DNIXIV D R U Ž I N E

Š T I R I N A J S T

P R I L O G Až e n e • o t r o c i m a j 0 9

Agresije od kod? - kaj storiti?

Ph o t o c a s e . d e

kibicZ B A D L J I V I P R I G R I Z K I

didD R U Z I N A i n D O M

dD R U Z I N Aid

i n D O M

XIV ŠTIRINAJST DNI2

Micka Opetniku r e d n i c a

FlimmoTelevizija spada med najbolj pri-ljubljene otroške zaposlitve. Ve-dno večja ponudba sporeda po-stavlja starše in vzgojitelje pred veliko odločitev – kaj je primer-no za otroka? Različni pogledi staršev in otrok na tisto, »kaj je vredno ogleda«, ne olajšajo od-ločitve. Medtem ko starši zago-varjajo otroške oddaje, bi njihov mladi rod rad gledal tudi progra-me, namenjene odraslim.

Staršev se polašča skrb, če njiho-vi otroci sami brskajo po spletu. V svetovalni brošuri FLIMMO beremo: Najboljše je, če starši in otroci skupno, starosti primerno, določijo nekaj pravil za uporabo spleta: samo z dovoljenjem sme-jo otroci brskati po spletu, brska-jo samo po znanih straneh, nove strani si skupno ogledajo s starši, otroci na spletu ne smejo izdati svojega imena in naslova, ljudje na spletu so tujci in otroci jim ne smejo preveč zaupati, če ponud-be zahtevajo prijavo, se mora-jo otroci prej pogovoriti s starši, otroci samo z dovoljenjem star-šev smejo nakupovati po spletu.

FLIMMO je programski zvezek, ki znanstveno in pedagoško oce-njuje televizijski spored.Daje nasvete o televizijskih od-dajah, računalniških igrah ter o uporabi spleta. FLIMMO daje smernice, za katero starostno stopnjo so primerni kateri spo-redi.

FLIMMO Programmberatung fürEltern e. V. , Postfach 600319, 81203 München www.flimmo.de

p r e d s t A v l j A m o

opetnik@nedelja.at

u v o d n i k

Nasilje – mediji – mladina

ko sem se v zadnjih tednih poglabljala v tematiko agresije in nasil­ja med mladimi, smo na uredništvu prejeli povabilo na predstavitev kratkih filmov in podijsko diskusijo o temi: mladina – nasilje – mediji. 21 dijakov in dijakinj gimnazije Ingeborg Bachman v Celovcu se je cel semester v likov­ni vzgoji posvečalo temi nasilje med mladimi. Skupaj s študenti celovške univerze in društvom »blue cube« so raziskovali nasilje, ki se pojavlja v medijih. Analitično razmišljanje, poglabljanje v tematiko nasilja, razvijan­je idej, odkrivanje film­skega ustvarjanja in od­kritje, kako subtilno se začne nasilje, so bili ko­raki na poti ustvarjal­nosti mladih. Na pred­stavitvi so pokazali tri kratke filme, za katere so mladi sami razvili idejo, napisali scenarij, bili sami igralci, v njiho­vi odgovornosti pa je bil tudi filmski rez. Mobing v šoli, nasilje v družini in amok so bile teme, ki so jih obravnava­li v filmih. V likov­ni delavnici pa je na­stala slika, ki simbolizira nasilje na cesti, ki pa daje upanje, da je vedno možen izstop iz nasilja. Ob predstavitvi in diskusiji se je lepo pokazalo partnersko sodelovanje pro­fesorjev in učencev ob projektu. Dijaki in dijakinje so se predstavili kot kompetentni uporabniki novih medi­jev. Ob tem dejstvu so profesorji priznali, da so mladinci pogosto boljši poznavalci novih medijev kot oni sami, kar pomeni velik izziv za profesor­je. Zato so za višjo stopnjo odločno zagovarjali model učenja drug od dru­gega. Na vedno večje nasilje odgovarjajo šole in vzgojitelji z odgovorno preventi­vo, ki se kaže v raznih projektih. Vsi so namenjeni mladim, da bi se naučili med seboj nenasilno komunicirati in odkriti, kako prikrito prihaja nasilje v njihovo življenje. Tej, vedno aktualni temi je posvečena pričujoča številka družinske priloge.

Bianca B lajs & Anna K . Ferk

p o r t r e t

prosim, pomagaj mi!

3ŠTIRINAJST DNI XIV

V petem razredu Slovenske gimnazi-je predstavlja profesorica in media-torka mag. Vera Wutti-Incko obvezni izbirni predmet, ki poteka od 6. do 8. razreda.

V tem predmetu KOMK si prido-bijo dijaki in dijakinje sposobnosti in spretnosti za pozitivno komunikacijo ter kreativno mišljenje in ravnanje v konfliktnih situacijah. Te sposobnosti močno oblikujejo socialno kompeten-co mladih, ki jo uporabljajo tudi v na-daljnjem poklicnem življenju.

V šestem razredu dijakinje in dija-ki spoznavajo bistvo komunikacije, se naučijo razne metode in tehnike ko-munikacije, izdelajo igre, pripravi-jo vaje in izdelajo potek mediacijskih ur. V drugem semestru šestega razre-da in v 7. razredu prevzamejo dijaki-nje in dijaki vlogo mediatork v prvih razredih.

Bianca Blajs in Anna Katharina Ferk, dijakinji 8. b razreda Slovenske gimnazije, sta se odloči za ta izbir-ni obvezni predmet. „Po dobri pripra-vi sva skupno delali s prvošolci, in to v majhnih skupinah po 5 oz. 6 otrok.

Razložili sva jim pomen mediacije, skupno smo se zmenili za pravila medsebojne ko-munikacije. Ta pravila so važna tudi za vsakdanjik: pozorno poslušanje drugega, vživeti se v njegovo situa-cijo, sprejeti njegovo razmišljanje in gledanje, naučiti se pogovarjati, biti pripravljen svoje stališče tudi zapu-stiti. Skupne igre pa naj bi jih poveza-le v skupnost. To delo ni bilo vedno lahko. Nekateri so radi sodelova-li, drugi manj. Nasplošno pa je bilo ozračje v skupinicah in delo zelo do-bro. Delo v teh vrstniških delavnicah je pomagalo, da smo se dobro spozna-li in se na prijeten način srečujemo v šolskem vsakdanjiku. Zgodi se pa, da nastanejo konflikti v razredih. Tudi tam sva se vključili skupaj z razredni-čarko in prof. Vero Wutti Incko, da smo hitro rešili manjše in tudi večje konflikte.“

„Tako izobraženi mediatorji so pri-ljubljeni in kompetentni posredni-ki med dijaki nižjih razredov,“ pra-vi prof. Vera Wutti Incko, ki odkriva pozitivno ozračje na šoli, nastajajo-

če na osnovi vrstniške mediacije. Sta-rejši prevzamejo odgovornost in in-tenzivno delajo z mlajšimi. Obvezni izbirni predmet KOMK se v 8. razre-du razširi še na jezikovno raven. Di-jakinje in dijaki se v predmetu lahko odločijo za jezike angleščino, slo-venščino ali nemščino. V tem jezi-ku obravnavajo aktualne družbene teme, spoznavajo mirovna gibanja in se ukvarjajo s teorijo komunikacije in psihologije.

V teh tednih opravljata Bianca Blajs in Anna Katharina Ferk matu-ro. Svoje znanje, ki sta si ga pridobili kot vrstniški mediatorki, bosta pred-stavili tudi pri ustni maturi. Ko bosta zapustili Slovensko gimnazijo, bosta poleg maturitetnega spričevala preje-li tudi certifikat o uspešno zaključeni izobrazbi vrstniške mediatorke.

Za njima pa deluje že naslednja generacija mediatork, ki pomagajo mlajši generaciji dijakov in dijakinj Slovenske gimnazije, da odkrijejo, kako lepo je živeti v spoštljivi razre-dni skupnosti.

O d š O l s k e g a l e t a 2 0 0 4/ 2 0 0 5 j e b e s e d a kO M k , » k O M u n i k a c i j a , M e d i a c i j a , k r e a t i v n O s t « , p O j e M

i n p O M e n i d O g a j a n j e , k i u s t v a r j a d r u g a č n O – p r i j e t n e j š O a t M O s f e r O

v š O l s k e M v s a k d a n j i k u s l O v e n s k e g i M n a z i j e . i n k a j j e t O kO M k ?

XIV ŠTIRINAJST DNI4

v Ž A r i Š Č u

Agresije in njihov učinek

Prvotni pomen besede agresija ne izpo-ve jasno, s kakšnimi občutki, motivaci-jami in s kakšnim ciljem se agresija od-pravi na pot srečanja. Je to pozitivno srečanje ali uničujoči napad?O izvoru agresij obstajajo različne, de-loma nasprotujoče si teorije. Vse pa vsebujejo pomembne aspekte, ki prispe-vajo svoj delež k celovitemu pogledu na teorijo o agresijah.

Obstajata dve osnovni teoriji o nastan-ku in učinku agresij: psiho-biološka smer razlaga agresije kot prirojene faktorje. Učno-teoretična šola pa opazuje razvoj agresivnega vede-nja z vidika zunanjih danosti, ki so od-visne od vloge učenja in od osebnega iz-kustva. Če si ogledamo pojem agresija – brez vrednotenja –, lahko razlikujemo med agresijami, ki so si po svojih učinkih in smereh zelo različne: uničujoče agresi-je, zatirane agresije in agresije, ki pod-pirajo življenje in ustvarjajo odnose.

Uničujoče agresijeUničujoče agresije razpoznavamo po njihovih škodljivih učinkih. Ne glede na blagor in meje sočloveka se energija usmerja v začrtani cilj. Take agresije ne poznajo meje in se izražajo v nesmisel-ni jezi, kaotičnih dejanjih tja do uboja. To se dogaja v zasebnih sporih, pri dr-žavljanskih vojnah, v mučenju, pri za-ničevanju sočloveka prav tako kakor pri mobingu na delovnem mestu. Uničujo-če agresije se kažejo v pikrih opazkah, v boleči ironiji, v zaničevanju ali zasme-hovanju drugega. Na ta način spravi-jo agresije v tok sovraštvo, nerazumeva-nje, žalitve, ki prikličejo v oškodovanem uničevalne agresije po načelu: kakor ti meni tako jaz tebi.

Zatrte agresijeZatrtih agresij ne odkrijemo v prvem trenutku. Čim manj pozornosti jim po-svečamo, tem bolj učinkovite postajajo. Ljudje z zatrtimi agresijami učinkujejo na zunaj prijazno, so pozorni in mirni. Pri natančnem opazovanju odkrijemo v njihovem vedenju posledice zatira-nih agresij. So bojazljivi, brez moči. Da-jejo občutek popustljivosti, so nadpov-prečno pazljivi, brez idej in se bojijo odločitev. Agresij ne dopuščajo, jih ne dovoljujejo, ker „se ne spodobi imeti agresije“. Zato jih je treba z vso silo za-tirati in obvladovati. Zatirane agresije se kažejo na telesni ravni kot rahlo tre-petanje, po vsej sili zatrta jeza, stisnjeni zobje in hlad v besedah.

Agresije, ki podpirajo življenjsko rast in ustvarjajo odnose, se izražajo kot kre-ativna in oblikovalna moč. Ustvarja-jo odnose, ki so usmerjeni v ljubezen do sočloveka. Ljudje, napolnjeni s to živ-ljenjsko in ljubezensko energijo, upora-bljajo svoje moči zase in za druge. Radi se odločajo, se ne izogibajo konfliktov, povedo svoje mnenje, se znajo vžive-ti v sočloveka in se prilagajajo. Imajo zdravo samozavest, dobro poznajo svo-je agresije – tiste, ki dajejo življenjsko rast, pa tudi uničujoče, in znajo z nji-mi ravnati.

Če razumemo pomen agresij v njiho-vem prvotnem pomenu, pomenijo agre-sije srečanje in zbliževanje z drugimi, ustvarjajo odnose. Odnos nastane, če se dva srečata, se zbližata, svojo energijo usmerita drug v drugega in če to med-sebojno dajanje in prejemanje tudi de-lita.

Po knjigi: Karl Frielingsdorf: Aggression stiftet Beziehung

b e s e d a a g r e s i j a s p r O ž i p r i M n O g i h l j u d e h O d ­p O r i n O d k l O n i t e v. p O r a s t e k n a s i l j a v z a s e b n e M i n j a v n e M ž i v l j e n j u , v e r s k e v O j n e t e r p O b O j i p O

v s e M s v e t u p O v e z u j e j O p O j M e a g r e s i j a i n a g r e ­s i v n O s t z n a s i l j e M i n b r u t a l n O s t j O .

Prizor iz igre GUERRnicA »Teatra Št. Janž«

XIV 5ŠTIRINAJST DNI

p s i h O l O g M . r O ­s e n b e r g j e i z d e l a l

k O n c e p t n e n a s i l ­n e k O M u n i k a c i j e .

n j e g O v M O d e l s l u ­ž i i z b O l j š a v i M e d ­

č l O v e š k i h O d n O s O v. z n j e g O v O M e t O ­

d O s e O d l e t a 2 0 0 4 u k v a r j a M i r a k e r ­

n j a k .Kaj je nenasilna komunikacija?Mira Kernjak: Cilj nenasilne komunikacije po M. Rosen-bergu je povezava in kontakt med ljudmi, stičišče njihovih odnosov pa so človekove po-trebe. Ta model se zavzema za novo pot komunikacije. Svo-jega načina govorjenja mor-da ne občutimo kot ogrožujo-čega ali nasilnega. Kljub temu pa naše misli in besede pogo-sto povzročijo prizadetost in trpljenje, tako pri sogovorni-ku kot pri nas samih. Ljudje se obnašajo na način, s katerim si zavestno ali podzavestno iz-polnjujejo potrebe. Za izpol-nitev teh potreb uporabljajo strategije, ki ne vodijo vedno do rešitve. Pogosto so te stra-tegije škodljive in žalijo. Po-sledica teh ni samo telesno na-silje, to je lahko brezbesedno nasilje, pa tudi govorica telesa lahko izraža nasilje. Ta strate-gija izvira pogosto iz nemoči, s katero so ljudje mesece in leta dolgo delali. Konflikte pa sku-šali reševati z dejanji in obna-šanjem. V svojem vsakdanjiku doživljamo številne nespora-zume in konflikte, katerim bi se lahko izognili. Npr. tako, da nosimo v sebi priprav ljenost poslušati sogovornika, pusti-mo drugemu, da pove svoje mnenje, dovolimo poimenova-

nje občutkov, izražamo želje in potrebe. Vemo, da za našo okolico ni vedno lahko poslu-šati in sprejemati želje in ob-čutke. V naši zgodovini smo se učili zatirati svoje občutke, jih ne poimenovati, in to iz enega samega vzroka, da funkcioni-ramo. Tako nastajajo v družini in na delovnem mestu, pa tudi v šoli nesporazumi, ki vodijo v konflikte. Če te nesporazu-me dovolj zgodaj obravnava-mo, lahko preprečimo izbruh agresij.

Kakšen je model nenasilne ko-munikacije po M. Rosenbergu?Mira Kernjak: Nenasilna ko-munikacija je oblika spora-zumevanja, ki v konfliktnih situacijah pomaga ohrani-ti partnerska razmerja in naj-ti optimalne rešitve za vse udeležence. Model po M. Ro-senbergu postavlja v središče čustva in potrebe vseh udele-ženih strani, poteka pa v štirih korakih. 1. korak: Opazujemo in zazna-vamoLjudje smo v pogovorih in srečanjih zelo hitri z ocenje-vanjem, interpretacijo, hitro postavimo diagnozo ali pri-merjamo. Naučili smo se žive-ti v primerjavah – „sosed ima lepšo hišo“.2. korak: Spoznavamo svoje ob-čutkeMedsebojne odnose, pogo-vore, srečanja doživljamo na raz nolike načine. Da spozna-mo občutke, ki nas ob tem navdajajo, moramo biti pozor-ni in odkriti in ob tem ugota-vljati: smo užaljeni, prizadeti, se počutimo preobremenjene ali smo napeti. 3. korak: Potrebe spoznavamo in jih poimenujemo„Želim si, potrebujem – spo-štovanje, enakovrednost.“ V tečajih pogosto doživljam, da

ljudje ne odkrivajo svojih ob-čutkov in potreb. Se tega niko-li niso naučili? Študije pa do-kazujejo, da potrebuje človek predvsem avtonomijo, goto-vost in ljubezen. 4. korak: Pozitivna formulaci-ja prošnjeProsim za tisto, kar potrebu-jem, kar mi je važno. Formu-lacija prošnje mora biti tako jasna, da jo sogovornik, part-ner ali otrok razume. Opišem samo tisto, kar je bilo, npr. “v tem mesecu si trikrat zamudil sejo za dvajset minut”. Ne po-splošujemo, ne obdolžujemo, ne ocenjujemo in ne interpre-tiramo dogodka ali pogovora.

Kakšni so učinki take komuni-kacije?Mira Kernjak: Osnova takšne komunikcije je sočuten in is-kren medsebojni odnos. Pri modelu po M. Rosenbergu je najvažnejši moj odnos do so-govorca – sem odkrita, soču-stvujem, se vživim v situaci-jo, sem z mojimi mislimi pri stvari, pri sogovorcu in nje-govih besedah. Odkritosrč-nost, empatija in prezenca so drže, ki so osnova za ta model. Priprav ljenost, da aktivno pri-sluhnem, zrahlja vsakršne na-petosti in nesoglasja. Vemo, da ne moremo ugoditi vsem po-trebam, toda tak spoštljiv od-nos omogoča tudi sprejem od-klonitve prošnje. Vedno znova opažam, da ljudje, ki postane-jo aktivni in prosijo za pomoč svetovalce, že storijo prvi ko-rak k rešitvi. Odnosa, ki izvi-ra iz nenasilne komunikacije, ne moremo izsiliti, lahko pa ga urimo korak za korakom.

*Mira Kernjak dipl. pedagoginja, komunikacijska trenerka,nadzornica in mediatorka,živi v Celovcu

Mira Kernjak*

način človekove govorice

XIV ŠTIRINAJST DNI6

v Ž A r i Š Č u Pripravila M i c k a O p e t n i k

Nasilje med mladimi je skorajda že nekaj normalnega. Je to res?Mirjam Körbler: V okolju in druž-bi, kjer živim, nasilje ni vsakdanje in tudi ni normalno. Seveda se dogaja, toda ne v taki meri, da bi to vsak dan pričakovali. V primerjavi z drugimi šolami nasilja na naši šoli ni veliko. Valentina Inzko: V šoli opažam, da je nasilje med učenci nižjih razredov pogostejše. Prepirajo in tudi prete-pajo se zaradi malenkosti. Mladi si morajo ob vstopu v novo šolo ustva-riti prostor v razredni skupnosti, ne-kateri se počutijo zelo važne, tvorijo se skupine, ki potem nastopajo druga proti drugi. Vse to so vzroki, da pri-haja v nižjih razredih do prepirov in nasilja v razredni skupnosti. V viš-jih razredih se že vsi dobro poznamo. Nasilje pa preprečujemo tako, da se veliko pogovarjamo. Christina Sušnik: Morda je res, saj je danes vedno več takih, ki reagirajo z nasiljem.

Kdaj se v vas pojavljajo agresije in kako živite z njimi?Mirjam Körbler: So situacije, ko me kdo spravi tako daleč, da postanem agresivna. V notranjosti mi kuha jeza. Najraje bi udarila. Toda vem, da tega ne smem. Takrat čutim, bolj-še je, da se uprem svoji agresiji, po-slušam svoje počutje. V taki situaci-ji ničesar ne ukrenem. To povzroči v meni notranje nezadovoljstvo. Ko vse mine, vem, kaj bi morala naredi-ti, da bi rešila problem. Po navadi je tako, da sama pri sebi rešim tako si-tuacijo. Kako pa to doživlja drugi, ne vem. Najbolj prav pa bi bilo, da tiste-

ga, ki je v meni sprožil toliko agresij, neposredno nagovorim. Katja Koprivnikar: Vedno se je tre-ba pogovarjati. Če sem agresivna, po-vzdignem glas. Opažam, da je vedno več skupin, kjer nastajajo nesoglasja, prepiri in kjer prihaja do nasilja. Damjan Dovžan: Svoje agresije skušam obdelati s tem, da se ukvarjam s špor-tom. V športu lahko agresije odlično sprostim. Mirjam Körbler: Ampak to pomaga samo deloma. Enkrat se moraš pogo-voriti s tistim, ki te je ujezil. Valentina Inzko: Svoje agresije najla-že obdelam, če se pogovarjam s prija-teljico. Ona razume moje misli, moje ravnanje in razume tudi trenutek, ko povzdignem svoj glas. Način izraža-nja agresij pa je čisto odvisen od po-sameznika. Christina Sušnik: Če je kdo do mene agresiven, postanem žalostna in sem užaljena.

Ste kdaj doživeli nasilje?Valentina Inzko: Če sem soočena z na-siljem, se počutim ogroženo in upam, da se ne bo stopnjevalo. Damjan Dovžan: V takem trenutku ho-čem pomagati, pa ne vem prav, kako urediti zadevo, ker obstaja nevarnost, da še sam postanem žrtev nasilja. Če si priča prepira ali nasilja, je težko oceniti, kdo je kriv, kdo ima prav. S šolo smo bili za nekaj dni v Angli-ji. Stanovali smo pri družinah. Neke-ga dne smo stali pred trgovino. Iz tr-govine so prišli majhni fantki z jajci v rokah. Na vprašanje, kaj bodo z nji-mi, so nam odgovorili, da jih bodo

ve d n O z n O v a s M O p r i č e a g r e s i j i n n a ­

s i l j a M e d M l a d i M i , p a t u d i M l a d i n s k e g a n a s i l j a , k i j e n a p e r ­

j e n O p r O t i s O l j u ­d e M . O a g r e s i j a h i n n a s i l j u M e d M l a d i ­M i s M O s e p O g O v a r ­

j a l i z d i j a k i n j a M i i n d i j a k i , k i s t a n u j e j O v s l O M š k O v e M d i j a ­š k e M d O M u v c e l O v ­c u . p r i O k r O g l i M i z i

s O s O d e l O v a l i : Damjan Dovžan, Valentina Inzko,

Katja Koprivnikar, Mirjam Körbler in Christina Sušnik.

pogovor rešuje agresije in nasilje

Mirjam Körbler Damjan Dovžan

XIV 7ŠTIRINAJST DNIŠTIRINAJST DNI 7XIV

metali na hiše. Šli smo za njimi, pa so res to

počeli. Kar naenkrat je pridr-vel avto. Voznik je skočil ven in se za-podil v mene. Porinil me je na ograjo, da se je podrla. Ko me je spustil, smo odšli vsak proti svojemu domu. Spet se je pripeljal za nami, kričal in klel. Dva naša fanta sta šla po pločniku, pa je zapeljal na pločnik. Če ne bi odsko-čila, bi ju povozil. Kaj je bil vzrok ta-kega nasilja, ali je sodeloval s fanti, imel kaj proti turistom, ne vem.

Kje, mislite, se lahko učite spoznava-ti svoje agresije? Kako z njimi živeti in kako agresije obvladovati?Mirjam Körbler: Najboljša šola so la-stne izkušnje. Če se z njimi ukvarjaš, jih spoznavaš, paziš, kdaj te agresije zajamejo, kako na to reagiraš. To lah-ko pomaga, kadar te popadejo agresi-je. Kako živeti z njimi, tega se najprej učimo od staršev, učimo se od njih, kako sodelovati in živeti s soljudm, in ob njih urimo svojo pozornost do so-človeka. Damjan Dovžan: Prvi kraj je družina. Veliko je odvsino od vzgoje staršev. V šoli je malo časa za tako učenje. Če se pojavijo nesporazumi, nasilje in agre-sije v razredni skupnosti, je odvisno od profesorja, ali si vzame čas za po-govor in rešitev problema, ali pa se mu mudi, da nadaljuje s snovjo. Christina Sušnik: Obiskujem šolo za socialne poklice in se o nasilju in agresijah veliko pogovarjamo.

Šola je kraj srečanja za mlade. Med-sebojna srečanja pa so lahko tudi

ponižujoča. Kako živeti s poniževa-njem in zapostavljanjem?Christina Sušnik: V šoli imam prijate-ljico, ki jo ponižujejo. Ker ima dobre prijateljice in posluša glasbo Janette Biedermann, ji to zelo pomaga. Sama piše pesmi in v njih opisuje in tako obdeluje svoje občutke. Valentina Inzko: Seveda se dogaja po-niževanje in zapostavljanje tudi v šoli. Bolj očitno je to med učenci na nižji stopnji gimnazije. Starejši se tu vedemo drugače. Naučili smo se, kako lahko komu kaj rečemo. Damjan Dovžan: V njižjih stopnjah se dijaki družijo v majhnih skupinah, si med seboj nagajajo, se zafrkavajo. V višjih stopnjah smo skupnost, smo odrasli, skupaj delamo. So pa tudi taki, ki se nikoli niso potrudili za pri-jateljstvo. Taki ostanejo sami. Toda če bi se potrudili, bi lahko imeli prija-telje. Če nekoga izključiš iz skupno-sti, mora to imeti zelo tehten vzrok. Izključeni pa mora sam razmisliti, zakaj so ga izključili. Katja Koprivnikar: V razredni skupno-sti lahko, če hočeš, na vsakem najdeš kaj, kar ti ne ugaja. Skupni interesi družijo ljudi v skupino. Take skupi-ne se skupno odpravljajo na srečanja, praznovanja ali zmenke. Če se posa-meznik ne pridruži taki skupini, ker ga npr. ne zanimajo stvari, ki jih dela-jo v skupini, se tak mladinec sam iz-obči.

Ko smo letos vigredi slišali za amok mladinca v Nemčiji, so rekli o njem, da je bil izobčenec. Zakaj postane sošolec, sošolka izobčenec(-ka)?

Damjan Dovžan: To je odvisno od po-sameznika. V primeru fanta, ki je v Nemčiji postrelil veliko število sošol-cev in učiteljev, kot sem bral v časo-pisih, je bilo tako, da je ogromno časa porabil za računalniške igre. Kriva je družina, ker mu je to dovolila. Zaradi te obsedenosti so ga imeli sošolci in ljudje za čudaka. Katja Koprivnikar: Gotovo se je nekaj zgodilo v njegovem otroštvu. Morda v očeh staršev ni bil dovolj priden in so mu to starši vedno znova dali čuti-ti. On pa se ni čutil sprejetega. Če se nesprejetost nadaljuje v šoli, je to tra-gično. Če vedno doživljaš in občutiš, da nisi dovolj dober, se ti mora enkrat “utrgati”. Valentina Inzko: Največ je odvisno od vzgoje. Če doživljaš, da te od mla-dih nog zaničujejo, ne moreš dora-sti v zdravega človeka. Iz tega nasta-ne napačen odnos do ljudi in sveta. V samozavestno in dobronamerno ose-bo se lahko razviješ, če ti vedno spet nekdo reče “rad te imam”. Mirjam Körbler: Če nekdo preživi ve-liko časa v hiši, pred televizijo ali ra-čunalnikom – tak madinec si ustvari svoj svet. Oblikuje ga svet računalni-ka in svet televizije. S svojimi misli-mi je čisto nekje druge. Taki ljudje se drugače pogovarjajo, imajo drug iz-raz, so čudaki. To vidimo. Valentina Inzko: Na svetu je na tisoče izobčenih učencev, pa vendar kaj ta-kega ne naredijo. So pa tudi ljubljeni učenci zmožni česa takega. Veliko je faktorjev, zakaj nekdo kaj takega na-redi. Mirjam Körbler: Toda zgodi se vedno pogosteje. Morda tudi zato, ker se o teh rečeh toliko piše in objavlja v me-dijih.

pogovor rešuje agresije in nasilje

Valentina Inzko Katja Koprivnikar Christina Sušnik

XIV ŠTIRINAJST DNI8

Ko bodo letos jeseni v WIFF-u – ženski in družinski sveto-valnici – obhajali 20-letnico

obstoja, se bo ponos in zadovoljstvo vseh sodelavk in sodelavcev osredo-točil v prvi vrsti na žene in družine, katerim so v teh letih lahko pomaga-li. Če je pred dvemi desetletji sveto-valnica v Velikovcu nastala predvsem kot ženska svetovalnica, se je v teku let vedno bolj razvijala v družinsko svetovalnico. »V teh letih se je veli-ko spremenilo. Uspelo nam je naka-zati težave, podpirati žene in reševati teme, ki so bile dolgo časa tabuizi-rane v naši družbi,« pravi voditelji-ca WIFF-a, Christiane Planteu, doma v Gluhem Lesu pri Št. Primožu. Dve nastavljenki in osem sodelavk je na voljo ženam in njihovim družinam. Brezplačno in anonimno svetujejo pri vzgojnih in šolskih, zdravstvenih in partnerskih vprašanjih. Avtonomno društvo WIFF, ki ga podpirajo zve-zne in deželne ustanove ter uradi, je kraj, kamor se zatekajo žene, ki doži-vljajo doma nasilje, imajo težave pri vzgoji otrok ali jih mučijo nesoglas-ja in težave s partnerjem. Dobro so-delovanje z žensko hišo v Celovcu in v Wolfsbergu omogoča svetovalkam hitro pomoč.

Družinsko svetovanje Raznolika izobrazba sodelujočih sve-tovalk – zdravnica, ki svetuje v no-sečnosti, psihološko spremstvo pri partnerskih težavah, pravno svetova-nje pri vprašanju ločitve – pa omo-goča ženskam, da na enem kraju prejmejo izčrpno, predvsem pa stro-kovno pomoč in spremstvo. Iz vseh delov velikovškega okraja prihajajo po pomoč starši z otroki, ki imajo težave pri učenju ali potrebu-jejo nasvet pri vzgoji. Tu sega mre-ža sodelovanja društva WIFF od šol preko mladinskega urada in po potre-bi tudi do policije. »Obe nastavljen-ki sva ob dopoldnevih v pisarni in sva na razpolago ljudem za hitro po-moč,« pravi Christiane Planteu, ki je vesela, da s svojim delom motivira, krepi in podpira žene in družine pri njihovih korakih v srečnejše in zado-voljnejše življenje. V 3500 svetovalnih urah so svetoval-ke pomagale ljudem. »Veliko ljudi pride v svetovalnico samo enkrat. Kje dobiti finančno podporo, potrebuje-jo naslov stanovanjskega urada, neka-teri potrebujejo samo kak formular, drugi iščejo delo ali se zanimajo za nadaljnjo izobrazbo, iščejo oskrbo za svojega otroka. Hitra in nekomplici-

rana pomoč in svetovanje pomeni od-rešitev za marsikatero težavo.

Izobraževanje starševV letu 2008 je društvo WIFF zače-lo program »izobraževanja staršev«. Dobro sodelovanje s šolami v okraju pospešuje delo svetovalk, ki se v pre-davanjih obračajo na starše in vse, ki jim je pri srcu dobra vzgoja otrok in mladine. V timu družinskih sveto-valk sodeluje tudi psihologinja Git-ka Sadjak-Opetnik, ki sooblikuje izo-braževanje staršev. »Komunikacija v družini, vzgoja in hiperaktivni otro-ci so teme, o katerih govorimo na teh večerih,« pravi Gitka Sadjak-Ope-tnik, ki večino svojega svetovalnega časa namenja hiperaktivim otrokom, motnji, ki jo označujejo kot ADHS (Auf merksamkeitsdefizit Hyperakti-vitätssyndrom). Glavni simptomi te motnje so impulzivnost, nemir in te-žave pri koncentraciji. »Otrokova hi-peraktivnost se kaže na različne na-čine, npr. v težavah pri sodelovanju v šoli. Svetujem staršem način trenin-ga, ki omogoča, da se motnja korak za korakom zmanjša ali vsaj ne poslašba. Motnja je v glavnem prirojena, dru-žinske okoliščine in socialno okolje

Žene stopijo prve po pomoč

Ž e n e s p e c i A l Pripravila M i c k a O p e t n i k

fa n t s t e ž a v a M i p r i u č e n j u , b r e z p O s e l n a M l a d e n ­k a , n O s e č a M a M i c a , z a k O n s k i p a r – v s i s i p O d a j a j O k l j u k O svetovalnice WIFF v Velikovcu. p s i h O l O g i ­n j a , z d r a v n i c a , p r a v n i c a , s O c i a l n e i n ž i v l j e n j s k e s v e t O v a l k e j i M d a j e j O p O d p O r O , j i h O p O g u M l j a j O , j i M s v e t u j e j O i n p O M a g a j O , d a z a ž i v i j O s p e t u r a ­

v n O v e š e n O i n s p O š t l j i v O ž i v l j e n j e .

XIV 9ŠTIRINAJST DNI

pa lahko motnjo pospešujejo. Otroko-ve motnje se jasno pokažejo pri delu v skupini – v otroškem vrtcu, najpo-zneje pa v šoli. Vaje ter jasne družin-ske in vzgojne strukture pomagajo hiperaktivnemu otroku, da se nauči s to motnjo živeti. Če je hiperaktivnost v otroških letih notranja, se v mlado-stni in odrasli dobi kaže spet druga-če. So pa hiperaktivni otroci zelo za-nimivi otroci, se hitro navdušijo, so polni energije v pozitivnem smislu in imajo posebne sposobnosti. Dosledno delo in dober odnos staršev do otroka pomaga, da taki otroci najdejo svoje mesto v družbi,« je prepričana psiho-loginja Sadjak-Opetnik.

Po pomoč v svetovalnico

Voditeljica WIFF-a Christiane Plan-teu pri svojem delu z zadovoljstvom opaža, da se žene v zadnjih letih laže odločijo in zaprosijo za pomoč in svetovanje. Če je nekdaj bila ve-lika družina kraj, kjer so se reševa-le težave, so danes žene pogosto tiste, ki morajo same nositi odgovornost za družino in dom. To je lahko vča-sih preveliko breme, za nekatere pa nastane celo brezizhodna situacija.

Žene se po dolgem oklevanju le odlo-čijo za pomoč. „Žene so nekdaj mora-le premagati strah in sram, preden so stopile po pomoč, danes se za ta ko-rak hitreje odločijo in prestopijo prag svetovalnice,“ je zadovoljna Planteu. V letošnjem letu pa ugotavlja, da je več kot polovica svetovanj namenje-na ljudem, ki jih je zadela finančna kriza ali so izgubili delovno mesto.

Delovno svetovanjeŠtevilni so mladinci, ki iščejo nasvet pri društvu WIFF. Gospa Uta Kol-man, odgovorna za delovno sveto-vanje, pomaga mladim pri iskanju delovnih mest, z njimi vadi predsta-vitvene pogovore, z njimi piše prija-ve. »Mnogi mladi ne vedo, da obstaja-jo pri delovnem uradu izobraževalni tečaji za vse tiste, ki ne najdejo va-jenskega mesta, pa tudi tečaji za izbi-ro poklica,« razlaga gospa Kollmann. Čeprav ni veliko vajenskih mest na razpolago, svetuje gospa Kollmann, da se mladi odločijo za drugo poklic-no usmeritev ali šolsko pot in tako najdejo zaposlitev, ki se „včasih iz-kaže za pravilno ali pa pomeni zapo-slitev za nekaj časa, dokler se ne naj-de zaposlitev v zaželenem poklicu ali vajensko mesto“.

Žene stopijo prve po pomočSvetovanja obsegajo:psihološko-socialno svetovanje in spremstvo žensk:

pri ločitvipri partnerskih težavahpri vzgojnih težavahpri nasilju

družinsko svetovanje: svetovanje staršem, ki imajo prizadetega otrokasvetovanje pri nasilju v družinisvetovanje pri načrtovanju družinesvetovanje na okrajnem sodišču v Velikovcu v primeru ločitve

pravno svetovanje: informacije in spremstvo pri prav­nih zadevah

delovno svetovanje: informacije in svetovanje pri oskrbi otrokpri poklicnem načrtovanjupri izobraževanju pri iskanju zaposlitve

zdravniško svetovanje: celostno zdravljenjebrez zavarovalniške kartice (E­card)osebno in brez časovnega pritiska

WIFFŽensko in družinsko svetovanjeHauptplatz 2/29100 Velikovectel.: 04232-4750odprto vsak dan od 8. do 12. ure

Z leve: Uta Kolman, Gitka Sadjak-Opetnik in Christiane Planteu

XIV ŠTIRINAJST DNI10

v Ž A r i Š Č u ( 2 . d e l ) Pripravila M i c k a O p e t n i k

Ali delajo (novi) mediji otroke agresivne?

Leta 1999 je umoril neki 17-le­tni dijak s svo­jim 18­letnim pri­jateljem dvanajst učencev in ene­ga učitelja v neki High School v Littletonu, Co­lorado. Nato sta se storilca sama ustrelila. Oba storilca sta igra­la nasilne igre na računalniku. Pri pripetljajih v Ameriki so politi­ka, orožni lobi in mediji v javni dis­kusiji drug druge­mu porivali črne­ga Petra.

Ali lahko računalniška igra povzroča nasilje?Je torej vsak, ki igra nasilno igro, potencialni morilec? Izvajanje nasilja ima pogosto velik ali celo osrednji pomen. Ne povzroča neprijetnega ob-čutka (prej nasprotno), ker se nasilje zdi v logiki igre moral-no legitimno (npr. zaščita, sa-moobramba, maščevanje, re-šitev ...) in deloma učinkuje »abstraktno« (nobene ekspli-kacije posameznih usod, tudi ne pri solo bojevnikih). Delo-ma je izvrševanje nasilja po-polnoma depersonalizirano, obstreljujejo se samo letala, vozila, zgradbe.

V računalniški igri lahko pose-žemo v dogajanje na zaslonu. Otroci potrebujejo za to dolo-čene spretnosti, ne deluje niti tako neposredno niti tako sa-moumevno in tako zgodaj na otroke kakor televizija.V 80-tih letih prejšnjega stole-tja so računalniško igro demo-nizirali, a tudi slavili.

Čim bolj se otroci zanimajo za svet okoli sebe, čim rajši ho-dijo v šolo, čim večje je vese-lje pri branju, toliko bolj upo-

rabljajo računalnik za učne programe. Tu se izkaže: raču-nalnik ne deluje sam od sebe, temveč le toliko, kolikor otrok vnese v rabo računalnika zani-manje in potrebe.Računalniška igra je zaba-va! Privlači, fascinira in pri-klepa nase, ustvarja občutek, da nekaj znamo in zmoremo, in omogoča, da se popolno-ma predamo tej igrivi dejav-nosti. Računalniške igre po-sredujejo doživetja uspeha, pozitivne stresne občutke. Obratno: Kdor igre ne obvla-da, jo pogosto popolnoma pre-kine. Vendar se more zgoditi tudi nasprotno: stalna doži-vetja neuspeha lahko spravijo igralca tako daleč, da prebije še več časa pred aparatom. S tem nastane določeno vsrka-vanje (Sogwirkung) – o »za-svojenosti« pa pri tej »fasci-naciji« še ne moremo govoriti.

Zastavlja pa se tudi vprašanje, kako naj ravna roditelj s tem. Kaj storiti, če moj otrok na ra-čunalniku igra nasilne igre?Vse, kar je prepovedano, po-stane šele zanimivo; – poseb-no za mladostnike!Prav tako kakor mi odrasli lah-

ko razlikujemo med fantazijo nasilja in nasiljem, lahko raz-likujejo tudi otroci in mlado-stniki.Če torej otroci posedujejo na-silne igre in tudi z njimi igra-jo, naj starši vsekakor govo-rijo z otrokom/mladostniki o njihovih medijskih izkušnjah. Otrok naj bo zmožen razliko-vati resnico od laži. Naj bi ve-del, kaj je fikcija in realnost in kakšna razlika obstaja med šundom in umetnostjo.Nasilna igra ne more stopnje-vati nasilja pri otrocih/mlado-stnikih, če otrok/mladostnik dorašča v intaktni družini.

Računalnik je prodrl v naše dnevne sobe. Otroci ravnajo čisto drugače z računalnikom in računalniško igro kakor mi odrasli. In ne pozabimo, da obstajajo računalniške igre, ki jih otroci tudi radi igrajo in ki nimajo nič opraviti z nasiljem.

Te računalniške igre pospe-šujejo in trenirajo kreativ-nost, koncentracijo, reakcijo, spretnost, vztrajnost, koncep-te reševanja problemov, logič-no mišljenje!

XIV 11ŠTIRINAJST DNI

Ali delajo (novi) mediji otroke agresivne?

Jeza je … Jeza je občutek, ki ga pozna-mo vsi, otroci in odrasli. Kot normalni izraz življenja včasih zelo močno vpliva na moje ravnanje. Tudi zelo pomembna je, kadar ob-čutim krivico in se čutim zapostavljene-ga. Jeza sprošča energijo in je zato zelo po-membno obrambno sredstvo.

Jeza ni … Jeza zato ni v vsakem prime-ru slaba. Škodljiva in slaba postane le tedaj, kadar izbruhne nekontrolirano in uničeval-no, kadar sem jo predolgo »požiral«, name-sto da bi se o svojih čustvih pogovarjal. Zato je dobro, če si pravočasno uredim svoj oseb-ni »ventil«, ki me varuje pred nevarnostjo ču-stvene eksplozije. Nekontrolirani izbruh jeze me hitro lahko zapelje k dejanju, ki ga bom takoj zatem obžaloval. Učinkovit ventil lahko najdem v primerni blazini, v boksarski vreči ali pa že ob globokem vdihu svežega zraka.

Potem, ko … Potem, ko sem se nekoli-ko umiril, dobro razmislim, odkod se je moja jeza pravzaprav vzela. Včasih bom našel za-njo tudi vrsto upravičenih vzrokov. Zdaj se lahko lotim potrebnega razčiščevanja s pri-zadeto osebo oz. vpletenimi osebami in pre-sodim tudi morebitne spremembe vedenja pri samem sebi. Pri tem je najtežje ugotoviti, kaj mojo jezo pravzaprav spodbuja. Največkrat seveda ne vem natančno, od kod prihaja, oz. je le zadnji kanček, da mi »posoda prekipi«. Kadar sem zlahka razdražljiv, mi je to znamenje, da se ne počutim najbolje, da sem v skrbeh ali pa, da sem kratko malo preobremenjen.

Odločilno je … Odločilno je, da se naučim čimprej zaznati in začutiti občutek jeze. Kopičenje slabe volje je vsekakor na-robe. Lahko se namreč obrne tudi »navzno-ter«, proti meni samemu in povzroči bole-čine v želodcu. Takoj, ko začutim nelagodje v želodcu, nemir ali vročino jeze, poskušam odkriti vzroke ali pa se tudi umaknem iz ne-prijetnega položaja. Včasih je koristno, da se torej potuhnem in počakam, da se duho-vi umirijo. Ko sem nabral zadosti moči, mi predvsem pomaga, da se postavim po robu in svojemu sočloveku postavim meje. Takšno dejanje zahteva dosti poguma in tudi pripra-vljenost, da še kakšno požreš. A, ne morem in se tudi ne smem umakniti pred slehernim spopadom. V položaju resne ogroženosti, la-stne in predvsem drugih, ne bom pozabil na

možnost iskanja pomoči pri soljudeh, pred-vsem tistih, ki so za to posebej usposobljeni.

Moji koristni ventili … Če me pogosto raznaša jeza, da divje razsajam oko-li sebe, seveda marsikaj lahko poškodujem. V nevarnosti niso le predmeti, temveč sem tudi sam in še soljudje, ki jih v svoji jezi ogrožam s pestmi ali z besedami. Kot učinkovito bla-žilno sredstvo lahko vgradim nekaj koristnih »ventilov« za takojšnjo sprostitev čustvene razgretosti.

… zmečkanka!V mirnih vodah si pripra-vim zalogo listov »zmečkank«, najbolje kar iz kričeče rdečega papirja. Ob navalu jeze list zmečkam in z vso silo treščim v kot, v steno, na tla. Če zmorem, prej še zapišem na list, kaj me je razjezilo.

… nažgana blazina! Tudi žimnica odlično služi – profesionalci pa uporabljamo boksarsko vrečo. Metoda je primerna pred-vsem zato, ker so pač blazine, žimnice in vre-če popolnoma odporne proti marogam.

… glasen smeh! Že dobro, med izbru-hom jeze gotovo nimam v mislih smeha in roganja. Toda, brez šale, smeh zares lahko pomaga. Za posebno težke trenutke si pripra-vim beležko z najljubšimi šalami.

… jeza v sliki! Morda deluje nekoliko smešno. Ampak včasih pomagajo tudi barve in svoji jezi dam obraz. Nakopičena agresija med risanjem že pojema in se hitro izkadi.

… na pomoč! Če mi nenehno nagajajo ne-brzdani napadi jeze, si bom poiskal pomoč. Pogosto že zadostuje, da nekomu lahko zau-pam, kaj me teži. Lahko tudi napišem pismo. Prijatelji, starši, stari starši, učitelji, svetoval-ci – in tudi Bog, bodo radi prisluhnili.

Pavel Zablatnik, referat za družino pri Katoliški akciji, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec www.katoliska-akcija.at/druzine

To se pravi, ne moremo akceptirati nobenega generalno negativnega stališča do računalnika in računalniških iger!

Če se vrnemo k začetku članka in razmišljamo o povezavi med nasiljem in računalniško igro, je opazno, da so vsi mla-doletni blazneži (Amo-kläufer) preteklih let imeli dostop do orožja, vsi so imeli hude razvoj-ne težave, vsi so se izo-lirali od svojih staršev.Ali tukaj politika in me-diji ne ravnajo preveč enostavno, če krivdo pripisujejo računalni-škim igram? ...Kajti: nove medije naj bi priznavali kot razvoj znanosti in jih imeli za pomembne elemente našega – predvsem tudi poklicnega – življenja!

mag. dr. Michaela Bleyerpedagoška psihologinja – klinična hipnoza po Miltonu H. Erichsonu

Kaj fascinira otroke tako pri nasilni raču-nalniški igri? Vsebina nasilnih računalniških iger je večinoma ta, da so norme, vredno­te, predstave o človeku vnaprej dane, – pogo­sto velja vojaško­hier­arhično načelo vodi­telja ali tudi pravica močnejšega!

V igrah nastopajo mo­ški pretežno kot žila­vi bojevniki, ženske so predstavljene s svojo obleko in svojim vede­njem pogosto kot seks­simboli ali preprosto samo nemočne.Ustvarjajo se klasič­ni predsodki (mi smo drugačni, drugi so zo­prni, hudobni, nezna­čajni, umazani, slabi,

Z jezo v želodcu Zakaj se včasih razjezim, da me skoraj da raznese? Ali je jeza v vsakem primeru škodljiva? Kaj je treba storiti, da bi se izognil čustvenemu izbruhu? Iz izkušenj družinske terapije lahko povzamem nekaj zanimivih predlogov.

z a v e s t n o ž i v e t iv sodelovanju z referatom za družine pri katoliški akciji

XIV ŠTIRINAJST DNI12

d a v č n i k o t i č e kMarian Wakounig*

1. SplošnoKonec marca 2009 je avstrijski parlament sprejel davč-no reformo 2009. Težišče davčne reforme je boj proti brezposelnosti, zagotovitev notranje ter zunanje varnosti, podpora podjetnikov, investicije v znanost in raziskave, predvsem pa davčna podpora družin in otrok. V svojem

prispevku hočem obravnavati paket, ki je namenjen dru-žinam. Preden se poglobim v detajl, je treba omeniti, da se subvencije izplačujejo družinam z otroki. To pa pome-ni, da je pogoj za tukaj obravnavane družinske subvenci-je ta, da morajo starši za otroke prejemati tako imenova-ni družinski dodatek. Sedanji mesečni zneski za družinski dodatek v Avstriji so naslednji: (ta dodatek prejema ta čas skoraj 2 milijona otrok):

2. Olajšave v detajlu:Povišanje odbitnega deleža za otroke (Kinderabsetzbe-trag): Odbitni delež za otroke se poviša od sedaj 50,90 ¤

mesečno na 58,40 ¤ mesečno. Odbitni delež za otroke se bo izplačeval skupaj z družinskim dodatkom; po 1. 1. 2009 bo Avstrija za otroke izplačevala naslednje zneske (glej tabelo):

Otrok Otroci do 3.leta Otroci od 3. do 10. letaDružinski dodatek

Odbitni delež Vsota Družinski dodatek

Odbitni delež Vsota

Za 1. otroka 105,40 58,40 163,80 112,70 58,40 171,10Za 2. otroka 118,20 58,40 176,60 125,50 58,40 183,90Za 3. otroka 140,40 58,40 198,40 147,70 58,40 206,10Za 4. in vsakega nadaljnjega otroka

155,40 58,40 213,30 162,70 58,40 221,10

Otrok Otroci od 10. do 19. leta Otroci od 19. leta naprejDružinski dodatek

Odbitni delež Vsota Družinski dodatek

Odbitni delež Vsota

Za 1. otroka 130,90 58,40 189,30 152,70 58,40 211,10Za 2. otroka 143,70 58,40 202,10 165,50 58,40 223,90Za 3. otroka 165,90 58,40 224,30 187,70 58,40 246,10

Ein Überblick

Die Steuerreform 2009

Starost otroka Mesečni družinski dodatekOd rojstva naprej 105,40 ¤Od 3. leta naprej 112,70 ¤Od 10. leta naprej 130,90 ¤Od 19. leta naprej 152,70 ¤Dodatni pribitek za pohabljene otroke 138,30 ¤

9

Förderungen für Familien mit Kindern

3.3. Neuer KinderfreibetragUm einen Erwerbsanreiz zu setzen, wurde ein neuer Kinderfreibetrag einge-führt, dessen Höhe von mehreren Bedingungen abhängt. Grundsätzlich kann proKind ein Freibetragvon 220 € jährlich geltendgemachtwerden.Machenbeide Elternteile den Freibetrag geltend, dann stehen beiden Einkommensbezie-hern60%desFreibetrages,dassindjeweils132€jährlich,zu.Indem60%von220€proElternteilunddamitinsgesamt44€oder20%mehrbeimFamilienein-

kommen berücksichtigt werden, setzt das Steuerreformgesetz 2009 einen Anreiz zu mehr Beschäftigung. Steuerzahlerinnen und Steuerzahler mit mindestens einem Kind können ab 1. Jänner 2009 einen Kinderfreibetrag geltend machen.Voraussetzung: Einer Person (oder deren Partnerin bzw. Partner) steht für län-geralssechsMonateimKalenderjahrderKinderabsetzbetragfürdiesesKindzu.Höhe:DerKinderfreibetragbeträgt220€pro JahrundKind (MinderungderSteuerbemessungsgrundlage).EsdarfjedochfürdasgleicheKindkeineanderePerson den Kinderfreibetrag beanspruchen.

15

Beiträge an Glaubensgemeinschaften

5. Beiträge an GlaubensgemeinschaftenBeiträge an gesetzlich anerkannte Kirchen und Religionsgesellschaften können abdemKalenderjahr2009biszuhöchstens200€ jährlichalsSonderausgabengeltendgemachtwerden(davorseitdemKalenderjahr2005:biszuhöchstens100€). Bei unselbstständig Erwerbstätigen kann die Arbeitgeberin bzw. der Arbeit-geber den erhöhten Sonderausgabenbetrag bereits im Zuge der Aufrollung im Dezember 2009 berücksichtigen, wenn sie oder er über die Beitragsleistung in-formiert ist.

T a b e l a ( m e s e č n i d r u ž i n s k i d o d a t e k t e r o d b i t n i d e l e ž p o 1 . 1 . 2 0 0 9 , v s o t e v e v r i h )

davčna reforma 2009 ter olajšave za družine

* D o m a i z M l i n č , ž e v r s t o l e t ž i v i i n d e l a n a D u n a j u . P o l e g s v o j e s l u ž b e k o t p o k r a j i n s k i v o d j a p r i m i n i s t r s t v u z a f i n a n -c e j e l e k t o r d u n a j s k e u n i v e r z e , p r e d a v a t e l j n a u n i v e r z i v K r e m s u , p o d p r e d s e d n i k Z v e z e - b a n k i n p i s e c š t e v i l n i h s t r o -k o v n i h p u b l i k a c i j .

XIV 13ŠTIRINAJST DNI

IMPRESUM: Štirinajst dni je mesečna družinska priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredila Micka Opetnik, lektoriral Lojze Pušenjak. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2

Od 1. januarja 2008 naprej se je skupni znesek družinske-ga dodatka pri nadaljnjih otrocih povišal še za naslednje zneske:

za dva otroka za mesečno 12,80 ¤za tri otroke za mesečno 47,80 ¤za štiri otroke za mesečno 97,80 ¤

Družinski dodatek se izplača vsak drugi mesec (za teko-či ter prihodnji mesec). Vrhu tega avstrijska država že od leta 2008 naprej staršem še dodatno izplačuje vsak sep-tember tako imenovani „13. družinski dodatek” v dvojni višini. Družinski dodatek se v Avstriji lahko izplačuje tudi po 19. letu otroka, če npr. otrok študira. Pogoj za izplače-vanje družinskega dodatka je zgolj življenjsko središče

staršev na območju Republike Avstrije; ni pa potrebno, da otroci skupaj s starši živijo v enem skupnem gospodinj-stvu (omenil bi, da Avstrija ta dodatek izplačuje tudi otro-kom, ki živijo zunaj Avstrije; avstrijsko državljanjstvo staršev oz. otrok prav tako ni pogoj za prejem družinske-ga dodatka).

Kaj so sedaj najbolj učinkovite spremembe v okviru avstrij-ske davčne reforme pri podpiranju družin?

Poleg omenjenih stimulacij bo davčna reforma omogoča-la še naslednje olajšave (deloma so te olajšave že dalj časa del avstrijske zakonodaje – tam se bodo povišale vsote in zneski; nekatere olajšave pa bodo na novo uvedene):

Povišanje odbitnega deleža za preživninske upravičen-ce (Unterhaltsabsetzbetrag): Mesečno 29,20 ¤ za pr-vega otroka (doslej 25,50 ¤), 43,80 ¤ za drugega otroka (doslej 38,20 ¤) in po 58,40 ¤ (doslej 50,90 ¤) za tretje-ga in vsakega nadaljnjega otroka, za katerega se plaču-je preživnina. Preživninski zavezanec (ponavadi moški) je, kdor dokaže, da plačuje zakonsko določeno preživni-no (alimente) za otroka, s katerim ne živi v skupnem go-spodinjstvu, za katerega ne prejema družinskega dodat-ka niti on sam niti njegov novi (zakonski) partner, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu. Odbitni delež za preživ-ninske upravičence preživninskemu zavezancu ne zmanj-ša davčne osnove, temveč mu konkretno zmanjša že izra-čunani davek.

Nova olajšava – uvedba novega prostega zneska za otro-ke (Kinderfreibetrag): Od leta 2009 naprej imajo star-ši pravico do uveljavitve letnega prostega zneska v viši-ni 220 ¤- in sicer za vsakega posameznega otroka. Pogoj je, da starši plačujejo vsaj dohodnino, ker prosti zne-sek zmanjšuje davčno osnovo. In logično je, da se davč-na osnova lahko zmanjša samo takrat, če se predpisuje-jo davki. Prosti znesek lahko uveljavi en roditelj (potem dobi 220 ¤ letno). Lahko ga pa uveljavita oba starša. V tem primeru dobi vsak od njiju 132 ¤ zneska, skupaj to-rej 264 ¤.

Nova olajšava – davčna uveljavitev stroškov za otroško oskrbo: Od leta 2009 naprej lahko starši stroške za otro-ško oskrbo uveljavijo kot izredno obremenitev (außer-gewöhnliche Belastung). Letno se lahko uveljavi za vsa-kega otroka do 2.300 ¤ stroškov. Pogoj je, da se otroci oskrbujejo v institucionalnih ustanovah (npr. otroško za-vetišče, otroški vrtec, internat itd.) oz., da otroke oskrbuje »pedagoško kvalificirana oseba« (to so lahko dnevne ma-mice, mobilne mamice, flying nanys, au-pair itd.). Otro-ci, za katere se uveljavlja ta izredna letna obremenitev, ob začetku zadevnega leta še niso smeli izpolniti 10. leta sta-rosti.

Nova olajšava – dodatek delodajalca za otroško oskrbo: Vrhu tega imajo delodajalci možnost, da svojim deloje-malkam/delojemalcem odobrijo poseben dodatek v viši-ni 500 evrov za vsako leto in za vsakega otroka. Prav tako kot pri stroških za oskrbo se ta dodatek izplačuje samo za tiste otroke delojemalcev, ki ob začetku zadevnega leta še niso izpolnili 10. leta starosti. Predvideno je, da se doda-tek direktno izplačuje osebi, ki oskrbuje, oz. ustanovi, ki opravlja take storitve. Delojemalec/delojemalka mora na-sproti delodajalcu izjaviti, da so pogoji za to olajšavo iz-polnjeni.

Konkretne primere nameravam obravnavati v naslednji številki.

davčna reforma 2009 ter olajšave za družine

XIV ŠTIRINAJST DNI14

kibicZ B A D L J I V I P R I G R I Z K I

didD R U Z I N A i n D O M

dD R U Z I N Aid

i n D O M

mohorjeve družbe celovecp r i l o g a

U r e d n i c a : G a b i F r a n k

Sodobni koroški zgodovinski podatki na solidni osnoviP o g o v o r z z g o d o v i n a r j e m H e l l w i g o m va l e n t i n o m o b i z i d u o b n o v l j e n e i n r a z š i r j e n e k n j i g e D E r S o N D E r FA L L

Gospod dr. Hellwig Valentin, zakaj ste se sploh odločili za opis koroške sodobne zgodovine? Ali to ni lahko med drugim tudi nevarno?Hellwig Valentin: Neposredni vzrok za mojo odločitev, da sem napisal leta 2005 prvič založeno knjigo, je bilo dejstvo, da prej ni obstajal pregledni prikaz koroške sodob-ne zgodovine v knjižni obliki. Se-veda smo imeli številne obravna-ve o posebnih temah, vendar – kot sem rekel – na knjižnem trgu ni bilo ponudbe o pregledu dogod-kov. Bistvene stvari pa spozna-mo šele v celotni povezavi, kajti če obravnavamo le eno posebno temo ali le eno določeno obdobje, lahko kaj kmalu nastanejo nalahno popa-čeni vidiki. K temu pa prištevam še svoje zanimanje za koroško sodob-no zgodovino, s katero se kot zgo-dovinar ukvarjam že mnoga leta. Nadaljnji vzrok je bil, da sem ved-

no znova ugotavljal, kako veliko je zanimanje za koroško sodob-no zgodovino med prebival-stvom. Občutiti je bilo mogoče torej nekakšno potrebo. Želel sem napisati knjigo, ki bi nudi-la dejstva in analize na solidni osnovi, da bi pospeševali stvarno

soočanje s sodobnozgodovinski-mi vprašanji naše dežele.

Manjkajoče stvar-ne informacije ve-

likokrat prive-dejo do tega, da nastajajo le-gende, ki ote-žijo pogled na dejanske do-godke. S tem je tudi oteže-no obravna-vanje pro-blemov sedanjo-sti in pri-hodnosti. Knjiga naj

stvarno in čim obsež-

neje in-formi-ra, ne da

bi zapadla v pomanjkanje stališč. Bralkam in bralcem je potrebno omogočiti, da lahko kompetentno govorijo pri razpravah o sodobni in polpretekli zgodovini. Nazadnje pa mi je šlo za to, da sem napisal dobro berljivo knjigo, ki bi nagovo-rila široke sloje bralstva. Vpraša-nja, če bi bila lahko takšna naloga nevarna, kot menite, si nisem po-stavil in tega naj si ne bi nikoli po-stavil noben znanstvenik.

Koroškemu zgodovinopisju so veli-kokrat očitavali, da skrbi le za po-zitivne strani koroške polpretekle zgodovine in da negativne izpusti. Tako sta na primer zastopana ko-roški brambovski boj in plebiscit nadproporcionalno, pišejo o bom-bardiranju Celovca in »partizan-ski nevarnosti«, na drugi strani pa skoraj zamolčijo koroški prispevek k nacionalsocializmu. Hellwig Valentin: O vseh temah, ki ste jih nagovorili, obstajajo zelo solidne zgodovinsko-znanstvene obravnave, tudi o Koroški v času nacionalsocializma. V nasprotju pa skoraj ni na primer obravnav o av-toritarnem režimu od leta 1934 do leta 1938 na Koroškem, čeprav bi bila to zelo zanimiva tematika. O kvantitativnem rangiranju seve-da lahko razpravljamo. Vendar mi-slim, da ni pomembna množica pu-blikacij, temveč kakovost del. Čas obrambnega boja in plebiscita je pomemben odsek, s katerim naj bi se seriozno ukvarjali – prav zaradi tega, da bi preprečevali oblikova-nje mitov. Ne bi bilo pravilno, če bi se zgodovinarji izognili tej tema-tiki, ker bi sicer ta vprašanja pre-pustili tistim, ki nimajo v mislih stvarnega pojasnjevanja, temveč zameglejevanje in dnevnopolitično instrumentaliziranje. Kateri dostop ste izbrali do kočljive-ga časa?Hellwig Valentin: Moj dostop je tak-šen, da sem se zelo potrudil poleg svojih lastnih raziskovanj po mo-žnosti dobiti vpogled v čim obšir-nejšo znanstveno literaturo, ki jo

Leta 2005 je v Mohorjevi založbi izšla knji-ga priznanega koroškega zgodovinarja Hell wiga Valentina z naslovom »Der Son-derfall«. Knjiga – kolikor mogoče – kratko in jedrnato predstavlja sodobno zgodovi-no Koroške od leta 1918 do leta 2004. Nje-na prednost je, da je namenjena predvsem tudi preprostemu bralcu, a tudi strokovnja-ki in izvedenci bodo v njej našli strnjen pri-kaz novejše koroške zgodovine. Bralci so jo sprejeli z veseljem, saj je doslej edina taka knjiga, ki ponuja pregled sodobne koroške zgodovine.Zdaj je knjiga pošla. Zato sta se avtor in za-ložba odločila, da izdata novo popravljeno in razširjeno izdajo knjige. Naslov knjige je ostal nespreme-njen, v podnaslov pa je avtor dodal samo letni-co 08 – torej leto, ki je za zgodovino Koroške še kar zanimivo.

XIV 15ŠTIRINAJST DNI

kibicZ B A D L J I V I P R I G R I Z K I

didD R U Z I N A i n D O M

dD R U Z I N Aid

i n D O M

mohorjeve družbe celovecp r i l o g a

Sodobni koroški zgodovinski podatki na solidni osnoviP o g o v o r z z g o d o v i n a r j e m H e l l w i g o m va l e n t i n o m o b i z i d u o b n o v l j e n e i n r a z š i r j e n e k n j i g e D E r S o N D E r FA L L

imamo za koroško sodobno in pol-preteklo zgodovino. Poleg tega sem se skozi leta pogovarjal s številnimi pričami časa – v okviru svojega po-klica – in sem si deloma vse zapiso-val. Zaradi svoje poklicne dejavno-sti sem lahko neposredno doživljal nad dobrih 30 let mlajše koroške zgo-dovine in sem osebno spoznal najpo-membnejše akterje. To vse sem zlil v svojo knjigo. Potrudil sem se, da sem posredoval pretehtano, stvarno sliko dogodkov. Kolikor sem kak dogodek sam ocenil, sem to opravil na osno-vi zagotovljenih in varnih dejstev in svojega iskrenega prepričanja. Kako se mi je to posrečilo, da sem izpolnil te zahteve na vseh področjih, pa mo-rajo seveda odločiti bralke in bralci. Pred kratkim je izšla druga izdaja Vaše knjige. Kaj je novega v tej izdaji? Hellwig Valentin: Knjigo sem v na-sprotju s prvo izdajo vsebinsko aktua liziral in razširil. Prvi ponatis se je časovno končal s sklenitvijo »ko-alicije s chiantijem« med strankama FPÖ in SPÖ leta 2004. Nova izdaja osvetljuje dogodke do smrti dežel-nega glavarja Haiderja jeseni 2008. V novem, obsežnem zaključnem po-glavju pa prikazujem »posebne pri-mere« koroške sodobne in polpre-tekle zgodovine v obliki povzetka, analiziram trenutni položaj in tve-gam pogled v prihodnost. Nadalje sem v knjigo vključil vrsto novih fo-tografij ter zemljevid. Publikacija, ki jo je Mohorjeva založba odlično spremljala, nudi 90 let koroške pol-pretekle in sodobne zgodovine od

leta 1918 do leta 2008. Zakaj ste izbrali ravno drzen naslov »Der Sonderfall«? »Na Koroškem gre-do ure res drugače« ali kakor je pred kratkim nekdo povedal, »ne čisto nor-malno«, je potrebno zaradi tega Koro-ško označiti kot »poseben primer«?Hellwig Valentin: Obstajajo številni fe-nomeni v koroški polpretekli in so-dobni zgodovini, ki jih tako izrazito ni mogoče zaslediti v drugih deže-lah. Tako gledano se kaže koroška so-dobna in polpretekla zgodovina kot »poseben primer« avstrijske sodob-ne in polpretekle zgodovine. Seveda se je na Koroškem marsikaj zgodilo, kar se je zgodilo tudi drugod. A način in oblika, kako so na Koroškem rav-nali z določenimi dogodki in še delo-ma ravnajo, pa se le zdi »posebno«. Veliko od tega je mogoče pojasniti iz mlajše zgodovine dežele. Tako je ča-sopis »Die Presse« v neki recenziji prve izdaje priporočal knjigo vsem ti-stim, ki »želijo razumeti, zakaj je Ko-roška, kot je«. Seveda pa ne moremo vse »potisniti« na zgodovino, nazad-nje je vsak odgovoren sam za to, kar dela ali kar opusti. Medtem pa bi bilo lepo, če bi napočil čas, ko danih po-gojev ne bi bilo več treba upraviče-vati, da bi koroško sodobno in pol-preteklo zgodovino označevali kot »poseben primer«. Vendar pa smo od tega – kakor kaže – še precej od-daljeni.

Katerega od posebnih primerov bi označili za najbolj poseben nazoren posebni primer?Hellwig Valentin: Tema koroške so-

dobne zgodovine je seveda vseskozi vprašanje narodne skupnosti. Stalne zaostritve v tej tematiki, dolgotraj-nost nacionalnih stereotipov, instru-mentaliziranje in mitiziranje pa na-redijo koroško vprašanje narodne skupnosti v primerjavi z drugimi de-želami za »poseben primer«. In tre-nutno ne kaže tako, da bi se lahko pri tem in v doglednem času veliko kaj spremenilo.

Ali je domnevna »drugačnost« Koro-ške le mit, ki so ga zavedno ustvari-li zgodovinarji in politiki, da bi Koro-ški vtisnili posebno deželno zavest, kar ne nazadnje koristi oziroma je koristi-lo predvsem politikom?Hellwig Valentin: Včasih imamo re-snično tak vtis, da to domnevno »drugačnost« kaka stran uporabi, da opravičuje ali celo zagovarja dolo-čene postopke in odločitve, ki so zu-naj Koroške le težko razumljivi. Pri tem pa včasih posegajo daleč nazaj v preteklost. Tako koroški politiki, če tarnajo zaradi domnevnega nerazu-mevanja zvezne vlade v določenih vprašanjih, v nasprotju z dejstvi, radi trdijo, da je Dunaj že v času obramb-nega boja in plebiscita Koroško »pu-stil na cedilu«. Dejansko je takratna zvezna vlada želje Koroške množič-no podpirala – vojaško, gospodarsko, politično-diplomatsko. Toda tega šte-vilni nočejo priznavati. Poleg tega pa kaže, da precejšnje število ljudi, ki – če imajo izbiro – raje verjame legen-dam kot pa dejstvom.

Steiner in Muliar 27. aprila je Mohorjeva založba predstavila Steinerjevo knjigo »Slowenien, Tochter aus Elysium« v Korota­nu na Dunaju. Na predstavitev je prišel tudi legendarni gledali­ški igralec Fritz Muliar. Teden navrh pa se je Muliar poslovil iz te doline ...

Mohorjeva založba Celovec je pred kratkim v knjigarni celjske Mohorjeve vabila na predstavitev otroških in mladinskih knjig. Knjige sta predstavila urednik Hanzi Filipič in avtor Niko Kupper, ki je zbranemu občinstvu predstavil svoji knjigi iz serije Kamenčki zgodovine o Modestu Gosposvetskem in Primožu Trubarju.

Naročam DRUŽINSKO PRILOGO in Nedeljo

Ime in priimek

Ulica/kraj

Poštna štev. Pošta

Hišna številka

Telefon E-mail Datum rojstva

Podpis

Izrežite in pošljite na naslov: Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Po faksu: (0 463) 54 5 87 - 3509 Po telefonu: (0 463) 54 5 87

N A R O Č I L N I C A

- Priporočite jo prijateljskim druži­nam, sosedom ali znancem

- Naročite jo za vaše otroke, ki štu­dirajo v Gradcu, v Celovcu, na Du­naju ali so odšli po svetu

­ Da je ne boste brali samo pri mami – naročite je tudi za svoj dom

- Ob krstu, ob družinskih praznova­njih, ob porokah imate sedaj traj­no darilo

Vsak mesec Družinska priloga

+ Vsak teden Nedelja

+Vsak mesec Kulturna priloga

+Vsak drugi mesec Misijonska obzorja

Vse skupaj za 32,- EUR letnoŠtudentski abo 16.- EUR

Ali Vam je všeč naša družinska

priloga?