osemenjeval-nico, za kar je zadruga dala na razpolago 200.000 din. Zadruga

skrbi tudi za kmetijske kadre; tako je štipendirala študenta agronomije, dijaka kmetijske srednje šole, gojenko vrtnarske iole in dva gojenca nižje kme­tijske šole. Za svoje člane je r.adruga plačala revijo »Naša vss". Organizirala je tudi več strokovnih predavanj in poizku­sov ter vrsito drugih ukrepov za izboljšanje kmetijstva.

Člani »o razpravljali tudi o bodočih nalogah. Izrazili so že­ljo, da b! zadruga nabavila stroj-le.

J . *»

Živa Ob izidu knjige: »NAJSTAREJŠA ZGODOVINA DOLENJSKE«

M i k a v n o i n poučno je spo ­z n a v a t i p ras ta ro zgodov ino , spoznarvat i življenje, l j u d i i n n j i h o v e navade , l j u d i , k i so p r e d tisočletji živeli n a o z e m ­l j u , k j e r sedaj p r e b i v a m o m i , i n so te j z e m l j i v t i s n i l i bo l j a l i masnj g l obok pečat svo j e ­g a b i v a n j a , življenja i n . . . d e l a . N i p i s a n i h s p o m e n i k o v i z t i s t i h » s iv ih « časov, le i z ­k o p a n i n e govore o n j i h , t oda t a govonica je k l j u b p o m a n j k ­l j i v i m be s edam živa, poučna i n z a n i m i v a . P r e d m e t e p r a -Btanova lcev n a t e m področju D o l e n j s k e h r a n i j o naši m u z e ­ja — D o l e n j s k i v N o v e m m e ­stu, B e l o k r a n j s k i v M e t l i k i , P o s a v s k i v Brežicah. T o je d ragoceno g r a d i v o z a s p o z n a ­v a n j e p ras ta r e z godov ine n a D o l e n j s k e m , i n naši t r i j e m u -fceji, čeprav h r a n i j o »mr t ve « p r edmete , so ž i ve us tanove , i i v a v e z m e d našimi i n d a v ­n i m i m p r a d a v n i m i časi.

Z g o d o v i n a je učiteljica ž i v ­l j e n j a , to j e s tar , v e d n o e n a k o t eh t en rek , i n svoj p r e d a v a ­t e l j s k i k a t e d e r i m a t a učite-l jdca p r a v v m u z e j i h . N e m a r a k a r v e l j a , d a se D o l e n j c i p o ­m e n a s v o j i h muze j e v še vse p r e m a l o zavedamo , d a jdh j e m l j e m o le k o t eno us tanovo več,1 k i po t r ebu j e t o l i k o i n t o ­l i k o do tac i j , im d a s m o nan j o k o l i k o r t o l i k o ponosn i . ( »Hm, m u z e j a n i m a j o samo d rugod , t u d i m i g a imamo!« ) . T o d a m u z e j i so i z r edno p o m e n l j i v e us tanove , tega se m o r a m o z a ­v e d a l i ; t u d i te, n a v i d e z »mrtve hiše« so živa k u l t u r n a žarišča. O d k r i v a j o n a m podo ­bo naše p r e t e k l o s t i , podobo, k i riše svo je poteze t u d i v naše sedanje žrtje dn b i t je . I n k d o h r a n i pričevanja k r a t k e , t oda najslavnejše dobe naše n a r o d ­ne zgodov ine — N O B ! M u z e j i ! A l i je še t r eba p o u d a r j a t i n j i h p o m e n ! . . .

To je neka j m i s l i , k i se z b u ­dijo človeku, ko l i s t a po p r a v k a r i z d a n i k n j i g i S t ane t a G a b r o v c a : NAJSTAREJŠA Z G O D O V I N A D O L E N J S K E , s p o d n a s l o v o m : V o d n i k po a r h e ­oloških z b i r k a h . m u z e j e v v N o v e m mes tu , Brežicah i n M e t l i k i . V s i t i t r i j e m u z e j i i m a j o l epe z b i r k e p r a z g o d o v i n -s k i h p r edme tov , na j d e m h n a

D o l e n j s k e m , zato je b i l a i z d a ­j a te k n j i g e več k o p o t r e b n a . V s p r e m n i besed i založnikov — M u z e j s k i h društev v N o ­v e m m e s t u , Brežicah i n M e t l i ­k i — piše: »Z Najstarejšo zgo ­d o v i n o D o l e n j s k e i n B e l e k r a ­j i n e začenjajo m u z e j i n a D o ­l e n j s k e m v r s t o r a z p r a v , k i n a j na po l j uden , p a v e n d a r s odob ­n i z n a n o s t i u s t r e z e n način p o ­dajo zaokrožen p r e g l e d p o s a ­m e z n i h področij, k i so p r e d ­met z a n i m a n j a i n de l a naših m u z e j s k i h u s t a n o v i n k a t e r i h d o k u m e n t e h r a n i j o m u z e j i v s v o j i h z b i r k a h . . . Naši m u z e j i hočejo d a t i šolski m l a d i n i p r e -p o t r e b n i pripomoček z a pog l o ­b i t e v z n a n j a i n poznan ja o k o ­l j a , v k a t e r e m živi , ras te i n se u č i . . . P r a v t a k o bodo te knjižice k o r i s t n e v s e m l j u d -s k o p r o s v e t n i m d e l a v c e m p r i n j i h o v e m v z g o j n e m i n i z o b r a ­ževalnem delu«. M i b i doda l i , da jdh bo z v ese l j em dn z a n i ­m a n j e m p r e b i r a l s l e h e r n i d o ­l e n j s k i človek, saj p r a v d o m a ­ča z g o d o v i n a l j u d i v e d n o dn močno z a n i m a .

A v t o r je v tej k n j i g i p o d a l o r i s p r a z godov ine i n r i m s k e g a obdob ja Do l en j ske , B e l e k r a ­j i n e i n P o s a v j a v t r e h p o g l a v ­j i h : Prazgodovina Dolenjske in Posavja, Dolenjska in Posavje pod Rimljani, Bela krajina do naselitve Slovencev. T e m r a z ­p r a v a m so d o d a n i t r i j e V o d n i ­k i po m u z e j i h (Do l en j skem, B e l o k r a n j s k e m i n Posavskem ) , o z i r o m a po n j i h o v i h a r h e o l o ­ških z b i r k a h (od o m a r e do omare ) . Priložena s t a z e m l j e ­v i d a arheoloških n a j d b n a D o l e n j s k e m i n v B e l i k r a j i n i ter 24 s t r a n i fo togra f i j i n r i s b r a z n i h p r a z g o d o v i n s k i h na j db . K n j i g a obsega 100 s t r a n i več-iega f o r m a t a i n i m a t u d i k r a ­tek povze tek v francoščini.

Z i zda jo »Najstarejše z go ­dov ine Dolenjske« so naši t r i ­j e m u z e j i i n M u z e j s k a d r u ­štva s t o r i l a v e l i k o , p o m e n l j i v o de jan je , k i smo ga l a h k o r e s ­nično v ese l i . S t e m so se o d ­p r l a v r a t a t u d i n a d a l j n j i m p u ­b l i k a c i j a m , k i n a m bodo v d o ­ločenem času da l e zaokroženo podobo ce lo tne do l en j ske zgo ­dov ine , da b o m o s p o z n a l i n j e n »obraz i n izraz«. (2e letos bo v založbi D o l e n j s k e m u z e j s k e

knjižnice izšel p r e g l ed N O B n a D o l e n j s k e m , i z p o d peresa u n i v . pro f . d r . M e t o d a M i k u -ža).

N a m e n teh v r s t i c n i ocen je ­v a t i »Najstarejšo zgodov ino Dolen jske« . .To mor e j o s t o r i t i i n bodo s t o r i l i le s t r o k o v n j a ­k i . L a h k o samo vnovič p o u d a ­r i m o , da s m o je v e s e l i i n d a zasluži svo j častni pi-ostor n a knjdžni p o l i c i v s l e h e r n i d o ­l e n j s k i i n b e l o k r a n j s k i hiši. Človeka, k i n a m je všeč, r a d i

nr* v-- * •—

čimbolj p o znamo . T o svo jo do l en j sko z eml j o l j u b i m o , z - t o io s p o z n a v a j m o čedalje bo l j , t u d i v po tezah n jenega n a j ­starejšega obličja. I n za to spoznavan j e n a m je G a b r o v -čeva k n j i g a t eh t en i n z a n i m i v priročnik. -n

O p o z o r i l o : »NaJs t a r e j Sa - z g o d o v i n a D o l e n j s k e « s l a n e

v p r e d p r o d a j i 200 d i n , k n j i ­g o t r š k a c e n a bo 240. N a r o ­čite Jo v D o l e n j s k e m m u ­z e j u ( N o v o rnes lo ) , v B e l o -k r a j s k e m ( M e t l i k a ) i n P o ­s a v s k e m m u z e j u ( B r e ž i c e ) .

Mladincem, skojevcem in mladinskim aktivistom iz časa N0B1

Slovenska mladina je mnogo prispevala v narod­noosvobodilnem boju in ta njen prispevek prehaja dames že v zgodovino polpretekle dobe slovenskega naroda. Kljub temu pa še danes nimamo publikacije, ki bi prikazala delež in vlogo mladine v tem boju. M o r a t i po bt imeti tako p u b l i k a c i j o že zaradi popol­nejše zgodovine NOB, še bolj pa zaradi vzgojnega dela med mladino, ki naj bi čim temeljiteje spoznavala pot medvojne mlade, generacije jji se ob tem vzgajala. Zato je plenum CK LMS na svojem zasedanju 19. ja­nuarja 1957 sklenil, da bo izdal zbornik »Mladina Slovenije v NOB«. Zbornik bo posvečen 40. o b l e t n i c i ustanovitve SKOJ, ki bo leta 1959. Ta zbornik naj bi z dokumenti in slikami, predvsem pa s čim večjim številom S}xyminov prikazal razvoj, vlogo in širino mladinskega gibanja, junaštvo, požrtvovalnost, nese­bičnost in trpljenje mladih ljudi, ki so se polni idea­lizma b o r i l i za osvoboditev jugoslovanskih narodov.

Tako obširno delo pa zahteva sodelovanje vseh nekdanjih mladincev, ki hi zbirali arhivsko gradivo, pisali spominske članke ali pa delali kot sodelavci pri uredništvu Zbornika.

Po okrajnih središčih bodo ustanovljeni pokrajin­ski aktivi, v katerih bodo tamkajšnji n e k d a n j i m l a d i n ­s k i aktivisti. Ti bodo o b i r a l i gradivo o razvoju in delu organizacije po pokrajinah. Pozivamo vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati pri urejanju Z b o r n i k a , na j se obračajo na uredništvo Mladinskega zbornika pri CK LMS in na okrajne komiteje LMS.

Le s sodelovanjem vseh mladih ljudi, ki so bili med vojno borci, kurirji, skojevci, organizatorji raznih akcij po okupiranih mestih, vodilni mladinski aktivi­sti itd., bomo lahko Zvezi s l o venske m l a d i n e . Zvezi komunistične mladine i n vsej s l o v e n s k i mladini z Zbornikom postavili dostojen spomenik.

Centralni komite L M S

Naš prvi poskusni reaktor N a nedavnem posvetovanj', o*

uporabi j ed -ske energije v i n ­dust r i j i , k i je b i lo v Beogradu* so ugotov i l i , da smo na področ­ju a tomskih raz iskav že precej napredova l i . D a b i u s t v a r i l i tehnične in mater ia lne pogo ia za .širšo uporabo jedrsk-« ener­gije, so p r i p r a v i l i osnutek n a ­črta za uporabo izotopov v i n ­dust r i j i za leto 1957. Akademik ; Pav l e Savič je hk ra t i poročal, da bo začel pr ihodnje leto obratovat i naš p r v i poskusn i reaktor v V inči.

Volitve delavskih svetov v Sloveniji

Izvršni svet L judske skupšči-ne L R S je i zda l odlok, po k a ­terem se začne v S loven i j i r a z ­pis rednih vo l i tev de l avsk ih svetov 1. marca 1957. Končan mora b i t i najpozneje do 15. apr i la 1957, volitve same pa morajo biti opravljene najpo­zneje do 30. aprila 1957. Redne vol i tve de lavsk ih svetov g r a d ­benih podjetij mora jo biti opravl jene najpozneje do 15. maja 1957, redne vo l i tve go­s t insk ih in turističnih podjet i j pa najkasneje do 31. maja 1957*

P E T K R A T H I T R E J E OD Z V O K A

V oko l i c i Londona so pos la l i v z rak posebno raketo, op r em* Ijeno z astronomskimi aparati* Raketa je v 150 sekundah dose- ' g la 160 k m višine, letela je to­rej petkrat h i tre je kot zvok.

Dresirani pes odkril roparsko tolpo

Pogled v oddelek NOB v Dolenjskem muzeju v Novem mestu

Lopov i so v Smederevu v l o ­m i l i v neko tra f iko i n odnesl i ve l ike količine tobaka, znamk in denairja. 2e ponoči je m i l i -čarski vodnik Boškovič pr ipe l j a l dresirane ga psa B i n k o . B i n k a j a pozorno prevoha la sledove v l o ­milcev in takoj odšla pro t i c e rkv i . T u se je us tav i l a p r i nekem dvorišču, k j e r so ropar j i s k r i l i svoj p len. Nato je B i n k a s s vo j im vodn ikom odšla na

Kako je stari Mohar nazaj hodil

V ČRNOMLJU LETA 1944: D E K L E T A ŠIVAJO Z A S T A V E ZA NASE BRIGADE (Iz arhiva Belokranjskega muzeja v Metliki)

Pozna jesen ga je pobra la . »Tepka ga je vzela«, so r e k l i sosedje. Moha r je b i l ločen z ženo od mize i n postelje, k a r je b i l takrat smr tn i greh. Z a d ­nja le ta je b i l vdovec, k e r je žena u m r l a nekje p r i s o r odn i ­k i h . Terc i ja lke so t rd i l e , da je vedno rad spre jemal ženske ob ­iske i n d a po n j ihov i sodbi n i b i l n i kda r posebno natančen glede šeste božje zapovedi .

Mohar j a so zakopal i . So rodn i ­k i so se *e na pogrebu s p r l i zarad i dediščine, potem so se pa

Isti pes ga je 18-krat ugriznil

Ameriški pismonoši so največ­k ra t ogr izeni od psov. R e k o r d v item pogledu pa i m a gotovo pismonoša Edva rd Serven dz Mdniole; njega je v 11. l e t ih ist i pes ug r i zn i l že 18 kra t . K o ga je ug r i zn i l osemnajstič, je pismonoša padel v jarek in s i poškodoval hrbtenico. Tokra t Je pismonošo m in i l o potrpl jenje. L a s t n i k a psa toži za »odškodnino 100.000 dolarjev. P r ed V r h o v n i m sodiščem je t r d i l , da se sedaj l ahko p r em ika samo v vozičku,

Nova folklorna skupina v Metliki na) bi znala vse belokranjske plese

V n e d e l j o , 13. J a n u a r j a , Je b i l v M e t l i k i o b č n i z b o r o b č i n s k e g a • v e t a S v o b o d i n p r o s v e t n i h d r u -Stev . Č e p r a v so m a n j k a l i z a s t o p ­n i k i n e k a t e r i h I g r a l s k i h d r u ž i n , s o b i l i v e n d a r p o s t a v l j e n i t e m e l j i z a s i s t e m a t i č n o l j u d s k o p r o s v e t n o d e l o v m e t l i š k i obč in i . B r e z p r a ­v e o r g a n i z a c i j e Je n a m r e č to d e l o v č a s i h le p r e v e č p r i l o žnos tno , n e ­r e d k o o d v i s n o o d s l u č a j n e d o b r e v o l j e p o s a m e z n i k a i n t a k o s e v e d a n e m o r e v e d n o r o d i t i p r a v i h u s p e h o v . D e l o p o s a m e z n i h l j u d -s k o p r o s v e t n i h s k u p i n , p a na j te d e l a j o v o k v i r u g a s i l s k i h d r u š t e v , R d e č e g a k r i ž a , ž e n s k i h d r u š t e v , s i n d i k a t o v a l i k j e r k o l i d r u g j e , n a ­v a d n o nt r e g i s t r i r a n o i n d e l a , k i g r e d o čez t a k e p r i l o ž n o s t n e i g r a l ­s k e o d r e , so n e r e d k o k d a j v s e b i n ­s k o i n i d e j n o š i b k a , č e p r a v n e m o r e m o p o s a m e z n i k o m o d r e č i n j i h o v e v o l j e v p r i z a d e v a n j u , d a b i l j u d e m n u d i l i vsa j s k r o m n o r a z v e d r i l o . T u m a n j k a p o v e z a v a z o s r e d n j i m d r u š t v o m , m a n j k a j o n a s v e t i , m a n j k a p o s r e d o v a n j e m e d s e b o j n i h i z k u š e n j .

P r a v za to , d a b i b i l o l j u d s k o ­p r o s v e t n o d e l o v obč in i t e sne j e p o v e z a n o i n v s e b i n s k o t e r i d e j n o p r a v i l n o u s m e r j e n o , je b i l o s n o ­v a n o b č i n s k i s v e t S v o b o d i n p r o ­s v e t n i h d r u š t e v . U g o t o v l j e n o j e b i l o , d a s ta se p o l e g že o b s t o j e ­č ih p r o s v e t n i h d r u š t e v v M e t l i k i l n G r a d a c u v z a d n j e m času u s t a ­n o v i l i še p r o s v e t n i d r u š t v i v P o d ­z e m l j u ih n a S u h o r j u . T a k o z d r u ­ž u j e M e t l i k a v s v o j e m d r u š t v u s e ­d e m o d s e k o v ( d r a m s k i , p e v s k i , f o l k l o r n i , g o d b o n a p i h a l a , o r k e ­s t e r , l j u d s k o kn j i žn i co In l j u d s k o u n i v e r z o ) , G r a d a c šest ( d r a m s k i , p e v s k i , t a m b u r a š k i , i z o b r a ž e v a l n i , l j u d s k o k n j i ž n i c o i n k i n o ) . P o d ­z e m e l j t r i ( d r a m s k i , t a m b u r a š k i i n Š a h o v s k i ) i n S u h o r d v a ( i g r a l s k i l n š a h o v s k i ) . C e b i b i l o m o ž n o d o b i t i s p r e t n e p e v o v o d j e , b i b i t a p r i o b e h z a d n j i h d r u š t v i h u s t a ­n o v l j e n a t u d i p e v s k a o d s e k a .

V e č p a Je v obč in i o b č a s n i h I g r a l s k i h d r u ž i n , k i d e l a j o n a v a d ­no l e v z i m s k i h m e s e c i h . T a k e I g r a l s k e d r u ž i n e so v B o s a l n i c a h , Dra& ič ih , n a B o ž a k o v e m , R a d o v i -c l , v S l a m n i v a s i i n m o r d a k j e . T e d r u ž i n e , k i za zda j n i ­m a j o z a d o s t n i h p o g o j e v za o s n o ­v a n j e l a s t n i h d r u š t e v , se b o d o v p r i h o d n j e vč l an i l e v n a j b l i ž j e že o b s t o j e č e p r o s v e t n o d r u š t v o . T e ­m u b o d o p l a č e v a l e š tevn l d i n a r , • i c e r p a b o d o d e l a l e p o v s e m s a ­m o s t o j n o . H k r a t i b o d o p o s a m e z n i ­k i a č l a n s k o i z k a z n i c o už iva l i v s e p r a v i c e č l a n o v l j u d s k o p r o s v e t n i h tfruši »Vi

V e l i k a t e ž ava je z društvenim! 0ror«n»rni l n s p l o h z o d r i . D o n e ­

k e m e r e z a d o v o l j i v o d e r i m a s a ­m o M e t l i k a , t o d a še t a Je v D o m u P a r t i z a n a i n l a h k o d r u š t v o n a n J e m s a m o gos tu j e . M a n j š i s t a l n i o d r i ( n a v a d n o v g a s i l s k e m d o m u ) so še v G r a d a c u , P o d z e m l j u , n a B o ž a k o v e m , R a d o v l e i i n v z a d ­n j e m času t u d i n a K r a s i n c u . D r u ­g o d n a v a d n o p o s t a v l j a j o z a s i l n e o d r e v š o l sk ih r a z r e d i h , k i pa z a ­r a d i t e s n e g a p r o s t o r a o v i r a j o t a k o i g r a l c e k o t g l e d a l c e . T e ž k o Je t u ­d i s k u l i s a m i , k i j i h p o n e k o d i z ­d e l a j o k a r lz p a p i r j a za v s a k o p r e d s t a v o p o s e b e j . T o v e t j a p r e ­cej s t r o š k o v i n t u d i d r a g o c e n e g a r a s a . Z a t o na j b i s i t a k i o d r i o m i s l i l i s t a l n e z a v e s e ( l a h k o t u d i i z v r e č e v i n e , k i b i j o p r i m e r n o o b a r v a l i ) i n n e k a j p r a k t . i k a b l o v , s k a t e r i m i b i h i t r o i n u č i n k o v i t o m e n j a v a l i s c e n o .

L j u d s k a u n i v e r z a d e l a s a m o v M e t l i k i , o d t u p a bo t r e b a p o š i ­l jat i p r e d a v a t e l j e t u d i n a vas . V o k v i r u m e t l i š k e l j u d s k e u n i v e r z e s t a b i l a to z i m o o s n o v a n a d v a te ­č a j a z a n e m š č i n o , začetn i i n n a ­d a l j e v a l n i , m e d t e m k o za tečaj s l o v e n š č i n e , k j e r na j b i se t e č a j ­n i k i s e z n a n i l i p r e d v s e m s p r a k t l č -

S OPOZORILO! $ Na vprašanja mnogih O naročnikov ponovno spo­

ročamo, da velja sklenje­no nezgodno zavarovanje samo za tiste naše naroč­nike, ki imajo naročnino pa tekoči mesec v redu poravnano. Zavarovanec je oseba, ki prejema list na svoj naslov, nejjlede kdo zanj plačuje naroč­nino.

Uprava lista ne bo po­sebej opominjala zamud­nike za plačilo zapadle naročnine. Kdor ni porav­nal naročnine za prvo polletje 1957, bo dobil ta mesec po poštarju opo-minsko položnico.

UPRAVA LISTA

0 O o C €» O

O

m $

i i i i i

nlm s p i s l e m v u r a d i h , nI b i l o d o ­v o l j p n j a v l j e n c e v .

R a z e n l j u d s k e kn j i žn i c e v M e ­t l i k i so v s e o b s t o j e č e kn j i žn i c e na v a s i p o š t ev i l u k n j i g p r e c e j š i b ­k e , z a t o Je b i l a n a p o b u d o r a v n a ­t e l j a g i m n a z i j e I v a n a Z e l e t a l e tos v obč int o s n o v a n a o b č i n s k a p o t o ­v a l n a k n j i ž n i c a , o č e m e r je b i l o že p i s a n o v n a š e m l i s t u . U p a t i j e , d a bo t a k o že to p o m l a d p r i š l o m e d l j u d i k a k i h 800 n o v i h k n j i g .

S t a l n i k i n o je v o b č i n i za zda j s a m o v M e t l i k i — v G r a d a c u z a ­r a d i p o m a n j k a n j a k u r i v a p o z i m i ne k u r i j o d v o r a n e ln tore j t u d i ne v r t e f i l m o v — zato se bo t r e b a p o z a n i m a t i , d a b o po tu joč i k i n o , k i ga i m a o k r a j n i s ve t S v o b o d in p r o s v e t n i h d r u š t e v , p r i š e l s s v o ­j i m i f i l m i č i m p r e j t u d i v B e l o k r a j i n o .

M e d d r u g i m Je b i l a i z r e č e n a m i s e l , d a b i se v obč in i o s n o v a l a n e k e v r s t e r e p r e z e n t a t i v n a f o l ­k l o r n a s k u p i n a — m o r d a b i to n a l o g o p r e v z e l i M e t l i č a n l , k i na j bi se nauč i l i t u d i v s e h o s t a l i h b e ­l o k r a n j s k i h p l e s o v i n b i t a k o l a h ­k o p o p o t r e b i n a s t o p a l i p r i r a z ­n i h s v e č a n o s t i h .

K s p l o š n e m u l j u d s k o p r o s v e t n e -m u d v i g u v obč in i p r i s p e v a j o v n e m a j h n i m e r i t u d i r a z n i teča j i , t a k o p o t o v a l n i g o s p o d i n j s k i tečaj, k i se je ta m e s e c iz P o d z e m l j a p r e s e l i l n a R a d o v i c o i n bo n a p o ­let je z ak l j uč i l s v o j e d e l o v M e t l i ­k i , k m e t i j s k o - g o s p o d a r s k a šo la v M e t l i k i i n r a z n i i z o b r a ž e v a l n i t e ­čaj i p o v a s e h . Z a zda j Je v t e h t eča j i h p o u d a r e k bo l j n a s p l o š n o i z o b r a ž e v n l n i h p r e d m e t i h , t o d a s p o s a m e z n i m i g o s t o v a n j i k m e t i j ­s k i h in d r u g i h s t r o k o v n j a k o v se t u d i to d e l o d o m a č e g a uč i t e l j s t va u s p e š n o d o p o l n j u j e . - a r

Išče zaupanja vrednega moža

Po l i c i j a v ameriškem mestu Dav tonu je v t akn i l a v pr ipor 23-letno b londinko, neko C y n t -hi jo, k e r je ugotovi la, da je b i ­l a že 7-krat poročena. Od tega je b i l a petkrat zakonito, d v a ­krat pa nezakonito. S porokami j * pričela, ko je b i la stara 13 let. P o l i c i j i je i z jav i la , da j e i ska l a moža. kateremu b i l ahko zaupala. Njeno izbdralno poro­čanje so odkrilo", ko sta se spr la njena dva moža, f.estj i n sedmi. Vsak je trd'1 za se, da je C y n t -h l ja njegova žena.

pričeli t o l a r i t i . Bajto so zak l e ­n i l i , ključ pa dal i v varstvo so­sedu B u r j i .

P u h l o v a Je ra , k i je nekoč že pozno šla mimo, je v ide la v bajti b r l e t i luč. D rug i dan je vedela vsa srenja, da hodi s tar i Mohar nazaj. Knapova M i c a je celo vedela povedati/ kako je stokal i n k l i c a l na pomoč. Luč so v ide l i tud i Janez. Jože, M i h a , K a t r a in še drugi . V vasi j e na ­sta l preplah, K a t r a je h i t e la k župniku po nasvet. »V v i cah se matra , za m?.s> dajte,« je modro svetoval župnik. K e r je b i lo go­tovo, da l akomni sorodn ik i ne bodo dalj za maše, so sosedje i n terc i ja lke zbra l i za deset maš, da rešijo ubogo dušo. M a ­še so se brale, toda rajni M o ­har se zanje n i e inenu dn je t rdovratno hod i l nazaj.

Nekega večera je s tar i Jugec Sel ravno prav okajen mirrto bajte. »Tri sto ze lenih, r e s je luč,« je v z k l i k n i l . K e r je b i l okajen i n k e r n i b i l boječ, je stopi l k oknu . po t rka l in za ­k l i c a l i »Hej, s t a r i , kaj res ho­diš nazaj babntce plašit?« Toda s tar i se n i og las i l .

Jugec je pogledal č e z n j i vo pro t i sosedu, ime l i so še luč. »Tja stopim, ta i m a ključ, pa pogledava kaj pravzaprav je,« je dejal'. Isti h:p so p r i sosedu ugasni l i luč. Jugec je pogledal še enkrat v bajto, tud i tu nI več luči. Tak ra t se mu je po­svet i lo ; luč v bajt i je odsev l u ­či p r i sosedu. Stop i l je preko nj ive do soseda Bur j e in potr ­k a l . Sosed je vs ta l in godrnjajo

Kino ni zn predšolske otroke

Pro f eso r d r . K r e u l z n a P e ­dagoški a k a d e m i j i v M u n s t r u je po do l g em študiju zaključil, da k i n o sp l oh n i za predšol-

prižgal luč. »Obesd luč, k j e r jo imate po navadi i n po jd i z m e ­noj. T i Mica.« je reke l B u r j e v -k l »pa nekajkrat zakr i j luč, ko bova p r i Mohar j e v i hiši«.

K o sta možakarja prišla do bajte, je luč v his i br le la , ko p a je Bur j e vka luč zakr i l a , je nI b i ­lo več. »Vidiš, to je s t rah r a j ­nega Mohar ja — odsev tvoje l u ­či.« Naslednje dn i j e b i l o dokaj smeha v oko l i c i . Babn ice je b i l o s ram in škoda se j i m je zdelo denarja, k i je šel za maše, k e r ga včasih Se za sol n i bilo.

Lojze Pod grajski

železniško postajo, k j e r eo se v l o m i l c i v k r c a l i na v l a k za M a ­lo K r sno . B i n k a , Boškovič, vod­n ik Disič in poročnik Drobn ja -kovič so šli za tem sledom. N a p r v i postaj i sta vodn ik in po­ročnik izstopi la i n doživela spopad z lopov i na po t i p r o t i Sredn j i kme t i j sk i SolL

V o d n i k Boškovič, obveščen o tem spopadu, je začel z B i n k o križariti okrog železniške posta­je p ro t i M a l i K r s n i . Okrog p o l ­noči se je Binika v znem i r i l a i n popel jala v odn ika skoz i množico potnilkov, toda lopovom se je posrečilo zbežati. B i n k a je za ­čela i ska t i po kompoz ic i jah v l a ­kov. V v l a k u pr ip rav l j enem za Beograd, je Bimka šla k nekemu neznancu, poceni la predenj i n ga neprestano z r la v oči. To je biil Božidar Tomič i z Porod ina . N a zaslišanju je p r i zna l , da je z M i l u t i n o m Stajlovičem vlomi) v traf iko v Smederevu. P r i z n a l .ie tudi v l om v prodaja lno pod­jet ja »Panonija«, k i še n i b i l odkr i t . Nazadnje je Tomič p r i ­zna l , da je vodja nevarne »ku­pine v lomi l cev , k i je k r a d l a okrog Smedereva.

B i n k a , k i je Sele nedavno

»Binka« z vodnikom Radovanom Boškovićem

.»končala š o l o « , j e Se pred tetnj dvakra t odkr i l a v lomi lce .

Smrtni greh in ženski šport Hudo je, če se morajo tud i v

V a t i k a n u bav i t i s športom. Ne morda tako, da bj ime l i svoje nogometne aH druge športne klube a l i da bi sestav i l i moštvo za mnogoboj z meverniki . Ne, gre za žensko mlad ino , k i se hoče š p o r t n o izživljati in prj tem — k a k a pregreha 1 — kaza t i tudj take d e l e telesa, seveda

brez obleke, k i se po ce rkve ­n i h predpis ih ne smejo kaza l i , ker to povzroča »pohujšanje n a ­roda«.

Leto an več se vodi jo v V a -tkanu burne razprave, a l i se mlad inke , članice Katoliiške akcije lahko udejstvujejo v športu a l i ne. Nekatere od teh so i z raz i l e »pohuj šljivo« željo,

O GC R O- Q L »Povejte no, Mirjana, Če bi

padli v vodo in bi jaz vas re-Mf an bi me iz hvaležnosti poročili?«

»Oh, zakaj bi se oba močila, saj mi tudi tako ugajate!*

» L e zakaj se ne poročite? Za moškega kot ste vi, je to res Škoda?«

»Ampak jaz sem že poročen, ljuba znanka.«

»Kaj, že poročen? Skoda!«

»Verjemi mi: razen moža me ske o t roke , ne glede, a l i je f i l m v življenju še nihče ni polju-dober a l i s lab. P o n j e gov ih u - bil!« gotov i I v ah pušča f i l m p r e d ­šolskim o t r o k o m i*ko g loboke vt ise , da b i m o r a l b i t i o t ro ­k o m o b i s k k i n o p r e d s t a v p r e ­povedan , p a naj bo f i l m k a ­kršnekoli k v a l i t e t e .

Amerikanci so vpeljali smrtno kazen za prodajalce

mamil Senat v Z D A je nedavno pre­

tresal zakon o prodaj i in uživa­nju nairkcitiikov — mami l . Na j ­prej so hotel i uzakoni t i pr is i lno zdravl jenje narkotičarjev. toda zaradi raz l ike v pojmovanju so to za sedaj opus t i l i . Izglasovali pa so takozvanj kaznjenski del zakona. Vsaka oseba, k i bo ne­posredno prodajala mami la mladilni do 18. leta, pa tudi td-eta. k i prodajo posreduje, je lahko obsojena na smrt. Ce po­rota zaključi, da smrtna kazen ni upravičena, je obtoženec ob­sojen na deset let ječe i n 20.000 dolarjev globe.

Vsaka oseba, k i nezakonito Ima narko t ike , se kaznuje od 2 do 10 let ječe i n z 20.000 do lar ­jev denarne kazn i . Ce se pre­kršek ponov i , gre obsodba tudi do 40 let. To so najostre je z a ­koni! v Z D A , im utemel jeni , k a j ­t i uživanje m a m i l se je 1-zredmo raizSiiriilo posebno med mlad ino , k a r pelje v te lesni An duševni propad-

»Neverjetno, draga moja! Samo povej, ali se hvališ ali pritožuješ?*

K a r b o j Jimi leži hudo bo­lan. »Darling«, pošepeta svoji ženi, »vidim da bom umrl in bi si rad olajšal vest. Zadnjič, ko sem ti rekel, da grem na sejem kupit konje, sem v res­

nici šel k svoji ,r.* »Kar molči, saj vem,» ga

u s t a u i žena. »Ce ne bi vedela, te ne bi zastrupila.*

»Čestitaj mi, p o s t a l a sem zdravnica!*

»Čestitaj tudi ti meni: po­ročila sem zdravnika!*

»Ljubi mož, se ti ne zdi, da i m a v a neka;j skupnega?*

»O, seveda i m a u a ; s t a n o v a ­nje.«

»Pepe, zakaj pa govoriš sko­zi zobe?*

»Zato, ker pravijo, da se zlažem, če le zinem.*

P R V A POMOČ »Tako, dedec p i j a n i , šele

sedaj prideš domov- No, reše­valce sem že poklicala!*

»Reševalce? Mar se je zgo­dila nesreča v hiši?«

»Se ne , a m p a k zda j l e se bo!*

»Človek res ne more v miru delati! Komaj udarim po žeblju, že mi oni start osel trka na steno!«

da b i rade nastopale na javnihi p r i i t d i t v a h . To je povzročilo v, vrstah moral istov Katoliške a k ­cije pravo burjo. N i t i e n a m l a , da članica te organizaci je s e n « s m e vp isat i v športni k l u b .

K o dekleta n i s 0 odnehale so «e končno šesta Id vodi te l j i K Al in po dolgem čao,u sklenidi, d a j'im je treba nekaj le dovo l i t i . Vse vesele so mlade članice takoj p r ip rav i l e tekmo dveb; ženskih ekip. T 0 j e b i lo v me* etecu Bergarmasco. Vse je bi\9

pr iprav l j eno za nastop, toda t a ­kra t se je vmešal tamošnji škof. Pozva l j « vodi te l j i c i e k i p in jut ozmerjal , kako »ploh moreta mis l i t i na tako pohujšanje, d a dekleta javno kažejo gole roka im noge. Voditel j ica sta m u ugo* var ja l i , češ da se dekleta k o * pajo na plaži še v bolj pomanjk-* l j i v i ob l ek i , vendar se zaradit tega nihče ne pritožuje nad) moralo. P o dolgem obotav l jan ju je škof vendarle pr is ta l na p r i * reditev, toda pod pogojem: p r i * redi tv i ne sme prisostvovat i no * ben moški, n i t i očetje deklet^ k i bodo nastopale.

Končno so se vodi te l j i KA1 obrn i l i po nasvet v Va t ikan* Tj»m so sestavi l i posebno k o m U 6'ijo, v' katero so prišli t u c * t s t rokovn jak i j z d rug ih držav. Osnovno vprašanje je b i lo , a H dekleta sploh lahko nastopajo javno v maj icah i n k r a t k i h h l a ­čah. N e k i nemški moral ist , član komisi je , j e vprašal: »Smo pov-« sem prepričani, da pr ide ja l judje na igrišče s čistimi n a ­meni? Gotovo ne. So l judje, k i ne pr idejo zato. da b i v i d e l i lepoto golote, pač pa zato, d a v id i jo goloto lepote«.

Najbol j »napredni« člani k o ­misi je so končno predlaga l i , naj 6e dovol i dekletom ude js tvova-nje v nekater ih rrstah športa, da lahko nastopajo tudi v hlač­kah ; toda te morajo b i t i temna barve. Dovol jeno je, da se de ­kleta ukvar ja jo z alpinistik«, odbojko, košarko i n z ves lanjem. Dovoljeno je tudj smučanje, to ­da brez skokov. Pod smr tna k a 7 - n i J o greha jam j e pa zabra­njeno: troskok, skok ob pa l i c i , rokoborba i n še vrsta d r u g i h Športov. Med večmesečno ra z ­pravo o tem vprašanju so sa jav l ja l i razni vaMkansk i »uče­njaki«, k i so zahteval i , da sel prepove vsak šport razen te lo ­vadbe, d a se določi točna d o l , žima hlačk za vsak šport pose-bel in predlagal ; *e V P Č podob* n i h »moralnih« ukrepov, vse t4 pa v dvajsetem s t o l e t j u . . . j