Številka Letnik 22 Naši koraki Julij - Mali srpan 2016 · 2016-07-22 · tov: od stanovanjskih...

Pošt

nina

pla

čana

pri

pošti

827

5 Šk

ocja

nA

vtor

ica

foto

grafi

je: O

bčin

a Šk

ocja

n

Naši korakiŠtevilka 175 Letnik 22

Julij - Mali srpan 2016

Glasilo Občine Škocjan

Knobleharjevo 2016

2 Naši koraki številka 175 - julij 2016

KNOBLEHARJEVO

3Naši koraki številka 175 - julij 2016

Govor župana na Slavnostni seji Občinskega sveta Občine Škocjan 6. julija 2016

Cenjene dame in gospodje, spoštovani gostje, občinski svetniki, občani, dobrodošli in lepo pozdravljeni na slavnostni seji Ob-činskega sveta Občine Škocjan. Poseben pozdrav velja vsem va-bljenim, prisotnim županom in podžupanom, vsem dosedanjim občinskim nagrajencem, poslovnim partnerjem, vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat dobrodošli pri nas v Škocjanu. Časi, ekonomske in tudi politi čne razmere so vse bolj negoto-vi. Danes je nekaj dogovorjeno, ali bo veljalo še jutri, se ne ve. Vladne strukture se že leta ukvarjajo predvsem same s seboj. Za volivce in volilno bazo je večini prav malo mar. Vse bolj se delijo na naše in druge. Veliko govorijo o trudu za izhod, za lepši jutri, ob tem pa pozabljajo staro resnico, da je voz iz grape mogoče izvleči le takrat, ko oba konja skupaj vlečeta v isto smer. Ni slu-čajno, da smo letos, ob priliki srebrnega jubileja naše domovi-ne, slišali veliko pobud, naj ti sti , ki krojijo usodo in prihodnost naroda in države, končno strnejo moči in poiščejo pravo smer in pravo pot. Nikakor ne mislim, da je to lahko in enostavno: potrebnega bo mnogo znanja, mnogo odločnosti in trdne volje, jasnih vizij in odločilnih korakov. V tem kontekstu razmišljam, da bi bilo zagotovo prav, da tudi lokalne skupnosti trdneje sodelujemo, da se povezujemo v pro-jekti h, kajti močnejši bomo in uspešnejši na relaciji komunici-ranja z državno birokracijo pri pridobivanju takih ali drugačnih sredstev ter ob razreševanju vprašanj nasploh. Dejstvo, da ste se odzvali našemu vabilu, da ste nas počasti li s svojo prisotno-stjo, kaže, da tudi poslovno sodelovanje ni vprašljivo. In tega sem zares vesel. Občino Škocjan, njene lepote in značilnosti so bile predstavlje-ne v fi lmu, meni pa dovolite, da na kratko predstavim, kako je Občina Škocjan delovala v času od lanskega do letošnjega ob-činskega praznika. Sredstva skupne porabe ali, drugače rečeno, glavarina se je drasti čno znižala. Prav tako sredstva za investi cije po 21. in 23. členu Zakona o fi nanciranju občin. Obseg nalog in obveznosti lokalnih skupnosti pa ostaja in se samo povečuje. Večina lokal-nih skupnosti mora trikrat obrniti vsak evro, da uspe zagotavljati zakonsko predpisane naloge in morda še kakšen evro prihraniti za investi cijsko vzdrževanje in investi cije. Občina Škocjan je doslej redno zagotavljala sredstva za načr-tovano delovanje in izpeljala nekaj manjših investi cij. Zaenkrat je proračun v primerni fi nančni kondiciji. V letošnjem letu smo poravnali zadnji obrok kredita, najetega za izgradnjo osnovno-šolskega prostora. Naš proračun je tako popolnoma prost vseh bremen, kar ocenjujemo kot poziti vno predvsem v primeru, če se dogovori kakšna večja investi cija, za katero bi bili primorani vzeti bančni kredit. V lanski jeseni je bila asfalti rana povezovalna cesta od Dobruške vasi oziroma Vinjega Vrha do Tomažje vasi, ki je bila predhodno

razširjena. To pomeni bistveno krajšo pot lastnikom tamkajšnjih parcel. Sledila je dokaj mila zima. Ker ni bilo preti ranih količin snega, je nekaj sredstev ostalo od zimskega vzdrževanja. Ta sredstva bodo še kako dobrodošla pri izvajanju letnega vzdrževanja ozi-roma za izvedbo manjših sanacij na ti sti h najbolj kriti čnih točkah naših lokalnih cest in javnih poti . Dokončana je razširitev in obnova dela lokalne ceste Vejer–Štrit, in sicer v dolžini 1350 m in vrednosti preko 110 ti soč evrov. V okviru letošnjega občinskega praznika, v ponedeljek proti veče-ru, smo cesto predali v uporabo. Primerna cesta in zagotovljena ostala infrastruktura so osnovni pogoji na življenje izven urba-nih središč. Tega se moramo zavedati in v tem duhu z akti vnost-mi nadaljevati . Z veseljem ugotavljamo, da vse več mladih želi svoje življenje zastaviti na deželi – če je mogoče, kar najbližje rojstnemu domu. V današnjem času so na periferiji praviloma zagotovljeni enaki oziroma boljši pogoji bivanja kot v mesti h. V okviru pristojnosti upravljanja z zemljišči in urejanja prostora se trudimo zagotoviti dovolj ustreznih gradbenih parcel za mlade in druge družine. V ta namen imamo v pripravi projekt OPPN Hrastulje-2, s katerim bo omogočena gradnja 19 hiš. Že v lanskem letu smo povedali, da dolgoročno planiramo ure-ditev jedra Škocjana. Že pred časom je Občina Škocjan kupila zemljišča, ki bodo neobhodno potrebna za realizacijo zastavlje-nega. V danih fi nančnih razmerah realizacija ne bo mogoča, do-kumentacija pa bo pripravljena za ugodnejši čas. Tudi ureditev jedra Škocjana je v fazi priprave OPPN. Občani izkazujejo potrebi po gradnji takih in drugačnih objek-tov: od stanovanjskih hiš do hlevov, objektov za hrambo kmeti j-skih strojev, silosov in tako dalje. Da bi nekako olajšali življenje občanom, je v fazi sprejemanja tudi OPN za celotno občino. Po sprejetju le-tega bodo mogoče nove pozidave, prav tako pa bo možna legalizacija številnih objektov, ki so bili v preteklosti , za-radi različnih razlogov, postavljeni na kmeti jskih zemljiščih ozi-roma niso grajeni v skladu z veljavnimi akti občine. OPN hočemo pripraviti tako, da bo investi torjem omogočal različne možnosti gradnje, po drugi strani pa ohranjal osnovne značilnosti pode-želskih vasi in dediščine naših dedov. Ko človek dozori, se mora posloviti ; enako kot vsa ostala živa bi-tja. Trenutki slovesa od drage osebe so vedno stresni za svojce, zato je prav, da se zagotovijo ustrezni prostori za zadnje urice. Nekaj mrliških vežic, ki tangirajo na posamezno pokopališče, smo, ob sodelovanju krajanov, že uredili. V danem trenutku

BESEDA JE ŽUPANOVA


DELO OBČINE

imamo izbranega izvajalca za izgradnjo mrliške vežice Gorenje Dole. Že leta pa se borimo za izgradnjo krožišča za poslovno cono v Dobruški vasi. S strani odgovornih na ministrstvih so bile dane številne obljube, deloma podpisani sporazumi, vendar dogovo-ra, ki bi veljal, ni in ni. Trudili se bomo še naprej. Naš cilj je čim-prejšnja ponudba lokacij znotraj poslovne cone zainteresiranim investi torjem. S slovenskim elektrogospodarstvom potekajo dogovori glede iz-gradnje nove postaje RTP, in sicer na lokaciji za Bramacom. Nova RTP bo z energijo oskrbovala tako škocjansko kot tudi šentjer-nejsko občino. Veliko pozornosti namenjamo življenju, predvsem predšolskim otrokom in osnovnošolski mladini. Želimo jim zagotoviti pogo-je za zdravo, sproščeno in veselo odraščanje. Ker se na podlagi vpisa v vrtec ugotavlja, da število malčkov, za katere bi starši želeli, da odraščajo v vrtcu, narašča, in da vrtec Radovednež pri šoli nima dovolj prostora, smo sprejeli odločitev, da se nad vrt-cem uredita dodatni dve igralnici. Investi cija se ocenjuje na ca. 300.000 evrov. Smo v fazi pridobitve najustreznejšega izvajalca.Občina Škocjan, skupaj z ostalimi, še vedno čaka na pričetek iz-vedbenih del na projektu Hidravlične izboljšave. Zgradila se bo hrbtenica vodovodne povezave od Zloganjske gore do Dobrave in nov vodohran, ki bo zagotavljal, da bodo imeli vsi uporabniki normalen dotok vode. Gre za investi cijo v vrednosti preko 2 mio €, od tega lastnih sredstev ca. 400 ti soč evrov.V občinskem prostoru bolj ali manj akti vno deluje kar 30 dru-štev, ki povezujejo občane po njihovih interesih, zagotavljajo določena usposabljanja in izobraževanja ter omogočajo druže-nje in povezovanje. Prav tega je v času, ko smo vsi vpeti v svoje obveznosti , občutno premalo, zato vsako leto s proračunom za-gotovimo tudi del sredstev za delovanje društev. Tako naj osta-ne. Občanom želimo in hočemo pomagati , kajti zavedamo se dej-stva, da je bila občina ustanovljena izključno zato, da se njeni delavci, župan in občinski svetniki trudijo za izboljšanje pogo-jev življenja občanov, za dvig kakovosti življenja vseh, ki imamo dom tu, v dolinah Radulje, Krke in Marti nka ter na pobočjih, ki se dvigajo okrog nas. Trudimo se za strpen, odprt in pošten dogovor in izkušnje po-trjujejo naše prepričanje, da je to prava pot. Brez sodelovanja zainteresiran občanov, njihove pripravljenosti , da odstopijo svo-je zemljišče za širitev ceste, da dovolijo prekope, da so, čeprav vem, da mnogi zelo težko, pripravljeni fi nančno sodelovati – brez vsega tega rezultatov ne bi bilo. Na tem mestu naj izrečem hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi posameznih del za skupno dobro. Naj bo o realizaciji dovolj. Skupaj z občinskimi svetniki in občin-sko upravo gledamo v prihodnost. Strategija našega načrtovanja in dela ostaja nespremenjena: ne bomo odpirali in ne obljubljali investi cij, ki nam niso dosegljive. Delali bomo postopoma, po korakih, preudarno in gospodarno. Vsekakor pa se bomo trudili za razvoj in napredek, za skupno dobro naših občanov. Za to so nas izvolili na posamezne dolžno-sti . Njihovo zaupanje in pričakovanja moramo izpolniti v največji možni meri. Hvala lepa.

Jože Kapler, župan

Pred praznovanjem občinskega praznika izvedena 10. redna seja občinskega sveta Pred slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Škocjan je bila skli-cana 10. redna seja, na kateri so se svetniki sestali v torek, 14. junija 2016. Po ugotovitvi sklepčnosti so člani občinskega sveta pregledali zapisnik ter sklepe in njihovo realizacijo predhodne re-dne seje ter potrdili dnevni red tokratne seje. V poročilu o delu župana in občinske uprave so se seznanili z deli in akti vnostmi, ki potekajo na projektu izgradnje LC Štrit, z nadaljnjimi akti vnost-mi na OPPN-ju Hrastulje II, z akti vnostmi za izgradnjo krožišča v Škocjanu. Obveščeni so bili o izvedbi Revizijskega nadzora porabe sredstev občinskega proračuna s strani Združenja občin Sloveni-je glede poslovanja v letu 2015. Svetniki so bili seznanjeni tudi z objavo Javnega razpisa za sofi nanciranje programov in projektov na področju kmeti jske dejavnosti v občini za leto 2016 ter Javnim razpisom za dodelitev fi nančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmeti jstva in podeželja v občini za leto 2016. Seznanjeni so bili tudi z uspešno prijavo občine na razpis Javna dela 2016, ki je bil objavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, kamor sta bila prijavlje-na dva delavca za obdobje od maja do oktobra 2016. Seznanili pa so se tudi z rezultati oz. prijavljenimi vlogami na Javni razpis za sofi nanciranje programov varstva naravne in kulturne dedišči-ne ter Javnim razpisom za sofi nanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Škocjan v letu 2016. Vsem prisotnim pa je bil predstavljen tudi koledar prireditev letošnjega praznovanja ob-činskega praznika – KNOBLEHARJEVO 2016.10. redne seje občinskega sveta se je udeležil tudi direktor Komu-nale Novo mesto, d. o. o., g. Gregor Klemenčič, ki je prisotnim svetnikom podal letno poročilo o poslovanju podjetja v letu 2015. Podal je poročilo o poslovanju na nivoju podjetja kot celote in nato še posebej za Občino Škocjan. Poslovni rezultat Občine Škocjan dosežen v letu 2015 v višini 44.409 EUR je zmanjšan za davek od dohodka pravnih oseb v višini 6.896 EUR. Subvencije cen so znašale 28.878 EUR. Obvezne gospodarske javne službe so na nivoju občine dosegle poziti ven poslovni rezultat v višini 1.559 EUR, medtem ko so bile druge dejavnosti poziti vne v skupni višini 42.850 EUR. Letno poročilo Komunale Novo mesto, d. o. o., za leto 2015 je obravnaval tudi Odbor za komunalne zadeve in pro-met. Poročilo je podal predsednik odbora Alojz Hočevar.V nadaljevanju so svetniki sprejeli še Letni program športa v Občini Škocjan, ki je pripravljen na podlagi in v skladu z usme-ritvami Resolucije o nacionalne programu športa v RS za obdo-bje 2014−2023 ob upoštevanju zbranih podatkov o načrtovanih športnih programih v letu 2016. Cilj letnega programa je določiti športne programe, obseg športnih programov in obseg prora-čunskih sredstev za sofi nanciranje programov izvajalcev športnih programov v letu 2016, ob načelu zagotavljanja nediskriminator-nih pogojev za dodelitev predvidenih proračunih sredstev za ta namen. Skupni znesek za področje športa v občinskem proračunu znaša 19.400 EUR.Sledila je obravnava podanih predlogov za podelitev občinskih priznanj. Občina Škocjan ob praznovanju občinskega praznika vsako leto objavi Razpis za zbiranje predlogov za podelitev pri-znanj Občine Škocjan. Na podlagi objavljenega razpisa so na na-slov občine prispeli trije predlogi, ki jih je obravnaval tudi Odbor za občinska priznanja. Mnenje je podala predsednica ga. Marti na Kralj. Občinski svetniki so nato vse tri predloge potrdili ter sprejeli


DELO OBČINE

Naši koraki

S slavnostno sejo zaokrožili Knobleharjevo 2016

»Kdor je tako srečen, da more poslušati tega gospoda, ki je šele 31 let star, si mora priznati , da so ure, ki jih je preživel pri njem, med najlepšimi, kar jih je kdaj prebil,« je avgusta leta 1850 ob prihodu Ignacija Knobleharja v domovino za-pisala Zgodnja Danica. Ta veliki mož, naš domačin, je zaslu-žil čast »botra« domače občine. V okviru Knobleharjevega se izpeljejo prireditve, ki so po-stale že kar obvezne. Občinski praznik se zaključi s slavno-stno sejo občinskega sveta, in sicer na dan rojstva dr. Igna-cija Knobleharja, to je 6. julija.Tudi letos je bilo tako. Organizatorji in vsi, ki smo sodelovali pri pripravi, smo bili nadvse veseli številnega obiska tako domačinov kot tudi vabljenih gostov. Njihova prisotnost potrjuje, da župan z občinskimi svetniki in občinsko upra-vo sledi realnim ciljem in pravi poti . Kaj je občina uspela postoriti v zadnjem letu dni in kakšna je njena vizija, je v svojem nagovoru podal župan Jože Kapler. Na slavnostni seji so bila podeljena občinska priznanja za leto 2016. Fanika Godec, Vida Gros ter Stane in Bran-ka Povše (v njunem imenu sin Gregor), dobitniki letošnjih priznanj, so bili počaščeni ob dejstvu, da je okolje opazilo njihove napore za skupno dobro, po drugi strani pa se zave-dajo, da to pomeni neko novo moralno obvezo za prihodnji čas. Dobitnikom česti tamo. Kulturni program, ki sta ga spretno in iskrivo vodila Matej Krmc in Branka Petkovšek, so obogati li učenci Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, in sicer Monika Go-renc in Eva Kolenc na kitari ter godalni trio v sestavi: Ema Srebrnjak in Ema Lotrič na violini ter Ana Blažič na violon-čelu. Posebej pa je navdušila nova vokalna skupina občin-skega prostora Vokalnih 5, pred katero je zanesljivo še bo-gata in uspešna glasbena pot. V imenu prisotnih županov in podžupanov je občini za praznik česti tal sevniški župan g. Srečko Ocvirk. Naj Občino Škocjan spremlja sreča pri iskanju in izbiri novih korakov, novih smeri!

Marti na Božič

sklep, da se v letu 2016 občinska priznanja podelijo ge. Vidi Gros, ge. Faniki Godec ter skupno priznanje ge. Branki in g. Stanislavu Povšetu.Na pobudo tako občinskega sveta kot tudi osnovne šole želi ob-čina pristopiti k dozidavi vrtca pri OŠ F. M. Škocjan. Na podlagi stati sti čnih podatkov je osnovna šola pripravila podatke o predvi-denem številu otrok za vpis v vrtec. Že v šolskem letu 2016/2017 se pojavlja potreba po odprtju nove skupine za varstvo otrok v vrtcu. Ker v občinskem proračunu za ta projekt ni bilo predvide-nih dovolj fi nančnih sredstev, je občinska uprava pripravila pre-dlog prerazporeditve proračunskih sredstev, s čimer se zagotovijo pogoji in sredstva za pričetek investi cije. Gre za prerazporeditve med različnimi proračunskimi postavkami. Sredstva iz proračun-skih postavk 18015 – Investi cije v objekte in opremo za področje športa ter 19013 – Investi cije in investi cijsko vzdrževanje v osnov-ni šoli se prerazporedijo na proračunsko postavko 19016 − Inve-sti cije in investi cijsko vzdrževanje v vrtcih. S sprejetjem Sklepa o prerazporeditvi proračunskih sredstev I se v Načrt razvojnih pro-gramov Občine Škocjan za leto 2016 umesti tvi nov projekt »Do-zidava in nadzidava vrtca v Škocjanu«. Na podlagi izdelanega DIIP-a za projekt »Dozidava in nadzidava vrtca v Škocjanu« nas bo projekt v letu 2016 stal 190.000,01 EUR, v letu 2017 pa še 202.893,53 EUR. Skupaj 392.893,53 EUR. Za pokrivanje stroškov investi cije bo Občina Škocjan na podlagi povabila MGRT za dve proračunski leti vložila vlogo za koriščenje brezobrestnega kredita Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – 23. člen ZFO v višini 94.940,00 EUR v leti h 2016 in 2017. V letu 2017 pa še vlogo za nepovratna sredstva 23. člena ZFO v višini 63.293,00 EUR. V pripravi je javni razpis za projekt Dozidava in nadzidava vrtca v Škocjanu. Po izboru najugodnejšega izvajalca bomo pričeli z iz-vedbo investi cije, predvidoma že v mesecu avgustu 2016.Z namenom in ciljem zagotavljanja in izpopolnjevanja javnega in-teresa za leto 2016 je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 8. re-dni seji dne 18. 2. 2016 sprejel letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Škocjan. Ker so se pojavile dodatne potre-be po pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem oz. ureditvi posameznih zemljiškoknjižnih zadev, se je izkazala po-treba po ponovni dopolnitvi letnega načrta. V. d. direktorica OU ga. Marti na Hočevar je svetnikom predstavila parcelne številke in njihovo lokacijo z namenom razpolaganja in pridobivanja nepre-mičnega premoženja.Na pobudo občanov so nato svetniki sprejeli še sklep o ukinitvi javnega dobra za šti ri parcele v k. o. Zagrad. Občana sta na pri-stojni organ Občine Škocjan podala vlogo za odkup nepremičnine z obrazložitvijo, da se navedena nepremičnina v tem delu ne ko-risti kot javna pot in s tem ne predstavlja več javno dobro. Stranki že vrsto let uporabljata te nepremičnine, saj v naravi predstavlja-jo funkcionalni del k nepremičninam, ki so v njuni lasti . Svetniki so tako na podlagi navedenega potrdili izvzem iz javnega dobra.Na koncu so se svetniki seznanili še z odgovori na vprašanja in pobude, podane na 9. redni seji, ter podali nekaj novih pobud in zastavili nova vprašanja.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan


DELO OBČINE

Občina Škocjan na podlagi Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih fi nančnih sredstev za izgradnjo mikro komunalnih čisti lnih naprav v Občini Škocjan (Uradni list RS, št. 86/11) objavlja

JAVNI RAZPISo dodeljevanju nepovratnih

fi nančnih sredstev za izgradnjo mikro komunalnih čisti lnih naprav v Občini

Škocjan v letu 2016A) VRSTA UKREPA

1. Namen razpisa in orientacijski znesek• Sofi nancira se nakup in gradnjo mikro komunalnih čisti lnih

naprav (v nadaljevanju: MČN) s kapaciteto do 50 PE, in sicer na območjih izven aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije, skladno z novelacijo Operati vne-ga programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Republiki Sloveniji in skladno s projektom Idejne zasnove od-vajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v Občini Škocjan.

• Višina razpisanih sredstev: 10.000 EUR.• Višina subvencije: do 50 % vrednosti investi cije oz. do največ

1.000 EUR, vključno z DDV. Sredstva se razdelijo med vlagatelje v sorazmernem deležu višine računa in razpoložljivih sredstev v proračunu za tekoče leto.

2. Pogoji za pridobitev sredstev• Upravičenci do sredstev za izgradnjo MČN so lastniki (fi zične

osebe) stanovanjskih objektov na območju Občine Škocjan, in sicer za postavitev MČN na zemljišču, ki pripada temu sta-novanjskemu objektu in temu objektu tudi služi. V primeru iz-gradnje skupne MČN za več stanovanjskih objektov je nosilec investi cije (vlagatelj vloge) ti sti , na katerem zemljišču bo MČN zgrajena. Soinvesti torji medsebojna razmerja uredijo s poseb-no pogodbo.

• Upravičenci do sredstev so lahko tudi samostojni podjetniki s sedežem, tj. obratovalnico oziroma poslovnimi prostori na ob-močju Občine Škocjan, pri katerih se dejavnost izvaja v stano-vanjskih objekti h in pri katerih imajo odpadne vode karakteri-sti ke komunalne odpadne vode.

3. Upravičenec do sredstev iz tega pravilnika mora zagotoviti iz-polnitev naslednjih pogojev:• MČN mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o lastnostnih, kot

je predpisana v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čisti lnih naprav.

• Učinek čiščenja MČN mora biti v skladu z 21. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15) glede na parameter KPK, ki mora biti naveden v izjavi o lastno-sti h in označen na proizvodu. Za ti pske MČN je na območjih izven aglomeracij zahtevan učinek čiščenja 80 % za parameter KPK, pri MČN, ki se jih vgrajuje znotraj območij aglomeracij, pa morajo zagotavljati stopnjo čiščenja, ki je predpisana za to aglomeracijo (v kolikor gre za odvajanje in čiščenje odpadne vode znotraj aglomeracije, za katero je predpisano terciar-no čiščenje, mora vgrajena MČN zagotavljati enako stopnjo čiščenja).

Obsek obcestnega drevja in vejevja ter nevarnost ambrozijeV dneh, ko se številni odpravljate na zaslužen dopust, nekateri pa se z njega vračate in stopate v običajni delovni ritem, prihajamo v vaše domove z obvesti lom o nujnosti odstranjevanja ambrozije, ki se nezadržno razrašča v naših krajih, ter z zaprosilom, da poskr-bite za odstranitev drevja in vejevja, ki ovira varen prevoz vozil. Še dober mesec in odprla se bodo šolska vrata, po naših lokalnih cestah in javnih poteh pa bodo zopet dnevno vozili šolski avto-busi. Vljudno prosimo, da v svojih okoljih poskrbite za odstrani-tev razraščenega vejevja in grmovja, da bo zagotovljena varnost prevoza, in nenazadnje, da vejevje ne bo praskalo po avtobusih. Poskrbeli bomo za plačilo prevoza vaših otrok v šolo in domov, vas pa prosimo, da odstranite morebitne ovire na poti . V imenu otrok in prevoznikov se lepo zahvaljujemo. Podobno kot drugod se je tudi v naših krajih pojavila in močno raz-rasla strupena rastlina, imenovana pelinolistna ambrozija. Najbolj agresivno raste na zemljiščih ob cestah in rekah ter slabo obdela-nih kmeti jskih površinah. Ambrozija je plevel, ki povzroča škodo tako v kmeti jstvu kot tudi na zdravju ljudi. Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje sene-ni nahod, alergijsko astmo ali vnetje očesne veznice. Koncentracija cvetnega prahu te rastline lahko izzove simptome različnih bolezni. Previsoka obremenitev alergena v zraku se v Sloveniji pojavlja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Škodljiv vpliv ambrozije je mogoče preprečiti z do-slednim odstranjevanjem mladih rastlin. Tako kot v sosednjih državah je tudi v Sloveniji leta 2010 državni zbor sprejel zakon, ki nalaga lastnikom zemljišč, da rastli-ne odstranjujejo in prepre-čijo ponovno rast in širjenje.

Kako odstranjujemo pelino-listno ambrozijo?Rastlino je priporočljivo izpuliti s korenino vred še pred cvete-njem. Uničiti jo je mogoče z večkratno košnjo ali mulčenjem pred-vsem v juliju, avgustu in septembru, in sicer v časovnih razmikih približno 20 dni. V nasprotnem primeru lahko pokošena rastlina ponovno odžene in zacveti . Pri delu, še posebej, če imamo oprav-ka z že cvetočo rastlino, je priporočljivo uporabljati rokavice, ma-sko in zaščitno obleko, da ne pride do draženja kože in dihal. Spoštovani, ambrozija je velika nadloga za vse, ki imajo kakršne-koli težave z dihanjem. Je velika nadloga za kmete, saj je njena rast tako agresivna, da onemogoča rast posejanih kultur. Ambro-zija je nadloga sodobnega časa. Odkar sodelujemo pri različnih akcijah, smo zgradili medsebojno zaupanje. Vsakič ste dokazali, da ste pripravljeni delati , da zmorete, zato tudi sedaj pričakuje-mo, da boste vzeli zadevo zares in poskrbeli za očiščenje svojih zemljišč. Tako se boste izognili sankcijam, ki jih predpisuje zakon, in poskrbeli za zdravo okolje. Koristno bo za vse!Za razumevanje, za skrb in ukrepanje se najlepše zahvaljujemo!

Pripravila: Marti na Božič Jože Kapler, župan in Občinska uprava Občine Škocjan

Ambrozija, pelinolistna(Ambrosia artemisiifolia L.)


DELO OBČINE

• Čisti lna naprava mora biti na seznamu ti pskih MKČN, ki razpola-gajo z ustrezno dokumentacijo, ki je objavljen na spletnih stra-neh Zbornice komunalnega gospodarstva Republike Slovenije. V primeru rastlinske čisti lne naprave mora biti priloženo doka-zilo o izvedenih prvih meritvah s strani akrediti rane organizaci-je, na primer Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor …

• MČN mora biti izven aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije, skladno z novelacijo Operati vne-ga programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Republiki Sloveniji in s projektom Idejne zasnove odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v Občini Škocjan, sprejeti m na 29. redni seji Občinskega sveta Občine Škocjan dne 26. 8. 2014. Informacije o območjih aglomeracij in objekti h, pri kate-rih se predvideva izgradnja mikro komunalnih čisti lnih naprav, vlagatelj pridobi osebno na Občini ali Komunali Novo mesto, d. o. o. V primeru kasnejše izgradnje javne kanalizacije se v skladu z veljavnim občinskim odlokom preveri tehnična možnost pri-ključitve objekta na javno kanalizacijo.

• Na svoje stroške mora zagotavljati redno čiščenje in vzdrževalna dela na MČN ter skleniti z izvajalcem gospodarske javne službe Komunala Novo mesto, d. o. o., pogodbo o odvozu odvečnega blata iz čisti lne naprave.

• Lokacija objekta MČN ali priključka mora biti defi nirana na ze-mljiško parcelo, vlagatelji morajo razpolagati z lastniško pravico oziroma si morajo predhodno pridobiti pravico graditi .

• Pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt, zgrajen po 31. 12. 1967; za stanovanjski objekt, zgrajen pred 31. 12. 1967, pa v skladu z določili 1. odstavka 197. člena ZGO-1 uporabno dovoljenje.

• MČN mora biti zgrajena legalno in imeti pridobljena vsa potreb-na soglasja, v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

• v smislu zadnje alineje 6. člena Pravilnika o dodeljevanju ne-povratnih fi nančnih sredstev za izgradnjo mikro komunalnih čisti lnih naprav v Občini Škocjan (UL RS 86/2011) velja sofi nan-ciranje za obstoječe stanovanjske objekte in novogradnje, ki so legalno zgrajeni in evidenti rani v uradnem zemljiškem katastru, ter za legalno zgrajene MČN, če so stroški nastali po 1. 9. 2015.

4. Vlagatelj zahtevka poda pisno vlogo na Občinsko upravo Ob-čine Škocjan. Vloga mora biti na predpisanem obrazcu, ki se ga dvigne na Občinski upravi Občine Škocjan ali na spletni strani ob-čine: www.skocjan.si.

5. Vlogi za pridobitev sredstev mora biti priloženo:• osnovni podatki o MČN (proizvajalec, ti p MČN, kapaciteta, pro-

dajalec ipd.),• seznam ti pskih MKČN, ki razpolagajo z ustrezno dokumenta-

cijo. Seznam je objavljen na spletnih straneh Zbornice komu-nalnega gospodarstva, na kateri mora biti nedvoumno označen predmetni ustrezen ti p čisti lne naprave ustreznega proizvajalca in prodajalca. V primeru rastlinske čisti lne naprave mora biti priloženo dokazilo o izvedenih prvih meritvah s strani akrediti -rane organizacije, npr. Zavod za zdravstveno varstvo Novo me-sto itd.,

• račun, izdelan skladno z razpisnimi pogoji s popisom del in ma-teriala ter odgovorno osebo za izvedbo del,

• izjava lastnika nepremičnine, da je seznanjen z vrsto in obse-gom del na objektu,

• izjava izvajalca del oz. dobavitelja, da je opravil poseg skladno z veljavnimi predpisi,

• kopija sklepa o registraciji izvajalca oz. dobavitelja, iz katerega je razvidno, da izpolnjuje pogoje za opravljanje ustrezne dejav-nosti ,

• kopija sklenjene pogodbe z izvajalcem javne službe Komunala Novo mesto, d. o. o., o odvozu odvečnega blata iz čisti lne na-prave,

• dokazila o poravnanih stroških izgradnje (fotokopije plačanih računov),

• izjava o lastnostnih izdelka v slovenskem jeziku z dokazilom o izpolnjenih zahtevah slovenske zakonodaje o mejnih vrednosti parametrov odpadne vode,

• izjava o zaključku naložbe,• kopija veljavnega gradbenega dovoljenja za stanovanjski objekt,

zgrajen po 31. 12. 1967, oz. za stanovanjski objekt, zgrajen pred 31. 12. 1967, veljavno uporabno dovoljenje, izdano na podlagi določil 1. odstavka 197. člena ZGO-1,

• izjava, da je MČN zgrajena legalno in ima pridobljena vsa po-trebna soglasja, v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov gle-de na zahtevnost gradnje (Uradni list RS 18/2013, 24/2013, 26/2013).

B) ROK IN NAČIN PRIJAVE

Razpisni rok za oddajo pisnih vlog je do vključno 15. 9. 2016.Vloge se pošljejo ali prinesejo na naslov: Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan s pripisom »Ne odpiraj – vloga za sofi nanciranje MČN«.Če prosilec pošlje vlogo po pošti , se šteje za pravočasno, če je bila vložena priporočeno najpozneje do zadnjega dne razpisne-ga roka. Vloge je mogoče oddati tudi osebno do konca razpisne-ga roka pri občinski upravi, vendar najpozneje zadnji dan razpi-snega roka do 12. ure.

C) OBRAVNAVANJE VLOG

Vloge obravnava in ugotavlja njihovo upravičenost do sredstev na podlagi javnega razpisa komisija, ki jo imenuje župan. Vloge, ki bodo nepravočasne, se s sklepom zavržejo. Nepopolne vloge se pozovejo k dopolnitvi v roku 15 dni; v kolikor v tem roku ne bodo dopolnjene, se s sklepom zavržejo. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni z odločbo do 20. 12. 2016.Na to odločbo je možna pisna pritožba v roku 8 dni od prejema pri organu, ki je odločbo izdal. O pritožbi v trideseti h dneh odloči župan, čigar odločitev je dokončna.Na podlagi nastopa dokončnosti odločbe se izbranega upravi-čenca pozove k podpisu sofi nancerske pogodbe, ki jo je dolžan podpisano vrniti najkasneje v roku 5 dni. V kolikor pogodba v do-ločenem roku ne bo podpisana in vrnjena občini, se smatra, da se upravičenec odpoveduje dodeljenim sofi nancerskim sredstvom oz. odstopa od razpisa. V pogodbi o sofi nanciranju se podrobneje določijo obveznosti upravičencev.Po podpisu pogodbe se upravičencu do 30. 12. 2016 izvede izpla-čilo dodeljenega sofi nancerskega deleža za izgradnjo mikro ko-munalnih čisti lnih naprav v Občini Škocjan v letu 2016. Dodatne informacije v zvezi z razpisom so na voljo pri Občinski upravi Občine Škocjan.

Župan Občine ŠkocjanJože Kapler


OBČINSKA PRIZNANJA

Fanika Godec

Že dvajset let je uspešna podjetnica v občinskem prostoru. Je iz-jemno hitra, polna energije in moči, misli in ideje jo prehitevajo, ustvarjalna je na številnih področjih, redke proste urice pa najraje pokloni otrokom. To je ga. Fanika Godec, rojena domačinka, ki je bila v času odraščanja tako silno navezana na rojstno vas Zloganje, na dom in na Škocjan, da je vse svoje cilje in želje podredila domo-tožju in ni niti pomislila, da bi si življenje zastavila kje drugje. Še zelo mlada, takoj po zaključeni osnovni šoli, je morala v Celje, kajti želela si je pridobiti poklic šivilje. Ob uspešnem izobraževa-nju je našla še dovolj časa za akti vno ukvarjanje s športom – re-sneje je trenirala atleti ko, pri čemer si je oblikovala in krepila de-lovne navade, vztrajnost in odločnost, opraviti delo dobro in do konca. Tem načelom ostaja zvesta vedno in povsod. Mož Igor, sin Nejc in hčerka Nika so njena sreča, njen vir neusahljive energije. Fanika je že dvajset let uspešna podjetnica. Začetki so bili zelo težki. Danes je šivilja, ki sledi modnim trendom, ki sega po nagra-dah v širšem slovenskem prostoru, po drugi strani pa se prilagaja željam, potrebam in možnosti m posameznih strank. Svoje znanje brez zadržkov deli z mlajšimi. Včasih so jo obiskovali varovanci vrt-ca, zadnja leta pa odprto sprejema osnovnošolce. Predstavi jim poklic šivilje in skupaj naredijo izdelek. Oboji so neizmerno zado-voljni: učenci, ker so spoznali nekaj novega, mojstrica pa zato, ker vidi čisto veselje v njihovih očeh. Kar nekaj deklet je pri Faniki na-biralo prve izkušnje poklica šivilje, nekaj študentk teksti lne stroke je spoznavalo ta poklic. Prav v zadnjem obdobju sta skupaj s štu-dentko oblikovali in sešili zmagovalno poročno obleko. Česti ta-mo in le tako naprej. Fanika Godec si odmerja čas tako, da lahko opravi še druge akti vnosti , ki polnijo njeno dušo in srce. Akti vna in nepogrešljiva je pri Župnijski Karitas. Pripravljena je postoriti vse, kar je v dani situaciji potrebno: obiskati starejše, pripraviti obrok za udeležence oratorija, speči pecivo in še in še. Njena posebna ljubezen pa je delo z otroki, ki ji radi prisluhnejo in ji sledijo. Že nekaj let zapored sama poišče temo, priredi besedilo v krajši prizor, zbere igralce, naredi kostume in pripravi sceno. Ko je zadeva dodelana, pripravljena za širšo javnost, se predstavijo varovancem Doma starejših občanov Novo mesto in Impoljca na prireditvi Dan škocjanske kulture ter ob priliki župnijskega dne v Škocjanu. Starejši so presrečni, mladi pa veseli in zadovoljni. Za vse navedeno in še za številna dela za skupno dobro je Ob-činski svet Občine Škocjan na svoji 10. redni seji dne 14. 6. 2016 sprejel sklep, da se Faniki Godec podeli Priznanje Občine Škocjan za leto 2016. Pobudo za podelitev priznanja sta v imenu Župnijske Karitas po-dali Janja Strašek in Karmen Janežič.

Vida Gros

Vedno vesela, simpati čna občinska svetnica, z dušo in srcem pre-dana svoji družini in bučenskemu prostoru. Izredno uspešno vodi Društvo podeželskih žensk Bučka in sodeluje z drugimi društvi ter je tajnica Krajevne skupnosti Bučka. Za svoje obširno in raznoliko delo ne pričakuje nobene zahvale, želi le, da bi bile ženske zado-voljne in da bi zmogle in znale nekaj časa posveti ti sebi.To je gospa Vida Gros, katere korak se je leta 1992 zaustavil na Štritu, kjer sta z možem Frenkom zgradila lep in topel dom za sebe, hčerko Tjašo in sina Gašperja. Družina ji nudi vso oporo, pomoč in razumevanje za njeno razdajanje za skupno dobro. Ka-dar je izčrpana od nešteti h obveznosti , rada posedi na terasi svo-jega doma s pogledom na jezero in okolico. Prekrasna narava jo napolni z močjo in novo energijo. Leta 2000 je bilo ustanovljeno Društvo podeželskih žensk Bučka. Vida je takoj spoznala, da je to področje, kjer želi akti vno dela-ti in s svojim sodelovanjem bogati ti dejavnost društva. Z resnim pristopom, svojimi pobudami in predlogi si je pridobila zaupanje članic in sedaj je že tretji mandat izredno uspešna predsednica. Trudi se nagrajevati že uveljavljene projekte in vpeljevati nove, članice spodbuja k sodelovanju, istočasno pa se drži resnice, da je iskren medsebojni pogovor temelj uspešnega sodelovanja. Po-sebej vesela je, da v njihove vrste vstopajo mlada dekleta, ki želijo na zanimiv način spoznavati zakonitosti peke, kuhe in gospodinj-stva nasploh. Članice Društva podeželskih žensk Bučka in Vida osebno sodelu-jejo na regijskih in državnih tekmovanjih v peki kruha in sladkih dobrot. Vedno so uspešne in zato prejemnice medalj žlahtnih barv. V okviru Semanjega dne pripravijo samostojno prireditev Šarkerljado, ki pritegne mnoge obiskovalce. DPŽ Bučka, pod vod-stvom gospe Vide, sodeluje z ostali društvi na vseh prireditvah. Vse akti vnosti vodi preudarno, s polno odgovornostjo in razume-vanjem danosti , težav in potreb sodelujočih, kraja in prostora. Vrsto let je Vida tudi akti vna članica Krajevne organizacije Rde-čega križa Bučka. Nobena prevzeta naloga ji ni v breme, nobena naloga ji ni pretežka. Nikoli ne odreče pomoči ali sodelovanja, be-sedice ne prakti čno ne pozna. Ob nedeljskih sveti h mašah prešerno zapoje na koru skupaj z ostali člani pevskega zbora. Ob pesmi se sprosti ter razvedri in veselo razpoložena poskrbi za svojo družino. Na zadnjih lokalnih volitvah je bila izvoljena v Občinski svet Ob-čine Škocjan. Funkcija svetnice prinese dodatno delo v odborih in komisijah, kar je včasih lahko sila odgovorno in naporno. Kljub temu, da je daleč preobremenjena, je prevzela še naloge tajnice Krajevne skupnosti Bučka, kar kaže na to, da je domačim krajem


OBČINSKA PRIZNANJA / KNOBLEHARJEVO

resnično predana ter da je za domače kraje pripravljena narediti mnogo in še več. Za vse navedeno in še za številna dela za skupno dobro je Ob-činski svet Občine Škocjan na svoji 10. redni seji dne 14. 6. 2016 sprejel sklep, da se Vidi Gros podeli Priznanje Občine Škocjan za leto 2016. Pobudo za podelitev priznanja so podali: Alojz Hočevar, Irena Ho-čevar in Ljubica Hočevar.

Povše Stane in Branka

Delujejo zelo enotno, prisluhnejo sočloveku in pomagajo, živijo z domačim gasilskim društvom, z Župnijsko Karitas in z domačo vasjo. Življenjske preizkušnje jih utrjujejo, zgradijo njih osebnosti in jih tesno povezujejo, skupaj se veselijo lepih trenutkov, trdno si pomagajo ob različnih preprekah …To je družina Staneta in Branke Povše iz Velikih Poljan, družina, ki nikoli ne sili v ospredje, pa je vedno pripravljena pristopiti in delati , ko je potrebno karkoli postoriti za gasilstvo, vas, cerkev sv. Tomaža ali za posameznika. Njihov dom, sinova z družinama, njuni hčerki, predvsem pa šest vnukov pomenijo vir njune moči, njuno srečo. Vsak dan posebej skleneta z zahvalo za vse lepo, kar jima sedaj namenja življenje. Stane je že od rosnih fantovskih let, od same ustanovitve Pro-stovoljnega gasilskega društva Zagrad, delovni in zanesljivi član društva. Bil je prvi mentor pionirskim in mladinskim deseti nam in nekoliko zadržano pove, da je treniral sedem ekip in da so bile njegove ekipe na vseh tekmovanjih zelo uspešne. V svojem naj-bolj akti vnem obdobju je bil tajnik PGD Zagrad, vseskozi pa je član upravnega odbora društva. Prav tako od ustanovitve dalje je Stane član Župnijske Karitas. Pri delu mu po svojih močeh pomaga žena Branka. Obiskujeta bolne in ostarele, se z njimi pogovarjata in tako popestrita njihove eno-lične dni. Posebno skrb oba skupaj namenjata cerkvi Sv. Tomaža, katere skrben ključar je Stane že dolga leta. Akti vno je sodeloval pri zamenjavi oken, vrat in kamnite rekonstrukcije oltarnih sto-pnic v cerkvi. Skupaj z ženo poskrbita za vse, kar je potrebno zno-traj ali okoli objekta postoriti . Je pobiralec darov, že skoraj dve desetletji pa tudi akti vni član župnijsko-pastoralnega sveta, kjer skupaj s predstavniki drugih vasi načrtuje in usmerja delovanje ter akti vnosti domače fare. Ob priliki širitve ceste skozi Velike Poljane je bila odstranjena va-ška kapelica. Stane je naredil fotografi je stare kapelice in podal pobudo vaščanom, da postavijo novo, vendar popolnoma iden-ti čno prejšnji. Pobuda je bila sprejeta z odobravanjem in Stane se je loti l dela. Včasih je kdo pristopil in pomagal, vendar večino

fi zičnih del je opravil sam. Projekt je v celoti zaključen. Sredi vasi stoji zelo lepa kapelica, kjer se lahko mimoidoči prikloni, pomoli in mirno razmisli o poteh življenja.Oba z ženo Branko sta delovna tudi v Turisti čnem društvu Zagrad, kjer sodelujeta pri ohranjanju običajev in dediščine za bodoče ro-dove. Ob lokalni cesti v Velikih Poljanah, v senci mogočnih dreves, lahko sedete na postavljene klopi in si oddahnete. Tudi za to zele-nico vestno skrbita zakonca Povše. Vsa dela opravljata iz duše in srca in ne pričakujeta nobene zahvale. Za vse navedeno in še za številna dela za skupno dobro je Ob-činski svet Občine Škocjan na svoji 10. redni seji dne 14. 6. 2016 sprejel sklep, da se Stanetu in Branki Povše podeli Priznanje Ob-čine Škocjan za leto 2016. Pobudo za podelitev priznanja je podala Jožica Vovko iz Velikih Poljan.

Utemeljitve je pripravila Marti na Božič.

Prevzem obnovljenega gasilskega doma v Zagradu

V soboto, 18. 6. 2016, smo se domači gasilci v Zagradu in člani občinskih prostovoljnih gasilskih društev zbrali na sve-čanem prevzemu obnovljenega gasilskega doma z dograje-nim prizidkom. To je bila večletna želja domačih gasilcev, saj je gasilski dom z leti postajal vse bolj utesnjen in potreben prenove. Želja se je uresničila leta 2015 in se z deli zaklju-čila v letošnjem letu, seveda s pomočjo sponzorjev, Občine Škocjan in domačih gasilcev, za kar se vsem iskreno zahva-ljujemo. Svečanost je bila organizirana v okviru praznovanja občinskega praznika. Prireditev se je pričela z gasilsko parado gasilcev OGP Škocjan, gasilcev iz sosednjih društev in pobra-tenega gasilskega društva PGD Jarše - Rodica. Za tem je sledil krajši kulturni program, v sklopu katerega smo podelili za-hvale in plakete zaslužnim članom pri obnovi. Za prihodnjo varnost doma je poskrbel blagoslov domačega župnika To-neta Dularja. Dogodek smo zaključili s svečanim prerezom traku. Po končanem kulturnem programu je sledila pogosti tev. Ve-čer smo zaključili z veselico, ki je trajala dolgo v noč. Zabavala sta nas ansambla Fantje z vseh vetrov in ansambel Toneta Rusa.

PGD Zagrad


KNOBLEHARJEVO

Tu smo doma …

Tako smo naslovili prireditev, s katero smo se v petek, 24. junija 2016, na OŠ Frana Metelka Škocjan spomnili 25-letnice naše dr-žavnosti in 10-letnice prenove in nadgradnje naše šole. Učenci deklamatorji (Jan Gornik, Tinkara Čelesnik, Julija Srp-čič, Tina Kraljič) so občuteno deklamirali poezijo o domovini (H. Germ, Domovina; M. Bati č, Tudi jaz imam domovino; T. Pavček, Majhen je ta svet, Moj rojstni kraj). Kulturni program so obogati li glasbeniki (violina Tereza Zupet; klarinet Tina Kraljič; kitara Kla-ra Žagar, Julija Srpčič; klavir Lara Gornik). Lepote domače občine smo spremljali v sliki in besedi. Gre za projekcijo fotografi j, ver-zov in kratkih besednih utrinkov o domačem kraju. Vse to je delo naših metelkarjev. V nadaljevanju smo si ogledali še dva kratka fi lma; najprej o domačem kraju Škocjanu, za katerega je scena-rij napisala Sabina Klemenčič, snemalci pa so bili Andrej Primc, učenci Gašper Šinkovec, Eva Bobič, Mati ja Mehak, glas pa je fi lmu posodila Marinka Cerinšek. Metelkarjem in vsem zaposlenim je šola drugi dom, zato smo v počasti tev 10. obletnice njene preno-ve ustvarili fi lm, ki je zabeležil delovni utrip na naši šoli (scenarij Sabina Klemenčič, snemanje Andrej Primc, Boštjan Ziherl, Matjaž Markelc – vodenje po šoli). Učenci in učitelji so si oba fi lma z zani-manjem ogledali in bili navdušeni. S sliko pa smo se spomnili tudi dneva odprtja prenovljene šole 14. junija 2006; predstavitev je bila obogatena z občutki, počutjem na naši šoli in z željami metel-karjev šoli za njen 10. rojstni dan. V celoto pa sta vse skupaj lepo povezala osmošolca Boštjan Ziherl in Anja Mlakar. Ob koncu prireditve je ravnateljica najuspešnej-šim metelkarjem v tem šolskem letu podelila knjižne nagrade.

Marinka Cerinšek, Sabina Klemenčič, OŠ F. M. Škocjan

Pozdrav počitnicam

V petek, 24. 6. 2016, smo metelkarji zaključili šolsko leto. Prvo uro smo v večnamenskem prostoru šole imeli prireditev ob 25. obletnici dneva državnosti ter 10. obletnici nadgraditve šole, nato pa se je dogajanje odvijalo zunaj. Malica (dobrote z žara) ter kmečke igre med razredi so potekale na igrišču. Kot gostje pre-


V petek, 24. 06. 2016, smo imeli na Podružnični šoli Bučka za-ključno prireditev z naslovom Pozdrav počitnicam. Učenci so se predstavili v dramski igri, s petjem, igranjem, reciti ranjem in ple-som. Prireditev sta vodila petošolca Neja Vene in Gorazd Hočevar, Si-mon Tičar pa je skozi celotno prireditev skrbel za projekcijo. Med prireditvijo so učenci slavnostno prejeli spričevala, pohvale in knjižne nagrade, sledila je tudi predaja ključa in sprejetje bodočih prvošolcev v našo sredino. Prireditev smo zaključili s pesmijo in z izročitvijo zahval (daril) staršem in zaposlenim na šoli.

Suzana Rajgl Zidar, POŠ Bučka

senečenja so navdušili člani rock zasedbe Ice on Fire, nekdanji učenci naše šole. Ga. ravnateljica, g. župan in predstavnik šolske skupnosti Boštjan Ziherl pa so slovesno predali v uporabo zuna-nji fi nes, novo pridobitev šole. Učenci razrednih paralelk so se pomerili v štafetnih igrah, navijali smo za zabavne tekmovalce, ki so hodili v velikih gumijasti h škornjih, vozili samokolnice, skakali v vrečah. Igre smo zaključili z dvobojem med osmošolci in učitelji, ki so se pomerili v hoji s hoduljami ter na smučeh za več oseb. Zadnja ura šolskega leta je bila namenjena druženju z razredniki ter sladkemu presenečenju.

Tim za pripravo zadnjega šolskega dne na OŠ F. M. Škocjan

Tudi na Podružnični šoli Bučka smo pozdravili počitnice

KNOBLEHARJEVO

Postavitev mlaja na Stopnem za dan državnosti

Postavitev mlaja sega daleč nazaj v zgodovino, še v predkr-ščanske čase. Letos smo se občani odločili, da tudi mi za dr-žavni praznik, dan državnosti , postavimo mlaj. V petek, 24. 6. 2016, ob 18.00 se je na Stopnem zbralo nekaj občanov. Vreme nam je bilo naklonjeno. Čez približno dve uri je na mlaju, visokem 30 metrov, že plapolala zastava. Po uspešni postavitvi smo imeli piknik in druženje.

Klara Kosec


jo tako uspešno vodil tudi v bodoče. Pomembno delo pa so le-tos opravile tudi mentorice vse številčnejšega Plamenovega pod-mladka, tj. starejše in mlajše otroške Folklorne skupine Plamen, in sicer Teja Vovko, Maja Kukman in Petra Kic. Koncert si je prišlo pogledat kar nekaj obiskovalcev in veseli smo, da smo jim lahko s plesom in petjem polepšali predpraznični pet-kov večer. Koncerta pa ne bi zmogli pripraviti , če nam ob strani ne bi stali naši obiskovalci, podporniki, sponzorji in donatorji. Vsem iskrena hvala!

Folklorna skupina Plamen

Prireditev so omogočili:

KNOBLEHARJEVO

Letni koncert Folklorne skupine PlamenV petek, 24. junija 2016, je v večnamenskem prostoru Osnovne šole Frana Metelka Škocjan potekal tradicionalni letni koncert lo-kalne folklorne skupine. Prireditev je sodila v sklop praznovanja občinskega praznika Občine Škocjan – Knobleharjevo 2016. Na prireditvi so se Folklorni skupini Plamen pridružile še starejša in mlajša otroška Folklorna skupina Plamen ter gostujoča skupi-na – Folklorna skupina Blaž Jurko Razbor. Koncert je z izbranimi besedami povezovala ga. Zala Štamcar.

Kot prve so nastopile članice starejše otroške Folklorne skupina Plamen, ki so s spletom »Otroci z vasi« otvorile kulturni program. Avtorica odrske postavitve je Teja Vovko. Sledil je nastop gostu-joče folklorne skupine FS Blaž Jurko Razbor, ki se je na prireditvi predstavila z »Dolenjskim spletom« ter spletom z naslovom »Pobi se pričkajo«, oba pa sta avtorsko delo Andreje Beci. Članice in člani Folklorne skupine Plamen so se nam predstavili s spletom »Veselo je pr´ nas na vas´«. Splet je sestavila Nataša Zupet. Na koncertu so se predstavili tudi otroci mlajše otroške Folklorne skupine Plamen, ki so nam zaplesali splet z naslovom »Igra na vasi«, ki je delo Petre Kic. Na prireditvi pa so domače folklornice in folklorniki predstavili tudi povsem nov gorenjski splet z naslo-vom »Vasovanje«, ki pa je delo njihovega umetniškega vodje Da-vida Kocjana.Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju. Nekaj spodbudnih besed sta domači folklorni skupini namenila tudi župan g. Jože Kapler ter predsednica Kulturnega društva dr. Ignacija Knoble-harja Škocjan ga. Sonja Povše Krmc. Folklorna skupina Plamen se je zahvalila nekaterim svojim pomembnejšim članom. Posebno zahvalo velja nameniti njihovemu dolgoletnemu umetniškemu vodju Davidu Kocjanu ter Sašu Plutu, ki pri skupini skrbi za glas-beno spremljavo. Zahvala gre tudi Jožetu Vovku, ki je z letošnjim letom poprijel za mesto predsednika skupine in želimo si, da bi


jele smo 44 šarkljev. Razvrščeni so bili v tri kategorije: kvašeni, umešani in biskvitni. V petek dopoldne jih je ocenjevala tričlanska komisija. Komisijo so sestavljale: Betka Verščaj kot predsednica komisije, upokojena učiteljica na gosti nski šoli, Damjana Trbanc, slaščičarka v slaščičarni Pralina, Anica Pajer, profesorica na Srednji šoli za gosti nstvo in turizem Novo mesto. Ocenjevale so zunanji videz, vonj in okus skorje ter sredice, barvo, poroznost in elasti č-nost sredice ter povezanost skorje z dodatki in sredico. Glede na doseženo število točk so bile podeljene 3 zahvale za sodelovanje, 6 bronasti h priznanj, 24 srebrnih priznanj in 11 zlati h priznanj. Na splošno je komisija ocenila, da kvaliteta izdelkov raste iz leta v leto, saj ni bil izločen noben izdelek, ter da tekmovalci upoštevajo pripombe in priporočila komisije iz preteklih let. Za razstavo, ki je bila odprta v soboto od 9. ure dalje, smo vse ocenjene šarklje enako posule s sladkorjem, mize pa okrasile z marjeti cami. Da pa razstava ni bila samo paša za oči, je bilo šar-klje možno tudi poizkusiti . Veseli nas, da je letos prišlo na Bučko kar nekaj tekmovalk, ki so prvič sodelovale na šarkeljadi, da se za peko odloča vsako leto več mladih tekmovalk in da so bile neka-tere od drugod.Zahvalila bi se rada vsem, ki ste se odločili in zbrali pogum, da ste prinesli svoj šarkelj na ocenjevanje, ocenjevalni komisiji za korek-tno opravljeno delo, predsednici ZKS, ge. Ireni Ule, za pomoč pri soorganizaciji tekmovanja in vsem članicam društva, ki ste poma-gale, da je šarkeljada vse tri dni nemoteno potekala.

Vida Gros, DPŽ BučkaFoto: Eva Mlakar

Semanji dan na Bučki 2016

Turisti čno društvo Bučka je v sodelovanju z ostalimi bučenski-mi društvi ter ob fi nančni podpori Občine Škocjan in Turisti čne zveze Slovenije na dan državnosti , 25. junija, priredilo že trinajsti semanji dan. Praznični poletni dan in bogata sejemska ponudba sta tudi letos na sejem privabila veliko obiskovalcev. Delovala je kmečko-rokodelska tržnica s 23 različnimi ponudniki. Na letošnji tržnici so tako ponujali kar precej pridelkov lokalne pridelave, od različnih vrst moke, sadja, bučno in konopljino olje, salame, kruh, različna peciva, testenine, zelišča, marmelade in med, prav tako pa tudi najrazličnejše izdelke domače in umetnostne obrti . Še posebej nas veseli, da se je tokrat predstavilo tudi nekaj novih domačih ponudnikov. Kot običajno je bilo odprto tudi sejmišče z mnogimi ponudniki različnih izdelkov. V dvorani kulturnega doma so si obiskovalci lahko ogledali likovno razstavo umetniških del li-kovne sekcije KD Bučka ter še posebej atrakti vno razstavo šarkljev že 6. državnega tekmovanja in 12. šarkeljade.

KNOBLEHARJEVO

Knobleharjev pohod 2016

V soboto, 25. 6. 2016, smo se v čast naši državi in našemu rojaku dr. Ignaciju Knobleharju člani Turisti čnega društva Škocjan že tra-dicionalno odpravili na pohod po Knobleharjevi poti . Ob 8.00 smo se zbrali pred občinsko stavbo v Škocjanu in odkorakali proti Buč-ki. Pot nas je iz Škocjana vodila preko Hrastulj do geometrijskega središča Občine Škocjan, od tam pa čez Reso in Zaboršt na Bučko. Na Bučki smo se ustavili na semanjem dnevu, kjer so nas gosti telji vljudno postregli z malico in vodo. Po malici smo se sprehodili med stojnicami in si ogledali, kaj nam sejem ponuja. Svojo stoj-nico so imeli tudi naši zloganjski oglarji, ki so prodali veliko vreč doma pridelanega oglja. Po ogledu smo še malo posedeli v senci pod šotorom ter ob poslušanju ansambla poklepetali še z ostalimi obiskovalci. Ko je postalo pošteno vroče, smo se nekateri počasi odpravili peš proti dolini, drugi pa so si za domov priskrbeli pre-voz. Upamo, da bo naslednje leto udeležba še številčnejša in da bo pohod ostal stalnica na koledarju našega občinskega praznika.

Brigita Luzar, TD ŠkocjanFoto: Damjana Kirar

Enajst zlati h šarkljev

Društvo podeželskih žensk Bučka je letos organiziralo 12. ocenje-vanje šarkljev, ki je bilo obenem 6. državno ocenjevanje, saj pri organizaciji sodeluje tudi Zveza kmeti c Slovenije.Na ocenjevanje smo vabile na spletni strani društva in zveze, v Kmečkem glasu, v reviji Pet zvezdic, v Naših korakih, na lokalnem radiu, osebno pa smo povabile vse lanske tekmovalce. V četrtek, 23. 6. 2016, zvečer smo sprejemale šarklje za ocenjevanje. Spre-


Na odru, kjer je dogajanje spretno in z obilico humorja povezo-val znani radijec Darko Povše, smo lahko prisluhnili Kaji, Niki in Žani Jelinič, sicer pa je obiskovalce sejma ves dan veselo zabaval ansambel Franca Ocvirka. Na osrednji dopoldanski prireditvi sta zbrane nagovorila župan občine Škocjan Jože Kapler in predsednik KS Bučka Tomaž Marjeti č, ki je ob prazniku Krajevne skupnosti Bučka podelil krajevno priznanje Jožetu Mlakarju za dolgoletno in prizadevno delo v društvih in v krajevni skupnosti . Društvo pode-želskih žensk Bučka, ki je v sodelovanju z Zvezo kmeti c Slovenije letos že šesti č organiziralo ocenjevanje šarkljev na državni ravni in hkrati dvanajsti č v sklopu društvene šarkeljade, pa je podelilo 11 zlati h, 24 srebrnih in 6 bronasti h priznanj za šarklje, ki so jih prinesli v ocenjevanje, ter pet zahval.

Tekom dopoldanskih ur v sklopu sejma se je odvijalo več že tra-dicionalnih dogodkov: lepa popestritev sejma in vedno zanimi-vo za ogled je prihod konjenikov, članov Konjerejskega društva Škocjan. Na prireditvenem prostoru so svoj pohod zaključili tudi pohodniki, ki so se ob občinskem prazniku podali na pohod po Knobleharjevi poti . Kot se od sejma pričakuje, je ta tudi letos obi-skovalcem ponudil duhovit in z obilico humorja obogaten prikaz sejmarjenja. Spretni voditelj prireditve Darko Povše je tokrat pro-dajal petelina ter pri tem vneto »glihal« in uspešno pregovarjal prav tako dobro podkovano kupovalko, v vlogi katere je nastopila pevka Lidija Mužerlin iz ansambla Franca Ocvirka. Turisti čno društvo se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem društvom in posameznikom, ki ste s svojim delom na prireditvi vse od pri-prave do pospravljanja prizorišča prispevali k uspešni izvedbi tudi trinajstega semanjega dne.

Turisti čno društvo Bučka

Likovna kolonija in slikarska razstava

Letošnja slikarska kolonija je bila že četrta po vrsti . V soboto, 4. 6. 2016, smo se na prijetno toplo sončno jutro zbrali na Turisti čni kmeti ji Salmič. Prijetno vzdušje, dobra družba in pogled na mirno jezero kmeti je Salmič je ponujalo idealno priložnost za ustvarja-nje. Tokrat je na slikarski koloniji sodelovalo 18 ustvarjalcev z do-lenjsko-posavskega območja. Tema kolonije je bila »Ujeti trenutki dediščine«. Ustvarjalcem so bile na izbiro ponujene fotografi je detajlov iz okolice Bučke, ki so služile kot navdih za moti v na sliki. Ustvarjalni dan smo zaključili v popoldanskih urah.

Likovna dela, ki so nastala na koloniji, so bila razstavljena na sli-karski razstavi v Kulturnem domu Bučka z otvoritvijo v soboto, 11. 6. 2016. Po kratki kulturni prireditvi sta razstavo odprla predse-dnica Kulturnega društva Bučka Ljuba Hočevar in podžupan Ob-čine Škocjan Alojz Hočevar. Poleg vsake slike je bila na ogled tudi izvorna fotografi ja, ki je umetnikom služila kot navdih za moti v.

KNOBLEHARJEVO


Na ta način smo želele prikazati pogled na svet skozi slikarjeve oči. Nastala so zanimiva dela, ki jih je pregledal in ocenil Seba-stjan Popelar. Nagrade za prva tri mesta so prejeli: 1. mesto Franc Urbančič, 2. mesto Rezka Arnuš, 3. mesto Stevo Marković.Hvala tudi vsem donatorjem, ki so nam omogočili lažjo izvedbo kolonije in razstave. To so: Občina Škocjan; Pekarna Pepe, Ško-cjan; Čebelarstvo Gorenc, Jerman Vrh; Ekološka kmeti ja Mlakar, Jarčji Vrh.

Likovna sekcija, KD Bučka

Semanji dan na Bučki 2016Letos nam je vreme zopet prizaneslo in dalo zelo čudovit dan. Ta dan je bil 25. 6. 2016, državni praznik, ob katerem se nas je zbra-lo kar nekaj konjenikov. Odpravili smo se proti Bučki. Ob našem prihodu na Bučko, kjer se je odvijal tradicionalni semanji dan, nas je župan dobrodošlo sprejel. Tudi mi smo obiskovalcem sejma na-menili nekaj besed. Urejeni so bili tudi privezi in krma za konje, za nas pa hladna pijača in hrana. Manjkalo ni niti dobre družbe in glasbe. Veseli smo, da se lahko udeležujemo dogodkov, ki prika-zujejo tradicijo, trudimo se ohraniti stare običaje, saj so bili konji v preteklosti in tudi na takih dogodkih, kot je bil na Bučki, pomem-ben del življenja.

Konjerejsko društvo Škocjan

Otvoritev novih igral v Hrastuljah

Že šesto leto zapored se je v občinskem proračunu zagotovilo ne-kaj sredstev za nabavo igral za posamezno področje. Letos smo prišli na vrsto Hrastuljčani. Zelo smo veseli, da smo bili deležni

sredstev za nabavo igral podjetja 3males – Matej Hribernik, s. p., ki je bilo izbrano na podlagi najugodnejše ponudbe.Pred dobrimi dvajseti mi leti smo prejeli v dar gugalnice od dru-žine Geike in tako se je začelo. Nepozidano parcelo smo počasi spremenili v vaško otroško igrišče. Včasih smo se zbirali mi s svoji-mi starši, ker pa čas beži in smo že v večini tudi sami postali starši, se sedaj ponovno zbiramo z našimi otroki. Ta prostor je zbirališče za otroke, starše in stare starše. Vsem nam je prijetno, ko poslu-šamo smeh naših malčkov.Lansko leto smo se zbrali in malo obnovili že obstoječa igrala, na kar je padla pobuda, da bi poslali vlogo za igrala na občino in so-delovanje je takoj steklo. V vseh teh leti h je bilo potrebno skrbeti za ta prostor. Za košnjo so z vso zavzetostjo ves čas skrbeli Avšče-vi, kasneje tudi Komljančevi. Ker smo otroci rasli in ker nas je bilo vse več, so se porajale različne ideje. Izpod rok g. Slavka Avsca in g. Jožeta Cimermana je nastal vrti ljak, kasneje miza in dve klopi, obenem tudi peskovnik, rasla so drevesa, ki so bila posajena, naj-prej lipa ob osamosvojitvi Slovenije, nato pa še češnje, ki se jih prav tako vsi razveselimo, ko dozorijo.

Ko smo dobili zeleno luč z občine, da so igrala naročena, smo se 12. marca letos zbrali na prvem organizacijskem sestanku, le-ti pa so še sledili, da smo se dogovorili, kako bomo uredili in pri-pravili prostor, kjer sedaj stojijo igrala. Z dobrim pristopom vseh sovaščanov smo lahko naredili tako lep prostor, ki smo ga na 25. obletnico samostojnosti tudi uradno otvorili. Vaščani, ki ne ra-bimo veliko vzrokov, da se zberemo in poveselimo ob različnih priložnosti h, ki se dogajajo v vasi, smo se dogovorili, da bomo imeli tudi vaški piknik. Imeli smo zelo lep program, ki ga je po-vezovala Nina Cimerman. Za veselo vzdušje so poskrbeli rogisti , mlajša otroška Folklorna skupina Plamen, z deklamacijama sta se predstavili Špela Šterk in Neja Jerman. Za blagoslov igral je poskr-bel g. župnik Tone Dular, za pozdrav vsem prisotnim pa g. župan Jože Kapler, ki se mi je tudi v družbi Nine Cimerman pridružil pri prerezu traku.Kot sem že omenila, da smo vsi pristopili z razumevanjem in vese-ljem, naj vseeno omenim družine, ki so še materialno prispevale tako zdaj kot že v preteklih leti h: Majda in Ralf Geike, Slavko in Tončka Avsec, Jože in Slavica Cimerman, Darko in Jožica Komlja-nec, Sonja in Darko Kovačič, Jože Kic, Rok Blatnik, Anja Cimermen in David Kostanjšek, Boris in Ines Čelesnik, Marko in Simona Za-vodnik, Nina Cimerman in Tadej Avsec, Peter in Petra Čelesnik, Sonja in Franci Šterk, Bojan in Klarisa Jerman, Mitja Jerman in Tonka Ferlin, Mirko Janežič, Darko Tubak in Janja Gornik, Marko Rebselj, Prevozi Jože Deželan, s. p., ter še vsaka družina posebej, ki je kakor koli prispevala. Na koncu tudi največja zahvala Občini Škocjan in občinskemu svetu. V pripravi je tudi postavitev ograje.

Jerneja Kic, Foto: Petra Kic

KNOBLEHARJEVO


KNOBLEHARJEVO

Dan državnosti 2016 – 25 let slovenske države

V nedeljo, 26. junija, ob 10. uri je sti ški opat p. Janez Novak na Sto-pnem daroval sv. mašo za domovino in v zahvalo zanjo. Po sv. maši smo v veselju in hvaležnosti nadaljevali praznovanje 25. rojstnega dne naše države, domovine Slovenije. Vedno znova je prav, da si po-vemo in se zavemo, kako velik in veličasten dar je imeti svojo državo in kako smo vsi odgovorni, da je ne le ohranimo, ampak gradimo v njej iskrene medsebojne odnose, poštenost, spoštovanje in tako pomembno prispevamo k blaginji vseh nas. Blaginja pa ni le materi-alna preskrbljenost, ampak tudi visoka duhovna moč naroda. Letos se je tudi navzven videlo, da je praznik jubilejni in veselje še večje. Vsi prisotni so lahko imeli slovenske zastavice ter tudi velike zastave na drogovih. Posebej mlade in otroke je bilo res lepo videti , kako se veselijo in kako čuti jo prazničnost. Državno himno in še nekaj lepih domovinskih pesmi je zapel Šen-tjernejski oktet, slovesnosti pa so z recitacijami dodali vsebino in ton Žana Jelinič, Nina Kos, povezovalca Anja Cizelj in Matej Krmc, z glas-bo na klavirju pa Kristi na Cvitko.Slavnostni govornik je bil prof. dr. Stane Granda, ki je skoraj naš do-mačin, saj je rojen v prvih leti h po 2. svetovni vojni v Novem mestu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral in dosegel tudi dokto-rat zgodovinskih znanosti − sedaj z znanstvenim nazivom znanstveni svétnik.Raziskovalno področje Staneta Grande obsega poleg dogajanja v revolucionarnem letu 1848/49 predvsem socialno in gospodarsko zgodovino ter zgodovino Cerkve od srede 18. stoletja do najnovejše dobe. Temeljne probleme slovenske zgodovine, kot so na primer za-družništvo, zavarovalništvo, bančništvo, obrt itd., običajno raziskuje na mikro nivojih, kjer mu študije omogočajo nova temeljna spozna-nja. Značilnost njegovih raziskav je delo na neobjavljenih virih, zlasti na onih v avstrijskih in italijanskih arhivih. Svoja spoznanja je doslej, razen v člankih, predstavil tudi na številnih mednarodnih simpozijih v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem, Madžarskem in Hrvaškem. Na pedagoškem področju se je udejstvoval na različnih univerzah in fa-kultetah, trenutno deluje kot profesor za področje pravne zgodovine

in kulturne zgodovine na Fakulteti za humanisti ko Univerze v Novi Gorici.Prof. Granda je svoj nagovor nam, rojakom, kot nas on imenuje, po-dal v zelo sproščenem, klenem, jasnem jeziku in tonu, zato ga obja-vljamo v celoti , da bi tudi ti sti , ki niste mogli priti na Stopno, lahko to začuti li. »Spoštovani! Hvala, ker smem na tem zgodovinskem kraju z vami deliti veselje ob 25. obletnici samostojne slovenske države.Vsak naš kraj ima pomembno in svojo zgodovinsko vlogo. Kadar smo v škocjanski občini ali fari, se moramo najprej spomniti imena kraja. Sv. Kacijan nas namreč povezuje z Oglejem, iz katerega je v naše kra-je prodirala rimska omika, gospodarstvo in ne nazadnje tudi krščan-stvo kot nosilec naše dvati sočletne kulture. Vzhodno od Škocjana je onstran Krke kmalu po letu 1000 nastal srednjeveški trg Gutenwerd. Če njegovo ime razdelimo in prevedemo, nanj spominjata Dobrava (Gut) in Otok (Werd), ki je bil v lasti freisinških, to je sedanjih muen-chenskih škofov. Kot je znano, so ga na začetku zadnje četrti ne 15. stoletja uničili Turki. Tamkajšnja župnija, ne pa patrocinij, je prešla na takratno škocjansko kaplanijo. Povedano drugače, tukajšnji kraji so že zgodaj vedeli, s katere strani neba prihaja kultura, s katere pa težki časi. Pridnost in treznost, kljub prastari kulturi vinske trte, je iz tukajšnjih ljudi ustvarila izjemno delavne in vztrajne ljudi, ki so previ-harili težke čase zgodovine.Za razliko od nekaterih okoliških krajev, ki pa jih zaradi obzirnosti ne bom naštel, je za tukajšnje ljudi značilna svojevrstna bistrost, ki jo

stati sti čno najprej lahko ugotovimo v številu dijakov novomeške gim-nazije, ko so bili Škocjančani vodilni v širši okolici. Ker ne mislim imeti zgodovinskega predavanja, vas moram najprej povezati z ljudmi, ki imajo velik pomen za slovensko prihodnost in s tem tudi današnjo samostojnost. Kot prvi je Fran Serafi n Metelko. On je pomemben v več ozirih. Naj-prej bi omenili njegovo profesorsko vlogo. Ni samo učil, ampak je tudi in predvsem vzgajal zavedne Slovence. Prav izmed njegovih učencev so izšli najpomembnejši, najbolj zavedni Slovenci pred letom 1848 na Kranjskem. Skoraj nič manj ni pomembno njegovo prevajanje za-konov. To je bilo težko, zahtevno delo in je pomenilo predvsem obli-kovanje naše materinščine kot pravnega in upravnega jezika, kar je temeljni predpogoj, če ga hočete uvesti v urade. Naš slovenski jezik je usposabljal tudi za potrebe kmeti jstva in vzgajal učitelje za ljudske šole. Zaradi nesrečne metelčice, ki pa je ni vsiljeval, nima ustreznega mesta v slovenski zgodovini. Vsekakor pa ga lahko imenujemo enega največjih Dolenjcev.Naslednji mož, ki je zelo povezan s Škocjanom in slovenstvom, je Metelkov prijatelj, škocjanski župnik Janez Zalokar. Bil je prvi, ki je opozarjal naše kmete na nujnost upoštevanja trga, na nevarnosti , ki jih za kmeta prinaša tržno gospodarstvo. Skrbel je za zdravstvene razmere svojih faranov, zlasti pri nevarnosti h epidemije črnih koz in


društvo upokojencev in podobno. Nihče ne sme teh organizacij izra-bljati za odtujevanje in zlorabljanje naše države.Te dni smo zaradi izstopa Anglije iz Evropske zveze precej nervozni zaradi naše skupne evropske prihodnosti . Zadeva je skrajno resna in tudi od nas zahteva pamet in razsodnost. Dejstvo je, da sta tako slovenska država kot Evropa za nas v zadnjem času precejšnje raz-očaranje. Obe pravzaprav zaradi istega vzroka. Odtujili sta se nam, premalo skrbita za navadne, preproste, zlasti pa revnejše ljudi, de-lavce, ki si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh. Skrbijo jih samo bogati , trudijo se, kako bi bogati postali še bogatejši. Pri nas v zadnjem času opazujemo, kako bi radi zvišali plače onim, ki imajo že sedaj več kot 10.000 evrov mesečno. So znoreli? Kaj se dogaja?

Spoštovani rojaki! Načrtovalci in organizatorji Združene Evrope so bili globoko verni ljudje, ki so hoteli prakti čno uresničevati ljubezen do bližnjega. To nam sporoča tudi evropska zastava, ki ima dvanaj-stzvezdno avreolo Device Marije, kot je opisana v Knjigi razodetja, poslednji knjigi Svetega pisma. Sprejeta je bila 8. decembra 1955 na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Njen namen ni, da bi ljudi spreobračala, ampak predvsem sporoča, da brez krščan-skih načel, na katerih je stoletja slonela zahodnoevropska civilizacija, naša družba ni mogoča. Vera je milost, življenje v sožitju z drugimi pa dolžnost. Ko bo človek, ne pa denar, ponovno v ospredju, se ne bosta cedila med in mleko, ampak kriz ne bo!

Praznik ni zaradi države, praznik je zaradi nas. Daje nam pravico, da se veselimo, nalaga pa nam dolžnost, da zanjo skrbimo, da je in ostane taka, kot smo si jo zamislili leta 1991. Ne čez 25 let, ampak že ob njeni tridesetletnici mora biti v njej lažje in boljše živeti .« V prazničnem vzdušju in hvaležnosti za domovino, za lepo vreme, za tako lep kraj, kot je Stopno, za vse, ki so prišli na praznovanje in ga omogočili, smo nazdravili domovini in drug drugemu s cvičkom ali kakšno drugo pijačo, za kar so poskrbeli člani Društva vinogradnikov Škocjan. Gospodinje s Stopnega in Stare Bučke pa so pripravile peci-vo in kruh, da je praznik dišal po domače – po naše. Hvala vsem, veselimo se še naprej, bodimo radostni in ponosni ter naj Bog blagoslovi SLOVENIJO!

Marija Halas

KNOBLEHARJEVO

podobno. Bil pa je tudi izjemno politi čno usmerjen in je prvi tukajšnje ljudi seznanjal z načeli demokracije in ustavne države. Prav po njego-vi zaslugi so Škocjančani tudi množično podpisovali peti cijo za Zdru-ženo Slovenijo, iz katere je izšla naša samostojna slovenska država.Tretji, ki ga moramo tudi posebno izpostaviti je Jožef Jerman iz … Na Dunaju je študiral pravo, se leta 1848 vrnil domov in prepričeval kmete o koristi h revolucije in zahteve za Združeno Slovenijo. Ljudje so mu toliko zaupali, da so bili prepričani, da je cesarski odposlanec. Prav po njegovi zaslugi je toliko ljudi v dolini Radulje podpisalo pe-ti cijo za Združeno Slovenijo. Seveda so bili še številni drugi, izstopa zlasti družina Tršinar, katere pripadnica je tudi podpisala peti cijo za Združeno Slovenijo in bila tako verjetno prva tukajšnja ženska, ki je posegla v politi ko.Že prej sem omenil, da so bili tukajšnji ljudje »brihtni«. Kot vemo, je Ignacij Knoblehar tukaj na Stopnem zadnjikrat maševal doma. Vsi vemo, kdo je bil. Ali ste kdaj pomislili na njegova obzorja, na njegovo razumevanje sveta, da se je odločil za širjenje krščanstva v Afriki. Gre za človeka velikih obzorij. Posebno moram izpostaviti , kako je hotel z vero ljudi tudi reševati suženjstva in jih z učenjem obrti usposobiti za samostojno življenje.

Spoštovani rojaki! Imate nadpovprečne prednike. Ne vem, če se za-vedate, koliko so prinesli k vašemu položaju, vsekakor pa so njihove zasluge za slovenstvo velike in se jih moramo spomniti na današnji dan, ko se spominjamo 25-letnice svoje države. Težko ali pa je sploh ne bi imeli brez takih izjemnih mož.Posebej bi vas rad spomnil tudi na one, ki so zaradi ljubezni do slo-venstva med II. svetovno vojno žrtvovali svoja življenja, kot tudi na one, ki so na pokopališču vpisani na farno ploščo in so žrtve režima, ki je moral propasti , da smo lahko prišli do lastne države. Danes mo-ramo posebej omeniti Janka Komljanca, izjemnega duhovnika, kate-rega grozovit način smrti največ pove o njegovi izjemnosti . Mnogo-krat slišimo, da smo Slovenci prehitro in s premalo žrtvami prišli do lastne države. Ni res. Žrtve so številne in še kako krvave. Velike zasluge naših prednikov za našo kulturno in narodno preživetje nas seveda tudi obvezujejo. Mi moramo spremeniti odnos do naše države. Nasprotniki njene osamosvojitve so jo dobesedno ukradli in naša naloga je, da si jo povrnemo. Ne tako, da postanemo poslanci ali ministri, ampak da vsak v svojem okolju pazi, da se ne dogajajo stvari, ki nam škodijo, ki poslabšujejo naš položaj. Vsako javno delo je pomembno, pa naj gre za gasilce, Rdeči križ ali Karitas, pevski zbor,


se je začelo zares. 14 ekip je uspešno izvedlo 4 igre. V nekaterih so bili mokri, v drugih pa samo dobro preznojeni. Med samim dogajanjem na prireditvenem prostoru ste si lahko ogledali tudi bogato razstavo kmeti jske mehanizacije, vreme pa nam je bilo na-klonjeno do večera.

Za pijačo in jedačo so vseskozi skrbeli člani društva. Po odigra-nih igrah smo vse točke ekip natančno sešteli in jih razvrsti li po končnih mesti h. Prvi dve mesti sta zasedli ekipi iz Zloganja, tre-tje mesto pa ekipa s Štrita. Sledila je podelitev pokalov in nagrad najboljšim trem. Po podelitvi je do večernih ur sledila zabava z ansamblom Nebo. Veseli smo visoke udeležbe tako tekmovalcev, navijačev in gledalcev, posebna zahvala pa gre tudi sodnikom, ki so dobro in pošteno sodili, gospodom, ki so pripeljali in postavili na ogled svoje stroje, Petru Blatniku za hudomušno vodenje in komenti ranje skozi celotno dogajanje, Marku Kirarju, ki spomine na igre vsakoletno ovekoveči tudi s fotoaparatom, ter Kmeti ji Sal-mič za glavno nagrado. Vabljeni tudi drugo leto.

Brigita Luzar, TD Škocjan Foto: Marko Kirar

KNOBLEHARJEVO

Kmečke igre 2016

Bila je nedelja, 26. 6. 2016, ko se je večina Škocjančanov vračala z maše za domovino s Stopnega. Veliko jih je hitelo domov na kosilo, po kosilu pa hitro v Škocjan, kjer so se ob 14. uri že za-čele kmečke igre pri gasilskem domu. Člani Turisti čnega društva Škocjan smo ponovno pripravili zanimive in domiselne igre, pri katerih so tekmovalci morali biti spretni, zraven pa so morali tudi malo razmišljati . Po drugi uri popoldne so ekipe iz vasi in društev že začele prihajati in se prijavljati .

Malo pred pol tretjo uro je sicer začelo deževati , dež pa je bil bolj za srečo kot nesrečo, saj se je do začetka tekmovanja prijavilo kar 14 ekip. Takoj, ko se je pokazal sonček, smo začeli najprej z otro-škimi kmečkimi igrami, ki se jih je udeležilo več kot 20 igrivih in nadobudnih otrok. Vsi do dobro poslušali navodila in celotne igre odigrali z veliko smeha in razigranosti . Za nagrado je vsak dobil kapo z našim logoti pom, ki bo v vročih poletnih dneh še kako prav prišla. Ker pa so bili zmagovalci prav vsi, so na koncu dobili še ledeno-sladko presenečenje. Potem


namreč drži dejstvo, da je rak debelega črevesa in danke eden najpogostejših rakov, za katerimi umirajo odrasli moški in ženske. Žal je to tudi zaradi tega, ker je ta rak pogosto prepozno odkrit. Ljudem vedno svetujemo, naj sodelujejo v programu vsakič, ko dobijo vabilo.V Škocjanu smo tako preživeli dva lepa ter sončna dneva in upa-mo, da se tja zopet vrnemo.

Doroteja Kuhar, dr.med., spec., vodja delovne skupine za nenalezljive bolezni,

NIJZ OE NM

KNOBLEHARJEVO

Bučka na kmečkih igrah v Škocjanu

V sklopu občinskega praznika so tudi letos potekale tradicional-ne kmečke igre. Tudi na Bučki smo se odzvali in sestavili kar šti ri ekipe. V okviru Turisti čnega društva Bučka so nastopile ekipe Jer-manci, Elita s Štrita in Elita s Štrita 1, v okviru Društva podeželskih žensk Bučka pa je nastopila ekipa Bučenski pušl'c. Štritovci smo letos pusti li frezo doma in se raje pridružili Jermancem na nji-hovem lojtrniku ter se tako skupaj odpravili na veselo pot proti Škocjanu.

Žal nismo uspeli ponoviti zmage iz lanskega leta, je pa ekipa Elita s Štrita vseeno osvojila odlično tretje mesto. Vsi skupaj smo navdu-šeni nad nagrado – spust s kanuji po reki Krki. Komaj čakamo, da jo izkoristi mo, saj vemo, da nas čaka še en zanimiv in nepozaben dan, poln zabave in dobre volje.

Marjeta Žibert, Foto: Vida Gros

Občinski praznik v občini Škocjan

Nacionalni inšti tut za javno zdravje je skupaj z Občino Škocjan v času občinskega praznika izpeljal tudi preventi vne dejavnosti za občane. Tako smo v petek, 1. julija, in soboto, 2. julija, na stoj-nicah obveščali in osveščali mimoidoče o zdravem načinu življe-nja s pomočjo različnih plakatov in promocijskih gradiv. Hkrati pa smo vsem zainteresiranim brezplačno analizirali njihovo telesno težo s pomočjo posebne tehtnice, ki nam pove, koliko kilogramov maščob in ostalih tkiv ter vode vsebuje naše telo. Vsakemu smo rezultate tudi ovrednoti li in se pogovorili o možnosti h za njiho-vo vzdrževanje ali pa izboljšanje. Poleg tega smo merili tudi krvni tlak, vendar je bilo zanimanje za tehtnico precej večje. Opažamo, da so ljudje zelo ozaveščeni glede zdravih navad, vendar jih je v praksi marsikdaj težko udejanjati . Radi pa se udeležujejo tovr-stnih meritev na terenu.Poleg meritev nekaterih dejavnikov tveganja smo imeli še model napihljivega črevesa kot promocijo državnega presejalnega pro-grama SVIT. Program je izjemnega pomena pri zgodnjem odkriva-nju raka debelega črevesa in danke. Sprehod skozi model čreve-sa je tudi na zanimiv in poučen način prikazal spremembe »tam znotraj« za vse ti ste, ki so se po modelu sprehodili. Še vedno


KNOBLEHARJEVO

Streljanje in pikado Tudi letos smo ob občinskem prazniku prispevali svoj del v mozaiku prireditev, in sicer v pikadu ter streljanju. Povabili smo upokojence iz sosednjih društev, da so tekmovali in pra-znovali z nami. Bilo je devet ekip v pikadu (moški in ženske), v streljanju pa je bilo pet ekip.

Pikado pri moških: Posamezno so slavili:1. DU Šentjernej 1. Borsan Marko, DU Šentjernej2. DU Škocjan 2. Rodič Franc, DU Škocjan3. DU Suhor 3. Bobič Anton, DU ŠkocjanPikado pri ženskah: Posamezno so slavile:1. DU Prečna 1. Vene Marija, DU Šentjernej2. DU Šentjernej 2. Lekše Milena, DU Škocjan3. DU Otočec 3. Grah Mojca, DU PrečnaV streljanju so slavili: Med posamezniki:1. DU Prečna 1. Becele Marjan, DU Prečna2. DU Škocjan 2. Sikošek Drago, DU Prečna3. DU Suhor 3. Bobič Anton, DU Škocjan»Ni pomembno, kam piha veter, pomembno je, kako odpre-mo jadra.«

Jožica Kaučič, DU Škocjan

Otroški živžav

V petek, 1. 7. 2015, je v okviru praznovanja Občine Škocjan na nekoliko drugačen način kot prejšnja leta potekal otroški živžav. V uvodu nam je nekaj prijaznih in spodbudnih besed namenil žu-pan Jože Kapler, v nadaljevanju pa so se s himno vrtca predstavili otroci vrtca Radovednež. Sledila je dramska igra Bobek in barči-ca, ki so jo zaigrale učiteljice prve triade osnovne šole Škocjan in vzgojiteljice vrtca Radovednež. Igra je bila zasnovana tako, da so otroci v spremstvu vzgojiteljic v njej akti vno sodelovali s plesom, nato pa v zabavnem kvizu s pravilnimi odgovori premagali skupi-no staršev. Tako so prvi sestavili svojo pravo barčico. Za trud so bili nagrajeni s sladoledom in milnimi mehurčki. Na koncu pa je za posebno presenečenje poskrbel še navihani škrat Rudi, ki je prišel iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in otroke naučil čisto poseben ples.Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto in knjižničarki Ireni Muc ter Občini Škocjan za sladko pre-senečenje.

Nuša Povše, Vrtec Radovednež pri OŠ F. M. Škocjan


KNOBLEHARJEVO

Sprejem Zoisovih šti pendistov in učencev, vpisanih v Zlato knjigo Osnovne šole Frana Metelka Škocjan

»Znanje je sreča, bogastvo, je pot, ki pelje v življenju do pra-vih vrednot. Le z znanjem boste spreminjali svet, zato ostani-te delovni, pridni, knjiga naj vas spremlja spet in spet.« To je bil zapis voščila župana ob srečanju z Zoisovimi šti pendisti in učenci, vpisanimi v Zlato knjigo Osnovne šole F. M. Škocjan v šolskem letu 2015/2016. Že nekaj let ob praznovanju ob-činskega praznika na sprejem pri županu povabimo aktualne Zoisove šti pendiste Občine Škocjan in učence, ki so bili v zadnjem šolskem letu vpisani v Zlato knjigo Osnovne šole F. M. Škocjan. Letos je bilo na sprejem pri županu povabljenih osem Zoisovih šti pendistov, katerih delo spremlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in šti pendije, ter šti ri učenke Osnovne šole F. M. Škocjan. Srečanje se je odvijalo v petek, 1. julija 2016. Po druženju in pogovoru z županom smo jih povabili še na ostale spremljajoče prireditve, ki so se odvijale v Škocjanu v okviru praznovanja občinskega praznika, ter jih pogosti li z malico pod šotorom.


Škocjan poje in igra 2016V sklopu praznovanja praznika Občine Škocjan že nekaj let poteka prireditev Škocjan poje in igra, na kateri se predstavijo pevske in glasbene skupine, ki delujejo na območju občine. Vsako leto se na prireditvi predstavi kakšna nova skupina, letos kar dve, česar smo neizmerno veseli. To nam je dokaz, da kultura v prostoru živi ter se razvija. Na prireditvi nastopajo različne pevske skupine in sestavi, različnih starosti in različnega pevskega žanra. Predstavijo se tudi glasbeniki na harmoniki, kitari, klaviaturah … pa tudi pleše se. Vsi skupaj gojimo eno: pesem, slovensko pesem!Letošnja prireditev Škocjan poje in igra, ki jo je povezoval g. Slav-ko Podboj, je potekala v petek, 1. julija 2016. Prireditev je raz-deljena na dva dela. Prvi del, v katerem se z dvema zanimivima pesmima predstavijo zbori in pevske skupine, poteka v dvorani Metelkovega doma. Poleg predstavitve pevskih skupin se na pri-reditvi podelijo tudi priznanja krvodajalcem jubilantom. Folklor-na skupina in glasbene skupine se obiskovalcem predstavijo na osrednjem prireditvenem prostoru − pod šotorom.

Uvodoma so se z dvema ljudskima pesmima predstavile Ljudske pevke Klasje, ki od letošnjega leta dalje delujejo v okviru Kultur-nega društva dr. Ignacija Knobleharja Škocjan. Prireditve se vsako leto z veseljem udeležujejo tudi člani društva bolnikov po kapi z imenom Kapniki, ki zase pravijo, da so ljubitelji domače pesmi. Prvič so se na prireditvi predstavile članice pevske skupine Vo-kalnih 5. Skupina deluje v okviru KD Bučka od novembra 2015, sestavljajo pa jo dekleta z Bučke, Studenca in Sevnice. Družita jih ljubezen in veselje do glasbe in petja ter želja, da bi s svojimi na-stopi popestrile marsikatero prireditev ali dogodek. Ob praznova-nju obletnice delovanja konec leta pa pripravljajo tudi prvi samo-stojni koncert. Sledil je nastop pevske skupine Stari prijatelji, ki prihajajo iz Dobrave pri Škocjanu in delujejo pod okriljem Društva upokojencev Škocjan. Skupina je letos organizirala in izvedla že osmi koncert ljudskih pevskih skupin, pred kratkim pa so posneli tudi svoj prvi CD. Povabilu za sodelovanje na prireditvi se z ve-seljem odzovejo tudi Ljudske pevke s Telč, ki uradno delujejo v sosednji sevniški občini, vendar pa spadajo pod našo škocjansko župnijo. Skupina je bila lansko leto dobitnica zlatega priznanja za udeležbo na regijskem srečanju ljudskih pevcev in tudi letos so dosegle državno raven. Prireditve so se letos prvič udeležili tudi člani Vokalne skupine Gorjanski spev, ki združuje mlade fante iz več občin: Škocjana, Šentjerneja in Kostanjevice na Krki. Skupina sama zase pravi, da prihaja iz pod najlepših »gora« − Gorjancev, po katerih so si nadeli tudi ime. V Škocjanu pa radi zapojejo tudi člani Cerkvenega mešanega pevskega zbora Dobrava, ki ga že od ustanovitve dalje vodi ga. Fanika Marti nčič. Zbor je letos maja izvedel odmeven koncert Marijinih pesmi v podružnični cerkvi


KNOBLEHARJEVO

na Otoku. Za pokušino pred nedeljskim samostojnim koncertom smo zapele tudi članice Pevske skupine Plamen in se zbranim predstavile z dvema lepima slovenskima skladbama. Za zaključek pa so zapeli še ljudski pevci Fantje z vasi, ki bodo letos zabeležili 20 let delovanja.

V drugem delu prireditve, pod šotorom, so se najprej predstavili Bučenski ramplači in obiskovalce dodobra nasmejali s svojimi hu-domušnicami, saj je tudi namen ustanovitve skupine ohranjanje ljudskih pesmi s šaljivo vsebino in prinašanje dobre volje na po-slušalce. Sledil je nastop starejše otroške Folklorne skupine Pla-men, ki se je predstavila z lastno plesno postavitvijo Otroci z vasi. Nato je 18 harmonikarjev, ki se igranja na inštrument učijo pri ge. Tini Lenart, zaigralo dve Slakovi skladbi, ponarodelo V dolini ti hi ter Moj avto. V nadaljevanju se je predstavila še članska Folklor-na skupina Plamen z izborom dolenjskih plesov. Za zaključek pa so zaigrali in zapeli še mladi Lenarti , Luka, Nika in Blaž.Vse skupine so iz rok župana prejele zahvalo za sodelovanje in na koncu zapele in zaigrale skupno pesem »Prav lepa je škocjanska fara«.Veselo druženje pevk, pevcev, plesalk, plesalcev in glasbenikov pa se s tem še ni končalo, saj se je veselo druženje nadaljevalo z žurom Škoc'n roll. Na velikem odru v središču Škocjana se je tako predstavila domača skupina Ice on Fire, Dare Acousti c, Captain Morganʹs Revenge ter gost večera Omar Naber.



KNOBLEHARJEVO


KNOBLEHARJEVO

Podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom

V petek, 1. julija, sva Območno združenje RK Novo mesto in Obči-na Škocjan na prireditvi Škocjan poje in igra podelili jubilejna pri-znanja krvodajalcem. Povabljenih je bilo 66 darovalcev krvi, 6 jih je priznanje že prejelo v Krki, d. d., ki so kri darovali od 5-krat do 90-krat. Župan Jože Kapler, sekretarka OZRK Novo mesto Barbara Ozimek in predstavnica Centra za transfuzijsko dejavnost Novo mesto Lidija Nograšek so nagovorili krvodajalce in jim podelili priznanja. Slednja je dodala, da so v poletnih dnevih krvodajalci zelo dobrodošli, ker se čuti že pomanjkanje krvi zaradi dopustov. Prejemnikom priznanj česti tamo.

OZRK Novo mesto

V petek, 1. julija, smo v okviru praznovanja občinskega praznika Knobleharjevo 2016 podelili priznanja krvodajalcem jubilantom. Prejemniki priznanj so bili ti sti darovalci krvi, ki so to dragoceno tekočino darovali 5-krat, 10-krat, 15-krat, 20-krat, 25-krat … vse do 90-krat. Priznanja sta v okviru prireditve Škocjan poje in igra podeljevala župan Občine Škocjan g. Jože Kapler in sekretarka OZ RK Novo mesto ga. Barbara Ozimek, ki je v svojem nagovoru pou-darila pomen krvodajalstva in se zahvalila za to humano dejanje. Izpostavila je željo, da bi se čim več ljudi odločilo, da postanejo krvodajalci. Vse prisotne je pozdravila tudi predstavnica Zavoda za transfuzijsko dejavnost Splošne bolnišnice Novo mesto in če-

5X DAROVANA KRI BANIČ KATJABREGAR DAVIDHOČEVAR ZVONEHOČEVAR MITJAKOMLJANEC UROŠMATKO DAMJANTRAMTE KATJATRAMTE MARIJAŽIBERT MOJCA10X DAROVANA KRI ARH BOJANLAHNE LJUDMILAMATKO MELITAMLAKAR KLEMENPOGAČIĆ VERICAPOGAČIĆ RENATOPRAZNIK MILENAŠIŠKO MIHAZORKO IRENA15X DAROVANA KRI BAŠELJ JOŽEBLATNIK GORENC ANKABREGAR MOJCADEBEVEC JOŽEGAZVODA ANDREJGORENC SLAVKOGROS ANDREJKOMLJANEC SANDIKOVAČ GABRIJELAMARKOVIČ SIMONPREGRAT BRANKORUPAR MITJAŠTERK JOŽE20X DAROVANA KRI ANTIĆ STANISLAVCVELBAR JUSTINAŠKULJ JOŽICATOMAŽIN JOŽICAVDOVČ MATIJA

VENE BORUTŽAGAR JOŽE25X DAROVANA KRI ILAŠ BORISMARJETIČ TOMAŽRUPAR FRANC30X DAROVANA KRI KIRN MARIJAKRMC MARKOKRNC MATEJMLAKAR JOŽICAPOGAČIĆ JOSIPZORAN JOŽE35X DAROVANA KRI GODEC IGORHOČEVAR MARKOKOLENC ANICARŽEN UROŠSAJE MARJANŽIBERT FRANC40X DAROVANA KRI KRNC RAJKO45X DAROVANA KRI ČELESNIK MIRANTRAMTE ANTONVENE ALOJZVRČEK DAMJAN50X DAROVANA KRI SELAK JANEZZUPANČIČ MATJAŽ60X DAROVANA KRI HOČEVAR JOŽEOBERČ MARJANTRAMTE DARKO70X DAROVANA KRI ANČIMER ROMANKOLENC JOŽE90X DAROVANA KRI ROBEK ZDRAVKO

sti tala vsem nagrajencem. Druženje se je po končani prireditvi v Metelkovem domu nadaljevalo pod šotorom, kjer je bila za krvo-dajalce jubilante pripravljena pogosti tev, ki jo je pripravila Občina Škocjan v sodelovanju s PGD Škocjan.Zahvalo si zaslužijo vsi ti sti , ki v tej plemeniti akciji z darovanjem krvi pomagajo sočloveku.

Tinca Granda, KORK Škocjan


KNOBLEHARJEVO

Škoc'n roll

V okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika Knoblehar-jevo 2016 je v petek, 1. julija, potekala zabava za mlade in mlade po srcu, ki imajo radi rock, punk in rock'n'roll glasbo. Poimeno-vali smo jo Škoc'n roll. Nastopili so Dare Acousti c, skupini Ice on Fire in Captain Morgan´s Revenge, kjer so člani zasedbe tudi naši domačini. Zvezda večera je bil gost Omar Naber, ki je s svojim nastopom navdušil obiskovalce. Sicer bolj glasno glasbo je prišlo poslušat poleg domačinov tudi kar nekaj navdušenih poslušalcev od drugod. Vzdušje je bilo pravo in upam, da ga naslednje leto ponovimo.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem številnim domačim in drugim sponzorjem, ki so prispevali, da je prireditev uspela.

Karmen Janežič

Poročilo o ribiškem tekmovanju

V soboto, 2. julija, ob 7. uri smo se ribiči zbrali pri gosti lni Se-lak v Dobravi, kjer smo na tekmovalni trasi reke Krke izvedli že tradicionalno 19. ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine Škocjan – Knobleharjevo 2016. Ker Ribiška družina Novo mesto letos praznuje 70. obletnico svojega delovanja, je bilo tudi tekmovanje za pokal občine v počasti tev tega pra-znovanja. Tekmovanja se je udeležilo 15 članov. Pred tekmo-vanjem nas je prišel pozdravit župan g. Jože Kapler in nam zaželel veliko sreče pri ribolovu. Tekmovanje se je pričelo ob 9. uri in je trajalo do 13. ure. Po zaključku lova smo ulovljene ribe stehtali in ugotovili, kateri ribič je letos ujel največ ter tako osvojil pokal. Po končanem tehtanju smo se odpravili v Škocjan v gosti lno Karolina, kjer nas je čakalo kosilo s hladno pijačo. Ko smo se vsi dobro podprli z okusnim kosilom, smo se odpravili še na razglasitev najboljših.

1. mesto: DARKO JUVANČIČ; 13.180 gramov2. mesto: IVAN BOBNAR; 6.740 gramov 3. mesto: JANEZ GREGORČIČ; 4.350 gramov Vsi tekmovalci skupaj smo ujeli 48.135 gramov rib, ki pa smo jih po tehtanju zdrave spusti li nazaj v vodo. Prehodni pokal je tako drugo leto zapored osvojil naš član Darko Ju-vančič − Daysi. Upam, da se naslednje leto zopet dobimo ob vodi ter da bo udeležba v lovu rib s plovcem za pokal občine večja. Dober prijem.

Franc Liberšar, Pododbor Kronovo, Ribiška družina NM


KNOBLEHARJEVO

Pohod ob nemško-italijanski meji 1941−1945 od Telč do Bučke in prireditev ob 25. obletnici Društva izgnancev Slovenije in prve Krajevne organizacije Bučka V soboto, 2. julija, ob 8. uri se je na Telčah zbralo 40 pohodnikov. Po prigrizku in čaju so jih pozdravili predsednica KO DIS Bučka ga. Silva Marjeti č, podžupan Občine Sevnica g. Janez Kukec, podpred-sednik DIS Alojz Rupar in predsednik KS Bučka Tomaž Marjeti č. Na Slemenu je pohodnike z osvežilno pijačo in prigrizkom priča-kala ga. Nataša Rotar. Ob 11. uri se je pri Kulturnem domu Buč-ka pričela prireditev ob 25. obletnici DIS in Krajevne organizacije DIS, ki je bila ustanovljena pred 25 leti na Bučki in vsa leta deluje za ohranjanje zgodovinskega spomina in pomoč članstvu DIS pri uveljavljanju pravic.

Predsednica KO DIS Bučka je pozdravila ter zaželela dobrodošlico pohodnikom, gostom in vsem udeležencem prireditve. Prireditve so se udeležili župan Jože Kapler, podžupan Alojz Hočevar, sve-tniki Občine Škocjan, predsednik KS Bučka Tomaž Marjeti č, pred-sednik Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije Janez Podržaj, publicistka Spomenka Hribar, ugledni zgodovinar dr. Janko Prunk, predstavnik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Novo mesto Matjaž Špat, predstavnik koncentracijskih taborišč dr. Milan Jaz-bec, naša krajanka in predsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič, naš rojak in častni član DIS mag. Franc Žnidaršič, oba podpredsedni-ka DIS Albin Pražnikar in Alojz Rupar, člani Izvršnega odbora DIS, predsedniki drugih KO DIS, izvajalci kulturnega programa in no-vinarji. S trenutkom ti šine smo se poklonili 56 krajanom, ki se iz izgnanstva niso vrnili in počivajo v tuji zemlji, ter vsem, ki so umrli do sedaj. Z govorom sta nas pozdravila župan in predsednik KS Bučka. Slavnostna govornica je bila prof. Ivica Žnidaršič. Sprego-vorili so tudi dr. Prunk, ga. Hribar in dr. Milan Jazbec. Na tej prireditvi sta predsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič in pod-predsednik DIS Albin Pražnikar KO DIS Bučka podelila spominsko listi no ob 25. obletnici ustanovitve v zahvalo za sodelovanje pri ohranjanju zgodovinskega spomina na trpljenje Slovencev zaradi fašisti čnega nasilja ter izgona iz domovine. Silvi Marjeti č sta podelila pohvalo DIS 1941–1945 za uspešno delo pri razvoju dejavnosti KO DIS ter umetniško sliko cerkve sv. Mati je na Bučki slikarke Pavle Černigoj iz Sevnice. Marti ni Udvanc in Zdenki Novak sta podelila priznanje DIS 1941–1945 za posebne uspehe pri razvijanju društva in ohranjanju zgodovinskega spomi-na na izgon in begunstvo Slovencev. KO DIS Bučka je DIS podelilo spominski vrč v zahvalo za vse do-sege, prof. Ivici Žnidaršič pa zahvalo za vsa neumorna razdajanja

svojega znanja in časa pri dosegi pravic slovenskih izgnancev, beguncev in drugih ŽVN 1941–1945. Spominski vrč in zahvalo je prejel tudi mag. Franc Žnidaršič za vsa prizadevanja pri uveljavi-tvi pravic izgnancev, beguncev in drugih ŽVN 1941–1945. Zdenka Kaplan je prejela zahvalo za vsa prizadevanja pri uveljavitvi pravic izgnancev, beguncev in drugih ŽVN 1941–1945.Da je vsako leto pohodna pot prehodna od Telč do Bučke, skrbi g. Alojz Rupar, podpredsednik DIS, v ta namen je prejel zahvalo.

Zahvaljujemo se članom PGD Bučka za postavitev omizja in senč-nikov, Miru in Zdenki Slapšak, PGD Telče in ge. Nataši Rotar za po-moč pri pogosti tvi pohodnikov, Pevski skupini Klasje iz Škocjana, Vokalni skupini Vokalnih 5, KD Bučka, DPŽ Bučka, Adiju Moškonu in operni pevki Anji Žabkar za čudovito presenečenje na priredi-tvi. Hvala tudi gosti lni Janc za jedačo in pijačo.

Uršula Marjeti č, KO DIS Bučka

Državne ženske kmečke igre v Škocjanu

V soboto, 2. julija, je pod okriljem Zveze kmeti c Slovenije in Dru-štva podeželskih žena Škocjan potekalo 11. državno prvenstvo kmečkih žensk, kjer so se v kmečkih in športnih igrah med seboj pomerile predstavnice 26 društev iz vse Slovenije. Po skupnem kosilu in pozdravnih besedah župana Občine Škocjan, predsedni-ce Zveze kmeti c Slovenije Irene Ule in predsednice društva Jožice Mehak se je 11. državno prvenstvo začelo. Na letošnjem prvenstvu so se tekmovalke pomerile v prvem delu v šti rih različnih igrah, ki so od tekmovalk zahtevale veliko ročnih veščin in spretnosti . Sestavni del tekmovanja je bila seveda stro-kovna komisija, ki je ocenjevala tekmovalke. V prvem sklopu so se vse ekipe pomerile v različnih domiselnih igrah, ki so se navezova-le na znanje o Zvezi kmeti c ter na značilne dolenjske pridelke, kot


štvu smo dokazale, da smo vešče zahtevnim nalogam, kot je orga-nizacija državne prireditve. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem za pomoč, Občini Škocjan, Konjerejskemu društvu Škocjan, ki je med igrami nudil prevoze po okolici Škocjana s konjskimi vpregami, ter vsem članicam, ki ste kakorkoli pomagale pri prireditvi.

Jožica Mehak, DPŽ Škocjan

KNOBLEHARJEVO

so cviček, med in zelenjava. V drugem sklopu se je osem najbolj uspešnih ekip pomerilo še v peti h igrah. Tekmovalke so morale v čim krajšem času sestaviti strašilo, pospraviti seno, uloviti čim več rib in se pomeriti v šivanju spodnjic.Največ točk so si po oceni komisije priigrale članice Društva Gor-je in Bled, ki so tekmovale pod imenom Labodke in tako postale državne prvakinje za leto 2016. Drugo mesto so si priborile člani-ce Društva Dravska dolina KO Ribnica, tretjega pa Društvo kmeti c Zarja. Med osem najboljših se žal ni uspelo uvrsti ti domači tek-movalni ekipi Čebele. V drugi sklop iger sta se uvrsti li še dve do-lenjski ekipi: Mirna Peč na 5. mesto ter Bela Cerkev na 7. mesto. Tovrstna tekmovanja so seveda v prvi vrsti namenjena medseboj-nemu druženju, spoznavanju in tkanju novih prijateljstev. Slednje se je najbolj odražalo na prireditvenem prostoru pod šotorom. Vzdušje je bilo res prijetno, polno smeha in petja. Na odru so v uvodnem delu nastopili gostje iz Hrvati nov s svojo folklorno sku-pino. Z ljudskim petjem so dogajanje popestrile tudi pevke skupi-ne Klasje, vseskozi pa je bila z nami glasbena družina Lenart, ki je poskrbela za odličen in raznolik glasbeni program ter ozvočenje. V sklepnem delu so se na odru predstavili še Fantje z vasi. V dru-

7. tradicionalna Knobleharjeva konjenica 2016

Konjerejsko društvo Škocjan je letos organiziralo pohod s konji po občini Škocjan. Pohod se je odvijal v soboto, 2. 7. 2016, udeleži-lo se ga je kar 25 konjenikov. V dopoldanskih urah smo se zbrali pri predsedniku Silvu Vovku v Zavinku, kjer smo se prijavili, nato pa se odpravili proti Štritu, kjer nas je družina Gradišar postre-gla z malico. Naprej smo se odpravili čez Radulje s postankom pri Janezu Šteblaju in nato čez Hubajnico proti Jelendolu. Podali smo se proti Gorenjim Dolam, kjer smo se ustavili in ohladili pri družini Mehak. Tam smo nadaljevali s konjeniškimi igrami, ki so bile zelo uspešne in izčrpne. Končni cilj je bil prireditveni prostor v Škocjanu, kamor smo prispeli okoli 19. ure. Tam so nas pričakali naši konjeniki z vpregami ter g. župan Jože Kapler s sprejemom. Za lažjo izvedbo 7. Knobleharjeve konjenice so poskrbeli sponzor-ji, in sicer Jože Deželan, s. p., trgovina ML Luzar, Občina Škocjan, Gradbeništvo Janez Lenart, Kovinarstvo Vinko Komljanec, Pekar-

na Pepe, d. o. o, in Dimnikarstvo Mihelčič. Vsem sponzorjem in gosti teljem se zahvaljujemo za vso pomoč, sodelovanje ter dobro voljo.



KNOBLEHARJEVO

Nogometni turni za pokal Občine Škocjan

V soboto, 2. 7. 2016, je v Športnem parku Poljane v Velikih Poljanah potekal nogometni turnir za pokal Občine Škocjan v sklopu občinskega praznika. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip iz občine Škocjan in širše. Prvo mesto na turnirju je osvoji-la ekipa Jasko Trade, drugo ŠD Vinica in tretje Avto Krakov. Prehodni pokal Občine Škocjan je osvojila ekipa Avto Krakov. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim ekipam in članom, ki so pomagali pri izvedbi turnirja. Na turnirju smo se imeli odlič-no in upamo, da se vidimo tudi v prihodnje.

ŠD Prijatelji

Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj

V soboto, 2. julija 2016, je bilo tako v Škocjanu kot tudi na obmo-čju celotne občine zelo živahno in pestro. V sklopu praznovanja občinskega praznika se je namreč v občini odvijalo več tekmo-vanj (ribiško tekmovanje, nogometni turnir), izvedena sta bila tudi pohod in slavnostna akademija KO DIS Bučka. V osrednjem delu Škocjana na prireditvenem prostoru pa so potekale državne ženske kmečke igre s spremljajočim programom. Ob približno 19. uri se je na prireditvenem prostoru ustavila tudi Knobleharjeva konjenica.

Na osrednjem odru smo nato uradno razglasili rezultate nogome-tnega turnirja za prehodni pokal Občine Škocjan, ki je potekal v Športnem parku Poljane. Turnirja se je udeležilo 12 ekip in skoraj 100 članov. 3. mesto je zasedla nogometna ekipa Avto Krakov, drugo je bilo ŠD Vinica, zmagala pa je ekipa Jasko trade. Kot naj-boljši igralec se je izkazal Jože Žibert, najboljši golman turnirja pa je bil Janez Urigelj. Prehodni pokal Občine Škocjan je prejela do-mača ekipa Avto Krakov.Sledila je slovesna podelitev potrdil o opravljenem tečaju prve in nujne medicinske pomoči za certi fi cirane prve posredovalce (gasilce bolničarje). Občina Škocjan in Gasilska zveza Šentjernej sta namreč pristopili k organizaciji tečaja, ki je obsegal 71 ur ter je v prostorih Gasilskega doma Škocjan potekal od 3. marca do 3. maja letos. Tečaj je uspešno opravilo 25 tečajnikov, in sicer Li-dija Zupančič, Franci Mlakar, Jože Žagar, Sašo Muhič in Klemen Mlakar iz PGD Škocjan; Alojz Vene iz PGD Bučka; Fanika Turk in Teja Podržaj iz PGD Tomažja vas; Jože Vovko in Mojca Rihtaršič iz PGD Zagrad; Katja Banič, Darjan Praznik in Melita Blatnik iz PGD Grmovlje; Mojca Jakop in Anka Blatnik Gorenc iz PGD Do-lenje Dole; iz PGD Dobrava pa Mojca Golob in Branka Petkovšek. Kot člani civilne zaščite so tečaj uspešno opravili tudi: Sara Povše Konec, David Kostanjšek, Gašper Bregar in Uroš Bregar ter šti rje člani iz Gasilske zveze Šentjernej. Vsem udeležence tečaja iskreno česti tamo!



KNOBLEHARJEVO

Škocjanska cvičkarija

V sklopu praznovanja občinskega praznika je v soboto, 2. julija 2016, v Škocjanu potekala deveta cvičkarija. S svojo prisotnostjo so nas počasti li gostje iz sosednjih vinogradniških društev, pred-sednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske g. Matjaž Jakše v družbi prve cvičkove princese dr. Lee-Marije Colarič-Jakše, aktu-alni kralj cvička 2016 g. Franc Medle in aktualna cvičkova prince-sa ga. Anja Mrhar. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi ansambel Mladi Dolenjci.

Na prireditvi so podelili priznanja in medalje, ki so jih člani Dru-štva vinogradnikov Škocjan dosegli na ocenjevanju vin v sklopu 44. Tedna cvička. Društvo vinogradnikov Škocjan je sodelovalo z 80 vzorci vin. Na tem pomembnem ocenjevanju za pridelovalce dolenjskih vin so člani Društva vinogradnikov Škocjan prejeli 3 ve-like zlate medalje, 13 zlati h in 25 srebrnih medalj. V nadaljevanju so predstavljene dosežene ocene vin vinogradnikov Društva vino-gradnikov Škocjan. Vsem dobitnikom priznanj in medalj iskreno česti tamo in želimo dober letnik 2016.

Društvo vinogradnikov Škocjan

CVIČEK PTPVelika zlata medalja

Oberč Marjan Tomažja vas 13, 8275 Škocjan 16,30Zlata medalja

Kmeti ja Rupar Telčice 6, 8275 Škocjan 16,17Vide Janez Tomažja vas 11, 8275 Škocjan 16,17Jerič Robert Tomažja vas 32, 8275 Škocjan 16,13Oberč Marjan Hrib 17, 8220 Šmarješke Toplice 16,10Šti mpfel Drago Žaloviče 6, 8220 Šmarješke Toplice 16,10

Srebrna medaljaDružina Mehak Gorenje Dole 22, 8275 Škocjan 16,00Kirn Mirko Goriška vas 3, 8275 Škocjan 15,97Mojstrovič Anton Dobrava 44, 8275 Škocjan 15,97

Peterlin Alojz Vinji vrh 34, 8220 Šmarješke Toplice 15,90Kermc Roman Goriška vas 21, 8275 Škocjan 15,90Kirar Marko Dobruška vas 20, 8275 Škocjan 15,87Mojstrovič Dušan Dobrava 44, 8275 Škocjan 15,87Lenart Janez Tomažja vas 67, 8275 Škocjan 15,87

DOLENJSKO RDEČE Zlata medalja

Oberč Marjan Tomažja vas 13, 8275 Škocjan 16,73RDEČA ZVRST

Srebrna medaljaKirar Marko Dobruška vas 20, 8275 Škocjan 17,03

DEŽELNO RDEČKASTO VINORak Gregor Laze pri Boštanju 3, 8294 Boštanj 15,50Povše Vladimir Klenovik 38 15,23

MODRA FRANKINJAVelika zlata medalja

Udovč Karel Velike Poljane 25a, 8275 Škocjan 18,23Zlata medalja

Matko Franci Male Poljane 13, 8275 Škocjan 17,57Srebrna medalja

Štrasberger Stane Zloganje 35, 8275 Škocjan 17,43Bobič Vinko Sela 3, 8220 Šmarješke Toplice 17,40Vovko Jože Velike Poljane 10, 8275 Škocjan 17,37Blatnik Peter Hrastulje 48, 8275 Škocjan 17,33Kmeti ja Rupar Telčice 6, 8275 Škocjan 17,10Jene Franc Križ 52, 8295 Tržišče 17,03

ŽAMETNA ČRNINA

Pisno priznanjeKermc Roman Goriška vas 21, 8275 Škocjan 16,30Vide Janez Tomažja vas 11, 8275 Škocjan 15,87

DOLENJSKO BELOSrebrna medalja

Peterlin Janez Bela Cerkev 31, 8220 Šmarješke Toplice 16,53Kirar Marko Dobruška vas 20, 8275 Škocjan 16,47Matko Franci Male Poljane 13, 8275 Škocjan 16,47

LAŠKI RIZLINGSrebrna medalja

Smrekar Franc Stara Bučka 3, 8275 Škocjan 17,33Alešnik Anton Velike Poljane 25, 8275 Škocjan 17,23

BELI PINOTSrebrna medalja

Andrejčič Darko Zbure 24, 8220 Šmarješke Toplice 17,40Matko Franci Male Poljane 13, 8275 Škocjan 17,10

SIVI PINOTVelika zlata medalja

Smrekar Franci ml. Stara Bučka 3, 8275 Škocjan 18,13


KNOBLEHARJEVO

Srečanje Modrost in izkušnje 2016

V sklopu praznovanja praznika Občine Škocjan Knobleharjevo 2016 smo tudi letošnje leto pripravili srečanje za naše starejše občane. Tako smo v nedeljo, 3. julija, povabili na druženje vse sta-rejše od 70 let. Druženje se je pričelo s sveto mašo, ki jo je daroval g. Igor Luzar v farni cerkvi. Po maši se je srečanje nadaljevalo v prijetnem in sproščenem vzdušju pod šotorom. V kratkem kulturnem programu so sodelovali učenci glasbene šole Tine Lenart. Ob ge. Tini Lenart so nastopili Luka Lenart, Nika Lenart, Blaž Lenart, Žiga Zagorc, Monika Gorenc, Špela Gorenc, Nuša Redek, David Redek, Joško Andrejčič in Tim Rozman. S svo-jimi nastopi so prispevali k bolj vedremu in prešernemu razpo-loženju. Program je povezovala Anja Tramte, ki je k nagovoru navzočih povabila župana g. Jožeta Kaplerja. Le-ta je med drugim poudaril, da se vsako leto veseli ponovnega srečanja in druženja. Tudi tokrat smo s šopkom obdarovali najstarejša udeleženca sre-čanja. Tokrat sta to bila ga. Alojzija Cvelbar iz Grmovelj in g. Alojz Radovan iz Čučje Mlake.

Za dobro pogosti tev so poskrbeli delavci kuhinje OŠ Frana Metel-ka Škocjan in prostovoljke s peko različnega peciva. Srečanje smo izvedli v sodelovanju z Občino Škocjan, OŠ Frana Metelka Škocjan, Župnijo Škocjan, Društvom upokojencev Ško-cjan, Karitas Škocjan, Krajevno organizacijo Rdečega križa Bučka in Krajevno organizacijo Rdečega križa Škocjan. Vsem prostovoljkam in nastopajočim hvala za pomoč pri uspešno izpeljanem srečanju.

Gabrijela Kovač

Zlata medaljaDulc Jože Stranje 7, 8275 Škocjan 17,70

ZELENI SILVANECSrebrna medalja

Vide Janez Tomažja vas 11, 8275 Škocjan 17,37KRALJEVINA

Pisno priznanjeVide Janez Tomažja vas 11, 8275 Škocjan 16,43

SAUVIGNONZlata medalja

Matko Franci Male Poljane 13, 8275 Škocjan 17,97KERNER

Srebrna medlajaDulc Jože Stranje 7, 8275 Škocjan 17,47Kirar Nada Dobruška vas 20, 8275 Škocjan 17,10

RUMENI MUŠKATZlata medalja

Oberč Marjan Tomažja vas 13, 8275 Škocjan 17,83Smrekar Franci ml. Stara Bučka 3, 8275 Škocjan 17,83

ROSÉPisno priznanje

Prešern Toni Dobruška vas 16, 8275 Škocjan 16,27Vide Janez Tomažja vas 11, 8275 Škocjan 16,23

BARRIQUEZlata medalja

Kirar Marko Dobruška vas 20, 8275 Škocjan 17,87JAGODNI IZBOR

Zlata medaljaOberč Marjan Tomažja vas 13, 8275 Škocjan 18,77

Zabavni večer z Mladimi Dolenjci

V soboto, 2. julija 2016, so na prireditvenem prostoru pred ob-činsko stavbo za zabavo skrbeli člani ansambla Mladi Dolenjci. Po sprejemu Knobleharjeve konjenice ter razglasitvi rezulta-tov in podelitvi priznanj je sledila Škocjanska cvičkarija, na ka-teri je Društvo vinogradnikov Škocjan svojim članom podelilo priznanje za najbolje ocenjena vina. Za dobro jedačo so skrbeli gasilci PGD Škocjan, cviček in ostale osvežilne pijače pa so toči-li člani Društva vinogradnikov Škocjan. Ob zvokih harmonike in ubranem petju smo se zabavali še dolgo v noč.



KNOBLEHARJEVO


OBČINI ŠKOCJAN

OSNOVNI ŠOLI FRANA METELKA ŠKOCJAN

PEKARNI PEPE

PODJETJU DULC, STROJNE INSTALACIJE IN INŽENIRING, d. o. o.

CVETLIČARNI ŠPELA

GOSTIŠČU MARINČIČ, Jernej Leskovar, s. p.

ZAMAN, d. o. o., vodenje poslovnih knjig

GALLUS SM d. o. o.

ELTOM TRGOVINI NA DEBELO IN DROBNO, TOMAŽ BLAŽON, s. p.PROSTOVOLJNEMU GASILSKEMU DRUŠTVU ŠKOCJAN NA DOLENJSKEMDRUŠTVU VINOGRADNIKOV ŠKOCJANVINOTOČU MALNAR, FOTO Petra Kic, MARTINU KIRARJU

Iskrena zahvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri oblikovanju tega posebnega večera.

KNOBLEHARJEVO

Turnir ekipe Yugo&El-Di

Leto je naokoli in tako je 3. 7. 2016 v Škocjanu potekal turnir v malem nogometu ekipe Yugo&El-Di. Kljub jutranjemu sla-bemu vremenu se je turnir uspešno zaključil. Na letošnjem turnirju se je zbralo 12 ekip (Plastoform, Bučka, Zbure, Av-toodpad Krakov, Yugo&El-Di, Škocjan, ŠD Trebelno, Sigas Tr-žišče, Družinska vas, Bar Pisarna, Prijatelji, Dual Expres Bela Cerkev). Vse ekipe so se športno borile za prva mesta.Na koncu so slavile ekipe:1. mesto: ekipa Zbure2. mesto: ekipa Dual Expres Bela Cerkev3. mesto: ekipa ŠD Trebelno4. mesto: ekipa Bar PisarnaPokal za fair play je dobila ekipa Sigas Tržišče.Vsem še enkrat česti tamo. Ostalim pa se zahvaljujemo za so-delovanje in kakršno koli pomoč pri organizaciji ter izvedbi turnirja. Se vidimo zopet naslednje leto.

Boštjan Kopar, ŠD Škocjan

Poletni večer »Pod zvezdami«

V nedeljo, 3. julija 2016, ob 20. uri se je pod šotorom v Škocja-nu v prijetno ustvarjenem ambientu odvijal poletni večer »Pod zvezdami« s Pevsko skupino Plamen. Ker pesmi živijo z nami, so z nami vsepovsod. V skupini je bilo v zadnjih mesecih v ospredju učenje zvokov prelepih melodij, da bi sebi in občinstvu ponudile največ. Ob spremljavi glasbenih prijateljev Boruta Antončiča, Jerneja Šu-štaršiča ter Primoža Moškona smo se trudile za lepoto sozvočij in spevnost melodije. Predstavili smo se z zabavnimi pesmimi: Ti si moja ljubezen, Tebi, Čas, Mlade oči, The Rose, Julija, Oprosti , Čarobno jutro, Zgodba o prijateljstvu, Tears in Heaven, Zemlja pleše. Del programa je bil posvečen tudi dalmati nskim pesmim, saj ta glasba zaradi svoje vsebine v nas vzbuja morsko nostalgijo. Zazvenele so pesmi: Gardelin, Ružo crvena ter Vela Luka. Da z

glasbo lahko napravi karkoli, je že večkrat dokazala naša dolgole-tna članica, solistka Tadeja Omrzel. Zazvenela je toplo, odločno, nežno ter se dotaknila naših src s pesmima Hallelujah in Poletna noč. Blagodejno sta na nas vplivali tudi solistki Sabina Šoštarec, umetniška vodja naše skupine, s pesmijo Saj sva skupaj in solistka Melita Pavlič s pesmijo Ne bodi kot drugi. Borut Antončič se je pod umetniškim imenom Bort Ross predstavil s pesmima Ostajaš in Ko bo julij. Koncertu je prisostvoval župan Občine Škocjan, Jože Kapler, ki je članicam zaželel veliko volje pri glasbenem ustvarjanju. Misli smo spretno povezovale članice naše skupine.

Vsaka zgodba je lahko zgodba z lepimi trenutki, verjamemo, da je bil tudi naš poletni večer poln prijetnih vti sov. Vsaka zgodba nam lahko nekaj pove, upamo, da smo imele srečo in pripomogle, da so pesmi ostale za spomin in srce. Hvala vsem poslušalcem za ve-lik obisk in nasvidenje prihodnjič, ko bo prostor v srcu preplavila nova glasba s strani naše skupine.

Nuška Keglovič, Pevska skupina PlamenFoto: Petra Kic

Za fi nančno pomoč in uspešno izvedbo koncerta se najlepše za-hvaljujemo:


Marjeti ču, ki je veliko svojega časa namenil pomoči, organizaciji pri delih in popravilih, pa smo vaščani podarili prav posebno ma-jico z njegovim vzdevkom. Velika hvala tudi vaščanom, ki so dovolili posege na svojih zemlji-ščih. Pobuda je prišla, da bi vsi imeli enake majice z geslom in moti vom, ki bi simboliziral našo vas. Moti v s cesto, pomolom, je-zerom in mogočnim hrastom ter z geslom »Vsi za enega, eden za vse« je narisala naša slikarka Maja Marjeti č. Da pa to geslo ni iz trte izvito, dokazuje tudi to, da smo vaščani poskrbeli, da so pri-dni delavci dobili vsak dan topel obrok in osvežilno pijačo.

Dokazalo se je, da dogovarjanje, sodelovanje in sloga rodijo uspe-he. Na otvoritvi ceste smo se dogovorili, da se v nedeljo, 10. 7., dobimo na Resi pri Divijh Bučah na kosilu in popoldanskem dru-ženju. Podala pa se je tudi pobuda, da se naslednje leto ponovno zbere vsa vas in da srečanje postane tradicionalno.

Uršula Marjeti č

KNOBLEHARJEVO

Otvoritev obnovljene ceste Podvečer 4. julija smo se zbrali na vasi, da bi slavnostno otovorili težko pričakovano posodobitev in razširitev lokalne ceste na Štri-tu. Slavnostne otvoritve so se udeležili župan Jože Kapler, pod-župan Alojz Hočevar, v. d. OU Marti na Hočevar, svetniki Občine Škocjan, predsednik KS Bučka Tomaž Marjeti č predstavnika KOP Brežice, g. Avgušti n, g. Zvonko Petelin, župnik Tone Dular, vsi do-mačini in naši krajani, ki živijo drugod.

Ker je na vsaki cesti , prireditvi, dogodku, na vseh prometnih po-vršinah še kako potrebna previdnost, da se zagotavlja varnost, predvsem v času snega, poledice, pravzaprav vedno, je župnik Tone, za nas, naše otroke in vse udeležence v prometu, izpro-sil blagoslov. Trak so slavnostno prerezali župan, predsednik KS Bučka in istočasno predstavnik vasi Tomaž Marjeti č, vsestranska vaščanka, ki smo ji na volitvah zaupali mandat občinske svetnice, Vida Gros, in predstavnik izvajalcev iz KOP Brežice. Program so vokalno-inštrumentalno popestrili Kaja in Nika Jelinič, Žana Jelinič z igranjem na citre, Mati ja Vene s petjem, Živa Škulj Zidar z recitacijo in otroška Folklorna skupina Plamen s spletom plesa Igra na vasi.

Vaščani oziroma, kot si radi rečemo, Štritovci se še enkrat zahva-ljujemo: Občini Škocjan in županu Jožetu Kaplerju, podžupanu Alojzu Hočevarju, Zvonku Petelinu, izvajalcem KOP Brežice, nad-zornemu g. Augušti nu, župniku Tonetu Dularju, Mirku Hočevarju in Matjažu Novaku za pomoč pri zemeljskih delih, Silvu Venetu, ki zna vse popraviti , kar se izvajalcem poškoduje, pa naj si bo to vodovod ali pa opti ka, in na koncu še Jožetu Peterlinu in družini Cimerman za dovoljenje za odstranitev in odprodajo mogočnega hrasta za skupno dobro. Vsem omenjenim smo v spomin podari-li majico z našim moti vom in geslom. Predstavniku vasi Tomažu


KNOBLEHARJEVO

Knobleharjeva akademija 2016 − že 20 let

V torek, 5. julija, je povezovalec Matej Krmc začel tako: »Natanč-no pred 20 leti , 5. julija 1996, se je prav tu dogajala prva Knoble-harjeva akademija. Tega leta je Svet občine Škocjan sprejel odlok o prazniku Občine Škocjan, ki naj bo rojstni dan velikega rojaka, misijonarja dr. Ignacija Knobleharja, tj. 6. julij. Občinski svet v svoji prvi sestavi je tedaj na predlog Lada Hočevarja sprejel tudi sklep, da predstavniki Občine Škocjan obiščejo grob dr. Ignacija Knobleharja v Neaplju in se mu primerno poklonijo. Okoliščine so dopuščale, da je v Neapelj v začetku junija 1996 odpotoval skoraj celoten občinski svet, župan Janez Povšič, župnik Franc Brečko in pater dr. Slavko Krajnc, ki je bil pomoč pri navezavi sti kov z me-stom glede obiska. Ta delegacija se je takrat spusti la v kripto cer-kve samostana Bosih avgušti ncev, ki so jo po 42 leti h prav v ta na-men zopet dali odpreti . Poiskali so grob, kjer naj bi po vseh virih najbolj zanesljivo počival naš dragi misijonar, tam položili lovorjev venec s slovensko zastavo in ploščico z napisom o obisku. Odvzeli so prgišče zemlje s tega mesta, ga dali v posebno žaro in prinesli v domačo cerkev.« Takrat smo res prvič pripravili akademijo, v dvajseti h leti h pa vsako leto, še posebej ob Knobleharjevem roj-stnem dnevu, prihajamo sem samo z namenom, da se poklonimo velikemu misijonarju.

Duhovniški oktet Oremus, ki letos praznuje svojih 10 let, nas je s pesmijo vodil skozi temelje, ki so bili blizu tudi Knobleharju – mati (zemeljska ali nebeška), domovina, Bog. Ubrano petje osmih du-hovnikov v naši cerkvi se nas je res dotaknilo. Slavnostna govornica oziroma bolj pričevalka o življenju in delu misijonarke, kot pravi sama, je bila sestra Slavka Cekuta, rojena v šentjernejski župniji.

Že pred 29 leti je postala šolska sestra de Notre Dame (ali po naše − sestra Naše Gospe). Ustanoviteljica te kongregacije Mati Terezija Gerhardinger je želela, da bi bilo glavno poslanstvo redovne skupnosti ljubeča skrb za otroke. Njen cilj ni bil izobra-ževanje elitnih skupin, temveč pomoč predvsem ubogim, zapu-ščenim in zapostavljenim otrokom in mladim. V skladu s tem je tudi s. Slavka v leti h, ko je delovala v domovini po različnih župni-jah, svoj čas namenila tudi ustanovitvi skupnosti Barka v Novem mestu oziroma skrbi za otroke s posebnimi potrebami v okviru gibanja Vera in luč. V letu 2004 pa je s. Slavka prejela misijonski križ in odšla kot mi-sijonarka v Albanijo v vas Oret Fatlume (trenutek sreče) pri mestu Elbasan. Skupaj s sosestro iz Nemčije sta dobrih 11 let skrbeli za več kot 50 otrok in jim dajali toplino, občutek sprejetosti in ljubezen. Ob tem je s. Slavka dodobra spoznala albanskega člo-veka – posebej ti stega malega, pogosto na robu družbe. Albanija je za s. Slavko sveta zemlja. Zaveda se, da so mnogi kristjani tam dali življenje za Gospoda, zato je vesela, da je lahko med njimi oznanjala Božjo ljubezen. Njen govor, ki ga je na akademiji sicer povzela prosto, objavljamo v celoti : »Dober večer vsem skupaj!

Želim vam, da bi bil spomin in obeležje na velikega misijonarja Ignacija Knobleharja nam vsem v blagoslov in spodbudo h globlji misijonski zavesti .Kot že napovedano, sem s. Slavka Cekuta, ki živim svojo poklica-nost v Kongregaciji Šolskih sester de Notre Dame, katerih poslan-stvo je celostna vzgoja, kamorkoli smo poklicane in poslane. V osnovi je vsak kristjan od krsta dalje poklican, da živi misijonsko razsežnost vere. Z življenjem naj bi pričeval za neskončno Božjo ljubezen, ki nikogar ne izključuje. To misijonsko poslanstvo lahko živimo kjerkoli, v naši vasi, mestu, šoli, na delavnem mestu, na cesti , v širšem družbenem okolju in ne nazadnje v družini. Bog pa tudi danes, kot nekoč, kliče može in žene vseh stanov, da se odpravijo na pot v neznano kot oznanjevalci veselega oznanila. Načini in oblike oznanjevanja in misijonarjenja so se spremenile, a poslanstvo in cilj je ljudem približati ljubečega Boga, ki brezpo-gojno ljubi vsakega človeka. Cerkev v Sloveniji ima veliko misijonarjev, ki so se odpravili v dalj-ne dežele, bili pionirji med oznanjevalci, snovalci nove kulture ubogih, ki so pisali knjige, gradili šole, bolnišnice, lepe cerkve in skrbeli, da so krščeni imeli dovolj duhovne hrane za rast v veri. Med njimi so prav gotovo Ignacij Knoblehar, Friderik Baraga, Janez Frančišek Gnidovec, p. Miha Drevenšek, Pedro Opeka, s. Miriam Praprotnik, s. Marija Sreš in mnogi drugi, ki so se in se še trudijo za širjenje Božjega kraljestva na vseh področjih, kjer se srečujejo s človekom.


KNOBLEHARJEVO

Po navadi si predstavljamo misijonarja, ki ga obkroža množica otrok tam nekje v Afriki, morda še med Indijanci, ali sestre, ki de-lajo po bolnišnicah in šolah med najbolj revnimi. Malokdaj pa se poglabljamo v njihovo vsakdanje življenje, ki je dosti krat odvisno od dobrote ljudi v ozadju, od njihove podpore in molitve. Misi-jonarji so pogosto v smrtni nevarnosti , predvsem v deželah, kjer divjajo državljanske vojske in drugo nasilje, povsod tam, kjer se postavijo na stran pravice in resnice za malega človeka. V življe-njepisu Ignacija Knobleharja lahko zasledimo, da so ga preganjali ljudje, ki jim je pomagal, za katere je ustanavljal nove misijone. Nov misijon pomeni, da misijonarji z ljubeznijo skrbijo za človeka v njegovem okolju, da se učijo od domačinov njihovega jezika in kulture in tako s svojim zgledom in življenjem oznanjajo evangelij. Morda je na mestu vprašanje vsakemu iz med nas: »Kakšna je moja predstava o misijonih, kdo je ali naj bi bil misijonar?«

Vi že dobro poznate misijonsko delovanje in življenje Ignacija Kno-bleharja. Prav tako tudi življenje in delo mnogo drugih misijonar-jev, ki še danes sejejo Božjo Besedo na misijonskih poljanah. Jaz sem imela morda 10, 11 let, ko smo se šolarji na poti domov iz šole pogovarjali, kaj bomo, ko bomo veliki. Še danes se spo-mnim svojega odgovora: jaz bom medicinska sestra in misijonar-ka in bom pomagala zapuščenim otrokom. Prav gotovo takrat še nisem razumela pomena besede misijonarka in tudi ne vem, kje sem jo slišala, res pa je, da sem se tega odgovora spomnila pred dvanajsti mi leti v letalu, ko sem prvič potovala v Albanijo.Zakaj odločitev za misijon v Albaniji?Pred 25 leti se je Albancem odprlo majhno okno v svet. Kdor je le mogel in se zavedal revščine, v kateri je živel in odraščal, si je že-lel v tuji svet kot v obljubljeno deželo. V pristaniškem mestu Drač je bilo posneto kratko poročilo o sti ski albanskega ljudstva, ki si množično želi zapusti ti Albanijo. To poročilo je videl na nemški TV Fritz Sommer, ko je gledal dnevna poročila. Novica se ga je močno dotaknila in vprašal se je, kaj se dogaja s temi ljudmi, da želijo zapusti ti svojo domovino. Njegova misel je šla še globlje in začel je razmišljati o njihovi sti ski, ki mu ni dala miru in je bila povod za njegovo odločitev, da s svojimi prijatelji in nekaj malega humanitarne pomoči odpotuje v Albanijo. Od blizu je želel videti Albanijo in vedeti , zakaj ljudje zapuščajo svojo domovino. Sti ska in revščina, ki jo je videl, ga je tako zelo prevzela, da se je v trenutku odločil, da bo naredil, kar zmore. V deseti h leti h njegovega delovanja in zbiranja humanitarne po-moči je uvidel, da ljudje potrebujejo nekaj več kot samo materi-alno pomoč, ki se je razdeljevala na raznih krajih v ljudskih kuhi-njah, kjer so se zbirali predvsem revni in lačni otroci. V vseh teh leti h je videl veliko otrok brez staršev in se odločil, da bo zgradil

misijonsko vas, v kateri bodo svoj dom našli otroci s ceste, zavr-ženi mladostniki in deklice, ki so bile prodane. V svojo misijonsko zamisel je povabil Šolske sestre de Notre Dame kot vzgojiteljice ne samo otrok, temveč tudi zaposlenih, ki so vključeni v življenje te vasi. Kot sem že omenila, je poslanstvo Šolskih sester de Notre Dame celostna vzgoja za dostojanstvo človeka samega v odnosu do Stvarnika in vsega ustvarjenega. Za takšno vzgojo si je prizadeva-la naša ustanoviteljica reda že v času Ignacija Knobleharja, ki jo je prosil, naj pošlje sestre na njegov misijon. Nekako na podoben način, čeravno toliko stoleti j pozneje, je prišel klic iz Albanije, da bi sestre prevzele to misijonsko vas, vzgojile ne samo otroke za življenje, temveč tudi pripravile oz. pomagale vzgojiteljem do pro-fesionalnega in ljubečega dela z otroki.Tako sem leta 2004 začela svojo misijonsko pot polna navduše-nja in idealizma v misijonski vasi Trenutek sreče (Oret fatlume) na jugu Albanije v mestu Elbasan. Med otroki sem se naučila albanščino, med odraslimi pa odkrivala njihovo bogato kulturo in vrednote, ki so jih kljub vsem sti skam od zunaj uspeli ohraniti . Albanija je postajala zame sveta zemlja zaradi odkrivanja zgodo-vine, skozi katero je velika množica albanskih kristjanov, duhovni-kov in redovnikov dala življenje za ali zaradi Božjega imena. Če si malo pogledamo zgodovino, odkrijemo, da so bili prvi misijonarji na ozemlju današnje Albanije prisotni že leta 66 v času apostola Pavla, ki je ustanovil prvo krščansko skupnost nekje v bližini pri-staniškega mesta Drač. Krščanstvo se je hitro širilo proti severu Albanije, kjer je tudi pozneje ostalo zvesto Rimu, na jugu pa se je krščanstvo povezalo z Bizancem. Tako najdemo še danes zgodo-vinske sledi najstarejše bizanti nske katedrale, ki je bila posvečena apostolu Petru v mestu Elbasanu.

Z vpadom Turkov na Balkan, približno v 15. stoletju, se je začela islamizacija kristjanov, predvsem v večjih urbanih naseljih takra-tne Albanije. Turki so na kristjane in njihove družine priti skali z visokimi davki in krvnim davkom, ki so se ga družine najbolj bale. Krvni davek pomeni, da so morale krščanske družine vsakih nekaj let oddati dečka za turško vojsko, janičarja. Da so se temu izognili, so možje oz. očetje skupaj s sinovi pristopili v islam, mati in hčere pa so ostale kristjanke. Pogosto so se družine celih vasi odločile za tak način pripadnosti vere, ker so imele dvojne koristi : Turki od družine niso terjali ne večjih davkov ne krvnega davka; druga korist pa je bila, da kot kristjani niso bili poklicani k vojakom. Izgo-varjali so se, da v vaseh nimajo ne cerkve ne mošeje, kjer bi lahko opravljali svoje obrede. Taka oblika družine, kjer živijo pripadniki


pa ne veš, zakaj si tu. Iščeš, ti plješ, moliš in upaš, da bo Gospod ob pravem času odprl pot za pravi korak.” To izkustvo me je tolažilo in vlivalo upanje, da je Gospod z nami na tej sveti zemlji, kjer so mnogi misijonarji, možje in žene, dali življenje za Cerkev in vero.Leta 2014 je v Albanijo prišel papež Frančišek. Njegov obisk je zaznamoval zgodovino albanskega ljudstva, saj je zelo poudaril, kako temni časi so bili časi ateisti čnega komunizma v Albaniji, ko so bili kristjani in muslimani umorjeni, mučeni, zaprti samo zato, ker so verovali v Boga. “Spomin na te dogodke je bistven za pri-hodnost nekega naroda,” je dejal papež. Spomin mučencev, ki so vztrajali v veri, je zagotovilo za prihodnost Albanije, saj njihova kri ni bila prelita zaman, ampak je seme, ki prinaša sadove miru in bratskega sodelovanja. “Albanija je namreč danes zgled ne samo za vnovični razcvet Cerkve, ampak tudi za miroljubno sobivanje ver. Zato mučenci niso poraženci, ampak zmagovalci.”Papež je povabil mlade in vse verne, naj postanejo misijonarji, naj gradijo in bodo Jezusova Cerkev, naj živijo evangelij služenja in solidarnosti . Albanija potrebuje nove socialne strukture, močne kristjane, ki bodo pokončno živeli moralne in krščanske vrednote in prekvasili celotno družbo. Morda lahko veljajo te besede tudi nam, ki smo tukaj zbrani, če upoštevamo dejstvo, da smo po krstu poklicani biti misijonarji. Če pogledamo v življenje in delovanje Ignacija Knobleharja, lahko odkrijemo, da je živel vse te razsežnosti v Afriki, Sudanu in kjerkoli je deloval in si prizadeval za širjenje evangelija.V skupini mladih odraslih Albancev mi je mladi mož, sicer musli-man, rekel: “Sestra, v Cerkvi vse preveč govorite o Bogu. Vi imate Boga v glavi, mi pa ga imamo v srcu.” Te besede so se me globoko dotaknile in mi marsikdaj spraševale vest, ko sem se srečevala z najbolj nemočnimi in zavrženimi otroki in dekleti , ki so z vsem svojim bitjem vpili po ljubezni. Izkušnja misijona v Albaniji je močno zaznamovala moje življenje in sem zanjo Bogu hvaležna. Bodimo misijonarji, Božji poslanci, vsak dan tam, kjer smo.«

Po govoru s. Cekuta so g. župan, g. župnik in s. Slavka v imenu vseh občanov in župljanov na simbolni grob slovesno položili cvetje in luč – tako kot vsako leto ob Knobleharjevem rojstnem dnevu. Vsi navzoči pa smo to dejanje spremljali v ti šini in molitvi. Večer je s pesmimi nadaljeval oktet Oremus. Po zaključku v cerkvi pa sta Stane in Branka Povše s svojima hčerkama položila cvetje in luč še k spomeniku dr. Ignacija Knobleharja. S pesmimi okteta pred cerkvijo in z druženjem vseh navzočih v župnijskem domu smo tudi po 20 leti h zaključili Knobleharjevo akademijo.

Marija Halas

KNOBLEHARJEVO

različnih ver skupaj, se je ohranila vse do danes. V hribovitem pre-delu na severu Albanije so se ohranile skozi čas turškega vladanja in pozneje komunizma, ki je zagovarjal popolni ateizem, močne krščanske skupnosti s svojimi zakoni in častjo. Eden najmočnejših zakonov je zakon Besa, ki prisega na čast družine. Drugi zakon je Velaj gjakut, kar pomeni krvni brat in je močnejši od rodnega brata. Tretji zakon je krvna osveta, ki je ljudi ščiti la pred umori in drugimi zločini. Ta slednja se je ohranila vse do danes in ohranja čast klana oz. razširjene družine fi si. V 16. in 17. stoletju, so Turki iz albanskega ozemlja izgnali večino duhovnikov in redovnikov, predvsem ti ste misijonarje, ki so vodili ljudske šole v domačem jeziku. Muslimani oz. Turki so v svojih šo-

lah in molilnicah uporabljali po večini tuje jezike, kot sta turški in bolgarski, in v molilnicah arabski jezik, ki ga ljudje večinoma niso razumeli. Po letu 1945, ko je v Albaniji zavladal komunizem, je bilo za vse verske skupnosti zelo težko. Enver Hoxha je preganjal vse religije in sistemati čno zati ral vsako versko dejavnost. Duhovnike, redov-nike, predvsem frančiškane, ki so ves čas delovali v Albaniji, je za-piral, mučil in pobijal. Vsakdo, ki si je drznil kjerkoli izražati versko pripadnost, je bil kaznovan. Tako npr. si mož ni upal naglas govo-riti o veri pred svojo ženo, prav tako ne žena pred svojim možem. Otroke sta krščevala skrivoma s krstom želja, ker ni bilo duhovni-kov. Poročali so se pred vernimi pričami, ravno tako skrivoma in na ta način ohranjali osebno vero.Po letu 1990, po padcu komunisti čne oblasti , se je začela javna svoboda verske pripadnosti , ki pa je ljudje še vedno niso izraža-li zaradi strahu pred prikriti m komunizmom. Po letu 1991 so se v Albanijo vrnili prvi misijonarji, večinoma tujci, med njimi tudi zdravnica s. Mirjam Praprotnik in salezijanci, med njimi Slovenca Janez Mirtek in Rudi Boršnjak.Danes je v Albaniji približno 10 % kristjanov, katoličanov in or-todoksnih kristjanov, v zadnjih leti h pa tudi vse močnejše evan-geličanske skupnosti . Mladi so na severu Albanije veliko bolj do-vzetni za vero in se tudi odločajo za duhovni poklic, tako ženske kot moški. Na jugu Albanije so predvsem muslimanske družine, ki živijo bolj ohlapno tradicijo in zato je zanimanje mladih za vero bolj liberalno in široko. Fenomen domačih poklicev je, da se ne čuti jo poklicani biti mi-sijonarji na jugu Albanije, ki je še vedno označena za misijonski predel in kjer po večini delujejo tuji misijonarji iz vsega sveta. Mi-sijonsko delovanje v Albaniji je zelo specifi čno.Takole ga je označila misijonarka iz Švice: “Greš v Afriko in pribli-žno veš, kaj te čaka, veš kaj je delo misijonarja. Prideš v Albanijo,


KNOBLEHARJEVO / OBVESTILA

Praznovanje praznika Občine Škocjan KNOBLEHARJEVO 2016 so poleg Občine Škocjan omogočili:

− KRKA, d. d., Novo mesto

− BRAMAC, d. o. o.

− GRADBENIŠTVO Janez Lenart, s. p.

− POGREBNE STORITVE Blatnik, d. o. o.

− MIZARSTVO MOJSTROVIČ, Dušan Mojstrovič, s. p.

− GRADBENA MEHANIZACIJA Mirko Hočevar, s. p.

− PARKETARSTVO JEGLIČ, Luka Jeglič, s. p.

− GRADBENA MEHANIZACIJA IN CVETLIČARSTVO STRNAD, Luka Strnad s. p., PE CVETLIČARNA ŠPELA

− OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN

− VINOTOČ, KMETIJA KRALJ, Dobruška vas 4, Škocjan

− Franc Smrekar – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmeti ji, Stara Bučka

− VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO, Irena Zupančič Cemič, s. p.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršenkoli način sodelovali pri organizaciji prireditev v okviru praznovanja

občinskega praznika KNOBLEHARJEVO 2016.Vsem, ki ste nastopali, delali, organizirali, prispevali svoje ideje in pomagali pri izvedbi številnih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, se iskreno zahvaljujemo za vaš čas,

trud, angažiranost, sodelovanje in pomoč.Zahvala gre tudi g. župniku Tonetu Dularju za sodelovanje

pri izvedbi občinskih prireditev.Prisotnost vseh občank in občanov ter obiskovalcev na

prireditvah je praznovanje še dodatnoobogati la. Hvala vam.

Župan in Občinska uprava Občine Škocjan

Iz porodnišnice Po zadnji objavi novorojencev v Naših korakih so rodile:

Nataša Hočevar iz Dolnje Stare vasi − dečka,

Darja Jelinič s Štrita – deklico,

Sabina Marti nčič iz Stranj – dečka,

Klavdija Rodič iz Jarčjega Vrha – deklico.

Vs em želimo obilo zdravja in iskreno česti tamo!

Naši koraki


Poletje za fi no se imet' je!Poletje sigurno za fi no se imet' je, bodisi na plaži, bodisi v do-mači senčki. Če pa je zraven še dobra knjiga, je hitro minevanje vročih poletnih uric zagotovljeno. V krajevni knjižnici Škocjan vam lahko pri tem pomagamo, saj imamo na voljo goro roma-nov različnih žanrov in mnogo revij, ob katerih se lahko kratko-časite. Pridite in se prepričajte, izbira je res velika.V avgustu pa vas vse ustvarjalne dušice vabim na PRIJETEN JE POLETNI DAN V KNJIŽNICI ŠKOCJAN. Kaj in kdaj bomo delali, si oglejte spodaj.

Ponedeljek, 1. 8., ob 10. uri Ponedeljek, 8. 8., ob 10. uri Mici mravljica Mavrični balon

Ponedeljek, 22. 8., ob 10. uri Ponedeljek, 29. 8., ob 10. uri Gumbek rib'ca Svet je kakor ringaraja – barvanje mandalPrisrčno vabljeni v našo družbo!

Zala Štamcar, Krajevna knjižnica Škocjan

OBVESTILA

KOLEDAR PRIREDITEV IN DOGODKOV V OBČINI ŠKOCJAN - avgust-oktober 2016NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

POČITNIŠKE AKTIVNOSTI avgust 2016 Krajevna knjižnica Škocjan Krajevna knjižnica Škocjan Krajevna knjižnica Škocjan: 07 30 77 840

Bralno-ustvarjalne delavnice

MLAČEV ŽITA IN ŠKUPANJE sobota, 6. 8. 2016 Zagrad Turisti čno društvo Zagrad Franci Kocjan: 031 658 114

NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL KS BUČKA

sobota, 27. 8. 2016 Igrišče Dule ŠD Bučka Matej Pungeršič: 040 849 581 Tradicionalni nogometni turnir za pokal KS Bučka

GASILSKO TEKMOVANJE sobota, 27. 8. 2016, od 15. do 20. ure

Travnato igrišče pri gasilskem domu Škocjan

Prostovoljno gasilsko društvo Škocjan

Jože Zupančič: 041 888 314 Gasilsko-športna prireditev

OPERA DON PASQUALE nedelja, 4. 9. 2016, ob 20. uri

Pred občinsko stavbo v Škocjanu

Občina Škocjan Občina Škocjan: 07 38 46 300 Opera Don Pasquale

KOLO 2. MEDOBČINSKE TRAVNE LIGE V NOGOMETU

september 2016 Igrišče Dule ŠD Bučka Matej Pungeršič: 040 849 581 2. medobčinska liga Šentjernej, Škocjan. Nogomet na travi.

DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV PODODBORA KRONOVO IN NJIHOVIH DRUŽINSKIH ČLANOV V POČASTITEV 70. OBLETNICE RIBIŠKE DRUŽINE NOVO MESTO

sobota, 10. 9. 2016, ob 7. uri (zbor udeležencev)

Dobrava - tekmovalna trasa na reki Krki, Gasilski dom v Dobravi (piknik)

Ribiška družina Novo mesto - Pododbor Kronovo

Franc Liberšar: 031 685 740 Družabno srečanje z ribolovom, po ribolovu pa piknik pri gasilskem domu v Dobravi

JESENSKE POČITNIŠKE USTVARJALNICE

v času jesenskih počitnic

Krajevna knjižnica Škocjan Krajevna knjižnica Škocjan Krajevna knjižnica Škocjan: 07 30 77 840

Bralno-ustvarjalne delavnice

VODENA REKREACIJA od oktobra 2016 do marca 2017, enkrat tedensko

Telovadnica Škocjan DPŽ Škocjan Štefanija Praznik: 040 534 406 Vadba za vzdrževanje telesne kondicije pod vodstvom fi zioterapevtke.

PIKNIK četrtek, 6. 10. 2016, ob 13. uri

Gasillski dom Škocjan DU Škocjan Anton Mojstrovič: 031 312 595

POHOD IN KOSTANJEV PIKNIK nedelja, 16. 10. 2016 Škocjan z okolico DPŽ Škocjan Jožica Mehak: 051 339 593

BUČAFEST sobota, 29. 10. 2016, ob 17. uri

Bučka Turisti čno društvo Bučka Silvo Vene: 041 556 484 Delavnica in tekmovanje v izrezovanju buč.

RAZSTAVA JEDI IZ BUČ MED PRIREDITVIJO BUČAFEST

sobota, 29. 10. 2016 Dvorana kulturnega doma Bučka

DPŽ Bučka Vida Gros: 051 238 788

ORGANIZATORJI SI PRIDRŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMBE.


ZA NAMI A ŠE AKTUALNO

Zaključek veteranske lige

V petek, 24. 6. 2016, se je zaključilo tekmovanje v medobčinski Veteranski nogometni ligi Škocjan, v kateri so v sezoni 2015/16 tekmovale šti ri ekipe. Po zelo izenačenih tekmah so na koncu o zmagovalcu lige odlo-čali kazenski streli med ekipo Bele Cerkve in Vinice. Nekoliko bolj zbrana je bila ekipa Bele Cerkve, ki je z natančnimi streli premaga-la ekipo Vinice ter tako postala zmagovalna ekipa lige. Drugo me-sto je zasedal ekipa Vinice, tretje domača ekipa Škocjana, četrto mesto pa ekipa Kartonaže iz Šentjerneja.Česti tke vsem ekipam za osvojena mesta in sodelovanje v ligi ter športno in pošteno borbo skozi celotno sezono.

Rajko Zakšek, ŠD Škocjan

EKIPA TEKME ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE1 BELA CERKEV 6 4 1 1 132 VINICA 6 4 1 1 133 ŠKOCJAN 6 1 2 3 54 KARTONAŽA 6 1 0 5 3

Tradicionalne kasaške dirke na Bregah

Na Bregah pri Krškem so se 5. 6. 2016 odvijale tradicionalne kasaške dirke – Šampionat Slovenije 2016, na katerih se je udeležil tudi naš konjenik Mitja Lekše, ki je tekmoval z dvov-prego posavcev. Dosegel je 2. mesto.

Konjeniške igre na PlešiviciKonjerejci društva Suha Krajina na Plešivici so 25. 6. 2016 organizirali spretnostne igre jezdecev, snemanje suhokranj-skega venčka, spretnostno vožnjo dvovpreg in vleko hlodov. Na igrah so se trije naši konjeniki, Jernej in Anton Žagar ter Marko Gradišar, pomerili v spretnosti jezdecev in snemanju venčkov. Jernej Žagar je v spretnosti dosegel 2. mesto , v sne-manju venčkov pa 1. mesto.Česti tamo!Veseli smo, da se vsako leto vse več mladih in tudi predstav-nikov starejše generacije konjenikov udeležuje različnih pri-reditev in dogodkov.Kot pravimo konjeniki: Naj navada ostane!



ZA NAMI A ŠE AKTUALNO

Florjanovo v Zagradu 2016

V občini Škocjan je v navadi, da eno izmed sedmih gasilskih društev vsako leto pripravi srečanje gasilcev s sveto mašo. Letošnje srečanje, ki je potekalo v organizaciji PGD Zagrad, je bilo nekaj posebnega, saj smo domači gasilci dogodek izkori-sti li kot priložnost za namesti tev novega kipa sv. Florjana na pročelje obnovljenega gasilskega doma. Florjanovo se je pričelo s sveto mašo v cerkvi sv. Tomaža v Velikih Poljanah. Po maši ter blagoslovu kipa s strani župnika je sledil sprevod gasilcev nazaj do gasilskega doma. Sprevoda in tudi srečanja se je udeležilo veliko gasilcev in gasilk iz ob-činskega gasilskega poveljstva ter tudi gasilci iz pobratenega društva PGD Jarše - Rodica ter s Telč. Pri gasilskem domu v Zagradu je potekal še krajši kulturni program, kjer so spregovorili predsednik društva Franci Mat-ko, kipar Branko Žunič, ki je tudi ustvaril novi kip, Ivan Tram-te, ki je s svojim botrstvom med najbolj zaslužnimi za nov kip, škocjanski župan Jože Kapler ter gostje iz ostalih društev. Sledila je še slovesna namesti tev novega kipa sv. Florijana na njegovo mesto ter pogosti tev v prostorih prenovljenega gasilskega doma. Gasilci PGD Zagrad se zahvaljujemo vsem gasilcem in gasil-kam, ki so se udeležili srečanja, ter vsem, ki so kakorkoli po-magali pri izvedbi dogodka. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

PGD Zagrad

Pogovorni večer»Romska problemati ka na Dolenjskem – izziv, ki ga lahko rešimo le skupaj« je naslov pogovornega večera, ki sem ga v sodelovanju z občino in županom organizirala v Škocjanu. Polna dvorana Me-telkovega doma in obsežna razprava sta dokaz, da gre za zahtev-no problemati ko, prave rešitve pa kapljajo prepočasi.Poleg direktorja direktorata za narodnosti so se pogovora udele-žili tudi državni sekretarji z Ministrstva za notranje zadeve, Mini-strstva za izobraževanje, znanost in šport in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter direktor Policijske uprave Novo mesto. S strani romskih predstavnikov sta se vabilu med drugim odzvala tudi predsednik Zveze Romov za Dolenjsko in romska svetnica iz Šentjerneja. Župan občine Jože Kapler ter podžupana občine Šentjernej Albert Pavlič in občine Novo mesto Bojan Kekec so izpostavili problema-ti ko na lokalnem oz. regijskem nivoju.Za hitrejši korak reševanja te obsežne problemati ke potrebuje lo-kalna raven več posluha in več pomoči države oziroma pristojnih ministrstev in uradov. Dejstvo je tudi, da se reševanja romskega vprašanja ne moremo loti ti na enak način na različnih delih Slo-venije, saj so nekatere težave povsem specifi čne. To velja tudi za sredstva, ki jih je treba zagotoviti na državnem nivoju. Prelaganje odgovornosti je sicer priročen izgovor aktualne vlade, da ne pride do njuno potrebnih rešitev, a predstavlja najslabšo pot tako za romsko prebivalstvo kot ostale prebivalce Slovenije. Precej nezadovoljstva pa je povzročila odločitev ministrice za oko-lje in prostor Irene Majcen, da se pogovora ne bo udeležil prav nihče iz omenjenega ministrstva, saj da, po njihovih besedah, za to področje niso pristojni oz. se jih ne doti ka. Ob tem ministrica očitno pozablja, da največji problem na Dolenjskem predstavljajo ravno okoljske in prostorske težave, črna gradnja, vodovod in ne-rešeno lastništvo.

Med različnimi mnenji, predlogi in predstavljenimi konkretnimi problemi s strani udeležencev pogovornega večera je bil izpo-stavljen tudi temeljni pogoj za učinkovito reševanje romskega vprašanja. To pa je, da morajo zakoni veljati za vse enako, socialni transferji pa morajo biti takšni, da bodo na prejemnike delovali spodbujevalno in ne zaviralno kot sedaj. Zaskrbljujoče je, da mno-gi romski starši kljub izdatnim fi nančnim pomočem ne poskrbijo, da bi otroci redno obiskovali šole. Dodatna težava je tudi to, da so fi nančne pomoči, ki jih prejemajo Romi, največkrat veliko višje od zneskov, ki bi jih prejemali, če bi hodili v službo. Naj zaključim s tem, da se zavedam, da gre pri romski problema-ti ki za eno izmed področij, na katerih je bila naša država v vseh 25 leti h najmanj uspešna. Težave so se kopičile in ne bo jih lahko rešiti v kratkem času. Vendar se kot poslanka, izvoljena od vas,

zavedam odgovornosti , da poskusim z vsaj nekaterimi rešitvami. In začrtani pogovorni večeri so prvi korak. Minuli pogovorni večer v Škocjanu je potrditev, da lahko in moremo nadaljevati .

Anja Bah Žibert, vaša poslanka


ZA NAMI A ŠE AKTUALNO / UPOKOJENCI IN JUBILANTI

Igre izpod sedla Hudo Brezje

V nedeljo, 12. 6. 2016, so se v Hudem Brezju odvijale konjeniške igre. Dež je ponoči dodobra namočil teren na turisti čni kmeti ji Žnidaršič. S trtami poraščeni hribček je nudil lepo zavetje okoli travnika, na katerem se je odvijalo razgibano tekmovanje v spre-tnostni in hitrostni preizkušnji. Udeležilo se je kar 16 konjenikov s svojimi konji iz Sevnice, Blan-ce, Brestanice, Zabukovja ter okolice Škocjana. Najprej so se po-merili v spretnostni in hitrostni preizkušnji, nato še v »alki«. V spretnostni preizkušnji je prvo mesto zasedel Jernej Žagar, drugo mesto Anton Žagar in tretje mesto Aleksander Blas. V alki pa je bil po napornem boju prvi Jernej Žagar, drugo mesto je zasedel Ale-ksander Blas in tretje Anton Žagar. Slabo vreme je odvrnilo mno-go konjenikov, prav tako tudi obiskovalcev, a najbolj pogumni, ki so se udeležili tekme, so kakovostno prikazali svoje sodelovanje s konjem. Tudi obiskovalcev ni manjkalo. Konjerejci in konjeniki smo si pridno izmenjavali izkušnje, otroci pa so si privoščili tudi jezdenje konj. Konji so imeli miren koti ček v gozdu, mi pa smo odšli v zidanico turisti čne kmeti je Žnidaršič, kjer smo imeli raz-glasitev rezultatov ter podelitev medalj. Domači so poskrbeli za naše želodčke z dobro hrano in pijačo, pa tudi sprosti li smo se ob zvokih harmonike predsednika Društva konjerejcev in konjenikov Sevnica. Polni novih izkušenj in lepih vti sov se kar nismo mogli posloviti od turisti čne kmeti je Žnidaršič.


Jubilanti V mesecu juniju je prva praznovala Ana Kolenc, in sicer visok jubilej 90 let. V Goriški gori, sedaj stanujoč v domu počitka Sreča, je svojih 92 let praznoval Alojz Kumer. Marija Praznik iz Grmovelj je dopolnila svojih 95 let. Tudi v Dobravi so pra-znovali, saj je Ana Povhe dopolnila svojih 80 let.Vsem in vsakemu posebej še enkrat voščimo predvsem veli-ko zdravja: DU, KORK in Župan

Jožica Kaučič, DU Škocjan

Debevec MarijaV Segonjah je 4. julija 95 let praznovala Marija Debevec. Ob visokem jubileju sta jo obiskala župan g. Jože Kapler in pred-stavnica KORK Škocjan. Zaželela sta ji še naprej veliko dobre volje, predvsem pa zdravja. Iskrene česti tke.

KORK Škocjan

Ana Kolenc

Marija Praznik

Alojz Kumer

Marija Debevec


ŠOLA IN VRTEC

Valeta devetošolcev

V sredo, 15. 6. 2016, se je ob 17. uri začela valeta letošnjih deve-tošolcev. V dopoldanskem času so pripravili in uredili predverje šole kakor tudi sceno za prireditev in večnamenski prostor. V telovadnici so zavzeto in navdušeno odplesali plese, ki so se jih naučili pod okriljem Plesnega studia Novo mesto. Program so nadaljevali v večnamenskem prostoru. Najprej so predstavili vsakega učenca iz 9. a in 9. b ter povedali, kje bo nadaljeval svo-jo izobraževalno pot. Za tem je gospa ravnateljica Irena Čengija Peterlin v navzočnosti obeh razrednikov Anemari Kapler in Igorja Pangrčiča podelila zaključna spričevala in priznanja. Le-teh je bilo zelo veliko, in sicer z različnih področij. Sledil je ogled fi lma, ki so ga pripravili devetošolci. Njih in vse prisotne sta nagovorila ga. ravnateljica Irena Čengija Peterlin in g. župan Jože Kapler. Deveto-šolci so se zahvalili učiteljem (dopoldne) in staršem za podarjeno znanje, potrpljenje, podporo … s pozornostjo, vrtnico. Vmesne kulturne točke so izvedli Lea Zakšek in Kristi na Cvitko na klavirju, Monika Gorenc, Marti n Strašek, Gašper Šinkovec in Žiga Kraljič so sestavili narodno-zabavno skupino in razveselili z izvedenima skladbama, svojo poezijo oziroma haikuje so predstavili Adrijana Gornik, Marti n Strašek, Marjetka Kralj in Ela Žugič. Prireditev so zaključili z občuteno zapeto pesmijo Vsi za enega. Zatem je sledila torta in pogosti tev za devetošolce kot tudi za vse prisotne.

Anemari Kapler in Igor Pangrčič, razrednika 9.a in 9.b, OŠ F. M. Škocjan

Najlepše pesmi, najboljši učenciV četrtek, 2. junija 2016, je v večnamenskem prostoru OŠ Frana Metelka Škocjan potekala tradicionalna otroška revija pevskih zborov OŠ Frana Metelka Škocjan in Podružnice Buč-ka. Nastopilo je pet pevskih zborov in ob zaključku še združe-ni pevski zbor. Revija z naslovom »Najlepše pesmi, najboljši učenci« je bila tudi priložnost za podelitev nagrad in priznanj najprizadevnejšim in najuspešnejšim učencem v letošnjem šolskem letu. Najprej so se predstavili učenci 1. in 2. razreda s Podružnice Bučka, kasneje so zapeli še učenci iz 1. in 2. razreda mati č-ne šole. Na vrsti so bile prve podelitve nagrad in priznanj, ki jih je podelila ravnateljica Irena Čengija Peterlin. Učenci so prejeli priznanja in nagrade za natečaje Evropa v šoli, Bistvo očem skrito, srcu odkrito ter za objavo haikujev v zborniku.Nato so zapeli starejši otroški pevski zbori. Učenci 3., 4. in 5. razreda Podružnice Bučka so se predstavili s tremi pesmimi.Revijo sta popestrili nadarjeni mladi glasbenici Tina Kraljič in Kristi na Cvitko, ki že nekaj let uspešno vadita v glasbeni šoli. Prisluhnili smo zvokom klarineta in klavirja, združenih v pesmi Zemlja pleše.

Svojih pet minut slave pa si je zagotovil osmošolec Jaka Šin-kovec, ki se je odlikoval s posebnim dosežkom. Učenec se je na pamet naučil število pi (π) na 175 decimalk natančno. Gledalci so ga nagradili z velikim aplavzom. Drugi sklop nagrad so prejeli učenci za dosežke na področju matemati ke, fi zike in za dosežke na tekmovanju »Kuhna pa to«.Učenci 3. in 4. razreda so se predstavili s pesmimi, ki so jih zapeli na območni reviji otroških pevskih zborov v Šentjer-neju. Na koncu pa se je predstavila še najstarejša skupina – mladinski pevski zbor. Pridružili sta se jim še kitaristki Julija Srpčič in Klara Žagar. Najslajše pa, kot vedno, pride na koncu. Boštjan Ziherl, uče-nec 8. b, je prejel nagrado za osvojeno zlato Cankarjevo pri-znanje na državnem tekmovanju iz slovenščine, obenem pa je prejel tudi nagrado za doseženo srebrno geografsko pri-znanje.Revijo je zaključil združeni pevski zbor pod mentorstvom Ja-nje Lesjak in Milana Pavliča.

Tina Jančar in Milan Pavlič, OŠ F. M. Škocjan


ŠOLA IN VRTEC

Otroci vrtca Radovednež v Vrtcu v naravi

V času od 6. do 8. junija 2016 se je triindvajset otrok iz vrtca Škocjan in devet otrok iz Bučke udeležilo Vrtca v naravi v domu Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu.

Po zajtrku v vrtcu smo se z avtobusom odpravili v dom Čebelica. Ob prihodu nas je pozdravil vodja doma in nam pomagal pri od-našanju prtljage v sobe. Sledila je namesti tev v sobe in oblačenje posteljnine. Nato smo si ogledali prostore doma in se pogovorili o pravilih. Sledilo je kosilo nato pa dejavnosti . Tako je bilo vse tri dni. Program in dejavnosti smo predhodno uskladili z vodstvom in učitelji v domu. Vse predvidene dejavnosti smo realizirali, te pa so bile: igra s kamenčki v peskokopu, seznanitev s pravili varne vožnje s skirojem in vožnja s skirojem, plezanje po plezalni steni, spoznavanje paličnjakov in želve, priprava materiala za kurjenje in kurjenje ognja, kjer smo si popekli tudi kruh, pasti rske igre, po-hod do Zaplaza (po poteh škrata Čateža) ter škratov ples. Delo je potekalo v skupinah, učitelji doma pa so poskrbeli za zanimive in poučne teme. Zadnji dan smo spet sodelovali pri urejanju sob, spakirali vse svoje stvari in se po kosilu odpravili proti domu. Na postaji so nas pričakali starši, ki so bili veseli, da smo se vsi vrnili zdravi in nasmejani. Vsi otroci so pogumno preživeli Vrtec v nara-vi, pridobili so si veliko novih spoznanj, predvsem pa dokazali, da so že samostojni in pogumni.

Darinka Matjašič, vrtec Radovednež pri OŠ F. M. Škocjan

Vabljeni na vadbo na fi tnes pri OŠ Frana Metelka Škocjan

V mesecu maju 2016 smo zaključili z deli in ob igrišču pri te-lovadnici postavili zunanji fi tnes. V šoli se zavedamo pomena telesne akti vnosti in s tem namenom smo zunanji fi tnes tudi postavili. Fitnes je namenjen učencem šole in vsem kraja-nom, ki bi želeli na ta način poskrbeti za svoje zdravje.S postavitvijo želimo krajane spodbuditi k zdravemu nači-nu življenja in k telesni akti vnosti , ki ima številne poziti vne učinke na zdravje ljudi. Med drugim pripomore k izboljšanju telesne kondicije, pospešuje prekrvitev in prebavo, povečuje koncentracijo kisika v telesu, zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni … Zunanji fi tnes omogoča tudi druženje, zabavo in telovadbo na svežem zraku na enem mestu. Poleg vadbe na

fi tnesu priporočamo tudi aerobne dejavnosti , na primer tek, kolesarjenje ali plavanje.Ob vadbi ne pozabite na zadostno uživanje tekočine – vode. Vadba na fi tnesu je popolnoma varna in enostavna, naprave pa so opremljene s kratkimi navodili. Vabljeni.

Andrej Primc, OŠ F. M. Škocjan


ŠOLA IN VRTEC

Otvoritev čutne poti na BučkiV sredo, 22. junija, smo imeli na Bučki zaključno prireditev in slav-nostno otvoritev čutne poti . Otroci obeh skupin so se predstavili s pevskimi in plesnimi točkami, ob koncu pa ob pomoči ravnateljice Irene Čengija Peterlin in podžupana Alojza Hočevar skupaj prere-zali trak in se sprehodili po postajah omenjene poti .Pot je po etapah projektnega dela nastajala od septembra do maja, ko je tudi v praksi zares zaživela. Vzgojiteljici sva dobili po-trditev, kako izrednega pomena sta za otroke projektni pristop in akti vno učenje na prostem. Sprva nihče ni vedel, kako se bo pro-jekt odvijal in kakšen bo končni rezultat. Vse ideje in zamisli so bile dobrodošle, skupaj z otroki pa smo se odločili, katere bomo uporabili. V mesecu marcu smo tako že imeli izdelan načrt, ki smo ga s pomočjo zaposlenih, otrok, staršev, donatorjev in zunanjih izvajalcev tudi dokončno izpeljali.

Otroci so tako kot vedno znova dokazali, da znajo biti ustvarjal-ni, da so pripravljeni pomagati in se učiti , predvsem pa da radi delajo. Ponosni so, ko jim je zaupana pomembna naloga, in na ta način spoznavajo, da nosijo odgovornost za končni rezultat. Poleg različnih spretnosti in veščin so ob tem projektnem delu dobili tudi veliko znanja. Bolj so bili pozorni na predmete, pojave, ki jih obdajajo, in se akti vno vključevali v procese opazovanja, raz-iskovanja, ustvarjanja, nastajanja in spreminjanja. Smo že v mesecu juliju in naša pot je v celoti zaživela. Otroci se igrajo, živijo na čutni poti z vsemi svojimi čuti li in v dejavnosti h na njej osvajajo vsebine, z jasno določenimi cilji kurikula. Na njej se zadržujemo vsakodnevno, otroci pa se potem glede na svoje zanimanje odločijo, kaj bodo počeli, kje se bodo igrali, in ob tem, ne da bi se zavedali, pridobivajo neprecenljive izkušnje in znanja.Tako zaposleni kot otroci se bomo trudili, da bomo pot ves čas ustrezno vzdrževali in dopolnjevali in da bo nudila veselje še veli-ko generacijam otrok.

Lidija Šinkovec, POŠ Bučka

Za vso pomoč in podporo se zahvaljujemo staršem in do-natorjem: Jelki Tršinar, Andreju Hočevar, Teji Golob, Andreji Trkman, Matjažu Novaku, podjetju Praznik, Tesarstvu Zagorc, CGP-ju Novo mesto, cvetličarni Irene Zupančič, Toniju Bobiču in Tu-risti čnemu društvu Bučka.

Pavle Ravnohrib med škocjanskimi bralnimi značkarjiLetos se zaključuje 56. sezona vseslovenske Bralne značke, v petek, 15. aprila 2016, pa smo jo v tem šolskem letu sklenili na naši šoli. Učenci od 1. do 5. razreda so se pri bibliopedagoških urah v šolski knjižnici v okviru Ekološke bralne značke pogovarjali o čebelah in njihovi koristnosti za človeka in tako osvojili Ekolo-ško bralno značko, med poletnimi počitnicami pa so ti sti , ki so si krajšali čas s knjigo v roki, osvojili Metelkovo počitniško bralno značko. V letošnjem šolskem letu Metelkovo hišo učenosti obi-skuje 356 učencev, pri čemer je 239 učencev osvojilo naziv bralni značkar, in sicer 167 z razredne stopnje (od 1. do 5. razreda) in 72 s predmetne stopnje (od 6. do 9. razreda).

18 devetošolcev od 34 pa je za vseh 9 let branja za bralno znač-ko prejelo spominska priznanja.Zlati bralci v šol. l. 2015/16 so: Katja Blatnik, Kristi na Cvitko, Monika Gorenc, Adrijana Gornik, Polona Kovačič, Špela Krnc in Eva Mehak iz 9. a pod mentorstvom ge. Tanje Luštek; terMojca Kralj, Marjetka Kralj, Lea Zakšek, Valenti na Pirh, Urška Jarc, Marti n Globevnik, Ines Komljanec, Marti n Strašek, Nika Kralj, Ela Žugič, Lidija Popović iz 9. B pod mentorstvom ge. Irene Pleterski.


prav tako je bila vloga Prešerna zanj zelo zahtevna, tako telesno kot psihično. Zelo doživeto je interpreti ral odlomek iz Levsti ko-vega Marti na Krpana, prav tako smo prisluhnili Minatti jevi pesmi Nekoga moraš imeti rad. Kot igralec se mora besedila učiti na pa-met in najhuje je, če se zgodi, da na odru med predstavo pozabi besedilo, toda če gre za dialog, si igralca med sabo pomagata. Večja zadrega je, če pozabi besedilo na proslavah ali prireditvah. Dejal je, da učenje besedil na pamet v osnovni šoli ima smisel, saj krepi pomnjenje in možganske celice. V intervjuju s 4 učenkami – Julijo, Tino, Valenti no in Leo – v šolski knjižnici je sproščeno povedal še veliko zanimivosti s svoje igral-ske poti , med drugim nam je pokazal vaje za ogrevanje glasu, ki jih igralci izvajajo pred nastopom. Metelkarjem pa je položil na srce naslednje misli:»Bodite ponosni na to, kar ste. Ne pozabite, da ste predstavniki majhnega naroda, da govorite enega najlepših jezikov na svetu in da bodite to, kar ste. Ni enostavno to biti in ne podlegati modnim muham. Če imate svoje stališče, ga zagovarjajte do konca, ker na ta način boste postali močni. Svet potrebuje močne ljudi. Ne bo-dite zmeraj takšni, kot hoče okolica.«

Marinka Cerinšek, mentorica Bralne značke na OŠ F. M. Škocjan

ŠOLA IN VRTEC / 25 LET SLOVENIJE

Pred 25 leti je nastala samostojna SlovenijaPo smrti Josipa Broza - Tita leta 1980 se je v Jugoslaviji začela vsesplošna kriza, ki se je v drugi polovici osemdeseti h let kazala v poglabljanju politi čne, gospodarske in mednacionalne krize. V Sloveniji so v drugi polovici 80. let nastajala gibanja, ki so pred-stavljala neke vrste opozicijo komunisti čne oblasti . Nekatere mla-dinske in študentske revije so zelo popestrile politi čno dogajanje (Mladina, Tribuna, Katedra). Zelo pomembna novost je bila Nova revija, ki je začela izhajati leta 1982. V njej so se znašli članki in teme, ki so spregovorili o dogodkih in ljudeh polpretekle zgodo-vine, ki so bili pred tem zamolčani. V takih razmerah je februarja 1987 izšla 57. številka Nove revije, ki je jasno zarisala slovenski nacionalni program, ki je temeljil na gospodarski in politi čni osa-mosvojitvi ter na demokrati čnih odnosih, kjer bo vzpostavljen večstrankarski sistem. Maja 1988 je prišlo do odmevne aretacije šti rih Slovencev zaradi izdaje vojaške skrivnosti in do »procesa proti četverici«, ki je potekal v Ljubljani v srbohrvaščini in pred vojaškim sodiščem. Ustanovljen je bil Odbor za varstvo člove-kovih pravic, ki je dobil množično podporo in organiziral prote-ste zoper proces. Dogajanje ob procesu je poglobilo razkol med

Slovenijo in Jugoslavijo. To dogajanje konec 80. let poznamo kot »slovensko pomlad«.V Sloveniji je v leti h 1988 in 1989 nastalo več novih strank, ki so predstavljale prve slovenske opozicijske stranke od začetka totalitarizma leta 1945. Te stranke so zahtevale svobodo poli-ti čnega združevanja, spoštovanje človekovih osebnih svoboščin in svobodne večstrankarske volitve. Tako je bila na protestnem zborovanju opozicijskih strank 8. maja 1989 predstavljena Maj-niška deklaracija, ki je zahtevala spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, demokracijo in suvereno slovensko državo, ki naj samostojno odloča o povezavah z jugoslovanskimi in drugimi narodi nove Evrope. Novo nastale opozicijske stranke so se pred volitvami januarja 1990 povezale v združeno koalicijo Demos, saj so se zavedale, da so v neenakopravnem položaju v primerjavi s komunisti čno parti jo. Oblast je še vedno imela vpliv na občila in druge centre družbene moči. Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Na volitvah je s 55 odstotki zmagal Demos. Med Demosovimi strankami so največ glasov dobili Slovenski krščanski demokrati in njihov predsednik Lojze Peterle je postal predsednik vlade. Za predsednika skupščine je bil izvoljen France Bučar. Na predsedniških volitvah pa je zmagal Milan Kučan.

Bralna priznanja je z ravnateljico gospo Ireno Čengijo Peterlin po-delil gost gledališki in fi lmski igralec gospod Pavle Ravnohrib.Živi v vasici blizu Horjula. O njem na spletu preberemo, da je so-deloval s slovenskimi in nekaj tujimi gledališči. Slovenci ga najbolj poznamo iz televizijske nadaljevanke Prešeren. Sodeluje z radij-skimi hišami. Srečujemo ga tudi v dolenjski prestolnici v Novem mestu kot igralca v predstavah Anton Podbevšek teatra. Tudi Ško-cjan pozna. Lanski sedmošolci, letošnji osmošolci, pa so ga v živo spoznali na snemanju oddaje Male sive celice na Televiziji Slove-nija. Vodil jo je dobrih 20 let.

Zakaj smo ga povabili? Ker pri projektu o samovrednotenju oz. samoevalvaciji vsi skupaj poudarjamo in razvijamo vrednoto odgovornost, strokovni delavci pa pri učencih z različnimi de-javnostmi pri pouku razvijamo in krepimo govor in kdo drug bi nam iz prve roke znal prakti čno pokazati in povedati o tem več kot poklicni igralec.Po podelitvi je zbranim spregovoril o svojem življenju, predvsem o svoji poklicni poti igralca. Med drugim je dejal, da se je odlo-čal med dvema poklicema – zdravnika in igralca – in po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu na igralski akademiji se je odločil za igralsko pot, ki je zanimiva in tudi naporna. Razkril nam je nekaj pripetljajev med snemanjem fi lma o Prešernu, ki je bilo zahtevno,


25 LET SLOVENIJE

Naši koraki, glasilo Občine Škocjan, je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec Občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1.150 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Ciril Miklavčič. Uredniški odbor: Mojca Cemič, Davorin Lavrič, Marti na Božič in Jožica Mehak ter sodelavci Občinske uprave.Jezikovni pregled: Mojca Cemič in Davorin Lavrič. Grafi čna priprava in ti sk: Tiskarna Jordan, Krško.Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: [email protected]. Nenaročenih rokopisov, fotografi j in ostalega gradiva ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 25. septembra 2016.Naši koraki, glasilo Občine Škocjan, je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi ministrstvo, odgovorno za kulturo.

Demosova nova vlada je začela izpolnjevati v predvolilnem pro-gramu obljubljeno osamosvajanje Slovenije.Nova Demosova vlada je iskala tudi diplomatske poti za pravico do samostojne države. Tuji diplomati namreč v začetku niso gle-dali z naklonjenostjo na slovenske osamosvojitvene težnje. Bali so se velikih pretresov v tem delu sveta. V takih pogojih se je začela v tajnosti organizirati tudi slovenska vojska. V skupščini so se vse stranke opredelile, da je potrebno o prihodnosti odločati na ple-biscitu. Na njem se je 23. decembra 1990 odločilo 88,2% volivcev za samostojno Slovenijo. Slavnostna razglasitev rezultatov je bila 26. decembra. Po izidu plebiscita so se začele polletne priprave na osamosvojitev. Sprejeti so bili nekateri temeljni državni zakoni. Ve-lika pozornost je bila posvečena obrambi države in nadzoru njenih meja, kajti številni spori med Jugoslovansko ljudsko armado in Te-ritorialno obrambo spomladi 1991 so nakazovali, da se jugoslovan-ska vojska ne bo sprijaznila s slovensko osamosvojitvijo. 1. junija 1991 je slovenska ustavna komisija obravnavala osamosvojitveni zakon, ki ne govori več o konfederaciji. 2. junija so zaprisegli na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru prvi slovenski vojaki.

Sredi meseca je predsednik zvezne vlade Ante Marković opozoril, da bo zvezna vlada z vsemi sredstvi prisiljena preprečiti enostran-sko spreminjanje notranjih in zunanjih meja Jugoslavije. Evropska skupnost pa je dala vedeti , da ne bo priznala neodvisnosti Slove-nije dokler obstaja možnost za dogovor.Dan pred razglasom samostojnosti je parlament sprejel dopolni-tev k ustavi. Z njo je določil novo slovensko zastavo in grb. Dr-žavna himna je bila sprejeta že prej. Tako je slovenska skupščina 25. junija slovesno sprejela deklaracijo o neodvisnosti in se s tem dokumentom razglasila za samostojno. Slovesna razglasitev ne-odvisnosti je bila 26. junija 1991, pol leta po razglasitvi rezultatov plebiscita. Zvezna vlada je 26. junija zaprla vsa slovenska letališča

in sprejela več sklepov, na katere so se kasneje sklicevali v jugo-slovanski vojski, da bi opravičevali svojo agresijo. Istega dne so iz vojašnice v Pivki ob 11.10 odpeljali na ceste prvi tanki in začeli agresijo proti pravkar osamosvojeni Sloveniji. V Ljubljani so tega dne potekale priprave na večerno slavnostno razglasitev neodvi-snosti na Trgu revolucije. Proslavljanje neodvisnosti je bilo sicer množično po vsej Sloveniji. Naslednje jutro so se enote Jugoslo-vanske vojske iz slovenskih in hrvaških vojašnic napoti le proti slo-venskim mejnim prehodom in drugim pomembnim točkam v Slo-veniji. Prvi oklepniki so v Slovenijo vstopili pri Metliki. Pričela se je vojna za ohranitev osamosvojene Slovenije. Slovenska terito-rialna obramba in policija sta skušali napredovanje enot jugoslo-vanske vojske ustaviti z blokadami, ki so jih naredili pretežno iz to-vornih vozil. Slovensko predsedstvo je ukazalo izvajanje ukrepov, ki bi Teritorialni obrambi in policiji omogočili braniti pomembne objekte in uspešno ovirati prodiranje jugoslovanske vojske. V de-setdnevni vojni je ponekod prišlo do srditi h spopadov z žrtvami, jugoslovanska armada pa je odgovorila z obstreljevanjem civilnih ciljev. Hujši spopadi so bili v Gornji Radgoni, na klancu pri Med-vedjeku, v Krakovskem gozdu, na brniškem letališču. Jugoslovan-ska armada na odpor ni bila pripravljena. Tako se je veliko vojakov in enot vdalo, saj niso dobro vedeli, zakaj naj bi se bojevali. Ob močnem odporu proti jugoslovanski vojski je Slovenija obenem po diplomatskih poteh, preko medijev, z znanstvenimi in kultur-nimi sti ki ter osebnimi zvezami obveščala mednarodno javnost o dogodkih in pridobivala mednarodno naklonjenost.3. julija so se spopadi končali. Enote jugoslovanske armade so se umaknile v vojašnice. 7. julija 1991 je bila sprejeta Brionska deklaracija pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti , ki je za tri mesece »zamrznila« osamosvojitvene sklepe. Sredi julija je zve-zno predsedstvo, v katerem je sodeloval slovenski predstavnik Ja-nez Drnovšek, sklenilo, da se jugoslovanska vojska v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki jugoslovanske armade so Slo-venijo zapusti li 25. oktobra 1991 v Kopru z ladjo Galeb, nekoč Ti-tovo plavajočo rezidenco. S tem smo dočakali tudi dokončen mir.V Sloveniji je bil po desetdnevni vojni vzpostavljena prekinitev vojnih operacij. Seznam žrtev slovenske osamosvojitvene vojne obsega imena 76 padlih. Od tega jih je 19 padlo na slovenski stra-ni, 45 na jugoslovanski, 12 pa je bilo tujih državljanov. Številni so bili tudi ranjeni. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, med njimi je bil 28. junija na Medvedjeku ranjen tudi naš občan Anton Marti nčič iz Tomažje vasi. Na strani JLA pa je bilo ranjenih 146. Slovenska stran je zajela 4693 pripadnikov jugoslovanske vojske in 252 pripadnikov zvezne milice.K osamosvojitvi so prispevali številni pripadniki teritorialne obrambe, pripadniki policije, pripadniki civilne zaščite in števil-ni civilisti , ki so vsak po svojih zmožnosti h in znanju prispevali k obrambi domovine. Desetdnevna vojna za ohranitev samostojno-sti je bila po drugi svetovni vojni prvi vojni spopad v Evropi.

Gabrijela Kovač

Šmarješka četa, ki je imela med drugim nalogo varovanja meje na Gorjancih. V njej so bili akti vni številni naši občani. Slika je nastala ob vrnitvi z Gorjancev na Ratežu. Originalna fotografi ja je v lasti Tanje Hočevar.


KNOBLEHARJEVO


DAN ŠKOCJANSKE KULTURE

NEDELJA, 4. september 2016,ob 20:00Cena vstopnic v predprodaji 14 €, na dan predstave 18 €.Predprodaja kart na Občini Škocjan.

Številka Letnik 22 Naši koraki Julij - Mali srpan 2016 · 2016-07-22 · tov: od stanovanjskih...

Documents

Transcript of Številka Letnik 22 Naši koraki Julij - Mali srpan 2016 · 2016-07-22 · tov: od stanovanjskih...