SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (SSI)

KATALOG ZNANJA

SLOVENŠČINA

Določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 126. seji dne 26. 11. 2010

AVTORJI

1. Mira Hedžet Krkač, 2. Marjana Hodak, 3. mag. Milena Ivšek, 4. mag. Silva Kastelic, 5. Marija Končina, 6. dr. Boža Krakar Vogel, 7. dr. Martina Križaj Ortar, 8. mag. Jana Kvas, 9. Vladimir Pirc,10. Mojca Poznanovič Jezeršek11. dr. Jerca Vogel 12. Stanislava Židan

VSEBINA

1. Predstavitev (filozofija) predmeta2. Udejanjanje kompetenc3. Usmerjevalni/splošni cilji predmeta

1. PREDSTAVITEV (FILOZOFIJA) PREDMETA

Slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni predmet v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI). Zaradi pomena, ki ga ima slovenski jezik kot materni oz. prvi/državni jezik v osebnem, poklicnem in družbenem uresničevanju posameznika, ima predmet obsežne in razvejene naloge. Dijaki/dijakinje1 se pri njem usposabljajo za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku in pridobivajo za to potrebno znanje. Razvijajo zavest o pomenu materinščine sploh, o slovenščini kot državnem jeziku, o njeni enakopravnosti v Evropski uniji in o njeni izrazni razvitosti na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja, po kateri je enakovredna velikim svetovnim jezikom.

Posebej se dijaki z ustvarjalno močjo slovenskega jezika srečujejo ob izbirnih, njim recepcijsko primernih književnih besedilih. Namen tega srečevanja je branje, osebno doživljanje in odprto razumevanje primernih izbirnih literarnih besedil iz slovenske in prevodne književnosti. Tako dijaki razvijajo doživljajske, domišljijsko ustvarjalne, vrednotenjske in intelektualne dejavnosti, ki bogatijo posameznikovo osebnost, so sestavina estetske zmožnosti in poglabljajo splošno sporazumevalno zmožnost za sprejemanje in izražanje raznovrstnih jezikovnih sporočil.

Spoznavanje temeljnih dejstev in poglavitnih nosilcev zgodovine slovenskega jezika in književnosti, ki so od preteklosti do sodobnosti odločilno sooblikovali slovensko kulturo in nacionalno zavest, je eden od najpomembnejših pogojev za poglabljanje kulturne zmožnosti, domovinske in državljanske vzgoje. Umeščanje reprezentativnih del iz slovenske književne ustvarjalnosti v evropske kulturne okvire pa prispeva k medkulturni in širši socialni zmožnosti. Kritična refleksija obravnavanih pojavov nadalje prispeva še k razvijanju kritičnega mišljenja in k učenju učenja.

Predmet je v SSI nadgradnja učnega načrta iz osnovne šole, naravnan v uporabnost pridobljenih spoznanj tako v poklicnem življenju kakor tudi pri nadaljevanju izobraževanja in delovanju posameznika v raznovrstnih izzivih sodobne življenjske prakse.

2. UDEJANJANJE KOMPETENC

Pri slovenščini se zaradi vsebinske in dejavnostne razvejenosti predmeta ter širokega spektra vrednot, ki jih spodbuja, razvijajo ključne zmožnosti/kompetence posameznika:

Dijaki razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenščini.Sporazumevalna zmožnost je zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst; je torej zmožnost izvajanja štirih sporazumevalnih dejavnosti, in sicer dveh sprejemalnih (poslušanje in branje) in dveh tvorbnih (govorjenje in pisanje).

Prek razumevanja izrazne in ustvarjalne enakovrednosti v družbi evropskih jezikov in družbene vloge slovenskega jezika v Sloveniji dijaki razvijajo pomembne sestavine socialne zmožnosti.

Ko berejo književna besedila, dijaki poglabljajo občutljivost za čustveno domišljijsko, razumsko in vrednotno zaznavanje večpomenskih umetniško oblikovanih sporočil in se opredeljujejo do njihovih spoznavnih, etičnih in estetskih vrednot, pri čemer razvijajo splošno estetsko zmožnost.

Kulturno in medkulturno zmožnost poglabljajo prek umeščanja prebranih besedil v časovni in kulturni kontekst. Slednji je skupaj z odprtim branjem in interpretacijo tudi izhodišče za razumevanje širših družbenih pojavov in duševnih procesov pri posamezniku.

Kritična refleksija in osmišljanje pridobljenega znanja o jeziku in književnosti sta temeljna pogoja za učenje učenja.

1 v nadaljevanju dijaki

2

Vsa področja slovenščine se povezujejo z uporabo IKT, s čimer se razvija tudi digitalna ključna zmožnost.

3. USMERJEVALNI/SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem, družbenem in poklicnem življenju.

Zavedajo se, da je slovenski jezik državni jezik v Republiki Sloveniji, in to upoštevajo, poznajo pa tudi položaj italijanskega in madžarskega jezika ter drugih jezikov v Republiki Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu.

Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove državljanske identitete, skupaj s književnostjo pa tudi najpomembnejši del slovenske kulturne dediščine; tako si oblikujejo svojo državljansko zavest.

Tisti, za katere je slovenščina materni/prvi jezik, se zavedajo, da je slovenščina najbolj naravna socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlaže in najuspešneje izražajo, ter da je slovenščina temeljna prvina njihove osebne in narodnostne identitete; tako si oblikujejo svojo narodno zavest.

2. Dijaki razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem knjižnem jeziku.

Obvladajo slovenski knjižni jezik in ga zavestno uporabljajo v svojih besedilih. Znajo presoditi, ali je v danih sporazumevalnih okoliščinah ustrezna raba knjižnega ali

neknjižnega jezika.

3. Dijaki razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja) in branja raznih besedil ter zmožnost ustnega in pisnega sporočanja. 

Pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje oz. svoje strinjanje/nestrinjanje z mnenjem drugih ter to tudi utemeljijo.

Znajo se sporazumevati o strokovnih in poslovnih zadevah s sodelavci, strankami in poslovnimi partnerji.

Besedila poslušajo oz. berejo razmišljujoče in kritično, vrednotijo jih z raznih vidikov ter prepoznajo morebitno sporočevalčevo prevaro, pretvarjanje/preračunljivost/skriti namen oz. manipulativnost.

Ob pomoči učitelja sistematično opazujejo in razčlenjujejo besedila z raznih vidikov ter utrjujejo in nadgrajujejo svoje znanje o pragmatičnih, funkcijskih, pomenskih, oblikovnih, jezikovnih ipd. značilnostih besedilnih vrst, povedi in besed.

Tvorijo učinkovita, ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna govorjena in zapisana besedila.

4. Pri književnem pouku se dijaki usposabljajo za branje in interpretacijo literarnih besedil na ravni razmišljujočega bralca: doživljajo, razumevajo, aktualizirajo in s pomočjo svojih izkušenj vrednotijo ter poimenujejo predvsem idejno-tematske (vsebinske) plasti literarnih besedil; ta so iz domače in prevodne sodobne, novejše in starejše književnosti in so po dogovoru izbrana pri pouku.

Dijaki se občasno preizkušajo v pisnem in govornem (po)ustvarjanju literarnih besedil in na ta način poglabljajo zmožnost estetskega doživljanja.

5. Ob srečevanju z raznovrstnimi motivi, s temami in z idejnimi plastmi književnih besedil dijaki razvijajo lastno samopodobo, zmožnost empatije, strpnosti, moralni in socialni čut.

Ob branju in interpretaciji literarnih besedil dijaki razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost tvorjenja in sprejemanja raznovrstnih neliterarnih besedil.

6. Ob branju in interpretaciji dijaki literarna besedila umeščajo v prostor in čas, se seznanjajo z njihovimi avtorji ter s temeljnimi kulturnozgodovinskimi okoliščinami njihovega nastajanja in sprejetosti pri bralcih.

3

7. Dijaki se ob branju in razvrščanju besedil sistematično seznanjajo z razvojem slovenske književnosti in s sočasnimi temeljnimi deli in avtorji iz evropske oz. svetovne književnosti.

Prek spoznavanja osnovnih potez literarnega razvoja dijaki razumejo pomen slovenske književnosti kot pomembnega gibala v slovenskem kulturnem in družbenem razvoju ter spoznavajo njen razvoj in pomen v primerjavi z drugimi evropskimi kulturnimi okolji.

JEZIKOVNI POUK

Procesno-razvojni in vsebinski sklopi jezikovnega pouka

OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVIDijaki opazujejo in predstavijo● vlogo sporazumevanja v vsakdanjem življenju,● vlogo prvega/maternega jezika in njegove prednosti pred tujimi jeziki ter si tako oblikujejo poseben odnos do svojega prvega/maternega jezika,● vlogo in status slovenščine v Republiki Sloveniji za njene državljane ter si tako oblikujejo poseben odnos do slovenščine kot državnega in uradnega jezika,● večplastnost/zvrstnost slovenščine in jezikov nasploh, ● vlogo in status madžarščine oz. italijanščine v delu Prekmurja oz. v delu slovenske Istre,● vlogo in status slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu,● osnovne jezikovne družine v Evropi in njihove pomembnejše jezike,● status slovenščine in drugih jezikov v organih EU,● temeljne mejnike v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika.

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI URADNEGA POGOVARJANJADijaki ● kritično poslušajo in gledajo naslednje vrste posnetih/odigranih uradnih pogovorov (objavljene v raznih medijih):* 1. 2. 3. 4.raziskovalni pogovor, pogajalni pogovor, prepričevalni pogovor, okroglo mizo/sestanek,● razčlenjujejo dani pogovor in poročajo o njem,● opazujejo uresničevanje načel uradnega pogovarjanja pri obeh sogovorcih ter argumentirano vrednotijo njuno ustreznost in koherentnost ter njuno rabo slušnih in vidnih nebesednih spremljevalcev govorjenja,● povzamejo značilnosti dane vrste pogovorov ter jih primerjajo z značilnostmi pogovorov drugih vrst,● odigrajo pogovor dane vrste,● argumentirano vrednotijo svoj odigrani pogovor in svojo zmožnost pogovarjanja ter izdelajo načrt za izboljšanje te zmožnosti,● presojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svoje poznavanje značilnosti dane vrste pogovorov ter na svojo zmožnost pogovarjanja.* Predlagana je obravnava po letnikih (možna pa je tudi strnjena obravnava).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI URADNEGA DOPISOVANJADijaki ● kritično berejo naslednje vrste uradnih dopisov (objavljene v raznih medijih):* 1. 2. 3. 4.vabilo,zahvalo,opravičilo

prošnjo,prijavo, pritožbo,

● razčlenjujejo prebrani dopis in poročajo o njem, ● vrednotijo njegovo učinkovitost, ustreznost, razumljivost, oblikovanost in jezikovno (poimenovalno, skladenjsko in pravopisno) pravilnost, odpravijo napake in utemeljijo svoje popravke,● povzamejo značilnosti dane vrste dopisov ter jih primerjajo z značilnostmi dopisov drugih vrst, ● izdelajo načrt za pisanje dopisa iste vrste in tega nato pretvorijo v besedilo,

4

● poročajo o svoji strategiji pisanja dopisa, jo primerjajo s strategijami sošolcev in spoznajo nove strategije, ● argumentirano vrednotijo svoj dopis in svojo zmožnost dopisovanja ter izdelajo načrt za izboljšanje te zmožnosti,● presojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svoje poznavanje značilnosti dane vrste dopisov ter na svojo zmožnost dopisovanja.* Predlagana je obravnava po letnikih (možna pa je tudi strnjena obravnava).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI KRITIČNEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDILDijaki● kritično sprejemajo (tj. berejo/poslušajo/gledajo)* naslednje vrste enogovornih neumetnostnih besedil (objavljene v raznih medijih):

1. 2. 3. 4. predstavitev

osebe, opis

naprave, opis/

predstavitev postopka, navodilo za delo

strokovno poročilo,

besedilo ekonomske propagande,

publicistično poročilo,

življenjepis, referat, reportažo, javno

obvestilo/vabilo/ zahvalo,

strokovni/poljud-noznanstveni članek,

oceno/kritiko, komentar, seminarsko

nalogo,

strokovno predavanje, besedilo politične

propagande, zakon/statut/upravno

odločbo/pogodbo, zapisnik,

● si delajo zapiske oz. izpiske ter jih nato uredijo,● razčlenjujejo sprejeto besedilo in ga obnovijo, ● vrednotijo njegovo razumljivost, aktualnost, uporabnost, ustreznost in jezikovno pravilnost, predlagajo popravke/izboljšave in jih utemeljijo, ● povzamejo značilnosti dane vrste besedil (tj. zgradbo, besedne prvine), in sicer le tistih, ki jih bodo nato tudi tvorili, ter jih primerjajo z značilnostmi enogovornih neumetnostnih besedil druge vrste, ● poročajo o svoji strategiji sprejemanja (branja/poslušanja) besedila, jo primerjajo s strategijami sošolcev/ sošolk in spoznajo nove strategije, ● isto zapisano besedilo preberejo na dva načina, tj. s preletom in podrobno, ter predstavijo njune razločevalne lastnosti,● argumentirano vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja takih besedil ter izdelajo načrt za izboljšanje te zmožnosti,● presojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost kritičnega sprejemanja (poslušanja/branja) enogovornih neumetnostnih besedil. * Navedene besedilne vrste spoznavajo predvsem z branjem; svoje spoznavanje naj čim večkrat nadgradijo s poslušanjem (in gledanjem).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDILDijaki ● postopoma uresničujejo faze sporočanja ter tvorijo (tj. govorno nastopajo/pišejo) čim ustreznejša in čim bolj razumljiva ter jezikovno pravilna enogovorna besedila, in sicer:

tvorijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem že sprejemali, tj. 1. 2. 3. 4.

predstavitev osebe, opis/predstavitev

naprave, opis postopka,

navodilo za delo

življenjepis, referat, javno

obvestilo/vabilo/zahvalo,

oceno/kritiko, komentar, seminarsko

nalogo,

zapisnik.

5

strokovno poročilo, pripovedujejo o svojih doživetjih, poročajo o zanimivih/aktualnih dogodkih in jih komentirajo, obnovijo in ocenijo knjigo/film/prireditev, predstavijo svoje poklicne ipd. načrte,

● poročajo o svoji strategiji tvorjenja enogovornega besedila ter jo primerjajo s strategijami sošolcev in spoznajo nove strategije, ● vrednotijo učinkovitost, zanimivost, živost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost svojega govornega nastopa oz. »spisa«, predlagajo popravke/izboljšave in utemeljijo svoje mnenje,● argumentirano vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja oz. pisanja »spisov« ter izdelajo načrt za izboljšanje te zmožnosti,● presojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svoje poznavanje značilnosti dane besedilne vrste ter na svojo zmožnost govornega nastopanja in pisanja »spisov«.

RAZVIJANJE POIMENOVALNE, SKLADENJSKE, PRAVOREČNE IN PRAVOPISNE ZMOŽNOSTI Dijaki med sprejemanjem, razčlenjevanjem, obravnavo in tvorjenjem besedil razvijajo svojo POIMENOVALNO, SKLADENJSKO, PRAVOREČNO IN PRAVOPISNO ZMOŽNOST; to delajo tako, da● poimenujejo prvine stvarnosti s knjižnimi besedami in so pozorni, da v besedilu ne ponavljajo besed,● prepoznajo poimenovalne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravijo,● uporabljajo slovarske priročnike (npr. SSKJ, Veliki slovar tujk) v knjižni in elektronski obliki,● predstavijo pomen danih blizuzvočnic in jih smiselno uporabijo,● k dani besedi dodajo sopomenko, protipomenko, nadpomenko in podpomenko, besede iz iste besedne družine in iz istega tematskega polja,● zamenjajo dano opisno besedno zvezo s tvorjenko in obrnjeno,● zamenjajo dano prosto besedno zveze s frazemom in obrnjeno,● zamenjajo dano prevzeto besedo z domačo, ● predstavijo pomen povedi/zvez povedi in pretvarjajo skladenjsko zapletene povedi v preprostejše, ● sprašujejo po danih delih povedi,● skladajo besede v povedi, povedi v zveze povedi in replike v zveze replik – pri tem upoštevajo pomenska, slovnična in aktualnostna razmerja,● prepoznajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravijo,● izrazijo isto dejanje v tvornem in trpnem stavku,● poročajo o prvotnem govornem dogodku na razne načine, ● utrjujejo in nadgrajujejo -- prepoznavanje istočasnih oz. neistočasnih dejanj ter izrekanje istočasnosti z veznikom medtem ko in s predlogom med, neistočasnosti pa z veznikoma potem ko oz. preden in s predlogoma po oz. pred, -- prepoznavanje vzroka in posledice ter izrekanje posledice z veznikom zato oz. vzroka z veznikom ker in s predlogom zaradi, -- prepoznavanje namena ter njegovo izrekanje z veznikom da bi in z namenilnikom, -- prepoznavanje pogoja ter njegovo izrekanje z veznikom če bi/bom, -- prepoznavanje stopnjevanosti in njeno izrekanje z veznikom ne samo – temveč tudi, -- prepoznavanje nasprotja/neskladja in njegovo izrekanje s protivnimi vezniki toda/vendar/ampak, z dopustnimi vezniki čeprav/četudi/kljub temu in z dopustnim predlogom kljub, -- prepoznavanje pojasnila/dokaza in sklepa/mnenja in izrekanje pojasnila/dokaza z vezniki saj/namreč/ kajti oz. sklepa/mnenja z veznikom torej,● dopolnijo osnovni/izhodiščni stavek z opisom vršilca/prizadetega/prejemnika/kraja/časa/načina dejanja iz glavnega stavka oz. s stavčnim vzrokom/namenom/pogojem/izjemo dejanja iz glavnega stavka ter tako tvorijo podredno zložene povedi, ● dopolnijo osnovni/izhodiščni stavek s sledečim/hkratnim dogodkom, z njegovim nasprotjem/oviro … in tako tvorijo priredno zložene povedi, ● v povedih odpravijo “kritična mesta” v svojem praktičnem obvladanju slovnice, ● sistematično spoznavajo, vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi,● prepoznajo pravorečne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravijo,● med govornim nastopanjem in med pogovarjanjem z učiteljem govorijo čim bolj knjižno.● opazujejo zapis besed, povedi in besedil ter sistematično spoznavajo, nadgrajujejo in utrjujejo temeljna

6

pravopisna pravila (o zapisovanju glasov v besedah, o deljenju besed, o pisanju prevzetih besed, o pisanju besed skupaj, narazen ali z vezajem, o rabi velike začetnice in o rabi ločil),● prepoznajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravijo in utemeljijo svoje popravke.Dijaki med sprejemanjem, razčlenjevanjem, obravnavo in tvorjenjem besedil razvijajo svojo SLOGOVNO ZMOŽNOST; to delajo tako, da● opazujejo svoje in tuje sporazumevanje v slovenščini v raznih okoliščinah, vrednotijo ustreznost uporabljene jezikovne zvrsti in utemeljijo svoje mnenje, nato pa povedo, katera jezikovna zvrst bi bila ustreznejša, in pojasnijo svoj predlog,● vživijo se v razne sporazumevalne okoliščine in izberejo ustrezno jezikovno zvrst,● priredijo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnijo svoje priredbe, ● v besedilih ali skupini besed prepoznajo slogovno zaznamovane besede/besedne zveze in jih zamenjajo s slogovno nezaznamovanimi, ● vrednotijo ustreznost svojih in tujih besedil, prepoznajo slogovne napake, jih odpravijo in utemeljijo svoje popravke.Dijaki med sprejemanjem, razčlenjevanjem, obravnavo in tvorjenjem besedil razvijajo svojo ZMOŽNOST NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA; to delajo tako, da● poslušajo in opazujejo govorce/sogovorce, predstavijo vlogo nebesednih spremljevalcev govorjenja ter vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost,● med govornim nastopanjem/pogovarjanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja; nato vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost,● med pisanjem/dopisovanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce pisanja; nato vrednotijo njihovo ustreznost in učinkovitost.Dijaki med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo načrt za njeno izboljšanje.

RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Dijaki razvijajo svojo METAJEZIKOVNO ZMOŽNOST, in sicer tako, da sistematično, dejavno, problemsko in procesno spoznavajo in usvajajo ● značilnosti tistih besedilnih vrst, ki jih nato sami tvorijo (gl. seznam besedilnih vrst v sklopih razvijanje zmožnosti uradnega pogovarjanja, razvijanje zmožnosti uradnega dopisovanja in razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil) – svoje znanje o značilnostih dane besedilne vrste nato uporabijo (in tudi preverijo) pri tvorjenju besedila dane vrste;● načela uspešnega dvogovornega in enogovornega sporazumevanja – ta uresničujejo pri tvorjenju in sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresničevanje v tujih besedilih;● strategije sprejemanja in tvorjenja besedil – ta uresničujejo pri tvorjenju in sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresničevanje v tujih besedilih,● temeljne pomenske, slogovne, izvorne, tvorbne, oblikovne in tvarne značilnosti besede,● stavčnočlensko sestavo stavka in stavčno sestavo povedi,● povednozvezno sestavo enogovornih besedil in sekvenčno sestavo dvogovornih besedil.● merila za vrednotenje besedil in ta nato upoštevajo pri vrednotenju svojih in tujih besedil.Dijaki sproti vrednotijo učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja

na zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil, na zmožnost vrednotenja svoje in tuje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil, na zmožnost vrednotenja svojih in tujih besedil, na zmožnost utemeljevanja svojega (strokovnega) mnenja, na rabo in razumevanje besed ter na poznavanje značilnosti besed, na tvorjenje in na razumevanje enostavčnih povedi ter na prepoznavanje stavčnočlenske sestave

stavka, na tvorjenje in razumevanje večstavčnih povedi ter na prepoznavanje stavčne sestave povedi, na tvorjenje in razumevanje zvez povedi oz. enogovornih besedil, na tvorjenje in razumevanje zvez replik oz. dvogovornih besedil in

Nato izdelajo načrt za odpravo svojih težav pri sprejemanju in tvorjenju besedil, pri vrednotenju svoje in tuje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil, pri vrednotenju svojih in tujih besedil,

7

pri utemeljevanju svojega (strokovnega) mnenja, pri rabi in razumevanju besed ter pri določanju njihovih značilnosti, pri tvorjenju in razumevanju enostavčnih povedi ter pri določanju stavčnočlenske sestave stavka, pri tvorjenju in razumevanju večstavčnih povedi ter pri določanju stavčne sestave povedi, pri tvorjenju in razumevanju zvez povedi oz. enogovornih besedil, pri tvorjenju in razumevanju zvez replik oz. dvogovornih besedil.

Odnosni cilji

Dijaki zavestno uporabljajo jezik v vseh sporazumevalnih vlogah, razmišljajo o jeziku, njegovi rabi in njenih

posledicah/učinkih; tako si oblikujejo osebni vrednostni sistem in razvijajo vrednote, kot so: spoštovanje znanja in znanstvenega mišljenja, presojanje, strpnost in občutljivost za druge, kritično mišljenje, duhovna fleksibilnost, pogum za izražanje lastnega mnenja;

z jezikom udejanjajo potrebo po izražanju svojega razumevanja sveta in svojih izkušenj, svojega mnenja ter svojih občutij in vrednot;

strpno sprejemajo mnenja in argumente drugih ter sodelujejo v ustvarjalnih in kritičnih pogovorih; vživljajo se v razne vloge oz. sprejemajo razne identitete ter pri tem upoštevajo različne okoliščine;

razumejo in tudi sami uporabljajo isto zvrst jezika kot določena družbena skupina. Pri tem odkrivajo, kako jezik omogoča identifikacijo z družbeno skupino, njenimi stališči, prepričanji in vrednotami, ter tako razvijajo večkulturno in medkulturno zavest;

uporabljajo vse nove možnosti za sporazumevanje in prepoznajo posebno ali skrajno rabo jezika, npr. za manipulacijo, sovražni govor, politično ali ekonomsko propagando;

razvijajo kritično mišljenje – oblikujejo si strokovna, kulturna in etično ustrezna merila, upoštevajo jih pri razumevanju in vrednotenju dejanj in besedil ter pri utemeljevanju svojega mnenja. Pazijo, da ne ravnajo pod vplivom predsodkov, čustvenega odnosa, naklonjenosti itd. Usposabljajo se za to, da bodo z usvojenim znanjem in razvitimi strategijami za kritično razmišljanje pripravljeni na ustrezno, učinkovito in etično ravnanje v novih sporazumevalnih okoliščinah.

Minimalni standardi

Predstavljajo doseganje procesno-razvojnih in vsebinskih ciljev na nižjih taksonomskih ravneh, lahko tudi s pomočjo vodenih vprašanj, in sicer na ravni poznavanja in razumevanja temeljnih pojmov in bistvenih vsebin, uporabe in analize v konkretnih situacijah ter skromne sinteze in vrednotenja.

Dijak ima razvito zavest o jeziku, narodu in državi.

Dokaže jo tako, da

poimenuje svoj prvi/materni jezik ter predstavi njegove prednosti pred drugimi jeziki in njegov status v R Sloveniji,

predstavi vlogo slovenskega jezika v svojem življenju (tj. prvi/materni jezik, drugi jezik/jezik okolja, tuji jezik) ter njegov status v R Sloveniji, v delu slovenske Istre in Prekmurja, v zamejstvu in izseljenstvu ter v organih EU,

predstavi status drugih jezikov v R Sloveniji ter status madžarščine v delu Prekmurja in oz. italijanščine v delu slovenske Istre,

našteje socialne zvrsti in predstavi zanje ustrezne okoliščine, našteje osnovne jezikovne družine v Evropi in njihove značilne predstavnike, navede temeljne mejnike v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika in predstavi njihov pomen.

Dijak ima razvito zmožnost (kritičnega) sprejemanja govorjenih in zapisanih neumetnostnih besedil. Dokaže jo tako, da si med sprejemanjem (poslušanjem oz. branjem) besedila dela zapiske oz. izpiske, po poslušanju (gledanju) oz. branju

razčlenjuje sprejeto besedilo, tj. določi -- okoliščine njegovega nastanka in relevantne jezikovne prvine, -- sporočevalčev namen in relevantne jezikovne prvine,

8

-- temo ter podteme/ključne besede in bistvene podatke – te strukturira v obliki miselnega vzorca/preglednice/dispozicijskih točk ter nato obnovi besedilo,-- prevladujoče pomensko razmerje v besedilu in prevladujoči način razvijanja teme, -- vlogo in pomen danih besed, povedi, delov povedi … iz besedila,-- vlogo nebesednih delov besedila ter nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja,

vrednoti sprejeto besedilo in utemelji svoje mnenje.

Dijak ima razvito zmožnost tvorjenja govorjenih in zapisanih neumetnostnih besedil tistih vrst, ki so predpisane v KZ.

Dokaže jo tako, da naredi načrt za besedilo in ga pretvori v smiselno, razumljivo, slogovno ustrezno ter jezikovno in

zgradbeno pravilno besedilo, v vlogi pobudnega in odzivnega sogovorca/dopisovalca sodeluje v uradnih pogovorih/dopisih

raznih vrst ter tvori ustrezne, razumljive in koherentne pogovore/dopise, vrednoti svoje besedilo in utemelji svoje mnenje.

Dijak ima razvito jezikovno in slogovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja.

JEZIKOVNO ZMOŽNOST dokaže tako, da v svojih besedilih pravilno poimenuje prvine stvarnosti in se izogiba ponavljanju besed, razloži besede/besedne zveze/frazeme iz prebranega/poslušanega besedila in jih uporabi v novih

povedih; zamenja prevzete besede z domačimi ustreznicami, dani besedi najde sopomenko, protipomenko, nadpomenko, podpomenko, besede iz iste besedne

družine in iz istega tematskega polja, pretvori skladenjsko podstavo v tvorjenko, tvori skladenjsko (tj. pomensko, oblikovno in aktualnostno) pravilna besedila, razloži povedi/zveze povedi iz prebranega/poslušanega besedila in jih skladenjsko pretvori, npr.

-- združi zvezo povedi v večstavčno poved, -- strne večstavčno poved v enostavčno, -- razširi enostavčno poved v večstavčno, -- pretvori trpni stavek v tvornega in obrnjeno,-- pretvori premi govor v odvisnega in obrnjeno,

med govornim nastopom, pogovarjanjem z učiteljem in glasnim branjem upošteva knjižno izreko, našteje knjižne samoglasnike in jih primerja z neknjižnimi (iz svojega narečja/neknjižnega

pogovornega jezika). navede določeno pravopisno pravilo in ga ponazori s svojim zgledom, tvori pravopisno pravilna besedila.

SLOGOVNO ZMOŽNOST dokaže tako, da v svojih besedilih uporablja ustrezno jezikovno zvrst, tvori okoliščinam ustrezna besedila, prepozna slogovno zaznamovane besede/besedne zveze/povedi in presoja njihovo ustreznost v

danih okoliščinah, slogovno zaznamovane besede/besedne zveze/povedi zamenja s slogovno nezaznamovanimi.

ZMOŽNOST NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA dokaže tako, da v sprejetih besedilih prepozna nebesedne spremljevalce govorjenja/pisanja in njihovo vlogo, pretvori nebesedno sporočilo oz. nebesedne dele besedila v ustrezno, razumljivo in pravilno

besedilo, pretvori besedilo/dele besedila v smiselno in nazorno nebesedno sporočilo, pri tvorjenju besedil uporablja nebesedne spremljevalce govorjenja/pisanja.

Dijak ima razvito metajezikovno zmožnost. Dokaže jo tako, da

9

po sprejemanju/tvorjenju besedila predstavi načela uspešnega enogovornega/dvogovornega sporazumevanja in jih ponazori z zgledi,

po sprejemanju/tvorjenju besedila poroča o svoji strategiji sprejemanja/tvorjenja, jo primerja s priporočeno ter predstavi svoje pomanjkljivosti/napake in razloge zanje,

s strokovnim izrazom poimenuje vrsto danega besedila in utemelji svoje poimenovanje. v povedi/zvezi povedi/besedilu najde s strokovnim izrazom poimenovano jezikovno prvino in

utemelji svoj odgovor, dani strokovni izraz ponazori s svojim zgledom, v stavku podčrta stavčne člene in svojo rešitev utemelji z ustreznimi vprašalnicami, določi število stavkov v večstavčni povedi, v dvostavčni povedi določi osnovni in dopolnjevalni

stavek, poimenuje vrsto podatka v dopolnjevalnem stavku in določi vrsto razmerja med stavkoma, v podredno zloženih povedih pa tudi vrsto odvisnikov,

v povedi/zvezi povedi/besedilu odkrije poimenovalne, skladenjske, pravorečne, pravopisne, slogovne in oblikovne napake, jih odpravi in utemelji svoje popravke.

Preverjanje

Učitelj pri sprotnem preverjanju spremlja razvijanje sporazumevalne zmožnosti pri posameznem dijaku. Način preverjanja izbere učitelj sam.

Preverjanje lahko poteka na razne načine – zaželeno je, da naj dijak dokazuje svojo sporazumevalno zmožnost (tj. zmožnost razumevanja oz. tvorjenja besedil, zmožnost vrednotenja besedil in utemeljevanja svojega mnenja, svojo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja),

ob neznanem eno- ali dvogovornem besedilu (gl. 2., 3. in 4. sklop), ki ga posluša/bere, nato pa razčlenjuje in vrednoti ter po potrebi popravi,

ob napovedani besedilni vrsti in napovedani/poljubni temi eno- ali dvogovornega besedila (gl. 2., 3. in 5. sklop), ki ga tvori v slušnem/vidnem prenosniku.

Ocenjevanje – predlog

Ustno:Dijak

prebere neznano eno- ali dvogovorno neumetnostno besedilo ter ga v pogovoru razčlenjuje (okoliščinsko, naklonsko, pomensko, besedno-skladenjsko in tvarno), argumentirano vrednoti, predlaga popravke/izboljšave in jih utemelji,

s sošolcem odigra pogovor določene vrste (s poljubno izbrano temo) – pri tem pazi, da upošteva načela uspešnega pogovarjanja, da tvori razumljivo, koherentno, slogovno ustrezno in jezikovno čim bolj pravilno besedilo ter da uporablja ustrezne in smiselne nebesedne spremljevalce govorjenja,

v govornem nastopu predstavi izbrano temo v napovedani/določeni besedilni vrsti – pri tem pazi, da upošteva načela govornega nastopanja, da tvori razumljivo, koherentno, živo, slogovno ustrezno in jezikovno pravilno besedilo, da uporablja nebesedna ponazorila ter ustrezne in smiselne nebesedne spremljevalce govorjenja.

Pisno:Dijak

prebere neznano eno- ali dvogovorno neumetnostno besedilo, rešuje naloge za njegovo razčlembo (okoliščinsko, naklonsko, pomensko, besedno-skladenjsko, tvarno in metajezikovno), napiše svoje mnenje o besedilu ter ga utemelji, odpravi jezikovne, slogovne in oblikovne napake v besedilu in popravke utemelji.

tvori dano vrsto neumetnostnega besedila (s poljubno temo); pri tem pazi, da tvori razumljivo, koherentno, slogovno ustrezno in jezikovno pravilno besedilo ter da uporablja ustrezne in smiselne nebesedne spremljevalce pisanja.

Splošna didaktična priporočila

10

Cilj jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmožnosti, temeljna metoda pa komunikacijski pouk, ki zajema tako doseganje učnih kot odnosnih ciljev. Ob sprejemanju in tvorjenju besedil dijaki razmišljajo o lastni sporazumevalni dejavnosti v konkretnih okoliščinah ter vrednotijo svoj napredek.

Pri načrtovanju pouka učitelj upošteva učnociljni in procesni pristop. Ta se lahko uresničuje le v širših učnih enotah, t. i. učnih sklopih, ki obsegajo več učnih ur.

Da bi dijaki uspešno dosegali cilje, morajo biti za sporazumevanje motivirani. K temu lahko pripomorejo naslednje faze učnega procesa:

Izhodišče je konkreten problemski položaj, ki je povezan z rabo izbranih jezikovnih sredstev ali/in z določeno temo. Učitelj dijakom/dijakinjam zastavi problemsko vprašanje; iskanje odgovora na to vprašanje naj bo rdeča nit celotnega sklopa.

Sledi napoved ciljev in navezovanje na spoznavne in sporazumevalne izkušnje dijakov. Med reševanjem problema dijaki sprejemajo, opazujejo, razčlenjujejo, opisujejo in vrednotijo

besedila. Pri tem uzaveščajo jezikoslovne pojme, ki so potrebni za rešitev problema, ter presojajo ustreznost rabe jezikovnih sredstev v danih okoliščinah. Presojajo tudi ustreznost stališč tvorca besedila in jih primerjajo s svojimi.

Dijaki povezujejo spoznanja. S pomočjo ustreznih dejavnosti pred sprejemanjem/tvorjenjem, med njim in po njem pridobivajo učinkovite strategije, te pa nato uzaveščajo z razmišljanjem o njih in z opazovanjem lastne dejavnosti.

Preverjanje temelji na sistematičnem ponavljanju in utrjevanju ter pripravi take učne situacije, da lahko dijaki pridobljeno znanje in strategije preizkusijo oz. uporabijo v novih okoliščinah. Učitelj zastavi vmesne cilje za ugotavljanje napredka, dijaki pa svoj napredek vrednotijo s pomočjo samoocenjevalnih preglednic. Te so lahko del mape izdelkov, ki jih spodbuja k samoocenjevanju in samorefleksiji.

Tako preverjanje kot ocenjevanje je sprotno. Delno sprotno ocenjevanje naj poteka celo šolsko leto. Vključuje npr. ponazarjanje, prepoznavanje in uporabo strokovnih jezikoslovnih izrazov, usmerjena ustna vprašanja in samostojno pisanje krajših neumetnostnih besedil. Celovito sprotno ocenjevanje zajema kompleksnejše dejavnosti ob obsežnejših učnih sklopih, npr. govorni nastop, razčlenjevanje neumetnostnega besedila in pisanje raznih besedilnih vrst ter pripravo referata in seminarske naloge.

Učitelj načrtuje potek in trajanje obravnave sklopov ter dejavnosti dijakov v svoji letni pripravi; pri tem naj sodeluje z učitelji drugih predmetov, k načrtovanju pa naj pritegne tudi dijake/dijakinje. Da bi bilo učenje usmišljeno, naj se obravnava besedilnih vrst čim bolj povezuje z izbranim poklicnim področjem oz. s strokovnim delom. Dijaki naj bodo dejavni soustvarjalci učnega procesa, zato naj učitelj načrtuje aktivne oblike učenja, kot so problemski pouk, sodelovalno in projektno učenje. Dijaki naj bodo sprva dejavni ob učiteljevem vodenju in usmerjanju, kasneje pa vse bolj samostojni. Pri pouku so smiselne in potrebne vse učne oblike (tj. frontalni pouk, skupinsko delo, delo v dvojicah, individualno delo), saj je izbira učne oblike odvisna od konkretne dejavnosti pri pouku; vendar pa naj bo težišče na delu v dvojicah ali v manjših skupinah.

Primera sklopov za obravnavo

Uvodni sklop

UČNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki predstavijo sebe in svoje načrte za

prihodnost; uzavestijo si socializacijsko, čustveno

in identifikacijsko vlogo prvega/maternega jezika in njegove prednosti pred drugimi jeziki,

Dijaki

predstavijo sebe in svoje načrte za prihodnost; primerjajo svoje načrte za prihodnost in razmišljajo

o tem, katero znanje, spretnosti … bodo potrebovali za njihovo uresničitev,

pojasnijo, zakaj so jih predstavili v slovenščini in

11

oblikujejo si jezikovno in narodno zavest,

razvijajo pozitiven odnos do svojega prvega/maternega jezika in do ljudi z drugačnim prvim/maternim jezikom (od njihovega),

uzavestijo si vlogo slovenščine kot v svojem življenju in razloge zanjo,

oblikujejo si državljansko zavest,

razvijajo pozitiven odnos do slovenščine kot državnega jezika,

ali bi jih laže predstavili v kakem drugem jeziku; poimenujejo svoj prvi/materni jezik, predstavijo svoj odnos do svojega

prvega/maternega jezika in ga primerjajo s svojim odnosom do jezikov, ki se jih učijo oz. jih znajo,

povedo, v katerih okoliščinah uporabljajo prvi/materni jezik,

ponazorijo svoj prvi/materni jezik s krajšim ustnim/pisnim besedilom,

naštejejo značilnosti/posebnosti svojega maternega jezika,

vrednotijo vlogo prvega/maternega jezika v svojem življenju (tudi v primerjavi z drugimi jeziki, ki jih znajo/se jih učijo),

razmišljajo o svoji sporazumevalni zmožnosti v prvem/maternem jeziku in si zastavijo individualni cilj – povedo, česa se želijo naučiti in kaj izboljšati ter kako bi to dosegli,

povedo, ali je zanje slovenščina prvi/materni jezik ali drugi jezik/jezik okolja, in utemeljijo svoje mnenje,

dijaki, za katere slovenščina ni materni jezik, povedo, v katerih okoliščinah se sporazumevajo v slovenščini in zakaj v njih uporabljajo slovenščino,

predstavijo svoj odnos do slovenščine, pojasnijo, kakšno vlogo ima slovenščina v

njihovem življenju,

razmišljajo o svoji sporazumevalni zmožnosti v slovenščini in si zastavijo individualni cilj – povedo, česa se želijo naučiti in kaj izboljšati ter kako bi to dosegli,

uzavestijo si poseben položaj slovenščine v Republiki Sloveniji (RS)

uzavestijo si poseben položaj madžarščine/italijanščine v delu Prekmurja/slovenske Istre,

spoznajo poseben položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu,

uzavestijo si razlike med zamejci in izseljenci ter njihove različne jezikovne pravice,

na podlagi predstavitev sošolcev in njihovih maternih jezikov ter na podlagi izkušenj naštejejo jezike, ki jih govorijo državljani Republike Slovenije,

primerjajo okoliščine rabe naštetih jezikov in razložijo, zakaj so različne,

povedo, kateri jezik je v RS državni, kateri je na njihovem območju uradni in katero vlogo imajo drugi našteti jezik,

predstavijo in razložijo poseben položaj slovenščine pa tudi italijanščine in madžarščine (na omejenih področjih),

predvidevajo, v katerih uradnih dokumentih je opredeljen položaj slovenščine in drugih jezikov v RS, v njih poiščejo opredelitve statusa slovenščine in drugih jezikov v RS ter jih razložijo,

navedejo države, v katerih so Slovenci avtohtoni prebivalci, in tiste, v katere so se Slovenci priselili,

razložijo pojma zamejci in izseljenci, pripovedujejo o svojih izkušnjah z rabo slovenščine

pri zamejcih oziroma izseljencih, povedo, katere jezikovne pravice imajo slovenski

zamejci in kako jih lahko uresničujejo, spremljajo aktualne dogodke v slovenskem

12

zamejstvu in jih komentirajo, predstavijo vlogo slovenščine pri slovenskih

izseljencih in njihova prizadevanja za ohranjanje slovenščine,

predstavijo nekaj možnosti za učenje slovenščine, ki jih izseljencem nudi Slovenija,

spoznajo položaj slovenščine in drugih jezikov v organih EU,

opazujejo govorno nastopanje slovenskih in drugih poslancev v evropskem parlamentu in drugih organih EU ter predstavijo svoje ugotovitve,

preberejo opredelitve statusa jezikov v EU v uradnih dokumentih,

na podlagi uradnih opredelitev razložijo, kakšen je status slovenščine v EU;,

svoje ugotovitve o uradnem statusu primerjajo z ugotovitvami o govornem nastopanju predstavnikov Slovenije v različnih telesih EU,

pripravijo in izvedejo anketo ter predstavijo in komentirajo njene rezultate;

spoznajo osnovne jezikovne družine v Evropi in jezike v njih,

umestijo slovenščino v ustrezno jezikovno družino in poddružino,

sestavijo anketni vprašalnik, npr. o učenju tujih jezikov na šoli, o rabi tujih jezikov v njihovi stroki, o državah in jezikih, v katerih potekajo strokovni seminarji …; in izvedejo anketo,

rezultate ankete predstavijo grafično in jih ubesedijo,

ugotovitve komentirajo; pri tem upoštevajo tudi spoznanja o položaju in vlogi slovenščine v RS in EU,

naštejejo čim več jezikov v Evropi, primerjajo besede iz različnih jezikov, navedejo osnovne jezikovne družine v Evropi in

povedo, na podlagi česa združujemo jezike v družine,

naštete evropske jezike uvrstijo v omenjene jezikovne družine in pojasnijo svoje rešitve,

povedo, kaj je posebnost madžarščine, finščine in estonščine,

povedo, katerih naštetih evropskih jezikov niso uvrstili v dane jezikovne družine in zakaj ne – odgovor na to poiščejo v priročnikih (npr. leksikonih, enciklopedijah ipd.),

navedejo slovanske jezike in jih uvrstijo v podskupine/poddružine slovanskih jezikov; svojo razvrstitev pojasnijo,

v priročnikih poiščejo podatke o številu govorcev slovenskega in drugih jezikov, o številu slovenskih in drugih narečij, o rabi dvojine, namenilnika ipd. ter predstavijo glavne posebnosti slovenščine (v primerjavi z drugimi jeziki),

pripravijo in poslušajo različne pogovore ter novico s podobno temo;

uzavestijo si večplastnost/večzvrstnost slovenščine in drugih jezikov,

spoznajo pragmatične in strukturne

v igri vlog zaigrajo neuradne in uradne pogovore ter pripravijo radijsko ali televizijsko novico z isto temo, povezano z njihovim strokovnim/poklicnim področjem,

po poslušanju/gledanju predstavijo okoliščine sporazumevanja, 13

značilnosti jezikovnih zvrsti,

izbirajo okoliščinam ustrezno jezikovno zvrst,

povedo, v kateri socialni zvrsti so govorili govorci, in presodijo ustreznost izbire; svojo presojo utemeljijo,

razmišljajo o svoji rabi slovenščine ter povedo, ali vedno uporabljajo isto zvrst/različico jezika in zakaj ne,

poimenujejo jezikovne zvrsti, jih ponazorijo in povedo, v katerih okoliščinah jih uporabljajo,

s krajšim besedilom ponazorijo svoj pokrajinski pogovorni jezik ali narečje, predstavijo njegove posebnosti ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo in v katerih ga ne morejo/smejo uporabljati,

s krajšim besedilom ponazorijo najstniški sleng, predstavijo njegove posebnosti ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo in v katerih ga ne morejo/smejo uporabljati,

ponazorijo žargon, ki ga obvladajo, ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo in v katerih ga ne morejo/smejo uporabljati,

predstavijo svoj odnos do knjižnega jezika in ga primerjajo s svojim odnosom do neknjižnega jezika,

predstavijo vlogo knjižnega jezika v svojem izobraževanju, poklicnem in javnem življenju ter jo komentirajo,

pripovedujejo o svojem učenju knjižnega jezika in o težavah pri tem,

predstavijo svoje izkušnje z rabo knjižnega jezika in težave pri tem,

ob besedilih presojajo ustreznost izbrane socialne zvrsti in svoje mnenje pojasnijo;

neuradni pogovor v slengu/žargonu /narečju/pokrajinskem pogovornem jeziku preoblikujejo v uradni pogovor v knjižnem pogovornem jeziku,

na podlagi neuradnega pogovora v slengu/žargonu /narečju/pokrajinskem pogovornem jeziku napišejo časopisno novico,

na podlagi zapisanih novic ovrednotijo svoje znanje knjižnega jezika,

spoznajo sestavo besednega jezika in z njo povezane temeljne jezikovne priročnike,

uporabljajo Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenski pravopis (SP),

pripovedujejo o tem, s čim imajo težave pri učenju tujega jezika (npr. z besedami, slovnico, izgovarjavo, zapisom) in s katerimi priročniki si pri tem pomagajo,

opazujejo slovenske povedi z napakami, odpravijo napake in poimenujejo vrsto napak,

povedo, katere napake najpogosteje delajo sami ali pri čem so najpogosteje negotovi,

ogledajo si SSKJ, Slovensko slovnico (SS), SP in povedo, katera sestavina besednega jezika je v njih obravnavana,

opazujejo slovarske sestavke v SSKJ, opisujejo njihovo sestavo in vlogo njihovih sestavin,

opazujejo slovarske sestavke v SP, jih primerjajo s

14

SSKJ in povedo, kdaj se uporablja SSKJ in kdaj SP,

popravijo svoje/tuje besedilo in popravke utemeljijo s pomočjo SSKJ ali SP,

spoznajo razne vrste jezika in večfunkcijskost besednega jezika,

uzavestijo si vlogo sporazumevanja in besedil v svojem življenju,

ločijo neumetnostno besedilo od umetnostnega,

ločijo govorjeno besedilo od zapisanega,

opazujejo sporazumevanje ljudi in živali ter povedo, kako se sporazumevajo razna bitja in v čem se ločita sporazumevanje ljudi in živali,

povedo, kaj vse delajo z besednim jezikom, razmišljajo o vlogi sporazumevanja in besedil v

svojem življenju, jo predstavijo in vrednotijo ter pojasnijo svoje mnenje,

razmišljajo o svojih sporazumevalnih dejavnostih, naštejejo vse štiri ter presojajo njihovo pogostnost in pomen v svojem življenju,

razmišljajo o svojih sporazumevalnih vlogah, jih naštejejo ter predstavijo dejavnosti sporočevalca in prejemnika,

primerjajo neumetnostno besedilo z umetnostnim in povzamejo ugotovitve o njunih razločevalnih lastnostih,

primerjajo prvotno govorjeno besedilo s prvotno zapisanim in povzamejo ugotovitve o njunih razločevalnih lastnostih,

spoznajo pojem sporazumevalna zmožnost,

spoznajo sestavine/gradnike sporazumevalne zmožnosti in njihovo vlogo pri sporazumevanju,

preverjajo, presojajo in razvijajo svojo sporazumevalno zmožnost v slovenščini,

ob konkretnih primerih in ob razmišljanju o svojih sporazumevalnih izkušnjah preverjajo in vrednotijo svojo sporazumevalno zmožnost v slovenščini, npr.

o svoje razumevanje poslušanega ali prebranega besedila,

o svojo zmožnost govornega nastopanja, pogovarjanja, dopisovanja in pisanja »spisov«,

o svojo motiviranost za poslušanje, govorjenje, branje in pisanje,

o svoje stvarno/enciklopedično znanje, o svojo poimenovalno,

upovedovalno/skladenjsko, pravorečno, pravopisno, slogovno/pragmatično in metajezikovno zmožnost,

o svojo zmožnost »odpravljanja pomanjkljivosti«,

odkrivajo svoja »šibka« in »močna« področja pri sporazumevanju v slovenščini,

oblikujejo individualne cilje ter izdelajo načrt za razvijanje svoje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini,

ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.

presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje.

15

Preverjanje

Dijaki dokazujejo zmožnost opazovanja in vrednotenja maternega jezika v svojem osebnem in družbenem življenju ter zmožnost opazovanja položaja slovenščine doma in v tujini. Zmožnost razvrščanja dokazujejo z umeščanjem evropskih jezikov v jezikovne družine. Ob prepoznavanju socialnih zvrsti, ki jih uporabljajo isti govorci v različnih okoliščinah ali različni govorci v istih okoliščinah, dokazujejo zmožnost presojanja o ustrezni izbiri jezikovne zvrsti. Zmožnost kritične presoje dokazujejo z izbiranjem in razvrščanjem vprašanj za anketni vprašalnik. S predstavljanjem in komentiranjem rezultatov ankete dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja. S prepoznavanjem in z odpravljanjem napak v besedilih (sošolcev) dokazujejo zmožnost analize napak in zmožnost utemeljevanja jezikovne pravilnosti in slogovne ustreznosti. Zmožnost samovrednotenja dokazujejo tako, da opisujejo lastno jezikovno rabo in načrtujejo izboljšanje svoje sporazumevalne zmožnosti.

Ocenjevanje – predlog

Ustno:

govorni nastop s komentirano grafično predstavitvijo (npr. z elektronsko prosojnico) rezultatov ankete (npr. o učenju tujih jezikov na šoli),

poročanje o pripravi in izvedbi ankete (odločanje o temi ankete, nabor in razvrščanje vprašanj za anketni vprašalnik ter lastna kritična presoja oz. presoja kritičnega prijatelja, težave in dosežki pri izvedbi ankete ter grafični predstavitvi rezultatov),

govorni nastop o položaju slovenščine v zamejstvu/izseljenstvu ali o položaju madžarščine/italijanščine na Slovenskem (po zbranem gradivu iz vnaprej določenih virov ali iz virov po dogovoru z učiteljem).

Pisno:

razčlenjevanje in primerjava umetnostnega in neumetnostnega besedila, razčlenjevanje in vrednotenje neumetnostnega besedila s tematiko o vlogi, položaju/zvrstnosti

slovenščine, pisanje neumetnostnega besedila o lastnem znanju knjižnega jezika ter o pomenu in rabi

knjižnega jezika na njihovem strokovnem področju, popravljanje (sošolčevega) besedila in utemeljevanje popravkov s pomočjo SSKJ in SP (lahko

kot govorni nastop).

Posebna didaktična priporočila

Učni sklop je uvodni in kot tak predstavlja uvod v proces učenja slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju, ko dijaki že imajo do določene stopnje razvito sporazumevalno zmožnost. V uvodu je pozornost usmerjena na dijaka kot posameznika, na njegove želje, načrte in cilje v prihodnosti s posebnim poudarkom na poklicni usmeritvi in skladno z njo je usmerjeno na samospraševanje o vlogi maternega jezika, za večino dijakov slovenščine. Dijaki opazujejo svoj odnos do maternega jezika in sami napovedujejo svoj napredek pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti po kriterijih, ki jih predstavljajo gradniki sporazumevalne zmožnosti.

Spoznavajo slovenščino kot učni predmet, kot učni jezik in vlogo slovenščine med drugimi/tujimi jeziki v procesu izobraževanja. Opazujejo vlogo slovenščine pri izseljencih in zamejcih ter spoznavajo možnosti učenja slovenščine kot drugega jezika v Sloveniji in kot tujega jezika v tujini. Spoznavajo status slovenščine v EU, njeno opredelitev v obstoječih dokumentih.

Opazujejo in spoznavajo večzvrstnost slovenskega jezika in večfunkcijskost besednega jezika v besedilih (umetnostnih – neumetnostnih, govorjenih – zapisanih). Spoznavajo vlogo priročnikov pri neposredni uporabi, pri razčlenjevanju in tvorjenju besedil.

16

Kako naj dijaki dosegajo cilje? Predvsem z natančnim opazovanjem, z lastnim opredeljevanjem do posameznih sestavin in možnostmi primerjanja svojih ugotovitev s sošolci. Dijaki učinkovito uporabljajo različne medije, npr. spremljajo publicistična besedila, radijske in televizijske oddaje v določenem časovnem obdobju, vzpostavijo osebni stik z ljudmi, ki imajo jezikovne izkušnje z različnih področij, raziskujejo priročnike slovenskega jezika, opazujejo zvrstnost jezika v svojem okolju, tako na avtentičen način spoznavajo jezikovno vlogo v sodobnem času in hkrati spoznavajo slovenščino kot del jezikovne družine v zgodovinskem razvoju, torej gre za diahroni in sinhroni pristop.

V tem učnem sklopu izhajamo iz posameznika, ki v procesu jezikovnega uzaveščanja in opazovanja lastne sporazumevalne zmožnosti spoznava pomen slovenščine za lastni obstoj, za kakovostno preživljanje prostega časa, za uveljavljanje v družbi in za učinkovito delovanje na poklicnem področju. Ob zaključku naj bi posameznik uzavestil odnos do slovenščine kot predmetnega področja pri pouku in odnos do sebe in do svoje sporazumevalne zmožnosti.

Intervju

UČNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki berejo, razčlenjujejo in presojajo intervju,

Dijaki pripovedujejo o svojih izkušnjah s

sprejemanjem intervjujev ter tudi z njihovim načrtovanjem in tvorjenjem,

predstavijo svoj odnos do branja/ poslušanja/tvorjenja intervjujev in ga na kratko razložijo,

opazujejo zunanjo zgradbo danega besedila, sklepajo o njegovi besedilni vrsti in utemeljijo svojo trditev,

podrobno berejo dano besedilo, prepoznajo tvorca besedila in njegovega

naslovnika, mesto in čas objave besedila, sklepajo o poteku nastajanja besedila, poimenujejo sogovorca ter predstavijo njuno

govorno dejanje in sporazumevalno vlogo, povzamejo temo, ključne besede (podteme) in

bistvene podatke, opazujejo pobudne replike, npr. njihov obseg

in sestavo, jasnost oz. razumljivost; če je treba, jih izboljšajo ter utemeljijo svoje popravke;

opazujejo pomensko povezanost odzivne replike s pobudno repliko, npr. odgovora na vprašanje ali vprašanja na predhodni odgovor,

razlagajo dane besede/besedne zveze/ povedi/replike,

presojajo zanimivost, razumljivost in zaokroženost intervjuja ter utemeljijo svoje mnenje,

ob razčlembi zapisanega intervjuja usvojijo značilnosti te besedilne vrste,

izbirajo učinkovite strategije načrtovanja in tvorjenja intervjuja,

povzamejo značilnosti intervjuja, načrtujejo intervju z znano osebo iz svoje

stroke (tj. zbirajo gradivo in pripravijo vprašanja),

presojajo pripravljena vprašanja in izberejo

17

ustrezna (glede na naslovnika),

poslušajo/gledajo in razčlenjujejo intervju, razmišljajo o svoji zmožnosti poslušanja/ gledanja posnetkov,

načrtujejo poslušanje/gledanje posnetka, pozorno poslušajo/gledajo posnetek, poimenujejo sogovorca in vrednotijo njun

delež v intervjuju, povzamejo temo, ključne besede (podteme) in

bistvene podatke, ob ponovnem poslušanju/gledanju prepoznajo

morebitne nesporazume oz. nerazumevanje sogovorcev ter navedejo razloge zanje,

opazujejo, kako sogovorca odpravljata nesporazume ter izrekata prošnjo za pojasnilo,

po poslušanju/gledanju povzamejo ugotovitve o učinkovitih strategijah izrekanje prošnje za pojasnilo,

presojajo nebesedni jezik in izreko sogovorcev iz posnetega intervjuja ter ob tem spoznavajo in si uzavestijo značilnosti zvočnega prenosnika,

razvijajo svojo pravorečno zmožnost,

naštejejo nebesedne spremljevalce govorjenja, jih ponazorijo in uvrstijo v ustrezno skupino (tj. k zvočnim ali vidnim spremljevalcem),

razmišljajo o svojih nebesednih spremljevalcih govorjenja in izrekajo mnenje o njih,

presojajo nebesedne spremljevalce govorjenja v posnetem intervjuju in utemeljijo svoje mnenje,

presojajo izreko sogovorcev v posnetem intervjuju,

predstavijo osnovno razdelitev knjižnih glasnikov na samoglasnike in soglasnike,

v besedah določijo obe nadglasovni prvini (tj. naglas in trajanje naglašenega samoglasnika),

razmišljajo o svojih pravorečnih napakah in jih ponazorijo s primeri; rešujejo dodane pravorečne vaje,

presojajo obnašanje sogovorcev ter vsebino in jezik posnetega intervjuja; ob tem usvojijo načela uspešnega pogovarjanja in ta nato upoštevajo pri svojem dvogovornem sporazumevanju (npr. v intervjujih),

presojajo obnašanje sogovorcev v posnetem intervjuju,

presojajo koherentnost replik, presojajo jezikovno ustreznost in pravilnost

replik,

povzamejo načela uspešnega pogovarjanja in svoje ugotovitve primerjajo z drugimi,

sodelujejo v govorjenih intervjujih, nastopajo v obeh sporazumevalnih vlogah, tj. v vlogi spraševalca in vprašanega,

izpeljejo in predstavijo načrtovani intervju z znano osebo (npr. kot igro vlog),

vrednotijo svoje in druge intervjuje ter utemeljijo svoje mnenje,

18

ob primerjanju dvogovornega in enogovornega besedila povzamejo značilnosti dvogovornih besedil oz. dvogovornega sporazumevanja,

povzemajo ugotovitve o učinkovitih strategijah sprejemanja in tvorjenja dvogovornih besedil,

primerjajo dvogovorno besedilo z enogovornim,

prepoznavajo in navajajo značilnosti dvogovornega besedila/sporazumevanja,

ob zapisanem intervjuju in ob razmišljanju o svojih pogovornih izkušnjah usvojijo razločevalne lastnosti temeljnih vrst pogovorov (tj. raziskovalnega, pogajalnega, prepričevalnega in povezovalnega),

prepoznajo namen spraševalca iz zapisanega intervjuja,

razmišljajo o svojih izkušnjah v vlogi »pobudnika« pogovorov ter prepoznajo razne namene »pobudnika« in s tem razne vrste pogovorov,

povzamejo razločevalne lastnosti temeljnih vrst pogovorov,

ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.

presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje.

Preverjanje

Dijaki dokazujejo:

zmožnost branja in razumevanja zapisanega intervjuja, zmožnost poslušanja/gledanja intervjuja in razumevanja posnetega intervjuja, zmožnost vrednotenja ustreznosti, razumljivosti in zaokroženosti intervjuja ter utemeljevanja

svojega mnenja, zmožnost vrednotenja obnašanja sogovorcev in njune izreke ter utemeljevanja svojega

mnenja, zmožnost dialoškega razpravljanja o značilnostih intervjuja (z rabo obravnavanih strokovnih

izrazov), zmožnost načrtovanja in tvorjenja intervjuja, zmožnost uporabe načel uspešnega pogovarjanja v govorjenem intervjuju, zmožnost knjižne izreke (tj. pravorečno zmožnost), zmožnost primerjanja enogovornih in dvogovornih besedil ter povzemanja njihovih

razločevalnih lastnosti, zmožnost primerjanja raznih vrst pogovorov in povzemanja njihovih razločevalnih lastnosti.

Ocenjevanje – predlog

Ustno:

sodelovanje v govorjenem intervjuju v vlogi spraševalca ali vprašanega ter samovrednotenje in pojasnjevanje svojega mnenja,

vrednotenje intervjujev sošolcev in pojasnjevanje svojega mnenja, predstavitev in ponazoritev značilnosti te besedilne vrste ob prebranem intervjuju.

Pisno:

19

tiho branje, razčlenjevanje in vrednotenje intervjuja z navajanjem in ponazarjanjem značilnosti te besedilne vrste ter s pojasnjevanjem svojega mnenja,

reševanje pravorečnih nalog.

Posebna didaktična priporočila

Dijaki intervju spoznavajo kot dvogovorno besedilo tako, da ga sprejemajo, razčlenjujejo in tvorijo, spoznavajo značilnosti besedilne vrste. Pri izvedbi intervjuja skrbno načrtujejo posamezna vprašanja na izbrano temo in usmerjeno na naslovnika, če je le mogoče, naj bo z njihovega poklicnega področja. Opazujejo svojo zmožnost poslušanja/gledanja posnetkov, prepoznavajo način pogovora in s tem v zvezi vlogo nebesednih spremljevalcev (zvočnih ali vidnih), spoznavajo pravorečno normo in prepoznavajo odmik od nje.

Pri razčlenjevanju intervjuja so pozorni na zgradbo besedilne vrste, na razvijanje teme, na namen in na vlogo sogovorcev.

Pri tvorjenju intervjuja spoznavajo strategije načrtovanja, izvajanja (predstavitev) in vrednotenja tvorjenega dvogovornega besedila in učinkovitost predstavitve. Pozorni so na vlogo različnih vrst pogovorov. Ob zaključku sklopa ovrednotijo smiselnost poznavanja te besedilne vrste v vsakdanjem življenju, posebej na poklicnem področju.

Književnost

A) Obravnava književnosti po tematskih sklopih

1. Uvod v književnost

UČNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki izražajo in uzaveščajo svoje bralne interese, medsebojne razlike v branju in interpretaciji, načine branja. Razlikujejo literarna in neliterarna besedila, ponovijo poglavitne elemente njihove sestave in vrednotenja.

Ob šolski interpretaciji izbirnih besedil in odlomkov dijaki opisujejo temeljne značilnosti literarnih besedil (estetskost, večpomenskost, fiktivnost, nepragmatičnost, načini vrednotenja), načine književnega razvrščanja. Pri temuporabijo znanje iz osnovne šole: lirika, epika, dramatika, visoka in množična književnost, izvirna in prevodna književnost, književnost po obdobjih. V besedilih opazujejo in razvrščajo že znane značilnosti literarnega sloga ter se sami preizkušajo v ubeseditvah s podobnimi lastnostmi.

Vsebine in pojmi

- književnost kot besedna umetnost, njen avtor, branje (kot doživljanje, razumevanje, vrednotenje), razmišljujoči bralec - književni prevod, prevajalec - književne zvrsti in vrste, glavne vrste sredstev

Po uvodnem pogovoru o bralnih interesih dijaki berejo izbirno domače branje. O izbrani knjigi nato poročajo pri pouku v krajših govornih nastopih. Lahko tudi napišejo krajše poročilo oz. predstavitev. Ob učiteljevem usmerjanju glasno razmišljajo, kako so brali, so sledili zgodbi, so kaj preskočili, v katero osebo so se vživeli, kakšno okolje spoznali, čemu so pritrdili, kaj obsojali ... Primerjajo svoje ugotovitve. Pogovor se sklene s sintezo spoznanj in izrazi razmišljujoče branje/bralec ter stopnje odziva (doživljanje, razumevanje, vrednotenje). Dijaki opazujejo svoj odziv še ob branju krajše lirske pesmi in gledanju dramskega posnetka, ter pri tem ugotavljajo razlike med zvrstmi ter svoj odnos do njih.

Dijaki ob branju in šolski interpretaciji krajših besedil v frontalno vodenem dialogu ali v skupinah ugotavljajo značilnosti literarnosti, bistvo epskega, lirskega in dramskega, podobnosti in razlike med visoko in množično književnostjo, se pogovorijo o pomenu prevajanja in branja besedil iz slovenske in drugih književnosti.

V danih besedilih razvrščajo opažena

20

književnega sloga

Izbirna lirska, epska in dramska domača in prevodna besedila iz različnih obdobij in vrednostnih kategorij, kombiniranje ustrezne mladinske književnosti in književnosti za odrasle

jezikovnoslogovna sredstva po ravninah, sami poskušajo tvoriti krajša besedila s podobnimi slogovnimi postopki, npr. besedilo ali del besedila s primerami ali drugimi figurami, besede, ki se rimajo, doseči v svojem besedilu humorni ali dramatični učinek …

Izbor besedil glede na interese in zmožnosti dijakov pripravi učitelj.

Odnosni cilji Dijaki ob branju tematsko in oblikovno zanimivih literarnih besedil razmišljajo o tem, kaj jim ponuja in pomeni književnost. Na podlagi izkušenj iz osnovne šole jo razumevajo kot posebno področje človekove ustvarjalnosti, ki spodbuja čustveno domišljijsko in razumsko odzivanje. Opazujejo značilnosti svojega branja, znova ugotavljajo, da so načini branja in interpretacije legitimno različni. Spoznavajo, da je različno razumevanje pogojeno s številnimi dejavniki: npr. s posebno uporabo jezikovnih sredstev, pa z avtorjevo namero, da z besedami upodobi svoje predstave o svetu in izziva bralca k opredeljevanju.

PreverjanjeDialoško preverjanje razumevanja in poimenovanja časovno zvrstne pripadnosti izbranih besedil, preverjanje bralne samorefleksije (ob vprašanjih sem prebrano na hitro zavrnil, sem se potrudil slediti zgodbi, kaj me je motilo in zakaj …); medsebojno preverjanje pisnih sestavkov (branje doživljajskih, domišljijskih spisov, poskusi opisnega samoocenjevanja zapisanega).

Minimalni standardiBranje in razumevanje izbranega literarnega besedila, govorna ali pisna predstavitev osebnega bralnega doživetja, poimenovanje vrstno-zvrstne pripadnosti in najopaznejših sredstev jezikovnega sloga besedila, umestitev njegovega/njegove avtorja/avtorice v prostor in čas.

Ocenjevanje – predlogOcenjuje se kakovost govorne ali pisne predstavitve doživetja izbranega literarnega dela (domače branje) – uporaba znanja o bistvu in sestavi literarnega besedila ter o načinu lastnega branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaBesedila za skupno obravnavo izbere učitelj, tako da so učencem zanimiva in dostopna, da bodo ob njih lahko opazovali svoje branje in začutili ter poskusili izraziti njihovo umetniško naravo. Eno besedilo preberejo dijaki doma, po lastni izbiri, in o njem v frontalnem govornem nastopu ali pri skupinskem delu poročajo pri pouku. V pogovoru primerjajo svoje načine odzivanja, poskušajo opredeliti, kaj jih je v danem besedilu prevzelo in ali so pri branju tudi sicer pozorni na iste sestavine besedil (npr. na prav določeno temo, zanimivo zgodbo ...). Učitelj jih nagovarja k dodatnemu iskanju še neopaženih prvin v prebranih besedilih in jih spodbuja k spoznanju, da je v literarnih besedilih marsikaj dostopno šele pri ponovnem branju, ki sproži tudi razmišljanje in vrednotenje. Iščejo odgovor na vprašanje, čemu brati literaturo, zakaj je to »koristno«, kaj pridobijo pri tem v primerjavi s televizijo ali z računalniškimi igricami. V pogovoru razmišljajo tudi o sestavi in jeziku literarnih besedil. To ponovitev znanja iz osnovne šole na koncu združijo v preglednice ali miselne vzorce, da imajo na voljo nekatere temeljne literarnoteoretične pojme in izraze, ki jih bodo uporabljali tudi kasneje.

2. Ljubezen

UČNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila oz. Dijaki poslušajo učiteljevo ali drugo interpretativno

21

odlomke z ljubezensko tematiko. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja in spoznavajo odnos do te tematike pri različnih avtorjih, v različnih obdobjih.

branje besedil oz. odlomkov. Besedila oz. odlomke berejo glasno in tiho.

Besedila oz. odlomke govorno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje; opredeljujejo se do različnih predstavitev tematike in jih primerjajo. Pri utemeljevanju se sklicujejo na primere iz književnih besedil, filmov, svojih in drugih izkušenj. S tem razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost.

Besedila oz. njihove prvine interpretirajo v pogovoru in govornem nastopu.Pogovarjajo se frontalno in skupinsko, z učiteljem in med seboj, tako da izmenjujejo izkušnje, opisujejo in razlagajo besedila in njihove prvine ter izražajo svoja stališča do njih; temo aktualizirajo.Priporočljivi obliki pogovora sta okrogla miza in kviz.V pogovoru izberejo tematsko ustrezno besedilo za individualno branje oz. govorni nastop, ki mu sledi.V govornem nastopu predstavijo problematiko književnega besedila, po nastopu o njej razpravljajo z učiteljem in s sošolci, ocenjujejo pa tudi govorno nastopanje.Skupina dijakov ob koncu obravnavanega sklopa pripravi in izvede tematski recital. (Druga skupina oblikuje plakat, na katerem obravnavano temo povzame (predstavi) z besednimi in nebesednimi sredstvi sporočanja.)Pri govornem nastopu in recitalu uporabljajo dijaki zvočne, fotografske in filmske posnetke; pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.

Besedila oz. odlomke pisno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje. Pri utemeljevanju se sklicujejo na primere iz književnih besedil, filmov, svojih in drugih izkušenj. S tem razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost.

Pišejo besedilo o tematskem sklopu ali o njegovih posameznih besedilih oz. odlomkih: tvorijo vodeno in samostojno interpretacijo, doživljajski spis, aktualizacijsko predstavitev književne osebe, književnega prostora in časa, poustvarjalna besedila (spreminjajo zgodbo, poročilo spreminjajo v dialog in obratno, v svoji izpovedi se vživljajo v književno osebo) in se preizkušajo v ustvarjalnem pisanju (verzifikacije, domišljijske zgodbe).V doživljajskem spisu je interpretacija predvsem izkušenjska.V vodeni interpretaciji sledijo učiteljevim pisnim navodilom, v samostojni si prvino oz. problem izberejo sami. V obeh vrstah interpretacije uresničujejo učne cilje (navedene v levem stolpcu); upoštevajo slovnična in pravopisna pravila, besedilo ustrezno členijo.Ob individualnem branju pišejo dnevnik branja (beležijo svoje vtise, vprašanja, ocene …) ali poročilo o branju.

Spoznajo, opišejo, razložijo in ocenijo okoliščine, v katerih so izbrana književna besedila nastala, ali okoliščine, o katerih govorijo. Aktualizirajo ljubezensko tematiko oz. problematiko, tako da te okoliščine primerjajo z današnjimi; spoznajo in vrednotijo psihološko-etične razsežnosti ljubezni, njen pomen v posameznikovem in družbenem življenju. Tako jo vključujejo v sistem svojih življenjskih vrednot; razvijajo kompetenco

 

22

razumevanja naravnih in družbenih procesov ter pojavov.

Opazujejo in opisujejo temeljne literarnoteoretske prvine v izbranem besedilu.

 

Vsebine in pojmiLjubezenska tematika pri različnih avtorjih, v različnih književnih obdobjih, zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih. Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil z ljubezensko tematiko.

Izbirna besedilaApulej: Zgodba o Amorju in Psihi (Zlati osel), Sapfo: Svatovska pesem, William Shakespeare: Soneti, France Prešeren: Gazele, Sl. ljudska: Pod klančkom sva se srečala, Sl. ljudska: Dve let in pol, Simon Jenko: Naš maček, Lev Nikolajevič Tolstoj: Ana Karenina, Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, Dragotin Kette: Stara novica, Ferdo Kozak: Vida Grantova, Federico G. Lorca: Nezvesta žena, Tennessee Williams: Tramvaj Poželenje, Sergej Aleksandrovič Jesenin: Lepa je bila Tanjuša, Ciril Zlobec: Sveta mesta tvojega telesa, Gregor Strniša: Orion, Maja Vidmar: Ne bojim se, Marjan Rožanc: Ljubezen, Milan Kleč: Danes v moji sobi, Antologija svetovne ljubezenske lirike: Oko in roža (poljubni izbor)

Odnosni cilji Ob branju besedil z ljubezensko tematiko dijaki ozaveščajo pomen tega čustva in medčloveškega odnosa v posameznikovem življenju. Spoznavajo njegove psihološke in socialne razsežnosti: zavedajo se, da ljubezen vpliva na oblikovanje in ohranjanje celovite, harmonične osebnosti, spoznajo pa tudi vpliv zgodovinsko-socialnih okoliščin na sprejemanje in izražanje tega čustva oz. odnosa (medpredmetna povezava s psihologijo, z zgodovino, s sociologijo). Izražanje čustva (odnosa) spoznajo z estetske plati, tako da besedno umetnost povezujejo z drugimi vrstami umetnosti (medpredmetna povezava z likovno in glasbeno umetnostjo).

Minimalni standardDijak bere, razume in komentira eno lirsko in eno epsko besedilo tematskega sklopa; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejšo zvrstno-slogovno prvino.

PreverjanjeDijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil z ljubezensko tematiko, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, o njihovih čustvih, razmišljanjih, ravnanjih, medčloveških odnosih, o književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje – predlogUstno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka.

Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z aktualizacijo teme; problemska predstavitev tematskega sklopa z aktualizacijo teme.

Posebna didaktična priporočilaPred branjem besedil z ljubezensko tematiko je potrebna izkušenjska motivacija, pogovor o ljubezni kot čustvu in medčloveškem odnosu, ki je ne glede na svojo intimno naravo tudi časovno oziroma družbeno pogojen. Razčlenjevanje književnih besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno le v primerih, ko gre za bogat pesniški jezik ali ko jezik in slog izraziteje določata druge književne prvine. Skupna šolska interpretacija obsega jezikovno-slogovno zahtevnejša besedila, druga berejo dijaki doma, po

23

učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

3. Dom, domovina, svet

UČNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila oz. odlomke, ki govorijo o domu, domovini, svetu. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja in spoznavajo odnos do te tematike pri različnih avtorjih, v različnih obdobjih.

Dijaki poslušajo učiteljevo ali drugo interpretativno branje besedil oz. odlomkov. Besedila oz. odlomke berejo glasno in tiho.

Besedila oz. odlomke govorno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje; opredeljujejo se do različnih predstavitev tematike in jih primerjajo. Pri utemeljevanju se sklicujejo na primere iz književnih besedil, filmov, svojih in drugih izkušenj. S tem razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost.

Besedila oz. njihove prvine interpretirajo v pogovoru in govornem nastopu.Pogovarjajo se frontalno in skupinsko, z učiteljem in med seboj, tako da izmenjujejo izkušnje, opisujejo in razlagajo besedila in njihove prvine ter izražajo svoja stališča do njih; temo aktualizirajo.Priporočljivi obliki pogovora sta okrogla miza in kviz.V pogovoru izberejo tematsko ustrezno besedilo za individualno branje oz. govorni nastop, ki mu sledi.V govornem nastopu predstavijo problematiko književnega besedila, po nastopu o njej razpravljajo z učiteljem in s sošolci, ocenjujejo pa tudi govorno nastopanje.Skupina dijakov ob koncu obravnavanega sklopa pripravi in izvede tematski recital. (Druga skupina oblikuje plakat, na katerem obravnavano temo povzame (predstavi) z besednimi in nebesednimi sredstvi sporočanja.)Pri govornem nastopu in recitalu uporabljajo dijaki zvočne, fotografske in filmske posnetke; pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.

Besedila oz. odlomke pisno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje. Pri utemeljevanju se sklicujejo na primere iz književnih besedil, filmov, svojih in drugih izkušenj. S tem razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost.

Pišejo besedilo o tematskem sklopu ali o njegovih posameznih besedilih oz. odlomkih: tvorijo vodeno in samostojno interpretacijo, doživljajski spis, aktualizacijsko predstavitev književne osebe, književnega prostora in časa, poustvarjalna besedila (spreminjajo zgodbo, poročilo spreminjajo v dialog in obratno, v svoji izpovedi se vživljajo v književno osebo) in se preizkušajo v ustvarjalnem pisanju (verzifikacije, domišljijske zgodbe).V doživljajskem spisu je interpretacija predvsem izkušenjska.V vodeni interpretaciji sledijo učiteljevim pisnim navodilom, v samostojni si prvino oz. problem izberejo sami. V obeh vrstah interpretacije uresničujejo učne cilje (navedene v levem stolpcu); upoštevajo slovnična in pravopisna pravila, besedilo ustrezno členijo.Ob individualnem branju pišejo dnevnik branja

24

(beležijo svoje vtise, vprašanja, ocene …) ali poročilo o branju.

Spoznajo, opišejo, razložijo in ocenijo okoliščine, v katerih so izbrana književna besedila nastala, ali okoliščine, o katerih govorijo; aktualizirajo domovinsko in jezikovno tematiko/problematiko besedil, tako da jo primerjajo z današnjo; spoznajo in vrednotijo odnos posameznika in skupnosti do doma, domovine in sveta; ta odnos razumejo kot eno temeljnih življenjskih vrednot. Domovinsko, jezikovno in svetovno zavest tako vključujejo v sistem svojih življenjskih vrednot; razvijajo kompetenco razumevanja družbenih procesov in pojavov.Opazujejo in opisujejo temeljne literarnoteoretske prvine v izbranem besedilu.

 

Vsebine in pojmiTematika doma, domovine in sveta pri različnih avtorjih, v različnih književnih obdobjih, zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih.Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil s tematiko doma, domovine in sveta.

Izbirna besedilaValentin Vodnik: Dramilo; France Prešeren: Zdravljica; Simon Jenko: Naprej; Simon Gregorčič: Soči; Ivan Cankar: O, domovina, ti si kakor zdravje!; Oton Župančič: Z vlakom; Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem; France Bevk: Kaplan Martin Čedermac; Karel Destovnik Kajuh: Slovenska pesem; Alojz Rebula: Votel je Kras (Vinograd rimske cesarice; Boris Kobal: Afrika ali Na svoji zemlji; Marko Kravos: Zamejska žalostna; Lojze Kovačič: Prišleki; Tone Pavček: Take dežele ni; Vladimir Kos: Nova slovnica; Franjo Frančič: Pravljica o domu; Antologija: To drevo na tujem raste (poljubni izbor)

Odnosni cilji Sklop omogoča medpredmetno povezavo s psihologijo, sociologijo in z zgodovino ter estetsko z likovno in glasbeno umetnostjo. Ob branju besedil s tematiko doma, domovine in sveta dijaki ozaveščajo pomen posameznikovega in družbenega odnosa do teh vrednot. Spoznavajo njegove sociološke, zgodovinske, politične, gospodarske in psihološke razsežnosti. Zavedajo se, da je dom okolje in sinonim za medčloveški odnos, v katerem se človek oblikuje kot osebnost, da je domovina širši dom, v katerem se ta osebnost potrjuje s svojo osnovno človeško in narodno identiteto, in da je harmoničen odnos s svetom dejavnik ohranjanja njene celovitosti in drugačnosti.

Minimalni standard Dijak bere, razume in komentira eno lirsko in eno epsko besedilo tematskega sklopa; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejšo zvrstno-slogovno prvino.

PreverjanjeDijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil s tematiko doma, domovine in sveta, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o dejavnikih, ki vplivajo na oblikovanje narodne zavesti, na posameznikov odnos do doma in sveta, o čustvih, razmišljanjih in ravnanjih književnih oseb v zvezi s to problematiko, o književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje – predlog Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka.

25

Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z aktualizacijo teme; problemska predstavitev tematskega sklopa z aktualizacijo teme.

Posebna didaktična priporočilaPred branjem besedil s tematiko doma, domovine, sveta je potrebna izkušenjska motivacija, pogovor o osebnem odnosu do teh življenjskih »prostorov«, kjer posameznik razvija stik s skupnostjo ter se tako osebnostno razvija. Razčlenjevanje književnih besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno le v primerih, ko gre za bogat pesniški jezik ali ko jezik in slog izraziteje določata druge književne prvine, npr. sporočilo o narodnostnih pravicah. Skupna šolska interpretacija obsega jezikovno-slogovno zahtevnejša besedila, druga berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop. 

4. Posameznik, družina in družba

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki se prek učiteljeve razlage seznanijo s problematiko tematskega sklopa in se v uvodnem pogovoru soočijo z različnimi pogledi na razmerje med posameznikom, njegovim ožjim in širšim socialnim, kulturnim in človeškim okoljem.

Poslušajo in berejo ter govorno in pisno interpretirajo izbrana besedila oziroma odlomke tematskega sklopa. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja. Po branju izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje teh besedil.

Razmišljajo o idejno-tematskem problemu v besedilu in ga primerjajo s podobnimi problemi v sodobnem življenju in tudi v drugih okoljih in obdobjih.

Ob branju in razumevanju različnih besedil s podobno problematiko se seznanjajo z različnimi književnimi oblikami, načini izražanja in jih primerjajo tudi z drugimi sredstvi umetniškega izražanja (strip, film, gledališče, video, glasba, slikarstvo ...).

Ob branju, doživljanju in razumevanju besedil izražajo svoje vrednotenje, se do problema opredeljujejo in ga aktualizirajo.

Prebrana besedila dijaki zvrstno-vrstno in časovno umeščajo.

Dijaki v pogovoru navajajo svoje poglede in izkušnje v zvezi z naslovnim sklopom.

Dijaki poslušajo in berejo (tiho in glasno) besedila.

Dijaki po poslušanju izražajo svoje vtise in doživetja ob prebranih besedilih.

Dijaki po ponovnem branju v pogovoru z učiteljem obnovijo dogajanje, opisujejo dogajalni čas in kraj, označijo osebe, (odgovarjajo na zastavljena vprašanja), in tudi pisno beležijo svoja opažanja, povzemajo vsebino.

Dijaki razlagajo motivno-tematske in opazne slogovno-jezikovne prvine v besedilu.

Dijaki samostojno interpretirajo izbirna besedila v govornih nastopih in jih aktualizirajo.

Skupinsko pripravijo uprizoritev/recital tematskega sklopa.

V skupinskem delu oblikujejo plakate, s katerimi povzemajo obravnavano problematiko ali predstavijo druga umetnostna področja, ki obravnavajo isto problematiko) in jih predstavijo.(Pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.)

Dijaki ob poljubno izbranem besedilu iz tematskega sklopa tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer (predstavitev) oznako osebe, intervju, predstavitev (opis) kraja.

Dijaki napišejo svoje razmišljanje o problematiki sklopa ali doživljajski spis. Po branju pišejo vodeno ali samostojno interpretacijo

26

književnega besedila ali odlomka ali pesmi.

Vsebine in pojmi Opredelitev pojmov posameznik, družina, družba; primeri literarnih obdelav.Tema, motiv, oznaka osebe, razčlemba književnega prostora in časa v izbranih besedilih, vrstno-zvrstna oznaka, časovna umestitev.

Izbirna besedila Ši King: Vojakovo domotožje; Konfucij: Lun Yu – Pogovori; France Prešeren: Nezakonska mati; Guy de Maupassant: Debeluška; Henrik Ibsen: Nora; Ivan Tavčar: Posavčeva češnja (Med gorami); Charles Baudelaire: Tujec; Miško Kranjec: Lepa Vida prekmurska; Franz Kafka: Amerika; Vladimir Bartol: Alamut; Edvard Kocbek: Blažena krivda (Strah in pogum); Drago Jančar: Galjot; Svetlana Makarovič: Desetnica; Saša Vegri: Družina; Gustav Januš: Brez kategorij; Maja Haderlap: Dekla; Hanif Kureishi: Buda iz predmestja; William Golding: Gospodar muh; Bogdan Novak: Lipa zelenela je (4. del Krvave reke); Marjan Tomšič: Grenko morje; Miha Mazzini: Kralj ropotajočih duhov

Odnosni cilji Z branjem besedil izbrane teme dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature dopolnjujejo sestav svojih življenjskih vrednot, in sicer lastno razumevanje družbenih procesov ter pojavov v sodobnem svetu ter v bližnji in daljni preteklosti. Razvijajo zmožnost spoznanja temeljnih človeških vprašanj o odnosu med posameznikom, družino in družbo. Zavedajo se pomena vpliva okolja na posameznika, spoznavajo pa tudi zgodovinske, psihološke in sociološke razsežnosti tega problema. Ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji dodatno razvijajo sistem pojmov in vrednot obravnavanega tematskega sklopa.

Minimalni standardi Branje, razumevanje, komentiranje odlomka izbranega besedila tematskega sklopa. Zvrstna opredelitev in časovna umestitev besedila.

PreverjanjeDijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja dramskih, lirskih in proznih besedil z obravnavano tematiko. Obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije.

Ocenjevanje – predlogUstno: glasno branje izbranega odlomka, govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, zvrstna opredelitev/govorni nastop ob plakatu /uprizoritve.

Pisno: vodena/samostojna interpretacija izbranega odlomka/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaPred branjem besedil tematskega sklopa je potrebna izkušenjska motivacija; pogovor o medsebojnem vplivu med posameznikom, družino in družbo. Dijaki o problematiki besedil izražajo svoje mnenje, komentirajo, presojajo in tematiko aktualizirajo. Razčlenjevanje besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno pa le v primerih, ko je le-to izrazito.Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tematskega sklopa različnih obdobij in različnih zvrsti. Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju. Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

27

5. Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Ob branju, doživljanju in razumevanju lirskih, epskih in dramskih besedil tematskega sklopa dijaki dojemajo njihova trajna aktualna sporočila o življenju drugačnih in zaznamovanih v družbi ter se do njih opredeljujejo.

Dijaki prek bralne izkušnje oblikujejo sistem svojih življenjskih vrednot, razvijajo zmožnost vživljanja v drugega in zmožnost sprejemanja drugačnosti.

Ob branju, razumevanju in vrednotenju literarnih besedil tematskega sklopa dijaki razvijajo kritično razmišljanje o vrednotah posameznika in družbe.

Dijaki prek bralne izkušnje spoznavajo tematiko drugačnosti, kot se kaže v književnosti različnih obdobij, in se do nje opredeljujejo ter jo aktualizirajo.

Dijaki so motivirani za sprejemanje besedil tematskega sklopa. Iz sodobnega življenja poiščejo primere drugačnih, zaznamovanih, samotnežev in čudakov ter o njih poročajo ali napišejo krajše besedilo (intervju, reportaža, predstavitev, poročilo idr.).

Dijak poslušajo estetsko interpretativno branje izbranih besedil tematskega sklopa ter v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi).

Deloma pri pouku deloma samostojno berejo izbrana literarna besedila. Ob učiteljevem usmerjanju glasno razmišljajo, kako so brali - v katero osebo so se vživeli, kakšno okolje spoznali, čemu pritrdili, kaj obsojali. Razpravljajo o motivih, likih, ideji in se do njih opredeljujejo ter jih aktualizirajo. O individualnem branju besedil tematskega sklopa pišejo dnevnik branja, o prebranem poročajo v razredu ali napišejo oznako literarne osebe, krajši doživljajski spis, vodeno ali samostojno interpretacijo.

Skupina dijakov pripravi in izvede tematski recital, druga skupina pripravi dramatizacijo nekaterih literarnih besedil oz. odlomkov in jih uprizori, tretja skupina si izbere določene literarne osebe iz tematskega sklopa, se vanje vživi in poustvarjalno (z aktualizacijo in s komentarjem) pripravi monologe posameznih literarnih oseb.

Učitelj usmerjeno vodi pogovor z dijaki o odnosu družbe do drugačnosti, kot se kaže v literarnih besedilih tematskega sklopa. Dijaki se do tega odnosa opredeljujejo, ga vrednotijo, komentirajo in aktualizirajo.

Dijaki pripravijo okroglo mizo z naslovom Drugačni/drugačne in zaznamovani/zaznamovane nekoč in danes ali Ob drugačnih in zaznamovanih lahko postajamo bolj človeški. (Ali je človekovo dostojanstvo odvisno od družbenih etiket?)

Dijaki deloma pri pouku deloma samostojno berejo literarna besedila iz različnih obdobjih in jih znajo motivno-tematsko ter slogovno razčleniti. Prepoznajo motive znotraj tematike drugačnosti in se do njih opredeljujejo. Dijaki v literarnih delih iz različnih obdobij primerjajo in vrednotijo literarne osebe, njihovo življenje, vrednote in odnos do družbe. Primerjajo še s sodobno miselnostjo in z vrednotami sodobne družbe.

Skupina dijakov npr. prebere Kosmačevo Srečo in Jenkovo Tilko. Dijaki primerjavo predstavijo v govornem nastopu ali napišejo krajši spis. Druga skupina izdela plakate ali ilustracije izbranih posebnežev. Tretja skupina predstavi Mersaulta in komentira njegov odnos do življenja. Skupina dijakov lahko pripravi dramatizacijo ene izmed zgodb iz Butalcev. Nekateri dijaki preberejo roman Ferija Lainščka Namesto koga

28

roža cveti in pripravijo predstavitev Halgata ter njegovo življenje primerjajo z življenjem Romov danes. Dijaki si lahko ogledajo film Halgato in ga v govornem nastopu ali v krajšem spisu primerjajo z romanom. Poročajo o posameznih literarnih prispevkih v časopisu Kralji ulice.

Dijaki naredijo povzetek o tematskem sklopu v obliki preglednih besedno-slikovnih razpredelnic o temah, motivih, vrstah besedil, avtorjih in časovni umestitvi.

Vsebine in pojmiOpredelitev tematike drugačnosti v književnosti, v različnih zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih. Opredelitev motivov znotraj tematike drugačnosti: drugačni, zaznamovani, samotneži, čudaki/ Bralčevo doživljanje – samoopazovanje sprejemanja in vrednotenja dane tematike.Zvrsti, vrste, časovna umestitev.

Izbirna besedilaTisoč in ena noč: Zgodba o grbavem pritlikavcu; Gregorčič: Moj črni plašč; Aškerc: Zimska romanca; S. Jenko: Tilka, C. Kosmač: Sreča; F. Milčinski: Butalci; Gogolj: Plašč; Minatti: Nekoga moraš imeti rad; L. Krakar: Berač; Camus: Tujec; F. Lainšček: Namesto koga roža cveti; Milčinski - Ježek: N. N. in črna pega čez oči; M. Tomšič: Oštrigeca; Šalamun: Kit, kit, bodi sam!; M. Sosič: Balerina balerina; Z. Hočevar: Šolen z Brega; B. Švigelj: Moreno; J. Virk: Smeh za leseno pregrado; B. Novak: Niki; J. Menart: Coprnica (Srednjeveške balade)

Odnosni cilji Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v svet drugačnih in spoznanja temeljnih človeških vprašanj v odnosu med posameznikom in družbo, zavedajo se pomena sprejemanja vsakega posameznika v njegovi drugačnosti, razvijajo zmožnost spoštovanja človeka v njegovi drugačnosti. Spoznavajo psihološke in sociološke razsežnosti drugačnih in zaznamovanih v družbi in si ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (psihologija, sociologija, zgodovina idr.) dodatno razvijajo sistem pojmov in vrednot. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih.

Minimalni standardi:Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrano lirsko in epsko besedilo, pri tem znajo razložiti osnovne idejno-tematske sestavine in aktualizirajo sporočilo. Predstavijo odlomek iz dnevnika branja.

PreverjanjeDijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil s tematiko drugačnosti, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, o njihovem doživljanju sebe, drugih in družbe, o medčloveških odnosih in drugih značilnih književnih prvinah (književni prostor in čas, tema, motivi, ideja …). Dokazujejo zmožnost vrednotenja književnih oseb in aktualizacije sporočil. Dokazujejo tudi zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila (intervju, predstavitev osebe, reportaža) kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.

Ocenjevanje – predlogOcenjujemo glasno branje izbranega besedila, govorno in pisno interpretacijo izbranega besedila, idejno-tematsko interpretacijo in ubeseditev vrednostne aktualizacije.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaPred branjem besedil tematskega sklopa je potreben pogovor o razumevanju drugačnosti v današnji družbi, o odnosu do zaznamovanih in drugačnih. Dijaki o problematiki besedil izražajo svoje mnenje, komentirajo, presojajo in tematiko aktualizirajo. Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tematskega sklopa različnih obdobij in različnih zvrsti.

29

Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju. Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

6. Žanri

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki se prek kratke učiteljeve razlage in lastnih raziskovalnih dejavnosti seznanijo z dvojnim merilom za žanrsko literaturo – z vsebinskim (npr. podobna avtorjeva perspektiva, ponavljajoči se vzorci žanrske literature) in vrednostnim kriterijem (npr. lahka književnost, manjša umetniška vrednost itd.).

Ob branju, doživljanju in razumevanju besedil tematskega sklopa dijaki dojemajo različna sporočila.

Ko berejo in spoznavajo različna besedila tega tematskega sklopa, opazujejo posamezna dela, jih med seboj primerjajo, poiščejo podobnosti in razlike. Z izkušenjskim vrednotenjem besedila aktualizirajo.

Prepoznavajo temeljne značilnosti posameznih žanrov in se do njih opredeljujejo.

Svoja spoznanja o žanrski literaturi sintetizirajo, aktualizirajo in povezujejo z drugimi oblikami umetnostnega izražanja (npr. glasba, film, slikarstvo itd.); raziskujejo vzroke za nastanek žanrske literature, jo analizirajo in iščejo družbeni vpliv časa in prostora; npr. potovanje lahko ustvari potopis – subjektivno prikazovanje objektivne poti; vzroki za nastanek sodobne tabujske mladinske književnosti; temeljni elementi kriminalke (žrtev, zločinec, detektiv, okolje) itd.Spoznanja etično vrednotijo, npr.: najpogosteje sporočilo kriminalk je, da se zločin ne splača, da bo zlo kaznovano.Neprestano osmišljajo spoznanja, npr. ugotavljajo, da je delitev na visoko in nizko literaturo, pomembno in manj pomembno, pogosto vprašljiva, meja pa nejasna: to dokazujejo z analizo del in primerjavo med različnimi deli.

Dijaki poslušajo učiteljevo predavanje, nato pa ga nekateri ponazorijo z določenimi raziskovalnimi nalogami – v literaturi ali na spletu poiščejo informacije o žanrski literaturi in svoja spoznanja, dileme posredujejo sošolcem.

Dijaki so motivirani za sprejemanje besedil tematskega sklopa. Iz sodobnega življenja poiščejo primere za »visoko in nizko, cenjeno in manj cenjeno, elitno in neelitno«, nato pa, z učiteljevo pomočjo, prenašajo ta spoznanja na literaturo. O spoznanjih napišejo kratko poročilo.

Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje izbranih besedil tematskega sklopa ter v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (o slogu, zgradbi).

Pri pouku in doma berejo izbrana literarna besedila. Ob učiteljevemu usmerjanju pripovedujejo o branju: razmišljajo o snovi, temah, motivih, osebah, okolju, času in prostoru. Opredeljujejo se do avtorjevega sporočila in ga vrednotijo. Razmišljajo o etiki del. Prebrano poskušajo aktualizirati.

 O prebranem pišejo dnevnik branja, napišejo oznako literarne osebe, primerjavo oseb iz istega dela, primerjavo oseb iz različnih del, pišejo samostojno in vodeno interpretacijo.

Skupina dijakov pripravi ustrezno gradivo in izvede polemiko o »priznani in nepriznani« literaturi.Druga skupina izbere iz tematskega sklopa določene literarne osebe, jih problematizira, aktualizira in tako poustvarjalno nadgradi obravnavano tematiko.

Učitelj usmerjeno vodi pogovor z dijaki o žanrski literaturi. Dijaki se do problemov v zvezi s tovrstno literaturo opredeljujejo, jo vrednotijo, komentirajo in aktualizirajo.

Vsebine in pojmiOpredelitev pojma žanrska literatura, množična literatura in sopomenk; opredelitev snovi, teme, motivov in

30

literarnih oseb iz posameznih žanrov.Sprejemanje in razumevanje žanrskih besedil.

Izbirna besedila v okviru posameznih žanrov

PotopisEvald Flisar: Popotnik v kraljestvu senc; Sonja Porle: Črni angel, varuh moj; Tomo Križnar: Nuba: čisti ljudje; Mare Cestnik: Nasmej se mi s poševnimi očmi; Branko Gradišnik: Strogo zaupno na Irskem

DnevnikMark Avrelij: Dnevnik; Andrej Capuder: Pariški dnevnik; Edvard Kocbek: Tovarišija, Listina; Janez Suhadolc: Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom

BiografijaAnton Slodnjak: Neiztrohnjeno srce; Alojz Rebula: Pastir prihodnosti; Emil Ludwig: Napoleon; Stefan Zweig: Marija Antoinetta

AvtobiografijaJanez Trdina: Moje življenje; Ivan Cankar: Moje življenje; Alojz Rebula: Duh velikih jezer Rousseau: Izpovedi

Mladinsko pripovedništvoIvo Zorman: V sedemnajstem; Bogdan Novak: Ninina pesnika dva; Janja Vidmar: Princeska z napako; Marjana Moškrič: Ledene magnolije; Igor Karlovšek: Gimnazijec

Kriminalno pripovedništvoLjuba Prenner: Neznani storilec; Željko Kozinc: Lovci na Rembranda; Maja Novak: Cimre; Artur Conan Doyle: Študija v škrlatnem, Prigode Sherlocka Holmesa; Agatha Christie: Umor v Orient ekspresu; Georges Simenon: Moj prijatelj Maigret

Zgodovinsko pripovedništvoJakob Sket: Miklova Zala; France Bevk: Iskra pod pepelom; Ivan Sivec: In vedno bodo cvetele lipe; Alexandre Dumas st.: Trije mušketirji; Margaret Mitchell: V vrtincu

Fantastično in znanstveno fantastično pripovedništvoMiha Remec: Astralni svetilniki; Vid Pečjak: Adam in Eva na planetu starcev; Aldous Huxley: Krasni novi svet; Ray Bradbury: Fahrenheit 451; Isaac Asimov: Golo sonce

Odnosni cilji Ugotavljajo, da je žanrska literatura družbeno pogojena, in se zavedajo, da družba pogosteje vpliva na literaturo kot obratno. S primerjanjem različnih besedil tega sklopa se zavedajo žanrske raznovrstnosti, s tem pa pridobivajo tudi instrumentarij za samostojno opredeljevanje do raznovrstne literature, sveta in življenja, saj se s spoznavanjem določenih zakonitosti razblinijo različni predsodki. Ugotavljajo, da žanrska literatura tudi v sodobnem času lahko prinaša bralcu pomembna etična sporočila. Ta spoznanja poglabljajo z medpredmetnimi povezavami na vseh primernih področjih (zgodovina, sociologija, psihologija, geografija itd.).

Minimalni standardi Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrana besedila. Znajo razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine ter prepoznajo najopaznejšo slogovno prvino. S primerjanjem različnih besedil se zavedajo žanrske raznovrstnosti.

Ocenjevanje – predlogOcenjujemo glasno branje izbranega besedila, govorno in pisno interpretacijo izbranega besedila, idejo-

31

tematsko ter slogovno interpretacijo.Ocenjujemo tudi temeljno poznavanje značilnih žanrskih lastnosti.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaSkupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tega tematskega sklopa. Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju.Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata ter vsebuje ključne pojme.

B) Obravnava književnosti po literarnozgodovinskih sklopih

1. Iz starejše književnosti-antična književnost in Biblija

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki berejo in interpretirajo izbrana besedila iz najstarejše evropske književnosti. Razumejo njihovo sestavo in razmišljajo o njihovem pomenu za sodobnost.Oblikujejo predstave o prostoru in času njihovega nastanka, se skušajo približati vrednotam, iz katerih so nastajala. Pri tem dijaki razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja, ob govornih in pisnih dejavnostih tudi širšo sporazumevalno zmožnost, kulturno in medkulturno zmožnost, prek aktualizacije tudi zmožnost razumevanja družbenih pojavov idr.

Dijaki pri pouku skupno interpretirajo izbrani odlomek iz Homerjevega epa. Poslušajo učiteljevo branje in ob zbornem glasnem branju spoznajo sestavo heksametra. Razpravljajo o značaju in vrednotah epskih junakov jih primerjajo s sodobnim človekom.Deloma frontalno po vlogah deloma skupinsko deloma individualno berejo izbrano grško tragedijo v celoti ali po odlomkih. Razpravljajo o likih, ideji, zgradbi. Skupina dijakov pripravi uprizoritev enega prizora.Druga skupina v obliki recitala in komentarjev pripravi izbor iz antične lirike.Skupina oblikuje plakat z bistvenimi podatki o antični književnosti in ga predstavi razredu.

Dijaki v frontalnem pouku berejo in interpretirajo izbrano krajše besedilo iz Biblije. Spoznavajo njegovo idejo in slog. Individualno berejo še druge izbrane besedilne vrste in jih znajo oblikovno in vsebinsko razčleniti.Prek učiteljeve razlage spoznajo sestavo Biblije, razpravljajo o njenem pomenu skozi čas.

Spoznanja o najstarejši književnosti podajo v pisni obliki: v domišljijski aktualizaciji antičnega ali biblijskega junaka, časa ali kraja.Namesto tega lahko nekateri dijaki v celoti preberejo še eno grško tragedijo ali Najlepše antične pripovedke ali Zgodbe svetega pisma in pišejo dnevnik branja.Tisti, ki želijo, lahko namesto starejšega besedila izberejo tudi daljše sodobno literarno besedilo z antičnim motivom in v krajšem zapisu poskušajo nakazati njegovo preobrazbo.

Vsebine in pojmiČasovna in kulturnozgodovinska oznaka antične književnosti (svet ljudi, bogov in polbogov). Homer, grško antično gledališče, lirika v antiki. Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen BiblijeZgodba/psalm/prilika/legenda … (ob primeru)

32

Izbirna besedilaHomer: Iliada, Odiseja; Sofokles: Kralj Ojdip, Antigona; Anakreon: Eros, z zlatimi kodri bog; Katul: Sovražim in ljubim; Horac: Carpe diem; Longos: Dafnis in Hloa; Petronij: Satirikon (Na pojedini pri Trimalhionu); Plutarh: Vzporedni življenjepisi (Cezarjeva smrt) Biblija: Bog ustvari vesolje in človeštvo, Zgodba o Suzani, Psalm 130 (129), Psalm 137 (136), Smrt Janeza Krstnika, Svatba v Galilejski Kani, Prilika o izgubljenem sinuG. Schwab: Najlepše antične pripovedke; Zgodbe svetega pisma (Klasje)

Odnosni cilji Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomembne temelje evropske kulture in civilizacije in oblikujejo izhodišče za njihovo vrednotenje. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.).

Minimalni standardi Branje, razumevanje, komentiranje vsebine enega izbranega besedila: pripovednega (proznega) besedila ali (odlomka iz) verznega ali dramskega besedila iz najstarejše književnosti, iz Biblije in iz antike. Časovna umestitev branega besedila. Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov antika, antična književnost, Biblija, Homer, ep, Sofoklej, tragedija.

PreverjanjeDijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja starejših besedil, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja subjektivne predstavitve kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev, recital), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata), zmožnost pisne domišljijske aktualizacije.

Ocenjevanje – predlogUstno: glasno branje izbranega odlomka, govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o antiki/ priprava recitala, uprizoritve.Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaSklop je vsebinsko dvodelen, obsega antično književnost in Biblijo. Obravnava (okvirno 10 ur) ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz najstarejše evropske kulture ter aktualizirati njihova sporočila. Pred branjem posameznih besedil je potrebna motivacija in temeljita lokalizacija, pojasnila o kraju in času dogajanja in nastajanja besedila, o imenih, pojavih, predmetih. Dodatna pomoč pri tem so vizualna ponazorila. Besedila naj najprej glasno prebere učitelj, ponovno pa še dijaki. Izbiramo krajše odlomke iz epov, beremo jih po segmentih in jih sproti interpretiramo. Dramska besedila beremo po vlogah, eno od njih bere učitelj. Razčlenjevanje je predvsem motivno tematsko, oblikovno pa tam, kjer je oblika posebej opazna in relevantno sooblikuje sporočilo (junaški ep, biblijski slog).Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – odlomek iz epa, tragedije (slednjo lahko beremo tudi v celoti, več ur, vsako uro se ji posvečamo npr. 15 minut, deloma jo dijaki berejo tudi doma – dolgo branje), eno ali dve lirski pesmi ter eno ali dve krajši besedili iz Biblije. Dijaki v skupinah ali individualno berejo še dodatna besedila doma in se pripravijo na poročanje o svojem branju. Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

2. Srednji vek

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

33

Dijaki ob učiteljevi razlagi in samostojnem raziskovalnem delu spoznajo kulturnozgodovinski pomen srednjega veka. Povežejo zgodovinsko znanje o urejenosti srednjeveške družbe (fevdalna, viteška in mestna kultura) in o pomenu krščanstva, ki se razširi po vsej Evropi ter s svojimi teološkimi, moralnimi in socialnimi idejami zaznamuje tudi srednjeveško književnost.

Dijaki se seznanijo z zgodovinskimi dogodki, ki so spremljali slovensko književnost v srednjem veku.

Iz slovenske književnosti spoznajo poglavitna besedila cerkvenega pismenstva, razumejo njihovo sestavo in razmišljajo o njihovem pomenu za slovenski kulturni razvoj. Dijaki berejo in interpretirajo izbrana besedila ter oblikujejo predstave o prostoru in času njihovega nastanka, se skušajo približati vrednotam, iz katerih so nastajala.

Dijaki poleg besedil cerkvenega pismenstva spoznajo tudi slovensko ljudsko slovstvo, ki je začelo nastajati v srednjem veku, njegov razvoj pri Slovencih in pomen za narod.

Deloma frontalno, deloma skupinsko, deloma individualno berejo ljudske pripovedi in pesmi. Razpravljajo o motivih, zgradbi, vrstah.

Ob branju, doživljanju in razumevanju ljudskih pesmi in pripovedi dijaki dojemajo njihova sporočila o takratnem življenju, čustvovanju, mišljenju ljudi in njihovem odnosu do ljubezni in dela ter se do njih opredeljujejo.

V ljudskih pesmih in pripovedih prepoznavajo značilnosti ljudskega slovstva; ob izbranih lirskih besedilih spoznajo motivne in oblikovne značilnosti lirske pesmi, ob izbranih epskih besedilih spoznajo značilnosti in vrste ljudske proze (pripovedke, legende, pravljice …).

Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja, ob govornih in pisnih dejavnostih tudi širšo sporazumevalno zmožnost, kulturno in medkulturno zmožnost, prek aktualizacije tudi zmožnost razumevanja družbenih pojavov. Z zbiranjem gradiva in organizacijo prireditev razvijajo podjetniške in socialne zmožnosti. Z iskanjem podatkov po spletu in obdelavo le-teh razvijajo tudi digitalne zmožnosti.

Dijaki prek bralne izkušnje spoznajo izbrano besedilo ali več besedil iz evropske srednjeveške književnosti.

Dijaki s pomočjo dodatne literature in spleta pripravijo govorne nastope o življenju v srednjem veku v Sloveniji in v Evropi (fevdalizem, viteštvo, šola, umetnosti).

Dijaki pri pouku skupno interpretirajo izbrani odlomek iz Brižinskih spomenikov. Poslušajo učiteljevo branje. Dijaki del besedila prevedejo v sodobno slovenščino. Razpravljajo o vsebini in pomenu Brižinskih spomenikov za slovensko kulturo.

Skupina dijakov pripravi govorni nastop o ljudskih pesniških likih v književnih besedilih (npr. Lepa Vida; J. Jurčič: Lepa Vida (povest), J. Vošnjak: Lepa Vida (drama), Ivan Cankar: Lepa Vida (drama), Rudi Šeligo: Lepa Vida (drama)). Druga skupina dijakov naredi reportažo o pomenu ljudskega slovstva danes in nekoč. Dijaki pripravijo okroglo mizo na temo Vdor tujih kultur in preskromno negovanje lastne kulturne dediščine, na katero povabijo goste (starše, dedke, babice).Dijaki samostojno berejo ljudske pesmi, povezane z ljudskimi običaji (jurjevanje, kresovanje), zberejo slikovno gradivo, glasbo, naredijo plakate ter o svojem delu poročajo pri pouku. Dijaki samostojno berejo junaške in zgodovinske pripovedne pesmi ter v njih prepoznajo nekatere zgodovinske dogodke (boji s Turki, boji Matija Korvina). Pri tem pišejo dnevnik branja in o delu poročajo pri pouku.

Skupina dijakov pripravi recital ljudske pesmi in pripovedi.Druga skupina oblikuje plakat z bistvenimi podatki o ljudskem slovstvu in ga predstavi razredu.Dijaki izberejo sodobno literarno besedilo z motivom iz ljudskega slovstva in poskušajo v krajšem zapisu nakazati njegovo preobrazbo (npr. Lepa Vida, Kralj Matjaž, Peter Klepec, Rošlin in Verjanko).

Dijaki v frontalnem pouku berejo in interpretirajo izbrano besedilo iz evropske srednjeveške književnosti, npr. viteški roman Tristan in Izolda. Ob učiteljevi razlagi spoznajo njegovo zgradbo, idejo in slog. Razpravljajo o njegovem pomenu skozi čas. V besedilu prepoznavajo značilnosti srednjeveškega pogleda na svet in ga primerjajo z današnjim. Za spoznavanje aktualizacije motiva o ljubezni med Tristanom in Izoldo preberejo npr. dramo E. Flisarja Tristan in Izolda ter napišejo razmišljajoči spis. Individualno berejo še druga besedila (npr. odlomke iz Dantejeve Božanske komedije), o katerih pri pouku poročajo in jih vrednotijo ter

34

aktualizirajo.

Spoznanja o srednjeveški književnosti podajo v pisni obliki: npr. v domišljijski aktualizaciji srednjega veka.

Vsebine in pojmi Časovna in kulturnozgodovinska oznaka slovenske in evropske srednjeveške književnosti. Pomen cerkvenega pismenstva (Brižinski spomeniki) in začetek slovenskega ljudskega slovstva (ljudska pesem in pripoved).Poglavitne zvrsti in vrste evropske srednjeveške književnosti (trubadurska lirika, viteški roman, epi, dramatika).

Izbirna besedila Pesem o Rolandu, Roman o Tristanu in Izoldi, Burka o jezičnem dohtarju; Carmina burana, Dante Alighieri: Božanska komedija (odlomek); Hugo von Hofmannsthal: Slehernik; J. Rudel: Pesem o daljni ljubezni; Dietmar von Eist: Svitanica; Brižinski spomeniki: Brižinski spomenik II; Stiški rokopis: Velikonočna pesem; Žovneški: Slana in nenadni sneg; Gornjegrajski: Ranjen sem do dna srca; Ulrich von Lichtenstein: Služba ženski ; Jurčič: Veronika Deseniška; Menart: Srednjeveške pridige in balade

Ljudsko slovstvo Pripovedne pesmi: Lepa Vida, Rošlin in Verjanko, Pegam in Lambergar Lirske pesmi: Zeleni Jurij, Kresna, LjubezenskePripovedništvo: Kurent, Peter Klepec, Kralj Matjaž, Zlatorog, Sveti Lukež

Odnosni cilji Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen prvih ohranjenih besedil v stari slovenščini za razvoj slovenskega jezika in kulture ter oblikujejo izhodišče za njihovo vrednotenje. Ozaveščajo pomen in smisel ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti in ga vrednotijo ter primerjajo s sodobno miselnostjo in vrednotami. Dodatno sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in s humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.).

Minimalni standardi Branje, razumevanje, komentiranje vsebine odlomka iz Brižinskih spomenikov in enega pripovednega (proznega) ali lirskega besedila iz srednjeveške književnosti. Časovna umestitev branega besedila.Branje in razlaga izbranega besedila iz ljudskega slovstva.Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov pismenstvo (Brižinski spomeniki), ljudsko slovstvo, trubadurska lirika, srednjeveška epika, viteški roman.

PreverjanjeDijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja starejših besedil, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja subjektivne predstavitve kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev, recital), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata), zmožnost pisne domišljijske aktualizacije. Dokazujejo zmožnost organizacije okroglih miz, diskusij, kvizov.

Ocenjevanje – predlogUstno: glasno branje izbranega odlomka, govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o srednjem veku/priprava recitala, uprizoritve.Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

35

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaSklop je vsebinsko dvodelen, obsega srednji vek na Slovenskem in evropski srednji vek. Obravnava ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz srednjega veka ter aktualizirati njihova nadčasovna sporočila. Dijaki dokazujejo zmožnost povezovanja zgodovinskega znanja z razumevanjem književnih besedil.Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil iz slovenske in evropske srednjeveške književnosti. Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

3. Mejniki v zavesti; reformacija, protireformacija in barok v slovenski književnosti, oris evropske renesanse

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki se prek učiteljeve razlage in samostojnega raziskovalnega dela seznanijo z zgodovinskimi in s kulturnimi okoliščinami v Evropi na prehodu v novi vek in na Slovenskem v času reformacije in protireformacije ter z značilnostmi evropskega humanizma in renesanse. Spoznajo kulturnozgodovinski pomen obdobja in nacionalno-jezikovni ter literarni vpliv v razvoju slovenske književnosti in kulturne zavesti.

Zaradi pomena Trubarjevega dela spoznajo njegov življenjepis.

Ob branju, doživljanju in razumevanju odlomka iz Trubarjeve postile prepoznavajo protestantske ideje (štiftarstvo, praznoverje) in razpravljajo o današnjem pogledu na praznoverje.

Berejo krajši odlomek iz Dalmatinovega prevoda Biblije in ga razložijo.

Ob branju, doživljanju in razumevanju (odlomka) poljubne pridige Janeza Svetokriškega prepoznajo glavne ideje, značilnosti pridige kot polliterarnega besedila ter spoznajo značilno zgradbo in slog.

Ob branju in interpretaciji izbranih besedil avtorjev evropske renesančne književnosti spoznavajo tipične (novela/sonet/roman/komedija/tragedija) književne oblike.Ob branju, doživljanju in razumevanju renesančnih besedil prepoznavajo značilne ideje tedanjega časa, jih primerjajo s sodobno miselnostjo in sestavom vrednot ter s tem razvijajo medkulturno zmožnost.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o temeljnih kulturnih in zgodovinskih dogodkih 15. in 16. stoletja. S pomočjo predznanja iz osnovne šole, dodatne literature in spleta pripravijo nekateri dijaki določene raziskovalne naloge: A-poiščejo informacije o vseh protestantskih piscih in njihovem delu ter jih v kratkih govornih nastopih predstavijo v razredu. B – poiščejo informacije o znanih renesančnih umetnikih in humanistih ter o njihovem delu, izdelajo plakate ali jih predstavijo v kratkih govornih nastopih v razredu.(Gledajo del nadaljevanke o Trubarju oziroma berejo Jančarjev Triptih o Trubarju.)

Izbirno tvorijo neumetnostno besedilo (pripravijo govorni nastop): predstavitev osebe. Lahko pripravijo plakate.

Poslušajo interpretativno branje odlomka in v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o vsebini, ideji ter slogu in jeziku.

Razpravljajo o pomenu prevoda Biblije za slovensko kulturo, jezik in književnost.

Poslušajo estetsko interpretativno branje odlomka in v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o vsebini in ideji ter prepletu zgodb in zgradbi, baročnem slogu in jeziku.

Dijaki v frontalnem pouku berejo in interpretirajo izbrana besedila iz evropske renesančne književnosti (roman, komedija/tragedija, novela, sonet). Poročajo o morebitnem ogledu gledališke predstave, komentirajo gledališki list.

36

Individualno ali v skupinah berejo še druga besedila, pri pouku poročajo in jih vrednotijo ter aktualizirajo ali napišejo spis.

Dijaki ob poljubno izbranem besedilu iz protestantske književnosti tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer reklamo, vabilo na predstavitev oz. prireditev ali predstavitev knjige. Napišejo razmišljanje o pomenu izobrazbe v življenju posameznika in svojem odnosu do lastnega izobraževanja ali o praznoverju v današnjem času.Poustvarjalno napišejo »pridigo današnjega časa«.

Vsebine in pojmiZgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalno-kulturni pomen književnosti reformacije.Pridiga (baročni slog).Pomen in vrste renesančne književnosti. Renesančna novela, sonet. Renesančno gledališče, Shakespeare. Roman. Primerjava oseb: Don Kihot, Sančo Pansa − idealizem, realizem. Tragikomičnost.

Izbirna besedila Francesco Petrarca: (izbrana pesem) Canzoniere; Giovanni Boccaccio: Dekameron; Neznani avtor: Življenje Lazarčka s Tormesa; Miguel de Cervantes Saavedra: Don Kihot; Niccolo Macchiavelli: Mandragola; William Shakespeare: Romeo in Julija; Beneški trgovec; Marin Držić: Dundo Maroje; Michel de Montaigne, Erazem Rotterdamski: eseji; Primož Trubar: En regišter … ena kratka postila (Proti zidavi cerkva), Iz predgovora (Catechismus), O narečni raznolikosti (Ta evangeli sv. Matevža); Jurij Dalmatin: izbrani odlomek iz prevoda Biblije; Sebastijan Krelj: Postila slovenska (predgovor); Adam Bohorič: Zimske urice (predgovor); Janez Svetokriški: Na noviga lejta dan; Janez Vajkard Valvazor: Slava vojvodine Kranjske; Ivan Mrak: Marija Tudor; Prosper Mérimée: Šentjernejska noč; Mimi Malenšek: Poslušaj, zemlja; Charles Lamb: Pripovedke iz Shakespeara; Irving Stone: V zanosu in obupu;Drago Jančar: Triptih o Trubarju; Josip Jurčič: Jurij Kobila; Ivan Tavčar: Vita vitae meae; Oton Župančič: Pred Trubarjevim kipom

Odnosni cilji Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja polliterarnih besedil iz slovenske književnosti razvijajo še zmožnost doživljanja in razumevanja aktualnih tem in idej renesanse, humanizma, baroka in reformacije ter z njimi dopolnjujejo sestav svojih življenjskih vrednot. Razvijajo tudi zmožnost vživljanja v vloge dramskih likov, njihovega čustvovanja in razumevanja temeljnih človeških vprašanj. Zavedajo se pomena začetkov slovenske književnosti, jezika in pisave ter njihovega pomena za razvoj slovenske nacionalne zavesti. Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen reformacije in protireformacije ter baroka za slovensko narodno identiteto (prva slovenska knjiga, prvi prevod Biblije) ter oblikujejo izhodišča za njegovo vrednotenje. Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti in ga vrednotijo ter primerjajo s sodobno miselnostjo in z vrednotami ter pri tem razvijajo medkulturno zmožnost. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (glasba, arhitektura, zgodovina, umetnostna zgodovina idr.).

Minimalni standardi Branje, razumevanje, komentiranje odlomka: Trubar, O zidavi cerkva ali Svetokriški, odlomek iz poljubne

37

pridige in dveh besedil iz evropske renesančne književnosti. Časovna umestitev branega besedila in zvrstna opredelitev. Poznavanje časovnega okvira, značilnosti obdobja (ideje, zvrsti) in navedba predstavnikov evropske renesančne književnosti. Poznavanje pojmov: (proti)reformacija, pridiga, književno/polliterarno besedilo, knjižni jezik, baročni slog, humanizem in renesansa (glavne značilnosti), renesančno gledališče, renesančna proza (novela ali roman).

PreverjanjeDijaki kažejo zmožnost glasnega (interpretativnega) branja polliterarnih, dramskih (lirskih) in proznih besedil iz obdobja renesanse, baroka in reformacije, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o besedilih z uporabo obravnavanih pojmov ter prvin in zmožnost vrednotenja ter aktualiziranja sporočil. Dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti. Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije (pridiga).

Ocenjevanje – predlogUstno: glasno branje izbranega odlomka, govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir, zvrstna opredelitev/govorni nastop ob plakatu. Pisno: aktualizacijska predstavitev – doživljajski spis, vodena/samostojna interpretacija odlomka /dnevniški zapis branja; testna naloga: poznavanje renesančnih piscev, razumevanje besedil.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaSklop je vsebinsko dvodelen, obsega reformacijo, protireformacijo in barok v slovenski književnosti ter evropsko renesanso in ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz tega obdobja.. Pomembno je glasno razumljivo in estetsko branje Trubarjevih starejših besedil, njihovo prevajanje v sodobni jezik, razlaganje pomenov, povzemanje idej, aktualizacija.Aktualizacija je pomembna tudi pri besedilih evropske renesanse, prav tako pa tudi približevanje času nastanka prek poslušanja, gledanja, komentiranja posnetkov. Pregledna sinteza nastane na koncu sklopa v obliki miselnega vzorca, preglednice ali plakata in vsebuje ključne pojme.

4. Književnost razsvetljenstva v Sloveniji; evropsko sočasno dogajanje

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki prek učiteljeve razlage in samostojnega raziskovalnega dela spoznajo razsvetljenstvo na Slovenskem kot duhovno in kulturno gibanje v drugi polovici 17. in v 18. stoletju ter nekatere evropske dogodke oz. ustvarjalce in njihova dela.

Ob branju, doživljanju in razumevanju Linhartovih komedij ter Vodnikovih pesmi dijaki dojemajo njihova trajno aktualna sporočila ter se do njih opredeljujejo. V njih prepoznavajo razsvetljenske ideje (poučnost, racionalizem, optimizem, utilitarizem, empirizem) in razpravljajo o poudarkih, ki so aktualni še danes.

Dijaki berejo izbrano besedilo ali več besedil iz evropskega razsvetljenstva, iščejo primerjave z izbranimi besedili iz slovenskega razsvetljenstva, spoznavajo razlike v okoliščinah nastanka teh besedil; aktualizirajo njihova sporočila.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o temeljnih idejah razsvetljenstva. S pomočjo dodatne literature in spleta skupine ali posameznik pripravijo govorne nastope o zgodovinskih dogodkih v času razsvetljenstva na Slovenskem (reforme Marije Terezije in Jožefa II.) in o pogledu razsvetljencev na življenje in človeka.

Dijaki pri pouku skupno interpretirajo izbrani odlomek iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Na branje besedila po vlogah se dijaki pripravijo doma in skupina dijakov pri pouku interpretativno prebere odlomek, druga skupina odlomek uprizori, tretja skupina ga aktualizira. Poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih Vodnikovih pesmi (npr. Ilirija oživljena ali Zadovolni Krajnc), v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi).

38

 Opredeljujejo se do tem in idej, razumevajo posebno oblikovanost kitice (alpska poskočnica).Vrednote današnjega Slovenca primerjajo s tistimi iz Vodnikovega časa.

Individualno berejo še druga besedila (npr. Gulliverjeva potovanja, Robinson Crusoe, Modri Natan), o katerih pri pouku poročajo in jih vrednotijo ter aktualizirajo ali pa napišejo spis. Dijaki o poljubno izbranem besedilu iz razsvetljenske književnosti tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer bodisi reklamo, vabilo na predstavitev oz. prireditev bodisi predstavitev knjige. Dijaki poustvarjalno napišejo svojo basen in jo ilustrirajo.

Vsebine in pojmiNarodne in kulturne razmere na Slovenskem v času razsvetljenstva, razsvetljenska miselnost oz. ideje in pridobitve Slovencev med razsvetljenstvom ter sočasno evropsko dogajanje. Linhartova prva slovenska komedija in začetki slovenskega gledališča.Valentin Vodnik in njegovo pesništvo ter njegova prva samostojna pesniška zbirka (značilnosti, razsvetljenske ideje, oblika, slog).Sprejemanje Linharta in Vodnika v sodobni kulturi.Predstavniki in dela evropske književnosti razsvetljenstva. Pojem klasicizma.

Izbirna besedila Vodnik: Nemški inu krajnski kojn, Ilirija oživljena, Zadovolni Krajnc, Lublanske novice, Velika pratika, Mala pratika, Kuharske bukve; Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi; Moliere: Tartuffe, Skapinove zvijače; Defoe: Robinson Crusoe; Voltaire: Kandid ali optimizem; Swift: Gulliverjeva potovanja; Austin: Prevzetnost in pristranost; Beaumarchais: Figarova svatba, Kreft: Kranjski komedijanti

Odnosni cilji Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja dramskih besedil, poezije in proze razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v vloge dramskih likov, njihovega čustvovanja in razumevanja temeljnih človeških vprašanj. Razvijajo tudi kulturno zmožnost vrednotenja začetkov slovenskega pesništva in gledališča ter njihov pomen za razvoj slovenske nacionalne zavesti.

Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen razsvetljenstva za slovensko narodno identiteto (prvi pesniški almanah, prvi pesniški zbirki, drugi celotni prevod Biblije, prve poljudne knjige, prvi slovenski časopis, prva dramska dela, zgodovinske in šolske knjige, znanstvena dela) ter oblikujejo izhodišča za njegovo vrednotenje. Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti, razsvetljensko miselnost primerjajo s sodobno miselnostjo in vrednotami ter pri tem razvijajo medkulturno zmožnost. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in s humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.).

Minimalni standardi Branje, razumevanje, komentiranje odlomka iz komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi in enega Vodnikovega lirskega besedila ter enega proznega besedila iz sočasne evropske književnosti. Časovna umestitev branega besedila.Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov razsvetljenstvo, razsvetljenske ideje, začetki slovenskega gledališča, komedija, klasicizem.

PreverjanjeDijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja dramskih, lirskih in proznih besedil iz obdobja

39

razsvetljenstva, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije (basen, poučna zgodba).

Ocenjevanje – predlogUstno: glasno branje izbranega odlomka, govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o razsvetljenstvu/uprizoritve.Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa Obširneje obravnavamo slovensko književnost. Izhajamo lahko iz branja in interpretacije Vodnikovih pesmi, spodbujamo iskanje sporočil in opredeljevanje do njih. Umestimo v okvir razsvetljenskih idej, podamo informacijo o Slovencih v tistem času in o književnosti. Nadaljujemo z Linhartom in povežemo z idejami in književniki evropskega razsvetljenstva. Po splošni informaciji dijaki preberejo vsaj eno besedilo iz evropskega razsvetljenstva, poiščejo ideje in jih primerjajo z idejam naših razsvetljencev. Opredeljujejo se do sporočil v prebranih besedilih (kaj njim pomeni razum, optimizem …). Besedila iz evropskega razsvetljenstva dijaki berejo izbirno, individualno, pri pouku pa o branju razpravljajo.

5. Prešeren in slovenski sodobniki; iz evropske romantike

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki prek kratke uvodne učiteljeve informacije spoznajo slovenske kulturno zgodovinske okoliščine prve polovice 19. stoletja ter nekatere sočasne evropske dogodke oz. imena. Zaradi povezanosti življenjskih dogodkov s poezijo in zaradi izjemnega Prešernovega pomena za slovensko kulturo spoznajo Prešernov življenjepis.

Ob branju, doživljanju in razumevanju reprezentativnih Prešernovih pesmi dijaki dojemajo njihova trajno aktualna sporočila o življenju, narodu, ljubezni, in pesništvu ter se do njih opredeljujejo.

V pesmih prepoznavajo temeljne določilnice romantične književnosti: razdvojenost med idealom in stvarnostjo, poveličevanje naroda, pesnika in vere v prihodnost.

Opazujejo Prešernov slogovni artizem in dvig ravni pesniškega izražanja, ki odstopa od besedne ustvarjalnosti njegovih slovenskih sodobnikov, je nedoumljiva njegovim kritikom, a hkrati dosega raven najvidnejših evropskih ustvarjalcev.

Slednje dijaki zaznavajo ob branju in interpretaciji izbranih besedil in avtorjev evropske romantike, ki jih primerjajo z besedili Prešerna.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o temeljnih idejah in dejavnostih v času romantike, pospremljeno s ponazorili. V ta prostor, čas in duhovnozgodovinski okvir umestijo Prešerna ter se seznanijo z njegovim življenjem ter z aktualnim sprejemanjem njegovega dela in kulturnega pomena.

Dijaki so motivirani za sprejemanje Prešernovih pesmi, in sicer prek izražanja osebnih izkušenj o določenih temah ter z učiteljevimi informacijami in razlago težjih (starejših, pomensko ali skladenjsko zapletenih) izraznih oblik in pojmov v pesmih, ki jih bodo spoznavali. Poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih pesmi, v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi).Opredeljujejo se do tem in idej, razumevajo njihovo posebno oblikovanost v nekatere reprezentativne pesniške oblike: stanco (npr. Slovo od mladosti), sonet (npr. Magistrale), gloso, preoblikovanje slovenskih in evropskih ljudskih oblik, likovno pesem (npr. Zdravljico). Tudi sami poskušajo zapisati en del podobne pesniške oblike in ugotavljajo, kakšne jezikovne zmožnosti so potrebne za njeno tvorjenje.Primerjajo Prešernovo pesem o narodu (npr. Zdravljico) s pesmijo Koseskega (npr. Kdo je mar). Prek satirične pesmi spoznajo vsebino kritik in Prešernov odnos do kritikov, npr. Kopitarja.

40

Dijaki naredijo osnutek pregledne besedno-slikovne razpredelnice o književnem in kulturnem dogajanju v prvi pol. 19. stoletja. Skupina dijakov izbere najboljše predstavitve in na njihovi podlagi izdela stenski plakat.

Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja poezije razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v pesniško izražene oblike čustvovanja in razmišljanja o temeljnih človeških vprašanjih, kulturno zmožnost vrednotenja Prešerna kot literarnega ustvarjalca ter simbola nacionalne zavesti. Ko izbrana Prešernova besedila primerjajo z besedili izbranih evropskih romantikov, razvijajo tudi sestavine medkulturne zmožnosti.

Pesem po lastnem izboru se po obravnavi naučijo na pamet.

Dijaki individualno ali skupinsko berejo pesmi ali odlomke iz daljših del predstavnikov vzhodno- in zahodnoevropske romantike. V krajših govornih nastopih primerjajo prebrana besedila s Prešernovo motivno tematsko ustreznico. Namesto govornega nastopa lahko svojo primerjavo tudi zapišejo v krajšem primerjalnem eseju.

Vsebine in pojmiSlovenci v prvi polovici 19. stoletja, Prešeren, njegovo življenje in sodobniki.Politični, duhovno- in kulturnozgodovinski motivi za nastanek romantične književnosti v Evropi. Temeljne zvrstne in tematske značilnosti, književniki in drugi ustvarjalci.Teme in oblike Prešernovega pesništva (primeri za možnosti povezovanja): bivanjska tema, stanca (npr. Slovo od mladosti), sonet (npr. O, Vrba); ljubezenska idr. teme, sonet (npr. Magistrale, soneti iz Sonetnega venca), pesniška tema, glosa (npr. Glosa), narodna tematika, likovna pesem (npr. Zdravljica).Sprejemanje Prešerna v sodobni kulturi, v medijih, pri bralcih.Izbrani predstavniki in dela evropske romantike, primerjava s temami in oblikami pri Prešernu.

Izbirna besedila F. Prešeren: Poezije (izbor); J. V. Koseski: Potažba, Kdo je mar; J. Cigler: Sreča v nesreči;A. M. Slomšek: Blaže in Nežica v nedeljskej šoli; J. Turnograjska: Nedolžnost in silaG. A. Burger: Lenora; J. W. Goethe: Popotnikova nočna pesem, Faust; H. Heine: Lorelaj, Že ugaša; G. Byron: Romanje grofiča Harolda; E. Bronte: Viharni vrh; V. Hugo: Notredamski zvonar; A. S. Puškin: A. P. Kernovi, Pesnik, Evgenij Onjegin, Pikova dama; M. J. Lermontov: Jadro, Junak našega časa; P. P. Njegoš: Gorski venec; H. C. Andersen: Grdi raček; E. A. Poe: Maska rdeče smrti., E. Jelovšek: Spomini na Prešerna; J. Mušič: Sila spomina; I. Vašte: Roman o Prešernu, M. Mihelič: Cesta dveh cesarjev

Odnosni cilji Dijaki prek branja Prešernovih pesmi razumejo umetniški pomen njegove poezije za posameznika/ in njegov prispevek k slovenskemu kulturno nacionalnemu razvoju. Pridobivajo instrumentarij za samostojno opredeljevanje do Prešernovega dela za njihovo lastno življenjsko prakso. S primerjanjem njegovih pesmi z besedili evropske romantike ocenjujejo umetniško enakovrednost in se zavedajo, da smo Slovenci s Prešernom stopili v krog razvitih evropskih kultur. To zavest poglabljajo z medpredmetnimi primerjavami drugih področij evropske kulture in razvijajo medkulturno zmožnost.

Minimalni standardi Branje, razumevanje, komentiranje vsebine in oblike izbrane Prešernove bodisi refleksivne, ljubezenske ali domovinske pesmi, aktualizacija sporočila.Poznavanje dejstev iz Prešernovega življenja in časa (imena in pomen sodobnikov: Čop, Kopitar, Slomšek, Koseski).Poznavanje časovnega okvira, značilnosti in predstavnikov evropske romantične književnosti (čas in okoliščine nastanka, zvrsti, temeljne ideje, 2 ali 3 predstavniki).Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske romantične književnosti ter njegova umestitev v prostor in čas.

41

Ocenjevanje – predlogOcenjujemo glasno branje (recitacijo) izbrane Prešernove pesmi, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi in interpretacijo izbranega besedila iz evropske romantike z uporabo znanja o značilnostih romantične književnosti. Ocenjujemo še sistematično poznavanje značilnosti romantične književnosti, Prešernovega življenja in dela.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaSklop je vsebinsko dvodelen, obsega slovensko romantično književnost s Prešernom in temeljne značilnosti evropske romantike. Njegov namen je, da dijaki v didaktično prilagojeni monografski obravnavi spoznajo Prešernovo življenje, delo in pomen skozi čas, njegovo izjemnost v sočasnem slovenskem kulturnem dogajanju ter njegovo tematsko, oblikovno in kakovostno primerljivost z avtorji in deli evropske romantike.

Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj Prešernovih pesmi, ki predstavljajo glavne teme in oblike njegovega pesništva. Pomembno je estetsko glasno branje pesmi in pojasnila pojmov, besedišča, besednih in skladenjskih zvez, prevajanje v prozo, obnavljanje, komentiranje. Pomembna je tudi aktualizacija in osebno opredeljevanje bralcev. Iz evropske romantike po metodi skupne interpretacije v razredu obravnavamo le eno ali dve besedili, ki imata tipične teme in znake romantičnega občutja. Dijaki v skupinah ali posamezno berejo še dodatna besedila, jih prebirajo ali komentirajo sošolcem. Približno eno tretjino časa namenimo uvodnim in sklepnim preglednim informacijam.

6. Od romantike k realizmu pri Slovencih. Evropski realizem kot književna smer

UČNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki prek kratke uvodne učiteljeve informacije in lastnih raziskovalnih dejavnosti povežejo zgodovinsko znanje o družbenopolitičnih, socialnih in kulturno zgodovinskih razmerah v drugi polovici 19. stoletja v Sloveniji in v Evropi, ki so vplivale na razvoj realizma. Spoznajo najpomembnejše vrste evropskega realizma v 19. stoletju (romantični, objektivni, psihološki itd.) in nekatere tipične predstavnike.Seznanijo se z najpomembnejšimi slovenskimi predstavniki obdobja med romantiko in realizmom.

Ob branju, doživljanju in razumevanju reprezentativnih slovenskih del dijaki dojemajo njihova trajna aktualna sporočila o življenju, usodi, narodu, družbi in ljubezni ter se do njih opredeljujejo.

V delih prepoznavajo temeljne lastnosti takratne slovenske književnosti (1848–1881: dediščina pozne romantike in skromen realizem, 1881–1899: ob romantiki nastane prava realistična smer). V prozi prepoznajo npr. Kersnikov realizem, ugotavljajo, kje se pojavljajo realistični opisi stvarnega sveta itd., v poeziji opazujejo Aškerčev vsebinski realizem idr.

Dijaki berejo in interpretirajo izbrane odlomke pomembnih evropskih realistov ter jih primerjajo s takratnim literarnim ustvarjanjem pri nas.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o temeljnih idejah in dejavnostih v času realizma, pospremljeno s ponazorili. Spoznajo politične in družbene spremembe v Evropi po letu 1848, ko smo tudi Slovenci dobili svoj nacionalni in kulturni program (razvijejo se osnovne nacionalne institucije: prve založbe, časopisi, literarne revije, društva, politične stranke – staroslovenci, mladoslovenci).Nekateri dijaki opravijo raziskovalne naloge: v strokovni literaturi ali na spletu poiščejo informacije o drugi slovenski umetnosti v času realizma (slikarstvo: Jurij Šubic, J. Petkovšek, I. Kobilca; kiparstvo: A. Gangl, I. Zajec) in spoznanja predstavijo v razredu.

V ta duhovnozgodovinski okvir umestijo najpomembnejše slovenske avtorje obravnavanega obdobja in izbrane evropske predstavnike, njihovo življenje, delo in pomen pa aktualizirajo.

Dijaki so motivirani za sprejemanje izbranih literarnih del, osebne izkušnje o določenih temah dopolnjujejo z učiteljevimi informacijami. Poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih pesmi, črtic, odlomkov iz novel in romanov ter v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o vsebini, ideji, zgradbi in slogu. Pri pouku in doma berejo izbrana dela (romane, novele, povesti, črtice, drame in pesmi) in se do prebranega opredeljujejo. Razpravljajo o snovi, temi, motivih, literarnih osebah, idejah – določene elemente aktualizirajo.

42

Dijaki naredijo preglednico o družbenem, kulturnem in književnem dogajanju v drugi polovici 19. stoletja.

Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v pesniško izražene oblike čustvovanja in spoznanja temeljnih človeških vprašanj, kulturno zmožnost vrednotenja slovenskih literatov med romantiko in realizmom in njihovega pomena za razvoj in utrditev nacionalne zavesti. Slovenci so se v tem času politično, gospodarsko in kulturno izoblikovali v narod po evropskem pojmovanju. Te sestavine kulturne zmožnosti dopolnjujejo z razvijanjem medkulturnega primerjanja vzgledov iz slovenske in sočasne evropske književne ustvarjalnosti.

Razmišljajo o slogu in zgradbi ter o odnosu med obliko in vsebino v posameznih delih.

Opredeljujejo se do tem, motivov in idej, razmišljajo o povezavi ideje in oblike, primerjajo črtico, novelo in roman ter pojasnjujejo pojav izbranih oblik s takratnimi družbenimi razmerami in avtorjevimi hotenji. Primerjajo Kersnikovo in Tavčarjevo kratko prozo ter posamezne Jenkove, Gregorčičeve in Aškerčeve pesmi. Govorno in pisno poročajo o romantičnih in realističnih sestavinah v primerjanih delih. Ob učiteljevi pomoči dijaki razmišljajo o pomenu druge polovice 19. stoletja za kulturno izoblikovan narod, saj so se v tem času utrdili temeljni standardi nove slovenske literature.Individualno in skupinsko berejo prozne odlomke iz izbranih del evropskih realistov. V govornih nastopih ali krajših primerjalnih esejih podajo svoje ugotovitve. Dijaki s poustvarjalnim pisanjem tvorijo krajša prozna besedila.

Vsebine in pojmiSlovenci v drugi polovici 19. stoletja, najpomembnejši slovenski literati tega obdobja in njihovi evropski sodobniki. Temeljne značilnosti evropskega realizma, njegove najpomembnejše vrste in značilni posamezniki. Teme, ideje, oblike, slog in vrste slovenske književnosti druge polovice 19. stoletja.Značilnosti proznih, pesniških in dramskih del tega obdobja. Predstavniki in dela evropskega realizma, primerjava s slovenskimi predstavniki tega obdobja.

Izbirna besedilaJanez Trdina: Kresna noč; Fran Levstik: Popotovanje iz Litije do Čateža, Dve otvi; Josip Jurčič: Deseti brat, Telečja pečenka, Lepa Vida; Simon Jenko: Obujenke, Obrazi; Fran Erjavec: Avguštin Ocepek; Janko Kersnik: Jara gospoda, Kmetske slike; Ivan Tavčar:Visoška kronika, V Zali; Josip Stritar: Dunajski soneti, Zorin; Simon Gregorčič: Človeka nikar!, Njega ni!, Nazaj v planinski raj!; Anton Aškerc: Ponočna potnica, Zimska romanca, Moja muza; Rado Murnik: Ženini naše Koprnele.Honore de Balzac: Oče Goriot; Gustave Flaubert. Gospa Bovary; Emile Zola: Beznica; Guy de Maupassant: Njeno življenje, W. M. Thackeray: Semenj ničevosti; Henrik Ibsen: Strahovi; Avgust Strindberg: Gospodična Julija; Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor; Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir; Ivan Sergejevič Turgenjev: Očetje in sinovi; Fjodor Mihailovič Dostojevski: Zločin in kazen, Idiot: Anton Pavlovič Čehov; Češnjev vrt, Gospa s psičkom

Odnosni cilji Dijaki prek bralne izkušnje razumejo umetniški pomen slovenskih ustvarjalcev v drugi polovici 19. stoletja (med romantiko in realizmom) ter njihov prispevek h kulturnemu in nacionalnemu razvoju. S spoznavanjem sočasnega evropskega kulturnozgodovinskega in literarnega dogajanja ter iskanja povezav z razvojem slovenske književnosti razvijajo medkulturno zmožnost. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki jih prepoznajo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina, gledališče, arhitektura idr.).

Minimalni standardiBranje, razumevanje, komentiranje vsebine in oblike izbranega lirskega, epskega ali dramskega besedila iz

43

slovenske književnosti v drugi polovici 19. stoletja, aktualizacija sporočila. Poznavanje družbenih in kulturnih razmer v Sloveniji v drugi polovici 19. stoletja, zvrsti, vrst in predstavitev književnosti.Poznavanje značilnosti dveh ali treh predstavnikov evropske realistične književnosti (čas in okoliščine nastanka, vrste, temeljne ideje).Ob konkretnih primerih poznavanje in razumevanje pojmov: romantika, realizem, romantični realizem, črtica, novela, roman. Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske realistične književnosti ter njegova umestitev v prostor in čas.

Ocenjevanje – predlogOcenjujemo glasno branje izbrane pesmi ali proznega odlomka, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi ali proznega odlomka in interpretacijo izbranega besedila iz evropskega realizma z uporabo znanja o značilnostih realistične književnosti. Ocenjujemo še sistematično poznavanje slovenskega obdobja med romantiko in realizmom, njegove značilne predstavnike, njihovo življenje in delo.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaSklop je vsebinsko dvodelen, obsega slovenske in evropske predstavnike tega obdobja. Skupni cilj je branje in spoznavanje izbranih besedil iz te književnosti, ob besedilih pa ugotavljati značilnosti posameznih literarnih smeri, v besedilih prepoznati stvarne, realistične elemente ter aktualizirati njihova nadčasovna sporočila. Dijaki primerjajo svoje izkušnje in opažanja o ljubezni, narodu, družbi s tistimi, ki jih najdejo v besedilih, utemeljujejo podobnosti in razlike.Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – primeri izbranih lirskih, epskih in dramskih besedil. Dijaki v skupinah ali individualno doma berejo še dodatna besedila in se pripravijo na poročanje o svojem branju.Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

7. Slovenska moderna; iz evropske književnosti na prelomu 19. in 20. stol.

UČNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki prek kratke uvodne učiteljeve informacije in lastnih raziskovalnih dejavnosti in z uporabo znanja iz zgodovine spoznajo narodni, socialni in kulturni razvoj Slovencev ob koncu 19. stoletja znotraj družbenopolitičnih razmer v Avstriji. Seznanijo se z značilnostmi moderne, umetniškim ustvarjanjem četverice: Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem. Spoznajo tudi t. i. »sopotnike« moderne (Alojz Gradnik, Izidor Cankar, Fran Saleški Finžgar, Fran Milčinski in drugi).Prek učiteljeve razlage, pospremljene s ponazorili, se seznanijo z družbenimi razmerami v Evropi ob koncu 19. stol. in s književnimi smermi tistega časa - z novo romantiko, z dekadenco, s simbolizmom in z impresionizmom ter z njihovim vplivom na slovensko književnost.

 Ob branju, doživljanju in razumevanju reprezentativnih Cankarjevih literarnih del (lirika, epika in dramatika) dijaki dojemajo njihova trajna aktualna sporočila o življenju, narodu, družbenih razmerah, ljubezni, naravi ter se do njih

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o družbeno- in kulturnozgodovinskem okviru moderne ter pomenu za nacionalni in kulturni razvoj. Aktivirajo svoje znanje, medpredmetno povezujejo.

Nekateri dijaki opravijo določene raziskovalne naloge: v strokovni literaturi ali na spletu poiščejo informacije o slovenski umetnosti v času moderne (slikarstvo: Jakopič, Grohar, Jama; glasba: Krek, Lajovic, Adamič; arhitektura: Plečnik) ter jih v kratkih govornih nastopih predstavijo v razredu. Posamezni dijaki preberejo pogovor z Rihardom Jakopičem iz Obiskov Izidorja Cankarja in o njem poročajo. Druga skupina dijakov s pomočjo učitelja pripravi referate o sočasnem zgodovinskem in kulturnem dogajanju v Evropi. Tretja skupina dijakov lahko predstavi umetniško ustvarjanje Vincenta van Gogha, Richarda Wagnerja, Gustava Klimta in drugih.

V duhovnozgodovinski okvir in čas umestijo Ivana Cankarja in se seznanijo z njegovim življenjem ter z aktualnim sprejemanjem njegovega dela in kulturnega

44

opredeljujejo.

V Kettejevih, Murnovih in Župančičevih pesmih prepoznavajo novoromantično razpoloženje, pesniški subjektivizem, značilnosti impresionizma, simbolizma in opazujejo prvine pesniškega jezika.

Dijaki prek bralne izkušnje spoznajo in aktualizirajo nekatere sopotnike moderne.

Dijaki berejo, doživljajo in razumevajo izbrana lirska, epska ali dramska besedila iz evropske nove romantike.

Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v pesniško izražene oblike čustvovanja in spoznanja temeljnih človeških vprašanj, kulturno zmožnost vrednotenja slovenskih modernistov in njihovega pomena za razvoj nacionalne zavesti. Te sestavine kulturne zmožnosti dopolnjujejo z razvijanjem medkulturnega primerjanja slovenske in sočasne evropske kulturne ustvarjalnosti.

pomena.

Dijaki so motivirani za sprejemanje Cankarjevih literarnih del, in sicer prek izražanja osebnih izkušenj o določenih temah ter z učiteljevimi informacijami in razlago sloga (npr. simbolike). Poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih črtic, pesmi, odlomkov iz romanov in povesti ter v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi).Deloma pri pouku deloma samostojno berejo izbrane Cankarjeve romane, povesti, črtice in drame. Razpravljajo o motivih, likih, ideji in se do njih opredeljujejo ter jih aktualizirajo. Nekateri dijaki lahko npr. primerjajo hlapca Jerneja pri Cankarju in pri Andreju Rozmanu Rozi ter poustvarjalno napišejo svojo različico in jo uprizorijo. Ob izbranem dramskem besedilu opazujejo prvine satire, dogajanje komentirajo in ga aktualizirajo. Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje izbranih pesmi, v pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini, v njih iščejo metafore, simbole in značilnosti impresionizma. Razumevajo posebno oblikovanost določenih pesmi (npr. podoknica ali serenada). Dijaki primerjajo Kettejevo pesništvo s Prešernovim (npr. Kettejevo pesem Na trgu primerjajo s Prešernovo pesmijo Pod oknom). Nekateri dijaki primerjajo npr. Pesem o ajdi z Murnovim življenjem. Druga skupina pripravi ob Pesmi o ajdi pogovor o tem, kako so kmetje danes odvisni od narave in letnega časa. Tretja skupina pripravi recital izbranih pesmi.Dijaki se preizkusijo v samostojnem poustvarjalnem pisanju impresionističnih pesmi in ugotavljajo, kakšne zmožnosti so potrebne za pisanje takšnih pesmi. Po obravnavi se naučijo na pamet pesem po lastnem izboru.Dijaki pripravijo okroglo mizo o problematiki izseljevanja slovenskega človeka. Tematiko povežejo z Župančičevo Dumo ali s Cankarjevim Kurentom. Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih Gradnikovih pesmi, v pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi). Opredeljujejo se do motivov, tem in idej. Izražajo svoje lastno razumevanje ljubezni in ga primerjajo s pesnikovim. Svojo primerjavo lahko zapišejo v krajšem primerjalnem eseju.

Individualno berejo tudi prozna in dramska dela ter o njih pripravijo govorne nastope, napišejo eseje ali izdelajo plakate. V razpravljalnem eseju lahko npr. primerjajo Cankarjeve in Finžgarjeve črtice.

Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje izbranih pesmi, v pogovoru izražajo svoja stališča o vsebini, idejah, slogu. Prek bralne izkušnje

45

Baudelairovih pesmi spoznajo pesniško obliko pesem v prozi in se opredeljujejo do tematike. S poustvarjalnim pisanjem sami tvorijo podobna besedila. Dijaki se doma pripravijo na estetsko interpretativno branje odlomkov iz Salome, ki jih znajo tudi vsebinsko ter oblikovno razčleniti. Prepoznajo značilnosti dekadence. V Salomi opazujejo estetsko funkcijo jezika, prepoznajo pesniške prvine. Pesniški jezik iz izbranega odlomka pretvorijo v slogovno nezaznamovani ter opazujejo in utemeljujejo razlike.Individualno berejo še druga izbrana besedila in jih znajo oblikovno ter vsebinsko razčleniti. Prebrana besedila predstavijo v krajših govornih nastopih ali v krajšem spisu. V razpravljalnem eseju primerjajo npr. Wildove pravljice s pravljicami iz svojega otroštva. Dijaki naredijo povzetek o moderni in evropski novi romantiki v obliki preglednih besedno-slikovnih razpredelnic.

Vsebine in pojmiSlovenci ob koncu 19. stoletja, moderna, predstavniki moderne in sopotniki.Evropske literarne smeri – nova romantika, dekadenca, simbolizem in impresionizem – ter vpliv na slovensko moderno. Glavni predstavniki.Teme in oblike Kettejevega, Murnovega, Cankarjevega in Župančičevega pesništva. Vrste Cankarjevega pripovedništva.Značilnosti Cankarjeve dramatike.

Izbirna besedila Pesništvo:Dragotin Kette: Na trgu, Ah, ta lepa krčmarica, Pijanec; Josip Murn: V parku, Sneg, Pesem o ajdi, Vlahi; Ivan Cankar: Vzduh opojen, težak; O. Župančič: Ti skrivnostni moj cvet, Zvečer, Vihar, Duma, Veš, poet, svoj dolg?; Alojz Gradnik: Eros – Tanatos, Noč v Medani, Vodnjak, Komen, Pisma; Lili Novy: Ogenj Pripovedništvo:Ivan Cankar: Vinjete. Epilog, Na klancu, O človeku, ki je izgubil prepričanje, Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica, Iz tujega življenja. Sova, Podobe iz sanj, Gospod stotnik; Fran Saleški Finžgar: Prerokovana; Zofka Kveder: Misterij žene; Izidor Cankar: S poti Dramatika:Ivan Cankar: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci; O. Župančič: Veronika Deseniška; L. Kraigher: Školjka Evropska nova romantika:C. Baudelaire: Pesem o albatrosu, Spleen; P. Verlaine: Zahajajoča sonca, Jesenska pesem; A. Rimbaud: Ofelija, Samoglasniki; O. Wilde: Slika Doriana Graya, Saloma, Slavec in vrtnica

Odnosni cilji Dijaki prek bralne izkušnje razumejo umetniški pomen ustvarjalcev slovenske moderne in njihov prispevek k slovenskemu kulturno nacionalnemu razvoju. S spoznavanjem sočasnega evropskega kulturnozgodovinskega in literarnega dogajanja ter iskanja povezav z razvojem slovenske književnosti razvijajo medkulturno zmožnost. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina, gledališče, arhitektura idr.).

Minimalni standardi:Branje, razumevanje, komentiranje vsebine, oblike in sloga izbranega lirskega, epskega in dramskega besedila iz slovenske moderne, aktualizacija sporočila.

46

Ob konkretnih primerih poznavanje in razumevanje pojmov: moderna, nova romantika, simbolizem, impresionizem, dekadenca, podoknica, črtica, satira, pesem v prozi. Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske novoromantične književnosti ter njegova idejno-tematska in slogovna interpretacija

Ocenjevanje – predlogOcenjujemo glasno branje izbrane pesmi ali odlomka, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi ali odlomka in interpretacijo izbranega besedila iz evropske nove romantike z uporabo znanja o značilnostih novoromantične književnosti. Ocenjujemo še sistematično poznavanje značilnosti moderne, njenih sopotnikov, smeri ter Cankarjevega življenja in dela.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopaSklop je vsebinsko dvodelen, obsega moderno in literarne smeri konca 19. stoletja in ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz te književnosti, v besedilih prepoznati novoromantično razpoloženje, se do njega opredeljevati, prepoznavati impresionizem, simbolizem, dekadenco ter aktualizirati nadčasovna sporočila prebranih besedil. Spoznavanje novih evropskih smeri omogoča razumeti ustvarjanje četverice slovenskih modernistov v duhu novoromantičnega in simbolističnega subjektivizma. Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – primeri izbranih lirskih (Murn, Kette, Župančič, Gradnik) epskih (Cankar) in dramskih (Cankar) besedil. Dijaki v skupinah ali individualno berejo še dodatna besedila doma in se pripravijo na poročanje o svojem branju. Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

8. Slovenska in sočasna evropska književnost v prvi polovici 20. stoletja

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki ob učiteljevi razlagi in s samostojnim raziskovalnim delom spoznajo kulturno-zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na nastanek književnih besedil slovenske in sočasne evropske književnosti prve polovice 20. stoletja (od dvajsetih let do druge svetovne vojne). Spoznajo glavne dogodke iz življenja in dela avtorjev.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o kulturno-zgodovinskih okoliščinah v Evropi in na Slovenskem od približno dvajsetih let 20. stoletja do druge svetovne vojne. Raziskovalno delo opravijo skupinsko – teme raziskovanja, razdeljene v skupine: Evropa in Slovenija med prvo in drugo svetovno vojno – pomembni zgodovinski dogodki; pomembni besedni in drugi umetniki; kulturno, zlasti umetnostno dogajanje (nove umetnostne smeri). Pri raziskovalnem delu uporabljajo strokovno literaturo in spletne informacije; izbrane teme predstavijo v govornih nastopih, pri čemer uporabljajo sodobno učno tehnologijo.

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila oz. odlomke besedil iz tega obdobja. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja.

Dijaki poslušajo učiteljevo ali drugo interpretativno branje besedil oz. odlomkov. Besedila oz. odlomke berejo glasno in tiho.

Besedila oz. odlomke govorno in pisno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje. Primerjajo svoje izkušnje in znanje s sporočili besedil. Prepoznavajo morebitne vplive in medbesedilne navezave v prebranih besedilih. Poskušajo jih vrednotiti tudi s stališča književnega razvoja, ki so ga že spoznali. Pri utemeljevanju se sklicujejo tudi na primere iz književnih besedil, filmov idr. S tem razvijajo poleg estetske in medkulturne še širšo sporazumevalno zmožnost.

Besedila oz. njihove prvine interpretirajo v pogovoru in govornem nastopu.Pogovarjajo se frontalno in skupinsko, z učiteljem in med seboj, tako da izmenjujejo izkušnje, opisujejo in razlagajo besedila in njihove prvine ter izražajo svoja stališča do njih; temo aktualizirajo.Priporočljivi obliki pogovora sta okrogla miza in kviz.V pogovoru izberejo značilno besedilo obravnavanega književnega obdobja za individualno branje oz. govorni nastop, ki mu sledi.

47

V govornem nastopu predstavijo motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti književnega besedila, po nastopu o tem razpravljajo z učiteljem in sošolci, ocenjujejo pa tudi govorno nastopanje.Skupina dijakov ob koncu obravnavanega sklopa pripravi govorno pregledno predstavitev sklopa. (Druga skupina oblikuje plakat, na katerem ta sklop povzame (predstavi) z besednimi in nebesednimi sredstvi sporočanja.)Pri govornem nastopu in pregledni predstavitvi uporabljajo dijaki zvočne, fotografske in filmske posnetke; pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.

  Pišejo besedilo o tematskem sklopu ali o njegovih posameznih besedilih oz. odlomkih: tvorijo vodeno in samostojno interpretacijo, doživljajski spis, aktualizacijsko predstavitev književne osebe, književnega prostora in časa, poustvarjalna besedila (spreminjajo zgodbo, poročilo spreminjajo v dialog in obratno, v svoji izpovedi se vživljajo v književno osebo) in se preizkušajo v ustvarjalnem pisanju (verzifikacije, domišljijske zgodbe).V doživljajskem spisu je interpretacija predvsem izkušenjska.V vodeni interpretaciji sledijo učiteljevim pisnim navodilom, v samostojni si prvino oz. problem izberejo sami. V obeh vrstah interpretacije uresničujejo učne cilje (navedene v levem stolpcu); upoštevajo slovnična in pravopisna pravila, besedilo ustrezno členijo.Ob individualnem branju pišejo dnevnik branja (beležijo svoje vtise, vprašanja, ocene …) ali poročilo o branju.

V besedilih oz. odlomkih prepoznajo značilne prvine književnih smeri, jih opišejo in razložijo. Prepoznavajo temeljne značilnosti avantgardne in socialnorealistične umetnosti, zaznavajo njuna sporočila in jezikovni izraz ter se do njiju opredeljujejo. Tako vključujejo njune ideje v sistem svojih življenjskih vrednot, razvijajo kompetenco razumevanja družbenih procesov in pojavov, spoznavajo psihološke, sociološke, zgodovinske, filozofske in estetske razsežnosti slovenske besedne umetnosti ter izbranih del evropske književnosti.Opazujejo, opisujejo in razlagajo značilne literarnoteoretske prvine.

 

Vsebine in pojmiNove književne (umetnostne) smeri v začetku 20. stoletja: modernizem, avantgarde – futurizem, dadaizem, nadrealizem, ekspresionizem, konstruktivizem; socialni realizem.Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil iz tega obdobja.

Izbirna besedilaPaul Eluard: Svoboda; Thomas Eliot: Boston Evening Transcript; Marcel Proust: Combray; James Joyce: Ljudje iz Dublina. Evelina; Franz Kafka: Preobrazba; Sergej Aleksandrovič Jesenin: Vrnitev domov; Boris

48

Pasternak: Doktor Živago; Andre Gide: Ponarejevalci denarja; Jaroslav Hašek: Dobri vojak Švejk; Theodore Dreiser: Ameriška tragedija; John Steinbeck: Polentarska polica; Miroslav Krleža: Balade Petrice Kerempuha; Anton Podbevšek: Ob dnevu vpoklica na kolodvoru; Anton Vodnik: Pomladna pesem; Srečko Kosovel: Slutnja; Tragedija na oceanu; Ekstaza smrti; Kons. 5; France Balantič: Tkanina revna sem; Zasuta usta; Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi; Ivan Pregelj: Matkova Tina; Tone Seliškar: Pretrgana popisnica; Prežihov Voranc: Samorastniki; Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh; Karel Destovnik Kajuh: Bosa pojdiva

Odnosni ciljiSklop omogoča medpredmetno povezavo z zgodovino, s sociologijo in filozofijo, in sicer pri spoznavanju in vrednotenju kulturno-zgodovinskih okoliščin, ki so vplivale na nastanek besedil slovenske in evropske književnosti. Pri spoznavanju modernističnih pripovednih tehnik (toka zavesti) je aktualna medpredmetna povezava s psihologijo, pri označevanju modernističnih književnih smeri pa povezava z drugimi vrstami umetnosti. Dijaki primerjajo slovensko umetnostno dogajanje s primeri evropskega in spoznajo njegov širši kulturni pomen. Uvajajo se v razumevanje moderne umetnosti 20. stoletja, spoznavajo njeno drugačnost v primerjavi s tradicijo, razvijajo estetsko in kulturno ter sporazumevalno zmožnost.

Minimalni standardDijak bere, razume in komentira eno ekspresionistično in eno socialnorealistično besedilo; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejše zvrstno-slogovne prvine. Pozna časovni okvir in umetnostne smeri, ki jim pripadajo prebrana besedila.

PreverjanjeDijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil iz prve polovice 20. stoletja, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje – predlogUstno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka; umestitev v časovni okvir, prepoznavanje in označitev književnih smeri.Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z umestitvijo v književno obdobje/smer; pregledna predstavitev literarnozgodovinski tematskega sklopa.

Posebna didaktična priporočilaPred branjem književnih besedil iz prve polovice 20. stoletja je treba opozoriti na nove umetnostne smeri v Evropi; pri tem uporabimo kot ponazoritve različne likovne stvaritve in medijske predstavitve. Razčlenjevanje književnih besedil je motivno-tematsko in jezikovno-slogovno, pri konstruktivizmu tudi oblikovno. Prek branja naj bi dijaki dojeli bistvo avantgardnih oziroma modernističnih umetnostnih smeri, odmik od tradicije, način razmišljanja in oblikovanja. Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil (dve reprezentativni iz evropske književnosti, iz slovenske pa po eno ekspresionistično, konstruktivistično in socialnorealistično). Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

9. Slovenska in sočasna evropska književnost po drugi svetovni vojni, sodobna književnost

Učni cilji PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki ob učiteljevi razlagi in s samostojnim raziskovalnim delom spoznajo kulturno-zgodovinske

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o kulturno-zgodovinskih okoliščinah na Slovenskem

49

okoliščine, ki so vplivale na nastanek književnih besedil slovenske in sočasne evropske književnosti po drugi svetovni vojni oz. v drugi polovici 20. stoletja. Spoznajo glavne dogodke iz življenja in dela avtorjev.

po drugi svetovni vojni oz. v drugi polovici 20. stoletja. Dogajanje umestijo v evropski okvir. Raziskovalno delo opravijo skupinsko – teme raziskovanja, razdeljene v skupine: Evropa in Slovenija med drugo svetovno vojno in v desetletjih po njej – pomembni zgodovinski dogodki; pomembni besedni in drugi umetniki; kulturno, filozofsko, zlasti umetnostno dogajanje (nove umetnostne smeri). Pri raziskovalnem delu uporabljajo strokovno literaturo in spletne informacije; izbrane teme predstavijo v govornih nastopih, pri čemer uporabljajo sodobno učno tehnologijo.

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila oz. odlomke besedil iz tega obdobja. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja.

Dijaki poslušajo učiteljevo ali drugo interpretativno branje besedil oz. odlomkov. Besedila oz. odlomke berejo glasno in tiho.

Besedila oz. odlomke govorno in pisno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje. Primerjajo svoje izkušnje in znanje s sporočili besedil. Prepoznavajo morebitne vplive in medbesedilne navezave v prebranih besedilih. Poskušajo jih vrednotiti tudi s stališča književnega razvoja, ki so ga že spoznali. Pri utemeljevanju se sklicujejo tudi na primere iz književnih besedil, filmov idr.S tem razvijajo poleg estetske in medkulturne še širšo sporazumevalno zmožnost.

Besedila oz. njihove prvine interpretirajo v pogovoru in govornem nastopu.Pogovarjajo se frontalno in skupinsko, z učiteljem in med seboj, tako da izmenjujejo izkušnje, opisujejo in razlagajo besedila in njihove prvine ter izražajo svoja stališča do njih; temo aktualizirajo.Priporočljivi obliki pogovora sta okrogla miza in kviz.V pogovoru izberejo značilno besedilo obravnavanega književnega obdobja za individualno branje oz. govorni nastop, ki mu sledi.V govornem nastopu predstavijo motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti književnega besedila, po nastopu o tem razpravljajo z učiteljem in sošolci, ocenjujejo pa tudi govorno nastopanje.Skupina dijakov ob koncu obravnavanega sklopa pripravi govorno pregledno predstavitev sklopa. (Druga skupina oblikuje plakat, na katerem ta sklop povzame (predstavi) z besednimi in nebesednimi sredstvi sporočanja.)Pri govornem nastopu in pregledni predstavitvi uporabljajo dijaki zvočne, fotografske in filmske posnetke; pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.

  Pišejo besedilo o tematskem sklopu ali o njegovih posameznih besedilih oz. odlomkih: tvorijo vodeno in samostojno interpretacijo, doživljajski spis, aktualizacijsko predstavitev književne osebe, književnega prostora in časa, poustvarjalna besedila (spreminjajo zgodbo, poročilo spreminjajo v dialog in obratno, v svoji izpovedi se vživljajo v književno osebo) in se preizkušajo v ustvarjalnem pisanju (verzifikacije, domišljijske zgodbe).V doživljajskem spisu je interpretacija predvsem izkušenjska.V vodeni interpretaciji sledijo učiteljevim pisnim navodilom, v samostojni si prvino oz. problem izberejo sami. V obeh vrstah interpretacije uresničujejo učne cilje (navedene v levem stolpcu); upoštevajo slovnična in pravopisna pravila, besedilo

50

ustrezno členijo.Ob individualnem branju pišejo dnevnik branja (beležijo svoje vtise, vprašanja, ocene …) ali poročilo o branju.

V besedilih oz. odlomkih prepoznajo značilne prvine književnih smeri, jih opišejo in razložijo. Aktualizirajo motive in teme, tako da problematiko besedil primerjajo s sorodnimi pojavi sodobnega časa in svojega ožjega ter širšega okolja ter se do nje opredeljujejo. Prepoznavajo in ocenjujejo osebne in družbene vrednote; tako jih vključujejo v sistem svojih življenjskih vrednot, razvijajo kompetenco razumevanja družbenih procesov in pojavov, spoznavajo psihološke, sociološke, zgodovinske, filozofske in estetske razsežnosti slovenske besedne umetnosti ter izbranih del evropske književnosti.Opazujejo, opisujejo in razlagajo značilne literarnoteoretske prvine v izbranem besedilu.

 

Vsebine in pojmiKnjiževni (umetnostni) pojavi v slovenski književnosti druge polovice 20. stoletja: intimizem, modernizem, književnost eksistencializma in absurda, ludizem, reizem, družbenokritični realizem, postmodernizem.Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil iz tega obdobja.

Izbirna besedilaAlbert Camus: Tujec; Samuel Beckett: Čakajoč Godota; Eugene Ionesco: Plešasta pevka; Ivo Andrić: Most na Drini; Danilo Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča; Umberto Eco: Ime rože; Milan Kundera: Neznosna lahkost bivanja; Gabriel Garcia Marquez: Sto let samote; Edvard Kocbek: Kdo sem?; Janez Menart: Croquis; Lojze Krakar: Med iskalci biserov; Kajetan Kovič: Bela pravljica; Kajetan Kovič: Južni otok; Dane Zajc: Veliki črni bik; Dane Zajc: Črni deček; Gregor Strniša: Večerna pravljica; Gregor Strniša: Vrba; Svetlana Makarovič: Odštevanka; Ervin Fritz: Rime na i; Tomaž Šalamun: Gobice; Tomaž Šalamun: Himna svetovne odgovornosti; Milan Dekleva: Vloga v minljivo; Milan Jesih: Nekega dne, ob uri, ko mrači se; Boris A. Novak: Oče; Aleš Šteger: 10 prošenj za lahko noč; Lucija Stupica: Hotel ideal; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Edvard Kocbek: Listina; Ciril Kosmač: Tantadruj; Vitomil Zupan: Menuet za kitaro; Alojz Rebula: Vinograd rimske cesarice; Zorko Simčič: Človek na obeh straneh stene; Marjan Tomšič: Vruja; Andrej Blatnik: Električna kitara; Andrej Skubic: Fužinski bluz; Polona Glavan: Anton; Dominik Smole: Antigona; Primož Kozak: Legenda o svetem Che; Milan Jesih: Grenki sadeži pravice; Drago Jančar: Veliki briljantni valček; Matjaž Zupančič: Vladimir

Odnosni ciljiSklop je namenjen branju sodobne književnosti kot dela naše sodobne kulture in družbene danosti. Dijaki spoznavajo družbeno in duhovnozgodovinsko utemeljenost te književnosti, sodobna nasprotja in stiske, ki se kažejo v njej, ter načine njenega izražanja.Sklop omogoča medpredmetno povezavo z zgodovino, s sociologijo in filozofijo, in sicer pri spoznavanju in vrednotenju kulturno-zgodovinskih okoliščin, ki so vplivale na nastanek besedil slovenske besedne umetnosti in izbranih del evropske književnosti. Pri spoznavanju književnosti eksistencializma in absurda je aktualna povezava s filozofijo, pri označevanju modernističnih književnih smeri pa povezava z drugimi vrstami umetnosti.

Minimalni standardDijak bere, razume in komentira eno lirsko, eno pripovedno in eno dramsko besedilo oziroma odlomek; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejše zvrstno-slogovne prvine. Opiše značilnosti književnosti eksistencializma in absurda, intimizma, modernizma in postmodernizma; pri tem se

51

sklicuje na slovensko lirsko, epsko in dramatsko besedilo. Ob prebranem besedilu izrazi svoje mnenje o bivanjski problematiki sodobnega človeka.

Preverjanje Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil iz druge polovice 20. stoletja, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo in primerjajo z drugimi znanimi besedili. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).Vse spretnosti, veščine, dejavnosti, vsebine, pojmi.

Ocenjevanje – predlogUstno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka; umestitev v časovni okvir, prepoznavanje in označitev književnih smeri.Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z umestitvijo v književno obdobje/smer; pregledna predstavitev literarnozgodovinskega tematskega sklopa.

Posebna didaktična priporočilaPred branjem književnih besedil iz druge polovice 20. stoletja je potrebno opozoriti na filozofsko smer eksistencializma in absurda, na spremenjene družbeno-politične razmere in nove književne usmeritve na Slovenskem. Razčlenjevanje književnih besedil je motivno-tematsko in jezikovno-slogovno ter oblikovno, saj so jezikovne inovacije tesno povezane z motivno-tematskimi. Skupna šolska interpretacija obsega en evropski roman in eno od evropskih dram tega obdobja, od slovenskih besedil pa interpretiramo eno lirsko intimistično besedilo, po eno pesniško, pripovedno in dramsko besedilo s prvinami absurda, ludizma in reizma ter eno postmodernistično besedilo. Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

C) Splošna didaktična priporočila za obravnavo književnosti

Književnosti namenjeni del kataloga je v primerjavi s prejšnjimi učnimi načrti didaktično in vsebinsko dopolnjen, tako kot so pokazale izkušnje in opazovanja pouka v tehniških in strokovnih srednjih šolah zadnjem obdobju. To pomeni, da je poudarek predvsem na razvijanju razmišljujočega bralca, ki bolj kot estetsko oblikovanost dojema idejno-tematske oz. vsebinske sestavine besedil.

Pokazalo se je tudi, da besedil ni smiselno deliti na obvezna in izbirna, pač pa kot vsebino ponuditi širok izbor reprezentativnih besedil, med katerimi izbira glede na svoje naslovnike, tako da bodo uresničeni cilji.

Besedilom, ki z razvrstitvijo in izborom predstavljajo predvsem razvoj književnosti, so dodani sklopi besedil, ki jih povezuje dijakom bližnja tematika. Zaradi tega je reducirana doslej prepodrobna vzporedna razvojna obravnava evropske oz. svetovne književnosti, iz katere se zdaj obravnavajo le posamezni primeri znotraj določenega slogovnega obdobja.

Vsebine književnega pouka imajo tako 2 stebra: tematsko-recepcijskega in literarnozgodovinskega.

Cilj tematskih sklopov

razvijanje pozitivnega odnosa do branja – bralne kulture usvajanje bralnih strategij s celostnim bralnim poukom ob dijakom zanimivih, tematsko

aktualnih besedilih (izbor temelji na žanrih, elitni literaturi, iz sodobnosti, preteklosti, iz slovenske in neslovenske književnosti),

aktualizacija, vrednotenje, primerjanje besedil in povezovanje sporočil z bralčevo izkušnjo, razvijanje drugih zmožnosti – širše sporazumevalne, medkulturne idr.

52

 Mišljeno je, da se vsako leto obravnavata eden ali dva tematska sklopa. V štirih letih naj bi skupaj z uvodnim obravnavali štiri od predlaganih petih.

Žanre, ki so v katalogu oblikovani kot poseben sklop, je mogoče deliti, tako da npr. eno leto obravnavamo mladinsko književnost, naslednje potopis, nato biografije … Tako je vsako leto mogoče poleg elitne književnosti iz literarnega kanona obravnavati tudi enega od množičnih žanrov.

Enega od sklopov lahko obravnavamo le prek enega besedila – kot dolgo branje ene same knjige v kombinaciji z raznovrstnimi bralnimi strategijami (glasno in tiho branje pri pouku, branje doma, sprotni komentarji, podrobnejše razčlenjevanje določenih segmentov, ustvarjalno pisanje …) in sporazumevalnimi dejavnostmi.

Tematski sklopi se, lahko od prvega do četrtega letnika kombinirajo z literarnozgodovinskimi, lahko pa je v prvem letniku poudarek bolj na tematskih obravnavah in se literarnozgodovinski sklopi intenzivneje obravnavajo od 2. letnika naprej. To v letnem načrtu predvidi učitelj.

Cilj literarnozgodovinskih sklopov

Branje reprezentativnih literarnih besedil pretežno iz slovenske in posameznih primerov iz sočasne svetovne književnosti in iskanje odgovorov na vprašanja:

Kaj je v teh besedilih danes za nas zanimivega, aktualnega, vrednega? Zakaj jih še spoznavamo? (Njihovo branje še vedno prinaša aktualna sporočila, hkrati pa

olajšuje razumevanje književnih in drugih pojavov v sodobnosti, ob njih opazujemo znake drugih časov, razvoj literarnega ustvarjanja in z njim razvoj kulturne in širše duhovne in družbene zavesti Slovencev na ozadju sočasnih dogajanj v evropski kulturi).

Literarnozgodovinski sklopi si sledijo po kronološkem zaporedju. V središču je razvoj slovenske književnosti (razen najstarejše književnosti, Biblije in antike), evropska oz. svetovna književnost je ozadje – povezovalna informacija. Frontalno branje besedil iz tuje književnosti pri pouku vzame malo časa, dijaki več berejo izbirno, v skupinah ali individualno, in pri frontalnem pouku izmenjujejo bralne izkušnje. Pri posameznih sklopih je mogoče vključiti projektno delo, raziskovanje, medpredmetno povezovanje idr.

Besedila za branje znotraj sklopov so samo predlagana. Njihovo število in izbor razporeja učitelj v letnem načrtu. Upošteva pojme in vsebine, ki jih je treba spoznavati znotraj posameznih sklopov, in predvidi 3 vrste šolskega branja:

frontalno skupno branje pri pouku in skupna šolska interpretacija, branje izbirnih besedil v skupinah (več skupin doma in pri pouku bere in pripravi kak vidik

interpretacije različnih besedil, poroča frontalno – projektno delo, govorno nastopi, recitali, uprizoritve, ustvarjalno pisanje),

individualno branje izbirnih besedil znotraj sklopa in poročanje pri pouku – spet na različne načine.

To pomeni nekaj metodičnih novosti, ki izvirajo iz načela, da ne obravnavamo samo za vse enakih besedil in da ne interpretiramo vsakega besedila z vseh možnih vidikov. Pač pa dijaki procesno spoznavajo ob različnih besedilih različne, do konca šolanja pa na ta način vse temeljne njim dostopne sestavine literature z vidika teksta in konteksta.

Dosedanje strogo ločevanje na pretežno skupno šolsko interpretacijo in domače branje iste knjige ob istem času se umika fleksibilnim kombinacijam branja v šoli in doma; nekatera besedila se v sklopu skupne šolske interpretacije obravnavajo pri pouku in jih spoznavajo vsi dijaki (nekatera od teh seveda še vedno lahko preberejo tudi kot domače branje).

53

Poleg tega pa dijaki (skupine, posamezniki) berejo še druga krajša in daljša besedila, ob katerih uporabljajo pridobljeno znanje in načine interpretacije. Ta besedila pretežno berejo doma, pri pouku pa izmenjujejo poglede in mnenja o njih. To predpostavlja redne domače naloge in njihovo preverjanje pri pouku.

Obvezno pa vsak dijak v šolskem letu prebere vsaj tri daljša literarna besedila v celoti (npr. eno, ki se obravnava frontalno, eno, o katerem bo razpravljala skupina, in eno individualno). Besedila izbiramo izmed tistih, ki so navedena v posameznih sklopih, lahko pa tudi druga. Navodila za skupinsko in individualno branje pripravi učitelj, tako da so v procesu zajete raznovrstne strategije branja in ubesedovanja.

Značilnosti določenega slogovnega obdobja in zgradbe besedil opazujejo dijaki pri skupni šolski interpretaciji in ob besedilih za individualno in skupinsko branje doma.

Uvod in sinteza obravnave urejata opazovane značilnosti v pregledni sistem. Tako bi lahko porabili za posamezen literarnozgodovinski sklop približno 10 ur, 1/3 za informiranje (pregledno znanje), 2/3 za raznovrstno branje. (Število ur za posamezni sklop določa učitelj v letni pripravi.)

Obravnave sklopov imajo torej naslednje sestavine:

Kratek informativni uvod (1–2 uri okvirno). Poleg učiteljeve razlage lahko vključuje krajša poročila oz. govorne nastope dijakov, ki so raziskovalno projektno pripravili določeno temo.

Branje in tekstno-kontekstna interpretacija izbranih besedil (frontalno, skupinsko, individualno).

Sinteza bralnih izkušenj in kontekstnih spoznanj ob koncu obravnave sklopa. Učitelj vodi dijake, da vizualno in besedno uredijo spoznanja v sistem in se preizkusijo v ustvarjalnem izražanju – kreativno pisanje, uprizarjanje, recitali … (1–2 uri). Preverjanje poteka sočasno, v vseh fazah.

Sistematično in uporabno znanje literarne zgodovine in teorije naj s faktografijo ne presega konteksta obravnavanih besedil. Načini ocenjevanja so predlagani ob vsakem sklopu, prav tako kot minimalni standardi. Oblike in čas predvidi učitelj v letni pripravi.

54